^•štniaa pl-čana v
Karoinfna
»naša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
^esamezisa štev. t Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA : telefon številka 54
Stev. rač. poštne hran. 12.549
3xi«aia vsa«© nedeljo L LHTC
w»mpsh» Sobota, 26» novembra 1S33.
Cena oglasov
»Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji Pr! večkratnem oglaševanju popust
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
ne vs-ataje ŠTEV. 48
TeSaina ¥sgoia naroda.
Narodna skupščina je pred dnevi odobrila zakon o telesni vzgoji naroda. Brez dvoma je to eden najvažnejših zakonov, kar jih je biio sprejetih po uedinje-nju, saj nobeden ni posegei tako globoko v narod kakor baš ta, ki ima namen preobraziti najširše plasti ljudstva k novemu kulturnemu, socialnemu in moralnemu podvigu. Prav tako kakor je Nj. Vel. kralj s svojim šesioja-nuarskim manifestom porušil vse, kar je oviralo narodno in državno edinstvo, prav tako hoče zakon o telesni vzgoji naroda porušiti vse, kar bi oviralo splošnemu razvoju našega ljudstva, da ne omenjamo velike koristi za našo mladino, ki se naj temeljito pripravi za naloge, ki jo čakajo v bodočnosti.
Ali se bo lahko ta zakon izvajal na naši vasi? Skoraj ni dvoma ! Koliko je že bilo stvari glede katerih se je spočetka pojavil dvom, a vendar se je pozneje izkazalo, da je narod imel mnogo več razumevanja kakor maloštevilni dvomljivci. Treba pa je naglasiti tudi velike praktične koristi, ki jih bo ta zakon prinesel v dogledni dobi tako narodnemu, kakor državnemu gospodarstvu. Jasno je, da zakon predvideva možnost skrajšanje kadr-skega roka, za vse one, ki bodo izpolnili v zakonu predvidene obveznosti, kar pomeni zlasti za našega kmeta veliko pridobitev na delovnih silah. S tem pa se bo tudi mnogo prihranilo v proračunu vojnega ministrstva in prihranki, ki bodo teku let dosegli stotine miljonov, se bodo dali uporabiti za dr ige potrebe. Povdariti pa je tudi treba, da se bo z izvajanjem zakona mnogo doprineslo k ideji narodnega in državnega edinstva v najširših slojih naroda.
In naša mladina ? Koliko popoldanskih ur ob nedeljah in praznikih, ki jih danes velik del mladine, v kolikor je niso pritegnile razne organizacije, prebil v brezdelju ali pa v veseljačenju in mnogokrat tudi v pijančevanju, torej v zapravljanju narod-
nega premoženja, bo poslej posvečenih delu v tečajih za telesno vzgojo naroda.
Gotovo bo marsikdo rekel, kaj je treba kmetu in delavcu še telesne vzgoje in telesne vežbe, saj se natelovadi ves teden, dan za dnem od zore do mraka s trdim težkim delom. To je trditev zaslepljencev, ki ne znajo ceniti ogromnega pomena telesne
vzgoje za ni>šo bodočnost in za našo odpornost proti težavam ne samo v našem vsakodnevnem življenju, ampak tudi za našo odpornost proti vsem mogočim nevarnostim od zunaj. Le majhen pogled okrog nas, v današnje razmere in že iz ljubezni do naše rodne grude se moramo oprijeti vsega, kar nam nudi možnost, da jo branimo.
POLITIKA
Narodna skupščina je sprejela zakonski osnutek o telesni vzgoji naroda, s katerim postaja obvezna telesna telovadba do vojaškega roka. Državljani bodo svojo obveznost lahko izpolnjevali v telovadnih društvih ali pa se bodo morali udeležiti predpisanih vsj, ki jih bo organizirala vsaka občina pod vodstvom za to sposobnih učiteljev. — Minister za socialno politiko je izdal naredbo o obveznem zavarovanju šolarjev proti nezgodam. Za enkrat je zavorovanje obvezno le za učence tehničnih in obrtnih šol.
Zveze narodov preživlja težke ure, ki so jih povzročili zadnji dogodki v Nem.čiji. Ko je Nemčija zapuščala D. N. so bili vsi mnenja, aa je sedaj osamljena. A ni bilo tako. Med tem časom se je Nemčiji in Italiji posrečilo, da so dobili Anglijo na svojo stran, da bi prisilili Francijo in njene zaveznike k predaji. S tem so hoteli tudi, da bi Društvo narodov razbili, a na njeno mesto, da bi sto-pili zavezniki pakta štirih velesil in da bi s tem oni prevzeli vodstvo evropske politike in prisilili „male države," da bi plesale po njih godbi... Zadnji oogodki so to le potrdili. Italija in Anglija silita Francijo, da bi se pogajala z Nemčijo v Rimu, a ne več v Ženevi. V tem se suče danes vsa evropska politika in možno je, da se bo v doglednem času Evropa razcepila v dva tabora, ki se bosta stala nasproti kot sovražnika ali — prijatelja.
Romunski parlament je bil raz-puščen. Nove volitve v poslansko zbornico so razpisane za 20. december, v senat pa 28. decembra.
Nove stranke hočejo osnovati v naši državi. V Novem Sadu je bil že prvi politični shod za obnovitev soc alno-demokratske stranke. Tajništvo dr. Janjičeve radikalno-socialne
stranke je izdalo poročilo, da se je dosegel v Zagrebu sporazum med dvema manjšima strankama. Vsi člani bedo stopili v Janj čevo stranko.
Za male trgovce in obrtnike se potegujejo trgovci in obrtniki v Dolnjem Vafcufu, ki so poslali te dni predsedniku narodne skupščine prošnjo, naj bi se zakonski osnutek o ureditvi kmetskih dolgov, ki se sedaj pripravlja, raztegnil tudi na male trgovce in obrtnike, ki so istotako prišli zaradi gospodarske krize v težak položaj.
Turški zunanji minister je prispel v Beograd, kjer bo podpisal pakta o nenapadanju in o prijateljstvu med Turčijo in našo državo.
Državni proračun zaL 1934 35 je vlada predložila Narodni skupščini. Proračun, ki je za nad pol miljarde nižji od sedanjega, izkazuje 10.171 miljonov izdatkov in prav toliko dohodkov.
Amerika je priznala Rusijo.
Po dolgotrajnih pripravah je prišlo slednjič do sporazuma, ki je našel ogromen odmev v svetovni politiki-Iz razumljivih vzrokov je radi tega najbolj vznemirjena Japonska, tudi Nemčija ni nič kaj zadovoljna.
Protinemške demonstracije so se vršile v Besarabiji. Ljudje so zahtevali naj romunski trgovci ne naročajo blaga, pri nemških trgovcih. Demonstranti so opustošili tudi nekaj trgovin. Policija je le s težavo preprečila prelivanje krvi.
Avstrijsko itafjanska gospodarska pogajanja se bodo v kratkem pričela v Rimu. Pri tej priliki bo reženo baje tudi vprašanje avstrijske proste cone v Trstu.
Nj. Vel. kralj Aleksander je bil imenovan za maršala romunske vojske za zasluge za svoje junaštvo, ko se je v svetovni vojni bojeval v Dobrudži. Pomagal je tako Romuniji in doprinesel največji delež k okrepitvi bratstva med srbsko in romunsko vojsko.
Volitve v Španiji so povzročile v državi mnogo krvavih spopadov med strankarskimi nasprotniki. Pri volitvah v parlament je kandidiralo 44 strank s 7000 kandidati, dočim je bilo le 470 prostih poslanskih mest. Udeležba volilcev je bila izredno velika, saj so volile tudi ženske. Zmagale so desničarske strsnke, ki so dobile 180 mandatov. Več ministrov, » med njimi tudi zunanji minister, sploh ni bilo izvoljenih. Ker se pričakuje prevrat, je v vsej Španiji proglašeno obsedno stanje.
Usoden strel.
V meglenem ponedeljskem jutru je bila vsa Murska Sobota izredno razgibana. Gruče so hitele proti gornjemu delu mesta in se ustavljale pred hišo odvetnika dr. Pinterja. Tu se je v pretekli noči odigral krvav dogodek, ki je vzbudil globoko sočustvovanje. Dr. Pinter, ki uživa vsesplošno spoštovanje, je ponoči v svojem stanovanju ustrelil mladega Nesmenyija. Tragično naključje, ki je najbolj po-trlo dr. Pinterja samega, se je primerilo takole:
Že nekaj časa se vrše v Murski Soboti in okolici manjše tatvine. Slednjič so se mračni elementi spravili tudi nad imovino meščanov. Zlasti so prežali na dr. Pinterjevo lastnino. Iz-prva so mu ukradli neke kokoši z dvorišča, nato so skušali vlomiti v stanovanje, pred tednom pa so vdrli v njegove pisarniške prostore. Zaman so tam brskali za denarjem. Vzeli pa so njegovo lovsko puško. Po sledovih
na dvorišču so bili nasiedji dan aretirani neki sumljivci, vendar pa preiskava še ni prinesla popolne jasnosti. Zaradi takih številnih nočnih obiskov, si je dr. Pinter skušai zavarovati hišo pred tolvaji kolikor je bilo mogoče. Na vežnih vrath, ki vodijo na cesto ter na dvorišče, kakor tudi pri vratih na verandi je dal pred dnevi namestiti električne zvonce, ki so takoj zvonili, čim je kdo hotel odpreti vrata. Nekaj dni je bil mir. Do nedelje ponoči.
Dr. Pinterjeva žena in hčerka sta pozno prišli iz kina in se takoj podali k počitku. Med tem, ko sta obe bili v spalnici, se je tudi dr. Pinter v obednici pripravljal, da odide spat. Bilo je okrog polnoči, ko so se nenadno oglasili zvonci na vratih. In že je pritekla služkinja ter začela vsa preplašena pripovedovati, da hočejo neznanci pri dvoriščnih vratih vlomiti v hišo. Hitro je dr. Pinter pograbil lovsko puško in odhitel proti vratom.
V četrtek, dne 30. novembra slavnostna akademija v Sokolskem domu.
Tiho se je priplazil do vrat, ustavil tok pri električnem zvoncu ter nesliš no odpri vrata na verando. V temni, megleni noči ni mogel opaziti nikogar. Zato se je odločil počakati, prepričan, da bodo zločinci ponovno skušal; vdreti skozi vrata. Čakal je nekaj minut. Med tem je bila služkinja že stek la v sosednjo sobo, kjer je bila gospa s hčerko. V prvem strahu so ženske ugasnile luči, bojazen pa je rasla bolj in bolj, saj je v presledkih še vedno zvonilo pri vratih. Le tega niso vedele pri katerih. Zato je hčerka odprla okno na cesto, da vidi, če morda tam kdo zvoni. Ubca je bila prazna .. . Slednjič sta se hčerka in služkinja odločili, da pohitita k sosedom klicat na pomoč. Najbližja je Turkova gostilna, kjer je bilo tisto uro še polno gostov. Ker se skozi vrata nista upali, sta se splazili iz hiše skozi okno in zbrzeli preko ceste. Prestrašeni sta povedali v gostilni, kako hočejo vlomilci vdreti z dvorišča v stanovanje.
Seveda se je takoj javilo nekaj pogumnih fantov, ki so se oborožili s tem, kar so imeh pri rokah. In šli so . . . šofer Deziderij Nesmeny, že-leznfčar Josip Horvat, gostilničarjev sin Ludvik Turk in neki pekovski pomočnik. Ko so prispeli preko ceste do hiše, jih je pri oknu že čakala pospa Pinterjeva. Pozvala jih je naj se kar skozi okno priplazijo v sobo. V spalnici jim je ponovno razložila, kje domneva zločince. Napotila jih je skozi obednico v temno predsobo, ki se končuje na verandi. Prvi je stopal Nesmeny. V predsobi so v temi opazili dr. Pinterja, ki je še ved no stal s puško na verandi — ne ve-doč, da je soproga medtem poslala po pomoč. Kom3j se je Nesmeny s tovariši dobro približal vratom, se je dr. Pinter nenadno okrenil, da je puškina cev zdrobila stekleno okno na vratih. Dr. Pmtžr je samo še jeknii: „Stoj!" — in že sta v sobo zagrmela dva zaporedna strela.
Prestrašeni so se vsi umaknili proti obednid. Med njimi tudi Nes meny, ki pa se je že po nekaj korakih zgrudil ob mizi na tla. Bruhnila je kri in ugasnilo je mlado življenje ... V tem je tudi že dr. Pinter ' prihitel z verande v obednico. Takoj je spoznal usodno zmoto, tcda ni bilo pomoči. Bil je pač na preži trdno prepričan, da so zloč;nci vdrli v spalnico ter že šzropali ženo in hčerko... V veliki razburjenosti je izgubil razsodnost. Da je puško izstrelil, je opazil šele ob Nesmenyijevem truplu: ko je pogledal v dvocevko, je bila prazna.
"pri streljanju je bil lažje ranjen tudi kretničar Horvat. Nekaj šiber mu je presekalo kožo na vratu in je ranjen na ramenih, vendar ne prehudo. Kdo je zvonil in silil v hišo, preiskava še ni mogla dognati. Sodna komisija je v ponedeljek pri obdukciji dognala, da je bil Nesmeny zadet sredi prsi. Strel je šel med drugim in tretjim rebrom, raztrgal aorto, pljuča in pljučno arterijo. Zato je bila takojšnja smrt neizbežna. Šibre so obtičale pod kožo na lopatici. Nesmenyi je bil šele okrog 26 iet star in edini sin sodnega uradnika.
Prijateljem in znancem!
Ker pri odhodu v Ljubljano — žal — nismo imeli časa, da bi se od vseh prijateljev In znancev osebno poslovili, kličemo sedaj vsem nZdravo 1" Prosimo, da nas ohranite v dobrem spominu, kakor se bodemo tudi ml vedno z veseljem spominjali na leta, ki smo jih preživeli v prijazni Murski Soboti.
Srčno pozdravlja vse udanl
Ciril Vrančič z rodbino, postajenačelnik
Za poplavljence so nadalje poslali darsoe:
Zbirka šole v Strukovcih 18 kg pšenice, 73 kg rži, 153 kg krompirja in 26 kg ajde, skupaj 270 kg.
Zbirka lole v Morava h 103 kg pšenice, 218 kg rži in 76 kg krompirja, skupaj 397 kg.
Zbirka šole v Cankovi 168 kg pšenice in 66 kg rži, skupaj 234 kg.
Zbirka šole v Murski Soboti 141 kg pšenice, 282 kg rži, 134 kg krompirja, 65 kg koruze in 2 kg moke, skupaj 624 kg
Zbirka šole v Moščancih 40 kg pšenice, 18 hg rži in 1 kg fižola, skupaj 59 kg.
Zbirka šole v Pertoči 432 kg pšenice, 225 kg rži, 625 kg krompirja, skupaj 1282 kg,
Zbirka šole v Domanjlevcih 300 kg pšenice in rži.
Šola v Kruplivniku 220. Din. Šola v Gornji Slaveči 136. Din. Šola v Moravcih 95 Din
Bodi plemenitim darovalcem v imenu najbednejših poplavljencev izrečena prisrčna zahvala 1
Mlini odbor Hdečega briža fflupsHa Soboto.
Murska Sobota
—	Slovo. Že precej časa je preteklo, kar je zapustil naš kraj tukajšnji načelnik postaje g. Vrančič Ciril Šel je, kakoršno je bilo njegovo življenje med nami. Brez hrupa, ki ga nikdar ni ljubil v svojem vestnem izvrševanju naporne in odgovorne službe, nas je zapustil v vseh tukajšnjih nacionalnih društvih, čigar član je bil vsa leta, pa so zazijale vrzeli. Posebno pa je prizadeto Kolo jugosl. sester, saj je bila ga. soproga dolga leta delavna predsednica. Obema žilimo v Ljubljani, kamor so se preselili, mnogo zadovoljstva in uspehov.
-- Pred oltar je peljsl g. Puhan Nikolaj, tukajšnji poštni uradnik, gdč. Matai Marijo. Mlademu paru iskreno čestitamo 1
Vodnikove knjige so že prispele in se dobijo pri g. Fridrichu na sodniji. Obenem sprejema tudi naročila za prihodnje leto. Sezite po njih!
—	Osebna vest. Po dveh letih brezposelnosti je bila sprejeta v državno službo in nameščena na Tišini gdč. Torkar Marija, učit. abiturjent-kinja, rodom iz Julijske Krajine. — V Kamnik je na lastno prošnjo premeščen tukajšnji učitelj g. Ladislav Benkovič; na njegovo mesto pride ga. Rauter.jeva iz Ljutomera.
—	Krajevni odbor Rdečega križa v Murski Soboti je poslal ponovno en vagon živil za popljavljence v okolici Celja.
—	Božičnico za tukajšnje siromake bo priredil Krajevni odbor R. K.
—	Šport. V nedeljo se je odigrala prvenstvena nogometna tekma med S. K. Panonija in S. K. Mura. Slednja je zmagala z 0:8.
—	Božič in Novo leto se bliža. Trgovci in obrtniki, poslužujte se na-
šega glasila za voščila svojim odjemalcem. Oglasi se sprejmejo v Prekmurski tiskarni.
—	Tečaj za čevljarsko-krojaško fn d®msko prikrojevsnje. Združenje obrtnikov Murski Soboti namerava prirediti v mesecih marc in april 1934, tečaje za čevljarsko krojaško in damsko prikrojevapje. Kdor želi obiskovati tečaje, naj prijavi svojo udeležbo pri uradu združenja obrtnikov v Murski Soboti, vsak dan od 11. do 12. ure. Tečajev se lahko udeležijo tudi pomočniki irj pomočnice. Za odbor predsednik : Sukitš Štefan.
—	Jutrove mladinske knjige, spominske knjige, aktovke, albume, pisemski papir z poljubnim monogra-ffiom so najprimernejša darila za Miklavž. Oglejte si zalogo v trgovini Hahn I. v Murski Soboti.
Gornja Lendava
—	Neprevidnost. V Bodoncih je padel 15 mesečni fant na vroč likal-nik, katerega so starši po neprevidnosti pustili na tleh. Pri padcu je dc-bil fantek težke opekline, tako, da je biia potrebna takojšnja zdravniška pomoč.
—	Poučno predavanje. Ljudstvo na dežeii je povečini prav redko poučeno o raznih nalezljivih in drugih važnih boleznih Teiriu se ni čuditi, saj ima baš v tej stroki le redkokdaj priliko slišati kakšno poučno predavanje. Da se nekoliko omili ta nevednost bo vsledtega v nedeljo 26. t. m. predaval po večernicah v šoli tuk. banovinski zdrav. g. Dr. Lufcman o raku. Imenovana bolezen se pojavlja včasih v tako nedolžnih oblikah, da odvrne od sebe vsako resno pazljivost. Na ta način dobiva rak svoje številne žrtve. V popolni in jasni luči bodemo spoznali raka iz predavanja, ki bo poučnega značaja, vsled tega priporočamo vsem, da se ga poinoštevilno udeležijo.
-- Sadjarji in vrtnarji. V zadnji štev. smo poročali, da se bo vršilo praktično škropljenje sad. drevja v nedeljo 19. t. m. Ker omenjenega dne ni bilo za škropljenje primernega vremena, vsledtega sporočamo, da se bo vršilo isto prvo nedeljo ko bo iepo vreme.
Pertoča
- Cesta. Zadnje dolgotrajno deževje je zopet povzročilo, da je naša cesta, ki se odcepi cd glavne ceste in vodi v vas, kjer je sedaj tudi novi cbč. urad, v tako slabem stanju, da je skoraj neprehodna še, bolj pa seveda neprevozna. Obč. odboru priporočamo, da na prihodnji seji, ko se bodo volili posamezni odseki, izvoli sposoben cestni odbor, ki naj to zelo frekventirano cesto temeljito popravi, za kar bodo vsi zelo hvaležni.
-— Nabiralna akcija za poplavljence je dobro uspela. Naša učitelja sta pobirala od hiše do hiše in le redke so bile hiše, kjer ne bi sprejela kakega daru. Nabralo se je ci 1000 kg
krompirja, 437 kg pšenice, 234 kg rži, 15 kg fižola in Din 34. — , s katerimi se je nabavilo potrebne vreče. V imenu prizadetih siromakov se vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli do tega uspeha najtoplejše zahvaljujemo.
—	Izvolil se je nov kraj. šol. odbor v katerem so gg. Kolmanko preds., Poredoš poslov, in odborniki PartI, Čantal, Mencigar, Flisar in Vogrinčič.
-— Ustanovitev kmetsko nadaljevalne šole. V nedeljo 19. t. m, je bilo po maši poučno zborovanje za | krnetsko nad. šolo. V nabito polnem razredu je obrazložil g. sreski kmet. referent navzočim mladeničem in gospodarjem veliki pomen nadaljne izobrazbe kmeta in omenil tudi kake uspehe so dosegli s tem drugod in tudi pri nas. Zi poučno predavanje se gosp. referentu zahvaljujemo. Za kmet. nad. šolo se je priglasilo 26 mladeničev in gospodarjev od 16 51 leta starosti.
-	Tat se je skesal. Spomladi ie bilo g. Mencigar Alojzu iz Večeslavec 113. ukradeno kolo. Vse poizvedbe, ki so bile uvedene, so bile brezuspešne. 19. t. m. zjutraj pa je bilo v Pertoči v neki ž;vs meji najdeno kolo brez zračnih cevi in plaščev ter verige, Na obč. uradu se je dognalo, da je kolo last okradenega, nakar se ir.u je izročilo.
DOPISI
—	Rogaševci. Sokolsko društvo Rogaševci proslavi na svečan način praznik uedinjenja, dne 3, decembra 1933. Na sporedu je veliko število točk. Med drugimi tudi zaobljuba novega članstva. Proslava se prične ob 3 uri popoldne v prostorih drž. na-rodae šole pn Sv. Jurju. Dne 1. decembra pa bo slovesna siužba božja ob 9 uri k3tere se udeleži vse članstvo in naraščaj. Tem potom pozivamo naše obrtnike, trgovce in druge vaščane, da razobesijo raz hiš našo trobojko in s tem še povečajo svečani trenutek našega osvobojenja in uediajenja, ker bi bili primorani v nasprotnem slučaju dotične nevedneže javno ožigotati. Obenem pa tudi vabimo ves občinski odbor, da se udeleži svečane službe božje. Vsem je sedaj znano, da (potem) ne bo — izgovorov. Ne poznamo kompromisov. Zdravo 1
—	Mačkovci. Prostovoljna gasilska četa priredi v nedeljo, dne 26. novembra 1933, plesno veselico, na katero vabi vse prijatelje gasilstva Upravni odbor.
MED TEDNOM
DOMA
Beograjska občina se je odločila, da osnuje fond za brezposelne. Vsak gost v gostilnah in kavarnah bo moral po enajsti uri plačati en dinar v ta fond.
Blagajnik banovinske bolnišnice v Kraljevu je bil obsojen na
4 leta ječe, ker je iz bolniške blagajne jemal denar in si jez njim zgradil dve veliki hiši.
Po zadnjih deževnih dneh so bile v Medjimurju velike poplave. Poplave niso povzročile mnogo škode, ker so bile pod vodo le pašniki.
Po dolgotrajnih naporih se je posrečilo, da so oblasti ujeli veliko tihotapsko družbo v Cerni, Zaplenili so 200 kg. tobaka.
Policija je odkrila v Banja-luki družbo, ki je izdelovala 50 in 20 dinarske novce.
Največji zidani most v naši državi je v Budi, kjer se vspenja v mogočnih obokih preko Like. Pred dnevi pa se je zrušil, a k sreči ni zaznamenovati človeških žrtev.
Tolpa volkov je napadla kmete med Bihačem in Vrhovino. Z žepnimi električnimi svetilkami se jim je posrečilo, da so zveri pregnali in si na ta način obvarovali življenja.
Strahovito ^neurje je vladalo pred dnevi v Črni gori. Vode iz vseh rek in gorskih potokov, ki se zlivajo v Skadrsko jezero, so prestopili bregove in opustošili pokrajine.
Neznani tatovi so ukradli posestniku Benedičiču iz Železnikov iz domačega dvorišča, kobilo in voz.
Upokojenega podpolkovnika Lujo Mičiča, ki je bil radi vohunstva obsojen na smrt, so pred dnevi obesili v Beogradu.
V	Berani se je poročil neki absolvent trgovske akademije z Košaro Sajčičevo, ki je šele 13 let stara. Brezdvomno je to najmlajša žena v Jugoslaviji.
Ogenj je izbruhnil v tovarni čevljev »Globus" v Veliki Kikindi. Zgorelo je okrog 500 parov čevljev. Pri gašenju so se trije gasilci ponesrečili.
Na levi obali Kolpe pri vasi Stara Drenčina je silno vodovje prebilo nasip na razdaljo kakih 100 m. Voda je s strašno brzino vdrla preko pokvarjenega nasipa ter poplavila okrog 38.000 oralov plodne zemlje.
V	Mariboru so se zadnjo nedeljo vršile velike slavnosti ob priliki 15 letnice, ko se je osvobodil. Pri tem je imel največje zasluge general Meister, ki so mu ob tej priliki podelili častno občanstvo.
Prvi slovenski župan Ljubljane, Peter Graselli je pred dnevi umrl v visoki starosti.
Okrožno sodišče vNegotinu je obsodilo na smrt razbojnika Simoniča in Rajiča, ki sta pred meseci napadla kmeta Trdiloviča, ga ubila in oropala, njegovega spremljevalca pa hudo ranila.
Ob priliki nočnega zračnega napada na Beograd je gasilski avto, ki se je hotel umakniti nekemu vozilu, zavozll v veliko izložbeno okno neke lekarne, kjer se je prevrnil in pokopal pod se-
ZAHVALA.
Ob nenadni Izgubi našega Iskreno ljubljenega sina, oz. brata, gospoda
NESZMČNYI DEZIDERIJ-a
izrekamo Vsem, ki so ga spremnili na njegovi zadnji poti, najtoplejšo zahvalo.
Izraze naše trajne hvaležnosti naj sprejmajo vsi, ki so mu z krasnimi venci in lepimi šopki okrasili mrtvaški oder.
Posebno zahvalo izrekamo njegovim stanovskim tovarišem, natakarjem in prijateljem za storjene nam zasluge.
Žalujoči starši in sestre.
bo] vseh 6 gasilcev in šoferja. Vsi so dobili težje poškodbe. Dva se borita s smrtjo.
DRUGOD
Trinajst letna vojna proti alko kolu je v Ameriki zahtevala 34 000 človeških žrtev, nad pol miljona jetnikov ter 15 miljonov dolarjev stroškov.
Pri zadnjem ljudskem štetju so v Italiji našteli 63 oseb, ki so prekoračile 100. leto in 10.500 ljudi, starih nad 90 let.
Angleški specialist za jetiko dr. Maher je izumil nov serum, ki uspešno zatira tuberkulozo.
Brzovlak Berlin —Pariz seje blizu postaje Stendai zaletel v delavski vlak. D?a delavca sta se pri tem ubila, okoli 10 jih je pa ranjenih.
V Ameriki je ponekod zavladal strupen mraz, drugod pa peklenska vročina. Zaradi slednje je bilo več primerov sončarice v Kaliforniji, v državi New York pa je mraz uničil 20 človeških življenj.
Ogenj je izbruhnil v neki hiši v San Juan na Portoricu med kinema-togr&fsko predstavo za otroke. V plamenih je zgorelo sedem otrok.
Eden najšrnovitejših mož predvojne Rusije Aleksander Sibirjakov je umrl v Niči. Po vojni je tako osiromašil, da ga je vzdrževala švedska vlacla.
Na neki angleški ladji, ki je bila zasidrana v Port Saidu, je nastala eksplozija, ki je ubila enega častnika in štiri mornarje.
Nedavno je dosegla polnoletnost druga najimovitejša ženska v Ameriki, princesa Mdivani, ki je podedovala 20 miljonov dolarjev po pokojnemu očetu,
Holandsko sodišče je obsodilo 17 mornarjev s križarke »Sedem provinc," na šest do osemnajst letno ječo radi neposlušnosti.
V	Kordiljerah je bil pred dnevi velik potres.
Vodstvo Bafove tvornice v Zli-nu je dobilo 50.000 prošenj za sprejem v službo. Tvrdka ne more ugo. diti nobenemu prosilcu, ker je v današnjih razmerah nemogoče povečati izvoz Bafovih čevljev v inozemstvu.
Romunski kralj Karol je pri otvoritvi univerze v Jassyju imel nagovor na dijake, katerim je priporočal študij in ne vmešavanje v politiko.
Znani škodljivec krompirjevih nasadov, koleradski hrošč, je povzročil v 33 francoskih pokrajinah neprecenljivo škodo na tamkajšnjih poljih.
V	Rotterdamu je eksplodiral parni kotel neke velepralnice. Ena oseba je ranjena. Od silnega zračnega pri-
tiska so popokala okna na 25 poslopjih v okolici.
Benediktinski samostan v Št. Larnbertu je prišel v konkurz.
Tretji sin znanega ameriškega miljonarja Vanderbilta se je smrtno ponesrečil na nekem avtomobilskem Izletu.
Dva francoska letalca, ki sta letela preko divjih pokrajin Afrike, sta morala zasilno pristati. Pri tem so jih ujeli ljudožrci, ki so ju spekli in pojedli.
Trije potniki, ki so bili precej vinjeni, so hoteli napraviti izlet z letalom nad Brok!ynom. Ker ie letalo krmaril neki mladi fant, ki sploh ni imel pilotskih izpitov, je letalo po kralkern letu treščilo v neko ulico mesta. Trije so bili na mestu mrtvi, enega pa so z težkimi poškodbami prepeljali v bolnišnico.
>
Pristojbine za živinske potne liste.
Na našteto vprašanj in pritožb radi neenakih pristojbin, ki jih zahtevajo »izdajatelji" živinskih potnih listov, dajemo tu od merodajne strani dobljeno pojasnilo:
Pristojbine za izdajo živinskih potnih listov so.
Na podlagi še veljavne uredbe bivše Mariborske oblasti od 6 sept. 1929 (Samouprava št. 9. od 1. 1929) se sme pobirati, kot določa točka 20:
1)	Za izdajo živinskega potnega lista poleg stroškov za tiskovino in kolek, brez ozira na število živinčet od 1 do 5 Din, kakor sklene občinski odbor. .
2)	Za izvednšški ogled vsake živali, predno se izda zanjo živinski potni list, (živinoogledniku)
a)	za vsako veliko žival od 1 do 4 Din,
b)	za vsako malo žival od 0 50 do 2 Din, kakor sklene obč. odbor.
Za prenos lastnine in podaljšanje veljavnosti se ne sme pobirati nobene
listov oziroma živinooglednik dvigne svoto iz občinske blagajne in da za to pravilno priznanico. Izplačilo pa se naj vpiše med izdatke v dnevnik občinske blagajne.
Ker se morajo o izdanih živ potnih listih in oglednih listih vodit posebni zapisniki, naj se ti zapisnik mesečno zaključujejo in pobrana taksa mesečno odvede v gotovini obč. blagajniku. Prejem denarja naj blagajnik potrdi v številkah in z besedami v zapisniku samem.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
v MURSKI SOBOTI
JHonumentalni zgodovinski tonfilm Kraljica Sužnjev
(DIE SKLAVENKČNIGIN)
po romanu Rider Havarrda. Dejanje se odigrava v 2. stoletju pred Kr. r.
Predstave se vršijo s
v SOBOTO zvečer ob 1/2 9 uri in v NEDELJO, dne 26. novembra popoldne ob V24 uri in zvečer ob 729 uri.
SOKOL
Pri izdaji živinskih potnih in ži-vinooglednih listov se mora nehati sedanja navada, da pobirajo izdajatelji poljubne zneske (okrožnica kr. banske uprave v Ljubljani II. No. 22437/3 od 3. XI. 1932.)
Občinske takse za izdajo živ. potnih listov in živinooglednih listov se morajo brezpogojno stekati v občinsko blagajno, Če je občinski odbor sklenil, da pripada pobrana taksa poslujoči osebi, naj izdajatelj živ. potnih
Ponovno opozarjamo vse članstvo na okrožnico objavljeno v zadnji številki Murske Krajine.
Lutke. Nase lutke so zopet prišle iz letovišča ; Gašperček, poln vesele razposajenosti in raznih presenetljivih zamislekov nam bo razkazal svoje moči kot novi čarovnik v lepi igri »Gašperček zmagovalec" in to v nedeljo dne 26. XI. ob 15 uri v Sokolskem Domu. Mladina pridi, čaka te lepa zabava.
Sokolsko društvo Beltinci.
Pravilno razumevajoč velike zasluge, ki jih ima br. Engelbert Gangl za Sokolstvo, se je članstvo Sokolskega društva Beltinci zbralo v četrtek, dne 15. XI. 1933 ob 20. uri v okrašeni dvorani, da proslavi njegov trojen jubilej. Spominski večer je otvoril podstarosta br. Conradi, nakar nam je orisal jubilantovo živijenje in delovanje br. lekarnar Klobučar.
Po predavanju je članstvo preživelo še nekaj prav prijetnih urie v bratskem razpoloženju.
čudno pa je, da je od te proslave zopet izostala dobra polovica domačega članstva. Priporočamo malo več zavednosti in sokolske discipline.
Uprava Sok. druitva Beltinci obvešča vse članstvo, ki bo položilo 1. dec. zaprisego, da se obvezno udeleži v nedeljo, dne 26. XI. 1933 ob 15 uri sledečih predavanj:
1. Sokolska ideja, pred. s. Pre-šern ; 2. Zgodovina Sokolstva, pred. s. Kosovič; 3. Sokolski pravilnik, pred. br. Klobučar.
Predavanja se bodo vršila v telovadnici. Vabljeno je tudi ostalo članstvo. Zdravo I
4.
MURSKA KRAJINA
26. novembra '933
Iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Važno za izvoznike in uvoznike blaga.
Opozarjajo se vsi oni, ki bodisi izvažajo ali pa uvažajo blago, da morajo voditi v smislu člena 16 deviznega pravilnika, posebne evidenčne kontrolnike.
Ti kontrolniki morajo biti vodeni posebej za uvoznike in posebej za izvoznike blaga in to na uradno izdanih od finančnega ministrstva predpisanih obrazcih.
Opozarjajo se radi tega vsi oni, ki bodisi blago izvažajo ali pa uvažajo, da si takoj nabavijo uradno izdane obrazce pri tisti banki pri kateri so si vzeli uverenje. Kreditna banka v Murski Soboti nam je tudi sporo-ročila, da je za vse svoje komitente take obrazce že naročila.
Opozarjajo se pa še posebej vsi izvozniki in uvozniki na člen 16 deviznega pravilnika, ki ga istotako v prepisu objavljamo.
Devizni pravilnik: (prepis) člen 16.
205)	Vsi denarni zavodi oziroma valutne menjalnice, kakor tudi bcrze v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani morajo voditi posebne evidence o vseh deviznih in valutnih kupih in prodajah in podatke o tej Vupovini in prodaji pošiljati Narodni banki.
206)	Pooblaščeni denarni zavodi morajo na predpisanih obrazcih, izdanih od finančnega ministrstva, voditi sledeče knjige — kontrolnike-.
a)	kontrolnik za uvoznike,
b)	kontrolnik za izvoznike.
207)	Pooblaščeni denarni zavodi morajo knjižiti v kontrolnik za uvoznike poleg ostalega po kronološkem redu vsak posel, ki se nanaša na plačevanje tujih obveznosti iz blagovnega prometa, bodisi da je plačilo izvršeno z devizo odnosno valuto, bodisi z dinarji, z nakazilom ali na način, ki je določen s sporazumom o plačilnem prometu
208)	Pooblaščeni denarni zavodi morajo knjižiti v kontrolnik za izvoznike poleg ostalega vsa izdana uverenja za zavarovanje valute ter način pravdanja teh uverenj.
209)	Pooblaščeni denarni zavodi in pooblaščeni menjalci morajo voditi posebno knjigo za nakup in prodajo valut, v katero morajo v kronološkem redu knjižiti vsak valutni nakup odnosno vsako valutno prodajo.
210)	Iz te knjige morajo biti razvidni sledeči podatki: Datum nakupa odnosno prodaje, ime in priimek prodajalca odnosno kupca, bivališče prodajalca odnosno kupca, številka listine, na podlagi katere je bila prodaja izvršena in ime oblasti, ki je listine izdala.
211)	Pooblaščene banke, ki imajo pravico deviznega poslovanja, morajo enako vnesti v svoje knjige vse gori omenjene podatke ob priliki kupa in prodaje deviz.
212)	Izvozniki morajo pri sebi voditi po predpisanem obrazcu kontrolnik uverenja za zavarovanje valute, v katerega morajo poleg ostalega po kronološkem redu vnašati vsako vzeto uverenje, količino izvoženega blaga in pravdni način.
213)	Uvozniki mera j o pri sebš voditi po predpisanem obrazcu kontrolnik, v katerega morajo poleg ostalega po kronološkem redu knjižiti vrsto in količino uvoženega blaga, vrednost tega blaga in plačilni način.
214)	Vsak uvoznik in izvoznik mora hraniti ter na zahtevo kontrolnih organov vedno pokazati vse uvozne in izvezne listine in ostalo kores-podenco.
215)	Narodna banka Beograd v pojasnilo pristavlja sledeče: a) c?a morajo biti kontrolniki za izvoznike in uvoznike, ki se vodijo s predpisanimi obrazci od 1. septembra odnosno od dne prejema te okrožnice., potrjeni od sodišča ali od pristojne trgovske zbornice, b) Da se morajo prejšnji obrazci uverenja za zavarovanje valute rabiti dalje do porabe. (Nar. banka, 18. 9. 1933.)
Odlok fin. min. št. II 145 300, 31. 12. 1931:
216)	Točka 11: Izkazi za prodajo deviz in valut se pošljejo koncem vsakega meseca najdaije do 10. tekočega meseca za pretekli mesec Narodni banki Beograd.
« 217) Obrazce za te izkaze izdaja Narodna banka Beograd in vsebujejo sledeče zahteve:
!.) Vkupni devizni promet (ku~ povina in prodaja) po posameznih dnevih.
2) Saldo tujih korespondentov v tuji valuti na koncu vsakega mese-
Odpiranja in zapiranja trgovin zadnjo nedeljo pred Božičem.
Uprava Združbe je na svoji redni seji dne 7. novembra 1.1. soglasno sklenila, da bodo trgovine zadnjo nedeljo pred Božičem odprte ves dopoldan, to je od 7—12. ure, o čem se obveščajo vsi gg. trgovci, ca (povedano v dinarjih — je to dolg ali terjatev.
3) Tujske terjatve in tujska dol-govanja v dinarjih koncem meseca, in 4.) Stanje tujih kreditov koncem meseca, izraženo v dotičnih valutah.
218.) Po nalogu tukajšnje podružnice Narodne banke pošiljamo te izkaze tej. x
Te izkaze smo pošiljali Narodni banki že pred sedanjo devizno naredbo, in sicer na podlagi odloka f. m. št. 74 900/31.
ZA GOSPODINJE
Uporaba jajec v kuhinji.
Čim bolj v trdo je kako jajce kuhano ali pečeno, tem lažje je prebavljivo. Vsi vemo, da je posajeno jajce (pripravljeno ko „oko"), kate rega rumenjak je še tekoč, veliko lažje prebavljivo, zlasti še za bolnike, kakor pa v trdo kuhano ali pa pečeno jajce, ko se je že rumenjak
čisto strdil. Posajeno jajce (oko) se cvre približno 2- 6 minut, kakor ga pač hočemo imeti — bolj ali manj trdo pripravljenega. Po dveh minutah se je skoraj polovica beljakovine strdila in tudi rumenjak se že pri čenja trditi. Po štirih minutah je tudi rumenjak že gost, po šestih minutah pa postane trd. Vse to je seveda odvisno od tega kako hud ogenj je, na katerem jajce pripravljamo. Velja pa to le z« sveža jajca. V mehko kuhamo jajce le tri minute v vreli vodi.
Jajce, ki je starejše kot petnajst dni, prav tako tudi konservirana jajca, ne smeš nikoli pripraviti v meh ko kuhano ali posajeno (oko), ampak vedno le tako, da prid« že trdo na mizo, bodisi pripravljeno na ta ali na oni način. Za omlete in druga jajčna jedila pa lahko uporabiš manj sveža jajca, seveda pa ne taka, ki so že pokvarjena. Prav storiš, če jajčna jedila pripravljaš tako, da jim primešaš zelenjave ali sadja, da jim tako pridaš vitaminov, ki pospešujejo prebavo. Jajce samo namreč je revno na vitaminih in radi tega le bolj težko prebavljivo.
Jajčna jedila so kaj različna in mnogostranska. Jajce jemo v juhi v obliki raznih vložkov kakor trdih zlit-kov sli tudi le stepeno ali samo v juho ubito. Za predjed ga dajemo v majonezi in kot pridatek raznim solatam in nadevam. Močnate jedi si brez jajca skoraj kar misliti ne moremo. Tudi pri prikuhah uporabljamo jajca, posebno pri mokah. V meso ga davljemo v posojeni obliki (oko) zlasti pri tako imenovanemu beefteku. Tako vidimo, da je kosilo lahko pripravljeno iz samih jajčnih jedi in je vendarle raznovrstno. Pomni; Jajce, ki je zelo redilno, posebno v manjših množinah, je zelo okrepčujo-ča hrana. Zato ga še celo priporočajo zlasti bolnikom, ki so okrevali po dolgi bolezni. Vendar pa je treba vedno poslušati zdravnikova navodila in se tudi pri pripravljanju jajčnih jedil za bolnika ravnati po zdravnikovih navodilih.
Jajce, ki ima močno luknjičavo lupino, se hitro razkraja, torej hitro skvari. Zato ne porabljaj jajca, za katera ne veš, kdaj so bila izležena, le za trdo kuho, nikoli pa ne za mehko kuho.
Konservirana jajca uporabljaj vedno čim previdnejše, zato kuhuj jajčna jedila bolj v času, kadar kokoši nesejo, in omeji njih uporaba v času, ko se sveža jajca le težko dobč.
Tržne cene.
Mariborski živinski sejem
14. t. m. Na trg je bilo prignanih 7 konjev, 10 bikov, 118 volov, 407 krav in 5 telet, skupaj 547 živali. Cene so bile te: debeli voli 1 kg. žive teže 3 75-4, poldebeli voli 2 50-3, plemenski voli 1-50-2, biki za klanje 3 3 50, klavne krave debele 3-4, plemenske krave 1-50—3 25, krave za klobasarice 1-75-2, molzne krave 2 - 2 50, breje krave 2 2 50 mlada živina 3-3 75, teleta 5-6, Prodanih je bilo 252 komadov. Mesne cene:
volovsko meso I vrste 10—12, II. vrste 8—10, meso bikov, krav, teiic 5—7, telečje meso I vrste 14-16, II. vrste 8 - 10, svinjsko meso sveže 10 do 18 Din za kg.
Novosadska blagovna borza 18. t. m. Tendenca neizpre-menjens. Prometa 48 vagonov. Pšenica: baška okolica Novi Sad 101 do 103, okolica Sonmbor 101 — 102 sred-njebaška 302- 104 gornjebaška in slavonska 103 105, baška potiska 104-106, ladja Tisa 105-107, gernje-banatska in sremska 100-102, baška ladja Dunsv, Begej 104 - 106, južno-banatska 96 98
Oves: baški, sremski, slavonski 51-53
ječmen: bački, sremski 65 67.
Koruza: baška sremska baška okoiica Som bor 76- 78. baška sremska, neva sušena 68—70, bašk-i sremska sova za december in januar 55 do 57 50, bssnsfsSca stara 73-75, banatska nova sušena 63-65, baška sušena ladja 71-73, baška stara, iadja Du-nav Tisa, Tisa 81 - 83,
E. 766/32-27
Dražbeni oklic
Dne 18. decembra 1933 ob >/2 10 uri bo na licu mesta v Serdici in Rogašovc h dražba nepremičnin hiše, njiv in travnikov.
Zemljiška knjiga Serdica vi. št. 55, 447, 470, 529, 549.
Zemljiška knjiga Rogaševci V2 vi. št. 298.
Cenilns vrednost: 171 985 Din. Najmanjši ponudek: 114 675 D.
60 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasui pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v šk«:do zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
SpbsHo sodišče v M. Soboti,
dne 13./11. 1933.
Zidana hiša
s 5 oralov zemlje na prometnem mestu v Kruplivniku št. 21. se po ugodni ceni proda. Več se zve pri FARTEK FRANC gosti, v Gornji Slaveči, pošta 2	Rogaševci.
Gostilna * klavnica
Prekmurska banka je odkupila na javni dražbi v Fokovc h, prej Gross Samuelu lastno gostilno. trgovino in klavnico z gospodarskimi poslopji. To vse se odda v najem ali pa se po zmerni ceni proda.
Prijaviti se pri PREKMURSKI BANKI 1 v Murski Soboti.
Kupujem
vsakovrste koze
divjačin in sicer veverčne, torove, lisične itd. po najvišji dnevni cejni. LAJNŠČEK LUDVIK Murska Sobota, Grajska ul. 16.