Štev. 12.
(C. C. con la Posta).
V Trstu, petek II. maja 1923.
Leto i.
Izhaja vsak petek opoldne.
Naslov : Trst-Trieste Casella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111
Izdaja: a gr. inženir fos. 7? ustja
MALI LIST
Tednik za novice in pouk.
Stane: ena številka 20 stotink.
Eno leto 8 lir Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire
Odg. urednik: Ivan jiervatin
Iz Mussolinijeve mladosti.
Benito Mussolini, najvplivnejši mož v državi, predsednik ministrov. V, članku Prinašamo nekaj črtic iz njegovega življenja.
s; S:*:5
Zanimive izpovedi — Mussolini in abeceda — Mussolini kot nagajiv bubec — Iz/gom iz šolskega zavoda — Mussolini kot učitelj — Mussolini beži v Švico — Prosim kos kruha!
Sedanji poglavar države ima burno in zanimivo preteklost za sabo. K° je bil pred vojno v ječi zaprt, j£j opisal svoje življenje. Kratki, a jedrnati stavki. Med drugim piše: «Ro-^'1 sem se 29. julija 1883 v vasi Varano v občini Predappio. Rodil sem sg na nedeljo; solne?.' je stalo v znamenju Leva- Moj oče ni poznal šole Ko je bil deset let star, so ga poslali v neko kovačijo v sosednjo vas Dovadola, kjer so je nasrkal socialističnih naukov. Ta kraj ni bil na dobrem glasu, ljudje so bili meše-*arji. Moj oče je pridno širil misli 0 internacionali. Med 4 in 5 letom sem začel črkovati in v kratkem sem znal brati in pisati.
šolarček.
Solo sem obiskoval od šestega do ^evetega leta. Postal sem nemiren prepirljiv paglavec. Dostikrat som prišel z ranjeno in krvavečo Slavo domov. Maščevati pa sem se znial prav dobro. Bil sem tudi predi-Zen poljski tat. Nekoč sem v hiši ^kradel nekaj tičev. Posestnik me je zasledoval in tekel za mano; jaz Sem se spustil po obronku griča, Prebredel sem reko in rešil sem sebe ^ tiče. Včasi sem se ustavil v oče-vi kovačnici in &em vlekel meh. Z Materjo sem hodil k službi božji, yendar pa nisem mogel dolgo vztrajati v cerkvi. Svitloba gorečih sveč, Prehudi vonj po virhu, kričeče, barve mašne obleke, zategnjeno petje vernikov in orglam je me je močno zmedlo.
Pri salezijancih.
Z veliko žalostjo je mladi deček dognal, da je prišel konec prostega življenja in da bo moral v salezijanski zavod v Faemzo. Mussolini Piše: «Ne spominjam se, da bi ža oval ker sem moral zapustiti brate in sestre, pač ra sem jokal zastran ptiča, ki sem ga imel v kletki °n '.knii. Oče je vpregel osla pred Majhen voziček, vzel je mene in cu-lo na voz in hajdi v svet ! Par ste botrov od vasi se je oslu izpodlete-0 in je padel. «Slabo znamenje«, je ^°jal oče, pobral je osla in je gonil Naprej. Med vožnjo nisem besede zi ni'l- Ob dveh sva privozila v Forli in
oče je potrkal na vrata salezijanskega zavoda. Odprli so nama. Prišel je tudi pater-učitelj, ki me je pregledal od nog do glave in je dejal: «Živ mora biti ta deček». Oče me je objel in poljubil in ko so se po očetovem odhodu zaprla velika vrata, sem se razjokal. Pri salezijancih pa Mussolini ni bil dolgo časa. Spoznali so ga za revolucionarnega fantalina in zato so ga odpustili.
Prvi kruh
Kasneje je Mussolini postal učitelj v Gualtieri Emilia. O tej dobi piše: «Vas je en kilometer od reke Po. Prišel sem v vas nekega deževnega dne. še istega dne sem spoznal mogotce v občini — socialiste in občinske odbornike. — Plača je znašala 5G lir, za hnatno pa sem moral plačevati 40 lir :na mesec. Torej ni bilo šale. Šolsko poslopje je bilo dva kilometra od vasi oddaljeno. V šoli sem imel 40 dobrih dečkov, ki sem jih vse vzljubil. Prvi dnevi so bili pusti, a kasneje se je krog znancev razširil. Vse nedelje sem plesal Meseci so tekli in bližale so se počitnice.
Čez mejo.
Sklenil sem, da pojdem v Švicr kjer bi poskusil svojo srečo. Brzo-
javil sem materi po 45 lir, ki sem jih, telegrafski dobil. 9. julija sem dospel v Giassi. Na postaji sem kupil časnik «Secolo», iz katerega sem doznal, da je bil na prejšnji večer aretiran moj oče. V občini Predappio da so socialisti razbili volivne žare, da bi preprečili zmago konservativcev. To me je zabolelo. Kaj naj storim, sem premišljeval; ali naj grem domov ali naj nadaljujem pot? Odločil sem se za drugi načrt 10. julija sem dospel v Švico v Jver-dom in sem imel dve liri in deš©* stotink v žepu.» Mussolini ni bil ničesar povžil- Glad je naraščal. Pred nekim dvoriščem je plaho vprašal gručo mož, žen in otrok «Imate kaj kruha ?» Ni bilo odgovora. «Dajte mi malo kruha, prosim .!» Ena roka je segla na mizo po kos kruihla in ga je dala tujemij beraču, ki se je zahvalil. V Švici je delal Musslini kot podajač in je nosil opeko do tretjega nadstropja. Do bival pa je tako majhno plačo, da si ž mjo ni upal plačati postelje. Enkrat je prenočil pod mostom, drugii, zopet na grušču in pesku izsušene rečje struge. Nekega večera je bile hladno in Mussolini se je vtihotapil v neko tiskarno; cindi se je skril \ velik zaboj, ki je bil nastlan s pa pirjem in. ko se je drugega dne pre budil, je stal pred njim policaj, ki ,a je aretiral in ga gnal v ječo.
male: novice
Prva advokatka
je otvorila te dni pisarno v Belgradu. To je prva ženska, ki bo za odvetnico v Jugoslaviji. To bodo pravde dolge !
Prihodnjo sredo
se snide poslanska zbornica, kar pa je seveda le pesek v oči. Poslanci so le marjonete; škoda, da aa hodijo postavljat ! Saj vemo, da nima zbornica nič govoriti o davkih, ki so zdaj poglavitna reč v državi in vemo tudi, da ima vlada vse predloge že pripravljene; poslanci dobijo «župco» že pripravljeno in tata jilp reče: popijte', -če ne jih dobite 24 po — ta stari ! Kar morejo poslanci v teh razmerah koristnega storiti, je delo v gospodarski in izobraževalni organizaciji.
Stoletnica postojnske jame.
O Binkoštih bode sto let, odkar se je posrečilo pogumnim raziskovalcem prodreti onkraj «Velikega doma« v neizmerne podzemeljske prostore, ki se razprostirajo nad 20 km na vse strani pod postojnskim griči.
Da se •čim slovesnejše proslavi stoletnica odkritja bajne postojnske jame, ki je po svojiihi raznovrstni! krasotah najlepša na svetu, najbolj znana pri vseh narodih, priredi jamska uprava na binkoštno nedeljo v jami veliko ljudsko veselico. Ta dan bodo vozili posebni vlaki za polov*fino ceno v Postojno iz Gorice, Trsi,? Pule, Vidma. Benetk, Reke in vseli jostaj. ki leže. na teh progah
Miška osedlana
je naslov nove knjige, ki jo je spisal naš nabrežinski rojak Igo Gruden in jo prav vsem staršem toplo priporočamo, da jo kupijo za otroke Ta mladinska zbirka je najboljša kar jih doslej spisal naš Čuti.
Kdo ima prav ?
Inženir Grassi je imel v pondeljel predavanje v Trstu, v katerem j< dejal, da bo Trst. ki šteje sedaj 25i tisoč prebivalcev, rastel; gospodar stvo bo kmalu razcvetelo in leta 1951 bo štelo mesto vsaj 400 tisoč oseb Sv,etoi vanska, rocolska dolina bost; pozidani kakor novo mesto. Potem takem je inženir Grassi nasprotnil tistih, ki trdijo, da bodo Kraševci čez dvajset let po glavnih tržaških trglih pasli svoje ovčje črede.
Ricinovo olje in učitelj.
7. majnika se je šest fašistov za ogovarjalo pred sodiščem v Trentu ker so meseca januarja z grožnjam prisilili učitelja I. Battisti-ja, da ji izpil poln kozarec ricinovega olja da bi ga očistili popolarske bolezn in protifašistovskih izbruhov, kakoi so dejali. Razprava je trajala tri ure in je bila izredno zanimiva.
Fašisti so bili obsojeni skupno m 180 mesecev ječo, med temi vodji ekspedicije na 2 leti in 4 mesece Ljudovski trentinski listi poudarja jo, da je kazen zelo ostra, a potreb na, da se ne vrnemo v čase, ko si ae vršila na ta podli način osebna maščevanja pod krinko patriotizma
Med Srbi in Grki
je prišlo do sporazuma zastran Soluna. Jugoslavija dobi v solunskem pristanišču del luke v prosto rabo.
Telefonska zveza
med Trstom, Ljubljano in Zagrebom se v kratkem otvori javnemu prometu. Skrajni čas !
L‘ Unita socialista
je ime glasila socialistične stranke. Začelo je izhajati namesto pokojnega II Lavoratore socialista. Kam so prišli: iz ponosnega dnevnika na tednik !
m
RfllUEP ' Kai P° aržetih se šlataš? IVilllLUi Jakec, ti si menda „čist“ ?
JAKEC
, Zadnjih osem iirc od nesca ■ Sem poslal za Mali list.
Marco Cociancich
je bil premeščen za stalnega učitelja v Milje i.n je bil obenem imenovan za začasnega nadzornika slovenskih šol v koprskem okraju.
Poslanca dr. Podgornik in šžek
sta 3. t. m. poslala na predsednika Mussolinija in ministra De Štefanija brzojavko, v kateri sta poudarila, da bi bilo krivično zbrisati zastale davke v Istri, ako se istočasno ne izvrši enak ukrep tudi za Goriško, ki je bilo po vojini silno močno prizadeto.
Scnožcška bomba.
V pondeljek zjutraj je neznanec vrgel bombo v stanovanje gospoda Garzarollija, dolgoletnega župana v Senožečah. Očevidno je bila namenjena gospodu Garzarolliju. Nesreč ni bilo. Sobne stene so pokvarjene. Gromki pok je povrzročil v hiši in v bližini nepopisen strah.
Spremembe v Trstu.
Veliko vežbališče in stara vojašnica nasproti Narodnemu domu v Trstu bosta izginili. Vojašnico bodo porušili, vežbališče bodo posejali s palačami, vmes bodo uredili nekaj ulic in en trg. na katerem se postavi Oberdanov spomenik. Pred Narodnim domom se že gradi palača. Koliko spominov na vojašnico imajo bivši zibenuntnajncigerji !
Lep uspeh.
Z združenimi močmi se marsikaj doseže. Kakor smo že sporočili, je pretekli teden minister Mussolini sporazumno z občinami in deželo zbrisal vse zastanke davkov, ki bi se morali plačati od leta 1914 do 1918. Samo Pula se oddahne za osem milijonov lir To niso mačje solze. Nadalje da ministrstvo 17 milijonov n« razpolago za javna dela v posameznih občinah. Natančnejše navodilo o uporabi te svote sledi. Je to pač lep uspeh vseh činiteljev, ki so se dve leti borili, še vsem so v spominu vse mnoge poti in interpelacija našega poslanca dr. Stangerja pri deželni vladi, pri raznih ministrstvih in vsem je znana krepka spomenica poslanca Ščeka finančnemu ministru o istrski bedi- Kajrada ’e najbolj zbodel vlado zadnji govor poslanca Abaneseta o katerem mo obširno poročali. Naprej na delo !
Vojaški list
piše, da pojdejo domov vsi tisti « >-jaki in podčastniki letnika 1923. i so bili 24- januarja 1923 v sl:	i i
ki so doslužili osem mes:oe.	< 1-
puščanje se prične še ta mesec 'n se nadaljuje tja do jeseni, ker jejo natančno, da doslužijo fa r. > mesecev.
mm
(Kmetovalci, trgovci, delavci, obrtniki in zasebni uslužbenci so tu deležni.)
Poudarili smo že veliko krivico, ki se je zgodila s tem, da so se Jadranski banki izmenjali vsi avstrijski bankovci in da je vrhu tega dobila ta banka 13 im pol miljonov kot nekako odškodnino. Zadruge pa ne le, da niso prejele nikake odškodnine, ampak sploh jim mi bil izmenjan denar. To je vnebovpijoča krivica, ki jo morejo pri nas zagovarjati samo podkupljeni ljudje; zato S'8' ne čudimo, da jo v neki tržaški gostilni naš človek gospoda, ki je skušal zagovarjati Jadransko banko, odpravil z upravičeno klofuto. To je edini pravi odgovor podkupljencem; zaslepljencem pa učinkovito zdravilo. Pri izmenjavi pa so bili prizadeti tudi
privatniki aii zasebniki.
Kakor že objavljano, zbiramo podatke, koliko je še ne i zrn e nj an ega denarja v rokam zasebnikov, vseeno, ali ga imajo doma aii preko meje. To vprašanje je treba gnati naprej, zakaj samo v tem slučaju je še nekaj upanja na razmeno; če pa bomo molčali, lahko križ naredimo čez to zadevo. Tu navedemo samo okraj, opustimo pa naslov dotičnim nesrečnežev.
Doslej smo doznali za te slučaje, ki smo jih zbrali v zadnjih dnevin. i_,ozice 3000 kron, Soča 2o00, Smer j e 1014, Kavne. 3000. Soča G000’ Cres 3(5.000. Senožeče-Trst 00 tisoč, Podkraj 7000, Ponikve 4000, Štanjel 10.000, Oreh 2000, Budanje 1400, Budanjei 900, Radio ho vavas 4150. v neki vasi pri Podgradu nekdo 600, drugi 2353, Kostanjevica 5000. Kostanjevica '2000, Biljana 12-200, Biljana 18.800, Kojsko 8400. Druga naznanila pričakujemo. Zadostuje pri prijavi visokost svote in podpis.
Ali to niso reveži ?
Mari smo mi kdaj bili načela, da se Jadranski banki n,e sme izmenjati denar ? Ne, zakaj mi se držimo načela: vsakemu svoje. V banki je denar milijonarjev in pa nekaterih nebogatinov. Naše naziranje je bilo tole: banke imajo svoje posebne advokate, svoje avtomobile, svoja uradnike in imajo vsa sredstva na razpolago, da si same pomagajo; ne moremo pa tega trditi o zadrugaihl iin še manje o zasebnikih: kako naj po deželski kmet, trgovec, obrtnik, telj, rokodelec gre v Rim pa grad in to večkrat ? Ni Prav zato pa imamo tu vodstvo. Danes je šei čas:
ucl-v Bel-miogoče ! narodno hoče se
Trstu, sodbe pa ne bomo izrekli; mnenje naj dajejo sami čitatelji. Zato smo so in. se še bomo obrnili do obeh strani, ki sta v spor«; prosimo zato vse gospode obeh struj, da povedo odkrito svoje mnenje, kaj mislijo o Narodnem svetu, zakaj ga še ni. Za danes prinašamo mnenje dveh odličnih oseb iz Trsta, ki sta «Goričanom nasprotna«.
Najprej smo vprašali hrvatskega odličnega politika v Trstu: Kaj mislite, gospod doktor, ali je Nar. svet potreben? Odgovor : Absolutno potreben, če človek pomisli na žalostni položaj, v katerem se nahaja naše ljudstvo. Vprašanje : Ali pride do Nar. sveta ? Odgovor : Upam, da bo zmagala zdrava pamet nad osebno strastjo in da bodo realne razmere premagale osebne težnje. Vprašanje : Zakaj še ni prišlo do Narodnega sveta? Odgovor : Jaz bom odkrit : Goričani so krivi, ker nočejo Wilfana v Narodni
svet. To je bil prvi gospod.
Obrnili smo se do glavnega urednika «Istarske Rijoči«, ki je dal pismeni lir-vatski odgovor, ki se glasi v slovenščini takole : «Da še ni prišlo do ustanovitve N. sveta, je pripisati dejstvu, da se gleda v večji meri na osebnosti nego na stvar. Vsi spori med osebami ne smejo biti ovira ze ustanovitev N. sveta, saj se spori lahko poravnajo potom posebnega sodnega odbora. Položaj našega ljudstva zahteva, da se osebni prepiri enkrat nehajo. Prej pomirjenje, potem Narodni svet. Ako bi se ustanovil N. svet pred poravnavo, bi ne imeli nobenega jamstva za obstoj Narodnega sveta.« Vprašanje : Kje je krivda za zavlačevanje večja, v Trstu ali Gorici? Odgovor: Oboji imajo krivdo pri zavlačevanju. Prihodnjič nadaljujemo brez ozira na levo ali desno. Zadeva je tako nujna, da mora vsak obzir pasti.
Deseti brat je obiskal Brkine.
Kaj nam z dežele pišejo
i
Polka In	boloer	na	Barki	-	Koliko stane nenaznanjena procesija? — Dutovsk
zobodravniškl	atelje	—	Kraški	vodovod pušča — Devinska banka.
NABREŽINA.
Naš kurat je držal za veliko noč procesijo, a je ni naznanil karbonir-jem, zato mora plačati 44 lir. Kaj je storiti ? Op. ur. Gospod kurat naj jih mirno plača in naj špara pri tobaku in vinu: žajbelj naj kadi	in
nabrežinko naj pije; zakaj pa se	pi
še Vodo-pivec ?
GORICA
Dopisnik Malega lista je prosil Narodno knjigarno za majhen in.se-rat, vodstvo pa je to odklonilo; je pa inseriralo v liste, ki pljujejo strup pa naš narod- Značilno, kaj me ?
Kako izdirajo v Dutovljah zobe! (resnično.)
Nedelja, 6. maja. Poldan. Krasno vreme. Pomladansko solnčke pripeka na razmočeno zemljo. Vse dehti, se veseli, a Jožeta pa zob boli.
— Dobr dan, Bog daj, Varde, ste pokosili ?
— Smo, Jože.
— Beni. pejdi !
Varde vstane, sleče jopič ali fane-lo, zvilia rokave in napravi resen obraz. Marijo, ženo, spreleti zona, češ, kaj bo iz tega ? Se bosta li metala ? Dolgokrakr Jože jo reže do preše pod klanico, sede nanjo in nasloni glavo na šrauf.
— Pej či so klešče ? praša Varde.   Na ! — in Jože jih izvleče iz
enotne akcije vseh merodajnih kro gov; pa ne ločeno, me vsak zase, ampak skupno delo je potrebno; to
skupno delo pa se bo doseglo samo v Narodnem svetu, v katerem bodo zastopano vse tri dežele. Prosimo gospode, ki vodijo društva, da se zedinijo im da ustanovijo Narodni svet, ki naj izvode akcijo, kakor smo o-:-n!i..
O Narodnem svetu
Obljuba dolg dela, pravi pregovor. Obečali:Sm°> da bomo pisali o Narodnem svetu, ki se kuha že dvanajst mesecev, pa še ni skuhan. Zakaj še ne? Eni mečejo krivdo na Tržačane, drugi na Goričane, eni na «klerikalce», drugi pa na «liberalce«. Vprašanje o Narodnem svetu je politično vprašanje, v politična vprašanja pa se mi ne moremo in ne smemo vtikati; kakor so naša poročila o zunanji politiki samo informativna, tako bodo zgolj informativno poročilo o Narodnem svetu. Mi ne bomo sodili ne teh, ne drugih, mi bomo samo poročali : tako pravijo v Gorici, tako pz-avijo v
Po dolgem prizadevanju smo pridobili tudi Desetega brata za sotrudnika ((Malega lista«. Deseti brat, ki je prepotoval vso Primorsko in je še vedno na potovanju, pozna vse dijalekte, govori in piše po kraško, po postojnsko, briško, kanalsko, tolminsko, vipavsko, istrijansko. V posebnem pismu nam je poslal svojo dobro uspelo fotografijo. Prvo pismo s potovanja je nekoliko zakasnelo.
Iz Brkinov, meseca aprila.
Drag «Mali list« ! Jest bi te prosu za mal prostora, de bi ti nekaj povedau, pa samo ne zamirt, k jest ne znam prou finu po grmatki govort; k sm jest v šulo hodu, je blu še use po starem; takrat nesmo smeli u šuli ne plesat, jenu tud ne pet vina. Jest vam bom pej pave-dav, kuku je blo za prazenke na Barki. Jest sem pršu uglih na velikanočn pan-deljk na Barko. Krenu sem v ano ga-stilno, k sm biv prov šaldo žejn, tam je blu več Idi, jen so se med sabo menli, de bajo plesali u šuli; ma jest nesni ver-vav, nu, sm misliv sam pr sebi, bam pa čakav, de bam vidu te kamedje. Čez an malu cajta res je blu čet anga muskan-ta, hitru sm pagledav skuze uoknu jenu sm vidu tistga muskanta jenu še an drugi fant je biv ž njem. Muskant je rozau. an marš na rmonke, tistga: tra-ra-ra in ri-ta-ta, jest ne vem kuku se mu reče, k jest se ne zastopm na mu-sko. Natu sm ustou jen sm šou naravnost pagledat, kaku se vrtijo. Krajc-doner-vetr, dosti sm prehodu, pa tak dirndaj nesm še vidu, nutr u šuli so plesal, krčali, na mizi je bla ana flaška vina, puna ue/.a uatruk, ani so ličkali Ha prste, ani so krčali, ta soba je naša ne za ples, tu je blu taku kukr de bi blu use matastu. Potle su pršli u šulo ani maže jenu su use ukep anu malu naškupali. Prou so strili, potli je kmali kumplila pelajtnga. Deseti brat.
RIHEMRERG.
Gospodična Marička Pavlica mam piše, da je ni zastopstvo ondotnih fašistov nikdar vprašalo, da bi bila kumica novi zastavi. Gospodična pravi, naj se dopisnik prej dobro prepriča im potem naj piše. Pismo zaključuje z besedami: «Marica Fr-lanička ni naroda izdala Nemcem in ga me bo tudi sedaj nikomur.«
žepa-
— Du jeh je dav- so fine, plošnate!
— Pauletovc so, tiste ku ta zadnji bot, ku s‘ mi zdru kuotnika.
  Fejst klešče ! Pej keteri vas
boli ?
  Počakej, ti bom pokazav. Jože
odpre obilna usta in pokaže s prstom na par sprednjih, nemalih zobov.
  Pej, kaj čem oba hkrati ?
— Na-a ! Vsacga posebej.
  Dobro, kukr česte, meni je vseliti, ma lahko bi oba, da be bli prej fraj.
Varde ga prime z levo roko za brado. Jože zameži, malo se stegne in že mu da Varde prvi zob v roko Jože ga ogleduje....- — bem, ta ni biv trd, nema korenike; kotnik ti jih je bolj dajov. — Aga ! —pravi mirno Varde, — j«1 imel veliko koreniko, sem ga mogu zavintat s kleščami.
Še enkrat teina pred očmi, še en «ah» in Jože si je že ogledoval drugega, večkrat prefiksanega junaka.
  Jože, ta dva vas ne bosta več
bolela !
— Na-a ! prmojkuš, — je rekel Jože in je vstal dvakrat na mestu pl ju-nil in nesel kleščei nazaj.
— Vardeee, se oglasi počasi Marija. jaz pa bi jih ne zdirala !
— Jest pej ja - pravi Varde, jen še rajši drugim ku sebi.
DEVIN.
Naša hranilnica, ki ni poslovala od 1914 do danes, začne uradovati meseca julija. Vsled denarnih razmer bo članom računala obresti posojil po 8%. Kdor ima š>e star dolg, naj ga čimprej poravna pri načelniku Fr. Pecikarju, ker drugače bo plačal tudi obresti od obresti po 8% • KNEŽAK.
Dragi Mali list, ali je res ali mi, kar je oznanil pred cerkvijo naš občinski tajnik gospod Trošt, da so namreč posojilnice same krivei, da še niso nam krom izmenjali; pa nas je hotel Trošt potroštati tudi s teni, da je dejal, da treba potrpeti, ker da ima tudi njegov brat onstran meje C0 tisoč zlatiihi (!) kron, ki jih tudi še ni izmenjal. Za nas take vrste trošt nam ne koristi mnogo, da so posojilnice .krive. Opomba uredništva. Posojilnice so pravočasno javile svoje vloge, one so skoro brez izjeme storile svojo dolžnost, le gospodje v mestu, ki so imeli te reči v slcrbi, so bolj skrbeli za izmenjavo Jadranski banki. Pa zakaj ? Ker so gospodje imeli v banki naložene svoje tisočake. Božji ljudje, odprite no enkrat oči !
RUBIJE pri Škrbini.
Že več dni nismo videli kapljice od našega vodovoda: in vendar voda dobro teče. Gospoda predsednika spominjamo, da plačujemo mi vodo prav tako kakor Škrbimci in druge vasi; plačujemo vodo za vsak dan. Za topot se omejimo ha to kratko opombo na naslov vodovodnega lconsorcija.
DELAVSKI VEST NI K.
OSEMURNI DELAViNIK je še v e tl n o predmet sporov na svetu. Enotne zakonodaje v tem oziru še ni. Vsekakor pa belile napredek v primeri z urnikom pred. 30 leti. Po -ta ur je moral tedaj delan, -ju-rali v kovačnici in ko je prišel doiiu, je bil tako utrujen in zdelan., da ni maral za družino nc za njeno vzgojo: kol klada se je vrgel na posteljo. Socialisti m pa krščanski socializem so gonili to vprašanje brez prestanita in končno smo prišli tako daleč, da so se morali izreči za osem urni dnevnik največje konference. Versajska svetovna pogodba (Versailles) pravi v 13. poglavju takole: «Vpeljava S urnega delavnika ali J8 urne sedn\ice je izredne važnosti.* Tudi internacionalna konferenca, v \Vashlngtonu leta 1919, katere so se udeležili zastopniki 40 držav, je sklenila resolucijo:	«V vseh	indu-
strijskih podjetjih, naj si bodo javna ali zasebna, mora biti določen delavnik na S ur, razen v posebno izjemnih primerih.»
Tako konference in pogodbe, prtiksa pa ni povsod in vselej taka. Mednarodni urad za delo je priredil preiskavo, ki je dognala, da je sprejelo ivashinglonsko resolucijo pet držav:	Grčija, Humunska.
Indija, Češkoslovaška,	Bolgarska,	toda
edinole češkoslovaška	jo izvaja	brez
pridržka: Bolgarska, Grška in. Humunska je splirli ne izvršujejo, glede Indije vemo, da se tam dela po 60 ur na leden, t. j. 10 ur na dan. Jugoslavija in Argentinja še nimata tozadevenga zakona; v parlamentih mnogih držav so bili sieti sestavljeni načrti, a še niso razpravljali o njih; pač pa' so v Jugoslaviji posebni odloki določili 8 urni delavnik za gotove kategorije delavcev. Na Finskem obstoji sicer zakon o osemurnem delavniku, toda delavec sme vršili čezurno delo in sicer IS ur na teden. V Belgiji je bil sprejet zakon o osemurnem delavniku ze leta 19!1, a vemo, da sc shaja vsak teden višji državni delovni svet, da dovoljuje izjeme. Holandska je uvedla lansko leto delavnik 8.30 ur. Švica dovoljuje delavnik do M ur. Francoska je sprejela v letu 190 zakon o osemurnem delavniku, a ta sc dnevno krha. V« Angleškem so sprejeli 8 urni delavnik za železnice, toda s pogojem, da se v sili dela dvanajst ur; nadure se plačajo po pogodbi, delavci pa morajo imeli po dovršeni službi toliko ur več prostosti kolikor nadur so delali.
Ali smeš divjačino streljati ?
{Zanima kmqte iu sodnike, prave in divje lovce).
V Piranu sta bila dva Istrana pred sodnikom. Zakaj? Ker sta bila kot divja lovca zasačena na lovu na zajce in ker sta v decembru 1922. ustrelila lisico na nekem piranskem lovskem ozemlju, ki je oddano v najem piranskemu lovskemu krožku. Po avstrijskem kazenskem zakonu so divje lovce kaznovali zastran tatvine, ker so ukradli premičnino, ki je last drugih. Pred kratkim pa je bil avstrijski zakonik odpravljen in vpeljan italijanski, ki te tatvine ne pozna, ker pravi, da je divjačina «res nullius» t. j. od nikogar. Torej divji lovec ne more biti kaznovan po laškem kazenskem zakonu, kor ta zahteva za tatvino, da se kdo polasti premičnine, ki je last drugega (deve im-possessarsi di «una cosa mobile al-trui»). Sodnik je zato oba divja lovca oprostil. Državni pravdnik se ni strinja) * to razsodbo in je vložil utok ali re-kurz. Nova obravnava se je vršila na tržaškem tribunalu in ta je popolnoma odobril razsodbo piranskega sodnika. Kaj bo iz tega?
Iz te razsodbe sledi tole :	1. Najem
lovišča ne daje pridržane lovske pravice za najemnika, ako najemnik ne Poskrbi za posebno prepoved v smislu laškega zakona, t. j. ako ne po-'Stavi na lice mesta posebnih tabel s primernim besedilom o prepovedi. Z. Tudi v tem slučaju, ako bo najemnik vse uredil po novi postavi, se divji lovec ne bo kaznoval več po kazenskem zakonu, ampak samo z globo, ki jo predvideva postava.
Minister De Stefani o vinskem davku.
Finančni minister je dal proučiti načrt, kako spremeniti novi vinski davek na način, da bi davek ne šel na račun vinogradnika ali producenta, ampak na račun konsumenta. Brez dvoma je to uspeh odločnega nastopa primorskih vinogradnikov in njihovih organizacij.
Glede na zahtevo, naj se novi davek odloži na prihodnjo letino, je minister odgovoril deputaciji vinogradnikov, da he more zakona preklicati, pač pa je Poudarjal, da je naredil, da naj vinogradniki svoje vino le naznanijo, pla-^ah po hodo davek samo v slučaju pro-daje. Nadalje je minister dejal, da je dal uradništvu navodila, da naj bodo kar se da zmerni in da se varjejo vsake ostrosti v odmeri davka.
Satanski človek.
**Ove*t Iz amerikanskega življenja.
Za „Mali llst“ poslovenil Anton Primorec.
Toda komaj so se vi-ata bolnišnice 'ddprla, že so vdrli notri, zastražili vsa vrata, da nobeden ne uide.
.Marmel se je medtem javil po slu-
Brednu, ki ni še ničesar slutil. Slu-se je v trenutku vrnil.
—- Gospod doktor _ vas pričakuje — Je rekel.
Marmel je vstopil v družbi agenta.
Bredn je bil v halji in je gosta sprejel z nezadovoljnim obrazom.
Ste vi dr. Bredn? — je prašal Marmel brez komplimentov.
— Da, a prosim vas, da govorite dostojneje. Nisem vaš sluga.
.... ampak moj ujetniki
In pralno je mogel Bredn odgovoriti, je bil že vklenjen.
-— Na pomo-č! — je vpil.
Njegov sluga je planil v sobo, a je obstal pred naperjenim revolverjem Marmela.
— Roke kvišku ! Aretiram vas kot Sokrivca drja. Bredna. Mi smo detek-*avi iz Scottland Jarda.
Tudi sluga je bil vklenjen. Ko je
Zanimivo in potrebno vprašanje.
Te dni smo prejeli od nekega trgovca iz Ivoperščine tole pismo : Dragi «Mali list» ! Čeprav sem prebral «Edinost» in «Mali list» in članke o davku na blagovni promet, vendar sem moral včeraj plačati kazen zastran prodaje par predmetov. «Edinost» je pisala preučeno, da nisem zastopil, «Mali list« pa prekratko. Daj mi — pa ne misli, da samo meni, vsi to potrebujemo — raztolmačiti, za katere prodane reči treba plačati kol-kovni davek in za katere ne?
Pametno vprašanje, ki je vredno natančnega pojasnila. Namesto filozofske razprave kar navedemo predmete, s katerimi lahko trguješ, ne da bi ti bilo treba delati faktur in rabiti kolkov, o katerih govori zakon o davku na blagovni promet. Davka prosti so predmeti: kis ali ocet v sodu, bencina, kondenzirane juhe, surovo maslo, umetno maslo, kava in vsi kavni nadomestki, meso (sveže, zmrzlo ali v škatlah), kurivo, paradižnikove konserve, otrobi, posevki, moka, sir, sveže in suho sadje, gorilni plin, monopolske reči, zabele, slanina, mleko (zgoščeno ali sveže), lug in vso lugovine, vrtnine, sočivje (sveže ali suho ali predelano), ječmen, kruh, testenino, ribo (sveže, suhe, v olju), petrolej, riž, praščevina, perilno milo, oljnata semena, pšeno, jajca, sladkor. Je dovolj jasno ?
Splošne cene v državi.
Žitne cene v Evropi so odvisne od amerikanskega upliva. Na splošno se v Italiji prodaja od 108-117 lir. Letina kaže dobro; letos so posejali z žitom v državi 25 tisoč hektarjev več kot lani. Koruza v Milanu 93-97, v Mantovi 95-105, v Padovi 105-108, v Rimu 102-105. Oves v Milanu 98-100, v Mantovi 82-87, v Ili-mu 115-120. Rž v Paviji 92-95, v Veroni 95-100. Ječmen v Bergamu (severna Italija) 110-120, v Modeni 95-110. Živina se na splošno vzdržuje v dosedanjih cenah, čeprav je bilo pripeljanih silno glav iz Jugoslavije, Dansko in Francoske. Cene bržkone ostanejo take z ozirom na novo travo. Seno je poskočilo čez mero; majsko gre do 140, drugo pa okrog 115 lir za kvintal; kajpada je predvideti velik padec z ozii-om na novo pašo in košnjo, ki obeta biti izvrstna. Slama je tudi preko mere draga, ker gre v državi do 50 lir; ni upanja, da pade pred mlatvijo. Vino. Težko reči, ali bodo cene padle ali rastle. V deželah, kjer imamo male kmete in je torej potreba denarja velika, utegnejo cene padati, kar pa ni naravno; sila kola lomi; v deželah, kjer pridelujejo vino le veleposestniki po
Marmel poučil policaja, ki je stražil iBredna in njegovega riugo, je šel iz sobe.
Na hodniku je našel trepetajoče stre-žaje, ki so se zbrati kot ovce okoli nad strežaja.
— Kdo izmed vas ima ključe ? — je prašal Marmel s trdim glasom.
Nadstrežnik je pristopil, komaj se držeč pokonci.
— Jaz sem nadstrežnik. Kaj hočete?
— Sledite mi;
Poklical je nekaj policajev in šel v klet.
— Odprite! — je ukazal nadstrež-niku.
Ko je Marmel vstopil, je obstal v grozi pri pogledu na nesrečneže, v,se blede, pol žive in vklenjene.
— Marmel! — je zaklical Bekster z veseljem glasom. — Ali ste vi?
— Seveda sem. Lefer me pošilja.
— Plemenito srce ima tisti presneti lump:
Na Marmelov ukaz je nadstrežnik rešil nesrečnike verig. Bekster je bil tako slab. da se je moral naslanjati po stopnicah na Marmela. Ostale so nesli na rokah.
mnogo tisoč hi na družino, ki posedujejo tudi denar, se bodo cene nele vzdržale, ampak rajši rastle. Vse pa čaka na to, kako bo letina obetala; tudi od tega bo odvisno padanje ali naraščanje cen.
V Piemontu gredo dobra vina 240-300, srednja 220-250. Na Beneškem gre furlansko vino 170-195, bela vina 170-190.
V Toskani 220-250. Pravi kjanti (ne godlja, ki se pri nas prodaja pod tern imenom!) se plačujejo na debelo 280-320.
V južnih deželah: najboljša 15% vina gredo 270-320. Navadna črna vina od 12% pa od 100-190, bela 13% po 150-170.
Vinogradniki! Pretočite drugič vino, predno nastane huda vročina, sicer bi znalo vino kipeti. Pretakati je najboljše v jasnih in tihih dnevih.
Poljedelski pouk so uvedli ali pa se u-vede v vse vojaške garnizije. Tako je prav! Fantje naj se ne učijo samo skakati, ampak tudi kaj praktičnega za dom.
Prepovedan je uvoz v državo teh produktov : trt, palic in kolov za trte, različnih gomolj nic krompirja, paradižnikov, melancan (jajčevca), paprike, zelenjave, živalskih in mešanih umetnih gnojil. Iz Amerike in jutrovih dežel je prepovedan tudi uvoz sadja in kostanja. Zakaj? Bojazen pred boleznimi.
Svetovni mlekarski kongres se bo vršil od 2. do 5. oktobra v Washingtonu v Ameriki. Obiskovalci bodo videli najmodernejše mlekarnice, kar bo gotovo dobra šola. Italijanski mlekarji pošljejo odposlanstvo 50 posestnikov. Kdaj bodo pri nas mlekarji organizirani, da bi poslali vsaj enega zastopnika? Jerum, jerum, kako smo zakrknjeni v svojem liberalizmu, ki uči: vsak zase !
Slinavka in parkljevka se zelo širi v nekaterih deželah Italije. Tam so vsi sejmi prepovedani. Mogoče, da se zanese tudi med nas. Pazite na snago v hlevih !
Melioracijska zadruga
za bivše koprske soline se je ustanovila v Kopru; člani so posestniki nekdanjih solin. Namen zadruge je, da prestvari nekdanje soline, ki so sedaj popolnoma zapuščene in povsem nerodovitne, v dobro in rodovitno polje ali deloma v stavbišče, na katerem bodo gradili industrialna podjetja. Stroški za melioracijo se pokrijejo takole : 80 od sto da država, ker spada teren v prvo melioracijsko kategorijo, 20 od sto. pa nosi zadruga. Za enkrat so potrdili pravila. V odbor so imenovali poleg predsednika kom de Belli-ja 14 zasebnikov po enega zastopnika dežele, gozdne uprave, koprske in pomjanske občine in koprske stolne cerkve.
Ko je vstopil Bekster s to družbo t Brednovo .pisarno, jih je ta gledal z razprtimi očmi, kot da bi videl pošast.
— Rožnate tega moža? — je praša! Marmel in pokazal nadzornika.
— Da — je odgovoril z drhtečim glasom Bredn. — Neozdravljiv bolnik je, ki smo ga zaprli v klet, ker je divjal.
— Podlež! Razbojnik! — je kričal Bekster-ves divji. — Jaz sem glavni policijski nadzornik Njujorka in toliko nor kot ti nesrečniki, ki so bili zaprti z menoj.
— Ga vidite? — je rekel [Bredn. -r-Misli, da je nadzornik policijei
— Tokrat ste je ujeli — je odvrnil Marmel. — Ta gospod ni blazen, ampak je v resnici nadzornik iz Scott-land Jarda. Lefer, Džon Lefer, slavni tat, je spravil gospoda nadzornika v vašo norišnico, da bi našel dokaze o vašem mučenju bolnikov, ki so bili izročeni v vašo oskrbo.
— Lefer! — je vzkliknil Bredn.
— Prav on — je nadaljeval Marmel. — Po mojem, je to pot storil dobro delo. Kaj mislite, gospod nadzornik?
Goriški vinogradniki si pomagajo Kaj pa Istrani?
Vino stoji, še vse je v kleteh, cene padajo, vinogradniki pa v velikem strahu, kaj da bo. Kakor je znano, so organizirani veletržci z vinom nalašč bojkotirali vipavsko vino že par mesecev z očitnim namenom, da bo tako vinogradnik do mozga pretresen in da bo skesano kleknil pred veletržca in mu rekel: Milostni gospod, vzemite moje vino, po 90 stotink mi je plačajte, rešite me! Ta šiba tepe in bo tepla vipavske vinogradnike, dokler se ne bodo zavedli, kaj da so. Začetki so tu. Kmetska zveza v Gorici je pozvala vinogradnike in že obstoječe vinarske zadruge, naj se združijo v Vinarsko zvezo. 3. maja se je to uresničilo. Sklenili so :	1.	V vinarsko
zvezo stopi vsaka vinarska zadruga, ki plača delež 5000 lir v denarju ali blagu. 2. V Gorici se je že najela velikanska klet, ki bo združena z zadružno točilnico in ljudsko kuhinjo. 3. Imenovala sta se za agenta nove zveze g. Anton Legiša iz Vipave in g. Ivan Kralj iz Gorice, ki sprejemata naročila v imenu Vinarske, zveze. 4. Pripravljalni odbor nove zveze se je ustanovil : predsednik je g. Anton Vrčon iz Dobravelj, tajnik pa dr. Josip Bitežnik. Zveza bo organizirala prodajo goriških vin na domači zemlji. Nameri je torej poskrbeti, da se zagotovi domačemu vinu trg na domačih tleh. Tako je prav ! V slogi je moč.
Naši sejmi.
Sejmi v tem mesecu : Buje torek 22, Buzet četrtek 17, Bistrica sreda 16, Bazovica pondeljek 21, Štanjel pondeljek 21. Prosimo slavna županstva za poročila.
Divača 26. aprila. Prignanih 277 konjev; prodanih 195 in sicer kočijažki konji po 3000-3500 lir, težki vprežni konji 2800-3400, lahki konji 800-1400. Volov so prignali 180, krav 385; prodanih je bilo 325 glav. Vprežni voli so šli po 4-4.20, klavni voli 2.90-3.80, molzne krave 3.90-4.10, klavne krave 2.60-3.20. Prešički 90-120.
Sežana. Sejm 3. majnika. Goveje živine 500 glav: 4.50-5.— lir žive vage. Konj 300: 2000-2500 lir na glavo. Prašičev 200 : 150 do 200 lir. Cena sena 80 lir kvintal.
Dobravlje 2. majnika. Koruza 105, oves 100, dobro seno 50, konjsko seno 40-50. Pitani voli za meso 3.80-4.50 žive teže, plemenska živina po dogovoru. Vino v dobravski zadrugi 7-8% lir 150-160 hi, 8-9% lir 160-180, 9-10% pa 180-200 lir franlco v kleti. Zadruga ima vina v kleti okrog 1000 hi, pri svojih članih pa še okrog 4000 lil.
Na binkoštni pondeljek bo pri Sv.
Luciji v dvorani g. župana stanovski shod živinorejcev. Namen je pripraviti
— Sem vašega mnenja, Marmel. Čas je, da končamo nesramno početje tega človeka, ki je hujši kot morilec.
Položil je desnico na ram;o Brednovo, ki se je tresel kot šiba na vodi.
— V imenu zakona vas aretiram, dr. Bredn ! Obdolženi ste umorov in mnogih drugih zločinov, o katerih bom sam pričal pred sodnijo.
Prvi je šel vklenjen dr. Bredn. Za. njim njegovi sinovi in nečak, ki so mu pomagali kot asistenti, nato nadstrežnik in vse ostalo osobje.
Bila je tako čudna procesija jetnikov, kakor je Njujork še ni videl'. Kmalu nato so novi zdravniki zasedli bolnišnico. Našli so temne in umazane celice, kjer so bili nesrečneži zaprti po več let.
— Ti zločini so hujši od umora! — je ponavljal Bekster.
Aretacija \Bredna in odkritje teh strašnih stvari je pretresel ves Njujork. Vsi so obsojali zdravnika-morid-ca in občudovali zvitost Lorda Wa-šterja - Leferja in ga blagoslavljali, ker je znal tako spretno odkriti in končati nečloveška dejanja satanskega moža.
(Konec.)
tla organizaciji,. da sc povzdigne živinoreja in da se po možnosti odpravi špekulacija posameznikov, ki umetno nižajo in višajo cene v škodo živinorejca. Opomba uredništva. Priporočamo ustanovitev vnovčevalnice.
Cene v Trstu. Oves na kvinta! 86-88, slama na vozove 55-60 lir za kvintal, v balah pa 50-55, dobro seno 70-77, sveže istrsko seno po 50. Na drobno grah 80 stotink, krompirček 1.40, črešnje 2.40-2.80. Meso sprednje 7, zadnje 8.60, brez kosti 12, teletina 8-10, brez kosti 14.
V Jugoslaviji se šli voli ta teden po 15-17.50 dinarjev, krave po 12.50. Izvoz v Italijo precejšen. Mesnate svinje v Zagrebu 27.50, v Sremu 24. Les : hrastovi hlodi 1400-1600, lina hrasto vina 3000, javorjevi hlodi 720-800, brestovi 450-550; mehko tesano blago 350-450.
Po čem je lira?
Dne 9. majnika si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 21.60 — 21.90 1. za 100 avstr, kron — 2 85 — 3 st. za 100 mark — 5.6 — 6 stot. za 100 č. kron — 61.40 — 61.75 1. za 100 šv. frankov — 872 — 374 1. za 100 fr. frankov 136.60 — 137 1. za 1 dolar — 20.60 — 20.70 1. za 1 funt — 95.60 — 95.85 1.
Žena možu, ki vedno lumpa:	Ali
te ni sram? Predvčerajšnjim si prišel šele včeraj domov, včeraj šele danes in danes bi gotovo jutri domov prišel, če bi te ne bila jaz povlekla iz gostilne.
Cene oglasov: za en centimeter višine v eni koloni štiri lire. Popusti : pri 5 kratnd objavi 5 od sto, pri 10 kratni 10 od sto, pri 20 kratni 20 od sto, pri 52 kratni 30 od sto popusta
IVAN MICHEUCICH
Trst via S. Francesco 10.
cupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in druge kovine, stare nerabljive stroje in kotle in vse plačuje po višjih cenah kot vsak drugi grosist.
Tisk. S. Spazzal v Trstu.
MALI OGLASI
stanejo 20 stot. za besedo. Pri 5 kratni 10%, pri 26 kratni 15%, pri 52 kratni objavi	popusta.
RIIFFFT ^ex v Trstu via XXX Ot DUiILl tobre 19 najboljša vina, pivo-vsak čas mrzla in gorka jedila.
TRDI ORI
Urejuje Domen. - Oreh št. 18.
Zložna uganka.
Ap, bra, bre, ce, da, da, dem, gla, jaj. je, jec, ka, kra, lo, met, nec, nja, ril, se, se, sre, sli, to, va, va, va, ver, za, za, zik, zla, ža.
Zveži te zloge v besede sledečih pomenov : 1. sad. drevo, 2. del ust, 3. tkanina 4. gozd. drevo 5. kuh. posoda, 6. hrana. 7. dom. žival, 8. nebesna stran, 9. del telesa, 10. število, 11. dan v tednu, 12 ptica ujeda, 13. kovina, 14. mesec, 15 gozdna žival, 16. del glave.
Srednje črke povedo predmet, o katerem piše tudi «Mali list». Nagrada 6 lir.
Strti oreh št. 15 : Nobeden kruh tak ojster ni, da lakota mu mojster ni
Oreh št. 16 :	Gospodična ima 32 let
(Neka poredna ugankarica je pri re rešitvi dodala zlobno : kaj pa čaka toliko časa?). Oba oreha so strli: M Mevlja-Rodik, A. Cimolino-Škofljc, Fr I-Ivalič-Vogrsko, M. Zega-Kobdil, Z. Ger žina-Podstenje, Fr. Bratina-Idrija, F Rupnik-Idrija, M. Sivec-Podmelec, P Knap-Idrija, A. Robič-Rodik. Izžrebana Avgusta Cimolino.
Bar - Bnlfet ex Mara, Rivia Grumu-la 2, tik jugoslov- konzulata, priporoča svoja najboljša vina, Dreherjevo pivo in mrzla jedila.
Krone in goldinarje plačujem vedno dve stotinki dražje nego drugi kupci. Kupujem tudi zlato, srebro in 1 a ti n — Trst. Via Pondares 6. I.
VELIKA ZALOGA papirja, papir natih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar Trst - via Ugo Po-ionio 5.
DIDAKTIČNA SiCLA (ulica Gaiteri 10. I. vogal Acquedotto). Vzjjojevai-.ia, resna, moralna metoda. Fospe. šen pouk malih skupin: za 2—i učen ce. Pripravnica za izpite, maturo na tehnični šali, gimnaziji, meščanskih italijanskih šolah i. t. d. Pouk v je iikih, računstvu, knjigovodstvu, sli kanju, risanju. Pomoč pri predelo /anju šolskih predmetov. Veronauk mena učiteljev jamčijo za uspeh \fizka učni na.
C&PRPD z,a,° in brilante plači več kot OnCDSiU, vsak drugi: PERTOT, via S Francesco 15 drugo nadstropje.
x	i	»id.	trsi	—c^cala Jielvt;
tere 1, priporo-ča svojo s tar oznani ganjarijo. Ima na razpolago naj >oljše likerje.
MASA POSTA.
Deseti brat zna vse dijalckte. Prosimo dopisnike, da naj bo dopis v dijalektu jasno pisan, kratek in jedrnat. Oseb nc napadati, strank tudi ne. Bičajo pa s< lahko razmere; opopran humor je do brodošel. M. Ž. v Trstu. Hvala za ugan ko ! Večino je že goriški Čuk premlel druge pridejo na v^to. Satanski človek. Danes je bil priobčen konec podlistka ki so ga mnogi z veseljem brali. Kdor želi imeti vse številke, v katerih je iz hajala povest Satanski človek, naj pošlje svoj naslov in dve liri, pa bo preiel po vest na dom.
KONC. ZOBOTEHNIK
R. COVACICH
prejema od 9-13 in od 15>19
Trst, Via Valdirivo 33
(nasproti kavarne „Roma“
llllllllllllllllllllllllllllllllilllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII
Največja Zaloga Pohištva ni Goriškem
Anton Breščak
Gorica. Via Cartucci 14. * Via C. Favettl 3
SOLIDNA KOMPLETNA SPALNA SOBA ZA LIR 1000
V zalogi ima v veliki izberi železne postelje z žimnicami vred po zelo nizki ceni — Prvovrstno blago BLAZINE (volnene, žimnate in iz morske trave) od L. 60 dalje. Sloveča tvrdka — poštene cene. CENE BREZ KONKURENCE.
t
v Trstu , via Settefontane 6 v prvem nadstr. Vsak dan od 9-13 od 15-19. Izvršujejo se hitro In točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Delo zajamčeno. Slovencem daset od sto popusta.
G. TEMIL - GORICA
VIA GIOSUE CARDUCCI 6
Brusar in nožar
Delavnica na električno gonilno silo. Bogata zaloga nožev, Škarij, briiev, navadnih in elegantnih žepnih nožev- pipcev, bergamskih osel, mesarskih in knjigoveških nožev in sploh vseh rezi. Prodaja toaletne predmete. Delavci * specialisti za vsakovrstne poprave.
= Jamstvo za izvršena dala. =
M. GERMAN - Semena
Trst, via Michelangelo 718 Prodajalna VIA ROMA 3, Tel. 12-49
Semena detelje sočivja, vrtni ,’cvetlic. Velika izbira salonskih in vrtnih cvetlic, čebul-čki dalij, begonj', tubcros, gladiol, itd. Zemlj.a in gnojila več vrst. Največje cvetličarsko podjetje. Cene zmerne- Cenik brezplačen. Lastni nasadi v furlanski Redipugli.
garanzia.
Občutni poviški cen žveplenastega olja, ki so nastali vsled velikih nakupov v Ameriki, so povzročili, da je sedaj cena mila VGrdG PUTO enaka oni znanega rumenega mila ,,Superior“.
Vsled tega priporočamo našim odjemalcem in v prvi vrsti VSeitl perica m, da rabijo toliko za pranje kakor tudi za vsako domačo rabo razven mila Verde Puro tudi naše rUmenO VflilO SliperiOr.
SllPERlOR FENDERL
je zajamčeno pristno milo, ki nadkriljllje neoporečno vsako drugo milo
j]iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiK
ziii ii Mavu
Priporoča svojim prejšnjim in sedanjim cenj. odjemalcem, gostilničarjem in zasebnikom pristna vina svojih članov. — Prodaja od 56 1 naprej po zmernih vsakdanjih cenah.
1 Kdor enkrat pri nas kupi. ostane naš stalni odjemahc. f
^  .....