Kronika Letos v prometnih nesrečah udeleženih že 82 pešcev O Strani 6 in Ptuj, torek, 11. oktobra 2016 letnik LXIX • št. 81 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR 7 Podravje Ptujčani enotno: urgentni center mora biti zgrajen! O Strani 6 in 7 za vara to prihodnost Danes priloga v Štajerski Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 www.radio-ptuj.si Štajerski TEDNIH Ptuj, Slovenija • Turizem ob jezerih: kdo se zna iti in kdo ne www.tednik.si ■i Stajerskitednik Stajerskitednik Kultura Kavarniška tradicija ne bo zamrla O Stran 10 Šport Nogomet • Kronavetrov prvenec za nov optimizem O Stran 11 Rokomet • Tekmeca izkoristila slabe minute Drave in Ormoža O Stran 12 Športno plezanje • eClimber z Mino Markovič O Stran 15 Vložili dva mio evrov, stanje porazno Po zaprtju priljubljenega gostinskega lokala Ranca bar se poraja vrsta vprašanj o prihodnosti razvoja turizma ob Ptujskem jezeru. Zaprtje lokala je odredila gradbena^JLinšpekcija. Društveni objekt, ki ga je BD Ranca oddalo v najem družbi Radial, nima ustreznih dovoljenj za izvajanjšMmBfe gostinske dejavnosti. Brez gradbenega in uporabnega dovoljenja so tudi terase in nadstrešek. Za slednjega je/mMi^ inšpektor izdal odločbo o rušitvi. Tokrat smo poiskali tudi primere dobre prakse o razvoju objezerskega turizmaimMjM v drugih slovenskih krajih. Več na straneh 2 in 3. V središču • Ptuj: stanovanja po še nižjih cenah O Stran 5 Podravje • Kaj se dogaja z vrtino v Benediktu O Stran 8 Črna kronika • Zaradi sanacije plazu občini grozil s tožbo O Stran 32 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. za v< .StofaTEDNIK % RADIOPTUJ B9,8»ae,Z>l04;3 V središču • Ptuj letno ob milijone evrov iz ^ naslova NUSZ O Strani 4 in 5 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 11. oktobra 2016 Slovenija, Podravje • Turizem ob jezerih: kdo se zna iti in kdo ne ... Velenjčani imajo plažo, Pomurci paviljon, Ptuj v turizmu že leta in leta išče svojo priložnost. Zgodovinsko mesto ob Dravi je zagotovo najbolj prepoznavno po treh turističnih potencial za razvoj turistične dejavnosti. Se na Ptuju znamo ali ne znamo iti turizma? So turistični produkti dovolj dobri, da bodo ust in da bodo turisti sami iskali Ptuj, ne pa da Ptuj išče njih...? Nemalo debate na temo turizma je minule dni na Ptuju sprožilo zaprtje lokala Ranca bar ob Ptujskem jezeru. Mnenja so različna. Nekateri so prepričani, da je prav, da je končno prišlo do zaprtja lokala, ki je leta in leta deloval brez uporabnega dovoljenja. Že prej, ko je Ranca bar posloval, pa tudi zdaj, ko je zaprt, je marsikdo opozoril na neurejen in malomaren videz celotnega kompleksa. Oglašajo se tudi številni, ki jim je zelo žal, da je lokal zaprt. Ranca je bila na Ptuju priljubljena destinacija, kjer se je v lokalu ob vodi marsikdo v svojem prostem času z veseljem srečeval in družil s prijatelji. Od 1. oktobra je Ranca bar zaprt, zaprtje je odredila gradbena inšpekcija. Lokal je namreč posloval v društvenem objektu, ki nima urejene dokumentacije za opravljanje gostinske dejavnosti. Poleg društvenega objekta so zgradili še prizidke, terase in nadstreške, za katere prav tako ni prido- Uvodnik bljeno nobeno dovoljenje. Po prvem pregledu 2. junija je inšpektor z odločbo (1. julij) odredil zaustavitev gradnje in rušenje lesenega nadstreška. Odločba ni pravnomočna, saj je bila vložena pritožba, o kateri mora ministrstvo za okolje in prostor kot pritožbeni organ odločiti v roku šestih mesecev. Avgusta je gradbeni inšpektor odredil še prepoved uporabe društvenega objekta za izvajanje gostinske dejavnosti. »Objekt je bil zgrajen na priglasitev za potrebe društva, za spremembo namembnosti pa ni bilo pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje. Z odločbo, ki jo je inšpektor izdal 5. avgusta, izvršljiva pa je postala 1. oktobra, je prepovedana uporaba pritličnega objekta za namen gostinske dejavnosti. Prepoved velja, dokler zavezanec ne pridobi uporabnega dovoljenja za to namembnost,« so povedali na republiški inšpekciji za okolje in prostor. Denar kupi vse, le sreče ne Zgodili so se nam časi, Časi, ki smo jih nestrpno pričakovali, sijih želeli, (~ A 0 nJ'h sanjali, Časi napredka, časi, v katerih je vsega v izobilju. V katerih so trgovine prepolne dobrot na vsakem koraku. Malo je stvari, ki si jih sploh še lahko zamislimo, pa jih ni možno dobiti, A vse seveda v zameno za denar. Tisto zadevo, kije tako pomembna, pa tako prekleta. Tisto, ki uničuje odnose, zaradi dediščine skrega sestri, loči nekoč najbolj zaljubljena zakonca in tako brezsrčno in nepravično razdeljena postavlja stroge mejnike med tistimi, ki jo imajo, in onimi drugimi. Statusni simboli so vedno bolj opazni, obleke, dragi avtomobili, hiše, iz vsega tega se lahko marsikaj sklepa. Nemalokrat tudi o »uspešnosti«posameznika. Realnost je že dolgo nedvomna: eni se razsipavajo, drugi nimajo za kruh. Tudi pri nas. Životarijo z mizernimi pokojninami, se pustijo izkoriščati za nedostojne plače in opravljajo študentska dela, za katera sploh ne vedo, ali jih bodo dobili plačana. Vsi mi pa nemo opazujoče pristajamo na to bedo. Sprejeli smo jo za realnost. Tako kot množico drugih nesmislov. Da zbiramo zamaške, zato da nekomu omogočimo nakup invalidskega vozička. Kar se v socialni in pravni državi nikoli ne bi smelo zgoditi. Humanitarci, ki so na terenu, tako rekoč vsakodnevno poročajo o bedi in mizeriji posameznikov. Na drugi strani pa poslušamo o pokvarjenih politikih, nepotrebnih razsipniških zavodih in koruptivnih direktorjih, ki si izplačujejo enormne plače. Absurdov, ki so posledica zakonodaje, pisane na kožo posameznikom, je bistveno preveč. A za to očitno tistim, ki bi morali nad tem bdeti, ni mar. Reveži se ukvarjajo s svojimi problemi, z vprašanjem, kako preživeti, politika pa vedno znova in znova apatijo ljudi s pridom izkorišča. Čudni smo postali in prav zanima me, kam bo pohlep ponesel svet v prihajajočih stoletjih... Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik BD Ranca bo Mesaric vodil še naprej Ko smo izvedeli za zaprtje Ranca bara (z njim upravlja družba Radial), smo vprašanja naslovili na direktorja in lastnika Emila Mesarica, ki je tudi predsednik Brodarskega društva (BD) Ranca Ptuj. Mesaric trdi, da je objekt legalen: »Objekt je legalen na osnovi potrdila Občinskega komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Ptuj, izdanega 24. 7.1984, na osnovi soglasja Dravskih elektrarn Maribor, izdanega 18. 7.1984.« Ta navedba sicer drži, vendar samo za nekdanji majhen društveni leseni objekt ob jezeru. Ne pa tudi za vse prizidke, terase in nadstreške, ki so jih ob nekdanjem društvenem objektu zgradili v zadnjih desetih letih. Emil Mesaric je dodal, da zaprtje lokala za BD Ranca Ptuj pomeni ukinitev dodatnega finančnega vira, ki so ga lahko uporabljali predvsem pri vzgoji otrok in mladine, kakor tudi za vrhunske športnike v društvu. »Posledica zaprtja lokala bo tudi ukinitev fizičnega in tehničnega varovanja objektov na Ranci, našteto lahko postane precejšen varnostni problem,« dodaja. Na vprašanje, ali bo BD Ranca delovalo nemoteno naprej in ali ostaja na čelu društva, pa Mesarič odgovarja: »Klub bo deloval nemoteno naprej v okviru svojih zmožnosti. Predsednik društva ostajam do konca mandata, ki mi je bil zaupan na letošnjem zboru članov.« MO Ptuj o tem, kaj vse je na Ranci črnogradnja »Brodarsko društvo (BD) Ranca ima ob jezeru v lasti skladiščni objekt, kjer je zdaj gostinski lokal. Pred leti ga je oddalo v najem podjetju Radial, ki je tam izvajalo gostinsko dejavnost. Na Ranci je veliko nelegalnih objektov in dejavnosti. Barake in 'hangar' pred vstopom na Ranco nimajo urejene dokumentacije, saj so bili tu dovoljeni začasni objekti na zemljišču Mestne občine Ptuj - najemnine ne plačujejo. Katamarani niso bili redno pregledovani -šele letos smo uredili pregled plovil in dovoljenje za plovbo. Terasa gostinskega objekta je črnogradnja, vsi plavajoči pomoli so nameščeni zunaj območja, kjer imamo dovoljenja za njihovo namestitev, torej so čr-nogradnja in so v lasti Radiala. Vse zgradbe okrog gostinskega lokala so črnogradnje. Pomol pri Ribiču je bil črnogradnja, pomol pri Termah je postavljen zunaj območja vodnega dovoljenja. V trenutnem prostorskem planu na samem obrežju ni dovoljeno graditi ničesar, že nekaj let pa se usklajuje medobčinski prostorski načrt (MPN) občin Ptuj in Markovci, ki pa zaradi velikih in nesprejemljivih gradbenih želja ni prišel daleč. Na Ranci je torej situacija takšna, da ni moč najti nobenega tujega ali domačega investitorja; tam mu za zdaj nimamo kaj ponuditi, saj ne more ničesar zgraditi ali urediti. Z novim koncesionarjem za upravljanje jezera smo začeli zadeve okrog Rance tudi zakonsko urejati. V naslednjih dveh proračunih bomo rezervirali sredstva za nadaljevanje izgradnje pristanišča in v spremembi OPN poskušali umestiti tudi gostinske objekte. Dokončali bomo zaščitna na-sutja na severni in južni strani glavne poti na pomol. Sprožili smo tudi postopek spremembe gradbenega dovoljenja glede vstopno-izstopnih točk - pri Ribiču je bila planirana 200-metr-ska plavajoča vstopno-izstopna točka. Ko bomo spremenili OPN, bomo iskali zasebnega investitorja,« so povedali v kabinetu župana MO Ptuj. »Zagotovili bomo pogoje za legalno gostinsko dejavnost« Če se na Ptuju nameravajo resno lotiti razvoja turizma, potem je jezero vsekakor destina-cija, ki ji je treba dati veljavo, jo urediti v turistom in rekreativ-cem privlačno lokacijo. Trenutno stanje, kot je, ne kaže dobre slike oz. nekako niti ne daje dobre popotnice za prihodnost. Pot okrog jezera (po kroni) se za rekreacijo uporablja nelegalno, lokal na Ranci se je zaprl, del ga bo najverjetneje treba rušiti. Mostički čez Rogoznico, ki omogočajo dostop do krone jezera, so zaprti in za uporabo prepovedani že več kot leto dni ... Na MO Ptuj situacijo komentirajo takole: »Pri ocenjevanju potenciala Rance, ki je velik, je kljub vsemu treba upoštevati nekatere omejitve. Gre za energetski objekt, gre za hitro tekočo vodo, gre za območje, ki je izjemno obremenjeno z muljem, in območje, ki leži v dveh občinah. Z občino Markovci se tako moramo uskladiti z zahtevami in željami, ki so jih pred leti poskušali dati v MPN, pa nismo dobili soglasij. Treba je upoštevati tudi dejstvo, da so nekatera strateška zemljišča pred vstopom na Ranco v zasebni lasti zdajšnjih skrbnikov območja. Koraki bodo naslednji: novelacija vložene dokumentacije za MPN (Ptuj in Mar-kovci), legalizacija objektov in dejavnosti na Ranci, kratkoročna usposobitev 'pristanišča', da se bodo plovila sploh lahko legalno privezala ob objekte - zdaj se namreč kljub ogromnemu vloženem denarju niti to ne morejo. Zagotovili bomo pogoje za odprtje legalne gostinske ponudbe, takoj ob začetku nove sezone. V proračun smo po letih 'suše' za revitalizacijo območja jezera ponovno dali določeno vsoto finančnih sredstev. Našli bomo investitorja za nabavo resne rečne ladjice, v letu 2017 bomo pri Ribiču ponovno imeli pomol oz. vstopno-izstopno točko. Ta je pogoj, da turiste sploh lahko pritegnemo za prevoz po Dravi in jezeru. Za resno oživitev območja nujno potrebujemo pravega investitorja.« Mojca Zemljarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralmk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 11. oktobra 2016 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 Radlje ob Dravi - naravno kopališče Ptuj pa niti bifeja atributih: gradu, jezeru in termah. V mestu in okolici obstaja velik pritegnili obiskovalce? Da se bo dober glas o Ptuju širil od ust do ■C ^ » . * " b" " Foto: Črtomir Goznik Primeri dobre prakse Ob navedenih primerih spomnimo, da je MO Ptuj v zadnjih desetih letih za revitalizacijo Ptujskega jezera in upravljanje s plovbnim režimom namenila blizu dva milijona evrov ... Večino del je opravila družba Radial. Velenje - Velenjska plaža Občine, kot sta na primer Bled in Bohinj, se z objezerskim turizmom ukvarjajo že desetletja, zato primerjava s Ptujem ne bi bila korektna. Nekatere druge, med njimi Velenje in Radlje ob Dravi, pa so se razvoja turizma ob vodi lotile kasneje kot Ptuj. Za primer dobre prakse velja navesti ureditev Velenjskega jezera, ki je pred desetletji nastalo kot posledica podzemnega izkopavanja lignita v velenjskem premogovniku. Za manj kot pol milijona evrov je MO Velenje v minulih treh letih realizirala odličen projekt - Velenjsko plažo. Zagotovili so vso potrebno komunalno infrastrukturo, asfaltirali dovozno pot, obnovili čolnarno, postavili lesene hiške za gostinstvo, lesene pomole in mostiče (pontone in pasarele), skakalnico, stolp za reševalce, stopnice za dostop do vode, uredili sanitarije in tuše, obalo, poti in ograje ter namestili različna vodna igrala. Vzpostavili so atraktivno lokacijo, kjer lahko obiskovalci na vodi in ob njej aktivno preživijo svoj prosti čas (vodni park, izposoja plovil, vožnja po jezeru, deskanje na vodi, tenis ...). Ob jezeru je možno kampirati, del obale so namenili tudi za hišne ljubljenčke (pasja plaža). Kopanje v jezeru je izključno na lastno odgovornost, saj še nima statusa kopalne vode. Velenjsko plažo je v letošnji kopalni sezoni obiskalo 67.000 obiskovalcev. Foto: Matej Vranič (velenje-tourism.si) Velenjska plaža je letos pritegnila 67.000 obiskovalcev. V ureditev območja je občina v treh letih vložila približno pol milijona evrov. Foto: Matej Vranič (velenje-tourism.si) Umetno zgrajeno naravno kopališče v Radljah. Občina je za njegovo izgradnjo namenila dober milijon evrov. Drznega projekta so se lotili tudi v občini Radlje ob Dravi. V letih 2013 in 2014 so zgradili naravno kopališče (jezero), prvi in doslej edini biološki bazen vSIoveniji. Občina je projekt sofinancirala s sredstvi iz regionalnih razvojnih programov (RRP). Vrednost projekta je bila dober milijon evrov, skoraj polovico naložbe so pokrili s sredstvi RRP. »V okviru projekta smo uredili kopalno jezero v obsegu okrog 3.300 m2, čolnarno s tremi tradicionalnimi čolni na vesla in lesene kamp hiške (glamping). Pri kopalnem jezeru je na plavalnem delu folija, ta del se sesa in čisti, izjema je prijetna plaža pri neplavalcih, kjer je nad folijo nasipan prod. S tem efektom seje zagotovil občutek prave plaže. Na mestih, kjer bodo nasajene rastline, je uporabljen substrat, da bodo lahko rastline nemoteno rasle. Vso kopalno jezero je v sistemu folije, saj gre za zaprt sistem, ki je nadzorovan glede kakovosti vode, vdor zunanje vode bi uničil vodni biotop. Namenske cone kopanja in plavanja, plaže in hoje ter narave oz. rastlinja so pomensko ločene,« je povedala direktorica uprave občine Radlje ob Dravi Marjana Švajger. Murska Sobota - urejali bodo gramoznico Foto: Občina Radlje MO Murska Sobota ima z ureditvijo gramoznice v bližini mesta in avtoceste smele načrte. Zelo resne načrte z razvojem obvodnega turizma ima tudi MO Murska Sobota. Kot smo v našem časopisu že poročali, nameravajo evropska in državna sredstva iz mehanizma Celostnih teritorialnih naložb CTN (Trajnostne urbane strategije - TUS) vložiti v ureditev gramoznice Kamenšnice. Po novem bo to Soboško jezero, ob katerem bodo postavili tudi montažni paviljon iz razstave Expo Milano 2015. V paviljonu bodo vzpostavili regijski promocijski center - vrata v Pomurje. Kot so povedali na MO Murska Sobota, bodo v okviru projekta uredili turistično-rekreacijski center s poudarkom na aktivnostih, vezanih na vodne in priobalne športe. Podatkov o vrednosti naložbe za zdaj še ne delijo z javnostjo. Paviljon Expo, ki bo stal ob jezeru, sta občini Murska Sobota konec julija predala v upravljanje predsednik vlade Miro Cerar in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Prejeli smo / Odgovor »Izpodbojna tožba na skupščinske sklepe« (2) Župan je zakoniti zastopnik občine ter kot takšen med drugim predstavlja in zastopa mestno občino, predstavlja in zastopa mestni svet ter skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev mestnega sveta ter sprejema odločitve, ki se tičejo poslovodenja občine. Vložitev kakršne koli tožbe je takšna odločitev, zanjo pa ni potrebno mnenje mestnega sveta - in ga tudi v preteklosti nismo pridobivali. Še več, z vložitvijo tožbe v tej zadevi je župan dejansko zastopal interese mestnega sveta in skrbel za izvajanje njihove odločitve. Mestni svet je namreč soglasno potrdil stališča Mestne občine Ptuj do predlogov sklepov za 23. sejo skupščine družbe Komunalno podjetje Ptuj, d. d., na skupščini pa so bili sprejeti drugačni sklepi, torej v nasprotju z voljo mestnega sveta, iz česar izhaja, da se z njimi ne morejo strinjati. Do navedenega je res prišlo zaradi napake občinske uprave, so pa bili v nadaljevanju sprejeti vsi razpoložljivi ukrepi, da bi kljub temu zagotovili spoštovanje odločitev mestnega sveta. Zato smo vložili tožbo, s katero izpodbijamo te sklepe, pri čemer smo izhajali iz soglasno sprejete odločitve mestnega sveta na njegovi 20. redni seji, kot že zgoraj zapisano. Tožba, ki smo jo vložili, je uperjena zgolj proti sklepom, ki so drugačni od sklepov, ki jih je izglasoval mestni svet. Kakršni koli očitki glede ravnanja Mestne občine Ptuj v nasprotju z načeli korektnega sodelovanja med občinami in s podjetjem so neupravičeni. Izkoristiti odsotnost večinskega delničarja za nenapovedano odločanje o ključnih vprašanjih ureditve družbe je vse prej kot v duhu dobrega medsebojnega sodelovanja in razumevanja. Simona Kašman, vodja Kabineta župana Mestne občine Ptuj 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 11. oktobra 2016 Ptuj • Računsko sodišče mestni občini izdalo mnenje s pridržkom Zaradi nepopolnih evidenc občina let Računsko sodišče je konec prejšnjega tedna objavilo poročilo o pravilnosti poslovanja Mestne občine (MO) Ptuj v proračuna, prihodke občine, investicijske odhodke in zadolževanje. Podlaga za revidiranje je bil realizirani proračun Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo nekatere nepravilnosti oziroma kršitve zakonodaje. Med drugim so ocenili, da je občina v obdobju petih let zaradi nepopolnih evidenc o zavezancih za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) potencialno izgubila pet milijonov evrov prihodkov. »Ker občina pred letom 2013 ni imela popolnih evidenc zavezancev, ni zaračunavala NUSZ za vsa stavbna zemljišča oziroma vsem zavezancem. V letu 2014 je bilo za NUSZ skupaj odmerjeno 2,8 milijona evrov, kar je dobrih milijon evrov več kot v letu 2012. Če za oceno potencialnih prihodkov občine uporabimo to razliko, potem nezaračunano NUSZ za preteklih pet let znaša 5,4 milijone evrov,« so zapisali revizorji in dodali, da tovrstno ravnanje ni v skladu z Zakonom o javnih financah, ki določa, da morajo neposredni uporabniki zagotavljati popolno in pravočasno pobiranje prejemkov proračuna. Nepravilnosti pri koncesiji za | ■ iVV parkirišča Računsko sodišče ugotavlja, da občina ni izvajala finančnega in strokovnega nadzora nad izvajanjem koncesije za urejanje in vzdrževanje javnih parkirišč. Med drugim od tedanjega konce-sionarja (Komunalnega podjetja - KP Ptuj) ni izterjala dobička, ki ji je pripadal v skladu z določili pogodbe, prav tako tudi ni začela s postopki za razdrtje pogodbe zaradi bistvenih kršitev pogodbenih določil. V skladu s koncesijsko pogodbo bi morala občini do leta 2014 mesečno nakazovati 15, po letu 2014 pa 10 odstotkov neto prihodka od pobrane parkirnine. »Občina od koncesionarja ni pridobila dokazil, na podlagi katerih bi bilo mogoče preveriti, ali ji je koncesionar nakazal pravilni znesek parkirnine. Prav tako občina ni izvajala strokovnega in finančnega nadzora nad izvajanjem koncesije,« navaja Računsko sodišče, ki je opozorilo tudi na neizterjani dobiček iz dejavnosti. »Komunala je na dan 31. december 2013 na dejavnosti urejanja javnih parkirišč izkazala 23.270 evrov dobička. V skladu s koncesijsko pogodbo bi morala polovico presežka nakazati v proračun občine, česar pa niso izvedli. 28. novembra 2014 je občina Komunalo pozvala, naj ji nakaže del presežka, ki ji po pogodbi pripada. IZ KP Ptuj Kaj sta povedala nekdanji in sedanji župan Štefan Čelan: »Tresla se je gora, rodila se je miš. Osebno česa drugega tudi nisem pričakoval, saj smo imeli v občinski upravi odlično ekipo sodelavk in sodelavcev na čelu z vodjo oddelka za finance Tatjano Farič. Prav tako smo z Računskim sodiščem imeli vedno dobre izkušnje, saj razpolagajo z vrhunsko usposobljenimi ljudmi, ki jim ni cilj kaznovati, ampak konstruktivno usmerjati k čim bolj zakonitemu in transparentnemu poslovanju. Pridobiti pozitivno mnenje s pridržkom je za MO Ptuj velik dosežek, ki ga ni tako lahko doseči. Kar nekaj mestnih in drugih občin v Sloveniji je dobilo negativno mnenje, ki pa lahko ima hude posledice pri omejevanju črpanja evropskih sredstev. Prav tako sem prepričan, da bodo strokovni sodelavci v MO Ptuj v odzivnem poročilu, ki ga morajo pripraviti v 90 dneh od prejema tega poročila, znali utemeljiti legalnost in legitimnost njihovih ravnanj pri vseh domnevno nepravilnih postopkih. Res pa je, da se vsakemu izmed nas pri delu zgodi tudi kakšna manjša nenamerna napaka. Nisem pa prepričan, da so s poročilom zadovoljni vsi tisti politikanti, ki so v predvolilnem času in tudi kasneje napovedovali, kako bo od njih naročena revizija pokazala na številne kraje in mahinacije pri poslovanju MO Ptuj. Upam, da je pri županu in njegovih svetovalcih končno dozorelo spoznanje, da nihče v naši občini ne bo bolje živel, če bo končni rezultat štiriletnega vladanja zgolj število kazenskih ovadb, poročil komisije za preprečevanje korupcije, obtožb pri informacijskih pooblaščencih, negativnih poročil varuhinje človekovih pravic, pravnomočnih sodb, negativnih inšpekcijskih poročil ...« Miran Senčar: »S poročilom se bodo najprej seznanili mestni svetniki, šele potem bomo lahko podali komentar.« Računsko sodišče je ugotovilo, da je bila MO Ptuj na dan 31. 12. 2014 Dolg občine na prebivalca je znašal 568 evrov, na ravni Slovenije -slovenskih občin pa 355 evrov. Glede na višino proračuna znaša dolg podatka za vse občine skupno na nacionalni ravni, ki je 33 odstotkov. Kidričevo • Podpisali pogodbo za obnovo ceste Pleterje-Lovrenc Izvajalec zapletov ne pričakuje Občina Kidričevo je s podjetjem Asfalti Ptuj minuli teden podpisala pogodbo za obnovo lokalne ceste na odseku Pleterje-Lovrenc na Dravskem polju. Vrednost investicije je 331.448 evrov. »Gre za enega najslabših odsekov v naši občini,« je osrednji razlog za obnovo navedel župan Anton Leskovar. Dela bo podjetje, ki je v lasti hrvaške družbe Colas, začelo nemudoma, je povedal tehnični direktor Matjaž Zupanc. »Dela bodo končana v pogodbenih okvirih, kdaj naj bi to točno bilo, si ne upam napovedati zaradi letnega obdobja in morebitnih vremenskih neprilik. Čim več pa bomo skušali narediti že letos,« je dejal. Večjih zapletov podjetje, ki je specializirano za gradnjo in obnovo cest, ne pričakuje. »Kataster je poznan, enako obstoječi energet-sko-komunalni vodi. Upamo, da ne naletimo na arheološke izkopanine, kar pa je malo verjetno, saj gre samo za obnovo ceste, kar pomeni, da so dela tukaj že potekala.« Zaradi obnove bodo postavili delne zapore, o čemer bodo uporabniki tudi obveščeni. Pogodbeni rok za dokončanje investicije je konec junija pri- \ m _______ Foto: Mojca Vtič Prokurist podjetja Asfalti Ptuj Siniša Košcak in župan Anton Leskovar sta podpisala pogodbo za rekonstrukcijo ceste med naseljema Pleterje in Lovrenc na Dravskem polju. hodnje leto. »Verjamem, da bo izvajalcem že prej uspelo izvesti investicijo. Gre za obnovo dvo-kilometrskega odseka, ki bo na novo asfaltiran, razširili bodo cestišče, zarisali pločnik, elektrovo-de bodo položili v zemljo,« je o investiciji povedal župan. Dodal je, da se investicija v celoti financira iz občinskega proračuna. In zakaj so izbrali ravno ta odsek? »Po izgradnji kanalizacije obnavljamo ceste in odsek Pleterje-Lovrenc je eden izmed najslabših odsekov v občini. Ob tem tudi gledamo, da investicije izvajamo po celotni občini, ne samo v enem delu.« Letos je občina za obnovo cestne infrastrukture namenila že več kot pol milijona evrov. V občini pa že potekajo dela na Tovarniški cesti, kjer direkcija za infrastrukturo preureja štiri-krako križišče v krožišče. Preureditev naj bi stala 605.557 evrov, končana pa naj bi bila do konca oktobra. Direkcija v Kidričevem načrtuje tudi izgradnjo obvoznice. »Naročena je dokumentacija, izvajajo se odkupi zemljišč, gradbena dela pa naj bi se začela izvajati leta 2018,« je vedel povedati župan Anton Leskovar. Mojca Vtič Majšperk • Seja občinskega sveta Dom krajanov v Stopercah do Majšperški svetniki so na seji minuli teden med drugim potrdili pravilnik o spodbujanju nov v Stopercah. Energetska obnova doma v vrednosti 331.000 evrov bo eden izmed »Gre za dve razširitvi doma, in sicer pri vhodu in pri odru. Prav tako načrtujemo zamenjavo strešne kritine, oken in vrat, obnovo fasade, preureditev ogrevalnega sistema na lesno biomaso, ureditev sanitarij in preureditev sejne sobe ter kuhinje,« je pojasnila županja Darinka Fakin. Zlatko Žnidar je projekt pokomentiral: »Nič nimam proti širitvi doma že zaradi aktivnosti vseh društev, je pa cena astronomska.« Županja je odvrnila, da je v tej ceni zajeta celotna obnova, tudi tal in inštalacij, ureditev prezračevanja ... »Stoperčani so pridni in marljivi, lahko so nam vsem vzor, zato si tovrstno investicijo zaslužijo, četudi bomo imeli kakšen kilometer pločnika v Majšperku manj. To je lahko zahvala za vsa ta leta, ko živijo s krajem,« je dejal Dragomir Murko. Svetniki so idejno dokumentacijo soglasno podprli. v Štajerski www.tednik.si I Stajerskrtednik Stajerskrtednik Majšperškim podjetnikom 12.000 evrov spodbud Občinski svetniki so sprejeli pravilnik o spodbujanju podjetništva, s katerim 12.000 evrov namenjajo podjetnikom, ki bodo zaposlovali (nova delovna mesta morajo biti ohranjena vsaj 24 mesecev), nabavljali opremo, stroje ali nematerialne pravice (patenti, licence, blagovne znamke . ). Maksimalni znesek, ki ga lahko prejme podjetje oziroma podjetnik, znaša 2.000 evrov. »Gre za pomoč podjetnikom in spodbujanje samozaposlitev. Predvidenih 12.000 evrov pa pomeni, da bomo lahko pomagali kar šestim podjetjem,« je ob obravnavi pravilnika povedal Kristijan Lovrenčič. Svetniki so tudi soglasno sklenili, da v šolskem letu 2016/2017 s približno 420 evri financirajo interesno dejavnost prve pomoči. »Naši učenci so lani dosegli lepe uspehe na tekmovanjih, na regijskem 1. mesto in na državnem tekmovanju 4. mesto. Ker bi delo in uspehe želeli nadaljevati, je tudi v tem šolskem letu Vlasta Leskovar pripravljena kontinuirano in načrtno pripravljati učence na tekmovanja, pa tudi na splošno poučevati učence o prvi pomoči v okviru interesne dejavnosti. Ker je zaposlena v vrtcu, ji mi ne moremo izplačati ur, zato vas prosimo, da nam financirate uro interesne dejavnosti na teden. Ura interesne dejavnosti Člani sveta občine Majšperk so se v torek • 11. oktobra 2016 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 no ob milijon evrov iz naslova NUSZ letu 2014. Izdalo je mnenje s pridržkom. Revizorji so pregledali pripravo proračuna in zaključnega računa, izvrševanje občine za leto 2014. Foto: Črtomir Goznik zadolžena za dobrih 13 milijonov evrov. glede na podatke o zadolženosti vseh 51 odstotkov, kar je ponovno več od so 19. decembra nato sporočili, da dobiček v skladu s sklepom skupščine ostane nerazporejen in se ga prenese v naslednje leto. A revizorji takšnemu pojasnilu Komunale niso prikimali: »Ocenjujemo, da dobička od pobranih parkirnin ne moremo obravnavati kot del bilančnega dobička KP Ptuj, o katerem bi lahko odločala skupščina. Del dobička, ki občini pripada po določilih 8. člena koncesijske pogodbe, bi moralo podjetje že predhodno nakazati v proračun občine.« Na MO Ptuj so pojasnili, da bodo Komunalo ponovno pozvali k izpolnitvi pogodbene obveznosti. Sicer pa dodajmo, da se je koncesija za javna parkirišča Komunali lani iztekla in da od oktobra 2015 dejavnost izvajajo Javne službe Ptuj. 0 zadolžitvah brez soglasja in stavbnih pravicah v višini 3,7 mio evrov Na področju investicijskih odhodkov Računsko sodišče ugotavlja, da je občina kršila Zakon o javnem naročanju. Pri obnovi doma krajanov Rogoznica je z izvajalcem, podjetjem GP Projecting, sklenila aneks za dodatna dela v znesku 154.768 evrov in s tem presegla 30 odstotkov vrednosti prvotnega javnega naročila. Tudi pri zadolževanju so revizorji odkrili nekaj nepravilnosti, predvsem v delu, ki zadeva pravne osebe, katerih ustanoviteljica je lokalna skupnost. V letu 2014 so se brez soglasja občine zadolžili: Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (24.388 evrov, dolgoročno), Javne službe Ptuj (379.000 evrov, likvidnostno), Bistro Ptuj (150.000 evrov, likvidnostno), Ljudsko univerzo Ptuj (20.000 evrov, likvidnostno) in Lea Sp. Podravje (9.000 evrov, likvidnostno). Vsi likvidnostni krediti so bili odplačani leta 2014. Računsko sodišče je še opozorilo na visoko stanje dolgoročnih obveznosti po pogodbah o stavbnih pravicah, ki na dan 31.12.2014 znašajo 3,7 milijona evrov. Nedoslednosti na področju športa Nadalje so nepravilnosti ugotovljene pri razdeljevanju proračunskih sredstev na področju športa. Razpisna dokumentacija za dodelitev sredstev z javnim razpisom ni vsebovala vseh obveznih sestavnih delov, zapisnik o odpiranju vlog je nepopoln, podpisal ga je samo predsednik komisije, ki je vloge ocenjevala, ne pa tudi člana komisije. Prav tako člana komisije nista podpisala dokumenta, na katerem so navedeni prejemniki sredstev. Revizorji so nedoslednosti zaznali še pri razdelitvi sredstev preko Zavoda za šport Ptuj, ki je pomanjkljivo izpeljal postopek dodelitve sredstev za nagrajevanje športnih dosežkov in napredovanje ekip na višjo raven tekmovanj. Revizorji so občino opomnili, da ni izvajala celovitega nadzora nad poslovanjem Zavoda za šport Ptuj. Računsko sodišče od MO Ptuj zahteva predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Podali pa so tudi priporočila za izboljšanje poslovanja. Kljub ugotovljenim nepravilnostim so revizorji na koncu 38. strani dolgega poročila zapisali: »Menimo, da je MO Ptuj v vseh pomembnih pogledih poslovala v skladu s predpisi in usmeritvami.« Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Javnim službam brez pravne podlage 300.000 evrov Računsko sodišče je ugotovilo, da je MO Ptuj Javnim službam Ptuj kot koncesionarju za vzdrževanje lokalnih cest brez pravnega temelja plačala skoraj 300.000 evrov. Poleg tega opozarjajo še na pomanjkljivosti v dokumentaciji: »Občina ni pripravila letnega načrta in izvedbenega programa vzdrževanja. Koncesionar je občini na podlagi situacij zaračunal dela v znesku 299.378 evrov, ki v ceniku vzdrževanih del niso bila opredeljena, niti jih občina ni predhodno odobrila. Občina je s plačilom opravljenih del v znesku 299.378 evrov, ki niso bila vključena v cenik kot sestavni del pogodbe, ravnala v neskladju z Zakonom o javnih financah.« Na MO Ptuj so pojasnili, da je občina v letu 2015 začela pripravo novega cenika vzdrževalnih del, skupaj z izvedbenim programom vzdrževanja in letnim načrtom vzdrževanja. nove podobe podjetništva in idejno dokumentacijo ureditve doma kraja-večjih projektov občine, potekal pa naj bi kar tri leta. je 11,94 evra bruto,« je pojasnila ravnateljica Danica Lorber. Pod točko pobude in vprašanja je tokrat Jelka Ferlež izpostavila težave, ki jih imajo občani s pogrebnim podjetjem Mir. Županja je odgovorila, da so s podjetjem že imeli razgovore. Dragomirja Murka je zanimalo, kaj občina namerava z zemljiščem pri pokopališču in športnem parku v Majšperku. Predlagal je, da bi se uredil park za bmx kolesa. »En del zemljišča je opredeljen za pokopališko, drugi del za športno dejavnost. Smo se že zanimali za stroške ureditve tovrstne proge. Predračunska vrednost je 50.000 evrov,« je povedala Fakinova. Kristijana Lovrenčiča je še zanimalo, kako daleč je ureditev dnevnega centra za starejše na Bregu pri Majšperku, ki ga načrtuje podjetnik Stojan Žunkovič s Ptujske Gore. Županja je od- četrtek, 6. oktobra, sestali na 20. redni seji. Foto: Mojca Vtič vrnila, da podjetnik pridobiva soglasja in da bo tudi že začel prezidavo objekta, kjer sta bila nekdaj Mercator in NKBM. »Ko bo dobil soglasja, bomo šli v razpis. Upamo, da državni mlini ne bodo mleli predolgo,« je še dodala. Zaradi Nature 2000 kmetijska zemljišča močvirnata Janez Vedlin pa je opozoril na težave kmetov, ki jih imajo ti po izvedeni melioraciji in komasaciji. »Sedaj so nekatera zemljišča manj uporabna, kot so bila prej. Namreč nekatera zemljišča niso dostopna, nekatera so zamočvirjena zaradi preplitvih jarkov. Kdo bo plačal odškodnino tistemu, ki mu sedaj voda odnese dobiček? Ne zdi se mi pošteno,« je poudaril Vedlin in vprašal, kdaj se bo komasacijski odbor sestal s projektantom. Tudi Milan Ta-cinger je prepričan, da mora biti vsaj še en sestanek, saj da dela ne morejo biti tako zaključena. Opozoril je, da prepusti niso urejeni in da mnoge poti niso gramozirane. »Projektant je prepričan, da je vse narejeno v skladu s projektom, kar je potrdil tudi nadzornik. Verjetno bomo morali določene zadeve individualno rešiti,« je odgovorila županja in dodala, da so bili pri projektiranju omejeni z določili Nature 2000. Mojca Vtič Ptuj • Občina ponovno prodaja prazna stanovanja Stanovanja po še nižjih cenah Junija letos je ptujska občina pristopila k prodaji 15 stanovanj v mestnem jedru. Takrat so jih uspešno prodali osem, preostalih sedem ponujajo te dni ponovno. O tem, ali se bodo lotili še prodaje drugega paketa, predvidoma 25 stanovanj, pa mestni svet še ni odločal. Mestna občina Ptuj je v minulem tednu znova pristopila k prodaji praznih stanovanj v starem mestnem jedru, ogledi teh pa so se že začeli. Interesenti si lahko brez predhodne objave nepremičnine ogledajo v petek, 15. oktobra, med 9. in 13. uro, po dogovoru z nepremičninskimi agenti pa še danes, v četrtek in naslednji torek. Naprodaj je sedem preostalih stanovanj na na- slovih: Prešernova 1 (60,7 m2), Prešernova 21 (63 m2), Lackova 6 (76,7 m2), dve stanovanji na Vrazovem trgu 57,6 m2 in 37,6 m2 ter dve stanovanji na Cankarjevi 9; eno v izmeri 40,7 m2 in eno 34,7 m2. Izklicne cene nekaterih stanovanj so sicer tokrat znižali, a za zanemarljive zneske. Stanovanji na Prešernovi imata nespremenjeno izklicno ceno, eno 18.500 evrov, drugo 100 evrov več. Spremenjene so izklicne cene obeh stanovanj na Cankarjevi (z 11.300 na 10.735 evrov) ter z 9.800 na 9.310 evrov. Na Vrazovem trgu so izklicno ceno enega stanovanja znižali na 21.850 evrov (zmanjšana za 1.150 evrov) ter drugega stanovanja za 650 evrov, tako po novem znaša 12.350 evrov. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Dražbe praznih občinskih stanovanj bodo v prostorih ptujske občine 20. in 21. oktobra. 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 11. oktobra 2016 Spodnje Podravje • Ptujčani enotno: urgentni center mora biti zgrajen! Jaz, ti, vsi mi lahko pristanemo v teh Pogoji, v katerih deluje urgentna služba v ptujski bolnišnici, so povsem neprimerni. Novih, ki bi jih dobili z izgradnjo urgentnega pogoje za paciente. Takšne, kot jih že imajo v desetih urgentnih centrih po Sloveniji, in takšne, kot si jih zaslužimo vsi mi, ki Ker so se v zadnjih časih pojavila ugibanja, da bo Ptuj ostal brez urgentnega centra oz. da izgradnja sploh ne bo stekla, sta se strokovna in laična javnost Spodnjega Podravja skorajda poenotili. Vsak ima seveda svoje videnje, vsi priznavajo, da bodo možni tudi zapleti, a je jasno, da bo stvari najprej treba urediti na državnem nivoju. To je večkrat poudaril direktor Splošne bolnišnice (SB) Ptuj Andrej Le-vanič, ki je izrazil pripravljenost za sprejemanje kompromisov in sodelovanje z vsemi akterji. Vse z namenom, da se urgentni center zgradi. Da mora to biti naš skupni cilj, je prepričana tudi Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Kot pravi, ne smemo pristati na nič manj, saj si naše območje zasluži takšne pogoje, kot jih imajo drugje. Petkova priznava, da so še vedno odprte nejasnosti, marsikaj bo treba doreči, a Ptujčani se ne bomo prepirali, vse bomo uredili med seboj. S tem se strinja tudi Borut Kostanjevec, predstojnik kirurškega oddelka SB Ptuj, ki sicer priznava, da je med razlogi za sedanje zaplete tudi slab likvidnostni položaj bolnišnice. Kostanjevec dodaja: „Dejstvo je, da če urgentnega centra ne bo, bo to pomenilo bistveno slabšo zdravstveno oskrbo ptujsko-ormoškega prebivalstva, kot jo bodo imele preostale regije v Sloveniji. Alternative ni!" Borijo se za paciente, za vse nas! Si res želijo preveč? Da so sedanji pogoji za delo na tako imenovani „urgenci" kirurškega oddelka v ptujski bolnišnici neprimerni in premajhni, smo se prepričali tudi sami. Soba, v kateri rešujejo življenja najtežje poškodovanim in bolnim, meri manj kot 30 kvadratnih metrov. V njej se gnete včasih več kot 10 ljudi; zdravnikov, specialistov in drugega kadra, ki delajo po svojih najboljših močeh. Problem predstavlja dejstvo, da nimajo vse potrebne opreme na enem mestu, kot bi to bilo v urgentnem centru. Tako je recimo treba hudo poškodovanega bolnika, ki se ne sme premikati, peljati več kot 200 metrov od urgentne sobe do CT-naprave. Preko starih, dotrajanih, luknjastih ploščic, ki tresejo celoten voziček in telo. „Delo v takih pogojih je stresno za paciente in zdravnike. Nudimo najboljše, kar lahko, ni pa to zmeraj enostavno. Dejstvo je, da zdravniki, mladi kader, ki ima možnost izbirati, potem raje izbere delo v sodobnejših bolnišnicah," je jasen Kostanje-vec. Zato je toliko bolj vesel, ker v ptujski bolnišnici kljub vsemu uspevajo obdržati ekipo z ela-nom, ki je pripravljena temu okolju pomembno pomagati. Foto: Črtomir Goznik To je soba, v kateri sedaj na ptujski kirurgiji deluje urgentna služba. Ob njej so še nekateri spremljajoči prostori, prav tako kot ta soba, neprimerni in bistveno premajhni. Morda včasih niso najbolj glasni, a tokrat želijo, da se jih sliši: „Borimo se za paciente, ki si zaslužijo najboljše možne pogoje in kakovostno oskrbo." Ne nazadnje so (ne)ustrezni delovni pogoji lahko zelo pomembni za izid zdravljenja. Hitrejša obdelava lahko pomeni tudi rešeno življenje: „Po svetovnih in slovenskih smernicah je zlato pravilo, po katerem je časa od poškodbe do stabilizacije 30 minut. Zato je toliko pomembneje, da smo vsi na enem mestu (radiolog, anestezist, kirurg, in-strumentarke, anestezijski tehnik) in da imamo vso potrebno opremo, sicer samo izgubljamo dragoceni čas." Kakšni bi bili novi prostori? S100 na 600 kvadratnih metrov Najpomembnejša prednost urgentnih centrov je enovita obravnava pacienta: od klica na številko 112 do končne oskrbe. Česar torej na Ptuju trenutno Podravje • Varnost pešcev je najbolj ogrožena v zgodnjih jesenskih in zimskih dneh Letos v prometnih nesrečah udeleženih V Podravju so policisti do konca avgusta obravnavali že 82 nesreč pešcev ali skoraj desetino več kot lani v enakem obdobju. Pešci so najpogosteje žrtve prometnih nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov. Ne gre pa zanemariti tudi prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev (neosvetlitev in nepravilna hoja izven naselij ter nepravilno prečkanje cest v naseljih). Zlasti starejši in otroci so vse pogostejše žrtve prometnih nesreč zaradi napak ali kršitev predpisov, ki jih povzročijo sami, opozarjajo policisti. Dodali so, da so pešci tudi med najbolj ogroženimi skupinami udeležencev v cestnem prometu, saj je delež mrtvih na 100 poškodovanih med najvišjimi glede na druge skupine udeležencev. Večletne analize kažejo, da je na območju Policijske uprave Maribor varnost pešcev najbolj ogrožena v zgodnjih spomladanskih, jesenskih in zimskih dneh, ko so v večjem obsegu udeleženi v prometu (med delavniki) v časovnih intervalih, ko je vidljivost slabša, predvsem v naseljih. Da bi izboljšali varnost pešcev v cestnem prometu v jesenskem času, policisti od 3. do 16. oktobra izvajajo poostrene nadzore, s katerimi ugotavljajo kršitve voznikov. Pozorni so na voznike, ki ne upoštevajo prednosti pešcev na prehodih za pešce in omejitev hitrosti v naseljih ter odsekih cest, kjer je večja udeležba pešcev. Prav tako policisti ugotavljajo kršitve pešcev, predvsem nepravilno hojo po cesti, neustrezno osvetlitev in nepravilno prečkanje cest. V letošnjih prvih osmih mesecih se je stanje prometne varnosti pešcev na območju Policijske uprave Maribor bistveno poslabšalo glede na enako obdobje lanskega leta, ugotavljajo. V prometnih nesrečah je bilo namreč udeleženih 82 pešcev (lani 75). Od ponesrečenih pešcev so štirje umrli (lani ena oseba), 12 (10) je bilo hudo telesno poškodovanih in 62 (59) lahko telesno poškodovanih. Slovenska Bistrica »Na območju Policijske postaje Slovenska Bistrica se je v letu 2016 stanje prometne varnosti pešcev v primerjavi z letom 2015 prav tako nekoliko poslabšalo. Pešci so bili udeleženi v devetih (lani v petih) prometnih nesre- čah. V navedenih prometnih nesrečah je ena oseba umrla, en (enako lani) pešec je bil hudo telesno poškodovan, sedem (lani trije) pešcev je utrpelo lahke telesne poškodbe. Vse prometne nesreče so se zgodile v naselju, pri čemer pešci niso bili povzročitelji. Glavni vzroki prometnih nesreč z udeležbo pešcev so bili neupoštevanje pravil o predno- sti, nepravilna smer vožnje in neprilagojena hitrost,« je sporočil komandir slovenjebistriške policijske postaje Aleksander Lubej. Ptuj in Podlehnik V letošnjem letu se je stanje prometne varnosti pešcev na območju ptujske policijske postaje Ptuj bistveno poslabšalo glede na enako obdobje lanskega leta, saj sta do zdaj življenje izgubila dva pešca. »Kot vzrok prometnih nesreč v letu 2016 izstopajo nepravilnosti pešcev (hoja in ležanje na cesti), kar sta tudi bila vzroka smrti obeh pešcev na Zagrebški cesti (leža-nje na vozišču) in na avtocesti A4 izven naselja Draženci (hoja in ležanje na avtocesti). Drugi Foto: Črtomir Goznik Da bi izboljšali varnost pešcev v cestnem prometu v jesenskem času, policisti od 3. do 16. oktobra izvajajo poostrene nadzore, s katerimi ugotavljajo kršitve voznikov. vzroki, ki so vplivali na varnost pešcev, so bili še neupoštevanje pravil o prednosti ter nepravilna stran in smer vožnje,« je opozoril tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl. Pešci so bili udeleženi v 13 (lani 7) prometnih nesrečah, kar pomeni 85 % več kot lani: »V prometnih nesrečah sta 2 (lani 0) izgubila življenje, nihče (lani 1) ni bil hudo telesno poškodovan in 8 (lani 6) jih je bilo lahko telesno poškodovanih. Od skupnega števila prometnih nesreč so pešci povzročili tri prometne nesreče. Od tega dve s smrtnim izidom in eno prometno nesrečo z materialno škodo.« Tudi na območju Policijske postaje Podlehnik se je v letu 2016 stanje prometne varnosti pešcev v primerjavi z letom 2015 nekoliko poslabšalo. Pešci so bili udeleženi v dveh (lani 1) prometnih nesrečah, vsi trije pa so utrpeli lahke telesne poškodbe. »Dve prometni nesreči sta se zgodili v naselju, oba pešca sta bila v prometni nesreči le udeleženca. Glavni vzrok prometnih nesreč z udeležbo pešcev je bila nepravilna stran/smer vo- torek • 11. oktobra 2016 Podravje Štajerski TEDNIK 7 neprimernih prostorih ... centra, si zdravniki ne želijo zaradi sebe, ampak zato, da bi zagotovili najboljše možne lahko kadarkoli pristanemo tam. Tako kot so neprimerne razmere na celotnem oddelku kirurgije, katerega „novejši" del je bil zgrajen leta 1973, starejši pa je pred kratkim „praznoval" 150-le-tnico. „Tudi najslabši oddelek v Ljubljani - veliko so poročali recimo o težavah na urologiji in podobno - ima bistveno boljše pogoje kot mi," je jasen Kosta-njevec. In kot kaže, je ravno v tem tudi problem teh famoznih 600.000 evrov lastnega deleža, za katerega ministrstvo za zdrav- je zahteva, da ga mora zagotoviti bolnišnica sama. Ta denar bi namenili za to, da bi omogočili izgradnjo tudi pod in nad urgen-tnim centrom, kjer si Ptujčani želijo urediti nove operacijske sobe in prostore za sterilizacijo. Foto: Črtomir Goznik Predstojnik kirurškega oddelka SB Ptuj Borut Kostanjevec: „Dejstvo je, da če urgentnega centra ne bo, bo to pomenilo bistveno slabšo zdravstveno oskrbo ptuj-sko-ormoškega prebivalstva, kot jo bodo imele preostale regije v Sloveniji. Alternative ni!" nikakor ne morejo zagotoviti. Nova urgenca bi merila okrog 600 kvadratnih metrov, kar je v primerjavi s sedanjimi prostori bolnišnice, ki so namenjeni urgentni službi, ogromno. Trenutno imajo manj kot 100 kvadratnih metrov, o primernosti katerih je nemogoče govoriti. Stevilke potrjujejo upravičenost zahteve V ptujski Bolnišnici je urgentnih obravnav iz leta v leto več. Lani so v kirurški urgentni ambulanti oskrbeli 11.657 bolnikov, letos v prvem polletju že okrog 7.000 ljudi. V tej majhni sobi (na fotografiji) bo letos pomoč poiskalo predvidoma okrog 15.000 pacientov, kar nikakor ni zanemarljiva številka. Na primarnem nivoju so seveda še višje. Dežurna služba Zdravstvenega doma Ptuj - njihove ekipe reševalne službe so prve na terenu - je lani obravnavala 22.100 pacientov, 5.200 pa prehospitalna enota. Tudi zaradi vseh teh številk bi Ptuju moral „pripadati" večji urgentni center, kot ga bo (če sploh) dobil. Foto: Črtomir Goznik V bolnišnici si želijo selitve obstoječih treh operacijskih sob v nadstropne prostore nove urgence, v kleti pa ureditev prostorov za sterilizacijo. Vodja ptujskega kirurškega oddelka poudarja, da so danes že standardi drugačni, kot so bili nekoč. Njihove tri operacijske sobe so polno zasedene. Enostavno so postali premajhni za to, kar delajo, pa čeprav se želijo razvijati tako strokovno kot po obsegu dela. Tudi druge bolnišnice naj bi po besedah predstojnika Kostanjevca sočasno z izgradnjo urgentnih centrov reševale „druge" prostorske težave. Meni, da je razvoj ptujske bolnišnice odvisen od tega, ali bomo dobili urgentni center ali ne, toliko bolj zato, ker so bila vlaganja države v ta zavod v zadnjih letih minimalna, zanemarljiva. „Bojim se, da država onemogoča začetek izgradnje urgentnega centra zato, ker so videli, kakšno je stanje v urgen-tnih centrih, kar se tiče financiranja. A prepričan sem, da bomo v sodelovanju z ZD Ptuj lahko vzpostavili finančno vzdržnost tega sistema pri nas. Konec koncev pa ni vse v denarju. Država nas sili, da smo ekonomisti, ne pa zdravniki. Najpomembnejši je še vedno dvig kakovosti zdravstvene oskrbe," je še povedal predstojnik kirurškega oddelka SB Ptuj Borut Kostanjevec. Naši sogovorniki, direktorja Levanič in Petek Uhanova ter predstojnik kirurgije Kostanje-vec, se zavedajo, da bo zadnjo rekla država, ministrstvo za zdravje. Upajo, da bo to po dolgih letih prisluhnilo klicu na pomoč naše tako izčrpane regije. Da se bomo tudi na tem koncu veselili novega objekta. Tokrat ne zasebnega, v katerega bi se odpravili nakupovat, temveč takega, od katerega so odvisna številna življenja. Dženana Kmetec 82, lani v istem obdobju 75 pešcev Največ nesreč se zgodi na mestih, ki bi morala biti za pešce najbolj varna, na prehodih za pešce. žnje voznikov,« je pojasnil Šadl. V enem primeru je bil pešec povzročitelj prometne nesreče zaradi nepravilne hoje in zadrževanja na vozišču. Lenart Nekoliko ugodnejši so statistični podatki na območju le-narške policijske postaje. Tako kot lani v enakem obdobju sta se zgodili dve prometni nesreči z udeležbo pešcev, v katerih je bil 1 (lani 0) pešec hudo telesno poškodovan, 1 (2) pešec pa lahko telesno poškodovan. Prometni nesreči sta se zgodili v naselju, v letu 2016 pa je bil pešec tudi povzročitelj prometne nesreče. Glavni vzroki prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi pešci, so bili: neprilagojena hitrost, nepravilnosti pešca, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran/smer vožnje. Ormož in Gorišnica Medtem ko se je stanje varnosti pešcev na območju policijskih postaj Ptuj in Podlehnik letos poslabšalo, pa na postaji Foto: Črtomir Goznik Policisti ugotavljajo, da se je v letošnjih prvih osmih mesecih stanje prometne varnosti pešcev na območju Policijske uprave Maribor bistveno poslabšalo glede na enako obdobje lanskega leta. Ormož ugotavljajo nasprotno: »Na območju Policijske postaje Ormož se je v letu 2016 stanje prometne varnosti pešcev v primerjavi z letom 2015 nekoliko izboljšalo. Pešci so bili udeleženi v 1 (2) prometni nesreči. V navedeni prometni nesreči je bil pešec hudo telesno poškodovan in sam ni bil odgovoren za prometno nesrečo, vzrok je v nepravilni strani vožnje voznika mopeda.« Še ugodnejši so statistični podatki glede stanja varnosti pešcev za območje policijske postaje Gorišnica. »Zgodilo se je manj prometnih nesreč, manj je hudo telesno poškodovanih in manj je lahko telesno poškodovanih. Mrtvih v prometnih nesrečah ni bilo. V enem primeru oz. prometni nesreči je bila udeležena peška, ki ni bila povzročiteljica in je utrpela lahko telesno poškodbo. Prometna nesreča se je zgodila v naselju zaradi nepazljivosti voznika osebnega avtomobila pri vzvratni vožnji. V primerjalnem obdobju leta 2015 so obravnavali dve prometni nesreči z udeležbo pešca, od katerih noben ni bil povzročitelj in noben pešec ni bil telesno poškodovan. V primerjalnem obdobju leta 2014 pa prometne nesreče z udeležbo pešca na policijski postaji Gorišnica niso obravnavali,« je še dejal tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl. Monika Levanič Mojca Vtič Policisti opozarjajo Vozniki: • upoštevajte, da so na cestah tudi pešci, odstopite jim prednost; • hitrost prilagodite razmeram in dosledno upoštevajte omejitve; • na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, vozite še posebej previdno (pred šolami, v naseljih); • izven naselij vozite po sredini voznega pasu, da zmanjšate možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču. Pešci: • poskrbite, da boste v prometu vidni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidljivost pešca (odsevne trakove, kresničke); • upoštevajte prometne predpise; prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce, hodite po pločnikih (če obstajajo) oziroma ob levem robu ceste; • poskusite predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu. 8 Štajerski TEDNIK Slovenija torek • 11. oktobra 2016 Slovenija • O pobudi za razglasitev območij brez tajnih sporazumov Deklarativen in simboličen pomen Evropska komisija se v imenu držav članic EU z vladami Združenih držav Amerike (ZDA), Kanade in nekaterih naj bi spodbudili trgovino in gospodarsko rast v vseh državah podpisnicah. V javnost pa so pricurljale informacije, Evropska komisija bo dogovore najbrž potrdila, o njih bo nato odločal še Evropski parlament. Če bodo sporazumi podpisani, bodo v veljavo stopili takoj, torej še pred glasovanjem v nacionalnih parlamentih. Pogajanja za TTIP bi se predvidoma morala končati že leta 2014, ekonomisti zdaj napovedujejo, da se bo to verjetno zgodilo šele leta 2019 ali celo 2020. Glas proti prostotrgovinskim sporazumom je dvignila civilna družba, ne pa tudi vlade držav članic EU. Ena izmed skupin v sferi civilne družbe je skupina FakofTTIP, Maribor. »Smo skupina angažiranih prebivalk in prebivalcev, ki z zaskrbljenostjo spremljamo pripravo teh sporazumov. Strokovna in civilna javnost na obeh straneh Altantika že lep čas opozarjata o škodljivosti sporazumov, ki se pišejo izključno na kožo multinacionalnih korporacij. To potrjujejo dokumenti, ki jih uspejo objaviti žvižgači, to potrjuje niz zdaj že zgodovinskih dogodkov - več ali manj tožb korporacij proti suverenim dr- Tajnim sporazumom, ki ogrožajo javno dobro ter grozijo z znižanjem standardov v pridelavi hrane in okoljskih standardov, nekatere lokalne skupnosti in regije že nasprotujejo. Se obeta ekspanzija genetskega inženiringa? žavam. Če pridamo še značilnost multinacionalnih korpo-racij, da so odločevalci povsem odmaknjeni od centrov produkcije in jih zato niti najmanj ne zanima, kako je v produkcijskih procesih poskrbljeno za delavce, kako vse skupaj vpliva na okolje, javno dobro in lokalno skupnost, je skrb še toliko bolj upravičena. Medtem ko je sporazum TTIP še v fazi tajnih pogajanj, pa je besedilo sporazuma CETA že usklajeno in pripravljeno za ratifikacijo to jesen. Nacionalni parlamenti bodo, kot izgleda, prav tako sprejemali zgolj simbolične odločitve,« so zapisali v skupini FakofTIPP ter izvoljene predstavnike lokalnih skupnosti pozvali k razglasitvi tako imenovanih »TIPP Free Zone« območij. Pobudo so posredovali tudi na Skupnost občin Slovenije in Združenje občin Slovenije. »Deklaracija je res simbolična, a gre za močan pritisk na odločevalce, da naj v procesih sprejemanja odločitev spoštujejo voljo tistih, ki jih zastopajo,« pravi Maja Šušteršič iz skupine FakofTIPP. Butolen: Tajni so lahko le sporazumi o varnostnih vprašanjih Pobudo o razglasitvi območja brez prostotrgovinskih sporazumov so doslej razglasili v mestnih občinah Celje in Maribor ter občinah Ribnica na Pohorju, Hoče-Slivnica, Beltinci in Žetale. Župan občine Žetale Anton Butolen je ob potrditvi pobude poudaril: »V demokratičnih družbah so tajni sporazumi, razen tistih, ki se strogo tičejo varnosti državljanov, nezaželeni!« Snovalci sporazumov želijo izničiti t. i. ne-tarifne bariere. To bi prineslo večjo liberalizacijo in odprtost trgov (domnevno tudi gospodarsko rast v vseh državah podpisnicah), vendar bi države izgubile možnost posredovanja v določenih sektorjih oz. možnost regulacije trgov in podjetij. Sporazumi bi tako spodkopali Foto: MZ Benedikt • Beneco bi zgradil medicinsko-termalni center in geotermalno elektrarno Vrtina v občinski lasti, dokler se potencialni investitor ne izkaže za »resnega« Benediški občinski svet je potrdil pogodbo o poslovnem sodelovanju z družbo Beneco pri izgradnji medicinsko-termalnega centra in izkoriščanju geo-termalne energije za namen pridobivanja električne energije. Kot so sklenili, bodo vrtino skupaj s slatinskimi vrelci dali v uporabo novemu investitorju. Na izredni seji, ki je bila minulo sredo, so imeli svetniki na mizi predlog pogodbe o sodelovanju z družbo Beneco s sedežem v Mariboru. Predlog je pripravil župan Milan Gumzar skupaj z občinsko upravo. »Pojavila se je firma Beneco, ki je, če poenostavim, s slabo banko sklenila pogodbo o odkupu zemljišča za izgradnjo medicinsko-termalne-ga centra. Seja pa je bila sklicana na izredni način, ker so vezani na rok plačila kupnine in jim zemljišče nič ne pomeni, če se mi ne opredelimo glede uporabe geotermalnega vrelca,« je v uvodu pojasnil prvi mož Benedikta. Svetniki, ki so sicer podprli namene investitorja, so v razpravi podali kar nekaj predlogov izboljšav pogodbe, pa tudi vrsto vprašanj. Župan in svetniki so se strinjali, da izvajalec projekta prejme vrtino in vrelce samo v uporabo. »Večkrat smo se pogovarjali, da naj vrtina ostane tako dolgo v občinski lasti, dokler se potencialni investitor ne izkaže s tem, da jo resnično potrebuje za tisto, čemur je bila namenjena.« Vrtina skupaj z vrelci tako še naprej ostaja v občinski lasti. Investitor jo bo lahko koristil za namene kompleksa, za kar se bo sklenila posebna pogodba. Vidovic: »Nam ni interes, da bi izstopili iz projekta« Na seji so bili prisotni tudi investitorji. Direktor Beneca Dejan Turk je razložil, da je projekt v osnovi identičen že obstoječemu, da pa načrtujejo razširitev ponudbe. Dodal je, da načrtujejo tudi izrabo geotermalne energije za pridobivanje elektrike, a da ima izgradnja zdraviliškega centra prednost. Svetnik Danilo Juršnik je bil nekoliko skeptičen do izgradnje geotermalne elektrarne, ki jo nameravajo postaviti v benediški poslovni coni: »Doslej še ni nobene tovrstne elektrarne v Sloveniji. Možnost uporabe geotermalne energije je predvsem odvisna od tem- perature geotermalne vode na ustju vrtine, ki naj bi bila od 120 do 200 °C. Pri nas pa je okoli 80 °C.« Turk je odgovoril, da bi z lesno biomaso dogreli termalno vodo in jo tako dvignili do 120 oz. 130 °C. Pri tem se je v razpravo vključil prokurist družbe Beneco Željko Vidovic: »Projekti se izdelujejo. Komaj smo vstopili v projekt, tako da boste dobili vse informacije. Nam ni interes, da bi izstopili iz projekta, ki je bil enkrat že potrjen in je imel gradbeno dovoljenje. Se pravi, to je samo nadaljevanje projekta. Imamo pa tri institucije, ki nam že pripravljajo pogodbo in to je velik zalogaj. Mi sami tega sigurno nismo sposobni narediti. To je prvi projekt v Sloveniji, v Evropi pa so štirje, s katerimi že sodelujemo in že imajo prakso in vedo, kako se dela. Sodelujemo tudi z elektro fakulteto v Mariboru, s Feri-jem, s človekom, ki je delal diplomsko nalogo. Cel kup je zadev, ki smo jih pripravili, zdaj pa čakamo.« Ob tem je še poudaril, da bi se za zagon prve faze projekta morali čim prej opredeliti glede uporabe geotermalne vrtine in podpisati pogodbo. Svetnik je povprašal še o dosedanjih izkušnjah oz. projektih. »Delali smo na nekaterih manjših projektih v povezavi s hotelirstvom,« je povedal Turk, Vidovič pa je dodal: »Verjetno niste pričakovali od nas, da bomo ta projekt vodili sami, ker je preobsežen. In noben pameten ne bi vložil toliko denarja, če ne bi imel zaledja. Želim vam povedati, da je ogromno teh firm, ki delajo že dosti večje projekte. In če ne bi imeli od njih svetovalcev, dogovarjanja z njimi, predpogodbe podpisane, sigurno ne bi šli v ta projekt, ker to ni malo denarja.« Če bosta projekta zaživela, ena vrtina ne bo zadostovala Vrstila so se še druga vprašanja, na primer o dejavnostih medicinskega centra, predvsem pa so se svetniki strinjali, da ena vrtina ne bo zadostovala obema projektoma. »Če bo šel projekt v obe fazi, bo treba zgraditi dve dodatni vrtini,« je menil tudi župan. Investitorji so temu prikimali. Svetniki so soglasno potrdili predlog pogodbe o sodelovanju s podjetjem Beneco. Pogodbo bo v prihodnjih dneh župan Gumzar podpisal z izvajalci projekta. Če ne pride do izgradnje v roku treh let, je pogodba nična. Podjetje bo sicer pred samo izgradnjo moralo pridobiti gradbeno dovoljenje, nato pa zagotoviti še nekajmilijonska sredstva za gradnjo objektov. Po prvotnih načrtih namreč projekt obsega gradnjo hotela s 120 sobami in 1500 kvadratnimi metri plavalnih površin. Samo za pripravo gradbene dokumentacije bi potrebovali vsaj eno leto. Monika Levanič torek • 11. oktobra 2016 Slovenija Štajerski FEDNIK 9 pobude, ne pa tudi zakonski drugih držav tajno pogaja o trgovinskih sporazumih: TTIP, CETA in TISA. Gre za prostotrgovinske sporazume, ki da se v njih o kvotah in carinah bolj malo govori... Foto: Črtomir Goznik Sporazumi bi tako spodkopali zakone in predpise, s katerimi države ščitijo javni interes, npr. zdravstvo, šolstvo, čisto in varno okolje, kakovostno in zdravo prehrano, vodne in druge vire ter socialne in delavske pravice, pa tudi lokalne interese. zakone in predpise, s katerimi države ščitijo javni interes, npr. zdravstvo, šolstvo, čisto in varno okolje, kakovostno in zdravo prehrano, vodne in druge vire ter socialne in delavske pravice, pa tudi lokalne interese. Dejstvo, da se sporazumi sestavljajo in usklajujejo v tajnosti, po mnenju skupine FakofT-TIP poraja dvome o dobrona-mernosti: »Po informacijah, ki postopoma curljajo v javnost, slika postaja vse bolj grozljiva. Zdaj je že jasno, da vsebino pišejo lobisti in predstavniki multinacionalk, medtem ko so predstavniki ljudstva na nacionalni in evropski ravni, kljub drugačnim zagotovilom vladajočih, iz procesa izključeni.« Eva Milošič Mojca Zemljarič Y//////////////////MÍZ, »Trg bo preplavljen s ceneno in zdravju škodljivo hrano...« Uvrstitev točke o prostotrgovinskih conah na dnevi red oktobrske seje mestnega sveta MO Ptuj predlaga tudi mestni svetnik Miran Meško (SD): »Ker se bo o Celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu (CETA) s Kanado na ravni EU odločalo že konec oktobra, predlagam, da se točka uvrsti na oktobrsko sejo mestnega sveta. Sprejem izjave sicer za MO Ptuj ne pomeni nobene neposredne pravno-formalne zaveze, še vedno nas lahko odločevalci na državni ali evropski ravni preglasujejo in nam vsilijo svoje odločitve. Pomeni pa jasno sporočilo, s katerim želimo povedati, da se zavedamo kakovosti standardov pridelave in predelave hrane, pa tudi zaščite potrošnikov in spodbujanja razvoja samooskrbe. Za območja, kot je MO Ptuj z bogatim kmetijskim zaledjem, so zaveze iz sporazuma škodljive. Mali in srednje veliki lokalni kmetije bodo posledice občutili prvi, saj bo trg preplavljen s ceneno in (po evropskih kriterijih) zdravju škodljivo hrano, pridelano na velikih farmah v lasti multinacionalk. V ZDA na področju pridelave in predelave hrane veljajo dosti nižji standardi, prav tako tudi nivo zaščite potrošnikov. Na območju EU je dovoljeno le trženje in prodaja proizvodov, pri katerih je vnaprej dokazano, da ne škodujejo ljudem in okolju. ZDA pa si prizadevajo za uveljavitev načela tveganja, po katerem je dovoljeno tržiti in prodajati vse izdelke do trenutka, ko je dokazana njihova škodljivost. In nenazadnje velja enako za nižje standarde tudi pri delavskih pravicah. Obeta se nam torej čedalje manj služb in čedalje več genetskega inženiringa (pšenica, koruza, paradižnik ...), mesa z rastnimi hormoni, kloriranih piščancev ... Če sta Slovenija in EU na tem področju s prepovedmi in reguliranjem do nedavnega do neke mere še lahko ščitili lokalne proizvajalce in samooskrbno kmetijsko politiko, pa jih po sprejetju spornih sporazumov ne bosta več mogli,« je v svetniški pobudi zapisal Meško. Ptuj • Predavanje o pedagogiki montessori » Pomagaj mi, da naredim sam « V četrtek, 6. oktobra, je bilo v kavarni Muzikafe na Ptuju prvo predavanje na temo pedagogike montessori in hkrati uvod v ustanavljanje vrtca montessori na Ptuju. Čeprav je pedagogika, ki jo je uveljavila doktorica Maria Montessori že v začetku 20. stoletja, šele v zadnjem desetletju postala prepoznavnejša tudi v Sloveniji, iz vrtcev in šol, ki že delujejo po Sloveniji, poročajo o izjemnih uspehih. Predavala je Romana Bezjak, pedagoginja montessori v Hiši otrok - vrtcu montessori v Zavodu Antona Martina Slomška v Mariboru. Predstavila je nekatere osnovne pojme pedagogike montessori, svoje bogate izkušnje pri delu z otroki v vrtcu povezala z izkušnjami z lastnimi tremi otroki in odgovarjala na številna vprašanja v zvezi s pedagogiko in z delom v vrtcu. Bezjakova je bila tudi pobudnica za osnovno šolo montessori ter soavtorica programa te osnovne šole, ki je v letošnjem šolskem letu vpisala že drugo generacijo otrok. Predavanje sta popestrili pedagoginji montessori Monika Gojkošek in Leonida Filip, ki sta prikazali delo z dvema materialoma. V čem so torej pedagogika montessori in vrtci, ki delajo po tej metodi, drugačni? Otroci pridejo v vrtec v okolje, ki je pripravljeno zanje. Učilni- ca je po navadi odprt prostor, opremljen z nizkimi omarami s policami, na katerih so materiali, s katerimi otroci ustvarjajo. Materiali so zasnovani tako, da otroka pritegnejo (so estetski, lepi, realni) in motivirajo, da konča zastavljeno nalogo, hkrati pa takšni, da pri delu otrok sam ugotovi, ali je naredil prav ali narobe. Maria Montessori je spoznala, da je samomotivacija otroka edini verodostojen impulz za učenje. Posledično so tišina, red in disciplina običajni del vsake montessori učilnice, saj izhajajo iz otrokove notranje motivacije in potrebe. Pedagogika montessori je osredotočena na otroke in v duhu misli Montessorijeve, da otroci postanejo tisto, kar ljubijo, je svoboda eden izmed temeljev pedagogike. V vrtčevski praksi to pomeni, da si otroci material, s katerim želijo delati, izbirajo sami. To pa nikakor ne pomeni, da ta svoboda nima svojih meja; določena je namreč z interesi skupnosti, kar pomeni, da je vsak odgovoren, da skrbi za material. Pedagogi montessori so v vlogi opazovalcev in pripravljavcev okolja, zato je najbolj razgledani in izobraženi ljudje. Mnogi starši na Ptuju se zavedamo prednosti pedagogike montessori in se že nekaj časa navdušujemo nad idejo vrtca montessori na Ptuju. Ker je ideja dobila tudi že kar nekaj trdnih temeljev, vas vabimo, da obiščete našo spletno stran, kjer boste lahko prebrali še veliko več ter spremljali ostale dogodke, povezane z ustanavljanjem. Starši, ki pa si želite, da bi vaš otrok tak vrtec obiskoval, vabljeni na spletno stran montessori-ptuj.si, kjer lahko izpolnite neobvezujo-čo prijavo, najdete pa nas tudi na spletnem omrežju Facebook. Monika Gojkošek Foto: Monika Gojkošek Predavateljica Romana Bezjak, pedagoginja montessori, je na predavanju temeljne značilnosti pedagogike podprla s primeri. tudi naslovno geslo eden izmed temeljev pedagogike. Montessorijeva je za otroke do 6. leta uporabljala termin »srkajoči umi«, saj v tem obdobju nezavedno srkajo vse, kar je v okolju in ti vtisi jim potem oblikujejo um. Pri svojem opazovanju otrok, ki se je začelo z otroki s posebnimi potrebami, je ugotovila, da so pravzaprav vsi otroci otroci s posebnimi potrebami, saj imajo t. i. občutljiva obdobja za razvoj posameznih veščin, občutka za red in podobno, ki jih mora odrasli opazovalec prepoznati in s pripravljenim okoljem izkoristiti priložnost za razvoj otroka. Otrok, ki živi znotraj okolja montessori, je dobro pripravljen na kasnejši razvoj intelektualnih zmožnosti. V pripravljenem okolju se je naučil sam delati. Sobivanje z drugimi otroki mu je v veselje. Globalni cilj Marie Montessori je bil prispevati k miru na svetu. Menila je, da je otrok vreden spoštovanja, je oseba, ki dela, ter oseba, ki razmišlja. Če želimo spreminjati svet, moramo začeti pri vzgoji otrok in prav zato je bila prepričana, da morajo z otroki delati Ljutomer • Sprejem za zlate maturante Čestitka z željo po ustvarjanju boljšega jutri Županja občine Ljutomer Olga Karba je pripravila sprejem za zlate maturante z območja ljutomerske občine. Letos so z nazivom zlati maturant srednješolsko izobraževanje končali Ines Ferlln, Michelle Tlvadar (obe Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Eva Larlsa Belci (Srednja zdravstvena šola Murska Sobota) In David Pintarič (Srednja poklicna In tehniška šola Murska Sobota). Županja je v uvodu zlatim maturantom čestitala za doseženo, v nadaljevanju nagovora pa jim je zaželela obilo uspeha na nadaljnji poti z željo, da s svojim pridobljenim znanjem pomagajo ustvarjati boljši jutri v okolju, Iz katerega izhajajo. (NŠ) Sprejem za zlate maturante je pripravila tudi ljutomerska županja Olga Karba. Foto: NS 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 11. oktobra 2016 Prvi festival kave in kavarniške kulture v Sloveniji, ki spaja zgodovinske, kulturne, družbene in kulinarične elemente kave, Ptuj spreminja v slovensko prestolnico kave. V podjetju Kreativus, organizatorju festivala, pojasnjujejo, da to ni naključje: »Ptuj ima bogato kavarniško in pražilsko tradicijo, ki sega v leto 1786 in čas podjetnega meščana Jožefa Kiperza, ki je imel v starem mestnem jedru Ptuja, kjer danes stoji hotel Mitra, kavarno z lastno pražarno.« Lani so v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom na Ptuju pripravili razstavo Jožef Kiperz (1741-1819) in začetki kavarništva na Ptuju, na ogled je bila tudi letos. S festivalom želijo mestu povrniti ugled kavarniške in meščanske kulture, ki je na Ptuju obstajala v 18., 19. in prvi polovici 20. stoletja. Dogajanje se je zato začelo prav v hotelu Mitra. Kavni koktejl zabavi je sledil družabni kavarniški večer o(b) kavi. Etnolog in antropolog dr. Božidar Jezernik in arhivist Zgodovinskega arhiva na Ptuju dr. Dejan Za-dravec sta govorila o kavarniški kulturi v srednjeevropskem prostoru, pogovor pa je odprl marsikatero zanimivo debato o kavi, njeni pridelavi, klimatskih razmerah in pomenu čarobnega napoja v vsakdanjem življenju. Kavoljubci prišli na svoj račun Osrednje festivalsko dogajanje je potekalo v ptujskem dominikanskem samostanu, kjer so se predstavili slovenski pražarji kave, ponudniki kavnih napitkov in delikates. Baristi in strokovnjaki za kavo so obiskovalcem svetovali, kako do popolne skodelice kave, ter pripravili predavanja za laično javnost, predstavnike gostinske stroke ter dijake, bodoče hotelirje in gostince. Katja Turk Escobar je predstavila svojo potopisno zgodbo o kavi, Aleksander Masneca pa tehnike risanja s kavo ... Z unikatno kolekcijo prenovljenih starih stolov so se pridružili projektu 3R kot način življenja, ki ga izvaja Okoljsko raziskovalni zavod. V sodelovanju s podjetjem Humana Nova iz Čakovca je nastal projekt ponovne uporabe jute in tekstila, posebej za festival pa so v podjetju Talum Izparilniki v programu storal izdelali lesene kavne vozičke. Festival so organizatorji začinili s slovensko premi-ero avstralskega dokumentarca A Coffee Man, razstavo Skodelica kave, animacijami za najmlajše in kulinaričnim menijem Kuhamo s kavo, ki so ga po nasvetih etnologa dr. Janeza Bogataja pripravili v gostilni Grabar ... Ustanoviteljica in idejna vodja festivala Helena Ajdnik pojasnju- je, da je festival ob drugi izvedbi doživel kreativno in inovativno nadgradnjo, prihodnji cilj pa je povezovanje Ptuja s Slovenijo in mednarodnim prostorom: »Cilj festivala je vzpostaviti festivalsko blagovno znamko, ki bo Ptuju, okolici in širšemu prostoru ponudila novo vsebino za druženje, predstavila pomen kavarniške kulture in tradicije praženja kave, pomagala pri prizadevanjih za promocijo mesta, skozi številne aktivnosti izobraževala o kavi, njenem pomenu za človeka, družbo in okolje ter promovirala kavarniško kulturo.« Eva Milošič Foto: Boštjan Bračič Ptuj • Ptujske zgodbe o kavi Kavarniška tradicija ne bo zamrla Ob mednarodnem dnevu kave, ki ga obeležujemo 1. oktobra, se je na Ptuju odvil drugi festival Ptujske zgodbe o kavi. Letošnje štiridnevno bogato dogajanje je lansko butično izvedbo festivala razširilo in nadgradilo. Foto: arhiv festivala Ptujske zgodbe o kavi Vonj po kavi je v ptujski dominikanski samostan privabil obiskovalce od blizu in daleč. Razstava za oko in uho V sklopu festivala so v ptujskem dominikanskem samostanu odprli fotografsko razstavo Boštjana Bračiča Skodelica kave. Avtor je v treh letih ob skodelici kave fotografiral 23 znanih Slovenk in Slovencev, ki počnejo to, kar jih navdihuje, in od tega tudi živijo: od olimpijke Petre Majdič, igralke Zvezdane Mlakar in popotnice Benke Pulko do pisatelja Toneta Partljiča, kuharskega mojstra Bineta Volčiča in boksarja Dejana Zavca ... Vsak črno-bel portret spremlja tonski posnetek modrih misli in življenjskih nasvetov portretiranca. Zamisel za razstavo se je fotografu porodila ob novici, da mladi opuščajo študijske smeri, ki jih veselijo, ker ne verjamejo, da bodo na tem področju dobili delo: »V Sloveniji, zlasti na Štajerskem, je v zadnjih letih ljudem ugasnil ogenj v očeh, namesto tega se je v nas naselil brezup. Menil sem, da je treba ponovno zanetiti to iskro, ki je ugasnila. Zato sem pomislil na vse tiste, ki jim gori ogenj v očeh, ki so uspešni pri tem, kar delajo, in to počnejo z veseljem.« Bračič načrtuje nadaljevanje zgodbe in gostovanja razstave po Sloveniji, projektu pa je dal tudi dobrodelno noto. Pragersko • Likovna kolonija DPD Svoboda Pragersko Osnovnošolci rezbarili Konec septembra se je zbralo 13 članov likovne sekcije pragerskega dela-vsko-prosvetnega društva in 12 drugih povabljenih slikarjev. V ustvarjanju so se jim v okviru 8. Festivala forma viva Pragersko pridružili še rezbarji iz treh osnovnih šol. Udeleženci že desete kolonije so ustvarjali po lastnem navdihu, tako so na platno upodobili domačo pokrajino, tihožitja, ženski akt in tudi jadrnico na morju. Ustvarjali so: Bernardina Paj, Franc Simonič, Tomaž Jelen, Miran Jernejšek, Vera Avguštin, Drago Kopše, Lara Pifko, Katja Pifko, Jožek Šetar, Marija Mari-nič Babič, Tjaž Marinič, Irena Ekart, Angela Medved, Ivan Brus, Branko Gajšt, Tatjana Marija Lešnik, Rok Dolenc, Živka Vihtelič Vodlan, Jan Vodlan, Jože Bezjak, Franc Ekart, Darja Kancler, Zdenka Štibler, Vesna Urbančič in Jože Dolenc. Ne čopičev in barv, temveč dleta, pa so v roke vzeli učenci OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava in dveh podružničnih osnovnih šol Zgornja Polskava in Pragersko. S slednje podružnične šole so rezbarile Neja, Vita in Lina, ki so svojo umetnino poimenovali Zasanjana. »Najtežje je bilo, ker smo morale les brusiti tako, da smo dobile 3D-obliko, ki smo jo želele. Upodobile pa smo punco in vse, kar se plete v njeni glavi. Torej od ljubezni, narave, glasbe,« so naštevale učenke. Ustvarjale so pod mentorstvom likovnega pedagoga Ivana Tisa-j a: »Naša šola že peto leto sodeluje v okviru forme vive. Gre za spoznavanje dodatnih tehnik, novega materiala, vsekakor je to vsebina likovnega pouka.« Z odprtjem razstave konec septembra se je sklenil tudi niz prireditev ob 40. krajevnem prazniku KS Pragersko-Gaj. MV Foto: Mojca Vtič V okviru 8. Festivala forma viva Pragersko sta rezbarili tudi učenki s pragerske podružnične osnovne šole Neja in Vita. Ormož • KD Rak Rakek razstavlja Rakovški likovni utrip Likovniki iz likovne sekcije Kulturno društvo Rak Rakek te dni razstavljajo v ormoškem gradu. Pred časom je potekalo odprtje razstave, ki nosi naslov Rakovški likovni utrip. Razstavili so likovna dela članov, nastala pod vodstvom mentorjev Nane Homovec, Eve Ule in Marjana Miklavca. »Na razstavi lahko vidite prerez dela likovne sekcije KD Rak v sezoni 2015/16. Vsako leto organiziramo vsaj dve do tri različne likovne delavnice. V lanski sezoni smo se z mentorjem Marjanom Miklavcem ukvarjali z akvarelom in pero risbo, z mentorico akademsko slikarko Nano Homovec z akrilom na platnu in grafično tehniko suha igla, z mentorico Evo Ule pa z mozaiki. V prvem delu razstave so razstavljena slikarska dela. Motivi, ki jih predstavljamo, izhajajo predvsem iz našega okolja - notranjskega Krasa s prečudovitim Cerkniškim jezerom, Slivnico, Rakovim Škocjanom. Raziskovali smo mitologijo domačega okolja, kar je bila tudi tema našega, že enajstega ex-tempora. V drugem delu razstave predstavljamo grafike in nekaj slik v tehniki pero risbe. Grafična tehnika suha igla se izvaja tako, da v ploščo s kovinsko iglo urežeš motiv, nato na ploščo naneseš tiskarsko barvo, barvo obrišeš (ostane samo v zarezah) in ploščo odtisneš na moker ti-skarki papir. Nekatere grafike so naši člani in članice obogatili še z barvami. V tretjem delu pa lahko občudujete mozaike, ki so izdelani na vezanih ploščah predvsem iz različnih peskov, dekorativnih peskov, stekla in naravnih materialov. Z mozaiki so uokvirjena ogledala, zanimive pa so tudi slike, izdelane s to tehniko,« je o razstavi povedala vodja Likovne sekcije Kulturnega društva Rak Rakek Karmen Petrič. Razstava, ki bo na ogled vse do 30. oktobra. Monika Levanič Razstavo si je mogoče ogledati do konca meseca. Foto: ML Rokomet Dobova in Ribnica slavila na Ptuju in Ormožu Stran 12 Rokomet Nov visok domač poraz Gorišnice Stran 12 Nogomet Zavrč izpustil zmago, vsaj točko tudi Drava Stran 13 Odbojka Domači poraz zaradi lastnih napak Strani 13 Tenis Tamara slavila, Nina dvakrat do finala Strani 15 Fotozapis Predstavitev eClimberja z Mino Markovič Strani 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Slovenska reprezentanca Kronavetrov prvenec za zmago proti »stalni stranki in za nov optimizem pred « tekmo z Anglijo Slovenija je po dveh krogih kvalifikacij za svetovno prvenstvo, ki ga bo leta 2018 gostila Rusija, še neporažena. Po remiju z Litvo je četa selektorja Srečka Katanca pred več kot deset tisoč gledalci v Stožicah ugnala Slovaško, s čimer je ujela drugouvrščeno Škotsko. SLOVENIJA - SLOVAŠKA 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Kronaveter (74.). SLOVENIJA: Oblak, Jokic, Cesar, Samardžic, Al. Struna, Krhin, Kurtic (od 72. Kronaveter), Verbič, Birsa (od 68. Nova- Skupina F 1. ANGLIJA 2. ŠKOTSKA 3. SLOVENIJA 4. LITVA 5. SLOVAŠKA 6. MALTA 2 2 0 0 2 110 2 110 2 0 2 0 2 0 0 2 2 0 0 2 3:0 6 6:2 4 3:2 4 3:3 2 0:2 0 1:7 0 kovic), Iličic, Bezjak (od 90. Me-vlja). Selektor: Srečko Katanec. Vloga osrednjega junaka dvoboja je pripadla Mariborčanu Roku Kronavetru, ki je v 72. minuti zamenjal Jasmina Kurtica, v 74. minuti pa po podaji Josipa Iličica nameril v spodnji desni kot in Sloveniji priigral izjemno dragocene točke. »Občutki Srečko Katanec, selektor Slovenije: »Čestitke fantom -odigrali so taktično zrelo, odgovorno. Vse, kar smo pred tekmo pripravili, so fantje izpolnili. Celotna ekipa je bila odlična, tudi Rene Krhin je odigral vrhunsko tekmo. Dajte tem fantom čas, da se oblikujejo, da napredujejo. Vsak ima svojo zgodbo. Jaz pa to samo spremljam, in ko pridejo v reprezentanco, skušam na najboljši možen način izkoristiti kakovost vsakega posameznika. Slovaško smo tudi zelo dobro analizirali.« so fenomenalni. To je eden od mojih najpomembnejših zadetkov in res sem ga izjemno vesel. Presrečen sem, da sem dobil priložnost za igro in mislim, da že ob drugem dotiku z žogo tudi dosegel zadetek. Menim, da smo odigrali dobro tekmo. Bili smo boljši nasprotnik in si zaslužili zmago,« je po reprezentančnem prvencu - po debiju s Švedsko je odigral še drugo tekmo - dejal strelec odločilnega zadetka. »Zavedali smo, da bo težka tekma. Slovaki so se pokazali kot reprezentanca, ki zelo dobro stoji in se zelo dobro brani. Ampak ne glede na to, imeli smo priložnosti in pobudo na terenu. Morda so točke, ki so ostale v Litvi, danes zasluženo ostale pri nas,« je poudaril Valter Birsa, eden najizkušenejših repre-zentantov, ki se je ozrl tudi proti torkovemu dvoboju z Anglijo: »Nogomet je speci- Foto: Črtomir Goznik Rok Kronaveter je lani postal najboljši strelec 1. slovenske lige, v soboto je proti Slovakom dosegel še prvi zadetek v dresu z državnim grbom. Tega so bili veseli tudi številni navijači na ptujskem, saj je Rok prve prvoligaške sezone odigral na Ptuju, pri Dravi. fična igra. Tudi mi smo si v Litvi zaslužili več kot točko. Videli bomo, kako bodo stali Angleži; če bomo ponovili današnjo borbo, se lahko nadejamo česa pozitivnega. Volja tako ali tako ni bila nikoli vprašljiva.« »Dejansko že dolgo časa ni bilo takšne energije v slačil-niči, tako pred tekmo kot po njej,« je poudaril Katanec, ki je že naslednji dan začel nov del priprav - na torkovo tekmo z Anglijo: »Tekma z Anglijo je nagrada. To je kultna reprezentanca, nimamo česa izgubiti. Ni časa za veselje, fantje morajo opraviti svoje, bomo pa videli, kdo se bo dobro regeneriral, kdo ne.« Slovenci z Anglijo nimajo tako dobre statistike v medsebojnih dvobojih kot s Slovaško. Prvo tekmo, prijateljsko, so igrali leta 2009 v gosteh in izgubili z 1:2, leto pozneje so na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki klonili z 0:1, v prejšnjih kvalifikacijah za EP pa so Angleži slavili s 1:3 in 2:3. sta, jm Motokros • Monster Energy SMX v Nemčiji Gajser s Hondo drugi, posamično sedmi Tim Gajser je v Nemčiji zmagal v 1. vožnji, v drugi je bil 19., v tretji pa peti. Svetovni prvak v motokro-su Tim Gajser je v soboto nastopil na dirki Monster Energy SMX, tekmovanju ekip v dvoranskem motokrosu, ki so ga izvedli na nogometnem stadionu v Gelsenkirchnu v Nemčiji. Na prvem takšnem tekmovanju je Gajserjeva ekipa Honda končala na drugem mestu, zmagal je KTM, v razvrstitvi posameznikov je bil slovenski dirkač sedmi. Dirkači, v elitni konkurenci jih je nastopilo 23, so tekmovali v treh vožnjah, njihove uvrstitve pa so prinašale točke ekipam oziroma proizvajalcem, za katere so nastopali. Gajser je tekmoval za Hondo skupaj s Francozom Gauiterjem Paulinom in Rusom Jevgenijem Bobri-ševim. V prvi vožnji je sveži svetovni prvak razreda MXGP prepričljivo slavil, potem ko je bil najhitrejši že po startu in dobil tudi »holeshot« za najboljši start. Slabše mu je šlo v drugi vožnji, ko je sicer spet dobil »holeshot«, toda nato je naredil napako pri zaviranju in padel. Ko je nadaljeval, pa je sledil še en padec, pri katerem si je tudi nekoliko poškodoval ramo, to vožnjo pa je nato končal v ozadju na 19. mestu. V tretji vožnji je bil dolgo na drugem mestu, na koncu pa ga je nekaj tekmecev prehitelo, tako da je bil peti. V skupnem seštevku ekip so prepričljivo slavili dirkači ekipe KTM Nizozemec Jeffrey Herlings, Američan Ryan Dungey in Francoz Marvin Musquin, ki so zbrali 18 točk. Honda je na drugem mestu končala pri 43, tretji so bili dirkači Kawa-sakija z 61 točkami. Dungey je bil s sedmimi točkami tudi najboljši posameznik, za njim sta se uvrstila Herlings in Musquin s po 11, Gajser je bil s 25 točkami na sedmem mestu. sta 12 Štajerski Šport torek • 11. oktobra 2016 Rokomet • 1. A SRL (m), 6. krog Dobova izkoristila nekaj slabih minut Drave, Ribnica slab polčas Ormoža Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so tokrat v ekipi Dobove naleteli na previsoko oviro. Drava Ptuj - Dobova 27:31 (16:20) DRAVA PTUJ: Herman 1, Žu-ran 4, Jerenec 2, Jeftic 3, Bračič, Lesjak 1, Belec, Hrupič 2, Kra-snič, Gregorc 3, Reisman, Jen-sterle 2, Sabo, Maroh 5, Belic 4, Prvonožac. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Drava 3/4, Dobova 0/2. IZKLJUČITVE: Drava 8, Dobova 16 minut. Tretjo domačo tekmo v prvoligaški druščini je Drava odigrala pred približno 150 gledalci v športni dvorani Gimnazije Ptuj, nekaj je bilo tudi navijačev Dobove. Ti so bili po koncu tekme absolutno bolj zadovoljni ... Ptujčani so na krilih Maro-ha in Belica ekspresno pove-dli s 3:0, enako ekspresno pa so gostje s serijo štirih lahkih zadetkov preobrnili na 4:5. V prvih desetih minutah se je igralo zares »divje«, saj je padlo kar 14 zadetkov - obrambi sta bili slabši del moštev. Sredi prvega polčasa je z nekaj zaporednimi obrambami vratar Blaževič poskrbel, da je Dobova ušla za tri zadetke (zadevali so tudi z igralcem ali celo dvema manj v polju). Ptujčani so z boljšo obrambo 6-0 in z nekaj uspešnimi napadi še uspeli izenačiti na 13:13. V končnici prvega polčasa so sledile tehnične napake in zgrešeni streli Drave, kar so gostje izkoristili in si prelahko priigrali prednost štirih zadetkov. Za to prednost je najbolj zaslužna njihova zunanja linija, ki je dosegla večino zadetkov, med strelci so bili najuspešnejši organizator igre Ko-privc s sedmimi zadetki, Sefe- Moškanjci-Gorišni-ca - Herz-Šmartno 24:36 (10:19) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Šandor 1, Gregorec, Kočar 3, Ozmec, N. Bedrač, Lozin-šek 2, Grobelnik 4, Ranfl, Arnuš 7, Žuran, Krabonja 2, Geč 1, T. Bedrač 2, Koštomaj 2. Trener: Robert Bezjak. Če na srečanju nisi pravi, jih lahko hitro dobiš po glavi. Prav to so v soboto zvečer na svoji koži občutili rokometaši Moškanjcev-Gorišnice, ki so doma doživeli visok poraz proti ekipi Šmartnega. Gostje so sicer že nekaj let stalnica na visokih položajih v 1. B rokometni ligi, obenem pa moštvo premore res izkušeno zasedbo, ki jo na parketu vodi Aleš Šmejc. Domačini tudi tokrat niso pokazali tega, kar nedvomno znajo. Po dokaj izenačenih uvodnih minutah tekme so gostje pritisnili na plin in v 20. minuti povedli za +6 (5:11). Matej Bračič, RK Drava: »Naredili smo preveč napak in že ob koncu prvega polčasa so nam tekmeci ušli na štiri zadetke. To njihovo prednost smo potem lovili ves drugi polčasa, žal nam ni uspel preobrat. Tokrat smo preslabo igrali v obrambi in smo zastreljali preveč strelov za pozitiven rezultat.« rovic in Zafran sta jih dosegla po šest. Na drugi strani je pri Dravi dal največ zadetkov (5) levokrilni igralec Maroh, po enega manj sta dala Belic in Žuran. Prav slednji je potegnil ptujsko ekipo naprej, potem ko je ta v nadaljevanju dovo- Rumeno-črnim igra nikakor ni stekla, obramba je bila preveč mehka, neagresivna, v napadu pa se je spet ponovila slika iz preteklih tekem, ko je bilo zastreljanih preveč priložnosti. Domačim rokome-tašem dogovora pred tekmo ni uspelo prenesti na igrišče, kar so Šmarčani izkoristili in lila, da jim je Dobova pobegnila že na sedem zadetkov prednosti (19:26 v 45. minuti). V teh 15 minutah so gostje zabijali zadetke kot po tekočem traku, po uspešnih obrambah vratarja veliko iz protinapadov. Do teh je prišlo tudi po zares prevelikem številu zapravljenih žog v napadu, ko so si tehnične napake sledile druga za drugo. Varovance trenerja Hrupiča je predramil šele visok zaostanek, ki bi lahko bil še višji, če ne bi vratar Belec v drugem polčasu obranil dve 7-m in številne strele iz vseh položajev. Prav tako so spremenili tudi obrambni sistem v 5-1 in z novim organizatorjem igre Žuranom je igra stekla tudi v napadu. Slednji je do konca si do polčasa priigrali visoko prednost (10:19). Prve minute drugega polčasa so bile bolj izenačene, varovanci Roberta Bezjaka so nekajkrat prišli na -6 in imeli priložnost za še kaj več, toda sobota preprosto ni bila njihov dan. Nihanja so bila skozi celotno srečanje spet preveli- tekme zabil štiri zadetke in je potegnil svoje soigralce, da so končnico tekme odigrali zelo dobro. Zelo so stisnili v obrambi, bili so učinkoviti tudi v napadu, kar je ob podpori občinstva prineslo še žarek upanja na preobrat (26:28 v 56. minuti). Pri tem je Gregorcu vratar Supančič ubranil 7-m, kar je dalo Do-bovi nove energije za zadnji zalet k zmagi ... David Breznik Jeruzalem - Ribnica 22:31 (11:21) JERUZALEM: Balent, Šutalo; Kavčič, Petrovič 1, Ocvirk 8 (6), Koderman, Čudič, Žižek Cvetko 1, Žuran 3, Kocbek 1, Šoštarič 1. B SRL (m) REZULTATI 4. KROGA: Brežice - Cerklje 35:24, Moškanjci-Go-rišnica - Herz Šmartno 24:36, Rudar - Škofljica Pekarna Pečjak 27:29, Sviš Ivančna Gorica - Radeče Papir Nova 36:25, Mo-kerc-Ig - Slovan 22:38, Krško -Sevnica 32:21, Krim - Črnomelj 27:22. 1. SVIŠ IVANČNA GOR. 4 4 0 0 8 2. HERZ ŠMARTNO 4 3 0 1 6 3. KRŠKO 4 3 0 1 6 4. SLOVAN 4 3 0 1 6 5. BREŽICE 4 3 0 1 6 6. KRIM-OLIMPIJA 3 2 0 1 4 7. RADEČE PAPIR NOVA 4 2 0 2 4 8. ŠKOFLJICA PEČJAK 4 2 0 2 4 9. RUDAR 4 10 3 2 10. MOKERC - IG 4 10 3 2 11. CERKLJE 3 1 0 2 2 12. MOŠKANJCI - GOR. 4 10 3 2 13. SEVNICA 4 1 0 3 2 14. ČRNOMELJ 4 0 0 4 0 ka, žal jih je bilo preveč v nezaželeno smer. V naslednjem krogu čaka ekipo Moškanjcev-Gorišnice nov težek obračun, saj se bo v gosteh pomerila s Krškim. Dobra novica za rumeno-čr-ne je ta, da se je v ekipo vrnil Arnuš in da bo najverjetneje že zaigral Mlač-Černe, ki prihaja na posodo iz ptujske Drave. tp 1 (1), Kosi 1 (1), Ozmec, Mesaric 1, T. Hebar 2 (2), Cirar 3. Trener: Saša Prapotnik. RIBNICA: Perovšek, Klarič; Leban 11 (3), Grebenc 2, Fink 2, Knavs, Henigman 3, Skušek 3, Pucelj 3, Pahulje, Erak, Nosan 4, Kovačič 3, Kljun, Kulenovic, Ko-šmrlj. Trener: Robert Beguš. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 12/10; Ribnica 5/3. ZKLJU-ČITVE: Jeruzalem 14; Ribnica 20 minut. RDEČI KARTONI: Kavčič (44.), Kocbek (49.); Nosan (39.). IGRALEC TEKME: Patrik Leban (Ribnica). Ribnica je na Hardeku prikazala odlično predstavo in zasluženo osvojila novi dve točki. To je bila že šesta zaporedna zmaga Ribnice v tem prvenstvu: »Na tekmo v Ormožu smo se odlično pripravili, saj smo vedeli, da nas čakata močan nasprotnik in vroča atmosfera. Na dveh zadnjih porazili v Ormožu smo se marsikaj naučili in teh napak tokrat nismo ponovili. Odigrali smo odličen 1. polčas, ki nam je tlakoval pot do zmage v nadaljevanju. Čestitam svojim fantom za odlično predstavo in s podobnimi igrami se bomo zagotovo borili za visoka mesta v državnem prvenstvu,« je bil po tekmi zadovoljen trener Ribnice Robert Beguš. Gostje so v 1. polčasu povsem nadigrali Ormožane, ki so odigrali zelo slabo v obrambi. Zaradi bolezni je v vrstah Jeruzalema manjkal Jaša Rajšp. Že po desetih minutah igre so gostitelji ostali še brez enega pomembnega člena v obrambi - gleženj si je ob trku z Janezom Sku-škom poškodoval Dominik Ozmec. Tako je ormoška obramba ostala brez dveh pomembnih mož, kar se je zelo poznalo, saj je četa trenerja Saša Prapotnika v 1. polčasu prejela kar 21 zadetkov. Obenem domačinom nikakor ni stekla igra v napadu in Ribnica si je že do odmora priigrala kar deset golov prednosti. Junak 1. polčasa in tekme je v vrstah Ribniča-nov bil Patrik Leban, ki je do odmora dosegel kar osem zadetkov. Obenem je ribniški organizator odlično razigral preostali del svoje ekipe, ki je na Hardeku pred okrog 400 gledalci kar letela po igrišču. Domačinom nista pomagali 1. NLB Leasing liga REZULTATI 6. KROGA: Drava Ptuj - Dobova 27:31 (16:20), Jeruzalem Ormož - Riko Ribnica 22:31 (11:21), Koper 2013 - Trimo Trebnje 39:34 (17:17), Maribor Branik - Krka 25:28 (10:13), Slovenj Gradec 2011 -Urbanscape Loka 27:31 (13:13), Dol TKI Hrastnik - Istrabenz Plini Izola 25:22 (11:12). 1. RIKO RIBNICA 6 6 0 0 12 2. KOPER 2013 6 5 0 1 10 3. URBANSCAPE LOKA 6 4 1 1 9 4. KRKA 6 4 0 2 8 5. JERUZALEM ORMOŽ 6 3 1 2 7 6. TRIMO TREBNJE 6 3 0 3 6 7. DOBOVA 6 3 0 3 6 8. MARIBOR BRANIK 6 3 0 3 6 9. DOL TKI HRASTNIK 6 2 0 4 4 10. DRAVA PTUJ 6 1 1 4 3 11. SLOVENJ GRADEC 6 0 1 5 1 12. ISTRABENZ IZOLA 6 0 0 6 0 niti minuti odmora v 8. in 19. minuti. Uvodne minute 2. polčasa so pripadle Jeruzalemu in v 37. minuti je bil izid na semaforju 16:22. Na Harde-ku je zatlelo upanje na veliki preobrat, a so gostje uspeli zaustaviti nalet domačinov in so tekmo mirno pripeljali do nove zmage: »Igra nam nikakor ni stekla. V obrambi smo odigrali daleč najslabše v letošnji sezoni, tekmeci so jo prebijali kar skozi sredino. Poskušali smo tudi s tesnim pokrivanjem Lebana, a so nam nato probleme delali drugi igralci. Vse naše napake v napadu so Ribničani kaznovali z lahkimi goli iz protinapadov. Čestitke gostom za zasluženo zmago,« je po tekmi povedal kadetski reprezentant Slovenije Tilen Kosi, tokrat strelec le enega zadetka. Ekipa Jeruzalema še kako pogreša svojega prvega organizatorja igre Bojana Čudiča, ki od zdravnikov še ni dobil zelene luči za igranje. Po besedah ormoškega kapetana lahko njegovo vrnitev na rokometna igrišča pričakujemo šele novembra. Kljub porazu v trdnjavi Har-dek med ljubitelji rokometa ni bilo čutiti razočaranja. Domačini so se borili po svojih najboljših močeh, gostje pa so unovčili svojo kakovost. Pred Jeruzalemom sta zdaj dve gostovanji. V soboto, 15. oktobra, ob 19.00 Ormožani gostujejo pri zmeraj neugodni in čvrsti Dobovi. UK Rokomet • Prijateljska tekma AKLIMAT PTUJ - ZRINSKI ČAKOVEC 36:31 (18:13) _ ŽRK AKLIMAT PTUJ: Pušnik, Mateša 8, Kreft 2, Selinšek 8, Širec, Kolednik 1, Borovčak 4, Grabrovec, Korotaj 7, Majcen 2, Gomilšek 4. Trener: Nikola Bistrovic. Ptujske rokometašice so petek izkoristile za pripravljalno srečanje s hrvaškim prvoligašem iz Čakovca. Prvenstveni premor varovank Nikole Bistrovica bo namreč kar dolg, saj je bila v tem tednu aktivna reprezentanca, ki je dve srečanji s Češko odigrala prav na Ptuju, nato pa bodo »aklimatke« proste še v prvenstvu. Tako bodo svoje naslednje ligaško srečanje odigrale šele 22. oktobra, ko bodo v Ljudskem vrtu gostile ekipo Velenja. Domačinke so nastopile v skoraj popolni zasedbi, manjkala je le obolela vratarka Križančeva. Tekmo so odigrale v solidnem tempu, že takoj na začetku povedle, nato pa razliko držale praktično vse do konca. S svoja značilno globoko obrambo so dobro zaustavile najnevarnejše igralke hrvaške ekipe, same pa v napadu pridno polnile njihovo mrežo. Tu je bil v ospredju spet »trikotnik« Mateša-Korotaj-Selinšek, ki je skupaj zabil kar 23 golov. V drugem polčasu so domačinke s pametno igro držale razliko, priložnost pa so dobile tudi mlajše igralke, ki so jo dobro izkoristile. Ptujčanke so glede na prejšnje preizkušnje zmanjšale število tehničnih napak, kar je dober obet pred nadaljevanjem prvenstvenih obračunov. tp Rokomet • 1. B SRL (m), 4. krog Nov visok domač poraz Preimenovanje ali združitev bank V bližnji preteklosti smo bili na bančnem trgu priča kar nekaj spremembam. Potem ko se je Banka Celje pripojila k Abanki, se je še Poštna banka pridružila NKBM. Dve banki sta se preimenovali, Hypo Alpe Adria se zdaj imenuje Addiko bank, Raiffeisen banka pa KBS banka. Tri manjše banke so zaprle vrata. Pričakuje se, da se bo v prihodnjih letih število bank še zmanjšalo. Če ste komitent pripojene ali preimenovane banke, se lahko zgodi, da bo banka spremenila svojo paleto pro- duktov, na primer varčevanj, kreditov ali bančnih računov. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) zato priporoča, da vsekakor velja biti pozoren na morebitne spremembe njihovih lastnosti, kot so način obrestovanja, pravila poslovanja s karticami ali s spletno banko in zaračunavanje nakazil in jih preveriti pred sklenitvijo nove pogodbe. Kaj pa obstoječe pogodbe? »Spremembe pa ne vplivajo na vaše obstoječe pogodbene pravice in obveznosti. »Vsem potrošnikom (ne le tistim, ki so zaradi premikov na kapitalskem trgu postali komitenti »nove« banke) priporočamo, naj spremljajo spremembe v ponudbi bančnih produktov, ki jih uporabljajo. Tako se boste izognili morebitnim neprijetnim presenečenjem. O spremembah pogojev poslovanja s svojo banko se boste najenostavneje seznanili iz obvestil v bančnih izpiskih. Banka vas mora obvestiti o spremembah dva meseca vnaprej,« so zapisali na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije. Zaradi združitve ali pripojitve banke se sicer v pogodbi zamenja pogodbena stranka, vendar pa mora nova pogodbena stranka prevzeti iste obveznosti oz. ima iste pravice. Temeljno pravilo je, da se lahko že sklenjena pogodba spremeni le pod pogoji in na način, ki je določen v pogodbi. Drugačne spremembe pa so dopustne le, če se potrošnik z njimi strinja,« so zapisali na spletni strani ZPS. Kaj torej banka sme spremeniti v pogodbah, ki jih imate sklenjene z njo? Banka pogodbe ne more predčasno prekiniti, če takšna možnost ni v njej tudi zapisana. Lahko vam sicer predlaga spremembo pogodbenih določil ali pa sklenitev druge pogodbe, vendar imate pravico tak predlog zavrniti, če po vaši oceni za vas ni koristen in bi radi vztrajali pri obstoječi pogodbi. V kreditni pogodbi ostajajo vaše obveznosti in pravice enake. Spremembe so mogoče le tam, kjer jih pogodba dopušča. Tako se sme na primer obrestna mera praviloma spremeniti le, če se spremeni euribor, referenčna obrestna mera. Podobno velja za depozite in za obročna varčevanja, ki jih je mogoče vnaprej prekiniti le v redkih in natančno določenih primerih. Spremembe pogojev poslovanja z bančnim računom Malo drugače je pri kratkoročnih pogodbah ali tistih za nedoločen čas, kot so na primer pogodbe za vodenje bančnega računa in za uporabo bančnih kartic. Pri bančnem računu lahko banka kadar koli spremeni pogoje poslovanja, tudi višino nadomestila, ki ga zaračunava, vendar pa vas mora o takšni spremembi obvestiti dva meseca, preden začne veljati, običajno na bančnem izpisku in na V ~ ^ N X svojem spletnem mestu. Šteje se, da se s spremembo strinjate, če banki pred dnevom veljavnosti spremenjenih pogojev ne sporočite svojega odstopa od pogodbe. Tak odstop mora biti brezplačen. Podobno velja tudi za bančne pakete, s katerimi kupite določen nabor storitev. Banka lahko spreminja njihovo ceno, dodaja in odvzema produkte, po določenem času lahko paket tudi ukine, vi pa se morate odločiti, s kakšnim računom ali paketom boste poslovali naprej. Če vam banka sporoči, da bodo začele določenega dne veljati spremembe splošnih pogojev, svetujemo, da jih natančno pregledate in se odločite, ali ste pod novimi pogoji še pripravljeni uporabljati svoj račun ali kartico. Če vam nova rešitev ne ustreza, se morate pozanimati, kakšne so alternativne možnosti, in sicer tako v ponudbi vaše kot tudi drugih bank. Kolofon Priloga Stotin 11. oktober 2016 Urednik priloge Jože Mohorič Teksti Jože Mohorič, Natalija Škrlec, Mojca Vtič, in mag. Karmen Darvaš Šega (Finančna hiša d. o. o.). Fotografije Črtomir Goznik Lektoriranje Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje Daniel Rižner I I 14 ^^TOTNfiiliiBitiilgir Štajerskega tednika Novosti dodatnega pokojninskega zavarovanja v letu 2016 Leto 2016 je prineslo v začetku kar nekaj sprememb izvajalcem dodatnega pokojninskega zavarovanja, nekaj mesecev kasneje pa tudi zavarovancem, ki vplačujejo premije za dodatno pokojninsko zavarovanje sami ali zanje to počne delodajalec. Od leta 2001 je v Sloveniji sistemsko urejeno dodatno pokojninsko zavarovanje z namenom varčevanja v dobi zaposlitve za dodatek k pokojnini v obliki dodatne pokojninske rente. Konec leta 2015 so zavarovanci zbrali na osebnih računih skoraj 2 milijardi evrov sredstev, v zavarovanje pa je bilo vključenih nekaj manj kot 500.000 zaposlenih. Primerjava števila zavarovancev in zbranih sredstev v mio € po letih 600.000 S 500.000 > 400.000 300.000 o 200.000 > S 100.000 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Naslov osi 2500 -C 2000 ž 0 1500 ^ 1000 ~ "C 01 t/i 0 J N 500 I Število zavarovancev ob koncu leta ■Zbrana sredstva ob koncu leta v mio evrih delnice 80% depoziti 10% obveznice 40% drugo ^^^^^ 2% delnice 50% depoziti 5% Preglednica 1: Primerjava števila zavarovancev in zbranih sredstev na osebnih računih zavarovancev v mio evrih po letih Spremembe v letu 2016 - skladi življenjskega cikla Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je začel veljati 1. 1. 2013, je vsem izvajalcem določil uskladitev poslovanja do konca leta 2015. Skoraj vsi izvajalci so v letu 2016 zavarovancem ponudili možnost vključitve v skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla posameznika, le redki izvajalci omogočajo vključitev po starem, to je v skladu z naložbeno politiko zagotavljanja zajamčene donosnosti na čisto vplačilo. Do vključno leta 2015 smo imeli vsi, ki varčujemo za dodatno pokojnino, možnost varčevanja le v skladu, ki zagotavlja zajamčeno donosnost in jo predpisuje Ministrstvo za finance. Od leta 2016 pa lahko posameznik izbira sklad, v katerem želi varčevati, in sicer v skladu s svojo starostjo. V teoriji predstavljajo skladi življenjskega cikla avtomatsko prilagajanje sredstev, ki jih ima posameznik na svojem računu, od večje tveganosti (kar predstavljajo naložbe v npr. delnice) do manjše tveganosti (kar predstavljajo naložbe npr. v obveznice in depozite), ko se posameznik bliža upokojitvi. Moja naložba ponuja posameznikom, ki so stari do 45 let, varčevanje v delniškem ali dinamičnem skladu, ki večji del sredstev nalaga v lastniške vrednostne papirje (delnice), ki po teoriji prinašajo višje donose in hkrati predstavljajo večje tveganje. Delnice predstavljajo lastniški vrednostni papir, torej je investitor lastnik oziroma delničar podjetja. Zavarovanci, stari do 45 let, imajo možnost izbire varčevanja ali v delniškem ali mešanem ali obveznice 5% drugo 5% nepremičnine 3% Slika 2: Ciljna struktura naložb mešanega sklada pri Moji naložbi Posamezniki, stari nad 55 let, varčujejo le v zajamčenem skladu, ki večino naložb usmerja v dolžniške vrednostne papirje, ki so po teoriji manj tvegani, vendar dosegajo tudi manjše donosnosti. Posamezniki, ki varčujejo za dodatno pokojnino, so od leta 2001 vključeni v zajamčeni sklad, ki zagotavlja zajamčeno donosnost. Vanj se od leta 2016 dalje lahko vključijo tudi posamezniki, ki so začeli varčevati in ne želijo prevzemati večjih tveganj, vendar morajo za varčevanje v zajamčenem skladu izpolniti izjavo. obveznice 70% delnice 10% nepremičnine 5% depoziti 10% drugo 5% Slika 3: Ciljna struktura naložb zajamčenega sklada pri Moji naložbi Zavarovanje za dodatno pokojnino bo po letu 2016 še privlačnejše, saj bo poleg davčne olajšave, ki jo zavarovanje nudi, uvedba življenjskih ciklov popestrila izbiro skladov in omogočila posameznikom izbiro. Izkoristite davčno olajšavo Že od leta 2001 dalje ponuja dodatno pokojninsko zavarovanje posameznikom davčno olajšavo pri izračunu dohodnine. Do konca leta 2016 je treba izvršiti nakazilo premije, ki lahko znaša naj- Slika 1: Ciljna struktura naložb delniškega sklada pri Moji naložbi zajamčenem skladu. Ob vključitvi (od leta 2016 dalje) so avtomatsko uvrščeni v delniški sklad, z izjavo pa lahko sklad tudi enkrat letno zamenjajo. Posameznikom med starostjo npr. 45 do 55 izvajalci omogočamo varčevanje v mešanem ali uravnoteženem skladu, ki približno polovico sredstev nalaga v lastniške vrednostne papirje, polovico sredstev pa v dolžniške vrednostne papirje (npr. obveznice) ali depozite. V skladu s teorijo so obveznice manj tvegan vrednosti papir, saj predstavljajo dolžniški vrednosti papir, kjer posameznik z nakupom obveznice »posodi« sredstva izdajatelju obveznice, le-ta pa mu skozi določeno časovno obdobje izplačuje obresti ter običajno ob zapadlosti tudi glavnico. Zavarovanci, stari med 45 in 55 let, lahko varčujejo v mešanem ali zajamčenem skladu. Ob vključitvi (od leta 2016 dalje) so avtomatsko uvrščeni v uravnoteženi sklad, z izjavo pa lahko izberejo varčevanje v zajamčenem skladu. Bruto plača Plačilo Vračilo olajšave Mesečna premija (5,844 % bruto plače) Letna premija Dohodninski razred Znižanje dohodnine za del premije 1 2 = 1 x 5,844 % 3 = 2 x 12 mes. 4 5 = 3 x 4 800 € 47 € 561 € 16 % ¡0 € 1.000 € 58 € 701 € 16 % 112 € 1.250 € 73 € 877 € 27 % 237 € 1.500 € 88 € 1.052 € 27 % 284 € 1.800 € 105 € 1.262 € 27 % 341 € 2.000 € 117 € 1.403 € 27 % 379 € 2.550 € 149 € 1.788 € 41 % 733 € 4.100 € 235 € 2.819 € 41 % 56 € Preglednica 2: Izračun vračila dela premije iz naslova olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje pri dohodnini več 5,844 % posameznikove bruto plače in ne več kot 2.819,09 evrov v celem letu. Posameznik, ki sklene individualno zavarovanje in izvrši nakazilo sredstev do vključno 31. 12. 2016, pridobi davčno olajšavo za dodatno pokojninsko zavarovanje pri dohodnini. Višina olajšave je odvisna od vplačila in dohodninskega razreda (in znaša ali 16 % ali 27 % ali 41 % ali 50 %). Če plačamo 1.000 € premije in smo v 41 % dohodninskem razredu, imamo na svojem osebnem računu 1.000 € vplačane premije, pri informativnem izračunu dohodnine pa dobimo vračilo (ali plačamo manj dohodnine) dohodnine v višini 410 € iz naslova dodatnega pokojninskega zavarovanja. Če pa smo v 27 % dohodninskem razredu, dobimo vrnjeno 270 € iz naslova davčne olajšave pri dohodnini zaradi plačila premije. Izkoristite davčno olajšavo in vplačajte premijo danes za vašo varnejšo starost jutri. mag. Mojca Gornjak www.moja-nalozba.si info@moja-nalozba.si 080 29 29 STOTIN, oglasna prijuynjinknindnk^^^ 15 Predplačniška kartica -ko porabim le toliko, kolikor imam Poznamo debetne kartice, kartice z odložnim plačilom, posojilne kartice in tudi pred-plačniške kartice. Slednje so vse pogostejši del bančne ponudbe, za večino potrošnikov pa so še novost. Morda najprej o razliki med karticami. Pri plačilu z debe-tno kartico takoj obremenimo tudi osebni račun za razliko od plačila s kartico z odložnim plačilom, ko je plačilo porabe enkrat mesečno. Banka NLB ponuja tudi posojilno kartico, ki omogoča enkrat mesečno odplačilo določenega odstotka od porabe, na primer 10, 20 ali 33 % plačila porabe, seveda pa mora imetnik kartice za porabljena sredstva plačati obresti. In kaj je predplačniška kartica? S to kartico ne morete porabiti več denarja, kot ste ga nanjo naložili. Za razliko od plačilne namreč ni vezana na vaš bančni račun. Preden jo lahko uporabite, morate nanjo (za razliko od kreditne kartice) najprej naložiti denar. Ko ste sredstva na kartici porabili, z njo ne morete več kupovati, dokler je ponovno ne napolnite. Predplačniške kartice vam ni treba poiskati v svoji banki, ampak lahko razmislite tudi o drugih ponudbah. Pred-plačniške kartice Mastercard ali Visa ponujajo Banka Koper, Gorenjska in Hypo banka ter NKBM. Lahko pa jih dobite tudi v nekaterih podjetjih, na primer Paysafecard in Smartpaycard. Predplačniške kartice so na prvi pogled občutno cenejše od kartic z odloženim plačilom, pri katerih je povprečna letna članarina skoraj 20 evrov. Za predplačniško kartico, ki velja več let, običajno ne bomo odšteli več kot deset evrov. Vendar pa lahko nekateri drugi stroški, ki jih zaračuna izdajatelj kartice, uporabo občutno podražijo. Pri NLB mora oseba, ki bi želela imeti predplačniško kartico, poravnati enkratno nadomestilo ob nakupu paketa s predplačniško kartico, ki znaša 10 evrov (oziroma 15 evrov za kartico z nalepko NFC) »Zaračunavamo tudi mesečno uporabnino kartice, njeno polnjenje in dvige na bankomatu,« so povedali na NLB. Mesečna uporaba kartice znaša pol evra, polnjenje kartice (z UPN-nalogom) pa stane 0,75 evra. Predplačniške kartice ponujajo tudi v NKBM. Poleg fizične je pri tej banki predplačniška visa na voljo tudi v virtualni različici, ki je uporabna samo za nakupe prek spleta in telefona. Strošek izdaje predplačniške vise je 10 evrov, predplačniške virtualne vise pet evrov. Za nakupovanje oz. plačila ni nadomestila. Za dvige na bančnih bankomatih NKBM provizije ni, na banko- matih drugih bank v Sloveniji pa ta znaša 0,48 evra. Na Zvezi potrošnikov Slovenije o tovrstnih karticah menijo, da je njihov nakup lahko smiselna in ugodna odločitev, vendar pa se pred tem pozanimajte, kako boste lahko z njo kupovali in jo po potrebi spet napolnili. »Svetujemo, da se vnaprej pozanimate tudi o času, ki je potreben za to, da boste na kartico naka- zani denar lahko uporabljali, saj so ti roki odvisni od načina nakazovanja. In enako kot to velja za vse kartice, ne pozabite preveriti tudi, kakšne so omejitve, ki jih ponudniki določijo za posamezne transakcije: kolikšen je lahko dnevni promet, kako je s polnjenjem kartice in dvigi gotovine ter kakšno je minimalno in maksimalno dovoljeno stanje na kartici.« C Oijajna - - Piložnost \l Paket NLB Poslovni Start za samo 1 EUR/mesec. Ob prvih korakih po odprtju svojega d.o.o. ali s.p. potrebujete prave rešitve, da vam olajšajo vstop v podjetniški svet. Za vas imamo paket Poslovni Start, ki združuje osnovne bančne storitve za vsakodnevno poslovanje. Obiščite nas v kateri koli NLB Poslovalnici, spoznajte prednosti paketa in plačujte samo 1 evro na mesec*. *Ponudba velja za novoustanovljena podjetja, podjetnike in zasebnike iz segmenta malih podjetij (mikro in majhne družbe), ki na trgu poslujejo manj kot eno leto. Paket je omejen na obdobje 18 mesecev od odprtja NLB Poslovnega računa. ^NLB Promocijsko sporočilo PLAČE IN DELOVNA RAZMERJA V JAVNEM IN ZASEBNEM SEKTORJU IDEALIS - Inštitut za plače in delovna razmerja deluje kot zasebni zavod na področju plač in delovnih razmerij za javni sektor in zasebni sektor. www.nlb.si/poslovni-start 01 477 20 00 Inštitut vodi nekdanja inšpektorica za plače in sistem javnih uslužbencev mag. Edita Dobaj, ki je pri projektu plačnega sistema javnega sektorja sodelovala od samega začetka. Bogate delovne izkušnje je pridobila tudi v zasebnem sektorju ter gospodarstvu, ekipa njenih sodelavcev na inštitutu pa je sestavljena iz izvrstnih poznavalcev kadrovskega in finančnega področja javnega ter zasebnega sektorja. JAVNI SEKTOR Dejstvo je, da se zakonodaja na področju plač in delovnih razmerij za javni sektor spreminja ter dopolnjuje, zato jo na zavodu IDEALIS budno spremljajo, da lahko strankam javnega sektorja, ne glede na dejavnost, strokovno in hitro pomagajo. Na inštitutu posebno pozornost namenjajo prevedbi delovnih mest ter prehodu na nov plačni sistem, pri čemer opravijo celovit pregled prehoda na nov plač-ni sistem in ponudijo tudi sprejemljive rešitve, če so te potrebne. Prav tako vam lahko na inštitutu izdelajo predlog normativnega dela pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in pomagajo pri izvedbi celovite reorganizacije, kar vključuje tudi izdelavo ustreznih pogodb o zaposlitvi oziroma aneksov k pogodbam o zaposlitvi. Poleg naštetega inštitut ponuja še naslednje celovite storitve: • pregled ocenjevanja in napredovanja javnih uslužbencev, • pregled ustreznosti in pravočasnosti poročanja v informacijski sistem za posredovanje in analizo podatkov o plačah v javnem sektorju (ISPAP) Agenciji Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve, • kontrola zanesljivosti in pravilnosti programov za obračun plač v javnem sektorju, • izdelava mnenj s področja plač in delovnih razmerij, • celovita pomoč na področju plač in delovnih razmerij v primeru inšpekcijskega nadzora, nadzora 0 Inštitut za plače In delovna razmerja Dlmlčeva ulica 14, 1000 Ljubljana Tel.: 041 313 317 E-pošta: info@idealis.si Računskega sodišča Republike Slovenije ali druge tovrstne revizije, • izobraževanja in usposabljanja s področja plačne-ga sistema in delovnih razmerij, • priprava javnih natečajev in javnih objav za prosta delovna mesta, • sodelovanje in pomoč pri izvedbi postopka izbire kandidata za prosto delovno mesto, • priprava osnutkov odlokov, statutov in drugih aktov za vse proračunske uporabnike. ZASEBNI SEKTOR Poleg javnega sektorja so zaposleni na inštitutu usposobljeni za svetovanje na področju delovno pravne zakonodaje v zasebnem sektorju in imajo tudi na tem področju številne izkušnje v različnih dejavnostih, kot na primer kovinski, lesni, gradbeni, komunalni in drugih. IDEALIS - Inštitut za plače in delovna razmerja ima svoje prostore na Dimičevi ulici 14 v Ljubljani, kjer lahko brezplačno parkirate ali pa se za poslovno srečanje dogovorite na sedežu vaše organizacije. Sodelavci inštituta so vam na voljo za vsa vprašanja, prav tako pa so njihove storitve cenovno zelo ugodne in sprejemljive ter prilagodljive. Če potrebujete pomoč na področju plač in delovnih razmerij v vaši organizaciji, vas vabimo, da pokličete na telefonsko številko 041 313 3 1 7 in se osebno dogovorite za poslovno srečanje s predstavniki inštituta IDEALIS ali pa jim pišite na elektronski naslov info@idealis.si. Prepričani smo, da je izbira inštituta IDEALIS za pomoč na področju plač in delovnih razmerij dobra izbira, kar ne nazadnje dokazuje tudi zadovoljstvo zaposlenih v organizacijah, s katerimi je inštitut že sodeloval. Prijazno vabljeni! 16 ^JJpTINfiSlilia prilog^ Štajerskega tednika CZ) G Prvič po letu 2008 ■ mm 1# ■ w ■ javnofinančni presežek Slovenija je v letošnjem drugem četrtletju prvič po letu 2008 ustvarila javnofinanč-ni presežek. Bilo ga je za 52 milijonov evrov oz. 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Izboljšalo se je tudi stanje dolga države, ta je bil z 32,314 milijarde evrov oz. 82,3 odstotka BDP za 1,2 odstotne točke nižji kot konec marca. »Na prvi javnofinančni presežek po finančni in gospodarski krizi so vplivali tako višji prihodki kot nižji odhodki. Prihodki so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 3,2 odstotka, odhodki pa zmanjšali za 3,7 odstotka,« je na novinarski konferenci državnega statističnega urada povedala Nina Stražišar iz oddelka za nacionalne račune. V drugem četrtletju so se sicer tako kot že v prvem četrtletju zmanjšali prihodki od investicijskih podpor, predvsem sredstva EU, a so se iz naslova davkov in prispevkov povečali za 5,7 odstotka. »To kaže na okrevanje slovenskega gospodarstva,« je povedala Stra-žišarjeva. Zmanjšanje investicijskih podpor iz naslova EU za 95 odstotkov glede na drugo četrtletje lani je po njenih besedah pričakovano, saj je posledica prehoda na novo finančno perspektivo EU. Po napovedih vlade se bodo ta sredstva začela črpati leta 2017. Država je tudi v drugem četrtletju nadaljevala z zmanjševanjem izdatkov. Najbolj so se zmanjšali kapitalski trans-ferji (za 66,4 odstotka) in investicije (za 48,9 odstotka), pri slednjih je poglavitni vzrok v zaključku stare in prehodu na novo finančno perspektivo EU. Rast izdatkov države za obresti se še naprej umirja. V drugem četrtletju 2016 so ti izdatki znašali 294 milijonov evrov, kar je 3,8 odstotka več kot v istem obdobju leta 2015. Povečana sredstva države za zaposlene »So se pa med aprilom in junijem že tretje četrtletje zapored povečala sredstva države za zaposlene, tokrat za 6,7 odstotka. To je predvsem posledica sproščanja varčevalnih ukrepov,« je pojasnila Stražišarjeva. V celem letu bodo slovenske javne finance po napovedih finančnega ministrstva še vedno beležile primanjkljaj. Bilo naj bi ga za 878 milijonov evrov oz. 2,2 odstotka BDP, torej 0,7 odstotne točke BDP manj kot konec leta 2015. Primanjkljaj države v letu 2015 je po redni letni reviziji zmanjšan za 13 milijonov evrov na 1,118 milijarde evrov, v deležu BDP pa ostaja pri 2,9 odstotka BDP. Revizija za leto 2014 pa je primanjkljaj povečala za 29 milijonov evrov na 1,884 milijarde evrov (pet odstotkov BDP). Na končno oceno primanjkljaja za leti 2014 in 2015 bo treba počakati na potrditev podatkov evropskega statističnega urada Eurostat. Konec lanskega leta je bil dolg države pri 32,071 milijarde evrov oz. 83,1 odstotka BDP, konec letošnjega drugega četrtletja pa pri 32,314 milijarde evrov oz. 82,3 odstotka BDP. Do konca leta se bo po napovedih finančnega ministrstva zmanjšal na 32,068 milijarde evrov (80,2 odstotka BDP), to pa po besedah Stražišarje-ve pomeni, da ga bo treba v tretjem in četrtem četrtletju zmanjšati za po približno 240 milijonov evrov. Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza Maistrova 5, 2000 Maribor Tel.: 02/234 11 11, 051/356 560 info@azm-iu.si, www.azm-iu.si ■ ■ v ■ v ■ ■ ■ ■ Učimo se vse življenje Že od nekdaj veljajo reki, kot sta »Znanje je naše največje bogastvo, ki nam ga nihče ne more ukrasti«, »Kar se Janezek nauči, to Janez zna«. In v času, ko je pretok informacij vedno hitrejši, zahteve Promocijsko sporočilo Novo na nepremičninskem trgu -naselje Vita Hoče MarkoMark - Nival jeseni 2016 začenja izgradnjo stanovanjskega naselja v Hočah pod komercialnim imenom Vita Hoče. Naselje je umeščeno na travnik med vrtcem oz. šolo in že obstoječim naseljem Male Hoče. Trenutno je izdaja gradbenega dovoljenja v zaključni fazi. Takojpo pridobitvi gradbenega dovoljenja se bo začela gradnja in prodaja stanovanjskih ter poslovnih enot. Gradnja naselja je predvidena v več fazah. Zaključek objektov iz prve faze je načrtovan jeseni 2017. Gradnja bo obsegala dva večstano-vanjska bloka (vsak z enajstimi stanovanji in enim poslovnim prostorom), dva dvojčka, dva trojčka in tri samostojne hiše. Vsi objekti so zasnovani po načelih energetsko varčnih zgradb z odlično izolacijo, učinkovitimi in varčnimi napravami ogrevanja (toplotne črpalke, talno gretje) ter hlajenja. Arhitekturo naselja in samih objektov je izdelal Arhiplan, biro za projektiranje, d. o. o., iz Maribora. Arhitekturno so objekti zasnovani kot sodobni, z rav- nimiistrehamiiinimodernimivi-dezomi fasadi vi kombinacijii zi lesenimii fasadami.i Tlorisii posameznih stanovanjskih enot so skrbno načrtovani in prilagojeni različnim potrebam in zahtevamipotencialnihikupcev.i Kupcem bodo na voljo različni paketi finalnih obdelav v sta-novanjskihi enotah,i predvsemi pai možnosti izbirei keramike,i parketa,inotranjihivrat,ivihišahi dodatnoi tudii izbirai stavbnegai pohištvaiiniinteligenčnihiinšta-lacijiteridrugega. Zaiprijetnoibivanjeinaiprostemi boi temui primernoi urejenoi okolje oz. zunanja ureditev. Investitor bo za potrebe novega naselja ustrezno uredil vso komunalno infrastrukturo. Izgradnja naselja Vita Hoče bo za krajin občino Hoče velika pridobitev,isajiboiskupnostibo-gatejšaizainovoisodobnoinase-ljeiininoveiprebivalce. Dodatne informacije v zvezi z gradnjo dobite na: markomark@nival-group.com ali GSM: 031 839 042 fJ na trgu pa se spreminjajo iz dneva v dan, je izobraževanje in pridobivanje novih znanj ključnega pomena. Zato je pomembno, da se nikoli ne prenehamo učiti, saj kakršnokoli znanje, izobrazba, tečaj, veščina ali spretnost posamezniku dajo dodatno vrednost. Tako nenehno odkrivamo nove informacije, bodisi zato, ker nas neka tema zanima, bodisi zato, ker to od nas zahtevajo razmere na delovnem mestu. Izobraževanje je pomembno tudi za našo vsakdanjo splošno razgledanost in notranjo rast. Učenje ohranja našo funkcionalno sposobnost opravljanja vsakodnevnih opravil, znanje pa predstavlja ključni dejavnik razvoja delovne kariere vsakega posameznika. Prepričanje, da se izobraževanje konča z zaključkom šole in pridobitvijo formalne izobrazbe, je že dolgo zastarelo in preživeto. Vsekakor je formalna izobrazba, s katero pridobimo nek naziv, nujna, a izobraževati se je treba vse življenje. Poleg formalnega izobraževanja so na voljo še razni tečaji, seminarji in delavnice, preko katerih pridobimo nova znanja, sposobnosti in veščine. Več tega pridobimo, večja je naša vrednost na trgu dela, bolj varna pa bo tudi naša delovna prihodnost, saj več znanja pomeni tudi več možnosti za napredovanje. Kako pomembno je izobraževanje, vedno bolj poudarjajo in priznavajo tudi vsa uspešna podjetja, ki sama vložijo veliko sredstev in energije v izobraževanje in usposabljanje svojih zaposlenih. Prav tako je treba certifikate, ki izkazujejo naše znanje na določenem področju, nenehno osveževati. 1? STOTIN, oglasna pn^jga^jajgrjkjga^fd 1 FURS bo iz tujine prejela podatke o finančnih računih »Zavezancem, ki doslej Finančni upravi RS še niso sporočili odprtega plačilnega računa v tujini, svetujemo, da to storijo čim prej. Če bodo to storili sami, še preden bo do podatka o njihovem računu v tujini prišel davčni organ, se bodo lahko izognili kazni,« sporočajo iz Finančne uprave Republike Slovenije (FURS). Podatke o finančnih računih bank in hranilnic, kot so plačilni računi (TRR), depozitni računi, skrbniški računi itd. (v nadaljevanju: finančni računi), ki jih imajo naši rezidenti odprte v tujini, bo Finančna uprava RS na podlagi avtomatične izmenjave informacij začela od večine držav, ki so pristopile k izmenjavi podatkov, prejemati prihodnje leto. Od prihodnjega leta dalje bo Finančna uprava RS na podlagi avtomatične izmenjave informacij prejela podatke o finančnih računih, ki jih imajo rezidenti RS odprte v tujini. To pomeni, da bo prejela podatke o vseh finančnih računih (vključno s podatkom o stanju ■ <-potrtftk> i Dil I um >' v l i., poob . i 'i 1 " t z-pranohitnja pooblasula) : 20. .'Računi v tujini n Številka (vaČnJHuri IBAN. is banka uooiablla IBAN) Naziv banke ali hranilnice (H L .* OZ. iiJC! krnil! bflnfcft} Ime državo t 1 1 Datum (T-odprVrt raCuíM 2-sjiprtjd rB&nal I I ále vilka 20.2.1 iï '■'< ■ ■ J Naziv bnnfcu ,ili hram I m <• I I» 5WFT oí BC tu-** I ime dri ¡Ive Daiun 11 * I »*. ; o im Obrazci za prijavo Podatke o računih v tujini je moč Finančni upravi Republike Slovenije prijaviti - to lahko storite sami, ali se obrnite na vaš računovodski servis - na obrazcih DR-02 (Prijava za vpis fizične osebe v davčni register - izpolni se rubrika 10), DR-03 (Prijava za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register - izpolni se rubrika 20) in DR-04 (Prijava za vpis pravne osebe v davčni register - izpolni se rubrika 22). na računu ali vrednostjo računa), ki jih imajo rezidenti RS odprte v tujini. V primeru kateregakoli depozitnega računa (poslovni, čekovni, varčevalni Zavarovalnica Maribor TILIA VELEBIT ZIVOTNO OSIGURANJE d.d. VELEBIT OSIGURANJE d.d. ODSLEJ SKUPAJ, POD ENIM IMENOM. s SAVA ZAVAROVALNICA www.zav-sava.si RAČUNOVODSKI SERVIS C & H D.O.O. POT V TOPLICE 9 2251 PTUJ TEL.:02/788 5710 e-mail: ch-racunovodstvo@siol.net www.chdoo.si 23 LET USPEŠNOSTI Vodenje poslovnih kniig za: • samostojne podjetnike • gospodarske družbe • zavode in društva. Pokličite nas in skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev za Vas in vaše podjetje. RAČUNOVODSKI SERVIS PELIKAN RAČUNOVODSTVO PELIKAN d.o.o Njiverce vas 15, 2325 Kidričevo Poslovna enota PTUJ Vodnikova ul. 2, 2250 Ptuj 02/ 776 49 11, 031/ 349 344 pelikan.sp@siol.net * opravljanje računovodskih storitev, sestava končnih poročil, davčno svetovanje za obrtnike, podjetja in društva itd.) bo prejela tudi podatek o skupnem bruto znesku obresti, vplačanih in pripisanih na finančni račun med koledarskim letom. Seznam držav, ki so pristopile k izmenjavi informacij o finančnih računih in časovnica izmenjave je objavljena na strani OECD: http://www.oecd.org/ctp/ exchange-of-tax-information/ mcaa-signatories.pdf. Odprtje računa v tujini je treba prijaviti v 8 dneh Vsak zavezanec, ki ima odprt plačilni račun v tujini, mora tega, v skladu z Zakonom o finančni upravi, v osmih dneh od odprtja prijaviti finančnemu uradu. Seznam finančnih uradov s kontaktnimi podatki je objavljen na spletni strani Finančne uprave. Če tega ne stori, je za fizično osebo zagrožena globa od 200 do 1.200 EUR, za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, od 800 do 10.000 EUR, za pravno osebo pa od 1.200 do 30.000 EUR. To je zgolj glo- ba, ki se nanaša na neprijavljen plačilni račun iz tujine. Če so na podlagi sredstev neprijavljenega plačilnega računa ali preostalih finančnih računov nastale druge davčne nepravilnosti (npr. neprijavljene obresti, ki bi morale biti v Sloveniji prijavljene in obdavčene), so glede tega zagrožene dodatne globe. Odvisno torej od konkretnega primera. Primer: kako bo potekala izmenjava podatkov o finančnih računih z Avstrijo. Avtomatična izmenjava informacij o finančnih računih je opredeljena v Direktivi Sveta 2014/107/ EU, kjer je v 1. točki 2. člena določeno, da začnejo države članice (vključno s Slovenijo) uporabljati določbe direktive od 1. januarja 2016. Zaradi obstoječih strukturnih razlik pa je bilo Avstriji dovoljeno, da lahko začne z uporabo direktive eno leto pozneje kot druge države članice (2. točka 2. člena Direktive 2014/107/EU) in da prvo avtomatično izmenjavo podatkov izvede šele do 30. septembra 2018. Ne glede na navedeno pa se je Avstrija v času sprejemanja direktive zavezala, da ne bo v celoti izkoristila odstopanja in da bo začela s prvo izmenjavo informacij septembra 2017 in to le za nove račune posameznikov in subjektov, odprte v obdobju od 1. oktobra 2016 do 31. decembra 2016. Za druge račune, ki so veljavni in so bili odprti kadarkoli v preteklosti, pa bo poročala od leta 2018 dalje. CZ) C r: 18 —^TlNiiiliauiiiaii Štajerskega tednika CZ) TI isir^ isTr1 Da ne zadolžite še svojega otroka Mag. Karmen Darvaš Šega, www.financnahisa.si Z direktorico FINANČNE HIŠE mag. Karmen Darvaš Šega smo se pogovarjali, na kaj naj bomo pozorni, ko najemamo kredite. Razkrila nam je, kako lahko celo nevede zadolžimo svojega otroka. Z najemom posojil se zadolžimo tudi do 15 let ali več. V tem času pa lahko zbolimo, se hudo poškodujemo ali pa še kaj hujšega se lahko zgodi. Naš dolg pa pade na partnerja in/ali otroke ... Zadnje čase se veliko govori o raznoraznih zavarovanjih za kredite. Kaj bi vi svetovali kreditojemalcem, katero je tisto pravo zavarovanje njihovega kredita? Pri najetju kredita se je treba najprej vprašati, ali bodo lahko svojci odplačali preostanek kredita, če umremo. Ne pozabite na svoje mladoletne otroke, ki z dedovanjem prevzemajo vse naše dolgove. S čim bodo odplačali kredit? Eno takih ugodnih oblik zavarovanj je vsekakor življenjsko zavarovanje kreditojemalca, ki je specialen tip zavarovanja, ki je namenjeno poplačilu preostanka kreditnega dolga banki, če kreditojemalec umre. S sklenitvijo takšnega zavarovanja lahko svoje bližnje zavarujemo pred finančno stisko ali celo izgubo nepremičnine, za katero odplačujemo kredit. Kredite je treba zaščititi v treh primerih: v primeru smrti kreditojemalca, v primeru nastopa invalidnosti in v primeru hudih bolezni, ko pride do izpada oziroma zmanjšanja našega dohodka. Koliko pa bi nas stalo takšno zavarovanje kredita? Za primer lahko vzamemo trideset let starega kreditojemalca, ki je vzel kredit 70.000 EUR za obdobje desetih let. Zavarovanje kredita za primer smrti bi ga stalo stalo od 5 EUR do 6,5 EUR mesečno, odvisno od zavarovalnice, ki bi jo izbral. Vsekakor pa ni vseeno, katero zavarovalnico posameznik izbere in kako se zavaruje, saj če bi se nekdo odločil za najmanj ugodno zavarovalnico, bi ga stalo to zavarovanje v desetih letih 1.104 EUR, Resnično ni vseeno, kje se zavarujete in na kakšen način. Prihranki so lahko veliki; če bi se nekdo odločil za najmanj ugodnega ponudnika, bi ga stalo to zavarovanje v desetih letih 1.104 EUR, lahko pa bi izbral alternativno najugodnejše zavarovanje, kar bi ga stalo kar 695 EUR manj. Naši skrbniki v FINANČNI HIŠI, d. o. o., pomagajo ljudem izbrati najop-timalnejše zavarovanje, zato predlagam, da si za to področje vsak zamisli svojega kakovostnega neodvisnega finančnega svetovalca. Kaj pa, če kreditojemalec postane invalid zaradi nezgode? Dohodki se nam prepolovijo, da pa sploh ne razmišljamo še o invalidski upokojitvi, ki sledi, saj so invalidske pokojnine izredno nizke. Kako naj potem odplačujemo kredit, če ni dohodkov? Kreditojemalec naj se zavaruje tudi za primer invalidnosti. Če nastopi od 50- do 100-odstotna invalidnost, se nam bodo najverjetneje znižali mesečni prilivi oz. mesečni dohodki in bo odplačevanje kredita oteženo. Za take primere se lahko zavarujemo na dva načina: za enkratno izplačilo ob nastopu invalidnosti za višino dolga in za mesečno izplačevanje dohodka od zavarovalnice v obliki mesečne nezgodne rente. Nezgodne rente si lahko uredimo od 300 EUR mesečno vse do 7.500 EUR mesečno s kombinacijo različnih zavarovalnih ponudnikov pri nas. Če je naš dolg do banke ob nastopu invalidnosti 50.000 EUR, lahko z izplačilom zavarovalnine za primer invalidnosti odplačamo obveznost do banke. Lahko pa ob nastopu invalidnosti začnemo prejemati nezgodno mesečno rento, ki nam zviša finančni standard in s pomočjo te mesečne nezgodne rente odplačujemo mesečno obveznost do banke. Nezgodne rente se lahko sklenejo v kombinaciji z nezgodnim zavarovanjem ali življenjskim zavarovanjem. Če znaša mesečna anuiteta 500 EUR, si moramo zagotoviti mesečno nezgodno rento najmanj v tej višini. Priporoča pa se vsaj dvakratnik bančne anuitete, torej v tem primeru vsaj 1.000 EUR nezgodne mesečne rente, ki jo bomo prejemali do konca življenja vsak mesec. Ko vzamemo kredit pri banki, nam na okencu bančniki kar ponujajo razna zavarovanja. Ali so ta zavarovanja tudi primerna za kreditno zaščito kreditojemalca? Banke pri najemu kredita vse pogosteje ponujajo tudi sklenitev življenjskega zavarovanja. Zavarovanje življenja kreditojemalca se največkrat sklepa v kombinaciji s stanovanjskim kreditom. Sklenitev tega zavarovanja je smiselna, ampak pred odločitvijo primerjajte konkurenčne ponudbe, saj so razlike med pogoji življenjskih zavarovanj in višinami premij kar velike. Naj opozorim, da zavarovanje pri nobeni banki ni pogoj za odobritev kredita. Zavarovanja tudi ne sklepajte samo zaradi popusta pri obrestni meri, saj boste za zavarovalno premijo plačali več, kot pa boste prihranili pri obrestih. Medsebojno primerjajte kredite med bankami na tak način, da primerjate efektivno obrestno mero (EOM), kjer so zajeti vsi stroški kredita, razen strošek zavarovanja za smrt, zato premijo življenjskega zavarovanja nujno pri-štejte anuiteti, saj bo za vas predstavljala tudi neke vrste strošek oz. plačilno obveznost in boste le na tak način dobili objektivno primerjavo, ali se vam res splača skleniti zavarovanje zgolj zaradi ponujene nižje obrestne mere. Po navadi se izkaže, da kredit ni nič ugodnejši. Banke običajno sodelujejo le z določeno zavarovalnico in vam omogočajo skleni- tev zavarovanja le pri svojem pogodbenem zavarovalnem partnerju. Življenjskega zavarovanja za smrt ne zamenjajte z zavarovanjem kredita pri zavarovalnici. To zavarovanje varuje samo banko, saj se bo njena terjatev v primeru vaše plačilne nesposobnosti prenesla na zavarovalnico. Zavarovalnica pa bo vložila regresni zahtevek do vas. Veliko bank vam bo poleg zavarovanja kreditojemalca ponujalo še druga naložbena in nezgodna zavarovanja. Kljub obljubljenim ugodnostim pa se najprej prepričajte, ali takšno zavarovanje sploh želite, kaj krije in ali ga ni morda ugodneje skleniti drugje. Kakovost teh zavarovanj je odvisna od mnogih pogojev, zato je tako pomembno, da pogoje preučite ali daste v presojo od banke neodvisnemu svetovalcu. Če drugo ne, boste pridobili vsaj še drugo mnenje, ki bo cenejše kakor pa morda drago zavarovanje, ki bi ga sklenili brez tega mnenja. DOGiPtisk digitisk.netv USIV Na postajo 15, Ptuj 02 780 57 90 Digitalna tiskrna diplomske naloge tisk in vezava KOLEDARJI 2017 ki vam za vsak dan pove posebnost dneva ŠTAMPILJKp»** DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIŠ STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Zlata odličnost FINANČNA HIŠA8 Kreator vaše pokojnine. FINANČNA HIŠA d.O.O. I www.FINANCNAHISA.si Ulica talcev 15 I Maribor I TEL 02 460 44 55 I GSM: 031 691 271 I info@financnahisa.si torek • 25. oktobra 2016 Šport Štajerski 19 Nogomet • 2. SNL, 10. krog Zavrč izpustil zmago, Drava vsaj točko Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Zavrča (na fotografiji je Marko Marcijuš) so v petek remizirali tretjič v sezoni. Zavrč - Ankaran Hrvatini 1:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Marciuš (5.), 1:1 Gajšek (42.). ZAVRČ: Kovačič, Lonzarič, Ptiček, Županič, Zoreč, Ku-kec, Wojciechowski (od 80. A. Krajnc), Zorko, Panikvar, Marciuš (od 68. U. Krajnc), Mo-njac (od 87. Potočnik). Trener: Miran Emeršič. ANKARAN HRVATINI: Bu-žan, Mate, Badžim, Zlatic, Gliha, Komljenovič (od 89. Alessi), Angov, Gajšek, Vodeb, Zemljak, Mihailovič (od 46. Maslič). Trener: Vlado Badžim. Prvo tekmo sezone med Ankaranom in Zavrčem so na Primorskem dobili domačini (3:0), tokrat so se jim Haloža-ni želeli oddolžiti. Delno jim je uspelo, delno pa ne... Trener Vlado Badžim je na Štajersko pripeljal le 14 igralcev, med temi sta bila dva vratarja. »Veliko igralcev nam manjka, težave smo imeli predvsem s sestavo ekipe v zvezni vrsti. A to so naše skrbi, ki niso od včeraj,« je povedal Badžim. Obe ekipi sicer imata v svojih vrstah kopico mladih igralcev, kar je tudi glavna značilnost letošnje 2. lige. Varovanci Mirana Emeršič a so odlično začeli srečanje in pred približno 150 gledalci takoj prevzeli pobudo. S hitrimi kombinacijami so vrstili napade od samega začetka, kar se jim je obrestovalo že v 5. minuti: Monjac je odlično prodrl v kazenski prostor, njegov strel je vratar gostov Bužan le kratko odbil do Mar-cijuša, ki jo je poslal v mrežo - 1:0. V naslednjih minutah bi lahko domačini prednost povišali, a so lepe priložnosti zapravili Marcijuš, Monjac in Zorko - slednji je v 14. minuti zadel celo prečko. Naslednja t. i. 100% priložnost je prišla v 27. minuti, ko je bil Marcijuš sam pred Bužanom, slednji pa je bil zmagovalec tega dvoboja. Marcijuš je po podaji Zorka v 36. minuti lepo streljal, a je bil vratar Ankarana znova na pravem mestu. Na drugi strani so gostje prvič »pogledali proti golu« domačinov šele v 27. minuti, v 42. minuti pa so kljub izrazito podrejenem položaju izenačili. Prosti strel s približno 20 metrov je odlično izvedel Robi Gajšek in neubranljivo zadel preko živega zidu - 1:1. »Redno se nam dogaja, da prejmemo gol tik pred polčasom in potem gremo v slačilnico razočarani. Kljub mojemu spodbujanju se mladi igralci težko zberejo za nadaljevanje in je potem težje,« je pojasnjeval Emeršič. Drugi polčas se je res začel povsem drugače kot prvi: Primorci so bili nevarnejši, žogo so imeli več v svoji posesti. S tem so prišle tudi priložnosti, že v 50. minuti je imel Zemljak 100% priložnost, a je Kovačič njegov strel ubranil. Domači vratar je bil tudi v nadaljevanju izjemno zbran in je »glavni krivec«, da se mreža v nadaljevanju ni zatresla. Dinamična je bila predvsem končnica, ko sta si obe ekipi v odprtem dvoboju priigrali nekaj res lepih priložnosti (za domačine po dvakrat Zorko in Panikvar), a do spremembe izida ni prišlo. Jože Mohorič Brežice Terme Čatež - Drava Ptuj 2:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Drugovič (7.), 1:1 Bašic (32.), 2.1 Drugovič (73.) Triglavu še kranjski derbi Nogometaši Triglava nadaljujejo svojo serijo zmag, tokrat so v mestnem derbiju pred približno 500 gledalci z dvema zadetkoma Mateja Podplatnika ugnali Zarico. Njihova prednost pred najbližjim zasledovalcem znaša že velikih 9 točk. Drugo mesto je v tem krogu prevzel Dob, ki je z zmago proti Brdom prehitel Ankaran (remi v Zavrču). Za omenjenimi tremi ekipami je četrta Krka (zmaga z Veržejem), pete pa Brežice, ki so ugnale Dravo. Od 6. do 10. mesta pet ekip ločijo le tri točke, kar je zagotovo obet zanimivih tekem tudi v nadaljevanju sezone. DRAVA PTUJ: Musič, Ro-škar, Gajic, Frelih (od 77. Mo-čič), Kurež (od 80. Torra), Lo-venjak (od 69. Romih), Rešek, Rujovic, Čeh, Kajtazi, Bašic. Trener: Simon Sešlar. Pravo prvenstveno tekmo je tokrat dobila srečnejša, spretnejša in učinkovitejša domača ekipa Brežic. Ptujča-ni so bili v čvrsti in na trenutke tudi boljši nasprotnik, ki si je priigral tudi bistveno več zares izrazitih priložnosti. A v nogometu pač štejejo le zadetki in v tej prvini so bili boljši domačini ... Brežičani so pred kakšnimi 250 gledalci povedli v zgodnji fazi obračuna: v 7. minuti je Gatarič prodrl po levi strani in podal na drugo stran, kjer je žogo dobro zadel Drugovič za vodstvo 1:0. To je dodatno prebudilo Dravo, ki je tokrat bolje kot na prejšnjih tekmah delovala tudi v sami igri. Igralci Drave so delovali veliko bolj zanesljivo, odločno in organizirano. V prvem polčasu so si tokrat »beli« priigrali pet, šest neverjetnih situacij za zadetek, v katerih pa so bili premalo natančni v zaključkih oziroma se je velikokrat izkazal tudi junak tekme, vratar Brežic Štefko-vic. Ta je sijajno ubranil stre- REZULTATI 10. KROGA: Zavrč - Ankaran 1:1 (1:1); Brežice Terme Čatež - Drava Ptuj 2:1 (1:1); Roltek Dob - Brda 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Kokalj (10.); Krka - Farmtech Veržej 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Breka-lo (12.), 2:0 Novak (47.), 3:0 Kambič (83.); Zarica Kranj - Triglav Kranj 0:2 (0:1); strelec: 0:1 M. Po-platnik (7.), 0:2 M. Poplatnik (57., z 11 m); rdeči karton: Kimovec (56. - Zarica). 1. TRIGLAV KRANJ 10 10 0 0 28:7 30 2. ROLTEK DOB 10 6 3 1 26:8 21 3. ANKARAN-H. 10 6 2 2 24:12 20 4. KRKA 10 5 1 4 24:9 16 5. BREŽICE ČATEŽ 10 4 3 3 15:16 15 6. BRDA 10 2 3 5 9:17 9 7. DRAVA PTUJ 10 2 2 6 18:27 8 8. FARMT. VERŽEJ 10 2 2 6 8:23 8 9. ZARICA KRANJ 10 2 1 7 11:28 7 10. ZAVRČ 10 1 3 6 14:30 6 le Bašica, Čeha, Kajtazija in Reška. Edinkrat so ga gostje premagali v 32. minuti, ko je Čeh mojstrsko podal v globino Bašicu, ta je močno streljal in žoga je končala v desnem zgornjem kotu - 1:1. Ob teh priložnostih Drave sta v prvih 45 minutah imeli obe ekipi še nekaj polpriložnosti, medtem ko je bilo v nadaljevanju priložnosti manj in več kartonov. Sodnik Lackovič je tako podelil osem kartonov in ob tem v domači ekipi izključil Feljo. Zadetek za zmago Po-savcev je po predložku Lokar-ja in podaljšani žogi Jeleča iz neposredne bližine dosegel Drugojevič - 2:1. Ob tej situaciji si Brežičani niso priigrali pravih priložnosti, medtem ko je Drava imela dve, tri pol-priložnosti, natančen prosti strel Čeha s kakšnih 25 metrov pa je neverjetno ubranil Štefkovic. Do konca tekme so Ptujčani z igralcem več še pritiskali, domačini pa so se silovito branili ter na koncu prišli do srečne zmage. Po vseh zapravljenih priložnostih lahko gostje le zmi-gujejo z glavami, saj so se po zares dobri igri domov vrnili brez točk. David Breznik David Županič, Zavrč: »Tekma je bila po mojem mnenju dobra, polna dinamike. V prvem polčasu smo bili boljši, imeli smo veliko priložnosti, a tega nismo izkoristili v polni meri. Na koncu smo osvojili točko, kar ni slab rezultat. Čeprav trenutno zasedamo zadnje mesto, pa smo vsekakor sposobni več. Za kakšno zmago bi potrebovali kanček sreče, potem bi bilo lažje.« Vlado Badžim, trener Ankarana: »Gledalci so lahko spremljali živo, dinamično predstavo z veliko priložnostmi na obeh straneh. Takoj se je videlo, da so igralci obeh ekip večinoma mladi, zato je bilo prisotnih kar nekaj napak. Če bi Zavrčani po hitrem zadetku izkoristili še kakšen protinapad, bi se lahko slabo končalo za nas. V drugem delu pa smo mi zgrešili tisto, česar ne bi smeli, predvsem našemu najboljšemu strelcu Zemljaku tokrat ni šlo. Zaradi vse ga skupaj se mi zdi remi še najbolj realen.« Miran Emeršič, trener Zavrča: »Če bi gledal samo s tega vidika, da so bili naši tokratni tekmeci drugi na lestvici, potem bi moral biti s točko zadovoljen. Kdor je bil na tekmi, pa je lahko videl, da smo v prvem polčasu zapravili kopico priložnosti in da bi morali tekmo v tem delu praktično zaključiti. Prav zaradi tega sem rahlo razočaran s točko. Vedno se nam dogaja isti vzorec, da imamo tekmeca praktično na kolenih, ne moremo pa ga položiti na zemljo. Ko pa pride do izenačenja, potem se vidi, da so fantje mladi: izgubijo sigurnost in tekmecem dovolijo, da prevzamejo pobudo.« Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Poraz zaradi lastnih napak ZOK GSV Zava Ptuj - Prevalje 1:3 -20, 14, -25, -22 ŽOK GSV Zava Ptuj: Cvirn, Drevenšek, Godec, Burič, Stavbar, Gričnik, Horvat, Emeršič, Čabrian, Gajser, Pu-šnik, Malovič. Trenerka: Urška Breznik. Ptujska ženska odbojkarska vrsta na uvodni tekmi nove sezone na obračunu s Prevaljami ni bila »prava«. Domačinke so pred svojimi navijači (na tribunah športne dvorane Gimnazije Ptuj so imele spodbudo tudi Ko-rošice, op. a.) zaigrale v krču in so za pozitiven rezultat naredile absolutno preveč osnovnih napak. Tako jim na primer v prvem nizu nista šla servis in sprejem, v drugem so igrale izvrstno, medtem ko so v tretjem in četrtem ponovno imele precej težav pri sprejemu ter zaključku napadov. Uvodni niz se je prelomil na stran borbenih in nepopustljivih Korošic pri rezultatu 8:10, ko so slednje naredile z bolj uigrano igro, posameznima blokoma in natančnejšimi servisi dve mini seriji. S tema so si nabrale dovolj veliko prednost, da so mirno zaključile niz. V drugem so Ptujčanke igrale na visokem nivoju, glede na celotno tekmo je bila na želenem nivoju le kapetan- 2. DL - vzhod REZULTATI 1. KROGA: ŽOK Ljutomer - Celje 3:0, Nova KBM Branik Maribor II - Mozirje 3:0, ŽOK GSV Zava Ptuj - Prevalje 1:3, Kostmann Slovenj Gradec - Svolley Vuzeni-ca 3:1, Braslovče - Swatyco-met Zreče 3:0, Kajuh Slovan - Benedikt 3:1. ka Cvirnova, kar pa je bilo tokrat premalo za zmago. Ženskemu odbojkarskemu klubu GSV Zava so uspevale skorajda vse stvari in z boljšim servisom, organizacijo igre podajalke Stavbarjeve, predvsem pa z uspešnimi zaključki izdelanih akcij so niz dobile s 25:14. Po izenačenju na 1:1 v nizih je bilo pričakovati, da bodo ptujske odbojkarice nadaljevale v istem ritmu, a so Prevaljčan-kam dovolile, da so takoj po-vedle 0:5, nakar se je začelo lovljenje rezultata. Skozi vso tekmo je nova trenerka Urška Breznik iskala načine, da bi našla najbolj razigrano ali uigrano šesterico, vendar je tokrat imela v svoji sestavi premalo razpoloženih igralk. Ob vzpodbudi so njene varovanke še naredile preobrat za vodstvo 16:10, a tudi to ni bilo dovolj. Igralke gostujočega trenerja Bojana Ivartnika so v končnici naredile manj napak in z veliko želje prišle do drugega niza. V četrtem so gledalci spremljali precej izenačeno igro, v kateri so si Ptujčanke spet priigrale nekaj točk naskoka, a slabši sprejem, ne- kaj nerazumljivih napak ob koncu in slabših zaključkov je pomenilo, da so gostje zasluženo slavile. Predvsem so prikazale bolj konstantno predstavo z manj napakami. Tako so Ptujčanke z nepričakovanim porazom startale v novo sezono, ki pa bo še dolga. Pred njimi je še 21 tekem, na katerih pa bodo morale zaigrati bistveno bolje, če se bodo želele ob koncu sezone uvrstiti med najboljše. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Vrsta ŽOK GSV Zava Ptuj je na uvodni tekmi novega prvenstva izgubila proti ekipi iz Prevalj. 20 Štajerski Šport torek • 11. oktobra 2016 Nogomet • 3. SNL - sever, lige MNZ Ptuj Videm se vzpenja po lestvici 3. SNL - sever REZULTATI 8. KROGA: Šmarje pri Jelšah - Šampion 0:3 (0:1), Dravinja - AjDAS Lenart 3:1 (1:1), Fužinar Ravne Systems - Mons Claudius 1:1 (1:0), Videm - Šmartno 1928 2:0 (1:0), Rogaška - Maribor B 2:3 (1:2), Dravograd - Koro-tan Prevalje 1:0 (0:0), ZU-VIL Brunšvik - S. Rojko Dobrovce 3:3 (1:2). 1. MARIBOR B 8 7 1 0 30 7 22 2. ROGAŠKA 8 6 1 1 21 5 19 3. S.RO. DOBROVCE 8 4 3 1 15 15 15 4. ŠMARJE PRI J. 8 4 2 2 15 12 14 5. DRAVINJA 8 4 2 2 15 12 14 6. VIDEM 8 3 2 3 15 10 11 7. MONS CLAUDIUS 8 3 2 3 15 14 11 8. ZU-VIL BRUNŠVIK 8 2 3 3 15 20 9 9. KOR. PREVALJE 8 2 2 4 14 20 8 10. FUŽINAR RAVNE 8 2 2 4 8 14 8 11. ŠAMPION 7 2 1 4 12 16 7 12. DRAVOGRAD 8 2 1 5 8 17 7 13. ŠMARTNO 1928 8 2 0 6 8 13 6 14. AJDAS LENART 7 0 2 5 5 21 2 VIDEM - ŠMARTNO 1928 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Pintarič (30.), 2:0 Kajtna (55.). VIDEM: Malogorski, Koren, Kajtna, Lah, Cafuta, Zemlja k (od 71. Bračič od 82. Plajn-šek), Kmetec (od 63. Kova-čič), Tement, Pintarič, Krajnc, Škvaric. Trener: Primož Gorše. Po dokaj nesrečnem porazu proti Dobrovcam so nogometaši Vidma tokrat v 8. krogu gostili ekipo Šmar-tnega 1928, naslednika ekipe, ki je nekaj sezon igrala tudi med prvoligaši. Domačini so tudi tokrat nastopili oslabljeni, toda na tekmi se to ni kaj preveč poznalo, saj so odsotnost Gerečnika (poškodba) in Leskovarja (kar- toni) uspešno nadoknadili preostali igralci. Rumeno-zeleni so začeli sila odločno, s pritiskom na zadnjo linijo tekmecev so jim povzročali ogromno preglavic. Resnejših priložnosti si sicer niso ustvarili, toda pristop je bil pravi. Polpriložnosti so v uvodnih dvajsetih minutah za Videm zapravili Škvarič, Pintarič in Krajnc. Videm je še naprej pritiskal in po pol ure igre je po dolgi akciji iz obrata zadel Pintarič - 1:0. V hladnem vremenu je okrog 100 gledalcev skočilo na noge, ob podpori navijačev je do konca prvega dela igre na terenu obstajala še zgolj domača četa. Koren je tik pred polčasom zapravil še eno sijajno priložnost. Tudi v uvodu nadaljevanja so Videmčani pokazali, kdo je gospodar ob Dravinji. Domačini so nizali priložnosti, najprej sta bila neuspešna Kmetec in Škvaric, nakar je Kajtna z odlično odmerjenim strelom zadel za 2:0. Varovanci Primoža Goršeta so še naprej »jurišali« proti vijoličastim vratom, Škvaric in Lah bi lahko odločila zmagovalca. Nato so domačini pobudo prepustili gostom, ki so kmalu prevladali v posesti žoge, a do konca srečanja so si ustvarili le eno omembe vredno priložnost, a je Malogorski ubranil poskus Korena. Na drugi strani so domačini pretili iz protinapadov, približno deset minut do konca tekme pa je po prostem strelu Krajnca žoga oplazila tudi prečko. Videmčani so se z novim slavjem povzpeli v zgornjo polovico tabele, kar je ob števil- nih težavah s poškodbami nedvomno lep dosežek. Videm v naslednjem krogu odhaja v goste edinemu pravemu favoritu v ligi, ekipi Maribora B. Superliga: Občinski obračun prepričljivo Skorbi REZULTATI 7. KROGA: Bukovci - Središče ob Dravi 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Anto-lič (24.), 2:0 Zagoršek (62.), 2:1 Novak (68., z 11 m); Cirkulane - Gerečja vas 0:2 (0:0); strelca: 1:0 Murat (51.), 2:0 Čeh (93.); Skorba - Hajdina 3:0 (3:0); strelca: 1:0 A. Horvat (19.), 2:0 U. Krajnc (26.), 3:0 A. Horvat (45.); Kety Emmi Bistrica - Pod-vinci Betonarna Kuhar 2:1 (1:1); strelci 1:0 Polegek (18.), 1:1 Orovič (27.), 2:1 To-pič (85.); Apače - Stojnci 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Fruk (27.), 2:0 Kaj-zer (32.), 3:0 Predikaka (59.), Plajnšek (65.). 1. GEREČJA VAS 7 6 0 1 25:6 18 2. KETY E. BISTRICA 7 5 11 15:9 16 3. BUKOVCI 7 4 12 14:9 13 4. APAČE 7 4 0 3 15:14 12 5. HAJDINA 7 3 1 3 10:16 10 6. STOJNCI 7 3 0 4 9:12 9 7. CIRKULANE 7 2 1 4 11:12 7 8. SREDIŠČE 7 2 1 4 10:16 7 9. SKORBA 7 2 0 5 15:17 6 10. PODVINCI KUHAR 7 1 1 5 9:22 4 V ospredju zanimanja ljubiteljev »superligaškega« nogometa je bil ta konec nedvomno derbi med Cirkulanami in Gerečji vasjo. Oranžni letos ne igrajo najbolje, zato bi jim morebitna zmaga proti vijoličastimi veliko pomenila. Futsal • 1. SFL Blizu presenečenja v Mariboru Proen Maribor -Tomaž ŠIC bar 3:2 (0:1) STRELCI: 0:lGašparič 19., 1:1 Jandrič 25, 2:1 Fideršek 29, 3:1 Fetič 33. iz 10 m, 3:2 U. Goričan 33. TOMAŽ ŠIC BAR: Vrbnjak, Prijol, Kožar; Magdič, Školiber, Miklašič, U. Goričan, Gašpa-rič, Roškar, Budja. D. Goričan, Kociper, Belšak. Trenerja: Matej Gajser in Marjan Magdič. 1. SFL REZULTATI 3. KROGA: Puntar - Zavas Siliko 3:1 (2:1), Sevnica - Bronx Škofije 3:1 (2:1), Benedikt - Litija 2:2 (2:2), Proen Maribor - Tomaž ŠIC bar 3:2 (0:1), Dobovec Pivovarna Kozel - Oplast Kobarid 1:3 (1:2). 1. PROEN MARIBOR 3 2 10 11:9 7 2. OPLAST KOBARID 3 2 0 1 8:4 6 3. BRONX ŠKOFIJE 3 2 0 1 9:8 6 4. KMN SEVNICA 3 2 0 1 8:8 6 5. FC LITIJA 3 12 0 12:8 5 6. DOBOVEC KOZEL 3 1 0 2 14:9 3 7. FK ZAVAS SILIKO 3 1 0 2 9:12 3 8. TOMAŽ ŠIC BAR 3 1 0 2 11:15 3 9. PUNTAR 3 1 0 2 4:8 3 10. KMN BENEDIKT 3 0 1 2 9:14 1 Igralci prleške ekipe Tomaž ŠIC bar so v 3. krogu gostovali v Mariboru. Pomerili so se z aktualnim državnim in pokalnim prvakom ter udeležencem lige prvakov Proenom. Po visokem porazu (2:10) v prejšnjem krogu proti Dobov-cu Pivovarni Kozel v Ljutomeru so v štajersko prestolnico odpotovali z željo, da dostojno zastopajo barve kluba in se po najboljših močeh upirajo favorizirani ekipi, ki jo vodi hrvaški strateg Robert Grdo- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Gerečje vasi so tokrat slavili v Cirkulanah in ostali na vrhu lestvice. Foto: Miha Šostarič Taktika, ki sta jo skovala Matej Gajser in Marjan Magdič, je prinesla dostojen odpor proti državnim in pokalnim prvakom iz Maribora. vic. Glede na potek tekme in končni rezultat so pokazali, da jim je mesto v prvoligaški konkurenci, saj so bili blizu presenečenja. Veteranske lige VETERANI 40 REZULTATI 6. KROGA: Ormož - Zgornja Polskava 2:0, Pohorje Oplotnica - Videm 2:1, Majšperk - Hajdoše 6:4. 1. VIDEM 6 5 0 1 19:8 15 2. OPLOTNICA 6 3 1 2 11:10 10 3. ORMOŽ 6 3 0 3 12:10 9 4. HAJDOŠE 6 2 1 3 11:17 7 5. MAJŠPERK 6 1 2 3 10:13 5 6. ZG. POLSKAVA 6 1 2 3 6:11 5 VETERANI 35 - VZHOD REZULTATI 6. KROGA: Gori-šnica - Borovci 3:2, Markovci - Grajena 0:3, Dornava - Pod-vinci 1:2, Tržec - Podlehnik 3:1. A Cirkulančanom se spet ni izšlo, saj so gostje slavili z dvema zadetkoma v nadaljevanju in se še utrdili na vrhu prvenstvene lestvice. Apače so visoko ugnale Stojnce, v vsakem polčasu pa so zabile po dva zadetka. Še naprej je tik pod vrhom tabele Bistrica, ki je tokrat doma minimalno premagala Podvince. Na nedeljskih preizkušnjah V prvem polčasu so številne priložnosti ostale neizkoriščene, prleško moštvo pa je v zasluženo vodstvo popeljal mladi Mitja Gašparič. Po odmoru so gostitelji zaigrali agresiv-neje in prisilili goste, da so se pomaknili na svojo polovico. Podobno kot v prvem polčasu tekme proti Dobovcu so igralci Tomaža ŠIC bara poskušali s prekrški zaustaviti domačine, zato so si zelo hitro nabrali šest prekrškov, čemur so sledili kazenski streli z desetih metrov in previdnejša igra prleške ekipe. Favorizirani domačini so izkoristili ponujeno in v vsega osmih minutah tekmo spreobrnili sebi v prid. Nekaj upanja je gostom prinesel zadetek Urbana Goričana, vendar so se gostitelji v zadnjih minutah dvoboja uspešno branili. V naslednjem krogu bo ekipa Tomaž ŠIC bar prihodnji teden gostovala v Litiji, že ta petek pa jo čaka pokalno tekmovanje in gostovanje pri pr-voligašu Bronx Škofije. Miha Šostarič Matej Gajser, trener Tomaža ŠIC bara: »V prvi vrsti moram čestitati fantom za dobro predstavo. Po porazu v prejšnjem krogu smo se uspeli sestaviti in odigrati dobro tekmo. Zadovoljen bom, če nam bo v prihodnje uspelo ponavljati podobne predstave. Mi je pa žal fantov, ki bi si glede na prikazano srčno igro zaslužili vsaj točko. Naše misli so že obrnjene proti osmini finala pokala Terme Olimja, kjer nas v petek čaka težko gostovanje v Kopru.« 1. GORIŠNICA 6 6 0 0 17:11 18 2. PODVINCI 6 4 1 1 17:8 13 3. GRAJENA 6 4 0 2 21:10 12 4. TRŽEC 6 4 0 2 21:17 12 5. PODLEHNIK 6 1 2 3 9:16 5 6. DORNAVA 6 114 9:11 4 7. MARKOVCI 6 1 1 4 9:17 4 8. BOROVCI 6 0 1 5 7:20 1 VETERANI 35 - ZAHOD REZULTATI 6. KROGA: Gerečja vas - Spodnja Polskava 3:0, Pragersko - Hajdina 1:2. 1. SKORBA 5 4 1 0 16:4 13 2. HAJDINA 5 3 11 15:7 10 3. LOVRENC 4 3 0 1 9:8 9 4. SP. POLSKAVA 5 2 0 3 12:14 6 5. GEREČJA VAS 5 1 2 2 6:9 5 6. PRAGERSKO 5 113 6:10 4 7. LESKOVEC 5 0 1 4 6:18 1 so Bukovci doma z 2:1 premagali Središče in tako še vedno zasedajo visoko tretjo pozicijo na lestvici. V derbiju ekip iz občine Hajdine so novinci v ligi, ekipa Skorbe, tokrat strnili svoje vrste in nekoliko presenetljivo visoko odpravili sosede. Vsega je bilo konec že po prvem polčasu, ko je bil postavljen izid tekme. Iz vrst zmagovalne ekipe so nekateri posamezniki tak izid napovedovali že nekaj dni pred tekmo ... tp 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 7. KROGA: Le- skovec - Ormož 4:1 (1:0), Markovci - Boč 6:2 (3:1), Podlehnik - Pragersko 3:3 (1:2), Tržec - Dornava 3:2 (3:2), Go-rišnica - Rogoznica 1:0 (0:0). 1. MARKOVCI 7 5 0 2 17:7 15 2. GORIŠNICA 7 4 2 1 11:9 14 3. LESKOVEC 7 4 1 2 11:8 13 4. PODLEHNIK 7 3 2 2 15:9 11 5. PRAGERSKO 7 3 1 3 16:15 10 6. ROGOZNICA 7 3 1 3 10:9 10 7. ORMOŽ 7 3 0 4 9:12 9 8. TRŽEC 7 3 0 4 8:14 8 9. BOČ POLJČANE 7 2 0 5 9:16 6 10. DORNAVA 7 1 1 5 11:18 4 2. liga MNZ Ptuj REZULATATI 6. KROGA: Grajena - Slovenja vas 8:1 (3:0), Hajdoše - Zgornja Pol-skava 2:3 (0:1), Oplotnica -Makole bar Miha 1:3 (1:0). 1. GRAJENA 6 6 0 0 30:5 18 2. POLSKAVA 5 4 0 1 10:4 12 3. MAJŠPERK 5 3 1 1 10:8 10 4. HAJDOŠE 5 3 0 2 11:6 9 5. ZG. POLSKAVA 5 2 0 3 12:11 6 6. LOVRENC 4 2 0 2 5:6 6 7. SLOVENJA VAS 5 1 1 3 8:19 4 8. MAKOLE MIHA 6 1 0 5 5:15 3 9. OPLOTNICA 5 0 0 5 1:18 0 JB Rokomet • 2. SRL (m) Nedeljani iz Metlike brez točk Metlika - Velika Nedelja 30:27 (16:12) VELIKA NEDELJA: Zorec 4, Kolmančič 8, Bombek 1, Topo-lovec, Mavrič 4, Bezjak, Vesel-ko 9, Preac, Sok 1, Prapotnik, Lorenčič, Bokša, Šulek, Gašič. Trener: Matjaž Hanželič. Težko pričakovano tekmovanje v 2. DRL se za rokome-taše Velike Nedelje ni začelo po željah. Na gostovanju v Metliki so doživeli poraz, čeprav so bile želje drugačne. Velikonedeljčani so tekmo bolje začeli in vodili z dvema zadetkoma vse do 17. minute. Nato so zaradi premajhne zbranosti zapravili nekaj protinapadov in dve sedem-metrovki ter tako domačim omogočili »vrnitev v igro«. Do konca polčasa so domači vzeli ponujeno in obrnili rezultat sebi v prid (16:12). Tudi začetek drugega polčasa je pripadel gostom, saj so po dobri igri v obrambi zaostanek razpolovili. Kljub številnim priložnostim bližje kot na dva gola zaostanka niso uspeli priti. Vedno, ko se je pokazala priložnost, so se igralcem zatresle roke in omogočile domačim vratarjem, da so postali junaki tekme. Zmaga gostiteljev je povsem zaslužena, gostom pa razen zapravljenih strelov ni česa očitati. Borbenost in igra v obrambi sta bili na visokem nivoju, tako da je do naslednjega gostovanja pri Jadranu treba popraviti učinkovitost v napadu. S tem pa bodo prišle tudi točke ... Janko Meško REZULTATI 1. KROGA: Metlika - Velika Nedelja 30:27 (16:12), Pomurje - Jadran 2009 Hrpelje Kozina 36:40 (36:40), Grosuplje - Kronos 36:24 (19:10), Grča Kočevje - Ajdovščina 23:32 (7:17), Alples Železniki - Arcont Radgona 33:29 (17:16). torek m 11. oktobra 2016 Šport, šport mladih Štajerski 21 Namizni tenis Začeli tudi ■ ■ ■ ■ ■ za zelenimi mizami Športni napovednik Nogomet • Pokal MNZ Ptuj ČLANI, ČETRTFINALE: Pragersko 75 - Zavrč, Kety Emmi Bistrica - Stojnci, Markovci - Drava Ptuj (vse v sredo, 12. 10, ob 15.30), Videm - Ormož (19.10„ ob 15.30). MLADINA, POLFINALE: Aha Emmi Bistrica - Drava Ptuj, Aluminij - NŠ Zavrč (obe v torek, 11.10, ob 15.30). Fotozapis • Športno plezanje Predstavitev eClimberja z Mino Markovič I xreai eCllMBER =- Er dl H, J - JI Foto: Črtomir Goznik Tudi zaradi Mine Markovič je športno plezanje na Ptuju izredno popularno. Foto: Črtomir Goznik Mladi so se množično preizkušali na eClimberju, inovativni rešitvi podjetja Kreal. Kaj je eClimber? eClimber je plod dela Kreativnega aluminija, d. o. o., Inkubatorja idej, kjer znotraj podjetja Talum raziskujejo možnosti potencialne rabe aluminija. Gre za majhno steno, ki na prvi pogled ni nič posebnega, a bistvo ni v velikosti, ampak v edinstveni celostni rešitvi. Posebnost stene so interaktivni oprimki z LED-lučkami, ki delujejo usklajeno z mobilno aplikacijo. Z aplikacijo si izberemo eno izmed mnogih prednaloženih smeri ali pa si omislimo lastno smer. Na voljo je tudi več težavnostnih stopenj. Začetniki si lahko izberejo manj zahtevno smer, za izkušenejše plezalce pa bodo večji izzivi smeri, v katerih so oprimki bolj oddaljeni drug od drugega. Ob izbiri težavnosti na aplikaciji se bodo na steni osvetlili oprimki, ki jih morate prijeti. Tako je eClimber rešitev, ki na razmeroma majhnem prostoru omogoča usmerjen trening neskončnega števila kombinacij, od lahkih do težkih. S tekmami 1. kroga se je v vseh slovenskih ligah začela nova sezona 2016/17. Z našega območja v ligaških tekmovanjih nastopajo tri ekipe. V 1. ženski ligi tudi letos tekmuje ekipa Ptuja, v 2. ženski ligi ekipa Cirkovce in 2. moški ligi ekipa Ptuja. 1. SNTL (ž): Tri zmage Katje Krajnc Igralke NTK Ptuj so v 1. krogu gostile ekipo Logatca, ki ima v svojih vrstah tri dokaj izenačene igralke. Domačinke so nastopile brez Anje Bezjak, ki bo lahko zaradi študija v tujini le občasno pomagala svoji ekipi. Tokrat jo je nadomestila 33-letna Martina Komovec. Vse tri zmage za domačo ekipo je osvojila Katja Krajnc, za Martino Ko-movec in Danielo Tomanič Butkovsko so bile tekmice premočne ... REZULTATI 1. KROGA: Ptuj - Logatec 3:5, Jesenice - Kema 3:5, Kajuh-Slovan - Arrigoni 3:5, Letrika - Vesna 5:4. Prosta je bila ekipa Muta. PTUJ - LOGATEC 3:5 Komovec - Mihevc 0:3, Krajnc - Okorn 3:2, Butko-vska Tomanič - Gutnik 0:3, Krajnc - Mihevc 3:0, Komo-vec - Gutnik 0:3, Butkovska Tomanič - Okorn 1:3, Krajnc - Gutnik 3:0, Butkovska Tomanič - Mihevc 0:3. Foto: Črtomir Goznik Katja Krajnc (NTK Ptuj) 2. SNTL (ž): Za uvod domača zmaga Dekleta NTK Cirkovce so zelo dobro začela novo sezono, z zmago proti Korošicam. Obe ekipi imata zelo mlade igralke, od 12 do 16 let, zato je bil dvoboj pričakovano zelo napet. Kar trije dvoboji so se končali v petem nizu, na koncu pa so se veselile domačinke. Vse tri točke za gostje je osvojila Lea Kadiš, proti preostalim igralkami so bile Iva in Ina Unger ter Nika Belaj uspešne. Dvoboj je zaznamoval tudi sestrski dvoboj Unger-Kadiš. Končal se je 2:2 ... REZULTATI 1. KROGA: Cirkovce - Inter Diskont 5:3, Preserje - Ljubljana 5:1. Prosta je bila ekipa NTK Sobota. Sobota - Inter Diskont 5:3. Prosta je bila ekipa NTK Cir-kovce. CIRKOVCE - INTER DISKONT 5:3 Iva Unger - Nuša Kadiš 3:2, Ina Unger - Urša Večko 3:0, Nika Belaj - Lea Kadiš 0:3, Ina Unger - Nuša Kadiš 3:0, Iva Unger - Lea Kadiš 2:3, Nika Belaj - Urša Večko 3:0, Ina Unger - Lea Kadiš 2:3, Nika Belaj - Nuša Kadiš 3:1. 2. SNTL (m): Polovično uspešni Ptujčani Igralci NTK Ptuj so za uvod sezone nastopili v Ljubljani. Gostovanje pri dolgoletnem članu ptujskega kluba, veteranu Bojanu Paviču, je vedno znova zanimivo, tokrat pa je bilo tudi rezultatsko uspešno. Pavič je sicer ugnal dva igralca ptujske ekipe, a to je bilo tudi vse, kar so domačini zmogli. Težje je bilo na drugem gostovanju istega dne, v Lu-čah pri ekipi Savinje. Domačini imajo z Juretom Slatin-škom in Patrikom Roscom dober udarni tim, ekipo dopolnjuje mlajši Oscar Rosc. Domača trojica je bila tokrat previsoka ovira, edini dve točki za goste je osvojil Luka Krušič. REZULTATI 1. KROGA: Vesna - Ptuj 2:5, Savinja - Ptuj 5:2, Križe - Logatec 3:5, Rakek - Inter Diskont II 5:3, Savinja - Prebold 5:2, Rakek - Muta 5:4, Vesna - Prebold 5:1. Srečanji Melamin - Muta in Melamin - Inter Diskont II bosta odigrani 13. 10. VESNA - PTUJ 2:5 Ori - Šegula 1:3, Pavič - Dr-čič 3:1, Korelec - Krušič 0:3, Pavič - Šegula 3:1, Ori - Kru-šič 0:3, Korelec - Drčič 2:3, Pavič - Krušič 1:3. SAVINJA - PTUJ 5:2 O. Rosc - Šegula 3:2, Sla-tinšek - Drčič 3:0, P. Rosc -Krušič 0:3, Slatinšek - Šegula 3:0, O. Rosc - Krušič 0:3, P. Rosc - Drčič 3:1, Slatinšek -Krušič 3:0. JM S soncem obsijano sobotno jutro je pričakalo plezalno akcijo na Mestnem trgu na Ptuju: šlo je za predstavitev eClimberja, športne inovacije blagovne znamke Kreal. Gre za edinstveno rešitev, kombinacijo plezalne stene z interaktivnimi oprimki z LED-lučkami in mobilne aplikacije. Na tej navidezno majhni steni je bilo zelo živahno, saj so že pred uradnim delom, ko sta zbrane pozdravila ptujski župan Miran Senčar in športna plezala Mina Marko-vič, svoje znanje ter veščine kazali otroci iz Plezalnega kluba 6b iz Ptuja. Dolgo časa je bila članica tega kluba tudi Mina Markovič, ki je bila tokrat posebna gostja, hkrati pa je sodelovala tudi pri nastajanju eClimberja. Ptujčan-ka že več kot desetletje sodi v vrh svetovnega športnega plezanja in je na dogodku na Ženski ITF-turnir v Italiji (25.000 dolarjev) Članica TK Terme Ptuj Tamara Zidanšek (230. na WTA) je igrala na 25.000 dolarjev vrednem ITF-turnirju v Italiji, v kraju Santa Margherita di Pula. Med posameznicami je bila 4. nosilka, svoj status pa je upravičila v prvih dveh krogih. V noči s četrtka na petek so se ji pojavile zdravstvene težave (bruhanje), a je v petek kljub temu poskusila igrati v četrtfinal-nem dvoboju posameznic. Po uvodnem nizu je morala dvoboj predati, saj so bile težave prehude. Po zdravniški oskrbi jo je že čez nekaj ur čakal finalni nastop v konkurenci dvojic, kjer je združila moči s Švicarko Jil Belen Teichmann. Stanje se je v tem času popravilo toliko, da je lahko odigrala celoten dvoboj. In celo zmagala! Tamara in Jil, obe letnici 1997, sta odigrali odličen turnir, na katerem nista oddali niti niza. Na poti do lovorike sta izločili tudi precej izkuše-nejši 3. in 1. nosilki. Finalni dvoboj proti paru Claudia Govine (26 let)-Camila Rosa-tello (21) sta povsem nadzorovali (5:0 v 1. nizu, 3:1 v dru- kratko spregovorila o svoji karieri, predvsem pa je mladim skozi druženje podala precej koristnih nasvetov o plezanju. Prav otrokom je v prvi vrsti namenjena inova-tivna plezalna stena, zato je veliko otrok sprejelo izziv ter se je preizkusilo skozi razne smeri prebiti do vrha. To je mnogim tudi uspelo, za nagrado pa so prejeli majico z Mininim podpisom. Naša plezalna šampionka se je na kratko podala tudi v steno in postavila ne preveč zahtevno smer, ki so jo otroci uspeli preplezati. Na sproščenem športno-zabavnem dogodku je vladala zelo pozitivna energija in glede na udeležbo je videti, da imajo otroci iz Ptuja in njegove okolice zelo radi športno plezanje. To mnogim predstavlja športni izziv, medtem ko je podjetju Kreal to predstavljalo kreativni in gem) in ga zasluženo dobili. Za 18-letno Tamaro Zidanšek je to prvi letošnji osvojeni turnir med dvojicami (med posameznicami je osvojila tri), oba dosedanja je lani osvojila skupaj s Pio Čuk. Rezultati, posameznice: 1. krog: Zidanšek (4.) - Marie Benoit (Belgija) 6:0, 6:3; 2. krog: Zidanšek (4.) - Corinna Dentoni (Italija) 2:6, 6:1, 6:4; četrtfinale: Zidanšek (4.) - Amanda Carreras (VB) 1:6, predaja. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Te-ichmann - Ormaechea/Seguel (Argentina/Čile, 3.) 6:3, 7:6(8); četrtfinale: Zidanšek/Te-ichmann - Chesa/Marcetti (Italija) 6:2, 7:6(0); polfinale: Zidanšek/Te-ichmann - Kalnina/Korashvili (Ukrajina) 6:4, 6:3; finale: Zidanšek/Te- ichmann - Govine/Rosatello (Italija, 1.) 6:2, 6:4. Ženski ITF-turnir na Hrvaškem (10.000 dolarjev) Nina Potočnik (672.) je pretekli teden nastopala na Braču, kjer čez leto poteka serija 10.000 dolarjev vrednih turnirjev. 19-letna članica TK podjetniški izziv. Za eClim-ber pravijo, da gre za eno steno, ki ponuja tisoč smeri. Mina Markovič: »Stena je vsekakor zelo dobrodošla za predstavitev plezanja in za promocijo športa. Kot vemo, je eClimber Krealov inovati- Galtena je bila na turnirju 8. nosilka, imela pa je izredno težak žreb. Z dvema uvodnima zmagama se je uvrstila v četrtfinale, kjer je bila njena tekmica 3. nosilka, 26-letna Lenka Jurikova (413 ) -med poletjem zmagovalka štirih turnirjev podobnega ranga. Tudi to oviro je preskočila, podobno pa ji je uspelo tudi v polfinalu, kjer jo je čakala domača igralka, 2. nosilka 21-letna Tena Lukas (324.). Nini je z zmago uspelo zares lepo presenečenje in s tem uvrstitev v finale. Nedelja pa ji ni prinesla prve zmage na ITF-turnirjih, ampak poraz proti 1. nosilki, 21-letni Ga-brieli Pantuckovi (305). Za poraz pa ni kriva toliko boljša predstave Čehinje, ampak v veliki meri tudi utrujenost po kar treh sobotnih dvobojih! Takrat je namreč igrala polfinale posameznic in kar dva dvoboja dvojic (četrtfinale in polfinale) - slednja zaradi dežja in odpovedi dvobojev v petek ... Na drugi strani je Pantuckova izbrala drugačno taktiko in je sobotni dvoboj dvojic odpovedala . V konkurenci dvojic je Nina igrala skupaj z madžarsko vrstnico Rebeco Stolmar - bili sta 1. nosilki. Zmogli sta ven produkt in je na področju plezanja prava novost. V veselje mi je, da se je predstavitve udeležilo zares veliko otrok, obenem pa to pomeni, da je na Ptuju za plezanje zares veliko zanimanje.« David Breznik uvrstitev v finale, kjer pa sta v nedeljo morali položiti orožje pred hrvaško dvojico Tena Lukas-Iva Primorac. Nina je sicer letos že osvojila tri podobne turnirje med dvojicami (dvakrat z Saro Palčič, enkrat s Polone Roberšak). Rezultati, posameznice: 1. krog: Potočnik (8.) -Astrid Wanja Brune Olsen (Norveška) 6:3, 4:6, 6:2; 2. krog: Potočnik (8.) - Eli-essa Vanlangendonck (Belgija) 6:4, 6:1; četrtfinale: Potočnik (8.) -Lenka Jurikova (Slovaška, 3.) 0:6, 6:2, 6:3; polfinale: Potočnik (8.) - Lukas (Hrvaška, 2), 6:3, 7:5; finale: Potočnik (8.) - Pan-tuckova (Češka, 1.) 0:6, 3:6. Dvojice: 1. krog: Potočnik/Stolmar (1.) - Biskic/Botinskaya (Hrvaška/Rusija) 6:1, 6:7(4), 10:5; četrtfinale: Potočnik/Stolmar (1.) - Heinrichs/Janu-skova (Nemčija/Kanada) 6:1, 6:7(4), 10:5; polfinale: Potočnik/Stol-mar (1.) - Brune-Olsen/Helgo (Norveška) 6:4, 6:4; finale: Potočnik/Stolmar (1.) - Lukas/Primorac (Hrvaška, 2.) 3:6, 4:6. Jože Mohorič Tenis • Mednarodna turnirja Tamara slavila, Nina dvakrat do finala 22 &o/m¿zTEDNIK Kultura torek • 11. oktobra 2016 Ptuj • Razstava Bojana Oberčkala Umetnik romantične pokrajine, narave, cvetja V razstavišču Pokrajinske zveze društev upokojencev Sp. Podravje Ptuj v Domu Franca Krambergerja na Ptuju je do konca oktobra na ogled razstava slikarja Bojana Oberčkala iz Obreža. Foto: Črtomir Goznik Bojan Oberčkal razstavlja v Domu Franca Krambergerja. Pripravila sta jo Pokrajinska zveza društev upokojencev Sp. Podravje Ptuj - komisija za kulturo in Zveza kulturnih društev Ptuj. Postavil pa strokovni mentor Franc Simonič, prof. likovne umetnosti, ki jo je tudi odprl. S kulturnimi dejavnostmi se je Bojan Oberčkal, ki se je rodil v Mariboru, kjer je na Pedagoški akademiji - oddelku za likovno vzgojo tudi diplomiral, srečal že v rani mladosti. Stalnica njegovega življenja in ustvarjanja, bil je glasbenik, igralec, filmski igralec, najbolj znana je njegova vloga v filmu Vdovstvo Karoline Žašler, pa je ostalo slikarstvo. Likovno vzgojo je približal tudi številnim generacijam mladih v šolah SV Slovenije. V svojem izjemno plodnem opusu je ustvaril številna dela, ki jih je razstavljal tako doma kot v tujini. Sodeloval je na ex temporih, izkazal se je kot odličen organizator nekaterih likovnih kolonij. Če bi lahko, se ne bi ločil od nobenega svojega dela, ampak slikar mora tudi prodajati, če želi ustvariti nova dela, je povedal. Po motivih izstopajo narava, pokrajina, figuralika, cvetje, takšen mešan izbor slik starejših in novejših upodobitev (prevladujejo olja, akril ...) je pripravil tudi za tokratno ptujsko razstavo. Pogosto je navdih iskal tudi v kulturni dediščini, naslikal stare hiše, ki jih danes ni več in jih ohranjajo samo njegove slike, tudi nekatere običaje, ki danes izumirajo. „Ponuja lasten pogled in osebna občutenja pokrajine, ki hkrati obdaja vse nas, a le redki jo doživljajo tudi likovno," je o Oberčkalovem slikarstvu pred časom zapisala umetnostna zgodovinarka Stanka Gačnik. Umetnik je vesel, da ponovno razstavlja na Ptuju in s tem bogati jesensko kulturno dogajanje v mestu ob Dravi. Odprtje razstave sta 4. oktobra s svojim nastopom v verzih in s prozo obogatila Cecilija Bernjak in Mirko Jaušovec, člana Literarnega kluba ZKD Ptuj. MG Ptuj • Odprtje razstave Interpretacije Ljubiteljski likovniki dobili še eno razstavišče V prostorih Četrtne skupnosti Center v Jadranski ulici 6 na Ptuju so ljubiteljskim likovnikom uredili novo razstavišče, na prvi razstavi pa predstavili dela štirih mladih likovnih pedagoginj. Likovne pedagoginje (z leve) Sonja Pišek, Sara Ferčič, Lea Kolednik Finšgar in Leonora Švagan z vodjo Območne izpostave Ptuj JSKD Ivo Ferlinc Sara Ferčič se je pri likovnem izrazu omejila na rdečo, belo in črno: »To je rdeča nit štirih razstavljenih del, med njimi pa je delo Parazid - parazit na steni.« Lea Kolednik Finšgar premier-no predstavlja turistične spominke - otroške igrače in nakit: »Moji 'lokalci', kot jih ljubkovalno imenujem, nosijo podobe treh ptujskih znamenitosti: kurenta, svetega Jurija in Friderika IX. Ptujskega.« Sonja Pišek razstavlja dela iz različnih časovnih obdobij: »Izbrala sem dela, ki govorijo o človeških lastnostih; o tem, kaj se skriva za masko.« Leonora Šva-gan se predstavlja z deli, ki so jih njeni mentorji, akademski umetniki, ocenili kot najkakovostnej- ša: »Razstavljam štiri risbe, grafično instalacijo in readymade.« Vodja Območne izpostave Ptuj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) Iva Ferlinc je pojasnila, da so primeren raz-staviščni prostor z ljubiteljskimi likovniki dolgo iskali: »Novo razstavišče smo uredili v sodelovanju s četrtno skupnostjo, poimenovali ga še nismo. Z njim želimo dvigniti nivo ljubiteljskega likovnega ustvarjanja; vsak mesec želimo pripraviti razstavo, organizirali pa bomo tudi delavnice za otroke in odrasle.« Za pomoč pri obnovi prostorov se je zahvalila članom Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj. Predsednica ČS Center Branka Bezeljak je dodala: »Tu se bodo lahko družili ljubiteljski likovniki in pedagogi, predstavljali se bodo posamezniki in skupine. Jadranska ulica je ulica festivalov, društev, profesionalne in ljubiteljske kulture. Očitno je v tem delu mesta neka energija, ki jo je treba izrabiti za ustvarjalnost.« Odprtje prostorov je popestril kitarski trio Ane Paternost, Alje Prša Derič in Žiga Arnuša, učencev Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj pod mentorstvom Staneta Hebarja. Razstavo Interpretacije si lahko ogledate do 28. oktobra, ključe prostorov dobite v pisarni JSKD v Narodnem domu v isti ulici. Eva Milošič Foto: ČG Maribor • 2,7 mio evrov za novo knjižnico Kljub temu denarja za novogradnjo bistveno premalo ... Vlada je s sklepom potrdila obljubo o sofinanciranju izgradnje nove osrednje enote Mariborske knjižnice na Rotovškem trgu. Za to bo v dveh letih namenila nekaj manj kot 2,7 milijona evrov, a le če bo mariborska občina zagotovila svoj del in vso potrebno dokumentacijo. To se je pred leti že pokazalo kot težava. Vlada je sprejela sklep, da v veljavni načrt razvojnih programov 20162019 uvrsti projekt Ureditve Rotovškega trga in Mariborske knjižnice. Sredstva za sofinanciranje projekta iz državnega proračuna v višini milijona evrov bodo zagotovljena v državnem proračunu za leto 2017, sredstva v višini 1,67 milijona evrov pa v državnem proračunu za leto 2018. "Pogoj za to je primerljiva finančna participacija Mestne občine Maribor, ki mora pred zagotovitvijo državnih proračunskih sredstev zagotoviti vso potrebno dokumentacijo," je zapisano v vladnem sklepu. Finančno pomoč vlade je prejšnji teden na seji mariborskega mestnega sveta napovedal že predstavnik vladne stranke SMC Andrej Špenga. S tem je tudi utemeljeval svoj predlog, da se izgradnjo nove knjižnice vendarle uvrsti v nabor projektov, s katerimi bo občina kandidirala za evropska sredstva iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb. Projekt nove knjižnice se po arhitekturni rešitvi iz leta 2010 ocenjuje na okoli 20 milijonov evrov, a bi ga po besedah Špenge bilo mogoče "zracionalizirati" na 15,5 milijona evrov, od tega bi 10 milijonov vzeli iz omenjenega mehanizma celostnih teritorialnih naložb. Vlada je sicer že leta 2011 sprejela sklep o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje gradnje Mariborske knjižnice in ureditev Rotovškega trga. Takrat je bila obljubljena vsota mnogo višja - 10 milijonov evrov, a ta obljuba ni bila uresničena, ker občina ni uspela pravočasno pridobiti gradbene dokumentacije. "Zaradi pomena knjižnice, ki je občinski javni zavod, vendar presega pomen za lokalno skupnost, in njenih izredno slabih prostorskih pogojev je zaradi skladnega razvoja Slovenije ureditev prostorskih pogojev knjižnice tudi v javnem interesu države," še piše v sprejetem sklepu vlade. (sta) Kidričevo • Slovesnost ob ruskem križu Prišli so gostje iz Rusije, občinarjev ni bilo ... V počastitev spomina na dogodke iz prve svetovne vojne, ko so se na območju današnjega Kidričevega raztezale avstro-ogr-ske rezervne vojaške bolnišnice in ujetniško taborišče, je Zgodovinsko društvo Kidričevo v sodelovanju z Ruskim centrom znanosti in kulture tretje leto zapored pripravilo spominsko slovesnost, posvečeno preminulim ruskim vojnim ujetnikom. Leta 2014 je Veleposlaništvo Ruske federacije v spomin na preminule rojake na vojaškem pokopališču v Kidričevem postavilo umetelno izdelan 2,60 m visok pravoslavni križ, ob njem pa še spominsko tablo. Letos se je z rusko delegacijo spominske prireditve udeležil namestnik direktorja Ruskega centra znanosti in kulture Alexander Vinnik. V kulturnem programu so sodelovali: Moški pevski zbor Talum, Osnovna šola Kidričevo in DPD Svoboda Kidričevo. Ob slovesnosti je bila na ogled postavljena razstava Ruskega centra znanosti in kulture, posvečena 100-letni-ci Ruske kapelice pod Vršičem, ki smo jo člani Zgodovinskega društva Kidričevo dopolnili z eksponati iz svojih zbirk. Prav tako je bila na vojaškem pokopališču na ogled razstava ikon umetnika Roberta Lončariča. Zgodovinsko društvo Kidričevo se zahvaljuje vsem izvajalcem kulturnega programa, prav tako pa tudi Zvezi kulturnih društev občine Kidričevo, župniji Svete Družine v Kidričevem in društvu Ozara Slovenija. Društva in organizacije v naselju Kidričevo so že nekako vajeni, da naših prireditev najvišji predstavniki naše občine na- vadno ne obiskujejo. Tokrat pa smo na Zgodovinsko društvo Kidričevo le dobili pojasnilo, da se župan občine Kidričevo prireditve ne bo udeležil, da pa tovrstne prireditve podpira. Verjamemo, da ima župan veliko dela in da je bil ta dan zaradi drugih obve- znosti zaseden. Seveda pa od voljenih predstavnikov oblasti, ki smo jim davkoplačevalci v upravljanje zaupali finančna sredstva, pričakujemo veliko več kot le besede podpore temu društvu in drugim aktivnim društvom. Radovan Pulko torek • 11. oktobra 2016 Izobraževanje Štajerski TEDNIK 23 Cezanjevci • Odprli so nov vrtec Ministrstvo tokrat ni primaknilo niti centa, a zrasel je eden najmodernejših vrtcev V preteklosti je šolsko ministrstvo prispevalo znaten delež sredstev pri gradnji novih šol in vrtcev, v primeru novogradnje vrtca v Cezanjevcih pa je bilo drugače. V stari stavbi sredi vasi Cezanjevci v ljutomerski občini sta še do pred kratkim skupaj domovala osnovna šola in vrtec. Otroci skupaj z vzgojitelji in učitelji so se ubadali s prostorsko stisko, sama stavba je dotrajana in ni najprimernejša za uporabo. Že pred več leti so bile dane obljube o novogradnji, vendar kljub temu, da je bila investicija na visokem mestu liste prepotrebnih gradenj stavb s so-financerskim deležem šolskega ministrstva, se to do predlanskega leta ni zgodilo. Občina Ljutomer se je pod vodstvom sedanje županje Olge Karba odločila, da se bo gradnje lotila sama. Zaradi velikega finančnega zalogaja - če bi gradili istočasno šolo in vrtec - je padla odločitev, da se najprej zgradi vrtec. »Pred šestimi leti smo imeli javno razpravo, nedaleč od tukaj. Polna dvorana ljudi, mnogi ste tudi danes tukaj. Bilo je veliko sumničavih pogledov, celo nekaj jeze in razočaranja. V ozadju se je projiciral napis Osnovna šola in vrtec Cezanjevci. Takrat le črke na platnu. Za nami so bile ravnokar volitve. Pred nami obljuba sprememb. Vmes pa veliko negotovosti. Izhodišča niso bila najboljša. Prvotno predvideno zemljišče je bilo povezano s številnimi zapleti. Čeprav so bili Cezanjevci na državni listi prioritet daleč pred drugimi kraji v okolici, je občina v preteklosti dala prednost šoli v Stročji vasi in prenovi ljutomerske šole. V občinskem proračunu je bila luknja. Zato nikakor ne zamerim, ker ste bili polni dvomov. Če bi takrat sedela v občinstvu, ne bi verjela, da bo kadarkoli v Ceza-njevcih prišlo do novega vrtca. Lepe želje so eno. Realnost pa je bila mnogo drugačna. Izkušnje so nas naučile, da je vedno bilo preveč ovir in premalo volje. Potem smo štiri leta skupaj dobro delali. Našli smo novo lokacijo,« je ob odprtju novega vrtca v Cezanjevcih med drugim dejala ljutomerska županja. Tako se je zgradil nov vrtec, vrednost celotnega projekta je znašala okrog 2,2 milijona evrov. Občina Ljutomer je v letu 2015 pridobila kredit v višini 1.000.000 evrov, razlika sredstev se je zagotovila v proračunu Občine Ljutomer. »Cezanjevci, majhen kraj, v katerem živijo dobri in delovni ljudje, je postal mnogo večji, kajti zrastel je eden najlepših in najmodernejših vrtcev v tem okolišu Slovenije. Dobili smo svetel, prostoren in kreativen objekt, ki omogoča stike med otroki in odraslimi ter predstavlja dobro počutje vseh udeleženih,« je na otvoritveni slovesnosti povedala Brigita Hojnik, ravnateljica OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, kamor spada tudi enota vrtca, v katerega je v tem šolskem letu vpisanih 57 otrok. Novi petoddelčni vrtec v Ce-zanjevcih je projektirala družba Biro Biro iz Maribora. Na razpisu za izbiro izvajalca gradbenih del je bilo izbrano Gradbeništvo Milan Pintarič iz Spodnje Ščavnice, dobavitelj opreme za kuhinjo je bilo podjetje GO-ST iz Gro-suplja, notranjo opremo vrtca je dobavil Eurodesign Apače, podjetje Nograd iz Hotize pa je uredilo zunanjo okolico. Sočasno z gradnjo vrtca je bilo treba zgraditi še manjkajočo komunalno infrastrukturo do novega objekta, kar je opravilo podjetje Legartis iz Lendave. Zgrajen je bil nov vodovod in delno javna razsvetljava. Izvedba manjkajoče komunalne infrastrukture se predvideva v letu 2017. Niko Šoštarič Ljutomer • Aktivnosti na gimnaziji Noč raziskovalcev Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer je kot konzorcijski partner univerz v Mariboru, na Primorskem in v Novi Gorici ter Nacionalnega inštituta za biologijo v okviru vseevropskega projekta Noč raziskovalcev skušala popularizirati poklic raziskovalca in znanstvenika ter ga skušala približati širši javnosti, predvsem mladim. Projekt Noč raziskovalcev je skozi vrsto aktivnosti udeležence seznanjal o družbeno pomembni vlogi raziskovalcev, znanosti in vplivu le-te na vsa področja človekovega bivanja in delovanja. Mladi so tako imeli izjemno priložnost spoznavanja različnih vidikov atraktivnega poklica raziskovalca, ki prav tako odpira vrsto kariernih priložnosti. Odgovorili so si lahko na vprašanja, kot so: kako je biti raziskovalec, kaj vse raziskovalec pri delu počne, kako usklajuje delo s hobiji in z družino. Udeležencem projekta so spregovorili številni priznani strokovnjaki z različnih področij. »Noč raziskovalcev je dogodek za širšo javnost, cilj je, da se znanost promovira kot nekaj, kar živi z nami v družbi. Ljudje po večini nimajo občutka, kaj znanost je, zato je prav, da se tovrstne projekte spodbuja,« je povedal predsednik Kluba prleške akademije dr. Matej Mertik. V okviru projekta Noč raziskovalcev je potekal tudi nagradni natečaj za osnovnošolce in srednješolce, v treh kategorijah: za najboljšo fotografijo na temo fizika, za najboljšo poezijo na temo vesolje ter v kategoriji za najboljši film na temo raziskovalec. V slednji kategoriji so dijaki ljutomerske gimnazije Franca Miklošiča Bernard Rebernik, Tomi Stajnko, Alen Trstenjak in Kristina Žižek s filmom Raziskovalec novih svetov osvojili drugo mesto. NŠ Vseevropski projekt Noč raziskovalcev je potekal pod sloganom Znanost za življenje. Hajdina • Prometna kača Otroci radi gredo peš v šolo Že vrsto let se hajdinska šola pridružuje obeleževanju tedna otroka. V tem so med drugim izvedli projekt Prometna kača, namenjen ozaveščanju o pomenu gibanja in skrbi za okolje-varstvo. Tema letošnjega tedna otroka, ki je za nami, je bila Svet, v katerem želim živeti. „Ker želimo živeti v zdravem in neonesna-ženem okolju, smo se ponovno odločili za sodelovanje v igri Prometna kača (Traffic snake game)," pojasnjuje ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lor-ber. Da bi h gibanju in zdravemu načinu življenja spodbudili osnovnošolce, pa tudi njihove starše, so tako za en dan odpovedali šolske avtobuse. Kljub nekaj kapljicam dežja so se otroci v šolo z velikim veseljem odpravili peš. Na avtobusnih postajališčih ob šolski poti so jih čakali učitelji, ki so skrbeli za varnost najmlajših. Kot pravi ravnateljica, so s tem projektom še enkrat več dokazali, da se zavedajo, da smo vsi mi soustvarjalci sveta. Dženana Kmetec Kljub dežju so se otroci v šolo z velikim veseljem odpravili peš. Foto: Črtomir Goznik Dornava • Za varnost otrok Prejeli odsevne brezrokavnike V vrtcu in OŠ Dornava skozi vse šolsko leto skrbimo za varnost naših otrok. Podjetje Goodyear je eno izmed tistih, ki v okviru projekta Za varnost otrok skrbi za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. V četrtek, 22. septembra, nas je obiskal predstavnik tega podjetja Boris Demšič, ki nam je na zanimiv način predstavil, kako se varno obnašati v prometu. Otroci 2. razreda so nam pod vodstvom učiteljice Sonje Čuš pripravili kratek program na temo prometa, nato je sledila poučna in zanimiva predstavitev, v kateri so s svojimi odgovori in vprašanji sodelovali tudi otroci. Na koncu so vsi otroci dobili odsevne brezrokavnike, da bodo na cesti še bolj vidni. Veliko smo slišali o varnosti v prometu in obljubili smo, da se bomo na naši šoli in vrtcu še naprej trudili, da bo naša pot v vrtec in šolo ter nazaj res varna. Zahvaljujemo se podjetju Goodyear in jim želimo še veliko uspešnih predstavitev. Zahvaljujemo se tudi Danijelu Že-leznjaku za organizacijo. Nataša Janžekovič Foto: Nataša Janžekovič 24 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 11. oktobra 2016 Lenart • Trgatev v Zavrhu Sedma trgatev potomke stare trte Na ploščadi pri Maistrovem stolpu v Zavrhu pri Voličini so nedavno opravili tradicionalno trgatev. Trta je bogato obrodila. Društvo vinogradnikov Lenart, Občina Lenart in Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov Zavrh so organizirali tradicionalno trgatev Zavrh 2016 ter sedmo trgatev potomke stare trte. Dogodek velja za eno največjih završkih turističnih prireditev. Osrednji del prireditve je bila trgatev potomke najstarejše trte na svetu. Ob bogato založenih stojnicah domačih dobrot, ki so jih ponujali vinogradniki, sadjarji, čebelarji, FOTO: Arhiv občine društva kmečkih žena in drugi ponudniki, so obiskovalci lahko uživali v vožnji s turističnim vlakcem in nastopu Tambu-raškega orkestra Duplek. Na ogled so postavili slikarsko razstavo v kulturnem domu Zavrh in lovsko razstavo v lovskem domu LD Voličina z nagradno igro, vrata pa je odprl še Kmečki muzej Kranvogel. Posrbljeno je bilo tudi za zabavo z ansamblom S.O.S. Kvintet. Monika Levanič Ptuj • Mestna trgatev Trgatev, dogodek, ki zdruzuje Toplo septembrsko vreme je poskrbelo, da je grozdje hitro zorelo in da so trgatve v v večini že končane. Prav posebno grozdje, modro kavčino, potomko najstarejše trte na svetu, so v četrtek pobrali tudi v ptujskem mestnem in župnijskem vinogradu. Foto: Črtomir Goznik Trgatev žametne črnine Tudi letos sta bila vodji mestne trgatve oz. glavna pobiralca grozdja ptujski župan Miran Senčar in mestni viničar Andrej Reberni-šek, ob njima pa tudi 6. ptujska vinska kraljica Urška Repič, vitezi vina slovenskega in evropskega reda in drugi trgači. Zbrali so se na grajskem dvorišču, nato pa na delo podali v mestni in župnijski vinograd. Kot so povedali, so z bero zadovoljni, kakšno bo vino, pa bomo okušali na Martinovanju. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Veselo druženje ob trgatvi v mestnem vinogradu Ormož • Prva trgatev vinograda šipona pri P&F Jeruzalem Nabrali 980 kilogramov grozdja Vinar leta P&F Jeruzalem je v družbi znanih Slovencev konec septembra opravil prvo trgatev v jeruzalemskih goricah ob stari zidanici Malek. Kljub pozebi in toči so nabrali kar 980 kilogramov kraljeve sorte Jeruzalema -šipona. Leta 2014 so skupaj s prijatelji, poslovnimi partnerji, okoliškimi župani in znanimi Slovenci zasadili oz. obnovili terasast vinograd šipona, lani so opravili rez trt, letos pa je vinograd prvič obrodil. Prva trgatev z 31.000 trtami šipona je bila zato prav posebno doživetje. Skupaj so nabrali kar 980 kilogramov grozdja. Glavni enolog in direktor kleti P&F Jeruzalem Mitja Herga je na trgatvi tudi že napovedal, da bodo prvo vino iz tega vinograda lahko poizkusili maja prihodnje leto: »Kljub pozebi in toči, ki nas je letos prizadela, je mlad vinograd s kar 31.000 trtami šipona lepo obrodil. Zato se lahko nadejamo odličnega vina, čeprav prvič še v manjši količini.« Zbrane sta na dogodku, ki so se mu pridružili številni znani Slovenci, okoliški župani in predstavniki podjetij, pozdravila direktorica p&f wineries Tatjana Puklavec in direktor skupine P&F Holding Vino Jorn Pedersen. Prisotni so bili vinska kraljica Slovenije 2016 Sara Stadler, nekdanji nogometaš Sašo Udovič, modna oblikovalka Urša Drofenik, Miha Deželak iz Radia 1, župan občine Ormož Alojz Sok in župan občine Raz-križje Stanko Ivanušič ter številni drugi. Za dobro razpoloženje pa so skrbeli še povezovalec dogodka in priljubljen radijski voditelj Boštjan Romih, pevka Nuša Derenda in glasbeniki ter plesalci KD Obrež. ML Foto: Arhiv P&F Jeruzalem Veselo ob trgatvi Ormož, Radenci • Projekt Moja dežela - lepa in gostoljubna Za najlepše urejeno vaško jedro Danes bo znano, ali ima Velika Nedelja prvo, drugo ali tretje najlepše urejeno vaško jedro v Sloveniji. Turistična zveza Slovenije je letos, že 25. leto zapored, objavila tekmovanje Moja dežela -lepa in gostoljubna, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja. Osnova projekta je tekmovanje slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. V okviru akcije poleg mest, zdraviliških, turističnih in izletniških krajev, kampov, mladinskih prenočišč, gasilskih domov in naj poti ocenjujejo tudi jedra. Med tremi nominiranci v kategoriji najlepše vaško jedro je letos Velika Nedelja. »Najbolj jih je navdušilo to, da ko pogledaš po vaškem jedru, te nobena 'moderna' stavba ne zmoti. Vse je staro, vendar lepo obnovljeno, opazi se, da se skrbi za obnavljanje s stilom - predvsem stavbe župnišča, Me-dikova in Miklova hiša, osnovna šola. Takšna vaška jedra so primerljiva z Avstrijo. Trije od štirih članov komisije so povedali, da so bili prvič deležni takšnega pogleda v vaškem jedru - brez pridiha modernosti. Navdušeni so bili nad cerkvijo in gradom (čeprav so bile tudi kake pripombe, pred- vsem na table, ki so že zbledele -potrebna bi še bila kakšna klopca na razgledni točki),« je sporočila Simona Kosi iz TIC Ormož ter še dodala, da so prav tako pohvalili čudovit razgled z velikonedeljske-ga hriba, bivanje stanovalcev v gradu, ki ni moteče, ter dodatne vsebine na gradu, denimo civilne poroke in gledališke igre na prostem. Končni vrstni red in zmagovalca bodo razkrili danes, 11. oktobra, zvečer na Dnevih slovenskega turizma v Radencih. Monika Levanič Strokovno komisijo so navdušili kulturna dediščina in urejenost šole, gradu, cerkve, Miklove in Me-dikove hiše ter župnišče. Foto: ML torek • 11. oktobra 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 25 Podlehnik • Blagoslov strehe na cerkvi sv. Trojice na Gorci Nova streha na glavni ladji V nedeljo, 18. septembra, je bilo v trojiški župniji zelo slovesno. Haloška katedrala, kot jo mnogi verniki imenujejo, biser sredi vinorodnih Haloz, ponos Trojičanov in mnogih romarjev, je dobila novo streho. Zahvala donatorjem in podpornikom za prispevek pri obnovi Mašo je daroval provincialni minister pater Milan Kos ob so-maševanju z domačima duhovnikoma. Zapeli so domači cerkveni pevci, na orgle je zaigrala orga-nistka Marija Feguš Friedl. Sledil je blagoslov nove strehe. Vse prisotne je nagovoril župan občine Podlehnik Marko Maučič. Zapeli so ljudski pevci iz Jablovca, Kopači in ljudske pevke Trstenke. Skupina Karitas je zaigrala dva prizora. Zahvala je veljala vsem dobrotnikom, ki so darovali za novo strešno kritino. Posebna zahvala pa velja Jožici Lermer - veliki botri, ki je s svojim darom spodbudila župnijo, da so si zadali izziv obnove strehe. Prav tako hvala velikemu botru Alojzu Klanečku, ki je že pred leti prepoznal potrebo po skrbi za domačo cerkev. Projekt sta vodila patra Damjan Tikvič in Andrej Sotler z gradbenim odborom in gospodarskim svetom. Izvajalci del so bili podjetje Janez Ajd Monte, Zidarstvo Foto: Zdenka Golub Fideršek ter Gradbena in pleskarska dela Tolič. Celotna vrednost del je 90.000 evrov. Streha je obnovljena na glavni ladji in na stranskih kapelah. Del strehe je tako končan, toda žal še ni v celoti poplačan. Vsi dobri ljudje imejmo v mislih, da se mora zbrati še nekaj finančnih sredstev, okrog 20.000 evrov, da se dolg v celoti poravna. Potem bo treba dela nadaljevati in novo streho narediti še na zvoniku in prezbiteriju. Zdenka Golub Ptuj • Biotehniška šola Veselo na Donački gori Dijaki in profesorji Biotehniške šole Ptuj smo v petek, 23. septembra, športni dan izvedli malo drugače. V duhu ljubiteljstva narave, spoznavanja našega lokalnega podeželskega prostora in varovanja okolja smo se odpravili na bližnjo Donačko goro. Foto: arhiv šole Dijaki Biotehniške šole Ptuj na vrhu Donačke gore S tem smo prijetno druženje in rekreacijo združili še z nekaterimi strokovnimi vsebinami naših šolskih programov. Slovenci že od nekdaj radi hodimo v planine, saj je najmnožičnejša organizirana prostočasna dejavnost v Sloveniji prav planinstvo. Za to lepo dejavnosti, ki bogati tako telo kot tudi duha, želimo navdušiti tudi naše dijake. Že pred leti je bilo o hoji v gore zapisano: »Med planinci izginjajo vse socialne in stanovske razlike, ki tvorijo v dolini neredko visoke zidove, ki nas ločujejo. Planine nas zbližajo, ker se ob pristnosti narave pokaže tudi človek v svoji naravni pristnosti. Tako smo si ljudje drug drugemu zopet blizu, postajamo boljši in plemenitejši. V planinah je doma duhovno zdravje.« Po osvojitvi vrha smo pred Rudijevim domom izvedli še sprejem naših novincev, torej prvih letnikov na šoli. Vsi dijaki treh prvih letnikov so se najprej predstavili s pesmimi in šaljivimi predstavitvami, nato pa so morali odgovarjati še na vprašanja o poznavanju zgodovinskih in naravnih znamenitosti zavarovanega območja Boč-Donačka gora. Pokazali so že veliko znanja, zato so jih dijaki starejših letnikov nagradili z velikim aplavzom, predstavnike razredov pa smo tudi prav po planinsko »krstili«. V dolino smo odšli polni lepih vtisov. Gabrijela Plateis Ptuj • Predavanje Bojane in Toma Križnarja Staroselska ljudstva imajo za sovražnike ves svet V Muzikafeju na Ptuju se je s predavanjem Bojane in Toma Križnarja Droni nad koreninami človeštva začela sedma sezona popotniških večerov v organizaciji ptujskega popotniškega društva pOtuj. Predsednik društva Slavko Pod-brežnik Dobnik je poudaril, da je Tomo Križnar eden najbolj nesebičnih borcev za pravice in preživetje najbolj teptanih človeških skupnosti na svetu: »Svoje poslanstvo izpolnjuje najbolj plemenito - tako, da vanj vlaga svoje življenje. Prostovoljci društva mu bomo skozi celo sezono predavanj po svojih najboljših močeh stali ob strani.« Prostovoljne prispevke, zbrane v tej sezoni, bodo tako namenili za boj proti genocidu v Sudanu. Tomo Križnar, ki je prepotoval že večino sveta, je prepričan, da nikjer ni bolj ogroženih ljudi kot v Sudanu: »Najhuje je v Nubskih gorah in provinci Modri Nil. Sudan ima namreč največ staroselskih prebivalcev, povsod drugod so jih v glavnem že pregnali. Poglejte, kaj se je zgodilo Aboriginom v Avstraliji, Indijancem v Ameriki, ljudstvom v Polineziji, pa tudi Eskimom na daljnem severu ... Stare kulture so večinoma že izginile s planeta, ostali smo 'proletarci'.« Korporacije s sedeži v vseh globalnih silah se v Sudanu spopadajo za nadzor nad naravnimi viri (nafto, vodo, dobro prstjo in minerali), pri tem pa so korenine človeštva, kot Tomo imenuje staroselska ljudstva, pač v napoto ... V zadnjih 15 letih naj bi v Sudanu pobili okoli tri ali štiri milijone ljudi, genocida pa ne izvaja le islamska vojaška hunta. »Staroselska ljudstva imajo za sovražnike praktično cel svet! Istočasno se spopadajo z največjim medijskim mrkom, pa tudi človekoljubnih organizacij in aktivistov za človekove pravice je tam najmanj,« opozarja Tomo. S humanitarno ustanovo HOPE so na oblegana območja tihotapili zdravila, šolske potrebščine, kamere, prenosne računalnike in satelitske modeme, ki omogočajo pošiljanje posnetkov vsem institucijam in nevladnim organizacijam, pripravljajo pa tudi novo knjigo in film z delovnim naslovom Droni nad koreninami človeštva. Bojana Križnar je sklenila: »V Sudanu ne potrebujejo hrane in oblek. Vse, kar potrebujejo, je mir, da bodo lahko poskrbeli sami zase.« Eva Milošič Foto: Albin Bezjak Tomo Križnar že od leta 1979 o zamolčanih tragedijah poroča tako najširšim množicam kot političnim elitam in mednarodnim organizacijam, pridružila se mu je tudi žena Bojana. Slovenija • Projekt Simbioza Giba Vse življenje se gibamo Ta teden poteka vseslovenska akcija Simbioza Giba, ki združuje vse generacije na področju celotne Slovenije. Letošnja akcija Simbioza Giba že tretje leto poteka kot vseslovenski prostovoljski projekt, ki skrbi za širjene telesne kulture, gibanja in medgeneracijskega povezovanja. Tudi letos združuje šport, rekreacijo in gibanje. Simbioza Giba združuje gibanje z udeleženci vseh generacij. Letošnji slogan je »Vse življenje se gibamo!« in ponovno poudarja pomen gibanja skozi vse življenje. Vedno se lahko gibamo, seveda na različne načine in to možnost moramo neprestano izkoriščati. Gibanje prinaša veselje, zdravje in dobro počutje ter nam daje občutek živosti. Simbiozo Giba bo letos spremljala tudi zelena agenda. Povezanost z naravo ima izjemen pomen zaradi hitrega načina življenja. Pri vse večji prepoznavnosti pozitivnih učinkov rednega gibanja je pomembno tudi, da je gibanje v naravi na voljo vse leto in da je narava naš največji športni objekt. Bližina narave je pomembna zaradi možnosti sprostitve in gibanja, ki je v naravi dostopno vsakemu. Dejavnosti bodo na lokacijah Simbioza Giba kot že v preteklosti prilagojene različnim lokacijam in njihovim udeležencem. Več o izvedbi lahko najdete na spletni strani akcije www.sim-bioza.eu, prijavite pa se lahko tudi preko telefonske številke 030 456 776. Na našem območju bodo mesto organizatorjev prevzele večinoma izobraževalne institucije, saj je delovanje akcije urejeno na prostovoljski način. Sodelovanje je torej odvisno od lokalnih koordinatorjev, ki tako tudi spodbujajo družbeno odgovornost. Lokacije v naši bližini so številne in so v Mariboru, Ptuju, Ormožu, Slovenski Bistrici in okolici, kjer se lahko gibajo vse generacije od -9 mesecev do 100+ let. Dejavnosti bodo tudi na teh lokacijah kot tudi drugod prilagojene udeležencem, zvrstili se bodo pohodi, hitrejše in mirnejše vadbe, medgeneracijsko gibanje in veliko veselja na obrazih vseh udeležencev. Akcijo podpirajo različni ambasadorji in podporniki, strokovni partnerji. Med ambasadorji lahko izpostavimo tudi našega Roka Marguča. Podpora prihaja z vseh strani, kar dokazuje, da je medgeneracij-sko gibanje resnično pomembno. Zamigajte v tednu Simbioza Giba tudi vi! Ekipa Simbioza Giba Foto: Simbioza Genesis Gibanje in druženje za vse generacije 26 ŠtcgerskiTEBUK Zeleni tednik torek • 11. oktobra 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Jesen je dokončno v naših krajih Letošnje leto je jesen prišla nekoliko prej, kot smo bili navajeni zadnjih nekaj let. Pa nič hudega. Popolnoma prav je tako. Mnogi me zdaj sprašujete, kako naprej. Nič posebnega, vse je še vedno tako, kot ste delali do sedaj, le plodovke bodo letos na prostem nekoliko prej zaključile. Najbolje je, da jih oberete (paprika, paradižnik, jajčevec) in vložite, posušite, zamrznete ... V rastlinjaku paradižniku odrežite vrh. Tako bodo že oblikovani plodovi dozoreli prej. Novi tako nimajo niti možnosti, da bi dozoreli, pa še niti oplodnje pravzaprav pri teh temperaturah ne bo. Kumare in bučke bodo morda še nekaj časa rodile, zato jih samo zalijte s pripravki, ki vsebujejo morske alge ali aminokisline, doma pa lahko skuhate čaj iz cvetov ognjiča ali regrata, če ste jih nabrali v času cvetenja. Še vedno je čas za setev zimske solate, motovilca in špinače, v rastlinjak pa lahko, če jih imate, še vedno posadite tudi sadike letnih sort solate. Zdaj je tudi idealen čas za sajenje čebulčka čebule. Kar posadite jo, tako v rastlinjak kakor na prosto. Čebula je v rastlinjaku zelo dobrodošla, saj popestri kolobar in predvsem -tudi razkužuje zemljo. Najdite pa v rastlinjaku tudi prostor, vsaj 20-25 % površine, in posejte belo gorjušico. Ta je predvsem dobrodošla, če v imate rastlinjaku kar naprej paradižnik. Glede na vreme, ki je pred nami, boste letos mnogi gnojili nekoliko prej kakor v preteklih letih in prav je tako. Gnojenje ni tako enostavno, kot mnogi menite. Z napačnim ravnanjem lahko pokvarimo naše osnovno orodje pri delu z vrtninami, to je naša zemlja. Če imamo rodovitno in živo prst, potem bodo naše rastline za svoje zdravje lepo poskrbele same. Vendar mora biti zemlja živa, polna številnih mikroorganizmov, da je res rodovitna in se v njej korenine rastlin lahko razrastejo in priskrbijo dovolj hranil za naše rastline. Kako poskrbimo za strukturno, odcedno in živo zemljo? Mineralna ali organska gnojila Mineralna, umetna, laho topna gnojila res priskrbijo potrebna hranila za naše rastline, vendar dolgoročno ničesar ne prispevajo k ohranitvi kakovostne strukturne zemlje. Mineralna gnojila uporabimo samo, če nam analiza zemlje pokaže pomanjkanje katerega izmed posamičnih hranil. Na vrtu torej uporabljamo organska gnojila. Organske snovi v tleh je le 3-5 %, a brez nje so v zemlji velike težave. Hranila se izpirajo, hitro nastopi suša, saj se vodne molekule nimajo kje zadržati, zemlja se zbija in seseda po vsakih močnejših padavinah. Vam je to kaj znano? Ja, nekaj takega vidimo na številnih, večjih njivah po Italiji, Franciji, žal včasih tudi pri nas. Po vsakem dežju na zemlji stoji voda, takoj za tem pa zemlja spoka. Tukaj seveda rastline nikoli nimajo ugodnih pogojev za rast in razvoj. Tega si na svojem vrtu nikakor ne želimo. Na vrtu torej uporabljamo samo organska gnojila. Organska gnojila niso samo gnoj in kompost Osnovno načelo ekološke pridelave je, da gnojimo tla, ne rastline. Zdrava, humozna prst potem med letom seveda skupaj z mikrobi nahrani naše rastline. Zemljo pa lahko gojimo samo z organskimi gnojili. Mnogi pod imenom organska gnojila poznajo samo gnoj ali kompost. Res je, Foto: Miša Pušenjak Zemlja, polna življenja, je tista, v kateri so tudi vrtnine zdrave. da sta to še vedno najpogosteje uporabljeni organski gnojili, nista pa edini. Organska gnojila so lahko tudi rastline, ki jih namerno posejemo in potem zadelamo v zemljo, rečemo jim rastline za zeleni podor. Rastline lahko tudi namakamo določen čas v vodi in tako pridobimo močna, tekoča organska gnojila. Z rastlinami, tako zelenimi kakor posušenimi, lahko tla tudi zastiramo, kasneje pa jih zadelamo v tla in jih s tem obogatimo. Gnojenje z gnojem Gnojimo izključno z odleža-nim gnojem, to pomeni, da ni več topel. Vendar odležan hlevski gnoj ni isto kakor kompostiran gnoj. Kompostiran gnoj je že prešel fazo, ko mikroorganizmi potrebujejo dušik za razkroj in ima v bistvu lastnosti komposta. Tukaj, v tem poglavju, govorim samo o odležanem gnoju, ki ima še vedno značilen vonj, v njem ločimo nastilj od blata živali. Gnojimo vedno v jeseni, saj v začetku delovanja mikroorganizmi potrebujejo dušik. Zato se lahko zgodi, da pri spomladanskem gnojenju dušik rastlinam celo jemljejo. Poleg tega gnoj lahko tudi požge mlade koreninice rastlin, saj še ni deloma predelan. Za gnojenje z gnojem je za letošnjo sezono že prepozno.Vendar bi v primeru jesenskega gnojenja priporočala dvoje, najprej da gnojimo v jeseni nekoliko prej, kakor smo se navadili v zadnjih letih. Novembra je nekoliko pozno, saj je za začetek prepereva-nja gnoja potrebna tudi toplota, te pa v jeseni ni. Bolje bi bilo gnojiti že nekje v sredini oktobra. Torej bo letošnje leto kar pravo, da poskusimo prilagoditi naše delo na vrtu zgodnejšemu gnojenju. Da bo gnoj res hitro in učinkovito prepereval, ne pa gnil, ga v zemljo ne smemo zadelati pregloboko, le tanko plast zemlje nasujemo nanj. Nikakor pa ga čez zimo ne puščamo na zemlji, saj hranila tudi izhla-pevajo. Vse rastline ne marajo gnojenja z gnojem. Nekaterim gnojenje celo škodi. Gnoj naredi več škode kakor koristi, če z njim gnojimo metuljnice, med katerimi so tudi vrtne stročnice, prav tako zelo škodi vsem čebulnicam, mogoče je izjema por, ki ne prezimuje. Pa še tega raje ne sadite tja, kjer se je z gnojem gnojilo v tekočem letu. Prav tako imajo lahko težave vse korenovke in gomoljnice, ki se jih gnoji z gnojem, koreni se nepravilno oblikujejo, so kosmati, razvejani, gnijejo, tudi koreninske uši so lahko posledica gnojenja z gnojem. Pogosto je krajše tudi skladiščenje. Izjema je zelena, vendar bi jo sama vseeno raje sadila na gredico, ki je bila z gnojem gnojena v preteklem letu. Gnojenja z gnojem ne prenesejo tudi zelišča. Za gnojenje z gnojem so hvaležne praktično vse kapusnice, bučnice in razhudniki z izjemo krompirja. Pri krompirju je treba biti pozoren. Preveč gnojenja lahko pomeni krastavost, votlost gomoljev, zato se ne sme pretiravati. Tudi sladko koruzo in blitvo sadimo na gredice, ki smo jih gnojili v tekočem letu. Ko-renčnice in gomoljnice, pa tudi radič, endivijo, zeleno sadimo na grede, ki so bile gnojene v preteklem letu, posebej če so na vrtu že težave s koreninskimi ušmi. Gnojenje z gnojem pomeni, da imajo rastline hranila na razpolago najmanj tri leta, trajni humus pa ostane v tleh, jih rahlja, zadržuje hranila in tudi vlago še dalj časa. Ravno zato je nujno, da pri gnojenju ne pretiravamo. Hlevskega (govejega) gnoja damo največ 2,5 l/m2. Vsako leto torej ne pognojimo vsega vrta, ampak samo del, najbolje tretjino. Kompost Kompost je zagotovo najboljše gnojilo za vrt, saj so mikroorganizmi v njem že tisti, ki ga potem razkrojijo do rastlinam dostopnih hranil. Vendar je treba vedeti, da kompostni kup na vrtu ni smetišče za organske ostanke. Organska masa v kompostu mora razpadati in ne gniti. S kompostom lahko gnojimo spomladi ali jeseni. Kupljena organska gnojila So nadomestilo gnojenju z gnojem ali kompostom. Njihova prednost je predvsem lažja uporaba, doziranje in odsotnost plevelnega semena. Vendar dajejo hranila rastlinam samo eno leto. Obenem vsebujejo premalo trajnih organskih ostankov, da bi zemljo tudi rahljala, zadrževala vodo in hranila. Zato svetujem, da uporabo kupljenih organskih gnojil redno kombiniramo tudi z rastlinami za zeleni podor ali kompostom. Uporabljamo jih natančno po navodilih. Sama bi na vrtovih uporabljala nekoliko manjšo količino, kot je priporočena. Z njimi gnojimo tako spomladi kakor v jeseni. Osebno se mi zdi boljša spomladanska uporaba. Miša Pušenjak Vir: KZ Ptuj Foto: Miša Pušenjak Bradavičasto korenje je posledica gnojenja s hlevskim gnojem. KGZS - Zavod Ptuj sporoča Novosti pri siliranju koruze za silažo V zadnjih letih se v Evropi vse bolj uveljavlja novi sistem siliranja koruzne silaže, ki pomembno vpliva na prebavljivost silaže in posredno tudi na zdravje živali. Imenujemo ga Shre-dlage sistem. Pri tem sistemu opravljamo dolgo rez 26-30 mm, pri pogoju da je sušina rastline med 32 in 34 odstotkov. Pomembno je, da pri tako dolgi rezi v silaži ni celih, polovičnih ali na četrtino razkosanih zrnc. Zrna, ki niso dovolj zdrobljena, se ne prebavijo v prebavilih odraslega prežvekovalca. Najdemo jih v blatu. Zato je takšna silaža, kjer so cela ali delno razklana zrna, slabše prebavljiva. Sistem Shrelage prihaja iz Amerike in se v zadnjih letih intenzivno preizkuša v Evropi, tako na raziskovalnih inštitucijah kot na kmetijah. Mnogi evropski rejci in večina ameriških kmetov, ki silirajo po tem sistemu, poročajo o višji mlečnosti na dan med 0,8-1,2 kg. Nekateri rejci pa poudarjajo, da se je izboljšalo zdravje živali. Nekaj kmetij je izjavilo, da sedaj v blatu ne najdejo več nobenih zrn koruze, drugi, da je v silaži pomembno manj polovičk zrnja, kar kaže na boljšo prebavljivost silaže. Zaradi dolge rezi je upravičljiv pomislek glede tlačenja takšne koruzne silaže. Ameriški kmetje ne poročajo o negativnem učinku na tlačenje, ampak 40 % vprašanih kmetov celo pravi, da se je učinkovitost tlačenja celo povečala, enako tudi trdijo na firmi Claas. V študiji diplomske naloge so dosegli ciljno zbitost silaže v sredini in na vrhu silažnega kupa, na robovih je bila pod ciljno vrednostjo. Vendar kot navajata Weis in THaysen (2014), ta problem »robnega« tlačenja ni problem novih sistemov kombiniranja, ampak že sedanjih (konvencionalnih) postopkov siliranja. Zato Harker in sod (2016) navajajo, da moramo pri takšnem sistemu poleg optimalne sušine upoštevati vrsto drugih ukrepov, o katerih bom pisal, takrat ko bodo ti stroji že v Sloveniji. Shredlage sistem siliranja koruzne silaže prinaša tudi več stroškov glede spravila. Harker in sod. (2016) navajajo za 14,17 EUR večji strošek na ha zaradi nakupa drobilne plošče in večjih transportnih stroškov. Shredlage sistem ne smemo zamenjati s klasično dolgo rezjo, ki se že opravlja na nekaterih naših večjih kmetijah. Ta znaša od 12 do 22 mm. Pri tej rezi lahko najdemo v silaži večji delež celih zrn, kar znižuje prebavljivost silaže. Prednost dolge rezi je večji delež fizikalno učinkovite surove vlaknine, kar pozitivno vpliva na zdravje živali. Posamezni deli rastline niso tako učinkovito predelani kot pri Shredlage sistemu. Zato je še večja težava pri tlačenju kot pri Shedlage sistemu, še zlasti če je ta sušina silaže nad 35 odstotkov. Tako dolge rezi kot Shredlage sistema spravila krme ne priporočam za manjše kmetije, kjer je tlačenje vedno največja slabost priprave silaže. Za te kmetije in za prepozno pospravljene posevke koruzne silaže priporočam kratko rez, najbolje okoli 8 mm. Tako pri dolgi kot tudi pri kratki rezi moramo drobilno ploščo pravilno naravnati, da ustrezno zdrobi zrnje. Vsako zrnje, ki pride v blato, je neprebavljeno. Veliko uspehov pri pridelavi krme. Mag. Anton Hohler, spec. za prehrano živali in živ. tehnologijo pri Kmetijsko-gozdarskem Zavodu Ptuj torek • 25. oktobra 2016 Na sceni Štajerski TCDNIK 1S S slovenskih glasbenih odrov ANIKA HORVAT: Med dvema ognjema Anika Horvat nam v teh dneh predstavlja novo skladbo z zanimivim naslovom Med dvema ognjema. Za omenjeno skladbo je v Studiu 14 RTV Slovenija posnela tudi že videospot. Omenjeni videospot je tudi zadnji, ki je nastal v tem legendarnem studiu, saj so ga posneli tik pred njegovo prenovo. Med dvema ognjema je nastala v sodelovanju z Big Bandom RTV Slovenija, režirala pa ga je (tako kot prejšnjega) Dafne Jemeršič. Pri nastajanju nove skladbe sta sodelovala tudi dirigent in avtor Patrik Greblo in avtorica teksta Damjana Kenda Hussu. Sicer pa se lahko Anika pohvali tudi s polnoletnostjo, saj letos mineva že 18 let od izida njenega debitantskega albuma, ki ga je prav tako posnela z Big Bandom RTV Slovenija. SIMONA ČERNETIČ: Vidim morje Mnogi jo poznajo kot Aynee, čeprav je bilo sprva mišljeno, da se bo tako imenovala skupina, a je po spletu okoliščin povečini na odru stala kar sama. Lansko jesen je vzdevek ovrgla in kot Simona ¿¡OME termarsh izdala album Nedaleč stran, s katerega je poleg naslovne pesmi že predstavila Na goro, Pod oknom, Življenje je igra, ter Nor dan. Po do sedaj živahnejšem repertoarju vam Simona tokrat streže z mirnejšo ele-ktroakustično skladbo Vidim morje, z močno čustvenim besedilom. »Lahko je spomin na zadnje, pravkar minulo poletje. Karkoli je že bilo navdih tej pesmi, je bilo resnično boleče, kot da bi v resnici s trnjem povijala svoje srce in svoj jaz.« MISTERMARSH: Čigava pojava zabava Mistermarsh se po poletnem singlu Veliko mesto vrača na radijske postaje s pesmijo Čigava pojava zabava, ki hkrati napoveduje skorajšnji izid njegovega drugega albuma Altamira. Čigava pojava zabava je intimno razmišljanje o različnih medijskih vsebinah, ki se nam dnevno ponujajo v razvedrilo in nadaljuje zgodbo prvega singla Veliko mesto, a s povsem drugačnim čustvenim nastavkom. Več o prihajajočem albumu Altamira (Celinka, 2016), ki bo nosil 10 Mistermarshevih sporočilno in žanrsko pestrih skladb v slovenskem jeziku, pa čez nekaj dni. Glasbenik Mistermarsh, ki sliši tudi na ime Martin Štibernik, je znan kot avtor glasbe in producent ©© m. y me ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. BOŠTJAN KONEČNIK - Gospodična 2. KLAPA SKALA - Tri dni sem ljubil 3. ROK FERENGJA & MANCA ŠPIK - Življenje je ples Zmagovalec meseca septembra: DEJAN VUNJAK - Le za tebe NARODNA 1. Ans. PETKA - Ko sem sam doma 2. AKORDI - Pustite mi vsaj moje pesmi 3. DARJA GAJŠEK & Ans. ŠTRAJK - TI znaš Zmagovalec meseca septembra: Ans. VIKEND-Staram se x........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek:^ Naslov: Tel. številka:_ Glasujete lako tudi na: Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina projektov številnih slovenskih glasbenih izvajalcev. Med 13. in 15. oktobrom bo na Ravnah na Koroškem potekala že dvanajsta izdaja Festivala slovenskega jazza. Festival bo postregel s premierama dveh projektov. Priznani, v New Yorku živeči bobnar, tolkalec in skladatelj Zan Tetičkovič je za svoje delo doslej prejel več prestižnih nagrad, med drugim tudi tisto vseameriškega sklada-teljskega združenja ASCAP. The Port Of Life je njegov prvi studijski album, ki bo izšel v obliki knjige skupaj s fotografijami in poezijo, posveča pa ga migran-tom. Izjemno produktiven in med klasično ter jazzovsko in improvizacijsko glasbo prehajajoč čelist ter tolkalec Kristijan Kranjčan se bo predstavil s solističnim projektom, ki bo v kratkem tudi izšel pod naslovom Drumming Cellist. Festival bodo sicer odprli člani Big Banda RTV Slovenija in Boštjan Gombač s projektom Iucundus, ki bo poslušalce zapeljal v nenavadne zvočne prostore in ponudil v posluh tudi nekoliko bolj eksotične zvoke, medtem ko bo Igor Bezget s programom Singularity avtorske motive prepletel z ljudskimi. Oktobra je čas za jazz. Čas za veselje, odprtost, svežino in spoznavanje Koroške. Je čas za Festival slovenskega jazza, kajti tam je jazz najprej doma! Janko Bezjak Priporočamo v branje... Hugh Howey: Silos Kdo bi vedel, na koliko različnih načinov so pisatelji že ubesedili konec sveta in na koliko različnih načinov rešili človeštvo ... SILOS HK m i ^i h» Cc K: nc polento jojoii, le ubije rúnica. Silos je še ena postapokaliptična pripoved o tem, kako se majhna človeška skupnost trudi obstati tudi v razmerah, ko je človeštvo s svojo nespametnostjo onemogočilo življenje na zemeljskem površju in se je na varno zateklo pod zemljo, v »silos«. Glede na to, kako ravnamo s svojim planetom, pravzaprav nič nenavadnega, da se toliko knjig ukvarja s tovrstno problematiko. Pač izbereš enega od naših neumnih načinov izkoriščanja narave in ga pripelješ do ekstrema. Pa pride enkrat vesoljni potop, pa ledena doba, pa pregrevanje planeta, pa atomska katastrofa, pa kak komet ..., da o vesoljskih napadih ne govorimo. In tokratna knjiga Silos se kar bere ... Ocena: 4. Le s t v i 1. SAY YOU WON'T LET GO - JAMES ARTHUR 2. DANCING ON MY OWN - CALUM SCOTT 3. LET ME LOVE YOU - DJ SNAKE & JUSTI 4. CLOSER - CHAINSMOKERS ft. HALSEY 5. COLD WATER - MAJOR LAZER feat. JUSTIN BIEBER & M0 6. PERFECT ILLUSION - LADY GAGA 7. BONFIRE - FELIX JAEHN feat ALMA 8. MY WAY - CALVIN HARRIS 9. HEATHENS - TWENTY ONE PILOTS 10. STILL FALLING FOR YOU - ELLIE GOULD 11. STARBOY - WEEKND feat DAFT PUN N BIEBER NG Filmoljub Cineplexx in Kolosej Maribor Slavno neslavna Florence A Z '•"„■iSsES,. Vs1' m Foto: splet Vsebina: Florence Foster Jenkins je bogata dedinja, ki je od svojega prvega moža v starosti 19 let dobila sifilis in nato z boleznijo živela več kot 50 let. Kot velika ljubiteljica umetnosti, zlasti opernega petja, je vse življenje živela v zablodi, da je odlična pevka, čeprav je zvenela naravnost grozljivo. Toda ljudje okoli nje so jo vseeno imeli radi, zato so jo podpirali v njeni iluziji o izvrstnem petju. Vse to pa se je končalo, ko je v starosti 76 let priredila svoj največji koncert. V Carnegie Hallu je v hipu razprodala vseh 3000 sedežev, toda kritike naslednji dan so bile uničujoče ... Film je posnet po resničnih dogodkih, zakaj Florence Foster Jenkins je tudi zares živela. Čeprav je živela udobno in bogataško življenje od rojstva leta 1868 do smrti leta 1944, je bilo njeno življenje tako simpatično noro, čudaško, odbito, da si česa takega ne bi mogli izmisliti niti scenaristi. Še več, po igri naključij ima njeno življenje točno vse tiste ključne dramatične točke scenaristične pripovedi, vključno z njeno smrtjo, da ga filmarjem sploh ni bilo treba spreminjati, da bi dobili izvrstno filmsko pripoved. Prav, nekaj malenkosti v filmu ne drži. Recimo to, da so na koncert v Carnegie Hallu prišli tudi vojaki. Florence je namreč s svojim 'petjem' bodrila tudi ameriške vojake v drugi svetovni vojni, vendar so filmarji to plat zaradi ekonomije časa združili z njenim zadnjim koncertom. Prav tako so dialogi najbrž izmišljeni in še bi lahko našteli kakšne malenkosti, vendar so okostje filma, ključni dogodki in preobrati popolnoma zvesti resničnim dogodkom, tudi tisti za lase privlečeni prizor s kadjo, ki je polna krompirjeve solate. Njeno življenje je bilo tako polno simpatično trčenih dogodkov, da jih je preveč za en film. Zato smo redkokdaj priča biografski drami, ki bi tako zvesto sledila izvornemu življenjepisu in hkrati bila tipična drama z vsemi običajnimi žanrskimi fintami. Umetnost je tokrat zares oponašala življenje. K temu dodajmo še odlične igralske stvaritve. Meryl Streep je seveda znova tako vrhunska, da je že kar brezveze, še posebej njeno zanič petje. Ob ohranjenem posnetku petja resnične Florence na koncu filma ugotovimo, da je ga. Streep srhljivo natančno zadela njeno smešno krokanje, ki naj bi bilo vrhunska opera. Tudi Hugh Grant, ki se je že bolj ali manj upokojil od igranja, se je na srečo pustil pregovoriti režiserju in odigral eno svojih ključnih vlog, ki je še posebej zanimiva zato, ker njegov lik ni takšen, za kakršnega ga imamo na začetku filma. Zato tretja vloga, tista od Simona Helberga, niti ne pride toliko do izraza, čeprav je prav tako izjemno odigrana. Film prav tako ne trpi zaradi slabega ritma, dolžina je idealna do pičice, režija pod taktirko starega mačka Stephena Frearsa popolna in presežnike bi lahko naštevali v nedogled. Redkokdaj se zgodi, da v naša kina pride film, ki je v vseh pogledih (skoraj) popoln. Matej Frece Florence Foster Jenkins Igrajo: Meryl Streep, Hugh Grant, Simon Helberg, Rebecca Ferguson, Nina Arianda, John Kavanagh, Neve Gachev, Mark Arnold Režija: Stephen Frears Scenarij: Nicholas Martin Žanr: komična drama Dolžina: 110 minut Leto: 2016 Država: Velika Britanija Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8*98,20104^3 bo Janko Bezjak 3 STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. gistrii ijte st na wwrnfeiikoi 28 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA O NEDELJA PONEDELJEK dušeno kislo zelje, pečenica, krompir v kosih, kompot iz mešanega sadja zelenjavna juha, čufti v paradižnikovi gobji golaž, kruhova juha, polnjen goveja juha, vratovi- korenčkova juha, testenine s svinjskimi omaki, pire krompir, štruca, gratinirane paradižnik, dušen na z žara, krompirjevi naravni puranji kockami, solata, sadje skutne palačinke riž, solata, jesenski ocvrtki, zelenjava, zrezek, kuskus, kakavove rezine zavitek sadna torta endivija, sadje Polnjen paradižnik Jesenski zavitek 2 čebuli, 1 strok česna, vejica peteršilja, 2 vejici timijana, 3 ijce, 1 žlica drobtin, sol in poper; po želji nariban sir. jih izdolbemo, vsebino pa zberemo v posodo. V večji ponvi mo čebulo in česen, da posteklenita. Dodamo mleto meso in ivimo. V nekoliko ohlajeno meso dodamo jajce, drobtine in Paradižnike napolnimo z nadevom in pokrijemo s prej odre- Sestavine: 1 listnato ali vlečeno testo; nadev: 1 kg grozdja, 4 jajca, 40 g sladkorja, 20 g sladkorja v prahu, 60 g mletih lešnikov, 40 g moke, cimet, limonina lupina. Rumenjake, sladkor v prahu, cimet in limonino lupino penasto zmešamo. Beljake s sladkorjem stepemo v sneg in vmešamo v rumenjake, dodamo še moko in mlete lešnike. Z nadevom premažemo dve tretjini testa, posujemo z opranim in osušenim grozdjem, tretjino testa pa pokapamo z maslom. Zvijemo v zavitek in spečemo. X. ^^ t Večinoma so zelo zahtevne teste dobro prestali, a pri nekaterih brez težav le ni šlo. V izdelkih smo našli tudi sledi neželenih kemikalij, kot so glifosat, ampa in drugi pesticidi, vendar v dovoljenih mejah. Prav tako so bili laboratorijski rezultati večinoma dobri pri preverjanju vsebnosti oziroma ostankov klora v izdelkih - le v redkih izdelkih so bili odkriti ostanki klora in še to v tako majhni količini, da za uporabnice ne pomeni nevarnosti. Za test so na ZPS izbrali vložke in tampone, ki so primerni za dnevno rabo, torej imajo na embalaži oznako normal, regular in so večinoma ozna- čene s tremi do petimi kapljicami, čeprav ni enotnega standarda, kaj naj bi pomenilo število kapljic. Za tampone in vložke je poleg kemične neoporečnosti zelo pomembno, da primerno vpijajo in da se tampon v nožnici ne »razgradi«. »Tamponi z vpijanjem niso imeli težav in marsika- teri je svoje delo opravil za oceno zelo dobro. Pri nekaterih tamponih se je za problematično izkazalo dejstvo, da so se vlakna pri uporabi do neke mere 'izgubila', kar v praksi pomeni, da so posamezna vlakna ostala v nožnici. Pri najslabšem tamponu na testu, ki ga ni na slovenskem trgu, se je pri vsaki uporabi iz tampona povprečno odluščilo kar 23 miligramov vlaken,« je komentirala rezultate Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: • 11. oktobra 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko »Čeprav pri tamponih na testu, ki so na voljo v Sloveniji, večjih težav z izgubo vlaken ni bilo, svetujemo, da ne uporabljate tamponov, ki so se že pred uporabo poškodovali in njihova površina ni gladka, saj se je v laboratoriju izkazalo, da je pri takšnih tamponih izguba vlaken večja.« »Pri vložkih pa se je na testu izkazalo, da ni pomembno le, iz katerih materialov so izdelani vložki, pomembna je tudi njihova »konstrukcija«. Tekočino so bolj vpijali vložki, pri katerih je notranja plast razporejena tako, da predstavlja za tekočino tudi mehansko oviro - zato so na vložku tudi različni vzorci,« je povzela rezultate testiranja vložkov Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije Čez mejo ni vedno boljše Na testu so potrošniške organizacije preizkusile več kot 100 različnih tamponov in vložkov. Na testu pa je zmagal izdelek, ki so ga poslali iz Slovenije. Sestavine: 6 velikih paradižnikov, 2 čebuli, 1 strok česna, vejica peteršilja, 2 vejici timijana, 3 žlice olja, 400 g mletega mesa, 1 jajce, 1 žlica drobtin, sol in poper; po želji nariban sir. Paradižnikom odrežemo vrhnji del, jih izdolbemo, vsebino pa zberemo v posodo. V večji ponvi segrejemo olje ter na njem popečemo čebulo in česen, da posteklenita. Dodamo mleto meso in ga med praženjem mešamo. Odstavimo. V nekoliko ohlajeno meso dodamo jajce, drobtine in začimbe ter na koncu sol in poper. Paradižnike napolnimo z nadevom in pokrijemo s prej odrezanimi kapicami. Zložimo jih v pekač, prostor med njimi pa zapolnimo z mesom paradižnikov, ki smo ga ohranili ob dolbenju. Pečemo jih 25 do 30 minut pri 200 stopinjah Celzija. (Ljubitelji sira lahko k masi dodate nariban sir ali pa ga potresete po paradižnikih, preden jih postavite v pečico.) ZPS • Test higienskih vložkov in tamponov Sestavine: 1 listnato ali vlečeno testo; nadev: 1 kg grozd ja v prahu, 60 g mletih lešnikov, 40 g moke, cimet, limo Rumenjake, sladkor v prahu, cimet in limonino lupino p> stepemo v sneg in vmešamo v rumenjake, dodamo še mc žemo dve tretjini testa, posujemo z opranim in osušenim z maslom. Zvijemo v zavitek in spečemo. Razlike v kakovosti med tamponi so manjše kot med vložki Na velikem mednarodnem testu so potrošniške organizacije tokrat preizkusile več kot 100 različnih vložkov in tamponov. V aktualni številki revije ZPStest so objavljeni rezultati za 14 izdelkov, 9 vrst vložkov in 5 vrst tamponov, ki so na voljo tudi v Sloveniji. Ker se Slovenci radi pritožujemo, da so pri nas na voljo slabše različice izdelkov priznanih blagovnih znamk, je zanimiv podatek, da so na testu zmagali prav vložki, ki so jih na test poslali iz Slovenije. Nasvet ZPS: raje ne kupujte odišavljenih izdelkov V laboratoriju so preverili tudi prisotnost več vrst alergenov. Razen v enem od vzorcev (ki ga pri nas ni mogoče kupiti) so bile vse vrednosti v mejah dovoljenega oz. v sledeh. A velja ugotovitev, da smo že tako vsak dan izpostavljeni velikemu številu kemikalij in vsaka dodatna nepotrebna kemikalija je odveč. V vložkih so alergene snovi predvsem posledica dodanih dišav, zato če ste nagnjeni k alergijam ali preprosto želite zmanjšati število kemikalij, ki ste jim vsak dan izpostavljeni, ne uporabljajte odišavljenih vložkov in tamponov. Rezultati so objavljeni v reviji ZPS ali za doplačilu na spletu. Foto: Splet torek • 25. oktobra 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 29 Vidi se ... ... da potem ko je človek 24. februarja 1582 izvedel zadnji večji popravek v koledarju (tistega leta smo dobili gre-gorijanski koledar in oktober 1582 'skrajšali' za 10 dni: 4. oktobru 1582 je sledil 15. oktober 1582), je letos pred nami nova oktobrska reforma: 'izbrisali' bomo 28. oktober. Novi koledar so poimenovali 'šlampasti koledar' in morda visi tudi pri vas doma ali v pisarni, le da tega doslej niste opazili. Ker kdo pa ob nabavi koledarja prebere vse datume za celo leto vnaprej! Tisto narobe napisano Srečno Novo leto in vesel Božič pa itak že januarja odtrgamo. Govori se ... ... da nad najstarejšim mestom spet kraljuje žerjav. Seveda, saj že najmanj eno leto niso odprli nobenega trgovskega centra! ... da v neki naši občini ne vejo, ali bi se jezili ali bi bili ponosni, ker se je mlad režiser OKTOBER - October - Oktober I 2016 ponedeljek Monddy torek Tuciday sreda Wtdn»id4y Mitt wot h četrtek petek n«deija 191- 20 21 22 23 31 2511""" 26 27 29 • 29 * 30 odločil posneti film v eni od vasi njihove občine. Ne katerikoli film, pač pa tistega o Butalcih. Če se že komu zdi izbira občine posrečena, pa mogoče ni najboljša izbira vasi? ... da so se v enem najstarejših ptujskih trgovskih centrov odločiliposkrbeti za rekreacijo svojih mariborskobančnih kupcev. Če vam zmanjka gotovine, se morate malce sprehoditi do pravega bankoma-ta, ker tista dva, ki sta v tem centru, mariborskih kartic ne šljivita. Je pa res, da pred njima ni nikoli gneče. Tista dva Ptujčana, ki imata prave kartice, pa se že dogovorita, da gresta vsak na svojega. ... da so ob nedavnem obisku državne sekretarke nekateri (najbrž nekoliko prehitro) izjavili, da Haloze ne potrebujejo milijonov, ampak zakon. Če je pa to res - ali vam lahko pošljemo številko našega transakcijskega raču- Foto: Tajno društvo PGC na, v zameno pa vam spišemo kak zakon ali dva? ... da je za občane res hudo, ko jim zaprejo domačo pošto. Ker kot nas obvešča nedavna poštna reklamna brošura, kje pa bomo odslej kupovali robotski sesalnik, tople copate, šivalni in pralni stroj, brezžične termostate, grelnik vode, ročni mikser, vžigalice in vso drugo navlako, ki nam jo ponujajo? Neverjetno - celo poštne nabiralnike imajo! Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 1 7 8 5 2 6 1 5 2 2 7 1 5 1 4 5 3 6 9 5 3 9 4 7 8 7 6 9 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vvv © €€ O Bik vv ©©© € GGG Dvojčka vvv ©© €€€ OO Rak v ©©© € OO Lev vv © €€€ O Devica vv ©©© €€ OOO Tehtnica v ©© €€ O Škorpijon vv ©©© € OOO Strelec v ©© €€ OOO Kozorog vv © G Vodnar ©© GGG Ribi V ©© GG Prireditvenik Torek, 11. oktober 1 * 1 2 1 11 Evatd j F Miril k-k C Cveifca ČL Bruno ■ ■ ■VJ OO S o 9 Danilo 1 1 Finnin 112 1 3 Kolaman 1 - 14 - 15 F16 09:00 17:00 1:00 1:30 Ptuj, CID, odprtje likovne razstave Društva za kulturno inkluzijo Ljubljana in Zavod Janeza Levca Ljubljana, lutkovna predstava Grajska skrivnost Grajska pristava Ormož, likovna razstava Gregorja Samasturja Prebujenje - percepcija Kidričevo, Strnišče, Galerija FO.VI, odprtje razstave Marka Jakšeta Oplotnica, sejna soba občine, Potopisno predavanje o Turčiji Mojce Plaznik Plavec in Uroša Plavca Sreda, 12. oktober 17:00 17:00 17:00 18:00 18:00 18:30 Središče ob Dravi, krajevna knjižnica, pravljična ura z ustvarjalno delavnico, Kdo je najmočnejši Ormož, MCO, sredine delavnice, Naredi si sam - darilne škatlice Sveti Tomaž, krajevna knjižnica, strokovno predavanje Bo moj otrok postal samostojna in odgovorna osebnost?, dr. Sebastjan Kristovič Ormož, Bela dvorana grajske pristave, koncert učencev Glasbene šole Ormož Sobetinci, dvorana, predavanje na temo Obljuba prihodnosti, svet na pragu preobrazbe, Marija Kure Makole, knjižnica, predavanje Bogdane Brglez Fink, Bachove cvetne esence Četrtek, 13. oktober 10:00 Slovenska Bistrica, Center za starejše Metulj, kostanjev piknik 18:00 Slovenska Bistrica, grad, odprtje razstave Maje Šubic 18:00 Ptuj, Mestni kino, pogovor ob filmu Kapitan fantastični, predavanje dr. Viljema Ščuke - Kupljena sreča Petek, 14. oktober 09:00 Slovenska Bistrica, Gasilski dom, dan odprtih vrat PGD Slovenska Bistrica 09:00 Šmartno na Pohorju, gasilski dom, dan odprtih vrat PGD Šmartno na Pohorju, 14., 15., in 16. oktober med 9.00 in 15.00 10:00 Kidričevo, zbirni center, lansiranje uličnih zbiralnikov za zbiranje E-odpadkov in odpadnih baterij 16:00 Slovenska Bistrica, kleti vinogradnikov, Mošt in kostanji v deželi vina Ritoznojčan 16:00 Slovenska Bistrica, restavracija Sodexo, srečanje starejših krajanov in krajank 16:00 Poljčane, Dom športa in kulture, srečanje starejših krajanov in krajank 16:00 Ormož, MCO, delavnica kaligrafije 17:00 Slovenska Bistrica, CDUO, Grajska 13, vodenje po razstavah z akademsko slikarko Karin Lavin 17:00 Benedikt, vrtec, odprtje novega vrtca v Benediktu 19:00 Ptuj, galerija Gema, Grajska 4, odprtje razstave Lade Cerar Di(Y) amonds! Mestni kino Ptuj Sreda, 12. oktober: 20:00 Dekle na vlaku. Četrtek, 13. oktober: 18:00 Kapitan fantastični, pogovor z dr. Viljemom Ščuko - Kupljena sreča. Petek, 14. oktober: 17:00 Kubo in dve struni; 19:00 Dekle na vlaku; 21:00 Kapitan fantastični. Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 11. do 17. oktobra 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično RADIOPTUJ 0 uporabi konoplje v medicinske namene Nn udu tu Ta ^etrtek °b 16, uri 1 Marii° si°dnjak- Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: CG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 17. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: te-dnik@radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Filip Pihler, Spodnji Velovlek 15/a, 2250 Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Makole • Občina s sanacijo plazu rešila cesto in hišo Osebna kronika Občini grozil s tožbo, ker naj bi delala brez njegovega dovoljenja Plazovi so v občini Makole stalnica po vsakem večjem dežju. Eden izmed večjih plazov se je sprožil v Dežnem pri Makolah. Da bi občina zaščitila cesto, je pristopila k sanaciji plazu, a sedaj se je znašla pred tožbo občana, ki zahteva odškodnino. Občinska uprava je makol-ske svetnike seznanila s pritožbo in dopisom občana Stanislava Korošca glede sanacije plazu v Dežnem pri Makolah. Zapisal je, da direktor občinske uprave Igor Erker in Mojca Vantur, zaposlena za delo na področju prostora in okolja, samovoljno odločata in da sta odgovorna za plaz v Dežnem, ki je ogrozil cesto in Korošče-vo hišo. Prepričan je namreč, da sta Erker in Vanturjeva dala njegovemu sosedu soglasje za izvedbo parkirišča, ki naj bi bil vzrok plazu. Poudaril je še, da so bila dela na njegovem posestvu opravljena brez njegove vednosti in da je občina plaz sanirala tako, da si sedaj nihče ne upa na saniranem območju kositi trave, saj da lahko zdrsne in pade pet metrov v globino. Občinski svet je še zaprosil, da naj gresta Vanturjeva in Erker kosit, ker si, tako pravi Korošec, na občini vse upata ter napovedal tožbo proti občini in zaposlenima. Direktor občinske uprave je pojasnil, da občina ni dovo- lila izgradnje parkirišča, saj da to niti ni v njeni pristojnosti. »Prav tako je težko oceniti, ali je to parkirišče, ki ga je lani začel delati njegov sosed, vzrok plazu. Glede sanacije smo se s Korošcem ustno dogovorili, namreč plaz smo sanirali, da smo zaščitili cesto in tudi njegovo hišo. Sedaj terja odškodnino, in sicer je od nas zahteval zemljišče, ki je v lasti občine, ni pa poslal nobenega finančnega zahtevka. Seveda mu zemljišča ne moremo podariti, saj to ni v skladu z zakonodajo.« Svetniki so se z dopisom seznanili. Svetnik Zdravko Krošel pa je nastali zaplet pokomen-tiral: »Vsak je nekaj delal po svoje, ko do česa pride, pa je Foto: Mojca Vantur občina kriva za vse.« Občina je za sanacijo plazu odštela 28.352 evrov. »Izvedene so bile kamnita zložba v dolžini 25 m, drenaža, ureditev brežine ...,« je naštela Vanturjeva. Mojca Vtič Rojstva: Maja Polanec, Krčevina pri Vurbergu 42 e, Ptuj - deček Nik; Janja Kramer, Apače 168, Lovrenc na Dravskem polju -deček Tim; Tanja Hutinski, Kovača vas 146, Slovenska Bistrica - deček Vid; Mateja Kolarič, Pavlovci 17, Ormož - deček Evan; Lea Kornet, Pestike 5 a, Zavrč - deček Teo; Anja Planinšek, Tibolci 21 b, Gorišnica - deklica Zala; Sara Flac, Lovska ul. 36, Maribor - deček Leonard; Gordana Zebec, Gorenjski Vrh 6, Zavrč - deklica Mi-šel; Nina Kanič Gošnik, Ulica Toneta Melive 2, Slovenske Konjice - deček Svit; Katja Mesarec, Senešci 80, Velika Nedelja - deklica Tia; Darja Kramberger Čuš, Gibina 24 a, Vitomarci - deček Patri k; Petra Caj-nko, Borovci 43, Markovci - deklica Kaja; Mojca Gor-njak, Litmerk 7 b, Ormož -deček Žiga. Umrli so: Viktor Šuler, Ptuj, Gregorčičev drevored 4, roj. 1930 - umrl 28. septembra 2016; Frančiška Ritonja, roj. Zorko, Podgorci 97, roj. 1928 - umrla 29. septembra 2016; Matilda Polajžar, roj. Kamen-šek, Dobrina 29, roj. 1936 - umrla 1. oktobra 2016; Albina Krajnc, roj. Tement, Sodnice 12, roj. 1934 -umrla 2. oktobra 2016; Darko Kuzminski, Stojnci 143, roj. 1964 - umrl 2. oktobra 2016. Poroka - Ptuj: Andrej Pih-ler, Pacinje 3 a, in Marinka Marks, Sp. Duplek, Kot 10. Sveti Andraž • Denar za ločeno poučevanje Za večjo kakovost pouka Za dodatne štiri ure ločenega poučevanja posameznih vsebin v kombiniranem oddelku podružnične šole Vitomarci iz občinskega proračuna 454 evrov na mesec. Pred časom smo poročali, da ima podružnična šola Vitomarci v letošnjem šolskem letu štiri samostojne in en kombinirani oddelek. Skupni razred obiskujejo učenci 2. in 3. razreda; vseh je 16. Da pa bi bila kakovost pouka večja in s tem pridobivanje temeljnih znanj slovenščine in matematike kakovostnejše, je vodstvo osnovne šole na tamkajšnjo občino že pred začetkom šolskega leta naslovilo prošnjo o dodelitvi finančnih sredstev za lo- čeno poučevanje matematike in slovenščine. Ob obstoječih štirih urah tedensko, ki jih zagotavlja Ministrstvo za šolstvo, so zaprosili za financiranje vsaj štirih ur ločenega poučevanja. Občinski svet je prisluhnil njihovi prošnji. Na dopisni seji, ki je potekala minuli teden, se je namreč soglasno strinjal z dodelitvijo finančnih sredstev za ločeno poučevanje v kombiniranem oddelku za dodatne štiri ure v višini 454 evrov mesečno. »S tem sta se povečala možnost in obseg kakovostnejšega ločenega poučevanja za 4 ure, ki jih dodatno sofinancira občina Sv. Andraž,« je zadovoljen ravnatelj OŠ Cerkvenjak-Vitomarci Mirko Žmavc. Monika Levanič UKC Maribor: okrepili varnostne ukrepe Podobno kot v drugih zdravstvenih ustanovah tudi v UKC Maribor zaznavajo rast števila fizičnih napadov in groženj osebju s strani bolnikov, a v bolnišnici ugotavljajo, da gre to deloma pripisati tudi bolj pazljivemu beleženju tovrstnih dogodkov. Medtem ko so v mariborski bolnišnici v vsem lanskem letu obravnavali skupaj 46 incidentov, med njimi 37 verbalnih in devet fizičnih obračunov, so letos že do konca junija obravnavali kar 51 takšnih primerov. Število fizičnih napadov se je celo podvojilo, verbalnih napadov pa je bilo skupaj 33. V pomoč zaposlenim so kot preventivo pri ravnanju z agresivnimi pacienti že leta 2010 sprejeli navodila o komunikaciji z nasilnimi in vznemirjenimi ljudmi ter napotke o tem, kako voditi težavne pogovore. Na osnovi zabeleženih dogodkov so se in se še bodo s pogodbenimi izvajalci varnostnih storitev dogovorili o dodatnih ukrepih varovanja. "Napadi in kratki stiki so vselej možni, saj gre za ljudi s težavami, na urgenci tudi za alkoholizirane ljudi. Tam smo zato že okrepili varnost in je varnostnik od septembra stalno prisoten 24 ur na dan," je pojasnil v. d. direktorja UKC Maribor Janez Lavre. Kot je še dejal, so o varnostnih okrepitvah razmišljali že pred poletnim tragičnim dogodkom v Izoli, po njem pa so se takoj uskladili z vodstvom urgentnega centra in okrepili prisotnost. Poseben režim z brez-stičnimi stikali za opozarjanje nevarnosti imajo tudi na forenzičnem oddelku, kjer gre že tako ali tako za posebne razmere s stalno prisotnostjo sodnega policista. (sta) Napoved vremena za Slovenijo Vinotoka če zmrzuje, ! prosinca odjenjuje Občinski svet je na dopisni seji soglasno potrdil dodelitev finančnih sredstev za ločeno poučevanje v kombiniranem oddelku POŠ Vitomarci za dodatne štiri ure v višini 454 evrov mesečno. Danes bo oblačno, padavine bodo do večera povsod ponehale. Meja sneženja bo zjutraj med 800 in 1100 metri nadmorske višine. Pihal bo severovzhodni veter. Na Primorskem bo povečini suho in občasno delno jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne od 6 do 10, na Primorskem do 15 stopinj C. Obeti V sredo bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V četrtek se bo pooblačilo, proti večeru bo na Primorskem pričelo deževati. Vremenska slika Vremenska fronta se južno od nas pomika nad Balkan. Nad naše kraje doteka vlažen in hladen zrak. Foto: ML