42 Svet ptic NOVICE _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 1 // DOPPS sodeluje pri ustanovitvi LAS po Sloveniji V jesenskih mesecih smo se na društvu pridružili ustanoviteljem šestih Lo- kalnih akcijskih skupin (LAS) po Slo- veniji. LAS je pogodbeno partnerstvo med organizacijami in posamezniki iz javnega sektorja, civilne družbe in gospodarstva, ki se na območju več ob- čin združijo z namenom spodbujanja lokalnega razvoja. Ta poteka v obliki pobude "od spodaj navzgor", kar po- meni, da deležniki sami identificirajo lokalne potrebe ter v skladu z njimi pripravijo strategijo in projekte. Z na- šim znanjem in pobudami s področja ohranjanja narave smo tako aktivno sodelovali v akcijskih skupinah Barje, Bogastvo podeželja, Istra, Sožitje med mestom in podeželjem, UE Ormož in TOTI LAS. TŠ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 2 // Na podeželju nič novega Rezultati monitoringa ptic kmetijske krajine žal potrjujejo slutnjo, da živi- mo v vse slabšem okolju. Po osmem zaporednem letu popisov se vse bolj jasno in zanesljivo kaže, da število ptic v slovenski kmetijski krajini upa- da. Leta 2015 je gnezdilo v slovenski kmetijski krajini 28,6 odstotka manj ptic kot leta 2008. Od nabora 29 vrst, ki sestavljajo indeks, populacija upa- da 15 vrstam, pet vrst je stabilnih, za sedem vrst trend ni jasen ali ni stati- stično značilen, samo dvema vrstama pa populacija narašča. Posebej slabo gre rjavi penici, poljskemu škrjancu, grilčku, prosniku, divji grlici in repni- ku. Populacijski trend omenjenih vrst kaže statistično značilen strm upad. Najslabše gre repniku in divji grlici, katerih populacija je v omenjenem ob- dobju upadla kar za 72,3 % (repnik), oziroma 64,3 % (divja grlica). V samo osmih letih se je število divjih grlic več kot prepolovilo, repnikov pa je samo še četrt toliko, kot jih je bilo leta 2008! Bolje gre kmečki lastovki ter pogorelč- ku. Le njuni populaciji sta se v tem ob- dobju povečali, populacija pogorelčka je skoraj enkrat večja kot leta 2008. Indeks jasno kaže, da je s slovensko in evropsko kmetijsko politiko nekaj zelo narobe in da nam v takšni obliki, kakršni je sedaj, samo kvari življenjski prostor. Ob nespremenjenem načinu upravljanja z zemljo lahko v priho- dnje pričakujemo, da bodo poleg južne postovke in zlatovranke v kratkem iz- umrle tudi nekatere druge ptice, ki so značilne za kmetijsko krajino. Tudi letos je bil popis ptic kmetijske krajine uspešen samo zaradi srčnih popisovalcev, ki v svojem prostem času in na svoje stroške popisujejo ptice slovenske kmetijske krajine. V letu 2015 so to bili: Aleksander Kozi- na, Aleš Tomažič, Andrej Hudoklin, Barbara Vidmar, Dare Fekonja, Franc Bračko, Gregor Bernard, Gregor Do- manjko, Igor Gajšek, Ivan Kljun, Matej Gamser, Mateja Berce, Peter Krečič, Robi Gjergjek, Rudi Tekavčič, Tomaž Berce, Tomaž Remžgar in Tomi Tri- lar, od zaposlenih pa Borut Rubinić, Dominik Bombek, Igor Brajnik, Jernej Figelj, Katarina Denac, Luka Božič, Matjaž Premzl, Primož Kmecl, Tilen Basle, Tomaž Mihelič, Urša Koce in Željko Šalamun. JF _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 3// Kaj se dogaja s smrdokavrami in prepelicami na Goričkem Smrdokavra in prepelica sta kvalifi- kacijski vrsti območja Natura 2000 Goričko, za kateri smo v okviru pro- jekta Gorički travniki pripravili me- todologijo spremljanja številčnosti in napravili popis. Na izbranih popisnih površinah smo med aprilom in juni- jem 2015 zabeležili 23 pojočih sam- cev smrdokavre in 16 pojočih samcev prepelice. Obe vrsti sta na Goričkem od leta 1997, ko so bili opravljeni prvi sistematični ploskovni popisi, številč- no močno nazadovali. Sedanja popu- lacija smrdokavre šteje 20-40 parov, prepelice pa 60-90 pojočih samcev. Ugotovili smo, da smrdokavre iz leta v leto zasedajo ista gnezdišča, zato bo eden prihodnjih varstvenih ukre- pov tudi sklenitev pogodbenega var- stva z lastniki za natančno določena sadna drevesa z dupli. Zanjo je zelo pomembno tudi ohranjanje (eksten- zivno obdelanih) travniških površin, kolovozov, travnatih dvorišč in ko- šenih robov cest. Za upad populacije prepelice je verjetno odgovornih več dejavnikov, med drugim lov na selitvi (Sredozemlje, severna Afrika) in ve- like spremembe v kmetijski praksi v zadnjih desetletjih, kot na primer po- večana uporaba pesticidov, zmanjše- vanje deleža ekstenzivnih travnikov, povečevanje posameznih njivskih površin, kjer poteka simultana žetev fotografi: 3: Kajetan Kravos 5: H. M. Berg 6: Petr Voříšek 7: Dominik Bombek 10: Tilen Basle 12: Dušan Klobasa avtorji: Tilen Basle Damijan Denac Katarina Denac Gregor Domanjko Jernej Figelj Primož Kmecl Urša Koce Neža Kocjan Tanja Šumrada 3 5