štev. 26 — Letnik IV. PTUJ, 6. julija 1951 Cena din 5. Poitnina plačana ▼ gotovini Vr^HtTO k uprava Ptuj. MLO, II. nadstropje — TMum iter. 156 — Čekovni račun pri Narodni banki Ptuj Itev. 643-90322-0 — Urejuje uredniiki odbor — Odgovorni ured- nik Vrabl Jože — Rokopisov ne vračamo — M.«»ečnA naročnina od 1. maja 1951 dalje 20 din, celoletna naročnina 208 din. Naročniki, ki «o plačali din 156.—- za celo Jeto, doplača/jo din 52.—. — Trska Mariborska tiskarna. priprave na državni praznik ,22. iulif Letos praznujemo desetletnico narodn« ' staj« vczaiiiO s proslavo državnega praz- \ njka- T^'""'* jubilej zasluži, da s« nanj ^^^^eljito pripravimo, zlasti pa je to dolž- nost organizacije Zveza, borcev. Na ta t jgji se naše organizacije že pripravljajo v okviru ijriprav, ki se vrSe v merilu ce- loinc Slovenije in sicer na partizansko iiafeto za 10. obletnico upora. Ta 8tafc*a ^0 šla skozi; Slovenijo zlasti po parfiaan- \ skih krajih preko vseh težkoč in ovir. Na \q štafeto* se ne pripravljajo samo člani ( 2vezc barcev, amipak tudi druge narodno- ' obrumbne organizacije, gasilci, FAZ, ! itd. ' Tudij skozi ptujski okraj bo šel del ' proge partizanske štafete. Skozi okraj bo ' štaf€'f* potovala dva dni in sicer jo " sprejmemo od ljutomerskega okraja dne « 15. julija ob 17, urš v Pavlovcih pri Or- ' možu, predamo pa jo pri Sv. Ani dne i 17 julija ob 18. uri. Pohod štafete bo dejansko partizamski marš, organiziran po vojaško. Člani Zveze borcev, ki bodo udeleženi v štafetii, bodo oboroženi s pu- škami, bombami in sploh z lahkim orož- jem. Tudi zasede, preko katerih se bo prebijala štafeta, bodo sestavljene iz čla- nov ZB. ki bodo oboroženi. Štafeta zato i v celoti predstavlja vojni? manever, od [ katerega bodo imeli koriist člami ZB, i slasti pa mladinci vz predvojaJke vzgoje, * Iti t«" pohodu lahko mnogo pri* dobili, kar jim bo koristilo r bodoče pri naiogah v zvezi r irvcnarmadno vrgojo, Ves pohod je razdeljen na 6 etap, V ytak\ etapi bo sodelovalo najmanj 5(j| oboroženih ljudi kot gk^-nina odreda^ I nato še zasede, Rdeči kriiž, gasilci itct . Vsaka od teh patrol bo na svojem sektor- ju pohoda izvedla vsaj eno napadalno oziroma obrambno akcijo. Odred bo šel čez VSe Hallozc, skozi kraje, kjer je bil paiftiianski pokret najbolj razvit Zveze borcev ttz ostalega področja okraja s« bodo vključile t posamezne etap«. Tako bodo šle zveze s Ptujskega polja in dela Slovenskih goric v zasede prve etape, borci zveze Iz Ptuja v 2., 3., 4. m 5. etapo. Strn-išCe, Majšperk pa v 6. etapo. V celoten pohod bo aktivno vključena /wdi predvojaška vzgoja itd Prevzem zasiave kot embdcma Štafete od Ljutomerčanov bo, kot je omenjeno, dne 15. julija ob 17. uri v Pavlovcih. Nato bo ZB, predvojaška iz Središča in patrola, kr pride iz Ljirtomera, izvedla napad in obrambo Ormoža s sodelova- njem PAZ in ostaiKh društev, pri čemer bo sodelovalo najmanj 330 ljudi. Ob 18.30 bo v Ormožu zbor. raport in pregled vo- ja&ke akcije in dela PAZ-a. Ob 19, uri odhod patrole iz Ormoža proti Dravi z namenom, da patrola neopazno preide fe-ez Dravo med Dubravo in mostom pri Borlu, Vse sosednje Zveze borcev ozir raaede pa bodo ta prehod preprcčeA''ale t zasedbo mostu in brodov, tako da bo patrola pris^iljena pasirati I>ravo s čolni. -Vtem času se bo že pripravil na obrambo Zavrč, k« ga bo patrola napadla in za- ^la. Del patrole se vrne nato nazaj v Ormož, medtem ko dvajset ljudi prenoči LZavrču. Tem se naito priključijo novi rci, ki ob 3. uri zjutraj krenejo proti Cirkulanam, kamor predvidoma prispejo uri in kjer bo zopet izveden napad. Jz Crrkulan krene patrola ob 8, uri proti tcskovcu čez hribe, kjer bo imela teren- ske borbe z zasedam-i. Pri Leskovcu pre- kopi patrola vodo Roga-tnico, tam tudi Večerja in prespi. Patrola krene iz I^- »tovca 17, julija ob 3. uri zjutraj preko Pr%tavci, nada/lje ob Dravinfii, ki jo bo ♦^di preila s primHivnimi splavi, do Ptuj- ske gore, kjer bo naletela na zasedo iz »tmišča in s^iccr na dveh mestih. Odhod • Ptujsike gore bo ob 10, ur delno po pesti proti Stopercam, delno čez bližnje hribe. V zasedah, ki bodo nastavljene na jej etapi, bodo sodelovale ZB MaiŠpcrk, Stoperce in Naraplje Ob 16, uri bo za- stava pri Sv. Ani oddana poljčanskemu t>Kraju. . Ob progi pohoda odreda bodo na ne* pih mestih organizirane tudi gasilske vajet Ravnotako bi bilo zaželjeno, da posa- >wezne Zveze borcev na poedinih etapah •odehijejo v pohodu z večjim Številom konjenikov. Predvideva se tudi vzdržc- "^'nje zveze odreda z avionom in pobi« /^uje požte. Za pobiranje pošte z aviononi predvidevajo mesta v Ormožu, pr| ^tskovcu in Podložu pod Ptujsko goro. P patrolo bo vozid tudi kamaon s sani- r^o in služil istočasno tudi prevozu ^ožja za zasede. f*i"epričani smo, da se bo lega pohoda ^''^Icžila sleherna Zveza borcev, če n0 ^' Celoti, pa vsaj z nekaj člani. 0\'-iTa ^1 ^^'jskem delu ne more obstojati, saj ve- ^'^< da so člani ZB izostali od doma za *y«to borbo osvoboditve tudi več let. Po- iVamo Zveze borcev, da čimprej javijo J^.io udeležbo, istočasno pa naj spreje* prijave za udeležbo pripadnikov iz- j*oarmadn« vzgoje in drugih organizacij, vidijo vsi. tudi na5^ sovrainiki, da ^*Tno ceniti naše pridobitve in nam je .J.'O »vet praznik vstaje našega narodaV p° pa bomo najbolje dokazali z udeležbo ] !, P*J"tizanskem pohodu, zato je ude- »■U jT* ^^^^^^ i« ^i«t* cenimo največji praznik :« j^e^ dni v katerih smo ustvarjali »vo- JttvT** ,**''^^^i**cii« Zveze borcev naj t*- P*^*top'Jo k zbiranju udeležencev i«5 Jo P**o na tej razstavi poudarjena vrednost kvalitetnega blaga, po katerem jc glede Ha vedno bogatejšo izbiro in prosto for- tbiiranje cen vedno več povpraševanja. Na razstavnem prostoru v in pri lepo urejeni, na novo prcbelicni >^Mladiki«, bodo poediina gospodarska podjetja pro- dajala svoje iizdelke. Vinska podjetja bodo prodajala vino v lastnem imenu. Pričakujemo, da bo glede postrežbe kup-* cev in odjemalcev med podjetji ostr4 konkurenčna tekma, ki bo segla prcdvseni v kvaliteto razstavljenega in prodajanega blaga. \ Na prejšnjih sejah razstavljaJnega od- bora je bilo večkrat govora o pripravah, ki so na skrbi pododbora za organicacijA kmetijskega dela razstave Vsekakor bi bilo prav, da bi ta pododbor v prihodnjih številkah lokalnega in centralnega časo- pisja kaj več napisal o svojih načrtih. V eni i^zmcd prejšnjih številk lokalnega lista smo čiitali o vagonu breskev, ki jih bo razstavljala {n prodajala KDZ Osojnik iz Štukov, Zanima na«, kaj pripravljajo sobctinški, tmiSki središki in ostali zadružniki i« ptujskega okraja. Slišali smo tudi o ne- kem umetnem gričku sredi vrtnega raz- stavnega prostora? Ven 6 tajnostmi', ki jih nameravajo ne- kateri prikazati šele na razstavi! Pričakujemo, da se bo razstavljalni od- bor potrudil v prihodnji številki zadovo- ljiti gornj'ini željam, Vič. Zgoraj: Množica gledalcev bo videla, kaj se v ptujskem okraju ustvarja Y sredo: Tovarna stroji! Iz Majšperka bo razstavila Spodaj: Tovarna perila v Ptuju se tudi že pripravlja na razstavo firiiiiln^ča min Mm i \MM\i Mim Glede na težko okuženje krompirišč na iHajdini in drugod po koloradskem hrošču bodo v nedeljo 8. julija t. 1. do- poldne po vsem ptujskem okraju mno- žični pregledi krompirišč. Kdor se ne bo hotel udeležiti pre- gleda, je zaščitnik najhujšega sovraž- nika krompirjevega pridelka, zato bo nosil tudi primerne posledice. Preglede naj vodijo skupinovodje. Poverjeništvo za kmetijstvo pri OLG Ptuj. ★ Odkrivanje vedno novih površin krom- piriič v ptujskem okraju sili vsakega na- šega kmetovalca, da se resno zamisli v škodo, ki mu bo prej ali slej nastala, če se ne bo odločno lotil uničevanja škod- ljivca — koloradskega hrošča. Ali je sploh mogoče smatrati za res- jiega kmetovalca goepodarja, ki skrbi za fir^tvilno pognojitev, prcoranje in posa- ditev njive 8 krompirjem, za pravočasno <)kapanje in ogroJtev krompirja, ne skrbi Ta za to, da bi preprečil vsakemu škod- jivcti uničevanje krompirjevega pri- delka? Resen kmetovalce se bori za to, da ne bo zastonj gnojenje, oranje in vse ostalo delo na njivah v zvezi s krompirjem, ki predstavlja osnovni del naše ljudske prchretne in sestavni del živinske krme. Pametni kmetje ne prigovarjajo pobudi ljudske oblasti', da je treba pregledovati kronrpirišča. Nasprotno pa še imajo kmetje sami in ljudska oblast opravka s poedimc:, k- se v svoji nepoučenosti upi- rajo vsemu, pa tudi pomoči ljudske 6blasti. da ne bi trpeli nepotrebne škode. Odkritje močno okuženih površin krom- pirja s koloradskim hroščem na Hajdini fc drugod v ptujskem okraju resno opo- earja tamkajšnje on vse o«tale kmcto- %^alce na veliko gospodarsko škodo, ki bi jo moralo po nepotrebnem trpeti naše ce- lotno družbeno gospodarstvo. Kogar ne sili zavest da bi se tej nevarnosti pravo- časno in z vsemi sredstvi nprl. ga bo moral* liudska oblas* prisilit-i, da »« bo mora! boriti za rroj* m družbene {ospo- 4araht ktkanm. Ne dopustimo, da bi krompirjevec povzročal milijonsko škcdo Mnogo je že bilo p'^sanja o tem, da uniči zarod ene samice koloradskega hrošča v enem letu 1000 ha krompirjevih nasadov. Vsem kmetovalcem mora biti znano, da jc koloradski hrošč dolg 1 cm, zgoraj rumenkast z desetimi čmiimi vzdolžnimi progami in da ima na vrat- nem ščitku enajst črnih lis. Grbasta li- činka rdeče barve ima črn le vrat, vratni ščitek in po dve vrsti bradavic. Buba je 1 cm velika, zamazanordeče barve in tiči v zemlji. Rumena jajčeca odlagajo saunice najraje v skupinah po 30 komadov na spodnjo stran Istja. Marsikdo je našel na krompirju pikapolonica in je kmalu videl razliko med pkapolonito in hro- ščem, Buba pikapolonice nima nog, dočim jih ima krornpirjevčeva ličinka šest, tudi ne plazi po rastlinah, ker je prilepljena. Pikapoloničina jajčeca so bledo rumena in manjša kot krompirjevčeva. Hrošči prilezejo iz zemlje običajno v začetku maja, ko krompir ozeleni. Z vsaj 14-dnevnim pregledovanjem bi ga bilo mogoče odkri^lL in zaireti, Grupn; vodje in pregkdovalci pa morajo tudi vedeti, da je treba okuženo mesto zaznamovati s palico ali vejo, da je treba obvestiti naj- bližje organe ljudske oblastit, da je treba okužene njive poškropiti aH zaprašiti okuženo parcelo in vsa krornpiTigča, ki so oddaljena od te parcele do 50 m z arsenov'mi sredstvi ali pripravki DDT ter da jc treba škropljenje ter zapraže- vanje po potrebi večkrat ponovili. Kot se je treba dosledno boriti proti vsem oblikam škodovanja v gospodarstvu, moramo storiti vse, da bo tudi ta škod- ljivce pravočasno ih v vsem obsegu uni- čen, mesto da bi' on uničeval žrtve in na- pore skrbnih kmetovalcev. Zato izrabimo vsako priliko in preglej- mo krompir iišča! Nova brigada je odšia na prop Doliol-Banla Inka Prvi letoSnji ptujski mladinski de- lovni brigadi, o kateri smo že porolali, je v nedeljo, 1. t- m. sledila druga sku- pina mladine iz Ptuja, ki je odšla .la gradnjo Tretje mladinske proge. 37 mladincev in mladink s ptujske gimnazije in 13 iz melioracijske šoie se je priključilo III. mariborsld mla- dinski delovni brigadi »iBojana Ilina«, ki je sestavljena iz srednješolske mU- dine. Brigada je odšla v Doboj in bo tam ostala na delu en mesec. Ptujske mladince zastopa v štabu brigade kot sekretar štaba dijakinja Debenjak Lju- bica. Po povratku brigade bo od^lo 25 najboljših brigadirje\'' na taborenje po znižani ceni. Mladinska organizacija pa Je takoj < po odhodu te skupdne prii^ela s pripra- i vam: na odhod II. ptujske mladinske, (klovst brigada »Jc4«t« Laokac IL ptujska MDB bo odšla na delo 13. t. m. Sestavljali jo bodo mladinci in mladin- ke iz ptujskega, murskosoboškega in len- davskega okraja. Iz ptujskega okraja, kjer je mobilizacija mladine še v toku, bo predvidoma odšlo vsaj 40 članov organizacije. Doslej so se najbolj iz- kazali v Zavrču, kjer se je priglasilo v brigado že 5 mladincev. mk OK LMS OBVESCA vse prijavljence za II. ptujsko MDB »Jožeta Lacka«, da je zbor brigade 13. julija ob 8. uri na OK LMS, Pre- šernova 6. Prijavljene! naj prinesejo s seboj osebno opremo in hrano za dva dni. Zdravniški pregled se vrši v oone- deljek 9. t. m. Zbirališče na OK LMS. Udeležba za vse prijavljence obve^aa! OK LHiS . Za ukinitev trgovskih omejitev Ameriška vlada je zahtevala od Go- spodarsko-socialnega sveta OZN, naj na svojem prihodnjem zasedanju prouči vprašanje ukinitve trgovskih omejitev, ki bi zajelo ukinitev omejitev proizvodnje, določanje cen in prodajnih področij. To zahtevo so ZDA utemeljile z dejstvom* da omenjene omejitve zmanjšujejo trgo- vinski promet med državamii, ovirajo učinkovito uporabo izvorov m tehno- loških izumov, prav tako pa tudi vp3»« vajo na življenjsko raven prebivalstva posameznih držav. Ukinitev teh omejiitev bi znatno vplivala na povečanje proaz« vcKlnie 'in prepevala k anižaatti ean tif Gvidon Vesel izvoljen za predsednika zadružnega sveta Nedeljsko prvo zasedanje Zadružnega »veta pri Glanmiii direkciji za zadružno kmetijstvo LR Slovenije in izvolitev nje- govega upravnega odbora je eden izmed odločilnih korakov v nadaljnji demokra- tiaaciljii upravljanja naiega gospodarstva po neposrednih proizvajalcih. Zasedanje je potrdilo vrsto pomemWih vuspehov v razvoju zadružništva, giprejeJo najvažnejše naloge, obenem pa ostro ob- sodilo sovražno delovanje tistih zadruž- nikov in nezadružnikov, ki mislijo, da so s pretekom triletnega roka dobil- možnost razbijati, enotnost zadružnJih kolektivov in omajati njihovo stremljenje za pospe- šitev gospodarske rasti naSe vasi. S tem v zvezi je tov. Sergej Kraigher, predsed- nik Gospodarskega sveta pri vladi LRS, povdariJ: »Tako kakor so kmečko delovne za- druge nastale iz borbe proti špekulacijis, tako se bodo tudi utrjevaile in razvijale s krepkim in odločriitn poseganjem s svojo proizvodnjo v borbo proti privat- nim kmečkim monopolnim cenam na trgu proti špekulantskim elementom v svo- jih lastnih vrstah.« Svet je izvolil svoj 14-članski upravni odbor, T katerem sta tudi tov Gvidoo V e s e 1^ direktor Zadružnega sklada v Ptuj«, in Franc P r e 1 o g. predsednik kmečke delovne zadruge v Sobetincih, Upravni odbor je zaupal mesto svoj«jji» predsedni'?ku tov, Gvidonu Veselu, višje- mu kmetijskemu tehniku, članu znane sadjarsko-kmečke delovne zadruge »Osoj- nik« in direktorju Zadrusžnega sklada za mehanizacijo v Ptuju, Nedvomno ga vsi naSi bralci in delovni ljudje v okraju poznajo kot nekdanjega predsednika KDZ '>Osojnik«. ki j» po delovnih zaslugah zadnižnega ko- lektiva in s pomočjo njegovega stro- kovnega znanja in dolgole"tnih izkušenj dosegla zgleden napredek v svojem raz- voju ter je eden od močnih prispev4cov v poPTUJSKT TEDNI*-- Ptuj, 6. julija 19Sl V Romuniji preseljujejo jugoslovansko prebivalstvo Ir note ministrstva za zunanje na- deve FLRJ veleposlaništvu Romunije v Beogradu v zveži s surovim prese- ljevanjem narodne manjšine iz ob- mejnili predelov Romunije: »Romunske oblasti izvajajo že tretje leto sistematični pritisk na jugoslo- vansko narodno manjšino in jugoslo« vanske državljane v Romuniji, proti čemur je vlada FLRJ it veikrat pro- testirala. V zadnjih dneh pa je začela romunska vlada s splošnim preganja- njem in preseljevanjem jugoslovanske narodne manjšine v Romuniji. To pre- seljevanje jugoslovanske narodne manj- šine izvajajo na najbolj surov naiin romunski policijski organi in vojaSkc enote.« Tako je n. pr. 18. junija prišlo 49 ka- mionov z romunskimi vojaki, ki so blokirali vas, poloviii kmete in jih od- vlekli s seboj Istega dne so vdrli v vas Belobreško romuneki vojaki z 29 ka- mioni, poloviii in odvlekli številne prebivalce. Dne 18. junija je odpeljal z železniške postaje Kručeni vlak s 50 vagoni, v katerili so bili pripadniki jugoslovanske manjšine, izgnani iz več vasi v obmejnem pa«u 2e nekaj dni pošiljajo vsak dan transporte izgnanih pripadnikov jugo- slovanske narodne manjšine v različnih smereh skozi Oršavo, Tum Severin, Ploestl, Craiovo, Constanco in Buka- rešto. Tako je samo 23. junija letos vozilo mimo Bukarešte 13 vlakov s pre- bivalci, ki 60 jih izgnali iz obmejnih predelov Romunije. »S tem preganjanjem in preseljeva- njem jugoslovanskega prebivalstva v Romuniji romunska vlada surovo krši temeljne človeške pravice in svobo- ščine, ki so bile razglašene a univer- zalno deklaracijo OZN o človeških pravicah, katere mora spoštovati vsaka civilizirana država. K spoštovanju teh načel se je obvezala tudi Romunija s podpisom mirovne pogodbe. S 3. čl. omenjene pogodbe je romunska vlada prevzela obveznost, da bo vsem osebam na svojem ozemlju zagotovila človeške pravice in svoboščine in da ne bo uva- jala niti izvajala kakršne koli ^skri- minacije državljanov po rasi. in Jeziku.« »Namen tega preseljevanja, ki ga izvajajo v t»fa državah po določenem načrtu, kar velja zlasti za Romunijo, je, da bi iz teh obmejnih krajev proti Jugoslaviji izselili jugoslovansko na- rodno manjšino, s čimer si hočejo olajšati izvajanje nadaljnjih nemiro- Ijubnih agresivnih ukrepov proti FLRJ. Zaradi tega Je to sovražno ravnanje romunske vlade proti FLRJ vojnohuj- skaška akcija, preračunana na okrepi- tev razpoloženja strahu pred vojno in mednarodne napetostL Po nalogu svoje vlade zunanje mini- strstvo FLRJ najodločneje protestira proti omenjenemu ravnanju romunskih oblasti in zahteva, da romunska vlada preneha z nadaljnjim preseljevanjem jugosl. narod, manjšine. Hkrati zahteva zananje ministrstvo FLRJ, da pošljejo že preseljene pripadnike jugoslovanske narodne manjšine na svoje domove, da jim romunske oblasti vrnejo premično in nepremično premoženje In da jim zagotovi romunska vlada v skladu z mirovno pogodbo uživanje vseh pravic brez pristranosti.« KDZ Desternik je treba notranje utrditi, nakar bo v njej prenehalo malodušje Med ljudstvom v Destemiku in oko- lici ter članstvom kmečko delovnih za- drug v ptujskem okraju je veliko za- nimanje za KDZ Desternik zlasti glede na to, da je dalo 10 članov izstopne iz- jave. Kmetovalce zanima, kako bodo člani KDZ Desternik opravičevali svoj na- men izstopa in Jkodo, ki naslaja druž- benemu gospodarstvu in njihovemu življenju, zadružnike pa, kake posledice bo imel za imenovane lak odnog do zadružne oblike gospodarstva in do možnosti ustvarjanje boljših življenj- skih pogojev, kot jih imajo zasebni kmetovalci. Iz kakih nagibov so imenovani vsto- pili v zadrugo, ne bi bilo sedaj po- trebno razpravljati. Dejstvo je, da so dali pristopne izjave, da so bili člani, da so imeli možno«ti skupno s sočlani v tem delu Slovenskih goric ustvariti zgledno zadružno gospodarstvo, ki bi temeljilo na dobrih medsebojnih od- nosih med člani in naprednimi vaščani in ki bi na podlagi zavestnega in orga- niziranega dela ob pomoči ljudske obla« 6ti dosegalo zgledne uspehe. Odveč bi tudi bilo valiti v<;o krivdo na člane, ki so podpisali izstopne izjave, temveč jo jo treba razdeliti na notranje pogoje v zadrugi in zunanje vplive iz vrst nezadružnikov Del krivde bi mo- rala pri tem prevzeti tudi organizacija OF Desternik ter KLO Desternik, ki se niso ve« ča« obstoja zadruge Desternik dovolj brigali za novo obliko družbe- nega gospodarstva. Krivda pa zadene tudi okrajni zadružni forum in OLO Ptuj, ki sta večkrat prepuščala zadruž- nikom samim reševanje problemov, glede katerih bi zadruga potrebovala tudi zunanje pomoči. Sistematično za- sledovanje vsake napake v zadrugi so okoliški kmetje večkrat podpirali z močnim podpihovanjem nerazpoloženja proti zadružnikom poedincem, kar je oslabilo sčasoma razpoloženje zadruge v svoji notranjosti in tudi njeno go- spodarstvo, končno pa je zavladalo malodušje, iz katerega so si pač posku- šali poedinci pomagati z izstopnimi iz- javami. Vsekakor je zgrešeno, da so zadruž- niki preje pomislili na izstop kakor pa na temeljito odpravo notranjih slabo- sti in gospodarskih pomanjkljivosti, kar gotovo ni vezano na tolike težave in napore ter nevarnosti kakor izstop iz zadruge. Marsikje se v zadrugah bojijo medsebojne zamere in odpravljanja medsebojnih sporov, ki jih v večini primerov razpihujejo do zadrug neraz- položeni poedinci. Nikdo ne trdi, da v KDZ Desternik ni tako. Sedanje stanje v zadrugi pa le dokazuje, da so bili reakcionarni vplivi na zadružnike, vsa) na en del močnejši kakor napredni, zato je tudi v zadrugi zavladalo malo- dušje, iz katerega več ali manj članov. ne vidi drugega izhoda, kakor da iz- stopi iz dosedanjega zadružnega gospo- darstva in kolektivnega dela, odgovor- nosti in delitve dohodkov ter da začne ponovno s samostojnim gospodarstvom. Marsikaj koristnega so uvideli člani KDZ Desternik v času članstva. 10 čla- nov, ki je hotelo izstopiti, je priznalo, da so se tekom članstva v KDZ rezili bremen, ki :so jim preje jemala vso per- spektivo. To je ena izmed odkritih iz- jav, ki so jo dali neglede na to, ali bi Jim koristila pri izstopu ali škodovala. Nič manj učinkovita kot ta izjava bi bila izjava, da m v "zadrugi odpravili številne medsebojne malenkostne spore, čim so se zavedli, da njihovega neraz- položenja m- razpihuje zadružni gospo- darski sistem, temveč poedinci, ki so proti temu sistemu in si ravno zato prizadevajo, da bi ga že v začetku one- mogočili ter si hivhe zadružnike po- novno pridobili pod svoj vpli\' in jim vzeli zaupanje, da obstoja za nje mož- nost bolj.^cga življenja kakor je življe- nje te/akov, najemnikov zemlje in dru- gih oblik gospodarske odvisnosti na vaseh. Preiskava v zvezi s tem primerom se ne bi mogla zadovoliti izključno na preiskovanju primera navedenih 10 čla- nov, ki želijo izstopiti iz zadrugo, tem- več se bo treba tudi v ostalih zadrugah pozanimali za notranje vzroke in zu- nanje vplive, ki ustvarjajo tako malo- dušje. Uspehi take preiskave se sigurno ne bodo mogli omejiti samo na ugoto- vitve krivde, da je eden ali drugi član podpisal izstopno izjavo, temveč tudi na ugotovitve krivde, da se je nudilo obstoječim zadrugam in zadružnikom premalo moralpe pomoči pred poedinci,' ki so počasi, sistematično in neopazno razkrajali notranjo zadrtižno harmonijo, izpodkopavali njene gospodarske teme-N Ije in končno pričakovali, da bodo za-; družniki nosili posledice razdiralnega; dela zunanjih sovražnikov zadruge. Končno bi ostali taki zadružniki kamen ■ spotike na vasi, ljudje, ki jim ne bij zaupala niti oblast niti zadružniki nitij kmetje, namesto da bi te posledice od-] padle na poedince, ki so si največ pri-; zadevali, da bi se mlajše ali starejše i KDZ razbile. \ Novi kazenski zakonik daje delovne-' mu ljudstvu in njegovim organom obla-, sti vse možnosti odločne in' učinkovite, borbe proti poedincem, ki si na vse' načine prizadevajo razorožiti ljudi na i vaseh, prepričanja, da vidijo v zadruž- nem gospodarstvu najbolj.so rešitev ob-i stoja in razvoja svoje eksistence in i pomoči družbenemu in gospodarskemu' razvoju v FLRJ. Novi zakonik je naj- boljše orožje zaščite časti koristnih za- družnikov poedincev in njihovih kolek-, tivov, zato v bodoče zadružniki ne bodo več dopuščali, da bi se vsakdo na svoj način zabaval nad težavami v začetku' zadružnega gospodarjenja, namesto da bi pomagal, kjer so pomoči potrebni. Končna rešitev vprašanja v zvezi Z' izstopnimi izjavami v Destemiku, bo i nedvomno zasledovala cilje okrepitve \ te zadruge in bo preprečila vse po- j skuse, da bi se v tem delu Slovenskih | goric razbilo, kar je nastalo in se za- : čelo razvijati in kar bo v vedno večji j meri služilo napredku v novi Jugosla- ' viji. V. J. ' Kako bomo rešili problem drv Ze od nekdaj je naloga sindikalnih podružnic, da svojim kolektivom pre- skrbijo drva in tako razbremenijo raz- deljevalni aparat ter Gozdne uprave napornega in nehvaležnega dela. V letošnjem letu je naloga sindikalne podružnice »Gradis-a« v Strnišču, da zagotovi delavstvu kolektiva približno 1200 prm bukovih drv, za katere bo dobila od podjetja »Kurivo« nakazani kontingent in sečišče. Z delom bo treba pričeti takoj, saj je nujno potrebno, da so drva vsaj do konca meseca oktobra doma. Človek bi si predstavljal, da je pripravljenje in spravilo drv lahka naloga. Vendar nas izkustva iz preteklih let učijo, da je treba vložiti dosti truda, sposobnosti in požrtvovalnega dela, preden se oskrbi kolektiv kot je »Gradis-ov« v Strnišču — z drvmi. Na posvetovanju strokovnjakov se je razpravljalo o vseh mogočih načinih dobave. Sprejet je predlog', da se pošlje v sečišče brigada, ki bo izvršila posek, spravilo in transport do odvozne ceste.' Najeti bo treba voznike, ki bodo skupno z razpoložljivimi tovornimi avtomobili prepeljali drva do železnice, od tu pa z vagoni celo v Medjimurje in Prek- murje, kjer bivajo najoddaljenejši člani kolektiva. Vse to je povezano z velikimi teža- vami. Prvi konkretni problem je de- lovna sila. Gradilišče je prioritetnega značaja in ima delovne sile premalo za efektno Izvršitev letnega plana, Dasi- ravno je dosedaj pi-ecej nad planom, bo potrebno napeti vso sile, da odvzem de- lovne sile za sečnjo ne bo škodoval na- predku dela. Predvsem zaradi tega, ker, ima gradilišče že brigado 35 ljudi na'' sečnji v Črni pri Prevaljah, kjer si mora samo pripraviti 2800 m^ hlodovine. Po- leg tega pa naleti organizacijski odbor tudi na težave pri delavcih samih, ki se zaradi neveščnosti dela na sečisčih temu ne odzovejo radi. Drugi problem je spravilo drv do avtomobilske ceste. V preteklem letu so vozniki poleg dobrega plačila dobili tudi konjsko krmo, ki bi jo letos ravno tako potrebovali. Vsekakor bo zaradi pomanjkanja krme potrebno zvišati ceno prevoza, kar bo močno dvignilo ceno drv. V interesu kolektiva pa je, da je cena drv čim nižja. Pri vsem tem pa je še resno upoštevati ostale transportne težave, predvsem z avtomobili, ki so z delom na gradilišču že itak polno za- sedeni. Pred iste probleme je bila postav- ljena sindikalna podružnica že prejšnja leta, vendar jih je s pomočjo uprava gradiližče in prostovoljnega dela kolek- tiva uspešno rešila tako, da tudi letos ni bojazni, da bi kolektiv ostal brez kurjave. V prvi polovici meseca julija odide na sečišče brigada 20 ljudi, ki bo za- čela s pripravljanjem drv in s prene- senim elanom iz gradilišča zagotovila tudi letos kurivo kolektivu. U. S. - PiHii \im irojiiti nilii UMMi y Mm v petek popoldne so «e zbrali v Hčno okrašenem razredu nižje jtJmnazije v Go- riimoi ljubitelji glasbe, da prisostvujejo javni produkciji, ki sta jo pripraviili za svoje gojence tov. Kirbiš Avgusta in tov. KobiiMca Cvetka, Prva je poučevala kla- vir, druga violino Po številu priscrtnih poslušalcev lahito sklepamo, da imamo v GoriSnici precej 1'judi, ki se zanimajo za glasbo in glasbeno življenje. Prš klavirju so nastopile sledeče učen- ke: Feguš Pavla, Stepišniiik Anica in Šug- man Irena, violino pa jc igrala Geč Mi- roslava Vse posečajo glasbeni pouk pri- bližno leto drtii, razen Stcpišnikove, ki sc uči šel« pol leta. Kot gostje pa so na- stopili šc gojenci glasbene šole v Ptujti, Stanič Marinka, Mulej Ciliika in Mulcj Anton, IzvajaU so razne mclod^iozne vaje i« Bcyerjeve šole, dvo in Stia-irocno. ter razne narodne pesmi. Od štiriročnih skladb so med drugimi izvajali Snegulj- čico, s spremljanjem klavirja pa violin- ski koncert v h-molu. Prav presenečeni pa smo biK nad izvajanjem viol'i!nskcga dueta (Kobilica in Gcč), ki sita spretno in uglajeno izvajali od M, Gebaiuerja opus 10. Vsem se pozna, da jih vodi spretna roka, da je vzgoja skrbna in sistematična, ia česar lahko z gotovostjo pričakujemo, da bodo naii mladi glasbeniki lahko na- daljevali študije na tej ali oni glasbeni šoU. Vsi kažejo do glasbene izobrazbe veliko veselje in precejšnjo nadarjenost. Poslušalci so s spontanim aplavzom da- jali priznanje vsem nastopajočim in obema tovarišicama, ki sia s tem nasto- pom dokazali sposobnosti za vršenje glasbene vzgoje in pouka Med poslu- šalci je bila tudi Fcguš Ela, poljska de- lavka -.n sedanja šolska sluginja, ki si prav gotovo ni nikdar prej mislila, da bo lahko gledala in poslušala svojo hčerko, da bo hčerka sedela pred klavirjem in igrala. To je bil včasih Ic priv'legij bo- gatejših ljudi. Danes pa je odprta pot vsakemu, če le ima za to smisel in spo- sobnost. Mnogo je šc ta-kih otrok, ki bi «!C radi učjH klavirja, ne da pa se izvesti, ker poseduje šola samo en klavir ;n še ta se nahaja v učilnici, ki je dopoldne in popoldne zasedena s poukom. Zaradi tega je tudi težko VT*Hi va^e, ki so vsa- kemu zlasti za vcžbasnje prožnosti prstov nujno potrebne. Na produkcijo so povabilii tudi ljubi- teljico glasbe 80-lctno Mino iz Doma onemoglih v Murctincih, ki je oslepela že kmalu po rojstvu, V svojih mladih le- tih je igrala klav^iT, tokrat pa nam jc igrala na ciirc nekaj tako mehkih in v srce scgajočih melodij, da ni bilo niko- gar, ki ne bi čutil z njeno usodo. Smeh- ljajočih sc lic se jc poslovila od nas in reklai, da bo šc prišla, če jo bomo po- vabili. Tako bomo počasi tudi na deželi vzgo- jili ljudi, ki bodo lahko tudi na glasbe- nem področju dosegli primemo izobrazba, kar bo tudi doprineslo dolež k dvigu kul- turne ravni naše vasi S. S, Neurje in poplave zapuščajo v Halozah občutno škodo 2e lansko leto smo utrpeli vinograd- niki in kmetje v Halozah veliko škodo zaradi neurja in poplav. Mnogi so tar- nali zaradi škode. Vsi smo njene po- sledice tudi nekako preboleli. Letos se je isto ponovilo. Nekateri se zadovo- ljijo z ugotovitvijo, da jc škoda nastala, drugi pa z upanjem, da bo že dana kaka pomoč. Tako pa vendar dalje ne bo šlo. Že lani smo videli, da potoki nimajo očiščenih strug. Bila je suša, ko bi lahko očistili te strage, da bi se vo- da laže odtekala. Proti možnostim no- ve škode tudi še sedaj nikdo ni niče- sar ukrenil. Niti posamezni kmetje in vinogradniki ne kažejo namena, da bi na svojem področju očistili potoke niti odborniki KLO ne razmišljajo o tem, kako bi organizirano vsi kmetje in vi- nogradniki pristopili k temu delu. Ali naj še dalje dopuščamo škodo, ki jo lahko zn-ianjšamo. če že ne popol- noma preprečimo? Kaj pravite k temu kmetje in vinogradniki iz Pristave, Medribnika, Cirkulan in Dolan? Odbor- niki KLO in OF. kako si zamišljate re- šiti to vprašanje? To gospodarsko v'prašanje ni za na« novo. 2e v stari Jugoslaviji smo pred- lagali Ptuju, naj nam pomaga. Odeovo- rili so. naj si pomagamo sami. Nismo popustili. Končno je začelo delo. Oku- pacija je prcpečila nadaljevanje. Zdaj r'^dvomno ne bo treba začeti znova, temveč le nadaljevati. Treba bo saino končati z dosedanjo prakso: .Pomagaj- te!- — »Ne moremo, napravite sami!« »Napravili bomo, kar zmoremo, vendar bo treba začeti organizirano in s po- močjo Ptuja, ki bo upamo, pokazal za to razumevanje. Storimo vse, da nam v tretjič ne bo treba ugotavljati posledic poplav, tem- več uspehe dela za preprečitev nepo- trebne gospodarske škode v Halozah. T. Elektrogospodarska šola v Mariboru Elektrogospodarska šola v Mariboru je s proslavo 23. junija ob navzočnosti velikega .števila staršev in gojencev za- ključila svoj pouk. V uvodnih besedah je direktor šole. tov. Urbanek. prikazal navzočim vlogo in cilje, ki jih zasledu- je šola. ter v krajših besedah dal sliko o poteku teoretskega in praktičnega po- uka v preteklem šolskem letu. Prika- zana je bila skrb in priiiadcvanje vsega šolskega kolektiva, da dobijo gojenci čimveč znanja. Tega naj bi čimbolj živ- ljenjsko uporabili v procesu gigantske- ga razvoja elektrifikacije naše domo- vino. Izurjeni morajo biti v borbi z naravno silo naših voda. ki bodo daja- le neizčrpni vir električne energije v korist svobodnemu delovnemu človeku. Kolektiv gojencev — bodoči strokov- njaki — so obljubili, da bodo vse pri- dobljeno znanje vložili v veliko borbo naiega ljudstva za procvit svoje do- movine. S. L; Kaj so izjavili razni ' državniki in politl|<| Trygve Lie, generalni tajnik OZN razgovoru z britanskim ministrom ' Youngerjem. 1 ... Predlog sovjetskega ppedstavn Malika o prenehanju sovražnosi; Koreji je i«kren in ga je treba mati resno. Počakati pa je tr^ teden dni, preden bi sc izreUi^j tem vprašanju končna sodba. Robert Schuman, francoski zunanji ^ nister, na seji ministrskega sveta: ... Francija bo zastavila vse sv( napore za prenehanje sovražnosti Koreji, kakor tudi za sporazurn korejskem vprašanju, kot celoti, Dean Aeheson, ameriški zunanji minister: ... V primeru prenehanja sovražil sti ob 38. vzporedniku bi bilo n? večje poroštvo, da se napad ne ponovil, če bi se kitajske č^ umaknile iz Koreje. To bi lah] dovedlo do postopnega umika vsi tujih čet iz Koreje. Sovjetska kitajska vlada bosta sprevideli, , bi bil vsak nov začetek bojev ] prenehanju eovražnosti zelo resi stvar, ki bo lahko povzročila sploš) vojno. Ne sme se izključevati mo nost, da se ZSSR zavzema za ust^ vitev sovražnosti na Koreji zarai ustvaritve drugega vojnega zariši v Indokini ali Burmi. Ameriški veleposlanik Allan Kirk s« vjetskemu zunanjemu ministru GromU ob prejemu poslanice s predlogi za ii gajanja o premirju v Koreji: ... Kateri sta po vašem mnenju i) ju joči se stranki v Koreji? Gromlkov odgovor: ... Vojujoči se stranki sla Sevei Koreja in Združeni narodi. Pogaj nja o premirju se torej morajo vt diti med njihovimi vojaškimi po veljniki. Pri pogajanjih naj bi so delovali tudi predstavniki tako imenovanih kitajskih prostovoljcev, Ob isti priliki je ameriški veleposlanil v Moskvi Kirk dobil od Gromika tal uradna pojasnila: 1. Kot »vojskujoči se stranki« ra zumeva ZSSR Severno Korejo i: Združene narode. 2. ZSSR predlaga, naj bi se o pre- nehanju sovražnosti pogajali nepo sredno vojaški poveljniki in orne jila pogajanja samo na vojašk vprašanja. SZ želi, da bi ee po pr nehanju sovražnosti in premir, začela- DOttaiarda_iLb'^''očnosii JiTo- reje, Formoze in kitajskega zastop Btva v OZN. Zastopniki držav-Članic OZN, kate rih čete se bore v Koreji, eo že ob ravnavali predlog, da bi povelj nil sil ZN v Koreji Ridgway povabi poveljnika severnokorejskih sil, d skleneta prenehanje sovražnosti. Trygve Lie odgovarjajoč na vpraSanj novinarjev: ... Upam, da bo delo za zagotovltei premirja v Koreji lahko napredoval« kar je mogoče hitro v prihodnjft dneh. Dolgo že smatram, da so naj- boljši upi, da se končajo boji n: Koreji v pogajanjih o docela voja- škem prenehanju sovražnosti in pre- mirju, ki bi ga sklenili vojaški po- veljniki. Po mojem mnenju je zdru- ženo poveljstvo pooblaščeno z reso- lucijo Varnostnega sveta, da vuci taka vojaška pogajanja v imenu ZN pozneje pa morajo odgovorni organ: OZN voditi taka pogajanja o poli- tičnih vprašanjih. Truman, predsednik ZDA, na tiskovni konferenci: ... Upam, da bo predlog o prene- hanju sovražnosti v Koreji, ki ga j« stavil sovjetski predstavnik Malifc privedol do miru. Pojasnila, ki jih je veleposlanik ZDA v Moskvi Kir^ dobil od vlade ZSSR, bodo zadosto- vala za nadaljnje proučevanje vpra- šanja o prenehanju sovražnojti * Koreji. Poslednji sovjetski predlo« je potrdil, da je upravičeno stali-^č^ ameriške vlade glede odstavitve ge- nerala MacArthurja. Herbert Morrison, britanski zunanji mi' nistcr v spodnjem domu, v zvezi z anglo-perzijskim petrolejskim sporom: ... Iz najnovejših poročil, ki so pi*i' spela iz Perzije, je razvidno, da perzijske oblasti še nadalje ovirajo nemoteno delovanje petrolejskU^ naprav. Strokovnjaki anglo-iransk« petrolejske družbe so zavrnili pozi^' predsednika vlade Mosadika, naJ stopijo v službo perzijske vlade. Aeheson: ... Ameriška vlada sploh ne ml«l' na posredovanje v anglo-perzijskeiT petrolejskem sporu, menim pa, da je položaj v Perziji zelo kritičen in da je njegova rešitev zelo važn^- Gladwyn Jeeb, britanski delegat p'' OZN, v radiu: ... Pri razgovorih o premirju Koreji bodo nastale težave, ko bodo obravnavali vprašanje nadzorstva nao izvajanjem določb bodočega spora' zuma. Toda glede na te težaV' ki jih lahko pričakujemo, je upanj^ za prekinitev sovražnosti v Korej' veliko. Izražam prepričanje, da bodo lotili neposredno po sklenit^'? premirja urejanja političnih vprašal"'? v zvezi s Korejo in priporočam, o-'^ vodijo razgovore o teh vprašenii'^ bodisi predstavniki Organizaci'^ združenih narodov, bodisi člani l^''' misije OZN za Korejo.« Obvestilo Združenje državnih gostinskih pod,fe-, ti,i okraja Ptuj sklicuje za dne 12 i i-j lija 1951 ob 8. uri zjutraj sesUne.tj skupščine v prostorih Okrajne n^^nzei »»Beli križ« v Ptuju. — Udeležba ob vezna za vse gostinske obrate cakn tudi DUR-a in DUM-e okraja Ptui. Upra\Tii odoor Predlogi mednarodni organizaciji dela v Ženevi David Morse, direktor mednarodnega nrada za delo na konferenci Medna- rodne organizacije dela v 2enevi: »... Vseljevanje je eno najnujnejših vprašanj, ki so pred Mednarodno orga- nizacijo dela, zlasti v Evropi, kjer v vštevilnih državah znatno število delav- cev ne more dobiti zaposlitve. Na drugi strani bi izselitev teh delavcev v pre- komorske države znatno pripomogla h gospodarskemu razvoju prekomorsklh dežel. Vprašanja inflacionističnih ten- denc v svetu ni mogoče rešiti z ukrepi posameznih držav. Mednarodna organi- zacija dela naj povabi vso vlade, naj sodelujejo pri vzpostavljanju stabilno- sti na mednarodnem blagovnem trgu.t DuSan Lavrič, svetovalec jugoslovanske delegacije v 2enevi: >... Po mnenju jugoslovanske dele- gacije ti predlogi ne nudijo polne mož- nosti za socialno zaščito delovnih ljudi. Predlog konvencije z omejenimi ob- veznostmi držav članic prispeva k raz- voju socialne zakonodaje o mednarod- nih odnosih in bo kot takšen predstav- ljal pomoč delovnim ljudem v državah z zaostalim sistemom socialne zaščite.« Milan Slani, jugoslovanski delegat na konferenci v Ženevi: »Na sedanji stopnji družbenega raz- voja se postavlja vprašanje sodelovanja organov oblasti in organizacij deloda- jalcev in delavcev v svoji osnovni obliki kot vprašanje sodelovanja proiz- vajalcev pri upravljanju gospodarstva. To vprašanje je pomembno za nadaljnji družbeni napredek na svetu in v borbi za socialne pravice. Misel o pravici de- lavcev pri odločanju v proizvodnji in upravljanju gospodarstva je globoko prodrla v zavest delovnih ljudi in v mnogih državah to vprašanje zelo ob- širno obravnavajo v javnih razpravah in v parlamentih, v mnogih državah pa so bili zabeleženi tudi uspehi pri uzakonitvj pravic delavcev pri uprav- ljanju gospodarstva. (J Mednarodna organizacija dela je sprejela konvencijo, ki določa za m^^ske in ženske enake plače in me- zde Ptuj, 6. iuHja 1951 »PTUJSKI 1 E^^'*K< Stran 3 Odhod is Rajheuhurgu 5. julija 1941 Glede na Dan iz«eljencev, pre» rfnancev in internirancev Slovenije 8. julija 1951 v Mariboru ob lO-let- niči množičnega uničevanja ljudi in premoženja slovenskega naroda po nalogu nemškega fašističnega vojne- ga in civilnega aparata, objavljamo spomne Remca Alojzija na »Od- hod iz Rajhenburga 5. juii'ja 1941« 2 namenom, da bi se vse slovensko ljudstvo ponovno spomnilo na po- sledice faš vtiičnega nasilja, ki $0 ga organizirali pri nas tujci s pomočjo domačih izdajalcev — petokolonccv. Za ceno težkih žrtev v narodno- osvobodilni borbi 80 leta 1945 naši domovi zopet oživeli. Visoko vrh skalnatega grča se pno v n<;bo sive stene starinskega ogrom* jiega gradu, samostana trapi&tov. Koni- čast s-tolp vrta v sijino, dolga vrsta oken zre v globino, obokani hodniki' po- Itojno molče okrog dvorišča sredi mrke 7:gradbo Usahnil je vodnjak na sredi, sporni« minulih dni, postovke krož jo okrog wvon ka v prvem soncu, zastava s Itljukastm križem plahuta v jutranji sapii. Kakor privid iz sred. veka pridrsa zza vogala star raenih s sivo brado, z globoko čez glavo povcznjeno kapuco, z usnjat.m pasom okrog ledij. Neslsno stopica po hodnikih, se ustavlja pred vrati v sobe, bere mistične napise po stenah in odpre vrata v sobo, kjer so nagrmadeni kipi svetnikov z zlcmljenilhi rokami in od- bitimi glavami, kjer na prašnih oltarjih stoje v strahovitem neredu cvetlični lonci, slike, zavittki, posušeno cvetje in druga šara iz opu^tošene kapele. Sredi vsega tega žaluje Madona, še vedno lepa in bo- žanska, čeprav se zdi, da bi se utegn la hip za hip utrnit; iz njenih oči grenka solza nad opustošenjem okrog nje. Zuniaij pa se poraja poletno jutro. Go- zdovi dehte v jutranji svežini, v smaragd- nem sijaju se iskre prostrani travniki in livade*, žitna polja valove po obronkih, beJ« hiSicc po naseljih mežikajo, kakor da se bude iz sna. In nekje v gosti kroš- nji* v drevoredu, ki pelje k tihemu samo- stanskemu pokopališču, vprašuje vuga — pernati nagajivcc — »Kje si pa bil? Kje si pa biil?« Iz vrst nemih grobov ni odgovora. Na lesenih križih samo mrtva imena in številke rojstva o smrti pre- minulih nekdanjih prebivalcev te zgradbe. Da — kje si pa bil, — vprašuje ne- umorni ptič in ne čaka odgovora Vedno sama vprašanja, vprašanja, vprašanja Morebiti je odgovor skrit v krutih črn h črkah na močeradastostožote tabli »UM- SIEDLUNGSLAGER . . .« Morebiti je odgovor na črni mrtvaški zasta^^ 7 dve- ma strelama, ki ličita na številko 44. Morebiti. Na grajski pristavi, kjer stoje pro- «l7'. srca sc krčijo v bo- leli ob tem pogledu. Teman, mrk ves mrtvaški pripolzi na postajo dolg vlak vagonov, ki nas bo pelial na jug. Povelja, vzkliki z važnostjo, za katero sc skriva zadrega. ''Družne z majhn-mi otroki gredo v drugi razred!« sc dela važnega koman- dant transporta, gcstapovec, mlada t!r)'č- na fašistična zver. in že jc s spremit a- jočim stražniškim osebicm oblastno sedel sam v edini vagon drugega razreda. Dru- žne z majhnmi ctrok* pa so se voz-le v tret'f-'-.-i rar.redu 'n kdor ni imel komol- cev, od Bo^-anskega Broda dalje v živin- skih vat?onih , . Pod večer, ki je bil jasen in lep, se je vlak premaknil n htreje in hitreje brzel svojo pol po Savskem polju ncznano- kam. V tpsnem oddelku smo ena sama družina. Prvič, da se razgovorimo po tsh dolgih br''dk'h mesecih negotovosti, lo- čitve, strahu in upanja. Se enkrat gleda- mo na slovensko zemljo v zlatu zahaja- jočega sonca 'n se poslavljamo od nje, 'iiJnanci, berači. Kakor da nam polzc težke kaplie krvi i?. kemu delu po zgledu na,is'.a- ^ejših igralcev Mohorko Terezije in ?^odica Mirka ter Purga Avgusta, k: *^rpajo ves svoj prosti čas za odrsko umetnost. Kmečki fantje Krajnc Ivan Jurovc, Kirbiš Ivan, kmet, Puig ^gust in drugi so kljub obilnemu •^etijs^kemu delu redno prihajali na ^'aje. Delavca v TAM $egula Marija in Vidovič Ivan sta zraven rednega cdha- J^ja na delo bila stalno med rednimi •^hiskovalci vaj. Skratka rečeno, ie celotni kolektiv, ne glede na starost ?n ^klic žrtvoval mnogo prostega ča«a P^^kazal voljo, da bi delovnemu Iiud- iz okolice Vida in drugih fera^ev po napornem in resmcm delu nuiiil čimveč razvedrila in kulturnega a»."tka Mlada dramatska skupina iz Vida pridobiva z vsako predstavo nove izku. en je in ima resni namen doprinest'. velik delež k dvigu ljudske prosvere v Halozah in na Ptujskem polju in pri- dobiti vse materialne pogoje, da bo dvorana KUD-a pri Vidu sl\xžila svo- jemu namenu ne pa raznim gospodur- slcim potrebam, ki so zapuščale na dvorani občutno škodo. i KAKO LTEMELJITEJO ZENE R.\ZNE N.\KrPE? j Kupila sem zato. 1. ker je mož proti temu, da bi kupila, 2. ker me bo to vidno pomladilo, 3. ker rada kupujem stvari, ki so iz inozemstva, 4. ker si tega moje sosede nc morejo kupiti, 5. ker še tega nikdo nima, 6. ker že to itak vse imajo. 7. ker je to izredna redkosti Ali bi mogoče vedela katera iena našteti moževe utemeljitve nakupov? laf 13 novega v Ameriki? Letos črpajo okrog 2 milijardi dolar- jev za znanost in raziskavanja. Pred 10 leti so porabili v iste svrhe pet krat manj, ★ Po strokovni oceni strokovnjakov velikega podjetja za kaučuk Goodrcn Chemical Companj* bodo letos porabil) okrog 35 odstotkov naravnega in 65 od- stotkov .sintetičnega kaučuka, ki ga pridelajo doma. ♦ Mnogi Ameri.ški farmerji bodo začeli gojiti sončnice v večji meri kot preje Do leta 1947 so omejeni pridelek son- čnic uporabljali za prehrano svinj :n goveje živino. Za povečanje pridelka .sončnic so se odločili na podlagi »spo- znanja, da .je mogoče sončnično olje- porabiti za ljudsrko prehrano kakor tudi za metanje z barvami ter za lake. * Lansko leto so izdelali 292 milijonov kilogramov volnenega blaga in volienc preje. Pridelek iz leta 1949 so prcKora- čili za 42 milijonov kilogramov. « Električna naprava za prehrano pi ■sčancev ima na farmah med drigiri to prednost, da štedi s hrano, hra.ii mnogo piščancev in zahteva za >^vojo postrežbo malo ljudi. Piščanci dobijO le toliko hrane, kolikor je rabijo. * Republika El Salvador trpi obcjtno škodo zaradi pomanjkanja dežja. St4'0- kovnjaki pcskuSajo napraviti umetni dež. ki bi pripomogel do večjega kme- tijskega pridelka. Nad 4 milijone molznih krav bo letos umetno oplojenih. Razna združenja, ki se bavijo z umetnim načinom oploje- vanja krav, so prevzela to veliko n-n- ročilo. V državi Viskonsin je umetno oplojenih že nad.800.000 krav. ★ Od 24 milijonov hektarjev privatriih gozdov in 4 milijone ha državnih '40-; zdov, ki bi jih bilo treba na novo j pogozditi, so lani pogozdili 200.000 ha.j ♦ I Ena izmed tovarn pohištva izdernjej novo vrsto posteljnih vložkov, ki so na-' men jeni bolnicam. V vložku vgrajeni elektromotorček bo služil proizvajanju lahkega vibriranja, ki bo pomagalo bolniku, da bo lažje zaspal in da se bo bolj odpočiL Za vojake na fronti so izdelali novo vrsto tablet za razkuževanje vode. Te tablete vsebujejo jod in učinko/i^e-ie uničujejo kužne klice kot tablete, ki vsebujejo klor. Stran 4 .PTUJSKI TEDNIK* Ptui. 6. julija 1951 Kateri dobitek Vam pripada iz I. žrebanja II. ljudskega posojila v Beogradu? Amortizirane so obveznice, ki imajo spodaj navedene številke v vseh seri- jah: Številka obveznice: 27. 48. 62. 81. 84. 93, S9. 128. 135. 169 172. 185. 223. 260. 303. 305, 318. 361. 369. 397 401. 416. 436. 459, 470, 534 551. 576. 591. 595. 621, 637. 65?. 663. 669. 691, 694. 696. 713. 714, 733, 750. 803. 833 892. 905 921. 929 939. 987. I. Izžrebani dobitki: Glavni dobitek 100.000 din je dobila obveznica številka serije 3265, številka obveznice 99. Dva dobitka po 50.000 din sta dobili obveznici serije b44, 4759, s številko 84. 487 dobitkov po 10.000 din so dobile obveznice s števUko 551 naslednjih serij: 2617 dobitkov po 5000 din so dobile obveznice s številico 27 v vseh neparnih serijah, 26.170 dobitkov po 2000 din so dobile obveznice vseh serij, ki imajo eno; izmed sledečih številk: 81, 135. 595. 665,1 G91. II. Način izplačila Amortizirane obveznice in izžrebani dobitki se bodo izplačevali od 15, julija t. 1 Izžrebane obveznice bodo izplače-' vale vse poslovne enote Državne inve- sticijske banke FLRJ in Narodne banke FLR.I na podlagi predložene obveznice. Izžrebane obveznice zastarajo za izpla- čilo v 3 letih od 15. julija t. I, GOSPOD&ESKE IZKUŠNJE Ing. Zoreč Egon Ne pozabite na žitne shraruhe Po končani mlačvj poskrbi \'sak skrben kmetovalec, da bo pravilno shranil težko priborjeni pridelek. V snopih posušeno kakor tudi namla- čeno žilo se nam zdi na polju popolnoma suho. Ko je spravljeno v shrambo, sc začne sprva zelo potiti, ker začne inten- zivno ali močno dihati. Zrno jc živo telo. Sprejema iz zraka za svoje ž.vljenje po- treben kisik kakor drugi organizmi m izdihu je ogljikov dvokis ter vodo pri istočasno tvorbi toplote. Vsako dihanje pa povzroča okisanje al; spajanje zrač- nega kisika z organskimi snovmi To je zvezano s toploto, zalo imenujemo diha- nje tudi »počasno izgorevanje«. Dihanje je tem mtenzivnejše ali močnejše, čim višja jc toplota ozračja, čim vlažnejše je zrno, čimveč beljakovin vsebuje in čm manjše je zrno. Ako leži žito v snopih aH pa nemla- čcno v debeli plasti, se dihanje stopnjuje zaradi vedno višje toplote .in vlage Ako se debela žitna plast pravočasno ne prf:- zrači in razprostre, se zaradi previsoke toplote, ki doseže včasih 80*0. žito po- kvari. Vlaga, ki ne more izhlapevati. se kopiči v debeli plasti žita, kaj hitro po- spešuje razmnoževanje raznih plesni in gnilobnih bakterij, ki se prežavljajo z organskimi snovmi zrna. Z močnim di- hanjem se v večji meri črpajo dragocene snovi iz zrna — predvsem škrob. Iz navedenega sledi, da bo skrben kme- tovalec namlačeno zrnje v začetku nasi- pal v tanko, kakih 15—20 cm debelo plast, nakar ga bo v prvih dneh vsak dan ali vsak drugi dan premešal in prezračil. Po 14 dneh bo zrno zgrnil v debelejšo plast in sicer do pol metra. Vsakih 14 dn; ga bo znova premešal. Zrno, ki vsebuje le še 15—17% vode. bo naspal že do 1 m debelo. Žitne shrambe so pri dobrih gospodarjih čiste, suhe in zračne. Nimajo špranj V teh se kaj radi vgnezdijo živalska ali rastlinski škodljivci, ki sc hranijo z žit- nimi zrni. To velja tudi pri hišah, kjer hranijo žita v posebnih žitnih skrinjah. Okna shrahibe so zamrežena, da se s tem prepreči dostop pt.čem, mišim, podga- nam itd. Za zračenje žita in žitne shramba n. primerno vsako vreme. Tega vsi kmeto valci ne vpošlevajo, zato pa se jim tudi zgodi, da ostane zračenje neuspešno ah pa celo škodljivo. Pri tem moramo vpo- štcvati znane f zikalne pojave Toplota žita v jeseni le polagoma pada, kar jc pač v zvezi z dhanjem semen. Če zra- čimo shrambo v času, ko je zunanji zrak hladnejši in bolj suh kakor pa zrak v shrambi, takrat se zunanji zrak v stiku z notranjim segreje in sprejema vlago, kar je pač namen zračenja Nasprotno temu se dogaja spomladi. Toplota žita pade tekom z me v dobri zračni shrambi na S'"^ C in se spomladi s toplino zraka le postopoma dviga. Ker je pomladanski zrak nenavadno toplejši od zraka in žita v shrambi in ker vsebujeta vrhu tega obilo vlage, se pri zračenju shrambe v tej dobi zunanji zrak v kašči shladi. V njem nahajajoča se vlaga se izloči na hladnih predmetih v podobi rose, v tem primeru na žito. To jc popolnoma isti pojav, ki ga opazujemo pozimi pri vna- šanju mrzlih predmetov v tople prostore. Suho zrnje rado sprejema vlago, zaeranto poučuje v angle- ških iolah, ...da dopisujejo mednarodne organiza- cije v eeperantu. ... da se učijo esperantu na Holand- ske min Avstriji učitelji, ki ob- iskujejo seminarje, ... da se policisti v Den Haagu uče esperantu in ...da je esperanto v učnem programu ameriških večernih šol. JD. Nofe družine Janiio mi Štegar Ivan, Mestni vrh, in Princi Eli- zabeta, Zabovci; Roškar Alojz, Mo- škanjci, in Brumen Ljudmila, Moškanjci; Rudolf Stanko. Ljutomer, in Sleiner Ka- tarina, Ptuj-bolnica; Lamprcl Franc, Strnišče, in Burkclc Marjeta, Strniščc; Slaček Srečko, Ptuj, in Miško Elizabeta, Ptuj; Valič Stanislav, Borovci, n Kuhar Marija, Zabovci; Škripač Franjo Goriš- nica, in Žnidarič Alojzija, Gorišnca; Kmetcc Alojz, Ptuj, in Bac Zdenka. Ptuj; Brenči Rudolf, Podlože. in Petek Neža, Sobetinei; Vesenjak Stanko. Zamušani, in Kra»r; Plescc Darinka, 1949, Formin; Cof Marija. 1911, Gorišnica; Lubec Ivana, 1873. Gorišnica; Lah Marjeta, 1869, Kicar; Koser Marica, 1901, Ptuj; Gregorec Gera 1866, Žabjek; Kramberger Franc, 1888, Podvinci; Cehe Konrad, 1882, Loka; Gašparič Ivan. 1918, Podgorci; Kaučič Alojz, 1889, Ljutomer; Kajnč Vito, 1950, Drakšl; Murko Srečko, 1950, Vintarovci; Pongračič Martin, 1892, Ptuj; Novak Ivan, 1917. Zg, Brcg-Ptuj; Sušeč Filip. 1891. Ljutomer; Štrucl An- ton, 1889. Muret nci; Franc Anton, 1947, Založje; Vnuk Štefan, 1865, Muret nci; Zamuda Ivan, 1926. Goršnica; Heler Ivan, 1878. Zg. Breg-Ptuj; Pulko Janez, 1951. Hajdošer Kranjc Martin, 1915. Ptuj; Gajser Jernej, 1865, Muretlnci; Mikša Andrej 1870. Zabovci; Sok Venček, 1884. Moškanjci; Horvat Rudolf. 1874, Mo- škanjci. Splavuša Hrqa Marija iz Desternika je bila obsojena na 18 mesecev zapora v dnevnem prizade\-anju staršev, da bi čimbolje vzgojili svoje otroke, se dogaja marsikje z otroki ravno obrat- no, čim .«o si jih pridobili pod svoj vpliv poedinci, ki prikrito uničujejo, kar so zgradili starši, šola in družba. Marsikje zapušča težke posledice mazaštvo neizkušenih babic in spla- vuš, ki vrši.)o svojo umazano prakso na račun deklet ali neizkušenih žen. Kako jc bilo « tem v Destemiku, je bilo pojasnjeno dne 29. junija t. L pred okrajnim sodiščem v Ptuju. 2rtev spla- vuše Hrga Marije iz Desternika, 2G-let- no dekle, je zahtevalo, da se s pri- merno kaznijo onemogoči Hrga Mariji opravljanje umazanega posla ^plavuše, da ne bi mogla še drugim staršem uničevati otrok, jim dali v svojem sta- novanju priliko za sestanke z ljubim- ci, kuhati vino in potem nudili pre- nočišča, nazadnje pa še »zdravniško pomoči Hrga Marija jc hotela pred sodiščem prikazati, da je njena žrtev >'PokvarjenaT, ni pa hotela odgovor- nosti za to prevzeti nase, temveč se je delala nevedna, nedolžna itd. Sodišče jo je obsodilo na 18 mesecev odvzema prostosti. Splavuša Hrga Ma- rija je po objavi sodbe izjavila, da si bo /e pomagala do pravice. Razumljivo jc, zakaj čutijo tudi de- lovTii ljudje iz Slo\'enskih goric tak odpor napram poedincem, ki si izbirajo iz vrst marljivih delovnih ljudi svoje žrtve. VJ Obvestilo odjemalcem električnega toka v letošnjem letu se je plačevanje računov za dobavljeno električno ener- gijo v znatni meri poslabšalo, kar po- vzroča našim podjetjem velike finančne težave, veliko nepotrebnega dela ter zvišuje njihovo upravno režijo. Zato opozarjamo odjemalce privat- nega, zadružnega in dr/avnega sektor.ia, da je tokovina za dobavljeno električno energijo plačljiva takoj ob preložitvi računa ter da se bo vsem zamudnikom po preteku 10-dnevnega roka po pred- ložitvi računa ukinil^ nadaljnja dobava električnega toka Manipulaci.jski stroški za odklop in ponovno priklop instalacije se bodo za- računali posebej. Našim podjetjem za razdeljevanje električne energije: Elektro-Ljubljani, Elektro- Mariboru Eiektro-Celju in Elektro-Gorici smo dali tozadevno ob- vezna navodila, da pristopijo k odklap- ljanju instalacij v vseh primerih pla- čilnih zamud. Glavna direkcija elektrogospodarstT« Ljudske republike Slovenije Tobačni izdelki na denarne bone Beograd, 4. julija. V zadnji številki !fUradnega lista--« je objavljena odredba predsednika Sveta za blagovni promet FLRJ, na podlagi Icaterc bodo potroš- nild lahko kupovali tobak, tobačne iz- delke in vžigalice na denarne kupone industrijskih nakaznic ter na denarne kupone za nabavo prehrambenih artik- lov. Ne morejo pa tobaka plačevati z denarnimi boni in z boni za trgovino po vezanih cenah HUMORIST »-KIKIRIKI- iz Ljubljane gostuje v pltij.'!kem gledališču. Bivši operni pevec Mirko Jelačin prireja sirom Slovenije z velikim uspehom »Zabavne večere ^ in v sobto, dne 7 ju- lija t. 1. ob 20. uri sc bo predstavil tudi ptujskemu ljudstvu. Prosim najditelja DENARNICE z osebno VJcaznico in drugih izkaznic na ime Skrila Avgust .t. Strnišča l-"b, naj mi jih vrne na gornji naslov prot.; nagradi. Prodam troredno HARMONIKO v zelo dobrem stanju. Naslov v upravi lista. Prcklicujem OSEBNO IZKAZNICO na ime Satler Gerčka. Zg. Vciovlak 19, Desternik. Prosim najditelja 25. junija od Ljutomer- ske ceste do Minori^nega trga v Ptuju izgubljene MOŠKE URE z rjavim jer-j menom, da jo prot: nagradi odda v upravi ^Ptujskega tednika j . ■ I PRODAM MOTORNO KOLO znamke Triumph 350 ccm. Naslov v upravi Ptuj;;kega tedn:ka. ŠIVALNI STROJ (Singer), dobro ohra- njen «e proda Naslov v upravi Ptujskega tednika. Gostinsko podjetje »Letovišče grad Boric vabi delovne ljudi Iz ptujskega okraja, naj pridejo v prostem ftasu na prileten met na Dorl. Ob nedeljah in pravnikih se bodo lahko razvedrili tudi v go- stinskih prostorih »Gostilne pri mostu«, kjer bodo dobro postreženi s pristnim haloškim vinom in izdatnim prigrizkom. Zavrteli se bodo lahko ob prijetnih zvokih domače godbe, ki igra vsako nedeljo. Pridite, vabijo Vas Halozel j PRESKRBA ; V mesecu juHju bodo prejeli potroJ- n;;ki na zagotovljeni preskrbi sledeče ar- tikle n to: ' Mlevske izdelke v razmerju 30% koruz- i nih izdelkov, 20% enotne 80% moke, 30% enotne 90% moke, 20"/« rženc moke. Potrošniki bodo prejeli na odrczke z označbo 1 in II kortiznc izdelke, na od-j rezke 111 in IV 80Vit moko m na odrezke i brez označbe se deli 90% in ržena moka I v gornjem razmerju, I Upravičenci si pa lahko na račun B0% moke nabavijo tudi 90'/e ali rženo moko, nikakor pa nasprotno. Pšenični zdrob in testenine si lahko i nabavijo vsi potrošniki po želji, seveda ! upoštevajoč tudi družinske člane. Belo Og moko pa prejmejo v tem me- ; secu samo potrošniki D-1 in D-2 po 1 kg j proti odvzemu odrezkov za pšenične iz- . delke in odrezek republ. dop, preskrbe i štev. 6 julij 1951. i Da potrošniki lahko kontrolirajo, ko- Iko odrezkov sc mora oddati za 1 kg mlcv,>kih izdelkov, navajamo sledeče: ! 1 kg enotne 90% moke 11 kuponov III, | IV ali brez; | 1 kg enotne 80»'o moke 12 kuponov III i ali IV: i 1 kg ržene moke 11 kuponov III, IV i s K brez; 1 kg pšeničnega zdroba 15 kuponov III, ' IV al; brez; I 1 kg Og bele moke 14 kuponov II, IV ! ali brez; 1 kg tcstcnhie 80% 13 kuponov III, IV ; ai' brez; 1 kg testenine Og bele 15 kuponov III, IV ali brez; 1 kg koruzne moke 11 kuponov I ali II; , 1 kg koruzni zdrob 13 kuponov I ali II; i Kruh se peče v mesecu juliju v raz- j merju mešancc s koruzno moko ter enot- j ni kruh z mešanico ržene moke. Za 1 kg I kruha ? msš-hmco koruzne moke se odda j 2 odrezka I ali Ili 6 odrezkov za pšenic- I ne -zdelke, t. j. odrezke III. IV ali brez j označbe. Z« m kg kruha enotnega meša- j nega z ržcho moko se odda 8 odrezkov za pšenične Ifcdelkc, t j. III, IV ali brez označbe. j V mesecu juliju bodo prejeli potroš- niki po zagotovljeni preskrbi pralno milo in tO! i R-la jamski R-la, R-lb, Rž-1, Rž-2,^ R-š, R-1, Rs-1 po 250 gramov proti od- vzt^mu odrezka ^■m lo" julij 1951; R-2a, R-2. Rs-2, R-3. Rs-3, D-1, D-2,] D-3. So-1 So-2, Po po 200 gramov proti i odv5;(;mu odrezka 'milo<' julij 1951. Toaletno milo bodo prejeli potrošnik' D-2 po 100 gramov proti odvzemu od-1 rezka republ. dopolnilne preskrbe št, 7 : julj 1951. _ '"i Pralni prašek bodo projeli samo po- ■ trošnk: R in Rs kategorij po 200 gra- ', mov proti odvzemu odrezka republ do- i r-olnilne preskrbe štev. 8 julij 1951 In j D-1 po 200 gramov proii odvzemu od-j rer.ka republ: dopolnilne preskrbe št. 8; juHi. , Shdkor s' bodo lahko potrošniki na- \ bavili po znžanih obrokih kot v prej- \ šniem mesecu. i Maščobo pa bodo prejeli v 100*'« obro-| ku ter se bo delil tudi gotovi procent' margarine. \ Krvodajalce obveščamo, da si lahko na- \ bcvi/o vse artikle v noslovalnici Okraj", ne^a mai^azina St. 2. Ptuj, Slovenski trg,] kjer bodo lahko prejeli po želji tudi olje. Iz pisarne poverjeništva za trgo-j vino in gostinstvo j Tržne cene v Ptuju v dneh 3, in 4. julija so bile na ptuj. »kem trgu naslednje cene: zelenjava: jedilne buče 20—30 din zj kg, čebula zelena 25—40, česen 40—6Q češnje 18—25, borovnice 40, fižol stari 70 fižol stročji 40, sveže gobe 60, gobe lisij. kc 40, grah v stročju 20—30, hruške 5Q jabolka nova 50, gozdne jagode 150, vii ne jagode 100, koleraba 20—30, karfioh 50, kumare 60, kumare za vlaganje 80; korenje za juho 30—40, maline 40 din z« liter, pctržil 45 din za kg, pesa 20, endi. vija 30, solata glavnata 20, zelje v glavah 25—30, ohrovt 30, krompir stari 20, no^ij 28—30 din za kilogram; mlevski, mlečni izdelki in razno: koru« za 60 din za kg, ajdova kaša 120, prošenj kaša 110, ržena moka 120, koruzna mok* 70, ajdov moka 130, enotn moka 140b bela moka 200, proso 50, rž 100, pšenica 120, koruzni zdrob 90, mleko 20 din z« liter, surovo maslo 500—600 din za- kg] smetana 120 dm za liter, sir 100 din kj, jajca 8—10 din za komad, kis domači 2(1 do 25 din liter, orehi 120 din kg, mile domače l'90 din, bučno olje 700 din, masi 400—500, zaseka 400, kozličkii 80O—100( komad, piščanci 250—350 din par, ko- koši 350—400 din komad. Podjetje Sadje-zelenjava nastopa m trgu z nekoliko nižjimi cenami in sicer krompir novi 28 din za kg, češnje 18 din Mestna ekonomija pa z naslednjimi ce nam: solata glavnata 20 din, koleraba 20, čebula 40, česen 50, korenje 25, mleko 18 din za liter, petcršil 30 di nkg, jajca 7 din komad, grah 30 din, ječmenova kaša 100 din, prosena kaša 100 din. Vrtnarstvo Hristo Minčev prodaja svof« pridelke po naslednjih cenah: čebula 25 do 30, česen 40, grah 25 (stročji), kole- raba 15—20, karfijola 40, kumare 50, ko- renje 30, peterši'1 40, gla^^laia solata 18^ zelje v glavah 25, ohrovt 30 din za kg. Podjetje za promet s kmetijskimi pri- delki jc doslej postavilo na trg le nekaj- krat krompir in sicer po ceni 29 din za ★ Trg jc v glavnem dobro založen, ven- dar so cene za nekatere artikle čudne. To velja predvsem za mast, ki jo kmetj prodajajo po 400 do 500 din za k'i, med"| tem ko h fam. da sc » n»Ka{e-ib dru gih mestih dobi zadcstije količine ma»i/ na socialističnem sektorju p« 350 dio za kg. Pred kratkim jc podjetje za promet s kmetijskimi pridelki odprlo svojo pro-' dajalno, vendar pa zaradi svojih neza- nesljivih dobav še ni vplivalo na znižanje cen na prostem trgu. Omenili bi pa še to, da jc potrebno, da tudi sami nakupovalci, odnosno nakupovalke vplivajo neposred- no na prodajalke glede znižanja cen, kajti dokler bodo prodajalci prepriičanl, da svoje pridelke prodajo r vsakem slu- čaju, ne glede na ceno, ne bo mnogo bolje. mk. FI Z K U LTU R A ŠPORTNA STAVA V 33 kolu štiri srečanja niso priSla v pošte v za stavo in sicer Vasco da Gama:Nacional, Crvcna zvezda:Sporting, Pa Ime iras: Avstrija in Bosna:Enotnost. Vsled tega so prišle v poštev vse tri re- zerve, v poštev za nagrade pa pridejo vsi z 11-imi in 10-imi zadetki. Stavni listki se. bodo odslej dobili v poslovalnici »Triglav« žc ve« teden j)Ted pričetkom tekmovanj, oddaste pa jih lahko prav tam vsak teden do petka opoldne in ne 1« do četrtka. Obenem s stavnimi listki dobite tudi časopiis »Tiket«, ki prinaša; pojasnila k posameznim srečanjem i« vsakega kola in zanimivosti iz športne stave ter rezultate in številke dobitnikov. mk ★ TD ORMOŽ : »ORAC« (Hrvatska) 4:0 (2:0) V nedeljo, 1 julija se jc v Ormožu odigrala prijart.eljska nogometna tekma. TD Ormož jc nastopilo proti »Oraču« (Hrvatska). Zmagali so domačini z rezul- tatom 4:0. 1 Ormožancj so v nedeljo poka«all lepo igro in so zasluženo zmagali. Rezultat bi bil lahko šc boljši. Domačimi so zapravili več ugodnih situacij za dosego golov. Ta- koj v začetku igre so prevzeli domačini vodsčvo z 1:0. Gol je bil dosežen po iz- vedenem kolu. Po prejetem golu so za- čeli' gostje napadati, toda bilo je vse za- man, kajti odlična obramba TD Ormoža je odklanjala vse nevarne poteze gostov. Proti koncu prvega dela igre so doma- čini povišali rezultat na 2:0. Gol je dal Havlaa Z rczuhatom 2:0 so igralci odšH na odmor. Drugi del igre jc pričel z precejšnjitn tempom, katerega so diktiral: domač* igralci. Igra se je v glavnem razvijala n* polju gostov. V 20. minuti drugega del* igre so domačini dosegli po KovačičU tretji gol. Po tretjem prejetem golu sO začeli gostje ponovno napadati. Hoteli so doseči vsaj častni gol. kar jim seveda n* uspel. Deset minut pred koncem so de mačni povišali rezultat na 4:0 in s tc«* postavil; končni rezultat tekme Pred 350 gledale- je tekmo dobro sodil tov Likavec. _ K. ALARMIRANJE gasilcev in prebivalstva v slučaju p^' žara se bo v bodoče vršilo s sireno. Znak alarma je tri minute dolg eno- glasen znak, ki se lahko ponavlja. OGZ Ptuj ,