Radič-Pribičevič-eva uloga v parlamentu. Parlament naše države zboruje že dalje nego mesec dni. Vsa ta doba je bila izpolnjena z verifikacijo (potrditvijo) poslaniških mandatov in z obtožbo ministrskega predsednika, predloženo od gospoda Stjepana Radiča ter njegovih tovarišev. Radič je obtožil predsednika vlade kot ministra notranjih zadev za vsa njegova dejanja in nehanja za časa volitev. Kakana so bila ta dejanja in nehanja, o tem je narodna skupščina že izrekla svojo sodbo na koncu verifikacijske razprave, ko je z javmim glasovanjem verifioirala (potrdila) mandate izvoljenih poslancev z dvema izjemaina. Ti dve izfjemi sta eden paslanišlki mandat v bihastkem okraju in eden v sarajevskem okraju, ki sta pod preislkavo parlamentarne komisijje. V vseh drugih okrožjih so bile volitve narodinih poslancev potrjene. S tem je narodina skupšcina izjavila svojo sodbo o tem, ali in v koliki meri so se v p\>sameznih krajLh pri volitvah vršile nepravilnosti, nezakonitosti, goljufije in nasilnosti: Za vsakega treznega politika je bila ta sodba narodne skupšckie dovolj jasna, ¦saimo za Stjepana Radiča ne. On je smatral za potrebno, da se mora to, kar se je govorilo v verifikacijski razpravi, še enlkrat govoriti v razpravi o obtožbi ministrskega predsednika in tako tratiti dragoceni eas, ki bi se mogel v parlamentu uporabiti za druge pametnejše stvari, katere bi zamogle ljudstvu privesti koristi. Radič je torej mnenja, da «e mora v parlamentu mlatiti prazno slamo. Radič nesposoben za delo. »Kmetski list« se je zadnji čas zaganjal v narodnega poslanca dr. Hohnjeca radi njegove izjave, da se z Radičem ne more delati. Mi nočemo biti tako hudomušni, da bi slovensko glasilo nekdanje samostojne kmetijske, sedanje Radičevsike stranke spominjali na to, kar je samo nekdaj pijsalo o Radiču in njegovi ponesrečeni politiki. Mi vemo, da imajo gospodje oJkoli »Kmetskega lista« kratek: spomin, pa široko Tiolitično vest, in zato si prihranimo trud, da bi jih spominjali na to, kako so nekdaj sodili o Radiču. Omeniti hočemo samo to, da se s sodbo dr. Hohnjeca o Radiču popolmoma ujema ministrski predsednik Velja Vukič&vič. V svojem odgovoru na obtožibo Radičeve stoanke je mimistrsld predsednik v soboto, 29. oktobra, v narodni Sjkupscini med dragim izjavil sledeče: »Jaz sem bil eden izmed tistiih ministrov v ministrstvu pokojnega Nikole Pašiea M sem zahteval, naj g. Stjepan Radiž vstopi v vlado. Hoteli simo g. Radiča videti na delu. Toda gospod Radič, ko je bil v vladi, je delal potežikoee, in ko je bil izven vla- de, njegovi tovariši pa v vladi, je tudi delal težave. Jaz pa sem prepričaa, da mora tista vlada, v kateri je Stjepan Radič, računati na stalno krizo. Dokler se torej Stjepan Radič ne spremeni v temelju, ne more biti govora, da bi se s Stj. Radičem moglo delovati. Jaz. sem, gospodje, bil tega mišljenja ter tudi pri tem ostanem. To izkustvo pa imajo ne samo radikali, marveč tudi demokrati. Tudi za časa demokratske vlade, ko je g. Stjepan Radič od nedelje do nedeIje imel svoje zbore, ni dovolil tej vladi, da bi feden dni  preživela brez Icrize.« Oznacba g. Stjepana Radiča, kakor jo je g. ministrski predsednik podal v parlameritu, je popolnoma točna. Z Radičem je delo nemogoče. Luna se spreminja tekom meseca dni, Radič pa veckrat tekom ©nega dneva. To je obžalovanja vredno ne radi Radiča, ki ni vreden usmiljenja, marveč radi hrvatslkega naroda, ki ima takšnega voditelja. Spas naroda je ne v praznem besedicenju, zabavljanju in psovanju, marveč v delii. Za delo pa Radič nikdar ni bil in tudi ne bo sposoben. jPribičeviž s svojimi samostalnimi demokrati podpira Radiča. Radič nima v parlameaitu prijateljev. Skušal si jih je pridobiti z demokratskitm blokom, v kojega je hotel pritegniti tudi Davidovičeve demoSkrate. Vzel je v roke svojo tamburico in >zapel pesem ne o republiki lin samostojni Hrvatski, marvec o vserešilni demokraciji. Davidovič je nekaj časa poslušal te vabljive glasove, ko pa si je natančneje ogledal pevca, se je obrnil od njega. Danes ni več govora o demokratskem bloku, jx>kopal je ta blok tisti, ki je o njem največ žrgolel, namreč g. Stjepan Radič. Samo Svetozar Pribičevič se je dal vloviti na limanice, ki jih je nastavil Stjepan Radič. Dal se je<xUPadKa vloviti radi tega, ker nikdo drug mi maral za njega. Ni ga pravzaprav bilo treba loviti, mairveč se je sam ponudil, kakor ona starikava nevesta, ki sama vabi: »Kdor me hoče imeti, ta me maj ima.« Radič--Pribicevičeva zveza v parlamentu ni zveza načel in volje za delo, ki bi bilo Ijudstvu v korist, marveč ]'e zveza politikov, ki sfa vešča besed, fraz, obljub in zabavljic, ki pa nista nikdar ibila velika v delih. Nekdaj so si bile mjuiie besede protivne kakor ogenj in voda. Radič je deklamiral o republild, človečanstvu ,in o samostojni Hrvatski, Pribioevič pa je grmel zoper republikance, koje je odpuščal iz državne službe, posmehoval se človečanstvu ter proti vsaki avtonomistioni razdelitvi države zagovarjal le edinstveno, centralistično urejeno državo. Ali si je mogooe misliti večje nasprotsvo, nego je med temi besedami? In vendar sta se ta dva politika našla v prijateljskem objemu in zdaj kakor dva slavoka žvrgolita isto pesem. Žvrgolita in v parlamentu govorita. Tako se mlati prazna slama besed, fraz in zabavJjic. S tem se trati dragoceni čas ter se odvzema našemu padamentu, da ne more pristopiti koristnemu delu za Ijudstvo.