Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole Šolsko leto 2016/2017 (tretje leto spremljave) Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole Šolsko leto 2016/2017 (tretje leto spremljave) Avtorica: mag. Lucija Rakovec Strokovni pregled: dr. Miran Lavrič, dr. Marko Radovan, dr. Milena Valenčič Zuljan Jezikovni pregled: Maja Kovačič Izdal in založil: Zavod RS za šolstvo Predstavnik: dr. Vinko Logaj Spletna izdaja Ljubljana, 2020 Objava na spletnem naslovu: www.zrss/pdf/3-porocilo-uvajanje-spremljanje-tj.pdf Gradivo je nastalo v okviru razvojne naloge v Letnem delovnem načrtu Zavoda RS za šolstvo. Delovna skupina za uvajanje in spremljanje tujega jezika v 2. in 3. razredu: Nosilka naloge: mag. Lucija Rakovec Predstojnice OE ZRSŠ: mag. Vera Bevc, mag. Andreja Čuk, Irena Kumer, Alica Prinčič Röhler, mag. Lucija Rakovec, dr. Brigita Rupar, mag. Mariza Skvarč, Nevenka Štraser, mag. Sonja Zajc Svetovalke za razredni pouk: mag. Katarina Dolgan, Mojca Dolinar, Mihaela Kerin, dr. Sandra Mršnik, mag. Nada Nedeljko, dr. Leonida Novak, mag. Marta Novak Svetovalke za tuji jezik: Alenka Andrin, mag. Simona Cajhen, Berta Kogoj, dr. Liljana Kač, Maja Kovačič, mag. Barbara Lesničar, Suzana Ramšak, Neva Šečerov, Susanne Volčanšek Svetovalki oddelka za OŠ: mag. Tatjana Krapše, dr. Katica Pevec Semec Analiza statističnih podatkov: dr. Tomi Deutsch Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu OŠ je bilo potrjeno na:  6. seji Sveta za kakovost in evalvacije 1. februarja 2018,  121. seji Komisije za osnovno šolstvo 16. marca 2018 in  190. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 22. marca 2018. Predstavitev poročila na komisijah: mag. Lucija Rakovec. ----------------------------------- Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=303489024 ISBN 978-961-03-0466-1 (pdf) ----------------------------------- 2 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ KAZALO 1. UVOD 1.1 Opredelitev ciljev in kriterijev za ugotavljanje doseganja ciljev spremljave 4 1.2 Načrt uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole 5 1.3 Skladnost spremljave s potrjenim načrtom spremljanja 6 2. METODE RAZISKOVANJA 2.1 Uporabljene metode in inštrumenti raziskovanja glede na posamezne cilje spremljave 7 2.2 Podatki o vzorcu 8 3. REZULTATI 3.1 Prvi cilj: spremljanje izvedbenih vidikov (urnik) ter izvedbenih posebnosti (didaktični modeli) poučevanja in učenja tujega jezika 15 3.2 Drugi cilj: Vrednotenje doseganja standardov znanja in spremljanje napredka učenčevih tujejezikovnih zmožnosti v 2. in 3. razredu 30 3.3 Tretji cilj: Spremljanje motivacije in odnosa učencev in učiteljev do učenja tujega jezika ter mnenja in opažanja staršev učencev 2. in 3. razreda 35 3.4 Četrti cilj: Spremljanje posameznih specifičnih učencev in/ali skupine učencev s poudarkom glede na obremenjenost in učni napredek 39 4. SKLEPI IN PREDLOGI 4.1 Povzetek ugotovitev za vsak zastavljen cilj spremljave 42 4.2 Sklep 46 5. POROČILO O PORABLJENIH FINANČNIH SREDSTVIH 48 6. PRILOGE 6.1 Metodološka analiza obdelanih instrumentov spremljave 49 6.2 Inštrumentariji spremljave 104 1. UVOD 1.1 Opredelitev ciljev in kriterijev za ugotavljanje doseganja ciljev spremljave Uvajanje tujih jezikov v prvo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole predstavlja eno izmed priporočil Sveta Evrope iz 2001, ko se je tudi Slovenija zavezala evropski jezikovni politiki o večjezičnosti, ki predlaga, da naj bi vsak evropski državljan poleg maternega govoril še dva tuja jezika (M+2). S tem se Slovenija približuje evropskim standardom: Vodniku za razvoj politik jezikovnega izobraževanja v Evropi (Svet Evrope, 2007), Akcijskemu načrtu 2004– 2006 za spodbujanje učenja jezikov in jezikovne raznolikosti in Skupnemu evropskemu referenčnemu okvirju za jezike (CEFR). Skladno s spremembo in dopolnitvijo Zakona o osnovni šoli, objavljenega v Uradnem listu RS številka 64/13, je Zavod RS za šolstvo pripravil predlog učnega načrta in predmetnika za tuji jezik v 2. in 3. razredu osnovne šole. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je na 161. seji dne 19. 12. 2013 določil učni načrt za tuji jezik v drugem in tretjem razredu osnovne šole. V skladu s 6. členom Pravilnika o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela (Ur. l. RS št. 74, str. 9998) je Zavod RS za šolstvo pripravil tudi Načrt uvajanja novega programskega elementa in ga poslal v presojo Svetu za kakovost in evalvacije. Dopolnjen predlog načrta je bil nato posredovan na Strokovni svet za splošno izobraževanje, ki je na 163. seji dne 27. 3. 2014 podal pozitivno mnenje k Načrtu uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu. V šolskem letu 2014/15 smo tako v skladu s sprejetim Načrtom uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu in pred tem potrjenega Učnega načrta za tuji jezik v 2. in 3. razredu osnovne šole ter Pravilnika o postopnem uvajanju tujega jezika v 2. razred osnovne šole in 45. členom ZOFVI-ja pričeli z uvajanjem in spremljanjem tujega jezika (USTJ). V 1 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ šolskem letu 2014/15 najprej v 60 šolah v 2. razredu v šolah t. i. prvega kroga, v šolskem letu 2015/16 smo na teh šolah nadaljevali s spremljavo v 3. razredu, v šolskem letu 2016/17 smo fokus spremljanja spet premaknili v 2. razred na šole t. i. tretjega kroga, ki smo jih spremljali na različnih vzorcih, odvisnih od oblike spremljave (anketiranje, opazovanje pouka, preverjanje znanja). V šolskem letu 2017/18 zaključujemo cikel spremljave, in sicer na novem vzorcu 3. razredov v šolah tretjega kroga. Shema 1: Metode in inštrumenti spremljave v šolskem letu 2016/17 Za prvo leto spremljave je bilo pripravljeno Vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu OŠ, ki je bilo potrjeno na 2. seji Sveta za kakovost in evalvacije 22. decembra 2016, 116. seji Komisije za osnovno šolstvo 13. februarja 2017 in 182. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 16. februarja 2017. Za drugo leto spremljave je bilo pripravljeno Vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu OŠ, ki je bilo potrjeno na 3. seji Sveta za kakovost in evalvacije 16. marca 2017, 117. seji Komisije za osnovno šolstvo 18. aprila 2017 in 183. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 20. aprila 2017. S šolskim letom 2015/16 se je skladno s spremembami ZOsn pričel izvajati tuji jezik kot NIP v 1. razredu. Na Zavodu RS za šolstvo smo izvajanje spremljali v skladu s spremljavo ostalih NIP-ov in ob izkušnjah in nekaterih instrumentarijih spremljav tujega jezika v 2. in 3. razredu, ob tem pa že razmišljali o možnosti uvedbe tujega jezika v 1. razred OŠ kot obveznega predmeta v predmetniku prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Poleg omenjenega spremljanja je največja pozornost svetovalk ZRSŠ, ki delujemo na tem področju, usmerjena v strokovno podporo šol: tako učiteljev, ki poučujejo tuji jezik v 1. in 2. VIO, kot tudi ravnateljev OŠ. Učitelje podpiramo na strokovnih regijskih srečanjih, mrežah kolegialnih hospitacij znotraj mentorskih središč, svetovalnih storitvah in predvsem s ciklom 7 izobraževanj (skupaj 40 izvedb 7 različnih usposabljanj) v okviru seminarjev Krepitev kompetenc strokovnih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda (od 2016 do 2018) v sklopu teme: Jezikovne kompetence učiteljev in vzgojiteljev. Shema 2: Cilji uvajanja in spremljanja so: 2 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Izvajanje sodobnih didaktičnih pristopov poučevanja in učenja tujega jezika in medkulturnega ter jezikovnega uzaveščanja s poudarkom na timskem delu. Cilji Realizacija učnega načrta za tuji jezik v drugem in tretjem razredu osnovne šole ter NIP TJ v uvajanja prvem razredu. Spremljati izvedbene vidike (urnik) ter izvedbene posebnosti (didaktični modeli) poučevanja in učenja tujega jezika. Vrednotiti doseganje standardov znanja in spremljati napredek učenčevih Cilji tujejezikovnih zmožnosti. Spremljati motivacijo in odnos učencev in učiteljev za učenje tujega jezika. spremljanja Spremljati posamezne specifične učence in/ali skupine učencev s poudarkom glede na obremenjenost in učni napredek. 1.2 Načrt uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole Zavod RS za šolstvo je pri uvajanju in spremljanju tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole do sedaj izvedel naslednje aktivnosti: ● nudil stalno strokovno podporo šolam v uvajanju in spremljanju (najbolj intenzivno šolam 1. kroga), ● ugotavljal pomanjkljivosti pri izvajanju novega učnega načrta v praksi ter skrbel za sprotno podporo pri odpravljanju pomanjkljivosti, ● izvajal obvezno spremljanje pouka v šolah prvega kroga (2. in 3. razred) in tretjega kroga (2. razred), ● pripravil strokovno poročilo o uvajanju in spremljanju tujega jezika v 2. in 3. razredu za Svet za kakovost in evalvacije, Komisijo za osnovno šolstvo in Strokovni svet za splošno izobraževanje. Preglednica 1: Organizacijski model uvajanja in spremljanja na treh ravneh Prva raven: nacionalna raven o Uvajanje in spremljanje na sistemski ravni (anketiranje vseh 4 deležnikov), o Letna refleksija o uvajanju in spremljanju TJ v 1. VIO, 4. oktober 2016, Brdo Delovna skupina na ZRSŠ: pri Kranju, o ● strokovna usposabljanja za učitelje 1. VIO v okviru izobraževanj Krepitev pedagoške svetovalke za razredni pouk kompetenc strokovnih delavcev na področju vodenja inovativnega (8), ● vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2016 do 2018: Jezikovne pedagoške svetovalke za jezike (9), ● kompetence učiteljev in vzgojiteljev (7 različnih izobraževanj – v šol. l. predstojnice območnih enot (9). 2016/17 realizirana: Vrednotenje dosežkov učencev pri tujem jeziku, Od fonološkega ozaveščanja do branja in pisanja v tujem jeziku), o spletna učilnica Zgodnje učenje tujih jezikov. Druga raven: raven območnih enot o Najmanj 2 regijski strokovni srečanji za učitelje, ki poučujejo tuji jezik v 1. VIO, Skrbniški timi (sestavljeni iz spodaj navedenih o strokovne vsebine s področja tujega jezika na srečanjih za OŠ ravnatelje v svetovalk, če so zaposlene na enoti oz. ob pomoči regiji (predstojnice), pedagoških svetovalk iz ostalih območnih enot): o kolegialne hospitacije znotraj mentorskih središč (učitelji in svetovalci), o ● spremljave pouka v 2. razredu na šolah tretjega kroga (skladno z pedagoška svetovalka za razredni pouk, ● metodologijo – zajeto v poročilo), pedagoška svetovalka za jezike, o ● spremljave pouka 2. ali 3. razreda na šolah drugega kroga (ni zajeto v predstojnica območne enote. posebno poročilo), 3 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ o spremljave pouka v 1. raz. (tuji jezik v 1. r. kot NIP) (samostojno poročilo samo za NIP tuji jezik 1. raz.). Tretja raven: raven posamezne šole o Medsebojne kolegialne hospitacije znotraj šole (po vertikali in na relaciji RP/TJ, spodbujano s strani ZRSŠ), ● Učitelj izvajalec pouka TJ v 1. VIO, o srečevanja strokovnih timov. ● učitelj TJ, ki uči v 2. in 3. VIO, ● matični učitelj v 1. VIO, ● ravnatelj. 1.3 Skladnost spremljave s potrjenim Načrtom uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole (2014) Realizirana spremljava vsebinsko pokriva načrtovano spremljavo po Načrtu uvajanja in spremljanja: ✔ izvajanje strokovne podpore timom na šolah (okvirne teme strokovnih srečanj so vezane na vsebino učnega načrta, na izvajanje timskega dela ter specifiko posameznega učnega okolja), ✔ spremljanje pouka na določenih šolah tretjega kroga šol (2. razred): april–junij 2017, ✔ anketiranje ravnateljev, učiteljev, staršev in učencev, ✔ preverjanje znanja slušnega razumevanja pri učencih, ✔ še bolj poglobljeno uvajanje celotnega tretjega kroga šol (2. razred) vključno z vsemi novimi učitelji v šolah prvega in drugega kroga (precejšnja fluktuacija učiteljev tujih jezikov v 1. VIO), ✔ oblikovanje mreže šol za strokovno podporo ob frontalnem uvajanju, ✔ letna refleksija oz. konferenca o zgodnjem učenju in poučevanju tujih jezikov v OŠ, namenjena izmenjavi strokovnih izkušenj in informiranju javnosti, ✔ priprava tretjega vmesnega poročila 2016/17, ter jo v nekaterih elementih razširja: ✔ spremljava NIP 1. tuji jezik v 1. raz. v terminu 1. spremljave tretjega kroga: april–junij 2017, ✔ spremljava pouka na izbranih šolah drugega kroga v 2. ali 3. razredu (ni zajeto v poročilo), ✔ strokovne vsebine o zgodnjem poučevanju tujih jezikov v OŠ za vse ravnatelje osnovnih šol. 2. METODE RAZISKOVANJA 2.1. Uporabljene metode in inštrumenti raziskovanja glede na posamezne cilje spremljave Preglednica 2: Posamezni cilji glede na metode in inštrumente spremljave s podatki o vzorcu v šol. l. 2016/17 CILJI METODE INŠTRUMENTI SPREMLJAVE PODATEK O VZORCU SPREMLJANJA 1. spremljanje izvedbenih ● anketiranje ● vprašalnik za učitelje vidikov (urnik) ter ● opazovanje ● vprašalnik za ravnatelje Opazovanje pouka izvedbenih posebnosti pouka ● opazovalni list za spremljanje (didaktični modeli) pouka 55 ur opazovanja pouka v 2. poučevanja in učenja razredu na 50 šolah tretjega kroga (50 ur pri angleščini, 5 tujega jezika 4 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ pri nemščini) in toliko oddanih opazovalnih listov 2. vrednotenje doseganja ● vodeno ● vprašalnik za učence standardov znanja in ● vprašalnik za starše april–junij 2017 reševanje spremljanje napredka testne pole ● vprašalnik za učitelje Preverjanje znanja slušnega učenčevih ● voden razgovor ● preverjanje znanja slušnega razumevanja pri učencih: tujejezikovnih ob slikovni razumevanja s slikovno predlogo zmožnosti podpori in zvočnim posnetkom 620 preizkusov slušnega razumevanja s pisnim preizkusom v 2. raz. na 31 3. spremljanje motivacije ● anketiranje ● vprašalnik za učence šolah tretjega kroga ter odnosa učencev in ● opazovanje ● vprašalnik za starše junij 2017 učiteljev za učenje pouka ● vprašalnik za učitelje tujega jezika ter ● opazovalni list za spremljanje mnenja in opažanja pouka staršev Anketiranje: ● 75 ravnateljev na 90 šolah tretjega kroga 4. spremljanje ● anketiranje ● vprašalnik za ravnatelje posameznih ● ● vprašalnik za učitelje ● 106 učiteljev na 90 opazovanje specifičnih učencev ● opazovalni list za spremljanje šolah tretjega kroga pouka in/ali skupin učencev s pouka ● 601 starš na 31 šolah poudarkom na tretjega kroga obremenjenosti in učnem napredku ● 612 učencev na 31 šolah tretjega kroga junij 2017 V ta namen smo v delovni skupini v sodelovanju z zunanjimi sodelavci razvili različne inštrumente spremljave, in sicer (del priloge tega poročila): ● 4 anketne vprašalnike: za ravnatelje, učitelje, starše in učence (vprašalniki, uporabljeni v dosedanjih dveh letih spremljav, v šol. l. 2016/17 narejene minimalne dopolnitve, ki niso vplivale na samo metodologijo), ● opazovalni list za spremljanje pouka v 2. razredu (pripravljen v šol. l. 2014/15, minimalno dopolnjen v šol. l. 2015/16 in kot tak uporabljen v drugem in tretjem letu spremljave), ● testna pola in zvočni posnetek za vodeno preverjanje znanja slušnega razumevanja tujega jezika ob koncu 2. razreda v nemščini in angleščini (pripravljen, pilotiran in prvič uporabljen že v šol. letu 2014/15 v drugem razredu šol prvega kroga, ponovno uporabljen v tretjem letu spremljave v 2. razredu šol tretjega kroga). V skladu z metodološkimi postopki so bili instrumenti pred prvo uporabo pilotirani in ustrezno dopolnjeni. Pri pripravi opazovalnih inštrumentov oz. vprašalnikov smo pregledali že objavljene inštrumente: ● vprašalnik za preverjanje kompetenc učiteljev ESCL1, ● vprašalnik za starše iz projekta UTJ-JIMU2, ● vprašalnik za učence pri spremljanju 2. tujega jezika3, ● vprašalnik za starše (projekt UTJ-JIMU), ● preverjanje tujejezikovnega predznanja in doseganja ravni standardov na koncu 2. razreda (ELLI4), 1 http://www.iup.edu/foreignlanguages/spanish/education-bsed/competencies/default.aspx 2 http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf 3 http://www.zrss.si/pdf/290911141149_letno_porocilo_2tj_za_2008_09.pdf 4 http://www.ellieresearch.eu/outcomes.html 5 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ ● opazovanje prakse (UTJ-JIMU)5. 2.2. Podatki o vzorcu Preglednica 3: Vzorec po statističnih regijah v letu 2016/17 Preverjanje znanja in Število šol v tretjem krogu Anketiranje ravnateljev Opazovanje pouka anketiranje učencev uvajanja in učiteljev ter anketiranje staršev Gorenjska 21 3 2 6 Goriška 20 3 2 6 Jugovzhodna Slovenija 23 4 2 7 Koroška 8 1 1 2 Notranjsko-kraška 11 2 1 3 Obalno-kraška 16 3 2 5 Osrednjeslovenska 64 11 6 19 Podravska 45 8 5 14 Pomurska 35 6 4 11 Savinjska 35 6 4 11 Spodnjeposavska in 19 3 2 6 Zasavska skupaj 297 50 31 90 Anketiranje ravnateljev in učiteljev na izbranih 90 šolah in med njimi izbranimi 31 šolami, kjer se je dodatno izvedlo še anketiranje staršev in anketiranje ter preverjanje znanja slušnega razumevanja učencev Med šolami tretjega kroga uvajanja prvega tujega jezika (297 šol) je bilo naključno izbranih 90 šol. Na vseh 90 izbranih šolah se je izvedlo anketiranje učiteljev (vsi učitelji prvega tujega jezika v 2. razredu) in ravnateljev šole. Med temi 90 šolami je bilo naključno izbranih 31 šol, na katerih se je ob anketiranju učiteljev in ravnateljev izvedlo tudi preverjanje znanja slušnega razumevanja in anketiranje učencev 2. razreda ter anketiranje njihovih staršev. Šole so bile izbrane proporcionalno glede na statistično regijo. Metodologija je podobna predhodno opravljeni izbiri šol za namene opazovanja pouka. Ne glede na število oddelkov na izbranih 31 šolah, smo anketirali in preverjali znanje učencev le v enem oddelku in anketirali le starše učencev tega oddelka. Oddelek je izbrala šola sama, in sicer na matični ali podružnični šoli. Vzorec šol ni bil stratificiran glede na tuji jezik, ki ga uvajajo, saj s tem podatkom predhodno nismo razpolagali. Izbiro jezika smo preverili pred začetkom zbiranja podatkov, saj je bilo to pomembno zaradi različnosti anketnih vprašalnikov, testne pole za preverjanje znanja slušnega razumevanja in zvočnega posnetka, ki so bili prilagojeni obema možnima tujima jezikoma – angleščini ali nemščini. Anketiranje učencev in preverjanje slušnega razumevanja so izvedle svetovalke same zaradi zagotavljanja objektivnosti dobljenih rezultatov, saj je šlo na izbranih šolah v mnogih primerih za učitelje, ki do sedaj še niso sodelovali z Zavodom za šolstvo in bi mogoče težko zagotovili metodološko relevantnost dobljenih podatkov. Preglednica 4: 90 šol tretjega kroga, ki so bile vključene v anketiranje in preverjanje znanja učencev (krepko je označenih 31 šol, na katerih smo izvedli tudi anketiranje staršev in anketiranje ter preverjanje znanja učencev) 5 http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf 6 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ zap. št. STATISTIČNA REGIJA OBČINA NAZIV ŠOLE 1. Gorenjska Gorenja vas - Poljane Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas 2. Gorenjska Tržič Osnovna šola Križe 3. Gorenjska Tržič Osnovna šola Bistrica pri Tržiču 4. Gorenjska Cerklje na Gorenjskem Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem 5. Gorenjska Gorje Osnovna šola Gorje 6. Gorenjska Jesenice Osnovna šola Koroška Bela Jesenice 7. Goriška Idrija Osnovna šola Idrija 8. Goriška Nova Gorica Osnovna šola Milojke Štrukelj Nova Gorica 9. Goriška Nova Gorica Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica 10. Goriška Renče - Vogrsko Osnovna šola Lucijana Bratkoviča Bratuša Renče 11. Goriška Miren - Kostanjevica Osnovna šola Miren 12. Goriška Ajdovščina Osnovna šola Otlica 13. Jugovzhodna Slovenija Novo mesto Osnovna šola Center Novo mesto 14. Jugovzhodna Slovenija Trebnje Osnovna šola Mirna 15. Jugovzhodna Slovenija Novo mesto Osnovna šola Brusnice 16. Jugovzhodna Slovenija Sodražica Osnovna šola dr. Ivana Prijatelja Sodražica 17. Jugovzhodna Slovenija Šentrupert Osnovna šola dr. Pavla Lunačka Šentrupert 18. Jugovzhodna Slovenija Črnomelj Osnovna šola Komandanta Staneta Dragatuš 19. Jugovzhodna Slovenija Novo mesto Osnovna šola Šmihel Novo mesto 20. Koroška Ravne na Koroškem Osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem 21. Koroška Dravograd Osnovna šola Šentjanž pri Dravogradu 22. Notranjsko-kraška Postojna Osnovna šola Prestranek 23. Notranjsko-kraška Loška dolina Osnovna šola heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu 24. Notranjsko-kraška Ilirska Bistrica Osnovna šola Toneta Tomšiča Knežak 25. Obalno-kraška Piran Osnovna šola Cirila Kosmača Piran 26. Obalno-kraška Izola Osnovna šola Vojke Šmuc Izola 27. Obalno-kraška Koper Osnovna šola Dušana Bordona Semedela - Koper 28. Obalno-kraška Sežana Osnovna šola Dutovlje 29. Obalno-kraška Piran Osnovna šola Lucija 30. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Franceta Bevka Ljubljana 31. Osrednjeslovenska Litija Osnovna šola Gabrovka - Dole 32. Osrednjeslovenska Vrhnika Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika 33. Osrednjeslovenska Grosuplje Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje 34. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Polje 35. Osrednjeslovenska Velike Lašče Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče 36. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Božidarja Jakca Ljubljana 37. Osrednjeslovenska Brezovica Osnovna šola Brezovica pri Ljubljani 7 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 38. Osrednjeslovenska Borovnica Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica 39. Osrednjeslovenska Kamnik Osnovna šola Marije Vere Kamnik 40. Osrednjeslovenska Mengeš Osnovna šola Mengeš 41. Osrednjeslovenska Medvode Osnovna šola Preska 42. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Sostro 43. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Spodnja Šiška 44. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Toneta Čufarja 45. Osrednjeslovenska Domžale Osnovna šola Venclja Perka Domžale 46. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Vižmarje - Brod 47. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Vrhovci 48. Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Zalog 49. Podravska Benedikt Osnovna šola Benedikt 50. Podravska Slovenska Bistrica Osnovna šola Gustava Šiliha Laporje 51. Podravska Poljčane Osnovna šola Poljčane 52. Podravska Maribor Osnovna šola Rada Robiča Limbuš 53. Podravska Žetale Osnovna šola Žetale 54. Podravska Slovenska Bistrica Osnovna šola Antona Ingoliča Spodnja Polskava 55. Podravska Hoče - Slivnica Osnovna šola Dušana Flisa Hoče 56. Podravska Lenart Osnovna šola Lenart 57. Podravska Ptuj Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj 58. Podravska Pesnica Osnovna šola Pesnica 59. Podravska Podlehnik Osnovna šola Podlehnik 60. Podravska Šentilj Osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj v Slov. goricah 61. Podravska Središče ob Dravi Osnovna šola Središče ob Dravi 62. Podravska Slovenska Bistrica Osnovna šola Šmartno na Pohorju 63. Pomurska Lendava Dvojezična osnovna šola 1 Lendava 64. Pomurska Beltinci Osnovna šola Beltinci 65. Pomurska Ljutomer Osnovna šola Stročja vas 66. Pomurska Turnišče Osnovna šola Turnišče 67. Pomurska Dobrovnik Dvojezična osnovna šola Dobrovnik 68. Pomurska Črenšovci Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci 69. Pomurska Gornja Radgona Osnovna šola Gornja Radgona 70. Pomurska Grad Osnovna šola Grad 71. Pomurska Murska Sobota Osnovna šola III Murska Sobota 72. Pomurska Odranci Osnovna šola Odranci 73. Pomurska Šalovci Osnovna šola Šalovci 74. Savinjska Celje II. osnovna šola Celje 75. Savinjska Vojnik Osnovna šola Frankolovo 8 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 76. Savinjska Nazarje Osnovna šola Nazarje 77. Savinjska Zreče Osnovna šola Zreče 78. Savinjska Rogaška Slatina I. osnovna šola Rogaška Slatina 79. Savinjska Dobrna Osnovna šola Dobrna 80. Savinjska Žalec Osnovna šola Griže 81. Savinjska Slovenske Konjice Osnovna šola Ob Dravinji Slovenske Konjice 82. Savinjska Prebold Osnovna šola Prebold 83. Savinjska Rogatec Osnovna šola Rogatec 84. Savinjska Šentjur Osnovna šola Slivnica pri Celju 85. Spodnjeposavska Brežice Osnovna šola Brežice 86. Spodnjeposavska Krško Osnovna šola XIV. divizije Senovo 87. Spodnjeposavska Brežice Osnovna šola Artiče 88. Spodnjeposavska Krško Osnovna šola Koprivnica 89. Spodnjeposavska Sevnica Osnovna šola Krmelj 90. Spodnjeposavska Krško Osnovna šola Raka V nadaljevanju predstavljamo primerjavo deleža udeležencev (ravnateljev, učiteljev, staršev in učencev), vključenih v anketiranje. Graf 1: Primerjava vključenih v anketiranje V anketiranje ravnateljev so bili v šol. l. 2014/15 vključeni vsi ravnatelji, kar predstavlja 100-odstotno stopnjo odgovora, v šol. l. 2016/17 pa 75 od izbranih 90 ravnateljev šol tretjega kroga, kar predstavlja 67,5-odstotno stopnjo odgovora. V anketiranje učiteljev je bilo v š.l. 2014/15 vključenih 67 učiteljev s 60 šol, kar predstavlja 100-odstotno stopnjo odgovora (izračunano iz števila sodelujočih šol) (odgovarjali so vsi učitelji, ki so v tistem letu poučevali tuji jezik v 2. razredu, saj imajo na večjih šolah več kot enega učitelja). V š.l. 2016/17 pa je na anketo odgovarjalo 106 učiteljev (odgovarjali so vsi učitelji, ki so v tem šolskem letu poučevali tuji jezik v 2. razredu, na večjih šolah je tako sodeloval več kot en učitelj) s 75 šol od 90 šol v vzorcu, kar predstavlja 83,3 % stopnjo odgovora (izračunano iz števila šol, ki so se odzvale in sodelovale). Anketiranje staršev je v šolskem letu 2016/17 potekalo na vzorcu 31 šol. Na anketni vprašalnik je ob koncu šolskega leta odgovarjal 601 od 722 staršev učencev, ki so se v tem šolskem letu učili prvi tuji jezik v 2. razredu, od tega 534 angleščino (88,9 %) in 67 nemščino (11,1 %), kar predstavlja skupno 83,2-odstotno stopnjo odgovora. V anketiranju staršev je v šol. l. 2016/17 tako sodelovalo 413 od 491 staršev, kar predstavlja 84,1-odstotno stopnjo odgovora. Anketiranje učencev je v šolskem letu 2016/17 potekalo na istem vzorcu 31 šol. Sodelovalo je 612 od 675 učencev, od katerih se jih je 538 učilo angleščino in 74 nemščino. To skupaj predstavlja 90,7-odstotno stopnjo odgovora. V primerjavi v letom 2014/15, ko je odgovarjalo 236 učencev od 249 učencev, kar predstavlja 94,8-odstotno stopnjo odgovora. 9 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Preverjanje znanja slušnega razumevanja pri učencih je opravilo 620 od 675 učencev (to je 91,9-odstotni delež vseh učencev v izbranih 2. razredih). Anketiranje in preverjanje znanja so izvajale naše svetovalke po šolah na isti dan v dveh zaporednih šolskih urah. Do razlike je prišlo zaradi odsotnosti nekaterih učencev ob različnih urah (odhodi domov ipd.). Opazovanje pouka v 2. razredu v 50 šolah tretjega kroga Opazovanje pouka je bilo v šolskem letu 2016/17 skladno z Načrtom uvajanja in spremljanja izvedeno enkrat. Opazovanje je potekalo na izbranih 50 šolah (izbranih naključno po statističnih regijah izmed vseh 297 osnovnih šol tretjega kroga). Opazovanje je tokrat izvajala le po ena svetovalka Zavoda RS za šolstvo – ali svetovalka za tuji jezik ali svetovalka za razredni pouk, saj v preteklih dveh letih, ko sta bili opazovalki obe svetovalki v paru, med njima ni prihajalo do statistično značilnih razlik glede na profil (skladnost opazovanja). Občasno so se pridružile tudi predstojnice območnih enot, ki pa niso izpolnjevale opazovalnih obrazcev kot pedagoške svetovalke. Izpolnjenih je bilo 55 opazovalnih obrazcev od izbranih 50 šol. Do razlike je prišlo zaradi izbora šol, ki kot 1. tuji jezik v 2. razredu ponujajo tako nemščino kot angleščino, zaradi česar smo opazovali pouk pri obeh jezikih. Šole, na katerih smo opazovali pouk nemščine, so bile iz OE Murska Sobota in so označene z zvezdico. Preglednica 5: 50 šol tretjega kroga, ki so bile vključene v opazovanje pouka v 2. razredu Območna enota Statistična regija Občina Naziv šole Svetovalka, ki je spremljala (*opazovanje pouka tujega jezika – nemščine) pouk v 1. in 2. raz. OE Kranj Gorenjska Kranjska Gora Osnovna šola 16. decembra Mojstrana L. Rakovec Gorenjska Kranj Osnovna šola Jakoba Aljaža Kranj L. Rakovec Gorenjska Kranj Osnovna šola Matije Čopa Kranj L. Rakovec OE Nova Goriška Vipava Osnovna šola Draga Bajca Vipava K. Dolgan Gorica Goriška Nova Gorica Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica K. Dolgan Goriška Tolmin Osnovna šola Franceta Bevka Tolmin B. Kogoj OE Novo Jugovzhodna Slovenija Novo mesto Osnovna šola Brusnice S. Volčanšek mesto Jugovzhodna Slovenija Šentrupert Osnovna šola dr. Pavla Lunačka Šentrupert M. Novak Spodnjepos. in Zasavska Kostanjevica na Krki Osnovna šola Jožeta Gorjupa Kostanjevica na S. Volčanšek Krki Spodnjepos. in Zasavska Sevnica Osnovna šola Krmelj M. Novak Jugovzhodna Slovenija Mokronog - Trebelno Osnovna šola Mokronog M. Novak Spodnjepos. in Zasavska Sevnica Osnovna šola Tržišče S. Volčanšek OE Slovenj Koroška Ravne na Koroškem Osnovna šola Koroški jeklarji Ravne na L. Rakovec Gradec Koroškem OE Koper Notranjsko-kraška Ilirska Bistrica Osnovna šola Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica N. Šečerov Notranjsko-kraška Pivka Osnovna šola Pivka B. Kogoj Obalno-kraška Piran Osnovna šola Lucija N. Šečerov Obalno-kraška Koper Osnovna šola Oskarja Kovačiča Škofije N. Šečerov Obalno-kraška Izola Osnovna šola Vojke Šmuc Izola N. Šečerov Obalno-kraška Sežana Osnovna šola Srečka Kosovela, Sežana B. Kogoj Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Bežigrad L. Kač 10 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ OE Ljubljana Osrednjeslovenska Dobrepolje Osnovna šola Dobrepolje M. Kerin Osrednjeslovenska Litija Osnovna šola Gabrovka - Dole A. Andrin Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Ledina L. Kač Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Livada Ljubljana A. Andrin Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Oskarja Kovačiča Ljubljana M. Dolinar Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Poljane Ljubljana L. Kač Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Spodnja Šiška M. Kerin Osrednjeslovenska Kamnik Osnovna šola Stranje M. Dolinar Osrednjeslovenska Ljubljana Osnovna šola Šentvid M. Kerin Osrednjeslovenska Šmartno pri Litiji Osnovna šola Šmartno pri Litiji M. Dolinar Jugovzhodna Slovenija Kostel Osnovna šola Fara A. Andrin OE Maribor Podravska Makole Osnovna šola Anice Černejeve Makole B. Lesničar Podravska Hoče - Slivnica Osnovna šola Dušana Flisa Hoče B. Lesničar Podravska Slovenska Bistrica Osnovna šola Gustava Šiliha Laporje B. Lesničar Podravska Ptuj Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj N. Nedeljko Podravska Majšperk Osnovna šola Majšperk N. Nedeljko Podravska Podlehnik Osnovna šola Podlehnik N. Nedeljko Podravska Ormož Osnovna šola Velika Nedelja N. Nedeljko OE Murska Pomurska Črenšovci Osnovna šola III Murska Sobota S. Ramšak Sobota Pomurska Gornji Petrovci Osnovna šola Gornji Petrovci* V. Vršič Pomurska Grad Osnovna šola Grad* V. Vršič Pomurska Ljutomer Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer* S. Ramšak; V. Vršič Pomurska Križevci Osnovna šola Križevci* V. Vršič; S. Ramšak Pomurska Ljutomer Osnovna šola Mala Nedelja* S. Ramšak OE Celje Savinjska Velenje Osnovna šola Antona Aškerca Velenje S. Cajhen Savinjska Celje Osnovna šola Frana Roša Celje S. Cajhen Savinjska Žalec Osnovna šola Griže S. Zajc Savinjska Slovenske Konjice Osnovna šola Loče S. Zajc Savinjska Radeče Osnovna šola Marjana Nemca Radeče S. Zajc Savinjska Zreče Osnovna šola Zreče S. Cajhen 11 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Za boljšo primerljivost smo v Vmesnem poročilu uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole za šolsko leto 2016/17 (tretje leto spremljave) vključili tudi podatke iz Vmesnega poročila uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole za šolsko leto 2014/15 (prvo leto spremljave). Tako v nadaljevanju poročila poimenujemo 2. opazovanje pouka tisto, ki je bilo izvedeno spomladi 2015 v šolah prvega kroga (2014/15) in 5. opazovanje pouka tisto, ki je bilo izvedeno spomladi 2017 v šolah tretjega kroga (2016/17). Opazovanje pouka je shematično predstavljeno spodaj, kjer so posamezna opazovanja opredeljena glede na razred opazovanja, čas opazovanja in število izvedenih ur opazovanj pouka. Obkroženi sta opazovanji, ki sta predmet tretjega vmesnega poročila. Shema 3: Časovnica opazovanja pouka v preteklih treh letih z označenima letoma primerjave tega poročila Učitelje smo v okviru strokovnih regijskih srečanj predhodno seznanili s cilji in ostalimi vidiki opazovanja na spremljavah učnih ur: ● usklajenost s cilji iz učnega načrta, ● potek ure: motivacija, aktivnost, diferenciacija, učni tempo, prehodi, koherentnost učne ure, ● interakcija: uporaba tujega jezika, smiselna uporaba materinščine, strokovna korektnost uporabe jezika, spodbujanje komunikacije otrok v tujem jeziku, zaznavanje jezikovnih napak pri učencih, ustrezno odzivanje na učenčeve jezikovne napake, omogočanje dodatnih pojasnil za učence, kvalitetna povratna informacija, ● medpredmetnost: navezovanje na vsebine iz drugih učnih načrtov, ● didaktična gradiva in pripomočki: osmišljena uporaba didaktičnih pripomočkov in gradiv, ● organizacija prostora: ustrezna organizacija prostora glede na izvedene aktivnosti, ● metode in oblike dela: različne oblike dela, pristopi, ki ne temeljijo le na reprodukciji, didaktične igre, pristopi za spodbujanje višjih ravni mišljenja, celostno učenje jezika (osmišljenost, življenjskost, situacijska naravnanost), ● medkulturnost (spoznavanje kulturne enakosti in različnosti med jeziki, razvijanje sodelovalnih veščin, iniciativa učencev na medkulturnost), ● dejavnosti učencev (poslušanje, izdelovanje predmetov, igranje namiznih ali gibalnih iger, medsebojno tekmovanje, uporaba spoznavnih postopkov, petje z gibalno-telesnim izražanjem, športno-gibalne dejavnosti, risanje ali barvanje). Po spremljavi pouka je sledil pogovor z učiteljem in ravnateljem po protokolu, v katerem smo se usmerjali na zgoraj navedene vidike opazovanja, spregovorili o sodelovanju učitelja tujega jezika z matičnim učiteljem – učiteljem razrednega pouka in ostalimi učitelji tujega jezika na šoli, o težavah, na katere naletijo na šoli (npr. sodelovanje s starši) ter o vidikih samega načrtovanja pouka tujega jezika. Učitelji so imeli priložnost izpostaviti svoje težave in dileme ter se posvetovati s svetovalko, ki je opazovala pouk. Ravnatelji so opazovano uro večinoma dobro ocenili, radi pa so se nam priključili tudi na evalvaciji in postavljali dodatna strokovna vprašanja v zvezi z zgodnjim poučevanjem tujih jezikov v osnovni šoli. 12 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 3. REZULTATI Rezultate spremljave iz Načrta uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole smo operacionalizirali na 4 področja. V nadaljevanju poročila bodo v grafih primerjalno predstavljeni podatki za prvo in tretje leto spremljave, šol. l. 2014/15 (tj. spremljava v 2. razredu šol prvega kroga) in šol. l. 2016/17 (tj. spremljava v 2. razredu šol tretjega kroga). Obrazložitev in interpretacije grafov pa se večinoma navezujejo na tretje leto spremljave, ki je tudi glavni predmet tretjega vmesnega poročila 2016/17. 3.1 Prvi cilj: spremljanje izvedbenih vidikov (urnik) ter izvedbenih posebnosti (didaktični modeli) poučevanja in učenja tujega jezika Prvi cilj smo operacionalizirali na: ● organizacijske vidike izvajanja pouka in izvedbenih posebnosti, ● timsko načrtovanje in evalvacijo pouka, ● didaktične pristope poučevanja in učenja tujega jezika ter medkulturnega in jezikovnega uzaveščanja v drugem razredu, ki smo jih preverjali z ocenami učiteljev o usposobljenosti za poučevanje in učenje tujega jezika na nižji stopnji, ● ocene opazovalcev pouka o didaktičnih pristopih poučevanja in učenja tujega jezika in medkulturnega ter jezikovnega uzaveščanja v drugem razredu. Navedeno smo vključili v vprašalnik za ravnatelje, vprašalnik za učitelje in opazovalni list za spremljanje pouka. Pri oblikovanju urnika novega programskega elementa tujega jezika v 2. razredu osnovne šole večina ravnateljev tako v prvem in tretjem krogu (prvi krog: 88,3 % in tretji krog: 78,1 %) ni imela organizacijskih težav. Kljub temu pa je med letoma za kar 10 % opazen porast ravnateljev, ki se ukvarjajo z organizacijskimi težavami; kar 17,8 % jih navaja, da imajo manjše organizacijske težave in celo 4,1 %, da se srečujejo z večjimi organizacijskimi problemi (gre za 3 ravnatelje, ki so kot razlog večjih organizacijskih težav navedli: nedostopnost izobraževanja za učitelje razredne stopnje, neustrezen kader, ki se prijavlja na razpise, in da je zaradi urnika, ki ima svoje zakonitosti, težko razporediti ure, kot jih predvideva kurikulum). Ravnatelji, ki so ob naslednjem vprašanju imeli možnost izbire več odgovorov, pa so navedli, da so pouk tujega jezika najpogosteje organizirali v obliki dvakrat po 45 minut (98,6 %) ali trikrat tedensko po 30 minut (1,4 %). Razveseljivo je, da nikjer nismo več zasledili odgovora, da bi bil pouk organiziran v blok uri – tj. enkrat tedensko 90 minut. Graf 2: Organizacijske težave pri uvedbi in izvajanju tujega jezika v 2. in 3. razredu Graf 3: Časovna umeščenost tujega jezika v ure pouka Ravnatelji so tudi pri naslednjem vprašanju imeli možnost izbire več odgovorov. Navajali so, da je pouk tujega jezika v 3. raz. vedno prve ure v 20,3 %, vedno zadnje ure pouka v 17,6 %, menjaje npr. enkrat na začetku, drugič ob koncu pouka v 55,4 %, fleksibilni urnik izvajanja pa naj bi imeli le na dveh šolah – tj. v 2,7 %, drugačne izvedbe pa so navedli v 12,2 % šol. Pri tem so imeli večinoma v mislih vedno iste ure, umeščene med ostale ure pouka. Pri pojasnjevanju izbranega urnika so ravnatelji večinoma navedli lažjo organizacijo dela – tako kadrovsko kot prostorsko (tudi zaradi poučevanja na več lokacijah šole), enakovrednost tujega jezika z ostalimi predmeti, utrujenost učencev ob koncu dneva. 13 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Graf 4: Časovna umeščenost ur tujega jezika v urnik Učitelji so v manjšem deležu kot ravnatelji navedli, da niso imeli organizacijskih težav pri umestitvi tujega jezika v 2. razredu v urnik (83,3 %), 14,7 % jih navaja, da so bile težave manjše, večje težave pa so imeli na le 2 šolah. Primerjava s šolskim letom 2014/15 nakazuje na nekoliko več težav, ki so se na šolah prvega kroga v naslednjem šolskem letu že izboljšale. Zaključimo lahko, da tako ravnatelji kot učitelji niso imeli težav z oblikovanjem urnika, tudi učitelji so bili v glavnem zadovoljni s pripravljenim urnikom v 2. razredu (82,7 %), kar je 11,7 % višje kot v šolskem letu 2014/15. Na šolski ravni smo šole spodbudili k oblikovanju šolskih projektnih timov (v nadaljevanju ŠPT), ker je z novim programskim elementom potrebnega več povezovanja in timskega sodelovanja zaradi najmanj dveh razlogov: - medpredmetnega povezovanja med razrednim učiteljem in učiteljem tujih jezikov (interdisciplinarni učni pristop, ki predvideva tesno prepletanje med vsebinami in učnimi koncepti drugih učnih načrtov) in - vertikalnega povezovanja med učitelji tujih jezikov od 1. do 9. razreda in s tem povezovalnega prenosa izkušenj, uspešnih oblik in metod poučevanja. Za tako povezovanje je ključen ravnatelj v okviru svoje pristojnosti pedagoškega vodenja in spodbujanja kolegialnega podpiranja ter profesionalnega razvoja svojega pedagoškega kadra. Ravnatelji ocenjujejo svojo vlogo v ŠPT-ju kot aktivno le v 25,4 %, v 10,4 % delo ŠPT-ja prepuščajo ostalim članom in se o delu ŠPT-ja informirajo le preko zapisov in dokumentacije, kar 32,8 % ravnateljev pa se v delo ŠPT-jev vključi le v določenih fazah – npr. pri odločanju o organizaciji pouka tujega jezika. Graf 5: Oblike ravnateljeve spremljave izvajanja tujega jezika v 2. razredu 14 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Ravnatelji so v obeh letih podobno navajali, da so pouk tujega jezika največ spremljali preko individualnih hospitacij ( v prvem letu 81,7 %, v tretjem letu 83,8 %). V drugem letu je skokovito naraslo izpostavljanje spremljanja pedagoške dokumentacije, ki je s 45 % v prvem letu izrazito naraslo na 63,5 % v drugem letu, kar nakazuje statistično značilno razliko med obema letoma. Žal se je temu primerno znižal odgovor, da ravnatelji pouk spremljajo tudi v obliki kolegialne hospitacije, tj. v okviru tima (ŠPT), ki bi se sicer zaradi poučevanja tujega jezika na šoli moral povezovati tako na relaciji matični učitelj razrednega pouka/učitelj tujega jezika kot tudi učitelji tujega jezika na šoli po vertikali. Če so še prvo leto ravnatelji navajali, da so take oblike hospitacij izvajane kar v 36,7 %, so se v tretjem letu znižale na le 16,2 %, kar predstavlja veliko statistično značilno razliko. Žal je opazen tudi upad predstavitev učiteljev izvajalcev tujega jezika v 1. VIO na pedagoških konferencah (za skoraj 10 %). Največji razkorak v odgovorih je bil pričakovan pri trditvi, da ravnatelj pouk TJ v 2. razredu spremlja v obliki kolegialne hospitacije s svetovalci ZRSŠ – s 83,3 % na 9, 5 % – do tako velike razlike prihaja zato, ker je bila spremljava pouka s strani svetovalcev ZRSŠ v prvem letu v šolah prvega kroga izvedena dvakrat; jeseni in spomladi, spomladi pa so ravnatelji tudi izpolnjevali ta anketni vprašalnik. V tretjem letu spremljave v šolah tretjega kroga pa je bila skladno z Načrtom ta spremljava izvedena samo ob koncu šolskega leta, večinoma po tem, ko so ravnatelji izpolnjevali vprašalnik. Za spremljanje pouka so se ravnatelji odločili glede na različne pobude: 83,8 % spremljav je bilo samoiniciativnih, 28,4 % jih je bilo na povabilo učiteljev tujega jezika, 12,2 % na povabilo skrbnikov ZRSŠ (opazen upad v primerjavi s prvim letom zaradi v prejšnjem odstavku navedenega razloga), v 1,4 % na pobudo staršev in v 12,2 % zaradi opredelitve v operativnem načrtu. Trend v primerjavi tudi z ostalima letoma nakazuje vedno večjo težnjo ravnateljev, da spremljajo pouk tujega jezika na lastno iniciativo. Graf 6: Pobudniki za ravnateljeve hospitacije pri pouku tujega jezika Zanimalo nas je, kakšne ključne ugotovitve in spoznanja so dobili ravnatelji po opravljenih hospitacijah pouka. V največ primerih navajajo opaženo visoko motivacijo učencev za pouk tujega jezika, pester in didaktično dobro zasnovan pouk (petje, ples, gibanje, igra), pogoste so pohvale učiteljev zaradi svoje predanosti pouku tujega jezika na zgodnji stopnji in pozitivne naravnanosti do dodatnega strokovnega izpopolnjevanja. V svojih odgovorih, kako nameravajo spodbujati povezovanje med učitelji tujega jezika v 1. in 2. VIO navajajo medsebojne hospitacije, načrtovanje, spremljanje in evalviranje v okviru aktivov, timov na šoli (tudi po vertikali). V opisnih odgovorih je čutiti dokaj dobro strokovno podkovanost ravnateljev šol tretjega kroga na tem področju, saj izpostavljajo ključne elemente, ki jih izpostavlja tudi Učni načrt za tuji jezik v 2. in 3. razredu in pomembnost kolegialnega podpiranja na šolah. V odgovorih ravnateljev glede vsebinskih področij delovanja timov za tuje jezike izvemo, da se učitelji največ ukvarjajo z načrtovanjem dejavnosti pri pouku (66,2 %), načrtovanjem uvajanja tujega jezika po vertikali (48,6 %), pripravo učnih gradiv (40,5 %). Opazen je izrazit upad s statistično pomembno razliko med prvim in tretjim letom na področju dela s starši (s 45 % na 18,9 %) in na področju informiranja sodelavcev (s 55 % na 24,3 %). 15 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Graf 7: Primerjava pogostosti vključevanja elementov v pouk tujega jezika Zgornje ocene učiteljev v anketnih vprašalnikih potrdijo, kar je bilo opaženo tudi na spremljavah pouka: nizka stopnja individualizacije in z njo povezanih posebnih pristopov za vključevanje otrok s posebnimi potrebami, malo elementov medkulturnosti (kljub temu pa se v primerjavi s prvim letom že nakazuje statistično značilna razlika dviga medkulturnosti), precej slabo zastopani so elementi spremljanja in dokumentiranja napredka učencev (v smislu formativnega spremljanja). Med prvim in tretjim letom je opazna statistično pomembna razlika upada didaktičnih pristopov, ki bi vključevali vsebine drugih predmetov, kar se je izrazito pokazalo tudi kot velika odsotnost elementov medpredmetnosti na samih opazovanjih pouka. Zanimalo nas je tudi, kako se učitelji samoocenjujejo glede usposobljenosti za določena vsebinska področja, ki se nanašajo na matriko učnega načrta. Učitelji v š. l. 2016/17 ocenjujejo svojo usposobljenost za pripravo učnih gradiv in materialov za pouk – kar 86,7 %, tudi priprava igralnih dejavnosti, dejavnosti jezikovnega vnosa in razvijanja poslušanja, govorjenja in branja ter didaktična izvedba pouka prav tako dosegajo približno 84 % delež. Najbolj negotove se počutijo na področju spremljanja napredka učenca (formativnega spremljanja) ter procesa ocenjevanja znanja (načrtovanje, oblikovanje kriterijev in zapis opisne ocene). 16 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Graf 8: Ocena lastne usposobljenosti za vsebinska področja, ki se nanašajo na matriko učnega načrta Ob primerjavi s samooceno učiteljev prvega kroga ugotavljamo, da je nabor štirih področij, kjer učitelji čutijo največ primanjkljaja, enak naboru učiteljev tretjega kroga – le z nekoliko spremenjenim vrstnim redom: spremljanje napredka učenca, glasovno in fonološko zavedanje, problemsko in kognitivno osmišljene dejavnosti, proces ocenjevanja znanja. Po samooceni usposobljenosti za vsebinska področja, kjer pa se učitelji počutijo najbolj močni, pa prav tako prednjačijo: didaktična izvedba pouka, učitelj kot model in igralne dejavnosti. Prvi krog je zelo visoko postavljal usposobljenost za medpredmetno povezovanje (okrog 95 %), ki pa je pri tretjem krogu ocenjena le še s 75 %. Zanimivo pa je, da je 17 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ povprečna samoocena usposobljenosti za vsa vsebinska področja približno enaka: pri učiteljih prvega kroga dosega 73,6 %, pri učiteljih tretjega kroga pa je pol odstotka več – 74,1 %. Žal se ugotovitve z opazovanj pouka šol tretjega kroga, ki jih navajamo v nadaljevanju poročila, ne ujemajo povsod s samoocenami učiteljev tretjega kroga. Spodnja preglednica kaže, da učitelji pri izvajanju pouka najpogosteje uresničujejo poudarke predmeta iz učnega načrta, ki so vezani na vključevanje jezikovnih in nejezikovnih prvin (npr. govorico telesa, gestikulacijo), uporabo konkretnih gradiv, vizualno podporo in spodbujanje k veččutnemu učenju, izbor vsebin, ki so naravnane na razvojne značilnosti učencev, pogosto izmenjavanje različnih krajših aktivnosti, povezanih z izhodiščnimi cilji. Izstopa statistično pomembna razlika med prvim in tretjim letom na področju igralnih dejavnosti, ki spodbujajo učence k lastnemu odločanju, izbiranju in sodelovanju z drugimi učenci. To smo opazili tudi na samih opazovanjih pouka, saj smo bili zelo redko priče podajanju iniciative s strani učencev oz. oblikam timskega učenja. To se kaže tudi v najslabše ocenjenem vključenem cilju – tj. timskem načrtovanju na ravni razreda z 2,68 na štiristopenjski lestvici. Povprečna ocena uresničevanja ciljev predmeta je zelo podobna, pri prvem krogu 3,24, pri tretjem krogu pa celo 3,28 po štiristopenjski lestvici. Graf 9: Ocena pogostosti vključevanja ciljev predmeta 1. tujega jezika v pouk 18 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Graf 10: Namen uporabe IKT pri pouku tujega jezika v 2. razredu Pouk tujega jezika v 2. razredu je potekal tudi ob podpori IKT, ki je bila uporabljena predvsem v podporo razumevanju učnih vsebin (3,18), za namen ohranjanja motivacije za učenje (3,03) ter za izboljšanje učnih rezultatov (2,86). Zopet je zanimiva razlika med učitelji prvega in tretjega kroga, saj so prvi vrednost uporabe IKT ocenili s povprečno oceno 2,80, drugi pa kar s 3,02 na štiristopenjski lestvici. Na opazovanjih pouka smo dejansko videli veliko uporabe IKT, ki pa ni bila vedno tudi jezikovno osmišljena in včasih celo sama sebi namen. Graf 11: Izvajanje medpredmetnih povezav poučevanja tujega jezika v 2. razredu na različnih ravneh Med ključne didaktične vidike izvajanja tujega jezika v 2. razredu sodi tudi medpredmetno povezovanje, ki lahko steče le ob zadostnem povezovanju učitelja tujega jezika in matičnega učitelja. Najpogosteje poteka na ravni vsebin (3,19), kjer beležimo statistično značilno razliko med letoma, na konceptualni ravni (npr. poglabljanju razumevanja ostalih predmetov) precej manj (2,51) in na ravni procesnih ciljev (npr. iskanju virov kot spretnosti) (2,4). Povprečna ocena med prvim in tretjim krogom se razlikuje za 0,11 (prvi krog z 2,82 in tretji krog z 2,70), kar nakazujejo že tudi prej omenjana vprašanja in odgovori, ki so se navezovali na medpredmetnost v anketnih vprašalnikih za ravnatelje in učitelje. Graf 12: Prostor izvajanja pouka tujega jezika v 2. razredu Prostorsko pouk najpogosteje poteka v matični učilnici 2. razreda (89,6 %) ter v posebni učilnici za tuji jezik (8,5 %) – kot pa vidimo, teh primerov še vedno ni veliko. Žal se ure pouka le v redkih primerih odvijajo izven učilnice, če pa se, učitelji večinoma naštevajo: »na prostem« in »v telovadnici«. Redko koriščenje drugih prostorov za namene pouka – predvsem igrišča ipd. – je po navadi, kot navajajo učitelji, pogojeno s težavami zagotavljanja spremstva zaradi normativov. 19 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Graf 13: Primernost organizacije prostora glede na izvedene dejavnosti Na spremljavah pouka v šolah tretjega kroga je bila kot primerna organizacija prostora glede na izvedene dejavnosti ocenjena le v 63,6 % opazovanih ur pouka, kot povsem neustrezna pa celo v 9,1 % ur, kar kaže na veliko statistično značilno razliko med prvim in tretjim letom. Pri hospitacijah pouka svetovalci velikokrat opažajo frontalno postavljene klopi in učilnice z gosto postavljenim pohištvom brez možnosti za gibalne aktivnosti – razen če predhodno premaknejo mize in stole, kar pa spet vzame veliko dragocenega časa. Graf 14: Vključevanje v dejavnosti, ki spodbujajo večkulturnost in večjezikovno uzaveščenost Vidik krepitve kompetenc medkulturnosti in večjezikovne uzaveščenosti se med učitelji šol prvega in tretjega kroga precej razlikuje. Opazen je izrazit, povprečno kar 10-odstoten upad. Na grafu je izstopajoč upad izvajanja interesnih dejavnosti, kar gre pripisati drugačni organizaciji pouka tujih jezikov v osnovni šoli, saj poučevanje tujega jezika na šolah dobiva status obveznega predmeta. Za oceno o didaktičnih pristopih poučevanja ter učenja tujega jezika in medkulturnega ter jezikovnega uzaveščanja v 2. razredu v šolah tretjega kroga v šol. letu 2016/17 so svetovalke na 50 izbranih šolah opravile 55 ur opazovanj pouka od maja do junija 2017 (50 pri urah angleščine in 5 pri urah nemščine). Opazovanje pouka pri posamezni uri je izvedla ena svetovalka, svetovalka za tuji jezik (oddale 24 obrazcev) ali svetovalka za razredni pouk (oddale 31 obrazcev), ravnatelj šole in ponekod tudi matična učiteljica ter predstojnica območne enote ZRSŠ. To je bilo v sklopu opazovanj za nalogo USTJ že peti cikel spremljav pouka. Večina opazovanih ur (70 %) je potekala v časovnem intervalu med 8.00 in 11.00. Zaradi boljše predstavljivosti v nadaljevanju ponekod podajamo rezultate vseh petih opazovanj pouka, pri čemer posebej (na grafih tudi vizualno) izpostavljamo spremljavo ob koncu 2. razreda v šol. letu 2014/15 v šolah prvega kroga (imenujemo jo 2. opazovanje) in spremljavo ob koncu 2. razreda v šolah tretjega kroga (imenujemo jo že 5. opazovanje). V nadaljevanju jesensko opazovanje pouka v 2. razredu šol prvega kroga v šol. letu 2014/15 imenujemo 1. opazovanje, jesensko opazovanje pouka v 3. razredu šol prvega kroga v šol. l. 2015/16 imenujemo 3. opazovanje, zadnje opazovanje pouka v 3. razredu šol prvega kroga v šol. l. 2015/16 spomladi pa kot 4. opazovanje. Podrobneje je časovnica opazovanj predstavljena v Shemi 3. 20 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Ugotavljamo, da so bili cilji pouka v skladu z učnim načrtom tako ob opazovanju v prvem krogu – 89,4 %, kot tudi v tretjem krogu – 87,3 %. Primernost vsebin in ciljev glede na kognitivni razvoj učencev pa je bila v prvem krogu ob koncu leta 74,4 %, v tretjem krogu pa ob koncu leta 61,1 %, kar sledi trendu ostalih štirih opazovanj. Graf 15: Skladnost ciljev z učnim načrtom Graf 16: Primernost vsebin glede na kognitivni razvoj otroka Svetovalke so opazovale tudi potek ure. Učenci so bili tako ob koncu 2. razreda prvega (50,6 %) kot tudi tretjega kroga (60 %) miselno aktivni, kar nakazuje celo na ponovno »izboljšanje« tega elementa. Ob fokusu na ustreznost učnega tempa ugotavljamo, da je pouk ob 2. opazovanju v 76,3 % primerov potekal v ustreznem učnem tempu, ob 5. opazovanju pa v 67,3 %, kar je sicer nekoliko nižje, vendar se ujema s siceršnjim trendom vseh ostalih opazovanj. Graf 17: Miselna aktivnost otrok večji del ure Graf 18: Ustrezen učni tempo Pri opazovanju pouka nas je zanimala tudi interakcija, ki je ključna za uspešno učenje tujega jezika že tudi na samem začetku, četudi učenci še nimajo zadostnega besednega zaklada. 21 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Graf 19: Elementi interakcije Svetovalke so ocenile, da so učitelji pri pouku govorili le v tujem jeziku v 81,8 % opazovanih ur 5. in 94,8 % ur 2. spremljave, iz česar izhaja statistično značilna razlika med obema letoma. Rezultat je na nek način zaskrbljujoč, saj je govorjenje učitelja v tujem jeziku pri pouku tujih jezikov absolutna nujnost. Strokovno korektna učiteljeva uporaba tujega jezika se je izboljšala z 61,1 % v šolah prvega kroga na 77,8 % v šolah tretjega kroga, kar nakazuje, da tisti, ki med poukom tujega jezika govorijo v ciljnem jeziku, le-tega uporabljajo strokovno korektno. Učitelji v dobri polovici primerov zaznavajo jezikovne napake svojih učencev, za kar nimamo primerjave z letom 2014/15, ker takrat tega vidika še nismo opazovali. 22 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Učiteljeva ustreznost odziva na jezikovne napake učencev se je s šol prvega kroga, ki je bil zaznan v 70,7 % primerov, znižal na le 52,7 % ustreznost odziva, kar predstavlja statistično značilno razliko med obema krogoma. Mogoče je še bolj zaskrbljujoče, da se v 30,9 % na jezikovne napake svojih učencev učitelji sploh niso odzvali. Učitelji so učence spodbujali k uporabi tujega jezika za komunikacijo tako v šolah v šolskem letu 2014/15 kot tudi 2016/17 – rezultata obeh let se razlikujeta le za dober odstotek. Tudi tukaj je stanje zaskrbljujoče, da teh spodbud pri zadnjem opazovanju ni bilo zaznati v kar 18,2 % opazovanj. Zopet več pozornosti lahko namenimo interpretaciji rezultata glede govora učitelja v slovenščini takrat, ko je to smiselno, saj se v obeh letih najbolj razhaja, zato tudi predstavlja statistično pomembno razliko med letoma. Očitno je, da je bila slovenščina veliko bolj smiselno uporabljana v šolah prvega kroga, v šolah tretjega kroga pa mnogokrat neosmišljeno, tudi v smislu vsakokratnega prevajanja navodil, ki so bila npr. najprej predstavljena v tujem jeziku in v nadaljevanju prevedena, kar ima za posledico, da otroci čakajo le na slovenke prevode in se ne aktivirajo že ob poslušanju tujega jezika. Učitelji so v obeh letih opazovanj učencem podajali kvalitetno povratno informacijo oz. se je s 34 % izboljšala na 38,2 %. Opazen je tudi dvig interakcije učencev v tujem jeziku, ki se je z 18,5 % dvignila na 27,3 % in že predstavlja statistično značilno razliko med obema letoma. Žal je sam delež te interakcije še vedno zelo nizek, saj učenci predvsem v interakciji s svojimi sošolci pri skupinskem delu zelo hitro zapadejo v uporabo slovenščine. Vse preveč je še komunikacije v 23 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ materinščini in v večini primerov učenci spregovorijo v tujem jeziku le pri dejavnostih, ki se navezujejo na ponavljanje besed, fraz in pesmic. Najnižji delež področja interakcije pa že v obeh letih predstavlja področje spraševanja učencev za dodatna pojasnila. Le-ta se je v primerjavi z letom 2014/15 še celo nekoliko znižal. Očitno je, da učenci ne sprašujejo veliko za dodatna pojasnila tudi v primeru, če navodil ne razumejo, kar je bilo večkrat opaženo tudi na samih opazovanjih pouka. Graf 29: Medpredmetnost Z vidika zasledovanja ciljev učnega načrta je medpredmetnost lahko eden izmed pokazateljev, ki potrdi upoštevanje ciljev učnega načrta. Žal mnogo indikatorjev tudi v samih anketnih vprašalnikih ravnateljev in učiteljev nakazuje stanje, ki so ga opazovalci opazili že na samih opazovanjih pouka; že tako opazen trend upadanja medpredmetnosti tudi v samih šolah prvega kroga, kjer je bila medpredmetnost po zadnji – 4. spremljavi pouka opazna samo še v 59 %, je v šolah tretjega kroga še toliko bolj izrazita, saj je »padla« na le 43,6 %. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je bila povsem odsotna v kar 27,3 % opazovanih ur. Očitno je medpredmetnost področje, na katerem bo potrebno še več strokovne podpore tudi s strani Zavoda RS za šolstvo, saj učitelji tudi v svojih anketnih odgovorih z oceno 3,03 na štiristopenjski lestvici navajajo, da pri svojem poučevanju ne vključujejo didaktičnih pristopov, ki bi vključevali poučevanje z vsebinami drugih predmetov (Graf 7), prav tako navajajo, da redkeje – z oceno 2,70 na štiristopenjski lestvici – izvajajo medpredmetne povezave na različnih ravneh (Graf 11), prav tako pa se tudi v le 75 % počutijo usposobljene za vsebinska področja medpredmetnih povezav (Graf 8). Zagotovo to področje zahteva več spodbujanja sodelovanja med matično učiteljico in učiteljico tujega jezika. Naslednji steber, ki smo ga opazovali pri urah pouka so bili didaktična gradiva in pripomočki. Učitelji so le na 60 % opazovanih ur uporabljali didaktična gradiva, kot so risanke, slikanice, prstne lutke ipd., kar je najmanj v vseh petih opazovanjih pouka. V premalo primerih smo opazili uporabo zanimivih inovativnih didaktičnih pripomočkov. Vse preveč so prevladovale slikovne kartice, največkrat kot didaktična gradiva iz učbeniških kompletov, ki so namenjeni učenju tujih jezikov v 1. VIO (npr. Happy House, Fanfare, Chatterbox, Lili in Bine …). Prav tako so bili tudi redki primeri uporabe »realij« (avtentičnih predmetov iz življenja, tudi iz dežele ciljnega jezika – npr. zastave, kovanci, razglednice, primeri hrane, embalaže …). Zaradi izrazitega upada med 2. in 5. opazovanjem ugotavljamo statistično značilno razliko med prvim in tretjim krogom. Upad prisotnosti medpredmetnosti se kaže tudi v majhnem številu primerov, ko so učitelji tujega jezika uporabljali avtentične didaktične pripomočke in gradiva drugih predmetov iz 2. razreda. Opažena so bila le v 23,6 % primerov, popolnoma odsotna pa kar v 56,4 % primerov. Ker gre za veliko razliko med opazovanjem izpred dveh let, tudi v tem primeru ugotavljamo statistično značilno razliko med prvim in tretjim krogom. V zadnjih opazovanjih smo bili opazovalci pozorni tudi na uporabo delovnih zvezkov in učbenikov pri učencih. Kljub temu, da je uporaba teh gradiv v neskladju z učnim načrtom, jih v nekaterih šolah uporabljajo. Mnogokrat pa 24 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ neuporabo delovnih zvezkov zamenjajo množično fotokopirani učni listi, nalepljeni v zvezek (precej izdelanih lastnih avtorskih gradiv, veliko pa je tudi s spletnih strani uporabljenih učnih listov; npr. Teachers pay teachers, iSLCOLLECTIVE …). Prvič smo to začeli beležiti ob 4. opazovanju v 3. razredu v šolah prvega kroga v šol. l. 2015/16. Takrat smo opazili 6,7 % primerov uporabe delovnih zvezkov, ob 5. opazovanju, tj. v 2. razredu v šolah tretjega kroga v šol. l. 2016/17, pa je bilo opaženih kar 16,4 % primerov uporabe teh gradiv. Glede na podatek tudi tukaj obstaja statistično značilna razlika med prvim in tretjim krogom. Graf 31: Uporaba avtentičnih didaktičnih Graf 30: Uporaba didaktičnih gradiv: risanke, Graf 31: Uporaba avtentičnih didaktičnih pripomočkov ostalih predmetov slikanice, prstne lutke ... pripomočkov drugih predmetov iz 2. razreda Graf 32: Metode in oblike dela Graf 33: Oblike dela, ki so učencem všeč 2: Metode in oblike dela 2: Metode in oblike dela Pri opazovanju metod in oblik dela v smislu statistično značilne razlike med letoma najbolj izstopa vidik pomanjkanja pristopov za spodbujanje višjih ravni mišljenja in pristopov, ki ne bi temeljili samo na reprodukciji (ponavljanju besed in besednih zvez). Na opazovanjih pouka smo bili večkrat priče predolgim dejavnostim, monotonemu ponavljanju, kar je mnogokrat imelo za posledico, da so se učenci začeli dolgočasiti, kar je nemalokrat povzročalo tudi nemir v razredih. Zelo pogosto so učenci ponavljali besede v t. i. »zboru«. Ko smo povprašali učence, koliko so jim všeč določene oblike dela, je rezultat pokazal, da se najbolj navdušujejo nad skupinskim delom (69,6 %), najmanj pa nad individualnim delom (46,4 %). 25 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Ob koncu 2. razreda v šolah prvega kroga kot tudi šolah tretjega kroga so bile igralne dejavnosti oz. različne didaktične igre zelo pogost element, ki se v svojem deležu ni bistveno spremenil med obema letoma (60,6 % in 58,2 %). Najpogostejše igre so bile Bingo, Kim‘s game, Snakes and Ladders, razne karte … Prisotne so bile različne oblike dela (samostojno, v paru in skupinsko) – kar je bilo opaženo približno v polovici primerov tako pri šolah prvega kot tretjega kroga. Te oblike so prevladovale od 15 do 30 minut, preostali del šolske ure je bil voden frontalno. Na spremljavah smo pogosto zaznali, da drugačnih oblik dela učenci niso vajeni, zato jih je ta sprememba uvedbe nove oblike dela na sami spremljavi pouka zmedla. Na opazovanjih pouka se je večkrat tudi pokazalo, da če tako delo ni dobro strukturirano oz. že od prej poznano učencem, le-ti zelo hitro preidejo v materinščino. Opazovali smo tudi vidik celostnega učenja jezika – v smislu osmišljenosti, življenjskosti vsebin in situacijske naravnanosti dejavnosti pri pouku. V šolah tretjega kroga smo ta element zasledili v 47,3 %, kar je slabih 15 % manj kot ob opazovanju ob koncu 2. razreda v šolah prvega kroga. Ta element je zelo pomemben, saj mlajši učenci prav na tak način spoznajo smiselnost učenja tujega jezika. Medkulturni vidik je bil najslabše zastopan že pri opazovanjih pouka v šolah prvega kroga z dodatno opaznim trendom upadanja. Učitelji tretjega kroga so izvajali dejavnosti s poudarkom na razvijanju sodelovalnih veščin v 21,3 %. Praktično nezaznavni pa so bili elementi spodbujanja učencev pri spoznavanju kulturne in jezikovne enakosti oziroma različnosti (prav tako podajanje iniciative na to temo s strani učencev). Rezultat ostaja še vedno zaskrbljujoč, saj je razvijanje medkulturnosti eden izmed splošnih ciljev učnega načrta za tuji jezik v 2. in 3. razredu (tj. razvijanje celostne zmožnosti 26 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ za medkulturno in medjezikovno sporazumevanje), v praksi pa zelo malo zastopan z opaznim trendom še dodatnega upadanja. Dopuščamo možnost, da je medkulturnost kot element učnih ur redkeje zastopana, ker so ji zaradi specifike velikokrat namenjene povsem samostojne ure, na katerih pa nismo bili prisotni. Graf 39: Medkulturnost Vrstni red prevladujočih dejavnosti učencev na vseh spremljavah do sedaj praktično ostaja nespremenjen. V 2. razredu šol tretjega kroga so bile tako najpogostejše: poslušanje učiteljice, zvočnega posnetka, glasbe oz. filmčka (92,7 %), petje in gibalno-telesno izražanje (85,5 %), igranje različnih namiznih, gibalnih ipd. iger (56,4 %), uporaba spoznavnih postopkov med izvajanjem dejavnosti (45,5 %). Najredkeje opažena aktivnost na obeh primerjanih spremljavah je bila izdelovanje predmetov iz različnih materialov (5,5 %) in izvajanje tekmovalnih aktivnosti (23,6 %). Opazen je bistven upad uporabe spoznavnih postopkov (verjetno zaradi povezave z upadom medpredmetnosti) in izvajanje športno gibalnih aktivnosti, ki pa jih nadomestijo dejavnosti petja in gibalnega izražanja, česar smo na naših opazovanjih videli zelo veliko. Graf 40: Prevladujoče dejavnosti učencev 27 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 3.2 Drugi cilj: vrednotenje doseganja standardov znanja in spremljanje napredka učenčevih tujejezikovnih zmožnosti v 2. in 3. razredu Drugi cilj spremljave smo operacionalizirali z: ● ocenami učiteljev glede pomembnosti uresničevanja splošnih ciljev in doseganja standardov znanja (ocenjevanje znanja učencev); ● odgovori učencev, kako dobro ocenjujejo sebe pri tujem jeziku, kako dobro bi radi razumeli tuj jezik; ● ocenami staršev o predstavi učnega napredka svojih otrok, ● inštrumentarijem za ugotavljanje doseganja standardov znanja. To smo vključili v vprašalnik za učitelje, vprašalnik za učence in vprašalnik za starše ter v inštrumentarij za ugotavljanje doseženega znanja na področju slušnega razumevanja. Graf 41: Pomembnost splošnih ciljev učnega načrta po mnenju učiteljev Zanimalo nas je, kako pomembni so po mnenju učiteljev splošni cilji učnega načrta za tuji jezik v 2. in 3. razredu. Učitelji po tristopenjski lestvici (1 = nepomembno, 3 = zelo pomembno) navajajo, da so vsi štirje splošni cilji zanje zelo pomembni, in sicer najvišje uvrščajo senzibilizacijo za jezike (2,95), poudarjen razvoj motivacije za usvajanje tujih jezikov (2,89), razvijanje učenčevih sprejemniških, tvorbnih in interaktivnih spretnosti/zmožnosti (2,78), oblikovanje posameznikove raznojezičnosti in (družbene večjezičnosti) ter dvig jezikovne zavesti v ožjem pomenu (npr. v družini, v razredu) ter v širšem pomenu (npr. dvojezično področje) (2,59). Vsi standardi (v celoti so navedeni v priloženi prilogi) s področja poslušanja in slušnega razumevanja iz učnega načrta so po mnenju učiteljev uresničljivi, se izboljšujejo, razpon povprečja posameznih standardov pa se v prepričanjih učiteljev šol tretjega kroga giblje od najnižjega (2,64) do najvišjega (2,97). Do statistično značilne razlike med šolami prvega in tretjega kroga prihaja pri »izlušči glavno temo slišanega besedila«. Graf 42: URESNIČLJIVOST STANDARDOV ZNANJA UN: poslušanje in slušno razumevanje Tudi standardi s področja govornega sporočanja in sporazumevanja so po mnenju, ki so ga učitelji izrazili na tristopenjski lestvici (1 = neuresničljivi, 2 = delno uresničljivi, 3 = uresničljivi) realni v pričakovanjih. Razpon povprečja posameznih standardov pa se po prepričanjih učiteljev šol tretjega kroga giblje od (2,68) do (2,96). 28 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Graf 43: URESNIČLJIVOST STANDARDOV ZNANJA UN: govorno sporočanje in sporazumevanje Graf 44: URESNIČLJIVOST STANDARDOV ZNANJA UN: branje in bralno razumevanje Standardi znanja Branje in bralno razumevanje postanejo pomembni šele od sredine 3. razreda naprej. Učitelji so ocenjevali tudi uresničljivost standardov s področja, ki je predvideno na koncu 3. razreda – branje in bralno razumevanje, kjer se po mnenju učiteljev tretjega kroga razpon giblje od (2,07) do (2,67). Do statistično značilne razlike med prvim in tretjim krogom je prišlo pri standardu: »zna prebrati in razume znane povedi, ponazorjene z nebesedno podporo« ter »prepozna zapis osnovnega, pogosto rabljenega besedišča ter pomen besednih zvez v okviru znanih tem«. Ocene uresničljivosti teh standardov so verjetno nižje, ker naj bi se te spretnosti začelo razvijati šele od sredine 3. razreda naprej, učitelji, ki so presojali uresničljivost teh ciljev, pa so večinoma učili tuji jezik šele v 2. razredu. Učitelje smo vprašali, na kakšen način najpogosteje pri pouku tujega jezika v 2. razredu preverjajo in ocenjujejo znanje učencev. Svoje odgovore so podali na štiristopenjski lestvici (1 = nikoli, 2 = občasno, 3 = pogosto, 4 = vedno). Učitelje vodi upoštevanje posebnih potreb učencev (3,58), načini, ko učenci lahko opazujejo in poimenujejo, kar vidijo ali zaznajo z drugimi čutili, komentirajo, napovedujejo, dopolnjujejo, igrajo igro vlog, uporabijo opise postopkov itn. (3,49). Najmanj pri preverjanju upoštevajo načela formativnega spremljanja (2,7). Graf 45: Načini preverjanja in ocenjevanja znanja 29 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Graf 46: Učenčeva samoocena uspešnosti pri tujem jeziku Učenci so se samoocenili kot zelo dobre pri tujem jeziku v 46,3 %, največ jih ima o sebi mnenje, da so srednje dobri (47,8 %). V primerjavi s prvim krogom šol je ta podatek zelo zanimiv, saj gre za statistično značilno razliko med samooceno učencev šol prvega in drugega kroga. Višji – kar 6 % - je tudi odstotek učencev, ki se ocenjuje, da pri tujem jeziku niso preveč dobri – gre torej kar za 36 takih odgovorov. Graf 47: Želja otrok glede znanja tujega jezika Pri tem pa so pričakovanja učencev za doseganje ravni znanja pri tujem jeziku v prihodnje zelo visoka, kar kaže podatek, da je kar 74,9 % učencev odgovorilo, da bi radi tako dobro razumeli in govorili angleško/nemško, da bi brez težav razumeli angleške/nemške risanke, knjige, pesmi, filme in se brez težav pogovarjali v Graf 46: Želja otrok glede kvalitete znanja TJ angleščini/nemščini. Ta podatek predstavlja izziv za učitelje TJ po celotni vertikali osnovne šole. Zaskrbljujoč pa je podatek, da je kar trikrat več učencem – 8,8 % - (tj. 52) vseeno, kako dobro bodo znali TJ. Med odgovori učencev šol prvega in drugega kroga so statistično značilne razlike. Graf 48: Ocena staršev o uspešnosti otroka pri TJ V prvem krogu šol so bili starši in otroci bistveno bolj usklajeni glede ocen uspešnosti. V tretjem krogu so svojo uspešnost učenci ocenili precej višje (46,3 %), starši pa njihovo precej nižje (28,3 %). Ko pa primerjamo ocene staršev glede uspešnosti njihovih drugošolcev prvega in staršev tretjega kroga, med njimi opazimo veliko podobnost. Iz tega lahko sklepamo, da gre za dokaj stabilno stališče populacije staršev, ki ni odvisno od mnenja njihovih otrok ali drugih različnih faktorjev, ki so bili prisotni med obema skupinama. 30 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Graf 49: Pričakovanja staršev glede težav z učenjem angleščine/nemščine kasneje v višjih razredih Starše smo povprašali, ali pričakujejo, da bo imel njihov otrok v višjih razredih težave z učenjem tujega jezika. Med šolami prvega in tretjega kroga obstaja statistično značilna razlika, saj so starši šol tretjega kroga izrazili manjšo gotovost, da otrok v višjih razredih pri tujem jeziku ne bo imel težav (starši prvega kroga ne pričakujejo težav v 56,4 %, starši tretjega kroga pa v 48,1 %, prav tako je tudi 6,5 % staršev tretjega kroga pri odgovoru neopredeljenih). Z inštrumentarijem za ugotavljanje doseganja standardov znanja, pripravljenim posebej za ta namen, smo v šolah tretjega kroga na vzorcu 31 šol preverjali znanje 620 učencev: 546 v angleščini in 74 v nemščini. Ta test je bil prvič uporabljen že ob koncu 2. razreda v šolah prvega kroga, takrat je sodelovalo 848 učencev, od tega 821 pri angleščini in 27 pri nemščini. Slikovna osnova testa je bila v obeh primerih enaka, različna sta bila le zvočna posnetka. Slika 1: Primeri delovnih listov za preverjanje znanja slušnega razumevanja ob koncu 2. razreda Skupni dosežki na testu v šolskem letu 2016/17 so bili primerjani s skupnimi dosežki na testu v šolskem letu 2014/15. Statistična značilnost razlik glede na šolsko leto je preverjena s t-testom za neodvisne vzorce. Vrednotenje nalog in skupno število točk je identično v obeh šolskih letih. V zadnjem letu je bila najbolje, s kar 91,9 % pravilnostjo, rešena 4. naloga, najslabše, pravilno jo je rešilo le 31 % učencev, pa 1. naloga. Pri 1. nalogi tudi sicer prihaja do največjih razhajanj v pravilnosti reševanja med obema letoma, saj se je uspešnost reševanja zmanjšala za dobrih 15 %. Graf 50: Primerjava med letoma: delež učencev, ki so pravilno rešili posamezno nalogo 31 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Graf 51: Dosežki učencev po posameznih nalogah glede na jezikovno različico Nemško različico je pisalo 74 učencev, to je 11,9 % drugošolcev, angleško različico pa je pisalo 546 učencev, to je 88,1 %. Dosežki učencev med obema jezikovnima različicama so se med seboj razlikovali. V večini primerov so bili nekoliko nižji rezultati pri nemščini. Ugotavljamo, da kar pri osmih nalogah (1., 2., 5., 6., 7., 9., 11. in 12.) prihaja do statistično značilnih razlik med obema jezikovnima različicama. Boljši rezultat dosegajo učenci pri nemški različici 2. naloge, ker gre za pravilno rešitev B) in ključno besedo AUTO, in 10. naloge. Ugotavljamo, da so vsi učenci najslabše reševali 1. nalogo, kjer je bilo ključno poznavanje besed za družinske člane. Predvidevamo, da je otroke zmedlo, da je bilo preveč podatkov naenkrat in da je bila to prva začetna naloga v testu. Zelo slabo so reševali tudi 6. nalogo, kjer je bilo pri angleški različici potrebno ločevati med besedama »desk/table« in poznati besede za predloge. Najbolje so reševali 4. nalogo, pri kateri so bile ključne besede številke in pridevnik »big« oz. »groβ«, ki je očitno otrokom dobro poznan. Zelo dobri so bili tudi pri 5. nalogi, kjer so bile ciljno besedišče živali. Presenetila nas je odlično rešena 8. naloga, pri kateri je uporabljeno besedišče opisovanja oseb, ki je za 2. razred še zelo težko. Zanimalo nas je tudi, kako so bili razporejeni skupni dosežki na testu. V nadaljevanju je prikazano število in odstotek učencev, ki so dosegli določeno število točk. Najvišje možno število točk na testu je bilo 12. Graf 52: Skupni dosežki učencev glede na končno število doseženih točk Graf 53: Primerjava rezultatov med šolskima letoma Ugotavljamo, da je povprečno število točk, doseženih na tem preverjanju slušnega razumevanja, 7,82 za angleščino in 6,41 za nemščino, dosežek učencev prvega kroga pa je bil 7,48 za angleščino in 9,56 za nemščino. Pri nemščini je upad rezultata mogoče težje primerljiv, saj smo v prvem krogu preverjali le 27 učencev, v tretjem pa skoraj trikrat več – to je 74 učencev. 32 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 3.3 Tretji cilj: spremljanje motivacije in odnosa učencev in učiteljev do učenja tujega jezika ter mnenja in opažanja staršev učencev 2. in 3. razreda Tretji cilj spremljave smo operacionalizirali z: ● ocenami učiteljev in učencev ter odgovori staršev glede zadovoljstva s poučevanjem tujega jezika in ostalim opažanjem motivacije pri otrocih, ● ocenami opazovalcev pouka o motivaciji učencev. To smo vključili v vprašalnik za učitelje, vprašalnik za učence in vprašalnik za starše ter opazovalni list s spremljav. Graf 54: Ocena učiteljev o Graf 55: Ocena staršev o Graf 56: Motiviranost učencev za motivaciji za učenje tujega jezika motivaciji za učenje tujega jezika učenje tujega jezika tujega jezika jezika Učitelji ocenjujejo, da so učenci zelo motivirani za delo v 38,1 %, 55,2 % jih je mnenja, da so motivirani, 6,7 % pa presoja motivacijo učencev kot nevtralno (niso niti motivirani, niti nemotivirani), noben od učiteljev ni izbral odgovora, da se učenci ne bi radi učili tujega jezika, kar je bilo tudi ponujeno med možnimi odgovori. Tudi starši so mnenja, da se njihovi otroci radi učijo tujega jezika. Opazna je ocena manjšega upada motivacije med posameznima šolskima letoma, ki pa se je kot 5 % razlika že pokazala kot statistično značilna. Starši drugošolcev ocenjujejo, da so otroci motivirani v 89,1 %, otroci pa svojo motivacijo izražajo v le 71,5 %. Za skoraj 7 % je opazen upad motivacije med učenci prvega in tretjega kroga, zato se tudi tukaj kaže statistično značilna razlika med krogoma. Motivacijo učencev smo želeli primerjati z njihovim mnenjem glede zahtevnosti učenja tujega jezika in koliko jim je pouk tujega jezika sploh všeč. Zadovoljstvo z izvedbo pouka tujega jezika ostaja še vedno izredno visoko – kar 90,8 % učencev je z delom svojih učiteljev – torej poukom tujega jezika – zadovoljnih. Zahtevnost pouka tujega jezika skoraj 3 % več učencev tretjega kroga ocenjuje kot lažjega, skoraj 5 % več pa se ob primerjavi med letoma zdi pouk tujega jezika težek. V vseh treh vrstah odgovorov je opazna statistično značilna razlika med odgovori drugošolcev prvega in tretjega kroga – najbolj izrazita je pri izjasnjevanju o zahtevnosti pouka tujega jezika. 33 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Graf 56: Motiviranost učencev za Graf 57: Zadovoljstvo z učiteljevo Graf 58: Mnenje o zahtevnosti učenje tujega jezika izvedbo pouka pouka tujega jezika Graf 59: Zadovoljstvo s številom ur pouka TJ Zgornja stališča so malenkost v neskladju s stališčem, koliko ur tujega jezika bi želeli imeti otroci, saj se jih je dobra desetina (to je 62 učencev) odločilo, da sploh ne bi imeli pouka tujega jezika, naslednjih 13,6 % (to je 82 učencev) bi imelo manj ur tujega jezika. Podatek je zelo zaskrbljujoč, saj delež učencev, ki bi se manj ali pa sploh ne učili tujega jezika, predstavlja slabo četrtino vseh vprašanih. V prvem krogu je ta delež predstavljal dobro desetino. Iz navedenega sledi, da je izrazita statistično značilna razlika med prvim in tretjim krogom. Pouk tujega jezika je drugošolcem tretjega kroga najbolj všeč takrat, ko se igrajo (85,3 %), kadar delajo v skupini (71,1 %), kadar pojejo (67,3 %), poslušajo (62,6 %), kadar se pogovarjajo (60,5 %) in kadar plešejo (59,5 %). Kar 6 % jih je odgovorilo (tj. 37 učencev), da jim ni všeč nič od tega. Opazno je, da so učenci tretjega kroga nad vsemi dejavnostmi malenkost bolj navdušeni, kot so bili njihovi vrstniki prvega kroga dve leti nazaj. Graf 60: Najljubše dejavnosti pri pouku tujega jezika 34 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ V šolskem letu smo vprašalniku za učence dodali še štiristopenjsko lestvico za dodatno prepoznavanje motivacije, ki je pokazala, da učenci najbolje ocenjujejo govor svojega učitelja – s kar 3,89, s 3,77, da jih učitelj ustrezno posluša, ko želijo kaj povedati in da poskrbi, da pri tujem jeziku počnejo zanimive stvari … Najnižje mesto (3,15) v izrazito visokih ocenah zaseda mesto »razumevanja učiteljeve razlage v tujem jeziku«, kar lahko pomeni, da učitelji večinoma govorijo v tujem jeziku, lahko pa tudi pomeni, da ne uporabljajo podpornih strategij za lažje razumevanje svojega govora v zadostni meri (prilagojen enostavnejši jezik, neverbalna komunikacija in slikovna podpora). Štiristopenjska lestvica je bila mogoče za drugošolce malce prezahtevna, zato dopuščamo možnost, da ne izkazuje realne slike. Graf 61: Lestvica stališč strinjanja s trditvami o zadovoljstvu s poukom tujega jezika Graf 62: Zadovoljstvo z izvajanjem pouka TJ Starši tako prvega kot tretjega kroga očitno ohranjajo tako svoje stališče glede motivacije otrok za tuji jezik kot tudi zadovoljstva z izvajanjem tujega jezika, saj jih je kar 79,2 % izrazilo, da so zadovoljni s poučevanjem TJ. Prav tako kar v 94,9 % podpirajo izbiro prvega tujega jezika na šoli; angleščine ali nemščine. V šolah prvega kroga je bil ta delež celo 2 % višji. Na tem mestu je dober odstotek razlike na račun zadovoljstva z angleščino. Kar 36,9 % staršev otrok, ki se kot prvi tuji jezik učijo nemščino, se že v 2. razredu učijo drugi tuji jezik (predvidevamo, da gre za angleščino). V odgovorih, kateri tuji jezik govorijo doma s svojim otrokom, jih je 4,2 % navedlo angleščino, 2 % italijanščino, 2,1 % bosanski jezik, 2,1 %hrvaški jezik, 1,9 % srbski jezik … Graf 63: Časovna ustreznost za začetek učenja 2. TJ Mogoče to nakazuje tudi odgovor na vprašanje, ki smo ga letos dodali vprašalniku za starše in sicer, kdaj naj bi se njihov otrok za čel učiti drugi tuji jezik. Kar 45, 6 % jih je navedlo, da bi se ga lahko začeli učiti že v 4. razredu, 16,3 % jih meni, da je primernejši 7. razred, učenja d rugega tujega jezika pa ne podpira le 15,3 % staršev. Zanimivo je, da je kar 22,8 % staršev odgovorilo, da se drugi tuji jezik njihov drugošolec že uči. Podatek se tudi ujema z rezultati v anketnem vprašalniku za učence, kjer nam je kar 20,1 % drugošolcev tretjega kroga odgovorilo, da obiskujejo tečaje drugega tujega jezika, kot se ga učijo v šoli. Ta delež je 35 kar 2,4 % višji kot pred dvema letoma pri prvem krogu. Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Otroci so s tujim jezikom, ki se ga učijo v šoli, obdani tudi v domačem okolju, saj jih 35,2 % pogosto doma gleda risanke, filme na televiziji ali računalniku v angleškem oz. nemškem jeziku, 51, 6 % pa jih to počne včasih. Izstopa zelo podoben rezultat v primerjavi z odgovori drugošolcev prvega kroga. Graf 64: Pogostost gledanja risank v tujem Graf 65: Ustreznost motivacije jeziku doma Na spremljavah je bilo pri poteku pouka po mnenju svetovalk skupaj opaziti ustrezno motivacijo učencev v 80 % opazovanj pouka v šolah tretjega kroga, neustrezno v 3,6 % opazovanj, delno ustrezno motivacijo pa v 16,4 % pouka. Opazna je statistično značilna razlika med opazovanjema v obeh krogih šol ob koncu 2. razreda. 36 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 3.4 Četrti cilj: spremljanje posameznih specifičnih učencev in/ali skupine učencev s poudarkom glede na obremenjenost in učni napredek. Četrti cilj smo operacionalizirali z: - ocenami ravnateljev, - ocenami učiteljev in - ocenami opazovalcev o učnih težavah učencev s poudarkom na specifičnih učencih in/ali skupinah učencev. To smo vključili v vprašalnik za učitelje, vprašalnik za ravnatelje ter opazovalni list s spremljav pouka. Graf 66: Ocena usposobljenosti na področju poznavanja učnih težav in posebnih potreb učencev Učitelji se ne počutijo dovolj usposobljene na področjih poznavanja učnih težav in posebnih potreb učencev. Ker nimamo primerjave za odgovore učiteljev, ki bi jih na to vprašanje podali ob koncu 2. razreda, imamo za isto skupino učiteljev (tj. učitelje 60 šol prvega kroga) odgovore samo na koncu 3. razreda, tj. iz šolskega leta 2015/16. Predvidevamo, da se rezultati med letoma 2014/15 in 2015/16 ne bi veliko razlikovali, zato podajamo primerjavo med letoma 2015/16 in 2016/17 z vidika primerjave med učitelji prvega in učitelji tretjega kroga. Stanje je zaskrbljujoče, saj se učitelji tretjega kroga počutijo še bistveno manj usposobljene za področje poznavanja učnih težav učencev, kar s statistično značilno razliko nakazuje sosednji graf. Pri vprašanju učiteljem tretjega kroga, za katere skupine učencev potrebujejo pomoč drugih strokovnjakov, jih je 52,5 % navedlo, da bi potrebovali pomoč za učence z ADHD, avtizmom, Aspergerjevim sindromom, disleksijo, gluhe in naglušne učence, hiperaktivne učence, učence z motnjami pozornosti, Rome, disciplinsko težavne učence (nemirne, nasilne), učence, ki jih sami ne znajo motivirati, učence z nižjimi učnimi sposobnostmi, učence z odločbami, trajno bolne učence, učence s čustvenimi motnjami, vedenjskimi motnjami … Odgovori so zelo podobni odgovorom učiteljev prvega kroga. Težava nastaja, ker so učitelji dolžni izpeljati letni delovni načrt, niso pa v zadostni meri usposobljeni za individualizacijo in diferenciacijo v skladu s posebnimi potrebami učencev, ki jih poučujejo. V razgovorih z učitelji svetovalci večkrat zaznamo stisko zaradi neustrezne strokovne podpore (specialne in socialno pedagoške), ki je sami učitelji marsikdaj niti ne znajo poiskati, zato otroci ostajajo v veliko breme učiteljem, ki nimajo zadostnega znanja, in brez možnosti za svoj optimalni razvoj. Žal učitelji večkrat tudi spregledajo dejstvo, da bi včasih že minimalnimi poskusi sprememb in prilagoditev tako v fizičnem, socialnem ali didaktičnem učnem okolju lahko prinesli že prve izboljšave. V vprašalniku za učitelje nas je zanimala vrsta in pogostost izvajanja prilagoditev, ki jih učitelji v svojih razredih že izvajajo. Pričakovano so prevladovale prilagoditve didaktičnega okolja, ki jih je tudi največ. Učitelji so navajali: - prilagoditve fizičnega učnega okolja (navedenih 17 primerov takih prilagoditev): prilagojen sedežni red (sedi spredaj, sedi ob učitelju …), prilagojen prostor (sedež, blazina), možnost hoje/gibanja po razredu, umik iz matične učilnice v bolj miren prostor, gibalne aktivnosti na prostem, govori/stoji/pomaga, učno okolje, - prilagoditev didaktičnega učnega okolja (navedenih 90 načinov takih prilagoditev): 37 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ dodatna navodila, razlaga, didaktična gradiva, naloga, ponazoritev s slikovnim materialom, individualna navodila, diferenciacija in individualizacija učnega materiala in domačih nalog, celostni pristop, prilagoditev učnih vsebin, hitre stimulacije možganov, individualno delo (navodila, pomoč, razlaga, konkretno ponazarjanje, krajše dejavnosti z vmesnimi odmori, kratka, jasna navodila, kratki intervali dejavnosti, počasnejši tempo, podajanje dodatnih, natančnejših navodil, poenostavitev snovi, pogosto menjavanje dejavnosti, pomoč (pri reševanju UL, samostojnih aktivnostih, urejanju zapiskov, s slikovnim gradivom), ponovitve besed, pozitivne spodbude za delo, dodatna razlaga, prilagoditev učnih materialov, dejavnosti, vsebin, pristop 1:1, različne pestre oblike dela, različni materiali, raznolike kratkotrajne dejavnosti, uporaba konkretnega gradiva, lutke, večja količina pomoči, večji tisk nalog, UL, večkraten telesni stik (umiritev), večkratna ponazoritev, veliko nebesedne podpore, vodenje skozi dejavnosti, vzpostavljanje koncentracije, - prilagoditev kurikularnega učnega okolja (navedenih 42 primerov takih prilagoditev): načrtno več pohvale in spodbude, pohvala tudi za manjše napredke, prilagoditev tempa dela, dodatna pomoč pri pisnem ocenjevanju, drugačne/prilagojene vaje, enostavnejše, večkrat ponovljene razlage, individualno ocenjevanje, individualno preverjanje razumevanja, izbira nalog po meri učenca, lažji zapisi v zvezek, manj zapisovanja, manjši obseg besed in nalog, multisenzorno učenje, načini preverjanja in ocenjevanja znanja, napovedano ocenjevanje znanja, navodila v slovenščini, ocenjevanje izven oddelka, ocenjevanje po več delih, podaljšan čas pri reševanju nalog (ustno in pisno) in za ostalo opravljanje dejavnosti, pohvala tudi za manjši napredek, preverjanje razumevanja navodil, prilagajanje nalog (čas in obseg), prilagajanje stopnje zahtevnosti, prilagajanje tempa, učenca se večkrat pokliče, da učitelj preveri, če sliši, zmanjšan obseg vsebin in zadolžitev, - prilagoditev socialnega učnega okolja (navedenih 7 primerov takih prilagoditev): pomoč vrstnikov v oddelku, delitev učencev v heterogene skupine, medvrstniška pomoč, raznorazna pomoč učiteljici, sodelovanje s ŠSS, tutorstvo, sošolci mu pomagajo rezati, barvati. V anketi za ravnatelje smo poskušali izvedeti, kolikšen delež na njihovih šolah predstavljajo drugošolci z odločbo ali izvirnim delovnim projektom pomoči. Rezultati so pokazali, da je v 20,3 % 2. razredov po 1 učenec z odločbo o usmeritvi, v 14,9 % po 2 učenca, v 4,1 % po 3 učenci, v 4,1 % po 4 učenci, v 5,4 % po 5 učencev, v 4,1 % po 6 učencev in v 1,4 % pa celo 10 učencev. Graf 67: Ustreznost diferenciacije Ob opazovanju pouka smo želeli ugotoviti tudi, kolikšna stopnja diferenciacije je prisotna pri pouku tujega jezika v drugem razredu. Zasledovali smo jo z vidika upoštevanja zmožnosti posameznih učencev, njihovih sposobnosti, interesov in predznanja. V kar 61,1 % primerih diferenciacije ni bilo mogoče opaziti, delno so jo učitelji izvajali v 22,2 % opazovanih ur, v 16,7 % pa je bila izvajana v celoti. Če to primerjamo z diferenciacijo ob koncu šolskega leta 2014/15, ko smo opazovali drugošolce prvega kroga, ugotovimo, da smo takrat diferenciacijo opazili v približno 12 % manj urah kot v š.l. 2016/17, v veliko večjem deležu (približno 11 % več) pa je bila prisotna delna diferenciacija (33,8 %). Rezultati kažejo, da je diferenciacija redek element in da zanjo ostaja veliko prezrtih priložnosti. 38 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Izvajanje diferenciacije in individualizacije smo želeli ugotoviti tudi s pomočjo samoocene učiteljev samih (po štiristopenjski lestvici: 1- nikoli, 2- občasno, 3 – pogosto, 4 – vedno). Ugotavljamo, da je najmanj pogosto vključena kategorija »fizičnega okolja« (npr. sprememba/prostora izvajanja pouka) (1,94), in »domačih nalog« (2,1), najbolj pogosto pa kategoriji »količina pomoči« (3,35) in »učni tempo« (3,12). Ob primerjavi z letom 2014/15 ugotovimo, da je po posameznih elementih opazen podoben trend individualizacije in diferenciacije, le da je pri večini višji za okrog 0,05. Graf 68: Ocena pogostosti individualizacije in diferenciacije dela glede na zmožnosti in druge posebnosti otrok 39 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 4. SKLEPI IN PREDLOGI IZBOLJŠAV 4.1 Povzetek ugotovitev za vsak zastavljen cilj spremljave s predlogi izboljšav Prvi cilj: spremljati izvedbene vidike (urnik) ter izvedbene posebnosti (didaktični modeli) poučevanja in učenja tujega jezika v 2. in 3. razredu. KLJUČNE UGOTOVITVE OBSTOJEČEGA STANJA PREDLOGI IZBOLJŠAV Šole večinoma nimajo večjih težav z organizacijo urnika za tuji Šole naj znotraj svojih organizacijskih zmožnosti vsaj jezik, kljub temu pa je delež šol, ki opaža manjše ali večje nekajkrat letno proučijo fleksibilnejšo umestitev ur organizacijske težave, večji za 10 odstotnih točk. Glavno vodilo na tujega jezika, kar bo omogočilo tudi drugačne oblike šolah je optimalna organizacija dela – tako kadrovsko kot dela (npr. projektno delo v blok urah, drugačno prostorsko, saj gre pri večjih šolah za dokaj razgiban urnik odzivanje otrok glede dnevnega bioritma – npr. menjava učiteljev. Učitelji so z urnikom večinoma zadovoljni. prvih in zadnjih ur pouka). Prevladuje fiksni model umeščenosti v urnik dvakrat tedensko po 45 minut. Modela izvedbe v blok urah ni več. Šolski projektni timi na šolah večinoma ne delujejo, kot je bilo Za uspešno delovanje šolskih projektnih timov (po zamišljeno na začetku uvajanja. Učitelji tujega jezika se največ horizontali in vertikali ter s ŠSS) je ključen ravnatelj, ki povezujejo z matičnimi učitelji zaradi potreb medpredmetnega se mora v okviru pedagoškega vodenja zavedati povezovanja, ostalimi učitelji istega tujega jezika na šoli zaradi pomembnosti kolegialnega podpiranja na svoji šoli, zato predstavitve svojega načina dela po vertikali ali z učitelji tujih je fokus delovanja ZRSŠ usmerjen tudi v uzaveščanje jezikov v 1. VIO, ki učijo na drugih šolah zaradi izmenjave ravnateljev na tem področju. konkretnih izkušenj in gradiv. Ta mreženja pogosto potekajo tudi Vloga ZRSŠ je ključna tudi pri povezovanju učiteljev pod okriljem ZRSŠ v okviru regijskih srečanj in mentorskih središč. tujega jezika na RS, ki prihajajo iz različnih šol, v smislu Ravnatelji v šolskih projektnih timih večinoma sodelujejo le še usmerjene strokovne podpore in spodbujanja preko spremljanja zapisov in dokumentacije. medsebojnih hospitacij znotraj mentorskih središč. Večinoma gre tudi za populacijo mladih učiteljev, ki potrebujejo še več podpore. Ravnatelji izvajanje tujega jezika v 1. VIO spremljajo preko Smiselno je nadaljevati s strokovno podporo ravnateljev individualnih hospitacij in spremljave pedagoške dokumentacije. na področju zgodnjega učenja in poučevanja jezikov v Pobudo za hospitacijo v večini primerov dajo sami. okviru rednih regijskih strokovnih srečanj za ravnatelje Ravnatelji so z izvedbo ur tujega jezika na RS zadovoljni, OŠ, ki jih organizirajo predstojnice območnih enot zaznavajo visoko motivacijo učencev in odprtost svojih učiteljev do ZRSŠ nekajkrat letno. zanimivih didaktičnih izvedb pouka. Ravnatelje je potrebno opolnomočiti za uporabo orodij, Tudi ravnatelji tretjega kroga izkazujejo dobro strokovno ki so bila znotraj naloge USTJ razvita posebej za namen podkovanost na področju zgodnjega učenja tujih jezikov. ravnateljevega usmerjenega opazovanja pouka tujega jezika v 1. VIO. Individualizacija in diferenciacija ter pristopi za vključevanje otrok Potrebna je priprava dodatnih strokovnih usposabljanj s s posebnimi potrebami so redko zaznani elementi pri pouku tujega področja individualizacije in diferenciacije ter jezika, kar je opazno na samih spremljavah pouka. Prav tako so to ozaveščanje učiteljev o pomembnosti upoštevanja vseh zabeležili tudi učitelji v anketnih vprašalnikih. specifik, ki jih imajo v razredu. Učitelji redko spremljajo in dokumentirajo napredek učencev po Potrebna je priprava dodatnih strokovnih usposabljanj s načelih formativnega spremljanja ter na tem področju tudi poročajo področja formativnega spremljanja pri tujem jeziku ter o velikem primanjkljaju znanja. opolnomočenje učiteljev na tem področju. Mnogi učitelji se ne čutijo dovolj usposobljene na področju procesa Priprava strokovnih usposabljanj s področja ocenjevanja znanja (načrtovanja, oblikovanja kriterijev, zapisa ocenjevanja znanja pri tujem jeziku v 1. VIO (opisno in opisne ocene). številčno) skladno z učnim načrtom in elementi formativnega spremljanja. Učitelji mnogokrat podcenjujejo pomembnost vključevanja Potencial, ki ga prinašajo aktivnosti, skladne s elementov problemskih in kognitivno osmišljenih dejavnosti tudi v kognitivnim razvojem otrok, in aktivnosti, ki spodbujajo pouk tujega jezika v 1. VIO. To se odraža tudi pri samem izvajanju višje ravni mišljenja, so neprecenljivi tudi pri zgodnjem pouka, kjer vsebine in cilji v mnogih primerih niso primerni glede učenju tujih jezikov, zato je pomembno, da učitelji več na kognitivni razvoj učencev. pozornosti namenijo tudi takim dejavnostim že v fazi samega načrtovanja pouka tujega jezika. IKT se pri pouku tujega jezika uporablja pogosto, in sicer z Uporaba IKT mora biti jezikovno osmišljena in ne sama namenom podpore razumevanja in ohranjanja motivacije sebi namen (npr. v funkciji nagrajevanja, uporaba tudi (projekcije, prikazi filmčkov s spleta, interaktivne table). Žal takrat, ko bi bile bolj smiselne aktivnosti v realnem in ne uporaba ni vedno jezikovno osmišljena in marsikdaj vodi v virtualnem okolju … ). Gradiva morajo biti izbrana pasivizacijo pri pouku. dovolj kritično (npr. nekateri posnetki z YouTuba ali zvočni posnetki nekaterih učbeniških kompletov). 40 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Medpredmetnost je eden izmed pokazateljev ustreznega Za uresničevanje elementov medpredmetnosti je ključna uresničevanja elementov učnega načrta za tuji jezik v 1. VIO. Žal krepitev horizontalnega povezovanja učiteljev tujega se trend zniževanja medpredmetnosti od preteklih dveh let jezika z matičnim učiteljem. Poleg vsebinske je spremljave še kar nadaljuje. Če že, poteka medpredmetnost le na medpredmetnost potrebno postaviti tudi na ravni vsebin, redkeje na konceptualni ravni ali na ravni procesnih konceptualno in raven procesnih ciljev. Glede na ciljev. Učitelji svojo lastno usposobljenost na področju samooceno šibke usposobljenosti za uresničevanje medpredmetnega povezovanja ocenjujejo kot šibko. medpredmetnega povezovanja je pomembno, da se v usposabljanja za učitelje tujih jezikov v 1. VIO vključuje tudi taka znanja. Pouk tujega jezika najpogosteje poteka v matičnih učilnicah, redki Učitelje je pomembno uzavestiti, da v prostorski so primeri izvedb v telovadnicah, na igriščih ali drugje na prostem. razgibanosti izvajanja pouka uvidijo dodano vrednost. Prav tako so redki primeri posebej urejenih učilnic le za pouk Prav tako je tudi dobro, če ravnatelji uvidijo prednosti, tujega jezika na razredni stopnji. ki jih za pouk tujega jezika v 1. VIO prinašajo posebne V mnogih učilnicah 1. VIO prevladuje frontalna postavitev, kar učilnice (možnost uporabe več didaktičnega materiala, učitelja tujega jezika omejuje pri izvajanju gibalnih in drugih realij, kotičkov …). aktivnosti, saj si v času svoje ure težko privošči še dodatno izgubo Dobro sodelovanje z matičnim učiteljem je predpogoj za časa za premike klopi ali ostalo reorganizacijo prostora. razmislek o drugačni postavitvi klopi in stolov v učilnicah, ki bi tudi pri urah matičnih učiteljev napeljevala na drugačne oblike dela (večina videnih učilnic je bila žal postavljenih frontalno). Interakcija pri tujem jeziku med vsemi deležniki pouka je eden Učenci učitelja kot jezikovni model zelo cenijo (kot je izmed ključnih elementov, ki jim mora slediti vsak učitelj tujega pokazala anketa učencev), zato je pomembno in prav, da jezika ne glede na starost učencev, ki jo poučuje. Količina učitelj to vlogo upraviči in učencem omogoči čim več govorjenja učitelja v tujem jeziku se je žal zmanjšala, prav tako avtentičnih in drugih situacij za interakcijo v tujem učiteljevo ustrezno odzivanje na učenčeve jezikovne napake. jeziku. Pomembno je, da ustrezno ohranja tudi svoje Interakcija v tujem jeziku med učenci se je rahlo dvignila, vendar je znanje tujega jezika (branje strokovne literature, pisanje sam delež žal še vedno ostal zelo nizek. Slovenščina je pri pouku v tujem jeziku, obiskovanje usposabljanj, ki jih vodijo tujega jezika večkrat uporabljena tudi, ko to ni smiselno (npr. v rojeni govorci …) . funkciji prevajanja preveč kompleksnih navodil, ki bi se jih dalo povedati tudi v poenostavljeni obliki v tujem jeziku). Pri spremljavah tujega jezika nismo opazili veliko primerov Učitelji navajajo, da se počutijo dovolj usposobljene na zanimivih in inovativnih didaktičnih pripomočkov. Učitelji didaktičnem področju, zato je pomembno, da se jih večinoma uporabljajo slikovne kartice obstoječih učbeniških spodbudi k uporabi pestrih in inovativnih didaktičnih kompletov in gradiva, ki jih dobijo na spletu. Neizkoriščen je tudi pripomočkov, ki jih izdelajo tudi sami. Pomembno je, da potencial uporabe avtentičnih didaktičnih pripomočkov od ostalih vzpostavijo kritičen odnos do določenih gradiv, ki jih predmetov (zaradi nizke stopnje medpredmetnega povezovanja). dobijo na spletu. Pri pouku prevladujejo metode dela, ki prepogosto temeljijo le na Učitelje je potrebno spodbujati, da pri svojem delu upajo reprodukciji. Kljub temu, da so učenci v anketnem vprašalniku »tvegati« in preizkušati tudi drugačne metode in oblike izbrali skupinsko delo kot obliko dela, ki jim je najbolj všeč, le-ta dela, saj vse preveč uporabljajo frontalno obliko kot ostaja pri pouku prej redkost kot pravilo. edino možnost. Medkulturnost in jezikovna uzaveščenost sta redko prisotna Medkulturnost je potrebno vključevati po majhnih elementa s še dodatnim trendom upadanja. korakih, ne samo nekajkrat letno, temveč k čim več uram, kar je še posebej pomembno, ker gre za enega izmed splošnih ciljev učnega načrta. Drugi cilj: vrednotiti doseganje standardov znanja in spremljati napredek učenčevih tujejezikovnih zmožnosti v 2. in 3. razredu. KLJUČNE UGOTOVITVE OBSTOJEČEGA STANJA PREDLOGI IZBOLJŠAV Učitelji ugotavljajo, da so vsi štirje splošni cilji učnega načrta Učitelji bi morali v drugem razredu posebno pozornost zanje pomembni in da so vsi standardi učnega načrta s področja nameniti uzaveščanju fonološke podobe tujega jezika, ki bi jo vseh treh zmožnosti – slušnih, govorno-sporazumevalnih in razvijali preko dobro strukturiranih slušnih in govorno- bralnih – uresničljivi. sporazumevalnih dejavnosti. Morebitno branje in pisanje pred tem sta v neskladju z učnim načrtom in namenjena sama sebi (zgolj kot preslikovanje in kot mašilo pouka). Preverjanje in ocenjevanje poteka na različne načine; od Učitelje je nujno strokovno podpreti z usposabljanji s upoštevanja posebnih potreb učenca do možnosti ugotavljanja področja formativnega spremljanja, kot smo navedli že pri znanja preko prikazov, izdelkov … Kot svoje najšibkejše analiziranju 1. cilja. področje učitelji izpostavljajo upoštevanje načel formativnega spremljanja v funkciji spremljanja otrokovega napredka. 41 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Učenci 2. razreda svoje znanje tujega jezika ocenjujejo kot zelo Starše je potrebno ustrezno informirati o drugačnem dobro, starši so pri tej oceni nekoliko strožji. Napredek svojega poučevanju TJ v 1. VIO in napredku njihovih otrok pri otroka redno spremljajo preko pogovora z otrokom preko tujem jeziku, da ne prihaja do nerealnih pričakovanj, ki bi informacij z govorilnih ur. lahko temeljile na napačnem razumevanju koncepta Šole tretjega kroga v dodatno informiranje staršev o drugačni poučevanja tujega jezika v zgodnjem otroštvu (npr. veliko paradigmi poučevanja tujega jezika vlagajo manj aktivnosti. igralnih dejavnosti, odsotnosti branja in pisanja do sredine 3. razreda ipd.). Priporočljive so posebne zloženke za starše. Učenci, ki si želijo tuji jezik znati tako dobro, da bodo brez Učenci morajo jasno poznati namen učenja tujega jezika in težav razumeli in gledali nemške/angleške risanke, knjige, to tudi ponotranjiti, saj brez osmislitve tega cilja in jasno pesmi, filme in se brez težav pogovarjali o ciljnem jeziku, je postavljenih kriterijev uspešnosti proces učenja težko teče. precej upadlo v primerjavi učenci prvega kroga. Zaskrbljujoče je, da je narasel delež tistih otrok, ki jim je vseeno, kakšno bo njihovo znanje. Ugotavljamo, da so dosežki učencev na preverjanju slušnega Preverjanje znanja slušnega razumevanja kaže le na določen razumevanja primerljivi z dosežki učencev prvega kroga. segment znanja, ki so ga učenci pridobili v 2. razredu, zato bi Največ težav so učencem delale naloge, kjer je bilo potrebno bilo za bolj relevantne zaključke o doseženem znanju slediti več podatkom naenkrat. Pri primerjavi doseženih učencev dobro izpeljati še preverjanja znanja s pomočjo končnih rezultatov (točk) je lepo nakazana Gaussova krivulja. govorno-sporazumevalnih aktivnosti. Tretji cilj: spremljati motivacijo in odnos učencev in učiteljev za učenje tujega jezika ter mnenja in opažanja staršev učencev 2. in 3. razreda. KLJUČNE UGOTOVITVE OBSTOJEČEGA STANJA PREDLOGI IZBOLJŠAV Motiviranost za učenje tujega jezika najbolje ocenjujejo starši, Ohranjanje motivacije je ključno za uspešen proces učenja, na drugem mestu so učitelji, učenci pa motivacijo vrednotijo za zato je pomembno, da učitelji stremijo k ustvarjanju malenkost nižje, a še vedno dokaj visoko. pogojev, v katerih se bo zaznana motivacija otrok lahko tudi ohranjala. Učenci so zadovoljni z izvedbo pouka TJ, tuji jezik se radi Za ohranjanje motivacije je zelo pomembno, da v procesu učijo, pouk TJ pa se jim včasih zdi težek, včasih lahek. poučevanja učitelj izhaja iz načel formativnega spremljanja, Večina učencev je odgovorila, da bi imeli več ur tujega jezika, še posebej interesnih in močnih področij svojih učencev, jih če bi bilo to mogoče, precej pa se je povečalo število tistih, ki spodbuja, opazi trud in napredovanje vsakega otroka … bi imeli manj ur tujega jezika ali pa sploh nič. Najljubše dejavnosti učencev pri pouku tujega jezika so Smiselno je iskanje primernih aktivnosti za čimbolj pester in igranje, delo v skupinah, petje in poslušanje. učencem sprejemljiv način dejavnosti, ki upošteva njihove razvojne stopnje. Starši so z izvajanjem pouka tujega jezika zadovoljni. Podporo staršev je potrebno vzpostavljati in ohranjati z Večinoma podpirajo idejo, da bi se njihov otrok drugi tuji jezik ustreznim informiranjem, komunikacijo in seznanjanjem začel učiti najkasneje na začetku 2. vzgojno-izobraževalnega staršev o napredku njihovega otroka pri tujem jeziku. obdobja (tj. v 4. razredu), veliko otrok pa se drugi tuji jezik v drugem razredu celo že uči. Četrti cilj: spremljati posamezne specifične učence in/ali skupine učencev s poudarkom na obremenjenosti in učnem napredku. KLJUČNE UGOTOVITVE OBSTOJEČEGA STANJA PREDLOGI IZBOLJŠAV Večina učiteljev ocenjuje svojo usposobljenost na področju Usposabljanje učiteljev za prepoznavanje in pomoč učencem poznavanja učnih težav in posebnih potreb učencev kot zelo z učnimi težavami ter delo z učenci s posebnimi potrebami bi nizko. Na področju težjih motenj potrebujejo pomoč moralo postati eno izmed obveznih znanj, ki jih bodo deležni usposobljenih strokovnjakov (svetovalne službe, že v dodiplomskem študiju in izobraževanjih, ki jih za specializiranih strokovnjakov). učitelje tujih jezikov pripravlja ZRSŠ. Na šolah je nujno timsko povezovanje s šolsko svetovalno službo, saj je v takih kolektivih teh težav manj. Individualizacija in diferenciacija ter pristopi za vključevanje Učitelje je z dodatnim usposabljanjem potrebno opolnomočiti otrok s posebnimi potrebami so redko opaženi elementi pri za izvajanje individualizacije in diferenciacije pri pouku ter pouku tujega jezika. prepoznavanje določenih primanjkljajev ter nudenje ustrezne pomoči otrokom s temi težavami. 4.2 Sklep 42 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Tretje leto uvajanja in spremljanja tujega jezika s poudarkom na 2. razredu je prinesel kar nekaj zanimivih dognanj. Stanje smo ugotavljali na osnovi opazovanja 55 ur pouka, anketiranja 74 ravnateljev, 106 učiteljev, 601 starša, 612 učencev in 620 preverjanj znanja na področju slušnega razumevanja. Z anketiranjem ravnateljev in učiteljev smo med drugim ugotavljali organizacijske vidike, ki po njihovih besedah ne povzročajo večjih težav. Nov programski element zahteva od šol več timskega sodelovanja, ki ga žal na vseh šolah ne zmorejo izpeljati v zadostni meri. Veliko učiteljev tujega jezika se povezuje z učitelji na enakih delovnih mestih na drugih šolah. Ravnatelji šol tretjega kroga izkazujejo dobro poznavanje specifike poučevanja in učnega načrta za tuji jezik v 2. in 3. razredu. Pri pouku tujega jezika hospitirajo na lastno pobudo, žal pa marsikje pred hospitacijami dajejo prednost spremljanju pedagoške dokumentacije pri tujem jeziku. Samoocena učiteljev glede usposobljenosti na določenih področjih ali upoštevanja določenih elementov pri pouku ne odraža vedno tudi realne situacije, ki smo jo zaznali na spremljavah pouka. Tako starši kot učenci izkazujejo visoko naklonjenost ter motiviranost in izvajanje pouka tujega jezika ocenjujejo zelo visoko. Večina staršev meni, da bi se otroci lahko drugi tuji jezik začeli učiti v 4. razredu ali že celo prej. Žal šole mnogokrat spregledajo pomembnost sprotnega informiranja staršev o drugačni paradigmi poučevanja ali obveščanja o otrokovem napredku s strani učitelja, ki otroka poučuje tuji jezik. Ugotavljamo, da so učitelji tretjega kroga skladno s cilji učnega načrta pri učencih uspešno vzpostavili senzibilizacijo za tuji jezik, tudi na področju sprejemniških, tvorbnih ter interaktivnih spretnosti in zmožnosti. Same spremljave pouka pa so žal pokazale nizko stopnjo diferenciacije in individualizacije ter vključevanje posebnih pristopov za delo z otroki s posebnimi potrebami ali že samo z učnimi težavami. Spregledane so bile priložnosti za ustrezno vključevanje otrok, ki znajo več (npr. otrok, katerih materni jezik je angleščina oz. nemščina). Spremljanje in dokumentiranje napredka učencev v povezavi s formativnim spremljanjem je tudi po besedah učiteljev element, za katerega se ne počutijo dovolj usposobljene. Ponekod so učenci drugega razreda kljub neskladju z učnim načrtom uporabljali delovne zvezke za tuji jezik ali pa so imeli zvezke polepljene z delovnimi listi, na katerih je bilo veliko zapisov (preslikave besed). Na spremljavah je prevladovala frontalna oblika pouka, skupinsko delo pa se je marsikje izjalovilo zaradi preklopa učencev v materinščino ali nevajenosti take oblike dela. Učitelji so kompetentno uporabljali tuji jezik v interakciji z učenci, še vedno pa smo marsikje videli prevajanje navodil v slovenščino in uporabo materinščine tudi v situacijah, ko to ni bilo smiselno. Ponekod je bil edini besedni odziv otrok v tujem jeziku v obliki skupinskega ponavljanja oz. odmeva, v t. i. »zboru«, zato učitelji niso mogli ustrezno zaznati in se odzvati na jezikovne napake učencev (npr. napačno izgovarjanje določenih glasov). Opazna je bila odsotnost elementov medpredmetnosti, marsikje pa se je povezave z drugimi predmeti ustvarjalo »na silo« in v t. i. »tujejezikovni praznini« (npr. medpredmetno povezovanje z matematiko se je spremenilo v računanje v slovenščini). Na spremljavah je bila opažena zelo majhna uporaba avtentičnih gradiv, lutk, igračk in zanimivih didaktičnih pripomočkov, prevladovale so slikovne kartice učbeniških kompletov (t. i. flashcards). Večina spremljav pouka je potekala v učilnicah matičnih razredov, kjer so bile klopi v večini primerov postavljene za namen frontalnega pouka, zato so učitelji tujega jezika mnogo težje izpeljali gibalne in plesne aktivnosti. Na spremljavah je bila marsikdaj očitna premalo kritična uporaba IKT (interaktivne table za namene didaktičnih iger, neustrezni zvočni posnetki (prehitra in slaba izgovorjava), ogledi videoposnetkov …). Učitelji marsikdaj spregledajo dejstvo, da ogled risanke v tujem jeziku še ne pomeni osmišljenega jezikovnega pouka. Pri spremljavah pouka izstopa pomanjkanje pristopov za spodbujanje višjih ravni mišljenja in pristopov, ki ne bi temeljili samo na reprodukciji (ponavljanju besed in besednih zvez). Uvodna motivacija je bila na večini opazovanih ur dobro in smiselno vpeta v začetek učne ure, žal pa je bila potreba (npr. dolgočasenje otrok zaradi ponavljanja besed) po vmesni motivaciji med samo uro mnogokrat prezrta. Najmanj zastopan element na naših spremljavah pouka je bila medkulturnost, ki jo marsikateri učitelj razume le kot priložnost informiranja o praznikih v deželi ciljnega jezika in ne kot splošni cilj učnega načrta za tuji jezik v 2. in 3. 43 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ razredu: razvijanje celostne zmožnosti za medkulturno in medjezikovno sporazumevanje. Opazovane dejavnosti, ki smo jih videli na spremljavah pouka, so bile raznolike, zanimive, žal pa niso bile vedno zasnovane v skladu s cilji sistematičnega izgrajevanja tujega jezika (po posameznih ravneh) – npr. gibalne dejavnosti, rezanje, lepljenje, barvanje … Pri opazovanju pouka smo svetovalke ugotavljale, da je pri pouku še vedno premalo poudarka na fonološkem ozaveščanju (izgovorjavi, ritmu in intonaciji …), ustreznem spremljanju učenčevega napredka skladno z elementi formativnega spremljanja. Učitelji se ne čutijo dovolj kompetentni za upoštevanje specifik posameznih otrok, ki jih poučujejo in za izvajanje individualizacije in diferenciacije pri pouku. Prav tako ostaja nepokrito tudi področje kompetenc učitelja tujega jezika, ki so še posebej specifične prav zaradi multidisciplinarnosti tega področja (npr. medpredmetnost). Prepričani smo, da bo ob nadaljevanju zastavljenega koncepta uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu ter upoštevajoč Načrt uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole (2014) Zavod Republike Slovenije za šolstvo s svojimi svetovalci uspešno zaznaval največje primanjkljaje zgodnjega učenja in poučevanja tujih jezikov in v skladu s temi opažanji nudil zadostno strokovno podporo za učitelje tujih jezikov po slovenskih osnovnih šolah v obliki izobraževanj, spremljav pouka, spodbujanja delovanja mentorskih središč in kolegialnega podpiranja ter svetovalnih storitev. Predstavljamo cikel šestih takih usposabljanj, ki smo jih na Zavodu RS za šolstvo zasnovali na navedenih nevralgičnih točkah: Krepitev kompetenc strokovnih delavcev na področju vodenja inovativnega vzgojno-izobraževalnega zavoda v obdobju od 2016 do 2018 (ESS) : Od fonološkega o zaveščanja do branja in pisanja pri zgodnjem Didaktični Vrednotenje pristopi in učna gradiva dosežkov učencev pri pri zgodnjem tujem jeziku učenju tujega jezika: 1. sklop Učenje in Individualizacija poučevanje in diferenciacija pri zgodnjem tujega jezika z elementi učenju tujega formativnega jezika spremljanja Kompetence učitelja tujega jezika na razredni stopnji 44 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 5. POROČILO O PORABLJENIH FINANČNIH SREDSTVIH Preglednica 6: Poročilo o porabljenih finančnih sredstvih za obdobje šolskega leta (1. 9. 2016 do 31. 8. 2017) Konto Naziv konta Skupaj 2016/17 0 460000 Pisarniški material in storitve 9,00 461009 Izdatki za reprezentanco 74,00 461010 Hrana, storitve menz in restavracij 219,60 461012 Druge storitve 11,88 461013 Stroški fotokopiranja 461400 Dnevnice za službena potovanja v državi 3.139,90 461402 Stroški prevoza v državi 2.661,92 461801 Plačila avtorskih honorarjev 0 461802 Plačila po podjemnih pogodbah 868,15 461803 Stroški študentskega servisa 0 461900 Stroški konferenc, seminarjev in simpozijev 0 461401 Hotelske in restavracijske storitve v državi 961,64 4664003 Povečan obseg dela 0 464101 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 0 464102 Prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje 0 464103 Prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni 0 464104 Prispevek za zaposlovanje 0 464105 Prispevek za porodniško varstvo 7.946,09 Skupaj 45 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 6. PRILOGE 6. 1 Metodološka analiza obdelanih instrumentov spremljave Prvi tuji jezik v 2. in 3. razredu – Analiza podatkov 2016/17 (2. razred, tretji krog šol) 1. Vsebina A. OPIS METODOLOGIJE 49 B. RAVNATELJI 50 B.1. ODGOVORI RAVNATELJEV V ŠOLSKEM LETU 2016/17 50 B.2. ODGOVORI RAVNATELJEV – PRIMERJAVA 1. IN 3. LETA UVAJANJA 59 C. STARŠI UČENCEV 61 C.1. ODGOVORI STARŠEV UČENCEV V ŠOLSKEM LETU 2016/17 61 C.2. ODGOVORI STARŠEV UČENCEV – PRIMERJAVA 1. IN 3. LETA UVAJANJA 65 D. UČENCI 66 D.1. ODGOVORI UČENCEV V ŠOLSKEM LETU 2016/17 66 D.2. ODGOVORI UČENCEV – PRIMERJAVA 1. IN 3. LETA UVAJANJA 71 E. OPAZOVANJE POUKA 73 E.1. OPAZOVANJE POUKA V ŠOLSKEM LETU 2016/17 73 E.2. OPAZOVANJE POUKA – PRIMERJAVA 1. IN 3. LETA UVAJANJA 77 F. UČITELJI 84 F.1. ODGOVORI UČITELJEV V ŠOL. LETU 2016/17 84 F.2. ODGOVORI UČITELJEV – PRIMERJAVA 1. IN 3. LETA UVAJANJA 98 G. TESTIRANJE UČENCEV 102 A. OPIS METODOLOGIJE Podatki so bili v šolskem letu 2016/17 zbrani v šolah v katerih so v tem šolskem letu prvič izvajali pouk prvega tujega jezika kot obveznega predmeta v 2. razredu (3. krog uvajanja prvega tujega jezika). V zbiranje podatkov so bili v šolskem letu 2016/17 vključeni učitelji tujega jezika v 2. razredu, ravnatelji, učenci 2. razreda in njihovi starši. Ciljne populacijo so bile v zbiranje podatkov vključene na osnovi anketiranja (in testiranja) vzorcev teh populacij. Med šolami 3. kroga uvajanja prvega tujega jezika (297 šol) je bilo naključno izbranih 90 šol. Na vseh 90 izbranih šolah je bilo izvedeno anketiranje učiteljev (vsi učitelji prvega tujega jezika v 2. razredu) in ravnateljev šole. Na naslednjem koraku je bilo med temi 90 šolami naključno izbranih 31 šol na katerih se je ob anketiranju učiteljev in ravnateljev izvedlo tudi anketiranje (in testiranje) učencev 2. razreda ter anketiranje njihovih staršev. Za namen opazovanja je bilo med 297 šolami iz 3. kroga šol izbranih 50 šol. Vzorec šol za namen opazovanja je bil izbran neodvisno od vzorca šol za namene anketiranja in testiranja. Vsi izbori šol v vzorec so potekali proporcionalno glede na statistično regijo. Ne glede na število oddelkov 2. razreda na šoli je bil testiran le en oddelek učencev in anketirani le starši učencev enega oddelka. Oddelek je bil izbran poljubno (na matični ali na podružnični šoli). V letu 2016/17 so bili oblikovani naslednji vzorci šol: Anketiranje in Število šol v 3. testiranje učen Anketiranje Statistična regija Opazovanje - ravnateljev in krogu uvajanja pouka cev, anketiranje učiteljev staršev Gorenjska 21 3 2 6 Goriška 20 3 2 6 Jugovzhodna Slovenija 23 4 2 7 Koroška 8 1 1 2 Notranjsko-kraška 11 2 1 3 Obalno-kraška 16 3 2 5 Osrednjeslovenska 64 11 6 19 Podravska 45 8 5 14 Pomurska 35 6 4 11 Savinjska 35 6 4 11 Spodnjeposavska in Zasavska 19 3 2 6 skupaj 297 50 31 90 Opazovanje pouka je bilo izvedeno na vseh 50 šolah vključenih v vzorec (na 5 šolah sta bili opazovani dve uri pouka in na 46 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 45 šolah ena ura pouka – skupaj je bilo opazovanih 55 ur pouka), realizacija vzorca je 100,0%. Anketni vprašalnik za ravnatelje je izpolnilo 74 ravnateljev šol od 90 ravnateljev oz. šol v vzorcu, stopnja odgovora je 82,2%. Anketne vprašalnike za učitelje je izpolnilo 106 učiteljev iz 75 šol od 90 šol v vzorcu, stopnja odgovora je približno (izračunana iz števila sodelujočih šol) 83,3%. Anketne vprašalnike za starše je izpolnilo 601 staršev učencev, anketne vprašalnike za učence 612 učencev in teste znanja za učence 620 učencev iz 31 šol od 31 šol v vzorcu. Glede na število šol, na katerih je bilo izvedeno anketiranje staršev in anketiranje in testiranje učencev, je stopnja odgovora pri teh dveh populacijah 100,0%. Ker je prišlo znotraj posameznih šol do občasnega nesodelovanja posameznih staršev in/ali učencev, je dejanska stopnja odgovora nekoliko manjša. Glede na povprečno število anketiranih staršev in učencev na šolo (na en oddelek na šoli), lahko sklepamo, da je stopnja nesodelovanja pri teh populacijah izredno majhna in da je dejanska stopnja odgovora precej blizu 100,0%. Na podatkih so bile izvedene najpomembnejše deskriptivne in primerjalne analize. Izračunane so bile frekvence, povprečja, hi-kvadrat test in ustrezni t-testi; t-test za neodvisne vzorce, za namene primerjav statističnih značilnosti razlik med skupinami in t-test za en vzorec za namen preverjanja statistične značilnosti razlike do srednje vrednosti na lestvici. B. RAVNATELJI B.1. ODGOVORI RAVNATELJEV V ŠOLSKEM LETU 2016/17 Anketo je konec šolskega leta 2016/17 izpolnilo 74 ravnateljev osnovnih šol, v katerih so v tem šolskem letu uvajali prvi tuji jezik v 2. razred. Navedite, katere tuje jezike so se v tem šolskem letu učili učenci na vaši šoli (od 1. do 9. razreda) kot obvezni predmet, izbirni predmet, tečaj...: število odstotek* angleščina 74 100,0 nemščina 69 93,2 francoščina 17 23,0 italijanščina 12 16,2 španščina 12 16,2 hrvaščina 3 4,1 kitajščina 1 1,4 latinščina 1 1,4 ruščina 1 1,4 * 74=100,0% Število navedenih tujih jezikov: število odstotek 1 tuji jezik 3 4,1 2 tuja jezika 39 52,7 3 tuji jeziki 20 27,0 4 tuji jeziki 10 13,5 5 tujih jezikov 2 2,7 skupaj 74 100,0 V povprečju so ravnatelji navedli 2,58 tujih jezikov. Navedite število učiteljev na vaši šoli, ki so usposobljeni za poučevanje tujega jezika v 1. VIO: Sistemsko manjkajoči podatki so bili nadomeščeni z vrednostjo 0 (neodgovor ravnatelja je obravnavan kot odgovor, da na šoli nimajo določenega profila učitelja – večina neodgovorov pri enem profilu je dopolnjena z vpisanim številom učiteljev drugega možnega profila, brez vpisa pri obeh profilih je 8 anketnih vprašalnikov). a) Učitelji razrednega pouka z opravljenim doizobraževanjem: število odstotek 0 učiteljev 30 40,5 1 učitelj 21 28,4 2 učitelja 15 20,3 3 učitelji 6 8,1 4 učitelji 1 1,4 8 učiteljev 1 1,4 skupaj 74 100,0 47 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ b) Učitelji tujega jezika z opravljenim doizobraževanjem: število odstotek 0 učiteljev 50 67,6 1 učitelj 13 17,6 3 učitelji 9 12,2 2 učitelja 2 2,7 skupaj 74 100,0 c) Učitelji razrednega pouka in/ali učitelji tujega jezika z opravljenim doizobraževanjem skupaj: število odstotek 0 učiteljev 12* 16,2 1 učitelj 27 36,5 2 učitelja 22 29,7 3 učitelji 9 12,2 4 učitelji 3 4,1 8 učiteljev 1 1,4 skupaj 74 100,0 *Od tega 8 brez vpisa števila pri obeh profilih. Število učencev v 2. razredu z odločbo o usmeritvi ali izvirnim delovnim projektom pomoči: število odstotek 0 učencev 34* 45,9 1 učenec 15 20,3 2 učenca 11 14,9 3 učenci 3 4,1 4 učenci 3 4,1 5 učencev 4 5,4 6 učencev 3 4,1 10 učencev 1 1,4 skupaj 74 100,0 *Od tega 28 brez vpisa števila učencev. Kako v primeru daljše odsotnosti učitelja, ki poučuje tuji jezik v 1. VIO, zagotavljate nadomeščanje oz. kako nameravate zagotoviti nadomeščanje, ko bo to potrebno? Na kratko pojasnite: število 1. menjava z razrednim učiteljem (ena se nadomesti), 2. učitelj OPB ali predmetni učitelj (če je mogoče Angleščine) 1 1. nadomeščanje z lastnimi učitelji TJA; nadomestna zaposlitev. 1 30 delovnih dni nadomeščanje zagotovljeno interno (anglisti, učitelji RP), po tem času iščemo učiteljico, ki je usposobljena za to področje. 1 Bolj obremenimo drugega učitelja, ki ima ustrezno izobrazbo. 1 Če bo potrebno, bo nadomeščal drug učitelj razrednega pouka. 1 Če je možno z učiteljem predmetne stopnje ali drugim učiteljem RS oz. razrednik opravi svojo uro in jo v nadaljevanju zamenja z učiteljem za tuj 1 i jezik. Daljša odsotnost: nadomestna zaposlitev. Krajša odsotnost: znotraj strokovnih delavcev. 1 Daljše odsotnosti ni bilo. Če bi bilo potrebno, bi nadomeščali učitelji angleščine s predmetnega pouka. 1 Daljše odsotnosti še ni bilo, bi pa nadomestila z učiteljem TJN na predmetni stopnji. 1 Do sedaj nismo imeli teh težav. 1 Dogovor s sosednjo šolo… 1 Drugi učitelj TJ oziroma kombinacija z drugo šolo, kar verjetno ravno ne bo šlo… 1 Dve možnosti: ure bo izvedla kasneje; z učiteljem angleščine, ki nima opravljenega doizobraževanja. 1 Imamo 2 učitelja, ki poučujeta v 2. razredu, ki se lahko medsebojno nadomeščata. Druga možnost: 1 zamenjava ur. Imamo 3 učiteljice - nadomeščajo druga drugo. 1 Imamo dva učitelja predmetnega pouka z opravljenim doizobraževanjem. 1 Imamo samo 1 ustrezno usposobljeno učiteljico; če bi bila na daljši odsotnosti, bi na trgu dela iskali nadomestno učiteljico. 1 Iščemo preko razpisa. Se povezujemo z bližnjimi šolami, če je to mogoče. 1 Komunikacije med šolami v neposredni bližini, zavod za zaposlovanje 1 Kot zahteva zakonodaja - iskanje, po soglasju MIZŠ, ustrezen nadomestni kader. 1 48 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Na razpolago imamo več učiteljic, ki lahko nadomeščajo; kombiniramo tudi z razrednimi učiteljicami/razredničarkami. 1 Nadomestili z drugo usposobljeno učiteljico. 1 Nadomestimo ga z drugim usposobljenim učiteljem. 1 Nadomestna zaposlitev, za krajše odsotnosti pa tudi drugo učiteljico TJA, ki sicer nima opravljenega doizobraževanja. 1 Nadomešča drugi učitelj TJA, nadomešča učitelj RP, javni razpis za nadomeščanje. 1 Nadomešča ga drugi prosti učitelj. Enkrat izvaja tuji jezik, kdaj drugič pa kakšen drugi predmet - 1 zamenjava ur (npr. TJN-SCJ). Nadomešča učitelj razrednega pouka po pripravljeni učni pripravi. 1 Nadomešča učitelj TJA. Če gre za daljšo odsotnost, zagotovimo nadomestno zaposlitev. 1 Nadomešča učitelj, ki je usposobljen. 1 Nadomešča učitelj, ki sicer poučuje v razredu. Če je odsotnost daljša, prosim za nadomestno 1 zaposlitev. Nadomeščajo drugi učitelji TJ, ki poučujejo pri nas (brez dodatnega usposabljanja). Kakšno uro tudi učiteljica RS, ki je močna na tem področju (vendar tudi brez dodatnega usposabljanja). 1 Nadomeščajo ga-jo učitelji razrednega pouka. 1 Nadomeščal bo učitelj angleščine brez opravljenega doizobraževanja. 1 Nadomeščamo z učiteljem TJ, ki poučuje na predmetni stopnji. 1 Nadomeščanje prevzame razredna učiteljica, učiteljica angleščine ob vrnitvi poskrbi, da izpadle ure nadomesti v dogovoru z učiteljico razrednega pouka. 1 Nadomeščanje zagotavljamo z drugimi učitelji, po možnosti s tistimi, ki so usposobljeni za poučevanje. 1 Nimamo težav z odsotnostjo učiteljice. 1 Običajno nadomešča matični učitelj oddelka. 1 Običajno nadomešča razredni učitelj oz. menjata ure (ker je to na razredni stopnji mogoče). 1 Po zmožnostih. 1 Poiskati učitelja na drugi šoli ali z razpisom. 1 Poiščemo nadomestnega učitelja. 1 Poučuje razredni učitelj oz. učitelj predmetnega pouka. 1 Poučujejo učitelji predmetnega pouka (krajše BO) 1 Prosimo MIZŠ za nadomestno zaposlitev. 1 S prof. TJA od 4. - 9. r. izvaja CLIL metodo (prejšnja leta). 1 Se še nismo srečali s to težavo. 1 Soglasje in razpis. 1 Suplence, nadomeščanje drugega učitelja. 1 Učitelj RP bo vodil običajno učno uro, ob daljši odsotnosti pa se bo iskalo nadomestno zaposlitev. 1 Učiteljem PP 1 Učitelji razredne stopnje in učitelji TJA. 1 V dogovoru z drugo šolo. 1 V letošnjem letu teh težav nismo imeli. Za prihodnje leto pa upam, da bom dobila kandidata s primerno 1 izobrazbo. V primeru njegove odsotnosti bom nadomeščala s kadrom na razredni stopnji. V letošnjem šolskem letu ni bilo potrebno, v kolikor bo, pa z drugim ustreznim učiteljem. 1 V primeru daljše odsotnosti bomo iskali nadomestnega učitelja. 1 V primeru odsotnosti pouk prevzame učitelj s predmetne stopnje (angleščina). 1 Vključitev učiteljic za predmetni pouk - TJN; za čas daljše odsotnosti pomoč in drugih šol. 1 Z drugim strokovnim delavcem (učiteljem), ki poučuje TJA v 1. VIO; če ne bi bilo možno, z učiteljem, ki poučuje TJA v III. VIO 1 Z drugim učiteljem angleščine. 1 Z drugim učiteljem RP ali z razpisom. 1 Z nadomestno zaposlitvijo učitelja, ki je usposobljen. Z učiteljem RS oz. PS, ki ima znanje in željo poučevati TJA v 1. uro. Iskanje učitelja na drugi šoli, ki bi dopolnjeval. 1 Z učitelje, ki poučuje angleščino na predmetni stopnji, čeprav nima opravljenega doizobraževanja. 1 Z učiteljem angleščine (letos v juniju začne z usposabljanjem) 1 Z učiteljem, ki učence pozna. Če je le možno, mu odsotni učitelj pripravi snov, ki naj jo med nadomeščanjem obdela. Žal, nam zakonodaja ne omogoča "rezervnih" zaposlitev. 1 Z učitelji, ki poučujejo tuji jezik na predmetni stopnji. 1 Z učiteljico predmetnega pouka oz. z nadomestno zaposlitvijo usposobljenega delavca. 1 Za daljše nadomeščanje zaposlimo novega učitelja, ki poučuje tudi angleščino. Krajša nadomeščanja pokrijejo učitelji RS, oziroma drugi učitelj za angleščino na RS. 1 Zaposlili še enega učitelja RP z opravljenim doizobraževanjem. 1 Že dva meseca je učiteljica RP za poučevanje TJA v 2. razredu na bolniški. Nadomešča jo predmetna učiteljica. Tudi v prihodnje bi najlažje in najhitreje tako reševali. 1 49 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Ali ste imeli organizacijske težave pri uvedbi in izvajanju tujega jezika v 2. razredu? število odstotek ne 57 78,1 da, manjše težave 13 17,8 da, večje težave 3 4,1 skupaj 73 100,0 Pojasnitev večjih težav: število Nedostopnost izobraževanja (moduli za učitelje razredne stopnje) 1 Nisem dobila ustreznega kadra na razpisu. 1 Urnik ima svoje zakonitosti, zato je težko razporediti ure tako, kot predvideva kurikulum. 1 Tuji jezik je bil v šolskem letu 2016/17 v 2. razredu umeščen v urnik: število odstotek* Dvakrat tedensko po 45 minut. 73 98,6 Enkrat tedensko 90 minut. 0 0,0 Trikrat tedensko 30 minut. 1 1,4 Drugo (Zdaj, ko nadomešča TJA učiteljica, je 2x45'). 1 1,4 * 74=100,0% Pojasnitev izbire »dvakrat tedensko po 45 minut«: število 2 uri tedensko, zaradi urnika najbolj racionalno 1 90 minut naenkrat se nam zdi preveč, 30 minut pa ne gre organizacijsko. 1 Drugače ni bilo mogoče predmeta umestiti v urnik. 1 Glede na to, da tudi ostali predmeti trajajo 45 minut, je to strokovno povsem utemeljeno. 1 Je najbolje. 1 Jezika se ne moreš učiti samo enkrat tedensko. 1 Ker je učiteljica vezana še na pouk v drugih oddelkih. 1 Ker se drugače ne da organizirati zaradi ostalih predmetov, urnikov. 1 Ker se sklada z urnikom drugih predmetov (45 minut). 1 Ker v razred učiteljice TJA pridejo samo poučevati TJA. 1 Lažje jih je umestiti v urnik, ker imamo učitelje, ki pri nas dopolnjujejo obvezo. 1 Na predlog učiteljice, ki TJA poučuje. 1 Načrtovan kot vsi ostali predmeti. 1 Najlažje umestimo v urnik. 1 Nismo vedeli, da je lahko organizacija drugačna, ura naj bi bila dolga 45 min. 1 Običajna šolska ura, tako kot pri vseh drugih predmetih. 1 Odločili smo se klasično šolsko uro. 90 min ne zdržijo, 3 x 30 min organizacijsko ne gre. 1 Organizacija dela. 1 Organizacija in bioritem učencev 1 Po razgovoru z učiteljico smo se odločili za izbiro a. 1 TJ je poučevala učiteljica/razredničarka 5. r., zato sta uri v urniku (2x 45 min.) 1 To se nam je zdelo najprimernejše. 1 Tudi drugače, če je šlo za integriran pouk, fleksibilnost, projektno delo. 1 Učenci brez težav zdržijo 45 minut, ker so ure razgibane, za urnik je najenostavneje. 1 Učenci v 2. r so sposobni 45-minutne koncentracije, še posebej ob menjavi aktivnosti znotraj učne ure; iz organizacijskih vzrokov (urnik) je lažje izvesti pouk 2x tedensko. 1 Učitelj TJA je vezan na ostale ure, ki jih uči do 9. razreda. 1 Učitelj tujega jezika je gostujoči učitelj in je vezan na zvonjenje, ker poučuje še druge vsebine. 1 Učiteljica poučuje na treh zavodih. 1 Ure tujega jezika smo umestili tako kot ure vseh drugih predmetov. 1 Usklajevanje urnika s celotno šolo in ostalo učno obveznostjo učitelja. 1 V urniku učencev. 1 Za učence krajši čas - so še majhni. 1 Zaradi lažje organizacije dela. 1 Zaradi organizacije dela in urnika. 1 Zaradi organizacije dela. 1 Zaradi organizacijskega vidika (urniki učiteljev). 1 Zaradi same organizacije dela je to najlažje. 1 Zaradi urnika učiteljice v drugih razredih (II. In III. VIO). 1 Zdi se mi najbolj primerna oblika dela, prilagojena tej starostni stopnji otrok. 1 50 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Pojasnitev izbire »trikrat tedensko 30 minut« in vpis pod »drugo« (oba odgovora se nanašata na eno šolo): Za 1. VIO menimo (strokovni aktiv), da so krajši segmenti za te otroke primernejši + večkrat se 1 informacije ponavljajo. Umeščenost ur tujega jezika v urniku: število odstotek* Vedno ista zaporedna ura; vedno prve ure pouka. 15 20,3 Vedno ista zaporedna ura; vedno zadnje ure pouka. 13 17,6 Menjaje; npr. enkrat na začetku, drugič ob koncu pouka. 41 55,4 Pouk tujega jezika je organiziran fleksibilno; v različnih tednih po različnem urniku. 2 2,7 Drugače. 9 12,2 * 74=100,0% Vpisi pod »drugače«: število 1x 2. in 3. uro, 1x 3. in 4. uro. 1 3. in 4. ura 1 Po urniku. 1 V 1. r. zadnje ure, v 2. r. pa različno, večinoma prve 1 V prvem razredu 1x predura, 1x zadnja ura; v drugih razredih umeščen v urnik tekom 1 dneva. Vedno ista zaporedna ura v sredini dneva. 1 Vedno ista zaporedna ura, med poukom. 1 Vedno iste ure v tednu umeščene v urnik med ostale ure. 1 Vedno v urniku, različne ure v tednu (3x/teden po 30') 1 Pojasnitev izbire za » vedno prve ure pouka «: število Isti odgovor - stalnost in jutranje ure, ko so otroci še najbolj zbrani. 1 Ker gre učiteljica isti dan še na drugo šolo. 1 Učenci so prve ure še zelo dojemljivi, zadnje ure postanejo utrujeni, demotivirani. 1 Ure v urniku (1. - 3.) 1 Zaradi lažje organizacije dela - učitelj prihaja iz druge šole. 1 Zaradi organizacijskega vidika (urniki učiteljev). 1 Zbranost, motiviranost učencev največja. 1 Pojasnitev izbire za » vedno zadnje ure pouka «: število Glede na urnik učiteljice. 1 Izbira b na podružnicah, ker imamo kombiniran pouk (1. in 2. razred). 1 Pri odgovoru b-angleščina je bila 3. oz. 4. uro, izvajala jo je učiteljica OPB. 1 Učiteljica dela na dveh šolah s podružnicama. 1 Ure so sproščujoče in niso obremenitev za učence, tudi, če so zadnje ure. Včasih so res malo 1 utrujeni. Za učence in organizacijo dela je bolje, da je urnik ustaljen. 1 Zaradi manjšega števila učencev in zelo dobre učiteljice, ki zelo raznoliko in z veliko menjavanja ritma pri pouku ni težav s 5. uro. 1 Zaradi organizacije poučevanja TJA na dveh podružnicah in na centralni šoli. Pojasnitev izbire za » menjaje «: število Angleščina je enakovredna ostalim predmetom. 1 Držimo se načela menjave, če le dopušča sestava urnika. 1 Enako kot pri vprašanju 7. 1 Enakomerna porazdelitev v urniku. 1 Glede na organizacijske zmožnosti - urnik. 1 Na podlagi pobude učiteljic. 1 Odvisno od urnika učitelja, ki poučuje. 1 Odvisno od urnika učiteljev TJA na naši (veliki) šoli. 1 Optimalna razporeditev tudi glede drugih predmetov. 1 51 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Pri sestavi urnika je potrebno upoštevati več relevantnih faktorjev (gostujoče učitelje, prostor - učilnice, MPZ, OPE, glasbene šole in druge izvenšolske dejavnosti). 1 Sestava urnika, usklajevanje z drugimi predmeti in prostimi urami učitelja. 1 Smo odvisni tudi od urnika drugih, urnika telovadnice. 1 Tako je sestavljen urnik. 1 Učiteljica lahko dela v oddelku, prilagaja (npr. gre v računalniško učilnico, telovadnico, na igrišče, v knjižnico 1 - glede na učno temo, vreme, interes učencev. Učiteljica poučuje tudi na PŠ, odločili smo se za isti dan (pon., čet.), različne ur v vseh 3 oddelkih 1 2. razreda. Učiteljica TJ poučuje tudi druge predmete in urnik je usklajen z njo, s kombinacijo 2., 3. r. za t.i. 1 vzgojne predmete. Upoštevajoč tudi urnike drugih šol. 1 V skladu z urnikom. 1 Vezano na predmetnik šole in učiteljičin urnik. 1 Vse izvajamo tako kot ure ostalih predmetov. 1 Zadnja ura je v razredu, ki je sicer v kombinaciji s 1. razredom. 1 Zadnjo uro so učenci že utrujeni, zato menjanje, da pridejo na konec različni predmeti. 1 Zaradi urnika učiteljice, ki poučuje tudi v 5. razredu. 1 Pojasnitev izbire »drugače« in kombinacije odgovorov: število Organizacija dela. 1 Urnik 1 Večje število ur angleščine istega učitelja. 1 Ker tuj jezik poučuje ena učiteljica, ni bilo mogoče postaviti vse ure na 1. uro pouka (4. oddelki). 1 Navajanje učencev na koncentracijo. 1 Kakšna je vaša vloga pri delovanju ŠPT-ja za uvajanje tujega jezika v 1. VIO? število odstotek Sem vodja ŠPT-ja in sodelujem v vseh fazah od načrtovanja do 2 3,0 evalvacije. Sem vodja ŠPT-ja, vendar strokovno delo prepuščam članom. 7 10,4 Sem član ŠPT-ja in se aktivno vključujem v vseh fazah vzgojno- izobraževalnega dela. 15 22,4 Sem član ŠPT-ja in se aktivno vključujem le v določenih fazah (npr. pri odločanju o organizaciji pouka TJ). 22 32,8 Nisem član ŠPT-ja; zadosten vpogled v delo ŠPT-ja dobim iz zapisnikov 21 31,3 sestankov. Skupaj 67 100,0 Ključna vsebinska področja dela ŠPT-ja v šolskem letu 2016/17 so bila: število odstotek* Načrtovanje dejavnosti pri pouku tujega jezika. 49 66,2 Načrtovanje in priprava na timsko poučevanje. 12 16,2 Načrtovanje uvajanja tujega jezika po vertikali. 36 48,6 Priprava učnih/didaktičnih gradiv. 30 40,5 Delo s starši. 14 18,9 Medpredmetno načrtovanje. 27 36,5 Informiranje sodelavcev. 18 24,3 Drugo. 4 5,4 * 74=100,0% Vpisi pod drugo: število Formativno spremljanje. 1 kolegialne hospitacije 1 Potekajo razgovori, dogovori med vsemi vpletenimi (učitelji, starši, vodstvom). 1 Vključevanje v različne dejavnosti šole. Načrtovanje dejavnosti za doseganje prednostnih ciljev šole. Področja dela SA učiteljev tujega jezika. 1 52 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ V šolskem letu 2016/17 ste spremljali pouk tujega jezika v 2. razredu na naslednje načine: število odstotek* Individualna hospitacija. 62 83,8 Kolegialna hospitacija (s člani ŠPT-ja oz. z drugimi učitelji). 12 16,2 Kolegialna hospitacija ob spremljavi uvajanja tujega jezika v 2. razredu (s svetovalci ZRSŠ). 7 9,5 Spremljanje pedagoške dokumentacije. 47 63,5 Predstavitve učiteljev izvajalcev na pedagoških konferencah. 14 18,9 Drugo (vpis: »pogovori z učitelji«). 1 1,4 Pouk tujega jezika ravnatelj še ni spremljal. 4 5,4 * 74=100,0% Kdo je bil pobudnik za spremljanje pouka tujega jezika v 2. razredu: število odstotek* Lastna pobuda. 62 83,8 Učitelj tujega jezika. 21 28,4 ZRSŠ. 9 12,2 Starši. 1 1,4 Operativni načrt. 9 12,2 Pouk tujega jezika ravnatelj še ni 7 9,5 spremljal * 74=100,0% Navedite ključno ugotovitev in spoznanje ob spremljavi pouka na vaši šoli v šolskem letu 2016/17: število Da ima učenec z odločbo o usmeritvi težave pri pouku, težko sledi, je neaktiven, sicer pa so ostali učenci dobro sodelovali in niso imeli težav. 1 Da so učenci motivirani za učenje TJ, vendar jim je to že obremenitev, še posebej, če so ure na urniku proti koncu dneva (večje število ur). 1 Delo je potekalo brez problemov. Učenci so uživali pri pouku. 1 Delo poteka primerno otrokovi starosti in je odličen odziv. 1 Didaktično aktivno zasnovan pouk imajo otroci zelo radi. 1 Dinamično, primerno starosti, didaktično ustrezno. 1 Izjemen napredek otrok, tudi na področju tujega jezika. 1 Izkušnje so pozitivne. 1 Kvalitetno. 1 Med učenci so velike razlike po motivaciji, sodelovanju, znanju. Učiteljica spremlja posameznega učenca. Vsi ji dobro sledijo. Dobro obvlada didaktične pristope za 1 to starost. Metode in oblike dela so se spremenile, PREDZNANJE je boljše. 1 Mora biti zelo potrpežljiv učitelj in veliko aktivnosti skozi igro. 1 Otroci so bili aktivni, se radi učijo tujega jezika. Učiteljica je na zelo primerni ravni delala z otroki. 1 Podajanje vsebin tujega jezika je v obliki igre, vizualizacije… Še vseeno menim, da nekateri učenci težko sledijo pouku. 1 Poučevanje temelji na aktivnosti učencev, skozi igro, ob upoštevanju dejstva, da so izhodišča otroku 1 znani pojmi v tem starostnem obdobju. Pouk je bil izpeljan na vsakem nivoju: raznovrstno, zanimivo, po mojem mnenju strokovno. Otroci so 1 sodelovali in so bili motivirani. Pouk je dinamičen, osredotočen na aktivno sodelovanje učencev, razvijanje slušne in govorne 1 jezikovne spretnosti. Pouk je zelo dinamičen, učenci imajo radi angleščino in učiteljico angleščine. 1 Pouk poteka didaktično bogato, veliko je različnih dejavnosti: gibanje, ples… 1 Pouk poteka manj frontalno, več z igro, gibanjem učenci odlično sodelujejo. Tako bi moral potekati ves 1 pouk. Pouk poteka po načrtu. Učitelj izredno dobro obvlada delo. Učenci (kar je najbolj pomembno) imajo 1 radi TJ - uživajo. Pouk poteka skladno s smernicami. 1 Pouk poteka skladno z LDN. Vedno je uporabljena IKT. Delo je pogosto diferenciramo. Učiteljica sproti spremlja napredek učencev. 1 Pouk poteka skozi inovativen pristop učiteljice - multisenzornost. 1 Pouk sem spremljala pri učiteljici RP in učiteljici angleščine. Imeli sta različen pristop. Naloga 1 strokovnega aktiva je poenoti delo. 53 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Pouk TJA učenci zelo dobro spremljajo, zato imamo idealno priložnost za poučevanje, saj so prav vsi 1 zelo motivirani za delo. Preko dinamičnega dela v razredu, zanimanja, tem in pristopov imajo učenci pozitiven odnos do 1 jezika. Pristop obeh učiteljev se razlikuje; učiteljica razrednega pouka lažje povezuje vsebine z drugimi predmeti. Učenci so zelo motivirani za učenje TJ. 1 Razredne učiteljice se zelo dobro pripravijo in speljejo uro. 1 Učenci in starši so sprejeli poučevanje tujega jezika. Učitelji tujega jezika uporabljajo različne metode 1 in oblike dela. Učenci radi sledijo učitelji in ure so jim všeč. 1 Učenci radi sodelujejo, veliko je petja, pogovora, malo pisanja. 1 Učenci se seznanjajo s tujim jezikom. Uvajanje novih oblik dela. 1 Učenci so aktivni, radi imajo angleščino. Menim, da je umestitev pouka TJ v 1. triado pozitivna. 1 Učenci so motivirani, radi imajo jezik. Učiteljica uporablja ustrezne metode in oblike dela. 1 Učenci so motivirani, radi sodelujejo, veselijo se pouka tujega jezika, ponosni so na pridobljeno 1 znanje. Učenci so motivirani; glavni izziv za učitelja je prilagoditi oblike in metode dela starosti učencev. 1 Učenci so pri urah angleščine motivirani, saj so vodeni z različnimi didaktičnimi pristopi, posredovana so jim različna učna gradiva… 1 Učenci so utrujeni; nekateri nemotivirani. 1 Učenci so zelo aktivni, preko igre, glasbe in plesa ter drugih dejavnosti so pridobili veliko besednega 1 zaklada in razumevanja TJA. Učenci uživajo pri pouku. Učiteljice so na ure izjemno pripravljene. 1 Učenci uživajo pri tem predmetu. Težava naše šole je v velikosti oddelkov (nad 25 učenci). 1 Učenje TJ skozi igro, dobra povezava z razrednikom. 1 Učenje tujega jezika skozi igro, uporaba različnih metod dela. 1 Učitelji delajo primarno na nivoju zrelosti in znanja otrok. 1 Učitelji potrebujejo veliko pripomočkov in aktivno uro. 1 Učitelji RS so se zelo strokovno lotili poučevanja, se ravnali po smernicah učnega načrta. Zelo dobro. 1 Učitelji so didaktično dobro podkovani, v učni uri uporabijo več različnih učnih metod in oblik. 1 Učiteljica je prof. angleščine z moduli, ki niso priznani. Odlično poučuje, se prilagaja učencem. 1 Učiteljica je z dobro izbiro didaktičnih sredstev aktivno vključevala vse učence. Učinkovito načrtovanje učne ure s strokovno pripravljenostjo učiteljice. Učne oblike in metode dela ustrezno izbrane. 1 Učiteljica uporablja aktivne metode - oblike dela, učenci zelo radi - aktivno sodelujejo. 1 Učiteljici sta vešči dela v 1. VIO; uporabljata pestre in raznolike metode dela; uporabljata veščine, pridobljene v doizobraževanju na raznolike načine. 1 Učne vsebine se usvajajo skozi igro. Rezultati zelo dobri. 1 Ure so: zanimive, pestre, ustvarjalne. Učenci: zelo motivirani, aktivni, vedoželjni. 1 Ustrezen pristop učitelja, ustrezni didaktični sistemi, motivirani učenci, doseženi cilji in kakovostno 1 znanje. Velika motivacija pri učencih. Učenci se učijo skozi igro in se zabavajo. 1 Veliko različnih dejavnosti, oblik in metod dela. 1 Visoka motivacija učencev; usposobljenost učitelja; brez učbenikov in DZ!!! 1 Vsi učenci so aktivni, učiteljica jih zna motivirati, dobro načrtuje naloge, evalvira svoje delo… 1 Vzdušje v razredu je bilo zelo pozitivno naravnano. Učenci so bili zelo motivirani, potekalo je tudi 1 medpredmetno sodelovanje. Zanimivo učno okolje, aktivne metode in oblike dela, motiviranost učencev. 1 Zelo pomembno je dobro znanje tujega jezika. Hkrati pa tudi pravilen didaktični pristop do mlajših 1 otrok. Kako nameravate spodbuditi povezavo med učitelji tujega jezika v 1. VIO in v 2. VIO? število Aktiv tuji jeziki, ki že sedaj zelo dobro dela. 1 Delo v aktivih. Skupno načrtovanje, spremljanje, evalvacija. 1 Delo v strokovnem aktivu; povezovanje in sodelovanje učiteljic. 1 Imamo dve učiteljici, ki kombinirata delo v triadah. 1 Ista učiteljica poučuje po celotni vertikali. Učiteljica razrednega pouka, ki je usposobljena za poučevanje TJ v I. VIO sodeluje z njo. 1 Izmenjava mnenj, primerov dobre prakse, načrtovanje v strokovnem aktivu. 1 Je ista učiteljica. 1 Je vzpostavljena. Kakovost strokovnih aktivov. 1 Jezikovna vertikala. 1 Ker gre na manjših zavodih za enega in istega učitelja, večjih težav ne bomo imeli. 1 Ker je to na šoli, se učitelji srečujejo in si izmenjujejo mnenja dnevno, načrtujejo hospitacije, 1 predstavljajo na UZ. Kolegialne hospitacije, aktiv. 1 54 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Kolegialne hospitacije. 2 Kolegialne hospitacije. Šolski projektni tim. Projekti šole. 1 Komunikacija med njimi že poteka. 1 Ne zaznavamo težav. 1 Ni potrebe, ker že dobro sodelujejo. 1 Pogovori med učitelji ANG. Ura za tim v urniku. Sodelovanje pri načrtovanju, primerjava UN, 1 kolegialne hospitacije. Poučuje isti učitelj. 1 Poučujejo ga učitelji predmetnega pouka in s to povezavo ne bo problem. 1 Povezava poteka že sedaj. 1 Povezovanje aktivov po vertikali. 1 Povezovanje obeh strokovnih timov (skupni sestanki, načrtovanje). 1 Preko aktiva, razredna učiteljica, preko kolegialnih spremljav in obratno. 1 Preko dela v aktivu, medsebojnih hospitacij. 1 Pri nas je to isti učitelj. 1 Pri nas učiteljica uči v vseh oddelkih. 1 Pri nas veliko delamo na medpredmetnih povezavah po načelih CLIL-a že vrsto let. Medsebojna povezanost je ključna! 1 Redni sestanki, medsebojne kolegialne hospitacije in izmenjava mnenj ter izkušenj. 1 S pogovori na strokovnem aktivu, s kolegialnimi hospitacijami. 1 S pomočjo aktiva za tuje jezike in timskim delom. 1 S skupnimi sestanki in določanjem ciljev po vertikali. 1 S strokovnimi aktivi in medsebojnimi hospitacijami. 1 S tematskimi sestanki, z nadomeščanji. 1 S timskimi sestanki med šolskim letom, analizo konec junija in načrtovanjem v avgustu. 1 Se že povezujejo, sem v oporo tam, kjer me potrebujejo. 1 Sestavi timov po vertikali. 1 Skupaj gredo na kakšno izobraževanje. 1 Skupna priprava delovnega materiala. 1 Sodelovanje učiteljic z 1. VIO v aktivih z učiteljicam v 2. VIO. 1 Sodelovanje znotraj aktiva angleščine je že sedaj zelo uspešno (posredovanje sprotnih informacij, priprava interesnih dejavnosti, evalvacijski sestanki na aktivih…) 1 Spodbujala bom povezovalne oblike dela: medpredmetno načrtovanje, učne sprehode, kolegialne 1 hospitacije. Še več bomo delali na aktivu po vertikali. 1 Timski sestanki po vertikali. 1 Timsko načrtovanje. 1 To sodelovanje že poteka in je v obojestransko korist. Gre za lastno pobudo dveh učiteljic, kar 1 pozdravljam. Učitelj je del tima, ki poučuje tudi v 2. VIO. 1 Učitelji so v obeh VIO isti; hkrati se dopolnjujejo pri delitvah v manjših učnih skupinah. 1 Učitelji sodelujejo v okviru strokovnega aktiva učiteljev tujih jezikov. 1 Učitelji strokovnega aktiva angleščine oz. tujih jezikov so zelo povezani in tesno sodelujejo. 1 Učitelji, ki poučujejo tuj jezik v 1. VIO in 2. VIO so isti. 1 Učiteljice so že povezane. 1 Učiteljice sodelujejo v strokovnem aktivu in si izmenjujejo vse informacije. 1 Učiteljici skupaj načrtujeta delo in sta druga drugi v pomoč. Predmetna učiteljica sledi predlogom razredne učiteljice didaktičnih pristopov z mlajšimi učenci, razredna pa sledi predmetni predvsem, ko 1 gre za strokovne jezikovne specifike. V prvi triadi učita učiteljici, ki poučujeta tudi v 2. triadi. 1 Vertikalni aktivi. 1 Vertikalno sodelovanje strokovnih aktivov. 1 Vključevanje učiteljev 1. VIO v aktive (povezovanje) 1 Vključitev učiteljice v strokovni aktiv tujih jezikov. 1 Vsi učitelji so v istem TIA-u in se povezujejo. 1 Z delom strokovnih aktivov. S kolegialnimi hospitacijami. 1 Z medsebojnimi hospitacijami in sestanki, srečanji… 1 Z medsebojnimi hospitacijami, skupnimi sestanki, aktivi. 1 Z načrtnejšim vključevanjem v delo po vertikali. 1 Z načrtovanjem poučevanja po vertikali. 1 Z načrtovanjem. 1 Zaenkrat je to ista učiteljica. 1 Zelo aktivno in povezano sodelujejo v aktivu. 1 Znotraj strokovnih aktivov. Učiteljica je članica strokovnega aktiva tujih jezikov 1 Že sedaj imamo vertikalni aktiv in spodbujamo sodelovanje. 1 Že sodelujejo v timu, se dogovarjajo in spremljajo vertikalo. 1 55 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Ali veste, katere jezike govorijo učenci vaše šole, poleg jezikov, ki se učijo v šoli? število odstotek ne 6 8,3 da, za nekatere 33 45,8 da, vsaj za večino 33 45,8 skupaj 72 100,0 Ali imate splošno znanje o družbeno-kulturnem ozadju vaših učencev in njihovih družin? število odstotek ne 2 2,7 da, za nekatere 36 49,3 da, vsaj za večino 35 47,9 skupaj 73 100,0 B.2. ODGOVORI RAVNATELJEV – PRIMERJAVA 1. IN 3. LETA UVAJANJA Odgovori ravnateljev iz šolskega leta 2016/17 (2. razred v šolah iz 3. kroga uvajanja) so v nadaljevanju primerjani z odgovori ravnateljev v šolskem letu 2014/15 (2. razred v šolah iz 1. kroga uvajanja). V šolskem letu 2014/15 je na vprašalnik odgovorilo vseh 60 ravnateljev šol, v katerih so v tem šolskem letu uvajali prvi tuji jezik v 2. razred. Ali prihaja do statistično značilnih razlik glede na šolsko leto, je preverjeno s hi-kvadrat testom. Navedite število učiteljev na vaši šoli, ki so usposobljeni za poučevanje tujega jezika v 1. VIO: Pred računanjem povprečij so bili sistemsko manjkajoči podatki nadomeščeni z vrednostjo 0. šolsko leto šolsko leto t-test; t (sig.) 2014/15 (n) 2016/17 (n) Število učiteljev RP z opravljenim doizobraževanjem za poučevanje TJ v 1.VIO. 1,35 (60) 1,09 (74) 1,408 (0,162) Število učiteljev TJ z opravljenim doizobraževanjem za poučevanje TJ v 1.VIO. 0,12 (60) 0,50 (74) -3,608 (0,000) Število učiteljev RP in TJ z opravljenim ustreznim doizobraževanjem skupaj. 1,47 (60) 1,59 (74) -0,655 (0,514) Ali ste imeli organizacijske težave pri uvedbi in izvajanju tujega jezika v 2. razredu? šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 53 88,3% 57 78,1% da, manjše težave 7 11,7% 13 17,8% da, večje težave 0 0,0% 3 4,1% skupaj 60 100,0% 73 100,0% Χ2 =3,710, sig. = 0,156 Tuji jezik je bil v 2. razredu umeščen v urnik: šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 hi-kvadrat test število odstotek* število odstotek** Χ2 sig. Dvakrat tedensko po 45 59 98,3% 73 98,6% 0,022 0,881 minut. Enkrat tedensko 90 minut. 4 6,7% 0 0,0% 5,085 0,024 Trikrat tedensko 30 minut. 1 1,7% 1 1,4% 0,022 0,881 Drugo. 2 3,3% 1 1,4% 0,595 0,441 * 60=100,0%, ** 74=100,0% 56 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Umeščenost ur tujega jezika v urniku: šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 hi-kvadrat test število odstotek* število odstotek* Χ2 sig. Vedno ista zaporedna ura; vedno 8 13,3% 15 20,3% 1,121 0,290 prve ure pouka. Vedno ista zaporedna ura; vedno 12 20,0% 13 17,6% 0,129 0,719 zadnje ure pouka. Menjaje; npr. enkrat na začetku, drugič ob koncu 32 53,3% 41 55,4% 0,057 0,811 pouka. Pouk TJ je organiziran fleksibilno; v različnih tednih po različnem urniku. 2 3,3% 2 2,7% 0,046 0,831 Drugače. 7 11,7% 9 12,2% 0,008 0,930 * 60=100,0%, ** 74=100,0% Ključna vsebinska področja dela ŠPT-ja v šolskem letu 2014/15 oz. 2016/17 so bila: šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 hi-kvadrat test število odstotek* število odstotek** Χ2 sig. Načrtovanje dejavnosti pri pouku 39 65,0% 49 66,2% 0,022 0,883 tujega jezika. Načrtovanje in priprava na timsko poučevanje. 19 31,7% 12 16,2% 4,448 0,035 Načrtovanje uvajanja tujega jezika 29 48,3% 36 48,6% 0,001 0,971 po vertikali. Priprava učnih/didaktičnih gradiv. 21 35,0% 30 40,5% 0,431 0,511 Delo s starši. 27 45,0% 14 18,9% 10,614 0,001 Medpredmetno načrtovanje. 27 45,0% 27 36,5% 0,998 0,318 Informiranje sodelavcev. 33 55,0% 18 24,3% 13,226 0,000 Drugo. 2 3,3% 4 5,4% 0,333 0,564 * 60=100,0%, ** 74=100,0% Pouk tujega jezika ste v 2. razredu spremljali na naslednje načine: šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17* hi-kvadrat test število odstotek** število odstotek*** Χ2 sig. Individualna hospitacija. 49 81,7% 62 83,8% 0,104 0,747 Kolegialna hospitacija (s člani ŠPT-ja oz. z drugimi učitelji). 22 36,7% 12 16,2% 7,318 0,007 Kolegialna hospitacija ob spremljavi uvajanja tujega jezika v 2. razredu (s 50 83,3% 7 9,5% 73,978 0,000 svetovalci ZRSŠ). Spremljanje pedagoške dokumentacije. 27 45,0% 47 63,5% 4,593 0,032 Predstavitve učiteljev izvajalcev na pedagoških konferencah. 17 28,3% 14 18,9% 1,651 0,199 Drugo. 3 5,0% 1 1,4% 1,523 0,217 *v šolskem letu 2016/17 so 4 ravnatelji odgovorili, da pouka tujega jezika še niso spremljali – vprašalnik apliciran v šolskem letu 2014/15, te opcije ni vseboval, ** 60=100,0%, *** 74=100,0% Kdo je bil pobudnik za spremljanje pouka tujega jezika v 2. razredu: šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17* hi-kvadrat test število odstotek** število odstotek*** Χ2 sig. Lastna pobuda. 46 76,7% 62 83,8% 1,073 0,300 Učitelj tujega jezika. 25 41,7% 21 28,4% 2,595 0,107 ZRSŠ. 40 66,7% 9 12,2% 42,436 0,000 Starši. 4 6,7% 1 1,4% 2,606 0,106 Operativni načrt. 16 26,7% 9 12,2% 4,593 0,032 *v šolskem letu 2016/17 je 7 ravnateljev odgovorilo, da pouka tujega jezika še niso spremljali – vprašalnik apliciran v šolskem letu 2014/15, te opcije ni vseboval, ** 60=100,0%, *** 74=100,0% 57 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ C. STARŠI UČENCEV C.1. ODGOVORI STARŠEV UČENCEV V ŠOLSKEM LETU 2016/17 Na anketni vprašalnik je ob koncu šolskega leta 2016/17 odgovarjalo 601 staršev učencev, ki so se v tem šolskem letu učili prvi tuji jezik v 2. razredu, od tega 534 angleščino in 67 nemščino. Ali prihaja do statistično značilnih razlik glede na učeni tuji jezik, je pri izbranih vprašanjih preverjeno s hi-kvadrat testom. Ali se Vaš otrok v šoli rad uči angleščino/nemščino? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek da 472 88,7% 60 92,3% 532 89,1% ne 40 7,5% 1 1,5% 41 6,9% ne vem 20 3,8% 4 6,2% 24 4,0% skupaj 532 100,0% 65 100,0% 597 100,0% Χ2 = 3,926; sig. = 0,140 Kako uspešen je Vaš otrok pri učenju angleščine/nemščine? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek zelo uspešen 153 29,0% 14 22,2% 167 28,3% uspešen 339 64,2% 43 68,3% 382 64,6% manj uspešen 34 6,4% 5 7,9% 39 6,6% neuspešen 2 0,4% 1 1,6% 3 0,5% skupaj 528 100,0% 63 100,0% 591 100,0% Χ2 = 2,862; sig. = 0,413 Ali je vaš otrok v 2. razredu potreboval pomoč staršev oz. drugih odraslih pri učenju angleščine/nemščine? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek ne 279 52,4% 27 41,5% 306 51,3% da, manjšo pomoč 212 39,8% 30 46,2% 242 40,5% da, večjo pomoč 41 7,7% 8 12,3% 49 8,2% skupaj 532 100,0% 65 100,0% 597 100,0% Χ2 = 3,406; sig. = 0,182 Kako zahtevno se vam zdi učenje angleščine/nemščine v 2. razredu? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek premalo zahtevno 39 7,5% 4 6,3% 43 7,4% ustrezno zahtevno 443 85,0% 58 90,6% 501 85,6% prezahtevno 39 7,5% 2 3,1% 41 7,0% skupaj 521 100,0% 64 100,0% 585 100,0% Χ2 = 1,873; sig. = 0,392 Kako vas šola informira o drugačnem načinu poučevanja tujega jezika v primerjavi z načinom dela v višjih razredih? angleščina* nemščina** skupaj*** hi-kvadrat test število odstotek število odstotek število odstotek Χ2 sig. Na roditeljskem sestanku na začetku šolskega leta. 418 78,3% 55 82,1% 473 78,7% 0,516 0,472 Na nastopih v angleščini/ nemščini za starše. 11 2,1% 2 3,0% 13 2,2% 0,241 0,624 Na dnevih odprtih vrat pri uri angleščine/nemščine. 10 1,9% 0 0,0% 10 1,7% 1,276 0,259 S pomočjo spletnega info. 45 8,4% 10 14,9% 55 9,2% 3,024 0,082 (spletna stran, e-učilnica). S pomočjo info. zloženke o učenju tujih jezikov za starše. 3 0,6% 8 11,9% 11 1,8% 42,896 0,000 Drugače. 59 11,0% 5 7,5% 64 10,6% 0,805 0,370 *534=100,0%, **67=100,0%, ***601=100,0% 58 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Vpisi pod drugače pri angleščini: vpis število Ne informira/seznanja/obvešča. 45 Na govorilnih/pogovornih urah. 9 Malo informacij, skopa predstavitev. 2 Osebni pristop do učiteljice. 1 Otrok sam z veseljem pove novosti, ki se jih je naučila 1 Z gradivom otrok. 1 Vpisi pod drugače pri nemščini: vpis število Ne informira/seznanja/obvešča. 3 Na pogovornih urah. 1 Z gradivom otrok. 1 Kako spremljate učenje angleščine/nemščine pri Vašem otroku: angleščina* nemščina** skupaj*** hi-kvadrat test število odstotek število odstotek število odstotek Χ2 sig. Z otrokom se pogovarjamo o 404 75,7% 52 77,6% 456 75,9% 0,124 0,724 tem, kaj delajo pri pouku. Spremljamo zvezke in učne 414 77,5% 46 68,7% 460 76,5% 2,609 0,106 liste, ki so nastali pri pouku. O napredku znanja TJ nas na govorilnih urah obvesti 68 12,7% 3 4,5% 71 11,8% 3,895 0,048 učiteljica tujega jezika. O napredku znanja TJ nas na govorilnih urah obvesti 80 15,0% 5 7,5% 85 14,1% 2,771 0,096 učiteljica razredničarka. Drugače. 18 3,4% 1 1,5% 19 3,2% 0,686 0,408 *534=100,0%, **67=100,0%, ***601=100,0% Vpisi pod drugače pri angleščini: vpis število Da uporablja veliko angleških besed pri vsakdanjem pogovoru ali stvari, ki jih poimenuje v angleščini. 1 Kar jo zanima, ji dopolnimo s svojim znanjem. 1 Na listu, kjer so opisne ocene. 1 Napredek pri razumevanju risank v angleščini. 1 Nikoli nismo imeli možnosti obveščanja o napredku znanja angleščine. 1 Nisem spremljala. 1 Pogovarjamo se v angleščini. 1 Ponavljamo in se učimo vsak dan z otrokom. 1 Preko spletne strani šole. 1 S pogovorom doma. 1 S pomočjo spletnega informiranja. 1 Slišim, ko otrok uporablja angleške besede. 1 V kolikor se ga vpraša in pregleda zvezke. 1 V zvezek učiteljica zapiše, ali je otrok znal, ko je preverjala znanje. 1 Vadim z otrokom in spremljam razvoj. 1 Z otrokom govorim angleško. 1 Vpisi pod drugače pri nemščini: vpis število Otroka preverjamo govorno in spremljamo pisno. 1 Ali ste zadovoljni s z načinom kako se izvaja poučevanje angleščine/nemščine v 2. razredu? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek da 412 78,2% 55 87,3% 467 79,2% ne 12 2,3% 0 ,0% 12 2,0% delno 103 19,5% 8 12,7% 111 18,8% skupaj 527 100,0% 63 100,0% 590 100,0% Χ2 = 3,428; sig. = 0,180 59 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Vpisi predlogov pri angleščini: vpis število Bolj podroben podatek o znanju otroka! 1 Brez učbenikov bi bilo bolje, so pretežki. 1 Da bi pisali tudi izgovorjavo. 1 Dobrodošel bi bil delovni zvezek. 1 Kar tako naprej. 1 Lahko bi izvedli oz. pokazali staršem, kaj so se naučili (npr. na roditeljskem sestanku) 1 Ne razumem, zakaj moramo imeti delovne zvezke? 1 Nekatere besede (stvari) so težke izbrane izmed lažjih za isto stvar (slacks/pants) 1 Niti ne vem, kako poteka. 1 Ocenjevanje bi ukinili, naj bo kot izbirni predmet. 1 Ocenjevanje le 2x letno in zato preobširno. 1 Opremiti učitelja z dodatno strojno opremo. 1 Otrok pravi, da bolj malo razume, ker učiteljica govori samo angleško. 1 Podajanje snovi ni sistematično, zaporedje… Ne začno pri temeljih! 1 Premalo informacij. 1 Premalo je tvorjenja vsaj kratkih povedi oz vprašalnih povedi. 1 Premalo poudarka na tujem jeziku. 1 Pri določenih temah sem pogrešala gradivo (delovne liste), ki bi bilo v pomoč pri učenju doma. 1 Starši bi morali biti bolj obveščeni o napredku. 1 Starši doma težko pomagamo otroku 1 Učenje skozi igro (tudi v višjih razredih). 1 Učiteljica bi morala starše pravočasno obvestiti, da ima otrok težave pri jeziku 1 Učna snov je pomešana. Učit bi se morali osnov, začetkov angleščine. Npr. prvo predstaviti se, 1 mama, brat, nato Učni listi, napisane besede, da se lahko starši z otrokom učijo oz. ponovijo snov. 1 V gradivu, ki je dano otroku oz. zvezku, je razviden le del vsebine učenja oz. izvajanja. Potrebna je 1 vaja tudi Včasih ne dobi razlage besed v pesmih, ki se jih učijo na pamet. Ne vidim smisla takega učenja. 1 Več povratnih info o delu, programu in napredku. 1 Več slikovnega materiala (učni listi za učenje doma) 1 Več utrjevanja. 1 Vpisi predlogov pri nemščini: vpis število Nimam mnenja, imam premalo info. 1 Več petja in učenja preko igre. 1 Kako ste se seznanili z učnim načrtom za tuji jezik? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek nismo seznanjeni 183 35,3% 16 25,0% 199 34,1% na roditeljskem sestanku 318 61,3% 48 75,0% 366 62,8% drugače 18 3,5% 0 0,0% 18 3,1% skupaj 519 100,0% 64 100,0% 583 100,0% Χ2 = 5,687; sig. = 0,058 Ali ste zadovoljni s tem, da se vaš otrok kot obvezni predmet uči angleščino/nemščino in ne kateri drugi tuji jezik? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek da 501 95,1% 60 93,8% 561 94,9% ne 26 4,9% 4 6,3% 30 5,1% skupaj 527 100,0% 64 100,0% 591 100,0% Χ2 = 0,205; sig. = 0,651 60 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Ne, želim si, da bi se učil – vpis pri angleščini: vpis število nemščino 16 nemščino - oba jezika 1 nemščino - dobro bi bilo, da bi imeli na izbiro 1 španščino ali francoščino 1 francoščino 1 italijanščino 1 Ne, želim si, da bi se učil – vpis pri nemščini: vpis število angleščino 3 Kdaj bi bilo po vašem mnenju za vašega otroka najbolje, da bi se začel učiti drugi tuji jezik? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek Drugi tuji jezik se že uči. 109 21,0% 24 36,9% 133 22,8% Lahko bi se ga začel učiti 238 45,9% 28 43,1% 266 45,6% v 4. razredu. Lahko bi se ga začel učiti 89 17,2% 6 9,2% 95 16,3% v 7. razredu. Popolnoma zadošča, da se uči samo en tuji jezik. 82 15,8% 7 10,8% 89 15,3% skupaj 518 100,0% 65 100,0% 583 100,0% Χ2 = 9,698; sig. = 0,021 Ali pričakujete, da bo imel Vaš otrok težave z učenjem angleščine/nemščine kasneje, v višjih razredih? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek da 28 5,3% 5 7,7% 33 5,5% ne 257 48,5% 29 44,6% 286 48,1% ne vem 245 46,2% 31 47,7% 276 46,4% skupaj 530 100,0% 65 100,0% 595 100,0% Χ2 = 0,814; sig. = 0,666 Kateri jezik oz. jezike govorite doma z Vašim otrokom: vpis število odstotek* Slovenski jezik 580 96,5% Italijanski jezik 12 2,0% Madžarski jezik 6 1,0% Drugi jeziki 108 18,0% *601=100,0% Vpis pod »drugi jeziki«: vpis število Albanščina. 3 Angleščina, nemščina. 11 angleški - kakšen stavek, nemški in hrvaški - kakšno besedo 1 Angleški jezik, srbo-hrvaški jezik, kakšno špansko besedo (kar znamo) 1 Angleški jezik. 14 Angleško, Bosansko. 2 Bosanski jezik. 13 Francoščina. 2 Hrvaški jezik. 16 Hrvaški, angleški. 1 Hrvaški, nemški, angleški, prekmursko narečje. 1 Makedonski jezik. 6 Nemški jezik. 8 Poljski jezik. 1 61 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Prekmursko narečje! 1 Romunski. 1 Ruski in hrvaški. 1 Ruski jezik. 3 Seznanjanje z drugimi jeziki: ANG, FRA, NEM, ŠPA 2 Srbohrvaščina. 10 Srbohrvaški, angleški. 1 Srbski jezik, nemščino. 1 Srbski jezik. 6 Španski. 1 C.2. ODGOVORI STARŠEV UČENCEV – PRIMERJAVA 1. IN 3. LETA UVAJANJA Odgovori staršev učencev iz šolskega leta 2016/17 (2. razred v šolah iz 3. kroga uvajanja) so v nadaljevanju primerjani z odgovori staršev učencev v šolskem letu 2014/15 (2. razred v šolah iz 1. kroga uvajanja). V šolskem letu 2014/15 je na vprašalnik odgovorilo 413 staršev učencev, ki so se v šolskem letu 2014/2015 učili prvi tuji jezik v 2. razredu. Ali prihaja do statistično značilnih razlik glede na šolsko leto, je preverjeno s hi-kvadrat testom. Izbrani prvi tuji jezik. šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 število odstotek število odstotek angleščina 387 93,7% 534 88,9% nemščina 26 6,3% 67 11,1% skupaj 413 100,0% 601 100,0% Ali se Vaš otrok v šoli rad uči angleščino/nemščino? šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 število odstotek število odstotek da 390 94,4% 532 89,1% ne 18 4,4% 41 6,9% ne vem 5 1,2% 24 4,0% skupaj 413 100,0% 597 100,0% Χ2 = 10,099, sig. = 0,006 Kako uspešen je Vaš otrok pri učenju angleščine/nemščine? šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 število odstotek število odstotek zelo uspešen 124 30,3% 167 28,3% uspešen 265 64,8% 382 64,6% manj uspešen 20 4,9% 39 6,6% neuspešen 0 0,0% 3 0,5% skupaj 409 100,0% 591 100,0% Χ2 = 3,626, sig. = 0,305 Ali ste zadovoljni s z načinom kako se izvaja poučevanje angleščine/nemščine v 2. razredu? šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 število odstotek število odstotek da 341 83,4% 467 79,2% ne 8 2,0% 12 2,0% delno 60 14,7% 111 18,8% skupaj 409 100,0% 590 100,0% Χ2 = 2,962, sig. = 0,227 62 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Ali ste zadovoljni s tem, da se vaš otrok kot obvezni predmet uči angleščino/nemščino in ne kateri drugi tuji jezik? šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 število odstotek število odstotek da 394 96,8% 561 94,9% ne 13 3,2% 30 5,1% skupaj 407 100,0% 591 100,0% Χ2 = 2,071, sig. = 0,150 Ali pričakujete, da bo imel Vaš otrok težave z učenjem angleščine/nemščine kasneje, v višjih razredih? šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 število odstotek število odstotek da 15 3,6% 33 5,5% ne 232 56,4% 286 48,1% ne vem 164 39,9% 276 46,4% skupaj 411 100,0% 595 100,0% Χ2 = 7,485, sig. = 0,024 D. UČENCI D.1. ODGOVORI UČENCEV V ŠOLSKEM LETU 2016/17 Na anketni vprašalnik je ob koncu šolskega leta 2016/17 odgovarjalo 612 učencev, ki so se v tem šolskem letu učili prvi tuji jezik v 2. razredu, od tega 538 angleščino in 74 nemščino. Ali prihaja do statistično značilnih razlik glede na izbrani tuji jezik, je pri izbranih vprašanjih preverjeno s hi-kvadrat testom. Vzorec anketiranih učencev v tem šolskem letu je večji kot v preteklih dveh letih, saj za razliko od preteklih dveh anketiranj v tem šolskem letu na terenu ni bilo izvedeno dodatno vzorčenje med testiranimi učenci, temveč so bili v anketiranje vključeni vsi učenci, ki so sodelovali v testiranju znanja iz tujega jezika.. Ali se v šoli rad/a učiš angleščino/nemščino? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek da 373 70,4% 60 82,2% 433 71,8% srednje 123 23,2% 10 13,7% 133 22,1% ne 34 6,4% 3 4,1% 37 6,1% skupaj 530 100,0% 73 100,0% 603 100,0% Χ2 = 4,433, sig. = 0,109 Koliko se strinjaš z naslednjimi trditvami? Povprečja so izračunana na osnovi štiristopenjske lestvice z vrednostmi od 1 – se sploh ne strinjam, do 4 – se popolnoma strinjam. angleščina (n) nemščina (n) skupaj (n) t (sig.) 1. Vem, kaj pri angleščini učitelj pričakuje od 3,58 (524) 3,56 (72) 3,58 (596) 0,329 (0,743) mene. 2. Učiteljevo angleško razlago dobro 3,13 (531) 3,27 (73) 3,15 (604) -1,412 (0,158) razumem. 3. Zanima me, kar pri angleščini pove učitelj. 3,63 (529) 3,77 (73) 3,65 (602) -1,821 (0,071) 4. Učitelj poskrbi, da pri angleščini počnemo 3,76 (534) 3,72 (74) 3,76 (608) 0,632 (0,527) zanimive stvari. 5. Učitelj angleščine ima vedno odgovore na moja vprašanja. 3,59 (532) 3,64 (73) 3,60 (605) -0,586 (0,558) 6. Učitelj dobro govori angleško. 3,90 (529) 3,86 (74) 3,89 (603) 0,587 (0,557) 7. Učitelj angleščine mi dovoli pokazati, kaj sem se naučil. 3,64 (532) 3,73 (73) 3,65 (605) -1,041 (0,298) 8. Učitelj za nas pripravi različne zanimive 3,75 (531) 3,72 (72) 3,75 (603) 0,391 (0,696) stvari, ki nam pomagajo pri učenju. 9. Učitelj mi pove, kako naj popravim napake, 3,61 (534) 3,58 (73) 3,60 (607) 0,355 (0,723) ki jih naredim. 10. Učitelj me posluša, ko želim kaj povedati. 3,77 (528) 3,78 (74) 3,77 (602) -0,209 (0,834) 63 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Ali ob pouku angleščine/nemščine v šoli obiskuješ tudi še tečaj angleščine/nemščine? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek da 57 10,8% 7 9,5% 64 10,6% ne 471 89,2% 67 90,5% 538 89,4% skupaj 528 100,0% 74 100,0% 602 100,0% Χ2 = 0,122, sig. = 0,727 Ali obiskuješ tečaj kakšnega drugega tujega jezika, npr. nemščine/angleščine, italijanščine, francoščine, španščine? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek da 92 17,4% 29 40,3% 121 20,1% ne 437 82,6% 43 59,7% 480 79,9% skupaj 529 100,0% 72 100,0% 601 100,0% Χ2 = 20,644, sig. = 0,000 Ali ti je všeč pouk angleščine/nemščine v 2. razredu? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek da 474 90,1% 69 95,8% 543 90,8% ne 52 9,9% 3 4,2% 55 9,2% skupaj 526 100,0% 72 100,0% 598 100,0% Χ2 = 2,480, sig. = 0,115 Kdaj ti je všeč pri pouku angleščine/nemščine: angleščina* nemščina** skupaj*** Χ2 test število odstotek število odstotek število odstotek Χ2 sig. Kadar se pogovarjamo. 331 61,5% 39 52,7% 370 60,5% 2,118 0,146 Kadar poslušamo. 343 63,8% 40 54,1% 383 62,6% 2,614 0,106 Kadar pojemo. 364 67,7% 48 64,9% 412 67,3% 0,231 0,631 Kadar se igramo. 460 85,5% 62 83,8% 522 85,3% 0,153 0,696 Kadar plešemo. 320 59,5% 44 59,5% 364 59,5% 0,000 0,997 Kadar delamo v skupini. 388 72,1% 47 63,5% 435 71,1% 2,343 0,126 Nič mi všeč nič od naštetega. 34 6,3% 3 4,1% 37 6,0% 0,588 0,443 *538=100,0%, **74=100,0%, ***612=100,0% Kako ti je najbolj všeč, da učitelj pripravi uro angleščine/nemščine: angleščina* nemščina** skupaj*** Χ2 test število odstotek število odstotek število odstotek Χ2 sig. Ko nam učitelj razlaga in ga mi poslušamo. 324 60,2% 47 63,5% 371 60,6% 0,295 0,587 Ko delamo v skupinah. 380 70,6% 46 62,2% 426 69,6% 2,206 0,137 Ko delamo v dvojicah. 334 62,1% 44 59,5% 378 61,8% 0,189 0,663 Ko dela vsak sam. 256 47,6% 28 37,8% 284 46,4% 2,484 0,115 *538=100,0%, **74=100,0%, ***612=100,0% 64 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Kako zahteven se ti zdi pouk angleščine/nemščine? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek Pouk angleščine/nemščine je 194 37,2% 33 45,2% 227 38,2% lahek. Pouk angleščine/nemščine je včasih lahek, včasih težek. 291 55,7% 34 46,6% 325 54,6% Pouk angleščine/nemščine je težek. 37 7,1% 6 8,2% 43 7,2% skupaj 522 100,0% 73 100,0% 595 100,0% Χ2 = 2,185, sig. = 0,335 Oceni, kako dober/dobra si pri angleščini/nemščini: angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek zelo dober/dobra 240 45,5% 38 52,1% 278 46,3% srednje dober/dobra 258 48,9% 29 39,7% 287 47,8% ne preveč dober/dobra 30 5,7% 6 8,2% 36 6,0% skupaj 528 100,0% 73 100,0% 601 100,0% Χ2 = 2,415, sig. = 0,299 V šoli imaš pouk angleščine/nemščine 2 uri na teden. Če bi lahko sam/a izbiral/a, v šoli: angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek Sploh ne bi imel/a angleščine/nemščine. 55 10,4% 7 9,6% 62 10,3% Imel/a bi manj angleščine/nemščine. 72 13,6% 10 13,7% 82 13,6% Isto kot sedaj, ne manj in ne več. 173 32,6% 20 27,4% 193 32,0% Imel/a bi več angleščine/nemščine. 230 43,4% 36 49,3% 266 44,1% skupaj 530 100,0% 73 100,0% 603 100,0% Χ2 = 1,100, sig. = 0,777 Kako dobro bi rad/a razumel/a in govoril/a angleško/nemško? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek Le toliko, da ne bom imel/a težav v šoli ali doma. 80 15,4% 16 22,2% 96 16,3% Tako dobro, da bi brez težav razumel/a angleške/ nemške risanke, knjige, pesmi, filme in se brez 392 75,7% 50 69,4% 442 74,9% težav pogovarjal/a v angleščini/nemščini. Vseeno mi je. 46 8,9% 6 8,3% 52 8,8% skupaj 518 100,0% 72 100,0% 590 100,0% Χ2 = 2,134, sig. = 0,344 Se s starši pogovarjaš o tem, kaj delate pri pouku angleščine/nemščine? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek da, pogosto ali vedno 171 32,4% 23 31,1% 194 32,3% da, včasih 265 50,3% 36 48,6% 301 50,1% ne 91 17,3% 15 20,3% 106 17,6% skupaj 527 100,0% 74 100,0% 601 100,0% Χ2 = 0,404, sig. = 0,817 65 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Ali doma gledaš risanke, oddaje, filme na televiziji ali računalniku v angleškem/nemškem jeziku? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek da, pogosto ali vedno 179 34,0% 32 43,8% 211 35,2% da, včasih 279 53,0% 30 41,1% 309 51,6% ne 68 12,9% 11 15,1% 79 13,2% skupaj 526 100,0% 73 100,0% 599 100,0% Χ2 = 3,746, sig. = 0,154 Si že kdaj uporabil/a svoje znanje angleščine/nemščine izven pouka, tako da si tudi sam/a govoril/a ali pisal/a v angleščini/nemščini? angleščina nemščina skupaj število odstotek število odstotek število odstotek ne 302 57,0% 36 48,6% 338 56,0% da 228 43,0% 38 51,4% 266 44,0% skupaj 530 100,0% 74 100,0% 604 100,0% Χ2 = 1,829, sig. = 0,176 Vpis pri »da« za angleščino: število Doma. 38 Na morju. 25 Z mamo. 11 Na igrišču. 4 Na počitnicah. 4 S sestro. 4 Z bratom. 4 Videokonferenca. 3 S sestrično. 2 V Angliji. 2 V šoli, ko smo se igrali. 2 Videokonferenca. Obisk iz ZDA. 2 Z atijem. 2 S prijateljem. 2 Da, doma. V trgovini. 1 Da, na igrišču. 1 Da, na smučanju. 1 Doma in na počitnicah. 1 Doma in v Srbiji. 1 Doma in z Angleži. Videokonferenca in obisk ZDA. 1 Doma, na morju. 1 Italiji, Avstrija in s Hrvatom. 1 Ko grem v kako drugo državo, ko grem k teti ali si pojem po angleško 1 Ko je od očeta sestrič prišel iz Amerike. 1 Ko se je sestra učila angleščino. 1 Ko sem bil v Londonu. 1 Ko sem bila v Bosni. 1 Ko sem delala spomin. Ko je prišla Karlita iz Francije. 1 Ko sem pel pesmice. 1 Ko sem srečal prijateljico iz Nemčije. 1 Ko sem v Umagu kupil igračo. 1 Ko smo bili na morju in v tujini. 1 Ko sta moja dedi in babi pri nas. 1 Med vikendom. 1 Morje, doma, plesne. 1 Na Hrvaškem. 1 Na morju in pri tečaju angleščine. 1 Na morju, doma in počitnicah. 1 Na morju, pri babici in dedku. Na obisku pri sosedih. Doma. 1 Na morju. Na bazenu. Na plaži. Doma. 1 Na nastopu. 1 Na obisk so k meni prišli Angleži. 1 Na potovanju. 1 66 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Na rojstnem dnevu. 1 Na šolskem igrišču z Mašo in Anamarijo. 1 Na vlaku. 1 Od moje sestrične sodelavec. 1 Pogovarjala sem se doma z mamo ali tatijem. 1 Pogovarjala sem se doma z mamo in s tatijem. 1 Pogovarjala sem se z gospo, ki govori angleško. 1 Pogovor s Katko. 1 Pogovor z mami, babi, dedijem, Markotom in Katjo. 1 Pojem angleške pesmi. 1 Pri obisku. 1 Pri pouku in takrat, ko se pogovarjam. 1 Pri teti. 1 Prijateljica od mame govori angleško. 1 S Hrvatom. 1 S prijatelji. 1 S punčko. 1 S sestrico ali atijem. 1 S sestro. Doma. 1 S tujci. 1 Serena iz ZDA. 1 Sestrična je pripeljala Čehinjo, ki se je pogovarjala angleško. 1 V Avstriji, v Španiji. 1 V bloku imam Angleža. Pozdravila sem ga. 1 V gorah in doma. 1 V Italiji. 1 V Ljubljani z Nemko. 1 V Nemčiji. 1 V parku. 1 V šoli, na morju in doma. 1 V šoli. 1 V Turčiji. 1 Videokonferenca. Prijatelj Katar. 1 Z Alenom. 1 Z atijem in po telefonu. 1 Z bratrancem. 1 Z enim prijateljem, ki sem spoznala, ki ne zna govoriti slovensko. 1 Z mami. Z Evo doma. 1 Z mamo in včasih sama. 1 Z mamo, z bratom. 1 Vpis pri »da« za nemščino: število V Avstriji. 8 Na morju. 7 Atiju doma sem razlagal nemško, kako dobro znam. 1 Doma. Na morju. 1 Ko je iz Nemčije prišel mamin bratranec. 1 Na dopustu. 1 Na morju, doma, na dopustu. 1 Na počitnicah. 1 Pri babi Ivanki. 1 Pri sestrični. 1 S sestrico. 1 S teto. 1 Samo doma. 1 V Avstriji in v Nemčiji. 1 V Baški. 1 V Italiji. 1 V Sloveniji. 1 V Švici. 1 Velikokrat z mamo. 1 67 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ V katerem jeziku se pogovarjaš doma s starši? število odstotek v slovenščini 404 66,3% v slovenščini in še v enem jeziku/jezikih 178 29,2% v drugem jeziku/jezikih 27 4,4% skupaj 609 100,0% Vpis pod drugimi jeziki (ob slovenščini ali samostojno): vpis število Angleščina 55 Nemščina 33 Hrvaščina 24 Bosanščina 18 Srbščina 11 Italijanščina 9 Ruščina 6 Angleščina, nemščina 5 Hrvaščina, angleščina 5 Madžarščina 4 Španščina 4 Albanščina 3 Italijanščina, angleščina 3 Makedonščina 3 Angleščina, srbščina, Hrvaščina 1 Angleščina, španščina 1 Angleško, pa z rokami 1 bolgarščina 1 bosanščina, angleščina 1 Francoščina 1 Hrvaščina, italijanščina, francoščina, španščina 1 Kitajščina 1 Nemščina, hrvaščina 1 Poljščina 1 Romunščina 1 Ruščina, bosanščina 1 Srbohrvaščina 1 Srbščina, Hrvaščina 1 D.2. ODGOVORI UČENCEV – PRIMERJAVA 1. IN 3. LETA UVAJANJA Odgovori učencev iz šolskega leta 2016/17 (2. razred v šolah iz 3. kroga uvajanja) so v nadaljevanju primerjani z odgovori učencev v šolskem letu 2014/15 (2. razred v šolah iz 1. kroga uvajanja). V šolskem letu 2014/15 je na vprašalnik odgovorilo 236 učencev, ki so se v šolskem letu 2014/2015 učili prvi tuji jezik v 2. razredu. Ali prihaja do statistično značilnih razlik glede na šolsko leto, je preverjeno s hi-kvadrat testom. Izbrani prvi tuji jezik. šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 število odstotek število odstotek angleščina 211 89,4% 538 87,9% nemščina 25 10,6% 74 12,1% skupaj 236 100,0% 612 100,0% Ali se v šoli rad/a učiš angleščino/nemščino? šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 število odstotek število odstotek da 183 78,5% 433 71,8% srednje 47 20,2% 133 22,1% ne 3 1,3% 37 6,1% skupaj 233 100,0% 603 100,0% Χ2 = 9,568, sig. = 0,008 68 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Ali ob pouku angleščine/nemščine v šoli obiskuješ tudi še tečaj angleščine/nemščine? šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 število odstotek število odstotek da 13 5,7% 64 10,6% ne 217 94,3% 538 89,4% skupaj 230 100,0% 602 100,0% Χ2 = 4,913, sig. = 0,027 Ali obiskuješ tečaj kakšnega drugega tujega jezika, npr. nemščine/angleščine, italijanščine, francoščine, španščine? šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 število odstotek število odstotek da 41 17,7% 121 20,1% ne 191 82,3% 480 79,9% skupaj 232 100,0% 601 100,0% Χ2 = 0,647, sig. = 0,421 Ali ti je všeč pouk angleščine/nemščine v 2. razredu? šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 število odstotek število odstotek da 220 95,7% 543 90,8% ne 10 4,3% 55 9,2% skupaj 230 100,0% 598 100,0% Χ2 = 5,400, sig. = 0,020 Kdaj ti je všeč pri pouku angleščine/nemščine: šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 hi-kvadrat test število odstotek število odstotek** Χ2 sig. Kadar se pogovarjamo. 134 56,8% 370 60,5% 0,956 0,328 Kadar poslušamo. 134 56,8% 383 62,6% 2,409 0,121 Kadar pojemo. 156 66,1% 412 67,3% 0,114 0,735 Kadar se igramo. 198 83,9% 522 85,3% 0,259 0,611 Kadar plešemo. 139 58,9% 364 59,5% 0,024 0,878 Kadar delamo v skupini. 161 68,2% 435 71,1% 0,666 0,414 Nič mi všeč nič od naštetega. 1 0,4% 37 6,0% 12,577 0,000 *236=100,0%, **612=100,0% Kako zahteven se ti zdi pouk angleščine/nemščine? šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 število odstotek število odstotek Pouk angleščine/nemščine je lahek. 81 34,8% 227 38,2% Pouk angleščine/nemščine je včasih lahek, včasih težek. 147 63,1% 325 54,6% Pouk angleščine/nemščine je težek. 5 2,1% 43 7,2% skupaj 233 100,0% 595 100,0% Χ2 = 10,079, sig. = 0,006 Oceni, kako dober/dobra si pri angleščini/nemščini: šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 število odstotek število odstotek Zelo dober/dobra. 65 27,9% 278 46,3% Srednje dober/dobra. 163 70,0% 287 47,8% Ne preveč dober/dobra. 5 2,1% 36 6,0% skupaj 233 100,0% 601 100,0% Χ2 = 34,149, sig. = 0,000 69 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ V šoli imaš pouk angleščine/nemščine 2 uri na teden. Če bi lahko sam/a izbiral/a, v šoli: šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 število odstotek število odstotek Sploh ne bi imel/a angleščine/nemščine. 9 3,9% 62 10,3% Imel/a bi manj angleščine/nemščine. 16 6,9% 82 13,6% Isto kot sedaj, ne manj in ne več. 104 44,6% 193 32,0% Imel/a bi več angleščine/nemščine. 104 44,6% 266 44,1% skupaj 233 100,0% 603 100,0% Χ2 = 22,206, sig. = 0,000 Kako dobro bi rad/a razumel/a in govoril/a angleško/nemško? šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 število odstotek število odstotek Le toliko, da ne bom imel/a težav v šoli ali doma. 27 11,7% 96 16,3% Tako dobro, da bi brez težav razumel/a angleške/ nemške risanke, knjige, pesmi, filme in se brez 197 85,3% 442 74,9% težav pogovarjal/a v angleščini/nemščini. Vseeno mi je. 7 3,0% 52 8,8% skupaj 231 100,0% 590 100,0% Χ2 = 12,345, sig. = 0,002 Se s starši pogovarjaš o tem, kaj delate pri pouku angleščine/nemščine? šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 število odstotek število odstotek Da, pogosto ali vedno. 44 19,5% 194 32,3% Da, včasih. 141 62,4% 301 50,1% Ne. 41 18,1% 106 17,6% skupaj 226 100,0% 601 100,0% Χ2 = 14,043, sig. = 0,001 Ali doma gledaš risanke, oddaje, filme na televiziji ali računalniku v angleškem/nemškem jeziku? šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 število odstotek število odstotek Da, pogosto ali vedno. 79 33,9% 211 35,2% Da, včasih. 120 51,5% 309 51,6% Ne. 34 14,6% 79 13,2% skupaj 233 100,0% 599 100,0% Χ2 = 0,327, sig. = 0,849 E. OPAZOVANJE POUKA E.1. OPAZOVANJE POUKA V ŠOLSKEM LETU 2016/17 V analizo je bilo vključenih 55 opazovalnih obrazcev, ki so jih na opazovanju v šolskem letu 2016/17 izpolnile svetovalke Zavoda RS za šolstvo, od tega 24 obrazcev svetovalke za tuji jezik in 31 svetovalke za razredni pouk. Opazovalni obrazci se nanašajo na 55 ur pouka tujega jezika v 2. razredu (za vsako opazovani uro je bil izpolnjen en obrazec). Pouk je bil opazovan na 50 matičnih in podružničnih osnovnih šolah (na 5 šolah sta bili opazovani dve uri pouka). Ob prikazu frekvenc so bila na podatkih iz opazovanja izračunana tudi povprečja in t-testi za en vzorec, s katerimi je bila preverjena statistična značilnost razlike med povprečjem in srednjo vrednostjo na lestvici (vrednostjo 2). Število prisotnih učencev število odstotek do 10 učencev 3 5,6 od 11 do 15 učencev 10 18,5 od 16 do 20 učencev 15 27,8 od 21 do 25 učencev 20 37,0 od 26 do 30 učencev 6 11,1 skupaj 54 100,0 70 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Poučevani tuji jezik število odstotek angleščina 50 90,9 nemščina 5 9,1 skupaj 55 100,0 Blok ura število odstotek da 2 3,6 ne 53 96,4 skupaj 55 100,0 Ura začetka opazovane ure čas začetka pouka število odstotek od 7:00 do 7:55 2 3,6 od 8:00 do 8:55 12 21,8 od 9:00 do 9:55 14 25,5 od 10:00 do 10:55 13 23,6 od 11:00 do 11:55 10 18,2 od 12:00 do 12:55 4 7,3 Cilji ne delno da skupaj število odstotek število število odstotek odstotek število odstotek Cilji pouka so bili v skladu z učnim načrtom. 0 0,0 7 12,7 48 87,3 55 100,0 Vsebine in cilji so bili primerni glede na kognitivni razvoj učencev. 2 3,7 19 35,2 33 61,1 54 100,0 število t-test (testna vrednost = 2) povprečje odgovorov t sig. Cilji pouka so bili v skladu z učnim načrtom. 55 2,87 19,243 0,000 Vsebine in cilji so bili primerni glede na kognitivni razvoj učencev. 54 2,57 7,404 0,000 Potek ne delno da skupaj število odstotek število število odstotek odstotek število odstotek Učiteljica je ustrezno motivirala učence. 2 3,6 9 16,4 44 80,0 55 100,0 Učiteljica je diferencirala pouk glede na učenčeve zmožnosti, 33 61,1 12 22,2 9 16,7 54 100,0 sposobnosti, interese, predznanje. Učenci so bili večji del ure aktivni. 2 3,6 20 36,4 33 60,0 55 100,0 Pouk je potekal v primernem učnem tempu (dovolj časa za razmišljanje, 2 3,6 16 29,1 37 67,3 55 100,0 potrpežljivost pri počasnosti…). Prehodi med aktivnostmi so bili 3 5,5 12 21,8 40 72,7 55 100,0 smiselno povezani. Učna ura je bila koherentna (uvod, osrednji del, zaključek). 2 3,6 9 16,4 44 80,0 55 100,0 71 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ število t-test (testna vrednost = 2) povprečje odgovorov t sig. Učiteljica je ustrezno motivirala učence. 55 2,76 11,151 0,000 Učiteljica je diferencirala pouk glede na učenčeve zmožnosti, sposobnosti, interese, predznanje. 54 1,56 -4,248 0,000 Učenci so bili večji del ure aktivni. 55 2,56 7,337 0,000 Pouk je potekal v primernem učnem tempu (dovolj časa za razmišljanje, potrpežljivost pri počasnosti…). 55 2,64 8,480 0,000 Prehodi med aktivnostmi so bili smiselno povezani. 55 2,67 8,615 0,000 Učna ura je bila koherentna (uvod, osrednji del, zaključek). 55 2,76 11,151 0,000 Interakcija ne delno da skupaj število odstotek število število odstotek odstotek število odstotek Učiteljica je pri pouku govorila v 1 1,8 9 16,4 45 81,8 55 100,0 tujem jeziku. Učiteljica je po potrebi govorila v slovenskem jeziku, kadar je to bilo 14 25,9 15 27,8 25 46,3 54 100,0 smiselno. Učiteljica je strokovno korektno uporabljala tuji jezik v interakciji z 2 3,7 10 18,5 42 77,8 54 100,0 učenci. Učiteljica je spodbujala učence, da 10 18,2 18 32,7 27 49,1 55 100,0 komunicirajo v tujem jeziku. Učiteljica je zaznala učenčeve 16 29,1 9 16,4 30 54,5 55 100,0 jezikovne napake. Učiteljica se je ustrezno odzvala na učenčeve jezikovne napake. 17 30,9 9 16,4 29 52,7 55 100,0 Učenci so uporabljali tuji jezik v interakciji z učiteljico. 16 29,1 24 43,6 15 27,3 55 100,0 Učenci so spraševali učiteljico za 24 43,6 24 43,6 7 12,7 55 100,0 dodatna pojasnila. Učiteljica je dajala učencem kvalitetne individualne povratne 17 30,9 17 30,9 21 38,2 55 100,0 informacije. število t-test (testna vrednost = 2) povprečje odgovorov t sig. Učiteljica je pri pouku govorila v tujem jeziku. 55 2,80 13,266 0,000 Učiteljica je po potrebi govorila v slovenskem jeziku, 54 2,20 1,797 0,078 kadar je to bilo smiselno. Učiteljica je strokovno korektno uporabljala tuji jezik v interakciji z učenci. 54 2,74 10,454 0,000 Učiteljica je spodbujala učence, da komunicirajo v tujem 55 2,31 2,990 0,004 jeziku. Učiteljica je zaznala učenčeve jezikovne napake. 55 2,25 2,129 0,038 Učiteljica se je ustrezno odzvala na učenčeve jezikovne 55 2,22 1,805 0,077 napake. Učenci so uporabljali tuji jezik v interakciji z učiteljico. 55 1,98 -0,178 0,859 Učenci so spraševali učiteljico za dodatna pojasnila. 55 1,69 -3,320 0,002 Učiteljica je dajala učencem kvalitetne individualne 55 2,07 0,645 0,521 povratne informacije. Medpredmetnost ne delno da skupaj število odstotek število število odstotek odstotek število odstotek Učiteljica se je pri vsebinah navezovala na vsebine iz drugih 15 27,3 16 29,1 24 43,6 55 100,0 učnih načrtov 2. razreda. 72 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ število t-test (testna vrednost = 2) povprečje odgovorov t sig. Učiteljica se je pri vsebinah navezovala na vsebine iz drugih učnih načrtov 2. razreda. 55 2,16 1,456 0,151 Didaktična gradiva in pripomočki ne delno da skupaj število odstotek število število odstotek odstotek število odstotek Učiteljica je uporabljala didaktične pripomočke in gradiva kot so 8 14,5 14 25,5 33 60,0 55 100,0 risanke, slikanice, prstne lutke, igračke... Učiteljica je uporabljala avtentične didaktične pripomočke in gradiva iz 31 56,4 11 20,0 13 23,6 55 100,0 drugih predmetov v 2. razredu Učiteljica je uporabljala delovne zvezke in učbenike za učenje tujih 46 83,6 2 3,6 7 12,7 55 100,0 jezikov. število t-test (testna vrednost = 2) povprečje odgovorov t sig. Učiteljica je uporabljala didaktične pripomočke in gradiva kot so risanke, slikanice, prstne lutke, igračke... 55 2,45 4,550 0,000 Učiteljica je uporabljala avtentične didaktične pripomočke 55 1,67 -2,889 0,006 in gradiva iz drugih predmetov v 2. razredu Učiteljica je uporabljala delovne zvezke in učbenike za učenje tujih jezikov. 55 1,29 -7,676 0,000 Organizacija prostora ne delno da skupaj število odstotek število število odstotek odstotek število odstotek Prostor je bil ustrezno organiziran 5 9,1 15 27,3 35 63,6 55 100,0 glede na izvedene dejavnosti. število t-test (testna vrednost = 2) povprečje odgovorov t sig. Prostor je bil ustrezno organiziran glede na izvedene 55 2,55 6,114 0,000 dejavnosti. Metode in oblike dela ne delno da skupaj število odstotek število število odstotek odstotek število odstotek Pouk je vseboval oblike dela/ 8 14,8 19 35,2 27 50,0 54 100,0 samostojno, v paru, skupinsko. Pouk je zajemal pristope, ki temeljijo zgolj na reprodukciji 13 23,6 24 43,6 18 32,7 55 100,0 (ponavljanju besed in besednih zvez). Pouk je vključeval didaktične igre. 12 21,8 11 20,0 32 58,2 55 100,0 Pouk je vseboval pristope za spodbujanje višjih ravni mišljenja. 23 42,6 17 31,5 14 25,9 54 100,0 Pouk je bil naravnan na celostno učenje jezika (osmišjenost, življenjskost, situacijska 8 14,5 21 38,2 26 47,3 55 100,0 naravnanost). število t-test (testna vrednost = 2) povprečje odgovorov t sig. Pouk je vseboval oblike dela/samostojno, v paru, 54 2,35 3,537 0,001 skupinsko. Pouk je zajemal pristope, ki temeljijo zgolj na reprodukciji 55 2,09 0,896 0,374 (ponavljanju besed in besednih zvez). 73 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Pouk je vključeval didaktične igre. 55 2,36 3,270 0,002 Pouk je vseboval pristope za spodbujanje višjih ravni mišljenja. 54 1,83 -1,496 0,140 Pouk je bil naravnan na celostno učenje jezika (osmišjenost, življenjskost, situacijska naravnanost). 55 2,33 3,364 0,001 Medkulturnost ne delno da skupaj število odstotek število število odstotek odstotek število odstotek Učiteljica je učence spodbujala k spoznavanju kulturne enakosti in različnosti med jeziki (učnim, tujim 41 87,2 5 10,6 1 2,1 47 100,0 in maternimi jeziki). Učenci so izvajali dejavnosti s poudarkom na razvijanju 26 55,3 11 23,4 10 21,3 47 100,0 sodelovalnih veščin. Učenci so dali iniciativo učencev na 44 93,6 2 4,3 1 2,1 47 100,0 temo medkulturnosti. Učiteljica je iniciativo učencev na temo medkulturnosti smiselno 43 91,5 2 4,3 2 4,3 47 100,0 vključila v pouk. število t-test (testna vrednost = 2) povprečje odgovorov t sig. Učiteljica je učence spodbujala k spoznavanju kulturne enakosti in različnosti med jeziki (učnim, tujim in 47 1,15 -14,028 0,000 maternimi jeziki). Učenci so izvajali dejavnosti s poudarkom na razvijanju sodelovalnih veščin. 47 1,66 -2,864 0,006 Učenci so dali iniciativo učencev na temo medkulturnosti. 47 1,09 -17,882 0,000 Učiteljica je iniciativo učencev na temo medkulturnosti smiselno vključila v pouk. 47 1,13 -13,348 0,000 Dejavnosti učencev ne da skupaj število odstotek odstotek odstotek število odstotek Učenci so poslušali učiteljico, zvočni posnetek, glasbo oz. gledali filmček. 4 7,3 51 92,7 55 100,0 Učenci so izdelovali predmete iz različnih materialov. 52 94,5 3 5,5 55 100,0 Učenci so se igrali različne igre (namizne, gibalne idr). 24 43,6 31 56,4 55 100,0 Učenci so pri izvajanju dejavnosti med seboj tekmovali. 42 76,4 13 23,6 55 100,0 Učenci so pri izvajanju dejavnosti uporabljali spoznavne 30 54,5 25 45,5 55 100,0 postopke. Učenci so peli in se gibalno telesno izražali. 8 14,5 47 85,5 55 100,0 Učenci so izvajali športno gibalne dejavnosti. 40 72,7 15 27,3 55 100,0 Učenci so risali in barvali. 35 63,6 20 36,4 55 100,0 E.2. OPAZOVANJE POUKA – PRIMERJAVA 1. IN 3. LETA UVAJANJA Podatki zbrani z opazovanjem 55 ur pouka v šolskem letu 2016/17 (2. razred v šolah iz 3. kroga uvajanja), so v nadaljevanju primerjani s podatki, ki so bili z opazovanjem pouka zbrani v šolskem letu 2014/15 (2. razred v šolah iz 1. kroga uvajanja). V primerjavo je vključenih 156 obrazcev iz opazovanja v šolskem letu 2014/15, zbranih z opazovanjem 78 ur. V šolskem letu 2014/15 je za razliko od šolskega leta 2016/17 vsaka ura pouka bila opazovana s strani svetovalk za tuji jezik in razredni pouk hkrati. Med primerjanima šolskima letoma tako prihaja do razlik zaradi spremenjene metodologije zbiranja podatkov in tudi zaradi delne modifikacije vsebine opazovalnega obrazca (primerjava je narejena le za kazalnike, ki so bili spremljani v obeh šolskih letih), zato je potrebno rezultate primerjave interpretirati z mero previdnosti. 74 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Cilji Cilji pouka so bili v skladu z učnim načrtom. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 0 0,0% 0 0,0% delno 17 10,9% 7 12,7% da 139 89,1% 48 87,3% skupaj 156 100,0% 55 100,0% Χ2 = 0,135; sig. = 0,713 Vsebine in cilji so bili primerni glede na kognitivni razvoj učencev. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 5 3,2% 2 3,7% delno 35 22,4% 19 35,2% da 116 74,4% 33 61,1% skupaj 156 100,0% 54 100,0% Χ2 = 3,558; sig. = 0,169 Cilji – Povprečja. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 t-test n povp. n povp. t sig. Cilji pouka so bili v skladu z učnim načrtom. 156 2,89 55 2,87 0,366 0,715 Vsebine in cilji so bili primerni glede na kognitivni razvoj učencev. 156 2,71 54 2,57 1,562 0,122 Potek Učiteljica je ustrezno motivirala učence. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 0 0,0% 2 3,6% delno 18 11,5% 9 16,4% da 138 88,5% 44 80,0% skupaj 156 100,0% 55 100,0% Χ2 = 6,750; sig. = 0,034 Učiteljica je diferencirala pouk glede na učenčeve zmožnosti, sposobnosti, interese, predznanje. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 76 49,4% 33 61,1% delno 52 33,8% 12 22,2% da 26 16,9% 9 16,7% skupaj 154 100,0% 54 100,0% Χ2 = 2,788; sig. = 0,248 Učenci so bili večji del ure miselno aktivni. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 14 9,1% 2 3,6% delno 62 40,3% 20 36,4% da 78 50,6% 33 60,0% skupaj 154 100,0% 55 100,0% Χ2 = 2,399; sig. = 0,301 75 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Pouk je potekal v primernem učnem tempu (dovolj časa za razmišljanje, potrpežljivost pri počasnosti…). šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 6 3,8% 2 3,6% delno 31 19,9% 16 29,1% da 119 76,3% 37 67,3% skupaj 156 100,0% 55 100,0% Χ2 = 2,003; sig. = 0,367 Učna ura je bila koherentna (uvod, osrednji del, zaključek, smiselni prehodi med aktivnostmi). šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 7 4,5% 2 3,6% delno 28 18,1% 9 16,4% da 120 77,4% 44 80,0% skupaj 155 100,0% 55 100,0% Χ2 = 0,175; sig. = 0,916 Potek – Povprečja. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je ustrezno motivirala učence. 156 2,88 55 2,76 1,654 0,103 Učiteljica je diferencirala pouk glede na učenčeve zmožnosti, sposobnosti, interese, predznanje. 154 1,68 54 1,56 1,004 0,316 Učenci so bili večji del ure miselno aktivni. 154 2,42 55 2,56 -1,489 0,138 Pouk je potekal v primernem učnem tempu (dovolj časa za razmišljanje, potrpežljivost pri počasnosti…). 156 2,72 55 2,64 1,048 0,296 Učna ura je bila koherentna (uvod, osrednji del, zaključek, smiselni prehodi med aktivnostmi). 155 2,73 55 2,76 -0,416 0,678 Interakcija Učiteljica je pri pouku govorila v tujem jeziku. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 0 0,0% 1 1,8% delno 8 5,2% 9 16,4% da 147 94,8% 45 81,8% skupaj 155 100,0% 55 100,0% Χ2 = 9,864; sig. = 0,007 Učiteljica je po potrebi govorila v slovenskem jeziku, kadar je to bilo smiselno. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 25 16,7% 14 25,9% delno 15 10,0% 15 27,8% da 110 73,3% 25 46,3% skupaj 150 100,0% 54 100,0% Χ2 = 14,700; sig. = 0,001 Učiteljica je strokovno korektno uporabljala tuji jezik v interakciji z učenci. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 1 0,6% 2 3,7% delno 59 38,3% 10 18,5% da 94 61,0% 42 77,8% skupaj 154 100,0% 54 100,0% Χ2 = 9,021; sig. = 0,011 76 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Učiteljica je spodbujala učence, da komunicirajo v tujem jeziku. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 25 16,3% 10 18,2% delno 51 33,3% 18 32,7% da 77 50,3% 27 49,1% skupaj 153 100,0% 55 100,0% Χ2 = 0,098; sig. = 0,952 Učenci so spraševali učiteljico za dodatna pojasnila. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 73 47,7% 16 29,1% delno 56 36,6% 24 43,6% da 24 15,7% 15 27,3% skupaj 153 100,0% 55 100,0% Χ2 = 6,696; sig. = 0,035 Učiteljica je dajala učencem kvalitetne individualne povratne informacije. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 55 35,9% 24 43,6% delno 46 30,1% 24 43,6% da 52 34,0% 7 12,7% skupaj 153 100,0% 55 100,0% Χ2 = 9,290; sig. = 0,010 Interakcija – Povprečja. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je pri pouku govorila v tujem jeziku. 155 2,95 55 2,80 2,360 0,021 Učiteljica je po potrebi govorila v slovenskem jeziku, 150 2,57 54 2,20 2,924 0,004 kadar je to bilo smiselno. Učiteljica je strokovno korektno uporabljala tuji jezik v interakciji z učenci. 154 2,60 54 2,74 -1,676 0,097 Učiteljica je spodbujala učence, da komunicirajo v tujem 153 2,34 55 2,31 0,261 0,795 jeziku. Učenci so spraševali učiteljico za dodatna pojasnila. 153 1,68 55 1,98 -2,602 0,010 Učiteljica je dajala učencem kvalitetne individualne 153 1,98 55 1,69 2,294 0,023 povratne informacije. Medpredmetnost Učiteljica se je pri vsebinah navezovala na vsebine iz drugih učnih načrtov 2. razreda. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 13 8,4% 15 27,3% delno 33 21,4% 16 29,1% da 108 70,1% 24 43,6% skupaj 154 100,0% 55 100,0% Χ2 = 16,246; sig. = 0,000 Medpredmetnost – Povprečja. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica se je pri vsebinah navezovala na vsebine iz drugih učnih načrtov 2. razreda. 154 2,62 55 2,16 3,666 0,000 77 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Didaktična gradiva in pripomočki Učiteljica je uporabljala didaktične pripomočke in gradiva kot so risanke, slikanice, prstne lutke, igračke... šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 36 23,2% 8 14,5% delno 15 9,7% 14 25,5% da 104 67,1% 33 60,0% skupaj 155 100,0% 55 100,0% Χ2 = 9,091; sig. = 0,011 Učiteljica je uporabljala avtentične didaktične pripomočke in gradiva iz drugih predmetov v 2. razredu. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 42 27,3% 31 56,4% delno 10 6,5% 11 20,0% da 102 66,2% 13 23,6% skupaj 154 100,0% 55 100,0% Χ2 = 30,541; sig. = 0,000 Didaktična gradiva in pripomočki – Povprečja. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 t-test n povp. n povp. t sig. Učiteljica je uporabljala didaktične pripomočke in gradiva kot so risanke, slikanice, prstne lutke, igračke... 155 2,44 55 2,45 -0,123 0,902 Učiteljica je uporabljala avtentične didaktične pripomočke in gradiva iz drugih predmetov v 2. razredu. 154 2,39 55 1,67 5,212 0,000 Organizacija prostora Prostor je bil ustrezno organiziran glede na izvedene dejavnosti. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 2 1,3% 5 9,1% delno 19 12,3% 15 27,3% da 134 86,5% 35 63,6% skupaj 155 100,0% 55 100,0% Χ2 = 15,689; sig. = 0,000 Organizacija prostora – Povprečja. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 t-test n povp. n povp. t sig. Prostor je bil ustrezno organiziran glede na izvedene 155 2,85 55 2,55 3,237 0,002 dejavnosti. Metode in oblike dela Pouk je zajemal pristope, ki temeljijo zgolj na reprodukciji (ponavljanju besed in besednih zvez). šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 84 54,5% 13 23,6% delno 46 29,9% 24 43,6% da 24 15,6% 18 32,7% skupaj 154 100,0% 55 100,0% Χ2 = 16,562; sig. = 0,000 78 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Pouk je vključeval igralne dejavnosti. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 20 12,9% 12 21,8% delno 41 26,5% 11 20,0% da 94 60,6% 32 58,2% skupaj 155 100,0% 55 100,0% Χ2 = 2,841; sig. = 0,242 Pouk je vseboval pristope za spodbujanje višjih ravni mišljenja. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 34 21,9% 23 42,6% delno 67 43,2% 17 31,5% da 54 34,8% 14 25,9% skupaj 155 100,0% 54 100,0% Χ2 = 8,618; sig. = 0,013 Pouk je bil naravnan na celostno globalno učenje jezika (osmišjenost, življenjskost, situacijska naravnanost). šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 16 10,4% 8 14,5% delno 43 27,9% 21 38,2% da 95 61,7% 26 47,3% skupaj 154 100,0% 55 100,0% Χ2 = 3,457; sig. = 0,178 Metode in oblike dela – Povprečja. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 t-test n povp. n povp. t sig. Pouk je zajemal pristope, ki temeljijo zgolj na 154 1,61 55 2,09 -4,101 0,000 reprodukciji (ponavljanju besed in besednih zvez). Pouk je vključeval igralne dejavnosti. 155 2,48 55 2,36 0,909 0,366 Pouk je vseboval pristope za spodbujanje višjih ravni mišljenja. 155 2,13 54 1,83 2,448 0,015 Pouk je bil naravnan na celostno globalno učenje jezika (osmišjenost, življenjskost, situacijska naravnanost). 154 2,51 55 2,33 1,713 0,088 Medkulturnost Učenci so izvajali dejavnosti s poudarkom na razvijanju sodelovalnih veščin. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 59 38,3% 26 55,3% delno 55 35,7% 11 23,4% da 40 26,0% 10 21,3% skupaj 154 100,0% 47 100,0% Χ2 = 4,444; sig. = 0,108 Učiteljica je upoštevala iniciativo učencev na temo medkulturnosti in jo smiselno vključevala v pouk. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 130 85,5% 44 93,6% delno 9 5,9% 2 4,3% da 13 8,6% 1 2,1% skupaj 152 100,0% 47 100,0% Χ2 = 2,555; sig. = 0,279 79 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Medkulturnost – Povprečja. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 t-test n povp. n povp. t sig. Učenci so izvajali dejavnosti s poudarkom na razvijanju sodelovalnih veščin. 154 1,88 47 1,66 1,629 0,105 Učiteljica je upoštevala iniciativo učencev na temo 152 1,23 47 1,09 2,069 0,041 medkulturnosti in jo smiselno vključevala v pouk. Dejavnosti učencev. Učenci so poslušali učiteljico, zvočni posnetek, glasbo oz. gledali filmček. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 11 7,1% 4 7,3% da 144 92,9% 51 92,7% skupaj 155 100,0% 55 100,0% Χ2 = 0,002; sig. = 0,965 Učenci so izdelovali predmete iz različnih materialov. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 137 89,0% 52 94,5% da 17 11,0% 3 5,5% skupaj 154 100,0% 55 100,0% Χ2 = 1,460; sig. = 0,227 Učenci so se igrali različne igre (namizne, gibalne indr). šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 65 42,2% 24 43,6% da 89 57,8% 31 56,4% skupaj 154 100,0% 55 100,0% Χ2 = 0,034; sig. = 0,854 Učenci so pri izvajanju dejavnosti med seboj tekmovali. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 127 82,5% 42 76,4% da 27 17,5% 13 23,6% skupaj 154 100,0% 55 100,0% Χ2 = 0,976; sig. = 0,323 Učenci so pri izvajanju dejavnosti uporabljali spoznavne postopke. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 47 30,7% 30 54,5% da 106 69,3% 25 45,5% skupaj 153 100,0% 55 100,0% Χ2 = 9,851; sig. = 0,002 Učenci so risali in barvali. šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 102 66,2% 35 63,6% da 52 33,8% 20 36,4% skupaj 154 100,0% 55 100,0% Χ2 = 0,121; sig. = 0,728 80 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ F. UČITELJI F.1. ODGOVORI UČITELJEV V ŠOL. LETU 2016/17 Anketni vprašalnik je ob koncu šolskega leta 2016/17 izpolnilo 106 učiteljev (iz 75 osnovnih šol), ki so poučevali prvi tuji jezik v 2. razredu. Pri izbranih sklopih trditev, je s t-testom za en vzorec bila preverjena statistična značilnost razlike med povprečjem in srednjo vrednostjo na lestvici. V primerih lestvic s tremi stopnjami, so ob povprečjih prikazane tudi frekvence po posameznih kategorijah. USPOSOBLJENOST ZA POUČEVANJE Katero smer izobrazbe ter dopolnilna znanja imate? število odstotek razredni pouk (smer izobrazbe) + dodatno usposabljanje za tuji jezik 41 39,0 tuji jezik (smer izobrazbe) + dodatno usposabljanje za tuji jezik 25 23,8 razredni pouk (smer izobrazbe) + tuji jezik (smer izobrazbe) 6 5,7 drugo 33 31,4 skupaj 105 100,0 Pod drugo so vpisali: vpis število dip.uni.ped. + vzgojitelj predšolskih otrok + izpopolnjevanj 1 mag. prof. poučevanje na razredni stopnji z ang. 1 magisterij iz RP iz področja angleščine 1 oz. tuji jezik + izobraževanje za zgodnje poučevanje tujega jezika 1 Pedagog, vzgojiteljica. 1 Predmetni učitelj TJA 1 prof. angleščine in nemščine 1 Profesor angleškega jezika in književnosti 1 Profesorica angleščine 1 Razredni pouk. 3 Specialna in rehabilitacijska pedagogika + dodatno usposabljanje 1 za tuji jezik TJA + modul za II. Triado 1 Tuj jezik angleščina + seminarji na temo poučevanja mlajših 1 Tuj jezik. 1 Tuji jezik - angleščina 1 Tuji jezik (angleščina) 2 Tuji jezik (smer izobrazbe) 4 Tuji jezik (smer izobrazbe) + seminarji/delavnice/refleksije s področja zgodnjega poučevanja tujega jezika 1 Tuji jezik (TJA) 2 Tuji jezik (TJA) brez dodatnega usposabljanja. 1 Tuji jezik + dodatno usposabljanje za zgodnje učenje tujega jezika 1 Tuji jezik + izpopolnjevanje ZGUČAN 1 Tuji jezik, mag. angl.j. 1 Tuji jezik. 3 Tuji jeziki - NJ, AJ 1 Tuji jeziki (TJA, TJN) 1 Ocenite vašo usposobljenost za naslednja vsebinska področja, ki se nanašajo na matriko učnega načrta za tuji jezik: nisem sem delno sem skupaj usposobljen/a usposobljen/a usposobljen/a n % n % n % n % Celostno učenje jezika. 0 0,0 23 22,5 79 77,5 102 100,0 Osredotočenost na učenca. 0 0,0 20 18,9 86 81,1 106 100,0 Igralne dejavnosti. 1 0,9 15 14,2 90 84,9 106 100,0 Situacijska naravnanost, avtentičnost. 0 0,0 20 19,4 83 80,6 103 100,0 81 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Jezikovna kopel. 3 2,9 20 19,2 81 77,9 104 100,0 Didaktična izvedba pouka. 0 0,0 17 16,0 89 84,0 106 100,0 Razvijanje poslušanja, govorjenja, branja. 0 0,0 17 16,0 89 84,0 106 100,0 Jezikovno in medkulturno ozaveščanje. 2 1,9 23 21,7 81 76,4 106 100,0 Glasovno in fonološko zavedanje. 3 2,8 34 32,1 69 65,1 106 100,0 Medpredmetna povezanost. 1 1,0 25 24,0 78 75,0 104 100,0 Problemsko delo in kognitivno osmišljene 3 2,9 45 42,9 57 54,3 105 100,0 dejavnosti. Učitelj kot model. 1 1,0 17 16,3 86 82,7 104 100,0 Jezikovni vnos. 0 0,0 16 15,2 89 84,8 105 100,0 Učna gradiva in materiali za pouk (pisna, avtentična, IKT …). 0 0,0 14 13,3 91 86,7 105 100,0 Spremljanje napredka učenca (formativno 7 6,7 60 57,1 38 36,2 105 100,0 spremljanje). Proces ocenjevanja znanja (načrtovanje, 5 4,8 49 46,7 51 48,6 105 100,0 oblikovanje kriterijev, zapis opisne ocene). Sodelovanje s starši. 2 1,9 20 18,9 84 79,2 106 100,0 DIDAKTIČNA USTREZNOST Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu uresničujete naslednje cilje predmeta: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). število t-test (testna povprečje standardni vrednost = 2,5) odgovorov odklon t sig. Vključevanje jezikovnih in nejezikovnih prvin (npr. 106 3,81 0,417 32,405 0,000 govorica telesa, gestikulacija). Izbor vsebin naravnan na razvojne značilnosti učencev. 106 3,58 0,532 20,989 0,000 Razvijanje predopismenjevalnih in predbralnih spretnosti/zmožnosti. 106 2,72 0,714 3,129 0,002 Pogosto izmenjavanje različnih krajših aktivnosti poveznih z izhodiščnimi cilji. 105 3,50 0,557 18,490 0,000 Spodbujanje k miselnim aktivnostim, ki temeljijo na pestri uporabi jezika (opisovanje, pojasnjevanje, 106 2,88 0,726 5,348 0,000 branje, pripovedovanje...). Uporaba konkretnih gradiv, vizualne podpore in spodbujanje k veččutnemu učenju. 106 3,75 0,459 27,932 0,000 Igralne dejavnosti, ki spodbujajo učence k lastnemu odločanju, izbiranju in sodelovanju z drugimi učenci. 106 3,32 0,737 11,459 0,000 Timsko načrtovanje pouka na ravni razreda. 105 2,68 0,849 2,126 0,036 Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu individualizirate in diferencirate glede na zmožnosti in druge posebnosti učencev: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). število t-test (testna povprečje standardni vrednost = 2,5) odgovorov odklon t sig. učne vsebine 105 2,37 0,788 -1,673 0,097 učne dejavnosti 105 2,65 0,759 1,992 0,049 učne materiale 106 2,48 0,796 -0,244 0,808 rezultate učenja, učne izdelke, predstavitve… 105 2,63 0,823 1,600 0,113 učno okolje (npr. prostor izvajanja pouka) 106 2,03 0,961 -5,055 0,000 učne strategije 105 2,84 0,774 4,478 0,000 učni tempo 104 3,00 0,711 7,176 0,000 količino pomoči 106 3,19 0,692 10,252 0,000 preverjanje in ocenjevanje 106 2,87 0,885 4,283 0,000 učne oblike 106 2,79 0,752 4,002 0,000 domače naloge 105 2,04 0,831 -5,695 0,000 82 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu preverjate in ocenjujte znanje učencev na naslednje načine: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). število t-test (testna povprečje standardni vrednost = 2,5) odgovorov odklon t sig. Spremljam napredek učencev. 105 3,42 0,647 14,551 0,000 Pri preverjanju upoštevam načela formativnega 103 2,70 0,752 2,686 0,008 spremljanja. Pri ocenjevanju poslušanja in slušnega razumevanja 105 3,12 0,703 9,093 0,000 si pomagam z učenčevimi prikazi, izdelki… Pri ocenjevanju govornega sporočanja in sporazumevanja si pomagam tako, da učenci opazujejo in poimenujejo kar vidijo ali zaznajo z drugimi čutili, komentirajo, napovedujejo, 105 3,49 0,590 17,113 0,000 dopolnjujejo, igrajo igro vlog, uporabijo opise postopkov, itn. Pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevam posebne potrebe učenca. 105 3,58 0,662 16,735 0,000 Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu uporabljate IKT za naslednje namene: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). število t-test (testna povprečje standardni vrednost = 2,5) odgovorov odklon t sig. v podporo razumevanju učnih vsebin 106 3,18 0,673 10,387 0,000 za ohranjanje motivacije za učenje 106 3,03 0,736 7,388 0,000 za izboljšanje učnih rezultatov 106 2,86 0,786 4,695 0,000 Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu izvajate medpredmetne povezave na navedenih ravneh: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). število t-test (testna povprečje standardni vrednost = 2,5) odgovorov odklon t sig. ravni vsebin 106 3,19 0,649 10,925 0,000 ravni procesnih ciljev (npr. iskanje virov kot 105 2,40 0,742 -1,382 0,170 spretnosti) konceptualni ravni (npr. poglabljanje razumevanja) 106 2,51 0,665 0,146 0,884 ORGANIZACIJSKI VIDIKI Ali ste imeli organizacijske težave pri umestitvi tujega jezika v 2. razredu v urnik? število odstotek ne 85 83,3 da, manjše težave 15 14,7 da, večje težave 2 2,0 skupaj 102 100,0 Pojasnitev večjih težav: - O tem nisem odločala sama! - Preobremenjenost učencev. Kako ste umestili pouk tujega jezika v 2. razredu v urnik: število odstotek* strnjeno, dvakrat na teden 78 73,6 razpršeno, večkrat na teden 22 20,8 drugače 6 5,7 *106=100,0% 83 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Pod drugače so vpisali: - 2x 1 teden. - Dvakrat na teden po eno uro. - Dvakrat na teden. - Ne držim se vedno urnika, včasih. - Razpršeno dvakrat na teden. - Razpršeno, dvakrat na teden. Razlogi za določeno umestitev pouka tujega jezika v 2. razredu v urnik: vpis število 1) Da ne bi preklinjali in onemogočali dela pri drugih predmetih in 2) da ne bi prišlo do prekrivanja 1 v e-asistentu. Boljša koncentracija učencev, boljša pozornost. 1 Če se pouk odvija razpršeno, večkrat na teden, učenci večkrat na teden pridejo v stik s tujim jezikom, poleg tega je tudi koncentracija učencev boljša, če ure niso strnjene. 1 Delam na dveh šolah in dveh podružnicah. 1 Glede na številčnost otrok je bila umestitev TJA 2x na ateden najboljša možnost in rešitev. 1 Imela sem srečo, da se je izšlo z mojim urnikom. 1 Ker je 45 minut primerno dolga enota in zaradi lažje kombinacije z ostalim urnikom - mojim in urnikom učiteljic 2. razreda. 1 Ker poučujem na treh šolah, smo se z razredničarkami dogovorile, kam bomo umestile ure tujega 1 jezika. Ker sta dani 2 šolski uri, več bi bilo težje umestiti v urnik! 1 Ko sem začela poučevati, je bil urnik že formiran, tako, da to področje ni bilo v moji domeni. 1 Lažja organizacija dela. 1 Lažja organizacija pouka. 2 Lažja organizacija urnika učiteljev. 1 Lažja organizacija urnika. 1 Lažje oblikovanje urnika. 1 Menim, da je strnjen pouk učinkovitejši, saj ima učenec tako več časa, da tudi utrdi besedišče in ni zgolj v jezikovni kopeli, kar menim, da bi se zgodilo, če bi bil pouk razpršen. 1 Najlažja organizacija (predvidevam). 1 O tem se je odločalo vodstvo. 1 Odločitev podravnateljice, ki dela urnike. 1 Organizacija pouka. 1 Organizacijske zmožnosti. 1 Organizacijski razlogi. 1 Organizacijsko je lažje glede na druge ure, ki jih poučujem in za usklajevanje z razredno učiteljico. 1 Organiziranost pouka na šoli; prehajanje učiteljice angleščine iz oddelka v oddelek. 1 Prevoz na lokacije. 1 Strnjena oblika meni in učencem ne ustreza. 1 Tolikokrat sem na tej šoli. 1 Trudili smo se, da je med eno in drugo uro vsaj en dan "premora". 1 UN, lažja organizacija kot b) 1 Urnik je to omogočil. 1 Urnik mi je bil določen. 1 Urnik smo dobili postavljen - bp. 1 Usklajevanje razredničarke in učiteljice tujega jezika je tako najlažje izvedljivo. 1 V drugem razredu ne poučujem, imam svoj pouk in tako smo lahko uredili. 1 Včasih je kakšna tema pri drugih predmetih zelo "privlačna" za hkratno obravnavo tudi v angleščini. 1 Večkratno ponavljanje snovi, redno ponavljanje naučenega. 1 Velika šola; lažja organizacija. 1 Zaradi lažje organizacije dela in urnika. 1 Zaradi lažje organizacije dela, urnika. 1 Zaradi organizacija urnika. Poučujem namreč tudi na predmetni stopnji. 1 Zaradi organizacijske izvedbe pouka razredne učiteljice. 1 Zaradi urnikov ostalih učiteljev. 1 Zbranost otrok je dokaj kratka v 2. razredu. 1 84 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Kako ste zadovoljni z Vašim urnikom? število odstotek nimam pripomb 86 82,7 želim si sprememb 18 17,3 skupaj 104 100,0 Vpis učiteljev, ki si želijo sprememb: vpis število 3x tedensko, 20 minut 1 5. in 6. ure v 1. razredu so lahko zelo naporne. V 2. razredu ni težav z urnikom. 1 Angleščina v prvih urah pouka. 1 Da bi bila angleščina umeščena zgodnjejše ure. 1 Da bi bile O. uro. 1 Da ne bi bila angleščina 5. šolsko uro. 1 Da pouk tujega jezika ne bi potekal samo 5. šolsko uro, amak tudi 1. - 2. uro. 1 Da TJA ne bi bila tako pozno na urniku. 1 Da ure angleškega jezika ne bi bile na urniku 4. in 5. uro, ker so takrat učenci že utrujeni. 1 Pouk angleščine bi moral biti 1., 2. ali 3. šolsko uro. 1 Pouk TJA je vedno po malici ali po igralnem odmoru, ko motivacije in vneme otrok ni več lahko 1 spodbuditi. Spremembe predvsem v zvezi z NIP v 1. razredu - ure po rednih urah niso tako efektivne. 1 Še iščem možnosti za spremembe. 1 TJA na urniku od 1. - 3. ure. 1 Učne ure TJ v začetne ure pouka. 1 Učne ure TJA bi v 2. razredu imela na urniku 1. ali 2. uro, saj so 5. uro učenci že precej utrujeni. 1 Zgodnejšo uro izvajanja TJA zaradi večje koncentracije najmlajših učencev. 1 Želela bi si izvajatiTJA 1. ali 2. uro (3. in 4. ura je precej slabša zbranost, motivacija in tudi rezultati dela niso vedno najboljši). 1 Kje praviloma izvajate pouk tujega jezika v 2. razredu: vpis število odstotek* V matični učilnici 2. razreda. 95 89,6 V posebni učilnici za tuji jezik. 9 8,5 Drugo. 10 9,4 *106=100,0% Pod »drugo« so učitelji vpisali: vpis število Na prostem. 2 Občasno v telovadnici, zunaj. 1 V knjižnici. 1 V posebni učilnici, telovadnici, zunaj. 1 V svoji učilnici za tuji jezik. 1 V telovadnici, na hodniku… 1 Včasih na prostem. 1 Zunaj ali v telovadnici oz. gibalnici. 1 Zunaj. 1 URESNIČEVANJE CILJEV IN DOSEGANJE STANDARDOV Kako pomembni so po vašem mnenju splošni cilji učnega načrta za tuji jezik v 2. razredu: srednje nepomembni zelo pomembni skupaj pomembni n % n % n % n % Senzibilizacija za jezike. 0 0,0 5 4,7 101 95,3 106 100,0 Razvijanje učenčevih sprejemniških, tvorbnih in interaktivnih spretnosti/ 0 0,0 23 21,9 82 78,1 105 100,0 zmožnosti. Poudarjen razvoj motivacije za usvajanje 0 0,0 12 11,4 93 88,6 105 100,0 tujih jezikov. Oblikovanje posameznikove raznojezičnosti in (družbene večjezičnosti) dvig jezikovne zavesti v ožjem pomenu (npr. v družini, v 1 1,0 41 39,4 62 59,6 104 100,0 razredu) ter v širšem pomenu (npr. dvojezično področje). 85 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ število t-test (testna povprečje standardni vrednost = 2) odgovorov odklon t sig. Senzibilizacija za jezike. 106 2,95 0,213 46,054 0,000 Razvijanje učenčevih sprejemniških, tvorbnih in interaktivnih spretnosti/ zmožnosti. 105 2,78 0,416 19,256 0,000 Poudarjen razvoj motivacije za usvajanje tujih jezikov. 105 2,89 0,320 28,390 0,000 Oblikovanje posameznikove raznojezičnosti in (družbene večjezičnosti) dvig jezikovne zavesti v ožjem pomenu (npr. v družini, v razredu) ter v širšem 104 2,59 0,514 11,635 0,000 pomenu (npr. dvojezično področje). V kolikšni meri so po Vašem mnenju v 2. razredu uresničljivi naslednji standardi znanja učnega načrta? Poslušanje in slušno razumevanje: neuresničljivi delno uresničljivi Poslušanje in slušno razumevanje skupaj uresničljivi n % n % n % n % prepozna, da je besedilo v tujem jeziku 0 0,0 7 6,6 99 93,4 106 100,0 (prepozna ciljni tuji jezik med drugimi jeziki) razume pogosto rabljena in z gestami oz. 0 0,0 3 2,8 103 97,2 106 100,0 mimiko podprta navodila za delo v razredu izlušči glavno temo slušnega besedila 0 0,0 38 36,2 67 63,8 105 100,0 razume izbrane podatke in nekatere podrobnosti (besed, besednih zvez, fraz) v 0 0,0 23 21,7 83 78,3 106 100,0 govorjenih besedilih z znano tematiko na podlagi vidnih in drugih opor prepozna nekatere okoliščine sporazumevanja in jasno izražena čustva 0 0,0 40 37,7 66 62,3 106 100,0 govorcev število t-test (testna Poslušanje in slušno razumevanje standardni povprečje vrednost = 2) odgovorov odklon t sig. prepozna, da je besedilo v tujem jeziku (prepozna ciljni 106 2,93 0,250 38,536 0,000 tuji jezik med drugimi jeziki) razume pogosto rabljena in z gestami oz. mimiko 106 2,97 0,167 60,042 0,000 podprta navodila za delo v razredu izlušči glavno temo slušnega besedila 105 2,64 0,483 13,541 0,000 razume izbrane podatke in nekatere podrobnosti (besed, besednih zvez, fraz) v govorjenih besedilih z 106 2,78 0,414 19,466 0,000 znano tematiko na podlagi vidnih in drugih opor prepozna nekatere okoliščine sporazumevanja in jasno izražena čustva govorcev 106 2,62 0,487 13,162 0,000 Govorno sporočanje in sporazumevanje: neuresničljivi delno uresničljivi Govorno sporočanje in sporazumevanje skupaj uresničljivi n % n % n % n % poimenuje konkretni svet okoli sebe (stvari, osebe, dejanja, lastnosti, živali, predmete, 0 0,0 4 3,8 102 96,2 106 100,0 kraje itn.) v neposredni okolici/na slikah ipd. se sporazumeva po vzorcih 0 0,0 24 22,6 82 77,4 106 100,0 poizveduje in odgovarja na preprosta vprašanja 0 0,0 32 30,5 73 69,5 105 100,0 pritrjuje, zanika, izraža počutje, zahvalo, voščila in dobre želje, vljudnostne fraze, navezuje stik, se opravičuje, se poslavlja, telefonira, uresničuje svoje interese (izraža 2 1,9 30 28,3 74 69,8 106 100,0 potrebe in želje, prepovedi, prošnje, išče in ponuja pomoč itn. 86 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ število t-test (testna standardni Govorno sporočanje in sporazumevanje povprečje vrednost = 2) odgovorov odklon t sig. poimenuje konkretni svet okoli sebe (stvari, osebe, dejanja, lastnosti, živali, predmete, kraje itn.) v 106 2,96 0,191 51,745 0,000 neposredni okolici/na slikah ipd. se sporazumeva po vzorcih 106 2,77 0,420 18,941 0,000 poizveduje in odgovarja na preprosta vprašanja 105 2,70 0,463 15,403 0,000 pritrjuje, zanika, izraža počutje, zahvalo, voščila in dobre želje, vljudnostne fraze, navezuje stik, se opravičuje, se poslavlja, telefonira, uresničuje svoje 106 2,68 0,508 13,767 0,000 interese (izraža potrebe in želje, prepovedi, prošnje, išče in ponuja pomoč itn. Branje in bralno razumevanje: neuresničljivi delno uresničljivi skupaj Branje in bralno razumevanje uresničljivi n % n % n % n % prepozna zapis osnovnega, pogosto rabljenega besedišča ter pomen besednih 6 5,9 50 49,5 45 44,6 101 100,0 zvez v okviru znanih tem razume posamezne preproste in znane besede, besedne zveze ob nebesedni 3 2,9 28 27,5 71 69,6 102 100,0 podpori (npr. slikah, predmetih) zna prebrati in razume posamezne znane 18 17,6 59 57,8 25 24,5 102 100,0 povedi, ponazorjene z nebesedno podporo razume kratka in ustrezno zahtevna besedila 16 16,0 49 49,0 35 35,0 100 100,0 ob nebesedni podpori število t-test (testna standardni Branje in bralno razumevanje povprečje vrednost = 2) odgovorov odklon t sig. prepozna zapis osnovnega, pogosto rabljenega besedišča ter pomen besednih zvez v okviru znanih 101 2,39 0,600 6,473 0,000 tem razume posamezne preproste in znane besede, besedne zveze ob nebesedni podpori (npr. slikah, 102 2,67 0,533 12,638 0,000 predmetih) zna prebrati in razume posamezne znane povedi, 102 2,07 0,649 1,068 0,288 ponazorjene z nebesedno podporo razume kratka in ustrezno zahtevna besedila ob 100 2,19 0,692 2,746 0,007 nebesedni podpori MOTIVACIJA IN UČNE TEŽAVE UČENCEV Kako so po vašem mnenju učenci 2. razreda motivirani za učenje tujega jezika? število odstotek sploh niso motivirani 0 0,0% niso motivirani 0 0,0% niti - niti 7 6,7% so motivirani 58 55,2% zelo so motivirani 40 38,1% skupaj 105 100,0% Povprečje na 5-stopenjski lestvici (1 - sploh niso motivirani, ..., 5 - zelo so motivirani) je 4,31 (standardni odklon je 0,593) in je statistično značilno različno od testne vrednosti 3 (t=22,693, sig.=0,000). 87 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Napišite s katerimi posebnimi potrebami učencev se soočate pri poučevanju tujega jezika v 2. razredu? vpis število 2. r poučujem na podružnični šoli, v skupini 10 učencev, ni nobenega učenca s posebnimi 1 potrebami. ADHD, avtizem, dolgotrajne kronične bolezni, specifične učne težave. 1 ADHD, avtizem. 1 ADHD, slaba koncentracija, težave z grafomotoriko, nižje učne sposobnosti. 1 ADHD, sladkorna bolezen, učenci z govorno-jezikovnimi motnjami, učenci s čustveno-vedenjskimi težavami, učenci z znižanimi učnimi sposobnostmi. 1 Avtisti, ADHD, disleksija, slabovidnost, barvna slepota - delna, učne težave, … 1 Avtizem, kratkotrajna pozornost, disleksija, slabe številske predstave. 1 Bralno napisovalne težave, hiperaktivnost učencev (nizka koncentracija). 1 Da učenci nekatere snovi še niso osvojili v SLO (npr. meseci). 1 Disciplinske težave, motnje pozornosti, težave pri opismenjevanju (začetni pokazatelji disleksije?) 1 Disciplinske težave. 1 Disciplinski problemi, nezbranost, preveč novih informacij, občasno nerazumevanje navodil. 1 Disleksija, hiperaktivnost. 1 Disleksija. 1 Govorne motnje. 1 Govorne napake. 1 Jih ni. 1 Kognitivni primanjkljaj, slušni aparat, nemirnost (hiperaktivnost) 1 Kratkotrajna koncentracija, težja vključitev v delo skupine. 1 Majhen delež otrok v razredih je za učenje tujega jezika zeli nizko motivirana. 4 otroci imajo nizko samopodobo na področju znanja tujega jezika. POSEBNE POTREBE UČENEC: motnje 1 pozornosti, motnje na duševnem in učnem področju. Močno izražena potreba po individualni obravnavi, ADHD, nižje sposobnosti. 1 Motena pozornost. 1 Motnja koncentracije. 1 Motnja pozornosti in koncentracije (ne sledijo navodilu, govoru učitelja in se s tem ne učijo, ker ne slišijo), učne težave z razumevanjem snovi že v slovenskem jeziku (pri metodi CLIL). 1 Motnja pozornosti, bralno-pisalne motnje. 1 Motnja pozornosti, gibalna oviranost, lažja motnja v duševnem razvoju. 1 Motnje avtističnega spektra, bralno-napisovalne motnje, motnje pozornosti, vedenjske motnje. 1 Motnje pozornosti in koncentracije. 2 Motnje pozornosti. 2 Motnje pozornosti. Disleksija. 1 Motorični nemir, težave na področju pozornosti, slabše razvite organizacijske veščine in samoregulacijske spretnosti, govorne motnje, motnje avtističnega spektra. 1 Motorično ovirane, disleksija, ADHD. 1 Nemir, pomanjkanje koncentracije. 1 Nemirnost, nezmožnost sledenja tempu učne ure, zavračanje dela pri urah. 1 Nezainteresiranost. Nesreča/nezadovoljstvo ob neznanju/neuspehu - 1 učenec. 1 Nezbranost, nesodelovanje. 1 Nezmožnost dolgotrajnejše koncentracije pri določenih učencih; "strah" nastopanja/izvajanja pred sošolci. 1 Nimam učenca s posebnimi potrebami. 1 Nižje učne sposobnosti, slabša zmožnost koncentracije. 1 Običajne vedenjske težave, pri določenih nemotiviranost, neželja po govorjenju, organizacijski vidik 1 - učilnica (tabla ni prosta…) Otroci z govorno motnjo - jezikovnimi motnjami. Otroci z motnjo pozornosti. 1 Otroci z učnimi težavami (primanjkljaji), otroci z vedenjskimi motnjami, otroci z motnjo pozornosti. 1 Padec koncentracije. 1 Pomanjkanje koncentracije pri poslušanju. 1 Potreba po igri, skupinskem delu, sicer nimam učencev s posebnimi potrebami. 1 Premajhne učilnice, preveliko število otrok - glede na to, da pouk ne poteka frontalno. Dejavnosti so različne, gibanja je veliko, dela po skupinah/kotičkih…. 1 Prevelika skupina. 1 Pri učencu, ki je slaboviden, povečam zapis besed, ki si jih morajo občasno prepisati v zvezek. 1 Primanjkljaji na posameznih področjih učenja. 1 Rahla disleksija, ADHD 1 Romski otrok (slabo razume slovensko; angleško ne razume); nizke kognitivne sposobnosti, otežen govor, težave s koncentracijo, dispraktik… 1 Slaba oz. kratkotrajna koncentracija/motivacija za delo; slaba motorika; utrujenost; učne težave… 1 Sluh (naglušnost), učne težave (odločbe), hiperaktivnost. 1 Težave na govornem področju, kratkotrajna pozornost. 1 88 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Težave pri koncentraciji. Hiperaktivnost. 1 Težave s fino motoriko, nemirnost. 1 Težave z govorom, pozornostjo, poslušanjem in sledenjem navodil. 1 Težave z govorom, težave s pozornostjo. 1 Trenutno delna naglušnost učenca. 1 Trenutno nimamo učencev s posebnimi potrebami, imajo pa nekateri učenci učne težave. 1 Tuje govoreči otrok. 1 Učencev z odločbo o posebnih potrebah nimamo, so pa v razredu učenci z različnimi težavami (pomanjkanje koncentracije oz. pozornosti, čustvene težave. 1 Učenci Romi, hiperaktivni učenci. 1 Učenci z nižjimi sposobnostmi, učenci s prirojenimi govornimi težavami, pritisk staršev. 1 Učenka z učiteljico samo šepeta, znižane sposobnosti, priseljenci, motnje pozornosti. 1 V 2. r. ni nobenega učenca z odločbo, imata pa dva izredne težav z zbranostjo, eden pa ima že v slovenščini šibek besedni zaklad in zato tudi pri angleščini počasneje napreduje. 1 V 2.c razredu je naglušna deklica, v 2.a razredu so učenci z učnimi težavami. Veliko težav povzročajo učenci z vedenjskimi težavami. Učenci iz tujegovorečih območij praviloma nimajo težav 1 pri učenju TJA. V drugem razredu sem v tem šolskem letu imela zgolj eno učenko s posebnimi potrebami, ki pa ni imela večjih težav pri tujem jeziku, saj je jezik usvajala brez večjih problemov, mogoče ji je ustrezal 1 sam način dela, poučevanje preko igre. V letošnjem šolskem letu nisem nobenega učenca s posebnimi potrebami. 1 V razredu je učenec tujec. 1 V razredu je veliko otrok in hitro pade koncentracija, konstantno moraš biti v pripravljenosti in 1 menjavat zelo veliko dejavnosti. V razredu ni učencev s posebnimi potrebami. 2 V tem šolskem letu so imeli nekateri otroci nižje sposobnosti, drugi pa težave s pozornostjo, 1 koncentracijo ter organizacijo. Zbranost, disciplina, neprinašanje šolskih potrebščin. 1 Zmanjšana ali motena pozornost. 1 Znižane sposobnosti, učenci priseljenci, motnje pozornosti. 1 Znižane učne sposobnosti, Aspergerjev sindrom, govorne motnje, težave pri grafomotoriki. 1 Znižane učne sposobnosti, govorne motnje. 1 Katere prilagoditve izvajate pri tujem jeziku v 2. razredu za učence s posebnimi potrebami (vpišite do 3 najpogostejše prilagoditve) in kako pogosto jih izvajate (občasno/pogosto/vedno)? vpis število Dodatna navodila. 3 Dodatna razlaga. 3 Sedi ob meni. 3 Kratka, jasna navodila za delo. 2 Manj besedišča. 2 Možnost hoje po razredu. 2 Pomoč vrstnikov v oddelku. 2 Prilagoditev tempa dela. 2 Prilagoditev učnih vsebin. 2 Sedi spredaj. 2 "taktilni" materiali. 1 Celostni pristop. 1 Daljši čas utrjevanja. 1 Dejavnosti so kratkotrajne. 1 Delitev učencev v heterogene skupine. 1 Deloma vnaprej pripravljen material. 1 Didaktične. 1 Diferenciacija oz. individualizacija učnega materiala in domače naloge. 1 Dodatna didaktična gradiva. 1 Dodatna naloga (moj "pomočnik") 1 Dodatna pomoč pri pisnih delih. 1 Dodatna ponazoritev s slikovnim materialom. 1 Dodatna slikovna gradiva. 1 Dodatna, individualna navodila. 1 Dodatna, individualna ponovitev. 1 Dopuščanje, le spremljanje izvajanja dejavnosti. 1 Druga zaposlitev (risanje). 1 Drugačne vaje/prilagojene. 1 Enostavnejše, večkrat ponovljene razlage. 1 89 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Gibalne aktivnosti na prostem, krajše etape. 1 Gibalne igre, pesmi. 1 Govori, stoji, pomaga. 1 Hitre stimulacije možgan. 1 Individualna razlaga navodil. 1 Individualna razlaga/pomoč. 1 Individualno delo z učiteljico (v razredu). 1 Individualno delo. 1 Individualno ocenjevanje. 1 Individualno posredovanje jasnih navodil in sprotne povratne informacije. 1 Individualno preverjanje razumevanja. 1 Individualno učenje. 1 Izbira nalog po meri učenca. 1 Ker poučujem na podružnici z 8 učenci ni učencev s posebnimi potrebami, običajne težave rešujem sproti (pomoč razrednika, šolske svetovalne službe). 1 Količina pomoči. 1 Konkretno ponazarjanje. 1 Krajše dejavnosti z vmesnimi odmori. 1 Krajši odmori med aktivnostmi. 1 Kratka, jasna navodila, preverjam razumevanje. 1 Kratki intervali dejavnosti. 1 Lažji zapisi v zvezek. 1 Manj "inputa"/vnosa. 1 Manj zapisovanja. 1 Manjši obseg besed. 1 Manjši obseg nalog. 1 Medvrstniška pomoč. 1 Menjava kratkih aktivnosti. 1 Menjavanje dejavnosti (koncentracija). 1 Multisenzorno učenje. 1 Način preverjanja in ocenjevanja znanja. 1 Nadzor nad dejavnostmi. 1 Namesto gibanja - sedenje. 1 Napovedano ocenjevanje znanja. 1 Napovedano ustno ocenjevanje. 1 Navodila v slovenščini. 1 Nebesedna podpora. 1 Ocenjevanje izven oddelka. 1 Ocenjevanje po več delih. 1 Pisava. 1 Počasnejša izgovorjava (če učenec kaj ne razume). 1 Počasnejši tempo + spodbujanje. 1 Počasnejši tempo. 1 Počasnejši, razločnejši govor, več ponovitev. 1 Podaljšan čas pri ustnem ocenjevanju. 1 Podaljšan čas reševanja nalog. 1 Podaljšan čas za opravljanje dejavnosti. 1 Podam dodatna, natančnejša navodila. 1 Poenostavitev snovi. 1 Pogosto menjavanje dejavnosti, TPR aktivnosti, načrtno več pohvale in vzpodbude. 1 Pohvala tudi za manjše napredke. 1 Pomagam s primerom ali pokažem. 1 Pomoč pri delu/reševanju UL. 1 Pomoč pri samostojnih aktivnostih. 1 Pomoč pri urejanju zapiskov. 1 Pomoč pri zapisu. 1 Pomoč s slikovnim gradivom. 1 Ponazoritve. 1 Ponovim navodilo ali izgovorjavo besede. 1 Ponovitev besed. 1 Poudarek na razumevanju. 1 Poudarek na slušnem razumevanju. 1 Pozitivne vzpodbude za delo. 1 Preberem navodila - dodatna razlaga. 1 Prevedem. 1 Preverjanje razumevanja navodil. 1 90 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Preverjanje razumevanja. 1 Prevod glavnih navodil. 1 Pri ocenjevanju npr. ker je pri posnetku težko razumeti. 1 Pri ocenjevanju prilagojena snov. 1 Prilagajanje nalog. 1 Prilagoditev didaktite pouka. 1 Prilagoditev gibalnih aktivnosti. 1 Prilagoditev sedežnega reda. 1 Prilagoditev učnih materialov. 1 Prilagojen čas in obseg nalog. 1 Prilagojen čas pri ustnem in pisnem delu. 1 Prilagojen prostor (sedež, blazina…). 1 Prilagojene dejavnosti, vsebine. 1 Prilagojeni UL. 1 Pristop 1 na 1. 1 Različne aktivnosti. 1 Različne/pestre oblike dela. 1 Različni materiali. 1 Raznolike kratkotrajne dejavnosti. 1 Raznorazna pomoč učiteljici. 1 Razumevanje navodil. 1 Sedenje spredaj. 1 Sedežni red, individualni pristop, poudarjanje močnih področij. 1 Slikovni material. 1 Sodelovanje s ŠSS. 1 Sprememba sedežnega reda. 1 Sprotne spodbude učitelja. 1 Stopnja zahtevnosti. 1 Svetovalna ura. 1 Še nimam teh izkušenj. 1 Tempo. 1 Tutorstvo. 1 Učenca opomnim, naj posluša. 1 Učenec dobi pri nalogah dodatno razlago. 1 Učenec mu pomaga rezati, barvati. 1 Učna dejavnost. 1 Učna strategija/učne dejavnosti. 1 Učni materiali. 1 Učno okolje in učni materiali - različno 1 Učno okolje. 1 UL prilagojen otrok. Več spodbud kot sicer. 1 UL: povečan razmik med elementi. 1 Umik iz matične učilnice - ocenjevanje v mirnejšem okolju. 1 Umik iz prostora. 1 Uporaba konkretnega gradiva. 1 Uporaba lutke. 1 Vaje za spodbujanje govornih organov k bolj jasnemu, razumljivemu govoru 1 Več časa za aktivnost. 1 Več časa za premislek. 1 Več časa za razumevanje navodil. 1 Več časa za TPR activities. 1 Več ponazoril, razlage. 1 Več ponovitev, dodatna razlaga. 1 Več utrjevanja, individualni pristop, zaporedna navodila. 1 Več vizualizacije. 1 Večja količina pomoči. 1 Večja pozornost na njih. 1 Večja preglednost nalog, več slikovnega materiala. 1 Večji tisk nalog. 1 Večji zapis besed. 1 Večkrat pokličem učenca, preverim, če sliši. 1 Večkraten telesni stik (umiritev). 1 Večkratna ponazoritev. 1 Večkratna ponovitev snovi. 1 Večkratno ponavljanje besed. 1 Večkratno ponavljanje navodil, razlag. 1 91 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Veliko gibalnih aktivnosti. 1 Veliko nebesedne podpore (slike, posnetki, mimika, ples,…) 1 Vidna, konkretna ponazorila. 1 Vnaprej pripravljene slike/izročki. 1 Vodenje skozi dejavnosti. 1 Vzpodbude. 1 Vzpostavljanje koncentracije. 1 Zmanjšan obseg vsebin. 1 Zmanjšan obseg zadolžitev. 1 Kako pogosto jih izvajate: vpis število Pogosto. 76 Vedno. 43 Občasno. 24 Zelo pogosto. 10 Po potrebi. 3 Pogosto za določene učence. 3 Velikokrat. 3 Občasno (po potrebi). 2 Večinoma. 2 10x na učno uro. 1 1x na teden v okviru DSP. 1 1x tedensko. 1 2x mesečno. 1 2x tedensko. 1 3x letno. 1 3x na učno uro. 1 Jaz govorim počasi, razločno. 1 Mesečno. 1 Ob aktivnostih. Občasno. 1 Po potrebi, ponavadi pred ocenjevanjem. 1 Pogosto, vedno. 1 Tedensko socialna pedagoginja. 1 Večkrat na uro (kratke dejavnosti) 1 Ali ste dovolj usposobljeni na področju poznavanja učnih težav in posebnih potreb učencev? število odstotek ne 61 58,7 da, za vse skupine učencev 32 30,8 da, za naslednje skupine učencev 11 10,6 skupaj 104 100,0 Vpis skupine: vpis število Disleksiki. 1 Dislektike in hiperaktivne učence. 1 Dislektiki, učenci s primanjkljaji na jezikovnem področju. 1 Nižje učne sposobnosti. 1 O primeru se navadno pozanimam in preučim potrebe. 1 Otroci z motnjo pozornosti, avtisti. 1 Tujci. 1 Učno šibkejši, kronično bolni. 1 Za učence z učnimi težavami. 1 92 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Ali potrebujete pri delu z učenci z učnimi težavami in posebnimi potrebami pomoč drugih strokovnjakov? število odstotek ne 47 47,5 da, za naslednje skupine učencev 52 52,5 skupaj 99 100,0 Vpis skupine: vpis število ADHD 2 ADHD, avtizem. 1 ADHD, disleksija. 1 Aspergerjev sindrom,… 1 Avtisti, dislektiki, mavrični otroci, aspergerji… 1 Avtisti, otroci z ADHD. 1 Avtizem, ADHD, gluhi… 1 Avtizem. 1 Če bo kakšen učenec. 1 Disciplinsko problematični. 1 Disleksija, težave s pozornostjo, avtizem. 1 Disleksija. 2 Dislektiki, motnje pozornosti, avtizem. 1 Doslej še nisem imela podobnih težav. 1 Gluhe in naglušne, avtiste. 1 Govorno-jezikovne motnje. 1 Hiperaktivci. 1 Hiperaktivni učenci, učenci z motnjo pozornosti in koncentracije. 1 Hiperaktivni učenci. 1 Motnja pozornosti. 1 Motnje pozornosti, disleksija, avtizem. 1 Našteti pri točki 6.2. 1 Nemirni, nasilni učenci. 1 Občasno, odvisno od učenca. 1 Odvisno od potreb učenca (vsako leto so težave učencev različne). Super je, če dobimo dodatne informacije glede težav otroka. 1 Pravzaprav ne vem, ker se letos s tem nisem srečala. 1 Romi, hiperaktivni učenci. 1 Specifične težave. 1 Specifične učne težave. 1 Tiste učence, ki jih sama ne znam motivirati in spodbuditi zanimanja za tuji jezik. 1 Učence, ki imajo težave z disciplino in motijo pouk. 1 Učenci s čustveno-vedenjskimi motnjami. 1 Učenci z nižjimi učnimi sposobnostmi. 1 Učenci z odločbami, pod. čas… 1 Učenci z odločbami. 1 Učenec z Aspergerjevim sindromom, ADHD. 1 Učne težave, nizka koncentracija. 1 Vedno je dobrodošla pomoč svetovalnih delavcev ter drugih učiteljev, ki učenca poučujejo, saj s sodelovanjem lahko dosežemo veliko boljše rezultate. 1 Z nižjimi sposobnostmi, hiperaktivnimi ter trajno bolnimi (avtisti). 1 za Romske učence. 1 Za vse učence - zato, da bolje razumem njihove težave (posvetujem se s šolsko 1 svetovalno službo). Znižane učne sposobnosti, dislektik. 1 93 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ TIMSKO NAČRTOVANJE, EVALVACIJA POUKA, UPORABA DIDAKTIČNIH MODELOV Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu vključujete navedene elemente: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). število t-test (testna povprečje standardni vrednost = 2,5) odgovorov odklon t sig. Medkulturno učenje in poučevanje. 105 2,56 0,619 1,025 0,308 Pristope za vključevanje otrok s posebnimi potrebami. 104 2,33 0,818 -2,158 0,033 Na učenca osredinjeno učenje in poučevanje. 102 3,12 0,708 8,814 0,000 Celostno učenje (hkratno vključevanje različnih učnih stilov in čutil). 105 3,39 0,563 16,201 0,000 Didaktične pristope, ki vključujejo poučevanje z 105 3,03 0,727 7,454 0,000 vsebinami drugih predmetov. Didaktične pristope, ki zagotavljajo kontinuiran razvoj sporazumevalnih zmožnosti. 104 3,13 0,552 11,548 0,000 Pripravljena učna gradiva (različne učbenike, delovne 104 2,34 0,920 -1,812 0,073 zvezke, didaktične liste …). Lastna učna gradiva. 104 3,38 0,673 13,410 0,000 Spremljam in dokumentiram napredek učencev 105 2,63 0,683 1,929 0,056 (formativno spremljanje). MEDKULTURNA IN VEČJEZIKOVNA UZAVEŠČENOST V katere dejavnosti ste bili v preteklih treh letih vključeni? število odstotek* Sodelovanja z drugimi šolami iz tujine. 19 17,9 Tekmovanja iz tujih jezikov. 47 44,3 Izvajanja interesnih dejavnosti na temo tujih jezikov. 56 52,8 Izvedbo evropskega dneva tujih jezikov. 24 22,6 Izvedbo učnih projektov, v katerih so bili vključeni tuji jeziki. 21 19,8 Spodbujanje mreženja učencev z učenci iz tujine. 12 11,3 Drugo. 14 13,2 *106=100,0% Pod »drugo« so učitelji vpisali: vpis število Angleška bralna značka v okviru interesne dejavnosti (3. r). 1 Angleška bralna značka. 1 Bralna značka, objave člankov učencev v angleškem jeziku, organizacija predavanj za učence v tujem jeziku (native swpeakers). 1 Epi reading badge (4. - 9. R) 1 Izobraževanje za zgodnjo poučevanje TJ. 1 Natečaj Holiday cards. 1 Nič od tega. 1 Niso bili vključeni. 1 Obvezna izobraževanja v SLO. 1 Predstave. 1 Sodelovanje z ZRSŠ. 1 Šolske prireditve. 1 Tea at time - obogatitvena dejavnost 3x na leto) 1 Ali veste, katere druge tuje jezike govorijo učenci v vaših razredih? število odstotek da 100 95,2 ne 5 4,8 skupaj 105 100,0 Ali imate splošno znanje o družbeno-kulturnem ozadju vaših učencev in njihovih družin? število odstotek da 75 71,4 ne 30 28,6 skupaj 105 100,0 94 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Kako skrbite za ohranjanje svoje tujejezikovne kompetence: število odstotek* Udeležujem se izobraževanj v Sloveniji. 102 96,2 Udeležujem se izobraževanj v tujini. 14 13,2 Udeležujem se on-line izobraževanj. 26 24,5 Drugo. 17 16,0 *106=100,0% Pod »drugo« so učitelji vpisali: vpis število Branje tujezične literature. 5 Berem tujezično literaturo. Potujem. 1 Branje literature. 1 Branje, gledanje filmov. 1 Branje, poslušanje oddaj v angleščini. 1 Družim in komuniciram z Američani in Avstralci, ki živijo v Sloveniji ter so moji 1 prijatelji oz. z nekaterimi si dopisujemo ter komuniciramo preko Skypea. Komuniciram s tujci. 1 Komuniciram v tujem jeziku. 1 Potovanja v native speaker dežele. Mreženje. 1 Samoiniciativno branje ustrezne literature, pogovori z učitelji iz drugih držav. 1 Samoizobraževanje. 1 Web/yt/revije/chat/skype/e-maili/članki/radio&TV v angleščini/ blogi-branje, poslušanje, pisanje, govorjenje. 1 Z mednarodnimi projekti Comenius, Erasmus+, kot koordinatorica projektov. 1 Kako pogosto uporabljate pri komunikaciji v službenem in zasebnem času tuji jezik? število odstotek zelo pogosto 21 22,1 pogosto 28 29,5 občasno 46 48,4 redko 0 0,0 nikoli 0 0,0 skupaj 95 100,0 F.2. ODGOVORI UČITELJEV – PRIMERJAVA 1. IN 3. LETA UVAJANJA Odgovori učiteljev iz šolskega leta 2016/17 (2. razred v šolah iz 3. kroga uvajanja) so v nadaljevanju primerjani z odgovori učiteljev v šolskem letu 2014/15 (2. razred v šolah iz 1. kroga uvajanja). V šolskem letu 2014/15 je na vprašalnik odgovorilo 67 učiteljev prvega tujega jezika v 2. razredu. Ali prihaja do statistično značilnih razlik glede na šolsko leto, je preverjeno z ustreznim t-testom in hi-kvadrat testom. DIDAKTIČNA USTREZNOST Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu uresničujete naslednje cilje predmeta: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 t-test n povp. n povp. t sig. Vključevanje jezikovnih in nejezikovnih prvin (npr. 67 3,84 106 3,81 0,378 0,706 govorica telesa, gestikulacija). Izbor vsebin naravnan na razvojne značilnosti učencev. 67 3,54 106 3,58 -0,573 0,567 Razvijanje predopismenjevalnih in predbralnih spretnosti/zmožnosti. 67 2,52 106 2,72 -1,662 0,098 Pogosto izmenjavanje različnih krajših aktivnosti poveznih z izhodiščnimi cilji. 67 3,45 105 3,50 -0,654 0,514 Spodbujanje k miselnim aktivnostim, ki temeljijo na pestri uporabi jezika (opisovanje, pojasnjevanje, 67 2,91 106 2,88 0,297 0,766 branje, pripovedovanje...). 95 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Uporaba konkretnih gradiv, vizualne podpore in spodbujanje k veččutnemu učenju. 67 3,79 106 3,75 0,646 0,519 Igralne dejavnosti, ki spodbujajo učence k lastnemu odločanju, izbiranju in sodelovanju z drugimi učenci. 66 3,06 106 3,32 -2,415 0,017 Timsko načrtovanje pouka na ravni razreda. 67 2,79 105 2,68 0,867 0,387 Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu individualizirate in diferencirate glede na zmožnosti in druge posebnosti učencev: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 t-test n povp. n povp. t sig. učne vsebine 67 2,33 105 2,37 -0,326 0,745 učne dejavnosti 65 2,77 105 2,65 1,044 0,298 učne materiale 67 2,39 106 2,48 -0,756 0,451 rezultate učenja, učne izdelke, predstavitve… 66 2,61 105 2,63 -0,174 0,862 učno okolje (npr. prostor izvajanja pouka) 67 1,94 106 2,03 -0,609 0,543 učne strategije 67 2,84 105 2,84 -0,020 0,984 učni tempo 66 3,12 104 3,00 1,096 0,275 količino pomoči 66 3,35 106 3,19 1,493 0,137 preverjanje in ocenjevanje 67 2,96 106 2,87 0,634 0,527 učne oblike 66 2,86 106 2,79 0,607 0,545 domače naloge 63 2,10 105 2,04 0,430 0,668 Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu preverjate in ocenjujte znanje učencev na naslednje načine: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 t-test n povp. n povp. t sig. Pri preverjanju upoštevam načela formativnega 67 2,91 103 2,70 1,687 0,093 spremljanja. Pri ocenjevanju poslušanja in slušnega razumevanja si pomagam z učenčevimi prikazi, izdelki… 66 3,03 105 3,12 -0,784 0,434 Pri ocenjevanju govornega sporočanja in sporazumevanja si pomagam tako, da učenci opazujejo in poimenujejo kar vidijo ali zaznajo z drugimi čutili, komentirajo, napovedujejo, 67 3,34 105 3,49 -1,492 0,137 dopolnjujejo, igrajo igro vlog, uporabijo opise postopkov, itn. Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu uporabljate IKT za naslednje namene: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 t-test n povp. n povp. t sig. v podporo razumevanju učnih vsebin 67 3,03 106 3,18 -1,404 0,162 za ohranjanje motivacije za učenje 67 2,76 106 3,03 -2,345 0,020 za izboljšanje učnih rezultatov 67 2,60 106 2,86 -2,118 0,036 Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu izvajate medpredmetne povezave na navedenih ravneh: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 t-test n povp. n povp. t sig. ravni vsebin 67 3,42 106 3,19 2,320 0,022 ravni procesnih ciljev (npr. iskanje virov kot 66 2,53 105 2,40 1,193 0,234 spretnosti) konceptualni ravni (npr. poglabljanje razumevanja) 67 2,51 106 2,51 -0,019 0,985 96 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ ORGANIZACIJSKI VIDIKI Ali ste imeli organizacijske težave pri umestitvi tujega jezika v 2. razredu v urnik? šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek ne 48 73,8% 85 83,3% da, manjše težave 14 21,5% 15 14,7% da, večje težave 3 4,6% 2 2,0% skupaj 65 100,0% 102 100,0% Χ2 = 2,450, sig. = 0,294 Kako ste zadovoljni z Vašim urnikom? šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek nimam pripomb 50 76,9% 86 82,7% želim si sprememb 15 23,1% 18 17,3% skupaj 65 100,0% 104 100,0% Χ2 = 0,847, sig. = 0,357 URESNIČEVANJE CILJEV IN DOSEGANJE STANDARDOV Kako pomembni so po vašem mnenju splošni cilji učnega načrta za tuji jezik v 2. razredu: šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 t-test n povp. n povp. t sig. Senzibilizacija za jezike. 66 2,89 106 2,95 -1,356 0,178 Razvijanje učenčevih sprejemniških, tvorbnih in interaktivnih spretnosti/ zmožnosti. 66 2,85 105 2,78 1,122 0,264 Poudarjen razvoj motivacije za usvajanje tujih jezikov. 67 2,94 105 2,89 1,278 0,203 Oblikovanje posameznikove raznojezičnosti in (družbene večjezičnosti) dvig jezikovne zavesti v ožjem pomenu (npr. v družini, v razredu) ter v širšem 66 2,70 104 2,59 1,451 0,149 pomenu (npr. dvojezično področje). V kolikšni meri so po Vašem mnenju v 2. razredu uresničljivi naslednji standardi znanja učnega načrta? šol. leto 2014/15 Poslušanje in slušno razumevanje šol. leto 2016/17 t-test n povp. n povp. t sig. prepozna, da je besedilo v tujem jeziku (prepozna 67 2,90 106 2,93 -0,900 0,369 ciljni tuji jezik med drugimi jeziki) razume pogosto rabljena in z gestami oz. mimiko 67 2,99 106 2,97 0,568 0,571 podprta navodila za delo v razredu izlušči glavno temo slušnega besedila 67 2,79 105 2,64 2,225 0,028 razume izbrane podatke in nekatere podrobnosti (besed, besednih zvez, fraz) v govorjenih besedilih z 66 2,83 106 2,78 0,803 0,423 znano tematiko na podlagi vidnih in drugih opor prepozna nekatere okoliščine sporazumevanja in jasno izražena čustva govorcev 66 2,71 106 2,62 1,219 0,225 šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 t-test Govorno sporočanje in sporazumevanje n povp. n povp. t sig. poimenuje konkretni svet okoli sebe (stvari, osebe, dejanja, lastnosti, živali, predmete, kraje itn.) v 67 2,90 106 2,96 -1,589 0,115 neposredni okolici/na slikah ipd. se sporazumeva po vzorcih 67 2,87 106 2,77 1,572 0,118 poizveduje in odgovarja na preprosta vprašanja 67 2,72 105 2,70 0,295 0,768 pritrjuje, zanika, izraža počutje, zahvalo, voščila in dobre želje, vljudnostne fraze, navezuje stik, se opravičuje, se poslavlja, telefonira, uresničuje svoje 67 2,67 106 2,68 -0,094 0,925 interese (izraža potrebe in želje, prepovedi, prošnje, išče in ponuja pomoč itn.) 97 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 t-test Branje in bralno razumevanje n povp. n povp. t sig. prepozna zapis osnovnega, pogosto rabljenega besedišča ter pomen besednih zvez v okviru znanih 60 2,58 101 2,39 2,066 0,040 tem razume posamezne preproste in znane besede, besedne zveze ob nebesedni podpori (npr. slikah, 61 2,72 102 2,67 0,654 0,514 predmetih) zna prebrati in razume posamezne znane povedi, 60 2,37 102 2,07 2,785 0,006 ponazorjene z nebesedno podporo razume kratka in ustrezno zahtevna besedila ob 60 2,32 100 2,19 1,131 0,260 nebesedni podpori MOTIVACIJA IN UČNE TEŽAVE UČENCEV Kako so po vašem mnenju učenci 2. razreda motivirani za učenje tujega jezika? Povprečje je izračunano na osnovi 5-stopenjske lestvice (1 - sploh niso motivirani, ..., 5 - zelo so motivirani). razred št. odgovorov povprečje šol. leto 2014/15 65 4,55 šol. leto 2016/17 105 4,31 t = 2,660; sig. = 0,009 TIMSKO NAČRTOVANJE, EVALVACIJA POUKA, UPORABA DIDAKTIČNIH MODELOV Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu vključujete navedene elemente: Povprečja so izračunana na osnovi 4-stopenjske lestvice ( 1 - nikoli, 2 - občasno, 3 - pogosto, 4 - vedno). šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 t-test n povp. n povp. t sig. Medkulturno učenje in poučevanje. 66 2,29 105 2,56 -2,895 0,004 Pristope za vključevanje otrok s posebnimi potrebami. 66 2,39 104 2,33 0,530 0,597 Na učenca osredinjeno učenje in poučevanje. 67 3,36 102 3,12 2,183 0,030 Celostno učenje (hkratno vključevanje različnih učnih stilov in čutil). 67 3,40 105 3,39 0,138 0,890 Didaktične pristope, ki vključujejo poučevanje z 67 3,36 105 3,03 3,030 0,003 vsebinami drugih predmetov. Didaktične pristope, ki zagotavljajo kontinuiran razvoj sporazumevalnih zmožnosti. 66 3,24 104 3,13 1,206 0,230 Pripravljena učna gradiva (različne učbenike, delovne zvezke, didaktične liste …). 67 2,09 104 2,34 -1,779 0,077 Lastna učna gradiva. 67 3,48 104 3,38 0,889 0,375 Spremljam in dokumentiram napredek učencev 67 2,63 105 2,63 -0,016 0,988 (formativno spremljanje). MEDKULTURNA IN VEČJEZIKOVNA UZAVEŠČENOST V katere dejavnosti ste bili v preteklih treh letih vključeni? šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 hi-kvadrat test število odstotek* število odstotek** Χ2 sig. Sodelovanja z drugimi šolami iz 21 31,3% 19 17,9% 4,159 0,041 tujine. Tekmovanja iz tujih jezikov. 31 46,3% 47 44,3% 0,062 0,804 Izvajanja interesnih dejavnosti na 51 76,1% 56 52,8% 9,436 0,002 temo tujih jezikov. Izvedbo evropskega dneva tujih 22 32,8% 24 22,6% 2,186 0,139 jezikov. Izvedbo učnih projektov, v katerih so bili vključeni tuji jeziki. 19 28,4% 21 19,8% 1,687 0,194 Spodbujanje mreženja učencev z učenci iz tujine. 10 14,9% 12 11,3% 0,481 0,488 *67=100,0%, **106=100,0% 98 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Ali veste, katere druge tuje jezike govorijo učenci v vaših razredih? šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek da 64 95,5% 100 95,2% ne 3 4,5% 5 4,8% skupaj 67 100,0% 105 100,0% Χ2 = 0,007, sig. = 0,931 Ali imate splošno znanje o družbeno-kulturnem ozadju vaših učencev in njihovih družin? šol. leto 2014/15 šol. leto 2016/17 število odstotek število odstotek da 44 66,7% 75 71,4% ne 22 33,3% 30 28,6% skupaj 66 100,0% 105 100,0% Χ2 = 0,434, sig. = 0,510 G. TESTIRANJE UČENCEV Podatki s testiranja 620 učencev v šolskem letu 2016/17 so analizirani glede na izbrani prvi tuji jezik. Statistična značilnost razlik glede na tuji jezik je preverjena s t-testom za neodvisne vzorce (celoten test) oziroma s hi-kvadratom (posamezne naloge). Test znanja je vseboval 12 nalog. Vsaka pravilno rešena naloga je bila ovrednotena z 1 točko in vsaka nepravilno rešena ali nerešena naloga z 0 točkami. Skupni dosežki na testu v šolskem letu 2016/17 so bili primerjani s skupnimi dosežki na testu v šolskem letu 2014/15. Statistična značilnost razlik glede na šolsko leto je preverjena s t-testom za neodvisne vzorce. Vrednotenje nalog in skupno število točk je identično v obeh šolskih letih. V šolskem letu 2014/15 je bilo testiranih 848 učencev v 2. razredu (821 pri angleščini in 27 pri nemščini). Sodelujoči učenci glede na tuji jezik tuji jezik število odstotek angleščina 546 88,1 nemščina 74 11,9 skupaj 620 100,0 Dosežki učencev po posameznih nalogah Prikazano je število in odstotek pravilnih odgovorov. angleščina* nemščina** skupaj*** hi-kvadrat test naloga število odstotek število odstotek število odstotek Χ 2 sig. naloga 1 179 32,8 14 18,9 193 31,1 5,843 0,016 naloga 2 412 75,5 64 86,5 476 76,8 4,445 0,035 naloga 3 300 54,9 35 47,3 335 54,0 1,535 0,215 naloga 4 505 92,5 65 87,8 570 91,9 1,903 0,168 naloga 5 475 87,0 52 70,3 527 85,0 14,299 0,000 naloga 6 235 43,0 21 28,4 256 41,3 5,779 0,016 naloga 7 345 63,2 27 36,5 372 60,0 19,358 0,000 naloga 8 478 87,5 59 79,7 537 86,6 3,434 0,064 naloga 9 401 73,4 42 56,8 443 71,5 8,895 0,003 naloga 10 268 49,1 37 50,0 305 49,2 0,022 0,882 naloga 11 300 54,9 28 37,8 328 52,9 7,655 0,006 naloga 12 374 68,5 30 40,5 404 65,2 22,438 0,000 *546=100,0%, **74=100,0%, ***620=100% 99 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Skupni dosežek na testu Prikazano je število in odstotek učencev, ki so dosegli določeno število točk. Drugi del 15. naloge (zapis v oblaku) v ta del analize ni vključen. Največje možno število toč na testu (brez 2. dela 15. naloge) je 29 točk. doseženo angleščina nemščina skupaj št. točk število odstotek število odstotek število odstotek 2 točki 3 0,5% 0 0,0% 3 0,5% 3 točke 5 0,9% 4 5,4% 9 1,5% 4 točke 23 4,2% 8 10,8% 31 5,0% 5 točk 24 4,4% 9 12,2% 33 5,3% 6 točk 76 13,9% 16 21,6% 92 14,8% 7 točk 104 19,0% 18 24,3% 122 19,7% 8 točk 115 21,1% 12 16,2% 127 20,5% 9 točk 89 16,3% 5 6,8% 94 15,2% 10 točk 59 10,8% 1 1,4% 60 9,7% 11 točk 32 5,9% 0 0,0% 32 5,2% 12 točk 16 2,9% 1 1,4% 17 2,7% skupaj 546 100,0% 74 100,0% 620 100,0% Povprečni dosežek na celotnem testu glede na tuji jezik povprečno št. tuji jezik število učencev točk standardni odklon angleščina 546 7,82 1,952 nemščina 74 6,41 1,767 skupaj 620 7,65 1,984 t= 5,930, sig.= 0,000 Primerjava med šolskima letoma 2014/15 in 2016/17 šolsko leto 2014/15 šolsko leto 2016/17 t-test tuji jezik št. učencev pov. št. točk st. odklon št. učencev pov. št. točk st. odklon t sig. angleščina 821 7,48 2,226 546 7,82 1,952 -2,975 0,003 nemščina 27 9,56 1,908 74 6,41 1,767 7,763 0,000 skupaj 848 7,55 2,245 620 7,65 1,984 -0,939 0,348 100 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 6.2 Inštrumentariji spremljave 6.2.1 Pisni preizkus slušnega razumevanja s slikovno predlogo in slušnim posnetkom za ugotavljanje končnega znanja tujega jezika – angleščine 101 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 102 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 103 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 104 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 6.2.2 VPRAŠALNIK ZA RAVNATELJE Prvi tuji jezik v 2. razredu – Vprašalnik za ravnatelje – Šolsko leto 2016/17 Spoštovani ravnatelj, spoštovana ravnateljica. Pred vami je kratek vprašalnik o uvajanju tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalno obdobje (1. VIO). Vprašanja se nanašajo predvsem na obliko in način izvedbe urnika, timsko načrtovanje in evalvacijo pouka. Prosimo za sodelovanje. 1. Naziv osnovne šole: _______________________________________________________ . 2. Navedite, katere tuje jezike so se v tem šolskem letu učili učenci na vaši šoli (od 1. do 9. razreda) kot obvezni predmet, izbirni predmet, tečaj... : _____________________________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________________________ 3. Navedite število učiteljev na vaši šoli, ki so usposobljeni za poučevanje tujega jezika v 1. VIO: a. Učitelji razrednega pouka z opravljenim doizobraževanjem: ____________ . b. Učitelji predmetnega pouka z opravljenim doizobraževanjem: ____________ . 4. Navedite število učencev v 2. razredu z odločbo o usmeritvi ali izvirnim delovnim projektom pomoči: ____________ . 5. Kako v primeru daljše odsotnosti učitelja, ki poučuje tuji jezik v 1. VIO, zagotavljate nadomeščanje oz. kako nameravate zagotoviti nadomeščanje, ko bo to potrebno? Na kratko pojasnite: _________________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________________ 6. Ali ste imeli organizacijske težave pri uvedbi in izvajanju tujega jezika v 2. razredu? a. Ne. b. Da, manjše težave. c. Da, večje težave (pojasnite): ____________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________ 7. Tuji jezik je bil v šolskem letu 2016/17 v 2. razredu umeščen v urnik (lahko je več odgovorov): a. Dvakrat tedensko po 45 minut. b. Enkrat tedensko 90 minut. c. Trikrat tedensko 30 minut. d. Drugo: _____________________________________. Pojasnite izbiro: ___________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________________ 8. Umeščenost ur tujega jezika v urniku (lahko je več odgovorov): a. Vedno ista zaporedna ura; vedno prve ure pouka. b. Vedno ista zaporedna ura; vedno zadnje ure pouka. c. Menjaje; npr. enkrat na začetku, drugič ob koncu pouka. d. Pouk tujega jezika je organiziran fleksibilno ; v različnih tednih po različnem urniku. e. Drugače: ___________________________________________________________________ . Pojasnite izbiro: ___________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________________ 105 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 9. Kakšna je vaša vloga pri delovanju ŠPT-ja za uvajanje tujega jezika (TJ) v 1. VIO? a. Sem vodja ŠPT-ja in sodelujem v vseh fazah od načrtovanja do evalvacije. b. Sem vodja ŠPT-ja, vendar strokovno delo prepuščam članom. c. Sem član ŠPT-ja in se aktivno vključujem v vseh fazah vzgojno-izobraževalnega dela. d. Sem član ŠPT-ja in se aktivno vključujem le v določenih fazah (npr. pri odločanju o organizaciji pouka TJ). e. Nisem član ŠPT-ja; zadosten vpogled v delo ŠPT-ja dobim iz zapisnikov sestankov. 10. Ključna vsebinska področja dela ŠPT-ja v šolskem letu 2016/17 so bila (lahko je več odgovorov): a. Načrtovanje dejavnosti pri pouku tujega jezika. b. Načrtovanje in priprava na timsko poučevanje. c. Načrtovanje uvajanja tujega jezika po vertikali. d. Priprava učnih/didaktičnih gradiv. e. Delo s starši. f. Medpredmetno načrtovanje. g. Informiranje sodelavcev. h. Drugo: __________________________________________________________ . 11. V šolskem letu 2016/17 ste spremljali pouk tujega jezika v 2. razredu na naslednje načine (lahko je več odgovorov): a. Individualna hospitacija. b. Kolegialna hospitacija (s člani ŠPT-ja oz. z drugimi učitelji). c. Kolegialna hospitacija ob spremljavi uvajanja tujega jezika v 2. razredu (s svetovalci ZRSŠ). d. Spremljanje pedagoške dokumentacije. e. Predstavitve učiteljev izvajalcev na pedagoških konferencah. f. Drugo: __________________________________________________________ . g. Pouka tujega jezika v 2. razredu še nisem spremljal/a. 12. Kdo je bil pobudnik za spremljanje pouka tujega jezika v 2. razredu? (lahko je več odgovorov) a. Lastna pobuda. b. Učitelj tujega jezika. c. ZRSŠ. d. Starši. e. Operativni načrt. f. Pouka tujega jezika v 2. razredu še nisem spremljal/a. 13. Navedite ključno ugotovitev in spoznanje ob spremljavi pouka na vaši šoli v šolskem letu 2016/17 (če pouka tujega jezika v 2. razredu še niste spremljali, pustite prazno): _________________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________________ 14. Kako nameravate spodbuditi povezavo med učitelji tujega jezika v 1. VIO in v 2. VIO? _________________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________________ 15. Ali veste, katere druge tuje jezike govorijo učenci vaše šole, poleg jezikov, ki se učijo v šoli? a. Ne. b. Da, za nekatere. c. Da, vsaj za večino. 16. Ali imate splošno znanje o družbeno-kulturnem ozadju vaših učencev in njihovih družin? a. Ne. b. Da, za nekatere. c. Da, vsaj za večino. Hvala za sodelovanje. 106 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 6.2.3 VPRAŠALNIK ZA UČITELJE Prvi tuji jezik v 2. razredu – Vprašalnik za učitelje – Šolsko leto 2016/17 Spoštovani. Pred vami je vprašalnik, ki vsebuje vprašanja, ki se navezujejo predvsem na samooceno vaše usposobljenosti za poučevanje tujih jezikov in vašega izvajanja pouka tujega jezika v 2. razredu (uresničljivost učnega načrta z vidika didaktične ustreznosti in doseganja standardov, organizacija in izvedba pouka TJ, motivacija učencev, idr.). Vaši odgovori so za nadaljnje uvajanje tujega jezika zelo pomembni, zato vas prosimo, da nanje premišljeno odgovorite. Vprašalnik je anonimen. 1. PODATKI O ŠOLI 1.1. Naziv vaše šole: ____________________________________________________________________. 2. PODATKI O ŠOLI IN USPOSOBLJENOST ZA POUČEVANJE 2.1. Katero smer izobrazbe ter dopolnilna znanja imate? a) Razredni pouk (smer izobrazbe) + dodatno usposabljanje za tuji jezik b) Tuji jezik (smer izobrazbe) + dodatno usposabljanje za razredni pouk c) Razredni pouk (smer izobrazbe) + tuji jezik (smer izobrazbe) d) Drugo: ____________________________________________________ . 2.2. Ocenite vašo usposobljenost za naslednja vsebinska področja, ki se nanašajo na matriko učnega načrta za tuji jezik: Nisem Sem delno Sem usposobljen/a usposobljen/a usposobljen/a Celostno učenje jezika. 1 2 3 Osredotočenost na učenca. 1 2 3 Igralne dejavnosti. 1 2 3 Situacijska naravnanost, avtentičnost. 1 2 3 Jezikovna kopel. 1 2 3 Didaktična izvedba pouka. 1 2 3 Razvijanje poslušanja, govorjenja, branja. 1 2 3 Jezikovno in medkulturno ozaveščanje. 1 2 3 Glasovno in fonološko zavedanje. 1 2 3 Medpredmetna povezanost. 1 2 3 Problemsko delo in kognitivno osmišljene dejavnosti. 1 2 3 Učitelj kot model. 1 2 3 Jezikovni vnos. 1 2 3 Učna gradiva in materiali za pouk (pisna, avtentična, IKT …). 1 2 3 Spremljanje napredka učenca (formativno spremljanje). 1 2 3 Proces ocenjevanja znanja (načrtovanje, oblikovanje kriterijev, zapis opisne ocene). 1 2 3 Sodelovanje s starši. 1 2 3 3. DIDAKTIČNA USTREZNOST 3.1. Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu uresničujete naslednje cilje predmeta: Nikoli Občasno Pogosto Vedno Vključevanje jezikovnih in nejezikovnih prvin (npr. govorica telesa, 1 2 3 4 gestikulacija). Izbor vsebin naravnan na razvojne značilnosti učencev. 1 2 3 4 Razvijanje predopismenjevalnih in predbralnih spretnosti/zmožnosti. 1 2 3 4 Pogosto izmenjavanje različnih krajših aktivnosti poveznih z izhodiščnimi 1 2 3 4 cilji. Spodbujanje k miselnim aktivnostim, ki temeljijo na pestri uporabi jezika 1 2 3 4 (opisovanje, pojasnjevanje, branje, pripovedovanje...). Uporaba konkretnih gradiv, vizualne podpore in spodbujanje k veččutnemu učenju. 1 2 3 4 Igralne dejavnosti, ki spodbujajo učence k lastnemu odločanju, izbiranju in sodelovanju z drugimi učenci. 1 2 3 4 107 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Timsko načrtovanje pouka na ravni razreda. 1 2 3 4 3.2. Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu individualizirate in diferencirate glede na zmožnosti in druge posebnosti učencev: Nikoli Občasno Pogosto Vedno učne vsebine 1 2 3 4 učne dejavnosti 1 2 3 4 učne materiale 1 2 3 4 rezultate učenja, učne izdelke, predstavitve… 1 2 3 4 učno okolje (npr. prostor izvajanja pouka) 1 2 3 4 učne strategije 1 2 3 4 učni tempo 1 2 3 4 količino pomoči 1 2 3 4 preverjanje in ocenjevanje 1 2 3 4 učne oblike 1 2 3 4 domače naloge 1 2 3 4 3.3. Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu preverjate in ocenjujte znanje učencev na naslednje načine: Nikoli Občasno Pogosto Vedno Spremljam napredek učencev. 1 2 3 4 Pri preverjanju upoštevam načela formativnega spremljanja. 1 2 3 4 Pri ocenjevanju poslušanja in slušnega razumevanja si pomagam z učenčevimi prikazi, izdelki… 1 2 3 4 Pri ocenjevanju govornega sporočanja in sporazumevanja si pomagam tako, da učenci opazujejo in poimenujejo kar vidijo ali zaznajo z drugimi čutili, 1 2 3 4 komentirajo, napovedujejo, dopolnjujejo, igrajo igro vlog, uporabijo opise postopkov, itn. Pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevam posebne potrebe učenca. 1 2 3 4 3.4. Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu uporabljate IKT za naslednje namene: Nikoli Občasno Pogosto Vedno v podporo razumevanju učnih vsebin 1 2 3 4 za ohranjanje motivacije za učenje 1 2 3 4 za izboljšanje učnih rezultatov 1 2 3 4 3.5. Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu izvajate medpredmetne povezave na navedenih ravneh: Nikoli Občasno Pogosto Vedno ravni vsebin 1 2 3 4 ravni procesnih ciljev (npr. iskanje virov kot spretnosti) 1 2 3 4 konceptualni ravni (npr. poglabljanje razumevanja) 1 2 3 4 4. ORGANIZACIJSKI VIDIKI 4.1. Ali ste imeli organizacijske težave pri umestitvi tujega jezika v 2. razredu v urnik? a) Ne. b) Da, manjše težave. c) Da, večje težave (pojasnite): ___________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ . 108 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 4.2. Kako ste umestili pouk tujega jezika v 2. razredu v urnik? (možnih več odgovorov) a) Strnjeno, dvakrat na teden. b) Razpršeno, večkrat na teden. c) Drugače: _______________________________________________________________ . Navedite razloge za tako umestitev: ____________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________ 4.3. Kako ste zadovoljni z Vašim urnikom? a) Nimam pripomb. b) Želim si sprememb, in sicer: ___________________________________________________________________ . 4.4. Kje praviloma izvajate pouk tujega jezika v 2. razredu? (možnih več odgovorov) a) V matični učilnici 2. razreda b) V posebni učilnici za tuji jezik. c) Drugo (dopišite): _______________________________________________ . 5. URESNIČEVANJE CILJEV IN DOSEGANJE STANDARDOV 5.1. Kako pomembni so po vašem mnenju splošni cilji učnega načrta za tuji jezik v 2. razredu: Srednje Nepomembni Zelo pomembni Ne vem pomembni Senzibilizacija za jezike. 1 2 3 0 Razvijanje učenčevih sprejemniških, tvorbnih in 1 2 3 0 interaktivnih spretnosti/ zmožnosti. Poudarjen razvoj motivacije za usvajanje tujih jezikov. 1 2 3 0 Oblikovanje posameznikove raznojezičnosti in (družbene večjezičnosti) dvig jezikovne zavesti v ožjem pomenu (npr. v družini, v razredu) ter v širšem pomenu (npr. dvojezično 1 2 3 0 področje). 5.2. V kolikšni meri so po Vašem mnenju v 2. razredu uresničljivi naslednji standardi znanja učnega načrta? Poslušanje in slušno razumevanje Neuresničljivi Delno Uresničljivi uresničljivi prepozna, da je besedilo v tujem jeziku (prepozna ciljni tuji jezik med drugimi 1 2 3 jeziki) razume pogosto rabljena in z gestami oz. mimiko podprta navodila za delo v 1 2 3 razredu izlušči glavno temo slušnega besedila 1 2 3 razume izbrane podatke in nekatere podrobnosti (besed, besednih zvez, fraz) 1 2 3 v govorjenih besedilih z znano tematiko na podlagi vidnih in drugih opor prepozna nekatere okoliščine sporazumevanja in jasno izražena čustva 1 2 3 govorcev Govorno sporočanje in sporazumevanje Neuresničljivi Delno Uresničljivi uresničljiv i poimenuje konkretni svet okoli sebe (stvari, osebe, dejanja, lastnosti, živali, 1 2 3 predmete, kraje itn.) v neposredni okolici/na slikah ipd. se sporazumeva po vzorcih 1 2 3 poizveduje in odgovarja na preprosta vprašanja 1 2 3 pritrjuje, zanika, izraža počutje, zahvalo, voščila in dobre želje, vljudnostne fraze, navezuje stik, se opravičuje, se poslavlja, telefonira, uresničuje svoje 1 2 3 interese (izraža potrebe in želje, prepovedi, prošnje, išče in ponuja pomoč itn. Branje in bralno razumevanje Neuresničljivi Delno Uresničljivi uresničljivi 109 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ prepozna zapis osnovnega, pogosto rabljenega besedišča ter pomen besednih 1 2 3 zvez v okviru znanih tem razume posamezne preproste in znane besede, besedne zveze ob nebesedni 1 2 3 podpori (npr. slikah, predmetih) zna prebrati in razume posamezne znane povedi, ponazorjene z nebesedno 1 2 3 podporo razume kratka in ustrezno zahtevna besedila ob nebesedni podpori 1 2 3 6. MOTIVACIJA IN UČNE TEŽAVE UČENCEV 6.1. Kako so po vašem mnenju učenci 2. razreda motivirani za učenje tujega jezika? a) Sploh niso motivirani. b) Niso motivirani. c) Niti nemotivirani, niti motivirani. d) So motivirani. e) Zelo so motivirani. 6.2. Napišite s katerimi posebnimi potrebami učencev se soočate pri poučevanju tujega jezika v 2. razredu? __________________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________________ 6.3. Katere prilagoditve izvajate pri tujem jeziku v 2. razredu za učence s posebnimi potrebami (vpišite do 3 najpogostejše prilagoditve) in kako pogosto jih izvajate (občasno/pogosto/vedno)? Prilagoditev: Pogostost izvajanja: - - - - - - 6.4. Ali ste dovolj usposobljeni na področju poznavanja učnih težav in posebnih potreb učencev? a) Ne. b) Da, za vse skupine učencev. c) Da, za naslednje skupine učencev (dopišite): ____________________________________________. 6.5. Ali potrebujete pri delu z učenci z učnimi težavami in posebnimi potrebami pomoč drugih strokovnjakov? a) Ne. b) Da, za naslednje skupine učencev (dopišite): ____________________________________________. 7.. TIMSKO NAČRTOVANJE, EVALVACIJA POUKA, UPORABA DIDAKTIČNIH MODELOV Kako pogosto pri pouku tujega jezika v 2. razredu vključujete navedene elemente: Nikoli Občasno Pogosto Vedno Medkulturno učenje in poučevanje. 1 2 3 4 Pristope za vključevanje otrok s posebnimi potrebami. 1 2 3 4 Na učenca osredinjeno učenje in poučevanje. 1 2 3 4 Celostno učenje (hkratno vključevanje različnih učnih stilov in čutil). 1 2 3 4 Didaktične pristope, ki vključujejo poučevanje z vsebinami drugih 1 2 3 4 predmetov. Didaktične pristope, ki zagotavljajo kontinuiran razvoj sporazumevalnih zmožnosti. 1 2 3 4 Pripravljena učna gradiva (različne učbenike, delovne zvezke, didaktične liste …). 1 2 3 4 Lastna učna gradiva. 1 2 3 4 Spremljam in dokumentiram napredek učencev (formativno spremljanje). 1 2 3 4 110 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 8. MEDKULTURNA IN VEČJEZIKOVNA UZAVEŠČENOST 8.1. V katere dejavnosti ste bili v preteklem letu vključeni? (možnih več odgovorov) a) Sodelovanja z drugimi šolami iz tujine. b) Tekmovanja iz tujih jezikov. c) Izvajanja interesnih dejavnosti na temo tujih jezikov. d) Izvedbo evropskega dneva tujih jezikov. e) Izvedbo učnih projektov, v katerih so bili vključeni tuji jeziki. f) Spodbujanje mreženja učencev z učenci iz tujine. g) Drugo (dopišite): ________________________________________________ . 8.2. Ali veste, katere druge tuje jezike govorijo učenci v vaših razredih? a) Da. b) Ne. 8.3. Ali imate splošno znanje o družbeno-kulturnem ozadju vaših učencev in njihovih družin? a) Da. b) Ne. 8.4. Kako skrbite za ohranjanje svoje tujejezikovne kompetence? (možnih več odgovorov) a) Udeležujem se izobraževanj v Sloveniji. b) Udeležujem se izobraževanj v tujini. c) Udeležujem se on-line izobraževanj. d) Drugo: __________________________________________________________________ . 8.5. Kako pogosto uporabljate pri komunikaciji v službenem in zasebnem času tuji jezik? a) Zelo pogosto. b) Pogosto. c) Občasno. d) Redko. e) Nikoli. Hvala za sodelovanje. 111 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 6.2.4 VPRAŠALNIK ZA STARŠE Spoštovani starši! Na Zavodu RS za šolstvo skrbimo za strokovno podporo osnovnim šolam pri uvajanju prvega tujega jezika v 2. razred. V sklopu te spremljave je predvideno tudi anketiranje staršev. Ker je v to anketiranje vključena tudi šola, ki jo obiskuje vaš otrok, vas vljudno prosimo za sodelovanje. Zavedamo se, da je vloga staršev, pri spremljanju učenja tujega jezika pri otrocih izredno pomembna, zato vas prosimo, da v naslednjem kratkem anonimnem vprašalniku odgovorite, kako ste zadovoljni s poučevanjem prvega tujega jezika v 2. razredu. Vaši odgovori so za nadaljnje uvajanje tujega jezika zelo pomembni. Prosimo vas, če izpolnjen vprašalnik čim hitreje vrnete na šolo, kjer ste ga prejeli. Rezultati celotne raziskave bodo predstavljeni v Letnem poročilu o uvajanju in spremljanju tujega jezika 2016/17 in na Letni refleksiji uvajanja in spremljanja jeseni na Brdu pri Kranju. Za sodelovanje se vam zahvaljujemo in vas pozdravljamo. mag. Lucija Rakovec, dr. Fani Nolimal, vodja naloge Uvajanja in spremljanja vodja oddelka za OŠ tujega jezika v 2. in 3. razred OŠ ********************************************************************************** 1. Ali se vaš otrok v šoli rad uči angleščino? a) Da. b) Ne. c) Ne vem. 2. Kako uspešen je vaš otrok pri učenju angleščine? a) Zelo uspešen. b) Uspešen. c) Manj uspešen. d) Neuspešen. 3. Ali je vaš otrok v 2. razredu potreboval pomoč staršev oz. drugih odraslih pri učenju angleščine? a) Ne. b) Da, manjšo pomoč. c) Da, večjo pomoč. 4. Kako zahtevno se vam zdi učenje angleščine v 2. razredu? a) Premalo zahtevno. b) Ustrezno zahtevno. c) Prezahtevno. 112 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 5. Kako vas šola informira o drugačnem načinu poučevanja tujega jezika v primerjavi z načinom dela v višjih razredih? (možnih je več odgovorov) a) Na roditeljskem sestanku na začetku šolskega leta. b) Na nastopih v angleščini za starše. c) Na dnevih odprtih vrat pri uri angleščine. d) S pomočjo spletnega informiranja (spletna stran, e-učilnica). e) S pomočjo informativne zloženke u učenju tujih jezikov za starše. f) Drugače: _____________________________________________________ . 6. Kako spremljate napredek znanja angleščine pri svojem otroku? (možnih več odgovorov) a) Z otrokom se pogovarjamo o tem, kaj delajo pri pouku. b) Spremljamo zvezke in učne liste, ki so nastali pri pouku. c) O napredku znanja angleščine nas na govorilnih urah obvesti učiteljica tujega jezika. d) O napredku znanja angleščine nas na govorilnih urah obvesti učiteljica razredničarka. e) Drugače: _____________________________________________________ . 7. Ali ste zadovoljni s z načinom izvajanja poučevanje angleščine v 2. razredu? a) Da. b) Ne. c) Delno. Predlogi: ______________________________________________________________________ 8. Kako ste se seznanili z učnim načrtom za tuji jezik? a) Nismo seznanjeni. b) Na roditeljskem sestanku. c) Drugače: ___________________________________________. 9. Ali ste zadovoljni s tem, da se vaš otrok kot obvezni predmet uči angleščino in ne kateri drugi tuji jezik? a) Da. b) Ne, želimo si, da bi se učil: __________________________________ . 10. Kdaj bi bilo po vašem mnenju za vašega otroka najbolje, da bi se začel učiti drugi tuji jezik? a) Drugi tuji jezik se že uči. b) Lahko bi se ga začel učiti v 4. razredu. c) Lahko bi se ga začel učiti v 7. razredu. d) Popolnoma zadošča, da se uči samo en tuji jezik. 10. Ali pričakujete, da bo imel vaš otrok težave z učenjem angleščine kasneje v višjih razredih? a) Da. b) Ne. c) Ne vem. 11. Kateri jezik oz. jezike govorite doma z vašim otrokom? (možnih več odgovorov) a) Slovenski jezik. b) Italijanski jezik. c) Madžarski jezik. d) Drugi jeziki: __________________________________ . Hvala za vaše sodelovanje. 113 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 6.2.5 VPRAŠALNIK ZA UČENCE Priložena je angleška različica, nemška se razlikuje samo v zamenjavi navedbe »angleščina« /»nemščina«). PRVI TUJI JEZIK V 2. RAZREDU (ANGLEŠČINA) – VPRAŠALNIK ZA UČENCE – Š.L. 2016/17 OSNOVNA ŠOLA: ________________________________________________________________ RAZRED: _______________ SPOL UČENCA: MOŠKI ŽENSKI 1) ALI SE V ŠOLI RAD/A UČIŠ ANGLEŠČINO? a) DA. b) SREDNJE. c) NE. -------------------------------------------------------------------------------- 2) KOLIKO SE STRINJAŠ Z NASLEDNJIMI TRDITVAMI? POBARVAJ OKENCE POD IZJAVO, S KATERO SE STRINJAŠ. SE SE SE NE SE SPLOH POPOLNOMA STRINJAM STRINJA NE STRINJAM M STRINJAM 1. VEM, KAJ PRI ANGLEŠČINI UČITELJ PRIČAKUJE OD MENE. 2. UČITELJEVO ANGLEŠKO RAZLAGO DOBRO RAZUMEM. 3. ZANIMA ME, KAR PRI ANGLEŠČINI POVE UČITELJ. 4. UČITELJ POSKRBI, DA PRI ANGLEŠČINI POČNEMO ZANIMIVE STVARI. 5. UČITELJ ANGLEŠČINE IMA VEDNO ODGOVORE NA MOJA VPRAŠANJA. 6. UČITELJ DOBRO GOVORI ANGLEŠKO. 7. UČITELJ ANGLEŠČINE MI DOVOLI POKAZATI, KAJ SEM SE NAUČIL. 8. UČITELJ ZA NAS PRIPRAVI RAZLIČNE ZANIMIVE STVARI, KI NAM POMAGAJO PRI UČENJU. 114 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 9. UČITELJ MI POVE, KAKO NAJ POPRAVIM NAPAKE, KI JIH NAREDIM. 10. UČITELJ ME POSLUŠA, KO ŽELIM KAJ POVEDATI. 3) ALI OB POUKU ANGLEŠČINE V ŠOLI OBISKUJEŠ TUDI ŠE TEČAJ ANGLEŠČINE? a) DA. b) NE. -------------------------------------------------------------------------------- 4) ALI OBISKUJEŠ TEČAJ KAKŠNEGA DRUGEGA TUJEGA JEZIKA, NPR. NEMŠČINE, ITALIJANŠČINE, FRANCOŠČINE, ŠPANŠČINE? a) DA. b) NE. -------------------------------------------------------------------------------- 5) ALI TI JE VŠEČ POUK ANGLEŠČINE V 2. RAZREDU? a) DA. b) NE. -------------------------------------------------------------------------------- 6) KDAJ TI JE VŠEČ PRI POUKU ANGLEŠČINE? LAHKO IZBEREŠ VEČ ODGOVOROV. a) KADAR SE POGOVARJAMO. b) KADAR POSLUŠAMO. c) KADAR POJEMO. d) KADAR SE IGRAMO. e) KADAR PLEŠEMO. f) KADAR DELAMO V SKUPINI. g) NIČ OD NAŠTETEGA MI NI VŠEČ. -------------------------------------------------------------------------------- 7) KAKO TI JE NAJBOLJ VŠEČ, DA UČITELJ PRIPRAVI URO ANGLEŠČINE? 115 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ LAHKO IZBEREŠ VEČ ODGOVOROV. a) KO NAM UČITELJ RAZLAGA IN GA MI POSLUŠAMO. b) KO DELAMO V SKUPINAH. c) KO DELAMO V DVOJICAH. d) KO DELA VSAK SAM. 8) KAKO ZAHTEVEN SE TI ZDI POUK ANGLEŠČINE? a) POUK ANGLEŠČINE JE LAHEK. b) POUK ANGLEŠČINE JE VČASIH LAHEK, VČASIH TEŽEK. c) POUK ANGLEŠČINE JE TEŽEK. -------------------------------------------------------------------------------- 9) OCENI, KAKO DOBER/DOBRA SI PRI ANGLEŠČINI: a) ZELO DOBER/DOBRA. b) SREDNJE DOBER/DOBRA. c) NE PREVEČ DOBER/DOBRA. -------------------------------------------------------------------------------- 10) V ŠOLI IMAŠ POUK ANGLEŠČINE 2 URI NA TEDEN. ČE BI LAHKO SAM/A IZBIRAL/A, V ŠOLI: a) SPLOH NE BI IMEL/A ANGLEŠČINE. b) IMEL/A BI MANJ ANGLEŠČINE. c) ISTO KOT SEDAJ, NE MANJ IN NE VEČ. d) IMEL/A BI VEČ ANGLEŠČINE. -------------------------------------------------------------------------------- 11) KAKO DOBRO BI RAD/A RAZUMEL/A IN GOVORIL/A ANGLEŠKO? a) LE TOLIKO, DA NE BOM IMEL/A TEŽAV V ŠOLI ALI DOMA. 116 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ b) TAKO DOBRO, DA BI BREZ TEŽAV RAZUMEL/A ANGLEŠKE RISANKE, KNJIGE, PESMI, FILME IN SE BREZ TEŽAV POGOVARJAL/A V ANGLEŠČINI. c) VSEENO MI JE. -------------------------------------------------------------------------------- 12) SE S STARŠI POGOVARJAŠ O TEM, KAJ DELATE PRI POUKU ANGLEŠČINE? a) DA, POGOSTO ALI VEDNO. b) DA, VČASIH. c) NE. -------------------------------------------------------------------------------- 13) ALI DOMA GLEDAŠ RISANKE, ODDAJE, FILME NA TELEVIZIJI ALI RAČUNALNIKU V ANGLEŠKEM JEZIKU? a) DA, POGOSTO ALI VEDNO. b) DA, VČASIH. c) NE. -------------------------------------------------------------------------------- 14) SI ŽE KDAJ UPORABIL/A SVOJE ZNANJE ANGLEŠČINE IZVEN POUKA, TAKO DA SI TUDI SAM/A GOVORIL/A ALI PISAL/A V ANGLEŠČINI? a) NE. b) DA IN SICER (OPIŠI KDAJ): __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 15) V KATEREM JEZIKU SE POGOVARJAŠ DOMA S STARŠI? a) V SLOVENŠČINI. b) V SLOVENŠČINI IN ŠE V ENEM JEZIKU (JEZIKIH), KATEREM: ____________________________ . c) V DRUGEM JEZIKU (JEZIKIH), KATEREM: ____________________________ . -------------------------------------------------------------------------------- KAKO SE POČUTIŠ OB KONCU ANKETE? 117 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ HVALA ZA TVOJE ODGOVORE. 118 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ 6.2.6 OPAZOVALNI LIST ZA SPREMLJAVO POUKA Opazovalni obrazec za opazovanje pouka prvega tujega jezika v 2.r. (2016/17) Ime in pri mek opazovalke: ______________________________________ RP / TJ (označiti) Datum opazovanja: _____________________ Naziv šole: _______________________ Razred in oddelek: ___________________ Število prisotnih učencev : ____________ Poučevani tuji jezik: a) angleščina b) nemščina Termin opazovane ure: od _____ do ______ Blok ura: ne da Cilji ne delno da Cilji pouka so bili v skladu z učnim načrtom. 1 2 3 Vsebine in cilji so bili primerni glede na kognitivni razvoj učencev. 1 2 3 Potek ne delno da Učiteljica je ustrezno motivirala učence. 1 2 3 Učiteljica je diferencirala pouk glede na učenčeve zmožnosti, sposobnosti, interese, predznanje. 1 2 3 Učenci so bili večji del ure aktivni. 1 2 3 Pouk je potekal v primernem učnem tempu (dovolj časa za razmišljanje, potrpežljivost pri počasnosti…). 1 2 3 Prehodi med aktivnostmi so bili smiselno povezani. 1 2 3 Učna ura je bila koherentna (uvod, osrednji del, zaključek). 1 2 3 Interakcija ne delno da Učiteljica je pri pouku govorila v tujem jeziku. 1 2 3 Učiteljica je po potrebi govorila v slovenskem jeziku, kadar je to bilo smiselno. 1 2 3 Učiteljica je strokovno korektno uporabljala tuji jezik v interakciji z učenci. 1 2 3 Učiteljica je spodbujala učence, da komunicirajo v tujem jeziku. 1 2 3 Učiteljica je zaznala učenčeve jezikovne napake. 1 2 3 Učiteljica se je ustrezno odzvala na učenčeve jezikovne napake. 1 2 3 Učenci so uporabljali tuji jezik v interakciji z učiteljico. 1 2 3 Učenci so spraševali učiteljico za dodatna pojasnila. 1 2 3 Učiteljica je dajala učencem kvalitetne individualne povratne informacije. 1 2 3 Medpredmetnost ne delno da Učiteljica se je pri vsebinah navezovala na vsebine iz drugih učnih načrtov 2. razreda. 1 2 3 119 Tretje vmesno poročilo uvajanja in spremljanja tujega jezika v 2. in 3. razredu osnovne šole, šol. l. 2016/2017, ZRSŠ Didaktična gradiva in pripomočki ne delno da Učiteljica je uporabljala didaktične pripomočke in gradiva kot so risanke, slikanice, prstne lutke, igračke... 1 2 3 Učiteljica je uporabljala avtentične didaktične pripomočke in gradiva iz drugih predmetov v 2. razredu 1 2 3 Učiteljica je uporabljala delovne zvezke in učbenike za učenje tujih jezikov 1 3 Organizacija prostora ne delno da Prostor je bil ustrezno organiziran glede na izvedene dejavnosti. 1 2 3 Metode in oblike dela ne delno da Pouk je vseboval oblike dela/samostojno, v paru, skupinsko. 1 2 3 Pouk je zajemal pristope, ki temeljijo zgolj na reprodukciji (ponavljanju besed in besednih zvez). 1 2 3 Pouk je vključeval didaktične igre. 1 2 3 Pouk je vseboval pristope za spodbujanje višjih ravni mišljenja. 1 2 3 Pouk je bil naravnan na celostno učenje jezika (osmišljenost, življenjskost, situacijska naravnanost). 1 2 3 Medkulturnost ne delno da Učiteljica je učence spodbujala k spoznavanju kulturne enakosti in različnosti med jeziki (učnim, tujim in maternimi jeziki). 1 2 3 Učenci so izvajali dejavnosti s poudarkom na razvijanju sodelovalnih veščin. 1 2 3 Učenci so dali iniciativo učencev na temo medkulturnosti. 1 2 3 Učiteljica je iniciativo učencev na temo medkulturnosti smiselno vključila v pouk. 1 2 3 Dejavnosti učencev ne da Učenci so poslušali učiteljico, zvočni posnetek, glasbo oz. gledali filmček. 1 2 Učenci so izdelovali predmete iz različnih materialov. 1 2 Učenci so se igrali različne igre (namizne, gibalne indr). 1 2 Učenci so pri izvajanju dejavnosti med seboj tekmovali. 1 2 Učenci so pri izvajanju dejavnosti uporabljali spoznavne postopke. 1 2 Učenci so peli in se gibalno telesno izražali. 1 2 Učenci so izvajali športno gibalne dejavnosti. 1 2 Učenci so risali in barvali. 1 2 120