G M o Informativno glasilo občine Dobrepolje letnik XXIII. št. 6 ^ ® ® „ «O© i junij 2017 SOLIDA Slika zgoraj: V sredo, 21. junija, je bil postavljen in blagoslovljen temeljni kamen za novi vrtec na Vidmu (foto: Tamino Petelinšek). Slika levo: Ob dnevu državnosti so gasilci PGD Ponikve le dva dni kasneje v sodelovanju z Občino Dobrepolje pripravili proslavo in po njej veselico. «fi Rjgler A1fTT3KI,iPJIHSTV0 NV. VULKAPflZCR5TV0 T: 01 7S07 06S K 041 990 963 iMPffl.* 77 1312 Z OBfie n OLJ"E POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE • BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO • VULKANIZERSTVO • POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI • SERVIS VOZIL • PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED • POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV ™ • IZPUŠNI SISTEMI * • AVTO DIAGNOSTIKA • AVTOVLEKA ¡¿A • POMOČ NA CESTI POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO Začnite nekaj izjemnega z Al Grosuplje. ¿v) A1 Grosuplje Brvace 1a, Grosuplje M: 040 979 788 FIZIOTERAPIJA KRAJNC Nudimo vam: - fizioterapija po poškodbah - odprava bolečin v sklepih in hrbtenici - Bownova terapija - biodinamična kraniosakralna terapija - odprava težav s čeljustnim sklepom - terapije za otroke s slabo držo - terapije za nosečnice Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 041 386 311 e: info@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.si Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Si želite prenoviti kopalnico, ali le zamenjati obstoječe kopalniške elemente in armature? Renovirate stanovanje oz. si urejate mansardo in želite prestaviti oz. zamenjati ogrevalno in vodovodno napeljavo? Potrebujete vzdrževalca vašega objekta? Odgovor na vaše želje je: Domen - DHS hišne storitve s.p. —► mojster za vodovodne in ogrevalne instalacije ter ostala manjša hišna popravila. POKLIČITE na tel. št. 051/864-601 in ne bo vam žal, saj pridem točno, naredim hitro in natančno. 3 Naš kraj ■ marec 2017 Spoštovani bralci Našega kraja. Dovolite, da vam v nekaj odstavkih predstavim vsebino junijske številke Našega kraja. Konec junija je vsako leto močno zaznamovan z zaključkom šolskega leta ter z državnim praznikom, s katerim se spominjamo razglasitve naše samostojne Slovenije. Letošnji junij je v naši občini zaznamoval še en pomemben dogodek -postavitev in blagoslovitev temeljnega kamna za novi vrtec na Vidmu. Zaradi vseh omenjenih dogodkov lahko označimo to številko za praznično. Državni praznik, dan državnosti, je vsakoletni dogodek, ki nam bi moral zastaviti številna vprašanja. Se zavedamo, da smo privilegiran rod Slovencev, ki imamo to čast in možnost, da živimo v svoji, samostojni državi? V državi, ki so jo naši predniki lahko le sanjali ... Se zavedamo, da moramo za državo vsak tudi nekaj narediti? Saj država smo navsezadnje mi - ti, jaz, sosed, sovaščan . Se trudim narediti življenje v svojem kraju, delčku te države, lepše ali širim negativne novice in razpoloženje? Na misel mi tu prihaja tokratni prispevek dr. Mariča. Vsem ga priporočam v branje. O pomenu države, njenih simbolih in seveda tudi o drugih aktualnih temah v naši občini sva spregovorila v daljšem intervjuju z županom Janezom Pavlinom. Ta je imel skupaj s svetniki občinskega sveta v juniju zadnjo sejo pred poletnimi dopusti. Poudarke razprav o rebalansu proračuna 2017 in drugih točkah dnevnega reda si lahko preberete na naslednjih straneh. Konec šolskega leta in s tem povezan začetek poletnih počitnic se močno odraža v tokratni številki Našega kraja. Prebrali boste lahko veliko prispevkov, v katerih ravnatelj Ivan Grandovec in strokovni delavci šole in vrtca predstavljajo pomembne dosežke preteklega leta. Otroci so velik potencial in s pravim pristopom in vodenjem lahko dosežejo velike stvari. Veseli smo lahko vseh uspehov, o katerih smo skozi celotno šolsko leto lahko brali v glasilu. Ob tem pa ne smemo prezreti majhnih osebnih dosežkov in zmag številnih otrok. Ti ponavadi niso objavljeni, jih pa vsak od njih nosi zapisane v sebi. Toplo junijsko vreme je številne že »pregnalo« na počitnice. V poletnem času moramo nekoliko spremeniti svoje ustaljene delovnike in s tem našim telesom in mislim privoščiti oddih. Naj vas na tem mestu opozorim na prispevek o primerni preventivi pred vlomi ter na prispevek o uporabi kolesarskih čelad. Zal te v naši občini ne ščitijo veliko glav. V številnih društvih se je zadnji mesec veliko dogajalo, saj je bilo treba postoriti vse pred poletnim premorom. Ta je gotovo razlog, da je koledar dejavnosti za naslednji mesec zelo kratek. Upajmo, da pa ne bo kratek počitek gasilcev. Ti so imeli v preteklih tednih ponovno veliko dela, ob tem pa so opravili tudi nekaj izobraževanj in usposabljanj. Astronomsko društvo Pegaz je v zadnjih dneh šolskega leta pripravilo zelo zanimive in odlično obiskane astronomske delavnice. Zaradi širši množici precej nepoznane tematike je radovednost pripeljala v šolo veliko učencev in njihovih staršev. Prav nekaj posebnega je bilo za učence prvega triletja v poznih večernih urah na nebu iskati zanimiva nebesna telesa, okrog sebe pa v temi roko svojih staršev. Končala so se tudi nekatera športna tekmovanja, saj je poletje čas zatišja tudi na športnih terenih. Pišemo o zaključku sezone Futsal kluba Dobrepo-lje in ŠD AS Ljubljana ter o izvedenih športnih občinskih tekmovanjih. Novih športnih aktivnosti pa bodo lahko deležni vaščani Tisovca, ki so 25. 6. odprli in blagoslovili novo športno igrišče. Poročilo z dogodka si boste lahko prebrali v naslednji številki. Verjamem, da boste imeli v naslednjih dneh in tednih nekoliko več časa za branje in da boste v roke vzeli tudi Naš kraj. Vabim vas, da pošljete kak zanimiv poletni fotografski utrinek na elektronski naslov glasila, tiste najzanimivejše pa bomo objavili v naslednji številki, ki bo tokrat izšla čez dva meseca, torej konec avgusta. Na žalost se v letošnjih nedeljskih večerih ne bomo mogli družiti na poletnih večerih, saj se na razpis za organizacijo, ki so ga pripravili na Občini Dobrepolje, ni prijavil noben izvajalec. Zahvaljujem se vsem dopisnikom v aktualno številko, vsem bralcem pa želim prijeten, pester in varen poletni oddih. ■ Naš kraj Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk: PartnerGraf d.o.o. • Oblikovanje in prelom: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v petek, 25. avgusta. Rok za oddajo prispevkov je 15. 8. 2017. Kazalo Iz občine .................................. 4 Obvestila.................................11 Aktualno..................................13 Intervju....................................15 Kultura.....................................19 Iz dobrepoljske ambulante.......23 Iz vrtca in šole..........................25 Iz društev.................................34 Šport........................................49 Pisma bralcev...........................52 Zahvale ...................................54 4 Naš kraj ■ marec 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617) in 14. člena Statuta Občine Dobrepolje (Ur. l. RS, št. 14/17) je Občinski svet Občine Dobrepolje na 18. redni seji, dne 13. 6. 2017, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA o proračunu občine Dobrepolje za leto 2017 1. člen V odloku o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2017 se spremeni 2. odstavek 2. člena tako, da se glasi: »Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se za leto 2017 določa v naslednjih zneskih: Skupina/podskupina kontov v EUR Rebalans 2017 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70 + 71+ 72+ 73+ 74) 4.212.359 TEKOČI PRIHODKI (70 + 71) 3.100.933 70 DAVČNI PRIHODKI 2.678.033 700 Davki na dohodek in dobiček 2.360.964 703 Davki na premoženje 199.064 704 Domači davki na blago in storitve 118.005 71 NEDAVČNI PRIHODKI 422.900 710 Udeležba pri dobičku in dohodki od premoženja 231.400 711 Takse in pristojbine 3.000 712 Globe in denarne kazni 10.500 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 5.000 714 Drugi nedavčni prihodki 173.000 72 KAPITALSKI PRIHODKI 75.438 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 30.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 45.438 73 PREJETE DONACIJE 100 730 Prejete donacije iz domačih virov 100 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.035.888 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 308.917 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 726.971 II. SKUPAJ ODHODKI (40 + 41 + 42 + 43) 7.032.320 40 TEKOČI ODHODKI 851.557 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 203.468 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 34.455 402 Izdatki za blago in storitve 602.561 409 Rezerve 11.073 41 TEKOČI TRANSFERI 1.367.058 410 Subvencije 14.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 944.940 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 138.896 413 Drugi tekoči domači transferi 269.222 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 4.706.514 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 4.706.514 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 107.190 Naš kraj ■ junij 2017 5 430 Investicijski transferi 0 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam, ki niso pror. uporabniki 78.600 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 28.590 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ali PRIMANJKLJAJ (I. - II.) -2.819.960 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POS. IN PRODAJA KAPITAL. DELEŽEV 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POS. IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil - od posameznikov 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSO.IN SPREMEM. KAPITAL. DELEŽ. (IV. - V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE 2.599.960 50 ZADOLŽEVANJE 2.599.960 500 Domače zadolževanje 2.599.960 5001 Najet kredit pri poslovnih bankah 2.500.000 5003 Najet kredit pri drugih domačih kreditodajalcih 99.960 VIII. ODPLAČILA DOLGA 0 55 ODPLAČILA DOLGA 0 550 Odplačila domačega dolga 0 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV. + VII. - II. - V. -VIII.) -220.000 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII) 2.599.960 XI. NETO FINANCIRANJE (VI. + VII. - VIII. - IX. = -III) 2.819.960 XII. PRENOS SREDSTEV NA RAČUNIH 220.000 3. člen V odloku o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2017 se spremeni 13. člen tako, da se doda nov odstavek: »Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za leto 2017 lahko zadolži do višine 2.599.960 EUR, in sicer: - 99.960 EUR zadolžitev pri državnem proračunu - povratna sredstva za nsložbo, vodeno pod proračunsko postavko 0416039 Sofinanciranje projektov - Oskrba s pitno vodo Suhe krajine, - 1.900.000 EUR zadolžitev pri poslovni banki za naložbo, vodeno pod proračunsko postavko 0419027 Ureditev območja JVIZ OŠ Dobrepolje - gradnja novega vrtca Ringaraja ter - 600.000 EUR zadolžitev pri poslovni banki za naložbo, vodeno pod proračunsko postavko 0415011 ČN Bruhanja vas in presoja vplivov na okolje.« 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 410-0013/2017 Videm: 13. 6. 2017 Župan Janez Pavlin l.r. 6 Naš kraj ■ marec 2017 Poročilo z 18. seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje V torek, 13. 6. 2017, je v sejni sobi občinske stavbe na Vidmu potekala 18. redna seja občinskega sveta, ki je bila zadnja pred poletjem. Na dnevnem redu je bilo nekoliko manj točk kot na zadnjih sejah, v ospredju pa sta bila obravnava in sprejem rebalansa letošnjega proračuna. Sprejet je bil nov odlok o pokopališki dejavnosti, svetniki pa so dobili podrobnejši vpogled v tekoče projekte. Bojan Novak Občinski proračun je hrbtenica delovanja občine. V dosedanjem poteku leta se je pokazalo, da decembra sprejeti proračun zaradi novih dejstev in dogodkov ne bo mogel ostati v prvotni obliki. Župan je s pomočjo občinske uprave pripravil predloge sprememb proračuna oziroma t. i. rebalans proračuna. Predlog je bil pred sejo občinskega sveta obravnavan na vseh odborih, zadnja razprava pa je bila na sami seji. Nekateri svetniki so imeli glede predloga nekaj pomislekov in pripomb, predvsem glede nadzora gradnje kotlovnice pri osnovni šoli. Tajnik občinske uprave, mag. Ivan Kenda, je pojasnil pravne podlage za vzpostavitev nadzora nad projektom, ki bo sicer izveden po javno-zasebnem partnerstvu. Na predlagani rebalans proračuna so župan in svetniki na seji vložili še devet amandmajev in po krajšem odmoru in posvetovanju vseh devet tudi sprejeli. Tako so bili izpolnjeni vsi pogoji za sprejem odloka o spremembi proračuna. Odlok si lahko preberete na naslednjih straneh. Župan je v okviru poročila o izvedenih in planiranih delih v občini pojasnil trenutni potek na deloviščih. Veliko je bilo vprašanj o izgradnji športnega igrišča v Tisovcu. Župan bo pripravil pisno poročilo o višini porabljenih sredstev ter o prispevku podjetja KPL, ki upravlja s kamnolomom v Predstrugah. Po pogodbi med omenjenim podjetjem in Občino Dobrepolje je del zaključnih opravil na igrišču na račun kompenzacije opravilo podjetje KPL. Alojzij Palčar je predlagal, da svetniki na vsaki od naslednjih sej dobijo poročilo o poteku gradnje vrtca. Tajnik občinske uprave je pojasnil, da so se zemeljska dela začela ter da želi vzpostaviti gradbeni odbor, ki ga bodo sestavljali tudi občinski svetniki. Ta odbor bo sodeloval pri vseh fazah nadzora in sprejemanja odločitev ter opravljal povezovalno vlogo med vodstvom občine, izvajalci in občinskim svetom. Predvideni rok za izgradnjo vrtca je 1. februar 2018. Občinski svetnik Anton Pugelj je spraševal, če se bo cesta od Strug do Četeža, ki je v slabem stanju, dodatno pa je poškodovana po posegih v sklopu Suhokrajinskega vodovoda, asfaltirala v enem odseku ali po posameznih sklopih. Župan je pojasnil, da se bo verjetno cesta sanirala v treh etapah, obstaja pa možnost, da bi uspelo Direkciji RS za infrastrukturo cesto sanirati že jeseni. Potrudili se bodo, da bo postavljena tudi varnostna odbojna ograja. Peter Hočevar, predsednik odbora za gospodarstvo in komunalo, je izrazil protest, ker odbor ne dobi podatkov, ki jih potrebuje, saj na sejah odbora ni kompe-tentnih delavcev občinske uprave. Župan je pojasnil, da naloga odbora ni nadzor poteka projektov, ampak razpravljanje o dnevnem redu. Povedal je še, da pogreša aktivne pobude s strani odbora. Alojzij Palčar je potrdil mnenje, da na sejah odbora ni vedno prisotnega kompetentne-ga delavca občinske uprave. Svetniki so se seznanili s predlogom spremembe pravilnika o najemu športnih objektov. Župan je v uvodu povedal, da je občina lansko leto dobila predlog ZŠO Dobrepolje za spremembo pravilnika o najemu objektov. Pripravo sprememb je občina zaupala zunanjemu svetovalcu za področje športa, g. Olafu Grbcu. Ta je na seji predstavil svojo vlogo na področju športa - za občino pripravlja postopke in spremembe pravilnikov ter vodi javni razpis za sofinanciranje programov športa. G. Grbec je pojasnil postopek priprave in usklajevanja predloga spremenjenega pravilnika z Zvezo športnih organizacij Dobrepolje ter Osnovno šolo Dobrepolje. Predlagani pravilnik je narejen po uveljavljeni praksi v nekaterih drugih občinah. Judita Oblak je v imenu odbora za družbene dejavnosti pojasnila, zakaj odbor ni dal zelene luči za sprejem. Na odboru je bilo veliko vprašanj in nejasnosti, pripravljavca pa ni bilo, da bi jih pojasnil. Po daljši razpravi, v kateri je sodeloval tudi predstavnik ZŠO Dobrepolje, je bilo jasno, da pravilnik nima podpore za sprejem, zato so se svetniki s predlogom le seznanili, sprejemali pa ga bodo na eni od naslednjih sej. Sledila je obravnava Odloka o pokopališkem redu. Na to temo je bilo v prejšnjih tednih in mesecih precej neformalnih in formalnih usklajevanj. Pristojni odbor za gospodarstvo se je po sprejetih predlogih uskladil in se strinja s sprejemom odloka. Pogrebna dejavnost bo ostala na trgu, svojci si bodo lahko še naprej izbrali izvajalca pogrebne dejavnosti. Ker je bil odlok že predhodno usklajen, je bil po kratki razpravi v prvi obravnavi soglasno sprejet. Občinski svet je zaradi potrebnega tehničnega popravka sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi podružnične cerkve sv. Florjana v Ponikvah za kulturni spomenik. Soglasno je bil sprejet tudi predlagani sklep o izvzemu ene od parcel iz javnega dobrega. Na seji so svetniki opravili razpravo o predlogu programske zasnove glasila Naš kraj. Skladno z zakonom in odlokom o ustanovitvi je treba sprejeti programsko zasnovo. V krajši razpravi so svetniki ugotovili, da niso dobili zadnje, popravljene, verzije predlagane programske zasnove, ob tem pa našli v gradivu tudi nekaj procesnih pomanjkljivosti. Zaradi tega so sprejemanje preložili na naslednjo sejo. Svetniki so se seznanili tudi z zahtevo ocene skladnosti Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje lokalne gospodarske službe vzdrževanja občinskih cest na območju naše občine. Pod točko Pobude in vprašanja svetnikov je Nada Pavšer v imenu vaške sku- Naš kraj ■ junij 2017 7 pnosti Vodice in v lastnem imenu vprašala, kdaj se bo začelo odstranjevanje rastja na cesti proti Vodicam. Zanimalo jo je tudi, kdaj se predvideva razširitev priključka ceste z Vodic na regionalno cesto ter zakaj se nič ne premakne na področju vodovoda na Vodicah. Zupan je odgovoril, da so Vodice pri košnji trave na vrsti, košnja pa se je začela dan po seji. Glede ureditve priključka je zadeva prepuščena Direkciji RS za in- SPREJETI SKLEPI NA 18. REDNI SEJI: • Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme: • Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2017, z načrtom razvojnih programov 2017-2020; • Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi podružnične cerkve sv. Florjana v Ponikvah za kulturni spomenik; • Sklep o izvzemu iz javnega dobrega za parc. številko 1908/5, k. o. Podgora. frastrukturo. Do naslednje, septembrske, seje bo pripravljen projekt vodovoda. Če bi naredili vod od regionalne ceste do Vodic, bi to po besedah župana zelo veliko stalo in bi bil komunalni prispevek za porabnike vode previsok. Druga varianta je pridobivanje vode iz vrtine, a je za to potreben stalni monitoring, vir vode pa ni stalen. Predlog na septembrski seji bo šel v smer izgradnje večjega zadrževalnika vode, kamor se bo približno štirikrat letno dovažala voda, ki jo bodo potem vaščani lahko uporabljali. Jože Prijatelj je imel vprašanja glede njegovih pobud v zvezi s posredovanjem odgovora o odvažanju materiala na območju Kompolj. Vaščani so odkrili, da se zasipa suha struga, zato je predlagal ogled območja s strani inšpekcijske službe. Opozoril je še na zmedo zaradi nove cestne signalizacije (talne označbe) v Kompoljah pri gasilskem domu. Zupan je obljubil odgovore, glede zasipanja suhe struge pa je že dal prijavo na ustrezne službe. Judita Oblak podpira ureditev križišč, predvsem na varni poti v šolo. Ponovno je opozorila, da se zelo dolgo vleče projekt spremembe križišča na Vidmu (pri kostanjih). Pozvala je, da se stori vse, da se zagotovi varna pot v šolo in dovolj parkirišč za zaposlene in starše, ki pripeljejo otroke v vrtec. Zupan je pojasnil, da bo za potrebe gradbišča (vrtec, kotlovnica) pri šoli potekala dovozna pot po komasacijski poti in ne po varni poti v šolo. Kotlovnica se bo gradila v času šolskih počitnic, zato večjih težav ne pričakuje. Pod točko Razno je župan svetnike povabil na položitev in blagoslov temeljnega kamna vrtca, na občinsko proslavo ob dnevu državnosti ter na otvoritev športnega igrišča v Tisovcu. Videoposnetek seje si lahko pogledate na povezavi https://www.youtube.com/ watch?v=Vt_VYD5dinE.« ■ OBVESTILO Javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav v občini Dobrepolje za leto 2017, vključno z obrazci razpisne dokumentacije, je objavljen na spletni strani Občine Dobrepolje www.dobrepolje.si. Blagoslovljen in položen temeljni kamen novega vrtca V sredo, 21. 6. 2017, se je le zgodilo. Na prostoru med starim in predvidenim novim vrtcem na Vidmu je bil blagoslovljen temeljni kamen objekta, ki smo ga dolgo pričakovali. V kulturnem programu so sodelovali tisti, ki jim bo nov vrtec namenjen - naši najmlajši. Bojan Novak V tistem poznem popoldnevu je bilo mogoče opaziti kar nekaj simbolike. Po vročem poletnem dnevu smo pričakovali in dočakali osvežitev v obliki dežja. Nekako tako kot so v šoli in v vrtcu dolgo pričakovali začetek gradnje novega, modernega vrtca. Skozi polurno prireditev nas je vodila Marička Znidaršič, ki je lepo povezala ravnateljeve in županove besede ter plesne, glasbene in govorne nastope otrok iz vrtca. Ravnatelj Ivan Grandovec in župan Janez Pavlin sta poudarila, da je minilo precej časa od zasnove projekta do začetka gradnje, a kljub vsemu je blagoslov temeljnega kamna tista točka, od katere naprej je treba gledati le še z op- 8 Naš kraj ■ marec 2017 timizmom in nestrpnim pričakovanjem. Najmlajši občani, otroci iz vrtca in šole, bodo z začetkom šolskega leta 2018/19 dobili boljše pogoje za svoj razvoj. Vsi otroci bodo tako v enem, sodobnem, prostoru, učenci prvega triletja pa bodo prav tako dobili večje in boljše prostore v prostorih sedanjega vrtca. Gospod župnik Franc Škulj je temeljni kamen pred položitvijo v zemljo blagoslovil, ob tem pa vsem izvajalcem zaželel, da bi jih pri delu spremljal božji blagoslov. Ob koncu programa so vsi vpleteni (župan, ravnatelj, direktor občinske uprave mag. Ivan Kenda, predstavniki podjetij VG5, Solida in CSE Invest) podpisali slavnostno listino, ki jo bodo po stari tradiciji v posebni vazi vzidali v temelje. Ob tako pomembnem dogodku ni smela manjkala niti pogostitev, ki so jo pripravili v prostorih zdajšnjega vrtca. Po slovesnosti so za bralce Našega kraja spregovorili tisti, ki so in bodo igrali pri gradnji pomembni vlogo. »Vesel sem, daje prišlo do blagoslovitve temeljnega kamna, ker to pomeni, da se bo sedaj gradnja resnično začela. Po ter- minskem planu naj bi bil konec februarja vrtec že zgrajen, v pomladnih mesecih naj bi uredili še okolico, v mesecu maju pa računamo na montažo notranje opreme. Če bo vse potekalo po načrtih, bomo konec junija ali v začetku julija že dobili uporabno dovoljenje. Radi bi, da bi šli otroci iz vrtca že med naslednjimi počitnicami v novi vrtec, da bomo v sedanjem vrtcu uredili prostore za učence prvega triletja. Dve igralnici bomo povečali, da bosta tako veliki kot v prvem nadstropju in da bodo lahko notri najmlajši učenci (prvi in drugi razred), ker bodo tako imeli izhod na teraso. Hkrati bomo s tem rešili tudi prostorske težave na predmetni stopnji, da ne bo treba več imeti pouka v Jakličevem domu. Kot trenutno kaže, bomo jeseni spet vsaj z enim razredom v Jakličevem domu, prihodnjo jesen pa bi bila tam, v primeru, da ne bi izgradili vrtca, kar dva oddelka. Zato je res skrajni čas, da bo vrtec zgrajen. Upam, da bo gradnja potekala srečno, brez poškodb in da bo vrtec potem tudi poln. To pa je še moja zadnja želja.« Ivan Grandovec, ravnatelj JVIZ OŠ Dobrepolje 9 Naš kraj ■ marec 2017 »Že v sami prireditvi je bilo rečeno, da je čas za veselje. Veselimo se upravičeno, da smo po tolikem času začeli z gradnjo vrtca, ki je res prepotreben objekt. Vesel sem, da se bodo v šolskem letu 2018/19 otroci že lahko igrali v novih igralnicah in da bo kvaliteta predšolske vzgoje bistveno boljša. Sedanji prostori tega ne omogočajo pa tudi pouk na razredni stopnji bo kvalitetnejši, ker smo zdaj imeli kombinacijo vrtca in razrednega pouka, kar tudi ni najbolje. A naredili smo vse, da nobenega otroka nismo zavrnili, kar je tudi zelo pomembno. Mislim, da se bodo v naslednjem letu tudi tisti starši, ki otroke vozijo v vrtce izven občine, odločili za naš novi vrtec. Vesel sem tega dneva in mislim, da se bomo v najlepšem mesecu, maju, ponovno srečali na odprtju novega vrtca.« Janez Pavlin, župan občine Dobrepolje »Vesel sem, da sodelujem pri tem projektu in da sem bil deležen toliko zaupanja, tako uprave, svetnikov kot občanov, da smo s projektom lahko začeli. Če ne bo kakšnih hujših vremenskih neprilik, se zna zgoditi, da bomo gradnjo končali v roku, tako da bodo šli lahko v tem času naslednje leto otroci že v nove prostore.« Mag. Ivan Kenda, direktor občinske uprave Občinska proslava ob dnevu državnosti Na kresni večer, 23. junija, je Prostovoljno gasilsko društvo Ponikve v sodelovanju z Občino Dobrepolje pripravilo osrednjo občinsko proslavo ob dnevu državnosti. V povorki so sodelovali Godba Dobrepolje, člani Folklorne skupine Ponikve in veliko število gasilcev in spremljevalnih gasilskih vozil. Osrednji govornik na prireditvi, ki ji je sledila velika gasilska veselica, je bil župan Občine Dobrepolje Janez Pavlin. Bojan Novak Tistega soparnega popoldneva je program začela slavnostna gasilska povor-ka, ki se je osrednjemu prizorišču na ploščadi pred gasilskim domom približevala ob zvokih koračnice, ki jo je igrala Godba Dobrepolje. Številni gasilski prapori, tudi prostovoljnih gasilskih društev iz drugih občin, so kazali na številno udeležbo gasilcev. Kot je v takih povorkah navada, so jo zaključila gasilska vozila udeleženih gasilskih društev. Po prihodu na osrednje prizorišče se je začel slavnostni program, ki ga je pripravilo PGD Ponikve. Rdeča nit programa je bilo spretno prepletanje zgodovine gasilstva v Ponikvah in zgodovine naše mlade države Slovenije. Po začetnem pozdravu predsednika PGD Ponikve Edvarda Somraka, ki je posebej pozdravil visoke stanovske goste iz Gasilske zveze Dobrepolje, je besedo dobil slavnostni govornik župan Janez Pavlin. V svojem nagovoru se je spomnil enotnosti in optimizma, ki sta nas krasila pred 26 leti, ko smo dobili svojo državo. Poudaril je, da lO Naš kraj ■ marec 2017 prav tem času nekateri narodi hrepenijo po svoji državi, a si je kljub vojaškim in diplomatskim naporom ne morejo izboriti. Zbranim je zaželel veliko optimizma, saj nam ga pogosto primanjkuje. Zato nad svojo državo prehitro obupujemo in zanjo nismo pripravljeni dovolj storiti. Kulturni program na prireditvi so soustvarjali plesalci Folklorne skupine Ponikve, ki so se predstavili s spletom plesov, ter pevci Prostovoljnega gasilskega društva Ponikve, ki so med drugimi zapeli tudi znano pesem Jakoba Aljaža - Oj, Triglav, moj dom. Prav Jakoba Aljaža in njegovo pesem je voditeljski par spretno uporabil, da nas je spomnil, kako odločni in domoljubni moramo biti vsak na svojem področju. Tako kot je Jakob Aljaž odkupil vrh Triglava in nanj postavil stolp, lahko tudi mi za svojo državo »odkupimo« kakšno težavo in jo v prid sodržavljanov rešimo. Sicer pa sta nas povezovalca programa spomnila tudi na bogato gasilsko zgodovino v Ponikvah vse od uničujočega požara leta 1930 do današnjih ča- sov. Prav nesrečni požar pred 87 leti je botroval akciji vaščanov, da so se povezali v boju proti ognjenemu petelinu in zasnovali gasilsko društvo, ki uspešno deluje še danes. Ob zvokih Godbe Dobrepolje se je slavnostni del prireditve končal, za prijetno druženje pozno v večerne in nočne ure pa je ob glasbi Ansambla Naveza poskrbelo ponikovsko gasilsko društvo. ■ Gradnja vodovoda v Občini Dobrepolje v polnem teku S skupnim projektom petih občin bo občanom zagotovljena zanesljivejša vodooskrba. Občina Dobrepolje je skupaj z občinami Žužemberk, Kočevje, Mirna Peč in Dolenjske Toplice pristopila k projektu Oskrbe s pitno vodo Suhe krajine, katerega namen je (nadaljnje) zagotavljanje kakovostne pitne vode občankam in občanom Občine Dobrepolje in ostalih vključenih občin. i V Občini Dobrepolje bo v okviru operacije »Oskrba s pitno vodo Suhe krajine« na novo zgrajenih več kot 7 kilometrov cevovodov, prav toliko jih bodo tudi nadgradili in posodobili. Ob tem je bila predvidena še obnova obeh vodohranov; Videm in Lipa. Z izvedenimi aktivnostmi bo vodovodni sistem bogatejši za nov napajalni gravitacijski transportni vod, ki bo Občino Dobrepolje povezal z sistemom Občine Kočevje, in tako povezoval nižinsko in višinsko cono v Občini Dobrepolje. Suhokrajnski vodovod je za občane Občine Dobrepolje izrednega pomena, saj bo zagotovil stalno in neovirano oskrbo s pitno vodo južnega dela občine. Občina bo s tem nadgradila vodovodni sistem, ki se je pred izvedbo projekta oskrboval le iz enega vodnega vira. Ta vodni vir je pokrival 90% območja celotne občine. Nov vodovodni režim predstavlja rezervni vodni vir za celotno občino. Dela na območju Občine Dobrepolje potekajo v skladu s terminskim planom. Do sedaj se je zaključila gradnja cevovoda na odseku med vodohra-nom Videm in glavnim oskrbovalnim vodom v naselju Videm v dolžini 240 metrov in obnovil vodohran Videm, v katerem so zagotovljeni vsi sanitarni standardi, na novo urejena telemetrija, vzpostavljen nadzor na porabo pitne vode in nad delovanjem naprav v vodohranu. Pri primarnem odseku med vodohranom Lipa, Četežem pri Strugah, Kompolju in vodohranom Videm se je izgradilo nekaj manj kot kilometer vodovodnih cevi. Pri nižinski coni med Vrbovcem, Rapljevim, Pri Cerkvi Struge in vodo-hranom Lipa pa je bilo izvedenih 7.600 metrov vodovo dnih cevi. Primarni vod Vrbovec-Rapljevo-Pri Cerkvi Struge-VH Lipa EVROPSKA UNIJA KOHEZIJSKI SKLAD NALOŽBA V VASO PRIHODNOST REPUBLIKA SLOVENIJA 11 Naš kraj ■ marec 2017 ( g" PODJETNIŠKI KOTIČEK iS I M O i H i OHiN&nccmŠH ■S^H f1 ? * » i c * ^^^ ciomnii POVABILO PODJETJEM IZ OBČINE DOBREPOLJE K ODDAJI VLOG ZA SOFINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJ IN USPOSABLJANJ V LETU 2017: Namen javnega povabila je zagotavljanje boljše učinkovitosti in strokovnosti enot malega gospodarstva oziroma ukrepov, ki prispevajo k njihovemu dolgoročnemu razvoju in sposobnosti preživetja. Vabimo podjetnike in obrtnike iz občine Dobrepolje, da na OOZ Grosuplje, najkasneje do 31. 10. 2017, podajo Vlogo za sofinanciranje t. i. individualnih izobraževanj in usposabljanj, ki so se jih lastniki podjetij in njihovi zaposleni udeležili v letu 2017. Dokumentacija javnega povabila, vključno z vlogo, je na voljo v pisarni OOZ Grosuplje in na www.ooz-grosuplje.si. Dodatne informacije so na voljo na OOZ Grosuplje. Javno povabilo financira občina Dobrepolje iz proračunskih sredstev z namenom pospeševanja razvoja malega gospodarstva. PRIHAJAJOČI DOGODKI v Domu obrtnikov v Grosuplju: • tečaj učenja ŠPANSKEGA JEZIKA: začetek v sredo, 5. 7. 2017, ob 17.00; • tečaj učenja NEMŠKEGA JEZIKA: začetek v četrtek, 6. 7. 2017, ob 19.35; • usposabljanje VARSTVO PRI DELU: torek, 29. 8. 2017, ob 15.00; • strokovni seminar ZA FRIZERJE S KRISTIJANOM PETKOM: sobota, 23. 9. 2017, ob 16.00. Zaradi sofinanciranja Občine Dobrepolje obstaja možnost subvencionirane udeležbe na zgornjih dogodkih za podjetnike in njihove zaposlene iz občine Dobrepo-lje, preverite na www.ooz-grosuplje.si, kjer najdete tudi prijavnice in dodatne informacije, seznam dogodkov se sproti dopolnjuje. Vabljeni. ZA AVTOPREVOZNIKE: Vsi, ki ste v letih od 1997 do 2011 kupili nova tovorna vozila nekaterih zvenečih evropskih blagovnih znamk, ste zanje zaradi kartelnega dogovarjanja proizvajalcev plačali preveč! Sedaj lahko zahtevate vračilo denarja, ocenjujemo od 2000 do 5000 EUR na vozilo. Obrnite se na OOZ Grosuplje in podajte zahtevek za vračilo preveč plačanih tovornih vozil. Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ ozs.si, 01 786 51 30, www.ooz-grosuplje.si, kjer smo vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. Vabljeni! Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje $ i a ra DRUŠTVO OZARA -Nacionalno združenje za kakovost življenja vabi na POGOVORNO DRUŽENJE, ki se bo odvijalo v ponedeljek, 10. 7. 2017, ob 10. uri v prostorih Mestne knjižnice Grosuplje (Adamičeva cesta 15). Vabljeni ste vsi, ki se spopadate s težavami v duševnem zdravju, in vsi, ki ste se znašli v osebni stiski in si želite vnesti pozitivne spremembe v svoje življenje. Za več informacij nas lahko pokličete na številko 01 244 51 20 (Ozara Ljubljana). Veselimo se srečanja z vami! Društvo Ozara Koledar prihajajočih dogodkov Ponedeljek, 10. 7. 2017 pogovorno druženje društva Ozara (Knjižnica Grosuplje, 10.00) Sobota, 8. 7. 2017 piknik v Društvu upokojencev Dobrepolje (Jakličev dom) nj [n "Izrazi svojo bolečino z besedo! Bol ki ne govori, duši polno srce dokler ne poči." (William Shakespeare) "Zaradi bolečine človek misli, zaradi misli postane modrejši, zaradi modrosti lažje prenaša življenje." (John Patrick) ^_^ 12 Naš kraj ■ marec 2017 Koncert orkestrov Glasbene šole Grosuplje Leto je naokrog in v petek, 19. maja 2017, smo spet do zadnjega kotička napolnili avlo Osnovne šole Louisa Adamiča v Grosuplju, da bi prisluhnili tradicionalnemu pomladnemu koncertu orkestrov Glasbene šole Grosuplje. Nina Kaufman, za Glasbeno šolo Grosuplje foto: Robert Petrič Letos so nastopili mali pihalni orkester z dirigentom Andrejem Tomažinom, godalni orkester pod vodstvom Špele Janša in veliki pihalni orkester pod taktirko Mitje Dragoliča, ki si je dirigentsko paličico izmenjaval z nadobudnim učencem Galom Krajčičem. V razgibanem programu so nam predstavili raznoliko glasbo različnih obdobij, zanimive točke pa so popestrili solisti. Program je povezovala Bernarda Žarn. Vsem učencem, učiteljem in sodelavcem iskrene čestitke za uspešno izvedbo koncerta! ■ Glasbena šola Grosuplje tekmuje brez predaha! Bliža se konec šolskega leta, učenci Glasbene šole Grosuplje pa se še naprej v polni pripravljenosti odlično uvrščajo na mednarodnih tekmovanjih! Nina Kaufman, za Glasbeno šolo Grosuplje V Beograd se je 25. 5. 2017 na mednarodno tekmovanje Mladi virtuoz v spremstvu mentorice Eve Pal podala učenka violine Rosana de Laat in dosegla 95 točk ter zlato nagrado. Na 7. mednarodnem Koroškem klavirskem tekmovanju so se 26. 5. 2017 pomerili učenci klavirja. Dosegli so naslednje rezultate: • Jaka Grandovec (5. kat.) je dobil srebrno priznanje (mentorica Rezka Černač), • Mark Virant (2. kat.) je dobil zlato priznanje (mentorica Eva Sotelšek), • Evita Kušar (2. kat.) je dobila zlato priznanje (mentorica Eva Sotelšek), • Lea Aksentijevic (4. kat.) je dobila zlato priznanje (mentorica Eva Sotelšek). XIV. mednarodno tekmovanje pihalcev se je aprila odvilo v Požarevcu. Učenci saksofona mentorja Andreja Tomažina so se ob klavirski spremljavi Lovorke Nemeš Dular uvrstili v sam vrh nagrajencev, in sicer: • Maksim Gal Šehic je v I. kategoriji zbral 98 točk (prva nagrada), • Jurij Smrečnik je v II. kategoriji zbral 95,33 točke (prva nagrada), • Martin Samec pa je v III. kategoriji zbral vseh 100 točk (prva nagrada) in že drugič zapovrstjo ubranil prestižni naslov lavreata. Iskrene čestitke! ■ ""Glasba je tista, ki lahko izboljša človeški um s tem, da ga gane, in tako spremeni človeške navade." (Knjiga sprememb) 13 Naš kraj ■ marec 2017 Se je kolesarska čelada že udomačila v Dobrepolju? V prihajajočih poletnih mesecih si bo verjetno marsikdo za sprostitev privoščil kak izlet s kolesom. Otroci se med počitnicami veliko vozijo s kolesom po vaseh, obiskujejo sošolce, nekateri vzamejo kolesa tudi na dopust in tam na ta način raziskujejo novo okolje. Pomemben del kolesarske opreme predstavlja kolesarska čelada. Se tega naši otroci zavedajo? Se tega zavedamo starši? t Bojan Novak Tisti starši, ki vozite otroke v vrtec ali v šolo, ste lahko zadnje mesece, ko je vreme to dopuščalo, opazili, da se je veliko otrok v šolo pripeljalo s kolesom. To je vsekakor spodbudno. Žal pa le redko kdo od njih na poti v šolo uporablja kolesarsko čelado. Mogoče se premalo zavedamo, kako neprecenljiva je glava, in žal nas kakšna nesreča vsake toliko časa spomni na to. Naj bo tudi ta prispevek en korak naprej v našem zavedanju o pomenu zaščite glave s kolesarsko čelado. V nadaljevanju navajam nekaj informacij o pomenu kolesarske čelade, ki jih vsako leto v sklopu preventivnih prometnih vsebin objavi Javna agencija RS za varnost prometa. Nacionalna preventivna akcija za večjo varnost kolesarjev, ki jo vodi Javna agencija RS za varnost prometa v sodelovanju s Policijo, Ministrstvom RS za infrastrukturo ter Ministrstvom RS za izobraževanje, znanost in šport s svojimi organi, pridružujejo pa se jim tudi nevladne organizacije, se je letos začela 15. maja. Z akcijo želijo na javni agenciji še dodatno pozornost posvetiti kolesarjem, saj ti spadajo med ranljivejše udeležence v prometu. V okviru Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa 2013-2022 so kolesarji ena izmed prioritetnih ciljnih skupin, saj spadajo med ranljivejše udeležence v prometu. Po analizi, ki so jo izvedli v AVP, se delež kolesarskega prometa v Sloveniji v zadnjih nekaj letih vztrajno in pomembno povečuje. Tako v primeru urbanega kolesarjenja znotraj naselij, kjer se povečuje tudi število mest, ki ponujajo sistem uporabe in izposoje javnih koles, kot tudi v primeru rekreativnih kolesarjev izven naselij. Varnost kolesarjev v prometu Analiza varnosti in udeležbe kolesarjev v prometnih nesrečah je pokazala, da je delež kolesarjev med vsemi udeleženimi v prometnih nesrečah 7,4 %, med smrtnimi žrtvami pa so v letu 2016 predstavljali kolesarji 10 %. V preteklem letu je umrlo 13 kolesarjev na slovenskih cestah, 179 pa je bilo huje poškodovanih. Med huje poškodovanimi in umrlimi kolesarji prevladujejo moški (71 %) ter starejši, saj jih je več kot polovica starejših od 45 let. Med otroki je bila ena smrtna žrtev, 10 jih je bilo huje, 68 pa lažje poškodovanih. Največ prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev se zgodi znotraj naselij Velika večina prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev se zgodi znotraj naselij (85 %), zato so nujni učinkoviti ukrepi na lokalni ravni. Med najpogostejšimi vzroki prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev so neprilagojena hitrost (v 2016 skoraj 32 %), neupoštevanje pravil o prednosti (20 %) ter nepravilna stran oz. smer vožnje (14 %). Pogosto so tudi kolesarji sami povzročitelji prometnih nesreč, saj je pri smrtnih žrtvah in huje poškodovanih kar 60 % kolesarjev tudi povzročiteljev. Pogosto gre za nesreče, kjer je udeležen samo kolesar (neprilagojena hitrost, vožnja po klancu, v ovinku ...) ali pa gre za nepravilnosti kolesarja (vožnja v nasprotni smeri). V letu 2016 se je tudi pri kolesarjih problematika alkoholiziranosti povečala, in sicer za 14 % je poraslo število nesreč, ki jih je povzročil alkoholiziran kolesar, trije kolesarji so izgubili življenje. Skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila Tudi pri opazovanju kolesarjev, ki so ga prav tako izvedli na AVP v letu 2016, se je pokazalo, da skoraj tri četrtine kolesarjev krši prometna pravila, več je bilo moških. Med kršitvami so bile najpogostejše neustrezno prečkanje cestišča, vožnja v nasprotni smeri ter tudi vožnja v rdečo luč na semaforju. Pogosto pa je bilo tudi ogrožanje pešcev z vožnjo po pločniku ter uporaba mobilnega telefona med vožnjo. Bistro glavo varuje čelada Delež uporabe zaščitne čelade je po statističnih podatkih o kolesarjih, ki so bili udeleženi v prometni nesreči ter utrpeli hude ali smrtne poškodbe, približno 30 % in se povprečno v zadnjih petih letih ni pomembno spreminjal, pri umrlih jih več kot polovica ni uporabljala zaščitne kolesarske čelade. Uporaba zaščitne čelade se sicer počasi povečuje. Raziskave nedvomno dokazujejo, da zaščitna kolesarska čelada zelo pomembno prispeva k večji varnosti, saj zmanjšuje težo posledic in poškodb glave od 40 do70 %. V lanskem letu so na javni agenciji izvedli pilotno opazovanje, ki je zajelo več kot 4800 kolesarjev. Re- 14 Naš kraj ■ marec 2017 zultati so pokazali, da v povprečju uporablja čelado 13 % vseh kolesarjev, delež je pri moških ter kolesarjih izven naselij veliko višji. Glede na starostne skupine se je pokazalo, da je skoraj 70 % otrok do 14. leta uporabljalo čelado, med odraslimi približno 15 %, najnižji pa je bil delež uporabe čelade pri mladostnikih (le 3,8 %). Zato se je ob koncu lanskega leta uveljavila novela zakona o pravilih cestnega prometa, ki predpisuje obvezno uporabo zaščitne kolesarske čelade za vse otroke in mladostnike do 18. leta ter za vse voznike mopedov in skuterjev (ne glede na moč motorja). Poškodbe glave Pri padcih kolesarjev ali prometnih nesrečah z vozili so poškodbe glave zelo pogoste, saj je glava v primerjavi s telesom težka, zaradi kinetične energije in visokega težišča na kolesu pa je velika verjetnost, da pademo prav na glavo. Že pri manjših trkih pa so lahko poškodbe glave usodne oz. izredno težke in dolgotrajne. Pri kolesarjih, ki so umrli za posledicami prometnih nesreč v Sloveniji, je kar v 60 % vzrok smrti poškodba glave. Prav tako so poškodbe glave poglavitni razlog za sprejem v bolnišnico pri približno 40 % poškodovanih kolesarjih. ■ BISTRO GLAVO VARUJE ČELADA u po roba xa H it» idadB ::■;» UUHlt r. j ivwi-j .t- p..... E m: — i-TTI 3-rC'r T^fX 'JL1 IE I . Vj If I [v »H Fa k Incita do pDbrptu|-F cul b[1r ui' ICLI,3 >1 l&qitÈt-Vj. îmMirrJrwr^: Rlnvl lutoilï i î [ j| r--c rr-nc i.a i ( trvi > Col Dde nre:t(f ti.Li tdrt± Zavarujte se pred vlomom v stanovanje ali hišo Število vlomov v stanovanja ali stanovanjske hiše, pa tudi vikende, iz leta v leto narašča, storilci pa so čedalje predrznejši ali nasilnejši. "Prilika dela tatu" in vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za kaznivo dejanje najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše. Zbral Bojan Novak Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu, ali ki je očitno brez varovanja, bo verjetneje tarča vloma kot obratno. Posebno "vabljiva" za vlomilce so odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop (na primer zaboji, lestev, ki omogoča dostop do drugače nedosegljivih oken ipd.), vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje ... Zato pred daljšo odsotnostjo z doma: • zaklenite vrata in zaprite okna; • predtem ne pozabite zapreti plina in vode ter izklopiti elektrike, predvsem na aparatih (da vam zaradi puščanja vode ali požara ne bo treba predčasno prekiniti dopusta); • vklopite alarmno napravo; • ključev ne puščajte na "skritih mestih", kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože ipd.; • ne puščajte doma dragocenosti in denarja (med dopustom raje najemite sef); • o svoji odsotnosti ne puščajte sporočil (na telefonskem odzivniku, na listkih); • poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik, dviguje rolete; vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči, odpovejte dostavo časopisov); • doma parkirana vozila zaklenite ter varno shranite dokumente in ključe, tudi rezervne; • ne puščajte orodja ali drugih priročnih sredstev v okolici hiše; • z vidnih mest umaknite vrednejše predmete; • povejte sosedom, kako ste dosegljivi; • preglejte zavarovalne police, kako je s kritjem škode pri vlomu; • zapišite si serijske številke vrednejših predmetov ali jih celo fotografirajte, po možnosti pa tudi označite (umetniške slike, nakit, tehnične predmete idr.). Šibke točke nepremičnin so zlasti okna in vsa vrata (balkonska, vhodna, garažna vrata), za kar pa oškodovanci pogosto poskrbijo že kar sami, ko okna puščajo odprta, vrata pa odklenjena. Sicer pa je v prostor, ki je povprečno varovan, možno vlomiti v manj kot petih minutah, če pa so okna odprta ali zelo slabo varovana, pa še veliko hitreje. Zato je treba nujno izvajati vsaj zgornje osnovne samozaščitne ukrepe. Povzeto po gradivu na spletni strani Policije (www.policija.si), kjer lahko dobite več informacij. ■ 15 Naš kraj ■ marec 2017 Intervju z županom Janezom Pavlinom Na tokratni intervju sem povabil župana Janeza Pavlina. Ob dnevu državnosti sva se nekoliko dotaknila odnosa do naše države, predvsem pa sva spregovorila o projektih, ki so bodisi že v teku bodisi pred začetkom izvajanja. Bralci boste zagotovo dobili nekaj novih informacij, pred poletnim oddihom pa prebrali tudi marsikatero zanimivost iz županovega vsakdana. Bojan Novak Gospod župan, za nami je dan državnosti, velik praznik za našo državo. Kako gledate na praznik in na stanje v državi v sedanjem času? Dan državnosti je eden od glavnih državnih praznikov naše prelepe Slovenije. Smo generacija, ki je doživela sanje mnogih preteklih generacij dedov in pra-dedov, in tega bi se morali veseliti ter biti na to ponosni. Zal večkrat opažamo, da smo državo dobili na relativno lahek način in je ne znamo dovolj ceniti. Menim, da bi morale biti trgovine vsaj na ta dan zaprte. Ob nastanku države smo vsi pričakovali drugo Švico, tudi drugačno Evropsko unijo. Zal je šel razvoj po drugi poti in Slovenija po mojem mnenju ni tam, kjer smo pričakovali. V zadnjem obdobju so nas po številnih kazalnikih prehitele Češka, Slovaška in druge države nekdanjega vzhodnega bloka. Morali bi se malce strezniti in iti na pravo pot. Zame bi bilo najpomembneje, da bi država imela izdelane strategije razvoja za vsa področja. Ob menjavi vlad bi še vedno sledili neki dolgoročni strategiji, ne bi pa vsaka nova vladajoča garnitura podrla dela prejšnje in postavljala vsega od začetka. Osebno menim, da je pomembna predvsem stroka. Aktualni primer tovrstnih težav nam predstavlja izgradnja drugega tira. Kakšno je vaše mnenje glede (ne)izobešanja zastav ob državnih praznikih? Všeč mi je, da so na praznik izobešene zastave, saj na ta način pokažemo pripadnost tudi navzven. Zastave naredijo neko dodatno vzdušje. Dober primer je Planica, kjer se jih vsako leto zbere ogromno. Res se premalo zavedamo, da imamo svojo državo. Verjetno bi bilo dobro, če bi trgovine ponujale zastave na vidnem mestu in bi jo mogoče kupilo več ljudi. Ob nadaljevanju omeniva največji in dolgo pričakovani projekt - gradnjo novega vrtca. Kakšen vrtec bomo dobili? Vesel sem, da se je začela gradnja težko pričakovanega vrtca. Vloženega je bilo ogromno truda, tudi glede optimizacije samega projekta, kar je bila tudi zahteva občinskega sveta. Dobili bomo osemoddelčni vrtec z vsemi pripadajočimi prostori (razdelilna kuhinja, računalniška učilnica ...) in 1300 kvadratnih metrov površin. Prostori so nadstandardni (večja velikost), da bo več prostora za otroke in da bodo imeli več svobode. V tem trenutku projektanti in strokovnjaki proučujejo možnost za to, da bi bil vrtec čim nižje energetski in da pridobimo dodatna nepovratna sredstva. Menim, da imamo kar nekaj možnosti, da nam to tudi uspe. Dejstvo je, da so priprave na samo izvedbo potekale zelo dolgo, od arhitekturnega natečaja do letos. Je samo tak občutek ali so se s prihodom novega tajnika občinske uprave kamenčki v mozaiku končno postavili na prava mesta? Priznati je treba, da je mag. Kenda strokovno podkovan. Prišel je od zunaj in je zato neobremenjen z vsem, kar se je dogajalo v tem projektu. Ima prepotrebne izkušnje z drugih občin, in to ravno na področju gradnje novih javnih objektov. Tudi občinski svet mu priznava strokovnost, zato je verodostojna osebnost, ki ima podporo in zaupanje občinskega sveta. Vesel sem, da nam je uspelo tudi na sejah občinskega sveta pozabiti na zgodovino in za dobrobit občanov pripraviti vse potrebno za gradnjo. 16 Naš kraj ■ marec 2017 Dolgo ste vztrajali pri gradnji v jav-no-zasebnem partnerstvu, nazadnje pa bo vrtec zgrajen z lastnimi sredstvi, ki jih bomo delno pridobili s pomočjo kredita. Koliko bo predvidoma stal vrtec, koliko časa bo občina odplačevala kredit? Pogodbo o najemu kredita smo sklenili s SID banko, in sicer za 1.900.000,00 evrov. Za dobo 20 let je obrestna mera 0,7 %, kar pomeni približno 100.000 evrov letno za plačilo anuitete. Za občino je to zelo ugodno. Javno-zasebno partnerstvo bi bila po mojem mnenju tudi dobra rešitev, ker se občina skoraj ne bi ukvarjala s strokovnimi vprašanji, celotna gradnja bi bila na zasebnem partnerju, tudi vsi papirji. V tistem času je bilo to za občino zelo pomembno in pozitivno. Sedaj imamo direktorja občinske uprave, ki se ukvarja s temi opravili. Temeljni kamen je postavljen in blagoslovljen. Kdaj naj bi bil vrtec zgrajen, kdaj odprt? Rok izvedbe je sedem mesecev in pol, kar znese nekje do konca januarja 2018, če ne bo kake višje sile (vremenske nevšečnosti). Vsekakor pa bo gradnja končana spomladi. Govoriva o celotni gradnji, tudi notranjosti in zunanji ureditvi. Po terminskem planu naj bi bil objekt do konca septembra »pod streho«, v zimskem času bodo urejali notranje instalacije in druga opravila. Sedaj bodo objavili razpis dobavitelja notranje opreme. Vsekakor se bo vrtec s 1. septembrom preselil v nove prostore, kar bo odpravilo sedanjo prostorsko stisko v vrtcu in na razredni stopnji. Drugi večji projekt, ki poteka v naši občini, je Suhokrajinski vodovod. Kako ste zadovoljni z napredkom? Koliko časa naj bi projekt še trajal in kaj kot občina z njim pridobimo? Trenutno imamo samo en vir zdrave pitne vode, v Robu. Z izgradnjo Suho-krajinskega vodovoda bomo dobili še eno možnost, ki bi bila lahko tako rekoč zlata pipa za občino, če bi se z vodo iz Roba v prihodnje kaj zakompliciralo. Zmanjšale se bodo hidravlične izgube v Strugah, ker je v sušnem obdobju včasih motena oskrba z zdravo pitno vodo. Obnovila se bosta oba vodohrana (Videmski hrib in Pri lipi), od Strug do Kompolj bodo zamenjane vse azbestne ^ £ Naša občina je lepa, želim pa si, da bi bilo več prostovoljstva, tako kot nekoč. Opažam, da pripravljenost za prostovoljstvo pada in da se vse več gleda skozi finančne ali ekonomske oči. cevi, kar je zelo pomembno. Gradnja poteka po terminskem planu, v tem trenutku je narejenega celo 5 % več, kot je bilo načrtovano. Zaključek je predviden v letu 2019, ampak računamo, da bomo projekt povečini končali v letu 2018, v letu 2019 pa bo treba mogoče opraviti le še kakšne malenkosti. V letošnjem poletnem času bo v okolici osnovne šole na Vidmu potekala še ena gradnja, izgradnja nove kotlovnice na lesno biomaso. Lahko poveste nekaj še o tem projektu? Kurilnica v osnovni šoli je iz leta 1979 in že »diha na škrge«. V zadnjih letih smo imeli kar nekaj nujnih popravil in izkazalo se je, da absolutno potrebujemo novo kotlovnico. Pred leti smo sprejeli odlok o podelitvi koncesije za dobavo toplote za JVIZ Dobrepolje in tik pred zdajci nam je uspelo objaviti razpis ter izbrati ponudnika (GGE d.o.o.). Pridobljeno je že gradbeno dovoljenje in izbrani kon-cesionar bo dela začel to poletje. Nova kotlovnica je dimenzije 12,5 x 6,5 m, stala pa bo na hribčku nad sedanjim prostorom za zabojnike, severno od šole. Gre za objekt, v katerem bo peč na lesno bi-omaso, zraven pa bo tudi zalogovnik za sekance. Toplotna energija bo ogrevala šolo, stari in tudi novi vrtec. V razpisu je bila zahteva, da se ogrevajo vsi objekti, predvideva pa se, da se bo iz te kotlovnice ogrevala tudi nova športna dvorana. Objekt bo izgrajen po sistemu javno-zasebnega partnerstva. Koncesionar bo zgradil kotlovnico, z njo upravljal, občina pa bo samo plačevala porabo toplotne energije. Po 15 letih pa preide lastništvo na občino. Dejstvo je, da bi občina trenutno težko sama financirala ta projekt. Posebno vprašanje si zaslužijo čistilne naprave. Izgrajeni sta v Ponikvah in v Zdenski vasi, a ti dve pokrivata le manjši del občine. Kako kaže s čistilno napravo Bruhanja vas, ki ima osrednjo vlogo pri varovanju narave v dolini? Občina je v zadnjih letih naredila veliko na področju čiščenja odpadnih voda. Sedaj se aktivno izdeluje nova projektna dokumentacija za čistilno napravo Bruhanja vas. Še enkrat moram poudariti, da pri čistilni napravi ne bo zbirnega centra za odpadke. Če bi se kdaj pojavila želja po tovrstnem centru, bi se to naredilo naknadno, vsekakor pa le s soglasjem lokalnih prebivalcev. Čistilna naprava bo narejena po najsodobnejših standardih in bo precej sodobnejša, kot če bi jo delali pred leti, ko smo že imeli pridobljeno gradbeno dovoljenje. Dovozna cesta bo speljana po komasacijski poti, zato Bruhanja vas s tem ne bo dodatno prometno obremenjena. V kratkem pričakujemo gradbeno dovoljenje, potem pa bomo sprožili vse nadaljnje postopke, da se začne gradnja. Za financiranje se predvideva kredit pri SID banki, lastna sredstva pa bodo predstavljali vsi komunalni prispevki. Realno je pričakovati, da se gradnja začne v naslednjem letu. Kako pa bo navzven videti čistilna naprava? Vemo, da bo locirana sredi neokrnjene narave ... Velika večina čistilne naprave je v zemlji, viden bo le en manjši del strojne 17 Naš kraj ■ marec 2017 opreme za čiščenje kosovnih predmetov. Nad tem delom bo postavljen lesen ko-zolček. Tako kot je to v Zdenski vasi. Tudi v Bruhanji vasi bo zelo podobno, šlo bo samo za večjo kapaciteto. V Ponikvah bodo letos vsa gospodinjstva priklopljena na kanalizacijo, sicer pa sistem po priklopu na mobilno čistilno napravo deluje brez težav. V Zdenski vasi smo začeli odmere komunalnih prispevkov, letos se bodo začeli priključevati, v naslednjem letu pa naj bi bila vsa vas priključena. Potem začnemo izgradnjo kanalizacije do Male vasi, saj se bo Mala vas priključila na čistilno napravo v Zdenski vasi. Športna dvorana. Tisti, ki že leta spremljamo potek projekta, smo prepričani, da se v vsem času projekt ni premaknil tako rekoč niti za ped. Nekako je vedno v čakalni vrsti za vrtcem. Večkrat poudarjate, da je skrajni čas, da se zadeva premakne. To napovedujete za september, kajne? Ne vem, če bo ravno septembra, bo pa vsekakor jeseni. Res je, da smo v preteklem letu imeli ogromno dela z vrtcem, kotlovnico in drugimi projekti, tako da ni bilo niti časa za dopust. Pripravljali smo tudi dokumentacijo za računsko sodišče, kar je bilo še dodatno delo. Sedaj so se stvari normalizirale in se bomo posvetili tudi športni dvorani. Jeseni bomo torej predstavili rešitev zainteresirani športni javnosti in občinskemu svetu. Začetek gradnje športne dvorane pričakujem v naslednjem letu. Tudi za ta objekt bomo poskušali pridobiti dodatna sredstva. Ena izmed možnosti je gradnja lesene športne dvorane, saj potem iz Ekosklada dobimo nepovratna sredstva. Pomembno je, da je športna dvorana funkcionalna in da zadosti našim potrebam. Spodaj bo dvorana, zgoraj pa potem prostori za aerobiko, ples in podobno. Glede financiranja bomo preračunali obe možnosti - jav-no-zasebno partnerstvo ali financiranje z lastnimi sredstvi s pomočjo kredita. Je pa športna dvorana res nujno potrebna. Dotakniva se zdaj še Vašega vsakdanjika na občini. Najprej me zanima, kako vidite sodelovanje z občinskim svetom. V poročilih s sej občinskega sveta bralci lahko vidijo, da je večina predlaganih sklepov sprejeta. Pri nekaj ključnih odločitvah, predvsem v zvezi z gradnjo vrtca, je prihajalo do nesoglasij. Kako Vi vidite sodelovanje s svetniki? S sodelovanjem z občinskim svetom sem zadovoljen. Razprave so v zadnjem mandatu konstruktivne. Nekoliko me moti to, da se na odborih vsebina predela, nato pa se vse ponovi še na seji občinskega sveta. Tam bi morala biti razprava bistveno krajša, saj se velik del razprave opravi že na odborih. Svetniki pogosto zahtevajo določena pojasnila in dokaze. Trudimo se, da v čim večji meri zadostimo njihovim potrebam. Včasih pa gredo s svojimi pristojnostmi nekoliko predaleč. A trudimo se biti prijazna občina, tako do občanov kot tudi do občinskega sveta. V tem trenutku je v občinski upravi zaposlenih 5,5 delavca, z direktorjem občinske uprave. En človek nam primanjkuje in upam, da se to čim prej uredi. So pa seje občinskega sveta zelo dolge, večkrat se zavlečejo tudi v naslednji dan ... Da, res je. V zadnjem letu imamo na sejah veliko točk dnevnega reda in zato se zavleče. Sam bi si seveda želel, da bi bile seje krajše. Županova vloga je tesno prepletena s številnimi občani. Kako ocenjujete sodelovanje občanov pri skrbi za čim boljši razvoj občine? Je posluha, predvsem pri kakih soglasjih ob gradnji cest, dovolj? Opažate kakšno težavo, ki zavira razvoj občine? Vsi na občini se trudimo, da bi bili občani zadovoljni z delovanjem občine. Včasih občani zahtevajo nekaj »od danes do jutri«, in to seveda ni uresničljivo. Za to, da pridobimo določeno informacijo ali potrebne dokumente, potrebujemo kar nekaj časa. V tem trenutku moram kot župan delati tudi določene dodatne naloge, npr. pridobivati soglasja za zemljišča za razširitev cest in služnosti za določene projekte. Tu imamo različne položaje - so ljudje, ki ne delajo nikakršnih težav, so pa tudi taki, s katerimi se je treba pogajati, kar vzame precej več časa. Tako lahko poteče zelo dolga doba, da pridobimo neko gradbeno dovoljenje, saj veliko časa porabimo že za pridobivanje vseh 18 Naš kraj ■ marec 2017 soglasij. Večkrat pride do nas kritika, da bi občan sam prej pridobil neko soglasje kot pa občina, vendar šele potem, ko se občani sami dejansko tega lotijo, vidijo, da gredo ti postopki zelo počasi. Če potegnem črto, lahko rečem, da skoraj ni bilo primera, da bi nam kdo prepovedal gradnjo določenega objekta ali ne bi dal služnostne pravice. To me veseli. Kot primer odličnega sodelovanja lahko navedem zgledno sodelovanje z vaščani Ceste pri projektu prestavitve transformatorske postaje. Kaj Vas v vašem delovnem vsakdanjiku polni, kaj prazni? Delo, ki ga opravljam, je zelo zanimivo. Še vedno mi predstavlja izziv, da skupaj naredimo čim več za svojo lepo občino. Zadovoljstvo občanov ti da dodatno energijo. Vse, kar delam, delam odgovorno in resno. Če kdaj dobiš besedico hvala, ti to da še nekaj dodatne energije in potrditev, da je bilo delo dobro opravljeno in da so ljudje zadovoljni. To je tisto, kar me napolnjuje. Praznijo me položaji, kjer se moramo npr. za tiste najočitnejše zadeve boriti zelo dolgo časa. To jemlje čas in voljo. Sem spadajo vsa pretirana birokracija, pridobivanje raznih soglasij, skratka papirnata vojna. Zavedam se, da ne smemo narediti nobene zadeve brez ustreznih papirjev, zato včasih kak projekt potrebuje nekaj več časa. Moram pa ob tem opozoriti še na to, da vse stvari niso v pristojnosti župana. Ljudje včasih mislijo, da je župan vsemogočen, in imajo nerealna pričakovanja. Tako je bilo npr. pri pripravi občinskega prostorskega načrta, kjer smo čakali na celo vrsto sogla-sodajalcev. To najbrž ni poklic, kjer se človek po osmih urah »izklopi« in pozabi na svoje delo? Kateri hobiji vam misli odpeljejo od službe? Res je, to ni osemurno delo. Dosegljiv si pravzaprav 24 ur na dan, tudi v soboto in nedeljo zvonijo telefoni. V zadnjem času je res ogromno klicev, tako da na vse niti ne morem odgovoriti. Moje zasebno življenje v zadnjem času trpi, tudi na kolesu sem bil recimo letos samo dvakrat. Sicer pa me trenutno najbolj sprošča delo v gozdu. Je pa tako, da ko se odločiš za to funkcijo, moraš vse to vzeti v zakup. Trudim se, da ustrežem občanom, a to včasih ni možno. Kako ocenjujete napredek občine Dobrepolje od časa, ko ste prevzeli prvi županski mandat, do zdaj? Najprej naj povem, da sem vesel, da je nastala občina Dobrepolje. Od samega začetka do sedaj se občina razvija korak za korakom. Vsi se trudimo za napredek in blaginjo in narejenega je bilo marsikaj. Vsak si želi, da bi bil ta razvoj še hitrejši, ampak to je odvisno od mnogih dejavnikov. Prvi je seveda finančni. Zadnja leta dobivamo precej manj denarja od države. Če pogledam nazaj, je bilo narejenih kar nekaj projektov. Je pa realnost taka, da se nekateri projekti ne vidijo, npr. kanalizacije in vodovoda. Vse je skrito v zemlji. Vsi pa bomo opazili, ko bo postavljen nov vrtec. Naša občina je lepa, želim pa si, da bi bilo več prostovoljstva, tako kot nekoč. Opažam, da pripravljenost za prosto-voljstvo pada in da se vse več gleda skozi finančne ali ekonomsko oči. ^^ V zadnjem času so neformalni sestanki obrodili sadove. O veliko zadevah se nam uspe uskladiti, poiskati kompromise, tako da so projekti in odloki potrjeni. Vsekakor menim, da so ti sestanki dobrodošli. Ste pri svojem delu v zadnjem času uvedli kake spremembe? Videti je, da imate v zadnjem letu precej neformalnih usklajevanj s svetniki, pretekla leta pa to sodelovanje ni bilo tako intenzivno ... Pred nami so večji projekti, ki zahtevajo določena dodatna vprašanja in pojasnila. Želja občinskih svetnikov je bila, da se srečujemo na neformalnih sestankih. Zame to nikoli ni bila ovira. V zadnjem času so neformalni sestanki obrodili sadove. O veliko zadevah se nam uspe uskladiti, poiskati kompromise, tako da so projekti in odloki potrjeni. Vsekakor menim, da so ti sestanki dobrodošli. Pred koncem pogovora me zanima še, kaj želite narediti do konca mandata (do naslednje jeseni). Na prvem mestu je dokončanje projektov, ki smo jih začeli. Upam, da bo naslednje leto stekla tudi gradnja športne dvorane. Vse to smo tudi načrtovali za to mandatno obdobje. Nadalje pa bo treba pogledati na optimizacijo projektov in procesov. Treba bo optimizirati dogajanja v Jakličevem domu. Vesel sem, da bo končno zaživela obrtna cona v Pred-strugah, kar je vsekakor pozitivno. Za naslednji mandat pa bo treba pristopiti k izgradnji protipoplavnih ukrepov, kar bo spet en velik projekt. Ste že sprejeli odločitev, kako naprej, želite kandidirati za nov mandat? V tem trenutku čutim željo, da ponovno kandidiram. O volitvah sploh še ne razmišljam, saj imam do takrat za izpeljati do konca veliko projektov. Kot rečeno, čutim pa željo, da bi s konstruktivnim dialogom delo župana opravljal še naprej. Želite ob tej priložnosti še kaj sporočiti bralcem Našega kraja? Včasih kakšni projekti trajajo malo dlje in želim si, da so občani potrpežljivi ter da razumejo stanje. Zahvaljujem se vsem tistim, ki to razumejo. Želim si, da bi bilo sodelovanje med občani in občino zgledno. Če imajo občani kakšno težavo, naj pridejo na občino ter jo povedo. V zadnjem času smo naredili na občini nekaj sprememb, trudimo se po najboljših močeh. Sedaj ko je napočil čas dopustov, občanom želim, da bi lepo preživeli počitniške dneve. Vedno pravim, da si je treba tudi zase vzeti čas. Pri svojih avtomobilih smo zelo skrbni in jih peljemo na servis točno ob določenem roku, nase pa radi kar pozabimo. Tempo življenja je hud, na vseh področjih, in oddih res potrebujemo. Ob tem pa vsem želim tudi, da se zdravi vrnejo z dopustov. Najlepša hvala za Vaš čas in za ta pogovor. Dovolite, da vam v svojem imenu in imenu bralcev Našega kraja zaželim še vso srečo na Vaši novi življenjski poti, na katero s svojo izbranko stopata v naslednjih dneh. ■ 19 Naš kraj ■ marec 2017 Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje • tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek in sreda: 12.30-19.00 Torek in četrtek: 9.00-14.00 Petek: 12:30-20.00 Za učence 2. razreda smo pripravili poseben dogodek »Sprejem bralca« in jim čestitali, saj so postali samostojni bralci. Sprejem bralca Knjižnice se morajo zavedati svoje pomembne vloge pri razvoju bralne kulture in pismenosti ter razvijanju bralnih interesov. Preko svojega dela spoznavamo, kako z veseljem otroci posegajo po knjigah, si ogledujejo ilustracije, slike, prisluhnejo pravljicam, in to navdušenost si želimo spodbujati in ohranjati. Najpomembnejšo vlogo pri razvoju pozitivnega odnosa do branja, ko otrok spozna, da je branje vrednota, da je nekaj prijetnega in koristnega, pa zagotovo odigra otrokova družina. Če želimo, da se bo otrok razvil v zavzetega bralca, moramo spodbujati interes za branje in pozitiven odnos do knjige že zgodaj v predšolskem obdobju. Interes za branje se razvije kot posledica ugodnih izkušenj z branjem: ko otrok najde v knjigah stvari, ki ga zanimajo, ko ga knjige s svojo vsebino pritegnejo, ko ob knjigi doživi prijeten občutek skupnih trenutkov s starši, bližnjimi, ki mu berejo, pripovedujejo, se pogovarjajo o prebranem, ilustracijah ... Ko otroku beremo, se uči novih besed, bogati besedni zaklad, se uči knjižnega jezika in pridobiva znanja o okolju, ki ga obkroža, in okolju, ki mu ni blizu, o ljudeh in njihovi kulturi, naravi, zgodovini ... Družinsko branje je »zibelka branja«, ki odločilno vpliva na kasnejše otrokovo učenje branja in uspešno učenje, na razvoj njegove bralne pismenosti, literarne dojemljivosti in celo na njegovo bralno kulturo v odraslem obdobju. Starši moramo poskrbeti, da so otroci obkroženi s knjigami, kajti najpomembnejše spodbude so vzor Vsak izmed učencev je prejel priznanje in knjigo. odraslih, skupinsko delo s knjigami in glasno branje. V času prve triade pa pri večini izmed otrok pride tudi do tistega ključnega trenutka, ko se naučijo samostojnega branja. To je za vse zagotovo izjemna prelomnica, saj od sedaj nobeno znanje ni več nedosegljivo. Odpre se svet v skrinjo modrosti, ki je brez dna. V Podelitev bralnih palčkov Za branje in knjigo ni nikoli prezgodaj. Knjižnica Dobrepolje ves čas sodeluje tudi z vrtcem Ringaraja in podružnično enoto Ciciban, saj že predšolski otroci radi posegajo po knjigah ter odkrivajo neizmerna bogastva, ki se skrivajo v njih. Skupine otrok pod vodstvom vzgojiteljic prihajajo redno v knjižnico na obisk in pravljico. Oblika spodbujanja družinskega branja je tudi predšolska bralna značka, ki se redno izvaja v vrtcu. Zelo smo bili ponosni, da smo lahko prav v knjižnici otrokom predali vse »bralne palčke«, »sovice«, »trote« ..., ki so jih za nagrado skrbno pripravile vzgojiteljice, saj so otroci čez celo leto pridno pripovedovali pravljice, ki so jih doma prebirali v krogu družine, se naučili pesmice in ustvarjali. Dogodek smo popestrili s vseh enotah Mestne knjižnice Grosuplje smo tako pripravili poseben dogodek za učence drugih razredov, ki smo ga poimenovali »Sprejem bralcev«. Ponosno smo jih sprejeli med samostojne bralce in jim čestitali za ta pomembni dosežek, vsak od učencev je tako prejel priznanje in knjigo. pravljico Zlatolaska in trije medvedi, ki smo jo izvedli v tehniki kamišibaj. Naj se s podelitvijo nagrad bralni palček ne konča, ampak nadaljuje v naročju tistih, ki jih imajo otroci najraje. Otroci si vedno z navdušenjem ogledujejo različne knjige in se pogovarjajo o tistih, ki jih zanimajo. 20 Naš kraj ■ marec 2017 Za otroke iz skupine Metuljčki in Čebelice so vzgojiteljice ob zaključku predšolske bralne značke pripravile lepa priznanja in medaljice. BEREMO SKUPAJ ... z Bralnim klubom Dobrevoljci V družbi knjige je vedno prijetno, še posebej, če se o njeni vsebini pogovarjamo tudi z drugimi bralci, delimo mnenja, svoje poglede, razmišljamo in s tem dodamo prebranemu še dodatno globino. Vse to doživimo na skupnih srečanjih članov bralnega kluba Dobrevoljci. Slednja so potekala enkrat mesečno od oktobra do maja ob knjigi meseca, ki smo jo skupaj določili in izbrali. Srečanja se je lahko udeležil vsakdo, tudi če mu knjige ni uspelo prebrati. Izbrane knjige se vedno dotikajo različnih vsebin, ki so aktualne, ali pa nam odkrivajo nova znanja in obzorja. Zloženko Bralnega kluba Dobrevoljci s seznamom knjig, ki smo jih skupaj prebirali in jih priporočamo v branje, lahko dobite v knjižnici. Zaključno srečanje te sezone je potekalo pri članici gospe Petelinšek v Kompoljah. Zahvaljujemo se ji za čudovit sprejem in gostoljubnost. Ponovno bomo srečanja ob knjigi začeli v mesecu septembru. Zaključno srečanje sezone Bralnega kluba Dobrevoljci je potekalo pri članici v Kompoljah. Pogovarjali smo se o zanimivi knjigi Tunel avtorice Tine Batista Napotnik. Ob zaključku sezone pravljičnih uric Od meseca oktobra do maja smo v knjižnici tedensko izvajali pravljične urice za otroke. Vsako zadnjo sredo v mesecu pa tudi pravljično-igralne urice Biba bere. Spoznali smo različne knjižne junake, njihove pustolovščine, se vedno kaj novega naučili, odkrili, pridobivali nova prijateljstva, ustvarjali, plesali, prepevali in se igrali. Večkrat smo jih nadgradili tudi z lutkovnimi predstavami in različnimi delavnicami. Predvsem pa smo se vedno imeli zelo prijetno. Ob uspešnem zaključku sezone pravljičnih uric smo za vse otroke in starše pripravili lutkovno predstavo Flusi, strah iz nogavice. Zaigrali so jo učenci OŠ Brinje pod mentorstvom Urške Tomažin Goričar in Marjete Kolbl. Zgodbo za predstavo so črpali iz knjige z istim naslovom avtorja Bineta Brandleja. V času poletnih počitnic naredimo s pravljičnimi uricami kratek predah. Ponovno se skupaj srečamo ob tednu otroka z začetkom novega šolskega leta. Do takrat pa vabljeni v knjižnico, v družbo knjigic, ki čakajo, da vas popeljejo v svoje peripetije in zabavne dogodivščine. Mlade nadarjene igralke so nas čudovito popeljale v lutkovno predstavo Flusi, strah iz nogavice. 21 Naš kraj ■ marec 2017 V knjižnico vas vabimo tudi na ogled razstave likovnih izdelkov učencev od 6. do 9. razreda OŠ Dobrepolje, ki so nastali pod mentorstvom pedagoginje Svetlane Jakimovske Rodic. Razstava bo postavljena na ogled do konca meseca julija. Obratovalni čas knjižnice Dobrepolje v času poletnih počitnic ostaja nespremenjen. Lepo vabljeni, da si izberete svoje počitniško branje. Desetletnica projekta PESEM SI Tudi letošnje praznovanje desetletnice in izid novega zbornika sta se tradicionalno odvijala na Trubarjevi domačiji na Rašici. Poetično predstavo Kapljanje, ki so jo narekovale pesmi, objavljene na portalu v minulem desetletju, smo pripravili pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti s člani KUD Primož Trubar - v predstavo smo vključili tudi dve novi uglasbeni pesmi s projekta Poezija v glasbi (Tjaša Tomc in Dejan Došlo pripravljata izvrstno zgoščenko z uglasbenimi pesmimi s Pesem si). žno iz novega zbornika (ima 352 strani), ki ga je tudi letos oblikoval Franci Novak, uredile pa Lidija Brezavšček, Ana Poren-ta, Silvana Orel Kos in Tea Plesničar. Poleg že prej omenjenih gostij iz tujine so nas s svojimi pesmimi razveselili avtorji pesmi Jure Drljepan, Andrejka Jereb, Majda Kočar, Jana Kolarič, Samo Kreutz, Alenka Mihorič, Milan Novak, Irena P. Beguš, Janko Rošelj, Marko Skok Mezo-potamsky, Dimitrij Škrk, Kristina Zajec, očaral nas je nastop Tjaše Ivane, Tristana in Aleksandre Kocmut ter Davorina in Lučke Bole z njuno malo hčerkico ... in drugi. Nekateri pa so raje prisluhnili poeziji pa tudi izjemno hitro se je bližal konec dneva. Urednice Lidija Brezavšček, Silvana Orel Kos in Ana Porenta smo okrasile Kukljevo pehtranko z desetimi svečkami in ob petju rojstnodnevne pesmi smo jo razdelili prisotnim. Srečanje je bilo toplo, prisrčno, globoko, ljubko in povezujoče. Pesem si je skupnost, ki diha tudi v živo na isti valovni poetični dolžini, na katero se je lepo priključiti tudi tistim, ki imajo radi poezijo, čeprav je ne pišejo. Hvala vsem, ki ste bili z nami in obeležili jubilej na najboljši možni način. Ostane vabilo: sledite nam na www.pe-sem.si, kjer se vse dni in ure leta dogaja nekaj novega. Čez leto pa se znova zberemo pri Trubarju, saj smo tudi mi zavezani besedam. ■ Ana Porenta, foto: Olivier Grandovec Polna Trubarjeva spominska soba je izjemno sprejela tankočutno oblikovano pesniško predstavo, v kateri so nastopali Aiken Ahac, Polona Gorščič, Dan Grešak, Dren Gruden, Matjaž Gruden, Simon Lu-šin, Jaša Nika Petrovič, Matej Polzelnik, Ana Porenta in Mojca Šilc. Scenarij sem iz pesmi pripravila Ana Porenta, predstavo je režiral Gregor Grešak, za glasbo in zvočno opremo predstave je poskrbel Dan Grešak. Po uradnem delu in zahvalah nekdanjim in sedanjim urednikom ter občinam Ribnici, Sodražici in Velikim Laščam, ki nam omogočijo, da letni zbornik pesmi objavimo tudi v tiskani obliki, smo se preselili v Galerijo Skedenj. Ob dobrotah DOD Gradež smo poklepetali in ugotovili, da je naše srečanje mednarodno, saj sta nas obiskali pesnici Ljubica Ribic iz Varaždina in Jagoda Ni-kačevic iz Beograda. Tega smo bili veseli, saj se je tudi na živem srečanju izkazalo, da je Pesem si medgeneracijsko prepletena skupnosti, ki presega geografske in jezikovne meje. Začetek drugega dela srečanja je predstavljala avtorska glasba skupine Frodo And The Suzukies in ob njej smo se čutili še bolj povezane in prepletene. Pesnice in pesniki so brali pesmi prete- 22 Naš kraj ■ marec 2017 Ansambel Meh ekspres uspešno nastopil na festivalu narečnih viž 9. junija se je v dvorani Trata v Škofji Loki odvijal 17. Večer slovenskih viž v narečju. Obiskovalci festivala so lahko uživali v devetih vižah, ki so bile zapete v različnih narečjih. Festival je letos potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Maruša Šušerski, ansambel Meh ekspres Letošnji zmagovalci so po mnenju komisije ansambel Ano urco al pej dvej s skladbo »Zbugn lastovca«, ki so prav tako prejeli nagrado za najboljše besedilo, ki je bilo zapisano v notranjskem narečju in ga je zapisala Barbara Gropajc. Zmagovalci po mnenju občinstva pa so postali ansambel Galop z »Ajga punca«, ki so skladbo zapeli v domačem gorenjskem narečju. Prifarski muzikantje so bili prejemniki nagrade za najboljšo melodijo na festivalu, ki jo je zapisal Ziga Bižal. Člani Ansambla Meh ekspres smo se predstavili s skladbo »Nejmam cajta«, zapeli smo jo v dobrepoljskem narečju. Besedilo, ki ga je za nas napisal Matej Ko-cjančič, je bilo nominirano za najboljše besedilo na festivalu, na kar smo lahko zelo ponosni. Vsi člani ansambla smo bili z udeležbo na festivalu zelo zadovolj- ni, občutki na odru pred tako množico ljudi pa so bili odlični. Nastop nam je uspel, kot smo si želeli, zato smo lahko res veseli in ponosni na ta uspeh. Hvala tudi vsem našim obiskovalcem, ki ste nas prišli podpret na festival in ste tako dobro navijali za nas. Čestitke tudi vsem drugim nastopajočim, saj smo se prav vsi odlično odrezali, zato, verjamem, je bila odločitev o zmagovalcu zelo težka. ■ 23 Naš kraj ■ marec 2017 Piše: Zdravko Marič, dr.med. Ne bodimo korakajoča čreda ob himni mračnjaškega reda V neki optimistični duši se je sredi kravjega sejma porodilo veselje. Skozi smejalne mišice in vibriranje glasilk, izvabljajoč zvoke gromkega smeha, se je notranji škratek veselja takoj po rojstvu izstrelil v okolje in znašel v neusmiljeni družbi kot zunanji skratek. Da, notranji škratek veselja je postal v zunanjem okolju skratek, ker so ga v svetu zamorjenih petelinov na gnoju nevoščljivci v trenutku ugonobili z besedami: »Ajde skrati, klovnu jedan!« Veselje je izparelo kot kapljica vode na vročem olju, pogretem za pečenje jajc, petelini na gnoju pa so takoj zatem zopet zakopali svoje krempljaste nogice v pregrete fekalije. Optimistična duša je zgroženo trikrat zahlipala, izbuljila oči in zaklenila vse možganske predale, iz katerih bi lahko ušli še kakšno veselje, optimizem in dobrosrčnost. Ledena kraljica je zopet vrgla sidro in se zasidrala v še eni naivni osebi, ki ji bo tiho, prav tiho v zaklenjenem možganskem predalu veselja, odmevala pesem: »Bom vprašal mamico, ki žgance kuhajo, če oni kaj vedo, kam je veselje šlo ...« Po incidentu z izvrženo in že po zraku letečo bombo veselja in dobre volje, ki so jo udeleženci kravjega sejma uspešno zatrli v kali, se je kmalu spet vzpostavilo normalno stanje. Idilični mrki pogledi, zavist, škodoželjnost in sovražnost so obvladovali sceno vse do novega napada, ki pa se je od prvega bistveno razlikoval. Optimistična duša, ki je sprožila naslednji bombni napad veselja, dobre volje in upanja, je bila namreč moja malenkost, parapsihiater Anti Bombič. A najprej bi se predstavil. Do specialističnega naziva sem prišel pravzaprav kot ključavničar, ki sem lani opravil trimesečni tečaj parapsihiatrije na večerni šoli, imenovani Od modrega molka do čitanja folka. Iz tega tečaja smo vsi udeleženci izšli kot specialisti za obvladovanje črednega nagona. Urili smo se v različnih družbenih okoljih, kjer so nas mentorji postavili med množico ljudi, in v tej množici smo morali uveljaviti neko svojo drugačno lastnost, ki je množica ne mara in jo želi z nami vred čim prej kot iztrebek odstraniti iz svojih vrst. Enkrat sem bil recimo postavljen v gostilno, kjer so gledali nogometno tekmo med Slovenijo in Hrvaško in so vsi prisotni navijali za Slovenijo. Moja naloga je bila, da moram v primeru, da Hrvati dajo gol, zavpiti »Bravooo«, in to sem tudi storil. A kmalu sem bil zasipan s psovkami, grožnjami izgona iz lokala in očitki izdajalstva. Spet drugič sem moral na sestanek Združene levice, oblečen v majico z napisom »Janša je car«. Tudi tukaj je na začetku slabo kazalo, čredni nagon me je porival proti izhodu in zadnji hip sem se rešil, ker sem udeležencem sestanka čestital za prvi maj in častil burek. No, ta poizkus se je štel kot moj prvi izpit na specializaciji parapsihiatrije in dobil sem komaj pozitivno oceno - šestico. Potem je bilo še nekaj podobnih izpitov in končno sem po treh mesecih postal specialist parap-sihiater, strokovnjak za obvladovanje črednega nagona. Seveda z mano zaradi narave mojega dela upravlja opozicija, ki v meni vidi upanje za spremembe, kajti čredni nagon je v Sloveniji tak pogost pojav, da lahko že govorimo o novi odvisnosti, poleg alkoholizma, kajenja in droge še o čredomaniji, to je bolestna potreba po vključevanju v družbe, katere pripadniki trobijo v isti rog. Dela mi ne zmanjka, plača je bolj slaba, ampak vseeno boljša, kot če bi delal kot ključavničar. A kaj hočemo, glavno, da je služba. Eni so iz ključavničarja napredovali v politika, jaz pa v parapsihiatra. No, in kot sem že rekel, moja upra-viteljica opozicija me je to pot kot profesionalca napotila na kravji sejem, kjer sem opazil hud prekršek demokratičnih norm, izločanje manjšine, to je utišanje veselega človeka s strani skupine večnih nezadovoljnežev. Zato sem moral stopiti v akcijo. Počakal sem na pravi trenutek, ki je prišel prav kmalu. Ob dvanajsti uri je namreč začel zvoniti cerkveni zvon blizu kravjega sejma in udeleženci so začeli na ves glas negodovati, groziti s pritožbo pri županu in klevetati čez cerkev in župnika. In ta trenutek sem izbral za začetek manevra proti simptomu »polnoglasno harmonizirano negodovanje«. Pritajeno sem se izmuznil do glavne konzole zvočnega studia in čez celotno sejemsko področje spustil melodijo »Mi se mamo radi«. Na začetku je bilo, kot bi dregnil v mravljišče, a sčasoma se je glasno nasprotovanje sprevrglo v sprijaznjenje in melodija je po predelih sejma odmevala do konca. Negativizem je bil preglasovan vsaj za nekaj minut in akcija za uveljavitev nečesa lepega, prijetnega in veselega je kljub nenaklonjeni publiki uspela. Nedovzetnost za veselje, dobroto in prijetnost, celo nasprotovanje tem kategorijam, je v naši družbi zelo pogost pojav. To opažam tudi v ambulanti, kamor pride veliko ljudi z nevidnimi roletami pred očmi, ki zapirajo vstop lepim slikam iz okolice, nevidnimi slušalkami, ki spuščajo v njegova ušesa samo slabe zvoke, in nevidnimi mikrofoni pred usti, ki spuščajo iz njihovih ust same slabe informacije. Veliko je takih pacientov, ki s tako opremo vstopijo v moj delovni prostor, kot do zob oboroženi vojaki populizma. Pa boste rekli, da s tem izrazom pretiravam. Ne, nisem rekel, da so slabi. Reči hočem samo, da če pustimo, da nam režim preko medijev nastavlja svoje orožje pred naše oči, ušesa in usta, smo šibki in neodločni. Takrat moramo prebuditi svoje srce in preko srca sebe popolnoma vsega. Kajti če je kaj, potem je srce tisto naše najbolj notranje orožje, ki se lahko upira zunanjim silam, ki okupirajo naše komunikacijske organe oči, ušesa in usta. In srca ne more osvojiti nobeno, še tako mamljivo sredstvo. Srce ostane vedno naše najmočnejše orožje, katerega moč je lahko zaradi psihične šibkosti za daljši ali krajši čas ohlajena, a odmrlo, dokler bije v naših prsih, ne bo nikoli. Zato vas prosim, preden boste rekli: »Doktor me ni niti pogledal in pregledal,« tudi sami premislite, ali ste prišli do njega z dvignjenim roletami pred očmi, ugasnjenimi zvočniki pred ušesi in utišanimi mikrofoni pred usti. Šele takrat, ko ljudje uničimo te moteče, s strani režimsko-propagandnega ustroja nastavljene naprave pred svojimi čutili, lahko prisluhnemo svojemu srcu, ga zagrabimo kot svoje najmočnejše orožje in se upremo tistim napadalcem, ki ugona-bljajo naše zdravje in zatirajo naše notra- 24 Naš kraj ■ marec 2017 nje zadovoljstvo. Veliko izstrelkov je v 25 letih mojega dela letelo proti meni. Veliko strelov, zaradi katerih bi lahko padel kot pokošen in se predal, rekoč: »Dost mam jaz tega, zakaj mi je tega sploh treba.« A vendar me tudi ta negativna sila ni mogla potolči nikoli, ker sem spoznal, da ima vsak, ki je prestopil prag moje ambulante, v sebi dobro srce, in da je vse na videz negativno, kar seva iz njega, v bistvu odraz vpliva njegove okolice, ki ji pač ni kos. In če je dobro srce, potem ni nikoli prepozno za pozitivni preobrat. Vsak je sposoben za tak preobrat, samo volja mora biti trdna. Zbrcajmo orožje, s katerimi nas oboro-žujejo mediji, škodoželjni sosedje, pivski bratci in simpatizerji turbosocializma izpred oči, ušes in ust. Odprimo pot lastnemu pogledu in izdelajmo pravi načrt za prihodnost. Naj bo ta prihodnost brez cigaret, alkohola in mamil. Na vsakem koraku. Pa ne zato, da bo imel zdravnik lažje delo, ampak zato, da vam bo lažje in bolj lahko pomagal. V nekem drugem času, prav tako na kravjem sejmu, je glas hudobije ušel skozi usta prodajalcu telečjih dvojčkov. Prijazna, dobrosrčna in vesela okoliška množica je v ozračje izpuhteli strup ne-gativizma v hipu nevtralizirala s toplino, pomirjevalnimi stavki in smehljajočimi se usti. Prodajalec telet je izpadel kot še eno tele v staji in lahko bi rekli, da je šlo za telečji trojček. A tega tretjega teleta v človeški podobi ni maral kupiti nihče. ■ Kotiček na igrišču vrtca V spomladanskih dneh smo v skupini Bibice oblikovali kotiček na neizkoriščenem delu igrišča. Opazili smo globoko senco, ki bi bila odlična za umik v vročem soncu. Postavili smo izrabljene gume, vanje posadili različne vrste mete, prikotalili lesene stebričke in oblikovali streho s plastičnimi zastavicami. Lidija Pugelj, skupina Bibice Čeprav smo v vrtcu najmlajša skupina, so otroci zelo suvereni in pripravljeni za delo. Zemljo smo nakopali v gozdičku za vrtcem in jo s kanglicami odnesli do gum. Tudi kotaljenje stebričkov ni predstavljalo večjih težav, pika na i pa so plastične zastavice, ki so jih porisali tudi drugi otroci vrtca. Za sodelovanje se zahvaljujemo donatorjema, ki sta: Mirko Pugelj s. p. in Brundola Egon s. p. Želimo si, da bo kotiček ponujal možnost za zanimivo igro in da bomo zasajeno meto izkoristili za različne zdrave ekonapitke. ■ 25 Naš kraj ■ marec 2017 Junij v vrtcu Ciciban Kompolje Počitnice in dopusti ter tudi poletje so na stežaj odprli svoja vrata. V vrtcu Ciciban Kompolje smo bili v juniju že poletno razigrani, dejavnosti so bile bogate, pisane in radožive. Mateja Lohkar, za kolektiv vrtca Ciciban V juniju so se otroci skupine Medvedki odpravili na obisk v Turjak, v vrtec Sončni žarek. Ogledali so si tudi turjaški grad in Trubarjevo domačijo. Prav tako so sodelovali na prireditvi ob 40-letnici ŠD Kompolje. Otroci skupine Zajčki so se z vzgojiteljicami odpeljali z mini busom v Ljubljano, kjer so si ogledali policijsko postajo na Brdu (povabilo Matjaža Fin- ka) in se sprehodili po središču mesta Ljubljane. Obe skupini sta pripravili teden odprtih vrat za zunanje obiskovalce, na igrišču vrtca smo si z učenci PŠ Kompolje ogledali gledališko predstavo Dobri gusarček v izvedbi gledališča Smej-ček. Predstavo je financiral Šolski sklad OŠ Dobrepolje. Peš smo se odpravili v rekreacijski center Gmajna v Bruhanji vasi, kjer smo cel dan prebili v naravi, se igrali, likovno ustvarjali, raziskovali, opa- zovali, telovadili in se skratka lepo imeli. Pred močnim soncem smo se umaknili v senco, se pravilno zaščitili pred njim in s tem uspešno usvojili znanje v projektu Varno s soncem. Letošnje vrtčevsko leto smo zaključili na Krki, kjer smo si ogledali Krško jamo, njen izvir in se skupaj s starši, starimi starši, bratci in sestricami podružili v prijetni senci. Na igrišču smo si letos postavili senco nad peskovnikom, čutno pot in zvočno steno. To pa nam nikakor ne bi uspelo, če ne bi bili v pomoč starši in stari starši. ZAHVALA Podjetju Grandovec Anton s. p. za do-nacijo, da smo lahko kupili material za postavitev sence nad peskovnikom. Maretu Strahu za brezplačno in varno vožnjo z mini busom v Ljubljano. Staršem in starim staršem za celoletno nesebično pomoč, sodelovanje in zaupanje v nas, strokovne delavke vrtca Ciciban Kompolje. ■ 26 Naš kraj ■ marec 2017 Zborovske novice iz OŠ Dobrepolje Na OŠ Dobrepolje smo pevsko in zborovsko zelo dejavni. Na šoli deluje kar pet pevskih zborov: otroški pevski zbor podružnične šole Struge, otroški pevski zbor podružnične šole Kompolje, otroški in mladinski pevski zbor na matični šoli na Vidmu, otroški pevski zbor Škratki ter vrtčevski pevski zbor vrtca Ringaraja. Razen Škratkov, ki jih vodita Tina Gačnik in Barbara Režek, vse zbore vodi učiteljica in zborovodkinja Valentina Ugovšek. V drugi polovici šolskega leta smo obeležili nekaj pomembnih zborovskih dogodkov, ki so predstavljeni v prispevku. Valentina Ugovšek OBMOČNA REVIJA PEVSKIH ZBOROV 19. aprila 2017 je v Jakličevem domu na Vidmu potekala območna pevska revija, ki jo organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, Območna izpostava Ivančna Gorica. Namen dogodka je bilo pevsko druženje mladih pevcev, predstavitev njihovih sposobnosti in strokovna pomoč zborovodjem. S petjem so se predstavili vrtčevski pevski zbor Ježkov in Čebelic, OPZ PŠ Kompolje, OPZ OŠ Dobrepolje in MPZ OŠ Dobrepolje. Prireditev je strokovno spremljal Matjaž Vehovec, ki je OPZ OŠ Dobrepolje uvrstil tudi na regijsko pevsko tekmovanje. REGIJSKO TEKMOVANJE OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV Otroški pevski zbor matične šole na Vidmu se je 20. maja 2017 udeležil regijskega tekmovanja otroških in mladinskih pevskih zborov, ki je v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS potekalo na OŠ Franca Vesela v Šentvidu pri Stični. Na tekmovanju so se v štirih koncertih predstavili številni otroški in mladinski zbori iz celotne osrednjeslo-venske regije. Otroški zbor naše šole se je na tekmovanje dobro in dolgo pripravljal. V ta namen smo marca odšli tudi na tridnevne pevske priprave v dom Čebelica, kar so nam finančno omogočili šolski sklad in različni pokrovitelji, za kar se jim zahvaljujemo. Na tekmovanju smo pred tričlansko komisijo zapeli tri pesmi in za svoj nastop prejeli 79 točk ter srebrno priznanje. Pevci in zborovodkinja smo se uspeha iskreno razveselili in smo nanj zelo ponosni, saj je bilo to prvo tovrstno priznanje za otroški zbor na naši šoli. NASTOP ZA NAJMLAJŠE V KOMPOLJAH V Kompoljah smo 5. junija 2017 redno pevsko vajo preoblikovali v pevski nastop za najmlajše - povabili smo vrtčevske otroke, učiteljice in druge delavce na šoli v Kom-poljah. Pevci so zapeli veliko pesmi, ki so se jih uspešno naučili skozi celotno leto. Mladi poslušalci so bili navdušeni, pevci pa prav tako zadovoljni, da lahko mlajšim pokažejo svoje talente in jih razveseljujejo s pesmijo. 27 Naš kraj ■ marec 2017 MLADINSKI ZBOR NA MUZIKALU MAMMA MIA Za svoje aktivno in marljivo sodelovanje so bili pevci mladinskega pevskega zbora prav posebno nagrajeni. V nedeljo, 18. junija 2017, smo si v Ljubljani ogledali priljubljeno glasbeno predstavo - muzi-kal Mamma Mia. Učenci in spremljajoči učitelji smo preživeli lep večer, nad predstavo pa smo bili navdušeni. Nakup vstopnic je delno sofinanciral šolski sklad, za kar se zahvaljujemo. Veseli smo, da sklad vidno podpira tudi kulturne dejavnosti na naši šoli in s tem spodbuja učence h kulturnemu udejstvovanju in k dvigu pevske kulture v domačem kraju. ■ Pogovor z dvema dobitnikoma zlatih priznanj na področju umetnosti Vsak otrok sam odkrije, da zmore risati. Najprej pusti črto za sabo, potem nastane čačka in takoj potem že vzniknejo popolnoma nove podobe edinstvenega notranjega sveta. Večina kasneje pozabi na to svojo samozavest pri ustvarjanju. Ne vsi. Nekateri svojo ustvarjalno moč krepijo vsak dan. V tem šolskem letu sta dve zlati priznanji za naša devetošolca Saro Blatnik in Vida Černivca predvsem dragoceno potrditev ustvarjalne moči, ki ne pozna ovir. Svetlana Jakimovska-Rodič Sara Blatnik je zmagala na 10. Mednarodni kiparski koloniji mladih v Črnomlju. Na njej je sodelovalo 48 mladih kiparjev iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Mladi so ustvarjali na temo "ELEGANCA" v delavnicah Instalacija, Siporeks, Montažna plastika, Keramika in Les. Naša Sara je bila najboljša v delavnici KERAMIKA in SKUPNA ZMAGOVALKA 10. Mednarodne kiparske kolonije mladih Črnomelj. Sara, ti si prva učenka naše šole, ki se je udeležila MKKM v Črnomlju. Povej, kako poteka kolonija in kako si se počutila v tem zate neznanem okolju. Večino časa smo preživeli na OŠ Loka v Črnomlju, kjer smo ustvarjali dva dni. Delo v delavnici je potekalo prvi dan 6 ur, drugi dan 8 ur. Organizatorji so poskrbeli za vse. Prespali smo vsak pri eni družini iz bližnje okolice. Počutila sem se zelo dobro in spoznala veliko prijetnih ljudi. Ko si končala svoj kip, si imela čas pogledati še delo drugih pred razglasitvijo nagrad in potem si zmagala, pravzaprav dvakrat. Povej več o tem. Konkurenca je bila huda, veliko drugih izdelkov mi je bilo zelo všeč. Ustvarjanje v glini je zabavno. Nisem mislila na to, kdo bo zmagal ... Kaj je bilo poleg zmage najbolj nepozabno? Vrstniki, ki sem jih spoznala. Zelo dobro smo se razumeli in se zabavali. Ko sem zmagala, ni bilo nikogar, ki mi ne bi privoščil tega. Kot zmagovalki so ti omogočili bivanje in ustvarjanje tudi v Ernestinovem na Hrvaškem. Ponovno si bila postavljena pred izziv ustvarjati in živeti drugje kot v domačem okolju, vendar si bila ponovno med ljudi, ki se veselijo ustvarjanja. Kaj je bilo podobno in kaj drugačno? Seveda je bil zelo podoben način organizacije, a tam so razmere veliko slabše. Povsod so vidne posledice vojne, vendar so ljudje izjemno pozitivni in prijazni. Za kolonijo so se morali verjetno veliko bolj potruditi kot v Sloveniji, pa so to vseeno naredili. Na zadano temo Potovanje sem oblikovala kip mostu in dveh ljudi, ki potujeta vsak po svoji poti. Septembra si razstavljala na bienalu mladih Terra Mystica na Primorskem. Kaj si razstavila? Kip Martina Krpana na konju, iz gline. 28 Naš kraj ■ marec 2017 Ob koncu leta si se udeležila ustvarjanja v naravi in z naravnimi materiali na LANDART-u pri Cerovem. Povej, je bilo po pričakovanjih? Ja, bilo je super. Si zelo uspešna tudi na šolskih in državnih tekmovanjih. Lahko, prosim, našteješ, koliko tekmovanj je za tabo? Osem tekmovanj, osem bronastih, tri srebrna in eno zlato priznanje. Kolikokrat si v tem šolskem letu nastopala za OFS Dobrepolje? Približno petkrat, se mi zdi. Želim ti dolge in nepozabne brezskrbne počitnice. Učenec Vid Černivec je bil uspešen na preizkusu nadarjenosti na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, kar ni bilo dovolj za vpis v želen srednješolski program. V tednu priprav na valeto sem dobila odločitev strokovne žirije likovnega natečaja OŠ Dornberk, Portret - mi smo ta svet, na katerega sem poslala odtise grafik svojih učencev. Med 826 likovnih del iz treh držav so podelili pet enakovrednih zlatih priznanj. Zlato priznanje za Vida je lep zaključek osnovne šole. „Učiteljica, tako nadarjenih učencev kot smo mi, ne boste imeli več," mi je povedal Vid ob zadnji uri pouka. In to je res. Vedno so novi, drugačni in enkratni učenci, vsakič znova. Kam se boš vpisal, Vid? Srednja medijska in grafična šola v Ljubljani. Počitnice so tu. Vem, da bereš stripe, a ne? Ja, to pa. Pa še kakšnega svojega narišem. Rad rišeš, tudi med urami pouka. Kaj rišeš? Največkrat pošasti in različna fantastična bitja. Dinozavre, živali, priljubljene like iz risank, ki jih malo po svoje spremenim. Veliko porisanih zvezkov sem videla, tudi kakšen učbenik? Ja, ampak samo tiste moje in ne iz učbeniškega sklada. Vesel si bil priznanja. Dobil si ga za odtis grafične tehnike suha igla. Kaj si narisal? Pravzaprav svoj avtoportret. Narisal sem sebe na ploščico, svojo risbo sem potem spraskal in odtisnil na papir. Delček tvojega avtoportreta je na vseh priznanjih. Zelo lep začetek za prihodnjega medijskega tehnika. Srečno in ohrani svoje veselje do risbe in ustvarjanja. ■ Zlato priznanje starejši otroški folklorni skupini OŠ Dobrepolje V mesecu maju je v Novi vasi na Blokah potekalo regijsko srečanje OFS osrednje Slovenije. Predstavilo se je osem skupin, ki jih je izbral strokovni spremljevalec Marko Pukšič na območnih srečanjih v osrednji Sloveniji. Srečanje je potekalo v športni dvorani Bloški smučar. Poleg zlatega priznanja za starejšo folklorno skupino smo dobili tudi srebrno za mlajšo folklorno skupino naše šole. Martina Prhaj in Majda Blatnik, mentorici folklore na OŠ Dobrepolje Regijsko srečanje sta spremljali dve državni strokovni spremljevalki: dr. Metka Knific Zaletelj in Maja Miklavž Sintič. Mlajša otroška folklorna skupina se je predstavila z odrsko postavitvijo Miklavž prihaja, starejša pa z odrsko postavitvijo Gari! Kej gari?. Obe skupini sta na regijskem srečanju prejeli srebrno priznanje, saj sta se odlično predstavili. Postavitev mlajše OFS žal ni prišla do izraza, saj športna dvorana ni bila primeren prostor za tako postavitev, kot smo jo imeli. Starejša OFS je navdušila obe državni strokovni spremljevalki, saj sta bila izvedba in petje na visoki ravni. Poudarili sta, da tako dobre odrske postavitve v tem letu še nista videli na regijskih srečanjih po Sloveniji. Starejša OFS OŠ Dobrepolje je prejela zlato priznanje, vendar pa ni bila izbrana na državno srečanje, ker je bila ta odrska postavi- tev že predstavljena na državnem srečanju leta 2011, vendar z nekdanjimi učenci naše starejše OFS. Pravila JSKD tega žal ne dopuščajo. Zlato priznanje je bilo podeljeno na državnem srečanju OFS v Majšperku pri Ptuju. Poleg naše skupine je zlato priznanje prejelo še devet otroških folklornih skupin iz različnih koncev Slovenije. Vsem folklornikom iskrene čestitke in veliko lepih nepozabnih doživetij med počitnicami. ■ 29 Naš kraj ■ marec 2017 Literarni, likovni in fotografski natečaj Moja domovina »Gozdovi - les, naravno bogastvo in prihodnost moje domovine« Jaka Grandovec, šestošolec, je nagrajenec literarnega natečaja na tematiko domoljubja, ki ga že vrsto let na vedno novo temo razpisuje Kulturno naravoslovno društvo Naša zemlja za učence od 4. do 9. razreda osnovnih šol in za dijake srednjih šol v Sloveniji in zamejstvu. Ema Sevšek, mentorica Potem ko je Jaka s pridobljenim in nadgrajenim znanjem po pripravah za Cankarjevo tekmovanje pri dodatnem pouku slovenščine posegel po nagradah že na dveh literarnih natečajih letos (problematika brezdomstva v naši družbi, pazljivost pri nevarnih snoveh doma in v okolici), mu ustvarjalna pisateljska žilica ni obmirovala. Zaželel se je besedno izraziti še na tematiko domoljubja, in sicer je s posebno ljubeznijo do gozdov, ki pokrivajo kar 3/5 naše domovine, napisal besedilo, ki je tudi tokrat prepričalo ocenjevalno komisijo. Kaj so gozdovi slovenskemu človeku pomenili nekoč, kaj pomenijo danes, kaj predstavljajo za našo prihodnost? O vsem tem lahko razmišljamo, potem ko bomo prebrali prepričljiv zapis o njegovem odnosu do naših gozdov in naše domovine. Jaka, iskrene čestitke! ■ Gozdove moramo spoštovati Jaka Grandovec, 6. a razred OŠ Dobrepolje Nekoč je v majhni vasici ob gozdu živel deček po imenu Luka. Bil je majhne rasti, a pametne glave. Bil je dober in pošten. Najraje na vsem zanj še neznanem svetu pa je imel gozdove. V njih je preživel vso svojo nežno mladost in ni minil dan, da ga ne bi srečali v gozdu. Dokler ... Luka je rastel in rastel, postal odrasel, tako si je moral najti delo. Šel je v bližnje mesto, kjer se mu je nasmehnila sreča, saj je dobil delo v tovarni. Že naslednji dan se je preselil in začel delati. Delal je kot mravlja od jutra pa vse do poznih večernih ur. Zaslužka pa vseeno ni bilo kaj dosti. Tako je nekaj let njegovo življenje krojilo le delo. Tovarna, v kateri je delal, se je hitro širila. Širila se je in širila, in ko naposled ni bilo več prostora za gradnjo, so se odločili posekati gozd. Ta gozd pa je bil ravno tisti, v katerem se je Luka igral v svoji brezskrbni mladosti. Zdelo se je že, da bodo kmalu pričeli s sekanjem, dokler jim ni načrtov prekrižal Luka. Ko je slišal za ta grozni načrt, mu je kar zavrelo v glavi in že isti trenutek je odkorakal do svoje vodje in ga besno vprašal: »Zakaj to delaš? Kaj ti ni nič mar za vsa živa bitja, ki bodo s tem izgubila svoj življenjski prostor, ki jim ga je dala narava?« Vodja pa ga je le jezno ošinil s svojim ostrim pogledom in z dolgimi koraki odšel. Naslednje jutro je Luko pred vrati tovarne pričakal ogromen varnostnik in mu brez besed izročil odpustni list. Luka je v list nekaj časa začudeno strmel, nato pa žalujoče odkorakal. Odločil se je, da bo vodstvo tovarne prepričal, da delajo narobe. Tako je zbral nekaj svojih najboljših prijateljev, ki so mu z veseljem priskočili na pomoč. Dneve in dneve so prebirali strokovno literaturo in sestavljali predstavitev. Po triintridesetih dneh in nočeh so bili pripravljeni. Poklicali so v vodstvo tovarne in se dogovorili za sestanek. Vse je bilo pripravljeno, zdaj so morali le še čakati. Prišel je dan, ko bodo rešili gozd ali pa vse izgubili. Na srečanje so povabili še župana, da bi povedal svoje mnenje. Ta je vabilo z veseljem sprejel. Tako so odšli v tovarno. Ko je ura odbila deset dopoldan, so pričeli. Luka in njegovi prijatelji so pripravili tako dobro predstavitev, da so vsi na koncu kar oka-mneli in nihče kar nekaj časa ni mogel priti do besede. Prvi je spregovoril župan in pohvalil Luko, da se bori za nekaj tako neprecenljivega in prečudovitega. Kmalu zatem je do besede prišel tudi vodja tovarne ter kratko in jedrnato rekel: »Tovarne ne bomo širili v gozd.« In ravno to so čakali Luka in njegovi prijatelji - besede zmagoslavja. Tako so še dolgo praznovali. Vodstvo tovarne se je tistega dne naučilo pomembne življenjske lekcije: Gozdove in druge naravne vrednote moramo ohraniti in predati naslednjim rodovom, kakršne smo dobili od svojih prednikov. Tako so Luka in njegovi prijatelji dokazali, kako v resnici pomembni so gozdovi za nas Slovence in tudi za druge narode. Čeprav o njih ne vemo ravno veliko, jih ne smemo brezglavo sekati ter uničevati življenjskega prostora mnogim živim bitjem. Z gozdovi je treba ravnati odgovorno. 30 Naš kraj ■ marec 2017 Likovno-fotografsko-literarni natečaj Peter Klepec O Petru Klepcu vedo marsikaj povedati že najmlajši, vrtčevski otroci. Brali ali pripovedovali so jim dedki, babice, vzgojiteljice v vrtcu ... Ema Sevšek, mentorica Pri pouku slovenščine pa šestošolci in sedmošolci raziskujejo naprej. Poleg vsebine spoznajo že nekatere literar-novedne pojme. Šestošolci ugotovijo, da se na knjižnih policah dobi tistega, čigar avtor ni znan, torej gre za ljudsko besedilo. In prinesli so v šolo tudi tistega, čigar avtor je France Bevk. To bo pa umetno besedilo, modrujejo. Sedmošolci ugotovijo, da ne bo šlo za pravljico, ki so jo podrobno proučili v 6. razredu, ampak bo to pripovedka oz. povedka, saj je kraj dogajanja določen. Pri tem modrovanju nas je prijetno presenetil likovno-fotografski-literarni natečaj, ki ga je razpisala OŠ Cerkno. Da bi šestošolci še med vrstniki, v ožji ali širši družini poiskali koga, ki bi bil podoben Petru Klepcu. In sedmošolci naj bi takega junaka videli v človeku iz svojega kraja. Da ga ni? O, le dobro premislite. Seveda je ... In so jih našli. Pa še kako močne, plemenite in srčne ljudi! Ocenjevalno komisijo literarnega natečaja so sestavljali Vid Prezelj, pesnik in umetnik na različnih področjih, Dragica Krapež, pisateljica, in Urša Ambrožič, študentka slovenistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter radijska voditeljica. Izbrali so po tri najboljša literarna besedila slovenskih osnovnošolcev od 2. do 9. razreda, ki so bila na OŠ Cerkno poslana v skla- du z razpisano temo, hkrati pa so bili pozorni na sporočilnost vsakega besedila in avtorjevo spretnost literarnega izražanja. Dotaknili sta se jih kar dve besedili učencev naše šole, in sicer besedilo Luke Grma, šestošolca, in Lare Levstik, sedmošolke. Zaključna prireditev bo na OŠ Cerkno septembra v okviru Bevkovih dne-vov 2017 v sodelovanju s Cerkljanskim muzejem, ko bodo nagrajenci in mentorji imeli strokovno voden ogled Bevkove domačije. Vsi nagrajeni prispevki bodo objavljeni v njihovem šolskem glasilu Mlada rast. Obema nagrajencema iskreno čestitamo! ■ Zame je Peter Klepec ... moja mama Luka Grm, 6. a Moja mama je kakor Peter Klepec in več boste izvedeli, ko bom izlil na papir, kaj se ji je zgodilo. Pri nečem je imela prav čudežno moč, kakor ta mali fantič Peter. Najbrž vas že zanima, kaj je doživela v svojem lepem, a tudi težkem življenju. Hodila je v službo, pospravljala, zahtevala red, pomagala drugim, od nas otrok zahtevala delavnost, poštenost, znanje ... Dva dni pred tistim grozljivim dnem je bila birmanska botra nečakinji Klari. Vsi smo prešerni proslavljali ta veliki dogodek, a že čez dva dni ... Petek, 3. maj 2013. Zjutraj smo vstali kot običajno, pozajtrko-vali in vse pripravili, da smo odšli v gozd. Za traktor smo pripeli vitel, vzeli gozdarsko orodje in odšli napravljat drva. Med potjo se je oči spomnil, da je pozabil doma telefon, zato smo se obrnili in ga šli iskat. K sreči smo bili še blizu doma. Gozd imamo na Korinju, kjer je bila rojena moja babica. Z nami je odšel tudi bratranec Peter. Delo je potekalo kot običajno. Oči je žagal drevesa, mi vsi smo pospravljali veje, otroci smo se sem pa tja lahko tudi malo igrali. Delali smo že okrog šest ur. Ravno v tistem usodnem trenutku je bila sestra Neža pri vitlu, mami je vlekla veje, oči pa je sekal javor. Kar naenkrat je oči zakričal. Jaz sem mislil, da se mu je nekaj zgodilo. Peter, jaz in Jera smo brez pomislekov in vsi naenkrat tekli proti njegovemu kričanju. Ves čas imam v spominu ležati mamico na tleh med skalami. Jera je prinesla vodo, Neža jo je polivala z vodo, oči ji je dal umetno dihanje, da je zadihala, potem pa vse otroke poslal v vas po pomoč. K sreči živi v vasi sorodnik, ki je po poklicu reševalec. Ravno takrat se je odpravljal v službo. Doma je imel motor, v trenutku je nemudoma vzel iz hiše vso reševalno opremo in se odpeljal. Medtem je oči poklical reševalce na 112. Otroci smo ostali v vasi, kjer imamo sorodnike, med seboj pa se tudi poznamo. Prvi je prišel na kraj nesreče naš Jure, ji dal kisik in injekcije ter poklical helikopter. Za njim sta prišli zdravnica z reševalnim vozilom iz Zdravstvenega doma Ivančna Gorica in reševalna služba z zdravnico iz Ljubljane. Prišlo je tudi veliko gasilcev in policistov. Bili so trenutki, kot bi se igrala drama. Mamico so, oskrbljeno s kisikom in intubirano, odnesli v reševalno vozilo, to jo je odpeljalo do bližnjega travnika na helikopter. Vse je bilo zapleteno, tudi helikopter ni mogel pristati, ker ima travnik prevelik naklon. S helikopterjem je bila pripeljana na urgenco v Ljubljano. Ukrepi celotnega zdravstvenega osebja so bili ves čas več kot odlični, izjemni ... Bitka za življenje ... Po dveh mesecih življenja na nitki na intenzivni negi v UKC-ju je posijal žarek upanja, ki se je po treh mesecih prizadevanj neutrudnih zdravnikov in fizioterapevtov na rehabilitacijskem centru URI - Soča v Ljubljani prevesil v polnejšo sončno svetlobo. Iz pripovedovanj in obiskov pri njej se spomnim, da je utrpela hudo poškodbo glave, imela počeno lobanjo, zlomljeno prvo vratno vretence, obe rami, desno ključnico, podlahti obeh rok, 31 Naš kraj ■ marec 2017 zapestje, okrog sedem reber in počen členek leve noge. Ja, že slišati je veliko, nikar šele to doživeti in preživeti. Moja prva misel ob vsem je bila, da bo mamica preživela, a sem na določene trenutke tudi podvomil. Večkrat mi je bilo zelo hudo, da sem tudi jokal. V največjo tolažbo so mi bili oči, stric Gusti, teta Mija in sestrična Laura. Mamico ima veliko ljudi res rado, saj so za njo tudi molili in darovali svete maše. Dobre misli obrodijo dober sad. Brez zdravnikov, božje pomoči in njene trdne, neomajne volje nje ne bi bilo več med nami. Spet hodi v službo, pospravlja, zahteva red, pomaga drugim, od nas otrok zahteva delavnost, poštenje, znanje ... Ni samo mami, ampak pravi Peter Klepec ... Peter Klepec v mojem domačem kraju Lara Levstik, 7. b Je res, da v katerem koli kraju ni veliko oseb, ki bi predstavljale »Petra Klepca«, vendar v naši vasi je. No, vsaj zame in seveda tudi za nekatere druge sovaščane. Že po videzu je drugačna od nas. Zaostaja tudi v telesnem in umskem razvoju. Starši so se težko spoprijeli s tem. Ko se je rodila, je imela tudi težave s srcem. Sedaj hodi že v šolo. To ni šola, v kakršno hodim jaz ali kdo drug moje starosti. To je šola, v katero hodijo samo downovčki. Tam se učijo risati, pisati in računati. Mnogi moji vrstniki in tudi veliko odraslih se norčuje iz otrok, ki so drugačni nasploh. »O, poglej, kakšen otrok je to! Kakšen obraz ima! Joj, kakšen je, hahahha!« In s prstom kažejo in se jim posmehujejo. Ampak povem vam, da so otroci z Downo-vim sindromom prav tako zelo pametni, predvsem pa imajo zelo veliko srce. Taka je tudi naša Teja. Ona nikoli ne bo znala dobro brati, pisati in računati, ampak je zelo pametna glede tehnologije. Ona si zna poiskati filme, risanke in vse stvari, ki ji pridejo na misel. Ko pridem k njej na obisk, včasih kar buljim v njo in računalnik, saj mi pokaže veliko stvari na računalniku, ki jih jaz prvič vidim in slišim. Teja je zelo močna punca. Če ji kdo kaj teži ali česa ne zmore, ne prosi nobenega za pomoč, ampak naredi sama. Čeprav je še tako težko, se Teja ne vda. Ko so bile poletne počitnice, me je skoraj vsak dan klicala: »Lara, a prideš k meni, dolgčas mi je.« Jaz odložim slušalko in stečem k njej, saj je čisto blizu moje hiše. Preden pridem v hišo, me že močno objame. »No, Tejča, kaj se bova pa danes igrali?« In Teja ima v glavi polno domislic. Najraje se igra s plastičnimi dojenčki. Jaz sem to že prerasla, pa vendar se potrudim in se igram z njo. Včasih jo prav gledam, kako ona spretno obleče dojenčka, ga previje in ga položi v zibelko. Medtem ko dojenček spi, pa gre za računalnik in skupaj gledava kakšno risanko. Teja zelo nerada hodi na sprehode, vendar mi je enkrat uspelo, da sem jo prepričala, da greva malo naokoli. Vzela je nahrbtnik, dojenčka ovila v odejo, ga odložila v voziček in sva odšli. Ko sva naredili krog, sva se ustavili pri meni doma. Nato sva se usedli v utico, odprla je svoj nahrbtnik in mi podala list, češ naj ga preberem. Odprla sem list, preletela vsebino in nisem hotela tega brati na glas Teji. Na listu je pisalo, katero bolezen ima in kakšne težave ima zaradi tega. Ona se zaveda, da je drugačna, in tudi če ji omeniš, se ne jezi zaradi tega. Jaz pa ji to začnem brati. Želela je, da ji vse natančno razložim. Vmes pogledujem k njej in na obrazu opazim, da je vseeno žalostna. Neham brati in se usedem poleg nje. »Kaj praviš, če bi se šli igrat za dojenčke?« Za hip me pogleda in reče: »Ja, seveda. Pospraviva to in se pojdiva igrat!« Teja iz naše vasi ni zame Peter Klepec, ker bi imela fizično moč, ampak zato, ker je močna kot ČLOVEK. Če smo žalostni ali pa imamo slab dan, pride in vse slabe stvari odžene, dobre pa prinese s seboj. Včasih se ji nasmejemo do solz in bolečin, ki jih ob smejanju čutimo v trebuhu. Ko se z njo kakšen teden ne vidimo, naju s sestro tako močno objame, da nama kar pokajo kosti. In vse moje težave v hipu minejo, ko me skoraj podre s huronskim vzklikom: »Rada te imam!« Teja nas je naučila, naj ne ocenjujemo ljudi po videzu. Tudi če so drugačni, so lahko bolj iskreni in bolj poštenega srca od nas. Ona je resnično Peter Klepec naše vasi. Vasi z dobrimi ljudmi - Ponikovcev. Zame Peter Klepec je ... Ajda Erčulj, 7. b Obšel jo je čuden strah. Ni mu mogla več zaupati, zato se je odločila, da ga zapusti. Ko je staršem, sorodnikom in prijateljem povedala, kaj se dogaja, jo je mama posvarila, da se ji lahko maščuje. Ni ji verjela. Zgodilo se je tistega usodnega avgusta leta 1983. Predlagala mu je, da se mirno razideta. In da se tako odpravi v Beograd, da konča zadnja dva letnika gimnazije. Onemel je ob njeni odločitvi. V službeni omarici je poiskal pištolo in se odpravil proti železniški postaji, kjer se je poslavljala od mame in sestričen. Velika množica mornarjev je čakala na vlak za Split, ona za vlak proti Beogradu. Ko je prišel, so se vsi razbežali. Prvi strel je čutila v hrbtu. Mama jo je hotela zavarovati in se ji je vrgla na telo. A bilo je zaman. Od blizu jo je še petkrat ustrelil. 32 Naš kraj ■ marec 2017 Izgubila je veliko količino krvi, imela je prestreljeno črevesje. Začel se je boj za življenje ... Zmagala je. Novi načrti. Pot v Slovenijo. V Dobrepolje, kjer jo je pričakala SREČA. Poroka in rojstvo hčerke, kar ji je osmislilo življenje na invalidskem vozičku. In 10. 9. 2016 je ponovno zmagala. Tokrat v Riu de Janeiru. Sama pravi: "Ko sem vmes pogledala tablo z rezultati, sem se skušala zbrati. Uspelo mi je. Še zdaj ne vem, kako." Nekaj dni zatem smo v večernih urah nestrpno čakali na prihod avtobusa s paraolimpijsko reprezentanco. Množica novinarjev, fotografov in snemalcev se je postavila okrog prve, ki je izstopila iz avtobusa. Nosilka zlate olimpijske medalje, VE-SELKA PEVEC! Le s težavo se je med številnimi kamerami do nje prebila njena Saša in se ji s solznimi očmi privila v objem. Sledile so čestitke sorodnikov in najbližjih, nato pa so z avtobusa prišli še drugi športniki. Kako ji je uspelo postati Peter Klepec ne le moje rodne doline, Dobrepolja, ampak Peter Klepec cele Slovenije, celega sveta? Le kako? Tako, da ni upoštevala strokovnega nasveta, naj trenira štirikrat na teden, ampak je zbrala vse moči, da je trenirala dvakrat na dan. Prekosila je samo sebe. Katera zmaga je v njenem življenju pomembnejša? Izbojevano ŽIVLJENJE. In to ji daje moči, da posega po novih zmagah. Ja, treba bi bilo veliko takih Petrov Klepcev ... Zaključni društveni nastop in tekmovanje ŠD AS Ljubljana v ritmični gimnastiki V soboto, 10. junija 2017, so se učenke naše šole udeležile zaključne prireditve ŠD AS Ljubljana, pod okriljem katerega vadijo ritmično gimnastiko na šoli. Vse tri vadbene skupine naše šole so se predstavile s po dvema lastnima nastopoma in z dvema skupnima. Vmes so imele še nastop s točko, ki so se je naučile na eni sobotni vadbi v Ljubljani. Matej Kalan Najmlajše učenke so prikazale igrivo sestavo brez pripomočka in drugo s trakovi. Srednja skupina je debitirala na tekmovanju in v mlajši kategoriji prikazala sestavo z obroči, s katero je zasedla odlično drugo mesto, za kar so tekmovalke dobile srebrno medaljo. Zanjo so zaslužne Melisa Kepec, Eva Žnidaršič, Lana Virant, Lina Strnad in Anja Ostanek. Iskrene čestitke za čudovito presenečenje! Tretja, najstarejša, skupina je prvič tekmovala v starejši kategoriji in bila najštevilčnejša. Prikazala je sestavo z obroči in imela manj sreče pri izvedbi in se ni uvrstila na stopničke. Starejša dekleta so v združeni točki za konec prikazala tudi plesno obarvano točko s kolebnicami, v kateri so se iz dresov preoblekle v srajčke in kavbojke ter si nadele klobuke. Vztrajnost se nagradi. Lana Virant in Eva Žnidaršič sta prejeli bronasto medaljo za tri leta vadbe. Za peto leto vadbe pa so Ana Babič, Eva Česen, Maja Marolt, Špela Nose, Eva Starič, Tjaša Strnad in Klara Šinkovec prejele srebrno medaljo. Upamo, da bodo dekleta vztrajala do zlatih odličij. Nastop, ki je v celoti uspel, se je zaključil z Asovo sestavo vseh nastopajočih. Dekleta in trenerki si zaslužijo čestitke za še eno uspešno vadbeno sezono. Prikazane točke potrjujejo dobro in vztrajno delo, kljub slabim prostorskim razmeram. Veselimo se naslednjega šolskega leta in nove vadbene sezone, še prej pa se rit-mičarke skupaj odpravijo na Asove počitnice na morje. ■ 33 Naš kraj ■ marec 2017 Ravnateljev pogled na šolsko leto 2016/17 Pogled na šolsko leto, ki ga zaključujemo, se mi zdi v marsičem optimističen. V teh mislih se ne bom spuščal v podrobnosti, ker so vas preko Našega kraja skozi šolsko leto o rezultatih sproti obveščale vzgojiteljice, učiteljice in knjižničar. Zato bom strnil le nekaj misli. Ivan Grandovec, ravnatelj JVIZ OŠ Dobrepolje V vrtcu smo dali poudarek predvsem trem področjem: • Ponosen sem na naš vrtec, ki je bil izbran v konkurenci 415 javnih in zasebnih vrtcev Slovenije med 15 slovenskih vrtcev, ki so vključeni v Mednarodni projekt Fit Slovenija »Svet gibanja, svet veselja, svet zdravja«. Znanja, ki jih prejemata na seminarjih vzgojiteljici Tatjana Zevnik in Andreja Škulj v času izobraževanj in neformalnih pogovorov, uspešno prenašata na sodelavke. Nova kakovost dela, s katero se lahko pohvalijo le trije odstotki slovenskih vrtcev, neopazno skozi igro gibanja prodira in uči otroke. Na ta način otroci rastejo v sposobnejše osebe, ki izzivajo svojo ustvarjalnost in se pri iskanju rešitev učijo razmišljati. • Da gibanje rojeva sadove, se vidi tudi na folklornih revijah, kjer nastopa le malo vrtcev. Naši otroci dosegajo lepe rezultate na pevskih revijah, ki se jih v zadnjem času redno udeležujemo. Vse bolj opažam, da mnogi vrtci niso sposobni imeti zborov in folklore, s katerimi bi si upali predstaviti širši javnosti. • Ponosen sem tudi, da smo letos na Al-termedu osvojili dve zlati priznanji -tako med vrtci kot osnovnimi šolami. Na to veliko prireditev se v okviru Eko-šol uvrstijo le najboljši slovenski vrtci, osnovne in srednje šole. S ponosom vam sporočam, da se je ob naši predstavitveni stojnici ustavil med številnimi obiskovalci tudi predsednik vlade gospod Miro Cerar. V šoli smo v tem letu dali poudarke na naslednjih področjih: • Praznovanje petnajstletnice folklore je dalo osnovni moto celemu letu. Po zelo lepi zaključni prireditvi, kjer so sodelovali učenci vseh šol, smo dosegli srebrno priznanje z mlajšo otroško skupino, starejša pa je osvojila celo zlato državno priznanje. Zanimanje za folkloro je na naši šoli tako veliko, da nam celo primanjkuje mentoric. Ob tem jubileju je v pripravi izdaja biltena. • V letu, ko je umrl naš nekdanji odlični učitelj in zborovodja Miro Rozman, smo z otroškim pevskim zborom osvojili srebrno državno priznanje z najmanjšim možnim zaostankom za zlatim priznanjem. • Učenci novinarji so poskrbeli za izdajo šolskega glasila Brstje, hkrati pa so na različnih literarnih natečajih dobili številna priznanja. • Prav nič pa za njimi ne zaostajajo učenci na področju likovne umetnosti. Tudi o njihovih uspehih smo v Našem kraju že poročali. • Na raznih tekmovanjih iz znanja smo osvajali srebrna in zlata državna odlikovanja. Devetošolci pa so pokazali pri nacionalnih preizkusih znanja iz slovenščine, matematike in angleščine, da presegamo državno povprečje. • Učitelji so učencem dali številna praktična znanja na dnevih dejavnosti ter šolah v naravi. Vsi ti uspehi zahtevajo tudi finančne vložke. Ob tem bi se rad zahvalil upravnemu odboru šolskega sklada s predsednikom Andražem Rakom, ki ima vedno posluh za naše prošnje. V teh dneh zaključujemo šolsko leto. Upam, da lahko rečem, da smo tudi na vzgojnem področju uspešni. Opažam pa, da so vsako leto težavnejše mlajše generacije, devetošolci pa so bili tudi letos vzor vsem drugim razredom glede vedenja in prijateljstva. Čeprav mediji vplivajo tudi na stranpota učencev, smo pri učencih, kjer lepo sodelujemo s starši, zelo uspešni. Naš moto je: Ni grdo, če ga polomiš, pomembno pa je, da se pobereš in se trudiš, da napako popraviš. Ko to pišem, sem vesel, da smo pred kakšno uro blagoslovili temeljni kamen za vrtec. Vreme je zdržalo do konca prireditve, nato je bil lep dež. Če je po slovenskem pregovoru možno napovedovati: »Če pada ob poroki dež, bo veliko otrok,« bomo imeli v vrtcu prijetne skrbi, kako zagotoviti prostor za vse otroke. V vrtcu se močno veselimo začetka gradnje. Za naše najmlajše občane se bo verjetno prihodnjo jesen začelo novo obdobje, ko bo celotna predšolska vzgoja potekala na enem mestu. Upam, da bo tudi okolica vrtca urejena tako, da bo v ponos občanom, predvsem pa, da bo nudila varno bivanje otrokom našega vrtca. Prepričan sem, da bo marsikateri starš, ki danes vozi otroka zaradi prostorske stiske v druge vrtce, premislil, če ne bi svojemu otroku privoščil druženja s sovrstniki v novem vrtcu. Gradnje vrtca se veselijo tudi učenci in zaposleni v šoli. Končno se bo rešila prostorska stiska šole. Učenci ne bodo imeli več pouka v jedilnici in še nekaterih neprimernih prostorih. Ob začetku gradnje želim, da bi dela potekala varno in v strpnih pogovorih med vsemi udeleženimi, da bomo prihodnjo jesen vsi ponosno rekli, srečni otroci, ki bodo del otroštva preživeli v tem vrtcu. Dragi otroci vrtca in učenci! Pred nami so dolge počitnice. Bodite previdni udeleženci v prometu, pošljite računalnike in druge elektronske naprave na počitnice, preberite kakšno knjigo, predvsem pa občudujte lepote narave in zadihajte s polnimi pljuči. Spoštovani starši, hvala vam, ker si vzamete čas za svojega otroka, ki vas še kako potrebuje. Vam in vsem, ki skrbite, da lahko šolski sklad naredi veliko dobrega, želim prijeten dopust, do septembra tudi odložite skrbi za šolo in obšolske šolske dejavnosti ter se veselite poletja. Hvala in vse dobro. ■ 34 Naš kraj ■ marec 2017 O Ko je najbolj temno, z nami glej v nebo! Astronomske delavnice na OŠ Dobrepolje Delavnice iz astronomije so na OŠ Dobrepolje potekale v četrtek, 15., in v petek, 16. junija 2017. Čeprav konec šolskega leta zaznamujejo intenzivno učenje in razne dejavnosti, se je na delavnice iz astronomije prijavilo kar 84 učencev. Izvedbo delavnic je finančno podprl šolski sklad. Priprave in organizacijo je vodilo Astronomsko društvo Pegaz -Dobrepolje v sodelovanju s strokovnimi delavkami šole. Za starejši skupini so člani društva pripravili krajše predavanje o našem osončju. Drugi del četrtkovih delavnic je potekal pred šolo. S pomočjo teleskopa smo si ogledali Sonce. Dan je bil vroč in vsem se je na koncu prilegel sladoled. Judita Oblak, za OŠ Dobrepolje in ADP Dobrepolje Pri delavnicah je aktivno sodelovalo kar 13 članov društva, na pomoč pa so priskočile tudi animatorke - učenke višjih razredov. V četrtek so potekale delavnice v treh skupinah. Dan je bil namenjen spoznavanju in opazovanju zvezde našega osončja - Sonca. Najmlajši so našo zvezdo spoznavali ob izdelovanju makete Sonca. Izdelali so tudi očala za opazovanje Sonca. Zvečer so se otroci s starši vrnili na opazovanje nočnega neba. Na dogodku smo imeli kar tri teleskope. S pomočjo laserja smo lažje poiskali ozvezdja, spoznali smo osnove nočnega opazovanja neba, orientacijo v naravi s pomočjo ozvezdij, astronomske pojave in še mnogo več. 35 Naš kraj ■ marec 2017 Marko, Gašper in Jernej so s pomočjo teleskopov prisotnim približali zvezde, zvezdne kopice, planete in galaksije. Na nebu sta bila Jupiter in Saturn. Kdo bi si mislil, da zna biti že skoraj pozabljena ročna tlačilka tako uporabna in tako zabavna. Najmlajše so pritegnile pripovedke iz astronomije. m «n j Po spuščanju raket so nadaljevali delavnice po razredih, v katere so se razdelili učenci po starosti, tej pa je bil prilagojen tudi program. Izdelovali so makete planetov, ozvezdij, spoznali so teleskop, naučili so se uporabljati zvezno karto in aplikacijo za spoznavanje ozvezdij preko mobilnega telefona. Izdelali so maketo mesta na Luni in reševali kviz. V petek so učenci na delavnicah najprej izdelovali rakete. Zbrali so se v šolski avli in se razdelili v skupine. Vsaka skupina je prejela potrebne materiale in navodila za izdelavo rakete. Sledil je najzanimivejši del, spuščanje raket. Učenci so navdušeno navijali in seveda upali, da bo prav njihova poletela najdlje. Marko je v petek ob 21.00 pripravil strokovno in zanimivo predavanje za starše in s predavanjem smo tako zaključili dvodnevno druženje. Številen obisk in veliko zanimanje, ki so ga na delavnicah pokazali tako starši kot učenci, dokazujeta, da je astronomija priljubljeno področje. Na delavnicah je bilo veliko druženja in pogovora med učenci, učitelji, animatorji, člani društva in starši. V svetu, ki mlade vedno bolj priklepa za ekrane, je še kako pomembno navdušiti mlade za odkrivanje in spoznavanje razsežnosti vesolja. Pomemben je vsak korak, ki pomaga usmeriti pogled do prijatelja, do narave in do neskončnih daljav, ki jih ponuja vesolje. Hvala vsem, ki ste priskočili na pomoč in tako pomagali, da nam je uspelo. ■ 36 Naš kraj ■ marec 2017 Gasilsko srečanje članic regije Ljubljana II Zgodovinsko gledano so se gasilska društva na Slovenskem začela ustanavljati pred slabimi 150 leti. Začetki gasilstva na Slovenskem so bili osnovani tako, da so se v gasilske čete vključevali pretežno možje. Skozi čas, predvsem pa množično v zadnjih 50 letih, so se moškim kolegom pridružile tudi ženske. Uroš Gačnik, predsedujoči regije Ljubljana II Dejavnost članic, ki so včlanjene v gasilska društva, se kaže na več ravneh. Dejavne so tako na organizacijskih področjih kot na operativni dejavnosti. Lahko rečem, da so nepogrešljiv in sestavni del gasilskih društev in brez njihove pomoči si izvajanja zadolžitev in del ne znamo več predstavljati. Glede na interesne dejavnosti se članice združujejo v skupine tako po društvih, gasilskih zvezah, kot na ravni regije. Tako je srečanje članic regije Ljubljana II potekalo 16. 6. 2017 v idiličnem okolju čudovitega vrta (Peter in Lidija Knavs - več lahko preberete na: http://www. ribnica24.eu/loski-potok/vrt-v-loskem-potoku-ki-navdihuje) na Hribu (občina Loški Potok). Na vzorno urejenem vrtu, ležečem kar na 850 m nadmorske višine, ki se razteza na večji površini, kjer kra- ljujejo ribniki in pergole, skedenj, senčne ute, kamnite skulpture in hudomušne domislice, se idilično prepleta harmonija skladnosti med cvetlicami, grmovnicami in drevesi, skrbno umeščenimi v prostor. Vsekakor je ura ogleda minila prehitro, dobili pa smo idejo za nedeljski izlet, ki ga priporočam tudi bralcem, ki jih tovrstna tematika zanima. Srečanje se je nadaljevalo v prekrasni večnamenski dvorani v Podpreski. Udeležba članic iz regije Ljubljana II je bila številna, kar lahko vidite tudi s fotografij, ki jih je naredil Miran Žagar. Posvet ni minil brez strokovnosti, za kar so poskrbeli člani Gasilske enote širšega pomena Ribnica, ki so prikazali tehnično reševanje ob prometni nesreči osebnega vozila. Ob pogovoru z udeleženkami so te izrazile veselje nad udeležbo, saj so preživele lep popoldan v družbi narave, prijateljev, in še, kako strokovno gasilsko stvar so si ogledale. Čestitke organizatorjem iz Loškega Potoka in udeleženkam za čudovit posvet, ki so ga članice nadaljevale pozno v noč. Iz GZ Dobrepolje se je posveta udeležilo 7 članic (iz PGD Ponikev in PGD Vidma). Žal iz drugih društev ni bilo interesa, kar pa je v danem primeru škoda. ■ 37 Naš kraj ■ marec 2017 Gasilska zveza Dobrepolje je pod okriljem regije Ljubljana II. 11. in 12. maja 2017 organizirala tečaj Varno delo z motorno žago. Gasilci se pri svojem delu večkrat srečamo z uporabo motorne žage (npr. odpiranje streh, žled, podrta drevesa - viharji ...). Ker smo imeli še nekaj mest prostih, se je tečaju priključilo 7 gasilcev iz GZ Grosuplja in 3 gasilci iz GZ Ivančna Gorica. Tečaj Varno delo z motorno žago Uroš Gačnik - organizator tečaja, predsednik regije Ljubljana II Tečaja so se udeležili in ga tudi uspešno opravili naslednji operativci iz GZ Dobrepolje: PGD Kompolje: Mitja Peček, Milan Jelen, PGD Zagorica: Boštjan Hren, PGD Struge: Jure Pugelj, Jernej Pugelj, Blaž Pugelj, Matjaž Meglen, PGD Videm: Jože Šuštar, Miha Ku-plenk, Jure Hrovat, Matjaž Prhaj, PGD Zdenska vas: Matej Perko, Simon Volek, Matija Godec. Zahvala vsem tečajnikom za žrtvovan prosti čas in dopust. Posebna zahvala pa velja PGD Videm, ki je gostoljubno sprejelo vse tečajnike, ki so se izobraževali v njihovih prostorih. Ker je bil tečaj poučen in so bili tečajniki navdušeni nad novo pridobljenim znanjem, sem dva poprosil za razmišljanje in vtise. Tečaj se mi je zdel odličen in zelo poučen, vseh 24 udeležencev je bilo navdušenih nad podano snovjo in samo izvedbo tečaja. Predavatelji so podali snov na primeren in zelo zanimiv način, podkrepljen s primeri iz vsakdanjega življenja. Pridobljene vsebine bomo uporabljali v vsakdanjem življenju doma in tudi drugod. Še posebej bi potrebovali pridobljene veščine pri žledu pred leti. Pridobil sem znanje pravilnega poseka drevesa v različnih situacijah in na različnih drevesih. Pridobil sem znanje pravilnega in varnega rokovanja z motorno žago, da ne obremenjujemo hrbtenice in čim bolj izkoriščamo samo motorno žago za pravilno in varno delo. Vsi tečajniki so imeli obvezno zaščitno varovalno opremo, kot so: zaščitni čevlji, protivrezne hlače, rokavice in seveda čelada z glušniki in vizirjem. Seveda se cena opreme giblje v razponu od nekaj 100 € pa do 1000 €, vendar smo imeli možnost preizkusiti profesionalno opremo in tako videti razliko v teži in ergonomičnosti. Torej ne kupuj nečesa najcenejšega, ker je zadeva potem neudobna in jo še takrat, ko bi jo moral, ne boš uporabljal zaradi neudobnosti. Drugače pa imamo že svojo opremo doma, vendar če bi zadevo preizkusil prej, ne bi kupoval najceneje, kupil bi bolj profesionalno in seveda tudi dražjo. Organizacija tečaja je bila odlična. Inštruktorji so bili navdušeni nad samo lokacijo in pripravljenim terenom. Najbolj pa so pohvalili topel obrok malice drugi dan tečaja na terenu, česa takega še niso doživeli. Moje videnje je pa tako, da bi moral vsak opraviti ta tečaj, saj sem videl pri sebi, da nisem imel dovolj znanja, pa moram reči, da sem posekal že kar nekaj dreves, vendar na napačen in nevaren način. Dejstvo je, da se v stotih primerih zadeva dobro konča, v stoprvem pa ne. Boštjan Hren, poveljnik PGD Zagorica 38 Naš kraj ■ marec 2017 Tečaj za MŽ se mi je zdel odličen, poučen ter zanimiv, ker so stvari, kijih, v gozdu delaš popolnoma narobe, in se tega sploh ne zavedaš, dokler ti nekdo tega ne pokaže. Stvari, ki smo se jih naučili na tečaju, so koristne pri podiranju dreves, za obdelavo že ležečega drevesa in za samo sanacijo (na primer žled) lesa. Poudarek je bil predvsem na lastni varnosti in varnosti morebitnih drugih prisotnih v gozdu ter pravilnem rokovanju z MŽ (drža, uporaba zavore, pravilno zasekovanje, predhodna ocena stanja ...). Na tečaju smo se tudi naučili, kako skrbeti za samo opremo (vzdrževanja - dnevna, tedenska, mesečna; testiranje opreme pred samo uporabo v gozdu ...). Pridobljeno znanje bo koristilo tako v gasilstvu kot doma, saj je varnost ljudi na prvem mestu, zato se bom potrudil in pravilno rokoval z MŽ tudi takrat, ko noben ne bo gledal, kako delam :). Zaščitno opremo imam doma in jo zadnje čase kar uporabljam, zdaj po tečaju pa seveda brez zaščitne opreme ne grem v gozd, ker ko slišiš stvari, ki so se dejansko zgodile posameznikom, začneš drugače razmišljati. Organizacija tečaja je bila super, hrana dobra, inštruktorji odlični, saj so dobro poučeni in tudi znajo znanje deliti, hkrati pa so še zabavni. Najbolj všeč sta mi bila drugi dan tečaja, se pravi praktičen dan, ko smo se učili na lastnih napakah, ter pasulj, ki so nam ga dostavili na teren:). Še enkrat, »KAPA DOL« za ta tečaj. Priporočam vsem! Matjaž Meglen, poveljnik PGD Struge Reševalna vaja »Tlake 2017« Gasilska zveza Grosuplje je ob podpori Občine Grosuplje in v sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje, Slovenskimi železnicami ter drugimi reševalnimi enotami v soboto, 13. maja 2017, izvedla reševalno vajo ob predpostavki železniške nesreče v železniškem predoru pri naselju Tlake - Šmarje - Sap. Uroš Gačnik, poveljnik gasilske zveze Dobrepolje Vaja je bila obsežna in zanimiva, saj je potekala na železniški infrastrukturi med Šmarjem - Sapom in Škofljico, med železniškima predoroma. Predpostavka vaje je bila, da sta zaradi napake trčila kompoziciji potniškega ter tovornega vlaka. Pri tem je prišlo do poškodb večjega števila potnikov in tudi narave, saj je tovorni vlak prevažal dizelsko gorivo. Na vaji so sodelovali domače gasilske enote, Gasilska brigada Ljubljana, enote prve pomoči iz bližnje okolice in iz Ljubljane, helikoptersko reševanje Slovenske vojske, aktivirali so se štab civilne zaščite ter druge reševalne enote. Vajo, ki so jo pripravili kolegi gasilci, smo si z zanimanjem ogledali tudi gasilci iz GZ Dobrepolje, nekaj naših članov pa je pri vaji odigralo vlogo ponesrečenih. Nekaj utrinkov z vaje si lahko pogledate tudi na https://www. youtube.com/watch?v=c32FcSUt-8g. Vaje se delajo z razlogom, da v primeru resnega posredovanja reševalne službe lažje predvidijo vse potrebne elemen- te za ugoden razplet in rešitev nastalega položaja. Za odlično zasnovo in izvedbo čestitam vsem snovalcem ter prisotnim na sami vaji. Opravili so veliko delo. ■ Naš kraj ■ junij 2017 •• Iz društev •• 39 Intervenciji gasilcev v mesecu juniju V nekaj dneh junija smo gasilci posredovali na dveh različnih lokacijah in pomagali pri dveh nesrečah. Uroš Gačnik, poveljnik Gasilske zveze Dobrepolje 3. 6. 2017 ob 15.08 smo bili preko po-zivnika in SMS-alarmiranj a aktivirani PGD Videm in PGD Zdenska vas. Na po-zivniku se je pokazal napis » poškodovan občan v gozdu«. Enoti sta se po navodilih Regijskega centra za obveščanje (ReCo) in domačih odpeljali po gozdni cesti do bližine ponesrečenega. Na območju gozdne in še prevozne ceste sta enoti pustili svoja vozila ter se peš in z opremo za prvo pomoč, zajemalnimi nosili ter motorno žago odpravili po gozdni cesti do poškodovanca, oddaljenega pribl. 1000 m. Na samem kraju so bile evidentirane poškodbe, narejena je bila imobilizacija poškodovanih delov, zaradi hudih bolečin je bil odrejen takojšen prenos do reševalnega vozila, kjer so poškodovanega dodatno oskrbeli in odpeljali v UKC Ljubljana. Zaradi gozdnih in nedostopnih površin je ReCo alarmiral tudi PGD Zagorico za pomoč s terenskim vozilom in gorsko reševalno službo, vendar tokrat dodatna pomoč ni bila potrebna. Ponovno se je izkazal upravičen nakup pripomočkov za posredovanje ob tovr- stnih nesrečah, zato bomo tudi v prihodnje namenjali več časa za izobraževanje kot tudi denarna sredstva za nakup opreme. 12. 6. 2017 ob 14.46 smo prejeli poziv, da gori dvigalo ob objektu Videm 32b. Izvozili smo ob 14.48 z dvema gasilskima cisternama (GVC 24/50 in GVC 16/24) in dvema GVM-1 Ob prihodu na kraj intervencije smo ugotovili, da je požar lokaliziran in skoraj v celoti pogašen s strani občanov. Ogenj je zajel kabino zunanjega dvigala, ki je bila oblečena v prozorno plastiko. Vzrok požara je neznan oz. možnost samovžiga zaradi visokih temperatur in učinka zbiralne leče. Ob prihodu se je odklopila elektrika, naredili so se hitri napad iz GVC 24/50 ter notranji pregled in razdimljenje bivalnih prostorov. Naknadno smo s termo kamero pregledali okolico in o poškodbi dvigala obvestili serviserja ter ReCo. Močno smo že zakorakali v poletni čas, kjer običajno prevladujejo visoke temperature nad 30 °C. Zaradi izpostavljenosti sončnim žarkom in posledično povišane telesne temperature lahko nastanejo glavoboli, vrtoglavice, pojavi se slabo počutje. Predvsem srčni bolniki, starejši in otroci se pred visoko temperaturo zaščitite z uporabo ustreznih zaščitnih sredstev (pokrival, krem), pijte veliko tekočine (voda) in se zadržujte v hladnejših in senčnih prostorih. Gasilska zveza Dobrepolje vsem občanom želi, da prihajajoče počitnice preživite čim lepše in da vam morebitne nezgode ne bi pokvarile zasluženega počitka. ■ d [n "Padeš lahko sam, da se pobereš, pa potrebuješ prijatelja." (Židovski pregovor) "Od vsega, kar ti modrost nakloni za popolnoma srečno življenje, je največ vredno, da imaš prijatelja." (Epikur) "Prijatelj je nekdo, ki bi rad daroval, ne pa zahteval." (John Knittel) ^_^ Zahvala ob nesreči Iskreno se zahvaljujem PGD Zdenska vas, PGD Videm, PGD Zagorica in va-ščanom vasi Cesta za požrtvovalno reševanje in pomoč ob nesreči, ki se mi je pripetila v gozdu pri podiranju dreves. Zgodilo se je v soboto, 3. junija, pri zadnjem drevesu. Čeprav nisem začetnik in imam opravljen tečaj za varno delo z motorno žago, pa vendar ... zgodilo se je v delčku sekunde, na neprijaznem in težko dostopnem terenu. Človek si kar težko predstavlja, v kako kratkem času je prišla pomoč. Gasilci, pošteno ste se namučili, da ste me na nosilih varno spravili do reševalnega vozila. Zopet sta se izkazala vaše znanje in nesebična pomoč človeku ob nesreči. Hvala vam in vsem, ki ste sodelovali v reševalni akciji. Prijateljem in znancem se zahvaljujem za pozdrave in dobre želje. Posebna zahvala pa gre tebi, Klemen. Roman Omahen z družino 40 Naš kraj ■ marec 2017 Čebelarsko društvo dobrepolje Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Dobrepolje V soboto, 10. 6. 2017, so čebelarska društva širom Slovenije že drugo leto zapored na pobudo Čebelarske zveze Slovenije organizirala dan odprtih vrat. Lanskoletni odziv čebelarskih društev, ko jih je svoja vrata odprlo več kot 150, je pokazal, da se čebelarji želimo predstaviti širši javnosti in ljudem približati kranjsko sivko in svoje poslanstvo. Tudi letos smo pokazali, da je v slogi in sodelovanju moč. Vreme nam je dobro služilo in zahvaljujemo se vsem, ki so si vzeli čas in se odzvali našemu vabilu. Ana Kaplan Novak Na dogodku, ki je potekal pred občinsko stavbo na Vidmu, smo obiskovalcem ponudili promocijska gradiva, s katerimi želimo ljudi poučiti o pomenu čebelarstva in čebel, o čebeljih pridelkih in njihovih pozitivnih učinkih, o medovitih rastlinah, medenih receptih in še o mnogih drugih, s čebelarstvom povezanih temah. Obiskovalce smo pogostili z domačimi dobrotami, med katerimi seveda niso manjkali medenjaki, in jim ponudili več vrst pijače, tudi medeni liker. Tako kot lani je bilo tudi letos največ zanimanja za opazovalni panj, v katerem je mogoče videti življenje čebel od blizu. Še zlasti so bili opazovalnega panja veseli otroci, katerim smo čebelarji pokazali, kako je videti čebelja matica in kako močno se od čebel razlikuje trot. Zaradi dolge čebelarske tradicije se naši čebelarji ponašajo z marsikaterim muzejskim kosom čebelarske opreme in kar nekaj teh je bilo razstavljenih na dogodku. Na ogled smo postavili tudi novodobne čebelarske pripomočke, da bi obiskovalci dobili vpogled v delo čebelarja. In nenazadnje ste obiskovalci imeli možnost nakupa medu, za katerega je bilo veliko zanimanja. Še enkrat se zahvaljujemo vsem obiskovalcem in vas vabimo ponovno prihodnje leto. Naj medi! ■ Lastniki zemljišč morajo dovoliti čebelarjem, da poberejo svoje roje čebel Vlado Auguštin, svetovalec za tehnologijo na ČZS Rojenje čebel je naravno razmnoževanje čebeljih družin. Pri tem se družina razdeli na dva dela. En del ostane v panju, drug del pa ga zapusti. Približno polovica čebel, včasih tudi več, se pridruži stari matici in si poišče novo domovanje. Preostale čebele ostanejo v panju in čakajo, da se iz pokritih matičnikov izleže mlada matica, se opraši in začne zalegati. Roj je popoln naraven začetek nove čebelje družine, saj z izjemo satja, zalog hrane in zalege s seboj prinese vse, kar potrebuje mlada čebelja družina za svoj razvoj. Ker velika večina čebelarjev vzreja čebele zaradi pridelovanja medu in drugih čebeljih pridelkov, jim je rojenje nezaželeno. Rojilno razpoloženje poruši delovno harmonijo v čebelji družini. Čebelje družine, ki so v rojilnem razpoloženju in pozneje tudi rojijo, pridelajo tudi do 70 % manj medu. Izrojenec in roj, še posebej če sta kasnejša, sta za določeno čebelarsko sezono tako rekoč izgubljena. Prav tako nam roji niso potrebni za povečanje števila družin, saj te lahko povečamo umetno - z narejenci ali ometenci. Naloga naprednega čebelarja je, da si 41 Naš kraj ■ marec 2017 na več načinov prizadeva, da mu družine ne izrojijo. S pravilno oskrbo in pravilnimi posegi v panj se lahko izognemo marsikateremu roju. To je še posebej pomembno, če čebelarimo z večjim številom panjev v čebelnjakih, ki so daleč od našega kraja bivanja. Žal ne gre vedno vse gladko, in če zamudimo optimalni čas za preprečevanje rojenja, je rezultat roj na veji. Za uspešno ogrebanje rojev čebelarju zelo koristijo hladnokrvnost, preudarnost, iznajdljivost, spretnost in mirna roka. Roj je najlaže ogrebsti, če sedi v obliki grozda na koncu veje, na robu krošnje nizkega drevesa. Pred ogrebanjem roj popršimo z vodo, ki smo jo za ta namen pripravili v ročnem tlačnem razpršilni-ku, saj s tem preprečimo, da bi se čebele takoj razletele. Povsem mirno, da čebele ne začutijo nobenega tresljaja, sunemo z ogrebalnikom navzgor, da se roj sesuje vanj. Skoraj nikoli ne prestrežemo vseh čebel, saj jih nekaj vedno zleti mimo, nekaj pa jih ostane na veji. Zaradi tega ogrebalnik toliko časa pustimo na mestu, da se večini, med katero je navadno tudi matica, pridružijo tudi te čebele. Na koncu ogrebalnik pokrijemo z mrežastim pokrovom in roj odnesemo za dan ali dva v hladno v klet, da se čebele umirijo. Marsikateri čebelar izgubi kar nekaj čebeljih družin, ker mu lastnik zemljišča ne dovoli pobrati svojega roja čebel. Lastniki zemljišč morajo dovoliti čebelarjem, da poberejo svoje roje čebel. To je opredeljeno v zakonodaji, in sicer v Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/2002, z dne 17. 10. 2002), kjer je v 84 . členu, ki govori o zasledovanju živali, napisano: (1) Domače in udomačene živali sme lastnik zasledovati na tuji nepremičnini. (2) Lastnik ali posestnik lahko lastniku živali prepove dostop na nepremičnino le, če žival brez odlašanja sam izroči lastniku. Maj in junij je čas rojenja čebel, in če na vaš vrt prileti roj, pokličite bližnjega čebelarja, ki mu je pobegnil roj, in mu dovolite, da ga pobere. Če ne poznate nobenega čebelarja v svoji okolici, vam v nadaljevanju podajamo stike čebelarjev, ki bodo roj na vaši nepremičnini strokovno odstranili in ga tudi pravilno oskrbeli. ■ IME IN PRIIMEK LOKACIJA TEL. ŠT. Jan Kristan Ljubljana z okolico 068 130 043 Gorazd Trušnovec Ljubljana z okolico 031 253 929 Simon Fridau Vitomarci 041 958 434 Brane Pajic Ljubljana z okolico 041 792 801 Darko Glušič Savinjska dolina 070 753 359 Jakob Šink ČD Britof Predoslje 041 386 662 Janez Vertič Ptuj z okolico 040 290 739 Andreja Smrdelj obalno čebelarsko društvo 040 778 223 Miran Vogrinc ČD Krško 041 471 702 Bojan Gavez ČD Ravne-šoštanj 040 648 719 Stanislav Drev ČD Ravne-šoštanj 051 341 748 Frančišek Rojc ČD Stična 041 777 211 Irena Urbanija ČD Moravče 070 213 168 Zoran Grager ČD Ivan Jurančič 051 635 125 Vido Blažič ČD Ivan Jurančič 041 371 518 Leon Grager ČD Ivan Jurančič 051 382 283 Matic Kimovec ČD Šenčur 040 957 885 42 Naš kraj ■ marec 2017 Dobrodelni koncert v Strugah Članice krajevne organizacije RK Struge so v petek, 12. 5. 2017, na POŠ Struge pripravile dobrodelni koncert. Osrednji gost je bil ansambel Štrukelj s pevko Katarino - domačinko. Mojca Pugelj, KORK Struge Na začetku je navzoče pozdravil predsednik RKS - Območnega združenja Grosuplje Franci Horvat. Po uri dobre glasbe pa je sledil praktični prikaz temeljnih postopkov oživljanja, uporabe defibrila-torja ter položaja nezavestnega. Vse to so prikazali bolničarji Luka Mehle, Tim Strojinc ter Robert Zorko. Po predstavitvi smo obiskovalci tudi sami poskusili oživljanje na lutkah. To je zelo naporno delo, ki terja energijo celega človeka. Hvala vsem povabljenim, hvala ansamblu, ki je pokazal čut za sočloveka in je igral brez honorarja, hvala radiu Zeleni val za objavo vabila na njihovih valovih, hvala bolničarjem za prikaz ukrepov nujne prve pomoči in hvala vsem obiskovalcem, ki ste imeli posluh za naše vabilo. Vsem želimo veliko zdravja, predvsem pa previdnost na poteh življenja. Nikoli ne vemo, kdaj nas doleti nesreča ali bolezen, in upamo lahko, da bo takrat v bližini oseba, ki nam bo znala pomagati. REŠUJMO ŽIVLJENJA! ■ »Kaj pa, če je to demenca?« »[N]a hodniku včasih naletiš na koga z demenco, ki ga pazi sestra ali bolničar. Nekateri stanovalci potem planejo nazaj v sobo, ker mislijo, da je demenca nalezljiva« (Hendrik Groen, 2016). Tako pa ne razmišljajo v Zavodu sv. Terezije, saj je vodstvo organiziralo strokovno predavanje za stanovalce in njihove svojce. Ker pa je bilo vabilo objavljeno v Našem kraju, se je nanj 7. junija 2017 odzvalo še nekaj zunanjih slušateljev, saj je ta problematika naravnost družbeno kričeča. Ema Sevšek In večino pomislekov, napačnih predstav, tabujev in vprašanj o različnih vrstah demence, vzrokih zanjo ter spremljanju bolezni, ki lahko doleti prav kogar koli, je slušateljem razvozlala Lea Veranič Žmuc, specialistka psihiatrije s Psihiatrične klinike Ljubljana. Prepričljivo, strokovno. Skrbno pripravljeno, slikovno podkrepljeno, kar so pohvalili predvsem stanovalci, saj je samo beseda marsikomu že prezahtevna za dobro razumevanje. Predvsem pa vse povedano s posebnim žarom, z ljubeznijo do bolnikov in svojcev, ki se marsikdaj v skrbi za svoje sorodnike izčrpavajo čez meje človekovih zmogljivosti. Iz njenega pripovedovanja je bilo čutiti, da predana svojemu poslanstvu nenehno išče rešitve, kako lajšati njihove težave, saj zdravila za to bolezen, ki se ne ozira na spol, ki neusmiljeno odnaša človekovo dostojanstvo v vseh državah sveta ter se grozeče za-žira v vseh rasah in vseh socialnih slojih, ni. Ker iskreno prizna, da je znanje o delovanju možganov kljub nenehno razvijajoči se medicini in drugih strokah še skromno. Po predavanju je zdravnica odgovorila še na nekaj vprašanj slušateljev, in ko se ji je direktorica Sabina Lenarčič, v želji po nadaljevanju tovrstnih srečanj, zahvalila za skrbno pripravljen dogodek, razrešila še nekaj njihovih konkretnih težav. Dogodek, ki da misliti ... ■ 43 Naš kraj ■ marec 2017 Za življenje gre ... ... je bil naslov predavanja, na katerega smo vas vabili, da se bolje seznanite s temeljnimi postopki oživljanja (TPO) in z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED). Predavanje je bilo 19. maja v prostorih knjižnice v Jakličevem domu. Predavatelj Žiga Bizjak, član ekipe iz RKS OZ Grosuplje je izčrpno predstavil različne vsebine in tehnike prve pomoči. Zora Korošec-Koruza, za KORK Dobrepolje Za življenje gre je lahko fraza, ki jo slišimo in preslišimo, kakor bi nekdo rekel »dober dan«, pa ne bi ne vi ne on pomislili, da bi to bil dan brez stresa, brez nesreč, brez slabih novic iz banke, službe ali šole. Ljudje se nekako brezbrižno obnašamo do temeljnih stvari življenja, kot je tudi prva pomoč ob nesreči. To se vedno dogaja le drugim, potem pa se pred nami v trgovini zgrudi starejša gospa, z avtom priletimo na cesto v trenutku nesreče, ali kar je še najbolj grozeče, se nam doma pred očmi duši otrok! Kaj zdaj? Panika, klic na pomoč, kaj smo se že učili na izpitu za šoferja? Beg? Predavatelj Žiga Bizjak, študent elektrotehnike, sicer pa član ekipe prve pomoči iz RKS OZ Grosuplje, ki je leta 2015 osvojila naslov evropskih prvakov, nam je v zelo živem predavanju in predstavitvi hotel povedati predvsem naslednje: • Po izkušnjah se le 15 % ljudi v kriznih trenutkih odloči pomagati. Po mojem mnenju je to sramoten odstotek za razvito družbo, v katero menda sodimo. • V povprečju traja kar nekaj minut, da se prvi človek ustavi in skuša pomagati! • Največja napaka je v tem, da ne pomagamo, kot da bi lahko naredili kaj res narobe. • Pravilen klic na 112, osnovni pregled ponesrečenca, lociranje najbližjega defibrilatorja, začetek masaže srca in dihanje je tako malo, pa vendar za življenje gre. V dve uri trajajoči predstavitvi in zelo različnih primerih iz bogate prakse predavatelja (številni tečaji, nesreče in delo na meji z begunci) nam je bilo povedanega mnogo koristnega in tudi novega. Večina udeležencev se je sama preizkusila v oživljanju in pohvalila bi sodelovanje osnovnošolcev. Zahvaljujemo se Luki Glavič in gospe Katarini, ki sta delila z nami svojo osebno izkušnjo in še dodatno opozorila, kako pomembno je pomagati ob pravem trenutku z glavo in srcem. Posebnost večera pa je bila pripoved g. Luke Glaviča, ko je bil v službi na čisto navaden dan postavljen pred izziv pomagati kolegici ob odpovedi srca. Pomagal je z znanjem, ki ga je 2 tedna pred dogodkom dobil na tečaju, pomagal je z glavo in s srcem in jo rešil. Njegova pripoved in ga. Katarina, ki je stala ob njem živa in nasmejana, bi morali prepričati vsakogar, da kadar gre za življenje, ni oklevanja in nobeno dodatno izobraževanje ni odveč. Kako ste pa vi koristno in lepo preživeli tisti dve uri v petek zvečer, ko smo bili mi na predavanju o TPO in AED-ja? Ali ne bi na enem od številnih tečajev prve pomoči, ki jih organizira RKS, malo obnovili svoje znanje, nesreče se ne doga- 44 Naš kraj ■ marec 2017 jajo samo drugim!? Hvala predavatelju Zigi Bizjaku za res življenjsko in bogato predstavitev. Lepo bi se zahvalila sekretarki RKS-OZ Grosuplje g. Anici Smrekar za organizacijo predavanja, hvala kolegom iz krajevne organizacije RK Dobrepolje za udeležbo in pomoč na predavanju, hvala knjižnici in učiteljicam za sodelovanje in pomoč pri obveščanju. Hvala ge. Katarini in g. Glaviču, da sta z nami delila svojo življenjsko izkušnjo. Prostovoljci krajevne organizacije RK Dobrepolje se trudimo z raznimi akcijami vzbuditi vaše zanimanje, vendar je vaš odziv dostikrat mlačen. V petek, 19. maja, smo vas pogrešali na predavanju v knjižnici. Delamo s krvodajalci, s socialno ogroženimi, za otroke in starejše, potrebne naše pomoči, pa nas spregledate. V naslednjih dneh bodo naši poverjeniki morda potrkali na vaša vrata za članarino, morda manjši humanitarni prispevek, povejte jim, kaj delamo narobe, da nas ne vidite, da nismo vredni vašega časa in zanimanja. Veste, kdo smo in kje smo, prisluhnite nam. Tako malo je treba, ko gre za življenje, trudimo se, da bi polepšali življenje prizadetim, ostarelim in bolnim sicer tako lepega Dobrepolja. ■ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam V zadnjem mesecu sta se v društvu upokojencev odvila dva zelo lepa dogodka. Prvi je bil srečanje 80-letnikov in bolnih, drugi pa izlet na Svete Višarje. Marija Tegel Udeležba na srečanju 80-letnikov je bila velika, prek 60 se vas je odzvalo našemu vabilu. Kar 16 je bilo takih, ki so se prvič udeležili tega srečanja. Naša koordina-torka ga. Malči Zitnik je v prvem stavku svojega nagovora povedala, da ji je zastal dih, ko je odprla vrata dvorane. Pričakovala je le eno omizje, mi pa smo napolnili kar tri. Sekretarka Območnega združenja RK Grosuplje ga. Anica Smrekar je dejala, da ji ni bilo treba nič spraševati, kje se to dogaja, toliko živahnosti se je slišalo iz kletnih prostorov Jakličevega doma. Za prisrčen sprejem je poskrbel naš pevski zbor Škrjanček ob spremljavi harmonike. Mnogi so kar z njimi zapeli. Lepo jih je bilo videti, kako so prepevali. Po dobrem kosilu so prostovoljke KORK postregle še z odličnim domačim pecivom. Z veseljem smo segali po njem. Popoldne je hitro minevalo v družbi petja in harmonike. Med nami je bila tudi ga. Agata, ki je pred kratkim praznovala svoj visoki jubilej - 90-letnico. Vsa nasmejana nam je pomahala, ko smo ji nazdravili in zapeli. Tudi tistih, ki so ali pa bodo v kratkem praznovali 80 let, je prišlo kar nekaj. Skupaj smo nazdravili. Na tem mestu bi se rada zahvalila vsem, ki so kakor koli prispevali svoj delež, da je srečanje tako lepo uspelo. No, drugi lepi dogodek je bil izlet, pa bom raje rekla romanje na Svete Višarje. Ko smo na Vidmu napolnili avtobusa, smo se že vsi nasmejani odpeljali proti Foto: Joži Omahen svojemu cilju. Vremenarji so napovedovali lep vroč dan, pa ni bilo tako hudo vroče. Ob prihodu na Svete Višarje nas je kar malo ohladilo. Od postajališča, kjer smo popili jutranjo kavico, je en avtobus spremljal vodič, drugi pa smo izrabili ta čas za molitev. Julka je začela molitev rožnega venca, Slavka je poskrbela za petje Marijinih pesmi in vzdušje je bilo popolno, mimogrede smo bili v Kranjski Gori. Pokrajina se je že spreminjala. Vršaci so nas spremljali od Jesenic dalje. Najbolj so mi v oči padli vrtovi. Mi že s svojih pobiramo pridelke, tam pa je še vse tako majhno. Sledila je vožnja skozi Trbiž in že smo prispeli do gondolske postaje. Tam me je malo zaskrbelo, kako bodo sledili tisti, ki gredo težko in bolj počasi. Skrb je bila odveč, vse se je hitro in tekoče odvijalo. 45 Naš kraj ■ marec 2017 Tudi Albini je uspelo priti do vrha. Očarani smo bili nad planiškimi velikankami. Ko smo prispeli na vrh, je bil pogled na cerkvico na gori prečudovit. Še kratek vzpon in že smo bili na vrhu. Po maši še kakšno okrepčilo in podali smo se z gondolo v dolino. Množica ljudi (bilo je 12 avtobusov in mnogo osebnih avtomobilov) raznih barv in jezikov je dala temu dnevu tudi svoj čar. Odpeljali smo se do Trbiža, si vzeli uro časa za nakupe ali sladoled, potem pa nadaljevali pot do nordijskega centra v Planici. Ogledali smo si notranjost centra, kjer so zamrznjene tekaške proge, nad njimi pa nogometno igrišče. Prisluhnili smo razlagi ob vetrovniku. Po prihodu na plano smo opazovali pogumne fante, ki so se spuščali po planiški velikanki z jeklenico v dolino. Že v naslednjem trenutku smo zagledali na eni izmed skakalnic skakalca, ki sta se spustila po zaletišču skakalnice. Enkratno doživetje. Po zasluženem kosilu smo se ustavili še na Brezjah. Ob Marijinem oltarju je Julka poskrbela za molitev, Slavka pa za petje. Draga Julka, draga Slavka, hvala, kajti brez vajinega prispevka na tem romanju to ne bi bilo to. Kar malce utrujeni smo se posedli po avtobusih in se odpravili proti domu. Vsi, ki smo imeli kakršno koli zaobljubo, smo jo ta dan zagotovo v popolni meri izpolnili. Kaj se bo dogajalo v prihodnje: 8. julija bomo imeli kar v svojih prostorih tako imenovani »piknik«. Kot vedno bo tudi tokrat lepo, saj nas bo zabaval g. Janez, mi pa bomo poskrbeli za dobro hrano in pijačo, vi, dragi gostje, pa za dobro voljo. Lepo vabljeni, da se zopet srečamo in poveselimo. ■ Dragi sin, draga hči, nisva še ostarela, a ko naju bosta nekega dne videla taka, bodita potrpežljiva in naju poskušajta razumeti, če se bova med jedjo umazala in če se ne bova mogla sama obleči. Spomnita se ur, ki sva jih porabila, da sva vaju tega naučila. Če bova v pogovoru ponavljala stvari, nama prisluhni-ta, kot sva midva vama, ko sva morala isto zgodbo prebirati znova in znova, preden sta zaspala. Če opazita najino nepoznavanje nove tehnologije, nama dajta čas in ne glej -ta na naju s posmehom, kajti midva sva bila tista, ki sva vaju naučila mnogih stvari za vstop v življenje ... Če bova v pogovoru kaj pozabila ali izgubila nit, nama dajta nekaj časa, da se spet spomniva. In če se ne bova, se ne vznemirjajta, saj za naju ni najpomembnejši pogovor, ampak to, da sva z vama in da naju poslušata. Ko nama utrujene noge ne bodo več dovolile hoditi, nama podajta roko, enako, kot sva jo midva vama, ko sta delala prve korake. Spoznala bosta tudi to, da sva vama kljub mnogim napakam, ki sva jih naredila, želela le najboljše in vaju skušala pripraviti na življenjsko pot. Ne bodita žalostna, jezna in malodušna, ko naju gledata ob sebi. Bodita nama v oporo, pomagajta nama končati pot z ljubeznijo in potrpežljivostjo. Poplačala vama bova z nasmehom in neizmerno ljubeznijo, ki jo čutiva do vaju. "Bogastvo je zastor, ki skrije rane." (Menander) "S tega sveta ne bomo odnesli ničesar, ostala pa bodo naša dejanja." (Francois la Rochefoucauld) "Veliko bogastvo je veliko suženjstvo." (Seneka) Vajin oče, vajina mama 46 Naš kraj ■ marec 2017 Izobraževanje članov Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje za pridobitev naziva determinator pripravnik V Sloveniji je gobarjenje zelo priljubljena oblika rekreacije. Pri nabiranju in uživanju strupenih ali smrtno strupenih gob pa se prijetna rekreacija lahko spremeni v pravo kalvarijo. Zato ne uživajte podarjenih gob, jejte samo gobe, ki jih zares dobro poznate. Gerta Gregorka V Društvu gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje smo svoje znanje o gobah želeli poglobiti in nadgraditi. Zato smo v gobarskem domu na Šentrumarju organizirali dvodnevni tečaj, v petek, 26. 5., in soboto, 27. 5. 2017, za pridobitev naziva determinator pripravnik. Za pridobitev naziva determinator pripravnik mora vsak kandidat spoznati 80 določenih vrst gob z obveznega seznama 240- vrst, ki jih je predpisala Mikološka zveza Slovenije (MZS). Tečaja se je udeležilo devet članov našega društva in trije člani Gobarskega društva Ig. Predaval je g. Slavko Šerod, determinator mentor, predsednik mikološke komisije pri MZS in predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor. V uvodu je predstavil Gobarsko društvo Lisička iz Maribora, ki se ponaša s 50-letnim delovanjem in z vizijo, ki so jo postavili predhodniki in jo izvajajo še danes. Poudaril je, da gobarjenje po zakono- dajnih okvirih spada med rekreacijo v gozdu, kar je opredeljeno v različnih zakonih, ki nas poučijo o tem, kaj vse je dovoljeno: Ustava Republike Slovenije, 5. člen: »Država [...] skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnost za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.« Obnašanje gobarjev obiskovalcev gozdov določa več predpisov, in sicer: Zakon o gozdovih, Pravilnik o varstvu gozdov, Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, Zakon o ohranjanju narave, Uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv in Rdeči seznam gliv Slovenije. Zakon o gozdovih nas v 5. členu pouči, da lahko gobe nemoteno pobiramo povsod, tudi v lastniških gozdovih, razen če lastnik v njih ne izvaja pridobitne dejavnosti (npr. goji kostanje), kar pa mora biti posebej označeno, ali pa če smo na zaščitenem območju, kar pa tudi mora biti posebej označeno. V Pravilniku o varstvu gozdov je zapisano, da lahko posamezni obiskovalec gozda v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe nabere dnevno največ 2 kg gob, razen gob, ki jih je prepovedano nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo samoniklih gliv, plodov, mahov in kostanja, ter 1 kg zelnatih rastlin, razen rastlin, ki jih je prepovedano nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo zavarovanih rastlinskih vrst. Zakon o ohranjanju narave nas v 28. b členu pouči, kako lahko z vozili vozimo in parkiramo v naravnem okolju (v pasu 5 m izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo cestni promet, in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča). V Sloveniji je z uredbo iz leta 2011 prepovedano nabirati 41 zavarovanih gob. Ob vseh omejitvah pa je najpomembnejše samo eno, in sicer to, da vedno nedvoumno ugotovimo, ali gre za užitno ali strupeno gobo. Za opremo pri nabiranju gob veljajo enaka pravila kot za vsak daljši sprehod - primerna obutev in zaščita pred dežjem. Primerno je tudi pokrivalo, saj glave ne ščitimo le pred vejami in bodicami, temveč po možnosti tudi pred klopi, ki so v nekaterih gozdovih postali resna nevarnost. Če želimo nabrane 47 Naš kraj ■ marec 2017 gobe prinesti domov v dobrem stanju in lepe, si moramo nabaviti čvrsto pleteno košaro. Gobe v njej lahko ležijo ena na drugi. Skozi špranje v košari pa se med gobarjenjem lahko sproščajo trosi; na ta način omogočamo njihovo širjenje oziroma reprodukcijo. Nikakor ne smemo uporabljati plastične vrečke. Gobe moramo vedno očistiti na mestu, kjer jih odtrgamo. Ko pridemo domov, moramo gobe takoj vzeti iz košare. Najbolje je, da jih pripravimo še isti dan. Posamezne vrste gob so surove strupene, vendar med prekuhavanjem oddajo svoj strup v vrelo vodo; so pa tudi takšne, pri katerih vročina pri kuhanju njihov strup v celoti uniči oziroma razgradi. Nekaterih vrst gob ne smemo uživati skupaj z alkoholom, sicer lahko pride do hudih zastrupitev. Tako kot jagode, jajca, sir ali oreščki lahko tudi najboljše užitne gobe pri nekaterih ljudeh povzročijo alergije ali pa jih nekateri preprosto ne prenašajo dobro. Vendar ne pozabimo naslednjega: če bi se takšni znaki pojavili pri vseh, ki so zaužili gobjo jed, obstaja velika verjetnost, da ne gre za alergijo, temveč za zastrupitev. Zato takoj v bolnišnico ali k svojemu zdravniku. Tudi večkratnega pogrevanja gobjih jedi ne priporočamo, ker je za večino vrst gob lahko škodljivo. Previdnost velja tudi za globoko zamrznjene gobe in gobe, ki so zaradi zmrzali pomrznile že v naravi. Enkratno zamrzovanje je dovoljeno; odmrznitev in vnovična zamrznitev pa gobe pokvari. Pri nabiranju gob moramo biti še posebno previdni pri čisto mladih gobah, ki svojih značilnosti še niso povsem razvile. Ne smemo se zanašati na to, da pripadajo vse gobe, ki rastejo tesno ena ob drugi, eni in isti vrsti. Sredi gruče užitnih gob lahko naletimo na posamezne primerke strupenih vrst. Če so gobe črvive ali so jih obžrli polži, to še ničesar ne pove o njihovi užitnosti za človeka; očitno je, da so za polže in insekte tudi najbolj strupene gobe neškodljive. Nikoli ne nabirajmo prestarih gob. Ne pozabimo, da v dežju mnoge gobe spremenijo svojo barvo in čvrstost. Pogosto postanejo temnejše in spolzke, robovi klobuka pa včasih prosojni. Močnejše deževje lahko izpere tudi nekatere od najpomembnejših znakov, kot na primer majhne bele krpice s klobuka rdeče mušnice in panterjeve mušnice. Prav tako lahko zaradi vremenskih vplivov ali polžev izgineta obroček na betu kot tudi lupina v dnišču. Zaradi tega moramo vedno upoštevati tudi druge značilnosti določene vrste gobe. Gob, ki jih ne poznamo, pa tudi takšnih, ki jih ne prepoznamo kot strupene, ne smemo nikoli brcati ali jih pohoditi. Vsaka goba služi za hrano celi vrsti živali. Mnoge gobe, tudi strupene, pa so zelo pomembne za rast in razvoj rastlin, s katerimi so povezane preko korenskega sistema. Zato je vsako uničevanje gob z vidika varovanja narave nedopustno. Ne glede na svojo strupenost pa so tudi strupene gobe čudovita bitja in okras gozda, saj nam pogled nanje razveseli oko in srce. Vse to in še veliko zanimivega o gobah nam je povedal g. Šerod. Še ga bomo povabili v Hočevje. Na koncu predavanja je naše znanje o gobah preizkusil s testom, ki smo ga vsi slušatelji uspešno opravili, in nam pokazal še mikroskopiranje gob. Kandidat, ki želi pridobiti naziv determinator samostojni svetovalec, mora prepoznati, opisati ter imenovati z latinskim in slovenskim imenom 216 vrst gliv. Še veliko se moramo naučiti. ■ Študentski klub GROŠ praznuje polnoletnost Letošnje leto je za naš študentski klub GROŠ prav posebno - jubilejno. Študentski klub je bil namreč na območju upravne enote Grosuplje ustanovljen leta 1999, kar pomeni, da GROŠ praznuje polnoletnost! Urša Košak, ŠK GROŠ Ustanovitelji kluba so bili Andrej Štrus, Jože Štrus in Jože Šircelj. V vseh uspešnih letih delovanja je ŠK GROŠ pripravil in izvedel mnogo izobraževalnih, športnih ter zabavnih dogodkov za študente in dijake občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Med večje projekte sodita menjava klubskih prostorov s Taborske ceste na sedanjo lokacijo, Industrijsko cesto 1g, ter odprtje bara Groš, ki s stalno ponudbo skrbi za mladim dostopne cene pijač. Zabava ob 18. rojstnem dnevu je potekala v soboto, 13. maja, v prostorih kluba. Na prenovljeni GROŠ-evi plaži in terasi je potekal piknik, zbrane pa je zabaval DJ BEKKO. Na drugem predizboru GROŠ-eve BITKE Bendov smo dobili zadnje znane nastopajoče na »GROŠ-u na ulici 2017«. To je postala skupina ICEonFIRE. V soboto, 3. junija, so se pomerili s skupino Attic Mist. Končni izid je bil tesen, saj je bil odločilen zgolj en glas. Po izboru je sledil nastop legendarnega Pera Lovšina. 16. junija pa smo že začutili rock vzdušje »GROŠ-a na ulici 2017« ob igranju Lumberjackov in Zgrešenih primerov. V maju smo se na delavnici z NLB »Najbolj neverjetne finance« izobrazili in poskrbeli za urejeno prihodnost s finančnega vidika. Spremljajte prihajajoče dogodke na spletni strani: www.klub-gros. com in uradnem FB-profilu, saj prihaja »GROŠ-evo poletje 2017«. GROŠ-evcu ni nikoli dolgčas! ■ 48 Naš kraj ■ marec 2017 Veterani OZVVS Grosuplje na Maistrovem pohodu Jurovski Dol 2017 Veterani vojne za Slovenijo iz Grosuplja smo se letos spet udeležili vseslovenskega Maistrovega pohoda v Slovenskih goricah, ki ga je letos organiziral Jurovski Dol. Letos smo bili na tem pohodu že devetič. Veterani vojne za Slovenijo iz Grosuplja smo se letos spet udeležili vseslovenskega Maistrovega pohoda v Slovenskih goricah, ki ga je letos organiziral Jurovski Dol. Letos smo bili na tem pohodu že devetič. Jelka Janežič V soboto, 4. junija 2016, v zgodnjem jutru smo se veterani območnega združenja zbrali pred Gasilskim centrom Grosuplje in se z avtobusom odpeljali proti Štajerski v Jurovski Dol, ki je, kot je bilo že navedeno, letos organizator tradicionalnega Maistrovega pohoda. Kot bi prišli domov. Domačini so nas sprejeli na svoj topli, gostoljubni način, tako da se je dobra volja, ki smo jo prinesli s seboj, le še povečala. Prijetno nas je presenetila skupina mladih domačinov - članov folklorne skupine. Pripravili so nam lepo predstavo. Predstavil pa se nam je tudi mladi harmonikar, ki se je izkazal zelo dobro. Po okusnem okrepčilu sta nas pozdravila župan občine Jurovski Dol gospod Peter Škrlec in predsednik OZVVS Lenart gospod Darko Škerget. Kot vsako leto smo skupaj s predsednikom Škergetom zapeli himno. Vsako leto nas prijetno preseneti odlično sodelovanje med OZVVS Lenart, občino, šolo in drugimi organizacijami. Zato so tudi uspešni in nam vsako leto pripravijo tako lep sprejem, tako da se pohodniki vsako leto tu res dobro počutimo. Kmalu smo pod vodstvom vodje pohoda Marjana Rebernika krenili na pot. Hodili smo skozi slikovite vasi Slovenskih goric. Trasa pohoda je bila Jurovski Dol - Malna - Zg. Gasteraj - Srednji Gasteraj - Malna -Jurovski Dol. Po poti smo občudovali prelepe kraje, ki smo jih že poznali, vendar so nas spet navdušili. Pomagalo je seveda tudi prelepo vreme, ki je še dodatno prispevalo k naši prešerni volji. Gostitelji so nam med potjo nudili okrepčila, da nismo bili ne lačni ne žejni, na koncu pa smo dobili še okusno malico. Skratka Štajerci ne morejo iz svoje kože, prisrčni so, gostoljubni, njihova dobra volja je prav nalezljiva. Zato se tako radi vračamo. In čas je seveda, da tudi mi njih povabimo na kakšno svoje srečanje. ■