Leto VIII. 1910.
St. 5. Maj.



/ / / / /
"V*

BOGOLJUB
CERKVEN LIST ZA SLOVENCE
Izhaja začetkom vsakega mesca
Izdaja Katoliška bukvarna Tiska Katoliška tiskarna
Spisi in dopisi se pošiljajo uredništvu naročnina in darovi pa upravnistvu Bogoljuba v Ljubljani
Spisi se morajo poslati do lO., dopisi do 15. prejšnegra meseca.




Priporočava preča-stiti duhovščini in p. n. občinstvu vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno fino delo in najnižje cene. Prekupcem posebno priporočava Oljnate barve v pločevinastih puščicah :

slikarja napisov
pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. južne železnice
:: v Ljubljani ::
Miklošičeva cesta 6
za frančiškansko cerkvijo
^Delovanje z elektr. močjo
Trgovina z oljnatimi barvami, laki in fir-neži ter z vsemi v to stroko spadajočimi predmeti ::
Delavnica ie i larišhi ulici 8
Ceniki na zahtevo
Denarni promet do 31. decembra 1909 | Najboljša in najsigurnejša I Stanje »log dne 31. marca 1910 čez 83 milijonov kron. | prilika za štedenje! I Čez 21 milijonov kron.
Ljudska posojilnica rn:1: 8
Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela Jnion" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 4 in pol odstotkov brez
kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih K 4-50 na leto.
Lastna glavn. K 503*575*98
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo, Za nalaganje po poŠti so poStno-hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadrnl-nikov na tekoči račnn
ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredtt (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev .Menjice se na j-kulant eskomptirajo.
Marijin TflS-	fN* j**
Dr. Ivan Šusteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in
trgovec v Št. Vidu n " ~ ~ " " ............ ~ — -- ._..	_
p. B. Karol ~
obrt. zbornice i	,	.
tovarnar. Karol Potiak,' tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor Sllbar, župnik na" Rudniku.

Kri! Moč!
2603
dosežejo odrasliin otroci, bolni in stlrzvL Polovico stroškov prihranite v gospodinjstva na kavi, sladkorja in mleku, ako pijete S b H D IN,
to je dr. pi. Trnkoczyja slatini čaj.
Zdravje!
En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev pod naslovom v glavni zalogi.
Lekarna pl. Trnkoczg
Kdor rabi
dobre in pristnobarvne cefire, ianene in bom-bažaste kanafase, platno, inlet, krizet, brisače, blago za dame, sukno za gospode, manšester in druge tkanine, naj se obrne zaupno na krščansko tvrdko: Jaroslav Marek, tkalnica v Bystrem pri 657 Novem mestu na Met. Češko. 2—1 Vzorci se pošiljajo zastonj in franko.
Ceno Posteljno Perje
1 kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega — • jfega K 4, (inega K o, najboljšega skub-iivega puha K 8, belega K 10, prs-
ti 2-80, belega ljenega K 8, siveg;
nega puha K 12, od 5 kg nadaljepošlnine prosto. Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega, ali rumenega inlet-nanking-blaga I pernica vel. 180X110 cm z blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16 s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 12, 14, 16 vzglavnica K 3, 3-50, 4, — Pernice 180X140 cm velike K 15, 18. :o; vzglavnica 90X70 ali 80X80 cm K 4 50, 5-—, 5-50. Spod. pernica iz gradla 180X116 cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poštn. prosto
pri naročilu od 10k dalje. m. Berger v Dešcnici št. 697. Češki les.
Za neugajajoče denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o žimnicah, odejah, previakah in vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto
r
Gričor & Mejni I
Ljubljana, Prešernove ulice 9 '
priporočata svojo največjo zalogo
zgctovljenil) eblelt za ge^pede, dcel^e io etre-Kc io neuc5ti u KenfcH-- eiji za dom«. -
3263
Bogata zaloga
šiualnib strojen,
. koles, pisalnih strojen,
JB&m	P"
IO.JflJUsin
Ljubljana,
Dunajska cesta 17. |
Suoji k svojim! Svoje cenjene odjcmalce opozarjam tem potom, naj se nikar ne dajo prevariti po bahati reklami tuje konkurence, ki večkrat ne izpolni svojih obljub. Naj se torej vsakdo pri nakupu ur, uerižic in druge zlaftline zaupno obrne na podpisanega in gotovo bo zadovoljen.	186
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4. L.Uilhar, iirar.
Mesečni koledar za maj 1910.
	Dan	Godovi	Celodnev. čeič IjublJ. Škof.	presv. R. T. lavant. škof.	Razne slovesnosti
1 2 3 4 5 6 7	Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	5. po vel. noči. Fil. in Jak. ap. Atanazij, škof. Najdenje sv. križa. Aleks., muč. Florijan, muč. Vnebohod Kristusov. P.V.p. Janez Evang. pred. latinsk. vrati Stanislav, škof mučenec.	Ljubljana, stolnica Trebelno Sv. Križ p. Litiji Kamna gorica Šent Gotard Orehek Ljubljana, Sv. Flor.	1 Sv. Tomaž pri 1 Vel. Nedelji Sv. Bolfank Sv. Lenart | Jarenina	Kanonična vizitacija in birmovanje v ljubljanski škofiji: 1. Sostro 5.	Kamnik 6.	Sela 7.	Vranja Peč. 8.	Šmartin 9.	Motnik 10.	Špitalič 11.	Zgor. Tuhinj 12.	Nevlje 13.	Mekinje 15. in 16. birmovanje v ljubljanski stolnici 19. Vodice 22. Komenda 23- Tunice 24.	Stranje 25.	Gozd 28.	Trzin 29.	Mengeš 30.	Domžale 31.	Radomlje 22. maja procesija na Rakovniku pri Ljubljani. 1
8 9 10 11 12 13 14	Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	6. po v. noči. Prikaz. Mihaela n. Gregor Nac škof. Antonin, škof. Mamert, škof. Pankracij, mučenec. Servacij, škof. t Bonifacij, mučenec.	Šmihel p. Nov. m. Rakitna Javor Novaštifta Kopanj Knežak Fara pri Kostelu.	1 Sv. Jakob v / Slov. gor. } Sv. Ilj J. Svečina Sv. Jurij	
15 16 17 18 19 20 21	Ned. Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Binkoštf Prihod sv. Duha. Binkoštnl pond. Janez N. m. Paskai, spozn. t Kvatre. Feliks, spozn. Celestin, papež, f Kvatre. Bernardin, spozn. f Kvatre. Valens, m. Fel. sp.	Mitterdorf Nova Osellca 1/2 Mek. red. >/2 Kar. Lesce Breznica Dobrova Prem	Spod. sv. Kun. 1 Sv. Lenart v j Slov. gor. j Sv. Ropert Sv. Trojica	
22 23 24 25 26 27 28	Ned. Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	1. po binkoštih. Presv.Trojica. Deziderij, škof. Marija Dev. pomoč, kristjanov. Gregor VII. papež. Sv. Rešnje Telo. Filip Nerij. Magdalena Pac., devica. Avguštin, škof.	Čatež p. Trebnjem Krško kapuc. Ljubljana križanke Godovič Sv. Trojica p. Trž. Ljubno Sv. Helena	J Negova | Sv. Benedikt ) Sv. Ana na J Krempergu 1 Sv. Jurij v Slov. / gor. Sv. Bolfank Marija Snežna	
29 30 31	Ned. Pondelj. Torek	2. po bink. Maksim, em. škof. Ferdinad, kralj. Angela, devica. Kocijan in m.	Sv. Duh Rateče na Gor. Kranj		
Odpustki meseca maja 1910.
1. Nedelja, I. v mesecu. Udom bratovščine sv. rožnega venca trije popolni odpustki: 1. če v bratovski kapeli molijo na namen svetega očeta; 2. če so pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim svetim Rešnjim Telesom. — Udom bratovščine presvetega Srca Jezusovega popolni odpustek proti navadnim pogojem.
5. Četrtek. Prvi v mesecu. Vnebohod. Popoln odpustek udom bratovščine sv. Rešuj ega Telesa v bratovski cerkvi, — če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi.
Vnebohod. Popolni odpustek udom ška-pulirske bratovščine karmelske Matere božje v bratovski ali farni cerkvi. Popolni odpustek: a) vsem, ki morejo dobiti odpustke rimskih štecijonskih cerkva; b) udom bratovščine naše ljube Gospe presvetega Srca v bratovski cerkvi; c) udom rožnivenske bratovščine v katerikoli cerkvi; d) udom Marijine družbe; e) udom škapulirske bratovščine kar-
melske Matere božje v bratovski ali farn cerkvi; f) onim, ki nosijo višnjevi škapulir g) udom družbe krščanskih družin; h) udon bratovščine presvetega Rešnjega Telesa i bratovski cerkvi, če te ne morejo obiskat brez velike težave, pa v farni cerkvi; i) tre tjerednikom, kakor 12. t. m.
6. Petek Prvi v mesecu. Popolni odpu stek vsem vernikom, ki prejmejo svete za kramente, nekoliko premišljujejo dobrotlji-vost presvetega Srca Jezusovega in molijc na namen svetega očeta.
8. Nedelja. Prikazen svetega Mihaola Popolni odpustek bratovščine za duše v vi-cah danes ali pa v osmini.
12. Četrtek. Sv. Peter Regalat. Tretje rednikom popolni odpustek v redovni cerkvi kjer te ni, pa v farni cerkvi. *
15. Nedelja binkoštna. Popolni od pustek dobe tisti, ki trikrat na teden skupa; molijo sveti rožni venec. — Praznik naš< ljube Gospe presvetega srca. Udom bratov ščine popolni odpustek danes ali v osmin v bratovski cdrkvi. Tretjercdnikom popolni
Leto VIII.	Stev. 5.
V. mednarodni marijanski kongres
v Solnogradu
od 18. do 21. julija 1910.
V dosego velikih namenov se prirejajo v našem času mednarodni veliki shodi ali kongresi. Mednarodni zato, ker prihajajo skupaj ljudje raznih narodov, navadno vseh, vsaj večjih, narodov cele Evrope.
Z verske strani se prirejajo zlasti evharistični in marijanski kongresi --v večje češčenje presv. Rešnjega Telesa in Matere božje.
Mednarodni marijanski kongresi so bili doslej 4, zadnji v Saragosi na Španskem. Tam so tudi sklenili, da bodi prihodnji V. kongres v Avstriji. Po kratkem posvetovanju se je določilo za kraj zborovanja mesto Solnograd. Kongres bo od 12. do 21. julija (od ponedeljka do četrtka).
Sv. oče so misel, da naj je kongres v Avstriji, odbrili in delo naprej blagoslovili; zavetništvo kongresa je prevzel nadškof in kardinal Katschthaler; sestavil se je velik odbor za izvršitev vseh priprav, ki je razposlal na vse kraje poziv k shodu. Tudi nam Slovencem so ga poslali.
Ker imamo mi letos svojo jeruzalemsko romanje in moramo skrbeti, da se
nam to posreči in ker je raznih shodov že toliko, je nam nekoliko težje veliko delati za shod v Solnogradu.
No pa, četudi je veliko shodov, saj ni treba, da bi bil vsak izmed nas pri vseh shodih. Ta gre sem, oni gre tja. Komur je predaleč v Jeruzalem, morda se odloči za Solnograd.
Imamo pa nekaj posebnih vzrokov, ki nas vabijo na solnograški marijanski shod. Ti vzroki so:
1.	Slovenci se štejemo za pridne ča-stivce Marijine. Posebe pa še imamo ma-rijansko organizacijo — Marijine družbe — tako clobro razvito kakor menda nikjer drugod na svetu ne. Gotovo je torej, da mora biti tak marijanski narod na velikem marijanskem kongresu primerno zastopan.
2.	Iz Solnograda je —poleg Velegra-da in Ogleja — prišla med nas sv. vera. Lavantinska in krška (celovška) škofija sta še zdaj v duhovni zvezi s Solnogra-dom, ker spadata k ondotni cerkveni pokrajini; lavantinski in koroški škofje so večinoma posvečeni v Solnogradu.
Kraljica maja.
3. Solnograd nam je dokaj blizu. Zlasti odkar je odprta nova turška železnica se pride tja v ravni črti čez Koroško. Ako bodo prišli častivci Marijini iz vseh krajev in koncev Evrope, najbrž tudi iz Amerike in drugih delov sveta, se tembolj spodobi, da jih gre nekoliko tudi od nas, ki imamo samo nekaj ur vožnje do tja.
Iz teh razlogov bi bilo pač želeti primerne udeležbe na kongresu od strani Slovencev. Naj dodamo še to, da sta dežela in mesto Solnograd po svoji naravni lepoti, po svojih zgodovinskih spominkih in obilnih cerkvah zelo vabljiva.
Od Slovencev bodo govorili prevzvi-Šeni knezoškof lavantinski in morda še
kak govornik. Če bi Slovencev bilo zadosti, obljublja nam odbor, da bi nam radi dovolili posebno slovensko zborovanje. Seveda na tako veliko udeležbo skoraj ni misliti.
Vendar ker bi bilo lepo, da oni, ki se odločijo za to pot, potujejo skupaj ali se vsaj gori skupaj dobijo, zato je pripravljeno uredništvo »Bogoljuba«, ki je od odbora v ta namen naprošeno, da sprejema priglaseza udeležbo k temu kongresu. Kdor želi, mu dopošlje-mo tudi program.
Naj bi nameravani veliki shod le res veliko pripomogel k večji časti nebeške Kraljice!
Pridi majnikf
Oj, pridi skoraj majnik mili, okrasi s cvetjem hrib in plan, da bomo zopet vence vili Mariji v slavo dan na dan!
Mi vsi, ki bomo cvetke brali, krasili šmarnični oltar, s cvetlicami še srca dali nebes Kraljici bomo v dar.
Iz cvetk dehtela bo vonjava, iz src molitev naj kipi, iz ust pa sladka pesem: Zdrava! — Mariji v slavo naj doni!
Marija, ti pa nam z višave razlij ljubezni svoje žar; na pot. trpljenja in skušnjave pomoč pošiljaj nam vsikdar!
Br. Gervazij.
O pravi pobožnosti do Marije.
»ČešČena Marija!« Kako mil, nebeški pozdrav! Zadonel je prvikrat iz ust presvetlega poglavarja angelskih trum, Gabrijela, poslanca božjega. Srečno mestece Nazaret, ki si ga čulo prvikrat! Presrečna, oj ti blažena med ženami, kateri je veljal!
Blagrovali bi te, ko bi te mogočni nadangel tako pozdravil iz lastnega nagiba; toda ne; pozdravil te je, ker mu je tako naročil in zaukazal sam veliki Bog.
Toda ti si bila tega pozdrava tudi vredna v polni meri! Saj si najkrasnejše
„Bog hoče, da njegovo sv. Mater sedaj bolj spoznavajo, bolj ljubijo in bolj časte, kakor so jo spoznavali, ljubili in Častili poprej ..." Ludovik Grignon de Montfort.
delo božje vsemogočnosti! Ti si občudovanja vredna Mati božjega Sinu, ki te je ljubil in te še ljubi bolj, kakor vse angele in ljudi! Ti si zvesta nevesta Sv. Duha; razen njega nima nihče dostopa do tebe! Ti si svetišče in počivališče presvete Trojice; v tebi je počival Bog rajši, kakor na kateremkoli prostoru vsemirja, rajši celo, kot na perutih kerubinov in serafinov! Zares z velikimi, nam neumljivimi milostmi te je veliki Bog obsul. Kljub svoji ponižnosti si morala priznati sama: »Ve-
9*
like reči je meni storil ta, ki je mogočen in sveto njegovo ime!«
»češčena Marija!« Ako človeški jezik spregovori ta pozdrav še s tako ljubeznijo in hvaležnostjo ter navdušenjem, vendar ne more dostojno proslaviti nje, katero je Bog počastil z neminljivimi besedami: »češčena, milosti polna, Gospod je s teboj, blažena si med ženami!« Da, neminljive bodo ostale te sladke besede; saj ne bodo nikdar zamrle na človeških ustnih! Ako tudi preideta nebo in zemlja, te besede ne bodo nikdar prešle, kakor gotovo tudi ne bodo prešle božje besede. Marija sama je kot prerokinja, navdihnjena po Sv. Duhu, napovedala neminljivo svoje češčenje z besedami: »Odslej me bodo blagrovali vsi rodovi zemlje!« Kako prekrasno so se uresničevale te preroške besede ter se še uresničujejo pred našimi očmi! Stoletje je drvilo za stoletjem; velike premembe in prekucije so se vršile na zemlji; porodili so se novi nazori, nastale so nove navade; na plan so stopili novi narodi, začele so se nove države, nove naprave; svet je bil v vednih, neprestanih premembah. Toda češčenje Marijino je šlo naprej v ravnem tiru s češčenjem Kristusovim vred in ni nehalo, ampak vedno le naraščalo. Rod za rodom gre tje v večnost; vsi pa se ozirajo v nebo ter kličejo glasno in zaupno: »Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob smrtni uri!« Vsa stoletja, vsi narodi in stanovi so se kosali v slavljenju nebeške Kraljice. Kdo šteje vse podobe in kipe, ki sta jih ustvarila čopič in dleto njej v čast? Kdo šteje krasne cerkve in kapelice, ki nas mikajo in vabijo k njenemu češčenju? Kdo pozna vse pesmi in molitve, ki so jih vneti pevci in pobožni možje sestavili njej v čast? Otroci ji izročajo nedolžna srca, mladeniči in device cvet svoje mladosti, zakonski jo prosijo blagoslova, starček ji izroča poslednja leta, potnik svojo pot, vojak postavlja svojo zastavo pod njeno varstvo; k njej kličejo bogati in ubogi, bolniki in umirajoči, duhovniki in ljudstvo. Noben dan ne mine, da bi je veren
kristjan ne slavil in se ji ne priporočal. Kjer se razlega Kristusov nauk, povsod se glasi tudi sladko ime: Marija. Tako je človeški rod vedno bolj spoznaval in častil Marijo, svojo nebeško Mater, kolikor bolj je rasla in se utrjevala Cerkev Kristusova; Ona pa je razlivala s polnimi rokami milosti in dobrote nanj. Da, Marija je podobna oni svetli meglici, ki jo je videl sveti očak Elija raz Karmelske gore izhajati tam izza morja; naraščala je ter naposled napolnila celo deželo z blago-darom.
Veliko slavo in zasluženo čast torej uživa Marija, Mati božja in mati naša. Vendar bodi dovoljeno vprašati: Ali ji človeški rod izkazuje že zadostno čast? Na to nam odgovarja neki velik častivec Marijin: »Marije še vedno nismo zadosti hvalili, poveličevali, častili, ljubili ter ji še ne zadosti vredno služili; ona zasluži še večjo čast, še večjo hvalo, še večje čislanje in ljubezen ter še zvestejšo službo. Bog hoče Marijo, to mojstersko delo svojih rok, v poslednjih časih še bolj razodeti in proslaviti... Bog hoče, da njegovo sveto Mater sedaj še bolj spoznavajo, bolj ljubijo, bolj časte, kakor v bivših časih ...«
Uvaževanja vredne besede!
Zapisal jih je pred približno 200 leti od božje ljubezni prevzet mož in velik apostol Marijin, blaženi Ludovik Grignon (Grinjon) de Mont-j f o r t. Kristusa je ljubil kakor sv. Pavel, Marijo kakor sv. Bernard, za sv. rožni venec je gorel kakor sv. Dominik. Čudovito je vplival na srca ljudi, posebno še na trdovratne grešnike. Koliko je storil za kraljestvo božje po svojih obilnih misi- ' jonih! Leon XIII. ga je prištel med blažene dne 22. januarja 1888.; v svojem tozadevnem pismu pravi: »da je nastopal blaženi z duhom in močjo preroka Elija«. Spisal je ta sv. mož zares zlato knjigo »O pravi pobožnosti do Marije«. Zdi se, da to ni človeško delo, temveč delo Sv. Duha. V tej dragoceni knjigi je pokazal blaženi najkrajšo, najvarnejšo in najpopolnejšo pot,
po kateri moremo priti k Jezusu. In ta je? Ta je ista, po kateri je prišel Jezus prvikrat na čudovit način na svet, namreč — preblažena Devica Marija. »Naj pride kraljestvo Kristusovo, prej pa naj pride kraljestvo Marijino!« to je bilo geslo tega drugega sv. Bernarda. »Kristjan naj se popolnoma in brez pridržka izroči v službo Mariji, po njej pa se bo lahko zjedinil z Jezusom«. »Po Mariji k Jezusu; po Materi do Srca njenega Sina,« to je načelo Grinjonove »prave po-božnosti do Marije«.
Mi živimo sredi bojev in viharjev. Dopustil jih je Bog pač zato, da se dobri čistijo. Po božjem pripuščenju jih je tudi mnogo odpadlo od svete vere. Toda poslal nam je Bog v tolažbo veliko ljubezen do Marije, ki naj nas varuje in krepi. Čudovito je naraslo češčenje v minulem in v našem mladem stoletju. Milijoni glasnih »Ave Marija« done v nebo ter kličejo blagoslov na zemljo. Čimbolj divja boj, tem tesnejše nas hoče Sv. Duh skleniti z Marijo. Najtesnejše pa nas more skleniti z Marijo prelepa pobožnost, ki jo je učil in širil blaženi Ludovik Montfortski; to je nekako krona Marijinega češčenja, posebno še za naše čase; je prav biser za vsakega vnetega sina in hčer svete Cerkve ...
Dr. Wil. Faber, eden največjih aske-tov minulega stoletja, je pisal: Ne morem
si misliti boljšega in mogočnejšega opravila, kakor če kdo širi to posebno pobožnost ... Kardinal Vanutelli se veseli te »čudovite knjige«. Visoko jo čisla sv. oče Pij X. ter jo je uporabljal v svoji krasni okrožnici o priliki petdesetletnice razglašenja dogme o brezmadežnem Spočetju Marijinem. Marijanski kongres v Einsiedelnu je sprejel resolucijo: »Naj pisatelji to pravo pobožnost do Marije razlagajo ter jo širijo«; priporočal je v ta namen Grinjonovo »zlato knjigo«.
Žal, da Slovenci še ne poznamo te lepe pobožnosti, kakor tudi ne podučnega življenja njenega blaženega učenika. Le Mohorska knjiga »Marija v zarji slave« (1909) je opozorila Slovence na blaženega Grinjona Montfortskega ter njegovo pobožnost do Marije. Naj »Bogoljub« izpolni to vrzel! Opisati hoče v večjih obrisih življenje blaženega Ludovika pl. Grinjona Montfortskega; potem pa poročati o njegovi »pravi pobožnosti do Marije«.
»Ah, kedaj se bo približala ona srečna ura, ko bo milosti polna Devica Marija zagospodovala nad srci, da jih bo popolnoma podvrgla kraljestvu njenega vzvišenega Sina! Ta čas bo šele prišel, ako bodo poznali in izvrševali pobožnost, ki jo jaz učim,« te besede blaženega Grinjona naj nas ogrejejo zanj in za njegovo tako koristno pobožnost do Marije!
Teotim.
Naše jeruzalemsko romanje.
Romarji se že oglašajo pridno. Do danes, 19. aprila, je priglašenih 112, kar je za ta čas mnogo.
Vsak kdor se oglasi, dobi po pošti program ali načrt celega romanja, dalje »p r i g 1 a s n i c o«, katero izpolnjeno nazaj pošlje. Denar se pošilja po poštnih položnicah, ki se tudi vsem prigla-šencem dopošljejo.
Pozneje bo vsak dobil še natančnejše popisane določbe o celem potovanju
in posebno knjižico »Jeruzalemski romar« s popisom vseh svetih krajev.
Za sedaj bodi tukaj povedano samo to: Vožnja po morju bo trajala tje pet dni, nazaj ravno toliko. V sveti deželi bomo devet dni.
Na ladiji bodo oltarji in v s i maš-nikibo d o 1 a h k o m ašev a 1 i vsak dan. Do sedaj je priglašenih že blizo 30 duhovnikov. Vrhtega bo vsak dan ob devetih na ladiji sveta maša z leviti, ter pri-
diga dopoldne in popoldne. Da bo tudi za petje poskrbljeno, in da bomo na ladji pridno prepevali, tega ni treba šele pose-be zatrjevati.
Imeli bomo s seboj velik kip Matere božje in svojo zastavo. Če Bog da si'ečo, bo to zelo lepo življenje.
Edino, kar nekaterim ni všeč, je to, da ne pojdemo v Nazaret. Tudi odbor je imel to željo, in vprašal na pristojnem mestu, če bi bilo mogoče. Pa reklo se nam je, da je to s toliko množico nemogoče. Ni železnice, ni potov, ni prenočišč. Treba bi bilo na planem prenočevati in kuhati itd. Tudi bi bilo treba zato več časa in denarja.
Pač pa smo izposlovali za tiste, ki bi na vsak način hoteli v Galilejo, tole možnost: da se bodo po končanem skupnem romanju v Jeruzalemu lahko odcepili od glavne trume in potem na svoje stroške potovali dalje v Galilejo in od tam v Egipt. Če se jih dobi ena truma take vrste romarjev in se pravočasno priglase, se bo Bkušalo dobiti tudi polovično znižanje vožnje pri parobrodni družbi. Za take je narejen poseben načrt, po katerem bi se vrnili nazaj v Ljubljano šele 4. oktobra. Kdor to želi, naj posebe pove, in bo dobil od skupnih troškov nekaj malo povrnjenega.
Končno povabimo na to potovanje še prav posebno moške. Kakor znano, so že enkrat nameravali romanje napraviti s samimi moškimi, pa se ni hotelo posrečiti. Zdaj so pripuščene tudi ženske, a število moških mora biti najmanj vsaj toliko kakor žensk. Doslej je število obojih 8e enako in vsaj tako bodi tudi poslej! Torej, možje in mladeniči na noge.
Prav bi bilo, da bi se takega ljudskega romanja nekoliko udeležila tudi inteligenca, kakor je to pri drugih romanjih in narodih v navadi. Tam večkrat vidimo kneza poleg kmečkega očeta, in grofinjo poleg dekle. Kadar se pa mi Slovenci ob taki priliki pokažemo, smo pa videti vselej samo narod kmetov. Vsa čast kmetom in kmeticam, hlapcem in de-
klam, (kolikor jih je še!) — kaj bi bilo po naših cerkvah, ko bi teh ne bilo! — samo to hočem reči, da bi bilo lepo, ko bi naša gospoda, kolikor je verne, ne puščala ljudstva, kadar se zbira v svojih svetiščih, preveč samega. Tudi tukaj bi bilo na mestu nekoliko demokratizma, o katerem se pri nas zdaj veliko govori.
Bomanja naj bi se sploh udeležili zlasti tisti, ki lahko utrpijo in zmorejo ter ne občutijo pretežko, če odrinejo tistih par sto kronic. Takim prigovarjajte!
Toliko za danes. Pa še prihodnjič kaj.-
Zdaj pa imej besedo še naš sotrudnik in gorečnik za sveto deželo, gosp. Šegula:
I. Voditelj romarjev. »Kdo bo nas vodil?« vpraša me pismeno neka boječa dušica iz Gorice. — Bomarsko trumo zbere in vse potrebno ukrene pod pokroviteljstvom Prevzvišenosti, kneza in škofa ljubljanskega, romarski odbor gospodov, ki radi enotnega dela vsi stanujejo v Ljubljani. Takorekoč neviden ravnalec celega podjetja pa je avstrijski konzul Svete dežele, frančiškan o. Melhijor Lech-n e r, generalni komisar svete dežele na Dunaju. V Jeruzalemu se romarji razdelijo v pet oddelkov, kateri si volijo iz svoje sredine starešinstvo. Vsaka taka truma dobi pa še tam posebnega razlagalca (ali gre kateri oo. frančiškanov z njimi, ali sam gospod rektor avstrijskega gostišča, dr. Martin Ehrlich, ali njegov sedanji namestnik podvodja dr. Danglmajer), ki vse razloži pri obiskovanju posameznih svetišč in krajev (Betanija, Betlehem, Emavs). Ako traja izlet dalj časa, prevzame podjetje poseben dragoman, ki skrbi za hrano, vozove in varnost.
K temu pa pristavim za vse romarje resen opomin, naj se nikdo ne zanaša šele na razlaganja tam, ampak naj se pripravi sam: naj si kupi zemljevid in popis Svete dežele; potem je nebroj knjig v raznih jezikih, ki se imenujejo »Pilgerfiihrer«, gu-ide (francoski), itinerario (ital.), Baedeker itd. Zgodovino in zemljepis naj vsakdo že doma predela, tam ne bo časa za študije,
se za molitev in premišljevanje (ki je prvo!) bo nedostajalo časa. Posebnega »voditelja« bode vročil romarjem tudi odbor.
Ali, hvala Bogu, Slovenci imamo knjigo, ki more vse imenovane popolnoma nadomestiti; to je:
»Jeruzalemski romar«. Opisovanje Svete dežele in svetih krajev.
Spisal dr. Frančišek Lampe.
Založila družba sv. Mohorja v Celovcu. I. del 1892. II. del 1893. 368 strani. 8°: (2 zemljevida, 1 tlo-ris cerkve božjega groba,
Kapela božjega groba v Jeruzalemu.
Družba sv. Mohorja, uvažujoča velikanski pomen pripravljajočega se slovenskega romanja v Jeruzalem hoče tudi svoje storiti in da imenovano knjigo, oba dela že lepo (originalno) vezana za manj kot polovično ceno, za 1 K 50 v. Ker ta cena velja le za čas priprav jeruzalemskega romanja, in ker zaloga ravno ni velika, sezite po nji romarji takoj, pa tudi ne-romarji, da bodete brali in vedeli, kje
hodijo vaši dragi! — Dr. Lampe je bil učenjak, ki je stvar ne le dobro premislil, ampak tudi skoz in skoz razumeval prej, ko jo je spravil na popir. Taka je njegova knjiga! Razen tega pa je spisana v tako vznesenih besedah in s tako ognjevito navdušenostjo, da še zdaj po 18. letih, ko jo čitam, si na tihem rečem: »To je pisal moj rajni blagi prijatelj s svojo srčno krvjo!« Iz lastne skušnje vem, in mnogi bodo mi radi pritrdili, kako neprijeten je na daljnih potovanjih sopotnik, ki se o ničem ni prej poučil, ničesar ne ve in za vse poprašuje in nadleguje sodruge. Ko sem potoval leta 1890. po Samariji, kjer je takrat bila še vse sama razvalina, držal se me je vedno mlad (sicer učen!) sopotnik, in za vse izpraševal. Če se je daleč na obzorju prikazala kaka borna vas: Kaj je tam? Kaj tam? Ime? Nekaj časa sem se trudil mu ustreči po zemljevidih in knjigi, potem pa radi utrujenosti nisem mogel več, ter sem dal prostost svoji bujni fantaziji . . .! Oni pa je pridno pisal v svoj »notes«. Ta človek je potem poročal v nekem, k sreči le lokalnem lističu, katerega mi je tudi dopošiljal, da še obstoji Nobotov vinograd in da se še vidijo razvaline palače Ahabove in okno, skozi katero je bila vržena nesrečna kraljica Izabela, »in psi so lizali njeno kri«. Tudi na strm klanec »Plešec, plešec, pridi gor!« sva tam nekje v bližini zadela! — Bog mi je priča, da nisem imel namena lagati, skrajno utrujen sem se le hotel odkrižati nadležnega nevedneža. Zato pa, slovenski romar, pouči se že doma dobro iz dr. Lampetove knjige, da ti ne bode treba ničesar vprašati, in ko boš prišel v posamezna svetišča in kraje, zdelo se ti bo, da v tem zidovju in ljudeh gledaš stare znance iz dr. Lampetovega »Jeruzalemskega romarja«!
* * *
II. Celotni stroški romanja znašajo za prvi razred 450 K s 44 osebami; za drugi razred 400 K s 142 osebami; za tretji razred 280 K s 350 osebami, in sicer »z ozirom na prostor na ladji«.
Dasi so besede jasne, vendar so povzročile že marsikaj nesporazumljenja. Piše mi namreč tudi nekdo iz goriške okolice med drugim: » . . . mi ubogi pa bomo kje skup natlačeni stradali in ne bomo nič videli.«
Kako strašno napačno mnenje, izvirajoče iz preveč nezaupljivega srca!
Celo romanje traja tri tedne: prvi teden tje (na ladji do Jafe in dalje z vlakom); drugi celi teden ostanejo romarji tam; tretji teden isto pot nazaj. Razloček po razredih pa je le na ladji z ozirom na prostor in na hrano. Ladja ima namreč menda kakih dvajset kabin (sobic) za eno, k večjemu dve osebi (prvi razred); potem 142 postelj po raznih dvoranah (te postelje so po dve ena nad drugo; če ima oni zgoraj morsko bolezen, za spodnjega ni posebno prijetno!): drugi razred; romarji tretjega razreda pa bodo prenočevali pod šotori na površju ladje.
Približno enak razloček je po razredih zastran hrane, pa stradal ne bode ni-kdo!
V Jeruzalemu pa bodo vsi romarji enakopravni in na najsvetejših krajih bo smel stati priprosti delavec zraven cerkvenega dostojanstvenika in cesarskega
ministra (če bi ga imeli seboj!); priprosto kmečko dekle bode mirno molilo zraven mestne gospe!
Iz tega sledi: Premožniši se bodo kajpada vozili v prvem razredu; zraven pa tudi starejši slabotni ljudje. Vi drugem razredu bode jih hotelo biti največ. Mladi gospodje (tudi mlajši duhovniki!) pa naj si ne delajo nepotrebnih stroškov v prvem in drugem razredu; saj je tako krasno v toplih septemberskili nočeh na površju ladje pod šotori! Denar bode se pa dal v Jeruzalemu rabiti za nakup krasnih spominov (obenem podpora za tamošnje revne katoličane!), spominov, katerih romar ne prinese nikdar dovolj domu. Tako berem v poročilu o švicarskem skupnem romanju leta 1908: »To je bilo pravo ljudsko romanje; v resnici bil je le en razred, v katerem so se visoki in nizki v bratski slogi shajali; višje cene za prvi razred dajale so le pravico do boljšega ležišča in ugodniše prostore v kabinah; tako smo imeli v tretjem razredu prelate (cerkvene dostojanstvenike) in grofe, ki so se bili prepozno priglasili, v prvem razredu pa boleha ve šivilje in enega blizu stoletnega očanca iz hribov.«	F. S. Š e g u 1 a.
Alajniške želje.
Marija, čuj! Ko bi jaz bila nebeške luči žarek zlat, vsak dan bi se pred te razlila, ne enkrat, — sto in tisočkrat.
Ko bi kot slavček peti smela, ne bi trosila pesmic v noč; ob tvojih nogah le bi pela ljubezni spev, iskren in vroč.
Ko bi kot roža jasnokrila pred tabo stala le en hip, girlando nežno bi ti zvila, prepregla ž njo oltar in kip.
O, ko bi bila v tvoji kroni rubin goreč v zlato vkovan, blestela bi, da milijoni bi te posetili vsak dan.
Ko bi kot zvezdico žarečo pripel me Stvarnik na nebo, spopolnil bi s tem mojo srečo vso noč bi zrla ti v oko.
A kam hitim z željami, Mati? Smem li tako? Kje je vzrok? Li morem dražja ti postati, kakor sem zdaj kot tvoj otrok?
Naj ti le slavček pesmi poje, te gleda zvezdica nizdol, — vloge jaz ne menjam svoje: otrok sem tvoj, to je dovolj!
S. Elizabeta.
J635=--		
m	■..... ■ .......	i i
	PRESVETO REŠHJE TELO. ■■■■■■■■HBa8?aafliaB5BGHBaR&3BIBDESBEeS3aBEBIBBBBa33BaEaaBaaaiaBBB3BSBa8BBaaBB9B	
Pogostno sv. obhajilo.
Vino, iz katerega brste device.
Omenil sem že, da je največji učinek ne žito izvoljenih in v i n o, iz k a-milosti božje ta, da stori iz naše duše pra- terega rastejo device ?x Nista li vo nevesto Kristusovo. Četudi je vsaka to žito in to vino presveto Rešnje Telo in pravična duša božja nevesta, gre vendar presv. Rešnja Kri? Po besedah Sv. Duha predvsem in v najvišji meri ta čast in sre- raste torej deviški stan iz zakramenta Ca d e v i š k e m u stanu. Ko govori presvetega R. T. Ker je presveto R. T. Kristus o otrocih, prijateljih, bratih in najsvetejši zakrament, mora tudi deviški sestrah božjih, govori tako splošno, da so stan biti najlepši in najpopolnejši. Raz-v tem obseženi vsi stanovi, vsi pravični, prava o devištvu nam bo odprla šele pra-Ko pa omenja Kristus nebeškega ženina vo lepoto in naravnost božje skrivnosti in neveste, govori samo o devicah. Pa tu- devištva in sv. obhajila. Ker ne morem
di tukaj pove naravnost, da ne vse, am-	prelepega predmeta o svetem devištvu pak le pametne device so šle na ženitni- obvladati na tako omejenem prostoru,
no. O deviškem stanu govori Kristus kot	hočem tvarino razdeliti in razložiti v ka-
o prav izrednem stanu. Pri sv. evangeJi-	tekizemski obliki. Tako bo razprava ven-
stu Matevžu beremo, da je Kristus rekel	dar enotna, jasna in pregledna, četudi bo
svojim apostolom: »Teh besed (o devišt-	razdeljena v več oddelkov, vu) ne razumejo vsi, ampak le, katerim je
dano«. Naposled je še pristavil: »Kdor	^e* domovina in cilj devištva,
more umeti, naj ume!« Iz tega se vidi, da	Sv. Gregorij Nicenski piše v svoji
je za deviški stan potrebna prav posebna	knjigi o devištvu, »da pripada devištvo
milost božja, ki pa ni krstna milost, tudi	po svoji naravi večnemu Očetu, edinoro-
ne čistost ali nedolžnost sama na sebi. Za-	jenemu Sinu in Svet. Duhu«. Izvir de-
kaj, mogoče je krstno čistost in nedolž-	vištva je torej v trojedinem Bogu. Bog ni-
nost neomacleževano ohraniti do svoje	ma samo 12 božjih lastnosti, ampak ne-
smrti, vendar pa pri vsem tem izgubiti	skončno veliko. Med nje moramo prište-
svoje devištvo, kar se zgodi brez vsega	vati tudi devištvo, ki je nekaj božjega,
greha v zakonskem stanu. Četudi je krst-	ima svoj izvir v Bogu od vekomaj in bo
na milost kakor k izveličanju tako za de-	trajalo v Bogu vekomaj, "vištvo neobhodno potrebna, je vendar to Isti sv. Gregorij Nicenski uči, da je
še premalo za deviški stan, ki zahteva ve-	že v i m e n u devištva izražena tista čis-
liko več milosti, kakor drugi stanovi,	tost in neomadeževanost, »ki dela ude-
Najlepša devica je bila Mati božja Marija,	ležence deviških skrivnosti takorekoč
Pa bila je tudi brezmadežno spočeta in	božje in Bogu sorodne«, milosti p o 1 n a ! Kje naj torej iščemo Prava, večna domovina devištva
potrebne milosti za deviški stan? Na to	je v naročju presvete Trojice, od katere je
vprašanje je že davno odgovoril prerok	pa v času prešla na najimenitnejše stva-
Caharija z besedami: »Kaj je namreč Go-	ri božje: na angele v nebesih in na izvo-
spodova dobrota, in kaj njegova lepota, če	ljence božje na zemlji.
Ako govorimo o cilju devištva, moramo o njem reči, da sta v njem združena največja čast božja in najvišji blagor stvari.
Od svetega stermenja ne morem tukaj več zapisati kakor Jezusove besede: »Kdor more umeti, naj ume!«
2. Devištvo in angeli.
Najimenitnejše in po svoji naravi najpopolnejše stvari božje so angeli. Ime-nitnost in popolnost angelska izvira pač iz njihovega devištva. Devištvo je nekaj tako bistveno angelskega, da si angela niti misliti ne moremo brez njega. Angelska narava je tako deviška, da je vsak drug stan pri njej popolnoma izključen. Devištvo ima v nebesih tako prednost in predpravico, da morajo pred njim prenehati vse zakonske vezi onih izvoljenih, ki so na zemlji živeli v zakonskem stanu. Po poročilu sv. evangelista Marka v 12. poglavju je Jezus odgovoril saducejem, ki so ga vprašali, čegava bo pri vstajenju tista žena, ki je imela na zemlji sedem mož, tako-le: »Kadar bodo namreč od mrtvih vstali, se ne bodo ne ženili ne mo-žile, temveč bodo kakor angeli v nebesi h«. Bolj jasnega dokaza o angelskem devištvu nimamo, kakor ta Jezusov izrek. Kljub temu, da so angeli po svoji naravi tako popolni in deviški, se pa vendar ne imenujejo neveste Jezusove, ampak le božji služabniki in poslanci. Beseda angel pomeni namreč poslanec. Odkod ta nerazumljiva prikazen? Vzrok je ta, ker angeli nimajo božjega Odrešenika in svetega obhajila, kakor pa mi na zemlji! Četudi je naša narava slabša od angelske, so pa vendar sredstva in pripomočki našega izveličanja tako neskončno imenitni, da lahko povzdignejo našo dušo do časti neveste Kristusove.
3. Devištvo človeka in Bog Stvarnik.
Ko beremo v sv. pismu poročilo o stvarjenju sveta, najdemo povsod važno opazko: »In Bog je videl, da je bilo dobro«. O stvarjenju človeka pa slišimo Boga tako govoriti: »Naredimo človeka po
svoji podobi in podobnosti!« Sv. pismo pravi nato: »In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po podobi božji ga je ustvaril; moža in ženo ju je ustvaril.« »In. Bog je pogledal vse, kar je bil naredil, in bilo je prav dobro.« Ker je bil človek ustvarjen po božji podobi in podobnosti, mora biti ta božja podoba in podobnost bistvo človeške narave. Bistvo človeške narave je torej edino le devištvo in sicer pri stvarjenju prvih starišev pred gre-' hom, kakor tudi pri stvarjenju vsakega človeka po izvirnem grehu, ne pa zakonski stan, ki ga pogrešamo v Bogu. Tukaji še ne govorim o krščanskem nadnaravnem devištvu, ampak o naravnem devištvu pod oblastjo izvirnega greha. Učeni P. Nieremberg piše v svoji knjigi »Krasote milosti božje« o našem predmetu tako-le j »Je tudi naravno devištvo, tako namreč, ki mora biti potreben kinč tudi naravnega človeka, to je takega, ki ni povzdig-njen po milosti nad svojo naravo. Na eni1 strani je naša duša že po naravi duhovno bitje in podoba božja in se ne sme nikdar dati premagati po živalski poželjivosti mesa, ne da bi se ne onečastila. Na drugi strani pa ima tudi naše meso po bistvenem združenju z razumno dušo višje po-svečenje, akoravno je samo na sebi sorodno z živaljo, in zato ne sme slediti svojemu lastnemu nagnjenju in poželenju, temveč se mora podrediti oblasti duha in služiti samo plemenitejšim in višjim namenom. Človek mora torej že zato, ker je človek, ohraniti naravno plemenitost svoje duše in svojega telesa čisto in neomadeževano. To bi tudi lahko sto^ ril, ko bi z božjo pomočjo svoj pogled neprestano obračal na lepoto čednosti in bi to višje cenil, kakor vse mesene poželjivosti. Torej že i z n a r a v n e g a s t a-J lišča je čistost zapovedana in možna in nasprotno je vsaka prelomitev čistosti gre h.« Tako učeni P. Nieremberg. Vsak v izvirnem grehu rojen človek je že po svoji naravi nele deviškočist rojen, temveč tudi pod grehom zavezan devištvo ohraniti, ako se
ne posluži od Boga postavljenega zakonskega stanu. Ako to velja že o vsakem v izvirnem grehu rojenem človeku, kako popolno je moralo biti šele devištvo prvih starišev, ki sta bila stvarjena v milosti božji, v neumrljivosti duše in telesa in s tako obilnimi popolnostmi! To devištvo je moralo biti izredno popolno, da ga Adam in Eva vendar nista izgubila v paradižu, akoravno sta bila ustvarjena kot mož in žena in sta prejela od svojega Svarnika zakonski blagoslov. Sv. Hijero-nim trdi, da se zakonsko življenje ni pričelo v paradižu, ampak šele po grehu, izven paradiža v solzni dolini in bo tudi prenehalo v tej solzni dolini. Greh prvih starišev ni škodoval samo devištvu, ki sta ga izgubila, ampak tudi zakonu samemu, ki je zgubil svojo popolnost in nosi sedaj značaj kazni in nasledka izvirnega greha. Sv. Avguštin navaja pri tem predmetu različna mnenja cerkvenih učeni-kov, po katerih bi bil Bog, ko bi prva človeka ne bila grešila, popolnoma na drug način skrbel za ohranitev človeškega rodu, kar je razvidno tudi iz trditve pobožne redovnice Katarine Emerih. Gotovo bi bili brez izvirnega greha vsi zakoni tako čisti in popolni, da bi bil po besedah svetega Tomaža Akvinskega deviški stan brez veljave, celo brez hvale, ker bi bilo devištvo združeno tako z zakonom, kakor Vidimo to v sveti Cerkvi pri mnogih svetih deviških zakonih, posebno pri Mariji Devici in sv. Jožefu. Kar je Bog ustvaril, je bilo vse popolno, dovršeno, čisto in sveto: duša, telo in zakonski stan. »In Bog je pogledal vse, kar je bil naredil, in bilo je prav dobro.«
Zdaj pa poglejmo še, kaj je storil greh iz najimenitnejše stvari božje na svetu. Ni naloga naše razprave, naštevati neskončno žalostne nasledke izvirnega greha na duši in na telesu, kakor je n. pr. dušna in telesna smrt. Pač pa hočem vsaj deloma omeniti neskončno škodo, katero je povzročil greh devištvu in zakonskemu stanu. Kakor se je angelska deviška narava po grehu spremenila v nečistost,
tako da imenujemo zavržene angele nečiste duhove, ravno tako je greh popačil človeško devištvo. Kljub zakonskemu stanu se je človeška narava tako popačila, da je po besedah sv. pisma bilo Bogu žal, »da je ustvaril človeka na zemlji in je bil znotraj s srčno žalostjo pre-sunjen ter je rekel: Potrebil bom človeka, katerega sem ustvaril, z zemlje.« Sveto pismo omenja izrečno vzrok popačenosti zemlje z besedami: »Zakaj popačilo je vse meso svojo pot na zemlji.« To je bila tista strahovita nečistost, zaradi katere je Bog cel človeški rod razen Noetove družine potrebil z zemlje z vesoljnim potopom. Pa tudi po vesoljnem potopu je nečistost rodila strupene sadove v Sodomi in drugih mestih, da je moral Bog tako hudo udariti, da se to ne bo pozabilo, dokler se nahaja mrtvo morje, živa priča božje pravičnosti. Deviška čistost, prej bistvo in najlepša lastnost človeške narave, je postala samo še izjema na zemlji. O strašni popačenosti zakona nam je dovolj žalostna priča »mnogoženstvo« celo pri izvoljenem ljudstvu, katero je Bog moral dovoliti zaradi trdosti srca. Gotovo se je nahajal zakonski stan pri vseh narodih sveta, pa povsod je bil tako popačen, da je bil enak nečistosti. Zaradi nečistosti in popačenih zakonov je izginilo toliko kulturnih narodov s površja zemlje! Omenjam zlasti onega naroda, katerega pogin je skoro taka katastrofa, kakor je bil vesoljni potop. To so bili Indijanci v Ameriki. Starinski ostanki v Ameriki so priče nekdanje visoke kulture in velike obljudenosti. Ko pa je Krištof Kolumb iznašel Ameriko, bilo je vse na potu razpada in pogina. Zakaj? Zakona ni bilo več. Izdivjal je v splošno nečistost, katera je uničila celo amerikansko domače prebivalstvo tako, da ne morejo več niti zadnjih Indijancev rešiti splošnega izumrtja. Ta žalostna osoda bi gotove zadela vse narode sveta, človeški rod bi se bil že davno uničil v nečistosti, ko ne bi Bog Stvarnik poslal pomoči še v pravem času.
Kaj pa more biti zadostna pomoč proti grehu in njegovim groznim nasledkom? To more biti le vsemogočna božja pomoč: milost božja. Pomoč, rešenje, milost nam je prinesel sam božji Sin, Jezus Kristus. Pa ta milost ni smela biti samo začasna. Sicer bi jo tako hitro zgubili, kakor sta jo zgubila Adam in Eva v paradižu! Bog Sin nas ni smel več zapustiti, ampak moral je ostati pri nas vsak dan do konca sveta v najsvetejšem Zakramentu v vsakdanji darit-
vi in v vsakdanjem sv. obhajilu! Zdaj pridemo zopet k svojemu predmetu: k pogostnemu sv. obhajilu. Nemislec bi sodil, da sem se nepotrebno oddaljil od svojega predmeta. Pa ni tako. Moral sem se vendar prej podati, kakor Jeremija, na velikanske svetovne šti-ritisočletne razvaline in podrtije greha, da bi tem lažje opisal vsegamogočno moč milosti božje do devištva po pogostnem sv. obhajilu.
Župnik Alojzij Šoba.
Grozna pridiga za plesavce!
335 plesavcev naenkrat mrtvih!
Marsikje se je ohranila nelepa navada, da proslave visokosvete praznike velikonočne z nevarnim in grešnim plesom. Katoliški kristjani, ki naj bi z vstalim Zveličarjem praznovali svoje vstajenje iz groba grehov in slabosti — se pogrezajo uprav na tako veličasten praznik, kakor je Velika noč, v blato grešnosti na razposajenih plesnih zabavah. Tako plesno razveseljevanje so priredili v velikem obsegu letos o Veliki noči tam na Ogrskem, v trgu Ekerito. Toda mladina, ki se je udeležila v velikem številu ondotnega plesa, je slabo opravila. Plesali so na nekem velikem skednju, ki so ga kolikormoč lepo okrasili z zelenjem in lampijončki. Vhoda na plesišče so zaprli-in zabili, da so zabranili vstop na novo prihajajočim plesalcem. Proti polnoči, ko je bila plesna razigranost na vrhuncu, je pa izbruhnil nenadoma požar. Vneli so se lampijoni, suho zelenje je zaplapolalo v strašnem ognju, petrolejne svetilke so se razpočile in padle na plesalce, ki se jim je vnela obleka. V par trenotkih je bila vsa plesna dvorana morje ognja. Nastal je srce pretresajoči krik in vik, ječanje in divje vpitje. V skednju je bilo takrat okrog 500 plesalcev in plesalk, med temi žal čez sto mladostnih oseb, ki so komaj dosegli 14. ali 15. leto! Kako strašni in obupni prizori so se dogajali v tej gneči, prepojeni z ognjem, ne moremo popisati. Tam kjer je par trenotkov poprej vladalo razkošno veselje, je gospodarila sedaj kruta smrt. Po opojni pijači omamljeni
plesavci, so se komaj zavedli osodepolnega položaja, pa so mogli stopiti s plesnega vrtinca pred božjega sodnika . . .
Požar je trajal samo 11 minut — in v tem kratkem času je v nepopisnih mukah izdihnilo 335 ljadi. Le prav malo plesalcev se je rešilo, morda kakih 50, drugi so po bolnišnicah umrli, ali pa bodo težko okrevali.
Ko je ogenj ponehal, so izvlekli mrliče izpod razvalin. Pretresljiv pogled! Največ jih je bilo tako ožganih, da jih domači niti spoznati niso mogli. Nekatera trupla so bila tudi vsa razdrapana . . .
Ni naš namen, preiskavati, na koga pade krivda radi te nesreče; opomnimo samo, da se dovoljujejo tudi pri nas plesne veselice, ki trajajo pozno v noč, po nevarnih prostorninah in beznicah, kjer ni ne v varstvenem, ne v nravnem, ne v zdravstvenem oziru nič preskrbljeno. Koliko nesreč se je že pripetilo ob takih zabavah, toda kakor izkušnja uči, mladina ne mara izpregledati. Ali bo ekeritska nesreča koga izmodrila? . . . Neprestano se svari pred plesom in pred grešno nevarnostjo, ki je navadno v zvezi s plesom, toda le težko se kaj prepreči. Pri današnji pokvarjenosti je ples skoraj vselej prilika za greh; to kar je danes s plesom skoraj vselej združeno, dela ples nevaren in pregrešen. Čedalje bolj so resnične besede svetega Ambrozija, ki pravi: »Plesi so mrtvaška rakev za nedolžnost in grob za sramežljivost.«


Prstan in svetinja.
Stara povest za mlade ljudi. Spisal Silvin Sardenko.
V.
Pod akacijo na polju.
Nedeljo po soprazniku najdenja svetega križa, ko je bil na Križki gori pomladni shod, kamor je rada prihajala vsa mladina iz Male doline in nje okolice, takrat je ostala Osolnikova Anica doma.
Po popoldanski službi božji je sedela na vrtu pred hišo nenavadno zamišljena. Poleg nje na klopi je ležala knjiga »Slovenske večernice«. Ni se ji prav ljubilo brati. Trikrat je vzela knjigo v roko, a ni mogla brati več kakor par strani. Branje jo je zavedlo na vse drugačne poti, kakor pa jih je natihem hodila njena duša. Knjiga ji je pripovedovala o nekem dekletu, ki je bilo lepo in bogato, pa se je nesrečno omožilo.
»Ah! te možitve!« je nevoljno vzdih-nila in odložila knjigo poleg sebe. »Duša išče drugih misli in drugih potov.«
Anica se je zamislila.
Pred duhovnimi očmi je videla lep in jasen cilj.
»Tam bi bilo lepo! Tam bi živela srečna in vesela, kakor oni menih, ki je poslušal rajsko ptico-pevko celih dvesto let. Dnevi bi bežali, kakor minute. In kadar bi nehala peti rajska ptica, pa bi prišel rajski vrtnar sam in bi rekel: Anica, sedaj si gledala in poslušala samo mojo ptico, poslej pa boš gledala in poslušala mene. Anica, pridi z menoj! Postoj! bi mu odgovorila Anica, da zakličem svojim sestram: Z Bogom! in rada pojdem za teboj. Zašepetala bi jim: Z Bogom! in ob strani rajskega vrtnarja bi se preselila v rajske višave . . .«
Take nebeške sanje je tisti nedeljski popoldan sanjala o samostanu in samostanskem življenju. To je bila tista skrivnost, ki je zadnji pot še ni mogla razodeti Rupnikovi Jerici.
Kako rada bi stopila Anica v samostan! Njena tiha in krotka duša je bila
kakor ustvarjena za tihe in preproste samostanske celice. Ta misel je postala vedno gorkejša in močnejša v njenem srcu. Zlasti še od onega časa, odkar je pri Marijinem shodu slišala voditeljeve besede: »Marijina družba, ki nima v svoji sredi prav nobene duše, ki bi hrepenela in po možnosti tudi stopila v redovniški stan, ne kaže dosti Marijinega duha.«
Anici se je zdelo, da so bile te besede izrečene prav njej. Od tega trenutka se je polastila nje duše iskrena želja po samostanu. Razodela je svoje hrepenenje in veselje tudi svojemu duhovnemu voditelju. V trdnem pričakovanju, da se njena srčna želja tudi kdaj izpolni, je zapustila tedaj župnišče in cerkev v Mali dolini in se vračala domov proti Borovji.
»Ali kaj poreko mati?«
»Kaj poreko oče?«
»Kaj si bo mislil brat Justin?«
Nje brat Justin je bil star dvajset let. Bil je vesel in živahen fant. Nov klobuk in čeden krivec na njem, mesečna noč in krepka pesem v njej, to je bilo .Tustinovo edino in največje veselje na svetu. Drugega veselja in drugačnega življenja sploh ne bi mogel umeti. Ali da bi hotela njegova sestra v samostan, takih prečud-nih reči ne bi svoj živ dan sanjal niti v zadnjih sanjah ne.
In oče? Vse drugo bi si dal raje in preje vzeti, samo Anice bi ne pustil zakopati žive. Anica, ki je kdaj slajšala njegove dni, bo tudi rahljala enkrat prst na njegovi gomili. »Vsi drugi pojdite od hiše,« bi rekel oče, »samo zaprite vrata, da mi Anica ne ubeži.« Anice bi ne mogel živ in srečen pogrešati tudi en teden ne, tako je mislil stari Osolnik. In če se kdaj omo-ži, iz vasi ne sme. »Naka! iz Borovja je ne dam.« Če ni Borovčana, ki bi jo vzel za ženo, tudi ni zunaj Borovja hiše, kamor bi šla Anica za gospodinjo. Ko bi prišel grajski nadgozdar iz Male doline
in bi v zlatih škornjih prosil Aničine roke: »Naka,« bi dejal stari Osolnik, »v Dolino je ne dam, četudi po cekinih hodite.« iTako je bil Osolnik navezan z očetovsko ljubeznijo na svojega otroka. Anica je to tudi dobro vedela. Zatorej je s težkim srcem premišljala večkrat sama pri sebi:
»Kaj poreko oče?«
In mati? Mati bi se nemara prvi hip prestrašili? A potem? O, potem bi se polagoma sprijaznili s to mislijo. Saj so nekoč dejali: »O, kako srečna ste sedaj dekleta! Sto prilik in še več jih imate sedaj, da se ložje zveličate. Tudi jaz sem bila dekle, a za nas niso tako skrbeli, kakor sedaj za vas skrbe. Seveda, saj pa so tudi nevarnosti sedaj večje. Včasih smo redkokdaj slišali, da bi šlo katero gorsko dekle v samostan, a v zadnjih letih sem o tem že parkrat slišala. O, kako srečne ste sedaj, ve dekleta!« Mati bi nemara Anici ne branili, da gre in se ji izpolni nje srčna želja. Ali mora jim jo preje razodeti.
Tisti nedeljski popoldan torej, ko je Anici misel na samostan posebno živo prišla v spomin, se je namenila, da jo izpove svoji materi. Vedela je, da se mati vsak čas vrnejo domov. Mimogrede iz cerkve so vselej ob nedeljskih popoldnevih za nekaj časa stopili h Gorjancu, kjer so bili v svojih mladih dneh doma.
Že so se. začule materine stopinje na peščeni poti okrog hiše.
»Gorjančeva teta te pozdravljajo in pravijo, da jih premalokdaj obiščeš.«
»Samota mi je najljubša,« je odgovorila Anica materi. Vesela je bila tega svojega odgovora, ker se ji je zdelo, da od te besede ni več daleč do one, ki se ji pravi: samostan.
»Sama samota tudi ni dobra.«
»Samota brez dela je nevarna, mati; a samota, ki pozna delo, je koristna.«
»No, kaj pa si že danes storila v tej
samoti.«
»Mnogo lepih reči sem premislila.«
»Bada bi vedela, kakšne so te misli, ki praviš o njih, da so koristno delo.«
»Ali če vam povem, si boste nemara želeli, da vam bi jih raje ne povedala?«
»Govoriš kakor sveta Terezija. Kdo te razume?«
»Bes, mati! Živela bi rada, kakor sv. Terezija, čeprav ne znam govoriti, kakor ona.«
»Kar živi po njenem zgledu!«
»To je mogoče, mati, le v samostanu.«,
»Torej v samostan te vleče srce!«
»Ne bom tajila. Bes, v samostan.«
»No, veš kaj! V samostan se ne gre kar tako-le: danes ti nepremišljena želja reče: pojdi, in jutri že greš. Dar modrosti, dekle, je prva stvar.«
»O tem že dolgo razmišljam.«
»Le še misli in si drugače premisli!« je velela mati in stopila v vežo. Mislila je, da najde v hiši moža. Takoj bi mu pove« dala Aničino nepričakovano namero. Želela je, da se oče vstopi pred hčer, pa ji zapove to-le: »Staramo se, stare kosti potrebujejo počitka in postrežbe; mlade roke pa naj bi se odmikale od hiše! Ne boš, deklič! Delaj in postrezi onemu, ki je vča-i sih delal in stregel tebi.« Tako si je mi« slila Osolnica, bi moral reči oče svoji hčeri. Ali ni ga bilo doma.
Osolnik je hodil gori po borovskem polju in gledal, kako raste žito. Ozimina je obetala lepih klasov. »A deževnih vre-, men bo treba, sicer se upi izneverijo.« — Tako je pomišljal Osolnik in stopal po ozari naprej. Na koncu poljskega pota tik akacije, ki jo je zasadil še rajni Osolnik, mu pride od bližnje ozare nasproti stari Češmin.
»Zmotil sem se,« je nagovoril Češmin Osolnika, »kamor bi moral zasaditi krom« pir, sem nase j al oves in narobe. Ne bo pravega sadu.«
»Le upaj, da bo.«
»Naj bo v božjem imenu! Nemara ne bom več dočakal, ne dobre, ne slabe letine.«
»Tako smo, ja, kakor žito na polju. Baste, a ne veš, ako čez teden še obstane, ali ga pobije toča.«
»Saj pravim,« je hitel Češmin govoriti in se naslonil ob staro akacijino drevo, kar je pričalo, da bi rad še marsikaj povedal, »saj pravim, no; če ne bova sama izpregla, pa naju izprežejo drugi. Treba bo sinu dati ključ, preden on prinese luč. Ali ti ne misliš tako, Blaž?«
Osolnik je resno prikimal.
Češmin pa je nadaljeval svoje modrovanje:
»Pravijo, da seme, ki pade tako-le na ozaro, tudi dobro zrase; pa naj prinese sad še ta beseda, ki ti jo bom povedal na tvoji ozari. Veš kaj, Osolnik, večkrat sem že mislil, kako bi bilo, ko bi midva otroke zamenjala. Ti bi dal vašo Ano k nam, jaz pa našo Rezo k vam.«
»Vaša Reza je še otrok.«
»Otrok, kajpada. Ali otroci rastejo. Čez par let postane krepka in močna kakor potovkin hrbet ali vipavkin tilnik.«
»Prav, prav! Saj se našemu Justinu tudi še ne mudi. Letos je imel šele prvi razred pri naboru.«
»Kaj pa Ana?«
Češminu je šlo za enkrat samo za Ano, da bi jo prigovoril sinu Lovretu.
»Ana in Lovre? Misliš? Jaz 'pa sem že slišal drugače: Pograjčeva Pavla in Lovre.«
»Petična roka še ni vse. Modro srce je več.«
»Pustiva to, saj se ne ženiva midva. Naj se ženijo in može sami.«
»Že res! Ampak tvojo besedo hočem vedeti.«
»Jaz sem teh misli: Ako že mora kdaj naša Ana iz rojstne hiše, naj ostane vsaj na Borovju.«
»Dobro, Osolnik! Samo da toliko vem, drugo se še naredi.«
Kakor bi šla od največje občinske seje, tako sta resno stopala Češmin in Osolnik proti domu. Obraz obeh pa je razodeval, da sta bila s pogovorom pri akaciji na polju prav zadovoljna. Ali pregovor pravi: Kar stari pajki napredejo, mladi raztrgajo . . .
Anica ni vedela, kaj se plete in prede za njenim hrbtom. Ko je prišel oče do mov, jo je pomenljivo pogledal in po-prašal:
»Glej ga, deklica! Vedno doma. Kako pa bo takrat, če boš morala kdaj od
hiše?«
»Nič hudega, ako pridem v pravi kraj.«
»To bomo že videli.«
Oče je odkorakal v hišo in mislil svoje, Anica pa je stopila nekoliko korakov po vrtu in mislila svoje. Ali očetove in hčerine misli so šle daleč narazen.
Bilo je še nekaj časa do mraka. Anica je pohitela h Kotniku, da obišče Tinco.
»Kako je, Tinca?«
»Ni dobro, Anica.«
Anica je uprla svoj sočutni pogled v Tinco. Videla je: naležano telo in preležano posteljo. Tinca se je naveličala postelje, postelja pa tudi Tince. Vzglavje se je že globoko vtisnilo, kakor bi spominjalo na skorajšnji grob.
»Smiliš se mi, Tinca.«
»Čemu me pomiluješ? Trpljenje je sicer hudo, a upanje, Anica, je sladko.«
»Le upajva, da še ozdraviš.«
»To upanje bi ne bilo pravo, in tudi ne sladko.«
»Torej upaš na sladko smrt?«
»Jaz upam, Anica, na mladost in pomlad onkraj groba.«
»Tudi jaz si mislim: Onkraj groba večni majnik.«
»Ah! Anica! Ne morem ti povedati, kaj čutim v svojem srcu. Glej, tam na steni mojo sprejemnico v Marijino družbo! Glej, ta Marija me greje s svojim mirnim pogledom v dušo, kakor solnčni žarek. In če je že žarek tako topel in jasen, kako toplo in jasno mora biti šele solnce! Ako je že nje slika tako krasna, kako krasna mora biti šele sama! In to bom jaz kmalu . . .«
Tinico je posilil kašelj. Ni mogla do-
končati besede o gorkem upanju. Anica dežne pa je zrla po svojih dveh hčerah pa se je obrnila v okno in si otrla solze, vdano in zadovoljno, kakor še nikoli. Ju so se zaiskrile v očeh. Slika Brezina-	(Dalje sledi.)
Majnikovi kraljici.
Zdrava, o Kraljica maja, zdrava rajska zvezda jasna, zdrava cvetka ti prekrasna, ti ponos, krasota raja!
Kakor cedra na višavi, kakor palma sredi gore, v solnčnih žarkih, v svitu zore si cvetela božji slavi.
Kot vijolica duhteča si dehtela na samoti, si cvetela v vsej lepoti kakor šmarnica cveteča.
Lilija čarobno bela, večni Stvarnik te je vsadil predno je svetove zgradil, v rajskem vrtu si cvetela.
Vekomaj si ti odbrana: ni še vodam dal bregov, ni še vstvaril vseh svetov, že si bila svetu dana.
Kakor solnce na obzorje grešnikom si prisvetila, Luč sveta si ti rodila, ki dobrot je večnih morje.
»Kdo je zlata zvezda raja?« vskliknila je zemlja cela in nebesa so strmela: »kdo je ta, ki tamkaj vzhaja?«
To je mati, vir življenja, vir ljubezni in svetosti, polna milosti, blagosti, krona božjega stvarjenja.
Rožice še niso vsklile;	Zemlje in nebes Kraljica,
ti že takrat, o Devica,	prva pred nebeškim tronom,
bila si cvetlic kraljica,	v raju tam pred sodnjim stolom
vir lepote blagomile.	e naša mila priprošnjica.
Prosi, o Kraljica, maja, ko življenja žar se skrije, solnce sreče naj zašije v večni domovini raja!
J. U. Limbarski.
Šola krščanke popolnosti.
(Dalje.)
Sveti zakramenti.
Gotovo si, dragi bogoljub, še toliko trden v Zgodbah sv. pisma, da boš vedel povedati, kako je asirski general Holo-fern mesto Betulijo prisilil, da se mu je že skoraj skoraj vdalo. Mesto je bilo že od narave, pa tudi od ljudi tako utrjeno, da bi bil Holofern pri njem skoraj gotovo ravno toliko opravil, kolikor žaba pri orehu, da mu ni prišlo nekaj drugega na pomoč: vodovod, ki je mesto napajal, je dal prekopati in pa obmestne studence
zastražiti, in tako je Betulijanom pretila v kratkem še hujša smrt, kakor od meča, mučna smrt od žeje. Da ni bilo Judite, pa bi bil Holofern mesto vzel, ne da bi mu bilo treba le meča iz nožnic izdreti, brez ene same kaplje krvi.
Glej, dragi bogoljub, trdno mesto Be-tulija, to si ti, Holofern pa je sam — lu-cifer. Tudi ta pošilja svoje vojake, samega črnega duha, nad te, in veš, kaj jim peklenski general najprej naroča? »Od studencev milosti ga odvrnite, te dobro
zastražite, da ne bo hodil k njim, pa bo naš!« — Torej, dragi mi: naprej k studencem milosti!
Enega sem ti že opisal: molitev Jn posebno molitev k presv. Jezusovemu Srcu in k Materi božji. Danes ti pokažem še drugih, in sicer so to s v. z a k r a -m e n t i. Vsak zakrament je zase bogat studenec nebeške luči in moči in vsak se mora prejeti s skrbno primerno pripravo. Za popolnost pa prideta posebno dva v poštev: zakrament sv. pokore in sv. Reš-njega Telesa.
Kar se tiče sv. obhajila in posebno pogostnega prejemanja sv. obhajila, je v »Bogoljubu« že par let toliko o njem, da tukaj samo to rečem: prejemaj pogosto, če moreš, vsak dan, da le s čisto vestjo in pa s čistim namenom, ta sv. zakrament, in v kratkem se ti bo pokazal vsak, tudi najmanjši greh v svoji pravi odurni podobi, vsaka čednost v svoji božji lepoti; v kratkem te napolni stud do greha, ljubezen do čednosti, in jeklena moč se bo vlila v tvojo dušo, zmagalna moč zoper greh, zoper strast, zoper še tako zastarano in trdoživo grešno navado.
Ali zdaj se oglasi za besedo Luka Kesnoglav — ki je pa včasih silno bistre glave — in pravi in pobara: »Da se človek z angelskim kruhom počasi res v po-l zemeljskega angela spremeni, to že razumem. Ali da bi bil zakrament sv. pokore, ali kakor navadno pravimo: spoved, tudi bogve kakšen pripomoček za popolnost, tega pa jaz še ne morem uvideti!«
Ljubi moj Luka, upam, da boš kmalu. Glej, gotovo se ti je že pripetilo, da si se včasih po spovedi ložje greha varoval, z večjo slastjo molil, bil bolj vnet za kaj dobrega in da je sploh par tednov voz bolj gladko tekel. Ali ne?
Tisto pa že! Kar je res, je res! In jaz mislim, da to pride odtod, ker včasih zna-, jo kakšen gospod res neizrečeno človeku na dušo govoriti, včasih, kedar je treba, Pa tudi primejo, kakor rak s škarjami.
Oho, Luka, zdajle si se pa pošteno zmotil. Je že res, da spovednikove besede tudi pomagajo, ali glavna stvar vendar niso. Glavna stvar, glavni dobiček pri spovedi je nekaj drugega: milost božja, ki ti jo Bog da takrat, ko ti spovednik daje sveto odvezo. Najprej dobiš tu p o -svečujočo milost, ali čisto nanovo, če bi bil doslej v smrtnem grehu, če si pa bil že pred spovedjo v milosti, potem pa se ti ta milost za toliko in toliko poveča, tako da tvoja duša zažari v novi, še večji nebeški lepoti. In to je zelo važno! Stvar je namreč taka-le: kolikršna je posvečujoča milost v duši, prav tolikšna je tudi ljubezen, tako da so nekateri učenjaki včasih že mislili, da sta milost in pa ljubezen ena in ista stvar. Ali ena in ista stvar sta pa gotovo ljubezen in — — .-—
—--Popolnost hočete reči, skoči
vmes Luka in pristavi: Aha, zdaj pa že vidim, kam merite. Vi hočete pravzaprav tako-le povedati: Z vsako spovedjo je posvečujoča milost v tebi večja, večja torej tudi ljubezen do Boga, in popolnost popolnejša: torej, Luka, pojeli in hodi rad pogosto k spovedi. Prav imate, in ne vem, kako se Vam bi izvil.«
In čemu bi se izvijal, Luka? Pomisliva, kaj še dobiš pri spovedi! Če se hočeš greha znebiti in v čednostih napredovati, ti je treba pomoči od zgoraj----
--Ki se ji pravi dejanska milost božja. Tudi to vem, vidite, že iz lanskega »Bogoljuba«, pa tudi iz lastne izkušnje.
Dobro! In glej, prav te-Ie dejanske milosti, te nebeške pomoči zoper greh, skušnjavo in strast, dobiš vse polno tudi pri spovedi. Ali si že mislil katerikrat na to?
Bo že tako, bo, ker Vi pravite. Ali jaz sem doslej vedno !e bolj na to mislil, da ' se mi pri spovedi grehi odpuste, k večjemu še, da se mi poveča kapital posvečujoče milosti. Torej je spoved vendar le tudi tak božji studenec, iz katerega vre luč in moč za dušno slepoto in slabost ?
10
Dobro si zadel, Luka! Zdaj pa reci, ali je po pameti ali ni, če se gre večkrat, pogosto in vredno k spovedi?
I, kaj ne bo! Duša zmiraj bolj pametna, zmiraj močnejša, vedno bolj zdrava — to ni napačno! Ali, gospod, prav posebno prijetno pa tudi ni, spovedniku vedno praviti: Tak-le sem, pa tak-le, pa to sem naredil, pa tega nisem! Le j te, to je včasih dosti grenak pelin!
Prav, da si rekel pelin! Res je, da je pelin grenak, pa je tudi za zdravje, ali ne? Ravno ta-le poniževalna s a -111 o o b t o ž b a prav posebno zdravi našo dušo. Vedno ponižnejši postanemo in ponižnost je zdravje, napuh je pa bolezen. In morebiti si že tudi slišal iz sv. pisma, da Bog »ponižnim daje milost«, torej zdravje in milost od vseh strani. Toda ene vrste pelina pa nisi nič omenil, ki mora s svojo gorjupostjo tudi prepojiti dušo vselej, kedar se gre k spovedi, in ki je še bolj zdrav, kakor tavžentroža in vsega sveta zdravje skupaj, in to je — nadnaravni kes. Glej, ta-le kes je posebno zdrav pelin za našo bolno dušo. Najprej lepo izceli naše clušne rane, potlej
prežene iz duše vsako slast nad grehom, tako .da duša postane zopet zdravega okusa, da se ji greh bolj in bolj gnusi, Bog, čednost in vse druge božje reči pa so ji vedno slajše. Zdaj pa izračunaj, kakšna mora postati duša, če se gre pogosto in vredno k spovedi!
Prav imate, gospod, čisto prav! Je tako, je! Kolikokrat naj se pa torej gre k spovedi?
Vidiš, to je zelo različno. Takim na pr., ki se morajo ozdraviti še smrtnogreš-nih navad, bo treba od začetka ponajveč tedenske spovedi, dokler se toliko ne okrepe, da se lahko varujejo smrtnega greha. Taki pa, ki jim ne preti več smrtna dušna nevarnost, pa čisto lahko hodijo vsakih štirinajst dni. Medtem pa seve pridno in dobro prejemajo sveto obhajilo, kajti to jih čisti vsakdanjih pregreškov in varuje tako, da padajo vanje vedno redkeje in nazadnje nič več ne. Ali to pravilo je bolj splošno; za posamezne slučaje mora vselej spovednik določiti. Za enega bo tako dobro in mogoče, za drugega pa kako drugače.
Dr. Anton Zdešar.
Vabilo k pristopu k pogrebni bratovščini svetega Jožefa v Ljubljani.
V Ljubljani obstoji pogrebno društvo bratovščine sv. Jožefa, ki skrbi za to, da se njeni člani pošteno in krščansko pokopljejo, ter se služi vsako leto 43 svetih maš za vse žive in mrtve člane. Bratovščina je bila ustanovljena leta 1820. Torej nad 90 let obstoji že ta pre-koristna bratovščina, ki nudi svojim članom poleg tega, da skrbi za krščanski pokop njih telesnih ostankov, tudi mnogo dušnih dobrot. Komu pač ni znano, kako kmalu je človek pozabljen po svoji smrti, ne samo od svojih prijateljev in znancev, ampak žal mnogokrat tudi od svojih najbližnjih sorodnikov. — Vsako leto 43 svetih maš se bere za vse žive in mrtve člane, že odkar ta bratovščina obstoji; na letošnjem občnem zboru se je pa sklenilo, da se poleg tega berete še dve sveti maši za vsakega umrlega člana takoj po njegovi smrti, kar do sedaj ni bilo. Opomni .se,
da velja to za člane, ki pristopijo k bratovščini po občnem zboru leta 1910. — Želeti bi bilo torej, da oni, ki nimajo za seboj nikogar, ki bi se jih spominjal po njih smrti, da se čimpreje vpišejo v našo bratovščino, kjer si z majhnimi prispevki lahko oskrbe pošten krščanski pogreb in kar je najvažnejše, da se skrbi tudi za' večni blagor duš umrlih članov. — Vabijo so torej k pristopu vsi brez izjeme, mladi in stari, zdravi in bolni. Sprejemajo se tudi člani z dežele, seveda tem društvo pogrebov ne prireja samo, in to zaradi oddaljenosti, ampak izplačuje za pogrebe po visokosti vplačanih svot dotičnega člana, ko se pošlje vodstvu društvena knjižica, potrjena od dotičnega župnega urada, da je ta član res umrl.
Kdor želi v bratovščino vstopiti, oglasi naj se pri vodstvu iste, vsak dan ocl 2. do

3. ure popoldne, kjer se izvedo vsi pogoji za	Vodstvo se naliaja: Pred škofijo št. 13, I.,
vstop. Oni z dežele naj priložijo znamko za Ljubljana.
10 vinarjev za odgovor.	,
Maša na čast preblaženi Devici Mariji.
(Zložil Leoncij.)
Vstop.
Moliti Gospoda nebes in zemlje mi grešni zemliani želimo, častiti Zveličaria sveto Srce, k oltarju zaupno hitimo-A k tebi nevreden prihaja prej rod, Marija, ti k Njemu nas spremi: po tebi uslišal nas bode Gospod, uajdražja si ti mu med vsemi!
Slava.
S teboj, o Brezmadežna, naj zadoni Očetu nebeškemu slava! In s hvalo Očetu glas k tebi hiti: Devica preblažena — zdrava! S teboj nam napočil rešitve je zor, Ti naša postala si Mati! Otrok prehvaležnih proslavlja te zbor, zvest hoče na vek ti ostati!
Evangelij.
Ti bila si priča nebeških besed, ki Sin nam jih tvoj je oznanil, prinesel z neba evangelij nam svet, temoto nam zmot je razdanil! Sprejela si verno resnice neba, jih v srcu zvesto ohranila, — O, sprosi še to nam, preljuba Gospa, da vera bo živo v nas klila!
Vera.
Tam v jaslih ležalo je Dete nekdaj, ti v Sinu Boga si spoznala, na Golgoti čula si zadnji vzdihljaj, a vera je trdna ostala! Ti Cerkve si čudežni zrla razvoj, umela v njem božje kraljestvo —: Na strani, zavetnica sveta, nam stoj, v svetnikov nas vodi občestvo!
Bolgarski misijon.
Dve pismi slovenskih usmiljenk.
i.
Prvo pismo je od naše, bralcem že znane sestre Olge Ponikvar in se glasi:
Iz Kukuša, 6. februarja 1910.
Kukuš je malo bolgarsko mesto, oddaljeno 50 kilometrov od Soluna, ob železnici, ki pelje iz Soluna v Carigrad. V mestu je 600 bolgarskih in okoli 200 turških družin. Usmiljene sestre so se v Ku-kušu nastanile pred 27 leti, zato so pri ljudstvu že stare znanke. Nekateri raz-kolniki bi se jih seveda radi iznebili, ker
bi potem veliko katoličanov ostalo brez pomoči in varstva.
Okoli Kukuša je raztresenih 12 katoliških bolgarskih vasi; za vsako vas bi bilo treba šole, učitelja ali učiteljice, pa jih nimajo — zavoljo revščine. Le dve vasi imata katoliški učiteljici, ki sta se izučili v samostanski šoli v Kukušu. Plačo, sicer borno, 270 K na leto, dobivajo učiteljice od predstojnika misijonarjev v Zei-tenliku pri Solunu, č. g. Cazota (beri Ka-zot-a).
Iliša usmiljenk v Kukušu je središče
10*
verskega in šolskega življenja za to okolico. Tukaj imamo zavod za deklice-siro-te, zdaj jih je 35; te je treba z vsem preskrbeti. V drugi hiši je 15 takih dečkov pod nadzorstvom misijonarja. Poleg zavoda je šola za zunanje deklice; med temi je mnogo takih, ki prihajajo lačne v šolo in jim je treba vsaj opoldne dati kaj kosila. — Usmiljene sestre so za to postavljene, da bolnikom strežejo; tukaj v Ku-kušu morajo še več storiti. Imamo domačo lekarno in moramo dajati ljudem zdravila — seveda zastonj. Večina naših Bolgarov je res ubožnih. Iz tega lahko spoznate, da so naši stroški zelo veliki in da smo v velikih potrebah. Zato hvaležno sprejmemo vsak dar, ki se nam pošlje za naše uboge Bolgare. Naši revčki se vas bodo spominjali v molitvah.
K sklepu vam povem še malo do-godbo iz našega misijonskega življenja, da bodete videli, kako stanovitni katoličani se vzgajajo v naših šolah. Leta 1906. je bilo, ko je zapustila ena mojih učenk, pridno bolgarsko dekle, naš zavod, in je bila nastavljena za učiteljico v neki katoliški bolgarski vasi. Z vnemo se je lotila dela in vsa vas je bila katoliška; ljudje so imeli svojo učiteljico zelo v časti. Leto pozneje so imeli naši misijonarji misijon v tej vasi; misijon se je dobro obnesel, skoraj vsi vaščani so se ga udeležili. Naša vrla učiteljica je bila tega zelo vesela. Vse je tako dobro kazalo. A kmalu se je obrnilo drugače.
Kmalu po misijonu so prišli v vas razkolniški hujskači. Lotili so se najprej tistih, ki so pred kratkim prestopili v katoliško cerkev. Strašili so jih na razne načine, pretili so jim, da jih bodo ubili itd. Veliko se jih je res ustrašilo, a večina jih je pa vendar ostala še katoliška. Največ je trpela učiteljica, ker so razkolniki videli, da je ona steber katoličanov. Večkrat so šli z bobnom za njo, metali so kamenje vanjo, pretili ji s smrtjo. Revica je bila res lahko v velikem strahu, ker so že prej razkolniki ubili njenega očeta zaradi katoliške vere. Katoličanom so
vzeli cerkev in šolo. Ko učiteljice niso mogli zgrda odvrniti od katoliške vere, so začeli zlepa, obetali so ji dvakrat večjo plačo in podobne reči. A učiteljica jim je dobro odgovorila: »Ko bi imela deset glav, jih vse rada dam za sveto katoliško vero.«
Gospodar, pri katerem je učiteljica stanovala, je bil prej poglavar razkolni-kov in se je ž njo večkrat prerekal in prepiral zaradi katoliške vere. Ko je pa videl, kako je učiteljica junaška in stanovitna v katoliški veri, ga je to tako prevzelo, da je postal katoličan, in sicer eden najboljših v vasi. To je s tem pokazal, da je dal eno svojih hiš katoličanom za kapelo, eno sobo pa za šolo. Vse to je dosegla učiteljica s svojo stanovitnostjo v dobrem in s svojim lepim zgledom.
Ako vam na koncu še povem, da je ta mož, ki je bil vdovec, vzel učiteljico za svojo ženo, sem vam vse povedala in vem, da bodete učiteljici to privoščili.
Ta zgled nam kaže, koliko lahko store dobre katoliške učiteljice med svojimi rojaki. Koliko dobrega bi torej mogle usmiljenke še storiti, če bi mogle še več takih učiteljic vzdrževati po vaseh! Ne pozabite torej, dragi Slovenci, nas ubogih slovenskih sester, ki vas prosijo usmiljenja za svoje revne Bolgarčke in Bolgarke!
S. Olga Ponikvar, usmiljena sestra.
II.
Drugo pismo je bilo poslano že pred poldrugim letom preč. gosp. dekanu in kanoniku Fr. Dolinarju v Ribnici in smo ga prejeli od njega. Glasi se:
Koukouch (Kukuš), 11./10. 1908.
Turquie d'Europe, Macedoiue.
Visokočastiti gospod dekan!
Oprostite, ker se drznem nevredna Vam, prečastiti gospod dekan, napisati nekoliko besedic. Moja edina želja od mojih otroških let je bila, postati usmiljena sestra, zato, da bom mogla streči ubogim bolnikom, kakor sem Vam že večkrat re-
kla, ko sem prišla na počitnice iz Kočevja. Toda božja previdnost me ni hotela v bolnišnici, ampak bolj daleč in bolj težko kakor to. Po božji veliki milosti sem pred tremi leti resnično dobila obleko usmiljene sestre. K temu velikemu veselju mi je ljubi Bog hotel tudi eno veliko žrtev pridejati, namreč, da zapustim domovino, in sicer Avstrijo in se podam daleč v svet, v evropsko Turčijo, kjer nisem poznala ene duše. Natura se je sicer upirala proti temu, ali misel za ljubega Boga delati in darovati celo življenje za uboge, me je tako živo podpirala, da sem šla še celo z velikim veseljem. Peljala sem se do Carigrada dva dni in dve noči, potem sem ostala štirinajst dni tam, toda ločena od avstrijskih sester, bila sem pri francoskih, ker sedaj spadam k francoski provinciji. Smešno se mi je zdelo, ko sem videla turčinke s pokritim obrazom, mislila sem, da so nekake redovnice. Zelo me je veselilo videti mesto, kjer je že živelo toliko svetnikov. Ali moje srce ni bilo tam, ker sem vedno mislila napx*ej v Kukuš, kjer me hoče ljubi Bog imeti. Potem sem se vozila še en dan in eno noč po brzovlaku s č. sestro provin-cijalko iz Carigrada, in prišla sem do postaje Sari Goli po turško, kjer sem zagledala tri častite sestre. Bila je moja č. sestra prednica iz Kukuša in dve ljubljeni rojakinji, č. sestra Olga Ponikvar z Blok in č. sestra Sidonija Capuder iz Moravč. Čez pol ure smo dospeli v Kukuš, kjer imamo precej prijetno hišo, toda okolica je pa zelo pusta.
Prvo, kar sem videla, je strašna revščina. Šla sem k visokočastitemu gospodu škofu, kateri ima hišo, kakor kajžo. Govoril mi je bulgarsko; razumela sem ga precej dobro. On je staro-slovanskega obreda, bere vsak dan pri nas sveto mašo in nas tudi obhaja z žličko, da nam en majhen košček kruha, namočen v sv. krvi. Seveda vsem z eno žlico in to ni prav prijetno, pa tudi nikoli kleče, ampak stoje. Drugi mašniki se imenujejo popi. Vsi imajo brado in dolge lase, kakor ženske.
Vsi so oženjeni, imajo celo družino, ženo in otroke. Umazani so pa, da je groza, kakor pri nas najslabši kmetje. Popolno ne-učeni, komaj cla znajo sveto mašo brati. Saj nobeden ni bil v šoli, ker ta macedon-ski narod je še tako, kakor v starih časih. Šele sedaj so se začele razširjati šole. Najbolj so pa smešni, kadar prodajajo kake osle. In to naj misli človek, da je namestnik božji! Res samo v duhu svete vere je mogoče to videti, ker oseba ne predstavlja kaj takega. Treba je res to videti, da se more verjeti. Popi nimajo oblasti spove-dovati, pridigovati pa tako ne znajo. Tukaj so Turki in Bolgari. Častita sestra prednica je Francozinja in zelo dobra, njeno srce gori za uboge Bolgare. Ena sestra je doktorica; ta je od zjutraj do opoldne v lekarni, kamor pride vsak dan do blizo sto ljudi. Popoldne gre pa v hiše k bolnikom, kateri ne morejo k nam priti. Postrežbo in zdravila dajemo popolnoma zastonj, ker so ljudje preveč revni, posebno pa Bolgari. Imamo 35 deklic, katere nimajo ne očeta ne matere; to se razume, da ne plača nihče enega krajcerja; in 15 dečkov. Tukaj srno 4 slovenske sestre: 3 v šoli, ena pa pri otrocih doma. Imamo 4 razrede. V 1. je eno naše dekle, v 2, in 3. č. s. Jožefa', Štajerka, v 4. in 5. jaz, v 6., 7. in 8. pa častita sestra Olga Ponikvar. Same Slovenke; to je tudi eno srce in ona volja! Štiri sestre so pa Francozinje. V šoli učimo v bolgarskem in francoskem jeziku. Vse knjige dajemo otrokom zastonj,'ker ako bi hoteli plačane knjige irneti, ne bi prišli otroci v šolo. Vsem otrokom, kateri nimajo očeta, dajemo pri nas kosilo, to je sedaj meni odločeno delo. Vsak dan je najmanj 20 otrok, ki me gledajo tako milo, če bom velik košček kruha odrezala ali ne. Tukaj ni vsta-nu žena zaslužiti svojega kruha. Marsi-katerikrat bi jokala, ko mi tožijo žene svoje križe, ko nimajo enega koščka kruha za svoje otroke. Srce mi hoče počiti, ko jim ne morem nič pomagati. Vsi živimo od miloščine, katero prosi častita sestra prednica po svetu od dobrih ljudi.
Prečastiti gospod dekan, prosim Vas ponižno — Vas se sicer ne upam prositi, ker vem, da imate dosti izdatkov — ampak če Vam je znana katera oseba, v katero bi človek zaupal, da bi mi kaj pomagala. Jaz bi ji potem že lepo pisala. Ne prosim za mene, ampak za uboge, da bi mogla vsaj najpotrebnejše reči kupiti in kak krajeer ubogim dati ter jih potolažiti. Prečastiti gospod dekan, dovolite mi prositi za par besedic. Moj naslov je gori
Po svetu.
Škofijska stolica v Djakovu bo vendar enkrat zopet zasedena. Določen je za to mesto, ki je bilo izpraznjeno pet let, pomožni škof zagrebški dr. Jan. Krapac. Zadnji dja-kovarski škof Strossmayer je umrl 8. aprila leta 1905.
Volitve na Francoskem. Koncem aprila se ima zopet odločiti, če bo dalje strahovala francoske katoličane Cerkvi sovražna vlada. Škofje svare in opominjajo vernike, naj se pripravijo za volitveni boj proti novodobnim poganom. Škof Grellier piše v svojem pastirskem listu med drugim: »Razglašamo kar naj slovesne je, da imajo za časa volitev vsi dobri kristjani dolžnost, stopiti z glasovnicami na volišča. O kandidatih naj se poprej pouče ter naj glasujejo za dotičnega, ki je voljan ustrezati zahtevam poštenih katoličanov . . .«	. •
Italija ie pa res sirota. Znano je, da ima rimsko mesto za župana framasona židovskega pokolenja, ki se piše za Nathana. Zdaj pa so dobili novo ministrstvo, ki mu predseduje jud Luzzatti. Ta mož se zelo nagiblje k poganstvu, tako pišejo časopisi. Če še povemo, da je naučni minister Credaro, ki ima pri šolstvu in bogoslužju glavno besedo, fra-mason, potem vemo, koliko je v Italiji ura.
Povsod pomanjkanje katoliških duhovnikov. Misijonar Henrik Saxer, ki deluje že nekaj let na Filipinih (Filipini so otoki v indijskem oceanu, pripadajoči Združenim državam v Severni Ameriki), pripoveduje, kolika nevednost vlada med ondotnimi katoličani, ki povečini. od krščanstva ne vedo drugega
pri dnevni številki. Če bi pa ljubi sv. Miklavž kak krajcar pridjal, potem pa prosim ta naslov upotrebiti, kateri je na malem papirčku, ker denar ne pride do Ku-kuša.
Z največjim spoštovanjem ostanem v presvetemu srcu J. in M. Vaša pokorna hvaležna
Soeur Angele Dejak
Fille de la Charite. Usmiljenka.
nego, da so krščeni. Ni čuda, če se širi na teh otokih krivoverstvo in razne zmote, kajti v mnogih krajih že deset do dvajset let niso imeli katoliškega duhovnika; amerikanske šole so pa take, da se v njih ne uče nič krščanskega nauka. Misijonar Saxer (po rodu Tiro-lec) trdi, da bo zavladala povsod katoliška vera, kakor hitro bo moč preskrbeti zadosti domačih duhovnikov.
Velik katoliški zavod pogorel. V Švici je vpepelil ogenj svetovnoznani zavod »Maria-hilf« v mestu Schwyz. V zavodu, ki je bil last švicarskih katoliških škofov, so bile tri srednje šole (gimnazija, licej in realka) in trgovska šola. Vseli gojencev je bilo 350. Škode je čez dva milijona kron.
Evharistijski kongres v mestu Montreal (država Kanada v Severni Ameriki) bo dosegel, kakor soditi po pripravah, vrhunec sijaja. Sv. oče Pij X. so že določili svojega zastopnika: Kardinala Vincencija Vanutellija. Mestni zastop je sklenil, da bo kardinala sprejelo na odprtem morju slavnostno opremljeno brodovje, okrog sto ladij, ki ga bo spremljalo v zaliv Edvard. Najbolj se. pa prizadeva pri-pravljavni odbor, da bo sprevod z Najsvetejšim ob zaključku kongresa kar moč veličasten. Na velikanskem alegoričnem vozu bo prirejen krasen baldahin, ki bo okrašen z znaki Evharistijs. Pod baldahinom bo stal bel stebrie iz marmorja za monštranco, ki jo bo držal kardinal Vanutelli. V ozadju bodo klečalniki za druge kardinale. Duhovščine pričakujejo okrog 4000. Udeležbo so obljubili državni ministri, guvernerji in njih namestniki, člani diplomacije (poslaniki), kolikor je
■ ■ ■	fr——TI ■ ■	HI ■	H ■ ■	■ ■	H ■	a v a	CERKVENI RAZGLED. ■ ■ B		B B ■ — ■ ■	B B ■■ B B--B B K m b B B ■	u BBBBBBBBB
katoličanov, župan in mestni starejšine, zastopniki drugih oblasti, neštete godbe in poveljniki vojaštva.
Prva desetletnica hrvatske mladeži pod zastavo Srca Jezusovega. Deset let je že minilo, odkar se je hrvatska mladina na naj-svečanejši način posvetila Srcu Jezusovemu. V tem času se je pa tudi sploh začelo katoliško gibanje, ki je obrodilo že toliko lepega sadu.
f Nadškof Milinovič, črnogorski metro-polit, zagovornik staroslovenske liturgije, je umrl v Baru.
Don Rna umrl. V Turinu je umrl vrhovni prednik salezijanslte družbe, duhovnik Mihael Rua. Po svoji gorečnosti in skromnosti je bit pravi naslednik slavnoznanega don Boska. Salezijanska družba, ki skrbi za rešitev zanemarjene mladine, zlasti na Italijan-s3-:em, se je pozdignila pod vodstvom rajnega vrhovnega predstojnika do nepričakovanega razcvita. Ob smrti don Boska je imela družba okrog 500 članov, sedaj jih ima do 4000, ki vodijo okrog 300 zavodov. Naj Vsemogočni obudi svetemu duhovniku Rua vrednega naslednika, ki bo z isto vnemo nadaljeval za našo dobo prekoristno socialno napravo: Sulezijanstvo!
Nova bazilika v Jeruzalemu. Dne 10. aprila je bila posvečena nova, veličastna cerkev, ki so jo dali zgraditi nemški katoličani na Sion-u, na kraju, imenovanem »Dormitio«. (Tu je bila po ustnem izročilu hišica, kjer sta bivala Devica Marija in sv. Janez do smrti.) Nemški cesar Viljem je kupil ta prostor leta 1898. od turškega sultana ter ga daroval nemškim katoličanom. Pri slovesnem posveče-vanju je bil navzoč nemški princ Eitel Friderik ter bavarska princa Jurij in Konrad.
Ne 400 milijonov, ampak samo 165 milijonov je vseh Kitajcev, kakor je razvidno iz najnovejše statistike.
Po domovini.
Novo mašo je imel na Brezjah na praznik Marijinega Oznanjenja č. P. Vladimir Bobek iz Ribnice. — V Ameriki je bil posvečen za mašnika rojak č. g. Peter Sprajcar.
V Trstu so pokopali dne 11. aprila č. g. msgr. Petra Flego, tržaškega dekana in bivšega vodja škofijske pisarne. Bil je povsod in pri vseh spoštovan in priljubljen.
Zopet brezverski časopisi! Kam zavede človeka branje slabih časopisov, nam priča nov žalosten slučaj. Na Čatežu ob Savi se je s samomorilnim namenom obstrelila 17 in pol leta stara kmetiška dekle A. J. Dne 6. aprila je prišla v neki zadevi navzkriž s
svojim očetom — in posledica: samokres. Prepeljali so hudo krvavečo v bolnišnico. Dekle je rado prebiralo brezverske časnike, knjige in romane.
550-letni jubilej svetovišarske božje po'd se praznuje letos. Na goro, ki je visoka 1792 metrov, priroma vsako leto povprečno do! 40 tisoč vernikov. Kako se bo jubilej praznoval, nam še ni znano.
Za župnika na Ig pri Ljubljani je imenovan č. g. Viktor Koechler, trnovski kapelan v Ljubljani.
Zver v človeški notlobi. Nečuveno bogo-skrunstvo je počel v noči od 13. do 14. aprila neki Jožef Tičar, ki je iz lurške kapele v Rakovniku, župnije šentjernejske na Dolenjskem, pobral vse slike, spominke, svečnike in lepi Marijin kip ter je vse skupaj zažgal, oziroma razbil na drobne kosce. Ljudstvo jo bilo-sila užaljeno, pa tudi razkačeno ter bi bilo kmalu izvršilo osveto nad grdim predrz-nežem, če bi se ne bilo zabranilo. Tu mora govoriti sodišče! Ferrerovstvo se je torej začelo že med Slovenci! Upamo, da so taki brez-božneži med nami osamljeni.
Bolnišnica za neozdravljive bolnike, ki jo je dala sezidati Kranjska hranilnica v Ljubljani, je bila slovesno blagoslovljena in izročena blagemu namenu dne 17. aprila. V to novo bolnišnico je sprejetih sedaj 50 bolnikov, ki bodo z vsem preskrbljeni, pozneje pa več. Duhovno vodstvo je prevzel č. g. Ignacij Šalehar, župnik v pokoju. Vsa zgradba stane okrog pol milijona kron, za vzdržavanje pa je določenih en milijon kron.
Umrl je v Idriji č. g. Jožef Alič, bivši kapelan in veroučitelj v Trstu. Letos bi bil imel že diamantno sv. mašo, če bi ga smrt ne bila prehitela.
Za nove orgle v ljubljanski stolnici je že preskrbljen denar. Darovala je namreč Kranjska hranilnica 25.000 kron. S to vsoto bo hioč postaviti monu mentalne orgle, ki bodo v ponos škofijski cerkvi.	" '
Sveto življenje — sveta smrt. V goriškem deškem semenišču je umrla v torek, 5. t. m. č. sestra prednica Blanka, ki so jo pač mnogi v deželi poznali. Rojena na južnem Tirolskem, ie vendar pretežno večino svojega življenja preživela na Goriškem. Celih 50 let je bila v Gorici in svoje moči posvečevala ljudstvu goriške dežele, bodisi v bolnišnici, bodisi v deškem semenišču, kjer je s prav materino skrbnostjo in veliko gospodinjsko sposobnostjo delovala zadnjih 18 let. Skrbela in trudila se je do zadnjega. V nedeljo, dne 3. aprila je legla na bolniško posteljo, kjer je dva dni pozneje zadobila ob koncu svojega
nesebičnega, le Bogu in ljubezni do bližnjega posvečenega življenja še srečno, blaženo smrt. Do zadnjega trenutka pri zavesti, je še v svojih zadnjih trenutkih molila z okoli stoječimi, dokler ni popolnoma vdana in mirna in brez vsakega smrtnega boja zaspala v Gospodu. Lepemu življenju je sledila prelepa smrt. Da res, blagor njim, ki v Gospodu za-spijo! — Pogreb je bil 5. aprila ob treh popoldne ter se je vršil iz kapelice deškega semenišča ob udeležbi vseh gojencev, premnogih čč. sester, posebno kongregacije sv. Vin-cencija Pavlanskega, kateri je pokojnica pripadala, in drugih udeležencev, ki so s pokoj-nico bili v stiku in so ji pri tej priliki izkazali zadnjo čast. Priporoča se v molitev, posebno onim, ki so s čuti hvaležnosti vezani do nje. N. v m. p.!
Naznanilo nočnim častivcem presvetega Rešnjega Telesa v Ljubljani. Nočni častivci so na svojem izvanrednem sestanku dne 3. aprila sklenili, da bodo nadalje častili pre-sveti zakrament samo v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Zato opozarjamo vse cenjene može in mladeniče, kateri se zanimajo za nočno češčenje, da uvažujejo ta sklep. — 1. Ponoči med 5. in 6. majem torej bodo možje in mladeniči molili presveto Rešnje Telo v stolnici. Molila se bode 26. ura: Za praznik Vnebohoda Gospodovega. — 2. Pred praznikom sv. Paskala, patrona častivcev presve-te,<<a Rešnjega Telesa, t. j. 16. maja na bin-koštni ponedeljek, bodo skupno molili vsi moški častivci od 9. do 10. ure v stolnici. — 3. Redni sestanek nočnih častivcev bode dne 8. maja v šenklavški zakristiji ob pol 5. uri, kakor ponavadi. Možje in mladeniči, udeležite se nočnega češčenja, kakor tudi sestanka v obilnem številu!
Vrh nad Rovtami. Lansko leto smo popolnoma prenovili cerkev znotraj. Letos maja meseca bomo dobili nove orgle. Ljudje prav radi pomagajo z denarjem, ko vidijo, da se porabi za olepšavo cerkve. Dekle Terezija Žust iz Hlevnega Vrha je dala lepo prenoviti altar Matere božje in je tudi kupila dve lepi kroni za Jezusa in Marijo. Ko smo pisali pre-vzvišencmu gospodu knezoškofu o tem in prosili, da bi nam dovolili kronati Jezusa in Marijo, so se nam ponudili sami, da izvrše kronanje. Določila se je za to bela nedelja. Dekleta Marijine družbe so pletle vence, da bi okrasile cerkev za to slovesnost z zelenjem. Drugi župljani so prinašali doneske za ozalj-šanje altarja Matere božje. V soboto pred belo nedeljo se je cerkev odela v praznično obleko, bila je okrašena, kakor še nikdar
poprej. Nad Marijinim altarjem se je dvigal lep baldahin iz svetlovišnjevega blaga. Vsa cerkev je bila v zelenju in cveticah. Prevzv, gospod knezoškof s svojim tajnikom g. Čeri-nom so prišli čez Vrhniko v Smrečje, kier so se njim poklonili šentjoški g. župnik in ključarji podružnic. Nato je bil v cerkvenikovi hiši kratek razgovor o popravljanju in prenovitvi smreške cerkve, ki je v jako slabem stanju. Prevzv. gospod knezoškof so prišli na Vrh ob 1. uri popoldne v spremstvu vrhov-skili ključarjev in domačega gospoda. — Na belo nedeljo so ob 10. uri krasno govorili o pogostem sv. obhajilu. Ljudi se je zbralo vkljub slabemu vremenu prav veliko. Popoldne so imeli govor o Mariji kraljici in Jezusu kralju. Nato so ob navzočnosti g. tajnika Čcrina, g. šentjoškega župnika Jožefa Nagode in domačega gospoda položili krono na glavo Jezusu in Mariji. — Prav mnogo častilcev Matere božje je bilo zraven pri tem slovesnem trenutku. Kronano Devico smo počastili takoj nato s petimi litanijami. V osmini je vsak dan došlo mnogo ljudi v cerkev, ki so pokle-kovali pred kronano Marijo in sami sebe izročali Mariji. Na osmino kronanja, drugo nedeljo po Veliki noči, pa so prišle počastit Marijo Marijine družbe iz sosednjih župnij, j Imele so slovesen shod, pri katerem so se $ navduševale za Marijo-in ji vnovič obljubile zvestobo. Slovesnost se je zaključila z za- < hvalno pesmijo »Te Deum«.
Iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Na veliko- 1 nočni ponedeljek smo obhajali prav lepo slo- j vesnost. Popoldne ob 2. uri so bile v farni i cerkvi litanije, potem se je blagoslovila nova podoba nebeške Kraljice. Po blagoslovu se je razvila prav lepa procesija, pojoč lavretanske ' litanije od farne cerkve k podružnici Matere božje v Šmarje. Udeležila se je te slavnosti j tudi domača mladeniška in dekliška Mari- , jina družba vsaka s svojo zastavo. K sklepu so gospod župnik naredili krasen govor v slavo nebeški Kraljici in častilcem Marijinim \ v vzpodbudo.
V Hrašah pri Smledniku, je umrl dne 16. ' t. m. 65 let stari Gašper Knific, dolgo let cer- j kvenik, oče g. dr. Ivana Knifica. Bil je dober ^ oče, skrben gospodar in zvest katoličan. Svojo ■ zelo dolgo in mučno bolezen, je prenašal prav potrpežljivo in vdan v voljo božjo. Pogreb, 18- i t. m., je imel zelo slovesen, spremljalo ga je i sedem gospodov na pokopališče sv. Urha v Smledniku. Naj v miru počiva! Spoštovani rodbini, posebno pa še dr. Ivanu, naše soža-lje! Iskrena hvala vsem gospodom in pogreb-ceni za spremstvo na pokopališče!
Marija je tudi malega daru vesela.
Mala Tinca je bila hčerka ubogega rudokopa. Šele pred nekaj mesci ji je očeta, zasula debela plast zemlje v rovu; kmalo na to so ji tudi odnesli žalujočo mamico na pokopališče. Tinca je morala k sorodnikom, ki so trdo ravnali z njo ter jo silili, da je zanje morala služiti denar. Šibko llletno dekletce je moralo delati v podzemskem rovu; že zjutraj zgodaj je morala pod zemljo; le ob nedeljah se je mogla veseliti solnčnih žarkov. Stariši dekličini so bili iz srca pobožni ter so jo lepo učili. Kaj rada je Tinca mislila nazaj, kako so ji mati sklepali ročici ter jo učili moliti k nebeškemu Očetu in ljubi Materi Mariji. »Oh, zakaj f so mi mama tako zgodaj umrli,« tako je tarnal otrok pogostokrat, če je moral trdo delati, stradati in poslušati le surove besede. Bila je silno žalostna; saj ni imela srca pred solncem, ki bi imelo z njo sočutje.
Odkar so Tinci umrli stariši, ni slišala skoraj nič več prida govorjenja. Delavci v rovu so bili brez vere in brez strahu božjega; skušali so ji škodovati, kjer so le mogli, in to. tem bolj, ker je bila tiho in pobožno dekletce. Edina tolažba uboge deklice je bila nedelja; takrat je redno hodila k sveti maši in pridigi; tam ie prejela naukov in tolažbe za bodoči teden.
Prišel je lepi maj. Stari duhovni gospod je z vnetimi besedami slavil nebeško Kraljico ter je vzpodbujal svoje poslušav-ce, naj prav vsak šmarniški Kraljici pokloni kak darček ljubezni.
V naslednjem tednu je bila Tinca zelo zamišljena; celo ponoči je čula na slamnati postelji. Gotovo, ona je ljubila božjo Mater srčno; toda imela ni nič, kar bi mogla podariti za olepšavo majniškega oltarja.
Toda glej! Kar ji pride v noči pripravna misel. Da, to hoče ona storiti! Saj Marija ve, da je ona uboga deklica in njenega, če tudi ubornega darilca ne bo zavrnila.
Pred kratkim je Tinca dobila od občine v dar par novih čeveljčkov. Poleg nie je delal v rovu deček, ki ni imel nobenega obuvala. Če ji je ta deček tudi kaj rad nagajal ter jo mučil, mu je kljub temu sklenila v čast Marijino podariti nove čeveljčke, če jih je tudi sama bila kaj zelo potrebna. Predno pa je ta svoj sklep izvršila, je ponesla čeveljčke pred oltar Marijin in je po otroški navadi molila tako-le: »Ljuba mati Marija, ker nimam druzega, ti darujem te-Ie čeveljčke, ki jih hočem iz ljubezni do tebe podariti revnemu dečku. Prosim te, ne zavrni mojega darilca in se ozri name, ubogo siroto!« Duhovni pastir pa je molil za stebrom
svoj brevir ter je cul to molitev iz nedolžnega otroškega srca; ganila ga je globoko; zdihoval je k Mariji, naj se z milostnim očesom ozre na ubogo siroto.
Naslednje dni je Tinca še bolj jokala; očitali so ji in jo tepli zato, ker je darovala čeveljčke ubogemu dečku. Toda nebeška Kraljica se je z dopadajenjem ozrla na zlato, požrtvovalno dekličino srce ter je bogato poplačala siroti njeno ljubezen.
Kmalo nato je prišla komisija v rov. Bilo je med njimi več bogatih gospodov. Ko so ti došli, ugleda Tinca na tleh les-keči prstan. Gotovo ga je izgubil kateri teh. O prstanu ni črhnila besedice delavcem, ker bi ga ji gotovo vzeli in zapili; skrila ga je v obleko ter ga je prihodnjo uedeljo izročila dušnemu pastirju.
Čez nekaj dni so poklicali Tinco v župnišče; mlad, bogat gospod je izgubil oni prstan in je prišel tje ponj; bil je zelo vesel, ker ga je zopet nazaj dobil, posebno še zato, ker je bil ta prstan dragocen
spomin na ranjcega očeta. »Kako naj ti vrnem, dobra deklica?« je prijazno vprašal Tinco. Ta pa je bila v zadregi in ni vedela nič odgovoriti; saj tudi ni imela kaj reči; storila je le svojo dolžnost in na kako plačilo še mislila ni.
Oba gospoda sta se nato menila nekaj časa v tujem jeziku, katerega Tinca ni umela. Naposled reče tujec: »Čez nekaj dni boš že kaj slišala o meni: dotlej te obvaruj Bog!« Dobri župnik je gospodu opisal žalosten stan deklice in ga opozoril, kako dobro delo bi lahko storil pridni in nadarjeni Tinci, ako bi ji preskrbel clobro odgojo. Tuji gospod je poslušal nasvet dušnega pastirja ter je poslal Tinco v samostansko šolo, kjer si je pridobila raznih vednosti in prave pobožnosti.
Sedaj biva Tinca v hiši svojega dobrotnika kot odgojiteljica ter vceplja mehkim otroškim srcem iskreno ljubezen clo mile nebeške Kraljice, ki je njen mali darček tako bogato povrnila.
Teotim.
ilve Maria!
Že pada mrak v dolino,	Se truden potnik vrača
večerni vgasa zor,	od dela ves potan,
že ptičic pevk potihnil	skrbi more ga težke,
je v gozdu glasni zbor.	pogled mu je mračan.
In zvonček v čast Mariji	A zvonček v čast Marije
glasi se v melodiji: Ave	Maria! mu nado v dušo lije... Ave Maria!
Skoz bedno solz dolino
potujemo mi vsi,
če zvest Bogu boš romar,
čuj, kaj ti zvon veli:
Tam gori v rajskem siji
boš srečen pri Mariji. Ave Maria!
Valeniin Marčič.
Pozdravljam Te!
Pozdravljam Te, Kraljica maja,	Pač grešno je srce ubogo
in moja ljubljena Gospa;	pa z vso močjo vdano Ti;
pozdravljam Te z vsem žarom duše,	in zate Mati vsak trenutek
z vsem ognjem svojega srca.	bi rado dalo — svojo kri.
Sv. Stanislav Kostka.
(Dalje.)
Vztrajnost Stanislavova v njegovem poklica.
Nekaj dni potem, ko je Stanislav ube-žal, pisal je njegov brat Pavel dolgo in obširno pismo očetu. Temu pismu je pa pridjal tudi lastnoročno pisano pismo Stanislavovo, v katerem razodeva vzrok, zakaj je pobegnil. Ko njegov oče pismo prebere, se silno razljuti nad Stanislavom. Zastonj so mu pripovedovali, kako čudodelno je bil ščiten po Mariji Devici na begu. Oče mu je očital, da je napravil njegovi hiši največjo sramoto. Vsi so ga skušali potolažiti, toda bilo je zastonj. Sklenil se je maščevati nad jezuiti in pobeglim sinom. Pisal mu je dolgo pismo, v katerem mu očita, kakšno sramoto je naredil hiši, ko je kot berač in bosonog potoval skozi Nemčijo in Italijo.
Ko je Stanislav prejel pismo svojega očeta, se je milo razjokal. Njegovi tovariši ga vprašujejo, zakaj joče, in on jim pismo da brati. Njegovi predstojniki mu ukažejo takoj odgovoriti očetu, kar je žalostni Stanislav tudi storil.
Nekaj dni pozneje, ko je Stanislav prejel pismo svojega očeta, ga je obiskal neki njegov prijatelj z Dunaja. Ta mu je pripovedoval, da je na njegovem potovanju obiskal tudi kardinala, kateremu je pisal njegov oče grozilno pismo, da izže-ne vse jezuite s Poljskega radi svojega sina. Stanislav je s solznimi očmi poslušal prijatelja, ki ga je nekoliko nagovarjal, naj bi se povrnil k očetu nazaj. Toda Stanislav mu odgovori: »Oh, če bi mogel moj oče videti v moje serce, ki ga napolnujeta sreča in blagoslov božji, gotovo bi mi takoj odpustil!«
Toda oče ni ostal samo pri grožnjah. Sklenil je, da mora njegov sin zapustiti
samostan in se vrniti na dom, naj velja, kar hoče. Če bi bil Stanislav ostal v samostanu kje v Nemčiji, bi bilo to očetu igrača, Stanislava nazaj dobiti, toda ker je bil v Rimu pod papežem Pijem V., so bili pa vsi njegovi načrti brezuspešni. Nato si izmisli drug načrt. Pošlje namreč svoje ga sina Pavla v Rim, da bi on pregovoril Stanislava in ga privedel zopet domov. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Predno je Pavel prišel do Rima, poklical je Vsegamogočni Stanislava k sebi in tako je bilo njegovo potovanje brezuspešno.
Kako priljubljen je bil Stanislav mod svojimi sovrstniki, pričajo nam mnogi spisi njegovih predstojnikov. Njegovi vrstniki so se vedno zbirali okrog njega in večkrat jim je rekel: »Jaz nisem rojen za časne reči, ampak za večne, na te moram misliti, ne pa na one«.
Izmed vseh čednosti, s katerimi je bil ozaljšan ta blagi mladenič, svetila se je najbolj njegova angelska čistost. V vsem njegovem obnašanju in na njegovem obrazu se je razodevala tako, da so ga tudi njegovi predstojniki spoštovali in čislali nad vse druge njegove vrstnike.
V ljubezni do Boga ni nič prejenjal. Poleg naložene redovniške pokore, nalagal si jo je še vedno sam, tako, da je začel vidno pešati. Ker so se predstojniki bali za njegovo zdravje, so mu veliko redovniške pokore črtali. Toda to mu je bilo v veliko žalost, vendar je pa bilo njegovo največje veselje izpolnjevati ukaze predpostavljenih. Počitka si tudi ni dovolj privoščil. Večji del noči je premolil ali svoje telo pokoril; marljivo pa se je učil potrebnih vednosti.
Nagrobni venec.
V spomin 24. IX. 1909 t Terezije Jakopič; poklanja —r.
Na steni ob njeni postelji je visela svetinja Brezmadežne.
Dolgoletna bolezefn jo. je izmučila zelo liudo, jo položila na posteljo in jo mučila naprej, dan za dnem, brez prestanka, brez polajšave. Vsakdo v okolici je vedel o njeni bolezni.
Šel je nemara potnik mimo hiše, se ustavil za trenotek pred vrati, se ozrl na okno njene sobe, a odkorakal hitrih korakov naprej sam pri sebi govoreč: gorje je cloma v tej sobi, gorje! Nesreča jo je doletela. Ah, poznal sem jo izza prvih dni njene bolezni, vesela je bila izprva, polna upanja, polna nad, a bolezen je sledila bolezni, jo položila na posteljo, pa jo zapustila za kratek čas, da jo potem še bolj kruto napade. Ah, in sedaj je njena soba soba nesreče, gorja: pozne večerne ure jo vidijo v bolečinah in zgodnja jutranja zarja jo najde v mukah in ji prinese zopet nov dan, nove ure trpljenja. Dan ji ne obeta olajšujoče noči in noč ji kaže naprej na nov dan trpljenja. Nesreča, gorje! Kje je le še nitka upanja, kje le kal tolažbe, ko ji vsaka minuta le naznanja: še trpljenja, še bolečin! Da, v tej sobi je doma nesreča brez tolažbe, gorje in žalost brez upanja--
Tako, pravim, je nemara mislil potnik in šel naprej — naprej mimo hiše nesreče in žalosti.
A motil se je, če je mislil tako.--—
Večerni mrak lega na zemljo, solnce se ravno poslavlja in pošilja še zadnje svoje žarke v njeno sobo v slovo. Bavno v tem času pridem in vstopim v njeno sobo.
Jedva slišno zaprem vrata in obstanem pri prvem koraku. In kaj zazrem? Na postelji leži ona, bolnica; da, večletna bolezen jo je izmučila, hudo izmučila. Bledo je njeno lice, a njen izraz je miren. Svoj pogled upira na zid proti svetinji Brezmadežne. Zadnji solnčni žarek se upre na svetinjo, kamor zre i njeno oko, zadnjikrat posije na njeno glavo za ta dan — in zdaj zatone za gore. Srce se mi je širilo pri tem pogledu, zadržaval sem sapo, da bi ne motil njene svete pobožnost.i, in oko mi je porosilo solzo sočutnega veselja. A ona zre nepremično v svetinjo, solnčno slovo je ni zmotilo, saj ji ravno zadnji žarek obljublja, da ji zašije zopet naslednji dan. Solnčno slovo je ni zmotilo in tudi mojega prihoda ni čula. Saj zre na svoje solnce, tja zre, kjer ji sije solnce upanja, tolažbe in sreče. — Da, njena soba ni soba nesreče,
gorja, obupa, ne, njena soba je kraj zlatega upanja! Boke ji oklepa molek, pogled je še vedno nepremično na svetinji, obraz izraža srečo, tolažbo in ustnice se pogovarjajo z Brezmadežno. Da, v njeni sobi je doma prava sreča!
Bes jo muči bolezen že veliko let, res ji napravljajo ponovne operacije nove grozne muke, a ona trpi vztrajno, velikodušno in vdano. Saj zre pred seboj Križanega, ki ji je zgled v trpljenju. Saj si je napravila geslo, v katerem si je izbrala Jezusa za svojega ženina, kateremu obeta živo vero in gorečo ljubezen; to geslo si je napisala na podobico Žalostne Matere božje in pristavila: To je moje geslo, po tem hočem živeti in umreti.
Bes je ločena od sveta in njenega veselja; a njeno veselje je večje kakor posvetno. Saj je Marijina hči in tu na steni hrani njeno svetinjo — svoj najdražji zaklad — oltar svojemu srcu.
Da, Marija ji je zlata zvezda upanja, Marija je njeno življenje, Marija njena sreča. —:
Zdramila se je iz svoje pobožnosti in se ozrla po sobi; približam se ji in jo vprašujem o njenih bolečinah; povedala je, a ni tožila, vsaka beseda je bila izraz vdanosti in upanja^
Zapustil sem njeno sobo in stopil na prosto. Oh, koliko misli je vrelo tedaj po moji glavi; vstopil sem drhteč, trepetajoč, a vrnil sem se iz njene sobe še sam osrečen in osrčen. Le skrijte se, posvetna zabavišča, bliščeče dvorane, gizdavi saloni, pred sobo te bolnice — sem si mislil: tam vlada lišp, na zunaj sreča, a v srcih ni miru, tam je doma obup, nesreča; a tukaj! — Telo bolno, trpeče, pa v srcu mir, tolažba na očeh in duh se veseli v Gospodu, v katerega upa močno.
In ko sem jo obiskal zadnjikrat — tri dni pred njeno smrtjo, — ko sem se zadnjikrat poslovil od nje, — ah, da, trpela je, hudo trpela, vzdihi so ji prihajali iz njenih ust, a bili so vzdihi k Mariji, vzdihi polni upanja v Njeno pomoč in polni vdanosti v Gospodovo voljo. Tožila ni, ne, ampak vsaka njena beseda je bila le goreča molitev.
Zadnjikrat sem se ozrl na njen oltar —i Marijino svetinjo, zadnjikrat mi je povedala še enkrat o onih srečnih dneh, ko so prihitele k nji vse družabnice s svojim voditeljem, da so pri nji, v njeni sobi imele redni shod, zadnjikrat mi je razodela svoje veliko veselja da se je to zgodilo dvakrat, da so ji tisti
dnevi še vedno v veliko tolažbo in njeno srce in njene oči so povedale še mnogo, mnogo.
Še zadnjikrat se ozrem na njeno upadlo obličje in osušele, a goreče se sklepajoče roke, ge en pogled v njeno že v večnost zroče oko in poslovil sem se in nisem slutil, da je res za vselej. »Z Bogom!«, sem zaklical in ona je vzdihnila z mehkim »z Bogom!« — in za svet je bilo slovo končano---
In ko se je nagibal dan njenega življenja, je pač zdihovala: oh, smrt, ta bo še huda, a s pristavkom: Marija, ti mi pomagaj, ti me podpiraj! Zaupala je v Njeno pomoč in ni bila osramočena.
Praznik Marije Device, rešiteljice jetnikov, prihaja v deželo — tako tiho in skrivnostno, a obenem tako zmagoslavno. Že minevajo prvi trenotki tega dne — in bolnica leži v velikih mukah in željno zopet pričakuje dne; a že prihaja rešiteljica — Marija, da jo povede na vse zgodaj svojega praznika v nebeški, večni dan. Ob postelji stojita sestri in jo tolažita; kar se ji dvignejo prsi, iz ust se ji izvije zaupno-vdan klic: Marija, ti mi pomagaj! — in setra ji odgovori: da, Marija ti bo pomagala. Njene oči se upro v svetinjo in obstanejo na nji — brez bolečine je zaspala v Gospodu in njena duša je splavala k svojemu Bogu in zagledala dan, ki ji ne bo minil.
Presrečna je bila njena smrt. Njen obraz odseva še vedno tisto veselje, katero je občutila, kadar ji v svoji bolezni prejemala Jezusa v sv. obhajilu. Marija jo je prihra-
nila za svoj praznik in jo rešila iz solzne doline ravno ta dan. Kclo bi si ne želel enako srečne smrti? Kdo bi ne hotel izkusiti ravno v tem najvažnejšem trenotku svojega življenja tako mogočne Marijine pomoči?
In njen pogreb? To ni bila žalostna, grenka pot, ne, ni bila pot, ki zaključuje nesrečno življenje, ne, ampak to je bil zmagoslaven sprevod po srečni zmagi nad življenjem; njeno telo je šlo še enkrat v Gospodovo svetišče in pokazalo, kako slavno je odhitela šele njena duša k Stvarniku. Družabnice so jo spremilo z zastavo in ji nesle znake svoje ljubezni, krasne vence, in ko sem stopal za njeno rakvijo, se mi je zdelo, da peljemo nevesto k poroki in ne v hladni grob.
Pa prišel je le prekmalu grenek treno-tek, ko od srca srce se loči: nedolžni cvet so položili v zemljo. Še enkrat zaplapola ob prekrasnem solnčnem siju družbena zastava nad njeno rakvijo, še enkrat v slovo — pomenljiv, svečan, resen trenotek! — in že jo je zagrnila črna zemlja. Solze so rosile iz oči okolisto-ječih, a solnce jih je izpremenilo v blesketa-joče upapolne bisere, da enkrat zašije vsem skupaj nebeško solnce. Grenka žalost se je iz-premenila v vdanost, v Gospodovo voljo, ko so ji sosestre zapele ganljivo pesem v slovo, in v hrepenenje in vero na zopetno združitev, ko jih je mrtva sestra takorekoč iz groba še enkrat opozorila na resnost življenja in jih prosila, naj otanejo zveste Materi do groba, če hočejo dokončati tudi one svoje življenje tako srečno.

Ni prav?
Zvonovi znanijo pokop, že spet neso mladenko v grob -že ' spet.
Oh, škoda za obraz cvetoč, da ga zakrije groba noč! —
Pač res!
Tako modrujejo ljudje, — a meni misli se bude
ob tem:
V gredici cvet krasan stoji, in jutri slana mu preti,
pogin..,
Če rajši prej ga presadim, Kraljici maja podarim, —
ni prav? --
Cilka.
Kako se gibljemo.
Ribno pri Bledu. Na praznik sv. Jožefa je bilo na novo sprejetih v Marijino družbo 15 deklet, malo preje pa štiri dekleta, skupaj 19. Pa jih je še nekaj, ki jim manjka poguma. Naraščaja je zelo potreba, ker se jih je devet omožilo, štiri so odšle drugam, dve sta izstopili in ena je šla k usmlijenkam, ostane še 45 članic. Dekleta iz Marijine družbe imajo redne mesečne shode, katerih se rade udeležujejo; dvakrat na leto skupno sveto obhajilo, prostovoljno pa prejemajo pogosto svete zakramente, zlasti prvi petek in prvo nedeljo v mesecu. Redno se tudi vrši vsako prvo nedeljo skupno češčenje svetega Rešnjega Telesa, pa tudi ob drugih nedeljah in zapovedanih praznikih tega ne opuste pobožni verniki. (Neki drugi dopis pravi, da manjka še od* sckov . . . Ur.)
Žalina. Prosim oprostite, v zadnji številki »Bogoljuba« je bilo nekoliko pomote o našem odseku. Ne hodijo otroci k našemu poduku pred šestim letom, ampak po šestem letu in do izpolnjenega 14. leta. Ne od slabih ampak od vseh starišev. Dekleta, le korajžo in pogum, ne poslušat slabih in zbadljivih besedi!
Iz Višnje gore. Ali morda mislite, č. g. urednik, da je tisti, ki svojo hišo vedno s sabo nosi, nazaj prilezel? O nikakor ne, čeravno ni bilo nekaj časa poročila od nas. Ampak smo se med tem časom pridno zbirali v bratovščino apostolstva. Z božjo pomočjo se zbere nas eden ali dva venca, in združeni pričnemo in se posvetimo meseca maja začeti plesti vence s preblaženo Devico Marijo in zadostovati presvetemu Srcu Jezusovemu z za-dostilnim svetim obhajilom. Pa še tudi z nekim drugim so nas oveselili č. g. naš voditelj, namreč obljubili so nam, sčasoma napraviti društveno dvorano. Ako res pridemo kdaj do tega, potem je upati, da ne bo manjkalo poročil od nas.
Iz Ormoža. Pri nas smo ustanovili Marijino družbo za mladeniče in dekleta. 4. aprila na praznik Oznanenja M. B. je bil prvi sprejem v družbo. G. kaplan od sv. Miklavža Fr. Stuhec, je v dobro premišljenem govoru kazal, kam privede brezverska vzgoja mladine in navduševal druge, da bi se zato oklepili Marij ine družbe, katera jih hoče vzgojiti za dobre kristjane. Sprejem se je vršil ob asistenci obeh domačih duhovnikov prav slovesno in h koncu smo opravili pete litanije. Bog daj, da bi se družba, posebno mladeniška, razcvitala, da tako ohranimo, kar je še do-
brega. Veliko je še mladeničev, ki bi že pristopili, pa se bojijo zabavljanja. Fantje le pogum in nekoliko dobre volje in šlo bode!
Skale. Tudi pri nas ne spi Marijina družba. Akoravno še nimamo odsekov kakor drugod, vendar upamo, da se tudi pri nas kaj ustanovi, saj smo tudi me vnete za čast Marijino .V nedeljo, dne 10. aprila smo prvič stopile na oder ter predstavljale nabožno igro »Kristina«. Ta naš prvi nastop nas je tako spodbudil, da bomo poslej še z večjim pogumom za Marijino čast delale. Naročili nam bodo č. g. dekan križ za družbo, zato smo prispevke od igre vse v ta namen obrnile. Tudi »Bogoljub« je pri nas močno razširjen.
Šmarje pri Jelšah. Od začetka sovražena, obrekovana in zasmehovana, kakor vsaka dobra reč — je sedaj naša Marijina družba, po še ne dveletnem obstanku premagala vse ovire in uživa pri vseh poštenjakih mnogo spoštovanja, ugleda in časti. Noben pameten in dobro misleč človek ji ne more odrekati velikanskega pomena pri vzgoji mladine. Do ugleda so ji pripomogli tudi posebno veličastni nastopi in prireditve: skupno sveto obhajilo, spremljanje k poroki ali tudi k pogrebu z govori duhovnega voditelja ter velikansko udeležbo vernega ljudstva in radovednežev. Vstajenje se je spet obhajalo prekrasno: Marijino družbo z gorečimi svečami v polumra-ku je bilo kaj lepo videti. Fantje iz Marijine družbe, ob največjih praznikih nastopajo pri slovesnih svetih mašah kot svečarji; 8 do 10 fantov lepo opravljenih z gorečimi svečami tik pred oltarjem, kar je pri nas novo ter splošno zelo ugaja. V dekliški Marijini družbi smo ustanovili sledeče odseke: 1. za pogostno sveto obhajilo; 2. za lepoto hiše božje ter molitve, petja, raznih pobožnosti v cerkvi — cerkvene bratovščine; 3. za širjenje dobrega in zatiranje slabega berila in pridobivanje v katoliška društva; 4. odsek bo skrbel za dekleta na tujem in one ki gredo na tuje; 5. bo imel vso mogočo skrb za bolnike ,v telesnih in dušnih zadevah. Shode imamo redno vsak mesec. Mladeniška družba šteje 33 sprejetih in 19 kandidatov, dekliška 131 sprejetih in 50 kandidatinj in seveda še vedno naraščata, dokler ne bode vsa poštena šmarska mladina Marijina.
Iz Meknij. pbe Marijini družbi ste začeli po svojih treznostnih odsekih z vnemo in vstrajno širiti treznostno gibanje med farani. V kratkem času se je priglasilo 2 8 popolnih abstinentov in to so po večini fan-
riše in sestre pri britki izgubi, pokojnika pa osrečuje na svojem materinem domu v svetem raju!
Gorje, Od 1. do 4. aprila smo imeli duhovne vaje. Vodili so jih č. g. Al. Nastran, misijonar iz Ljubljane. Vnetemu gospodu kličemo še enkrat: Bog plačaj!
Iz škofje Loke. Tukajšnja dekliška Marijina družba je že lansko leto osnovala štiri odseke: prvi odsek je za razširjanje dobrih časnikov in poštenih knjig; drugi za pogosto prejemanje svetih zakramentov in glasno
Z Goriškega. Kamorkoli se ozreš po goriški okolici, vidiš zasajene lepo uspevajoče vrtove Marijinih družb: v Kronbergu, v Pod-gori, v Pevmi in tudi v Gorici. In sedaj se namerava spraviti v življenje Marijina družba tudi v Mirnem, kjer deluje požrtvovalno č. g. župnik J. Roječ. Res vse hvale vredno, kar je storil že za različna od njega ustanovljena društva. Pridi in poglej, kako krasna stavba je novi društveni dom! In sedaj sadi in zbira pod Marijino zastavo še vrle Mirenčanke. — "red kratkim ie izgubila komaj zasajena Marijina družba v Ravnici svojega ivoditelja č. g. J. Spitzer-ja, ki se je zanjo do-caj trudil. Bil je sploh priljubljen pri svojih ovčicah. Želimo mu dosti uspehov na' novi duhovniji v Fojani. — Marijina družba v Gorici je imela pred Veliko nočjo duhovne vaje. — Sedaj pa še nekaj, gospod urednik! Vaš dopisnik, ki vam te vrstice pošilja in se je že preje večkrat z istim namenom oglasil, da vam kaj poroča o Marijinih družbah, želi, — ker ie le stranski opazovalec — da bi se Marijine družbe na Goriškem same od časa do časa kaj oglasile v »Bogoljubu«. Vsakdo pač najbolje ve, kaj se godi in dela v lastni hiši. Toliko — brez zamere!
t je in dekleta, ki se nahajajo v najnevarnejših letih; to nam dela še posebno veselje. Treznih imamo tudi večje število. Upamo, da ho dobra in tako potrebna stvar tudi pri nas veselo napredovala. Naša mladeniška Marijina družba žaluje za svojim članom Janezom Jan, ki je umrl šele 26 let star, dne 26. marca. Bil je čvrst, povsodi priljubljen mladenič, o čemer je pričal lep pogreb. Nosili so ga Marijini sinovi; pevci izobraževalnega društva so mu zapeli tri žalostinke; spremilo ga je na zadnji poti 18 Orlov v kroju iz okrožja kamniškega, ker je bil pokojnik tudi navdušen Orel. K pogrebu je prišlo mnogo ljudstva iz okolice. Pokojnik je bil srčno vdan nebeški materi Mariji, saj je bil sin poštene Guščeve družine, ki je s pomočjo vaščanov pred nekaj leti postavila sredi vasi prelepo kapelo lurški Mariji v čast. Naj Marija tolaži žalostne sta-
molitev; tretji je za obiskovanje bolnikov; četrti za nabiranje novih udov, letos pa smo osnovali še izseljeniški odsek, kateri je pri nas posebne važnosti, ker se jih toliko pogubi po tujih mestih. Načelnica tega,odseka je Marija Jamnik, ki je ravno 13. aprila obhajala 25-letnico, odkar službuje pri jako ugledni rodbini g. Marije Juvan. Ker je bila vsa leta izredna opora in več let tudi svetovalka pri Marijini družbi, zato ji hčere Marijine čestitamo k temu slavnostnemu dnevu in kličemo: »Na mnoga leta! Želimo tudi, da se kmalu izpolni že tolikrat izražena želja preč. g. voditelja, da se s pomočjo blagih žena in deklet vpelje prepotrebna Vincencijeva dru žba.
Z Dovje tj a. Led okoli Triglava se je začel tajati, travniki zeleneti, tičice peti. Tudi mi smo se prebudili iz dušnega spanja ob času svetega misijona, ki smo ga imeli v posty. Tretji red svetega Frančiška se je začel množiti, Marijina družba cveteti. Prečastiti misijonarji so postavili podlago, na kateri zdaj zidajo dalje naši dušni pastirji. V Marijini družbi se je vnelo novo življenje. Kmalu bomo dobili tudi novo družbeno zastavo, ki bo zbirala našo mladino okoli sebe.
160	Bogoljub št. 5	1910
Nove knjige.
Mladeničem. I. zvezek. Obramba vere. V Ljubljani 1910. Spisal Anton Bonaventura, škof ljubljanski. Cena 1 K. Dobi se v »Katol. Bukvami«.
Naši mladeniči pridejo danes bolj kot nekdaj v stik s političnimi in verskimi nasprotniki. V tujini, pri vojakih, v delavnicah, v medsebojni polemiki pride rado do prerekanja, v katerem zavijajo in taje nasprotniki svete Cerkve verske resnice, spravljajo na dan razne dvome, zgodovinske laži, neutemeljene ugovore, ki so jih pobrali po liberalnih časopisih. Nepripravljen, -dasi dober in v krščanskem nauku poučen mladenič pride vsled tega lahko v zadrego. Za take slučaje je pač treba malo več znanja in spretnosti, da je moč urno in krepko zavrniti nasprotnika. Prav v ta namen bo izborno služila ta knjiga, ki so jo spisali ljubljanski knezoškof mladeničem in ki je kratka, a jedrnata apologetika (obramba) krščanstva in katoliške Cerkve.
Knjiga je pisana zelo poljudno, zanimivo, živahno in prisrčno. Prepletena je z mičnimi zgledi. Dokazi so umljivi in jasni. Naslov »Obramba vere« se morda marsikomu ne zdi posebno vabljiv, toda kdorkoli vzame knjigo v roke, je ne bo pustil neprebrane. Priporočamo jo našim mladeničem, naj jo pridno prebirajo. Pa tudi drugi jo bodo s pridom brali. Vsakdo bo našel v njej dosti mikavne tvarine za razgovore in za predavanja, pa tudi okrepe za lastno versko prepričanje.
Preskrbljeni mladenič. Molitvenik za mladino. Spisal častitljivi Janez Bosko, usta-novnik salezijanske družbe in hčera Marije Pomočnice. Poslovenili Saleziianci. Izdal in založil salezijanski zavod na Rakovniku. 1910. Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani. — 342 strani obsegajoč molitvenik z mnogimi, mladeničem primernimi nauki, molitvami in pesmami.
ŠMARNICE.
Ker to leto ne izdamo novih šmarnic, opozarjamo s tem na šmarnice prejšnjih let, ki so še v malo izvodih na razpolago:
Šmarnice. P. Ladislav O. S. F. Marijine čednosti in dobrote. Okusno vezano, rdeča obreza 2 K, zlata obreza 2 K 40 v.
Salve Regina ali razlaganje molitve Ceščena bodi Kraljica, za šmarnično opravilo. Jožef Kerčon. Okusno vezano, rdeča obreza 2 K.
Devica verna. J. Godec. Šmarnice. Okus no vezano, rdeča obreza 1 K 40 v.
Šmarnice romarja jeruzalemskega. 32
premišljevanj za mesec majnik. F. S. Šegula. Vezano, i'deča obreza 2 K, po pošti 20 v. več. 1
Cerkvenim pevskim zborom priporočamo za majnik sledeče skladbe:
Ant. Foerster: 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove z orglami; cena partituri 1 K 80 v., posamezni glas 40 v.
Stanko Premrl: 12 Marijinih pesmi za mešani zbor; cena partituri 1 K 80 v., posa-t 1 mezni glas 40 v.
Janez Laharnar: »Šmarnične pesmi« za mešani zbor; cena partituri 1 K 30 v.
P. Hug. Sattner: Marijine pesmi za mešani zbor in orgle; cena partituri 1 K 80 v, posamezni glas 50 v.
Anton Foerster: Lavretanske litanije Matere božje za ljudsko petje, cena 40 v. — »Ave Maria« za sedmoglasni mešani, ali čvetero-glasni možki zbor, cena partituri 60 v, glas 20 vin.
Fr. Kimovec: »Ave Maria in češčena Marija« za tri ženske (možke) glasove z orglami, , cena 50 v, pet izvodov 2 K.
Katoliška bukvama v Ljubljani.
Prošnja uredništva! Kjer se bodo brale „Šmarnice jeruzalemskega romarja",. bi si dovolili prositi, da bi se ne izpustilo 1. branje hrepenenje po sv. deželi, če se tudi ne bere na predvečer. Bolj brez škode se izpusti kako drugo berilo.
Opazke uredništva. Škofja Loka: Vse prav dobro in lepo — samo najpotrebnejšega od- ' seka vam manjka. Ali velja tudi tukaj „No-beden ni prerok v domačem kraju?" Poglejte Mekinjce! — Mekinje. No, Mekinjci ste se pa dobro vzdramili! 28. popolnih! Le vztrajno !
Lurška voda se dobiva v stolnem župni- j šču v Ljubljani. Ako se pismeno naroči, naj ; se piše na naslov: č. g. dr. Jožef Jerše, profe- j sor v Ljubljani; ako se pa pride osebno ponjo, ; naj se pride od 12. do 1. popoldne.
POLOŽNICE za obnovitev naročnine smo vnovič priložili tej številki »Bogoljuba« za vse tiste naročnike, ki še doslej niso poslali naročnine za leto 1910. Kdor do 15. majnika ne stori svoje dolžnosti, ne bo prejel 6. številke »Bogoljuba«.
Urejuje: Janez Ev. Kalan.
odpustek, kakor 12 t. m. in vesoljna odveza. Popolni odpustek tistim, ki nosijo višnjevi škapulir.
16. Ponedeljek. Sv. Paskal. Tretje-rednikom popolni odpustek, kakor 12. t. m.
18. Sreda. Sv. Ivo. Tretjerednikom popolni odpustek, kakor 16. t. m.
22. N e d e 1 j a. P r e s v e t a Trojica. Udom rožnivenske bratovščine trije popolni odpustki: 1. če v bratovski kapeli molijo v namen svetega očeta; 2. če so -pri mesečni procesiji; 3. če v bratovski cerkvi nekaj časa pobožno molijo pred izpostavljenim presvetim R. Telesom. Udom bratovščine presvetega Srca Jezusovega, kakor I. petek.
26. Četrtek. Praznik presvetega Rešnjega Telesa; 200 dni odpustka V8«m vernikom, ki prejmo sveto obhajilo in gredo za procesijo. — Popolni odpustek: a) udom bratovščine presvetega Rešnjega Telesa danes ali med osmino v bratovski cerkvi, če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi; b) udom bratovščine za uboge duše v vicah.
Mesečne pobožnosti. 1. Šmarnice. Kdor hodi k šmarnicam ali pa sam zase vsak dan kaj moli v čast Materi božji, dobi vsak dan 300 dni odpustka, enkrat na mesec pa popolni odpustek. 2. Kdor gre po vrsti šest petkov ali šest nedelj pred praznikom presvetega Srca Jezusovega k spovedi in svetemu obhajilu in moli v namen svetega očeta v cerkvi, v kateri se ta praznik obhaja, dobi vselej popolni odpustek. 3. Šestnedeljska pobožnost v Čast svetemu Alojziju se začne na binko-štno nedeljo. Kdor šest nedelj po vrsti prejme zakrament svete pokore in sv. R. T. in kaj moli ali premišljuje ali drugače kaj dobrega stori v čast sv. Alojziju, dobi vsako teh šest nedelj popolni odpustek. Ko bi pa kdo teh Sest nedelj ne mogel iti k svetemu obhajilu, bi moral pobožnost znova začeti.
Devetdnevnica v čast svetemu Duhu pred binkoštnim praznikom se začne v vseh farnih cerkvah v petek po vnebohodu. Kdor se vde-ležuje devetdnevnice v cerkvi, more dobiti vsak dan 7 let in 7 kvadragen odpustka, popolni odpustek pa med devetdnevnico, ali na binkoštni praznik ali v osmini, ko gre k spovedi in sv. obhajilu. Če se kdo ne more udeleževati devetdnevnice v cerkvi, dobi iste odpustke, če jo opravlja zase. — Prav ti odpustki proti enakim pogojem se dobe še enkrat, če kdo opravlja to pobožnost v čast svetemu Duhu v osmini po binkoštnih praznikih. (Leon XIII., dne 9. maja 1897.)
V molitev se priporočajo:
Javne zadeve: Nameni svetega očeta. — Versko življenje v Trstu in na Trža-
škem. — Naše romanje v sveto deželo. — V.ma rijanski kongres v Solnogradu. — Bolgarski misij on; združenje z Rimom. — Katoliška stvar v Bosni. — Naši rojaki na tujem.
Zasebne zadeve: Neka Marijina hči za dušni mir in potrpožljivost. — Dva razprta brata. — Več pijanosti vdanih oseb.
Zahvale.
Za razne od Boga prejete dobrote se zahvaljujejo: Marija Kota iz Šempetra pri N. M., lurški M. b. — M. Požarnik od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah. — A. Matjašič od Male nedelje. — I. Frfuja od ravnotam, lurški M. b. — K. Knobleliar iz Novega mesta, sv. Antonu Pad. — Iv. Kužnik iz Dobrniča, lurški M. b., za čudežno pomoč.
Darovi.
Za misij one: župnija čmuče 20 K.
—	H. Klemenčič 3 K. — Neimenovan 30+20 K. Iz Cirknice 15 K. — Z Vrhnike 2 K. — M. Preskar 10 K. — M. Plemenitaš 20 K. — N. M. iz Strug 5 K. — Iz Križev pri Tržiču 10 K. — J. Vršič 20 K. — Iz Poljan 7 K.
Za odkup poganskih otrok:Po g. katelietu Jancu 130 K. — M. Koželj 20 K. — M. Arko 30 K. — Ana Rihtar 50 K. — Uršula Smrečnik 50 K. — Iz Cirknice 30 K. — Iz Kamnika 20 K. — Neimenovan 20 K. — Mici Leščak 10 K.
' Za Bosno: Župnija Črnuče 20 K. — Neimenovan 100 K. — Neimenovan 13 K 30 v.
—	Župnija šenturška gora 16 K. — Iz Spu-helj pri Ptuju 4 K 50 v.
Za kruhe svetega An to na: L. Ceme iz Tržiča 3 K 80 v in nekaj zlatnine. — Iz Cirknice 10 K. — Z Vrhnike 2 K. — Iz Preddvora 1 K.
Za detinstvo: Župnija Cerklje, Gorenjsko, 18 K 20 v. — Poljane 13 K 84 v.
Za cerkev svetega Jožefa: Filip Šinkovec 2 K. — Iz Cirknice 10 K. — H. Hrastnik 10 K. — J. Ivančič 3 K 50 v.
Za bratovščino svetega D i z -m a : Župnija Cerklje, Gorenjsko 18 K 20 v. — Iz Preddvora i K. — S Krke 9 K 76 v.
Za Klaverjevo družbo: Iz Cirknice 10 K. — Iz Preddvora 2 K.
Nekaj darov ostalo za prihodnjič.
Najstarejša slovensHa tvrdha te strnite.
Obstoji že nad 38 let.
cfina tffiofBauer
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodj
Ljubljana, Wolfova ul. 4
Kamnoseški izdelki \z marmorja *a cerkvene in pohištvene oprave,
nifa ali sijenita, apno živo Alojziju Vodniku
kamenarskem mojstru
= Ljubljana
in ugašeno se dobi pri
Kolodvorska ulica
3696
Nakupujoči
oblačilno blago za ženske in moške obleke, blagovolite se ozirati na priporočljivo trgovino
a [ANKO ČEŠNIK
Ljubljana :: :: Stritarjeva - Lingarjeva ulica
	Popolna oprema za neveste. - Velika zaloga vsakovrstnega belega perilnega blaga v bombažu in platnu v poljubni širokosti. - Različne preproge, linoleji, zastori, garniture itd. itd. Cene nizke. Stroga solidna postrežba.	
		
iDr0lili0YiiiiD0ilili0i]i!
Ako želite zakriti prikrajšano nogo ter hoditi brez napake, zahtevajte zastonj in franko popis W 217 R VOLKa.
Glavno zastopstvo
Acker & Gerlach
Dunaj IX., Turkenstr. 17.
Priložnostni nakup! Lepa žepna ura z verižico K 3 50.
30.000 komadov
kupljenih,
zaraditega pošiljam 1 lepo 36 ur idočo (ne 12 ur) .Gloria" srebrno anker-rem.
^^^KC^Hv uro, švic. kolesje z lepo gravir. oklopjem, s se-^BS^^^r kundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali po-i srebr. verižico natančno idočo le za K K 3-50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 36 ur idočo anker-rem.i prve vrste švic. uro s pozlač. verižico za K 5. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razo. proti povzetju S. Kohane, razpo-Siljalnica švicarskih ur, Krakov št. 78. Neštevilno priznanj in naročil. Za neugajajoče denar nazaj.	105«:;
NaM eeska tvrdka - «^»1. cenesa postellnefia perici s
1	kg novega, sivega, skubljenega, dobrega gosjega perja 2 K; 1 kg boljšega
2	K 40 v, polbelega 2 K 80 v, belega 4 K, belega skubljenega 5 K 10 v, 1 kg izredno finega snežnobelega, skubljenega 6 K 40 v in S K; 1 kg sivega puha 6 K in 7 K; 1 kg belega puha 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Pri 5 kg se
-.-■ i, t	pošlje franko. — Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega, jako
eniscj^ggMj^^v trpežnega, rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinblaga, 1 pernica 180 cm dolga, 116 cm široka, z dvema blazinama, vsaka 80 cm dolga in 58 cm široka, napolnjena z lepim, mehkim račjim perjem 16 K, z izredno finim polpuhom 20 K, z najfinejšim sivim puhom 24 K; posamezen pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 3 K 50 v, 4 K. — Pošilja proti povzetju od 12 K više franko. S. BENISCH v Dešenici 766 Sumava, Čs&ko. - Zamenjava in franko vrnitev dopuščena, za 2035	neugajajoče se vrne denar. — Ceniki na zahtevo zastonj in franko.	15-2
Najsigurnejša prilika za štedenje!
Vzajemno podp. društvo v Ljubljani
registrov, zadr. z omejenim poroštvom, Kongresni trg 19
cprejema vsak delavnik od 8.—12. ure dopoldne hranilne vloge ter jih obrestuje
po
4 Vlo
to je ■ daje za 100 K A K 50 h na leto. — Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rentni
davek plača hranilnica sama.	3458
Kanonik Kalan Andrej, 1. r., predsednik Kanonik Suinik Janez L r., podpredsednik. Dr. Franc Dolšak, zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Največja in najstarejša tovarna lončenih pečij in raznih lončenih izdelkov
AVGUK DRELSC
U LJUBLJANI
priporoča se slavnemu občinstvu in prečast. duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča in peci
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno iu trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust.
5460
llustrovani ceniki na razpolago.
ra

.Katoliška Bukvama v Ljubljani
iubljanf H
priporoča knjige:
Večna molitev
pred Jezusom v zakramentu ljubezni. Izdaja z velikim tiskom. Cena v trpežni vezavi z rdečo obrezo K 3*—, z zlato obrezo K 3*90. — Ta izdaja je tiskana s tako velikimi črkami, kakor ta-le sestavek. Obsega vseh 30 ur pred sv. Rešnjim Telesom, masne in druge molitve in pa pasjon ali popis Kristusovega trpljenja.
Voditelj v srečno večnost.
Molitvenik. Cena v fini trpežni vezavi z rdečo obrezo K MO, z zlato obrezo K 1*80, z vatiranimi platnicami K 2—. — Ta molitvenik je zelo popoln in obsega na 247 straneh poleg vseh potrebnih — za razne prilike prirejenih molitev — tudi stvarno razlago najpotrebnejših resnic sv. vere. Kljub svoji mnogo-stranski krasni vsebini pa ima tako priročno žepno obliko, da ga lahko spraviš v vsak žep, ne da bi te količkaj oviral.
»Bogu kar je božjega.	11
Spisal Finžgar. Dobi se v raznih vezavah po sledečih cenah: K 1—, 1-80, 2-20, 3—, 4-50, 460. — Ta molitvenik je zelo fino opremljen in ima tudi prav majhno pripravno obliko.
Nemščina brez učitelja.
Sestavil dr. Leopold Lenard. Cena K 1'20. — Kdor se hoče naučiti nemškega jezika brez učitelja, naj si omisli to knjigo. To je edino porabna knjiga, saj pravi pisatelj v predgovoru: „Vsakega jezika se je treba učiti in vsako učenje zahteva truda. Knjiga, ki ti obeta, da se boš kakšnega jezika naučil brez truda in v nekoliko urah ali dnevih, laže in te hoče samo goljufati. — Mi ne obetamo, da se boste iz te slovnice naučili nemškega jezika brez truda in pa že v nekoliko dnevih, pač pa, da se ga boste naučili s kolikor mogoče majhnim trudom in v kolikor mogoče kratkem času.