240 SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2007
Poro~ilo o izdajanju Sodobne 
pedagogike v letu 2006
Sodobna pedagogika je skladno z napovedanim na~rtom v letu 2006 izdala 
pet rednih in eno posebno {tevilko revije.
Prva {tevilka, ki je pozornost usmerila na vpliv socialnih in kulturnih razlik 
na {olsko uspe{nost, se je vsebinsko ujemala s posvetom o vpra{anjih druga~nosti 
v {oli, ki je potekal 7. in 8. aprila v Moravskih Toplicah. Kljub temu so tematske 
razprave zanimive in vredne pozornosti, saj gre pove~ini za izvirna dela, ki so 
nastala ve~inoma na podlagi empiri~nega raziskovanja. Te razprave utrjujejo 
prepri~anje, da dru`ina, socialni status in s tem povezana izobrazba star{ev 
mo~no vplivajo na u~ni uspeh in napredovanje u~encev. Raziskave ugotavljajo, 
da {ola to razslojenost ohranja. S tem vpra{anjem je vsebinsko povezano tudi 
vpra{anje o u~enju jezika ve~ine in manj{ine na narodnostno me{anih obmo~jih 
v Sloveniji. Izvirna in z empiri~nimi podatki podprta razprava analizira stali{~a 
prebivalcev narodnostno me{anih obmo~ij v Sloveniji do jezika ve~ine (slovenske-
ga jezika) in jezika manj{ine (italijanskega oziroma mad`arskega) ter stali{~a 
prebivalcev do dvojezi~nega izobra`evanja. Za dana{nji {olskopoliti~ni ~as je 
aktualna {e izvirna razprava o dilemi, ali razvijati znanstvenostorilnostno ali 
u~encu prilagojeno {olo. V njej se z didakti~no-metodi~nega vidika raz~lenjujejo 
in vrednotijo posamezne re{itve. Navsezadnje se dokazuje, da je vsaka od obeh 
re{itev nesprejemljiva, ~e se izpeljujeta v ekstremih. Ta {tevilka revije tudi prvi~ 
prina{a podrobnej{o razpravo o povratnih u~inkih nacionalnih tujejezikovnih 
preizkusov znanja. Strokovna in lai~na javnost, ki izhajata pri ocenjevanju iz 
razli~nih pogledov na {olo in njeno vlogo (funkcijo), imata seveda pri tem razli~ni 
mnenji. V prispevku so poleg opredelitve temeljnih pojmov predstavljene mo`nosti 
empiri~nega raziskovanja povratnega u~inka. V tej {tevilki so pozornosti vredne 
{e razprave o metakognitivnem pristopu k ugotavljanju in obravnavanju selek-
tivne pozornosti; o pravicah do izobra`evanja med prestajanjem zaporne kazni 
v nekaterih skandinavskih dr`avah in pri nas; o na~elih disciplinskega pristopa, 
kot jih je mogo~e ugotoviti pri nekaterih pomembnej{ih svetovno znanih avtorjih; 
o kratkem, v re{itve usmerjenem izobra`evanju pri {olskem svetovalnem delu. 
Med poro~ili pa velja omeniti recenzijsko razpravo ob izidu izbranih spisov dr. 
Stanka Gogale.
Druga {tevilka Sodobne pedagogike je naslovljena Nove u~ne kulture. S tako 
tematsko naravnanostjo smo stopili v korak s sodobnimi trendi v pedagogiki oziro-
ma na podro~ju vzgoje in izobra`evanja. @e sam uvod v tematski del te {tevilke je 
razprava, v kateri avtorja bralcem razlo`ita bistvo problema. Ugotavlja se, da se 
ta pojem vedno pogosteje vpleta v pedago{ki diskurz; pojavi se pred ~etrt stoletja 
in je povezan z dru`benim, politi~nim in socialnim razvojem zahodno evropskih 
dr`av. Gre za gibanje, katerega rde~a nit je misel, da je treba zapustiti oblike in 

241
vsebine »starega u~enja«, ki ~loveka navajajo k izkori{~anju okolja in soljudi in 
prepre~ujejo solidarnost z revnej{imi in socialno zapostavljenimi obmo~ji sveta. 
Seveda pa to ni preprosto, zlasti ne v {olskem vzgojno-izobra`evalnem delu. @e v 
uvodniku se ugotavlja, da se bo morala javna {ola, ~e ho~e ohraniti svoj vpliv pri 
pripravi u~encev na dru`beno realnost, dokopati do u~ne kulture, ki bo upo{tevala 
kulturno, socialno, eti~no in jezikovno razli~nost {olarjev. S temi razse`nostmi 
nove u~ne kulture se ukvarjata dva prispevka izpod peres nem{kih avtorjev . Prvi 
govori o spreminjanju pou~evanja in u~enja v nadaljnjem izobra`evanju, drugi 
pa o medkulturnem odpiranju {ole. Prikazan je model medkulturnega razvoja 
{ole in prek tega uresni~evanje nove u~ne kulture. V ta tematski sklop sodijo 
{e razprave o poklicnih izku{njah in zna~ilnostih pouka v osnovni {oli, nekateri 
vidiki timskega dela in t. i. odprti pouk pri predmetu spoznavanje okolja.
Netematske razprave pa prina{ajo teze o pravicah do enakosti in druga~nosti 
v edukaciji, razpravo o paradigmatskem relativizmu, psiholo{kih in dru`inskih 
dejavnikih {olske ocene, ki dopolnjujejo (potrjujejo) tudi nosilno razpravo v prej{nji 
{tevilki revije. Sicer pa druga {tevilka revije `e osem let zapored prina{a poro~ila 
o dru{tveni dejavnosti in dejavnosti Zveze.
Tretja {tevilka Sodobne pedagogike namenja ve~ji del svojega prostora vred-
notenju neformalno pridobljenega znanja. Po enem letu smo zopet odprli aktualno 
temo s podro~ja izobra`evanja odraslih in jo vsebinsko navezali na lansko, ki je 
bila namenjena vse`ivljenjskemu u~enju. Vse`ivljenjsko u~enje za dana{njega ~lo-
veka ni ve~ stvar konji~ka ali zgolj prostovoljne odlo~itve, pa~ pa potreba, ki izhaja 
iz narave dru`bene produkcije. Od tod se pravzaprav postav lja novo vpra{anje, 
kaj po~eti s tako pridobljenim znanjem, ki ostaja prej ali slej neovrednoteno in 
sistemsko neurejeno. Postavlja se torej vpra{anje, kaj je s priznavanjem posamez-
nikovega znanja in kompetenc na trgu dela. Ugotavlja se, da je kar nekaj ovir, 
zaradi katerih je neformalno izobra`evanje postavljeno na stranski tir, da nima 
take veljave kot formalno izobra`evanje. V uvodniku je zapisano, da je velika ovira 
zagotovo samozadostnost {olskega sistema oziroma formalnega izobra`evanja, ki 
celo na podro~ju poklicnega izobra`evanja te`ko upo{teva pridobljeno prakti~no 
znanje zunaj {olskih okvirov. V najbolj{em primeru se upo{teva le delovna doba 
in zaposlenost. Temeljitost pristopa k obravnavanju te teme ka`e tudi dejstvo, 
da smo objavili prispevek, ki to problematiko obravnava tudi z zgodovinskega 
vidika. Avtor tega prispevka pi{e, da sodobni koncept vse`ivljenjskega u~enja ni 
nekaj novega, da so ga poznali `e v drugih (prej{njih) zgodovinskih obdobjih, vse 
od anti~ne Gr~ije. Prispevek o vrednotenju neformalno pridobljenega znanja in 
zaposljivosti mladih ugotavlja, da se veliko mladih u~i v razli~nih neformalnih 
oblikah in da nau~enega ne morejo primerno predstaviti in uveljaviti. Poseben 
vidik odpira razprava o vplivu delovnega okolja na u~enje zaposlenih, o uprav-
ljanju ~love{kih virov kot enem klju~nih vzvodov za izobra`evanje oziroma u~enje 
zaposlenih in znotraj tega okolja {e proces zaposlovanja, dinamika izobra`evanja 
itn. Pomemben vpliv na pridobivanje znanja ima tudi kultura oziroma klima, ki 
spodbuja ali pa zavira procese u~enja. Eden od prispevkov analizira tudi, kako 
je s priznavanjem neformalno pridobljene izobrazbe v petih evropskih dr`avah. 
Poro~ila, ocene

242 SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2007
Tematski del se kon~uje s pregledom zakonske ureditve priznavanja izobrazbe 
in kvalifi kacij.
Netematski del {tevilke prina{a dve razpravi. Vklju~evanje lutk v vzgojno-
izobra`evalno delo bo zanimivo zlasti za u~iteljice in vzgojiteljice, ki pou~ujejo na 
razredni stopnji osnovne {ole, razprava o oceni promocije poklicev in poklicnega 
izobra`evanja pa za vse, ki se ukvarjajo s poklicnim svetovanjem u~encem in dijakom.
^etrta {tevilka Sodobne pedagogike prina{a eno najaktualnej{ih tem {olstva 
pri nas in v svetu, to je vpra{anje uresni~evanja na~el Bolonjske deklaracije, na 
kratko re~eno bolonjskega procesa. Po ocenah nekaterih, ki so jo `e pregledali, 
naj bi bila to ena bolje pripravljenih {tevilk v zadnjih letih. ^eprav so bili osebno 
povabljeni k pisanju vsi pomembnej{i nosilci in uresni~evalci bolonjske reforme 
pri nas in se je na povabilo odzvala le manj{ina, nam je po na{em mnenju uspelo 
na {iroko odpreti problem reforme univerze, ki se je za~ela s politi~no inicializacijo 
(deklaracijo). Namen te {tevilke, ki je v celoti posve~ena bolonjskemu procesu, 
je postavljati reformo v realnej{e strokovne, nacionalne in {e kak{ne okvire in 
tako iskati stik med za`eleno podobo univerze in objektivno uresni~ljivo prakso. 
Ker ta reforma ni samo stvar Slovenije, smo, razumljivo, med pisce povabili tudi 
tujce (Nem~ija, Avstrija, Hrva{ka). Kako je razpeta reforma med strokovnostjo 
in politi~nostjo, med zunanjo in notranjo, med sistemsko in didakti~no prenovo, 
je pisano `e v prvi (uvodni) razpravi. Eden temeljnih problemov in posebnost 
bolonjske reforme pri nas je nere{eno vpra{anje dvostopenjskega sistema {tudija, 
ki je zadel celo ob dr`avljanske pravice. To pa so stvari, ki jih ne gre marginali-
zirati. Kriti~nost do bolonjske reforme in ideologije trenutne evropske politike 
visokega {olstva je prikazana v prispevku z naslovom Od Sorbone do Bologne in 
{e naprej. Avtor je zaskrbljen, ker bolonjski proces pospe{uje ideologijo, ki je {kod-
ljiva nalogam, ki so zna~ilne za {tudij na univerzah in so nastale z zgodovinsko 
delitvijo dela. Bolonjski proces po avtorjevem mnenju namre~ namesto razvijanja 
znanosti in spoznanj o naravi in dru`bi in splo{nega dobrega daje prednost 
narav nanosti {tudijev in univerz na trg dela. Ta proces ima vrsto posebnih (tudi 
neza`elenih) izpeljav za izobra`evanje u~iteljev. To je dokazoval pisec prispevka, 
ki prihaja iz Nem~ije. Avtor postavlja tezo, da je bologna za zbolj{evanje kakovosti 
oziroma za u~inkovitost izobra`evanja u~iteljev popolnoma neprimerna. Taka 
ocena je po njegovem mnenju tudi posledica politi~ne intervencije, za katero je 
zna~ilno pomanjkljivo poznavanje (upo{tevanje) realnosti izobra`evanja u~iteljev , 
pomanjkljivo zaznavanje problemov, uporaba neprimernih instrumentarijev, 
obse`no proizvajanje nasprotnih u~inkov, informacijski defi citi itn. Deklarativ-
nost, interpretacije idej in te`ave uresni~evanja reforme na sistemski in didakti~ni 
ravni so tudi te`ave, ki so v ospredju reforme univerze na Hrva{kem.
Ve~ prispevkov v tej {tevilki Sodobne pedagogike je namenjenih vsebinski 
prenovi univerzitetnega {tudija, razumevanju kompetenc in oblikovanju {tu-
dijskih programov. To so razprave o konceptualnih dilemah implementacije bo-
lonjskega procesa, o bolonjski reformi kot etnolo{kem fenomenu (primer Univerze 
v Ljubljani), o neskladnostih v bolonjskem kurikularnem na~rtovanju {tudijskih 
programov in o bolonjski prenovi programov z vidika kurikularne teorije.

243
V tej {tevilki Sodobne pedagogike tudi ne gre prezreti izjave IO ZDPDS ob 
odprtem pismu Znanstvenega sveta Pedago{kega in{tituta.
Peta {tevilka Sodobne pedagogike je, kot je bilo napovedano, dvojezi~na. Tako 
kot lani tudi letos objavljamo najprej intervju z enim pomembnih znanstvenikov 
svetovnega slovesa. Tokrat je to A. Luke, eden najvplivnej{ih strokovnjakov s 
podro~ja kurikularnih teorij. Je avtor novega koncepta splo{ne izobrazbe, ki naj 
bi presegel sisteme, ustrojene tako, da pripravljajo ljudi na ekonomijo in kulturo, 
ki je v zatonu ali pa v tranziciji. Zanimiva je njegova ocena kompeten~nega mo-
dela izobra`evanja, eti~ne in dru`bene odgovornosti, pismenosti v izobra`evanju 
ter dejanske vrednosti projekta PISA. Prispevek naj bi slovenskim bralcem po-
magal, da bi dobili {ir{i (realnej{i) pogled na vlogo tudi drugih mednarodnih 
primerjalnih {tudij.
Izvirna je razprava o danes pri nas aktualni temi o vzgojni zasnovi v jav-
nih osnovnih {olah, kot ka`ejo podatki empiri~ne raziskave. Cilj tudi empiri~no 
zasnovane raziskave je bil ugotoviti, ali je vzgojna zasnova {ole sploh potrebna, 
kaj po mnenju u~iteljev in ravnateljev na njihovi {oli ta vklju~uje in kaj bi po 
mnenju ravnateljev morala vklju~evati. Prav tako izvirna je raziskava, ki je 
trajala tri leta, o u~inkih vrtca na otrokov govorni razvoj v povezavi s starostjo 
in dru`inskim okoljem, v katerem otrok `ivi. Ugotovljeno je bilo, da je u~inek 
vrtca, merjen samo z otrokovo starostjo, majhen, se pa pove~a, ~e se primerja {e 
izobrazba mater.
Ugotavlja se, da bo v prihodnje treba {e ve~ pozornost posvetiti pridobivanju 
znanja o razvoju otro{kega govora in samoevalvaciji dela v oddelkih (skupinah).
Zanimiva je prav tako izvirna razprava o konceptu kompetenc v izobra`evanju, 
njegovih defi nicijah, pristopih in dilemah. Razprava poka`e ve~pomenskost (in s 
tem ohlapnost) defi nicij, ki se razumejo kot ponotranjene kognitivno-epistemolo{ke 
zmo`nosti posameznika ali pa se pojem kompetence povezuje z ekonomijo in 
mened` mentom.
Dve razpravi sta s podro~ja pedago{ke metodologije. Prva se nana{a na 
meto dolo{ke probleme meril za izbiro kandidatov za vpis na gimnazijo, druga, 
z naslovom Od monometod h kombiniranim raziskovalnim pristopom, pa se 
osredoto~a na vpra{anje oblik in mo`nosti kombiniranja metod pri tistih raziska-
vah, ki vklju~ujejo kvantitativna in kvalitativna metodolo{ka izhodi{~a.
Zanimiv je prispevek iz Irske (K. Dýrfjörd), ki govori o vzgoji za demokracijo 
v obdobju zgodnjega otro{tva. Namen razprave je pogledati na dva mednarodno 
zelo znana trenda (koncepta) v vzgoji in izobra`evanju v zgodnjem otro{tvu z 
vidika vzgoje za demokracijo. To sta vidika »razvojno primerna praksa« (RPP) 
in fi lozofi ja »Reggio Emilia«.
Posebna {tevilka Sodobne pedagogike je bila izdana ob posvetu z naslovom 
Upo{tevanje druga~nosti – korak k {oli enakih mo`nosti, ki je bil, kot smo `e v 
za~etku zapisali, v Moravskih Toplicah. Ta {tevilka prina{a 27 prispevkov , ki smo 
jih razdelili v {tiri tematske sklope (kroge), in sicer: Socialni krog, Kulturni krog, 
Krog posebnosti (krog zmanj{ane sposobnosti), Dekli{ki in de{ki krog.
Poro~ila, ocene

244 SODOBNA PEDAGOGIKA 2/2007
V Sodobni pedagogiki smo v letu 2006 objavili (s prispevki posebne {tevilke 
Sodobne pedagogike vred) vsega skupaj 96 prispevkov (108 a. p.). Od tega je 
bilo 35 (39,32 a. p.) izvirnih znanstvenih prispevkov, 18 ( 25,92 a. p.) preglednih 
znanstvenih prispevkov, 14 (15,13 a. p.) strokovnih prispevkov ter 29 (7,72 a. p.) 
poro~il, ocen in prikazov novih knjig in drugo.
Pri pisanju je sodelovalo najve~ doktorjev znanosti (na{teli smo jih 59, neka-
teri ve~krat), 10 je bilo magistrov in 38 piscev drugih strokovnih profi lov. Iz tujine 
je bilo letos 8 avtorjev.
Menim, da smo v celoti uresni~ili pred letom dni zastavljene cilje.
Dr. Metod Resman,
glavni in odgovorni urednik