Terta.
Terta razraščena v vertu je stala,           Cimu bi pač britkih solzic ne točila?
Kol'ko let štela je, tega ne vero;            Je veter jesenski jej listje obral,
To pa spominjam se,  da je zdihVala,     In zima neinila sestrice vinorila,
Bridke točila je večknit tiulze.                 Gorjanec obrezal in v ognji sežgal.
Minula bo zhna in mraz siloviti,
Prikazal se vigredi solnčni 1j» čas,
Bo terta uvila se — jela roditi; —
In slavček prepeiral pi d njo bo na glas.                      P. GROS