1 II Ji! , v s 1 1 1 1 1 E L LET ·I 958 v STE .:4 1 r Vsebine.: l. Ob 40 l~tnici ZKJ (Šsnčar Jože) 2. Poprava zarisa mejne čtte in sorodne geodetsko~katastrske in zemljiško knjiine operaoije (Dr. Stanislav Leskovic) 3. Zapisnik o občnem zboru DGIG 4. Predsednikovo poročilo za občni zbor 5. Poročilo tajnika društva 6. Poroči.le s prve se jo Ljubljanske podružnica 7. Naloge DIT po resoluciji VII. KOneresa ZKJ a. Reformiranje strok. gradb. šolstva 9. Podiplomski študij na FAGG 10. Seznam diplomantov-inžinerjev v l. 1958 ll. Seznam diplomantov-g0ometrov v l. 1958. '"-· ------- OB 40-LETNICI JUNAŠKE IN ZMAGOVITE POTI ZKJ 19. aprila je bila v Beogradu, v mestu, kjer je bila usta- novljena Komunistična partjja Jugoslavije, na najsvflčanejši način pro„ slavljena, 40 - J.i: tn:l.oa n ~]Gn,c::ga revolucionarnega dela. Na svečani seji v veliki dvorani Domn, sinu.:i.,J.rn·tov je imol referat gern-1ralni sekretar Zveze komunistov ~1g0Alavije tov. Tito, v katerem je podal izčrpen pregled re- volucio:r.3,r.ne bcrb,:, Komunist:':.čne partije Jugoslavije od njene ustanovitve do danos. Po slavnostni eeji je bilo na Trgu Marxa in Engelsa slav- nostno zborovanje, kateremu je prisostvovalo nad 200.000 Beograjčanov. Ta je govoril sekretar· Centralnega komi te ja tov. Aleksander Rankovic. Naslednji dan so bila v glavnih m8stih ljudskih republik in drugih mastih Jugoslavije elavnostna zborovanja, katerih saje udeleži- lo na stotisoče državljano\i'. V Ljublje,ni je na slavnostnem zborovanju govoril član IzvršnP-ga komiteta CK Zvezo komunistov Jugoslavije Fxnnc Leskovšek ... Luka. Ob 40 • letnici ZKJ ee vršijo in ee ša bodo vršile najraz- ličnejše proslave skozi vsako leto, svojevrsten povdarek t8mU pa bodo dale konferenca ZK posameznih ljudskih ropublik. V naslednjem podajamo glavne misli referata tov. Titao 2 Pred 40 lati, v času, ko je bila velika Oktobrska revolucija še v razmahu, je bila iz organizacij najbolj revolucionarnega dela de- lavskega razreda Jugoslavije ustanovljena Komunistična Partija Jugosla- vije. Ustanovljen~ na temeljih znanosti velikih proletarskih mi~le- cev .Mo..rxa in Engelsa, je Komunistična partija Jugoslavije smelo ubra.la pot o..vantgarde delavskega razreda. Monarhistična Jugoslavija je bila kot redkokatera država polno.. notranjih.protislovij izvirajočih iz kapitalističnega izkorišča­ nja vasi, iz fevdalnih ostankov, iz boja med cerkvenimi vrhovi itd. Vladajdči buržuazni razred ni bil sposoben, da bi odstranil katero koli teh protislovij, marveč jih je še bolj ostril, tembolj 9 čimbolj je bilo čutiti boj delavskega razreda s Komunistično partijo na čelu. V takih pogojih je bila edino pravilna ustanovitev Partije na organiz~cijskih in političnih načelih, ki jih je formuliral Lenin, ko je ustanavljal Partijo boljševikov. Dogodki so pokazali, da je bila samo KPJ f:posobna spremeni ti nezadovoljstvo v močno revolucionarno orožje" Najpornombnejše poglavje v slavni zgodovini naše KP je tisto razdobje~ v katerem je izpolnila veliko n&logo organiza·torja in vodite- lja na.rodno osvobodil.nfl 'vojne in socialistične revoluo:\.je. Od pravilne poli tike KPJ in nje-me ga boja je bila pravzaprav odvisna bodočnost naro- dov Jugoslč:w:i.je. Vojna :i.n revolucija sta najtesneje povezali usodo in življenje naših narodov z usodo KPJ. Ves čas vojne si je Partija nepretrgoma prizadevala. da bi zbrala vse sile za boj in zrnaho, vzporedno s tem pa si je tudi prizade- vala, da bi onemogočila vrnitev stare osovražene oblastj_" Zato je bilo nujno potrebno že med vojno uveljaviti ustrezne politične ukrepe in de" janja, ki so bila po svojem značaju izrazito revolucionarna, ki so pose- gala v temelje družbeno ekonomskega sistema in imela obeležje sociali- stične revolucije. Toda splošni naorodnoosvobodilni cilji so prevladova- li med vso narodno osvobodilno borbo. To je tisto, kar je onemogočilo najširše zbiranje ljudskih množic? kor jo zadovoljilo končni uspeh. Z osvoboditvijo države izpod okupato-rja srno hkrati razbili politično strukt.uro stare J·ugoslavije in ustve,rili novo oblP'"~, ki je imela takoj v začetk~ socialistični značaj. Nova oblast je bila specifična oblika diktatur,~ proletariata, :c1:m:,:>00 z.,,~:zc: c't,:'.-,·,/1,, 1:::,,g,;i, razreda kot vodilne družbene sile s kmeti in drugimi delavnimi sloji, Izvirala je iz konkl'etnih pogojev·, v katerih je nastajala: jz širine sodelovanja ljudskih množic v narodno osvobodilni 3 in revolucionarff'.. borbi in v p:eocesu gradi tvt:i po vo jrd. 1 n zelo široke podpore najšir~ih ljudskih množio. Po vojni je bilo treba postopoma ustvariti pogoje za socia- listično graditev države. 'I're ba je bilo čimprc j od.pravi ti gospodarske pogoja za izgradnjo sicializma. V ta namun smo revolucionarno posegli v lastninske odnose, predvsem smo odvzeli proizvajalna sradstva, ki so dotlej služila zasebnikom za bogatitev in jih izročili v roke druibe; podržavili smo nele osnovna proizvajč:1,lna sredstva; temveč tudi banke in kreditno ustanove 9 p:cornet te:c vse rudno bogastvo in drugo" Agrarno re~ formo smo uveljavili tako temeljito 7 da jo postalo nastajanje kapitali- stičnih elementov na vasi :rct;1mogočo, ker smo obsog posesti z zakonom ome- jili na 10 ha. Z velikimi napori smo obnovili gospodarstvo z graditvijo novih veHk:i.h ind.ustrijski.1,-t in onergetskih zmogljivosti. Spremenila se je Wdi d:•·ui'foena struktura l rGbiva,h:tvn.. Gosp<1ucJ,n1ka izgradnja ter po- litična in kulturna de jo.vnost s·'io.. vplivali na naglo dviganje. politične in kulturne ravn:i_ mnc)ŽJ.c. UD·1,vfarili E-;1;10 po-cre'lme pogoje za velik razmah ustvarja~nosti del~vnih lj~di. Uveljavili sLlo ukrouo ~u dooontral1zacijo, zo~itev funkcij in pristojnosti u~ntralnih organov ter skrčenje njihovega aparata. Po- večala so je vloga krajevnih organov oblasti in dali smo jasno smer k demokratizaciji in k uresničenju družbenega samoupravljanja ter·preno- sov funkcij centralnih državnih organov na republiške, okrajne in občin­ ske org~ne" Naše naloge v nadaJ.jn:i. izgradnji socializma je določil lan- ski Vllo Kongres~ ki je sp~ejel novi program ZKJ. V tem je pomen dosGdanjih nap0rov Zv-eze komunistov Jugosla„ vije in res se lahko s ponosom ozremo na,1 slavno štj_rid8seto revolucio- narno pot KPJ ter povemo il1 pokažerno vsako mu j da smo zmerom visoko no- sili zastavo Marxa 1 Engelsa :i.n fa,nina. Ljubljana, dne 23/5-1959 • 4 POPRAVA EARISA MEJNE ČRTE IN SORODNE GEODETSKO-KATASTRSU IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNrn OPERACIJE . Ta članok jo objavljon v Pravosodnem biltonu št. 1-3/1956 9 Ljubljana 9 ker j0 močno aktualon tudi za geodotsko- lrn tastrsko opera t~6 9 pristcmkom skoro v coloti j urno tucli tu. V zemljiškoknjižnem poslovanju so še vedno pogosti primeri, v k,::i,terih se vso mogoče po geodetsko-katastrskih organih prijavljene spre- ~ernbo meja mec1 zemljišči, ki mejijo drugo na drugo, označujejo kot poprave zarisa mejne črto in nato kot take tudi izvajajo v zomljiški knjigi po uradni dolžnosti. In to celo v primerih, ko geodetsko-katastrski organ te- ga v svoji v tem pogledu sicer pomanjkljivi prijavi (naznanilnem listu) niti ne trdi, temveč samo sporoča določeno mejno spremembo brez navedbe vzroka. Take zemljiškoknjižne operacije niso napačno samo v formalnem pogledu, temveč prav pogosto tuc'li v materialnem, ker skrivajo stranke za njimi določene pravne po~le (kupoprodaje, daritve, zamenjave itd.) 7 ki mo- rajo biti 9 da so zemljiškoknjižno lahko izvedejo, predlagani po prizadetih in za to legitimiranih strcmkah 9 izkazani ·r:, listinami 9 sposobnimi za iz- vedbo v zemljiški knjigi, in predpisno obdavčeni. Vsled tega je nepravilno in malomarno poslovanje v tem pogledu nevarno tako za geodeta, ki je operi- ral ·na terenu, kot za zemljiškoknjižnega organa, ki je njegovo operacijo privzel nekritično v svojo zemljiškoknjižno. Utegnilo bi se namreč sumiti 9 da sta v teh operacijah sodelovala omenjena organa namerno napačno, even- tualno .celo v povezavi s prizadetimi strankami 9 in tako pomagala :pretiho- tapi ti v lastnino drugega določen kos zemlje- prenos, ki je sicer možen in pravno dopusten samo pod ravnokar omenjenimi pogoji. Zato je prav, da si geodetsko-katastrski in zemljiškoknjižni pojm "popravo zarisa mejne črte" vendar že razčistimo, obenem pa tudi oba njegova sorodna pojma "popravo meje po mapi" in "spremembo mejo". 1) Poprava zarisa mejne čr~~ je podana samo takrat? kadar ugo~ tovi geodetsko-katastrski organ s svojimi tehnHmimi pripomočki na terenu 1 da je meja v naravi sicer pravilna in mod strankami nesporna, da pa je vsled prvotno ali naknadno napačnega snemanja 9 kartiranj11 ali računanja površine napačno vrisana v katastrsko mapo (čl.19/j kat.prav.). Vrednost in površina sveta med starim in novLn mapnim zarisom ne igra pri tem no- bene vlogo o Večkrat so so že odkrili primeri 9 da so bili vsler' ,, "lapačnega zarisa mejne črte nerosnično situirani coli zemeljski kompleksi. Običajno se take napake odkrijejo v zvezi z drugimi meritvami na terenu, najpogoste- je pa v krajih s tkzv. starejšo izmero (čl.57 kat.prav.). Zato tvorijo lo-te redko S'.1mostojen pred.met dotično geodetsko-katastrske OP.eracije 9 marveč so običajno samo njeno postrarn:;ko dejanjo 9 ki se je odkrilo 9 da se je moglo pravilno opravi-ti glavno (n.pr. prvotni cilj omenjene operacije je delitev c1oločene parcele 9 pa se pri tom odkrije~ da je njena meja v mapi napačno zarisana). V takem primeru morajo prizadete stranke na pri- javi (naznanil nem listu) pismeno pot1·d.i ti 7 da se meja v naravi ni spreme- nila, katastrski org~n ~a še pristaviti, da gre le za popravo prvotno 5 napačnega zarisa v mapi. Samo te 1 na povedani način ugotovljene in doku.- montirano goodetsko-katastrske opern,cije so prave popravo zarisa mejne čr­ te in saoo to smo zemljiškoknjižni organ ko·t take izvesti v obliki pooči t- be v zemljišk~ knjigi. Možni pa so primeri, in taki se pojavljajo v praksi še danesi da vsebuje prijava vse v prednjem omenjene elemente? geodetsko-katastrski načrt? ki je prijavi priklopljen, pa o tem ne. prepričuje, temveč izkazuje izr<':Czi t izsek ali odcep deln, določene parcele in njegovo priključitev so- sedni parceli, ki je v la~tnini drugegn, lastnika. Do takih pojavov pride morda zaradi naglice ali nepoučenosti na terenu poslujočega geometra, morda pa tudi 11 iz usmiljenja do strank", "da se jim prihranijo pota in stroški", "ker ni itak vse skupaj nič vredno" itd. V takih sumljivih pri- }rierilj je dolžnost zemljiškoknjižnega organa, da pozove prizadete stranke · na ureditev zemljiškoknjižnega stanja in jih izpraša, kaj jo v resnici materialno ozadje prijavljoni spremembi. Često se na tu način odkrijep da je zaris v mapi POJ?Olnoma pravilen, da pasu jo meja spremenila vsled do- ločer1ega pravnega posla., ki so ga stranko sklonilo med seboj. Dolžnost zemljiškoknjižnega organa je 9 da v takih primerih napoti stranke na pisme- no posvedočitev dotičnego., pravnega posla in da odgovarjajočo zemljiško- knjHno operacijo izvede šele po predlogu legitimirane stranke, po predlo- žitvi listin in izknzil, da so izpolnjeni i ostn,li za vpis potrebni pogoji. 2) Baš nasprotna je situacija pri popravi meje_po mapi. Tu se stranke sporazumejo na tako mejo v naravi~ kakor jo kaže zaris v mapi, po- tem ko jim je ta zaris predočil geodet v naravi. Z drugo besedo 9 mapna situacija se na skladno zahtevo vseh prizadetih strank verno prenese v na- ravo1 potom ko je geodetsko-katastrski organ v naravi pokazal mejo 9 kakr~ šno kaže mapa, in se pri tem ne preizkuša~ kaj jo pravilnot ali prvotna meja v narnvi 9 ali zuris v mapi. V takem primeru mora geodetsko-katastrski organ ta sporazum strank zapisniško posvedočiti in zapisnik priložiti svo- jmnu elaboratu. Za katanter je ta dokument važen za pobijanje eventualnega poznejšega ugovora katere izmed strank, češ da je pristala na mejo po mapi samo zaradi tega 9 ker se je zanesla, da je zaris v mapi pravilen; zdaj ko je ugotovila nasprotno 9 pa svoj pristanek umika. Izza tega sporazuma je za kataster zaris v mapi pravilen 9 četudi jo lJil preje napačen. Geodetsko- katastrski organ ga bo smel spremeniti samo s pristankom nasprotne stranke ali po odločbi sodišča. Pravno predstavlja namreč tak sporazum izvensodno poravnavo, ki je kot dvostranski pravni po sol izpod1)~Jna samo po splošnih predpisih civilnega prava (zmota; sila 9 strah itd../. 1/ Nekaj drugega od tu opisane ~~.E12j.§_.l2,Q_.!L1~ torej prilagoditev meje v naravi mapnemu zarisu po sporazumu med strankami potem, ko je ,kh1 ta zaris strankam predočen tudi v naravi 9 pa je poravnava na mapno mejo tj„ dogovor strank, da bodi meja v naravi taka, kakor jo _2.2, 1z mape ugotovil Jn na terenu pokazal geodet„ Pri tem dogovoru gre event.za dogovor na razsodnika oziroma izvedenca, katerega pravna upoštevnost je 'Pa sporna. (Na problematičnost take poravnave je opozoril že dr. Širko v svojem član ... ku "Poravnava na mapno mejo", objavljenem v predvojnem Slovenskem pravni ... ku l. 1926, št.3, str. 65-71). Takemu dogovoru se bo moral geodetsko ka„ tastrski organ odzvati šele, kadar ga bodo stranke ostvarile, t.j. kadar bodo v izpolnjevanju dogovora poklicale tega organa obe stranki sporazum- no in bo la-ta smel nato poslovati samo pod pogoji in na način, kakor je 6 ' Pri tako opisani pop.1.avi meje po mapi so tedaj.ničesar ne spreme- ni no v katastrski mapi sami, ne v ostalem katastrskem operatu. Ta je od- slej samo še dodatno dokumentiran ,z omenjenim zapisn:i.kom~ s katerim je od- slej zanesljivo podprt zaris v mapi, Vendar je ta dokumentacija samo ka- tastrsko intorna 9 vslod česar ni treba zemljiškoknjižnemu sodišču ničesar sporočati 9 ker so tudi v zemljiški knjigi 9 niti v zemljiškoknjižni mapi, ki ·jo oziroma bi V8nj morala vi ti veren odraz katastrske evidenčne, ni ni- česar spremenilo. 3) Vse ostalo spremembe meje pa temelje na materialno-pravnih. temeljih. Ti so ali dvostranski pravni posli med strankami, ali taki po volji zakona, ali pa taki!I ki temelje na odločbah sodiš.č in drugih pristoj- nih obla8tvonih organov. Med prvimi se najpogosteje pojavljajo različno kupoprodajne 9 menjalE_e, darilne ..E..ra pust:i.·1;i v ,:,vontualnom situacijskem načrtu in pr:Ljavi v p:cvotni s:i.h,aciji :Ln s prvotno pnre;olno številko, obe- nem pa v prijavi ozne,čiti rc,zlog spro;nombo n;jcnogn lastninskoga razmerja. V zadnjo skupino nmt,3ria7..no~·]ravnih t0moljov spremombo meje šte- jemo pravnomočno orlJ.onbo sodiš o in d.n,r,i h p1·i.sto,1nih oblastvenih organov. Med prvimi so 'najpo~ostojšo ~o~lno c~ll-;~l;(~;-~1;-;~i:1 sporih 2~~ed dr~-;r pa nekatoro razlastitveno odločbo (n.pr. ~u razširjonjo žo obstoječih cest, cestnih ovinkov~ deponij itd 7) in oclločbo l)O agrnrni ~nkonodaji (po zakonu o agrarni reformi in kolonizo,ciji t•.n zakonu o k1;t0tijslrnm zemljiškem skla- du)~ ki razlaščajo samo dele parcel in jih nato spajajo s sosednimi, ki 2/ O teh sporih je prof. dru Alojz Fin~gar napis~l v predvojnem Sloven- skem pravniku, l. 19g}0, št. 5--6~ stro 155•-J.b4 1 in štcw,. 7, 8, str. 193-213, izčrpno razpravo 11 Sporna 1:1.e ja 11 , kat(~ra nudi ms.spornemu sod• niku še danes dragoceno gradivo za pravilno poslovanje v takih postopkih. 8 so žo v družbeni lastnini. V vseh teh primerih je potrelJno sodelovanje geodotsko-katastrskoga organa,• da mejne spromoml)o po omenjenih odločbah tehniČ'V) izvedo na teronu 9 nato jih pa vnose v ~i tuacijski načrt in prija- vo za sod.išče 9 katera mora vsebovati tudi razlog spremembo. Zeml jiškolrnjiž- no sodišče bo smelo te spremembe izvesti v zemljiški knjigi samo, če mu bo prGdložona poleg omenjenega katastrskega elaborata tudi pravnomočna od- ločba pristojnega organa, ki spromenjono iituacijo po tem elaboratu tudi materialnopravno utemeljuje. V tom slednjem pogledu zemljiškoknjižna sodi- šča š0 vodno pogosto grešijo. Ravno regulacijo že obstojočih oest, cestnih ovinkov, cestnih deponij itd. izvajajo pogosto, posebno če so površinsko manjšega obsega, kot popravo zarisa mejno črto zgolj po geodetsko-katastr- skem situacijskem načrtu in njegovi prijavi 9 po službeni dolžnosti in brez omonjone odločbe. No gro tu za noko pretirano zakonito zaščito zasebnikove lastnino, pogosto jo ta zasebnik: sam in samo on močno zainterosiran 9 da se n.pr. iznobi iz davčnih razlogov predprostora pred svojim poslopjem in ga s pripojitvijo k mimo vodeči cesti obesi clružbi 9 čoprav.služi ta svet aamo njomu in njegovemu gospodarstvu. Vprašljivo jo, ali bi na tako pripojitev p::cist::1l tucli cestno. upravni organ. In obratno:1 v praksi se je dogodilo, da na tnko II J:azlasti tov" 9 ki jl1 jo izvod_ol na terenu samo geodet 9 sodišče jo pa za njim slopa izvedlo uradno kot popravo zarisa mejne črte tudi v zemljiški knjigi, cestno-upravni organ, ki o toj popravi ni bil niti ob- voščon, pa je zanjo zvedol slučajno naknadno, ni pristal, marveč jo pozne- je izposloval iz prometnih llazlogov pravnomočno odločbo o širši razširit- vi mimo tekcče cesto. Nekateri lastniki malih stanovanjskih hiš, ki so si mod tom v zaupanju v pravilno' poslovanje geodeta in sodišča postavili ob robu prvotno razširjenega cestišča betonske„ograjo, so upravičeno grajali opisano nopravilno poslovanje geodeta in sodišča. Dr. Stanis}av Leskovic Z A P I S N I K o rednom letnom občnom zl)oru Društva g0odotukih inženirjev in geometrov Sloveni ;jo, ki jo bil dne 4. o..prila 1959 v Zborni:~:ni dvo~c·ani Univerzo. 1.) Dosodnnji prod.sodnik rop, oclboro, društva tov. Jokl Stane otvo1°i občni zbor tor. pozdravi zastopnika Gcod0tsko upravo LRS, direktorja Košir Antona in zast0pnika Zvezo inžonirjov in tohnikov Slovenije prof. Nučiča, kakor tudi vso prisotno. ':Pov. ,Jakl prečita clc,cvni rod, ki je priložon zapisniku. Dnevni red je bil soglasno sprejet. 2 o) Na predlog tov. Jekl·-a jo bilo izvoljen o slodeče delovno prodsadstvo, ki je takoj zasodlo svoja mesta: Zadnik Ljuban, Jocelj Stanko in Stoinor Vinko. l 1 1 ! ¾ i . l i j ! 9 Občni ,-,bo:.:· J, p:rošoJ. takoj nu voli t0v zapisnibrja in komisij. Za zapisnikarja jo biJ. izvoljen ]rifah Gvido, zo, overovatolja zapisnika pa ing. Smrokar l\farjan in ing. Gostič Emil. V v0:i:·if'il<.:acijsl;.:o komisijo so "bili izvoljeni: Vovk Jože, Pelo zvono in Lavrončič Lndo. V kn,ndj,cboijsko komisijo e0 bili izvoljeni: Armič Leopold? Dloršok Jo~o, Ravnik Ljiibo, Nečimor Marjan in Fric Ignac. V volilno k01uisi jo so bili izvoljoni z Bratovž Maks, Šimuna.o Djuro in ing. štu.par Ivan. · Zbor jo bil uoglasen, da so komisijo za sklope ne voli, ampak naj bodoči odbor fo1·mul ira sklepe nt1 podlagi zapisnilrn občno ga zbora. 3.) Sloclijo poročila predsodnika tov. Jekl-a Staneta, t~jnika tov. Brifah Gvida in blagajnika tov. Mirnik Marije. 4.) Razpravah o poročilih f.le je začela po S-minutnem premoru,~ Delovni predsednik tov. Zadnik pojasnjuje, da so glavno delo društva ,rešu- je v podružnicah, da pa so vendar gotovi prcblemi 9 ki se rešujejo tudi na ropubliškom občnom zbe,ru. (n.pr. zc1-stopstvo društva v Strokovnem svetu I.S.). Tov. Koš:hE.!_ poročilo biv. pi-edsed.nika jo sicer zolo objaktivno 9 manjka pa poročilo o povozavi s poclružnicmni. Ali je imel rop. odbo;r nepo- sreden stik s podružnicami in kako jo prenašal delo na podružnice. Plcmum tudi ni bil sklicnn 1 dolugnti bi pa morali podati vsaj poročilo o delu na terenu. Iz toga bi si rop. od.1Jor lahko ustvaril program dola. :Bodoči odbor no.jima za osnovno nalogo stik s podružnicami po komisijah in drugih ob- lilrnh delo,. Z;voza žoli organizirati delo po lr.omunah 1 kot so tam razvija go~, spodurslm dojavi1ost 9 ki zaj,,rna tur1i n,.-.Su stroko. Kje• r so iiogoji dani, se žo pristopa k temu z org11n:Lziranjom to ronskih DIT-ov. Žoleli b:i vedotj_ kaj se komisijo dejansko obravnavalo. Imele so premalo k.ontalcta s kornisi.-}:1mi Zvozo I.T. Komisijo m,j živahneje zajemajo problorrw.tiko s terena. Strinjam so s tom, da jo troba odbor 1wmladi ti. Čo ima posameznik provoč obveznosti~ zaDto,jajo funkcijo in ne moreš prodotavljati popolnega človeka v organizaciji. Po rosoluciji VII Kongresa Zv3zo komunistov jo treba skrbeti za dvig strokovnega nivoja članov ter d.ajanje pomoči clelavcem za njih uspo- sabljanje, Seznanja/Gi se mor.~,mo z naproclkom zna110sti v svetu ter u:pornbi ti v praksi te pridobitve. Mi obra-,rrn:wamo samo snov za strokovne izpite, ne pa stroke sama, n.pr. fotogr~motrije. Na8 problem ropublii:ilrnga značaja so stari katastrski načrti, ka- terih osnova ne odgova1· jn ve,'S. Loto o smo pristo})ilj, k. reviziji katastra na širokem področju - s pomoč;jo fotogrametrije. (V Mariborskem okraju 200~000 hn, v celi Sloveniji pa 300.000 ha). Ne skrbi nas toliko kako bomo to iz- ve'flli na terenu, ampak kako bomo izv,,>dli spremembe v katastru. Inženirji morajo dokumentiratj 9 da je ta metoda c1Glo, času prilr1orna. Vse člane je treba seznaniti s tem dolom (s0rc.in:,.i•j-L). S~1°okovni svot jo o tom že raz- pravljal. V splošnem naj se preide na aorofotog-ramotrično metodo, kjel' je to mogočo. Pri tom smo vozani na Goo:::,rafsLi institut JLA. V zveznem merilu 10 je Slovenije na prvom mestu in znaša delo za nas več kot za ostale republi- ke skupaj. Upamo 9 dn bomo to lahko izvedli in želi pri tem uspeho, Strokovni geodetski svet je posvetovalni organ Izvršnega sveta v zvcolzi z gospodarskimi nalogami in katastrom. Za to obstoja Uredba in so člani Sveta imenovani. Ker društvo žoli imeti zastopnika v Svetu naj ome.nim? da so vsi člani naše stroke tudi člani društva. Pri prvem imenovanju čla.= nov: je bil tov. Klarič imenovan kot član Sveta kot takratnik predsednik društva. V kolikor hoče društvo imeti svojega predstavnika v Svetu 9 naj da predlog za imenovanje zastopnika 9 ker Svet ne more Kluriča enostavno črta­ ti iz Sveta 9 v kateroga je bil imenovan. O normah 9 conah za geocletske storitve in metodah dela je Stro- kovni svet razpravljal in dal svoje zaključke Izvršnemu svetu, ki je dal Geodetski upravi LRS v tem pogledu naloge. Na ta način pomaga Svet upravni službi 9 da se izvajajo sklepi po upravni in op~rativni liniji. Komisija za produktivnost dela je izdala potrjene cene za geo- detske storitve. Sklop je pa bil 9 da mora operativa povečati storilnost dela. Norme 3 ki so sestavljene iz izkušenj so predpisane v zveznem merilu. Vsaka institucija ne more imeti svojih norm 9 ker bi nastale težave glede plač in fluktuncij0. Republiško društvo (komi.sija za produktivnost) bi mo-· rala izdelati skupen predlog. Tako n.pr. poroča l1Io,ribor 9 da se dosegajo norme 85 °/o 1 po upravni liniji je pa poročilo? da se norme dosegajo 100 °/o. V upravnem dJlu bi morali izdelati.perspektivno plane za ureditev katn.stra. Posamezni okrajni Katastrski ura\ii so že sprejeli sklepe, neka- tori pa še niso pristopili k tomu delu. Na pritisk OLO-j0v so tudi ti pristopili k tej nalogi. Posamezni člani so so pokazali kot nedorasli za nalogo 3 ki so jo sprejeli. Letos imamo pr\Jdvidonih 516 katastrskih občin za revizijo t.j. 440,000 ha ali 918.000 parcel. (1/4 Slov.) Podružnice naj posvetijo temu problomu več pozornooti. Katastrski operat je osnova za ol)davči tev in je na tO, način poli tičnoga pomErna. Letos je to osnovna in poreča naloga. Maribor jo šol v tem dolu korak naproj in je v sodelo- vanju s Sveti za šolstvo aktiv:i.ziral podežoljo v sodelovanju s šolo. Otro- ci bodo direktno zainterusirani za rovizijo katastra s pomočjo fotoskio. Tov. Jocnlj1 občni zbor so je zakasnil, terenska sezona je ~o v teku. Ni ti--1/2 odl~c;1~e1 --ni prisotnega in ne prndsodnikov komisij. Polog čla­ nov bi Tiorali biti prisotni tudi šefi Katastrskih uradov in s problemi direktno soznanjoni. Delo v podru~nici Maribor poloti sicer zamre, V<;Jncla,r smo se do- menili 9 da borno vsak mosoc prišli skupaj zaradi povezavo in informiranja. So,m Vestnik jo za to premalo. V zimski sezoni imamo tedenske sestanke in predavanja iz praktičnih nalog stroke. Debata iz prakso je pokazala kaj se da izboljšati. Doseclaj smo imeli tudi pr(:Jdavanja iz p:rojoktiranja 9 želimo si pa predavanj iz fotogrametrija. ~-. Sklope lanskega občnogn zbora smo izvajali sledočei 1) Norme iz leta 1950 so za toren previsoke, v pisarni se pa dosogajo do 110 °/o. Od norm ne smemo pričakovati samo priganjaško dolo 9 ampak tu~ di počitGk. Normativi no bi odgovarjali v primori z južnejšimi kraji. Sestavili smo ko1:1isijo? ki bo izdela,la pr0dlog 9 upoštevaje d.a jo treba pri našom dolu (projoktirnnjo) tudi misli ti in štud.irati .• 1 :j 1 j. l l 1 J ' i 1 l , 1 1 1 1 J 11 2) Na visoki šoli 11.:1j bi se usto,novil od.delek za "komunaJ.00 11 • V današnji 01)liki jo geometo:r. premalo seznanjen s stroko in gospodarstvom? z 2-let- n~n šolanjem bi so pa v t0m izpopolriil. 3) Promulo publioirarno svoje delo. Od osvoboditve sem smo vložili ogromno truda v izgraditev države, a to ni nikjer priobčeno. V lokalnih Katastr- skih uradih poznajo SD,mo 11 kat::1ster 11 in to v negativnem smislu? iz ostale stroke po, niso nič obveščeni. Revizija je potrebna~ da bodo ljudje dobili drugo rnii'\ljonje o tom. Potro·bna so pr0davanja o nalogah in koristih kata•- stra in r1ozneje za gospodarsko karto. 4) Strokovni izpiti ni.1,j bodo preizkus praktičnega delas no pa teoretičnega. znanju. Nalogo no,j bodo iz praktičnega dela. 5) Ol1 čni zbori rep. odbora naj bi bili vsaki 2 loti, vsako loto Plt. vsaj en plonwn s poročili 1,odružnio. 6) JDaborati izmorjcmih obihn ležijo po omarah. Izmera jo bila. izvršena, v url)anis·tične narnono 9 nujno pot1'obna bi pa bila razgrni tov elaborata za kattcDtar, posc:r,10 v zvezi z nacionaliznci jo o ~prof.JTuOij}g_ pozdravi vse navzoče v imenu Zveze inženirjev in tobnikov Slovenijo. I1ovdarja, da opravljamo delo; važno za ves ostali gospodarski razvoj, Pri tom razlikujemo ozko strokovno delo in vzgojo članstva ter poznanje predpisov in ilružbeno po1i tični polož.:1.j v družbio , "'=•• =• ••~.-- -~•.'-": ,,_ __ ,,_, r,_-,_,--_ .1.,•, , _ <• , _. _ , • , _ • ~ •• _ <;: ~ ...c•..,- .~,,.._._ '1u """""'-•-- Te mu ni bilo posvečeno dovolj pozornostiv v zadnih časih se pa tudi to stališ<)E.l spreminja. Od ·strokovnih društev so pričakuje več. Društvom so poverjeno večjo nalogo? ki se morajo izpolniti na terenu. Ustanavljati sa morajo terenski DIT-i. Tam naletimo na strokovnjake raznih strok, a vsak sam zaso ne more rešiti zadanih nalog. Na ta no.čin se članstvo razgublja. po terenu mwrganizirano. V komunah naj bi bili DIT-i, ki bi združevali vse tehnične strokovnjake. Ljudski odbori zavzemajo včasih napačno stališče - ozko lokalno. Eno surovi11sko ba!;iO izčrpava več komun. DIT,-i na terenu bi bili posv-otovalna telesa Ljudskim odborom .• Dosodaj ustanovljeno DIT-e _ so ljudski odbori že sprejeli v sodelovanje. Člani na torenu t1aj se vklju- čujejo v te DIT-e. Gradnja Doma tehnike so bo izvedla v zvozi s Ccmtralno tehniško knjižnico. Ugotovi ti jo trokl, potrebo društov in Zveze v sodelovanju vseh društev. V Domu bi bili tudi p1'ostori za zunanje člane. P:codrnčun je noprijotna zadava in si m' ra vsaka orgt:mizacija sredstva so,mtl, ustval'jati. Od člana bo treba plačevati Zvezi po 100 din~ ker ni voč dotacij. Občni zbor društva mora to.potrditL Občnemu zboru šoli uspehe... ~~. Zadnikz~ Sredstva !6a d.Glo Zvoze so morajo najti in bomo tudi mi mor~li to sprujoti. 'I'ovo_ing._}bp1°ud.nikr_, V Celju je že ustanovljen DIT, kot eno leto vseh tehniških s-Lx·nkovnjo,kov. Po utrokovni strani smo pa povezani z rep. stroko-i:rnim društvom. Po vodorq,vni liniji pa prožimo vse komuni 0 V tem delu imamo žo usl)eho. Vidi_ s& tnd.i i'i'> tToko1.rni dvtg' člcmstva. Svo;j3 znanje nudimo t:.::_cl:. ,Jrt.Lt-_',''.lm :::1[1,],1'0 j o rr:1 Plenumu Savozc; ·v Opc:tiji so so obravnnv.ali rD,:mi problemi stro- k(J, k:ctori 1)i s0 v okviru društva najlažje obravnavali na J.)lonumu rep.odbora. 0 12 Vsaj enkrat letno bi moral biti plenum društva. Norme naj bi obra;711avala posebna komisija v zvezi s Pr~vilniki„ Norme so v zveznom merilu namenjene samo za "planiranje radova". Tov·. Zadnik zaključi razpravo 1 ki ni prinesla vsega~ kot bi bilo potrebno. 5 .) Porooilo na.dzornesa odbora2 poda tov. Senčar. Blaga.jniško :poslovanje je bilo v redu? temeljnice so priložene 9 poročilo blagajnika se pa·ujema z dejanskim stanjem. Tov. Senčar predlaga razrešnico staremu od- boru. Razrešnica je bila soglasno sprejeta .• Proti ni bil nihče. Delovni predsednik odredi 15 minut pavze za delo kandidatne komisije. Delegato4V je 29 in' so vsi prisotni. Verifikacijska komisija je pregledala pooblastila l.n ugotovi.la 9 da ao v redu. Kandidacijska komis~~ je sestavila listo kandidatov za noyi odffl bor iz predloga podružnice Ljubljana ter naknadnih dodatnih predlogovo Lista je sledečae Predsedniki Senčar Jože 7 Jekl Stan~~ tajnilo Jenko ing. M~1rjan 1 Brifnh Gvido, Kdor bo izmed gornjih kandidatov izpadel, pride avtomatično v listo odbora. Odbornik.it Golorej ing. Ivan 1 Košir Anton 9 Klun Jože 1 Ules ing. Franc, Šimunac Djuro 9 Bonačič ing. Neva, Mirnik Marija. Nt:l.dzorni odbor: Rudl ing. Franjo 9 Armii'.S Leopold, Steiner Oton~ 6.) Volitve se izvedejo posebej za predsednika in tajnika in sicer tajno. Rezultat volitev je bil sledečt Senčar Jože 17 glasov, Jekl Stane 12 glasov, Brifah Gvido 19 glasov, Jenko ing. Marjan 10 glasov. Torej je izvoljen za predsednika Senčar Jože in za tajnika ~ah GvidE..!_ Sledijo volitve ostalega odbora 1 tudi tajno. Rezultat volitev je bil sledečt Jekl Stane 26 glasov? Iz predlagane kandidatne liste sta Jenko ing. Marjan 27 11 torej izpadla tov. Ules in.13onačič. Golorej ing. Ivan 27 II V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Košir Anton 2l " Klun Ježe 20 " Rudl ing. Franjo Ules ing. Franc 18 II Armič Leopold Šilnunac Djuro 23 It Steiner Oton .• Bonačič ing. Neva 16 II Mirnik Marija 24 ,, Z javnim glasovanjem so bili še izvoljeni delegati za Zvezo IT in Savaz GIG~ DelegoJ1:_ za Zvezo IT Slovenije sta predsednik in tajnik društva 1 za Savez GIG pa Senčar Jože? Jek.l Stane in Naprudnik ing. Milan~ 7.) .§..~rememba Pravi~ društva~ ~oročilo o tem poda tov. Eleršek~ ki je dobil to za nalogo kot predsednik Organizacijske komisije prejšnjega odbora. Predlog je v originialu priložen temu zapisniku. V debati so bili sprejeti še sledeči popravkie pečat ostane kot jo bil. Društvo lahko sodeluje s strokoV11im svetomj ne more pa imenovati 1 13 svojega zastopnika v svet. Člani rep. odbora so samo predsedniki podružnic, ne pa tudi tajniki. Občni zbor rep. odbora je vsako drugo leto spomladi. Plenum je vsaj enkrat letno. Sestavlja ga rep. odbor (brez nad~ornega od- bora) in po dva delegata podružnic. Rep. upravni odbor ima 9 članov plus predsednike podružnic. Člani društva so po Statutu Saveza lahko inženirjip geodeti in geometri. Kot redni člani so še lahko že preje vpisani geod. pomočniki in risarji. Novo vstopivši pomočniki in risarji so lahko izredni člani. - V rep. odboru je po en član prodsodnik l.s:omisijo za razne panoga dejaVl~osti. Komisije so sicer pri podružnicah. Odbornik rep. odbora, ki je zadolžen za l5otovo komisijo zbere predloge komisij pri podružnicah in jih predloži repo odboru na redni seji. Spremembe Pr.;wil so bile soglasno sprejete. Novo iz-voljeni,pr0dsedn:i.k se za.hvali za izkazano zaupanje ter poziva članstvo na sodelovanje z odborom. Na sodelovanje poziva tudi Geo- detsko upravo LRS, Geodetske zavode v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru. Priporoča se tudi za finančno pomoč. Vidimo potrebo po strokovnem glasilu, katerega jo treba postav.iti na višino, kot jo stroka zavzema. Občni zbor se je začel ob 10 uri in končal ob 13 uri. Overovato1ja zapisnikai L, Ing. Smrekar Marjam 2. Ing. Gostič Emil P O R O Č I L O Zapisnikart (Brifah Gvid~ 9 s.r.) predsednika Društva geodetskih inženirjev in geometrov na občnem zboru rop. društva dne 4. aprila 1959. Občni zbor rep. društva GIG vršimo ob času, ko obhajamo 40 let- nico obstoja Zveze komunistov Jugoslavije; v dobi ko so ogromni napori ko- munistov in naših delovnih množic že rodili zaželjone rezultate. Socialis- tična demokracija, naše družbeno upravljanje je postala stvarnost. Naša do- movina jo poznana v svetu kot država, ki se dosledno in vstrajno bori za mir in socializomj narodno svobodo in neodvisnost. Poznana jo po življe- nju svojih delovnih ljudi in njihovi visoki socialistični zavesti. Geodetski strokovnjaki so v smislu svoje dolgoletne tradicije dali svoj maksimalni delež tem dogajanjem z vso vnemo in trudom pri izvr- ševanju nalog? ki jim jih je postavila skupnost. Od osvoboditve do danes so naši kadri izvršili veliko 11alog0 z izvedbo agisarne reforme, geodetske osnove, ter prenos na teren projektov vsoh naših velikih objektov. Vsi naši giganti kot razne hidro in termocentrale, avtoceste, daljnovodi, ve- like tovarne 9 žičnice, naselja itd so zgr.'.1jcmi na osnovi podatkov 1 ki so jih dali naši strokovnjaki. V veliki meri so urejeni tudi kat. načrti v t::1vrho prehoda na obdavčenje na temelju kat. dohodka. Nadalje je usposob- ljeno lepo število mladih kadrov? ki so takoj pristopili k delu na trian- gulaciji, nivolmanu tor novi izmeri za kataster in druge tehnične svrhe. 14 D:r.uštvon3 organizaci~o? katerih člani so naši geodetski strokov- nj,::i,kj_? 1majo brozclvoma, p1°iličen dolož. pri rlvigu tEihnične ravni proizvajal-~ nih 6 il tor pri razvoju socialistične demokracijo. Vsled tega moramo stre- meti zn, tem~ da bo društvo pri svojem dolu mibili2-iralo oim večje število član8tva? ki bo voljno sodelovati pri reševanju vsakodnevne strokovne in okonomuko problematiirn in pri izdaji zakonskih predpisov in uredb. Skratka. dru.Jtvo naj bo vpliven faktor pri usmerjanju našega ekonomsko-tehničnega razvoje1,, Občni zbor 21. februarja lanskega lota je prinesel ustanovitev novo·podružnice društva v Ljubljani kot četrto izmed podružnic v okvirju rep. clruštva geod. inžonirjov in geometrov. Tako je bilo roadoščono načelu enakopravnosti mod člani vs0h podružnic v pričakovanj~9 da bo tudi društ- veno dolo postalo živahneje. Na lanskem občn~m zboru so bili sprejeti tudi šte:,vilni sklepi kot vodilo delovanja društva in priporočila našim upravnim orgi}nom. Naj se v poročilu dotaknom vsaj nekaterih od sprejetih sklepov. ;~nano jo, da imamo v naši republiki organizacijo geodet_ske službo? ls.:L so bistveno rnzlikujo od ono v drugih republikah, kjer prevladu- je uprc~vno vodstvo. Velik dl,1 naših strokoV11jakov jo razvil svojo dejav- nost v vu,Jjih ustanovah, ki delujejo na osnovi samoupravljanja. Te so vse- lmkor a.oGnc;lo pomembno uspeho pri izvrševanju obsežnih del v korist sploš..., nih gos1)orlo..rskih :pot1·00. 1l\1 obstoječa organizacija geodetske službo pri nas twli d.anos odgovar-ja potrebam in celjom gospudarskoga in družbonega razvoju. Žoloti bi bilo lo, da so jasneje določijo naloge posameznih orga- nov goodotske slu~oo. V pretekJ.0111 letu je bilo rešeno tudi vprašanje cen geodetskih storitev. Strokovni svot Izvršnogo, sveta za geodezijo je no, p:t'edlog GU razpruvlj1,l o tem vprri};anjn. Posebno., komisija je podrobno analizirala ele- menta strukture cene in na osnovi to q,nalize jo bil sprejot sklep 1 da so elementi s-\i:cukturo ceno realni in da sedanje cone ostamJjo v veljavi ~e v bodočo. Strukturo cone geodotskih storitev rii mogočo primerjati s o-enami v osto.,lih republikah radi različne organizacijske obliko in načina finan"-- ciranja poslovanja? ki pri nas bazira na samostojnem financiranju. Pri strokovnem svetu deluje tudi komisija, ki proučuje norme 9 lJrodukti V11ost dela in način nagrajevD,nja na osnovi podatkov zbranih pri GU in ki služijo kot element z,n proučitev tega vprašanja. Radovedni smo kakšni bod,o rezultati. te komisije. Tudi pri izvršnom od.boru rep. društva jo delovala posebna komi- sija, ki se jo bavila s proLlukti vnos:bjo dela in ugotovilae 1) Produktivnost clc,la jo odraz strokovne sposobnosti vsakega operntivcao 2) .tJ. .,ilukti vnost a.ola je l)roN tako odraz strokovno sposobnosti nadzorne- ga in vodilne 0a k,'3.dra gospodarske ali uprnvne strokovne organizac1Je. 3) Vsako zadano nalogo je na strokovno odgovarjajoči ravni t0 ., ;lji to pro- uči ti~ r·o,zčleni ti in predvideti potek izvedbe. 4) Za pr00iznejja dela je spocializirati potrebno število uslu~bencev~ ki se n1,j na delu zaclrže vso dobo trajanja clela 9 ko,jti vsnk:o menjanje st:cui,uvnjo.l::ov med clelom kvarno vpliva na kva1i teto in efekt dela. 1 t t ' 15 Za povečanje storilnosti je potrebnot 1) Org1J,nizirm1je strokovnih predavanj tudi po upravni službeni liniji p.:' xlvsem z.a pripravnike. 'F 2) Analiza izvršenih del po strokovnih uslužbencih v pogledu kvalitete in kvantitete. 3) Strokovnim geodetskim šolam je zagotovi ti denarna sredstva v svrho na.-~ bave za pouk potrebnega sodobneg-a terenskei:;a in pisarnHlkega instrumen-· tarija. Tudi učne načrte je vsklnditi z zahtevami stroke. Uporaba sodobnih priporročkov za terensko in pisarniško delo je eden važnih pozitivnih činiteljev poleg nagrajevanja uslužbencev po uspehu. Vendar je pri tem paziti? da ne bo povečanje kvantitete vplivalo na kvali- teto del. V geodetski stroki merimo učinek in storilnost dela z norma.mi iz leta 1950 in norm~tivi Zvezne GU iz leta 1957. Za terenska dela je pri uporabi omenjenih norm in norm0,tivov bistveno važna kategorieacija terena,. V kolikor so kritoriji za kategorijo terena premalo precizni ali se ne tol- mačijo smiselno predpisom, se ocene bistveno izpremene. Zato je na.obhodno, da za vsa področja med katerimi bi se primerjala storilnost deluje le ena sama komisija za kategorizacijo terena. Ker imajo edino gospodarske organizacije z geodetsko dejavnostjo svoja lastna merila za storilnost 9 ki niso identična z zgoraj navedenimi je uspeha storilnosti zelo težko medsebojno primerjati. Merila storilnosti, norma, normative bi bilo določiti za vsako posamezno organizacijo posebej v skladu s pogoji 9 ld jih tvorijo prilike. Pri vsom pa naj bi se norme postavljale predvsem na podlagi izkušenj, tako 9 da bi bilo vseskozi realne. Znano je 9 da ima naše rep. gL mesto 813.be in dotrajane načrte. Posebna komisija pri OLO je razpravljala o tem problemu in ugotovila, da nova izmera Ljubljane ne bi bila rentabilna in naj se v centralnein delu mesta izvrši samo tehnična reambulacija, Posamezne bloke bi bilo nasloniti na obstoječo poligonom. mrežo 9 zunanji rob blokov bi bil tudi višinsko določen. Načrti bi bili izdelani v Gauss~,Krtlger jovem koord. sistemu. Raz• grni tev kat. opera ta naj bi izvršil OLO? ki je zadolžen tud'i z i::,delavo kat. opera.ta. Na lanskem občnem zboru jo ugotovljeno~ do. izdelujejo rc.zne preglodne 1:arte na podl0,gi kat. načrtov tudi nestrokovnjaki. Povedati mo- ram, da jo v začetku tokočoga leta izšel Odlok zvezneg:a izvršnega sveta o izdajanju kartografskih publikacij za javno u.por0,bo 9 ki na zadovoljiv na- čin urejuje to vprašanje. V odloku je točno rn1z11ačeno katere kartografske publikacije poedinih meril, področij in s kakšno vsebino sme kdo izdajati. Izdajanje kartogr. publikacij v merilu ld0.000 ali v drugem večjem merilu se smejo izdajati samo kot uradno publikacije in sicer jih izdajajo samo zvezni in republiški geodetski organi. GU LRS namerava v letu 1959 pristopiti k izdelavi osnovne gospo- clarsko karte v merilu lz 5000. Predhodno dobo v sporazumu z zainteresirani- mi faktorji določeha prioritetna področja in r0šena vprašanja o finansira- nju teh del. Delno bo za dela na dopolnjevanju detajla na tistih listih karte i ki ne bodo z naročili kompletirani? nosila stroške cm LRS. Ta bo finansirala tudi reprodukcijo kart. Ob tej priliki naj tudi omenim, da. se 16 je v drugi polovici minulega meseca vršilo obsežno posvetovanje o kartogra- fiji v Beograd~. Posvetovanja se je na stroške Saveza GIG udeležilo tudi 5 članov našega društva. V pogledu polaganja strokovnih izpitov je društvo sodelovalo pri obravnavi ter za Pravilnik o strokovni izobrazbi uslužbencev geodetske stroke. Društvo jo zastopalo mnenje izraženo že na lanskem občnem zboruj da naj imajo v bo.dače izpiti za geometre in geod. inženirje praktično­ teoretski značaj namesto sedanjega teoretskega-praktičnega. Na plenumu Saveza društev GIG jo naGe rep. društvo zagovarjalo stališče? da ~aj pri nas v Sloveni.ji dobi pripravnik potrebno prakso vsaj v dveh glavnih dejavno- sti~ geod. stroke~ in to pri novi izmeri in pri vzdrževanju katastra~ Obširnejše se je društvo bavilo tudi z vprašanjem našega strokov- nega šolstva in je bila glavna tema 10. plenuma Saveza društva GIG meseca februarja letos v Opatiji "Kadri v geodetski stroki". No bom se spuščal v podrobnosti, om0nil bi le, da je v vseh rep. društvih prevladalo mnenje, da je potreben dvig strokovnega nivoja geodetskega strokovnjaka analogno ostalim tehničnim strokam. Prevladuje predlog za ukinitev srednjih geod. šol in ustanovi tov višjih geod. šol v katere naj ·bi se regrutirali sluša- tolji predvsem iz prakso in s končno srednjo geod. šolo. Naše društvo je na plenumu Saveza zastopalo določeno stališče, ki pa se mi zdi, da je, bilo radi razmeroma kratkega termina morda še premalo izkristalizirano. Sma- tram~ da je društvo morda il.0 premalo skrbelo, da bi bilo sodelovanje med , operativo in šolo čim boljše. Iz lota v leto se v sklopih občnih zborov pojavlja težnja, da se Institut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani čimbolj angažira pri reševanju strokovnih problemov in znanstvene dejavnosti. Resnično bi žoleli 1 da Institut objavlja svojo obdelavo in analizo doseženih rezulta- tovj kar bi nedvomno mnogo koristilo geodetski operativi. Koncem lota 1957. jebil ustanovljen v poročilu že omenjeni , 11 Strokovni svet Izvršnega sveta za geodezijo". Upravičenost in plodno delo tega Strokovnega sveta? katerega člani so številni naši priznani geodetski strokovnjaki jo že čutiti. Naše društvo jo bilo eden prvih pobudnikov za ustanovitev tega Sveta? katerega člani so sicer tudi nekateri člani našega društva? vendar ofioijelnega predstavništva društva GIG v Svetu ni. Od Strokovnega sveta smo sicer dobili obvestilo, dEt:. se njegovih sej udeležuje lahko tudi naš zastopnik, toda mi želimo? da imamo tudi pravico poročanja in glo.sovanja. Naloga bodočega odbora je? da najde zastopnik društva primer- no mesto v G. St. svetu. Naj se še na kratko dotaknem dela podružnic? ki so več ali manj '1spešn6 vršila svoje naloge na svojem področju. Vsaka od njih ima tudi svoje potrebo in lokalne probleme. Podruž,~i..ci v Celju in Ljubljani strokovnih predavanj za svoje članstvo in in 1 debatni VO(:,or? Colje 11 predavanj in sta pripravili lepo sicor v Ljubljani 3 3 ekslrnrzije. Poleg štovilo ,,-"edavanja tega sta obe pripravili seminar za pripravnike kandidate za strokovni izpit v geod. stroki. Na vsoh občnih zborih so bili sprejeti sklepi za delo v prihodnjej ki so dokaj- obširni in jih ne bom navajal, ker sinatrnm 9 da bi bilo moje po:ro~ilo preobc,.:i;;no. Velik clol članov zunanjih podružnic je zaposlen no. kat. urndih, kjor so pojav1je,;jo specifični prol)lemi naše stroke in mislim~ da jih lo,hlrn znstopniki članstva poclružnice načno sami na današnjem občnem 17 zboru. Povdariti moram le? da je bilo sodelovanje mod rop. odborom in po- družnicami premalo in je v bodoče stremeti za tesnejšimi stiki odnosov. Pohvaliti mor.am delovanje podružnic iz Celjn in Maribora? kajti iz njiho- vih letnih poročil ae vidi 9 da je bilo društveno delo živahno in dobro organizira.no. Delo v matični številčno najmočnejši podružnici v Ljubljani bi vsekakor lahko bilo boljše.Grajati moram pa delo podružnice v Kopru 9 ki ni imela praktično nob0nogakont0,kta z rep. društvom in mi ni znano nJ.i je sploh izvršila občni zbor 9 kajti do sedaj nim~ odbor o tem nobenega glasu. Rep. društvo ima svoj občni zbor :razmeroma pozno zlasti z ozirom na letošnji izgodnji začetek terenske sezone. Preje ga ni bilo mogoče izves- ti5 ker so vršile podružnice občne zbore šele v mesecu marcuo Na zadnji seji društva je bil iznešen predlog 9 da bi bilo potrebno izvršiti poedine spremembo v pravilih društva. Za to do,lo je odbor zadolžil komisijo za organizacijska vproJianja 9 ki bo na današnjem občnem zboru predlagala us- trezno spromombe pravi~ društvao Omenil bi številčno stanje članovnašoga društvao V primerjavi z lanskim letom opažamo majhno nazadovanje števila članstva 9 kar vsekakor ni razveaoljiv pojav, ko vemo 9 da so jo število geod. strokovnih moči v naši republiki v tom času povečalo. Isto je z naročniki našega strokovnega glasil0, "Geodetski list", ki doživlja česte fi.nančne pretrese in ga rešu- jejo iz stiske razne dotacije. Tu apeliram zlasti na mlajše tovariše 1 da se včlanijo v svoje strokovno društvo in ne znnrnnarijo svojega strokovnega lista. Starejšim članom pa naj malenkostno delo? ki ga zahteva izpolnitev obvezne prijavnic0 za vpis ne bo zo.preka 7 da se odtujijo dru~tvu 9 katerega člani so bili verjotno že vrsto let. Tudi našo lokaln~ strokovno glasilo "Vestnik društva [,"00detskih inženirjev in geometrov" ni v zavidnem polo- žaju9 kljub marljivemu delu urednika, ki ne more zbrati tvarine 7 da bi napolnil strani svojega lističa. Razumljivo je 7 da pri takšnem sodelova- nju članstva upada pogum tudi njemu samemu. Pred našo stroko se pojavljajo iz leta v leto novi problemi in naša strokovno, organizacija mora s ~vojim clolom posto,ti moč-na opora naša stroke~ Ugotavljo.m 1 da v društvu delujejo večinoma isti maloštevilni čla~ ni 9 dočim večina. stoji ob strani in v najboljšem slučaju samo kritično gleda ne delo. Društvo pa bo doseglo svoj smoter le 7 če bo pri svojem de- lu mobiliziralo vse članstvo, ki bo sodelovalo pri reševanju strokovne in ekonomsko problematike svoje stroke o .Članstvo mora sodelovati pri sestav- ljanju na~iih zahtev 7 da jih bo možno zagovarjati prod javnostjo~ sodeluje- jo naj tudi pri izdaji zakonskih predpisov in raznih uredb. Glavno delo · društva se mora odvijati med člani v podružnicah, tam naj se formi:rajo in delujejo razne komisije za vsa aktualna vprašanja~ ki naj v rep. izvršnem odboru dobijo samo svojo končno~ in prečiščeno oblikoo V bodoči odbor r0p. društva je voliti predane izkušene člane društva iz. vrst mlajših članov pa ravnotako tiste 9 ki sami kažejo voljo za društveno delo. Nesmiselno je sili.ti ljudi, da prevzamejo v društvu funkcije 9 ki jih nikdar no bodo z voljo vršili. Ker so lanski sklopi občnoga zbora proooj obširni in so le ne- kateri delno izvršeni, bo potrebno to ,lulo nmfol jGV[tti tudi v bodoče. Prav tako .jo prod našim društvom še nok.o,j v poročilu nod.ot.::1knjoni.h vprašanj, ki bi jih bilo treba obdelati v diskusiji na današnjem občnem zboru. 18 Na kraju se zahvaljujom vsGm 9 ki so delali v dru8j;:Vu 9 bodisi v podružnicah ali :rep. odboru 9 zlasti še predavateljem na raznih strokovnih prodavanjih in seminarjih9 kakor tudi onim 9 ki so se v raznih komisij_.ah zalagali 9 cla se je raznovrstna problematika stroke reševala dosti uspešno. Zahvaljujem se direlttorju GU 9 ki je budno spremljal delo dr1;1štva in mu stal ob strani z raznimi podatki in pojasnili 9 kakor tudi vod::.tvu GZ v Ljubljani 9 ki je vedno z razumevanjem in dobro voljo podprlo delo društva. · Zahvala ostalim institucijnm in gospodarskim organizacijam 9 ki so spremljale in podpirale naše društveno delovanje. P O R O Č I L O Predsednib (Jekl Stane) tajnika društva geodetskih inženirjev in geometrov LRS o delu v lotu 1958/59~ že v prejšnjih letih in med zadnjo delovno dobo je bilo povdarje- no; da geodetski strokovnjak kot samostojen delavec na terenu 9 pri Katastr- skih uradih 9 Gozdnih upravah itd. ni zaposlen samo v svojem strokovnem de- lu? ampak pričakuje skupnost od njega tudi pomoči v ekonomskih in politič­ nih vprašanjih dotičnega področja. Zato mu je potrebna večja razgledanost v javnem življenju. Mislim? da bi v sodelovanju s strokovnim društvom 9 t; j. v stiku s podružnico društv:-i, in DIT-om 9 mnogo pridobil za uspešnejše delovanje. Soveda bo moralo tudi društvo nuditi članom večjo pomoč in pod- poro. Za društvo so vodilo sklopi IL Kongresa GIG v Ohridu. Pri izva- janju teh sklepov smo pa bili premalo samostojni ~n smo reševali ~~mo nalo- go 9 .ki nam jih jo zadal Sa,vor; GIG in upravna .služba. GIG BiH nam je posla- lo razno predlogo 9 o katerih naj bi tu.di mi izrokli svojo mnenje, pa jim nismo dosti pomagali. Manjkalo nam jo ak:ti.vnosti. in samoinicija ti ve. Zave- dati bi so pa t·ua_i morali 9 posebno odb.orniki društva, da ne· zastopajo samo svojega službenega področjaj ampak dolujojo za dvig geodotske stroke v celoti. Direktnih stikov z drugimi društvi nismo imoli 9 z Zvezo I.T. smo pa vzdrževali stalen stik. Tudi s Savezorn GIG imamo dobre stike. Z inozem- skimi strokovnimi organizacijami so imeli stik posamezni člani 9 ker društvo samo ne more finansirati potovanj v inozemstvo. Ker pa ima dru~tvo v svojih Pravilih tudi sodelovanje pri predlaganju kandidatov 0a potovanja v inozem- stvo bi morali to tudi izvajati. Z Geodetskim strokovnim Svetom nismo vz- drževali direktnih stikov. Potrebno bi bilo točno določiti odnose med Sve- tom in društvomo Z Geodetsko.upravo LRS smo imeli direktne stike po odbor- nikih9 kakor tucli po upravni liniji. Mislimy da no 1poromo oceni ti teh odno- sov kot negativriih 9 čeprav nismo včasih v kakem vprašanju enotnega mišlje- nja. V društvu se lahko svobod.no pogovorimo •- če imamo dobre namene in iste cilje. 19 Dosedanji od1)or jo bil izvolj0n na občnem zboru 21. 2. 1958P Pred,$0d.nik je .bil Jokl Sto.no? tajnik Brifah Gvido 9 odborniki par Čuček ing. Ivan kot podpredsonik 9 Mirnik Marija kot blu.gajnik 9 Steiner·Oton 1 Go- loroj ing. Ivcm 9 Zndnik Ljuban, Klarič Matija 9 Eloršok Jože ter zastopniki 4 podružnic. V nad~~ornem oclb.oru jo bil Rudl ing. Franji 1 Senčar Jože in Tomšič ing. Mirko. Dologati Via Savoz GIG so bilii Jekl Stane, Dvoršak Rado in inf,·• Naprudnik Milan. Dologati za Zvezo I.T. Slovenije so bilii Zuba- lič inc. Janko, Ravnik Ljnlio, El0r;"lok Jožc;1 in Brif.:1h Gvido. Rop. odbor jo imol 8 rodnih soj (v prejšnjem lotu 18). Povprečno je bilo navzočih 9 od 13 članov odbora in največkrat po 2 od nadzornega odbora. Plenuma nismo imeli, sicor pa mod .sejo ropn odbora, kjer so za - :.r~opniki podružnic: in pl0numom ni dosti razlike. Dol o odbora smo v kro:tkih črtah objavljali v "Vestniku" društva.~ Žololi bi si voč štovilk Vestnika toda če pomislimo~ da j0 to delo opra.v- lja.l ing. GolorGj sum 9 potom mu moramo biti hvaležni 9 da je vse tako iz- peljal. Predvidono je 9 da so vso delo v društvu izvaja po komisijah, končno mišljenje po gotovih vprašanjih se je pa izdelalo na rednih sejah odbora. Podružnice so se upr~vičeno pritožile (razen Kopra), da so s temi problemi premalo povezano in upoznane. To sodelovanje bomo bolj utrdili1 da bodo podružnico vozane no samo na krajevne DIT-e 9 ampak v strokovnem pogledu tudi nu, matično strokovno društvo. Imeli smo 8 stalnih komisij in l začasno za formuliranje sklepov občnega zbora. Komisijo so isto kot pri Zvozi I.T. in je predsednik naše komisijo istočasno član komisije Zveze I.T. Stalne komisije so bile; l. za kataster (preds0dnik: Senčar Jožo), 2. za šolstvo (ing. Čuček Ivan oz. Dvoršak Rado) 1 3. za organizacijska vpr&šanja (Eleršek Jože)? 4. za produktivnost dola (Klnrič Matija) 1 5. za splošne prodpisu (Stoinor Oton), 6. ~a tisk (Goloroj ine. Ivan)j 7. za mlade kad:ro (Zubalič ing. Jnnko) ~ 8. za delovno odno,3::i (Brifnh Gvido). Delo odbora jo bilo sproti objavljeno v Vestniku, zato ga tukaj ne bi ponavljali. No,ši delegati so se roclno udeležovali plenumov I.T. in Saveza GIG. Sklopa plenumov skušamo vnobti v svoje dolovanje. Delo podružnic je pa razvid.no iz poročil njihovih c,bč1c:Lh zborov. 1l'a, so objavljena v Vestni= ku 3/59. Društvo jo imulo prcJ jo kot colo ta 300 članov. Nove pri. javnice je oddalo mHd letom sledečo štev:Llo goot'letskih strokovnjakovi Podružnica Ljubljnnn 143 11 Maribor 25 " C(:_llje 28 " KoJ;)er 21 Skupaj 217 članov To je začasno atcrnje, v t0rr1 številu so zajeti člani, ki so v teku leta oddali p:d.,j:wnice in pre jo1i legitimacijo. Med potekanjem občnih zborov podružnic :10 je žo zvišalo i:itE.JVilo pr:Lj.avJ.jcmih članov ( v Ljubljani 20 n.pr. na 161 9 v Mariboru na 35 itd.). Upamo 9 da bomo v teku. nove poslovne dobe lahko zopet prišli na staro Eitevilko 300 članov in še č.ez. To delo je pri našem društvu potekalo še precej ugodno v primeri z drugimi društvi.. Vlo'žni zapisnik ima 82 številk~ vabila~ oglasi itd. pa niso vpi- sani v zapisnik. Članom smo oddali že 114 znakov I.T. Prejeli smo jih 120. Ostalo nam je še okoli 120 kom. Godišnjaka 1958 9 katerega nemo- remo več ro.zpečati 9 v glavnem zaradi visoke cono (600.- din). Na· Geodetski list so naročeni skoraj samo stari naročniki. Po~- d.ružnice prosimo 9 da pridobirjo nove naročnilco 9 .no samo mod posameznimi čl0ni 1 ampak tudi med ustanovami in podjotji. Člani bi morali so.delovati v listu tudi kot dopisniki in ne samo kot naročniki. Finančno stanje rep.odbora je zelo slabo. Živeli smo večinoma od stare gospodarske članarino, ki pa je tudi že pošla. Rodno dotacijo 10.000~- din nam pošilja šo Geodetslm uprava LRS 9 Geodetski zavodi in Institut pa nam finansira.jo· Vestnik. (15-18.000.- din enn številka). Del članarine 9 ki naj pripada rep. odboru bo vnošen v PravilaQ Prezgodaj smo se voselili 9 da bomo dobili v sklopu Zveze LT. društveno sobo v bivši Kazini. To je oclpadlo in bomo še naprej prosili za zatočišče pri Geodetski upravi in Geodetskem zavodu v Ljubljani. Knjižnica je končno vendar razdeljena med Geodetsko upravo LRS, Geodetskim 0avodom Ljubljana in društvom. Društvena knjižnica 9 ki jo je šele sedaj mogoče pregledati nima dosti knjižnih primerkov 9 pač pa stare in nove strokovne listo. Ponovno priporoč.amo 9 da se člani poslužujejo Cen- tralne tehniške knjižnice 9 ki ima precej inozemskih knjig in revij tudi iz našo stroke. Popolnoma je izpadlo sodelovanje s sindikatom 9 z Društvom kme- tijskih inženirjov :Ln tehnikov in z Rad.io - Ljul,ljnna. Pri preclavanjih bi se morali posluževati tehniških filmov 9 kll.tore poseduje odq.olek za tehniško pomoč in mogočo tudi Zvezo., I.To sn.ma. Tudi s TOS-om smo nokoč hoteli navo- znti stike 9 pa jo mstalo samo pri zamislL Iz tega poročila ni razvidno aktivno clolo. Iz _prilwzanih negativ- nih strani naj bi bodoči odbor popravil dosedanjo clelovanjo. T~ijnib (Il:i.0 ifo.,h Gvido) P O R O Č I L O s prvo rodne seje odbora Ljubljanske poclružnioo :Orui'.ltva good.otskih inže- nirjev in goometrov LlU:;i Prva redna seja novega odborn je l)ilo.. 26 o marca 59. v poslopju Geodet. oddelke FAGG. Skupno z dologati za občni zbor Društva GIG je bil sprejet pred- log za knndidQte - člcme podruf,nico , .. novoi:;n r1:.,publiškoga od.bora. Sestav- ljena je bila rmsled_nja kandi kcd;0,s t;:Jr 5 komasacije> geod0tske imnoro in inženir- ske meritve. 2. komisijn.t prončujo ?,n::1ns·tvone in tehnične "•r7.ccob·: tvc ;:-;tH,nih tehničnih in prirodoslovnih dejavnosti tor možnocti njihove uporaue v geo- detski stroki in obratno - u_porL,bo pridobitev geodetske de ~.:ivnosti v s tič~ no tehnične ali prirodoslovne namene (n.pro fotogrametrijo,, h1,rt0c::.,afija, inženirske meri-cve itd.) • V -L,rn1 sm:i.slu naj pororeduje izmenjo,v() pi·odavanj ·naših in zunanjih predavateljev ter tud.i iaamenjavo strok0vnih in_ znanstve- nih publikacij naših in zunanjih avtorjevo Predlaga ukrepe 9 kako t)i se članom omogo6ila z,1d0-vc.1a de:ic.vnc,s·c. Skrbi naj tud:i. zu pov1::c,1wo r:i tujinoo Skupno s prvo ko:r1is:; jo vriroja razstave in ekskurViiju za popula- rizirc1njo stroko 9 prireja prodč'.vanjo, splc::ino-"strokovrn:iga in lF,l jnllno- strokovnoga značaja 9 zanim:i.-va zn širi;ii krog o N .pr. predavanja o goodetskih in :fot;ogrametričnih rkilih pri ekspedioijah (m.malo.ja 9 Andi) bi prispevala zlasti k populo.rizinmj1.., 1,a.i'lo stroke med planinci in dru12:Lmi ljubitelji prirodeo 3. komisija~ zanimn se o,, s1,osobnosti in mo.,1,Jjivcn3ti čl::rnov, o njihovih matdrialnih pogojil·.~ ooonjujo hw:ršono, (lela v 7:i ·- -;(;,1.11 kvalitete in akonomičnos·ci 9 _pr(.,dlagn oLme !7iCt, no.,grnditve in odl~.Lovc,,_ja t.n' s:promem- 'be mn.torinl:::lih pogoJJv z,.1 .co;-,anozniku in sku.J?ino o Pr(• ,~.liV"/J. f.l')Fnial:Lziro.nje kadrov po njihovih strob:vni~1 8JW'.JOb)1ostj_h 9 skrb:L so, pravi] no dE1li Lev de- la1 predl::iga kancl:Lckd;o '3a rr,- (1J:va'l;o1 j<čJ strokovnih prodm,: Lov L'l. ·!;,; liničnih šolah 9 c:ilano izpitnih kornic:i.j ~ f;Q•Jno izvedonce in za !c:-L:r-o::uV!lL,, ?ud~.lnn mesta pri geodetskih ust,'.mov,ih in podjetjih o Znnirnr, r:~, 23::, (~lane? ki so za- posleni 1.1ri 111:~gooclotokih m„-t,•.nov::i,h in poc1;!8-t jih tE;r prd,.ilD,Gc, v f/J:imerih 22 nezdravih razmer uDtrG!Z,ne ukrepe. Prodlaga kandidate za službena potovanja na kongrese 9 strokovne kolokvije in izpopolnjovalno tečaje ali specializa- cije doma ali v tujini po strkovnih kriterijih. 4. ·komisi jat ukv;;i.rjo.. se s tekočimi problemi šolstva 9 pošolskim izobro,ževnnjem in strokovnimi izpiti. Skupno s tretjo komisijo predlaga kandidato za predavatelje strokovnih predmetov na tehničnih ~olah ter proučuje pravice in prizm1nja 9 ki naj pripadajo došolanim kadrom ter na- čin in možnost njihove najprimernejšo zaposlitve. ~omisij~i naj bo prehodnega značaja. Proučuje trenotne pereče naloge predvsem revizije in reambulacije katast.ra zemljišč. Skupno s prvo komisijo prouči zadevne metode ter uvedbo novih v širšo operativno dejav- nost. V sestav komisij so bili imenovani na8lodnji članig l. komisijnz predsednik Ravnik Ljubo 9 člani ing. Jenko 9 ing. Ules, ing. Krevelj 9 Jekl 9 ing. Golorej 9 Eleršelq Ing. Črnivec ml., ing. Mravlje. 2. kpmisi_j,Qe predsednik ing. Lipič 9 članie Stoiner 9 ing. Antauer, ing. Urh 9 Seifert 9 Znc1':cik 9 ing. Gostič 9 ing. Dobarlet. l~~n~ij.fl:!._ prc:Jdsednik Roznm.n 9 člani~ ing. Zuprm 9 Umek 9 ing. Zub11lič 9 ing. 01Jreza 9 ing. St,.)nr 9 ing. Kra6Glj. 4. komisij_s-1.. predsednik Bratkovič 9 člnnit in0 • Rudl 9 ing. Črni­ vec st., Košir 9 Dvor(:jak 9 ing. Murko. 5. komis~jat" predsodnik ing. Smroimr 9 članig Sončar 9 Ki-ča 9 Regally 9 Jekl 9 Šimunac. Predsedniki lv,hko po potrebi imenujojo v sestav komisij še no- ve člane 9 Komisijo naj čimprej izdelajo ustrozno progro,m) clela. Slednji naj bodo po možnosti časovno oprecloljoni. Pri obrnvnava11ju ro,znih tekočih znp.o-v je lJilo sklenjeno nasled- nje i za marljivo in vestno delo naj se priinorno n:-:i,gr:vli blagajnik podruž- nice iz srodstov pod.ružnico. Rep. Odboru· se priporoči nag:radi tev tajnika in blagajnika rep. odbora. Hkrati s pobirnnjom članarino po pod,ju Gjih in ustanovah naj se včlanijo novi uslu;;\benci, ki izpolnjujejo pogoje v erninlu statuta. društva. Prouči ti je možnost včlnnjonjo.. geodotskih r·is2rjev in pcinočnikov. Strokovna predavanja no..j se zaracU odl10da volikoga števila čla­ nov no., terenska dela odložo do jeseni. Sost:wi ti je oriont0,cijo in program predavanj. Prouči ti je možnost povabilo, prof. dr. i_ng. R. Finsterwalderja in doc. dr. ing. w. Hoffmana iz TH Mlinchon~ ki bi pred.1wala o geodetskih in fotogrametrijsk:ih delih 9 pri ekspedicijah? kc,:r bi priepevalo zlasti k populariziranju geodetsko dojo.vnosti v ši1°šom krogu. RJ.zu~mljivo? da je zadevno finančno bromo glede na Drodstva podrufa1ice preveliko. Zato naj v, podružnica vloži pri geodetskih ustnnova.h in pocljetjih l)rošnjcJ :e,a podporo v obliki dot:1cij? da bi s tem bilo omogočeno uspešno društveno delo. Gdbo1' podrutnico 23 N A L O G E Društev inženirje;v in t0hnikov po resoluciji VII" kongresa ZK Jugosla:vi.ja. Resolucije, VII. kongresu mo1)ilizi1'0., vse dolovno ljudi Jugoslo.vi ... jo za. izvedbo progra.rno. ZY Jugoslnvije in mora biti kažipot v vsem bodočem delu organizaoi j inžontr jov :i.n tehnikov. Resolucija bo služila kot osnova za konkretizacijo nalog in z:.1 mobilizacijo vseh članov organizacija 21a reševanje vprašanj, ki se tičejo gospodarstva, družbonego, standarda~ stro.;. kovnega šolstva., družbenoga samoupravljanja in dr. I. Nalo~e t&.gosp_odarstva a) Iniciativ~ in pomoč združenjem proizvajalcev, zbornicam, po- slovnim združenjem? organom komune, okraja in republike v vprašanjih spe .... cializac1je, kooperacije in koprodukcije industrijske proizvodnje (konkl'e- tizacija prog~amov). b) Org0,niziranj0 somino.rjev o sodobnih, pri nas možnih tehnoloij .... kih postopkih in čim popolnejših načinih izkoriščanja obstojočih kap~citet. v) V roviz.ijf~kih komisijah za nove investicijo in rekonstrukcije zahtevati najracionalnejše tehnično rešitve, · a.) Pri reševanju p1·oblemov produktivnosti dela, pogojov, metod in sredstov za optimalen dvig produktivnocti je treba vnesti več ekonomsko- politične vsebino. · o) Organizacije inženirjev in tehnikov mora.jo s svojo aktivnostjo vplivati na hitrejše in smoternejšo reševanje problemov družbenega stan- darda. Vtci svrho·no.j se povezujejo s Stalno konferenco mest in gostinski- mi in trgovinskimi zbornicami. II. Pomoč_ komlmam in ROdjotjemv_ Terenska rlruštva ( okrajna in občinska) morttjo svojo aktivnost usmeriti v pomoč komunam in podjetjem pri reševanju konkretnih v_prnšanj gospodnrskoga in družbonoga življenja. Glavne točko, kjer je treba pomagati uo: perspektivni plani gospodarskega. razvoja okraja, občina v oeloti in po gospodarskih vejo.h 5. ·dolgoročni programi stnnovanjsko in komun0,ln0 graditve z ni.era- mi in sredstvi ter oi·gcmiznoijo njih izvedbe, :i;u:>c1 t:rc::uni. g:rci,clitvo socialnih 9 zdravstvenih, prosvetnih, kulturnih in fizkul turnih o1)j0kto·v- 9 f1 od.01mo, orgo.nizacija za efikasno izkorišcSanje teh objektov in njih opremo. IIL _NalogB. pri. razvi lfl,E_jU delavskega samoupravl jo.nja V sodelovanju z družbeno-političnimi organizacijami je treba narediti vse, da se dolovni kolektivi in njihovi organi upravljanja uspo- sobijo za dobro upr-avljanjo v cilju stimulir1;1.nja neposrednega proizve.jaloa, razvoja in. raciona~izci,cije proizvodnje, napredka komune in socialistične graditve skupnosti. IV. Šolstvo in strokov:t2-~LlzJ?op__2l~~-_<3hničnih ka<'!..!.2! Društva inženirjev 1n t01mikov 9 po sobe j strokovna društva. IT morajo forsirati, d0, so l:)o :ce:formn, šolstva odvijala v interesu stvarnih potreb clružbono proil::ivodnjo • .:listom st:r.okovnoga šolanja naj zagotovi čim / 24 hi tre jše šol11nj0 potre1:mega kadro, ustrezajoče kvalifikacijske strukture in strokovnega nivoa za posamezne gosr;odarsko veje. Člani društev inž(:mirjev in tehnik:ov naj se kot predavatelji vključijo v sistem dopolnilnega šolanja in izpopolnjevanja delavcev. Hočemo enoten in coloten sist0m strokovnega izobraževanja? ki bo ustrezal potrebam perspektivnega razvoja naše tehnike in gospodarstva v celoti. Smo za skrajšanje fakultotskega študija 9 s specializacijo s podiplomskim studijem in dvibom sroclnjoga tehnika na nivo obratnega ime- nirja. Ustvariti moramo stalen sistem osyeževanja in dviga strokovnega znanja inženirjev in tehnikov s soznanjanjem o novih pridobitvah tehnike, njih tehnično realizacijo in novimi metodami dola. y .. Nalogo na sektoEJu znanstvono-raziskoval)'.l.Ofili -~ela Doseči je treba čim tosnejGO pov0zavo dela znanstvenih ustanov s problemi proizvodnje. VIJ~odolovan.10 z družbenimi or€an:Lzaci_j_~i Za uspošno izvr~ovanjo vseh nalog je važno sodelovanje zor- gani državne uprave in c1ružl)onimi organizacijami. To naj l)o smotrno in progro,msko? kar 110 om0gočilo koncentracijo sil za roši tev konkretnega problema. Organizacijo inžonirjov in tehnikov morajo vztrajno zahtevati, da organi dr·žnvne ur;rave posluenjo rnnonjo organizacij o raznih strokovnih problemih? programih? tehnii5nih predpisih in sl. Vodilne tovariše v držav'."' ni upravi jo treba stalno seznanjati z delom organizacije. Ustvariti je t:reba stalno kontakte z Zvezo sindikatov Jugoslavije, s SZDL 9 z ZKJ na vseh stopnjah dejavnosti. VII. Org:.<2,nizaci jsko-kadr2~YJ:l~El. _r1al.9~ Za uspešno dolo in izvrševanje nalog? ki nam jih daje resolu- cijQ VII. kongresa ZKJ? je trebQ1, a) Zainteresirati čim vočJo š"bovilo članstva za delo društev inženirjev in tehnikov 1 b) dvigniti mlade kadre na vodilna mesta v organizaciji, c) org.::mizir.J,ti in utrdi ti olJčinska d1°ui'Hva, inženirjev in tehni- kov. Važno je? da drujtva inžonirjov in tehnikov ob priliki predla- ganja svojih predstavnikov v oTganc cl.r·ušbonega upravljanja 9 rq.zne komisije in druga tolo:Ja pre(~.stavniških in upr,w,1ih 0.rgnnov jemljejo za kriterij ~kti vnest v organizaciji. Društva na,j uvedejo posebna priznanja (diplome, pohv11lno pismo, častno č1.mrntvo) za rn.ijlJolj aktivne člane. Stori ti je tre- ba vse, da k dolu v d.ruš tvih pr:i.tegnumo mladino. ~~a};Jj 1 0 o k e , Strokovna j_n tortnwk:t ch,uštva naj na svojih plenumih sestavijo konkretno progrq,mo o svoji aktivnosti v zvezi z resolucijo. Terenska društ- va naj svoje programo Dostavijo v dogovoru z družbenimi in političnimi or- gani Komune oz. okraj o,.· Sokretare (ing. Torkar Janko) 25 REFORMIRANJE ;3trokovn0ga g:1:adl)onef;a, šolstva v Ljubljeni - podatki o potrnboJ1. po kadrih v ope1·0:ti vi Korni.13ija ::cm izdelavo inv08ticj_jslm6a ek1,bccc.-t:.,, ~',e .. hovogradnjo Grmlbo:ne srednje i".iole v: Ljubljani in Dom.:., GrGdbone srodnjG ifolo? jo pri- stopila k prnučevanju reforme grad.benega šolstva v LjtibJ j::mi nCt. polUagi določil· Splošnega zakona· o :'iolst