bilo seme: sovraštvo, zloba in u-ničevanje pri enih, zaupanje, bratstvo in ustvarjanje pri drugih. Zemlja pa je bila orana s tanki, gnojena s človeškimi trupli in zalivana s krvjo. Ostali so nam grobovi in ruševine. Vendar so med ognjem in točo dozorevali sadovi. Tudi ti so različni.
Organizatorji fašizma in nemškega vseuničujočega nasilja so v celicah, kjer čakajo na kazen. V kolikor so že živi, dolgujejo to svojim »preusmiljenim in prepo-zabljivim« zagovornikom, katerim se zdi nečloveško ubiti zver, ki je odgovorna za muke in smrt stotisočev.
Narodi, ki ovirani od lastnih slabih »voditeljev«, njihove špe-kulantske politike in napačnih računov. niso v tej vojni dovolj odločno stopili na stran odpora proti nasilju in zatiranju, visijo tudi danes nekje v sredi med povratkom v stare sisteme pod vodstvom istih ljudi, ki so jih v ta položaj zavedli in med odločnim korakom v novo življenje, kamor jim kažejo pot sile, ki so tudi med vojno vodile odpor. V sredini, med eno in drugo odločitvijo pa je borba, je zmeda, je grožnja državljanske vojne. Najvernejšo sliko takega položaja nam daje Italija.
Ostajajo še srečni. To so oni narodi, katerih borba proti fašizmu ie bila odločna in dosledna: narodi, ki so v to borbo stopili enotni pod močnim in sposobnim vodstvom. Ti imajo danes pred seboi čisto pot. In najsrečnejši med srečnimi smo mi Jugoslovani. Ka jti kot nihče drugi smo v našem unorU proti uničenju postali enotni iztrebili smo iz svoie srede vse. ki so nas hoteli zapeljati v kapitulacijo in suženjstvo: vse one pa, ki so nas ovirali, ki so nam kazali »srednjo pot«, sme postavili nred odločitev: z narodom ali oroti njemu, ker srednje poti ni bdo. Težka je bila ta naša pot in visoka je cena naše sreče.
Kot nihče drugi imamo grobov, pogorišč in ruševin. A na grobovih in pogoriščih delamo, gradimo in ustvarjamo tako odločni in enotni, kot smo se borili. Tudi nri tem nas hočejo ovirati. Isti, ki so nas hoteli zapeljati v tabor fašizma ali vsaj tihega sodelovanja z n jim, ki so nas zato učili, da še ni čas za borbo, da bomo propadli: ki so nam ponujali razne voditelje Mihajlovičevega kova in so podpirali bratomorno klanje ter pri vsem tem sami propadli, nas hočejo danes odvrniti od dela in ustvarjanja. Raje bi videli, da bi se jugoslovanski narodi med seboj tepli kot da se bratijo, raje da bi se šli strank, kot da enotni delajo. A tudi v tem novem načrtu za dosego starega cilja so propadli. Njihov poraz je bil zapečaten 7 7. novembra.
Istega dne je bila tudi kronana naša zmaga, zmaga borbenega, delavnega, enotnega jugoslovanskega ljudstva, ki je pri volitvah povedalo, da hoče še vedno to, kar je hotelo, ko je prijelo za o-rožje: svobode, bratstva in dela v Zvezi Ljudskih Republik Jugoslavije. Povedalo je tudi, da zahteva, da to uživajo vsi Jugoslovani, tudi oni, ki jim še ni bilo dano voliti.
Mi, ki nam ni bilo dano voliti, bomo z delom, z enotnim nastopom proti vsem, ki nas hočejo s silo ali prevaro od tega odvrniti,
Dne 29. novembra so praznovali vsi narodi Jugoslavije, z njimi pa tudi primorsko Ijdustvo, drugo obletnico II. zasedanja Protifašističnega sveta narodne e-svoboditve Jugoslavije (AVNOJ) v Jajcu. Ta dan pomeni za vse jugoslovanske narode najvažnejši datum in prelomnico vsega njihovega narodnega in državnega življenja, kajti na tem zasedanju so bili položeni temelji nove državne organizacije Jugoslavije.
Na tem zasedanju so se sešli zastopniki vseh narodov Jugoslavije, ki so kot predstavniki v narodno osvobodilni borbi izklesane narodne oblasti resnično predstavljali edino in naj višje predstavništvo jugoslovanskih narodov. Prav radi tega dejstva in pa radi. okolnosti v katerih se je AVNOJ sestal, ie to zasedanje u menilo že samo po sebi sija’".') potrditev narodno osvobodilne borbe Jugoslovanov in nieid' i i-Ijev. Sklepi pa, ki so jih tedaj zbrani zastopniki jugoslovanskih narodov sprejeli, so po svoji vsebini predstavljali temelj, na katerem se je dve leti. vse do današnjega dne, razvijal ustavni red nove Jugoslavije.
Slovensko - italijanske množice Goriškega so se strnile v bratsko zvezo ter tako pokazale pri pokopu padlih borcev za svobodo svojo edinost, ki je prišla do mogočnega izraza preteklo nedeljo na goriškem Travniku. Zveza primorskih partizanov si je nadela to nelahko nalogo da pripravi in •zpelje do konca to veličastno žalno manifestacijo, ki je v vsakem oziru sijajno izpadla.
Tesna povezanost med slovenskim in italijanskim narodom je še enkrat prišla do veličastne veljave, kakor je Gorica še ni doživela. Tez. sto krst padlih junakov so pripeljali iz gor in gozdov, da jih svojci in prijatelji vzamejo v svoje varstvo in položijo k počitku v domačo zemljo. Staro in mlado, možje in žene, dekleta in otroci, vsi so se strnili v eno in neumorno so se trudili, da so izkopali te zemeljske ostanke, jim pripravili krste, jih označili z napisi ali slikami ter jim položili vence.
Goriške in okoličanske tvrdke so velikodušno stavile na razpolago prevozna sredstva, s katerimi se je celi dan in še pozno v noč prevažalo te drage tovariše, ki so dali svoia mlada življenja za našo svobodo. V cerkvi sv. T vana, ki je bila/ polna rakev z zemeljskimi ostanki naših naibolj-
nokazali, da hočemo tudi sedaj sami doprinesti k lastni osvoboditvi, združitvi z brati. Danes pa klčemo:
NAJ ŽIVI ZVEZA LJUDSKIH REPUBLIK JUGOSLAVIJE!
NAJ ŽIVI SLOVENSKO PRI MORJE V ZVEZNI REPUBLIKI SLOVENIJI!
NAJ ŽIVI TRST SEDMA ZVEZNA REPUBLIKA!
ŽFB
V dveh in pol letih narodno o-svobodilne borbe proti okupa-torju in njegovim pomagačem, so narodi Jugoslavije dosegli velike in odločilne uspehe v notranje m zunanje političnem pogledu. Čim večji so bili napori sovražnika, da bi zadušil osvobodilno gibanje jugoslovanskih narodov, tembolj so se ljudske množice oklepale narodno osvobodilnega gibanja, njegovega vodstva in narodnih ter političnih predstavništev Jugoslavije. Osvobojeno ozemlje se je neprestano večalo, a z njim je naraščala tudi moč narodno osvobodilnega gibanja. Vzporedno s tem pa so se razvijali tudi organi narodne oblasti in razni pomožni gospodarski in upravni organ!. Priznanje velikih uspehov narodno osvobodilne borbe ni izostalo tudi v tujini, pri zaveznikih in pn vseh demokratičnih drža v.d' sveta.
Vsled vseh teh dejstev je nastala potreba, da se ti uspehi utr dijo in izkoristijo za nadaljnjo hi uspešno vodstvo narodno osvo bodilne borbe in da se s tem postavijo trdni temelji bodoče zgradbe nove Jugoslavije.
ših sinov so pevski zbori peli ganljive žalostinke, množice svojcev in prijateljev je molila rožne vence; tiha pobožnost kraja je globoko vplivala na vse navzoče.
Tudi v Ljudskem domu je bila prirejena žalna komemoracija. O-der in dvorana sta bila temu primerno urejena. Tovariš Kozman, Vižintin in Gašperini so imeli na mnogoštevilne svojce padlih tovarišev ganljive govore, združeni pevski zbori pa so zapeli pretresljive žalostinke. V grobni tišini so se udeleženci spomnili junaških sinov naše trpeče zemlje in jim zaklicali: Slava jim!
V nedeljo ob 10. uri je bil go-riški Travnik zopet enkrat poln ljudstva. Ob navzočnosti italijanskih in slovenskih predstavnikov civilne oblasti, tako od ZVU postavljenih kakor od ljudstva iz-
Sklepi, ki so jih pred dvema letoma sprejeli na II. zasedanju AVNOJ-a zastopniki jugoslovanskih ljudstev, so pomenili potrditev in uzakonitev demokra tiene ljudske oblasti, ki je nasta la in se razvila iz osvobodilnih naporov jugoslovanskih narodo\ in pa uzakonitev bratskega sožitja vseh narodov v demokratični in federativni Jugoslaviji. Je to predvsem sklep s katerim je V-NO.I postal najvišje zakonodajno in izvršno telo Jugoslavije in s tem tudi prva zvezna skupščina Jugoslavije; nadalje sklep o ud-vzehnu vseh zakonitih pravic e migrantski vladi v tujini in o prepovedi vrnitve kralju Petru v Jugoslavijo ter sklep o zgraditvi Jugoslavije na federativni osnovi Primorsko ljudstvo pa je pic jelo na tem zasedanju največje pri znanje s tem, da je bil od predstavnikov jugoslovanskih narodov sprejet odlok o priključitvi Slovenske Primorske, Beneške Slovenije. Istre in hrvatskih jadranskih otokov k Jugoslaviji. Ta odlok predstavlja potrdilo in nai-višje spoštovanje volje primorskega ljudstva po samoodločbi,
voljenih so se pomikali sprevodi iz cerkve sv. Ivana in vseh štirih strani goriške okolice na obsežen goriški trg. Tam so razporedili 114 krst naših padlih borcev pred
cerkvijo. Od teh krst je bilo skoraj štirideset pokritih z italijansko trobojnico z rdečo zvezdo, ostale pa s slovensko ali jugoslovansko trobojnico z rdečo zvezdo. Večino krst so nosili partizani in garibaldinci, pri tem pa je bilo značilno, da so nekatere krste združeno nosili garibaldinci in slovenski partizani.
Kljub silno dolgim sprevodom so bile tudi ulice po vseh pločnikih polne ljudi. Z ozirom na poziv mestne občine so bile vse cestne svetilke, koder so hodili sprevodi, zagrnjene s črnim in prižgane dokler je trajal sprevod.
volje, ki se. je zrcalila v tem, da je šlo primorsko ljudstvo ‘rnjc no v boj proti skupnemu sovražniku za dosego najvišjega cilja vseh Primorcev — za priključitev k Titovi Jugoslaviji!
V	vseh teh sklepih se je rcali-la odločna volja jugoslova kili ljudstev, da hočejo za vselej prekiniti z mračno pretekle.st jo, z nasiljem in nazadnjaštvom pred-aprilske Jugoslavije in da hočejo hoditi po novih poteh bratskega sožitja vseh jugoslovanskih narodov v lepšo in boljšo bodočnost v demokratični skupnosti vseh narodov Jugoslavije.
V	teh dneh ko praznujemo dingo obletnico tega najpomembnejšega dogodka v zgodovini jugoslovanskih narodov, se uresničuje v sklepih sedanje jugoslovanske ustavodajne skupščine veliki cilj, ki so ga ljudstva Jugoslavije pred dvema letoma na II. zasedanju AVNOJ-a postavila — proglasitev zveze demokratičnih ljudskih republik Jugoslavije!
Naj živi federativna ljudska republika Jugoslavija pod vodstvom maršala Tita!
Požrtvovalno delo rediteljev SIAU-ja je pripomoglo, da so se na Travniku vse krste v najkrajšem času v redu razvrstile, isto-tako spremljevalci in svojci, pevci, vse štiri godbe (ena iz Trsta, druga iz Prvačine. spet druga furlanska in tudi iz goriške okolice) in ogromno število občinstva.
Svečanost se je pričela s cerkvenim obredom, ki ga je vodil mons. Valentinčič z dvema drugima duhovnikoma. Lahno je škropil dež, vendar so ljudje ne-' gibno in molče prisostvovali vsemu obredu. Ves Travnik je bil črn ljudstva, mnogo je bilo tudi partizanskih kroiev in garibaldinskih rdečih rut. Okrog vseh krst je bilo na tisoče vencev in na marsikakšnem tudi mučeniški trnjev venec. Goriška organizacija antifašističnih žena je položila na vsako krsto lovorjev venec s trobojnico z rdečo zvezdo. Pred cerkvijo je bilo opaziti več predstavnikov mestnih, okrožnih in pokrajinskih forumov SIAU in KP, ljudske oblasti, jugoslovanske vojaške misije in garibaldinske divizije »Natisone«, skupina tovarišev, ki so se vrnili iz Mar seille-ja, in predstavniki strank C.L.N.
Vsa desna stran Travnika, vse do ulice Roma in Oberdan, pa je bila zasedena od nosilcev vencev in šopkov cvetja; pogled na to stran je izgledal kot bujen, cvetoč vrt.
Po verskem obredu je zapel gradiščanski pevski zbor italijansko žalno pesem, nakar je tov. politkomisar divizije Garibaldi -Natisone, ki je bil prišel v spremstvu komandanta iste divizije, tov. Sasso-ta, spregovoril poslovilne besede:
»Evo vas tukaj na povratku, vi, ki ste se borili in ki ste dali življenje za ideale pravice, svobode in bratstva med narodi!« Nadalje
BORIH SE IE POSLOVILA OD SVOIIH PODLIH lUNDKOV
Prenos 1IV krst z zemeljskimi ostanki partizanov in talcev - Mogočna žalna manifestacija na Travniku
TINJC Iv REMETST
NE JOČI, MATI!
Ne joči, mati, če je padel sin, ko se za dom junaško je boril, za sveto stvar je svojo kri prelil, da narod naš nič več ne bo trpin.
Ne joči, pa čeprav ti je hudo, rodila sina svetu si v ponos, dokaži hrabro, da si žrtvi kos, ki nam svobode odprla je nebo.
Čeprav ne veš kje, kdaj je bil ubit in ne za grob, kjer zdaj je pokopan, vendar s častjo junaško je ovit.
Njegova žrtev ni bila zaman, svobode zlate zagorel je svit, zato ne joči ta veseli dan.
je tov. Vanni povdaril vzvišen vzgled, ki so ga dali ti borci »v borbi brez razlike narodnosti, brez razlike političnih strank in brez razlike verskega prepričanja; v borbi za svobodo brez ozira na narodnost, v borbi za bratstvo italijansko-slovenskega ljudstva.
Ne bo zaman ta borba goriške-ga ljudstva in vse Julijske krajine: poslušajte svarilo, ki vstaja iz teh krst: dovolj je medsebojnega sovraštva! Borili smo se, da ne bi bilo več vojn, da se ne bi matere s strahom spraševale ob rojstvu vsakega sina: kaj bo s tabo? Rojen si za trplenje! — Čujte svarilo, ki prihaja iz teh krst: dovolj! Borili smo se za to, da nas ne boste mogli ščuvati več drug na drugega, da bo ta zemlja most bratstva in edinosti italijanskega in slovenskega naroda!« Tov. Vanni je potem omenil umazane spletke reakcije, ki bi še danes hotela onečaščati svetle ideale, za katere so ti tovariši in tovarišice žrtvovali svoja mlada življenja. Nato je končal svoj ganljivi
govor z besedami: »S teh krst se dviga glas: kakor smo bili zmožni streti nemško in fašistično zatiralsko svojat, tako bomo znali zdrobiti glavo današnje umazane in protiljudske reakcije!« — Med ginjenostjo ljudstva, ki je solznih oči poslušalo govornika je iz skupine, ki so jo tvorili član PNOO, tov. Julij Rcltram-Janko, tajnik pokrajinskega odb. SIAU-ja, tov. Laurenti, garibaldinski politkomisar Banfi in Stanko ter drugi, izstopil tovariš dr. Mirko Šlibar in med drugim spregovoril naslednje:
»Spet ste prišli med nas. Spet ie sprejela sveta primorska zemlja svoje najboljše sinove in hčere. Niste šli v borbo, da bi osvajali, da bi ubijali. Šli ste, da osvobodite svojo domačo zemljo, šli ste Slovenci in Italijani, vsi kot eden.
Ni vam bilo dano videti Gorico, takrat v maiu, ko se je narava vsa odela v zelenje in ko je naše mesto vse vzplamtelo v zastavah. Takrat ko je ljudstvo s pesmijo in od sreče solznimi očmi in z
odprtimi rokami sprejelo svoje osvoboditelje s hribov. Kljub temu pa, da vas je tu sto in več kot sto, kljub temu da vas je na tisoče, ki ste darovali v tej borbi svoja mlada življenja, kljub temu se še dobijo ljudje, ki nočejo priznati svetlih ciljev naše borbe, ki nočejo razumeti zakaj ste padli in ki omadežujejo vašo nesebično žrtev lastnega življenja, s podlimi obrekovanji in šovinističnim ščuvanjem. Šli ste skupaj, padli ste skupaj brež razlike narodnosti, združeni v borbi in združeni v smrti. In še so ljudje, ki se drz-neio trditi, da ni bratstva med našimi narodi. Vaše ljudstvo pa ve, zakaj ste se borili...«
Ob splošni ganjenosti ljudstva, je govornik nato končal: »Vaših teles ni več med nami, vaš duh pa bo ostal vedno med nami. Kar nas je trpečih in preganjanih vam obljubljamo in prisegamo, mi ki smo ostali, da bomo ohranili in se borili do zadnjega diha za to, za kar ste dali življenja. Niste padli zastonj. Spet bo sonce nad Gorico, sonce svobode za katere-
PREGLED SUETOimiH DOGODKOV
Liberalci in krščanski demakrafie so pouzročili italijansko krizo
Dosedanja italijanska vlada je bila sestavljena iz nekega števila predstavnikov vseh šestih strank, ki tvorijo italijanski CLN (narodno osvobodilni odbor).
Sedaj pa so liberalni ministri izstopili iz vlade. Sprva so poskusili nadomestiti liberalne ministre z ljudmi, ki bi zastopali enako stališče, a takoj se je spoznalo, da ne bodo ostali liberalci osamljeni, kajti stranka krščanske demokracije je posegla vmes, preprečila je sestavo nove vlade, ki ne bi imela več istih liberalnih ministrov in s to svojo podporo liberalcem je povzročila italijansko vladno krizo.
Po petih mesecih obstoja ie podala ostavko vlada, ki ji je bil na čelu Ferruccio Farri in ki io ie podpirala komunistična in socialistična stranka.
Zaman bi bilo pričakovati od ^liberalnih ministrov, da pojasnijo zakai so odstopili; sicer so nodali tozadevne izjave, a te so tako zavite, da ni mogoče o njih niti re-
či, da so malo boljše kot nič. Eno na je gotovo, namreč to, da bi morala Italija pristopiti k čimprejšnji izvedbi volitev; Parrije-va vlada je bila za čimprejšnjo 'zvedbo volitev in za sklicanje u-stavodajne skupščine: le na ta način bi imelo italiiansko ljudstvo možnost, da se s svojim glasovanjem izreče in opredeli glede prihodnjih smernic italijanske notranje in zunanje politike.
Liberalci pa so. skunno z vodstvom demo-krščanske stranke in demokratske stranke dela, prekinili delo Farri’eve vlade, k. je vsaj deloma izvaiala nalogo čiščenja ostankov fašizma, obno 7e itd. Potemtakem ie vse to ramo-li ivo: reakciia hoče čuvati in braniti predpravice velikega italiia.i-skepa kapitala ter ohraniti obogatele fašiste: zato preprečuje čiščenje: ne mara nove ustave in če ji bo le mogoče, bo skpsala olirà niri monarhično obliko države.
V zvezi z nastankom vladne krize je prišlo po celi Ttaliii do
manifestacij delovnega ljudstva, ki pozdravlja vse demokratične pridobitve, ki jih je bilo deležno tekom petmesečne Parrijeve via de, ki jo je podpirala komuni .lična in socialistična stranka.
Farri sam se je opiral bolj na levičarske stranke, ki predstavljajo težnie delovnega ljudstva; i-menoval je svojo vlado kot »zmerno levo«. Zato se ni treba čuditi, če je prišlo do tega ko a-ka liberalne stranke, stranke kr ščanskih demokratov ter demo kratske stranke dela, ki vse skupaj zastopam interese mdustnj-cev in veleposestniških krogov
Italijansko delovno ljudstvo zahteva prednost reševanja notranjih problemov, medtem ko daje desnica — italijanska reak-ciia — prednost nacionalistično-imperialističnim težniam. V prvi vrsti ima desnica v mislih, kako bi rešila vprašanje vzhodnin meja na škodo Jugoslavije, nato vprašanje kolonij.
Odmeo iz Londona o obisliu o Jugoslaviji
V londonski spodnji zbornici so razpravljali poslanci, ki so nedavno posetili Jugoslavijo, o zu nanji politiki Anglije s posebnim ozirom na novo Jugoslavijo.
Poslanka laburistične stranke g.a Manning je razpravljala o vprašanju Istre in Trsta. Po njenem mnenju bi moral biti Trst priključen k Jugoslaviji. Imejmo pred očmi — pravi g.a Manning — da je to vprašanje zelo važno za Jugoslavijo, ki je bila naša zaveznica v času, ko smo bili še o-samljeni.
Jugoslovanski narod je moral veliko prestati in žrtvovati — tako je nadaljevala poslanka — za našo skupno stvar; več kot vsak drugi narod izvzemši SZ. Zato se čuti užaljenega, ko vidi da ga hočejo postaviti na isto stopnjo s sovražnikom, v našem primeru z Italijo.
Poslanec Poppelwel se je dotaknil drugega vprašanja, ki zanima Jugoslavijo; to je vprašanje vojnih zločincev. Povedal je, da
je jugoslovanska vlada že večkrat zahtevala izročitev teh zločincev, a kakor znano se le ti sprehajajo po Italiji kot turisti.
Laburist Zilbakus je kritiziral dosedanje stališče napram novi Jugoslaviji.
Dostavil je, da se nudi Angliii prilika da z ureditvijo svojih od-nošajev z Jugoslavijo in sploh z balkanskimi deželami, kjer se je izvršila socialna revolucija, lahko poglobi sodelovanje in prijateljstvo s SZ; tako bo največ prispevala za ohranitev miru in to bo istočasno njena najboljša zunanja politika.
11 poslancev, ki so obiskali Jugoslavijo je poročalo podrobno in povoljno o vtisih, ki so jih prejeli na svojem potovanju po Jugoslaviji.
O Julijski krajini so povedali, da želi Jugoslavija takojšnjo rešitev tržaškega vprašanja. Ni prav, da se postopa z Jugoslavijo tako kakor z Italijo, ki je sprejela brezpogojno predajo.
Pcscbno ena stvar nas ie zarn-mala — tako nadaljuje poročilo — to je vprašanje Trsta. Mnogi so prepričani, da želi večina tržaškega prebivalstva, da naj bo Trst sestavni del nove Jugoslavije, z jamstvi in pogoji, ki jih je dal maršal Tito.
Poročilo omenja tudi vprašanje vojnih zločincev.
Prejeli §mo dokumentirane pritožbe, da je ZVU zaposlila na odgovornih mestih v Trstu znane fašiste in da jim tudi zaupa. Nič se ne potrudi, da bi izročila TiF'oslaviii voine zločince, ki ji zakonito pripadajo.
Jugoslovani vidijo v takem stališču, ki so ga zavzeli zavezniki napram ni im potrdilo, da se hoče Dostaviti Jugoslavijo na isto stopnjo kot Italijo, ki je bila v sovražnem taboru. Pri tem Jugoslovani pripominjajo, da imajo neomejeno oblast nad celo Jugoslavijo, medtem ko je Italija še vedno pod zavezniško kontrolo ter ima njena vlada zgolj nominalno oblast.
Hmeriška politika na Kitajskem
Kakor poroča »Unipress« iz Washingtona je Kurley odstopil kot ameriški veleposlanik na Kitajskem in obtožil poklicne diplomate v zunanjem ministrstvu, da sabotirajo temeljna načela zuna nje politike ZDA.
Kurley je rekel: »V diploma.nji smo dovolili, da smo sc zapletli v blok velesil na strani kolonialne ga imperializma. Presenetljiva
značilnost naše zunanje politike je veliko nesoglasje med našir i proglašenimi načeli in našim izvajanjem mednarodnih odnosov. Začeli smo na primer vojno z načeli atlantske listine in demokra c;ie, končali pa smo vojno na daljnem vzhodu z dobavljanjem blaga po posojilu in najemu, z uporabljanjem vsega našega ugleda za podminiranje demokracije
in medsebojno hujskanje imperializma in komunizma.
Ni tajnost, da ameriška politika na Kitajskem ne uživa podpore vseh članov zunanjega ministrstva. Poklicni diplomati zunanjega ministrstva so ali na strani komunističnih oboroženih sil ali pa imperialističnega bloka narodov, katerega politika je u-stvarjati neslogo na Kitajskem«.
ga ste se borili. In takrat bomo zopet prišli k vam v še večjem številu bomo prišli, da vam povemo, da smo izpolnili vašo oporoko: mir in bratstvo med narodi. Slava vam, slava padlim borcem za svobodo!« Slava! je odmevalo po vsem Travniku iz tisočih grl.
Nato so združeni mešani gori-ški pevski zbori zapeli žalostinko »Žrtvam«. Končno so drug za drugim zopet dvignili krste in se razporedili v tri sprevode v različne smeri. Kakor se je v največjem redu odvijal spored in je celo poseben trobentač zatrobil vsakokrat znamenje »mirno«, ko je to svečanost zahtevala, tako sc je tudi zdaj vsa mogočna množica več kot uro dolgo pomikala v naj-lepšem redu v treh smereh, proti Solkanu, proti Pevmi in po Korzu navzdol na mirensko cesto.
To je bila brez dvoma najmogočnejša žalna manifestacija, kai jih je doživela Gorica, obenem pa tudi najveličastnejša. Nikoli še ni Gorica doživela takšnega poveličevanja italijansko-sloven-
skega bratstva. Tukaj ni bilo transparentov in napisov z gesli, nikjer ni bilo pouličnih bojev in spopadov. Zastave so izginjale med neštetimi venci in cvetlicami, vse so imele rdečo zvezdo in vse so bile na pol droga. Značilno je tudi, da sta tudi občina in C. L. N. javno pozvala meščane na udeležbo pri tej žalni svečanosti. Vendar pa razen poedinih o'i-cielnih predstavnikov, razen c-gromne napredne množice, ni bi lo videti nikogar. Onih, ki so nedavno še žalovali na svečanosti za 600.000 padlimi za Italijo \ zadnji imperialistični vojni, danes ni bilo. Ni bilo onih, ki so žalovali za žrtvami prejšnje vojne sedaj, ko je stala osvobodilna borba človeštvo toliko še vse gro zovitejših muk in krvi. Za žrtvami te borbe, za žrtvami ljudske borbe za svobodo so danes žalovale le napredne demokra Ve množice. — Politiko se ne da diktirati le od zgoraj, izraz prave ljudske volje pokaže le ijudslvo samo.
Narodi Jugoslavije
proglašajo federativno ljudsko republiko
Ob drugi obletnici zasedanja AVNO-ja in na prvem zasedanju zakonadaine skupščine Jugoslavije je dr. Siniša Stankovič prebral predlog o federativni ljudski republiki Jugoslavije. Na podlagi tega izjavljamo v skladu z voljo naroda in v imenu narodov Jugoslavije:
1.	Damakratična federativna Jugoslavija se proglaša za ljudsko republiko, z nazivom Federativna ljudska republika Jugoslavija. Federativna ljudska republika Jugoslavija je ljudska država, republikanske oblike, zveza enakopravnih narodov, ki so svobodno izjavili svojo voljo, da ostanejo združeni v Jugoslaviji.
2.	S tem se dokončno ukinja monarhija. Petru II. Ka-radjordjevicu z vso dinastijo Karadjordjevičev pa se odvzemajo vse pravice, ki so jih poprej imeli.
Dano v Beogradu, glavnem mestu federativne ljudske republike Jugoslavije, dne 29. novembra 1915.
Odlok ZVU štev. 19
S splošnim ukazom št. 19 je Zavezniška vojaška uprava pre-klica'a ona italijanska zakonita določila, glasom katerih ne morebiti v javni službi, kdor nima italijanskega državljanstva. Očivi-dno je ta ukaz dregnil osje gnezdo, kajti goriški »Consiglio di Zona« je na svoji seji, ki se je vršila prejšnji teden sklenila, da zahteva od Zavezniške Vojaške Uprave, da prekliče citirani splošni ukaz ter da je vse, kar se tiče državLanstva »nujno povezano s pravnim stanjem Julijske krajine, ki se ne more drugače spremeniti kot edinole z bodočo mirovno pogodbo«.
V Gorici, v coni A in verjetno tudi v Italiji ni človeka, ki bi 'mel korajžo javno priznati, da je fašist. Nasprotno prav vse politične stranke trdijo, da so protifašistične. Če odgovarjajo le njihove trditve resnici, bi človek pričakoval, da bodo Srečni in veseli a-ko se popravi kaka krivica, katero je fašizem zagrešil. Kajti zdi se nam, da ne zadostuje če kdo samo trdi, da ni fašist, ali da je celo protifašist, a da se istočasno brani, da bi se fašistične krivice popravile. Kakor pa je vsem znano, je ogromno število Slovanov iz Primorske in med njimi lepo število javnih uslužbenicev zbežalo pred fašističnim terorjem po svetu. Ali ni čudno, da nihče ne vpraša, kaj je s temi Slovani, ali se bodo vrnili na svoje domove, kdo naj namesto njih zasede vsi one javne službe, katere smo imeli pred letom 1918. Kako naj se popravi krivica, katero so nam napravili fašisti? Vsak pošten !-talijan protifašist mora biti vesel če bi se popravil vsaj en del gorja, katerega nam je povzročil fašizem. Sedaj pa toliko vpitja radi citiranega splošnega ukaza ZVU, ker je z njim dana možnost, da
poleg kakega Sicilijana n poleg drugih državljanov našega pianeta, utegne dobiti kako javno namestitev tudi kak Jugoslovan. Kako naj človek potem še aupa takim antifašistom, kot so ni, ki sedijo v goriškem »Consiglio di zona«?
Prvi imdaaroilni kongres žen
v Parizu
Pariz, 27. Tass. — Dne 26. no* vembra se je pričel v 'Parizu me. narodni ženski protifašie stični kongres, na katerega so bile povabljene delegatke iz 42 dežel. Sovjetsko delegacijo vo= di Nina Popova. Ga. Cotton, predsednica zveze francoskih žena, je otvorila kongres. Na drugem zase lan ju je poročala voditeljica sovjetske delega® cije Popova o boju sovjetskih žena v zaledju in na fronti pro® ti fašizmu in o naporih sovjet® skih žen-a za obnovo dežele.
V zaključku je Popova de* j ala: »Me žene moramo storiti svoje delo za ustvaritev pogo* jev, ki bodo zavarovali trajen mir med narodi sveta, ki' bo omogočil osvobojenim naro« dom zatreti zadnje sledove fašizma in ustanoviti demo® kradčne ustanove po svoji lastni izbiri. Kar se nas tiče, kar se1 tiče sovjetskih žena, lahko izjavljam, da bomo sto® rile svojo dolžnost, da bomo storile vse, da bodo žene SZ lahko najmogočnejši del v mednarodni zvezi žena, v nji® hovem boju za demokracijo, miilr in varnost narodov.«
Kongres je soglasno izvolil odbor, v katerem so predstav® micc Francije, ZSSR, Kitajske, republikanske Španije, Jugo® slavi j e in Češkoslovaške. Od sovjetske dclegacjie je bila iz* voljena Popova.
IZ NAŠIH KRAJEV
Iz Solkana
Domača zemlja jih je sprejela
V nedeljo 25. p. m. je bila prenesena iz začasnih partizanskih grobišč na domače pokopališče trinajsterica borcev izmed katerih sta dve tovarišici in enajst tovarišev padlih pod svinčeno kroglo našega tisočletnega sovražnika.
Poslavljamo se od njih in klanjamo se njihovemu spominu, ter ob odprtem grobu jim kot zadnji pozdrav govorimo:
Pred nami ležijo zemeljski o-stanki trinajsterice mladih trupel.
Smrt jih je zajela, ko so z svojimi mladostnimi energijami u-stvarjali nam, našim zanamcem in celemu slovanskemu narodu lepšo bodočnost.
Vedeli so in prepričan je bil njih razum, da krogla tisočletnega našega sovražnika jim ne bode prizanesla, ako pridejo živi sovražniku v roke.
Toda oni, sovražnikovih groženj se niso plašili, kakor tudi se ni ustrašilo pretenj sovražnika o-nih 50 junakov, ki jih je Solkan dal kot žrtev na oltar domovine in ki danes njihova trupla niso pred nami, in morda njihov prah in kosti so tjavendan razmetani po gozdovih s krvjo napojenih, ali pa veter raznaša njihov pepel po žalostnih .ostankih zloglasnih nemških taboriščih, kamor jih je peljala pot samo vsled tega, ker njih mati jim je pripovedovala usodo slovanskih narodov v slovenskem jeziku.
Tudi njihova trupla ležijo v duhu pred nami. Ob teh 13 krstah ter njihovem spominu, vse solkansko ljudstvo, njih rojaki v tihem, toda globokem premišljevanju iz žalujočega srca vzklikajo »kot žrtve ste padli v borbi za nas, da srečo, svobodo bi vžival trpin . . .«
In vi pričujoči, trinajst vas je, mladi, nadebudni, povejte nam iz vaših usahlih grl, kako se je glasila vaša oporoka v zadnjih trenutkih, ko je bila nit vaših mladih življenj pretrgana s svinčeno kroglo?
Videl sem vas v duhu, ko so vas vaši dragi izkopali iz začasnih grobnic, da vas položijo k večnemu počitku na domačem pokopališču in opazil sem, da so bila vaša usta — v zadnjih bojih za sapico življenja na stežaj odprta in zdelo se mi je, da čujem iz vaših usten, vašo oporoko, ki je že stoletja oporoka hrabrih borcev: »Trd bodi, neizprosni mož jeklen, ko gre za svobodo naše domovine«. Popolnoma prepričan sem, da ista oporoka so bile zadnje misli umirajoče neznane tovarišice, ki je bila do včeraj pokopana v Žabjem kraju; zdi se mi, da čujem iste besede mlade neustrašene Milojke, ki je bila up ne samo slovenskega ampak vsega slovanskega naroda, ki je s tovarišem Mermolja delila usodo dela in smrti; isto za nas zgodovinsko oporoko čujem iz ust tovarišev Miloša Mozetiča, Zvon-kota Črne, Milana Jug, Miloša Gomišček, Avgusta Kancler od Antona, Avgusta Kancler od Franca, Pepita Bašina, Jožeta Jug, Jožefa Lazar, Danila Zavrtanik in vseh ostalih 50, ki že počivajo na tukajšnjem pokopališču, ki bodo naknadno tukaj pokopani in o-nih, kojih prah je razpršen kdo ve kje.
Prepričan sem, da bi bile neutolažljivim starišem in ženam, vsled izgube svojih sinov, hčera, možev, moje tolažilne besede od več, vendar pa čitam iz vaših o-brazov, da ie za vas največja to-tažba sledeča: da bi vsaj iz krvi vaše krvi iz mesa vašega mesa katere ste žrtvovali za domovino, pognalo sonce, iz katerega naj bi vzklila prava pomlad novega življenja v znamenju pravičnosti med narodi, sloge med brati konec razlike med razredi družbe, smrt onim, ki so nas tako poni-
ževali in nas skušali iztrebiti in svobodo, pravo svobodo vsem narodom sveta.
Od vas dragih pa, ki počivate v miru na domači zemlji in v grobovih nam neznanih krajev, ki ste dali vse kar ste imeli, za našo boljšo bodočnost, kličemo večnaja pamjat!
Trnovega pri Gorici
Ponovno so pokazali Trnovci in Oglarji kako visoko so narodno zavedni in kako visoko imajo razvit čut in spoštovanje do padlih borcev.
23. novembra t. 1. so stariši hrabrega borca Miloša Gomišček prenesli zemeljske ostanje njihovega edinca iz začasne grobnice v Trnovem na domače pokopališče v Solkanu. Ob tej priliki sta na lastno pobudo izkopala zemeljske ostanke zavedna Trnovca Stanko Erjavec in Justina Cej.
Prostovoljno je dal na razpolago svojo sobo tovariš Strancai-Vincenc, v kateri ie vso noč bil izpostavljen ubogi Miloš, ves pokrit s cvetjem, ki mu ga ie prinesla požrtvovalna trnovska mladina.
Vso noč so prečuli pri blagopo-kojnem do drugega dne popoldne, ko je iz Cerklianskega dospelo devet drugih krst. med nii-mi krsta Miloike Štrukeli. sestrične Miloša. Ob prihodu teh desetih borcev so zvonili cerkveni zvonovi in njih odmev je opozarjal o-stale žrtve razkropljene po trnovski planoti, da tudi za njih bo prišel dan, ko se bodo vrnili na domačo zemljo.
Vsa vas je bila okrašena s slavoloki in pred odhodom desetih žrtev proti Solkanu je zapel pevski zbor iz Trnovega žalostinke, kot zadnji pozdrav padlim za domovino.
Mladina 17 Oglanev je prinesla krasne vence in ob izročitvi je tovarišica Malka Cej izpregovo-rila besede, ki bodo ostale za vedno v hvaležnem spominu tako težko preizkušenim starišem.
Na tem mestu naj bode izražena vsem požrtvovalnim in dobrem Trnovcem in Oglarjem v imenu slovenskega naroda in hrabrih borcev, naiiskrenejša zahvala za njihovo dobro srce.
Iz Kanala
Dne 25. p. m. se je ogrnil naš trg v žalne zastave. V domačo zemljo so pripeljali tri naše borce za svobodo in sicer: Lovišček 'Gabrijela, Valentinčič Jožeta, ki sta se borila v Vojkovi brigadi in garibaldinca Pizzochero Ninota.
Popoldne so se vršile pogrebne svečanosti, katerih so se udeležile ogromne množice ljudi iz celega kanalskega okraja. Pri odprtem grobu se je padlih junakov spomni preč. g. dekan Semič, predsednik okrajnega NOO-ja za Kanalsko ter tov. Hvalica, ki se ie pred kratkim vrnil iz Francije. Krasni venci in šopki najlepšcga jesenskega cvetja so jim bili položeni na grobove; domači pevci so iim pa zapeli pretresljive žalostinke.
v
Iz Steverjana
V soboto zvečer smo pripeljali iz Rezije našega padlega borca za svobodo tov. Borisa Trpin, katerega zemeljske ostanke smo v nedeljo popoldne ob veliki udeležbi prebivalstva položili k večnemu počitku. Pri odprtem grobu se je od junaškega tovariša poslovil tov. Vitez in tovarišica Pintar Slavica, ki je bila tudi navzoča pri prvem pokopu v Reziji. V ganljivih besedah so se spominiali velikih zaslug padlega prijatelja, ki je daroval svoie mlado življenje za boljšo bodočnost našega naroda.
Zvečer se je vršila komemoracija, ki jo je priredila Prosveta in
na kateri so bile podane z občutkom ganljive recitacije in petje.
Iz Rihemberka
V Rihemberku so v nedeljo, 25. t. m., spremljali k zadnjemu počitku 4 krste naših padlih partizanov. Ogromna množica ljudi, ki je spremljala mlade borce za svobodo je še enkrat pokazala, da se jih bo vedno s hvaležnostjo spominjala. To je dokazala množica trpinov, ki so se večinoma pravkar vrnili iz nemških taborišč v razrušene, požgane domove. Mladinec se je lepo poslovil od njih in se iim v imenu vseh prisrčno zahvalil za njihovo dragoceno žrtev. Dva pevska zbora sta zapela žalostinke, nakar jim je tov.ca Pavla od AFŽ deklamirala žalno pesem, ki jo je sama zložila. Žalujoča množica je položila na njihove grobove nad 30 vencev.
Iz Mi^na
Na redni seji okrajnega NOO-ja za Miren, dne 23. t. m. so ugotovili, da so bili izvršeni vsi sklepi zadnje seie, kljub temu, da ZVU ovira delo ljudske oblasti, ki je od strani ZVU ukinjena, dejansko pa jo ljudstvo priznava. Zavezniški guverner za Mirenski okrai je prepovedal vršiti tudi samo dobrodelna dela našim NOO odborom, češ, da s tem motijo ljudi, ki se nočejo potem v celoti pokoravati zavezniški oblasti. Osebno je hodil po vaseh in nagovarjal liudi proti odborom. Od vsega začetka, ko je ZVU u kinila našo ljudsko oblast so se naši krajevni NOO težko prilagodili novim razmeram ali danes so že zopet skoro vsi na svojih mestih. Kljub vsem oviram je naša upravno-politična komisija pri-oomogla k uspešnemu organiziranju zadružništva. Nabavno-pro-daina zadruga v nnšem okraju šteie 600 članov in je že pričela s poslovanjem. V vseh vaseh ima pododbore in svoie podružnice ali poslovalnice. Tudi zadruga vojnih oškodovancev ie organizirala že skoro vse vojne oškodovance. Odsek za socialno skrbstvo ie v zadnjem mesecu izdal 160 400 lir za podpore revnim družinam in invalidom. Tudi kultur-no-prosvetno delo dobro napreduje, dasiravno primanjkuje učnih moči. Šolstvo je moralo premostiti velike ovire predno je pričelo s poukom. Skoraj vsi šolski prostori so bili poškodovani, vendar nam je uspelo s požrtvovalnim delom vseh in z nabiralnimi akcijami pričeti s šolskim poukom povsod. ZVU nam ob vsaki priliki vsestransko mnogo obljublja, toda do danes ni k temu še prav nič pripomogla, ne v denarju, ne v blagu, izvzemši 30 klopi za Miren, 10 za v Rupo, 6 za Bilje, na še te je našel g. učitelj Ferlat iz Mirna in od zavezniškega guvernerja zahteval, da jih odkupi in odda našim vasem. Namesto, da bi bil zavezniški guverner hvaležen ljudskim organizacijam kot so roditeljski sveti za požrtvovalno delo v pogledu šolstva, jih pri tem delu še ovira, ne priznava učnih moči, ki jih roditeljski sveti postavljajo v svojih vaseh, in na njihova mesta postavlja belogardistične.
Skrajen čas je, da se g. guverner našega okraja prebudi iz spanja in spregleda, da ima opravka z dobro preizkušenim ljudstvom, ki ni klonilo niti pod najhujšim; težkočami za časa nacifašistične okupacije.
Iz Sovodeni
Na zboru volilcev v naši vasi, dne 22. t. m. nam je tajnik okrožnega NOO za Goriško razložil u-spehe volitev v Jugoslaviji in tu-
di v nekaterih drugih evropskih državah. Prikazal nam je tudi stališče reakcije, ki krati ljudstvu pridobitve štiriletne borbe. Nato nam je predsednik mirenskega okr. NOO-ja prikazal naloge, ki stoje pred narodno osvobodilnimi odbori. Udeleženci so stavili razna vprašanja na katera so prejemali obširna pojasnila. Referenti so nato podali poročila o svojem delu, vsakemu poročilu je sledila debata, pa tudi pravilna kritika in videlo se je, kako se ljudstvo zanima za pravilno delovanje svojih predstavnikov, ker je kritiziralo vsako nepravilnost. Ob koncu so vaščani sklenili sestaviti kandidatno listo za nove volitve, da s tem še bolj utrdijo svoio oblast. Določili so tovariše za popravo ceste in občinskih poslopij. za narodno zaščito, enega za poljskega čuvaia, drugega za poslovanje podružne zadruge, nekoga pa za oskrbo peska, ki se izvaža iz občine. Tovariš predsednik in pravtako tovariš Hmeljak Franc sta izročila socialnemu skrbstvu svote denarja, ki je pn-haial iz raznih virov. Sklenili so tudi da se bodo pobirali prosto-volini prispevki za pomoč revnim.
Iz Bilj
Naša šola
Ljudska šola v Biljah je prejela odlok šolskega nadzornika postavljenega od Z\TU, g. Kacina, s katerim se prepoveduje naslednje: »V šoli se ne smejo obešati slike nobenih političnih predstavnikov; otroci ne smejo pozdravljati z vzdignjeno pestjo, v šoli se ne smejo uporabljati izrazi »tovariš« ali »tovarišica«; na šolskem poslopju ne sme biti nobenih napisov; šolski otroci se ne smejo formirati v nikake delovne čete ali bataljone, itd. Tam kjer ne bo ta odlok uveljavljen, bodo zaprli šole«.
Ljudstvo se nad tem odlokom zgraža in se sprašuje zakaj niso pred desetimi leti izdali takih prepovedi, ko so morali ljudje, pod nasiljem in kaznijo izobešatl na vseh stenah slike kralia, duče-ia in vseh fašističnih voditeljev.
Naši otroci pa kriče: »S Titom v borbi, s Titom v svobodi«.
Če smo imeli v naših šolah sliko maršala Tita in drugih naših junaških voditeljev takrat, ko je okupator grozil iz vseh strani, nam jih tudi danes nihče ne bo iztrgal iz naših sten. Odlokov g. Kacina ne bo naše ljudstvo najmanj upoštevalo, ker on ni nikdar niti s prstom mignil za našo o’'' bodo, za našo skupno zavezniško stvar. Naše šole pa bodv> lako nadaljevale kakor bo sam za\e-den narod hotel, če( bo v to g. Kacin privolil ali pa ne.
Pod vodstvom maršala 'Uta smo si na svoji zemlii sami priborili svobodo in se tako za vedno otresli fašističnih zakonov. Zato iih ne bomo nikdar več uporabljali, pa naj podobni odloki prihajajo od kogar koli, ker ljudstvu ne ugajajo.
Iz Krasa
Pogozdovanje
Po naših kraških vaseh se razvija veliko zanimanje za pogozdovanje opustošenega Krasa. Vas Lokvica hoče odnesti prvenstveno mesto in je na zadnjem zboru volilcev sklenila, da bo do pomladi nasadila 50.000 borovcev, smrek in drugega mehkega lesa. Vsak posestnik bo nasadil na lastni zemlji vsaj 50 takih sadik. Na občinskem zemljišču bodo kolektivno sadili. V večji meri bo to delo prevzela mladina, ki bo prav gotovo odnesla najboljše uspehe.
Iz Renč
V	Renčah so v nedeljo 25. t. m. priredili spominsko proslavo žrtvam, ki so bile pripeljane v Gorico. Žalno proslavo je otvorila godba nato se je tov. Škabar spomnil pokojnih tovarišev in povdaril, da je zasluga padlih borcev in talcev, da smo se za vedno otresli fašističnega jarma. Mladina je izvedla spored žalnih deklamacij in pesmi.
Iz Gorenjega Cerovega
V	našo vas se vrača normalno življenje. Vaščani pridno obdelujejo polja, da nadoknadijo kar je bilo zanemarjenega za časa borbe. Vrnili so se razen dveh vsi vojaki, ki so bili v italijanski vojski in potem internirani v Francij. Žal, pa se od onih, ki so bili odpeljani v taborišča v Nemčijo štirje najbrže nikdar več se ne vrnejo, ker do danes se še niso oglasili. Mladina se pripravlja na obnovitev prosvetnega društva toda mora hiteti, če noče da jo prehitijo vse sosedne vasi. Imamo dovolj moči, da bi društvo lepo uspevalo. Če je še kak nezadovoljnež in mlačnež ob strani, bo ob našem delu sprevidel, da ie v naših vrstah prostora tudi zanj. Zato, mladina, ne obotavljaj se in začni takoj.
20. t. m. se ie obhajala v družinah tov. Koršič Berte in Nikolav-čič Rudolfa srebrna poroka. Ob tej priliki se je z izrazi voščil slavljencem nabralo v dobrodelne namene L. 968. Darovalcem se krajevni NOO srčno zahvaljuje.
Iz Snežatnega
Mladina iz naše vasi, ponajveč pionirji, je dala najlepši zgled bratskega sodelovanja s tem, da je pripravila in prepeljala v partizansko bolnico v Gradiško 20 q. drvi in 20 kg suhega sadja. Posnemajte.
Iz Tolmina
Roditeljski svet. — \T nedeljo, dne 18. t. m. se je vršil pri nas prvi roditeljski svet od kar smo osvobojeni. Tov. šolski upravitelj nas je opozoril na nekatere točke glede pomankljivosti vzgoje o-trok. Nato nam je podal izčrpen referat o šoli in domu. Prikazal nam je tesno povezanost, ki naj vlada med šolo in domom. Nadalje je omenil način stare šole in novodobne smernice, ki jih ima sedanji čas pri vzgoji otrok. Spo-mnij se je vloge slovenske žene in matere, ki je v času osvobodilne borbe toliko žrtvovala, ko se n: ustrašila nacifašističnega terorja, ampak je kljub vsem zaprekam m nadlogam neumorno skrbela za hišo in dom.
Potolažene in hvaležne smo po slušale besede, ki so dale zadoščenje nam tolminskim ženam in materam. Spominjale smo se tistih nesrečnih let, ko smo morale poslušati fašistične nadzornike, ki so silili naše otroke v italijanske šole. Globoko v dušo smo bile zadete, ko smo bile tako brezpravne, ko nismo bile gosno-dinje nad srečo naših otrok. Danes smo pa srečne; poslušamo domačega človeka, ki nam govori v našem jeziku, ki nas prepričevalno podučuje, kako naj se ravnamo, da bodo naši otroci res vredni velike dobe v kateri živimo.
Iz Žabč
Od naše mladine bi želeli nekoliko več delavnosti. Nobenih izgovorov ne sme biti, da ni časa za sestanke in druga koristna dela. Pustite razbrzdane plese, vztrajajte, zidajte in pokažite, da ste vredni naših junaških tovarišev, ki so nam priborili svobodo. Zbrisali smo raz zidov tuje napise, sedaj naj izgine iz naših tudi grda italijanska klete,'T.
Iz Kobarida
KOBARID
Gojenke gospodinskega tečaja v Kobaridu se pridno in z veseljem že mesec dni udeležujejo predavanj in praktičnega učenja pod vodstvom učiteljic Gerbec Rozalije in Hmeljak Nade. Zelo jih zanima krojno risanje, a veseli jih tudi kuhanje.
Čudno se nam zdi to, da se tečaja udeležujejo mladinke iz vasi, ki so oddaljene po dve in tudi več ur, dočim se iz Kobarida samega tega prepotrebnega tečaja udeležujejo samo štiri gojenke.
• • •
Na Kobariškem si z dneva v dan postavljajo in obnavljajo kulturna društva in kulturno-pro-svetne domove. Do danes so obnovljena prosvetna društva v Volčah, Idrskem, kjer so obnovili tudi godbeni odsek, v Kobaridu na Livku, v Svinjih, Sužidu, Starem selu. Kredu in na Trnovem. Občnega zbora in volitev se je u-deležila 84. letna ženica in glasovala za take odbornike, ki bodo znali delati v resnično korist ljudstva.
Čim bo zapadel sneg se bo na Livku, ki je dobil zdaj električno razsvetljavo, vršil smučarski tečaj pod vodstvom tov. Miklavič Vladimirja, smučarskega učitelja. V ta namen se je že osnoval \ Kobaridu iniciativni odbor planinskega smučarskega okrajnega društva.
Roditeljski svet v Livku se pritožuje, da g. župnik Joško Kragelj, odkar se je odprla v Livku ljudska šola, ne uči več krščanskega nauka v šoli in ne v cerkvi, kljub vabilu učiteljev, da lahko poučuje v šoli.
Iz Bovca
Na delovnem sestanku z dne 22. t. m. so si žene in mladina zadale nalogo, da bodo v večerih pletle iz koruznega ličja copate za naše ranjence, da bodo uvedle krojne tečaje, da bodo skupno s prosvetnim društvom priredile miklavžev večer s kulturno prireditvijo, popoldne za otroke, zvečer pa za odrasle. Kar bodo nabrale bo šlo v prid akcije »za našega dijaka«. Na tem sestanku so tudi živahno razpravljale o volitvah v Jugoslaviji, ki so kronale našo veliko osvobodilno borbo.
« * «
V Bovcu so imeli vedno otroški vrtec v krasnem poslopju, ki je bilo nalašč za to zgrajeno. Vanj se je naselil pred časom ameriški RK, otroški vrtec se je moral pa preseliti v drugo poslopje, ki zdaleka ne odgovarja temu namenu. Krajevni in okrajni odbor sta že večkrat protestirala pri ZVU zaradi tega, pa zaman. O-troci morajo prebivati cele dneve v majhnih in brezsončnih prostorih. Nekateri starši jih zato niti več ne pošiljajo v vrtec. Dne 21. t. m. je šla do okrajnega guvernerja, kapetana Beatta, delegacija mater s prošnjo naj odredi otroški vrtec tam, kjer je bil vedno in kjer so prostori za to prikladni. Guverner je izjavil, da on nima nič pri tem, da pa bo šel naslednjega dne sam v vrtec in sc prepričal o stanju. Matere iz Bovca upajo, da bodo zavezniki upoštevali njih potrebe in odstopili njihovim otrokom primerne prostore.
Iz Rajblja
Pred tremi tedni se je tukaj prvič otvorila dvorazredna šola za slovenske otroke, ki jih je 55 po številu. Stariši so bili nepopisno veseli, da je končno dano njih otrokom učiti se v materinem jeziku. Toda nepopisno razočaranje se nas je polastilo, ko se je nenadoma pojavil pri nas komisar trbiške občine v spremstvu karabinerskega brigadirja ter dal strogo prepoved poučevati slovenske otroke v občinskem šolskem poslopju. Vse je ostrmelo.
saj je vendar v tem poslopju dovolj prostora za otroke obeh narodnosti. Kot vzrok je navedel, da je tukaj videmska pokrajina in da nimamo nobenega dovoljenja niti od videmskega »provedito-rata« niti od trbiške občine zasesti te prostore. Sicer pauk da lahko nadaljujemo, toda v drugem privatnem poslopju. Žalibog pa drugih prostorov tukaj ni mogoče dobiti, saj še skednjev ni.
Užaljeni starši prosijo, da se intervenira pri merodajnih oblasteh za veliko krivico, ki jo morajo sedaj trpeti radi nerazumevanja njih potreb od strani postavljenih protiljudskih oblasti.
Iz Loga pod Mangartom
Log pod Mangartom, na cesti, ki pelje iz Bovca v Rajbelj, je bil za časa borbe precej odtrgan od našega narodno osvobodilnega gibanja, kljub temu pa je dalo ljudstvo naši vojski najboljše borce, ki so tudi v borbi dali svoja življenja, in aktiviste, ki so prinašali med naše ljudstvo luč svetlobe. Žal pa je bilo tudi precej takih, ki so se požvižgali na vse naše žrtve in zaničevali partizane, ki so se borili v gozdovih in še danes se najdejo nekateri, ki se držijo ob strani, namesto da bi se že končno pridružili svojemu ljudstvu. Nekateri, ki niso hoteli v partizane, so danes vsi borbeni lovci in razganjajo našo divjačino, ki je bila že tako močno prizadeta. Povrhu tega še kršijo vse odredbe naših oblasti in jih blatijo. Pozivamo jih naj vendar enkrat nehajo, dokler ne pridemo ob potrpežljivost.
• * *
Pri nas je učil tlomačin tov. Cuder Anton, ki je služboval prej v Jugoslaviji. G. župniku pa ni šlo to v glavo, zato je mislil, da bi raje sam učil. Zgodilo se je, da je bil tov! Cuder odstavljen, a ta je šel v Gorico in potom okrožnega Odbora dosegel, da se lahko vrne na svoje mesto, kjer sedaj nadaljuje s poukom na osnovni šoli. Vodi tudi večerne tečaje, katerih se udeležuje 50 mladincev.
Iz Trente
Dne 22. novembra t. 1. je bil v Trenti svečani pogreb padlega tovariša Pretnarja Andreja. Njegovi zemeljski ostanki so bili pre-nešeni na domačo grudo, da bo počival v svoji vasi, kjer je pustil mlado ženo in dva otroka.
Pogreba se je udeležila tudi N.O. in N.Z., ki je nesla vence. Mladina je bila na pogrebu z venci. Dva moža sta nosila venec z napisom: »Krajevni Odbor OF Trenta, padlemu sinu za svobodo«.
Ob polaganju v grob so odjeknile v dolinici tri salve, nakar je tov. Zlatorog imel poslovilni govor.
Vzorni družinski oče in borec je bil dosleden v svojih dolžnostih in njegova žrtev ni bila in ne bo zaman.
Iz Soče
Dne 18. t. m. smo priredili igro za akcijo »Nedelja Rdečega Križa». Nabrali smo 587 lir za vojne sirote.
Mi Sočani smo prepričani, da bomo že skoraj res svobodno zadihali v Titovi Jugoslaviji.
PRIČETEK POUKA no trgovskem In industrijolnem razredu
Obvešča se vse one, ki so se v ta dva razreda vpisali, da bo začel pouk dne 4. decembra ob 8 in 20 minut, in sicer za dečke v Šolskem domu, 2. nadstropje, ulilca Croce in za deklice v Malem domu, 2. nadstropje, us lica Ran laccio.
Se nevpisani se lahko vpišejo istega dne.
Vsi naj prinesejo seboj pb sanke itn pisalno orodje.
Držite se tega - a v praksi
se dogaja povsem drugače
Glavni stan
Zavezniške vojaške uprave Goriška zona
Dne 9. novembra 1945.
PREDMET: Občevalni jezik.
Na:
Predsedniku Goriškega Okrožja. Finančni Intendanci v Gorici, italijanski Banki v Gorici.
Oddelku Deželne Zakladnice \ Gorici.
Upravi Pošte in Telegrafa v Gorici.
Deželni Izterjevalnici, Gorica. Občinskemu Podpornemu Uradu (ECA) Gorica.
»Ex-Distretto Militare« Gorica. Državnemu Zavodu za Socialno Skrbstvo, Gorica.
Državnemu Zavodu za Zavarovanje, Gorica.
Uradu »Contributi Unificati A-gricoli«, Gorica.
1.	Uradi z javnim ali pol-jav-nim značajem ne smejo pri izvrševanju svoje službe odklanjati sprejema ali rešitev vlog ali dopisov samo iz vzroka, ker so navedene listine pisane v slovenščini.
2.	Zavezniška Vojaška Uprava ie uvedla tako poslovanje iz vzroka, ker je to pravično in umestno. Ne namerava v tem oziru izdati Splošnega Ukaza.
3.	Prosim, da potrdite prejem tega obvestila.
Za Guvernerja Področja:
M. J. Thornton, Maj.
Finančni Častnik Področja.
FESTIVAL DELA
V	imenu Okrožnega Odbora Slovenske Prosvetne zveze za Goriško in Enotnih Sindikatov izrekamo vsem, ki so sodelovali na I festivalu dela v Gorici dne 18. novembra t. 1. prav prisrčno zahvalo. Vaša udeležba je pripomogla k tako veličastni manifestaciji, ki bo ostala vsem dolga leta neizbrisno v spominu. Ob tej priliki smo videli tesno povezavo med Slovenci in Italijani in s tem vnovič pokazali našim nasprotnikom in vsemu svetu da naše bratstvo ni le na papirju in da smo e-notni ob upravičenih zahtevah naših teženj.
Trg Sv. Andreja
Letos bomo zopet imeli v Clorici običajni semenj Sv. Andreja, ki je bil v letih 1943 in 1944, meti nemško zasedbo, prekinjen. Trajal bo 8 dni, od 3. do 10. decembra.
Tudi letos bo za vse dovolj prostora, čeprav se bomo morali zaradi višjih razlogov odpovedati nekaterim trgom in mestnim ulicam.
Miklavžev večer
V	sredo, 5. t. m. popoldne, bo v Ljudskem domu Miklavževa-nje. Ob tej priliki se bo obdarovalo revne otroke. Starši, ki bi želeli obdariti svoje otroke, naj prinesejo najpozneje do srede dopoldne svoja darila v Ljudski dom, prosvetni oddelek.
Slovenski in italijanski pionirji bodo priredili pester spored z igricami, baletom, pesmicami itd.
Glasbeno in pevsko društvo bo pa priredilo dne 8. decembra Miklavžev večer za odrasle. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦••♦♦♦♦
ZA MIKLAVŽA!
Primerno Miklavževo darilo za velike in male je družbna i'grica »Pojdimo v partizane«.
Naročila sprejema Slovem ska prosvetna zveza v Gorici, Ljudski dom, II. nadstropje.
Kdor želi imeti še nadaljnja pojasnila, naj se obrne do vod« stva ljudske šole v Šolskem domu.
OBVESTILO
Ob priliki, ko so odkopavali dva znana padla tovariša pri Gorici, pred vstopom v vas Kron-berk, so našli skupaj z njima še tri ostale tovariše.
Znaki prvega tovariša so sledeči:
1.	Civilni čevlji s pasovi.
2.	Usnjat civilni pas, 3 cm. širok, z navadno zaponko.
3.	Mala, na pol okrogla denar niča.
4.	Srebrna zapestna ura.
5.	Zobovje: v spodnji čeljusti, na levi strani, 3 zobje ter i na desni so jekleni. V zgornji čeljusti so na desni strani 3 zobje jekleni, proti sredini pa 2 zlata.
Znaki drugega tovariša so sledeči:
1.	Domači čevlji na zaponke, močni, podkovani.
2.	Modra (plava) obleka.
3.	Užigalnik.
4.	Civilni pas, 3 cm. širok.
Znaki tretjega tovar na sc sledeči:
1.	Sivo-bleda obleka.
2.	Praznični črni nizki čevlji.
Ti tovariši so padli dne 25. 9.
1943.
Natančna pojasnila dobe svojci, ki pogrešajo od takrat svoje dnove, pri tovarišici k ižin Karolini, Kronberk št. 1, pn Gorici
LJUDSKE KUHINJE
Mestno županstvo sporoča, da poslujeta v Gorici dve ljudski kuhinji, in sicer: ena v ulici Duca d’Aosta št. 15 in ena v ulici Carducci št. 12.
Cena kosilu je 28.50 lir v kuhinji v ulici Duca d’Aosta in 25 lir v kuhinji v ulici Carducci.
Za večerjo daje kuhinja v ulici Duca d’Aosta mineštro za 12 lir; kuhinja v ulici Carducci pa mineštro in dve zelenjavni prilogi za 25 lir. ...........
RAZGLAS
Mestni odbor za popravljanje v vojni poškodovanih hiš naznanja, po navodilih zavezniške vojaške uprave za Gorico, da bodo vsi lastniki hiš, ki so izvršili popravila na lastne stroške, prejeli denarno pomoč od Z.V.U.
Prošnjam za to pomoč je treba priložiti fakture stroškov za popravila ter vsa potrdila ali pogodbe.
Prošnje ne smejo biti dolge, temveč se zahteva samo kratka, pregledna izjava.
Prošnia mora biti naslovljena na državni tehnični urad (»Genio Civile«), ki jo bo potem odposlal na finačni odsek Zavezniške vojaške uprave v Trstu.
Olje za izročitelje tropin
Izdelovatelje tropin obveščamo, da žganjekuha Ev. buiese r/ Koprive nabira, in bo nao' ‘ala za vse
tekoče leto, tropine pridelane v letini 1945.
Za vsaki stot naravnih tropin bodo izročitelji dobili 750 gramov jedilnega olja odveč cene, ki je od 450 lir ali — na izbiro — 1 liter in pol žganja.
Tropine morajo biti izročene v imenovano žganjekuho v Koprivi,
Naznanitev pridelane koruze
Zavezniška Vojaška Uprava je določila s splošnim ukazom št. 5 obveznost izročitve koruze v ljudsko žitnico.
Zato vabimo vse kmetovalce, da poskrbijo v najkrajšem času, naznanitev pridelka koruze pri Statističnem gospodarskem kmetijskem uradu.
Istočasno se naznanja da je čas naznaniti pridelk koruze do 5. decembra t. 1., medtem ko rok za obvezno izročitev koruze v ljudsko žitnico zapade 14. decembra tega leta.
Kroženje kmetijskih traktorjev
V izogib ukrepom ali zaplembi od strani redarjev se obvešča da morajo imeti vsi kmetijski omini vozovi predpisane napisne plošče na katerih so zaznamovane začetne črke okrožja in številka, plošče ki so bile svoječasno izdane od Okrožnega urada UMA.
Lastniki novih traktorjev, ki nimajo še te plošče so vabljeni da se zglase pri Kmetijskem Nad-zorništvu - Oddelek UMA da u-rede vse potrebno glede vpisa stroja in dobe predpisano številko.
ZHHUH1H
Vsem prijateljem in znancem, ki ste se udeležili pokopa žrtve fašističnega terorja na domačem pokopališču v Bukovci
dr. Louca Hlojza
se najsrčneje zahvaljujemo.
Čutimo se dolžni, da izrazimo tem potom še posebno zahvalo Zvezi primorskih partizanov v Gorici, vsem bivšim lorcem in tovarišem, mladini, pevskemu zboru iz Bukovce za ganljive žalostinke ter vsem darovalcem cvetja.
ŽaluioU
sestri, brat, svak'nia in nečak
ZHHUHLH
Vsem, ki so se udeležili pogreba našega nepozabnega sina
VBLEKTlNllIČil STBNISLilVil
se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo mladini za vence, gosp. dekanu iz Pevme za govor ter gosp-vikarju iz Št Mavra.
Pevcem pa najlepša hvala za ganljive žalostinke.
Št. Maver, 25. novembra 1945.
Žalujoča družina; mati, brata, sestri
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦

Vozni red žel. proge Borica - južni kol. - iljdosština
vpostavljen z dne 10. novembra 1945
Gorica j. k.
Odhod
Prihod
ob	420	—	prihod	v Ajdovščino .	.	ob	5.08
„	17.-	-	„	„	»	•	•	»	1*46
„	6 26	-t	„	„	-	•	»	5.40
„	18.55	-	„	.	•	-	„	1810
(z zamudo)	(z zamudo)
Vsi vlaki vršijo službo potnikov na vseh postajah gori označene proge. — Vozne karte pa se razprodajajo samo v postajah Gorica j. k. — Dobravlje in Ajdovščina m sicer v Gorici s strani dir. Ital. drž. železnice, v Dobravljah ;n Ajdovščini s strani Jug. drž. železnice (cona B.) Potniki iz ostalih postaj, kjer so postajniška poslopja porušena, si nabavijo vozovnice na vlaku pri žel. sprevodniku.
ZHAJA ENKRAT NA TEDEN — Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ Za Ist odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo In uprava: GORICA, „Ljudskl dom“ prltllčlč — Izdaja Usta Je odobrena od A. I. S.


I
j