Leto XXVII. Štev. 33.
Poštnina plačana v gotovini
Lendava, 18. augusta 1940.
Izhajajo vsak četrtek za sledečo nedeljo
— Ni praznik, predragi, mi naše življenje,
življenje naj bode ti delaven dan...
Ti lajšaj in slajšaj človeško trpljenje.
(S. Gregorčič)
Letna naročnina: na posamezni naslov 30 Din, na skupni 24 Din, za inozemstvo 72 Din, z Marijinim L. 100 Din, za Ameriko 3 dolare *
Štev. položnice 11 - 806 *
Uredništvo v Lendavi Uprava v Črensovcih
Novomi uredniki Novin,
Gospodi Balažic Matjaši na pot trüdapunoga, a prevažnoga i zveličavnoga dela pri vrejüvanji „Novin“.
V prvoj številki letošnjih „Novin“ sem jasno povedao, da po božoj voli odstopim od vrejüvanja „Novin“. Moj sklep je dober Bog hitro potrdo, posláo mi je težki beteg. Zavolo njega sem že meseca februara bio prisiljen odstopiti od vredništva „Novin“. Gospoda Camplina sam proso za vrejüvanje samo dveh številk, dokeč bi bio jaz zadržan na zasedanji banskoga sveta. A naglo razvijajoči se beteg, z smrtnonevarnov težkov operacijov, je gospodi Camplini za več mesecov vsilo uredniško pero v roke. To ga je toti, kak je sam priznao v lepoj slovi, en čas tiščalo, sledkar njemi je pa postalo sladko, kak je bridka kniga v vüstaj proroka postala sladka. Bog njemi povrni za večmesečno požrtvovalno delo pri vrejüvanji „Novin“!
Gda me je g. Camplin pismeno obvesto, da več ne more vrejüvati „Novin“, ar kaplansko slüžbo šče zameniti s katehetskov i se more pripravlati na izpit, sem to njegovo pismo poslao Prezvišenomi i ga proso, naj ednoga dühovnika določi za urednika „Novin“. Osebe nesam proso. Med tem časom so se prekrižali nameni g. Camplina, ki je šteo iti za kateheta na gimnazijo i se pripravlati do oktobra na izpit. Med tov pripravov je on še en kratek čas šteo vrejüvati „Novine“ .Njegov načrt je pa prekrižao odlok višje cerkvene oblasti, ki, ga je imenüvao za knezoškofijskoga tajnika s pozivom, da 1. augusta mora nastopiti svojo slüžbo. Gda me je g. Camplin obvesto o dekreti, šteroga je dobo, sva se podala k Prezvišenomi i ga prosila, naj zdaj določi ednoga dühovnika za urednika „Novin“. I Prevzvišeni mi je odgovoro, da že ma določenoga. Določo ga je v osebi g. Balažic Matjaša, kaplana pri sv. Ruperti, našega rojaka, lanskoga novomešnika, ki je dobo odlok, da s prvim augustom prevzeme težki poseo uredništva „Novin“. Ar jaz določene osebe nesam proso, nego samo urednika, vidim v imenüvanji g. Balažica božo sv. volo.
Gda sem Prezvišenoga proso za urednika — Bog njim naj bo bogati plačnik, da so nam ga dali — sem povdarjao, da je po navuki sv. Cerkve, ki ga razglašajo izjave sv. Oče, urednik katoličanskoga lista düšni pastir. Zato imenüvanje gospoda Balažica iz kaplanske slüžbe v uredniško slüžbo ne pretrganje düšnoga pastirstva, nego naopak, je ešče prevzem širše, odgovornejše i žmetnejše dühovniške slüžbe.
Dühovnik-urednik kat. lista je predgar, kak so sv. Oča to izjavili. I njegova predga je važnejša, kak predga vu cerkvi. Zakaj? V cerkvi se samo določenoj menšoj sküpini glasi Kristušov navuk, kat. list ga glasi neštetim jezerini i jezerim. V cerkvi posamezni poslüšajo bože reči, po kat. časopisi pa drüžina. V cerkvi slišana reč se pozabi. Dostakrat povejne že na pragi iz cerkve. Štampana boža reč pa ostane pa kriči tjedne i leta dugo.
Dühovnik-urednik kat. lista je predgar tüdi tistim, ki v cerkev ne hodijo i za štere se ravno glasijo v njej iz lübezni karajoče reči. Starost, beteg, siromaštvo vnogim ne dovolüje, da bi pohajali k predgam, á za dva dinara mesečno pa lejko vsako nedelo štejo bože reči v „Novinaj“.
Dühovnik v cerkvi zavolo kratkoga časa ne more naednok odbiti razne napade na vero, urednik to lejko napravi. V ednoj jedinoj številki lejko ovrže stroge zablode.
Pa dühovnik-urednik je ne samo predgar, on je i vzgojiteo. On ne odgaja dečico edne ali dveh šol, mladine edne ali drüge fare, on odgaja deco i mladino vseh far, šol i drüžin, kama koli le zahaja njegov list. Njegov glas iz „Novin“ čüje mladina ne samo v Slovenskoj Krajini, nego tüdi v dalnoj tüjini, gde prebivajo slovenski starišje s svojov decov.
Dühovnik-urednik misijonari, gda objavla dopise misijonarov, gda nabira darove za nje, gda poziva na misijonsko delo dobrotne düše.
Z karanjom greha zbüja pregled düšne vesti i zravnava pot blodnikov k svestvi pokore, štere plačilo je sprejem Gospodovoga Tela na zemli i njegovo sladko vživanje v nebi.
Dühovnik-urednik kat. lista je tolažnik i pomočnik žalostnih i ponesrečenih, gda na smilenost do teh odpira srce svojih čtevcov.
Dühovnik-urednik katoličanskoga lista rešava socijalno pitanje po navuki sv. Cerkve, gda brani pravice zatiranih i obsoja krutost krivičnikov.
Še več bi lejko našteo. Naj bo zadosta. Že iz teh kratkih vrstic lejko sklepa vsaki pravičen vernik, da je urednik katoliškoga lista v strogom pomeni reči dühovni pastir, je kaplan i plivanoš, vrši düšno pastirstvo oba. Razlika je samo ta, da so njeni verniki ne dužni dati nikšega dohodka, dužni so samo njegov list naročiti i ga redno plačati. Te reči naj zednim odgovorijo na boječa pitanja neštetih: zakaj ne so na fari? Zato, ar kat. lista urednik ma tak veliko lübezen do vernikov, da se ne zadovoli samo z ednov farov, on vsem farani šče biti düšni pastir, kaplan i plivanoš.
Dragi naročniki i vsi verniki Slovenske Krajine! V tom pomeni sprejmite novoga g. urednika, Balažic Matjaša, sprejmite ga, kak vam ga dava Cerkev, sprejmite ga, kak svojega düš-
noga pastira, ki ne bode svoj list vrejüvao, nego vašega, vaše „Novine“, vam na vsestranski hasek.
Gda se ti, gospod urednik, najtoplej zahvalim za lübezen, z šterov si sprejeo težko, a prevažno i zaslüžno delo z vrejüvanjom „Novin“, dovoli, da ti na to lepo pot dam nekaj nasvetov:
1. Oprosi za glavnoga urednika „Novin“ Gospoda v Oltarskom Svestvi. Njega prosi vsaki den, naj vodi i krepi tebe i tvoje čtevce s svojim dühom.
2. Svoj deo vsake sv. meše kak dobro delo darüj za sebe, svoje naročnike, sotrüdnike, dopisnike i širitele, tak žive kak pokojne.
3. Prle kak začneš številko sestavlati, prosi za Gospodovo svetlost, da jo po njegovoj voli sestaviš. To včini pred tabernaklom pri obiski Najsvetejšega.
4. Nikdar ne napadaj osebe, liki samo zablode i išči, kak z primernim karanjom blodnika pridobiti.
5. Pri sprejemanji dopisov vrži v koš brez čtenja vse nepodpisane spise, pa raztrgaj brez objave vse dopise, od koga koli prido, ki dišijo po sebičnosti i nelübavi do bližnjega.
6. Ne pozabi, ka so patronje našega kat. tiskovnoga društva i njegovoga glasila „Novin“, angelje čuvarje z sv. Ivanom Boskom! k njim se obračaj večkrat.
7. Vodi naj te samo lübezen do Boga i nemrtelnih düš. Ta ti olejša i oslajša vso delo i ti da v roke vse pripomočke, da Novine ostanejo Bogi dopadlivi kat. list i se razširijo v vsako hišo Slovenske Krajine.
V te namen naj te blagoslovi Bog. Moja srčna molitev z dühovščinov i verniki pa naj te podpira, da se ti povekša število sotrüdnikov i dopisnikov. Moje slabe molitve za tebe i Novine, dokeč bom živ, ne izostanejo.
Bog te živi i »Novine" Slovenske Krajine.
Črensovci, 1940. aug. 5. na god Snežne Device Marije.
Klekl Jožef, za zdaj izdajateo „Novin“.
Politični pregled
Diplomatično delovanje je bilo v preteklem tednu živahno na jugovzhodu Evrope, na španskem polotoku in na Daljnem vzhodu. Vse diplomatično delovanje in snovanje služi tako pri Nemcih in Italijanih, kakor pri Angležih edino le pripravam za napad na angleški imperij. Napad mora biti tudi politično tako pripravljen, da Anglija ne bi nikjer več imela kakšnih zavezništev, ki bi med naskom nanjo mogli v zaledju Nemčije in Italije delati težave.
Na jugovzhodu Evrope se sedaj po nasvetu Nemčije in Italije urejujejo spori med Romunijo in njeno bolgarsko in madžarsko sosedo. Za pomiritev z Bolgarijo ni velikih težav, nastale so pa skoraj neprehodne ovire za pomiritev med Romunijo in Madžarsko. Madžarska veliko zahteva, Romunija pa malo nudi. Pričakovati moramo prijateljskega posredovanja Nemčije in Italije, ki želita, da se stvar uredi v najkrajšem času, če mogoče, še pred napadom na Anglijo.
Na Španskem prostoru je v teku huda diplomatična bitka. Anglija se trudi, da bi Španijo obdržala v dobrohotni nevtralnosti, toda nasprotne struje so močnejše. Iz pisanja španskega in italijanskega tiska je razvidno, da bo tudi Španija šla proti Angliji v vojno in to v bližnji bodočnosti; Španija bo šla po svoj Gibraltar.
Na Daljnem Vzhodu je razvoj
diplomatične borbe za zadržanje Japonske dramatičen. Japonska vlada se je odločila, da se nasloni na Nemčijo in Italijo. Z nekaterimi dejanji je pokazala, da se ne boji nastopiti proti Angliji in velike množice tamkaj vpijejo po vojni z Anglijo.
Jugoslovanski tisk nadaljuje s svojimi enodušnimi zahtevami, da je treba framasone, ki so naši državi toliko škodovali na zunaj in na znotraj, spraviti z vodilnih položajev, na katerih še sedijo, češ, da časi, ki prihajajo, zahtevajo jasnih in čistih front, ki bodo vidne in ne bodo prenašale več podtalnih struj in zakrinkanih vojnih gesel, ki cilje zameglujejo in z brizgavanjem tajnih strupov v ljudsko dušo slabe odpor naroda za njegov napredek in njegovo zdravje.
12-obletnico Radičeve smrti so proslavljali pretekli teden na Hrvatskem. Hkrati pa so začeli listi omenjati tudi že obletnico sporazuma s Srbi. Bila je to za hrvatske voditelje in za hrvatski tisk priložnost, da se spominjajo svojih bojev za položaj, ki ga danes v državi uživajo, kakor tudi nadaljnih ciljev, ki o njih pravijo, da z narodnim sporazumom še niso bili popolnoma doseženi. Na splošno je treba reči, da je hrvatski tisk brez izjeme podčrtal trdo povezanost Hrvatske z državo. — Nekdanja primorska banovina je pod imenom „Izpo-stave v Splitu“ dobila nazaj vso samoupravo, ki jo je prej uživala, se-
veda tokrat ne pod nadzorstvom belgrajske vlade, ampak pod nadzorstvom hrvatskega bana.
Vojna
Zadnjo nedeljo in pondeljek se je vršila nad Kanalom in nad Anglijo do sedaj največja zračna bitka, ki je trajala skoraj nepretrgoma. Več sto nemških bombnikov je bombardiralo angleška pristanišča Portland, Portsmouth, Weymouth, Margate in Dover ter številne trgovske ladje. Oba nasprotnika poročata o visokih izgubah. Nemci trdijo, da izgube nasprotnika pri teh spopadih znašajo 90 letal in 80 baražnih balonov. Angleži pa poročajo, da je bilo sestreljenih 60 nemških letal, dočim Nemci trdijo, da so izgubili samo 21 letal. Razdejano je bilo tudi veliko angleško letališče Menston. Zvršeni so bili tudi zračni napadi na letalske tovarne v raznih krajih Anglije, kakor tudi na velika bencinska skladišča. Vse kaže, da je to predigra za velik in odločilen napad na Anglijo.
Italijanska ofenziva v Afriki, ki traja že nekaj dni, napreduje v angleško Somalijo. Italijanske čete so prišle že v stik z glavnimi angleškimi silami in se vršijo hudi boji.
Italijansko mnenje o francoskih izgubah v vojni
Francoski listi so objavili podatke o francoskih izgubah v vojni. Te izgube naj bi znašale poldrugi milijon ranjencev in mrtvih. Glede na to številko pišejo italijanski listi, da je fantastična, in poudarjajo, da je to velikansko številko objavila spomenica francosko-ameriškega odbora in zato to ni uradno poročilo francoske vlade in je treba te številke sprejeti s skrajnimi pridržki. Kakor je nemško vrhovno poveljstvo razglasilo, so znašale nemške izgube od 10. maja, t j. od prvega dne ofenzive proti zaveznikom, pa do dneva premirja s Francijo, 27.014 mrtvih, 18.384 pogrešanih in 111.037 ranjenih. Tako bi znašalo okroglo število mrtvih, ranjenih in pogrešanih 150.000. — Francozi so bili v defenzivi in je materialno nemogoče, da bi imeli več izgub, kakor napadajoči sovražnik.
Nj. Vis. kneginja Olga v Ljubljani
Pretekli teden je Nj. Ves. kneginja Olga, predsednik jugoslovenskega Rdečega križa, obiskala vse ustanove Rdečega križa v Ljubljani. Obiskala je še žensko bolnišnico, kirurgični oddelek Splošne drž. bolnišnice, zavod za zdravljenje raka in otroško bolnišnico. Obisk visoke gospe je imel ne samo velik odmev po Ljubljani, marveč tudi po vsej Sloveniji, kjer je človekoljubno zanimanje kneginje Olge za razne socialne ustanove napravilo najgloblji vtis. — Pri obisku bolnišnic se je pa kneginja Olga sama na lastne oči hotela prepričati, o stanju pri tistih bolnikih, ki so največje nege potrebni, to so matere v porodišnici, bolniki v kirurgičnem oddelku, bolniki na raku in mali otroci. Visoka gospa se je z bolniki prijazno razgovarjala, pri tem pa si z največjo pazljivostjo ogledala vse bolniške naprave in proučila vse okolščine, v katerih se ti zavodi nahajajo, in od zdravnikov dobila podrobnostna pojasnila o stanju bolnikov, kakor tudi o potrebah zavodov. Slovenci so visokoj gospej od srca hvaležni, da se je hotela sama osebno prepričati o razmerah, o katerih je naš tisk že tolikokrat poročal, ker vedo, da bo ta visoki obisk rodil najboljše uspehe in koristi za vse tiste, ki v bolezni potrebujejo usmiljenja.
2
NOVINE
18. augusta 1940.
Nedela
po Risalaj štirinajseta
Tisti čas pravo je Jezuš vučenikom svojim: Nišče ne more dvema gospodoma slüžiti: ali ednoga bode odürjavao i toga drügoga lübo; ali de ednoga trpo i toga drügoga zavrgeo. Nemrete Bogi slüžiti i mamoni. Zato velim vam: ne skrbte se za düšo Vašo, ka bote jeli; niti za telo vaše, ka te oblačili. Nejli je düša več od jestvine, i telo od oprave? zglednite se na ftice nebeske; ne sejajo, niti ne ženjajo, niti ne spravlajo vu škegnje i Oča nebeski nje hrani. Nejli ste vi več od njih vredni? Što pa med vami misleči more pridati k visokosti svojoj eden laket? I za opravo ka se skrbite? Gledajte polske lelije, kak rastejo; ne delajo, niti ne predejo. Velim pa vam: ka je niti Salomon vu diki svojoj nej bio tak odeti, kak edna med etimi. Či pa polsko travo, štera dnes jeste i vütro se v peč vrže, Bog tak oblači: o keliko bole vas, male vere? Ne bojte zato skrblivi govoreči: ka bomo jeli, ali ka bomo pili, ali s kem se bomo odevali? Ar eta vsa poganje iščejo. Ar zna Oča vaš, ka eta vsa potrebüjete. Iščite zato prvo kralestvo bože i pravico njegovo; i eta vsa se vam pridajo. (Mat. 6, 24—34).
Dnesden stojimo med dvema frontama: edna fronta se bori za Kristuša, da se Njegovo ime zanesé vsepovsédi v svet, drüga se bori za šatana, da prevzeme svet v svoje roke. Med tema dvema frontama si tüdi ti, vernik. Mogoče premišlavleš, kama se naj obrneš, ar ti šče brnijo v vühaj Kristušove reči: Nihče ne more dvema gospodoma slüžiti, ar bo ednoga sovražo, drügoga lübo. Krščenik si, na Kristušovo ime si krščeni, v Njegovom imeni se križaš, v Njegovom imeni začneš svoje delo, začneš živeti den; pa denok, ali je tüdi tvoje živlenje posvečeno Njemi? Ali ne mrmraš proti Bogi, če ti noude vse po voli, ali či moreš prenašati vnogokrat sirmaštvo? Oča nebeski zna, ka vi potrebüjete. Či tak lepo oblači rože, ki jih nega več, pa ftice, kembole bo skrbo za človeka, šteromi je dao razum pa prosto volo.
Le zgledni se okoli sebé, pa boš vido, da tisti ljudje, ki so posvetili vse svoje delo Bogi, da tisti lüdje majo tüdi za telo zadosta. Zakaj? Takši človek niti ne potrebüje telko za telo, kak tisti, ki samo brozga v v telovnom i se njemi vse, ka je dühovnoga, vidi skoro prekisilo. Dühovne vrednosti so za njega zgübile okus, zato njemi je vse telovno premalo, se ne navžije do sitosti. „Iščite najprle kralestvo bože i vse drügo vam bo navrženo“.
Gledaj, da bo v tvojoj düši red pa lübezen boža i srečen pa zadovolen boš.
Odkod toliko novomašnikov
Mnogi se nikakor ne morejo načuditi, odkod letos toliko salezijanskih novomašnikov v Slovenski Krajini. Te mu pa je tako:
V letih 1926, 1927, 1928, 1929 je vlč. gospod Jožef Radoha, takratni ravnatelj Martinišča, poslal v Italijo v salez. zavode za misijone nad 60 naših fantov. Vsi letošnji salezijanski novomašniki doma (7) in v tujini (5) so iz vrst teh mladeničev. Niso pa še to vsi. Po raznih delih sveta, kakor v Ameriki, v Afriki, v Italiji, na Portugalskem in doma jih je še 17. Nekaj jih bo dovršilo bogoslovne študije prihodnje leto, drugi pa v dveh — treh letih.
Omeniti še moramo tudi, da so naslednji letošnji novomašniki: g. Kisilak (Kobilje), g. Žilavec (Cankova) in g. Duh (Melinci) bili med omenjenimi fanti. Toda kot kleriki so potem izstopili iz salez. Družbe in odšli v druge redove oziroma semenišča. Izstopilo pa jih je še več. Štirje so že na farah, eden je frančiškan eden pa kapucin. Torej 6.
Papež o poslanstvu novega človeka
Dobro Nam je znano, kako velike so težave, ki se postavljajo na pot pri zasledovanju ciljev, kakor smo jih začrtali v velikih obrisih, da bi se zasnoval, udejstvil in ohranil pravičen mednarodni mir. Toda če je bil kdaj kak cilj vreden tekmovanja plemenitih in velikodušnih duhov, če se je kdaj pojavilo navdušenje duhovne križarske vojne, v kateri bi bil krik „Bog hoče!“ zadonel z novo resničnostjo, potem je to gotovo vprav ta najvišji smoter in ta križarska vojna in borba čistih ter velikodušnih src, započeta, da bi pripeljali ljudstva od motnih vodnjakov gmotnih in sebičnih koristi k živemu izviru božjega prava, ki edino more dati tisto moralnost, plemenitost in trdnost, katere potrebnost smo prehudo in predolgo čutili in katero smo pogrešali v veliko škodo narodov in človeštva.
Pričakujemo in upamo, da bodo vsi tisti, ki so združeni z nami z vezmi verovanja, vsak na svojem mestu in v mejah svojega poslanstva, odprli razum in srce za te ideale, ki so hkrati realni cilji resničnega miru v pravičnosti in ljubezni. Kadar bo nevihta
vojne začela ponehavati in se razprševati, bodo potem vzrastli pri vseh ljudstvih in narodih daljnovidni in čisti duhovi, prešinjeni s pogumom, ki bo znal in mogel temačnemu istinktu nizkotnega maščevanja zoperstaviti resnobno in plemenito dostojanstvo pravičnosti, ki je sestra ljubezni in drüžica vsake resnične modrosti.
Mi in z Nami vsi, ki poslušajo Naš glas, dobro vemo, kje bomo našli vzvišen vzgled, iskren nagib in zanesljivo obljubo te pravičnosti, ki edina more ustvariti in zagotoviti mir. Transeamus usque Betlehem, et videamus (Luc. 2, 15). Pojdimo v Betlehem. Tam bomo našli ležati v jaslicah rojeno „Sonce pravičnosti, Kristusa, našega Boga“ in ob njegovi strani Devico Marijo, „Ogledalo pravičnosti“ in „Kraljico miru“ s Svetim varuhom Jožefom, „pravičnim možem“. Jezus je tisti, ki ga pričakujejo narodi. Preroki so kazali nanj in prepevali o njegovem prihodnjem zmagoslavju: „In njegovo ime se bo glasilo Čudoviti, Svetovalec, Bog, Močni, Oče prihodnjega veka, Knez miru“ (Izaija 9, 6). (Dalje) Božični nagovor Pija XII.
Ljubljanska škofijska sinoda je zborovala
V Št. Vidu nad Ljubljano se je zbrala od 5. do 8. avg. duhovščina ljubljanske škofije, na kateri je sklepala o važnih zadevah v dušnem pastirstvu, kako preusmeriti razne določbe za današnji čas in sodobno dušno pastirstvo. Zadnja sinoda (shod duhovništva cele škofije pod predsedstvom škofa) v Ljubljani je bila leta 1924. za časa pokojnega nadškofa Jegliča. Brez dvoma je dala sedanja sinoda poseben poudarek navodilam v katoliški akciji, kakor tudi v verskih in katoliških organizacijah. Posebno so pomembna takozvana navodila za dušnopastirske obiske, ki naj omogočijo živahen stik s farniki, da s tem prodre katoliško mišljenje tudi v vsako družino. Na tej sinodi so jasno opredelili društva, kaj je katoliška akcija, kaj so cerkv. društva in kaj katoliška društva in kako vlogo ima duhovnik pri društvih. Na podlagi obsežnega gradiva se je sestavil nov škofijski zakonik, ki vsebuje 641
členov, ki ga je znanstveno utemeljil in spretno sestavil univerzitetni profesor na bogoslovni fakulteti dr. Al. Odar. V zakonik je vnešenih precej novih stvari, ki so nastale iz potrebe časa. Ustanovila se je tudi nova dekanija Zagorje ob Savi.
Sinoda se je začela v pondeljek zvečer ob šestih s pesmijo „Pridi sveti Duh“. Nato je imel prezv. škof dr. Rožman govor. Vseh udeležencev je bilo 85. Poslali so tudi vdanostne brzojavke Sv. Očetu, Nj. Vel. kralju in Nj. kr. Vis. knezu namestniku, za katere so se vsi zahvalili.
V četrtek popoldne so sinodo zaključili z zahvalno pesmijo in blagoslovom, da bi Bog blagoslovil napore ljubljanske duhovščine za povzdigo verskega življenja.
S tem je sedanji delavni prezv. škof dr. Gregorij Rožman najlepše proslavil svojo plodonosno desetletnico pastirovanja.
Mohorjeva družba v Celovcu razpuščena
Po odloku državnega namestništva za Koroško je Mohorjeva družba, ki jo je ustanovil pred 80. leti škof A. Martin Slomšek v Celovcu, prenehala obstojati, češ da „ne spada izdajanje, posredovanje in širjenje leposlovnih in splošno koristnih knjig — v dušnopastirski delokrog, marveč je to nezaželjen in nedovoljen prosvetni delokrog.“
Če pomislimo, da je ravno Mohorjeva družba bila tista zakladnica, odkoder smo vsi Slovenci zajemali svojo ljudsko izobrazbo in ona razveselila vsako leto sleherno vasico z bogatim knjižnim darom, potem kot zavedni Slovenci ne moremo iti brezbrižno mimo tega dejstva.
Tujci v Franciji
Maršal Petain je pred kratkim izjavil, da je družina temelj za obnovo Francije. Družina je torej postala program nove Francije. Ta program zahteva mnogo načrtnega dela. Razpada v glavnem v tri dele: zaščita družine, pomnožitev rojstev in urejeno priseljevanje.
Po svetovni vojni je bila Francija tista evropska država, ki je sprejela največ tujcev. Francozi so radi sprejemali tujce, ker so v štirih letih svetovne vojne zgubili mnogo delovnih moči, ki jih je bilo treba na nek način nadomestiti. Vsi ti so bili zaželjeni, njihov vpliv na francosko narodno blagostanje je bil ugoden. Toda večja od teh koristnih tujcev je bila reka političnih beguncev, ki se je zlivala v Francijo od svetovne vojne sem iz vseh držav od Rusije do Španije. Število tujcev, ki so se nahajali jeseni l. 1939. na francoskih tleh, cenijo na pet milijonov.
O tem velikanskem številu tujcev je francoska javnost mnogo govorila. Končno so prišli do zaključka, da je treba vprašanje tujcev načrtno preučiti in urediti.
Zakaj? Francija rabi delavce. Po statistiki iz 1. 1939. je bilo v Franciji, ki je štela takrat 41,907.056 prebivalcev, 612.138 rojstev in 646.879
smrtnih slučajev. Število smrti je torej presegalo število rojstev za 34.741 duš, dočim je v istem času število prebivalstva v Nemčiji in Italiji naraščalo. Bolj kakor kdaj rabi Francija delovne moči danes, če se hoče zopet postaviti na noge. Zlasti jih potrebuje v industriji, poljedelstvu in rudarstvu. Sklenjeno je, da bodo vodili posebno strogo kontrolo pri vseljevanju tujcev zlasti v tej smeri, da bodo dajali prednost onim poklicem, ki Francozom primanjkujejo. Vse tujce bodo po določenem načrtu razdelili po celi Franciji. S tem hočejo preprečiti nastanek tujih otokov v deželi in olajšati stopitev s francoskim prebivalstvom.
Posebne težave povzročajo tudi kolonije. Dolga desetletja je sprejemala Francija tisoče domačinov iz njenih kolonij; vojaki iz kolonij, ki so v Franciji odslužili vojake, so si smeli tam poiskati službo ter si ustanoviti družino. Pa tudi francoski vojaki, ki so služili v kolonijah, so ostali pozneje tam in se poročili z domačinkami. To bo v bodoče zabranjeno. Ne sicer iz rasno-političnih razlogov, temveč iz zdravstvenih ozirov, ker se je po dolgih študijah pokazalo, da tako križanje škodljivo vpliva na potomstvo. Tega mnenja je zlasti francoski učenjak dr. Rene Martial.
Pripravite seme
Letošnja žetev ozimin je razmeroma slaba. Žito je bilo redko, ker ga je razredčila huda zima, med redkim žitom pa se je v vlažni pomladi in deževnem poletju bujno razrastel vsakovrstno plevel. Vse to zrnje bo dobro za hrano, tudi se bo lahko prodalo, če bo kaj ostalo, ne bo pa dobro za seme.
Kmetje, tako seme kot ste ga letos pridelali ne smete sejati. Kdor le more, naj zrnje za seme zamenja s sosedom, ki ima boljšo vrsto, ali naj ga kupi pri kmetih, ki imajo priznano dobro seme. Nobeden kmet pa ne sme biti, ki ne bi dal svojega žita, kolikor ga bo rabil za setev, očistiti. V Prekmurju je precej trijerjev, javnih in privatnih. Samo v soboškem okraju je javnih nad 30, ki zadostujejo, da vse seme očistijo. Posebno opozarjam na velike čistilce (selektorje) na veleposestvu v Beltincih in kmetijski šoli v Rakičanu. Res od zrnja mnogo odvzamejo, toda to je le znak, da dobro čistijo. Čim več odpadkov je pri čiščenju žita, tem boljše je ono, kar je ostalo. Ostane najboljše in to ravno hočemo doseči. Nimamo Slovenci toliko polja, da bi po njem lahko sejali plevel, nimamo toliko zrnja, da bi ga lahko metali proč. Vse zrnje, ki ni za seme in pri čiščenju odpade, kmet prav koristno uporabi. Za živino, recimo, ni dosti manj vredno kot vse ostalo zrnje. Če ga pa med semenom zmečete na njivo, ne samo, da pride v nič, v kolikor ne kali in ne zraste, ampak dela med dobrim žitom samo goščo, odvzema prostor in hrano zemlji, nimamo pa od njega tiste koristi, ki bi jo imeli od dobrega semena. Vse to slabo je plevel. Še enkrat povdarjam: Nimamo Slovenci toliko zemlje, da bi lahko sejali plevel!
Zato mora vsak kmet poskrbeti, da bo sejal čisto in dobro seme. Najlažje in najhitrejše bo šlo čiščenje od rok na ta način, da se več kmetov dogovori med seboj, z upravo večjih čistilcev, kdaj skupno pripeljejo čistit. Manjše trijerje pa lahko prevažajo od hiše do hiše. Tako boste imeli čiste posevke in dosegli boste večje pridelke, kar je v teh časih, ko so kmetijski pridelki dobili spet primernejšo ceno, jako važno.
Velik roparski umor
V noči od sobote na nedeljo se je zgodil v vasi Medribnik v občini Sv. Barbara v Halozah res zverinski roparski umor, katerega žrtev je postala žena trgovca in gostilničarja 30 letna Julijana Debeljakova. Strašen zločin se je zgodil v času, ko je bil mož pokojnice že dalje časa na orožnih vajah. Ko so se omenjene noči podali domači potem, ko so zaprli gostilno, k počitku, so čez nekaj časa zaslišali zunaj divje streljanje. Streli so padali takoj nato tudi skozi okno v sobo, v kateri so spali gospodarica Julijana Debeljak in njuna otroka, šestletni sinček in dvomesečna hčerkica, na drugi postelji pa je spala trgovska pomočnica. Baje je gospodarica takoj, ko je slišala streljanje, vstala in se sklonila skozi okno, pri čemer je bila po nekaj strelih zadeta v srce in v nekaj trenutkih je izdihnila. Lahko ranjen je bil tudi sinček, medtem ko se hčerkici in pomočnici ni ničesar zgodilo. Maskirani razbojniki, ki jih je bilo okrog 20, so nato s krampi koli in kamenjem razbili križe na oknih in izpahnili vrata ter vdrli v stanovanje od koder so odnesli nekaj nad 40.000 din. Po vseh znakih sodeč je bila razbojniška tolpa zelo dobro organizirana in je najbrž prišla s hrvatskega področja, kamor je tudi pobegnila. Preiskavo mrzlično vodi ptujsko orožništvo. Na kraj nesreče pa so prišli tudi detektivi iz Maribora in Varaždina.
Naproša se tisti, ki je najšeo 6. avgusta na cesti od Odranec do Žagara v Črensovcih meši ženski džek temnoplave farbe, da naj ga prinese v Črensovce na upravo Novin.
18. augusta 1940.
NOVINE
3
Glasi iz Slovenske Krajine
SOBOTA
Zadnjo nedeljo se je mudila pri nas najboljša slovenska pevka altistinja ga. Franja Bernot- Golobova. Pri sv. maši ob desetih je v naši cerkvi zapela nekaj solospevov. S svojim lepim, izšolanim glasom, ki je kar napolnil cerkev, nas je prijetno iznenadila.
Dr. BRANDIEU SILVIJ
zopet redno ordinira
Zveza polj. delavcev je svojemu rednemu, vestnemu od ustanovitve pa do danes, nad vse agilnemu članu, Čeh Jožefu iz Gomilic, ki je vsled požara pretrpel veliko škodo podelila 500 din podpore. Vsakemu članu bo ZPD lahko priskočila v slučaju nujne potrebe na pomoč, če bi se zares vsi člani popolnoma zavedali svoje članske dolžnosti in prispevke redno plačevali, kakor jih je plačeval član, Čeh Jožef. — Iz pisarne Zveze polj. del.
LENDAVA
Študijski tečaj. V pondeljek dne 12. avg. se je začel tridnevni študijski tečaj v prostorih tuk. osnovne šole ob obilni udeležbi članov kat. društva „Zavednosti“ in starešin. Zanimivih in sodobnih predavanj se udeležuje do 50 zavednih — za resno delo voljnih akademikov in starešin. Oglasili so se tudi pri mestnem poveljniku, ki je pokazal velko zanimanje za društvo. Obširnejše poročilo bo v prihodnji številki „Novin“.
V nedeljo se je poslovil od nas g. Pečnik Drago, ki je premeščen v Griže pri Celju. Cela fara žaluje za gospodom, saj ni bil priljubljen samo pri Slovencih ko njihov „kantor“ ampak tudi Madžari so ga zelo radi imeli, kajti vsaki mamici je znal povedati kako besedo v tolažbo. (Kako je g. Pečnik povzdignil ljudsko petje v naši cerkvi!) Cerkveno ljudsko petje je bilo v naši fari na višku in njemu se imamo zahvaliti! Njegovo delo je bilo tiho, koliko uric je žrtvoval za vaje, ko je hodil na vas učit cerkveno petje. Ni se zbal napora in truda in ni iskal hvale od drugih, saj je vedel da dela in se trudi za čast božjo. Štirinajst let je bil med našim ljudstvom in sam je izjavil, da mu je težko za ljudstvo, ko odhaja. Saj se je tako vživel med našimi ljudmi, kakor da je zrasel med njimi. Ponovili dokaz, da naše dobro slovensko ljudstvo ima odprto srce, za vse tiste, ki prihajajo „od čez“ in jim zna biti hvaležno za njih trud. Odhajajočemu gospodu vsi farani kličemo za ves njegov trud: Bog plačaj! Oblastva pa prosimo, da nam njegovo mesto da moža, ki bo to delo v polni meri nadaljeval. — Farani.
Zahvala. Prav iskreno se zahvalim g. Gjörköš Štefani, lendavskomi kaplani, za dobroto, da so dve zadnjivi številki Novin sestavili za časa selitve g. Camplina v Maribor i g. Balažica k nam. Obe številki sta bili tak lepo sestavlenivi, da glasno oznanjata: gospod Gjörköš, ne ostavite nas, pišite naprej i kem gostej v Novine. - Klekl Jožef, za zdaj izdajateo Novin.
Marijanišče v Veržeju. Salezijanski zavod Marijanišče v Veržeju pri Ljutomeru sprejema v svojo gimnazijo dobre in poštene fante, predvsem tiste, ki čutijo veselje do duhovskega poklica. Šola obsega prvih pet gimnazijskih razredov. Vsako leto delajo gojenci izpite na državni gimaziji v Soboti. Uspehi so zelo zadovoljivi kakor kaže statistika. L. 1939/40. je bilo od 120 gojencev 23 odličnjakov, 62 prav dobrih, ostali dobri, razen 10 popravnih izpitov. Padel ni nobeden. Zavod omogoča študij tudi starejšim fantom, ki bi se želeli posvetiti duhovskemu ali redovnemu stanu, pa jim je radi starosti zaprta pot v javno gimnazijo. Oskrba je vkljub zelo zmerni mesečnini prav dobra. Mogoče je sprejeti še par gojencev, zato naj se prosilci obrnejo za informacije na naslov: Ravnateljstvo Marijanišča. p. Veržej pri Ljutomeru.
V. Polana. V nedeljo smo obhajali vsakoletno Donatovo proščenje. Sv. Donata je počastili z lepo pridigo g. Prah Maks, črensovski kaplan, velko
mašo pa je pel g. Kolenko Ivan, novomašnik iz Črensovec. — Šel je v večnost po plačilo Jožef Žalik, ki se je nalezel v Franciji na delu zavratne bolezni — jetike. Nekaj časa se je zdravil v soboški bolnici, doma pa mu je končno pretrgala nit življenja. Bil je zaveden katoličan, Marijin družbenik, deloval je pri vseh organizacijah, povsod brez strahu izpovedoval svoje katoliško prepričanje. Za njim žaluje vsa polanska fara. Zanimiva je njegova sodba lansko leto o Franciji: - Francija je skoro vsa pokvarjena, pa narod sam si je zaslužil to!
Poštnina se je podražila tudi na domačoj pošti. Mesto 5 par moramo plačati 10 par od vsakoga komada tiskovine. Zato opominamo najostrej naročnike, da plačajo naročnino. Ki jo do 1. septembra ne plača, tistomi bomo morali povekšati naročnino s tem, da njemi povekšano poštnino zraven zračunamo. — Uprava Novin.
Gasilska veselica z bitjem. V nedelo so se vršile gasilske vaje v Žižkih za celo občino Črensovsko i za ves Melinci. Vaje so se vršile v najlepšem redi i so gasilci pokazali vsostranski napredek. Pri prostom teki je prvi prišo na določen prostor Salajko iz D. Bistrice, pri teki z ovirami je pa prek ovir prvi prišo Hozjan iz Trnja. Po vajaj se je vršila v gostilni Čurič Matjaša že telikokrat grajana gasilska veselica, na šteroj je prišlo do strašnoga bitja. Ranjenci so spravleni v sobočko bolnico. Z nova z ednim dokazom več, da nezreli narod mora prle dozoreti i samo te se njemi sme dovoliti poštena zabava.
Nova meša v Turnišči. V nedelo je prikazao svojo prvo sv. mešo v Turnišči Magdič Ivan, salezijanec, doma z Renkovec. Z domače vesi je prišeo s procesijov v farno cerkev, v šteroj i okoli nje se je zbralo več jezer naroda. Pri oltari ga je vodo dekan Jerič, dijakon njemi je bio Koren Ivan, dühovnik na Kobilji, renkovski rojak, predgao pa Radoha Jožef, salezijenec. V lepoj predgi je razlagao, da smo vsi pozvani v nebo, a na toj težkoj poti nam je Bog dao spovednika, kak negda mladomi Tobijaši, Rafaela nadangela. Naš sprevodnik je dühovniki samo on. On nas vodi po poti v nebo s tem da nam s svetimi svestvi vleva i ohranja živo düšo v düši. Genlivo je bilo za vse nazoče, kda se je omenilo, da so oča že pokojni. Drüžina se je pred leti že izselila v Belovar i odtam je prišla mati z dvema hčerama po blagoslov sina novomešnika.
Premovanja rodovniške živine. Na predlog Zveze selekcijskih društev priredi letos Kraljevska banska uprava premovanja rodovniške živine pri sledečih društvih in sicer: dne 19. avg. 1940. v Turnišču za društvo Nedelico in Turnišče, dne 20. avg. v Polani za društvo Lakoš in M. Polana, dne 21. avg. v Pertoči, dne 2. sept. v Sv. Lenartu v Slov. goricah, dne 3. sept. v Veržeju, dne 4. sept. v Puconcih in dne 5. septembra v Martjancih.
D. Bistrica. Müra se je nevarno približala vesi. Semo par metrov je od nešterih hiš. Da se preteča nevarnost odstrani, sta dva našiva občinara šla z predsednikom občine Horvat Antonom v deputaciji k bani i ga prosila nüjne pomoči. Gospod ban je deputacijo lübeznivo sprejeo i obečao pomoč. Do skuz gene človeka ta nevarnost. Izseljenec zvedavle, da li je Müra že blüzi njegove rojstne hiše. I povdarja, ka če se bliža k njej, ne pride domo, v tüjini si poišče dom. Deca 13—14 let stara obvüpano guči, daj nas bar kaj bujte, ve nam voda itak odnese kučico i rojstne hiše ne bomo meli.
Petrolej je najden v več mestih Slovenske Krajine. Najbogatejša žila je odkrita v Sodišincih, gde je že pred par letih vdro zemski plin na zrak i gde že vnoga desetletja pije narod žvepleno vodo, zvano „pérnjek“.
Petanjski most predan prometu. V sredo 7. avg. popoldne je bil tiho, brez vseh slovesnosti odprt pejanjski most splošnemu prometu. Zelo važna zveza med Slov. Krajino in ostalim slov. zaledjem.
Pogled na podrto francosko mesto Amiens, ki so ga zavzeli Nemci.
Razgled po državi
Ljubljanski velesejem pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. v Ljubljani od 31. avg. do 9. sept. 1940. Ta velesejem je s svojimi vsakoletnimi prireditvami odraz kulturnega in gospodarskega življenja Slovencev, je nekaj svojevrstno našega in ima ukoreninjeno tradicijo. Ta velesejem bo obsegal razen industrije in obrti tudi posebne razstave iz kulturnega in gospodarskega področja. Te razstave bodo plod dela mnogo pridnih rok, ki so se trudile in ustvarjale čez poletje. Obiskovalci imajo polovično vožnjo na železnicah. Na postajni blagajni kupijo poleg cele vozne karte še rumeno železniško legitimacijo za 2 din, na velesejmu dajo potrditi. S to izkaznico in staro vozno karto imajo brezplačen povratek. Za dopotovanje velja od 26. avg. do 9. sept. in povratek od 31. avg. do 14. sept.
Zbornica za TOI v Ljubljani razpuščena. Minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres je podpisal odlok, s katerim se razpušča Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Za komisarja je postavljen generalni ravnatelj Kreditnega zavoda v Ljubljani, g. Avgust Tosti.
Nove mezde za tekstilno delavstvo na Hrvatskem. Banska oblast v Zagrebu je določila minimalne mezde za tekstilno delavstvo na področju banovine Hrvatske. Tako znaša najmanjša možna mezda v tekstilnih tovarnah v Zagrebu, Karlovcu, Osijeku, Varaždinu in Dugi Resi 4 dinarje, v ostalih krajih pa 3·50 din na uro.
V	te mezde ni všteta morebitna draginjska doklada, katero so si delavci pridobili s kolektivno pogodbo. Če katero podjetje že sedaj plačuje višje mezde, kakor jih določa nova uredba, jih ne sme znižati. Za mladoletne delavce izpod 18 let smejo tovarnarji plačevati za 10% nižje mezde toda te 5% delavstva sme biti deležnih tako nizkih mezd. Če bi se katero podjetje čutilo ogroženo zaradi teh novih mezd, pa mora zahtevati paritetno komisijo, ki bo pregledala delovanje tovarne in bo na podlagi utemeljenih razlogov določila nižjo mezdo, ki pa ne sme iti pod 3 din. na uro.
Dveurni boj s stotinami kač.
V	Huminah pri Mostarju so delavci podirali staro hišo. Ko so z dvigalom dvignili nekaj temeljnih kamnov, se jim je nudil nenavaden prizor. Pokazalo se je ogromno kačje gnezdo. Tesno skupaj zvite so ležale velike strupene kače v odkriti votlini. Veliki gadje so se gnetli po votlini in besno sikali. Ker so ravno obhajali ženitovanje, se niso dosti zmenili za motenje. Delavci so se oborožili z rovnicami, stavbeni podjetnik pa je vzel samokres pa začel streljati v odkrito gnezdo. Ker so bile kače medseboj zvite, delavcem ni bilo težko jih pobiti. Precej kač je seveda tudi ušlo. Celi dve uri je trajal boj s strupenimi gadi. V tem času so delavci pobili 180 velikih gadov, od katerih so nekateri tehtali nad sedem kilogramov. Ker je veliko kač ušlo, lahko sklepamo, da je bilo v tem gnezdu več sto gnusnih strupenih gadov. Čeprav so gadje besno sikali in se zaganjali v delavce, vendar niso nikogar pičili.
MALO ZA SMEH
Napačno so razumele.
Župniku v nekem malem mestecu države Missouri so pred začetkom maše sporočili, da bi se neki mlad par rad poročil. Župnik je dejal, naj počakata, da bo maša končana. Ko je nehal brati mašo, je izpred oltarja glasno rekel: „Oni, ki se žele poročiti, naj stopijo pred oltar!“
Na ta poziv je stopilo pred oltar nič manj kakor 13 žensk, ki so očitno napačno razumele župnikov poziv, — in samo en moški...
CENE
živine in kmet. pridelkov v Lendavskem okraju dne 2. avgusta.
Biki I. vrste 6.50—7, II. vrste 5—6 din, telice I. vrste 6.50—7.50, II. vrste 5—6.50, krave I. vrste 6—5.50, II. vrste 4—5, teleta I, vrste 6—7, II. vrste 6—5.50, pol debele svinje 8 din za kg. žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 13 din, zadnji del 15, II. vrste prednji del 11, zadnji del 13, svinjsko meso 15—17, slanina 19, mast 22, goveje surove kože 10—12, telečje surove kože 18—19 za kg. — Pšenica 250, ječmen 200, žito 170, oves 200, grah 300—600, krompir 150, seno 80—100, pšenična moka 475, koruzna moka 255, ajdova moka 400 din za 100 kg. — Belice 0.75 za komad, mleko 1.50 za liter, surovo maslo 28—30 za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—4.50, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5—7 din za liter.
PENEZ
London 1 funt 172—215 Din Newyork 100 do). 4424-5520 Nemška marka 14·70-14·90
Pošta
Baša Štefan, Potelieres p. St. Ambroise. Prošeni naslov je: Baruch et Cie, 11 Rue Auber Paris 90. — Penezi, ki si je poslao pač duže hodijo v tom časi. Novine koštajo mesečno 7 din. Članarina je za Rafaelovo drüžbo 10 din letno.
BROD
NA PETANJCIH
se bo prodal na licitaciji dne 27. avgusta 1940. ob 8. uri v pisarni okrajnega cestnega odbora v M. Soboti.
Tam se dobijo tudi podrobna pojasnila.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem
svojo mesnico preselil
od g. Sapača h g. Rituperju „Hotel Krona“ v Beltincih. Zagotavljam, da bom tudi v bodoče prodajal najboljše mesne izdelke in se občinstvu priporočam za nadaljni obisk.
PRELOG AVGUST, mesar
v BELTINCIH
Prodam
ugodno 12 oralov posestva, lepi vinograd, radi oddaljenosti v Gornje Radgonskem okraju. Pojasnila SOTLAR, Maribor, Tržaška 47.
2 dijaka sprejmem
na hrano in stanovanje strogim nadzorstvom. Kološa Janez, čevljar M. Sobota Cvetna ulica 5.
Ste nam našli novega čitatelja
 .
4
NOVINE
18. augusta 1940.
PRAVILA
Agrarne in gospodarsko-podporne
zadruge v Črensovcih
Zadruge z omejenim jamstvom
I. Tvrdka in sedež zadruge
in predmet poslovanja.
§ 1.
Po predisih zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. se osnuje zadruga, katere tvrdka se glasi: Agrarna in gospodarskopodporna zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga ima svoj sedež v Črensovcih in je osnovana za določen čas.
§ 2.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da bo:
1. Svojim članom, agrarnim interesentom poskrbela iz državnega kolonizacijskega fonda potrebno posojilo, ki jim ga bo nudila pod ugodnimi pogoji za izplačilo agrarne zemlje in v prospeh kmetijstva.
2.  Jemala zemljo v zakup ter jo obdelovala ali jo dajala v podzakup.
3. Oskrbovala, kupovala in prodajala svojim članom gospodarske, gospodinjske, obrtne in vsakovrstne potrebščine. Otvarjala za nje jedilnice, mesnice in trgovine.
4.	Posredovala pri prodaji kmetskih pridelkov in izdelkov domače obrti in obratnih izdelkov.
5. Snovala in vzdrževala naprave za povzdigo kmetijstva in obrtništva in domače obrti, kakor sadne sušilnice, vzorni nasadi i. t. d.
6. Širila strokovno znanje s prirejanjem tečajev, shodov, ogledov, razstav i. t. d.
7. Dajala nasvete in objavljala prodajo ali nakup blaga in drugih potrebščin v zadružnem glasilu.
8.	Posojala stroje in orodje.
9. V dosego tega namena sprejema od svojih članov hranilne vloge in jih obrestuje.
10.	Radi lažjega poslovanja ima pravo, da snuje Poslovalnice.
II. Članstvo.
§ 3.
Zadružniki morejo postati osebe, tudi juridične, ki morejo neomejeno razpolagati s svojo imovino. Oseba, ki ne more neomejeno razpolagati s svojo imovino, more postati zadružnik samo po privolitvi zakonskega zastopnika in skrbstvenega oblastva.
Kdor hoče postati zadružnik, mora podpisati pristopno izjavo; če je nepismen ali ne more pisati, mora na pristopni izjavi postaviti svoj ročni
znak, ki ga morata overiti dve priči. Pristopna izjava mora biti brezpogojna.
O sprejemu zadružnikov sklepa upravni odbor na podlagi pristopnih izjav. Za odklonitev ni treba navesti razlogov.
Članstvo začne z dnem sklepa upravnega odbora o sprejemu. Sprejetega zadružnika mora zadruga obvestiti o sprejemu pismeno in z objavo v poslovalnici zadruge. Sprejeti zadružnik mora plačati pristopnino, katere visokost določa skupščina. Pristopnina postane last zadruge in se zadružniku ob prestanku članstva ne povrne.
§ 4.
Članstvo v zadrugi preneha:
1. s prostovoljnim izstopom;
2.	s smrtjo zadružnika;
3.	na podlagi izključitve.
§ 5.
Zadružnik more izstopiti iz zadruge na ta način, da najmanj mesec dni pred koncem poslovnega leta pismeno prijavi upravnemu odboru svoj izstop iz članstva zadruge. V tem primeru prestane članstvo ob koncu tega poslovnega leta. Isto velja za odpoved nadštevilno vpisanih deležev.
Kot izjava za izstop iz članstva velja tudi, če zadružnik na skupščini izjavi na zapisnik ali, ako ni bil na skupščini, v 15 dneh pismeno sporoči zadrugi, da se ne strinja s sklepom skupščine, s katerim se spremeni trajanje zadruge, se poviša poslovni delež, se uvedejo ali povečajo občasne nedenarne storitve ali se zviša jamstvo.
Če pa ima zadružnik obveznosti do zadruge, je dolžan poravnati te obveznosti v odpovednem roku, drugače mu prestane članstvo na koncu tistega poslovnega leta, v katerem je poravnal svoje obveznosti. Za ta čas izgubi aktivno in pasivno glasovalno pravico.
V mesecu dni po prejemu odpovedi mora upravni odbor obvestiti zadružnika pismeno, ali sprejme odpoved ali ne. Če je ne sprejme, je treba, da navede za odklonitev razloge iz zakona ali pravil; če jo pa sprejme, obvesti zadružnika, s katerim dnem in s kolikimi deleži prestane njegovo članstvo, doklej še traja njegovo jamstvo in da sta njegov izstop oziroma odpoved nadštevilno vpisanih deležev zaznamovana v spisku zadružnikov.
Če upravni odbor ne odgovori v določenem roku, sme zadružnik odpovedati članstvo ali nadštevilno vpisane deleže tudi po registrskem sodišču.
Če prestane zadruga med letom, v katerem je zadružnik prijavil svoj
izstop iz zadruge, oziroma odpovedal nadštevilno vpisane deleže, takšna odpoved članstva oziroma deležev ne velja.
§ 6.
Če zadružnik umre, prestane njegovo članstvo z dnem njegove smrti, za obveznosti iz članstva pa odgovarjajo dediči po predpisih dednega prava. Dediči smejo postati zadružniki, če jih upravni odbor sprejme v članstvo.
§ 7.
Zadružnik se sme izključiti iz zadruge s sklepom upravnega odbora, če ne izpolnjuje svojih zadružniških dolžnosti ali če škoduje dobremu imenu ali kreditu zadruge.
Članske pravice, izvzemši imovinske, prestanejo s tistim dnem, ko je bil zadružnik s priporočenim pismom obveščen o izključitvi. To obvestilo mora obsegati dan, s katerim prestane članstvo, dalje dan, s katerim prestane jamstvo, določbo pravil, po kateri je izrečena izključitev in potrdilo, da je izključitev vpisana v spisek zadružnikov.
Zoper odločbo upravnega odbora sme izključeni zadružnik vložiti pritožbo na prvo prihodnjo skupščino v
mesecu dni od dneva obvestila, najkasneje pa osem dni pred skupščino. Če zadruga ne obvesti zadružnika o izključitvi ob pravem času, se sme zadružnik zoper izključitev pismeno pritožiti neposredno pri skupščini sami; tako pritožbo sme na skupščini predložiti vsak zadružnik.
Mesec dni pred skupščino ne more upravni odbor izključiti zadružnika iz zadruge.
Člani imajo sledeče pravice in dolžnosti:
1. V slučaju nesreč dobijo, ki so potrebne podpore brezplačno izgotovljene prošnje na oblastva in priporočila v svrhu dodelitve podpor.
2. V gospodarstvu in obrti pridobljene pridelke in izdelke, ki jih ne uporabi, prodajati zadrugi.
3. Nakupovati vse gospodarske potrebščine izključno pri zadrugi.
4.	Podvrči se strokovni kontroli zadruge glede kakovosti pridelkov.
5. Točno izpolnjevati vse obveznosti nasproti zadrugi in vsestransko varovati njen ugled in kredit.
6.	Pri prekršitvi ali neizpolnje-
vanju pravil, pravilnikov in poslovnikov povrniti nastalo škodo, ki jo določi upravni odbor.	(Dalje)
Zalar marija: Gospodinja in kuhinja
O mešanih marmeladah. Prvo je, da veš, zakaj mešamo marmelade. Zato, da jim izboljšamo okus, da bolj suho sadje razredčimo z mehkim zelo sočnatim, skoro vodenim sadjem ter da izboljšamo marmeladi barvo in duh. Bolj sladko sadje mešamo z manj sladkim in tako šparamo s sladkorjem. Nekatero sadje je tudi zelo drago, zato se vzame zraven nekaj mešanice cenejšega sadja, pa bo tudi dobra mezga. Tako mešamo breskve z jabolki, vsako grozdje s hruškami in jabolki, črešnje z višnjami in jagodami ali malinami, bele murve mešamo z rdečim korenjem, kar daje nek svojevrsten okus in zelo močan duh. Nazadnje pa vmešamo malo surovega medu v kuhane, mrzle murve. Skuhano korenje dobro pasiraj, gre tu bolj za okus, kot pa za korenje. Sladkor daš po okusu. Z medom vse dobro zmešaj. Ta mezga je za na črn kruh deci. — V slivovo mezgo ali povidl spada vsekakor citrona, narezana v večje komadčke z lupino vred, ki daje fin duh, pikanten okus in odvzame slivam vso zoprno kislino. Tudi dober vinski jesih večkrat zelo izboljša mezgo. — Brusnice in zmešane slive dajo izboren kompot za zimo. Najprvo vsako posebej skuhaš, potem šele, preden daš v kozarec, oboje prav rahlo zmešaš. Brusnice napojijo slive, a slive odvzamejo brusnicam močan okus, ki je nekoliko zoprn. Oboje pa je izvrstno za kompot k šmornu. — Surovo sadje ne smemo stiskati ali pasirati, ker tako izgleda kot gnilo. Ko jabolko olupiš, jo položi takoj v vodo, saj to sama vidiš, kako hitro porjavi, če delaš štrudelj ter zgubi tudi kislino in vitamine, ker pri stiskanju izhlapevajo. — Ribezljev sok daješ lahko med črešnje. — Ko kuhaš marmelado, vedno mešaj, da se ne prižge. Ko se zgoščena marmelada sveti, je dovolj cukra in je kuhana.
Ledena kava na enostaven način. Skuhaj zelo močno črno kavo, jo pocukraj, nalij v steklenice, jih zatekni in postavi na led. Posebej stepi sladko smetano, jo ocukraj ter jo postavi tudi na led. Preden daš na mizo, premešaj oboje skupaj v kavine kozarce, daj po vrhu še lepo peno te ledene smetane in nesi na mizo. Tudi kozarci so morali biti na ledu. — Drugo navodilo: četrt litra dobre, močne črne kave, 16 dek cukra in ko je cuker raztopljen, dodaj tričetrt litra dobre, sladke, surove smetane, vse to zmešaj in prelij v posodo, da zledeni. Potem ravnaj kot s sladoledom in jo nadevaj v čaše. Po vrhu nadevaj še v vse čaše malo mrzle sladke stepene, osladkane smetane. — Tretje navodno:  Pol litra sladke, črne kuhane
kave daj v ledenko in nič ne mešaj, ampak jo postavi na led. Preden daš na mizo, zmešaj tričetrt litra sladke smetane z 9 dekami cukra, to zmešaš s črno kavo, po vrhu daš na vsak kozarec samo del te smetane brez kave in je pripravljeno. Smetana je tudi morala biti na ledu.
Posestvo v najem
za polovico pridelka-23 oralov v Slovenskih goricah, brez vinograda. Pogoji: 4 delovne moči in 1 par dobre vprežne živine. Najemnik nima nikakih denarnih dajatev. Ponudbe na upravo lista. Resnim ponudnikom se vpošlje pogodba vnaprej na vpogled. Nastop pred 1. novembrom 1940.
Vika Razlagova
MARIJIN KLIC
Resnična dogodba
Daleč vstran od mestnega hrupa in vrvenja, v prijazni vasi. Mirna vas, se je dvigalo ponosno enonadstropno poslopje, obdano krog in krog od sadnega drevja. Ne daleč vstran od njega je šumel bister potoček, nad njim sta sklanjali dan in noč svoje veje dve starodavni, že nad sto let stari lipi. Potoček, ki je usahnil le ob največji suši, je zaganjal neprestano mlinsko kolo, ki je že ob zgodnjih jutranjih urah budilo vaščane iz prijetnega spanja in še pozno v noč je bilo često slišati njegovo prijetno klopotanje. Mnogokrat si je tujec, ki ga je pot vodila mimo tega lepega doma, odpočil v prijetni senci lipovih vej in poslušal ure in ure šumenje vode in klopotanje mlinskega kolesa.
V tem prijaznem domu, ki so ga mnogi občudovali, je živela dobra Milica, ljubljena in spoštovana od vseh, ki so jo poznali. Miličin oče Nace Korošak, gospodar prelepega posestva, je pred leti podlegel težki zavratni bolezni, mati Marija je prevzela vse posestvo v svojo oskrbo. Ljubila je svoje otroke z nežno materinsko ljubeznijo, bila jim vodnica k časni in večni sreči. Ko je angel smrti iztrgal iz njenega ljubečega objema sina Stanislava, najmlajšega izmed peterih hčera, se je zarisala globoka žalost v materin obraz, ki je mi moglo
več pregnati nobeno veselje ostalih otrok! Z leti je začela šele dobra mamica pozabljati izgubo sina—edinca. Vendar je neštetokrat zdrknila biserna solza preko njenega obraza, kadar jo je kdo izmed njenih domačih spomnil na Stanislava. Materina ljubezen nikoli ne umre.
Po letih, ko ni mogla več sama voditi, obširnega posestva, je izročila vse svoji drugi hčerki Katici, sama pa si izgovorila pri njej kotiček do smrti. Dve hčeri Korošakove matere sta	se poročili	daleč od
doma, najmlajša Marita je odšla študirat. Pri materi je ostala le še Milica. Ali njeno srce ni mirovalo, ni našlo sreče in zadovoljnosti v rojstni vasi, kraj matere in sestre. Vedno vesela Milica je postajala od dne do dne bolj otožna in zamišljena. Vsa društva, v katerih se je kot članica udejstvovala, so za njo izgubila vsako vrednost. V cvetu najlepše življenjske pomladi, je začela bolehati na pljučih. Odhitela je k bližnjemu zdravniku, da najde pri njem pomoč. Mesece in mesece je trajalo zdravljenje, ali Milica ni obupovala ni tožila. Zaupala je v božjo pomoč. Še je igral na njenih ustnicah prijazen nasmeh. Ali tako razigrane volje kot je bila prej ni bila več. Posedala je na vrtu, sprehajala se med vrtnimi gredicami, ljubkovala nežno rožno cvetje. Zdravje se ji je vračalo počasi njena lica so spet začela rdeti. Milica je ostala zamišljena in resna. „Kaj se godi v tvoji duši — draga Milica — povej?“, so jo mnogi
izpraševali. Zakaj si postala tiha in zaprta sama vase, ko se ti vendar zdravje zopet vrača1 Na vsa taka vprašanja jim ni dala odgovora. Ljubeče se jim je nasmehnila.
Bilo je vroče poletno jutro. Milica je vstala zgodaj zjutraj in odšla med svoje ljubljenke na vrt. Natrgala je cvetje, povila ga v lep šopek in odhitela z njim v prvo nadstropje, kjer je imela svojo sobico. Tam je položila cvetje pred Marijin oltarček, pokleknila, naslonila svojo glavico v razprostrte dlani in bridko zajokala.
Ko je s časoma utešila svojo pekočo bol, je uprla v Brezmadežno svoj pogled in komaj slišno sama sebi dejala: „Danes se odločim in potem grem tja, kamor hrepeni že tako dolgo moje srce. Marija, ali me boš uslišala, kar te prosim? Saj veš, da sem Tvoja! Glej, kako se norčujejo iz vsega, kar služi Tebi in Tvojem Sinu, ali naj jaz sledim njihovim potom, željam in strastem? O nikdar ne, Mati! Ti me kličeš in vabiš k sebi, tvoja hočem biti vse dni življenja. Ne zapusti me!“ Njene roke so se krčevito oklenile Brezmadežne. Dolgo je slonela ob svoji nebeški Materi, popravila je cvetje in ga v najlepšem vencu položila pred Brezmadežno. „Grem od Tebe, a Ti bodi z menoj na moji težki poti!“ Ko je njena roka že odpirala sobna vrata, se je ozrla z dolgim pogledom nazaj na Brezmadežno. In tisti hip je začutila na sebi njen ljubeč, topel pogled. Odhitela je hitrih korakov k svoji materi v kuhinjo. Našla jo je sedečo na nizki stolici, v naročju
je imela skodelico, v kamor je lupila krompir. „Mati“ je z veselim glasom zaklicala, „ali boste kmalu gotovi? Tako rada bi z Vami govorila.“ Mati je lupila naprej in dejala: „Tukaj mi povej, kar želiš, ker imam še mnogo dela v kuhinji. Katika je odšla na polje in je pustila vse delo tukaj meni“. „Oh, mati, samo za pol urice, pustite delo in bodite moji. Potem bom Vam pomagala jaz in hitro bova gotovi“. „No pa grem“. Mati je vstala, odložila skodelico in sledila Milici v njeno sobo. Vedno bolj se je čudila skrbna mati obnašanju svoje hčere. Ko je ta stopila tik Marijinega oltarčka, je mati pričela govoriti v pretrganih besedah: „Milica, ne mudi me, povej kaj hočeš? Mati, draga moja mati, samo eno Vas prosim, dovolite mi da vstopim v samostan. Živeti med svetom ne morem. Že dve dolgi leti gojim v srcu to željo. Tam bom najbolj srečna. Dajte mi besedo, da mi ne boste branili“. Oklenila se je z vso močjo materinega vratu in zrla materi v obraz. „Milica“, je po dolgem molku nežno pregovorila mati, „jaz ti ne branim, samo bojim se, da ne boš zmogla v samostanu, tvoje zdravje ti ne bo dopuščalo živeti tako kot zahtevajo redovna pravila. Med samostanskimi zidovi boš še bolj zbolela.“ — „Ne, ljuba mamica, moje zdravje se bo tam še bolj utrdilo. Marija me kliče tja, tam bom srečna, med svetom nikdar. Še jutri zaprosim za sprejem. Kaj ne da smem?“ — „Idi, ne branim ti! Ali dobro premisli prej, kaj boš storila“ je tiho dejala skrbna mati in odšla iz sobe.	(Dalje.)
Za tiskarno v Lendavi; Balkanji Ernest
Izdajatelj: Klekl Jožef
Urednik: Matija Balažic