30. I. 1986 PTUJ $KU?ISRU7N I NAR m i GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINE PTUJ /LETO IX./ŠT. 11-12/DECEMBER 1985 Srečno v novem letu 1986 Čas, ki je pred nami, je izredno resen. Zahteva preudaren, resen pristop pri iskanju rešitev iz razmer, v katerih smo se znašli. Odgovornost je velika za vsakega poštenega in marljivega delavca. Logično, le-ta se stopnjuje z delavčevim položajem v združenem delu, krajevni skupnosti, občini, republiki in federaciji. Kritičnost razmer moramo iskati v sorazmerno nizki produktivnosti, v precejšnji zastarelosti strojev in opreme, pa tudi v slabem, neodgovornem delu. Položaj, v katerem se je znašla država, močno slabšajo devizni dolgovi. Te slabo vračamo, saj jih le prenašamo v naslednja leta. Inflacija je rakasto tkivo, ki načenja stabilnost gospodarskega organizma. Izhod iz krize je le eden, nismo na razpotju, ko bi imeli na voljo več poti — le ena zapoved je: več delati, bolje delati, ceneje proizvajati in se vključevati v gospodarske tokove sveta. Vsa tekoča in dolgoročna gospodarska politika pa mora spodbujati delo, in še enkrat samo d e I o. V to žarišče moramo naravnati vse, svoje letne in sredje-ročne načrte, nagrajevanje po delu, denarno in kreditno politiko, zunanji trgovinski režim, politiko cen, pa ne nazadnje odgovornost slehernega delavca, poslednjega direktorja in najvišjega funkcionarja do federacije. Če se preselim v svoj krog odgovornosti, pa se vprašam, kje smo mi v Perutnini skupaj z našimi kooperanti? Moram takoj priznati, da so naši letošnji proizvodni rezultati slabši od lanskih. Za I. 1984 smo se lahko pohvalili z lepo produktivnostjo (4 % večja od preteklega leta), z zavidljivim povečanjem obsega proizvodnje (16 % večja od leta poprej) in z rekordnim zaslužkom pri izvozu našega mesa in izdelkov. Zaslužili smo 11,5 milj. USA $, kar je za jugoslovanske razmere že spoštovan izvoznik. Kaj bodo povedali rezultati za tekoče leto? Niso (ne bodo) preveč spodpud-ni. Mislim, da bomo v nekaterih delih proizvodnje izpod lanske ravni, občutno izpod planskih zahtev, zlasti v perutninskih farmah, drugod smo komaj dosegli lanske rezultate. So pa uspehi v proizvodnji mesnih izdelkov hvale vredni, pa tudi proizvodnja žive teže in brojlerskega mesa bo presegala planske zahteve. Ocenjujemo, da bo proizvodnja kljub temu za dobrih 6 % večja od lanske. Izvoz niti približno ne bo na ravni lanskega uspeha —• morda dosežemo 9,3 milj. USA I. Smo pa bili nekoliko bolj »pridni« na uvozni strani, kupili smo surovine, reprodukcijski material in nekoliko smo se modernizirali z uvoženimi stroji v mesni industriji, kar nas je stalo okrog 11,5 milj. USA I. Uvoz smo pokrivali z izvozom le čez 80 odstotkov. Naša bližnja in daljša prihodnost je močno povezana z odgovornejšim delom, z bitko (dobesedno poveda- no), da več in boljše proizvajamo. Kvaliteta je naše vodilo bodočnosti. Dovolj smelo, pa tudi previdno se moramo preusmerjati v višjo stopnjo obdelave in predelave perutninskega mesa. 35.000 ton perutninskega mesa je solidna osnova za prodajo doma in na tuje, tako svežega oziroma zmrznjenega mesa kot delov in izdelkov iz piščančjega mesa. Posodobitev klavnice pa je naše najodgovornejše delo naslednjih nekaj let. V teh preprostih pa zahtevnih nalogah je dovolj prostora, da vsakdo med nami pokaže svoje znanje in sposobnosti, posebej pa hotenje, da želi le s poštenim delom doprinesti k lepšemu svojemu in družbenemu standardu. Dragi sodelavci, složno in odločno stopimo v novo leto, prepričani, da smo sedanje razmere sposobni spremeniti! Alojz Gojčič predsednik KPO Srečno in uspešno 1986 Ocenili smo opravljeno delo Aiojz Gojčič, predsednik KPO je kritično a realno ocenil poslovanje delovne organizacije Delo sindikalnih organizacij v naši delovni organizaciji smo več ali manj spremljali skozi vse leto. 13. decembra pa smo se zbrali na konferenci osnovnih organizacij sindikata naše DO, ki je bila v Kidričevem, kjer srno lahko dobili ustrezen prostor. Člane sindikata z Mesne industrije je zastopala le delegacija, svoj občni zbor pa so zaradi številnosti organizirali ločeno. Na konferenci je podal celovit pregled opravljenega dela njen predsednik Anton Pišek v svojem letnem poročilu. Poročilo zato v celoti objavljamo. Tovarišice in tovariši! Ocenjevati lastno delo, ustvarjalnost, je zelo relativno. Vendar je že običajno, da se kljub vsemu vsaj v obrisih podajo osnovne misli o uspešnosti, kakor tudi o malodušju dela IO OOZSS, ter predsedstva konference DO Perutnine Ptuj. Smo v fazi sprejemanja raznih planskih listin o razvoju v prihodnjem in nadaljnih letih, predvsem iz novega srednjeročnega obdobja. Kam segajo, odnosno, do kot so njihove realne možnosti? Dosedanje razprave so pokazale, da so cilji lepi, toda do večine najpomembnejših nismo ubrali prave poti. Takšne trditve potrjuje tudi družbenoekonomski razvoj Jugoslavije. Pa pustimo splošne ugotovitve, saj so že dalj časa naša vsakdanjost, naša dnevna običajnost, od katere se dolgo ne bo dalo živeti. Samo lastno znanje, ustvarjalnost, boljše delo, je kažipot svetle prihodnosti. Pa ne mislim samo na boljše delo neposrednega proizvajalca, temveč odgovorne od federacije preko republik, do tistega, ki neposredno proizvaja. Zavzemati se je potrebno za takšne ukrepe ekonomske politike, k| morajo podpirati in spodbujati tiste, ki dobro gospodarijo in pospešujejo tako lasten razvoj, kot razvoj celotne družbe. Neugodne gospodarske razmere v svetu, nas iz dneva v dan bolj pritiskajo k dejstvu, da se moramo vse bolj nasloniti na lastne sile in ne iskati pomoči od drugod, kjer je ne moremo pričakovati. Stabilizacija je in bo naš dolgotrajni družbenoekonomski proces, predvsem pa na vodilnem mestu v naših srednjeročnih in dolgoročnih planih. Napredujemo lahko le s smotr- nejšim gospodarjenjem, povečano produktivnostjo in še večjim vključevanjem v mednarodno delitev dela. Za pospeševanje takšnih razvojnih usmeritev pa mora bistveno vlogo odigrati delitev po delu in rezultatih dela. Končno smo začeli uporabljati pravilnik o nagrajevanju po vloženem delu in rezultatih dela. Pravilnik sam po sebi ni nobena novost, saj smo ga pred leti že uresničevali. Žal, nam je takrat izpad dohodka vsied disparitete cen in nedoslednost v samem Dobitniki državnih odličij: Andrej Janez Žunkovič in Franc Lorbek pravilniku, onemogočilo realizacijo le tega. V vseh TOZD-ih je bi! pravilnik sprejet v začetku drugega kvartala tekočega leta, vendar je že sedaj na dlani, da ga bo potrebno sproti dopolnjevati, saj so se že pokazale njegove pomanj-kijivosti. Nikoli in nikdar ni nekaj konstantnega, naš proizvodno tehnološki proces je takšen, da ga je potrebno nenehno dopolnjevati. V ta namen pa je potrebno dopolnjevati ustrezne službe in jih okrepiti z ustreznim kadrom. V sindikatu se zavzemamo za tak pravilnik, ki bo dejansko nagrajeval le vloženo delo, odnosno plod tega dela, sicer so členi pravilnika le zapisna formalnost, ki zgolj zadosti le zakonu. Vemo pa, kaj želimo s tem pravilnikom doseči: — večjo motivacijo zaposlenih — boljše delo — višjo izrabo delovnih sredstev in časa — višjo kvaliteto in boljšo gospodarnost Znanje, strokovnost in doslednost, so ključni elementi v našem proizvodnem procesu za doseganje višje stopnje proizvodnje, večjega dohdka in s tem tudi osebnih dohodkov. Sindikat mora posvečati vso pozornost politiki nagrajevanja. Povprečni akontacijski OD za leto 1985 znaša 44.603,00 kar je nad občinskim povprečjem. Jasno je, da si lahko start povečujemo samo z boljšim delom in doseganjem višjih proizvodno tehničnih normativov. Koliko, kdaj in kako je naše delo verificirano na tujem tržišču, je stvar dneva, tedna, meseca itd. In kakšen vpliv ima sindikat v DO na te zunanje vplive. Kdo lahko odgovori na to vpra- šanje? Zunanji vplivi so na rast dohodka v DO neprimerno večji od notranjih, kljub temu, da še v hiši vsega vendarle nismo izkoristili. Tu mislim predvsem na izrabo delovnega časa, prihranka na energiji, surovinah in ne nazadnje na pravilno sestavljenih srednjeročnih planih, usmeritvah DO, kakor tudi upravičenosti investicijskih naložb. V zvezi z gospodarjenjem so naše največje naloge pri razpravah in analizi ter sprejemanju periodičnih obračunov. Razprave so potekale po naprej predvidenem programu aktivnosti, ki smo ga sprejemali na nivoju predsedstva konference. Leto 1985 je zadnje leto srednje planskega obdobja 1981 — 1985. Zadane cilje tega obdobja smo presegli. Računamo, da bomo letos proizvedli, odnosno spitali 35.000 t perutninskega mesa, planirali smo 33.000 t mesa. Osnutke srednjeročnih, kakor tudi dolgoročnega plana smo obravnavali že v vseh naših sredinah, sedaj so v fazi dokončnega sprejemanja. Bijemo bitko za čim večji izvoz in manjši uvoz surovin, reproma-teriaia, rezervnih delov itd. Prav na področju uvoza opreme in rezervnih delov temelji inventivna dejavnost. V letu 1985 je bilo prijavljenih 40 inovacij. Industrija ifaMeva danes ustvarjalne delavce, izumitelje in jim s sodobnimi tehničnimi sredstvi omogočati, da pride njihova kreativnost do polnega izraza. Ugotavljamo, da so naši pravilniki o inovacijskih dejavnosti premalo stimulativni, zato je tudi interes sorazmerno majhen. V fazi sprejemanja so, odnosno se pripravljajo novi pravilniki prav s poudarkom na višjem materialnem nagrajevanju. Posamezne sekcije pri konferenci sindikata, so v minulem letu svoje vloge solidno izvrševale. Poleg dobrega dela športne sekcije, je zaživelo tudi delo na kulturnem področju, katerega pa nameravamo krepiti še v bodoče. V letu 1985 se je prijavilo za letovanje v naših počitniških kapacitetah 377 delavcev, letovalo pa 280 delavcev ali 75 % prijavljenih. Vedno večji je interes naših delavcev za zimovanje, saj v tekoči sezoni nismo mogli ugoditi vsem prosilcem za zimovanje na Treh Kraljih. V ta namen posvečamo vso pozornost, da bi že v naslednji zimski sezoni imeli lastne kapacitete, katere bi pa prav gotovo bile izkoriščene tudi v letnem času. V srednjeročnem obdobju 1981 —1985, ki se pravkar izteka, je bilo kupljenih 30 stanovanj. Pri poslovnih odločitvah se kaže zrelost delegatov v samoupravnih organih ter aktivno delo DPO. Izrednega pomena je pri tem pravilna informiranost, ki mora biti enostavna in vsakomur dostopna, da lahko delavec odloča o vseh zastavljenih nalogah. Vse povedano iz dela sindikata v preteklem mandatu, je naša usmeritev tudi za v prihodnje. Rezultati dela predsedstva konference, kakor tudi IO v preteklem letu so takšni, kakršna je struktura ljudi, ki delajo v teh telesih. Namreč vsi člani IO in konference so na svojih delovnih mestih polno zaposleni in le težko je najti čas tudi za sindikalne aktivnosti, ki smo jih z izvolitvijo dolžni opravljati. Z dobro voljo in zavzetostjo, pa je možno oboje vsaj zadovoljivo opravljati. Današnji občni zbor sindikata je še posebej slavnosten, saj bomo prav nocoj podelili državna odlikovanja najzaslužnejšim delavcem Perutnine, podelili priznanja DO in prvič sprejeli v članstvo zveze sindikatov naše najuspešnejše kooperante. Na koncu bi se želel zahvaliti vsem delavcem DO, zlasti pa IO za sodelovanje. Po poročilu se je v razpravo vključil predsednik KPO, tovariš Gojčič, ki je kritično, a realno ocenil opravljeno delo in uspehe oziroma neuspehe. Opozoril je na resnost situacije, v kateri bomo v naslednjem letu, ter da lahko uspešno naprej poslujemo le s še boljšim delom. Na konferenci smo izvolili tudi novo predsedstvo in sicer: predsednik konference OOZS Anton Pišek iz TK namestnik predsednika OOZS Marija Pešec iz DSSS sekretar konference OOZS Martina Šegula iz DSSS blagajnik konference OOZS Ciril Mlakar iz DSSS Predsedstvo konference sestavljajo še vsi predsedniki IO OOZS iz TOZD in sicer: Miran Korošec iz TK Anton Šafranko iz TOK Marija Habjanič iz PF Boris Novak iz MI Franc Turnšek ml. iz COM Janko Merc iz TS Jože Klemenčič iz PT Nada Kranjc iz DSSS V nadzorni odbor konference OOZS so izvoljeni: Franc Zagoršek, predsednik iz Mesne industrije Erna Subotič, član iz Commerca Branko Firbas, član iz Perutninskih farm Na svečanosti je predsednjik SO Ptuj Franc Tetičkovič podelil sedmim zaslužnim sodelavcem državna odlikovanja Ob tem je poudaril, da je uspešnost našega kolektiva dobro znana tako v občini kot širše. K uspešnemu razvoju delovne organizacije pa so nedvomno največ prispevali de- lavci s svojim prizadevnim in strokovnim delom. »Celotni proizvodni in kadrovski potencial Perutnine je dragocen v gospodarskem in družbenem razvoju ptujske d ružbenopoli tične s kupnost i. Da ste to dosegli, oziroma smo dosegli, je bil tudi vložen pomemben delež vaših sodelavcev — odlikovancev« je končal svoj nagovor Franc I etickovic. Red dela s srebrno zvezdo so prejeli: Franc Kac, Andrej Kovač, Franc Ribič, Martin Tement in Franc Zupanič. Medaljo dela pa sta prejela Janez Žunkovič in kooperant Franc Lorbek. Delavci Perutnine so prisluhnili tudi želji kooperantov, naj bi jih sprejeli v Zvezo sindiktov. Za to sicer do nedavnega ni bilo možnosti, na osnovi aktivnofsti republiških sindikatov, pri tem pa je bil zlasti aktiven tudi ptujski občinski sindikat, in tudi naše predsedstvo konference sindikata, pa je takšna možnost podana in tako so na tej konferenci sprejeli v zvezo sindikatov prvih deset perutni-ninih kooperantov. Edi Kup-čič, predsednik OS ZSS Ptuj, je izročil članske izkaznice: Milanu Brodnjaku, Zvonku Erbusu, Tončki Intihar, Stanku Kolarju, Miri Korošec, Janku Pleteršku, Jožetu Peršuhu, Mariji Podgoršek, Karlu Svenšku in Mariji Svenšek. S to odločitvijo je storjen novi pomemben korak našega kolektiva za podružbljanje dela in sredstev naših kooperantov — kmetov. To je nadaljevanje prizadevanj za izenačitev kmetov kooperantov z delavci v združenem delu. Konferenco sindikata smo zaključili v prijetnem družabnem srečanju kolektiva, ki sta ga prijetno popestrila Moški komorni zbor Ptuj in ansambel Tornado. Urednik sindikat Franc Vraber PERUTNINARSTVO V ZDA Nekaj podatkov o perutninarski proizvodnji v ZDA — 1984 1. Nadaljevanje Skupna vrednost perutninske proiiizivodnje v ZDA v letu 1984 je bila: ofcrog 12 milijadg $, kor predstavlja 8,4 % vrednosti skupne kmetijske ipraiavoidnje ZDA. 15. zveznih držav ZDA proizvede okrog 80 % vse vrednosti perutninske proizvodnje ZDA, kar je okrog 9,5 miliSjarde $. Vrednost skupne perutnlske proizvodnje ZDA je v primerjavi z letom 1983 — porastla za 22 %, vendar količina brojlerjev le za 2 %. Močno so porasti® cene! V perutninski proizvodnji ZDA vodi Arkansas — 11.4%. Slede: Georgija 10,2%, Severna Karotina 9,6 %, Kalifornlja 7.5 %, Alabama 7,5 %, Misisipi 4.6 %, Teksas 4,3 %, itd. Od leta 1965 do 1985 se je perutninarska proizvodnja v Ar-kansasu povečala za 560 %. Brojlerska proizvodnja v Arkan-sasu je porastla od 1983 — na 1984 za 8 % (ZDA — 2 % !). POTROŠNJA PERUTNINE IN JAJC Skupna potrošnja perutninskega mesa po prebivalstvu ZDA v letu 1984 je bila 30,50 kg, kar je približno za 1 kg več kot leto poprej. Povečanje je v glavnem na račun povečanja potrošnje brojlersega mesa, ki je znašala leta 1984 — 25 kg. Skupna potrošnja »rdečega mesa« (govedina in svinjina spu-paj) je znašala v letu 1984 — 80,0 kg in se v primerjavi s pred-hodniim letom ni menjala. V obdobju 24 let — 1960-1984 se je skupna potrošnja perutnine povečala za 97,4 % — od 15,4 kg na 30,50 kg (67,1 llb). Potrošnja brojlerskega mesa je v istem obdobju porastla za 126,5 % — od 10,5 kg na 25,0 kg. V istem obdobju 25 let se je spupna potrošnja »rdečega mesa« povečala Je za 9 % — od Farme za proizvodnjo konzumnih jajc so v ZDA velikokrat pravi industrijski velikani. Na sliki del farme GOLD KIST V GEORGIJI, z dnevno proizvodnjo preko 1 milijon jajc. 73,0 kg no 80,0 kg. Znotraj tega potrošnja svinjine le za 1 %. Zanimiv je podatek o potrošnji konzumnih jajc, ki je močno upadla — v glavnem zaradi preplaha v Evezi s holesterolom. 1950 — 389 jajc po prebivalcu 1984 — 261 jajc po prehivalltou ali padec za 128 jajc po prebivalcu. Udeležba perutnine v skupni potrošnji mesa je močno porastla, lin sicer od 11 % v letu 1940 no 28 % v letu 1984! MALOPRODAJNE CENE MESA Odločilno vlogo v porastu potrošnje perutnine so odigrale maloprodajne cene mesa: Cene 1984 $ ceno za kg Rozm. Perutnina priprav- fjena za kuho: 1,62 1 Govedina 5,26 3 Svinjina 3,56 2 V celotni živinoreji je perutninarstvo ob propagiranju svoje ponudbe znalo uporabiti najbolj oprijemljive argumente za povečanje potrošnje svojih proizvodov. Povečano potrošnjo pripisujejo v ZDA zlasti propagiranju zdrave prehrane in hitremu prilagajanju celotne dejavnosti zahtevam kupcev. Glede zadnjega je bilo največ narejeno z uvedbo Tabela 1 PREGLED POTROŠNJE PERUTNINSKEGA MESA, JAJC IN OSTALIH VRST MESA PO PREBIVALCU V ZDA (Izbrana leta v obdobju 1940-1984) PERUTNINA OSTALE VRSTE Govedina kg MESA Skupna potrošnja mesa kg % perutnine v skupni potrošnji mesa % brojlerskega mesa v skup potrošnji mesa Leto Jajca štev. Projlerji kg Purani kg Skupaj perutnina kg Svinjina kg 1940 319 0,90 1,30 7,71 28,28 33,37 64,46 n i 1950 389 3,95 1,86 11,07 32,41 31,41 77,18 14 5 1960 334 10,60 2,80 15,43 41,40 29,46 88,53 17 12 1970 311 16,75 3,63 22,00 52,94 30,14 107,14 21 15 1975 279 16,75 3,90 22,20 56,43 25,47 104,42 21 16 1976 276 18,35 4,17 23,83 60,47 27,06 112,60 21 16 1977 271 18,75 4,17 24,28 58,92 28,05 112,14 22 17 1978 278 20,30 4,26 25,92 55,90 27,88 110,32 24 18 1979 283 22,00 4,58 27,95 49,62 31,95 110,32 25 20 1980 272 21,30 4,75 27,51 47,67 33,36 109,41 25 20 1981 264 22.00 4,85 28,33 48,30 31,35 109,00 26 20 1982 265 22,70 4,90 29,00 48,30 28,46 106,70 27 21 1983 261 23,10 5,08 29,55 49,25 30,05 109,41 27 21 1984 261 24,10 5,17 30,50 48,30 29,82 110,00 28 22 restavracij za hitro prehrano in s ponudbo perutnine v takšni obliki, ki je za gospodinje najprimernejša. Največji porast potrošnje je doseglo brojJersko meso, ki se go stoino prikazuje kot zdravo in lahko prehrano. PRIMERJAVA MALOPRODAJNIH CEN MESA V LETIH 1950-1984, US $ za kg Tabela 2 Leto Brojl. BF S/kg Goved. l/kg Svi nji no |/kg 1950 1,20 1,66 1,19 1960 0,90 1,78 1,24 1970 0,89 2,17 1,71 1975 1,41 3,40 2,96 1976 1,34 3,26 2,94 1977 1,36 3,27 2,76 1978 1,42 4,00 3,15 1979 1,49 4,97 3,17 1980 1,58 5,23 3,07 1981 1,62 6,24 3,35 1982 1,57 5,33 3,85 1983 1,60 5,23 3,73 1984 1,79 5,27 3,56 Kratek pogled v prihodnost Prijetno je ugotovitev, da delamo v dejavnosti, ki ima tudi v bodoče vse možnosti za nadaljnji razvoj. Vseh dogajanj In možnosti. karkšne so v perutninarstvu ZDA, sicer pni nas ne moremo posnemati in izkoristiti, ker imamo zlasti glede načina prehrane in tudi kulinarike drugačne običaje. Dejstvo pa je, da se s tamkajšnje strani sveta marsikaj prenaša v Evropo in nekoliko Serviserji ali po naše terenci so lahko prenašalci okužb iz ene na drugo farmo. Natančno razkuževanje — zlasti obutve — in preoblačenje pred in po vsakem obisku je zato ena od osnovnih navad teh ljudi. Enaka doslednost velja tudi za vse ostale obiskovalce. pozneje tudi k nam. Takšno tendenco opažamo tudi ipritperutnim-ski proizvodnji. Tako ne bo odveč omeniti, kaj v bodoče pričakujejo v ZDA od potrošnje An razvoja perutninairstva, saj se bo nekaj tega zagotovo pojavijo tudi pri nas. Predvsem velja ugotoviti, da so a meniški proizva jalci i n predelovalci perutnine skupaj s svojo strokovno sogradinjo glede perspektive svoje dejavnosti zelo optimistični. Perspektiva razvoja proizvodnje in predvsem ponudbe izdelkov Az perutniime nudi najširše možnosti. Za leto 1995 predvidevajo samo pri potrošnji brojlerskega mesa porast na 30 kg po prebivalcu. Torej se bi naj potrošnja v prihodnjih 10 letih povečevala za 0,5 kg letn-o. Sedanja potrošnja je 25 kg! Če ob tem upoštevamo še predvideno porast prebivalstva, ki bi se naj do leta 1995 v ZDA povečalo za skoraj 20 milijonov, ni težko ugotoviti, kako velike so dejanske možnosti razvoja perutninske proizvodnje. Zanimivo pa je, da v tem obdobju predvidevajo še nadaljnja zmanšanje potrošnje jajc, ki bi naj od sedanjih 271 — padla' na 24 komadov po prebivalcu do leta 1995. Tudi v ZDA je bilo perutninsko meso včasih pni-vilegij le bogaje-ših, toda v razmeroma kratkem času —• zlasti zadnjih 30 let — so se stvari bi števno menjale. Velik razlog za to so tudi demografske in socialne spremembe. Danes 43 % vseh Ameiničanov uživa perutnino vsaj enkrat v treh dneh. Prebivalci veiliikih mest pojedo 1/3 več perutnine kot okoliški in podeželski. V geografkem pogledu je potrošnja največja v severovzhodnem delu dežele, nato sledijo jtug, centralni severni del ZDA An daljni zaipad. Tako je približno po višini' 'razporejen tudi dohodek prebivalstva, ki bistveno vpiliva na potrošnjo. Predvideva se, da se bo že v bližnji prihodnosti 40-50 % mesa pojedlo izven doma, kar bodo ponudniki tudi morali upoštevati. K ugodnemu razvoju perutninarstva prispeva v veliki meri tudi visoka in zato razmeroma cenena proizvodnja žit, kar je pričakovati tudi še v bližnji prihodnosti. Letošnja proizvodnja koruze, soje im sirka je bilo rekordna, prav zato pa so izredno nizke tudi cene teh poljedelskih proizvodov. Proizvajalci — poljedelci so zato v velikih ekonomskih težavah. Ob pogledu v prihodnost ne gre prezreti velikih in povsem novih možnosti, k« se ponujajo kmetijstvu v celoti itn znotraj njega še posebej perutninarstvu. Predvsem je tu potrebno omeniti nagel razvoj biotehnologije. To področje ponuja po mnenju številnih stro- Natančno doziranje krmil v vzreji jarč in v proizvodnji valilnih jajc je eden od osnovnih predpogojev za dobro proizvodnjo. Na sliki je tehtalni silos na eni od matičnih farm firme PETERSON v ARKAN-SASU. Vse tri fotografije foto: Franc Vraber kovnjakov kmetijstvu celo večji razvoj, kot ga je dalo odkritje hibridizacije. Kot produkti ‘nove biotehnologije se za perutninarstva obetajo nove vakcine, nova zdravila, nove sintetične aminokisline, ;pa tudi nove vrste žit lin koruze, ki bodo imele višjo vsebnosti proteinov. 2ivailii bodo lahko genetsko usposobljene za še hitrejše priraščainje ob večji odpornosti proti boleznim. Obetajo se prav tako nove vrste kokddiosta-tikov. Perutninski proizvodi bodo ob novi tehnologiji obstojnejši. Pričakuje se tudi proizvodnja novih dodatkov krmilom, ki bodo omogočali še boljše Izkoriščanje hranilnih snovi in drugačno pre- snovo ie-teh v telesno maščobo, proteine in druge snovi'. Tli zadnji proizvodi —- novi dodatki krmilom — naj bi prišli' na tržišče iin v upora bo še pred iztekom tega desetletja. Perutninska industrija bo morala veliko narediti za pravilne predstavitve teh proizvodov potrošnikom, saj bi sicer lahko dosegli nasproten učinek. Perutninairstva v ZDA, pa verjetno tudi drugod po svetu čaka še konfrontacija z zagovorniki An borci za zaščito živali in okolja,. Tu nastopajo določene težave, zlasti pri proizvodnji konzumnih jajc v kletkah. Nesoglasja bo treba premostiti v vsestransko korist. (Se nadaljuje) Skrb za preventivno zdravstveno varstvo delavcev V letu 1984 je bilo v cefotni DO izvedeno anketiranje delavcev. Podatki so že billi posredovani strokovnim Službam DO in so tudi na razpolago vsem v arhivu socialne službe. Doslej še niso bili uporabljeni podatki o zdravstvenem stanju zaposlenih. Na osnovi podatkov iz vprašalnikov ugotavljam, da je 42 % delavcev mnenja, da lima težave z zdravjem. Na prvem mestu je obolelost hrbtenice, na drugem mestu revma, tretje mesto živci In nato ostale bolezni. Vemo, da dela mnogo naših delavcev v zdravju škodljivih delovnih pogojih, ikjer so dnevna izpostavljeni negativnim vplivom na zdravje, kot so mraz, vlaga, ropot, prah in vibracije. Vendar negativnih vplivov iz delovnega okolja v celoti ne bo mogoče odpraviti, ker jih pogojuje sam proizvodno-tehnološki proces. Predlagam nekatere mere, s katerimi bi omilili porast škodljivih vplivov na zdravje naših delavcev: 1. Stalno izboljševanje delovnih pogojev. 2. Zdravstvena preventiva: a) aktivna skupiinska rekreacija po 10 dni v športnih centrih ali zdraviliščih, b) preventivni zdravniški pregled'! srca in ožilja v Radencih po 3 dni. 3. Zdravstvena kurativa: — 14 dnevno zdravljenje in okrevanje v zdraviliščih za delav- ce, ki imajo večje težave z zdravstvenim stanjem. 4. Obvezno koriščenje vsaj 10 dni rednega letnega dopusta izven kraja bivanja, da se delavec res spočije ih pridobi novih moči za delo. Zagotovitev letovanja po 10 dni socialno šibkim družinam z nizkimi dohodki: na člana 'družine: — povečati jim regres za letovanje, da bi z njim lahko krili stroške prehrane; bivali bi v raz-' po ločljivih kapacitetah PP; — plačati jim hrano v bližnji samopostrežni restavraciji, bivanje bi koristili v naših ka,pacite-tah. Primer: Hijesa, kjer je možnost penzionske hrane v Počitniškem domu rudarjev iz Velenja. 5. Dolgoročno planiranje za vse delavce PP: Zaradi omejenih možnosti koriščenja dopusta pri sedanjih kapacitetah predlagam, da se v okviru dolgoročnega planiranja rezervirajo sredstva za nakup lastnega počitniškega doma ob morju. V perspektivi je v zvezi z domom potrebno misliti tudi na lastno kuhinjo, na prostor za športno rekreacijo in seveda na redno zaposlitev delavca — or-g aniizatorja rekreacije (aktivno preživljanje prostega časa, s plavalnimi tečaji, tnimskimi pohodi idr.). Štefanija SKAZA ZAHVALA Ob hudo boleči izgubi moje drage mame FRANČIŠKE ŽNIDARŠIČ se iskreno zahvaljujem sodelavcem Commerca za darovano cvetje in tolažbo. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti. Sin Janez Četrt stoletja zvestobe Ob koncu praznovanja jubilejev, 80-letnice tradicije in kvalitete, 40-letnice svobode in 35-letnice samoupravljanja smo se odločili, da predstavimo naše delovne jubilante. Predstavljamo vam vse tiste marljive in kolektivu zveste delavce, ki so v letošnjem jubilejnem letu dopolnili 25 let neprekinjenega dela v naši delovni organizaciji. Četrt stoletja v neki delovni organizaciji je vsekakor jubilej, na katerega je lahko vsak ponosen, zato je prav, da te naše jubilante spoznamo. Spoznali bomo njihova prizadevanja in odrekanja za ustvaritev tega, kar sedaj imamo. Morebiti se bodo ob tem zamislili tudi tisti mlajši sodelavci, ki v sedanjem lagodnejšem času ne vedo pravilno spoštovati tistih, ki so veliko prispevali za razvoj delovne organizacije in s tem omogočali zaposlovanje novih in novih delavcev. Naj ne bodo prizadeti tisti, ki so v Perutnini delali sezonsko ali kako drugače že pred 25 leti. Nekateri so prekinjali zaradi takrat sezonskega značaja dela, nekateri pa zato, ker so iskali »ugodnejše trenutke«, zato smo se odločili predstaviti le tiste, ki so v tem letu dopolnili 25 let neprekinjenega dela v Perutnini. Ostane nam še dolg, do vseh, ki delajo v našem kolektivu že več kot četrt stoletja neprekinjeno. Vse te sodelavce bomo predstavili v naslednjih številkah Perutninarja. Kdo so torej naši jubilanti? Katica Šilak, vodja izmene v evi-sceraciji Sezonske delavke Marija Korošec, Tinka Kramberger, Hedvika Kuhar in Katica Šilak so bile, poleg nekaterih drugih sodelavk, v letu 1960 sprejete za stalno (kot so takrat rekli). Še danes se živo spominjajo, kako srečne so bile takrat, ko so vedele, da imajo redno delo. Ostale so sodelavke — prijateljice. Vse so začele skubiti perutnino v stari klavnici na Ljutomerski, vse še vedno delajo v sedanji perutninski klavnici. Njihovo delo, tegobe in veselje v Perutnini je podobno, zato so tudi tokrat sodelovale, saj se drugače ne da niti zamisliti. Ko so začele delati so vse skubile perutnino ročno. Zaščitnih sredstev razen predpasnikov, niso poznale. Plačane so bile od komada, zato so se že takrat navadile hiteti. Delo je bilo dokaj sezonskega značaja, zato so nekaj časa delale v klavnici perutnine, nekaj v sortirnici jajc, sodelovale so pri vagoniranju za Izvoz in še marsikaj. Delovni čas je bil odvisen od potreb, dohodek pa od dela in trga. Mnogo česa so se odrekale, zato se je firma hitro razvijala, tako v tehnološkem kot organizacijskem smislu, s tem pa se je vse bolj specializiralo tudi delo. Katica Šilak Dela v sedanjih pogojih ni možno primerjati s tistim pred 25 leti. Ročnega dela je mnogo manj, čeprav je tudi sedaj potrebno biti enako hiter. Na razpolago so zaščitna sredstva. Urejena je topla malica. Dokaj dobro je razvito samoupravljanje, kar tudi izboljšuje pogoje dela. Modernizacija, hitra širitev proizvodnje in z njo omogočen hiter tempo dela pa ima tudi slabe strani. Ni več tistega pristnega stika med delavci, zato tudi medsebojni odnosi niso več taki kot so bili. Čas in proizvodni proces nam načenjata tudi zdravje. Menim, da bi po 25 letih dela v klavnici bilo prav, če bi nam našli delo v ustreznejših pogojih. Če bi nam obračunali vse nadure, ki smo jih opravile, ne da bi to želele marveč zaradi potrebe firme, bi bile že upokojene. V novem letu si želim zdravja, da bi lahko normalno delala, vsem želim, da bi bilo več prostih sobot, zato veliko pričakujem od razširitve in modernizacije klavnice. Hedvika Kuhar, dela na notranji kontroli in izločevanju golš Odkar je bil montiran tekoči trak delam vedno ob njem, le da so se opravila menjala glede na zdravstveno stanje. Sedaj delam na notranji kontroli in izločevanju golš. Razvoj tehnologije je prinesel marsikaj novega, vendar je vedno potrebno veliko delati. Zadnja leta smo dobili vsaj sedeže, da delamo sede. To je veliko lažje. Prej smo delale vse stoje in v mrzli vodi, kar je bilo zelo naporno. Mislim, da mladi ne vedo ceniti tega našega prispevka, za izboljšanje delovnih pogojev in razširitev delovnih mest. Marsičesa smo se včasih morali odpovedati. Delali smo pa 14 in celo več ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Ni bilo pomembno, če imamo prevoz ali ne, delo je moralo biti opravljeno. Zaradi tekega načina dela smo morale iskati otroška varstva za svoje malčke tako smo bile me in še bolj naši otroci prikrajšani za marsikaj. Obveščeni smo kar dobro, pogrešamo pa osebni stik s predpostavljenimi in z vodstvom DO. Starejše delavke smo bile vajene direktnih stikov, saj bi se želele pogovoriti o marsičem. Marija Korošec, preddelavka pri razrezu Hitro po tem, ko sem bila sprejeta za stalno sem postala preddelavka v pakirnici- ker je Ivan Habjanič odšel za nakupovalca. Kasneje sem šla v jajčni oddelek in končno v novo klavnico najprej v evisceracijo, za tem pa k razrezu, kjer delam še sedaj. Rečem lahko, da poznam v perutninski klavnici skoraj vsa dela. Kakih posebnih težav nimam, tudi z medsebojnimi odnosi ne, Res pa je, da mlajši delavci našega vloženega dela ne spoštujejo kaj dosti. Kaj hitro slišiš: »Kaj me pa briga kaj in kako ste vi delali.« Tako pač je, je pa druga težava. Z leti si kar krepko naberemo revme. Vse nas trga--boli, zdravnik pa nima kaj videti, potem pa smo v istem košu kot tisti, ki se izmikajo delu. To so vsekakor posledice časa, ko še nismo imeli nobenih zaščitnih sredstev. Tudi sedanji pogoji dela so že nenormalni, zato je skrajni čas, da so se začela dela za razširitev klavnice. Ob novem letu želim, da bi razširitvena dela hitro napredovala, da bi že imeli nekaj sobot prostih in seveda normalnejše pogoje dela. Tinka Kramberger dela v pakirnici izdelkov Tinka je vrsto let delala ob tekočem traku v evisceraciji, zadnji čas pa dela zaradi slabega zdravja v pakirnici izdelkov. Spoznali smo jo kot najpriza-devnejšo delavko TOZD Mesna industrija v jubilejni številki Perutninarja. Ob novem letu si želi le toliko zdravja, da bi lahko delala do lo uspeha in ugoden razvoj de-redne upokojitve. Vsem želi obi-lovne organizacije. Cilka Krajnc, nočna valilka Cilka Krajnc je pred prihodom v Perutnino delala 4 leta pri »Dravi« v gramoznici. Ko pa sta Slavko Brglez in Slavko Tumpej začela vzrejati piščance v starem Zorčičevem mlinu je prišla tudi Cilka in postala skupaj z Anico Koletnik prva krmilka. Čeprav sem prišla iz gramoz- niče in bila vajena težkega dela, sem mislila, da ne bom vzdržala. Piščance smo pitali na podstrešju, zato smo morali vso krmo zvlačiti na podstrešje. Še težje je bilo z vodo, saj vodovoda takrat ni bilo. Tudi opremo smo prali v Studenčnici, pozimi ledeno mrzli. No kljub vsem tegobam sem vzdržala in ni mi žal. Še isto jesen (leta 1960) so začeli graditi farmo zatem pa še valilnico. Začela je delati v valilnici. Kasneje je šla za nočno krmilko. Okrog tri leta je bila na farmi od takrat dalje pa dela v valilnici (najprej stari, sedaj na Turniščah) kot nočna valilka. Nočno delo je težko, vendar je bil za mene najtežji čas v Perutnini ko je bila poplava. Tega me je še danes groza. No sedaj je veliko skrbi, odgovornosti pa tudi delo je težko, še zlasti ponoči, so pa kar ugodni delovni pogoji. Vedno najdem tudi čas, da prečitam informacije na oglasni deski. Perutninarja pa si odnesem raje domov, da v miru celega prečitam. Zdravje me še kar služi, sem zadovoljna. Kakih posebnih želja nimam. Delati je treba. Ob novem letu pa želim, da firma ne bi imela kakih posebnih težav. Ji „ ........... »J Anica Širovnik delilka malice Anica Širovnik je začela delati v stari perutninski klavnici. Ko je začela je bila na višku sezona odkupa in klanja puranov. Delali so od jutra do večera, veliko so izvažali kot se spominja. V poletnem času je delala v jajčnem oddelku. Po zgraditvi nove klavnice perutnine sem do leta 1970 delala ob traku v evisceraciji, potem pa mi je zaradi bližine uspelo oditi v sortirnico jajc na farmo Sela. Delo sem poznala od prej, zato mi ni delalo težav, pogoji pa so bili neprimerno boljši. Okrog dve leti sem delala v sortirnici, nato pa kakih šest let v vzrejnih objektih, zadnjih sedem let pa delim malico, kuham čaj in skrbim za okolje upravnih prostorov. Nobenega dela ne smatram za slabo. Vse sem rada delala. Slabi ali dobri so lahko le pogoji dela. Lepo je delati z ljudmi, zato se dobro razumemo. Informiranje bi lahko bilo boljše. Osnovne informacije dobimo od predpostavljenih, na zborih delavcev in z oglasne deske. Pogrešamo pa zlasti informacije delegatov SIS. Tudi v Perutni-narju bi se moralo pojaviti več dopisnikov, zlasti mlajših. Ko razmišljam o prehojeni poti me veseli napredek. Najbolj me veseli, ko gledam drevored topolov na perutninski klavnici, ki jih nenehno strižejo, pa vendar vedno poženejo še krepkeje. Srečna sem, da sem pomagala zasaditi prvega in večino drugih. Na pragu leta 1986 želim, da bi dobro gospodarili in da bi se to odražalo v dohodku. Vsem sodelavcem obilo uspehov. Tinka Žuran delilka hrane Tudi Tinka Žuran je začela v stari klavnici. Skubila je perutnino in delala pač vse kar je treba. Največ je delala v pakirnici tako v stari kot kasneje v novi klavnici. Pred kakimi desetimi leti je prišla v TOZD Commerce kot delilka hrane v novo mesnico kjer še vedno dela. Dela v klavnici in v kuhinji ni možno primerjati. Res je neprijetno to, da smo ves dan na nogah, pa vendar. Najbrž to z leti bolj čutimo. No če nas je v klavnici več ali manj vedno zeblo, se pa poleti v kuhinji kar »kuhamo«. Odnosi v kolektivu so dobri. Mladi se sicer ne morejo vživeti v to, kaj vse smo starejši včasih dali skozi, vendar nas spoštujejo, mi pa jih poskušamo razumeti v njihovi mladosti, zato se dobro razumemo. Tudi gostje so v glavnem v redu, so pa tudi taki, ki jih ni mogoče pohvaliti. Seveda je naše delo tako, da moraš tudi do teh biti prijazen. Trudimo se! Kaj naj poželim v novem letu? Da bi vsi ljudje živeli v sožitju in v miru gradili svojo bodočnost po najboljših močeh. Jožica Intihar, vodja obračunov proizvodnje v TOK Hajdina je po končani srednji kmetijski šoli začela delati v KZ Turnišče, ki se je kasneje združila s KZ Hajdina in končno s Perutnino. Jožica Intihar Njeno prvo delo je bilo pospeševanje kmetijske proizvodnje. Takrat je bilo hudo začeti sodelovati s kmeti. Niso bili vajeni sodobno kmetovati, niti uporabljati umetnih gnojil, industrijsko mešanih krmil, zaščitnih sredstev, sortnih semen. Niso zaupali, zato niso verjeti v napredek. Težko je bilo prodreti v njihovo miselnost. Mislim pa, da mi je to vendarle uspelo. Delo kmetijca (pospeševalca) je bilo zelo različno in pestro. Sklepali smo pogodbe za nabavo repromateriala, organizirali pogodbeno rejo živine (kontroliranje). Delali smo celo razporede za delo prvih kombajnov in spremljali njih delo na terenu. Ko smo se združili s Perutnino, se je marsikaj spremenilo. Terena sem se rahlo naveličala, saj takrat ni bilo avtomobilov. Teren sem »obdelovala« z mopedom, da o cestah splblfne govorim. No po tej združitvi se mi je ponudila prilika, da sem prevzela obračun za piščance iz kooperacijske reje. Kooperacija se je šele razvijala zato sem hodila prevzemat in štet na teren. Pomagala sem celo nakladati, razvažala krmila in še kaj. Reja piščancev se je hitro širila, zato sem prešla na čisti obračun. Nekaj časa sem pri tem imela celo pomoč. Sedaj, ko smo prešli na računalniško obdelavo pa sem spet sama. Ob prihodu novega leta želim, da bi nam ohranilo zdravje, vsem sodelavcem pa delovne uspehe. Želim, da bi znali ohraniti mir v svetu in da bi vsi lačni po svetu dobili svoj kos kruha. Franc Kac je najprej delal na takratni Zadružni zvezi Ptuj, kasneje na Zadrugi Slovenja vas, od leta 1960 dalje pa na Zadrugi Hajdina, ki se je kasneje združila v Perutnino. V zadrugi Hajdina je bil vodja kmetijske proizvodnje in komercialne službe. V tistem času so odkupovali kmetijska zemljišča in tako so z raznimi arondacijami prigospodarili lastno ekonomijo z okrog 60 ha. Pridelovali so v glavnem krompir in koruzo ter pitali goveje in svinjske pitance v lastnih in najetih hlevih. Razvijali so strojni park za lastne potrebe in potrebe kmetov. Po združitvi s Perutnino je prišel na obrat Meso kot komercialist za engro prodajo. Po kakšnem letu in pol je bil dve leti vodja nabavne službe za delovno organizacijo, nakar je šel za upravnika obrata Trgovina (sedanja TOZD Commerce). Hitra rast perutninske proiz-vodje je narekovala močno širitev prodajne mreže in to je bila moja poglavitna naloga, širitev in organizacija prodajne mreže. To nalogo še praktično sedaj opravljam v TOZD Commerce. Koliko sem uspel se vidi, o tem ne rabim govoriti. Če primerjam delo pred četrt stoletja in danes, bi rekel, da je bilo takrat lepše. Bilo je težje — veliko težje. Vendar smo takrat vlagali vse napore in se neizmerno trudili za vsako malenkost. Družbeno gospodarstvo je bilo stabilnejše in cilji so bili bolj smelo zastavljeni. Takrat je delovna zavest nekaj veljala v družbenem smislu, zato je bilo veliko več delovnega elana in discipline. Franc Kac vodja maloprodaje v Commercu V novem letu želim celotnemu kolektivu obilno osebne sreče in delovnih uspehov. Sebi pa ob odhodu v pokoj le zdravja, ki je že močno načeto. Delavke v TOZD Ptujska tiskarna imajo v glavnem manj pestro »delovno življenje«. Bilo je to manjše podjetje, ki se je počasneje razvijalo, manj je bilo tudi sprememb v delovnem procesu. Marija Bela, vlagalka in izlagal-ka je v Ptujski tiskarni našla pr vo zaposlitev. To delo še vedno opravlja. Od začetka so bili težki delovni pogoji. Prostori so bili neprimerni, stroji zastareli, zato je bilo veliko okvar. Vsak list papirja je bilo treba ročno vstaviti v stroj. Delali smo lahko le stoje. Ves potiskani material smo morali ročno nositi po stopnicah v knjigoveznico. Zaradi pogostih okvar strojev je bilo veliko nočnega dela. Pogoji dela so se bistveno izboljšali, ko smo dobili avtomatske stroje, te pa bodo najbrž v doglednem času izpodrinili sodobnejši stroji za ofset tisk. Samo delo v stari in sedanji tiskarni se bistveno ni spremenilo, vsekakor pa je sedaj fizično manj naporno, ker je nova zgradba kar funkcionalno zgrajena in ni toliko prenašanj stiskanih materialov. Ker se delo ni bistveno spremenilo, smo tudi manj čutili združitev s Perutnino. Vsekakor pa se je hitro po združitvi opazila materialna moč velike delovne organizacije, kar se je odrazilo pri gradnji nove tiskarne. Moje želje ob novem letu so, da bi bilo vedno dovolj dela, da bi tudi v tiskarni delili kaj več kot osnovni OD, Vsem želim predvsem zdravja. Štefanija Menoni, dela v Ptujski tiskarni v knjigoveznici. Pred prihodom v Ptujsko tiskarno, sedanjo Perutnino je delala kot gospodinjska pomočnica, nato pa v Kartonažni tovarni v Ljubljani. V Ljubljano jo je vodila pot, ker je takrat (leta 1956) bilo težko za službo. Delo tam ni bilo ravno težko, vendar jo je vleklo vedno nazaj domov. K temu so pripomogle še težave s privatnimi stanovanji, saj je bil delavec odvisen od lastnikove dobre volje. V Ptujski tiskarni sem začela delati v knjigoveznici in to delo opravljam še vedno. V začetku je bilo veliko prenašanja materialov, kar ni bilo lahko prej težko, celo zelo naporno. Tudi malica ni bila urejena, kar se je spremenilo po združitvi s Perutnino. Druge bistvene razlike za nas v knjigoveznici sicer ni, precej drugače pa je za tiste, ki delajo s strojnim parkom. Medsebojni odnosi mislim, da niso slabi, najbrž pa bi lahko bili še boljši. Ob novem letu želim mir v svetu, dobrega zdravja, vsem obilo uspešnega dela in dobrih odnosov. Katica Soršak tudi dela v knjigoveznici. Njen prvi delovni dan je bil v Ptujski tiskarni. Začela Je kot čistilka, po šestih mesecih je bila premeščena v knjigoveznico, kjer še vedno dela. Včasih je že bilo hudo, vendar se je marsikaj spremenilo na boljše. Za mene je bilo najbolj hudo, ko so me v letu 1980 polovično invalidsko upokojili. Vedno sem rada delala in še vedno rada delam, vendar mi normalno delo onemogoča zdravstveno stanje. Žalosti me, da nekateri tega ne razumejo. Prej nisem imela pri delu nobenih težav, sedaj pa ... Moram pa s hvaležnostjo poudariti, da so mi sodelavci šli izredno na roko v času moje osebne stiske. Ob prehodu v novo leto želim vsem sodelavcem obilo zdravja, sreče in uspešen razvoj firme. Erna Subotič fakturistka v TOZD Commerce ima najbrž najbolj pestro »perutninarsko življenje« od vseh tokratnih sogovornikov. Začela je delati v sortirnici jajc, najprej kot sezonska delavka, hitro za tem pa je ostala za stalno. Kmalu je postala pred-delavka v sortirnici, kasneje še marsikje. Sortiranje jajc je bilo sezonskega značaja, zato smo izven »jajčne sezone« delale v klavnici. Pred prazniki sem hodila prodajat zmrznjeno perutnino na ljubljansko tržnico, vsaki petek pa žive piščance in kokoši na tržnico Maribor. Ko smo poskusno začeli pitati brojlerje v Zorčičevem mlinu, sem bila tam skupaj s prvo kr-milko Cilko Krajnc. Tam sem bila, okrog leto dni, nakar so me zahtevali nazaj, da sem po mesnicah zamenjevala blagajničarke v času njihove odsotnosti. Takrat sem hodila na teren z nakupovalci živine izplačevat za odkupljene živali. Tudi od prvih kooperantov sem hodila prevzemat piščance. Ko je kooperante »prevzela« TOK Hajdina sem delila malico v Servisu, kasneje delala v telefonski centrali in končno v splošnem sektorju delovne skupnosti v ekonomatu. Tam sem bila približno štiri leta, sedaj pa sem v Commercu, kot fakturistka že 10 let. Naj povem, da so delovni pogoji sedaj neprimerno bolj urejeni kot včasih. Ko sem začela, nismo poznali osemurnega delavnika, o organiziranih prevozih ni bilo govora, kaj šele tople malice. Zanimivo je, kako delovno vzdušje je takrat vladalo med nami. Koliko so nas starejše delavke bodrile in nam pomagale. Vsi smo se trudili biti najboljši, kljub temu da ni bilo zaščitnih sredstev, nič ogrevanja in še bi lahko naštevala. To je v nas ostalo. Če se samo spomnim koliko pozornosti smo posvečali športni rekreaciji in sindikalnemu delu. Današnji mladi se najbrž premalo zavedajo, kaj pomeni dobro delo. Aktivnosti izven rednega dela so veliki večini malo mar. Morebiti jih k temu tudi mi starejši premalo spodbujamo. Na pragu novega leta želim, naj bi vsaki delavec, ki pošteno dela, zaslužil toliko, da bi normalno preživel svojo družino in ne bi bil odvisen od socialne podpore. Plačani naj bomo od uspešnosti opravljenega dela. Prehojena pot naših jubilantov je bila velikokrat težka, zato se lahko še toliko bolj ponosno ozrejo nanjo. Veliko so storili za razvoj delovne organizacije, pomemben pa je njihov prispevek tudi za širšo družbeno skupnost. Njihovo delo in prizadevanja za razvoj delovne organizacije naj nam bodo kažipot za naše nadaljnje ravnanje in delo. Poleg iskrene čistitke k jubileju želimo vsem SREČE, ZDRAVJA IN USPEHOV V NOVEM 1986. LETU. Uredništvo Ne le naše sogovornice, tudi vsi drugi delavci TOZD Mesna industrija z zanimanjem spremljajo gradnjo prve faze razširitve perutninske klavnice. Od razširitve in modernizacije vsi veliko pričakujejo, predvsem boljše delovne pogoje, zato jim je zelo pomembno da delovišče hitro spreminja svojo podobo. Dobitniki jubilejnih nagrad za 30, 20 in 10 let dela TOZD TOVARNA KRMIL Za 20 let ŽNIDAR Jože HENTAK Janko ROGINA Janko LAH Konrad ROGINA Martin Za 10 let ŠERUGA Marjan TOŠ Vinko BEZJAK Franc MOHORKO Janko STERMŠEK Bojan BEDRAČ Franc TOZD PERUTNINSKE FARME Za 20 let GLASER Marija ŽIVIČ Elizabeta JELEN Henrik ŠIJANEC Anton Za 10 let SVENŠEK Ivan ROGANOV Anica GOJKOŠEK Jožica LENART Rozika VRHOVŠEK Franc SERDINŠEK Anica MURKO Štefka PAL Marija MOHORKO Janez MESARIČ Roman DOVEČAR Stanko VIRAJ Stanislava RIBIČ Stanislav KELENC Marija LOZINŠEK Alojz TOK HAJDINA Za 20 let ŠAFRANKO Anton TOZD MESNA INDUSTRIJA Za 20 let DIMIČ Nada KMETEC Dragica ZELENKO Franc HLIŠ Marija II KRAJNC Alojz MEGLIČ Elizabeta Za 10 let SLANA Mirko ZEMLJARIČ Marica PETEK Boris BUTOLEN Stanko TEŽAK Ivan DJONŠEK Franc DUKARIČ Milica MERTUK Hedvika FUREK Rozika PIRACI Justina MAJCENOVIČ Kristina LESJAK Štefan BEDENIK Srečko FRIDAUER Olga ZJAŠEK Kristina REPEC Ema SATLER Julijana FERČEC Ivanka VIDOVIČ Marija I GABROVEC Angela ČREŠNIK Elza FERČEC Kristina ŠTRAFELA Štefanija LESJAK Marta PREDELAVA Za 20 let LOVRENČIČ Matilda MARKEŽ Ignac POLANEC Vinko RIBIČ Magda GOLOB Stanko Za 10 let KISELAK Ivan KUHAR Štefan MOLNAR Stanko VOLKNER Janez PAL Anton BEZJAK Franc KOVAČEC Franc KOVAČIČ Marija ŠKRIPAČ Dragica VODUŠEK Boža SOK Zdravko CVETKO Milan ZAGORŠEK Stanko DE MESO Za 20 let OSTERC Anton Za 10 let HRŽENJAK Alojz FAJFAR Dušan BOJ Franc TOZD TRANSSERVIS Za 30 let PETEK Alojz ČONDIČ Ante Za 20 let HERGA Ivan Za 10 let MOMILOV Vukica MERC Janko RAKIČ Zorica TEMENT Marjanca ZUBAK Dragica TEMENT Branko TOMIČIČ Brankica LACKO Boris UKIČ Sonja RAMPRE Milan NIKOLIČ Nadica PODGORŠEK Jože BRATUŠEK Zdravko TOZD PTUJSKA TISKARNA ŠPRAH Dušan Za 30 let VESENJAK Franc ROŠKAR Janez LEBAR Igor KEKEC Lizika TOZD COMMERCE KORPIČ Frančka Za 20 let BRUNČIČ Maks TOVORNIK Alojz Za 20 let CAFUTA Kristina GAISER Silvo VIDOVIČ Ivan VIDOVIČ Vili TURNŠEK Franc I Za 10 let ŠPAROVEC Jakob KOS Branko JAIČ Slavica KOČEVAR Samo MIČIČ Mirjana SLUGA Jože ANDRIČ Stana KRAJNC Franc III. ŠARKANJ Branka DREVENŠEK Štefan BEZJAK Mirko D S S S Za 30 let "J URH Jože HAJDUK Magda SARAČEVIČ Mirica ILOVŠEK Jože BOHAK Jožica KOSI Janko Za 10 let Za 20 let MURKO Nada MAJERIČ Franc PIGNAR Rajko SAGADIN Kristina PESEK Ana Za 10 let ŠEGULA Angela TOMAŽIČ-ROGELJ Tatjana MAJHEN Dragica ROJKO Marija MOHORKO Marjana ZAJC Justina SLATIČ Slavica STAJNKO Anton GORIŠEK Majda LOVREC Danica KUHARIČ Marija MERC Majda KMETEC Slavica BREČ Anica BEJUK Ljubica LIST Lidija PURIČ Ilija MERC Zvonimir POPOVIČ Radojka BEZJAK Ana VALENTIČ Dubravko FEKONJA Angela iz Ml Krvodajalci, hvala vam! Kaj je alkoholizem, kdo je alkoholik? Alkoholizem je kronično bolezen, ki nastane zaradi radoega in prekomernega uživanja alkoholni h ipiljač in vodi da psihičnega, telesnega, socialnega in ekonomskega propada. Je bolezen, ki jo označuje želja in potreba za pitjem ailikoholnih fii-jač. To je problem najširše družbe. Značilna za to bolezen je tipična sprememba človekove osebnosti. Ni alkoholizma brez alkohola, a vemo, da so alkoholne pijače več ali manj dosotop-ne celotnemu prebivalstvu. Odnos družbe do alkohola je zelo toleranten, saj se izkazuje v različnih navadah: ceremonialnih tradicionalnih, kuliinairičnih iitd. Borba proti alkoholizmu je zelo težka im zahteva vključitev ožje in Silrše okolice, ki mora biti osveščena, kaj sploh alkoholizem je, kakšne so posledice im kako ga zdraviti. Za alkoholizem sta značilni dve fazi: 1. Faza družinskega propada, v kateri alkoholik s svojim vedenjem uničuje družino. Alkoholik je človek, potreben pomoči, saj si očitno sam ne zna pomagati. To je človek, ki je psihično in tudi fižično odvisen od alkohola, ki ne more narediti nobene pomembne stvarni, me da bi se prej »okrepil« s kazorcem. Komaj čaka, da pride do alkohola, ker sicer zaradi močnega' tresenja, slabosti Im drugih absti-nenaniih težav me more delati. Ni sposoben dobro opravljati svojega dela im lahko poškoduje sebe ali ikoga drugega. Zaradi spremenjenega obnašanja alkoholika nastanejo najprej problemi v družini, npr. nepravočasno prihajanje domov, izmikanje pogovorom o družinskih pro-blemih, agresivni izpadi do žene in otrok, zvračalnje krivde za svoje probleme na ženo in otroke, iimiikamje resnici, pretirana skrb za manij, pomembne probleme v družini, lažne obljube, sumničavost do žene in otrok, ljubosumnost, prikazovanje lastne osebnosti kat edinega im pravega temeljnega kamna družine. Gre tudi za podkupovanje otrok in podkupovanje žene, da hi mu Oprostila talko vedenje, nadalje za skrivanje finančnega stanja, izmikanje delu lin prelaganje le-tega na ženo /in otroke, izgubljanje osnovne higiene, skrivanje pijače, pa spet vodenje otrok v gostiilne ter nudenje alkoholnih pijač ženi in otrokom, izgubljanje vsakega kontakta z ženo in otroki ter nekritičnost do svojega stanja, če ostane alkoholik brez službe »n smatra za normalno, da ga žena vzdržuje. Zaradi takih problemov alkoholikovo družina razpada in tudi ekonomsko propada, člani alkoholikove 'družine imajo tako hude posledice, tako da morajo »iskati pomoč pri različnih službah in tudi pri zdravniku. Posebno hude poseldice imajo otroci alkoholikov, ki so v nekaterih primerih nameščeni v rejniške družine. Družinam alkoholikov se nudi raznolika pomoč, npr. brezplačne malice otrokom v šoli, krediti v DO in druge oblike socialne pomoči. Vsa ta pomoč in oblike zdravljenja družbo veliko stanejo, rožen tega pa vnaša alkoholik s svojim vedenjem motnje tudi v širšo družbo. 2. Faza socialnega in ekonomskega proipada. Na delovnem mestu se alkoholik dolga trudi, da bi prikril svojo odvisnost od alkohola. Med delovnim časom se ,ne napije do vinjenost, vendar mora 'popiti manjšo količino alkohola. Šele podrobna analiza posameznika pokaže, da alkoholik večkrat koristi enodnevini dopust, njegovo vedenje je spremenjeno, veliko obljublja, vendar malo Stoni', je nezanesljiv, kažejo se hitre spremembe v razpoloženju. Kasneje se pričnejo pojavljati še naslednji problemi: neizpolnjevanje ali nevestno nepravočasno in malo-ma/rno opravljanje delovnih im drugih obveznosti, malomarnost glede varstva pri delu in varovanja družbenih sredstev, ustvarjanje neposredne nevarnosti zo nesrečo pri delu, povzročanje nereda, grupiranje z drugimi alkoholiki in nedisciplinirano obnašanje na delovnem mestu, ogovarjanje predpostavljenih, pretirano hvaljenje svojih sposobnosti, valjenje krivde na drugega, pogosto bolehanje, inekantralirano obnašanje v javnih diskusijah, neredno (prihajanje no delo brez opravičil,, predčasno odhajanje z dela z raznimi Izgovori, družbeno-.poli-tična neaktivnost itd. Alkoholizem na delovnem mestu vpliva tudi' na, delovno sposobnost, saj povzroča invalidnost iti skrajšuje delovno zmožnost obolelega za 10 let, življemsko dobo po za 15-20 let. Na delovnem mestu alkoholik pogosto koristi koliniški stalež. Večino dopusta [porabi za zdravljenje posledic pijančevanja. Zaradi tega je v veliko breme ne samo družini, temveč vsej družbi, saj jo finančno zelo obremenjuje zaradi pogostejših poškodb pri delu, nepotrebnega bolniškega staleža, majhne produkivnosti itd. Družba postane največkrat (pozorna na alkoholika šele v zadnji fazi in ga poskuša spraviti /na zdravljenje. Ne zaveda se, da je tedaj že prepozno im da je v tej fazi alkoholik bolj potreben socialne zaščite kot zdravljenja. V naslednji številki Perutninar-ja bomo pisali: a) o telesnih in nevroloških posl ed i ca h alkoholi zrna, b) o alkoholizmu v združenem delu, (Jn c) kako pripravimo alkoholika na zdravljenje. M.R. Navedeni so skupno darovali kri — 128 krat ali skupaj 45 litrov te dragocene tekočine. S svojo krvjo so prav gotovo pomagali ohraniti življenje mnogim ljudem. Naj ponovim krvodajalski rek, ki pravi: »Danes darujem kri tebi, da dobim sam kri jutri — če jo bom potreboval.« Največja humanost je darovati kri, darovati del sebe, da bi pomagal drugim. Želja RK je, da bi naj vsak zdrav delavec daroval kri enkrat, dvakrat ali petkrat, zato vas vabim zlasti mlade delavce, da se vključite v vrsto krvodajalcev. TOZD TOVARNA KRMIL Dvakrat so darovali BEZJAK Franjo GAVEZ Ivan HERGA Milan KRAJNC Bnuno PETER Stanko VALENTAN Franc Enkrat so darovali ČIČ Alojz HENTAK Jonko REČEK Ivan STRMŠEK Bojan ŠERUGA Marjan TOŠ Vinko VINDIŠ Ivan ZUPANIČ Alojz TOZD PERUTNINSKE FARME Enkrat so darovali BEDRAČ Hilda ČEH Lizika GAVEZ Anica KORNET Slavica KROŠELJ Jerica MEDVED Anton MLAKAR Damica MUNDA Anico REŽEK Cvetka TOPLAK Jožica VUJIČ Ljudmila TOZD MESNA INDUSTRIJA Trikrat je daroval LAH Franc Dvakrat so darovali GAJŠEK Dragica G LAS ER Anton HORVAT Franc JELEN Slavica KOLARIČ Rozalija KRAJNC Milan ŠKR1PAČ Dragica TRAVNI KAR Milan ZAGORŠEK Stanko ZAMUDA Zvonko Enkrat so darovali BEDRAČ Anico CIGULA Janez CVETKO Milan ČEH Franc HRŽENJAK Alojz KOREN Anton LA J H Ivan MASTNAK Albert MLAKAR Milan MOLNAR Stanko OGRIZEK Marija PAJENK Jože REPIČ Branko ROŠKAR Franc SMILJAN Štefan SOK Zdravko Krvodajalske akcije bomo planirali tudi v bodoče; vsak mesec 10-12 darovalcev. S tem ne bomo povzročali večjega izpada delavcev v proizvodnji, saj je v tem primeru dovolj po 1 delavec iz večje delovne enote. Če je kateri darovalec krvi ostal neevidentiran, naj tega ne zameri, ker smo navedli le tiste, iz organiziranih krvodajalskih akcij. V imenu RK Ptuj »izrekamo vsem darovalcem krvi iskreno zahvalo, v letu 1986 pa jim želimo obilo sreče in zdravja«. Feliks Polanc ŠIBILA Mairjon TESKAČ Dragica VRBNJAK Alojz ZAJŠEK Franc TOZD COMMERCE Enkrat so darovali BOMBEK Marjano MAJCEN Sonja NAHBERGER Jožica SUBOTIČ Erna TOZD TRANSSERVIS Dvakrat sta darovala POTRČ Milan TURNŠEK Valentin Enkrat so darovali BEDRAČ Milan BELŠAK Branko BLAŽEK Anton BOHANEC Mihael CAFUTA Stanko HAZENMALI Martin KOROŠEC Franc KOVAČ EC Anton LACKO Boris PETEK Alojz POLANEC Franc ml. REPIČ Alojz VALENTAN Vinko VIDOVIČ Ivan VRTIČ Marjan ZUPANIČ Vlado TOK HAJDINA Enkrat je daroval BABUSEK Branko TOZD PTUJSKA TISKARNA Dvakrat je daroval MUNDA Mitan Enkrat je darovala FRIEGL Anica D S S S Trikrat so darovali PERNAT Stanko STANJ KO Tonček TOPLAK Janja Dvakrat so darovali FERČEC Marjam JURKOVIČ Peter ŠEGULA Roman Enkrat so darovali ILOVŠEK Jože KAIZERSBERGER Sonjo KIRBIŠ Jelko MEGLIČ Mojca MERC Majda MERC Zvonko PETEK Kristina TURK Martin V naši delovni organizaciji je v letu 1985 darovalo kri 97 delavcev kot sledi: Športniki PP prejeli odličja V ponedeljek, 16. decembra, smo v poslovnem centru poidellillli priznanja in medalje za športne dosežke naših delavcev v počastitev 13. dneva perutniinairjev. Kat vedno — je tudli tu bila udeležba približna takšna kot na tek-movamjih, to se pravi skromna. Omenil sem že večkrat, da vidimo skoraj vedno iste ljudi, pretežno iz skupnih služb. Kaže, da imajo le ti vsaj nekaj časa za športno 'udejstvovanje ali pa se edini zavedajo koristi športne rekreacije. Sklican je bil tudi skupen sestanek vodij za šport im rekreacijo po posameznih TOZD-ih, vendar se ga je od 8 vabljenih udeležil le vodja iz Tovarne krmil. Nihče od ostalih ni niti opravičili svoje odsotnosti. Torej, dragi sodelavci, zamislite se, koga ste izbrali, da skrbi za vašo športno rekreativno aktivnost. Kljiub skromnemu sodelovanju delavcev so športni dosežki pe-rutnimarjev v letošnjem Jetu kar dobri. Seveda se moramo še bolj potruditi, predvsem pa pritegniti še več sodelavcev. Vedno imamo probleme, kako sestaviti ekipe za srečanja slovenskih perutniinairjev, za troboj Koka — Podravka — PP im podobna tekmovanja. Letos smo uspešno organizirali tekmovanje slovenskih perutninarjev, naslednje leto pa gostimo Koko im Podravko. Želim, da bi tudi to srečanje organizacijsko dobro uspelo, zato pozivam novo komisijo za šport in rekreacijo k še boljšem delu. Sedanjim sodelavcem pa se za njihovo pomoč Iskreno zahvaljujem, obenem pa želim vsem športnikom In ostalim delavcem našega kolektiva uspešno leto 1986. Aco Krajnc, predsednik za šport in rekreacijo Nasmejani dobitniki zlatih, srebrnih in bronastih medalj IZID ŠPORTNIH TEKMOVANJ V POČASTITEV 13. DNEVA PERUTNINARJEV KEGLJANJE Posamezno ženske 1. Trafela Marilrtka Ml 158 (kegljev 2. Bedrač Anica Ml 149 kegljev 3. Podbreznik Jožica Ekipno ženske DS 144 kegljev 1. DSSS Posamezno moški 405 kegljev 1. Mlakar Martin DS 407 kegljev 2. Mlakar Girill DS 386 kegljev 3. Stermšek Bojam Ekipno moški TK 364 kegljev 1. DSSS 1154 kegljev 2. TS Sodelovala 20 kegljačev MINIGOLF 1077 kegljev Zenske posamezno 1. Tomažič Rogelj Tatjana DS 66 udarcev 2. Podbreznik Jožica DS 69 udarcev 3. Toplak Janja Moški posamezno DS 70 udarcev 1. St ega r Edvard PT 49 udarcev 2. Mlakar Martin DS 50 (Udarcev 3. Krajnc Jakob Ekipno DS 59 udarcev 1. DSSS PIKADO 308 udarcev Ekipno 1. Perutninske Farme 216 krogov 2. DSSS 207 krogov 3. Transsarvis Posamezno 165 krogov 1. Beronič Frančka PF 74 krogov 2. Zajc Justina DS 57 krogov 3. Petek Kristina SMUČANJE DS 55 krogov Zenske 1. Ekart Tatjana DS 2. Vidovič Marjama PF 3. Toplak Janja Moški DS 1. Ferčec Marjam DS 2. Rogelj Ivan TS 3. Jakomini Stanko Veterani PT 1. Šara Eri h DS 2. Brodnjaik Franc TOK 3. Mlakar Martin December 1985 DS NAMIZNI TENIS Ekipno 1. DSSS II. 2. DSSS 1. 3. Tra,nsservis Moški posamezno do 35 let 1. Stajnko Tone DSSS 2. Šegula Roman DSSS 3. Merc Alfred DSSS Veterani 1. Krajnc Jakob DSSS 2. Jurtkovič Peter DSSS 3. Marinkovič Živorad DSSS Skupaj 30 sodelujočih PLAVANJE Ženske 1. Toplak Janja DS 2. Rogelj Tatjana DS Moški 1. Rajič Boris DS 2. Žlender Boris DS 3. Stajnko Tonček DS Veterani 1. Fara,zdin Aleksander Ml 2. Koter Andria Ml 3. Sara Erih DS Skupaj 20 sodelujočih RIBIŠTVO Ekipno 1. Mesna (industrija 2. Ptujska tiskarna 3. Tovarna krm H Posamezno 1. Kiseljak Ivan Ml 2, Molnar Zdenko Ml 3. Klasinc Edvard PT Sodelovalo 35 ribičev ŠAH Ekipno 1. DSSS 10 '/2 točk 2. Tranisservis 10 tačk 3. Mesna (industrija 9 točk Posamezno 1, Letanja Srečko PF 8'/2 točk 2. Sedlašek Branko TS 8 točk 3. Rojic Boris DSSS 6 točk Sodelovalo 25 šabistav STRELJANJE 1. Slodnjak Stanko Ml 176 krogov 2. Nestorov Javo PT 171 krogov 3. Laura Štefan Ml 166 krogov NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 15. 1. 1986 na uredništvo: Ptuj, Potrčeva 10 REŠITVE UGANK REBUS: Plamensko varjenje (p lame n sko(k) v a r je n je). — SIKOVNA UGANKA: 1. hrast, 2. panter, 3. kotalke, 4. slon, 5. tr- nek. — VTIKAČI: C. — MAGIČNI LIK: 1. prostor, 2. poltema, 3. stava, 4. število, 5. Somalci. —- UGANKE: 1. blazina, 2. nos, 3. abeceda. C/J 3 ca Ul cc 1 PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman, Lojze Cajnko, predsednik), Irena Javernik, Ida Kozel, Anton Medved, namestnik predsednika, Vida Nahberger, Jože Reisman, Marija Širovnik, Dušan Šprah, Jovo Tarbuk. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2200 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, štev 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.