Umetno ribarstvo. Spisal Ivan Franke. Ljubljana Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1886 . Pripomočki Pisatelj je rabil sledeče pripomočke: Johann Kottl: Kiinstliche Fischzucht, Wels 1873. J. Meyer: Die praktische Zucht der Forelle und ihrer Verwandten, Prag 1876. Friedrich Ženk: Kurzer Leitfaden fiir kiinstliche Forellenzucht, zweite Auflage, Wiirzburg 1881. M. v. d. Borne: Die kiinstliche Fischzucht, dritte Auflage, Berlin 1885. Verlag von Paul Parey. M. v. d. Borne: Ziichtet Sommerlaichfische! Berlin. W. Moser Hofbuchdruckerei. Handbuch der Fischzucht und Fischerei. Unter Mitvvirkung von Dr. B. Benecke und C. Dollmer, herausgegeben von M v. d. Borne. Berlin 1886. Verlag von Paul Parey. Mittheilungen des osterreichischen Fischereivereins. H. Keller: Die Anlage der Fischwege. Berlin 1885. Letna poročila ribarskih društev. Upravo ribarskega zavoda J. Šaglovega v Authal, Zeltweg na Šta¬ jerskem. Brehm’s Thierleben: Die Fische, Leipzig 1879. Kratice. m = meter, cm = centimeter, dm =. decimeter, mm — milimeter, ha == hektar, kg = kilogram, gr — gram. Predgovor. Slovenska zemlja ima mnogo bistrih potokov, lepih rek, nekaj jezerov in tudi kak ribnik se je ohranil iz preteklih časov. V Kranjski obsega površje tekoče vode 14 508 oralov, ono jezerov in ribnikov 1078 or., na Pri¬ morskem obsegajo reke in potoki 13850 or. Od 16826 or. tekoče in 12 093 or. stoječe vode na Koroškem in 33 798 or. tekoče na Štajarskem smemo računiti tretji del na slo¬ vensko prebivalstvo.* V vseh slovenskih pokrajinah ob¬ sega voda nad 30000 oralov. Te vode, po večini gorske, so pripravne za naj¬ boljša plemena rib, izrediti bi se imelo leto za letom v teh vodah na stotine centov plemenitih lososov. Toda le malo krajev je še, kjer je ribarstvo v resnici kaj vredno in še manj lakih, kjer se z ribami dobro gospodari. Kakor v drugih deželah, je tudi v naših pošlo in minulo nekdanje bogastvo voda iz blizu tistih uzrokov. Vsled opustošenja gorskih gozdov vdera se dežnica iz višin brzo v nižave in zasiplje struge. Pogosti in visoki jezovi trgajo reke in potoke v male kose in zabranjujejo ribam dohod do pripravnih drstiš. Tovarne spuščajo * Številke so vzete iz vladnega predloga za zakon o ribar- stvu v tuzemskih vodah, predloženega državnemu zboru 8. febru¬ arja 1883. IV ostrupljive tekočine v vodo in uničujejo vodne prebivalke, vravnavanje rečnih strug jemlje in zmanjšuje prostore, ugodne za drst in zarod. Slednič so ribiči sami največ pripomogli k opustošenju voda; lovili so neomejeno v drsti in jemali premajhne, nedorasle živali. Ni čuda, da je ribarstvo opešalo, da je deloma uničeno in v tolikih vodah brez pomena. Toliko sovražnih sil, nasproti pa nikakoršnega varstva in nobene pomoči, ni moglo imeti drugačnih nasledkov. Ribarstvo je v obče v slabem stanji pri nas, brez pomoči, brez umnega varstva se ne more zboljšati. Pomagati? Je že prav, pa kako? Li moremo hude povodnji zabraniti, jezove podreti, tovarnam onesnaženje vode ubraniti, mi ribiči, ki nismo ne bogati, ne mogočni? Li ne smemo loviti skozi več let, da se bodo živali zaredle? Res je, povodenj ne morete ustaviti, do gorskih gozdov nimate nikake oblasti; tolažilno je pa vender, da se gozdi po gorah ne smejo več tako brezskrbno sekati, da vlada sili posestnike zopet nasaditi, kjer so sekali in se je tudi vže nasadilo dokaj praznega sveta. Jezov ne smete podirati, če pa tovarnam ne zabranite spuščati škodljivih tvarin v vodo, je tudi vaša krivda. Po zakonih je onesnaženje vode prepovedano, morate se pritožiti pri gosposki, vselej in brez zamude, škodo morate na¬ znaniti in s pričami dokazati, nekaj bote gotovo do¬ segli. Z lovom vam ni treba prenehati, loviti morate pa pametno, nedorasle ribe spustiti, da dorastejo. Celo v drsti smete loviti, toda vzemite drstnicam plod za mno¬ žitev zaroda, pred ko jih pobijete. Privadite se umet¬ nega ribarstva, naučite se množiti ribe v ma¬ lem-ribniku, pokončavajte ribje sovražnike. v To so sredstva, s kterimi je mogoče ribarstvo v malih letih povzdigniti. Tako so delali in delajo umni ribarji drugod, namnožili so na ta način ribe v opusto- šenih vodah, dobre vode so zboljšali in dobivajo sedaj lepe dohodke od svojega truda in delovanja. Skušenci in učenjaki so se pečali z ribarstvom in preiskavah dotične stvari, tako je ribarstvo dandanes do¬ gnana stvar. V angleškem, francoskem in nemškem jeziku je spisanih dovolj dobrih knjig, narastlo je celo slovstvo o ribarskem gospodarstvu. Malokter naših ribarjev se pa more poučiti iz neslovenskih knjig, zato bo morda marsi¬ komu dobro došla ta knjižica, v kteri so razložene naj- važniše vednosti, potrebne umnemu ribarju. Kakor mora poznati kmetovalec svoj svet, vedeti kaj in kje bo sejal ah sadil, tako mora poznati ribar last¬ nosti vode in rib, mora vedeti, kterim ribam ugaja ta in ta voda, kterim ne, ker vsaka voda ni za vsako ribo. Imenom rib so pristavljeni latinski izrazi; ribe istega ple¬ mena se po zunajnosti tako preminjajo, da jih je mogoče natančno določiti v vsakem slučaji le po notranji telesni razliki, ista riba ima v raznih krajih različno ime, tako ima v vsih jezikih le latinsko ime zanesljivo določilni pomen. Ribe umetno množiti je najvažniši del ribarskega gospodarstva. Ni pa tako težavno, ni treba učenosti, le zdravega razuma, pazljivosti in vztrajnosti. Tudi poseb¬ nega kapitala, večje vsote denarjev ne potrebuje, kdor hoče umetno množiti ribe. Ker imamo vode, ktere ne ugajajo le najboljšim ribam, namreč lososom, ampak takim, ki so pomenljive po obilnem številu in kot piča boljšim roparicam, t. j. ribam poletne drsti, je govorica tudi o ribniku za drst, ker tudi število teh rib se je v marsikteri vodi zmanjšalo. VI Kdor more in ima priložnost, mu bo gotovo kori¬ stilo, če si napravi en ali več malih ribnikov, — v kterih hrani in pita ribe tako dolgo, da jim vzame plodilo ali jih dobro speča. Zato morda ne bo brez koristi, kar govori ta knjiga o popolni odreji. Da bo ribar množil in gojil le za se, le v svojo korist, ne pa tudi za vodne živalske tatove in roparice, mora te pokončavali vztrajno in neprenehoma, ribe mora varovati. Varstvo je prav lake važnosti, kakor obilna množitev. Slednič izrečem gosp. Fr. Erjavcu, profesorju v Go¬ rici, prisrčno zahvalo za marsikteri dober nasvet, kterega sem vzprejel od njega, zlasti glede med našim narodom navadnih izrazov za ribja plemena. V Kranj i meseca marca 1886. Ivan Franke. Kazalo. Stran Pripomočki. II Kratice. II Predgovor. III , T I. Lastnosti vode. Vodilne ribe: 1. ) Postrv. 1 2. ) Lipan . 2 3. ) Mrena. 2 4. ) Plosk. 2 II. Lastnosti rib. A. Lososi. 1. ) Potočna postrv . 3 2. ) Jezerska postrv. 5 3. ) Rudeča postrv. 5 4. ) Sulec. 6 5. ) Lipan. 6 B. Karpovei. 1. ) Ivarp. 7 2. ) Linj. 8 3. ) Mrena. 8 4. ) Podlest. 8 6. ) Klen. 8 6.) Plosk. 9 Mali karpovci. 9 C. Druge ribe naših voda. 1. ) Menek. 10 2. ) Som.10 3. ) Ščuka .11 4. ) Ostriž . 11 5. ) Rečni ogor.12 D. Ptuje ribe pripravne za vpeljavo v naše vode. 1. ) Potočni losos.13 2. ) Ameriška šarena postrv ..13 III. Umetno ribarstvo. Naravna drst lososov.14 A. Kaj je treba pripraviti za umetno ribarstvo? 1. Hladne, zračne in čiste vode .15 Cedilo.17 Kottlovo cedilo.17 Ameriško cedilo •. ..18 Cedilo iz gobovih odpadkov . . . ..19 Razdelilno korito.19 Stran 2. Valilnice.19 Podlaga ali dno.21 Jakobijevo valilno korito .22 Kuferjev lonec.22 Valilnice druge vrste.23 Bornejeva kalifornska globoka valilnica.23 Bornejeva potočna valilnica.24 B. 0 plemenkah. 1. ) Postrvi.25 2. ) Sulec.27 3. ) Lipan.27 C. Ktera opravila zahteva umetno ribarstvo? 1. Kako se ikre oplodijo?. 27 Osmukavanje.28 2. Kako se ikre štejejo?.29 3. Kako se oplodene ikre razvijajo? .29 4. Kako se oskrbujejo oplodene ikre?.31 5. Kako se oskrbujejo ribice?.32 6. Sovražniki iker.33 7. Kako se ravna z naročenimi ikrami?.34 8. Kdaj in kako se spuščajo ribice? ..35 IV. Kako se dobi zarod od rib poletne drsti? 1. Ribnik za drst.36 2. Plemenke.37 3. Kako se zarod lovi in izpušča?.37 V. Kako se odrejajo ribe do popolne rasti? A. Kako se odrejajo lososi? 1. ) V koritih.39 2. ) V malih ribnikih.40 3. ) Kako in s čim se lososi pitajo?.40 B. Kako se odrejajo ribe poletne drsti? Kdaj in kako se ribniki izlove?.42 Koliko vode je treba za prevažanje rib?.43 Posode za prenašanje živih rib.43 VI. Kako se ribe varujejo? 1. ) Lov velikih rib.44 2. ) Vidra. 45 3. ) Povodna rovka .47 4. ) Povodni kosi.48 5. ) Čapla.48 6. ) Divje race.„.48 Kje se dobivajo reči potrebne za umetno ribarstvo? .... 48 I. Lastnosti vode. Z ozirom na ribe je ločili vodo v tvrdo, ktere tla so skalnata, iz debelega in drobnega kamenja (proda) ali peska; ker ima tvrda voda navadno strmo slrugo, prenaša v povodnji veliko proda. Sem so vvrstiti gorske grape, potoki in reke, dalje ribniki in jezera, ktera pol¬ nijo studenci ali tvrde vode. Take vode ostanejo tudi po letu bolj hladne in so pri lepem vremenu čiste in bistre. Voda je mehka, če so tla glinasta in zablatena, ilovnata ali iz drobnega peska, ali če po tleh raste trava ali druga zelišča, n. pr. tršiea. Mehka voda večidel nima strme struge, teče po¬ časno in leno, po leti se močno segreje, je malokdaj bistra in čista, ampak motna ali celo mlakužasta. Tvrda voda je ugodna za losose, mehka za karpe in nektere druge ribe. Bolj natanko spoznamo značaj vode, če opazujemo, ktera ribja plemena so v vodi in kterih ni. Po ribah, poleg kterih bivajo vedno nekatera druga plemena, lo¬ čimo vode v štiri okraje, te ribe imenujemo vodilne in so: postrv, lipan, mrena in plosk. Vodilne ribe v tekočih vodah so: 1.) Potočna postrv je v grapah, potokih in manjših rekah, ki imajo precej padca in v obče brzo teko, kterih tla so skalnata, kamnita ali iz debelega peska, torej gorske vode in studenčnice od izvirka na¬ vzdol. V postrvskem okraju bivajo izmed majhnih rib: šarin, frigelc in kapeč, ktere zaidejo v najmanjše grape in studenčnice, tudi v take, kjer postrvi ni več. Ko potok Franke, Umetno ribarstvo. 1 2 postane večji, pridružita se postrvim klen in 'podlest, poz¬ neje pa se jim pridružijo tudi ribe lipanskega okraja. Za postrvski okraj je reja postrvi edino primerna. 2. ) Lipan je v večjih potokih in rekah z hitrim lokom, kamnitih in peščenih tal. Za studenčnico in mrzlo vodo ne mara, ne gre torej tako visoko, ko postrv, živi pa deloma ž njo skupaj in seže v mrenski okraj. V spodnjem delu tega okraja se pridružita menek in Sev¬ nica, dalje sulec, kteri je posebno tam stalna riba, kjer je voda vže večja in kjer se nahajajo poleg lipana ribe mrenskega okraja. Kjer ni več lipana, je sulec redek, a v vodi, kjer živi plosk, ga ni več najti. Za zgornji del tega okraja je primerna reja postrvi in lipanov, za spodnji reja lipanov in sulcev. 3. ) Mrena biva v večjih rekah in veletokih, ki ne teko počasno in imajo peščena tla. Poleg mrene biva klen, podlest, droga ali blatnica, obrnik, menek, krešek, čep, na mirnih krajih in v zatišji Sevnica, črnovka, ostriž, ščuka in tudi karp. Oni del tega okraja, kjer je globoka mirna voda in so tla mehka, je primeren za rejo karpov. 4. ) Plosk živi v počasnih vodah na peščenih in glinastih tleh. V tem okraji je karp, som, črnovka, ogrica, ostriž, čep in krešek; klen in podlest pa se redko na¬ hajata, smoj se dobro počuti. Kjer voda zastaja ali je popolnoma mirna (mrtva) in mlakužasta, biva linj (glinak) in karaš. Za celi ta okraj je karp najbolj važna riba. Ker se voda ne preminja po ostrih mejah, tudi okraji niso določno omejeni, ampak polagoma prehaja drug v druzega. Tudi niso okraji razvrsteni v vsaki vodi po navedenem redu; n. pr. nima izvirek Ljubljanice pri Borovnici postrvskega okraja, ampak po kratkem lipan¬ skem toku sledi na barji dolg plosk in pod Ljubljano mrensk okraj. Vodilne ribe v stoječih vodah: 1. ) Potočna postrv je v jezerih, ki so v zvezi s postrvskimi potoki. 2. ) Jezerska postrv je v jezerih, iz kterih zamore iti v tekočo vodo na drst. 3 3. ) Rodeča postrv zahteva vodo, ktera se nikdar ne segreje čez 14° R. 4. ) K ar p je v vodi, ki je po letu topla, kjer so tla glinasta in poraščena. II. Lastnosti rib. Z ozirom na množitev se ločijo ribe v dva glavna dela: A. v ribe zimske drsti ali losose, ki se drstijo po zimi ali spomladi. Ikre lososov so debele, ločijo se popol¬ noma in se ne drže skupaj, pripravne so za umetno ribarstvo; B. v ribe poletne drsti, ki se drstijo v toplem času; teh rib ikre so drobne, se ne ločijo, ampak se držijo skupaj. Za množitev rib, ki se drstijo v toplem času, so pripravni mali ribniki. A. Lososi. V naših vodah so sledeči lososi: Potočna in jezer¬ ska postrv, lipan in sulec. Zarod rudeče postrvi je vlo¬ žilo kranjsko ribarsko društvo minulo leto v ribnik na Studenci. Lososi (Salmones) imajo za hrbtno plavuto še majhno tolst.no brez trakov, odlikujejo se po najbolj plemeniti in lepi obliki in so pokriti z majhnimi luskinami. Ustnje so odprte notri pod oko, na čeljustih, na jeziku in na nebu so dobro razviti zobje. Zunanjost, velikost in teža se močno preminja, tudi razmere posameznih telesnih delov niso stanovitne; spol, starost, kraj bivanja, hrana in spolni nagon prouzroči znatne premembe. 1.) Potočna postrv (Trutta fario). Kakor pri vsih lososih se opazuje pri postrvih posebno velika raz¬ ličnost v barvi. V dveh potokih niso enako pisane in tudi v enem in istem potoku so različne. Ravno tako se barva mesa, ki je bela, rumenkasta ali rudečkasta, ravna po kakovosti in obilosti živeža. Za umetno ribar¬ stvo je postrv najbolj pripravna riba, ker je ikre lahko oplodili, izvaliti in ovaljene daleč pošiljati. 4 Glede vode postrv ni izbirčna; vsak potok in manjša reka, kjer so dobra drstišča, je pripravna za postrvi. Na drst gre navzgor po vodi do dobrih drstišč, v obče ne daleč; izseli se pa iz vode, v kteri ne najde všečnih krajev za drst. Drsti se na plitvi vodi, ki hitro teče, na produ debelem ko lešniki ali kurja jajca. Nobena riba se ne drži tako istega kraja kakor postrv, in se privadi vže majhna na posebno bivališče, ktero le zapusti, če jo večja riba prežene ali če se voda zdatno zviša ali zniža. Hrano vživa le živečo, različne vodne živali, nam¬ reč žuželke, ličinke, košarje, polžke; posebno tečna hrana so ji muhe in mušice, ki letajo ob vodi. Manj pogosto lovi ribe, kapče, frigelce; tudi svojemu rodu ne prizanaša, kakor vse roparice. Raste hitreje v mirni, počasni vodi mehkih, glinastih tal, kjer je dovelj vodnih zelišč in malih živalic. Potoki, kt.erih bregovi so gosto zaraščeni z drevjem in germovjem, so izvrstni za postrvi, kajti na drevji, vzlasti na vrbah, in topolih, zaredi se obilo keberčkov, muh in mušic. Postrvi rade stoje v senci pod grmovjem in pobirajo v vodo padle žuželke. Same, brez umetne pomoči se postrvi najbolj za- rede v mrzli vodi kamnitih tal, kjer ni drugih, posebno večjih rib. Ni pa misliti, da bi jim mrzla voda bolje ugajala, v topli vodi ne počutijo se nič slabejši; celo do 20 ft R segreta voda jim ne škoduje. Da se v topleji vodi ne zamnože toliko, je več vzrokov. V topli vodi so tudi druge ribe in vse imajo mnogo več zaroda, kakor postrv; vse ribe pojedajo postrvine ikre in skoro vse njen zarod; postrvine ikre so debele in se vale dolgo časa, so torej lahko najti in dolgo izpostavljene razno¬ vrstnim sovražnikom; ščuke, kleni, mrene, ostriži uničijb postrvin zarod in mora biti brezvspešno vlagati postrvice med navedene roparice. Postrvim ugajajo najbolj potoki in reke manjšega strmca z mnogimi otoni ali tomuni in obrašenimi bregovi, v kfere se stekajo peščene grape; v tih se zdatno množe, v onih hitro rastejo. Taka voda je n. pr. Bohinjska Sava, zgornja Poljanska Sora, Idrijca i. dr. 5 Razen pripravnosti za umetno ribarstvo ima postrv še druge lastnosti, vsled kterih je za riborejca najvaž¬ nejša riba. Je jako trdnega življenja in mogoče je pre¬ važati jo živo v daljne kraje; tudi mrtva ostane dalj časa užitna, ker ima debelo kožo; na kratko, postrv je za trgovino najbolj pripravna riba. Pošiljajo postrvi iz zgornje Avstrije, iz Štajerske na Dunaj, iz Koroške na Tirolsko, v Gradec, Zagreb i. t. d. Cena je v prometu 2 do 5 gld. en kilogram. 2. ) Jezerska postrv (Trutta lacustris) ali gla- vatica biva v globokih gorskih jezerih, zraste 40 do 70 cm dolga, 10 do 20 kg težka. Oktobra in novembra gre v potoke drstit se, kjer si izbere kamnita tla in hitro plitvo vodo. Umetno množiti jo je ravno tako lahko, kakor po¬ točno postrv. Zarod se spušča v jezerske dotoke na pro¬ storih, kjer se plemenke rade drste. Živi navadno v glo¬ bočini blizu dotokov in se hrani z ribami in drugimi živaliini. Globoki ribniki z dotoki čiste vode ali studenč¬ nice so tudi ugodni za to pleme. 3. ) Rudeča postrv (Salmo salvelinus) živi v pla¬ ninskih jezerih, v kterih ostane voda tudi po leti hladna in se nikdar ne segreje čez 14° R. V naših krajih je skoro nepoznata, ker je pa pripravna za umetno ribar¬ stvo in jo je izmed lososov najlažje opitati do popolne rasti v ribniku z dotokom čiste studenčnine, ne bo brez koristi omeniti jo na tem mestu. Rudeča postrv je med postrvmi najlepše pisana; sivkasto modra barva hrbta prehaja na straneh pola¬ goma v rumenkasto belo, po trebuhu in na spodnjih plavutah je škrlataste ali pomarančaste barve, na straneh in proti trebuhu ima drobne s vitle pike, belkaste, rumen¬ kaste in rudeče. Zraste navadno 20 do 25 cm dolga, l U do 7a % težka; 60 cm dolga in 3 kg težka je redka, vjeli so pa tudi vže čez 10 kg težko. Je vodne živalice in tudi ribe, v ribnjaku je pohlevna in krotka, ter živi v miru z manjšimi in večjimi ribami. Rudečo postrv pitajo z isto hrano, kakor potočno. Drsti se oktobra in novembra, takrat jo tudi love, ker je sicer le v globočini. 6 4. ) Sulec (Salmo hucho) biva v Donavi in v južnih dotokih tega veletoka. Kar je navadni (morski) losos v Renu, Labi i. t. d. je sulec v donavskih vodah, toda ne potuje redno in tako daleč in ne gre v morje, kakor oni. Drsti se aprila in maja na debelem produ v brzi vodi, najrajši zgor kakega otona. V mladosti živi in se hrani skoro kakor postrv, od tretjega leta, ko ima dobro v 4 kg, se hrani le z ropom in prerašča naglo druge ribe; kolikor veči, toliko bolj je nevaren vsem ribam. Izbirčen je tudi in zna dobro ločiti lipana ali postrv od slabejih rib; zato pa množitev lipanov ne more biti vspešna, kjer je obilo sulcev. Zraste 1 • 4 do 1 • 9 m dolg, 20 do 30 kg težak, v Donavi tudi 50 kg, kjer ima povoljno rib boga¬ tega zaroda, t. j. mren, klenov, podlesti i. t. d. 5. ) Lipan je glede vode bolj izbirčen kakor po¬ strv, v studenčnice in mrzle gorske vode ne gre, širi se pa navzdol v mrenski okraj, dokler voda ni pretopla in dokler so tla prodasta. Lipan ljubi vodo, v kteri menja¬ vajo hitri plitvi toki z bolj mirnimi otoni, živi tudi v stoječi tvrdi vodi, n. pr. v Bohinjskem jezeru, kjer zrasle čez 1% kg, navadno pa je x / a kg težak ali malo več. Raste nekoliko hitreje, kakor potočna postrv. Je žuželke, ličinke in polžke, pobira muhe, ose in keberčke vrh vode, v jeseni se spita s čebelami. Zobe ima prav drobne in ni ropar, toda hud ikrojedec je in pobira ikre vseh drugih rib; postrv pobira lipanove ikre in tako zmanj¬ šujeta drug drugemu zarod. Za obojno to pleme sta klen in mrena jako sovražni ribi; kolikor več se teh po¬ konča, toliko se zboljša lipanska in postrvska voda. Tudi je razumljivo, da sulec tukaj neprimerno več ško¬ duje, kakor koristi, ker se pita z najbolj finim in dragim mesom. Lipan je prav mehkega življenja in ni lahko ži¬ vega prenašati, ker se mu mora svežiti voda pogosto in se ne sme segreti. V poltarji zdrži se le teden dni zdrav; mertev tudi ni za daljšo pošiljatev, zato ne do¬ seže nikjer visoke cene postrvine, akoravno ima prav tako okusno meso. Drsti se marca in aprila blizu na takih krajih, kakor postrv. 7 B. Karpovci (Cyprinidae). Karpska plemena imajo majhen gobec, brezzobe čeljusti, velike luskine, ljubijo mehko, mirno ali stoječo vodo, le malo jih živi v tvrdi vodi. Hrano iščejo na tleh v drobnem pesku, blatu in glini, kjer pobirajo črve, ličinke in gnijoče rastline. Žive združeno, nekteri v večjih tropah. Ikre so drobne, se ne ločijo, ampak se drže sku¬ paj in se prilepijo v vodi na travo, kamenje ali veje. Ni mogoče teh rib množiti po umetnem ribarstvu, ampak v malih ribnikih za drst urejenih. Drstijo se v toplem letnem času, iker imajo obilo, nektere sila veliko; ikre se izvale v teku 5 do 7 dni. 1.) K ar p (Cijprinus carpio) je mirna riba, se rada druži in je v ribnikih tako krotka, da se sme šteti k domačim živalim. Za karpa je pripraven spodnji mrenski in cel ploski okraj; pase se najrajši na plitvem v topli vodi, kjer so tla mehka ali porušena. Na barji in ma- hovji se prav dobro redi, če ni preveč železnih soli v vodi. Hrana karpova je deloma živalska, postranke, žu¬ želke, ličinke, tudi žabe i. t. d., deloma rastlinska, zelene alge, žito, kruh, kuhan krompir, češplje; opitajo ga blizu z isto tvarino kakor prešiča. Z gobcem rije globoko v mehkih tleh in je živalice in rastline z glino pomešane. Kadar je voda mrzla, po zimi, ne jemlje karp nikake hrane, ampak leži mirno v globoki vodi ali v travi. Čim bolj se voda ogreva, tim rajši je in tim bolje raste, in sicer zraste: maja.10 odstotkov, junija.30 » julija.35 » avgusta.20 » septembra .... 5 » Ker vživa karp tako različno hrano, ktere druge ribe ne marajo, se priredi s karpi v istem času veliko več ribjega mesa, kakor s postrvmi, lipani i. dr. Po zunanjosti ima karp različna imena, namreč plemeniti, veleluski, ki je le deloma pokrit s prav ve- 8 — likimi luskinami, in goli, ki nima luskin. Na dobroto mesa ne upliva zunanjost,, ampak le hrana in voda. Barva ni stalna , in se spreminja po kraji in po vodi; navadno je karp na hrbtu tamnorujav ali tamnosiv (tamnomoder), na straneh rumen ko žolta med, na trebuhu in gobcu rumenkast. Zraste 12 do 15 kg težak in tudi več. Hitra rast karpov zavisi od dobrega plemena, kajti hitra rast se podeduje. Drsti se maja in junija. 2. ) Linj ali glinak (Tinca vulgaris) potrebuje med vsemi ribami najmanj zraka za sopenje, živi tudi in se redi v mlakužah, kjer nobena druga riba pre¬ biti ne more. Drži se pri tleh na blatu in glini v prav mirni ali mrtvi vodi, iskaje živalic in gnijočih zelišč. Maja do avgusta stopijo linji vrh vode v trumah in sa¬ mica odloži po 2- do 300000 iker na vodna zelišča. Zrastejo 20 do 30 cm, malokrat 50 cm dolgi, 3, k več¬ jemu 6 kg težki. Ne rastejo tako hitro in so v obče manj vredni, ko karpi. 3. ) Mrena (Barbus fluviatilis ), vodilna riba za mrenski okraj. Mrene žive združene v hitreje tekočih vodah, kjer so tla prodasta, iz debelega ali dimbnega peska in voda ni preplitva. Brskajo po tleh in iščejo vodne živalice, kapče in vsakovrstne odpadke, lovijo ribji in račji zarod. Na zimo postanejo lene in se spra¬ vijo trumoma v tomune (otone) in otline. Drstijo se maja in junija, ikre so strupene, tudi meso je v drstnem času škodljivo. Ikre se izvale pri 13° R v 7 ali 8 dneh. 4. ) Podlest (Chrondostoma nasus) biva v hitrih vodah postrvskega, lipanskega in mrenskega okraja. Po¬ bira po kamenji, lesu in blatu nižje živali. Drsti se aprila, maja in junija na plitvih tokih v pesku ali produ; takrat jih ujamejo obilo, na stotine centov. Gospodarska vrednost je majhna, ker je meso polno drobnih koščic in ne okusno. 5. ) Klen (Sgualis cephalus). Najti ga je povsod, počenši v postrvskih vodah doli v ploski okraj. Kar je plevel med žitom, je klen v postrvskih vodah, množi se prav po sili, nobena nezgoda ga ne pokonča. Zaredi se v nekterih vodah v taki množini, da nima dovelj hrane 9 in je slabo rejen, tankega života in slabega mesa, le glava je debela, n. pr. v Blejskem jezeru. V hrano mu služi vse, kar je vžitno, napada živali, katere si le upa pogoltniti; v gobci nima zob, v grlu ima pa toliko moč, da stare črešnjevo pečko. Rakom, kapčem in manjšim ribam je zelo nevaren; črešnje, grozdje, zrele češplje i. t. d. posebno čisla. Kakor je sicer požrešen, ga ni lahko vjeti, tudi tam, kjer strada, kajti med ribami je najbolj pre¬ viden in jo potegne pri najmanjši sumnjivi stvarici v var¬ nost. V toplem vremenu sprehaja se v druščini vrh vode na mirnih krajih, v mrazu poišče globoko vodo. Velik prepodi lipana ali postrv z paše in se sam za nekaj časa nastavi na dobrem prostoru, obstanka pa nima nikjer dolgo. Vrednost ima le tam, kjer je za pičo ro¬ paricam, sulcem, ščukam in ostrižem. 6.) Plosk (Abramis hrama) živi v mirno tekoči ali stoječi vodi, na peščenih ali glinastih tleh rek in je- zerov. Zraste 50 do 70 cm dolg in 4 do 7 kg težak. Ljubi vodo srednje globokosti, se rad druži, hrani se z rastlinsko in živalsko tvarino in rije po tleh kakor kar p, da skali vodo in tako izda svoje slališče. Drst e se maja in junija združeni v trumah med rastlinami ali med ka¬ menjem, kjer je voda 1 m ali malo več globoka. Plosk je boječ, se lahko splaši iz drstišč in ujeti ga je težko drugače, kakor v kalni vodi, po noči ali pod ledom. Meso je v mrzlem času boljši, kakor v toplem. Ker je karp več vreden in raste hitreje, je umno mesto ploskov za¬ rediti karpe, kterim ploška voda gotovo ugaja. Nekteri karpovci ne zrastejo tako veliki, da bi imeli sami ob sebi, zarad mesa, gospodarski pomen, ali imajo slabo meso in so malo čislani. Vrednost pa imajo za pičo roparicam, ker se zarede v jako obilem številu. Če imajo na izbiranje, love tudi večje roparice rajši drob- njad, kakor večje ribe. Manj vredni karpovci, kakor pod- lest, klen, platnica i. t. d., se imenujejo skupno tudi belice. Taki karpovci za pičo roparicam so: platnica (Leuciscus virgo), črnovka (Scardinius ergthrophthalmus), 10 krešek (Gobio fluviatilis), šari n (Cobitis barbatula), čik (Cobitis fossilis), kapeč (Cottus gobio), frigelc (Pho.rAnus laevis), droga ali blatnica (Telestes agassizii). C. Druge ribe naših voda. Omeniti je še nektere ribe naših voda, ktere ne spadajo ne med losose, ne med karpovce. So roparice, ki zrastejo večidel velike in so večje gospodarske vrednosti. 1. ) Menek (Lota vulgaris) živi v spodnjem po- strvskem, v mrenskem in tudi še v ploskem okraji, v tekoči in stoječi vodi. Zraste 30 do 60 cm dolg in do 5 kg težak, izjemoma tudi več. Skriva se pri tleh pod debelimi kamni ali pod vtOpljenim lesom, hrani se z ri¬ bami, vodnimi živalimi in pobira ikre; nevaren je po sebno lipanom. Ljubi globočino in pride le v temnih nočeh past se na plitvo. Voda mora zanj čista biti. Po¬ žrešni so tako, da v poltarji drug druzega pojejo, če nimajo dovolj hrane. Po dnevi menka skoro ni mogoče ujeti, ampak le na ponočne trnke, katere pa postava prepoveduje. Drsti se decembra in januarja; samica je neizmerno plodna, ker ima na stotisočine jajčic, kalera na zelišča in kamne odloži. Menki požro sami mnogo svojega zaroda. 2. ) Som (Silurius glanis) je v rekah in jezerih ploškega okraja, toraj v mehki vodi. Po dnevi leži pod kakim brunom ali pod bregom skrit, lovi po noči in pri viharnem vremenu. Som je v sladki vodi največja riba in zraste čez 50 kg, v Donavi do 150 kg težak. Po¬ trebuje obilo živeža, raste pa tudi jako hitro. Zraslli so n. pr. somi v enem Trebonskih (Češka) ribnikov za karpe v teku enega leta od dobro */ s kg do 7 kg. Som stoji rad v mirnih globočinah, žre ribe, žabe, rake in tudi ptiče, n. pr. -race. Drsti se maja do julija na zaraščenih tleh, takrat se druži in ostane tudi po dnevi na plitvem. Samica ima okoli 7000 jajčic. Ne 11 množi se primerno obilosti iker, ker menki in drage ribe pokončajo mnogo zaroda; mali somčki, podobni butoglavcem, so pri veliki toploti tudi podvrženi boleznim. V Krki in v Blejskem jezeru ga love na ponočne trnke, v Krki ga tudi bodejo —■ sicer je ta lov proti zakonu, toda ni mogoče na drug način ujeti ga. 3. ) Ščuka (Esox lucius) je v spodnjem mrenskem in ploskem okraji, se rada skriva med zelišči in pod vtopljenim lesom. Požrešne so sicer vse roparice, toda ščuke ne prekosi nobena, napada vse ribe in živali, ktere premagati si količkaj upa. Če ima, požre v enem tednu dvakrat toliko, kakor je težka, raste pa hitro, kjer je dovolj hrane za njo. Kakor je ščuka škodljiva lososom in ni mogoče namnožiti lipanov ali postrvi, kjer je kaj prida ščuk, je belicam koristna in pospešuje njih rast posredno; belice se namreč zamnože tako obilo, da jih je preveč, da nemajo živeža in slabo rastejo, ščuka jih iztrebi in ostale imajo še hrano. Kjer je preveč žab, jim je le ščuka kos, ker jim celo ne prizanaša. Zraste do 35 kg težka, se isto dobro počuti v močvirnati vodi, kakor v čistem globokem jezeru. Drsti' se februarja do aprila na plitvih zaraščenih tleh, n. pr. na poplavljenih travnikih. Ker ima obilo in drobnih iker in ker se drsti na krajih, kakoršne si izbirajo karpovci za drst, se šteje med ribe poletne drsti. V samici 4 kg težki so šteli 150 000 jajčic. Zarod se izvali v nekolikih dneh, živi iz početka od žu¬ želk in malih vodnih živalic in v sredi junija začne ribiti. Kjer je preveč linjev, črnovk, ševnic in drugih belic, je treba le ščuke vložiti, da iztrebijo preobilo število. 4. ) Ost riž (Perca fluviatilis) je ostroplut in biva v rekah in jezerih mrenskega in ploškega okraja, raste najbolje v jezerih čiste vode. Ostriži se družijo v malih trapah, žro male ribe in vse druge vodne živali, v mla¬ dosti črve in ličinke, pozneje rake, krkone, tudi rovke in podgane. Postanejo tudi precej domači. V tretjem letu, ko ima 15 cm dolžine, je ostriž ploden, drsti se od marca do maja, ikre so drobne, ko ma¬ kovo zrnje in se drže skupaj v žicah. Plodilo odloži na 12 trdih stvareh, na kamenji, pesku, lesu in tršici. Samica, 1 kg težka, ima 300000 jajčic; ker je samcev mnogo manj, kakor samic, ni množitev tako zdatna, kakor bi se sodilo po obilosti iker. Ker ima ostriž prav dobro meso, je velike gospodarske vrednosti in pripraven za ribnike, v kterih je dovolj ali preveč majhnih rib manjše vrednosti. Zraste navadno 1 kg težak. 5.) Rečni ogor ali jegulja (Anguilla fluviatilis) živi v pritokih Jadranskega morja; v celem donavskem porečji ni domač. Ne mara za mrzle, hilre potoke in zaide rajši v mirne vode mehkih tal. Po dnevi se skriva, po noči lovi male ribe, košarje, črve in je tudi mrhovino. Nevaren je ikram in rakom; ni torej priporočati za vodo, v kteri so raki gospodarstvene vrednosti. Lovi jih po luknjah, kadar so mehki in jih lahko popol¬ noma uniči. Kako se ogor množi, ni še dognano popolnoma, vendar je znano, da poprečno 5 let stare samice potu¬ jejo iz sladke vode v morje. Potovati pričnejo tim prej, čim dalje žive od morja. Pomikajo se navzdol polagoma in le po noči, večkrat prenehaje. V temi in v viharnem vremenu potujejo hitreje, v svitli noči mirujejo. Novem¬ bra so vsi za drst godni ogorji zapustili sladko vodo. Ikre imajo drobcene, le do 0'25 mm debele, v sladki vodi ostali imajo še drobneje. V morji, kjer se samicam pridružijo samci, se drstijo domnevno decembra in ja¬ nuarja na glinastih tleh. Nikdar niso še zapazili, da bi se vračali iz morja stari ogorji. Ogorjev zarod ostane deloma v morji; misli se, da samci, deloma gre spomladi v sladke vode (v Italiji februarja, v Franciji marca in aprila, v Nemčiji maja in junija). Mladi ogorčki, 1 do 8 cm dolgi, potujejo v ne- brojnem številu, v milijardah po rekah navzgor, prelazijo jezove, zatvornice in skale, ter pridejo tudi v zaprte vode, ki so le včasih ali tudi nikdar zvezane s tekočo vodo. Množina ogorjevega zaroda je tako velikanska, da ga kar s posodami zajemajo. Ujeli so n. pr. v reki Arno 300000 funtov malih ogorčkov v 5 urah. Crespon piše v «F mine meridionah (Nimes 1844), da je opazoval potovanje 13 ogorčkov, 2 do 3 cm dolgih, pri ustji Rhone na istem kraji skozi 15 dnij, ne da bi se bil vlak pretrgal. V prvi jeseni zraste ogor do 20 cm, v tretjem letu dorasle za kuhinjo. Meso je belo in mastno, sveže, pre¬ kajeno ali marinovano prav dobro. Kakor rečeno, v donavskih vodah ni ogor domač, vložili so ga pa s prav dobrim vspehom v marsiktero vodo, v vodnjake, ribnike in močvirnate jame. V Fran¬ ciji so donesek nekterih karpovskih ribnikov s tem po¬ dvojili, da so ogorčke vložili. V Monaku in drugih krajih ob Srednjem morji, kjer imajo vsled pomankanja studencev deževne vodnjake, spuščajo vanje male ogorčke, ti po- jedajo škodljivo tvarino, ohranijo vodo čisto in dobro rastejo. Marsiktera mlakužasta voda, kjer se živina napaja ali jo morajo vživati tudi ljudje, v kteri se valjajo žabe in pobči, bi bila prav pripravna za to ribo, kajti ogor bi razun druge koristi vodo čistil in snažil. V mnogih vodah, ki so zdaj glede ribarstva brezkoristne, kjer so le male nič vredne belice, bi se lahko zredili ogorji. Kje se dobiva zarod, glej naslov ribarjev, ki prodajajo ova- Ijene ikre. D. Ptuj e ribe pripravne za vpeljavo v naše vode. 1. ) Potočni losos (Sedmo fontinalis), domač je v severo-ameriških jezerih, iztekajočih se v Atlantsko morje od Hudzonskega zaliva do države Georgije. Biva v hlad¬ nih rekah in jezerih kamnitih tal, zraste 1 'j, 2 kg, izje¬ moma 4 do 5 kg težak. L. 1879 so prenesli ovaljene ikre v Nemčijo in tam je zrastel in se tudi vže drstil. 2. ) Ameriška šarena postrv (Sedmo iridea) je neki najbolj trdna izmed vseh lososov, ima več zaroda, raste hitro, njeno meso je izvrstno. Ker se drsti aprila in maja, je pošiljanje ovaljenih iker težavno. Nemško ribarsko društvo je vže večkrat dobilo ovaljene ikre ter jih razdelilo ribarjem. Zdaj imajo v več krajih dorasle ple- menke in upati je, da bo s časoma mogoče vpeljati to visoko cenjeno ribo v zanjo pripravne vode, večje po¬ st rvske potoke in reke. 14 lil. Umetno ribarstvo. Umetno ribariti se pravi: ikre oploditi, t. j. plodilo (ikre in mleko) iz godnih plemenk osmukati in pome¬ šati, oplodene ikre gojiti v pripravnih posodah toliko časa, da izležejo ribice in varovati zarod tako dolgo, da začne jesti. Za umetno ribarstvo so pripravne ikre, ki so de¬ bele, se ne deržijo skupaj in se ločijo, kadar so godne, toraj ikre lososov ali rib zimske drsti. Naravna drst lososov. Vsem ribarjem je več ali manj znano, kako se lo¬ sosi drste na prostem, t. j. naravna ali prirodna drst, vender ne bo od več, opomniti tu glavne točke pri- rodne drsti. Kadar je v plemenkah plodilo dozorelo, zapusle svoje navadno stališče, pomikajo se po vodi navzgor, parijo se in iščejo ugodnih krajev za drst tako dolgo, da jih najdejo. Taki kraji so peščene in prodaste tla na plitvi vodi, ki lepo vleče, «se lepo razlije*. Postrvi in lipani si izberejo večidel prav plitvo vodo, večji sulci tudi čez meter globoko. Pri eni samici (ikernici) je na¬ vadno več samcev (mlečnikov), ki se ostro bojujejo med sabo, večji odganja manjšega; samica se pa ne zmeni za te boje in opravi drst s samcem, ki ji je slučajno najbližji. Na izbranem prostoru skoplje samica jamo ali kotel, zaletava se namreč z gobcem v tla in odriva pesek, voda odnaša sipo in blato, da ostane okoli jame ali kotla debeleji sčiščen pesek. Če ne najdejo ribe pri¬ pravnih prostorov, se ne drste. V kotel odložita samec in samica plodilo in zasujeta potem kotel. Jajčica so pomešana med peskom in zasuta ž njim, voda se pretaka prosto med strebljenim peskom in obliva jajčica. Izvaljene ribice ostanejo skrile v pesku toliko časa, da čutijo potrebo hrane, da začnejo iskati živeža. Prirodna drst ni popolna, ne oplodijo se vsa iz¬ puščena jajčica, brž ko ne le manjši del, ker voda pre- 15 * hil.ro odnese plodilo. Ne pridejo namreč vse ikre v ne¬ posredno dotiko z mlekom in veliko ostane neoplodenih. Koliko nevarnosti preti še oplodenim ikram, dokler ribice izležejo, se mogo skrivati in nekoliko varovati. Če voda naraste, prenaša prod in podrza gnezda, pomečka ikre ali jih odnese v tomune, kjer je pritisk vode prevelik. Ge je bila voda precej visoka v drsti in pozneje upade, ostane veliko postrvinih in lipanovih gnezd na suhem. Ribe brskajo med peskom za ikrami, ličinke zlezejo prav med pesek in izsesavajo jajčica, ptiči jih mnogo po¬ zobljejo, vodomec jih zna poiskati čez meter globoko pod vodo. Namen umetnega ribarstva ni nadomestiti prirodne množitve, ampak podpirati jo in zagotoviti večje število zaroda za vsak slučaj do onega razvitka, v kterem začne zarod jesti in je popolnoma gibčen. Mogoče je podpirati tudi prirodno drst; pred vsem moramo pustiti takrat ribe v miru, jih ne plašiti in pre¬ ganjati. Postrvim se napravijo drstišča umetno, kjer jih ni; iz vode, kjer ni drstišč, se izselijo. Z umetnimi drstišči jih je mogoče pridržati, da ne grejo daleč na¬ vzgor. Navozi se namreč na kraj, kjer se voda lepo iz¬ lije, nekaj proda, premeče se z lopato, da voda odnese sipo in blato, naloži se pesek na kupce in rozore. Olajša se postrvim drst sploh, če se jim prod na drstišči s premetavanjem zrahlja in očedi. Da bo to umetno ribarstvo bolje razumljivo, je lo¬ čeno tu v tri oddelke, in sicer: A. kakih priprav je treba za to poslovanje, v B. je govorica o plemenkah in v C. so razložena dotična opravila. A. Kaj je treba pripraviti za umetno ribarstvo? 1. Hladne, zračne in čiste vode. Vode mora dotekati vedno, brez preneha toliko, kolikor se je za valitev potrebuje, naj si bode suša ali deževje, hud mraz ali toplo vreme. Pred povodnijo mora biti valilnica zavarovana, da je tudi najvišja voda ne preplavi. — ' 16 ♦ a) Voda mora biti hladna. Nastane vprašanje, je li za valitev boljša studenčnica, ki je na pogled po¬ polnoma čista, ali potočnica, ki se skali po dežnici in snežnici. Voda za valitev naj ima blizu iste lastnosti, kakor ona, v kteri bodo ribe živele. Kdor hoče valiti postrvi in spuščati jih v potok ali reko, naj vzame potočnico, ako je le mogoče. Postrvi se vale po zimi, potočnica je tedaj jako hladna, dalj časa nima več ko 0° R, ikre se dolgo vale in ribice se zgo¬ dijo še le na pomlad, kadar je voda topleja in zarod dobiva vže hrane. Studenčnica ima navadno 8 0 R ali malo več, v tako topli vodi se zarod prehitro zgodi; spuščati ga je treba vže februarja ali marca, kadar ne dobi še pripravne hrane in pogine od glada. Studenčnica je toraj pretopla in zarad tega ni priporočali. Ohladili je mogoče studenčnico na sledni način. Napelji jo skozi plitve posode večjega površja ali po mali grapi, umetno podaljšani (napeljani sem in tja), da teče voda po daljšem potu in se ohladi na zraku pred, ko steče na ikre. b) Voda mora imeti dovolj zraka v sebi, mora biti zračna. Vsakdo ve, da riba pogine, ko je pre¬ žvečila vso vodo, t. j. kadar je povžila ves vodi prime¬ šani zrak, da je treba vodo svežiti, premeniti z nepre- žvečeno, ako se hoče ribo dalje ohraniti pri življenji. Vodi je primešano nekoliko zraka, kterega vlovi riba s škergami, ga sope. Tudi jajčice sope in jemlje v se zrak, vodi primešan; če ga ne dobi ali ne dovolj, pogine, mora toraj dobivati zračne vode. Studenčnica pi’i izvirku ali blizu izvirka ni zračna, pomeša se s zrakom še le, ko je nekaj časa tekla, kakih 1000 metrov daleč. Stu¬ denčnica blizu izvirka toraj ni dobra za valitev, ne po¬ strvi, ne drugih lososov, ker ima premalo zraka v sebi. Popraviti je mogoče ta nedostatek s tem, da se voda izpelje kolikor mogoče daleč od izvirka, da večkrat pada in skače, se razbije in peni. Če nikakor ni mogoče napeljati jo tako, jo je treba razdrobiti in razpršiti. Vsa¬ kemu je znana kropilnica, kakoršno rabijo za polivanje platna ali kropenje rož, — voda curlja skozi prav majhne 17 luknice in se razdrobi. Na konci cevi torej, ki pelje vodo v valilnico, se vtakne ustje kropilnice iz cinkove pločevine, podobno livjaku; na širokem konci curlja voda skozi majčkene luknice v valilnico, če mogoče, precej visoko. c) Voda mora biti popolnoma čista. Studenč¬ nica, na videz čista, donaša vender nekaj prsti in sipe, v 8 do 10 tednih se nabere precej blata in treba jo je tudi čistiti, kakor potočnico. Pri potočnici je paziti na to, da ne perejo blizu nad valilnico; žajfnica, soda, pepel in umazanost uniči ikre. Naprava za čistenje vode je cedilo (filter), to je večja ali manjša posoda, čeber, kad, močen zaboj, s ce¬ mentom zidan kotel. Napolni se s peskom, debelim ko lešniki, orehi in kurja jajca ali z ogljem in peskom. Bolje se čisti voda, če teče od spodaj v cedilo, se polagoma vzdiguje skozi pesek in odteka pri vrhu, kakor če teče naobratno. 10 do 15 cm nad dnom cedila je dobro vsta¬ viti leseno mrežo ali rošt, na kterega se še le nalaga pesek; v tej otlini pod mrežo pušča voda največ blata. Na dnu cedila naj bo večja luknja, ki se s čepom od¬ pira in zapira; kadar se cedilo zablati in ga je treba pomiti, se čep odpre, voda se spušča od vrha v cedilo, da teče naglo skozi in odnese blato izmed peska. Za pomivanje je treba močneji curek spuščati na cedilo tako dolgo, da spodaj čista voda odteka. Ker mora voda do¬ tekati na ikre brez preneha, se napelje med pomivanjem cedila po cevi ali po koritcu na valilnico. Kako veliko naj bo cedilo, je presoditi po tem, ko¬ liko se potrebuje dotoka, se voda pogosto skali ali ne, se kmalu ali dolgo ne učisti. Za več valilnic je treba več vode in za potočnico ne zadostuje eno samo cedilo, treba je dveh, treh tako postavljenih, da se pretaka voda iz prvega v druzega i. t. d. Kottlovo cedilo. Kottl, jako spreten in skušen mož, ki se peča čez 20 let z umetnim ribarstvom, pri¬ poroča sledeče cedilo, katero sčisti vodo prav dobro in za več valilnic zadostuje. Na dno cedilne posode se po¬ loži kamenje debelo ko pest, ne pregosto; čez to kamenje Franke, Umetno ribarstvo. 2 18 dene se luknjasta deska, čez ktero je napeto debelo platno; na platnu se razprostre 5 do 10 cm debela plast opranega peska, ko bob debelega, vrh peska pride zopet gosto luknjasta, s platnom prepeta deska, na desko 5 do 10 cm debela plast kovaškega oglja v koscih, ko lešniki ali orehi debelih, potem deska s platnom in vrh te zopet pesek; tako se vrstijo plasti peska in oglja blizu do vrha posode. Za več vode je treba večjega in globokejega ta¬ kega cedila. Pl Ameriško cedilo. (P. 1.) Skozi pesek in oglje pridejo v valilnico še ličinke, ktere ikre navrtajo in izsesajo. Da se ličinkam zabrani vhod ali ko bi cedilo s peskom do¬ volj ne sčistilo vode, napelje se še skozi ameriško cedilo, pred ko steče na ikre. To je leseno korito, 50 cm glo¬ boko in široko, 1 m ali več dolgo. V koritu se vstavijo 3 ali 4 pretini (zatvornice) iz močne tlanele tak6: Na okvirje (O) iz 2'/ 2 cm debelih, 7 do 8 cm širokih desk je flanela (F) tako pribita, da seže okoli ozke, zunanje strani okvirja in se pritisne na stene korita. Na stenah korita je sklad iz letvic, v kte- rega se potisne do dna korita pretin, ki vodo tako za¬ pre, da more le skozi flanelo teči in ne pri stenah mimo 19 okvirja. (Na podobi je en okvir nekoliko prizdignen, drugi do dna korita potisnen.) Ker je treba očediti zatvornice, kadar se zablatijo, je dobro imeti eno več, kakor se jih v koritu rabi, ta se vtakne med pomivanjem drugih proti iztoku korita. Vsaka zatvornica vzame vodi 2 do 3 cm padca, na kar je pri napravi jemati v poštev. Cedilo iz gob ali gobovih odpadkov, vlo¬ ženih v manjše korito iz cinkove pločevine ali leseno čisti vodo prav dobro in zabrani tudi ličinkam prehod. Razdelilno korito je potrebno, če se ima de¬ liti voda na več valilnic; je 20 cm široko, 30 cm globoko in po potrebi dolgo, ter leži popolnoma vodoravno. Voda v cedilu popolnoma sčiščena teče v razdelilno korito in od tod po kratkih cevih ali pipah na valilnice. Pipe ali cevi ne smejo biti vtaknjene blizu dna, ampak 15 do 20 cm nad dnom. 2. Valilnice. V valilnico se vlože oplodene ikre, tu teče čez nje voda vedno in brez preneha tako dolgo, da ribice izle¬ žejo in se zgode. Po načinu, kako se voda pretaka skozi valilnice, se delijo v tri vrste. a) Voda teče brez padca skozi, na enem konci notri, na drugem vun, kakor skozi steklenico brez dna, ki je položena podolgama v tekočo vodo. Sem spada Ja- kobijevo valilno korito (P. 2.) in Kuferjev lonec (P. 3.) 2 * 21 b) Voda pada v posodo, se razlije čez ikre in od¬ teče. Na ta način je delano več valilnic, ktere pa dan danes ribarji opuščajo. c) Voda teče od spodaj navzgor med jajčici, v to vrsto spada kalifornska globoka valilnica, ktero je Maks v. d. Borne tako popolni!, da šteje med najboljše (P. 4.) Za podlago ali dno, na ktero se polože ikre, se rabi: a) pesek, debel ko leča, presejan in dobro izpran. Napake peska so: težko je obdržati čednega, mrtve ikre pridejo med pesek in okužijo druge. b) Stekleni rošt iz drobnih steklenih palčic, skle¬ njenih na lesenem okvirji vzporedno in tako gosto, da ikre skozi ne padejo. Stekleni rošt je bolji od peska, ima pa tudi napake, in sicer: je drag, palčice se lahko zlomijo, ne more se vložiti veliko iker, ker leže v ločenih vrstah, ribice padejo skozi špranje med* palčicami, kjer se več ne vidijo in ni mogoče odstraniti mrtvih; tudi odbiranje jajčnih lupin je težavno. c) Ploče iz porcelana ali cinka polne drobnih luk¬ njic v vrstah so bolji, kakor stekleni rošt. d) Mreža iz drobnih dratenih žic tako gosta, da pride 6 žic na 1 cm, je najbolji podlaga; ni draga, se ne lomi, ikram prav tako ugaja, ko porcelan in steklo, voda se pretaka najbolje skozi. 22 Popis valilnic. Jakobijevo valilno korito (P. 2) je najbolj priprosta valilnica. Zaboj 2 do 3 m dolg, 60 cm širok in 20 do 30 cm globok se naredi iz tankih desk. V obe končnici je vdelana mreža za dotok in odtok vode. Pred mrežo, skozi katero voda doteka, je premična zatvor- nica (Z), s ktero se vreduje dotok. Voda ne sme dote¬ kati tako močno, da bi ikre premikala. Korito je pokrito, celi pokrov ali večji del pokrova se odpira, da je mo¬ goče ikre v koritu pregledava!i. V pokrovu je tudi oknice, 18 do 20 cm dolgo in široko, zadelano z mrežo. Oknice se zakrije in odkrije s premično desko in je potrebno, da se privadijo ribice svetlobe. Na dnu korita se raz¬ prostre za podlago ikram opran in presejan droben pesek 3 do 4 cm na debelo. Jakobijevo valilno korito se vloži v prosti potok, kjer voda bolj mirno teče in je tako globoka, da seže 5, k večjemu 7 cm nad pesek. Drugih priprav ni treba za to valilnico, toda voda bi imela biti vedno čista, ne upa¬ dati in vzdigovati se, tudi ne zamrzniti. K u f e r j e v lonec (P. 3.) iz žganega in glazovanega ila, iz porcelana ali cinkove pločevine. Na dnu in na obodu je polno drobnih luknjic, skozi ktere se voda pre¬ taka, tudi pokrov je luknjičast, da se lahko zrak pre¬ haja. Lonec se položi v vodo mehkega toka nekoliko nad tlem — se podloži —- in se toliko vtopi, da seže voda 5 do 7 cm nad dno lonca. Peska ni treba in ikre leže na dnu posode. Lonec ima navadno 25 cm premera, je 12 do 15 cm visok in sme se vložiti 2000 iker v enega. Več Kuferjevih loncev se položi skupaj v Jakobijevo ko¬ rito ali tudi v navlašč za to priredjeno grapo, po kteri voda prav mehko teče. Močna voda potegne ribicam me¬ hurčke skozi luknjice in ribe poginejo. Več loncev polo¬ žiti v vrsto ni prav, ampak tako, da se voda ovija okoli njih. Te vrste valilnice so na mestu tam, kjer ni mogoče padca dobiti vodi. Ne pride se lahko do iker, pri izbi¬ ranji in pregledavanji se mora človek globoko pripogovati. 23 Druge vrste valilnice imajo 10 do 15 cm nad zunanjim dnom še drugo iz dratene mreže, cinkove plo¬ čevine i. t. d. Ikre leže na notranjem dnu, voda naj seže 5 cm nad ikre. Voda pada v posodo, zlije naj se vsaj 20 cm široko v valilnico. Pred ikrami je pokončna mre¬ žica, da padec vode iker ne premikuje. Dotoku nasproti je odtok, ki naj bo tudi širok, da se voda pretaka koli¬ kor mogoče enakomerno čez vse ikre. Odtok je zavaro¬ van z mrežico, da ribice ne uhajajo. Lahko se postavijo take valilnice ena pod drugo, kakor stopnice, iz zgornje teče voda na spodnjo. Ikre se vlože le ena poleg druge, ne vznasad, spodnje bi ne do¬ bile dovolj zraka. Izmed valilnic tretje vrste zadostuje za manjša pod¬ jetja Bornejeva kalifornska globoka valilnica. (Podoba 4. kaže valilnico, kakor bi bila podolž čez sredo prerezana.) Ta je popolnoma zanesljiva, potrebuje malo vode in malo padca. Obstoji iz dveh posod; zunanja je 40 cm dolga, 25 cm široka in 25 cm globoka, ena ožjih sten ima pri vrhu kratek tulec za odtok vode. Notranja posoda je le 30 cm dolga in 15 cm globoka, široka pa tudi 25 cm. Dno ima iz dratene mreže; tudi notranja posoda ima tulec, kteri se tikoma v tulec zunanje po¬ sode vtakne, da se voda odceja le po notranjem. V zu¬ nanji posodi ostane za notranjo, nasproti tulcem, 10 cm po dolžini in pod dnom notranje posode tudi 10 cm po višini prostora, kterega notranja posoda ne napolni, ker ni tako dolga in globoka. Podolžne stene obeh posod so tikoma skupaj, ker ste obe posodi enako široki. Voda doteka za notranjo posodo v zunanjo, teče skozi mre¬ žasto notranje dno kvišku, obliva na mreži ležeče ikre od vseh strani in odteka skozi notranji tulec. Da ribice ne uhajajo, je pred odtokom čez celo širino notranje po¬ sode 25 cm široka in 10 cm visoka mrežica poševno vdelana. Če bi se sčasoma iker prijelo blato in glina, treba je vodo odcediti s cevjo iz kavčuka do mrežastega dna, s kropilnico, ki prav dobro razprši vodo, ikre pokropiti in tako očediti. — 24 Mrežica se vstavi pred tulec, kadar vže ribice iz¬ ležejo. Ako se deloma zamaši, se mora očediti, sicer bi voda na nekterih krajih dotekala premočno in ribice pri¬ tisnila na mrežo in potegnila jim mehurček skozi. Dobro je imeti pod odtokom valilnice lovilno posodo (L), v ki ero padejo ribice, ki med čejenjem zaporne mrežice ali sploh uidejo. Ribice, ktere so ušle, treba je predjati nazaj v valilnico, ker bi v lovilni posodi poginile. Voda se v Bornejevi valilnici popolnoma izrabi, zato se smejo vložiti ikre v dveh, treh vrstah vznasad. Če ima voda 8° R toplote, vložiti se jih sme 5000, če je hlad- neja več, pri 2°R tudi 10000. Ker blato ostane na dnu zunanje posode, se ikre malo zablatijo in se lahko očedijo. Dela se ta valilnica iz cinkove pločevine. Tulec je okrogel (kratka cev) ali štirioglat (kakor pri posodi L na 4. podobi). Če notranji ne napolni zunanjega, je treba zamašiti špranje z vato ali flanelo. Vode potrebuje en liter v 20 do 40 sekundah za valitev lososov, v eni minuti tri litre, na dan torej štiri hektolitre. Če se mora štediti z vodo, se postavi pod prvo valilnico druga, pod drugo tretja, da teče voda iz zgornje v spodnjo. Več ko tri valilnice tako nastaviti, ni prav, ker odda voda v zgornjih na ikre toliko zraka, da ga ima v spodnjih premalo. Bornejeva potočna valilnica se loči od po- prejšne v tem, da je zadnja, odtoku nasprotna stena zu¬ nanje posode na pol iz mreže, in sicer spodnja polovica: voda teče skozi to mrežo v zunanjo posodo, skozi mre¬ žasto dno med ikrami navzgor in pri tulcih vun. Pred mrežo zunanje posode je premična zatvornica, s ktero se več ali manj vode spušča v valilnico. Tok ne sme biti tako močan, da bi ikre premikal. Ta valilnica se po¬ stavi v čist potok tako globoko, da je tulec za polovico vtopljen. Priporočati je ta valilnica le tam, kjer nima voda toliko padca, da bi na prej imenovano valilnico stekla. Kje se dobivajo Bornejeve valilnice in po kaki ceni, glej zadej. V prvo naj vsak ribar naroči po na¬ vedenem naznanilu. Po enej prav in dobro delanej bo znal vsak količkaj spreten klepar delati druge. 25 Valilnice, isto tako korita naj bodo pokrita. Vse le¬ sene dele cedila in koritov je dobro pobarvati s katra¬ nom, kovino z asfaltnim lakom, pomešanim s trpentinom in to v toplem letnem času, da se barvanje dobro po¬ suši pred valitvijo. Vse posode morajo biti dobro očejene in pomite pred rabo. Pripraviti je treba tudi skledo za oploditev; v sili je vsaka dobra, najboljša pa taka, ki ima okroglo dno. Ikre lepo skupaj steko in se bolje pomešajo z mlekom. Žlica (P. 5.), da se pobero lupine jajčic, iz kterih so izlezle ribice. Žlica ima kratek ročaj in 15 cm dolg in širok obod iz dratu ali lesa, preprežen z gazom (svilenim blagom, skozi ktero presejajo mlinarji fino moko). Termometer ali toplomer je neobhodno potreben, ker je treba me¬ riti tolikrat toploto vode in zraka. Ob sebi se razume, da je dobro in koristno spraviti valilnice pod streho in pod ključ, zavarovati jih tako pred nezgodami vremena, pred rado¬ vedneži in zlobneži, t. j. napraviti primerno kočo. Koča naj bo kolikor mogoče v tleh, pokrita s slamo, da drži toploto in brani zmrzlino. Ako ni drugače, je treba peči in malo kurjave, da valilna voda ne zamrzne. P 5 B. O plemenkah. 1.) Postrvi se drste največ proti koncu novem¬ bra in v decembru; prav zgodne, v visokih gorskih po¬ tokih že oktobra, prav pozne še januarja. Loviti jih je treba dva ali tri tedne pred drstjo. Ko so zapustile na¬ vadna stališča in se zbirajo na plitvih klečetih, se gonijo tu gori in doli, je znamenje, da se bodo v kratkem drstile. Postrv gre rada v luknje in otline, da se more le zbasati notri. Ta lastnost in poželjivost po ikrah pomaga ribiču vjet.i v drstnem času postrvi, kterih sicer nikakor ne more dobiti, namreč v ravšelj ali boben. V bobnu, blizu zaprtega konca, se priveže v redki cunjici kepico 26 - postrvinih iker. Boben se nastavi na zgornjem in spod¬ njem konci tomunov, kjer voda prav lepo po sredi vleče in ni premočna. Tudi brez ikrine vade grejo postrvi v bobne, če je pregrajen cel curek potoka z bobni in če se voda ob bregu toliko pregradi, da le skozi bobne dobro vleče. Ce je potok tako majhen, da se more pregraditi, se jih na vršo največ vjame. Ribe se pomikajo po vodi navzgor in je pri nastavi bobna ali vrše na to misliti. Kadar so samice vže skoraj godne, ne gredo več rade v bobne, samci pa vedno. Teh se tudi navadno več vjame, kakor onih, torej je bolje pričeti z lovom malo prej, kakor prepozno, mlečnikov se itak potrebuje manj, kakor ikernic. Poltar, v kterega se shranijo plemenite, naj ne bo premajhen in mora ležati mirno v vodi, da se ribe ne otolčejo. Najbolje shranjevališče se napravi za plemenke, če se ogradi kos mirno tekoče vode. Ribe imajo pro¬ stora za gibanje in voda jim donaša vedno kaj hrane. V poltarji se ohranijo postrvi kake štiri tedne dobro, potem se jim pa začne hrbtna in repna plavuta lupiti. Najpoprej so robovi plavut malo beli, ko bolezen napre¬ duje se rep do kosti ogoli, kakor bi bil oglodan in žival pogine. V drstnem času ribe malo vživajo. v tesnem poltarji vže celo ne jemljejo hrane. Ribe so ločene po spolu v poltarji. Samica je okrog¬ lega, širocega trebuha, jajčica čutiš pod kožo, če s prstom mehko potiplješ. Jajčna vrečica stopi za ritnikom iz života, podobna kratkemu, rudečkastemu stožiču. Vsak teden enkrat je treba poskusiti, so godne ali ne. Posku¬ šaj tako: Samico drži malo časa za glavo kvišku iz vode, če spusti par jajčic, ne da jo gladiš po trebuhu ali k večjemu prav rahlo, je godna. Prav tako prizdigni tudi mlečnika, pogladi ga mehko po trebuhu, če se prikaže bela sokrica iz plodniče, je goden. Godne ribe odloči za osmukanje, samce in samice po¬ sebej v čebričkih s svežo vodo napolnjenih. Na dve samici se jemlje en samec za oploditev, tudi na pet samic dva večja samca. Postrv mora biti že velika in močno rodo¬ vitna, da ima 1000 jajčic, majhne imajo 250 do 300 drob- nejih. Ribe i / i kile in čez težke so najboljše plemenke 27 2.) Sulec. Plemenskih sulcev ni dobili tako lahko, še manj v takem številu, kakor postrvi. Tudi ni gotovo, da bi se sulec zgodil zaprt v malem prostoru. Kdor hoče imeti sulce, ki so gotovo polni plodila in godni, mora vjeti sparjene, samico in samca takrat, kadar vže kop¬ ljeta, torej na kotlu. Kdor lovi posamezne sulce, kadar in kjer jih more doseči, pokaže, da mu ni za pleme, ampak le za meso. 3.) Lipan. Tudi s temi plemenkami ni tako lahko ravnati, kakor s postrvmi, ker se ne zgodijo zaprte v malem prostoru. Lipanov večje število vjeti ni težko, vjete je pa treba takoj poskusiti, so li godni ali ne na isti način, kakor pri postrvih in negodne spustiti, ker se zaprti ne zgodijo. Lipani ne kopljejo kotla, sicer se pa pred drstjo blizu tako obnašajo kakor postrvi; letajo in degajo se na plitvih klečetih. C. Ktera opravila zahteva umetno ribarstvo? Ko je vse pripravljeno, cedila in korita v redu, ko teče čista voda redno na valilnice, ko so godne plemenke pripravljene, pričnejo se opravila umetnega ribarstva. 1. Kako se ikre oplodijo P Ikre se oplodijo, če pridejo z mlekom v neposredno dotiko. Oploditev je mokra, če se osmučejo ikre in mleko v posodo z vodo napolnjeno in se vse dobro po¬ meša. Oploditev je suha — imenuje se tudi ruska, ker jo je izumil rus Wraski —• če se pred pomešajo ikre z mlekom in se potem prilije vode. Zadnji način je bolj gotovega vspeha. Ikre lososov se namreč v treh mi¬ nutah tako navzamejo vode in se tako napnd, da ne vzamejo več mleka v se in se ne oplodijo. Tudi mleko zgubi v vodi čez dve ali tri minute precej in čez pet minut popolnoma svojo živeljsko moč. Ikre postrvine suho osmukane in v suhi steklenici zaprte ostanejo pri mrz¬ lem zraku dalj časa oplodilne. Tako shranjene je bilo 28 mogoče oploditi še čez šest, dni, nekatere celo čez osem dni, zrak je imel */a° do 3° R. Post.rvino mleko, dobro zaprto v suhi steklenici, je pri 3° R ohranilo šest dni oplodilno moč. Tudi v mrtvi ribi ostane plodilo v hlad¬ nem vremenu (0° do 3° R) več dni še živo. Osmukava nje. Pri smukanji šine večkrat iz mlečnika tanek curek čiste vodene sokrice z mlekom skupaj, ali sam, ta curek je seč (urina). Plodnica in me¬ hur imata skupen izhod za zadnjico. Seč ne sme na ikre, ampak samo mleko, zato odpravi najprej seč iz mlečnika z mehkim pritiskom in ga s prtom osuši. Oploditev je le takrat dobra in vspešna, če je plo¬ dilo (ikre in mleko) popolnoma godno, če skoro samo od sebe, s prav rahlim smukanjem odteče. Negodne ikre poginejo s časom in obtežijo valilno delo brez koristi. Osmuče se tako: Primi samico z levo roko nad repom in položi jo na levo lakat, s palcem in kazalcem desnice jo gladi po trebuhu od glave do plodnice. Ali vzemi glavo v levico, život položi v desnico in gladi rahlo z desnim palcem. Ko osmučeš dve, tri samice, sprazni samca prav tako, mleko naj steče ali skapa čez ikre. Potem gibaj skledo pazljivo na vse strani, da pride mleko v dotiko z vsemi ikrami, pridevaj od časa do časa vode in potem naj vse mirno stoji 15 do 30 minut. V tem času se ikre vode popolnoma navzamejo, se napno in se ne prijemajo več sklede. To je suha oploditev. Pri mokri oploditvi vzemi toliko vode v skledo, da dobro pokrije dno, k večjemu za dva prsta, osmuči samico, potem samca in mešaj rahlo s kurjim peresom, da se mleko po vsi vodi razlije. Dalje postopaj, kakor pri suhi oploditvi. Nazadnje očisti ikre od luskin, iztrebkov in krvi s tem, da varno odlivaš vodo in prilivaš čiste toliko časa, da so ikre popolnoma čiste. Ikre izlij varno v valilnico in razprostri jih enakomerno s kurjim peresom. Opomba. Riba se zvija v rokah in kakor hitro jo primež količkaj trdo čez trebuh, se usujejo ikre okoli ali mleko se ti po¬ cedi v roke. Prijemaj ribo le pri glavi in nad repom, drži jo nad skledo, da padejo ikre lepo vanjo. 29 2. Kako se ikre štejejo P Stenje ni sicer neobhodno potrebno, ven- der bo vsakemu, ki se z umetnim ribarstvom peča, všečno in koristno vedeti, koliko iker je oplodil, koliko jih je med valitvijo zgubil in koliko zaroda je konečno odgojil. Ikre se šte¬ jejo po meri v otli posodi, napolnjeni z vodo, v steklenem valarčku (cilindru) za merjenje (Mensurier-Cylinder) (P. 6.), ki drži 250 do 1000 kubičnih centimetrov (’/ 4 do enega litra). Posoda za merjenje ima vrezano-skalo s šte¬ vilkami. Sledeča tabela kaže, koliko kubičnih centimetrov zajame 1000 iker različnih ple¬ ni en k. Imena rib kalifornski losos navadni losos . jezerska postrv potočna postrv . sulec. lipan. ščuka . 1000 iker zajame kubičnih centimetrov 315 235 do 185 220 138 do 80 100 80 15 Premer ikre v milimetrih 6-8 6-2 do 5-7 6 5-2 do 4-3 4-6 4-3 2-5 3. Kako se oplodene ikre razvijajo? Z oploditvijo se vcepi kal (embrio) v ikro. Kal in nekaj prav drobcenih kapljic — imenujeje se oljnate — stoji na vrhu jajčica, ki se obrne v vodi vedno tako, da stojijo kal in oljnate kapljice zgoraj. Kal raste, ikre pre- menijo polagoma barvo. Iz početka blede, postanejo sča¬ soma rumenkaste, pozneje rudečkaste. Od ribice se ugle¬ dajo s prostim očesom najprej oči, dve drobceni modro- črni pičici, pozneje od oči naprej rudeča nitka, zavita po jajčici, to je hrbtna žica. Koliko časa potrebujejo ikre za razvoj, se ravna po toploti vode. Pri 0° R se pokažejo na postrvinih ikrah oči v štirih mesecih po oploditvi. 30 Če ima voda 2 ° R, se pokažejo oči po oploditvi v 81 dneh » » » 4 0 » » » »» » 9 49 » » » 9 6 0 9 » 9 9 )) 9 »31» » » » 8 0 » » » » » » 9 23 » »» 9 10° » » » 99 9 » 15 » Kal se razvija dalje, oči in hrbtno žico vidiš bolj določno, necega jutra zapaziš na dnu valilnice prozorno živalico, pezdirju podobno, ktere se drži na trebuhu ru¬ men mehurček, prozoren in čist, kakor steklo, rumenjak. Ribica je zagledala beli dan. Prodrla je zunanjo trdo lu¬ pino jajčica in izlezla iz nje, nektera jo pa nosi tudi še nekaj časa na glavi, kakor velik klobuk. Prve dni izleze malo ribic, 2, 3 na 1000 iker, čez 4, 5 dni pokajo jajčica najbolj pogosto, nektera se malo zapoznijo, v 7 do 10 dneh so se izvalile vse ob enem oplodene. Ribice izležejo po oploditvi, če ima voda 2° R v 165 dneh » » £ 4° » » 103 » 9 9 9 6 ° » 9 73 9 » 9 9 8 ° » » 47 » 9 9 » 10° » » 32 » Ribica živi nekaj časa od rumenjaka v mehurčku, kterega nosi na trebuhu, ribica raste, rumenjak se zmanj¬ šuje. Ko je rumenjak povžit in mehurček zginil, mora dobiti živalica druzega živeža, primerne hrane, sicer po¬ gine lakote. Čas, v kterem povžije postrvica rumenjak, traja od rojstva, odkar je počila lupina ikre, pri 2° R 77 dni » 4° » 50 » 9 8 0 » 30 » Zdaj bo popolnoma razumljivo, zakaj je za valitev postrvi tako potrebna hladna voda. N. pr. so bile ple- menke godne in ikre oplodene v drugi polovici novem¬ bra, valilna voda je imela 8 ° R, kakor je studenčnica 31 navadno. Potepi so povžile ribice rumenjak v 77 dneh, t. j. v prvi polovici februarja, in morajo imeti hrane. Vsakemu je znan pregovor «sv. Matija led razbija« i. t. d. V februarji se v naših pokrajinah še ni oživela priroda, vode so še jako mrzle, nikjer še ni tistih malih živalic, ki služijo zarodu v hrano. Če spustiš prezgodni zarod v potok, pogine lakote, malo, malo ga ostane. Večjo mno¬ žico do pomladi pitati je pa težavno in ni troškom pri¬ mernega vspeha, ker se mnogo živalic pogubi po bolezni in na drug način. Če ima voda poprečno 4° R, povžije zarod čez 153 dni rumenjak, t. j. čez pet mesecev po oplo¬ ditvi, v drugi polovici aprila. Takrat so vode vže bolj tople, snežnica je odtekla in zarod najde primerne hrane. Po mnogih skušnjah je tudi utrjeno, da je počasno izvaljeni zarod veliko trdneji in veliko bolje prenaša ne¬ zgode kakor hitro izvaljeni. Za naše kraje je najbolj primerna valilna voda, ki ima 4° poprečne toplote, za visoke gorske potoke, ktere drži snežnica spomladi mrzle, še hladneja. Glede valitve lipanovih iker ni toliko skušenj, kakor postrvinih. Samice imajo dokaj več plodila, ko po¬ strvi. Ker je voda spomladi topleja, valitev ne traja dolgo časa. L. 1881 v reki Fiša vjeta samica, 30 cm dolga in v, % težka, imela je 2642 jajčic, ktera so 28. marca vložili v Bornejevo potočno valilnico. Od 12. do 18. aprila so se pokazale oči na ikrah, 15. maja so bile ribice godne. Vil dneh po oploditvi so se pokazale oči, 15. dan je izlezla prva, 21. dan zadnja ribica, 27 dni po rojstvu je bil rumenjak skoro popolnoma povžit. Voda je imela 8° R, zrak poprečno tudi 8° R. Sulčeve ikre se razvijajo v blizu istem času ali nekoliko hitreje, če je voda topleja. 4. Kako se oskrbujejo oplodene ikre P Dokler se ne pokažejo oči na ikrah, morajo ležati popolnoma mirno, ne smeš jih premikati, potresti ali se jih dotikati, ker so jako občutljive. Da mora teči voda skozi valilnico redno in brez preneha, bilo je vže po- 32 vedano. Če je prišla sčasoma po vodi glina in se prijela iker, jih pokropi, ko si prej vodo odcedil s cevjo iz kav¬ čuka. Delaj previdno, da se ikre ne pretresejo in ne pre¬ maknejo. Glina, prst., blato škoduje ikram; blatna skorja jih uduši, ker ne morejo jemati zraka iz vode. Iz zabla¬ tenih iker, ktere obstanejo, se rode pohabljene ribe, ki imajo spačen život, kriv hrbet ali rep, po strani ali kvišku zavit. Vsaki dan je treba pregledati ikre, so li vse zdrave, t. j. čiste in prozorne; kakor hitro se pokaže na ikri bela lisa ali je postala vsa ikra bela, se mora vzeti iz valil¬ nice, ker je mrtva. Od ene mrtve se navzamejo bolezni sosedne. Za pobiranje iker služijo kleščice iz cinkove pločevine navlašč delane za ta posel. Paziti je treba pri izbiranji, da se druge ikre ne premikajo in da se mrtva odpravi cela; ne sme se stisniti, sicer se zdrobi. Te¬ žavno je pa odpraviti koščeke, ki okužijo ikre, kterim pridejo blizu. 5. Kako se oskrbujejo ribice P Kadar začnejo jajčica pokati in ribice izlezavati, ima ribar največ opravila z valitvijo. Pobirati mora vnn prazne lupine sleherni dan sproti, tudi po večkrat na dan. Na noben način ne smejo ostati lupine v valilnici, ker v kratkem času zgnijejo in razpadejo, okužijo zdrave ikre in ribice s plesnijo. Vender ni tako težavno pobrati vun na tisoče lupin, kakor bi se mislilo. Nekaj jih vzdigne voda sama in odnese k odtoku na zaporno mrežo, klero je lahko očediti. Ker smeš ikre brez škode pre¬ mikati, ko so se pokazale oči, pahljaj vodo s peresom, da se lupine vzdignejo in zajemi jih s žlico iz gaza. Ker so lupine bolj lahke, kakor ikre, plavajo vi¬ soko dalj časa, ikre pa, ko bi se tudi vzdignile, padejo hitro na dno. Žlico drži naobratno pod iztok in voda jo brzo sčedi od lupin. Ribice potrebujejo več vode, kakor ikre, pomnoži toraj polagoma dotok; večjim ribicam daj malo več vode, vender naj voda ne bo toliko močna, da bi neizvaljene ikre premikala ali ribice odnašala. - 33 Izvaljena ribica leži mirno na dnu valilnice na ru¬ menjakovem mehurčku ali po strani in le malokrat plava sem ter tja. Kmalu se skuša skrivati; ker ne najdejo skrivališča v valilnici, se spravijo ribice na kup, druga pod drugo v bolj temnem kotu. Ko so povžile polovico rumenjaka, skušajo uiti na vsak način, proti vodi in z vodo. Najdejo vsako še tako majhno špranjo ali luk¬ njico in zlezejo skozi, kjer hi se videlo nemogoče. Zato je treba dobro pregledati zaporo, pomašiti špranje z vato ali llanelo in podstaviti pod Bornejevo valilnico lovilno posodo. Mrtve ribice odstrani s kleščicami sleherni dan proti. Tudi pohabljene, s krivim repom ali hrbtom ne rastejo tako, kakor pravilno razvite. Najbolje storiš, če jih prepustiš usodi prirode in deneš v prosto vodo. Dvojčki, t. j. dve na trebuhu skup zraseni ribici z enim rumenjakovim mehurčkom sicer žive precej časa, nazad¬ nje pa vender poginejo tudi pri najskerbnejem pitanji. Vse take spake delajo le drenj v valilnici in jemljejo zdravim prostora. Izgube zapisuj redno vsakrat. v posebno knjižico, zabilježi tudi toploto vode in zraka ali če si kaj posebnega opazil. Za prihodnjo valitev bodo taki za¬ pisniki prav koristni. 6. Sovražniki iker. a) Plesen je jako nevarna bolezen in zamore po¬ končati vse ikre v valilnici, če se do časa ne odpravi. Plesnive ikre izgledajo, kakor bi se jih držal prav mehek, kratek bel mah, sprijemajo se skupaj v kepah, so nepro¬ zorne in belorumenkaste. Plesnive ikre je treba takoj od¬ straniti. Topla voda in svetloba pospešuje plesen, hladna voda in tema jo zabranjuje. Dalje se zabrani plesen, če se premažejo leseni deli vsako poletje s premogovim katranom pomešanim s terpentinom. Če se le bel mah drži iker in so še prozorne, jih plesen ni še umorila. Deni jih v osoljeno vodo (ena žlica soli na liter vode) za 15 do 20 minut. Sol zamori plesnivo kal in ne ško¬ duje ikram. Franke, Umetno ribarstvo. 3 34 b) Blato, prst in glina zabrani se s cedilom, kakor vže povedano. c) Živali. Najbolj zlobna je povodna rovka (špič- moh). Vsaka valilnica mora biti dobro pokrita, da ne more rovka do iker. Podgana ni nič boljša. K valilnicam zašlo rovko ali podgano je treba vjeti na past ali jo za¬ strupiti. Med ikre ali v košček ribjega mesa pomešaj trohico strihnina in nastavi pri valilnici. Ličinkom vodnih živalic, ki se prerijejo skozi pesek v cedilu, zabraniš dohod k ikram z flanelnimi za- tvornicamr ali z cedilom iz gob. 7. Kako se ravna z naročenimi ikrami? Kdor nima priložnosti dobiti plemenk ali ne dovolj, kdor noče ali si ne upa ukvarjati se z oploditvijo koj prvo leto, lahko naroči ovaljene ikre. Kje in po kaki ceni, glej zadej. Kadar se oči pokažejo na ikrah, je mogoče poši¬ ljati jih v daljne kraje. Angleži so prenesli postrvine ikre. hlade jih z ledom, iz Evrope v tako oddaljeno Avstralijo. Tam so se izvalile ribice, v potokih zrastle in se dalje množe. Iz Amerike so prenesli ovaljene ikre kalifornskega in potočnega lososa, tudi šarene postrvi v Evropo. Po¬ strvine ikre v naših krajih daleč pošiljati ni težavno, ker se pošiljajo po zimi, kadar je toplota pod ali malo nad lediščem. Zavijejo jih v moker mah in hranijo v treh zabojčkih tako, da leži manjši v večjem in sta notranja dva obdana z mahom. Pošiljajo ikre po pošti. Poštni promet se vrši dandanes tako hitro, da traja potovanje le malo dni in dojdejo ikre večinoma zdrave, 10 mrtvih na tisoč je vže veliko. Z ikrami rib, ki se na spomlad drste, je pošiljanje težavneje. Vsled večje toplote se jih več pokvari; če ima trajati potovanje več dni, je treba hladilne priprave in pošiljanje pride drago. Ovaljene ikre se toraj pošiljajo, kadar se pokažejo oči. Pozneje, ko ima ribica kmalu izlezti, je lupina tanka, lahko poči, ribica izleze in pogine, ker nima vode. 35 Ko odpreš zabojček, v kterem so ikre došle, pre- išči najpoprej s termometrom toploto v zabojčku; če je dokaj nad 0° R, ne bodo zdrave vse ikre. Polagoma spravi toploto v zaboju na ono stopinjo, ktero ima va- lilna voda, pokropi namreč od časa do časa mah in ikre s to vodo, slednjič deni ikre v skledo (valilne) vode, od¬ livaj in prilivaj tako dolgo, da so očejene mahu ali vate ter jih vloži v valilnico. 8. Kdaj in kako se spuščajo ribice? Ribice so godne, kadar so povžile ves rumenjak, kadar so zgubile trebušni mehurček. Da se pa pred pri¬ vadijo prostosti, kakor jim je potrebna za iskanje hrane, da si zamorejo izbrati prostore za pašo in se jih priva¬ diti pred, kakor začnejo jesti, spuščaj jih dva ali tri tedne pred, kakor so godne. Takrat so vže jako urne in se znajo dobro skrivati. Najbolj primerno je spuščati ribice tam, kjer so se plemenke drstile, na prod v plitvi vodi, dalje v travo in v obče tam, kjer najdejo skrivališč. Zarod razdeli po celi vodi, ktero misliš nasaditi, ne spuščaj ga preveč na enem kraji, 20 do 30 ribic je dovolj. Zarod se urno poskrije in zgine, le če je preveč utrujen od prenašanja, leži ne¬ kaj časa mirno na tleh. Kdaj je treba spuščati? 0 tem je vže bila govorica v razpravi: «Kako se ikre razvijajo?« Odgovor je kra¬ tek: Ne izpuščaj jih prezgodaj. Kadar se spomladi svet nekoliko ogreje in se rastlinstvo probudi iz zimskega po¬ čitka, kadar se prikažejo male živalice ob vodah, takrat ni več skrbi, da bi zarod moral stradati ali celo poginiti glada, takrat spuščaj mlade postrvice. Lipanov in sulčev zarod se zgodi tako pozno v spomlad, da nima ribar ž njima glede hrane takih skrbi, kakor s postrvimi. Spuščaj zarod 7 do 10 dni prej, ka¬ kor je popolnoma goden, prav tako, kakor postrvin. Ko bi bila voda ravno kalna in visoka, počakaj, da se uteče, v povodnji sploh ne spuščaj nikakega zaroda. V prvem in tudi še v drugem letu pogine po raznih nezgodah veliko živalic, vlagaj toraj obilno, kolikor večja voda toliko več. 3 * 36 IV. Kako se dobi zarod od rib poletne drsti? Ikre karpovcev (karpa, platnice, linja, karasa, črnovke i. dr.), dalje ostriža, ščuke in soma so drobne, se držijo skupaj in niso pripravne za umetno ribarstvo. Mogoče je pa dobiti od navedenih rib zaroda v ribniku (bajarju), v kterega se plemenke denejo, da se zdrste. Namen mno¬ žitve v ribniku za drst je, dobiti zaroda in nasaditi ž njim pripravne reke, jezera in večje ribnike. V tej razpravi je govorica le od karpa, kar pa velja za karpa, velja tudi za vse druge naše ribe po¬ letne drsti. 1. Ribnik za drst. Ribnik je dovolj velik, če obsega desetino hektara, (1000 □?>»), globok naj bo 30 cm do 1 m. Ker karp živi in se drsti na mehkih tleh, mora imeti tudi ribnik za drst mehka tla, iz ila, šote ali drobnega peska. Vode more dotekati dovolj, na dotok je gledati v prvi vrsti, če se dela nov ribnik. Ako tla spuščajo, mora dotekati vsaj toliko vode, kolikor je usahne. Z ilom, čez dalj časa tudi s zablatenjem se tla zgostijo, da ne spuščajo vode. Dotok in odtok mora biti tako urejen, da ne mo¬ rejo ptuje ribe v ribnik in ribniške ne vun, ribnik mora biti zaprt. Zapora je lesena ali dratena mreža, najbolj zapora je iz peska, ki se tako naredi: letve (late) se zbi¬ jejo v 4 do 10 m dolgo korito, ki se napolni s peskom debelim ko lešniki in debelejim. Kadar se pesek zablati. ga je treba premetati z lopato. Razun odtoka, po kterem odteka voda iz napolnje¬ nega ali napetega ribnika, mora imeti ribnik za drst, kakor vsak drugi, še pripravo, po kteri je mogoče vodo v ribniku povoljno znižati in popolnoma usušiti, ta na¬ prava je čepna cev. Kjer so tla v ribniku najnižja, vlo¬ žena je prav pri tleh skozi nasip velika cev, ktera je s čepom zaprta, kadar je ribnik napet, Grapa. Da ne zasipa preobilni dotok v povodnji ribnika z blatom, peskom ali prodom, je napeljana mimo 37 ribnika grapa, po kteri teče preobilna voda. Grapa pri¬ čne zgor ribnika. Po grapi se napelje voda tudi takrat mimo ribnika, kadar ga je usušiti treba. Po tleh ribnika so skopani jarki, da voda kakih 35 cm še v tleh odteče in se zemlja popolnoma posuši. S tem se odpravijo škodljive živali, namreč žabe, kebri, ličinke in kače, in tla se razkišijo. Po zimi in spomladi je bajar suh in se napolni z vodo le malo pred, ko se vlože plemenke, v drugi polovici maja, ko je trava ali klaja pokošena. Voda mora imeti najmanj 14° R, v hlad- neji se karpi ne drste. 2. Plemenke. Za nastavek se jemlje ena samica in dva manjša samca. Mladi karpi se drste navadno bolj živahno, kakor stari. Za plemenke je treba izbrati največje in najlepše rasene ribe, ker preide hitra in lepa rast od starišev na zarod. Samica 3 do 4 kg težka ima 100 000 jajčic, 6 do 7 kg težka 200 000 jajčic. Toliko zaroda zadostuje popol¬ noma za 500 ha vode. Plemenke hrani čez zimo v malem globokem rib¬ niku skupaj z mladimi karpi, spomladi v lesenem ali zidanem shranjevališči, najbolje ločene po spolu. Treba je pripraviti več nastavkov, ko bi se prvi ne drstil. Čez nekaj dni potem, ko so se karpi drstili, mrgoli v ribniku malih ribic, ki nosijo na trebuhu rumenjakov mehurček. Ker tega v 5 do 7 dneh povžijejo, potrebujejo hrane tim več, čim bolje rastejo, in ribnik za drst je kmalo premajhen za toliko množico. Če se ne skrbi za več hrane, t. j. za več prostora, izgine večji del mnogo- brojnega zaroda v malih dneh — poginil je lakote. Ri¬ bice se razvijajo popolnoma ugodno le takrat, kadar imajo vedno dovolj hrane, in le tako se živež, kar ga voda daje, spravi v največjo korist. 3. Kako se zarodi lovi in izpušča? Čez pet dni potem, ko so izlezle ribice iz iker, jih je treba izloviti in prenesti v vode, namenjene za nje. Lovi se tako: Prav polagoma se spušča voda iz ribnika skozi gosto drateno mrežo (6 žic na 1 cm), in ribice se polove; ali pa ostane ribnik napolnjen in zarod se lovi z vrečo (sakom) iz gaza 50 cm široko. Začasno se spra¬ vijo ribice v sito z visokim lesenim obodom, ki plava v ribniku. Dno sita je iz goste dratene mreže ali iz gaza. Iz sita se zajemajo ribice z manjšo mrežo (20 cm široko) v skledo, kadar jih je okoli 1000, se izlijejo z vodo v posodo za prenašanje (glej stran 43). Ribice je treba razdeliti po vsi reki, jezeru ali po večjem ribniku na ugodnih krajih, med travo, v plitvi vodi, toda ne preveč na enem kraji. V ribniku obsezajočem 3 ha zraste 100 000 karpov za nekaj centimetrov v jednem meseci. Take ribice so mnogo trdneje. V ribniku 3 ha velikem bi se pa lahko zdrstilo 30 parov karpov in bi se dobilo 3 000 000 malih ribic, 30krat več, kakor v ribniku le desetino hektara obsezajočem. Tako ni kaj razločka, se li spusti večje število malih ribic ali manjše število takih, ki so vže nekoliko odrasle. Na 1 ha vode zadostuje 250 ribic 4 do 5 cm dolgih, če je v vodi tudi obilo roparic. Ribnik za drst ostrižev mora imeti peščena tla. Pesek naj bo nametan skupaj v kupih. Sicer velja vse, kar je povedano o drsti karpov. V. Kako se odrejajo ribe do popolne rasti? Ribar je svojo nalogo izvršil, ko je spustil v vodo dovoljno število primernega zaroda. Kjer je kraj samo ob sebi pripraven in se da z malimi troski vrediti za popolno odrejo rib, kjer je cena rib primerna trudu in troškom odreje, je umestno rediti ribe do popolne rasti, naj si bode za pleme ali za prodajo. Ptuje ribe, n. pr. šareno postrv, ni mogoče iz početka odrediti v prosti vodi, kjer bi se preveč pogubile in bi bil lov za pleme podvržen stoterim slučajem in jako nezanesljiv. Ribe se odrejajo v zaprti vodi. Zaprta je voda, ktero ima človek tako v oblasti, da jo po svoji volji od¬ toči ali napne, zabrani rejenkam izhod in drugim ribam 39 vhod, da lahko ribi, kadar se mu zdi pripravno. Lososi se odrejajo v lesenih koritih (bolje v zidanih s cementom) ali v malih ribnikih, kjer se redno pitajo. Za karpe je treba večjih ribnikov, številu rib primernih, ker jim ima hrane dajati največ voda sama. Nekdaj so imeli skoro pri vsakem gradu in samo¬ stanu svoj ribnik, dandanes so ribniki večinoma opušeni ali zanemarjeni. Na Češkem, Ogerskem in drugod imajo pa še velike ribnike, iz kterih dobivajo redno na stotine centov karpov, mimo ščuk in ostrižev. Pri dobrem gospodarstvu s karpi v ribnikih se pri¬ redi na leto 140 kg ribjega mesa v 1 ha. Kakor glede množitve, je treba tudi glede odreje ribja plemena ločiti v dve vrsti: v ribe, ki zahtevajo tvrdo, hladno vodo, in one, kterim ugaja mehka topla voda. Prve so, kakor vže znano, lososi, druge so ribe poletne drsti. A. Kako se odrejajo lososi? Ribe v obče in lososi še posebno so požrešni, po¬ trebujejo veliko hrane, če je imajo pa vedno po volji, tudi rastejo hitro. Hrana mora biti cena, ribe drage, da se odreja izplača. Konjsko meso je do zdaj edina hrana, ki se dobiva po nizki ceni in redno v zadostni meri. V od- redilnih zavodih, kakoršen je v Hiiningenu ( Reiclis-Fiscli- zucht-Anstalt, državni ribarski zavod Nemčije), kakoršnega ima Sagi pri Zeltvegu, Kotil v Voklabruku i. t. d., opitajo losose s konjskim mesom. Računijo, da 5 kg mesa izredi 1 kg ribjega mesa. Odreja lososov zavisi v prvi vrsti od prav zračne studenčnice ali hladne gorske vode. Rudeča postrv ne prenese toplote čez 14° R in potočna postrv se ne sme več pitati, če ima voda čez 16° R, ker nepovžita piča začne kmalu gniti in provzroči bolezni. 1.) Najboljša korita za odrejo lososov so iz ce¬ menta zidana; tla so proti odtoku za 1 do 2 cm na 1 m znižana. V prvem letu naj bodo ribe v plitvi vodi, ki toliko vleče, da stoje proti toku obrnjene. V drugem letu 40 naj 'stoji voda 75 cm visoko, za */ 4 kg težke ribe 1 m, za večje 1'30 m. Za večje ribe je korito 1 do 2 m široko. Korita so pokrita in voda pada v korito. 2. ) Mali ribniki so 15 do 40 m dolgi, 3 do 4 - 5 m široki, v sredi l - 5 m, na koncih le 20 cm globoki. Voda mora biti toliko globoka v sredi, da se ribe varujejo solnčne toplote. Nekaj kratkih, skup zbitih desk leži na vodi, da imajo ribe senco in temo. V ribnikih je žival bolj varna pred boleznimi, kakor v koritih. Prostora se računa na ribo kvadrat njene dolgosti, n. pr. na 10 cm dolgo 1 \^\dm. V take ribnike devajo v potokih ujete premajhne ribe, da jih spitajo do prodaje; od druščine se hitro jesti privadijo. Ob sebi se razume, da je treba ribe ločiti po sta¬ rosti, enega leta skupaj. Enoletnih blizu polovica raste koj v prvih mesecih hitreje, stoje pred slabšimi, bliže dotoka in prikrajšujejo manjše pri hrani. Da ne zaosta¬ nejo manjše preveč v rasti, treba jih je spraviti v po¬ seben ribnik ali korito. Dratena mreža za zapore je za zarod 70 žic na 1 dm 40 » » 1 » za polletne 10 » » 1 » » leto stare 8 » » 1 » » večje. 3. ) Kako in s čim se lososi pitajo? Piča mora biti živalska, najboljša je živa. Za zarod se lovijo postranke (Flohkrebse) z mrežo iz gaza in se pokladajo ribicam, ki so povžile rumenjak. Ikre (manj vrednih rib) so dobra hrana; pod dotokom jih je treba dobro pre- mečkati z roko in jih položiti v vodo. Ribice pridno cu¬ kajo in trgajo proč. Goveja jetra in možjane sesekaj prav drobno in zdrgni skozi tanko mrežo, odstrani vse kože, operi in precedi, prilij toliko vode, da se piča ne drži skupaj. Iz početka zadostuje nekaj žlic piče za 100 000 ribic. Za 1000 dveletnih se računa 1 % kg mesa na dan, za 1000 triletnih 2*/ 2 kg. V Šaglovem zavodu pitajo večje 41 ribe enkrat na teden, na 10 kg rib 1 kg konjskega mesa s prav dobrim vspehom. Meso mora biti očejeno kit in kož in sesekano na kosce. Za zarod mora biti meso drobno sesekano in pretlačeno skozi sito. Za zarod je ribnik najbolji, ki je po zimi dobro premrznil, ker se zaredi v njem mnogo drobnih živalic v hrano ribicam. Osoljene ikre je mogoče dalj časa ohraniti. Pred pitanjem se skuhajo in pretlačijo skozi sito, da se oče¬ dijo žlez in kožic. Prstni črvi so dobra hrana večjim ribam. Lezejo v rosi ali po dežji okoli, so v prsti tik gnoja, v strohneli slami in v žaganji. V zaboji, napolnjenem z vlažno prstjo, jih lahko hraniš; prst se ne sme posušiti. Črve dobiš najlažje po noči s svetilnico. Dobra hrana je tudi meso manj vrednih rib. Kožo in debele kosti, hrbet, in rebra je treba odstraniti, meso sesekati na kosce. Mrtvo žival, usmrajeno meso obesi nad vodo v po¬ sodi z mrežastim dnom; muhe narede zaplivk in črvički padajo v vodo. Hrošči, ki so nektero spomlad drevju tako nadležni, so prav dobra piča in se posušeni obdrže več mesecev. Vsaka večja postrv žre manjše, kadar je lačna. Ko se navadi te pregrehe, je ne opusti več, samotari v ka¬ kem kotu in napada vsako ribo, ki se ji bliža; tedaj ni druge pomoči, ko ubiti jo. Iz korit je treba sčediti vedno iztrebke in nepo- vžito hrano, nečednost je zdravju nevarna. Postrv se tako privadi ene hrane, da niti ne mara za drugo. Ka¬ dar se voda ohladi na 2° R, ne vživa skoro nič. B. Kako se odrejajo ribe poletne drsti? Ker velike ribe potrebujejo več hrane, ko majhne, je treba prirediti več ribnikov različne velikosti in pre¬ devati ribe iz manjšega ribnika v večji. Vsak večji ribnik mora imeti ribjo jamo. Ta jama, glede velikosti ribniku primerna, naj bo blizu cevi, po 42 kt.eri se iz ribnika voda izpusti. Kadar voda počasi odteka, se zbirajo ribe v jami, iz ktere se polove. 1. ) 0 ribniku za drst je vže bila govorica. 2. ) Ribnik, v kterem so ribice prvo poletje. Bil je tudi kolikor mogoče dolgo suh, zemlja je dobro pre- mrznila, bila je obdelana in obsejana s klajo. Po košnji se ribnik napne in vloži 1050 ribic na 1 ha; v jeseni se izlove in so ‘/s in čez težke, kakih 50 se je izgubilo. Kdor vloži le 500 ali 300 ribic na 1 ha, dobi v jeseni V 4 % težke ribe. 3. ) Ribnik se nasadi z enoletnimi karpi, 520 na 1 ha, v jeseni se dobi kakih 500 čez ‘/a % težkih. 4) Ribnik. Nasad je 250 ali 154 na 1 ha, v je¬ seni tehtajo 1 do 2 kg, stari niso celo 2'/a leta ter so dorasli za prodajo. 5.) Zimski ribniki, v ktere se vlože karpi čez zimo, niso veliki, toda tako globoki, da so ribe varne pred ledom, t. j. da se pod ledom ne zaduše, morajo toraj imeti dovolj dotoka. Dotoke iz vasi in travnikov je dobro napeljati v ribnike, ako le mogoče, ker donašajo obilo hrane. Razmera ribnikov za karpe glede velikosti: Ribnik za drst CP01 odstotkov 1. ribnik za rast. (P 55 » 2. » * » 13‘11 » 3. » » » 25 ■ 17 » 4. » » » 61'14 » Kdaj in kako se ribniki izlove P Lov se naj vrši v hladnem letnem času, spomladi ali v jeseni, kadar se ni bati zmrzline. Med lovom naj doteka sveže vode v ribjo jamo, da se ribe poživijo, če so utrujene in začnejo pešati. Kadar je odteklo štiri pe¬ tine ali devet desetin vode, začne se ribiti; brez vode ribe ne smejo ostati. Ob kraji ribje jame so položene deske, slama, tršica, tu stoje čebri napolnjeni s svežo vodo, v ktere se denejo vlovljene ribe. Ker.se med lovom 43 voda zbrodi in skali, se morajo ribe očediti; posebno važno je sčediti iz škerg blato. Potem se prelože ribe v pripravljene sode in se odpeljejo, kamor so namenjene. Če ima trajati prevažanje dalj časa, se denejo karpi za par dni v tekočo vodo, kjer se sčedijo iztrebkov. Voda naj bo pri prevažanji hladna, ne čez 10 0 R, kolikor hlad- neja, toliko bolji. Koliko vode je treba za prevažanje rib? Množina vode se preračuni po teži rib in po času potovanja. Mrzleja voda obdrži v sebi več zraka, ko topla, ribe pa zahtevajo tim več zraka, čim topleja je voda, torej je mnogo varniši prevažati ribe v hladnem času, kakor v toplem. Daleč prevažati ribe je mogoče le v hladnem letnem času. Majhne ribe potrebujejo več zraka, ko velike, za 1 cent malih rib je treba več vode, ko za 1 cent velikih. Za dveletne postrvi kaže sledeča tabela množino vode. Voda naj tehta 15krat več ko ribe za 10 ur 20 » » » » » 20 » 25 » » » » » 30 » 30 » » » » » 40 » potovanja. Za karpe naj tehta voda 9krat več za 10 ur 12 » » » 20 » 15» » » 30 » 18 » » » 40 » potovanja. En liter vode tehta 1 kg. Posode za prenašanje živili rib. Za prenašanje zaroda in malih rib so potrebne navlašč delane nosilne posode. Delane so iz cinkove plo¬ čevine in drže okoli 25 l. Mesto pokrova se vtakne pri vrhu kotlič, v kterega se dene led, da se hladi voda. (P. 7.) 44 5 — 10 cm nad zunanjim dnom je drugo mrežasto, pod ktero pade nesnaga. Zunaj je prilotana pokončna cev, malo nižja, ko posoda in drži pod mrežasto dno. Po ti cevi se vpihuje sapa z mehom v vodo; kadar se voda menjava, priliva se od vrha v posodo in od¬ teče po cevi, ž njo ne¬ snaga. Posoda, na vrhu ožja kakor spodaj, se ne prekucne tako hitro, ko skozi enako široka. Na straneh so prilotani ročaji, za ktere se posoda obesi na slabih potih; če se ri¬ bice preveč stresajo, jim škoduje. VI. Kako se ribe varujejo? Kdor spušča leto za letom obilno število zaroda primernega vodi, spolni najvažniši pogoj za povzdigo ribarstva, toda vse naloge še ni spolnil. Hrano si poišče žival sama, ne more se pa ubraniti hudih sovražnikov. Pred temi ji mora nakloniti človek svojo pomoč, svoje varstvo, sovražnike mora pokončavati. Sovražniki so: 1.) Velike ribe roparice, ki so prerasle večino svojega rodu. Napačno je, ako misliš, da povzdigneš ribarstvo s tem, če več let ne loviš. Pameten lov po¬ vzdigne ribarstvo. Vrednost vode se vender le ceni po koristi, ktero od vode dobivaš, torej po vrednosti ujetih rib, in ne ravno po onih, ki so ali imajo biti v vodi. Polovivši večje ribe, daš duška in prostora manj¬ šim, ki stopijo na mesto polovljenih in rastejo hitreje. Od postrvi v potokih dobivaš n. pr. več koristi, če jih ne pustiš veliko čez % kg rasti, kakor od večjih, ostala bo še vedno ktera velika, ki bo v enem letu več pojedla, 45 kakor je vredna. To velja celo za manjše reke. V manj¬ ših vodah ne rastejo več, kakor bi mislil, ko dosežejo */ 4 ali ‘/a hh stareje imajo tudi bolj trdo meso. 2.) Vidra je strašna ribolovka, spretna in umna, najbolj prebrisana sovražnica rib in tem bolj škodljiva, ker ne lovi za potrebo, ampak tudi za kratek čas in v zabavo, kadar je sita. V večjih rekah dela vže dovolj škode, vender ne more vseh kotov obroditi in preiskati, manjše potoke in grape pa more do cela izprazniti. Spretna je v vodi, kakor na suhem. Ko je grapo ali okraj iztrebila, preseli se čez razvodje drugam, tudi čez hrib. Vidra žre ribe in rake, tudi kako žabo, vodne ptiče in podgane, ptičja jajca, korenje in ovočje. V iztrebkih so ribje luskine in kosti, račje lupine, ostanki vodnih hroščev i. dr. Plava pod vodo tako urno in vztranjo, da ujame brez težave majhno ali veliko ribo; veliki se za¬ grize pod vratom ali na trebuhu in omagano potegne na suho. Pri obilosti hrane odje ali zgrize ribi glavo, ribo pa pusti. Postrvi in raki ji najbolje diše. Ribi pod ledom ravno tako spretno, kakor v odprti vodi. Računi se, da obraščena vidra požre do 150 kg rib na leto! Stanovališče, luknjo ali brlog na bregu, izbere naj rajši poleg globokega strmega tomuna, pod koreninami starih dreves. Berlog je veči, kakor lisičin, in ima več izhodov, eden sega vselej pod vodo, drugi na suho. Lovi v mraku in po noči, čez dan leži v brlogu ali spi na kakem štoru ali skali in tako tvrdo, da je lovcu mogoče približati se jej. Vidre se tudi družijo in potuje jih 4 do 6 vedno po noči, po potoku navzdol ali navzgor, tudi po suhem iz ene vode v drugo. Preteče 8 do 14 dni, pred ko se vrne na isti kraj, pride pa gotovo zopet, prej ali pozneje in nič ne de, če se koj prvo noč ne ujame. Vidra vidi izvrstno, voha prav dobro, je jako paz¬ ljiva, nezaupljiva in plašljiva. Goni se spomladi, in samica rodi 2 do 4 mladičev. Bkode dela ribarstvu toliko, da je ne moreš dovolj preganjati; ko so domače, ki se bolj enega kraja drže, pokončane, priklatijo se od drugod nad ribe, kjer jih je kaj prida, in ne smeš prenehati s po- končavanjem. 46 Lovi se vidra na več načinov. Pred vsem je treba iskati pridno sled. Strelec naj dobro ogleda, kod vidra hodi, naj gre za sledom do vode, vidra počiva za ta dan prav blizu kje in pride v prvem mraka iz ležišča, lovec naj bo na mestu pred solnčnim zahodom. Kdor je dovolj vztrajen in se ne plaši čakati tudi večkrat, zastonj, dobi slednič vidro gotovo na strel. S psi gonijo vidro tako dolgo, da pride iz vode in je mogoče jo streljati ali nabosti. Ker je treba imeti več navlašč na vidro izučenih psov posebnega plemena, je ta lov drag in le bogati gospodje se morejo zabavati žnjim, vspešen je tudi le v manjših vodah, v večjih ali močvirnatih vodah psi nič ne opravijo. Akoravno je pri nas dovolj priložnosti za lov s psi, ni upati po - tej poti zmanjšanja vider. Največ pomena ima lov na past, ni treba druzega ko umnega nastavljalca, ki ima tri, štiri dobre pasti, naj si bode voda velika ali majhna. Na past loviti sme vidro vsakdo, ki je od lovca ali ribča pooblasten, žival sama je pa lastnina onega, čegar je lov. Kdor jo ujame, dobi pri okrajnem glavarstvu talijo, za starko 6 gld., za mla¬ dico 3 gld., glavarina za vidro je pri lovcih navadno 1 ali 2 gld., torej se dobi za mladico 4 do 5 gld., za starko 7 do 8 gld. Pero pasti mora biti močno, da brzo zaskoči, ker vidra je jako urna in bliskovo umakne nogo, je tudi močna in napenja vse sile, da bi se oprostila, tace pa ne odgrizne kakor lisica. Vidra prestopa iz vode in v vodo na istem mestu, se čedi, moči in povživa hrano na enem in istem pro¬ storu. Izstopa rada na pesku ali na sipi, na štorih in na travnatih rušnjah. Kjer je poleg globoke vode breg strm, odloži iztrebke vrh brega na goli zemlji in se drsa, od tod v vodo. Te lastnosti spravijo vidro v past, toda na¬ stavljena mora biti popolnoma prav. Ni treba nikakor- šnega mazila ali vade; kakor hitro pa zapazi sumnjivo stvarico, se ogne. Past nastavi na prestopne kraje ali na drso. Ker vidra ne ohišče vselej vse prestope, nastavi več pastij, 47 4 do 6 na krajih, kjer po sledu soditi največkrat izstopa. Če je prav nastavljeno, se vjame vidra takoj prvikrat. Past mora biti popolnoma skrita in kraj ne sme kazati nikake v premembe. Če je na prestopu voda plitva, 10 do 20 cm glo¬ boka, in če je stanovitna, položi past. v vodo prav pri kraji tako, da leži plošec pasti na sledu. Past pokrij z mehko trhlenino, priveži vrv in verigo tako, da more ujeta vidra v globoko vodo in utone. Kjer ne gre nastaviti past v vodi, jo deni na suho. Tudi tu se vidra ujame gotovo, če se past nič ne vidi in če kraj ni videti spremenjen. Plošec položi natančno na sled, pero oberni od vode proč. Zgladi tla pod pastjo, odstrani kamne in lesovje (povudje), da se plošec uda. Prostor med plošcem in ločnima pokrij z mehkim mahom ali velikimi listi, da ne pade vmes sipa in pesek in da se pero rado izproži. Čez nasuj sipe, peska ali prsti, da je past skrita, slednič vse lepo zagladi in zaravnaj, pazi da ostane tudi barva kraja taka, kakoršna je bila. Za verigo priveži za prst debelo vrv in tako dolgo, da more vidra do globoke vode, vrv zvij skupaj in skrij ravno tako kakor past. Vrv priveži za drevo, količ ali naveži 3 kg težek kamen, tudi poleno, ki bo vrh vode plavalo in pokazalo, kje leži utopljena vidra. Če so iztrebki na skali ali sploh na trdem svetu, kjer ni moč pasti utopiti, nanosi tja sipe in peska; kakor hitro zapaziš sled, nastavi. Če pa naneseš sipe ali peska, kjer se je vidra čedila, smeš koj nastaviti, ker vidra ima isto navado kakor pes, tu brskati in močiti. Pri drsah nastavi past na mestu, kjer so iztrebki, če je past zarjavela, jo položi v vodo in pokrij s trh¬ lenino, tako se rja odpravi. 3.) Povodna rovka (špičmoh) (Sorex /odiens) biva v luknjah drugih miši ali si jih sama izkoplje. Luknja ima več izhodov, eden drži pod vodo. Rovka plava dobro pod vodo, žre žuželke, črve i. t. d., je zlo požrešna in jako škodljiva ikram in malim ribam. Napade ludi večje ribe, izje jim oči in možjane. Lovi se na past za male tiče. 48 4. ) Povodni kosi, posebno vodomec (Alcedo ispida). Ti ptiči letajo gori in doli nad vodo po strugi, se radi vsedejo na kamen, vejo in količ sredi vode ali ob kraji. Kjer si jih sesti videl, nastavi past na količ, ki moli 20 do 30 cm iz vode. Past ima mesto plošča vilice, na ktere natakni belo desko, tič se vsede na desko in se ujame. Ti tiči pozobljejo mnogo iker in obilo za¬ roda v malih in velikih vodah. 5. ) Čapi a, živi največ od rib, hodi počasi po vodi, sune s klunom bliskoma na ribo in jo nabode. Potrebuje obilo živeža, kterega jemlje na škodo ribarstva, torej jo preganjaj. Ujame se tudi na past. Mesto plošča so vilice, na ktere priveži živo ribo tako, da pride prav pod vrh vode. Past ima spodaj železen zob, kterega vtakni v tla. Natakneš na vilice lahko tudi palčico, na ktero čapla rada sede k počitku. Past moraš z blatom dobro skriti. 6. ) Med ribje sovražnike je šteti tudi divje race. Na postrvinih drstišib brskajo tako dolgo, dokler kaj najdejo. Domače race niso nič bolje. Naslov ribaijev, ki prodajajo ovaljene ikre: Johann Kotil, Zipf, Oberosterreich : Ikre potočne in rudefie postrvi. . 1000 po 2 gld. 80 kr. » jezerske postrvi. 1000 » 2 . » 60 » mlade postrvice (zarod) loco Zipf 1000 » 7 » — » Johann Schagl , Authal bei Zeltweg, Steiermark: Ikre potočne in rudeče postrvi 1000 po 3 gld. Naročiti je treba meseca novembra, ker omenjena riborejca ne pripravita več ovaljenih iker in zaroda, ko¬ likor potrebujeta zase in za gotova naročila. 49 Mali rečni ogorčki (jeguljice) se dobivajo po pošli v košaricah napolnjenih s travo in slamo od Heichs - Fischzucht - A nstalt in Hiiningen, Elsass -Lothringen. Za manjše množine obrnili se je treba do Avstrij¬ skega ribarskega društva na Dunaji. Rornejevo kalifornsko valilnico, delano po načinu v tej knjigi popisanem, prodaja Karol Karinger, Mesini trg v Ljubljani. Cena je 4 gld. 50 kr. Karinger prodaja tudi: Kleščice za odbiranje iker po 15 kr.; mrežico za podlago jajčicam iz železnih žic □ »» po 2 gld. 50 kr.; mrežico, ktere žice so iz žolte medi (mesinga.) []w po 9 do 10 gld. Odrezke gob za čiščenje vode prodaja G. Flumiani v Trstu paket 5 kg težak po 1 gld. 50 kr. Pasti za roparske živali izdeluje Rudolf TVeber, Hagnau, Preussisch-Schlesien. Weber ima tovarno, v kteri se izdelujejo le pasti, računi po markah — marka po 60 kr. — vzame past, ko bi ne ugajala, tudi nazaj ali jo zameni. Pasti so raz- redjene po številkah in je treba pristaviti k naročilu do- tično številko. Pasti za vidro. Past Nr. 126 s 3 m dolgo verigo tehta 5 kg in velja z verigo 11'50 mark (11 mark 50 fenigov ali pol marke), brez verige 10 mark. Plošec pasti je zadelan s skrinjico, da se past lažje skrije in da ne pride v plošec Franke, Umetno ribarstvo. 4 50 kaka reč, ki bi zabranila pasti, sprožiti se. Locna imata zobe. Kdor hoče nastaviti past, brez skrinjice, jo lahko vzame proč. Dolžina in širina locnov je 20 cm. Ta težka past nastavlja se tudi jazbecem in lisicam. Nr. 126 b. Past za vidro po sistemi «Lane» (angleška past) velja 8 mark. Past za čaplo. Nr. 25 s zobmi na obeh locnih velja 3 marke, tehta 1 kg. Na to past je mogoče ujeti tudi vidro, toda past mora bili dobro obtežena. Ker dela Weber pasti Nr. 25 z ločnimi brez zob. je treba locne s zobmi izrecno zahtevati. Vse te pasti so tudi za lisico, jazbeca in kuno. Past za vodomca in vodne kose je majhna, velja z verižico 1,60 mark, brez verižice 1 marko. Na to past se ujame tudi miš, podgana, rovka, podlasica, dihur in manjši roparski tiči.