Učiteljski tovariš Stanovsko politično glasilo J. I/. V. — sekcije xa dravsko banovino v Ljubljani , _ __ __ llA^n ==== Uredništvo in uprava: LJubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Kokopisov nm vračamo. Nefranklranih pisem ne »prejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno F= Mesečna prilOfja » MTOSVCia« = 60 fiiit ro 1Wcm.f1/0 «O Dn«. ¿ioni «kci/. y. U. U. plačajo list, članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. iek. ral. 11.153. Telefon 3112 Učitelj na vasi Tudi v Sloveniji stoji — čeprav je izmed jugoslovanskih pokrajin še najbolj industrializirana — kmetsko vprašanje v ospredju zanimanja in skrbi vseh, ki se morajo iz kateregakoli razloga pečati z javnimi zadevami. Kmetijstvo je tudi pri nas zdaleka najvažnejša gospodarska panoga, bodisi po njegovem številčnem razmerju, bodisi po pomenu, ki ga zavzema kot producent najnujnejših življenjskih potrebščin. Toliko z zgolj gospodarskega stališča. Če pa gledamo naše podeželje tudi kot najnaravnejši rezervar zdravih sil naroda in najbistvenejših tradicij ter koncem koncev kot jamstvo za ohranitev narodne samobitnosti in kontinuitete, se nam pokaže šele naš kmetski problem v vsej svoji veličini in nujnosti. Neodložljivi gospodarski in moralni razlogi govore torej za to, da ne sme nihče mimo tega vprašanja z zaprtimi očmi. Če smo trdili zgoraj, da stoji to vprašanje v ospredju zanimanja vseh, ki se pečajo z javnimi zadevami, smo imeli v mislih predvsem ponovne izjave državnih funkcionarjev na najvišjih mestih ter resolucije raznih kmetijskih in drugih gospodarskih organizacij in ustanov. Žal da kljub temu pravilnemu spoznanju in vrednotenju položaja ne pridemo nikakor od besed do dejanj, da se reševanje krize našega kmeta ne premakne z mrtve točke in da postaja to vprašanje vsled tega vedno bolj pereče in zamotano. Nemogoče se je ubraniti vtisu, da se merodajni činitelji ne morejo odločiti, poseči z vso potrebno energijo v ta gordijski vozel ter da se prepušča usodnemu toku prosta pot, po znanem pasivističnem reku »Après nous le déluge!« V čem obstaja v glavnem problem našega kmetijstva? Posestne razmere našega kmeta so vsled preobljudenosti Slovenije skrajno neugodne: okrog tri četrtine poljedelske zemlje so razdeljene na male kmetije od 0—10 ha. Niti ena četrtina naših zemljiških posestnikov se ne more torej prehranjevati izključno od donosa svoje zemlje. Splošna gospodarska kriza ne-le da preprečuje odvišni odtok delavstva s kmetij v industrijska in obrtna središča, marveč vrača že nekaj let cele falange brezposelnih nazaj v vasi, kjer pomnožujejo bedo in nezadovoljnost. Toliko domača mesta kolikor tujina naravnost tekmujejo med seboj v tem usode-polnem izločanju naše kmečke delavne sile. Nič čudnega, če so narasli kmečki dolgovi v zadnjem desetletju na ogromne vsote in da bi bil zato tudi v normalnih kreditnih razmerah denarni trg zaprt za veliko večino slovenskih kmečkih gospodarjev. Pri obstoječi kreditni krizi se pa niti prihranki v kmečkih denarnih zavodih ne morejo uporabiti za poživitev kmetskega gospodarstva. Neorganiziranost kmečkih mas, ki stoje tako brez učinkovitega orožja nasproti organizirani in po sedanji državnogospodarski politiki celo privilegirani industriji, je ustvarila škodljive gospodarske škarje: razmerje med cenami industrijskih in kmetijskih produktov postaja za kmeta vedno neugodnejše. Autarkična politika povojnih držav onemogoča še tisto malo trgovine, ki bi prišla v poštev za slovenske pridelke, ali pa vsaj potiska njihove cene tako navzdol, da se je izkupiček našega gospodarstva znižal skoraj na polovico. To so torej v glavnem ona trda dejstva, ki glodajo ob srčni koreniki našega kmetskega gospodarstva in narodnega zdravja. Gospodarski polom kmeta bi potegnil za seboj vse ostalo prebivalstvo in oškodoval istočasno kulturno in moralno življenje vsega naroda. Klic po rešitvi kmečkega vprašanja je zato več kot upravičen. Napisali smo par glavnih ugotovitev v učiteljskem listu za učiteljstvo. Te ugotovitve naj nam služijo kot vodič za orientacijo v gospodarskem in kulturnem delu na našem težko prizadetem podeželju, sicer nam grozi vsak moment nevarnost, da od samih dreves ne opazimo gozda. Skozi lupo teh ugotovitev se nam bo pokazalo po večini naše delo, ki je veljalo vse do zdaj kot izredno važno in neobhodno potrebno, v popolnoma drugačni perspektivi. Ni izključeno, da se bo marsikateri »kulturni pionir« zalotil v vlogi gasilca, ki v potu svojega obraza vlači iz goreče hiše razno staro šaro, a pozablja pri tem na človeške žrtve, nad katerimi se zgrinja podirajoče se tra-movje. A tudi oni drugi, ki niso sicer nikdar izgubili izpred oči središčnega problema naše vasi, se zavedajo z zagrenjeno dušo, da stoje osamljeni sredi današnjega vrtinca, da nimajo posnemalcev in pomočnikov ter da tone njihovo prizadevanje neizkoriščeno v morje splošnega malodušja in anarhične nesistema-tičnosti. Ne moremo se ubraniti moreče skrbi, da se vsi skupaj premalo zavedamo težkega položaja, v katerem 6e nahajamo ter da ne vo- dimo uvidevnega računa o posledicah, ki se zde neizogibne. Vemo sicer, da postaja naše šolstvo vsak dan luksurioznejša ustanova, ki težko obremenjuje javne dajatve, a ne vrača niti malo tega, kar bi morala, da se ustreže potrebam današnjega časa in niti ne vzgaja ljudi, kakršne zahteva naša doba. — Vemo, da je naše izvenšolsko delo razblinjeno že v posameznih vaseh na nebistvene panoge, da manjka v vsej Sloveniji ustrezajočega modernega šolskega in izvenšolskega sistema, a prav zato se moramo vsi skupaj — z odločujočimi faktorji vred — vprašati, kaj naj storimo, da ne bomo ob dnevu, ki pride," sojeni in obsojeni. L. G. VSEBINA: Učitelj na vasi. Rojstni dan Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Dom učiteljic. Nauk iz nadloge. Pravi Slovenci, Vindiši in južna Štajerska. Dvodnevni vrtnarski tečaj za učiteljice. Smučarski tečaj za učiteljiščnike. Krško narodno šolstvo v luči statistike. LISTEK: Trije kralji ogradarski. Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu. niče, zlasti poverjenice, naj se s svojim vplivom zavzamejo za stvar in sodelujejo, ker solidarnost in samopomoč nas bosta moTalno dvignili in gospodarsko okrepili. Zavetišče Marije Mehletove daje v tem letu zavetje in opoldanski obed 4 krat na teden 66 učenkam I. drž. dekl. mešč. šole. 46 učenk prispeva z majhno odškodnino, 20 najubožnejših dobiva obed brezplačno. Zavetišče se vzdržuje iz podpor ministrstva za spe. politiko, kr. banske uprave, mestnega poglavarstva. Rdečega križa, iz prispevkov učenk in prispevkov učiteljstva I. drž. dekl. mešč. šole in drugih dobrotnikov. Vendar so te podpore spričo splošnega slabega gospodarskega položaja vedno bolj pičle, letos je celo izostala podpora ministrstva soc. politike, ki je bila doslej glavni vir dohodkov za zavetišče. Tako je prišlo zavetišče v precej neugoden položaj, upamo pa, da se nam bo z osebnimi intervencijami in pismenimi vlogami posrečilo zagotoviti obstoj zavetišču tudi za prihodnje leto. Iz blagajniškega poročila tov. Levčeve je razvidno, da je znašal celokupni promet v pret. poslovnem letu Din 142.804,19, gotovine v blagajni je Din 1378,28, hranilne vloge Din 98.353,51, v poštni hranilnici Din 4040,95, vredn. papirji in premičnine Din 2601,—, deleži članov 600 Din, deleži pri Zvezi slov. zadrug in drugod 600 Din. 31. dec. pret. 1. je štela zadruga 187 članic t. j. 1 več nego lani. Tajnica nadzorstvenega odbora tov. Gre-goričeva ugotavlja v svojem poročilu, da je pri pregledu blagajniških knjig našel odbor najlepši red, kar je zasluga naše vestne in marljive blagajničarke, kateri za njeno požrtvovalno delo izreka popolno priznanje. Tov. Levčeva se v imenu odbora zahvali načelnici za njeno prizadevanje v prosipeh zadruge. Prav tako se zahvali načelnica vsem odbornicam in poverjenicam za vsestransko pomoč z željo, da bi zadrugi kmalu pripomogle do uresničenja naših načrtov. Pri volitvah se je na predlog tov. Sušni-kove izvolil prejšnji odbor. Za bodoče leto skušajmo znova zastaviti vse sile, da pridobimo čim več novih članic in podpornic. Kot najuspešnejše sredstvo so se izkazala osebna propagandna predavanja po posameznih srezih. G. Govekarjeva se je najlepše zahvalila, da smo jo povabile v svojo sredo in je izrazila priznanje našemu delu z željo, da bi se nam kmalu posrečilo zgraditi dom, ki bi nudil gostoljubno streho tudi drugim ženskim društvom. Pri slučajnostih so se navzočim članicam razdelile podpisne pole za mirovno akcijo. nadloge Ljudstvo je pri nas kaj rado gledalo v državnih uslužbencih samo najete delavce, ki hočejo od države, svojega delodajalca, iztisniti čim večji zaslužek, ne računajoč z ničemer drugim. Neki zelo znan politik s pretenzijami državnika visokega stila se ni sramoval, na nekem zboru obtožiti državne uradnike, ki da mislijo samo na svoj želodec in se ne brigajo za bedo širokih narodnih slojev. — Ta primer je dobrodošel (vsako zlo ima svojo dobro stran!), da pokaže vsemu svetu, kako napačna so taka mišljenja, v kolikor se tičejo državnih uradnikov. v * S - 5. -i * '«!, v h -vmS * •_> V "k ■ .v'*, t " s ' < v X, 't z 4* i <-. : ■» .tr- i/ 1,-s- «V-;, r-id m ;*u » V• r-Ji; k.'t;- "T. VJ, «v* šiv-: Us> y'rvf>r'' s. .'J mv sejfc. iV.ta ,<'»v\ it'r>(} ."')■ v3 v : t*:'' On -.'vj < v; vi v'-'- - - \ "i- - v«» r ar Vi ■ r '«Vi ^ < ' -> £¿¿-'.-3, - ' K't-' > '1 ' •'-{ 7" «'• « ¿rf •»» m Toliko o našem odnošaju napram uradni-štvu, ki so izven naših vrst in večkrat na žalost proti nam. Ampak iz svoje velike nadloge moramo tudi zase izvleči poseben nauk. Mi ne moremo biti niti v eni organizaciji zadovoljni sami s seboj. V svojem opredeljevanju je treba iti vedno s sledečega osnovnega stališča: Tvojo pravico spoštujejo samo v toliko, Rojstni dan Nj. Vis. kneza namestnika Pavla V torek, dne 28. aprila, je praznoval knez namestnik Pavle svoj 43. rojstni dan. Sin kneza Arzena in bratranec blagopo-kojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja se je rodil 28. aprila 1893. v Petrogradu. Gimnazijo je dovršil v Beogradu, univerzo je posečal v Oxfordu. Tragična usoda blagopokojnega kralja Aleksandra ga je postavila v ospredje, kajti prej smo ga poznali le kot predsednika Rdečega križa in tudi vernega sodelavca kralja Zedinitelja. Med trojico kraljevskih namestnikov pripada on kraljevski rodbini. Zato kličemo ob njegovem rojstnem dnevu: Naj živi visoki kraljevski dom Kara-dordevičev! Dom učiteljic Poročilo občnega zbora dne 9. aprila 1.1. Načelnica tov. Sodnikova je otvorila občni zbor. Pozdravila je vse navzoče, predvsem g. Minko Govekarjevo, predsednico jugosl. ženske zveze za dravsko banovino, bivšo učiteljico, ter g. predavatelja docenta dr. St. Go-gala. Z obžalovanjem je ugotovila, da so se tovarišice odzvale v razmeroma skromnem številu, kar je pa razumljivo, ker so isti dan zborovala tudi druga društva. Dr. Stanko Gogala je predavaj o zelo aktualni temi: »Nova šola — novo življenje«. Predavanje je izoblikoval povsem svojevrstno. Osnovna misel je bila, življenje vodi šolo, šola pa vodi življenje. Pri tem ni mišljeno obče življenje, temveč življenje posameznika, življenje v učencu samem. Šola naj vodi in bogati to življenje ne samo v metodi, ki je doslej trpala v otroka razno tvarino. Vse dosedanje reforme so bile več ali manj zunanjega značaja, naši šoli pa je najbolj potreba, da se notranje prenovi in preosnuje. Učitelj naj stopi otroku nasproti kot človek. ki ga spoštuje, skuša naj se vživeti vanj, prisluhne naj njegovi duši. Naj mu ne vsiljuje tega, kar njega samega zanima, podredi naj se duševnosti otrokovi, samo tako more preiti učiteljevo delo v resnično vzgojno prizadevanje. Pravi učitelj se preda popolnoma učencu in ta začuti takoj, kje bo našel razumevanje in kdo mu bo znal odgovoriti na njegova vprašanja. Današnja mladina se razvija hitreje, njena notranja zrelost je nenavadno zrasla. Najvažnejša naloga vzgojiteljeva je, da skuša gojenca pritegniti in gledati, da se mu ne izmakne. Le učitelj, ki je sam notranje bogat, more zadovoljiti mladega človeka. Če se mu je posrečilo pridobiti zaupanje otrokovo, bo znal razgibati njegovo duševnost in ga zbuditi k novemu notranjemu življenju. Šola bo postala otroku vir notranjega bogastva, iz katerega bo črpal in dbbival pobudo k lastnemu ustvarjanju. Le taka živa šola zbuja novo življenje, zahteva pa resnično živega učitelja. Predavanje, podano s toplino in iskrenostjo, se je tudi toplo sprejelo, le škoda, da nas je bilo premalo. , To so misli, v katere bi se bilo zatopiti vsakemu učitelju in vzgojitelju. Naša šola je vkljub vsemu prizadevanju v resnici okostenela, poudarja preveč zunanje delo, nedostaja pa ji notranje poglobitve. Gospodarsko predavanje -g. ravnatelja Boža Račiča je imelo predvsem namen zainteresirati tovarišice za delovanje in prospe-vanje »Osrednjega zavoda« kot ustanove, ki že zdaj z velikim uspehom podpira domače obrte in zaposluje na stotine našega domačega ženstva. Položaj naših vasi je danes naravnost obupen, prizadeti so zlasti obmejni kraji in oni, ki so izgubili zaradi sankcij do-sedaj stalne vire zaslužka. Edina pomoč je zaposlitev žen. Osrednji zavod vzdržuje že veliko šol in ima v različnih krajih dobro organizirane postojanke, kjer so vpeljane razne tehnike ženskega ročnega dela. Izdelki naših žen so dosegli glede izvedbe in solidnosti že tako višino, da lahko tekmujejo z vsakimi inozemskimi; tujina jih že močno upošteva. Pri nas pa je širša javnost še premalo poučena, zato ne polaga važnosti na povzdigo domačih obrtov. Me učiteljice v tem oziru lahko precej pripomoremo, s tem da same vselej zahtevamo le domače izdelke in odklanjamo inozemske. S svojim vplivom in z nasveti pa tudi med drugim ženstvom v tem oziru lahko vršimo važno kulturno in socialno nalogo. H koncu je g. predavatelj povabil zadrugo, naj si ogleda obrat zavoda. Načelnica se mu zahvali za zanimivo predavanje s prošnjo, da bi mogle ogledati učiteljice zavod ob priliki počitniškega tečaja. G. Govekarjeva na-svetuje, naj bi se pri tej priliki pokazali stroj- ni izdelki in izdelki ročnega dela, ker široka javnost tega ne zna ločiti in primerno ocenjevati; Poročila funkcionark. Načelnica poroča: a) Glede naših predlogov vplačil za dosmrtna stanovanja ni bilo dosedaj nikakega odziva. Predlogi so samo ogrodje, izvedba se bo ravnala po razmerah, ki bodo tedaj, ko bomo mogle svoje načrte uresničiti. b) Glede združitve našega doma z domom visokošolk še ni prišlo do razgovora, vendar kaže, da se bo naša akcija razvijala v to smer. c) Napredek v številu članic in izjav za kamne je neznaten. Temu bo glavni vzrok splošno slabo razpoloženje zaradi neugodnih službenih razmer. Vendar bi to ne smelo negativno vplivati na stanovsko zavest, nasprotno, ravno osredotočenje nas bo jačilo, da bomo lažje kljubovali udarcem. Nekatere članice so prosile za ukinitev mesečnih odtegljajev za kamne. Načelnica pozove navzoče članice, naj izrečejo tozadevno svoje mnenje. Soglasno se izjavijo, da zadruga iz tehničnih razlogov na to nikakor ne more pristati. Poleg tega bi na tako neresno postopanje omajalo zaupanje v naše delo. Iz tajniškega poročila tov. Herenove ie razvidno, da je imela zadruga od zadnjega občnega zbora 7 rednih odborovih sej in širši sestanek članic o Božiču. Izmed važnejših dopisov je bil poziv Gospodarskega sveta, odseka učiteljskega udru-ženja, za podvig stanovskih gospodanskih in socialnih ustanov. Započela se je akcija agi-tacijskih predavanj za vse učiteljske gospodarske ustanove ob priliki sreskih učiteljskih zborovanj. V ta namen je naša zadruga oddala Gospodarskemu svetu informativno okrožnico, ki je prišla na razgovor pri nekaterih učiteljskih zborovanjih. Načelno dobra zamisel nam pa do danes ni prinesla vidnega uspeha. Na. vprašanje »Učiteljskega doma« v Ljubljani, ako bi sodelovale pri nameravani efektni loteriji v korist Učiteljskemu domu, je zadruga obljubila svojo pomoč. Pri tej priliki je pozvala načelnica vse navzoče čla- Nauk iz Meseca septembra preteklega leta so bile z uredbo kraljevske vlade znižane plače vseh državnih uslužbencev. O tem je bilo mnogo govora in tudi javnost si je ustvarila o tej uredbi povsem točno sodbo. Dasiravno jih je zelo težko pogodila, je imela ta uredba vendar le zelo povoljno posledico: Ona je odprla oči vsem državnim uslužbencem in spregledali so, kako zelo je zanje potrebno, da so združeni. Dasiravno člen 76. uradniškega zakona prepoveduje »vsako sporazumno akcijo raznih udruženj« brez predhodnega odobrenja pristojnega ministra, — lakota, ki nažene volka iz gozda, je nagnala ljudi, da se združijo kot eden človek in da složno stopijo v obrambo svojih življenjskih interesov. To stališče, — ostro v svojem bistvu, umerjeno po formi, a podčrtano z utemeljenimi razlogi, — je napravilo globok vtis, tako na javnost, kakor tudi na kraljevsko vlado. Teirtu stališču, ki se ni dozdevalo dovolj energično samo nestrpnežem in onim, ki so toliko ostrejši z jezikom, kolikor so mlačnejši pri delu, se imamo brez dvoma zahvaliti, da je tako hitro prišlo do gotovih korektur v omenjeni uredbi. To stališče je bilo morda posredno tudi razlog, da se je prenehalo misliti na nova znižanja, o katerih se je uporno šepetalo nekaj mesecev. Složen nastop državnih uslužbencev jim je dvignil v javnosti ugled tudi v drugi smeri. Učitelj t1^1"" 'Vasi čevlji naj bodo oedno v teda, nosite gumi podpetnike na ceoljxhf ker s tem prihranite denar, t pri hoji ne pooirocajo ropota. GUMI-PODPETNIKI JUGOSl IZDELEK. Doba se pri vsakem Čevljarskem mojstru 1 _ v kolikor jo moreš ti vsiliti, odnosno — drugače rečeno — kolikor si sposoben se žrtvovati zanjo. To mora prodreti v zavest vseh državnih uradnikov. In ko se ustvari ta splošna stanovska zavest, tedaj se ne bo mo-( glo dogajati: da bi na stotine in tisoče učiteljev, ali profesorjev, ali poštarjev stalo izven svojih strokovnih organizacij — iz najsebič-nejših pobud (da ne plačujejo članarine!), računajoč, da se bodo v vsakem primeru tudi oni okoristili z rezultatom, ki jih dosežejo oni združeni njegovi tovariši, ki se ne plašijo materialnih žrtev. Kdorkoli tako računa, ni dober človek in ne zasluži pažnje svojih tovarišev; še več nego to; on je neposreden sovražnik svojim tovarišem kakor tudi samemu sebi, ker udruženje, ako bi imelo tudi njega v svojih vrstah, bi, ker bi bilo močnejše, prišlo tudi do hitrejših in povoljnejših rezultatov. Zaradi tega je treba take sebičneže po pravilih bojkotirati. Prvi problem je, kakor vidimo, v tem, da s širjenjem stanovske zavesti in obračanjem glave od sebičnežev zberemo v svojih strokovnih udruženjih vse brez razlike. Drugi problem je iprav tako važen. Ko se izvrši zbiranje vseh, je treba nadaljevati, da se ustvari in obdrži visoko enoten duh, enotna volja, da tudi javnost in odgovorni činitelji vidijo pred seboj vedno ves stan složen in pogumen kadarkoli so v vprašanju staryovski interesi (ne samo materialni!). Trezna itanovska zavest mora onemogočiti razne puntarje in sejalce razdora, ki — včasih iz strankarskih, največkrat pa iz sebičnih razlogov — vnašajo ndslogo in razdor in z brezsmiselnimi prepin paralizirajo vse moči celote. S kakimi besedami naj označimo gospoda, ki je- na nekem stanovskem zborovanju zahteval, da se izglasuje nezaupnico predsedniku stanovske organizacije zaradi tega, ker je prišel v spor z oblastmi, — a njemu in vsem ljudem je dobro znano, da je prišlo do spora, ker je ta predsednik pravilno in možato branil interese svojega stanu! Treba je delati v tej smeri, da bo razvita stanovska zavest stala borbene jša nego kda j koli za človekom ali za ljudmi, ki stavijo na kocko svOf osebni položaj za dobrobit celote. Šele tedaj, ko se v stanovskem pogledu toliko popravimo, da nas na vprašanju stanovske solidarnosti nikdo in nič ne more raz-družiti, in niti omajati, šele tedaj bomo mogli s pravico misliti: Sedaj nas bodo spoštovali, ker smo močni in pripravljeni na borbo. R. Kneževič, preds. Jugosl. pfof. udruženja. Pravi Slovenci, VindISi in Južna Štajerska Graška »Tagespost« je 10. aprila t. J. objavila članek »Slovenci na Koroškem«, dva dni prej pa »Berliner Tageblatt« članek »Spodnje Štajersko«. Prvi deli prebivalstvo Koroške v prave Slovence in Vindiše potvar-jajoč pri tem našo zgodovmp, kar dokazuje še vedno staro miselnost avstrijskega nem-štva; drugi pa opisuje »trnjevo« pot Nemcev na Južnem Štajerskem v kulturnem, jezikovnem in verskem pogledu. Je to jeremijada, katerih smo že vajeni in katere lahko ovr-žemo z dokazi iz svobodnega življenja Nemcev v naši deželi. Pri tem dokazovanju in primerjanju nam seveda bolest stiska srce, ko naša »balkanska« kultura daje pri nas Živečim Nemcem in celo Nemeurjem popolno svobodo. ¡Pisca sta vsekakor sodila situacijo po narodnem -reku »Vsak sodi po svojem kopitu«. Predaleč bi zašli, ako bi razpravljali o vseh v obeh člankih predbacivanih natolcevanj in pretvorb, ne da bi pTi tem zopet odkrili ran našega naroda. Vendar mora uči-teljstvo, ki je v vseh teh bojih stalo z drugimi borci na vidnem mestu, zopet izpolniti zahteve vklesane v gosposvetski kamen ter braniti zemljo slovenskih knezov Boruta, Go-razda in Inga in »nemško deželo med Dravo in Savo«. Učiteljstvo je, kakor že rečeno, stalo v vseh nacionalnih bojih na vidnem mestu ramo ob rami z drugimi, živelo v ne- posrednem stiku z narodom, borilo se v društvih in šolah proti nemškim organizacijam in njihovimi ponemčevalnicami Schulvereina. Stoletja je obiskoval njihove hiše, stoletja poučeval otroke v jeziku pradedov. Zato ob tej priliki lahko z drugimi branitelji odločilno zavrne nesmiselne zahteve z Dunaja in Berlina, Učiteljstvo, kot najtesnejši delavec z narodom in dober poznavalec njegove usmerjenosti, najstrožje obsoja pretvorbe različnih starih nemških in avstrijskih možganov, ki skušajo iz samokoristnih nagonov deliti Slovence na Koroškem v različne med seboj nerazumevajoče se skupihe, kakor tudi odločno zavračuje absurdne trditve bivših absolutistov o »trnjevi« poti Nemcev na bivšem južnem Štajerskem. V dokaz prvega navajamo tisočletno uporabo slovenskega jezika na Koroškem, ki se nikoli tako ne razlikuje v svojih narečjih kot n. pr. Nemec iz severa in njegov brat iz juga ali pa celo žlahtna nemščina Dunajčanov ip naših Kočevarjev ter isto toliko staro slovensko tradicijo. Že leta 1444. je naš zadnji knez Ingo prepustil Ernestu Železnemu oblast nad Slovenci in vendar so morali Nemci na Koroškem leta 1920. v slovenskem jeziku — v jeziku ondotpega prebivalstva — agitirati za svojo zmago, pri čemer so se posluževali tudi pretvorb, prevar, glasovanja mrtvih in najširoko- Novosti Pristnobarvne, lahke bombazaste tkanine za obleke ki se ne mečkajo. A. ZLENDER Ljubljana, Hestnl trg 22 grudnejših obljub svobodi. Naš narod je vkljub sto- in stoletnemu robstvu ostai vedno za germanizacijo odporen. Iluziji nemškega dopisnika o »nemški deželi med Savo in Dravo« odgoviarja učiteljstvo, zavedajoč se nepotrebnosti razprave tega vprašanja, samo tole, da je to samo nadaljnji korak njihovega sistematičnega grab-ljenja naše zemlje, da je tu narod isto tako odporen proti germanizaciji kakor na Koroškem in da smo Jugoslovani tolerantne j še postopali z njimi, kakor pa marsikatera velesila, ki ž'največjim bobnom razglašuje svoje razumevanje do kulturnih vrednot naše na--_i_ rodne manjšine. Našin* sNeraceijv se godi mnogo bolje, J^ot.pa njihovim bratcem prav v bližini meje' alrTfetb onim V'rajhu. Poleg svobodnega šolstva vseh vrst uživajo, poipolno Svobodo Kulturbundi, Sangervereini, cerkvene občine, itd. A naši bratje na Koroškem — molče! Učiteljstvo je in bo stalo vedno z vsemi drugimi borci na mejah svoje domovine kot buden čuvar jugoslovanske zemlje in njenega svobodnega roda ter bo sočuvstvovalo s trpečimi brati severno Karavank in južno Julijskih Alp, dokler tudi njim ne vzklije svoboda! Rupnik Vinko. Dvodnevni vrtnarski tečaj za učiteljice V Št. Juriju ob južni železnici se je v ta-mošnji banovinski kmetijski šoli v dneh 20. in 21. aprila vršil vrtnarski tečaj za učiteljice ter žene in dekleta meščanskih slojev. Med udeleženkami je bilo tudi 36 učiteljic, ki so prispele iz različnih krajev banovine. — • Tečaj je bil praktičen in teoretičen in je imel poleg poučnega, še namen dvigniti med že obstoječimi sadjarskimi in vrtnarskimi društvi po deželi zanimanje za vrtnarsko panogo, ki se po deželi bolj zanemarja, k čemer naj bi pripomogle tudi naše učiteljice. Osnujejo naj se pri društvih vrtnarski odseki. Program tečaja je bil zelo posrečen. Kljub kratko odmerjenemu času je bila v tečaju predelana vsa potrebna snov. Glavni predavatelj strokovni učitelj g. Vardjan je na svojstven način strokovnjaško predaval o na- črtih šolskih vrtov, o družinskih, počitniških (weekendskih), Schreiberjevih in drugih vrtovih, o obdelovanju vrtne zemlje, rabi sodobnega vrtnega orodja, gnojenju, sejanju in oskrbovanju zelenjadnih rastlin, o gnojakia, toplakih, silnicah in izkoriščanju gnojakov. Snov drugega dne je bila: posebno ze-lenjadarstvo, najvažnejše zelenjadnice in njihova vzgoja in oskrba, spravljanje zelenjad-nic, najvažnejše cvetice na vrtu, na oknu in oskrba cvetic. Gospod predavatelj je tudi sicer ob vsaki priliki ustregel vsakomu s svojimi bogatimi nasveti. — Praktična dela je vodil neumorni vrtnar gosp. Korber z velikim potrpljenjem, zakaj učiteljice nismo varčevale z vprašanji. Tečaj je vsekakor dobro uspel in je svoj namen dosegel. Ob letu bi ga kazalo obnoviti in raztegniti. — Kč. Smučarski tečaj za učitelJISčnike Lepi spomladanski dnevi se pričenjajo, z njimi pa se je umaknila tudi zima visoko v gore. Mladina bo zopet gojila razne telesne vaje na prostem. Kakor je pri nas v obilni meri poskrbljeno za razmah »poletne« telovadbe, tako se živo občuti pomanjkanje strokovnega smuškega pouka v šoli. Ker manjka učiteljev-smučarjev, ostaja mladina marsikje v zimskem času brez pouka v smučanju. Ta nedostatek v telesni vzgoji skuša sčasoma odpraviti kr. banska uprava. Na njeno pobudo se je letos prvič uvedlo smučanje na učiteljišče, in sicer v V. letnik. Smučarski tečaj za učiteljiščnike se je vršil radi letošnjih neugodnih snežnih razmer in radi pomanjkanja prostega ča3a od 14. do 16. febr. na Veliki planini in se je nadaljeval o velikonočnih počitnicah od 13. do 17. aprila na Voglu v Bohinju. Vodstvo in nadzorstvo tečaja je bilo poverjeno g. lirof. Jerasu Josipu, rfeferentu za telesno Vzgojo pri kr. banski upravi. Namen tega koristnega tečaja je vzgojiti kader učiteljev-smučarjev, ki bodo v poznejših letih uspešno poučevali smučanje v šoli. Telesna vzgoja in duševna izobrazba sta v okviru celotne vzgoje enakovredni. Pri-rodnim, to je praktično uporabljivim vajam je treba dajati prednost. Z njimi premagamo ovire, zapreke v vsakdanjem življenju (reden obisk šole v gorskih vaseh, kjer so smuči prometno sredstvo). Z njimi utrjujemo zdravje, razvijamo smisel za prirodo in spoznava- Trije kralji ogradarski Ko so prišli dnevi stiske in pomanjkanja, so se zbrali trije kralji ogradarski, Cifra, Ma-tjažek in Holaj, sedli so za mizo in pri tretjem litru so si razdelili vse dobrote in čednosti tega sveta. Holaj je vzel v zakup irodoljubje, Cifra napredek in pridnost in Matjažek poštenost. Bili so rodovitni časi, blagodejen dež je rosil z neba in čednosti so uspevale in se razbohotile, dajale so obilen sad in kašče vseh treh kraljev so bile zvrhano polne. Nerodne postave so ipa izmaličile, blagoslovljeno življenje, z dobrimi leti je prišel v Ogrado učitelj Tomaž. Star je bil že, trudno je hodil, kot bi se hotel v zatišju odpočili od vsega hudega, kar je že prestal. Ograda se ga je razveselila, Tomaž se je pa samo smehljal. Niti iskrice hudobije ni bilo v njegovem srcu, najbolj zakrknjenemu grešniku je vse dobrotljivo odpustil, tiho je opravljal svoje delo in se ni brigal za svet. Skromno je stopal mimo hiš in se pokrižal pred vsakim znamenjem. Prešli so dnevi, v Ogradi so se privadili starega gospoda, napol svetnik se jim je zdel, otroci so tekali za njim, stari ljudje so ga ustavljali. »Tak poštenjak!« so govorili med seboj. »Že na zunaj se vidi,,. kakšen je. Takega ne premore Ograda.« »Pošetnjak?« je nezadovoljno majal z glavo Matjažek. »Kakšne postave so to? Kar tako se priklati od nekod, star človek in vzame Človeku všo čast. Vprašam vas, ali je to prav?« Pa je poklical še Cifro in Holaja in že pri prvem litru so sklenili, da to ni prav in da Ograda tega ne sme trpeti. »Ti, samo ti, imaš pravico biti največji poštenjak v Ogradi,« sta rekla Cifra in Holaj. »To se vendar razume! Kakšen red pa bi b)l to, da pride nebckiigatreba kak berač, ki nam vsi naše čednosti odnese, tako rekoč ukrade. In učitelj Tomaž je dobil pismo, naj pospravi svoje stvari in naj se premakne v Tihi dol, zakaj, to vendar ne gre, da bi bil narodu v spotiko. Otroci so jokali, ljudje niso razumeli, a bila je uradna potreba in Matjažek sč je oddahnil. Pa so poslali v Ogrado drugega učitelja, krepkega in resnega in brž so se ga ljudje razveselili. Še Matjažek ga je poklical na pol litra. Novi učitelj ni stopai tako trudno, bil je poln življenja in imel je žiiljave roke. Stopal je po vrtovih, ni dosti govoril, vzel je škarje, obrezoval drevje, cepil, zdravil bolno živino, delal prošnje za vaška pota, učil kmetovanja, od jutra do večera je bil na nogah, od hiše do hiše je hodil, nikdar se ni utrudil'. »Ta je pravi,« so se blagrovali ljudje, »daleč naokoli nima j p takega. Ta je za napredek, za delo, človek, kakor jih ne poznamo na Ogradi. »Kaj?« je vzrojil C|ifra, c^rugi kralj, »Za napredek sem vendar jaz, vso učeijpst sem pretehtal in zmeraj sem delal za blagostanje in gospodarstvo. Kaj bi se tak človek mešal v naše delo! Ali je to kaka pravica, kak red?« In oba kralja sta vzkliknila, da to ni noben red in da Ograda trpi zaradi nereda. »Za napredek smo že mi tukaj. Sicer pa ne maramo novotarij in ljudsko. mnenje je treba spoštovati.« In tudi drugi učitelj je dobil ukaz, naj odide, da bi ne bil v napotje splošnemu napredku in blagostanju. Otroci so jokali, ljudje so se čudili, Cifra je pa skomignil, da je bila pač uradna potreba, oblast je oblast, že ve, kaj ukaže, ni, da bi se ji človek brez potrebe zoperstavljal. »iPrav zares!« sta potrdila . Matjažek in Holaj. Poslali so v Ogrado tretjega učitelja, mladega in rodoljubnega, smehljal se je in ko je šel po cesti, je sevalo iz njega navdušenje. Kakor bi svetel ogenj preletel vso Ogrado, so se ljudje prečudno zganili, spogledali so se in dejali: »Kako, da nismo tega že prej občutili? Toliko lepote je v naših srcih in mora priti mlad fant, da nam jo odkrije!« In kmalu se je raznesjo, da je mladi učitelj, rodoljub, tak, kakor ga še ni imela Ograda. »Holaj,« se je oglasil Holaj, »to pa ne pojde. Kdo je večji rodoljub kakor jaz. Poglejmo v časnike, vprašajmo ljudi, tu je nekaj narobe. Tako fante nas ne bo učjlo.« In tudi tretji učitelj je dobil belo pismo, ker je bila uradna potreba in rodoljubna. Holaj si je zavihal brke, ozrl se po čemernih ljudeh, ki so se poslavljali od učitelja in dejal: »Na svetu mora biti red, če ni reda, se vse podere.« In da bi se vse ne podrlo, ni poslala oblast v Ogrado nobenega učitelja več. Matjažek, Cifra in Holaj živijo v miru in slogi, veselijo se, da je vse še zmeraj tako, kakor je bilo in da se brez njih nič ne da izpre-meniti. Vse tri čednosti jim pa bogato cveto, rode obilen sad in njih kraljevske kašče so vsako leto zvrhano polne. Venceslav Winkler mo krasoto naše domovine. Smučanje vpliva na pogum in navaja na red. Vrhunskih uspehov (rekordov) pa pri telesni vzgoji v narodni šoli ne zahtevaj mo, saj se itak prekmalu pokažejo med mladino sami od sebe nepravilni in nezdravi športni izrodki, ki se n. pr. v nogometu najbolj živo odražajo. Tu je treba ires prave vzgoje. Doživetje lastnega uspeha sicer stopnjuje veselje do športa, ne sme pa prekoračiti zdrave meje. Za zdravje v tečaju je skrbela gospa dr. Lunaček. K sreči so bili vsi tečajniki pri najboljšem zdravju; saj so fantje pod nadzorstvom prof. telovadbe g. Vinka Zaletla pokazali, da je prvi pogoj uspeha v tečaju red in disciplina, ki ne vlada samo na učiteljišču, ampak tudi v naravi, da se taiko preprečijo nepotrebne nezgode. Tehnični vodja tečaja je bil naš smučarski pionir, priznani stari praktik t6V. Ivan Tavčar, ki je vodil 1. skupino. 2. skupino pa je prevzel tov. Janko Sicherl. Oba smučarska učitelja šta z obilno strokovno in pedagoško prakso vodila po preizkušenih metodah praktični in teoretični del pouka. Zjutraj so bile najprej na vrsti gimna-stične vaje.. Nato so sledile praktične vaje. Po predpisanem učnem načrtu je bilo postopoma predelana metodično vsa smuška tehnika. Vmes so bile vpletene tudi razne smučarske igre. Popoldne je bilo ponavljanje snovi. (Praktična uporaba predelane snovi na kratkih izletih.) V večernih urah so se vršila predavanja. Tov. Tavčar je predaval sledeče: Smuška oprema, smuška tehnika, zgodovina smučaretva, orientacija v planinah s pomočjo zemljevida in kompasa, nevarnosti zime, gradnja zasilnih zavetišč, transport ponesrečencev i. dr. G. dr. Lunačkova je govorila o higieni smučanja, o poškodbah, o prvi pomoči v nezgodah itd. Tov. Sicherl je pripovedoval naslednje: Metodika smučanja, smučanje v šoli (smuška ura — dve učni sliki), organizacija smučarstva med šolsko mladino in med narodom. Vsi tečajniki so pazljivo sledili pouku in marljivo sodelovali v tečaju. O tem so pričale živahne debate, ki so se vršile zvečer po končanem delu, ki je trajalo od ranega jutra do poznega večera natančno določeno po urniku. Po debati pa se je razvila dostojna (na planinah ni vedno tako), tovariška zabava. Ob zvokih kitare se je oglasil krepki pevski zbor z lastno smučarsko himno. Prav ljubke kuplete je pel tečajnik Žitnik. Tov. Sicherl pa je s humorjem pripovedoval zanimive smučarske dogodivščine naših malčkov. V taki obliki seveda ni mogla smuka utruditi in dolgočasiti ostalih številnih gostov, ki so delili toplo- zavetje pod gostoljubno streho Skalaškega doma na Voglu z banov, tečajniki, kt so preživeli tu par ur poštene zabave, zavedajoč se, da jih čaka kmalu zopet težak življenjski boj za obstanek. Ob zaključku tečaja se je g- referent Je-ras v imenu banske uprave zahvalil vsem sodelavcem za njihov požrtvovalni trud ter bodril tečajnike naj pridobljeno znanje poneso med narod in naj povsod širijo smučanje — to lepo telesno panogo. V imenu tečajnikov se je vodstvu zahvalil možati učiteljiščnik Peče s poudarkom, da bodo ta korak kr. ban-ske uprave z veseljem pozdravili vsi smučarski krbfei, ker tvori irealen temelj, za smu-ško vzgojo naše mladine. To je bila sicer kratka šola, ki pa je pridobila zopet nove smučarje-vaditelje-učitelje. Začeti pri mladini je edino prav. Vzgojimo si zdrav pomladek! Smuk! UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI resistrovana zadruga z o. z. Krško narodno šolstvo v luži statistike Krški srez šteje 59.809 prebivalcev in ima 31 narodnih šol. PoviircčifcSride na 1929 prebivalcev ena narodna šola. Učencev je 9445, od tega je 4791 deklic in 4654 dečlpov. Vse šole imajo 242 oddelkov ali razredov in 173 učiteljev in učiteljic, od katerih je 90 poročenih. Veroučiteljev in konbraktualnih je 54. Skupaj je torej 227 učiteljev. V krškem srezu je 52.005 prebivalcev pismenih. Tega osnovnega znanja so se naučili v šoli, v vojski se jih je naučilo 20, drugje pa 415. Od 31 šol ima samo 21 šol šolska dvorišča in 4 vodovode, ostale šole pa imajo več ali manj oddaljene vodnjake. V Cerkljah ob Krki se je vršil gospodinjski tečaj, ki sta ga vodili gdč. Francka Hlebec in gdč. Mahničeva. Vzgojili sta 12 gospodinj za razne panoge gospodinjskega dela, ki bi jih morala znati vsaka bodoča gospodinja; tečaj, je prejel 500 Din podpore. Vsi učitelji so prejeli 3,128.730,95 Din plače, k temu je prispevala kr. banska uprava 2391 Din. Učiteljske stanarine pa so znašale Din 812.091,54, ki jih plačujejo, kakor znano občinske uprave dokaj neredno. Od šolskih proračunov so izplačale občine vsem šolam Din 458.419,30 kar je s celotnimi proračuni vseh občin v razmerju 4,90 :1. Dejansko pa so vse šole potrošile samo Din 428.490,41 od šol. proračunov. V srezu je 12 šolskih hranilnic. Vložilo je 568 učencev 'Din 32.571,71. Od te vsote je vloženih Din 16730,85 v poštno hranilnico. 28 učiteljev(-ic) je članov CMD, pri Kolu jugoslovanskih sester je 9 učiteljic. Pri JS je 124 učiteljev, pri Sokolu je 60 učiteljev, in 89 učiteljic. Pri Rdečem križu je 110 učiteljev, pri Slovenski šolski matici 22 učiteljev, pri Vodnikovi družb pa 16. V vsem srezu sta 542 Sokoliča in Soko-lici, pri Pomladku Jadranske Straže je 1500 učencev, pri Pomladku rdečega križa je 1552 učencev, pri Mladih junakih je 3593 učencev. 39 učencev ni obiskovalo šole zaradi duševne zaostalosti, 39 zaradi telesne nesposobnosti. 16 učencev ni hodilo v šole zaradi nalezljivih bolezni. Vse učiteljske knjižnice ištejejo 13.638 knjig, 4395 brošur in 184 listov. Šolarske knjižnice pa izkazujejo 8188 knjig, 1027 brošur in 99 listov,r19 šol izkazuje, da ima dovolj učnih sredstev, malo pa 12. To so najvažnejši statistični podatki narodnih šol v krškem srezu za šolsko leto 1934./35., ki utegnejo zanimati širšo učiteljsko javnost. R. B. Splošne vesti — Pedagoška centrala v Mariboru ima svoj redni občni zbor v nedeljo 3. maja ob 10. uri dopoldne na državni učiteljski šoli v Mariboru. — Sprejemni dnevi pri g. banu so samo ob torkih in petkih; ob drugih dnevih g. ban ne more sprejemati strank. Ljudje naj se tega drže in naj ne prihajajo ob drugih'dnevih v Ljubljano, ker si s tem delajo stroške rn nevšečnosti. — Proslava 100 letnice Stritarjevega rojstva. II. državna deška narodna šola v Ljubljani priredi v soboto 2. maja ob 15. uri v šolski telovadnici proslavo 100 letnice Stritarjevega rojstva s sledečim vzporedom: 1. Iz življenja Josipa Stritarja; (izvajajo učenci I. razreda višje narodne šole). 2. Stritar in^ pri-roda; življenje na travniku; (izvajajo učenci I. a in in I.b razreda). 3. Usmiljenje — podano v pesnitvah Josipa Stritarja; (izvajajo učenci III. b razreda). 4. Josip Stritar kot rodoljub in Jugoslovan; (prikazujejo učenci IV. b razreda). 5. Mladi vojaki — Oba junaka; (pojejo učenci IV. b in IV. c razreda). <5. Poklon njegovim delom — živa slika (II. razred višje nar. šole). — Na proslavo opozarjamo predvsem učiteljstvo Ljubljane in okolice. — Te dni je izšla 7. in 8. številka »Popotnika«, ki prinaša prav poučne in nad vse aktualne članke o sodobnem narodnem šolstvu. Predvsem se mora seznaniti vsak učitelj pa tudi šol. upravitelj z vsebino članka prof. Gustava Šiliha »Problematika učnih oblik v sodobni narodni šoli«; Pisatelj prav jasno izpričuje, da ne smemo zavreči vežanega sklenjenega pouka, kar pomeni načina poučevanja v »stari« šoli, ker tudi ta način pouka ima svojo eksistenčno nujnost v sodobni narodni šoli, rlasti kakor sam pravi pri pripovedovanju, opisu, orisu in — razvijanju misli. Jaz bi k temu dodal: Naše šolstvo je mestoma na razvojni stopnji, torej na prehodu med »staro« in »novo« šolo. Dokleir naša psnovno-šolska mladina he doseže stopnje sposobnosti aktivnega sodelovanja, je edin® vezani sklenjeni pouk na mestu. Seveda pa mora sodobni učitelj stremeti za aktivnostjo otrok, kar pomenja. dia mora negovati samo-delavnost v učencih t. j. pripovedovanje, dialoge itd: v obliki koncentracijskega pouka. V tem oziru-se odpira prav hvaležna naloga vsem razredniearjem I. Tazreda, ki bi lahko čez čas vzgojili kader vnetih samodelavnih učencev, katere bi bilo možno poučevati v večji meri po Gaudigovem principu, kjer stopa v ospredje spontana produktivna aktivnost otrok. — Zastopnik strnjenega pouka, kjer predmet vodi je naš mladi pedagog Albert Žerjav. Njegov članek »Mladinoslovje v zgodovinskem pouku« zasluži vse pozornosti. Ni dovolj, da ga prečitaš enkrat, dvakrat, poglobi se vanj, zlasti v njegov tabelarični pregled o mejah in možnostih zgodovinskega pouka in skušaj njegova izvajanja prenesti na področje svojega praktičnega udejstvo-vanja. — Strokovnjak strnjenega pouka, pristaš letnih idej tov. Vrane ti v svojih »Utrinkih z nadzorovanja« popisuje na mojstrski način svoje »anekdote«. Zlasti na je aktualen njegov sojem o mali žagici, ki ga je znal spretno izrabiti ob priliki inšpekcije. Vsak učitelj naj temeljito preštudira njegove »Utrinke«. V ta namen naj poišče vse »Popotnike«. V predzadnji in zadnji številki bo našel dovolj gradiva, da se bo seznanil s posameznimi fazami pouka: predmetni, delovni, koncentracijski in strnjeni. R. B. — Pedagoški klub ljubljanske univerze priredi v petek, dne 1. maja 1936. ob 18. uri v predavalnici mineraloškega instituta univerze Ob osemdesetletnici S. Freuda predavanje: Psihoanaliza Ifi vzgoja. PredaVa Kociper Stanko, stud. phii. Vsi, ki se zanimajo za sodobno vzgojo, so iskreno vabljeni. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 10.761. Telefon št. 23-12 Podružnica knjigarne v Mariboru, Tyrševa ulica 36 VABILO na i XXXIII. redni občni zbor ki bo v četrtek, dne 21. maja 1936, ob pol 10. uri dop. v Ljubljani, v zadružnih prostorih (soba št. 16) DNEVNI RED E. SO 1. Poročilo upravnega sveta o zadružnem poslovanju. 2. Poročilo upravnega sveta o računskem zaključku za 1. 1935. 3. Poročilo nadzorništva o računskem zaključku in poslovanju upravnega sveta. 4. Revizijsko poročilo Zveze slovenskih zadrug. 5. Predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička. 6. Izprememba pravil.* 7. Volitev v upravni svet. 8. Volitev v nadzorstvo. 9. Slučajnosti. — Posebni predlogi se morajo naznaniti upravnemu svetu vsaj tri dni pred občnim zborom. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil v smislu § 31. pravil pol ure pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. * Povečanje števila članov načelstva in nadzorstva. " ' "* '* " ■ J/ !•• •'{ f! , r r vj j -i rrb tw on —i Premeščeni so: Marija Jager iz Štor pri Celju v Št. Jurij ob juž. železnici, Filome-na Štalzer iz Maribora v M. Soboto, Zdenka Novljan iz Rovt pri Logatcu v Grahovo, Danica Alt iz Prevalj v Slov. Bistrico, Ivana Škodlar od Sv. Kunigunde v Smlednik, Mag» dalena Valentin iz Grahovega v Rovte pri Logatcu in Julija Pinter iz Smlednika k Sv. Kunigundi v konjiškem srezu. — Podporno društvo državnih in bano-vinskih uslužbencev dravske banovine je preselilo svojo pisarno iz Križevniške ulice v Knafljevo ulico št. 9, v palačo Hranilnice dravske banovine. Vhod iz vestibula preko dvorišča. Uradne ure so vsak delavnik popoldne od-3. do 6. ure: Telefonska štev. 3526. U PRAVITE L J I (CE) se naprošajo, da posredujejo pri svojih krajevnih šolskih odborih, da poravnajo ti zaostalo naročnino POPOTNIKA, ki sega še danes v visoke tisočake. Opomine s priloženimi položnicami so prejeli vsi. Poslužite se teh, ako hočete, da bo uprava v redu. Blagajnik JUU — Praktični učiteljski in veroučiteljski izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani, ki so se vršili v dneh od 17. do 27. aprla t. 1. pred izpitnimi odbori pod predsedstvom direktorja Marolta Nandeta, so se končali s sledečim uspehom: V skupini veroučiteljev-pripravni-kov na drž. narodnih šolah so napravili praktični izpit s prav dobrim uspehom: Farič Franc p. Kasijan, veroučitelj na drž. pomožni šoli v Mariboru, Napast Franc p. Ciprijan, veroučitelj na drž. narodni šoli v Novem mestu in Suhač Franc p. Rupert, veroučitelj na drž. narodni šoli v Krčevini pri Mariboru. V skupini učiteljev-pripravnikov na drž. narodnih šolah pa: Z odličnim uspehom Košorok Jožef, učitelj na Blokah, srež Logatec. S prav dobrim uspehom: Andolšek Ludvik, učitelj na Karlovici, sre-z Kočevje;. Hameršak Emil, učitelj v Dolu pri Hrastniku, srez Laško; Hayne Adela por. Gruden, bivša učiteljica v Cerkljah, srez Krško; Kožuh Josip, učitelj v Naklem, srez Kranj; Kuharič Martin, učitelj v Ovčjaku, srez Kočevje; Novljan Stanislav, učitelj v Grahovem, srez Logatec; Potočnik Hermina, učiteljica v Čepljah, srez Črnomelj; Štrukelj Andrej, učitelj v Podblici, srez Kranj in Tomšič Ivan, učitelj v Artičah, srez Brežice. Z dobrim uspehom Logar Franc, kon-trakt. učitelj v Radovici, srez Metlika. Repro-biran pa je bil v tej skupin en kandidat. Izpitni t>dbor. , Ct — Vpisovanje otrok v I. razred deške in dekliške vadnice drž. učiteljske šole v Ljubljani za šolsko leto 1936./37. se prične 28. aprila in traja do 16. maja 1936. Starši naj se zglase z otroki pri šolskem ravnateljstvu na Resljevi cesti 10 ob delavnikih od 10. do 11. ure in naj prineso s seboj rojstni list, iz katerega je razvidno, da bo otrok dne 31. decembra 1936. izpolnil 7 let, in dokazilo, da je cepljen proti kozam. Ob tej priliki dobe starši vsa druga pojasnila. Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani. — Direktor: N. Marolt. — Vse tovariše maturante drž. moškega učiteljišča v Ljubljani iz 1. 1926. pozivam, da mi sporoče: kdaj, kako in kje — proslavimo desetletnico mature. — Flegar Avgust, šolski upravitelj. Rob na Dolenjskem. Kdor učitelj, ta član učiteljske organizacije. — Avto brez pneumatike je isto kakor čevelj brez Palma gumijastih podpetnikov. Težje se napreduje, podpetniki se hitro kvarijo in povzročajo nepotreben ropot. Listi o učiteljstvu, šoli, proMveti in JUU —1 Aprilska števika »Meščanske šole« se v lepem uvodnem članku zavzema za združitev vseh učiteljskih organizacij. Članek citira nekatera mesta iz »Učit. tovariša« in,pritrjuje deklaraciji JUU glede stanovske politike. Pod-črtuje predvsem tole mesto: »Učiteljski stan mora obdržati svojo neodvisnost na vse strani, da bo lahko paraliziral vse kvarrte vplive dnevne politike na šolstvo in prosveto ter mogel braniti in zastopati interese šole in stanu napiram vsakem režimu.« —1 Novi pravopis zahteva štetje n. pr. pet in trideset in ne trideset pet. Po šolah pa se še vedno računa na drug način. Ali ne bi: šolska oblastva dala nalog za vpeljavo pravilnega štetja? (»Slovenec« odi 22. IV.) ,—11 Manjšinsko šolstvo. Dne 5. IV. se je vršil v šoli v Stari cerkvi (Kočevje) sestanek nemških staršev, ki se trudijo, da bi dobili še en šolski razred in še eno nemško učno moč. Izvolila se je tudi posebna komisija staršev, ki bo odločala o tem, kateri otrok pride v nemški in kateri v slovenski razred. (»Pohod« od 20. IV.) —1 Slomškovi prazniki v Mariboru. Po »Slovencu« od 23. IV. je naloga mladine tale: Vsaka šola zase zbere podpise na prošnjo za Slomškovo beatifikacijo, ki se izroči mariborskemu škofu. V ta namen naj daruje mladina sv. obhajilo za srečen izid dela za beatifikacijo in naj pride osnovno - in meščansko -šolska mladina 21. junija v Maribor na praznik slovenske mladine. —1 O dečjih dnevih za pogozdovanje in o koristi, ki jo dela v tem pogledu osnovnošolska mladina posebno v Prekmurju, ima »Murska krajina« od 28. IV. daljši članek s sliko. > —1 »Hinavske Iamentacije« je žolčni članek v »Domoljubu« od 22. IV., kjer se član-kar hudo jezi na poslovilne svečanosti, ki jih prirejajo ponekod premeščenim učiteljem. Omenja Šmajdekovo premestitev in dodaja: Tako smo zadnje čase čitali še par takih opisov poslovilnih svečanosti^ ^ki jih JNS pristaši mirno lahko prirejajo svojim pristašem, pri tem hujskajo zoper oblast in javno napovedujejo dneve maščevanja. —- V naslednjem pravi še: Vse premestitve uradništva se vrše strogo po zakonih, ki jih je'postavila JfNS- —1 Tudi veselje. »Domoljub« od 22. IV. je priobčil dopis iz Konjic, kjer čitamo med drugim tudi: ... Še bolj se je ljudstvo razveselilo, ko se je 8. aprila poslovilo od obeh šolskih upraviteljev. —1 150 letnico bo praznoval letos od 28. do 30. VI. najstarejši zavod za gluhoneme na Smichovu pri Pragi. Te proslave se udeležijo zastophiki iz vseh večjih držav. (»SI. narod« od 22. IV.) —1 Najmlajši profesor na svetu .je 12letni Boris Korehblum iz Kijeva, ki je že dovršil univerzo v Kijevu, kjer bo letos na zboru učenjakov tudi predaval o teoriji števil (»Kmetski list« od 22. IV.) —1 O razrešitvi dveh upraviteljev, zaslužnih prosvetnih delavcev Jakliča iz Kočevja in Mercine iz Grahovega piše »Kmetsiki list« od 22. aprila. —1 Daljši nekrolog pok. nadučitelju Valentinu Zavrlu priobčuje »Jutro« od 26. IV. —1 Ustanovila se je dravska sekcija ju-goslovenske Unije za zaščito dece. (»Jutro« 26. IV.) -^1 O dveh zaslužnih šol. upraviteljih, ki sta razrešena (Fran Korbar in Fran Poplatnik) piše »Jutro« od 26. IV. —1 »Kako naj se uči naša mladina« je ime članka v listu »Mariborer Zeitung« od 26. IV., ki je izšel v listu ob predavanju tov. Žerjava v mariborskem pedagoškem tednu. —1 V Moskvi so ustanovili poskusno sta-nico za prehrano otrok. V šolah dobivajo otroci zajtrke in obede, kar zelo vpliva na marljivost otrok. Nič manj kot 75.000 obedov pošiljajo dnevno po šolah. V posebnem oddelku kuhajo za one učence, ki imajo predpisano dijeto. (»Slov. narod« 25. IV.) -i—1 Na zemljevidu, ki ga rabijo V šolah (priredil Orožen), so napačno zarisane Buče blizu Sotle. (»Slovenec« 26. IV.) —1 Pod naslovom »Krokodilske solze pretakajo« prinaša »Slovenec« od 26. IV. članek, ki ironizira pisanje nekaterih listov ob priliki premestitve šol. upr. Šmajdeka iz Št. Vida. Kot dokaz, kako drugačne krivice so se delale pod prejšnjo vlado, omenja list premestitev učitelja Ponikvarja Stanka iz Zagorja v hribovito Prežganje. —1 Učitelji v komisijah za Ocenjevanje zemljišč. Prosvetni minister je odredil, da učitelji ne smejo prevzemati dolžnosti občinskih zastopnikov v komisijah za ocenjevanje zemljišč brez dovoljenja prosvetnega ministrstva. (»Jutro« 25. IV.) —1 Iz uvodnika »Narodne prosvete« od 26. IV. izvemo, da je izmed 26.000 učiteljstva v državi 20.000 organiziranih. »Narodna pro-sveta« se tiska v 3500 izvodih, »Učitelj« v nekaj nad 2000. Samo v naši banovini prejema vsak učitelj tudi stanovski list. Člankar je mnenja, da se bo moralo po vzgledu učiteljstva v dravski banovini reformirati izdajanje stanovskih listov tudi drugod. —1 Zdravniška preiskava šolskih otrok v Kranju je ugotovila 10% s tuberkulozo okuženih x>trok, v višjih -razredih celo 50%. Krivi, so nezdravi prostori in domače razmere/ (»Slov. narod« od 24. IV.) : —1 Polkolonski člaftek posveča »Jut)W od '24. IV. razrešenemu upravitelju Germeku na Jezici. —1 Za prevedbo Jesenic v I. draginjski razred se je sprejela na shodu JRZ na Jesenicah posebna resolucija. (»Slovenec« od 28. IV.) —1 Računsko čudo je 10 letni učenec, Mehmed Fotič iz Mostarja, ki računa na pamet komplicirana množenja tudi s štirimestnimi števili. (»Mariborer Žeitung« 28. IV.) —1 Bežigrajska šola v Ljubljani bo letos odprta. (»Si. -narod« od 27. IV.) —1 Proti monopolizaciji šol. knjig. Pred časom se je mudila v Beogradu deputacija Združenja knjigovezov, ki je v imenu zainteresiranih obrtnikov v dravski banovini izročila raznim ministrstvom spomenico proti monopolizaciji šol. knjig. Spomenica je objavljena v »Obrtnem vestniku« od 10. IV.) —1 Po 7 letih učiteljske službe je bil klican tov. Darko Berce iz Št. Janža, da odsluži vojaški rok, ko je odslužil kadj-ski rok, je čakal 9 mesecev na službot iri je F>il zopet nameščen kot učitelj-pripravnik. (»Glas naroda« 28. IV.) _»UČITELJSKI TOVARIŠ,_ Mladinska matica Naša gospodarska organizacija IZVLEČEK iz poročila o občnem zboru »Samopomoči učiteljskih otrok« r. z. z o. z. Zadruga SUO je imela svoj 4. redni občni zbor dne 19. aprila 1936. v Ljubljani v tajništvu JUU z dnevnim redom, ki je bil objavljen v Učiteljskem tovarišu štev. 35. Iz poročila načelistva vidimo, da je zadruga štela koncem 1935. leta 171 članov z 251 zavarovanci. V tem letu je zadruga izplačala 16 odpravnin v znesku 40.660 Din. Načelstvo je imelo 4 seje, na katerih se je bavilo predvsem s sprejemom članov oz. zadružnikov. V ta namen so se razposlale okrožnice na posamezna sreska društva glede poverjenikov. Odzvala pa se je komaj polovica društev. Posebno zahvalo pa smo dolžni sekciji JUU za dravsko banovino, ker je začela potom gospodarskega odbora z vso vnemo nabirati zadružnike za posamezne gospodarske ustanove. Podpirajmo svoje zadruge, pristopajmo vanje kot zadružniki! Zato se tem potom obračamo do vseh učiteljevf-ic), ki imajo otroke v starosti od 3 do 10 let, da jih prijavijo zadrugi v zavarovanje. Iz računskega zaključka za leto 1935. je razvidno, da je zadruga imela Din 322.235,02 prometa. Čisti dobiček znaša Din 2484,57, fondi pa Din 66.196,94. Občni zbor je sklenil, naj načelstvo dvigne ves denar, ki ga ima naloženega v Mestni in poštni hranilnici in ga vloži v Učit. hranilnico. Načelnik: Član načelstva: Lavrič Pavel, 1.