Iz ruske zgodovine.
(V 1093. leto.)                               KAi    hlUj
(Po Nestoru.)
f Vladfmer po roditelja svojega Vsevlada smrti začne razmišljati, rek<56: ,,ako sedem na stoli otca svojega, to imam rat (vojno) vzeti sh Svetopolkom, ker je stol pred otcem bil njegov." Razmislivši pošlje po Svetopolka v Tiirov, a sam ide v Crnigov, a Rastislav v Prejeslavelj. Kadar je min<51a v^lika ne-delja in prešel beli teden, v bčlo nedeljo, mžseca aprila v 24. dan, Svetopolk pride v Kijev. Izid6 mu napr6ti Kijane s poklonom ter ga vzprim6 z ra-dostjo. Oa sčde na stoli otca svojega in strijca svojega. Tedaj so Plavei šli na rusko zemljo, ter slišavši, da je umrl Vsčvlad, poslali sle k Svetopolku o miru. A Svetopolk, ne posvčtovavši se z družino otčevo in strijca svojega, stvori svet s prišedšimi ž njim ter zgrabi slž in jih vsadf v izbico. APlavci, to slišavši, jem6 vojevati. Prišli so Plavci mnozi in obstopili Ti5riki Grad. Zdaj Svetopolk izpustf sle Plavške, hot&č mira; a nijso hoteli Plavci mira, in razsuli so se po zemlji vojuj6č. Svetopolk začne zbirati vojnike, hot^č na-nje. Rek<5 mu možjž zmiselni: nne izkušaj se prdtivo njim; imaš malo vojnikov!" On jim reče: ,,imam družfne svoje pet st6 mož, kateri mog6 pr6tivo njim stati."   A nač&i so drugi nezmiselni govoriti: npojdi, knez!"
_188_
A zmiselni so dejali: rako bi si jih pristrdjil osem tis6č, nij ti preveč; naša zemlja je oubčžala od rati; nego pošlji se k bratu svojemu Vladfmeru, da bi ti pomogel!" Svetopolk, poslušavši jih pošlje k Vladiineru, da bi pomogel njemu. Vladimer zbere vojnfke svoje in pošlje po Rastislava, brata svojega, v Prejeslavelj, velee mu, pomagati Svetopolku. Kadar je Vladimer prišel v Kijev, sešla sta se pri svetem Mihačlu ter vzela mej sob6j razpre, pog6dila se in eelovala (poljubila) križ mej sob<5j. Plavci so vojerali po zemlji, a njima so rekli možje znriselni: npo kaj imata razpre mej sobčj, a pogani gube zemljo rusko? Pozneje se pogodita, a zdaj pojdita pr6tivo poganom ali z mirom ali z ratjo!" Vladfmer je hotel mfra, a Svetopolk je hotel rati. Otid<5 Svetopolk in Vladimer in Kastislav k Trepolju ter pridč k Stugni reki. Sveto-polk iu Vladiiuer in Rastislav sklič6 družiao svojo na svet, hot&e postopiti črez rčko. Začeli so premišljati. Reče Vladimer: ,,tukaj stoječ v grozi tej stvorfmo črez reko mir ž njitni." Pristali so na ta svet možjž zmiseloi, Janj in drugi; a Kijane sv^ta nijso hoteli, nego so dejali: nhodemo se biti. Posto-pimo na <5no stran reke !" Vzljubili so ta svet ia prestopili Stugao reko; a bila je povčdenj velika tedaj.
Svetopolk in Vladimer in RastislaT se v^dignejo, izpolčivši *) družiao svojo: na desnej strdni je šel Svetopolk, na levej Vladimer, a v sredi je bil Eastislav. Miino Trepolja požedši dospejo dveh okopov, ondukaj bivših. Ero, Plavci hitč pr6tivo njim in strelci pred njinai. NaSi se ustavijo inej okopoma ter zasadž v zeroljo stege (zastave) svoje iu stršlci začn6 iti iz okdpov. A Plavci, prišedši k temu ok6pu, tudi postavijo stege svoje ter aaleg6 najprvo na Svetopolka in zlomijo polk njega. Svetopolk je vender stal krepko, a po-bžgnili so ljudje, ne strpčvši ratnega protivljenja, ter naptfsled je pobegnil tudi Svetopolk. Potem so nastopili na Vladimera, in bila je bran ljuta. Po-begne tudi Vladimer z Rastislavom. Kadar so pribežalj k reki Stugni, vbr§de VJadimer z Bastislavom. A Eastislav se začae topiti pred očima Vladimero-vima. Ta je hotel oprijeti brata svojega, in t6licko da nij sam utonil. Tak<5 je skončal Rastislav, sin Vsevladov; a Vladimer prebrede reko z malo dru-žino, kajti mnozi od njega polka in boljari njega so bili tu padli. Prišedši na (5no stran Dn^pra plakal se je po bratu svojem in po družini svojej, ter je hitel v Črnigov, žalosten zel6. A Svetopolk je pribežal v Trepolj iu se tu zaprl ter prebil do večera, a po nčiči je prisel v Kijev. Plavci, videvši, da so odoleli (zmogli), razsiili so se po zemlji vojuj6č, a druzi so se povrnili k T6rškemu Gradu. Ta zloba se je prikljiičila na dan vznes§nja (nebohoda) Gospoda nalega Jezu Krista meseca maja v 26. dan. Rastislava so poiskali ter našli v reki. Vzeli so ga in prinesli v Kijev; a plakala se je po njem mati njega ter vsi ljudjč so ga žalovali po velicem zaradi njega mlad^sti. Zbrali so se vladike in svečeniki in črnorizci ter pesni obične odpevši pol6žili ga v cerkvi svete Sofije k njega otcu.
Plavci so obsedali T6rški Grad, a T6rki so se jira protivili ia krepko borili se iz grada ter ubijali muoge od sovražnikov. A Plavci so zaceli na-NSgati ia jemati vodo, da so ljudje v gradu izaemagali od vodae žeje iu od gladi. Poslali so kSvetopolku, rek6č: ,,ako ne pošlješ braina, vdati se imamo."
*) V red postaviyši.                                         <
189
Svetopolk jim pošlje; a nij lehko bilo vkrasti se v grad od mnoštva ratnib. v6jev. Stali so Plavci okolo grada tednov devet in razdelili se na dvoje: eni so stali pred gradom, rat boreči, a druzi so šli v Kijev ter se razpiistili na plčn mej Kijev in Višegrad.
A Svetopolk izide na Želanjo ter pobite proti sebi tukaj obdji, ruska zemlja ia Plavci. Sest6pijo se in ukrepi se boj. Pobegnili so zopet naši pred pogaui ter padali ranjeni pred vragi našimi. Mnozi so poginili in bilo je mrtvih več nego li pri Trepolji. Svetopolk pride v Kijev samotretji, a Plavci se pomi<5 k T<5rškemu Gradu. To zlo je bilo meseca julija v 23. dan. A drugo jutro potem, na dan pred praznikom svetih mučenikov B6risa ia Gleba, bil je plač velik v gradu, a ne radost, za grehe naše velike, za mn6-ženje brezzakonja našega. Evo, Bog je na-nas pogane- pustil, ne kakor ini-luj<5č jih, nego nas pokoreč, da bi se vztegnili od zlib. dčl. S tem uas kazai, ker to je njega palica, da bi se povrmli od zlega p6ti svojega. Zat6 nam v prazaike daje nesreče, kakor je bil stv6ril v to leto prvo zlo na vznesenje Gospddnje pri Trepolji, a drugo v praznik svetega Btfrisa in Gleba, ki je nov praznik ruske zemlje. Kdš je bila do zdaj mej nami ponižaost ? A vse polno je zdaj solz! Kdč je bilo mej nami vzdihovanje ? A zdaj se je plač po vseh ulicah. razprostranil za ubite ljudi, katere so porazili brezzakdniki!
Plavci so vojevali amogo iu povnrili se k T<5rškemu, kd^r so Ijudje uže bili izneniogli od gladi in zatorej se potem vdali sovražjiikom. Plavci vzem(5 grad in ga zapalijo z ognjein, a ljudi razdelš ter odved6 v šat6re k sor6d-nikom svojim. Krščanski rod je mnogo trpel: v tugi in miičeni so skrepenčli od zime, ter v lakoti, žeji in bedi so jim lica bila opustela in telesa počrnšla, kadar se po neznanih krajih z izpaljenim jezikom nagi hodili ia bosi, noge zbodene imej6č od trnija. Se solzami so odgovdrjali drug druzemu, rek(5S: njaz sem bil tega grada," ia drugi: ,,jaz te vasi." Tak6 so se povpraševžli sh solzami iu rod svoj pripovedovali ter vzdihali, oči vodeč aa nebo k Viš-njemu, vedččemu vse tajnostd.
V to leto se je tudi prestavil Eastislav, sin Mestislavelj, vnuk Izeslavelj, mžseca oktobra v prvi dan; a pogrebea je bil novembra v 16. dan v cerkvi svete Bogorodice Desetinske.