Politični oddelek.
List 44.
Mejnarodni pomen Slovencev.
„Parlamentar", na Dunaju izhajajoči tednik znanega zastopnika vseslovanske ideje dr. Živnega, je prinesel v jedni svojih zadnjih številk pod gorenjim naslovom članek, iz katerega posnemamo naslednje:
Najnoveja politično- teoretična razpravljanja o potrebi ohranjenja in nadaljnega obstanka avstro-ogrske monarhije zahtevajo, da se razpravlja tudi o posamičnih deželah te srednje-evropske države. Zemljepisno položenje, kakor tudi etični moment podeljata o tem važno ulogo zlasti Čehoslovanom in Slovencem. S temi poslednjimi se hočemo baviti v nastopnem.
Dočim groze Čehom le vsenemške aspiracije, pa imajo Slovenci posla z Nemci in z Italijani, ker sta tako Nemčija kakor kraljestvo Italijansko pritegnila slovenske pokrajine v območje svoje agresivne politike. One vele-vlasti in države pa, ki imajo interes na obranjenju Loth-rinške monarhije, morajo iz posebno važnih razlogov obračati svojo pozornost tudi — Slovencem.
Ako si zemljepisno karto ogledamo   malo od bližje, vidimo, da Slovenci bivajo na ozemlju zgornjega in srednjega dela Drave in Save  ter   Soče.   Pokrajine  njihove pripadajo deloma alpski, deloma formaciji Krasa   Po po-* slednji še posebno pripadata Kranjska in Primorje skupaj.
Po Soči spada en del obsežja posredno k zalivu Tržaškemu, torej k Adrijanskemu morju. Ta okolnost je znamenita v toliko, v kolikor dežele, naseljene od Nemcev Avstrije, nimajo nobene reke, ki bi se zlivale v Tržaški zaliv ali pa v zaliv sosednjega Kvarnera. K temu prihaja še, da so Slovenci naseljeni do zaliva Tržaškega notri do teritorija tega pristaniškega mesta; da, tudi v tem mestu samem ter da imajo pravico že stoletja sem, da Trst smatrajo kakor svoje lastno mesto.
Sploh leže slovenske pokrajine najbližje Adrijanskemu morju in Kranjska na pr. je kakor nanizana nad zalivom Tržaškim in Reškim, ali bolje rečeno nad Kvar-nerom. V okolici Reški in na Reki bivajo Slovenci pomešani s Hrvati, kakor vidimo tako tudi v Istri. Italijani sestavljajo neposredno ob Adriji le manjšino, ki se ohranja in neguje bolj na umeten, nego pa na naraven način. Po takem ves gornji del Adrije pripada Slovencem, oziroma  njim   in   Hrvatcm, kakor  je   tudi   Dalmatinska
obal na sploh naseljena od Hrvatov, oziroma Srbov.
#
Oro- in hidrografično (po gorovju in vodovju) nimajo Nemci nikake opore, da bi si politično podredili kraje, na katerih bivajo Slovenci že en in pol tisočletja. In kar se dostaje Italije, ima ista tako dolge črte Adrijanskega morja na svoji vztočni obali, da ni iz potrebe, ampak iz tradicijonalne požrešnosti po deželah, ako hoče prikloplti sebi tudi vztočni del Adrije s slovanskimi obrežji vred, kakor so to storile nekdanje Benetke.
Ako primerjamo zemljepisno položenje Nemčije z onim Avstro-Ogrske, in dalje z položen jem krajev, na katerih bivajo Slovani Avstro-Ogrske in drugi Jugoslovani, vidimo, da so vsi ti kraji bolj navezani na morje Adri-jansko, nego pa Nemčija ali Italija. Ako bi torej Nemčija ali Italija hotela vzeti ali bi res vzela Trst, Reko in sploh vse vztočne dele Adrije, bi taka prisvojitev provzročala nepretržne napetosti in vojne.
Ker so pa dandanes v civilizirani Evropi pred vsem narodni vzroki v pretvezo za anektiranja, je važno, da Evropa, v kolikor ni interesirana neposredno, izve, da ni Nemčija ni Italija ne moreta iz narodnih vzrokov zaple niti Adrije in slovanskih krajin ob istej, ker, kakor dokazano, ob Adriji, do okolice Trsta in Reke, bivajo Slovenci, oziroma Hrvatje. Iz tega pa navstaja za zdravo avstro-ogrsko politiko dolžnost, da skuša ohraniti Slovane ob Adriji in v prvi vrsti Slovence. Da, celo Madjari, ki se gotovo ne brigajo za Slovence, in ki k večjemu hočejo raznaroditi njim prepuščeni del Slovencev — tudi  Madjari,  povdarjamo,   imajo  ves   vzrok.
stran 432.
gledati na to, da ne bo napačna politika v lastni skupni državi Lothrinški Slovencev slabila dalje, kakor se je dosedaj v resnici dogajalo jedno generacijo sem. Ako bi namreč Nemčija prodrla do Adrije, kdo bo jamčil Mad-jarom, da jim trajno ne pride v nevarnost po njih zasedeni in rabljeni zaliv Reški in sploh Kvarnerski?!
Domovina Slovencev je ravno vsled njihove zemljepisne lege tik nad Adrijo velikega političnega in trgovsko političnega pomena. V tem oziru stopa celo mnogo večje ozemlje cehov za malimi deželami Slovencev v ozadje. V gotovem smislu služijo češke dežele Nemčiji kakor sredstvo k namenu, da prodere preko njihovega ozemlja k Adriji in od tu v Sredozemsko morje, med tem ko so slovenske dežele namen nemške podjarmljajoče politike in cilj njihovih stremljenj. Kdor ima slovenske dežele, ta ima tudi neposreden dohod k Adriji.
Ne velikost slovenskega naroda, temveč njegova zemljepisna lega mu podeljuje njegov mednarodni pomen. Nemci govore zaničljivo o tem poldrugi milijonskem narodu, a vendar vporabljajo vse sile, da bi ga zatrli, dobro vedoč, koliko bi s tem pridobila vsenemška ideja.
Etnografski so Slovenci, vkljub svojemu pičlemu številu, važni dovolj, da zamorejo v slučaju vojne tudi moralično delati.
Avstro • Ogrska se more v vojni nevarnosti lahko sklicevati na to, da niso Slovenci niti Nemci, niti Lahi, temveč Slovani, ki iz narodnostnih vzrokov ne smejo priti pod oblast tujih držav.*^
Kar se tiče avstro-ogrskih narodov, je jasno, da bi morali ti napram Slovencem zavzemati že iz trgovsko-po-litičnih vzrokov prijazno stališče. Dasi niso ti trgovski narod, pač pa tvorijo naravno mednarodno stražo ob Adriji, Adrija pa je za vse avstro-ogrske narode velike važnosti, zato morajo Slovenci, kakor predstraža ostati na svojem mestu. Posebne interese na tem, da se Slovenci ohranijo, pa imajo vsi slovanski rodovi ne le iz gospodarskih, temveč tudi iz narodnih vzrokov.
V modernem, premenjenem smislu so dandanes Slovenci kakor nekdaj Hrvatje zoper Turke, prednji zid zoper prodiranje napadajočih sosedov.
Pri vprašanju o obstanku Slovencev se ne gre za kakovost njihove kulture, temveč samo za kri, ki je sorodna s krvjo ostalih Slovanov, in imajo ti že iz tega vzroka dovolj povoda, zastaviti svoje moč' za obstanek Slovencev. Sicer pa ne manjka niti kulturnega elementa, po katerem so Slovenci tako bližnji vsem Slovanom. Celo pravoslovno slovanstvo ve, da so bili ali naravnost Slovenci, ali pa eden njim najsorodnejših rodov, ki je dal temelj staroslovenskemu cerkvenemu jeziku. In takšen narod mora nedvomno imeti zmožnosti, s katerimi se tudi v bodočnosti omili celemu slovanstvu.
Ako pogledamo vse različne motive, ki podeljujejo Slovencem mednarodni pomen, vidimo, da v prvi vrsti njihova zemljepisna lega in slovanska kri odločujeta, da je v interesu vseh slovanskih narodov in v interesu avstro-ogrske   monarhije, da se vzdrži   in   ohrani   pred   napadi
larodnih   sovražnikov   majhni   in   politično, kulturno  in ekonomski zatirani narod slovenski.