Ali se bodo svinje rekvirirale? Nepošteni prekupci, radi strašijo' ljudstvo, da bo država ta ali oni pridelek rek\irirala, in vedno se naidejo še malopou6eni ljudje, ki mislijo, da država za rekvirirane stvari sploh nič ne plača. Vsled tega imajo prekupci lahko delo, da ctobijo za majhen de- nar drage pridelke, katere bi država seveda pošteno Ijlačala. Večkrat pa se zgodi, da prekupci namenoma razglasijo krivo veat, da bo država kaj rekvirirala, C>epra.v država niti od daled na to ne misli. Za to ie treba vesti o rekviriranju sprejemati vddno z veliko previdnostjo. w *• •••»¦— — ¦ ; in že se nam poroča da so tud5 prekupci že na delu, ki izrabljajo to vest za syojg špekulacije nasproti nafiemu kraetu. Mi smo se takoj obrnili na c. kr. oblast ter vprašali, koliko je na vesti resničnega, Reklo se je nam, da se še na merodajnih mestih ni niti posvetovalo, še manj pa sklepalo o rekviriranju svinj, da Je torej za sedaj gotovo, da se v kratkem času ne bo pričelo z rekviriranjem svinj. Prosimo torej ljudi, da se naj ne razburjajo dalje in naj ne nasedajo prekupcem in špekulantom na. lim. O rekviriranju svinj se ni govorilo še dosedaj na nobenem merodain e m mestuin se na to sedaj nikjer ne m i s 1 i, Saj imamo itak veliko pomanjkanje masti in z rekviriranjem svinj bi pomanjkanje postalo še večM je. Sieer pa smo se tudi lahko na izkušnjab, M jih je imela Nemčija koj začetkom vojske z rekviriraniem svinj, mnogo naučili, da si bomo pot rekviriranja dobro premislili, predno krenemo na njo. Pa6 pa je vseminislrski strokovni odbor za preskrbovanje ljudstya z živili pred krajtkini sklenil priporoSati vladi: a) kako naj posp«šuje pridobivanje živalske in rastlinske masti in b) kako se naj uredi preskrbovanje prebivalstva z mesom in mastjo. A) Za pridobivanje živalake in rastlinske masti je omenjeni odbor postavil ta-le načela: Vojnoprometni žitni zavod in osrednji zavod za krmila naj poskrbita za bogato zalogo krmil. V poštev pridteio za krmila krave, s\inje, oyoe in izmed perufrrine gosi^ Na podlagi živinskega katastra za govedo se naj u- redi dobivanje surovega masla in loja. Kot središča organizacije za dobavo surovega masla se naj proglasijo velika živinorejska podjetja in mlekarske zadruge. Kar imajo več kakor potrebujejo za lastno potrebo, naj oddajo na določeno zbirališče,, Tje naj prodajejo po najvišjil? cenah tudi kmetje, ker jim preostaja na surovem maslu. Dobava loja se organizira po javnih in zasebnih mesnicah. Tudi za svinje naj se ustvari natanCen kaitaster.. Klanje praset, manj kot tri mesce starih, se prepove. Za svinje in oddojke se naj določijo najvišje cene po živi vagi. Za nakupovanje svinj se mora imeti posebno dovoljenje. Vporaba masti se naj uredi po oeli državi enotno, pri černur se je freba ozirati na lastno vporabo pridelovalcev. Ogrsko mast naj kupuje in razdeljuje oblast, ne pa' špekulantje. Z oljem (vseh vrst) naj še nadalje razpolaga osrednji zavod za olje in mast kot dosedaj. Za mast in olje se naj posiavijo primerno visoke oene, ki bodo podžieale živinoreice, da pridelajo veliko masti. Za vporabo olia in masti se naj vpeljejo posebne karte. B) Da bo dovolj živine in taesa, naj ¦ ttstanovi Jdržava poseben osrednji odbor za dobavo živine in mesa. Ta zavod naj skrbi, da se ohrani sedanje šte•vilo goveje živine, da se zvlša število klavne živine m da se pomnoži piridobiivanje mleka in surov©ga masla. V to svrho se naj skrbi, naravnost si1 i, da ljudje gojijo živinorejo, osobito svinjer e j o, ker so svinje za dobajvo mesa in masti najpripravnejše. Govede se ne sme več zaklati, kakor je na leto priraiste. Klanje doma mora dovoliti oblast. Sedanja brezmesna dneva se naj vpelieta kot prava postna dneva, ob katerih ni dobiti sploh nikakega mesa. Jedilni listi v gostilnah se naj skrčijo. Vlada naj skrbi, da bo iz Ogrske dobila na leto vsaj 300000 govedi in blizu 1,000.000 svinj, kakor v mirnih časib. To so nasve-ti vseministrskega odbora za preskrbo^anje Ijudstva z živili, katere bodo ministrstva seveda vpoštevala in v kratkem Lzdala tozadevne odredbe, Toda tudi .V teh nasvetih, ki so se sklepali pred kratkim na Dunaju, še ni sedaj besedi^ ce govora o rekyirir:anju svinj. Mislimo, da smo v tej stvari boljše poučeni, kakor kateri drugi list. Svinjerejci, redite dalje mirno in pridno svinje sebi in splošnosti v korist ter se ne dajfe stražiti po neutemeljenih vesteh in se izrabljati po nepoStenih prekupovalcih!