Le s trdim delom in znanjem do kakovostnega plesalca V Šentvidu že več let kulturno-umetnostno bogati naše najmaljše enola Glasbene šole Franc Šlurm \j Šiške. V skroinnih, a skrbno urejenih prosto-rih, vzgaja inlade pianisle, učenci dosegaju lepe uspche pri igranju blok flav-te, prečne flavte, harmonike, kitare, že predšolski otroci sproščenu prepeva-jo in spoznavajo prve nole v pevski šoli. Poscbne umelniške vrednote in izkušnje daje učenkam šola ritmike in klasičnega balela. S štcvilnimi nastopi na ra/nih prireditvah so navduševale gledalce, hkrali pa prepričljivo opozo-rile na svojo veliko prizadevnost in Ijubezen d« baleta in plesa naspluh. Prav to jim vliva z ustvarjalnim pedagoškim delom tov. Sonja l>enard-Šajn. Da bi spoznali skriv-nosi uspešneg dela in učenja, smo jo prosLli za kratek pogovor. — Tov. Sonja! Že drugo šolsko lelo prenašate svoje bogato plesno znanje učenkam naše šole. Za lo golovo nista dovolj le veselje in Iju-bezen do plesa. Uspešno sem končala srednjo ba-letno šolo v Ljubljani. V Operi sern plesala pet sezon. življenjska pot me je privedla v Abu-Dhabi, kjer sem ixiučevala arabske otroke klasični balet v internacionalnem collegu. že takrat me je iz dvoran klasičnega baleta klical ples. Učila setn v raznih plesnih šolah, v več krajih po svetu. Povsod sem pridobivala nova zna-nja in pedagoške izkušnje. V plesu sem odkrila poseben umetniški čar, čuiila sem, da zadovoljuje moja ho-tenja. Ob njem sprostim domišljijo, predajam se novi iskanjem, iščem nov izraz, poslušam govorico gibov in poskušam z njo (udi spregovoriti. Odpira mi številne kreativne poti. odo učenke petih razre- — Ali poskušate po teh poteh popeljati tudi naše učenke? Seveda! Poučevanje ritmike in baleta poteka v naši šoli šest let. Trenutno poučujem predšolsko skupino in učenke vseh šestih razre-dov. V vsaki skupini je delo druga-čno. Stopnjuje se nivo znanja, stop-njuje se tudi zahtevnosi in izrazna moč učenk. — Ali lahko prisluhnefe njiho-vim željam? Pri učenkah se trudim, da bi vzbudila tudi njihovo ustvarjalnost. Res je, da potrebujejo osnovno znanje, potem pa ga nadgrajujemo, pri čemer same sodelujejo. — Pri nastopih ob raznih prire-ditvah smo opa/ili pesler program, nam ga lahko predstavitc? V šestih letih se vse učenke nauče prvin klasičnega baleta, stilnih, fol-klornih in karakternih plesov. V le-tošnjem letu smo ustanovili Plesno gledališče, v katerem se lahko malo oddaljim od programa. — Kaj vas pri delu še posebej ra-zveseljuje? Veselim se napredovanja plesalk, razveseli me njihova volja in marlji-vost. Leios me je še posebej veselilo sodelovanje s tov. Janezom Biten- cem. S cicibani smo pripravili gla-sbene igrice: Kje je miška, Dedkove skrbi. 10. maja bomo nastopili v Cankarjevem domu. — Pa težave, vas tudi spremlja-jo? Težave, seveda so, vendar se jih da premagati. V delovnem kolekti-vu na glasbeni šoli so me toplo spre-jeli, za naše delo in nastope imata velik posluh ravnatelj Glasbene šole Franc Šturm tov. Kozole in vodja naše enote tov. Kregarjeva. Včasih postanem slabe volje, ko razmišljam o plesu in umetnostnem nivoju nasploh, po vsej Sloveniji. ZKO Slovenije bi morala storiti več, da bi dvignila umetniško raven. Morala bi vzpodbujati in omogočiti strokovno izpopolnjevanje plesnih pedagogov. Nuditi bi jim morala ustvarjalne možnosti, nastope, od-piranje izvcn ožjih krajevnih srcdin. Pristoni bi naj bili v celotnem slo-venskem kulturnem prostoru. le ta-ko dobi plesna dejavnost svoj pravi smisel za plesalca, koreografa in se-veda gledalca. — Tov. Sonja, približuje se ko-nec šolskega leia, čemu posvečate (renulno največ pozornosti? Vsi se pripravljamo na predstavi-tev na