Posamezni izvod 1.30 SiU mesečna naročnina 5 šilingov.
STODIJSKi KNJIŽHICA
Četnih. IX.
Celovec, četrtek, 23. december 1939
štev. si (eei)
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Adria - Getranke
ŽBELEC-EBENTAL
Zgane pijače in likerji
Zbor zadružnikov zavrnil gonjo šovinistov
Redni občni zbor Zveze slovenskih zadrug je vsakoletna prilika, da zbrani zadružniki pregledajo delo in razvoj, uspehe in neuspehe naših slovenskih zadrug na Koroškem ter dajo pred vso široko javnostjo račun o stanju naše gospodarske samopomoči ter seznanijo naše ljudstvo in vso javnost z vprašanji in nalogami naših zadrug.
V	soboto, dne 18. decembra t. 1. se je spet napolnila dvorana v Delavski zbornici za letošnji občni zbor. Pooblaščenci vseh zadrug
Obračun zadružnega dela in uspehov
Poročilo Izvršnega in Upravnega odbora Zveze je podal poslevodeči podpredsednik dr. Mirt Z w i 11 e r.
V	široko zasnovanem referatu je orisal ugodni gospodarski razvoj Avstrije, ki se najbolj izraža v sprostitvah zunanje trgovine, ustalitvi denarne vrednosti, ugodnem razvoju
Z občnega zbora Zveze slovenskih zadrug
stvu mnogo vprašanj, ki jih bo treba reševati z vso previdnostjo in budnostjo. Zaradi nujno potrebnih investicij, ki jih mora naše podeželje prevzeti v breme vsled dolgoletnega zane-
ter številni zadružniki kot gostje so navdušeno pozdravili predsednika Florijana L a p u-š a, ko je v imenu upravnega odbora odprl zborovanje. Posebno je v svojem pozdravu podčrtal, da se je zbralo ob številnih izkušenih zadružnikih tudi vrsta vnete mladine, ki naj bi bila porok, da v polni zavesti velike odgovornosti prevzame naše gospodarske organizacije v svoje mlade roke. ko pride zanjo čas neposrednega vključevanja v zadružno in splošno v gospodarsko delo.
marjanja in splošne tehnične zaostalosti, so vprašanja uspešnejšega poslovanja in utrditve dosedanjih uspehov tem tehtnejšega razmotri-vanja in odločanja potrebna in vredna!
To pa je resnica proti hujskanju
ni in Upravni odbor Zveze, ki sta pogosto razpravljala o potrebah in vprašanjih zadružne organizacije v celoti kakor tudi o^ posameznih krajevnih problemih raznih naših zadrug. Za izvedbo teh smernic in sklepov pa je skrbela centralna pisarna Zveze s svojimi požrtvovalnimi nameščenci, ki so zadrugam nu-
državnih financ ter plačilne in trgovske bi-	dili potrebno strokovno pomoč pri njihovem
lance ter v močnem porastu denarnih vlog in	delu in poslovanju, Štirje zadružni tečaji v
sredstev denarnih zavodov. Nad tem razvo-	Zadružnem domu v Sekiri so skrbeli tudi za
jem smo tudi koroški Slovenci veseli,, četudi	čim tesnejšo povezavo krajevnih zadružnih
zaradi tehnične zaostalosti in enostranske go-	funkcionarjev in poslovodij s centralnim za-
spodarske strukture naših krajev nikakor ni-	družnim vodstvom, naraščaju pa je bila dana
smo v celoti deležni sedanjega vsestranskega	prilika za spoznanje zadružne ideje in za pri-
napredovanja in utrditve gospodarstva. Mno-	dobitev prve potrebne prakse na posebnem
go je temu krivo tudi zapostavljanje naših	mladinskem tečaju, ki ga je obiskalo lepo šte-
krajev in ljudi, ki se zaradi pomanjkanja potrebne izobrazbe le težko uveljavijo.
Verna slika tega stanja je tudi naše zadružništvo, ki šele sedaj premaguje svojo nekdanjo enostranost in zaostalost ter skuša naše vasi v celoti vključiti v gospodarski napredek okolice in države, v kateri živimo.
To sta skušala upoštevati pri svojem odločanju in sklepanju med letom 1954 tudi Izvrš-
vilo mladih zadružnikov.
Zveza je skrbela tudi /a živ stik z zadružnimi centralami na Dunaju, na katerih zborovanja v ‘šalzburpu je odposlala svoje predsedstvo. Revizorski pripravnik pa je imel priliko šolanja in prakticiranja pri Predarlski zadružni zvezi, kamor je bil poslan za izpopolnitev
svojeg? znanja.
Zapostavljanje naših zadrug
Razvoj poslovanja v letu 1954 žal ni tako razveseljiv kakor bi bilo pri splošnem gospodarskem razvoju v državi pričakovati. Vzrok temu je deloma že omenjena zaostalost naših dolin, deloma pa tudi očitno zapostavljanje naših zadrug pri dobavah blaga. Tako so našim zadrugam dobavili letos mnogo man) koruze kakor bi jim po ključu pripadalo. Medtem ko je na pr. dobil posestnik na Miklavčevem okoli dvajset vagonov koruze za žganje špirita, naše zadruge po cele tedne in mesece zaman čakajo na dobavo vsaj nekaj tisoč kilogramov najbolj potrebne krme za svojo živino. Vedno spet se tudi dogaja, da nemške zadruge, postavljene v naše vasi kot konkurenta naših domačih, dobijo po več vagonov, predno more naša Zveza svojim zadrugam dati samo kakšen kamijon krmil za premaganje najveeje stiske! To vse je več ali manj že sad načrtne gonje proti naši zadružni dejavnosti!
Naše kreditne zadruge, vaške Hranilnice in posojilnice, so se v letu 1954 razvijale prav dobro. Res, da nekatere še davno ne dosegajo povprečja v deželi in državi pri nabiranju denarjev. Vendar je treba upoštevati, da nas je nacistično nasilje in prekinitev poslovanja za skorajda deset let močno oškodovala tudi za možnosti hitrega vključevanja v povojni razvoj moderniziranega kreditnega poslovanja, ki se je drugod uveljavilo tudi že na podeželju. Vsekakor pa smo s pridnostjo in zvestobo naših hranilniČarjev in vlagateljev lahko zadovoljni in želimo samo še uspehe novemu zaletu tudi tam, kjer še leži denar brez koristi za skupnost in posameznika po skritih predalih ali pa gre v za našo vas nekoristne kanale.
Lesni odsek naše zadružne organizacije je še nova veja, o kateri je v prvem letu zadružnega odkupa in predelave ter vnovčenja lesa težko zanesljivo soditi. V sedanjem času visokih cen lesu za žago je zadruga morda manj občutena dobrota kakor v času padanja cen >n popuščanja povpraševanja po lesu. Na področjih zadružnih odkupov je zadruga vsekakor regulator cen in garant, da prekupčevalci n.c morejo popolnoma brezobzirno za sebe ko-jlst'ti tržnih prilik, marveč so prisiljeni dober ji svojih dobičkov dati kmečkemu lastniku v °oliki višjih cen, poštene mere ter skrbnejših ° računov. Že to pa je velika korist za naše
doline, doslej prepuščene brezprimernemu ropanju gozdov s strani trgovcev.
Naše živinorejske zadruge se tudi v prošlem letu še niso razvile v sodobna žarišča napredne živinoreje, čeprav smo sosedje pokrajin z visoko razvitimi živinorejskimi središči. Ker spada živinoreja med poglavitne vire dohodkov našega kmeta, bo potrebna temeljita skrb, da se brezbrižnost in gospodarjenje brez jasno določenih ciljev tudi v živinoreji čim-prej odstrani.
Južno koroška semenarska zadruga je zaradi izostalega izvoza semenskega krompirja prišla ob lepo možnost ugodnega vnovČenja prvovrstnega semenskega blaga, za katerega bo treba pomladi zasigurati primerno tržišče. Vendar je njena bodočnost dana, ker je le-ta le v proizvodnji kvalitete na vseh področjih!
Tako nalaga bodoči razvoj naših zadrug na splošno svojim odborom in centralnemu vod-
Vso pozornost občnega zbora in vseh naših zadružnikov, da, vseh koroških Slovencev in široke javnosti pa zaslužijo pojavi, ki samo na Koroškem ob danih razmerah spadajo na dnevni red zadružnih zborovanj: To je pojav brezprimernega ščuvanja in napadov proti našim zadrugam s strani šovinistov okoli nekaterih celovških listov in „bundovskih“ pisarn! „Demokratičnost“ Avstrije, ki baje takšnih izrodkov nestrpnih elementov v časopisju in pri raznih strankah ne more preprečiti, nikakor ne more biti prepričljiv odgovor na tozadevno vprašanje naše in poštene javnosti. Kajti baš takšni pojavi so najboljši dokaz, kako daleč smo vsaj na Koroškem od nje še oddaljeni, kadar gre za vprašanje enakopravnega gledanja na naše ljudstvo in merjenje njegovih pravic z istim merilom kakor za vse ostale državljane!
Kako bi bilo sicer mogoče, da so po proglasu petorice vsestransko znanih nekdanjih nacistov pod plaščem „domovini zvestih" pričeli na mah razširjati najgorostasnej-^ vesti o „širjenju go-sj^ociatskega vpliva naših zadrug na škodo koroških Nemcev" listi, ki so bili že ponovno obsojeni zaradi svojih zlaganih vesti in neodgovornih izmišljotin v ščuva-nju proti našemu slovenskemu ljudstvu, tako ,.Kleine žeitung", »Salz-burger Nachrichten",
„A!lgemeine Bauern-zeitung" in »Volkszei-tung"! Vsakdo v Avstriji in posebno na Koroškem tudi že ve, kdo se skriva za »neodvisnimi" pri eni ter za »Land-svirtschaftskreise" pri drugih listih: So to ljudje, ki so se odeli v nove plašče, da bi tem lažje delali po izhojeni poti poklicnega ščuvanja in sejanja razdora med narodoma sosedoma na Koroškem! Že zaradi težnje, da bi čimbolj zakrili svoje politično poreklo in zaradi odklanjanja vsake debate o prošlosti nihove-ga kroga, je vsakomur jasno, da gre za nepoboljšljive nekdanje naciste in njim enakovredne nacionalne prenapeteže.
So to isti ljudje, ki so naše slovenske organizacije in ljudi že enkrat in celo že večkrat s spremljavo enake gonje terjali v uničenje in pod svoje krvavo nasilje. Da, isti, ki nas danes dolžijo »gospodarske ekspanzije na škodo Korošcev nemškega rodu" so tu ze leta 1941 zapisali, da »slovenske zadruge na Koroškem nimajo nobene Daseinsberechtigung" ter jih obdolžili za dosego njihovega razbitja in omogo-čenje ropa njihovega desetletja prigaranega premoženja vseh najrazličnejših »Staats- in Volksverratov!" Zato tudi najnovejša gonja z »infiltrati" nas in javnosti v svetu ne bo varala, da gre za nov spopad z ostanki nevarnega, a kljub vsemu na propad obsojenega nacionalnega šovinizma na Koroškem.
Ali pa naj bi nam Koroškim Slovencem bilo mar zabranjeno to, kar kot obliko sodob-

*.u.
a...
Vesele praznike želita uredništvo in uprava „Slovenskega vestnika
Z občnega zbora Zveze slovenskih zadrug
nega gospodarjenja uživajo slednja zamorska plemena Centralne Afrike, kar spada v gospodarski ustroj v bogatih ZDA ravnotako kot v Nemčiji, Indoneziji, Jugoslaviji ali med Nemci na Južnem Tirolskem: zadruge!
Mar naj bo »infiltracija" gradnja skladišča za kmečke potrebščine v Št. Jakobu v Rožu, kjer dela zadruga, ki ga je gradila, od jeseni leta 1872, ko nikjer med nemškimi kmeti na Koroškem in v Avstriji še niso poznali zadružništva?
Mislimo, da je »infiltracija" baš nasprotni nemški pojav, da se v vseh vaseh, kjer desetletja že delajo in poslujejo naše zadruge, v zadnjih dveh letih in vedno iznova postavljajo konkurenčna skladišča in »Heimathausi", ki so jim sedaj naenkrat »zaskrbljeni Land-wirtschaftskreise“ dali ob otvoritvenih govorih vseprej kot miroljubne »posebne naloge v obmejnem ozemlju"!
Slovenske zadruge niso niti v enem samem slučaju prekoračile meje našega jezikovnega področja. Smatramo, da se na svoji zemlji kot enakopravni državljani tudi svobodno in brez vprašanja celovških in salzburških »Korošcev" lahko gospodarsko udejstvujemo! Ali pa nam je namenjena spet usoda pastirjev za čredami in pometačev za avtomobili gosposke rase? Tedaj so sc gospoda zmotili:	Na svoji
zemlji ne bomo ne prišleki, ne ,,infHirat", marveč pred vsem širnim svetom terjamo enakopravnost in svobodo, hi gre nam kakor vsem ljudjem, ki pošteno delajo in želijo mir med narodi in v svetu!
Kdor je prespal dejstvo, da smo Slovenci na Koroškem težkih tisoč in več let ali pa se še ni prebudil iz »tisočletnega sna" naj govori o »infiltratih", pa naj se odeva v katerikoli plašč, spoznamo ga po poreklu ali po nagne-nju do nenasitnega zatiranja. Smatramo pa za nasilno potujčevanje naše zemlje odpiranje nemških zadrug v naših slovenskih vaseh, gledamo rop prav tako koroške zemlje v nasilni odtujitvi našega zadružnega premoženja prav po istih ljudeh, ki še danes sedijo na zelo merodajnih mestih v raznih koroških kmečkih zbornicah in ustanovah ter zadrugah in nas

sedaj celo nesramno blatijo in napadajo, ko so nas dodobra oropali!
Pozivamo gospodo okoli celovških in salzburških listov, naj pove, katere kmetije, gozdove in veleposestva smo Slovenci pokupili.
Naj nam imenujejo, kdo je lastnik vseh večjih posestev na našem jezikovnem ozemlju. Naj nam razložijo, kako so prišli v naše vasi vsi številni Nemci iz oddaljenih krajev Avstrije in celo iz severne Nemčije.
Smo zato, da se tudi ob tem načrtnemu ko-loniziranju uveljavi geslo: „Koroško Korošcem!" In kaj, če bi zahtevali še nadalje: „Rož — Rožanom!" „Podjuno — Podjunčanom!" „Gure — Gorjancem!" „Ziljo — Ziljanom!" Kajti razni dr. Steinacherji na Miklavčevem,
»Modra agrarna politika”
Z občnega zbora Zveze slovenskih zadrug
Maierhoferji pri Velikovcu, Kajetan Wutte na Suhi, — da ne naštevamo tuje fevdalne gospode iz prošlih dni — res niso naše gore listi! Če torej kje „infiltrati“, tedaj taki, ki načrtno razjedajo naše narodno telo.
Nam je tuj pohlep po tuji zemlji in po sadovih tujih rok! Povemo vsemu svetu in vsem poštenim sosedom nemškega jezika, da nočemo niti pedi njihove zemlje, ne za denar, ne s silo, ne z goljufijo!
Kdor se na Koroškem res skrbi za usodo kmečke zemlje — naj svojo skrb obrne proti pijavkam, ki brez dela, s špekulacijami ter raznimi »posredovanji" zaslužijo težke tisočake — pred javnostjo pa zavijajo nedolžne oči »zaskrbljenih za usodo koroške zemlje". Vprašujemo javno —: Kdo služi v velikovškem okraju tisočake pri posredovanju zemlje, slo-
V zadnjih treh tednih se je OVP-jevski in »agrarni« tisk široko razpisal o letošnjem glavnem zasedanju zveznega vodstva »Bauerbunda«. To zasedanje je bilo 4. in 5. decembra na Dunaju in v Zisters-dorfu.
Ko prebiramo govore in resolucije tega »velikega zasedanja«, dobimo vtis, da pri gospodih nekaj ni v redu, ker so se jim spretno zavite obljube, da se hočejo poboljšati, bolj' pobrigati za svoje naloge in za težave kmečkega ljudstva kar tako štu-lile iz ust. Seveda tudi ni manjkalo samohvale in medsebojnih komplimentov, kaj vse so že napravili za »gospodarski podvig kmetijstva«.
Če ne bi bil v zadnjih letih nastali položaj med kmečkim ljudstvom na vasi tako resen in izgledi za bodočnost tako kritični, bi se v resnici ne splačalo obregniti se ob to tritedensko časnikarsko ka-nonado na kmečko ljudstvo. Spričo tega, da je danes po tako obilni pomoči avstrijskemu gospodarstvu — in s tem tudi kmetijstvu — kakor je bil Marshallov plan, po vseh milijonih subvencij in kreditov za pospeševanje kmetijstva, gospodarski položaj in perspektiva kmečkih delovnih ljudi slabša kakor je bila pred tem, pa je le potrebno, da se fraze in parole te ka-nonade postavijo v pravo luč.
Minister za kmetijstvo in gozdarstvo Thoma je v okviru tega zasedanja dejal, da gre sedaj za to, da se d o s e ž e n o zavaruje in da se kmetom obdrži sedanji pravični zaslužek za njihovo težko delo«. Bravo, gospod minister! —- bi rekli, če bi njegova trditev o pravičnem zaslužku vsaj nekoliko odgovarjala resničnemu stanju. Toda kako daleč je delovni kmet še od svojega pravičnega zaslužka? In po čigavi krivdi?
Gospod minister na tako vprašanje vsekakor težko odgovori. Zato naj odgovorimo sami:	Njegova trditev je najboljši
dokaz, da štejejo on in bauernbundovski veljaki med »kmete« le nekatere, kakor je poznal »Reichsnahrstand« le svoje »Lieferbetriebe«. Kakor so v času
»modri agrarni politiki«, s katero so, kakor trdijo, »dosegli, da so se družinski kmečki obrati v zadnjih letih obdržali in se utrdili, medtem ko jih je v prejšnjih desetletjih prišlo na tisoče letno na boben«. Pokazali bi jim lahko, da ni res, kar trdijo. Peljali bi jih v Šmarjeto ali Belšak, pa tudi kam drugam, kjer pričenjajo kmetje s težkim srcem zapuščati svoje domačije, ker ob sedanjem »pospeševanju in modri agrarni politiki« ne vidijo na kmetiji več zasiguran svoj vsakdanji kruh.
Menda nikjer ni toliko gnilega, kot v agrarni politiki OVP in njenem odnosu do kmečkega vprašanja. Ves zadnji trušč o njihovi zaskrbljenosti za kmečki stan, o njihovi »modri agrarni politiki« in o »močni enotnosti kmetov v njihovih vrstah, kakršna še ni bila nikdar poprej«, močno zavdarja po gnilobi. Vas čedalje bolj obrača hrbet Bauernbundu, ker njegove parole in fraze že vse preveč smrdijo.
Če se bauernbundovska gospoda na Dunaju in v Zistersdorfu ni upala s prstom pokazati na svoja grešna dejanja, potem bodo pač morali pokazati kmetje sami.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Jugoslavija na mednarodnih velesejmih
V prihodnjem letu se bo Jugoslavija udeležila mednarodnih sejmov spomladi in v jeseni v Frankfurtu, nadalje v Milanu, Trstu, Smirni, Solunu, dalje na Dunaju, v Damasku, Sao Paolu in tudi v Karačiju.
Zadružno študijsko potovanje v Jugoslavijo
Mednarodna kmetijska gospodarska zveza namerava maja leta 1955 organizirati zadružno študijsko potovanje v Jugoslavijo.
Po vsem svetu nižje obresti za denar
Odkar so bile končane sovražnosti v Koreji, ugotavljajo valutni izvedenci, da
penči zaradi »slovenske nevarnosti"? Morda bi gospoda po tej poti hotela doseči monopol-ček, ki bi se laž' 1	* 1
Vprašujemo ce
•je donašal milijončke? lovškega odvetnika, ki je
so v času naci-
te« in jim pomagala od konja na traktor in na »Mahdrescher«, preko tega in številnih premij, mogočnih hlevov ter avtomobilov za. brezdelje pa do bogatih zemljiških rent. Vse druge pa, ki od zore do mraka garajo na svojih gruntih, da bi preživih svojo družino in odplačali svoje davke, smatra bauernbundovska gospoda le za rezervoar, iz katerega črpa pri volitvah glasove, sicer pa svoje profite. Čim bolj se jih bo zapostavljalo1, tem bolj se bo
je beljaške akademske kolege svaril
svo-pred »nevarnostjo slovenskih zadrug zaradi njihove gospodarske ekspanzije v Celovcu", kaj nam ve povedati ob dejstvu, da je njegova družina »žrtvovala" na oltar koroške domovine kar okrog 30.000 kvadratnih metrov zemlje za nemalo vsoto 1,400.000 šilingov, medtem ko »nevarne slovenske zadruge" posedujejo v Celovcu v celoti nekaj nad 5.000 kvadratnih metrov zemljišč!
A ta nevarnost naših zadrug še ni zadnja:
Po Salzburger Nachrichten" od dne 9 de-	— m prisva jala' nove profite - to
viio Lfuo toe’ je lojfk. 0W,ie4e agrarne policij
zemljiška gospoda lahko sklicevala na neznosni položaj kmetijstva ter si zakoni-
kajti odkrili so »relativno visoko število kmetij v tem ozemlju, ki so v zadnjem letu postale rop plamenov", za tem pa stoji naša slovenska »Landnahme"!
Po starem nemškem pravu je vladala pravica, da so požigalca vrgli kar v nastali ogenj. Skoraj se nam zdi, da bi bila to tudi najiskrenejša želja krogov okoli omenjenih listov v Salzburgu in Celovcu za vse koroške Slovence!
Ampak velja tudi star nemški rek: „Wic der Lump denkt, so ist er!"
Kajti zgrozili smo se, ko smo začeli ob tem zločinskem pisanju lista v Avstriji leta 1954 seštevati in smo samo mimogrede našteli nad petnajst požarov pri zavednih koroških Slovencih v zadnjih par letih!
Ali je morda najbolj upravičena le misel, ki jo je izrekel sivolas naš oče: Vse kričanje, vse blatenje in vsa laž služi najbolj zakrivanju krivic in zločinov, storjenih včeraj in danes nad našim ljudstvom in našimi organizacijami!
Kdo bo prepričal naše ljudi in zunanjo javnost da smo danes nevarnost, ko pa srno bili šele pred zelo kratko dobo oropani svojega zastopstva v Kmetijski zbornici za Koroško, »ker gospodarski pomen nemške zadružne zveze v jezikovno mešanem ozemlju, kot je znano, presega ono organizacij, združenih v slovensko zvezo": (Akt Kor. Dež. vlade štev. 93.951-11/51 z dne 12. decembra 1951.)
Ali kakšna nevarnost naj smo po poročilu Kmetijske zbornice iz leta 1951, ki naši zadružni organizaciji posveča med stotinami strani celih pet vrstic?
Izišla »Zgodovina koroškega gospodarstva" (1953), delo in izdanje Koroške zbornice obrtnega gospodarstva, nam pravtako posveti komaj po! stavka, — mar zaradi tega,, ker toliko pomenimo? Zakaj enkrat tako in drugič drugače, gospodje? Kakor vam boljše paše v stari težnji po zatiranju in zaviranju!
Taka je resnica na Koroškem. — To pa je naš najboljši odgovor!
Gospoda ministra bi povabili, naj preživi svoj prihodnji dopust med našimi kmeti, da bi videl, kako je z doseženim pravičnim zaslužkom po vaseh. Videl bo, da so take trditve — zelo milo povedano — smešna domišljija. Izsekani gozdovi, pomanjkanje delovne sile in. nizki donosi na polju in travnikih ter pri živini stoti-sočev družinskih kmetij so preveč zgovoren dokaz zgrešenosti in pristranosti avstrijske agrarne politike, za katero se OVP-jeski gospodje sami delajo odgo-
vorne.	.	, v .
Ko bi se iskreno zanimali za položaj na vasi, bi jim morda prešlo besedičenje o
Referatu podpredsednika dr. M. Zwittra je dodal tehtne besede v poročilu nadzornega odbora še njegov predsednik dr. Franc Petek, ki je vso gonjo označil kot starodavno igro nemških šovinističnih krogov, ki jim je to na Koroškem edini politični cilj in eksistenca.
Poročilom se je v odločnih besedah obsodbe pridružil nato že najstarejši zadružni predstavnik koroških Slovencev, g. prelat msgr. Valentin P o d g o r c, ki je to ostudno gonjo primerjal z zasledovanjem Herodeža, ki je pravtako brezvestno moril in pobijal. »Ali umrl je Herodež — tudi ta krivica bo minila!" so bile besede življenskc izkušnje dolgoletnega dela na Koroškem.
Po teh besedah je dvorana soglasno odobrila podana poročila ter letne račune, ki jih je zboru razčlenil podpredsednik Zveze Tomo Kunčič.
Po živahnem razgovoru o zadružnih vprašanjih je nato predsednik Zveze Florijan L a-p u š zaključil občni zbor s pozivom na delo v zavesti, da smo na pravi poti in da vsaka krivica, vsaka laž in zatiranje propade.
Žale so se namreč obresti za izposojen denar. Denarni zavodi v Zdr. državah Amerike so najprej znižali obrestno mero od 2 na l3Ai %>, pozneje pa na IV2 %>. Septembra 1953 so v Angliji in Franciji znižali obrestno mero od 4 na 3Vž %> in februarja 1954 je sledilo v Franciji znižanje na 3lA °/o ter v Londonu meseca maja 1954 na 3°/o. V Zapadni Nemčiji so znižali obrestno mero junija 1953 od 4 na 3V2 °/o ter maja 1954 na 3#/o. V Belgiji so oktobra 1953 znižali obrestno mero od 3 na 23/4 %, v Holandiji pa od 3 na 2V2 °/o. V Avstriji so septembra 1953 znižali obrestno mero od 5 na 4°/o, junija 1954 pa na 31/2 %>. V Švici so za dolgoročne kredite znižali obrestno1 mero od 2.90 na 2.62 odstotka.
Dunajski pomladanski velesejem 1955
Dunajski pomladanski velesejem bo v tednu od 13. do 20. marca 1955. V okviru velesejma bo spet dunajska mednarodna razstava avtomobilov in koles.
Svetovni pridelek pšenice letos nižji
Kakor se glasijo poročila iz Londona, kaže cena pšenice na svetovnih trgih težjo dviganje. V Chikagu je sedanja cena za 12 odstotkov višja kakor lansko leto v tem času. Na londonski borzi je notirala tona v terminski prodaji za december okoli 600 šilingov, to je za 7 šilingov več kakor v začetku novembra
Ugotovljeno je bilo, da je letošnji svetovni pridelek pšenice za 25 odstotkov manjši kakor lansko leto. Računajo, da je nazadovanje po posameznih državah naslednje: V Združenih ameriških državah od 1168 na 960, v Kanadi od 614 na 298, v Avstraliji od 204 na 140 milijonov buš-lov. Samo Argentina je pridelala nekoliko več pšenice namreč 260 milijonov, lani pa 220 milijonov bušlov. Tudi poročila iz Sovjetske zveze so neugodna. V Ukrajini se je pridelek zmanjšal za, 10 milijonov ton v primeri z običajno letino. Ruske pšenice letos verjetno sploh ne bo na svetovnem trgu. Tudi v podonavskih državah je bilo letos manj pšenice kakor lansko leto. Sicer pa so zaloge v izvoznih državah še močne in zaradi tega na splošno ne računajo na nov skok cene.
*) Pripomba: Bušl je votla mera za žito itd. ter meri angleški bušl 36.35 litra, ameriški pa 36.24 litra
Italijanski minister Martinelli zadovoljen s svojim obiskom v Beogradu
Rim. — Ob svoji vrnitvi v Rim je italijanski minister za zunanjo trgovino Martinelli poudaril, da je bila med njegovim obiskom v Beogradu ugotovljena bistvena istovetnost gledišč obeh vlad glede značaja in okvira bodočega jugoslovan-sko-italijanskega trgovinskega sodelovanja. Pričakujejo na osnovi njegovih razgovorov s člani jugoslovanske vlade znatno povečanje dosedanje izmenjave med obema državama. Zastopniki italijanske industrije so medtem že prispeli v Jugoslavijo, da navežejo stike z jugoslovanskimi gospodarstveniki.
Nova letalska proga med Avstrijo in Jugoslavijo
Predstavniki avstrijskih oblasti in jugoslovanske letalske družbe »Jat« so sklenili, da bodo uvedli novo redno letalsko progo med Avstrijo in Jugoslavijo in sicer Salzburg—Celovec—Reka. Načrt za novo letalsko progo bo uresničen v najkrajšem času. Družba »Jat« vzdržuje že več let progo Beograd—Zagreb—Graz.
Infiltracija
Kar mačka rodi, vse miši lovi“ — je star pregovor, ki ga poznajo, v le nekoliko spremenjeni obliki, tudi Nemci. Zato se ni čuditi, da so vsi članki-uvodniki, ki jih je zadnje dni spisal novi glavni urednik pri celovški „Die Neue Zeit", priseljenec iz graške (ne)sociali-stične redakcije, gospod Brantl, iz istega lesa. Saj v teh člankih naprej „razvija“ in stopnjuje svoje pri „Kleine Zeitung“ in sličnih ustanovah izposojene izmišljotine o jugoslovanski infiltraciji na Koroškem". Da pri tem, kakor njegovi vzorniki, zaide tudi v očitne in pravcat neumne lazi — ali, če hočemo nekoliko mileje povedati, razodeva svoje absolutno ne-poznanje dejanskih razmer na Koroškem in svoj politični diletantizem kot „socialist" — to je v svojem uvodniku, ki ga je minulo nedeljo spet objavil, dovolj jasno dokazal.
Da bi mu izravnali njegov zamotani pojm o narodnosti koroških Slovencev, vprašamo gospoda Brantla, ali so po njegovem mnenju
južni Tirolci Italijani, ali morda le Avstrijci odnosno Nemci po narodnosti? Kako neki si tudi predstavlja gospod Brantl določbe v osnutku državne pogodbe, ki se tičejo narodnih manjšin, kot notranjeavstrijske" zadeve, ko bodo vendar celotno državno pogodbo nekoč podpisale predvsem baš tuje države?
Ko govoriči o nakupu nemških — „predvsem OVP-jevskih“ — kmetij po Slovenski kmečki zvezi, si je take gole laži lahko izkopal edino le v novinarski ropotarnici črno-rjave reakcije. Da je polagoma napredujoča gospodarska krepitev naših ljudi potom naših zadrug in s pomočjo usmerjevalnega dela Slovenske kmečke zveze trn v peti OVP-jevskim, VdU-jev-skim in sličnim „gospodarskim" krogom, ki tako izgubljajo tla pod nogami v naših vaseh to je stara pesem in povsem razumljivo. Če se pa glavni urednik socialističnega dnevnika tudi obregne v gospodarski napredek našega ljudstva — in to še z lažnjivimi trditvami — tedaj po vsem svojem mišljenju pripada istim reakcionarnim krogom, pa naj si še tako trka na prsi, češ, ,,jaz sem socialist".
Če gospod Brantl v omenjenem svojem uvodniku prinaša — sicer popolnoma neumestno — primerjavo z nekdanjim delom nacistične „Zveze Nemcev v inozemstvu" (VDA), lahko samo sodimo, da je moral biti o delu te petokolonaške organizacije izredno dobro informiran. Nehote se nam tu vsiljuje prepričanje, da neka infiltracija in petokolonaške težnje na Koroškem zares obstojajo, s strani ljudi Brantlovega kova namreč, v socialistično ideologijo in gibanje, pri čemer so jim dobrodošle morebitne izkušnje iz preteklosti. S krivdo za omogočanje takih teženj se pa brez dvo-obremenjujejo tudi tisti, ki raznim
ma
Brantlom jačijo hrbtenico za tako neodgovorno, nesocialistično pisarjenje v glasilu socialistične stranke.
Nobenega socialista namreč ne bo mogoče prepričati, v kolikor naj bi bil to jalov povod za zadnje s socialističnega gledišča povsem zgrešene uvodnike v „Die Neue Zeit", da ie mogoče ofenzivo reakcije odvrniti s tem, da zatrobiš v isti rog. Tako se je namreč že enkrat začelo in konec je bil razbitje in prepoved socialističnega gibanja. V nadaljevanju tedanjega razvoja pa se je le štiri leta P07ne!e 'sto ponovilo tudi v državnem merilu: čim je namreč Schuschnigg javno in odkrito zatrobil v Hitlerjev rog, je bila Avstrija zrela za priključitev k nacistični Nemčiji.
Za idejo človečanstva
Ob praznikih so ljudje nekako bolj sprejemljivi za globlja čustva, za ideale Strpnejšega medsebojnega sožitja, so bolj odprtih src, kar pride do izraza tudi v medsebojnem obdarovanju. Te dneve proglašajo za praznike miru. Skušajo biti nekako bolj človečanski; le žal, da v vsakdanjem življenju in praksi ne ravnajo vedno po načelih človečanstva. Na svetu je še vedno mnogo krivic in v tem tudi nevarnost, da se v neupoštevan;iu pravic sodobni svet pogrezne v novo še pogubnejšo vojno katastrofo, kot jo je doživela današnja generacija.
Brez dvoma se mnogo ljudi, ki so dobre volje, pošteno trudi za uresničenje človečanskih pravic. Obstaja splošna deklaracija o pravicah človeka, ki je bila sprejeta na zasedanju glavne skupščine Organizacije združenih narodov decembra leta 1948. To deklaracijo so podpisale vse članice te organizacije in se s tem obvezale, da bodo v mejah svoje državne pristojnosti ravnale po načelih, ki jih ta splosna deklaracija vsebuje. Toda opažamo lahko, da se po vsem svetu vodi še vedno ogorčena borba med pravico in krivico in da je ta borba naše vsakdanje življenje.
Samo nekaj določb iz te slovesno proglašene deklaracije bi navedli in jih primerjali z dejanskim stanjem, pa se lahko prepričamo, kako malo je resničnega spoštovanja in kako omejene so te osnovne človečanske pravice.
Ena izmed teh pravic se glasi ,,vsakdo ima pravico do dela", druga naglaša „vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in njegovega izražanja ter ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja", nadalje „vsakdo ima pravico do svobode zbiranja in mirnega združevanja", in „vsakdo ima pravico do sodelovanja in vodenja javnih zadev in da se poteguje za javne funkcije", ali „vsakdo ima pravico do življenjske ravni, zadostne za zagotovitev zdravja ter blaginje zanj in za njegovo družino, zlasti kar zadeva prehrano, obleko, stanovanje, zdravniško oskrbo in potrebno socialno skrbstvo", ter „vsakdo ima pravico do počitka in razvedrila" in še „vsakdo ima pravico do izobrazbe", nadalje „vsakdo ima pravico do svobodne udeležbe v kulturnem življenju in uživanju umetnosti“ ter še mnogo drugega lepega več.
Toda dejansko so razmere v neštevilnih primerih še vedno v kričečem nasprotju z besedo in duhom omenjene deklaracije. Krivični svet se še ni podrl in borba delovnega ljudstva in vseh zatiranih ljudi za svoje osnovne človečanske pravice traja dalje. Še vlada na svetu brezposelnost, še te vprašujejo v katero stranko si vpisan. Koliko jih je, ki morajo svobodno združevanje skrivati, da ne izgubijo službe. Pripadnikom vladajoči kasti neljubih skupin so zaprta vrata do javnih funkcij. Nešteto jih je, ki imajo kljub delu komaj toliko, da ne umrejo gladu, nešteto jih je, ki si ne morejo privoščiti okrepčila in razvedrila, ker jim sredstva zadoščajo komaj za kos trdega kruha ter si tudi ne morejo privoščiti izobrazbe, kulturnega življenja in umetniškega užitka.
Dobro občutimo in se zavedamo — kar nas zato posebno zanima —, da načela iz deklaracije človečanskih pravic za koroške Slovence še davno niso uresničene. Še vedno teče borba za naše gospodarske, socialne in narodne pravice. Še nam naše pravice enkrat prikrito in spet odkrito osporavajo z najrazličnejšimi izgovori, ki so v kričečem nasprotju s pravico.
Prepričani pa smo in vemo, da se bo svet krivice in nasilja prej ali slej podrl. Delno se že podira krivični svet zapostavljanja sloven-kega ljudstva, svet narodnostne mržnje in sovraštva. S časom in z vztrajno borbo delovnega človeka in zatiranih ljudstev bodo našle pot v stvarnost vse pravice, ki jih ima na svoji zastavi zapisane napredno človeštvo.

Sttt/ka z rD(ekx
Iz knjige Karla Prušnika »Gamsi in plaz«
Po tej nezaželeni kopeli smo nekaj dni počivali. Pričakoval sem, da se bodo spet oglasile bolečine v križu. Vendar je Davidov »flek« bil tako zdravilen, da sem vzdržal celo zimsko kopel.
Odšli mo iskat Iztokovo četo. Razmišljal sem spet o tem, da bi se z njo prebil čez most. Pa tudi ta načrt mi je spodletel. Ko smo dospeli v njihovo taborišče, smo našli le ožgane zemljanke, razmetano obleko, posuto moko... Vse je kazalo, da se je četa spopadla v samem taborišču. Res smo kmalu zvedeli, da se je udarila v Hudem kraju nad Trušnjami v bližini taborišča, pri tem so bili trije par-
bice, ki je bila hkrati tudi kuhinja, ona pa nam je popravljala odeje tako skrbno, kakor da bi bili njeni sinovi. »Da bi se le ne prehladili. ..« je govorila.
Škoda, da ne vem za njeno ime. Kako se je, ta mamica iz Djekš, radostno zjokala, ko smo ji zvečer zapeli nekaj slovenskih.
»Ko sem bila mlada,« je rekla, »sem tudi sama pela. Vedno sem liubila slovenske pesmi. Zdelo se mi je, da so najlepše na svetu.«
, Še posebej se nam je starka zarezala v spomin zato, ker mo šele pravkar prišli od bogatega kmeta, ki je imel v hlevu
Djekše
tizani laže ranjeni, enemu pa so prestrelili nos. Nato so se umaknili. To je bilo vse, kar sem zvedel pri kmetih.
Potovanje sem izkoristil za obisk pri kmetih nad Djekšami. Nekega jutra smo potrkali na okno majhne kajže. Odprla nam je osivela ženica in nam postregla tako ljubeznivo, da nas je ganilo. V hiši ni imela drugega kot lipov čaj in krompir. In čeprav nismo ničesar zahtevali, nam je oboje brž prinesla na mizo. Sami pa smo privlekli na dan svinjsko meso in prosili smo jo, da nam dovoli skuhati ga.
»Seveda, seveda, kar dajte!« 'je rekla starka, pri tem pa so ji solze drsele po velem licu. »Saj ste tako pridni, borite se za. nas. Oh, kako smo zapuščeni v teh hribih . ..«
Nato pa je pripovedovala, da ima dva sinova in oba sta v nemški vojski.
»Kako bi ju rabila na stara leta! Kako bi bila srečna, če bi bila moja sinova, ki sta oba mlada in močna, pri vas, slovenski vojski. Ne vem, če sta sploh še živa. Eden mi je pisal pred letom dni iz Narvika, o drugem pa že poldrugo leto ni glasu .. .«
Ženice nikdar ne bom pozabil. Bila je revna, imela je le leseno kajžico in še to v najemu. Vendar, bila je bogata: imela je plemenit značaj.
Po kosilu smo polegli po tleh njene so-
dva para volov, osem krav, tri konje, v svinjaku pa petnajst pitanih prašičev, pa se je izvijal kot črv zaradi enega samega prašiča, katerega bi nam moral prodati. Kako se je mož izgovarjal na davke, kako se je delal plašnega, češ kaj bo, če zvedo! Kako je trdil, da mora vse oddati, hkrati pa je ves čas govoril, kako da je zaveden Slovenec. Lakomnost pa mu je gledala iz oči. Govoril je s takim milim glasom, da sem res pomislil, kako zelo dober človek je. Hlapca, ki se je malce predolgo zadržal pri nas v hiši, pa je osorno pognal napajat živino.
Svinjo nam je prodal šele, ko smo uporabili zvijačo. Ko smo se pogajali, je vstopila njegova žena in brž sem ji rekel:
»No, mama, z očetom smo se že pogodili za prašiča. Ga boste pač slovenski vojski prodali.«
»Že prav, že prav,« je takoj rekla, »saj bi ga sicer morali dati Nemcem. Pa že raje vidim, da ga vzamete vi kot pa oni.«
Mož je osupnil. Bil je v zadregi. Ni se mogel več onegaviti in pristal je na vsoto, ki bi jo dobil zanj tudi v Grebinjiu. Odštel sem mu 150 nemških mark. Pograbil jih je tako strastno, kakor da bi bile iz suhega zlata.
Ta človek, sem pomislil, bi še lastnega otroka prodal. Primerjal sem tega skopuha z ono zlato mamico, ki ima v hlevu le
kozico in si svoj skromni kruh služi od ranega jutra do pozne noči z delom pri kolovratu. Sveti pa si z lojevko.
Zglasili smo se še pri nekem malem kmetu pod Djekšami. Tudi ta je imel dva sina pri vojakih. Pritoževal se je, da ga križ ne nosi več in da sam ni več delu kos. Nošnja v mlin ga že povsem zmuči. Tale kmetič je bil jasnih možganov in je bilo z njim prav lahko razpravljati 6 političnem položaju. Mož je najbrž mnogo čital. Pravil je, da je leta 1920 sicer volil Jugoslavijo, da pa mu je bila notranjepolitična ureditev avstrijske republike bolj všeč. Pojasnili smo mu, kakšno državno ureditev si zamišljamo v novi Jugoslaviji. Bil je tako navdušen, da ga je kar vrglo kvišku in brž je odšel po liter najboljšega žganja. Rekel je, da tega pije le ob največjih praznikih. Ko smo govorili z njim o programu Osvobodilne fronte, je vneto pritrjeval:
»Ja, ja, prav to potrebujemo na Koroškem. Edino na tak način se bomo ohranili. Ja, brezkompromisno: če fašisti nas s kanoni, vislicami in šafoti, potem moramo mi njih s puškami in mašincami. . . Oh, da ni mojih sinov doma!... Z diplomacijo ne bomo nič dosegli. Vedno nas le ogoljufajo. S pestjo po mizi, pa bo zaleglo. . .«
Še nam je pripovedoval, kako so jih ščuvali proti delavcem, delavce pa proti njim. Oboji so pri tem pozabili, kdo je pravi sovražnik. In Hitler je imel lahko delo.
Ko smo se poslavljali, nas je spremil pred vrata. Vsem nam je bil všeč in zadovoljni smo se spuščali po pobočju. Kake pel ure od tod smo s kmetovimi kleščami skušali preščipniti telefonske žice, da bi jo malo zagodli orožnikom iz Djekš. Klešče pa so bile preslabe, pa smo z nekaj rafali iz brzostrelk prebili žico in odšli.
Drava, ta naša sovražnica, pa nas je še vedno čakala. Kako priti čez?! Kako jo premagati?! To vprašanje je rešil modri Avstrijec David, ki je bil tudi sodar. Sam ie napravil prav dober čoln in ga do našega prihoda skrival na hlevu v slami.
Čoln smo naložili na ramena in se poslovili. David pa mi je položil roko na ramo in mi zatrjeval:
»Genosse Gašper, meinen Kopf wett’ ich, dass der Kotter keinen Tropfen Wasser durchlasst. Auf der schweren Rebe wiinsche ich dir viel Gliick!«*
Obljubiti sem mu moral še, da ga po osvoboditvi obiščem in odšli smo drugič na negotovo pot. Toda, čoln je tokrat držal vodo in vsi smo se v noči od 22. na 23. december srečno prepeljali čez umazano, ledenomrzlo Dravo.
Zadnja zima je bila za koroške partizane nedvomno najtežja. Ko smo odšli s Svinške planine, so se ofenzive šele za-
(Nadaljevanje na 4. strani)
* Tovariš Gašper, glavo dam, da ta lupina ne bo prepustila niti kaplje vode. Na težki poti ti želi (m mnogo sreče."
Dr. Mirko Rupel:
SLOVENSKI JEZIK
Nakloni
Po vsebini, ki jo izraža glagolska oblika, ločimo štiri naklone: povedni, velelni, želelni in pogojni naklon.
Povedni naklon (indikativ) imenujemo tiste glagolske oblike, ki izražajo ugotovitev (izjavo, izpoved): delo lepo napreduje; branili smo se dolgo brez podpore. V vprašalnih stavkih rabi povedni naklon za poizvedovanje: Kdaj si to storil? Kam je odšel?
Velelnik (imperativ) izraža zapoved in prepoved; uporabljamo1 ga za 2. osebo' ednine, 1. in 2. osebo dvojine in množine: nesi — nesiva (-e), nesita (-e) — nesimo, nesite; delaj — delajva (-e), delajta (-e) — delajmo, delajte.
Za prepoved nam včasih rabi tudi nedoločnik: Nikar sramotiti zaslužnih ljudi! Le vpiti ne! Ni pa dovoljen nedoločnik pri zapovedi; zato moramo reči: Zapiraj (zapirajte) vrata! Tukaj pritisni (pritisnite)! (ne: Vrata zapirati! Tukaj pritisniti!).
V nikalnem velelniku navadno rabimo1 nedovršnike, tudi če gre za enkratno dejanje: ne zapiraj mi vrat pred nosom, ne dotikaj sc (namesto1: ne zapri, ne dotakni se).
Z e 1 e 1 n i k (optativ) izraža željo, nasvet ali zapoved. Delamo ga z naj in s povednim naklonom sedanjika za sedanji, a s preteklim pogojnikom za pretekli čas.
Sedanji čas
1.	os. naj	delam	— naj delava —	naj delamo
3. os. naj	dela	— naj delata —	naj delajo
Pretekli čas
1.	in 3. os. naj bi bil delal — naj bi bila delala — naj bi
bili delali.
Zgledi: Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo! Naj v miru počivajo! Naj bi se bil oglasil!
Pogojnik (kondicional) izraža dejanje, vezano na neresničen ali mogoč pogoj: ako bi koza rep imela, bi sc muham branila.	Ko bi	ne bilo tatov, bi ne bilo treba ključavnic. Ko bi	ne bil zajec nazaj zijal,	bi ga ne bil	pes
pobral.
Pogojnik delamo1 z bi in opisnim deležnikom. Pri pogojniku ločimo sedanji in pretekli čas: bi delaje — bi bil delal. Zato je pravilno: ko bi vas bil poprej našel, morda bi se bilo naredilo (ne: ko1 bi vas poprej našel, morda bi se naredilo).
Načini
Po tem, kako je glagolsko dejanje izraženo, ločimo tri glagolske načine: tvornik (aktiv), srednjik (medij) in trpnik (pasiv).
Tvornik izraža osebkovo dejavnost: oče je pohvali. sina. Srednjik izraža povračanje glagolskega dejanja na osebek: sin se je pohvalil. Trpnik izraža, kaj z osebkom je (osebkovo stanje): sin je bil pohvaljen.
Tvornik imajo vsi glagoli; vse glagolske oblike razen deležnika na -n in -t so aktivne, ker izražajo tvornost osebka. Tvornik je torej v slovenščini redna glagolska oblika.
Zgledi: Popusti posvetno rabo orglarček in gre v puščavo. Ti lajšaj in slajšaj človeško1 trpljenje! Premagati sovražnika mu je pomenilo vse. Molče je zunaj stal.
Srednjik delamo tako, da aktivnim glagolskim oblikam dodajamo povratno-osebni zaimek se; ta izraža, da se dejanje od osebka povrača na osebek.
Zgledi: Anton se je pripravljal za izpit. Otroci sc kepajo. Skrival se je po gozdu. Hvaleč se s svojo zmago, se je povsod razkazoval.
Glagoli, ki imajo stalno medialno obliko in se ne rabijo brez se, se imenujejo povratni glagoli: bati se, kesati se, ozret se, čuditi se itd.
Trpnik. Edina prava trpna oblika je deležnik na -n ali -t. Vse čase, naklone in druge oblike v slovenskem trpniku opisujemo z glagolom biti in tem deležnikom:
Sedanji čas: sem, si, je tepen, -a, -o; pohvaljen, -a, -o; potrt, -a, -o; vsa, sta tepena, -i, -i; smo, ste, so tepeni, -C, -žt.
Pretekli čas: sem bil tepen . . .
Prihodnji čas: bom tepen . . .
Velelnik: bodi tepen ...
Zelelnik: naj bom tepen . ..
Pogojnik: bi bil tepen . ..
(Nadaljevanje sledi!)
KOLEDAR!
Četrtek, 23. december: Viktorija Petek, 24. december: Adam in Eva Sobota, 25. december: Božič Nedelja, 26. december: Štefan Ponedeljek, 27. december: Janez Evangelist Torek, 28. december: Nedolžni otročiči Sreda, 29. december: Tomaž, škof Četrtek, 30. december: David.
SPOMINSKI DNEVI
25.	12. 1840 Rojen skladatelj Peter Iljič Čaj-
kovski — 1877 Rojen skladatelj Emil Adamič — 1943 Začetek VI. ofenzive proti NOV v vzhodni Bosni.
26.	12. 1898 Zakonca Pierre in Maria Curie
sta sporočila pariški Akademiji znanosti, da sta odkrila radij.
27.	12. 1918 Napad italijanskih šovinistov na
slovensko tiskarno „Edinost“ v Trstu.
28.	12. 1789 Prva uprizoritev Linhartove »Žu-
panove Micke" — 1839 Rojen eden prvih slovenskih socialistov Ivan Železnikar — 1890 Umrl v Beogradu srbski pisatelj Laza Lazarevič — 1908 Potres razdejal italijanski mesti Mesino in Reggio.
29.	12. 1600 Divjanje cerkvenih in posvetnih
oblasti proti protestantom na Kranjskem. V Ljubljani so zažgali 8 vozov slovenkih protestantskih knjig.
30.	12. 1920 Objavljena „Obznnna“, ki je raz-
pustila KPJ.
Ročica — Rolmara ves
Minulo soboto okoli osme ure zjutraj se je v Habnarjevem mlinu na Ročici pri-, petila težka delovna nesreča. Sin znanega Habnarjevega očeta Poldej je bil zaposlen v mlinu in je spravil mlinsko kolesje v tek. Pri tem delu je prišel z nogo med transmisijo, pri čemur mu je zdrobilo kost nad stopalom. Težko [»oškodovanega so po prvi domači pomoči z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico za nezgode v Celovec. Znanci in tovariši ponesrečenega Poldija želijo in upajo, da mu bodo mogli v bolnišnici pomagati ter ga bodo kmalu spet postavili na noge brez težjih posledic.
Malčape — Žitara ves
V nedeljo, dne 19. decembra t. L, smo spremili k zadnjemu počitku Jurija Ho-bel pd. Kosa v Malčapah. Komaj 47 let star je podlegel zahrbtni bolezni — raku. K zadnjemu počitku ga je spremljala ogromna množica ljudi, ki so prihajali tudi iz sosednih krajev.
Rajni Kos je bil marljiv kmet ter si je v zadnjih letih popolnoma prenovil svoje gospodarstvo. Prosti čas pa je posvetil lovu. Rajnega Kosa smo poznali v Slovenskem prosvetnem društvu »Trta« v Žitari vesi, kot marljivega igralca. Zavedal se je svojega rodu, kateremu je ostal do svoje smrti zvest. Zdaj počiva v Žitari vesi v slovenski zemlji, ki jo je nad vse ljubil.
Preostalim — ženi in otrokoma izrekamo naše iskreno sožalje!
cShll'k(l
(Nadaljevanje s 3. strani)
čele. Srečni so bili tisti, ki so se pretolkli skozi sneg in hajke in se obdržali na Svin-ški planini do osvoboditve. Zdesetkane so bile vse čete, pa tudi Mirkov bataljon. Nešteti grobovi so v tej zimi zrasli na tej planini.
Prepričan sem bil, da se bomo na ozem-
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu
r. z. z o. j.
želi vsem hranilnicam in posojilnicam, kmečko gospodarskim zadrugam, članom in odjemalcem vesele praznike in uspehov polno novo leto 19 5 5!
Šm a c j c la pri Pliberku
Na svoji mali, trdi gorski kmetiji praznuje te dni kmet Janez Kos, p. d. Kos v Šmarjeti pri Pliberku sedemdesetletnico svojega delu posvečenega življenja.
Že v rani mladosti je čutil krivice, ki so jih šovinisti prizadevali slovenskemu ljudstvu na Koroškem. Zaradi tega je zavestno sodeloval pri vsem našem prizadevanju. Bil je med ustanovitelji Slovenskega prosvetnega društva v Pliberku. Še mladega so volilci izvolili v libuški občinski odbor, v katerem je desetletja sodeloval in delal za naše gospodarske in socialne koristi. V vseh volilnih borbah je veliko časa in truda žrtvoval naši skupni stvari in to ne brez uspeha. Partizani so imeli med vojno v njegovi hiši odlično in zanesljivo oporo. Mlad je postal tudi odbornik krajevnega šolskega sveta v Šmarjeti ter rad pripoveduje, kako so se tik pred prvo svetovno vojno že borili za uvedbo slovenskega pouka v šmarješki šoli. Veliko svojega dela in truda je posvetil našemu zadružništvu. Sodeloval je in še sodeluje kot odbornik domače Hranilnice in posojilnice ter Kmečke gospodarske zadruge, vrsto let pa je bil načelnik Živinorejske zadruge za Libuče in okolico. V svoje razvedrilo in zaradi ljubezni do narave, do divjadi in plemenitega tovarištva, se je z veseljem udeleževal lova in še danes rad vzame puško na ramo. Mnoga leta je bil načelnik libuškega lova in tovariši lovci so ga vedno radi videli v svoji sredi ter ga tudi. vedno obiskujejo.
Danes ob njegovi sedemdesetletnici bi mu nihče ne prisodil tako visokega števila let. Kos se lahko veseli duševne prožnosti in telesne čilosti ter je še vedno sredi dela, tembolj, ker sta se mu dve dorasli hčerki in en sin že poročili. Ob sedemdesetletnici Janezu Kosu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo let srečnega in zadovoljnega življenja ter še mnogo prijetnih ur v njegovi hiši in v plotnih nedeljah in večerih pod Kosovo hruško!
Velinja res
Meseca novembra lanskega leta smo pokopali Luciju Bister iz MoŠčenice. Od tega časa je smrt prizanašala do blizu konca novembra letošnjega leta v vseh vaseh, ki spadajo pod velinjski zvon. Proti koncu letošnjega novembra pa je spet posegla v naše vrste in pobrala iz srede Knabrlo-ve družine mater Ano- Scher, rojeno Ogris. Rajna mati je dočakala starost dvainosemdesetih let. Od p. d. Miklavža v Bilčovsu, kjer je bila doma, se je komaj dvajset let stara poročila s Pavlom Seher-jem, p. d. Knabrlom v Velinji vesi. Mož ji je umrl pred tremi leti. Pokojna je bila nad vse skrbna mati številni družini. Marljivo in v najboljšem soglasju sta z možem skrbela za blaginjo svoje družine in za uspeh v gospodarstvu.
Ob vsem svojem obilnem trudu pa ni
7
OJjeks
1 ju južno od Drave vendarle malo oddahnili. Toda, komaj sem pogledal čez Dravo, že so nas v Zgornjih Libučah napadli z ročnimi bombami. Imel sem srečo, ker nemške bombe niso imele take moči kot naše, ki so bile »nasekane«. Tako pa mi je glava ostala cela in le v levi prsni mišici imam še danes košček pločevine v spomin na ta dogodek.
Jahal sem namreč konja in ko so začele pokati bombe, sva zamenjala položaj. Jaz sem bil pod konjem, on pa na meni. Tovarišem sem pokazal rano. Drobec pa je tičal tako- globoko, da ga nisem mogel izdreti. Fantje so se mi smejali in govorili, da je »Nemec kar dobro pomeril«, kajti zadel bi me bil točno v srce, če bi bomba imela večjo- moč.
Ranjen sem bil še na drugih mestih in tak sem prispel v Toplo k Burjaku. Znašel sem se s tovariši ob istih božičnih jaslicah kot letu 1942, le da sem bil takrat s starimi partizani, Matjažem, Lojzom, Milanom, Marjetko, Dragotom, Stanetom, Milančkom, Dolfejem, Robinom, Cirilom . .. danes pa z novimi, mladimi borci iz Svinške planine.
pozabila na izročila svojih prednikov ter je v globokem prepričanju verovala v pravico in vse dni svojega življenja ostala zvesta svojemu ljudstvu. Nikdar in nikjer ni skrivala svoje narodne zavesti in kadarkoli jo je klicala narodna dolžnost, da stopi na volišče ali kjerkoli je bilo treba, je svojo dolžnost storila. In to vse do visose starosti dokler ji je dopuščalo zdravje. Njeno veselje in razvedrilo so bile slovenske knjige in časopisi. Iz slovenskega tiska je črpala zavest za zvestobo lepim idealom. Vsi, ki smo jo poznali, smo ji hvaležni za njeno delo in požrtvovalnost.
Ob njeni zadnji poti so jo spremili številni žalni gostje in ji tako izkazali svojo čast in spoštovanje. Domači pevski zbor ji je v slovo zapel žalostinke. Naj se pokojna mati mirno spočije v zemlji, ki jo je toliko ljubila, njeni vzori pa naj živijo dalje v hiši, ki ji je bila nad šestdeset let področje delovanja in v kateri je bila ona središče družine.
Bistrica pri Pliberku
Bolj na tihem se je nedavno Igor Kraut, p. d. mladi Poltnik poročil. Nevesto si je izbral pri Stoparju v Rutah, zavedno in marljivo prosvetašinjo ter igralko v Slovenskem prosvetnem društvu v Šmihelu,
V Mariboru je umrl koroški rojak IVAN H0CHMILER
Minuli teden je v Mariboru umrl koroški rojak Ivan Hochmiler, vpokojen železničar in bivši lastnik oljarne. Vse življenje pokojnega je bilo v dejanju in mislih posvečeno tudi koroškim Slovencem.
Pokojni je bil Ziljan, rojen 20. februarja 1873 v Šebnu pri Beljaku. Tudi poročil je Ziljanko iz znane Abujeve družine v Zahomcu. Strokovno šolo za mizarstvo, strugarstvo in rezljarstvo je z uspehom dovršil v Beljaku. Izpopolnjeval se je še na višji strokovni šoli na Dunaju. Nato je bil zaposlen v Celovcu in potem nekaj časa na Dunaju, kjer je absolviral tudi večerni tečaj na trgovski akademiji.
Iz Dunaja je prišel v Beljak, kjer je bil nameščen pri direkciji državnih železnic kot tehnični uradnik. Tu se je takoj vključil v slovensko narodno življenje. Posebno se je zanimal za dijake in jim šel v vsakem oziru na roke. Zaradi takratnim šovinistom neljubega narodnega delovanja so Hochmilerja iz Beljaka premestili k železniški direkciji v Trst. V Trstu je bil soustanovitelj Zveze jugoslovanskih železničarjev, poznejšega Udruženja Zveze jugoslovanskih železničarjev. Njegovo delovanje v Trstu je prekinila železniška nesreča 20. septembra 1910 v Rottenmanu na Zgornjem Štajerskem. Pri tej nesreči je tudi Hochmiler utrpel težke zdravstvene poškodbe, zaradi česar so ga upokojili. Med prvo svetovno vojno je bil interniran v Gollersdorfu pri Dunaju, nato pa so
Ali že veste, kaj bo 22. januarja 1955?
Micko Šotorjevo. Igor sam je iz zavedne družine, ki je morala zaradi svoje zna-čajnosti v času nasilnega nacizma s številnimi drugimi slovenskimi družinami na Koroškem tudi z rodne grude v pregnanstvo v tuji svet. Oče, v vsej okolici znani in ugledni kmet Lojze Kraut, je v pregnanstvu umrl in ga krije tuja zemlja. Zapustil pa je dobro vzgojen in vrl naraščaj, ki mu sledi na poti njegovih vzorov.
Njegov naslednik Igor Kraut, ki se vedno z veseljem in zavestno vključuje v naše narodno in prosvetno življenje, si je ustanovil svojo lastno družino in ognjišče. Veselo poročno slavje je bilo v Šer-cerjevi gostilni v Šmihelu. Pod vodstvom Miheja Sadjaka je pevski oktet s svojim ubranim petjem doprinesel svoje najboljše k dobremu razpoloženju.
Mladi novoporoČeni par pa je potem napravil ženitno potovanje po lepi slovenski zemlji. Micki in Igorju čestitamo in želimo mnogo družinske sreče v trdnem prepričanju, da bo klilo pod Peco ob bistriškem potoku novo mlado slovensko življenje, trdno in značajno, kakor so bili predniki!
Pogoste zamude tranzitnega vlaka Volšperg — Celovec
Potniki, ki se vozijo z jutranjim motornim vlakom, ki pride iz Volšperka in bi moral po voznem redu ob 8.08 uri voziti iz Pliberka, se upravičeno1 razburjajo, ker ima ta vlak stalno znatne zamude. To se dogaja skoraj vedno, kadar vlak vleče lokomotiva. Potniki zamudijo dragocen čas ter je onim, ki imajo v Celovcu opravka, dopoldne prekratko, nekateri pa zamudijo zveze z drugimi vlaki. Sicer je znano, da imajo avstrijski vlaki prav radi in pogosto zamude in neki humorist je to okoliščino pripisal dobrodušnosti prometnikov, ki na vsaki postaji potrpežljivo čakajo, da minejo pred odhodom vlakov ganljive scene poslavljanja kakor dolgi poljubi in rokovanje.
TRGOVINA RENKO
BOROVLJE
želi vsem znancem in prijateljem prav vesele praznike in srečno novo leto 1955
Drreša ves pri Pliberku
Domačin Wienfried Plautz je pred kratkim na univerzi v Innsbrucku promoviral za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo!
DENTISTKA HELENA GALLE
Sporoča svojim pacientom, da ured prazniki novim letom, to je od 27.—31. dec. ne ordinira.
ga vpoklicali k vojakom in poslali na fronto, kjer je moral prestati do konca vojne.
Po plebiscitu je odšel v Jugoslavijo in se je leta 1921 naselil v Mariboru, kjer je razvil vsestransko delavnost ter bil tudi predsednik Kluba koroških Slovencev vse do leta 1947. Med zadnjo vojno so ga gestapovci preganjali ter ga aretirali in odgnali v zapore.
Pogrebnih svečanosti pokojnega Ivana Hochmilerja se je udeležila velika množica njegovih znancev in tovarišev, med temi člani Kluba koroških Slovencev, ki so mu tako izkazali ljubezen in spoštovanje. Za klub koroških Slovencev mu je spregovoril poslovilne besede predsednik Kluba dr. Julij Felacher iz Ljubljane in predsednik pododbora Kluba koroških Slovencev v Mariboru tov. Brandtner. Poslovilne besede sta spregovorila tudi zastopnika vpokojencev in železničarjev, pevski zbor pa je zapel koroško narodno »Čej so tiste stzdice ...«
ZAHVALA
Podpisani se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so mi ob težki požarni nesreči stali ob strani in mi nudili vsakovrstno pomoč z darili gradiva, krme, žita, prehrane, vožnjami itd.
Zahvala velja predvsem kmetom v Rinko-lah, posebno Bidrihovi in Kosovi materi. Nadalje se zahvaljujem kmetom v Replah, na Blatu, v Nonči vesi, v Dobu, Cirkovčah, Vidri vesi, Čergovičah, v Šmihelu, posebej Pet-ja'ku za brezplačne vožnje in drugim kmetom v Gonovecah in Dvoru ter Partlu na Bistrici in Biclju v Rutah, nadalje Smrtniku in Pristovniku v Kortah, sakor sotrpinoma izseljencema Grilu in Jerlihu. Zahvaljujem se za znatno podporo Slovenski prosvetni zvezi in vsem ostalim dobrotnikom, ki so mi kakor koli pomagali.
Zahvala pa vfclja tudi zavarovalnici Riuni-one-Adriatica in njenemu zastopniku inšpektorju Nachbarju za zadovoljivo likvidacijo zavarovalnine.
France Kropivnik p. d. Šranc Rute
Ali poznaš ta domači kraj ?
Ob zaključku naše nagradne serije slik pod naslovom »Ali poznaš ta domači kraj« smo skušali z rahlimi namigi pomagati bralcem, da bi lažje odgovorili na vseh pet vprašanj. Zal pa se nam je pri tem vrinila zelo neljuba pomota. Pozorni bralci so takoj opazili, da se naš namig s pesmijo o kajžici in puobču ne nanaša na drugo, marveč na tretjo sliko in da je bilo to, kar smo pripomnili k tretji sliki, namenjeno za drugo sliko. Bralci naj nam oprostijo, da smo nehote nekoliko zmešali štrene.
Ponovno opozarjamo, da je treba poslati rešitve tako, da bodo prispele v uredništvo vsaj do 28. decembra.
Uredništvo
(2ima (e. p/uln o- (hzeJit
Dolga jesen je za nami. Nebo je še bolj zatemnjeno in težki oblaki komaj še visijo nad pobočji. Tako težki so videti kot da se bodo vsak hip odtrgali od nevidnega obešalnika. Veter ni več prijazen. Hud je njegov piš in strog njegov ukaz: »Toplo zimsko obleko oskrbite!«
Vendar pa ni tako strašno. Tudi pozimi je veselo. Posebno pa se zime veselijo otroci. Ko prve snežinke priplešejo in se mhlo spustijo na polja in hribe, je veselje otrok še posebno veliko. Mladi smučar ima smuči že pripravljene. Samo nekoliko več snega je treba in že se zbere večja skupina otrok ter se poda s smučmi na hrib. Pobočje hribčka je kmalu vse prekrižano. Pripraven prostor za skakalnico je kmalu odkrit in že je dograjena tudi skakalnica. Skok za, skokom se vrsti. Mnogo veselja imajo fantje.
Na dvorišču pa je posebno živahno. Kar na vsem lepem je tod zrastel beli mož z. metlo, dolgim rdečim nosom in loncem
na glavi. Vse veselo je okrog njega. Obrazi otrok kar žarijo od veselja. Rdeči so sicer tudi njih nosovi, a mraza še čutijo ne. Včasih se vname tudi huda bitka med živahno mladino. Kepajo se. Snežni mož pa nem strmi — in si »misli« svoje.
Tudi sanke so bile dovolj dolgo spravljene. Ko se malo zgladi pot, se zberejo otroci čez celo vas. Najrazličnejše sanke imajo: velike, manjše, lepe, izdelane pri mizarju in pa domači izdelek. Kdo naj gleda na to? Vrisk in vpitje, jok in smeh, vse vrste obrazov je srečati pri sankanju.
Pridne in ubogljive otroke pa čaka še nekaj posebnega. Pri okrašenem drevescu oči kar žarijo, srca pa močno bijejo. Kaj neki je tam na mizi pod drevescem? Za koga je to in ono? Nešteto je vprašanj in neizmerna je sreča.
Da, mnogo lepega in zanimivega nam prinaša zima, čeprav je večkrat tudi zelo kruta.
Gallob Jože
Prezimovališče zveri
(RUSKA NARODNA)
Šel je bik po gozdu; nasproti mu pride oven.
»Kam greš, oven?« je vprašal bik.
»Radi zime iščem poletja«, pravi oven.
»Pojdi z menoj!«
Šla sta skupaj; naproti jima pride svinja.
»Kam greš, svinja?« vpraša bik.
»Radi zime iščem poletja«, odvrne svinja.
»Pojdi z nama!«
Vsi trije so šli dalje; naproti jim pride gos.
»Kam greš, gos?« vpraša bik.
»Radi zime iščem poletja«, odvrne gos.
»No, pojdi z nami!«
Gos gre z njimi. Hodijo, naproti jim pride petelin.
»Kam greš, petelin?« vpraša bik.
»Radi zime iščem poletja«, odvrne petelin.
»Pojdi z nami!«
Tako gredo po cesti in se razgovarjajo med seboj: »Kako bo, bratci-tovariši, čas postaja hladen, kje naj iščemo toplote?«
Bik pravi: »No, zgradimo si hišo, sicer zmrznemo od zime.«
Oven odgovori: »Imam zopet kožuh. Glej, kaka volna! Prezimim tudi tako.«
Svinja odgovori: »Radi mene je lahko še tako mrzlo, ne bojim se: zarijem se v zemljo in brez hiše prebijem zimo.«
Gos govori: »Jaz sedem sredi jelke, z enim krilom si posteljem, z drugim se pokrijem — nikak mraz me ne vzame; jaz tudi tako prezimim.«
Petelin govori: »Mar jaz nimam svojih kril? Tudi jaz prezimim.«
Bik vidi — da stoji stvar slabo, poskrbeti mora za sebe sam. »No«, pravi, »vi, kakor hočete, jaz pa si bom zgradil hišo.« Zgradil si je hišico in je živel v njej. Prišla je hladna zima, mraz je naraščal; oven prosi bika:
•	Pusti mi, brat, da se pogrejem.«
»Ne, oven, ti imaš topel kož.uh; ti tudi
tako prezimiš. Ne pustim ti!«
•	A, če me ne pustiš, se zaženem in izbijem bruno iz tvoje hiše; pa ti bo hladneje.«
Bik je mislil in mislil: »Pustim ga, sicer bo tudi mene zeblo«, in pustil ga je. Tudi
svinjo je jelo zebsti in prišla je k biku:
»Pusti mi, brat, da se pogrejem.«
»Ne, ne pustim te! Ti se zariješ v zemljo in prezimiš.«
»Ako me ne pustiš, ti z rilcem vse stebre podrijem in ti hišo prevrnem.«
Kaj mu je bilo storiti? Treba jo je bilo pustiti in pustil je v hišo tudi svinjo. Tedaj sta prišla k biku gos in petelin:
»Pusti naju, brat, k sebi, da se pogre-jeva.«
»Ne, ne pustim! Imata po dvoje kril: z enim si postelješ, z drugim se odeneš; tako prezimujta!«
»A, ne pustiš«, pravi gos, »jaz ti popi-pam ves mah iz sten, tudi tebi bo hladneje.«
»Ne pustiš?« pravi petelin, »jaz zletim na podstrešje in ti zgrebem s stropa vso zemljo; tako bo hladneje tudi tebi.«
Kaj je bilo biku storiti? Sprejel je k sebi i gos i petelina. Tako1 žive vsi skupaj v hišici. Segrel se je petelin na toplem in je jel pesmice peti. Slišala je lisica, da petelin pesmi poje, in zaželelo se ji je po peteli-njem mesu; ali kako ga dobiti? Lisica si je napravila zvit načrt, odpravila se je k medvedu in volku in je rekla:
»No, ljubi botrčki! Našla sem hrane za vse: za tebe, medved, bika; za tebe, volk, ovna; a za sebe petelina.«
»Dobro, botrica!« pravita medved in volk, »tvojih uslug nikdar ne pozabiva; pojdimo, zakoljimo in jejmo!«
Lisica jih je privedla k hišici. Medved pravi volku:
»Idi ti naprej!«
A volk govori:
»Ne, ti si močnejši od mene, idi ti naprej!«
Dobro, medved je šel; komaj je prišel do vrat, je bik sklonil glavo in ga je pritisnil z rogovi k steni, a oven se je zaletel medvedu v bok in ga pobil na tla, svinja je divje krulila, gos je priletela in ščipala medveda v oči, a petelin je sedel na tramu in kričal:
»Sem z njim, sem z njim!«
Volk in lisica sta zaslišala krik in sta zbežala! Medved pa sc je trgal in trgal,
Učiteljski zbor,gojenci in nameščenci
Slovenske kmetijske šole Podravlje
želijo vsem koroškim Slovencem, vsem prijateljem in dobrotnikom zadovoljne praznike ter srečno in uspešno novo leto
Deklica, ki je prelisičila carja
V neki votlini je živel siromak, ki ni imel nikogar- na svetu razen hčerke. Ta je bila zelo modra in je povsod beračila ter je učila tudi očeta, kako naj berači in pametno govori.
Nekoč pride siromak k carju in ga prosi,, naj mu kaj podari. Car ga vpraša odkod in kdo je in kdo ga je naučil tako modro govoriti. Pove mu odkod je in da ga je naučila hči.
Tedaj mu podari car trideset jajc in mu reče:
»Nesi to tvoji hčerki in ji reči, naj mi
iz teh jajc izleže piščeta. Lepo nagrado bo dobila za to. Če. pa jih ne izleže, te ukažem dati na tezalnico.«
Siromak odide in prijoče v votlino ter pove hčerki. Ona takoj spozna, da so jajca kuhana in reče očetu, naj le gre počivat, da bo že ona za vse poskrbela. Oče jo' uboga in gre spat, ona pa vzame kozico in jo pristavi k ognju napolnjeno z vodo
komaj se je iztrgal, dohitel volka in je pripovedoval:
»No, kaj sem jaz doživel! Takega strahu še nikdar nisem videl. Komaj sem stopil v hišo, se je cdnekod vzela baba in se je vrgla na mene . . . Kako me je k steni pritisnila! Priteklo je strašno mnogo ljudi: ta tolče, oni rjove, oni s šilom v oči zbada, a eden pa je sedel na tramu in je samo kričal: Sem z njim! No ako bi me bili dali njemu v roke, bi me bila vzela smrt!«
in bobom. Ko skuha bob, pokliče zjutraj očeta in mu reče, naj vzame plug in vole in naj gre orat poleg ceste, po kateri pojde mimo car. Reče mu tudi še tole:
»Ko zagledaš carja, vzemi bob ter kriči: ,Hej, vola, daj bog, da zrase kuhan bob!’ — Ko te car vpraša, kako naj bi zrasel kuhan bob, odgovori mu, da prav tako kakor se morejo izleči iz kuhanih jajc piščeta.«
Siromak posluša hčerko in gre in jame orati. Ko vidi, da prihaja car, jame kričati:
»Hej, vola, daj bog, da zrase kuhan bob!«
Ko sliši car te besede, se ustavi in reče siromaku:
»Klek te potipal, kako naj zrase kuhan bob?!«
On pa mu odgovori:
»Veličanstvo, prav tako kakor se izležejo iz kuhanih jajc piščeta.«
Car se takoj spomni, da ga je prejkone hčerka naučila, pa ukaže svojim slugam, da ga primejo in privedejo pred njega. Potem mu pomoli povesmo lanu rekoč:
»Vzemi to povesmo in ga nesi. Napraviti moraš vrv in jadra in vse, kar je potrebno za brod, če ne — boš ob glavo.«
Ves prestrašen vzame siromak povesmo in jokaje odide domov, kjer pove vse hčerki. Hči ga pošlje spat in mu obljubi, da bo že ona vse tisto^ naredila. Drugo jutro vzame kos lesa,* zbudi očeta in mu reče:
»Vzemi to poleno in ga nesi carju, naj mi iz njega napravi kolovrat, vreteno, statve in vse drugo, kar je potrebno, da mu bom tudi jaz naredila, vse kar je ukazal.«
Siromak posluša hčerko in pove carju vse, kakor ga je naučila.
Ko car vse to sliši, se zelo začudi in jame premišljevati, kaj naj stori.
»Vzemi to čašico in nesi jo svoji hčerki, naj mi z njo izprazni morje, da se spremeni v polje.«
Siromak vzame čašico ter jo jokaje odnese svoji hčerki, kateri pove vse, kar mu je rekel car. Deklica mu reče naj počaka do drugega dne in da bo že vse naredila. Drugi dhn pokliče očeta in mu da pest prediva rekoč:
»Nesi to carju in mu reci, naj zamaši s tem vse izvire vode in vsa jezera, pa mu bom izpraznila morje.«
Siromak odide in pove carju. Tedaj car uvidi, da je deklica modrejša od njega, ukaže siromaku, naj jo privede predenj in jo bogato nagradi.
SVovoIefn« ferižanfea
Vodoravno: 13. pro-tivni veznik, 14. debela alica, 15. sestavni del
pal
bla
ga, 16. organ za vid,
17. zaimek (množ.), 19. obrtnik, 22. staroslovanska pijača, 23. domače platno, 25. vpiši tik, 26. služi za prevažanje, 28. nasilneži (tujka), 31. rabi tenisač, 33. MO, 34. glej 13. vodoravno, 35. nastane na razburkanem morju, 36. bolečina, 38. živahno, 41. nasprotno od pravilno, 43. kazalni zaimek (srednji spol),
44. podzemski hodnik,
46. največja ptica, 47. uživa hrano, 48. hitro premikanje zraka, 51. naspr. od niso, 52. obdobje, 54. otok na Jadranu, znan iz druge svetovne vojne, 55. ovratna ruta, 57. oziralni zaimek.
Navpično: 1. vrsta blaga, 2. Eli, 3. okrajšana vprašalnica, 4. MK, 5. OOM, 6. zvon ni kovan pač pa .. ., 7. ravno tak, 8. pokoj, 9. NT, 10. grška črka, 11. glej 16. vodoravno, 12. služi za prevoz po vodi, 18. nam meri čas, 20. del stavbe, 21. ni oster, 23. vrsta žita, radi ga imajo vrabci, 24. podstavek na katerem sekamo drva, 26. krmilo, 27. vpiši zaboj, 29. ga ima vsak človek, 30. vrsta zemlje,
31. rastlina, iz nje izdelujemo prt, 32. skrajni del oglatega predmeta, 37. časovna doba, 38. obvlada, ima izkušnje, 39. število, 40. del sobe, 42. dolina na Koroškem, 44. vpiši rebr, 45. izveden, 47a. glej 52. vodoravno in napiši v dvojini, 48. naselje, 49. zgodnji, 51. določene barve, 53. krajša oblika veznika ako, 54. RM, 56. LO, 57. časovni veznik.
Ob pravilni rešitvi razberete iz 1. in 58. vodoravno ter 37. navpično naše zelje vsem naročnikom.	—im
NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
PROGRAM
V okviru letošnjega kmetijskega visokošolskega tedna Slovenske kmečke zveze na kmetijski šoli v Podravljah bodo naslednja predavanja: ponedeljek, 27. decembra:
kmetijskega visokošolskega tedna SKZ od 27. do 30. decembra 1954 na kmetijski šoli v Podravljah
28.	12. o vprašanjih iz živinoreje
29.	12. o vprašanjih iz sadjarstva in kmet. gospodarstva.
Za udeležence so v internatu kmet. šole pripravljena prenočišča za 35—40 oseb in prehrana. Udeleženci iz oddaljenejših^ krajev naj že prej prijavijo svojo udeležbo, da jim lahko rezerviramo prenočišča.
Udeležba pri predavanjih je brezplačna.
Za prenočišče in prehrano plačajo udeleženci na dan S 12.—, za štiri dni skupno pa S 40.—.
Kmetijski visokošolski tedni SKZ so kovačnica znanja za
poljedelstvo
1.	Blaž Singer: Pred vratmi gospodarske stiske na vasi
2.	Ing. Matevž Krasnik:	Rentabilnost
kmetijskih rastlin v Zilji, Rožu in Podjuni ter na Gurah
3.	Prof. ing. Vinko Sadar: Kako bomo povečali in zboljšali pridelek krmnih rastlin
4.	Asistent ing. Jože Španering: Krompir, stročnice in oljnice v kmečki tržni proizvodnji;
torek, 28. december:
živinoreja
1.	Agrarni svetnik France Vernik: Proizvodni cilji in možnosti naše živinoreje.
2.	Dekan, prof. ing. Ivo Jelačin ali prof. ing. Oton Muck: Uspešna reja in pitanje s pretežno domačo krmo
3.	Dr. Marijan Pavšič:	Najpogostejše
vzrejne in dedne bolezni živine ter napake živinorejcev;
sreda, 29. december:
sadjarstvo, kmetijsko gospodarstvo
1.	Ing. Marko Polcer: Proizvodni in tržni pogoji za naše sadje
2.	Prof. ing. France Adamič: Nove smeri v obnovi sadovnjakov in izkušnje pri tem
3.	Prof. ing. Jože Levstik: Kmet, njegove skrbi in težave v drugih državah
4.	Prof. dr. ing. Ludwig Lohr: Kmetova pot v bodočnost;
četrtek, 30. decembra:
gozdarstvo — zadružništvo — socialno skrbstvo
1.	Prof. dr. ing. E. Aichinger: Kmečki gozd, posledice prekomernih sečenj in način obnove
2.	Prof. ing. Bogdan Žagar: Smotrno gospodarstvo v kmečkem gozdu z ozirom na perspektivo lesne industrije
3.	Dr. Mirt Zwitter:	Razvoj našega
kmečkega zadružništva
4.	Kmet. svetnik:	Karl Windisch: O
vprašanjih socialne zaščite kmečke družine.
Predavanja pričnejo vsak dan ob 9. uri dopoldne in trajajo do 16.30 ure. Opoldne je 1 Ve ure odmora.
Po večerih so prosti diskusijski večeri udeležencev s predavatelji in sicer
27. 12. o vprašanjih iz poljedelstva in travništva
Tržno poročile
uspešnejše kmetovanje. Sedanjemu težkemu času bomo kos samo, če bomo stalno pridobivali na znanju in izkušnjah v kmetovanju in delu.
Zato kmetovalci, absolventi kmetijskih šol in kmečka mladina! Izkoristite priložnost bivanja profesorjev ljubljanske agronomske fakultete in za nas najzvažnejših avstrijskih znanstvenih zavodov — zavoda za rastlinsko sociologijo in zavoda za proučevanje gospodarjenja in dela gorskih kmetov — v Podravljah in udeležite se letošnjega kmetijskega visokošolskega tedna.
dremalo Itafecvcsine bel/altovine v svinjski krmil
Bistvena napaka našega krmljenja svinj krmil z enako količino živalskih beljako-
KStOTI V" fPm riil	AJ,.*..’ ___J__	11	• i *•	i •	»
obstoji v tem, da skušamo prašiče donosno zrediti zgolj s cenenimi obsežnimi krmili, kakor na primer pretežno s krompirjem, peso, žitnim zdrobom in podobnim, da nudimo v prašičji krmi premalo beljakovin, predvsem živalskih. Posledice take krme s »preširokim razmerjem hranilnih snovi« niso samo slabo izkoriščanje škrobnatih krmil (krompirja itd.), ampak se kažejo pri plemenskih in pitov-nih prašičih tudi v razvoju, rasti in zdravju živali. Pri tako enostransko krmljenih živalih se čestokrat pojavijo slabotni porodni popadki, slabokrvnost, slabotnost pujskov, srčna kap, zmanjšanje odpornosti proti boleznim itd.
Čestokrat se dogaja, da vzroke navedenih pojavov pri pomanjkljivo krmljenih svinjah tolmačimo napak in jih pripisujemo celo preobilni količini beljakovin v krmi. Upoštevajmo vendar, da je svinja »vsejedec« in da kot taka ni občutljiva za prevelike količine beljakovin, če so beljakovine v krmilu sveže, nerazkrojene in nepokvarjene.
Posebno v ribjih mokah, ki so bile predolgo shranjene na vlažnem, nezračnem prostoru, se beljakovine kaj hitro pokvarijo in povzročajo razne bolezenske pojave kot težke ekceme (izpahke) na koži in podobno.
Zato kupujmo sedaj ribjo moko v kolikor jo uporabljamo kot beljakovinsko krmilo, le v majhnih količinah ter jo, preden jo pokrmimo preizkusimo na njeno nepokvarjenost.
Barva ribje moke, posebno one, katero imenujemo »Dorschmehl«, je normalno bela do svetlorumena. Temna barva po-kazuje premočno sušenje ali pa primes manjvrednih živalskih mok.
Kakovost ribje moke pa najbolje izpričuje duh oz. vonj. Ta pač ne sme biti v nobenem primeru kakorkoli neprijeten, predvsem ne zatohel ali plesnjiv. Pokvarjenost moke; najlažje ugotovimo, če jo polijemo z vročo vodo in potem preizkušamo duh. Pokvarjena roba ni samo zato-
vin, dati prednost dobri ribji moki. Le-ta vsebuje poleg raznih rudninskih snovi in joda še menda po znanosti neugotovljene sestavine, katerih niti v mleku ni dk>biti.
Tako mi je že pred leti gospodarsko napredni kmetovalec Skuk pri Pliberku zagotavljal, da so mu v vojnem času in prva leta po vojni vsi pujski sproti poginili. Šele ko je prišla ribja moka zopet v promet in je začel Skuk pokladati svojim plemenskim svinjam tudi to moko, so mu ostajali pujski pri življenju in so začeli veselo in krepko rasti. Ko sem o tem primeru pripovedoval slučajno tedaj v Celovcu se mudečem znanem avstrijskem prašičerejskem strokovnjaku, inženirju Hornichu, je tudi ta smatral za verjetno, da je bil Skukov nenadni uspeh pripisovati le ribji moki.	Vernik
_	, ,	, i	,	...	mo uun. j-oKvarjena rooa ni samo zato-
I>ne 14. decembra so na dunajski trg v hla, ampak ima čestokrat celo oster duh
a t—v i t rtt*i tml ml i im rvt*/vrl o 11 •	• <	.—.	.	.
St. Mantu pripeljali in prodali:
380	volov po S 8.— do	11.— za	kg	žive	teže
140	bikov po S 9.50 do	11.40 za	kg	žive	teže
1.171	krav po S 7.— do	9.— za	kg	žive	teže
143	telic po S 9.— do	11.— za	kg	žive	teže
Krave in telice slabše kvalitete (kloba-sarice) so šle po S 5.30 do 9.70. Ta dan je
po amoniaku. Torej pozor!
S tem seveda ni rečeno, da se naj ribje moke izogibljemo in ek nai dajemo svinjam raje druge vrste živalskih beljakovinskih krmil, kakor n. pr. mesne moke, posneto mleko itd.
Izkušnja nas uči, da je v mnogih prime-
ILC J	MC	J	U U /•/ w. Let. LIctJI jC	i4/iVUollJd 11 do ULlj Ud	V illlil/^lll ^»lllllv-
bilo prodanih tudi 20 volov, ki so bili rih, v katerih gre za izbiro' beljakovinskih uvoženi iz Madžarske in za katere je bila	---------
Preizkušajmo kalivosl krom~ pirja iz premočenih njiv
Krompirjeva rastlina kot gomolnica v času svoje rasti in razvoja ne prenese pre-obilo vlage. Pač pa potrebuje zračno zemljo. Zato se tudi ne priporoča sajenje krompirja v težko zemljo.
Letos, ko smo imeli obilo padavin, je bila zemlja močno zbita in se je tvorila skorja. Imeli smo močne nalive v času cvetenja in tudi pozneje, tako da nam ni bilo mogoče zbiti skorje in rahljati zemljo. Posledica tega je bil slab nastavek gomoljev, ki so ostali vrhu tega še drobni.
Ker je imel krompir tekom celega poletja slabe rastne pogoje, se sprašujemo, ali vsled tega ne bo trpela tudi kalivost gomoljev. Da se o tem prepričamo, izberimo iz kupa 100 gomoljev, kakršne običajno jemljemo za saditev (v velikosti kurjega jajca) ter jih dajmo na primeren topel prostor v kalitev.
Da se prepričamo o kalilni moči svojega semena, je najbolje, da si v soseščini priskrbimo zdrav krompir (tudi po 100 gomoljev), ki pa mora biti iste sorte. Kalilni poskus bo trajal 6—8 tednov. Na ta način se lahko prepričamo o kalivosti se» mena.
V slučaju slabe kalitve krompirja smo prisiljeni, da si oskrbimo novo priznano seme, kajti samo od zdravega semena lahko pričakujemo visoke donose.
Ferdo Hobel
dosežena cena S 11.20 do 11.90.
Isti dan je bilo na istem trgu prodanih 9.538 klavnih prašičev, od katerih je bilo 2.963 iz Madžarske, 1.902 iz Bolgarske in 750 iz Jugoslavije. Dosežene so bile naslednje cene:
1.	kvaliteta živa teža	S 14.—
mrtva teža S 17.30 do 18.—
2.	kvaliteta živa teža	S 13.50 do 14.—
3.	kvaliteta živa teža	S 13.— do 13.50
Na sejmu za pujske v Welsu dne 11. decembra so prodali 3.783 pujskov na Dunaj, Nižje Avstrijsko, Gradiščansko, Zgornjo Avstrijsko, v Solnograško in Preda riško. Cena: S 12.— do 14.— za kg.
Isti dan so v Welsu od 100 konj prodali 80 ter dosegli naslednje cene: težki delovni konji S 4000.— do 7200.— lahki delovni konji S 3000.— do 4000.— klavni konji S 3.— do 5.20 za kg žive teže.
Upoštevanja vredna primerjava
tramoncala) lVs—2 kg čistega fosfor
Kakor poroča ANZ, je Nižja Avstrija v gospodarskem letu 1953/54 pokupila in uporabila 58°/o dušičnih in kalijevih ter 50% fosfornih gnojil, ki so šla v Avstriji v promet. Nižjeavstrijski kmetje so v preteklem gospodarskem letu dali zemlji 27.000 vagonov umetnih gnojil, ali 8.000 vagonov več od gospodarskega leta 1952 /53. V primerjavi s številom nižjeavstrij-skih kmetij vidimo, da je nižjeavstrijski kmet porabil povprečno 1.974 kg umetnih gnojil, v primerjavi s hektarsko površino njiv in travnikov pa 165 kg na hektar. Temu nasproti je v istem času znašala potrošnja gnojil na Koroškem samo 18.5 kg na hektar.
Za pravilno med uporabljenimi gnojili priporočajo strokovnjaki ono razmerje, kjer pride na 1 kg čistega dušika (5 kg ni-
___________f _	2
(8.8—11.7 kg fosfornih gnojil) ter 2-kg čistega kalija (5—7.5 kg kalijeve soli' V letošnji nižjeavstrijski potrošnji pa j odpadlo na 1 kg čistega dušika 1.4 kg či stega fosforja in 1.3 kg čistega kalija.
Da so ob taki potrošnji gnojil pridelk na Nižjem Avstrijskem višji, proizvodn stroški pa nižji kakor pri nas, je očitne Spoznanje, ki iz tega sledi, pa se glasi: Po
večajmo v prilodnji spomladi uporab* umetnih gnojil in držimo se pravilncg razmerja, da bomo prišli do višjih pride! kov z nižjimi proizvodnimi stroški.
Brez umetnih gnojil bomo v prihod njem letu imeli na po hranilih tako izpra ni zemlji, kakršno imamo letos, le piči pridelke.
PRAVNE ZADEVE
_____________v PRIMERIH
Pomen zastavne pravice v zemljiški knjigi IV.
Nadaljnji primer: Nekdo posodi precej denarja posestniku in dobi zavarovanje v zemljiški knjigi na drugem mestu. Upnik se je prej prepričal, da dolžnik redno plačuje davke in poravnava druge javne obveznosti, da se torej ni bati takih terjatev, ki imajo prednost pred privatno intabu-lacijo. Posestvo dolžnika je pravilno založeno z živino in gospodarskimi pripo-mocki, on sam v redu gospodari, vse premoženje pa je mnogo več vredno kakor oba dolga skupaj — tisti na prvem in oni na drugem mestu v zemljiški knjigi. Zato meni upnik, da ni treba še posebnih porokov.
Že drugo leto pa začnejo na dolžnika pritiskati nepričakovane nesreče, kakor bolezen, nezgoda, pogin itd. pri živini, pozneje še požar, ki uniči gospodarsko poslopje, zalogo krme in poljske pridelke, ki so bili namenjeni za prodajo. Ker je bilo pogorelo poslopje prenizko zavarovano, isce dolžnik prvo pomoč v svojem gozdu. Lesni trgovec izkoristi njegovo stisko in mu les. zelo slabo plača, tako da ga mora prodati precej in s tem občutno razredčiti svoj gozd. Tudi pri živini dolžnikovo gospodarstvo oslabi itd. — in naenkrat spozna upnik, ki je vknjižen na drugem mestu v zemljiški knjigi, da ni več varno zavarovan. — Kaj storiti?
V takih slučajih daje zakon upniku pravico, po potrebi tudi pred sodiščem, da od dolžnika zahteva močnejše zavarova-nje-. To je možno s poroki ali če dolžnik da kako drugo svoje premoženje v novo zastavo itd. V našem primeru se ie rešil dolžnik s tem, da je zastavil upniku svojo intabulirano terjatev na dediščini po umrlem bratu. Dovolil mu je, da se zavaruje z vpisom nadzastavne pravice (o kateri smo pisali zadnjič) pri tej terjatvi, na kateri ima dolžnik zastavno pravico, vpisano v zemljiški knjigi. Na ta način je terjatev drugega upnika spet najmanj tako varna kakor prej.
Ker pa dolžnik zaradi nezgod v zadnjih letih prvemu svojemu upniku ni plačeval obresti, le-ta to zamudo1 izkoristi in zahteva vrnitev celotnega na prvem mestu v zemljiški knjigi vpisanega dolga. Da bi dolžniku pomagal, ponudi drugi upnik prvemu, da mu plača zaostale obresti, kar pa prvi upnik ne sprejme, ker trdi, da je z neplačevanjem obresti zapadel v plačilo ves dolg, kakor je to zapisano v dolžnem pismu.
Kaj sedaj? — Drugi upnik se boji, da bi moral na dražbi morda sam kupiti posestvo, ali da bi ga — če nihče ne bi »gnal« — prav poceni dobil v roke prvi upnik, ki samo na to čaka. Sedaj se začne drugi upnik malo po bliže zanimati za dolg prvemu upniku. Čudno se mu namreč zdi, da bi bil dolžnik, ki je sicer dobro gospodaril, svojčas zapravil toliko denarja, ne da bi se kaj poznalo pri njegovem posestvu. Končno poizve, da prva vknjižba ni popolnoma v redu, da je dolžnik tedaj dobil samo nekaj denarja na roko, ostala vsota vpisanega dolga pa mu je bila samo obljubljena. Izve še, da je prvi upnik vrhu teda sedai obljubil dolžniku, da mu izplača ostanek takoj po dražbi. Prvi upnik je namreč računal, da bo na tak način posestvo prav poceni dobil v svoje roke. — Pa se je zmotil! Na taki neresnični, laž-njivi podlagi — zaradi neizplačane celotne vsote, ki je bila zapisana v zemljiški knjigi — prvi upnik posestva ni mogel gnati na dražbo. Že uvedeni postopek dražbe se je moral ustaviti. Pa tudi, Če bi bilo vse v redu, ima vsak na drugem ali še poznejšem mestu intabulirani upnik pravico, da sam prevzame in plača upnika, ki žene na dražbo. S tem dražbo lahko odloži. Samo mora to storiti prej, preden se na dražbi prične s ponujanjem in preden sam ponuja.
Tako se tudi v zamotanih pravnih zadevah vedno spet najdejo »zdravila«. In še prihodnjič bomo pisali o vprašanjih, ki se sučejo okoli zastavnih pravic, zemlje-knjižnih vpisov in dražb.
Blaž Singer:
Zasebni traktor - moda ali resnična potreba na naših kmetijah ?
Kakor pred 20—25 leti kupovanje konj, tako postaja danes kupovanje traktorjev navada naših kmetovalcev. Ta navada sama na sebi ne bi bila napačna, saj je traktor tehnična stvaritev, ki lahko današnjemu kmetovalcu odločilno pomaga razbremeniti sebe in svojo družino prekomernega dela ter zboljšati in poceniti proizvodnjo.
Preobremenitev z dedom sili kmeta k mehanizaciji obrata
Razvoj v kmetijstvu je dosegel stopnjo, ko zaradi odhajanja kmečkih ljudi v druge poklice kmetovalec s preostalimi člani svoje družine ni več kos delu na kmetiji. Posebno v poletnem času so on, zlasti pa njegova žena in cesto tudi neodrasli otroci tako obremenjeni z
,.Lanx-Geratetrager“ je zaenkrat eden najmodernejših kmečkih traktorjev. Njegova prednost je v lem, da ga uspešno uporabljamo tudi v strmih legah. Njegovi priključki se večinoma namestijo med prednjimi in zadnjimi kolesi
delom, da ne pridejo več do počitka, ki je za zdravje neobhodno potreben. Pa ne samo to. Kmečka gospodarstva z dosedanjimi delovnimi metodami po naših vaseh prodajajo svoje pridelke s čedalje manjšim dobičkom, v dosti primerih pa že z očitno zgubo. Kdor ima kmetijsko proizvodnjo bolje urejeno in kdor se poslužuje cenejše delovne sile, kakor jo ima povprečno naš kmet, ta danes, ko ponudba čedalje bolj krije povpraševanje po kmetijskih pridelkih, lahko popušča v ceni, ne da bi zašel v nevarnost prodajanja pod proizvodnimi stroški. Da je pa traktor v delu cenejši od človeka ali konjske vprege in da znatno pospeši in olajša delo na polju, je spoznal sleherni kmet.
Zasebni traktor in zmogljivost naših zasebnih kmetij
Tako spoznanje je tudi očitno povod za naravnost množično nakupovanje traktorjev po naših vaseh.
Kakor že rečeno, zgolj iz gledišča pocenitve in olajšanja dela nakupovanje traktorjev ni nobena gospodarska pogreška. Toda ob tem, da imamo že vrsto primerov, kjer traktor ni izpolnil kmetovalčevih pričakovanj in želja, bi morali postati pri odločitvi za njegov nakup in pri izbiri plačilnih sredstev vendar-le nekoliko bolj previdni. Kljub naj-
raznovrstnejšim opozorilom, pripombam in razpravam v zvezi z mehanizacijo naših kmetij vidimo in slišimo, da se po vaseh slej ko prej ponavljajo stare napake. Prav zato se hočemo ponovno pomuditi pri vprašanju upravičenosti traktorja in mejah njegove rentabilnosti v kmečkem obratu.
Vsak kmetovalec ve, da je držanje 2 konj na kmetijah pod 10 ha skupne površine njiv in travnikov le v izjemnih primerih rentabilno. Kjer pa nista upravičena niti dva konja, tam je veliko manj upravičen traktor. Na kmetijah te velikosti je na splošno, če so na razpolago vsaj 3 osebe za delo, bolj na mestu, da drugega konja prodamo in da namesto njega redimo vola ali pa — kar naj nihče ne pojmuje kot znak starokopitnosti — privadimo za vprežno delo krave. Krave, o katerih vemo da jim 3—4 urno delo na dan nikakor ne zmanjša molznosti, bodo dale odlične dodatne vprežne živali posebno tam, kjer je za oranje in košnjo na razpolago traktor deželne strojne postaje, zadruge ali pa soseda. Tak mezdni traktor je cenejši od domačega, ker stane samo, kadar dela. Dovoz gnoja na polje, brananje, okopavanje in osipanje, obračanje in grabljenje sena ter odvoz pridelkov s polja pa brez nadaljnega lahko opravimo s konjem in kravami.
Krava je sicer počasna, toda najcenejša dodatna vprežna žival
Temu bo brez dvoma marsikdo postavil nasproti, da je delo s kravami prezamudno. Drži. Toda pomislimo, da par koaj na kmetiji pod 10 ha skupne površine njiv in travnikov ni in ne more biti zaposlenih skozi celo leto. Konj pa, ki ni stalno vprežen, je kmetiji v škodo, dočim je krava vedno koristna, ker daje mleko. Ne pozabimo tudi, koliko časa še vedno zamudimo v poteh, kjer naša zemljišča še niso arondirana in kjer imamo še vedno našo starokmečko proizvodnjo po načelu „vsakega nekaj za domače potrebe". Če menimo, da je delo s kravami prezamudno, vendar ne pozabimo, koliko časa zamudimo po nepotrebnem s pridomnimi in hlevskimi opravili, ker je n. pr. žitna kašča še na podstrešju, krmni krompir in pesa pa v kleti stanovanjske hiše, dočim je domači mlin na skednju, krmna kuhinja pa spet nekje v stanovanjski hiši po več metrov daleč od hleva. Pomislimo tudi, kje vse je še mogoče poenostaviti in skrajšati n. pr. krmljenje, spravilo sena in slame v skednju ter spravilo gnoja iz hleva in videli bomo, da je z poenostavitvijo in s cenenimi napravami skoraj povsod brez nadaljnega mogoče hlevska opravila na naših kmetijah za 5-10%, kolikor je morebiti kravja vprega počasnejša od konjske.
Sicer je res, da vsaka naprava tudi stane denar, toda z ozirom na to, da nam krava nasproti konju prinaša vsak dan denar in da se notranjih preureditev lahko lotimo v času, ko
na polju ni dela, moramo priznati, da nas pridejo take preureditve znatno cenejše od držanja drugega konja, da ne jemljemo v primerjavo s temi stroški stroške, ki nastanejo z nakupom traktorja na naših desethektarskih kmetijah.
Ne obremenjujmo kmetij z mrtvim premoženjem . . .
Iz tega sledi, da samostojno kupljen traktor na teh kmetijah gospodarsko nikakor ni upravičen. Pa tudi za kmetije, ki imajo več kot 10 ha skupne površine njiv in travnikov, je nakup traktorja vprašanje, s katerim kmetija lahko ravno tako pade, kakor se lahko njena donosnost zboljša.
Največje zlo kmečkih gospodarstev je, da so že itak preveč obremenjena z mrtvim, obrabljajočim se in nedonašajočim premoženjem. To premoženje, ki ga predstavljajo zemlja, poslopja, stroji in orodje ter kmetijske naprave in končno tudi živina, znaša 90—95% vrednosti skupnega premoženja. Temu nasproti pa znaša delujoče in donašajoče premoženje le 5 do kvečjemu 10% skupnega premoženja. Med donašajoče premoženje štejemo semena, gnojila in krmila ter do gotove mere tudi gozd.
Razvoj zadnjih let po naših kmetijah pa gre v znamenju, da križem kražem večamo mrtvo premoženje in da zanemarjamo večanje donašajočega premoženja. Popravljamo hleve in gospodarska poslopja, kupujemo velike mlatilnice in druge stroje — večinoma vse na račun gozda in na račun krčenja uporabe gnojil in dobrega semenja ter krmil kot donašajočega premoženja. Da morajo vsled tega dohodki kmetije nujno zaostajati za izdatki, je jasno. Slabo seme ter pičlo gnojene in pičlo krmljenje nam zemlja in živina vračata z nizkimi pridelki in nizkim prirastkom. Nizki pridelki pa proizvodnjo podražijo
. . . ne da bi istočasno povečali delujoče premoženje
Iz tega sledi naslednje spoznanje:	Nakup
traktorja je upravičljiv le tam, kjer vsaj obenem lahko kupimo vse za njegovo delo potrebne priključke, in kjer vsaj istočasno, če že ne prej spravimo rastlinsko proizvodnjo in živinorejo na višek njune donosnosti. Kjer pa
tega ne zmoremo in kjer sekamo takorekoč zadnji zreli les, da bi prišli do traktorja, ne da bi istočasno mogli kupiti najpotrebnejše priključke, plug, okopalnik in osipalnik ter obračalnik-zgrabljalnik in priklopni voz, tam zaenkrat nakup traktorja nikakor ni upravičen. Upravičen pa ni zaradi tega, ker nimamo nobenega jamstva za kritje tekočih popravil in za njegovo nadomestitev. z novim, ko bo postal sedanji neuporaben. Lesa skoraj na vseh naših kmetijah v desetih letih ne bo prirastlo v vrednosti 100.000 šil., kar bodo brez dvoma stala popravila sedanjega in nakup novega traktorja. Pocenitev dela, ki jo bo traktor
Najvažnejše pri traktorjevih priključkih je, da jih lahko uporabljamo za več opravil. T6-kaj vidimo priklopni voz „Streumeister“, ki trosi hlevski gnoj, razsipa gnojila, hkrati pa z njim prevažamo vse kmetijske tovore
brez dvoma sprožil, pa tudi pri najboljši volji ne more znašati 10.000 šil. na leto. Če tordj ne bomo poskrbeli za višje dohodke na njivah in travnikih ter pri živini, čez 10 let novega traktorja in priključkov ne bomo mogli kupiti.
Da pribijem še enkrat: Traktor na kmetiji sproži revolucijo v kmetovanju. Ta revolucija pa se mora odvijati po sledečem vrstnem redu:
1.	Če smo z nakupom traktorja rekli „a“, moramo z nadaljnim nakupom vseh za ceneno poljsko delo potrebnih priključkov reči tudi „b“.
2.	Od dosedanjega pičlega gnojenja njiv in travnikov moramo preiti na polno gnojenje, kjer mora poleg hlevskega gnoja priti vsako drugo leto. vsaj 1.000 kg umetnih gnojil tia hektar površine.
3.	Istočasno je treba urediti kolobar kmetijskih rastlin na polju in odmeriti več prostora deteljno-travnim mešanicam, okopa-vinam (posebno krompirju) ter krmnim žitom, na ta račun pa opustiti vse stranske poljščine in če že ne obe, pa vsaj najbolj slabo donašajočo ozimino.
4.	Izbrati moramo najprikladnejše sorte rastlin v kolobarju in dokupiti vsako leto vsaj tretjino originalnega semenja.
5.	Število konj je treba omejiti na enega ter preudariti, če ne bi morebiti šlo tudi brez njega.
6.	Ker bomo s temi ukrepi pripomogli k boljšemu in izdatnejšemu krmljenju živine, moramo v hlevu pričeti s selekcijo ter nadomestiti z boljšimi vse krave in plemenske svinje, ki ne dajejo krmi odgovarjajoče količine mleka ali prirastka.
Le s temi ukrepi bomo v revoluciji, ki jo sproži traktor, zmagali. Če pa teh ukrepov ne bomo vzeli resno in jih ne bomo dosledno uresničevali, bo postal traktor breme, ob katerem bo kmetija propadla.
Anton Ingolič:
_Žc/a,
Marko je prišel šele sredi popoldneva. Z njim je prišel tudi Pepek. Trgači so ju burno pozdravili, posebno Pepeka, ki ga od pomladi niso videli.
»Zdaj pa le hitro v vinograd, če se hočeta nazobati!« jima je Turkuš vesel zaklical.
Dobila sta vsak svoj škaf in začela pridno trgati, a tudi zobala sta. Pepek, ki so ga njegovi bratje in sestre nekam začudeni gledali, je moral pripovedovati, kako je v mestu in kako dolgo bo ostal doma. Tonček ga je tudi vprašal, če jim je kaj prinesel.
»Boš že videl,« je Pepek skrivnostno odgovoril.
Trgatev se je naglo bližala koncu.
Turkuš, ki si je našel ob Marku svojo vrsto, je odtrgal zadnji grozd. Pobožno ga je položil v škaf, potem pa vzel nož •n odrezal na rozgi, ki ga je nosila, trem vrhnjim pecljem liste. Potem je snel klobuk, se ozrl po obranem vinogradu in trgačih, ki so pristopili bliže, dvignil oči Ptoti nebu in spregovoril počasi in gla-sn°: »Zahvalimo se Ti za dar, ki smo ga
sprejeli iz Tvojih rok! Daj, da bi bil v veselje ljudem, ki trpe žejo, v srečo njim, ki blodijo po svetu zapuščeni, v tolažbo onim, ki nimajo na zemlji drugega kakor trpljenje. Bodi mi še nadalje milostiv in mi ob letu nakloni prav tako bogato trgatev!« Starec se je ozrl po trgačih, vzel v roke grozd, odtrgal tri jagode in jih po vrsti nataknil na odrezane peclje. »Naj te, gorica moja, blagoslovi Bog Oče, Bog Sin in Bog sveti Duh!« je še rekel s svečanim glasom.
»Amen!« je pritrdila Jusovka.
Po kratkem molku se je okrenil k trgačem in jih povabil v kočo: »Zdaj pa pojdimo južinat!«
Trgači so se s pesmijo odpravili proti koči.
Pepek je vzel gori v sobi svoj kovčeg in stopil domov. Sledili so mu bratje in sestre razen Lojza. Doma se je pozdravil z materjo in očetom, nakar je vsakemu v hiši izročil lepo darilo. Očetu je prinesel tobaka, materi sladkorja, kave in bele moke, sestrama pisane naglavne robce, bratom srajce, Tončku še nogavice in čevlje.
Drugo jutro so začeli pri Dobniku s trgatvijo.
Dobnika sta prišla, ko so se zbirali nad vinogradom prvi trgači. Večinoma so bili mladi ljudje, predvsem dekleta.
»Dobro jutro, gospod in gospa!« ju je pozdravila Svenšca, ki je celo te trenut-
ke bolj mislila na otroke kot na to, kar so imeli in kar so izgubili. .
»Ali ste najeli dovolj ljudi?«
»Prišlo jih bo še nekaj iz Ilovca, s Sladke gore in Mrzlega brega.«
Tedaj je prišel Svenšek iz hiše. Bil je pepelnatosiv.
»Kako bo?« ga je vprašal Dobnik vedro.
»Bo že nekako,« je Svenšek odvrnil kratko, ne da bi se ozrl k njemu; šele čez čas je dvignil oči in se brezizrazno nasmehnil .
»Lepo vreme bodo imeli,« je povedala Svenšca namesto moža, »grozdje ni gnilo kot drugod, vino bo močno in ga bo petnajst, mogoče šestnajst polovnjakov. Naj pride še Pulko, ki bo nosil brento, pa bomo začeli.« Ozrla se je zaskrbljena naokoli. Tam od Mundovih je prihajalo še nekaj deklet, imela so rumene robce in pisana krila, v rokah pa vsaka svoj škaf. Slednjič se je pokazal Pulko. »No, saj že gre! Tri brentače bomo imeli, da bo šlo hitreje.«
Med trgači je postajalo živahneje.
Svenšca je poiskala Svenška, ki se je bil izgubil. Našla ga je v stiskalnici s steklenico žganja v rokah.
»Martin,« je kriknila, »pomisli na otroke in ne pehaj nas še v večjo pogubo!«
Svenšek jo je srepo pogledal. »Kaj sem storil takega? Vse sem pripravil za trgatev, tudi brento bom nosil in pazil, da bomo grozdje dobro stisnili, naložili mošt
na voz in ga odpeljali. Kdo more od viničarja zahtevati še več?«
Svenšca je tako dolgo gledala vanj, da je povesil svoje rdeče obrobljene oči. »Samo to te prosim, Martin, ne pozabi na otroke! Osem jih imava,« je ponovila in se vrnila k trgačem.
»Ali še ne bomo začeli?« je vprašala Jusovka.
»Kar začnimo, ne?« je dejala Svenšca in pogledala moža, ki se je spet prikazal.
Pograbili so škafe.
Tedaj se je Svenšca spet oglasila. »Martin, ali ne veš, kakšna je navada?«
Svenšek se je zdrznil ob ženinih besedah. Kakor bi se zdramil iz težkega sna. Pogledal je nejevoljno okoli sebe, se še bolj zbegal, slednjič pa odšel v hišo. Kmalu se je vrnil s kozarcem blagoslovljene vode, se odkril in poškropil brento, govoreč glasno in vdano: »Bog daj, da bi bilo za dober hasek!«
Šele potem so odšli v vinograd. Spustili so se prav v dno, kjer si je vsakdo izbral svojo vrsto.
Dobnik in Vera sta odšla s trgači. Gledala sta, kako so pridno segali po grozdih, jih rezali z nožički in jih metali v škafe. Tu in tam je kdo začel s pogovorom, a je kmalu prenehal, ker ni bilo pravega odgovora. Tudi šalam, ki jih je kdo povedal, se ni nihče smejal. Dobnik je čutil, da jih moti njuna navzočnost. Prijel je Vero za roko. Šla sta po vinogradu.
ZA GOSPODINJO IN DOM
Vzgajajmo naše najmlajše k obdarovanju
V navadi je že, da majhnemu otroku vedno kaj podarimo. Kakor hitro naš malček spozna, da je ta ali ona stvar njegova, se vzbudi v njem veselje nad predmetom, ki smo ga mu poklonili. Otrok se je zavedel osebne posesti, zato bo zelo hitro opazil, če mu bo zmanjkala kaka priljubljena igrača.
Starši morajo sedaj svojo vzgojo usmeriti tako, da bo otrok pravilno razumel pojem lastninske pravice. Biti morajo predvsem pravični. Otrok ima že zgodaj svoje igrače, ki so mu posebno pri srcu in vsaka izguba ga zelo bedi. Zato mu teh predmetov ne smemo brez vzroka od-
Kam spada nase ogledalo !
Vsako ogledalo lahko lepo ali pa grdo kaže. Če padajo svetlobni žarki nanj pravilno, je predmet v ogledalu lep, če pa nepravilno, je grd. Svetloba nikoli ne sme neposredno padati nanj. Takšno zrcalo je namreč preveč osvetljeno in nemirno.
Luč, ki prihaja od strani, ne more zrcala neposredno osvetliti, zato nas tudi tako ne slepi. Važno je dalje, da je človek, stoječ pred zrcalom, v popolni svetlobi. Zato je zelo primeren prostor za zrcalo stena med oknoma. Če ogledalo obesimo ali postavimo na tako mesto, hkrati tudi ugodno osvetlimo sobo.
Zrcalo utegne majhen prostor povečati, čeprav samo na videz. Vendar tega pripomočka ne kaže omalovaževati, saj so naše sobe na pogled pogosto pretesne in premajhne. V dolgem prostoru torej zrcala nikakor ne smemo obesiti na konec, ker tako sobo še podaljšamo. Če nam je do tega, da sobo kar najbolje osvetlimo in imamo še eno zrcalo, da se gledamo vanj, obesimo ogledalo tako, da pada svetloba naravnost nanj. Zrcalo svetlobo odbija v sobo in jo obenem osvetli.
Slabo očiščeno, lisasto zrcalo sobo bolj kvari kakor krasi. In ne samo to. Kadar se pogledamo vanj, smo slabe volje, ker nehote mislimo, da smo tudi mi tako zanemarjeni in lisasti. Zato moramo zrcalo redno čistiti. Ogledalo, ki »oslepi«, očistimo s španskim belilom, raztopljenim v vodi, ki smo ji primešali nekaj kisa. Umazano zrcalo pa očistimo tako, da ga zdrgnemo s suho krpo in jelenovino, madeže pa izmijemo s špiritom in jih nato še zdrgnemo z jelenovo kožo.
Če ima ogledalo zlat okvir, očistimo tudi okvir in sicer prav tako, kakor očistimo okvirje pri slikah. S čopičem odstranimo prah, nato očistimo okvir še z narezano čebulo, namočeno v razredčenem salmiaku. Zlat okvir čistimo tudi samo s čopičem, pomočenim v zelo razredčenem salmiaku, nato pa previdna še z mlačno vodo.
vzeti. Otrokovo lastninsko pravico moramo spoštovati, ne smemo pa pri tem podpirati njegovega samoljublja. Namreč, le malo je otrok, ki že po naravi radi poklanjajo drugim, kar je njihova last. Pa vendar ne smemo otrokovih predmetov proti njegovi volji podariti drugemu. Edino otrok ima pravico razdajati svoje igrače, zato mu moramo čimbolj zgodaj vcepiti veselje do darovanja.
Največ pomore k temu dober zgled staršev. Kmalu ko bo začel otrok pregledovati svoje igrače in trenutek, ko se bo prvič ozrl po nekom, ki bi ga rad obdaroval, je odločilen za vse njegovo življenje. Otrok se sedaj čuti srečnega pri vsakem takem dejanju.
V družinah, kjer je več bratcev in sester, je največ prilike, da se otrok odpove egoističnim stremljenjem. Navaditi ga moramo, da bo z veseljem odstopil košček čokolade, ali igračo svoji sestrici in tovarišu pni igri.
Božjast je precej pogosta bolezen. Začenja se včasih v mladosti, včasih pozne-je. Napadi hudih krčev trajajo eno do več minut. Božjastniku zvija ude, da bije z njimi okrog sebe in ob tla. Z glavo udarja, z zobmi škrta, tišči pene, ki so večkrat krvave, ker si obgrize jezik, zavija oči, zenice so široke in se ne zožijo, če posvetimo vanje z lučjo. Ves čas napada. je bož-jastnik nezavesten. Navadno se pomoči, včasih tudi p>onečedi. Po napadu globoko sope, je utrujen in znojen. Boli ga glava. Skoraj vsi božjastniki se po napadu zavlečejo na varno in tam zaspe. Redki begajo
■ KRALJICA ZDRAVILNIH VRELCEV I I pri obolenjih: žolCa, jeter, želodce, dihalnih I I organov, kakor tudi pri stvarjanju peska in I
I kamnov v ledvicah, žolčniku m mehurju, I j	odlična pri goretlci	|
zmedeni iz kraja v kraj, napadajo brez vzroka znane in neznane ljudi, zažigajo hiše in počenjajo še druge neodgovorne nesreče in nerodnosti. Zato moramo bož-jastnike p>o napadu nekaj časa nadzirati.
Le maloštevilni božjastniki so duševno normalni. Med njimi najdemo celo izredno nadarjene. Večinoma so duševno zaostali, včasih že kar bebasti. Taki so zlasti tisti, ki imajo pogoste napade. Napadi so namreč dnevni, tedenski, mesečni ali pa samo p>arkrat letno. Božjastnik ne čuti, da se bliža napad ali pa se bližajočega napada zave šele zadnji hip. Zato pade kjer koli
Če v otrokovo dušo že v rani mladosti vcepimo tovarištvo, potem lahko rečemo, da smo položili temeljni kamen njegovemu značaju in v bodoče ga bomo samo še skrbno dopolnjevali in poglabljali. Vsak uspeh nam bo dal zadoščenje za naš trud, ker ni lepše in obenem težje naloge kot vzgajati mladega človeka.
Zakaj otrok težko zaspi
Navadno težko zaspijo otroci, ki slabo prebavljajo. Odpor do spanja je lahko tudi v zvezi s potrebo otroka po materinih izrazih nežnosti. Prisotnost mamice umiri dete, da lahko hitro zaspi. Polagoma p>a moramo vendarle navajati otroka, da zaspi brez »pomoči«. Važen je tudi mir v domačem krogu, ki odločilno vpliva na mladino. Nervozne debate ali celo razburljivo obračunavanje z družinskimi prepiri so vzrok, da otroci preplašeni ne zaspijo in postajajo sami živčni. Starši se potem čudijo, zakaj so otroci nervozni.
na cesti, na brvi, ob prepadu, na vlaku, v hiši itd. Prav zato se pri padcu večkrat poškoduje, tudi ubije ali utone lahko. Razumljivo je torej, da je božjastnik za večino služb nesposoben.
Prva pomoč je zelo preprosta: Božjast-nika potegnemo na varno mesto in skušamo preprečiti, da bi se obtolkel. Pod glavo mu podložimo blazino ali suknjič, če le mogoče, tudi pod roke. Med zobe porinemo kos lesa, da si ne obgrize jezika, železa ne vtikajmo med zobe, da si jih ne polomi. Tudi tankega lesa ne, da ga ne pregrize in se ne zaduši. Po napadu ga pregledamo, če ni morda poškodovan. Ne smemo ga pritiskati ob tla in nasilno vzravnavati spodvitih palcev. S tem bi napad samo podaljšali in morda povzročili celo težje poškodbe.
I Železnokapeiški CSriflttliS
I Lithion vrelci
Dobijo se zdravila, ki božjasti sicer ne pozdravijo, ki ga pogoste napade spremene v redke, redke v še redkejše. Predpisuje jih zdravnik, jemati jih je treba redno in dolga časa.
Božjastnemu napadu podoben, pa vendar bistveno drugačen je histerični napad. Histerija je duševna bolezen; opažamo jo predvsem pri ženskah, čeprav tudi moški niso izvzeti.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
O božjasti in histeriji
Kukmaki recepti
PECIVO ZA PRAZNIKE Makova potica
Kvašeno testo: liter moke, 2 do 3 dkg kvasa, V« 1 mleka, 5 do 10 dkg sladkorja, 10 do 15 dkg presnega masla, 2 do 5 rumenjakov; za makov nadev: V4 1 mleka, 30 dkg zmletega maka, 2 žlički pšeničnega zdroba, 15 do 20 dkg sladkorja, 1 do 2 jajci, 2 žlici smetane in limonovo lupino.
Mleko, presno maslo, sladkor in rumenjake dobro žvrkljaj in vlij v skledo k presejani moki, ki si ji že prej pridala vzhajeni kvas. Posoli z malo žličko soli, zmešaj iz vsega testo, ga dobro vtepi, da dela mehurčke. Postavi testo na toplo, da vzhaja (1 do 2 uri). Medtem pripravi nadev. Mleko zavri, skuhaj v njem zmleto makovo seme in prideni toliko pšeničnega zdroba, da bo primemo gosto. Nato odstavi, primešaj potrebni sladkor, jajce, smetano in odišavi z limonovo lupino. Vzhajano testo razvaljaj, pomaži z raztopljenim presnim maslom in s pripravljenim makovim nadevom. Nato testo zvij, položi na pomazano pekačo, postavi zopet na toplo in pusti, da še enkrat vzhaja. Vzhajano pomaži z raztepenim jajcem ali mlekom in v pečici speci. Peci približno eno uro.
Rumovi vafdjčki '
Vzemi 10 dkg moke, 2 žlici smetant, žličko vanilje, limonovo lupino, pol žlice ruma, mast in eno jajce.
Rumenjak s smetano vmešaj, dodaj moke z dišavami in ko je to dobro vmešano, daj še rum in trd beljakov sneg. Testo ne sme stati, takoj ga začni jemati z majhne žličko in urno cvri v razbeljeni masti. Pečene vafeljčke potrosi s sladkorjem.
Histerik dobi napad samo vpričo ljudi. Potrebna mu je torej publika, ki naj ga pomiluje. Od tega si obeta koristi, največkrat olajšave v službi. Nezavest ni popolna ali je celo hlinjena. Zato pade previdno in se nikdar resno ne poškoduje. OČi zavija ali pa meži. Zenici se zožita, čim posvetimo vanje. Pena na ustih ni nikoli krvava. Krči so nekako cirkuški: zvijanje,
premetavanje, cepetanje. Histerik kriči, joče, se smeje, večkrat vse v en meh.
Prva pomoč mora preprečiti, da bi histerik dosegel svoj namen, to je pomilovanje. Odstranimo radovedneže. Bolnika polijemo z vodo zato, da mu povzročimo sitnosti, ki mu v bodoče zagrenijo take
I Naprodaj pri:
RUDOLF 8IMONIT8CH
n Waagplatz 2 Borovlje — Ferlach Tel. 389	1
B	in pri vseh ostalih trgovcih___I
napade in mu odkrito povemo, da vemo, za kaj gre. Ne spuščamo se v dolge debate in prepire, ker izzovemo s tem samo še nove napade. Pri trmastih histerikih je potreben zdravnik, sicer uprizarjajo napad za napadom.
Nekateri trsi so bili obloženi s številnimi grozdi, drugi so nosili le po dva. Sredi vinograda sta se ustavila. Dobnik je našel lep, poln grozd.
»Poglej ga, Vera!«
Vera je izprožila roko. Sočen grozd se je zableščal na njeni beli dlani.
»Pozoblji ga!«
»Pomagaj!«
S slastjo sta ga použila. Od spodaj je prihajalo čedalje glasnejše in živahnejše, tudi od drugod je bilo slišati vesele glasove.
»Prav za prav je lepo imeti vinograd,« je dahnila Vera.
Dobnik ni odgovoril.
Tedaj je prišel proti njima Svenšek. Nesel je polno brento. Globoko se je sklanjal pod njo. Ko je prišel do njiju, se je sklonil še niže.
»Vrniva se k ljudem!« je zaklical Dobnik in potegnil Vero s seboj.
Svenšek pa je odnesel brento v stiskalnico, ki jo je že pred dnevi pripravil: tla je pometel, krnico umil, vanjo pa postavil mlin. Bilo je kakor leta in leta. Prav isto desko je naslonil na krnico, po njej je zdaj stopal prav tako oprezno kakor navadno. Usipal je grozdje v mlin in zavrtel ročico. Po krnici se je razlil sladek vinski sok. Potem se je vrnil na svetlo, vzel iz žepa nož in zarezal v kol, na ka-
terega se je naslanjal, prvo* zarezo. Nad vinogradom je malo počakal. A že je nekdo zaklical: »Brenta! Svenšek, kam si se izgubil?« Naglo se je spustil v vinograd. Brenta je bila kmalu polna. Počasi jo je odnesel v stiskalnico.
Med potjo ga je pičil Pulko: »Martin, kako ti je pri duši? Meni bi bilo prekleto, posebno še, ker je letos dobro obrodilo. Nihče na Vinskem vrhu nima tako lepo, še Koreska ne.«
Svenšek ga je temno pogledal in naglo stopil mimo njega. V stiskalnici pa je poiskal za tramom steklenico z žganjem.
Trgači so zapeli.
Popoldne je potegnil veter in oglasili so se še klopotci. Grla trgačev so bila že nekoliko hripava, a klopotci so neugnano nabijali. Najprej sta začela Turkušev in Koreskin, glasno in živahno sta se razgo-varjala, kakor da bi slutila, da so to njuni poslednji razgovori. Kmalu jima je začel pritrjevati Mundov. Le iz nekdanjega Svenškovega vinograda ni bilo slišati klopotčevega glasu.
Svenšku je bilo teže in teže. Pogosteje je segal po steklenici, brenta ga je rezala v živo in pot v vinograd mu je bila vse težja. Najrajši bi bil pognal brento po sadovnjaku in odšel doli v Ilovcc. A ni mogel, ker so ga neprestano spremljale proseče in preplašene ženine oči.
Vendar je Dobnika, ki ga je vprašal o tem in onem, že nekajkrat neprijazno za-
vrnil. Dobnika je minevala potrpežljivost. Svenškova zadirčnost ga je jezila. Ko je videl, da je Svenšek čedalje bolj pijan, da mu ničesar več ni mar, mu je postalo žal, da je imel zaradi takega človeka že toliko težkih ur. Komaj se je zadrževal, da se ni znesel nad njim. Ko pa je sredi popoldneva Svenška nenadoma zmanjkalo, ga je Dobnik šel takoj iskat. Našel ga je za hišo. Sedel je sključen na drveh, brenta je ležala v travi poleg njega. Buljil je nekam v gozd, niti slišal ni Dobnika, ki se je približal in ga opomnil dokaj mirno: »Svenšek, ljudje čakajo. Vzemite brento in pojdite v vinograd!«
Svenšek se je dvignil in se opotekel je leglo v njegov sivi obraz nekaj nevsakdanjega. »A vi ste? Da bi šel v vinograd, pravite? Da bi nosil brento? Pri tej hiši so jo že od nekdaj nosili gospodarji in ne viničarji. Zdaj ste vi gospodar, zato jo morate nositi vi!«
Dobniku je udarila kri v obraz. »Nikar se ne šalite, Svenšek! Bodite pametni, vzemite brento in ne zadržujte dela!«
»Pameten?« se je zasmejal Svenšek. »Dokler sem bil pameten, se mi je godilo slabo. Kar sem pa pamet pustil, mi je bolje.«
Dobnik je pobledel. »A tako, Svenšek? Ker sem vam dajal več, kakor dajajo drugi vinogradniki, ker sem vas pustil gospodariti, kakor ste hoteli, ker se nisem v nič vmešaval, vam pomagal, kolikor je
bilo mogoče, ste se zapili? Niste vredni!«
Svenšek se je dvignil in se opotekel proti Dobniku.
»Seveda, nisem bil vreden, da bi ime) gorico!« se mu je zarežal prav v lice.
»Kakor hočete!« je. Dobnik jezen zaklical.»Pomišljal sem si, a zdaj vidim, da niste vredni skrbi, ki si jih delam zaradi vas.« Še trenutek in bruhnilo je iz njega. »Posestvo bom še ta teden prodal. Wag-ner bo vaš novi gospodar. Že drugi mesec vas bo poslal na Sladko* 1 goro ali še dalje.«
Svenšku je mahoma izginila z lica - poslednja kaplja krvi. Čuden smeh okoli ust mu je zledenel. V očeh se mu je pokazala belina, dvignil je roke, kakor bi se hotel ubraniti nečesa strašnega, odprl je usta, da bi zakričal, toda samo onemogel vzklik se mu je iztrgal iz prsi. Brez moči se je sesedel na brento, ki je ležala ob njem.
Tedaj se je tam s šepa utrgal drugi. Še pretresljivejši krik. Svenšca, ki je ob zadnjih Dobnikovih besedah prišla na vrh vinograda, se je pognala k svojemu gospo-darju.
Sprva ni spravila besede iz sebe. Po nekaj nerazumljivih vzklikih pa se je. utrgajo* iz nje: »Gospod, samo tega ne!« je zaprosila s sklenjenimi rokami.
(Nadaljevanje prihodnjič)

Stare božične narodne šege
Deloma so med ljudstvom že ohranjene stare šege in navade, ki so bile običajne ob praznikih. Domače šege in navade v naših krajih poznamo, zato si hočemo na kratko ogledati običaje v drugih predelih slovenske zemlje, ki so v marsičem slični tudi našim.
2e stari Slovani so praznovali ob tem letnem času velik narodni praznik, zimski sončni kres, čas, ko začne dan rasti. Pozneje pa je postal ta zimski praznik vir in temelj cerkvenih svečanosti.
V	Beli Krajini spečejo na božič štiri hlebe: prvega iz pšenice, ostale mešane z ržjo. Prvi je lepo okrašen z oblikami ptičev, cvetic itd. Imenujejo ga »božičnik«. Na sveti večer prinese gospodinja, ko je že vse odšlo* spat, hlebce na mizo, belega v sredo, in jih tako pusti čez noč. Narod smatra s tem hlebe posvečene. Prvi del dobi domača družina, drugi del »blago«, to je živina, tretjega pa znanci, prijatelji in sosedi. Božični kruh je belokranjskemu ljudstvu simbol miru.
Ko pa so prihajali štajerski Slovenci od polnočke domov, so zbudili vso živino, tudi; kokoši. Nato so dali konjem in govedu jesti. Pred kravjim hlevom so ustrelili z blagoslovljenim smodnikom, da ne bi čarovnice imele moči do krav. Tudi Kranjci so dajali ob polnoči živini detelje, to pa zato, da ne bi živina, ki se je vso noč pogovarjala, tožila, da strada. Ko so se vrnili iz cerkve, so pokladali živini in govorili: »Naj ima tudi živina del božička!«
V	Prekmurju sicer nimajo božičnika, pač pa dajo na božič zjutraj pod mizo v košari ali v kaki drugi posodi vsakovrstnega semena. Od tega dajo opoldne kokose m jesti. Pod mizo dajo tudi tikev (bučo), da bi se svinje rajši hranile, nato pa plužno železo in. črtalo, da bi bila zem-!:a rodovitnejša, pa še bič, koso itd.
Že stari Slovani so verovali, da se je dvakrat na leto »odpiralo nebo«, zato je bilo dvakrat »narodno bdenje«. To je bi-
lo o božiču in konec dvanajstdnevne dobe, to je na »bogavljenje« ali o Treh kraljih. Tako so tudi Slovenci verovali, da se v božični noči opolnoči odpira nebo. Vsaka želja se v hipu izpolni tistemu, ki to vidi. Štajerski Slovenci pa so čakali na ta čudež o Treh kraljih. V šegavi Beli Krajini pa tudi ta narodna šega ni bila brez primesi šaljivosti.
Božične narodne vraže pripovedujejo tudi o čarovnicah. Na Primorskem pravijo, da je tisti, ki je vzel k polnočnici tri zrnca pisanega graha in trinožni stolec iz deveterega lesa ter sedel nanj pred cerkvena vrata, videl in spoznal vse čarovnice. Štajerski Slovenci, zlasti Prleki, so imeli tudi določen čas za izdelavo takega stolca. Začeli so ga delati na, dan sv. Lucije pred. svitom in so ga nadaljevali vsako jutro zgodaj do božiča. Nato pa so morali zanesti, stalec k polnočki in med mašo na njem klečati. Tako so videli vse čarovnice, ker so imele proti vratom obrnjene obraze. A gorje tistemu, če ni po končani maši hitro ušel iz cerkve! Če bi ga bile čarovnice dobile v pest, bi ga zmlele v sončni prah. Ta vraža je bila dolga časa v slovenskih krajih. Kdor je izdeloval tak čarovni stolec, ni smel izpregovoriti niti besedice.
Naši predniki so bili mnenja, da je božična noč za kopanje zakladov prav tako pripravna, kakor kresna noč. Na Igu je bila tale vraža: Na sv. večer opolnoči je moral iti človek na razpotje in narediti ris z leskovo šibo, blagoslovljeno na cvetno nedeljo. Če je pokleknil sredi risa in zažvižgal, se je prikazal hudič. In če ga je človek vprašal, kie je zaklad, mu je povedal. A tisti človek je moral imeti s seboj »črne bukve« ter mu je moral brati iz njih. Dokler je bral, je slišal strašno grmenje in treskanje ter videl okoli sebe grozovite stvari. Če se ni dal zastrašiti in je prebral vse bukve, je dobil zaklad. Če pa se je dal prestrašiti, ga je vzel hudič.
Valvasor piše, da so prinesli v hišo ve-
Lovec in divjad v hudi zimi
Naše lovce, ki smatrajo lov za plemenito udejstvovanje in nego divjadi, bo zanimalo, kako so tolminski lovci v hudo zasneženi zimi pred dvema letoma skrbeli za onemoglo divjačino. Saj tudi našim lovcem ne moremo odrekati požrtvovalne skrbi, s katero prav tako izkazujejo ljubezen do divjadi s tem, da ji lajšajo prestati hude zimske krize in ji pomagajo ostati pri življenju.
Skoraj idilično življenje gozdnih prebivalcev spremeni včasih huda zima v pravo tragedijo. Taki tragediji so> bili priče tudi predlansko zimo ljudje na Idrijskem, Tolminskem, v Baški grapi in drugih krajih. Debel sneg, ki je bil zapadel po dva in tudi več metrov visoko, je srnam vzel možnost preživljanja. Že po nekaj dneh stradanja, jih je sila privedla do odločitve, ki ni bila lahka: poiskati hrane v bližini človeških bivališč.
Prirojeni nagon nezaupanja do človeka se je oglašal z vso močjo*. Ni bilo izbirati m so tudi srne občutile moč pregovora: sila kola lomi, Iz gozdov doline Bele, iz Čekonika in iz Maserskih strmin so se srne počasi in vse onemogle približevale človeškim bivališčem. Drugače tako prožne noge so v visokem snegu že omahovale. Niso več mogle pognati v skok gibčnega telesa.
Ljudem, ki so izpred zasneženih stanovanj opazovali borbo živali, se je milo storilo pri srcih. Ali naj pustijo od lakote poginiti te uboge in izčrpane živali.
Tedaj se je zgodilo nekaj, kar se sliši kot lepa povest. Človek-lovec je obul tople in visoke škornje, vzel nahrbtnik s svežim senom in odšel naproti tistim živalim, ki jih je v jeseni tolikokrat čakal skrit za grmom ali skali z nabasano lovsko puško.
Srne so bile v skupinah po dve, tri ali štiri. Ko so opazile, da se skozi visoki sneg bliža človek, so se hotele pognati v beg. Mišice na tankih nogah so se napele kot struna. Zdaj, zdaj se bodo sprožile in ponesle v lahkem odskakajočem letu gibčna telesa po beli planjavi. Zaman. Moči so odpovedale. Noge so samo zadr-getale v snegu. Še globlje so se pogrezale v belo in grozečo gmoto. Že jih je sneg vse pokrival, ko je prišla rešitev.
Prikazala se je najprej glava lovca-člo-
veka. Srne so zavohale njegov duh. Znova jih je pretreslo. Ko se je lovec sklonil, da bo pobral in zadel na ramo onemoglo žival, je ta zagnala iz sebe začudenoplaŠen glas. Občutila je na premrlih nogah človeško gorkoto, ki ji je tako dobro dela. Istočasno pa je iz lovčevega nahrbtnika zadišalo seno. To je razorožilo prirojeni nagon plahosti in nezaupljivosti srn. Vse so se prepustile reševalcem. Ko so jih zadeli na ramena, so nekaterim popolnoma odpovedale moči. Padle so* v nekako otrp-njenost. Ena izmed rešenih živali je pritis-
Zimska idila
nila svojo glavo k obrazu lovca, kot bi se mu hotela zahvaliti za pomoč.
Lovci v Idriji in Spodnji Idriji so tako rešili gotovega pogina osemnajst srn. V kozolcih so jim pripravili zasilno »stanovanje« in jih krmili. Že po nekaj dneh so si vse rešene živali opomogle. Ko so jim prinašali krme, so se približale ograji kot ovce.
in navade
lik panj, lesen čok, ki so ga vrgli na ogenj. Pri večerji so domači dajali tlečemu panju po eno žlico ali košček od vsake jedi, ponujali mu ter ga silili, da naj je. Že zgodovinar sam pripominja, da je bila navada ostanek starega poganstva, ko so ljudje še
žrtvovali domačim malikom. Duhovščina je na vso moč zatirala to šego, jo v cerkvi javno grajala in obsojala, a je Še dolgo ni mogla popolnoma zatreti. Ljudje so ostali trdovratni in se izgovarjali, da ne bi imeli vse leto sreče, če bi opustili to starodavno navado. Goriški Slovenci so dolgo časa ohranili ta stari običaj, ki mu pa seveda niso več vedeli pomena.
Mohar Andrej:
(tele
O zelenju že dolgo časa ni več sledu in travnike, polja ter gozdove že nekaj časa pokriva tanka snežna odeja. Tudi sadno drevje okoli naše domačije in drugod je že zdavnaj izgubilo listje. Prazno in pusto je postalo vse naokoli. Poleti skozi okno nisem videl nikamor. Sedaj pa se mi skozi golo vejevje odpira pogled na vse strani. Vrhovi Karavank, posebno pa Obir, so lepo vidni. Nekam žalostno je okoli hiše. Vse je tako tiho. Le sem in tja je slišati žalostno čivkanje lačnega ptička, ki si išče hrane za prazni želodček. Poleti je bilo vse živahno. Veselo žvrgolenje ptičev v vejevju je dajalo pravi pečat brezskrbnosti, ki je bila izredno naklonjena ptičjemu rodu.
Časi se spreminjajo. Slabo in dobro, kako se vse to čudovito prepleta.
Noč me je zalotila na poti. Le dobro je, da danes luna sije. Že jo vidim, kako vzhaja. Še vsa je rdeča. Prav lepo jo vidim, kako se počasi dviga izza Golice. Pot bo prijetna. Čeprav me ni strah, a v temi ne hodim rad. Mrzlo je, vendar mi ni mraz, ker me greje topli plašč, ki ga imam visoko zavihanega- Prav prijetno mi je, ker tudi hoja me greje.
Polna luna se vedno bolj svetla dviga in kmalu bo sijala v vsej svoji jakosti. Da je zelo mraz, mi da čutiti škripajoči sneg ob vsakem koraku. Jasno, na gosto z zvezdami posuto nebo se čudovito ujema s slikovitostjo zimske narave. Temni gozdovi in dolge, bele proge posek na pobočjih strmih Karavank se zaspano kopljejo v mesečini. V višini mora biti bolj toplo, ker so gozdovi čisto temni. Okoli mene pa je drevje vse belo, ker v dolini je mraz in ivje pokriva veje. Sneg, ki je še pred nekaj dnevi krasil veje, je toplega popoldne v debelih in razcefranih kosmičih padel na tla.
Namesto snega pa se je na vejah tvorilo ivje.
Ivje! To je res nekaj čudovitega. Biserni kristali so to.
Mraz je združil vse kapljice vode, drobne in nevidne, v lesketajoče kristale, ki se sedaj iskrijo v siju lune kot pravi biseri.
Večkrat obstanem na svoji poti. Že sem pri košati češnji sredi polja. Še dobro se spominjam, kako je pomladi cvetela. Skoraj za las je bila podobna današnji, češnji ob tej uri. Vigredi cvet pri cvetu, danes kristal pri kristalu. Čudovita igra narave.
Ali je pomlad ali zima, cvetje ali ivje?
Resno mislim, ni šala! Prestopim. Kaj?
Visoki sneg pa se je kaj kmalu ulegel. Lovci so opazili pri zaprtih srnah neko spremembo. Pogostoma so se razgledovale v smeri gozdov. To so lovci razumeli za »domotožje« in sklenili, da bodo zaprte živali izpustili. Lepega sončnega dne so se zbrali in odpeljali srne proti bližnjemu gozdu in jih izpustili.
Tedaj se je zgodilo nekaj nenavadnega. Srne se niso* hotele oddaljiti, marveč so se zbrale okoli lovcev. Šele na dolgo prigovarjanje so se počasi, ena za drugo, izgubljale v grmovju.
Samec, srnjak, pa je bil še bolj vztrajen. Gledal je kako* se srne izgubljajo v grmovju. Ko je opazil, da se lovci odpravljajo domov, je hotel za njimi v Idrijo. Prirojeni nagon nezaupanja mu je popolnoma izginil in hotel se je podrediti člo-veku-rešitelju.
Človek pa tega ni hotel. Vrnil je prostost tudi njemu. Šele naslednjega dne je srnjak odšel za svojo družbo. Pozneje se je pa še večkrat prikazal ljudem v tistem kraju, kot bi se jim hotel s tem zahvaliti za izkazano pomoč v sili.
Še po letih občutijo' ti lovci in drugi veliko zadoščenje. Lep spomin jim je ostal na tisto razseženo belino snega. Tega spomina so veseli, kot so veseli svojega dejanja. S svojim posegom so preprečili tragedijo, ki je grozila onemoglim živalim sredi visokega snega.
Zaškripalo je pod nogami. Še le sedaj se zavem, da je mraz in da je mraz tisti nevidni umetnik, ki je spečo češnjo tako čudovito okrasil, jo odel v belo oblačilo. V neštetih lučkah odsevajo kristali mehke žarke polne lune. Zvezdnato nebo vzvišeno bedi nad vsem. Vendar, če natančneje pogledam, se mi zdi, da se vse skupaj zliva v eno in da eno brez drugega ne more biti. Lučke na češnji se mešajo z lučkami na nebu in to mi da čutiti tesno
povezanost vsega, kar je v naravi. Preko belih tal mi uhaja pogled proti Karavankam. Vse temne so, vendar kljub temu tako domače, tako naše.
Skoraj ne morem nadaljevati poti. Zamaknjen sem v čare te noči. Pravljično se mi zdi. Domov pa moram še nocoj. Doma me pričakujejo in ne bi bilo lepo, če bi jih razočaral s preveliko zamudo.
Grem dalje. Pot me vodi skozi gozd. Moji edini spremljevalci so dolge sence košatih smrek, ki so danes vse srebrne kot stoletni starčki. Tudi na njih vejah se je skušal umetnik mraz, Dobro mu je uspelo . .. !
Tiho, zelo tiho1 je. Samo moji koraki odmevajo. Zdi; se mi, da ni prav, da kalim ta mir, ker škripanje snega je tako nekam bolestno. Domov pa le moram še nocoj. Z neko obzirnostjo skušam stopati bolj previdno. Res, moji koraki so bolj tihi.
Že se svetlika skozi gozd polje. Še malo, pa sem na polju. Karavanke, od Pece do grebenov Košute, stoje pred menoj v vsej svoji veličini. Čez sicer jasno nebo le tu in tam1 hiti majhen oblaček od juga proti severu. Oblaček z ene strani ves osvetljen, a z druge strani teman plava, plava. Temna in svetla stran, kako čudno! Proč slutnje!!
Veselo stopam naprej, kajti v daljavi vidim luč, ki me tako prijetno vabi. Luč domačega ognjišča je. Nove moči me zajamejo. Nekaj časa stopam brez, misli. Šele na domačem pragu se zavem, da sem doma, na cilju moje hoje. Trdo prestopam na stopnjišču ter si otiram sneg. Domači me čujejo in takoj odprejo vrata. Topel zrak iz kuhinje pahne proti meni in že sem v krogu domačih. Dolgo časa se še pogovarjamo.
Toplina domačnosti, krepka jedila in vroč čaj me tako poživi, da kar ne morem v posteljo. Najrazličnejše pogovore načenjamo.
Pozno je že. Moram v posteljo. Preden pa ležem se še enkrat ozrem skozi vejevje proti Karavankam. Luna je že skoraj v zenitu in sije z vso veličastnostjo. Ivje se lesketa kot nakit iz samih draguljev. Karavanke pa temne, in vendar tako bele, sanjajo sen prekrasne zimske noči.

i RADIO PROGRAM
T\ v • v •
Božični
Sredi teh neskončnih bojev in vsega hudega, ki ga je zagrešil vnebovpijoči greh poboja, se zasveti tu pa tam iskra kot spomin iz daljne človeške mladosti: prazniki. A ni več tistega bleska na njih, ker je človek oskrunjen in v dno blata povaljan, tak, da se sebi gnusi. Zato jih gleda le kot daljne znance in ne more več najti prave zveze med seboj in med njimi; odkrita beseda ljubezni ne gre z jezika, lepa, pe9em se ne dotakne srca.
Kakor družina so, v kateri umrje en član, ki je v eno povezoval vse druge. Razvezana je za vedno in kot drobci begajo vsi in se ne morejo nikoli več najti. In če se dobe za hip, ne strnejo se nikoli več. Njih razmerje enega do drugega je vse drugačno; kakšno, ne morem popisati.
Tako je tudi z božičem danes... Božični zvonovi vabijo vse člane ene družine, da se vsaj za hip povrnejo k domačemu ognjišču, da se pozdravijo, da si pogledajo v oči in si povedo, koliko umazanosti je svet natresel vanje; ta dan je za človeka dan sodbe samega sebe in vseh.
In v posebni uri, ko se je dvignilo iz srca, kot se dvigne motna gošča iz dna posode, in nisem vedel, ali spim ali bedim, sem mislil, da stojim na eni izmed konic onih piramid, ki nemo kraljujejo sredi mrličev na vrhu tiste gore, katere slednja ped je odkupljena s tisoči dragocenih življenj. Videl sem gore na desni in na levi in vsaka gora je nosila tak spomenik sredi strohnelih mrličev, ki jih le srca nesrečnih mater še niso pozabila.
Potem se je dvignil od nekod glas zvona, kakor iz strašne morske globočine. Bil je zamolkel in pritajen, nato močnejši, kakor da je vstal od Sv. Ignacija v Gorici, se razživel v silno pesem vseh zvonov, ki so se spojili z osnovnim glasom in se raz-doneli nad menoj. Bil je tako mogočen glas, tako strašna pesem, da sem blaznel v prepričanju, da se giblje nebo nad glavo in niha kot zvon in sem jaz kembelj v njem.
Zvenelo je vse, od Porezna po Baški grapi in od Krna po Soški dolini, od Sv. Gendre čez Brda in od Nanosa čez Vipavo in Kras ter od morja in Učke gore sem.
Velika družina je slišala ta glas in da bi bila ob velikem prazniku enega, očiščenega srca, se je oglasila. Vstale so vasi s holmov, posnele so se z ravnim z vrtovi in polji vred in vse se je gnetlo v neizmerni gneči pred menoj. Vsi tisti, ki sem jih kdaj žalil in ki so mene žalili, vsi zdravi in pohabljeni, vsi, ki so po nedolžnem trpeli v ječah, ki so bili tepeni, opljuvani, ki so izgubili zdravje in ki so bili varani za najsvetejša upanja, matere in otroci, zapeljane deklice in device, delavci in koloni ... Ni bilo razločka med njimi, vsak je hotel biti eno. Vsi so iztezali roke v ono točko, kjer je nihal veliki kembelj in izbijal glas, ki je prediral najbolj trda srca.
zvonovi
Vse nas je družila velika bolečina, po nji smo bili ena velika družina. Bili smo, kakor da stojimo v morju same srčne krvi: valovi so se nam za hip razgrnili. Nismo poznali druge besede kot brat in sestra ...
In glej, še ni bilo vseh. Še se je vzpel nekdo na prste in zaklical iz polnih prsi: Na tisoče jih pogrešamo!
Nebo je zopet zanihalo od vzhoda na zahod in udarilo na kembelj s tako silo, da se je stresla zemlja v svojem drobovju in poklicala še zadnje, ki so mogli priti..
Videl sem jih, ki so prihajali k nam, v našo, tolažbe žejno družino od vsepovsod in brozgah kri naši bolečine in pretakali svojo vanjo...
Bile so jih zgolj šklepetajoče kosti in lobanje, ki so vstajali iz grobov daljne Rusije in Sibirije, iz Romunije, z galiških ravnin, z bregov Karpatov, iz globin Tirolske, od Piave in od Soče, s Svetega Gabrijela, s Svetega Mihaela, s Svetega Marka in Oslavja, s Kalvarije in od povsod. .
Niti eden ni manjkal. Oči živih so se poljubile z mrtvimi votlinami lobanj in hvaležnost, ki je plapolala v njih, je bila neizmernejša kot bolečina.
Še se je dvignila neka glava iznad morja teles in v vsa srca je udaril jek: Kod hodijo, da jih ni?
To je bila tožba in obsodba obenem. Nebo pa se je zdelo, da bo padlo iz tečajev; zajokalo in zaprosilo je do zvezd, ki so se utrinjale in padale v naše naročje, zvon pa je pel strašno pesem, ki je zato lepa in bridka obenem, ker je resnična:
»Bratje, čemu ste pozabili na nas, zakaj ste nas zapustili? Naročje mater, ki vas je pestovalo, in prsi, ki so vas pritiskale nase, vas kličejo; njih dolžniki ste. Žulji vaših očetov pečatijo pogodbo z zemljo, kateri pripadate, vi verolomni! Vode, ki jih pijete, niso prave vode, sonce, ki vam sije, ni pravo sonce, ogoljufala vas je bojazen in vam dala kamen za zlato. Šole pa so prazne in otroci se uČe za gade in rastejo kot robidovje. Kmet se muči pred vrati pisarn in kolne spomin na vas, ki ste se bali bosonogi na trnovo pot, svetilniki naroda ... Še je sonca in vode za vas in nehajte nam peti iz dalje, ko še papagajev pesem to ni. Tu je drugačna pesem, srčna kri pomešana z žolčem, a iskra kot ogenj, ki se s smrtjo bori.. .«
Pesem je udarila v jok in umolknila, kakor da je od bolečine sebe ubila.
Nikogar ni bilo. Glas je prinesel popevko, kvanti podobno, ki ni bila naša, in še ta je utihnila.
Vseh oči so se zrle kot družina pri eni luči: vsi so prišli, le enega ni. Kod hodi? Kako se mu godi, da je pozabil? — Čez praznik visi žalost, bolečina je težja.
Drugačne pesmi ne moremo zapeti... Še prevesela je.
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 6.00 Glasbeni pozdrav — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Roman za ženo — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Mali koncert — 11.00 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.02 Pestro namešano — 13.55 Slovenska oddaja — 14.25 Specialno za vas — 15.00 Šolska oddaja — 17.00 Kulturne vesti — 17.30 Popoldanski koncert.
Poročila dnevno: 5.49, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 19.45, 22.00 00.00.
Sobota, 25. december:
7.00	Vesele praznike želimo — 9.00 Božični pozdravi iz inozemstva — 10.00 Maša
—	11.30 Vedro in veselo za vse — 14.30 Otroška ura — 15.00 Pozdrav nate — 16.15 Tako lepo kot nekoč — 16.45 Ljudska glasba — 18.30 Zabavna glasba — 20.00 Radijska igra.
Nedelja, 26. december:
7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo —
9.00	Čez hrib in dol — 11.05 Nedeljski feljton — 13.45 Koroška dežela in ljudje — 15.00 Pozdrav nate — 17.00 Plesna glasba — 19.20 Lepe melodije — 20.15 Lep je svet.
Ponedeljek, 27. december:
8.45	Domača književnost — 14.05 Odlomki iz opere »Gorenjski slavček" — 15.00 Peter Rosegger: Spomini na mladost — 15.45 Knjižni kotiček — 18.45 Razvojne črte slovenske proze — 20.05 Glasba in sreča v ponedeljek zvečer.
Torek, 28. december:
8.45	Zdravniško predavanje:	o išiasu —
13.00	Opoldanski koncert — 14.05 Zdravniški vedež. Kulturne vesti — 15.30 Rudarska slavnost — 18.00 Radio nasveti — 20.05 Orkestralni koncert.
Sreda, 29. december:
8.45	Iz ženskega sveta — 14.05 Kdo igral je, kdo je pel — 15.00 Čudežne postave zimskih Alp —	16.30 Smejmo se in pojmo —
18.45	Kdo igral je... (nadaljevanje) — 21.20 Don Juan v nebesih.
Četrtek, 30. december:
14.05 Lepe melodije — lepi glasovi — 15.00 Silvestrova noč starega urarja — 16.30 Vedre pesmi »IsarskiH vrabcev" — 19.15 Ljubiti in ljubljen biti — 20.05 Pri nas doma.
Petek, 31. december:
8.45	Za dom in gospodinjstvo — 10.00 Dekle brez moža — 13.55 Zvočna igra: »Kisle gobe" — 15.00 Spomin na mrtve leta 1954 —
15.45	Otroška ura — 17.00 »Snežna kraljica" (zimska pravljica za odrasle) — 18.30 Mednarodni smučarski skoki v Oberstdorfu —
18.45	Staremu letu v slovo — 19.55 Zvezni kancler govori — 20.20 Opereta — 22.15 Dober konec dobro vse — 23.55 Za Novo leto
—	00.15 Plesna glasba po naročilu.
du terja svobodno cerkev v svobodni državi. Zavzema se za novo Avstrijo, ki naj bi bila daleč stran od nemške zveze in ki naj bi se pomladila s preosnovo na podlagi zgodovinskega federalizma ter z razdelitvijo na devet federalnih skupin. Notranjeavstrijska skupina naj bi obsegala Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko. Bodočnost Avstrije je na vzhodu in v slovanskih narodih. Einspieler kliče: Tam proti jutru sije Avstriji rumeno solnčice in obeta jej najlepše dni! Zaradi nekega dopisa, ki se je nanašal na koroški deželni zbor, pa je bil Einspieler obsojen na mesec dni zapora, izgubo kavcije v znesku 60 goldinarjev ter na povračilo sodnih stroškov. »Stimmen aus T.“ so usahnile. Podobna usoda je doletela tudi njegove ostale nemške časnike.
Zatem je prevzel Einspieler nemški list „Drau Post“ (1863—1866), ki ga je pa zapustil, ker je pričel trobiti v nemški rog. Einspieler je imel zaradi tega škodo, ki jo je čutil »vse svoje žive dni“. Ravnal je iz doslednosti, saj je bil za Avstrijo, prosto »nemških in italijanskih spon". Ustanovil je časnik ,,Kdrntner Blatt“ (1869—76), ki mu je sledila „Kdrntner Volksstimme" (1876—1883). S temi listi in časopisi ni imel prave sreče. Zato pa ni vrgel puške v koruzo. Tega Einspieler ni poznal. Več sreče pa se mu je nasmehnilo pri izdajanju slovenskih časopisov in časnikov.
RADIO LJUBLJANA
Dobro jutro, dragi poslušalci! — 7.30 Gospodinjska nasveti — 11.00 Radijski koledar
—	12.00 Kmetijski nasveti — 12.45 Zabavna glasba — 15.15 Lahka glasba — 16.10 Utrinki iz literature — 16.30 Želeli ste — poslušajte.!
—	19.00 Radijski dnevnik — 23.00 Oddaja za tujino.
Porodila dnevno: 5.05, 6.00, 7 00, 12.30, 14.00.
17.00	in 22.00.
Sobota, 25. december:
6.35	Štirje fantje in Vaški kvintet — 11.15 Pisan drobiž za pionirje — 12.10 Polke in valčki — 13.00 Okno v svet — 14.10 Melodije za razvedrilo — 15.40 Hrvatska narodna glasba — 17.10 Glasbene uganke — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.30 Iz znanosti in tehnike — 18.40 Tamburaški orkester igra —
20.00	Pisan sobotni večer.
Nedelja, 26. dlecember:
8.00	Besedo imajo smučarski strokovnjaki
—	8.15 Domače pesmi — 9.00 Otroška predstava — 10.00 Družinski pogovori — 13.00 Pol ure za našo vas — 13.30 Želeli ste, poslušajte! — 15.30 Po naši lepi deželi: Koroška
16.00	Javni veseli večer Radia Ljubljana
—	18.00 Promenadni koncert — 20.00 »Glasba ne pozna meja".
Ponedeljek, 27. december:
6.35	Pohorski fantje pojo in igrajo — 11.15 Če Jožek sanja — 13.00 Nove knjige — 15.30 Nekaj za smeh in dobro voljo — 18.00 Noša sveti — 20.15 Simfonični koncert.
Torek, 28. december:
primitivnih ljudstev — 18.30 Zdravstveni na-
6.35	Slovenske narodne —	12.10 Dvajset
minut z Veselimi godci —	14.00 Za mlade
pevce in godce — 15.15 Slovenske narodne —
18.00	Kulturni pregled — 18.30 Športni tednik — 20.15 Filmske melodije.
Sreda, 29. december:
12.15 V tričetrtinskem taktu —	13.15 Iz
arhiva slovenskih narodnih —	17.10 Pester
spored solistične glasbe — 18.30 Mednarodna radijska univerza — 21.00 Pester spored.
Četrtek, 30. december:
6.35	V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 11.15 Za pionirje — 14.00 Cesta je odprta — 18.10 Pesem skozi stoletja —	18.30 Modni
kotiček —	18.40 Slovenske pesmi — 20.15
»Četrtkov večer".
Petek, 31. december:
6.35	Poskočni napevi —	12.15 Slovenske
narodne pesmi — 13.00 Na straži — 14.20 Za ljubitelje opernih melodij — 17.30 Veseli slovenski napevi —	18.30 Pod prekmurskimi
strehami — 20.00 Veseli večer — 22.15 Z dobro voljo v novo leto — 24.00 Srečno novo leto!
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Celovec. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt. 2, PostschlieBfach 17.
Nenavadne, izredne so Einspielerjeve zasluge pri organizaciji slovenskega periodičnega tiska. Bil je sijajen, bojevit, razgledan in plodovit slovenski časnikar, ki je svoje mojstrsko pero zavihtel z vso silo in spretnostjo že v Cigaletovi „Sloveniji“ (1848—50), kjer je bil v času Cigaletovega urejevanja osrednji uvodničar. Leta 1852 ustanovi časopis za šolo in dom ,Šolski Prijatel“, od 1. 1855 ,.Prijatel", od 1. 1856 pa ,Slovenski Prijatel‘. Pod Einspielerjevim vodstvom prinaša cerkvene govore in cerkvene novice.
V času, ko ustanavlja ljubljanska gospoda nemško pisani list ..Triglav", pa plane na svetlo Einspielerjev politični časnik ,Slovenc"- Urejuje ga upokojeni duhovnik J. E. Božič, usmerja pa Einspieler sam. Izhaja od 1865 do 1867, najprej kot poltednik, od decembra 1866 pa trikrat tedensko. Novica o novem slovenskem političnem listu je šla ko vihar P° Sloveniji. Razveselila je tiste kroge, si so nasprotovali konservativnim, okorelim Bleiwei-ovim »Novicam" in totalitarnim vodstvenim težnjam njihovega glavnega urednika. Presenetila pa je ljubljanske prvake in njihove pajdaše. Ni jim bila všeč ostra, toda pravična kritika, ki se je vsipala iz stolpcev celovškega časnika.
(Nadaljevanje sledi)
Dr. Fr. Vatovec:
Mejnik v slovenskem časnikarstvu
0b 90-letnici Einspieler-jevega »Slovenca”, ki je izhajal v Celovcu
Urban Jarnik je grebel po starih časih slovenstva in ponosno odkrival njihovo slavo. Dramil je slovensko Koroško iz dolgotrajnega spanja ter jo predramil. Matiji Majarju, drugemu ziljskemu orjaku, pa je švigal pogled s slovenskih obzorij v širše, slovanske razglede. A. Janežič je krepil koroško slovenstvo s svojimi književnimi in jezikoslovnimi deli. Tudi podoba narodnega buditelja in časnikarja Andreja Einspielerja razveseljuje mračni svod nad Korotanom in mu kaže nove smeri v bodočnost. Vzdramila sta ga v celovškem bogoslovju Slomšek in Majar. Sijal je skozi desetletja kakor plameneča bakla, ki je ni mogel pogasiti noben sovražni vihar. Njegovo življenje je kakor silovit, nepretrgan delovni utrip v prid slovenskemu delovnemu ljudstvu na Koroškem. Nenehno je vsrkaval vase plemenito bistvo svojega ljudstva in mu dajal piti iz lastne krvi za odporno silo proti navalu germanstva.
V mladih letih je sodil med idealiste in fantaste Majarjevega kova. Sladko je sanjal ilir-skoslovanske sanje in se ob njih opajal. Toda trde življenjske in politične razmere so ga
presadile na hladna, realna tla ter ga postavile v osrčje narodno političnega boja na Koroškem. Večkrat je krvavel, ko je pogumno stal v prvih vrstah. Izkrvavel pa ni. Razvijal je orjaško dejavnost na vseh področjih javnega življenja. V časih Bachovega totalitarnega vladstva je rešetal A. Einspieler razna prosvetna, šolska in cerkvena vprašanja. Ko se dotlej mračna obzorja zjasnijo, pa se opasa z orožjem, ki je umel z njim sijajno ravnati in ki so se ga nasprotniki najbolj bali: njegovo ostro našiljeno časnikarsko pero.
Zaoral je trdo, pusto ledino. Iz nje je priklical bujno cvetje slovenskega in nemškega časništva ter časopisja na Koroškem. Želel je pridobiti Nemce za slovenske narodne koristi, sočasno prebuditi koroške Slovence, ki so rajši prebirali nemško pisane liste ter časopise. Zato je izdajal in pisal nemške časopise in časnike. Prvi tak časopis so bile „Stimmen aus Innerosterreich", ki so izhajale od 1. 1861 do 1863. V začetku je šlo za revijo, ki jo je izdajal Einspieler v zaporednih snopičih. Njen program je bila narodna, verska in politična enakopravnost. V cerkveno političnem pogle-
Vesele praznike in mnogo kulturno - prosvetne razgibanosti v novem letu vsem slovenskim prosvetnim društvom’ pevskim zborom in vsem prosvetašem ter ljubiteljem slovenske ljudske prosvete želi
Slovenska prosvetna zveza
8
(VmLz pmznlkt iii Mcm% Uto- zdijo
Družina Kofler p. d. Vavčar Š t e b e n pri Beljaku	Družina Kajžnik-Strelc S v a t n e — Podrožčica	Vesele božične praznike in srečno novo leto želita
Družina Švare Sveče	Jesenikovi v L i p i nad Vrbo	FELIKS IN PAVLINA KOŠUTNIK GOSTILNA PRI CINGELCU
Jožef Wurzer, gostilna in trgovina Žoprače	Kmečka gospodarska zadruga Globasnica REGISTRIRANA ZADRUGA Z OMEJENIM JAMSTVOM	,	n a T r a t i
Jurij M. Trunk, župnik San Franisco ZDA		Slovensko prosvetno društvo »Peca« v Šmihelu zeli svojim članom in ljubiteljem slovenske prosvete veselo novo leto
Družina Steber, kovač v Konatičah pod Strmcem pri Vrbi		
Družina Janšic Gregor D o 1 e pri Podravljah		Toni Urišič, krojaštvo »Elegant« Kotmaraves
Sramsičnikova družina Zgornja Vesca	Družina Reichmann p. d. Linčej Moščenica	Družini Božič in Grilic L o v a n k e
		
Družina Borovnikova, Borovlje želi vesele praznike in srečno Novo leto Florian Tribuč Zwein Št. Vid ob Glini Janko Male gostilna in trgovina . SELE — ZGORNJI KOT		
zeli vsem svojim gostom in odjemalcem vesele božične praznike in srečno novo leto		
	Nachbar France inšj>ekcija Jadranske zavarovalne družbe C i r k o v č e	France Vavti poslovodja KGZ Železna Kapla
Smrečnik Matevž Mala vas pri Globasnici	Maria Maher, T r u š n j e, želi vsem znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto	Vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem posebno pa Obirski in daljni okolici želi Stanko Srienc trgovina, gostilna in trafika V ŽVABEKU
Družina Dr. Mirt Zwitter Celovec		
Družina Trampuš Jurij, p. d. Božič Dob pri Pliberku	Petjak Janez, p. tL Miklavc Konovece	
Šašelnova družina Slovenji Plajberk	Gostilna GABRIEL	
		Hranilnica in posojilnica r. z. z n. j. Kotmaravas
Družina Apovnik Janez, p. d. Zdovc Senčni kraj		Družina Anton Nočnik in Andrej Valentič J e r b e r k
Martin Uršič Potok pri Št. Petru na Vaš.	£e$e	Merva Ivan Celovec — Pliberk
Radio Madritsch Pliberk	Slanič Marija Grablje-Pliberk	Družina Pamž Ljubelj
Družina Bašnik Egidij iz Čahorč želi vsem izseljencem posebno pa Ivanu in Katici Švab na Koroški Beli vesele božične praznike in srečno novo leto	Gostilna MARICA Loga ves	Sablatnik Joško, kovač Semislavče
	Krznarjeva družina P1 e š i v e c	Družina Anton Knez Lobnik, Žel. Kapla
Družina Gabriel Janko Breg pri Rožeku	Kralj Pavel p. d. Mak Borovlje	Družina Mihi Einšpieler, p. d. Črnej Zgornja vesca
Kolenik Janez, p. d. Simon
Borovje
Družina Kuster Janez, p. d. Zulechner
M o k r i j e
Družina Lesjak
R o b a ž e
želi vsem borcem in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto
Družina
Martin Berger
S e k
i r a
Družina Oje!
Polana
Trampuž Jurij, p. d. Kanaul'
Dob pri Pliberku
Vsem, ki ljubijo in gojijo našo lepo slovensko pesem, želijo prav vesele praznike in srečno novo leto	Pavle}, sin Miro in družina
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in delavcem želi vesele božične praznike ter veselo novo leto
Franc Gasser
tesarsko podjetje
B i 1 č o v s
Koban Tomaž, p. d, Šmon
Št. Kandolf
Micka Košat
Celovec
Kanzianova družina
R o že k
Družina Miro Miškulnik
Podjerberk
Družina
Vinko Groblacher
p. d. Hofovc, kmet
izdelava strešne opeke iz betona kletarstvo sadjevca
Deščice, Vrba
Družina Šuln-ova
V o g r č e
Družina Dragašnik mlinar
Vinare — Vrba
Vsem ljubiteljem dobre kapljice v naši gostilni želita
vesele božične praznike in srečno novo leto
Jflam in JM/uden.
(jčuJtilmi „Olut”
Celovec
<*>
fs
dJejdb piazniJki, hi moma iumo- bix% ždijo
gBMMBaBggSBBgMaggBMSMBgaMBMEMMnaMiiiBl
Dipl. trg. Milan Breznik
Celovec
kj;
kS;
K?>
m
&
u
K*1
kS]
Markova družina
na B r n ci
Požarnikova družina
na B r n ci
Družina Jakob Janežič B r e z n i c a pri Št. Jakobu v Rožu
Družina Ogris Tomaž-Pošnikar
Slovenji Plajberk
Družina Joško Čimžar, trgovec
Kotmara ves
RUTAR LADO
trgovina in gostilna
2 i t a r a ves
Agrarni svetnik France Vernik
Podravlje
Josip Lesjak
Himmelberg
Vsem prijateljem, znancem in izletnikom vesele božične praznike in srečno novo leto
avtobusno podjetje
Štefan Sienčnik
DOBRLA VES
Družina Maks Kaki, uradnik
Loga ves
Družina
Kuster Janez, p. d. Zulechner
Mokri j e
Kovarjeva družina
Št. Jakob v Rožu
Dipl. econ. Franc Brežjak
Celovec
Družina Tomaž Dumpelnik
Š t e b e n
Družina Šimen Gros
Št. Peter na Vašinjah
Družina Kolenik
Š m a r j e t a pri Pliberku
Morth Karl
Bistrica pri Pliberku
Tomaž Waste, p. d. Rup
G r a b š t a n j
Janko Gabriel
Podravlje
Kumer Mirko
p. d. Črčej
Potočnik Štefan
tesarski mojster
Blato
Plib
e r J
Vsem cenjenim odjemalcem
Lomšek Johan
trgovinsko podjetje Št. LIPŠ pošta Dobrla ves
Lutmann Evgen
Celovec
Dr. Matko Scharwitzl in sinova
Dunaj
Ing. Matevž Krasnik z družino
Podravlje
Družina Mort Franc
Bistrica nad Pliberkom
Dipl. Arh. Oswald Janez in žena
Celovec
Z visokega Štibarjevega vrha vsem članom Živinorejske zadruge
Družina
Plesnikarjeva
v Kortah
Piko Janez-Belšak
Abujeva družina
Z a h o m c
Kristi Lajčaher
Kotmara ves
Valentin Valentinič
Sv. Lucija
Družina
Pavli Zima
Dragi prijateljici Olgi Puciharjevi v Kranju in njenem možu kakor sinčku Božetu
vesele božične praznike in mnogo uspeha v letu 1955 želita
Geta Hirschbfick (Činkovic) in Herbert
Družina Rainer Valentin, p. d. Vran Log pri Škofičah
Kmečka gospodarska zadruga r. z. z o. j. Pliberk
zadružnikom in odjemalcem
Krištof Lojze
poslovodja Kmečke gospodar, zadruge
Pliberk
Jurij Vidonig in Mullner Mimi
Celovec
Družina Rulic, p. d. Tomažič
Kožuha
Družina Kačnik p. d. Jogr
Mala ves — Škocijan
Kolarstvo Maček Ignacij
Pliberk
Družina Možina Jožef
Dob pri Pliberku
Feliks Smolnik
Mlince
August Safran, trafika
v B i 1 č o v s u
Rožanova družina
Prebije
P u 1 p a č e
Družina Košutnik Tomaž
Globasnica
Rado Janežič
Beljak
Smrtnikova družina
Korte
Dr. Kr. Pušnik, živinozdravnik
Š t. J a k o b v Rožu
Družina Zdravko Hartmann
Korte
Slovensko prosvetno društvo Drava
v G 1 i n j a h
Jakob Morak in družina
Ribnica, Št. Peter na Vaš.
S imej Martinjak
GOSTILNA
Št. Jakob v Rožu
Vsem gostom želita srečno novo leto Šimej in Mici
Hranilnica in posojilnica Globasnica
REGISTRIRANA ZADRUGA Z NEOMEJENIM JAMSTVOM
Kmetijski tehnik
Ferdinand Hobel
Celovec
Vesele praznike vsem izseljencem in sotrpinom
Družina Mentl
v Podlipi
Petrova družina
Z a h o m c
Vesele božične praznike vsem izseljencem in slovenskim družinam želi in srečno Novo leto drevesničar
Ing. Polcer Marko
ŠT. VID v Podjuni
Za pomladansko sajenje se priporočam z močnimi in odpornimi drevesci po ugodni ceni
Razinger Jožef
Lipa — Rožek
Družina Štraus
Dob — Logaves
Golob Antonija
Dunaj
Jožef Boštjančič, kovaški mojster Branča ves
Družina Milač Alojzij, p. d. Brenar
Blato
Družina Lovro Kramer, p. d. Janšej
H o 1 b i č e
Družina Kokot
Kostanje
Družina Krušič Andrej, p. d. Motij Novo Selo
Vesele praznike Vsem izseljencem želi
Družina Lobnik
na D j e k š a h
Družina Anton Gril
P 1 a z n i c a
Družina Glinik Luka
Pliberk
Družina Rogačnik in Einspieler
Bistrica v Rožu
Vesele božične praznike vsem izseljen cem in slovenskim družinam želi
Družina Bedenec
v Gurčičah
Vesele božične praznike vsem bralcem Slovenskega vestnika
Družina Uršič
na Potoku
Lizi in Karl Krebs
Borovlje
Družina Feichter
M a 1 o š č e
Družina
ing. Čistimir Bauer
Šmohor — Modre n ja vas
Družina Urank p. d. Kavh
Enceljna vas vsem izseljencem in znancem
Rutarjeva družina
Št. Kandolf	Kotmara ves
Želim vsem znancem to in onstran Karavank, posebno pa Gorenjskemu kvartetu vesele praznike in srečno novo leto
Črnijeva mama
Zgornja vesca
mm
I
8
i
i
k
3
hi
1
S	a
(Vzsjdč. pnamiki in, svilno nnoo hln ždijo 1
Družina Franc Uršič, kmet M a 1oš č e	Družina Krasnik Št. J a n ž	Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem znancem in prijateljem	Družina Mihi Gabriel, gostilna Št. J a n ž v Rožu
' Katz Joško, p. d. Bošank Dob pri Pliberku	Apolonija in Viktor Gajšek Maribor	družina Turk Resnica	Družina Oraš K a j ž e pri Glinjah
Družina Besser Rači že, Št. Peter na Vaš. želi vsem izseljencem in prijateljem vesele praznike	WENN DIE WEIHNA€HTSALOCKEN	* MIT IHREM HELLEN AELAUTE UNSER KARNTNERLAND DURCHDRINAEN /		Družina Jagovc iz Apač vsem izseljencem in znancem
Družina Jože Serajnik, p. d. Serajnik S v a t n e — Podrožčica	WENN IN BAUERNSTUBEN UND BPRAERHAUSERN DIE KERZEN AN DEN (HRIfTBAUMEN		Družina ANDREJ LAJČAHER
Nežmanova družina	IHR WARMES LICHT VERBREITEN /		MLINAR
Bistrica na Zilji	WENN LEUCHTENDE KINDERAUAEN ★		Kotmara ves
1 Tomažičeva družina ' v Brdih pri Kotmari vesi	DIE REKHEN AABEMTISCHE BESTAUNEN / DANN VVOLLEN AUCH W1R		Družina Aichholzer Franc, nadučitelj v p. Sp. Dobje ob Baškem jezeru
Urablnova družina	MIT DER ARBEIT INNEHALTEN /		
O t o ž	MIT DEN AEDANKEN BEI UNSEREN FREUNDEN		Družina •
Hanzi Schwann, p. d. Mežnar lovec Loga ves	IN STADT UND LAND WEILEN ★ UND ALLEN / ALLEN /		Franc Šnabl
Havptmanova družina O t o ž	EINE FROHLICHE WEIHNACHT WUNf€HEN ★ ★		trgovina
■ r Družina	★	\FUMDIR/	Št. Rupert pri Celovcu
Janez Weis	PAS ERPL ATTENF A BRIK ADOLF FUNDER JUN ♦ ST» VEIT/ALAN		Družina Mlinar C i r k o v č e
krojaštvo ŠT. JANŽ V ROŽU	Družina PruSnik-WoltfI L o b n i k-Železna Kapla	Kos Janez, kmet Š m a r j e t a pri Pliberku	Joško Pečnik Bistrica nad Pliberkom
	Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem prijateljem in znancem v domovini družina	Družina Pečnik Jurij Podjuna	Družina Kunčič Tomaž Spodnje Krčanje
Janez Miki P e č n i c a		Družina Sienčnik Andrej M o k r i j e	Naci in Angela Špendir Št. Ilj
Družina Groblacher-Martinova na T r e b i n j i — Št. Ilj	Wieser, Dunaj	Družina Tomo Kupper Št. Rupert pri Velikovcu	Maček Jurij, p. d. Dirutiš Vidra ves
Franc Steši P i n j a ves	Družina Anton Gabriel, kolarstvo Št. JanžvRožu	Hranilnica in posojilnica Borovlje vsem članom in vlagateljem vesel božič in srečno Novo leto	Wisek Janez D r e v 1 j e
Kosmova družina in Hubert Ferčnik z ženo	Družina Pavlič, mežnar		Vsem izseljencem Slovenske Koroške
Sveče	Hodiše	Načelstvo	družina
Prangarjeva družina Z m o t i č e — Brnca	Kolenik Lipej in Milka C i r k o v č e	Scharwitzl Gregor, posestnik Prosoviče	Martelak Ivan, Slovenski Javornik, Slovenija
Družina Vavti, p. d. Hanin Šmihel pri Pliberku	Janez Egartner S v a t n e pri Št. Jakobu	Družina Urh Olipic Trnje pri Kapli na Dravi	Hranilnica in posojilnica Glinje želi vsem članom in vlagateljem
Družina Perč Bela, Žel. Kapla	Družina Božič Celovec	Janez Jernej in družina Št. Vid v Podjuni	vesel božič in srečno Novo leto Načelstvo
Hobjanova družina Loče pri Št. liju	Družina Lapuš Florijan P s in j a vas	Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in prijateljem želi vesele božične praznike ter srečno Novo leto Janko Ogris trgovina in gostilna	Družina Dr. Franci Zwitter Celovec
Družina Galob-Trupe Žužalče	Traun Maks trgovina s stroji		Potočnik Rihard, p. d. Bokrovt Grablje/Pliberk
Male Pavel Bistrica v Rožu			Alojzij Mikula Peče pošta Podklošter
Družina Urankar Hodiše		V BILČOVSU	Petricova družina v L e š a h
	Pliberk		
Družina Kušej, p. d. Srienc ‘ Blato		Tratnikova družina Ledenice	Podrečnik Fric Šmarjeta — Pliberk
I
£
I
r/\*
&
&
CAj
jg
<&3
m
&
<&
ss
&
&


(VeiAe, pMLzmkz bi mčju% mw& Ld& hdlba
p
mmmimsm
Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem zeli Gašper Ogris-Martič trgovina v Bilčovsu vesel božič in srečno Novo letol955	Družina Rigeinjakova Kajzaze — Bilčovs	Družina Janez Schweiger Š t. J a n ž v R. Matevž Rainer, lesni trgovec Loga vas	Družina Janez Miklavčič izdelava cementnih izdelkov GorinČiče pri Št. Jakobu v Rožu
	Alojz Mikula Peče — Podklošter	Družina Kompoš Tevžej, mlinar P 1 a š i š č e pri Hodišah	
Družina Silvo Ovsek Žiri Vsem gostom in znancem Družina Štefan Martin gostilna — šmarjeta pri Pliberku	Hranilnica in posojilnica Pliberk r. z. z n. j.	IVAN ČUDEN lesna trgovina Bistrica pri Št. Jakobu	
	Kmečka gospodarska zadruga Železna Kapla r. z. z o. j. zadružnikom in odjemalcem vesele praznike in uspešno novo leto	Sorodnikom in znancem vesele praznike! Družina Pečnik — Žagar	Družina Goričnik G 1 i n j e
Družina Pavel Zima Škofiče			Družina Mlečnik, kolarstvo Kožentavra
Lovro Potočnik Celovec/Pliberk		KUŠEJ FRANCE trgovina Šmihel nad Pliberkom	E>ružina Janah Reka pri Št. Jakobu
Štefan Janez Sp. L i b u č e	Družina Valentin Einspieler, p. d. Foltan Zgornja V esca	Vsem čebelarjem vesele praznike kakor tudi novo leto! Pečnik Vinko	Upravni in nadzorni odbor Hranilnice in posojilnice Velikovec svojim članom in vlagateljem
Vsem izseljencem Družina Dolinšek O b i r s k o	Andrej Mičej Š t. V i d v Podjuni		
	Družina Kati in Toni Umek Škofiče	Družina dr. Franc Petek, zdravnik Velikovec	Odjemalcem in znancem Ciril Rudolf, kolarstvo Bistrica nad Pliberkom
Bole Franc, p. d- Žipel Dob-Pliberk	Maksimovič Živko Kotmara ves		
Družina Rudolf Slavko, p. d. Rudolf Bistrica nad Pliberkom	Družina Lutnik Hubert, zidar, mojster P u d 1 a s	Frančiška Čememjak Zg. Tehanče	Lonka Cokan, Prevalje Franc Cokan, K a j ž e
Nani in Andrej Hauptmann Celovec	Družina Franjo Ogris Celovec	Smojeva družina Spodnje Borovlje pri Ledenicah	Kordeževa družina H o 1 b i č e
Družina Hanin Franc, p. d. Lipej C i r k o v č e	Prhovceva družina v Podjuni	Amalija Braunsberger Beljak	Žmaher Janez Mala vas pri Globasnici
Družina Robinik Franc Hom pri Velikovcu	Franc Legat Podgorje	Hranilnica in posojilnica Železna Kapla r. z. z n. j.	Drcžina Nolti Černič lesna trgovina L o g pri Vrbi
P epi Trapp Celovec		Peter Štomik prevoznik Št. Jakobv Rožu	
vs # i
'M
š§
i I
P
i
i
i
ž&
KV»
0»
§
<35$
]
I r0imi nalim, od^eniaLemi pjtupma, h&hime in, mmnbfne podteme,! P L /V O H 3 T O F F E
Celovec - Klagenfurt
Vsem bivšim sotrpinom - izseljencem ter vsem koroškim Slovencem prijetne božične praznike in srečno novo leto želi
Slovenskemu kmečkemu ljudstvu na Koroškem posebno vsem svojim članom in prijateljem vesele praznike ter uspešno novo leto želi
Zveza slovenskih izseljencev
Slovenska kmečka zveza
Vsem slovenskim zadružnikom, slovenskemu kmečkemu ljudstvu in vsem sorodnim ustanovam vesel božič in srečno novo leto
Južnokoroška semenarska zadruga
r. z. z o. j.
C E LOVEC, Wulfengasse15, telefon 35-38
Za praznike in ob prestopu v novo leto 1955 želimo vsem koroškim Slovencem vse najboljše
Demokratična fronta delovnega ljudstva Zveza koroških partizanov Zveza slovenske mladine Zveza slovenskih žena


/A pt uriUtutiest J/mm lucfit ftirftfs
\J	W E I H NACHTEN
ii+ut •rut Čfrf/uk inv
N E U E N J A H R
K E L A G
KARNTNER ELEKTRIZITATS-AKTIENGESELLSCHAFT
Kmečko gospodarska zadruga Brnca
s podružnico v Ločah
želi vsem svojim odjemalcem uspeha polno novo leto ter se priporoča tudi v novem letu z dobavo: strojev vseh vrst krmil, semenja, umetnih gnojil in gospodinjskih potrebščin
Parketi, gumijasta tla, talne obloge
iz gumija, telona, linoleja, donau-leja — gladnja tal — sredstva za nego tal
v specialni trgovini
Orasch Erben
Celovec—Klagenfurt
8. Maistrasse 5 telefon 16-38
]£.	vseh vrst, kakor kune,
pižme, dihurje, veverice, jazbece, kunce, koz-iiče, jagnjeta in mačke kupujemo vedno
p o n n j v i S J i h cenah
HANS WRANN
trgovina s kožami in usnjem
CELOVEC-KLAGENFURT Priesterhausgasse 4 / tel. 26-95
Vsem našim cenjenim odjemalcem vesele božiine praznike in dobro novo letol
GLATZ & THIEL
motorna vozila in potrebifiine za njih
BELJAK
Vse najboljše za božič in zdravje v novem letu želi
K IC K L HERMANN
slikarski in pleskarski mojster
Grabštanj 1 Celovec-Klagenfurt
Grafenstein 1	Dr. - Franz - Palla - Gas.se 2
£i§enhef
Villach
BRATJE MICHORL - Imetnika: H. in P. Sternat
en groš trgovina Ž C I Z II ! II C
Beljak-Villach, Glavni trg
en detail
Zadovoljno se lahko smeje, ker je kontrolo srečno prestal!
Vsako posamezno od najmanj 5000 AVE-SPALNIC, ki letno zapuščajo obrat, pred dobavo še enkrat zunaj in znotraj pregledamo.
Zato je
£lve - oprava
hol kvalitetna oprava
znana po vsej Avstriji Obrat in razstavno skladišče:
prodajam,«:	STEINFELD IM DRAUTAL
CELOVEC-KLAGENFURT, Getreidegasse 1	— BELJAK-VILLACH, Moritschgasse (nasproti Parkhotelu)
Želi vsem svojim odjemalcem ter znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto 1955
isidor Schellander
mizarstvo
ŽOPRACE pri Vrbi SELPRITSCH b. Velden
POZOR!
Naznanjam, da sem se preselil iz Šent lija na Žoprače v mojo novo mizarsko delavnico in prosim vse moje odjemalce, da mi ostanejo zvesti tudi v bodoče!
Krojaštvo Blaž OP ETNI K
čevljarstvo Gregor OP ETNI K
Pliberk - Bleiburg
Priznana delavnica moških in ženskih oblek	Delavnica in trgovina čevljev
zaloga vseh vrst blaga po 'najnižjih cenah	Najugodnejše cene v okolici
Venele božične praznike in Mrečno novo leto!
		
Vrani, Schnabl les, furnirji in trgovina z lesenimi ploščami Celovec - Klagenfurt-Siid Gartengasse 25	tel. 48-86		Kupujte v domači trgovini Kaufhaus Fr. KRAUT Pliberk — Bleiburg kjer dobite vse potrebščine po najugodnejših cenah Vsem odjemalcem vesele praznike in uspemo novo leto!
		
KOLARSTVO	. šport	Ignacij Maček ŽAGA LES	Pliberk — Bleiburg		
		

ANTON SCHUTZ
mestni gradbeni in tesarski mojster
Borovlje, Koroška Ferlach, Kamten
Vesele praznike in srečno novo leto želi
Mizarsko podjetje
JOSEF GRAUF
Pliberk - Bleiburg
in se priporoča za vsa v mizarsko stroko spadajoča dela
Elektro Hollauf
Pliberk - Dobrla ves	Bleiburg - Eberndorf
Izdeluje točno in solidno vse elekitro-naprave ter dobavlja električne potrebščine za kmetijstvo
(ŠcUM&rftu
-Ut'
Jcsef TVinfeZcr
TOVARNA PUŠK Borovlje — Koroška Ferlach — Kamten
skl mojster
Štefan Potočnik
PLIBERK — BLEIBURG
izvaja tesarsko-gradbena dela vsem v zadovoljstvo in po ugodnih pogojih
Vesele praznike in uspešne nove lete 1955
želi vsem svojim cenjenim gostom vodstvo hotela
Korotan
SEKIRA

Vesel božič lev srečne In uspehov	podjetje z vinom en groš	Gostilničarji pozor!
pelne nove leto želi vsem svojim	Sreznili & Go.	Z novim letom se preselimo v prostore bivše vinske kleti tvrdke Sleinev,
odjemalcem	Celovec	Celovec, Viktringerstrafie 5, tel. 22-51
		Vesele božične praznike in srečno novo leto želi		J o sef PčfzZ
VESEL BOŽIČ				steklo, porcelan, beloprstena posoda;
IN VELIKO USPEHOV		Alfred l*c>sch		hišno in kuhinjsko orodje; gradbene in portalne osteklenitve
V NOVEM LETU!		trgovina z mešanim blagom		veletrgovina za steklene plošče
		Celovec		CELOVEC — KLAGENFURT
Franz		Gasometergasse 10		Lidmanskygasse 13 j 57_gl Karfreitstrasse 17
				
RUMWOLF		VESEL BOŽIČ		Trgovina železnine in barv
		in		sredstva za zaščito rastlin
UVOZ MINERALNEGA OLJA		SREČNO NOVO LETO		veletrgovina z gradbenim materialom
		1955		
Celovec - Klagenfurt		OUjjmum Sekilck^		Franz Napotnik
Stauderhaus		Celovec — Klagenfurt		Celovec—Klagenfurt Priesterhausgasse 24
		Benediktinerplatz 9		telefon 34-47
Hermann Pinter
IMPORT-VELETRGOVINA
•	sadje
•	zelenjava
•	južno sadje
•	živila
•	konzerve
CELOVEC - KLAGENFURT
Rennplatz 4, telefon 31-84
Vesel božič in		TRGOVINA S SEMENI		Dipl. Opt. Ing.
srečno novo leto 1955				Josef A. Kern
Peter Schleicher		Josef Keuschnigg		URAR — OPTIK
trgovina s kmetijskimi pridelki				CELOVEC-KLAGENFURT
				Stauderplatz 4
Celovec—K lagen furt		CELOVEC—KLAGENFURT		10®/« popusta na očala, ure in
telefon 34-48		Heuplatz 6		popravila
KLJUČAVNIČARSTVO GRADNJA PROČELJEV
CELOVEC—KLAGENFURT Priesterhausgasse 3
Allen meinen sehr gesehatzten Kunden frohe Weihnachten und viel Erfolg im Neuen Jahr 1955 Hans Wunderle Bau- u. Maschinenschlosserei Klagenfurt Ferd.-Seeland-Strasse 16		Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Stefan Andrecs trgovina železnine CELOVEC-KLAGENFURT Karfreitstrasse 9 telefon 47-06				
				Alois Caviola tapetnik in dekorater CELOVEC -KLAGENFURT Karfreitstrasse 13 telef. 39-5-41		in srečno novo leto 1955 Johann Novak strojno ključavničarstvo - kolesa Celovec—Klagenfurt Volkermarkterplatz 1
						
KILIAN KOCHEL pisarniški stroji novi in rabljeni ter lastna popravljalna delavnica CELOVEC-KLAGENFURT 8.-Maistrasse 19 telefon 60-98		Vesel božič in mnogo uspeha v novem letu 1955 želi Thomas BOHRER Steyr- in Steyr-Fiat — prodaja CELOVEC-KLAGENFURT		Vsem svojim zelo cenjenim odjemalcem vesel božič in zdravo novo leto HANS WERNIG blagajne in stroji CELOVEC-KLAGENFURT Paulitsehgasse 13		RESTAVRACIJA (V&lh&kjdhjt CELOVEC-KLAGENFURT Bahnhofstrasse
						
Vsem mojim cenjenim odjemalcem in trgovcem vesel božič in srečno novo leto! veletrgovina z ribami CELOVEC-KLAGENFURT, Domgasse, podružnica Priesterhausgasse (ribarnica)				_	_ IIP T T Pl	Alleinerzeuger fUr čsterreich „BRILt 1 1	SCHILDER-BRISKER MetaIZ"SefIcxbuclisiabcu	KLAGENFURT ges. gesch. — bezw. zum Patent angemeldet	Waidmannsdorfer StraBe 2		
Vsem svojim odjemalcem in znancem vesel božič in srečno novo leto želi tvrdka	specialna ribja trgovina C e 1 o v e c - K 1 a g e nf u rt, Pernhartgasse 4				SREČNO VOŽNJO V NOVO LETO z avtom ali motorjem od ^uiocenirale ‘Dol uznih Celovec, St. RuprechterstraBe 4		Od januarja naprej veliki avto-trg za nemške rabljene vozove. Tovarniško nove motorje prosim naročite že sedaj 1
polno avtomatične električne naprave m	in hiSa avtomobilov
• ^ JULIUS RIVA
Celovec
Klagenfurt
Rosentaler Strafie 15 — 17, telefon 31-91
»NATIONAL”
splošna zavarovalna akcijska družba
pogodbeni zavod Zveze slovenskih zadrug, Slovenske prosvetne zveze in
Slovenske kmečke zveze,
prevzame zavarovanja vseh vrst pod ugodnimi pogoji.
Deželna poslovalnica za Koroško
Celovec - Klagenfurt, Lidmanskygasse 9/1, Telefon 23-07