^SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJDDSTVA Ptuj, 29. julija 1971 Leto XXIV, št. 30 Cena 0,70 din IANES seja 10 ptuj 23 danes, četrtek, 29. ju- jja 1971, ie podpredsedinik ^upščime občine Ptuj Anton jjgar, sklical skupno sejo rtjčinskega zbora in zbora Iflovnih skupnosti skupščine ^ine Ptiij. Po predlogu jnevnega reda bodo odbor- niki obravnavali: akcijski program skupščine oboime ptuj in njenih organov za u- ^ničevanje nalog v zvezi z stabilizacij skimi ukrepi v ^ini Ptuj; poročilo komisd- L za oblikovanje finančnih tedstev in koordinacijo in- feticLjskih vlaganj vzdrav- kvene investicije; siki ep o »daljšanju mandata članom joraisij in svetov občinske ikupščine za tri mesece; po- očilu o delu sveta za kme- ijstvo in gozdarstvo ter sve_ a za prosveto in kulturo; sklep o soglasju oziroma po- trditvi statutov samouprav- nih skupnosti in delovnih irganizacij; poročilo o go- spodarjenju lovskih družin i lovišči v letu 1970-71 ter )i)trditev odstrela divjadi za tovsko leto 1971-72; poročilo »misije o pregledu doku- mentacije in del pri urejanju Slovenskega trga v Ptuju; sklep, da občina Ptuj pred- laga razlastitev potrebnih zemljišč za ureditev central- ne gramoznice v Starošincih; sklep o prometu z nepremič- ninami družbenega premo- fcfija; zaključni račun skla- tlov za leto 1970 in.finanč- nih načrtov skladov za leto ISTI; letni program dela in finančnega načrta temeljne kulturne sikupnosti Ptuj za leto 1971. Poleg tega bodo obravnavali še sprejetje od- lokov: o določitvi popj^čne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega ure- janja zemljišč v občini Ptuj; ®Mzidalnem načrtu za zazi- dalno cono ob Volkmerjevi "^ti in v Rabelčji vasi ter ® programu razvoja in ko- •^unalne ureditve industrij- ske cone v Ptuju; o potrdit- vi zaključnega računa pri- spevkov in davkov občine [^uj za preteklo leto, ter od- o spremembi in dopol- ."''Vi odloka o družbeni ma- ^rialni pomoči občanom v Ptuj. .S^io bodo pričeli ob 8.30 u- " z vprašanji in predlogi od- ■^rnikov. jr Pojasnilo Naročnikom in bralcem »poročamo, da so prejšnjo "evilko Tednika prejeli ta- *°,Dozno zato, ker so ga za- J^^li na pošti II v Maribo- jp- Na pošti so nam obljubi- :' ^a se bodo »poboljšali« se to- več ne bo zgodilo. Uprava PRVA ASFALTIRANA ULICA V SREDIŠČU OB DRAVI Prejšnji teden je Središče ob Dravi, po velikosti drugo največje naselje v ormoški ob- čini, dobilo prvo asfaltirano ulico. Ta dogodek so Središčani zabeležili z velikim zado- voljstvom. Asfalt v tako imenovani šolski ulici je dolg 270 metrov, stal pa je 4 mili- jone 200 tisoč starih dinarjev. Za asfalt so poleg denarja iz krajevnega samoprispevka še posebej prispevali prebivalci, ki stanujejo ob novem asfaltu in osnovna šola. Kra- jevna skupnost je dela opravila v lastni režiji. jr Kaj meni slovenski izvršni svet o starostnem zavarovanju kmetov? UVEDBA STAROSTNEGA ZAVAROVANJA JE NUJNA Izvršni svet skupščine SR Slovenije je razpravljal o »Predlogu izhodišč za uved- bo starostnega zavarovanja kmetov«, ki ga je predloži- la skupna komisija republi- škega, gospodarskega in so- cialno-zdravstvenega zbora. Slovenska vlada meni, da pomeni predlog izhodišč na- daljnjo konkretizacijo sta- lišč skupščine o nadaljnjih nalogah na področju kme- tijstva. Prav tako ocenju- je, da je uvedba starostnega zavarovanja kmetov nujna in upravičena, *ako iz eko- nomskih kot tudi socialnih razlogov, zato je ne kaže odlagati. Z dopolnitvaini, zlasti s konkretizacijo nekaterih od- nosov in njihovimi materi- alnimi posledicami, je se- danje gradivo primerno za javno razpravo, ki naj oce- ni tako upravičenost uved- be starostnega zavarovanja kmetov kot tudi osnovna ekonomska in socialna raz- merja na tem področju K posameznim tezam iz- hodišč je dal izvršni svet tudi pripombe in predloge. Kmetom, ki se združujejo v različnih oblikah koope- racije ali nastopajo v dru- gih oblikah proizvodnega Oziroma poslovnega sodelo- vanja, in sicer tako da so- deluiejo v organizacijah za- družbnega dela tudi pri u- pravljanju skupnih z.čidev in delitvi dohodika je potrebno omogočiti: vključitev v de- lavsko zavarovanje nepo- sredno ali tako kot osebam, ki opravljajo samostojno dejavnost, ali pa, da si ustrezne pravice zagotovijo prek dopolnilnega zavaro- vanja v zakonu o starost- nem zavarovanju kmetov. V vsakem primeru pa mora prispevek v sklad ustrezati obsegu pravic, ki jih zago- tavlja zakon. Starostno zavarovanje kmetov-borcev (1943) naj se yredi v zakonu o starost- nem zavarovanju kmetov (ne v posebnem zakonu), pri tem pa naj se kmetom pod pogojem, da so nosilci zava- rovanja v kmetijskem za- varovanju, priznajo v breme družbeno-poliitičn h skup- nosti, ugodnosti. Le-te so: zagotovi naj se jim varstve- na pokojnina v višini mej- nega zneska najnižjih po- kojninskih prejemkov v de- lavskem zavarovanju. Z uvedbo obveznega sta- rostnega zavarovanja šele odpiramo pot za nastanek in razvoj pravega starostne- ga zavarovanj«! kmetov. Vendir je treba sistem že od vsega začetka graditi na načelu solidarnosti kmetov samih pri pokrivanju stro- škov njihovega zavarovanja. Iz^^ršni svet tudi meni, da solidarnosti v r>okriva.nju stro.škov ne smenio omejiti samo s tem. da b' se v bre- me kmetov za st jrastno za- varovanje z družbeno inter- vencijo zniževalo, temveč tudi s tem, da s'e določi me- ja, do katere naj solidarnost deluje. Kot prispevek družbeno- politične sikupnosti je mož- no razmišljati zlasti o 6 od- stotnem zveznem prispevku od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki je bil letos ukinjen. Možen vir je tudi 2 odst. prispevek od osebnega dohod'ka iz kme- tijske dejavnosti nekmetov, ki naj bi ga uvedli ter mo- rebitni davek na premože- nje vseh lastnikov kmetij- skih zemljišč (tudi nekme- tov), seveda v primeru, če bo fcaik davek uveden za vse občane. Prav gotovo bo treba vpli- vati za bolj pravilne odno- se pri dedovanju zavaro- vančevega kmetijskega ime- tja. saj so ostareli kmetje vse bolj pogosto prepuščeni sami sebi in družbi, dedači pa se oglasijo šele takrat, ko uveljavljajo svoje pravice do zemlje. -d Američani na Luno v iwnedeljek, 26. julija je ameriška vesoljska ladja »Apollo 15« z astronavti Da- vidom Scotbom, Jamesom Ir- winom in Alfredom Worde- nom bila" izstreljena na pot proti Luni. Pravijo, da bo ta skupina ameriških astronav- tov popravila vse dosedanje lunarne rekorde, če bo se- veda ladja 30. julija varno pristala na Luni v bližini so- teske Hadley. Amerišika a- stronavta bosta izven lunar- nega modula 1200 minut, njuna pot po Lunini površi- ni bo dolga 38 km. Astronav- ti se bodo vrnili na zemljo z 82 kg kamenin z Lune Delavsko prosvetno društvo SVOBODA, Ptuj PRODA 2 peči za centralno kur- javo 40—50 tisoč kalorij in 2 leti star dimnik za rušenje ca. 7000 opek. Interesenti se naj oglasi- jo -^ri hišniku Narodnega doma, Ptuj. Prednost ima socialistič- ni sektor. VREME do nedelje, 8. avgusta 1971. Polna luna bo v petek. 6. avgusta ob 20.42. NAPOVED: Nevihte bodo zajele tudi naše kraje, verjetno že v petek, 30.> julija. Dnevna temperatu- ra se bo zn-Ižala na 23. sto- pinj C. za tem bo spre- menljivo vreme do petka, 6. avgusta. Večje nevihte bodo verjetno v nedeljo. 1. avgusta, večje plohe pa v torek, 3. avgusta. Od so- bote, 7. avgusta dalje bo lepo vreme in vroče do 30 stopinj C. Alojz Cestnik Na vrsti je šola v Poljčanah Minuli tedan so obeležili gradbišče nove osnovne šole v Poljčanah. Po obnovi sta- re šole in gradnji prizidka v Makolah bo to drugi ob- jekt, ki bo zgrajen iz sred- stev samoprisipevka za ob- novo in izgradnjo šolsikega prostora, za katerega so se odločili občani bistriške ob- čine. Računajo, da bodo poli!anski šolarji pričeli s poukom v novi Soli koaiec prihodnjega ali v začetku leta 1&73. -d AN TEDNIK — ČETRTEK. 29. av^ e oilbora sindikata delavcev industrije v Kidričevem lločno za štabiliiacijo in uresničitev stabiliiacijskega programa v KiJričevem, sta se 15. juli.ia 1971 sestala na skup- ni seji medobčinsiki odbor sindikata delavcev industri- je in rudarstva Ptuj in predsedstvo tovarniškega zbora osnovnih organizacij sindikata TGA »Boris Ki- drič« Kidričevo. Sindikalna organa sta raz- pravljala o izvajanju sta- bilizacijskih ukrepov in o gospodarskem položaju de- lovnih organizacij industri- ie v ptujski občini. V uvod- ni razpravi je Branko Mli- naric orisal gospodarski po- ložaj in izvajanje stabiliza- cijskih ukrepov v TGA »Bo- ris Kidrič« Kidričevo. Pri tem je opozoril na proble- me, s katerimi se kolektiv Sirečuje na tržišču. V zelo razgibani razpravi so sindi- kalni delavci opozarjali na nelikvidnost kot glavni pro- blem, s katerim se v seda- njem času borijo delovne organizacije. Ostro so gra- jali negativne pojave preti- ranega uvoza, ki še poveču- je težave domače oroizvod- nje. Izraženo je bilo mne- nje, da nekateri ljudje na- črtno zavirajo uresničeva- nje stabilizacijskih ukrepov, zato bi morala naša družba v interesu delavskega raz- reda proti takim najostreje ukrepati. Na seji so se za- vzeli, da se ie potrebno na vseh nivojih dosledno boje- vati za uresničevanje stabi- lizacijske politike. Komisijo za gospodarstvo pri občin- skem svetu zveze sindika- tov Ptuj so zadolžili, da za naslednjo sejo pripravi te- meljito analizo gospodar- skega položaja delovnih or- ganizacij v Industriji, ki jo bodo nato posredovali viš- jim pristojnim organom. Od republiških sindikalnih or- ganov pa zahtevajo, da u- činkoviteje vplivajo pri pri- stojnih organih, da se bodo obstoječi gospodarski pro- blemi hitreje reševali. V drugem delu seje so razpravljali o tem, kako v osnovnih organizacijah sin- dikata delavcev industrije uresničiti akcijski program občinskega sveta zveze sin- dikatov Ptuj za uresniče- vanje resolucij drugega kon- gresa samoupravljalcev Ju- goslavije. V razpravi je ak- cijski program dobil soglas- no podporo, sklenili pa so, da se bodo v naslednjih dneh sestali izvršni odtoori osnovnih organizacij sindi- kata v vseh delovnih orga- nizacijah industr je na raz- širjenih sejah, na katerih bodo izdelali lastne akcijske programe. V razpravi, kako posamez- ne naloge akcijskega pro- grama uresničiti, so udele- ženci razprave posebno o- pozorili na problem, kako ustvariti pogoje za najnižjo mejo mesečnega osebnega dohodka tisoč dinarjev v ti- stih delovnih orgacnizacijah. ki so nelikvidne, in ki se bojujejo z razrimi težavami. Tu je bilo omenjeno tudi nadomestilo za letni dopust, vprašanje stanovanj za de- lavce z nižjimi osebnimi do- hodki ter vprašanje spre- jemanja delavcev v delovno orgainizacijo, ki niso dokon- čali osemletke. Glede soci- alne diferenciacije pa so opozorili, da ne gre samo za problem velikih razlik v o- sebnih dohodkih, temveč da pri tem vprašanju gre tu- di za uveljavitev humanih socialističnih odnosov med ljudmi. Udeleženci seje so poudarili, da je akcijski program ptujskih sindika- tov izredno odgovorna dru- žbenopolitična naloga, ki zahteva polno angažiranost vseh :il v delovnih organi- zacijah in v občini. Posebno zanimiva je bila razprava o nalogah osnov- nih organizacij sindikata ob sprejemanju samoupravnih siporazumov o delitvi dohod- ka in Osebnih dohodkov, o katerih bo javna razprava v vseh lelovnih organizacijah v tem in v prihodnjem me- secu. Medobčinski odbor sindi- kata ie sprejel tudi sklep o sklicanju medobčinske vo- lilne konference sindikata delavcev industrije ptujske in ormoške obč re. ki bo oktobra letos v Ptuju, na kateri bodo izvolili delegate za prvi kongres sindikata delaivcev industrije in ru- darstva Slovenije ter nove člane v republiški odbor sindikata. Ob koncu so izvolili za novega tajnika medobčin- skega odbora sindikata de- lavcev industrije Ptuj Fran- ca LAZARJA iz tovarne avtoopreme Ptuj. ker je do- sedanji tajnik Dušan 2ni- darič odšel na novo delov- no mesto v delovno organi- '.acijo na področju storitve- nih dejavnosti. Za novega člana medobčinskega odbo- ra sindikata pa je bil tudi izvoljen tovariš inž. Janko KOVACiC iz tovarne »Za- ščita« Majšperk. F. B nekaj o c^ mesa ,Nobena skrivnost j; rr so v naši državi 1,5, še v Makedoniji. ^ prebivalci mest kot j^' Tetovo, S ti p in drug; kedonskih mest, kiip^ letino po 17 dinarjev ma po 18 dinarjev ^ gram. ■ Pa se tako »prestjj domače loge. Prebiv^ ribora, Ljubljane, ] mesta, pa seveda tujjj plačujemo za meso ^ cene v Jugoslaviji. Govedina je na p^ Stipu pO 13 dinarje« dražja pa zopet v in sicer po 21 dinarj nlmivo je, da je telej so najdražje v Sabcrj cer ie treba odšteti j gram kar 52 dinarjev, to mesto leži v bogati ki nima problemov s portnimi stroški. Skoda, da ne razpoi s cenami za kuretino.1 kor pa že ti podatki 1 zgovorno povedo, da se čani, čenrav v »deželi« je glavna kmetijska | vodnja meso, ne a najbolj pohvaliti s cea jo tega, dokaj važn^ hrambnega artikla, t ravno nasprotno! Z« bi bilo zvedeti, kaj » menijo otujski mesaiji roma vodstva podjetij? F Vsi udeleženci v cestnem prometu morajo poznati republiški zakon o varnosti prometa na cestah ALI SME TRAKTOR VLEČI VPREŽNi VOZ? Slišijo se diskusije na raznih forumih o tem. kdo kaj lahko in kaj ne sme storiti v cestnem prometu. Včasih naše želje presegajo zakonska določila in toliko govorimo o tem, da smo na- zadnje že prepričani, da imamo prav. Kaj moramo storiti in kako moramo rav- nati, da bomo na cesti za- ščiteni, nam določa republi- ški zakon o varnosti cest- nega prometa. V Uradnem listu SR Slo- venije z dne 19. 5. 1971 je v zvezi s tem zakonom na- kazanih več novosti in mi ■i bomo DOgledali tiste, ki Jih udeleženci v cestnem fSTometu morajo poznati. y 4. členu zakona je do- ločilo, da republiški sekre- tar za notrenie zadeve lah- ko predpiše omejitev za po- samezne vrste vozil ali pa tudi za vsa vozila, če je to Ta varnost premeta potreb- no Prav tako ie možno pre- povedati ali omejiti promet vseh ali posameznih vrst vozil. Zlasti vorniki tovor- njakov in avtobusov bi mo- rali vo.-jti tako. da ne pe- ljejo tik drug za drugim, ampak morajo omogočit hitrejšim vozilom med se- boj prostor za prehitevanje. V 9. členu zakona je do- ločilo, da morajo vozniki zmanjšati hitrost ali celo ustaviti vozilo v gostejšem prometu v naselju, da bi se tako omogočila avtobusu ali trolejbusu vključitev v pro- met z označenega postaja- lišča. To pa še ne daje voz- niku avtobusa posebne pra- vice, da se vključuje v pro- met z manjšo mero previd- nosti, ampak mora storiti vse. da ne povzroči nevar- nosti za druge voznike. V 13. členu zakona je do- ločilo. da sme voziti kolo s pomožniim motorjem (npr. pGny ekspres). kdor je star najmanj 14 let in ima po- trdilo, da pozna predpise o varnosti prometa. Pri nas ima ta vozila že mnogo lju- di, in se vozijo z njimi tu- di otroci, mlajši od 14 let. V 14. členu zakona je do- ločilo. da traktor lahko vle- če po cest! tudi vprežni voz ali delovni stroi — vendar le enega izmed n.jijii. Vorežni voz mora biti pri- klonijen k traktorju z ojnioo tako, da je razdalja noed traktorjem In vprežnim vo- zom med vožnjo ves čas e- naka in da se vprežni voz ne more sam odklopiti. Ce vprežni voz nima signalnih naprav ali je naložen s to- vorom tako, da tovor zakri- va sifrnalne naprave traktor- ja, ali nisfr vidni voznikovi opozorilni znaki za dru^e u- deleženee v prometu, mora imeti voznik spremljevalca. Ta mora dajati ustrezne o- pozorilne znake, če bo trak- tor spremenil smer vožnje, ustavil in podobno. Pri vož- nji po klancu navzdol, mora spremljevalec zavirati vprež. ni voz. Posebej si velja zapomni- ti določilo 53. člena zakona, kjer je določeno, da mora voznik odjaviti reRistrirano vozilo pri pristojnem občin- skem organu za notranje za- deve, če ni zahteval podalj- šanja veljavnosti prometnega dovoljen ia. če se preseli iz e- np občine v drugo, če je vo- zilo uničeno, odnisano ali ga je prodal. Lastnik, ki v nred- n" anem roku ne odjavi vo- zila. je s tem storil prekršek, za katereea .ie predpisana denarna kazen. Septembra prijateljsko srečanje v Ptuju Letos mineva deset let od prve zgodovinske skupne se- je občinskih svetov Zveze sindikatov občin Cakovec, Ptuj in Varaždin, ki je bila 16. septembra 1961 v delav- skem klubu »Franc Kram- berger« v Ptuju. Glede na pomembnost o- menjene seje in na velike uspehe, ki so bili doseženi v desetih letih sodelovanja, so občinski sveti zveze sin- dikatov treh občin sklenili, da Se oti 10-letnici sodelova- nja organizira »Prijateljsko srečanie Cakovca, Ptuja in Varaždina«. Na prvi seji or- ganizacijskega odbora, ki je bila v Varaždinu 23. julija letos, so sklenili, da bo pri- jateljsko srečanje v Ptuju 18. septembra 1971. S to odločit- vijo v Varaždinu je bilo Ptu- ju izrečeno visoko prizna- nje, obenem pa tudi nalože- na odgovornost za čim bolj- šo izvedbo jubileinega sre- čanja. ki bo imelo politični in kulturni pomen. Organizacijski odbor jubi- lejnega srečania ie sklenil, da se priredi naslednji pro- gram: skupna seja predsed- stev občinskih svetov Zveze sindikatov Cakovec, Pi Varaždin; foto razstavi ristične zanimivosti Cakovec, Koprivnica, C Ptuj, Slovenska BislE Varaždin«; kulturni ve ga priredijo kulturno- niške skupine iz CaJ Ptuja in Varaždina. ( priliki bo medobčinsl bor občinskih svetov sindikatov Cakovec, K niča, Ornaož, Ptuj. Slot Bistrica in Varaždi-n I najzaslužnejšim plakeb stva in enotnosti. Vs€ njene prireditve bodo ' ju. Ptuju se torej že v s< bru obeta zanimiv i rnemben politični ter > ni dogodek, ki ima širš republiški pomen. To 1 dvoma nova spodbuda tesnejše sodelovanje bolj pristne prijateljsl nose z delovnimi liud sedne bratske SR Hn obenem pa bo to ponn prispevek k prizadeva nenehno krepitev brat enotnosti med narodi rodnostmi SFRJ. ] ^ CETi^^fEK. 29. »vgtista laTl STl rebrna plaketa I Ormoža ne haltii orkester glasbene Ormož se je tudi letos ležU tradicionalnega tek- -anja slovenskih godb na ila. ki ga vsake dve leti Kzlra turistična zveza ed dvema l«toma so Or- ni zasedli ill. mesto v i težavnostni stopnji, le- M so napredovali na II. k* in si s tem priborili tm plaketo mesia Ko- k«r je nedvomno velik Ih. Jtešnje tekmovanje je kile ves mesec. Ansam- «• nasU»pali ob sobotah ledeijah. V prvi in dru- težavnosbni stopnji je Kovalo po pet oi^kestrov, fPtji težavnostni stopnji. kjer so tekmovali tudi Or- možani, pa je igralo 9 godb, in sicer iz Šoštanja, Ormo- ža. Zgornjih Gorij (ti so bili pred dvema letoma zmago- valci, sedaj pa so na 3. me- stu), Kopra, Kidričevega, Črnomlja, Zirov. Radelj ob Dravi in Medvod. Strokovna žirija, ki so jo med drugimi sestavljali: Jo- že Hriberšek, dirigent pi- halnega orkestra milice v Ljubljani, Drago Lorbek, skladatelj iz Maribora, Ru- dolf Starič. upokojeni diri- gent iz Ljubljane, in Brzu- Ija, dirigent pihalnega orke- stra JLA iz Ljubljane, je med udeleženci tretje te- žavnastne stopnje dodelila prvo mesto pihalnemu orke- st^ru iz Šoštanja (494 točk), drugo mesto je zasedel pi- halni orkester glasbene šole Ormož s 417 točkami. Uspeh, ki so ga Ormožani dosegli, je presetietil stro- kovno žirijo pa tudi same godbenike. V tretjo težav- nostno stopnjo so namreč »prestopili« nekateri an- sambli, ki so prej nastopali že v drugi ali celo v prvi težavnostni stopnji, pa tam niso dosegli vidnejših uspe- hov. Zato je doseženo dru- go mesto za ormoško godbo toliko bolj presenetljivo. Tudi pri občinstvu so Or- možani doživeli zelo leip sprejem. Aplavzi so bili dol- gi. Noben pihalni orkester v vsej Jugosl-aviji nima v svojem sestavu toliko »než- nega spola« kakor ormoški, pa so zato nekateri govori- li, da so predvsem temu plo- s-kali. Ta nedvomno velik uspeh ormoške godbe na pihala je velika spodibuda članom an- sambla za nadaljnje delo. Prav letos pa se je ansam- bel znašel v finančnih te- žavah, ki jih noben ideali- zem ne bo mogel premagati. Temelj'na izobraževalna skupnost je namreč glasbe- ni šoli Ormož, ki v njenem sestavu deluje tudi godba, dodelila manjšo dotacijo kljub doseženim lepim re- zultatom in povečanju raz- ličnih materialnih stroškov. Mislimo, da bi bilo prav, da bi vsa družbenopolitična skupnost na čelu z delovni- mi organizacijami podprla prizadevanja teh neumornih godbeniikov, tako kot dela- jo to v drugih krajih Ormoški pihalni orkester je letos imel že 26 javnih nastopov. Naslednji bo v nedeljo, 1. avgusta, ob 14. u ' na ormoškem kopališču. jr V 25. LETIH SE JE ŠTEVILO KMEČKEGA PREBIVALSTVA NA SLOVENSKEM ZMANJŠALO ZA POLOVICO SLOVENSKI KMET V ŠTEVILKAH Intenzivnost zmanjševa- nja kmečkega prebivalstva v Sloveniji je bila največ- ja v obdobju 1948—1961. _ V zadnjem desetletju je bilo to zmanjševanje bolj umir- jeno, razen v letu 1969, za katero kažejo statistični po- datki, da je število kmeč- datki, da se je število kmeč- kega prebivalstva zmanjša- lo kar za 23.000. Leta 1948 je bilo v Slove- niji 704.000 kmečkega pre- bivalstva, deset let kasneje 415.000, napovedi pa kaže- jo, da bo število leta 1975 padlo_ na 302.000. Po vojni je bil procent kmečkega prebivalstva v primerjavi z ostalim skoraj 50 odst.. le- ta 1948 48.9 odst., lansko le- to pa je znašal odstotek le še 22,7 odst. Delež aktivnih kmečkih prebivalcev lahko ocenimo največ na 220.000. Starostna struktura krmečkega prebi- valstva je slaba, kar doka- zuje tudi vsakoletna visoka umrljivost. V Sloveniji razpolagamo z vse manjšim kmetijsikrm zemljiškim skladom. Leta 1948 smo imeli 1,022.00 ha kmetijske zemlje, leta 1969 pa -še samo 934.701 ha. Zasebniki imajo skupaj 768 tisoč ha kmetijske in 610.000 ha gozdne površine. Ce bi vso kmetijsko zemljo v zasebni lasti imeli kmetje, potem pride na eno kmeSko gospodarstvo 4.2 ha, od te- ga 3,2 ha obdelovalne zem- lje. Velik delež kmetij sike zemlje pa je v drobni pose- sti. Zato je dejanska kmeč- ka posest mnogo manjša. Y zasebnem sektorju be- ležimo še yedno nizko stop- njo specializacije oziroma veliko pestrost in razdrob- ljenost proizvodnje. Kljub vsemu temu pa pomeni za- sebni sektor dokaj močnega proizvajalca v vseh proiz- vodnih smereh. V letu 1969 so kmetje pri- redili 371 mio litrov mleka (89 odst. celotne proizvod- nje), 57 tisoč ton mesa (76 odst.), pridelali 96.100 ton sadja (84 odst.), 632.000 ton krompirja (97 odst.), 39.000 ton vina (83 odst.), 1262 ton hmelja (40 odst.), 122.000 ton pšenice (83 odst.) in 123 tisoč ton koruze (87 odst.). Skupni poprečni delež slo- venskega kmeta je torej znašal 85 odst.! Vsekakor dovolj impozanten podatek. Za vse slovensko kmetij- stvo velja, da proda na tr- gu okrog 70 odst. svoje fi- nalne proizvodnje, delež za- sebnega kmetijstva pa je tu znatno manjši. Po posamez- nih pridelkih lahko ugotovi- mo, da je tržnost velika le pri pridelkih z izrazito trž- no namembnostjo. Leta 1969 je bila tržnost zasebne pro- izvodnje pri mileku 24 odst., pri mesu 75 odst., hmelju 100 odst., vinu 11 odst., sad- ju 44 odst., krompirju 21 odst., pšenici 6 odst. in ko- ruzit 1 odst. ib večanju zaposlenosti sodi Jug oslavija med države z visoko stopnjo iposlenosti bvečana zaposlenost Janskein letu se je za- ^"»ost v Sloveniji pove- ' za 21.070 delavcev. To ie bilo mnogo ^ kakor je bilo predvi- Za letos prav tako ■»Meva predlog ekonom- •^Htike in izhodišč za ter porabo sredstev splošno družbenih leto 1971, poveča- Ji^anjši meri. kakor se •»Jansko dogaja. V svo- ^odiščih za opredeli- ^ ^otiomske politike v l»7l predvideva pove- IP *ai>oslHtve za .2 do 2.5 ^ O^sedanji rezultati pa ^refe te stopnje in zapo- IU*^*^ ^^^^^ hitreje o zaposlenosti so 35:r>olago za prve tri le- ^e mesece, kažejo pa, da v Sloveniji 549 tisoč ^^h v družbenem •^rju ter 14.751 v zaseb- nem. Upoštevani miso po- datki z zaposlenosti v JNA in resorju notranjih zadev. v prihodnjih mesecih mo- remo pričakovati večanje zaposlitve, ki vsako leto na- rašča do oktobra, na>to se malo manjša do januarjsi, potem pa se spet prične enak proces, ki se ponavlja iz leta v leto. Do upadanja zap^lovanja je prišlo le prvi čas po reformi 1965. Zdaj smo na istem, kakor je bilo pred tem, namreč za- poslitev se močno veča, kar povedo podatki, koliko je v zadnjih dveh letih več za- poslenih v družbenem sek- torju. V zasebnem skorajda ■ni sprememb. Opazno je si- cer večanje, vendar izredno majhno. Brez kakšnih posebnih prognoz lahko sklepamo, da bo letos poveča nost zapo- slitve večja za 25 tiso* de- lavcev. Pri vsej tej veliki zaposlitvi pa se kaže po- manjkanje delovne sile, kaj- ti podjetja javljajo, da jim manjka delavcev. V indu- striji tako poročajo premo- govniki, grai- ma ločenih podatkov, zato je vključeno v industrijo, sicer j«» to primarna dejav- nost). gradbeništvo ter pro- izvodno in gradbeno obrt. Med terciarne dejavnosti sodijo promet, trgovina z gostinstvom in turizmom, storitvena obrt in komunal- na dejavnost. Vse vrste ne- gospodarskih organizacij so- dijo h kvartarnim dejavno- stim. Med letoma 1961-1971 opazimo, da je občutno po- večanje pri sekundarnih de- jawK>stih (22,8 odst.), naj- večje pri terciarnih (57,5 odst.), nekoliko manjše pri kvartarnih (14,1 odst.). v minusu pa so primarne de- javnosti (—25,3 odst.). Pa še beseda o nezaposle- na ti. Medtem ko v Slove- niji pada, se v Jugoslaviji veča. Delež od zaposleniih (računani so zaposleni ▼ družbenem sektorju) jeitMvo- go večji, ket je to v Slove- niji, tako da sodi Jugosla- vija med države z visoko stopnjo nezaposlenosti. Pri primerjavi pa je tre- ba upoštevati, da drugje štejejo med nezaf>oslene samo tiste, ki so že bili za- posleni, torej ne upošteva- jo ti.stih, ki delo iSčejo. Prav to pa prinaša veldke razlike. Po z^adnjih podat- kih je nezaposlenih v -Tugo- slaviji 335.968. skoraj polo- vica le-teh pa prvič išče delo. -d 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 29. avgu^st Za klicem »Smrt fašizmu - svoboda narodu!« v Slovenskih goricah pred 30 leti ODHOD PRVIH PARTIZA- NOV NA POHORJE Tistegd večera 21. junija 1941 po sestanltu na Gojči- čevi Dobravi, so nemški po- licisti iskali na domu Fran- ca Peršona v Stukih in Ru- dija Znidariča v Ptuju. Pra- vočasno sta opazila stražo pred domačimi vratmi in se zatekla k Lovrenčiču v No- vo vas. Takoj sta se odločila za odhod k partizanom na Pohorje. Pridružil se jima je še elektromonter Alek- sander Murn iz Ptuja, ko- munist že vrsto let. Okupator ie zvedel, da se skrivajo pri Lovrenčiču u- porniiki. zato je hišo 25. ju- lija obkolil. Ze prejšnji dan pa je odšel od Lovrenčiča Peršcn, da si pripravi stva- ri za pot. Ko ie policija pozno popoldan tistega dne hišo obkolila, Peršona še ni bilo nazaj. Pravočasno pa je Lovrenčič zagledal skozi okno policijski avto, ki se je bldžal hiši. Hitro je velel Murnu in Znidariču, naj zbežita skozi zadnja hišna vrata v gozd. Policisti so na.jprej pregledali hišo, na- to pa o''šli v gozd, kjer so našli Murna, Znidarica pa ne, pač pa so naleteli na Jožeta Lacka. Odpeljali so Lacka, Lovrenčiča in Mur- na na sedež gesta pa v Ptu- ju, kjer pa je bila le dežur- na uradnica, zato so jih odvedli na sedež varnostne f>olicije, ki je stolovala v hiši živinozdraivnika Jedlič- ka. Lacko je tam dežurnega prepričal, da ni bil povezan z uporniki, amioak da ga je skozi gozd slučajno peljala pot od matere, pri kateri se je na Kicarju oglasil na njenem domu. Zato so ga izpustili, druga dva pa od- vedli v ptujske zapore, kjer je. kakor pravijo nekateri Murnovi sojetniki. Murn le- ta 1942 klonil pred okupa- torjem in povedal nekaj imen sodelavcev OF. Omeniti moramo v letu 1941 pomembne postojanke OF, Krambergerjevo hišo v Novi vasi nri Ptuju, pokra- jdnsiko javko OF, povezano z odhodom prvih partizanov na Pohorje. Kramberger .je bil član KP v železniški celici v Ptuju. V njegovi hiši so bi- li že pred vojno komuni- stični sestanki. Med vojno pa je bila hiša zatoč šče ile- galcev, najprej Dušana Fin- žgarja-Fidžija. mladinskega aktivista iz Celja, ki se je maja 1941 zadrževal pri Lackovih, junija pa pri Krambergerjevih, nato pa Jožeta Murna, partijskega funkcionarja iz Hrastnika, Pri Krambergerjevih sO pre- nočili tudi prekmurski fant- je na poti iz Prekmurja k partizanom. Krambergerje- va hči Štefka je bila Lac- kova kurirka. Vzdrževala je zvezo med mariborskim in ptujskim vodstvom OF. Prva ptujska partizana Znadarič in Peršon sita od- šla ni. Pohorje 25. julija, vsak po svoji poti in srečno prispela čez nekaj dni v Po- horsk četo Na koncu avgusta je od- šla na Pohorje druga sku- pina. Štefka Kramberger je tedaj pripeljala iz Maribo- ra v Ptuj dva pohodska partizana Borisa Cižmeka- Bora in Jaka Špenga-Volgo. Namenila sta dvigniti na hajdinskem gozdu orožje in oditi s ptujskimi partizani na Pohorje. Med njima sta bila iz Ptuja dijak Zvonko Sagadin, njegov oče mizar Jože Sagadin in Karel Ar- nuš, krojaški pomočnik, do- ma iz Polene v Slovenskih goricah. Sagadin se spo- minja še na nekega »Male- ga« baje od Tomaža pri Or- možu. ki se jim je tudi pri- družil, a se je med notjo po- zneje od njih ločil. Skuipina je izkopala orožje in ga -od- nesla na Pohorje. Kari Ar- nuš je bil v Pohorski četi mitraljezec. V boju na Klop. nem vrhu je bil septembra ranjen v roko, se vrnil do- mov v Polence za nekaj dni, kjer ga je nekdo javil Nem- cem, da so ga prijeli in ga 30. oktobra 1941 ustrelili. ŽRTVE ZA SVOBODO LETA 1941 t Čeprav je bil upor proti okupatorju smrtno nevaren, je OF pridobivala v svoj krog že leta 1941 v omenje- nih občinah vedno več sode- lavcev. V prvih mesecih okupacije so imeli pri Lackovih več se- stankov OF do prve aretaci- je Lacka. Sestanki so bili še pri Lovrenčiču, v Lackovi rojstni hiši v Kicarju, pri Osojniku v Desancih, pri Rajšpu v Doliču. Reševi fantje so bili na delu v Av- striji, a so prihajali sem pa tja ob sobotah domov. V Ptuju sta vneto delali za OF pletarska delavka Olga Me- glič in knjigoveška delavka Anica Kaučcvič. Javka OF je bila v trgovini Vuga v Ptuju. Tam je bila zaposle- na žena komunista Mirka Koželja, zaprtega na Borlu. V Ptuju je deloval v OF Slavko Kerenčič, brat Jože- ta Kerenčiča, po poklicu me- hanik, uradnica Slavica Zem- Ijič, inž. Cvahte, Šentjurc in še nekateri. V prvih dneh oktobra je Lacko ustanovil v prisotno- ti ilegalca Mama v Koreno- vem stanovanju odbor OF za širše ptujsko območje, ki bi povezoval osvobodilno gi- banje na tem območju. V njem sta bila kot zastopni- ka Sokola inž. Cvahte in predmetni učitelj Ferdo Šentjurc Lacko je bil se- kretar odbora. Ko so Lacka novembra iskali na njegovem domu, se je umaknil v ilegalo, za njim pa 7. decembra Franc Kramierger po aretaciji nje- gove žene. hčerke in ilegal- ca Marna. Živela sta odslej oba naj. več pri Osojniku v Desancih. Oglašala sta se pri zaved- nih Slovencih, svojih pred- vojnih znancih v Zvezi kmečkih fantov in deklet po Slovenskih goricah. Za OF sta pridobila Vinka Juran- čiča iz Drbetinec, ter Mati- ja Pravdiča. Polančeve in Grabnerjeve v Drstelji, Olgo Ceh v Janežovcih, ki je bi- la sestra dr. Potrča, Vaudove v Strmcu. Janeza Horvata v Trnovski vasi, ki je til pove- zan s KP že pred letom 1941. Pri njem se je oglašal To- maž Zelenik iz Zadad, sim- patizer KP, pred vojno po- vezan z dr. Jožetom Potr- čem, Brunčiča Rudolfa v Crmlji, kovača Jožeta Fra- sa v Placarju, Ludvika Svrž- . njaka v Kicarju in še neka- tere. Po aretaciji Štefke Krambergerjeve je največ poti za Lacka opravil Lojze Lovrenčič iz Nove vasi pri Ptuju. Tudi Gojčičevi v Ro- goznici so delali za OF, da- jali so prispevke. Javka OF je bila pri drevesni čar ju Ce- hec v Ptuju. OF ie utrpela že leta 1941 hude izgube na tem ozem- lju, ki mu posvečamo v tem spisu zgodovino osvobodil- nega gibanja v letu 1941. Mladega trgovskega pomoč- nika Jožeta Trška iz Ptuja, zbiralca orožja je okupaitor ustrelil med šestimi talci 18. avgusta 1941 v Miklavžu na Dravskem polju. Tomaža Klepača, torbarja v Ptuju in Meška Tomaža iz Dornave ter uradnika Vladimirja Satlerja iz Ptuja 4, septem- bra v Celju med desetimi talci. Alojz Strafela, zapo- slen v trgovini Vuga je pa- del med desetimi talci 23. septembra v Mariboni, Miha Anžel, študent iz Zabjaka in Lojze Zorman. študent iz Sakušaka sta padla 10. ok- tobra v Šoštanju, med dese- timi talci. Med tridesetimi talci 30. oktobra so padli Karel Arnuš, Karel Hrenič iz Ptuja. dr. Spidler iz Jur- šinec in Franc Toplak iz Mostja. Tedaj so padli iz Hajdine tudi mladi Zajšek, Ošlovnik in Graber. 27. de- cembra pa je okupator u- strelil med 40 talci Rudolfa Znidariča pohorskega parti- zana iz Ptuja, Slavka Ke- renčiča, zaposlenega v Ptu- ju, iz drugih delov ptujske- ga okraja pa še Edvarda Karnerja, Jožeta Kerenčiča, Martina Koresa, Bogomira Pokrivača, in Rudolfa Za- bavnika. Okupatorjevo nasilje leta 1941, ki ie s smrtjo kaznova- lo slovenskogoriške uporni- ke, ni strlo osvobodilnega boja. Razvijal še je dalje, dalje so padale dragocene žrtve do osvoboditve vse do- movine leta 1945. (Konec) V. R. BISTRIŠKI DOM UPOKO JENCEV POD STREHO Lansko leto so pričeli z izkopi za temelje doma u- pokojencev v Slovenski Bi- strici. Ze takoj na začetku pa so graditelji naleteli na težave, saj je bil teren pre- mehak in je bilo potrebno poklicati na pomoč stro- kovnjake iz geološkega za- voda. Tako so praktično pričeli z gradnjo šole letošnjo po- mlad. Investicijske posle opravlja bistriško stano- vanjsko podjetje, direktor Branko Vasa pa nam je po- vedal, da del stroškov pri- speva stanovanj,sko podjet- je, dve tretjini sredstev pa so dobili iz republiškega stanovanjskega sklada upo- kojencev. Celotna gradnja bo veljala 2 milijona dinar- jev. V domu, ki je sedaj že pod streho, bo 15 stanovanj, sedem dvosobnih in 8 gar- sonjer. Poleg tega pa bodo imeli upokojenci (ne samo stanovalci) klubski prostor, veliko kuhinjo, ki bo imela takšno zmogljivost, (jj do lahko organizirali , družbene prehrane. V » bo tudi velika dvoran- bo sicer služila kot j^J ca, zaradi obsežnosti p, do lahko v njej tudi ne in druge prireditve. Ko bo dom zgrajen, g ■prevzelo v upravljainje štvo upokojencev, rač« pa, da se bodo lahko st valci vselili že v prič prihodnjega leta. Branko Vasa nam je Dovedal, da bodo letos čeli graditi blok za pot pripadnikov JLA, tako bo zazidalni načrt j skupščine občine pričel bivati svojo dokončno dobo. V načrtu imajo ž« gradnjo toplarne, ki bo red že ob dograditvi 4 upokojencev, služila pa še potrebam občinske zgi be, v kateri nameravajo rediti centralno kurji bloka JLA in bodoče a busne postaje. Upokojenci bodo kmalu dob ili svoj dom Odvetniki - predragi Iz poročila o delu občin- skega sodišča v Ormožu lah- ko povzamemo, da sodišče poleg ostalih važnejših stva- ri, daje občanom tudi prav- no pomoč. Število strank, ki iščejo pravno pomoč je toli- kšno, da en sodnik opravi tedensko en delovni dan za te nasvete. Po prav- no pomoč prihajajo pre- težno občani, ki živijo v slabših življenjskih razme- rah. Opažajo tudi, da neka- tere manj premožne stran- ke, zaradi velikih odvetni- ških stroškov, raje opustijo uvedbo postopka, kakor bi šle po pravno pomoč k vetniku. Sodišče šestavlj pogodbe, pri katerih je trebna sodna oblika. Pri overitvah podpiso zemljiški knjigi opažajo odvetniki sestavljajo s( merno zelo malo poi Ljudje si namreč pog sestavljajo sami po vz« drugih pogodb, ali pa jil stavljajo drugi, ker pa' zmorejo plačila po odv ški tarifi ali pa se jim to predrago. Odšla z doma v sredo, 7. julija, je okrog 9. ure odšla s tetinega doma Martine Kopše iz Placarja 32 pri Desterniku, 17-letna Dra- gica Radalj, nezakonska hči, ki je živela že dalj časa pri svoji teti. Od 1. julija 1971 je delala kot vajenka pri TP »Mercator« Ljubljana, po- slovna enota »Galanterija« v Ptuju. Dragica je omenjene- ga dne zapustila dom z izgo- vorom, da gre v službo ni več vrnila. Radaljev srednje visoke po.stave, c glega obraza, kostan; kratko pristriženih las, ' čena je v zelen pulov dolgimi rokavi in rjavi »midi« krilo. Uprava po milice Ptuj prosi občan; ji takoj sporočijo, če bi koli zvedeli o Radaljevi- -F četrtek, 29. avgusta 1971 STRAN 5 (CIJSKI PROGRAM OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV PTUJ 1 URESNIČEVANJE RESOLUCIJ II. KONGRESA SAMOUPRAVLJALCEV GOSLAVIJE jjljevanje - UVELJAVLJANJE jgTAVNIH DOPOLNIL Vztrajati na stališču, da je ejetje ustavnih dopolnil Jemben prispevek v akci- jiresničevanja kongresnih olucij. ferjati dosledno izvajanje [avnih sprememb, zlasti ti- |j ki so nakazane v 21,, In 23. ustavnem dopolni- V katerih je zagotovljena odtujljiva pravica delovnih idi, odločanje o pogojih, jdstvih in rezultatih dela. Jo in organizacijo moramo kovati tako, da bodo ome- ^a izhodišča dosledno eljavljena v spremembah idopolnitvah samoupravnih tov delovnih organizacij, noupravnih skupnosti, v itutu in odlokih skupščine fine Ptuj. Preučiti razvoj dosedanjih noupravnih interesnih upnosti in delati na tem, se te uveljavijo in utrdijo ■težiti po ustanavljanju še igih v občini. Iskati rešit- la nadaljnjo krepitev vlo- in vpliva združenega dela tokove ekonomske in ižbene reprodukcije z vse- posledicami, ki jih pogo- e okrepljen vpliv napo- dnega proizvajalca v širši ižbeni sferi. Tvorno se vključiti v jav- I razpravo o sipremembah lave SR Slovenije in sta- ia občine Ptuj. Ebrati v javni razrvravi Klloge o ureditvi skup- nskega sistema, družbeno onomskih in političnih nosov v občini ter ustav- h vprašanj in sistema sa- oupravljanja, nato jih po- tovati telesom, ki delajo a pripravah druge faze u- avTiih sprememb. V prvi fazi uresničevanja ftavnih sprememb se u- leriti zlasti na dogovar- nje glede urejanja odno- 'V med delovnimi orgarii- I »cijami in skupščino obči- ? Ptuj. Pomembno je tu- ' preučiti vlogo zbora de- 'vnih skupnosti v občinski tupščini in njegovo pove- ^"ost s samoupravnimi de- *vnimi organizacijami. Pri ^ uveljavljati skupne ob- dela plenuma občin- '^^Sa sveta Zveze sindika- ^^ in zbora delovnih skup- skupščine občine Ptuj. ^^ to nalogo so odgovorni: podpredsednik "občin- sveta ZSS Ptuj Feliks I^GAR in predsednik ko- za samoupravljanje SOTLAR, občinsiki svet Zveze "■Sad ^ Ptuj in njegovi ^^ občinski in medobčin- strokovnih sindi- 5. SINDIKALNA ORGANI- ZIRANOST DELAVCEV PRI ZASEBNIH DELODA- JALCIH Skladno s stališči in cilji kongresnih resolucij, 23. u- stavnega dopolnila in pro- grama dela- medobčinskega odbor.- sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Ptuj je v sindikat organizirati vse delavce in vajence pri zasebnih delodajalcih. Vse zaposlene delavce in vajence pri zasebnih delo- dajalcih, organizacijsko po- vezati v samostojno sindi- kalno organizacijo v občini. Organizacijsko in kadrov- sko utrditi medobčinski od- bor sindikata delavcev sto- ritvenih dejavnosti Ptuj za učinkovito povezavo delav- cev pri zasebnih delodajal- cih. Nadaljevati z že začetimi pripravami za oblikovanje in podpisovanje kolektivnih pogodb in v njih uveljaviti zlasti: — oblike samoupravne or- ganiziranosti teh delavcev, — širino njihovih samo- upravnih pravic in dolžno- sti pri upravljanju skupnih zadev in pri odločanju o delitvi osebnih dohodkov, — potrebna delovna za- ščitna sredstva in druge de- lovne pogoje, — za dosledno izvajanje zakonskih predpisov zapo- slenih pri zasebnih deloda- jalcih. Vztrajati, da pristojni re- publiški sindikalni organi podvzamejo ustrezne ukre- pe, da se sprejme dopolni- tev zakona o delovnih raz- merjih delavcev pri zaseb- nih delodajalcih. Za aktivnost na tem pod- ročju so odgovorni: — predsednik medobčin- skega odbora sindikata de- lavcev storitvenih dejavno- sti Ptuj Danilo MASTEN, — medobčinski odbor sin- dikata delavcev storitvenih dejavnosti Ptuj, — predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj, — komisija za organiza- cijsko in kadrovsko politiko ter komisija za varstvo sa- moupravnih pravic in pra- vic iz dela pri občinskem svetu Zveze sindikatov Ptuj. RAZREŠEVANJE PRO- BLEMOV SOCIALNIH RAZ- LIK Ugotavljati vzroke soci- alne diferenciacije v naši občini in jih v Sikladu s sprejeto politiko ZKS in ZSS na enotnih idejnih iz- hodiščih odpravljati. Zavzemati se za uveljav- ljanje ustrezne višine soci- alnih dodatkov, kot so — minimalni osebni dohodki, pokojnine, invalidnine, o- troški dodatek, nadomesti- la za začasno nezaposlene, socialne podpore itd. Vztra- jati na valorizaciji prejem- kov prebivalstva, ki je n« spodnjem delu razponov so- cialnih razlik. Vztrajati pri predlogu di- ferenciranega subvencioni- ranja stanarin — stanovanj- skih najemnin. Dajati pred- nost gradnji družbenih na- jemnin stanovanj za delav- ce z nizkimi osebnimi do- hodki. Pri dodeljevanju na- jemnih stanovanj dajati prednost družinam z otroki, mladim družinam, upoko- jencem z nizkimi pokojni- nami in drugim socialno o- groženim. Spodbujati po- spešeno gradnjo stanovanj in se zavzemati za diferen- cirane kreditne pogoje v korist delavcev z nižjimi o- sebnimi dohodki, Vzitrajati na taki štipen- dijski politiki v občini, ki bo zagotavljala materialne možnosti za študij — pred- vsem nadarjeni in socialno šibkejiši mladini. To vpra- šanje v občini urediti z dru- žbenim dogovorom o šti- pendiranju. Za izvršitev naloge so od- govorni: — član predsedstva ob- činskega sveta ZSS Ptuj Oton MLAKAR in podpred- sednik komisije za družbe- ni standard in socialno poli- tiko Franc DONAJ, — komisija za družbeni standard in socialno politi- ko OS ZSS, — občinski in medobčin- ski odbori strokovnih sindi- katov in organi občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj. 7. ORGANIZACIJA SAMO- UPRAVLJANJA V DELOV- NIH ORGANIZACIJAH Prizadevati si za utrjeva- nje samoupravljanja v de- lovnih organizacijah in v zvezi s tem terjati dosled- no uveljavljanje določil XV. ustavnega amandmaja, sta- lišč RS ZSS, 6. plenuma CK ZKS in Sklepov XI. občnega zbora Zveze sindi- katov Ptuj. Vso sindikalno aktivnost utemeljevati na ugotovitvah analize statutov, ki jo je naredil Center za raziskova- nje javnega mnenja pri RS ZSS in sklepov. I. konferen- ce samoupravljavcev občine Ptuj. , Posebno skrb posvetiti normativni opredelitvi in praktični izvedbi samo- upravnega položaja delav- cev v dislociranih enotah. Pri tem izhajati -z ugotovi- tev analize o samouprav- nem položaju del-avcev v dislociranih >tah. Nasprotovati težnjam sprejemanja takšnih odlo- kov in sklepov pristojnih organov na vseh tistih pod- ročjih dela in ž'vljenia, ki jih je glede na razvitost družbeno-ekonomskih odno- sov mogoče urejati le ob nenr^"rednem soodločanju interesov skozi dogovore in sporazume. 8. SAMOUPRAVNA NOR- MATIVNA DEJAVNOST Pred sprejemom im potr- ditvijo splošnih aktov v delovnih organizacijah iz- oblikovati stališče osnov- nih sindikalnih organizacij in vztrajati pri njihovi u- veljavitvi. Bojevati se proti vsakrš- nemu sprejemanju samo- upravnih aktov, ki niso v skladu z veljavnimi zakon- skimi predpisi in zahtevati sankcije proti predlagate- ljem. Posebno pozornost je po- svetiti izvrševanju že spre- jetih določil v statutih in samoupravnih akbih, da se določila dosledno izvajajo. Nenehno je delovati na tem, da se razvoj samoupravlja- nja čim bolj uveljavlja, pri čemer je upoštevati vsa spoznanja in izkušnje iz prakse in znanosti. Zavzemati se, da bo skup- ščina občine Ptuj usposobi- la in v ta namen organizi- rala _ ustrezna svoja telesa za izvrševanje strok ovno- političnih funkcij pri razvi- janju samoupravne norma- tivne dejavnosti v delovnih organizacijah. Komisija za samouprav- ljanje pri občinskem svetu Zveze sindikatov Ptuj naj skupno s komisijo za samo- upravne odnose in samo- upravno zakonodajo delov- nih organizacij pri skupšči- ni občine Ptuj spremlja sa- moupravno normativno de- javnost in razvoj samo- upravnih odnosov v delov- nih organizacijah. Vztrajati na tem, da vse delovne organizacije obvez- no sprejmejo svoje pravil- nike o oblikovanju cen na samoupravni osnovi. Pri tem Se dosledno zavzemati za to, da odločajo o politiki cen samoupravni organi, ne pa posamezni komercialisti ali ožje skupine. To mora ostati trajna samoupravna praksa. 9. KONFERENCA ZVEZE SINDIKATOV OBCINE PTUJ O SAMOUPRAVLJA- NJU Do konca leta 1971 pri- praviti konferenco Zveze sindikatov občine Ptuj o aktualnih vprašanjih samo- upravljanja in samouprav- ' ne normativne dejavnosti v delovnih organizacijah. Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj podrobneje razčleni vpra- šanja, ki jih bo obravnava- la konferenca. Za izvršitev nalog pod 7., 8. in 9. točko so odgovorni: — predsedstvo občinske- ga sveta Zveze sindikatov Ptuj. — predsednik kornisije za saimoupravljanje pri občin- skem svetu ZSS Ptuj Jože SOTLAR, — komisija občinskega sveta ZSS Ptuj za samo- upravljanje. — občinski m medobcm- ski odbori strokovnih sin- dikatov, — izvršni odbori osnovnih organizacij siindikatov, — občinski svet Zveze sindikatov Ptuj, — komisija za varstvo samoupravnih pravic in pra- vic iz dela pri občinskem svetu ZSS Ptuj. 10, POGOJI DELA, DELOV- NA SPOSOBNOST, ZDRAV- STVENO VARSTVO IN VARSTVO DELAVCEV PRI DELU Zagotoviti je potrebno boljšo zdravstveno zaščito delavcev v delovnih organi- zacijah, ki zajema varnost in zaščito pri delu, zdrav- ljenje bolnih, zdravstveno stanje, preventivno zd-rav- s t vene akcije, tehnično o- premljenost in drugo. Zavzemati se za takšno politiko, ki bo ohranjala de- lavca čim dalje zdravega na delovnem mestu, prepreče- vala njegovo invalidnost in pre^odnjo upokojitev. Pre- učiti možnost za boljšo pre- ventivno zdravstveno var- stvo delavcev in zahtevati uvajanje preventivnih var- stvenih ukrepov pri delu. Zavzemati se za to, da bo sklenjen družbeni dogovor v občini Ptuj čimprej ures- ničil rešitev problema ki- rurgičnega oddelka Splošne bolnišnice »Dr. Jože Potrč« v Ptuju in Zdravstvenega doma v Ptuju. Izdelati vzorčni pravilnik o izumiteljstvu, racionaliza- torstvu, tehničnih izboljša- vah in koristnih nredlogih ter ga posredovati kot vzorec vsem delovnim or- ganizacijam na območju ptaijske občine. Preko osnovnih sindikal- nih organizacij vplivati na saimoupravne organe v de- lovnih organizacijah, da do konca leta 1971 pripravijo lastne pravilnike o izumih, racionalizatorstvu, tehničnih izlboljšaivah in- koristnih predlogih. Slediti razvoju navedene dejavnosti in z občasnimi analizami ugotavljati na- predek v delovnih organi- zacijah. Organizirati občasna po- svetovanja s predstavniki delovnih organizacij in v skupnih dogovorih iskati poti za nadaljnji razvoj in uveljavitev tehničnih 1«- s-ledkov. Za izvršitev naloge so od- govorni: — predsednik komisije občinskega sveta ZSS Ptuj za tehnično kulturo, ustvar- jalnost v tehniki, proizvod- nji in organizaciji dela inž. Stanko DEBELJAK in čla- ni komisije, — občinski in medobčin- ski odbori strokovnih sin- dikatov, — izvršni odbori osnov- nih organizacij sindikatov, Nadaljt /anje »prihodojLČ 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 29. avtrn«^. . LJUDSTVO JE Z LASTNIMI ŽULJI GRADILO ZADRUŽNE DOMOVE, ZATO SMO MORALNO ODGOVOi KAJ SE DANES Z NJIMI DOGAJA KAJ BI KOMBINAT IZGUBIL, ČE BI SKUŠAL i PRISLUHNITI PROBLEMU MLADIH? Velikokrat smo že lahko slišali, kako ljudje nergajo, prosijo in zahtevajo svoj prostor v domovih, ki so jih zgradili z lastnimi žulji- Z veliko vnemo so se v povoj- nem času na Slovenskem lotili gradnje zadružnih do- mov. Na tisoče prostovolj- nih ur je bilo opravljenih. Morda bo kdo porekel, da je to bila ena izmed političnih akcij, vendar ni bila samo to. Slo je za preobrazbo va- si. Politično, kulturno in morda še kakšno. Ljudje so se lotili dela in stotine vasi se je ponašalo z zgradbami, ki so jih imenovali ZA- DRUŽNI DOMOVI. Potem je v našem kmetij- stvu zavel nov veter. Usta- navljali so kombinate, zdru- ževali zadruge, domovi pa so prehajali v last kombi- natov kot njihova osnovna sredstva. Sm© tudi vas to- liko preobrazili, da se lahko odrečemo tem domovom, pa četudi so osnovna sredstva kombinatov? Tudi v bistriški občini je bilo zgrajeno nekaj domov. Nekateri služijo svojemu namenu, drugi povzročajo hudo kri. Občani so na zad- njih zborih volivcev vedeli veliko povedati, najbolj glasni pa so bili v Kovači vasi in na Zgornji Ložnici. Predstavniki političnih or- ganizacij so morali sprejeti obveze, da problematiko, ki je bila povedana na zborih, ' rešijo. Pri predsedniku občinske skupščine Miru Kolenku so se zato v ponedeljek zbrali: Mirko Munda, predsednik občinske konference ZMS, Stevo Ebrl, tajnik SO, Oto Nekrep, sekretar občinske konference SZDL, Marija Plaveč, referent za krajev- ne skupnosti pri SO in inž. Ivan Arbedter, direlctor KK KZ Slovenska Bistrica. Prisluhnimo najprej pred- sednikovi besedi: »Zbrali «mo se, da poskusimo reši- ti problematiko zadružnih domov v Kovači vasi in na Zg. Ložnici. Občani obeh krajev so na zadnjih zborih volilcev ponovno zahtevali rešitev. Najti moramo pot do rešitve, ob tem pa se za- vedajmo, da so občani z lastnimi žulji gradili te do- move in nas veže tudi mo- ralna odgovornost. Mislim, da je problem mnogo bolj pereč v Kovači vasi. Mla- dinski aktiv je že nekajkrat prosil za posredovanje, pa tiK'i ostale krajevne organi- zacije nimajo prostora za Mislim, da bi se morali snor^zumeti in mla- dim omogočiti delo ...« V nadaljevanju bomo po- skušali zabeležiti razpravo, in naj nam ne bo zamerje- no, če zabeležek ne bo rav- no stenografski. Inž. Ivan Arbeiter, direk- tor kombinata: »Mislim, da Zg. Ložnica ni problematič- na, moram pa povedati, da v Kovači vasi ni zadružne- ga doma in izključujem vsa- ko možnost, da bi katerega od prostorov lahko dali na razpolago. To so našf po- slovni prostori...« Miro Kolenko: »Menda pa je dom le urejevala mladi- na?!« Ivan Arbeiter: »To ne bo držalo!« Marija Plaveč: »Tudi sa- ma sem bila prisotna ob ob- novi, torej dobro vem, da so delali mladi. Rada bi po- vedala še to, da so se v tej zgradbi vedno zbirali obča- ni, to je bil njihov edini prostor. Ljudje se morajo tudi danes nekje zbirati. Ne smemo pozabiti, da gre za mlade, naposled tudi za o- troke delavcev kombinata. Kako naj pričakujemo u- spešne rezultate dela, če pa jih sami silimo v gostilne, ko jim ne moremo dati prostorov?« Ivan Arbeiter: »Se en- krat moram poudariti, da gre za naše poslovne pro- store. To je naša edina zgradba na tem obratu, drugače sploh ne bo mogo- če delati...« Mirko Munda: »Rad bi povedal, da je mladinski aktiv v Kovači vasi pred razpustom. Nemogoče je de- lati brez prostora...« Še bi lahko beležili naj- različnejše dvogovore, ven- dar pa naj nam bo dovolje- no, da jih zberemo v bolj strnjeni obliki. Slišali smo lahko, da je direktor kom- binata pred-lagal drugo re- šitev. Na Devini je namreč stanovanjska zgradba, kjer bi lahko v pritličju uredili prostore za mlade in ostale krajevne organizacije. Tudi o tej možnosti so razmišlja- li udeleženci pogovora pri predsedniku. Povedati pa moramo, da prebiva v tej zgradbi pet družin, kakšna bi lahko bida rešitev je ve- liko vprašanje. Tovariš Ar- beiter je tudi pojasnjeval, zakaj ne rrkorejo odstopiti prostora v njihovi zgradbi. Uporabljajo ga za prebiva- lišče sezonskih delavcev, ki jih je baje vsako leto okoli dvajset do trideset, j^tem služi ta prostor tudi za skladiščenje reprodukcijske- ga materiala. Vendar smo dobili občutek, da prepriče- vanje ni bilo ravno najbolj prepričljivo, kajti z druge strani smo slišali, da je pro- stor, ki naj hi bil namenjen mladini, skorajda celo leto prazen,.. Pa prisluhnimo spet pred- sedniku občine Miru Kolen- ku: »Na zborih volivcev smo prejeli zadolžitev, torej bo- mo uradno vlogo vseeno po- slali kombinatu. Tebe, to- variš direktor, pa prosim, da vlogo zares tehtno ob- ravnavate.« Odgovor Ivana Arbeiter- ja je bil približino tak: »Ne vem, kako naj pridem pred kolektiv, s kakšnimi , menti? Ne verjamem,| lahko karkoli sprero^i Dogovor za korji doma na Zgornji Ložj bil hitro sklenjen in krajevnih organizacij j ko si bodo razdeliii j nosti, mi pa se kljut povrnimo k prvemu blemu. Nobene moralne pi nimamo, da bi se vti) zadeve KK KZ Slo^ Bistrica. Kljub temu { ne moremo znebiti povedane v začetku S( ka. Domovi so bili m za preobrazbo vasi. N zgradba v Kovači vai družni dom ali p«« zgradba, mladi so p« pri obnovi in zakaj i druga mlada generaciji haja pred zaprta vrata moremo verjeti, da »i mladi, danes ne m možnosti, da bi poi naslednikom. Ali pa smo morda i dovolj preobrazili? D. uta Včasih bi lahko probleme reševali tudi brez republiških in zveznih organov. Toliko v vednost. DOLGA SO POTA PRAVDE v eni zadnjih številk smo zabeležili ugotovitve kcuni- sije za vloge in pritožbe pri skupščdni občine Slovenska Bistrica. Povedali shk), da je še vedno veliko občanov, ki potrkajo na vrata višjih u- stanov, da bi si poiskali pra- vico. Le-ta je včasih dru- gačna od tiste, ki jo občani iščejo. Med prošnjami in pri- tožbaimi, naslovljenimd na izvršni svet skupščine Slo- venije, kabinet maršala Ti- ta in druge ustanove, lahko največkrat najdemo lističe, popisane z neuko posavo. Sklepamo lahko, da jih naj- bolj pogosto pišejo starejši ljudje. In še efie ugotovitve ne smemo zamolčati: pot do »pravice« je dolgotrajna. Ve- liko vode preteče predno do- končni sklep zagleda luč sveta, medtem pa je seveda povedano ničkoliko hudih stvari. A. S. iz Slovenske Bistrice je decembra 1967 poslal u- radu za prošnje in pritožbe pismo z naslednjo vsebino: »Prosim vas, da ukažete so- sedu R. M., da mi nared- od- vajalne jarke na obeh stra- neh moje hiše. ki so že več kot sto let obstajali, čisto dol zadelal, brez dovoljenja komunalne upravne. Odtok vode pa mora biti zavoljo škode na zdravje in inrkovini in sem bil trikrat na smrt bolan. To je kriminalno po- četje. Sem star 83 let in in- validski upokojenec drž. že- leznice. 33 let službe, usluž- benec z vrlo dobro oceno in dvakrat zaprisežen pred bo- gom v staiTi Avstriji in Ju- goslaviji. Prosim dajte celo reč komisijsko pregledat. Odličnim spoštovanjem...« (prepis pritožbe). Urad za prošnje in pritož- be pri izvršnem svetu je januarja 1968 poslal vso za- devo v reševanje občini, ki je bila potem dvakrat pozva- na, da obrazloffl, kakšna je bila rešitev. Takole je bilo zapisano: »Na vaš dopis vam sporočamo, da je krajevna skupnost Slovenska Bistrica očistila in uredila odvajalne jarke pri zgradbi last A. S. Voda se pravilno odteka v javno kana>lizac3jo ter se ne nabira veČ v kletnih prosto- rih stanovanjske zgradbe to- variša A. S. Toliko v ved- nost. Podpisan je načelnik oddelka za gospodarstvo SO Slovenska Bistrica. Človek bi pričakoval, da bo poslej vse v redu. Zadeva f>a Se zdaleč ni bila urejena. Pri- zadeti občan se je ponovno pritožil ter poiasnil, da pro- blema še vedno niso uredili. Na aktih že piše leto 1969. Urad za prošnje in psritožbe pri izvršnem svetu spet in- tervenira. Občina je poslala na lico mesta strokovno komisijo, ki je ugotovila, da problem res- nično še ni rešen, vendar ne po krivdi družbe, temveč so- seda, ki je položil nepravilno kanalizacijo. Junija leta 1969 so obvestili tudi urad za prošnje in pritožbe ter med drugim navedli, da bo pro- blem rešen v enem mesecu. Pa se je spet zapletlo. Iz Ljubljane je potem prišel dopis, v katerem oddelek za gospodarstvo vprašujejo, kje so vzroki, da zadeva še ved- no ni urejena. Iz Bistrice so odgovorili: »Sporočamo vam, 'a je bil jarek v celoti oči- ščen in poglobljen tako. da voda ne povzroča škodo S. Lastnika sosednje meje pa SHK) obvestili glede poglo- bitve cevi. Toliko v vednost. Spet so minevali meseci. Konec 1970 je že. Sosednja zemlja je že zamenjala last- nika, problemi pa so seveda ostali. V enem izmed dopi- sov spet p še, da je A. S. sam kriv za vlago v svoji hi.^i. ker ima za njo grezni- co. ki ni vodotesna, mi pa spet prisluhnimo, kaj je pri- zadeti občan napisal v vno- vičn.' pritožbi, naslovljeni v Ljubljano. Podpisani S. A. sem dne 26. 12. 1970 prejel o dopis: št. 07-2410/69, vi rem me obveščate, daj čina Slovenska Bistil uredila poglobitev j ari« moji hiši. Dne 3. 6. sea jel od načelnika za g darstvo Fluher Ernesti pis štev. 3/5-07-68, v kal navaja, da bodo predv dela opravili tekom i meseca, kar sem se tudi njal s predlogam. Do še obljube niso izpoM je ostalo le pri večki obljubah. V dopisu navajate, za vlago v moji hiši greznica, ki nekdo tn je ob zgradbi, kar pa i Imam le daleč proč < še malo apneno janK), ra ne povzroča nobe» ge v hiši----« (prep nadaljevanju so opisar problemi, ki so jih 3 vedli, ob koncu pa sffl ko prebrali: »Prosim, šam vas, ali midva z ki sva oba že ostarela i na, nimava več noben vice do življenja? Al rava po malomarnosti ki so za to odgovorni "čini. res živa v grot novno se obračam do prošnjo, da uredite ' ljubo perečo zadevo. Č3 od vas ne bo ugod šitve katero v upanj čakujem. ker na obč grem več miloščine bom primoran, kar 5 bom zanesljivo pritf »MARSALAT« v b' da o sporni zadevi Nadaljevanje na 11. ČETRTEK, 29. avgusta 1971 STRAN 7 ris o gradnji naše velike avtomobilske ceste rihodnje leto bodo apeljali prvi avtomobili j^a za novo moderno Msovno cesto med Vrh- Jjn Postojno je malone jjena. Pot za cesto je Vse poteka po na- začrtanem progra- me se sem in tja kaj ikne, je to pač nekaj _o- ajnega. Gozd in živa ]a sta popustila. V do- j skoraj nedotaknjeno [rajino se je zarisala ši- 3 rana, ki pomeni cesto, lo veliko avtomobilsko to. Avtomobilska cesta Vrh- a—Postojna bo dolga na- Ib) 31.990 metrov. Štiri- jna cesta bo imela v pciti, ki bodo seveda ze- l»lagi (največ do 4 odstot- 1 ^ tretji pas za vsako- tae počasneže od tovor- kov do avtobusov, da ne I« ovirali hitrejših avto- feilov. Nova cesta bo tla nekaj mostov in via- najdaljši bo viadukt *a<1^omanda 594 m, tik: ^ Postojno. Vzpel se bo staro cesto in železni- Mogočne opornike tega »''ukta lahko že sedaj vi- ko se peljemo proti Jfoini (glej sliko). podatek, da nas bo vsak kilometer nove, ' avtomobilske ceste, kar *"3rclo in štiristo milijo- ^ starih dinarjev. Cesta ^eda na obeh straneh •^'^na z varnostno ogra- j naj bi zadržala div- Prav tako so pred vi de- naprave. Za J^et kilonrietrov avto- »ftilske ceste bo skrbelo, n Do pravilih, kar petde- ijudi-cestarjev. ^tošnjo jesen bo dobr- ^ ceste že asfaltiran, plast bo debela 20 cm prekrila pa bo ^680.000 kvadratnih me- cestišča. Kljub pomanj- -Sradbenega materi- železa in cemen- cesta nared že okto- Prihodnjega leta, ko bo- do po njej zaipeljali prvi avtomobili. Priključki (poldeteljice) bodo na avtomobilsko cesto v Logatcu in na Uncu, če izvzamemo vstop na Vrhni- ki in izstop pri Postojni. Po pwh predvidevanjih bi naj bila tu cestnina pet dinar- jev. medtem ko bi morali odšteti tovornjaki nekaj več, vsekakor pa ne toliko, da se jim ne bi izplačalo zape- ljati po novi cesti. Po pred- videvanjih bi naj cestnina »vrgla« vsak dan blizu 50 tisoč dinarjev. Kot smo zvedeli, bodo po dc^raditvi te prve res av- tomobilske ceste pri nas. ta- koj pričeli z gradnjo odse- ka ceste med Hočami in Levcem oziroma že nekaj prej, ko se bodo težki grad- beni stroji »zagrizli« v ze- lene štajerske hribčke. Za gradnjo tega odseka ceste so načrti že pri^pravljeni, ce- sta trasirana. pa tudi po- treben denar, delno od mednarodnega posojila. Vidimo torej, da pri nas gradimo moderno, široko avtomobilsko cesto. Vse kot na dlani je, da takšno ce- sto resnično potrebujemo, ne samo v Sloveniji, tudi drugod po naši državi. Pri vsem tem pa res ne bi smeli pozabiti in pustiti v nemar tudi drugih obvezno- sti, ki so prav tako potreb- ne modernizacije. To zlasti velja na našem ptujskem območju, kjer imamo nekaj nad 1450 kilometrov cest, od tega pa le borih nekaj kilomeetosti kot jaz ves ta čas, ko je bilo negotovo, ali bo ali ne bo asfalt, potem lahko ve. kaj se reče nekaj organizirati in prepričevati ljudi o koristnosti asfaltne- ga cestišča skozi vas in «vu povedati, da je treba nekaj za to tudi žrtvovati. Vendar pa moram takoj povedati, da sem skupaj z ostalimi člani pripravljalnega odbora dobil izredno podporo vseh vaščanov, ki so kot vedno doslej tudi tokrat pokazali, da so pripravljeni žrtvovati vse. da bi dobili tisto, kar si najbolj želijo. Da je te- mu res tako. pa najbolj zgovorno dokazuje podatek, da imamo do danes nri kra- jevni skupnosti Kidričevo vloženih že 7.600.000 .n tržnih viškov. r. H. 8 STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 29. avtrn«^. . Gasilsko društvo Miklavž pri Ormo/ii je ob 50-ietnici obstoja razvilo društveni prapor Prejšnjo nedeljo je gasil- sko društvo Miklavž pri Or- možu praznovalo 50-letnico delovanja društva. Na slo- vesnosti, ki so se je udeležil: predstavniki občinske gasil- ske zveze Ormož ter številni drugi gostje in domačini, je govoril predsednik gasilske- ga društva M klavž, Stanko Pesrl. Podal je kroniko o de- lovanju društva ter nanizal nekaj velikih uspehov nji- hovega 50-letnega delovanja. Bilo je leta 1920 Spomla- dansko sonce je ogrevalo go- rice. Okrog 1. ure popoldne so se nenadoma zaslišali kli- ci »NA POMOC«. Iz Kajžar- ja se je dvigal temen dim, znanilec velikega požara. Za- radi nepazljivega velikonoč- nega streljanja se je vnela viničarija graščine Dornava Vaščani so skušali pomagati pa niso mogli ničesar sto- riti. Na pomoč je prihitela takratna požarna bramba Vitan, ki pa je le obvarovala sosednja poslopja in tako zmanjšala nesrečo. Ta dogodek je med prebi- valci Miklavža in okolice zbudil misel in željo po u- stanovitvi lastnega gasilske- ga društva. Ustanovni sesta- nek ie bil 20. novembra 1921 v gostilni Edvarda Simoni- ča pri Miklavžu. Med dru- gim so sprejeli sklep, da je treba takoj kupiti primerno motorno brizgalno in najpo- trebnejšo opremo za gasilce. Ker takrat niso mogli nikjer dobiti primerne opreme so denar (krone), ki so ga pri- dobili z zbiralno akcijo pri takratnih občinah, denarnih zavodih in zasebnikih, zame- njali za nemške marke, da bi potrebno opremo kupili v Nemčiji. Toda, to je bilo rav- no v času največje inflacije marke in tako je denar (50.000 kron) splaval po vo- di. To je bil zelo žalosten dogodek v zgodovini tega društva. Ze naslednic leto spomla- di so dobili ročno brizgalno od okrajnega glavarstva Ptuj, ki je v mobilizacijskem blagu na Strnišču imelo dve brizgalni. Sedaj so gasilci pričeli razmišljati o gasil- skem domu. Zelja se jim je uresničila jeseni leta 1922. Kupili so tudi gasilske uni- forme. Prvi ognjeni krst so ta- kratni člani društva dožive- li 17. oktobra 1923. Gorelo je pri posestniku Martinu Za- dravcu v Vuzmetincih (da- našnja Curinova kmetija). Pri gašenju požara ie sode- lovalo 13 gasilcev, ki so vne- to vztrajali na svojih mestih. V letih 1936 in 1937 so se- zidali nov gasilski dom, ter ročno brizgalno predelali na motorni pogon. To so seve- da proslavili na običaier, na- čin z velikimi slovesnostmi, ki se iih je udeležilo okrog 60 gostov V teh predvojnih 20 letih je društvo vel ko pomagalo s svojim human:m delom. Gasili so skupno 37 požarov in zraven svoie osnovne na- loge. opravr^li kulturno po- slanstvo. Uprizarjali so igri- ce, imeli so celo svojo god- bo na pihala itd Za tako kvalitetno delo društva v ti- sterr času imata največ za- slug dolgoletni predsednik društva Anton Golenko ter tajnik in blagajnik Drago Pintarič. Po vojni se je delo dru- štva nadaljevalo. Sodelovali io pri gradnii zadružnega doma ter pomladili vodstvo društva. Tud mlada gene- racija ie vneto vadila in do- segla' lepe uspehe pri raz- nih sektorskih in okrajnih tekmovanjih. Miklavški ga- silci so v takratni okrajni gasilski zvezi Ljutomer bili med najboljšimi. Poleg tega je društvo redno skrbelo za oprenio in orodj". kar ie po večini plačalo z lastnimi sredstvi. V tem času so med drugim imeli tud' dva avto- mobila Društvo je 1962-63 poveča- lo gasilsk- dom. pozneje še kupilo nov gasilski avto. mo- torno brizgalno in paradne obleke. Sodelovalo je pri 60 požarih. Lansko leto pa so pričeli zbirati za gasilski pra- por, ki ga je društvo razv - lo na nedeljski svečanosti ob 50-letnici delovanja. V kulturnem delu progra- ma je med drugim nastopil tudi moški pevski zbor ga- silskega društva Miklavž. Na koncu pa so številnim naj- zaslužnejšim članom m vete- ranom gasilstva podelili po- sebna priznanja. Svečanost ie popestril or- moški mladinski pihalni or- kester (godba), ki je zaigral nekaj skladb. Po svečanosti pa so prevzeli vodstvo »Ve- jelt pastirji« in igrali za ples in razvedrilo. ir Svečano razvitje prapora PRAZNIKI IN ZASTAVE Zastava je častni znak vsa- kega naroda in države. To je tudi simbol boja za pra- vice in neodvisnost ali pa zmage in napredka. Odnos ljudi do tega pravokotnega platna =e po svetu zelo raz- ličen. Vietnamec poljublja zastavo predno gre v boj, na drugi strani pa ameriški štu- dent zažiga simbol svoje dr- žave v znak protesta proti vojni V Angliji si domiselni h i pij i krojijo siajce pa tudi hlače z vzorcem nacionalne zastave. Morda še zapišemo, da recimo Palestincu pome- ni zastava nekaj najsvetej- šega. Toliko morda za uvod. Se- dal pa poglejmo, kako ie z zastavami pri nas. Ta me- sec (julij) smo imeli pri nas kar dva državna oziroma re- publiška praznika. Običaj je, da ob teh praznikih izobesi- mo na pročelja hiš in sta- novanj zastave, bodisi držav- ne, republiške ali partijske. Opažamo namreč, da je teh zastav v zadnjem času vedno manj, da jih ni niti na pro- čeljih hiš. kjer so sedeži družbenopolitičnih organiza- cij kaj šele na pročeljih drueih hiš. ki so last stano- vanjskega podjetja ali delov- nih organizacij, pa seveda tudi zasebnikov. Niso pa tu- di redki primeri, čeravno v prazničnih dnevih že visi na svojem mestu zastava, je njena barva povsem oble- dela, da ne rečemo. tudi malce izrabljena, ki pa sla- bo učinkuje na okolje. To še toliko bolj, ker je sedaj pri nas turizem v naj- večjem razmahu in nam že zavoljo tega ne b smelo bi- ti vseeno, kako proslavlja- mo praznične, oziroma pro- ste dneve, ki so povezani s pomembnimi dogodki iz no- vejše zgodovine. Ali smo res že pozabili na delavce, ki so pred vojno in med njo te naše simbole skrbno skrivali pred sovraž- nikom? Smo pozabili na na- še mladince, ki danes sicer že niso več mladinci, ki so v času vojne tvegali prostost in celo življenje, ko so po- noči obešali zastave visoko na zvonike cerkev, dimnike, pred očmi sovražnikov, celo gestapovcev? Danes seveda tesa nihče ne pričakuje, tu- di ne pisanja parol po zi- dovih. Toda zastava naj o- stane znamenje napredka in obenem protest proti krivi- cam. ki iih je še vedno do- volj v svetu, kjer se še ljud- je vedno borijo za svojo svo- bodo. In končno, kje so vi- soki mlaji, s katerimi so ne- koč in tega ni tako daleč, po vaseh kar tekmovali med sabo, kje bodo vaški fantje postavili višjega in lepše o- venčanega, kar je bila dolž- nost deklet. Ali bodo odslej prazniki kot je 1. maj, dan borca in drugi res samo prazniki go- stincev, ki na račun prostih dni pridno praznijo kletne zaloge? Franjo Hovnik KlER IE PADEL PRVI POHORSKI PARTIZAN Ob dnevu vstaje sloven- skega naroda, ki ga praznu- jemo vsako leto 22. julija, je bila letos osrednja prosla- va na Klopnem vrhu v osrč- ju vedno zelenega Pohorja, ki se je je udelež lo kar ne- kaj tisoč Mariborčanov. Pro- slave pa so se udeležili tudi številni prebivale-; iz Ruš pa tudi iz Ptuja in od drugod. V lepem, malce hladnem prazničnehi jutru smo kre- nili s posebnim avtobusom iz Ptuja. V Lobnici pod Po- horjem smo zapeljali na ma. kadamsko cesto. Vozili smo se sicer počasi, a čudovita pohorska narava ter s cvet- jem in zastavami okrašene pohorske domačije so poskr- bele. da vožnja ni bila pre- več enolična. Pri nekdanji Fišerjevi žagi je bil priprav- ljen večji parkirni prostor, kjer smo izstopili iz avtobusa ter nadaljevali pot proti Klopnemu vrhu. Bilo je ču- dovito po.gledati na nepre- gledno kolono ljudi, ki so se vzpenjali med košatimi pohorskimi jelkami in smre- kami_ vse v'še in više, dokler se nismo ustavili v majhni dolinici, kjer smo med koša- timi smrekami zagledali spo- menik prvemu padlemu po- horskemu partizanu Francu Sokl ču. ki je tu zadet od sovražnikove krogle za vedno obležal. To je bilo 17. sep- tembra 1941. leta. _ Na proslavi ie govoril Bo- ris Cižmek-Bor. eden izmed prvih organizatorjev parti- zanskega gibanja na Pohoi ju in hkrati udeleženec al cije napada na dobro obor? ženo nemško vojsko ir md drugim dejal: Vstaja predi leti je bila usodna preloi® niča za brezpravni narod hkrati začetek najslavnejš ga obdobja slovenskega j roda. S tem bojem si ie m narod s krvjo in mnogi: žrtvami priboril svobodo il lepše perspektive jutrišn^ ga dne ter nadaljeval »Df volj smo danes močni, i priznamo storjene napaki da uspešno kljubujemo zuna njemu pritisku, in da smo? teh 30 letih tudi ogromn storili za razvoj naše sociJ listične družbe ... « Slovesnost se je nadaljf vala s kulturnim progit mom. Udeleženci so s prc' slave poslali pozdravno DiS' mo predsedn-ku republik Josipu Brozu Titu. nakar s pevski zbori ob spremljali pihalnega orkestra zapf*-; pesmi o svobodi in Slovani Nastopili pa so tudi reda- torji osnovne šole, iz Lovren- ca na Pohorju. Prepričani smo. da niki'' mur ni bilo žal, da je šel ri Klopni vrh, kajti vsi so V^^ živeli lep dan v vedrem ra? položenju. obenenn pa so srečali z mnogimi znanci prijatelji ter soborci, ki si skupaj počastili spom-n n- vse tiste, ki so v tem boj' izki-vaveli na bojnih poljil^ kajti brez boja in žrtev tf svobode. F Hovnik ŽELEZNIŠKE PROGE NA PREPROGAH Na prvi pogled je grad- nja železniške proge na moč enostavna — nizek gramoz- ni nasip, pragovi 'n tiri. Pri tem preradi poza^''amo, kaj je pod gramoznim nasipom. Strokovnjaki pa dobro vedo, kako slaba so glinasta in ilovnata tla. Ta vsrkajo vo- do. se razmehčajo v kaša- sto zmes — in pragovi po- časi potonejo vanjo. Zahodnonemški kemijski koncem BASF je po obsež- nih raziskavah priporočil železniškim upravam dobro protisredstvo, izredno moč- no plastično folijo lucooft To položijo na tla pod gra- mozni nasip. Ker ne P"^ pušča vode, se tla pod sipom ne zmehčajo in ta^ obdržijo zadostno nosilnost Avstrijske železnice so z' poskus vgradile lucobit fO" lijo v nekatere odseke ■)rogi Dunaj—Lin z. Cez f^' so odstranili gramoz in U' gotovili, da je folija v cel^*; ti opravila svojo nalogo, s^I je tako odporna, da je "is® preluknjali niti ostri robc vi gramoza. p>JTK - četrtek. 20. avgusta 1f)71 STRAN 9 tujimi* je lepo, vendar je po toHkjh letih doma najlepše,« pravi j||ca Hrapovič iz Pavlovec iLASTovke« se vračajo j poinU^d je čas, ko se v na- . Ijraje vračajo lastovke, da joiščejo gnezda, ki so jih za- ^stile preteklo leto. Po- Lj pa se vračajo vse dru- žine »lastovke«, ki pridejo [enakimi namen- kot prve. ^ so tisti naši rojaki, pri- jatelji in znanci, ki so odšli y tujino za kruhom, morda 'jjto. ker jih je sila okoli- jfin na to prisilila. Nekatere jeh »lastovk« so še sorazmer- IK) mlade, vendar je na nji- hov obraz tujina vtisnila pe- ;at pričakovanja, ki se je Ikončno le izpolnilo: vrnili so se domov v krog svojih najdražjih in bodo tam o- stai- nekaj tednov Ena izmed teh je tudi Ljudmila Hrapovič. doma iz pavlovec Te dni se je vr- nila oa desetih letih spet do. mov ze dalj časa. Pravi, da bo to pot ostala nekaj več kot dva meseca doma med s\'ojimi najdražjimi, ki jih je v tujini toliko pogrešala, Omerjl sem že. da živi deset let zdoma, stanuje pa v He- mltonu blizu Toronta v Ka- nadi v državi Ontario. Je poročena in ima dve leti sta- ro hčerko Jasmino. Milica je sedaj stara let. Danes je to zrela, simpatična mlada žena, ki ji je na obrazu vtis- njen pečat hrepenenja, vtis- nila pa ga ie vsa peza tež- kega življenja v tujini. Sa- njala ie o Kanadi, vendar ji ta dežela, kot sama pravi, ni dala tistega, kar je priča- kovala. Z doma je odšla z bratom in zanimalo me je, kako da iu je oba tako mlada poteg- nilo v svet. Zato sem Milico obiskal na domu v Pavlov- ih. kjer je pri svojih star- cih ha obisku. Pred vrati me )e nainrej »pozdravila« ma- la Jasmina, ki je prišla z mamico na njen rojstni dom. Mamica pravi, da se Jasmina v novem okolju kar dobro počuti, čeprav je nekaj dni Wa bolna zaradi spremembe Wime Z Milico sva kramlja- la o tem in onem. Govorila o svojih prvih vtisih v l^anadi in med drugim de- jala: »Ni vse zlato, kar se sveti. so o Kanadi mislili, tam teče med, vendar smo "smesto medu užili pelin, "^nogo pelina. Bila sem sta- 19 let, ko sem se pojavila "a tem. meni tako tujem kontinentu. Zaprli so nas v 'zseljeniško taborišče in ko ?o nas izpustili, so nam de- lali: Znajdi se, kakor veš in Znajti pa se je bilo 'ežko. Jezik mi je bil tuj in Jisem se vedela kam obrniti, ^[efala sem se s sonarod- njaki. Vendar mi nobeden ni pomagal, čeprav so vedeli, sem »nova«. A je vendar- šlo. Minila so leta in pri- ^sdila sem se na novi način ^'Vljenja, na novo atmosfe- ro. ki vlada v krogu novih, nepoznanih ljudi.« Izvedel sem, da je tam v daljni Kanadi mnogo Slo- vencev, ki jih je večina od-' šla tja deset aH več let po osvoboditvi Poleg tega skri- va Kanada vel ko podzemnih elementov, ki so proti Ju- go.slaviii sovražno razpolože- ni. To so ustaš' in četniki, nekateri že zelo stari in nji- hovi sinovi, ki so po starših povzeli neutemeljeno mrž- njo do vsega, kar je jugoslo- vanskega. »Pozneje sem se poročila,« je dejala Milica, »in se kar dobro počutim. Dve srci, ki bijeta v is^em ritmu, se naj- deta, četudi v tujini med stisko in bedo. Tujina je me- sto, kjer človek potrebuje nekoga, ki se nanj lahko na- sloni in se mu zaupa. Z mo- jim Harryjem se dobro razu- meva. Tujina naju je zdru- žila v skupnji težnji za bolj- šim, lepšim in plemenitejšim. Rojaka sva in tako je člove- ku veliko lažje, če ima ob sebi nekoga, k: te razume in ti je ob vsakem času pri- pravljen Domagat .« Zakaj pa ni prišel tudi mož z vami v domovino? »Mož nima toliko dopusta kot jaz. Prišla bova. toda morda kdaj pozneje. Sem pa zato vzela s seboj na pot malo Jasmino Ona je ro- jena v tujini in se v moji domovini kar dobro počuti.« Kot v potrdilo Miličinih besed je pritekla v kuhinjo mala Jasmina, ki je začela nekaj živahno govoriti iri mahati s svojimi drobnimi ročicami. Jasmina govori malo, ker je še pač sama majhna, vendar razume slo- vensko. srbohrvaško, angle- ško in poljsko. Dovolj za rijeni dve leti, mar ne? Mi- lica mi je povedala, da od- potujeta s hčerko nazaj v Kanado čez kak mesec, nek- je v začetku septembra z iz- seljeniškim transportom. Ob slovesu sem ji zaželel sreč- no pot in na skorajšnje svi- denje v Jugoslaviji. F. Kelemina R.AZSTAVA MALIH ŽIVALI v Oplotnici že sedmo le- to deluje društvo rejcev ma- lih ži.ili, ki združuje 43 članov. Tudi letos so pripra- vili razstavo, ki je med do- mačini vzbudila veliko za- nimanja, Povedali so nam, da so male živali razstavlja- li tudi lansko leto v Oplot- nici in v Slovenskih Konji- cah, letos pa so nameravali razveseliti tudi l.iubitel.je malih živali v Slovenski Bi- strici. vendar jim oristojni niso izdali dovoljenja. Mor- da nam bo skušal kdo po- jasniti, zakaj bodo Bistriča- ni prikrajšani za ta dogodek, kajti člani društva so pre- pričani. da razstava v ob- činskem središču prav goto- vo tte bi škodovala, -d o NAŠI ŠTORKLJI, POČITNICAH, OTROCIH IN ŠE KAJ Zdaj so počitnice in dol- gi, vroči poletn dnevi Ne- kateri moji vrstniki se že namakajo v morju, nekateri pomagajo doma na kmetiji, največ šolarjev pa pase dolgčas doma, kot jaz. v zelo vročih dneh si po- stavim na balkon lonec z vodo, da jo sonce ogreje in potem se sončim in pol vam z vodo, Ce dodam še malo domišljije, pa se počutim kot na morju Ce odštejem domača dela, kot so posprav- ljanje, pomiva., je posode, brisanje prahu in druga tak-^ sna malo čislana opravila.* imam časa na pretek. Kje so že tisti junijski dnevi, tako poln: šolskega dela in učenja! Kako pridni smo bili zadnji mesec, tik preden smo dobili spričeva- la! Ce bi se le vse leto tako učili I Ob večerih večkrat vidim našo bistriško štorkljo, ko Se vrača mimo naše hiše do- mov. Na dimniku banke v Kolodvorski ulici ima svoje gnezdo. Včasih so rekli, da štorklja prinaša otroke. Zdaj je najbrž ta poki c že opusti- la. kct nerentabilen. Vsaj jaz je še nisem videla, da bi domov grede nosila otroke. Zase vem, da me je mama kupila v Mariboru v bolnici. Tak:-at, pred trinajstimi le- ti so bili otroci še bolj poce- ni. Morala sem imeti napa- ko, (pa ne samo ene!), pa me je mama kupila s popustom. To vem zato, ker ona vedno kupuje le tedaj, kadar vidi v izložbi n^pis: »GLOBOKO ZNI2ANE CENE!« Zdaj pa so otroci vedn bolj dragi, tako vsaj sliš m od odraslih. Zato odrasli vedno težje ku- pujejo otroke n kupijo raje avtomobile Zato ie vedno mani otrok in vedno več av- tomobilov. Pa tudi štorkelj je čedalje manj. Povedalči sem že, da ima na.=;a štorklja svoj dom in gnezdo vr'^ t>anke. »Mhm,« lepo ie sedeti na denarju. To še naša bistriška štorklja v6. Sicer na je poštena in še ni bilo slišati, da bi kaj vzela. Kaj pa je njej treba denar- ja? Odleti proti ribnikom in potokom, ki jih je povsod dovolj. Tam si nalovi r b in žab. Nobena podražitev je ne prizadene. Kadar pa se jaz vračam z nakupa v me- stu. se moja mama kar za glavo prime (še dobro, da ne za mojo), koliko denarja sem porabila Tudi drugače mislim, da je štorklji lepo. V jsti hiši, kjer je banka, je tud kino Pa kaj se ona briga, kaj vrtijo na filmskem platnu! Uredi si svoje peruti, jih razpne, se požene višje ali nižje in že se človeška komedi- ja odvija pod njo. Takšna, pa tud; drugačna razmišljenia imam, ko so •Počitnice, ko imam več časa. Rada bi kam odletela, lada bi se okopala v morju. A kaj, ko se ne morem, tako kot naša štorklja, vsesti vrh benke ... Vesna Vreš, kandidat za 8, raz. osn. šole Slovenska Bistrica Moj dom ■ Stanovanje, v katerem pre- življamo svojo mlado.st. je naš dom jn vanj se vrača vsakdo rad, tudi ko posta.ne starejši. V njem doživljamo mnogo lepih trenutkov. Po- meni nam ljubezen, toplino in srečo. Kraj, kjer je moj dom, le- ži v ozki dolini, po kateri teče potok Jesen i ca. V tej 'olini so še nekatere druge vasi, a moj dom leži v vasi Naraplje, Vas se stiska v kotičku doline in šteje o- krog trideset hiš. Od teh je samo deset na kupu, druge o£ so raztresene po gričih. Približno dvesto metrov iz vasi stoji šola. To je moj dom. Sola je zelo visoka, saj je enonadstropna in jma še podstrešno stanovanje. Ima samo štiri razrede. Mi stanujemo v podstrešnem stanovanju. Stanovanje ima kuhinjo in sobo V kuhinji se zadržujem skoraj ves pro- sti čas. Tukaj jem. pišem ra- logo in se učim. Tudi starši se DO opravljeni službi naj- več zadržujejo v kuhinji. Cas beži in kmalu bom sto- pila v osmi razred. Ko bom končala osmi razred, se bomo =;elili v novo hišo, a moj pra- vi dom bo še vedno tu v Na- rapljah in prav gotovo ga ne born nikoli pozabila in ga bom še večkrat rada obiska- la. Nevenka Hvaleč, 7. b, raz. Majšpei-k Milica z možem Harryjem in hčerko Jasmino 1(1 i.TRAN TEDNIK — ČETRTEK, 29. avetista (k f uspeši^o lovsko gospodarstvo Svet za kmetijstvo m go- zdarstvo skupščine občine Ptui je na svoji zadnji seji obravnaval tudi poroč lo o gospodarjenju lovskih dru- žin z lovišči v lovnem letu 1970-1971 ter obravnaval in potrdil načrt odstrela za lovsko leto 1971-72. Na ob- moč= 1 ptujske občine delu- je 15 lovskih družin s 421 člani in 54.726 ha lovnih po- vršin, ki jim jih je dala v Upravljanje občinska skup- ščina s posebno pogodbo. Konfiguracija terena in rastlinska sestava na celot- nem območju ptujske obči- ne nudi idealne pogoje za dlaka^to in pernato divjad, ki je tudi rajonizirana, dla- kasta (predvsem zajci in srnjad) na celotnem območ- ju občine, pernata (zlasti fazan) pa predvsem na Ptuj- skem in Dravskem polju ter delno v nižinskih predelih Halo zin Slovenskih goric. Fazan se delno pojavlja tu- di v višjih predelih, to je v vinogradniških podiročjih, kjer pa ni zaželjen zaradi škode, ki jo povzroča v vi- nogradih. Za Vse območje Slovenije je bilo leta 1962 opravljeno bonitiranje in izračun go- spodarsko znosnega staleža divjadi za območje vsake lovske družine, delni po- pravki pa so bili opravlje- ni v letu 1968. Na osnovi izračuna gosp>odarsko znos- nega poprečnega spomla- danskega staleža je bil iz- računan tudi letni odstrel. Navajamo podatke za tri, na naSem območju najbolj razširjene vrste divjadi — skupno na območju občine: — srnjad, stalež 1045. letni odstrel 289, — ooljsiki zajec, stalež 4341, letni odstrel 3411, — fazan, spomladanski st»!ež 2-^27, letni odstrel 4557. V primerjavi s temi po- datki so lovske družine v minulem letu dosegle načrt odstrela: pri smjadi 102 od- stotka pri zajcih 64 odst. in pri fazanih 84 odst. Podatki kažejo, da načrt ni bil v ce- loti izpolnjen. Vzrok za to svet za kmetijstvo in goz- darstvo ugotavlja v tem, da nekatere lovske družine ni- so pravilno ugotovile po- inladansikega staleža divja- di, ponekod pa zaradi šte- vilčno prešibkih družin, vsaj Ulede udeležbe na rednih lovih. STALE2 IN SKODA PO DIVJADI Podatki kažejo, da se sta- lež smjadi, kljub vi.šjemu odstrelu stalno veča. Srnjad je bolj divjad srednjegor- skega obnK>čja, močno pa je razširjena v ravninskih in nižinskih predelih ptujske občine. Prav ta divjad dela kmetijstvu tudii največ ško- de. Zato svet za kmetijstvo in gozdarstvo priporoča lovskim družinam, da pove- čajo načrt odstrela te divja- di. Posebna komisija pri zvezi lovskih di-užin PLuj je v zvezi s tem že napravila nekatei^e popravke. Nasprotno temu pa je sta- lež zajcev v zadnjih letih iz- redno upadel. Zato je že občni zbor lovske zveze Slo- venije letos spomladi spre- jel splošno omejitev odstre- la zajcev. Potrebna pa je tudi osvežitev te divjadi z uvozom zajcev iz Češkoslo- vaške; predvidevajo, da bo- do to opravili v naslednji sezoni. Tudi pri fazanu je bilo potrebno nekaj poprav- kov, saj so nekatere lovske družine načrtovale prevelik odstrel fazank tam, kjer dejanski stalež ne dosega bonitiranega. Precej je svet za kmetij- stvo in gozdarstvo razprav- ljal tudi o škodi, ki jo po- vroča divjad kmetijstvu in o samopašnem odnosu po- saimeznih lovcev do kmetov. Glede tega je največ pri- tožb z obnvočja lovskih dru- žin Majšperk in Zetale. Me- nili so, da je potrebno inte- rese kmetovalcev bolj za- ščititi in jih tudi poučiti, da imajo pravico do povrnitve vse šikode, ki jo povzroči divjad. Lovskim družinam so priporočili, da naj s kme- tovalci tesneje sodelujejo, saj je kmeit glavni zaveznik lovca in zaščitnik divjadi. Vsa sporna vprašanja je potrebno reševati spora- zumno. LOVSKI TURIZEM Lovstvo se čedalje bolj uvršča med pomembne go- spodarske panoge in dejan- sko dopolnjuje naše kmetij- stvo in gozdarstvo. Posebno pomemben za ptujsko ob- močje je tudi takoimenova- ni lovski turizem s tujimi lovci. V zadnjfh dveh letih so biU na tem področju dose- ženi že precejšnji premiki. Po podatkih je v minulem lovskem letu bilo v ptujski občini 231 tujih lovcev, ki so opraviU 247 lovnih dni. Uplenili so 44 srnjadi, 303 zajce m 1179 fazanov. To je dalo lovskim družinam 12.761 dolarjev ali 191.415 dirtarjev dohodka. Ce bi imeli več divjadi za odstrel — bi lahko bil dohodek Se znatno večji. Upoštevajoč to in možnosti nadaljnjega raz- voja lovskega turizma, so v lovskem letu 1971-1972 povečali načrt odstrela za tuje goste: pri srnjadi kar za 120 odst., pri zajcih za 25 odst. in pri fazanih za 14 odstotkov. Svet za kmetijstvo in go- zdarstvo je na svoji seji tudi -priporočil lovskim dru- žinam, da prodajo devize, ustvarjene z lovskim turiz- mom, tistim panogam dejav- nosti v občini, ki devize po- trebujejo za opremo ali razširitev dejavnosti v splo- šne družbene potrebe ali v korist vseh občanov, kot na primer — zdravstvu za na- kup sodobnih sredstev zdravljenja in podobno. To pobudo je nedvomno treba pozdraviti in tudi upvošte- vati. F. Fideršek Ameriški kapar v sadovnjaku Kmalu po vojni je naše kraje kapar skoraj opustošil. K nam se je razširil iz Ma- džarske. Dela ogromno ško- do predvsem na jablanah Poznamo več vrst kaparjev. Škodo delajo s sesanjem so- kov iz rastlin, delno pa po- škodujejo rastlinsko tkivo tudi s slino, ki jo izločajo iz svojih bodal. Na sadnem drevju je najnevarnejši a- meriški kapar. Amerišlki kapar kot tipič- ni predstavnik kaparjev ima izredno sposobnost razmno- ževanja. V naših razmerah daje letno tri generacije, do. ločen odstotek samic pa je sposoben roditi še četrto ge- neracijo. V začetku sredine junija se pojavi pri nas pr- va generacija. Ta generaci- ja ličink odlaga žive mla^^ če. Druga generacija se Ija v juliju, tretja v seiJtetu bru, četrta generacija pa j.; možna tudi v novembru, ii činka je rumene barve » gibljiva samo nekaj ur. p nekaj urah se prisesa jj podlago dvoletnih in starej, ših poganjkov m začne itj ločati voščeno snov, ki seol> likuje v ščitek. Sčitki satnit so okrogle oblike medtem kt so ščitki samcev sivkast« barve in elipsaste oblike Spolno zrela samica lahfc) odloži do 600 živih ličink. Tj pomeni, da se lahko kapa^jj v kratkem času izredno hitis razmnožijo in kjer pride (fe gradacije, ne da bi jih za- tirali, se na lubju naberevei vrst slojev kapic. Kjer kaps? zabode v lub svoje sesale pride do_ vijoličastega obat- vanj a tkiva. Na plodovih se navadno pojavijo rdeče oi- ke sredi njih pa sive kapice. Največ se jih nabere okrog muhe in okrog peclja. Določitev ameriškega ka- par j a je na osnovi, njegove-' ga ščitJka precej zanesljiva. Povsem zanesljiva pa je t pomočjo mikroskopa. Poi mikroskopom lahko vldinu samico s karakterističnih štirimi pari rogljičkov nj koncu zadika. Ti roglj,ički o- stalim kaparjem manjkajo, Na ameriškem kaparju vi- dimo tudi lepe rumene bar- ve, medtem ko je o-strigasti kapar katerih ščitka sta š [>odobna vijoličaste barve. Drevo, ki je močno napa- deno od kapa rja daje zmanj- šan pridelek tako v kvanti- tetnem in kvalitativnem po- gled«. Razen tega, da do; bimo slabše pridelke je t«oložajih. Striže jo tudi de- belejše veje, vendar je tre- ba previdnosti zaradi mož- nega blokiranja z varnost- no torno sklopko. Za striže- nje ko(t i>est debele veje nam škarje delujejo kot ža- c;a. Škarje lahko zaustavi- mo v trenutkii. Delo z nji- mi ni nevarno, če se poslu- žujemo strokovnih navodil in smo sploh pazljivi. Ce želimo striči vrtno trato, priključimo podvozje z vodilnimi ročicami. Prodajni zastopnik pri na« je TEHNOUNION v Ljubija«!. TROJANSKr KROFI SO RES DOBRI Prav gotovo ni treba po- sebe' omenjati, da slovi go- stilna na vrhu trojanskega klanca, ki so jo v nekaj zadnjih letih dokaj lepo u- redili, bolj ko po dobri pi- jači, po znamenitih krofih, ki so postali že kar prava trojanska specialiteta. Tro- janske krofe poznajo ne sa- mo številni šoferji in drugi potniki, ki se vozijo po ce- sti mimo {iostišča na Tro- janskm klancu, ampak se tu radi prav zavoljo krofov ustavljajo tudi vse Števil- nejši inozemski turisti. Tu že devet let c vre j o krofe. Recept seveda skrbno skrivajo. Prvo leto, to je bilo leta 1962, so jih scvrli 140.000. lani pa že 1,22O.0(M). Do sedaj pa so jih scvrli že kar nekaj nad šest milijo- nov. Zanimivo pri tem je, da Rajka Konšek, ki je še- finja te gostilne, skrbno za- pisuje število scvrtih kro- fov, prav tako pa tudi po- rabljene surovine. Omenimo naj, da so v devetih letih porabili za krofe nad 300.000 kilogramov moke. Prepričani snrto, da zna tudi marsikatera gospodi- nja v našem mestu ali na podeželju scvreti prav tako dobre krofe kot kuharice na. Trojanah pa bi bili prav veseli, če bi nam katera iz- med gospodinj, ki svojega recepta ne skriva, tega spo- ročila v uredništvo. Radi ga bomo objavili, kajti Troja- ne so le malce predaleč, da bi se tja vozili po krofe. F. H. fiPNjg — ČETRTEK, 29. avgusta iy?l STRAN 11 preberite starsi in mladina l/ELIKE SKRBI I MLADOLETNIKI jiarehode, kajne? Fant jo je pr€iz'kujoče po- gledal. Bil je visok in vi- deti nekako sestradan. Gla- vo je imel veliko in koša- to. — Ne vi niste oseba, fci jo iščemo. Mladti ste, čedni. To ni tisto, kar potrebujeva, kajne, George? Starejši moški prijetnega videza je stopil v sobo. — Sipi oh ne nM>rem verjeti, je zavpil pri vratih. Neikaj časa je opazoval Elly nato se je zasmejal. — Pričakovala sva moške- ga, je pojasnil. V oglasu piše, da gre za delo pri filmu, je pojasnila Elly. — Da, toda samo za ne- kaj kratkih prizorov. In vse mora biti popolnoma prist- no. — In zakaj ne bi bilo ta- ko, če gre zame? — Cujte, draga, lepo dekle ste, vendar jaz ne iščem zvezde. Niti ne potrebujem igralke, želim samo, da bi bila stvar videti popolnoma resnična. — Saj jaz lahko dobro O" pravim. — Dala sva oglas prav za- to, da bi se izognila takim situacijam, se je vmešal fant. — Hotela sva se izog- niti ljudem, ki se žele poja- viti na platnu, ki žele igra- ti. Celo to hišo siva najela za nekaj tednov, ker sva misli- la, da bova tu delo lažje do- končala kot v studiu. — Za pravega človeka, za tak.šno osebo, kot jo iščeva, je nadaljeval George — bi bil studio ovira. Cenim va- šo željo. Malo deklet bi si upalo v takšnem vremenu in temi priti sem. Morda je to kak vaš trik. — Ne, ni res! — Vsekakor paziva na na- jin ugled. Točno veva, kaj želiva, vendar je to pot jas- no, da stvar ni za vas. Bo- dite pametno dekle, pustite mi naslov in sporočil vam bom, če bo kdaj kaj za vas. Plešete ala pojete moada? . — Nisem igralka! je Elly vzkliknila. — Rekla sem že, da sem prišla zaradi ogla- sa. Napisali ste, da ne bo nobenega spraševanja. Kako morete potem pričakovati od mene, da tako sprejmem vso stvar. Nekaj ju je nenehno ovi- ralo, da bi v pogovoru ome- nila, zakaj pravzaprav gre. George je dvignil obrvi in vprašujoče pogledal fanta, k: je komaj opazno prikimal. — Žal mi je, je rekel Ge- orge i^reno, vendar z uka- zovalnim tonom v glasu. — Potrebujeva moškega, je dodal fant. — Tako zahte- va scenarij. — Razumem, je zamrmra- la Elly. Obrnila se je in je hotela oditi. — Ne odhajajte, preden nama ne pustite imena in naslova,, bo se že kdaj kaj našlo za vas. Potem se je hitro obrnila. — Nimate prav, veste, da sploh nimate prav. Sedaj to mnopo bolje delajo dekleta kot moški. Bolj pametno ravnamo v takšnih priložno- stih. Zakaj naj bi bila de- kleta manj sT^retna? — Preveč vzbujajo pozor- nost, je pripomnil George mirno. — Dobro, celo če bi bili zares tako sposobni, kot trdite, zakaj se tako zani- mate za film? Elly ie otožno zmajala z glavo. — Skušam se spremenif i. Želim začeti novo življeti-Je. Fant je presenečen vzklik- nil. — Mirnejše življenje? Kaj mislite, da bi pri filmu imeli mirnejše življenje? — Vedno sem sanjarila o filmu. — Povejte mi, kdo je va^ menager? jo je prosil Ge- orge. — Prepričan sem. da imate talent. Všeč ste mi. Dal vam bom možnost, če bo priložnost za to. — Nimam denarja, delam samostojno. — Pa vaš naslov? Nikoli ne veš, morda vas bomo ne- koč potrebovali. Elly je stopila k njemu, tako da se je skoraj naslo- nila nanj. Kazala je, kot da ji je slabo. — Se slabo počutite? jo je z roko podržal George. — Vse je v redu. Samo malo se mi je zavrtelo v gla- vi. Ali vam lahko napišem svoj naslov? Ko je odšla iz hiše, je hi- tro stopila po ulici navzdoL Ko je bila že precej daleč, je obstala pod ulično svetil- ko in izvlekla iz torbice dva predmeta. V eni roki je držala oglas na katerem je pisalo: »Išče- mo spretnega žeparja aa de- lo pni filmu. Mora biti iz- redno spreten in originalen. Ne bo niti policije niti spra- ševanja.« V drugi roki je imela ve- liko moško denarnico. Zado- voljno se je nasmehniila ob misli, kako je bilo zanjo vse to preprosto, mnogo bolj preprosto kot za katerega koli moškega kolega. Zlatoporočenca Ivan in Neža Horvat iz Lovrenca na Dravskem polju v Ptujski matični dvorani je bila 24. julija 1971 že drugs zlata poroka v tem mesecu. Tokrat sta jubilej obhajala zakonca Ivan Horvat (1894) in Neža roj. Hazenmali (1899). .Jubilanta sta se poročila 25, julija 1921 v Lovrencu na Dravskem polju, kjer še zdaj živita, on kot upokojeni fi- nančni izterjevalec in ona kot gospodinja. V polni dvorani sorodnikov in znancev sta jubilantoma izročila matičar, Ernest Perkovič in odbornik skupščin« občine Ptuj Franc Tomanič zlato plaketo, šopek in poročno darilo, obenem pa sta jima zaželela tudi v bodoče z*ravja in zadovoljstva. Tem željam se pridružujejo tudi sorodniki in ostali. Tekst in posnetek: Petra Langerh^ 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK. 29. avtrn«^. . V počastitev praznika občine Ptuj ho 8. avj»usta ol) 11. uri popoldne v Ptuju šesta dirka z;x državno prvenstvo v kartiiigu 8. avgusta bodo v Ptuju velike dirke 8. avgusta, potem ko bo v Podlehniku končan glavni snored občinskega praznika naše komune, bodo prišli po- poldne ob 14. uri v Ptuju do svojega športnega užit- ka ljubitelji moto športa. Ob omenjeni uri se bo začela na dirkalni stezi ob novi avtobusni postaji šesta dirka za državno pr- venstvo v kartingu. Za gle- dalce bo to še poseben dogo- dek, saj so že nekaj let med tekmovalci tega priljublje- nega športa tudi Ptujčani. Ni neskromno rečeno, če po- vemo, da je mlada ptujska ekipa dosegla v zadnjih dveh letih na področju tega špor- ta izredno velik uspeh, saj so se uspeli ekipno in posa- mično uvrstiti pod sam vrh najboljših vozačev v naši dr- žavi Tekmovalci so zdru- ženi v karting klubu pri ptujskem avto-moto društvu. Pokroviteljica letošnje dir- ke v Ptuju, na kateri se bo- do zbrali najboljši jugoslo- vanski vozači, bo_ tovarna avtoopreme Ptuj, ki je ime- la to »funkcijo« že lansko leto, ko je bila ob istem ča- su prav tako v Ptuju ena iz- med dirk za. državno prven- stvo v tej športni discipli- ni. Strokovnjaki trdijo, da je tekmovalna steza ob novi avtobusni postaji v Ptuju e- na najlepših steza za tovrst- na tekmovanja v Sloveniji. Proga je prav tako zelo pri- merna za tekmovalce in gle- dalce, saj služi peron avto- busne postaje hkrati tudi kot streha, če začne deževati. Lani se je to zgodilo. Letos pa prireditelji že v naprej zagotavljajo lepo vreme. Bo- mo videli. 8. avgusta ob 14. uri po- poldne, torej nasvidenje v Ptuju. _Mali avtomobilčki in njihovi drzni vozniki vas bo- do prav gotovo navdušili ta- ko, da boste postali redni na- vijač in udeleženec tekmo- vanj. Ali že veste...? — Znanost je uspela so- razmerno točno preračunati in ugotoviti hitrost gibanja posameznih živih bitij in e- lementarnih pojavov v na- ravi. Znano je, da je pojem počac^nosti polž. Za eno se- kundo polž namreč »preho- di« en milimeter poti, med- tem pa človek prehodi en meter v istem času. Konj v »bičainem koraku preide na sekundo 1,2 metra, parnikna morju 8 metrov, golob v le- tu 18 metrov in tako da- lje. Znanstveniki so med- tem že ugotovili, da se ne- vihta giblje s hitrostjo 17 metrov na sekundo, košava 30 metrov na sekundo, pu- Skina krogla 4.30 metrov na sekundo, lastovica v letu 45 metrov na sekundo, zvok 330 metrov na sekundo. Zemlja na poti okoli Sonca se gib- lje 3 hitrostjo 450 metrov na sekundo, svetloba, ki se gib- lje s fantastično hitrostjo, pa 300.000 kilometrov na se- kundo. — Dandanes se strokov- njaki bavijo z najrazličnej- šimi raziskovanji, včasih ce- lo nekoliko smešnimi, vendar koristnimi. Eno izmed sled- njih je raziskovanje nekega britanskega inženirja, ki je dognal, da ljudje v svetu proizvajajo 2600 najrazlič- nejših barv. To je obenem meja, pravi znanstvenik, in preko te meje je nemogoče odkriti še kako novo barvo. — Živimo v času astro- navtike in vsakodnevno nas presenečajo nova odkritja na tem polju. V zadnjem času so strokovnjaki prišli do zaključka, da s pošiljanjem najrazličnejših satelitov v vesolje pripomorejo vsako leto. da postane Zemlja laž- ja za nekoliko tisoč kilogra- mov. Kot za povračilo pa sprejme Zemlja vsako leto dve milijardi 400 milijonov ton kozmičnega prahu. -FK- ZA^Ii^lVE ARHEOLOŠKE NAJDBE NA HAJDINI Vaščani Hajdme, ki je po svoji bogati zgodovini zelo priljubljena tarča arheolo- ških raziskovanj, so že več kot mesec dni bili priče vne- temu kopanju in merjenju. V neposredni bližini I. mi- treja bo namreč Mesokom- binat Perutnina — obrat za kooperacijo iz Hajdine zgra- dil veliko skladišče, in ker je bil ta del v celoti še ne- raziskan, je ptujski pokra- jinski muzej opravil siste- matično izkopavanje. Vsak dan od 6. do 14. ure so marljivi kopači vihteli krampe in lopate ter v 38 dneh razkopali površino 600 kv. metrov. Ljudje, ki od začetka niso točno vede- li, čemu je to potrebno, so jih v šali imenovali Atili, češ da iščejo hunskega kra- lja. In to ime se jih je dr- žalo vse dni njihovega dela. K5 ači so bili večinoma domačini in med najaktiv- nejšimi je bil sodelavec ptujskega muzeja prepara- tor Janez Gojkovič, ki je mimogrede povedano, tudi sosed objekta, ki so ga raz- iskovali. Kdor seje, ta žanje, se glasi ljudski pregovor. Na- šim vnetim kopačem se je znoj, ki so ga prelili na vro- čem soncu, bogato obresto- val. Njihova žetev je bila proti pričakovanju zelo o- bilna. Ob koncu raziskovalnih del, ko je bil uspeh že do- končno znan, sem se pogo- varjala z Zorko SUBICEVO, kustosom ptujskega pokra- jinskega muzeja, ki je vo- dila vsa raziskovalna dela na terenu od vsega začetka, in ki je za uspešen izid žrtvovala marsikatero po- poldne. O bogati arheološki žetvi mi je takole pripove- dovala: »Področie Sp. Hajdine Je zgodovinsko neprecenljive vrednosti in je v celoti še nerazis^kano. Med vojno ga je sicer sondiral dr. Valter SMID iz Gradca, vendar je bilo podrobno raziskano šele sedaj, ko bo obrat za ko- operacijo iz Hajdine zgradil na tem prostoru skladišče. Za gradnjo pa je predhod- no potrebno dovoljenje za- voda za spomeniško varstvo. Tla smo razkopali na povr- šini 50X12 m in smo nad bo- gastvom, ki so ga zemeljske plasti skrivale dolga sto- letja, ^ silno presenečeni in hkrati veseli. Našli smo zi- dove različnih gradbenih faz, ki segajo v zgodovino tja od 1. do V. stoletja. Te gradbene faze spadajo v o- kvir arhitekturnih ostankov trgovskih in skladiščnih objektov. (Kakor da bi bili že takrat predvidevali, da bo čez dolga stoletja na istem mestu spet stalo skla- dišče. Op. p.) V Hajdini je bil namreč takrat upravni sedež ilirske carine. Najstarejša izmed grad- benih faz zavzema prostor delavnice bronastih predme- tov, kjer smo našli ognjišča, livarske lončke ter številne bronaste izdelke in poij delke. Nekateri prodimetj, a bili samo vliti v kalupjj, ročno nedokončani, jj drugimi najdbami so gij^ sti kalupi za izdelavo okr-, | nih sponk fibul, števii 1 fragmenti razbitih glimasii posod, ki jih bomo kasrit večino spet lahko sestavi delci boljših posod iz gii, stekla in brona, ter glinaj svetilke-oljenke. Uspelo na je odkriti tudi nekaj fra mentov reljefa, posvečene; božanskih dojnicam tak imenovanih Nutrices Avf, stae. Kot potrdilo dobe, katere izhajajo vse omenj ne izkopanine, so kovani ki smo jih našli kar pre« To so bronasti in srebr novci, ki so prav tako iz i sov od 1. do V. stoletja.« Moja radovednost je bi potešena in priznati mora« da sem v razgovoru z Zoi ko Subičevo zvedela mnog novih stvari, ki jih dosli nisem poznala. Spoznaj sem, da je poklic arheolog silno pester in hkrati ze zahteven, saj je potrebno! uspešno delo poznati ce vrsto tujih jezikov, pol« vsega drugega zgodovinske ga znanja. Ptujskemu pokrajinskem muzeju želim obilo uspeho pri nadaljnjem^ raziskoval nem delu, da bi pod zemel; skimi plastmi odkrili še h se da mnogo zgodovinsk pomembnih virov. Silva Spolenak ostri protesti zoper bikoborbe v beogradu Tisoče turistov vsega sve- ta vsako leto vabijo poto- valne agencije in priredite- lji na obisk Španije in ogled bikoborb. »Postanite AFI- CIONADO — navijač, bra- nite folkloro, stare običaje, ohranite lokalni kolorit«. Tako vabijo številni plaka- ti Španije, tako vabijo v največje arene, ki so v Bar- celoni, Sevilli, Valenciji, Toledu in drugod in to sma- trajo Spanci za njihovo fol-- kloro. običaje ... Povsem razumljivo je, da vsi kulturni narodi sveta, zlasti pa še društva za var- stvo živali, dvigajo svoj glas. Med temi društvi je tudi društvo za varstvo ži- vali SR v Ljubljani in edi- no v Jugoslaviji, ki je ta- koj, ko je zvedelo, da bi naj neko podjetje (prvotno Montenegro) v Beogradu or- ganiziralo avgusta letos na stadionu JNA v Beogradu prve bikoborbe pri nas v Jugoslaviji in prve v eni iz- med socialističnih držav nasploh. Društvo za varstvo živa- li v Ljubljani je pred ne- davnim razposlalo brzojav- ke in protestna pisma na številne forume, med dru- gim tudi na kabinet pred- sednika republike tovariša Tita ter pozvalo vso jugo- slovansko javnost, da naj bojkotira ogled teh krvo- ločnih iger, ki jih priredi- telji in organizatorji imenu- jejo »zabava«. Ne pravica, pač pa dolžnost vsakega je, tako je v protestih zapisano, da prepreči vsako mučenje živali. Se več. Društvo pri- jateljev živali obsoja vsa kogar, ki bo prisostvovi ogledu bikoborb, pa čepra bo odhajal iz arene ogoi čen, ko bo videl, s kakšnii .sadizmom ter neusmilje nostjo pikadorosi, banderil losi, toreadorji pobijajo n« srečno žival sredi arene, 1 v mukah umira in to utn ranje je preračunano _ n določen čas, da tako živi čimdalje trpi in da si z mi čen jem nemočne živali oi ganizatorji in ubijalci sli žijo mastne denarje. F. H. S PESKOM POSUTO MORJE Znana velika katastrofa tankerja Torrey Canyon, ki je prekrila stotine kvadrat- nih kilometrov Rokavskega oreliva in stotine kilometrov 3bal ob njem z lepljivo, u- mazano plastjo surove naf- te, nikakor ni pozabljena. Petrolejske družbe se pre- dobro zavedajo, da se vsak dan lahko ponovi in jim prinese astronomske od- škodninske zahtevke. Dosedanji poskusi z de- tergenti, ki naj bi razkro- jili nafto na površju morja, so bili večji del brezuspeš- ni — povrhu pa bi si bilo treba izmisliti še nekakšen postopek, s katerim bi se iznebili detergentov, ki s hudo škodljivi za vse živ v morju. Petrolejski koncem She pa je začel v zadnjem čas preizkušati v bližini nvi^ zemske obale nov postope' pri katerem iz primerno < premljene ladje posipajo r zaoljeno morsko gladino mično prepariran drobf pesek. Nafta se veže na P* sek in potone na morst dno. Menda lahko s takšr ladjo »potone« na uro d' brih no ton razlite nafte. Ne povedo pa seveda, k; ko vplivata pesek in naf na rastlinstvo na morske dnu, pa tudi ne, kako se P' stopek obnese na razburto )p}lK — ČETRTEK, 29. avgusta 1971 STRAN 13 rometne nesreče Prometne nesreče Prometne nesreče Prometne i jOpET NEPRAVILNO PREHITEVANJE Y pjovakovi ulici v Ormo- .tia cesti I. reda, se je 22. ^jja, ob 8. uri pripetila pro- .gtna nesreča zaradi nepaz- jivosti in naoačnega prehi- jvanja. Nastala je večja ma- jrialna škoda. {van Cvetko, doma iz Or- liP^a, zaposlen pri Perutni- jjvPtojju, se je peljal iz Or- i^ža proti Veliki _ Nedelja, jg tako imenovani Lenti, [jer cesta vodi čez betonski nost, je nameraval zaviti na ^ansko cesto k reki Dravi, ja njim se je medtem pri- Ijgljal Milan Fifnja, doma iz Ivanjkovec. zaposlen v MTT, i^rat Ljutomer. Spregledal je smerokaz spredaj vozeče- p avtomobila in ga na mo- ^u začel prehitevati čez ne_ jrekinjeno belo črto. Prišlo edo trčenja, pri katerem je lastalo za približno 8000 di- narjev materialne škode. Voznika nista bila poškodo- vana. Bdla sta trezna. Mopedista trčila v nedeljo, 11. julija ob 13.20 se je pripetila v Saku- šaku pred hišo Antona Vi- čarja hujša prometna nesre- ča. Do nesreče je prišlo, ko se je voznik motornega ko- lesa Jože Krampel iz Botkovc pri Juršincih peljal pravilno po svoji desni strani. Na- sproti mu je po njegovi de- sni strani pripeljal mope- dist Branko Lukarič in tako Kramplu zaprl pot. Pri trče- nju sta oba padla po cestišču. Lukarič je hudo telesno po- škodovan bil prepeljan v ptujsko bolnišnico. Materijal- na škoda na vozilih znaša okrog 1500 dinarjev. Vozni- ka sta bila trezna vendar brez vozniškega dovoljenja. Brez vozniškega dovoljenja na cesto v soboto, 24. julija, ob 10.15 uri se je na cesti II. reda v Stoperc^h Janezu Ko- rezu iz Stoperc 48, zgodila prometna nesreča. Korez nima vozniškega dovoljenja in se je peljal iz smeri Rogatca proti Maj- šperku na izposojenem mo- tornem kolesu MZ 175 z ve- liko hitrostjo. Zaradi tega ga je v blagem desnem ovinku zaneslo na levo izven vozi- šča, nakar je peljal 33 me- trov po obrobnih njivah in nazadnje obstal v obcestnem jarku. Dobil je lažje teles- ne poškodbe, materialne ško- de na motornem kolesu pa je za okrog 1000 dinarjev. Voznik je kazal znake vinje- nosti. -FK- Kolesar je bil nepreviden v soboto, 24. julija, ob 19. uri se je pripetila hujša pro- metna nesreča na cesti I. re- da v Moškanjcih med voz- nikom tovornega avtomobila Borisom Stojanovskim iz Bitole in kolesarjem Alojzom Kokoljem iz Pohorja 31. Stojanovski je peljal iz Ptuja proti Ormožu. Z nje- gove leve strani v smeri vož- nje je po stranski cesti pri- peljal kolesar Kokolj. Voz- nik tovornjaka ni vedel za namen kolesar j eve vožnje in ie pričel nekoliko zavirati. Kokolj je za tem zapeljal na voznikovo polovico cestišča in zato trčil v zadnji levi del tovornega avtomobila. Ko- kolj, ki je kazal resne zna- ke vinjenosti, je bil prepe- ljan v ptujsko bolnišnico, ker je bil lažje telesno poškodo- van. Alkoskop pri preizkusu voznika tovornega avtomo- bila ni reagiral. Nastala ni nobena materialna škoda. -FK- Avto je obrnilo na streho ' v torek, 13. julija, ob 21.30 se je pripetila hujša promet- na nesreča na cesti I. reda v Mihovcih pri Veliki Nede- lji. Voznik osebnega avtomo- bila znamke ford Jože Hor- vat je peljal iz Ptuja proti Ormožu in v Mihovcih pre- hiteval osebni avtomobil ne- znane registracije. Iz dosedaj nepojasnjenih vzrokov je za- peljal preveč na levo polovi- co cestišča in podrl promet- ni znak, takoj za tem pa tr- čil v betonski propust, od ko- der se je vozilo odbilo nazaj na cesto in se obrnilo na streho. Horvat je bil pri ne- sreči lažje telesno poškodo- van in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Nastala je materialna škoda za okrog 20.000 dinarjev. -FK- TEDNIK, VAŠ LIST RODILE SO: Zofija Svarc, Bišečki vrh 37 — Janeza; Štefanija Galun, Hajdoše — Mirana; Marija Munda. Senešci 31 — Bran- ka; Zofka Svenšek, Zetale 105 — dečka; Mina Rižnar, Ormoška 5 — Mateja; Vera Skrlec, Kog 64 — Draga; E- lizabeta Sire, Polenci 20 — dečka; Silvestra Kampoš, Koritnio 17 — Franca; Mari- ja Bauman, Zupečja vas 43 — Daniela; Neža Kramber- ger, Vitomarci 84 — Ireno; Štefka zajšek, Dornava 127 — Bojana; Angela Pal, Stojnci 5 — dečka; Ivan- ka Holc, Grlinci 17 — Vilka; Slava Roškar, Formin 5 — Hermana; Marija Ca- futa, Zidanškova 15 — deč- ka; V;da Berdnik, Zg. Bi- strica 15 b — Nuško; Jadvi- ga Kolar, Gorišnica 27 — Boštjana; Marija Petek. Rit- merk 1 — Metko; Barbara Benko, Trnovska vas 36 — Jožeta; Neža Ornik, Krčevi- na 129 — Bojana; Marija Ceh, Trnovska vas 11 a — dečka; Marta Bratinšek. Ple- ši-> • a 18. Ljutomer — Tanio; Zorka Tovornik, Nova klicoZorka Tovornik, Nova cesta 10 — deklico; Emilija Leskovar, Videž n h. Slo- venska Bistrica — Boiano; Angela Butolen, Cermožiše 58 — deklico; Terezija Kosi, Iljaševci 10 — Anico: Ma- rija Roškar, Gor šnica 62 — Boš.tiana; Ana Meško, Ja- stiebci 10 — Bi-igito; Vera Gril, Gregorčičev drevored 7 — Branka; Tatjana Pulko, Miklošičeva 6 — Radovana; Silva Jus, Dobrina 32 —Na. dico; Marija Majcen, Rokav- ci 51 — Bojana; Jožefa Finž- gar', Marjeta na Dravskem polju 54 — dečka; Pavla Go- lob, Dornava 17 — deklico. POROKE: Drago Kocmut, Maribor, Pirnatova 11 in Terezija Horvat, Janežovski vrh 27; Janez Jus, Zetale 54 in A- malija Kolar, Str. Makole 15; Franc Janžekovič, Podkovci 29 in Dragica Gojkovič, Slo- venja vas 32; Konrad Arč- nik. Slovenj Gradec, Celjska 15 in Anica Forstnerič, Bu- kovci 182; Dragotin Duh, Prešernova 32 in Amalija Stebe, Prešernova 32; Sta- nislav Prosenjak, Budina 71 in Marija Strugar, Gradac 18, Metlika; Alojz Horvat, Formin 6 in Marjeta 2um- bar, Bukovci 1; Fpnc Kan^ drič, Dornava 5 in Ivanka Kunčnik, Zabovci 15; Andrej Podojsteršek, Podpeška 9, Mežica in Zorica Jakomini, Podpeška 9. Mežica. UMRLI SO: jEnez Preložnik, Ptujska gora 23, roj. 1913, umrl 19. 7. 1971; Franc Spindler, Si- tarovci 5 Bučkovci, roj. 1894, umrl 20. 7. 1971; Ana Capu- der, Aškerčeva 8, roj. 1893, umrla 25. 6. 1971; Mara Mi- ličevič, Kidričevo 13, roj- 1906, umrla 21. 7. 1971; Mar- tin Rojko, Muretinci 65, roj. 1907, umrl 22. 7. 1971; Franc Zmiko. dr. Hrovata 8, Ormož, roj. 1909, umrl 25. 7. 1971; Ivan Lah, Mošikanjci 87, roj. 1942, umrl 19. 7. 1971. 14 STRAN TE{>NrK — CETRTBfC. 29. avž^uata Vilibald BELE ALHAMBRA Bila je še tema, ko smo v zgodnjih jutranjih urah kre- nili iz Madrida v Granado. Rahlo valovita pokrajina, naselja so redka, zemlja je rdečkasta, polja so vsa ob- delana in posejana z redkim drevjem. Naša pot je peljala tudi skozi zgodovinsko mesto Toledo (40 tisoč prebivalcev, poprečna letna temperatura 40^5« C). Med vožnjo sem i ogledo- val bogate nasade pomaranč- nih in dateljevih palm. Proti jugu je svet zmeraj bolj va- lovit in siromašnejši. Nasade pomarančev zamenjujejo olj- ke, včasih pa tudi te izgine- jo. Gola valovita pokrajina, obdana z golimi gorami me za hip spominja na Dalma- cijo. Med Toledom in Grana- do sem največ pozornosti po- svetil španskemu kmetijstvu. Tukaj je zenmlja še kar do- bra, geografi jo imenujejo rdeča puhlica. Tu in tam se mi ustavi oko na mandeljev- cih, palmah in kaktejah, ki rastejo okrog hiše. Zemlja je vsa preorana in preprežena s kanali za namakanje. Vo- da priteka po kilometrih dolgih cementnih koritih, iz katerih se izliva v plitve jar- ke, ki obdajajo vsako polje. Ta se spuščajo v nizkih tera- sah, da se lahko voda pre- taka iz enega jarka v druge- ga in nazadnje na njive, kjer imajo pripravljena majhna jezerca. Tako namakajo po- lja po vsej Španiji: plantaže pomarančev pri Valenciji, dateljeve palme pri Alican- teju, artičoke pri Murcii in vinograde v Manchi. Kanale za namakanje še vedno gra- de. Gotovo so namakali zem- ljo že v mavrskih časih ali pa še prej. Najboljša zemlja je v rokah veleposestnikov. To daje izrazit pečat vsej po- krajinL Nikjer ni pisane pre- proge njiv in njivic. Nasadi iste rastline segajo vse do obzorja, tudi po več ur vož- nje z avtobusom. Takih na- ložb v nantiakalne naprave si ne bi mogel privoščiti mali kmet, vsaj ne brez državnih investicij. V večerni zarji žari temno- rdeča zemlja skoraj vijoliča- sto, pomaranče se svetijo med črnim listjem in odtenki senc dreves. Počasi prihaja večer z dolgimi vijoličastimi ■encami. Samo robovi grap •e sijejo v vseh barvah. Mrak. Zastrmel sem se na konec obzorja, kjer pokraji- na žari od požara zarje, zde- lo se mi je kot bi bil severni «ij. In potem tema. Avtobus se je nenehno pozabival po lepo vijugasti asfaltirani ce- stL Pozno ponoči smo prispe- li v Granado. Granada je nastala v času Ibercev. Kasneje je prišla v roke Rimljanov, Zahodnih Gotov in leta 711 Mavrov. Od tu se je leta 1492 umaknil v Afriko tudi zadnji mavrski kralj. Radoveden sem, kakšna bi bila zgodovina Španije, ki bi je napisal Arabec. Mi smo iz- vedeli v šoli, kako je bitka pri Poitiersu 1. 732 rešila Za- hodno Evropo Arabcev, ki so se po njej umaknili za Pire- neje. Vprašujem se, ali je bi- la Španija pred prihodom Arabcev sploh v celoti po- kristjanjena. Po vsem videzu je bil njen dobršen del v srednjem veku v znamenju islama in mavrske kulture, ki je vladala celih 700 let. Ro- manske, to je krščanske srednjeveške likovne spome- nike srečamo le na severu, na jugu pa do poznega sred- njega veka popolnoma pre- vladuje mavrski slog. Nikjer nismo videli ostankov uniče- nih starokrščanskih bazilik, pač pa stoji katedrala v Va- lenciji ldanskem času zadušil med spanjem R-mesečni Franc Ficijan i j Spodnjega Veiesile- ka 38 pri Ptuj-u. Starši se po- ložiti svojega maička v »tro- šk« posteljico k p»p