KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 ZAČETKI »SLOVENSKEGA FERIJALNEGA DRUSTVA 'SAVA' V LJUBLJANI« JANEZ STERGAR Značilno za razvoj mladih narodov, ki jih je zbudila pomlad leta 1848, je, da so v njem veliko vlogo igrali mladi ljudje. Na posöben pomen dijaške in visokošolske mladine v »slo^ venski kultumopolitioni in slovstveni zgodo- vini-« druge polovice devetnajstega stoletja je že pred prvo svetovno vojno začel opozar- jati Ivan Prijatelj. Njegova dela in dela sle- dečih mu slovenskih slovstvenih zgodovinar- jev so tako splošno znana, da jih tu ni treba naštevati. Na žalost pa moramo reči, da neke sintetične zgodovinske raziskave dijaškega in študentskega žit j a na Slovenskem za čas do propada habsburške monarhije še vedno ni- mamo. Pri tem mislim na delo, ki bi bilo po svoji temeljitosti in dokumentiranosti podobno knjigi Slavka Kremenška »Slovensko študen- tovsko gibanje 1919—1941«, Ljubljana 1972. Kremenškovo uvodno poglavje zgoščeno ori- suje tudi čas od nastanka prvih slovenskih akademskih društev na Dunaju in v Gradcu; v opombah k temu tekstu najdemo vso sta- rejšo temeljno literaturo. Tako ostane pred- vsem še opozorilo, da tudi mladinsko gibanje v času od leta 1941 do danes ostaja še vedno le fragmentarno obdelano. Prav v zadnjih letih pa je bila natisnjena vrsta monografskih prispevkov k poznavanju nakazane problematike. Med njimi naj ome- nimo peto knjižico »Kronike« — Peter Vodo- pivec, Luka Knafelj in štipsidisti njegove ustanove — publikacijo torej, ki po vsebini sega najdlje nazaj, do sedemnajstega stoletja. Med obujenimi gimnazijskimi izvestji naj omenimo zbornik »225 let novomeške gimna- zije«, Novo mesto 1971, in njegovega glav- nega avtorja, že pokojnega Milana Dodiča. Novejšega datuma je tudi na dunajski uni- verzi izdelana disertacija Korošca Wolfganga Petritscha o slovenskih študentih s Kranj- skega na dunajski univerzi v letih 1848 do 1890. Tu so še razni članki, pisani na podlagi virov in hkrati spominov samih avtorjev; npr. v »Celjskem zborniku 1971—1972«, Ce- lje 1972, razpravi Frana Roša o Srečku Pun- cerju in Mirka Roša o kulturni dejavnosti akademske mladine v Celju 1907—1925 ter v »Idrijskih razgledih« od št. 3-4/1972 da- lje objavljana razprava Lada Božiča o di- jaških organizacijah v Idriji od leta 1901, ko je tu odprla vrata prva slovenska realka. Dijaški »Preporod« je doživel novo osvetli- tev z odličnim spominskim zbornikom »Pre- porodovci proti Avstriji«, Ljubljana 1970. Vladimir Dedijer je že v knjigi »Sarajevo 1914«, Ljubljana 1966, preporodovstvu dal ju- goslovanski okvir, že nekaj let pa je neizpol- njena njegova obljuba, da bo revolucionar- nemu gibanju med slovenskimi dijaki pred prvo svetovno vojno posvetil samostojno knjižno delo. V evropskem zgodovinopisju je dovolj zna- nega o delovanju in oblikah združevanja di- jakov in študentov v stoletjih do pričetka na- rodnostnih gibanj. Čeprav bi bilo zanimivo več izvedeti o društvih naših študentov na tujem in dijakov v domačih pokrajinah, ver- jetno tu lahko tvegamo trditev, da posebnih razlik med njimi in med ostalimi tujimi ni bilo. Na drugi strani je dobiro znano, da so že od začetka obstajanja narodnostnih krož- kov po Sloveniji in v univerzitetnih sredi- ščih študentje sodelovali v njih. Ob »politi- zaciji« društev leta 1848 so, kot kaže, v njih predstavljali celo večino. Prva dunajska in graška samostojna študentska društva z jas- no izoblikovano slovensko narodnostno za- vestjo je drugega za drugim polbirala kuga pomarčnega režima. Ostajala so le prijatelj- ska omizja, ki so se seveda ob prvi priliki spet konstituirala kot društva. Društveni zakon z dne 15. novembra 1867 je pomenil začetek novega organiziranja za vsa društva v Avstriji; zakon je ostal v ve- ljavi neizpranenjen ves čas do pričetka prve svetovne vajn&. Ker mladÜnsikÜh političnih društev zakon ni dopuščal in so bila dijaška društva lahko le literarna in to pod strogo kontrolo učiteljev, so se na dveh vsesloven- skih shodih v Ljubljani leta 1868 in 1869 vi- sokošolci in srednješolski albiturienti odloči- li za ustanovitev slovenskih akademskih dru- štev, ki naj po posameznih univerzitetnih mestih delujejo na podlagi skupnega narod- nostnega in svobodomiselnega programa. Do- bro je znano, da sta nato leta 1869 in 1875 na Dunaju in v Gradcu nastali akademski društvi »Slovenija« in »Triglav« in da sta obe preživeli staro monarhijo. Prav tako imamo na različnih mestih shranjene podatke o ob- stoju skrivnih dijaških društev po vseh slo- venskih krajih s srednjimi šolami. Zelo malo pa je napisanega o tem, kako so se študentje v domovini kljub temu tudi legalno združe- vali v počitniških, tedaj »ferijalnih« organi- zacijah, med katerimi je bilo prvo »Sloven- sko ferijalno društvo »Sava« v Ljubljani«. V znani mi literaturi sem zasledil le nekaj 31 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 odstavkov o ustanovitvi »Save« 3. av^gusta 1892 in nekaj oznak idejne usmeritve nove- gia društva. Na take vrstice je moč naleteti pri Prija- telju, ki vidi v ustanovitvi »Save« »stremlje- nje... po tem, da se dijaštvo enotno orga- nizira« in »ob počitnicah v raznih krajih po deželi« prireja »shode, veselice, poučna pre- davanja«. Prijatelj navaja še priporočilo v istem času nastalega študentskega lista »Ves- ne«, »naj se »Savani« pri takih prilikah dru- žijo z abiturienti«*; Prijatelj »Savo« v vsem povezuje z »Vesno«. Ko na drugem mestu go- vori o koncu slovenskega slogaštva, spet iz- recno omenja »Savo-«, ki se je javno uprla že predlogom resolucij prvega slovenskega katoliškega shoda im se je poistaivila na bo- rilno stališče, ki je zaihtevalo, da mora član društva z orožjem braniti svojo zastavo.^ V zvezi z »Vesno« Anton Slodnjak omenja prizadevanja Janka Vencajza, da bi dimajsko »Slovenijo« reformiral »v radikalno svobodo- miselnem duhu in v smislu obnovljenega, po^ litično fundiranega panslavizma« ter njegov trud »za ustanovitev počitniškega akademske- ga društva Sava, ki naj bi ga družilo 'pravo pobratimstvo' med člani ia trdna organizacij- ska vez po zgledu nemških 'burševskih' aka- demskih društev. Vencajz je bil nedvomno v zvezi s takratnim češkim ^radikalnim štu- dentovskim gibanjem in je hotel napraviti tudi iz našega dijaštva upoštevanja vredno politično in kulturno organizacijo.«^ Drugi avtorji ne dodajajo bistveno novih spoznanj. Neobjavljena dela in teksti, ki jih je moč imeti za vire, so navedeni v opombah, Z zaostrovanjem narodnostnih nasprotij v habsburški monarhiji so tudi odnosi med štu- dentovskimi društvi različnih narodnosti po- stajali vedno bolj napeti. Med šolskim letom so v univerzitetnih mestih nemški burši lahko skoraj neomejeno gospodarili nad svojimi ko- legi zaradi številčne premoči in zaradi za- slombe pri univerzitetnih oblasteh, V čeških in slovenskih deželah, kamor se je v času po- čitnic vračalo lepo število nemško čutečih študentov, (pa so bili nemški burši v številčni manjšini. Da bi kljub temu ohranili svoja nadmoč še v času, ko je politična prevlada nemštva v teh krajih usihala, so svojo malo- številnost skušali nadomestiti z večjo agre- sivnostjo, z enotnim in organiziranim nasto- panjem. Po posameznih deželah so se zbrali v »počitniška društva nemških visokošolcev« ali »krajanstva«. Nemška, študentska »krajan- stva« so bila na Slovenskem prva mladinska društva v sodobnem smislu besede. Tako je bila npr. na Kranjskem »Akademi- sche Landsmannschaft Carniola« ustanovlje- na že v letu 1884,* V zgodovino se je bolj vtis- nila druga »Carniola« — »Verein deutscher Hochschüler aus Krain« ali »Akademische- technische-Ferialverbindung«, ki jo je deset študentov ustanovilo v Ljubljani 14. septem- bra 1884 v zlati sobi nemškega družabnega centra Kazina.^ Oblasti so brez omahovanja potrdile pravila, ki so govorila o »domovin- skem mišljenju in skrbi za obstoj nemške znanosti in rodu«^ — »po nemških študentskih šegah in navadah«, kot so pristavili pozneje.' Izpričevalo, da so »Karniolci« vestno izpolnje- vali burševske zahteve, je v društveni spo- minski knjigi objavljena statistika dvoboje- vanj in že zelo zgodnje beležke o izključitvah zaradi omahljivosti in premalo odločne ob- rambe društvenih barv. Že na ustanovnem občnem zboru »Camiole« 18, decembra 1884 je bil za starešino izvoljen med drugimi elitnimi predstavniki ljubljan- skega nemštva tudi Kari Deschmann. Ob nje- govi smrti marca 1889 so »Karniolci« dva tedna nosili žalne trakove, v Ljubljani, v Gradcu in na Dimaju pa so priredili sedmine. Poleg tega, da je imelo društvo svoj sedež v Kazinu, je izpričevalo njegovo nemštvo še nadalje dejstvo, da je vsak »Kamiolec« moral postati član »Schulvereina« in društvena ude- ležba na vseh nemško-nacionalnih manife- stacijah tistega časa. Čeprav število rednih članov niti v prvih letih ni bilo dosti večje od dveh desetin in so na slovesnosti skupaj s starešinami zbobnali le do petdeset članov, je »Carniola« zaradi svoje predrznosti in zaradi pompa, ki ga je zganjala ob najrazličnejših slavnostüi, bila trn v peti slovenskim študentom. Nekaj mesecev za »Carniolo« (28. 3. 1885) je bila v Celju ustanovljena »Ferialverbin- dung deutscher Hochschüler in Untersteier- mark 'Germania'«, M se je pozneje preselila v Maribor.* Odnosi med obema društvoma so bili prijateljski; sprva so celo razmišljali o združitvi. Nasprotno pa so bili »Karniolci« tako sovražno razpoloženi do svojih kolegov iz celovške »Karinthije«, da so zaradi njiho- vega vstopa v »Verband der deutschnationa- len Burschenschaften und Verbindungen« »Karniolci« iz te organizacije poleti 1888 iz- stopili. Pač pa kronika ljubljanskih buršev poroča, da so se spomladi leta 1893 udeležili v Celovcu Bismarckovega komersa, ki ga je priredila »Kärntner deutschnationale Stu- dentenschaft«.' Misel na trdnejšo slovensko dijaško orga- nizacijo, ki bi delovala tudi poleti, od shodov ob koncu šestdesetih let ni več zamrla. Ne glede na to, da so npr, »Triglavova« pravila izrecno ugotavljala, da »društvo počiva med; 32. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Dopis »Carniole« iz leta 1901 ljubljanskemu magistratu šolskimi počitnicami,«'" imamo na voljo do- volj poročil o študentskih dejavnostih med počitnicami, ob različnih slovesnostih sta dru- štvi nastopali celo s praporoma in z društve- nimi znaki. Po ustanovitvi »Carniole« in »Ger- manije« pa je postalo povsem jasno, da na podobno slovensko društvo ne bo treba dolgo čakati. In res so že leta 1885 graški »Trigla- vani« vložili prošnjo za potrditev pravil »Fe- rijalnega društva«. Štajersko deželno name- stništvo je pravila zavrnilo." Razlogov za zavrnitev ne poznamo; glede na znano prak- so avstrijske birokracije (zavlačevanje po- trditve pravil katoliške »Danice« itd.) in gle- de na dejstvo, da si je prav v tem letu du- najska vlada celo izmislila nevarnost kuge, da je lahko preprečila vseslovanski shod na Velehradu, pa verjetno formalnih razlogov res ni bilo težko najti. Preseneča dejstvo, da so študentje po prvem neuspelem poskusu mirovali celih pet let. Še- le spomladi 1890 je prišla iz dunajske »Slo- 33 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 venije« nova spodbuda za ustanovitev poli- tičnega društva. Na predlog medicinca Janka Bleiweisa-Trsteniskega so izvolili »poseben odsek, ki naj v sporazumljenji z bratskim društvom »Triglav« ustanovi »slov. akad. fe- rijalno društvo«. Poleg Bleiweisa so stopiM v odsek še: jurista Lavoslav Batič in Viktor Zupane ter medicinca Fran Goestl in Karol Zakrajšček.i2 26. junija 1890 je precej izpre- menjen »konstitujoči odbor za ustanovitev društva: »Ferijalno društvo slovenskih veli- košolcev« vložil pet izvodov pravil s predpi- sanim kolekom za 50 krajcarjev v odobritev deželni vladi v Ljubljani. Ta je pravila 10. julija vrnila s pripombo, da je treba dodati določilo o razdelitvi premoženja v primeru uradne razpustitve društva'^ Kranjski deželni predsednik je bil tedaj Slovenec Andrej Winkler, tako da ne more biti dvoma, da je šlo res le za majhno, ven- dar očitno zakonsko pomanjkljivost. Tudi graški študentje so se že odzvali vabilu k so- delovanju. Kljub vsem pogovorom in dopiso- vanjem pa se je stvar spet zavlekla za dobro leto. Morda je temu botroval tudi nekajme- sečni spor med obema društvoma zaradi od- ločnega odpora »Slovenije« proti rovarjenju Mahničevega »Rimskega katolika«." Jeseni leta 1891 in naslednjo pomlad je bil dunajski pripravljalni odbor še nekajkrat prenovljen, po zgladitvi spora so vanj poslali predstavnika tudi »Triglavani«.i5 y začetku aprila ponovno vložena pravila je tokrat ba- ron Winkler brez pripomb odobril z lastno- ročnim podpisom 12. aprila. Cez pet dni so z ljubljanskega magistrata poslali obvestilo o tem na dunajski naslov pripravljalnega od- bora in hkrati društvo vpisali v društveni ka- taster.'* Društvena pravila uvodoma pravijo: »Na- men društvu je, v počitnicah gojiti družno življenje in dijaški živelj med svojimi člani in jim biti duševna in zabavna vez. V ta smo- ter prireja društvo v raznih krajih slovenske domovine shode, veselice, izlete, poljudno- poučna predavanja in izdaja spise.« Člani se dele na častne člane, ustanovnike, podpornike, starešine in redne člane, kar so lahko »slo- venski visokošolci za časa svojih ukov in abi- turijentje«. Izmed določb 35 členov pravil naj omenim le še nekatere: »Sedež društva je v Ljubljani. Društvena znaka sta belo^modro- rudeč trak z monogramom in čepica.« Svojo in društveno čast je treba »dostojno ceniti in braniti. Glavnica se mora naložiti plodonos- no s pupilamo sigurnostjo, v prvi vrsti v Ljubljanski mestni hranilnici . ..« V primeru razpada društva »pripada društveno imetje družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani«.*' Zaradi omejenega prostora je tu verjetno od- več razlagati, kakšen pomen ima v tedanjih razmerah vsak izmed citiranih členov. Dolžan sem le pojasnila o monogramu. To so bile sti- lizirane črke SCNR. Glede na to, da društvo do konca uradno ni sprejelo enotnega gesla in da so zato ob različnih priložnostih dru- štveni govorniki in pisarji uporabljali različna spodbudna gesla, kakor npr.: »Zemlja sloven- ska je in bo naša — samo naša! Vsi za vsace- ga in vsak za vse! Vse za narod in svobodo! Iz naroda — mej narod — za narod! Bog in narod! Naprej, sovraga črt — sloboda ali smrt!« utegnejo črke monograma izvirati iz zadnjega navedenega gesla, pri čemer seveda moti »R«. Študentska »Vesna« je že od svoje prve šte- vilke vestno poročala o poteku priprav za ustanovitev počitniškega društva. »Slovenski narod« je o »Savi« prvič pisal 31. marca 1892, 22. aprila je s posebno notico sporočil potrdi- tev pravil. Od 19. julija dalje, ko je prvič ob- javil vabilo na ustanovni zbor, je ustanavlja- nju in pričetkom delovanja »Save« vseskozi posvečal presenetljivo veliko prostora. Občni zbor je oznanil tudi »Slovenec« (2. avgusta), potem pa je utihnil. Glede na to, da so bile počitnice tu, pri- jave za člane v zadostnem številu zbrane, društveni trakovi in čepice izdelane, je pri- pravljalni odbor lahko v časopisih objavil datum in spored slavnosti, 1. avgusta pa je razposlal še pismena vabila »na osnovalni shod v dveh sejah 3. avgusta v čitalničnih prostorih na Turjaškem trgu«.'* Studijsko leto 1891/92 je za razvoj sloven- skega študentskega gibanja imelo prav pose- ben pomen. Pomembno je bilo že zato, ker je v graški »Triglav« vstopilo 28 novih čla- nov, kar je bilo do tedaj največ; skupaj je bilo tako v društvu 67 študentov. Ker je v dunajsko »Slovenijo« že tretje leto zapored vstopilo več kot trideset novincev, je tudi tu skupno število nihalo okoli 70." V Celju je začel 15. marca 1892 izhajati »Mesečnik slovenskega dijaštva — Vesna«, ki je v treh letih svojega izhajanja razširil krog sodelavcev na 50 in krog naročnikov na 450 ljudi, kar je bilo v tedanjem slovenskem kulturnem prostoru nedvomno podvig. Hrup okoli mlade revije je bil tako velik, da je deset njenih izdajateljev celo moralo izsto- piti iz »Slovenije«, če so hoteli obvarovati vse dijaštvo pred izobčenjem, ki mu je sprva grozilo prav z vseh strani, od »Slovenskega naroda« do »Rimskega katolika«. Mesto, ki ga danes »Vesna« zavzema v slovstveni zgo- dovini, je prav nasprotno od tedanjega.^" 34 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Prav v tem času sta akademski društvi tu- di razrešili dolgoleten prepir med svojimi člani zaradi različnih mnenj glede sabljanja in raznih »častnih afer«. Spor med zagovor- niki in nasprotniki dvobojevanja je bil re- šen kompromisno: v obeh društvih sta bila ustanovljena sabljaška kluba, člani so lahko z orožjem iskali zadostitve za razžalitev ča- sti, ni pa bilo borjenje obvezno.^* Novost je bilo tudi širše povezovanje dija- kov in študentov z drugimi slovanskimi na- rodi. V letih 1891 in 1892 sta si slediü dve srečanji slovenskih in hrvaških srednješol- skih abiturientov ter shoda slovanske na- predne mladine v Pragi in na Dunaju. Med organizatorji abiturientskega sestanka leta 1891 sta bila tudi tedanja maturanta Fran Šaleški Finžgar in Vladimir Ravnihar; o tem piše Ravnihar v svojih še neobjavlje- nih spominih. Sposodimo si daljši citat, ki se nanaša na Ravnihar j ev pričetek študen- te vskih let. »Prišedši na Dunaj je naš letnik navzlic vsestranskemu prigovarjanju okleval, da bi pristopil akad. društvu »Slolvenija«. »Slovenija« je bila na glasu, da je v rokah »starih bajt«, ki da zatemnujejo lepe tradi- cije tega društva, zanemarjajo njega poslan- stvo in pospešujejo »krokanje«. Z novim šolskim letom je prevzel predsedstvo Jakob Zmavec, štajerski Slovenec, ki je s svojo res- nobo dal jamstvo, da se bo društvo zavedalo svoje vzvišene naloge, vzgajati narodno-za- veden akademski naraščaj in ga usposabljati za sistematično narodno-obrambno delo. Na to smo pristopili kot člani. .. Pričeli smo ta- koj z delom v društvu. Prirejali smo preda- vanja. Pisatelji so čitali svoje povesti in dru- ge razprave, pesniki recitirali svoje pesmi. Iz tega se je izcimila literarna revija »Vesna«, pri čemer sta imela glavno besedo Fran Goestl in Ivan Robida... Se eno novost sem vpeljal v »Slovenijo« — sabljanje. Sabljali so že naši študentje v Gradcu. Med njimi so bili imenitni sabljači kakor Mahan, Kartin, Suklje, Gregorič, ki so tolkli nemške burše z njihovim lastnim orožjem. Po maturi sem strašil po Ljubljani s hrvaško čepico »ličan- ko«, ki sem jo bil profitiral na abiturient- skem sestanku. V Zvezdi so me srečali Kar- niolci, člani nemškega akademskega ferial- iiega društva »Carniola«. Eden izmed njih Strzelba me nahruli z besedami: »Zu so ei- nem dummen Gesicht passt so eine Kappe nicht«. Poslal sem mu sekundanta, eden teh je bil Viktor Gregorič, kasneje zdravnik v Novem mestu. Žaljen sem imel pravico do izbire orožja. Izbral sem sabljo. Dotlej še ni- koli nisem držal sablje v rokah ...«. Ravni- har se je naučil sabljati, potem hrabro stak-, nil prve praske in postal učitelj borjenja za druge »Slovenijane«. Spomini nadaljujejo: »Nadaljna posledica pa je bila ustanovitev akademskega ferialnega društva »Sava« v Ljubljani kot protiutež proti »Camioli«.^^ Ce upoštevamo dejstvo, da je bila uradno še neustanovljena »Sava« že s svojim pred- stavnikom zastopana na drugem shodu slo- vanske mladine in da zgledovanje po Cehih ni bilo za Slovence tedaj nič posebnega, lah- ko pritrdimo že navedenemu Slodnjakovemu stavku o neposredni zvezi organizatorja »Sa- ve« Janka Vencajza s češkimi radikalnimi študenti. Pri ustanavljanju »Save« pa ne- dvomno drži tudi Ravnihar jeva trditev, da gre za neposreden odgovor razsajanju kranj- skega burševstva, saj že tedaj »Vesna« trdi to skoraj dobesedno enako: »Sava« ima na- men družiti slovenske dijake i v počitnicali, posebno pa ustvariti protitežje proti nemške- mu ferijalnemu društvu »Carniola«. Sloven- ski velikošolci, tekom šolskega leta lokalno ločeni v dve društvi, imeli bodo o počitnicah jedno skupno vez, katera jih bode vedno družila: v »Savi« spojeni bodo velikošolci in abiturijentje cele slovenske domovine. — »Sava« bode prirejala velike občne shode in veselice, pa tudi posamezni manjši lokalni oddelki tega društva shajali se bodo v ožjih krogih na veselicah, zabavnih večerih itd., kar bo velike važnosti posebno ob periferiji, kjer bodo dijaki s prostim ljudstvom občeva- je narod probujali. To društvo je torej vse- kako eminentnega zanimanja, med dijaki pa splošne udeležbe vredno.«^ Od novega društva niso veliko pričakovali le študentje ampak tudi javnost. Clankar v »Slovenskem narodu« v pozdravu slovenskim in hrvaškim abiturientom in »Savanom« 2. S. 1892 pravi, da je ustanovitev počitniškega društva »znamenit dogodek«. »Sava« hoče »v skupnem družnem življenji vzgajati naraščaj, da se pripravi v jednem duhu za bodo- če življenje, da kedaj nastopi mogočno in jednotno v prid domovju svojemu... Odloč- ni ta korak akademične mladeži naše je ve- levažen in dolžnost rodoljuba našega je, da pomagamo mlademu društvu vsakim nači- nom na noge.« Poudarjanje enotnosti v članku je brez dvoma že bil eden izmed odmevov na vesti o predlaganih resolucijah, ki jih je čez slab me- sec sprejel prvi slovenski katoliški shod. Dobro je znano, da je resolucija o visokih šolah zahtevala, tako kot je bil to primer tu- di na vseh drugih področjih družbenega živ- ljenja, posebna katoliška študentska društva. Vsaj v pripravljalnem obdobju pa je >^ava« vseskozi še povsem resno računala z enot-. 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1971 Vabilo ljubljanskega okrožja »Save« iz leta 1892 nostjo dijaštva. In prav dnevi okrog usta- navljanja društva so bili za konec slogaštva pravzaprav pomembnejši kot dnevi samega shoda, ko je bilo le slovesno zapečateno vse, kar je bilo do tedaj sklenjenega o temeljnih političnih razmerjih na Slovenskem za pri- • nodnjega pol stoletja. 3. avgusta 1892 tako ni bila le sreda, ko je bilo vreme delno jasno! in srednja dnevna temperatura 17,6°C, ko je; minilo natanko 400 let od dneva, ko je Ko- 1 lumb odjadral v neznano in ko je »Sloven- I ski narod« objavil vest o smrti Matije Ma- jarja. Vsa poročila se strinjajo v tem, da je po- tekal ustanovni občni zbor »Save« natančno po predvidenem dnevnem redu in nadvse slovesno. Ob desetih dopoldne je javno sejo v Čitalnici pred sedemdesetimi študenti pri- čel predsednik pripravljalnega odbora Vi- ljem Maurer. Med številnimi gosti sta bila tu- di zastopnika hrvaških študentov iz Zagreba in z Dunaja; trinajst pozdravnih brzojavk so i 36 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 poleg tega poslali tudi iz Dunaja, Gradca, Prage in celo iz Lvova. Po Maurerjevem uvo- du je Ravnihar poročal o že opravljenem de- Ju, o statutu in o poslovniku, ki je predvi- deval dvanajst okrožij. V delovni program je bila poleg ureditve nekaterih formalnosti (geslo, sedež), sprejeta izdaja zbirke dijaških pesmi, dijaška razstaiva v letu 1894 in priza- devanje za možnost brezplačnega vstopa v slovenske čitalnice in bralna društva. Po kosilu na opoldanskem banketu abitu- rientov »Pri zvezdi« so udje novega društva popoldne na tajni seji z listki izglasovali prvi društveni odbor. Predsednik je postal graški medicinec Demeter Bleiweis-Trsteni- ški, tajnik Miljutin Zamik, blagajnik Ivan Vrtačnik, okrožni upravniki pa Vladimir Ravnihar (Ljubljana), Viljem Maurer, Jožef Zilih, Janez Svab, Josip Pipenbacher (Pohor- je), Ivan Zwitter (Koroška), Jožef Faganelj, Janez Tome, Viktor Gregorič in še Domicelj, Gregorec ter Mašera. V starešinskem sosvetu so se zbrali vrhovi tedanjega slovenskega na- prednjaštva z Ivanom Tavčarjem in Ivanom Hribarjem na čelu. Ob koncu občnega zbora, so ugotovili, da društvo šteje 7 ustanovnikov, 21 starešin in 25 rednih članov, priglašenih pa je še 8 starešin in 43 rednih članov. Da je bližajoči se katoliški shod močno vplival na zborovalce in da je »Sava« že od- ločno krenila v liberalne vode, pričata poleg sestave starešinstva še dve sprejeti resolu- ciji; »1. Združeno slovensko dijaštvo izjav- lja, da stoji v narodnih in kulturnih vpraša- njih, ki se tičejo slovenskega in slovanskih narodov, na odločno naprednem stališči. — 2. »Vesna« bodi poleg »Slovenskega naroda« glavno glasilo »Save«, oziroma v njej zdru- ženega slovenskega naprednega dijaštva.« Občni zbor bi bil seveda ob vso veljavo, če ga ne bi zaključila najprej poštena društvena zabava, za njo pa še udeležba na sokolskem večeru v čast abiturientom in študentom. Izpričani so »gromoviti Na zdar in Živio — klici«, živahen kulturni spored, potem pa ples do zore, kjer so se za »posebno vztrajne ple- salce pokazali... člani »Save« v ličnih svo- jih čepicjah, kar pa tudi ni čudno, ko je bilo toliko dražestnih plesalk«.^'' Izmed vseh dvanajstih ohrožij je delo za- živelo v štirih: v ljubljanskem, gorenjskem, dolenjskem in v slovenjegoriškem. Ljubljan- čani so se prva leta dokaj redno zbirali v gostilni pri Zajcu in v Hafnerjevi pivnici, kjer so imeli »društveno beznico«. Na take mesečne počitniške sestanke jih je prihajalo do petdeset, v velikem snežnem metežu 2. januarja 1893 »le 21«, kot je potožila »Ves- na«. Ko je odbor sklical sestanek za 28. 7. 1893 prvikrat v društvene prostore, je bila seja nesklepčna. V literaturi je znan prvi shod gorenjskega okrožja »Save« v Kranju 21. avgusta 1892 in na shodu sprejeta resolucija, ki se upira »vsa- keršnji prisiljeni ustanovitvi novih [akadem- skih] društev«, ker bi med akademsko mlar- dino le »zanesla ... nepotreben razkol«. »Slo- venski narod« je takoj poudaril, da je taka resolucija še en protest proti pripravljajoči se resoluciji katoliškega shoda.^' O shodih go- renjskega okrožja v prostorih kranjske ali škofjeloške čitalnice imamo več poročil, prav tako tudi o kasneje nastalih zadrugah (od za- četka 1893) v Radovljici, Škofji Loki, Kranju, na področju drugih okrožij še v Kostanjevici, Novem mestu. Beli Krajini, Pivki, Vrhniki in Idriji. Čeprav je bilo že na ustanovnem občnem zboru »Save« sklenjeno, da mora biti prihod- nji občni zbor na najbolj ogroženem sloven- skem predelu — na Koroškem, so se »Sava- ni« drugič vsi zbrali v kranjski mestni dvo- rani 13. avgusta 1893 in to zaradi morebitne koroške »prepovedi se strani tamošnjih Slo- vencem sovražnih oblastev, kakor se je zgodilo ,Sokolu'«^^ Ob tem shodu je društvo imelo okoli 130 članov, od tega približno 110 aktiv- nih; takega števila društvo ni več doseglo. Sprejet je bil sklep o sodelovanju »z bodo- čim hrvatskim ferijalnim društvom za Dal- macijo« in sklep o imenovanju škofa Stross- mayerja, Ivana Tavčarja, Ivana Hribarja in Josipa Gorupa za prve častne člane »Save«. Fran Govekar, že nekaj mesecev novi taj- nik društva, je moral v Kranju ugotoviti, da društvo konkretnih sklepov ustanovnega zbo- ra ni uresničilo: o nejasnosti glede gesla je že tekla beseda; društvena soba v načrtova- nem Narodnem domu je bila še v zraku; če- prav so nekaj mesecev pozneje zbirko dijaš- kih pesmi pripravili za tisk in je sam Stritar napisal uvodno »Savansko«, je pred uresni- čitvijo ideje zmanjkalo denarja. Z dijaško razstavo ni bilo nič, pač pa je osrednji odbor zaprosil za prost vstop svojih članov v knjiž- nice in društva. Na enak neučinkovit način so pozneje uresničevali sklep o nabavi ban- dera. Vse, česar so se »Savani« lotili, pa jim se- veda ni izpodletelo. Bili so pravi mojstri v prirejanju družabnih srečanj, ki so v tedanji dobi nedvomno pomenila enega izmed naj- bolj splošnih načinov narodnostnega udejst- vovanja. Za svoje člane, za druge študente, enako pa tudi za druge Slovence v univerzi- tetnih mestih in po domovini so prirejali ve- selice ob veliki noči, božiču in novem letu, pa še miklavževanja ter »brucuške večere«., 37 KKONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Štev. 10. V Celji, dne 20. oktobra 1894. Leto III. Savanska. (Zložil Josip Stritar.) ©edaj pa z bogom učenost, In knjige na polico! Vživati blaženo mladost, Imamo zdaj pravico; Pošteno smo trudili se, Učili in potili se — ' Zdaj hočemo živeti, Svoj zlati čas imeti. Savanu zvest je brat Savan, Vsi smo narodu zvesti; Če pride kdaj mu sile dan, Vsak bo na svojem mesti. Kjer se Savani zbiramo, Gradimo, ne podiramo, Teptamo.gada z nogo, Slovanski greh — neslogo! Zelenja žejno je oko, Nebä modrine žejno; Kako je to doma lepo, Ljubo in blagodejno! Kjer zdrave sape pihajo, Krepkeje prsi dihajo; Oj zdrava zemlja naša,. Očesu sladka paša I Oj šumi, šumi, Sava t(, Slovenska bistra reka; Slovenska reka prava t( Do zadnjega boš veka! Tvoj šum doni, razlega se, Z njim strinja naj prisega se: Tel6 in dušo zdravo Narodu v prid in slavol Stritarjeva pesem posvečena »Savanom« Za take priložnosti so imeli izdelane kot do- datke natisnjenemu društvenemu poslov- niku še posebne pisane »rede«: pivskega, bru- cuškega, družbenega; za resnejši del tudi bo- rilnega. Vsaj enkrat je izšel tudi ilustriran šaljiv list »Savan« (1894). Izpričano je, da je marsikatera »Savanska« veselica izkupiček poklonila Cirilmetodovi družbi ali dijaškemu podpornemu društvu »Radogoj«. Okvir pričujočega opozorila bi presegalo j podrobnejše opisovanje razvoja in upadanja prvega slovenskega študentskega društva v domovini. Ni treba poudarjati, da je bila »Sava« še posebej po ustanovitvi katoliških študentskih društev pod stalnim udarom kle- rikalne kritike, za kar je pogosto tudi sama dajala povod. Zaradi spremenjenih pogledov novega časa do dvoboj evanj a in zaradi iz tega izhajajočega spora s starešinami je dru- štvo poleti 1894 doživelo resno krizo. Spre- memba pravil je imela za posledico spor z deželnim predsedstvom, pri čemer je »Sava« uspela z rekurzom na notranje ministrstvo rešiti določbo novih pravil, da je področje dela društva vsa »slovenska domovina«.^* Po- novno je bila »Sava« v središču pozornosti ob vseslovenskem dijaškem shodu avgusta 1898, ko je ob odklonjenem poskusu »katoli- zacije« društva nekaj časa kazalo, da bo spet 38 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 postala osrednja organizacija slovenskega na- ' prednega dijaštva, to je ogromne večine di- j jaštva.^" Ta večina pa se je z nastopom dvaj-, setega stoletja usmerila v narodni radikali-| zem in se od leta 1902 organizirala v domo- j vini v narodno-radikalnih prosvetnih počit- j niških društvih, kmalu tudi v katoliški »Slo-; venski dijaški zvezi« s podobnim praktičnim j programom. Ob teh dveh gibanjih je postali klasični liberalizem »Save« tragikomičen, j sam obstoj društva pa pravzaprav konserva- I ti ven in škodljiv. Ne moremo pa mimo dejstev, zaradi kate- rih prva leta »Save« zaslužijo večjo pozor- nost, kot so je bile doslej deležne. »Sava« je bila prvo slovensko študentsko in sploh mla- dinsko društvo v domovini. V organizacij- skem pogledu torej predhodnica današnje \ Zveze mladine in Skupnosti študentov. Kot počitniško društvo je bila tudi predhodnica današnje Počitniške zveze, saj je razvoj pre-^ ko narodno-radikalnih društev, preporodov-i ske »Jugoslovanske dijaške počitniške zve-j ze« in preko medvojnega »Ferijalnega save-j za« povsem jasen in nepretrgan.^" i Zanimivo bi bilo zasledovati tudi razvoj ] sabljanja od »Save« do današnje športne pa- noge. Sabljanje pa je treba imeti seveda pri našem društvu le za obliko tedaj pravzaprav najbolj radikalnega narodno-obrambnega bo- ja na naših domačih tleh. O tovrstni uspeš- nosti »Save« le še krajši citat iz Ravniharje- vih spominov: »Pri teh dvobojih... so bili naši fantje po večini zmagovalci. Carniolci so se jeli zavedati, da nam ne bodo kos. Kaj so storili? Naščuvali so vesoljno burševstvo | proti nam, tako da je dobil eden izmed nas po 50 kontrahaž. Nepristranski razsodniki pa so izrekli, da se tako ne gremo, da je to že strahopetnost in da nismo dolžni sprejeti množestvenih pozivov na dvoboj ... Carniolci; so bili na ta način diskvalificirani..., »Sava« j pa je le dosegla svoj namen, da je ustraho- j vala Carniolce, ki so odtlej postali bolj po- \ hlevni. S tem je »Sava« pravzaprav izpolnila j svojo nalogo.« Zmaga nad »Karniolci« je bila j tako popolna, da so »Savani« proti koncu sto- j let j a nemško društvo kar javno proglasili za \ »brezčastno«. j Pomemben je še posreden pomen obravna- vanega društva za našo narodno zgodovino. Idejni boji v »Savi« in okoli nje v obdobju j ob koncu slogaštva so morali vplivati ne sa- j mo na tedanje dogodke ampak tudi na poz-! nejše življenje »Savanov«, med katerimi so nekateri pustili opazne sledove na različnih področjih preteklega družbenega dogajanja pri nas. V nakazani smeri bi verjetno kazalo še nadaljevati z zgodovinskimi raziskavami. OPOMBE 1. I. Prijatelj, Janko Kersnik, njega delo in doba, II in III, Ljubljana 1914, str. 597. — 2. I. Prijatelj, Slovenska kultumopolitična in slov- stvena zgodovina 1848—1895, Peta knjiga, Ljub- ljana 1966, str. 329—331. — 3. Zgodovina sloven- skega slovstva III, A. Slodnjak, Realizem II, Ljubljana 1961, str. 283. — 4. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Regietratumi indeks ljubljanskega mestnega magistrata 1881—1890. — 5. (Paul Sa- massa), Carniola 1884—1894, Heidelberg 1895, str. 4. Tudi drugi podatki o Camioli, za katere ni izrecno drugače navedeno, so povzeti po tej spominski knjigi. Samassa je bil tudi sam član društva. — 6. Statut Camiole iz leta 1885, ZALj. — Ljubljana, Reg. I., fasc. 962, fol. 105. V ZALj. hranijo v društvenem fondu magistrata dopise v zvezi s Carniolo v letih 1884 do 1913. — 7. Statut Camiole iz leta 1905, ZALj. — Ljubljana, Reg. L, fasc. 1387, fol. 243. — 8. Društveni register Deželnega arhiva v Gradcu št. 23:22766-884; Sa- massa, n. d., str. 10. — 9. Samassa, n. d., str. 16 in 26. — 10. Člen 19. pravil i«z leta 1875, Društve- ni register Deželnega arhiva v Gradcu št. 53:15950-875. — 11. Tako v knjigi Jakob Kele- mina, Sandor Hraševec, Srečko Serajnik, Akad. tehn. društvo »Triglav«. Njegov razvoj in zgo- dovina tekom 30 let. V Ljubljani 1906, str. 28. Na- pačna je torej trditev Ivana Kolarja v zborniku »Preporodovci proti Avstriji« na str. 104, da je počitniško dmštvo dejansko bilo ustanovljeno; na istem mestu je še od Vencajzove »Spomeni- ce ...« (gl. spodaj!) prevzet napačen datum usta- novitve »Save«. V graškem arhivu predloženih pravil in zavrnitve ni bilo mogoče najtii. — 12. Janko Vencajz, Spomenica o petindvajsetletnici akad. dmštva »Slovenija« na Dunajii V Ljublja- ni 1894, str. 113. — 13. ZALj. — Ljubljana, Reg. L, fasc. 962, fol. 708 in 707'. — 14. Vencajz, n. d., str. 114, 117 in 118. Pokrajinski arhiv Mari- bor, Zapisniki) sej književnega odseka »Sloveni- je«, 9. december 1890; Zapisniki sej odbora »Tri- glava«, 29. maj 1891. — 15. PAM, Zapisniki sej književnega odseka »Slovenije«, 30. oktober 1981. Vencajz, n. d., str. 119. Vesna, 1/1892, št. 8, str. 121, 123. — 16. ZALj. — Ljubljana, Reg. I., fasc. 1071, fol. 85, 85'. — 17. ZALj- — Ljubljana, Reg. L, fasc. 1071, fol. 86-87'. V celoti objavljena tudi v Vesni, 1/1892, št. 3/4, str. 54^56, — 18. ZALj. — Ljubljana, Reg. I, fasc. 1071, fol. 88 in 88'. — 19. Kelemina idr., n. d., str. 96 ter Vencajz, n. d., str 157. — 20. Pregled pisanja o Vesni je moč najti v članku Franceta Jesenovca, Celjski zbornik 1971-72, Celje 1972, str. 319—330. — 21. Primerjaj zapiske teh let v omenjenih spomin- skih knjigah obeh društev. — 22. Arhiv Slove- nije, privatni arhivi, dr. Vladimir Ravnüiar: Mojega življenja pot. Poglavje iz tega teksta, posvečeno sojenju preporodovcem, je bilo objav- ljeno v omenjeni knjigi »Preporodovci pnoti Avstriji«. — 23. Vesna, 1/1892, št. 5/6 str. 83 in 84. _ 24. ZALj. — Ljubljana, Reg. I., fasc. 1071, fol. 88, 88'. Slovensiki narod 4. 8. in 5. 8. 1892. Vesna, 1/1892, št. 8, str. 120—124 in 127. — 25., 39 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XXII 1974 Poročila o delovanju ljubljanskega okrožja so redno izhajala v Vesni. Tako kot za Camiolo so tudi za osrednji odbor Save in njeno ljubljan- sko podružnico shranjeni dopisi v ZALj., dru- štveni fond ljubljanskega magistrata (Reg. I, fasc. 1071, 1387, 1389, 1685 za leta 1891—1900, 1901—1905, 1906—1910, 1911—1915), od koder sem črpal podatke, za katere v nadaljnjem tekstu ni izrecno navedeno drugače. — 26. Prijatelj, n. d., str. 330 in 331. Kremenšek, n. d., str. 19. — 27. Citat iz Vesne, 11/1893, št. 9, str. 136. Poročilo o občnem zboru je na istem mestu. — 28. Posebej i o sporu v ZALj. — Ljubljana, Reg. I., fasc. 1071, fol. 115—117', 119—122', 126 ter 127'. Primerjaj tudi Zoro, 1/1895, št. 1, str. 31 in št. 2, str. 62, O sporu je poročal tudi Slovanski svet. — 29. Se ; vedno največ o odnosih do katoliškega dijaštva i v disertaciji Kajetana Gantarja st. iz leta 1924: »Pokret katoliškega dijaštva koncem devetnajste- ga stoletja«; rokopis v arhivu Filozofske fakulte- te v Ljubljani. Kremenšek, n. d., na str. 23. — 30. Glej v knjižici Počitniška zveza Slovenije mla- dim turistom, Ljubljana 1972, (Janez Stergar): Iz naše preteklosti, str. 7—18. • 40