it.103. V Gorici, v soboto dne 22. decembra 1906. Tečaj XXXVI. tihala dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto |l uri predpoldne ter Btane po po § t i prejemana ! „ norici na dom pošiljana: 1 , t0 ......13 K 20 v, ali gld. 6-60 VSJ. a ' .....6 » 60 » t » 3-30 tjm ....<¦< s » *° » • » wo pllmiCne Številke stanejo l^-viiu ;^.......^ ^ S O CA" ima-naslednje izredne prilogo:'Ob nd- '' uu .Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in tdlDot po Ljubljani in kranjskih mestih", dalje uva-,!!• !i-tu „ Vozni red železnic, parnikov in poštnih' "!"Vtn- nio«eeno prilogo „Slovenski Tehnik". "Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici .,.,' <• 1. nadstr. v »Goriški Tiskarni«' AvflabršCekv— i n«oM!a brez doposlane naročnine se ne oziramo. 1 flalasi in poslanice se račun i jo po Petit-vrstah Cc .. j.i-rat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka \Včkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — Kilame in spisi v uredniškem dolu 30 v vrsta. Za '.. ia vsebino oglasov odldanjamo vsako odgovornost. za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gospo; i ulici §t. 7 v Gorici v I. nad tr Z urednikom jo mogoč: govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i § t v o se na-liaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne •spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu.' ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane, vse leto 3 K 20 h ali gld. i-60. »Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v naših knjigarnah is, ieh-le tobakarnah:Sch\varz v Šolski nI., Jellersitz v Nunski ul, Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Pormica, 1. lfovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrončič na trgu dolla Gaserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Vabilo na naročho. Kmalu zatone lolo 1900. Nastopi novo teto 1907., ki bo posebne važnosti. prihodnje leto se izvr.še volitve v državni in deželni zbor. Torej vseskozi izredno politično leto. Stojimo že sedaj sredi hudih političnih bojev. Naši sovražniki in nasprotniki napenjajo vse svoje sikvda li zatrli napredni živelj v deželi ter ^gospodarili goriškim Slovencem s svojo strahovlado. Poslužujejo se vseh sred-felev; kar jim pride na misel, vse je dobro v njihove namene, ki posvečujejo sredstva. Da «o more razkrinkavati ljudi, ki ie slepijo in lažejo, da se more povedati ljudstvu resnica, za to je potreba neodvisnega, svobodnega časopisja. Taka dva časopisa sta na Golim le »Soča« in »Primorec«. Le taka dva svobodna lista moreta pisati resnico, za katero se vedno borita, ter poročati vsestransko o najrazličnejših pojavih brez vsake zvijače, le tako časopisje more voditi ljudstvo do resničnega napredka. Zato pa je potreba, da se število naših naročnikov še poveča, zlasti v nastopnem letu, kateri naj pomeni začetek nove. lepše dobe za goriške Slovence. Nijedne zavedne slovenske hiše naj ne bo v deželi, ki bi ne imela Soče«; kdor ne zmore naročnine za »Sočo«, naj si naroči »Primorca«. Apelujemo tudi na i zven goriške [napredne može, da nas podpirajo z na-jročnino. Vabimo na naročbo, prepričam, da ostanejo zvesti tudi v novem letu [vsi dosedanji naročniki, še druge, ki [toliko naročijo »Sočo«, zlasti še, ker *- najhrže odločimo za to, da bo iz-jUjala »Soča« v letu 1907. po trikrat na teden. Skupno na delo! Reorganizacija »narodno-napredne stranke" na Goriškem. ii. Narodno - napredna stranka na Goriškem se pripravlja na reorganizacijo. Ne pripravlja se na njo morda samo radi tega, ker se bližajo volitve v državni in deželni zbor, ampak ker je nujno potrebna glede* na naš politični položaj in na velike spremembe, ki so se izvršile in ki se potom volilne reforme šele izvrše. Tudi ako bi stala stranka tu kar najbolje organizovana in bi imela najlepši program, bi se morala glede na bližajoče se nove čase spopolniti. Program pa v marsičem ne tiče več v sedanjo dobo. Treba torej drugega, ki bo odgovarjal sedanjim razmeram ter ki začrta pot stranki za bodočnost. Pri nas je še vse polno narodnega, zlasti gospodarskega dela. In tega slednjega se moramo poprijeti s podvojeno močjo. Gospodarsko dobro stoječ mož je lahko vrl narodnjak, ki kaj velja in odločuje! Sedaj imamo ugodnejše železniške zveze, ki se morajo pa še bolj razplesti po deželi, tako v hribih kakor v Brdih, pred seboj imamo Trst, zunanjimi deželami smo zvezani po hitrejšem prometu. To je važen moment pri razmo-trivanju sedanjosti, da se za bodoče okoristimo z novimi zvezami tako, kakor se lahko glede na lego naše dežele. Na to stran je dela za polne roke, in stranka se mora baviti najintenziv-neje z gospodarskim položajem v deželi ter iskati pota in združitve, po katerih se opomore kmetijstvu do polnega razvitka, da se mu splačata trud in delo ter bo zaslužek varoval kmetsko hišo pred propadom. Polno dela imamo glede* obrti in trgovino, zlasti v središču, pri čemur tudi prihajajo v velikanski meri v po-štev nove prometne zveze. V obrti in trgovini imamo že zastopnike, ki so dosegli širno uvaževanje, ali prav tu treba še obsežnega širokega dela, pri čemur moramo poleg obče veljave, katero dajeta trgovina in obrt, računati tudi z dejstvom, da ima trgovska in obrtna zbornica odločilno politično moč nad nami, katero pa treba streti še prej nego jej more narediti konec splošna in jenaka volilna pravica za deželni zbor. — Glede* jezikovne ravnopravnosti, glede" šol, ljudskih, kmetijskih, trgovsko-obrtnih, srednjih ; ojtoje še dela na tem polju. Naše zahteve so znane, aH kako so upoštevane! Upoštevano pa niso le radi tega, ker je nam vlada nasprotna in imamo v drugorodcih nevarne sovražnike, ampak tudi zafegadel, ker se Slovenci sami premalo zavzemamo za take reči, ker ne izrabljamo vseh prilik, da bi dosegli, kar nam pritieo. Političnega dela v širokem pomenu ob sodelovanju kar mogoče velikega števila mož, tega nam je doslej nedo-stajalo. Ali to se spremeni korenito. Reorganizacija mora nam dati zadostno število mož, ki bodo vedno na straži, vedno na delu. Na vrata trka mogočno delavsko vprašanje. Delavstvo si je samo izbojevalo ugled in moč, in koraka ponosno naprej. Napredna stranka je vedno pozdravljala delavsko gibanje ter želela uspeha prizadevanjem v pravem razmerju z manjšo in večjo obrtjo; tako hoče ravnati tudi v bodoče. Naše učiteljstvo je eden najvažnejših faktorjev v našem naprednem, prosvetnem delovanju. Učitelj, ki je na svojem mestu na deželi, posega globoko v ljudsko življenje; čim bolj se uvažuje takega, toliko več koristi ima ljudstvo od njega, in jo mora imeti on od ljudstva. Me«, uradništvom je vse preveč tujcev. Treba pomagati našim ljudem tudi do boljših uradniških služeb, ne le do manjših, na katerih tako radi puščajo Slovence. Močna stranka lahko veliko stori v tem pogledu. Treba skrbeti za splošno izobrcrbo ljudstva s časniki, predavanji, z društvi, treba mu odpirati oči, da si zna pomagati, da se obvaruje Škod. Izobražen narod je pristopen pridobitvam modernih časov ter se ne oklepa starega kopita s tisto trdovratnostjo, katero srečamo dosledno pri neomikancih. Izobražen narod more korakati naprej z duhom Časa, umeti nove pojave na tem in onem polju, izobražen narod pa se tudi ne da izkoriščati ne od nežog-nanih in ne od žegnanih gospodov. Tla za široko politično, gospodarsko in prosvetno delo v naši deželi so ugodna, ljudstvo sprejemljivo — zatorej le krepko na delo! Narodno• napredna stranka mora združiti v sebi vse resne, agilne, dobre, po splošnem napredku hrepeneče in boljših časov si želeče goriške Slovence, na svoj prapor pa si mora zapisati: Delo, delo in zopet delo! — O klerikalizmu. (Besede don R. Murrija.) Poznan je oni agilni laški duhovnik don Romolc Murri, ki vodi napredno laško stranko, katero lazijo klerikalci. Zanimivo je torej slišati, kako misli ta duhovnik o klerikalizmu. Besedi katolik in klerikal ne vzbujata več v vsakem istih pojmov. Katolik je v obče kristijan, pristaš rimske cerkve in papeške hierarhije. Beseda klerikal označuje sicer etimološko pristaša ali člana duhovstvu, ali iz-zivlje pojme z nekako politično primesjo. Govori se o klerikalnih šolah, o zadrugah, ako-prav jih sestavljajo žene ali kmetje. Ne imenujemo klerikalcev ne otrok, ne žena, ne neukih seljakov, ampak pod to besedo umejemo IZDAJ ICA. Evgen Čirikov. i Vonec. kateri je oznanjeval konec JrtUjaj.?e i'e oglasil. '"čenči prvega razreda so dobili nekaj enojk — v ruskih šolah je J najslabši red ¦— za latinske besede, mo-ii za »stariše in učitelje, kateri jih dovajajo M,f?naniu vede*> in se hrupno vsuli iz razreda. Vsi so bili veseli, tudi oni, kateri so »'li kaznovani. 1 Ivan -/amo Ivan ZaPtotin je bil žalosten. tam •ap tin Je korakal za svojimi sošolci zml-i" ^!edal sreP° v tla- Nobeden se ni J za"j\ nobeden ni hotel iti ž njim, aen ni imenoval njegovega imena. fshh/0 Je stoPn Ivan Zaplotin čez zadnjo hm,' P J*e dotel. Petrov in Grigorijev sta se borila med sabo, Petrov je podstavil nogo, Gregorijev je padel na tla. Nekdo je zavpil na vso moč: »Hura!«, drugi so mu pomagali s svojimi glasovi. In Sokolov se je tako razburil, da se ni mogel več premagovati, vzel je mokro cunjo, s katero se briše tablo, in jo vrgel proti oknu. Steklo je zažvenketalo in koščeki so padli na okno in na tla, in gimnazijci so se koj iztreznili, ! hiteli na svoja mesta in vtaknili svoje nosove v knjige.... toda. bilo je že prepozno. Razrednik, »Kozobrk« imenovan, kateri ! je prihitel, je koj opazil kolovodje. Petrov in Grigorijev nista imela več časa, da bi zasedla svoje prostore in sta bila še vsa spehana. Proti njima se je najprej obrnil razrednik. Tudi na Nikolaja Smetonina in na popolnoma nedolžnega Ivana Zaplotina se je profesor razjezil. Ta je bil le gledalec, celo zelo pasiven gledal*1, ker se je mokra cunja dotaknila njego t glave, predno je razbila okno. »KozobrK« je pa zapisal tudi Ivana Zaplotina v razrednico, ker je ostal z odprtimi ustmi na svojem prostoru, ko je zapazil nakrat svojega profesorja. Ravnatelj je prišel in poklical krivce k sebi; zahteval je mirno, toda odločno ime onega, kateri je razbil steklo. Vsi so prenašali stoično njegov prodirajoči pogled in zatrje-{ vali svojo nedolžnost. »Za Boga, Aleksander \ Andrejevič, jaz nisem bil!« — »Ti nisi bil?... i Vprašam te zadnjič...« — »Ne!« — »In tudi ne veš, kdo je bil?« — ^Ne vem.« — »In zakaj gledaš v stran? Glej naravnost sem!« — »Saj gledam — jaz ne vem ničesar, jaz nisem ničesar videl, ravno obrnil sem se tačas.« — »Pojdi!... In ti, Petrov, ali si se tudi ti obrnil?« — »Tudi jaz!« Dognalo se je, da so bili vsi obrnjeni in da radi tega niso mogli povedati imena krivca, kateri je mirno sedel, kot da bi se nič ne pripetilo. Sama Ivan Zaplotin ni mogel prestati in začel je vzdihovati. »Ali si bil tudi ti s hrbtom obrnjen proti oknu?« ga je osorno vprašal profesor. »Ne, jaz ne,« je odgovoril jecljaje Ivan Zaplotin. »Torej, ti nisi bil obrnjen?« »Ne.... jaz.... jaz.... sem stal... jaz nisem ničesar storil.« »Ji nisi bil obrnjen, in vendar ne veš... Čakaj, bratec, ostani danes po pouku do štirih tu.* »Toda zakaj! Jaz sem nedolžen'« je vpil Ivan Zaplotin. Ravnatelj je bil prepričan, da je bil edini Zaplotin kriv, *in rekei je osorno: »Do štirih, golobček! In vi,* obrnil se je k drugim, »lahko greste domov.« Toda oproščeni učenci niso hoteli o tem nič vedeti. »Ali vsi ali nobeden, Aleksander Andrejevič!« je opomnil sramežljivo eden izmed učencev in drug je pripomnil: »Ali vsi brez kosila, ali pa odpustite vsem!« Ivan Zaplotin je popolnoma obupal; jokal se je in rekel: »Jaz nisem bil.... jaz.... brez.... brez kosila....« Ravnatelj je poskušal še zadnje sredstvo: izjavil je, da dobi cel razred slab red v obnašanju, ako ne povedo imena onega, kateri je ubil steklo. Ivan Zaplotin ni razumel te grožnje: menil je, da se tiče ista samo njegove or he. In priznal je vse in izdal svojega prijait-ja Sokolova. »Ne jaz.*. So-kolov je vrgei...« Sokolov je ostal miren. Ko je slišal svoje ime, je stopil k ravnatelju in priznal: »Jaz sem vrgel, Aleksander Andrejevič!« Ravnatelj je zaprl krivca do pete ure in mu ukazal prinesti drug dan rubelj v šolo za razbito steklo. »Ivana Zaplotina je pa pobožal in se slednjič oddaljil. »Obrekovalec!« — »Izdajalec!« — »Blebetalo!« Take priimke je moral shranjevati ubogi Zaplotin, ko se je odstranil ravnatelj — in razred je ukrenil: prvič, naj nihče ne občuje s Zaplotir.om; drugič, naj mu nihče ne da nič prepisati; tretjič, naj mu nihče nobene stvari ne zašepeče; četrtič, naj nihče ne govori ž njim iti petič, da se ga pretepe pri prvi priložnosti. Ivan Zaplotin je sedel v sobi svoje matere in se igral s prsti po divanu. Mama njegova se je napravljala v klub. Stala je pred velikim zrcalom, obračala glavo na des.ao in levo in se ogledovala od vseh strani. Zraven matere je stala hišna Gruša in pomagala svoji gospodinji. »Vse nas je poklical k sebi in ukazal, naj priznamo. Kaj naj priznam? Jaz nisem ubil stekla,* je mrmljal Ivan in nadaljeval svojo igro po turškem divanu. »To bi lahko tudi povedal! Gr ša! Tukaj! Oh, moj Bog! Ne tukaj, globokeje! Ah, neumna gos,« je govorila mama z Ivanom in s hišno istočasno. »Saj sem tudi rekel: Sokolov je ubil in jaz sem nedolžen.« cilje politiSke narave, kateri so na umu osno-vateljem onih Sol. Nikdo ne zove klerikalno onega, kar je v strogi zvezi z bogoslovjem in katoliškim veroizpovedanjem. So katoliška društvo, duhovniki in verska dela, katerih ne imenujemo klerikalna. To dokazuje, da pripadanje rimskemu pontifikatu, kakor so nekateri rekli, ne razlikuje klerikalcev od katolikov, ker je rimski pontifikat obeležje katoličanstva, brez katerega se pada v protestantizem. Mogel bi kdo misliti, da klerikal znaCi katolika, čegar javno delovanje je v skladu s katoliškimi načeli. Tako tolmačenje mu dajejo klerikalci. Med klerikalci m antiklerikalci je mnogo nevtralnih, ki ne sodelujejo v klerikalnih strankarskih borbah, marveč, kljubu temu da se odkrito priznavajo za katolike, delujejo proti politiškim klerikalnim namenom. Zadostuje, če w upošteva katolike Gioberti, Kosmini in Manzoni, ki so pomagali in odobrili jedinstvo Italije. Dandanašnji z dohodom papeža Pija X. ob prcmembah politiških razmer se je spremenil tudi pomen besede klerikal, ker mnogi, čeprav ne mislijo "i novo papeško državo, nadaljujejo po drugi poti dovčerajšnji klerika-lizem. Izvajanje je drugače, načelo je isto. Katoliki so razdeljeni na dvoje. Eni hočejo posoben položaj za cerkev, kakoršen je bil v preteklosti, ter neko zvezo med cerkvijo in državo. Drugi, aplikujoči na oblike politiških in družabnih odnošajev, znanih iz preteklosti, pojem zgodovinske relativnosti, se trudijo dobiti nove formule teh odnošajev za vrnitev verske zavednosti sami sebi iu poklicu katoličanstva, ter da se preskusijo nove razmere, ustvarjene od demokratske družbe, znanstvenega razvoja in delnega upadanja katoličan-stva v latinskih deželah. Za jedne in druge pomeni beseda klerikal jedno in isto. Eni mislijo, da vprašanje obstoji v izvzemnem stanju katoličanstva v prosvetni družbi, hranjenega in zagovarjanega od vseh dobrih katolikov; drugi mislijo, da se to protivi sodobni družbi in samemu katoličanstvu, ker da ne obstajajo več nekdanji odnošaji, ki so vzročali nekoč posebni cerkveni položaj, zato pa se mora katoličan-stvo prilagoditi sodobnim razmeram, demokratskemu režimu in jasnejšemu oadeljevanju cerkve od državo. Namesto da od zunaj nava-Ijujejo na državo, zagovarjajo to, da naj cerkev demokraciji vlije živ duh krščanstva ter pomaga razvoju istega. Mladi predbacivajo klerikalcem, da mešajo politiške in verske reči. Previdnejši uvidevajo, da je v interesu prave politike odstranjevanje verskega vprašanja ter da je. isto rešiti — kakor je Faures govoril v francoskem parlamentu, v svobodnem duhu, ker preganjajo ni rešitev. Oni, katerih interesi so v nevarnosti, katerim je na korist spoj cerkve in države, ga branijo na mnogo načinov. Nihče ne bo imenoval za klerikalca škofa Bonomellija, do-Čim imenujejo tako ministra predsednika Gio-littija in Fortisa radi očitne politiške svrhe klerikalno umerjene zveze, katero sta ona zasnovala. Eekli smo, da se delijo katoliki na dva dela, potem je jasno, zakaj so si tako na- 1 sprotni m zakaj je odlični francoski katolik Pavel Sabatier tako napadel francoske kleri- 1 kalce. Ta kriza se ne reši hitro, niti v notranjih mejah katoličanstva. Elerikalizem se nam prikazuje dandanašnji kot pogrešek, lasten mnogim strankam, nasledovan od stare družbe, da meša vero in politiko, da se okoristi z državo v cerkvene ali protiverske svrhe ter s cerkvijo v politiške svrhe. Vse jasnejšo od-delitev države od cerkve žele mnogi katoliki in nekatoliki. V »Narodnem listu" čitamo: Naš finančni jminister je pred kratkim v drž. zboru utemeljeval državni proračun za 1. 1907., katerega točka ^kmetijstvo" nas kmete najbolj zanima. Povedal je, da se proračun poljedelskega miuisterstva za leto 1907. zviša za K 6,181.225. Iz poročila nas Slovence najbolj zanima, da so se svote za živinorejo in mlekarstvo, za vinorejo, za kmetijski pouk (kmetijske šole) in za zadružništvo od lanskega leta izdatno zvišale. Vlada bo imela torej v prihodnjem letu višje svote na razpolago in naloga naša je, tirjati od vlade, da tudi nam Slovencem trohico te svote prizna. Ne bodimo strahopetni, ustanavljajmo zadruge, kjer so tla za to ugodna. Skrb zadruge naj bo, da si omisli kraju potrebne gospodarske pripomočke, da zboljša in skrbi za umno živinorejo itd. Seve ne more zadruga iz lastnih moči vsega tega doseči, pa začeti, delati je treba in ako dežela in država vidita, da vodstvo zadruge ima dobro voljo za gospodarski ^apredek, pa ji manjka pripomočkov, dala i podpore, treba je le pridno trkati. Vlada je dokazala s podporami, da ji je mar razvoja zadružništva, a pri nas Slovencih je zadružništvo primeroma slabo razvito. Mi prispevamo k državnim potrebam kakor Nemci in naši groši gredo v podporo nemškim zadrugam. Srdit boj bijejo večja mesta zaradi visokih cen mesa. Trgovska in obrtna zbornica na Dunaju je sklenila, da upliva na vlado, naj odpre uvoz živine iz Busije in Rumunske, torej iz dežel, kjer so kužne bolezni nekaj navadnega. Če kupi kmet kakosibodi živinče na Ogrskem ali Hrvatskem, že mora naznaniti, da isto živinozdravnik pregleda in kmet ga plačaj. — Če,ti slučajno kako živinče pogine, moraš tudi — da se ogueš občutljivi globi — naznaniti, in živinozdravniki pridejo in ako se jim, če tudi ni res — kaj sumnjivega domneva, ti pokopljejo živino, ali pa kontumaci-rajo dvor, da ne moreš v doglednem času nič prodati. Kdo ima škodo drugi ko ti ? Tem gospodom pri zbornici pa je deveta briga, če se okuži po uvozu vsa živina v državi. Pa oglejmo si to natančneje! Ali res živinorejec tako drago prodaje svojo živino? Ali je. res cena živine v razmerju s ceno mesa tako poskočila? Kaj še! Živina seje sicer podražila, toda neznatno v toliko, da se kmetu reja živine, ker je krma v ceni zdatno poskočila, primerno dobro plača. Da pa ie meso drago, je lahko umljivo, ker od k , kupi živino prekupec, ta jo proda večjemu kupcu, ta trgovcu z živino v večje mesto in Šele na sejmu v mestu mesarju. Vsi ti med-kupci pa hočejo iz take kupčije živeti, obo-gateti, ti tedaj imajo dobiček, kmet pa, ki je živino redil, dobi za skrb in delo — nič. Mesar proda kože navadno Židu, ta jih proda tvrdki, ista jih podela v usnje in jih trži usnjarjem v prodajo. Žid in trvdka sta tukaj odveč — mesar prodaj kože usnjarju, kateri jih podela in usnje proda. Imela bodeta oba pošten zaslužek in mi ceneje usnje, ker dobiček, kateri bi imela žid in tvrdka, odpadeta^ Take in enake nadeve odstraniti je naloga trgovskih in obrtnih zbornic, ne pa zadeve, katere v njih delokrog ne spadajo. Živinoreja je torej še edina, katera kmetu pod sedaj še obstoječimi cenami rejo dobro plača. Kaj pa ostale panoge? Cene pridelkov so tako slabe, da bode kmet v kratki dobi Ie toliko vsejal, kolikor za prevžitek svoje družine potrebuje. Vinograde mu je uničila uš in z visokimi stroški je prenovil svoje vinograde. Zdaj že pridela precej vina, pa |)rimerno prodati ga ne more, ker večje trgovine kupujejo vino ceno na Ogrskem — navmes tudi ponarejeno židovsko vino — in mi ga moramo za drag denar —- kot domače vino — piti. Delavne moči so dražje — pa pomanj-kuje še jih, ker vse sili v mesta, kjer je delo manj naporno in zaslužek večji. Cene za potrebnosti v gospodarstvu so poskočile, davki z dokl&dami se večajo. Kako naj torej izhaja kmet? In vendar si je.upal finančni minister pri predložitvi proračuna za leto 1907. v državnem zboru trditi, da je »avstrijsko kmetijstvo v najboljših razmerah". DOPISI. \l srca Brd. — (Zapuščena Brda. — Briška železnica.) — Z velikim veseljem in zanimanjem je pričakovalo naše ljudstvo otvoritev nove državne železnice. Mislilo je namreč, da bode imelo od nje kake koristi in dobičke. Toda varalo se je. Ves up do zboljšanja revnega svojega položaja je splaval po vodi. Vsi deli naše dežele so tako srečni da — presrečni, da imajo svojo železnico. Na Gorjane, Vipavce in Kraševce sta se dežela in država docela ozirali. Večino njihovih zahtev sta izpolnili. Le naša Brda — uboga Brda — so zapuščena, ločena od drugih delov dežele; nikdo se ne zmeni za nje, nikdo se ne briga za naše interese. Kolika dobrota in sreča bi bila za Brice, ako bi drdrala nova železnica, namesto za temnim in pustim hrbtom hriba sv. Valentina, skozi solnčne, prijazne in vabljive vinograde Sv. Mavra, ter mimo Kojskega proti Plavem ali Kanalu; vsaj s to-le malenkostjo bi lehko imeli v l.w1 Brd — postajo. Pri izdelovanju noveJrZ smo mislili, da se bodo Brda upoštevala ali zaman! Nihče se ni zmenil - jn nicesa nismo dobili...... Koliko več prometa bi bilo, in kolik več denarja bi steklo v državne blagajni Imajo ga preveč, zato ne marajo zanj. Brda ki prekosijo s svojimi pridelki celo ostal' Goriško, nimajo nobene zveze z drugih kraji. Vse te pridelke mora ubogo ljudstvo znositi oziroma prevažati na najbližjo n0 stajo v Gorico, do katere je treba prehodit" 20—30 km. Ali se nobenemu ne smili trud in znoj našega ljudstva? Ako-bi pa bila v središču Brd posta/a kako lahko bi bilo vse to delo! ' Širšemu svetu je znano, daz0ri-pn-nas prvo sadje, ter da venca v pozni 5^ letino v obilici izborna vinska kapljica, od-likovana na raznih razstavah v Gorici in na Dunaju. Vsi ti pridelki ne ostanejo doma ampak se razpošiljajo križem sveta. Kako težavno je razpošiljanje in prevažanje p0 naših slabih in strmih poteh! Komu pa naj pripisujemo krivdo, da so naša Brda tako zapuščena?! Naše, do sedaj speče ljudstvo, se pri-čenja zbujati ter se zanimati za napredek in blagostanje. Uvideva važnost železnice ter njene koristi; rodila se je tudi v njem Želja po železnici. Od vseh strani se sliši govor: ako imajo Vipavci, Gorjani in Kra-ševci železnico, moramo jo imeti tudi -mi! To je naša zahteva, tudi mi smo davko plačevalci kakor oni, tudi mi potrebujemo železnico; tudi na nas se morajo oziral zastopniki ljudstva ter upoštevati naše težnje in zahteve. Železnico — hočemo! To bodi naše Božično darilo in predmet razmotrivanja v dolgih zimskih večerih! Po celih Brdih naj odmeva zahteva: »Železnico hočemo! — železnico hočemo!« Uverjeni smo, da naši državi in deželi ne bode ugajal ta klic — to probujenje; najdejo na tisoče izgovorov in mogoče tudi da — denarja nimajo. Povemo že naprej, ako lahko razpolagate s sredstvi za razne nepotrebne in človekoljublju nasprotne stvari, lahko žrtvujete tudi malenkostno vsotico, da dobimo železniško progo med Gorico in Krminom. Ta nova proga naj bi se vila mimo Kojskega, Vrhovlja, Višnjevih Nebla v Krmin. Ta zveza bi ne bila težavna, ker so ' in skoz dolinice. To '"¦ naša zahteva - pri njej ostane^-: dokler se nam ne ugodi. Kakor so prispevale Vipavske občine za gradbo lokalne železnice, tako bi tudi drage volje prizadeta briška županstva žrtvovala primerne vsote. Lahko so zagotovljena da ne bode ta prispevek zavržen, pač pa se sto in stokrat poveča. Poživljamo naša županstva, naj bi se v tem pogledu malo zganila ter se zanimala za poštene,zahteve ljudstva, katero jim bode več kot hvaležno. (Dal)e u prilogi.) »Nič ti ne morejo napraviti, ah, kako je to grozno!« ga je prekinila mama in se obrnila proti Gruši. »Jaz sem rekel, in sedaj me zasmehujejo, pravijo mi izdajica, obrekovalec« »Ah, Vanja, ti si zelo siten — in vedno, ko nimam časa. Saj vidiš, koliko dela imam! Popravi še tukaj, Gruša!« Ivan je umolknil. Še nekaj časa je brskal s prsti po divanu, vstal in šel mirno in tiho iz sobe. Šel je k očetu. Rahlo je odprl vrata v očetovo sobo in pogledal vanjo. Tudi papa se je pripravljal za klub. Njegov obraz je bil vesel, zadovoljen je bil gotovo sam s seboj in si skrbno vihal svoje brke. Ivan je vstopil. »No, Ivan Petrovič, kaj mi imate lepega povedati ?« se je šalil papa. »Ali si že končal?« je vprašal žalostno Ivaa »Že, dragi prijatelj.« , »Mama bo tudi kmalu gotova,* je tiho omenil Ivan. Molčala sta. Ivan je sedel na velik naslonjač pred pisalno mizo. »Okno so danes pri naš razbili,« je rekel in vzdihnil. »Aii ste ga Vi ubili, Ivan Petrovič?« se je zopet šalil papa. »Ne, papa; Sokolov ga je ubil in mene je hote! ravnatelj zapreti brez kosila, dasi sem bil nedolžen.« Solze so zabliščale Ivanu Petroviču v očeh. Tako hudo mu je del spomin na to nepravičnost »E-he-he, Ivan Petrovič L Zakaj se pa jočete? Stvar se je gotovo pojasnila?... Si-li rekel, da nisi ti ubil stekla?« »Da, papa. Toda zasmehujejo me z izdajico, z obrekovalcem.« »Kateri pa? Kaj? Kdo, moj dragi?« »Vsi... povedal sem resnico in oni nočejo več z mano... govoriti...« »No, potem tudi tebi ni treba več ž njimi govoriti. Saj nimaš povoda, da bi se jokal? Saj si govoril resnico? Resnica, moj prijatelj, pred vsem resnica! Ne laži nikdar, to ti bodi javno pravilo. Ti si moj dobri sinko. Nehaj! Dovolj!« In papa je božal svojega resnicoljubnega Ivana Petroviča. Ivan Petrovič je pa začel še bolj jokati. V tem trenotku se oglasi zvonec v predsobi. Papa se je prestrašil, in pustil dečka. Ivan si je hitro obrisal solze z rokavom. Oče je hitel k durim in poklical! »Gruša! Gruša! Reci, da me ni doma! Smo v klubu! Ali slišiš?« Gruša se je takoj ".mila in izročila očetu posetnico. Papa jo "je prebral in jo jezno vrgel na mizo. Naprošen je bil, »naj pride takoj k nekemu bolniku«. Ivanov papa je bil namreč zdravnik. »Niti minute počitka ! Ne razumejo, da sem tudi jaz človek in da rabim počitka,? je godrnjal papa. Ivan je vzel posetnico v roke in začel brati.... »In če umre bolnik, papa?« »Ne vtikaj povsod svojega nosu, kjer se te ne potrebuje,« ga je prekinil papa. Mama je prišla v tem trenotku v sobo, majestetična, s svetlečim se obrazom, z nagim vratom in nagimi rokami. Po njeni obleki so se bliskali bUeri in zlato. Njena navzočnost je razširjala šmarnični vonj, in papa se je nehal jeziti. »No, upam, da je vse v redu. Peljiva se!« Papa je poljubil mamo. Ivan Petrovič je pa začel premišljevati. Zakaj laže papa, da ga ni doma? Saj se ne-sme lagati! V jedilnici sta sedela pri okrogli, z voščenim platnom pokriti mizi Ivan s svojo latinsko slovnico in guvernanta z nogovico v roki. Učenje je počasi napredovalo, vedno je mučilo Ivana vprašanje: »Ali sem prav storil, da sem izdal Sokolova, je bilo li dobro, da sem govoril resnico!« »Mihejevna, si se že kdaj lagala?« »Zakaj naj bi se lagala, Vanja?* »Nikdar? Niti enkrat ne?« •>Ne spominjam se, da bi se lagala kdaj.« »In papa, ali se laže?« »Ah, Ivanček, kaj govorite! Ali se to spodobi ?« »jaz nisem kriv, da se papa laže. In on se laže, laže — malo poprej se je lagal.« »Nehajte, Ivan, in učite se svojo nalogo!« »Ti, Gruša, zakaj se lažeš?^ jo je prekinil, ko je zapazil ravnokar vstopivšo hišno. »Kdaj?« »No, prej! Saj si rekla, da ni papana doma, če tudi je bil.« »Kaj meni mar?... Jaz rečem, kar se mi zapove. Z resnico samo se ne da živeti, mladi gospod.« »Zakaj ne?« Jaz bom pa ž njo živel!« je kljuboval Ivan. »Kaj meniš? Ali je bito opravičeno, da sem izdal Sokolova? Ubil je steklo in jaz sem povedal!« »Ni prav izdati svoje kolege,« se je vmešala guvernanta v pogovor, »združiti se je treba, med kolegi se marsikaj dogodi.« »Potem sem jaz izdajica?« »Da, sama verujem v to.« »Ivan je molčal. Zaglobil se je v slovnico, sklanjal je in bral, ne da bi razumel besedice. Po slovnici je začel z verstvom in hotel ponavljati. »Papa pravi: laž je greh, sam pa laže... In guvernanta in Gruša mi pravita izdajica...« Čutil je, da ni prav napravil, ko je izdal Sokolova, čeprav je povedal resnico. »Kaj delaš, Ivan?« j Ivan ni dal odgovora. . »Mislim, da je zaspal. — Ivan Petrovič. Ah, Ivan Petrovič!«-| Guvernanta je prijela Ivana za roko. i »Sleči ga bo treba, če ne se bodo milost-ljiva zopet jezili,« je šepetala guvernante Kako se je vstrašila, ko jo je Ivan Petrovič jezno pahnil od sebe: , , I »Sam se slečem! Pusti me v miru.' »Mislila sem, da spite...« | »Ne, nisem spal.« Guvernanta se je odstranila m j® njeno mesto je prišla Gruša. »Ivan IW*' Slecite se vendar!« j »Stran od mene!« . ' »To ni lepo. — Gospoda ne .spi v hlačah. Milostljiva se bodo jezili,* le P' govarjala Gruša Ivanu Petroviču. ., »Jaz spim v hlačah,« je odgovor« iezno* pptro- i Gruša je skušala opisati Ivanu j e» ^ viču mamin strah, ako ga najde speče«' hlačah, poskušala nepoboljšljivemu mladem« gospodu lastnoročno sezuti škornje m si«. hlače. Toda Ivan Petrovič je brcal z noga« in vpil: »Pusti me, Gruša; jaz se ne zrnen« za te, ne moti tudi ti mene!« fr | »Ne brcajte, mladi gospod! Taka sramnost!« . j, »Jaz bom brcal... Jaz nisem kriv, *-j »Nesramnost!« Pe. j Gruša se je vjezila in odšla. Ivan ^ ; trovič je ostat sam in zopet premisijev' onem vprašanju. Dolgo časa je mi»» . vzdihoval. Slednjič je zaspal v »'a^",0 škornjih, in guvernanta in hišina sta st , bali. — Misli slovenskega kmeta. Priloga „Soe»" *t. 103. z dne 22. decembra 19 ' Nadalje se obračamo tudi do naših poslancev, da se z resno voljo ozirajo zahteve ljudstva ter naredijo v ta namen fla ve korake. To so zastopniki ljudstva, ki pr3res zanimajo za interese onih, katere za--Lajo, ne pa da šuntajo in dražijo ljudi 'a shodih proti njim neprijetnim osebam. V La za katera se nikdo ne zmeni? naj pri-3 jo' da na svoja ušesa' * sliši jd'iaopta#čemV|? las in potrebo ljudstva. Sem naj sklicujejo shode, katerih prva in glavna točka, bodi: S »Briška železnica« - in potem T ie druge homatije. To bode zanimalo naše Ijvidi, pribita na shode v, obilnem lig: ,.| . sjcer bodo zbirališča prazna in pusta. V Brici! To — bodi naše — Božično darilo! Zagotavljamo Vas, ako bodete delali v tem smislu vsi skupno in složno, n°e bode Vaš glas------glas vpijočega v pu- sfovi tudi ne bob ob steno! ZmaSa bode naša!! Vox populi — vox Dei! Domače in razne nouice. U\ BOŽlČnfh praznikov odpade številka „.W dae 2«. i. m. Ob tej priliki želimo vsem našim p. n. u:\rOLiiikoni in somišljenikom vesele Božične praznike. Promocija. — Dne 17. t. m. je bil pro-Diovirau na češkem vseučilišču v Pragi (ioktorjom prava gospod Josip Fe r U1 j a, „as rojak iz Doberdoba, sedaj odvetniški kandidat v Tolminu. Naše čestitke! Imenovanja v veterinarski službi. — Veterinarski asistent Peter P i rje ve c je imenovan c. kr. okr. živinozdravnikom v Sežani; klav-niški živinozdravnik Lavoslav S i m e n t h a I v Trstu je imenovan dež. živinozdravnikom v Vipavi. Iz notarske SlUŽDe. — Resignirani notar v Trsta dr. Blaž Quarantotto je imenovan notarjem v Kopru, notarijatski kandidat Anton .¦usti na Volovskem notarjem v Buzetu, no-tuijntski kandidat dr. Jakob Viscontini v Trstu notarjem v Motovilim in notarijski substitut na Krku dr. Auton Petris pl. Plauno notarjem na Krku. Volitve v predstojoištvo In razsodišče delavske imroiatnlce proti nezgodam v Trsti- — Tržaški odbor za skupno slovensko - hrvatsko volilno akcijo vabi nujno vse narodno misleče podjetnike, da pošljejo takoj glasovnice pravilno podpisane na naslov odboro-vega predsednika g. dr. Edvarda S i a v i k a, advokata v Trstu, ulica Galatti štev. 1 8. Volitve so dne 29. t. m.; glasovnice morajo biti v svrho ureditve že nekaj dni pred volitvijo v odborovih rokah. Županstvo Miren je podarile 20 K pevskemu in glasbenemu društvu v Gorici in 30 K &kM sv. Cirila in Metoda v Ljubljani mesto Mgrobnega venca Simonu Gregorčiču. Koncert »Pevskega In glasbenega društva" dne & t. R!. — K poročilu v zadnji številki ho-fcno danes podati nekaj opazk, s katerimi »kasarno oceniti način izvajanja ter sploh nastop društvenega zbora. Ponavljamo najprej Preiskoualni sodnik. fl. P. Čehoi). Iz ruščine prelomil Al. G. Okrožni zdravnik in preiskovalni sodnik sta se peljala lepega jesenskega j™« na obdukcijo. Preiskovalni sodnik, mS- kaWh petintridesetih let, je za-miSljen zrl na konje in pričel: * y prirodi je mnogo zagonetnega ii«» •—w&a> a ^udi v vsakdanjem živ-W«» doktor, naleti človek cesto na Pojave, ki jih ni mogoče na nikak na-^n objasniti. Znani so mi nekateri čudni '« nenavadni slučaji smrti, kojih vzroke nii.?i?na^ Pojasniti samo spiritisti in ™Jata; medtem ko obstrmi ob njih člo-na Z> zdravil»i možgani. Poznal sem is 'riIner zel° izobraženo damo, ki si bi*, Pror°kovala smrt, in je umrla dan Z-Sake8a vidnega vzroka prav oni umi- .g,a 3e »»povedala. Dejala je, da un»je takrat, in umrla je.« nii J P°Java »rez vzroka,« je odvr- v 4raar«kv>Kier J6 sm.rt'tam >e tudi ni8 v i^rt1' ,Kar se Pa ti6e prorokova-di»* J®mteil da je na tem zelo malo ču-SDlrSf8?' .Vse naše dam* in ženske stva ^ ai2 7e6 ali manJ dar Proro" 8Wa m predslutenj.« ie bn» ^ib?' toda m°3a dama» doktor, ;i' ona nekai novsom nneohna»a v «,•«' še enkrat, da se je koncert izvedel v splošno zadovoljstvo, potreba pa je zato, da se omogoči napredovanje in še boljši vspeh, da tudi kritično ocenimo koncert; kajti mi smo mnenja, kakor smo to o priliki prejšnjih koncertov ponovno poudarjali, da pevsko društvo, ki hoče zavzemati Čim višje stališče na prosvetnem pclju, to je na polju glasbene umetnosti, •0a^Mrftk^ue-rg|a«be, se nima,bati tudi stroge kritike, ki ima vedno nameri, da se nedo-statki, ki se še opažajo, pri prihodnjih nastopih odstranijo. Pevski,zbor ni sicer mnogoštevilen, toda opaziti je, da vsak glas zavzema svoje mesto tako, da kaj zaleže, in da ni med pevci nemih statistov; zato je kljub manjšemu Številu zborov nastop zadosti mogočen tudi v tako veliki dvorani, kakor je dvorana Trgovskega doma, in kljub razmeroma močnemu ter sem-" tertja morda preglasnemu orkestru. „Nesčasna vojna" je moderna skladba, ki zahteva veliko od orkestra in od zbora. Orkester je pač v goriških razmerah bil dober, le škoda, da se grupa lesenih pihal ni dobro ujemala, ker je nezadostno zasedena, kajti taka skladba kakor „Nesčasna vojna" zahteva, da niso dobri samo prvi instrumenti, temveč tudi drugi nižji instrumenti morajo biti v dobrih rokah. Sicer pa moramo biti zadovoljni tudi z nastopom orkestra, zlasti ker se mora konstatirati, da je od zadnjega nastopa sem prenovljen in je upanje, da se vedno bolj konsolidira. ¦— Skladba je napravila mogočen vtis takoj po svojem realističnem začetku, v katerem se nam naznanja prihod vojaštva. Nenavadni tempo, prikrojen akcentu besedila, je bil dobro pogojen. Partija, ki jo imajo prvi basi („Teže ja byeh maširoval" itd.), je bila peta nekoliko monotonno, manjkalo je temperamenta. Tudi nastop samih altov je izdajal pomanjkanje pozornosti. Vtis pa je bil vedno prav dober tam, kjer je nastopil polni zbor, d očim so posamezni glasovi nastopali manj sigurno. Zlasti bo treba v prihodnjosti vso pozornost obračati na to, da je nastop y s e h pev<-,ev istočasen. Ako w izpregleda te male nedost&tko, se pa mora priznati, da je bilo izvajanje Novakove skladbe prav dobro, na koncu pa naravnost izborilo. Od veščaške strani se nam je zatrjevalo, da pevski zbor Glasbene Matice, ki je izvajal to skladbo na svojem izletu v Trst, ni boljše pogodil skladbe, kakor jo je zbor Pevskega in glasbenega društva na tem koncertu. To je vsekakor priznanje, vredno zabeležbe. Tak vspeh je seveda zasluga dobrega pevovodje, ki operira pri dobrem zboru vedno tudi s kako improvizacijo, s katero pevski zbor navdušuje in tako vdahne skladbi gorko življenje. K tej točki omenjamo še, da je popolnoma prav, Če se poje take tipične skladbe v izvirnem besedilu, ker se prevod skladbi nikdar ne bi podal tako že radi različnega naglasa našega jezika v primeri z izvirnim mor a v s k i m narečjem. Sledeča možka zbora „Moč ljubezni" in »Pomlad" sta se pela lepo in sta tudi jako ugajala. Isto se mora priznati o Adamičevem možkem zboru „Franiea", ki ga je možkizbor prav dobru obvladal kljub dinamičnim težko-čam skladbe. umna in brez vsakih predsodkov. Njene oči so bile umne, jasne in poštene; obraz odkritosrčen in razumen, z lahkim, čisto ruskim usmehom v pogledu in na ustnah. Ženskega, če že hočete, je bilo na nji samo eno, in to, njena — lepota. Vitka in gracijozna je bila kakor ona breza tam, in njeni lasje so bili mehki in lepi, ko svila. Da jo boste bolje umeli, pristavljam še, da je bila to ženska polna omamljive veselosti in brezskrbnosti, in one umne, prijetne )* domiselnosti, ki je lastna samo misle-čiui, prostodušnim in veselim ljudem Morete potem tu govoriti še o spiritizmu, misticizmu, daru predslutenj, ali o čem podobnem ? Vsemu temu se je ona smejala.« Zdravnikova kočija se je ustavila pri vodnjaku. Sodnik in zdravnik sta se napila vode, pretegnila se, in čakala, da napoji voznik konje. »No, zakaj je torej umrla ta dama ?« je vprašal zdravnik, ko je kočija zopet zdrčala po cesti. »Na čuden način je umrla. Nekega lepega dne stopi k nji mož in ji pravi, da bi ne bilo slabo na pomlad prodati stari koleselj, in kupiti mesto njega kaj novejšega in lažjega; ravno tako bi lahko premenili levega priprežnega konja, a Bobčinskega (tako je bilo ime enemu izmed konj) bi pripregli k oj-nicam. Žena ga je poslušala in mu rekla: Neprijetno je seveda vplival lapsus v intonaciji mešanega zbora »Ljubezen". Na koga pade krivda, ne moremo niti preiskavati, še manj razsojati. Vsekakor pa naj bo ta pripetljaj svarilo zboru in pevovodji k večji pozornosti za prihodnjost Sicer se pa kaj takega lahko pripeti tudi najboljšemu zboru. Neprijetni vtis je izbrisal zbor takoj pri vseh poslušalcih, ker se je skladba? nanovo pričeta, pela skozinskoz dobro. Pričakovanje celega večera je kljub krasnim dosedaj omenjenim skladbam naravno tvorila Čajkovskega kantata „Moskva". Lepoto skladbe mora pač priznavati vsakdo. Značaj njen je pristno ruski in ima v sebi nekaj slovesnega cerkvenega. Obširno se je o skladbi sami že pisalo. Za dobro proizvajanje zahteva ta skladba dober orkester in silen zbor.tejr.. dovršene soliste. Čajkovski je vse to imel v obilni meri na razpolago; zlasti so svetovno znpni silni basi ruskih zborov. Ker je skladba priložnostna, je skladatelj morda že naprej računil z močmi, ki so mu bile na razpolago. Nemalo poguma je pokazalo Pevsko in glasbeno društvo, ko se je lotilo te obsežne in težke skladbe, in veseli nas, da moremo danes izjaviti, da je, kakor je bilo pričakovati, prav dobro rešilo težko nalogo. Pelo se je izborno, zlasti obeh solistov ne moremo zadosti pohvaliti. Gospodična Hrovatinova je v svojih ljubkih „ariosih" krasno predavala, kakor še nikdar ne tako lepo. Videlo se je, da je bila izborno razpoložena. Tudi si ne moremo želeti čistejše intonacije. G. B e v k je pokazal izredno nadarjenost v lepem predavanju, zlasti v visokih legah. Težki tempo v recita-tivnem »monologu" je z lahkoto pogodil. Kakor mlad pevec je pokazal, da razpolaga z nenavadno obsežnim glasom, ki je njegovi težki ulogi popolnoma zadostoval. Izmed zborov se je slišni prvi zbor prav dobro, dasi morda strogega kritika ni popolnoma zadovoljil. Sploh je zbor pel kantato jako lepo, je bil zadosti močan ter je dal pravega izraza veselemu „nllegro" tretjega zbora ter veličastnemu „slava" v »finale". K sklepu moramo „ Pevskemu in glasbenemu društvu" le čestitati na vspehu, ki si ga je priborilo s tem koncertom. XYZ Smrtna kOSa. — V Perteole v Furlaniji je umrl 90 let štiri Slovenec Josip Kovačič, rojen v Avčah nad Kanalom. Mož je doživel redko starost 90 let, pa bi bil še živel, da ni padel po stopnicah ter se pri tem poškodoval, kar mu je provzročilo smrt. Ta Kovačič je bil znamenit človek. On je zadnji izmed zvestih služabnikov princezinje Bacciochi; penzijo je dobival od uprave cesarice Evgenije v Villa-vicentina. V Florenciji je bil v službi princa Jerolima Napoleona, bivšega kralja vestfalskega, katerega je spremljal po vseh njegovih potovanjih. Ko sta umrl kralj in kraljica, je šel v Kanal, kjer je vstopil v. službo pri princesi-nji Bacciochi, s katero je potoval ter mu je vse zaupala. Po njeni smrti se je nastanil y Villavicentina. Pokopali so ga v Rudi poleg njegove žene. Pogreb je bil prav lep in udeležba velika. Mesto postajenačelnika na državnem kolodvoru v Gorici. — Pred kratkim smo opozarjali na t« mesto, katero se ima kmalu oddati. Sedaj i;«- — Stori, kakor ti je drago, meni je sedaj to vseeno. K letu bom že na pokopališču. — Mož je na te besede zamajal z rameni in se nasmehnil. — Nikakor se ne šalim — je odvrnila ona. N iznanjam ti povsem resno, da kmalu umrjem. — — Kedaj kmalu? — Takoj po porodu. Porodim in umrjem. Mož ni pripisoval tem besedam nikakega pomena. Ni veroval v pred-siutnje, in je vrh tega dobro vedel, da so ženske v drugem stanu zelo muhaste, in se navadno udajajo mračnim mislim. Prešel je en dan, a žena mu je pričela zopet s tem, da umrje takoj po porodu, in to je ponavljala potem dan na dan; on pa se ji je smejal, nazivaje jo babjevernico., vražarko in noro žensko. Bližnja smrt je postala ženi fiksna ideja. Ko je ni slišal mož, je šla v kuhinjo in pravila tam pestunji in kuha- iei o svoji smrti. — Dolgo me ne bo več, otroci moji. Takoj ko porodim, umrjem. Ne bi umrla rada tako zgodaj, ali usoda to hoče. Pestunja in kuharica sta se spustili ob takih prilikah v jok. Zgodilo se je tudi, da je prišla k nji popova žena, ali žena pamješčika*), in peljala ji jo v kot in pričela znova ono pesem — o njeni bližnji smrti. Govorila je resno, z nekim neprijetnim usmevom in izra- ¦) veleposestnik, domestuje načelnika oficijal Wieser, zagrizen nemški nacijonalec, ki deluje za nem-štvo v Gorici ter preganja in odpušča slovenske delavce, da jih nadomešča z Nemci. Ta človek hoče postati načelnik na državnem kolodvoru v Gorici, dasi tudi ne zna deželnih jezikov. Protestujemo že naprej) da bi dobil to službo Wieser. Opozarjamo p o si a ne e, da je na razpolaganje več starejših in sposobnih uradnikov. Zganimo se energično, da. dobimo na tako važno mesto uradnika, ki ne >bo deloval proti nam sovražno, kot deluje že sedaj Wieser! Po cbčnem zboru »Otroškega vrta" v Solk&.u dne 15. t. m. se je nabralo v korist otroškemu vrtu vgostilni Marušičevi 10 K 92 h, za kar se odbor zahvaljuje. —Perfrattazlonl dellir Ilir Torna!a IWa^ VilT defla Dleta Provlnclale.,.. — Pred kratkim je izšlo poročilo o sejah deželnega zbora od 25. okt. do 24. nov. lani. Opravljeno je vse tako po laško, kakor pritiče v času zveze viteza Gregorčiča z vitezom Pajerjern. Slovenska krajevna imena so tudi v tem poročilu mrcvarjena po laško, ker v deželnem odboru ni nikogar, ki bi se postavil po robu pačenju naših krajevnih imen. Berbuč je vesten, kadar treba spraviti v žep krone iz deželne blagajne za trudapolno odborniško delo! Kako nastavljajo Lahe za deielne uradnike v času Pajer-6regortlfieve zveze, — Par mesecev že sedi v deželni hipotečni banki neki laški prakti-kant, ki ne zna niti besedice slovenski. Ko so ga sprejeli v službo v deželnoodborski seji, je šlo v glavnem za dva prosilca. Eden je bil Slovenec, sin znanega slovenskega klerikalnega zagrizeuca v Gorici, drugi pa sin tukajšnjega poštnega upravitelja Roghella. Slovenskega prosilca so zavrnili, sprejeli pa sina Ro-gelje, dasi ne zna slovenski, in je torej že iz tega vzroka nesposoben za deželno službo, vrhutega pa precej nevabljiv na sploh za delo v deželni hipotečni banki. Pravijo, da se je potegoval za Rogeljevega sina zlasti poslanec Bolko, ki je v kuratoriju deželne hipotečne banke ter ima vipavsko pošto. Že umevno, aa tiči tu zadej vipavska pošta! Toliko slovenskih mladeničev imamo, ki bi lahko vstopili v deželno službo, ali tu se dobi slovenski poslanec, ki dela radi svojega dobička za Laha, ki ne zna nič slovenski, in dobijo se slovenski odborniki, ki pustijo na cedilu slovenskega prosilca ter se udajo tebi nič meni nič za Laha. Tukaj, tukaj se vidi, kako delajo klerikalci za slovenstvo Gorice, in kako daleč so zabredli pod zvezo Gregorčič-Pajerjevo! Odkar edijo klerikalci v deželnem odboru, je bilo sprejetih že cela vrsta laških uradnikov v deželno službo; slovenska odbornika po navodilu Gregorčičevem pri takih prilikah lepo pokimata, pa je; in za to »delo" sta še drago plačana iz žuljev ubogih davkoplačevalcev i Uradnikov pri deželnem odboru je 26; od teh samo 7 Slovencev. Pri deželnem tajništvu ni nobenega Slovenca, v deželni pisarni en sam, v stavbinskem uradu en sam, (risar); v knjigovodstvu jih je še največ, 4. Vsa boljša mesta imajo seveda Lahi. zom zlobe na obrazu, in ni trpela nobenega ugovarjanja. Oblačila se je navadno po najnovejšem kroju in se rada lepotičila, a ko je videla tedaj pred sabo smrt, je vrgla vse od sobe in hodila okoli skoraj v capah; ni Čitala več, ne smejala se. — Malo za tem je šla s svojo teto na pokopališče in si izbrala tam mesto za svoj grob, a pet dni pred porodom je napisala oporoko. Imeti morate pred očmi, da je storila to pri najboljšem zdravju, brez najmanjših znakov bolezni ali kakega nerazpolo-ženjf Porod — brezdvomno s težavami, česte s smrtno nevarnostjo združen do-godljaj, je bil za to žensko, o kateri vam pripovedujem, brez vsake nevarnosti, in ni se bilo bati v resnici ničesar. Možu je konečno ta njena historija presedala. Pri obedu se je razsrdil nad njo, in ji rekel: »Čuj, Nataša, kedaj bo^ enkrat konec tem glupostim?« »To niso gluposti. Jaz govorim golo resnico.« »Gluposti! Svetoval bi ti, da končaš enkrat s takimi bedastočami, da te ne bo kedaj tega še sram. t Prišel je porod. Mož je r ročil iz mesta najboljšo babico. Bil je to za ženo prvi porod, a je iztekel tako, da si bolje ni bilo želeti. Ko je bilo vse končano, je porodnica želela videti dete. Pobožala ga je in dejala: Od 26 uradnikov (ušteti dnevničarji in ' kalkulanti) samo 7 Slovencev! In to v dežel-aem odboru dežele, ki je po pretežni večini slovenska! Pa tudi slovensko ne znajo. Deželni podtajnik ne zna slovensko, deželni inženir in arhitekt ne znata slovensko, itd. itd. In ti gospodje so bili sprejeti v deželno službo (ter so najimenitnejše plačani) brez vsake^ ovire od slovenske strani. Če bi bilo že vsaj pol in pol — ne pa tako, do sprejemajo samo toliko Slovencev, kolikor jih prav, prav neobhodno rabijo. Kam prideirto, če bodo še kaj časa klerikalci, združeni s Pajerjem, sedeli v deželnem odboru ?! Ravnateljem v mestni ženski bolnišnici v Gorici je bil imenovan v predzadnji seji mestnega sveta primarij pr. Pontoni. 0 koncertu »Pevskega in glasbenega društva" je priobčil tukajšnji laški list „11 Gazzettino Popolare" simpatično pisano poročilo. LaŠKi klerikalci delajo že na vse kriplje za prihodnje državnozborske volitve. V Furlaniji so ustanovili politično društvo, v katerem so skoro sami duhovniki, vodja je prost Faidutti. Klerikalci upajo pridobiti v Furlaniji oba dr-žavnozborska mandata, pa tudi m mandat Go-rica-Loenik se bodo borili. Poročajo nam, da je skušal Faidutti v nedeljo imeti shod v Loč-niku, pa so mu ga razbili. Spoienik Petru Zorettll« v Gorici. - siove-čemu furlanskemu pesniku Petru Zoruttiju nameravajo postaviti spomenik na Travniku v Gorici. To misel je sprožilo olepševalno društvo „Progressou v Gorici ter je baje našla povoljen odmev v Furlaniji. Kakor čujemo, se hoče pečati ž njo tudi mestni svet goriški. — Zorntti je slovenski Zorut iz Brd. — , Nova lekarna f Gorici. — v predzadnji seji mestnega sveta goriškega je naznanil župan, da je dovoljena za Gorico nova lekarna, in sicer v bližini starega pokopališča. Mestni svet pa se poteguje za lekarno kje blizu ulice Sv. Klare ali v tej ulici. Na progi Jesenlce-TrMŽ se opustita z novim letom vlaka št. 1720 in 1721; ostaneta paše nadalje v prometu na Črti Ljubljana-Jesenice. Valilo k Božični veselici, katero priredi društvo »Otroški Vrt" V Solkanu dne" 23. decembra 1906. ob 4. uri popoldne v prostorih gosp. Antona Mozetiča. Vspored: 1. Petje: Hajdimo povedimo. 2. Prizor: Pomlad oživlja cvetlice. 3. Prizor: Mlatiči. 4. Petje: Nazaj v planinski raj. 5. Prizor: Cigani. 6. Petje: Zimo. 7. Igrokaz : Materin god. 8. Srečkanje. Vstopnina: Odrasli 40 v, otroci 30 v, sedeži 60 v. Ker je čisti dohodek namenjen za vzdrževanje otroškega vrta, se radodarnosti ne stavijo meje. Mesto vsakega posebnega povabila. Odbor. Pevskem In glasbenemu društvu sta darovala mesto udeležbe pri koncertu 3 K gg. A. Sebi \ z in Al. Mozetič. Z ženskega užiteljlšfia. — Pišejo nam iz mesta: »Gcjenke drugega italijanskega tečaja na učiteljišču imajo veliko sobo. Kadar pridejo Slovenke tje na skupen poduk, so komodno vse v sobi. Italijanskih gojenk v tem tečaju je 38. Slovenk v drugem tečaju je pa 42, pa imajo jako majhno sobo za tako število. Šolski ravnatelj in svetnik zmerja gojenke s psovkami: Koze. in smrkavke. To deia nekako redno. Lep pedagog! Sliši se pogostoma, da se pro-težira Italijanke ter brezobzirno ravna s Slovenkami — od strani nekaterih gg. slovenskih profesorjev!!« Pri deželni hipofečal banki je izmed 6 uradnikov en sam Slovenec. Drugi niti slovenski ne znajo. V kuratoriju sta dva slov. klerikalna deželna poslanca Bolko (ta je celo predsednikov namestnik!) in Lapanja = O. Pajer je spravil z lahkoto tudi tir Lahe do dobrega kruha, ker v deželnem odboru ni naletel na nikak resen odpor pri slov. odbornikih. Še kihniti seT heupata, kadar jima Pajer postreže s tako hudim tobakom. Klerikalcem je le za deželne krone — v drugem pa naj se godi Pajerjeva volja. Če bi sedela v deželnem odboru dva slovenska moža, bi bilo že drugače! Saj pod prejšnjim od-borništvom je šlo dobro in je bila pripravljena pot, po kateri bi bila morala hoditi slovenska odbornika od leta 1901. naprej — toda krenila sta pod zvezo Gregorčič-Pajerjevo na pota pasivnosti. „Smo v manjšini" pravijo, pa se oddahnejo! O delu in odporu nimajo kaj povedati. Celjska »Domovina" je priobčila o prevodu Dumasovega dela nGrof Monte Cristo" „kri-tiko" iz peresa nekega — on —. Razdelil je to »kritiko" v dva dela. En del je naslovil na Gabrščeka, drugi pa na prevajatelja., O Ga-brščeku pravi, da je začel v velikem številu izdajati perijodične publikacije, pravi, da je eden najagilnejših in najpožrtvovalnejših založnikov, ali on je tudi jedini, ki tarna, da je založništvo najnehvaležnejši posel. Krivdo pripisuje Gabrščeku samemu, češ, da v njegovem delu ni nikakega sistema, nikakega enotnega principa, da izdaja reči v taki obliki, ki vzbuja nezadovoljnost, najdejo se knjige, ki imajo le literarno zgodovinsko vrednost, prevodi so taki, da se mora človeku užitek pregnati, papir mu ni všeč, vez je skrajno neokusna, prevod pa more umeti bralec le, Če primerja original. Za Slovence ni Monte Crkto, knjiga je draga itd. Prevajatelju H. pa očita, da prevaja iz nemščine, potem pa zapiše, da je prevedel iz francoščine. Zato mu hoče stopiti na kurja očesa, da p" nauči literarne poštenosti.... Torej vse skupaj ni za nič — samo — on — je 9lik gospod! Dumasovo delo Monte Crisro je prevedeno skoro v vse jezike, je zanimivo delo, samo Slovenci bi ne smeli imeti tega dela, ker je našel štajerski — on — v njem premalo umetniške omerjenosti in umirjenosti (j). Ubogi Dumas! Kar se tiči „nasvetovtt, jih prav hvaležno odklanjamo; tako blebetati kot — on — zna vsak hudoben človek. Ti je jeden tistih, ki radi jezik otresajo za vsako reč, katerim ni nobena reč všeč; ali če prašaš takega junaka, naj ti pojasni, kako pa bi moralo biti to, nad čemur te spodtika, pa molči ali pa se zvije, ne pove pa nič. Tako tudi — on — ne pove nič, kak bi moral biti tisti sistem in princip, in kako se da napraviti kaka reč, da bo vsem ugajala. Take vrste „kritiki" mečejo samo polena pod noge možem, ki kajde- »No, zdaj lahko umrjem.< Poslovila se je, zaprla oči in čez pol ure je izdihnila. Do zadnje minute je bila pri zavesti; Prav ob koncu, ko so ji mesto vode ponudili mleko, je tiho zašepetala: »Čemu mi dajete mleko, mesto vode ?c Vidite, ali ni čuden dogodek to! Kakor je napovedala, tako je tudi umrla.« Sodnik je umolknil, globoko zavzdihnil in nadaljeval; »Pojasnite mi, čemu je ona umrla ? Zatrjujem Vam s častno besedo, da to ni nikaka izmišljotina, ampak da se je vse v resnici dogodilo.« Zdravnik se je zamislil, pogledal proti nebu in odvrnil: »Treba bi bilo izkopati jo.c »Čemu ?« »Zato, da bi se izvedelo za vzrok njene smrti. Kajti ona ni umrla vsled prerokovanja. Zastrupila se je, kakor je videti.« Sodnik se je okrenil naglo z glavo proti zdravniku, in s široko razprtimi očmi vprašal: »Iz česa sklepate, da se je ona zastrupila?« »Jaz no sklepam tega, temveč zatrjujem to. Ali je živela ona dobro z mo- lajo, take vrste možje navadno ne delajo nič drugega nego zgago. In pristen tak zgagar je — on — v celjski „Domovini". Naravnost smešno je, da se spodtika celo nad vezjo. Doslej šonišelnitijeden komad vezan iz tiskarne, ampak le broširani. In tu smemo reči, da se v naši knjigoveznici veže prav lepo in ukusno. Doslej še nismo slišali spodtikljajev, kakor tudi še nismo slišali, da bi bile publikacije iz Gor. tiskarne drage; — on — je prvi, ki to trdi. In prevod v Monte Cristu mu je tak, da ga more umeti bralec le, če primerja original. Ta je lepa l Prevod je prav dober in se gladko čita, nijednemu ni potreba segati po originalu pri čitanju slovenskega prevoda. Najbrže tudi — on — ne sega po originalih!! To je prav hudobno zavito. Take publikacije imajo prav namen, da se prepreči, da segajo ljudje po nemških slabih prevodih. Ali tu se dobi nekdo, ki se roga ter meče polena pod noge zaslužnemu založniku v veliko veselje klerikalcev, ki so kar hlastno pograbili po tej debeli kosti, češ, zopet imamo nekaj proti Gabrščku!... Gleda se, da se da v dobri obliki za nizko ceno dobro knjigo — zato pa je bil obrcan Gabršček v ljubeznjivi »Domovini" z očitno zlobnim namenom. To se „kritiki" pozna. Mi se nič ne branimo kritike, aH kritika naj bo res le kritika in nič drugega! — Zaletava se — on — tudi v prevajatelja g. H. ter trdi, da prevaja iz nemščine, potem pa zapiše, da je prevedel iz francoščine. Da dela tako — to je grda laž! Iz tega pa 6Q vidi najbolj, koliko je vreden „kritik" v „Domovini". V Golici *** jih je rodilo v času od 9. do 15. t. m. 20, umrlo je v tem času 13 oseb. Občni zbor »Zveze slovenskih odvetnikov", — n Zveza slovenskih odvetnikov " je imela v ponedeljek v Ljubljani svoj občni zbor. Zborovanje je otvoril dr. Karol Triller, ki je ob enem poročal o društvenem delovanju v mi-nolem poslovnem letu. Društvo je imelo 63 členov. O pravosodnih razmerah na Koroškem in Štajerskem so poročali dr. Janko Brejc iz Celovca, dr. Jurij Krašovec iz Celja in dr. Fran Itosina iz Maribora. Poročilo dr.a Oto-karja Rvbafa iz Trsta je izostalo, ker je bil poročevalec v zadnjem hipu zadržan se udeležiti posvetovanja. Dr. Breje je v svojem govoru naglašal, da je pri sodiščih na Koroškem še vedno v polni veljavi stari zistem, po katerem se povsodi zapostavlja in podi izpred sodišča slovenski jezik. Vse pritožbe na razsodišče in ministerstvo ne pomagajo nič •, ponajveč se pritožbe niti ne rešujejo. Čuje se, da ima o personalnih zadevah pri sodiščih na Koroškem in Štajerskem odločilno besedo edino nemški minister rojak Prade, kateremu se predloži vsi tozadevni akti. Na Koroškem prevladuje tendenca, da se vsa takozvana slovenska mesta zasedajo z nemškimi kurzovci in se slovenski sodni uradniki iztisnejo iz dežele. Zanimiva sta v tem oziru dva slučaja. Neki slovenski avskultant bi moral v najkrajšem času položiti sodnijski izpit. Neki svetnik mu je odločno odsvetoval, naj ne dela sedaj izpita, ker bo sicer prav gotovo premeščen iz dežele. Pri deželnem sodišču v Celovcu je avskultant Ehrlich, brat odločno narodnega kapelana dr. Ehrlicha. Možje veljal »Km... ne posebno. Nesporazum-ljenja so pričela kmalu po poroki. Na nesrečen način so se namerile različne neprijetne okolnosti. Pokojnica je zalo- tila enkrat moža z neko žensko... Sicer pa mu je to kmalu odpustila.« Kaj pa je bilo prej, moževa nezvestoba, ali pojav onih misli o smrti?« Sodnik je pogledal pozorno na doktorja, kakor da bi želel izvedeti, čemu stavi tako vprašanje. »Dovolite« — je odvrnil. »Dovolite, da se spomnim.« Sodnik je snel klobuk z glave in šel z roko čez čelo. — »Da, da... pričela je govoriti o smrti, takoj potem, ko se je to zgodilo. Da, da...c »No, vidite torej... Brezdvonmo je sklenila takrat zastrupiti se, ker pa ni hotela — ker je jako verjetno — umoriti s sabo tudi otroka, odložila je samomor do poroda.« »Ne, ne... To ni mogoče. Ona mu je torej vse odpustila.« »Če je kmalu odpustila, je že znamenje, da ni imela nič dobrih namenov. Mlade žene ne odpuščajo tako hitro.« Sodnik se je*s trudom nasmehnil, in da bi prikril svoje vidno razburjenje, je prižgal papirosko. »Ne, ne, ni mogoče...« je ugovarjal. »Meni ni niti prišla v glavo taka možnost. Da, in kar se tiče njega — on ni bil niti toliko kriv, kakor bi se mogoče zdelo... Izneveril se ji je na čuden način, ko sam ni tega želel: prišel je neko noč domu, veselo razpoložen, in zahotelo se mu je malo ljubkovanja, a žena je bila v drugem stanu. In tu, vrag jo poberi, mu je prišla nasproti ženska, ki je bila tri dni pri njih v pose ti h, pusta, glupa in nelepa ženska. To pa ni niti mogoče smatrati kot nezvestobo. Žena sama se je na to komaj ozrla in je kmalu — odpustila. Pozneje se o tem ni govorilo nikdar več.« »Ljudje ne umirajo brez vzroka...« dejal je zdravnik. »Naj bo, a vendar... ne morem dopustiti tega, da se je ona zastrupila. Čudne je, da do danes mi ni mogla priti v glavo misel o možnosti take smrti... In tudi nikdo ni mislil na kaj takega i Vsi so bili prepričani, da se je prerokovanje izpolnilo in misel o možnosti take smrti je bila izključena. Ne, ni mogoče, da bi se bila zastrupila! Nikdar ne!« Sodnik se je zamislil. Misel na ženo, ki je na tako nenavaden način umrla, ga ni zapustila niti pri obdukciji. Ko je pisal, kar mu je narekoval zdravnik, jo mračno dvigal obrvi in si tri čelo. »Ali je pa tak strup, ki umori človeka v eni četrti ure, malo po malo, in brez vsakih bolečin?« je vprašal zdravnika, ko je ta ravno odpiral črepinjo. »Seveda je. Morfij, na primer.« »Hm... Čudno... Spominjam se, da je imela ona pri sebi nekaj podobnega... A ni mogoče!* Na poti proti domu je sodnik zrl mračno pred se, nervozno grizel svoje brke, in vidno nerad govoril. »Hodiva malo peš« — poprosil je zdravnika. Naveličal se je sedenja. do sedaj za dobrega Slovenca. Ko je pa uvi-del, da kot tak na Koroškem ne bo napiedo-val, se je javno deklariral za Nemca ter pr! neki razpravi, ko bi moral zapriseči slovensko stranko v slovenskem jeziku, izjavil, da ni toliko zmožen slovenskega jezika, da bi mogeJ stranko zapriseči. To sta dva slučaja, ki% bengalični luči ilustrujeta sodne razmere na Koroškem. V odbor so bili izvoljeni vsi do. sedanji funkcijonarji, in sicer: dr. Karej Triller, predsednik, dr. I. Kušar, dr. V. Kr; sper, dr. Al. Kokalj, dr. Fr. Novak, dr. i Hrašovec, dr. O. Rvbal-, dr. Ivan Brejc in kot zastopnik kandidatov dr. Vladimir Sernec z« odbornike, dr. Ivan Tavčar in dr. F. Tekavčie pa za preglednika. Red usmiljenih bratov, ki ima bolniško torfi v Gorici, je sezidal novo bolnišnico v Krakom ter jo opremil povsem moderno. Stala i(> 450.000 K. Kaka razlika mora biti med to v Krakovu in med goriško! Poštna zveza med Bovcem in Sv. Lucijo je naravnost škandalozna. Popoldanska poŠta odhaja iz Bovca ob 4. uri popoldne in prihaja v Sv. Lucijo po 9. uri zvečer. Zadnji vlak v Gorico pa odhaja iž Sv. Lucije ob 8i.O zvečer, potniku, ki je namenjen s popoldansko poŠto h Bovca v Gorico, ne preostaja drugega, nego prenočiti v Sv. Luciji ali pa čakati prvega jutranjega vlaka, ki odhaja iz Sv. Lucije v Gorico ob 2*19 zjutraj. Stvar bi se dala na priprost in lahek način tako urediti, da bi odhajala pošta h Bovca ob 2. namesto ob 4. uri popoludne, ker stoji sedaj brez potrebe tako dolgo v Bovcu. Prebivalci gornje Soške doline so sedaj na ' slabšem, nego so bili pred otvoritvijo železnice. Opozarjamo c. kr. poštno ravnateljstvo na ta nedostatek s pozivom, da ga čimprej odpravi! Izpustili SO IZ Zaporov sestri in mater krfi-marja Markočiča na Solkanski cesti; obdol/.ene so bile trpinčenja in vzročitve smrti na pokojnem, pa se je dognalo, da je bil vzrok smrti čisto drug. Zgodaj Je zašla na kriva pota 15-ietna Cecilija Pertot. Policija jo je slednjič zasledila na potih prostitucije ter je oddala v bolnišnico, ker je zdravnik konstatoval, da ima nevarno bolezen. V sredo so aretirali drugo tako zgubljeno punico, tudi 15 let, po imenu Amalija Cotič. Tudi to so morali oddati v bolnišnico. Vrtnarju Klavčiču pod Kostanjevico so naredili neznani zlikovci na vrtu škode okoli 200 K. Brez sredstev. — Skoro 70 let stari Franc Sedej s Kranjskega se je predstavil te dnina tukajšnji policiji, da je brez sredstev, da je lačen in premrzel. Lajna, katera naj bi ga preživljala, mu ni dajala nič več dohodkov. Reveža pošljejo v občino, kamor je pristojen. Radi poneverjenja so zaprli 21 letnega uv zijana Filipa Butolo. V službi pri trgovcu 1 ogljem Fr. Battistella je šel okoli nekaterih odjemalcev ter inkasiral okoli 25 K in si jih pridržal. Tat bicihljev, — 4 biciklje je bil ukradel v zadnjih mesecih 19 letni Ivan Tramnuš iz Temnice. Sodnija mu je prisodila za to 5 mesecev težke ječe. Komaj sta napravila kakih sto korakov, je sodnik, kakor je opazil zdravnik, popolnoma oslabel, kakor da m plezala na visoko goro. Ustavil se je. in zroč na doktorja s čudnimi, kakor pijanimi o5mi, je dejal: »Bože moj, če je vaša trditev resnična... to je strašno, nečloveško! **' strumla se je, da bi s tem kaznovala drugega! Kaj je to tako velik graj-Ah, bože moj! Čemu ste mi priSli s prokleto mislijo, doktor ?« „„ Sodnik se je prijel obup«0 " glavo in nadaljeval: . m »Pravil sem Vam o svoji i«ii l o sebi. O Bože moj! Jaz aem ^'^j 1 jaz sem se pregrešil proti nji, toda i *' lažje umreti, nego odpustiti? i° * prava ženska logika, okrutna, brezsru« logika! O, ona je bila že tedaj v * , ljenju okrutna! Sedaj se spominja111 • Sedaj mi je vse jasno.« , . jq; 1 Ko je sodnik to govoril, je ^ krčil ramena, zdaj prijemal se za S• m Za trenotek je sedel v kočijo, a F1 je šel zopet peš. Nova misel, kl.^d{[0 izvedel od zdravnika, ga je 0ClJuBi.| omamila in zastrupila; bil J6™^.. ;n Sen» zlomljen na duši in na telesu. ko sta prišla z zdravnikom v me?*u,dd je poslovil od njega in oprostil se. j ne pride k obedu, čeprav mu je " prejšnji dan besedo, da bodeta sm. obedovala. Voski za 40 K je bilo ukradenega. A. Gruntarju iz Kobarida pred Časom v Gorici. Tatvina je bila naznanjena policiji. Sedaj seje dognalo, da je ponujal vosek na prodaj nekemu mirodilničarju v Rafitelu okoli 35 let stari Ivan KovaČič iz Sv. Lucije na mostu. Policija ga išče. Nadina Slavjanska j- umrla., - v Monako- je umrla za operacijo Yadina'Slavjariska\'^ gpece. Koncert v Gorici odpovedan. PrilOtBflO Je današnji štev. vabilo na* na-roLbo „ Kmetovalca". Aretirali 80 v. Gorici Flprij.aLa.Eacina s Cerkljanskega, ko je beračil opit v Illicherjevi mesnici na Kornu. Proti Ciganom. — V Švici so prepovedali vsak dovoz ciganov. Ravnateljstvo državnih železnic na Ogrskem je izdalo ukaz, da se ne gme dajati ciganom voznih listkov za Švico. Kako bi bilo prav, ,da bi jih pregnali iz Av-trije, kjer so prebivalstvu v veliki meri v indlego in škodo. V SfiŽani priredi tamkajšnje pevsko društvo „Zorislavau na Silvestrov večer veselico s petjem, igro, licitacijo in plesom. Bralno in pevsko društvo »Napredek" v Gor. VflUM priredi svoj letni občni zbor dne 23. t. m. ob 3. uri pop. v društvenih prostorih. Dnevni red : nagovor predsednikov; b) poročilo tajnikovo; c) poročiio blagajnikovo; Č) volitev društvenega odbora in d) razni predlogi. K obilni vdeložbi uljudno vabi edbor. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli - Gliubich. Jstotako bosta odprti ti dve lekarni dne 25. in 26. t. m. popoldne. i'oiio6na služba v lekarnah. — v času od 2.1. do 30. t, m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Gliubich. Razglednice božične In novoletne so v največji izberi že na prodaj v obeh naših trgovinah. -~ Letos smo si nabavili slovenske razglednice neštevilnih vrst. — Trgovcem na deželi, tobaknrnarjem itd. priporočamo to zalogo. 100 različnih razglednic po 4 K so ži> jiiko lepe. Knjigarna in trgovina A. Gabršček. Tftarne finega papirja so podražile cene svojih izdelkdev za 2 K pri 100 klg. Prihodnji sestanek slovenskih trgovskih potnikov se bo vršil jutri 23. t. m. v Narodnem domu v Ljubljani. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur" V Ljubljani. — V službo se sprejme : 1 poslovodja, 2 potnika, 1 kontarist, 6 po- TnjDvsko-obrlne In gospodarske vesti. Družinski večer »Trgovskega-obrtnega društva" se bo vršil v nedeljo dne 23. t. m. v hotela „1* r i zlatem jelenu". Na programu je predavanje g. dr. Dereani-ja „0 hig ijeni", petje i. dr. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. Deputacija »Gor. kmetijskega društva" pri namestniku. — Dne 18. t m. je sprejel namestnik toez Hohenlohe predsedništvo »Gor. kmst. rlrušiva", ki se mu je poklonilo v smislu oklepu občnega zbora. Namestnik je deputacijo jako prijazno sprejel in se informiral o raz-merc-h društva in kmetijstva v slovenskem delu dežole. Obljubil je, da bo prošnje in predloge društva uvaževal ter je želel društvu »nogo uspehov v njegovem delovanju na kmetijskem polju. Deputacija se je predstavila imli drugim referentom. Kmetijski Shodi. — V zadnjem času sta se vr§iia kmetijska shoda od strani goriškega kmetijskega društva v Ročinju in Biljani. V tofiaju je bilo na shodu okoli 100 posestni-kov. Govorili so dr. Franko, Zega, Štrekelj. ^a kmetijskem shodu v Biljani so govorili Pitanec Jakončič, Kocjančič, Klavžar, Štrekelj. ' Mežba je bila tudi tu izdatna. Prošli teden b0 Mli v št. Petru kmetijski večeri. Jutri bo h»od na Vogrskem. »Sadjarsko dru§tvo za tonski okra) v Komnu" »meio občni zbor v Komnu v šol. prodorih v nedeljo dne 23. t. m. ob 3. popoldne, kftInor so vabljeni vsi udje. — Odbor. Živinorejski zadruge na Predarelskem. — Leta ^"3. je bilo na Predarelskem 19 živinorejci zadrug z 903 Člani in 1765 deželi. Me-j** maja je bilo vknjiženih pri teh zadrugah •*0;» samic in samcev, torej skupaj 1431 ko-"^•ov. Statistika mlekonosnosti se je vodila le , J" '2 zadrugah. Pri teh zadrugah ima 1 I vravChantellu so obsodili dva duhovnika na globe, ker nista prijavila bogoslužja. V Grenoblu je prišlo do pretepov med demonstranti, v Bajonu so morali s silo udreti v semenišče. Doslej je izpraznjenih nad 70 seminarjev in okoli 35 škofijskih rezidenc. Gregorčičeve ulice v Ljubljani. — Ljubljanski obč. svet je prekrstil podaljšane Hilšerjeve ulico v Gregorčičeve ulice. Redka starost, — Dne n. t. m. je umrl v Klani v Istri Anton Laginja, ki je bil rojen dne 4. januvarja 1807. Imel je torej 99 let in U mesecev. Zda} pa bo! —- V Črnovicah, glavnem mestu Bukovine, so zgradili novo justično palačo. Da bi se pregreški in delikti bolj pravično in v sporazumu z božjo pomočjo obravnavali, so bili pozvani zastopniki vseh šestih ofidelnih ver, da požegnajo palačo, in zgodilo se je S Katoliški duhovnik je žegnal po latinsko, kalvinski pastor po nemško, lutersnski pastor po madjarsko, judovski rabin po hebrejsko, pravoslavni pop po rusko in unijatski kaludjer po rusinsko! Palača je torej na šest načinov od šestih ver po-žegnana. Noben kaznjenec se ne bo mogel pritožiti, da ni na nji božjega žegna, pa naj bi bil katere vere hotel. Občni zbor društva za povzdlp prometa tujcev na Bledu, — 16. t. m. se je vršil v Blejskem domu občni zbor društva za povzdigo prometa tujcev. Društvo ima nad 80 udov in je delalo največ z reklamo. Kupilo je relief-zemljevid blejske okolice in kraje bohinjske Železnice za 600 K. Ima čez 3000 kron premoženja. Dr. Vilfan stavi več nasvetov hotelirjem in gostilničarjem. Naj bi so tudi gostilničarji zavzeli za to, da bi spomladi pred začetkom poletne sezone in pred tujskim prometom napravili podučno potovanje v letoviške kraje Tirolske ali Švice, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. Tajnik deželne zveze g. dr. Marn poroča o delovanju deželnega društva v pro-speh prometa in omenja, da kar se je bohinjska železnica otvorila, ima društvo vedno več dela, ker se prav veliko —• posebno Tahov, obrača naravnost na deželno društvo za pojasnila. Poroča dalje o udeležbi deželnega društva na razstavi v Londonu in Milanu, priporoča naj bi se tudi zunaj Bleda, posebno v Bohinju ustanovilo samostojno društvo za povzdigo prometa s tujci, ker Bohinj ima. po otvoritvi železnice veliko prihodnjost. Okrajni glavar suspendiran. — Vlada je suspendirala od službe glasovitega okrajnega glavarja Vistarinija v Brežicah radi ponever-jenja, namenjenega za bedotrpeče prebivalstvo. Poneverjenje je glavar izvršil s tem, da si je dal od kmetov podpisovati v pobotnicah veče zneske denarja, nego jih je resničuO izplačal. Razvoj Inteligence In telesa. •- fo večkrat se je poskusilo dobiti zvezo med inteligenco šolske mladine in med razvojem telesa. Potom dolgostnih in težnih določb sta dognala Grazianov in Sack, da bolje napredujejo učenci, kateri so krepko telesno razviti. Drugi raziskovalci (Schmidt, Samoch in Schupten) so prišli do tega, da so najnadarjenejši učenci tudi najkrepkejši v mišicah. Do istega zaključka je prišel tudi Rietz, kateri je preiskoval 20.400 učencev. Med dva Odbijača je prišel na postaji državne železnice v Trstu pri sestavljanju vlaka 40 letni delavec Jos. Oblak. Stisk je provzročil smrt. • Simon Gregorčičeva knjžnioa v Trstu. — Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu ustanovi ljudsko knjižnico pod imenom Simon Gregorčičeva knjižnica. Aretovanje svedrovcev v Trstu. — v nedeljo je dobila policija obvestilo, da je večja družba oseb pustila v kavarni „Diana% ki je na trgu sy. Ivana, obsežen omot, v katerem je najbrže razno orodje. Policija je res našla tam velik omot iz platna. In v tem omotu je policija našla pravi tihi sveder, vse drugo orodje, ki spopolnuje sveder, več ključev iu vetrihov. Še isti večer se je pa policiji posrečilo v neki pivnici v ulici della Barriera vecchia areto-vati tudi dva onih, ki so bili pustili omot v kavarni »Diana". Aietovana sta 28-letni sedaj brezposelni težak Henrik Caligaris, doma iz Puljn, in 24-letni težak Jakob »Toroasich, duma iz Trsta. Oba sta pa imela že precej opraviti s sodnijo. V torek je pa policija aretovala še druge tri ptičke, ki so v intimnem prijateljstvu s Caligarisom in Tomasichem. Ti trije so: 41-letni mizar Ivan Steska, 24-letni mehanik Marcel Micheluzzi ic 31-letni težak Ivan Serbo, vsi trije doma iz Trsta. Steska in Serbo sta policiji dobro znana kakor nevarna uzmoviča, a tudi Micheluzzi je bil že kaznovan. Poleg tega je pa policija izvedela, da je bil Caligarisov pomočnik in tovariš tudi neki Ferdinand Perissini, ki je bil v minolem zasedanju porotne sodnije obsojen na nekaj mesecev ječe radi zločina težke telesne poškodbe in je sedaj v ječi. Na Japonski način se Je hotel usmrtiti v Trstu 56 letni brivec A. Gregoretti. Prerezal si je trebuh 2.__Mtyiigj._ker„_se_jnuije_.to-zdeI6--premalo, si je prerezal še vrat na desni strani. Rani sta veliki, ali ne smrtnone varni. Za občinsko volilno reformo v Trstu. — Obrambeno društvo, zasebnih uradnikov v Trstu je predložilo tržaškemu deželnemu odboru spomenico, v kateri zahteva, da se pre-osnuje čimprej tudi tržaški mestni Statut na podlagi splošne, jednake in direktne volilne pravice. Tržaški Slovenci se pridružujejo tej zahtevi, ali volilna pravica naj bo tudi pro-porcijonalna. ČeškO-ruSka vzajemnost. — Na shod Sokolov v Pragi pride tudi mnogo ruskih Častnikov, da vidijo telovadbeno izurjenost čeških sokolov. Število otrok v šolah »Šolske Matice". - Tega leta je upisano v matičnih šolah 12.045 čeških otrok. , Glasbena Matica" v Ljubljani je priredila 20. t. m. s svojimi glasbenimi gojenci prvi letošnji šolski koncert. 4 milijone lir papežu je zapustil eezarejski nadškof in partibus infidelium Justin Adami. Sedaj bo menda mir pred nabiranjem »Petrovega novčiča" za »ubogega" papeža! I Radi Slabega spričevala je skočil na Dunaju s tretjega nadstropja 12 letni učenec Razne ter se ubil. Pobegnil Je KapUCln pater Vendelin iz nekega samostana na Tirolskem. Proti verskim ceremonijam In Institucijam na vseučiliščih. — Dijaški oddelek češkega svobodomiselnega društva »Svobodna Misel" je poslal akademičnemu senatu češkega vseučilišča spomenico, v kateri povdarjajo, da se no strinja z dostojanstvom visoke šole, ako se šolsko leto na vseučilišču začenja s ceremonijelom kake določene cerkve, katerega se udeležijo aka-demični dostojanstveniki kot taki in ne kot privatne osebe. Izključiti je iz zveze vseučilišč vsakoršne konfesijonelne šole in teolo-gične zavode; pred vsem treba odpraviti bo-, goslovsko fakulteto kot nesnanstveno institucijo; nasproti temu pa naj se otvori na filo-zofični fakulteti posebne stolice za primerje-valno versko vedo ter zgodovino ver in cerkva. Memorandum so podpisali zastopniki več akademiških društev. Obračajo se zajedno na druga vseučilišča, da se napravi skupna akcija od strani vseh vseučilišč v tem pogledu. lLi)jižc$r)Osr. Pod spovednlm pečatom. — Hans Kirchsteiger. Roman. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Etb. Kristan. Prva knjiga. * Knjiga je izšla v založništvu časopisa »Naprej" v Idriji. Cena 2 K 60 vin. Knjiga je verna slika stanja katoliške duhovščine ter drastično kaže prave iu neprave kat. duhovne. Ivan Cankar: Krpanova kobila. — Cena broš. K 4— izv. vezano K 5"50; po pošti 30 vin. več. Ta knjiga je izšla v Sclnventnerjevem založništvu v Ljubljani kot deseta knjiga. Pisatelj in založnik sta proslavila to priliko kot jubilej. Cankar je zbral v tej knjigi svoje najboljše satiričnopolemične spise, dodal nekaj novel in literarno povest »Poslednji t^evi Štefana Poljanca" ter napisal znamenit. >•¦¦> '¦ govor. Knjiga je umetniško opremljena, i' tret Ivana Cankarja in druge okraske je na pisal znani karikaturist Hinko Smrekar. Knjiga je fenomenalen pojav v slovenski književnosti. Vesele božične praznike! Pregrad & Černetic modna in manufakt. trgovina v Trg. domu v Gorici. Igralci na eitre L&.65ti&; zastonj pri J. Neukircbner, GKrkau, (>.ško. Izkušena kuharica išče službe bodisi za Gorico ali deželo. Pozna laSko, nemško in slov. kuhinjo. Zmožna je slovenščine in nemščine. — Nastopi službo lahko s 1. jannvarjem. Ponudbe na naše upravnlštvo. Izšel je težko pričakovani Koledar za kmetovalca 1907. Uredil dež. nadzornik I. Lsgvart. II. zelo popolnejši letnik z vsebino: Kratek opi3 umne živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev. Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja, naprava sadovnjaka. Vino-reja, priprava dobrega vina. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. PreraČ. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena s pošto S 1*80, in se naroča pri Iv. Bonačn v Ljubljani. Vsled prihranitve dragega povzetja se ": naprej Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Rsštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanla, preje in nitij POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in Čevljarja. Svetlnjicc. — Kožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala m vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-S Stara tvrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo že nad 30 let! Druge reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica in trgovina z gotovimi oblekami. Izdeluje obleke za vsak stan: civilne, uradniške in uojaške. V zalogi ima vedno sveže blago za vsak letni čas iz prvih tovaren. Izdelek \z lastnega blaga jameim. = flnton Krušič, == krojaški mojster In trgovec v Gorici tek. Frana Ddsipa 35 — lek. Doslpa Derdi 33. Poskusite in priporočite = izdelke = j Poprava in komisijska zaloga d v oko les Waffenrad z dveletnim ! in Bayal 2 enoletnim jamstvom rPydro^tarnehrani!i " i VIII. Cen P" A. vd. Beri n i Gorica* Šolska ulica št. 2. uelikazaloga = = oljkinega oija prve vrste najboljših tvrdk iz Istre, Oalmaci e leifette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -'80, -*88, -¦96,112,1'20,1"36,144, 160,180, 2'~. --------Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------------mila in sveč.------------------- Cene zmerne. Zaščitna znamka: »Sidro" | Liniment. Ga psi o i comp. Nadomestek ta Anker-Pain-Expeller je splošno priznano kot izvrstno bol blaŽUJOČe mazilo in so dobro uporablja pri preWajenjenih;cena80vin., K 1'40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „SIDR0" potem se je — gotovo prejelo originalni izdelek. — RIGHTERJEVA LEKARNA § k ..zlatem levu" v Pragi Ip^ Elisabethgasso štev. 5 nova. I/T|| Vnetno razpošiljanje. Batjelu v Gorici, Via Ducmo itev. 3. Prodaja tuJi na mesečne obroke. **************** •HffNIlOHIft J Andrej Fajt • pekovski mojster v Gsrici Girsi Franc. Gius. it. 2. ; Sprejema naročila vsakovrstnega ; peciva, tudi najfinejega, za nove ! maše in godove, kolače za bir- I mance, poroke itd. Vsa naročila ] izvršuje točno in natančno po želji « naročnikov. \ Ima tudi na prodaj različne moke, \ fino pecivo, fina vina in likerje ; po zmernih cenah. i g» veliko nož priporoča goriške ; pince, potice Itd. i Tla fiscee priznanj se mi je izrazilo tekom mo--jega delovanja od strani mojih odjemalcev glede dobre kakovosti mojega blaga. Radi tega smem upati, da se pred nakupom raznih potrebščin za vsako letno sezono obrne si. občinstvo v prvi vrsti na mojo trgovino, ker le tu dobi zares solidno in ceno blago. Omeniti hočem samo sledeče predmete: Kožuhovne ovratnike (Boai, Jaeger podobleke za letni in zimski Čas. Čevlje za dom, svilene in volnene šerpe. Največja zaloga okraskov za obleke, vedno zadnje novos*! Rokavice, nogavice, pasove, ovratnice in perilo za gospode, toiletna mila, dišavne glavnike, mošnjice itd. —- -------- J. ZORNIR - iORICA Gosposka ulica 10. Trj>oV5ko-obrtqa zadruga tf Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obv.ae zadrage v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6# obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca doioči tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine */*# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje Ipo 4*,%, večje, Btalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Lekarna Cristofoletti v lonci na travniku. Trskino jetrno ojje se železnim jodecem. S tem oljem vse kostno bolezni, zložni otoki, golšo Trskino (Stokfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K140, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Ualia ti^a olja je sosebuo priporočljiva o('-oko,n in doDkom. ki so nervozni in nožne narave. .• ozdravijo v kratkem čmmi z jrotovoitjo nialokn nost it J itd. Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev. OPOMBA. OJje, katerega naročam direktno iz Norvegjjc, preiSfie se vedno v mojem kem. laboratorija predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim M. odjemalcem glede fiistote in ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. ====== Crlstofolattijova pijača iz kine in želoza. najboljši pripomoček pri zdravljenja s trškim oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = Gostilna se odda takoj v ' na mostu u Rubijaft. VeS se izve pri gosp. Jos. Pavletiču opekarnarju v Mirnu. Božidar Božič pek in sladčičar Sv. Lucija ob Soči Priporoča različne fine likerje, v" v steklenicah itd. itd. mmi Dr. Ernest Dereani praktičen zdravnik in specijalist za oči, uho, nos in grlo — zdraui — v Gorici, Stolni tri M. I nate Mlin na vodo, žaga, ali drugo vodno moč z visok-,; slapom želi vkupiti proti gotovini r.li s 5 % obresti. Ponudbe naj se blagovolijo nasloviti na : Ante Pirnat, kancelist, — TRST — Veliki Trg. - Hotel Garni. fl. Primožih naznanja, da je otvoril svojo delavnico Gorica - ulica Vetmrini št 3. Na prodaj ima: očala, zlata in nikiast3i vse številke, barometre, toplomer zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Odlikovana pekarija in sladčičarna KllOL DBA8ČIK kolače za birmance v Coriei na Komu v (lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega^ (tucli, najfinejega peciva, torte, ______—-—------- In* poroke,' o^likovah^veinion^ne pince ii Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo B*P"* po jafco zmernih cenah. ~*W Šivalni stroji za usakoršnokoli rabo SINGER sevdobe izključno le pri nas; isti ne služijo samo v obrtniške svrhe, pač pa za vsako ===== domače šivanje. ===== Pazi naj se, da se vkupuje le v naših trgovinah. Vse naše trgovine je spoznati po tem-le znamenju. društvo šivalnih strojev — v Gorici na Travniku štev. 5. Pfaffovi šivalni stroji so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. — Neprenosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga in zastopstvo SAUNIO& DEKLEVA V GORICI Ma^is^------- Imava v zalogi ludi šivalne stroji raznih drugih vrst In tovaren. === Cene zmerne, pogoji ugodni. ;.:..........; Slavno občinstvo je »ajirošeno, da pred nabavo šivalnega stroja zahteva črnih, kateri se pošlje zastonj in frank m zasluži veliko denarja, ako se z mojimi izvlečki (ekslrakli) izdeluje žganje in lifcerjo mrzlim polom. Kdor z mojimi izvlečki (ekslrakli) manipulira mu jamčim najboljši vspch. Kdor se hoče posluževati te izvrstne Ivrdke, naj pošlje svoj natančni naslov na naslov: »Prva tovarniška Ivrdka 80400" na anončno ekspodicijo Edvard Braun, Dunaj, I., Rotenturmstrasse 9. 1 Zalogo vina in žganja 1 ima T. pl. MADEVSKf v Solkanu št. 326 pri mitnici blizu novega kolodvora V zalogi ima V veliki izberi domaČa, vipavska, briška, furlanska, istrska in dalmatinska vina kakor tudi domače in istrsko žganje zanesljivo pristno. — Na zahtevo pošiljam uzorce vina in žganja. — Naročila pošiljam tudi po železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim voznikom. Najbolj elegantno in najboljše OBUVALO sveta je Iz tovarne = D. H. Pollak in drug.= Izključna prodaja za Gorico. v veliki zalogi ubuvala z lastno delavnico Jjos. ^§ociainc v Gorici (vstanovljena leta 1873.) ^ Cesta Uosipa Derdi št. 25, nasproti ljudskemu urtu. Originalni amerikanski čevlji iz tovarne MlUford Siioo Company Y MHIford (Severna Amorlka.) Čevlji iz sukna in klobučevine za zimo. — Galoši vseh velikosti]. -----------Izbira obuvala lastnega izdelka. ====== Postrežba točna in cene zmerne. Se priporočam gg. trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom. Spoštovanjem T. pl. Madeyski. !!¦*¦* Naslov pismom: T. pl. Madeyski, Gorica IV, Boj klerikalizmu! V založbi časopisa »Naprej" v Idriji je izšel krasni protiklerikalni roman (nemški napisal kaplan H. Kirchsteiger, v slovenščino prevel E. Kristan) „Pod spouednim pečatom" L knjiga, 312 str. Cena 2 kroni 60 vin. Dobi se v knjigarni A. Gabrsček v Gorici, pri L. Schmrentnerju v Ljubljani ter pri upravi lista »Naprej« v Idriji. KOVINSKA LIVARNA oblikovana z 18 zlatimi svetinjami j A. Polli v Gorici j Cesta Frana Josipa št. 58. Livarna i/.delnje z.znano natančnostjo vsako delo iz ! litega železa, brona in drugih kovin za to ame, MLINE, i obrtne zavode, stavbe itd. itd. j Vsed vpeljanih tehničnih novosiij, se lahko sprej majo dela VFUKE VELIKOSTI, PRIPHOSTA ali POPOLNJENA do 2000 kg teže in višje za vsak komad, lafiimi, proračuni in predelava načrtov zastonj. I JOSIP ROV AN I i Komisijsko & agencijsko podjetje v Gorici m j Stolni trg št. 9. (Piazza del Daomo) v lastni hiši. h j ? Zaloga pivaiz °Pm krMiskerKn8Ttolk.!"on,ice sl"da ntt par 1 i I Zaloga mokein ¦" izdelkov ™§&Lm * ,oc,,ma,,,, h \* j I Zaloga testenin "p"«k° "^ČESJ?"" * Tid,m*i*b ! i š Zaloga in prodaja umetnega ledu SSirUffi-ffiC* || I %\ Tanner-ja v Gorici." hi K 7aefniieluii »Kraljevo pooblaščene Zagrebačke delniške tvorflice likerjev, ~" j .. LaSlUpStfU hrvatskih sadnih destilatov, parne rafinerije slhovkain konjaka." g, « "S ZBSlOpStVO „Prye hrvatske tvornice kanditov iz Zagreba." ff ! q Blago razpošilja se vožnje prosto na vse postaje. — Ceniki na zahtevo p. j c zastonj in franko. - S ¦ < I Zastopstoa za aroualnift zauodou: |; W »PBVE ČEŠKE splošne delu. družbe za zavarovanje HA ŽIVLJENJE v Pragi." * ; i ..CBOATIAE" zavarovalne zadruge v Zagrebu proti poškodbam po ognju, g |J| streli, razpoku itd. itd. ,. ^ »PBOVŽDBHTIAE" splošne zavarovalne družbe na Dunaju za zavarovanje K proti nezgodam itd. itd. H Vsa tozadevna pojasnila, ceniki in prospekti dopošljejo se na zahtevo poštnine prosto. — Za mojo tvrdko poslu|oCi potovalci in sotmdniki izkazati se morajo s potrebnimi pooblastili,^ Goriška Tiskarna' i priporoča vizitke Kerševani & Čuk = v Gorici •" Stalni trg st. 9 ipiazzaDiiomo) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev uaznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalna stroja In poprava jamčiva od 5-10 let. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V laatnl hiši, Gospoaka ulica st. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 79. RaCun poštne hranilnice štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28, nov. 1902 se: Hranilne vloge obrestujejo po 4 7, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. U| Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar« Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/«#, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5'/,L. Stanje 81. dec. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 debži v znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.128-38. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.082-62, — Vrednost hiš: 112.328-— *¦• Mizarska zadruga *»* v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou __.....-m:—~ ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. r; irzm: Podružnica Y Trstu Via dl Plazza vaccala 1. Podružnica v Spljatu. Zastopstvo v Orljantu. Cene zmerne, delo lično in solidno. RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od !. avgusta 1905. dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne toči * * * m M in gonilnih naprau, kakor tod! vsa popravila spadajoča v to stroko. Z oriroM na dolgoletno veibaaje pri sAJboUath tvrdkth te stroko (Schu-ckert, Siemant 4 Hauce) pričakujeta da, se bode davno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpfsanc« kakor doslej t«r xagouvhnU solidno in ceno iz-vršitev vsakega naročila spadajočega v nafto stroko. Sprejemata esej. naročila ter dajala rasna prasnila spoštovanjem vdana Ivu Potočnik ft Jt Hugel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode In elektricss ML Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis je kaznjiv. Jedino pristen je THIERRY-jev POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hote dobro in hliro potovati s francoskimi parobrodi čez Havre t Ameriko, naj pišo pred odhodom od doma za pojasnila na naSo 1 ' . ....... najstarejšo firmo ' Zwllchenbart, Basel (Švica) GeRtralbalnplatz I. Za dobro in hitro ekspedicij o se garantira« z znamko zelena nuna. Kajstareje in neprenosljivo sredstvo proti motenja prebave, želodčnim krčem, koliki, katarju, prsnim boleznim, influenci itd. itd. Cena: 12 malih ali 6 dvoj-satih steklenic ali i velika posebna steklenica s patentov. zamaSkom K 5 poštnine prosto. THIEItKY-jevo Centifolijno mazilo znano kot neprenosljivo sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K. 3*60 poštnino prosto se razpošilja proti povzetja ali predplačilu zneska. Lekarnar JL THIERRT v Prepadi pri Rogatca-Slatini. HroSura s tisočerimi originalnimi zahvalami je na razpolago zastonj in poštnine prosto. Dobiva se skoraj v vseh večjin lekarnah is mirodilnicah. ?'l??^9$V?fv97??f Adolf Fey urar in optlker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni V GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst -------- in optičnih predmetov. —— Za vsako uro se jamči 1 leto* uronca * uronca Hdtel jri zlatem jelei" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe z« prenočišča po zmernih cenah, — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z veranda — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — (zborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pUzemto »prazdioj»-pivo. Stepalnik, žličar za cmeke, priprava za krompir use 3 kom. za 25 kr, držalo za brisačo, umetno izrezljano in vezeno, s steklom, 25 kr. je provzroCila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo po deželi nakup teh neverjetno ceuih rečij, sem jzdal cenike z nekaj tisoč naslikanih stvari po 25 kr.; dobiva se tudi blago, po višji ceni. — Razpošiljam te cenike na zahtevanje vsukoinui poštnine prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec. Izvozna hiša Hermann Auer Dunaj IX/2 Nussdorferstr. 3 — IV. (krščanska tvrdka.) Se dobiva v vseh lekarnah. Nsgboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnan. — REVMATIZMU in PROTINU IB liker Gnilina izdeIan v Tretu v lek*™& Raf«»l 6odlM, Ukarn« „*U* Madonna dallo Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Godlna, >u nmm BUU,H" lakaraa „AII* lgo«<% VI« dal Faraato 4. ,rT" •MnT it*W«»l«J I M* Is Trsta ff st rsidoiUji mlnj nego 4 itoklenlce proti povsetjn tlf napraj potisnim metkom E !•— prosto poltnfne. I J'vojaški kroji. I ==25 LET OBSTOJEČA = strokovna krojačnica prve vrste I za vsaki stan V GORICI NA TRAVNIKU. I Cena oblek za vse stanove. I Salonska obleka zimska ali letna. I I I. Salon obleka iz mode Strich-Kamgarn . 70- V2 I I II. „ „ „ „ Parovien . . . (15 80 1 I III. „ „ „ „ Kamgarn .... <'><> 801 I IV. „ „ „ „ Seviot ... . .V. 721 [ I. Talar ali Romana iz vsakovrstnega sukna Xi 70 I i Površniki zimski ali letni: I L Površniki iz mode Strich-Kamgani . .45 7o j I H- „ „ ,, „ -3« ,;" I III. „ „ „ Biberet ali kočman 40 <>"> j I IV. „ „ „ Seviot . . . »- 40 I V. „ za dečke od 9 do 16 let . . . s1 M j I Obleke zimske ali letne: j I I. Obleke iz mode najfinejšega snkna . . <>•• -!'0 j I H- n n » n Kamgarn r»n 80 J I III. „ „ „ „ Seviot . • .%*»¦ 721 I IV. „ „ „ „ Loden . . 3B~itt>| I I. „ za dečke od 9 do 13 let vsake vrste 11 !•"> I I II „ „ „ od 3 do 12......:,-X>\ I L Okrogla dolga Pelegrina nepremočljiva lo -i", I II. Havelok „ vsake vrste nepremofljiv l">—'![> j I I. Hlače vsake vrste blaga.....•"> -'> J I II. „ „ „ za dečke od 9 do 10 let :s lM I HI. „ ., „ „ „ „ 3 do 12 let u' U I I. Kompletna Sokolska obleka..... M j I Blago gotovo se prodaja ceneje kot drugi trgovci. |i m. poveraj. I