PoStnlna plačana v gotovini Leto IX., št* 45 („jutro44 st. 269 a) Ljubljana, ponedeljek 17. novembra l94l'XX Cena cent. 70 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L 2.50 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicitA di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Strenua d fera nei gondarino Attacchi nemici infranti — Gravi perdite delTavversario Tre tiavi affondate — 10 velivoli abbattuti o distrutti al suolo rimasti sul terreno davanti alle posizioni strenuamente difese; altre gravi perdite sono state inflitte durante puntate offensive D Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in data di 16 novembre il segnen-te bollettino di guerra n. 532: In Sicilia ad Acireale le perdite cansate dall'aviazione britannica nell'incursione della notte sul 15 sono aumentate a 21 morti e 29 feriti. Silila costa e stato catturato l'equipaggio composto di tre ufficiali, di un aereo abbattuto in mare. NelTAfrica settentrionale sul fronte di Tobruch, attivitž di artiglieria. L'incursione aerea nemica su Derna e su Bengasi: qual-che danno; una vittima e alcuni feriti tra la popolazione araba. NeIl'Africa orientale, i violenti attacchi sferrati dall'avversario contro i nostri caposaldi avanzati dello scacchiere di Gondar effettuate dai nostri reparti. In Africa, bombardieri germanici hanno attaccato l'a-eroporto di Giarabub distruggendo al suolo tre piurimotori e la caccla ha abbattuto in combattimento 4 velivoli nemici. Due nostri velivoli non sono tornati alla base. Nei Mediterraneo orientale nostri apparecchi in ricognizione otensiva hanno colpi-to con bombe ed afondato due mercantili nemici; nei Mediterraneo centrale, nostri cacciatori in crociera hanno abbattnto due velivoli del tipo »Weilington«; nei Mediterraneo occidentale un nostro aerosilurante al comando dei maggiore pilota Arduino Buri ha attaccato un piroscafo nemico, ca- sono stati infranti. Centinaia di morti sono | rico, da 10.000 tonn. afondandolo. Junaška obramba gondarskih postojank Odbiti sovražni napadi — Hude izgube nasprotnika — Tri ladje potopljene —10 letal sestreljenih ali uničenih na tleh Glavni Stan Oboroženih Sil je objavil 16. novembra naslednje 532. vojno poročilo: Pri angleškem letalskem napadu, ki je bil izvršen v noči na 15. na Acireale na Siciliji, nastale žrtve so narasle na 21 mrtvih in 29 ranjenih. Na obali je bila ujeta posadka letala, ki je bilo sestreljeno v morje. štela je 3 častnike. V severni Afriki delovanje topništva na fronti pri Tobruku. Pri sovražnih letalskih napadih na Derno in Bengazi je nastalo nekaj škode. Med arabskim prebivalstvom je bil eden ubit, nekaj ljudi pa je bilo ranjenih. V vzhodni Afriki so se izjalovili napadi, ki jih je sovražnik sprožil proti našim prednjim postojankam na gondarskem bojišču. Na stotine mrtvih je obležalo na terenu pred postojankami, ki so bile junaško hranjene. Druge hude izgube so naši oddelki prizadeli nasprotniku pri svojih ofenzivnih sunkih. Nemški bombniki so v Afriki napadli letališče v Džarabubu in uničili na tleh tri večmotorna letala. Lovci so v letalskih spopadih sestrelili štiri sovražne aparate. Dve naši letali se nista vrnili na oporišča. Na vzhodnem Sredozemskem morju so naša letala pri ofenzivnih izvidnikih poletih bombardirala in potopila dve sovražni tovorni ladji. Na srednjem Sredozemskem morjn so naši lovci, ki so križarili nad tem morskim področjem, sestrelili dve letali tipa VVellington. Na zapadnera Sredozemskem morju je torpedno letalo pod poveljstvom majorja pilota Arduina Burija napadlo 10.000 tonsko polno natovorjeno sovražno ladjo in jo potopilo. Uspešne letalske akcije Operativno področje, 16. nov. s. Posebni poročevalec agencije Štefani javlja: Močne letalske skupine osnih sil so izvršile silovito bombardiranje utrdbe pri Tobruku ter so zmetale nanje nekoliko ton bomb. Cilj obstreljevanja so bile protiletalske utrdbe in druge obrambne naprave. Z operacijskega področja, 16. nov. s. Nemški lovci so dosegli nov uspeh. Na področju med Solumom in Sidi el Baranijem so se spopadli s sovražnimi letali, ki so bila po številu v znatni premoči. Spopad se je končal z veliko nemško zmago. Tri sovraž- na letala so bila sestreljena, nemška letala pa niso imela nikakih izgub. Druga skupina nemških lovcev se je prav tako tam v bližini spopadla z angleškimi lovskimi letali ter sestrelila eno izmed njih. Tako so znašale angleške letalske izgube včeraj samo pri teh dveh spopadih štiri aparate. Med tem so nemški bombniki uspešno bombardirali vse področje okrog Marsa Matruha. Nastalo je več požarov. Z operacijskega področja, 16. nov. s. Italijansko izvidniško letalo je prodrlo do džarabubske zelenice, kjer je naletelo na dva sovražna lovca. Prišle je do spopada, v katerem je bilo eno angleško lovsko ie-talo sestreljeno, drugo pa se je moralo umakniti iz borbe. Italijansko letalo je bilo ure in ure v zraku ter je preletelo stotine kilometrov nad afriško puščavo. Teren je tam tak, da je treDa vsak čas računati s kakšno zasedo. Sovražnikove vojaške naprave je težko opaziti. Za tak iz-vidniški polet je treba mnogo mirne krvi. Italijansko letalo je nad džarabubsko zelenico izvedlo nekaj krogov, napravilo vrsto fotografij in se pričelo zopet oddaljevat4, prav tedaj pa je videl opazovalec dva obla- BOJI NA VSEJ VZHODNI FRONTI Močno utrjena postojanka pri Sevastopolju zavzeta—Ena topničarka in dve sovjetski prevozni ladji potopljene - Uspešni boji pri — * V štirih tednih je bilo uničenih 2174 sovjetskih letal Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Pri napadu na Sevastopolj so zavzele nemške čete močno zgrajeno in trdovratno branjeno utrdbo. Letalsko orožje je podpiralo borbe za Sevastopolj in Kerč z napadi na utrdbe, ladje in pristaniške naprave. Z bombami so bile zadete sovjetska topničarka in dve transportni ladji s četami. Na bojišču pri Tihvinu sta samo dve pionirski stotniji zavzeli 113 bojnih postojank. Na morju ob Angliji je potopilo letalske orožje pri Faroerskih otokih in vzhodno od Peterheada dve sovražni trgovski ladji s skupno 7.000 br. reg. tonami. Dve nadaljnji veliki ladji sta bili z bombami močno poškodovani. Bojna letala so podnevi zadela z bombami težkega kalibra velik plavž pri JMiddlesboronghu. Letalski napadi so bili usmerjeni v poslednji noči tudi proti pristaniškim napravam ob vzhodni in ju in o-zapadni obali angleškega otoka. V nočni bitki nemških prednjih sil z angleškimi brzimi čolni je bil v Rokavskem prelivu potopljen sovražni brzi čoln, verjetna pa je potopitev še drugega čolna. Naše bojne sile niso imele nobene izgube. V severni Afriki so nemška bojna letala uspešno bombardirala angleško letalsko oporišče v oazi Džarabub. Sov ažnik je podvzel v poslednji noči s •ilabejšimi silami napade na severnozapadno nemško obalo brez posebnega učinka. Sestreljen je bil en angleški bombnik. V zadnjih tednih je priborilo nemško letalsko orožje nadaljnje velike uspehe v boju proti sovjetskim letalskim silam. V času od 1. oktobra do 8. novembra je izgubila sovjetska vojska skupno 2.174 letal, izmed katerih jih je bilo 1.293 sestreljenih v zraku, 412 jih je sesti elila protiletalska obramba, ostanek pa je bil uničen na tleh. V istem času je bilo na vzhodni fronti izgubljenih 183 lastnih letal. Uspešne operacije italijanskega ekspedicijskega zbora Odbil je vse sovražnikove protinapade ter po hudih bojih prodrl skozi njegove vrste Z vzhodne fronte, 16. nov. s. Eden izmed posebnih dopisnikov agencije Štefani javlja: Naši pehotni bataljoni, ki so pred 9 dnevi porazili nadmočne sovjetske sile, so nadaljevali ves ta čas silne boje, dočim so v sosednem odseku brze čete ponovno napadale sovražnika ter mu prizadevale hude izgube. Pritisk sovjetskih sil je prihajal iz vzhodne smeri ter je imel namen, ustaviti naše napredovanje. Postajal je vedno hujši, vendar ni mogel zadržati napadalnega razmaha naših čet. Pehotni bataljoni divizije Pasrbio so v vednih borbah prodrle dalje v sovražnikove vrste. Sovjetsko poveljništvo je upalo, da bo lahko pregnalo z bojišča naše hrabre oddelke, ter je zato v največji naglici s severa in vzhoda vrglo znatna ojačenja proti našemu odseku. Sovražni napad je bil iz- ka prahu, ki sta se dvignila s tal. Z anglt- . redno silovit tako zaradi števila ljudi ka-škega letališča sta se dvignila dva lovca, ; kor zaradi močnega ognja. Naše čete, čeki sta napadla italijansko letalo. Oba lov- ; prav po številu šibkejše, so se sovražnemu ca sta bila hitrejša in v nekaj minutah sta j pritisku odločno upirale ter prisilile nabila nad italijanskim letalom. Pričela sta j sprotnika, da je še ojačil svoje napore in ga obstreljevati. Italijansko letalo se js j povečal silo svojih bojnih sredstev, ven-bliskovito pognalo navzdol, angleški letaii j dar pa so naše čete premagale vse tež-sta hiteli za njim, v primernem trenutku \ koče sedanjega slabega vremena ter so z pa je italiiansko letalo s strojnicami napa- j zapornim ognjem ustavile sovražni pritisk. ril a anorro i^m o/l n-J-'in 4 vi rrn »ro^alrt f ol.-<-» rl -» « n« »a 4nMnX1*< aU J __ i dlo enega izmed njiju in ga zadelo tako, da se je vnelo in treščilo na tla. Drugi sovražni lovec pa se ;e naglo obrnil in izginil z obzorja. Izvidniško letaio je potem mimo nadaljevalo svojo pot in se nepoškodovano vrnilo na svoje oporišče. Novi načelnik gen. štaba general Fugier Rim, 1. nov. s. Z dekretom, ki je bil vladarju predložen v podpis, opušča general Francesco Pricolo mesto načelnika glavnega stana in državnega podtajnika letalskega ministrstva ter prevzema druge posle. Na obeh mestih ga bo nadomestil letalski general Gino Corso Fugier Kako je bila potopljena »Ark Royal« Občutna vrzel v sestavu angleške vojne mornarice Rim, 16. nov. s. Agencija Reuter objavlja prve podrobnosti o potopitvi matične ladje »Ark Royal«. Ladja je bila zadeta popoldne, ko je plula proti Gibraltarju, odkoder bi bila morala odpotovati v Anglijo. Ko je bila zadeta, se je takoj nagnila za 15 stopenj. Bila je v tako težkem položaju, da se je lahko pričakovala njena potopitev vsak čas. Posadka je takoj dobila ukaz naj zapusti krov, zato so izgube ljudi zelo majhne, nasprotno pa je izgubljen ves materi-jal. Reuter ne pove nič o usodi letal, ki jh je imela »Ark Royal« na svojem krovu, toda okoliščina, da se je ladja takoj nagnila za 15 stopenj, da slutiti, da so vsa letala izgubljena. Iz Londona poročajo, da je bila potopljena ladja ena izmed najboljših v angleškem brodovju. tako glede svoje gradnje kakor glede posadke. Ukaz mornarjem, naj zapuste krov, je prišel tako iznenada, da niso mogli rešiti niti svoje osebne lastnine. V trenutku, ko je torpeio zadel ladjo, je nastopil silovit pretres, ki se je končal s tem, da se je ladja močno nagnila. Reševanje posadke so izvršili torpedni lovci. Stockholm, 16. nov. Potopitev matične lad;'e za letala »Ark Royal« je napravila, kakor poroča »Aftonbladed«, v Londonu najgloblji vtis. Angleški vojni mornarici je bil prizadet v sedanji vojni eden izmed najhujših udarcev Prav te dni so po londonskih kinematografih vrteli film, v katerem je angleška matična ladja za letala »Ark Royal« igrala nad vse važno vlogo Na matični ladji za letala Je bilo prav v času, ko je bila potopljena, več novinarjev in fotoreporterjev, ki so sedaj podrobno opisali katastrofo. Sovražna podmornica Je matično ladjo za letala napadla iz daljave 5 km. Usmerila je torpedo proti ladji tako točno, da so Dili vsi presenečeni. Ladja je bila zadeta v bok. Takoj je bil prekinjen stik s strojnim od delkom in gost oblak črnega dima se je pričel dvigati z ladje, na kateri je pravkar pristalo nekaj izvidniških letal, ki so se vrnila s svojih poletov. Na krovu ladje ^e »"'bila večja skupina pilotov in mehanikov. Ladja se je nagnila na stran. Bilo je nemogoče spustiti v morje velike reševalne čolne. Ljudje so se zaradi tega morali po-služiti gumastih čolnov, s katerimi so od-veslali do dveh rušilcev, ki so se približali ladji, da bi rešili njeno posadko. Nekaj ur se je poveljnik ladje na vse načine trudil, da bi zadržal njeno potopitev, toda to mu je uspelo le do zore. »Allehanda« pravi, da je z Izgubo matične ladje nastala velika vrzel v sklopu angleškega brodovja na Sredozemskem morju. To bo imelo za Anglijo v Sredozemlju še hude posledice. Anglija namreč v Sredozemlju ne razpolaga z zadostnim številom letalskih oporišč, pa je zato »Ark Royal« vsaj deloma nadomeščala to pomanjkanje. Lizbona, 16. nov. s. Iz Londona poročajo, da je ob priliki potopitve angleške matične ladje za letala »Ark Royal« utonilo 18 članov njene posadke. Bern, 16. nov. s. Vsi listi opozarjajo na velik pomen potopitve angleške matične ladje za letala »Ark Roval«. Listi opozarjajo, da je bil to najhujši udarec angleški vojni mornarici, odkar je izgubila oklop-nico »Hood« v borbi proti »Bismarcku«. Nov potres v Anatoliji Carigrad, 16. nov. s. V pokrajini okrog Ersidžana je nastal nov potres. Potresni sunki so trajali 20 sekund. V mestu se je porušilo nekaj hii. V okolici je potres ras-dejal pet vasi, pa tudi po drugih vaših j« napravil znatno škodo. 15 ljudi je bilo ubitih, 66 ranjenih. Potniki, ki prihajajo Iz Ersidžana, pripovedujejo, da imajo v pokrajini, od prve velike potresne katastrofe skoraj vsak dan kak potresni sunek. Med tem so se junaški pehotni bataljoni odločno upirali sovražniku, čegar sile so dosegale na fronti našega ekspedicijskega zbora najmanj kake štiri divizije. Sovjetski pritisk se je izvajal istočasno na več straneh s prazno nado za obkolitev prednjih oddelkov našega napada. Rusi so s tem namenom večkrat vrgli v napad svojo pehoto, ojačeno s tanki in oklopnimi vozovi. Sovjetska pehota se je vgnezdila v mnogoštevilnih betonskih utrdbah ter se je v njih skušala ustavljati našim napadom, vendar je bil vsak poizkus zaman. Italijanski vojaki, ki že tedne in tedne dajejo dokaze največjega junaštva v tej težki voini, so v vsakem pogledu kos položaju. Pred dvema dnevoma je bila do zadnjih podrobnosti izvršena organizacija za napad na sovražnikove utrdbe. Kolona, ki je morala frontalno napasti, je bila sestavljena iz polka lovcev brze divizije ter iz pehotne divizije Pasubio, dočim so bili drugi oddelki iste divizije zaposleni z zaščitno akcijo ob boku napadajočih. Polk lovcev, ki je prešel v napad, je oni polk, ki se je že v boju v Doneški kotlini odel z neminljivo slavo. Po skrbni pripravi so naše čete z vso silo udarile na sovjetsko bojno vrsto. Ruska obramba je bila žilava in besna. Izmenjavali so se napadi in protinapadi ter je trajala borba dva cela dneva, dokler se ni našim četam posrečilo doseči nekoliko delnih uspehov in prodreti na raznih odsekih v ruske vrste, nakar je premoč našega napada in naše hrabrosti popolnoma strla sovražnika ter ga pregnala s področja, na katerem se je hotel vkopati. V ogorčenem boju, ki je trajal nepretrgoma med viharjem, snegom in v silnem mrazu, so se čete divizije Pasubio in čete brze divizije izkazale nad vsako pričakovanje. Zlasti 3. polk lovcev se je odlikoval po svoji hrabrosti, drznosti in prezi-ranju smrti. Sovražnik je bil pobit z velikimi izgubami in se ie umaknil v smeri proti Vorošilovgradu. Vse naše prednje postojanke so bile takoj utrjene, osvojeno ozemlie pa je bilo zaokroženo in še raztegnjeno. Poveljnik italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji je ob koncu akcije izrekel visoko pohvalo četam divizije Pasubio, ki so še enkrat podale dokaz o tradicionalni hrabrosti italijanskega vojaka Iste besede je naslovil poveljnik tudi brzi diviziji. S finskih bojišč Helsinki, 16. nov. s. Uradno se poroča, da je na polotoku Hang5 sovražno topništvo pokazalo izredno živahno delavnost Finsko obrežno topništvo je obstreljevalo ▼eliko sovjetsko ladjo, plovečo v bližini sovjetskega oporišča. V zapadnem delu Karelske ožine se opaža običajna slabotna delavnost topništva in možnarjev. Pri Valkoasaari je bil obrezuspešen sovražni napad. V vzhodnem delu ožine vlada po- poln mir. Na fronti ob reki Sivaeri je bilo odbito nekoliko sovražnih napadov. Tudi na karelski fronti je prišlo do krajevnih bojev, toda sovražni napadi, izvršeni s šibkimi četami, so bili odbiti. Na nekaterih točkah fronte vlada vzajemna delavnost topništva. V severnem delu karelske fronte so finske čete izvršile nekoliko uspešnih krajevnih napadov in izvidniških podjetij. V Finskem zalivu se opaža živahen ladijski promet. Sodeč po silnih eksplozijah so sovjetske izgube nedvomno znatne. Finsko letalstvo je izvršilo napad na letališče ju?no od Ladoškega jezera ter je uničilo dva ruska bombnika na tleh in poškodovalo tri lovce. Razen tega je bilo 7 železniških lokomotiv težko poškodovanih. Plen. ki so ga sovražniki ostavili na otokih Gorke. sestoji iz lOOtonske ladje, natovorjene z munici-jo, in dveh manjših ladij z 10 topovi ter topniško municijo. Istotam so finske čete zaplenile 65 raznih avtomobilov, veliko ra-diisko postajo, nekoliko popotnih kuhinj, 67 konj, en traktor, en oklopni avtomobil, množin^ živeža, tehničnega ter zdravniškega materijala Helsinki 16. nov. s. Poslednje vesti z vzhodne karelske fronte kažejo, da so finske čete predrle sovjetsko fronto v bližini Justajervija. Na ta način so si odprle pot proti Karhumekiju. od katerega so oddaljene le še okrog 30 km. Karhumeki je važno železniško križišče na progi proti Murmansku. Z zasedbo tega mesta bo mogoče kontrolirati vse severno področje Oneškega jezera. Karhumeki leži nasproti Koventsi, kjer je Stalinov kanal speljan v Oneško jezero. Helsinki, 16. nov. s. Kljub neugodnemu vremenu in terenskim oviram so finske čete v vrsti sijajnih napadalnih operacij, pri-katerih so bile sovražniku prizadete huda izgube, dosegle nove važne strateške uspehe v vzhodni Kareliji. Izravnale so bojno črto med Paateno in Munijervijem. Po hudem spopadu je bilo zavzeto mestece Justi-jervi, kjer je bilo ujetih mnogo ruskih vojakov in oficirjev. Tudi vojni plen je zelo velik. Finske izgube so bile neznatne. Finski zaliv zamrznjen Helsinki, 16. nov. s. Najbolj vzhodni del Finskega zaliva, zlasti pa pas med Kron-štatom in Petrogradom je že popolnoma pokrit z ledom. To dejstvo bo nedvomno še pospešilo krizo sovjetskega brodovja, ki je zbrano v tem delu morja Ako bo sedanji mraz. ki dosega do 25 stopinj pod ničlo, šc dalje trajafe bo sovjetsko brodovje, ki ima tudi kakih 60 podmornic, postalo popolnoma nerabno. Železniška proga Lodjonoje polje-Zvanka. ki veže Petrograd z Vo- logdo, je izpostavljena stalnemu obstreljevanju nemškega topništva. Nemoč sovjetskega vojnega brodovja Berlin, 16. nov. s. Bombni napadi na sovjetsko brodovje in pristaniške naprave ter ladjedelnice v Kronštatu in Sevastopolju, kakor tudi njihovo obstreljevanje s težkim topništvom so pokazali, da odporna sila obeh ruskih obmorskih oporišč ni tako jaka, kakor so jo opisovali sovjetski listi. V Rimu so vojaški strokovnjaki prišli do zaključka, da kronstatske utrdbe ne bodo vzdržale obstreljevanja nemškega težkega topništva. Sovjetsko vojno brodovje na Baltiškem morju doslej nikjer ni izvedlo nikake pomembnejše operacije, na Črnem morju pa se je izkazalo za nesposobno, da bi lahko uspešno poseglo v vojno in podprlo sovjetsko vojsko na kopnem. Sevastopol pred skorajšnjim padcem BerBn, 16. nov. s. Iz merodajnega nem* flkega vojaškega vira se je Izvedelo, da je osvojitev Sebastopolja sedaj le še vprašanje časa. Pri tej ugotovitvi ni treba še posebej naglašatl, da nemško vrhovno poveljništvo ne stremi za trenutnimi prestižnimi uspehi. Tveganost zimskih transportov v Arhangelsk Bern, 16. nov. d. Glede na nekatere informacije, češ, da že prihajajo transporti ameriškega vojnega materiala preko sovjetske luke Anhangelsk, piše berlinski dopisnik lista »La Suisse«, da v berlinskih vojaških krogih zelo dvomijo, da bi se mogle v Arhangelsku izkrcevati vojne potrebščine. V berlinskih vojaških krogih pripominjajo, da so ledolomilci, ki naj bi vzdrževali odprto vodno pot preko zamrznjenega morja, zelo lahek cilj na nemška strmoglavna letala. Razen tega pa bi bilo prav lahko bombardirati tudi tovorne ladje, ki bi skušale po tej vodni poti med ledom doseči arhangelsko luko. Kanal v ledu bi bil zaradi svoje velike dolžine zelo dobro viden iz zraka in je prav malo verjetno, da bi katera izmed ladij, ki bi vanj zašla, mogla doseči arhangelsko luko, ne da bi jo opazila nemška patrolna letala ter nanjo opozorila bombnike. Moskva ni predlagala posebnega miru s Finsko Stockholm, 16. nov. s. Velik vtis je v tukajšnjih krogih napravila vest iz Kujbiše-va, da sta Litvinov in Lozovski pred nekaj dnevi kategorično demantlrala, da bi bila sovjetska vlada dala kakršnokoli pobudo ta. sklenitev separatnega miru s Finsko. Sovjetska zveza naj bi bila informirana o ameriškem koraku v Helsinkih šele iz tujih listov. Ker je svoj čas tudi Finska demanti-rala vest iz Washingtona, da ni prejela od Moskve nikake mirovne pogoje, je očitno, da je bila vsa iniciativa v rokah Roosevel-ta. Stockholmski politični krogi zaradi tega ostro obsojajo Rooseveltovo postopanje. Roosevelt je ravnal gotovo v sporazumu s Churchillom, za svojo pobudo ni imel ai-kakega razloga. Zaradi tega je njegovo dejanje tem bolj nekvalificirano. Stalinova hčerka na švedskem Helsinki, 16. nov. s. Neki ujeti sovjetski politični komisar je izpovedal, da biva Stalinova hčerka Svjetlana že dalje časa na švedskem. Nastanila se je kot gost v nekem protestantovskem domu za begunce, oddaljenem kakih 80 km od Stockholma. Sovjetska poslanica gospa Kolontajeva ima nalogo, da se stalno informira o zdravju ln o potrebah Stalinove hčerke. Letalski boji na zapadu Berlin, 16. nov. s. Uradno objavljajo, aa je bilo v mesecu oktobru na vsem ozemlju Nemčije ubitih 292 oseb od bomb, vrženih iz angleških letaL V istem času je bilo po poročilih Reuteria ubitih v Veliki Britaniji 262 oseb, zadetih od nemških letalskih bomb. Žrtve letalskega napada na Brindisi Rim, 16. nov. s. Snoči so bili objavljeni podatki o žrtvah letalskega napada na Brindisi v noči od 7. na 8. november. Tedaj je bilo 25 ljudi ubitih, med njimi trije otroci v starosti 5 do 7 let. Ranjenih je bilo 8 ljudi, med njimi dva otroka v omenjeni starosti. Vojna na morju Boston, 1. nov. s. Semkaj je prispelo nekaj brodolomcev z ladje »Bold Ven-ture«, ki je bila potopljena na Atlantskem oceanu. Pripovedovali so, da so sovražne podmornice zadele njo in več drugih ladij, ki so plule v konvoju. 13 ladij je bilo potopljenih v 70 urah. Ladje je napadlo okrog 15 podmornic. Vsi napadi so bili izvršeni ponoči. »Bold Venture« se je potopila v 15 minutah. Ladje so bile napadene kakšnih 800 milj daleč od škotske obale. Berlin, 16. nov. s. Nemška letala so predvčerajšnjim pri napadu na neko škotsko luko zadele manjšo tovorno ladjo, ki se je bržkone potopila New Tork, 16. nov. s. Na Atlantskem oceanu je bila torpedirana in potopljena velika 9000tonska angleška ladja »Notin-gham«. New York, 16. nov. s. V New Tork in Charleston sta prispeli križarka »Caradoc« in korvetna ladja »Reantush«. Obe angleški ladji sta poškodovani in bosta v ameriških ladjedelnicah popravljeni. Angleži plenijo tudi portugalske ladje Lizbona, 16. nov. d. V portugalskih mornariških krogih vlada velikansko ogorčenje zaradi postopanja Angležev, ki neprestano prestrezajo portugalske ladje ter jih vlačijo v Gibraltar. Kakor je bilo že kratko javljeno sta bila nedavno odvedena v Gibraltar portugalska obalna parnika »Nina« in »Marie Luisa«. Sedaj se je zvedelo še za nadaljnje enake primere. Britanski parnik »Angola« s 8000 tonami, ki je plul v neko portugalsko kolonijo v Afriki, je zajela britanska vojna ladja ter odvlekla V neko britansko kontrolno luko. Enaka usoda je doletela portugalski obalni parnik »Sao Supriano«, ki je bil odvlečen v Gibraltar. V mornariških krogih ▼ Lizboni domnevajo, da je treba tudi potopitev obalnega parnika »Vale Formosa«, ki je izginil med Kapverdom ln rtom Finistere v bližini španske obale pripisovati kaki britanski akciji. . — »JuTRO« ponedeljska Izdaja , Drag! seznam oseb, ki se preselijo v Nemčijo ŠPORT Planinstvo in ipcrt Ka) pravi hrvatski profesor o razliki med planinci in športniki? V smislu naredbe z dne 8. novembra 1941. objavlja Visoki komisarijat, Pobotni urad za dolgove in terjatve v Ljubljani, II. seznam oseb, ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo na podlagi italijansko-nemškega sporazuma. Ta seznam obsega 162 izselnikov z bivališčem v Kočevju. V naslednjem navajamo prvo polovico seznama (v oklepajih dan in kraj rojstva): Hutter Ivan, sin Ivana (7. III. 1871, Kočevje okolica); Hutter Pavla, hči Ivana (6. IV 1902., Kočevje ok.); Hutter Antonija, hči Ivana (7. III. 1871, Kočevje ok.); Hutter Ivan, sin Ivana (7. III. 1910., Kočevje ok.); Ostermann Josip, sin Josipa (7. XII. 1907., Reka); KOstner por. Ostermann Terezija, hči Josipa (8. II. 1913., Kočevje ok.), Ostermann Hilda, hči Josipa (4. III. 1936.. Kočevje ok.); Ostermann Terezija, hči Josipa (7. XII. 1937., Kočevje ok.>; Ostermann Josip, sin Josipa (12. IX 1940., Kočevje ok.); Knapfl por. Laekner Ana, hči Matije (10. IX. 1887., Kočevje ok.); Laekner Friderika, hči Ane (26. VII. 1923., Kočevje ok.); Laekner Ernest, sin Ane (25. XII. 1925., Kočevje ok,); Laekner Viljem, sin Jurija (16. I. 1910., Mozolj); Herbst Josip, sin Andreja (18. III. 1884., Kočevje ok.); Konig por. Herbst Marija, hči Ivana (18. I. 1884., Kočevje ok.); Herbst Pavla, hči Josipa (28. IX. 1911., Kočevje ok.); Herbst Leopold, sin Josipa (6. VII. 1913., Kočevje ok,); Tramposch Franc, sin Franca (23. II. 1908., Kočevje ok.); Knapfl Franc, sin Josipa (12. XII. 1898., Kočevje ok.); Mausser por. Knapfl Rozalija, hči Jakoba (14. III. 1905., Draudin); Knapfl Franc, sin Franca (13. XII. 1930., Kočevje ok.); Knapfl Ervin, sin Franca (15. VII. 1938., Kočevje ok.); Eppich Josipina, hči Jakoba (13. XI. 1869., Kleč), Nick Henrik, sin Ivana (20. II. 1882., Kočevje ok.); Kump por. Nick Josipina, hči Ivana (23. III. 1883., Rajhenau); Nick Cita, hči Henrika (1. III. 1924., Kočevje ok.); Nick Amalija, hči Henrika (20. VI. 1926.. Kočevje ok.); Nick Ivan, sin Henrika (23. VI. 1908.. Kočevje ok.); Nick Edvard, sin Henrika (14. III. 1910., Kočevje ok.); Nick Viljem, sin Henrika (20. IX. 1911., Kočevje ok.); K6st-ner Ivan, sin Matije (24. XII. 1880.. Ribnica na Dol.); Kostner Julija, hči Matije (27. I. 1891., Kočevje ok.); Stalzer Anton, sin Antona (15. IX. 1911., Rosenheim, Bavarska); Petschauer Ivan, sin Ivana (18. VI. 1876.. Kočevje ok.); Janke por. Petschauer Josipina, hči Ivana (14. IV. 1885., Kočevje ok.); Petschauer Josip, sin Ivana (13. V. 1920., Kočevje ok.); Eisenzopf Franc, sin Franca (12. V. 1876., Kočevje Ljubljana, 16. novembra. Ob 8.31 so bili ljubljanski mestni in prostovoljni gasilci poklicani na pomoč. Požar je nastal v Abulnarjevi delavnici za vulkanizacijo gume na Tyrševi cesti 34. V delavnici se je razvijal tako gost dim, da so morali gasilci vstopati s protiplin-skimi maskami. Mestni kakor prostovoljni gasilci so napeljali po dvoje cevi in jim je kmalu uspelo zadušiti ogenj. V delavnici je prenočeval neki delavec Debevec, ki se je v dimu zadušil. Reševalci so se zaman trudili, da bi ga obudili v življenje. Prenesli so ga na prosto, nakar so pričakali policijske komisije, ki je ugotovila vzroke požara in ogledala truplo nesrečnega pokojnika. Gasilci so se točno po eni uri, ob 9.31 lahko vrnili domov. Ljudstva se je zbralo mnogo, a Kr. kara- binierji so vzdržali red. * Tanka snežena plast po drugem naletu snega je obležala. Pritisnil je mraz, zlasti noči so hladne in tako imamo precej hudo poledico, od streh pa vise ledene sveče. V nedeljskem jutru je mraz popustil in tako se obeta smučarjem kar zadovoljiva izletniška nedelja. • Ljubljana je vsa v znamenju zimske sezone. Gledališče je dobro obiskano, prav tako kinematografi. Naša mladež ima svoj zadovoljiv delež. V teku nedeljskega dopoldneva sta bili kar dve mladinski prireditvi, in sicer je Narodno gledališče privabilo svoje mlado občinstvo h Goljevi »Princeski in pastirčku«, v frančiškanski dvorani pa so prvič nastopili Pavliharji, o katerih bomo prihodnjič poročali. Umetnostna razstava Maksima Sedeja in Zdenka Kalina, ki je žela zelo lep uspeh, je na zaključni dan privabila še znatno družbo tistih, ki doslej niso utegnili ogledati si zanimive umetnine. Spravljanje snega po mestnih cestah in ulicah Ker je spet zapadel sneg in marsikateri hodniki niso v redu, je mestno poglavarstvo prisiljeno, da spet opozarja na predpise mestnega cestnega reda in na dolžnosti, ki jih morajo opraviti hišni lastniki ali najemniki ter posestniki zemljišč in stavbišč pri spravljanju snega s hodnikov in pešpotov. Mestni cestni red namreč v § 75. določa: »Kadarkoli zapade sneg, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stav-bišča ali drugih zemljišč ob cesti skidati sneg s hodnika ali pešpota ob vsej dolžini posestva. Ce zaradi snega polzi ali kadar se napravi poledica, morajo posestniki takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Kadar pa zapade sneg ali se napravi poledica ponoči, mora biti opravljeno snaženje in posipanje hodnikov in pešpotov vsaj do 7. zjutraj. Pri neprestanem snegu se mora hodnik ali pešpot osnažiti večkrat na dan in posipati tako, da ni nevarnosti za pešce. Sneg in led je prepovedano odmetavati v odtočne kadunje ali tik ob robnik, na rešetke požiralnikov in na tramvajsko progo. Z dvorišč spravljenega snega in ledu ni dovoljeno odkladati na cestah, temveč ga je treba zvoziti v vodo ali na odkazane prostore. Sneg, ki sam zdrči ali ga po-mečejo s strehe, morajo hišni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na svoje stroške zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in v obče. kadar se sneg in led tajata, je treba hodnike in pešpoti po potrebi večkrat na dan osnažiti luž in blata. Posestniki naj predvsem upoštevajo izrecno opozorilo, da mestno cestno nadzorstvo s svojimi delavci ne spravlja snega s hodnikov in ne posipa proti poledici hodnikov ob zasebnih posestvih, in sicer brez ok.); Kresse por. Eisenzopf Marija, hči Josipa (4. VI. 1884., Konca); Eisenzopf Henrik, sin Franca (12. VI. 1921., Kočevje ok.); Eisenzopf Alojzij, sin Franca (13. III. 1924., Kočevje ok.); Kostner Pavel, sin Ivana (1. XII. 1021., Kočevje ok.); Stimt-pfl por Kostner Josipina, hči Matije (9. V. 1887., Kočevje ok,); Kostner Pavel, sin Ivana (1. XII. 1921., Kočevje ok.); Kostner Anton, sin Ivana (3. VI. 1877., Kočevje ok.); Gramer Ernest, sin Josipa (22. III. 1907., Kočevje ok.); Jaklitsch por. Gramer Pavla, hči Alojzija (24. I. 1909., Kočevje ok.); Thaler roj. Bauer Alojzija, hči Matije (21. IV. 1884., Kočevje ok.); Thaler Franc, sin Ferdinanda (26. III. 1910., Kočevje ok.); Thaler Ferdinand, sin Ferdinanda (21. IV. 1912,, Kočevje ok.); Thaler Olga, hči Ferdinanda (5. IV. 1914.. Kočevje ok.); Thaler Gustav, sin Ferdinanda (3. VI. 1918., Kočevje ok.); Laekner Matija, sin Jurija (11. IX. 1901.. Kočevje ok.); Stimpfl por. Laekner Antonija, hči Matije (1. XI. 1906.. Kočevje ok.); Laekner Ana, hči Matije (22. VII. 1931., Kočevje ok.): Laekner Hilda. hči Matije (16. III. 1934.. Kočevje ok.); Laekner Pavla, hči Matije (1. IX. 1935.. Kočevje ok.); Laekner Viktor, sin Matije (7. II. 1938., Kočevje ok.); Stimpfl Ivan. sin Josipa (7. III. 1890., Kočevje ok.); Konig por. Stimpfl Antonija, hči Josipa (2. VIII. 1900., Cesta); Stimpfl Ivan, sin Ivana (24. VI. 1921.. Kočevje ok.): Stimpfl Ana, hči Ivana (1. V. 1923., Kočevje ok.); Stimpfl Rihard, sin Ivana (29. V. 1925.. Kočevje ok.); Stimpfl Her-bert, sin Ivana (28. II. 1927.. Kočevje ok.); Stimpfl roj. Laekner Josipina, hči Pavla (19. III. 1863., Mozelj); Rankel Ivan, sin Marije (22. I. 1905., Rajhenau); Laekner por. Rankel Marija, hči Jurija (9. VIII. 1908., Kočevje ok.); Rankel Ida. hči Ivana (31. III. 1934.. Kočevje ok.); Rankel Roza, hči Ivana (20. IX. 1935., Kočevje ok.r, Rankel Arnold, sin Ivana (23. X. 1938., Kočevje ok.); Stimpfl Rajmund, sin Matije (31. VIII. 1909.. Kočevje ok.); Sto-nitseh por. Stimpfl Ema, hči Mihaela (8. IX. 1908.. Rajhenau); Stimpfl Helena, hči Matije (14. VI. 1933., Kočevje ok.); Stimpfl Hilda, hči Rajmunda (20. V. 1936., Kočevje ok.); Stimpfl Ivan, sin Rajmunda (14. VI. 1939., Kočevje ok.): Herbst Josipina, hči Andreja (1872., Kočevje ok.); Zwar Jera, hči Matije (8. X 1871.. Kočevje ok); Jaklitsch Karel, sin Josipa (30. V. 1909., Celovec); Tramposch por. Jaklitsch Ana, hči Franca (16. VII., Kočevje ok.). Drugi del seznama objavimo v prihodnji številki. izjeme nikjer, torej niti pri javnih posestvih, niti pri cerkvenih in tudi ne pri občinskih posestvih. Ljubljanski posestniki naj si torej o pravem času priskrbe hišnike ali najamejo delavce, ki jim bodo po predpisih in o pravem času do 7. zjutraj spravili sneg s hodnikov. Glede širine hodnika, ki mora biti osnažen, velja naslednje pravilo: tam, kjer so položeni robniki, je treba sneg spraviti s hodnika do robnika — razen onega peščenega pasu, ki je namenjen za nasade. Pri tem pa vendar mora biti vselej osnažena tudi odtočna kadunja ob robniku na cestišču. Hodnike brez robnikov je treba osnažiti v širini najmanj 2 m, vselej pa do odtočne kadunje. Tudi pri teh hodnikih je treba vselej osnažiti odtočno kadunjo ali jarek. Odvažanje in odmetavanje snega v vodo je dovoljeno le na onih prostorih in bregovih ob vodi, ki bodo za odlaganje snega pripravljeni in označeni s posebnimi značkami. Posestniki naj se zavedajo pravnih posledic v primeru opustitve spravljanja snega s hodnikov in posipanja hodnikov proti poledici. Policija bo sleherno zanemarjanje dolžnosti posestnikov glede spravljanja snega najstrožje kaznovala. Pregled šadjarskfh društev v Ljubljanski pokrajini »Sadjar in vrtnar«, glasilo Sadjarskega ir. vrtnarskega društva, je te dni iz?el. Je to zadnja dvojna številka letošnjega leta, ki ima pestro vsebino. Zanimivo je poročilo o redni letni skupščini »Sadjarskega in vrtnarskega društva«, ki je bila 5. oktobra v Ljubljani. Delokrog Sadjarskega in vrtnarskega društva se Je zelo spremenil. V Ljubljanski pokrajini je ostalo v 7 okrajih 90 podružnic s 3421 člani, medtem ko je bilo pred zgodovinskimi dogodki meseca aprila 334 podružnic s približno 13 000 člani. Največ članov ima okraj Ljubliana-mesto z 8 podružnicami, skupno 1112 članov. Sledi okral Ljubljn-na-okolica, ki ima 12 podružnic in 790 članov. Na tretjem mestu je okraj Novo mesto z x8 podružnicami in 499 člani. Najmanj podružnic (6) ima okraj Litija s 85 člani, ker je del litijskega okraja izven Ljubljanske pokrajine. Novi časi in nove potrebe silijo sadjarje, da se z vso vnemo poprimejo naprednega sadjarstva, zakar imajo v glasilu »Sadiar in vrtnar« navodila in strokovni pouk. Hladno vreme ovira pitanje Čebel Novo mesto, 16. novembra. Sladkor, ki so ga čebelarji prejeli preko Slovenskega čebelarskega društva In Je predelan s česnjevim ekstraktom. je došel precej pozno, tako da ob sedanjem mrzlem vremenu in snegu nI mogoče pitati. Čebele pa morajo dobiti za zimo dovolj hrane. Zato bi kazalo čebele prenesti v kak topel kraj v hiši, jih primerno zapreti, da ne morejo izleta vati, imeti pa moralo pri tem dovolj zraka. Pitamo jih s sladkorjem, dokler ne bodo imele dovolj hrane za zimo. Znidaršičevi panji naj dobe do 10 kg goste sladkorne tekočine, tako da se na 5 kg sladkorja doda 3—41 vode. Kranjiči ali njim enaki panji pa naj imajo vsaj 8 kg z'mske zaloge. S tako množino bodo panji zimo dobro prestali. Ker čebelarsko druStvo Se nI nakazalo vsega potrebnega sladkorja in bo ponovna pošiljka sladkorja dospela šele okrog božiča. Je pač potrebno dopitati Čebele kolikor največ moeoče zdaj, pozneje dospeli sladkor pa bo kazalo uporabiti spomladi takoj, ko bo nos t al o toliko toplo, da bo pitanje mogoče. Tedaj stavi matica že zalego in Čebele potrebujejo vefi hrane. == 2 ===== Sprejemi pri Duceju Rim, 16. nov. s. Duce je sprejei v Beneški palači Eksc. Bennija in dr, inž. Ferma Marellija, predsednika in generalnega direktorja podjetja Marelli v Milanu. V industrijski skupini Marelli je danes zaposlenih 18.000 delavcev in nameščencev. Družba, ki je v veliki meri razvila italijansko elektrotehnično industrijo, praznuje 50 let svojega delovanja. Za to obletnico je določila 3 milijone lir za razne socialne ustanove. Duce je družbi izreke", pohvalo za njeno delo. Madžarski fin. minister pri papežu Vatikan, 1. nov. s. Madžarski finančni minister dr. Remeny Schneller je bil včeraj dopoldne v Vatikanu, kjer ga je papež sprejel v privatni avdienci. Pr.držal ga je v prisrčnem razgovoru. Po tej avdienci je papež sprejel tudi ministrovo spremstvo Madžarski državni je nato obiskal še vatikanskega državnega tajnika kardinala Magliona. Rim, 16. nov s. Madžarski finančni minister Remeny Schneller in Jižavni podtajnik Czlzik sta bila včeraj popoldne v državnem poligrafičnem zavodu. Pregledala sta vse oddelke in delavnice. Nato sta obiskala nekaj njegovih socalnih ustanov. Bila sta tudi na madžarski akademiji, kjer jima je bil prirejen svečan sprejem. Snoči sta zapustila Rim. Na postaji so ministra in njegovo spremstvo pozdravili finančni minister Thkaon di Revel, državni podtajnik finančnega ministrstva Lissija, poslanik Giannini, guverner Italijanske banke Azzoi:ni in drugi funkcijonarji zunanjega ter finančnega ministrstva. Slovo je bilo zelo prisrčno. Gostje so izrazili svoje veliko zadovoljstvo s sprejemom, zlasti ker jih je sprejel tudi Duce. Italijanske pravice do Abes.nije Berlin, 1. nov. s. Listi objavljajo izvlečke iz komentarjev italijanskega tiska o članku, ki ga je te dni objavil »Times« glede italijanskih pravic do Abesinije »Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da se lahko k tem komentarjem pristavi namen angleškega članka, da bi se namreč svet pripravil na novo angleško roparsko dejanje. Vse kaže, da amharska dinastija ni sposobna vladati Abesinije, zaradi česar bi bilo po angleškem mnenju najbolje, če bi Anglija sama prevzela upravo v abe-sinskih deželah. Ta metoda ni nova, toda ob koncu vojne, pravi list, bo le ena država imela pravico reči svojo besedo glede Abesinije in postaviti stvari v tej deželi na svoje pravo mesto, namreč Italija. Tednik »Das Reich« objavlja članek pod naslovom »Italijanske fronte«, v katerem opozarja med drugim, da se je Italija že ob pričetku vojne znašla na mnogih frontah nasproti sovražniku, čeprav So se raztezale od Alp do Libije in do Rdečega morja. Seja turške vlade Carigrad, 1. nov. s. Ministrski predsednik je še včeraj prisostvoval seji vlade. V kratkem bo odpotoval v Perzijo, kjer bo prebil svoj dopust. Začasno bo prevzel ministrsko predsedstvo bržkone sedanji finančni minister. Pogreb generala Huntzigerja Vichy, 16. nov. s. Včeraj popoldne so bili svečano pokopani zemski ostanki generala Huintzigerja. Pogreba so se udeležili maršal Petain, admiral Dartem t?r tudi posebne delegacije lz Italije in Nemčije. Italijansko delegacijo je vodil armijski general Vaca Maggiolini, nemško poslanik Abetz. V obeh delegacijah bo bili nadalje general Gilisch, baron Oonffalonleri ter general Vogen. Izločitev židovskega vpliva na Madžarskem Budimpefita, 16. nov. s. Pravosodni minister Rado Czai, je imel ob zaključku proračunske razprave v poslanski zobrnici govor, v katerem je med drugim naglasil, da namerava madžarska vlada nadaljevati borbo proti Židom, dokler ne bo docela izločen njihov vpliv na madžarsko gospodarstvo. Madžarska vlala si je prisvojila načelo o obrambi rase. Poseben židovski okraj v Lvovu Lvov, 16. nov. s. Iz poučenih krogov poročajo, da se bo v kratkem iz zdravstvenih razlogov ustanovil v Lvovu poseben židovski mestni okraj. Med 16. novembrom ln 14. decembrom bodo vsi 2idje preseljeni v novo osnovani mestni del, ki leži na jugu železniške proge, vodeče iz Lvova v Tar-nopol. Istočasno bodo meščani poljske in ukrajinske narodnosti premeščeni v druge mestne okraje. Vzajemno preseljevanje bo izvršla posebna komisija, ki je sestavljena nalašč v ta namen. Izredni japonski krediti za vojsko Tokio, 16. nov. s. Japonska vlada je sklenila predložiti parlamentu načrt zakona o kreditih v znesku 3.8 milijarie jenov za izredne potrebe oboroženih sil v letu 1941/42. Obsojeni švedski saboterji Stockholm, 16. nov. s. Pred tukajšnjim sodiščem se je zaključil v petek proces proti skupini švedskih saboterjev. Proces je trajali šrtšri mesece. 1 lobtožencev je bfflo obsojenih na zaporne kazini skupno za približno 20 let. Hrvatska konzula v Ljubljani ln na Reki Zagreb, 16. nov. g. S poglavnikovim odlokom sta bila imenovana za konzula dr. Anton Ivanič v Ljubljani in dr. Zvonimir Ka-let na Reki. Preselitev Hrvatov iz Gradiščanske Zagreb, 16. nov. s. Med Nemčijo ln Hr vatsko je bil sklenjen sporazum o preselitvi Hrvatov iz Gornje Štajerske (Gradiščanske) na Hrvatako. Prizadeti Hrvati »e bodo morali v roku treh let prijaviti poeel-ni mešani preselitveni komisiji. Imeli bodi pravico prodati svoja posestva ln svoje premoženje v gotovini vzeti a seboj na Hrvatsko. »NOVA HRVATSKA«, kakor se zdaj imenuje »Novi list« in naslednik nekdanjih zagrebških »Novosti«, objavlja v svoji prvi številki z novim nazivom med drugim tudi članek z gornjim naslovom, v katerem prof. Vladimir ST AH U Ld AK, ki je /aaj poverjenik HPD za vso Hrvatsko, razpravlja o problemu, ali sta planinstvo in šport eno, in zahteva, da Je treba športno udejstovanje popolnoma ločiti od planinstva. Čeprav se v vsem ne strinjamo z izvajanji g. profesorja, ponatiskuje-mo vendar glavno vsebino članka, ker je zanimava te zaradi tega, kako gleda na ta vpratanja najvidnejši predstavnik planinstva v sosedni neodvisni državi. Pisec pravi med drugim: >Cesto slišimo ah čitamo, da se ta ali oni bavi s planinskim športom. Drugi trdijo zopet, da je planinstvo zdrav šport ali kaj podobnega. Iz tega se v.di, da so ljudje, ki štejejo planinstvo med športe in dosledno temu plan.nce med športnike. Temu nasproti pa se planinci odločno branijo tega, da bi jih računali med športnike. To velja predvsem se vel a za njihove ideologe in voditelje kakor tud. pisce, ki vsi naglašajo in vedo tudi utemeljiti, da planinstvo ni šport in da planinci niso športniki. Kaj je šport? Šport je sistematično vež-banje telesa v neki določeni smeri, da ga krepi in z namenom, da pri tem prekosi katero koli drugo telo, ki se je vežbalo v isti smeri m z istim ciljem. Glavna značilnost in bistvo športa je torej tekmovanje, to je merjenje lastnih sil s silami drugega, ki ga je treba za ceno največjega in skrajnega napora obvladati in pustiti za seboj. Kdor tega ne verjame, naj fotografira ali si ogleda slike tečakečv tik pred ciljem, njihova izmučena in upalla lica ali pa obraze do smrti onemoglih kolesarjev, ki pri- Nekaj beležk • . . Na Sljemčnu so že smučali zares Culne okol š&ne in Se bolj čudne vremenske razmere letošnjega novembra so imele za posledico tudi to, da so letos že otvorili smučarsko sezono v Zagrebu pred Ljubljano, ki je včasih začela prva in končala zadnja. Za sneg bi pri nas morda tudi še šlo za silo, nerodno pa je ker morajo letos smučarji preusmeriti svojo pot na čisto druge in deloma Se neznane terene. Zagrebčani so v tem pogledu na boljšem in so preteklo nedeljo že imeli svoje veselje na Sljemenu, kjer pa tudi ni bilo snega v izobilju. Priredili pa so le otvoritveno tekmo v slalomu, ki jo je izbral in določil stari žingerlin, ki je obenem tuli prvi prevozil progo. Poročila pravijo, da je bilo na njej mnogo preveč le Ju in premalo snega ter so posebno v spodnjem delu nekateri zelo padali. Rezultati so bili spričo pomanjkanja treninga in za začetek sezone še dovolj zadovoljivi. Prva tri mesta so pripadla nekemu Skerlu, drugo Lapajnetu, tretje pa Bar-bariču. Kakor se zdi, so to samo nova imena, ki jih dozdaj nismo poznali s smučarskih terenov okrog Zagreba. * • • Italijanska federacija za zimske športe je za otvoritev sezone izpopolnila sezname svojih tekmovalcev, tako da ima v najboljši kategoriji 106 tekmovalcev, med njimi 18 za tek, 16 za vztrajnostni tek, 7 za klasično kombinacijo, 25 za alpske discipline, 32 skakalcev in 8 tekmovalk. V drsalnem športu je v najboljSem razredu 64 drsalcev, ol tega 11 za hitrostno drsanje, 5 za umetno drsanje, 28 za hokej na ledu, 20 za san- Nase gledališče DRAMA Ponedeljek, 17. nov.: zaprto. Torek, 18 nov.: Nocoj bomo improvizirali. Red Torek. Začetek ob 17.30. Pri predstavi »Nocoj bomo improvizirati« bo imelo občinstvo priložnost spoznati kako bodo igralci igrali in režiser režiral, ko bodo improvizirali, kakor so nekdaj delali igralci commedie dell'arte, to je, če bi igrali brez naučenih vlog ln Jim bo v naprej znana le snov in približni potek dejanja ter bodo dogovorjeni z režiserjem za potek igre le v glavnih obrisih. Predstavo bo vodil režiser ing. arch. B. Stupica. Predstava je v reži-skem pogledu zelo zanimiva In je Imela odlične ocene. Uprizoritev jutri, v torek 18. t. m., bo za abonente reda Torek. Začetek ob 17.80. Drama pripravlja uprizoritev: delo Italijanskega pisatelja Gherarda Gherardija »O, ta mladina!« Komedija je sodobna in pokaže težave dveh mladih zakoncev, ki se želita ločiti, a se pod okriljem ljubeče ju tetke ne upata pokazati, da se ne marata. V tem delu bomo videli v glavni ženski vlogi tete Nablocko, katere nepozabne stvaritve karakternih likov v zadnjem času nam obetajo, da bo tudi v tej Igri podala zopet original, kakršnih smo vajeni videti od nje. Igro bo zrežiral prof. Sest. OPERA Torek, 18 nov.: Rigoletto. Red B. Začetek ob 17. Ena Izmed najpopularnejših Verdijevih oper je njegov »Rigoletto«, ld ga je uprizorila nato Opera. Delo odlikuje velika me-lodioznost in učinkovit libreto. Po zaslugi teh, Je našla opera v najkrajšem času pot med najširše sloje. Libreto Ima za osnovo Viktor Hugojevo delo »Le roi s'amuse«. Dejanje pokaže življenje na dvoru mantu-anskega vojvode, velikega Ženskarja, ki mu služI tudi njegov norec Rigoletto. Kot očetu zapeljane hčere se mu maSču^e usoda za njegovo sokrivdo pri vojvodovih pustolovščinah. Opero bo dirigiral D. žebre. Režiser R. Primožič. Predstava Jutri, v torek, bo za red B. Začetek ob 17. url. • n— Zbirka histoloških predmetov. Na novomeškem okrajnem glavarstvu Je zaboj ček, ki vsebuje katalogizirano zbirko histoloških preparatov pritrjenih in bar-vanih na steklenem nosilniku za mikroskopsko opazovanje. Kdor se zanima za to zbirko, naj se obrne na novomeško okrajno glavarstvo. dejo z dolge dirke na cilj, kivave obraze boksarjev in pod bnega več. Za spremembo teh pa naj si on:, klor, trdi. da je planinstvo in 3port isto. pogleda lica ln telesa planincev, Kadar dospejo na cilj vrh gore. Vsi so prežeti od už tkov, lica so polna zdravja, telesa pa k jub več-urnemu naporu čila in krepita. Takoj po pr.hodu na cilj se začne pesem, godba, pies, šala in samo dobro razpoloženje, ki seveda ni niti najmanj podobno izčrpanosti, želim, da me nihče ne razume napačno, ker nočem niti najmanj slabo goveriti o športu, ki je prav tako potreben ;n ki ga množice tako ljubijo. Prav tako nočem te vrste telesnega udejstvovanja podcenjevati, temveč hočem samo s prstom pokazat! na veliko razliko med športom in planinstvom, na razliko v njunih ciljih, v njuni izvedbi in posledicah ter na podlag: vsega tegv 5e enkrat pribiti, da sta šport in planinstvo različna, drug drugemu nasprotna in po temtakem ne spadata skupaj.« Prof. Stahuljak citira nato dolgo vrsto planinskih piscev, ki v raznih obl kah — predvsem s psihološke strani — pojasnjujejo to razliko med planinstvom in športom, za katero se zavzema cn. Svoja izvajanja zaključuje potem na podlagi vsega tako da planinstvo po njegovem ni šport in ne spada med športe. Planinstvo ao vzbudili ljubezen do narave, avtonomni in kulturni pojav, čisti idealizem, pionirstvo vede in domoljubja, estetski užitek, doživljaj in čustvo, povrhu vsega pa čista prava poezija. Zato gre planinstvu kot nečemu čisto posebnemu prav posebno mesto, izven športa. Zato se mora planinstvo upravljati in voditi samo, vsi pa, ki jim je na srcu in ga tudi razumejo tako, ga morajo podpirati. Kajti planinstvo je prav tako potrebno kakor šport in oba se tako razvijata drug ob drugem. kanje in pa 6 ženskih zastopnic. V državni kategoriji je vsega 162 smučarjev in 25 smučark, razen tega pa še 5t specialistov za ledne športe, mimo 28 žensk. Italijanski teniški igralci so v soboto odpotovali v švedsko prestolnico, kjer bodo od 21.—23. t. m. nastopih na meddržavnem turnirju s švedsko v zaprtem. Ekipa bo na povratku ostala še v Kodanju in se tamkaj 29. in 30. t. m. pomerila tudi z Danci. Moštvo tvorijo igralci: Bos3i, Caniato, Cu-celli, Del Bello in Romanoni. Tekmovanje v Stockholmu se bo vršilo z enakim številom iger kakor za evropski pokal. Predsednik CONI-a Manganiello je te dni sprejel atleta Adolfa Consol.nija, ki je prel nekaj tedni v disku dosegel rezultat svetovne znamke, in mu izrekel čestitke. Atletska federacija je med tem že poslala zapisnik o prireditvi, na kateri je bil dosežen oni met na 53.34 m, Mednarodni atletski federaciji s predlogom, naj verificira ta novi svetovni rekord. Nemški nogometni šport je izgubil enega svojih vodilnih funkcionarjev, in sicer dr. Zornerja, namestnika strokovnega vodje za nogomet, ki je palel kot stotnik v bojih na vzhodni fronta. 16. številka »Športa« je spet prav pestra in bo prišla prav vsakomur, ki ga zanima športno bitje in žitje med Hrvati. Glavni del vsebine je posvečen nogometu, ne samo domačemu, temveč tudi inozemskemu, v ostalem pa je v tej številki tudi več drugih dobrih prispevkov. Uredništvo se v daljšem članku spominja tudi časov »ogromnega navdušenja za šport na Hrvatskem, ki so takrat padli v vodo«. Ta športni tednik iz Zagreba se dobiva tudi I pri nas po L 1.50. Radio Ljub!jana Ponedeljek, 17. novembra 1941-XX Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Avgust Stanko, solo-točke na harmoniko. 12.35: Simfonična glasba. 13: Napoved časa. poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Slovenska glasba, orkesiter pod vodstvom mojstra Petraniia. 14: Poročila v italijanščini. 14.14: Ljubljanski radij6ki orkester pod vodstvom D. M. Šijanca: pestra glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert ljubljanskega godalnega kvarteta (Leon Pfeifer, Albert Dermelj, Vinko Sušteršič in Cenda Šedelbauer). 19.: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Simfonično vokalni koncert pod vodstvom mojstra Armanda la Rossa Pa rod a ob sodelovanju sopranistke Ive Pacceti m tenorista Benjamina Giglia. 21.35: Orgelski koncert prof. Ranč gaja. 21.50: Koncer: komornega orkestra pod vodstvom g Edvina Fischerja. 22.45: Poročila v italijanščini. Objave Današnji koncert pevskega zbora Glasbene Matice se bo začel točno ob pol 19. url in končal nekaj minut pred 20. uro, na kar prav posebno opozarjamo vse one, ki se za povratek domov poslužujejo tramvajskih zvez. Spored koncerta je naslednji- 1) Sattner: Jeftejeva prisega, kan-tata na soli, mešani zbor in orkester. Solisti- Valerija Hevbalova. Bogdana Stritarjeva in Julij Betetto. 2) Lajovic: Zacvela je roža in Pesem o tkalcu, samospeva s spremljevanjem orkestra, inštrumentacijo je priredil skladatelj L. M. Skerjanc. 3) Arnič: Te Deum. simfonija za mešani zbor in orkester (prva izvedba). Simfonični orkester je sestavila iz svojih članov ljubljanska Zveza godbenikov. Koncert bo vodil dirigent S^mo Hubad. Predprodaja vstopnic je v Matični knjigami in so na razpolago sedeži in stojišča vseh vrst. Ponovno opozarjamo na točni začetek, t. j. ob pol 19. urL Obnovite naročnino? žrtev požara sredi Ljubljane V nedeljskem jutru je nastal požar v vulkanizaciji gume Neki delavec se je zadušil OSEMDESETLETNICA LJUBLJANSKE PLINARNE V torek 18. t m. bo poteklo 80 let, odkar je pričela obratovati ljubljanska mestna plinarna. Naše mesto je razme-j-oma zgodaj dobilo svojo plinarno, in sicer 24 let prej, preden je Auer von Wels-bach izumil plinsko svetilko z mrežico (1885), ki je šele dala vzpodbudo za širšo uporabo plina pri razsvetljavi in za ustanavljanje novih plinarn. Ljubljansko plinarno je zgradil Avgust R i e d i n g e r iz Augsburga, ki je dobil koncesijo za plinarno in za prodajo plina za dobo 35 let. Občina mu je brezplačno stavila na razpolago občinske ceste in se je istočasno zavezala, da bo naročila, čim prične plinarna obratovati, 260 javnih svetilk ter plačevala 3 goldinarje za 1000 kubičnih čevljev plina. Takrat so bile plinske svetilke še prav preproste z enostavnim plamenom. Stroški za vzdrževanje 260 javnih svetilk so znašali na leto nekaj manj kakor 7000 goldinarjev. Pogodba z Hiedingerjem Avgust Riedinger je plinarno zgradil na zemljišču Ivana Perlesa, na prostoru, kjer stoji še danes in kjer je bila takrat obširna nezazidana poljana. Plinarna je pričela obratovati dne 18. novembra 1861. Privatni konzumenti so plačevali plin po 6 goldinarjev za 1000 kubčnih čevljev angleške mere, kar ustreza ceni 22 krajcarjev za 1 kubični meter. Mestna občina pa je dobivala plin po polovični ceni. Takoj ko je pričela plinarna obratovati, je Rie-cl.lnger ustanovil delniško družbo z naslovom »Ljubljanska delniška družba za plinsko razsvetljavo«, in sicer z glavnico 100.000 goldinarjev (500 delnic po 200 goldinarjev). Prvi predsednik te družbe je bil znani ljubljanski bančnik g. Luck-mann, ki je dolgo vrsto let vodil podjetje. Mnogo naprav, ki jih je postavila ta tvrdka. ie še danes v obratu, kakor na primer prvi plinohram z vsebino 600 kub. metrov. Pa tudi prvi plinomer za merjenje plina v tvomici je še iz te dobe. Omrežje se je širilo kaj hitro, zlasti ker je mestna občina k gradnji vsakega novega voda prispevala polovico stroškov. Plin so v prvi dobi pridobivali še iz lesa. kakor je to še danes v navadi v nekaterih pokrajinah, kjer je mnogo lesa in ni oddajne možnosti za koks. Tako je do sedanie vojne obratovala na ta način še plinarna v Vilnu na Poljskem. Plinarna preHe v last mestne cfešine Leta 1895. je potekla pogodba med mestno občino in R:edinserjem. Mestni magistrat ie 22. julija 1895. pogodbo odpovedal Pričela so se dolgotrajna pogajanja za novo pogodbo, ki naj bi veljala do leta 1006 Pi sklenitvi nove pogodbe je mestna obč na dobila zastopstvo v upravnem svetu, kamor je bil de-egiran v imenu občine občinski svetnik Ivan Hrbar Se pred potekom nove pogodbe je Ivan Hribar kot tedanji župan na zaupnem sestanku. ki so se ga udeVžili ohčmski svetniki Senekovič, Lenče. Mali. Požar in dr. Stare, poročal, da se nudi ugodna prilika 1 za nakup delnic mnogo izpod nominalne vrednosti. S kreditom 100.000 kron je občina 16. februarja 1906. v resnici odkupila 237 delnic plinarniške družbe. Občina je imela na naslednjem občnem zboru delničarjev že večino glasov. Tako je prišla družba pod vpliv mestne občine in kmalu je bila med družbo in mestno občino sklenjena nova pogodba, v kateri je bilo določeno, da bo plinarna prešla v brezplačno last občine leta 1928. Toda že v naslednjih letih je občina polagoma pokupila skoro vse delnice, ki so bile še v rokah zasebnikov. Borba elektrike 'n plina Ko je leta 1897. pričela obratovati mestna elektrarna, se je pojavil plinarni močan konkurent. Sprva širjenje električne razsvetljave še ni povzročilo nazadovanja potrošnje plina. Proizvodnja plina je počasi naraščala do leta 1912., ko je dosegla 1,045.000 kubičnih metrov, potem pa je pričela hudo nazadovati, spričo rastoče uporabe električnega toka za razsvetljavo in manjše potrošnje plina. Tako je leta 1916. padla proizvodnia plina na 810.000 kub. metrov, leta 1917 pa na 490.000. Ta okolnost je mestni občini bistveno olajšala odkup preostalega majhnega števila delnic, ki so bile še v zasebnih rokah Ko so bile prav vse delnice v rokah občine, je ta izvedla likvidacijo plinarniške družbe, plinarna pa je prešla neposredno v roke mestne občine Izredno občuten padec proizvodnje plina v letu 1917. je bil posledica začasne ustavitve obratovanja zaradi pomanjkanja premoga. Ta začasna ustavitev obratovanja pa je imela dalekosežne posledice. Stranke so si v času, ko je obrat v plinarni počival, preuredile svoje naprave na razsvetljavo z električnim tokom, kar je občutila plinarna dolgo vrsto let. Poraba plina za razsvetljavo je zaradi širjenja električne razsvetljave tudi v naslednjih letih stalno nazadovala, toda obenem se je pričela širiti poraba plina za kuho. v gospodinjstvu in v raznih industrijskih obratih, ki danes predstavlja pretežni del potrošnje. Intenzivna propaganda za porabo plina v gospodinjstvu ie kmalu pokazala vidne uspehe. Potrošnja se je pričela zopet dvigati in vzporedno tudi proizvodnja. Leta 1919. je znašala proizvodnia 600.000 kub. metrov, naslednja leta 630.000, 690.000, 790.000 in 821.000 in leta 1924. je prvikrat zopet prekoračila 1 milijon kub. metrov. T«di v naslednjih letih se je z malimi izjemami stalno dvigala in se je zadnja leta povzpela na Vokalno-plesnl večer V sredo zvečer bodo odlična člani naše Opore: ga, Kogejeva, prva pdesalca Erna Moharjeva in Boris Pilato ter kapeflmk De-m etri j Žebre priredili v frančiškanski dvorani zanimiv večer & pestrim sporedom. Ga. Kogejeva bo zapela arijo Sašntuze :z Mascagnijeve »Cavalleirie rusticane«, Haba-nero iz Bizetcuve »Cairmen«, Wagnerjevi pe&mi »Sonce« im »Sanje« ter arijo iz Verdijevega »Trubadurja«, plesni par Moharjeva-Pila to pa bosta izvajala vrsito izbranih plesov. Nedvomno bo vzbudil mnogo občudovanja zdasiti ples Salame, ki ga je piri-pTavilla ga. Moharjeva za prihodnje gostovanje v Firenci in Turinu. Vstopnice so v predprodaji v trafiikj Sever v Šeienburgovi ulici. okrog 2.25 milijona kub. metrov. Samo potrošnja za gospodinjstvo, obrt in Industrijo se je dvignila na 1,400.000 kub. metrov (leta 1923. komaj 40.000), za cestno razsvetljavo pa je bilo v zadnjih letih potrošenih 350.000 do 400.000 kub. metrov. Potrošnja plina za privatno razsvetljavo, k: je znašala leta 1923. Se 430.000 kubičnih metrov, pa je v letu 1939. padla na komaj 10.000 kubičnih metrov. Medtem ko je šlo v prvih letih po svetovni vojni še okrog 50% proizvedenega plina za zasebno razsvetljavo, je v zadnjih letih ta j delež padel na 0.5"/«. Zlasti od leta 1925. je močno naraslo število štedilnikov, ku-] halnih peči in drugih aparatov, pri katerih se troši plin za ogrevanje. Danes so i že redke nove hiše. ki ne bi imele plin-■ ske napeljave v kuhinjah in v kopalni-j cah. Vzporedno s širjenjem porabe plins i v gospodinjstvu, obrti in industriji je na-' raščalo tudi število odjemalcev. Teh je i bilo leta 1921. samo 836. danes pa znaša i njih število že okroe 3000. Istočasno Je tudi dolžina omrežja narasla od 22 na 55 kilometrov. Izgledi z«? bodočnost Plinarna je dobo preosnove konzuma srečno prebrodila, zopetno naraščanje po-trošnle pa ie dalo mestni občini pogum za nove večje investicije. Tako je bila leta 1933. postavljena nova velika peč s čistilno aparaturo, kmalu za tem so bile postavliene naprave za pridobivanje ben-cola. ki se uporablja za pogon motornih vozil in eksplozivnih motorjev, kakor tudi naprave za intenzivno čiščenje plina pri nizki temperaturi, ki jamči, da se odstranijo vsi škodljivi sestavni deli surovega plina. Vodstvo plinarne je posvetilo posebno pozornost stranskim proizvodom. ker ie bodočnost plinarne v tem. da se vsi stranski proizvodi kolikor mogoče rentabilno izrabijo. Zato si Je plinarna nabavila tudi sodobne naprave za drobljenje in sortiranje koksa in zbolj-šane naprave za pridobivanje katrana in amonijaka. Ti stranski proizvodi krijejo nabavo premoga ln nosijo tudi del režijskih stroškov. Katran iz mestne plinarne se danes tudi že uporablja za katra-niziranje cest. Razvojne možnosti ljubljanske plinarne pa še niso izčrpane, saj je v velikih evropskih mestih povprečna potrošnja plina, ki odpade na prebivalca, Se znatno večja, kakor v Ljubljani. Razvoj plinarne v zadnjih dveh desetletjih je dokazal, da ni bila upravičena bojazen iz prvih let po svetovni vojni, češ da bo elektrika docela izpodrinila plin in da bi bilo treba misliti na likvidacijo plinarn«. ZA SMEH IN KRATEK CAS NI PRAZNOVEREN »Oujte, plačilni, pri računu ste se zmotili — račun znaša trinajst, ne pa štirinajst lir.« »Oprostite, mislil sem, da ste praznover-nil« IZBIRA POKLICA »No, deček, kaj pa hočeš postati, ko boS velik?« »Najprej učitelj, to hoče oče, potem glasbenik, to hoče mati, in potem bom letalec!« ZAHVALA »Prav lepa hvala, deček. Se bom že sama Se zahvalila pri tvoji mami za teh prelepih deset jabolk.« »Ah, gospa, ali bi ne bili tako prijazni in se zahvalili za petnajst?« • »Službo blagajnika, ki jo mislimo nanovo oddati, plačujemo s tisoč lirami na mesec!« »S tem se pa ne pride daleč!« odvrne prosilec. »To tudi nI naš namen!« RAZUMLJIVA PROŠNJA Ženin Je zaspal vprav na poročni dan. Ko je ves zasopljen pritekel na postajo, je Izvedel, da se je vlak. s katerim je hotel k nevesti, že odpeljal Razburjeni ženin je skočil na poŠto in poslal nevesti tole brzojavko: »Vlak uSel, ne poroči se, dokler ne pridem!« DOBRA SOLA »Taka knjiga ,Vsevedež' vam pove vse. kar morate vedeti!« Je dejal pred vrati mož ki je prodajal knjige po hiSah. »Jaz je ne potrebujem,« je zagodrnjal gospod, ki je odprl vrata, »moja žena ml pove vsak dan ne samo vse, kar moram vedeti, ampak Se kopico drugih reči!« tam :r f ^Jižhrjev Oktober in november sta pri nas najboljši čas za lov ptic, love se pa tudi tja do januarja Slabo vreme ne zadržuje vnetega ptičarja. Taki pa pri nas že izumirajo Nekaj je temu kriva oblastvena zabrana lovljenja ptic. deloma so pa ostali naši nekdanji mnogoštevilni pri-čarji. katerih ie bilo še pred štiridesetimi leti toliko da bi skoraj lahko govorili o posebnem stanu pt;čariev. brez naraščaja, ker se mladi svet v dobi razmaha raznovrstnih sporin:h drugod udejstvuie Zlasti Ljubljana je imela lepo vrsto gorečih ptičarjev saj se je brala zanje v šentkiavški cerkvi ob nedeljah in prazni-kih ob štirih zjutraj posebna maša. ki so jo zvali ptičarsko Brez maše namreč niso hodili ptičarji ob nedeljah na lov. Ker so pa morali z dnevom na svoj ptičarski posel. jim je cerkev ustregla s posebno zgodnjo mašo. torej tako. kakor dandanes planincem. Lovili so na raznih krajih, največ na Šišenskem hribu, na Velikem in Malem Rakovniku, v Podutiku, na Preserju in drugod Hribčke kjer so bila posebno dobra mesta za lov ptic. so imenovali Tič-nice To ime se je za mars:katero vzpetino v ljubljanski oko'ic: obdržalo do današnjega dneva Lovili so z mrežami in na limanice. Mreže so si p'etli več;nonr»a sami. Posebno strasten pt:čar je bil Siškar Tone Roji n a. oče upoknienp- r'p\ orin R avl jen Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kol tiskarnama Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren Oton Christof - Vsi v Ljubljani