KRANJ, petek, 23.10.1981 CENA 9 din Št. 82 Stavni urednik: Igor Slavec )vne organizacije in ipredek jft bo slavila Organizacija ***»ih narodov, ustanovljena 3*:*0J«svet ječal v strahotnih ■*ih druge svetovne vojne. « na svetu zavladali mir, »t, prijateljstvo, sloga, . vnost in spoštovanje, da *. vsa nasprotja reševala * m strpno, da se nikoli ne Plovile strahote, ki jih je fc> đoveštvo v vojnah med obstojem, so bila ustanov-*Ma Svet danes, 36 let po ■•"itvi Organizacije združe-"rodov, univerzalne po svo-Mtroju in poslanstvu, še j* ponavlja v ustanovni zapisana načela. Le redko-v »rtih po drugi svetovni J* bil svet tako razdvojen. Pjfa nasprotij in žarišč, ki npoma prerastejo v požar 1» razsežnosti. Vsak tak-ir pai bo uničujoč, samo-Vojaškim in političnim ~..n ob bok so se postavila ***hotna gospodarska na nasprotja med severom, ■ in razvitim, in jugom, » in zaostalim. Prav v raz-gospodarski razvitosti gre •rž vzrokov sedanjih sve-nasprotij. Organizacija >ih narodov bi morala v razmerah pridobivati na Vsaka država v svetovni •i, vsaka članica svetovne —rije (156 jih je sedaj) je odgovorna za mir na svetu BJtgov napredek. OZN ni *° >* blokovska taktiziranja, .^javljanje teh ali onih in-OZN je mesto dogovora manja sklepov, ki bodo li. velikega opornika pri Hjanju izvirnega poslan **■ OZN v neuvrščenem gi-Nt njegovo pobudo bo ge-> skupščina začela razpra-^•papodarskern razvoju v pri-V*1!* letih, ne njegovo pobudo I sJ£l,t*i ob Vzhodni reki v New **° že sklicali posebno zase-0 razorožitvi in zasedanja, j i najbolj žgočim pro-j- sveta. Utišati je treba V potiskajo OZN na stran in podpreti one, ki se postaviti OZN v središče w dogajanj? J. Košnjek J maratonu i Mihalič Ukič Nuj -r- - Za jutrišnji tretji . n» maratonski tek »Treh src« k^J* Pripravljeno. S starta ob h stadionu Stanka Mlakara Proge pognalo nad tisoč udeležencev res zanimivega tf» rekreacijskega teka. Vsi -tt » bodo po svojih močeh ! Proge, ki merijo 42, 21 in 10 potekala proga (K ran j- Bela-Trstenik-Golnik no- Letence- Tenetise -J-Naklo-M laka-R upa — Pozivamo, da bodrijo in po-"J*Jo tekmovalce! -d h Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Lestev čaka na dovoljenje - Že vrsto let si kranjski gasilci prizadevam za sodobnejšo opremo: sodobna in učinkovita reševalna lestev zahodnonemškega proizvajalca Magirus, ki seže do 11. nadstropja in omogoča kar najbolj varen spust ogroženim občanom, je sicer že v carinskem skladišču, toda uvoznega dovoljenja še ni. Lestev, ki je bila razstavljena na letošnjem zagrebškem velesejmu, bo i^ljala okoli 20 milijonov novih din, vendar pa bodo k tej investiciji prispevale del sredstev še druge gorenjske občine, saj jim bo po potrebi tudi na voljo za reševanje: sodobna elektronsko vodena naprava ni niti primerljiva s starim zglobnim platojem, ki se je »stegnil« le do 20 metrov v višino. — Foto: L. M. j Divja odlagališča Na Gorenjskem imamo Se vedno precej divjih odlagališč smeti — Po odloku so lastniki pribrežnih zemljišč dolžni sekati drevje Kranj - Će se le malo ozremo okoli, lahko marsikje vidimo, da se vedno veliko odpadkov odlagamo v odročne kraje, gozdove, struge in na obrežja vodotokov, čeprav nas inšpektorji nenehno opozarjajo, da od smetišča do okužbe talne vode ni dolga pot. V takšnih odlagališčih se tudi rada zadržuje bakterija salmonela, ki povzroča tifusna obolenja. Na območju Gorenjske ni urejenih odlagališč, nekatera pa so le delno urejena. Tako je v Kranju v Tenetišah, kjer lokacija ni najbolj primerna, v Skofji Loki pod naseljem Draga, v Tržiču nad naseljem Kovor, v Radovljici za naseljem Črnivec in na Jesenicah v grapi na Mežaklji. Razen teh je. na Gorenjskem še osem odlagališč na vodnih zemljiščih. Inšpektorji Vodnega gospodarstva Kranj so ponovno opozorili na divja odlagališča. Teh je ob Savi v Kranju pet večjih in petnajst manjših, ob Kokri pa 22 večjih in 20 manjših. Ob Tržiški Bistrici so štiri večja in dvanajst manjših, na območju jeseniške občine pa so divja odlagališča in smetišča v Zelencih, v Logu, na Belci, na Jesenicah in na Blejski Dobravi. V radovljiški občini jih je nekaj manjših, v Škofji Loki pa ob skupni Sori dve večji in nekaj manjših ob obeh Sorah. Najgrši smetišči sta po mnenju inšpektorjev pod naseljem Podreča in na Zgornjem Jezerskem. Vendar pa se stanje deloma izboljšuje. Lani in letos so krajani sami očistili več kot 80 manjših smetišč ob vodotokih, še več pa bi jih lahko, če bi na Gorenjskem organizirali reden odvoz odpadkov tudi iz odročnih naselij. Hujši problemi so tudi z odlagališčem strupenih odpadkov. Ze .letos naj bi začela obratovati v Stražišču sežigalna naprava. Pri izgradnji sodelujeta škofjeloška in kranjska občina. Veliko pomenijo tudi odloki občin o potokih in jarkih, odloki, ki pa so jih lani sprejeli le na Jesenicah m v Radovljici. Po določilih teh odlokov so lastniki pribrežnih zemljišč dolžni, da posekajo drevje, ki mu voda izpodkopava koreninski sistem ali je nagnjeno v strugo. Že površen pogled na naše potoke nam pokaže, da so bujno zaraščeni z neprimerno, staro zarastjo, zanemarjeni in neočiščeni, posledica pa so poplave, erozija in odnašanje rodovitne zemlje. Se večjo škodo pa povzročajo plavajoča drevesa, ker poškodujejo zgradbe ob vodah, mostove in obrežja. D. Kuralt DANES V GLASU 3. STRAN: DRUGO LETO dE OSTREJE ROČNO DELO STEKLARJA 4. STRAN: STANOVANJ NE DRAŽIJO LE GRADBENIKI 6. STRAN: VSEENO SMO ZDRŽALI 8. IN 9. STRAN: ŽIRI PRAZNUJEJO 20. STRAN: NOČNA »POJEDINA« IN NJENE POSLEDICE t-\ NARAVA V SKODELICI ČAJA V SREDIŠČU POZORNOSTI Teden požarne varnosti Preprečevati, ne le gasiti! Na vseh področjih našega dela in življenja nam stalno pretijo mnoge nevarnosti, čim bolj se jih zavedamo in se pred njimi zavarujemo, toliko manj je možnosti, da bi nas ogrožale in nam povzročale škodo. Nevarnost požara strahuje človeka domala že od tedaj, ko je iznašel ogenj. V današnjem, tehnično razvitem sietu skušamo vire vžiga nadzorovati in kar najbolj organizirati ter opremiti gasilsko organizacijo za ukrepanje ob požarih. Kljub mnogim prizadeiKi-njem za napredek varstva pred požarom pa moramo znova in znova ugotavljati, da ogenj povzroči naši družbi iz leta v leto iW škode; najrazličnejši požari uničujejo materialne dobrine in naravna bogastva, nemalokrat pa terjajo tudi največjo družbeno vrednoto, človeško življenje. Malomarnost, nevednost in včasih celo namerno ravnanje člo-leka puščajo za seboj pogorišča, ki siromašijo posameznika in družbeno skupnost. Žal je preveč primerov, da sicer uspešna prizadevanja posameznih delovnih organizacij za gospodarsko ustalitev v nekaj trenutkih izničijo ognjeni zublji in morda postavijo na kocko tudi socialno varnost delavca. Od začetka lanskega decembra do konca avgusta letos je bilo v naši republiki kar 1334 požarov, ki so povzročili za prek 490 milijo nov dinarjev škode; v njih je umrlo 11 oseb, 51 občanov pa je bilo poškodovanih. Glede na enako obdobje leto poprej seje števdo požarov povečalo za dobrih 22 odstotkov in količina škode kar za 112 odstotkov. Septembra je 79 požarov upepeljilo za nadaljnjih 22,.i milijona dobrin. Ples ognja in številk je strahoten. Najbolj zaskrbljuje zaradi svoje sitnosti stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, industrijo, rudarstvo in kmetijstvo. Niti množica dobro usposobljenih in opremljenih gasilcev, ki jim ob potrebi priskočijo na oomoč pripadniki armade pa drugi občani, ga ne zmore zaustaviti. Divjal bo vse dotlej, dokler ne bo skrb za varnost pred požari postala naša skupna naloga. Pomembno je torej ne le gasiti, ampak predvsem preprečevati požare. Požarnovarnostna kultura mora postati, bolj kot je bila doslej, del človekovih trajnih navad, odgovornost za varnost pred požari pa mora prodreti v zavest slehernega člana naše družbe! In kako bomo to dosegli? Prav gotovo ne bo šlo brez usmerjene vzgoje občana v vseh obdobjih njegove starosti. ki naj spozna ne-iHimosti in posledice požarov ter se usposobi za pravočasno in strokovno ukrepanje ob požaru. Stalna akcija Teden varstva pred požarom je bila že doslej dobra priložnost za osveščanje prebivalstva o požarnem varstvu. V bodoče, ko naj bi postala nekakšen končni pregled doseženih rezultatov v celoletni varnostno obrambni akciji Nič nas ne sme presenetiti, bo možnosti za udeležbo v njej seveda še več. Bolj ko se bomo zavedali potrebe po načrtnem delu na tem področju — ne nazadnje gre tudi za kar najbolj odgovorno izdelavo ocen in načrtov požarne ogroženosti v določenem okolju, manjkrat bo zagorelo v naših tovarnah in domovih. Pohvalili se bomo lahko, da je varstvo pred požarom vrednota v naši družbi, ki pomembno prispem k utrjevanju sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite Stojan Saje Nova oblika povezovanja neuvrščenih - V sredo, 21. oktobra so v Kranju slovesno odprli našo prvo revijo dokumentarnih filmov neuvrščenih detel, ki jo je Interfilm — sicer prireditelj bienalnega festivala športnih in turističnih filmov — pripravil v počastitev 20-letnice prve konference voditeljev neuvrščenih držav v Beogradu. Svoje filme je v Kranj poslalo 25 dežel, žirija je v spored, ki se bo odvijal tja do ponedeljka, 26. oktobra, uvrstila 23 filmov iz 19 dežel. Na sredini otvoritveni slovesnosti je udeležence pozdravil Stane Božič, predsednik kranjske občinske skupščine (na sliki), revijo pa je odprl Bogdan Osolnik, član predsedstva jugoslovanske lige za mir in neodvisnost narodov, ki je poudaril pomen nove oblike povezovanja neuvrščenih kot kulturnega dogodka in manifestaci je gibanja neuvrščenih. — M. V. Obvestilo Vse poslovne prijatelje, naročnike in bralce obveščamo, da od ponedeljka, 26. oktobra 1981 dalje posluje naša uprava, komerciala in računovodstvo na novi lokaciji v Kranju na cesti JLA št. 16 v veliki stavbi H 8 poleg Zavarovalnice Triglav, Jugobanke in Domplana v bližini avtobusne postaje. Predvsem želimo opozoriti vse naše stalne stranke, da se je tudi malooglasni oddelek preselil na to lokacijo. Na stari lokaciji na Moše Pijade 1 /III so ostali novinarji (celotna redakcija) in tehnični sektor z reprofotografijo. Prosimo, da odslej uporabljate naslednje telefonske številke: • tajništvo delovne organizacije direktor in glavni urednik komerciala in računovodstvo • mali oglasi in naročniška slutba • odgovorni urednik in vodja redakcije, vonja tehničnega sektorja • novinarji • hišna centrala za zveze na Moše Pijade Vso pošto še naprej naslavljajte na ČP Glas, 64000 Kranj Moše Pijade 1 /III. Prosimo za razumevanje, če bo v prvih dneh po preselitvi prišlo do nevšečnosti v našem medsebojnem sodelovanju! CP GLAS KRANJ zveze in 28-463 27-960 21-835 21-860 23-341 G LAS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK. 23. OKTOttt PO JUGOSLAVIJI KONFERENCA ODLOŽENA Na sredini seji predsedstva republiškega sindikalnega sveta so sprejeli predlog, da se preloži za november oziroma december napovedana konfe renca sindikatov o socialni varnosti. Preložili naj bi /o, da bi bile razprave lahko boli temelji te. Konferenca naj bi bila 5. in 6. februarja. O tem bo dokončno odločil republiški svet ZSS na novembrski seji. Na seji pred sedstva so ugotovili, da je bila aktivnost v pripravah na konferenco premajhna; to iih, upoštevajoč zlasti mož-dornače oskrbe in spremenjene J* gospodarjenja. Prav tako naj P*aj*šiii prizadevanja za preus-j**v proizvodnje. Plani za leto ^'atorajo biti čimbolj realni. <*Podartske naložbe, ki jih pred gospodarske delovne orga-i, so namenjene predvsem Veki načrtuje opremo za ijo pnevmatskih in regula-naprav, Iskri Otoče, ki pla-r »večanje proizvodnje z opre-£IP Bled pa si prizadeva za iz-J*jo kotlovnice. Elan Begunje W*j*je večje zmogljivosti v pro-a^PJi plastike in telovadnega Vezenine Bled pa rekonstruk vodne hale. Sukno Zapuže rekonstrukcijo predilnice ivo domače surovine, KZK rekonstrukcijo farme GG Bled izgradnjo gozdnih ftanum Kobla izgradnjo smu-središča na Kobli, medtem k Almiri Radovljica v okviru programa Grimščice. Prav tako naj bi rešili kadrovske težave v Ključavničarstvu Radovljica, v Kmetijski zadrugi Bled in v Klavnici in mesariji Bohinjska Bistrica. Aktualno pa še naprej ostaja vprašanje povezovanja trgovine v občini in njene reorganizacije. Organizacije združe nega dela, ki načrtujejo gradnjo skladiščnih in proizvodnih zmogljivosti v okviru poslovno-industrijske cone v Lescah, naj bi opredelile zasnovo pozidave, upoštevajoč pri tem svoje realne možnosti, racionalno porabo prostora in potrebe preskrbe. D. Kuralt Tako kot imajo skupnosti različne kriterije, tako različno obravnavajo sistem pomoči v delovnih organizacijah. Zato je povsem sprejemljiv predlog, da bi morali v občini uvesti sistem enotne evidence in oceniti stanje posameznikov in družin, ki potrebujejo pomoč. To nalogo naj bi opravljala skupna strokovna služba in občani bi le na enem mestu lahko uveljavljali pravico do socialnih pomoči. Mesto dogovarjanja in usklajevanja strokovnih izhodišč in kriterijev o vseh socialnih pravicah pa naj bi bila občinska skupnost socialnega varstva. V obdobju, ko se morajo krčiti sredstva za programe interesnih skupnosti, je Se toliko bolj pomembno, da zagotovijo uskladitev Kriterijev, da strokovne službe tesneje sodelujejo in so bolj učinkovite. D. Kuralt Mladi za dan svetovne organizacije Murska Sobota — Pod geslom »Za mir in enakopravno sodelovanje med narodi« bo jutri v Murski Soboti srečanje članov klubov OZN iz Slovenije. V počastitev dneva svetovne organizacije bodo že danes odprli razstave »20 let neuvrščenosti«, »OZN in specializirane agencije« ter »Solidarnost z narodnoosvobodilnimi gibanji« in priredili okroglo mizo o mednarodni dejavnosti mladih. Jutri, na dan OZN, pa si bodo gostje iz vse Slovenije ogledali nastop invalidov iz Murske Sobote, s čimer se bodo spomnili tudi letošnjega mednarodnega leta invalidov, ki ga je spodbudila Organizacija združenih narodov Prisostvovali bodo osrednji proslavi ob 24. oktobru, na kateri bodo poleg domačega komornega zbora, recitatorjev. skupine Kri in folklorne skupine i/. Beltincev nastopili tudi folkloristi iz Palestine. Popoldne se bodo na družabnem srečanju sešli udeleženci politične šole klubov OZN. Srečanja se bodo udeležili tudi mladi klubov OZN z vse Gorenjske. D J> Drugo leto še ostreje Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana Slovenije v prihodnjem letu predvideva za 6 odstotkov večji izvoz, za 10 odstotkov manjši uvoz, 0,2 odstotno rast družbenega proizvoda in 10 odstotno zaostajanje osebne, splošne in skupne porabe za rastjo dohodka Dolgoletna avtorktičnost našega razvoja je pogojevala na vseh področjih izredno veliko porabo doma. Gibalo razvoja je bila domača poraba, saj smo doma lahko prodali skoraj vse, pri tem pa ni bilo potrebno dosti skrbeti za kakovost in ceno. Večanje cen na račun slabe produktivnosti, izsiljevanje boljših kreditnih pogojev ter monopolizacija trga so pojavi, ki jih bo treba odpraviti, če želimo, da ne bomo začeli stagnirati v razvoju. K temu je treba prišteti še nizko rast proizvodnje, slabo učinkovitost gospodarjenja in slabo dohodkovno povezovanje združenega dela na vseh ravneh. Seveda se s stagnacijo ne moremo sprijazniti, če nočemo, da bomo večji del družbenega proizvoda, ustvarjenega v letu 1982, namenili za vračanje dolgov. To bi pomenilo prehude čase za naše gospodarstvo. Zato so v osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana Slovenije v prihodnjem letu začrtane ostre zahteve, ki se jih bo vsekakor treba držati. - Da Slovenija prihodnje leto ne bi imela deviznoplačilnega primanjkljaja, bo morala povečati izvoz za 6 odstotkov, uvoz surovin, brez energetskih, in reprodukcijskega materiala pa bo moral biti manjši za 10 odstotkov. Pokritje uvoza z izvozom naj bo 87-odstotno. Družbeni proizvod naj bi porastel za 0,2 odstotka, nominalno pa za 20,2 odstotka. Industrijska proizvodnja naj bi ostala na lanski ravni. Na novih in izpraznjenih delovnih mestih naj bi se zaposlilo 18.000 delavcev, kar je za 0,3 odstotka več kot letos. Tudi inflacijo naj bi pristrigli in predvideva se 15-odstotna rast cen, kar je nujen pogoj za večji izvoz oziroma konkurenčnost na tujem trgu. Sredstva za investicije v osnovna sredstva naj bi se realno znižala za 5 odstotkov in to za gospodarske investicije za 2,5 odstotka, za stanovanjsko gradnjo za 5 odstotkov in za negospodarske investicije za četrtino. Sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb bodo v globalu rasla za 10 odstotkov počasneje od rasti dohodka. Rast sredstev za osebne dohodke bo prav tako zaostajala za rastjo dohodka za 10 odstotkov, vendar pa naj bi realni osebni dohodki za 2 odstotka zaostajali za realnimi dohodki v letošnjem letu. Tako zastavljeni okvirji razvoja zahtevajo takojšen pristop k ocenjevanju lastnih programov in možnosti k postopkom za spremembo srednjeročnih dokumentov. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so namreč marsikje postali nerealna vsota želja. L. B. J Porabimo vedno več elektrike ^L*?^jo turistične delovne orga-aZ/j* do konca oktobra predložiti vj*01 prednostnih naložb iz dogodi 9 temeljih plana za naslednje -^JBočno obdobje. I^ovljiški občini tudi želijo, da * organizacijske in nekatere * spremembe v manjših de-°rzanizacijah čim prej in čim V Eliti Bled naj bi izboljšali razmere in zagotovili social-.""•ost zaposlenih. V sodelo-2 delavci Elite naj bi pripravili priključitve delavcev Elite A DELOVNEM MESTU Septembra smo v Sloveniji porabili 661 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je 9,7 odstotka več kot septembra lani. Neposredni porabniki: Tovarna dušika Ruše, Tovarna glinice in aluminija Kidričevo in vse tri slovenske železarne so Corabili za 8 odstotkov več, distri-ucija na prenosnem omrežju pa ie prevzela celo za 10,4 odstotka električne energije več kot septembra lani. Zadnji podatek bi bil seveda varljiv, če ne bi upoštevali energije, ki jo je septembra s pogonom svojih naprav za vse preizkuse porabila nuklearka v Krškem, ki tedaj še ni proizvajala električne energije. Brez njenih potreb je bil distribucijski odjem za 7,2 odstotka večji. V d ispe -čerski službi elektrogospodarstva Slovenije izražajo mnenje, da je izdatno povečanje distribucijskega odjema znamenje, da ie pretekli mese(r »industrija dobro delala«. Oktobra naj bi v Sloveniji porabili 750 milijonov kilovatnih ur električne energije. 219 milijonov kilovatnih ur oziroma 29,2 odstotka električne energije bodo proizvedle hidroelektrarne, 477 milijona kilovatnih ur oziroma 63,6 odstotka termoelektrarne, preostalih 54 milijo- nov kilovatnih ur oziroma 7,2 odstotka pa bomo prejeli iz Bosne in Hercegovine. Za nemoteno preskrbo z električno energijo pa bodo morale seveda vse naprave delovati brez večjih okvar, saj morebitnega izpada ne bo moč nadomestiti iz drugih republik, kjer imajo težave že nekaj mesecev. Vsaka večja okvara bo torej pomenila omejitev porabe, povzročila uvedbo nepriljubljenih redukcij. Vse naše naprave delujejo na skrajni meji obratovalnih zmogljivosti, zato vsakršen izpad pomeni omejitev porabe, kakor tudi prevelik porast porabe. Zato so pozivi k varčevanju v hladnih mesecih, ki prihajajo, več kot na mestu. Kot pomemben dogodek za okrepitev slovenskega in jugoslovanskega elektroenergetskega sistema naj omenimo, da je sredi septembra začel delati novi 400 kilovatni daljnovod Divača —Redipuglia, s čimer smo dobili dodatno močno povezavo z zahodnoevropskim elektroenergetskim sistemom. Razveseljivo je tudi, da je bil v obljubljenem štirime-sečnem roku ob koncu septembra dokončan remont 125 megavatnega bloka v trboveljski termoelektrarni. M. V. Kranj - Slovenijo je pretekli teden obiskala delegacija izvršnega sveta skupščine SAP Kosovo, ki jo je vodil predsednik izvršnega sveta Riza Sapundjija. Gostje so izkoristili dvodnevni obisk v naši republiki za pogovore o možnostih uresničevanja projektov za hitrejši razvoj Kosova. V sredo, 14. oktobra, se je delegacija mudila v Iskri Elektro mehaniki v Kranju, kjer so se predstavniki delovne in sestavljene organizacije Iskra pogovarjali o tesnejšem sodeloiKinju Iskre s kosov skimi organizacijami združenega dela. Pogovor s potencialnimi nosilci programov, ki bi dali primerno osnovo za uresničitev programa hitrejšega razvoja Kosova v tem srednjeročnem obdobju, naj bi organizirala gospodarska zbornica Kosova. — A. Bor Tkalke ni treba priganjati Poslovni rezultati v Bombažni predilnici in tkalnici so zadovoljivi, znotraj pa ostaja vrsta nerešenih vprašanj — Pozornost predvsem nagrajevanju po delu, izboljšanju delovnih razmer, prestrukturiranju proizvodnje in kadrovskim potrebam Polde DŽAJIČ Ročno delo steklarja Na Jesenicah je pri Železarni delavnica, ki nosi napis Kristal Maribor, poslovalnica Jesenice. Domala neopazna je, čeprav je ob cesti, in tudi notranjost je precej neugledna in utesnjena. Vendar ie številnim domačinom in. tudi ;rajanom od daleč prav dobro znana, kadar potrebujejo njene storitve. Ce imamo svoje stanovanje ali hišo, se vsaj nekajkrat zgodi, da še kako potrebujemo steklarske storitve. V Kristalu na Jesenicah so zaposleni trije steklarji, 'čeprav bi potrebe in zahteve občanov terjale več zaposlenih. A steklarjev, ki bi prihajali iz Ljubljane, je vedno manj. Mladi se le neradi odločajo za ta poklic, ki večinoma terja ročne spretnosti, saj je delo lahko le malo mehanizirano. Med jeseniškimi steklarji je prav gotovo najbolj znan Polde Diajič, ki že 22 let dela v steklarstvu, najprej je bil v Ljubljani, nato pa na Jesenicah. Polda vsi poznajo po tem, da svoje delo izvrstno obvlada in pri njem na storitev ni treba dolgo čakati. Delo v Kristalu poteka nemoteno in brez zastojev, zato se stranke ne morejo pritoževati. »Precej delamo na terenu, tako pri straakah kot tudi v številnih delovnih organizacijah,« pravi Polde. »Delo ni tako lahko, kot se zdi, saj je večinoma ročno in naporno tedaj, ko je treba nakladati ali razkladati velika in teška stekla. Razen tega delamo zdai v teh prostorih, ki so majhni, drugih pa na Jesenicah ne moremo dobiti. Stranke in naročila ne prihajajo le od Jeseničanov, temveč oskrbujemo vso gor-niesavsko dolino, radovljiško občino tja do Bohinja in celo Kranj. Mislim, da imamo še kar dobro izbiro materialov, zastojev pri nabavi materiala, ki prihaja iz tovarne stekla Lipik, ni. Na zalogi so vse vrste stekla, ki ga proizvajamo pri nas, in tako naročniki lahko izbirajo. Cene? Marca lani se je steklo podražilo in mislim, da ni predrago — vaaj naročniki ob drugih znatno višjih cenah ne mislijo, da bi bilo.« Največ dela imajo jeseniški steklarji z uokvirjenjem slik, z rezanjem vseh vrst stekla ter seveda z montažo steklenih elementov za zasebnike in delovne organizacije, največ za jeseniško Železarno. Polde Kžajič in drugi steklarji opravljajo svoje delo vestno, vedno so pripravljeni sprejeti naročila in ustreči tistim, ki potrebujejo storitve. D. Kuralt Tržič — Če gledamo zgolj številke in indeksne rasti, potem so v tri-četrtletju delavci Bombažne predilnice in tkalnice kar dobro gospodarili. Pohvaliti gre predvsem njihova prizadevanja za izvoz, saj so letošnji plan izpolnili že septembra, konec leta pa ga bodo presegli za najmanj 800.000 dolarjev. Izvažajo izključno na konvertibilni trg, čeprav bi vse izdelke lahko in bolje prodali doma. Vedno pač, kako nujna je za naše celotno gospodarstvo usmeritev v izvoz jn da se jim navsezadnje na ta način odpirajo tudi poti za lasten razvoj. Zadovoljivo, smo zapisali na začetku. Da pa slika znotraj delovne organizacije v resnici ni tako bleščeča, smo zvedeli na sestanku komunistov iz delovne skupnosti skupnih služb. Čeprav samoupravni organi in družbenopolitične organizacije razpravljajo o vsebinskih stvareh, šo doslej komunisti, ki naj bi bili vodilna silnica, posvečali premalo pozornosti ravno reševanju najbolj perečih vprašanj. Povedali so, da so delavci nezadovoljni z nagrajevanjem, čeprav so letos osebne dohodke popravili že štirikrat in se tesno približali povprečju v občini. Sistem nagrajevanja namreč še vedno zagovarja tako imenovano uravnilovko, ne pa plačila po dejansko vloženem delu in po gospodarnosti posameznega tozda. Odnosi med njimi in delovno skupnostjo skupnih služb so še proračunsko naravnani. Tudi delovne razmere hiso upoštevane pri nagrajevanju. Pa vendar so v velikem delu proizvodnje težki. Norme so prenapete. Predic in tkalk pa še koga res ni treba priganjati. Nasprotno pa ie še dovolj notranjih rezerv v mnogih režijskih službah, so priznali. Prav v njih je največ oportunizma. Pozdravljajo sicer nove predloge, »ohladijo« pa se, ko se zavejo posledic; da bo treba več in bolje delati. Kako bi drugače pojasnili, zakaj so za ustanovitev prepo-trebne plansko-analitske službe rabili celo leto utemeljevanj, zakaj je predlog za upoštevanje delovnih razmer pri nagrajevanjui propadel, zakaj težnje po uravnilovki? Delavci Bombažne predilnice in tkalnice so si v razvojnih programih začrtali nekaj zahtevnih nalog. Prestrukturiranje dela nedonosne proizvodnje v izdelavo steklenih vlaken odpira v prvi vrsti dve vprašanji; kako pritegniti sovlagatelje za naložbo, ki je sami ne bodo sposobni izpeljati, in kako jo vgraditi, da bo izpad dohodka, ki je že zdaj pičel, čim manjši. Prezreti ne kaže tudi .kadrovskih vprašanj. Nova proizvodnja bo zahtevala okrog 120 dodatnih delavcev, preusmeritev sedanjih, razen tega pa v kratkem odhaja v pokoj precej ljudi iz proizvodnje. Nove bo treba nekje dobiti in jih usposobiti za delo z drugimi stroji. Strokovne službe, predvsem pa komuniste v njih, torej čaka resno delo. Čas je, da samokritika, ki so jo izrekli prejšnji teden, rodi nekaj boljšega. H. Jelovčan C L, AS4 STRAN GLASOVA OKROGLA MIZA Stanovanj ne dražijo le gradbeniki ljetos imajo gorenjski gradbeniki se dovolj dela, prihodnost pa ni rožnata — V ceni stanovanj so gradbeniki s svojim delom udeleženi le od 15 do 30 odstotkov — Če hočemo zidati stanovanja ceneje, je potrebno na to misliti že pri izdelavi urbanističnih načrtov, projektiranju stanovanj in pridobivanju zemljišč in Se enkrat pretentati nase zahteve glede standarda stanovanj — Zidamo takšna stanovanja, kot bi imeli veliko višji narodni dohodek, sprejemamo zahtevne normative, kar vse draži gradnjo — Stanovanjsko gradnjo je treba načrtovati dolgoročno in investicije temeljito pripraviti GradbeniMvo je ena najpo-mesabnejtih go«podar»kih panog v Sloveniji, saj u potraje skoraj 14 odstotkov delavcev, ki delajo v gospodarstvu, in ustvari« priblii-no enak odstotek družbenega proizvoda.. Produktivnost je nitja kot v gospodarstvu, vendar se v zadnjih letih razmerje popravlja. Zaradi vse večjih stroškov, ki jih povzroča izredno dinamična rast cen vgradnih materialov in surovin, pada rentabilnost. Ker pa se negativni karale! v tako veliki panogi oziroma vse težave, s katerimi se srečuje, odražajo na zelo širokem bogu porabnikov, so gradbeniki kot fl&alisti ie posebej na udaru. Vendar bi bilo krivično gradbeništvo obravnavati ločeno od načrtovanja, priprave in vodenja investicij", zato amo v naši okrogli mizi poskušali razčleniti, od kod visoki stroški !■ PUPi"It prekoračitve pri ■^jfskih objektoV in visoke cene stanovanj, ki so največkrat te pravi kamen •podke. Ob tem pa tudi, kahjjsn je položaj gorenjskih gradbenih podjetij ob zaostrenem gospodarskem položaju, ko je investicij vse man), na Gorenjskem pa so padle te dale« pod Sft odstotkov družbenega proizvoda. Na ta vprašanja naj bi nam odgovorili predstavniki gradbenih podjetij, stanovanjskih skupnosti in stanovanjskih zadrug. Našemu vabilu so se odzvali: Jože Albreht, direktor SGP Tehnik Skofja Loka. Jakob Stabuc, direktor SGP Tržič Stane Rotar iz SGP Gorenc Radovljica, Martin Osvald, Marjan Jaklič, Branko Veselinovič, Franc Flander in Zonik Leopold iz samoupravnih stanovanjskih skupnosti Radovljica. Tržič, Kranj in Jesenice, Stane Božič, direktor Gradbinca iz Kranja, Jože Hauptman, direktor Lokainvesta iz Škofje Loke in Marko Cavlovič". urednik glasila Gradbinec. Glas: Kakšen je položaj gorenjskega gradbeništva v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah? Jote Albreht: »Menim, da se ne razlikuje od položaja v preteklih letih, prihodnost pa ni rožnata. Se vedno se ukvarjamo s starimi težavami: preveč smo razdrobljeni, vsaka občina ima svoje firmo: sodelujemo pa predvsem na tehnološkem po- dročju. Tu si medsebojno pomagamo. Dela imamo še vedno dovolj, primanjkuje gramoza, agregatov in lesa. cementa in jekla pa se trenutno Ae kar dobi. Imamo premalo obrtnikov, kar zavlačuje finalna dela na objektih.« Jaka stabuc. »V Tržiču se že pozna, da ni investicij. Tako gradimo v glavnem manjše objekte, kar bo sigurno vplivalo na dohodek. Gradbeništvo se že itak ne more pohvaliti z dobro opremljenostjo, sedaj pa vse teže dobimo orodje in stroje in se že dogaja, da dela, ki že dolgo niso več zahtevala rok, spet opravljamo »s špico in m a rolo* Primanjkuje tudi vseh vrst rezervnih delov. Temu se pridružuje še neustrezno nagrajevanje naših delavcev oziroma preslabo vrednotenje dela v gradbeništvu. Če lahko zidar ali tesar dvakrat več zasluži popoldne kot na šihtu, ne more imeti prevelikega interesa za čim večjo storilnost v službi. Kane Rotar: »Letos smo pravzaprav šele na jesen dobili več ponudb, prej smo delali predvsem v stanovanjski gradnji. Obseg dela že nekaj časa upada in zato tudi število zaposlenih. Ker imamo sorazmerno nizko ceno stanovanj, seveda ne moremo dosegati dobrih rezultatov in se zato zmanjšuje akumulacija. Pesti nas. tudi slaba opremljenost Hud problem so devize in ne moremo uvoziti niti opreme niti rezervnih delov. Zraven tega pa še naši dobavitelji zahtevajo del plačila v tuji valuti. Stane Božič: »Gradbenikom se pogosto očita, da smo med važnimi spodbujevalci inflacije. Deloma smo in sicer v tem, da se lotimo tudi investicij, ki so slabo pripravljene. Zaradi sprememb in dodatnih del med gradnjo seveda nastajajo prekoračitve. Se posebno pa se v gradbeništvu pozna omejevanje investiranja Tako imamo trenutno dela Še Ereveč, ker vsi žele imeti vse ončano do konca leta, za prihodnje leto pa lahko pričakujemo, da bo dela vsem primanjkovalo. Zato se že pojavlja nelojalna konkurenca in izsiljevanje. Vendar je treba vedeti, da je zaradi tega oškodovan predvsem delavec v gradbeništvu. Tako se v Kranju na licitacijah že pojavlja 6 do 7 firm s sedežem izven Gorenjske. Ker delo moramo imeti, seveda nastopamo s »slečenimi« cenami.« Glas: Kakšno je razmerje med industrijsko in stanovanjsko gradnjo? Jože Albreht: »Približno tretjino dela predstavlja stanovanjska gradnja. Do sedaj je bil ta odstotek stalen in se je delo dobro programiralo. Ker bo obseg stanovanjske gradnje, po pričakovanjih upadel za 20 do 25 odstotkov, se je treba vprašati, kako naprej. Smo namreč organizirani za takšen obseg dela in zmanjšanje bo prav gotovo šlo na račun osebnih dohodkov, slabšega družbenega standarda in siromašenja panoge. Glas: Gradnje za trg ne bo več. Smo na spremembo financiranja pripravljeni? Jože Albreht: »Zakon o stanovanjski politiki je odpravil gradnjo za trg, ki je nedvomno dala pozitivne rezultate, kar se vidi po številu zgrajenih stanovanj, hkrati pa je stanovanjske skupnosti postavil pred veliko nalogo — investiranje gradnje. To bo prav gotovo povzročilo zastoje v stanovanjski gradnji, ker smo se na spremembo slabo pripravili. Mislim, da niti SDK ne ve, kako spremembo izpeljati. Oblikovan je sistem določanja cen, ki je tudi dokaj dobro deloval in se uveljavil, vendar se sedaj tudi to podira Na območju škofjeloške občine letos gradimo približno toliko kot v preteklih letih, bojimo pa se, da bo za naprej stanovanjski dinar zadnji, ki ga bodo delovne organizacije pripravljene izločiti, saj se razmere v gospodarstvu vse bolj zaostrujejo.« Franc Flander: »To je prehodno obdobje. Za trg se Se gradijo tisti objekti, ki so v delu. V Kranju je to soseska Planina II. težko pa bo priti na nov način investiranja. To nas čaka še prihodnje leto, s pripravo nove soseske. Stanovanjska skupnost mora biti investitor, če ni dovolj usposobljena, lahko to delo nekomu poveri, vendar ne izvajalcu del. Će bo prišlo do zastoja, bo to v Kranju še posebno boleče, ker smo že lani imeli velik izpad, saj smo od planiranih 400 izročili ključe le 19 stanovalcem. Vsekakor pa se bomo morali na gradnjo Planine III že pripraviti v skladu z določili. In- ( vestitor naj bi bila stanovanjska skupnost skupaj z Dom planom, izvajalec pa gradbeniki.« Glas: Koliko stanovanj naj bi torej zgradili v prihodnjih letih? Franc Flander: »Delovne organizacije so planirale zelo optimistično in te želje smo v okviru stanovanjske skupnosti močno pristrigli, vendar je bil v združenem delu potem brez Franc Flander Leopold Zonik Jože Hauptman Martin Osvald Branko Venelinovit Marjan -Jaklič ~\ posebnih pripomb sprejet. Sedaj že lahko ocenjujemo, da smo še vedno planirali preveč Tako naj bi v Kranju zgradili do leta 1985 3.200 stanovanj, od tega 2200 v usmerjeni gradnji, kar je za 200 več kot v minulem srednjeročnem obdobju. V Sloveniji pa planiramo izgradnjo 65.000 stanovanj, kar je verjetno za kakih 10.000 enot prevelika številka. Letno bi torej morali v Kranju zgraditi prek 400 stanovanj, in če računamo poprečno velikost 55 kvadratnih metrov, bi za to morali zbrati 500 milijonov dinarjev letno. Kako bomo združili toliko denarja? Sredstva vzajemnosti, ki se v ta namen zbirajo v okviru stanovanjske skupnosti, lahko vsak, ki nima ostanka čistega dohodka, zahteva nazaj. Zato je v zvezi z uresničevanjem plana stanovanjske gradnje potrebno zadeve dobro premisliti in se dogovoriti. Podobno je tudi s sredstvi solidarnosti. Se so nejasnosti in imamo problem, kako pripraviti razpis, da bo v skladu z zakonom. Zraven tega se pojavljajo še strahotni problemi pri urejanju zemljišč, ki seveda zavirajo in draže gradnjo stanovanj. Letos bomo do konca leta naselili 440 stanovanj, vendar nam s tem ne bo uspelo nadoknaditi zamud preteklih let. Vrednost je okoli .550 milijonov dinarjev.« Leopold Zonik: »Tudi pri nas je največji problem pridobivanje in opremljanje zemljišč — to je vzrok za kasnitve in podražitve. Imamo določene lokacije, nimamo pa komunalno opremljenih zemljišč. To ni urejeno, ker ni denarja. Zato je nujen dogovor, da se ta problem uredi. Pod vprašanjem je tudi zbiranje sredstev. Morah bi jih eno leto zbirati, da bi drago leto lahko z njimi razpolagali. Le tako bomo lahko realno planirali, saj je iz tekoče porabe to skoraj nemogoče. Če je podjetje v izgubi, mu mora skupnost vrniti denar. To pomeni, da praktično do zaključnega računa ne bomo vedeli, koliko denarja lahko porabimo. Na Jesenicah smo se dogovorili, da bo nova soseska s 108 stanovanji na Hrušici. Dali smo Eonudbo združenemu delu. Do-ili smo odgovore, kupili bi toliko in toliko stanovanj, vendar denarja ni. Takšni pa so tudi srednjeročni plani. Do leta 1985 naj bi zgradili 1250 stanovanj, od tega 849 v družbeno usmerjeni gradnji. Letošnji plan je 196 stanovanj, zgrajenih pa je 217 s tem, da je 36 stanovanj iz lanskega leta in da je, Železarna sama zgradila še 24 stanovanj« Jote Hauptman: »Podobne težave so tudi v Skofji Loki, vendar s to razliko, da ni primanjkovalo denarja, temveč dokumentacije. Tako je izpadla gradnja v Gorenji vasi in novi soseski v Skofji Loki. Sicer smo v škofjeloški občini v preteklem srednjeročnem obdobju zgradili v poprečju letno 10 stanovanj na 100 prebivalcev in plan t zgrajenimi 1520 stanovanji za odstotek presegli. V sedanjem srednjeročnem obdobju pa naj bi zgradili 1700 stanovanj skupaj z Rudnikom urana Žirovski vrh. To je spet 10 stanovanj na 100 prebivalcev. Šestdeset odstotkov naj bo družbeno usmerjene gradnje. Ker imamo v občini več centrov, bo tudi gradnja Sutekala v več krajih. Tako bo v kofji Loki zgrajenih 55 od stotkov stanovanj od planiranih, v Železnikih 18, v Gorenji vasi 16 in v Zireh 11 odstotkov. Ta gradnja naj bi po cenah iz leta 1980 veljala 1,6 milijarde dinarjev in sicer naj bi združeno delo in banke zbrale milijardo, drugo pa so sredstva občanov in sredstva, ki jih bo prispeval rudnik. Letošnji plan je preveč optimističen in sicer je predvidel izgradnjo 323 stanovanj, zgrajenih pa bo 222 ali 67 odstotkov, od tega 58 odstotkov v usmerjeni gradnji v Dašnjici v Železnikih in Skofji Loki. Vzrok za izpad je zamuda pri sprejemanju zazidalnega načrta v Fran kovem naselju in zaplet v Gorenji vasi. Čeprav zadeve glede financiranja stanovanjske gradnje še niso razčiščene, menim, da je važna dolgoročna usmeritev in ne vem, zakaj bi se zaradi tega problema obnašali drugače. Stanovanjska cena se začne oblikovati ob sprejemanju urbanističnega načrta in se konča s predajo ključa. Zato ie na gradnjo treba gledati celovito. Res na je, da hna v okviru tega vsak svoje interese« Martin Osvald: »V Radovljici smo letos zgradili 217 stanovanj s poprečno ceno 16*258 dinarjev za kvadratni meter v Stane Rotar Stane Božič skupni površini 11.747 kvadratnih metrov. Za prihodnje leto je izhodiščna cena 23.120 dinarjev, zgradili pa naj bi 159 stanovanj.« Branko Vesel i novic: »Pri nas je SS že letos investitor. Vendar pa je problem še drugje. Združeno defo je veliko bolj zainteresirano za zasebno kot za blokovno gradnjo. Menijo, da sredstva hitreje krožijo, če jih posojajo, in da laže rešijo več stanovanjskih vprašanj. Tako imamo pol usmerjene in pol zasebne gradnje Plani delovnih organizacij so preoptimistični. posebno še, ker so nekatere delovne organizacije zaradi premajhnega ostanka čistega dohodka že zahtevale denar nazaj. Sprašujemo se lahko samo, kaj bi se zgodilo, če bi bil Peko v izgubi. Menim, da je pomanjkljivost v tem, da je stanovanjski zakon sprejet, drugi, popolnimi akti pa ne.« Glas: Kakšne p« ao cene in kje so vzroki, da so tako visoke? Jakob Stabuc: »Lani je bil pri nas kvadratni meter stanovanja 13.000 din, letos pa 18.100. Mislim, da smo med najcenejšimi.« Stane Božič: »Cene v gradbeni operativi rastejo počasneje kot druge cene v gospodarstvu. Tako so leta 1977 rasle za 2 odstotka počasneje, leta 1978 za odstotek hitreje, naslednje leto za 3,4 in lani za 2 odstotka počasneje. Gradbeništvo združuje vrsto dejavnosti in najmanjši porast, če gledamo cene znotraj panoge, je bil prav v gradbeni operativi. Tako so cene leta 1977 porasle za 11, leta 1978 za 16, leta 1979 za 21 in lani za 12 odstotkov. Gradbeniki imajo zato tudi bistveno manjšo akumulacijo, kot drugi, ki sodelujejo v ceni. Će pogledamo sestavo cene kvadratnega metra stanovanja potem vidimo, da predstavljajo letos gradbena dela v Gradbincu 34 odstotkov cene, obrtniška dela 31 in instalacijska 11 odstotkov - to je skupaj 75 odstotkov. Priprava zemljišča je v ceni udeležena z 1,88 odstotka, komunalna oprema zemljišč 14,44 odstotka, zaklonišče 3,64, stavbno zemljiška skupnost z obrestmi 0,60 odstotka, tehnična dokumentacija 0,89, investitor stvo 1,46 in obresti 1,79 dinarja Ia> 15 odstotkov od vrednosti stanovanja predstavlja delo, kar pomeni, da lahko povečamo produktivnost za polovico, pa se bo to poznalo pri ceni stanovanja komaj odstotek in pol Letos smo pri stanovanjih na Planini dosegli ceno 24.000 dinarjev.« Franc Flander: »Republiška skupnost za cene teh cen ni potrdila in bodo zato nekaj nižje.« doze Albreht: »Cc gosto slišimo pikre n* a produktivnosti podatki «•"* da smo jo dosti tzboiaua 1 smo pred 10 leti potrelM ur za kvadratni saeter *■» ^£%sr*3s: 'J, benih del v ceni stanovaše • da. Pred desetnzu teti Š7s* vR-a sedaj med 30 m « oma* V Skofji Loki szz» «s3 prodajali stanovanja din za kvadratni nuLu «■* leta a 17.000 dm m mmm^ 00 predvidoma 2iag" ' Povprečna cena na —"- s din« " JozeHauntznaua- »Časa 1 n> mJ««ve oijekta « * segla 80 odstotkov proda«* ne, stroški urejen i. komunalno opremo szTzzuS«« odstotkov, dokizment*««^< drugi stroški 2 odstotJauCs- < rezultat dogovora med * m Pr°d*iak*m- temveč ca metodologije, ki stan, udeležence.« Jakob Stabuc- v predstavljajo gradbena d odstotkov cene. od tesZ JT stotkov materi« h, aT^* J— 21 odstotkov vtezzrna^S ceno zelo vplivajo predpisi - tako zaJn^^T*! datni izolaciji zauthai«»>S takšna, kot jih gra nišči, zato pa ie cena Temu se je pridružil V ase#* dolg postopek pridobivana s* IjHč in rezultat vsega visoka cena.« Glaa: Kaj torej narediti, da bodo stanovanja in dostopnejša? Ce bi na kratko strnili, kar so * eno jasno: na ceno nikakor * J?**^ temveč se cena oblikuje ^^^^L^^^^ prek izdelave konkretnih načrtov sosesk, P™^»nja opremljanj« zemljišč, gradnje, °?*™!£?£™ti^£ZLJ bf po«£x d. iep^bno Ka> z^is&zrs: in ae zanjo dobro priora vin. rn j^^i ^\T"7 finalne zmotnosti, fnmmo ns^todi izredno '^cdjas- "t-e. «*tevne Š^Z^^^Et natega narodnega dohodka- »«ra»»». * njo velja tako kot za vse investicije:fi"^?*™*^ * skladu t motnostmi, je investicijs tuai { Bogata HR*. 23 OKTOBRA 1981 KULTURA Hevija dokumentarnih filmov neuvrščenih dežel 5.STRAN G LAS Dragocen prispevek k zbliževanju ponedeljka, 26. oktobra bo v kranjskem kinu Center tekla dokumentarnih filmov neuvrščenih dežel — Dokumentar-je dober način medsebojnega spoznavanja in s tem tudi medsebojnega razumevanja - — Revijo odprl jugoslo-fflm Pozdrav prijatelju nasipih Pakistana, Četrti film pa je prišel iz Argentine in je pregledno predstavil turizem in gospodarstvo ter življenjski utrip te južnoameriške dežele. Zapišemo lahko, da je že prvi splet filmov potrdil misel, da je doku-• mentarni film dober način medsebojnega spoznavanja in s tem tudi boljšega medsebojnega razumevanja. Kakor ie na otvoritveni slovesnosti dejal Bogdan Osolnik, član predsedstva jugoslovanske lige za mir in" neodvisnost narodov, »često prihajajo do nas o teh deželah nepopolne predstave, ki jih posredujejo sredstva množičnega komuniciranja razvitih dežel, predstave, ki dušno njihovo avtentično podobo.« Revija, ki jo je na pobudo pokojnega Dragana Jankovkfa, priredil Inter-film festival, organizator bienalnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju, je zato dragocen prispevek k zbliževanju, kulturni dogodek in manifestacija neuvrščenih. Svoje filme je v Kranj poslalo 25 dežel m sodelovanje je torej kar simbolično, saj se je prav toliko voditeljev neuvrščenih držav zbralo pred dvajsetimi leti na prvi konferenci v Beogradu. Prav temu jubileju je prva revija dokumentarnih filmov neuvrščenih dežel posvečena. Seveda so morali filmi skozi selekcijo in na situ jih je ostalo 23 iz devetnajstih dežel. Označuje jih pisanost, filmi govore o bogatem etnografskem in folklornem izročilu, pa tudi o socialni preobrazbi dežel. Najkrepkejše je seveda domače -zastopstvo, kar osem filmov, po » štirje so prišli iz Indije in s Kube. Dva močna producenta Indija in Egipt pa se predstavljata tudi z izborom svojih igranih filmov. Revijo spremlja okrogla miza, ki je danes oh P tiri zbrala udeležence — Potem, ko so v sredo, v- kranjski Mestni hiši razstavo Kulture neuvršče-prispevek slovenskega E-tno-m u žeja naši prvi reviji do-—trnih filmov neuvrščenih ^bsb, bo ob 20. uri v kinu Center hajali prve štiri filme šestdnev-1 ■evijakega sporeda. Uvedel ga (■alfi film Pozdrav prijatelju. »trtJatrja Dragoslava Mitroviča, a je o Titovem prizadeva-igtttnje neuvrščenih. Kamera, potrebovala besednih pojasnil, ija na njegovih številnih svetu, poten miru in pn-. Prvi festivalski večer je le kuvajtski film o tkanju o ročni spretnosti, ki •*»**. Sledil je pakistanski film z tjfetotn Podobe blaginje, doku-^sttuec s pomenljivim naslovom nrji bivolov ob rekah, prekopih in k pogovoru o dokumentarnem filmu kot možnosti zbliževanja med neuvrščenimi deželami. Filme bodo kasneje predvajali tudi v drugih jugoslovanskih mestih, saj bo revija svojo ponovitev doživela v Zagrebu, Novem Sadu. Beogradu. Skopju in Sarajevu."Ljubljanska televizija pa obljublja, da bo izbrane filme uvrstila v svoj »mozaik kratkega filma«. M. Volčjak ***jaki ; Kulturni koledar k JK8ENICE - V Delavskem I danu je odprta razstava likov-aft del slovenskih železa rje v. Opadate si jo lahko vsak dan od tso 12. in od 16. do 19. ure. V Amaterskem gledališču Tast Cufar bo v soboto, 24. atlasu ob 19.30 gostovalo Po-sjnJte na točkovima iz Beogra-I ali t uprizoritvijo dela Radi-I im-Lola Djukiča: Moram da ■Hjasi Petra. Predstavo bodo I saovfli v nedeljo, 25. oktobra f sj 19.30 za člane sindikata t jiSBisit železarne. Jeseniški s)sslisčniki pa bodo v torek, 27 oktobra, ob 19.30 gostovali v Umnem gledališču v Ljubljani * uprizoritvijo Cankarjevega ***** Rude, v četrtek, 29. -*tobra, ob 16. in ob 19.30 uri v Prešernovem gledališču v Kranju. ULANJ - D revi ob 18. uri v stebriščni dvorani Mest-hiie odprli razstavo Bi-_ denar, ki jo je Go-i muzej pripravil s sodelo-Narodnega muzeja iz Ijane in Numizmatičnega Slovenije. V galeriji Mestne, hiše so J s/rtaUo sredo odprli razstavo Irftare neuvrščenih, ki jo je Sfosnski etnografski muzej pri-fltvfl ob Reviji dokumentarnih rsnov neuvrščenih dežel, ki te dai teče v Kranju. » galerijskih prostorih Presnove hiše in v mali galeriji *k*ne hiše bo še do 26. oktobra ** ogled razstava Dela Frana Uvslka v očeh likovnih i *JS*I Sikov, ki jo je posredo-sjk« Društvo slovenskih likovah umetnikov. V kleti Prešerna* hiše pa si lahko ogledate *»nUvo fotografij Jake Je-Bsfs. Razstave so tako kot stalne atoite Gorenjskega muzeja siprte vsak delavnik razen pošiljka od 10. do 12. in od 16. d* 18. ure, ob sobotah in »•fcjkh od 10. do 12. ure. *ntA2l0ĆE - V petek, 23. afctobra ob 19.30 ter v soboto, 24 oktobra ob 19.30 bodo člani stratiške gledališke skupine na loškem gradu je odprta nj**ava grafik dveh iraških svetnikov Hamida A. Tahir-J* ■ WaUda Mustafa. Ogledate *j jo lahko vsak dan razen pošiljka od 10. do 17. ure. V knjižnici Ivsn Tavčar b» v torek, 27. oktobra ob 17. uri na aooredu ura pravljic; Tinka Stukl jo bo posvetila dnevu nsftvih. V sredo, 28. oktobra ob ~/6 uri bo Stane Tavčar vodil predavanje z diapozitivi: V p/^ Sahare. Ttfcč - V paviljonu NOB b/» Se do 27. oktobra odprta r*otava likovnih del člana skupine 77 Braneta Povaleva Opodate si jo lahko vsak dan r**n ponedeljka od 16. do 18. 2<* Spored Petek, 23. oktobra oh 9. uri Okrogla miza: Dokumentarni film kot možnost zbliževanja in izmenjave med neuvrščenimi deželami ob 16. uri retrospektiva indijskega in egipčanskega filma Buskashi (Afganistan) Aleksandrija, zakaj (Egipt) ob 20 uri Buskashi (Afganistan) Napredek v Kuwaitu (Ku-* wait) Ritem dela (Jugoslavija) Kishan in čarobni voz (Indija) Sobota, 24. oktobra ob 18. uri retrospektiva indijskega in egipčanskega filma Ritem dela (Jugoslavija) Zelja (Egipt) ob 20. uri Granada, majhna dežela, velika revolucija (Kuba) Slamarska obrt (Iran) -Ples mornarjev (Egipt) Sodobna Indija (Indija) Nedelja, 25. oktobra ob 19. uri Pravice otrok (Tanzanija) Folklora (Libija) Zapuščeni sin (Senegal) Kasabe (Jugoslavija) Ponedeljek, 26. oktobra ob 20. uri Kultura Tana Toraja (Indonezija) 20 let neuvrščenosti (Jugoslavija) Tržič - V avli starostnikov Petra Vzarja v Bistrici pri Tržiču bo še do konca oktobra, vsak dan od dveh do petih popoldne, odprta razstava ročnih del. Napravile so jih varovanke pod vodstvom fiziote-rapevtke in jih ponudile za prodajo. Lični ivzeni prti, kape, šali,pledi. nogavice, rokavice, brezrokavnik in ljubki pajaci imajo povečini že nalepko »prodano«. Kako tudi ne, saj so cene zanje smešno nizke. Prava tovrstna razstava ima precej obiskovalcev, ki upajo, da bo naslednja še bogatejša-. - Foto: H.Jelovčan Gorenjska razstava črnobelih v Adergasu fotografij Gestaltna koncertu v Žalcu. - Foto: M.Jenšterle Koncert skupine Gestalt Radovljica — Foto kino klub Radovljica tudi letos prireja v počastitev dneva republike gorenjsko razstavo črnobelih fotografij, že petindvajseto po vrsti. Svečano jo bodo odprli 27. novembra, ogledali si jo boste lahko do 4. decembra. Pravico do sodelovanja imajo vsi člani gorenjskih foto klubov s svobodno izbiro teme. Vsak udeleženec lahko pošlje žiriji v Radovljico do 26. oktobra največ šest črnobelih fotografij velikosti 30 krat 40 centimetrov, ki pa ne smejo biti kasirane ali doslej že predstavljene na gorenjskih razstavah. Najboljšim bodo podelili zlato, srebrno in bronasto plaketo ter pohvale. Posamezni avtor bo lahko Hohil le eno priznanje. Najboljši klub pa bo prejel prehodno Puharjevo plaketo. Žirija, ki jo bo imenoval pripravljalni odbor radovljiškega foto kino kluba, bo ocenjevala prispele fotografije do 30. oktobra. Njene odločitve so po pravilniku o podeljevanju nagrad dokončne. Razstavo bodo tako kot vsako leto pripravili v radovljiški graščini. Istočasno bodo v dvorani graščine prikazali tudi razstavo »Color DIA 6x6«, pri kateri lahko sodelujejo vsi člani Poto saveza Jugoslavije. Vsak avtor se bo predstavil s šestimi diapozitivi, ki bodo za-javnost predvajani v popoldanskih urah do 4. decembra. Amaterski filmarji v Tržiču Tržič — Letos mineva petnajst let od začetkov organizirane filmske dejavnosti v Tržiču in deset let, kar so zagnani amaterji ustanovili samostojen klub ter ga poimenovali po Tomu Križnarju. Tisti čas je bil za mlade tržiške snemalce tudi najplodnejši. Njihov klub je bil med tremi najuspešnejšimi v državi, dva člana sta izpolnjevala merila za mojstra amaterskega filma, posneli so 40-minutni dokumentarni film o zadnjih tržiških čevljarjih, ki so delali še na star obrtniški način. I^eta 1975. so začeli snemati tudi tržiško filmsko kroniko. Kmalu potem pa je v klubu prišlo do menjave generacij, ki je kljub boljšim materialnim možnostim za delo občutno zožila kvalitetno in količinsko raven ustvarjanja. Vendar pa so amaterji na pragu osemdesetih let krizo obvladali, kar potrjujejo tudi nagrade i mednarodnih festivalov ter nenazadnje zaupanje ob pripravah na 18. festival amaterskega filma Slovenije. Festival bo v soboto, 24 oktobra, v Cankarjevem domu v Tržiču. Začel se bo ob 10. uri s predvajanjem pionirskih in članskih filmov, nadaljeval ob 12. uri s slavnostno sejo izvršnega odbora foto-kino zveze Slovenije in ob 15. uri z okroglo mizo kinoamaterjev, sklenil pa zvečer ob 18 uri s prikazom nagrajenih filmov in podelitvijo nagrad ter s koncertom glasbene skupine Sedmina. Pokroviteljstvo festivala je prevzel medobčinski svet zveze sindikatov za Gorenjsko, članom filmskega kluba Tomo Križnar pa bosta pri izpeljavi pomagali občinska zveza kulturnih organizacij Tržič ter foto-kino zveza Slovenije. H. J. Će bi v teh trenutkih skušali sestaviti seznam skupin, ki so v zadnjem času s svojo glasbo izstopile iz monotonije številnih plesnih in podobnih zabavnih ansamblov, ne bi mogli mimo mlade kranjske skupine, ki si je nadela dokaj čudno ime — Gestalt. Toda Gestalt pri njih ni le psihološka šola, temveč predvsem njihov odnos do glasbe in ustvarjanja nasploh. Množica najrazličnejših inštrumentov namreč štirim glasbenikom omogoča kar najširše možnosti za igranje. Vsakdo izmed njih premore precej teoretičnega in praktičnega obvladanja inštrumenta, kar je osnova za tako glasbeno pot, kot si jo je izbral Gestalt. Jasno začrtana osnovna tema, ki se na vsakem koncertu razvija drugače, pač glede na okoliščine in specifiko prostora, je edina stvar, ki na koncertu združuje glasbenike. Pri tem pa jim nudi obilico možnosti za improvizacijo in variacije. Ze zaradi tega bo imel koncert, ki bo v soboto, 24. oktobra ob 19. uri, nek poseben, že vnaprej določen pomen. Skupina bo namreč prvič nastopila v cerkvi. Ta ambient bo nedvomno močno vplival na njihovo glasbeno izvajanje, ne le zaradi uporabe cerkvenih orgel in njihovega specifičnega zvoka, temveč tudi zaradi vzdušja, ki ga cerkveni prostor ustvarja sam po sebi. Nedvomno bo to za skupino tadi svojevrsten izziv, saj v takih prostorih do sedaj še ni nastopila. Do sedaj so nastopali v glavnem v manjših dvoranah (kranjske gimnazije, pred dvorano kina Center v okviru prireditve Nejča Slaparja Slutnja poletja, na otvoritvi likovne razstave v prostorih gledališča, lutk in glasbe). Dvakrat pa so se predstavili tudi v večjih dvoranah — na koncertih skupine Kladivo, konj in voda v Kranju kot predskupina in letos na festivalu akustične glasbe v Žalcu, kjer so med nastopajočimi vidno izstopali. Skupina, ki jo sestavljajo Dino Gojo (čelo), Dane' Selan (klavir, v Adergasu tudi cerkvene orgle), Dušan Soklič (akustična kitara, sitar in lutnja) ter Brane Smole (električna in akustična kitara), ima tako v soboto prvič možnost, da samostojno prikaže svoje delovanje v užitek tako sebi kot poslušalcem. MARKO JENSTERLE Srečanje železa rje v likovnikov — Poleg srečanj pihalnih orkestrov, folklornih in gledaliških skupin ter pevskih zborov so letos priredili tudi srečanje likovnikov SOZD Slovenske železarne. V Delavskem domu na Jesenicah so 17. oktobra odprli razstavo likovnih del. Z različno tematiko se predstavlja 24 likovnikov železarjev. Na otvoritveni slovesnosti je spregovoril Miro Skube, predsednik komisije za kulturno dejavnost sindikata Slovenske železarne, ki je dejal, da je pobuda za srečanje železarjev likovnikov zrasla ob praznovanju deset letnice SOZD Slovenske železarne. Razstavo je stovesno odprl Jože Vari, predsednik DPD Svoboda Jesenice, v kulturnem sporedu je nastopil oktet ženskega pevskega zbora Jesenice ob spremljavi harmo-nikarke Mojce Legat. Razstavo si lahko ogledate do 28. oktobra, vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. - Branko Blenkuš Sodelovanje radovljiških in varaždinskih kulturnikov V okviru vsakoletnega programa sodelovanja med Delavskim kulturnim društvom RKUD Sloboda -VIS Varaždin in Zvezo kulturnih organizacij Radovljica, ki bo prihodnje leto slavila že 15-letnico navezave tesnih delovnih in prijateljskih stikov, bodo Radovljičani s petek, 23. oktobra in v soboto 24. oktobra gostovali v Varaždinu Tokrat gredo k svojim gostiteljem v starodavno hrvaško mesto, ki letos slavi 600-letnico. Komorni zbor Stane Žagar iz Krope, Moški zbor DPD Svoboda Podnart in Harmonikarski orkester Glasbene šole Rad*;v!jica. V petek zvečer bodo nastopili na celovečernem koncertu v varaždinskem narodnem gledališču Avgi; rec, v soboto pa se bodo predstavili delavcem tovarne VIS, ki so pokrovitelj tamkajšnje Svobode. V prostorih tovarne Strojotekst pa bodo odprli razstavo del članov likovne sekcije LIKOR iz Radovljice. Varaždinski kulturniki bodo obisk vrnili z gostovanjem svojih skupin v začetku decembra, ki bodo na Ble^j počastili Linhartov praznik in 15-letnico Zveze kulturnih organizacij Radovljica. C L,AS 6.STRAN Žiri praznujejo IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI PETEK, 23 OKTOBRA Skupno do novih pridobitev V 2ireh ho letos nadaljevali z gradnjo kanalizacije, gradnjo mrliških vežic na pokopališču, zgradili most most čez Soro na Ledinici, odprli novo lekarno in zgradili 25 stanovanj, še to jesen bodo zaceli graditi telefonsko omrežje Danes praznujejo Žirovci svoj krajevni praznik v spomin na 23. oktober 1*43, ko so Prešernove! pregnali Nemce in je bil ta kraj s okolico praktično do konca volne svobodno o se ml je. Ta prasni k vsako leto proslavijo a pomembnimi delovnimi zmagami, ki dokazujejo, ds Žirovci živijo as svoj kraj, da si prizadevajo sami narediti življenje lepše in so zato pripravljeni poseči tudi v žepe in pljuniti v roke. Tudi letos je tako. O tem pripoveduje predsednik skupščine krajevne skupnosti TONE OBLAK. »Letos ie bil sprejet novi srednjeročni plan in v njem so zajeti vsi ključni problemi, ki pestijo krajane Seveda je obseg predvidenih del dokaj stabilizacijski in je usklajen s finančnimi možnostmi. Glavni problemi so na področju komunale in zato smo tudi v srednjeročni plan vključili največ investicij s tega področja. Na prvem mestu je prav gotovo kanalizacija. Primarne vode smo naredili že v preteklem srednjeročnem obdobju, letos pa smo potegnili približno 7.000 metrov sekundarnih vodov med Rakulkom in Račevo. Pri tem moram poudariti, da so krajani pokazali veliko pripravljenost. Po posameznih ulicah so izvolili gradbene odbore, ki so vodili dela in vsak krajan naj bi poleg prispevka 13.000 dinarjev od hiše, opravil še 50 udarniških ur. Odziv je bil presenetljiv, saj so v poprečju krajani opravili od 150 do 200 ur pri sekundarnih vodih, medtem ko so hišne priključke seveda v celoti zgradili in plačali sami. Dela so sedaj v sklepnem delu in do konca leta bomo sekundarno priključili na primarno kanalizacijo, drugo leto pa naj bi čistilna naprava, ki smo predali namenu ob lanskem krajevnem prazniku, bila že polno izkoriščena. Vrednost letos izvedenih del znaša 12,15 milijona din. V planu je tudi zapisano, naj bi v tem srednjeročnem obdobju potegnili primarni vod še v stari del Zirov, na Dobračevo in v Novo vas, ko bo tam sprejet zazidalni načrt in, če bomo uspeli zagotoviti denar. Letos naj bi tudi uredili krogotok vode od čistilne naprave do črpališča pod Klanom, vendar je za ta dela zmanjkalo denarja. To investicijo bi pravzaprav morala izvesti Komunala Skofja Loka. Tudi kanalizacijo upravlja ta temeljna organizacija Tehnika.« Kako napreduje gradnja na pokopališču? »Prvotno je bilo predvideno, da bi mrliško vežico zgradili v dveh delih in sicer naj bi prvi del zgradili * pomočjo samoprispevka krajanov, drugi del pa z denarjem, ki se zbira za komunalno dejavnost. Ker pa smo lahko prenesli v ta namen sredstva namenjena za gradnjo smetišča, katerega gradnjo smo odložili, potekajo vsa dela hkrati. Do I. novembra bodo zaključena, saj so se delavci Remonta Ziri zelo potrudili. Celotna investicija znaša 8,52 milijona dinarjev in je razen mrliške vežice zgrajena še dovozna pot, parkirišče in urejena so druga komunalna dela.« Most na Ledinici ie problem, ki se je vlekel skozi ne kaj let. »Letos je bil zgrajen in sicer ga je zgradil škofjeloški Tehnik in je veljal 4,47 milijona dinarjev. S tem so se uresničile dolgoletne želje krajanov Ledenice in Mrzlega vrha, ki jim ta most pomeni najkrajšo povezavo z Žirmi.« Kaj je še novega v krajevni skupnosti? »Avgusta smo predali namenu novo lekarno, ki naj bi se kasneje dogradila, da bi bil prostor tudi za zdravstveni dom. Prizadevamo si, da bi ga vsaj do konca srednjeročnega obdobja spravili pod streho. Zemljo so kupile delovne organizacije Žirov, gradnjo pa financira zdravstvena skupnost Gorenjske. Letos smo zgradili tudi nov stanovanjski blok s 25 stanovanji in takoj, ko bodo končana zunanja dela, bodo bodoči stanovalci dobili ključe. Potem bomo skušali urediti tudi okolico celotnega stanovanjskega naselja, v katerem je okoli sto stanovanj. Hkrati pripravljamo zazidalni rtačrt za novo stanovanjsko sosesko S-7, v kateri bo predvidoma okoli 160 stanovanj in za zasebno gradnjo, kjer naj bi zgradili okoli 100 niš. Vendar pa je bil v krajevni skupnosti sprejet dogovor, da je treba najprej pozidati vse proste površine v okviru sedanjega zazidalnega načrta. Šele potem bomo posegali po novih površinah. Letos smo postavili tudi dve kabelski anteni in sicer v Snopkovi grapi v Račevi in na Ledinici. V Brekovicah pa bo potrebno zgraditi mali pretvornik, ki je- bil tudi planiran za letos, vendar RTV ni še pripravila potrebne dokumentacije. Na Dobračevi gradimo gasilski dom, ki je že pod streho, otvoritev pa bo 1. maja prihodnje leto ob 80-letnici gasilskega društva Dobra-čeva. Denar zanj je prispevala SIS za požarno varstvo, žirovsko združeno delo, izredno veliko pa gasilci sami, ki so se še posebno izkazali tako pri prispevkih, kot s prostovoljnim delom. Gradnja bo veljala okoli 8 milijonov dinarjev.« Tudi izgradnja telefonskega omrežja je v načrtu? »Res je. Takoj po krajevnem prazniku naj bi začeli graditi telefonske vode. Kontejnerska centrala je že dopolnjena in je sedaj prostih okoli 400 priključkov. Vsak naročnik bo prispeval 20 tisoč dinarjev in bo opravil 50 udarniških ur, druge stroške bo nosila KS. Računamo, da bomo letos za izgradnjo telefonije namenili 7,5 milijona dinarjev Položili nai bi zemeljske vode, priključke pa bi zgradili prihodnje leto. Ze v preteklem srednjeročnem obdobju smo računali tudi na izgradnjo pošte, vendar se je gradnja odmaknila in. če bo vse po sreči, bo zgrajena do konca tega srednjeročnega obdobja.« To so le letošnje investicije. Da pa je potrebno vse kar zgradijo tudi vzdrževati, se samo po sebi razume. To so makadamske ceste, družbeni objekti in druge pridobitve, ki prav tako terjajo veliko prizadevnosti in denarja. Da pa ne bi kazalo, da se v krajevni skupnosti ukvarjajo le s komunalo, je potrebno povedati, da je izredno razgibano tudi kulturno življenje, saj najbrž nikjer ni na tako majhnem prostoru toliko ljubiteljske kulture kot prav v Zireh. rekreacija je postala vsakdan Zirov-cev in tudi poseganje v vrhunski šport ni neznanka. Prav tako je izredno aktivno turistično društvo, pa gasilci, mladina in razna druga društva. Ne nazadnje se lahko o pridnosti in prizadevnosti Žirovcev prepričate že, če se popeljete po ulicah: tako urejenega kraja, tako lepih vrtov in okolice zlepa ne boste našli. L. Bogataj TOZD ZA PTT PROMET KRANJ Poštna ulica 4 objavlja prosta dela in naloge DOSTAVLJANJE PTT POŠILJK NA POŠTI KRANJ I. - PISMONOŠA Delo se združil je /.a nedoločen čas. Poiskusno delo traja mesec. Vabimo vse interesente, da se osebno zglasijo v t ništvu TOZD Kranj, Poštna ulica 4. Za vzdrževanje ni denarj Tržič — V tržiški občini imajo tri matične osnovne šole s štirimi podružnicami, ki jih obiskuje 1750 otrok. Samo šola Kokrškega odreda v Križah ima vse pogoje za sodoben način dela in tudi možnosti za prehod na celodnevni pouk, medtem ko je pouk v bistriški in tržiški šoli dvoizmenski. Če bi ga hoteli odpraviti, bi morali zgraditi najmanj dvanajst novih učilnic. Najslabši pogoji so v osnovni šoli heroja Grajzerja v Tržiču. Potrebna je temeljite obnove oziroma dozidave vsaj pet kabinetov. Denar za naložbo tržiško združeno delo že zbira po posebnem dogovoru, tako da bo prva etapa, ki vključuje dograditev kuhinje, kabineta za slovenski jezik, knjižnice in delavnice za tehnični pouk, predvidoma sklenjena prihodnje leto. Mrliška vežica bo zgrajena do 1. novembra. Zamude ne bi smeli dopustiti' bo z novim šolskim letom ri slikar-S m^e u Pri osmih letih je bil že ob mater J^ral^ie^ ,n moral se je p«>« vaienec »v 'Ajdovščini? ■ pastirček; potem urarski vajene (j ., , prej pa se čistilka in pestunja. Znali so izko ristiti otroka. Na starih vratih na podstrešju so mu postlali. za družbo so bile miši in podgane . . . Pritisk fašistov je bil hud predvsem na mlade ljudi. Ko so ga skupaj s prijateljem Jo-žetom Kostanjevicem iz Trga pri Vipavi 1931. obdolžili, da sta pripravljala napad na Musso-linija. mu je uspelo pobegniti v Jugoslavijo. Jožeta so pa vlačili iz zapora v zapor v Rimu. na otokih . . . Avgust je sicer srečno prebegnil v Jugoslavijo, toda dela ni dobil. Od Ljubljane do Zagreba ga je iskal. Za kratek čas ga je dobil v Krškem pa v Sevnici pa kasneje v Mariboru in nazadnje, malo pred vojno, v Kamniku. Tu se je dobival z ostalimi emigranti iz Primorske in Istre, spoznal organizatorje vstaje na Kamniškem, Šturma. Toma Brejca in druge. 1941. ga je Tomo Brejc sprejel v partijo. Tisto noč, 27. julija 1941, ko je tudi Kamnik pričel z oboroženo vstajo, je bil Avgust v skupini, ki je žagala telefonske drogove. Bili so izdani, toda našli jih niso, ker pač niso točno vedeli, kje bodo začeli z akcijo. Z Brejcem sta bila domenjena, da Avgust po akciji zaradi slabega zdravja še naprej ostane na terenu. Tako je tistega jutra, kot običajno, šel na delo v urarsko delavnico. Pred delavnico pa so ga že čakali. Stražar je stal zunaj, mojster pa je z drugim Nemcem šel proti njegovemu stanovanju. Ohranil je mirno kri in s kar se da umirjenim korakom stopal mimo delavnice in mimo stražarja do konca ulice, za prvi vogal in v hrib. V Tunjicah je pri zanesljivih ljudeh čakal zvezo in poslušal, kje poka. da bi jo mahnil v tisto smer. Teden dni se je skrival v Podgorju pri Kamniku v cerkvenem zvoniku, mežnar pa mu je nosil brano. V Duplici je s pomočjo natakarice v gostilni dobil zvezo s partizani, ki so tisti večer prišli po kruh. Prišel je v kamniško četo in skupaj i ostalimi borci na Rašici prisegel. Avgust sam zase pravi, da ni dober pripovednik, vendar so dogodki h njegovih partizanskih let tako bogati, da je prav škoda, da jih be moremo opisati podrobneje. Na primer tisti prvi spopad v tunjiškem gozdu, ko so Nemci nenadoma vdrli v njihov tabor in je Avgust ostal sam sredi Nemcev. Cel dan je tičal v nizkem grmovju. Do večera so Nemci preiskali vse, le v tisto grmovje se niso vtaknili. Naboje v pištoli je imel pripravljene za tistega, ki bi se mu najbolj približal, zadnje pa zase ... Pa jeseni 1941, ko je bila njegova radomeljska četa v gozdovih za Radomljami. V patroli je bil tisto jutro skupaj s tovarišem. Kar zasliši pritajen žvižg. Sumljiv mu je bil. Prepričeval je tovariša, naj se vrneta v tabor, ta pa se mu je smejal, češ da se je nekje oglasil pastir in da naj ne bo paničar. Avgust je tak žvižg poznal še od napada v Tunjicah. Vrnila sta se, povedala o žvižgu komandantu bataljona dr. Marjanu Dermastju. Hitro so se pripravili za borbo in kmalu je počilo. Hude borbe so imeli takrat, obroč se je vedno bolj ožil, toda nazadnje se jim je uspelo prebiti prav tam, kjer je sovražnik najmanj pričakoval, na mestu, kamor so Nemci dovažali nove moči. Cel teden so se potem še zaganjali za njimi. Čez Savo na Janče, na Molnik so se umikali. Cel teden niso imeli v ustih drugega kot zelena jabolka in vodo. Šele ko so prišli skupaj z molniško četo, so dobili hrano. Ena sama žlica je krožila od "ust do ust. Tedaj so jih obiskali na Molniku ljubljanski aktivisti in jim prinesli zastavo pa zdravnika so pripeljali s sabo, da je pregledal borce. Zadnji napori so še bolj zrahljali njegovo zdravje. Nujno mora v bolnico, je odločil zdravnik. Kmalu je dobil ponarejene dokumente in posteljo v eni od barak ljubljanske bol niče. Toda že čez kakšen teden je k njegovi postelji stopil agent in začel spraševati. Avgust je povedal podatke, kot so bili napisani v dokumentih. Toda ustavilo se je pri Logatcu Iz katerega Logatca, ie hotel vedeti oni. F/ Lo gatca pač. je odgovoril Avgust. Nikoli še ni slišal, da bi bil Logatec Zgornji in Spodnji Odločil se je za Zgornjega. »Vidica ni rte v Zgornjem ne v Spodnjem Logatcu,« je pribil oni. Avgust se je izgovarjal, da mu je mati kmalu umrla in da je zgodaj šel po svetu Rešila ga je vizita. Primarij je stopil k agentu in ga prosil, da se za ta čas odstrani. Avgust ?a.j? primariju dejal, da mu je ta moški prav kar pnsel povedat, da ima mater na postelji in mora takoj domov, če jo Še h deti. Avgust ni čakal. Na hitro se je poiskal v bolnici dr. Merlakovo. za k_-že prej vedel, da je lahko njegova zveiz' ga je pri posebnem vhodu za zdravnik* ■ stila ven. Tudi nekaj denarja mu je dal«* pot in povedala za naslednjo zvezo na 5* tra cesti. Tu so ga pa poslali na Stu' bolnico za duševne bolezni, k dr. Ki Prav tedaj je šel iz bolnice transport bolnikov na posestvo Razori nad Po vom. Tu ga je dr. Kanoni postavil za To najhujšo zimo 1941-42 je pi ' malce opomogel, spomladi je bil i— šolski tabor na Polici, kjer so se nou urili z orožjem. Od tam je šel v par** ambulanto na Molnik, po napadu mi umaknili na Dolenjsko, na Golo. Zgodaj spomladi 1943., ko se ie , ofenziva, je bil Avgust med tremi hujšis*1 niki in ranjenci v Brezovi nad Sv. Krile« Litiji. Tovariši so jih skrili prav na mejer italijansko in nemško vojaško linijo, k"" bila minska polj« Toda izdal J* Je tovi je prebežal k belim. Neko jasno noč sol ponje. Videl je obrise tistega, ki jim j* hrano, in slišal, ko je rekel: »Tukaj so.« 9 tako nenadoma, tako nepnčakovano, d*i od njih ni prijel orožja Avgust.je čutd *i, prsih. Stal je in držal odejo pod to tom »J on. zahteval, da dvigne roke. Deloval jt^ gonsko. Vrgel je vanj odejo, se vrgel * padel Strel mu je švignil čez glavo. Le*£ talil se je po bregu in bil na varnem. Unf so zajeli. .__ «jSI Cankarjev bataljon ga je potem P***^ Primorsko. V ciklostilno tehniko »Jekm*| Vojskem je bil dodeljen P°tem^^%| tovariši tiskal Slovenskega P°^™** »J I ne brošure. Tudi Temelje marksizmasoj | tu. Jeseni 1944 je b,l poslan na PoknJJ tehniko za Slovensko P^^^S stavljen za vodio delavnic jnblinsjki. zadnje, spomladi 1945, ko jih je rajbda * Šivale bil Avgust med tiskaj. nu£ „,f;,o»«kp tehnike »Krn« pnPf«f ? ^ partizanske tehnike-Krn«jjrm^ v^ »repad v grap, Kasam^ W , Ravnami Sem mu je Kunr f xi govo partizansko spomenico \\m in dočakal t udi svobodo... ---L;-«P li' jtH*. aOKTOBM 1981 STRAN ZA NAJMLAJŠE ZA DOM IN DRUŽINO 7. STRAN. G L, A Naši dopisniki Damijan Perne Priznajte, da je med vami presneto malu posebnu pridnih učencev, ki bi komaj čakali, da sedejo h knjigi ali domači nalogi. No, tudi Damijan Perne iz 7. razreda osnovne iole Stane Žagar v Kranju, prvi gost naše nove rubrike, vam je podoben, čeprav šola zanj ne predstavlja muke. Dober učenec je. Posebno mu »ležijo« slovenščina, matematika. zgodovina. zemljepis. Mislila sem če. da ho naštel vse predmete, ki so mu všeč. Pred kratkim smo na naši strani objavili njegov spis Šopek spominov. Nastal je kot šolska naloga. Pa tudi v prostem času Damijan rad piše. Drugo leto sodeluje v novinarskem krožku. »Najpogosteje pišem doma. ko imam čas. Opisujem dogodke, včasih po šaljivi, včasih resni plati« Damijan ima prosti čas /nimetno izpolnjen. Razen v novinarskem krožku sinleluje še pn šolskem radiu kot tehnik ali napovedovalec, tretje leto je že pri tabornikih, s posebnim tneljem pa obiskuje ritmični krožek. Privlači ga pa m tom ima. Zanimivo je. koliko se da P11 eda h samo z gibi telesa. V sedmem razredu je že čas za razmislek, kam po osnovni šoli »Ne vem še.« je pri :nal Damijan. »Težko se je odločiti. Morda bom zdravnik« Pa še nekaj besed o ksesam dnevno sobo. pomi-jem posodo in |>ometem kuhinjo. Kadar povem en vic in grem za mamo po mleko Ce pomagam pri delu Ce se pogovarjam / njimi. k«> pridejo domov Kadar sem priden, kolikor morem. Ce skuham mamici in očku kavo Ce mamico od|>el jem v soho PO HUDI URI Smo spet vsi skupaj. Sta mamica in ati srečna •Je mir in se nihče ne krepa Se pogovarjamo. Gremo na izlet \ Italiju. Avstrijo ali pa na sprehod Se s sestrico igrava Mamici kaj dobrega naredim Se imamo radi. Hodimo na sprehode, pozimi pa se smučamo. Kam gremo. Mamici dam jioljubček Učenci 3. r. osnovne ftole Jeaeniftko-bohinjski odred Kranjska gora Z Danske, s Kitajske ... Sredi neurja prav na sredo Šenčurja pripelje se vlak. na njem bel oblak. Brez olike, čudni' oblike. Dvigne z vagona se visoko v nebo. nekaj trenutkov in žeje siet/o. Crni oblaki za sonce so se skrili, nebo pa so beli oblački prekrili. Beli oblaki, čudni ti spaki. Po nebu so plavali, po svetu potovali. z Danske, s Kitajske so v Šenčur prijadrali. Res. prav nad Šenčurjem je največji oblak, veste, tisti, prav tisti, ki ga je pripeljal vlak. Brez 4>like. čudne oblike. Metka Graftič, 8. a r. osn. ftole J. in S. Mlakarja Šenčur Še enkrat gobe nas Slovence nekaj popadlo.' ■nam gobe. brez katerih v ■oni menda ne mine prijateljski v službi, doma. med prijatelji. ** lepega rjavega, trdega gohanč-» »i je včeraj nafte! znanec, te J**žame z mislijo, da bos prvi prebil v gozdu in zagotovo "*j podobnega. Pa ne samo Na veliko so nosili iz gozda kostanj evke. čebularje, kreni-■ezovčke. turke in kaj fte vse. J*) kar vidift. kako se najlepši bohotijo v kozarčkih v kisu. In ■° j8» zdevali v vrečke, v skrinje »proti pojedli vri ti jurčki in ostale vrste jP^fknt končajo v kisu. gobovi ^ w*^y pepražene v jajcu. Kaj druge VjJ* ribližno v enakih količinah etos. Izrednega pomena pri da vsa proizvodnja nastaja Prodajo in delovno skupnost nih služb. Delavci Alpine čestitajo vsem krajanom ob prazniku in jim želyo še veliko delovnih uspehov. V Alpini so letos lahko ponosni na Se en ^^M"**"* prodor njihovega smučarskega čevlja. Letos bosta i njemlatj vala kar dm člana naše A selekcije, to je "/#^£,3^^ smučarje ekipe Kasneje bodo te čevlje začeli "detova* tw** prodajo, seveda v manjših količinah, ^^^rttu zn m dobavitelj smučarskih čevljev za olimpijske igre t aarajem 23. OKTOBRA 1981 ZIRI PRAZNUJEJO 9 STRAN GLAS 1KETA ova tehnologija in stroji o lastni zamisli V Etiketi so letos v devetih mesecih naredili približno za 7 odstotkov več kot so planirali — Čeprav so veliki posredni izvozniki, imajo težave z uvozom surovin — Sami so razvili Dpvo tehnologijo in stroje za novo vrsto etiket, ki so novost na našem trgu J Wiki Etiketi dela 185 delav-'> letos so planirali 140 mili-■aarjev celotnega prihodka. *> je bilo, da bo do polletja v 1 te tekla poskusna proizvodni« ae je zaradi kasnitve zaklonišča, ta rok podal j-ea leta, ko naj bi zakloni-namenu. To je dokaj po-1 phjekt v okviru te delovne cije in so ga skupno sofi-delovne organizacije Kla-rSora-Mercator in Etiketa, •etflj mesecih so v Etiketi i 81,5 odstotka letnega plana,-«■ približno 7 odstotkov več kot znaša dinamični plan za to obdobje. Stroški pa so narasli dosti več kot celotni prinodek, zato jim dohodek narašča počasneje kot promet. Vendar računajo, da bodo do konca leta, v kolikor ne bo večjih težav z repromateriali in surovinami, plan proizvodnje presegli za 5 do 10 odstotkov. Ker je uvoz opreme zelo omejen, so se Etiketini strokovnjaki sami lotili projektiranja nove tehnologije in novih naprav za prenos termopla-stičnih etiket, ki so novost pri nas, na umetno usnje in tekstil ter druge materiale. Tako so že lani v sodelo- Novi stroj mnPRES B 81, ki so ga strokovnjaki r sodelovanju tKladivarjem. REMONT - GRADNJE ŽIRI p. o. Stara vas 14, »4226 2IRI razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA P08LOVODNEGA ORGANA ta dobo 4 let ■ »zpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, v *« ima višjo ali srednjo šolo gradbene, ekonomske, organizacijske «Ji upravno-pravne smeri, v d* ima 2 leti oziroma 5 let delovnih izkušenj, v de je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z družbenim dogovorom v da se zavzema za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov »w> w»____A ^ep o izbiri bodo kandidati prejeli v 30 dneh. ■ ■I, LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV litri LTH, n. sol. o. Skofja Loka vabijo k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih del in nalog: 1 ORGANIZATORJA I. 2 ORGANIZATORJA - ANALITIKA 3 ORGANIZATORJA III. 4 STRUGARJA (več delavcev) ^e ospeino opravljanje del in nalog se zahteva: ^ 1. — visoka šola tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri, — 2r leti delovnih izkušenj 2. — visoka šola organizacijske, ekonomske ali tehnične v smeri in 3 leta delovnih izkušenj 3. — srednja šola tehnične ali ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj v*" — poklicna šola, željene delovne izkušnje ^Ojjfcve sprejema kadrovsko-socialna služba v 15 dneh po vanju z Alpino izdelali stroj ETI-PRES A 80 za avtomatski prenos etiket na stelke oziroma notranje dele čevljev. Etipres etikete so novost v Etiketinem proizvodnem programu. Letos je Alpina v svoji orodjarni že izdelala 7 takšnih strojev za različne čevjjarske tovarne v Jugoslaviji. Letos so v Etiketi skonstruirali nov stroj ETIPRESOR B 81 in so s sosednjim Kladivarjem sklenili sporazum za izdelavo teh strojev za potrebe tekstilne industrije. S tem strojem namreč lahko etikete nanašajo na trikotažo, perilo, nogavice. Športno, otroško in lahko konfekcijo te rpok rivala. Glavne značilnosti ETIPRES etiket, ki jih izdelujejo v Zirovski etiketi so: tiskane so na posebnem papirju in se na izdelke prenašajo s pomočjo temperature in pritiska. So elastične in prigodljive nosilni podlagi ter dobro prenašajo oblikovne in atmosferske spremembe. Lahko se* perejo in se lahko likajo prek krpe s hrbtne strani. Skratka, novi izdelek ie izredno pomembna pridobitev ne le za Etiketo temveč za vse naše proizvajalce obutve in tekstila. Ne pesti pa jih le onemogočen uvoz opreme, ki bi bila nujna, saj so do sedaj uspeli zgraditi lepo novo tovarno, nekateri stroji pa so ob tem Etipres stike te sn primerne za potiskanje tekstila. zastareli. Stalne težave imajo tudi / iRHHa^HI nabavo osnovnega in pomožnega aaaaaaal materiala. Ker ne ustvarjajo deviz, sami namreč direktno ne izvažajo, morajo sklepati samoupravne sporazume z izvozniki o združevanju deviznih sredstev. Ob tem velja povedati, da bodo letos v Etiketi ustvarili 70 milijonov dinarjev s posrednim izvozom, vendar do sedaj tega še nikjer niso uspeli uveljaviti. Svoje izdelke namreč izvažajo tako s tekstilom, kot z ubutvijo in tudi drugimi proizvodi. Zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja surovin sicer še ni bilo, vendar pa se zato občasno pojav- Vsem Žirovcem kolektiv Etikete čestita ob krajevnem prazniku in jim želi, še veliko delovnih uspehov. l^ajo ozka grla, ki motijo normalno in proizvodnjo. etiketa proizvodnja etiket in tiskarske storitve, po. žin dobračeva 212 Mercator SOZD Mercator n. suh. o, kmetijsko gozdarska zadruga MERCATOR - SORA p. o. 64226 žiri Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem, odjemalcem, potrošnikom in kooperantom čestitamo za KRAJEVNI PRAZNIK ZIRI, ter se priporočamo za nadaljne sodelovanje. KLA0IVAR 64226 ŽIRI vUGOSLAVtA TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO ČESTITA VSEM KRAJANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA KRAJEVNI PRAZNIK ŽIRI r VdUjul Delovni kolektiv trgovskega podjetja KOKRA iskreno čestita krajanom Žirov za njihov praznik. Istočasno jih vabi, da še naprej tako zvesto obiskujejo prodajalne KOKRE - KRANJ v Zireh, in sicer: »SLON« - ŽIRI »ŽIROVKA« - ŽIRI »NOVOST« - ŽIRI OBISK V KOKRINIH PRODAJALNAH VAŠE ZADOVOLJSTVO! Pojoča tetiva Podržajevega loka Marjan Podržaj je naš odličen lokostrelec, ki svoje izkušnje in spoznanja prenaša na mlade tudi v lokostrelski šoli v Ljubljani — Ljubezen do lokostrelstva je najpomembnejša Nova vaa pri Begunjah — Ze nekaj let je minilo od tistega dne, ko je Podržajev Marjan iz Nove vasi pri Begunjah prvič podržal v rokah lok in puščico. Mladega fanta sta vsaj za nase razmere še vedno dokaj nenavaden šport in športna lokostrelska oprema pritegnila, navdušila in preizkusil se je. Prvi nateg je bil okoren, obotavljajoč, tetiva se je napela in puščica je negotovo švignila proti tarči. Sledilo je več in več nategov, preizkusov, strelu je sledil strel in po Pičlih štirih mesecih so zabeležili prvi održajev uspeh. Marjan je opozoril nase že na prvem tekmovanju, so tekmovalci so ga občudovali, poznavalci lokostrelstva zaslutili nov lokostrelski talent. Marjan je bil uspeha nedvomno izredno vesel in vse od tedaj {'e najboljši jugoslovanski lokostrelec, ;i domala nikoli ne razočara in ki nas solidno zastopa tudi na mednarodnih tekmovanjih in na lokostrelski olimpiadi. Preveč bi bilo, ko bi naštevali vse Podržaieva uspehe, ki se kažejo v številnih diplomah in pokalih. Drži, da je Podržaj izredno nadarjen, odličen lokostrelec, ki, živi za ta šport, mu namenja ves prosti čas in vse svoje zmožnosti. Pred seboj ima veliko bodočnost. Svetovni prvak v lokostrelstvu se bliža petdesetemu letu, kar dokazuje, da lokostrelski šport ne pozna starosti. Pozna le sposobnost, predanost loku in puščici, pozna le ljubezen do tega športa, ki je pri nas sicer vedno bolj razširjen, a še vedno silno skromno zastopan, če vemo, kako veliko popularnost uživa v tujini. Marjan Podržaj pa ni kot nesporni prvak in talent zaverovan v lastne moči in sposobnosti. Vsakomur, ki pokaže le kanček zanimanja, Podržaj z veseljem in navdušenjem pokaže loke in puščice, ki jih dobi večinoma iz tujine, vendar jih še sam vestno predela tako, da so kar najbolj kvalitetni. O lokostrelstvu napravi pravo predavanje, kar ni čudno, saj veliko ve, zato tudi predava na lokostrelski šoli v Ljubljani. »Lokostrelstvo je šport, ki mu moraš biti predan, ki ga moraš imeti rad in ae ga tudi stalno učiti,« pravi Marjan Podržaj. »Nekako moraš živeti in dihati z lokom in vložiti v strel vse svoje sposobnosti, želje in hotenja. Vsak strel z lokom pa zahteva nekaj, psiholoških odločitev, ki so združene v skoraj nezaveden akt. Strel z lokom mora slediti točnemu ukazu, graditi moraš konec strela na preteklih dobrih zadetkih. Strel se deli na posamezne faze, ki Zvestoba kmetijstvu V kranjskem oddelku kmetijske usmeritve se letos izobražuje 33 gorenjskih učencev, ki bodo kasneje delali na domači zemlji pa moralo biti med seboj povezane m usklajene. Strel se deli na položaj stopal, bokov in glave, na koncentracijo na sredino tarče, na nalaganje puščice na tetivo, dvig loka in prijem tetive in tako dalje. Strel mora biti vedno približno enako dolg, ker le tako dobiš občutek ritma.« In Marjan vedno strelja v pravilnem lokostrelskem ritmu, vedno tudi prav v sredino tarče. Ko zapoje njegova tetiva - seveda pravilno zapoje, že po petju in zvoku tetive veš, če je dobro napeta — se puščica požene prav v sredino. Ob tem povleče hrbtne mišice, in ko je puščica v tarči, se mu kot v avtomatičnem ritmu spustijo in sprostijo prsti. Mladi, ki so navdušeni nad lokostrelstvom, lahko po zmerni ceni dobijo lok in puščico med našimi loko-strelci, ki se srečujejo, izmenjavajo izkušnje, si prodajajo opremo. Najbolje je seveda, da se vpišejo v lokostrelsko šolo in udeležijo vsakoletnega tečaja v Gozdni šoli Zveze tabornikov anajajniH JANEZŠTER Človek za vse Veliko sva se pogovarjala v zadnjih letih o tržiški kulturi, o mačehovskem odnosu do nje, o zapuščinah prednikov, ki propadajo, o društvih, ki bolj ali manj životarijo, o likovni razgibanosti, umetnikih. Vse počez sva prerešetala, pokritizirala, hotela spremeniti na bolje. Pogosto sem se obrnila k njemu po 'P* * nasvet. Janez S ter veliko ve o Tržiču in Tržičanih. V obistih pozna njihov značaj, misli, sposobnosti. Niso ga zaman špikali pred šestimi leti, ko se je z diplomo umetnostnega zgodovinarja in sociologa ponudil za kustosa v muzeju. Kranjčan, kaj ti veš o naši zgodovini! Z zaprašenih muzejskih polič je izbrskal vse bukle, ki pišejo o razvoju naselja ob sotočju Mošenika in Tržiške Bistrice. Mesec dni je prebiral porumenele liste. Izvrsten spomin ima. Dvomim, če bi danes med domačimi našli enega, ki bi vedel več. Sčasoma so ga le sprejeli za svojega, mu nalagali vedno težja bremena. Ja, to bi pa kustos lahko izpeljal, so dejali! Je, zagnan in vedoželjen fant, ki se ni znal niti hotel otepati. Ne morem si kaj, ampak v muzeju, v temačnem, zatohlem ozračju starih predmetov in listin, si ga težko predstavljam. Živahnega, vedno iščočega. Prizna, da ga to delo počasi že utruja Zbiranje, preučevanje in urejanje zgodovinskega gradiva, vzdrževanje in dopolnjevanje stalnih zbirk, priprava materiala za nove . . . Preveč je zanj Ni vedno časa, da bi šel ven, med ljudi. V torek je bil po naključju pri Malijevih. Vse je vedel o njihovem klasicističnem salonu, le videl ga še nikoli prej ni. Užival je in se smejal ljudski pripovedki, ki zatrjuje, da je v njem spal sam veliki Napoleon. Ampak Napoleon sploh nikoli ni bil v Tržiču! ■ ■ , Obiskovalcev se razveseli, če jih muzejsko bogastvo resnično zanima, če ne pridejo le, da bi izpolnili čas do kosila. Tudi po mestu jih popelje, do Kumikove hiše. Zdraži ga. kadar mu Tržičani hočejo vsiliti svoje goste Daj pelji jih na Ljubelj, vodi jih po Gorenjski, pokaži jim Vintgar Ponedeljek ali petek, sobota ali nedelja, nihče ga ne vpraša Razstava akademske slikarke Marjance Kraigher pred dvema letoma v paviljonu NOB je za Janeza Stera pomenila uvod v dosti ljubšo gale riisko razstavno dejavnost. Ze med študijem se je navadil razlagati metniška dela. ki jih želi čim bolj neposredno, prisrčno in strokovno obenem predstaviti v galerijskem prostoru in na vabilu k razstavi Ko se r i*a otvoritev je ves na trnih; bodo ljudje prišli, bo avtor zadovoljen / r«7noreditvijo del in z oceno, bo koncertni klavir ubral prave glasove Voljko «e fc smeri v trži*ki kulturi, ki se Jim Janez Ster posveča; hlikovanie zbornikov, kulturnih oddaj na lokalnem radiu, sodelovanje / j* likovnimi amaterji, skrb, da bodo hišice na Gregorjevo zaplavale H0m!d!daboS,"ikH nedelja dobila tudi kultom, prizvok ) vo Človek za vse H Jelovčan Kranj — Povojna leta smo na Gorenjskem podpirali industrijo kot prednostno razvojno panogo, vlagali vanjo, ob tem pa nekoliko pozabljali na dragocene obdelovalne površine, mižali, ko so mladi s kmetij odhajali v tovarne, nekdaj mogočna gospodarstva pa ostajala brez pridnih rok. Zdaj smo se, žal pozno, zavedeli. Na vsakem koščku zemlje bi radi pridelali čim več hrane. Na vse načine, tudi s štipendijami, skušamo mlade usmeriti v izobraževanje za kmetijstvo, sai vemo, da bodo le usposobljeni lahko uresničevali zahtevne naloge. Iz teh potreb se je letos rodila tudi kmetijska usmeritev v Mlekarskem šolskem centru v Kranju. Doslej so se morali mladi izobraževati v Grmu pri Novem mestu, v Šentjurju pri Celju ali v Mariboru. Za tako dolgo pot pa so se odločali le redki. Sola v Kranju jim je odprla nove možnosti. Ze prvo leto so se nepričakovano številčno odzvali. Kar 33 i"ih je v oddelku, dve tretjini več ;ot prejšnja leta v vseh tovrstnih šola zunaj Gorenjske. Največ jih je iz kranjske občine, iz škofjeloške in šišenske, manj pa iz drugih krajev. Kaže, da poklicu«, usmerjanje povsod še ni zaživelo in da se bodo morale vanj aktivneje vključiti tudi kmetijske organizacije in njihove pospeševalne službe. V prvem in drugem letu se pouk odvija po skupni vzgojnoizobraz-beni osnovi, tako kot v vsem usmerjenem izobraževanju, medtem ko se praktični pouk začenja šele v tretjem letniku. Po prvem se bodo učenci odločali za četrto oziroma peto za h te vn ost no stopnjo, za šolanje do kmetijskega tehnika. Na proizvodno delo. ki bo steklo v drugem polletju in je v prvi vrsti namenjeno seznanjanju učencev z delovnimi navadami, s samoupravljanjem, so se v Mlekarskem šolskem centru dobro pripravili. Izva jali ga bodo, tako kot kasneje tudi večji del praktičnega pouka, pred vsem v obratih Kmetijsko-živilske ga kombinata, vendar pa menijo da bi morali dati večii Doudarek strokovnemu usposabljanju za konkretne naloge gorenjskega kmetijstva; na področju živinoreje proizvodnji mleka in mesa. v poljedelstvu pridelavi krompirja, Ji t in krmskih rastlin, pa tudi sadjarstva in vrtnarstva ne bi smeli zanemar Ivanka Zupan Janko Jeglič Slovenije v šport tudi lok< pomoč, mentorstvo, ših, uk. Ta šport ni je bilo do zdaj najostrejša puščica, Marjan, zlahka desko. Lokostrelci tudi lov z lokom in puščico' man kot s puško, saj vzroči puščica v žival, Lokostrelstvo je šport, pripraven z šport na svežem zraka, poljih. Podržajevi a spodbuda za številne« lokostrelstvo odločili sti, Čeprav z veliko i kot so Podržajevi, pa . Marjan Podržaj je manjka pridnosti in z ninga, obenem pa iu_ tehniko. Talent, ki svoj« ne drži le zase, temvet spoznanja tega lepega seno prenaša na stopajo v naše lok« Prva generacija kmetijeev, ki se nju bodoii l praktičnim usmerjena* lastt«J izobraževanja zobraževaajf1 jati. S poskusili* tudi organiziranih jan. Začetek us__ vanja je narekoval nih materialnih no delo. V Ml_ centru so ukinili da bi ga preuredili v naravoslovne predme« jo in fiziko, za I tehnike in proU, so morali tudi klasičar družboslovne predme*] imajo skupaj pet, < enotnih repubUskih pa so bili, žal, i zdel— tako da neka i opreme * Doslej je bil " jen za potrebe nega izobr novem bo i oziroma štiri leta. S kmalu postala pi ,mu posebne izoo._. sti za agroživilstvo je predvidena ob koncu . ročnega obdobja, pri naložbe pa bodo mlekarske delovne gorenjsko gospodarstvč V oddelku, v katerem učenci devet deklet i vzdušje dobro. Za usmeritev se namreč le slabši učenci, ki c. mogli iti. Med njimi, se in celo odličnjaki. nagnjenje do kmetijstva je malo, ki bi uh zaoJ kmetijskih organizact drovske štipendije, ki.' Kmetijsko-živilaki k ostale nepodeljene 1* odločajo za štipendije B sredstev. S tremi učenci iz pn*f sem se posebej pogovan** Zupan z Blejske Dobu* Jeglič iz Podbrezij * Cadež iz Loga v Poljan^ povedali, da so doma ' vpeljanih kmetijah in «3* daljevali delo staršev 1* odločili, ker jih kmetij" in veseli, ker bi radi L izvodnjo kvalitetno ■ Se izboljšali. Marjan C**"«! misija o kmečkem t um Zupan pa je poved*« vstaja ob četrt na p*t m sedmih v šolo. kot pa bi jaškem domu. odtrgan« * in življenja na kmeti/: M a nun C a de} III £.f'J^"J—-------- učenci prihajajo v šok' Program, ki ga ohis*"* dejali, je precej zahte*' |>a s*, bodo potrudili '' ■ zdržali štiri leta in neka«H tijski tehniki J ^ASlNAROČNIKI NA IZLETU an v revirjih »je jesenske izžrebane naročnike časopisa Glas smo preteklo soboto v revirje. Videli smo gospo-pridobitev — nuklearko, v Kost a -pa ponos slovenske kulture, slike Jjive vrednosti — Galerijo »Božidar t, formo vivo ... ijjiva je bila lepota jesenske narave, i so nam postregli v gostišču »Pri treh v Šentjerneju. V avtobusu pa sta kranjske Delikatese poskrbela prijetno vzdušje. Toda vtis ie zapustil rudnik, je bil sprejem, stroga odprava in Organiziranost, gospodarjenje, cilj dosegati plan, nakopati še več i, izredno težki pogoji dela, na prvem ^* pa pripravljenost na pomoč vsak hip »^■ti sodelavcu — reševati. Odlika, ki je **firiranern življenju redkeje srečujemo. je tu med »knapi« živa. tako vsakdanja. SREČNO! To je rudarski pozdrav. Srečno, smo pozdravljali tudi mi, ko smo bili v jami med rudarji — z rudarji, čeprav smo pravi pomen pozdrava dojeli Sele ob vračanju. Popolnoma pa se ga niti ne moremo zavedati, saj rudarjem v jami stalno groze Številne nevarnosti. Vdor vode, zadušitev, zasutje. Jama je vsa podprta, kisik dovajajo, vode curljajo na več mestih ... Smešno se nam je zdelo, ko so nas pred odhodom v jamo skorajda morali prisiliti; da smo se oblekli in opremili po rudarsko. Naša oblačila so tako čista in suha počakala v garderobah, a stuširati se je bilo vendarle treba po vrnitvi. Preden smo lahko stopili v jamo, smo se morali podpisati v knjigo odhodov. Evidenca in izjava, da odhajamo na lastno odgovornost. Spremljevalci so nas poučili, kako se ovijejo »žofece«, da se v škornju ne zgrbančijo in ožulijo. kako opasti akumulator, natakniti luč na čelado, kako uporabiti varnostno napravo, če pride do prevelike koncentracije monoksida. Krenili smo. Desetino je na čelu spremljal rudar. Ce kdo omaga, je na začelju stopal rudar. Sledili smo drug drugemu in snopu svetilke vse do »čela«. Tako se imenuje delovišče, kjer kopljejo rjavo zlato. Bolj ko smo se približevali, bolj je postajalo vroče. V pljučih smo začutili pomanjkanje kisika. Z rudarji smo se srečali na čelu. V siju snopov svetilk, skozi dim in prah so jim žareli obrazi, s katerih so polzele kapljice, jim izpirale prah in risale brazde. Pripravljali so miniranje. Namig, umaknili smo se v kritje in že so se stresla tla pod nogami in vse okoli nas. Na čelade so leteli drobci premoga, zasmrdelo je po smodniku, privalil se je še večji oblak prahu, dima, toplotni val se je okrepil. Neprijeten občutek, kot da se bo vse sesuilo. Košček premoga za spomin, in srečno. Na čelu, kjer premog koplje stroj in mu streže en sam rudar — strojnik, je delo lažje. Za njim postavljajo podpornike, nadzirajo, trasirajo .. . Po rudarski navadi, kot so rekli, so nam v reševalni postaji pripravili prigrizek, kavico in šilce »ta močnega«. Povedali so o svojih dosežkih, načrtih, zgodovini. Star rudarski kraj Trbovlje spada med največje jugoslovanske rudnike rjavega premoga. Razvita je industrija, ponašajo se z revirskim muzejem NOB, leta 1924 so se delavci srdito spoprijeli" z orjunci, jih porazili in kasneje razkrinkali. Tu se je rodilo več delavskih voditeljev, tu smo obiskali jamo Trbovlje, ki je povezana z jamo v Hrastniku, kjer sta drugi dve naši skupini obiskali jami Hrastnik in Ojstro. Tudi Hrastnik je staro rudarsko mesto, premog kopljejo že od leta 1807, tu je steklarna, kemična tovarna . . . Pravzaprav kraj v zaprtem in še vedno onesnaženem področju. Ce ga pobliže spoznaš, se ti nenadoma zazdi prijazen, prijeten in vzljubiš ga. Tako se je zazdelo tudi nam, ko smo zapuščali trde a prijazne rudarje, tesno dolinico potoka Bobna v fjrnem revirju. P. Leban * wtj^*d približno petimi leti 'ij^jdco-gozdarski zadrugi Jjačeli spodbujati pašno fc^teni- Zaceli so na rov-Področju, ker so tam večje ti 8 pomočjo Kmetijskega Ljubljana so uredili na 18 112 ha čredinskih paš- m :>w' ta način živi-ali tudi v žirov-okoiici.c pripo-. pospeševalec pri Hhran Naglic, se je 4*a lotil s izredno zag-1 ia prizadevnostjo. .mo nrisli na kmetiji Jureta Kavčiča, po jri Selaku v Jarčji •no s lastnikoma in F.jdigo is Bioteh-ete v Ljubljani smo •wui, da bomo izpeljali l>rae kmetije, da bi 1 sragi kmetje s tega videli, kaj se da 1H hribovski zemlji. Ob srn, da se je na vseh so prešle na pa Ino-a in so imele prej » proizvodnjo, stalež \Htvsjil. Pri Selaku so pjl v poprečju IS goved l Jfltv velike sivine (GVŽ). ' L** kg težka krava ali te sneta s katero računat črede.« mid va gospoda ri va,« -£na in Jure Kavčič, sva , *tno presegla stalež živine, ^evzela ie bilo v hlevu 7 " KV P* J* imava 25 (13 tS"n nekaj leti sva kupila Uko povečala prirejo in "e začela ukvarjati z J"om Ker je do Žiro v kar */ty>v in sva bila sama iz ki sva oddajala mleko. * postala predraga in sva Miran Naglic opustila rejo krav. Ze nekaj let sva zato imela v načrtu, da bi se lotila pašno-košnega sistema, vendar nisva imela korajže. Sama tega nisva znala.« Paša vendar ni tako zahtevna, da bi bilo potrebno kaj dosti znanja pri tem? »Ne, ni tako enostavno. Točno se je treba držat določenega reda, sicer ne bi poleg paše pridelali še krme za zimo. Vsak si pod pašo predstavlja le to, da zaženeš živino v ogrado in ko popase določen del, prestaviš naprej. Pa ni tako. Na pašniku mora gospodariti gospodar m ne živina. Pašnik se razdeli na različno število čredink. Njihovo število ni Milenu Kavčič društveno tekmovanje gasilcev - Gasilsko društvo iz k v okviru prireditev ob tednu varstva pred poža vilo v nedeljo, 11. okto-, rvanje gasilcev, ki so se ga 'Uni društev Skofja Loka, ^Sora, Kočevje, Rudnik in ^ S prireditvijo so počastili ,**)ik občine Kočevje in 40. v»taje jugoslovanskih na- ASnje je potrdilo, da si v V ki so sodelovala, prizade-\/imbolj učinkovito varstvo Vri Najuspešnejši so bili v Vku8U znanja in izurjenosti ^i društva Sora. drugo me- sto je doseglo društvo Zabnica, tretje pa Kočevje. Tekmovanju je sledilo tovariško srečanje tekmovalcev in gostov, med katerim so udeleženci poudarili pomen gasilske organizacije v varstvu pred požari. Ob tem so se zavzeli za vključevanje vseh drugih dejavnikov aktivnosti za zmanjšanje števila Za sklep srečanja pa so da bodo odslej prirejali meddruštvena tekmovanja vsako leto. Posvetili jih bodo spominu Borisa I^eskoška, ki je nekdaj poveljeval kočevskemu gasilskemu društvu Viktor Dragos v požarov sklenili, a pašnik ospodari ne zi odvisno od velikosti črede ali travnika, temveč od hitrosti rasti trave. V Sloveniji je najbolje, če travnik razdelimo na 18 čredink. Bistvo tega sistema pa je, da živina določen del travnika dvakrat fopaše, potem se pokosi in še dva-rat popase in spet pokosi. Letos je zaradi suše zadnja košnja odpadla. Zaradi kombiniranja košnje in paše in ustreznega gnojenja, se travna ruša spremeni in se zelo poveča prirast. Hkrati veliko prihraniva pri uporabi strojev, veliko manj dela je, skratka stroški so veliko manjši. Živino sva namreč 7. maja pognala na pašnik in bo zunaj do prvih močnih slan. Praktično je 6 mesecev zunaj, ko z njo ni drugega dela, kot vsakih nekaj dni predstavljanje električnega pastirja.« Kakšno živino redite?« »Telice za pitanje. Čreda mora namreč biti enotna. Ce je le ena krava vmes, se že meša red v čredi. Sčasoma bi prešla v rejo plemenskih telic ali rejo krav molznic« Čeprav izgleda enostavno, najbrž prehod na nov sistem proizvodnje ni minil brez težav. »Odločitev ni bila težka, saj ie pomoč pospeševalca omogočila, da sem vedel kako in kaj. Težave pa so bile, ker ni bilo ne gnojil, ne žice. 3000 kg ga je treba spomladi potresti na ha. Princip je namreč tak, da se spomladi pašniki močno pognojijo z NPK (kompleksnim gnojilom), potem pa se po vsakem obhodu dognojuje z kanom.« Se torej kmetovanje splača? »Ne gre samo zato ali se splača ali ne. Do zemlje in kmetije moraš imeti veselje. Res pa je, da dohodek v zadnjem času pada. Cene živine ne dohitevajo rasti cen krmil in gnojil, če bi držalo dogovorjeno razmerje: za kilogram mesa osem kilogramov koruze, bi bil že sedaj kilogram žive teže dražji, kot je kilogram mesa v trgovini. Tudi regresi bi morali biti enotno urejeni. Ker niso, dobi član naše zadruge, ki živi v logaški občini, 2,50 din regresa za kilogram gnojila, mi, ki smo v škofjeloški občini pa 0,40 din regresa.« L. Bogataj Umetnost staranja Dr. Hubert Požarnik, avtor knjige Umetnost staranja, odgovarja na človekovo skrb zaradi bližajočega se staranja. Strah pred boleznijo, odtujenostjo, umskim propadanjem in osamelostjo mnogim že v »čvrstih« letih naguba obraz. Podoba o starostnikih je še vedno izkrivljena in polna predsodkov. Starejši ljudje naj bi bili manj sposobni, nazadnjaški, težko prilagodljivi, betežni, kar naj bi bilo posledica naravnih procesov staranja človeškega organizma. Toda te značilnosti je opaziti pri vseh ljudeh in jih ne moremo prisojati le starostnikom Poglavitni problem staranja je v tem, da so stari ljudje zapostavljeni. Današnja civilizacija je podaljšala človekovo življenje, a ni še spremenila miselnosti, niti našla ustreznih oblik življenja, ki bi starostnikom omogočile smiselnost življenja, optimizem in vključenost v družbeno dogajanje. Starega očeta so iz okolja, kjer je preživel glavnino življenja, izkoreninili, presadili v dom za ostarele. Ob tem se mu je bržkone porodi! občutek, da so ga odpisali, bojazen, da se ne bo mogel vrasti v novo okolje. Domovi za ostarele so velika prjdobitev, a avtor knjige s tenkočutnost jo humanista in znanstvenika poudar- ja, da »merilo neke družbe niso formalne spremembe, pač pa spremembe v ljudeh in v odnosih med njimi«. Knjiga je sicer namenjena starejšim ljudem, hkrati pa nam vsem, saj se vsi pomikamo v isto smer. S seznanjanjem z različnimi psihološkimi in družbenimi dejavniki, ki spremljajo staranje, avtor razlaga in svetuje, kako premagati starostne težave. Ugotavlja, da je večina starih ljudi zdravih; mladostno gibčnost pa sta zamenjala izkušenost in preudarnost. Odgovarja na vprašanja, kako sprejeti spremembe v družini, kako najti stik z otroki. Odkriva osebnost starih ljudi, zelo duhovito opravi z nekaterimi predsodki, navadami, ki so prešle že v pregovore. Svetuje, kako sprejeti in se pripraviti na upokojitev. Analizira težave, ki nastajajo pri prilagajanju na staranje. Prosti čas, ki ga je z upokojitvijo na lepem preveč, je že eden takih problemov. Za stare ljudi so zelo pomembna množičnaobčila, razni konjički, ki jih spremljajo že od ro/adostj Toda skoraj polovica starejših ljudi nima pravega nobija, posledica manjše aktivnosti pa je vse večja osamljenost. Avtor analizira tudi smisel domov za ostarele, v koliki meri Še ostajajo »zatočišče bolnih revežev«, pri tem pa ugotavlja, da se le kakih 5 odstotkov starejših ogreva, da bi pozna leta prebili v domovih. Mnenja ostarelih o domovih, njihovi ureditvi, bodo nedvomno koristila projektantom domov za ostarele in zaposlenim v teh domovih. Ob koncu avtor obravnava tudi (xino.se med mladimi in starimi. Poudarja, da je treba do smrti razvijati in plemenftiti osebnost, hkrati pa napraviti vse za boljše, bolj človeške odnose n.ed ljudmi. Jože Urbanija G L* A S12.STRAN_ ŠPORT IN REKREACIJA PETEK 23 OKTOMA W Naši športni delavci ZlRI — Ženska košari a v 2ireh ima bogato tradicijo, saj ho mlade ko tarkarice te nekaj let med najboljšimi v državi. Nekajkrat so osvojile prvo mesto v zaključnem delu državnega pionirskega košarkarskega festivala. To zakladnico mladih ženskih košarkarskih nad so s pridom izkoristili tudi za naprej. Tako članska ženska košarkarska vrsta tretjič vstopa v tekmovanje v drugi zvezni ligi. Čeprav imajo kup težav s pripravami na to tekmovanje, ki se prične 31. oktobra, v Žireh upajo, da ta šport v tem delu Poljanske doline ne bo propadel Miha Bogataj je trener ženske košarkarske vrste Alpine že od leta 1973. Od takrat ko je bila ženska košarka v Žireh že v polnem razcvetu. S kakšnimi uspehi se ponašajo kosa rkarice v Žireh r »Zametki ženske košarke v Žireh segajo v leto 1972. takrat se je na osnovni šoli začelo delati z mladimi kosarkaricami, ki so svoj vrh dosegle z večkratnim državnim pionirskim naslovom. S temi igralkami se je začelo delati naprej in tako letos že tretjo sezono vstopamo v drugoligaško druščino. Eno leto smo s članskim moštvom igrali tudi v prvi zvezni ligi. Takrat smo se zaradi reorganizacije morali iz te lige posloviti in začeli igrati v drugi ligi, kjer smo zasedli dobro šesto mesto. Toda iz te lige smo se enkrat morali posloviti in igrati v slovenski ligi. Skupaj z mariborskim Mar lesom pa smo se spet uvrstili v višji rang tekmovanja, v sedanjo drugo ligo.« Kako ste se pripravljali za letošnji start? »Naše košarkarice v Žireh ne poznajo odmora, saj redno treniramo Miha Bogataj: cilj obstanek v ligi dvakrat tedensko. Za to sezono smo se začeli resno pripravljati avgusta. V tem delu priprav smo imeli tudi skupni trening in mislim, da smo še kar dobro pripravljeni za start. Skupne priprave so bile namenjene predvsem mlajšim igralkam, ki se nodo to sezono kalile v ligi. Praktično bomo to košarkarsko sezono igrali le s petimi članicami. Vse ostale igralke so namreč še kadetinje. Za moštvo Alpine, ostali dve ženski vrsti nastopata pod imenom Kladivar, bodo to sezono igrale N. Kavčič, Pečelin, Kolenc, Ovsenk, Gantar, Trček, Zakelj, K. Kavčič, M. Kavčič. Poljanšek, Seljak, Govekar in Dolenc. Naš cilj je obstanek v ligi. Bo težko, a potrudili se bomo, da v tej ligi tudi ostanemo.« Problemi? »Problemi so predvsem v tem, da so naše igralke dijakinje in se vozijo v srednje šole v Ljubljano in Kranj. Zato je težko usklajevati treninge. Nemalo igralk stanuje tudi v mestih šolanja. Tu sicer trenirajo, a to je vseeno premalo. Drugih problemov, razen prenapolnjene edine telovadnice v osnovni šoli skoraj ni. Finančni problem smo letos rešili s tem, da zbirajo denar delovne organizacije v okviru krajevne skupnosti s prispevno stopnjo. Tako dobimo toliko sredstev, da se pretolčemo skozi ligo. Ostalo dobimo iz drugih virov. Edini večji problem je tudi višina naših igralk in mladostna neizkušenost. Je samo ena šola, iz katere črpamo igralke. Manjka strokovnega kadra, ki bi bil voljan delati. Vendar se premika na bolje. Z res delovnimi ljudmi skušamo popestriti naš klub.« D. Humer Dobra udeležba Radovljica, Trii* - Radovljiško Krvenstvo v jesenskem krosu je bilo v lošnjah. Izvedlo ga je domače športno društvo, sodelovalo pa ie 120 tekačev iz enajstih telesnokulturnih in sindikalnih organizacij Zmagovalci so postali Irma Nagode (TVD Gorje) med pionirkami. Mojca Vergelj (SK Radovljica) med mlajšimi mladinkami, Zdenka Sušnik (Šolski center Radovljica) med starejšimi mladinkami. Helena Krivec (Veriga) med članicami. Silva Čop (SoB Radovljica! med veterankami. Slavko Pohar (Begu nje) med pionirji, Borut Piber (SK Bled) med mlajšimi mladinci, Klemen Dolenc (Mošnje) med starejšimi mladinci, Janez Reberšak (Mošnje) med člani, Polde Veskovič (Iskra) med člani B, Janez Sitar (Plamen) med veterani in Boris Ahac (GG Bled) med veterani B. M oš t ven o je zmagal Partizan Mošnje pred Smučarskim klubom Radovljica, Veslaškim klubom Bled, Smučarskim klubom Gorje. Smučarskim klubom Bled itd. Med sindikalnimi moštvi pa je zmagala Veriga pred Iskro Otoče, Elanom Begunje, Združenjem obrtnikov itd. M. Faganel Tržiški jesenski kros pa so pripravili v Seničnem SSD Kokrški odred iz Križev, TVD Partizan Križe, komisija za rekreacijo pri TKS Tržič in OO ZSMS Senično 230 nastopajočih priča, da je kros izredno dobro uspel. Brane Božnik, ki je zmagal tudi na kranjskem krosu, je, čeprav poškodovan, postavil najboljši Čas. Zmagali so Albreht med cicibani, Erženova med cicibankami, Požun med mlajšimi pionirji, Koširjeva med mlajšimi pionirkami. Kavčič med mlajšimi pionirji, Malijeva med mlajšimi pionirkami. Pesjak med starejšimi pionirji, Pesjakova pa je zmagala med starejšimi pionirkami. Ekipno je SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 proda po sklepu DS MOTORNO DVIGALO 8KIP GD5 leto iadelave 1§74. v izprav-neaa stanju, izklicna cena 9#).Mt,tt, prometni davek plača kupec Prodaja bo v ponedeljek, 26. 10. 1981 ob 10. uri na gradbišču »Gostilna Lahore« Vae ostale informacije interesenti lakko dobijo na upravi podjetja, telefon 21-282 med pionirji slavil SSD Polet pred SŠD Storžič in SSD Kokrški odred. Med starejšimi pionirji je zmagal Meglic, med starejšimi pionirkami Sparovčeva, med mlajšimi mladinci SeliŠkar in Valjavec, med mlajšimi mladinkami Zupančeva, med starejšimi mladinci Bukovnik. med starejšimi mladinkami Megličeva, med članicami Pogačnikova, med veterankami Ambroževa, med člani Božnik, med veterani A in B pa Dobre in Meglic. V ekipnem tekmovanju krajevnih skupnosti so slavili Križani pred Bistrico, Kovorjem, Tržičem-mesto. Lešami in Pristavo. M. Valjavec Še zadnjič letos Trtic - Sezona za ljubitelje krosa se zaključuje - Zadnji letošnji kros v tržiški občini bo v nedeljo, 25. oktobra ob 9. uri. Pripravlja ga Športno društvo Zvirče, razpisanih pa je 12 starostnih kategorij na progah od 600 do 2400 metrov. Proga bo v Zvirčah pri Tržiču, prijave pa sprejemajo tudi pol ure pred pričetkom krosa. Glede na izjemen uspeh Tržičanov v republiškem krosu v Ptuju ter njihovi vseekipni zmagi in ob osvojenem pokalu »Dela« je upravičeno upati, da bo tudi v nedeljo zadnji letošnji tržiški kros množičen in kakovosten. -mv Trim telovadba v Kranju KRANJ - Že nekaj let Partizan Kranj redno skrbi za rekreacijsko vadbo občanov. Le-ta je v telovadnicah kranjskih osnovnih šol. Umik telovadbe je bil že objavljen, je pa tudi na oglasni deski Partizana pri kranjskem Globusu. Ko se je vreme poslabšalo, pri Partizanu vabijo občane, stare nad trideset let, na redno trim vadbo. Za ženske je trim vadba pod vodstvom Mire Krampi vsak torek od 20.45 do 22.15 v telovadnici OS Franceta- Prešerna, moški jo imajo pod vodstvom Mirka Kanta vsak torek in petek od 19.30 do 21. ure v telovadnici OS Helene Puhar. Pod vodstvom Draga Zvoklja in Vere Bradaška pa je v OS Planina v ponedeljkih in četrtkih od 20.30 do 21.10 tudi rekreacija za ženske. -dh Nogomet Triglavani v nedeljo doma z Izolo KRANJ — Nogometaši kranjskega Triglava, ki so v zadnjih dveh kolih slovenske nogometne članske lige doživeli dva poraza, bodo v nedeljo ob 14.30 na stadionu Stanka Mlakarja gostili moštvo Izole. Triglavani morajo v tem srečanju zmagati, če hočejo, da bodo po jesenskem delu prvenstva solidno uvrščeni. Trener Triglava Jovanovič računa na igralce: Hafnerja, Betona. Mujiča, Legata, Kordeža, Tkalca, Česna, Ovsenk«. BelanČiča, Mokiča. Radosavljeviča, Zbo-garja, Levstika, Brezarja, Panjeto. Mraka m Valanta • -dn Lokostrelstvo Zadnjič za prvenstvo SFRJ JEZERSKO — Idealno lego so si za svoj zadnji letni nastop slovenski lokostrelci izbrali na Jezerskem. Tu so imeli še zadnje letno državno prvenstvo v daljinskem streljanju, ki ga je pod pokroviteljstvom jezerske Kazine organiziral lokostrelski klub Ezoterm iz Kranja. Za državne naslove se je tokrat potegovalo nad trideset slovenskih lokostrelcev. žal med njimi ni bilo tekmovalk in tekmovalcev ljubljanske Jugobanke V disciplini daljinskega streljanja je s t u m irskimi loki prišlo do pravega presenečenja. Z novim državnim rekordom je namreč naslov odšel v Kranj. Zmaga je namreč pripadla članu LK Exoterm Janezu Kramarju Sicer sta padla Se dva nova državna rekorda. Drugega je s specialnimi loki postavil Marjan Podržaj iz Exoterma. tretjega pa mladinec Exoterma Cerne. ki je bil najboljši v clout disciplini. Rezultati - daljinsko streljanje -turnirski loki — člani — 1. J. Kramar (Exoterm) 320 (rekord SFRJ), 2. Natlačen (Postojna) 290, 3. Krašovec (Kamnik) 287. 4. A. Fock 279, 5. Finžgar (oba Exoterm) 278: mladinci: - t M. Desnica (Kamnik) 244, 2. Kristan (Postojna) 221. 3. I. Kramar 209.5, 4. Lukan iona Exoterm) 209,2, 5. D. Desnica (Kamnik) 196; cicibani - 1. Smolej (Exoterm) 125, 2. Bratun (Kamnik) 92; članice - 1. Drobnič (Kamnik) 201. 2 Sodja (Exoterm) 182; specialni loki -1. Marjan Podržaj 413 (rekord SFRJ), 2. Arh 273, 3. Krakar (vsi Exoterm) 251; clout - člani - 1 Oblak (Dona t-Radovljica) 162, 2. Marko Podržaj 158, 3. Smolej (vsi Exoterm) 157, 4. Natlačen (Postojna) 157, 5. Marko Podržaj (Exo-term) 156; mladinci - 1. Čeme 144 (rekord SFRJ), 2. Lukan (oba Exoterm) 122, 3. M. Desnica (Kamnik) 115; cicibani - 1. Bratun (Kamnik) 52, 2. Smolej (Exoterm) 46: članice - 1 Drobnič (Kamnik) 138. -dh Smučarski skoki Tri zmage v Celovcu Kranj — Jeseniški in kranjski smučarski skakalci so v nedeljo nastopili na otvoritvenem mednarodnem tekmovanju na novi plastični skakalnici v Celovcu. Poleg jugoslovanskih skakalcev so nastopili še mladi skakalci iz Avstrije in Italije. Naši so zmagali kar v treh kategorijah. Vrstni red — mlajši cicibani: 1. Zupan (Triglav); starejši cicibani: 1. Knafelj (Jesenice), 2. Jagodic (Triglav), 5. Štele (Triglav); mlajši pionirji: l. Smid (Jesenice), 2. Kalten-ekar (Jesenice), 3. Dobnikar (Triglav). 9. Rančigaj, 12. Mezeg, 16. Lipar, 17. Kešar, 18. Globočnik, 19. Remic, 21. Senk; starejši pionirji: 1. Hilbel (Avstrija), 4. Baloh (Jesenice), 6. Krasnič (Triglav); mladinci: l.Hosnar (Avstrija), 7. Slatner (Triglav). J. J. Rokomet Jelovica pred prvo zmago Kranj — Polovica tekmovanja v jesenskem delu prvenstva v zveznih in republiških rokometnih ligah je za nami. Gorenjske ekipe so uspešno startale v prvenstvu, brez zmage so do sedaj le rokometaši Jelovice. V prvi B zvezni rokometni ligi rokometašice Alplesa po uspehu proti Crvenki gostujejo v šestem kolu na vročem igrišču v Splitu. V drugi zvezni rokometni ligi — sever bodo odigrali sedmo kolo. Zelo zanimivo prvenstveno srečanje bo jutri ob 18. uri v Sk. Loki v športni dvorani Poden, kjer se bosta srečali ekipi Jelovice in Rijeke. V , tem srečanju imajo rokometaši Jelovice velike možnosti za uspeh in osvajanje prvega para prvenstvenih točk v letošnjem prvenstvu. Rokometašice Preddvora bodo gostovale pri ekipi Arene. V republiški rokometni ligi bodo rokometaši tržiškega Peka po uspehu v soboto nad ekipo Velike Nedelje gostovali v Ajdovščini pri vodeči in še neporaženi ekipi Lipe, ki pa se tudi v tem kolu ne bo dala presenetiti. Rokometašice Dupelj bodo gostovale pri ekipi Fužinarja V drugi moški republiški rokometni ligi — zahod bodo rokometaši Preddvora igrali na domačem igrišču z ekipo Grosuplje. Tekma bo v nedeljo ob 9.45 uri v Preddvoru. Po nepričakovanem uspehu na Prulah, ko so premagali istoimensko ekipo, lahko pričakujemo tudi v tem kolu zelo borbeno srečanje. Rokometaši Zah-nice gostujejo v Ponikvah. Gostujeta tudi ženski* vrsti Alplesa in Peka. V mladinski republiški rokometni ligi — center se bodo v osmem kolu pomerili: Kamnik : Prule, Peko Grosuplje, in Jelovica : Slovan-Olimpija. Mladinke pa se bodo v sedmem kolu pomerile: Preddvor : Olimpija-Polje. Duplje : Kamnik in Olimpija : Alples. Med tednom bodo na sporedu tudi tekme občinske roko metne lige J. Kuhar Tečaj za nove rokometne sodnike TK^K^'ČTT^ M "»komet pri tefei ™l} wUdl ,etos o«an«irala tečaj za nove rokometne sodnflie Kan metne igre, na, svoje prijave pošljejo do 12^OVr£m^ra na naH,ov: Mitj'a Krampi Moše Pijadeja 48. 64000 Kranj P -h Problemi telesne kulture SKOFJA LOKA — S posvetom o telesni-kulturi v Sloveniji se je v sredo v Skofji Loki in Postojni končal teden regijskih posvetov TKS in OK SZDL v Sloveniji Udeleženci posvetov v Sloveniji so se izrekli za učinkovito in prožno organiziranost telesne kulture. Pri tem je bilo veliko povedanega n krčenju premnogih navpičnih povezav v tekmovalnih sistemih, ki so predvsem drage in nespremenljive. V občinah so si edini, da ni lahko spremenili zakon o svobodni menjavi dela v telesni kulturi Le-ta pa takih rešitev sedaj ne dopušča. V veliki meri so sicer te razmere različne. Vendar ne kaže pozabiti, da se telesna kultura obravnava preveč enostransko. Zato je treba pri OK SZDL ustanoviti sosvete TK v katerih bi sproti preverjali uresničevanja družbenih dogovorov. Na posvetih je bilo veliko govora o štipendiranju vrhunskih športnikov in njihovi socialni varnosti. V Ljubljani imajo kar 190 športnikov, ki prejemajo štipendije in športni dodatek. Za Ljubljano je Kranj, ki jih ima sedemdeset, medtem ko je na tretjem mestu Maribor s šestinšestdesetimi štipendisti. Po naših merilih zaslužni športniki dobijo skupaj s štipendijo in športnim dodatkom po 13.325 dinarjev na mesec, tekmovalci mednarodnega razreda po 9.405, športniki zveznega razreda in perspektivni športniki pa skupaj 6.615 dinarjev. Kakšna je organiziranost TKS in ZTKO v občinah v Skofji Loki, Jesenicah in Kranju je bilo naše vprašanje trem udeležencem regijskega posveta v Skofji Loki. Janez Nastran, strokovni delavec: »Škofjeloški TKS v tem času doživlja velike organizacijske spremembe. V to nas sili predvsem zakon o osnovah in »sprotnem i delo v 02 merilih za svobodno menjavo deka. •» ta nas v TKS in ZTKO ter v skupnosti centra SIS, katerega vitelj je tudi TKS. sili v Center bo s 1. novembrom začel po novem. Delo ZTKO moram od TKS. čeprav en strokovni opravlja naloge s področja nosti. Razmišljamo tudi o ' iz centra SIS. Zveza namreč dela izvajalske narave in bi v tam rešili problem trenerjev in ki bodo izvajalci. V nas bodo morali združevati delo v lah kar se bo poznalo v njmo Sigurno bo slabše kot bi moralo Rafael Soberl, sekretar T niče: »V skladu z zakonom aa zirali TKS in ZTKO novem statutu še nismo prišli k mandatu. ZTKO je začela čeprav še ni odigrala tiste vloge, hi I morala. Po mojem.bi jo lahko, aaj ' vse pogoje za svojo dejavnost. Pre obnaša mačehovsko do nekatera* nih panog v občini. Toda premika bolje in v tem času bodo morali več kot so* Vili Planinsek, Kranj: »Organiziranost športa v je bila pred štirimi leti čisto Takoj v začetku tega mamah ugotovili, da to ne pelje nikamor vili smo ZTKO. Ta ustanovitev kazala kot dobra. Kadrovsko sam pili. Pri vsem tem smo imeti tudi roko pri izbiri športnih delavcev, je zaorala ledino v kranjskem sa razčistila medsebojne odnosa*, f imamo tudi vso podporo pri vseh nopolitičnih strukturah v občani« D. K> Tretji množični maratonski tek »Treh src« Teklo jih bo nad 1 KRANJ - Krajani krajevnih skupnosti, kjer bo jutri potekala proga tretjega množičnega maratonskega teka na 42 in 21 kilometrov in trim teka na 10 kilometrov, so pripravljeni, da v svoji sredini pričakajo več kot tisoč udeležencev letošnjega teka »Treh src« Enako skrbno so se za jutrišnji start pripravili tudi organizatorji v Kranju. Vse je pripravljeno skrbno in prepričani smo, da bodo vse tekmovalke in tekmovalci v vseh kategorijah in treh tekih zadovoljni odhajali. V vseh krajevnih skupnostih je vzdušje res tako, da nikomur ne bo žal, da je pnšel na to množično prireditev v Kranj. Start v vseh treh tekih bo jutri oh 12. uri na stadionu Stanka Mlakarja. Eden od udeležencev obeh dosedanjih tekov v Radencih in Bovcu, tekel bo tudi na kranjskem maratonu, Franci Kavčič iz Kokrice je za kranjski tek pripravil proge Sam je na obeh tekih, obakrat na 42 kilometrov dolgi progi, dosegel imenitno drugo mesto. »Ža maraton, ki je hkrati tudi uradno slovensko prvenstvo, se pričakuje nad stopetdeset udeležencev, na 21 kilometrov nad štiristo, najmno-žičnejša udeležba pa naj bi bila v trim teku na 10 kilometrov.« Proga za maratonski tek na 42 kilometrov je tehnično in taktično sorazmerno težavna in zahtevna. Od vsakega tekmovalca zahteva res izvrstno pripravljenost. Start je za vse na stadionu Stanka Mlakarja. Prvi del proge poteka skozi Kranj do Globusa in nato nazaj mimo avtobusne postaje na Rupo. Iz Rupe je proga speljana na Kokrico in Belo. Proga se vzpenja že od Globusa pa vse do Zgornje Bele. Na Spodnji Beli je • prva časovna omejitev in obrat za tekmovalce, ki se bodo odločili za tek na 21 km Vsi tisti, ki so se odločili za maraton na 42 km, bodo morali do Sp. Bele preteči to progo v času 1:35 Vsi tisti, ki predpisanega časa ne bodo dosegli, bodo morali Franci Kavčič na mali maraton, kjer ni omejitev. Na Sp. Beli bo tuda okrepčevalnica in prvi udeleženci že ob 12.30. Proga je od Zg. Bele ter Seničnega zelo razgiba na rr» od tekmovalcev veliko menjave in ritma. V Goricah in na Golnika druga in tretja okrepčevalnica m tonci bodo tu že ob 13.15. V proga začne spuščati (zlagoma ronkih Udin bosta do Let ene in T— Tenetišah (pri smetiščni jami) u _ časovna zapora in okrepčevalnica s* km. Maratonci bodo na tej rami 13.45, časovni limit pa je 3:15. VsTbl bodo to časovno omejitev dosecb. svoj tek nadaljevali skozi L^deo Strahinj, prihod v Strahinj ' ob 14. uri, in Naklo. V tekmovalci ob 14.10. Od Nakla do maratonce čaka spet težji venam, krici proga zavije na Mlako (ob nato nazaj na Kokrico in Rupo n stadion Stanka Mlakarja. Na K tudi zadnja okrepčevalnica. Na bomo udeležence velikega lahko pozdravili že ob 14.30. Tc_ in tekmovalci malega maratona cilju ob 13.10, medtem ko bodo in tekači za 10 km dolgo pot po« štirideset minut. Cilj prvih nai bi bi ob 12.40. D Hiase" SENICNO GOLNIK km VSOTA VZPONOV MAKADAM 42 245 m 15 km 21 115 m 3 km 10 38 m 2 km Km4o-i4>W&*š NAGRADNA KRIŽANKA PETEK, 23 OKTOBRA 1981 RADIO, KRIŽANKA RADIJSKI SPORED SOMTA, 14. okt. Prvi, UD Dobro jutro' 8.08 "ssatki tednik - 9.05 Z na poti - 10.06 Ama tenki mori pred mikrofonom JOJOPanorama lahke glas j* • '1* Za pojmo peaem -gkabene ftole Velenje Svetovna reportaža -ll40Z«pojte z nami - 12.10 v ritmu - 12.30 Kme-2* naaveti - 12.40 Veseli "■ači napevi - 13.00 Danes • HflO - It naših krajev - Iz "** sporedov - 13.20 Ob-bi zabavna glasba -Priporočajo vam ... Kulturna panorama -j** Zabavna glasba • 15.50 "••*> danes, radio jutri! -Vrtiljak - 17.06 Spo ■avajrao avet in domovino -** Iz dela Glasbene mla Slovenije - 19.25 Ob-**aa m zabavna glasba -Mladi mostovi • 19.55 P»»»viBa je ena - 20.00 smetni zabavni večer - 21.00 J^anjetno razvedrilo - 21.30 "•■ja a nafte izseljence -Lirični uttiniki - 23.10 Z notami po nafti do-- 00.05 Nočni pro-*am - glasba program **> Sobou na valu 202 -Btt Dober dan na drugem S- 13.06 Radi ste jih - 13.35 Glasba iz Amerike - 14.00 stanja republik in pokra J, 1530 Hitri prati - 15.45 "krofon za Andreja Sifrerja ' MuOO Naft podlistek Milan »•Jdj: Popotniki - 16.15 J«* melodije - 16.40 Glas •* caaino - 17.40 Lahka •ubj uloven. avtorjev - 18.00 ^ are za chanson 18.35 kraji in ljudje med igra po kulturi 21.15 21.45 SOS - v obujamo spomine -Zrcalo dneva 22.55 za konec programa ^■Ha - 14.26 S popevk *Jsjoslaviji - 15.10 Pri *»a - 15.30 Nedeljska ***** • 15.56 Listi iz not -18.50 -18.55 -19.25 Mala M, 15. okt ^risrogram Dobro jutro! - 8.07 *««fl tobogan - 9.05 Se C"ake, tovarili - 10.05 lijaka matineja - 11.00 ■**or a poslušalci - 11.10 poslušalci čestitajo in ivhajo - 13.10 Obve-in zabavna glasba -Za kmetijske proizva-• 13.50 Pihalne godbe -Humoreska tega tedna Daninos: Ljubezniva j*m - 14.25 S popevkami nas P« , _^ notesa Gremo v kino 17.05 T^jene operne melodije >|7jQ Zabavna radijska igra ^**a Stanojevič: Vrata v Jj^jsm nadstropju - 18.33 Jfagraji polici - 19.30 l****ula m zabavna glasba -J* Lahko noč, otroci! -5* Glasbene razglednice -g* V nedeljo zvečer - 22.20 tfthtua tribuna mladih program jrt - Stu-7^. Beograd - 23.06 Lirični 2j»i - 23.10 Mozaik me-5Jin plesnih ritmov - 00.05 ^* program - glasba program J* Nedelja na valu 202 P™ V nedeljo se dobimo, Jp*t, glasba in fte kaj - 19.30 ^t*reorama - 20.30 Glasba iz gramofona - 21.30 Iz ^»ake diskoteke - 21.45 Pkiače - 22.45 Zrcalo - 22.55 Glasba za ko-^ Programa *°**D1LJEK, 2«. okt. ^program i* Dobro jutro! - 8.08 Z v dober dan - 8.25 *t"*u»ja - 8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12 10 Veliki re vijaki orkestri - 12.30 K me tijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 Iz naših krajev - Iz naftih spo redov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Pri poročajo vam ... - 14.05 V gosteh pri jugoslovanskih ra dijakih postaj - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in po. zdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes radio jutri! - 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.2.r> Zvočni signali - 19.25 Ob-veatila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča -20.00 Kul turni globus - 20.10 Iz nafte diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informa tivna oddaja v nemftčini in angleščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Popevke jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza pevke italijanskih' 16.40 Disco čez dar Iz partitur zabavni kestra RTV Ljubljana] Ljudje med seboj Danes vam izbira Koncert v ritmu -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Ste-reorama 20.00 Torkov glasbeni magazin -21.30 Misel in pesem - 22.15 Sodobna improvizirana glasba - prelomnice -11. del -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z evropskimi revijskimi in plesnimi or kestri - 13..35 Znano in pri ljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi 16.10 Španske popevke 16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz partitur orkestrov »Marty Gold« in »Jerrv Ross« - 17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama 20.00 Jazz na II Brogramu - Tom Scott >ave Pike - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 27. okt. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol Glasbena ftola Ribnica - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Z našimi oper nimi umetniki - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih spo redov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Pri po ročajo vam... 14.05 V korak z mladimi - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena med igra 19.25 Obvestila ii zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT 21.00 Poročila - 21.06 Ra dijaka igra John Ruganda: Pogodba s smrtjo, glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleščini 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki -23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja dixielanda - Ansambel Jack Teagarden 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom in zborom Mother, Father, Sisters, Brothers big band - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Po- ADIO TRIGLAV JESENICE ^••edeljek: Domače aktualnosti -tua - 16.30 Ponedeljkov *?wrrri pregled - Morda va> • snimalo - 17.20 Naši od-- fVstitke ali Izbor do-*»*r glasbe Wk: "ilil Domače aktualnosti -levila - 16.30 Oddaja za *>lad* - Morda vas bo zani-***•" 17 20 Delegati sprašu-Oddaja o NNNP - Ce ^reda. 1600 Domače aktualnosti -*Mila - 16.30 Stop zelena Morda vas bo zanimalo čestitke ^«trtek: ' rJomače aktualnost; Pestila - 16.30 Naše zrcalo - Morda va.s bo zanimalo -17.20 Po domače za vas ("Vstitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja Morda vas bo zanimalo - 17.20 Naši odmevi -(Vstitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domar«- aktualnosti obvestila 1610 Kam danes in jutri - Jugoton vam pred stavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Naši odmevi -("Vstitke Nedelja: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 čestitke Naši odmevi - Morda vas bo zanimalo SREDA, 28. okt. Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Razmiftljamo, ugotavljamo 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času, Uroš Krek: Štiri pesmi na besedila J. Udoviča - 18.15 Naft gost - 18.30 Radijsko tekmovanje mladih pianistov III. kategorija - -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Fantje z vseh vetrov - 20.00 Branimir Sa kar »Omaggio-canto dalla come-dia« - 20.20 Mali recital pianista Aleksandra Toradzeja -21.05 Bedrich Smetana: Odlomki iz opere »Dalibor« -22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Orkester Woody Herman - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU - POP - scena - 14.30 Iz naftih sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) -16.00 Tokovi neuvrščenosti - f 16.10 Pesmi Latinske Ame- ' rike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe -17.40 Iz partitur revijskega orkestra »Frank Chacksfi-eld« - 17.55 Vprašanja telesne kulture - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po poftti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Četrtek, 29. okt. Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje, Mladinski pevski festival Celje 81 - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.35 Znane in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce, Haydn: Simfonija G-duru St. 94 »Z udarcem na pavko« - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 [ Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Minute s tenoristom Antonom Der-moto - Pri klavirju Hila Dermota - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer Portret i V besedi - L: Julij Cezar -21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22 25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba z. jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz - klub -Louie Bellson Big Band -The Swingle Singers-Paul Desmond - 17.40 Iz partitur zabavnega orkestra »Man fred Minnich« - 17.55 Mi in narava - 18.00 Popularna countrv glasba - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama 20.00 V živo z - 21.00 Zavrtite, uganite... - 22.00 S festivalov jazza - - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 30. okt. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan dan - 8.30 Glasbena pravljica - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezer virano za ... - 11.35 Znano in En ljubljeno - 12.10 Iz glas-ene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.000 - Iz naftih krajev Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... 13.50 Človek in zdravje -14.05 »Moto perpetuo« 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Vitala Ahačiča -20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... - 21.06 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Keith Jar-ret - orglar - 13.35 Znano in prikljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno - 17.40 Odmevi z gora, Nekaj o varnosti v letošnjih gorah - 18.00 Filmska glasba 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Top pops 20 - 21.30 Večerni radio - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SESTAVIL: S N. SPECIALIST ZA OČESNE BOLEZNI POSEL DELO LETOVIŠKI |KRAJ BLIZU PULJA INDIJSKI FIZIK, NO-BELOVEC JUŽNI SADEŽ VIKTOR, CAR AMERIŠKA ROPARSKA MAČKA MIRKO RUPEL DENARNA ENOTA VJUŽ. VIETNAMU, LIBANONU IN SUDANU PANČEVO TKANINA ZA BLAZINE ŠTEVILO 1 DVEMA NIČLAMA INDONEZ. ŠAHOVSKI MOJSTER TURŠKO MESTO OB IZUVU MARICE UBOŽICA, SIROTA SLOV. H AR. HEROJ IN PART. KOMANDANT PREDMET RAZGOVORA GL. MESTO JORDANIJE ANGLOAM PLOŠČ MERA DEL TENIŠKE IGRE RUSKI PISATELJ (LEONID) KRALJEVIČ IZ MAHAB HARATE luŠENIČNIK ALEŠ SANJE ZDRAVIL V PRAHU POBIRALEC DAVKOV SARAJEVO IGRALKA TURNER MANGAN VRSTA METULJA. SRŠENAR SMUČI DIRKALNI KONJ FR. SLIKAR IN RISAR PAUL DIRAC IT. POLITIK. BIVŠI P RED S. REPUBLIKE OTT0RIN0 RESPIGHI PEVEC PESTNER GORA NA KRETI KRADLJIVE C, ZMIKAVT SOVJ. METALEC KOPJA MOR. RIBA ZLATO-BROV TEŽAŠKI DELAVEC \ rs f/f to NOGOMETAŠ SUŠlC PREPROST PLUG SREDOZ. OKRASNA RASTLINA TONE KRALJ HITER KONJSKI TEK Rešitev nagradne križanke z dne 16. oktobra: (astro, astrid. perilo, finžgar, fen. el. strd. anali, trajan, vib, rinaldo. ni, are. gaspoz. teslo, sava, emajl, ike, gale, patna. ervin, tn, piškot, ruk. rokavif ar. ani. kamra. Prejeli smo 112 rešitev. Izžrebani so bili: I. nagrado (150 din) prejme Darko Rihar, Kamnik. Kranjska c. 4. č. 2. nagrado (120 din) prejme Spel« Oblak, Krsnj. Sempetrska 50. S. nagrado (100 din) prejme JofteFraoeiakin, Hl.St. Rozmana .1. Kranj. Nagrade bomo poslali po poŠti Rešitve pošljite do srede, 28.oktobra, do 10.ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 160 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Živi varčno, da boš živel bolje Mesec oktober je mesec varčevanja, to že dolgo vemo, in nafte banke prav v tem mesecu posvečajo največ poudarka prav tej temi. Združenje bank Jugoslavije je letos že tretjič zapored v tem mesecu izdalo pripravno brošuro o načinih varčevanja v vsakodnevnem življenju. Vsaka je obftimejfta, zanimivejša. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj »100+3 načini varčevanja« prinašajo na primer tudi zanimivo razčlenjeno razmišljanje o kruhu in o tem, kako varčevati s kruhom, kako ga shranjevati, na' kaj pri njem paziti. Marsikatera dobra gospodinja ne pozna vseh resnic okrog kruha, ki so tu temeljito obdelane, verjemite. In seveda, spet se knjižica loteva Emblema varčevanja z energijo. Ka-o varčevati z elektriko, z ostalimi gorivi, kako izolirati stene, okna, streho, da nam uide čim manj toplote. Poseben poudarek pa je dan izrabi sončne energije, ki nezadržno prodira tudi k nam. Izvedeli boste vse, kar vas o tem zanima: kako je zgrajen sistem za ogrevanje vode, kakšna je cena takšne naprave, kaj je hranilnik toplote, delovanje to- Klotne črpalke. Knjižica je oprem ena tudi z enostavnimi in zlahka razumljivimi skicami kako poteka ogrevanje s sončno energijo, pa naj bo to ogrevanje zgradb s pomočjo sonca ali pa pripravljanje tople vode. In fte nekaj praktičnega prinaša: vse o razsvetljavi v našem stanovanju: kateri so osnovni pogoji dobre razsvetljave, od česa je odvisna gospodarnost razsvetljave, kakšna .svetilka je v danem primeru najboljša, kako naj bodo svetila v stanovanju razporejena, kakšna naj bo splošna razsvetljava dnevnega prostora, kako lahko prav pri razsvetljavi varčujemo, kaj moramo vedeti o vzdrževanju in popravilu instalacij in podobno. K brošuri pa boste dobili tudi poseben kompas za varčevanje z energijo v gospodinjstvu, ki nam bo nazorno povedal, koliko lahko privarčujemo pri energiji, če kupimo na primer pravi pomivalnik, če pravilno uporabljamo hladilnik ali zamrzovalnik, pralnik, električni štedilnik, če vgradimo lokalne bojlerje za toplo vodo, če znižamo temperaturo v stanovanju le za nekaj stopinj in podobno. Niso pa letos pri mesecu varčevanja pozabili tudi na najmlajše. Za otroke v vrtcih so pripravili prijetno poslikano brošurico, ki bo že najmlajše navdušila pri zbiranju papirja in podobnega odpadnega materiala ter v njih gojila željo po lepem, zdravem okolju. Torej, če vas zanima. 31. oktobra, na svetovni dan varčevanja, boste brošurice lahko dobili v vaši poslovalnici Ljubljanske banke. O L ASU. STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 23. OKTOBM TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 34. okt. 8.00 Poročila - 8.05 Ciciban, dober dan: Na obiaku pri teti Francki in stricu Tinetu • 8.20 Lolek in Bolek. poljska risana serija -8.30 pravljica n mezinčku, lutkovna predata va - 9.00 Divja leta, mladin »ka nadaljevanka T V Beo grad • 9.20 Šah v svetu, izobraževalna oddaja - 9.46 Po sledeh napredka - 10.15 Odgovornost za neodgovor noRt, aktualna oddaja - 11.00 T. Hardv Zupan v Carter bridgeu. angleška nadalje vanka 11.55 Poročila (do 12.00) - 13.55 Nogomet Željezničar : Radnički, prenos v odmoru Propagandna oddaja 15.45 Domači ansambli: Ansambel Vita Muženiča 16.15 Čačak: Košarka Borac : Cibona, prenos v odmoru propagandna oddaja - 17.45 Poročila - 17.50 Potovanje Charlesa Danvina. angleška dokumentarna serija - 18.50 Naft kraj - 19 05 Zlata ptica -19.10 risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 Tat, ki ie firišel na večerjo, ameriški ilm • 21.40 Modni utrinki -21.45 TV kabaret - Matjaž Se ko rama: Klub »M« - 22.30 TV kažipot - 22.50 Poročila Webster McGee se naveliča svojega dela in se odloči, da se bo lotil nečesa donosnejšega. Postane »pošteni tat* Sredi podvigov sreča lepotico iz visoke družbe, jo očara in poslej se akcij lotevata skupaj. Toda prebrisanemu lopovu je za petami zavaroialniški agent... t Filmu Tat, ki je prišel na večerjo bomo v glavnih vlogah sreča/i rlyana 0'Neala. 'Jacqueline Bisset in Warrena Oatesa. Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Narodna glasba - 17.45 Glasbeni album - 18.00 Res-19.30 TV dnevnik - 20.00 Gore sveta: Atlas 21.00 Poročila 21.10 Športna sobota - 21.30 Picasso -slikarjev dnevnik, feljton -22.30 Komorna glasba skozi stoletja TV Zagreb I. program: 9 30 TV v šoli: Boj za obstanek. Risanka, Umetnost, Risanka, Zadnje minute, Risanka - 10.55 V v šoli: TV koledar, Otok Biševo, Ustvarjanje Jugoslavije - 12.50 Alkoholizem - 13.55 Nogomet Željezničar : Radnički - 16.00 Poročila 16 05 TV koledar 16.15 Košarka Borac Cibona - 17.45 Petelin se sestavi, predstava lutkovnega gledališča iz ljubljane - 18.45 Ko sem bil vojak, nadaljevanka -19.30 TV dnevnik - 20.00 Igrani film - 21.30 TV dnevnik - 21.45 Mali koncert 22.05 Šahovski komentar -22.20 V soboto zvečer: Festival »Zagreb 81« NEDELJA, 25. okt. 9.15 Poročila - 9.20 Ziv žav. otroška matineja - 10.30 D. Savkovič: Ljubezen po kmečko, nadaljevanka TV Beograd - 11.10 TV kažipot -11.30 Narodna glasba - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila (do 13.06) 14.20 Prisluhnimo tišini, oddaja TV Koper za slušno prizadete -15.00 Poročila - 15.05 Jesen — grozdje - vino, posnetek prireditve v Luganu - 16.35 Športna poročila 16.45 Potovanje, ameriški film -18.25 Risanka - 18.30 Reportaža z nogometne tekme Crvena zvezda Partizan Beograd - 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zno do zrna -19.30 TV dnevnic - 19.55 Vreme • 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 R. Cvetičanin: Sedem sekretarjev SKOJ-a, nadaljevanka TV Beograd -20.50 Propagandna oddaja -20.55 Dimitrovgrad, dokumentarna reportaža TV Beograd • 21.25 Športni pregled 22.10 V znamenju Uvod v današnjo oddajo Ljudje in zemlja bo kratek pregled o tem. kolikšni so letošnji pridelki, katere in koliko so jih pridelovalci že pospravili in s kakšnimi težavami se srečujejo. Zanimivo bo tudi pogledati, kako si na Postojnskem prizadevajo za bogatejšo prireji* mleka in mesa terkaku uspešni so mladi iz ' osnovne šole Vuzenica, kjer že dvajset let delo pionirska zadruga. Oddaja bo predstavila še dva najuspešnejša slovensko: traktorista, nov selekcijski center v Murski Soboti, za veselu razpoloženje pa bodo poskrbeli tamburaši i2 Crešnjevcev pri Gornji Radgoni. Oddajniki II. TV mrete: 15.10 Test - 15.25 Nedeljsko popoldne - 17.00 Človek, imenovan konj, ameriški film 18.30 Reportaža z nogometne tekme CZ : Partizan - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Bemus 81: Koncert - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Hvala za pozornost, ponovitev zabav no glasbene oddaje TV Zagreb I . program: 9 50 Poročila - 10.00 Glasben tobogan 11.30 Narodna Slasba - 12.00 Kmetijska od aja - 14.00 Kritična točka 14.30 Ali Baba in 40 razboj nikov, mladinski film - 15.25 Nedeljsko popoldne - 17.30 Človek, imenovan konj. ameriški film - 18.30 CZ : Partizan, reportaža z nogometne tekme - 19.30 TV dnevnik -20.00 Sedem sekretarjev SKOJ-a - 20.55 Potovanja -21.25 Športni pregled - 22.10 TV dnevnik PONEDELJEK, 26. okt. 8.45 TV v šoli: TV koledar. Pravljica, Istrske freske, Sodobna afriška književnost -10.00 TV v šoli: Materinščina Risanka, Zemljepis, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute - 16.10 Kmetijska oddaja TV Novi Sad - 17.10 Poročila - 17.15 Glasba za cicibane: Naša četica koraka -17.30 Nobelovci: Emest He-mingvvav - 18.00 Za zdravo življenje I. - 18.10 Otroška igra. oddaja iz cikla Otrok in igra - 18.35 Obzornik - 18.45 Glasba za mlade - 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik 19.55 Vre me 20.00 Ivan Cankar: Hlapci, predstava MGL 22.00 V znamenju V uredništvu izobraževalnega programa so pripravili s sodelovanjem višje fizioterapevtke Metke Schnabel in z njenimi bolniki v zdravilišču Radenci osem kra tkth oddaj Za zdravo življenje, ki bodo prikazoiKile fizioterapevtske raje za zdrave in bolne, za mlade in starejše. Predstava Cankarjevih Hlapcev v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega in v režiji Dušana Jovanoviča je bila deležna velikega zanimanja (tako t pozitivnem kot negativnem smislu) najširše slovenske po tudi jugoslot anske javnosti ter je kljub nekaterim ugovorom prejela najiišje priznanji Sterijinega pa zarja. Gre za izrazito avtorsko predstavo režiserja in dramaturga, za predstavo, kije nakazano smer dosledno izpeljala in kije t precejšnji meri šokantna, vznemirljiva in posvoje tudi prepričljivi Cepra i je Cankarjevo besediI o precej okrajšano m dopolnjeno predvsem z odlomki iz njegovega članka Kako sem posta/ socialist, dramsko dogajanje pa prekinjajo prizori iz šole. predstava izžareia Cankarjev duh in miselnost. Oddajniki II. TV mrete: 16,55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 Pot okoli cveta, otroška oddaja -18.00 Miti in legende - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Telesport - 20.00 Znanost -20.50 Zagrebška panorama -21.15 Skag, serijski film TV Zagreb I. program: 15.30 TV v šoli: Poštni nabiralnik, Povej mi. povej; Matematika, Voda - 17.40 Poročila 17.45 Pot okoli cveta - 18.00 Miti in legende 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Gospič 18.45 Glasba za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 P. Kiš: Grobnica za Borisa Navido-viča, gledališka predstava -21.50 Glasbeni trenutek 21.55 TV dnevnik - 22.10 Šahovski komentar TOREK, 27. okt. 9.05 TV v Šoli: TV koledar, Poštni nabiralnik, Pot v neznano, Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Dokumentarni film. Risanka, Književnost in jezik, Risanka, Glasbeni pouk. Zadnje minute - 15.50 Šolska TV: Zasužnjeni, a nepokor-jeni; Cepitev jeder. Erozija -17.20 Poročila - 17.2-5 Lolek in Bolek, pob>ka risana serija - 17.35 Nihče kakor jaz, mladinska serija TV Novi Sad - 18.05 Škotski ansambel Dud, 1. oddaja - 18.30 Obzornik - 18.40 Mostovi - Hidak. oddaja za madžarsko narodnosno skupnost - 18.55 Knjiga - 19.10 Risanka - 19.24 TV m radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Odprto za ustvarjalnost - 20.55 C. Bmle: Voltaire - Ta vražji človek, nadaljevanje in konec - 21.50 V znamenju -22.05 Za lahko noč z Milošem Mlejnikom Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v Madžarščini - 17.10 TV dnevnik - 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.15 Književnost - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 »Goapel-Caravan«. zabavno glasbena oddaja 20.55 »Play. PIay Držič«. doku mentama oddaja - 21.30 Zagrebška panorama - 22.00 »Mohinijatan«, indijski dokumentarni film TV Zagreb I. program: 15.30 TV v Soli: Učenci v samoupravni družbi, Baranja -17.40 Poročila - 17.45 Pusto lovščina - 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Cas spoznanja — o političnem položaju na K oso vem danes 21.05 »VUSA . . .«. ameriški film -22.55 TV dnevnik SREDA, 28. okt. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Učenci v samoupravni družbi, Baranja • 10.00 TV v šoli: Biologija, Risanka. Kocka, kockica: Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute - 17.00 Poročila - 17.06 Cirkus - 17.30 Romantika proti klasicizmu, angleška dokumentarna serija • 18.00 Okrogli svet - 18.15 Obzornik - 18.30 Tekmovanje mladih glasbenikov v Ženevi, 3. del - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV j dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Fantom svobode, francoski film - 21.45 Miniature: Branka Jurca -21.55 V znamenju SREDA Bunuelov film Fantom svobode je po vsebinski strani težko opisati, saj nima enotne zgodbe, temveč skupek časovno povsem razbitih in na prvi pogled nepovezanih mozaičnih delčkov. To nenavadno sestavo je Bunuel v nekem intervjuju takole razložil: »Film je svet sanj in nagonov. Prav zato ne trpim psihologije. Brž ko se v nekem mojem liku pojavi psihološka črta. ga takoj ubijem. Pra i zapra i • pa je sti a r leč kot preprosta. Kar se junakov tiče, lahko izbiram samo med sočustvovanjem in surovostjo. Sam. na primer, sočustvovanja m-trpim .* Oddajniki II. TV mrete: 17.00 Test - 17.15 Neven, otroška oddaja - 17.45 Košarka Cibona : Partizan, prenos v odmoru propagandna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Iz življenja nekega narkomana. 1 del, dokumentarne drame - 20.55 Zagrebška panorama - 21.15 Ljubezen po kmečko, ponovitev TV nadaljevanke TV Zagreb I. program: 15.40 Poročila - 15.45 TV koledar - 15,55 Kronika občine Sisak - 16.15 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Priština - 17.15 Neven, otroška oddaja -17.45 Košarka Cibona : Partizan, prenos - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda -21.15 Spomeniki revolucije: Kraljevo 1941 - 22.00 TV dnevnik - 22.15 Reportaža z nogometne tekme Parizan : Hajduk ČETRTEK, M. okt. 8.55 TV v šoli: TV koledar. Krog, Matematika in šah. Gozd - kletka brez rešetk -10.00 TV v šoli: Kemija, Risanka, Združeni narodi. Risanka, Zgodba. Zadnje minute - 13.55 Skopje: nogomet Vardar : Velež, prenos v odmoru Propagandna oddaja -15.55 Šolska TV: Zasužnjeni, a nepokorjeni, Cepitev jeder. Erozija - 17.25 Poročila -17.30 Jelenček, otroška serija TV Zagreb - 18.00 Mozaik kratkega filma: 2ivljenje ob morju, indijski film - 18.30 Obzornik - 18.40 Na sedmi stezi - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Glasbeni četrtek - 21.35 625 -22.15 V znamenju Oddajniki II. TV mrete: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Babičin vnuk. otroška serija - 18.15 Znanost - 18.45 T V kabaret - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko (Tema: Raziskovanje vesolja) - 22.30 Poročila (do 22.35) TV Zagreb I. program: 13.55 Nogomet Vardar : Velež, prenos - 15.45 TV v šoli-Matematika in šah, Gozd -17.40 Poročila - 17.45 Babičin vnuk - 18.15 T V koledar 18.25 Kronika občine Split 18.45 T V kabaret - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 20.50 Hobi v sobi - knt 21.45 TV dnevnik 22«*» hovski komentar - PETEK, M. okt. 8.50 TV v šoli: TV kak Nemščina. Slovenaca« 10.00 TV v šoli A Risanka. Zgodovina Izobraževalna Zadnje minute - 15 30 T* šoli: Nemščina. Sloveaačaa 17.15 Poročila - 17.20 Čtkab Hlaček. japonska na« serija - 17 45 Domači aaasi bli: Ansambel ViKja Pco* 18.15 Obzornik - 18.25 9ss Trstu, dokumentarna os* TV Beograd - 18 55 Ne ari zrite - 19.10 Risanka BJ TV in radio nocoj -Zrno do zrna' - i9.v dnevnik - 19.56 Vreme Izsiljevanje na Atauaaa nadaljevanje in konce - M V znamenju - 22.00 kino: Sibirijada. 1 del skega filma Sibiriada je epopeja -prikazana bit r dieh delih — treh generacij dveh družin%' sibirskem naselju od leta 1900 mM revolucije 1917 do šestdesetih let. Po 200 letih preprostega življenja v neposrednem stiku z naravo je 20. stoletje prineslo r Sibirijo i«e značilni modernih častn > tradicije se lomijo puJ težo dogodkov, ki se prehitevajo in spreminjajo padiJ*, Sibirije. Oddajniki II. TV m 16.55 Test - I7.10TV v madžarščini - i dnevnik - 17.45 S otroška oddaja 1&1 ki, mladmaka odda« TV kabaret: Klub m 19.30 TV dnevnik - 2Q.#J J** čas, dokumentarna 20.30 Zagrebška »no 20.55 Narodna rla«h. Ts* • 21-25. V petek^J »1 kulturni mozaik TV Zagreb I. proan-mm. 17.20 Obzorja, rnadža--kronika - 17.49 ■ 17.45 Suncokrili - , koledar - 18.25 Kronfca ne^Reka - 18.45 Be*5 »■»TviUv2i?SS čanja v studiu zabavi* bena oddaja - 21 00 vih sedem, seriiet, 22.05 V dvoje bena oddaja NOVO V KINU r 7> Pobesneli Maks je precej surov film. Gledalcem z nežnimi živci ga ne priporočamo. Gre za fanatično bando na motorjih, ki terorizira prebivalce in policaje. V bran se jim postavi Maks. najboljši v policiji, potem ko mu ubijejo prijatelja, sina in hudo ranijo ženo. Njegovo ma ščevanje je strašno. V filmu Začeti znova bomo srečali sama slavna igralska imena: Burt Reynolds, JiU Clayburgh, Candice Bergen. Ce jim prištejemo še režLnevo (Alan J. Pakula),je obet za dober film iet* Zgodba pnpo-J%?nPhilu ki ga žena zapusti, da bi postala svobodna, ustvarjalno £. »a Nesrečni mož se zaplete z Manlyn, vendar pa punca noče EifStSs^S^ ">"» "V*** se Phil odloči, da bo za ledno osn,,,/ njeno src", vprašanje pa je. če ni že prepozen Zahodnonemika erotična kriminalna KRONIKA^ST.PAU-r m i a „Z dokumentaren način prikazuje življenje v delu Ham-LJJJLkinnTćituri»tom kaže svoj lep obraz: reklame, parno-burga ki panoci pro8titutke.Za kulisami pa se ghHvcdo kriminalci in trgovci z drogami, ki opravljajo svojo umazano obrt.___, ■_ KINO KRANJ CENTER 23. oktobra egipč ban. film aleksandru a. ZAKAJ (retrospektiva celoveč. filmov indijskih in egipčanskih režiserjev) ob 16. uri. premiera itn/ ban. pust. filma ČLOVEK PUMA ob 18. uri. REVIJA do KUMENTARNIH FILMOV NEUVRŠČF nih DRŽAV: 1 BUKASH1. Afganistan. 2 NAPREDEK v KUVVAITU Kuu-ait. :i. RITEM DELA. Jugoslavija. kisu as is Čarobni vez. indija ob 20. uri 24. oktobra »ta/, ban: pust. film človek pvma ob 16. uri. egip. film ZEMLJA ob t H uri. REVIJA DOKUMENTARNIH fil MOV NEUVRŠČENIH DRŽAV 1. gra nada - MAJHNA DEŽElJi - velika REVOLUCIJA. Kuba. 2. slamarska OBRT. Iran, .1. PLES MORNARJEV. Egipf. 4. SODOBNA INDIJA. Indija ob 20. un. premiera nem. ban. erot. filma kronika st. PAULUA ob 22. uri 25. oktobra ttal. ban-, pust. film ČLOVEK PUMA ob 1.5 m 17 uri, REVIJA do KUMENTARNIH FILMOV NEUVRŠČF nih DRŽAV: i. PRAVICE OTROK. Tan zamja. 2. FOLKLORA, Libija. ZAPUŠČENI sin, Senegal, 4. KASABE. Jugoslavija, pre miera amer. ban: romantične komediiv ZAČETI ZNOVA ob 21. uri 26. oktobra nem. ban: emt. knm. film KRONIKA ST. PAULUA ob 16 in IS. un. REVIJA DOKUMENTARNIH FILMOV NEUVRŠČENIH DRŽAV: 1. Kultura Tana Toraja. Indonezija. 2. 20 let neuvrščenosti Jugoslavija ob 20 un 27. oktobra nem. ban erot knm. film KRONIKA ST. PAULUA ob 16. 18 in 20. uri ■ 2Ql£,t(>orn amer. barv ntman komedija ZAČETI ZNOVA ob 16.. 18 in 20. uri 29. oktobra amer. avstr ban akci/ film POBESNELI MAKS ob Iti. IM in 20. un KRANJ 8TORŽIC t* °*fo6m amer. ban: knm. film MOŽ z BOGARTOV1M OBRAZOM ob 16., 18 uri amer ban komedija VSE. KAR ste ved no ŽELELI VEDETI O SEKSU ob 20 un ,2+<*tobra hongk ban: karate film NAJ večje MAŠČEVANJE BRUCE LEEJA ob 16. in 18. uri. franc ban erot film fro tične A V A NTURE ob 20 un «r1>^^m.°''"/r han'- mU"1 film sis nnntJiv 'iJ^ri~fmnc- W ^»medija OROŽMK proti MARSOVCEM ob 14 "ava^bJ"1? crr" f'lm EROTIČNE AVANTURE ob 16. m 18. un.premiera Upan barv filma NACIONALNI f.ov ,>b 20 un "™ra ltal "Amer ^ mmanf film /ACETlzno\ a ob ML, is ,n >t> uri TRŽIČ 25. oktobra hongk. ban: karate film NAJ VEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LEEJA ob 15. uri, frunc. ban: krim. film LABIRINT ob 17. un, premiera nem. ban: entt. krim. filma KRONIKA ST PAULUA ob 21. un 26. oktobra amer. ban: uvst film UPOR NIK JOSEY WEI.LES ob 18. un, premiera spon ban filma NACIONALNI LOV ob 20. un 27. oktobra nem. ban: en>t. film SKRH NOSTNA lCRABITEV ob 18. in 20 un 28. oktobra amer ban: knm. film UPOR NIKJOSEY WELLES ob 18. in 20. un 29. oktobra frunc. ban erot film FRO TIČNE A VA STI 'RF. oh IS m 20 un KAMNIK DOM 24. oktobra fmne. han kometlija OROŽ NIK PROTI MARSOVCEM ob 16. un. amer ban komedija VSE. KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU oh 18. tniO.un. premiera amer. ban: mman komediiv ZA ČETI ZNOVA ob 22 uri 25. oktobra slov ban. mlad. film SRbl NO, KEKEC ob 15. un. amer. barv komediji VSE KAR STE VEDNO ŽELELI VEDETI O SEKSU ob 17 tn 19. un, premiera amer avstr. ban akcij filma POBESNELI MAKS ob 21 uri * _ 26. oktobra amer. ban: krim. film MU/. ' BOCARTOVIM OBRAZOM ob 18 tn 20.un 27. oktobra ital. ban: pust film ČLOVEK PUMA ob 18. in 20. uri . „m, „ 28. oktobra amer. ban nest film ZADNJI NABOJ ob 18. m 20 un . 29. oktobra nem. ban knm film SKKn NOSTNA UGRABITEV t film KRONI K A ST PAULUA ob 20. un KOMENDA 2.1. oktobra nem. ban: erot. knm film KRONIKA ST PA l 'LIJA ob 19. uri 24. oktobra franc barv knm film LAHI rINT ob 20 un CE8NJICA 2.1. oktobra franc. ban: en,t film FRO TIČNE A V A NTl 'RE ob 20. un RADOVLJICA 2.7. oktobra amer ban uvst film PLAVI VOJAK ob 20. uri 24. oktobra fmm han ;ah. film K J h W SREČA ob IS. un. amer ban fant film S l 'PERMA N ob 20 un , _ 25. oktobra amer ban fant film SI Pr.ti MAN ob 18 un. amer ban: pust film JAGUAR ob 20. un 26. oktobra amer han uvst film PLAM Vojak «20. mi _,. 27. oktobra frant ban: film KJE SI SRr-C A ob 20 uri 28. oktobra amer. ban fant film SI I f« MAN ob 20. uri 29. oktobra amer. barv zabav, film RIBA. Kl IF RFŠll.A PITTSBOURG <>b W un fitttt EDtOi nj0 fitm ra** rE bar fifim KJF BLED 2-1. oktobra amer. ban VSEM ob 20. uri 24. oktobra franc. ban POTEPUHI IN ENO DEKLE «#, . amer. ban- film KO SE BIIŽ.A K(~>*> r 20. uri 25. oktobra amer. ban: film Ko * M SREČA ob 20. un 29. oktobra amer ban. fant fih* j pit MAN ob 20 un BOHINJ - BOH.BI8TRICA 2.1. oktobra amer. ban: fihn ŠAMPHV* rf 20 uri 24. oktobra amer. ban film FDF\ MklT VSEM ob 20. un ■ 25. oktobra frant ban nmm TBasT POTEPUHI IN ENO DEKLE ,Ws > uri 29. oktobra franc SREČA oh 20 un 9KOFJA LOKA SORA 2.1. oktobra amer. glasb, film RI B.a » REŠILA PITTSBURGH ob 18. n Jt 24. in 25. oktobra frunc. \nmm mim l4> dar IZ SAINT TROPEZA ()*7*i» 27. m 28. oktobra franc knm Htm £4 NAJU DVA ob 18. in 20. un 29. oktobra jugosl. komedija Kl> POJE ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 2.1. oktobra franc. komedija ŽA S SAINT TROPEZA ob 20. un 24. oktobra jug. drama />OAfT>7*_' t 20. uri 25. oktobra amer. glasb film RIRa « REŠILA PITTSBURGH oh 18.» * 28. oktobra angl. ban vojni film MV IZ NA V A RONE ob 20 un JESENICE RADIO •».7. oktobra amer. glasb, komn^m MOL LER BOOGIE ob 17. tn 19 un •>4 in 25. oktobra amer. ban: fUm> VELI ' KA KRAJA AVTOMOBILOV «* . 19. uri >6 m 27 oktobra amer han - „ w. STRI NEBA ob 17. in 19 un 28 oktobra hongk. ban film \a ZMa~ 4 17 POTI ob 17. in 19. un JESENICE PLAVŽ 23. oktobra amer romanca SJAJ V TEA VI ob 18. in 20. uri 24 in 25. oktobra amer puxt fihm *ftV STRI NEBA ob 18. m 20. un 96 in 27 oktobra amer akc. komvd\tm \F LIKA KRAJA AVTOMOBILOV m '^'oktobra hongk. karate film Mg ZMA JFVIPOTIoh 18. in 20. un KRANJSKA GORA 28oktohjv, amer. SSjSV S EHA ah 2» tn: ; gB. 23 OKTOBRA 1981 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 15.STRAN G LAS Turistična agencija ALPETOUR IkmTlNOVANJE na Štajerskem, dva dni z avtobusom, odhod 7. 11. — programi potovanj z obiskom Hiše cvetja in okolice Beograda (letalo, vlak. avtobus) Obesim - s slapovi Krke za dan republike UMA 81/82 * v naftih poslovalnicah so na voljo zimski programi vseh Irjih agencij Eno in več dnevni izleti po domovini in v tujino za kolektive in zaključene skupine, programi izletov in potovanj drugih agencij, mednarodne in domače letalske teovnice. g Idbrmacije in prijave v vseh Alpetourovih turi-tftafli poslovalnicah. turistična agencija globf our Informacije in prijave: GLOBTOUR Ljubljana posl. Maximarket - 24-155 20-029 m GLOBTOUR Ljubljana posl. Gosposvetska 4 - 31 3 230 311-164 GLOBTOUR RENT A CAR: v Maximarketu 27-223 GLOBTOUROVA ZIMA 81/82 ŽE V PRODAJI ZAHTEVAJTE OBOGATENI PROGRAM IN POJASNILA V POSLOVALNICAH GLOBTOURA ZA DAN REPUBLIKE: Letovišča in zdravilišča — 27. 11.—1. 12 HI ZLATA PRAGA - 4 dni avtobus Bratiskava—Budimpešta — 3 dni avtohus Bratislava—Brno — 3 dni avtobus PRAGA - 4 dni z avionom iz Zagreba in možen prevoz iz Ljubljane RIM — 5 dni Ažurna obala — 4 dni avtohus Berlin — 4 dni z avionom KRK-UČKA-PAZIN - 2 dni avtobus SMUČANJE: KOPE - 4 dni, ugodne cene. izredni popusti za otroke KAPRUN - 4 dni avtobus II SILVESTROVANJE 81/82 Pripravili smo vam že nekaj programov za to najdaljšo noč v letu! III STROKOVNI SEJMI: — ZA SKUPINE: večje ali manjše, organiziramo strokovna Eotovanja, po želji tudi za vse druge sejemske prireditve in ongrese, ki niso v našem programu - INDIVIDUALNIM POTNIKOM: posredujemo hotelske rezervacije, kakor tudi letalske in železniške vozovnice IV ZIMA 81/82: Za zimo smo vam pripravili obširen program smučanja v domovini. Češki, Poljski. Avstrij. in Italiji. Informacije in program zahtevajte v vseh poslovalnicah GLOBTOURA. Informacije in prijave: GLOBTOUR. posl Ljubljana -Maksimarket tel.: 24-155 — Gosposvetska 4. tel.: .111-164 G LAS 16.STRAN OBVESTILA, OGLASI !N OBJAVE PETEK, 23 OKTOM Cestno podjetje Kranj obvešča, da bo občinska cesta ZGORNJA RESNIC A - NKMILJK zaprta za ves promet v rasu od 21. oktobra 1981 do .10. decembra 1981 dnevno od 8 do 17 ure. razen ob sobotah, nedeljah in praznikih Avtobusni promet bo urejen s prestopanjem. Za ostali promet pa je obvoz na relaciji NKMILJK-JAMNIK- KROPA —KRANJ - BESNICA in obratno ali NKMILJK-I)R A7.GOSK- SKOKIA LOKA - KRANJ — RESNICA in obratno. Popolna zapora ceste je potrebna zaradi miniranja pri rekonstrukciji .ceste. F'rosimo udeležence v prometu, da z razumevanjem upoštevajo, da navedena dela iz tehničnih in varnostnih razlogov ne moremo izvajati med prometom V času zapore velja naslednji vozni red avtobusov: ALPETOUR TOZD potniški promet KRANJ ZAČASNI VOZNI RED V ČASU ZAPORE CESTE - ZG. BESNICA - NEMILJE LINIJA: NEMILJE - KRANJ Km POSTAJE I) 2 NP 4 n NP 8" D Š H V 9 I) •10 D 11 V 12 D 0 NEMILJE O 4.50 5.30 6.20 6.45 7.10 :i 4 5 10 14 Besnit a Zg Besnica Zl) Besnica Sp Rakovica Gor. Sava Kranj ZP KRANJ AP POSTAJK 4.55 4.58 5.01 5.05 5.10 5.15 5.20 13 5.35 5.38 5.41 5.45 5.50 5.55 6.00 14 D 6.25 6.28 6.31 6.35 6.40 6.45 6.50 15 NP 6.50 6.53 6.56 7.00 7.05 7.10 7.15 7.15 7.18 7.21 7.25 7.30 7.35 7.40 11.05 11.08 11.11 11.15 11.20 11.25 11.30 V 11.20 12.40 11.50 11.53 11.56 12.00 12.05 12.10 12.15 19 D 13,10 13.13 13.16 13.20 13.15 13.20 13.25 20 D 15.35 15.38 15.41 15.45 15.50 15.55 16.00 21 V 17.00 17.05 17.08 17.11 17.15 17.20 17.25 17.30 22 V 19.00 19.05 19.08 19.11 19.15 19.20 19.25 19.30 23 D 21.00 21.05 21.08 21.11 21.15 21.20 21.25 21.30 NEMILJK Besnica Zg Besnica Zl) Besnica Sp Rakovica Gor. Sava Kranj ZP KRANJ AP 6.10 6.45 7.00 18.50 20.50 22.50 6.05 6.40 6.55 10.45 11.35 12.45 14.45 16.45 18.45 20.45 22.45 6.37 6.34 6.30 6.25 6.20 6.52 6.49 6.45 6.40 6.35 10.42 10.39 10.35 10.30 10.25 11.32 11.29 11.25 11.20 11.15 12.42 12.39 12.35 12.30 12.25 14.42 14.39 14.35 14.30 14.25 16.42 16.39 16.35 16.30 16.25 18.42 18.39 18.35 18.30 18.25 20.42 20.39 20.35 20.30 20.25 22.42 22.39 22.35 22.30 22.25 O 5.45 . 6.15 6 30 10.20 11.10 12.20 14.20 16.20 18.20 20.20 22.20 Opomba: Pod št. 6 in 9 vozi samo iz Zg. Besnice pod št. 16, 17 in 20 vozi samo do Zg. Besnice pod št. 7, 8, 18 in 19 bo promet urejen s prestopanjem pod St. 7 in 8 je odhod iz Podblicepol ure pred običajnim odhodom IZBRALI SOZMAS Ste za Športno? Izredno lepe plaftce s kapuco, oblečeno v karo. v beige, modri, sivi, bordo in svetlo rjavi barvi, dobite na oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU zgoraj. Zadaj ima plaftč gubo Cena: 4.694,50 din Ugodno lahko te dni v GLOBUSU kupite ToprOve moške srajce. Enobarvne, kariraste, vseh barv in velikosti, iz bombažne flanele. Na voljo so velikosti od 37 do 44. Cena: samo 246.17 do 384.72 din Vse več nas je, ki se pozimi spravimo na tekaške smuči. Pa mora biti tudi za ta šport primerna obleka, ugotavljajo strokovnjaki. Prav posebej za tek na smučeh so sešili poseben dres, pri katerih so hlače podaljšane v život, so »scelega« kot .temu pravimo, da nas ne piha v razgaljen hrbet. Zraven pa gre seveda tudi jopica. V športni trgovini Murkine PLETENE na Bledu (pod hotelom Park) imajo Adidasove tekaške drese in sicer za otroke stare 10, 12 in 14 let ter ženske za velikosti 38, 40 in 44. Barve so belo črne in temno in svetlo modre ter rdeče. Dobite pa v tej trgovini Adidasove drsalke, dekliške in za hokejiste, cene: Tekaški dresi od .'$50 do 570 din drsalke od 697 do din 73 Pri Murki v ELGU v Lescah L dobe te lične plastične nosode za kruh. pecivo m podobno. V treh velikostih se Sohe Uvoz s Češke Cena od 225.75 do 314,<^ din 4 emona globtour GLOBTOUR VABI NA SMUČANJE JUGOSLAVIJA, ČSSR, POLJSKA, ITALIJA, AIR HOTELI - APARTMAJI KONKURENČNE CENE KUPON ZA PRIJAVO Ime in priimek ......................... Naslov................................ Zaposlen(a) ........................... Številka os. izkaznice.....izdana od SOB se nepreklicno prijavljam za smučarski aranžma v v času od . . do Kraj in datum . . (l NA EN KUPON SE LAHKO PRIJAVI SAMO 1 OSEBA! Kupon izrežite in ga najkasneje DO 20. NOVEMBRA pošljite v kuverti na eno izmed naslednjih Globtour poslovalnic: LJUBLJANA, Gosposvetska 4; MARIBOR, Kraigherja 4; NOVO MESTO, C. kom. Staneta 19; N0VJ GORICA, Delpinova 24; BLED, Cesta svobode 9; PORTC ROŽ, Obala 33, RADENCI, Hotel Radin. Če pa se boste prijavili za gornji kupon, boste če vam bo žreb naklonjen, prejeli eno izmed naslednjih nagrad: 1. nagrada: 5.000 din popusta na prijavljen aranžma 2. nagrada: 3.000 din popusta na prijavljen aranžma 3. nagrada: 2.000 din popusta na prijavljen aranžma 4. do 13. nagrada: 10 vikend paketov v znanih turističr krajih in zdraviliščih. ŽREBANJE BO PRVI TEDEN V DECEMBRU! NE ZAMUDITE IZJEMNE PRILOŽNOSTI! /K A VTOKO VIN AR Skorja Loka Na podlagi sklepa DS objavljamo licitacijo o osnovnih sredstev, ki bo dne 2. novembra 1901 11. uri v prostorih delovne enote Poljanska cesta * sicer: 1 Gorilnik - Ventilator Zagreb (za centralno k** javo) Blowthenu — model Rh 7 kapaciteta: 1 - 7 kg/h 27.975 št. _ Električna omarica za gorilnik št. 651 — proizvod Kontal Zagreb garnitura 1 nerabljeno Snemalec gum (avtoplaščev) Varilni aparat inv. št. 29 Elektromotor Sever 3 x 380 V - 7,5 KW Elektromotor inv. št. 225, 380/660-5,5 KW, 1430°/min Elektromotor Sever Varilni stroj Iskra Avtodvigalo 1.20« kg kom 2a 360, -Mazalica za mast Kombi IMV 1600, neregistriran in nevozen, letnik 1970 din ».«*•- Ogled osnovnih sredstev je možen dne 2. novembra 1981 od 9 10. ure. Polog kavcije v višini 10 odstotkov od izklicne cene pa ■ 10. do 11. ure istega dne. Kupec plača prometni davek in kupnino mora poravnati prsi prevzemom osnovnega sredstva. Prodaja osnovnih sredstev je po sistemu KDO DA VEC. 2. 'S. 4. 6. 7. 8. 9. 10. din 5.0*«.-din 6.0*.- din 1.25*- din 2.4 7f.-din din »t,-din 9*. din 72t,-din 35*- ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj, n. sol. o. Komiaija za delovna razmerja TOZD Tovarna električ*«> ročnih orodij Kranj objavlja prosta dela m naloge ŠTIRIH STRUGARJEV ' m za dela na več vretenskih stružnih avtomatih kandidati izpolnjevati * usmeritev - Poleg splošnih pogojev morajo naslednje posebne pogoje: - .3-letna poklicna šola kovinarsk<»-obdelovalne smeri, ga r, rezkalec ali orodjar, r«L- - zaželene so ustrezne delovne izkušnje in odslužen vojasai rok Kandidati naj pismene prijave z dokazili o ^lpfe^"1SX jev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Elektromehanika, Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. 5TEK. 23 OKTOBRA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 17.STRAN G LA r toketninakup - 1 prihranek za novo knjigo! DELAVSKA ENOTNOST DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 Pripravili smo vam šest paketov knjig, s katerimi vam omogočamo 20 odstotkov cenejši nakup knjig s področja družboslovnih ved: zgodovine, politike, izobraževanja, informiranja, gospodarstva itd. Prvi paket vsebuje naslednje knjige: AKTUALNI PROBLEMI MARKSIZMA, več avtorjev 310 din Adolf Bibič: INTERESI IN POLITIKA 550 din PaoJo Alatri: ORIS ZGODOVINE MODERNE POLITIČNE MISLI 420 din B. Kavčič - I. Svetlik; POGLAVJA IZ SOCIOLOGIJE DELA 360 din Vladimir Sruk: FROMMOVA HUMANISTIČNA VIZIJA - 20 % popust 290 din 1.930 din 386 din 1.544 din 'oaketu so knjige, za katere je značilno, da so namenjene tako najširši *£ti! zlasti pa tistim, ki se poklicno ukvarjajo s teonjo m prakso poht.čn.h vprašanj in temelji marksizma. Cveta Mlakar, Vida Tomšič, da navedemo le nekatere. _ na Delavsko enotnost, Ljubljana, Žlj^^lli^ro^Uu^ani. Tavava 5. te, na *u9e knjigarne po Sloveniji. ELA/V TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA Begunje na Gorenjskem TOZD Trgovina Na osnovi 10. in 11. člena Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Trgovina in sklepa komisije za delovna razmerja TOZD objavljamo prosta dela in naloge POMOČNIKA P08LOVODJE v poslovni enoti Begunje na Gorenjskem Pogoji: — srednja šola komercialne smeri ali poslovodska šola trg. smeri. — 1 leto prakse v prodajalni s tehničnim blagom. — pasivno znanje enega tujega jezika. — starost nad 18 let. — poskusno delo 3 mesece Pismene prijave z ustreznimi dokazili sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Elan, tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem. O rezultatih objave bodo kandidati pismeno obveščeni. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. TOZD Socialna medicina in higiena Gorenjske, Kranj b. o. Gosposvetska 9 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATIVNA OPRAVILA v Oddelku za socialno medicino z organizacijo zdravstvene službe (delovno razmerje za nedoločen čas) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati se naslednje posebne pogoje: — dokončana upravno-administrativna šola ali administrativna šola. — 2 leti delovnih izkušenj Pismene ponudbe z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Izbira kandidatov bo objavljena v 16 dneh po preteku razpisnega roka. Trgovsko podjetje MERKUR Veleželeznina, n. sol. o. Kranj, Koroška 1 TOZD UNIVERSAL - prodaja na debelo, n. sub. o. JESENICE - Spodnji Plavž 3 razpisuje na osnovi sklepa delavskega sveta TOZD UNIVERSAL — prodaja na debelo, n. sub. o., Jesenice, z dne 9. oktobra 1981 za dobo 4 let dela in naloge DIREKTORJA TOZD UNIVERSAL — prodaja na debelo, n. sub. o. Jesenice s sedežem na Jesenicah, Spodnji Plavž 3. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti se: — visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske, organizacijske ali tehnične smeri. — 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših delih in nalogah. — organizacijske sposobnosti za vodenje., — moralno-politične vrline Kandidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi na naslov: Trgovsko podjetje Merkur, veleželeznina. n. sol. o. Kranj. Koroška cesta 1. kadrovsko-socialna služba. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu odločitve. KOMUNALNO,OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ z n. sol. o. Kranj, Ul. Mirka Vadnova 1 objavlja prosta dela in naloge v TOZD KOMUNALI b. o. - OPRAVLJANJE DEL PRI ODVOZU SMETI - 7 delavcev - OPRAVLJANJE CESTNO-VZDRŽEVALNIH DEL na relaciji Gorice — Preddvor — 1 delavec - OPRAVLJANJE CESTNO-VZDRŽEVALNI H DEL na relaciji Zgornja Besnica — Podblica — 1 delavec - OPRAVLJANJE CESTNO-VZDRŽEVALNIH DEL V8KUPINI - 2 delavca - OPRAVLJANJE DEL PRI JAVNI SNAGI - 2 delavca - OPRAVLJANJE KLJITČAVNICARSKO-VZDRŽEVAL-NIH DEL - 1 delavec Hoj: - za vsa zgoraj navedena dela. razen za ključavničarja se zahteva nedokončana osemletka in priučitev. Poklicna šola kovinske stroke se zahteva za ključavničarja - vzdrževalca. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom dva meseca. J^^E^DA^KO-VZDRŽEVALNm DEL - 1 delavec , delovnih izkušenj. Delovno raz " rnerje se sklepa"za[nedoločen čas s poskusnim delom dva meseca. v TOZD OBRT b. o. DEL - 1 delavec > 01^\rXJANJEMIZA^ izkuftenj ,)eloVMO W - poklicna šolam *™™°Jen čas s poskusnim delom dva merje se sKiep* meseca. v TOZD GRADNJE b. o. OPRAVLJANJE ZIDARSKIH DEL - 4 delavci OPRAVLJANJE POMOŽNIH GRADBENIH DEL - 8 delavcev ofoj: _ za opravljanje zidarskih del se zahteva poklicna šola gradbene stroke ali priučen zidar / eno leto delovnih izkušenj Za opravljanje pomožnih gradbenih del se zahteva nedokončana osemletka Delovno razmerje za zidarje se sklepa za nedoločen čas. za gradbene delavce pa z;i določen čas. Poskusno delo traja dva meseca. ati za vsa zgoraj navedena dela in naloge naj pošljejo v*°f« na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja ledene TOZD, Kranj, Ulica Mirka Vadnova 1. za prijavo je 8 dni od dneva objave. SORJNJIKiU l»WPiLI»IICAl GORENJSKA PREDILNICA ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 75, n. sol. o. Na podlagi sklepov delavskih svetov DO, TOZD in DSSS razpisujemo prosta dela in naloge! VODJE TOZD PREDILNICA Pogoji: — višja ali srednja izobrazba tekstilne, kemijske ali organizacijski smeri in 5 let delovnih izkušenj. — obvladanje enega svetovnega jezika, — da za imenovanje v to funkcijo nima zakonske prepovedi. — da ima potrebne poslovne in organizacijske sposobnosti in moralno-politične kvalitete ter izpolnjuje druge pogoje ustreznega družbenega dogovora n kadrovski politiki VODJE TOZD BARVARNA Pogoji: — višja ali srednja iz.obraz.ba tekstilne, kemijske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj, — obvladanje enega svetovnega jezika. — da za imenovanje v to funkcijo nima zakonske prepovedi. — da ima potrebne poslovne in organizacijske sposobnosti in moralno-politične kvalitete ter izpolnjuje druge pogoje ustreznega družbenega dogovora o kadrovski politiki. VODJE TOZD KODRANKA Pogoji: — višja ali srednja izobrazba tekstilne, kemijske ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj. . — obvladanje enega svetovnega jezika. — da za imenovanje v to funkcijo nima zakonske prepovedi. — da ima potrebne poslovne in organizacijske sposobnosti in moralno-politične kvalitete ter izpolnjuje druge pogoje ustreznega družbenega dogovora o kadrovski politiki VODJE PRODAJE Pogoji: — višja strokovna izohrazha ekonomske ali komercialne smeri in 4 do 5 let delovnih izkušenj ali srednja strokovna izohrazha ekonomske ali komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj. aktivno znanje dveh tujih jezikov. , - imeti mora zunanje-trgov insko registracijo. Za vsa navedena dela bodo kandidati imenovani za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa v zaprti pisemski ovojnici na naslov Gorenjska predilnic Skof-ia Loka. Kidričeva v 75, kadrovska služba, v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. AVTO MOTO DRUŠTVO ŠENČUR razpisuje licitacijo rabljenega osebnega avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1977, izklicna cena 45.000 din. Vozilo je v voznem stanju. Prometni davek ob prepisu pla ča kupec. Licitacija bo v soboto, 24. oktobra 1981 ob 9. uri v domu Avto-moto društvo Šenčur, Stranska pot 1. ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 23.10.-30.10.81 Za občini Kranj in Tržič Dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet., speč, Kranj, Ka-juhova 23. tel. 22-994 VEHO VEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, tel. 22-405 Za občino Skorja Loka VODOPPVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 OBLAK Marko, dipl. vet., Skorja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 t Za občini. Radovljica in Jesenice . GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 74-629 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. S4 G L A S18 .STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK. 23 OKTOBRA M ZAHVALA Oh smrti drage mam«' in start- ritani*' MARIJE BELE se njeni iskreno zahvaljujemo osebju Onkološkega instituta za dolgoletno zdravljenje ter osebju doma oskrbovancev Petra l'za rja v Tržiču za nego v najtežjih zadnjih dneh Hvala delavcem in sindikatu tovarne IBI za nakazana sredstva namesto venca Onkološkemu institutu. Enako se zahvaljujemo stanovalcem Gorenjskega odreda ]H. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred. VSI NJENI Kranj, 20. oktobra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage in dobre mame. stare mame LJUDMILE SITAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ter vsem. ki so nam izrazili sožalje, podarili vence in cvetje ter nam stali ob strani v teh težkih dneh. Prav lepa hvala dr. Martinčiču, dr. Sajevicu, dr. Krečevi in ostalemu osebju bolnice Golnik. Zahvala tudi sestri Mojci, Branki in Anici Polajnar, kakor tudi pevcem, govornici, g. župniku za lepo opravljen obred, sodelavcem tovarne Peko in hotela Toplice Bled. VSEM, PRAV VSEM ISKRENA HVALA! VSI NJENI Podbrezje, Radovljica, Križe, 20. oktobra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage tete in svakinje MARIJE CVIRN Iz Cerkelj »t. 114 se iskreno zahvaljujemo sosedom iz Cerkelj in Grada, sorodnikom, prijateljem in znancem. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo v času težke bolezni obiskovali in ji lajšali bolečine. Hvala tudi dr. Beleharju, vsem zvonarjem, g. župniku in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Grad, 17. oktobra 1981 ZAHVALA Ob boleči, nenadni izgubi naše drage, dobre in skrbne hčerke, mame, stare mame. sestre, tete, tašče, sestrične in botre MARIJE CERAR roj. Zibert se zahvaljujemo vsem, ki sočustvujete z nami in ste nam izrekli sožalje, naši mami darovali vence in cvetje ter jo pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v teh težkih dneh kakorkoli pomagali. Hvala g. župniku za pogrebni obred, govorniku ob odprtem grobu ter pevcem za žalostnike. VSEM SE ENKRAT LEPA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Britof, 16. oktobra 1981 MALI telefon OGLASI 23-341 =PR0DAM= - Prodam objektiv znamke »TAMRON« f 80-210 mm macro z adapterjem. primeren za vse aparate. Tel : 23-341 mt 29(Nejč). 10307 Za DAN MRTVIH vam nudimo KRI ZANTEME velikocvetne, PAJKOVCE in MARJETE v vseh barvah ter sprejemamo naročila za ARANŽMAJE VRT NARIJA V ŠENČURJU 10042 Prodam krmilno PESO Sp Duplje 34 10118 SADIKE cipres za ŽIVE MEJE za jesensko saditev dobite. Kranj. Ul. XXXI divizije 54 (pri kopališču) 9925 Prodam KRAVO s teletom Križnar. Trboje 5, Kranj 10170 Ugodno prodam dve kompletni POSTELJI Držič. Staneta Žagarja 8. Kranj 10171 Ugodno prodam raztegljiv KAV<"\ FOTELJE in kuhinjsko MIZO Ogled v nedeljo. Telefon 25-402. Skoda. Sorlijeva 21 10172 Nov trofazni CIRKULAR za žaganje debelih drv z motorjem 3 kW. ugodno prodam. Smarca 56, Kamnik 10173 Prodam prenosni mini KASETOFON stereo walkman za 3.500 din. Telefon 23-739 od 19 do 20, ure 10174 Prodam KROMPIR. Lokar Jože. Rupa 11, Kranj 10175 Prodam KRAVO v devetem mesecu brejosti pred tretjo telitvijo. Zagrada 15, Duplje 10176 Prodam 5 mesecev brejo TELICO si-mentalko, težko 450 kg. Železniki, Češ-njica 23 10177 Prodam otroški VOZIČEK Telefon 27-709 10178 Prodam KRAVO s teličkom in drobni KROMPIR. Luže 46 10179 KRIZANTEME velikocvetne, PAJ KOVCE in raznobarvne MARJETKE vam nudi VRTNARIJA GOMZI v Podbrezjah na Gorenjskem. Ljubitelje teh rož, vabimo na ogled nasada. 10180 Prodam nekaj LESA za ostrešje. Gosar, Sutna 7, Zabnica 10181 Zelo ugodno prodam RADIO HSR 140 z ojačevalcem 70 W. Ogled vsak dan popoldan od 16. do 20. ure. Dolfar Danilo - Tonja Julka, Gorenjskega odreda 18, Kranj 10182 Prodam diatonično leseno HARMONIKO. Fern Marija. Šempetrska 15. Kranj - Stražišče 10183 Prodam ZELJE v glavah. Sp. Brnik 55, Cerklje 10184 Prodam SIPOREKS, debeline 5 cm. Močnik Lidija, Zlato polje 14 c, Kranj n 10185 Ugodno prodam rabljen KUPPERS_ BUSCH. Jezerska c. 7, Kranj 10186 Ugodno prodam SALONITKE pet m pol valne, dimenzije 120x95, 160 kosov in 22 SLEMENJAKOV Kavalar Jam, Murova 6, Jesenice, tel. 81-557 popoldan; 82-181 dopoldan , 1018/ Prodam mlado KRAVO s teletom ali po izbiri. Srednja vas 12, Golnik 10188 Ugodno prodam POHIŠTVO za dnevno sobo. Telefon 064-61 -214 10189 Prodam razrezan LES za ostrešje, primeren za vikend. Demšar Franc Ribno 57/a, Bled, tel. 064-78-241 10190 Prodam 2500 kosov modularne OPEKE Komelj Peter. Šmidova 12, Kranj - u 10*19J Prodam KORUZO v storžih Mannšek. Strahinj 7, Naklo . 10192 Prodam dvometrski FIKUS Ul. Vide Šinkovčeve 3, Kranj 10193 SONY program TUNER ST 515 digitalni SANYO predojačevalec, OJAČEVALEC, 2X150W in ZVOČNIKE, ugodno prodam. Ogled popoldan na Vodopivčevi 9. Kranj 10194 Prodam hrastove PLOHE. Kalan, Breg ob Savi 19, Kranj 10195 350 kosov STRESNE OPEKE špičak, prodam. Lesce, Na trati 9 10196 Prodam 300-kilogramsko KONZOLNO DVIGALO. Gale, Naklo 210 10197 Prodam večjo količino suhih bukovih DRV. Brenkuš, Zg. Besnica 44 10198 Prodam mlado KRAVO molznico. Se-benje 63, Zasip 10199 Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 22-324 10200 Prodam SADIKE - zimzeleni liguster za živo mejo. Hribar Franc, Šobčeva 14, Lesce, tel. 74-013 10201 Prodam nova dvižna GARAŽNA VRATA lip Bled za 12.000 din. Gašperin Ivan, Begunje 69 10202 Prodam dva FOTELJA (ležišča). Vreč-kova 5, stan. 13, Kranj 10203 Prodam GRELEC na olje olimp in 1800 litrov kurilnega OLJA. Telefon 70-232 10204 Poceni prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika) Ogled po-ooldan. Šenčur, Beleharjeva 4/a 10205 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta. sina. starega očeta, brata, strica, tasta, zeta in svaka VINKA ZALOKARJA se iskreno zah „ u „u.,a\a a »unniku za lep obred in tople besede, govornikom za poslovilne besede, pevcem Posebna ^^^T^cem Sp Brnika in Vopovelj, ki so ga nosili na zadnji poti. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Vopovlje, 12. oktobra 1981 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje Telefon 77-927 10207 Ugodno prodam kombiniran, malo rabljen italijanski 50 litrski BOJLER za kopalnico (suho gorivo, elektrika) Ilenič Polde, Sr Bitnje 72 tel 064-24-700 od 14 ure dalje 10209 Prodam HI-FI KASETOFON akai GXM 35 in GXM 37 haighcom Telefon 064-22-933 10210 Peč na OLJE EMO 5 prodam za 1.500 din. C. 1. maja 126, Jesenice 10211 Prodam približno 500 kg težkega KONJA, vajenega vseh del (posebno v gozdu) Sp Lipnica 36. Kamna gorica - 10212 Ugodno prodam okroglo železno 4.000-litrsko CISTERNO Zajšek Metka. Mojstrana, Triglavska 25 10213 Prodam 8 in 12 mesecev stari TELIČKI po izbiri. Jelene Janko. Kropa 26 pri KoroŠčku 10214 Prodam dva REDUKTORJA, primerna za motorno dvigalo. Naslov v oglasnem oddelku. 10215 Prodam 9 mesece v brejo KRAVO SI-MENTALKO, ki bo tretjič teletila. Hlebce 3/a, Lesce 10216 Prodam 25 MREZ, debeline 5x8 mm. in SIPOREKS, debeline 10 cm Šolar Marija; Bistrica 122. Tržič 10217 Zaradi selitve prodam dobro ohranjeno POHIŠTVO za dnevno sobo in otroško POSTELJICO z jogijem Rupnik Helena. Moša Pijade 7. Kranj 10219 Prodam 6 mesecev starega BIKCA Tel. 40-587 Prodam OBZAGAN LES za ostrešje. Suhor. C. svobode 30. Bled. tel. 77-529 ods 20. ure dalje Prodam 300 kv. m »POBJONA« Fer-jan, Ribno 131. Bled 10206 Prodam trajno žarečo PEČ Kuppers-buseh, rabljeno 1 sezono in PEČ na o je. Kovačič Francka, Bistrica 11. p. Duplje Tel: 70-141. 10308 Prodam ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva, desni, staro SKRINJO, ročni VOZIČEK - poljski (4 kolesa), 2 balonski opleteni STEKLENICI po 25 litrov, kristalno OGLEDALO 120x50. Zg. Besnica 34 10309 Prodam otroško POSTEIJICO z jo-giiem. Vinčič, Mestni trg 9. Sk Loka. *J 10310 Prodam betonsko ŽELEZO 6 in 8 mm ter ELEKTROMOTOR 7.5 KVV Triler, Puštal 103. Šk. Loka. 10311 Prodam dobro ohranjena pleskana VRATNA KRILA raznih dimenzij in nekaj kv. m. obloge ultrapas. Jenko, Reteče3,Šk.Loka nd?3**2 Prodam termoakumulacijsko FfcC št. 5 Sv Duh št. 50, Šk. Loka 10313 Prodam KAVČ in FOTELJ - dobro ohranjeno. Hafner, Kidričeva 22, Sk. Loka 10314 Ugodno prodam 2 leti staro PEČ za centralno kurjavo z bojlerjem Mrežar. Sv. Duh št. 108, Šk. Loka. 10315 Prodam 6 mesecev brejo KRAVO. Eržen, Pungart 9, Šk. Loka. 10316 Prodam ODRE (grušt) za fasado Krajnik Ciril, Breznica 5, Šk. Loka. 10317 Prodam DESKE za NAPUŠČ in nekaj betonskega ŽELEZA 6 mm. Sajovic, Olše-vek 22 10318 Prodam nekaj suhih LIPOVIH PLOHOV. Hafner LEOPOLD, Z g. Bela 6, Preddvor. 103]9 Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do 150 k«. Posavec 16, Podnart. 10320 Prodam komplet SPALNICO in TRO-SED, novo še pakirano, cena 45.000—. Kneževič Mile, Planina 2. 10321 Prodam KRAVO simentalko, 7 mesecev bretjo tretjič. Zan, Pševo 5, Kranj. Prodam 6 tednov stare PRAŠIČE. Cerkljanska Dobrava 10, Cerklje 10323 Prodam ZELJE v glavah. Sp Brnik 3, Cerklje 10324 Ugodno prodam ZIDNO OBLOGO, 60. kv. metrov (opaž-pobjon) Rupa 36, Kranj 10325 Prodam dva PRAŠIČA, težka od 180 do 200 kg. Pipanova 40, Šenčur. 10326 Prodam SADIKE za živo mejo - zimzeleni LIGUSTER. Vovk F. Lesce^ Boštjanova 4, tel. 74-005. 10327 Prodam KRAVO frizijko, ki bo četrtič teletila in nekaj metrov hrastovih m bukovih DRV. Snedic Ciril. Sp Bela 9 Preddvor. 10328 Prodam rabljena belo pleskana zastek-lena VRATA 90x195 in emajlirano KOPALNO KAD 150 cm Tel 70-235. 10329 BETONSKE KVADRE velihe in male prodam. Telefon: dopoldne 28-273, popoldne 22-842. 10330 Po zelo ugodni ceni prodam več umetno marmornih POLIC širina 18 cm Tati-nec 7, Preddvor. 10331 Prodam mlade čistokrvne OVCAKJh. Strahinj 68, Naklo 10332 Prodam BIKCA za rejo, starega 6 tednov. Češnjevk 30, Cerklje 10333 Prodam nov ženski ZIMSKI PLAŠČ št. 40 in moški usnjeni PLAŠČ št. 104 Telefon 26-885. 10334 Prodam termoakumulacijsko VfA., 3 kW in trajnoiarečo PEČ kuppersbusch. Šenčur, Pipanova 4. - , 10335 Lep jedilni KROMPIR igor. prodam po 6 din kg. Predoslje 28 10336 Prodam velikocvetne roggli MAtMIB. Sr. Bela 6, Preddvor 1033' Prodam otroški VOZIČEK globok Suha 42 pri Predosljah 10338 PRALNI STROJ obodin, dobro ohranjen prodam Stražišče, Siškovo naselje 39 '0339 Prodam PRAŠIČA za zakol Šmartno 7, Cerklje 10340 Prodam tri PRAŠIČE, po 50 kg težke G lin je 12, Cerklje. 10341 Prodam 2 PRAŠIČA 120-150 kg težka in 15 kub. metrov suhih trdih DRV_ Zalog 17, Cerklje. 10342 Prodam TELIČKO staro sedem tednov. Dvorje 17, Cerklje. 10343 Prodam dva PRAŠIČA za dopitanje Glinje 13. Cerklje. 10344 Prodam MOTOR za škodo in MENJALNIK po generalni, PEČ na olje in 2 plinski JEKLENKI: 2 kg, 3 kg s kuhalnikom in plinsko lučjo. Stojkovič, Pi^l ska cesta 1, Stražišče — Kranj. 1039r Prodam suhe HRASTOVE PLOHE, debeline 5—3 cm. Naslov v oglasnem oddelku, .. 10306 - Prodam fotoaparat Practiko, vgrajen daliinomer, svetlomer. za dirkalno kolo na tri prestave z* Jmmmt in avtoradio za 1501) din LebaB. M* Pijade 17. Kranj. Prodam tri »klaftre« suhih. DRV. Pozen k 20, Cerklje Prodam dva BIKCA, po pet mm stara. Lenart 6, Cerklje. Prodam 16-colski GUMIVOZ. i SLAMOREZNICO in ZASTAVO letnik 1971 Glinje 8. Cerklje Prodam ohranjeno otroško LJICO in PUNTE Sitar Fr lesovska 30, Šenčur. Prodam 3 OVCE in OVNA. Mi Zabrekve 8, Selca nad šk. Loko KOKOŠI za zakol oddajamo razen nedelje. Oman. Zminer Loka. Prodam 3 PUJSKE, tetke od 25 kg. Oman. Zminec 12. Šk. Loka. Ugodno prodam 10 prm DRV. starin 1 leto in 6 prm suhih mernih za odprt kamin. Benetk* mila. Knape 19. Selca nad Sk Prodam 2 meseca brejo KRAVO j pan Anton, Podhom 9, Zg. G( Prodam nov prenosni K( blite 10 atii. 20-litrski K( brizgalnim priborom. Šober. Tržič Prodam novo litoželezno KAD kopalnico, bide in rabljeno ležišče Begunje 28/d Prodam OTROŠKO POS1 starosti 5 let) z jogijem in . SEDEŽ Telefon 89^67 zvečer" Prodam rabljene tramove a\j količino suhih DRV. Pušavec Hudo 1, Tržič Ugodno prodam 4 kW 11 cijsko PEC. Miklavčič. I K o kri ca — Kranj Prodam KRAVO mlekarico. Ji Bohinj Prodam italijanski otroški SEDEŽ Krajne. Vrečkova 11. STREŠNIKE trajanka dnu barve. 650 kosov, prodam. Te 25-378 Ugodno prodam trajnotarečo renje. Uglešič Valter, Bokalov* senice, tel. 81-588 Ugodno prodam skoraj novo _ NO KOLO na 10 prestav. Delavska« Kranj, tel. 28-448 Prodam BUKOVA DRVA Ii po tel. 70-492 Prodam belo dolgo POROČNO LEKO, št. 36-38. Informacije po 82-322 Prodam globok OTROŠKI V( ZIBELKO z zimnico, okroglo in HOJICO. Logar, Bistrica Tržiču Najboljšemu ponudniku prod—. SENO LOPO primerno za garalo a* I vikend. Ponudbe oddajte ali 15. 11*1981 na naslov: TU1_ DRUŠTVO PREDDVOR. «4306* dvor Prodam kombinirani STROJ MIO 8 — cirkular, poravnalnik. brus, mlin. rofkalnik za koruzo. G* 15, Kokrica Ugodno prodam POROČNO za nosečnice, št. 38-40. Hrast je 119 Prodam strešno OPEKO Naslov v oglasnem oddelku Prodam KRAVO, ki b<> drtiaič Britof 338 KUPIM KUPIM PONY KOLO Pc tel. 27-192 popoldan Kupim približno 300- litrsko ZA.-VALNO SKRINJO, dobro obrtaja«] prodam trajnožarečo PEČ skonf1^ Zelnik, Gorice 10, Gornik Kupim TRAKTOR staver. Babmk Anton, Male vrhe S. h Gorica Kupim MOTOR za traktor pas*4j ali 18 KM (lahko potreben tudTpe#*S Mežek. Krnica 48/a. Zg. Gorje Kupim ročno vodno ČRPALK*? slov v oglasnem oddelku. Kupim starejši malo rabljen MEŠALEC, po možnosti znamk* Pogačnik Janez. Zabrekve 6. S Škofjo Loko Kupim manjšo SLAMOREZN** verigo. Ponudbe pod: S puhatafej* Kupim rabljen »PONK« Tel Kupim dve michelin GUMI 1**J Telefon 41-027 40 kv. m rabljenih DESK xa kupim. Frlic. Zevnikova 5. Krna* fon 27-937 VOZILA Prodam MZ 250. Zontar S maše 14, Škofja Loka Prodam R-4, celega ah po Zaplotnik, Cerklje 96 Prodam ZASTAVO 750. po Ljubno 25 Nujno prodam SIMCO 130A p»J| neraini. prevoženih 7.000 km, Mušič Branko, Struievo 21 c. Prodam ZASTAVO 101, leta* ^ Podobnik, Mlaka 76, Kranj Ugodno prodam FORD BSC^I letnik 1971. Ogled od 15. ure dalje *\ Janez, Podlubnik 47. Škofja Lota. S fon 61-101 FIAT 750, letnik 1975, ugodno pfjfj, Franc Triplat. Studenčice 16. poMa Prodam FIAT-750, letnik 19?* Ijen in garažiran). Dolinar. Gre*«**" 1 Prodam stroj za NSU 1*» STAVO 750, letnik 1976 Pušar, rj£ 104, Škofja Loka sL«N£ ŠKODO 100 L etnik 19^2. ugodno prodam. Telefon ^vVj Prodam dobro ohranjeno ^fg^ 750 L, letnik december■ WJ8. etaa «gJ reSSrfino. dobro otaan^- »g Pernic" Mileta, Titova mA Prodam dobro^ohmnjen FIAT ^ Staneta Žagarja 36, Kranj 5?LttOKTOtRA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE .19.STRAN.G LAS novo - NOVO - NOVO - NOVO Ekspresna kemična čistilnica in pralnica SATLER DRAGO, Oldhamska 14. KRANJ (pri Vodovodnem stolpu) Vam nudi klasičnu pranje in kemično Čitčenje vseh vrst oblačit, odej. m preprog po sodobni metodi, ki ne pi>&koduje tekstila. Odprto vsak dan od 7. do 19. ure. sobota od 7. do 13. ure. Oblačite nas, ne bo vam tal. Prodam MOTOR in MENJAL a /101. Pavlin. Podbrezje 115 ujodno prodam ZASTAVO 750. '"I- Smolej. C. revolucije 4, » 10227 PRETIŠ 1200 C. registriran do P°r«ii prodam. Arh. Jelovška 17. 10228 R-4. letnik 1979. Pregl. Opre* L*. Kranj 10229 *A«. registriranega do maja 1962. za 7.000 din ter levi blatnik za fMavmka c 56. Kranj - Stražišče 10230 OPEL REKORD 1900 coupe. reaiatriran do junija in jjjff PRIKOLICO brako - šotor. 2 sezoni Staretova 32. Kranj -*'td-2B4M6 10231 hi. športno preurejeno, z do-l0Pf«nio, motor 47 KM, prodam ali »•m za Z-101. R-4 ali fiat 124. Cena 1^ *» Ogled popoldan. Praše 5. >«* 10232 ZASTAVO 750, letnik 1972. in garažirano. Dolinar Franc. 15,Cirče 10233 MOTOR vamaha 12 YZ iing vzmetenje, vožen na tek-1%. Brnik 77, Cerklje 10234 i avto »KATRCO«. letnik 1974. "'»»njeno. Valjavčeva 12. Kranj, ' ^5» 10235 ,WK> 1200, letnik 1969, registrirano *Pt«nbni 1982. prodam. KoAnik. • naaelje 52, Škofja Loka 10236 » RENAULT 12 TL. Ogled v .Popoldan in soboto in nedeljo celi «pin. Valjavčeva 8, Kranj 10237 *rn ZASTAVO 101. letnik 1978, ! ognjeno. Preddvor 10 10238 ZASTAVO 750. letnik 1973, z IR motorjem. Informacije 21-308 popoldan 10239 ujuček za prikolico (original) za - nroiča in snežne verige, prodam fon 75-802 10240 PRIKOLICO za osebni avto, 'eno sezono (lahka, manjše), cena voru Žagar Anton. Velesovo 16, 10241 I" prodam PRINZA 1200 za dele in 1 centralno. Gobovce 9. Podnart 10242 'fodam dobro ohranjen R-12. letnik »rmacije po tel. 23-984 10243 »m DIANO. letnik 1977 Silar. Kuratova 29 10244 »m APN 4 T. letnik 1978. Vene. 'a,2i 10245 ZASTAVO 750. letnik 1975 ali tfflfa za kombi zastava (doplačilo) V* 49-048 10246 DKW-F 12, registriran do ok-»J» ^2, cena 10.500 din. Galetova 27. Vir, 10247 fw!a»in karamboliran avto AMI 8 P" Balantič Janezu. Hotemaže 63 10248 "J^Mn RENAULT 16 in razne dele VJfjtoožno na kredit. Belehar Rajko ^56. Šenčur 10249 v6««*rn osebni avto VVARTBURG ^■874. Zaplotnik, Letence 15. Golnik 10250 ""^Hn ZASTAVO 750, neregistrirano, *** letnik. Tatinec 5, Preddvor 10251 ""*ni odbcno ohranjeno ZASTAVO v; *nik 1974. Gorenjskega odreda 14, T*»»ovaki _ popoldan 10252 iJ** prodam ZASTAVO 101. letnik ?I*fon 21-212 10253 Cr?m owbni avto DAFF 44 avto- ^* Krlan Marjan. Golnktka 26. Kranj 10254 , bradam NSU 1200. Fojkar. Sp. Luša 10. T^SkofjoLoko 10255 •J**« VW 1200. Kranj. C. na Klanec * I 10256 ^2$* PIAT 850 »pecial, letnik 1970. Tl*r»n, Davča 27, Železniki 10257 'jodao prodam OPEL REKORD. %jP vozen ali po delih ter elek-«ikamo URO. Bozovičar. Gorenja TVReteee 48, Škofja Loka 10258 ^Jdara piAT 126> registriran za celo ^i«>*• G«wi»*e«a odreda 6. telefon ■ JJ*>o prodam R-4 TLS. letnik 1978. ^* Lado. Brode 16. Škofja Loka 10260 ZASTAVO 1300 po delih, deli B|^|«omtMni« Babic Milan. v"g^ JJJjAVO 101, letnik 1972 (obnovljena >*£^' ^efiatrirano do julija 1 UbI '"^cn084-60-686 ,^fA ROMEO grulia 1600, starejši fivš^r*"Smrk<,li Di^i v**?8 ZASTAVO 750. celo ali po ^ Erlen. Zabukovje 2. Zg. Besnica , 10264 MOTOR E 90. Kranj. Zlato v£7 tel. 27-851 »■ 10265 -S*" ZASTAVO 101. letnik 1977 Jože. Breznka 37. Žirovnica r> 10266 r«2rT ZASTAVO 750. letnik 1975 ^'J Potoki,Komenda 10267 prodam ZASTAVO 101, letnik »taJ^S?1"1110 do 10. 10. 1982 in dele za 2? 900- Informacije po tel 77-351 ali ^Ir&,Gor>n23 10268 ■v ti *IALL ~ VIV A, prodam Gradi C talcev 75, Kranj, tel 22-177 10269 10262 kaj* 10271 Kupim desni BLATNIK za Z-101 Telefon 22-559 popoldan 10272 Prodam rezervne dele za AMI 8. Telefon 22-198 10273 Prodam R-4. letnik 1978. z dodato opremo. Stenovec Mirko. Janeza Puharja 3. Kranj 10274 Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1977. registrirano do septembra 1982. Kranjska 15. Radovljica, tel. 75-869 10275 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Razincer Mirko, Paloviče 11. Tržič, tel. 50-214 dopoldan 10277 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973 Lipič, Planina. Tončka Dežmana 6, tel. 28-577 10278 Prodam SPAČKA, letnik 1975. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Ul. Narodnih herojev 3, Bled, tel. 77-547 10279 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1975, cena 3,5 SM. Telefon 064-22-933 10280 Prodam 126-P. letnik 1977 Okoren, Selca 17 » 10281 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977, registrirano do avgusta 1982. Cemigoj, Za žago 4, Bled 10282 Prodam OPEL REKORD, letnik 1971, dobro ohranjen. Porenta Ivan, Sveti Duh 62, Škofja Loka 10283 Prodam osebi avto VW 1200. Lotrič, Prešernova 16. Radovljica. Ogled vsak dan od 9. do 12. ure 10284 Kupim 2 dobro ohranjena sprednja SEDEŽA za Z-750. Informacije po telefonu 21-142 10285 Ugodno prodam MINI 850 - pod nujno. Drago Tarman, Bled, Komarde-ieva 16. Informacije po tel. 82-830 10286 Ugodno prodam LADO SL, letnik 1977 Informacije po tel. 77-661 od 6. do 14. ure - Skumavec - LIP Bled 10287 Prodam osebni avto LADA 1200, letnik 1973 z vrajeno plinsko napravo. Molnar K onrad, Benedičičeva 8, Jesenice 10288 Prodam dobro ohranjeno SIMCO 1000 i cT letrTik 1974. Haklin, Golnik 47 10289 Prodam 126-P. 33.000 km. garažiran. cena 66.000 din. Ogled od 16. do 19mje Nnalnv v oglasnem oddelku 10290 Prodam ZASTAVO 750, nevozno, celo »li no delih. Plemelj Janko, Grič 3, Bled 8 10291 Prodam VW 1300. letnik 1967. registriran- Cesnjica 21. Podnart, tel. 70-411 ™ 10292 Prodam SPAČKA, letnik 1977. Ogled popoldan. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam rezervne dele za ZASTAVO 101- motor, vrata, menjalnik. Vengust Aloiz Brezovica 1", Kropa, tel. 79-739 J i j 10294 popoldan - * Prodam osebni avto LADA, traktorski dvobrazdni PLUG in OBRAČALNIK. Lese 7, Tržič 10295 Prodam VW 1303 Y. letnik 1975, dobro ohranjen in dodatno opremljen. Zvan Jure, Sp. Gorje 103, Zg. Gorje 10296 Prodam karamboliran 125-P special. letnik 1976. celega ali po delih. Klemen čič Hlebce 11/a, Lesce 10297 Prodam LADO 1200, letnik 1976 regi- Za Z-101, prodam: streho, zadnja vrata in motor z menjalnikom. Pavlic. Razgledna 28. Bled 10407 Prodam LADO 1200, letnik 1972 in sta-reiši VW, celega ali po delih Informacije po tel 27-087 10408 stanovanja! Nujno iščem SOBO za določen ali nedoločen Čas. Sem zaposlena. Sporočite oTtel 064-21-648 od 17. do 19. ure 9657 7a dobo 2 do 3 let vzamem v najem enosobno ali dvosobno STANOVANJE v Kraniu ali okolici: Šifra: Plačam dobro Mati s "»-letno hčerko išče SOBO \ Kranju Predplačilo. Ponudbe po telefonu Ofil .441 -944 - m t. 25-48 dopoldan 1037« Dve dijakinji iAčeta ogrevano SOBO s souporabo kopalnice v Kranju. Ponudbe posilite na naslov: Podobnik Andreja. Srednja tekstilna in obptvena šola — C. Staneta Žagarja 33, Kranj 10377 Pošteni osebi oddam SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 10378 V najem vzamem GARSONJERO, enosobno STANOVANJE ali SOBO s posebnim vhodom v Kranju, po možnosti na Planini, za dobo dveh let. Šifra: Nujno 10379 Samski moški išče SOBO ali vzame v najem starejšo HISO, ki jo kasneje tudi odkupi. Ponudbe pošljite pod šifro: Potnik 10380 Dekletu oddam ogrevano SOBO s souporabo kopalnice. Jezerska c. 6. Kranj 10381 V Kranju ali okolici kupim GARSONJERO. Cenjene ponudbe po telefonu 28-544 popoldan 10382 Oddam SOBO, z enoletnim predplačilom. Naslov v oglasnem oddelku. 10383 Oddam SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 10384 1 posesti Prodam STANOVANJSKO HLSO 7. VRTOM, takoj vseljivo v bližini Kranja, najboljšemu ponudniku, najraje zdomcu Ponudbe pod gotovina. Informacije na telefon 27-257 (popoldan) GARA20 v bližini Vodovodnega stolpa (Mlakarjeva) prodam takoj najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod,- GOTOVINA - DEVIZE oddajte v Oglasni oddelek 10400 Iščem primeren PROSTOR ali večjo fa ražo za popoldansko obrt v okolici Sk. ,oke. Naslov v oglasnem oddelku 10401 zaposlitve 1 Zaposlimo KV ELEKTROMEHANI KE za samostojno previjanje elektromotorjev. OD od 15.000 do 25.000 din. Delavce z znanjem ključavničarskih in mehanskih del, NKV delavce za razdira nje in sestavljanje elektromotorjev, ki imajo možnost za priučitev elektromehanika. OD po dogovoru Telefon: 061-310-119 -dopoldne 10402 Službo dobi takoj MLAJŠA DELAVKA - DELAVEC prost vojaščine. Šifra: Normirano delo. 10403 Takoj zaposlimo K V ali priučeno NATAKARICO Gostišče Tulipan Lesce Alpska c. 8. tel: 75-428 10404 obvestila: GRADITELJI: Preskrbite si pravočasno opeko za gradnjo Ljubljanske opekarne vam nudijo ves potreben material kot je: modularni blok, zidake vseh vrst dimnik schiedel in strešnik novotex. Vse informacije vam nudi ANDREJ SMOLEJ, Kranj, Oprešnikova 15, tel. 25-579 10093 Pf?peR2^TkV1in^la^iJ8k.e, i**' ČISTIM. POPRAVLJAM m MONTIRAM Te-£fon 061-737-466. Zibelnik Matija, ža-vrti 5, Mengeš 1 9593 Kemična čistilnica ARNOL -'Škofja Loka, C. talcev 5, obvešča cenjene stran ke da opravlja poleg kemičnega čiščenja tudi manjša krojaška in šiviljska dela Menjava ščitnih trakov, zadrg ter krajšanje in dališanje raznih oblačil Se priporoča KEMIČNA ČISTILNICA ARNOL [0385 ,J&t\LwE čas SAJENJA okrasnih LESNATIH RASTLIN (iglavci, listavici, vrtnice). Bogato izbiro le teh vam nudi DREVESNICA TUSEK- VODICE 10386 HIŠNI SVETI: Servisirani skupinske antenske naprave v blokih in stolpnicah. Ponudbe pod: Servis san 10387 OKRASNO DREVJE ZA VRTOVE: Srebrne smreke, črne smreke in cedre ter ciprese za ograje, dobite pri Kanci-lija. Kranj, C. Ko-krškega odreda 12/a (takoj za št. 12) v bližini Vodovodnega stolpa 10410 prireditve TRADICIONALNI SEJEM »Simon markt« bo v sredo, 28. oktobra v ŽELEZNI KAPLI (obutev, zimska oblačila, športna oprema, električni aparati itd.) PLESNI TEČAJI 4 V TRŽIČU -organizira OO ZSMS vsako soboto v dvorani PAVILJONA NOB. Začetni tečaj ob 16. uri, nadaljevalni z rock'n'rollom ob 17.30. Pričetek v soboto, 24. 10. 1981. ob 16. uri. Poučuje JANEZ BORISEK! VABLJENI' 10391 DISCO PLESI v'Skofji Loki. vsako soboto ob 20. uri, v športni dvorani PO-DEN. VABLJENI! 10388 Popravljam vseh vrst TRANZISTOR-SKIH sprejemnikov, gramofone, kasetofone. Silvo Mulej. Staneta Žagarja 57 pri plinarni 10389 Solidno in po zmernih cenah opravljamo vsa PLESKARSKA DELA Pod šifro: Hitro in zanesljivo 10390 Vsako soboto ob 19.30 PLES v Železnikih, vsako nedeljo ob 17. uri pa na Prim-skovem. Vabijo »TRGOVCI«. 10405 Hokejska sekcija KOKRICA vas vabi VSAKO NEDELJO ob 16 30 na PLES z ansamblom SfBILA. 10406 najdeno: Tradicija Simonovega sejma Železna Kapi« — V prizadevanjih za obmejno sodelovanje in obuditev stare tradicije bo v sredo, 28. oktobra v Železni Kapli Simonov h«w sejem. Nekoč je bil to sejem, na ka-Jffnni PIAT 128 sport coupe. Ogled tereni so oddaljeni kmetie nakupo-J2*J'**k dan od 16. ure dalje v soboto va|j vse potrebno za bližajočo se g (J!*^0 dan. Lasnik Slavko. Dovje zjrn(>. Danes želijo kupcem po ugod-rofc^p*. , . • ,v lZ nih cenah ponuditi po stari tradiciji 'tL^i-irijSp'>~bnim pnPus,orn Našla sem rdečo JAKNO. Siškovo naselje 39, Kranj - Stražišče 10392 Našli smo žensko URO. Dobi se v Gostišču TRNOVC - Duplje 10393 ostalo Nujno potrebujem prazno KLET ali drvarnico na Zlatem polju ali v okolici, zaradi selitve Opaka. tel. 25-162 - int. 15 10394 Na domu opravljam vse vrste strojepisnih del Pogačar Marija. Titova 3. Jesenice, tel. 82-226 10395 Karpič Kari. Podlubnik 213. Škofja Loka, izjavljam, da ne odgovarjam za svojo t.eno Karpič Marijo. Podlubnik 213, niti moralno niti materialno 10396 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta. brata, tasta in strica »tarega očeta. VIKTORJA KOBILICE se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ambulante Bled. zdravstvenemu in strežnemu osebju Internega oddelka bolnišnice Jesenice za zdravljenje in nego ter g. župniku za vse obiske in obred Prisrčna hvala vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, delavcem TOZD Plastika-Flan. TOZD Pokljuka -GG Bled in Lip Bled - TOZD Rečica za izrečena sožalja. podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. SE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Spodnje Gorje, 17. oktobra 1981 ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, brata in strica JANEZA PAZLARJA izSp.Gorij se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, nam izrazili pismeno in ustno sožalje in mu darovali cvetje. Hvala vsem govornikom za poslovilne besede, zastavonošem za izkazano zadnjo čast, pevcem,' godbi, družbenopolitičnim organizacijam in društvom, dr. Novaku za zdravljenje ter delovnemu kolektivu SGP Gradbinec Jesenice. Posebno zahvalo smo dolžni sosedu Vinku Repetu za vso skrb in za organizacijo pogreba. VSEM SE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA! ŽALUJOČI: žena. bratje in drugo sorodstvo Sp. Gorje, 21. oktobra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše nepozabne žene. mame. stare mame. taSče in tete CECILIJE HROVAT roj. Kacin se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom, ki ste ji darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni dr. Stenšakovi za nesebično pomoč pri lajšanju bolečin. Dori Riharjevi za poslovilne besede oh odprtem grobu, organizaciji ZB Stražišče. KS Stražišče ter pevcem za pesmi ŽALUJOČI: mož Albin, sin Milan z družino ter drugo sorodstvo! Stražišče, Kranj, Ljubljana, 8. oktobra 1981 Sporočamo žalostno vest, da je umrl nas mož, oče in stari oče AVGUST BABNIK st. pismonoša v pokoju Na zadnji poti ga bomo spremili v soboto, 24. oktobra 1981, ob 15. uri na pokopališče v Lipici. ŽALUJOČI: žena Ivarika in otroci z družinami Skorja Loka, 22. oktobra 1981 Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi mož, oče. brat, stari ata in stric RUDI GORENC dolgoletni sodelavec Cestnega podjetja Kranj Pogreb dragega pokojnika bo danes, 23. oktobra 1981 ob 15 30. izpred nrhške vežice na pokopališču v Kranju. ŽALUJOČI: žena Mici, sinova Vladko in Franci z družinama Kranj, Trebeljno, Šentjernej, Mokro polje, Canada 21. oktobra 1981 -!—.__ Prekinitev delovnega razmerja Nočna »pojedina« in njene posledice GLASOVA ANKETA Trdnejše sodelovanje Receptorja v Kompasovem hotelu na Bledu so odpustili z delovnega mesta, ker je menda dovolil uslužbencema, da sta vlomila v hotelsko kuhinjo in jedla — Nikoli kaznovan, celo večkrat pohvaljen Bled - Hudo obširno bi bilo, ko bi natančno poročali o vsem postopku, ki ga je bd deležen receptor S. N z Bleda, trinajst let zaposlen v hotelu Kompas na Bledu. Čeprav je postopek trajal le nekaj prvih letošnjih mesecev, se je nabralo spisov za cel kup. Zato osvetlimo dogodke preprosto in z vsemi posledicami. Delavec S. N. je vrsto let opravljal dela in naloge vodje recepcije. Komisija za delovna razmerja pa ie marca letos nenadoma odločila, da opravlja dela receptorja II, kar je Praznik v Leskovici V nedeljo, 25. oktobra, ob 10. uri bo v osnovni Soli Lesk o vica svečana otvoritev telefonske mreže v Leskovici in okoliških vaseh. S to pomembno pridobitvijo bodo krajani podblegoških krajev proslavili 40-letnico Poljanske vstaje. Slavnostni govornik bo direktor PTT Kranj Henrik Peternelj, v kulturnem programu pa bodo sodelovali Gorenje-vaški oktet, mladinci iz Leskovice, učenci osnovne Sole iz Gorenje vasi in predstavniki KS Gorenja vas. L. B Kdo ga je videl V četrtek, 8. oktobra, je odšel zdoma 26-letni Zdenko Zenelj Grvala, doma z Jesenic, duševni bolnik. Ker se vse do zdaj Se ni vrnil in ga starši in sorodniki še niso našli, prosimo občane, ki bi karkoli vedeli o njem, da to spo-roče na postajo milice Jesenice ali na najbližjo postajo milice. Delavca zajel plamen Žiri — V sredo, 21. oktobra, sta v delovni organizaciji Etiketa v Žireh delavca Štefan Naglic, star 24 let, iz Stare vasi in Franc Vončina, star 48 let, iz Bukovice, z električnim rezilnim strojem rezala kovinske sode. Le-ti so bili pred kratkim izpraznjeni z vnetljivim razredčilom Melit. Ker sodu nista odkrila pokrova so ge pri rezanju vneli plini, sodu je odneslo dno in zadelo Naglica, ki ga je v tistem trenutku zajel plamen. V nesreči je delavec dobil težje opekline. Obdolžena tatvin Uprava za notranje zadeve iz Kranja zaradi suma kraje iz stanovanj obravnava Si Ivano Žur-Reihard, staro 40 tet, ki začasno biva v Radovni pri Radovljici. Reihardova se že od avgusta letos klati po Gorenjski in krade po stanovanjih. Uprava za notranje zadeve naproša občane ki so obtoženo videli v kakršnihkoli okoliščinah, da to sporoče najbližji postaji milice . potrdil tudi delavski svet. Delavcu ni bilo znano in ne jasno, zakaj so ga premestili, zato se ie pritožil in sodišče združenega dela v Kranju je njegovo pritožbo ugodno rešilo, a vseeno je ostal na novem delovnem mestu ... Potem se je spet začelo. Direktor delovne organizacije je predlagal nov postopek proti delavcu S. N., ki je prav tako prevzemal in vestno opravljal dolžnosti v družbenopolitičnih' organizacijah in samoupravnih organih. Sam direktor mu je napisal pohvalo za Kompasovo priznanje, pohvalo, ki je polna lepih besed o zaslužnosti in o receptorjevi moralni neoporečnosti. V predlogu, ki ga je direktor posredoval disciplinski komisiji in ki ga je sprejel tudi delavski svet, delavcu S. N. očitajo tri hujše kršitve delovnih obveznosti, direktor pa je zato zahteval ukrep prenehanja delovnega razmerja. Neki večer sta dva uslužbenca v hotelu vlomila v hotelsko kuhinjo, NESREČE SMRT KOLESARJA Lipnica — Na cesti pri naselju Lipnica se je v torek, 20. oktobra, pred šesto uro zjutraj pripetila huda prometna nesreča, v kateri je kolesar Rihard Hlad, star 47 let, izgubil življenje. Voznik osebnega avtomobila, 19-letni Božidar Novak iz Dobra vice pri Podnartu, se je v vasi Lipnica srečeval s tovornjakom. Tedaj je dohitel kolesarja Hlada, ki je z neoznačenim kolesom vozil po skrajni desni strani ceste, in ga zadel s prednjim desnim blatnikom. Kolesarja je vrglo v vetrobran, od tod pa nazaj na cesto, kjer je obležal mrtev. Novak je po dogodku dejal, da ga je nasproti vozeče tovorno vozilo zaslepilo z dolgimi lučmi, tako da ni takoj opazil kolesarja. MAŠČEVANA BREZGLAVA HITROST Kar trem prometnim nesrečam, ki so se ta teden zgodile na gorenjskih cestah, je botrovala neprimerna hitrost. Na srečo so vse terjale le lažje poškodbe in manjšo materialno škodo, lahko pa bi bilo tudi huje. • V križišču Gorenjesavske ceste in obvoznice v Kranju je v ponedeljek, 19. oktobra, povzročil nezgodo voznik osebnega avtomobila Maše Ključanin, star 41 let, doma z Jesenic. Zaradi velike hitrosti ga je na mostu zaneslo na pločnik, in da bi se izognil trčenju v varovalno ograjo mostu, je sunkovito zavil v levo. Kljub temu je zadel ograjo, odbilo ga je na nasprotni vozni pas, kjer je tisti hip peljal voznik Drago Logar, star 32 let, s Suhe. Slednji se je skušal umakniti desno, vendar je bilo trčenje neizbežno. V nesreči so bili Logar, njegova žena Anica in hči Tanja laže ranjeni. • Istega dne se je na poti proti Podljubelju zgodila prometna nesreča Zdenki Malle, stari 26 let, iz Bo-rovelj v Avstriji. Voznico je zaradi neprimerne hitrosti ielo zanašati v dvojnem, slabo preglednem ovinku. Zaneslo jo je na nasprotni vozni pas, od tam spet na drugo stran ceste prek neutrjene bankine v pol metra visok nasip. Voznica ni utrpela telesnih poškodb, pač pa je škode na avtomobilu za 45.000 dinarjev. • V Lescah pa je v torek, 20. oktobra, vozil po Cesti Kokrškega odreda Darko Romih, star 15 let, na motornem kolesu. V križišču z Letališko cesto, kamor je pripeljal z veliko hitrostjo, je z desne strani pripeljala voznica osebnega avtomobila 26-letna Marija Valjavec. ko je opazila drvečega motorista, se je umaknila, vendar ji ni uspelo preprečiti trčenja. V nezgodi je bil Romih laže ranjen, na vozilu pa je za 7.000 dinarjev materialne škode. D.2. NEPRAVILNO PREHITEVANJE Cerklje — V križišču cest za Vasco in Zalog pri mehanični delavnici v Cerkljah se je v sredo, 21. oktobra, zgodila prometna nesreča, ki ji je bilo krivo nepravilno * prehitevanje. V križišču je namreč zavijal levo traktorist Franc Jenko, star 57 let, doma iz Praprotne police pri Cerkljah. Čeprav je bil vozni pas za vožnjo naravnost prost, ga je tedaj po levi prehitel voznik Polde Tomažič, star 67 let iz Kranja. Pri prehitevanju je traktor oplazil, zaneslo ga je in trčil ie v drevo. Tomažič je bil pri tem laže, njegov sopotnik, 22-letni Lojze Zlebnik, doma iz Radovljice, pa teže ranjen. se najedla in nekaj popila. Delavec S. N. je bil tedaj v recepciji, v nočni službi. Nato sta uslužbenca v hotelu tudi prespala. V postopku so receptorju očitali, da je dovolil nezakonito prenočevanje uslužbencev oziroma ga je omogočil, da ie užival alkohol med delom v družbi dveh oseb ter omogočil nezakonit vdor dveh oseb v hotelsko kuhinjo in sodeloval pri , »pojedini«. Tista* ki sta »vlomila«, verjetno sta preprosto odklenila domača kuhinjska vrata, sta za prenočevanje v hotelu po strogem postopku budne Kompasove disciplinske komisije že morala plačati 720 dinarjev, receptorja pa so drugače privili: odpovedali so mu delovno razmerje. Če je receptor pri vsem tem res sodeloval in pil — kar bi lahko dokazali le z alkotestom — je vsekakor vreden obsodbe. Delavski svet Kompasa v obrazložitvi med drugim pravi takole: ... »vrhunec vsega pomeni kršiteljevo ravnanje ob vdoru obeh sodelavcev v hotelsko kuhinjo, ker je to neprizadeto opazoval ter se »pojedini« cele pridružil. Seveda je bilo treba večerjo tudi zaliti z alkoholom, ki sta ga prinesla sodelavca ... Vdor je prijavila odgovorna delavka v kuhinji, nakar je raziskavo opravil pristojni delavec javne varnosti, sicer vse skupaj ne bi bilo razkrito ...« Receptor S. N. nikoli ni bil kaznovan, nobenega opomina nima, nasprotno. O vseh teh nezaslišanih »vdorih« in »pojedinah« hotelskih uslužbencev, ki naj bi jih neprizadeto opazoval in vlomilca celo nagovarjal, naj prenočita v domačem hotelu brez plačila, nista razpravljala ne sindikat in ne osnovna organizacija Zveze komunistov, katere član je že vrsto let. Odločil je delavski svet, ki je sprejel dokončen sklep, da delavcu preneha delovno razmerje. Zdaj je doma in vsak trenutek lahko dokaže, da ima postopek toliko hib, kolikor jih le hočeš. Otročje lahko je spoznati, da so v Kompasu hudo pretiravali. Kompasov blejski sklep je pravi šolski primer, kako se delavski svet lahko obnaša zaletavo, saj ni imel razen direktorjevega predloga in pismenega predloga disciplinske komisije nobenega dokaznega gradiva. Prav zato delavski svet nosi vse posledice, ki so najtežje predvsem zaradi njegove samoupravne in moralne (ne)odgovornosti. D. Kuralt Nesreča pri nakladanju Jesenice — Ta teden je v temeljni organizaciji Valjarna debele pločevine na Javorniku pri nakladanju prišlo do obratne nezgode. Zerjavovodja Rudi Prezelj, star 42 let, je z žerjavom prenašal večtonske surovce za izdelavo valjane pločevine, pri tem pa mu je pomagal Janez Erzar, star 32 let. Ko je Prezelj odlagal pripete surovce, je med transportom oplazil skladovnico, blizu katere je stal Erzar. Vrhnje plošče so zdrsnile na tla in Erzarju padle na nogo. Delavca so prepeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so mu takoj amputirali nogo. D. Ž. Ze tretje leto se mladi iz Slovenije in Koroške dogovarjajo o trdnejšem sodelovanju. 1979. leta je na srečaniu v Žirovnici Koroško zastopala le številčno šibka delegacija mladih iz Pliberka, tako da se še ni prav začelo. Lani so srečanje slovenske mladine pripravili v Ravnah, kjer so se pokazali že prvi skromni rezultati dogovorjenih mednarodnih stikov. Na letošnjem zboru, ki je bil v Železni Kaph, pa so tem stikom postavili že konkretne mejnike. dežurne trgovine V soboto 24. oktobra, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Nak- dentje, ki bivamo v Ljubijar predstavljali nekakšna vez S njimi in Koroško. Na obeh *» neh se zavedamo, da je poJibfr sodelovanje najpomembnejše * veseli smo, da se rezu 1 ta-kažejo.« Marjan Pecnik, predsednik Zveze slovenske mladine Ko- »Za sodelovanje med mladimi iz Slovenije in nami ne moremo reči, da se šele zdaj začenjamo prav tako pa se še ne moremo pohvaliti z večjimi uspehi. Pobude dosedanjih treh srečanj pa veliko obetajo. Z današnjim tudi predlagamo, da bi se pogosteje sestajali. Kajti za zdaj smo sodelovanje mladih Slovencev čez državno mejo lahko opredelili le z konkretnimi akcijami: na primer z udeležbo mladih na politični šoli in nekaterimi oblikami lokalnega sodelovanja. Železna Kapla na primer sodeluje z mladimi iz ljubljanske občine Moste - Polje, pliberška z »vensko in žalsko, naš dijaški dom ima dobre odnose z Ra-dovljičani, republiška konferenca ZSMS in naša organizacija v Celovcu pa se že tako povezujeta na visoki ravni.' Z lokalnim sodelovanjem ni nič narobe, nasprotno. Vendar pa je treba vanj vnesti več vsebinske in akcijske povezanosti, kar velja tudi na relaciji republiška konferenca — Celovec.« Mirko Furjsn. Zveza slovenske mladine Koroške: »Na letošnji mladinski politični šoli, kjer že nekaj časa sodelujemo tudi zamejski mladinci, je zrasla pobuda za sodelovanje mladine iz Slovenije in Koroške in sicer pretežno na področju mednarodnih odnosov in klubov OZN. Slednji se še posebej zanimajo za problematiko koroških Slovencev, zato so njihovi člani predlagali, naj bi koroški Stu- Nevenka Klane« konferenca ZSMS R^f* o**^ »Od lani smo na delovanja s koroškim icT ~ marsikaj naredili £.,OWK smo stik z gimnazijo v o*?0*" delegacija dijakov n»i OVC!Ll obiskala, da smo skurT možnosti sodelovati ia K32 trdne stike pa smo dcLi« z mladimi iz dijaški! 1 1av?'* Železni Kapli. J ^e*a don* J Pri nas so namrw _ . i igro ,Ob,toženi VolV pridejo v Radovljico v? . sestanejo gostje i2 "tJ2~T občin, sodelovali P°°ra^ tradicionalnem pohod tu^'v-lani in letos so se » U. na ' udeležili dveh delovI^S0 bF** Bohinju in na GoriiS fcr dovljičani pa smo ii!?*111 prijeten brigadirski \2^pn?* maja smo dijakom ■> ^f^*' sodelujemo na njihovi a*&J delovni akciji za urei >i5 manove domačije, ki »Ti. ' junija.« Kl * L). Zieb lem od 7. do 13. ur© , dajalne pa bodo odn« °**f* 19 ure. Klemenček Dn^r Cerklje, Hrib Preddvo? v * Jezersko, Na Klanci, n V. 84, Kranj. U °Pn?c ' Živila: Diskont Naklo ^w » do 12. ure, dežurne nr^j odprte od 7. do 19 Prehrana, Kranj, česta ^"S*-16, PC Zlato Polje k5'v: £ranj' E£ Jf,anina^Plan1r«jS? Britof, pc Šenčur. Tr£! ZivilaoGlobus, pc Bit^t vina do 17. ure. Bitn?e odr V nedeljo pa so dežurne naal«dn> pr* jalne Centrala Kranj <>d " 11. ure: Delikatesa Maistrov trg \\ K-"" Cerklje. Naklo v Naklem." - v Šenčur. Neuspelo prehitevanje - V prometni nesreči ki se je zgodila V sreao £1, oktobra ob 20. uri pred vojašnico Staneta Žagarja v Kranju, je oa osebni avtomobil zastain 101 popolnoma razdejan, njegov »If * nnJen. Do nesreče je prišlo, ko je hotel voznik »stoenke* Hranko Jenstrle, star 27 let, doma iz Kranja, prehiteti pred sabo lozea tovornjak priklopnik, ki ga je vozil 30 letni Vlada Marković iz i novega Uzica. Ker je nasproti prav tedaj pripeljalo drugo vozilo, se F t M f Ph tem Zaffef '' zadnj' dvl Pnk/°Pniko (dž) 7 V soboto, 24. oktobra >v odprte vosUlih občin*« * slednje prodajalne: jesenice Delikatesa. Kasta 2 na Ti** Titova 22 in Delikatesa pa*** niča 2, Titova'58 Škofja loka SP Frankovo naselje. Mes dričeva 65 TRŽIČ Mercator, Trg Svobode cator. Bistrica nad šolo, KZK svobode lfi