Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm • via Vitt. Veneto, 32
Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tisk. Missio - Udine - Videm
Lelo XIII. - N. 20 (269)
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V
VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. II" gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 400 lir -letna 700 lir - Za inozemstvo : polletna 700 lir - letna 1200 lir - Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 30.— lir
UDINE, 1. DECEMBRA 1962
Izhaja vsakih 15 dni
UJe čakajmo, ker jutri bo prepozno
ZA PREPOROD NAŠIH DOLIN
je potrebna ekonomska programacija
EMIGRACIJA V FI RLAXIJI
Provincialna administracija je izdala socialno ekonomsko publikacijo o emigraciji ljudi Furlanije. Dva pisca : O. Lorenzon in P. Mattioni sta sestavila knjigo «La emigrazione in Friuli». Knjiga se. ga nazaj do 15. stoletja, ko je začela emigracija ljudstev Furlanije proti severnim in vzhodnim državam. V tistih časih so hodili furlanski mojstri največ v Avstrijo, da so pomagali graditi velike zgradbe, ceste in železnice. Prava masovna emigracija iz Furlanije pa je začela okoli leta 1835, ko so hodili furlanski emigranti, in med njimi seveda tudi naši furlanski Slovenci, v večjem številu r.a Hrvaško, Slovenijo in druge pokrajine takratne avstro-ogrske monarhije.
Stoletno emigriranje naših ljudi je hkrati tudi zgodovina naše dežele. Kolikor več so hodili ljudje na delo v tujino, toliko slabše so morale biti ekonomske razmere doma. Lakota, mizerja sta stisnili našim ljudem popotno palico v roko.
Kje vse niso bili v tistih prvih desetletjih masovne emigracije naši ljudje! Furlanski emigranti so zgradili mostove, viadukte in druge komplicirane tehnične o-bjekte na sibirski železnici, šli so do Bajkalskega jezera in do Vladivostoka, kjer so bili tudi za tolmače. Ni ga skoraj kamnitega mosta, železnice, palače iz prejšnjega stoletja, da je ne bi pomagala graditi roka furlanskega ali sloven-sko-furlanskega emigranta.
NAŠI LJUDJE KOT POZNAVALCI TUJIH JEZIKOV
Naši Rezijani so že zgodaj hodili v emigracijo. Rezijani so bili zmeraj samostojni, sami zase in niso hodili v skupinah. Bili so brusači, loncevezci in popravljalci dežnikov. Drugi furlanski emigranti so se v skupinah naselili na enem kraju in tam delali, Rezijani pa ne. Hodili so okoli, o-bredli velike pokrajine, spoznali dosti ljudi in se prilagodili vsem razmeram. Sedaj je to že zgodovina in lahko povemo še marsikaj, kar se je nekoč molčalo, že Beneška Republika je uporabljala naše ljudi, ki so znali jezike avstrijskih pokrajin, za informatorje. Zedinjena Italija je uporabljala na isti način mnoge naše ljudi in ko se je bližala prva svetovna vojna, so italijanski informativni organi naročali našim ljudem, naj mimogrede pri svojem delu še pogledajo ali se pripravljajo kakšne vojaške priprave na meji. Tudi fašizem je vpregel, nekaj s silo, nekaj z obljubljami, dosti naših ljudi, ki so znali jezike ljudi onkraj meje, v informativno
(nadaljuje na 2. strani)
KKAVdin !
Sporočamo, da je s 1. majem t.l. povišala cena našemu listu od 25 na 30 lir. To smo bili primorani storiti zaradi povišanja tiskarskih stroškov, papirja itd. Odslej je naročnina na «MATAJUR» sledeča:
Celoletna	700	Lir
Polletna	400	Lir
Inozemstvo:
Celoletna	1.200	Lir
Polletna	700	Lir
Vsoto nakažite na	naš po-
štni tekoči račun št. 24/7418, Via Vittorio Veneto, 32 - UDINE
panorama
Niùi komuni naj se /.družijo v eno samo skupnost, potoni katere se bodo laže reševali vsi problemi: ekonomski, soeialni in kulturni - (Povsod so hribovita področja organizirana, le pri nas vse dremlje - Potrebna je gospodarska programacija!
Fred nekaj meseci je naš list publiciral apel, ki so ga poslali člani pripravljalnega komiteja za ekonomski preporod naših dolin izvoljenim komunskim predstavnikom Furlanske Slovenije. V apelu je bilo rečeno, da se samo s skupnim delom in s skupnimi napori more izboljšati težko ekonomsko stanje, v katero je zašla naša dežela. Na žalost je do danes ostalo še vse pri starem in tudi ne zgleda, da bi se kdo zganil.
ZA BOLJŠE SOŽITJE
Veseli nas, da se pogosto razgova-rjajo v mestih o nas, o manjšinskih vprašanjih. Bilo je že več zanimivih srečanj med mladimi socialisti iz raznih krajev v Italiji, kjer žive Slovenci, dalje iz Koroške, kjer so koroški Slovenci in še mladinci iz Slovenije. Sestali so se v Kopru in zadnjič tudi v Rimu. Imajo nekaj zelo dobrega ti sestanki, da se namreč ljudje informirajo, kako se godi nacionalnim manjšinam in da si med seboj izmenjajo mišljenja, kaj nacionalne manjšine za eno ali drugo državo pomenijo. Tako se širi med sosednjimi mladimi tolerantno mišljenje, čisto drugačno od prejšnjega, ki je zastrupljalo odnose med narodi. Najhuje je bilo, ko so pripadniki kakšnega velikega naroda hoteli veljati nekaj več kot pripadniki manjšin in so to na ves glas ozna-njali, ne samo oznanjali, ampak tudi izvajali. Kdor ni hotel priznati, da je član vel kega naroda, so ga preganjali.
Posebni mojstri v preganjanju ljudi, ki niso bili člani velikega naroda, ki so govorili drug jezik, so bili demo-kristjanski vodilni krogi v Vidmu. Mislili -o, da so odkrili nek kriminal, nekaj subverzivnega, ko so tolkli po glavah zavednih furlanskih Slovencev. Imenovali so jih in jih še imenujejo «filoslavi» (slavofile), kakor da bi bilo to nekaj kaznivega. Toda kaj naj pa bodo, za božjo voljo, furlanski Slovenci, če ne «filoslavi», ko pa so Slovenci. Kaj naj bodo «antislavi»? Saj to sploh ne more biti, saj proti samim sebi sploh ne morejo biti. Italijani v Svici, kjerkoli v svetu, ne morejo biti antiitalijani, ker so pač Italijani. Italijani lahko kritično presojajo en ali drug režim v Italiji, toda antiitalijani ne morejo biti.
Stvar je videti smešna, da bi zanikal nekaj kar si: Italijan, Furlan, Slovenec, da bi bil proti sebi samemu. Toda v videmski provinci je tisti, ki si je po fašističnem vzorcu izmislil «filoslavi» kot politično psovko, kot politični prekršek, kot zločin proti državi, kršil člen 3 republiške Ustave, ki določa enakost vseh in to ne glede na jezik.
Seveda je hudobno seme nacionalizma usejano in ga je treba sedaj iz-ruti. Ne s silo, ampak s pogovori. To že delajo mlade demokratične sile, to delajo zelo pogosto socialistične in komunistične mladinske organizacije in to delajo tudi državniki Italije, Jugoslavije, Avstrije.
Na prvi pogled sc zdi, da se je stanje odnosov napram furlanskim Slovencem znatno izboljšalo, a na žalost ni tako. Videmski vodilni krogi so še vedno protislovensko nastrojeni in ob vseh prilikah vplivajo na rimsko vlado, da nam ta ne bi priznala nobenih jezikovnih pravic. Kar je pa najhuje je to, da igrajo dvojno vlogo: v Vidmu izvajajo protislovensko politiko, v Kirnu nas blatijo, v Jugoslaviji so pa navdušeni za Slovence. Prav o teh dvoličnežih smo pisali zadnjič (Peliz-zo, IVAronco itd.). Če so to res demokratični ljudje, za kakršne se izdajajo, če so res prijatelji Slovencev, zakaj ne vzamejo tudi oni takšne iniciative, kot so jih vzele druge demokratične sile v Italiji.
VPRAŠANJE DEŽELE FURLANIJA-JULIJSKA BENEČIJA
Bogate	in	ubog
V novi avtonomni deželi bodo furlanski Slovenci nastopali prvikrat v svoji zgodovini skupno z goriški-mi in tržaškimi Slovenci - Tudi razlike v življen:skem standardu bodo izenačene.
Te dni smo brali na nekem letaku, ki je bil razširjen v Vidmu, kako je razdeljeno bogastvo po posameznih italijanskih provincah. Tržaška provinca spada med takoimenovane « bogate » province na drugem mestu, v katerih je srednji mesečni dohodek (reddito medio mensile) na eno osebo
29.000	do 24.500 lir. Prav tako so na drugem mestu tudi prebivalci goriške province, ki imajo skoraj enako visoke mesečne dohodke kot prebivalci na Tržaškem.
Kje smo pa mi furlanski Slovenci z našo ubogo videmsko provinco. Mi «Videmčani» spadamo med «skoraj uboge» province šele
na četrto mesto. Srednji mesečni dohodek je v videmski provinci komaj 15.000 do 11.000 lir mesečno. To se pravi manj kot polovico mesečnega dohodka, kot ga imajo na Tržaškem ali Goriškem. In mi furlanski Slovenji smo pa v videmski provinci sploh zadnji in če imajo v furlanski ravnini
15.000 do 11.000 lir mesečno dohodka na osebo, kaj sploh odpade na eno srednjo ubogo slovensko glavo v naših hribih. Morebiti niti
5.000 do 8.000 lir na mesec.
Tako smo pogledali v tržaške
in goriške lonce, kaj se v njih kuha. Na vsak način boljše kot pri nas, ko pa imamo še enkrat
ali dvakrat manjše dohodke. Nas rešujejo samo «rimesse» naših e-migrantov v Belgiji, Franciji in Germaniji.
Marsikaj dobrega se bomo naučili od goriških in tržaških Slo-venjev, ko bomo ukup z njimi v isti deželi. Z njimi bomo politično nastopali in z njimi si bomo izvolili tudi naše predstavnike v regionalni parlament. Tržaški in go-riški Slovenji imajo že svoje zastopnike v provincilnem konsiliju (2 v Trstu in 2 v Gorici), torej
ANTON KOS
(nadaljuje na 2. strani)
REZI)ANKA V NARODNI N/ŠI (Naslikal jo je znameniti slovenski slikar Tone Kralj.) - Rezija, kot vemo, je v primeri z drugimi deželami, izredno zanimiva na folklori, ker je ohranila vse karakteristike starih Slovanov. Zanjo se znimajo proučevalci folklore, jezikoslovci vseh narodnosti in glasbeniki. V kratkem bo italijanska radiotelevizija posnela vse te zanimivosti in jih prikazala javnosti.
Kaj je temu vzrok?
Vsem je znano, da so naši komuni v rokah takih političnih sil, takih ljudi, ki ne marajo nobenega napredka, ker bi napredek pomenil zanje konec političnega monopola nad našimi ljudmi. Naši komuni so praktično orodje v rokah nekaterih ljudi, katerim je mar le osebna korist in politična ambicija. Ti so proti kakršnikoli organizirani akciji s strani naših ljudi, so proti temu, da bi se pri nas odpravila gospodarska kriza, ne sicrbe prav nič, omilila masovna emigracija naših delavcev, ker jim stoji pri srcu le ohranitev parlamentarnega mandata. Bojijo se, da bi naše ljudstvo postalo samozavestno in da bi nastopalo organizirano pri reševanju lastnih ekonomskih problemov, ker bi si tako pridobilo tudi politično zavest, kar bi pomenilo, da ne bi več volili čedad-skih ali videmskih političnih zastopnikov, ampak bi si jih izbrali iz svoje srede, kot so jih izbirali za časa Beneške Republike.
Ustvarili so korumpirani pater-nalizem, ki ponužuje in zapostavlja naše pošteno in delavno ljudstvo te se nočejo niti najmanj zanimati za probleme naših krajev, čeprav obljubljajo — seveda ob prilikah volitev, da si bodo vzeli k srcu naše težko stanje, ko so v Rimu pa popolnoma pozabijo na
(nadaljuje na 3. strani)
Iz Rezjanske doline : Komunska seja
jezikovne pravice
Borba za
Zadnje zasedanje komunskega sveta je bilo, kot smo si vsi pričakovali, zelo živahno, ker se je razpravljalo o vlogi, ki jo je predstavil odbornik Chinese Giuseppe, v kateri je bilo rečeno, da naj vlada pri sestavljanju volivnega zakona bodoče dežele Furlanija-Julijska Benečija upošteva dejstvo, da tvori Rezjanska dolina jezikovno skupnost z lastnimi etničnimi značilnostmi in da se ji v smislu člena 3 odobrenega posebnega statuta zagotovi izvolitev lastnega zastopnika v regionalni parlament, kot je bilo to storjeno za dolino Aosta.
Vlogo bi moralo podpisati več komunskih odbornikov, vsaj tako so se zmenili sprva, a potem, ne vemo zakaj in kdo je interveniral, so obljubljeni podpis odrekli, a odbornik Chinese je vztrajal pri svojem in predstavil vlogo v diskusijo vseeno.
Vloga se glasi takole : «al Signor Sindaco del Comune di Resia. - I sottoscritti Consiglieri Comunali, in vista dell’approvazione definitiva dello Statuto della Regione Friuli-Venezia Giulia, si onorano inoltrare alla S.V. la presente mozione affinchè si degni di farla discutere dal Consiglio Comunale. « Il Consiglio Comunale della Val Resia, in considerazione che la sua popolazione costituisce virtualmente una comunità linguistica con caratteristiche etniche proprie; Richiamandosi all’art. 3 dello Statuto della costituenda Regione Friuli-Venezia Giulia che dice : ”Nella Regione è riconosciuta parità di diritti e di trattamento a tutti i cittadini, qualunque sia il gruppo linguistico al quale appartengono, con la salvaguardia delle rispettive caratteristiche etniche e culturali”. Sollecita il Governo a tener conto di tale stato di fatto e ad agire in conseguenza nella stesura della Legge elettorale per l’elezione del primo Consiglio Regionale; e precisa-mente a far si che, come già si è fatto per la Val d’Aosta, alla Valle di Resia sia assegnato un proprio collegio elettorale onde assicurare l'elezione nel Consiglio Regionale di un suo rappresentante ».
Ko je prišlo do diskusije zgornje vloge, je župan Letič izjavil, da ie ta vloga političnega značaja in da v komunu ni treba razpravljati o poliki, češ da skrbi za politiko krščanska demokracija sama, h kateri pripada ali s katero simpatizira večina občinskih svetovalcev. Dodal je tudi: « Imamo popolno zaupanje v tiste sile, ki še delujejo za ustanovitev dežele Furlanije-Julijske Benečije in smo tudi gotovi, da nam itali-
Sv. lena
POGOZDOVANJE NAŠIH KRAJEV
Gozdarski inšpektorat je dode-liu našemu komunu 3500 sadik smreke in bora za pogozdit gole kraje v Jagnjedu, Sevcah in Uta-ni. Ti kraji so bli enkrat zlo poraščeni z gozdovi, a so jih po malem nimar sjekli, takuò de so o-stali nazadnje goli, zaki njeso nikoli na posječeno mesto zasadil nobenega novega drevesca, razraščalo se je le robidovje in frata. Sedaj bi muorli imjet ljudje nekaj več skrbi in gojit mlabo drevje, de bo usaj bodočim rodovom zasigurana buojša ekonomija. Pa še nekaj. Drevje s svojimi koreninami zadržuje vodo in zemjo in zatuò bo manj nagobarnosti, de bi se targali plazovi, ki so v naših krajih takuò pogosti.
janski zakoni ne bodo nikoli prepovedali govoriti v našem jeziku ali da bi omejevali našo folkloro torej ni potrebno, da razpravljamo o tej vlogi, ker bi samo ponavljali to, kar nam je že zajamčeno. Pričakujemo, da nam bo država pomagala pri javnih delih in pri industrializaciji gorskih krajev in ne potrebujemo politične demogogije ».
Po kratki intervenciji svetovalca Chineseja, ki jeobrazložil svoje stališče ter očital županu Letiču neiskrenost in nedemokratičnost, je bil argument dan na glasovanje, če naj ali ne diskutirajo o njem. Od prish nih 11 članov ko-
Tele dni je med našimi živinorejci dosti diskutiranja. V Špetru bojo nardil velik kooperativni hljeu, v katjerem bojo redil 100 glav goveje živine selecionirane rase. Prejšnji tjedan so se zbral številni živinorejci in funkcionarji videmskega inšpektorata za kmetijstvo, katjerim so jim razložil interese, ki jih parnašajo v ekonomiji koperativni hljevi. Ob koncu konference so podpisali u-stanovni akt za prvi hljev tajšne vrste v Nadiški dolini.
Ob priliki praznika drevja so naši šuolarji zasadil dosti dreves. Zasadil so cjeu drevored na cje-sti, ki peje iz špetra v Klenjè. Marsikajšen bo še na stara ljeta poumnu, kar se bo sprehajal po sjenčni cjesti, tega ljepega dne iz mladih 1 j et.
NESREČA NE POČIVA. Naš
vaščan 77 ljetni Agostin Zufferli je padu s postelje in ušafu par padcu pretres možganov in več drugih poškodb. Nesrečnega moža so muorli pejat v špitau, kjer se bo muoru zdravit najmanj tri tjedne.
GRADNJA NOVIH HIŠ
Drugo ljeto imajo namjen zgradit vi našem mestu več INCIS ljudskih hiš za impiegate. V kratkem bojo izbrali parcelo in preča potlè bojo parpravili tudi progete. Kot vje-mò, število ljudi v Čedadu nara-
NA « PESKI » V JUGOSLAVIJI JE DOBIL SRNJAKA
V sosednji vasi Dobrovo v Brdih, ki leži na jugoslovanskem teritoriju, priredijo vsako ljeto na dan Sv. Martina «peško», katjere dobitki so izključno divjačina, ki so jo ustrelili domači jagri. Naš vaščan, trgovec Lucijan Marinič, ki je šu tisti dan na drug kraj konfina, je ušafu narljeuši premio - velikega srnjaka. O sreči, ki je zadela našega vaščana, govori še sedaj vsa Idrijska dolina.
NESREČA NE POČIVA. Zlo hudo se je ponesrečiu par djelu 25 ljetni Lucijan Lessiza iz Pra-potnega. Zobovje njekšne makine mu je zagrabilo desno roko in mu zmečkalo tri prste. Ozdravu bo v treh tjednih.
Tud 17 ljetni Jožef Durjavič je muoru v špitau, zaki je padu doma v hiši in si zlomù desno nogo.
PRAPOTNO
Na komunskem konsiliju, ki se je sestal pretekli tjedan, so dali šindiku mandat, da poskrbi v ne-katjerih krajih za razveljavo vojaških servitut, da se bojo mogli
munskega sveta je glasovalo proti 10, za pa 1. Po tem rezultatu je Chinese v znak protesta zapustil komunsko avlo.
Večina ljudi doline Rezije pozdravlja pogumnega svetovalca Chineseja in ne odobrava nedemokratičnega županovega postopanja proti interesom rezjanske jezikovne skupnosti. O tem in o borbi, ki jo vodi manjšinsko zastopstvo v rezjanskem komunskem svetu za dosego avtonomne dežele Furlanija-Julijska Benečija in za priznanje jezikovnih pravic v okviru te, bomo razpravljali bolj na široko prihodnjič.
šča in je zatuò kriza za stanovanja. Predvideva se pa še večja kriza, zaki bo tle okuol industrijska cona in bo paršlo stat v Čedad dosti novih ljudi.
V kratkem bojo izbuojšal tud javno razsvetlijavo. Napejal bojo luči tud v tiste zakotne periferič-ne kraje, ki so še temni. Za tisto djelo bo stato dal 20 milijonov lir, ostalo bo pa plaču komun.
ČEDAD. U tjeh dneh hodi po komunih oku Čedada posebna komisija, ki io formavajo funkcionarji provincialnega inšpektorata za kmetijstvo, predstavniki komunskih administracij in predsedniki komunskih administracij in predsedniki sekcij direktnih obdelovalcev zemlje (Coltivatori Diretti ), da konštatira kulko škode je napravla suša v ljetošnjem poljetju. Kar bojo končal djelo v ravnini, bo komisija šla tud v tiste vasi Nadiške doline, ki so ble najbolj prizadete zavoj pomanjkanja vode.
ČEDAD. Tekom 10. decembra so vsi kumetje doužni denuncirat na komun (Ufficio Imposte di Consumo) ljetošnii pardjelek vina in eventuelno lansko vino, ki ga imajo še v kljeti.
ČEDAD. Zavoj praznika 8, decembra, ki pade na soboto, bo tje-denski senjèn v četrtek 6. decembra.
napejati vodovodi v Srednjah, Tejah, Skvarčah, Seliščih in Bukovcih. Sklenil so tud, da bojo še enkrat napravili prošnjo za dobit državni kontribut, s katjerim bojo postrojil šuolo v Cali in da bojo dali djelat prožet za potenciranje vodovoda v dolini.
Za uravnovesit bilanco kopera-tivne mlekarne «Idrijska dolina»
( Valle del Judrio ) je videmska «Camera del Commercio» dala
250.000	lir kontributa.
Poročili so se še Natalija Petrus-sa iz Prapotnega z Angelom Ma-saruttijem iz Manzana, Danila Premaries iz Ibane z Valerijem Nadaluttijem iz Čedada in Erminio Musič iz Oborč z Bernardino Comitto iz Colonie.
Sovodnje
Na zadnjem komunskem konsiliju so sklenil, de bojo zaprosil ministrstvu za javna dela za kontribut, s katerim bojo odprli kantir djela, da bojo postrojil cjesto, ki peje iz Mašer v Ložac in za do koncà izpejat tisto part poti, ki gre iz Jeronišč pruot britofu v So. vodnjah.
MAŠERA. Nenadna smart našega vaščana 31 ljetnega Marcela Cendona je globoko ganila vse tiste, ki so ga poznali in radi imeli. V nedejo 25. novembra je šu k maši v domačo kapelico, kjer ga je zadela srčna paraliza in je umrù preča potlè. Zapušča mlado ženo in dva majhna otroka, katjerim izražamo naše globoko sožalje.
Tipa na
TIPANA. Provincialna administracija pošt bo dala v kratkem u apalt trasport pošte iz Nem u Ti-pano. Pot iz Nem do Tipane an nazàt ne douga 30 km anu te če koventati jo prevoziti usak djelou-ni dan med 7,40 anu 8,30 uro z automobiljem ali kakim drugim pokritim motornim vozilom.
ZA PREPOROD
obljube. Zaradi tega vlada seveda ne more vedeti kaj potrebuje naša dežela, da bi si ekonomsko opomogla. Tem ljudem je le do tega, da bi ohranili glasove, oziroma da bi bili zopet izvoljeni in delali svoje koristi na račun naših ekonomsko zapostavljenih in politično nezrelih ljudi.
Druga hribovska po,dročja so mnogo bolje organizirana kot je naše. Združena so v svoje hribovske skupnosti, ki skrbe, da natančno informirajo vladne oblasti o njihovem stanju in jim tudi svetujejo kaj je treba še ukreniti. V okviru teh skupnosti delujejo posebne študijske komisije strokovnjakov, ki brez nikakih političnih predsodkov pripravljajo načrte za nadaljnja izboljševalna dela.
Enako bi lahko bilo tudi pri nas. A da pridemo do tega, bo potrebno pustiti ob strani vse politične predsodke in se ne obračati na videmske ali čedadske «svetovalce», kajti ti bodo, kot v preteklosti, vedno ovirali kakršnokoli iniciativo, ki bi privedla naše ljudi do skupnega nastopa. Vedo, da so bili nekdaj naši ljudje avtonomni, ločeni od Čedada in Vidma-da so imeli svoje poslance in svoj parlament in da bi skupni nastopi pri reševanju skupnih interesov lahko spet vzbudili tisto zavest, ki so jo imeli enkrat, kar bi pomenilo zanje konec političnega monopolizma v naših krajih.
Torej naj se vsi naši komuni povežejo med seboj, naj ustanovijo, predno bo prepozno, skupni «Koordinacijski odbor» po zgledu odborov drugih hribovskih področij in naj se lotijo dela za pripravo načrta za ekonomsko obnovo naše dežele, za ekonomsko pro-gramacijo, brez katere ni mogoče misliti na nikako izboljšavo.
V Italiji vse napreduje, vse se spreminja, zato se morajo tudi naši komuni zganiti, da bodo tudi naši ljudje deležni dobrot, ki jih obeta prihodnost.
EKHCtRAVIJTA V FI KLAM.1I
službo. Takšna je pač usoda narodov ob mejah, da jih ena ali druga stran vpreže v delo, ki je tvegano, nevarno in ki pravzaprav ne prinese nobene koristi. Sedaj je nekdanje vandranje Rezijanov ter drugih naših ljudi iz kraja v kraj samo še spomin, sedaj vpreže moderna emigracija človeka na fabriko, od koder se ne more ganiti. Moderna emigracija prinese siguren zaslužek in jim ni treba trpeti ponižani, kot so jih trpeli nekdaj.
OTROCI IN ŽENSKE
Pred prvo svetovno vojno so skupaj z emigranti iz Furlanije in naših krajev hodile tudi žen-
NEME. Na konkorsu za izbuoj-šanje albergov je ièu premijo 100.000 lir Angelo Antoniutti - gospodar Taverne «al fogolar».
NA KRATKO POVEDANO
MOST KLINAC. Z dnem 30. novembrom so zaprli za zimsko sezono obmejni prehod Most Kli-nac in prehod v Robediščih. Odprli iih bojo spet na pomlad, kar se boio začela djela na puoju.
GORENJI BARNAS. Zlo hudo se je ponesreču pretekli tjedan 60 ljetni Emilio Blazutič. Kar je šu v senik mu ie spodarsnjelo po štengah in mož je padu na tla in si zlomù rebra. Ozdravu bo v treh tjednih.
NAŠIH DOLIN
ske, da so jim pomagale pri njihovem trdem delu v gozdovih, pri opekarnah in drugem težkem delu. še žive ljudje, ki so hodili v emigracijo kot 8 ali 9 letni puobji, hodili so peš v Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko. Tam so delali kot težaki pri raznih delih, spali na Žakljih in v kakšnih koritih zraven apnenic pri ognju. Od jutra do večera so morali biti na nogah, kakor odrasli delavci. Mnogi so si nakopali jetiko, a kdor je ostal zdrav je kmalu postal izkušen delavec. Od žensk jih je hodilo iz naših krajev največ iz Rezije.
Takrat niso zbirali podatkov o emigraciji kot zdaj. V emigracijo so hodili brez potnih listov in tudi delavnih pogodb niso poznali. Polir je pobral svojo skupino 30 do 5C ljudi in so šli : eni v Romunijo sekat gozdove, drugi na Hrvaško delat železnice, tretji gradit hiše po Avstriji in tako dalje.
Po nekih podatkih je šlo iz okraja Čedad leta 1911 v druge italijanske pokrajine 1.224 delavcev, a po Evropi kar 5.094. V Italiji ni bilo takrat dosti industrije in so domači delavci v drugih provincah opravili sami vse delo.
Kasneje so začeli hoditi iz Furlanije na delo v USA, kjer so se zapcsljevali kot rudarji po rudnikih.
( dalje prihodnjič )
Bogate in iiRioge province
jih bodo imeli prav sigurno v regionalnem parlamentu in tako bodo zastopali tudi nas furlanske Slovence i?i branili naše interese, kajti njihovi interesi so tudi naši interesi.
Od njih se bomo naučili tudi kako se je treba organizirati na vseh področjih : ekonomskem, kulturnem in političnem. Skupni nastopi, skupno življenje s tržaškimi in goriškimi Slovenji nam bo dalo možnost, da se od njih marsikaj dobrega naučimo, kajti njihova kulturna in ekonomska raven je mnogo višja ne samo od naše, ampak tudi od furlanske same. Naučili se bomo od njih tudi kako je treba politično nastopati, da bi si lahko tudi mi kot oni izvolili lastne zastopnike v vseh istancah dežele Furlanija-Julijska Benečija.
Goriški in tržaški Slovenji nas učijo, da le Slovenj lahko zastopa Slovenja pravično v komunskem, provincialnem in regionalnem svetu. Tudi mi bomo morali iti pb tej poti in ne več pošiljati tuje zastopnike v lokalrie avtonomne organe.
Iz Nadiške
Iz Idrijske
Iz naše nedavne preteklosti
Leta 1921 v Furlanski Sloveniji
Sfara gora, novembra 1921
Slovenski domači župnik je zapustil starogorsko faro in odšel v Bovec. Pc. prvi svetovni vojski so namreč svetišče na Stari gori izročili italijanskim O.kapucinom iz Vidma, ki so hitro odpravili vse slovenske molitve in petje iz cerkve. Župnik Monkar je moral oditi v oddaljeno duhovnijo Celo, toda tudi tam mu niso dali miru in bi moral vpeljati v cerkev samo italijanske molitve, petje, pridige in vse drugo. Vest mu ni pustila, ker so se mu smilili njegovi slovenski farani, a nacionalistični elementi v italijanskih cerkvenih krogih v kuriji so hoteli iztisniti slovenskega duhovnika iz sta-rogorske fare.
BREZJE, avgusta 1921.
V največji vročini, ko je dozorela letina, je v tej lepi visoki vasici, izbruhnil z vso silo grdi mačuh (tifo). Polovica vasi je ležala bolna, a druga polovica je stregla bolnikom. Pri 400 ljudeh v vasi je bilo okoli 200 bolnikov. Umrlo je za mačuhom dvanajst mladih ljudi: deklet, fantov, mladih mater in mož. A vsi drugi so se le počasi popravili, šele konec novembra so pospravili koruzo in krompir Največ so hodili pomagat v bolezni sorodniki iz Krnahte. Noč in dan se je prizadeval in pomagal domači dušni pastir, doma iz Tera, a. g. Viljemvoleta, ki je prej služoval v Mažerolah. Zdravniške pomoči takrat ni bilo, ker so bili redki zdravniki v večjih krajih v dolini, a tudi prave poti ni bilo.
in peli domače slovenske pesmi. Pojavili so se pa že novi modemi plesi, zlasti so nekateri prinesli malce divjo «alto mosso». Nastalo je tudi nekaj zadrug, ki so se nekaj časa držale. Ob volitvah je bilo nekaj streljanja, ker niso komunisti pustili, da bi zmagali: fašisti. V občini so imeli tri duhovnike: en Lah in dva Slovenca. Domačini so želeli, da bi bil župnik Slovenec. Razpisali so sicer konkorzo za župnika, toda ni bilo nobenega upanja, da bi dobil faro slovenski duhovnih. Začasni župni administrator je bil namreč Lah. ki se je tudi potegoval za mesto župnika. Kakor vserod so tudi tu vojaki pobrali med vojsko zvonove, a so jih kmalu po vojski napravili nove v Vidmu in jih zdaj blagoslovili in postavili v zvonik. Bila je lepa svečanost, na katero je prišlo slovensko pevsko društvo iz Medane v Brdih in prepevalo med mašo in še potem.
soč hišnih družinskih gospodarjev je glasovalo samo 175. Za je glasovalo 168, a 7 proti. Glasovali so samo tisti gospodarji, ki spadajo pod direktno službo župnika. In še to z velikim pritiskom priganjačev in z raznimi ne-pravilnostimi. Volile so tudi na primer ženske, ki so jih prignali skupaj, da bi ja bilo večje število glasov. Iz Osojan je volilo samo 10 gospodarjev, ki so bili tisti, dan po drugih opravkih slučajno na fari in so jih kar prijeli in poslali volit. Iz Stolbice je volilo 7 ali 8 ljudi, iz Učeje in Korit pa nobeden. Vserod je napravilo na prebivalstvo globok vtis, na kakšen način in s kakšnimi sredstvi so izpeljali volitve, da so izvolili laškega župnika za Rezijo.
LANDAR. pomladi 1921.
REZIJA, 14. aprila 1921
Imeli smo volitve za župnika. Na konkors se je javil samo dosedanji župni administrator, Italijan. Zelo zanimivo je bilo pod kakšnim pritiskom so se vršile te volitve. Noben slovenski duhovnik ni upal vložiti prošnje. Od ti-
Lansko poletje je strela zažgala našo cerkev, kakor da ni bilo dovolj slabega med vojsko. Vikar se je vrgel na delo in hitro zbiral milodare povsod, ne samo v domači duhovniji. In res se mu je v komaj letu dni posrečilo, da je spravil skupaj dovolj denarja in materiala in je cerkev spet obnovil ter se je letoš že spet obhajala v njej maša.
GLAS EMIGRANTA
TRIJE NOVI ELEMENTI V NAŠI EMIGRACIJI
SV. LENART, november 1921.
Razburljivo jesen smo imeli v naši do sedaj mirni vasi. Dobili smo elektriko po hišah in se nismo mogli navaditi, kako je lepo. ko ni treba vsak večer čistiti petrolejskih lamp. Nato so neznani tatovi vdrli v vilo cavalie-rja Sircha in iskali denar v njegovi ezatoriji, a je Sirch preveč prebrisan človek, da bi bil pustil čez noč denar v uradu. Najo so jo tatovi mahnili v konsumno društvo, a tudi tam ga niso našli, ker ga pa sploh niso imeli. Morali so biti zelo vztrajni, ker so se spravili še na mlekarno. Tam jim ni ostalo drugo, kakor da so na jezo popili nekaj mleka in obgrizli nekaj sira. Res skromni in ubogi tatovi!
REZIJA, februarja 1921.
Te zime so ostali vsi ljudje še doma, ker se še ni začela prava trgovina in industrija pa svetu. Plesali so po stari navadi domače plese še izpred vojske
delavce : Nemčija, Švica in Francija rekrutirajo in iščejo emigrantske delavce. Prej so morali emigranti sami iskati službo in delo, zdaj jih iščejo kapitalisti.
II. EVROPSKE INDUSTRIJSKE DRŽAVE so začele same dajati kvalifikacijo našim delavcem. Dajejo jih v posebne šole za tečaje, a njihove otroke pošiljajo v industrijske šole. Za kvalifikacijo delavcev torej začenjajo skrbeti tuji industrij alci.
I. BOJ ZA EMIGRANTSKE DELAVCE. Tri velike zahodne države se borijo za emigrantske
III. ZA EMIGRANTSKE DRUŽINE pripravljajo stanovanja. E-migrantskim delavcem izboljšujejo menze, dajejo razvedrila in zabave. Z vso naglico spreminjajo sezonske emigrantske delavce v permanentne.
Ti trije faktorji bodo ogromno vplivali na življenje pri nas. Posledice bodo velikanske.
DRUŽINSKE DOKLADE V GINEVRI
PARPRAVITE KOKOŠNJAKE ZA ZIMO
Bliža se zima an zatuo bo trje-ba hitro poskarbjet za zbujšat kokošnjake. Dok ne pride sneg so kokoši vos dan zunaj na ajarju, a potlè jih je trjeba daržat u kokošnjaku. Ker so ble kokoši navajene bit na odpartem, jih ne smijete potlé zaprjet u adàn maj-han kokošnjak, zak’ tal mo bi lahko ušafale uši, zboljele an tud ne bi nesle več jajc. Kokošnjak muera bit takuo naret, de ima kokoš u njem zadost prastora, aja-rja, luči an gorkuote. Daržite se telih nasvjetou.
pjesak, de se boju kokoši u njem valjale.
U takuo urejenih kokošnjakih buodo kokoši nimar zdrave an frišne in če jim tud dobro dajete za jest buodo jajca nesle tud po-zim.
Generalni sekretar švicarske federacije delodajalcev je izjavil, da bodo s 1. januarjem 1963 italjan-ski sezonski delavci, ki delajo v Gi-nevri, prejemali družinske doklade tudi za otroke, ki so ostali v domovini. Do teh obljub je prišlo, ker so delavci zagrozili, da se prihodnje leto ne bodo več vrnili na delo, če jim ne zagotove omenjenih pravic.
POVIŠANJE PLAČ MINATORJEM V BELGIJI
ČE KRAVA NE PUSTI TELE SESAT
1 ) Na adàn kuadratni meter lahko stojijo samo tri kokoši.
2 ) Na 8 kuadratnih metrou muo-ra bit adnò okno, ki bi muorlo bit veliko adàn meter.
3 ) Okna naj boju, če se da o-barnjene pruot jugu, de takuo ne bo pihau od severa marzu veter.
4 ) Ob ljepih dnevih naj se kokoši spustijo na prosto an naj se takrat očedi use.
5) Stene od kokošnjaka naj se večkrat pošpricajo z japnom (dajte na deset litrou vode pou kila žganega japna, pou kile soli an četart kila kreolina).
6 ) U gnjezdah je trjeba večkrat spremenit steljo.
7) U kokošnjaku naj ho tud
Dosti je takih krau, ki ne pustijo teleta, de bi sesàu mljeko an ga proč cabajo preča ko telè začne sesàt. Take krave djelajo velike težave živinorejcu, zak’ jo muora s silo daržat, če bo tèu, de telè se-sà. Za kravo navadit, de pusti teletu sesàt, napravite takuole:
Uzomita konac varvi an na ad-nim koncu napravite lač (zanko) an ta lač, ga dejta kravi okuol nosa. Potlè primite drug konac varvi an vlečite takuo močnuo, de krava spregna glavo u kraj. Tuo se muora djelati sevjeda takuo, de krave ne bo tarpjela. Ta konac ga potlè parvežite na rep. Potlè parpejajte telè h kravi od tistega kraja, kjer ima obarnjeno glavo, takuo de ga bo vidala kadar sesà. če boste takuo runal s kravo se ne bo ganila, zak’ bi jo zabolelo par repu an par nosu. Po treh ali štjerih dneh bo krava stala mjerno an bo sigurno pustila, de bo telè sesàlo.
POSEBNE PREMIJE ZA POČITNICE
MLAD ROD
Ker so življenski stroški zadnje čase v Belgiji precej narasli, je «Commissione Nazionale Mista» sklenila povišati minatori em plačo za 2,5 %. Nove plačilne tabele so stopile v veljavo s 1. junijem 1962.
Francoski minister za delo pa je sporočil, da ima francoska vlada v študiju načrt za povišanje družinskih doklad za 4,00 % s 1. decembrom 1962 in še za 4 % s 1. avgustom 1963.
MAČKA A A POTEPI
T
Nekoč je živela mačka, s katero je gospodinja ravnala selo mačehovsko.To je mačko zelo razžalostilo, da jo je v velikem obupu zapustila in odšla v svet.
Nočem pomešati svojih besed, zato moram omeniti še to, da je mačka, preden je odšla na pot, na dvorišču našla veliko rdečo peso, iz katere je naredila voz. V veliki naglici je še ujela dve miški, ju vpregla in tako odrinila v samovoljno pregnanstvo.
Ko tako hodijo, hodijo čez gore in doline, sta miški postali trudni in sta stopicali vedno počasneje. Mačka je začela razmišljati : «Tako ne bomo prišli daleč». Na poti je ujela še dve miški in ju vpregla pred prejšnji dve ter tako nadaljevala pot.
In zopet hodijo, hodijo, nakar srečajo raka. Ta jo vpraša: v Kam pa greš mačka?» a Potujem!))
«Ribe so me izgnale iz vode, zato vzemi še mene s sabo».
«Zakaj pa so te izgnale?))
«Zato, ker sem jih vedno ščipal s škarjami,))
«No, pa pridi in prisedi še ti.))
Hodijo tako naprej, zagledajo na sredi ceste dve jajci. Eno izmed obeh se oglasi in vpraša mačko :
«Kam pa greš, mačka?))
«Grem na potovanje.))
«Vzemi še naju s sabo. Nisva vzdržali pri gospodinji, ker je hotela, da bi izlegli vsako po tri piške, midve pa imava te po eno v sebi))
«Dobro je pa prisedita,))
Jajci sa sedli na voz iz redeče pese in mačka je gnala naprej. Namah je priletelo na voz deset lastovic in deset škrjančkov. Mačke niso niti vprašali, če dovoli ali ne, kar sedle so na voz.
Niso dospeli daleč, ko so na cesti našli sveženj bucik. Mačka jih je vprašala :
«.Hej, kako pa ste ve prišle sem?)) «Resnici na bjubo je bilo to tako, da je ena izmed nas zbodla gospodinjo, ta pa nas je v jezi vse skupaj zagnala na cesto.))
«Pa naj bo, tudi ve sedite na voz in pojdite z nami.))
Ko tako hodijo, hodijo, so proti-večeru dospeli do majhne hišice.
V hišici je stanovala neka starka. Mačka je vstopila, jo vljudno pozdravila in zaprosila za prenočišče. Starka pa ji je odgovorila: «Iz srca rada bi vam ustregla. Toda sem prihajajo vsako noč razbojniki in tu že ne boste imeli miru)).
Toda mačka je tako dolgo govorila, da je tako in tako in da se ne bojijo razbojnikov. Tako ji je končno starka ustregla. Miške so privezali v staji, jajci sta sedli v vroč pepel, rak je sedel v škaf za vodo, bucike so se zapičile v brisačo, mačka se je zavlekla v kot za vrati, lastovice so odletele pod žleb, škrjančki pa na streho.
Zvečer so zares prišli razbojniki in stopili v hišo. Sedli so ob krušno peč in hoteli zakuriti. Toda ko so pobrkali po pepelu, sta se vroči jajci razpočili in v trenutku so imeli polna usta in oči beljaka in rumenjaka. Hej, kako so se ustrašili razbojniki! Bežali so k škafu z vodo, ker so jih jajca močno pekla v obraz in oči. Ko pa so segli v škaf, jih je rak dobro ošči-pal. S spodnjega žeblja so sneli brisačo, da bi se obrisali, zdaj so jih pa zopet bucike dobro zbodle, še bolj so se ustrašili in zbežali proti vratom, ker jih je naskočila mačka in jih močno opraskala. Pritekli so na dvorišče, tam pa so pričele čivkati še lastovice in škrjančki :
«Razbojniki, razbojniki! Ujemite jih!))
Kolikor jih je bilo, na toliko strani so se razbežali. K starkini hiši pa niso nikoli več prišli. Mačka se je zjutraj zahvalila starki za prenočišče in zapregla svoje štiri miške v voz iz rdeče pese potem so se vsi zbrali in odrinili da Ije. Ko pa so prišli na neki most samo poslušajte, kaj se je zgodilo. Miške so se od nečesa prestrašile in prevrnile voz v vodo.
Oj, kakšen preplah je nastal. Lastovice in škrjančki so sfrfota-li s krili in odleteli. Mačka pa je komaj splavala iz vode, siromak rak pa je ostal v vodi, no in seveda prav tako tudi bucike.
če pa ti ne bi ostali v vodi, bi tudi naše pravljice še ne bilo konec.
Hleiku&a Raffaele
« SUI,KO „ INPOKT - KXPOHT GORIZIA - via L. Ariosto n. 14 - Tel. 56.68
«Mešana državna komisija za miniere» se je v Belgiji sporazumela za izplačilo posebne premije minatorjem za počitnice v letu 1962-63.
Sporazum, ki predvideva progresivno podvojitev premije od drugega tedna počitnic, je bil sprejet na podlagi socialnega programa, ki so ga podpisali 11. maja I960 predstavniki zveze belgijskih industrij.
m
-	---	-	""“"•M
diritti delle minoranze la nuova Costituzione
I
e
della R.S. Jugoslava
A Roma, il 22 u.s., hanno avuto inizio i lavori, protrattisi per quasi due settimane, del Comitato Misto Italo-Jugoslavo per la tutela dei gruppi etnici senza alcuna eccezione.
Il Comitato, che si riunisce di tanto in tanto, e l’odierna era la decima sessione, ha assunto ed è andato via via disimpegnando il proprio compito in seguito all’entrata in vigore del «Memorandum di Londra» che si interessò appunto anche del preoccupante e importante problema delle minoranze linguistiche sia di quelle, per quanto ci riguarda, al di qua che di quelle al di là della demarcazione di frontiera italo-jugoslava.
Ebbene ancora una volta questo Comitato ha svolto un buon lavoro sottolineando la necessità e il dovere della difesa piena di tutte le minoranze contro tutte le sopraffazioni in linea linguistica, scolastica e tradizionale insieme e per la difesa naturalmente di tutti i diritti civili che devono essere i medesimi goduti dai nativi.
La notizia della conferma del buon lavoro svolto dal Comitato Misto a Roma non poteva non essere appresa con vivo compiacimento dai cittadini di parlata slovena della provincia di Udine che, come si sa, toccano i quaranta-mila; cittadini che si vengono, di riflesso, a sentirsi assai più tranquilli e considerati stante la ingiustificata e deprecabile presa di posizione di taluni elementi che sconsideratamente. e forse in buona fede, vanno svolgendo una campagna, con dichiarazioni più o meno ufficiali — ma con quale diritto — non certo accettabile per la sua faziosità, nei riguardi appunto dei citati cittadini, e in ultima analisi della Sla-via Friulana.
Il presidente della Commissione Jugoslava, Vo-sniach, ha riferito che nel suo Paese tutte le minoranze, compresa quella i-taliana, godono, ed hanno sempre goduto, non solo del diritto assoluto di far uso della propria lingua ma altresì di ogni altro diritto umano, civile e politico e che nel suo Paese, comunque, tutti si sentono e vivono da uguali; e si è augurato che altrettanto si possa dire degli altri Paesi il cui bilancio sembra non aver ancora raggiunto il livello di quello jugoslavo; cosa che anche noi ce lo auguriamo di tutto cuore per l’amore che nutriamo per la causa.
Evidentemente noi non possiamo che prendere atto con viva e piena soddisfazione dei propositi e degli impegni assunti in merito al problema, sempre di attualità, dalle due delegazioni che si sono trovate d’accordo su ogni punto e più che mai sentite vincolate a tutelare le disposizioni del «Memorandum di Londra».
Ora, quasi di riflesso, troviamo opportuno soffermarci su un altro avvenimento che, per la sua importanza, ha avuto larga e favorevole risonanza in tutto il mondo democratico.
Tra breve, infatti, la Repubblica Federativa Jugo-s'ava muterà la sua denominazione in quella più sostanziale e realistica di «Repubblica Socialista Federale di Jugoslavia» per la auale è già stato approntato e diffuso, per la
discussione popolare, lo «Schema di Costituzione». Essa comprenderà, come ora, la Bosenia ed Erzegovina. la Croazia, la Macedonia, il Montenegro, la Slovenia e la Serbia, ed il suo stemma comprenderà un campo circondato di spighe di grano con in alto una stella rossa a cinque punte che apparirà anche sulla bandiera ufficiale che avrà tre colori: bleu, bianco e rosso.
Il mutamento è dovuto non per il gusto del nuovo e dell'attraente, ma unicamente perchè il Paese ha virtualmente creato, pur tra infinite difficoltà di vario genere, le basi, e solide, di una nuova società: la società socialista.
Pertanto dallo «Schema di Costituzione» della Repubblica Socialista Federale di Jugoslavia, cui, da buoni vicini, auguriamo prosperità e benessere, ri-
portiamo quanto dice a proposito delle minoranze nazionali :
«Art. 46 - Ad ogni minoranza nazionale è garantito il diritto di usare liberamente la sua lingua, di esprimere e sviluppare la sua cultura e di fondare le istituzioni che assicurino questo diritto.
Nelle scuole per gli appartenenti alla minoranza nazionale l’insegnamento si svolge nella lingua di questa nazionalità.
La minoranza nazionale ha anche altri diritti che sono sanciti dalla Costituzione e dalle leggi».
Vi rilevato con soddisfazione che in Jugoslavia oltre alla Costituzione federale ogni singola repubblica ha una propria Costituzione ancora più larga nei riguardi delle minoranze etniche e linguistiche, come è appunto il caso della Costituzione della Repubblica Socialista di Slovenia con la quale siamo confinanti e di cui parleremo diffusamente nei prossimi numeri.
JUGOSLAVIJA
STUPCA
DREKA
O
PODBONESEC
i #T0P0L0V0
SOVODNJE
• O / L GRMEK ~ - 'RUKIN V
\o
—» 4	I	-I	'	i
LANDAR1 • '
« OBLICA
O SPETER
BARNAS
* SV.LENARTn
, 'SREDNJE
v v-y
JAGNJCO „
0 OBORGE
TEJE«
CENTA«
PRAPOTNO
MERILO
'DOLENJE
O
J UGOSLAVIJA
La cartina indica il territorio di giurisdizione dei Parlamenti popolari (Banche) di Anto e di Merso. Entro questo territorio è sempre in effetti esistita — non elargita ma di proposito concessa, per la fiducia che gli stessi enti giurisdizionali riponevano nella popolazione di lingua slovena — una piena democratica autonomia amministrativa e giudiziaria, autonomia che venne a mancare quando il territorio cessò di far parte della Repubblica di Venezia.
SENZA CHIASSO
Un tempo, da noi e anche all’estero, se un Governo qualsiasi avesse permesso l’aumento soltanto di un centesimo del prezzo del pane, tutto il popolo lavoratore si sarebbe riversato sulle piazze a protestare e giustamente contro un tale impensabile provvedimento, in quanto il pane costituisce l’alimento base di ogni individuo ed in particolare di coloro che navigano nell’indigenza.
Ora invece le cose sembrano del tutto cambiate. Pensate: in meno di un anno il prezzo dell’energia elettrica è aumentato ben tre volte e l’ultima in questi giorni (altre 2 lire in più per Kw); e quasi altrettanto si può dire del prezzo del pane aumentato pochi giorni fa di ben 20 al kg.!
E sono aumentati in questi giorni anche i prezzi dei generi di monopolio, si-garette comprese, ed altro e altro ancora. Una vera delizia!
Questi aumenti sono giunti in sordina, in punta di piedi, alla chetichella insomma; e naturalmente si è adottato questo non democratico sistema per non guastare, è da ritenersi, l’ambiente economico, «miracolatovi.
E’ capitato, una volta o due, che il prezzo di qualche genere, non però di prima necessità per lo stomaco, come ad esempio la benzina, diminuisse di qualche lira; e allora apriti cielo: TV, Radio, stampa governativa e conservatrice giù a magnificare, non per giorni ma per mesi, il grande avvenimento, il «miracolo» operato dal nostro Paese.
Non è questa una vera e propria presa in giro? E non è questo un modo per dare a tutti dello smemorato?
Per noi si tratta semplicemente di un gesto che dimostra come in realtà si usino meno riguardi verso i bisognosi che verso le classi ricche.
JESENICE
nella valle della Sava ai piedi delle Caravanche
HOTEL “POŠTA»,
Informazioni e prospetti:
KOMPAS - Ufficio Turistico- Jesenice
PLANINA
Altitudine 1.000 metri sul mare Da JESENICE (Slovenia Superiore) 4 Km.
Da TARVISIO 45 Km.
. . . posizione incantevole alle falde del monte Golica nel cuore delle Karavanke. Pensione giornaliera da 800 a 1200 din
NOTE STORICHE
La "Giustizia,, nella Slavia Friulana
Abbiamo in precedenza riferito come, pur in un ambiente feudale, nella Slavia Friulana, e specificatamente nelle Convalli di Antro e di Merso, le più importanti sedi di «Banche» (Parlamenti), la Giustizia fosse amministrata con metodi e clima del tutto democratici, vale a dire che l’intera popolazione partecipava direttamente alla vita giudiziaria stessa e con organi propri consultivi ed esecutivi.
Un primo esempio ci viene da un’ordinanza del 22 settembre 1502 emanata in periodo di dominazione veneta (Repubblica di Venezia), dal Luogotenente della Patria del Friuli. Essa dice; «Avuta fede che gli uomini delle Convalli di Antro e Merso hanno facoltà di giudicare in prima istanza anche in caso di omicidio seguito in dette contrade, riservata appellazione alla comunità di Cividale, revocando lettere contrarie, dichiara che gli uomini di dette contrade possano e debbano giudicare e sentenziare nel caso di dette lettere ed in altre simili».
Una «ducale» (ordinanza) di Lodovico Manin, in data 9 marzo 17S6, ci fa sapere che «lifedeli homini et abitanti nelle contrade e convalli di Schiavonia di Antro e Merso furono reinvestiti della Giurisdizione Civile, Criminale et criminalissima col mero et misto imperio delli predetti luochi chiamati le banche D’Antro e Merso» così come era stato sancito, nell’investitura, del 21 aprile 1627.
Nel periodo di transizione ( interregno ) tra la caduta della Repubblica Veneta e l’intervento dell’Austria, il Governo Centrale del Friuli decretava, «meritando un peculiare riguardo ed un’apposita providenza la topica ubicazione di quelle valli e per facilitare li mezzi a tutti quei cittadini di usare le loro ragioni», la costituzione di due Tribunali di prima istanza civile e criminale per ciascuna delle valli : quelli civili con tre giudici per ciascun tribunale e quelli criminali invece con un solo giudice. Una volta subentratto, di fatto e di diritto in seguito al trattato di Campoformido (per l’esattezza storica il documento che annullava lo stato Veneto fu firmato nella villa Manin a Passariano), lo Stato austriaco, questo reintegrò subito gli abitanti della Schiavonia nei loro privilegi e nella loro giurisdizione politica, amministrativa, civile e criminale come erano in uso, appunto, ai tempi del Governo Dogale.
Fin dal 1721 per ogni «Banca» (Antro e Merso) venivano eletti 12 giudici che duravano in carica solo un anno. Nella Convalle d’Antro e in quella di Merso tali giudici venivano eletti ogni anno dai capi famiglia delle dodici ville che componevano le rispettive Contrade ; e soltanto nella Convalle di Merso i giudici scadenti dalla carica erano autorizzati ad eleggere i loro successori.
Ad ogni modo, nei giudizi e nelle singole valutazioni, interveniva anche il Castaldo od il Sopraintendente, ma, si noti bene, con poteri limitatissimi di fronte a quella Giuria Popolare.
Sempre in merito all’Ordinamento Giudiziario ed alla sua democraticità, si riporta questo documento : «Addì 10 giugno 1772. Ref.e Ludovico Vinturino Giur.o del Comun di Azzida essere congregati li vuomini del detto di lui Comune more et loco solito in vicinia il giorno di Jeri con l’intervento di 64 vicini. Laddove disse essere proposta e passata parte a pieni voti nemi-ne contradicente che non debba esser fatta alcuna novità in merito delle Praude ( udienze ) che si tengono dalle Onor. di Giudici di Antro e Merso, intendendo li vuomini stessi contenersi come per il passato sic.
Presenti Simone Strazzolino qm Tommaso di S. Pietro de’ Schiavoni e D. Gio : Batta Pienizzio della villa di Torreano ora commorante in S. Pietro de’ Schiavoni Tes».
Circa gli «appelli» nei riguardi di sentenze non ritenute corrispondenti ai capi d’accusa attribuiti agli imputati o perchè esse sentenze erano state fondate su capi d’accusa dubbi o non sufficientemente potuti controllare, questi si facevano da una Banca all’altra, e così, per volontà di popolo, si eludeva l’appello di diritto al Provveditore che altri non èra che il diretto rappresentante del Governo della Repubblica di Venezia.
A meglio rendere edotto il lettore, a conclusione di questo nostro primo articolo, riproduciamo il «Processo Verbale» di una causa civile :
« L.D.M. 4 giugno 1772. In villa di Biacis, al Luoco solito.»
Avanti il Nob. ed Ecc.te Sig.r D.e Steffano Tomasetti Sopraintendente.
Filippo Raccaro qm Dec.o Grande ; Marino Battistigh qm Zuanne Giurato Grande; Antonio Blanchin qm Zuanne, Luca qm altro Luca Spagnut, Giudici di Biacis; Giuseppe Gubana qm Leonardo, Luca Piata qm Tomaso, Giudici di Lasiz; Urbano Cernoja qm Zuanne, Pietro Loviszach qm Pietro, Giudici di Tarcetta; Stefano Dorbolò qm Filippo, Stefano Dorbolò qm Paolo, Giudici di Pegliano ; Stefano qm Gregorio Muttino, Mi-
chiel Jerset qm Giorgio, Giudici di Erbezzo ;   di Montemag-
g.e; Michiele Vinturin qm Leonardo di Azzida.
Per Marino e Tommaso fratelli Cencigh, con Filippo e Zuanne pprj fratelli Cencigh cittanti in scrittura per questa Prauda detti Marino e Tomaso coll’avvoc.to presentarono effet-tivat.e estesa tenoris instando in tutto e per tutto com’in quella e nelle spese.
Presente d.o Filippo facendo per nome anco di Zuanne proprio fratello e protestata ampiamente l’estesa ex adversa prodotta instò che con la reggiezione della medesima resti confermata la Sentenza a proprio favore seguita alla Lastra di Tarcetta del dì 24 aprile p.p. e terminato bene judicatum, et male ex adverso appellatum pronti a bonificar quelo e quanto a buon conto hanno de mobili ricevuto sic salvis et in expensis et vello audivi.
Finalmente gli ondi Giudici, ascoltate le ragioni delle sude-te parti mediante li loro Avvocati, e fattesi leggere le sudete estese, ed altre carte, Christi nomine prius invocato, a questo hano interloquendo dichiarato, che una parte, e l’altra debbano presentare in quest’Off.o li rispettivi Processi affine riservandosi poi per la prima altra Prauda di giudicar in merito pront sic ».
ALBERT TOMAŽIN