VELENJE NASA TEMA Proti »odpuščanju za preživetje« str. 6 Samooskrba vse pomembnejša str. 12-13 TVS ПR ED EDI":" Shirley Knight f tslovfla seje (graha Iz serije Razočarane gospodinje I no ■o -сл im ■in im Io -r-So novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 18/ Leto 75 / 30. april 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Napenjali vrvice, malo tudi mišice Sredi prejšnjega tedna je preplah v Velenju povzročila novica o množičnem odpuščanju delavcev Gorenja zaradi upada naročil, ki ga je povzročil koronavirus. Ta je preprečil tudi prihod sezonskih delavcev v savinjska hmeljišča, kjer pa so se izkazali slovenski vrhunski športniki z dvodnevno prostovoljno delovno akcijo. Prav smučarski skakalci (na sliki) so doslej na čeladah in kapah imeli napis Gorenja. str. 18-19 /v-:, .. . : >.' ј-\Г. . " " ч V f-'^i- ' 'v ■'•( ■ - 1 -J. Si< ... - v i' Eetöt^sHERPA^ INTERVJUi KRONIKA Robert Gajšek, ravnatelj OŠ Hruševec str. 26-27 Grozen čas obupnega iskanja sina str. 14 i {9g_ str. 48 Simonov zaliv Евка ii Ш i iL"*ič,*"n пшош UŽIVAJTE BREZPLAČNO NA MORJU VSE POLETNE SOBOTE! radio celie LРГДТР Večv notranjosti časopisa in na www.novitednik.com 2 AKTUALNO ZADETKI »Nauk epidemije je: zavedajmo se svoje ranljivosti in prenehajmo poudarjati materialno kot glavno vrednoto.« dr. Andrej Strahovnik, predstojnik Urgentnega centra Splošne bolnišnice Celje in glavni zdravnik Slovenske vojske »Pozivamo odločevalce, da poskrbijo, da ptujski center semenarne na Ptuju postane del genske banke semen Slovenije in da se državne zaloge nemudoma dopolnijo s semeni. Glede na odvisnost od tujine smo tu najbolj ranljivi.« Irena Rotar, predsednica Ekoci - eko civilne iniciative Slovenije »Vsekakor smo se v teh tednih naučili, da določene stvari, ki so bile od Marije Terezije naprej zabetonirane, lahko počnemo drugače. Razmišljanje se bo spremenilo.« Robert Gajšek, ravnatelj OŠ Hruševec Šentjur »Težava ni v oskrbi bolnikov, težava je račun, ki ga dobijo zanjo. In ki te brez dobrega zavarovanja zlahka potisne v bankrot.« Sebastijan Kopušar, novinar, ki živi in dela v New Yorku »Na hmeljišču sem bil prvič, a delo v naravi mi ni tuje. Kot otrok sem pomagal pri vrtnih opravilih. Napenjanje vrvic ni povsem lahko, obenem pa ni tako težko, da ga ne bi zmogel opravljati vsakdo, ki ima dovolj volje.« David Razgor, kapetan RK Celje Pivovarna Laško ČETRTEK 1 1 PETEK /H tjb • • \l/ 17 O" • • SOBOTA I I NEDELJA \ 1 / 18 U 18 10 9 W> CÜ < Praznik dela v času koronavirusa V letu jubileja brez kresovanj in prvomajskih shodov Obeleževanje letošnjega praznika dela bo zaradi epidemije koronovirusa in vladnih zaščitnih ukrepov minilo v povsem drugačnih okoliščinah, kot smo jih vajeni, torej brez kresovanj in množičnih prvomajskih shodov. Tokratni prvi maj bo sicer tudi v znamenju 130-letnice prvega proslavljanja praznika dela na naših tleh in po svetu, s katerim zaznamujemo zgodovino združenega boja za delavske pravice, izboljšanje socialnega položaja in delavskih razmer za delavce. ROBERT GORJANC Posebne okoliščine, v katerih smo se znašli, bodo tudi izziv za sindikate, da na drugačen način, po vir-tualnih kanalih, nagovorijo svoje članstvo in javnost ter predstavijo svoje poglede in stališča glede aktualnega položaja delavstva. V največji sindikalni organizacija pri nas, Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, bodo svoje člane nagovarjali v okviru različnih medijev, med drugim bodo v sodelovanju z nacionalno televizijo pripravili prvomajsko oddajo Dobro jutro, sicer pa bodo predsednica sindikata Lidija Jerkič in ostali člani vodstva sindikata ter območni sekretarji svoje poslanice objavljali na spletni in Facebookovi strani ZSSS. Obsežne vsebine ob prvem maju so predstavili tudi v sindikalnem glasilu Delavska enotnost. Ključne teme, ki jih bodo ob tem načeli ob komentiranju vladnih interventnih ukrepov za ublažitev gospodarskih in socialnih posledic epidemije, se bodo nanašale tudi na izzive za prihodnost dela, ki jih je sedanja kriza tudi izpostavila. Ti izzivi, kot navajajo v ZSSS, so zagotavljanje varnega in zdravega dela, premoščanje prekarnih oblik zaposlovanja, ki ne zagotavljajo spodobnega preživetja in tudi ne socialne varnosti, usklajevanje družinskega in poslovnega življenja ter vzpostavljanje ravnotežja med delom in prostim časom, tudi v okviru dela na daljavo, ki je prevladujoča oblika dela v času epidemije, ter uresničevanje pravice do odklopa kot posebej pomembnega, doslej zapostavljenega vidika dela. V ZSSS pred praznikom dela namenjajo posebno pozornost tudi področju digitalizacije, avtomatizacije in robotizacije ter se sprašujejo, ali bodo krizne razmere delovale kot katalizator za pospešen napredek na področju samodejne tehnologije (saj so stroji in roboti odporni na covid-19). »Obenem je kriza razgrnila tudi, kako pomembne so kakovostne jav- Rdeča barva in Internacionala na balkonih »Ljudi tudi spodbujamo, naj prvega maja na balkone ali okna obesijo nekaj rdečega (zastavo, doma izdelan nagelj, majico ali kos blaga) kot simbol delavskega boja, da bomo na ta način, čeprav na daljavo, praznik dela praznovali skupaj - vsak pri sebi doma, a vendar združeno. Prav tako, da na balkonih zapojejo delavsko himno, Internacionalo«, so še zapisali v ZSSS. V ZSSS so ob 130-letnici praznovanja prvega maja izdali elektronsko brošuro, pripravili so tudi gradivo o prazniku dela za osnovne in srednje šole, da bodo naši najmlajši razumeli pomen praznika dela. »Pomembno je razumeti, kako močen vpliv imajo v preteklosti izborjene pravice, ki jih pogosto jemljemo kot samoumevne, na današnjo delovno zakonodajo (npr. 8-urni delavnik), in kako neposredno je sindikalno delo povezano z našim vsakdanjim življenjem,« so še poudarili v ZSSS. ne storitve (npr. zdravstvo z zadovoljivim financiranjem, večjim številom postelj in zdravniškega osebja), samooskrba, v ospredje stopa tudi varovanje zasebnosti, osebnih podatkov in vprašanja nadzora ter temeljnih človekovih pravic v povezavi z ukrepi, povezanimi z varovanjem zdravja,« še navajajo v svobodnih sindikatih. V ZSSS ocenjujejo, da gredo razmišljanja in napovedi v različne smeri, a nedvomno tudi slovensko družbo čakajo veliki izzivi in spremembe, ki jih, kot navajajo, ni mogoče preprečiti, lahko pa jih oblikujejo in usmerjajo. »Z odgovornim ravnanjem, s strpnostjo in pogumom bomo to krizo prebrodili -skupaj, povezani in močnejši,« je ključno sporočilo, ki ga je Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, namenila delavkam in delavcem. NE PREZRITE: Na prvomajska praznovanja v zgodovini str. 36-38 AKTUALNO 3 vre: w m Ш -' ■ ' ; У -- ' i ■ BI h KSS Pergam Varnost in zdravje na delovnem mestu Tudi v Pergamu, konfederaciji sindikatov Slovenije, ki je poleg ZSSS ena največjih sindikalnih organizacij pri nas in združuje številne sindikate v zasebnem in javnem sektorju, so morali spremeniti načrte letošnjega obeleževanja praznika dela. Kot soorganizatorji so namreč v sindikatu že izvajali priprave na tradicionalno osrednje prvomajsko praznovanje v Ljubljani na Rožniku. »Glede na navedeno bomo morali letos prvi maj obeležiti in nagovoriti članstvo ter delavstvo na drugačen način. Na naši spletni strani načrtujemo videonagovor in neposredno prvomajsko poslanico po elek- tronski pošti. Ker KSS Pergam ni regijsko organizirana in nima območnih sekretarjev, njihovih posamičnih nagovorov ne bo, verjetno pa bodo nekateri sindikati pri delodajalcih tudi po svoje obeležili praznik dela in nagovorili člane,« je povedal Jakob Počivavšek, predsednik KSS Pergam. Kar zadeva vsebino poudarkov, kot je še dejal Počivavšek, se letos ne bo mogoče izogniti aktualni situaciji, torej predvsem vplivu epidemije na delavce, na njihov položaj in pravice, in sicer tako kratkoročno kot tudi dolgoročno. »Eden od poudarkov v zvezi s tem bo tudi strategija izhoda iz krize, ki jo povzročata epidemija ter vprašanje varnosti in zdravja na delovnem mestu, ne bo pa se mogoče izogniti tudi tradicionalnim vsebinam, kot so dostojno delo, plačilo za delo in delovni čas,« je še poudaril predsednik sindikata Pergam. Foto: arhiv NT (SHERPA) Sindikat gostinstva in turizma Slovenije (SGIT): »Podaljšanje ukrepov za panogo« Breda Črnčec, generalna sekretarka SGIT (Foto: lastni arhiv) Eden številnih sindikatov, ki deluje v okviru ZSSS, je Sindikat gostinstva in turizma Slovenije (SGIT). Prav ta panoga je med tistimi, ki čuti najhujše posledice sprejetih vladnih ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa. »Glede na do zdaj sprejete ukrepe država podjetjem, ki so zaposlene poslala na čakanje, subvencionira nadomestila plač za te delavce ter tudi socialne prispevke. Vendar se ob tem vsi zavedamo, da bo za turistično-gostinsko panogo, ki bo okrevala najdlje, zagotovo potrebno še podaljšanje teh ukrepov, enako tudi sprejetje novih ukrepov, saj je prav ta panoga najbolj na udaru. Ves čas je seveda prisotna negotovost, saj dosedanji sprejeti interventni ukrepi ne zadoščajo za finančno vzdržnost poslovnih subjektov na dolgi rok,« je povedala Breda Črnčec, generalna sekretarka SGIT Slovenije. Za maj je sicer predvideno, da bo vlada oblikovala še tretji protikoronski paket, ki bi bil ciljno usmerjen k posameznim podjetjem, dejavnostim in panogam, da bodo te lahko začele delovati, predvsem tudi za panogo gostinstva in turizma. Kot je še navedla Breda Črnčec, kakršna koli državna pomoč že bo, bo dobrodošla in bo pomagala, saj so vse družbe, hoteli, gostilne ... in vsi drugi udeleženci v tej panogi z vladnim odlokom 16. marca obstali. »Zagotovo je tako v interesu sindikata kot delodajalcev, da ohranimo panogo pri življenju in da ohranimo čim več delovnih mest. Po dosedanjih podatkih je bilo iz panoge gostinstva in turizma v Sloveniji v marcu na zavod za zaposlovanje prijavljenih že približno 1.580 delavcev. Žal se z odpuščanji dnevno spopadamo, kar je zagotovo najbolj skrb vzbujajoče. Tudi v času po epide- miji bomo za ponovni zagon in razvoj panoge potrebovali delavce. In če bodo zdaj odpuščeni, je velika verjetnost, da se bodo zaposlili v drugih dejavnostih, kar bo v prihodnje lahko ponoven problem, da bomo ostali brez dobrega in kvalificiranega kadra,« je še pojasnila generalna sekretarka SGIT. Če torej strnemo, so zahteve in cilji Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije sprejetje ukrepov vlade, ki bodo omogočali finančno vzdržnost v panogi na daljši rok, varen zagon panoge in ohranitev delovnih mest. Delavci nimajo dovolj besede Po mnenju Združenja svetov delavcev Slovenije se je med epidemijo izkazalo, da je treba Zakon o varnosti in zdravju pri delu dopolniti. Delodajalci imajo namreč izključno pristojnost ureditve pogojev za zagotavljanje varnega delovnega okolja ter se morajo z delavci zgolj posvetovati, ugotavlja združenje. »Predlagamo, da bi bila zakonodaja spremenjena tako, da bi delavci o ukrepih za varnost in zdravje zaposlenih soodločali,« sporoča združenje v pobudi, ki jo je naslovilo na vlado. Poleg tega opozarja na še eno »veliko pomanjkljivost«, ki se je izkazala med epidemijo. »Država nima nikakršne ustrezne pravne podlage za morebitno ukrepanje proti delodajalcem, ki niso zagotovili varnostnih ukrepov po merilih stroke,« dodaja združenje. Gre za preprečevanje okužb na delovnem mestu, saj so združenje prosili za pomoč delavci, ki jim delodajalec varnih delovnih pogojev ni zagotovil. Proti takšnim delodajalcem namreč inšpektorji za delo ne morejo ustrezno ukrepati oziroma jih kaznovati. Večina slovenskih delodajalcev je za varne pogoje dela med epidemijo poskrbela, ugotavlja združenje. BJ novi tedniki radio celie Cenjene stranke obveščamo, da do nadaljnjega MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik SPREJEMAMO PO ELEKTRONSKI POŠTI na marketing@radiocelje.com ali agencija@nt-rc.si ali po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje novi tednik Obvestilo Zaradi računovodske sledljivosti prodaje in enakopravne obravnave bralcev Novega tednika vas obveščamo, da se bo mesečna naročnina časopisa Novi tednik od 1. 3. 2020 obračunavala po ŠTEVILU IZDANIH IZVODOV ČASOPISA V TEKOČEM MESECU in ne pavšalno, kot je bilo doslej. Hvala za razumevanje. Medijska hiša NT & RC 4 GOSPODARSTVO Lastniki avtosalonov z velikim olajšanjem začeli delati Pet dolgih tednov Z velikim olajšanjem, a zaskrbljeni so minuli teden svoje salone odprli prodajalci avtomobilov. »Teh pet tednov, ko je veljal odlok o začasni prepovedi prodaje blaga in storitev tudi za našo dejavnost, je bilo zelo dolgih,« pravi Janko Čepin, lastnik Avtohiše Čepin iz Vojnika. Vendar se tako on kot ostali trgovci z avtomobili sprašuje, kakšna bo prodaja v naslednjih mesecih. Nakup avtomobila zagotovo ne bo prva odločitev posameznikov in tudi podjetij ne, pravijo. JANJA INTIHAR Prodaja osebnih avtomobilov in drugih vozil je bila že v prvi polovici marca, ko so bile trgovine še odprte, in tudi januarja in februarja tako slaba, kot ni bila ne v času osamosvajanja ne med finančno krizo pred približno desetimi leti. Po podatkih statističnega urada je bilo marca na slovenskem trgu prodanih 2.743 avtomobilov, kar je 62 odstotkov manj kot marca lani. Medletna primerjava prvih treh mesecev razkriva nekoliko manjši padec, saj je bilo v letošnjem prvem tromesečju prodanih 14.508 avtomobilov oziroma 28 odstotkov manj kot v primerljivem lanskem obdobju. To je razumljivo, saj prodaja v januarju in februarju ni ob- čutno zaostajala za lansko v enakem času. Sta pa zato bila druga polovica marca in april prava katastrofa, pravijo lastniki avtomobilskih salonov. Nihče ni pričakoval, da bo tako hudo »Komaj smo čakali, da bomo lahko začeli spet delati,« pravi Janko Čepin iz Avtohiše Če-pin, ki prodaja avtomobile Ford, Honda, Škoda in Mercedes Benz ter na leto skupaj s servisno dejavnostjo ustvari približno 15 milijonov evrov prihodkov od prodaje. »V marcu je naš promet padel za več kot 50 odstotkov, v aprilu nismo zaslužili skoraj nič. Skrbeli smo le za vzdrževanje vozil za policijo in reševalno službo. Od 38 zaposlenih so delali le trije, ki so bili dežurni za nujna vzdrževanja, ostali so bili doma na čakanju,« pravi Čepin. Zdaj ko so spet lahko začeli delati, Janko Čepin pričakuje, da bo v servisni dejavnosti upad prometa manjši. Povsem drugače bo s prodajo avtomobilov, je prepričan. »Prva skrb potrošnikov zagotovo ne bo nakup avtomobila, ampak drugih, bolj nujnih stvari. Zelo težko je napovedati, kdaj bodo razmere spet postale kolikor toliko normalne. Zagotovo se tja, kjer smo bili pred začetkom krize, ne bomo vrnili v enem letu. Glede na razmere na svetovnem trgu smo že nekaj časa slutili, da prihaja kriza, a da nas bo zajela še epidemija in bo tako hudo, ni pričakoval Janko Čepin: »Tudi leta 2008 je bila kriza, ampak ne takšna, kot je zdaj, ta je bistveno hujša. Takrat nismo imeli dela, zdaj smo ga imeli, a nismo smeli delati.« nihče. V podjetju bomo zato morali sprejeti nekaj ukrepov, da bi čim bolj omilili finančne težave.« Kar bodo dali, bodo vzeli Čepin napoveduje, da bo najbrž treba zmanjšati število ljudi, ki delajo v podjetju, vendar o odpuščanju redno zaposlenih za zdaj še ne razmišlja. »Treba se bo pač prilagoditi trgu, zmanjšati zaloge ter ponovno pregledati vse stroške in jih zmanjšati tam, kjer se to sploh še da,« napoveduje Čepin. Ker zaenkrat še ni dovolj dela za vse, se je prejšnji ponedeljek v službo vrnilo le 70 odstotkov zaposlenih. Ostali bodo prihajali postopoma, pravi lastnik Avtohiše Čepin. Proizvajalci, katerih avtomobile zastopajo in prodajajo, podjetju niso ponudili finančne ali druge pomoči. »Niti je ne pričakujemo, saj so tudi sami v težavah. Morda se bodo odločili za kakšno akcijsko prodajo,« pravi Janko Čepin, ki v prihodnjih mesecih ne pričakuje samo upada prodaje avtomobilov potrošnikom, ampak tudi podjetjem. »Podjetja se bodo za nakup odločila le, če bo to zares nujno, poleg tega je tudi vlada državnim organom prepovedala nakupe vozil. Ker se bodo vsi še naprej vozili, vsaj upada servisne dejavnosti ne bo.« Janko Čepin posebne pomoči iz drugega paketa vladnih ukrepov ne pričakuje. »Kar nam bodo dali, nam bodo potem vzeli. Zato se lahko zanesemo samo nase,« pravi in poudarja, da so v podjetju kljub vsemu optimisti. »Pomembno je, da smo zdravi, zato gremo naprej. Naše podjetje je v 33 letih, odkar posluje, doživelo že marsikaj hudega. Res so časi zelo težki, a z jamranjem ne bomo ničesar spremenili. Treba bo pač obrniti nov list.« Izpada prometa letos še ne bodo nadomestili Tudi v podjetju Fri-mobil, ki je zastopnik avtomobilov Toyota in Suzuki, so pet tednov, ko so bile njihove prodajalne zaprte, lahko opravljali le servisne storitve. »Klicev na dežurno številko je bilo zelo malo,« pravi lastnik Zdenko Fridau. V marcu je promet podjetja, ki sicer na leto ustvari od 16 do 17 milijonov evrov prihodkov, padel za 40 odstotkov, aprila ga sploh ni bilo. »Bilo bi preveč optimistično pričakovati, da bi letos nadomestili izpad prometa. Potrošniki bodo pri nakupih bolj previdni,« je prepričan tudi Fridau. Kljub temu upa, da nekaj nakupov vendarle bo. Posebnih popustov ne načrtuje, saj ti, pravi, ne privabljajo kupcev. Bo pa z različnimi ukrepi poskušal čim bolj pospeševati prodajo. Najbrž bo pomagala tudi pomoč Toyote, ki je napovedala odložitev rokov plačila. Zdenko Fridau: »Bilo bi preveč optimistično pričakovati, da bi letos nadomestili izpad prometa. Potrošniki bodo pri nakupih previdni.« »Preživeli smo že veliko kriz, ampak takšne, kot je ta, še ni bilo,« pravi Zdenko Fridau. Od napovedanih ukrepov za pomoči gospodarstvu si ne obeta veliko. »V vladi veliko govorijo, a malo naredijo. Za vzor bi lahko imeli Nemčijo. Ko podjetja ustvarjamo, smo za državo dobri, zdaj, ko imamo težave, pa prave pomoči ne bo. Sicer pa, kar država da enkrat, potem dvakrat vzame nazaj.« O odpuščanju ne razmišljajo »Sprostitev prodaje avtomobilov smo komaj čakali,« pravi tudi Uroš Seles, direktor podjetja Selmar, ki je po prihodkih tretji največji trgovec z avtomobili v celjski regiji. Ekipa zaposlenih trenutno še ni v polni zasedbi, saj podjetje za zdaj dela po potrebi, pravo delo naj bi se, pričakuje Seles, začelo po prvomajskih praznikih. »Minulih pet tednov je bilo katastrofalnih, bili smo popolnoma brez prihodkov. Ne vem, kdaj se bo naše delo spet vrnilo v stare tirnice. Tudi ko bo prodaja dosegala 60 ali 70 odstotkov običajne, to še ne bo tisto pravo stanje,« meni Uroš Seles. Čeprav se boji, da bo trajalo kar nekaj časa do popolne oživitve trgovine z avtomobili, je optimističen. »Kljub negotovim mesecem, ki so pred nami, je treba razmišljati pozitivno,« pravi. Uroš Seles: »Letos se bo treba nenehno prilagajati razmeram na trgu. Ne vem, kako bo, ampak o odpuščanju za zdaj ne razmišljamo.« V podjetju Selmar so do zdaj uspešno dosegali vse svoje načrte, prodaja je sicer nihala, ampak poslovni rezultati so bili dobri. V prvih treh letošnjih mesecih so jim prihodki upadli za 20 odstotkov in ob koncu leta se lahko zgodi, pravi Uroš Seles, da bodo od lanskih nižji za 30 ali celo 50 odstotkov. »Ljudje se bodo zagotovo obnašali bolj racionalno, nakup avtomobila ne bo njihova prva izbira. Ustavila ali občutno zmanjšala se bo tudi prodaja gospodarskih vozil. Na srečo naša servisna dejavnost dela zelo dobro in bomo krizo s prodajo lažje preživeli.« Selmar zastopa blagovne znamke BMV, Citroen in Mazda in je edini trgovec ter pooblaščeni serviser vozil BMV v mariborski, koroški in pomurski regiji. V Celju in Mariboru, kjer ima poslovno enoto, zaposluje 90 ljudi. »Letos se bo treba nenehno prilagajati razmeram na trgu. Ne vem, kako bo, ampak o odpuščanju za zdaj ne razmišljamo,« pravi Uroš Seles. Foto: Andraž Purg - GrupA Brez obiska banke tudi v teh dneh ne gre Odkar veljajo ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa, so del vsakdana postale tudi dolge vrste čakajočih pred poslovalnicami bank in hranilnic. Te so sicer svoje komitente pozvale, naj jih obiščejo le v nujnih primerih, a očitno se marsikdo tudi v trenutnih razmerah obisku banke ne more odpovedati. Ta fotografija je nastala pred največjo poslovalnico Abanke v središču Celja. V banki so povedali, da se za obisk večinoma odločajo starejši, medtem ko mlajši raje uporabljajo druge bančne poti, od mobilne in spletne banke do uporabe bankomatov in kartičnega plačevanja računov. Abanka je zaradi prilagajanja ukrepom v Celju začasno zaprla svoji poslovalnici v Citycentru in Miklošičevi ulici, zaprtih je tudi nekaj poslovalnic v drugih krajih regije. Tiste, ki so odprte, imajo spremenjen delovni čas. JI, foto: SHERPA Takšno dolgo vrsto čakajočih je v teh dneh mogoče videti tudi pred poslovalnico Abanke na Krekovem trgu v Celju. GOSPODARSTVO 5 V Arji vasi se pripravljajo na slabše prodajne rezultate zaradi zaprtih šol in zdravilišč Mlekarna Celeia napoveduje znižanje odkupnih cen mleka V Mlekarni Celeia še vedno ne razkrivajo številk o lanskem poslovanju. Pravijo, da so ustvarili nekoliko več čistih prihodkov od prodaje kot leta 2018, ko so znašali 61,2 milijona evrov. Kljub višjemu prometu so številke pod črto spet rdeče. Koliko znaša izguba, je višja ali nižja od predlanskih 0,3 milijona evrov, prav tako še ne povedo. Letos, pravijo, so v prvem tromesečju poslovali pozitivno. Napovedujejo tudi, da se v prihodnjih mesecih ne bodo mogli izogniti znižanju odkupnih cen mleka. JANJA INTIHAR Predlani je mlekarna po petih uspešnih letih imela izgubo in bila edina med večjimi slovenskimi mlekarnami z rdečimi številkami. Izguba je znašala 323 tisoč evrov. V podjetju so pojasnili, da so na slabši poslovni rezultat vplivale višje odkupne cene mleka, občutno nižje cene sirotke na evropskem trgu in tudi nižje cene sirov. Lani so v drugi polovici leta, takoj po menjavi vodstva, začeli proces poslovne preobrazbe, v katerem so se osredotočili na zmanjševanje vseh vrst stroškov, povečanje prihodkov in dodane vrednosti ter razvoju. Kot pravijo, so učinki vseh ukrepov začeli dajati pozitivne rezultate z nekajmesečnim zamikom. Letos so tako v prvem tromesečju zabeležili višje prihodke kot lani v enakem obdobju, rezul- tat poslovanja je pozitiven. Tudi izvoz, s katerim na leto običajno ustvarijo petino prihodkov, poteka nemoteno. Nekoliko se je le podaljšal čas prevoza, pravijo. Odjem mleka brez težav Kako bo v prihodnjih mesecih, ne vedo, saj so vrtci, šole, hoteli in zdravilišča, ki so pomemben kupec njihovih izdelkov, že od sredine marca zaprti. Večina porabe iz javnih zavodov se je sicer prenesla v povečane nakupe v trgovinah, kar jih zelo veseli, saj dokazuje, da se slovenski potrošniki zavedajo pomena nakupa domačih izdelkov in podpirajo slovensko živilsko-predelovalno verigo. Vendar bo omejitev gibanja ter poslovanja gostinstva in turizma vsekakor vplivala na njihove prodajne rezultate. Na to se že pripravljajo, pravijo, predvsem se trudijo, da vse mleko, ki ga odkupijo, tudi predelajo in prodajo. Kljub omejenemu gibanju in drugim ukrepom za zaje- zitev širjenja koronavirusa je odjem mleka s kmetij nemoten, pravijo v mlekarni. Ker se slovenski in tudi evropski trg soočata s presežki mleka, so odkupne cene že začele padati. Mlekarna Celeia cene za marec ni spremenila, se pa v prihodnjih mesecih, napoveduje, znižanju ne bo mogla izogniti. Največji dobavitelji Mlekarna Celeia je lani na 938 kmetijah iz savinjske, šaleške, koroške, kozjanske regije odkupila 96,6 milijona litrov mleka. Kot je že skoraj štiri desetletja v navadi, je tudi letos razglasila svoje največje in najbolj kakovostne dobavitelje mleka, vendar se rejci tokrat niso srečali »v živo«, ampak kar na spletu. Mleko z najboljšo mikrobiološko kakovostjo so mlekarni oddajali Franja Skarlovnik iz Mislinje, Urban Lapornik iz Laškega in Simon Karničnik iz Velenja. Mleko najboljše kakovosti po skupnem številu somatskih celic so imeli Albin Prelog iz Podvelke, Klemen Podpečan iz Žalca in Marko Draksler iz Dola pri Hrastniku. Po količini oddanega mleka je bila lani s 26 milijoni litrov na prvem mestu Koroška kmetij sko-gozdarska zadruga iz Slovenj Gradca. Sledita ji Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki je oddala 14 milijonov litrov mleka, in Kmetijska zadruga Šmarje z 11,5 milijona litrov. Med kmeti sta na največ, 1,5 milijona litrov mleka, oddala Nina in Harald Konečnik iz Šentjanža, na drugem mestu je kmetija Hedl iz Radelj ob Dravi z 800 tisoč litri oddanega mleka, na tretjem Primož Cizej s Polzele, ki je lani mlekarni oddal malo več kot 600 tisoč litrov mleka. Foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) V Mlekarni Celeia se trudijo, da vse mleko, ki ga odkupijo, predelajo in prodajo. Tudi z izvozom, s katerim na leto običajno ustvarijo petino prihodkov, nimajo težav, nekoliko se je le podaljšal čas prevoza. Prodaja Uniturja prekinjena Zreški Unior je začasno prekinil postopek prodaje svoje hčerinske turistične družbe Unitur. Kot navajajo v podjetju, je razlog za to epidemija koronavirusa. Prekinitev prodajnega postopka naj bi trajala do 1. septembra. Unior je postopek prodaje Uniturja začel decembra lani in si takrat zastavil zelo ambiciozen načrt, saj naj bi kupca našel že do letošnjega junija. Družba Unitur je nastala leta 2017 z izčlenitvijo programa Turizem iz matičnega podjetja. Unior je na novo družbo prenesel premoženje in celotno dejavnost Term Zreče in rekreacijskega centra na Rogli. Unior mora svojo hčerinsko družbo prodati zaradi sporazuma z bankami, pri katerih ima najeta posojila. S posojili je obremenjen tudi Unitur in zato v Uniorju pričakujejo, da bo novi lastnik družbi zagotovil svež kapital za nujna vlaganja v nastanitvene zmogljivosti in smučišče. JI, foto: arhiv NT (Andraž Purg - GrupA) Unitur ima v lasti Terme Zreče, hotele Natura (na fotografiji), Planja, Rogla in Brinje, bungalove Gaber, Macesen in Rogla ter koči na Jurgovem in Pesku, mladinsko prenočišče Jelka in smučišče na Rogli. Šmarska zadruga dobila novega direktorja Upravni odbor Kmetijske zadruge Šmarje je med šestimi kandidati za novega direktorja imenoval Marka Juraka. V manj kot letu je tako zadruga dobila že drugega novega direktorja. Boštjan Hostnik, ki jo je vodil od junija lani, ko je nasledil dotedanjega dolgoletnega direktorja Vinka Buta, je namreč v začetku letošnjega marca odstopil. Marko Jurak, po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva in magister znanosti s področja poslovodenja in organizacije, je poklicno pot začel v celjskem podjetju Emo Orodjarna in jo nadaljeval v skupini TPV Novo mesto. Ima bogate izkušnje v gospodarstvu, dobro pozna tudi lokalno okolje, saj je med drugim podžupan Občine Podčetrtek. Novi direktor napoveduje, da bosta ključni letošnji nalogi zadruge odprtje prenovljene Hiše vin Emino, ki nekoliko zamuja zaradi trenutnih razmer, ter uspešno poslovanje na vseh področjih. JI 6 IZ NAŠIH KRAJEV Vrednost razvojnih projektov regije znaša 86 milijonov evrov Savinjska regija z dopolnjenim razvojnim dogovorom Pred dnevi sta minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in predsednik razvojnega sveta Savinjske regije mag. Branko Kidrič podpisala dopolnitev št. 2 k Dogovoru za razvoj Savinjske razvojne regije. Skupna vrednost prenovljenega dogovora zdaj znaša 86 milijonov evrov. ROBERT GORJANC Dogovor za razvoj regije je dvostranski izvedbeni akt, na podlagi katerega Savinjska regija izvaja svoj regionalni razvojni program. Je pomemben korak v smeri razvoja regionalne politike in predstavlja učinkovit instrument z vidika premagovanja razvojnih ovir ter virov financiranja. Njegov namen je dati nov zagon pri izvajanju regionalne politike, predvsem pa zagotoviti financiranje za izvedbo projektov, ki so jih lokalne skupnosti in drugi udeleženci prepoznali kot najpomembnejše razvojne projekte regije. Dogovor tako zdaj vključuje 29 projektov s področij spodbujanja podjetništva, spodbujanja urbane multimo-dalne mobilnosti, vlaganja v vodni sektor in izboljšanja regionalne mobilnosti. Dvanajst projektov je bilo dopolnjenih ali spremenjenih, štirje pa so novi. Od 29 vključenih projektov se jih deset nanaša na spodbujanje podjetništva, osem na Iva Zorenč, direktorica RASR (Foto: osebni arhiv) gradnjo regijskega kolesarskega omrežja, deset na vlaganje v vodni sektor. Od tega se jih osem nanaša na odvajanje in čiščenje odpadnih voda, dva na zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, in en projekt pa je namenjen izboljšanju regionalne mobilnosti. Dogovor vključuje tudi dva projekta gradnje kolesarskih stez, ki sta financirana iz integrale. Skupna vrednost dogovora št. 2 za Savinjsko regijo zdaj znaša 86 milijonov evrov, od tega je približno 55 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Direktorica Razvojne agencije Savinjske regije (RASR) Iva Zorenč je izpostavila, da je bilo vloženega veliko dela in sklenjenih tudi nekaj kompromisov, da so občine oblikovale skupne projekte, ki ustrezajo pogojem regionalnega razvoja. Prepričana je tudi, da jim bo s skupnimi močmi v dialogu s drugimi udeleženci tako na regijski kot nacionalni ravni uspelo končati projekte v tej perspektivi. Dogovor prilagojen novim okoliščinam »Podpis dopolnila k dogovoru za razvoj regije je zelo pomemben predvsem zato, ker so v njem povzete spremembe nekaterih projektov, pri katerih se je pokazalo, da so v prvotni vsebini neizvedljivi zaradi različnih razlogov. Nekateri projekti so tudi dodani, da bi regija lahko počrpala vsa razpoložljiva sredstva, ki so ji na razpolago. Na prijaviteljih, torej občinah, zdaj je, da teh 31 projektov uresničijo do konca finančne perspektive leta 2023,« je povedal mag. Branko Kidrič, predsednik razvojnega sveta Savinjske regije in župan Občine Rogaška Slatina. Kot je še poudaril, Savinjsko regijo pri izvajanju teh projektov čakata predvsem dva izziva. »Prvi je, da bomo občine težko do 30. septembra uskladile projekte z ministrstvi in jih pripravile z gradbenimi dovoljenji za presojo vloge za organ upravljanja, Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, kot je to zdaj določeno v dogovoru. Predvsem iz razloga, ker v času epidemije delajo v zmanjšanem obsegu tako projektanti, soglasoda-jalci kot tudi upravne enote. Mislim, da bo vlada morala ta rok podaljšati. Drugi izziv, ki Mag. Branko Kidrič, predsednik razvojnega sveta Savinjske regije in župan Občine Rogaška Slatina (Foto: GrupA) nas čaka, je, da bomo občine, ne glede na predviden dvig povprečnine, ta bo namenjen izvajanju obveznih nalog občin, zaradi zmanjšanja drugih virov prihodkov za investicije, težje zagotavljale lastna sredstva«. Za odziv na podpis dopolnila k dogovoru za razvoj regije in komentar o tem, kaj vsebinsko prinaša, smo zaprosili tudi župana Mestne občine Celje Bojana Šrota. »Vsekakor smo veseli, da je končno prišlo do podpisa tega dokumenta, kar smo že več mesecev čakali. Ta mehanizem je izrednega pomena za razvoj in povezovanje znotraj Savinjske regije, še posebej za majhne občine, ki same težko kandidirajo za sofinanciranje. Želimo si, da bi se postopki začeli prej in se tudi hitreje uresničevali, saj na naši strani aktivnosti za projekte izvajamo že mesece,« je dejal Bojan Šrot. Kot je še dodal, se te nadaljujejo tudi v času koronavirusa. Sicer malo prilagojeno, ker zaradi spremenjenega poslovanja celotne družbe trajajo procesi nekoliko dlje kot sicer, a vendar so v celjski občini zadovoljni, da se delo nadaljuje. »Za projekte gradnje regionalnih kolesarskih povezav za zagotavljanje dnevne in trajnostne mobilnosti Ce-lje-Štore-Šentjur, Celje-Voj-nik-Dobrna in Celje-Žalec je projektiranje večinoma končano, potekajo odkupi zemljišč, vloga za sofinanciranje je v pri- Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje (Foto: SHERPA) pravi. Projekt gradnje državne kolesarske povezave odsek Ce-lje-Laško je v Celju že uresničen in je pri uporabnikih zelo priljubljen. Tako se veselimo začetka del tudi na ostalih odsekih, ki nas bodo povezali s sosednjimi občinami. Za doseganje čim boljše učinkovitosti projektov smo tudi sistem izposoje koles zastavili izven občinskih meja, tako da bodo naši uporabniki lahko kolesarili v sosednje občine in obratno. Za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Savinje - občine Celje, Štore in Vojnik je projektiranje v večini zaključeno, vloga za sofinanciranje je bila oddana konec leta 2019. Tudi za državni projekt Navezovalna cesta Ljubečna--AC priključek Celje-Vzhod, ki je pomembna za regijo, se aktivnosti za izvedbo nadaljujejo,« je sklenil celjski župan Bojan Šrot. VELENJE - Počivalšek okrcal vodstvo Gorenja, a delovnih mest to ne bo rešilo Lokalna skupnost nasprotuje »odpuščanju za preživetje« Vodstvo Hisense Gorenja je v torek razmere v podjetju predstavilo tudi gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku in državnemu sekretarju Alešu Cantaruttiju. Še pred tem so iz družbe sporočili, da bo po zadnjih izračunih v Sloveniji brez dela ostalo 828 ljudi. O tem, kako ublažiti posledice množičnega odpuščanja, sta se ministra Počivalšek in Cigler Kralj pogovarjala tudi s predstavniki lokalne oblasti in sindikata ter sveta delavcev. Predstavniki velenjske občine upajo na mehke metode zmanjševanja števila zaposlenih, a v sindikatu Skei obljubam ne verjamejo več. LEA KOMERIČKI KOTNIK Kitajski lastniki nekdaj slovenskega paradnega izvoznega podjetja iz Velenja so pred tednom dodobra razburili slovensko, predvsem lokalno javnost, ko so napovedali, da bo zaradi slabših poslovnih rezultatov kot posledica koronavirusa samo v Sloveniji brez dela ostalo 1.500 ljudi, v celotni skupini skupaj pa 2.200. Te številke so kasneje nekoliko zmanjšali in tako naj bi v Sloveniji brez dela ostalo 828 delavcev, od tega 544 v proizvodnji Gorenja, 155 režijskih delavcev v Hisense Gorenje Europe, 84 v IPC in 45 v Gorenju Gostinstvo. V celotni skupini naj bi bilo odveč 1.250 delavcev. »Pred nami je svetovna gospodarska kriza in zago- toviti moramo, da bo družba preživela. Da bi nadomestili izgubo prihodka, je treba storiti dvoje: prodati več z večjo maržo ter znižati stroške,« je dejal Lan Lin, predsednik Hisense International. Dodal je, da bo treba treba za ohranjanje zdravega poslovanja po vsej skupini zmanjšati število zaposlenih. V iskanju mehkih metod odpuščanja Vodstvo družbe je ministru Počivalšku in državnemu se- se, da bosta podjetje in država tesno sodelovala s ciljem, da bi našla dodatne možnosti za uporabo čim več mehkih metod za zmanjševanje števila zaposlenih in za ublažitev posledic odpuščanja za tiste, ki bodo izgubili delo. Še preden je vodstvo Hisin-se Gorenja namere pojasnilo političnim predstavnikom države, je o razmerah seznanilo predstavnike sindikata Skei. Tudi sindikatu je vodstvo družbe zagotovilo, da bodo pri zmanjševanju števila za- Gorenju Žan Zeba obljubam ne verjame več. Spomnil je, da je bilo delavcev Gorenja po vstopu Kitajcev v lastništvo obljubljeno že veliko. »Na začetku je bilo rečeno, da bomo proizvodno in tudi razvojno podjetje, danes pa vedno bolj kaže, da ne bomo ne eno ne drugo,« razočarano ugotavlja Zeba. Koronakriza zgolj izgovor Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je bil ne- zadovoljen nad potezo Hisen-sa, ki je vlado o namenih odpuščanja obvestil »pet minut pred tem, ko je to sporočilo javnosti.« Počivalšek je po srečanju s predstavniki lokalnih oblasti in s sindikati dejal, da bo vodstvo družbe moralo vzpostaviti dialog s sindikati. »Kot država smo pripravljeni sodelovati pri njihovem trudu, da se podjetje prestrukturira, a pod pogojem, da delamo z roko v roki. Z enostranskimi rešitvami bo težko najti ustrezne rešitve za delavce, podjetje, lokalno skupnost in državo,« je poudaril in spomnil, da je Gorenje še pred prevzemom potrebovalo prestrukturiranje. Ocenjuje, da kriza zaradi koronavirusa ni edini razlog za odpuščanje. Ob tem nezadovoljen ugotavlja še, da v podjetju sploh niso počakali na vse ukrepe, ki jih v podporo gospodarstvu pripravlja država. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki se je prav tako udeležil sestanka v velenjski mestni občini, je zagotovil, da bo vlada naredila vse, kar je mogoče, da bo z lastniki Gorenja na-šlia poti za mehke metode odpuščanja oziroma za nižanje števila odpuščenih. »Menim, da je to mogoče,« je optimističen minister. Pri tem je dodal: »Želimo čim bolj zmanjšati socialno breme, ki se napoveduje. V naslednji tednih bo vodstvo družbe v sodelovanju z delavskimi predstavništvi pripravilo program presežnih delavcev, odpovedi • I • V I • In • •• • naj bi vročali med 1. junijem in 1. julijem. kretarju na gospodarskem poslenih poleg odpuščanj ministrstvu Cantaruttiju po- skušali uporabiti čim več dru- jasnilo, da bodo nadaljevali gih metod, zagotovili so tudi postopek ugotavljanja prese- obstoj proizvodnje v Velenju. žnih delavcev. Dogovorili so Predsednik sindikata Skei v IZ NAŠIH KRAJEV 7 Potem ko so minuli četrtek in petek na pobudo Pivovarne Laško Union v hmeljiščih delali številni prostovoljci in športniki, ki jim prav pivovarna pomaga na poti do uspehov, so se na praznični ponedeljek v hmeljiščih potili še predstavniki Slovenske vojske. V savinjskih hmeljiščih 248 novih romunskih delavcev Delavcev premalo, stroški (pre)visoki Danes naj bi po sedmih dneh karantene v hmeljiščih začelo delati 248 romunskih delavcev, ki so v Slovenijo prišli sredi minulega tedna. Slovenskim hmeljarjem je namreč po dolgotrajnih birokratskih bitkah na kmetije vendarle uspelo pripeljati nekaj dodatnih sezonskih delavcev. A kot opozarjajo, je pridnih rok vseeno premalo, skoraj tretjina romunskih delavcev, ki so bili zadnja leta v slovenskih ekipah, je namreč zaradi nejasnih signalov iz naše države na sezonsko delo odšlo v Nemčijo. Poleg pomanjkanja delavcev hmeljarje preganjajo še visoki stroški, ki jih morajo poravnati za te, ki so vseeno prišli. LEA KOMERIČKI KOTNIK Potem ko je zaradi začasne ustavitve prihoda petih avtobusov romunskih delavcev pred približno dvema tednom propadel prvi poskus njihovega prihoda, so minuli teden vendarle lahko prišli v Slovenijo. A kot po- udarja Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije, jih je prišlo precej manj, kot so načrtovali. »120 ljudi nam je ušlo v Nemčijo, tako da smo jih namesto 367 pripeljali 248,« pojasnjuje Oset. Nemčija in še nekatere druge severnejše države so namreč po cenejšo sezonsko delovno silo med epidemijo pošiljale letala. »Mi pa smo se morali držati vseh predpisov in protokolov, zaradi česar so se stvari močno zavlekle. Delavci so nas dnevno klicali in spraševali, ali bodo lahko prišli ali ne, in ker končnega odgovora dolgo nismo poznali, so mnogi, ki sicer že leta prihajajo k nam, obupali in raje odšli v Nemčijo,« dodaja Oset, ki ga močno skrbi, da bodo hmeljarji zaradi letošnjega obotavljanja države brez tujih, predvsem romunskih sezonskih delavcev ostali tudi v prihodnjih letih. Najprej karantena, nato še testiranje Avtobusni konvoj z romunskimi delavci sta doletela dolgotrajno čakanje in negotovost na romunsko-madžarski meji, zaradi česar je nastala tudi precejšnja zamuda. Po prihodu v Slovenijo so delavce v skladu s predpisi razdelili med 44 kmetij, kjer so morali v karanteni preživeti sedem dni, včeraj so pristojni začeli tudi jemati brise na novi koronavirus. Kot je povedal predstavnik hmeljarjev Janez Oset, so bili Romuni v karanteni na kmetijah, kjer bodo tudi opravljali delo. »Policisti so si predhodno ogledali vse kmetije, koliko ima kdo prostorov, na podlagi tega so potem izdajali odločbe, koliko ljudi je lahko kje nastanjenih v karanteni,« razlaga. Na kmetiji Osetovih so tako trenutno štirje romunski delavci, čeprav so jih pričakovali 18. »Po policijskem pregledu bi jih lahko sprejeli 15, a jih je zaradi dolgotrajnega čakanja precej obupalo, tako so prišli le štirje,« pove Oset, ki še ne ve, kako bodo ob takšni kadrovski podhranjenosti sploh uspeli izvesti vse potrebno na hmeljiščih. Narava se na trenutne predpise ne ozira in v hmeljišču bo kmalu treba mlade po- ganjke že navijati na vrvice, a povsod jih niso niti še napeli. Stroški so se podvojili Poleg s pomanjkanjem parov pridnih in tega dela vajenih rok se hmeljarji ubadajo še z vedno višjimi stroški, ki naj bi jih plačali. Kot je pojasnil Oset, so vsem, ki so se zanimali za delo v Sloveniji, že pred časom naročili, naj si priskrbijo ustrezna zdravniška potrdila in agro zavarovanje, da v primeru bolezni ne bi obremenjevali slovenskega zdravstvenega sistema. »Hmeljarji smo jim obljubili, da jim bomo povrnili 40 evrov,« pravi sogovornik, ki je pripravil tudi izračun vseh stroškov, ki jih morajo plačati hmeljarji za vsakega delavca. »Stroški prevoza so se skoraj podvojili, s 66 evrov na 110 evrov na osebo. K temu je torej treba prišteti še 40 evrov povračila za zavarovanje. In zdaj država pričakuje, da bomo hmeljarji krili še stroške testiranja za novi virus, ki stane 85 evrov za vsakega delava. Skupaj torej 235 evrov za vsakega delavca samo za to, da so lahko prišli in bodo lahko delali.« Oset je prepričan, da bi moralo ministrstvo prispevati del teh stroškov, saj se hmeljarjem ob vseh zamudah in birokratskih tegobah to finančno enostavno ne bo izšlo. Prav zaradi tega je v torek naslovil tudi pismo na pristojno ministrstvo. Dober odziv na poziv Kot smo že poročali, so imeli hmeljarji že pred dnevi vse pripravljeno za prihod približno 200 delavcev iz Romunije, a ti takrat niso mogli vstopiti v državo, saj je bilo tveganje za širitev covida-19 po pojasnilu kmetijskega ministrstva preveliko. Ministrica Aleksandra Pivec je takrat pozvala k iskanju domače delovne sile. Odziv Slovencev je bil, kot pravi Pivčeva, presenetljivo dober: »Predvsem je izjemno presenetljivo, da ti ljudje v tem trenutku v ospredje ne postavljajo plačila, temveč želijo pomagati in zapolniti prosti čas. Veseli me, da so prepoznali stisko pridelovalcev,« je dejala, ko je v petek obiskala hmeljarje v Savinjski dolini in se tudi sama preizkusila v delu. Pivčeva je prepričana, da znamo tudi Slovenci delati dobro, a je po njenih besedah razumljivo, da mnogi niso vajeni težkih sezonskih opravil. »Vendar bo epidemija novega koronavirusa zagotovo spremenila marsikaj v našem načinu razmišljanja in delovanja. Vsa Slovenija se je tresla zaradi skrbi, ali bo dovolj hrane in ali bodo kmetje uspeli zagotavljati normalno preskrbo,« je dejala. Verjame, da bo trud kmetov postal bolj cenjen, ljudje bodo bolj pripravljeni na pomoč in težko delo v kmetijstvu. Čeprav naj bi se na poziv ministrstva za delo v kmetijstvu prijavilo več kot 550 ljudi, jih je v hmeljišča za zdaj prišlo zgolj peščica. Tako so se lahko hmeljarji še najbolj zanesli na sosede in prijatelje. Foto: TONE TAVČER Nova preobleka ceste v Založah POLZELA - Kljub izrednim razmeram gradbinci na Polzeli ne počivajo. Lepe pomladne dni, ko je zaradi omejitev gibanja na lokalnih cestah precej manj prometa, izbrani izvajalci del izkoriščajo za obnovo dotrajanih cest. Tako je pred dnevi končno podobo dobila cesta v Založah, na delu med Kloštrom in Sevčnikom. Obnovo ceste, ki zajema ureditev odvodnjavanja, razširitev, pripravo novega spodnjega in zgornjega ustroja vozišča ter asfaltiranje v skupni dolžini 2 kilometra, je izbran izvajalec podjetje Voc Celje začel že lani. Pogodbena cena je 480 tisoč evrov, del denarja bo iz proračuna prispevala Občina Polzela, del bo primaknila država. V teh dneh so delavci z asfaltno prevleko prekrili del že prenovljenega dela ceste v dolžini 1.100 metrov, celotna investicija naj bi bila predvidoma končana do konca junija. LKK O lanskem zaključnem računu VITANJE - Po zaključnem računu lanskega občinskega proračuna je imelo Vitanje lani približno 2,2 milijona evrov prihodkov in odhodkov. Zaradi epidemije koronavirusa so svetniki sprejeli tokratni zaključni račun na dopisni seji. »Postorili smo vse, kar smo si zadali in kar je najpomembnejše, naložbe so bile v okviru načrtovanih zneskov,« je o zaključnem računu povedal župan Slavko Vetrih. Občina je lani najprej začela gradnjo mostu na Fužinah, nato sta bila na vrsti cestna odseka na Paki in Ljubnici, po teh delih je poskrbela še za športni park pri vesoljskem centru. Na koncu je občina začela urejati še parkirišče Na gmajni. Vitanje je imelo lani 6 odstotkov višje prihodke kot leto prej. Občinski nadzorni odbor, ki je dal soglasje, je pregledal lanski zaključni račun. BJ 8 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - V Nomagu razkužujejo držala koles Tudi sistem Kolesce občuti epidemijo Epidemija koronovirusa vpliva tudi na uporabo sistema javne izposoje koles Kolesce. Januarja in februarja letos je v Mestni občini Celje število najemov koles enakomerno naraščalo, marca je, po razglasitvi epidemije sledil občuten padec izposoje. V podjetju Nomago, ki je upravljalec sistema, to pripisujejo zmanjšanju dnevnih migracij, kar je tudi logično, saj veliko zaposlenih dela doma ali je na čakanju. največ registracij v sistem Kolesce, 197, medtem ko je bilo februarja 179 in januarja 110 novih uporabnikov. ROBERT GORJANC Januarja so v Nomagu zabeležili 2.972 najemov (povprečno 95,9 na dan), februarja 3.577 (123,3 na dan) in marca le 2.322 (74,9 na dan). Kljub temu so marca zabeležili najvišje dnevno število najemov, in sicer 207 (februarja 185 in januarja 176). Prav tako je bilo marca opravljenih V podjetju Nomago zagotavljajo, da dosledno upoštevajo navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje in ministrstva za zdravje. Njihova ekipa ob vsaki razporeditvi ali servisu držala koles razkuži. Na vsaki postaji čistijo tudi zaslone terminalov. Ker ne morejo zagotavljati, da bi bila držala koles razkužena po vsaki uporabi, svetujejo uporabnikom, naj si po vožnji skrbno umijejo roke in si jih razkužijo. Obvestilo o zaščitnih ukrepih so uporabnikom poslali v okviru mobilne aplikacije, objavili so ga tudi na spletni strani kolesce.si. Celjska občina in Nomago ob tem uporabnike prosita, naj vozijo previdno, da zaradi poškodb ne bodo dodatno obremenjevali zdravstvenega sistema. Zaradi epidemije koronovirusa se je uporaba sistema Kolesce v prvih treh mesecih precej zmanjšala. Januarja so v Nomagu zabeležili kratkotrajnejše najeme kot mesec prej, povečala se je povprečna prekolesarjena razdalja. Februarja in marca so bili najemi daljši, uporabniki so tudi prekolesarili večje razdalje. Januarja je bilo tako skupaj prevoženih več kot 3.745 kilometrov, februarja 4.650 in marca več kot 3.135. Od vzpostavitve sistema septembra lani so uporabniki samo v Celju skupno prekolesarili že več kot 72 tisoč kilometrov. Statistika najemov in vračil koles v prvih treh mesecih letos po posameznih postajah kaže, da je obojega največ na postaji Na zelenici pri Super-marketu Tuš (1.221 najemov, 900 vračil) in najmanj na Ostrožnem (178 najemov) ter avtobusni postaji (209 vračil). Foto: Andraž Purg - GrupA »Veseli smo, da smo uspeli zagotoviti zaščitno opremo« LAŠKO - Tudi v Civilni zaščiti Laško so se večji del svojega delovanja v času od aktiviranja sredi marca osredotočali na zagotavljanje zaščitne opreme, ki jo je, kot je znano, primanjkovalo v vsej državi. »Predvsem smo jo želeli zagotoviti za osebje doma starejših v Laškem, saj smo se najbolj bali, da bi tam prišlo do žarišča. Prav tako smo opremo zagotovili tudi za gasilce in občane,« je povedal Matjaž Pikl, poveljnik CZ Laško in podžupan Občine Laško. Trenutno večjih težav z zaščitno opremo ni. »Občanom, ki jih potrebujejo, maske razdeljujemo v okviru območne organizacije Rdečega križa Laško-Radeče, prav tako na občinski blagajni. Maske smo zagotovili tudi podjetjem, ki so nas zaprosila za pomoč. Pri izpolnitvi te naloge smo res bili uspešni,« je še dejal naš sogovornik. Pomemben del delovanja civilne zaščite v Laškem predstavlja tudi nu-denje pomoči starejšim prebivalcem občine v sodelovanju s prostovoljci in z Rdečim križem, kjer tudi zbirajo prijave. »Če potrebujejo pomoč, lahko pokličejo po telefonu ali se zglasijo osebno. Občanom nudimo prevoz v trgovine in po nujnih opravkih, v okviru CSD tudi dostavo hrane na dom. Ta stvar je lepo urejena in z delovanjem teh služb smo zelo zadovoljni,« je še dodal Matjaž Pikl. Sicer pa se v Civilni zaščiti Laško ob vladnem rahljanju Matjaž Pikl, poveljnik Civilne zaščite Laško ukrepov že zazirajo v prihodnost: »Nekako se bomo morali navaditi, da bomo z virusom živeli še nekaj časa in pri tem morali upoštevati vsa priporočila zdravstvene stroke. Naša želja pa je, da se stvari čimprej normalizirajo, mogoče na malo drugačen način, ampak življenje mora iti naprej.« Z našim sogovornikom smo se običajno v tem času leta pogovarjali o organizaciji prvomajske prireditve na Šmohorju, ki jo pripravlja Krajevna skupnosti Rečica. »Zaradi vladnih ukrepov prvomajskega zborovanja na Šmohorju letos ne bo, prav tako ne kresovanja, saj še vedno velja prepoved kurjenja v naravi. Si bodo pa ljudje praznik dela pripravili po svoje. Me pa veseli, da domača godba vseeno pripravlja budnico na malo drugačen način,« je še sklenil Matjaž Pikl, zadovoljen tudi, ker se v KS Rečica kljub sedanjim razmeram niso izneverili tradiciji in vseeno postavili mlaj. RG Foto: Civilna zaščita Laško Obnovljeno območje bodo krasile japonske češnje CELJE - Z nadaljevanjem del v okviru projekta Eksperimentalna ureditev Eksperimentalna ureditev dela Lilekove in Gub-čeve ulice v Celju, ki ga izvaja mestna občina, območje okrog nekdanje veleblagovnice T, kjer bo urejen poljudnoznanstveni Tehno park, že dobiva videz, kot ga bo imelo po dokončanju del. Po razglasitvi epidemije so bila dela na tem gradbišču začasno zaustavljena, pred dnevi je izvajalec del v Gubčevi ulici nadaljeval polaganje tlakovcev pred vhodom v stavbo. V prihodnjih dneh bo na tem mestu zasajenih še sedem dreves, in sicer japonske češnje. MOC nadaljuje gradbena dela tudi v Lileko-vi ulici. Tako kot v Gubčevi bo izvajalec del tudi v tej ulici obnovil vse komunalne vode »Na zahodni strani Gubčeve ulice, na odseku med stikom z Lilekovo in navezavo na Cankarjevo ulico, smo že v zimskih mesecih zgradili podzemni sistem za zbiranje odpadkov. Ob koncu projekta bomo na delu obeh obnovljenih ulic namestili novo urbano opremo in pitnik. Postavili bomo tudi table, ki bodo označevale območje eksperimentalne prometne ureditve, in obveščevalne table, ki bodo promovirale hojo. Verjamemo, da bo ta mestni prostor resnično zasijal v novi, mikavni podobi in bo omogočal varno hojo in kolesarjenje,« so o delih povedali v celjski občini. Projekt je ocenjen na 1,4 milijona evrov. Na podlagi uspešne prijave na javni razpis za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti, ki ga je objavilo ministrstvo za infrastrukturo, Cilji investicije v Lilekovi in Gubčevi ulici v Celju: umirjanje motoriziranega prometa, zmanjšanje parkirnih površin, V • V • V I V • a I • • povečevanje površin za pešce v območju mestnega naselja in s tem povečevanje deleža peš opravljenih poti, povečevanje površin za kolesarje v mestnem naselju in s tem povečevanje deleža s kolesom opravljenih poti, izboljšanje prometne varnosti, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. (vodovod, plin, kanalizacijo za odvajanje odpadnih in meteornih vod, javno razsvetljavo, elektrokabelsko napeljavo) in položil nove kamnite tlake. Celotno tlakovano območje, po zgledu na obnovljeno staro mesto jedro, se razteza na približno 1.800 kvadratnih metrih. bo MOC prejela 594 tisoč evrov nepovratnih sredstev, kar predstavlja približno 40 odstotkov vrednosti celotnega projekta (37,4 odstotka EU in 4,4 odstotka RS). Ostali denar je MOC zagotovila v občinskem proračunu. RG Foto: MOC IZ NAŠIH KRAJEV 9 Po praznikih najprej možnost vračila knjig V splošnih knjižnicah so že z nestrpnostjo pričakovali, kdaj bodo lahko znova odprli svoja vrata in sprejeli obiskovalce, kljub temu pa je tudi njih odločitev vlade v torek na dopisni seji zelo presenetila. Ker »dan potem« še ne morejo odpreti knjižnice, brez ustreznih priprav za varnost obiskovalcev in zaposlenih, bodo v Osrednji knjižnici Celje (OKC) svoja vrata ponovno odprli po prvomajskih praznikih. Da bi bili postopki čim bolj učinkoviti, so minuli torek z nekaterimi zaposlenimi že začeli priprave na ponovno odprtje knjižnice, ki je zaprta od 13. marca. Od združenja splošnih knjižnic so prejeli nekaj osnovnih usmeritev, ki jih je to pripravilo po navodilih ministrstva za zdravje in NIJZ za določene knjižnične delovne procese in stike z uporabniki ter rokovanje s knjižničnim gradivom. Knjižnice bodo svoje dejavnosti in posamezne enote odpirale postopno, skladno z navodili o sproščanju različnih omejitev programov, ki jih bodo pripravile za to pristojne ustanove. Knjižnice morajo tako pred odprtjem zagotoviti zaščito za zaposlene in uporabnike ter oblikovati posebno organizacijo dela. »Prve dejavnosti v naši knjižnici obsegajo urejanje knjižnice in knjižnih polic ter pripravo prostorov, kar pomeni namestitev varovalnih stekel na izposojeval-ni pult, navodil in priporočil za obiskovalce ter pripravo skladiščnih prostorov za odlaganje vrnjenih knjig, ki bodo morale po priporočili NIJZ biti v karanteni 72 ur. Prav tako se bomo posvetili odpisu iztrošenega gradiva,« je povedala Polonca Bajc Napret, predstavnica za odnose z javnostmi in promocijo v OKC. Drugo dejavnost bodo v OKC izvedli 4. maja, ko bodo odprli knjigomat za vračilo gradiva. »Trenutno je izposojenih malo manj kot 36 tisoč knjig, zato bi želeli, da se vsaj tretjina knjig vrne pred uradnim odprtjem knjižnice. To pomeni, da bodo te vrnjene knjige, ki bodo morale biti skladiščene 72 ur v posebnih prostorih, že prestale karanteno in bodo lahko šle v nadaljnjo izposojo. Pri vhodu bo ves čas dežurni knjižničar, ki bo v pomoč ljudem pri vračanju gradiva. Naj povemo, da zamudnin ne bo, tudi teden dni po odprtju knjižnice ne, kasneje pa bomo te zaračunavali po ceniku, zamudniki jih bodo lahko plačali brezstično,« je še povedala naša sogovornica. Natančnega datuma, kdaj bodo knjižnice v Sloveniji ponovno odprle svoja vrata, še ni, v OKC predvidevajo, da bi to lahko bilo po 12. maju, saj vlada za takrat pripravlja večji sveženj ukrepov popuščanja in možno je, da bo tudi knjižnice vključene v ta paket rahljanja ukrepov. Vsekakor v knjižnici še nekaj časa ne bo prireditev in še nekaterih drugih dejavnosti, ki so povezane s socialno in z družabno vlogo knjižnic. RG Brez povišanja cene pomoči na domu VITANJE - Svetniki se niso odločili za povišanje ekonomske cene storitve pomoči na domu. Predlagal jo je Lambrechtov dom za starejše občane, ki to storitev opravlja. Zadnje povišanje ekonomske cene je bilo lani maja. Trenutno znaša ekonomska cena od 20 do približno 30 evrov, odvisno od dneva. Predlagano je bilo povišanje za približno evro ob delavnikih in nedeljah ter za približno tri evre ob praznikih. Lambrechtov dom je utemeljil svoj predlog s povišanjem plač zaposlenih. Občinski svet je o njem odločal na dopisni seji. Svetniki se z njim niso strinjali ter so menili, da čas epidemije za takšno odločitev ni primeren. O povišanju bodo ponovno odločali na redni seji. BJ ROGATEC - Minister Hojs se je srečal z župani in obmejnimi policisti Bolj kot vojaki na meji razburjajo maske ministra Zdravka »Nezakonitih prehodov je na našem območju trenutno malo. Izkušnje iz preteklosti kažejo tudi drugačno sliko. Vojaki so že na naši meji. Ukrep, ki bi jim dal nekoliko večja pooblastila, župani na tem območju podpiramo,« je ob srečanju z notranjim ministrom dejal župan Rogatca Martin Mikulič. SAŠKA T. OCVIRK Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je v petek v Rogatcu srečal še z župani Rogaške Slatine, Šmarja pri Jelšah, Podčetrtka, Bistrice ob Sotli in z županjo Kozjega. Na gradu Strmol so govorili o obmejnem režimu, urejanju nelegalnih prehodov in morebitni aktivaciji 37.a člena Zakona o obrambi ter posledično večjih pooblastilih voj- ske. »Glede na to, da na meji že imamo vojake, ne vidim nobenih težav, da bi, če bi bilo treba, ti dobili še dodatna pooblastila,« je dejal župan Podčetrtka Peter Misja. To stališče je na srečanju z župani podprl tudi vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Anton Travner. Trenutno vojaki ob srečanju z migranti lahko zgolj pokličejo policijo. Ne morejo jih niti pridržati niti usmeriti. »V zadnjih 24 urah so policisti v Sloveniji zajeli 60 oseb, ki so nezakonito prečkale mejo,« je v petek 24. aprila dejal Travner. »Glede na to, da gre na obeh straneh meje za relativno poseljeno območje, je tu nezakonitih prehodov malo. Bistveno drugače je v nekaterih občinah na Kočevskem. Zavedati se moramo, da je na Balkanu na tisoče ljudi, ki se bodo prej ali slej napotili proti zahodu. Večjo skupino so v teh dneh že zajeli v Trstu. Zato moramo biti na vse scenarije pripravljeni,« je svoje stališče znova izpostavil Hojs. Tako on kot generalni direktor policije se nista mogla izogniti vprašanjem, ki jih je odprla zadnja oddaja Tarča na nacionalni televiziji. Glavnina očitkov o nepravilnostih pri nabavi zaščitne opreme leti na gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Hojsa sta zmotili dve stvari. Da se tisti, ki govorijo o nepravilnostih in pritiskih, niso odzvali takoj. »Sam sem v podobnem položaju še isti dan pri notarju overil izjavo o tem, kar se mi je dogajalo.« Drug pomislek je bil vezan na izvor in zakonitost prisluhov, ki so bili objavljeni v oddaji. V nadaljevanju je minister Hojs obiskal še obmejne policiste na mednarodnem prehodu Dobovec. Foto: Andraž Purg - GrupA Maske šivali tudi v varstveno-delovnem centru Dobrna DOBRNA - Ko je Slovenijo zajela epidemija novega koronavirusa in ko so se pojavile potrebe po zaščitnih maskah, so zaščitne maske začeli šivati tudi v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. V centru izvajajo dnevne in celodnevne oblike storitve za osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. V centru, kjer je šivanje že razvito v okviru njegovega poslanstva, so šivali tekstilne pralne mask. Zaposleni z uporabniki že ves čas ročno in strojno šivajo. »Bojazen pred pomanjkanjem zaščitnih sredstev in naša motivacija za varnost uporabnikov in zaposlenih, sta pripeljali do odločitve, da začnemo šivati sami,« pravi Darja Drobne Gačnik, vodja Varstveno--delovnega centra Dobrna. »Ekipa štirih izučenih šivilj z mentorico Karmen Kugler je pridobila vzorčne primere mask, informacije o učinkovitosti tekstilnih mask in nabavila ustrezen material. Ob vsesplošnem šivanju je pridobitev blaga za približno dva tisoč mask velik zalogaj. Maske v pisanih barvah so troslojne z vmesno zaščitno membrano in upogljivim delom za prilaganje nosu,« dodaja Drobne Gačnikova. Maske so nato razdelili med uporabnike, zaposlene in upokojene delavce centra. Poslali so jih tudi v domove staršev ali skrbnikov svojih uporabnikov. SŠol Foto: CUDV Dobrna 10 KULTURA Z zadnje podelitve Bralne značke Vrba, ki je namenjena uporabnikom varstveno-delovnega centra. Pozorno poslušanje knjižničarke ... Z enega od srečanj Bralne značke Vrba. Zgornjesavinjska bralna značka za uporabnike varstveno-delovnega centra Zaradi karantene brez bralne značke V zgornjesavinjskem varstveno-delovnem centru je tudi organizirana knjižna polica Osrednje knjižnice Mozirje. Knjižničarki postavljata na polico vsak mesec - celo leto -knjige različnih žanrov in različnih težavnostnih stopenj. S police jih lahko uporabniki vzamejo ter prebirajo. Občani v Zgornji Savinjski dolini nadpovprečno radi berejo. V okviru Osrednje knjižnice Mozirje, ki pripravlja bralno značko za odrasle bralce, je organizirana tudi Bralna značka Vrba. Ta je namenjena občanom s posebnimi potrebami, ki so uporabniki enote Vrba v Nazarjah, ki je del Varstveno-delovnega centra Saša. »Poglavitni namen Bralne značke Vrba je razvijanje književnih sposobnosti oseb s posebnimi potrebami. Mišljeno je predvsem razumevanje prebranega,« je povedala knjižničarka mozirske osrednje knjižnice Tatiana Golob, ki je vodja projekta Bralna značka Vrba. BRANKOJERANKO »Poleg omenjenega smo želeli vzbuditi pri sodelujočih pozitiven odnos do knjig in knjižnice,« je dodala vodja projekta. Knjižničarji se uporabnikom približajo tudi na osebni ravni. Golobova jih opisuje kot zelo prisrčne ljudi, ki neizmerno cenijo osebni stik. »Radi se družijo, radi poslušajo zgodbe in spoznavajo nove stvari. V okviru bralne značke jim vse to lahko ponudimo,« ugotavlja. Knjižničarki jih spodbujata k pogovoru o prebranem, pri čemer ugotavljata, da je odziv presenetljivo dober. Trije uporabniki so se nad bralno značko tako navdušili, da so postali člani mozirske knjižnice. Po Unescovem manifestu imajo občani s posebnimi potrebami pravico, da jim splošne knjižnice zagotavljajo storitve in gradiva, ki so prilagojena njihovim zmožnostim. Odlična zamisel »Knjižničarji imamo najbrž že v globoko v sebi željo po širjenju književne kulture. Med vsakodnevnim delom si prizadevamo, da bi ljudem s svojimi spodbudami približali svet knjig in branja. Ob tem se poskušamo približati vsem uporabnikom,« pravi Tatiana Golob. Posamezniki iz Vrbe že vrsto let obiskujejo mozirsko knjižnico in ob stiku z njimi Martin: Pogovarjali smo se o ognju in cvetju in o kozličkih. Pravljica je bila o Rdeči kapici. Zelo sem bil zadovoljen, zelo mi je bila všeč bralna značka. Mihael: Najbolj sem si zapomnil, ko je gospa Tatiana prebirala zgodbo o jelenih in kazala ilustracije. Jeleni me zelo zanimajo in srnjaki tudi. Nakar smo odšli ustvarjat risbice. se je porodila zamisel, da bi knjigo približali še drugim, ki takšne možnosti nimajo. Go-lobova se je tako povezala z VDC. »Moram reči, da so sprejeli zamisel z navdušenjem. Izvajanje svojih drugih dejavnosti so bili takoj pripravljeni prilagoditi in nam omogočiti delo z njihovimi uporabniki v njihovih prostorih,« je zadovoljna. Uporabniki Vrbe imajo različne sposobnosti, saj nekateri berejo samostojno, drugi tega ne zmorejo. »Vsem je skupno, da zelo radi prisluhnejo pripovedovanju. Tudi v okviru rednega programa jih zaposleni že od nekdaj spoznavajo s knjigo in z branjem. Pri spoznavanju uporabnikov in vseh potrebnih dejavnikov so nam bili v veliko pomoč,« je povedala vodja projekta. Poudarja, da je to omogočilo oblikovanje bralne značke, prilagoditev skupini in ohranitev osnovne podobe bralne značke. Uporabniki so odrasli z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. Med njimi so mladi odrasli, občani srednjih let in celo gospod, ki je v osmem desetletju življenja. Večinoma so Zgornjesavinjčani, nekaj jih prihaja iz Spodnje Savinjske doline. Srečanj se veselijo Projekt Bralna značka Vrba izvajajo že četrto leto zapored. Njegovo izvajanje se začne vsako leto v mesecu kulture, nato je v prostorih Vrbe šest srečanj, ki so enkrat na teden. Pri izvajanju projekta sodeluje Golobova s knjižničarko Mašo Juvan. »Najin tedenski obisk se vedno začne z veselimi pozdravi, z objemi. Najini bralci se vedno pozanimajo, kako se imajo najini sodelavci,« se veseli srečanj Golobova. Podobno se jih veseli seveda Juvanova. Zaradi rednih stikov - tudi na podelitvah priznanj - namreč poznajo uporabniki tudi druge sodelavce knjižnice. Nato se vrstijo nestrpna vprašanja o srečanju, ki je na vrsti. »Moram vse sodelujoče pohvaliti, da so kljub prešernosti vedno disciplinirani. Ko se bralna urica začne, skoraj vedno nastopi tišina. Večina branju res prisluhne, nekaterim pozornost popusti prej, kar za proces branja kljub vsemu ni moteče,« opisuje Golobova. »Med pogovorom o prebranem večina res dobro sodeluje, pove tudi svoje mnenje o zgodbi, ki smo jo prebrali,« ugotavlja. Tatiana in Maša sta prvo leto izvedli bralno značko v klasični obliki, vendar prilagojeno uporabnikom. Tisto leto so v Vrbi skupaj prebirali roman Aksinije Kermauner Cvetje in ogenj, Ezopove živalske basni in še nekaj kratkih zgodbic. Uporabniki so vsako zgodbo ali njen del poustvarili v likovni obliki, in sicer v različnih likovnih tehnikah. Na koncu, ko je bila podelitev priznanj, je bila tudi razstava poustvarjenih del. Druga bralna sezona je bila v znamenju povodnega moža. Na srečanjih so skupaj prebirali zgodbo Zgornjesavinjčana Edi-ja Mavriča Povodni mož in roža ljubezni, Prešernovo pesnitev Povodni mož in Rozmanovo pesnitev Urška. Knjižničarki je presenetilo, da je vsaj tretjina sodelujočih zgodbo o Prešernovi »Uršiki zali« že dobro poznala. »Celotna skupina je zelo naklonjena novostim in vedno vesela družbe. Zato sva se lani odločili za nadgradnjo srečanj in v bralno značko vključili goste,« je povedala Golobova o tretji bralni sezoni. Uporabniki so se tako družili z gozdarjem, s članicami ekipe prve pomoči, z gasilcema ter s terapevtskim parom vodnice in njene psičke. Pred vsakim obiskom so uporabniki prebirali zgodbo, ki je bila povezana z dejavnostjo oziroma s poklicem gosta. Med karanteno brez značke Za letošnjo bralno značko sta se Tatiana in Maša odločili za poučne knjige s področij varstva narave, živalstva, glasbe, ljudskih običajev ... Prvo srečanje je bilo na temo ponovne uporabe, drugo na temo izumirajočih živalskih vrst ter tretje na temo glasbe in glasbil. Po tem srečanju je prišlo zaradi epidemije do karantene, zato naslednjih štirih srečanj še ni bilo mogoče izvesti. Uporabniki se jih že veselijo. »Včasih koga naključno srečamo na kakšnem sprehodu. Takrat smo knjižničarji takoj deležni veselih pozdravov, seveda s primerne razdalje,« je življenje med karanteno opisala Juvanova. Ob takšnih priložnostih je glavno vprašanje uporabnikov, kdaj bo spet srečanje bralne značke. Na prejeta priznanja bralne značke ter knjižna darila so izjemno ponosni. Ponosni so tudi njihovi starši in zaposleni v Vrbi. Zaključna srečanja bralne značke so bila doslej vsako leto aprila v prostorih mozirske knjižnice. Na podelitve pridejo tudi starši, v spremljevalnem programu uporabniki zaplešejo ob zvokih priznanega zgor-njesavinjskega harmonikarja Primoža Zvira. Foto: arhiv Osrednje knjižnice Mozirje Nada: Knjiga je bila zelo lepa. Knjigo smo prebrali. Tatiana nam je hodila vsak torek brat zgodbe. Na enem od bralnih srečanj z različnimi gosti sta uporabnike obiskali članici ekipe prve pomoči zgornjesavinjskega Rdečega križa. Z letošnjega bralnega srečanja na temo ponovne uporabe. Med poustvarjanjem sta nastali simbolni drevesi. KULTURA X Muzeji bodo predvidoma znova odprli svoja vrata po praznikih Vladna odločitev »čez noč« presenetila muzeje Odločitev vlade na torkovi dopisni seji, da v okviru rahljanja ukrepov za zajezitev epidemije korovanirusa lahko svoja vrata znova odprejo tudi nekatere kulturne ustanove, je v vodstvih muzejev na Celjskem povzročila veliko presenečenje. V teh dneh so tudi v okviru Skupnosti muzejev Slovenije pripravljali načrte, kako ob upoštevanju zaščitnih ukrepov za obiskovalce in zaposlene ponovno odpreti svoja vrata, potem pa je sledila vladna odločitev. Ker kar »čez noč«, brez navodil in usmeritev, na varnostno prilagojen način, ne morejo odpreti muzejev, bodo v Pokrajinskem muzeju Celje, Muzeju novejše zgodovine Celje in Muzeju Velenje za obiskovalce vrata ponovno odprli predvidoma po prvomajskih praznikih. ROBERT GORJANC Pokrajinski muzej Celje: Brez razstave o Almi M. Karlin na Dunaju »Po 13. marcu, ko smo muzej zaprli za obiskovalce, smo svoje dejavnosti zmanjšali na minimum. Od začetka aprila je del zaposlenih prihajal na delo in se ukvarjal z nalogami, ki jih je mogoče opraviti na varen način. V zadnjem tednu jih dela že skoraj polovica, pri čemer morajo upoštevati varnostne zahteve, kar pomeni, da vsak dela v svoji pisarni, v skupnih prostorih je obvezno nošenje mask, prav tako razkuževanje. Zaščitne ukrepe morajo upoštevati tudi tisti, ki delajo na terenu, naš muzej namreč izvaja arheološki nadzor v Gubčevi in Lilekovi ulici,« je povedal Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celja. Glede odpiranja muzeja za obiskovale je Rozman dejal, da je treba počakati na ustrezne sklepe vlade in priporočila ministrstva. »Bojim se, da bodo muzeji prišli na vrsto šele ob koncu, v drugi polovici maja ali morda šele junija. S kolegi iz drugih muzejev se pogovarjamo o različnih možnostih, najverjetneje bodo muzeji najprej odprti le za individualne obiskovalce, kasneje tudi za skupine.« V muzeju jim je žal, ker izgubljajo spomladansko sezono ogledov šol: tiste, ki so bili napovedani za marec, april in maj, so morali odpovedati, zaradi česar bo v muzeju precejšen izpad prihodkov. K temu bo prispevalo tudi to, da bo zaradi razmer v Celju v poletnih mesecih najbrž malo turistov. Zaprto je tudi gradbišče v nastajajočem razstavišču v Stari grofiji, kjer nastaja še eno mesto pod mestom. »Izvajamo samo nujna dela, s katerimi skrbimo za ustrezno vlago in temperaturo, da ne bi prišlo do poškodovanja fresk. Pričakujem, da bi morda v maju lahko ponovno začeli restavrirati freske,« je pojasnil Stane Rozman. Eden večjih načrtovanih projektov pokrajinskega muzeja v tem letu je bila postavitev razstave o Almi M. Karlin na Dunaju, ki bi jo morali odpreti junija ob državnem prazniku, a je epidemija koronavirusa prekrižala te načrte. »Po posvetovanju z muzejskimi kolegi na Dunaju in z našo ambasado smo se odločili, da bomo projekt za eno leto preložili. Tudi jesenska postavitev bi namreč bila vprašljiva, ne le zaradi negotovih razmer, marveč tudi zaradi programskih načrtov dunajskega Welt muzeja. Prihodnje leto, prav tako predvidoma konec junija ali julija, bo odprtje razstave tudi pospremilo začetek slovenskega predsedovanja EU,« je še povedal Stane Rozman. Muzej novejše zgodovine Celje: V »novo dobo« z razstavo o roku »Rahljanje ukrepov se počasi odraža tudi pri delu našega muzeja, čedalje več zaposlenih ne dela več od doma oziroma ni na čakanju in se vrača k običajnemu načinu delovanja. Trenutno nas je v muzeju približno petina oziroma četrtina vseh zaposlenih, po prvem maju pričakujemo, da bomo več ali manj spet vsi na delovnih mestih,« je povedal dr. Tonček Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje. Kot je še dodal, je notranja organizacija dela po posameznih muzejih različna, odvisna od narave dela muzeja: v tem času, ko muzej ni odprt za obiskovalce, so lahko pripravljali scenarije in kataloge za nove razstave, digitalizirali gradivo ... »Kar zadeva odprtje muzejev za obiskovalce, se mi zdi nujno poenotenje na državni ravni. Zato se direktorji v teh dneh pogovarjamo, kdaj in na kakšen način odpreti muzeje. Ena od možnosti je, da bi muzeje odprli 18. maja, ko je mednarodni muzejski dan, kar bi bilo zelo pomembno tudi na simbolni ravni. Pri tem je seveda treba upoštevati vse varnostne ukrepe in okoliščine.« Tonček Kregar je še poudaril, da velik del obiskovalcev njihovega muzeja (Hermanov brlog) predstavljajo otroci, tudi predšolski. Ker vse tudi spodbujajo k dotikanju predmetov, interaktivnosti, je varnostne pogoje še težje zagotoviti. Zato pričakujejo konkretna navodila in smernice ministrstva za kulturo. Epidemija je sicer močno posegla v programske načrte muzeja, ki ima v tem času podobno kot kolegi iz pokrajinskega muzeja vrhunec sezone z zaključnimi šolskimi ekskurzijami in obiski skupin. Višek sezone je nedvomno izgubljen, posledično bo okrnjen tudi program. V muzeju še vedno upajo, da bodo letos lahko uresničili še dve večji občasni avtorski razstavi. »Prva je o zgodovini roka v nekdanji Jugoslaviji s poudarkom na Sloveniji in Celju v sodelovanju z Muzejem roka v Beogradu, odprtje je načrtovano za konec maja. Z drugo razstavo bomo v MNZC predstavili razglednice iz lastnih zbirk, predvidena je za konec leta.« Eden osrednjih letošnjih projektov je tudi razstava Več kot barve, ki so jo v otroškem muzeju odprli v času razglasitve epidemije in še nedotaknjena čaka obiskovalce. Odreči so se morali manjšim razstavam, ki jih bodo prestavili na pozneje ali zanje pripravili kakšno virtualno rešitev. Posledice koronovirusa se bodo poznale tudi pri poslovanju muzeja. »Delež lastnih prihodkov v našem letnem proračunu je približno deset odstotkov. Gre za denar, ki ga zaslužimo z vstopninami, delavnicami, s prodajo izdelkov ... Vse to je pomemben del sredstev za naše poslovanje. Ravno iz teh prihodkov deloma tudi plačujemo zaposlene in bojim se, da bo letošnji izpad prihodkov res visok. Poleg tega z negotovostjo pričakujemo tudi siceršnje gospodarske posledice, ki bodo zanesljivo prizadele tudi kulturno >sfero<.« Vladna odločitev pa je presenetila tudi nas in smo o njej izvedeli po zaključku redakcije nove številke našega časopisa, za katero smo se v obeh celjskih muzejih pozanimali, kako se pripravljajo na ponoven sprejem obiskovalcev. Kaj vse si lahko naročite in vam dostavijo na dom? Ponujamo vam seznam restavracij, picerij in trgovin, ki nudijo možnost spletnega nakupovanja ali telefonskega naročila z varno dostavo na dom ali varnim prevzemom. Nakupujete enostavno iz domačega naslonjača. Obiščite spletni strani Novega tednika in Radia Celje. Р^СлМ^О * ГПЛМ1И HCl Mio CP Pizzerija Picikato Prevzem hrane v piceriji ali dostava na dom 03 541 10 10 Kmetija Flis Prevzem na kmetiji ali dostava na dom (mleko, mlečni izdelki, jajca in drugo) darja.cetina@gmail.com Metrob Ljubečna Dostava na dom (gnojila, substrati in drugi dodatki za vrt, rože in trato) info@metrob.si tačka veterina & trgovina ■O s Veterina in trgovina Tačka Šentjur Dostava hrane, priboljškov, šamponov in zdravil brez recepta za živali 041 618 772 ali sentjur@tacka-veterina.si S O3 Slaščičarna in pekarna Rolca Varen prevzem pekovskih izdelkov 041 505 075 ali 070 866 700 Vihar - trgovina in diskont Dostava na dom (sadje in zelenjava, meso in mesni izdelki, pijače ter vsa druga živila ter čistila in higienski pripomočki) www.trgovina.hrib.si o3 Picerija Verona Prevzem hrane v piceriji ali dostava da dom 070 409 510 Vrtnarstvo Valner Prevzem na vrtnariji ali dostava na dom (sadike zelišč, zelenjave, okrasnega cvetja in trajnic) 031 535 978, www.valner.si Meko Dostava na dom (ekološka in druga gnojila ter dodatki za vrtnarjenje) 041 353 604 ali info@meko.si Alenkine slaščice Dostava tort, sladic in sladoledov 040 857 137 k> O3 Melita mlin Braslovče (mlin Plaskan) Dostava moke na dom 031 396 635 12 NAŠA TEMA Jerneja Jošar, avtorica številnih vrtnarskih priročnikov Vrt nam mora biti v veselje in sprostitev Na obrobju prestolnice ima prav posebno vrtnarijo, ki še najbolj spominja na čarobni vrt. Ko je morala vrata zaradi epidemije zapreti, se je nanjo vsul plaz elektronske pošte in sporočil v predalih družbenih omrežij. »Vrtnarji smo se razmeram prilagodili in tudi v preteklih tednih delali po svojih najboljših močeh,« pravi Jerneja Jošar. V preteklih dneh je vsak dan pripravljala zabojčke s sadikami in semeni, jih opremila z imeni in pustila pred vrtnarijo. V težkih časih so morda prav semena simbol upanja. Kdo se danes odloča za zelenjavne in cvetlične vrtove? Vedno več je ljudi, ki hodijo v službo in imajo majhne otroke. Moj način vrtnarjenja jim je blizu, ker ne zahteva vsakodnevne prisotnosti, garanja in odvisnosti. Mladi za to res nimajo časa. Če vrt pomeni dodatne skrbi in obveznosti, ga raje nimajo. Po drugi strani je sveža in na ekološki način pridelana hrana ve- dno bolj dragocena. Če k temu dodamo, da je vrtnarjenje tudi čudovita sprostitev, gibanje na svežem zraku, nabiranje D-vitamina na soncu in polnjenja pljuč s kisikom, je to krasen paket, ki nudi zadovoljstvo na več ravneh. Name se obračajo tudi tisti, ki že vrtnarijo in si želijo drugačen, lažji pristop. Načrt sajenja in setve naredim za vsako stranko posebej glede na naravne danosti in želje naročnika. Ni čisto enostavno izbrati prave kombinacije, vendar je takšen načrt dolgoročen, da ne rečem večen. V vsakem delu leta je vsak košček razpoložljive zemlje zaseden z neko zelenjadnico. Kaj lahko trenutno počnemo na vrtu? Cel april je bil ugoden za setev in sajenje vrtnin, ki brez težav prenesejo muhasto aprilsko vreme. Še vedno je čas, da posadimo kapusni-ce, torej zelje, brokoli, cvetačo, glavnati ohrovt, nadzemno kolerabico, vse sorte solat, gomoljno in stebelno zeleno, poletni por, blitvo, poletni radič, da posejemo korenje, peteršilj, pastinak, rdečo peso. Sicer pa nekateri radi prehitevajo naravo in že zdaj na vrt silijo s toplotno zahtevnimi vrtninami, kot so paradižnik, paprika, jajčevci, bučke in kumare. Kljub temu da smo čez dan že lahko v majčkah s kratkimi rokavi, tla še niso dovolj ogreta in tudi temperaturna nihanja med dnevom in nočjo so še prevelika. Na ta način rastline le izgubljajo energijo, ko skušajo preživeti ta stres. Tudi kasneje bodo zato bolj šibke, bolj bodo podlegale boleznim in škodljivcem. Čas za toplotne razvajenke bo prišel sredi maja, po ledenih možeh. Je še čas, da se lotimo zadeve od začetka, če imamo le dolgočasen travnik, ohišnico z nekaj cvetličnimi gredicami ali samo teraso oziroma balkon? Razen od novembra do februarja je vedno pravi čas, da začnemo. V vseh ostalih mesecih lahko kaj posejemo, posadimo. Marca začnemo z redkvicami, s špinačo, z grahom, s čebulo, česnom, aprila nadaljujemo s kapu-snicami, solato, z blitvo, s porom, fižolom, maja so na vrsti paradižniki, paprike, bučke, kumare, junija je čas za radič, endivijo, julija za pozne sorte kapusnic, torej pozno zelje, ohrovt, listnati ohrovt in brstični ohrovt, kitajski kapus, prezimni por, avgusta začnemo s setvami motovilca, septembra in oktobra sadimo zimsko solato, oktobra še čebulo in česen. Torej, kot vidite, v vsakem mesecu se da kaj zasejati in posaditi. In ni izgovorov, da bi odlašali. Sicer pa je tudi zima čas za vrtnarjenje, vendar na malo drugačen način. Takrat pridobivamo znanje, načrtujemo in sanjarimo. In gojimo sadike nekaterih vrtnin, tudi doma na okenski polici. Zelenico pred hišo lahko spremenimo v užitno gredico v nekaj urah. Označimo si robove grede, pokrijemo površino s kartonom, dobro zalijemo in nasujemo prst. To je najhitrejši in najenostavnejši način, vendar potrebujemo nekaj finančnega vložka za prst. Drugi način, ki je prav tako hiter, je, da na označeni površini odstranimo travno rušo ter tla dobro prerahljamo in dodamo kompost. Obstaja seveda še kar nekaj drugih možnosti. Kako na vrtnarjenje vpliva globalno segrevanje? Vedno bolj bomo morali spremljati vse te spremembe iz dneva v dan in se sproti prilagajati. Kmalu ne bodo več veljala določena pravila, kaj kdaj sejati. Ravno v sušnih obdobjih se pokaže, kako zelo pomaga, če so tla zastrta. To je preizkušena praksa, ki daje odlične rezultate. Tla so zaščitena pred negativnimi zunanjimi vplivi, kot so veter, sonce, padavine. Veter jih odnaša, močni nalivi jih zbijajo, odnašajo prst, voda prehitro odteka z gredic, sonce tla izsušuje. Zato je zelo pomembno, da gola tla, torej prazen prostor med rastlinami, zastre-mo. Uporabimo lahko slamo, seno, miskant, pokošeno in posušeno travo z zelenice, divje rastoče rastline, kompost. Tla so zaščitena. Tako kot je to v naravi. Samo poglejte gozd. Tam so tla vedno pokrita. Ali je to gosta podrast, jeseni in pozimi pa odpadlo listje. Tako pokrita tla je treba veliko manj zalivati, prst je rahla, polna drobnoživk, ki skrbijo za rodovitnost tal, in še plevela nimamo. Tudi škodljivcev in bolezni je vsako leto več. Zato ne bo škodilo znanje o njihovem prepoznavanju. Da rešimo težavo na vrtu, moramo najprej poznati vzrok. Lahko je to škodljivec ali bolezen, mnogokrat pa samo fiziološki vzrok, torej suša, prevelika vlaga ali močan veter, tudi presežek ali pomanjkanje hranil. Škropljenje vse povprek s sredstvi, ki nenazadnje temu sploh niso namenjena, je nesmiselno. To velja že za naravne pripravke, ki jih lahko naredimo sami, da o pesticidih sploh ne govorim. Torej je bistvo dobrega vrtnarjenja sodelovanje z naravo? Način vrtnarjenja brez prekopavanja in obračanja zemlje ter hkratna uporaba zastir-ke, ki ščiti tla, se mi zdita najbližje potem, ki jih ubira narava. Na ta način ne posegamo preveč v naravni svet in oponašamo vzorce v naravi. Sama tako počnem že dvajset let. A ne samo jaz, tudi moji starši, prijatelji, sosedje in številne stranke, ki sem jim pomagala. Foto: Andraž Purg - GrupA NAŠA TEMA 13 Irena Rotar, predsednica Ekoci - eko civilne iniciative Slovenije OB ROBU Odgovorni smo za prihodnost Manj je v resnici več svojih otrok Izginjajoče sadno drevje brez podmladka, na pol izpraznjene vasice, kjer životarijo ostareli starši v prevelikih hišah, ogromna koruzna polja, dragi hlevi, obdani z velikimi stroji in s stotinami silažnih bal, zaprta živina. Kot pravi Irena Rotar, je to žalostna podoba slovenskega podeželja s koronavirusom ali brez. Na drugi strani se ljudje cele dneve ubijajo na delovnih mestih, da lahko plačajo drago najemnino ali stanovanjski kredit, vrtec in obšolske dejavnosti, zaradi katerih otroke komaj kaj vidijo, ter avto in gorivo, ki ga zares potrebujejo le za prevoz na delo. Čeprav jim na koncu ne ostane nič časa in še manj denarja, so neskončno hvaležni, da službo sploh imajo. »Kam plovemo, kje smo zdaj in kaj smo se iz zgodovine naučili?« se ob tem nesmiselnem poganjanju hrčkovega kolesa sprašuje naša sogovornica. V rajski deželi lačni? Slovenija je rodovitna in vodnata dežela. Kmetije z intenzivno klasično pridelavo sicer dajejo večji hektarski donos, vendar ima takšno kmetovanje daljnosežne ekološke posledice. Zbita in gola tla so izjemno občutljiva na erozijo humusne plasti zaradi vetra in pogostih nalivov. Vedno pogosteje nas pesti suša. Industrializacija kmetijstva, politika subvencioniranja in vedno večji vpliv multinational. so kmete marsikje po svetu povsem stisnili v kot. Ekoci - eko civilna iniciativa Slovenije je kmetijskemu ministrstvu v zadnjih letih dala celo vrsto predlogov za povečanje samooskrbe, promocijo vrtič-karstva in trajnostno kmetijstvo ter oživljanje podeželja. Pod taktirko Sanje Lončar bodo Ro-tarjeva in številni drugi strokovnjaki v naslednjih dneh med bralce pospremili novo knjigo Samooskrba v praksi - manj površin več pridelka. »To bo zagotovo izvrsten pripomoček, ki bo tudi tistim, ki se tega prvič lotevajo, na majhnih površinah pomagal pridelati več.« V prihodnje bo veliko odvisno od tega, koliko bo pristojno ministrstvo pripravljeno podpreti nove in bolj raznolike dejavnosti na kmetijah. Mi pa moramo razmisliti, kaj lahko storimo sami. »Smo dovolj zreli in modri, premoremo dovolj strpnosti in empatije, da bi lahko morda živeli v isti hiši s starši? Če živimo v mestu ali Irena Rotar (foto: osebni arhiv) bi lahko živeli tudi v bivanjski skupnosti z ostalimi ljudmi, kjer bi si medsebojno pomagali in znižali življenjske stroške? Si lahko najdemo službo, ki jo bomo lahko opravljali od doma? Bi lahko v večino časa praznih gasilskih in kulturnih domovih ustvarili manjša podjetniška središča oziroma podjetniške inkubatorje? Bi centri za socialno delo lahko povezali na primer mamico samohranilko in starejšo gospo, ki živi sama v preveliki hiši, da bi si pomagali?« Irena Rotar naniza le nekaj zanimivih vprašanj. Po starem ali še bolj po starem? Kot pravi Rotarjeva, bodo kmetje morali krmariti med zakonitostmi narave in zakonitostmi trga. »Na globalnem Po sadike na splet? Vrtnarije, ki spadajo pod kmetijski sektor, so tudi v mrtvilu epidemije ostale odprte. A vseeno je za nekaj časa njihovo poslovanje zastalo. Da bi šli po sadike solate na splet, nam doslej večinoma ni padlo na pamet. V preteklih dneh se je ponudila tudi ta možnost. Medtem ko smo tipali po naših vrtnarijah, smo ugotovili, da za večino spletna odzivnost kljub vsemu trenutno ni prvenstvena naloga ali pa imajo v rastlinjakih dela čez glavo. Med zelo odzivnimi in tudi prvimi, ki so svojo ponudbo prestavili na splet, so Vrtni centri Kalia Semenarne Ljubljana. Poleg prilagojenega nakupovanja v centrih so stranke spodbujali, naj za nakup uporabijo njihovo spletno trgovino kalia. si. »Odziv nakupov preko spleta je v zadnjem mesecu neverjeten, saj smo v dveh tednih presegli celoletno spletno prodajo lanskega leta. Zagotovo to kaže na našo prilagodljivost in zaupanje kupcev v našo spletno trgovino,« so nam sporočili iz Kalie. Da je letos zanimanja za vrtnarjenje bistveno več kot sicer, opažajo tudi v vrtnarstvu Rožca Golež. Za spletno prodajo sadik se niso odločili. »Postopek pakiranja je izredno zahteven. Morali bi uporabiti ogromno pakirne plastike za zaščito rastlin, česar ne želimo, ker je plastika že tako velik problem našega planeta.« Uvedli so naročanje nekaterih sadik po spletni pošti. Za takšno naročilo na vrhuncu sezone potrebujejo tudi teden dni, plačilo je možno na daljavo ali osebno. A to možnost priporočajo le ljudem z vi- sokim zdravstvenim tveganjem. »Zelo pomembna se nam zdita svetovanje in pomoč pri izbiri rastlin, zato je prihod k nam še vedno najboljša izbira. Vse stranke so zelo ozaveščene in prihajajo zaščitene z maskami in veliko še vedno z rokavicami, prav tako se držijo na razdalji. Prodajo in zaključevanje nakupov smo postavili na prosto, tako da ni zadrževanja v rastlinjaku, ki se prav tako ves čas zrači.« Bolj kot za rože se ljudje trenutno zanimajo za sadike zelenjave ter sadnega drevja in grmičevja. Glede na več časa doma se nekateri odločajo za novo ureditev okolice, zato je veliko povpraševanja tudi po oblikovanih okrasnih drevesih. Tistih, ki si želijo vsaj kakšno solato v koritu ali lonec paradižnika na balkonu, je vedno več. trgu lahko s cenami tekmujejo le konvencionalni kmetje z velikimi površinami in s strojno obdelavo. Če se zdi, da smo v Sloveniji samooskrbni vsaj z govejim mesom, to v resnici ne drži. Brez uvoženih krmil bi bili prisiljeni precej zmanjšati živinorejo.« Najbolje bi jo bilo prilagoditi virom hrane, ki je pridelana pri nas. Namesto vedno bolj problematične koruze bi lahko k živinski krmi dodajali industrijsko konopljo. Ta ima izjemne rastne in uporabne lastnosti, a se na naših njivah še ni zares prijela. »Zelo verjetno se bodo kmetje, ki imajo z družinskimi kmetijami dolgoročne načrte preusmerili V Sloveniji imamo: 864 kvadratnih metrov kmetijskih površin na prebivalca 380 kvadratnih metrov trgovskih površin na tisoč prebivalcev v trajnostno, ekološko, biodi-namično ali permakulturno kmetijstvo. Pridelek bo količinsko nekoliko manjši, a bo na trgu dosegal višje cene.« Tovrstna pridelava je še posebej primerna za manjše kmetije, ki jih je v Sloveniji največ. »Za oskrbo štiričlanske družine bi pri pridelavi na permakulturni način zadoščal poldrugi hektar zemljišča. To sicer ni nič novega. Naši dedki in babice so bili že na manjši površini okrog hiše večinoma samooskrbni,« pravi Rotarjeva. Pri odločitvi za eno ali drugo usmeritev bo zagotovo pomembna tudi evropska kmetijska politika. Že zdaj je jasno, da bo po odhodu Velike Britanije iz skupine sredstev zanjo manj. Semena, zemlja in voda Verjeli smo, da bo družbeni razvoj lakoto počasi izkoreninil. Projekcije žal kažejo, da tudi prehranska varnost razvitega sveta ni samoumevna. Rodovitna zemlja, semena in voda postajajo strateško vedno bolj SASKA T. OCVIRK V teh dneh bi lahko stvari, ki mi gredo na živce, naštevala v nedogled. Vse so povezane s tem, da se običajen hektični način življenja tlači v zelo zmanjšane okvire možnega in dovoljenega. A v tem zamejenem času in prostoru se odpira neskončna svoboda razmisleka, ki je kot skupnost nismo bili deležni še nikoli. Ker se vsi skupaj na takšen način nismo še nikoli ustavili in se zelo verjetno nikoli več ne bomo. Kaj zares potrebujemo in kaj si želimo, kaj je pomembno in kaj le potrošniški balast? Živim na kmetih. In to je v teh časih nekaj, za kar se vsako jutro znova zahvalim. Pa da ne boste mislili, da sem zaradi tega doslej živela kaj bolj zdravo ali umirjeno. Domača jajca, mleko in zelenjava so krasna reč, a za polno zaposleno družino zahtevajo kar precej dodatne logistike. Medtem ko sem se običajno pozno popoldne vozila proti domu in premlevala, kakšen obrok lahko za družino pripravim v skoraj nič časa, je bilo vedno najenostavneje zaviti v trgovino ter izbrati lažje rešitve namesto boljših. Trenutna situacija nas je doma podprla pri zamisli, da hodimo v trgovino le enkrat na mesec. Ne delam si utvar, da se bo kaj takšnega dolgoročno obdržalo, je bil pa to izjemno koristen in poučen eksperiment. Vsa osnovna živila dobimo v bližnji okolici. Kanglico za mleko smo končno začeli tudi uporabljati. Manjša izbira v hladilniku je že po nekaj dneh sprožila verižno reakcijo negodovanja, potem domišljije in ustvarjalnosti. Ste vedeli, da je mogoče maslo izdelati tudi doma? Ste si kdaj izmislili svoj recept za piškote, ki so se izkazali za čisti presežek? Ste čokolado, nad katero ste se vedno zmrdovali, že spremenili v vrhunsko pecivo? Ste material za šolski projekt na lastno pobudo poiskali v škatli za smeti? Ste hodili na vrt opazovat, kako listki mlade redkvice bodejo na plano in kako cvetijo jagode? Verjetno. Ampak večina otrok takšne izkušnje v sodobnem svetu nima. To je najpomembnejša lekcija, ki so jo najini otroci dobili v tednih šolanja doma. In roko na srce, obnovitveni tečaj sva potrebovala tudi midva z možem. In seveda, tudi pri nas zdaj več sejemo in sadimo. pomembni. Vsaj kar zadeva semena, se v Sloveniji obnašamo precej brezbrižno. »Zelo smo zaskrbljeni, ker smo v Sloveniji izgubili že 80 odstotkov avtohtonih semen, ki so našemu okolju najbolj prilagojena. Zdaj so prodali še Semenarno Ljubljana, vključno z največjim vrtom semenarskega centra na Ptuju, kjer so semena žlahtnili. Kaj pomeni odvisnost od tujega uvoza, se učimo ravno v času pandemije. Ker nimamo več lastne semenarne, s somišljeniki gibanja Oskrbimo Slovenijo - Stafeta semen pozivamo odločevalce, naj poskrbijo, da bo ptujski center semenarne postal del genske banke semen Slovenije in naj se državne zaloge nemudoma dopolnijo s semeni. Glede na odvisnost od tujine smo tu najbolj ranljivi.« Bomo letos več sadili in sejali ali se vsaj bolj oskrbovali pri bližnjih kmetih? Ker so zaradi vedno hujših neurij na udaru tudi rastlinjaki, bi morali razmišljati o tako imenovanih vkopanih rastlinjakih, ki za termoregulacijo izkoriščajo moč naravnih virov zemlje. Več o teh rastlinjakih je opisano v knjigi Sveža zelenjava z domačega vrta 365 dni na leto. V eko civilni iniciativi so prepričani, da lahko delež vrtičkarskih površin toliko povečamo, da bomo samooskrbo znatno okrepili. Morda bomo nekoč sistem uspeli nadgraditi na način, da bodo viške lahko tudi vrtičkarji prodali. Na tem principu že zdaj delujejo izmenjevalnice semen in dobrin ter Zele-menjave. Morda bomo naše gasilske domove kdaj res spremenili tudi v sobotne iz-menjevalnice lokalne hrane. FB odzivi Aleš: Seveda bomo več sejali. Mi v okviru svojega vrta delamo dodatne njivice. Mleko, jajca in meso smo že prej kupovali pri kmetu. A tudi kislo zelje, repo in podobno. Vrhunsko moko kupujemo v mlinu in že deset let sami pečemo kruh. Sami delamo tudi jogurt. Barbara: Posadili smo malo več zelenjave in nova sadna drevesa. V skrinji imam lokalno meso, jajca redno jemljem pri sosedi. Marko: Letos smo si omislili nov kurnik. Mleko, jajca in meso že dolgo kupujemo lokalno. Letos bomo imeli več gred. Dolgoročni cilj je samooskrba. Klavdija: 2e doslej sem pridelala domačih stvari za celo leto. Upam samo, da bo narava poskrbela za normalno vreme. V tem primeru bi lahko hodila na tržnico prodajat. Super bi bilo, če bi uvedli tržnico za blagovno menjavo. Moj višek nečesa za višek nečesa drugega pri drugem pridelovalcu. Urška: Sadili in sejali ne bomo kaj dosti več, kmetije naokoli pa res precej pogosteje obiskujemo. In smo hvaležni zanje, krasno ponudbo imamo pri nas. Alenka: Več sadimo, otroci več pomagajo, pri lokalnih ponudniki pa smo kupovali že doslej. Zadali smo si, da bomo hodili čim manj v trgovino. Aleš: Letos smo si tudi mi omislili vrt in s tem dodatno delo. Smo še kar motivirani za nove izzive, ki se jih prej nismo lotevali. Pa da vidimo, kaj bo zraslo. Melita: Letos smo že pridno posejali vse naše permakulturne grede. Komaj kaj prostora še imamo za kasnejše posevke. Kokoši sem nabavila že jeseni in zdaj pridno nesejo. Po novem nam sosed dostavlja domače mleko. Tudi jogurt smo že naredili iz njega. Meso pa tako ali tako kupujemo vedno od kmetov. 14 KRONIKA Dvajsetletna preiskava izginotja Jureta Plevnika ni dala oprijemljivih dokazov Grozen čas brezupnega iskanja sina Dvajset let. Bolečih. Žalostnih. Toliko časa je namreč minilo od enega najskrivnostnejših izginotij v Sloveniji. 7. aprila 2000 je Ika Plevnik zadnjič videla svojega sina. Od takrat je za njim izginila vsaka sled. Policija trdi, da primer še ni končan. Skoraj nemogoče pa je verjeti, da ni niti ene oprijemljive sledi, ki bi nakazala, kaj se je tisti dan s takrat 18-letnim Juretom Plevnikom zgodilo. »Bojim se, da se moj čas izteka. Toda moje poslanstvo še ni končano. Ne smem obupati pri iskanju resnice o tem, kaj se je zgodilo,« pravi Plevnikova. SIMONA SOLINIC »To dolgujem sinu. Hkrati razmišljam, kako malo časa še imam. Počutim se nemočno v vseh pogledih,« dodaja Juretova mama Ika Plevnik. Jureta so mama in prijatelji zadnjič videli 7. aprila 2000. Sled za njim se je izgubila na poti iz šole. Domov naj bi ga odpeljal eden od njegovih prijateljev, od tu pa so se izjave domnevno vpletenih začele zapletati. Do danes še ni jasno, kaj se je tisto popoldne dogajalo, razen tega, da je bilo eno od možnih zadnjih Juretovih mest, kjer naj bi se nahajal, v Zgornji Savinjski dolini. V vseh teh letih je bilo kar nekaj iskalnih akcij, v katerih njegovega trupla niso našli, bilo je nešteto zaslišanj številnih, ki bi lahko o izginotju karkoli vedeli. Dvajsetletna preiskava ne daje rezultatov »Pogrešanje še vedno preiskujemo. Preiskava poteka v smeri, da je bil Jure Plevnik Golob žrtev kaznivega dejanja, enako tudi, da je odšel neznano kam,« pravijo na Policijski upravi Celje. »Zaradi suma, da bi lahko bil žrtev kaznivega dejanja, smo opravili več razgovorov, hišnih preiskav in iskalnih akcij na različnih mestih. Ker smo želeli razjasniti določene okoliščine, smo v zadnjih letih nekatere razgovore tudi ponovili, vendar nam do zdaj ni uspelo z gotovostjo potrditi, da bi lahko bil Jure žrtev kaznivega dejanja,« še dodajajo. Zato še vedno zbirajo obvestila, da bi lahko odšel neznano kam, pri čemer sodelujejo tudi s tujimi varnostnimi organi. »Tudi vnaprej bomo nadaljevali z zbiranjem obvestil od oseb, ki bi nam lahko karkoli povedale o njegovem izginotju,« še dodajajo. A takšna izjava policije tudi pomeni, da niti za prvo niti za drugo možnost več kot očitno kriminalisti nimajo oprijemljivih dokazov. Da policija vsa ta leta tava v temi, je izjava številnih, s katerimi smo se pogovarjali v času od Juretovega izginotja. Vsi so prepričani, da Jure ni več živ in da ne drži, da je odšel v tujino, kot se je to omenjalo vsa ta leta. In da se v ozadju Plevnikovega izginotja skriva večja zgodba, ki bo ostala ne-izgovorjena. Kot so nam pred časom dejali nekateri Juretovi znanci, je nekatere od njih policija zaslišala šele nekaj časa po izginotju, zaradi česar se je po njihovem mnenju izgubilo kar nekaj dragocenega časa. Prijatelja, ki naj bi Jureta na usodni dan videl zadnji, naj bi policija zaslišala večkrat in vmes ugotovila, da ni vedno govoril resnice, a ga kriminalisti zaradi ničesar nikoli niso Ika Plevnik: »Moje poslanstvo še ni končano, bojim se le, da mi zmanjkuje časa.« mogli ovaditi. Nikoli mu niso mogli ničesar dokazati. Anonimne izjave so možne Celjska policija je pod vodstvom takratnega direktorja Janka Gorška več kot pred desetimi leti celo podala kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi umora. To je bila velika izjema v kriminalistični praksi, saj je bila ovadba podana ne glede na to, da policija ni našla trupla. Danes se zdi, da je bila ta poteza le slaba tolažba za Juretovo mamo, ki ves ta čas dela vse, kar lahko kot mati, da bi našla svojega sina. Zdi se, da obljubam, da bodo policisti vendarle preiskali njegovo izginotje, danes ne verjame več. »Spraševala sem policijo tudi o tem, kako ne more določenih stvari preveriti z Kriminalisti so ugotovili, da je bil na dan izginotja signal Plevnikovega mobitela zaznan na območju Zgornje Savinjske doline. Na tistem območju je bilo več iskalnih akcij. Predvsem na območju Tera. Vendar Plevnika tam niso našli. novimi metodami dela, saj je tehnologija napredovala, enako tudi način policijskega dela, toda dobila sem odgovor, da je pač zakonodaja ohlapna,« pravi Plevnikova. Pred očmi se ji še danes vrtijo prizori tistega peklenskega dne sinovega izginotja, ki so se zasidrali v zavest in se budijo z vsakim spominom na sina. »To je grozen čas brezupnega iskanja, tekanja sem ter tja in iskanja odgovorov. Povsod sem naletela in še vedno trčim v betonski zid,« pravi Plevnikova. Zanimivo je, da v vseh teh letih nihče, ki bi morda vedel kaj takšnega, kar bi lahko policijsko kartoteko ponovno na široko odprlo, tega ne pove naglas. A niti ni nujno, da to pove na glas. Lahko bi tudi anonimno. »Ker nekdo nekaj zagotovo ve. Da ni tako, me ne bo prepričal nihče. Hudo je namreč, ko ostaneš pri takšni življenjski zgodbi v iskanju nekoga, ki si ga imel najraje, sam,« še dodaja mama. Foto: Osebni arhiv IP O primeru Juretovega izginotja so predavali celo na fakulteti za varnostne vede. Pred tremi leti so študentje AGRFT Ljubljana o tej resnični zgodbi posneli celo film. Znan slovenski geograf dr. Dušan Plut je že pred več leti v Peruju naletel na mladega Slovenca, ki se mu je sicer predstavil in dejal, da je iz Domžal. Fant naj bi bil zelo podoben Plevniku, kar je Plut sporočil tudi policistom. Ko so nato preverjali neznanega mladeniča, se je izkazalo, da oseba s tem imenom in priimkom sploh ne obstaja. Kdo je torej bil? Pred nekaj leti je v Slovenijo prišel moški iz Kolumbije. Imel je enak priimek, v Sloveniji pa je, tako je dejal, iskal svoje »korenine«. Plevnikova se je tudi srečala z njim, a pravi, da podobnosti s sinom ni bilo. Kaj se mu je zgodilo? KRONIKA 15 Bo divjake in pijance na cestah sploh kaj ustavilo? Norišnica na cestah se nadaljuje Minuli petek so policisti na območju naše regije poostreno nadzirali promet in zaznali več kršitev, povezanih predvsem s prehitro vožnjo. Nekaj voznikov je bilo za volanom pijanih, nekaj tudi pod vplivom drog. SIMONA SOLINIC Tako so v Dolah, to je na območju Policijske postaje Šentjur, ustavili voznika, ki je v naselju vozil s hitrostjo 95 kilometrov na uro. Izven Kostriv-nice pri Šentjurju, kjer so se lani zgodile tri smrtne nesreče, je voznik vozil 133 kilometrov na uro. Devet kazenskih točk in globo 1.200 evrov je dobil predrznež, ki so ga ustavili na avtocesti izven Dramelj. V smeri proti Mariboru je po avtocesti vozil s hitrostjo 213 kilometrov na uro. Drugega divjaka, ki je na avtocesti prav tako proti Mariboru vozil z 204 kilometri na uro, so dobili pri Arji vasi. Podobnega kršitelja so ustavili na avtocesti tudi izven naselja Šentrupert. Da je prekoračena hitrost velik problem v tem času na Celjskem, kaže primer voznika, ki so ga policisti najprej poskušali ustaviti v Dobju pri Planini. Voznik na znake policistov ni ustavil in je s pospešeno hitrostjo odpeljal dalje ter zapeljal z vozišča na travnik, pri čemer je na vozilu poškodoval podvozje. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,80 mi-ligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Pijani za volanom Kršitelje skoraj nič ne ustavi. Te dni so tako zasegali vozila kot po tekočem traku. Brez avtomobilov so ostali V zadnjem tednu so se v Sloveniji zgodile tri smrtne prometne nesreče. Zato policija, zdravniki in gasilci opozarjajo na večjo varnost. V zadnjih dneh se na Celjskem dogajajo predvsem takšne nesreče, ki bi se jih dalo preprečiti z večjo previdnostjo. V ponedeljek pozno popoldne so policisti na avtocesti med Vranskim in Šentrupertom ustavili voznika avtomobila, ki je vozil kar 223 kilometrov na uro. Izrekli so mu globo v višini 1.200 evrov in 9 kazenskih točk. vozniki v Hajnskem, Belem, Celju in Žalcu. Največkrat vozniki niso izpolnjevali pogojev za vožnjo ali so vozili brez vozniških dovoljenj. Tudi alkohol je še vedno velika grožnja v prometu. Kršitelja so ustavili v Slovenskih Konjicah, vozil je kljub začasnemu odvzemu vozniškega dovoljenja. Začasen odvzem so mu odredili le dan prej, preden so ga ustavili drugič. Alkotest je pokazal, da je imel več kot 1,8 promila alkohola v krvi. V drugem primeru so v Spodnji Rečici ustavili voznika začetnika, ki je v naselju prekoračil hitrost. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel v krvi 1,6 promila alkohola. Vozniku so odvzeli vozniško dovoljenje, sledil bo obdolžilni predlog. V Rogaški Slatini so policisti kaznovali kolesarja, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal, da je kolesaril krepko pod vplivom alkohola. V krvi je imel približno 1,80 promila alkohola. Ker je kolesar kršil odlok o omejitvi gibanja med občinami, so policisti o tem obvestili zdravstveni inšpektorat. Na Celjski cesti v Žalcu so ustavili 53-letnega kolesarja, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal, da je imel 2,3 promila alkohola v krvi. Ob tem se je moški do mimoidočih nesramno vedel in kršil javni red in mir, zaradi česar so ga policisti prav tako kaznovali. Toda ker moški ni prenehal kršiti javni red kljub mnogim opozorilom, so ga pridržali do streznitve. Policisti so zasegli tudi dve motorni kolesi. Prvo v Šmarju pri Jelšah, drugo na Vranskem. Oba voznika sta vozila brez dovoljenja. Foto: SHERPA Storilca, med njima tudi nekdanji policist, ostala v priporu Preiskovalni sodnik je za 29- in 41-letna roparja, ki so ju sicer že januarja prijeli celjski kriminalisti, odredil pripor. Roparja imata na vesti kar sedemnajst ropov bencinskih črpalk in pošt. Januarja so ju sumili ropov bencinskega servisa na Ljubljanski cesti v Celju, pošt na Vranskem in na Teharjah ter bencinskega servisa v Šempetru. Dosedanja preiskava je pokazala, da imata na vesti še dodatnih 12 ropov. Eden od ovadenih naj bi bil tudi nekdanji policist Aleš Dovgan. Med drugim naj bi od leta 2018 oropala tudi več bencinskih servisov v Mariboru, nato servise v Ljubljani, Celju, Štorah in Dramljah ter pošte v Celju, Velenju, Mariboru. Kazniva dejanja naj bi storila na brezkompromisen način, pravijo na Policijski upravi Celje: »Večkrat sta si podrobno ogledala posamezne lokacije, pri izvršitvi ropov sta imela vloge temeljito razdeljene. Večino ropov sta izvršila tik pred zaprtjem ali v času zapiranja. Od konca avgusta 2018 do januarja 2020 sta na brezkompromisen način in z uporabo groženj storila najmanj 17 ropov bencinskih servisov, pošt in v enem primeru gostinskega lokala. Z ropi sta si pridobila več kot 150 tisoč evrov premoženjske koristi.« Po poročanju policije je več oškodovank in oškodovancev zaradi uporabe sile in groženj, izrečenih v ropih, doživelo hude strahove, mnogi so zaradi načina storitve ropov iskali zdravniško ali psihološko pomoč, boli v bolniškem staležu, nekateri so celo prenehali opravljati svoje delo. Dvakrat odpuščen 41-letni osumljeni ropov naj bi bil Aleš Dovgan, nekdanji celjski policist. Celjska policija ga je prvič iz svojih vrst odpustila leta 2011. Takrat naj bi tujemu vozniku Policisti, kot smo januarja že poročali, so osumljena prijeli po enem od ropov v Celju. Po sledenju so ju prijeli na območju Slovenskih Konjic z uporabo stingerja, sredstva za ustavljanje vozil. 41-letnik, ki je sedel za volanom, znakov policije ni upošteval, ko pa se je vozilo zaradi uničenih pnevmatik vendarle ustavilo, sta roparja zbežala peš, a so ju policisti med begom prijeli. Predhodno sta poškodovala tudi več policijskih vozil ter tri vozila drugih udeležencev v cestnem prometu. Rop enega od bencinskih servisov, ki jih imata na vesti. tovornega vozila napisal kazen v višini 20 evrov, a kot naj bi zatrjeval voznik, naj bi policistu izročil šestkrat večji znesek. Zadevo so preiskovali specializirani tožilci in na podlagi preiskave je Dovgan službo policista izgubil. A se je na to pritožil in z delovnim sodiščem dosegel, da ga je moralo policija ponovno zaposliti, saj je delovno sodišče odločilo, da je bila izredna odpoved nezakonita. Policija je tako morala Dovganu tudi izplačati plače in poplačati prispevke za vse obdobje, ko od odpovedi do ponovne zaposlitve ni delal. Nato je Dovgan drugo odpoved dobil leta 2017. Kot so januarja o njegovem prijetju zaradi ropov povedali na celjski policiji, naj bi v tem primeru šlo za hujšo naklepno kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Za kaj točno je šlo, ni povsem jasno, neuradno naj bi šlo za poskus goljufije. SŠol Poškodovana sopotnica in voznik Pretekli teden so celjski policisti izven Ljubečne obravnavali prometno nesrečo, v kateri se je huje poškodovala 46-letna ženska. Bila je sopotnica v avtomobilu, ki je trčil v tovorno vozilo. Nesreča se je zgodila, ker je 29-letni voznik avtomobila, ki je vozil iz smeri Dramelj proti Celju, na levem prometnem pasu trčil v tovorno vozilo pred seboj. V Stopčah pri Grobelnem se je poškodoval 47-letni voznik avtomobila. Ta je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča zapeljal s ceste in se lažje poškodoval. V Velenju se je poškodovala kolesarka. Prednost ji je v krožišču izsilil voznik osebnega avtomobila, kolesarka pa je vozila po napačni strani vozišča. Policisti so obema izdali plačilni nalog. Nesramnost ne pozna meja Tudi na področju javnega reda in miru se v zadnjih tednih pojavlja nekoliko več kršitev. Zaradi lažne naznanitve prekrška in kasnejše kršitve javnega reda in miru ter žaljenja soseda so policisti v ponedeljek v Vrbju izdali plačilni nalog moškemu. V Preboldu so pridržali in oglobili občana, ki je pijan razgrajal v stanovanjski hiši. Ker je pod vplivom alkohola doma kršila red in mir je dobila kazen tudi Laščanka. Zaradi nedostojnega vedenja so isti dan kaznovali še moškega v Celju in dva v Šempetru v Savinjski dolini. V Velenju so plačilni nalog izdali moškemu, ki se je nesramno obnašal do varnostnika v eni od trgovin. Kazen je dobil tudi moški, ki se je v Bukovžlaku neprimerno vedel do soseda in mu grozil. Zaradi kršitve javnega reda in miru so policisti v Celju oglobili občana, ki je zaradi spora, do katerega je prišlo zaradi neprimerne vožnje, udaril drugega voznika. Prav tako so plačilni nalog zaradi kršenja javnega reda in miru izdali moškemu, ki je razgrajal v prostoru bencinskega servisa in pri tem žalil zaposlene. Ko nad požar uide izpod zora V Spodnjih Gorčah na območju Policijske postaje Žalec je v ponedeljek izbruhnil požar v seniku. Do požara je prišlo na starejšem kompresorju zaradi napake na električni napeljavi. Večja škoda ni nastala. Kriminalisti so izključili tujo krivdo. Gorelo je tudi v Harjah pri Laškem, kjer sta zagorela trava in grmičevje, ter v Paški vasi v Šmartnem ob Paki, kjer je ogenj zajel kup vejevja. V obeh primerih so požar pogasili lokalni prostovoljni gasilci. Kriminalisti so izdali tudi plačilni nalog lastniku travnika v Stranjah. Moški je na domačem travniku kuril suho travo in suho listje, nakar mu je ogenj ušel izpod nadzora in se razširil. V Sloveniji je še vedno razglašena prepoved kurjenja v naravi. V zadnjem tednu je zagorel tudi osebni avtomobil, in sicer v bližini avtocestnega izvoza Vransko. Do požara je prišlo zaradi okvare na motorju. Voznik v požaru ni bil poškodovan. V Botričnici pri Šentjurju je požar izbruhnil na ekološkem otoku, kjer je zagorel zabojnik z odpadnim papirjem. Požar so pogasili šentjurski policisti. Vzrok požara še ni znan. 16 AKTUALNA PONUDBA Ribogojnica Žalec - domača, okusna in zdrava riba Ko si na krožniku zaželite pravkar ulovljeno vrhunsko ribo, obiščite Ribogojnico Žalec. Ribogojnica Žalec je ena največjih sladkovodnih ribogojnic v Savinjski regiji. Letno vzgoji od 50 do 100 ton rib, od tega naj- več postrvi in krapov.« Vse ribe so slovenskega porekla in jih ne uvažamo,« pravi lastnik Marko Hrovat. V predelovalnem obra- tu, ki je namenjen hladni obdelavi, vam ribe tudi očistijo, filetirajo ter pripravijo kotlete krapa. »Največ prodamo ameriških postrvi ali šarenk. Naši kupci so ribarnice, gostinski lokali, distributerji, imamo tudi lastno prodajalno v Dobriši vasi pri Žalcu, kjer ribe tudi gojimo. Prodajamo tudi žive ribe, in sicer komercialnim ribnikom in ribiškim družinam,« pravi Horvat. Za hranjenje rib uporablja visoko kakovostno hrano svetovno znanega proizvajalca, da je meso rib zdravo in kakovostno. Privoščite si zdrav družinski piknik - ribji piknik S pomladjo in toplejšimi dnevi se začenja sezona piknikov. Ribe se premalokrat znajdejo na jedilniku. Žar in pikniki, ki začnejo kliti pomladi in za-cvetijo poleti, so idealna priložnost, da to popravimo. Ribe so ne le lahko prebavljive in z beljakovinami bogato živilo, so tudi premožen vir nenasičenih maščobnih kislin omega 3, za nameček pa spadajo tudi med varovalna živila. 041 703 373 Marko Hrovat s.p., Dabriša vas41a, Žalec RIB () G O JN1С ШШМ Qajenje iti pto-daja diadko-u-o-dnih üB-Delovni Čas: pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00 Po sveže ribe v domačo ribogojnico! Šest korakov do najokusnejše ribe na žaru Da se na prihodnjem pikniku ne boste počutili kot riba na suhem, smo za vas pripravili šest korakov, kako se spopasti s peko ribe na žaru. Na srečo je to precej preprosto in hvaležno opravilo, saj riba od vas ne zahteva veliko izkušenj in znanja. Zelo pa je pomembno, kdaj ribo umaknemo z žara, da ne izgubi vlage. 1. Ribo očistimo in osušimo. 2. Jo naoljimo in začinimo ter pustimo na sobni temperaturi. Riba ne potrebuje mnogo začimb, v trebušno votlino ji vtaknemo vejico rožmarina, timijan, list lovorja ali šopek divjega koprca. Sveža riba ima blag okus, ki ga z agresivnimi začimbami samo uničimo. 3. Žar segrejemo (200 do 230 stopinj) ter zdrgnemo in naoljimo rešetko. 4. Ribo damo na žar in ga zapremo za 4 minute. Riba bo najboljša, če se bomo držali pravila, da jo pečemo 8 do 10 minut za vsake 3 cm debeline (temperatura mesa od 51 do 55 stopinj). 5. Ko je riba pečena na spodnji strani, sama odstopi od rešetk, če pa ne, počakamo nekaj minut, preden jo obrnemo 6. Celo ribo obrnemo tako, da jo z dvema oprijemaloma privzdignemo in prevrnemo na drugo stran. Če pečemo celo ribo, preverimo, ali je pečena, tako da z nožem previdno zarežemo v predel tilnika pod ribjo glavo. Pečena riba ima zakrknjeno meso na tem mestu. Vse ribe niso primerne za peko na žaru - potrebujemo ribe z nekoliko čvrstejšim mesom, ki ne razpade takoj. Postrv je zagotovo ena od njih. K tako okusni ribi postrežemo svežo, kuhano ali na žaru pečeno zelenjavo. Ne pozabite: riba mora trikrat plavati. Dober tek! #ostani DOMA Braslovče23,3314Bfaslovie E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net ttmezad Kme+ijsUa zadruga B^aslovce z.o.o. Uporabljajte zdaj, plačajte kasneje I Hitro in enostavno obročno odplačevanje do 24 mesecev | Brez skritih stroškov Do 24obrokov L T: 03 70312 40 ZAPOSLOVANJE 17 frgotur Čistilka (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo vsaj končano osnovnošolsko izobrazbo, oseba naj bo urejena, zaupanja vredna, natančna in zanesljiva, pričakujemo doslednost, prijaznost, vestnost in pripadnost delodajalcu. Ponujamo vam zaposlitev za krajši delovni čas, 4-ure dnevno, zaposlitev za določen čas, možnost zaposlitve za kandidate s statusom invalida. Prijave zbiramo do 3. 5. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www. trgotur.si. Razvojni inženir / konstrukter (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo izrazito razvojno usmerjenost, skrbnost, veselje do dela z ljudmi, osredotočenost na rešitve, visoko motiviranost, natančnost, visoko ali univerzitetno izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri, kandidati z delovnimi izkušnjami v proizvodnih podjetjih na področju razvoja izdelkov imajo prednost, obvladovanje programskih orodij, kot so AutoCAD, Solidworks ... Prijave zbiramo do 15. 5. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-ka-tegorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 4. 5. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova ulica 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Prebold) Zaželeno je aktivno znanje angleškega jezika, znanje še enega tujega jezika (nemškega) predstavlja prednost. Zaželeno je poznavanje prodajnih postopkov. Pričakujemo vozniški izpit B-kategorije, višjo raven uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office), najmanj leto delovnih izkušenj na področju prodaje. Prednost imajo kandidati, ki so delali v podjetjih z mednarodnimi izkušnjami. Pričakujemo pogajalske in organizacijske sposobnosti, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja. Prija- ve zbiramo do 15. 5. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Lakirničar, upravljalec linije prašnega barvanja (m/ž) (Prebold) Pričakujemo izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, natančnost, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe, prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve, in kandidati z 2 letoma delovnih izkušenj na področju prašnega lakiranja, pripravljenost za učenje na področju upravljanja lakirne linije, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost. Prijave zbiramo do 15. 5. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Posluževalec CNC-strojev (m/ž) (Prebold) Od kandidata pričakujemo poklicno izobraževanje tehnične sme- ri (strojni mehanik), vsaj III. stopnjo izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, izpit za upravljanje viličarja. Prijave zbiramo do 15. 5. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja proizvodnje m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: najmanj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, odlično poznavanje principov in orodij vodenja proizvodnega procesa, veščine načrtovanja, izvajanja, nadziranja, izboljševanja proizvodnega procesa, veščine samostojnega sprejemanja kakovostnih odločitev, dobro obvladovanje elektronske komunikacije (Windows, MS Office), prednost pri zaposlitvi bodo imeli kandidati z znanjem nemškega in angleškega jezika. Prijave zbiramo do 25. 5. 2020. Elastomeri, gumirani valji in koluti, d. o. o., Bežigrajska cesta 4, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. @ MojeDelo.com Monter (m/ž) (Celje, Slovenj Gradec, Maribor, Ljubljana ...) Pričakujemo najmanj IV. stopnjo izobrazbe smer elektrikar telekomunikacij ali drugo ustrezno IV. stopnjo izobrazbe, vozniški izpit B-kategorije, odgovoren odnos do dela in orodja, pripravljenost za timsko delo in ročne sposobnosti. GVO, d. o. o., Cigaletova ulica 10, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 31. 5. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Avtoserviser (m/ž) (Celje) Iščemo sodelavce v avtomeha-ničnih delavnicah TipStop Vianor. Petrol, d. d., Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana. Prijave zbiramo do 15. 5. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Velenje) Pričakovanja: končana najmanj IV. stopnja izobrazbe trgovske, agronomske ali druge ustrezne smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj, dobro poznavanje in svetovanje uporabe vrtnega ročnega, motornega in električnega orodja za dom in vrt (kosilnice, škropilnice, škarje in drugo orodje), odlično razvite komunikacijske veščine. Semenarna Ljubljana, d. o. o., Dolenjska cesta 242, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 3. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. GLS kurir (m/ž) (Zagorje ob Savi) Zaradi hitre rasti iščemo kurirja, ki bo opravljal storitve razvoza in pobiranja paketnih pošiljk z dostavnim vozilom na območju Zagorja ob Savi. General logistics systems, d. o. o., GLS, pogodbeni partner, Cesta v Prod 84, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja skladišča (Zagorje ob Savi) Pogodbeni partner podjetja GLS išče vodjo skladišča v Zagorju ob Savi. GLS je eden večjih ponudnikov za dostavo paketov v Evropi. General logistics systems, d. o. o., GLS, pogodbeni partner, Cesta v Prod 84, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. CNC-operater (m/ž) (Ljubno ob Savinji) Naloge in odgovornosti: strežba strojem in korekcije pri nastavitvah, pripravljanje strojev in naprav za zagon, posluževanje in nadzor nad delovanjem, nastavljanje in posluževanje CNC-strojev ... Redno plačilo, urejeno delovno okolje ... Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 17. 5. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Skrbnik polic -projektno delo (Polzela, Žalec) Nalaganje izdelkov na police in stojala - skrb za založenost polic. Iščemo kandidata, ki ima odprt in aktiven s. p. (klasičen ali popoldanski) in lasten prevoz. PKK, d. o. o., Cesta na Brdo 45, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 6. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nepremičninski posrednik (m/ž) (Celje) Century 21 Slovenija svojim nepremičninskim posrednikom zagotavlja najboljše pogoje poslovanja. Pri nas svojega časa ne boste izgubljali z nepotrebnimi administrativnimi opravili. Za to bomo poskrbeli mi. Vi se boste lahko osredotočili izključno na nepremičninsko posredovanje. CSLO Regionalna, d. o. o., Ljubljanska ulica 87, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 8. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Serviser motornih žag in vrtne mehanizacije (m/ž) (Latkova vas, Prebold) V podjetju Uniforest v svoje vrste vabimo serviserja motornih žag in vrtne mehanizacije za program Hu-sqvarna. Uniforest, d. o. o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Prijave zbi- ramo do 7. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec objekta in okolice (m/ž) (Celje) Iščemo sposobno in odgovorno osebo za samostojno delo pri vzdrževanju poslovne stavbe in urejanju okolice. Delo obsega širše specializirana dela od izvajanja urgentnih popravil do vzdrževalnih del, košnje trave ter reševanja praktično-tehnič-nih problemov. EMA d.o.o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 14. 05. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Razvijalec. NET/Full stack. NET developer (m/ž) (Celje) Posebna znanja in kompetence: poznavanje MS-platforme, C . Net, asp. NET MVC 5, JavaScript, ORM--jev, odlično poznavanje podatkovnih baz (MS Sql), poznavanje podatkovnih formatov (XML, Json ...), web API-jev (SOAP / REST), IDE orodij (Visual Studio). Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Poslovni asistent (m/ž) (Celje) Opis delovnega mesta: operativna pomoč direktorju družbe (CEO) in direktorju operative (COO), skrb za pisno in telefonsko korespondenco podjetja, organizacija službenih poti, rezervacija letal in hotelov, fakturiranje, izdaja dobropisov, pomoč računovodstvu in kadrovski službi, vnos prejetih računov v DDV ... Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strojni inženir v razvoju (m/ž) (Celje) Splošni pogoji: vsaj VI/2 stopnja izobrazbe, smer strojništvo, najmanj 3 leta delovnih izkušenj v razvoju, znanje finomehaničnih, kompozitnih in drugih zahtevnejših konstrukcij s področja avtomobilske, letalske in podobnih elektro-mehanskih branž, uporaba CAD--orodij novejše generacije z uporabo simulacij, izpit B-kategorije, znanje angleškega jezika. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektrikar specialist (m/ž) (Slovenske Konjice) Pričakujemo dokazilo o šolski izobrazbi smeri elektrotehnik energetik, elektrikar energetik, znanje branja elektrovezalnih shem, izkušnje na samostojni vezavi zahtevnih vezalnih del, samostojnost, pripravljenost za delo v skupini, prednost predstavlja znanje nemškega jezika. Personal center, d. o. o., Litostrojska 44d, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Inženir elektrotehnike (m/ž) (Velenje) Iščemo inovativno, odgovorno in ambiciozno osebo na področju razvoja strojne opreme. Ključni delovni nalogi: načrtovanje analognih in digitalnih elektronskih vezij za področje hišnih aparatov, optimizacija delovanja elektronskih vezij ... Ade-cco H. R., d. o. o., Ameriška ulica 8, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 5. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja prodaje za avstrijski trg (m/ž) (Maribor) Mednarodno podjetje Daibau išče vodjo prodaje na avstrijskem in švicarskem trgu. Smo mlada inovativna ekipa, ki razvija regionalno gradbeno platformo Daibau, prisotno že na petih tržiščih. Mesečno do preverjenih izvajalcev pomagamo več deset tisoč uporabnikom. Ponujamo dinamično delovno okolje z možnostjo razvoja lastnih idej, sti- mulativno plačilo in možnost napredovanja. Eforma, d. o. o., Ulica Škofa Maksimilijana Držečnika ulica 6, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 21. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater plinskega omrežja (m/ž) (Savinjska regija) Za podjetje, ki se ukvarja z distribucijo zemeljskega plina, iščemo kandidata za mesto skrbnika omrežja zemeljskega plina. Manpower, d.o. o., Vodovodna cesta 101, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 5. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodja skupine v livarni (m/ž) (Vuzenica) Pričakujemo smisel za timsko delo in motiviranje, odgovornost, kreativnost, hitro odzivnost, sposobnost logičnega razmišljanja, vodstvene sposobnosti. Cimos, d. d., Cesta Marežganskega upora 2, 6000 Koper. Prijave zbiramo do 21. 5. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Vodenje gradbenih del in vodenje gradnje (m/ž) (Koroška) Zaželena vsaj VI. stopnja izobrazbe gradbene smeri, kandidat mora biti vpisan pri inženirski zbornici, vsaj 2 leti delovnih izkušenj z delom v gradbeništvu. Gradim gradbeništvo Merzdovnik, d. o. o., Dovže 56a, 2382 Mislinja. Prijave zbiramo do 21. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com. novi tednik vMm г илжој I radio celje 18 ŠPORT Odlični slovenski športniki napenjali vrvice med dvodnevno delovno akcijo v Savinjski dolini Celjski rokometaši so sezono končali z delom na hmeljišču Ko je bilo vreme sončno, so bili športniki še toliko bolj nestrpni z željo, da bi odšli na plano in se čim več gibali ter vadili za prihajajoče preizkušnje, ki bodo prej ali slej tudi prišle. Njihovi načrti se še niso popolnoma uresničili. Toda precej vrhunskih športnikov je bilo pod žgočim soncem na savinjskih hmeljiščih. V četrtek in petek so priskočili na pomoč slovenskim pridelovalcem hmelja, ki jih zaradi pandemije novega koronavirusa pesti pomanjkanje delovne sile. DEAN SUSTER Mi smo se ustavili pri predstavnikih iz tabora Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Pobarali smo jih tudi, kaj menijo o nadaljevanju lige prvakov; prav vsi so bili zelo skeptični glede tekem četrtfi- nala. In v petek popoldne je prispela vest z Dunaja, da je za celjske rokometaše sezona dejansko končana. Pri Evropski rokometni zvezi načrtujejo zgolj zaključni turnir četverice, odpadle so tekme osmine finala in četrtfinala, kar je povzročilo precej ogorčenja. Med delom o skupnih temah Med udeleženci dvodnevne delovne akcije, ki jo je organizirala Pivovarna Laško Union, so bili predstavniki Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, Nogometnega kluba Maribor, Košarkarskega kluba Zlatorog, Smučarske zveze Slovenije (biatlonci in smučarski skakalci), Rokometne zveze Slovenije, Košarkarske zveze Slovenije in Olimpijskega komiteja Slovenije. Na šestih kmetijah v Savinjski dolini so opravili 1.250 ur. Okopavali so zemljo in vanjo pritrjevali vrvice, ki bodo v prihodnjih tednih predstavljale hmelju oporo. V petek je minilo 16 let od osvojitve naslova evropskih rokometnih prvakov. Predsednika celjske- ga kluba Jerneja Smisla smo najprej vprašali, kje je bil tisti dan: »Čeprav je deževalo, sem pred dvorano Zlatorog čakal na sprejem moštva.« O delovni akciji je dodal: »Vzdušje je enkratno. S preostalimi športniki imamo veliko skupnih tem o trenutnih težavah. Naši junijski tekmi v ligi prvakov sta neizvedljivi. Če je nemška vlada prepovedala vsa večja zbiranja do konca avgusta, potem je odgovor kot na dlani ...« Pričakovana odločitev V petek je bil zelo prizadeven trener rokometašev Celja Pivovarne Tomaž Ocvirk, ki je pred šestnajstimi leti vodil mlajše celjske rokometaše: »Dopoldne smo imeli tekmo. Tudi zaradi te obveznosti nisem odpotoval v Flensburg. Prenos povratnega obraču- na sem gledal po televiziji. S prijateljem sva nato odšla pred dvorano Zlatorog in v množici navijačev spremljala nepozabno slavje, ki je trajalo še dolgo v noč.« Na hmeljišču se je razveselil, ko je po daljšem času videl svoje varovance: »Lahko so se prepričali, kako je tovrstno delo naporno. Zdaj bodo lahko svoje siceršnje obveznosti opravljali še z večjo vnemo. Vsi nestrpno čakamo, kdaj nam bo dovoljen vstop v dvorano. Nekateri igralci so si kupili pripomočke za vadbo doma in v naravi. Junijski tekmi lige prvakov bi bili s poslovnega vidika dobrodošli, s športnega pa nikakor ne, kajti nevarnost poškodb bi bila prevelika.« Kapetan David Razgor je bil 24. aprila leta 2004 star štirinajst let: »Tekmo iz Flensburga sem spremljal doma. Na sprejem nisem šel, ker sem bil premlad. Na hmeljišču sem bil prvič, a delo v naravi mi ni tuje. Kot otrok sem pomagal pri vrtnih opravilih. Napenjanje vrvic ni povsem lahko, obenem pa ni tako težko, da ga ne bi zmogel opravljati vsakdo, ki ima dovolj volje. Po mojem mnenju junija tekem ne bo, toda treba je še počakati na uradno potrditev.« In nekaj ur kasneje so se besede in napovedi vseh treh uresničile. Kapetan Celja Pivovarne Laško David Razgor med delom . ... in kasneje pripravljen na snemanje izjave. Delu se je pridružil tudi direktor Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško Rok Plankelj. ŠPORT 19 Veliko pozornosti je upravičeno vzbudil uigrani nogometno-skakalni par Marcos Tavares-Domen Prevc. Solidarnosti še dovolj Nekdanji svetovni prvak v deskanju na snegu Rok Mar-guč je bil peti na olimpijskih igrah v Sočiju in je dobitnik Bloudkove nagrade. »Skrbel sem predvsem za socialna omrežja za Pivovarno Laško in skušal čim bolje predstaviti celotno zgodbo. Zelo sem vesel, da solidarnostna pomoč med Slovenci še obstaja. Prvi dan je bil bolj naporen, naslednji dan je bil posvečen tudi medijem.« Z minulo sezono ni zadovoljen. »Bila je slaba, tudi zaradi določenih nesrečnih okoliščin. Sredi januarja sem hudo padel na treningu. nico. Nisem hotel predčasno končati še druge sezone zapored in sem hitel s treningi, čeprav bi bilo bolje, da bi dva tedna miroval,« je sklenil vse- Trener Tomaž Ocvirk se je razveselil snidenja s svojimi varovanci, delo mu je šlo dobro od rok. Po vsej verjetnosti sem imel lej nasmejan Marguč, ki ko-hujši pretres možganov. Po- maj čaka vrnitev na sneg. škodoval sem si tudi hrbte- Vrhunski deskar Rok Marguč si je ob trenutku oddiha snel slamnik. Kapetan vijoličastih si je žejo potešil z »laškim«, a brezalkoholnim. 23-letni rokometaš Celja Pivovarne Laško Tobias Cvetko, ki je v tej sezoni zabil gol Barceloni, je bil na »terenu« v četrtek. Pokazal je, kako je zagorel med delom: »Z malico so nas razveselili ob desetih, za kosilo so pripravili odličen golaž. Dolgo časa smo nosili majice z dolgimi rokavi. Ko smo se slekli, je sonce hitro storilo svoje.« Foto: DŠ 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE www.posta.si Nova olika - brez dotika! Izdelek v spletni trgovini plačajte s kartico ali nakazilom iz spletne banke in ne po povzetju. Paket prevzemite na prostem. Tam, kjer je možno, izberite dostavo v PS Paketomat. Pismonoši zagotovite priporočeno razdaljo (vsaj 2 m). Izvede se brezkontaktna vročitev, pri kateri podpis ni potreben. ZA VARNO SPLETNO NAKUPOVANJE Sprejeli smo vrsto ukrepov, s katerimi bomo vam in našim zaposlenim zmanjšali možnost okužbe s koronavirusom COVID-19 na minimum, hkrati pa vam zagotovili nemoteno spletno nakupovanje. Za več informacij o ukrepih obiščite našo spletno stran www.posta.si ali poskenirajte QR-kodo. Da bo bolj varno za vse! V07 Pošta Slovenije Zanesljivo z vami! Najdražja nepremičnina v Evrop« Ћ CVETJA Že v prodaji NAJLEPŠE JE DOMA! Odlične ideje za vaš dom na 84 straneh! vse barve mehike Pomlad na balkonu UPORABNA in svetla mansarda Slovenski les Ga znate PREPOZNATI? Intervju: BOŠTJAN ROMIH o oddaji Ambienti www.revijadom2.si Kmetijska zadruga Šmarje Rastema z zemljo PRODAJA IN POOBLAŠČENI SERVIS STIHL © Husqvarna TRGOVINA DOM Šmarje pri Jelšah, tel: 03 818 1840 TRGOVINA Imeno, tel: 03 818 3880 KUPIM PRODAM ODDAM PROST boks in oskrbo za vašega konja oddamo po ugodni ceni. Vključuje velik pašnik s tereni v čudoviti naravi. Več informacij po telefonu 041 444-497. novi tednik www.kz-smarje.si mš&ni-e' narodnozabavna TV oddaja PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.p DVE kravi, s teletom ali brez, že breji z drugim teletom in telico, tik pred telitvijo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 353-638. 344 OSLICO, staro 4 leta, prodam. Telefon 041 896-166. 345 MLADO kravo šeko, brejo šest mesecev in pol in telico limuzin, brejo osem mesecev, težko 650 kg, prodam ali menjam za klavno govedo. Telefon 051 826-544. p BIKCA simentalca, starega 12 dni, prodam. Telefon 031 840-282. n DEBELE, suhe krave in telice, kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 60 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p Vsak četrtek ob 20.00 na programu VTV - Vaše televizije VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza PRODAM SILAŽNE bale, rezane, kakovostne, prodam. Telefon 031 612-160. l 4i OSTALO 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie vMm г илшој / SUHA bukova drva na paleti dolžine 25, 33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132. p JARKICE, rjave, črne lahke in težke, beli leghorn, za bela in rjava jajca, sive, grahaste, susex, jerebičaste italijanke in aurokana za zelena jajca prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in pettedenske piščance. Prodajamo kakovostno perutninsko krmo. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 16. in ob sobotah do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. p KOSTANJEVE kole za pašnik in cele orehe prodam. Telefon 070 744-487. p HRASTOVA soda, 200 in 300 l, prodam. Telefon 031 739-590. 343 MEDTEDNOM SAMRA 21.00 ARSNA V OMREŽJU VAŠEGA OPERATERJA: T-2 193, TELEMACH 129, EON 700, TELEKOM 683, Al 371 342 SI .K INFORM ACIJE 21 Zdaj ne trpiš več, mama. Zdaj počivaš, kejne. Sedaj tenič več ne boli. A svet je mreel, prazen, upostošen za nas, odkar te med nami več ni. ZAHVALA Ob bolečim nenadomestljiviizgu-bi naše drage jene, mame, stare mame in prababi AGATETERZAN (24. 12. 1938 - 18. 4. 2020) iz Zagraša 128 vCelju Iskren o se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa izrečena usIna in pisna rožalja. Iskrena hvala dr. Sanji Bulatović ter patronažni sestriJelki Obrez, ki sta njej in nam v času njene bolezni stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi g. Zagajšku in Pogreb ni službi Veking za vso organizacijo pogreba ter g. župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen obred in lepe besede ter darovano sv. mašo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. V neutolažljivi žalosti vsi njeni najdražji Življenje je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo končana zadnja stran. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, sestre, tete, babice, prababice DANIJELE K0ST0MAJ (1947 - 2020) iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili pisno ali ustno sožalje ter darovali cvetje in sveče. Zahvala tudi kardiološkemu oddelku Celje, gospodu župniku zš opravljen obred, pogrebnemu podjetju Raj za pokop in orligrano Tišijo. Vsem, ki se je boste spominjali inpostali ob njenem grobu, pnisrčna hvala. Vsi njeni _p 1 od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 MiilklS] telemach ■ c kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 sport@nt-rc.si Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (Tone Pavček) ZAHVALA Težko se je bilo posloviti, a morali smo to storiti. Življenjsko pot je sklenil naš ljubljeni mož, ati, brat, tast, stric, dedek, pradedek, svak in prijatelj IVAN KLEPEJ iz Olešč pri Laškem (4. 5. 1940 - 21. 4. 2020) Od njega smo se zaradi trenutnih razmer poslovili v najožjem družinskem krogu. Hvala vsem za izrečena sožalja in vsem, ki ste bili z mislijo ob njem na njegovi zadnji poti. Hvala Komunali Laško za opravljen obred in Robiju Polancu za zaigrano poslovilno melodijo. Žalujoči: vsi njegovi Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine... (Dante) ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage mame, tašče, babice in prababice FRIDE ZGANK (30. 1. 1937 - 19. 4. 2020) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali. Iskrena hvala gospodu župniku Branku Zemljaku za opravljen cerkveni obred. Zahvala prijateljici Mojci Krajnc za srčno pomoč v času njenega boja z zahrbtno boleznijo terpatronažni sestri Idi Kolšek za strokovno pomoč v najtežjih trenutkih njenega življenj n Zahvaljujem, se tudi pogrebnislužbi Ropotar. Žalujoči vsL ki te nikčli ne bomo pozabili - ujeta v naših srcih ostajaš z lepimi spomini, Fridikši Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V SPOMIN Mineva leto žalosti, kar nisi več med nami, draga mama in babica ANGELA KLEP iz Zagrada (1. 6. 1935 -30.4. 2019) Vedno si v mislih z nami, saj kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Žalujoči: njeni domači p Smrti Celje Umrli so: Janez LOJEN iz Celja, 89 let, Jelka KOŠTO-MAJ iz Celja, 733 let, Jožef HRASTNIK iz Paškega, 98 iet, Alojz KOTAR iz Laškega, 68 let, Gojko šašAJNIĆ iz Celja, 84 let, Ivan PLANIN ŠEK iz Celja, 78 iet, Janrz LORGER iz Pečovja, 91 lit, Stanislav HORVAT iz Dra-melj, 77 let,Angela HREN iz Nazarij, 96 let, Anđelka KLOPOTAN iz Celja, 73 let, Baltazar CERENAK iz Klanca, 75 let, Edvard FIKJAČ-KO iz Celja, 73 let, Stanislav AMBROŽ iz Celja, 73 let, Radovan SERNEC iz Celja, 68 let, Frida ŽGANK iz Žalca, 83 let, Štefanija ŠEMLAK iz Nazarij, 92 let, Marjanca ROBNIK iz Luč, 47 let, Milan DOBRIŠEK iz Žalca,80 let, Anton Albin ABERŠEK ič Velenja, 79 let, Zdravko JERMOL iz Laškega, 71 let. Cecilija LUKMAN iz Tabora, 65 let. Š entjuv Umrl je: Martin ŠIšAL iz Lutrja, 86 let, Ferdinand BU-ČAN iz Grušc, 72 let. Žalec Umrli so: France ZAVA-ŠNIK iz Žalca, 81 let, Apo-lonija KOŠEC iz Migojnic, 94 let, Jožefa PUSTOSLEM-ŠEK iz Šmartnega ob Paki, 84 let, Stanislav DOLAR iz Šoštanja, 88 let, Sava ZARIN iz Žalca, 85 let. Življenje celosrgaral, vre zSK^mETUS Sleši ostaZ so povččd od dela rvojihpridnihrok. Z A H V A L A Za vidno eas je zapustil naš dragi mož. oti, dedi, tast in blat IVAN Š EGA (14. 5. 15)40 - 15.4. 7020) iz Zadobrove Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem in KD Škofja vas za izrešena injisna sožalja, darovano cvetje, svjče in sv. mree. Hvala g. Janku ivančiču za lep obred ter intenzirnirnu oddelku Splošne bolnišnice Celje za lajšanje bolečin. Vsem in vsakemu posebej še rnkrat iskrena hvrla. Ohranite ge v lepem spominu. Žalujoči: žena Jožici, hči Lidija z družino in sin Uroš z Valerijo Pa čv mj ezžvrgolele in so rekle. da teči. Utrujena od hude bolezni je za vedno zaspala nrša draga AVGU ŠTINA LUKAČ - GUSTIKA roj. Krumpak (15. 9. 1925 - 25. 4. 2020) Od pokojne smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v torek, 28. aprila 2020, na pokopališču v Šmartnem ob Paki. Žalujoče družine: Lukač, Tratnjek, Jakopovič-Podvršnik, Štravs Šmartno ob Paki, 29. aprila 2020 tj Bil je čas nedelj in praznikov, ko vrbil razigran je klic ironov. V zernjku sem sedel, sroj zvon imei, čot pesrm gjas rjegov je zazvenrl. .daj v drugih roiah poje zvon, jaz božal ga nič več ne bom. Pritrkaval bi srčno rad, za vse vas še enkrat. (Anica Požek) ZAHVALA Ob slovesu dragega očeta, tasta, starega očeta in pra-dedka JOŽEFA HRASTNIKA po domačr Kcrovega Pepija iz Strmce pri Lrškem (22. L d922 - 15. 4. 2020) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev sv. Krištofa. Posebna zahvala je namenjena oskrbovalkam CSD Laško, zdravnikom in zdravstvenemu osebju ZD Laško za vso pomoč. Iskrena hvala ga. Petri Kolšek za ganljive besede slovesa in duhovniku g. Roku Metličarju za lepo opravljen obred. Najlepša hvala nečaku Milanu za pritrkavanje na zvonove, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in katerih pesem je tako ljubil. Hvala Komunali Laško za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: sin Jože z družino, hči Zdenka z družino, vnuka Matjaž in Zlatko z družino Pomagajmo prizadetim v epidemiji, brezposlenim in starejšim. w Karitas www.karitas.si S poslanim SMS sporočilom KARITAS5 na 1919 boste prispevali 5 EUR. 1 o a TJ komot<, ne rinemo v tuje težave. A če si želiš kakšnega res življenjskega izziva, je to lahko priložnost,« meni sogovornica, ki je prepričana, da bi morali bolj poudarjati pozitiv- Renata Pirec: »Nikoli v resnici ne veš, kaj vse so morali preživeti otroci. Velikokrat sami marsikaj povedo, potem ko te sprejmejo.« tega ni bilo. Za enega otroka dobi rejnica približno 560 evrov rejnine. V ta znesek so vključeni materialni stroški za otrokovo oskrbo, prejemek v višini otroškega dodatka in plačilo dela rejnice, ki znaša približno 120 evrov mesečno. Rejnica lahko z aneksom k pogodbi dobi tudi več za stroške in svoje delo, če ima otroka s posebnimi potrebami ali če so stroški višji zaradi drugih razlogov, morda zaradi otrokovih zdravstvenih težav ... Mila pravi, da se tega ne moreš iti, če razmišljaš le o finančni plati. To ni navadna služba, kjer greš po osmih urah do- ne zgodbe o rejništvu. Če ima človek prostorske možnosti in če zmore sočutje do bede otrok v njihovih matičnih družinah, je rejništvo lahko priložnost, da v življenju naredi nekaj več. »Tudi manj dobrih zgodb se človek ne sme ustrašiti, to je samo preizkušnja, koliko zmoremo.« Ko se je treba posloviti ... Zagotovo je eden težjih trenutkov v rejništvu, ko se otrok vrne v svojo družino. Center vrne otroka, ko ugotovi, da je matična družina izpolnila pogoje, ki so bili do- ločni na začetku. Sicer se rejništvo zaključi tudi, če rejnica odpove rejniško pogodbo, z razvezo zakonske zveze med rejnico in rejnikom ali s smrtjo rejnice. Otrok je sicer lahko v reji, dokler ne dopolni 18. leta oziroma do 26. leta, če še redno hodi v šolo oziroma če ima posebne potrebe in lahko po končanem šolanju ostane še eno leto ter se v tem času skuša osamosvojiti. Nekateri so v rejništvu le nekaj mesecev, drugi vrsto let. »Hudo ti je že takrat, ko se otroci srečujejo s starši in veš, da ni tako, kot bi moralo biti. Ko gredo, je še težje, a starši so prvi,« pravi Renata. Sama otrok ne kliče, potem ko odidejo, a so vedno dobrodošli in je vesela, če želijo ostati z njo v stiku. A to pri starših ni vedno zaželeno. »Na centru nam na sestankih dopovedujejo, da se ne smemo preveč navezati, pripravljajo nas na trenutke slovesa, da bi zmogli v teh situacijah. To je zelo težko, še zlasti, če je bil otrok dlje časa pri meni in sva imela v redu odnos,« pravi Mila. Renata doda: »Kako se ne boš navezal na otroka, če pride k tebi nekajkrat na dan, se po-carta, te objema, poljublja?« Ponosna rejnica Mila je z nekaterimi preživela skoraj desetletje. Z večino »svojih« otrok je ohranila stike, nekateri so že odrasli, imajo svoje družine, drugi so v zavodu . Posebej ponosna je na romske otroke, ki jih ima v rejni- 30 POTEPANJA MED KORONO Turizem za bližnjim vogalom Na skritih brezpotjih je vsak dan nova pustolovščina To ni potopis. Niti vabilo na isto pot. Je samo utrinek dve uri trajajočega sprehoda, ki ga je v teh dneh doživel že marsikdo. Na brezpotjih bližnje okolice je morda obstal odprtih ust in se spraševal, kako da vsega tega ni opazil nikoli prej. Najlepše poti pogosto nimajo ne markacij ne tematskih napisov. Kako jih torej najti? SASKA T. OCVIRK Res je prežvečeno in že stokrat povedano. Slovenija je izjemno lepa dežela. Pomladanska zelena pokrajina je za sprehajalce pravi rajski vrt. Še posebej če se izognemo »romarskim« in v teh dneh še posebej obljudenim potem na najbolj razvpite hribčke in razglede. Kljub vsemu je dobro najprej narediti načrt. Še posebej če se nameravamo do izhodišča pohoda odpeljati z avtomobilom. Stari dobri Atlas Slovenije z nadrobno prikazanimi lokalnimi cestami in potmi naši družini pri tem izvrstno služi. Seveda obstaja nešteto aplikacij na pametnih telefonih, ki nam vsak trenutek povedo, kje smo, kakšni so statistični podatki našega podviga, po možnosti nam v animacijo vključijo še fotografije in izdelajo video. A v naravo vendar ne gremo, da bomo kar naprej zrli v zaslon, mar ne? Odtis školjke v razpočeni skali Do izhodišča smo se približno deset minut peljali z avtomobilom. Namenili smo se v dolino, kamor še lastniki tamkajšnjih travnikov in gozdov zaidejo komaj kdaj. Samota v naravi je poseben privilegij, tudi če ni zapovedana. Kdor jo v teh dneh na primer poskuša najti v mestnem parku, zagotovo ve, o čem je govora. Kolovozna pot se je vila ob potočku, ki je z vsakim korakom v hrib postajal bolj živahen. Čez skale se je spuščal v majhnih slapovih, porušen zid na bregu je pričal, da je na tistem mestu pred mnogo leti gnal mlinsko kolo. »Le kam je izginila vsa ta voda, ki je bila potrebna za kaj takšnega?« so se spraševali otroci. Po ozki grapi smo se podajali v osrčje zareze med dvema hriboma. Na prvi pogled se je misel na vzpenjanje po levi ali desni strani grape zdela popolna norost. Dokler nismo odkrili grebena, ki so ga skozi milijone let tlo potisnile zemeljske silnice. Nekaj sto metrov višinske razlike smo premagali po plezalni poti, ki je dobila celo družinsko ime. Med strmim travnatim pobočjem na eni strani in med koraku še bolj neprijaznim gozdnim pobočjem na drugi se je dvigal skalni rob, ki bi ga bila vesela še tako prevzetna turistična transverzala. Ogromne skale, preraščene z mahom, so bile ravno dovolj zanimive za plezanje, a spet ne tako nevarne, da bi staršem zastajal dih. V razpoki ene smo odkrili celo fosil, pravi odtis školjke. In otroška domišljija je dobila krila. Smučarski skoki in motokros V takšni divjini človek hitro izgubi občutek za orientacijo. Pogled z vrha je bil zato pravo presenečenje. Na čistino smo namreč prišli tik nad robom športno-rekreacijske-ga centra, za katerega razen domačinov verjetno malokdo ve, da sploh obstaja. »Resno? Nogometno igrišče in smučarsko skakalnico imajo tu sredi gozda?« so se še nekaj časa pridušali otroci. Občutek za orientacijo se je zdaj že toliko vrnil, da je bilo jasno, da hodimo po robu. Domače občine, se razume. Za spust in vzpon na nasprotni breg jo je pametno spet ubrati po grebenu. Tam so poti že naravno skoraj takšne, kot bi jih s trudom urejalo kakšno društvo. Morda boste na takšnih poteh mimogrede odkrili kakšno turistično, ekološko ali drugače gostoljubno kmetijo, ki bo sredi ničesar ponujala domač sir, marmelado ali kaj podobnega. Tudi mi smo šli mimo ene. Asfaltirane ceste niso naša najljubša izbira, a tokrat se je izkazalo, da že stokrat prevožena stranska cesta skriva prav neverjetne zanimivosti. Našo radovednost je pritegnilo motorno brenčanje in ko smo se povzpeli na nekaj metrov visok rob ob cesti, so otroci spet obstali z odprtimi usti. »A da je tu mot o - POTEPANJA MED KORONO 31 kros steza? Od kdaj?« Od nekdaj. Lahko si predstavljate, da je pavza trajala in trajala, ker se najmlajši od pogleda na dirkača pred seboj enostavno ni mogel odlepiti. V trenutku je spremenil vse varčevalne sheme svojega pujska. Pogled na ribnik v dolini nekaj metrov nižje ob cesti in na družino kolesarjev, ki so se hladili na pomolu, je bil povsem iz drugega filma. Naravni adrenalinski park Svojo pot smo morali nekako zaokrožiti in se vrniti k izhodišču, kjer smo pustili avto. S ceste smo zavili v gozd. V takšne gozdove zaidemo redko. Mogočne stare bukve so zelenele nad morjem rjave stelje. Nepregledna širjava je v meni zbudila gobarski nagon, ki ga je sredi aprila, vsaj z mojim gobarskim znanjem, težko potešiti. Otroka sta namesto tega odkrila pravi zabaviščni park. Drčanje po »toboganu« iz suhega listja je bilo samo ena od prvovrstnih adrenalinskih ponudb. Podrta drevesa in srobot so se spremenili v ravnotežni poligon in plezalne vrvi. Na takšnih poteh smo sicer vso pomlad nabirali tro-bentice in pljučnik. Z jetrni-kom si nismo dovolj domači, a so nas njegovi modri cvetovi spremljali skoraj povsod. Namesto tega lahko iz narave odnesemo tudi kakšno plastenko, pločevinko ali folijo. Daleč, da bi bila takšne poti ena sama idila. Lastnik, ki se je očitno odločil posekati svoj gozd, je nekoč utrjeno gozdno cesto uničil do te mere, da jo je bilo tudi peš skoraj nemogoče prehoditi. Da je potoček tako daleč od naselij tudi po vseh mogočih čistilnih akcijah in urejenih sistemih odvoza odpadkov na določenih mestih še vedno tako poln smeti, pa je preprosto žalostno. Kot rečeno, ta pot ni potopis, zato ni pomembno, kje smo se potikali. Takšnih dogodivščin imamo povsod po naši regiji, da ne govorimo po državi, na pretek. In če se bomo te počitnice iz takšnih ali drugačnih razlogov več zadrževali doma, se je dobro zavedati. Kjerkoli po svetu bi nam takšne pohode mastno zaračunali, nam pa so vsak dan na voljo zastonj. 32 NA DRUGI STRANI ATLANTIKA Novinar Sebastijan Kopušar, ki je bil pred leti del ekipe Novega tednika, zadnjih deset let živi in dela v New Yorku. Potem ko so se v Evropi razmere, povezane s pandemijo, začele umirjati, se je pozornost javnosti usmerila na drugo stran Atlantika, kjer naj bi doslej umrlo največ obolelih s covidom-19 na svetu, in sicer več kot 50 tisoč. Najhuje prizadeti del ZDA je mesto New York. Kakšno je življenje v tem večmilijonskem mestu v sedanjih razmerah, kako se z njimi soočajo ljudje in kako prenašajo različne omejitve? Kako je po zdravstveni plati poskrbljeno za obolele ob vedenju, da zdravstveni sistem deluje precej drugače kot pri nas? TATJANA CVIRN O vsem tem smo spraševali našega nekdanjega novinarskega kolega Sebastijana Kopušarja, ki je nekaj let sooblikoval vsebino Novega tednika, zadnjih deset let pa živi in dela v New Yorku. Mesto, ki nikoli ne spi, je verjetno v teh zadnjih tednih precej drugačno od tistega, kakršnega ste prebivalci vajeni ... Kakšen je utrip v mestu v teh dneh? Mesto, ki nikoli ne spi, je v umetni komi. Ulice so prazne, večina trgovin je zaprtih, uga-snjene so luči v lokalih, turistične znamenitosti so zagrajene. Javni promet sicer še vedno deluje, ampak podzemna železnica in avtobusi so večinoma prazni. Domačini se izogibamo Times Squarea, neuradnega središča mesta, saj je ponavadi preplavljen z obiskovalci in se le mukoma prebijaš čezenj. Zdaj ga imajo v lasti brezdomci ter redki sprehajalci. A še ti hodijo drug mimo drugega v čudni koreografiji Pri nas smo na začetku uvedbe izrednih razmer razgrabili toaletni papir in ostale »nujne« potrebščine. Kako nakupujejo v teh dneh Američani? Podobno histerično. Tudi v New Yorku se je začel divji lov na toaletni papir, tako da so v nekaterih trgovinah omejili število zavitkov na kupca. Ljubitelji psihoanalize pravijo, da ljudje v strahu pred neobvladljivo nevarnostjo podzavestno skušajo nadzor vzpostaviti z dosmrtno zalogo lističev za analno higieno. Podobno kopičenje se je razširilo na hrano. Konzerve paradižnika, fižola in čičerike še vedno sproti hlapijo s polic. Kvas je skoraj vzporedna valuta, saj ga praktično ni mogoče kupiti. Kdor je dovolj star, da se spomni osemdesetih v Jugoslaviji, ga skoraj obhaja nostalgija, ko vidi napore trgovcev, kako z nekaj vrečkami suhega fižola zakriti praznino dela polic. »Včasih smo preklinjali gnečo, zdaj jo skoraj pogrešamo. Tako kot nenehno hrumenje velemesta. Tišina je bila najprej balzam, zdaj je postala že prav sitna, kot tiho šepetanje okoli hudega bolnika. In New York je bolnik, smo žarišče epidemije, z daleč največ okuženimi, obolelimi in umrlimi v ZDA.« širokih lokov. Včasih smo preklinjali gnečo, zdaj jo skoraj pogrešamo. Tako kot nenehno hrumenje velemesta. Tišina je bila najprej balzam, zdaj je postala že prav sitna, kot tiho šepetanje okoli hudega bolnika. In New York je bolnik, smo žarišče epidemije, z daleč največ okuženimi, obolelimi in umrlimi v ZDA. Nekaj časa je bilo najhuje prav v okrožju Queens, kjer živim. Ima približno dva milijona prebivalcev, podobno kot celotna Slovenija, žrtev virusa je že krepko več kot štiri tisoč. V celotnem New Yorku se bližamo 12 tisoč žrtvam. Katere omejitve in ukrepi veljajo? Kako je s trgovinami, z restavracijami, s tovarnami .? Načeloma velja prepoved zbiranja in nasvet, naj ostanemo doma. Zaprta so podjetja, ki niso posebnega pomena. Kar je raztegljiv pojem. Posebnega pomena so na primer prodajalne alkoholnih pijač, kar v teh stresnih časih morda niti ni tako bizarno, kot se sliši. Prodaja alkohola je v ZDA zrasla za petino. Ampak podobno je menda tudi drugod po svetu. Vedno več sicer zaprtih barov išče načine, kako priti do vsaj nekaj zaslužka. Na primer s posebnimi vrečkami s slamico za s sabo. Lokal v sosednji ulici ima pred vrati stroj, iz katerega iznajdljiv »oštir« mimoidočim toči zmrznjen roze. Restavracije skušajo preživeti z dostavo hrane na domove, a jih bo brez dvoma veliko propadlo. Delajo tovarne, ki veljajo za pomembne, a se v mnogih širijo okužbe. Pred dnevi so morali zapreti že tretjo veliko predelovalnico in pakirnico mesa, kar že sproža strahove o oskrbi s hrano. zlahka pridem na drug konec mesta, kjer v opusteli čolnarni staro barkačo počasi predelujem za vrnitev domov. Lastnik jo je postavil povsem na rob, da ostarela dama ne bi kazila pogleda drugim strankam. Zaradi tega imam lep razgled na morje in otok Hart, poldrugi kilometra dolgo zaplato zemlje. Na njem v skupinske grobove že desetletja pokopavajo mestne reveže, zadnji mesec pa droben trajekt vsak dan sopiha med pomoloma. Tako sem priča spopadu z epidemijo koronavirusa, vse trpljenje je namreč zaprto med štiri stene bolnišnic. Oranžni trajekt in beli hladilni tovornjaki, kjer hranijo trupla, so skoraj edini zunanji znaki smrtnega davka, ki ga največje ameriško mesto plačuje kot žarišče izbruha v ZDA. Kako se odzivajo ljudje? Slovenci smo disciplinirani in ubogamo navodila, četudi se zdijo pretirana in »dišijo« po poskusih nadzora tudi potem, ko bo epidemija mimo . Američani verjetno niso tako poslušni? Zgodbe o svobodoljubnih Američanih so bolj kot ne del ameriškega mita. Toda v New Yorku so se ljudje nemudoma pripravljeni pridno postaviti v dolge vrste in uro ali še dlje čakati na mizo v restavraciji ali na novo modno muho. Po drugi strani sem na začetku slovenske zapore dobil posnetek iz Savinjske doline, kjer se je rojak sočno usajal: »Pa kuoga je, ne bom ceu dan nuter ...« Tudi tukaj nekateri bolj resno jemljejo navodila, drugi manj. Pri čemer pri nas v četrti Astoria, ki je postala balkanska enklava, tisti drugi pogosto govorijo katerega od nekdaj domačih jezikov. Drži pa, da nikoli niso uvedli popolnih zapor in obveznega zadrževanja v svoji občini, tako da ne vem, kakšen bi bil odziv na to. Pri nas smo se na začetku soočili s pomanjkanjem zaščitne opreme. Verjetno teh težav tam ni. So maske postale del vsakdana ali jih večina sploh ne nosi? Oh, seveda so težave. Ljudje na prvih bojnih črtah se še zdaj pritožujejo, da nimajo na voljo dovolj zaščitne opreme, čeprav tudi lokalne oblasti, ne samo predsednik države trdijo, da naj bi poskrbeli zanjo. Ob izbruhu pandemije smo poslušali objokano zdravstveno osebje, da Pri nas buri duhove pouk na daljavo, ki ga prakticirajo učitelji in učenci zadnje tedne. Kako so v ZDA rešili to vprašanje? Šole so v New Yorku zaprte od sredine marca, ni pa jasno, do kdaj, saj se župan mesta in guverner zvezne države prerekata, kdo bo določil ta datum. Za zdaj se zdi, da ima župan prav, ko pravi, da je to šolsko leto takorekoč že izgubljeno. Starši so doma prevzeli breme učiteljev in družbena omrežja nemudoma napolnili s spoznanji, kako težko je njihovo delo. Pouk so organizirali tudi na daljavo, pri čemer so naleteli na vrsto težav. Vsako šolsko okrožje se je tega lotilo na svoj način in drugače organiziralo delo. Ponekod učencem enkrat na teden prenesejo učni material in naloge, drugod imajo vsak dan več ur predavanj prek spleta. V New Yorku so morali kupiti kar 300 tisoč tablic za otroke brez računalnika in jim omogočiti brezplačen dostop do interneta, kar je kljub popustom stalo približno devetsto dolarjev na učenca. Po nekaterih napovedih naj bi se takšno šolanje nadaljevalo tudi jeseni, še zdaleč nimajo prostora za razrede s po le nekaj učenci. Kaj konkretno sedanje razmere pomenijo za tebe in tvoj način življenja? Kaj počneš, da čas hitreje mine? Morda bom zvenel neobčutljivo, toda zame se življenje ni bistveno spremenilo. Že nekaj časa sem prisiljen v precej nepotrošniški režim življenja, tudi v »mesto« sem odhajal precej poredko. Na nek način mi samoizolacija meščanov celo pride prav, saj je promet povsem usahnil in zdaj ХГХ Napis z I zahvalo zdravstvenim delavcem. Ponavadi v podporo ljudje zvečer ob 19. uri še malo poropočejo. NA DRUGI STRANI ATLANTIKA 33 ima na voljo eno samo masko, ki jo mora po koncu dela skrbno sušiti in naslednji dan spet uporabiti. Sestre v eni od newyorških bolnišnic so na družbena omrežja poslale fotografijo, kako se oblačijo v vreče za smeti, da bi se zaščitile. Maske so bile nekaj časa izjemno vroče blago, v trgovinah jih sploh ni bilo mogoče kupiti. Njihovo nošenje ni obvezno, šele sredi aprila je prišlo navodilo, da jih je treba nositi v javnih prostorih, kot so trgovine ali pralnice. Pri čemer se tega ponekod držijo, drugje spet ne. Na ulicah jih ima nadetih približno polovica ljudi, najbolj zanimivi so tisti, ki si jih nataknejo le okoli vratu. Kot nekakšen modni dodatek. Domnevam, da je glede na tamkajšnji zdravstveni sistem in glede na to, da številni Američani nimajo zdravstvenega zavarovanja, takšna epidemija še bolj zastrašujoča kot v Evropi. Kaj se zgodi, če zboliš? Ameriško zdravstvo je izjemno zapleten in težko obvladljiv sistem, v katerem se prepletata zasebni in javni interes. Bolnišnice so dobičkonosna podjetja, ponekod največji delodajalci, Lokal, v katerem na oknu dobiš naročeno hrano in tudi pivo za »s sabo«. Pogrebniški trajekt, ki vozi mrtve reveže na otok Hart, kjer jih pokopljejo v skupne grobove. oskrbi bolnikov, težava je račun, ki ga dobijo zanjo. In ki te brez dobrega zavarovanja zlahka potisne v bankrot. Koliko sploh stane solidno zdravstveno zavarovanje? Kako si ti poskrbel za to? Povprečen mesečni strošek za zdravstveno zavarovanje v New Yorku je več kot šeststo dolarjev. Dobijo se tudi cenejši, a je treba skoraj vsako storitev izdatno doplačati. Hkrati tudi dobro zavarovanje ni branik pred dodatnimi stroški, saj moraš k pravemu zdravniku in v povečal za osupljivih 3.700 milijard dolarjev. Vse to kaže, kako negotovi časi so pred nami. Kakšne so napovedi glede sproščanja ukrepov, kako se Američani pripravljajo na čas po koncu epidemije? Izjemno različno. Pred dnevi smo lahko spremljali televizijski rodeo republikanske županje Las Vegasa, ki bi rada mesto nemudoma odprla za zabaviščni posel in ga spremenila v nekakšen laboratorij za preučevanja širjenja okužbe. Vsi niso tako trčeni, toda kombinacija vedno hujše- »Na žalost je Trump le eden skrajnih primerov epidemije, ki kot rešitev za globalne težave širi strah, nezaupanje ter zapiranje v nacionalistične trdnjave. In ustvarja nekakšno vzporedno resničnosti z >alternativnimi dejstvi<. V resnici potrebujemo globalno sporazumevanje, sodelovanje in solidarnost.« Spodbuden napis na lokalu v četrti, kjer živi Sebastijan Kopušar. »New Yorka ne boste nikoli premagali.« skupaj s še bolj zapletenim sistemom zdravstvenih zavarovanj pa gordijski vozel, zaradi katerega imajo v ZDA daleč najdražje zdravstvo na svetu. Del tega je izjemno veliko ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, po zadnjih ocenah približno 27 milijonov. To sicer ne pomeni, da bodo ti ljudje ostali brez zdravniške oskrbe, ko je nujno, se ponjo zatečejo na urgence, ki so tako vedno polne. V času epidemije se stvari zaostrijo, zato je bilo še več strahov, da bodo bolnišnice preobremenjene in prenapolnjene, podobno kot se je dogajalo na severu Italije. Na srečo do tega ni prišlo, v New Yorku so razsta-viščno središče Javits spremenili v začasno bolnišnico, ki pa je ostala skoraj prazna. Podobno je bila skoraj brez dela ploveča vojaška bolnica Comfort, ki so jo poslali v mesto. V nedeljo jo je zapustil zadnji bolnik in že odhaja na novo poslanstvo. Ozko grlo je še vedno testiranje, čeprav zdaj opravijo že približno dva milijona testov na teden. Toda po besedah strokovnjakov morajo številko vsaj podvojiti, če želijo začeti varno sproščati sedanje ukrepe. Težava ni v pravo bolnišnico, ki sprejema tvoje zavarovanje. Lahko se zgodi celo, da si v pravi bolnišnici, a je v njej specialist, ki ni del njene mreže, pa tega ne veš, tako da dobiš zasoljen račun. Ali pa si na nujni operaciji in anestezist ni del zavarovalniškega omrežja ... Poleg tega je običajna praksa, da uprava bolnišnic napiše izjemno napihnjen račun, saj pričakuje pogajanja z zavarovalnicami, v katerih ga nato nekoliko oklestijo. Doslej sem zdravstvo na srečo uporabil le za cepljenje proti gripi, ki naj bi stalo 35 dolarjev, a sem po dveh mesecih dobil račun za krepko čez dvesto dolarjev in šele po nekaj dolgih telefonskih klicih so neradi priznali, da je šlo za »napako«. Imam zavarovanje za popotnike, a v drobnem tisku piše, da ne velja v času pandemije . Beremo novice o večmilijonskih odpuščanjih zaposlenih. Ali tisti, ki ostanejo brez dela, lahko računajo na kakšno pomoč države? Dogaja se zanimiv pojav, da konservativna oblast, ki je še pred dvema mesecema strašila s izbruhom socializma na ameriški levici, zdaj sprejema »socialistične« ukrepe. Vsak odrasel Američan bo dobil 1.200 dolarjev državne pomoči, nezaposleni tudi okrepljeno socialno pomoč. A je posebna umetnost postala, kako se prebiti do nje, saj računalniški sistemi ne zmorejo takšnega navala. V petih tednih je brez dela ostalo več kot 26 milijonov ljudi. V nedeljo je tudi Bela hiša priznala, da bo nezaposlenost v ZDA dosegla raven velike depresije pred približno stoletjem. Hkrati se bo po napovedih dolg države samo v tem letu ga finančnega pritiska in neoliberalnih pogledov na upravljanje skupnosti pri guvernerjih iz ameriške desnice sproža pobude za hitro ukinjanje varovalnih ukrepov in vrnitev k staremu načinu življenja. Če bo ta sploh še kdaj možen. V Ge-orgiji so tako odprli celo lepotilne in masažne salone, kar je tudi pri samooklicanem stabilnem geniju v Beli hiši sprožilo nekaj pomislekov. Na začetku je predsednik precej podcenje-valno govoril o virusu, nato pa kmalu prepovedal lete iz Evrope, zdaj omejuje vsakršno priseljevanje in išče zunanjega krivca za razmere. Kako gledaš na to? Donald Trump je virus, ki zadnja tri leta razžira moralno in razumsko podstat države. In sveta. Epidemija je dokončno razkrila globine, ne, pravi izraz je plitvine njegove duše in razuma. Nazadnje je pred kamerami na glas razmišljal, da bi ljudem v telo spuščali ultravijolično svetlobo in jim vbrizgavali dezinfekcijska sredstva. Bilo bi komično, če ne bi menda izjemno naraslo število klicev, kjer ljudje sprašujejo, ali naj začno uživati čistila. Na žalost je Trump le eden skrajnih primerov epidemije, ki kot rešitev za globalne težave širi strah, nezaupanje ter zapiranje v nacionalistične trdnjave. In ustvarja nekakšno vzporedno resničnosti z »alternativnimi dejstvi«. V resnici potrebujemo globalno sporazumevanje, sodelovanje in solidarnost. Za kar pa je treba vzpostaviti zaupanje. Zaupanje v znanost, zaupanje strokovnjakom, nenazadnje zaupanje v medije. Politiki, ki se vzpenjajo z načrtnim rušenjem tega zaupanja, so ne samo neodgovorni, ampak nevarni. Foto: osebni arhiv 34 ŽIVLJENJE PO PANDEMIJI Znani in ugledni o posledicah pandemije ter življenju po njej ? Kako naprej? V minulih dneh so začeli veljati nekateri vladni ukrepi, ki rahljajo stroge prepovedi in omejitve, s katerimi je vlada poskušala zajeziti širjenje epidemije koronovirusa. Vse to je posledica zadnjih podatkov o številu okuženih, ki kažejo, da se je trend obrnil navzdol, da je epidemija pod nadzorom, da je zaenkrat zdravstveni sistem zdržal in da zmore normalno sprejemati obolele ter jim nuditi zdravstveno oskrbo ob bolezni covid-19. Epidemijo smo torej zajezili, počasi se lahko zazremo v prihodnost in razmišljamo, kako naprej po pandemiji, čeprav še ni čas za razglasitev končne zmage. V uredništvu se uglednim gostom zahvaljujemo za sodelovanje in njihova razmišljanja. ROBERT GORJANC Še vedno se bo treba zelo disciplinirano držati zaščitnih ukrepov, si razkuževati roke, nositi masko, paziti na varnostno razdaljo, sicer se lahko okužba ponovno razmahne in strogi ukrepi vrnejo. A vendar je najbrž najbolj kritično obdobje za nami in (končno) je prišel tudi čas, ko se je mogoče bolj v miru, z manj strahu in tesnobe, soočiti s posledicami in z vplivi pandemije na naše življenje, ki se je pred približno mesecem in pol ustavilo ter obrnilo na glavo po vsem svetu. Pot do končne zmage bo še dolga in je ne bo konec vse do takrat, dokler ne bo cepiva, ki ga znanstveniki pospešeno razvijajo, zato bomo s koranavirusom še nekaj časa morali živeti. Po eni strani se je javno življenje popolnoma usta- vilo, po drugi se je v našem načinu bivanja toliko stvari spremenilo in zgostilo. Ali se je tudi v našem razmišljanju in odnosu do vsega, kar nas določa, osmišlja - do zdravja, družine, dela, izobraževanja, druženja ...? Bo po vsem tem, kar smo preživeli in doživeli v minulih dveh mesecih, življenje res lahko takšno, kot je bilo prej? Nekaj pomembnih in uglednih osebnosti z različnih področij javnega življenja, ki so na različne načine občutile posledice epidemije koronavirusa, smo povprašali, kako vrednotijo razsežnosti pojava, ki je zatresel in zaustavil svet. Vsem smo zastavili ista vprašanja in jih spodbudili k predstavitvi pogledov. Foto: SHERPA a Kakšna spoznanja, opozorila in nauke bi morali potegniti iz obdobja epidemije oziroma pandemije koronovirusa? 3 Ali se strinjate z izjavo, ki jo v teh dneh izrekajo mnogi, da nič več ne bo tako, kot je bilo? S Kako občutite epidemijo na področju, kjer poklicno delujete, kaj pomenijo nove okoliščine za vaš način dela? Mag. Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) »Popotniki bodo spremenili vedenje« O Zaradi nenadnega šoka, ko je virus povzročil popolno zaustavitev sveta, smo se začeli zavedati, da nič na svetu ni samo po sebi umevno. Zavedati smo se začeli, da svet nima odgovorov na tovrstne krize in da smo ranljivi bolj, kot smo mislili. Menim, da je osnovno, kar se lahko naučimo iz aktualne krize, to, da dojamemo, da nismo neranljivi in da se moramo bolje pripraviti na podobne krize v prihodnosti, ker bodo posledice potem manj drastične. V večji meri moramo poskrbeti za svoje zdravje in zdravje planeta. Svet je bil že pred pandemijo soočen z velikimi problemi, kot so podnebne spremembe, onesnaževanje, pretirano potrošništvo. Morda je zdaj čas, da še bolj smelo uvajamo trajnostne modele in da na novo opredelimo cilje in vrednote. O Zagotovo bo svet po pandemiji drugačen, prav tako turizem. Spremenili se bodo vedenje popotnikov in njihove vrednote. Turisti bodo prednost dajali personaliziranim doživetjem. Še večji pomen kot do zdaj bodo v ponudbi imeli lokalno in sezonsko, usmerjenost v trajnostni razvoj, digitalizacija. Še pomemb- (Foto: SHERPA) nejše kot do zdaj bo zagotavljanje varnosti in zdravja, tudi v nastanitvenih objektih. Pričakujemo lahko, da bodo turisti, vsaj v obdobju do popolne zajezitve virusa, izbirali bližnje destinacije. Zato bodo vse države letos svoje prebivalce vabile, naj v prvi vrsti dopustujejo doma. V STO smo takoj prila- O godili dejavnosti kriznim razmeram. Skušamo zelo povezano in usklajevano delovati z vsemi udeleženci v slovenskem tu- ik. f. Kakšno bo življenje po koroni? Dr. Andrej Strahovnik, predstojnik Urgentnega centra Splošne bolnišnice Celje in glavni zdravnik Slovenske vojske »Prenehajmo poudarjati materialno kot glavno vrednoto« rizmu, saj je turizem panoga, ki jo je kriza najbolj prizadela. Po izjemno uspešnih letih slovenskega turizma smo pred veliko preizkušnjo. Pomembno je, da podjetja preživijo, da ohranijo čim več delovnih mest in da se dobro pripravimo na okrevanje. Turizem je res obstal, ampak ljudje bodo ponovno potovali, takoj ko bodo razmere to dopuščale. Slovenija je v preteklih letih postala zaželena destinacija, prva zelena država na svetu, evropska gastronomska regija, razvili smo številne prijazne hotele, glampinge, imamo turistične kmetije, naravna zdravilišča s programi za krepitev zdravja, izjemno kulinariko, ki temelji na zdravih, lokalnih sestavinah. Prednost dopustovanja v Sloveniji zagotovo predstavljajo večja varnost, neokrnjena narava, raznolikost na majhnem prostoru. Na dosegu roke so gore, morje, jezera, doživetja za vse letne čase ... Ponujamo ravno to, kar turisti vedno bolj iščejo - mir, stik z naravo, individualni pristop in pristnost. Verjamem, da je zdaj odličen čas, da letos raziščemo Slovenijo, da najdemo tu v bližini mir, da odkrijemo skrite, še neraziskane kotičke in odgovore na vprašanja, ki se nam porajajo v tej krizi vseh kriz. novi tednik O Glavno spoznanje je, da smo kljub vsem novim tehnologijam, izobilju in blaginji, v kateri živimo, še kako ranljivi. Svet se je s prihodom v nov mile-nij vrtel s preveliko hitrostjo. Opozorila o rdečih alarmih klimatskih sprememb, o mogočih genetskih manipulacijah in zlorabah, o zastrupljanju narave, hrane, o nesprejemljivem ravnanju z vodnimi viri . Vsa opozorila so bila resna in žal presli-šana. Opozorila iz obdobja pandemije koronavirusa morajo ozavestiti pripravljenost družbe na mogoče spremembe, ki jih tako družboslovna in naravoslovna znanost napovedujeta. Nauk je: zavedajmo se svoje ranljivosti in prenehajmo poudarjati materialno kot glavno vrednoto. O Pred tedni sem izjavil, da nič več ne bo tako, kot je bilo, in da se vračamo v prihodnost. Zagotovo bodo sistemi, kot so zdravstveni, varnostni, šolski, delovali drugače. Dolgoletni procesi digitalizacije in veliko vloženega denarja niso bili tako učinkoviti kot razglasitev epidemije. Tako rekoč čez noč smo delovali »on-line« na več področjih. O zdravstvenih delavcih se je govorilo s hvaležnostjo in obenem o nesprejemljivih vrednotenjih nekaterih skupin, npr. super nogometašev, ki zaslužijo nepredstavljive vsote. Skrb za starejšo populacijo je bila v družbi ozaveščena, brezglavo kupovanje je postalo omejeno, različne agencije in uradi so začeli digitalno poslovati in kar je najpomembnejše: začeli smo se zavedati vrednote medsebojnih odnosov. Čas, ki ga porabimo z iskanjem parkirnih prostorov pred nakupovalnimi centri, pred okenci uradov in v čakalnicah pred ordinacijami smo porabili drugače, bolj učinkovito, za druženje v okviru družine. Dogodki zadnjih dni žal govorijo, da bo lahko izkušnja hitro pozabljena. Vrste pred »drive-in«? Vrste pred trgovskimi središči? Morda so ukrepi ob razglasitvi epi- (Foto: lastni arhiv) demije trajali prekratko, da bi spremembe ostale trajne. Podobno se je zgodilo s terorističnimi napadi pred leti v Belgiji in Franciji. Za trenutek smo se zavedali pomena varnosti kot vrednote ter vse skupaj dokaj hitro pozabili. O Delujem v dveh sistemih, kot predstojnik urgentnega centra in kot glavni zdravnik Slovenske vojske. Oba sistema sta bila finančno podhranjena in podcenjena. Zdravstveni sistem je bil ob razglasitvi zagotovo najbolj prizadet zaradi spremenjenih pogojev dela in z velikimi obremenitvami, tako kadrovskimi kot materialnimi. Po drugi strani se je veliko stvari v okviru zdravstvenega sistema postavilo na pravo mesto: že omenjena digitalizacija čez noč, izboljšana varnost v bolnišnicah, na katero smo opozarjali vrsto let. Čeprav je otežen dostop do specialistov, je bila in je vsem prebivalcem zagotovljena nujna medicinska pomoč -tistim, ki jo zares potrebujejo. Obiski urgenc niso več samoumevni in zlorabljeni kot v času pred razglasitvijo epidemije, napovedala se je kategorizacija obremenitev in tveganj znotraj zdravstvenega sistema, opravljeno delo je nagrajeno. Desetletje smo si želeli delati z roko v roki s kolegi iz primarnega nivoja, a se ni izšlo. Ob epidemiji je to steklo čez noč, delamo skupaj. Vrsto let smo opozarjali na preprečevanje bolnišničnih okužb, na večjo higieno rok ob obisku bolnišnic, na omejevanje obiskov zaradi možnosti širjenja okužb. Sam sem opozarjal na nesprejemljivo tveganje sistema zaradi nične rezerve respiratorjev in ostalega, vsi smo opozarjali na podhranjeno kadrovsko sestavo, na pomanjkanje medicinskih sester. Imajo zdravstveni delavci pravi status, so vrednoteni prav ali nam odhodi številnih iz sistema govorijo drugače? Tudi v sistemu obrambe so bila izrečena podobna opozorila, kdo bo deloval v izrednih razmerah. Če poznamo odgovor, ne vemo, kdo bo deloval v sistemu, ki je kadrovsko nezadosten. Smo zares suvereni, ko smo izgubili nacionalno letalsko družbo, deluje Evropska skupnost zares enovito, ko države vsaka zase oplenijo zaščitno opremo? Bomo poskrbeli za status vojaka v naši družbi? Bomo kupili transportno letalo (ki bo imelo prekocelinski dolet)? Smo pripravljeni v okvirju nacionalnih načrtov na večje nesreče, potres, epidemije ali načrti samo na papirju? Imamo na voljo zdravnike, ki bi delovali v morebitni uporabi bolnišnice Role 2? Je njihov status urejen? So stimulirani ali morebiti sti-gmatizirani? Nekateri se še spomnimo vaj nič nas ne sme presenetiti. Kot osnovnošolcu so mi te vaje ozavestile, da se lahko blagostanje v trenutku spremeni v neznosne razmere. Epidemija bo izzvenela, tveganja bodo ostala. Bo izkušnja z razglasitvijo epidemije in ukrepi ob tem ostali v zavesti ali bo vse prehitro pozabljeno? Z enim od brigadirjev v Slovenski vojski sva se na začetku epidemije pogovarjala o razmerah. Sam sem dejal, da upam, da se bomo ob koncu vsi skupaj veliko naučili. Brigadir mi je odvrnil, da smo upali že večkrat, spremenili pa ne. Po epidemiji bo marsikaj drugače, izzivi veliki, ob tem lahko epidemijo razumemo kot izjemno priložnost za spremembe. Če ne bomo opozarjali na izkušnje, nosimo del iste odgovornosti. ŽIVLJENJE PO PANDEMIJI 35 /-« I I I 1 V V ■ I ■ ■ V Г" I I V N/ ■ I ■ »Gledališče je v zgodovini že »Se bomo končno naučili preživelo težke čase« gledati s srcem?« Manca Ogorevc, dramska igralka v Gledališču Celje Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje - Center (GCC) O Predvsem se poskušam ogniti razmišljanju o črnih scenarijih, ki bi lahko sledili po pandemiji, o nastanku novega svetovnega reda, popolnem nadzoru ter nesvobodi ljudi, ki bi postali samo še delovna sila v rokah kapitala, o umetni inteligenci ... Sploh če se v teh dneh spomnim dveh sicer izjemnih literarnih del, Saramagovega Eseja o slepoti in McCarthyevega romana Cesta, ki opisujeta čas popolnega razčlovečenja družbe, apoka-lipso. Da ne naštevam mnogih odličnih futurističnih filmov. Če odmislimo vse teorije zarote, nam postane jasno, da če si je kdo zares želel, naj se ta nori svet, ki mu tako kruto vlada človek, popolnoma ustavi, je bila to narava. In neverjetno lepo je v teh dneh prisluhniti njenemu miru, čutiti, kako počiva, se zvečer pri teku ob gozdu srečevati s srnami, gledati popolnoma modro aprilsko nebo brez letal ... in dojemati priložnost, da si oddahnemo tudi ljudje in si vzamemo čas, da se z njo spet povežemo. Za-živimo brez stresa in vsakdanje napetosti v prečudoviti povezanosti s svojimi najbližjimi in ponosni, da smo uspeli kot celotna družba delovati tako vzajemno in vzpostaviti eno najlepših človekovih lastnosti - pomoč drugemu. Zagotovo bo zavest o tem prevrednotila ljudi in bo ostala tudi v času po pandemiji. O Vsako obdobje v zgodovini in tudi pri posamezniku prinese nekaj dobrega in nekaj slabega, če zapišem povsem preprosto. Prinese tudi trpljenje, ki navsezadnje človeka duhovno obogati. Spremenilo se bo »Se je O Spoznanja je mogoče strniti v dvoje, priča smo krhkosti sveta in svetovnih velesil. Svet lahko s tečajev navidezne mogočnosti vrže mikroskopsko majhna stvar. Skrb za bližnje, sočutje do ljudi, ki jih je v času pandemije zadela takšna ali drugačna preizkušnja, empatija še posebej do tistih, ki delajo v zdravstvu, daje novo dimenzijo in v vsakdanjik prinaša »novo pomlad odnosov«. Opozorila: konflikti med ljudmi, ki so bili že prej, in jih mašimo na različne načine, so v tem času dobili še močnejši naboj in so se razbohotili v raznih oblikah. Nauki: ljudje smo socialna bitja. Ko so odsvetovani, omejeni ali zaradi prepovedi onemogočeni socialni stiki, začutimo močnejšo potrebo po bližini. Nič več ne bo tako, kot Oje bilo? Kakor za koga. Podobno misel izrazijo ljudje, ki se borijo za svoje zdravje s katero od oblik karcinoma. Večina jih (Foto:lastni arhiv) marsikaj. Zagotovo. Predvsem bomo morali sprejeti in se soočiti z življenjem ob novi mutaciji koronavirusa. Kot so mnoge generacije zaznamovale obe svetovni vojni in pandemija španske gripe, bo, sicer na drugačen način, ker živimo v tehnološko in informacijsko mnogo bolj razvitem času, ljudi zaznamoval tudi pandemijski čas. Širše se bo spremenila cela geopolitična podoba sveta. A to so zelo kompleksna področja. Mislim, da v tem trenutku še nihče ne ve, kako bo. Ker je vse odvisno od tega, kakšno škodo, tako človeško kot gospodarsko, bo povzročil novi virus. O Igralci smo sicer čakanja na vloge vajeni, ker je to del našega reper-toarnega urnika. Torej so obdobja, ko si nenehno v gledališču, imaš veliko vaj pred premiero in različnih predstav. Pride tudi čas, ko se vse umiri in imaš lahko samo nekaj predstav na mesec, nobene vaje in spet čakaš na vlogo, ki ti bo dodeljena v enem naslednjih študijev. Vmes igralke in igralci lahko snemamo filme ali nadaljevanke, kar nas do- pravi, da na svoje življenje, odnose z ljudmi, vrednostno lestvico prioritet po prestani bolezni gledajo z drugega zornega kota. Spet drugi naredijo vse, da čim prej pozabijo in zaživijo »po starem«. Približno tri desetletja sem katoliški duhovnik. Zadnja leta delujem v laški župniji in dekaniji. V času čakanja na škofa v Celju me zaposluje tudi vodenje celjske škofije. Ukrepe, ki smo jih sprejemali na Slovenski škofovski konferenci glede zapiranja cerkva za občestvo, sem najprej sam doživljal kot šok in veliko negotovost. To je bilo v začetku marca in kmalu se je izkazalo, da bo tako tudi za velikonočne praznike. Naveza in povezanost z duhovniki, še posebej preko dekanov, glede pokrivnosti z mašnimi nameni, ki pri nas uravnavajo tudi gmotno vzdrževanje duhovnikov, lepo poteka. Duhovniki med seboj živimo močno solidarnost. Najbolj sem vesel skrbi duhovnikov za svoje občestvo. Veliko predvsem mlajših duhovnikov in drugih ve- datno plemeniti, in na domači oder prinesemo nove ideje ter energijo. Vsekakor tudi v času čakanja vzdržuješ kondicijo, ponavljaš tekst, delaš govorne vaje, se dodatno izobražuješ in skrbiš za fizično kondicijo. Tako da za nas obdobje čakanja ni nič novega in ga znamo dobro izkoristiti. Ampak čakanje zdaj je povsem drugačno. V začetku aprila bi morala nastopiti z Večnim otrokom v Jekaterin-burgu v Rusiji na festivalu mo-nodrame, a je bil prestavljen na jesen. Sprašujem se, ali bom oktobra odletela v New York na United Solo festival. Glede na stanje v ZDA težko. Upam, da drugo leto ... Zdaj se porajajo samo vprašanja, ki jih še pred mesecem ni bilo. Na primer, kaj se bo v teatru spremenilo? Bodo ljudje prihajali na predstave ali jih bo strah? Kdaj bodo prišli spet šolarji in se sproščeno smejali in kričali ob ogledu naših otroških predstav? Kakšen bo naš finančni izpad? Si bodo ljudje po krizi lahko privoščili abonma v gledališču? Tolaži me, da vsak krizni čas prinese tudi željo po kulturi in da je humus za odlične projekte, poraja željo po zabavi, sprostitvi, po identifikaciji z dramskimi osebami, po joku, smehu, katarzi ... Gledališče ima v družbi zelo pomembno mesto že tisočletja in je preživelo vse težke čase v zgodovini človeštva. Ker je primarno, arhetipsko, nujno za obstoj humane družbe, nastavi ji zrcalo, premakne meje. Imamo ga radi, pogrešamo ga in zato sem prepričana, da bo preživelo tudi tokrat. Naj bo aplavz, potem ko bomo spet nazaj, bučen! (Foto:lastni arhiv) ščih sodobne tehnologije se vestno trudi, da pripravljajo vsakodnevna bogoslužja in jih predvajajo po Facebooku, Youtubu, v raznih TV- prenosih ... Mnogi, ki niso bili prej redni obiskovalci svetih maš, pripovedujejo o tem, da so vsakodnevno prisotni pri bogoslužju v svojih domovih. Letošnji blagoslov jedil od doma na veliko soboto je pustil močno pozitivno sled. Zvonovi velikonočnega jutra, ki so vabili k velikonočnem zajtrku, so nas povezali. Pred dnevi je v medijih zaokrožila O Po prvem nadrealističnem mesecu in nenavadnih prilagoditvah, ki smo jih ljudje v svoja življenja sprejeli v trenutku, bi najbrž že lahko govorili o neki novi resničnosti, za katero si želim predvsem, da bi vodila v nek boljši in svetlejši svet, ter to, da bi končno enkrat sprejeli zgodovinsko lekcijo življenja ter narave. Da iz tega obdobja izide-mo bogatejši za življenjske modrosti, bolj vključujo-čo vrednostno lestvico in prioritete, ki nam jih v sozvočju z naravo, izza belih platnic že desetletja govori tudi Mali princ: »Ljudje ne vidijo lepote tega sveta, ker jih slepijo njihove strasti in napake; zato so drug od drugega bolj oddaljeni kot zvezde. Ne vzamejo si časa, da bi sploh kaj spoznali. Pri trgovcih kupujejo kar izgo-tovljene predmete. Ker pa ni trgovcev, ki bi prodajali prijatelje, ljudje nimajo več prijateljev.« Če ga doslej nismo slišali, iskreno upam, da je tokrat njegovo sporočilo dovolj očitno in glasno . Da se bomo končno naučili »gledati s srcem, kajti bistvo je očem nevidno«. O Trdno sem prepričan, da so spremembe edina stalnica v naših življenjih, česar se danes najbrž vsi toliko bolj zavedamo. In kaj lahko počnemo s spremembami? Če so spremembe pogoj za preobrazbo, potem je najbrž dobro ozavestiti, da s preobrazbo ne postajamo nekaj novega. Pa saj ste brali Kafko ... S preobrazbo samo prihajamo karikatura pogovora Boga s hudičem: »Si videl, kako mi je uspelo izprazniti vse cerkve?« Božji odgovor se je glasil: »Ne vidiš, koliko družinskih občestev je postalo Cerkev?« Močno čutim z družinami, ki se morajo v času karantene posloviti od svojih najdražjih s pogrebom po določilih izolacije. Že pred smrtjo je bilo v večini primerov onemogočeno, da bi se domači poslovili. Čutim, da ostaja bolečina v teh razmerah intenzivnejša in proces žalovanja, ker ni socialnega stika, bo zato še daljši. V teh dneh o pandemiji slišimo veliko negativnega, je pa v vsem tem tudi mnogo pozitivnega. Odvisno je od tega, iz katerega zornega kota pogledamo na situacijo, v kateri smo se znašli. Občudujem starše, ki so v tem času prevzeli vlogo učitelja in so se v njej dobro znašli. V Cerkvi tudi ves čas govorimo, da so starši prvi ve-roučitelji. V tem času nekateri povedo, da zdaj to nalogo doživljajo čisto drugače. Za slovenski prostor je bil tudi močno odmeven po- v stik s sabo, se odmaknemo od aktualnih vlog, identitet, načinov dela. Ko se to zgodi, se lahko spomnimo, kaj smo in kaj je tisto, kar si iskreno želimo. Mislim, da je zdaj čas, da damo na stran vprašanja, o katerih se sprašuje svet okrog nas. Si postavimo druga in izkoristimo trenutek, ki po dolgem veku daje preobrazbi prosto pot. Ker smo (o) sam(ljen)i in lahko končno razmišljamo tudi v tišini. Iskreno tudi upam, da se bomo tokrat uspeli izogniti pogumni pozabi, ki je velikokrat pogojena s tem, da se udobno prepuščamo miselnemu toku drugih, svoje misli pa skromno (tudi na podlagi preteklih izkušenj) utišamo, misleč, da rek, da smo sami spremembe, ki si jih želimo na svetu, pač v praksi ne velja. O Šole smo v pouk na daljavo vstopile nepripravljene. Na dan, ko smo prejeli obvestilo o zaprtju, se je na ravni vseh celjskih srednjih šol začela hitra akcija (bistveno hitrejša in učinkovitejša kot na ravni sistema) in menim, da smo se srednje šole v Celju zelo hitro organizirale in skupaj dorekle okvire dela na daljavo, ki smo ga potem posamično prilagodili posebnostim šol. Na tem mestu moram izreči zelo veliko zahvalo vsem - dijakom, staršem in učiteljem, ki so brez vprašanj in pomislekov z odprtimi srci in glavami sprejeli izziv, da se bomo za naše delo in poslanstvo odslej trudili z oblikami in metodami, ki smo jih pred greb upokojenega nadškofa msgr. Alojza Urana. Zelo sta se nas dotaknili izpraznjena ljubljanska stolnica v času pogreba in vsebina slovesa. Izjemno veliko ljudi je povedalo, kako so spremljali slovo na TV-zaslonu, molili in tudi jokali. Ker v cerkvah še ne moremo imeti bogoslužja, sem sam več v cerkvi. Tudi odgo- koronačasi izkoriščali le za krajše dopolnitve pouka. Zdi se mi pomembno, da se začnemo zavedati pomena digitalizacije šolskega prostora, kar nikakor ni zgolj oprema, ki zagotavlja tehnično osnovo, ampak so to nove digitalne tehnologije. Šole v osnovi nismo zelo digitalizirane organizacije. V zadnjih letih smo sicer s pomočjo Ar- (Foto: SHERPA) nesa in ESS-sredstev pridobili veliko tehnične opreme, na procesni in kompetenčni ravni pa je aktualno stanje odvisno zlasti od motivacije posameznih učiteljev oz. vodstev šol. MIZŠ v skladu z evropskimi smernicami sicer podpira različne projekte, nismo pa dosegli točke sistemske integracije. Aktualna situacija, ko smo način dela brez sistemske podpore čez noč spremenili, je velik izziv za učitelje in vodstva šol, kako zagotoviti delujoč, predvsem pa funkcionalen sistem, ki bi lahko izpolnjeval naše osnovno poslanstvo - doseganje kurikularnih in vzgojnih ciljev s pomočjo digitalnih tehnologij. vorov na vaša vprašanja sem se lotil v svetišču. Izkustvo, da nekaj izrazim v sozvočju in na kraju, koder obhajam sveto evharistijo, me navdaja z zbranostjo in čutim privilegij bližine Njega. To izkustvo zelo pomirja, saj v tej tišini slišim Jezusov pozdrav prestrašenim učencem, zaklenjenim v dvorani zadnje večerje: »Mir vam bodi!« Rok Metličar, nadžupnik in dekan Dekanije Laško, upravitelj Škofije Celje in predsednik Škofijske karitas Celje svet res zatresel in ustavil?« 36 PRVI MAJ V digitalnih izvodih našega časopisa bogate in zanimive vsebine Z Novim tednikom na prvomajska praznovanja v zgodovini Zaradi koronovirusa in vladnih ukrepov za zajezitev epidemije ter varovanje zdravja letos množičnih prvomajskih praznovanj, kresovanj in shodov ne bo. To bo še ena v nizu prekinjenih tradicij, ki jih je povzročil pojav svetovnih razsežnosti. Kot se je vse javno življenje, se bodo tudi poslanice sindikalnih voditeljev, ki so jih izrekali na prvomajskih srečanjih, preselile na splet. Številni obiskovalci, ki so se jih udeleževali tudi zaradi rekreativnih in družabnih razlogov, bodo morali počakati na prihodnje leto. ROBERT GORJANC Ker letošnjih prvomajskih praznovanj ne bomo mogli napovedati in z njih tudi ne poročati, smo takšne razmere izkoristili kot priložnost, da smo pobrskali po arhivskih digitalnih izvodih Novega tednika ter poiskali članke o praznovanju prvega maja v preteklosti. V tem prispevku se bomo spomnili, kaj smo v časopisu pisali o praznovanju 1. maja v preteklih desetletjih. Pogled v zgodovino beleženja prvomajskih prazno- vanj v Novem tedniku prinaša zanimiva spoznanja, kako so se spreminjali vrednote, praznična sporočila, poudarki in vsebina sindikalnega boja, odnos družbe in posameznikov do tega praznika ... Novi tednik, 29. 4. 1971 BORBENI ZNAČAJ 1. MAJA DANES Nal kt*«iiji pniuiih tU ргдмиЈгш« * #i.mivmjm Mm* JuMIrj* — * lr«u. k« pnuaajrnto I1*W lrW -Itrt№« tUaJr. IfiduHIrtnku mrllu mrteti U pni nuj лл iWiiti*! prwUli. %MJ iM~»pn-n»nJrni l'ril m*J Jr Wl. Jr I« «-Mar Htrfarnl pnunik, du duk&lrfltr "NHiUicIhh- rlnirka. Vrlike itMlmlmktN riljr*. kl «f jih Jr iHtntl rt»Ai runi Jr tr-U (r iJiiwI. prrdtwm м* rUv-M r*»ml «d erfrtb« «m UllMit tw m*liN «»'» ШШШ äirt t* Jr fni nwj lud) u IM* «r »Wh» »iFm-iiI pramlk drbiokrp rn'rrJj, fc-Blrrl ч potmn 4«iirni Ilnilhrnk innMrml, Iii III 14 t« mfej nhra CIJJR » WWW №T1 - STKVI1JI* It - LKTO Rmlirna It i>i)fc trini Ikann » drUt« MUt^lJr lM**td bo moral «tlmrati a «TOlHatlb .lojrf* nruiliitoljnl Ii агвћ>гк.и»вг*А »frJjiylrii>* Hj. awhrtPta drla. v rdruirnrm delit in ijillvaü ц arojinii iMWg lieWitlti Will rarltrnib In pH- daUiMji dohodka 7a rl»U (IlholMi rotijo •im MiKtriJ^U »rnlK*. nI» ImhUhiii 4» kenkrrtwi U, ГИЈг na prfenrr. IM4t«kl rarrrd w iA»H ni »*4olnlJr»a( i c»Mm (MhiM mlJ'NlHami tu ruUrJnn dratlx-no rt prudiibi 4 J«. In lirr». ki Jr pfrd trltl f rl.iill t trm «mMii ruillitljiitli. ab b'liiMiJr ni l drta, potnn lOrtPt burbrni HHfiJ In 4M- «trt-AtiJrtltJrfll tvajr^a ihHii^M V»H*| Jr |M«tat Ijal Miu nltta IIa pa fai Ii urla kanfcrrlnl | immJ. etljr «njria boja in debrfal mrtwlr irta baja Tudi Mihi tmtl Jairtlh li'lirm ■ №lil b| iah bo irr Im lim prrj »prrJrU in pa pimntl. da Im diIihtiJ «»tri, « njimi daMI rrlJkr prartcr, hkrati | hkrt.ll Ja I u ca pueudi !lje pa m Mkni tadbuM tkupiMCl la m lam Ija ufrtUtl Im akupWiu ♦ tSSSmSie* tftTubrm*^ 1 n f W} naal ki Aaataja» mad Jo bi davčno p» DRAGI BRALCI Denaln|a, prunltru itevilk«, ki j« pred vvnl. prav gotovo rti lnUu, kol sle ai |o lelell, V uredniiivu smo pripravili gradiva te 32 strani obsifgajoćo prainiino itevilko, vorxtor j« apnto mul c r kalnega poloiaja, v kfllerem »e nahajamo, nlamo mogli ure* cnt£№ 2alo narasli «trolM tiska In druge podražitve r»am n* dovoljujejo, da bi lahko povečali obseg, sej bi a tem »urno ve povečali le itak precej veliko izgubo. Veliko uspehov vam telimo pri re^cvrtnju kriianlcc, ki j« o« pozabite postati, aa| so na- na^leple ob prvo- UREDNIŠTVO NT Vsem naftlm ivestim bralcem falimo 1 majskih prarnikih! OBČANI VARNO SE BOSTE POCUTItl, ĆE BOSTE IMEU VASE PRI- EVA eOZlCEVA, ki ie rt kt dela v tovarni TOPER in j« danica delavskega sveta v tem kolektivu, kjer je začela kol *ivll)a in danes kontrolira izdelke, bo kot njene tovariilc* v tovarni, praznovala doma. Praznik, tako pravi, je dano« drugačen, kot ja bil pred vojno DrugaČon je das. toda vsi til|i 4e mso doseiom zato ni popolnoma zgubil svojega pomena Iz začetkov, Kaj mislijo njene lovariftice, berite v mali anketi (Foto J, Kraiovac} VISOKA PRIZNANJA N* alamoctni wjt пшшк* ■xvtwocr ob ЗОМпЈгк *W m рснМШ иаокл рНашид naj pri gtegiug^poimini VIDA TO M S IC V CEUU fnb-rarljr Vuf« tudi trt»* Iri mi*> t R* področje. JU K 1Д K%. VINKO POTEKI) In CM, GA VRtHir. Vwn trrm min. Icimin iskrano («iuuum № |im Irlfti» ^ nbibi uapüttuv prt nJOjowMi ludaljnjem aktimrm dzulbann роМШпмп delu, KURtRCKOVA POSTA V<*n| Џ MU H MU Ml I, «) •blndta ■ o4x*tv>| M ipi» Tudi v socializmu se v delavskemu razredu nista cedila le med in mleko. V zgodnjih sedemdesetih letih je bilo vedno več razprav o ustreznem vrednotenju dela in delavcev ter o pravem namenu samoupravljanja, kar naj bi zagotovile ustavne spremembe, ki so bile kasneje, leta 1974, tudi sprejete. Tudi o teh temah smo takrat pisali v Novem tedniku. Pisali smo tudi o pripravah na praznovanje 1. maja pri Mlinarjevem Janezu na Teharjah, na naslovnici smo bralcem sporočili, da zaradi velikega porasta stroškov tiska in drugih podražitev časopis ni mogel iziti na 32. straneh, kot je bilo načrtovano, marveč le na šestnajstih. IBCINSKI SINDIKALNI SVET V CELJU VABI NA TEHARJE 'RVOMAJSKO SREČANJE PRI MLINARJEVEM JANEZU pa J» bmt peni crfnu d*J man MMtlfcabil a da ml tki neu» (Mor rijl v GMju nt «Na p »tvi ¥ «vlh ljudi run ta imdnwi " "" >1Јч. t« tetotajl faabkuj* p« ■Mtui*. » j«d «tj» ki rfejad»t„j,; * iv«i mu ä Vi ча VÄ «i vi » i * i "ri ^ii » « i» i» »Vi1 IBCINSKI SINDIKALNI SVET r CELJU b r soboti». M мт pramić nI dm. XaJjDMS ktcdnj* ргг ena I t f ■L. dJOT ( še ia |T N" z™ U Caipa h Tr pad mh in ffto i® w odm a dotwxb* BU»M dact|l ma prlndKvi I*Ti> PREPROSTO IN JASNO O USTAVNIH SPREMEMBAH SAMOUPRAVLJANJE L O JJuđ- MH Ibln Udi * пЈчкт ntad bi t dtotttiflt .daafcm KoUUea X i organi- ntma, ta J* odrtM k a. tbi ЛКц1Ј4*о*1| rtVOdЛП . џ la. da «p IV*. * ibM dr 1*9*. tt «mtt >ii'. i pal^ шмо t*Mtt ► pnjtmj** M p«**, boi »ib, to lato/ po «d In* dvi •dortN, m ixwrtlo ивпмцрм»1)апЈа i prusMmu микириЦид * HriirlfK ibt рп«и» i» bPtefp «ttmnd lian Ja In al J* ».ad Ad XXI. do XXVI, ^ KW - ' d| (to _____ . ____ Hfldfci. ka trrtra ta nJÄow «^S^ftSSldtaf^C V 5 »'T'njiftnT prtu to vi- MRdflmo L е^Ји^пЈм nwr» Mi iwnwjnia, 4 h- dijo t i*m «ojn to imii »if- aeuw, kt Ф» » »ko agodlto. dih клм, *ia#ijo »n» IS t mki dr)«mnlnrtjl. »» ki» 5 JLJ™^ <^л1™0)г 'trn pmrlro, da dnts todl r» »M **" rt^^atoMai« JÄ J i* bj____ __ , . —. k}*r iallko ljud|# »roja •dwjzM namarja UIIP|BIO ч, T »Mri, • «mw n» wra orsanoarij*. J- ^АиишггапИп i аипЈач iLZL'SJSSSSiLÄ C^rSiflJ^SnSS, tat XXI <1 b n i la*!»* d» mor* as №inni 44* MiMlt- idMöto na nwfr TEMEUNE PRAVICE ČLOVEKA PROIZVAJALCA IN SAMOUPRAVLJALO A ruk*aju. kt «i «na toim- bt apuaor .:i Mwno im № «Ort* * впАвмЈвит EMmtarJM. Prtnriea Л> u ek4» odaoaJt. Ja p0m«n nuupn»1]anjar i» jrfioöeja m XXI, anxmdos «d^S- O kl «O po- 'UU ti dol. К*љт1Ј1х> jf, л* mt- mm» m (a drufinu (»«dnin M ko- »J Polnite ta dolofti» iimrij nrke drimrna «TianMk- d«i I« ndirjija, jMHjt to m cd», j« iMdbiJUiri pravica » taintarja däbiäajo prt***- U М»*11ф Шчккл, dac ■rMbi d*l0*nfmu fb>«*ni l» T« n.w» pniiira »vini u daj n;r*ovnpt IIkj * ksbrtnJko- njtfinv dr!i M 4 11 il ddiodki n, » kakrirwhkoi. и м __ ___atonlh МЈр^ SWS • ölfMlaai b И > МРграт-al/ a 1dl» 4t»rijlto. h*T Ja if daada * «Vdto. : rw^a datau w* »pd м- toj rtrtdwji prtew 1- — 3 ZOPER TAKŠNECENE ■SB) fl*r PPl-HTS lj'id> aa haMthrn. a SM bar ja i Ja ttontV r-r« (tfUH ■ tarn, da «voja t M« d^oOO». bJ yh rt*- UGODNA OCENA DELA AMD SLAVKO ST S-TS SLANDER NA 20. REDNI LETNI SKUPŠČINI , ani;m* tudt takr№. ko «rtu« ud daia. am|«k pjdl imwda i* »tltajal po 4>*toitoet|, raen» oa nairm *Vmti n t J dr!» te nuje Ш», ed s*J«wwfsi po4o*aJa, um tahfco 1 U i» bMjo nakmrra Ф-bmi* за, m pama*. bi t (rh tt*arrh *»nb pi^njTija aH p^dđaiaka je druf.iii d#jkl * uvod дччш ifeiepwini l>rdJl d) i M№ («da, da nem pon^flu pndHdflik i'-uuuui и nidi arcdloc -r^Ä rss.r: sst -fff- ДИÄn »P« "M po MHkApnmt do- ^ po«>?iiih o Mi b ""* Џ t nami *o drlo anju «en UanUl «j, da [«*:}<■jo pfiitr% r*potdiUi3 in Spoštovani! Pred nami so prazniki, ki smo jih z veseljem praznovali skupaj z vami. Covid-19 je posegel v naša življenja in spreminja znani svet. Pravice delavcev so na veliki preizkušnji. Z vami smo! Naredite si lepo prvomajsko praznovanje in veliko delovnih uspehov še naprej. DeSUS PO Celje PRVI MAJ 37 Novi tednik, 30. 4. 1980 CCLJC- 4 AHtU t HO - iT!«.** If GLASILO OeilNSHIH OMUNtUCU HOL CELJE LtSKO. SLOVENSKE KONJICE, StKTJUH ŠMARJE PRI JE L S* H IN 2*L£f VSEM DELOVNIM LJUDEM iskreno Čestitamo OB DNEVU OSVOBODILNE FRONTE IN PRAZNIKU DELA! NOVI TEDNIK RAOIO CELJE [ OBISKALI SMO ROfiASKO SLATINO -NAGRADNA KRI2ANKA NA zoooovn laleta rrsladuati J* 'VHopU*- ne crtjtko obtiw«* w linanki otrfrnl .4ajptd »o k» prtfakali pwrafli D«ram* tote t т Blatnci ob Sotll, osrednja uWuakt pfMllvi pa j» bil* v TretVah, kreju Tttiivr^a utrpllva Tu Je tudJ v mui#Ju PuumM pnk«u)f (tltoo Halo Vat berite na 3 Hanl Foto O Medv*d SAMOZA VEST OB PRAZNIKU CHICAGO 1SU EVROPSKO SREČANJE ŠOFERJEV V anbotn. a m nedeljo. « «■)■ bo v Olju ■ rardn. rodna kunletrw p«dll«n«№ drutli-v Ujrfjev tn HiHHfcHliH liimu torbiiriiliwl» Ш tujih la ' ——^ ------- ' " " * ">, OHw. n (,(••*■ «aru preddav ■ k j lUJiK in Orü ^«"f in^an» t* ZSAMCaJJe v «delnva^^^^^ kjrr bo deb«aia t* fo«U vred bo vMta w C*)]w okoli SM ud#P»«M«i pniilrtrtl predaadnik IS C«i>a Vtnfoltv 2alntina V popokUn.iu.rn <». bo «arumtv* pnrrd.l B W OMlftt Ctl)l № K M tvtgpoUgonil F txi parada pa tekmo vüij* V karunjcu In L ki Jih tnWujfjfl v Jufuttavip V nadel}» ТВрбИВ» U шкЦиМ rrdnji i цншцт aktopov. nato ogled Kumrmn m TtbW In po koadu v Cetju odhod. TU arrtwip. W p vritkao imwi* 1ш r|«ti iltffth —lrt|nfl toiittil ц^нрф Haaifc јаСнјиг. ki i MUml tovornjaki цИт bituije p» evropskih № po evropskih Лк T VKA&L SLOVENSKE KONJICE: ZASEDALA JE OBilNSKA SKUPŠČINA ROGAŠKA SLATINA: OTVORITEV PEKARNE dcli'w Kr^^tilb Slatini vkljufklJ tudi i »tonu» u*vuf ilvTk) novo «TUJer» MKRXOVR .ndualnjake p» kamr Z Jt|-;r bu4o nadninmül Hlltill pekami V W|uw omo«ii*U^bcUj*rdrto4-w btCni <*mC kot daM, pa icUovm bo intmwita rtta tla poudarila tudi tlavnoalna govornika direktor erprniKljt prtwm in iSriWtiM HcpHii diuk «pobtilkeea WniNltt.Urdrlimiih RADIO VEMO џ idpnrtii * Shnvnij« h v nljillim EMO № Obeleževanje 1. maja je to leto minevalo v znamenju hude bolezni voditelja nekdanje Jugoslavije Josipa Broza - Tita, ki se je zdravil v kliničnem centru v Ljubljani. Čeprav tega nihče ni želel priznati, je bilo jasno, da Tito končuje svojo življenjsko pot in da Jugoslavijo po njegovi smrti čakajo negotovi časi. Vest o Titovi smrti je potem res prišla takoj po prvomajskih praznikih, 4. maja. Sicer pa smo v Novem tedniku ob prazniku dela objavili tudi prispevek o novi osnovni šoli v Dramljah, portret dolgoletnega sprevodnika Izletnika in anketo, v kateri smo Celjane spraševali, kaj jim pomeni praznik dela in kako ga bodo preživeli. OB PRAZNIKU DEL* t ŠOLA MILOŠ ZIDANŠEK V DRAMLJAH VSE JE BOLJ SVETLO! -Vav b bat) Р«в>)-. J« k* deluvrm im 4*J*la ciruimrna ivHJoia U tu kak nt koli pragu nove lota (nvpra tali fe Ji џ VW fJdjio. WT, ki *r p iM pM hip min «neden, t*» kar pnvbdi V vukrn (Mir du Nm-I tola v Dramljah p rnnth» velika in mi- li liMll ravno O ko« ijiVtmN Stt 14 vil d neb»! melt! predttav ■II in «orU-Uw^li (,n |ции w toll po »tal dograditvi mor pa ktjob v> MS ufvnerv. ki tole lam I* r-av јјгј, . kadar p «bi«koja •* najbolj dobe o na umiku tefcnw!»» №> vr, kaj t* Hi 'proatorak* v« Ma nam»< ruma ■Ink*- irt |»4|")i u teiiwIrimulnOT, a ko iKcn|v Oni dan utk> mi ■* ba ntfande dvstd) mt m'kalrniiu uCvnci le tatr «UfV bPtlo ludi ob Coli pogovarptl џ njihovrm IW StaMc urediti r.k«- puruiju, (Mu In Uni in U Џ iinhnu Pii ludi m iik* utencLM) . ki m Jo i . t*> ha rmrU koncih v Draniljah. umi KAM ZA PRAZNIČNE DNI? t. maj Jr pc«l dumu. V«, ki «no ptrfllka po napornem ш U*IVkOftto«tti JrJu poUrUu. ra/rniUjajno, kako bomo РГто m»j»k» priunikr ftm Irp4« vraiMMto . FHtpinTill, C M j ramo «• pu profmMlifnLh kartah t И» da M . » .. . ili, hi mi bo v»Ukt> mahnilo v i V tak yt r™jo min. kajti letin te ■ " ■ rUk tadvtifc ko» Ш lWt r»Hirftl( pofKV JMlIl Zil«| ko'w touiw Win po^adu Uleka, pa » dr» mrljtlu Mdanrt i* na Um h. lun na UM- ftV ba capunuuU hodni«», bo- ичпи 1 Pn и(фп! pa radi prukofijo M pO- bi lahko Ikta p> m* ludi ute» i vitjih ni- t-u Wta dal)«a --------„ _ PRVIČ V VRTCU Д1.М1 f. dn-Jk. in m*» N0, kwto eluiir V Ml in ^^ Zdaj k idaj n tr amda b dodo ukreg nk p «d B № f™™ o ton Mi-bn.v^^dO.m-.^tc IMX.MnbM ^Z^J^»™«. лишкл ROMIH. рњЛтг Ja tka. Slavraljaln- Crip: Pokbr. b нт « p Li brala. napiti pnmiki bo dnrvi, k« м in frei na d*tpi «brt, potovanje Nc «m Ir Iil.!SAN PKJIIAVKC, tai. Dramljah ru Uk>, bi dotlej V >, bi lahku ■i ftw maj, hQ nwv»l dJJe der Im odhajajo m dala. Z :: naddiali ivrbp irtkt malčki to v ilopoldantkih y C* bo dabo vmw, »tau / -------------- ----" kazalo, da btl № П(Ш b№ ф PRIZNANJA OB PRAZNIKU I Hutbma itvmml ntkk ljudi p tiki Mi*, ki пгрпмка d vita n vltjo In vitju ravni tlm nnrWntll prKprtktn K Karutuui Ko» «lobtki GMIliko dniMve i Hirof IX... med fit_ U ptitam rruki p« «o mfamt хлакг O budilrw (funte ptvjrli Dtafo Ceh, T ____________ ____________ Srvbmr make prejeli. J ин Pi*- Mufu, Anittla Čebel*. Jol» G» npK u KlukK». Ru«14 Artn^rk г Vinakrca t, SUnr Klim, Ivan Einfalt. vrha. Jote libnik U tlokatke SJalnuv Alop Jurtm. ItiUn Lotirk. Кгагк Nauf. Alop Krivev 11 Bogatit* Slatine. Zvonko Marjan TuriCnik In Atol/ FVidjavnrtek. Mursr-1] u PnHivr. Janko BaHUM U ■teklanke K4r v R"«*tki Steuni. Rut» LAŠKO Cew a Rmprtca, Joi» Инт Iz wn am tal* * Rutab-u In (m nov na тШаП i----IS^u--Rofalka prejrll Viki N . . JeWnko, Цагџа Hvale, Aiop Recko n 00 ZSS Topef TOZD Hoda Senijut Srebrne iaak» OF « p»|eli: Jake Ceh, Vinko Martln№. Marjan Skale, A|i»p IVrc In Ргоа>*1ли druMvo Х*гџ u Šentvida pri Ptaruru VELENJE OB 110-LETNICI LENINOVEGA ROJSTVA Novi tednik, 25. 4. 1991 OVI TEDNIK M,I BI ZASE ГК ZA VAŠO DK1JZIN0 1Л11К0 KKKU: a ашшшшаиш I i Kako preživeti g. tßrll 1991 - Številke 16-17 ■ tela XLГ • cen j 20 Hm,ulit l)o/oic\;mjc zgodovinskih nalon tnhlto м- It h> vprniaian kiko {ttebiiKi. kti i drtum ril т*ч(и£| itti kmhJ», Jut« p» Ji'i* !»• U« K И t»"»" - -Ni mbu Ulmio- ira ilnnt Ri pa dodajmo te jnvnnmmidi ___riLTItkaVij ilU illiml Ti II TUlillll iivljtn akih tlridhili Рптцнгмш bhku н t —. tu o t dvema beecdems: IVIdetnu firv- t~.ttif*it lit lit 4'4'st i t tt Htt* 'si'iii t/* f *» i' n i t n fj ntft'iH in Bo moralo sodstvo odstop — Ulrni rt »iHHl-цмппо v pRgimiru * i đfljvti Нпнжн K*pori Imptin* if» i hmi?]jiirji hi puiuinpijfin t»' CU?lc v letu iaitkem p^nljelju i«tr U*-Nt mwrm mpu, ümH ttvrü» t. Ii hmft|" (14 v pogoiuni na tviiin pravi MS.j Kotu »m jh ki k Uftru dbdajn, da N liinrurft- ku pt' P liihko pUsJepiJi. tujih (M Ur Stran 9 Generali na Dobrni Siran 12 Šolarji se ne odločajo prav Stran 20 Ostala je samo nemoč Stran 21 Celjanka pol leta na morju MiiiidXl w Mn^m AVTO BflANCE SEHVfS BRANCE LAŠKO Ml vik;»* COIFOV in 5ЧОП Tvuton Pričakovanje razglasitve osamosvojitve, slutnja negotove prihodnosti in morebitne vojne ter vedno večje gospodarske težave zaradi izgube jugoslovanskega trga so leta 1991 vplivali na podobo praznovanja praznika dela. Mnogim nekoč gospodarskim velikanom je grozil stečaj ali so se v njem že znašli, vedno več je bilo nezaposlenih, vedno večje so bile tudi socialne stiske. O tem smo pred 1. majem pisali tudi v Novem tedniku. Objavili smo obsežen članek, ki je na dveh straneh osvetljeval gospodarsko in socialno podobo stanja v Sloveniji in na Celjskem po spremembi družbenoekonomskega in političnega sistema ter ob razpadanja nekdanje skupne države. t. SIRMI-». «MIL 1«1 Na robu lakote Oanos i delom nI mogoče zaslužiti vsakdanjega kruhu, lulrl to deia ne Do V irrtem. nepr<)*MirM (t-4» ti vin» llrei lulilhr. d* hn Jntn holjie Nt bp! • Ubii' bu, мј imvk Iti nI ndat blf п"ћп)д Vnlro» o t* Je IJtidl, hI i plato ur itiorrju prrti t ril, t rdim vef tis tili, u ta te ali pa bodo Iiih t»a I (tubi II drl- lir шф manjka na vtefc kwi-«(h In кта|1ћ. pravi rt-novnl Ivk pj k |и> rtdujl dr val villi Ji dinarja le ru pniuidu Ги KHtth t« btdu livljrnj" »ki vlroiki pavefall d» W edUulkni. Kako b" v^ina ■ plnb libko tlvela. p vpr»-Unk. na Ulrrrjn ni ftdm-Tort- Zr aedaj jt hudo Tu wd- viJUntrui pdtrpjjf ra/xtkaVa, k) ;■!' ra tuu rjr*dtl Studio M i kuricijiukl ta pobu^ru marjietiftK .ftl'tMi V drj||l boJoVMri ipiüa. Med 320 ah Svi>l:i> ini imdikal) in v Urm io al « vte-mi dmtriml •UnjjkaU najbliJjl - p« trnajn pndmin onifj^no ttwt гцг- proWrrms' delavet-. Od lUpuLtke Slfjvenlpf 1Г. njfflr ta irvrineM Uvrta terjajo od -tfTVglni»«! »rezanje IMrt-aJfiih Itlak ' Nata tomitfu turmut .k defc," HI to pluli iimtfl 1П uilvarjanj« rimah delntr-n'i"i rt 1*4' Zihlrvu,;o |ia ludi da Hlada konMro ohjart k< Vte bn od dtJavr fnJoLoVLj' Г1;Г| nafjntulnlh p'ogtitruiL ij.rto jd prav.: ki Цкјо »malno vkfnvtl v pri tkunac i dohwlki äatfwi* druiiAe v rad njih e tradirlir prlrnani nb iJipruj OP № odMIII, pri raku|r|ii pa, da ii.nl« ruaki Ol ptMMtnn mlltlplll Irl nrk j J let, taj ttaj hI Man ft I' pnvlal drratnl ilmni^l i* Inurvki «brini I n Рашкгае S»»reiiiiu hlivkr bor rip (van Dalnlbir i Motto ClrU H vrti »IV irpii- * r «Tfintu- > IX rt pripravljajo v ( ankarp-1 riti domu kuiiien «lovrn dih naruilinh prvnl. vtiv-»i id tu ikiiiltmiji. im kalni bo (uvotli prrdWnik Pred-vrdvlva Krpuhlike Slnvrkl p Milan Kutan pa «e b* la ob IM, uri ,4 "J «-t .i K|J ZSSS I S'S' 38 PRVI MAJ Novi tednik, 4. 5. 2000 хденОпнмА WMvti NrMtm Cim ST. 18 - LETO 55 ■ CEUE, в. 5. 2000 ■ CENA 300 SIT * 0t), 7№285 PRAŽAHNA Luknjica, I hop v zrak in II tlesk nazaj Ii na sedež. f In n " II Pravi I konjiček v i kasu. hiša sanj in nočnih Ac ma nova hlia v Grliab zaradi drugačnosti ne [ dopušča ravnodušnostJ stran 13 ITRAH PRED MORILCEM slovenska poltema na nogah zaradi pobeglega kaznjenca. Stran 31. JUHA NAMESTO TELEFONA 0 treh starih gostilnah na tujskem v družabni kroniki na strani dO. It PRODAJNA AKCIJA v »bolo G. тл|л [ :9.Н1ч ie.00 «■JELOVICA zmerni optimizem Pelikana Z dauhmJ multarti Oorenja se Joie Stanič ne ieii mwt hvaliti Stran 6 Sanies o B POHIŠTVO """ ODKUPUJEMO DELNICE 0ТЕ GRAM CEUE Praznovanje 1. maja na prelomu tisočletja je bilo v znamenju določanja novih usmeritev sindikalnega boja, in sicer v okoliščinah, ko je proces privatizacije že skoraj docela spremenil družbenoekonomsko podobo Slovenije. Kapital je začel delovati po svoji neoliberalni logiki - za čim več dobička in čim manjše plačilo delavcev, ki so vedno bolj izpostavljeni izkoriščanju in krčenju delavskih pravic. Socialne razlike so postajale vedno večje, hkrati se je nadaljevalo odpuščanje delavcev, brezposelnost je bila zelo visoka. V Novem tedniku smo poročali o prvomajskih shodih na Celjskem in o govorih sindikalnih voditeljev, v anketi smo povprašali ljudi o tem, kakšen pomen še ima praznovanje praznika dela. Digitalizirane članke iz arhiva Novega tednika si lahko ogledate v Digitalni knjižnici Slovenije (dLib. si). Dostopni so izvodi Novega tednika od leta 1968 do 2019. ž\u LET Drage bralke in bralci Novega tednika, čeprav bodo letos zaradi izrednih razmer prvomajski prazniki nekoliko drugačni, to ne spremeni dejstva, da obeležujemo 1. maj v znamenju stoletnega boja za pravice, ki so danes samoumevne. Pravo in edino bogastvo smo ljudje in ^ naše delo, kar je potrebno spoštovati! Ш Zato ob tej priložnosti podjetje Kovintrade vsem delavkam in delavcem, državljankam in državljanom čestita za praznik. 4 4 /// www.kovintrade.si /// Če se že prepiramo, se dajmo o tem, kako naprej! Dobro obiskani pmmojtfti vhodi no Celjem ■ Proinilt deto lodi prilointßl io rfružen[e rinukt* i|.( ur m* umu i < iljrm i»iU(W nil. «-lil M lini rU|, |4U| del tirnih ItOJMi, Sknriiljr. tu Sjiiutioflu PO DRŽAVj Takse dol in 1ШИ1.1ЛЧА. i- Jhl I h utrlln UU \ CMftqgj (4 IU) t* JUlUlWfH 4*t*tj tirtrnii {A u l-tk[i f- h ilr-.cpili BKfair Ukw aid prt етЛЛ. IU 75 Ott! Ufafl «n Ir tut Ml tkfl 5 ml iipjjnwn "i^'ni l Večinski i>itcm »et in del I Novi tednik, 4. 5. 2010 Vrglo jo je z avtoceste Invalid Emest Več ko peš 3,000 kilometrov m\ -i 1 m nt 1 1*1 ГшЈ J l'Krilit 1 >] ;м 1 11 J ч Biti delavec: vrednota ali sramota? Tako so se med drugim spraševali na prvomajskih shodih na na£em območju. Bi bilo zaradi zaostrenih razmer primerneje igrati žalostinke namesto bud nič? BuT« ^ IL I F»«* SHERPA Za obletnico stečaja Steklarske nove delavci protestno v Ljubljano Z lažmi do tretjine milijona, z upanjem ob vse! Zaradi tablic v zapor? Z robotom nad raka prostate Dve leti po izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize so bile posledice vidne tudi v Sloveniji. Kot vselej so največjo ceno plačali delavci. Večina tistih, ki je še uspela obdržati službe, se je poleg slabega vrednotenja dela in posledično nizkih plač spopadala še s stopnjevanjem zahtev in pritiskov po večji storilnosti. Hkrati so novodobni lastniki kapitala s sklicevanjem na konkurenčnost in posledice krize še bolj poskušali krčiti delavske pravice, pridobljene v dolgih letih sindikalnega boja. Vse to je odzvanjalo na tradicionalnem prvomajskem shodu na Šmohorju, s katerega smo v Novem tedniku, ki je takrat izhajal dvakrat tedensko (ob torkih in petkih), pripravili obsežno reportažo. i. л- 'i ; ' > < 4 VS 'J ■ > ' vi V i fr Kljub Ib simboličnemu krasu ta Šprco preplavili nbakovnlci. (Fato: GrupA) Številni so na Celjsko ko£o prtili pri. (Foto: SHERPA) »Biti delavec: vrednota ali sramota?« Tudi tu Celjski kod » se zbrali Številni pohodnih i; mnogi so se povzpeli do Cr* made, tisti, ki so se želeli izogniti gJjsni glasbi in (1W(* L maj na Celjskem: vroCi govori, golaž in ^Ä^SÄ kreSOVl ga $оШд so sevevLi organi- Pri idilični Psbnaiifcl koč. m p it dopoldne ustavilo kot tiuE IjudL (Foto: SHERPA) № £motioqu j« dom in in ob spoilfjivtm molliii iizvmvla iMavska himna [Fotu SHERPA) PODLISTEK 39 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Šmarski podeželski zdravniki (1870-1970) (2) janju narodnostne zavednosti tudi med Šmarčani. Umirjenega okolja v Šmarju se je kmalu naveličal in se leta 1872 preselil v Ljubljano. Se nadaljuje ... Mateja Žagar Knjižnica Šmarje pri Jelšah Josip Vošnjak, dr. med., zdravnik v Šmarju pri Jelšah od leta 1870 do 1872 Dr. Josip Vošnjak je bil prvi doktor medicine, ki je deloval v Šmarju pri Jelšah kot okrožni oz. podeželski zdravnik. Rodil se je 4. januarja 1834 v Šoštanju. Gimnazijo je obiskoval v Celju in Gradcu, srednješolsko izobrazbo je končal z odliko na Dunaju, kjer se je vpisal na medicinsko fakulteto. Leta 1858 je bil promoviran za doktorja medicine in kirurgije. Prvo leto se je zaposlil kot civilni zdravnik v ljubljanski vojaški bolnišnici, kjer je pomagal pri oskrbovanju in operiranju ranjencev. Po sprejetju ustave leta 1861 je na pobudo dr. Bleiweisa v Kranju začel zbirati podpise za podporo narodnemu programu za Zedinjeno Slovenijo. Kranj je kmalu zapustil in se zaposlil kot okrajni zdravnik v Slovenski Bistrici, s katero je ostal povezan vse do svoje smrti, saj si je tam ustvaril družino. Zaradi narodnobuditeljske-ga delovanja so se razmere v Slovenski Bistrici v nekaj letih tako zaostrile, da je sprejel prošnjo prijatelja, slovenskega rodoljuba in veleposestnika Josip Vošnjak www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Franca Skaze ter se leta 1870 preselil v Šmarje pri Jelšah. Poleg zdravniškega poklica se je dr. Josip Vošnjak tudi v Šmarju ukvarjal s politiko, saj so ga že takoj po prihodu izvolili za načelnika v okrajni za-stop. Njegova bojevita narava in zavzemanje za slovenstvo sta spodbudila tudi Franca Skazo, ki je v teh letih že začel boj proti germanizmu v domačem kraju. Dr. Josip Vošnjak je sodeloval s Francem Skazo pri prevzemu prve slovenske tiskarne v Mariboru, katere pogodbo o ustanovitvi so Franc Skaza, Franc Rapoc in Hugo Tančič podpisali leta 1871 v Skazovi hiši v Šmarju. Dr. Josip Vošnjak je bil v obdobju službovanja v Šmarju tudi poslanec v štajerskem deželnem zboru, politično dejaven v času oblikovanja slovenske narodnostne identitete je pripomogel k prebujanju narodnostne zavednosti tudi med Šmarčani. Umirjenega okolja v Šmarju se je kmalu naveličal in se leta 1872 preselil v Ljubljano. V obdobju službovanja v Šmarju je bil poslanec v štajerskem deželnem zboru, politično dejaven v času oblikovanja slovenske narodnostne identitete je pripomogel k prebu- ALBUM S CELJSKEGA Ana Cerovšek, poročena Zupanc, kot delavka pri Braunsu, okoli leta 1940 in vzgojo ter gospodinjstvo. Na obrobju mesta se je dalo pridelati tudi povrtnino in v okolici tudi dobiti v najem malo zemlje, ki jo je bilo treba odslužiti s »taverhi« in dobiti še kakšne druge dobrine. Vir: https://www.zac. si/2015/04/03/brauns-barve--za-pirhe/ Prispeval: Roman Zupanc Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: srecko.macek@knjiznica--celje.si Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik www.cinkarna.si Moja mama Ana je bila rojena leta 1920 v Pečovniku pri Celju. Kot 16-letna je naprej našla delo v tovarni za izdelovanje bičev, palic in otepačev v t. i. »Gajžl fabriki« v bližnjem Zagradu, kjer je delala do leta 1940. Navedenega leta se je nato zaposlila v celjski tovarni anilinskih barv in kemičnih izdelkov Viljem Brauns, predhodnici Aera*. Kot je navedeno v njeni delavski knjižici, je bila v tem podjetju zaposlena do 11. 8. 1944. To je bila tudi njena zadnja zaposlitev. V nemirnem času ob koncu vojne spomladi pred petinsedemdesetimi leti je bila v »veselem pričakovanju«, zato sta se z očetom poročila. Datum poroke, 20. 4. 1945, Hitlerjev rojstni dan, je določila okupatorska oblast. Ugovor ni bil možen. Sestra se je nato rodila približno mesec po poroki, zanimivo, 25. 5. 1945. Meni pa sta starša podarila življenje štiri leta kasneje. Mama je prevzela skrb za najino varstvo *Tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov iz Liberca na Češkem, je leta 1926 v Celju v Ko-cenovi ulici ustanovila svojo podružnico, ki jo je registrirala pod imenom Viljem Brauns, tovarna strupa prostih anilinskih barv in kemičnih izdelkov za gospodinjstvo in gospodarstvo. Kot piše Milko Mikola v svojem delu Stara industrijska podjetja na Celjskem (Celje, 1996), je izdelovala barve za obleke in pod, za luženje lesa, usnje in za pirhe, karbon papir, indigo in trakove za pisalne stroje, poleg tega tudi pralni prašek znamke Persil. Podjetje je bilo leta 1945 zaplenjeno, nasledilo ga je leto kasneje ustanovljeno Aero Celje, ki je od leta 2015 v stečaju. 40 POTOPIS Japonska pred enim letom Med cvetočimi češnjami in snegom pod goro Fuji Najine sanje o potovanju na Japonsko so se začele v Markovi glavi. Vsaj desetletje sem ga poslušala, kako si želi potovati v deželo vzhajajočega sonca. Ker da so Japonci kot narod s svojo tradicijo in kulturo nekaj posebnega ter obenem vodilni v razvoju novih tehnologij. Sama sem o potovanju po Japonski vedno razmišljala kot o problemu - kako daleč je, kako bo drago - in vse skupaj se mi je zdelo nedosegljivo. Andreja in Marko Zebec sta dva tedna na Japonskem krmarila med tradicijo in prihodnostjo. ANDREJA BANIC ZEBEC A vsaka ideja, sploh če te ne zapusti in se spremeni v sanje, se sčasoma uresniči. Začela sem prebirati bloge in potopise, v televizijskih sporedih sem iskala dokumentarne serije. Ampak kaj, ko so cene turističnih agencij visoke. Za 14 dni potovanja bi bilo treba plačati 3.500 evrov in če to pomnožiš z dva, pa denar, ki ga potrebuješ tam ... ne bo šlo, sem si rekla. Zato sem vedno bolj glasno razmišljala, da bi šla na Japonsko v lastni režiji. Neko zaspano soboto pozno jeseni 2018 se je zgodilo. Sin Svit je na spletu našel povratni letalski vozovnici Ljubljana-Tokio s prestopanjem v Carigradu. Cena vožnje za enega je bila 750 evrov. Drugi korak je bila nabava vozovnic RailPass za 14 dni za vse vlake po Japonski, vsaka je stala 360 evrov. Ostala je le še rezervacija hotelov. Najprej nekaj dni v Tokiu, potem skok pod sveto goro Fuji, tri noči v nekdanji cesarski prestolnici Kjotu, tri noči v Sapporo in nazaj grede še dve noči v Tokiu. Spletna platforma Booking je ponujala prenočišča v Tokiu za približno sto evrov, zunaj mesta od 50 evrov naprej. Bolj ko se je približeval odhod, večjo stisko sem čutila. Da greva tako daleč, da bo mučno potovanje z letalom, da bova zapravila veliko denarja ... Vendar sem potem vse skupaj prepustila notranjemu občutku, ki mi je narekoval, da bo vse v redu. Samo tja moram priti. Tokio Po zapletih na carigrajskem letališču, kjer je bilo treba pre-sesti na drugo letalo, odletiva proti Tokiu. Ob pomoči filmov enajst ur vožnje mine hitreje in lažje, kot sem pričakovala. Na letališču Narita zmeda, veliko vsega, a se znajdeva. Naloživa se na vlak za postajo Tokio in sva na Japonskem. Na glavni postaji je vrvež, ogromno ljudi, a nekako je vse urejeno. Napisi so tudi v angleščini, tako se prebijeva ven in poiščeva taksi do hotela. Uglajen starejši taksist v črnem taksiju naju odpelje do najinega prvega japonskega hotela v okrožju Ginza. Znajdeva se sredi urejenega okolja, čisto velemestno vzdušje, kot bi prišla sredi Manhattna. Hotel je v redu, stuširava se in potegne naju na ulice. Tokio je moderno velemesto, visoke stavbe, nebotičniki, vse se blešči in sveti. Proti večeru je že in odločiva se, da bova malo vandrala. Fotografirava in se čudiva. Ura teče in kmalu je skoraj polnoči, naju pa še kar nosi. Saj je doma šele popoldne. Proti drugi uri zjutraj se vrneva v hotel in prvi dan v Tokiu je za nama. Zjutraj se odločiva, da greva najprej s krožno vožnjo po Tokiu. Najdeva turistični avtobus, ki je zgoraj odprt. Vozimo se po ulicah, ki vodijo do manjše reke, kjer so češnje in templji, obkroženi s parkom. Krasno. Veliko ljudi je, večinoma Japonci, evropskih turistov je bolj malo. Mlade Japonke v tradicionalnih kimonih. Obredi okrog templja. Umiješ se z vodo, levo roko, desno, potem še usta. Zajemaš z leseno okroglo žličko. Potem sledi žar, kjer je kadilo, nato listki s srečo ali nesrečo, ki te čaka. Tempelj je ogromen, obdan s prelepim par- kom in cvetočimi češnjami. Spet veliko fotografiranja, a kmalu se začne vreme kisati. Ko najdeva avtobus, že močno dežuje. Na avtobusu naju pričakajo vrečkasti dežni plašči in to je to, Na odprtem avtobusu v vrečkah naprej. Premražena prideva do hotela in se malo osveživa. Zvečer greva na glavno postajo, kjer rezervirava vozovnice za Fuji in Kjoto. Na poti do hotela, kamor se spet vrneva šele po polnoči, najdeva vegansko restavracijo, kjer si privoščiva ramen z zelenjavo. Zelo dobro. Postajam vedno bolj sproščena, polna sva adrenalina in načrtov za nov dan. Gora Fuji in Kjoto Posloviva se od hotela in kreneva proti gori Fuji. Prvič se peljeva s shinkansenom, japonskim hitrim vlakom, in prvič vidiva japonsko podeželje, ki se začne šele po najmanj sto kilometrih od Tokia. Najprej so vsaj deset kilometrov še stolpnice in visoki bloki, potem se začnejo zasebne hiše v zgoščenih naseljih, Manjše so kot pri nas, brez vrtov, prve travnike vidiš šele po sto kilometrih. V daljavi so gore. Pokrajina že zeleni, tudi češnje cvetijo. Hiše so čisto ob progi, občutek imaš, da bi se jih lahko dotaknil. Vidiš v njihova dvorišča in skozi okna v stanovanja. Vse je zelo preprosto, a ne revno. Nenadoma vsi na vlaku vzdihnejo. Pred nami je s soncem obsijana gora Fuji. Točno takšna je kot na razglednicah, vulkanska z razlivajočim se snegom. Najin hotel je ob jezeru Ya-manakako pod goro, ne bi mogel biti na lepšem kraju. Takoj po nastanitvi greva na dolg sprehod ob jezeru, od koder je v sončnem zahodu krasen pogled na Fuji. Na spletu prebe-reva, da bo naslednji dan sneg. Sneg? Od kod? Iz sobe imava krasen pogled na goro in jezero, oblečeva se v kimona, ki naju čakata na postelji, in se počutiva čisto japonsko. Zjutraj naju res zbudi sneg in to ne malo. Gore se sploh ne vidi, ker je v megli. Odpraviva se na avtobus in sva seveda čisto premraže-na in mokra, začudena, a to je posebna dogodivščina. Cvetoče češnje so prekrite s kupi snega. Midva pa sva v mislih že v Kjotu. Ponovno hitri vlak, na katerem preživiva večino dneva. A je res udobno, uživam v vožnji. V Kjoto prideva pozno popoldne in ko najdeva hotel, ugotoviva, da je zaklenjen in brez receptorja, ki bi naju spustil noter. Šele s pomočjo prijaznega Japonca, ki po naključju pride mimo, ugotoviva, da so v drobnem tisku na potrdilu o rezervaciji hotela zapisane vse kode in s pomočjo teh odkleneva notranja vrata, dobiva ključ od sobe in to je to. Hotel je namreč samodelujoč. Po treh dneh sva nad njim navdušena, saj ima vse, kar potrebuješ na potovanju, in ga priporočava. Dan se še ne konča, zaspana nisva in greva peš do mesta. Kmalu naletiva na lepo osvetljen tempelj z lepimi vrtovi in s cvetočimi češnjami, v katerem uživava do krepko čez polnoč. Ko se vračava, vidiva ob cesti luštno japonsko restavracijo in takoj se zaljubim vanjo. Saj veste, ko pomisliš, tukaj še grem na večerjo, potem pa lahko umrem. A ostaneva zunaj, ker je nesramno draga, v njej bi pustila 300 evrov za navadno večerjo. In si rečeva, naj bo, naj ostane v najinem spominu kot želja, ki je nisva uresničila. Niso vse želje za to, da se uresničijo, nekatere morajo ostati tam nekje, za večno sanjarjenje. S kolesom po Kjotu Kjoto si ogledava na kolesih. Odpravil se na obrobje mesta, POTOPIS 41 kjer je znamenit most Toget-sukyo, na obronku hribovja pa so bambusov gozd in cvetoče češnje. Most se nama ne zdi kaj posebnega, lesen je, a takšnih imamo tudi v Sloveniji precej. Prekrasen pa je gozd. Čez most rikše prevažajo turiste, nekaj je Francozov, Nemcev, Azijcev, srečava celo dva Srba. Predvsem je veliko Japoncev. Kot da so vsi prišli v gozd, da bi se fotografirali. Pa saj je to tudi lepo, ali ne? Najboljše so mlade Japonke, oblečene v kimono in delajo selfije ter tako kljub tradiciji izgledajo moderno. Ampak mi je všeč, tudi sama jih lovim v objektiv. Templji so veliki in majhni, imajo vse, od vodnjakov do papirčkov, kjer pustiš svojo nesrečo. Tako lepo je, da bi se kar sprehajal, poti je veliko, vodijo mimo hišk, ki so vse zelo ljubke, pri čemer ne veš, ali so počitniške hiške ali domovanja. Nekateri na dvorišču postavijo stojnico in prodajajo vse, od spominkov do hrane. Na poti v hotel v trgovini kupiva suši in v hotelski sobi imava pravo gostijo. To, da jeva in sediva na tleh, naju sploh ne moti. Sodobne gejše Naslednji dan greva s kolesom do cesarske palače Gosho. Odprta je delno, vstopnina ni visoka. Glavne stavbe nam ne pokažejo. Meni so najlepši vrtovi z velikimi drevesi in s kamnitimi mostički čez potočke. V lepi leseni restavraciji si privoščiva čaj in rezance ter čokoladno tortico. Uživava v trenutku miru in tišine, zdi se mi, kot da srkam duh Japonske. Po parku se odpeljeva s kolesi in se odločiva, da poiščeva okrožje Gion, kjer so se včasih zadrževale gejše. Tudi danes je ulica polna mladih gejš, mladih Japonk, ki so oblekle kimono, si v lase dale cvetje, obule lesene japonke in bele nogavice, se naličile in napu-drale z belim riževim pudrom. Tradicionalno, a s sodobnim dodatkom - vse imajo v rokah telefone. Na koncu ulice je najstarejši kjotski zenovski tempelj Kenninji. Ob vstopu se moraš sezuti in nadeti njihove opanke. Tudi v tem templju so mi najbolj všeč atrijski vrtovi in peščena dvorišča, lesene terase in mir, ki te prevzame. Del templja je Dharma dvorana, kjer je na stropu papirus s sliko velikega zmaja. Sedem na leseni pod terase, se umirim, nekateri meditirajo, vsi pa uživamo v tistem popoldnevu na tisti leseni terasi. Japonska vedno bolj leze vame, vedno bolj jo čutim. Po svoje skrivnostna, umirjena, cvetoča, dišeča, skozi templje poduho-vljena. Lepo je biti na takšen lep dan na Japonskem. Počasi začenjam razumeti ta narod. Vsi so si podobni, a vsak, ki ga pogledaš, je drugačen. Mnogi so nasmejani, vsi nekako sproščeni, umirjeni. Nihče se ne razburja, ne čutiš nestrpnosti. Prijazno te gledajo, a ti nekako dajo vedeti, da je bolje, da jih nič ne vprašaš. Dostojanstveni so in nedostopni. Tako jih začutim. Kjoto me očara, a na vrsti je že sever, otok Hokaido in Saporo. Deževen Saporo Spet sva na hitrem vlaku shinkansen. V nekaterih predelih drvimo celo 320 kilometrov na uro. Veliko tunelov je, da sploh ne veš, kateri je pod morjem. V malem mestecu prestopimo na navaden vlak, podoben našim. Okolje postaja vedno bolj neurejeno. Končno se pricijazimo do Sapora. Najin hotel je ob glavni ulici. Receptor govori polomljeno angleščino, zato sva prepuščena lastni iznajdljivosti. Marko najde nov izziv, fotografiranje uličnih in parkovnih skulptur v mestu. Lačna sva in ob pestri ponudbi rakcev ter morske hrane zavij eva v pravo japonsko restavracijo. Imajo celo prave japonske separejč-ke, kjer sediš na tleh, po japonsko. Pijeva pivo, naročim ribjo juho, odlična je, le kosti je veliko, skoraj preveč. Marko naroči nekaj posutega z belo--prozornimi nitkami. Misliva, da je zelenjava, dokler ne zagleda malih očk. Male ribice so, na Japonskem znane kot shiro-uo. Po večerji še malo hodiva okrog in odkrijeva kino s podobnim programom, kot ga ima naš Metropol. Naslednji dan ugotoviva, da je zraven hotela budistični tempelj, in ga obiščeva. Ob vhodu voda in ognjišče, prost vstop. Malo meditirava, se umiriva, kajti vtisov se je res nabralo že veliko. Sprehodiva se po parku, ki sam po sebi ni bil nič posebnega, mogoče tudi zaradi tega, ker na severu še nič ne cveti, tudi ozelenelo še ni. Je pa veliko brez, prvič jih vidim na Japonskem. Nadaljujeva po ulicah Sapora, a naju kmalu ujame dež. Zavijeva na pozno kosilo, tokrat v indijsko restavracijo. Saporo naju ne navduši preveč, je pa zanimivo videti razlike med severom in osrednjo Japonsko, ki je veliko bolj razvita. Naslednji dan naju spet čaka pot do Tokija, a zdaj imava že tisti čuden občutek, kot da se vračava domov. Domov v Tokijo. Pol ure Kabuki teatra Vlak do Tokija, ponovno hotel. Ker je že pozno popoldne, se odpraviva v predel, kjer je največja in najbolj znana blagovnica z elektronskimi napravami. Velika je, v več nadstropjih, sama elektronika. Nekaj celo kupiva, v glavnem pa samo gledava in ugotavljava, da sploh ni več velike razlike med našimi in njihovimi trgovinami, tako kot včasih. Videla sva nekaj robotkov in super električnih koles, televizij, igrač ... Ko prideva iz blagovnice, ugotoviva, da sva žejna, in nasproti je bil angleški pub, ki je vabil na gin tonic. Šla sva noter in bila je živahna scena, vsi so stali ali sedeli ob točilnem pultu in okroglih mizicah. Privoščiva si gin tonic in malo tistega vzdušja. Da bi ponovila naročilo? Bilo je drago, a tudi sicer je že čez polnoč in čaka naju nov naporen dan. Japonska me do zdaj že pridobi na svojo stran, nekako se zaljubim vanjo. Še vedno sem sicer malo nezaupljiva. Kaj nama bo ponudil nov predel, saj morava zamenjati hotel? A vse skrbi so odveč. Vse je še lepše kot prej. Odločiva se za ogled slavnega kanala Meguro, kjer cvetijo češnje. Ob kanalu so kavarnice in trgovinice. Vse je zelo lepo urejeno. Zelo nama je všeč in narediva kar nekaj foto- grafij. Nadaljujeva v Ginzo, ker si želiva ogledati še slaven japonski teater Kabuki. Predstave, ki se vrstijo ves čas, so namenjene turistom. Prava kabuki drama traja štiri ure. Kabuki teater je zelo tradicionalna oblika drame in plesa, igralci so oblečeni v zelo lepe, najlepše kimone in ob tradicionalni glasbi izvajajo japonski ples, to so počasni gibi, ki spominjajo na gibanje v karateju. Veliko naredijo tudi z mimiko obraza, s kriki, z glasbo, s kuliso, kostumi so resnično bogati in prelepi. Dobiva stojišča na vrhu galerije, a je res lepo in pol ure mine zelo hitro. Ko se vračava v hotel, je kljub pozni uri veliko lokalov odprtih. Večer je topel, za nama pa ponovno 20 kilometrov hoje. Nov dan nameniva celodnevnemu izletu v Kamaku-ro, približno 80 kilometrov od Tokia proti oceanu. Do tja pelje kar metro. Prispemo v manjše mesto in se od tam odpeljemo z lokalnim vlakom do območja, kjer je kip velikega Bude. Takoj opaziva, da je to romarska pot za množico turistov. Kamakura je manjše mestece, zelo turistično, vse poti vodijo do njega, velikega Bude. Res je velik, 13 metrov, izdelan iz brona, iz leta 1260. Sedi v položaju lotusov cvet in mirno opazuje okolico. Vsi se fotografijo z njim oziroma pred njim. Tudi midva narediva en selfi. Potem ugotoviva, da lahko greš vanj. Notri ni nič posebnega, si pa znotraj Bude, kar tudi šteje. Mene vleče do oceana in greva. Se-zujeva se in pomočiva noge vanj, v obrobje velikega Pacifika. Zaliv je zelo velik, poleti je menda turistična meka za prebivalce Tokija, kot nekakšen japonski Portorož. V aprilu je še vse prazno. So pa povsod po ulici oznake, do kod sega varno območje v primeru cunamija. Uf, takrat res ne bi bila tam. Potovanje po vesolju Zadnji dan. Ker imava letalo šele zvečer ob devetih, ga hočeva izkoristiti do konca. Nič nisva utrujena, Japonska naju tako navdušuje, da sva polna energije. Z veseljem bi še ostala, a treba je domov. Peljeva se do predela, kjer so muzeji. Najprej obiščeva Muzej naprednih znanosti in tehnologij Maraikan. To je muzej, uvrščen med sedem futurističnih muzejev na svetu, ob bok muzeju prihodnosti v Dubaju in muzeju znanosti in tehnologije v Šanghaju. Takoj ob vstopu naju presenetijo odprtost, svetloba in velikost. V glavnem prostoru visi s stropa ogromna krogla, naša Zemlja, pod njo se ob določenih urah prikaže robot Asi-mov, ki ima svojo predstavo, poje, pleše, govori, animira obiskovalce, izvede kato iz karateja in nasploh navduši zbrano občinstvo. Muzej ima veliko različnih prostorov, kjer se lahko podučiš, kako deluje internet, kako delujejo težke kovine na ljudi, kako delujejo sateliti in sploh vse, kar je povezano z naprednimi tehnologijami. V muzeju bi lahko bil cel dan, najboljši od vsega je film, ki ga predvajajo v posebni dvorani, opremljeni za tovrstno animacijo. Filmsko platno je obešeno na okroglem stropu, imamo 3D-očala. To je nekaj najbolj enkratnega do zdaj v mojem življenju, vsaj o doživljanju vesolja. Animacija je takšna, da te dobesedno posrka v vesolje med nešteto zvezd, in nenadoma se počutim, kot da potujem skozi vesolje, da sem res tam. Kot bi izstopila iz svojega telesa. Res noro. Še nekaj časa po predstavi sem plavala nekje daleč stran, komaj sem se vrnila v resničnost. Potem nadaljeva pot med muzeji in akademskimi stavbami do morskega zaliva. Nenadoma se pred nama odpre najlepši pogled na Tokijo, z Mavričnim mostom v ospredju. Ah, pomislim, kaj vse bi še odkrila, če bi ostala v Tokiu še kakšnega pol leta. Ali pa vsaj še en dan. Vendar pa, ali ni najbolje oditi takrat, ko je najlepše? Foto: osebni arhiv 42 MED LOKVANJI Pogled na Heviz, drugo največje termalno jezero na svetu, in na istoimensko mesto (foto: heviz.hu) Tako je bilo ob jezeru Heviz daljnega leta 1911, še v času Avstro-Ogrske (foto: arhiv Fortepan). Simbol termalnega jezera Heviz so njegovi temnorožnati lokvanji. (foto: arhiv TU Zahodni Balaton) Termalno jezero Heviz v zimski podobi. Pozimi ima njegova voda od 23 do 25 stopinj. (foto: heviz.hu) Nevsakdanje naravno termalno jezero Heviz Kjer se kopajo 365 dni na leto Ste vedeli, da je v naši bližini drugo največje naravno termalno jezero na svetu? Gre za urejeno jezero, kjer se lahko kopalci kopajo celo leto ... Pozimi ima njegova voda od 23 do 25 stopinj in poleti od 33 do 36 stopinj. Jezersko površino krasijo temnorožnati lokvanji ... Njegov čar poudarjajo kopališke stavbe na pilotih, ki so starinskega videza. Starinska razglednica. Iz starih časov drugega največjega termalnega jezera na svetu, v Hevizu. (foto: heviz.hu) BRANE JERANKO Ta čudež narave je v mestecu Heviz, in sicer komaj osem kilometrov od začetka Blatnega jezera, pri mestu Keszthely. Pozimi, ko sta okoli jezera Heviz sneg in led, kopalci uživajo na prostem v razmeroma topli vodi. Naravno čudo že od nekdaj privablja ljudi, ki si ga radi ogledajo ali v njem zaplavajo. O vsakem čudu obstajajo legende, ki burijo ljudsko domišljijo, in tako je bilo v starih časih tudi ob obali Heviza. Po starorimski legendi naj bi neka ženska molila za zdravje hromega otroka. Čudežna moč naj bi povzročila, da sta iz zemlje planila voda in blato, ki sta poškropila nesrečno dete. In tako naj bi nastalo jezero Heviz ... Ta otrok naj ne bil čisto navaden Zemljan, ampak poznejši vzhodnorimski cesar Teodozij Veliki, pravi legenda. Resnica je, da so v jezeru zares našli rimske kovance. Po drugi legendi naj bi nekoč pri Hevizu živeli otroci velikani, ki so zase kopali vodnjak. Za velikane je moral biti vodnjak seveda v velikosti jezera . In tretja legenda pravi, da naj bi bilo jezero Heviz Luciferjevo delo, ko je iz pekla odvrgel pretežak plug, s katerim je oral . Festetics z vizijo Pa pustimo legende, jezero Heviz je v vsakem oziru nekaj posebnega, čeprav ni največje na svetu. Po velikosti in po visoki temperaturi vode mu jemlje svetovni rekord novozelandsko jezero Echo, ki za kopanje ni primerno. Ampak heviško jezero tudi ni ravno majhno ... Meri namreč štiri hektarje in pol, kar bi zadostovalo za šest nogometnih igrišč. Madžarsko jezero je vulkanskega izvora in njegov izvir sega na najglobljem mestu nič manj kot 38 metrov globoko. Na drugem mestu je spet toliko plitvo, da se lahko v vodi postaviš na noge. Čudežno jezero je že v preteklih stoletjih privabljalo ljudi, ki so imeli moč in voljo, da so iz njega ustvarili turistični zdraviliški kraj. To je bila mogočna avstro-ogrska plemiška družina Festetics oziroma Fe-stetić, ki je izvirala iz okolice Zagreba. V bližini Heviza, v sosednjem mestu Keszthely, je postavila mogočen lepo ohranjen grad Festetics, ki je priljubljen turistični cilj. Heviz je bil nekoč v Festeticsovi lasti in grof Jurij - po madžarsko Gyorgy - se je za termalno jezero posebej zanimal. Tudi po zdravilni plati njegove vode ... In v daljnem letu, ko se je pri nas rodil pesnik Prešeren, so bili tam že zgrajeni nekatere kopališke stavbe, gostilna, hlev za konje ter parkirišče za kočije. Po nekaj desetletjih se je Heviz, danes mesto s 4.500 prebivalci, uveljavil kot avstro--ogrsko zdravilišče. Po zaslugi njegovega nevsakdanjega jeze- ra seveda. Na tiste čase spominja muzejska zbirka Potovanje in potovalne dogodivščine visokega plemstva, ki je na ogled v Keszthelyju. Sedem zvonikov V bližnji in manj bližnji okolici Heviza je še več turističnih zanimivosti. Med njimi so arboretum, muzej čudovitih starinskih peči, ki so izdelane kot umetniška dela, muzej starega ljudstva Obri, muzej starodobnih kadilakov . Tudi sprehod po središču Heviza je zanimiv. V njem vzbuja posebno pozornost znamenitost novega datuma, iz leta 1999. To je katoliška cerkev sv. Duha, mojstrovina arhitekta Janosa Bocskaya s sedmimi zvoniki. Ti spominjajo na biblijskih sedem darov sv. Duha. Heviz seveda ostaja cilj številnih obiskovalcev vse do danes. Na ulicah turističnega mesteca sem opazil veliko nemško in rusko govorečih, kar priča, da seže glas o nevsakdanjem madžarskem jezeru zelo daleč. Prav tako do mene, ki sem se že večkrat pripeljal do njegove obale. Moje zadnje srečanje s Hevizom žal ni bilo ravno pod srečno zvezdo, saj so mi zvečer, ko sem se iz kraja že odpeljal, odpovedale avtomobilske luči. Toda lepi spomini na prijeten kraj in njegovo okolico ostajajo. Nova, dve desetletji stara znamenitost Heviza. Cerkev sv. Duha ima kar sedem zvonikov, ki spominjajo na sedem darov sv. Duha. (foto: arhiv TU Zahodni Balaton) ZA ZDRAVJE 43 Ne ravno deset jajc na dan, na teden pač Uživajte jajca! Veliko ugibanj je bilo, ali so jajca zdrava in v kolikšni meri. V zadnjem času poudarjajo celo bolj njihov pozitiven učinek. Več kot polovica prebivalcev v Sloveniji jih običajno uživa enkrat tedensko ali redkeje, petina jih uživa večkrat na teden, desetina prebivalstva jih ne uživa. Jajca so postala pomembna sestavina pri pripravi najrazličnejših jedi, tako v domači kuhinji kot tudi v industriji, saj jih odlikujejo številne zaželene tehnološke lastnosti. SIMONA SOLINIC »Jajca lahko brez težav uživamo v okviru zdrave in uravnotežene prehrane. Ni razloga, da jih ne bi. To so či- sto običajna živila, vendar je kot pri ostali hrani nujno, da upoštevamo zmernost. Torej ni najbolj zdravo, če pojemo deset jajc na dan, a je dobro, če si jih privoščimo nekaj na teden, pravi raziskovalka in vodja izobraževanj o prehrani ter zdravem življenjskem slogu in strokovnjakinja na področju živilske tehnologije dr. Živa Lavriša, ki deluje v sklopu nacionalnega por-tala Prehrana.si, ki ga pod- Previdno pri shranjevanju jajc Izogibamo se hitrim temperaturnim spremembam, ker to povzroča površinsko rosenje jajc. V takšnih pogojih se pospeši rast mikroorganizmov na zunanji strani lupine in poveča možnost za njihov vdor v notranjost jajca skozi pore lupine. Kadar kupimo jajca, ki so bila shranjena v hladilniku, jih do doma nesemo v izolirni vrečki ali hladilni torbi. Doma jajca shranjujemo v hladilniku na temperaturi in do roka uporabe, kot je označeno. Kakovost jajc, ki so shranjena pri sobni temperaturi, se v enem dnevu poslabša bolj kot pri jajcih, ki so shranjena sedem dni v hladilniku. Jajca hranimo v originalni embalaži. S tem zmanjšujemo izgubo mase jajc zaradi izhlapevanja vode in plinov. Jajca morajo biti v embalaži pravilno postavljena, in sicer z ožjim delom navzdol. Kakovost in varnost jajc se z vsakim dnem shranjevanja zmanjšuje, zato jih porabimo čim prej in sproti kupujemo sveža. Gotove jedi iz jajc shranjujemo do zaužitja pri priporočenih temperaturah shranjevanja: tople jedi iz jajc shranjujemo pri temperaturi nad 63 stopinj Celzija, hladne jedi v hladilniku pri temperaturi pod 4 stopinje Celzija. V času epidemije so se morda tudi spremenile prehranjevalne navade med ljudmi. Nenazadnje ljudje zdaj ne hodijo več vsak dan v trgovino po nakupih. Toda nikar ne pozabimo osnov zdravega prehranjevanja, pravi Lavriša: »Ko smo doma, je hladilnik zelo na dosegu roke, pri čemer je treba ohraniti zdravo ravnovesje in imeti pet obrokov na dan. Tri glavne in dva manjša.« Jajce kuhamo toliko časa, da se strdi tudi rumenjak (trdo kuhano jajce) oziroma naj bo središčna temperatura živila nad 70 stopinj Celzija. pira tudi Ministrstvo RS za zdravje. Jajca so sicer ljudje uživali že pred več tisoč leti, ko so jih nabirali iz gnezd divjih ptic. Ko so približno 600 let pr. n. št. perutnino prvič udomačili, je oskrba z jajci postala enostavnejša. In tako je še danes. Danes so na tržišču na voljo jajca, ki pripadajo različnim vrstam ptic, in sicer prepeličja, nojeva, račja, puranja, gosja in najbolj pogosto uporabljena kokošja jajca. Sicer strokovnjaki odsvetujejo uživanje surovih jajc, enako tudi živil, ki jih vsebujejo. Prav tako odsvetujejo naslednje oblike priprave jajc - mehko kuhano jajce, jajce na oko, rahlo zakrknjeno jajce - oziroma katerokoli drugo obliko priprave jajc, pri kateri ostaja vsebina jajca povsem ali delno tekoča. Varna so namreč le zadostno toplotno obdelana jajca oziroma jedi iz jajc. Foto: Splet »Lupina jajc in njene membrane niso užitne, vendar imajo pomembno vlogo pri kakovosti jajc, saj služijo kot fizična ovira pred mikrobiološko kontaminacijo, tudi pred na primer salmonelo. Približno 76 odstotkov vode sestavlja celotno jajce, zaradi česar jajce nima zelo visoke energijske vrednosti. Jajčni beljak je pretežno vodna raztopina beljakovin, ogljikovih hidratov in mineralov, medtem ko ima jajčni rumenjak skoraj 50 odstotkov suhe snovi, ki jo sestavljajo predvsem maščobe in beljakovine. Jajce vsebuje vse esencialne aminokisline, vezane v beljakovine z visoko biološko vrednostjo, kar pomeni, da jih lahko naše telo enostavno uporabi. Vsebuje tudi minerale, med katerimi prevladujejo fosfor, cink, kalcij in železo ter predvsem vitamina D, A in različne vitamine B-kompleksa. Jajca so tudi vir holina, vitaminu podobne snovi, ki ima vlogo pri delovanju jeter, pomaga tudi pri presnovi maščob in homocisteina.« vir: prehrana.si 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedno? г 1мжо?ј / 44 BRALCI POROČEVALCI Doživljanje samoizolacije med stanovalci Pegazovega doma Po razglasitvi epidemije smo se znašli v situaciji, ki je nenadno in nepričakovano spremenila naš ustaljen ritem in življenje. Na ukrepe samoizolacije se vsak odziva in tudi čuti drugače, kar je razumljivo. Nekateri ukrepe lažje prenašajo, drugi težje. Zbrali smo nekaj vtisov, kako omenjene omejitve doživljajo stanovalci v Pegazovem domu. Jože Pelko je prepričan, da bi ob upoštevanju nauka »kdor reši enega človeka, je rešil ves svet« hitreje zajezili širjenje vi- rusa. Meni, da ljudem manjka samodisciplina pri upoštevanju ukrepov. Počuti se dobro, le svoje muce pogreša in svobodo, pove z nasmehom. Ukrepi se mu kljub temu zdijo smiselni. Enako menijo Marija Bonča, Cita Sajko in Marija Plemenitaš, ki pogrešajo predvsem vsakodnevne sprehode po promenadi Rogaške Slatine. Gospa Hrup si želi v knjižnico, gospod Vren-ko na »špricer« do Tuša, ker je tam vedno koga srečal. Ukrepov ne prenašajo vsi dobro. Gospod Padjan, strasten čebelar, je zelo zaskrbljen za svoje čebele, ki v času cvetenja rastlin potrebujejo še posebno pozornost, a jim je v tej situaciji ne more nuditi. Vsi stanovalci pogrešajo obiske svojcev, zato se redno poslužujejo videokli-cev in tako s pomočjo kamere poklepetajo z bližnjimi. Vsem stanovalcem smo vedno na voljo zaposleni, da prisluhnemo njihovim stiskam in negotovostim, ki jih morebiti doživljajo v času samoizolacije, z njimi se pošalimo in z dobro voljo pre-ženemo negativne misli. ANICA VREŽE, socialna delavka Vasovanje - fotografija Zdenka Podlesnika, najboljšega odraslega avtorja fotografskega natečaja Kozjansko 2019 Dan Zemlje malo drugače 22. aprila smo že 50. leto zapored na svetovni ravni obeležili svetovni dan Zemlje. Letošnje praznovanje je bilo posvečeno ukrepanju proti podnebnim spremembam in na zavarovanih območjih se trudimo izvesti čim več ustreznih ukrepov. V Kozjanskem parku smo se praznovanju pridružili pred 22 leti. V sodelovanju z osnovnimi šolami in ob podpori Urada za Unesco smo se vsako leto doslej spomnili tega pomembnega dogodka. Na praznovanje smo se začeli pripravljati že marca z razpisom literarnega natečaja za osnovnošolce in ga nato končali 22. aprila. Letos je praznovanje zaradi epidemije drugačno. Šole so zaprte, druženje je prepovedano. Kljub temu pri nas na dan Zemlje nismo poza- bili. Učence smo povabili k risanju okoljskih zgodb, na podstrešju gradu Podsreda smo pripravili razstavo fotografij fotografskega natečaja Kozjansko 2019, kjer je prikazana narava našega zavarovanega območja. Zaenkrat si razstavo lahko ogledate virtualno (https://kozjanski--park.si/? p=8211). Takoj ko bodo razmere dopuščale, vas vabimo, da si jo ogledate tudi v živo. Prav tako bodo takrat na ogled risbice osnovnošolcev. Svetovni dan Zemlje ni samo 22. aprila. Vsak od nas in vsi skupaj smo odgovorni za dejanja na planetu, bodimo odgovorni prebivalci in ga v dobri kondiciji zapustimo prihodnjim generacijam. Kolektiv Kozjanskega parka Vedno novi pristopi zaradi trenutnih razmer Ko je bila 12. marca objavljena informacija o zaprtju šol, smo se v Šolskem centru Velenje bliskovito organizirali in že 13. marca pripravili enotna navodila za dijake, starše, učitelje in druge zaposlene. Sprejeli smo pravilnik o opravljanju dela na domu in na spletni strani šolskega centra objavili zavihek, kjer so vse aktualne informacije o delu v času koronavirusa (https://www.scv.si/sl/kate-gorija/koronavirus/). V ponedeljek, 16. marca, na dan D, smo vsi začeli delati s polno paro, a je tehnologija (Arnes, eAsistent, Office 365) od preobremenjenosti odpovedala. Vsi, vešči in tisti malo manj smo naenkrat želeli v spletne učilnice, na spletne sestanke, nalagali smo gradiva, naloge, navodila ... A ne le pri nas, tako je bilo v večini šol v Sloveniji. Na srečo so si portali kmalu opomogli, stik med učitelji in dijaki je bil vzpostavljen in šolsko delo je steklo. Najprej je delo potekalo na različne načine, z zelo različno intenzivnostjo in z zelo različno odzivnostjo dijakov in študentov. Razumljivo, saj imamo izjemno širok spekter izobraževalnih programov: NPI, SPI, PTI, SSI, GIM, VSŠ -skupaj 26 srednješolskih in 5 višješolskih. Z vsemi dijaki in študenti ter z vsakim posebej je treba delati nekoliko drugače. Zato je bilo potrebnih veliko različnih pristopov. V nadaljevanju so v vodstvih šol in zlasti razredniki poskrbeli, da so vključeni res vsi dijaki in študenti. Ob pomoči Zavoda za šolstvo RS in MIZŠ ter naših IKT-strokovnjakov smo vsem uspeli zagotoviti tehnične pogoje za pouk na daljavo. Izjemno pomembno je, kako to posebno situacijo doživljajo naši dijaki, študenti in ostali udeleženci izobra- ževanja. Zato smo izvedli dve anketi, med dijaki in med učitelji. Zelo zadovoljni smo bili z odzivom, saj ju je izpolnilo približno 80 odstotkov dijakov in učiteljev. Anketi nam dajeta zanimivo sliko. Ocenjujemo ju kot zelo korektni in pohvalni, saj poudarita in pohvalita, kje smo dobri, ter opozorita, kje lahko še kaj postorimo. Prepričan sem, da imamo odlične nastavke za prihajajoče obdobje izobraževanja na daljavo. S trajanjem obdobja izolacije se vedno bolj pojavljajo druge težave, ki so bolj psihološke narave. Z njimi se srečujemo vsi, tako dijaki kot učitelji in vsi zaposleni. Trenutna situacija terja od nas nova znanja in nove pristope. Tudi v tem smislu bomo prave učinke šolanja na daljavo lahko ocenili, šele ko se bomo vrnili v šolske klopi. JANKO POGORELCNIK, direktor ŠC Velenje Pomoč tudi za živali Območna organizacija Rdečega križa Celje pomaga s svojimi donacijami tudi živalim. Tako smo v našem društvu DPMŽ Celje prejeli 312 vrečk mokre mačje hrane ter dve vrečki briketov za kužke. Donacija nam bo še kako prav prišla in smo zanjo zelo hvaležni, saj je donacij v času koronavirusa občutno manj oziroma skoraj nič. Podarjeno hrano bomo razdelili med tiste, ki hranijo prostoživeče mačke na Celjskem. VERICA ŠTANTE, DPMŽ Celje 45 BRALCI POROCEVALCI Za okoljske spremembe je pomemben vsak Letos mineva okroglih 5U let, odkar na svetovni ravni praznujemo dan Zemlje. Vsako leto je ta dan obarvan tudi tematsko. Letošnja tema so podnebni ukrepi, zato Center ponovne uporabe v okviru projekta Surface EU ob tej priložnosti izpostavlja nekaj praktičnih možnosti delovanja, ki jih lahko v načinu spremenjenega življenjskega sloga izvaja vsak in tako pripomore k zmanjšanju toplogrednih plinov, ki veljajo za glavni razlog podnebnih sprememb. Izpusti toplogrednih plinov so, kot ugotavlja stroka, glavni razlog za podnebne spremembe, katerih učinki so že vidni. Največ te količine, približno 80 odstotkov, izvira iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti (po SKD), približno 20 odstotkov iz gospodinjstev. Po letu 2008, to je med gospodarsko krizo, je količina izpustov to-plogrednih plinov postopoma upadala, od leta 2014 se spet povečuje - z izjemo zadnjih tednov, ki so posledica epidemije. Podnebne spremembe se nam niso zgodile čez noč, temveč so prešle iz oddaljenega pojava, ki ga ni bilo mogoče niti zaznavati, v zelo konkretne manifestacije, ki jih na svoji koži občuti vedno več živih bitij. Dandanes smo skoraj dnevno priča ekstremnim naravnim pojavom - od suš, požarov, poplav, dvigovanja površine morja, širjenja puščavskih območij ... Vse to narekuje velike prilagoditve ter spremenjen življenjski slog številnih ljudi in živali. Glavni akterji podnebnih sprememb smo kljub vsemu ljudje, a ne samo tisti, ki jih posledice teh sprememb tudi prizadenejo, temveč vsi, ki se vsak dan posebej trudimo, da bi s svojim bivanjem Zemlji zadali čim manj škode. Vsak od nas je lahko oblikovalec pozitivnih okoljskih zgodb, četudi prepogosto slišimo: »Kaj pa lahko jaz kot posameznik sploh storim?« Za okoljske spremembe sta še posebej pomembna vsak posameznik in vsako njegovo dejanje, ki na dolgi rok pripomore k manjšim izpustom. Majhni koraki so pomembni Nekaj namigov, ki vam omogočajo postati odgovorni do sebe, družbe in narave, a brez velikih odrekanj in stroškov. Začne se seveda pri majhnih spremembah, kot so: - Usmerimo se k lokalnim ponudnikom in trgovinam brez embalaže. - Namesto plastične vrečke uporabimo košaro, torbo ali vrečko za večkratno uporabo. - Izobražujemo se za prihodnost tudi na področju obvladovanja podnebnih sprememb in vzpostavitve trajnostnega življenjskega sloga. - Preverimo poreklo izdelka in njegov vpliv na zdravje in okolje. - Za nakup zelenjave in sadja uporabimo ločevalne vrečke iz tekstila (zavesne vrečke). - Za vodo ali kavo na poti uporabimo svoj lonček ali stekleničko za večkratno uporabo. - Izogibajmo se izdelkom za enkratno uporabo. - Popravimo pipe in kotličke, ki puščajo. - Uporabljamo čim manj kemikalij in agresivnih čistil, obstajajo alternative, ekološka čistila in ekološki pralni praški. - Namesto avtomobila, kadar je mogoče, uporabimo javni prevoz, kolo ali pojdimo peš. , v kateri peremo zelenjavo, uporabimo za zalivanje lončnic. - Oblačila kupujmo premišljeno in se izogibajmo im-pulzivnim nakupom. Kupimo samo tista, za katera smo prepričani, da jih potrebujemo. Nakup lahko opravimo tudi v Centru ponovne uporabe ali v drugi trgovini, ki ponuja izdelke iz druge roke (Second Hand). - Na okno ali balkon zasadimo rastlinice, saj lahko tako pomagamo čebelam in drugim žuželkam, katerih obstoj je za planet izjemnega pomena. - Potrudimo se postati bolj samooskrbni, če imamo možnost, posadimo svoj vrtiček. - Hrana, ki jo kupimo, naj bo del čim krajših prehran-skih verig, zato, kadar je mogoče, kupujmo pri kmetih v soseski ter pri lokalnih proizvajalcih hrane. - Ponovno uporabljajmo in ne zavrzimo izdelkov, ki jih lahko oddamo v ponovno uporabo. - Predmete, ki jih ne potrebujemo, podarimo komu, ki jih potrebuje. Kupimo le toliko hrane, kot je porabimo, in pazimo, da ne postane odpadek. Vsi našteti namigi vodijo do sprememb - skoraj neopaznih izboljšav, ki v vzajemnem delovanju doprinesejo občutne rezultate. Ali kot pravi star kitajski pregovor: »Tisti, ki je prestavil goro, je začel s kamenčkom.« VIŠNJA GAVRAN, Center ponovne uporabe Foto: Pixabay Brez knjig ne gre Brez knjig ne gre. To se je pokazalo tudi v dobi koronavirusa, ko smo se odgovorno samoizolirali in za družbo mnogi izbrali knjige. Kot je povedala Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec, so knjižničarji veseli sporočil, da knjižnico zelo pogrešate. Ker je dostop do knjig onemogočen, so se potrudili, da so razširili ponudbo e-knjig in podatkovnih baz. Dokupili so veliko licenc na portalu Biblos. Tudi če se z e-knjigami doslej niste spogledovali, je morda zdaj čas za nekaj novega. Sicer pa so v knjižnici veseli tudi številk, ki sporočajo, da so bili zelo uspešni v letu, ki je za nami. V letu 2019 se je glede na leto prej povečalo število aktivnih članov, povečalo se je število obiskov in izposoj, prav tako število prireditev in obiskovalcev na njih. Zal se ni povečalo število zaposlenih. V knjižnici že dolgo opozarjajo na kadrovsko podhranjenost, saj komaj 14 zaposlenih skrbi za kar 11 knjižnic v Spodnji Savinjski dolini. Primerjava z velenjsko knjižnico pove vse: tam imajo le tri enote, pokrivajo približno enako število prebivalcev, imajo pa kar 33 zaposlenih. Da bodo kos sodobnim izzivom in da bodo lahko sledili potrebam prebivalcev ter smernicam v knjižničarstvu, bodo v letu 2021 morali dobiti vsaj dva nova sodelavca. V knjižnici se radi pohvalijo z zelo odmevnimi projekti, kot so Savinjčani beremo, Mali Savinjčani berejo, Noč knjige, Utrip domoznanstva, Rastem s knjigo ... Veliko let so zvesti uporabnikom s posebnimi potrebami. Skrbijo zanje in jim berejo, se družijo z njimi, enkrat letno poskrbijo za prireditev, ki vsakokrat razneži in gane skoraj vse prisotne. Imenuje se Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke. Pri nabavi gradiv v knjižnici prisluhnejo željam in potrebam članov, zato se število zadovoljnih uporabnikov povečuje iz leta v leto. Lani je knjižnica dobila 800 novih uporabnikov. TT RESNICA O OGLJIKOVIH HIDRATIH: JIH SPLOH ŠE SMEMO JESTI? SE JIM JE TREBA ODPOVEDATI SAMO ZVEČER? 16 STRANI RECEPTOV Sočno meso, najboljše pice in domači sirupi RESNIcA O OGLJIKOVIH HIDRATIH Jih sploh še smemo jesti? So zvečer prepovedani 6 DRAGOCENIH NAPOTKOV ZA BALKONSKO CVETJE Zalivajte, gnojite, negujte SKRiVNA SPOROCiLA VASiH SANJ Kaj vam hoče povedati vaša podzavest? Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. KJER ZNANI POKAŽEJO SVOJ PRAVI OBRAZ SASO HRIBAR: NIKOLI JE NE VPRAŠAM, KAKO SE POČUTI TILEN ARTAC: RESNA« POLITIKA ME NE ZANIMA MEGHAN MARKLE: LEPOTICA, KI JE ANGLIJI UKRADLA PRINCA JURE KOŠIR: REŠUJE SE S FILMI IN KNJIGAMI IVA KRAJNC BAGOLA: NI LAHKO, A SEM SE NAVADILA VSAK TRETJI ČETRTEK V MESECU SKÜPAJ SMO.BOLJS ив 46 RAZVEDRILO »Pravila« Oven Tehtni ca ISŽJ Ta vražji virus ima avto! Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Domača naloga »Tako otroci, zajtrka je konec. Zdaj pa v šolo. Pa da mi ne pridete iz svoje sobe, dokler ni narejena tudi domača naloga.« Ograja Mama otroku, ki pleza na ograjo: »Takoj dol! Če padeš na drugo stran, te ne bomo mogli pobrati, ker smo v karanteni!« Suha »Dragi, se ti ne zdi, da sem se zredila?« »O, draga, ti ja nikoli nisi bila suha ...« Čas smrti: 10.40. Vzrok: koronavirus. Antidepresivi »A si se zredila?« »Ne, to je od antidepresi-vov.« »Aja, katere pa maš?« »Milka, 300-gramske.« Vnuk Vnuk pokliče babico in ji zagrozi: »Če mi ne nakažeš 10 evrov, pridem na obisk!« Golf Ker smo prejeli zahvale tisočev igralcev golfa, smo se odločili, da dovolimo več športnih dejavnosti. Nov sveženj ukrepov bo od jutri dovolil še smučanje, smučarske skoke, kajtanje, polo in jadranje. Dejavnosti lahko opravljate le znotraj meja lastne občine. Merske enote Dopolnitev dosedanjih merskih enot: milimeter, centimeter, decimeter, meter, kilometer, občina. Zajtrk Ne izpustite zajtrka! Je najpomembnejši od preostalih 15 obrokov na dan! 1. Ne smeš iti iz hiše, ampak če moraš, lahko greš. 2. Maske so nekoristne, ampak mogoče bi jih vseeno moral nositi, lahko ti rešijo življenje, zato so obvezne. 3. Trgovine so zaprte, razen tistih, ki so odprte. 4. Ne smeš v bolnišnico, razen če moraš. Tudi k zdravniku greš lahko samo, če je nujno, ampak samo, če nisi preveč bolan. 5. Virus je smrtonosen, ampak vseeno nič takšnega, razen tega, da lahko povzroči globalno katastrofo. 6. Čeprav rokavice ne bodo pomagale, lahko vseeno pomagajo. 7. Vsi moramo ostati doma, ampak je pomembno, da gremo ven. 8. Ni pomanjkanja živil v trgovinah, razen če prideš tja in veliko stvari manjka. Še posebej ob večerih. 9. Virus nima vpliva na otroke, razen na tiste, na katere ga ima. 10. Virus ne vpliva na živali, ampak vseeno obstaja mačka v Belgiji, ki je bila pozitivna v februarju, ko še nihče ni bil testiran. 11. Če bos zbolel, boš imel veliko simptomov, lahko jih ne boš imel, lahko boš imel simptome, a ne boš bolan, lahko boš kužen brez simptomov. 12. Da ne bi zbolel, se zdravo prehranjuj, ampak vseeno jej to, kar imaš doma, ne hodi v trgovino prepogosto oziroma je najbolje, da sploh ne hodiš. 13. Dobro je, da greš na zrak, ampak če greš, te bodo vsi čudno gledali. Zunaj ne smeš sedeti, razen če spadaš v skupino starejših ali nosečnic, ampak ne sedi predolgo. 14. Ne smeš v dom starejših občanov, saj so oni najbolj ogroženi in se od tebe lahko virusa nalezejo, najbolje pa je, da jih odpelješ domov in skrbiš za njih. 15. Če si bolan, ne smeš ven, lahko pa greš v lekarno. 16. Ne smeš v restavracijo, lahko pa hrano naročiš na dom. Hrano, ki je bila mogoče pripravljena brez rokavic in zaščitne maske. Če živila kupiš, jih moraš nekaj časa pustiti zunaj, da morebiten virus na njih umre. Mogoče bi zunaj moral pustiti tudi pico, ki jo naročiš? 17. Varen boš, če se boš držal varnostne razdalje, ampak ne smeš se dobiti s prijatelji ali z družino, četudi upoštevaš to razdaljo. 18. Virus ostane na različnih površinah dve uri. Ne, štiri. Mogoče šest? Smo govorili o urah? Mogoče o dnevih. 19. Virus ostane v zraku. Oziroma ne. V bistvu ja. Mogoče. V zaprti sobi? Ampak ne pozabite, da če se boste držali priporočene varnostne razdalje, boste v redu, razen v določenih situacijah, kjer mora biti varnostna razdalja večja. 20. Štejemo smrti in določamo smrtnost, ampak ne vemo, koliko je sploh okuženih. 21. Morali bomo ostati v karanteni, dokler virusa ne izničimo, ampak virus bo verjetno z nami za vedno in nanj ne bomo postali odpornejši, dokler se vsi ne pre-kužimo, vseeno pa pazite, da se ne okužite. Vaš vladar Mars potuje po znaku vodnarja in vam občasno povzroča povečan notranji nemir. Na trenutke boste sposobni objeti ves svet in nič vam ne bo nemogoče. Spet drugič bo energija zanihala in želeli boste imeti mir pred zunanjim svetom, na dogajanje okoli sebe boste gledali kot na motnjo delovanja. Predvsem se sprostite in prepustite bolj prijetnem platem življenja. 3\k Lev Kaj ti v tem času pomenita BMW ali audi, če morata stati doma? Zdaj si frajer, če imaš traktor in lahko greš na njivo! Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Praznični dnevi bodo rahlo stresni, precej nemirna energija bo prisotna. Sodelovanje z okolico bo odlično in v obeh dneh boste z lahkoto komunicirali ter se dogovarjali. V duhu dobrih energij boste uspešno delovali na delovnem področju. Torek bo odličen dan za sprostitev duha in telesa. Čustvena energija bo povečana, v zraku bo romantično razpoloženje in lepo vam bo. Veliko energije boste imeli in tudi vitalnost bo odlična, saj potuje Sonce prav po vašem znaku. Merkur, ki je zadolžen za delo, vam bo dobro služil, komunikacija bo brez težav, odlična bosta tudi dogovarjanje in učenje. Malo več previdnosti pred polno luno, ki bo 7. maja v nasprotnem znaku. To lahko poudari potrebo po razčiščevanju v medosebnih odnosih. škorpijon Pred vami je teden, v katerem boste občutili povečano notranjo napetost. Poskrbite za dodatke vitaminov in mineralov. Nasprotuje vam tudi Merkur, zato bosta komunikacija ter dogovarjanje težja. Dnevi do 7. maja, ko bo polna luna prav v vašem znaku, bodo zahtevnejši. Razmišljanja o partnerstvu se bodo v teh dneh spreminjala iz dneva v dan. Dvojčka Vaš vladar Merkur potuje po znaku bika, zato boste premišljeni in osredotočeni na praktične vidike življenja. Pridni in delavni boste, tempo si boste odlično prilagajali. Venera v vašem znaku vas bo vidno polepšala in žarčili boste prijetno energijo. Prijetno bo v vaši družbi. Vaš okus bo izbran, zato lahko v tem času ustvarite kaj lepega, kaj spremenite v svojem domu ali pri sebi. Rak Strel ec Vaša strast ter zanos bosta nekoliko v upadu. Soočati se boste morali z zelo praktičnimi vidiki delovanja, saj bodo šteli le konkretni rezultati. V neki kočljivi situaciji se boste dobro znašli in ne bo vam žal ne časa ne denarja. Čas za večje odločitve ni primeren. Če imate občutek, da se vaš odnos z neko osebo spreminja na slabše, takoj ukrepajte in spremenite tok dogodkov. Pred vami je umirjen teden, v katerem boste dobro napredovali na aktiviranih področjih. Vaša vladarica Luna, ki bo dosegla svojo polnost 7. maja, vas ne bo posebej pretresala. Uspeli boste obdržati notranje ravnovesje ter harmonijo z okolico. Nekoga boste želeli razvajati in načrt bo odlično uspel. Toplo vam bo pri duši, ko boste videli, kakšen odziv boste dosegli. Kozorog V četrtek, ko bo v vašem znaku prvi lunin krajec, lahko pride zaradi napetosti do spora, zato previdno. Delovno področje bo zelo izpostavljeno in ves čas boste imeli občutek, da vsi preveč pričakujejo od vas. Bolj kot se bo bližalapol-na luna 7. maja, bolj bo napetost naraščala. Poskrbite za sprostitev in odpravljajte posledice škodljivega stresa z več gibanja, rekreacije ter športa. Več planetov v zemeljskih znamenjih vam je pisano na kožo. Vaša vitalna energija bo dobra in se bo še izboljševala. Odlične bodo tudi komunikacijske lastnosti, dobro se boste dogovarjali, učili in komunicirali. Vsekakor boste prejemali darove, ki jih velja čim bolj izkoristiti za izboljšanje na delovnem področju. Praznični dnevi bodo izkoriščeni zelo modro. Znali boste povezati prijetno s koristnim. Vodnar Devica Praznična sobota in nedelja bosta minevali v delovnem vzdušju. Nov teden, ki bo pred vami, bo precej stresen, še zlasti pred polno luno 7. maja. Marsikaj boste lahko odlično uredili, kar vas bo sprostilo in navdalo z zadovoljstvom. Kljub temu da boste imeli dovolj energije, boste utrujeni. Prav zaradi tega si skušajte prizanašati z večjimi fizičnimi napori. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Z Marsom v svojem znamenju boste v tem tednu energetsko izredno močni in energije vam zlepa ne bo zmanjkalo. Kos boste še tako zahtevnim opravilom, zato bo čas idealen za zelo aktivno delovanje. Nakopičene vire energije morate tudi sproščati, kajti sicer lahko izbruhnete v najmanj primernem času. Na čustvenem področju se vam nasmihajo priložnosti. Ribi Odličen teden je pred vami, v katerem boste imeli veliko energije. Delo in obveznosti boste opravljali z veseljem. Neki osebi boste pripravljeni nuditi pomoč, kar bo sprejeto zelo pozitivno. Še nekdo vam bo hvaležen, o tem se boste prepričali v prihodnjih dneh. Lahko, da se bo v teh dneh prebudilo v vas novo zanimanje za področje, ki vam je bilo do zdaj neznanka. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka JAMA ZA STROJENJE KOŽ SNOV IZ KVASOVK IZJEMEN, ENKRATEN GOSPODARSKI POLOM, STEČAJ NASPROTNO OD NARAVEN ZNIŽANI TON C AKADEMSKA IZRAELSKI če NITIIDI IN RAZIS-KMETJSKI "ill* Te KOVALNA KOLEKTIV MREŽA SLOVENIJE 13 PENEČE VINO VIŠINA POVRŠINE ČESA OGRAJA IZ ŠIBJA ZDRAV KOT ... "CT JOURNAL Л NEMŠKI ČLEN I AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM Povsod z vami NEKDANJI SLOVENSKI KOŠARKAR I (PETER) NARODO-SLOVJE NEKDANJE IME DR KONGO I PREBIVALKA IRSKE JUŽNOAMERIŠKI GRM MESTO V BELGIJI NASPROTNO OD NESRAMEN PEVKA ŽGUR ČLAN KO-MANDITNE DRUŽBE MESTO NA NIZOZEMSKEM PRIDOBIVAMO GA IZ APNENCA 16 NEMŠKI FIZIK (GEORG SIMON) PRIPR.ZA ISKANJE ITD. (LAT.) EGIPČANSKI BOG SONCA IN PLODNOSTI ŠEL JE ... ŽVIŽGAT ANTIČNA GLINASTA POSODA MANJŠE LESENE STAVBE NA VRTU MANJŠA DOLINA ODRSKO GLASBENO DELO IZRAŽA ZAČUDENJE 14 SL. IGRALKA ZUPANČIČ ZVEZNA DRŽAVA V ZDA NAROČILO ZA IZVRŠITEV DELA NEKD.ARG NOGOMETAŠ MARADONA SL. PISATELJ (VITAN) KMEČKO OPRAVILO ŽENSKA, ZAJETA S STRANI TERORISTOV iE EVROPSKA NOGOMETNA ZVEZA AZIJSKA DRŽAVA SVETOVLJANSTVO POLOŽAJ TELESA FRANCOSKA NIKALNICA UREJENA OBALA (KNJIŽ.) MEDNARODNA OZNAKA SLOVENIJE ITALIJANSKA RTV KAMENJE Z OSTREJŠIMI ROBOVI SLOVENSKA POLJUDNOZNANSTVENA REVIJA 12 BREZBARVNI PLIN SLADKOBNEGA VONJA VEZNIK DROBEC EKSPLOZIVNEGA IZSTRELKA NEKDANJA ITALIJANSKA LIRA UGLAJEN, NEŽEN IMA DVE LEVI . REVIJA O MODI MANJŠI OGRAJEN PROSTOR 18 10 IZRAELSKA LUKA JANEŽ (LAT.) AMERIŠKI JEZIKOSLOVEC CHOMSKY 17 GOSTO PORASEL SVET SUDOKU 411 6 7 9 2 9 7 5 3 1 5 2 1 8 4 7 4 5 4 8 3 2 7 1 3 9 SUDOKU102 2 4 1 5 5 3 6 2 1 3 9 2 5 5 7 6 6 9 7 3 1 9 2 4 7 REŠITEV SUDOKU 410 REŠITEV SUDOKU 101 2 9 7 8 4 5 6 3 1 5 1 6 3 7 9 8 2 4 4 8 3 2 6 1 5 7 9 1 4 9 5 3 7 2 6 8 3 7 2 9 8 6 1 4 5 6 5 8 1 2 4 3 9 7 7 3 4 6 5 8 9 1 2 8 2 1 7 9 3 4 5 6 9 6 5 4 1 2 7 8 3 7 8 9 4 6 5 1 2 3 5 1 3 2 7 8 4 6 9 2 6 4 1 3 9 5 8 7 6 7 5 8 9 1 2 3 4 3 9 2 7 4 6 8 1 5 8 4 1 5 2 3 7 9 6 4 2 6 3 8 7 9 5 1 1 3 8 9 5 4 6 7 2 9 5 7 6 1 2 3 4 8 4 7 5 8 6 3 POD ROMUL IN 11 2 SPONE ALEŠ ČAR 9 novi tednik Vedrn г штј l Ime in priimek: Naslov: Obkrožite: a) sem naročnik Telefon: b) občasni bralec Novega tednika Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platnena vrečka NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedm 2 илеиој / Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 5. maja. Geslo iz številke 17: Svetovni dan Zemlje Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platneno vrečko NT&RC, prejmejo: Jože Kadilnik iz Nove Cerkve, Alenka Sitar z Ljubečne in Ivanka Leskovšek iz Gorice pri Slivnici. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Od sedaj se lahko na svoje najljubše revije ČAS ZA in 3K tudi NAROČITE in prejmete DARILO - knjigo v vrednosti 16,90 eur Ш več na: www.trik.si 48 INFORMACIJE Poletje 2020 na morju v družbi Novega tednika in Radia Celje in turistične agencije TA-ATP Vsi, ki želite letos poleti preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27.6. do 29.8.2020 vas bomo odpeljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15 evrov, pri čemer za naročnike Novega tednika velja nižja cena, 10 evrov. Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 12.3. do 27.6.2020 naročili na Novi tednik. Brezplačno boste lahko uživali vse poletne sobote na morju (od 27.6. do 29.8.2020). Ce torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Novega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5.9.2020, podarili brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Novega tednika in Radia Celje. S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: • vsak teden brezplačno prilogo STOP SPORED • 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval v Novem tedniku « vse posebne priloge Novega tednika * Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) Avtobus • 4 brezplačne oglase v Novem tedniku (do 10 besed) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje • druge ugodnosti RESNIČNO SE SPLAČA POSTATI NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA! novi tednik radio celie Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Novi tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Pogoji in spletna prijava: http://www.nt-rc.si/novi-tednik/postanite-narocnik-novega-tednika/. E-pošta: narocnine@nt-rc.si, telefon: 03-42-25-171. Vabljeni - uživajte poletje z nami! NAROČIINICA 7A цлишиц ~ - ^анг; 1 '■ V.'fJt^: i Ime in priimek: i Naslov: H iüüjpiai i Telefon: E naslov: j i Datum naročila: Podpis: i Naročnino bom plačeval: Qmesecno Ö na 3 mesete Q na 6 mesecev Q letno NT&RC, d.o.o. j Račun mi pošiljajte na e-naslov: G Prešernova 19 i S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 j mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjihć mesecev nisem bil naročnik. 3000 Celje