—   228   -
Književni jezik nemški — in pa knji-ževni jezik slovanski.
Čeravno so pomeni o vesoljno-slovanskim jeziku že clo stara reč, so se vunder ti pomeni po odvezi slovanskima jezika njegove nekdanje sužnosti poslednji čas bolj oživili, in želje po njem sosejele glasnejši kot nekdaj razodevati. Narava pa nikjer skokoma ne napreduje, tako tudi v vednostih ne; od stopnje do stopnje gremo naprej. Zato tudi noben previden Slovan ni-kodar ne misli , da bojo Slovani že v kratkim edini jezik imeli, ker razpartija po samoljubnosti tega in uniga slovanskiga kolena se bo še le takrat prav začela, ko se bo mislilo, da ima edinost že gladko pot. Naj bojo Nemci veseli, da žeimajo vesoljno-nemški (pangermanistnični) jezik, zakaj, če bi ga že ne imeli, gotovo bi si ga dandanašnji ne napravili. Teško je, veliko glav pod en klobuk spraviti — in te težave nam bo tudi v osnovi ve-soljno-slovanskiga jezika vsakdo gotovo poterdil, kterimu je resnica ljuba. Tudi Slovani niso angelji brez človeških slabost!
Kdor pa morebiti misli, dajevslovanskih narečjih že taka različnost, da že po sami ti bi teško bilo, vesoljno-slovanski književni jezik vstrojiti, temu hočemo po živih izgledih dokazati, da različnost med 14 do 16 slovanskimi narečji ni tako velika, kakor je med 505 narečij nemški ga jezika, in da tisto norčevanje, da en Slovanvdruziga cl6 ne razume, je skoz in skoz piskov oreh. Cujte, ki nemški književni jezik razumete: ali boste razumeli, kaj naslednji Nemci v različnih deželah govore **} , ko vsi eno in ravno tisto pravijo, rekoč: Nemec okoli Hanovera pravi: Hart tau, et gunk ein Saegemann ut, tau saegen, — u Stari Marki okoli Magdeburga: Horch tau, et ging en Buer up71 Feld tum Seen, — okoli Hamburka; Hort to, een Buhr giing ut, sien Saat tosay'n, — uMek-lenburgo-Schwerinskim: Hitre t to, sii, dar gink en Sajer uut, to sajen, — okoli Brunšvika: Horet tau, suh, et gung en Saiemann ut, to saien, — u Harcu: Hart zu, sat, es kang a Samann aus, zu sae, — okoli Paderborna: Horet to, sii, et chink'n Sei-mann ut, to seien, — med Lipskim in Durinskim: Hurt zu, saht, 's gung a mal a Siamann aus, zu siiin,
**)    Iz zemljopisa  K.   Vlad i slav a Sapa  del  II.  zvezek   1. stran 46. — po M. Maj erje vili »pravilih«.        Vred.
i
—  u Voigtlandu: Horcht auf, un lasst each soge, a mal ging a Bauernaus, zen sirn, — a S as o-Me i-ninkah: Hort zu, sich, es gieng a Samohos, zu saa,
—  okoli A n sb a ha: Hart zu, sich ; es gieng a Soama aufs Soa aus, — okoli Kassela: Hehrt zu, eich, es gink en Sehmann us, ze sehen, — okoli Tre j se u Kurheskim: Horrt zu, secht, ess gung en Saemann aus , ze sae, — okoli Kolina pri Renu: Kikk, etjing a Ziemann us, zu zien, — okoli Bonna: Hort zo, stich, et ging ene Saer eruus, zo saen, — na pogorji Eiseli: Gett agt, seet, et geng amal enne Saemann us, am zo saen, — okoli Zweibruka: Horcht zu, ?s isch e mal e Bauer 'naus ins Feld gang, vorzesae,
—  okoli Speira: Hort e mal zu, seht, 's isch e Saemann nausgange sae, — u Allgavi blizo Fiissen in Ne s sel vva n ga: Heared zue , lueg, 's ischt a Sa-ema ausg'gange, z' saed , — okoli Stutgarta: H6-ret me an, a Bauer ischt zum Saa naus ganire ufs Feld, — okoli Donauwertha: A Soma ischt aus-ganga, seim Soma osz'werfa, — okoli Bavarskima Gmunta: Hairet zua , gukket, es gaht a Saemann aus, zum eaan, — okoli Wurcburka: Hor a mol, as is a Samo ausganga, za saa, — okoli Norimberka: Hoirt zou , segt, es is a Bauer ausganga z' saa , — okoli Eichstadta: Itza schau, a Baur is zum san ganga., — okoli Mnihova: Lossts eng sogng, a moi is a Bauer aufs Sah'n nausganga, — okoli Briksena u Tirolih: Da hearts a mal zue, as ischt a mal a Bauer ze san aussigangn. Kdo je te nemške možake razumel, ali iz njih besed posnel, da so vsi vsi hotli ravno to reči, kar se v vesoljno-nemškim književnim jeziku pravi: 55Horet! es ging einmal ein Saemann aus um zu saen".
Ce so po tem živim dokazu zamogli Nemci edini književni jezik dospeti, vunder sedaj nobeden pameten človek ne bo več dvomil nad mogočo s tj o ediniga slovanski ga jezika, in nobeden pameten Nemec se ne bo norčeval nad nerazumnostjo Slovanov med sabo, ake sliši imenovane nemške možake tako nemško govoriti, da gotovo eden druziga ne razume.
Pristavimo v primero ravoo tiste nemške besede v ne-ktere slovanske narečja po izvirnih spisih sv. pisma, ter prašamo: ali ne bo Slovan Slovana desetkrat lože razumel? Slovenec pravi: ,5PoIe! izide nek seja vec sejat", — v ilirskim „Eto! izajde ko j sije sijati", — v starim slovenskim ?)Izide sejaj sejati semene svoega", — v poljskim wOto! wside rozciewca, abi rozciewal", — v češkim „Ay! wyssel rozsecvac, aby rozsyvala, — v ruskim   „Se izide  sejaj, da sjati.
Naj sodi sedaj , komur je za resnico mar! Moj namen v tem spisu je bil le dokazati, da v slovanskih narečjih je veliko veliko bližniši pot do edinosti književniga jezika, kakor je v nemškim jeziku bila, in da zavoljo tega so Hanoveranci Hanoveranci, Bavarci Bavarci, Prusi Prusi, Tiroljci Austrianci itd. ostali, če lih imajo pangermanisti čni jezik!