Ittlm in žei€Ą Ą Rnsiii V Rusiji je letos dobra letina. Pri nas so ob takih prilikah ljudje veseli, zadovoljni se Bogu zahvaljujejo ter skrbno spravijo zrnje pod streho. V Rusiji pa je marsikaj drugače. List »Vozroždenie« v Parizu prinaša po sovjetskih listiih poročilo o ruski žetvi: V kolhozu »Molotov« leži na polju okrog 1500 centov ječmena, v kolhazu »Vorošilov« ga je 5000 centov, a spravljenega je še le tretjina. Zrnje se na polju ogreva in kvari, a to nikogar ne moti. Kolhoza »Molotov« in »Čapajev« 3ta spravila zrnje že 27. junija, a zrnje, ki pripada državi, sta pripeljala šele 4. julija. Nekateri predsednlki kolhozov nasproti državi znižujejo pridelek zrnja. Tako so n. pr. predsednik kolhoza »Pervaja Koimaja«, tovariš Rondin, predsednik kolhoza >Krasnaja Balna«, tovariš Markovskij, prodsednik kolhoza »Krasnij Trudovik«, tovariš Sotnikov, predsednik kolhoza »Zernovaja fabrika«, tovariš Grinev, skoraj za polovico znižali pridelek ječmena, ovsa in koruze. Tovariša Markovskij in Grinev sta izjavila, da se je na hektaru prideLalo 11 centov ječmena, a izkazalo se je, da se ga je pridelalo na hektaru 21 centov (Pravda štev. 190). Kolhoz »Krasnij Don« v Voronežskoj oblasti je prijavil, da je pridelal 3954 centov, a preiskava je pokazala, da se je v kolhazu pridelalo 6232 centov zmja. Na tak način so voditelji kolhoza zamolčali in skrili pred državo 2278 centov. Na Krinru je še hujše. Tam so do 1. julija iz 568.547 posejanih hektarov poželi še le 168.330 hektarov (Pravda 9. 7. 1939). V istem članku piše »Pravda«: Treba je povedati, da čut odgovornosti še ni prevzel mnogih ravnateljev in načetnikov kolhozov. Glej jasen primer: Slavjanskij okraj Krasnodarske okolice že nekaj dni pospravlja žetev na polju. Do 7. julija je bilo iz kolhoznih polj spravljenega že 15.000 centov zrnja. Da bi pa dali državi, kar ima dobiti, tega še ni storila večina kolhozov. V kolhozu »Kirov« leži na polju 800 centov zrnja, a za državo ga na določen kraj še niso prlpeIjali niti enega kilograina. »Vozroždenie« pristavlja k temu: Tako ruski kmetje sabotirajo uredbe sovjetske oblasti. Skrlj —• drugače boš stradal. Letos je v južni Rusiji tudi veliko različnega sadja. Toda sovjetski listl pišejo, da se v Moakvo, Leningrad in v druga mesta sadje dostavlja neredno, dostikrat pokvarjeno in gnik>. Na postajah leži po cele dneve ob vsakem vremenu na tisoče ton zelja pod mllim nebom, preden se odpravi dalje. Enako se dela z drugimi pridelkl Slika sovjetakega gospodarstva jo ta, da se mnogo poljakih pridelkov in sadja po nemamo-' eti nniči, zaradt tega pa ljudstvo — strada. A.K