I» K O I. E T A R EC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE (JTATELJE PRGLETAREC Miittil» Ju^loimiNke KoriiiliMiinie J.vvrv in Proftielne Itlatiee OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL KUKEAU ST. NO. 1748. «i.u ■•It«. Dm L 1907. >1 «M (Ml CHICAGO, ILL.. 12. MARCA (March 12), 1941. i'ubliahed Weekly «t 2301 S. Lawndale Ave. ... LETO—VOL. XXXVL Politika nacijev prodira na jugovzhod brez vojne —————————— , ANGLEŠKI POSLANIK OZNAČIL BOLGARIJO ZA "ŠKANDALOZNO" DEŽELO. JUGOSLAVIJA V OBJEMU OSISČA. — SOVJETSKA UNIJA MED BOLGARI IZGUBILA UGLED STAVKANJE POMENI TUDI BORBO ! "T*?*4" t • P-. »f^. - ■■ ■ . * IMWIHML.'. j A1' b! Vsi, ki ío ugibali, da Nemči-1 In ne bo dolgo, ko bo imela ja ne bo zasedla Bolgarije, ker ji tega Rusija ne dopusti, so bili v zmoti. To rmo trdili že v prejšnjih številkah. Ko je bil Hitler s svojo armado za markiranje pr pravi jen, se mu je Bolgarija upognila kakor pohlevna putka. Vlada v Sofiji je nekaj časa oklevala — navidezno. A v resnici je že tedne prej pripuščala v svoje meje tisoče nemških "turistov" in "trgovskih potnikov", da so prevzeli njena vzletališea, transportni sistem in pripravili vse drugo potrebno za nemško invazijo. Ko je bilo vse gotovo, se je izvršili! v nekaj urah. Anglija izgubila bitko S tem je Nemčija pomaknila svojo mejo dalje ob črnem morju do turške in grške meje — brez vojne. Nova dežela ji je padla v naročje, ne da bi ji bilo treba pri tem izgubiti kakega vojaka. Nemčija tu jačjo bojno mornarico, kakor je sovjetska. Nemčija v svoji propagandi crdi, da je vsak njen korak na Balkanu storjen v sporazumu z Moskvo. Tako pravi tudi glede svoje invazije v Bolgarijo. Prisiljena izjava V očigled teh nemških baha-vosti se je vlada v Moskvi čutila toliko ponižano, da je vendar podala v svet kratko vest, ki pomeni '"ukor" Bolgariji, češ, s tem, da je Nemčiji privolila zasedbo, je le podaljšala vojno, dočim je politika Sovjetske Unije prejkoslej mir. 2e to, da se je Rusija prvič, od kar je sklenila pakt s Hitlerjem, spotaknila s svojim u-korom Bolgariji indirektno ob Nemčijo, je povzročilo senzacijo. Toda tista izjava vlade v Moskvi je bila izdana le, da se potolaži bolgarske delavce in kmete, ki so slepo upali, da jih NASPROTNIKI PODPORE ANGLIJI GROZE NADALJEVATI SVOJ BOJ, ČEPRAV SO V SENATU POGORELI V tovarnah Bcthlehem Steel e Lackawanni N. Y., »e je v stavki jeklarskih delavcev dogodil« nekaj "nemirov". Stavkarji namreč niso pustili, da hi kdo neupravičeno mogel na delo. Enega takih priaorov predstavlja gornja slika. Stavka je bila končana s vladnim posredovanjem. «. Življenje pod naciji v okupiranih deželah je glad in teror V Amsterdamu na Nizozemskem poročaja, da je bilo minuli teden obsojenih v smrt na-daljnih 18 Nizozemcev, ker so s«; pregrešili proti nacijski okupacijski oblasti, 19 jih je bilo 5. marca obsojenih na dolge zaporne kazni in mestna občini pa kaznovana na osem mili-jenov dolarjev globe, ker ni preprečila izgredov. Iz Stockholma na Švedskem ERNEST BEVIN POZDRAVUA SKLEP, KI JE ZA ANGLEŠKO LJUDSTVO V BORBI S HITLERJEM TUDI MORALNE VREDNOSTI KDO TROSI MILIJONE ZA "AMERICA FIRST"? — POTEGAVŠČINA Z RAK VAM I Po ostri debati o predlogu za podpiranje Anglije, označen s H. R. 1776, ki je trajala več tednov naj prvo v zbornici poslancev in nato v senatu, je bil prošlo soboto sprejet tudi v slednjem. 60 senatorjev je glasovalo zanj in 31 proti. Angleški poslanik v Sofiji, Rusija v teh težkih dneh nem- George V. Rendel, je bil razkačen. Toliko si je prizadeval, da bi Bolgarijo pridobil za nevtralnost, pa je bil ves njegov trud zaman. Kadar se angleški diplomati za kakšno stvar trudijo, niso skopi s podkupninami. Bolgariji so ponujali in ji dali "posojila", ki jih je vzela in se nato podala — Nemcem. Poslanik Rendel je odšel iz Sofije šele ko jo je nemška armada že zasedla. Ko se je poslovil od bolgarskega premier-ja Bogdana Filova in njegovega ministra vnanjih zadev Ivana Popova, jima je prečital svoj "protest", ki je bil tako oster, da je z njim "preskočil vse meje diplomatske etikete". Nedvomno mti je bilo žal naporov in milijonov funtov Sterlin-gov, ki jih je vložil v Bolgarijo. Kajti namesto Anglije ima sedaj Nemčija koristi od njih. "Barbarska dežela" Ob poslavljanju jima je dejal, da je dolgo smatral Bolgarijo za "zapadno" deželo (western nation), to je, za civilizirano v smislu zapadne kulture. "A sem se uvefil, da je barbarska, zavratna, sploh škandalozna brez primere..." To še ni bilo vse, kajti pre-('no je sedel v avto in se odpeljal proti Istanbulu, jima je za-lučil še tole: "Vsa leta, od kar sem tu, sem občeval z Bolgari kot da so civiliziran zapadni narod. A sedaj sem izprevidel, da je bilo to nemogoče, in da sem se ukanil." še noben diplomat velike, odgovorne svetovne sile se ni poslovil na tak način. Ob avtu angleškega poslanika so stali Nemci in se smehljali. Zmagali so in pomaknili fronto do angleške zaveznice Grčije in ob enepi prišli do Sredozemlja, ki velja za življensko žilo angleškega imperija. Kaj je z Rusijo? Ne samo Anglija, tudi Rusija je z okupirali jem Bolgarije ogromno izgubila. Bržkone koncem konca veliko več, kot pa imperij Velike Britanije. Kajti dosedaj je veljalo črno morje za rusko jezero, ki ga je zr.pirala le Turčija vsled svoje posesti Dardanel. A danes je Nemčija v črnem morju sila, kakršne še ni bilo ob njemu, razen Rudije, nikoli poprej. Rumunska in bolgarska pristanišča so sedaj v nemški posesti. ške nevarnosti ne bo pustila na cedilu. Zgodilo se je obratno. Rusija je mirno dopustila, da jo je Nemčija še bolj zajezila. _ Pristaši Rusije v ječi Že pred prihodom motoriziranih nemških Čet v Bolgarijo so nemški "turisti", ki so se "zdravili" v Bolgariji že mesece poprej, vzeli v svoj seznam vse, ki so jih smatrali za nevarne. Ko je prihrumela v Bolgarijo nemška armada, so morali vsi ti zaznamovanci v koncentracijski tabor. Taka je na-cijska tehnika. Med aretiranimi so vsi voditelji bolgarske kmečke stranke, ki je prijateljska Rusiji, in vsi takozvani komunisti rz enakega vzroka. Rusija pa je tam zraven in ne migne za te svoje prijatelje niti z rnazincem. Vse, kar se ji je zljubilo, je dati-"ukor" bolgarski vladi, ker podaljšuje vojno. Mnogo "Unij" Edina značilnost tistega ukora je, da pomeni spet "novo linijo" za komuniste, toda le za one v Bolgariji, Jugoslaviji in Grčiji. Njihova naloga sedaj je delovati PROTI Nemčiji, dočim morajo komunisti v Zed. državah in na aragleakih otokih se vedno zastopani "novo linijo" iz avgusta 1939, torej v (Nadaljevanje na 6, strani.) PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO SVETI ——4 Ameriška vlada je naročila psov in prtljage, ter dolg v ho Italiji, da naj zapre svoja kon- telu. Kari je brzojavil nazaj, zulata v Detroitu, Mich., in v Newarku, N. J. Vrh tega, da naj italijanski diplomatski zastopniki v \Vashingtonu in konzularni uradniki potujejo le kamor morajo vsled svojih fclužb, ne pa vsekrižem. Začela pa je s to stvarjo Italija, ki je ukazala, da naj Zed. države ukinejo svoja konzularna urada v Neapolju in Palermu, in pa da naj bodo ameriški diplo-matični uradniki v Italiji čimveč doma. S tem je italijanska vlada naredila vtis, da jih dolži špijonaštva. Tako tudi je. Kdor je dober konzul, ali poslanik, je tudi dober špijon za svojo deželo. Ubežni kralj Karol, ki je bil precej let absolutni vladar Ru-munije, je imel srečo, da mu je beg ponovno uspel. Rumunski fašisti so zahtevali od Španije, da jim vrne Karlovo ljubico Magdo Lupescu. Kari se je upiral in postal s tem še on jetnik španske vlade. A napitnine pomagajo tudi v ft rani ji. Tako se je 3. marca Kari usedel v svoj avto, z njim Magda, da gresta na "sprehod". Za njima je vozil v diskretni daljavi policijski avto. A kmalu je Karlov avto šel v dir, policijski pa ga ni mogel dohajati. Sledil ga je do portugalske meje, a je bilo prepozno. Kajti ono kraj sta bila Kari in Mai?da že «prejeta, ker so bili njuni potni listi in drugi dokumenti v redu. Potni liat y,a na Portugalsko sta »i preskrbela pred pobegom fcz Španije. V nji sta pustila le tri avte, nekaj da ga bo poravnal. Vse življenje tega para je snov za filme. In pa za smešenje monarhizma. Knez Pavle je bil na zaupnem obisku pri Hitlerju. Taki poseti so ukazani. Na njih dobe "prijateljska" navodila, kako se jim je vesti, da se usoglasijo s svojimi deželami za nemški življenski proiitor in v vojni Nemčije proti Angliji. V Braziliji morajo do 30. junija to leto prenehati vsi časopisi, ki so tiskani v tujih jezikih. Uradni jezik Brazilije je portugalščina. Prizadeti so nemški, italijanski in špansk listi ter*nekaj v drugih jezikih. Notranjih razmer v deželi pa ne bo ta prepoved prav spremenila. Glavne določbe predloga Opozicija, v kateri so poleg poštenih pacifistov fašistične poročajo, da so na Norvezkem • skupine vseh vrst, sovražniki Anglije in Hitlerjevi ter Mus-solinijevi pristaši, je ves čas udarjala na struno, da če kongres ta predlog "za diktaturo" odobri, se 'bomo mahoma znašli v vojni. Pošteni pacifisti so se v tej borbi znašli v "enotni fronti- s Coughlinom in drugimi irskimi katoliškimi fašisti, s prvakom reakcionarjev Robertom McCormickom, lastnikom dveh najbolj razširjenih dnevnikov v tej deželi (Chicago Tribune in New York Daily News), z vsemi antisemitskimi elementi, s predsednikom ameriške trgovske komore, Henry-ijem Fordom, Chas. Lindber- jece natrpane z "nezadovolj-r.ezi", ki se nočejo sprijazniti z "novim redom" nacijske komande. Mnogo jih je bilo obsojenih v smrt. Izgredi na Nizozemskem so se dogodili vsled glada. Nemci so jih zadušili s svinčenkami in batinami, namesto, da bi ljud- stvu vrnili žito, moko in druge živilske zaloge, ki so mu jih i vzeli ob okupaciji. kjer ne določa, da ima predsednik Rooaevelt pravico v vojno aktivno poseči, daje pa mu pravico, dati Angliji in drugim deželam, ki so v vojni z Nemčijo, Italijo in Japonsko, vso mogočo materijalno pomoč. Dosedaj so morale naročeno blago plačati, na podlagi sprejetega načrta pa ima predsednik tem deželam pravico potrebni materijal "pogoditi", ali pa ga "dati v najem". Od tod tudi označba "lend and lease bili". Kajpada, naioga zvezne administracije je materijal, ki ga potrebujejo, ako mogoče Razkol v eksekutivi socialistične stranke Izolacijska taktika Normana Thomasa. ki diktira socialistični stranki svoj evangelij za! ghom, s komunistično stranko pravoveljaven. je povzročila j jn njenimj agenti, z America v strankini eksekutivi nov raz-|First committee itd< kol. \ sled nesoglasja z njim; io izstopili iz eksekutive' Za ali proti Angliji Arihur McDowell, Chicago; Paul Porter, Kenosha; Leonard Woodcock, Detroit, in Paul Traeger. New York. Podrobnosti o tem sporu in njihovo izjavo priobčimo v prihodnji številki. Spori v unijah nič zaradi komunistov Delavska stranka v Angliji je sklenila nastopiti proti onim. ki pod krinko levičar«tva služijo Hitlerjevi peti koloni. Eden njenih poslancev na primer Svoječasno smo poročali o referendumu v uniji ameriških učiteljev, katere odbor je izobčil nekaj lokalov, ker so pod j kontrolo komunistov. j Boj radi njih se vrši tudi v sklicuje shode, na kater h kH- • okrajni zvezi lokalov CIO v če delavstvo, da naj-4ahteva Yorku in v Chicagu. pobotanje z Nemčijo (negotia- American SeWsV*Ver Guild ted peace). Ako bi lake shode dovolil tudi Hitler v Nemčiji, bi bila stvar kaj enosta\ na. Toda tam )bi takega poslanca ob-glavili že prvi dan njegove "ve-leizdaje". Stavke v USA oboroževanja skoro nič ne zadržujejo. Tako je izjavil predsednik Roosevelt, ko se je poučil o položaju. Kaj pa je na primer 30 tisoč delavcev na stavki v primeri s (unija časnikarjev) je imela na splošnem glasovanju iniciativni predlog youngstownske j podružnice. Določal je, da unija zavrača in obsoja vse napore komunistov in fašistov za kontroliranje guildove taktike in poslovanja. Zanj je glasovalo 3,665, proti pa 1,284 članov. Tisti, ki so v tej borbi nasprotovali načrtu zigolj vsled strahu, da pomeni zaplet v vojno, so se pozabili vprašati, čemu mu nasprotujejo vse fašistične organizacije, sovražniki socialnih zakonov in drugi slični elementi. Kar se tiče vojne nevarnosti, ta za Zedinjene države po-stoji, pa Če bi zvezni kongres načrt za podpiranje Anglije sprejel ali ne. Vprašanje je le, ali smo ca poraz fašizma in potem za tako uredbo, v kateri bodo vzroki za vojne odstranjeni. Ali pa za "pobotanje" s Hitlerjem in s tem za novo "premirje" in nadaljevanje oboroževanja ter 1K» premirju za novo vojno. Določbe sprejetega načrta Sprejeti načrti ni vojna napoved Nemčiji in Italiji, ne Japonski, kajti vojn se dandanes sploh več ne napoveduje» Ni- PREDSEDNIK ROOSEVELT ZMAGAL TVDT V SENATU prodati, a če ga ne morejo plačati, pa kot že omenjeno, "posoditi ali pa dati v najem." S čem povrne Anglija? Vse, kar dobi odslej Anglija na podlagi tega načrta, bo morala plačati tudi v bodoče, toda če ne v zlatu, pa z blagom; in ako ne more takoj, pa pozneje. Kitajski so Zed. države pomagale na sličen način že par let s tem, da so ji dajale naj-prvo posojila, in potem je kitajska vlada s tistim kreditom kupovala potrebščine, ki jih rabi v svoji obrambi pred japonsko invazijo. Na podlagi sprejetega načrta pa posojila za take transakcije niso več potrebna. (Nadaljevanje na 3. strani.) Ako želite pomagati v socialističnih aktivnostih, pridru-(Nadaljevanje na 4. strani.) i *ite se k JSZ.' Zmotna pot A. F. L. pri McCormicku in Fordu Unija delavcev v tovarnah poljedelskih strojev (Farm Equipment Workers. CIO) je pred par leti pod vzela resno, sistematično zasnovano kampanjo za organiziranje delavcev pri International Harvester kompaniji, ki zapoaluje okrog 15.000 delavcev, večino teh v Illinoisu. Svoji glavni dva tovarni ima v Chicagu. V eni, ki izdeluje traktorje, traja stavka ie več tednov, v drugi pa se je pričela 3. marca. V obema je uposlenth tudi mnogo Slovencev. To industrijo kontrolira Mc-Cormtckova familija. International Harvester Co. je unijam tradicionalno sovražna. Tako je bilo v času tpora, ki se je uveljavil v zgodovini delavskih bojev s tragedijo na Haymar- ketu in z c besen jem obsojencev, in tako je bilo pozneje. Omenjena unija se je lotiU težavne naloge. Bila je v resnici naporna. Vendar je uspela toliko, da je bila zmožna pozvati delavce tudi v stavko, ker se kompanija ni hotela spustiti v resna pogajanja z delavci. V boju zoper unijo se mnogo naglasa komuniste. Resnično je, da so res aktivni v nji in ne bilo bi težko dokazati, da so nekateri tudi v odborih ali celo v uradih unije. Toda treba je ob enem priznati, da je to unija CIO, čigar vodstvo ni komunistično. Gre se v tem boju torej zgelj za unijsko načelo in s tem za izboljšanje razmer delavcev v tej industriji. International Harvester kompanija je sicer v odnošajih do unij pc pustila s tem, da je pri- znala "neodvisne". Na podlagi postave ji je NLRB pojasnil, da se takih unij ne priznava, ker so kompanijske. Ukazal je, da se jih razpusti. Tu pa je stopila vmes AFL. "Neodvisne" unije so se pridružile nji. AFL jih je ne le sprejela, nego razglasila, da jih priznava za "industrialno unijo". Izdala jim je čart*r in začela med delavci pri McCormicku s kampanjo že ko je o-rigtnalna unija (CIO) pričela s stavko. AFL sklicuje shode, vabi delavce pri McCormicku pod svoje okrilje, zahteva od NLRB volitve, da se delavci odločijo. katera unija naj jih zastopa, in poziva družbo, da naj prične z obratom. To je druga tragedija, ki jo delavci doživljajo v tej industriji. AFL bi se lahko lotila naloge organiziranja teh ljudi ie davno. Toda jo je zanemarjala. šele ko je nastal CIO, je posegla vmes. Oziroma v tej industriji komaj sedaj. Na delavce tak boj med unijami ne mere vplivati drugače kot porazno. Kompanija ga je vesela. AFL ni imela nobene moralne pravice poseči v ta boj med delavci in družbo, ker se ni brigala zanje. Pošteno bi bilo, da bi prepustila to polje uniji CIO. ker le ta ga je obdelovala Isto velja za taktiko AFL, ki jo vodi pri Fordu. Razumni delavci se v takih sporih lahko znajdejo. A med maso delav-cev pa te intrige ne morejo imeti drugih učinkov kot za-gonetke, zmedo in razočaranje. z kake i» n vi; SEJE . S seje odborov JSZ, Prosvetne matice in JDTD dne 7. marca se pričenja za naš pokret novo poglavje. Ni spočeto v ognju navdušenja, kakor ko je pred več kot 30 leti nastalo, nego v razumevanju odgovornosti in pa iskanja luči v zmedi teme. Kot smo že poudarjali, delo pred nami je prepleteno z večjimi zaprekami kot kdaj prej v naši zgodovini. Dočim smo imeli v prvih letih sijajno fronto enotnosti, je sedaj nič koliko dobrih ljudi v zamotanosti mišljenja, da ne vedo ne kam ne kako, pa silijo vsekrižem. To povzroča konfuzijo in škodo posebno v delavskih vrstah. Na prvi seji novega odbora JSZ, Prosvetne malice in Jugoslovanske delavske tiskovne družbe se o vsem tem sicer nismo podrobno pečali, a vendar toliko, da smo preudarili položaj in si pogledali drug drugemu v oči z vprašanjem, kaj storiti v smislu programa JSZ in Prosvetne matice, in kako, da bo največ zaleglo. Seja se je razvijala stvarno, sklepi so bili konstruktivni in s tem je storjen nov — začetek. Podrobno poročilo o tej seji bo v slovenščini v prihodnjem Proletarcu, v angleščini pa je v tej številki na 6. strani. PROLETAREC LIST ZA INTERESE f>ELAV$KEGA LJUDSTVA. Storôdoviti zakon xnova uveljavljon in noto odprovljen IZHAJA VSAKO SREDO. |>d«j« Ju|oilov»n»k« Delavska Tiskovna Drušba, Chicago. m. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALJST1CNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah *a celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za tetrt lata $1.00. Inozemstvo: za celo leto $S.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v natoru uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priob*ite\ v številki tekalega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor..........................................-.....-...........—Frank Zaitz Business Manager..............................-......„...Charles Poforelec Asst. Editor and Asst. Business Manager.........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.71; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Sin Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. LawndaU Avenue Telephone: ROCKWELL 2864 Ford« vojna in unij«' Nedavno je zastopnik enega izmed vodilnih južnjaskih dnevnikov vprašal Henryja Forda, kaj je njegovo mnenje o sedanji vojni. Vprašanje sploh potrebno ni bilo. če ne bi slo za publici-teto. Nikomur ni namreč skrito, da je Henry Ford prijatelj Hit-, lerjeve države. "Sem odločno proti vojni,*' je dejal Henry v intervju vu. "Ampak če se jo nadaljuje, ne želim zmage nobeni deželi, nego izčrpanje vsem, ki so v nji udeležene. Potem pa se naj ljudje spametujejo, pometejo z 4 war mongerji" in ustanove — nov red po svoji uvidevnosti." Isti Henry Ford ima vojno pred svojim pragom že par let. Gre se v nji radi unije. Potrošil je v borbi proti nji stotlsočake, ako ne že milijone, ker hoče, da bo on diktator nad svojimi delavci, kakor je bil doslej. Je sicer "dober" zanje, kakor je "dober" na primer tudi Hitler. Ford sovraži Anglijo na * ličen način, in iz sličnih vzrokov, kakor Charles Lindbergh. A ker ne more odkrito reči, da želi zmago Hitlerju, si pomaga z izjavami, "naj udari kuga obe hiši". In ker končno vendarle noče, da se bi ga smatralo za hit- ! lerjevca, vzlic odlikovanju, ki ga je dobil od Mfirerja". pa pravi, da naj se Nemčija in Anglija le bijeta druga drugo, ljudstvo obeh pa naj potem z njunima vladama napravi ob koncu izčrpanja primeren obračun. Kar je tu rekel, je demagogija. Ako je res zato, da naj ljudstvo odločuje, čemu pa se poslužuje v svoji industriji nacijskih metod enako ako ne celo bolj nego Hitler? Drsava Delaware ima nad 200 lot staro "plavo postavo" (blue law), ki jo ja pred nekaj tedni vsled kapric !okalnik bifotov sarela snova uveljavljati. Prepoveduje ob nedeljah tudi taka dela kot rasnašanje mleka, sivil, časopisov, prevažanje v cestnih ielesnicak, v busih avtih, serviranje v restavracijah, lekarnah itd. Po tem tslionu bi tudi radio postajo ne smele operirati CHICAGO, IL L. I cb nedeljah Da se tej neumni postavi, ki se je je spomnil sdaj eden, tdaj kak drug okrajni pravnik v drtavi. napravi konec, jo je delawarskt državni pravnik Jame» P. Morford uveljavil po vsi drsavi naenkrat, da je dokazal, kako bedasta in kako škodljiva je sedat, ko so rasmere tudi ta bifote vendarle drugačne kakor pred 200 leti. Na gornji sliki jo nekaj kr&ilcev tiste postave. Rajmaiali so mleko, kruh, časopise ali pa prelomili postavo ua kak drug «ličen način. Stotine jo bilo aretiranih. Staromodna legislatura dršave Marylaad jo to postavo »adnjo soboto spremenila le v toliko, da j« veljavna edino v onih okrajih, ki jo hočejo, ne pa po vsi driavl. EVROPSKI IN SEVER0AMERI5KI VPLIVI NA JU2N0 AMERIKO Piše IVAN KACIN, Son Bosilo, Argentino potomcem v izkoriščanje. Je pa še vedno dovolj državne zemlje. Taka je južnoameriška demokracija in za to demokracijo braniti naj se ljudstvo na- | vdušuje? Kakor vim* ameriške države, je tudi Argentina mozaik vseh mogočih narodnosti, ki vsaj novejše generacije delujejo kulturno, ^c^ipodai -»ko in politi-ii.o po lastnostih, ki so jih od doma prinesle, ali ki jih propagirajo od tam od koder so pri-*le. Najizrazitejši so v teh nacionalističnih pod vzet jih vsekakor nemški priseljenci, ki se sma-tiajo že kar za narodno manjšino. Potem so jim v tem smislu, navdahnjeni od novih idej, pričeli slediti nekateri ftpanci in Italijani. Ozadje vsega tega pa trdijo da je: razdelitev Argentine v nemško, italijansko i in Špansko kolonijo. Seveda bi temu vzorcu sledile tudi druge južnoameriške države. Nekateri so mnenja, da kaj takega ni mogoče, so pa tudi nasprotnega mnenja, katerim zadnjim I *e pridružujemo tudi mi. 1 Ti tuji politični vplivi so zelo močni. Izdajajo poleg za vsako narodnost v njihovem jeziku pispn dnevnik in revije, še poseben dnevnik pisan v ka-steljan&čini, to je španščini United Mine Workers Journal z dne 1. marca t. 1. objavlja za Argentince, ter več revij.: uradno poročilo o izidu splošnega glasovanja v eksekutivo. SUr se argentinsko ljudstvo in Volitve so bile končane sicer že 10. decembra 1940. toda niti priseljeniško vobče ne o-,st|»vni odbor (International Tellers) je objavil ura4ne številke greva za fašistične doktrine, a Aele j marca. Njegovo poročilo je datirano z d«nem 18. feb. če bi jih domovina klicala na • j obrambo, bi jo branili tako kaJ GIm°v 10 Pre'#ll! kor so Francozi svojo. In prav Resnične besede, ki so še zmerom resnične! - Sledeče je iz knjige "Svetovna vojna in odgovornost socializma". Njen avtor je Etbin Kri tan. Izdana je bila v ča u prejšnje svetovne vojne v zaldžbi Proletarca. Odlomek, ki ga tu črpamo, se glasi; Hoj zover socializem je imel »roje ugodnosti, dokler je socialistična stranka vsega sveta izgledala kakor muloitf-vil na sekta, in se je ljudem, ki niso poznali sile gospodarskih zakonov, zdelo, da zadostuje par biričer in par v i dir za zalor vsega gibanja. Danes je jHi to nehvaležno početje, kajti go-spodarski pogoji,-M zahtevajo socializem, dozorevajo; in prav sedanja vojna pospešuje razvoj — dejal bi — s čarov. nifilco močjo. | i Socializem prihaja. Se zato, ker ga hočejo nekateri ljudje, ki se imenujejo socialisti, ampak zato, ker ga zahtevajo razmere; zato, ker ga potrebuje svet, ki si ne bo mogel po tej vojni več dolgo /pomagati brez njega; zato, ker je dal« vojna delavskemu razredu veliko lekcijo; zato, ker si ne bodo mogle države nabaviti niti sredstev za odplačet-anje dolgov, še manj jmi sredstev za nujna velikanska konstruktivna deta, če vztrajajo na podlagi privatnega kapitalizma; zato, ker bo visel nad njimi Damoklejev meč nove strašne vojne, če ne ttrede internacionalnih razmer po načelih socializma. V U. M. W. of A. PO VOLITVAH NOBENIH POSEBNIH SPREMEMB (članek o rasmerah v Juin» Ameriki, ki ga jo poslal Proletarcu bi imeli. Oemu bi narod, izkoriščan po tujih in domačih zem-ijolastnikih in denarnih mogot- John L. Lewis za predsednika.........123.046 Philip Murray za podpredsednika......143,423 Thomas Kennedy za tajnika-blagajnika 141,652 * f, Protikandidatov niso imeli. Znalilno je, da je dobil Lewis Iva. Kacin, »o soglaia povsem s socialističnim, »naori glodo borbo s ..¡h tekmoval Za ne SVOje ko-I rrousgnuiaaiov niso imen. ¿.navil fašizmom, aa demokracijo in sa odpravo kapitalističnega sistema Ven- . ' pnkrat HO se ^Ij ljudje I maT1j K'aSOV kakor Muray in Kennedy. dar jo informativen i. vreden objave. Ivan Kacin je med Slovenci v ' u.ft ' i* i «nravi« na i V druge odbore SO bill izvoljeni: V nadZOHli ill pOVerllnl Juini Amerild. poaebno v Argentini, ^lo anaa vsled svojega pioniratva , Z raznimi blagOSlOVI spraviti tla • « tir * • %f. u , „ . u s slovenskim aSZ. Bil je lastnik «Slov.n.k.,. tedniki lu ish.j. v | led. dane* pa bi se ne dali več. <*»**>*, William Foster. Archie V. Woods m Michael Med viti. Bue no« Airoew, in bil jo ujogov urednik do lota 1940. Rasmere tam- Kakor rečeno. te nesocialne Za *levc* Klasov, William Young, Joseph Woods in William kaj so mu inane. Njegovi nasprotniki so mu pred leti očitali, da je . , J Fuller socialistično opredeljen, a i> tega njogovega čUnka ni raavidno. da se ln nevzdržne razmere pridno * bi ogreval sa socailističai pokret. Argentinske socialistične stranke, izrabljajo fašistični 111 nacisti- ! ki jo asočna in delovna, ne omenja A resnica jo. da če se hoče ljudstvo eni elementi V SVOje SVrhe. Na- ZT^SM, ^y*'.w «oral i.vr. gprotni pa ^ jim domači zem- i Siti. CX»I iubl ja JO Vas i som. a fasisem je pomenil se v vsaki deioli po- ' . , ., . . * » ^ večanje, ne pa am.njianjo miaarije. Ivan Kacin je pisal v.ikdar proti Ijola^ikl. Žid je lit Angleži ter faiisma. torej jo ajogov namen tak tudi v tem poročilu. A ob enem jiH simpat ¡Čarji. LjudstVO pa j smatra — malo pravilno namreč, ca gospodarska Hegemonija Angležev kakor Za prve tudi Za dnilge in Severoameričanov ne more ustvariti navdušenja med argentinskim I ^ C /reVa ter navidez mimo in ostalim južnoameriškim ljudstvom braniti nekaj, česar ne mara.— Urod.) čaka. Po vsej Južni Ameriki je za-1 narodnosti, ker so bili že od Jo-v ladala zelo občutna gospodar- ma navajeni i-te usode in se kaj bo prinesla bodočnost. Mnogi argentinski državniki in politiki, med njimi brez d v o* Maršal Petam, glavar "neokupirane" Francije, v posnemanj« Hitlerja "Neokupirana" Francija strada, ker mora "kooperirati" z Nemčijo in preživljati Hitlerjevo armado v okupiranemu delti bfvŠe francoske republike. Nemški firer Francoze "tolaži", da je njihove mizerije — Anglija kriva. In pa oni, ki so se upali iti v vojno s tretjim rajhom. Te "linije" se točno drži tudi poglavar neokupirane Francije, maršal Petain. "Poglavar" ie namreč ime, ki si ga je sam izbral, ko je zavrgel republiko ter njeno geslo, "svoboda, enakost, bratstvo". MarAal Petain gre v svrho "moralnega pritiska" tu in tam na obisk po svoji deželi, da utrdi zaupanje vase. Kajti on je bil zmagovalec v prejšnji vojni pri Verdunu in je legendami junak francoskega naroda. Prve dni marca je šel na obisk v St. Etienne, ki je največji t v ivu % i/inji/air rudniški predel v neokuptrani Franciji. Približno četrt milijona' ka"Vamo^oj"negaV n"se jim te- ku,atvinih in «Rromnih zemlji- ška kriza in so mnenja, da se .jim v Argentini vsekakor bolje ma nekateri tudi iskreni, se re-bo le *e iKK>strila. Seveda go-J godi nego se jim je doma. fla- Hno zavedajo nevarnosti ter po-spodarski krizi sledi tudi poli- i ni slovanskih narodnosti so ze- zjvajo narod na obrambo. Na-tična. drugače biti ne more. V" lo redki poljski najemniki, pač nKju j)a |¡ patriotični klici ne nekaterih srednjeameriških dr- pa je precej lastnikov, v osta- grt.d0 več do srca. kajti preveč-žavah čitamo o državnih uda-.lem pa *o obrtniki, rokodelci in je ¿e bil razočaran in so rih, drugod pa jih tudi priprav- težaki. Nemei se v splošnem , pray dobro zaveda svojega Ijajo. V Argentini pa se zaen-j okupirajo v istem kakor preje podrejenega položaja, čeprav krat zadovoljujejo z izmenja- imenovani, samo da so na ve-l^g mvno ne pove,iter ne sme, vanje ministrov. j liko močnejši gospodarski <»top- a če j}| ^\ meij ljudstvo na V ozadju teh dogodkov so nji. Telakov med njimi ni. Do-1 želelo ter slišal mnenje posre-brez vsakega dvoma v prvi niačini "criollos' pa so izklju- ¿r(í ljudstva samega, bi ve- vrsti evropske razmere in vplivi, kajti kakor je prinesla fran- Ono težaki.'Zidje so, kakor po- dej kaj in namerava. vsod izključno trgovci in ve- B<) }e prišel ¿as in če v*a coska revolucija politične spre- nimki ter so nekateri zelo bo- znamenja ne varajo, še prav membe Južni Ameriki, tako ?ati in ima jo močan vpliv tudi i ^^^ bo ljudstvo odloča-jih bo brez dvoma prinesla tudi na javno življenje. Angleži pa %alo. ^ zemlja onega, ki jo današnja situacija. «ključno veletrgovci in Mobdciuje in bo delavec delal Združene države se nekaj prizadevajo, da bi odtegnile dustrialei, lastniki železnic, subteraneov in drugih prometnih vozil ter lastniki denarnih zase in ne za druge. Nikdo ne bo zanikal, da bi držav ameriški kontinent evropskemu | zavmiov, med njimi pr,cej ne bil predsednik Zed. vplivu, ter ga obdržale kot ne-1. ... . . .. .................Roosevelt mnogo dobre delavcev živi v njemu. Po naročilu iz Vichyja, kjer je sedež Pe-tainove vlade, so mu morale ondotne občine prirediti čim slo-vesnejši sprejem, kar so storile, kajti Petain jim je več kot pa le jnnak rz bitke pri Verdunu. Skupno so ti proletarski revirji priredili tudi shod in nagnali nanj ogromno maso ljudi. (Petain pa ji je govoril, kakor poroča iz Vichyja ameriški novinar Paul Ghali (poročevalec čikaških Daily News), da je Francija žrtev prošlosti. In da je francoski proletariat trpel ških kompleksov, ki so jih de- ril dobrega sto-za severoameriški narod. Jobn L. Lewis, ki je bil aa predsednika UMW snova iavoljen (bras opozicije), in nekaj premogarjev. ki so glasovali sanj. Za delegate na konvencijo CIO, John L. Lewis, Philip Mur- ' i a vse to je le začasno, morda ray, Thomas Kennedy, Van A. Bittner, Michael J. Kosik, John ljolastnikov po zelo ugodni ce-¡"amo to,iko ^ dokler bo on | O'Leary, Mart F. Brennan in John Yourishin. ga ne bo posrečilo, v prvi vrsti. ^ zato ne, ker j,h prl tem, vod. |jola,tnikm ze|o U£odn| ce zgolj egoizem, in v drugi vrsti ^ Kpr so . Hpej;a|j y€\ez. na vladi, kajti sistema ni spre-. Vsi ti so dobili nihče ne več kot 90 tisoč glasov, kajti kan- pa tudi zato ne, ker se niso za ^ j ogromna polja je ki Je Pr«^tično in social-, didatov je bilo mnogo, volilne pravice pa se je poslužilo samo kaj takega preje pripravile. o]je tako d0bj|0 na vrednosti! no neuporaben in to je funda-, okrojf 15o,000 premogarjev. Urad UMW večkrat pravi, da ftteje Sedaj, ko gre voda ie skoro v { J k oba zemljolastnika nitntalno vprašanje, ki ga bo tft unija 700>000 članov. Volitev se je torej udeležil le razme- a. 1 m «•^.Ai»«« lo m f» ¿r*. ae «v^v se m« I. .. 1 n ^ . I ... ■ < > MA r\Mn 1 av 1 S s S rl ur t* s\ — ~ - grlo. je vsekakor že prepozno. koristi ^ doma¿, Pa tudi potrebno ni, da bi se zemljolastnik ni prodal Vsega zaradi razrednih interesov delodajalcev, ker se niso mogli po-j južnoameriški sistem ohranjal kompleksa angleški družbi, globiti v socialne probleme ljudstva. Obljubil je uveljaviti za- tak kakršen je, ki samo neka-; marveč samo del. Kjer pa se kakor drugod moralo ljudstvo tudi v Zed. državah rešiti, če si bo hotelo položaj resnično izboljšati ter si zagotoviti boljšo kone, ki bodo delavcem v korist ob enem pa je apeliral na iste delavce, na delodajalce in tehnike, da naj "kooperirajo" z njim. V čem? Kajpada, v sodelovanju za Hitlerjev fašizem, česar ni direktno omenil, nitt ga ni nihče na to opozoril, ker vpra-šanja v totalitarnih državah na vladne ljudi niso dovoljena. Stari maršal se je ob tej priliki skopal v svojem govoru tndi na socialiste. "Obljubljali so vam mir," je dejal, "kruh in »Vobodo; dali pa so vam vojno, mizerijo in poraz." Masa, ki ga je poslušala, je baje ploskala. Leon Bluni, katerega je Petain napadal, je v zaporu. Nekaj bivših uradnikov delavskega gibanja v Franciji se je spremenilo v renega4e. Ampak tisti, ki so ostali zvesti svojim načelom, so z Rlumom vred "izdajalci". Tako deluje nacizem v Franciji, kot povsod, kjer zavlada. čemu pa se ni maršal Petain zavzel za proletariat takoj po prejšnji svetovni vojni, ko je bila njegova slava prav tako velika kakor danes? Zakaj ni takrat nastopil proti "delodajalcem, ki povzročajo razredni boj"? Kako to, da jim ni niti sedaj odvzel imovine, nego jim jo Miti» delavce pa "tolaži" z nacijsko demagogijo, kar pomeni, da lantniki dobe svoje obresti, si ohranijo imovino in žive v izo-u, delavce pa se opaja z domoljubnimi frazami! Vrh tega pa se jih še posebno prtprtfuje. da so jim mizerijo, v kakršni žive, zakrivili — socialisti. Petain je govoril "boljše kot socialist", bi rekel delavec, ki pbrajta le na gromovite besede, ne pa na njih pomen in akcije onih, ki jih govore. Kar Petain v bistvu dela, je zasufcnjevanje francoskega ljudstva za nacizem. terim prinaša koristi, večini pa družbi ni posrečilo po ugodni b°(,0*nost. zgolj uboštvo. Nekaj zemljo- cdslovljen, bi se mu bila malodane posrečila, čeprav je bila ¿ena v istem uradu v službi. Poprosil je le šefa naj mu stori ushigo in mu odpove. Vedel je, da mu bo šef ugodil, zakaj imel je nečaka maturanta, ki bi ga rad spravil v urad. Tako se je tudi zgodilo po njegovi želji. Ni maral slišati, ko so ga kolegi pregovarjali, slišal je le svoje hrepenenje: proste roke bo imel. Delal bo svoje delo, hodil bo na sprehode velikih jasnih oči, poslušal bo zvonove vaških cerkvic in zbiral med kmečkimi kolovozi motive. Odrešen bo spet garaštva. Kakor se je čez glavo zakopal v delo, tako bo zdaj spet enkrat po dolgem času zadihal globoko — užival bo prostost — lenobo. Ves ljubi dan, vsi ljubi dnevi bodo *pet njegovi, kakor so bili v nekdanjih časih, ko je bil še študent. Delal je, garal res vse leto, toda ob počitnicah si je privoščil — ljubega počitka, da se (ga je naužil, nasrkal kot pijanec za celih deset mesecev naprej in nazaj. Vse dni je pre-ležal skrit v travi med Grada-ščico in poslušal, kako je doli v strugi čofotala teta Marijana po perilnrku. Rad je bil kje v bližini peric in jih gledal, kako so se sklanjale nad vodo. 2e od Marijana tolkla s perilom po perilniku, je ležal kje na bregu v travi in vse ure gledal k pericam po zeleni strugi ali pa v nebo. Gledal je oblačke, kako so dobivali vsak trenutek novo obličje. Medtem ko je gledal za belim kosmom oblačka je iz njega že zlezel bel pinč. Trenil je z veko in ga spet iskal. Ni ja našel vet. Tam nekje na nebu se je kobalila ogromna svinja in pod njenim ogromnim visečim trebuhom so se prerivali pujski, krulili in iskali seskov. In že jih ni bilo več. Takšne, tako lepe, da so ženske, se je začudil. Ta, ki je bila v oblakih, je bila bela kot mleko in mehka kot oblak, iz nje pa je poganjal rožnat marabú. Tedaj se je hinavsko pribli-l žal črn oblak, razkrečil je noge in roke in s spačenim smehljajem jo je potegnil k sebi, da jo je zagrnila gosta masa belih pen. In ko je odprl oči je sedel na oblakih mladenič z debelo glavo. Prav tako preplašen je bil njegov obraz kakor je bil njegov, če so ga v šoli zmerjali z dudlo zato, ker je profesorju na dano vprašanje odr-dral v eni sapi in do besedice tako, kot se je doma nadrdral iz knjige, če mu je nenadoma nekje sredi stavka obtičala beseda, ker mu ni prišla na um, katera je ravno bila že v knjigi, tedaj jo je na stropu iskal. Že jo je snel in paternóster je šel spet dalje svojo pot, vse v eni sapi. Dobil je odlično. Zato pa je mora) poshišati, kako so po razredu padale besede: pif-ler, lajnar. Vedel je, da so ta imena veljala njemu. Njčgov kolega Trdina, ki ga je tudi on instruiral skozi vso gimnazijo, se je tudi "piflal", ker pa je imel slab spomin, ni prišel do teh očitkov. Razlika med njima j je bila ta, da je Trdina komaj da zdeloval, on pa je bil najboljši študent, ki je zdeloval z najodličnejšim uspehom. Kljub temu ga niso prav nič bolj upoštevali kakor Trdino, "čakajte, naj pusti tele šolske klopi, potem boste'videli, kaj bo dosegel v praktičnem življenju. — Nič! I* štrebar bo ostal!" To so prerokovali tovariši. Žena ni nič vedela o "odpovedi", čeprav je bila na istem oddelku. Niso jo imeli radi in i so zato molčali o resnici. Držali so z njim, dasi so se mu kro-hotali. Že itak se jim je zdel prismojen, pa čeprav je še tako pridno garal namesto njih. Zdaj se niti takrat niso čudili, ko je vzel Marijo za ženo. No, izstop iz službe bi se bil končal samo še z jadikova-njem,, da ni agilna teta Marijana na tihem sklenila, da se v tej zadevi za nečaka z vso živ-ljensko močjo vrže v boj. Od- j pravila se je v Urad z najboljšo voljo, da poprosi ravnatelja, naj fanta sprejme nazaj v slu-¿bo. Sele pod močnim priti- j kom je teti Marijani ravnatelj povedal resnico. Ko jo je zaradi njenega hreščanja in tuljenja vrgel ven, mu je energično pokazala hrbet, vzdignila krilo ; in se mogočno udarila po zad- i njici. Prifurjala je domov se vedno s stisnjenimi ustmi. Postavila je pred nečaka čeber, ki je bil zvrhano poln umazanega perila, vrgla na tla k čebru dober kos mila in zahrešealar "Misliš, da se boš sedaj igral s farbcami? Če hočeš, da boš žrl,1 boš tudi delal! Hočeš mogoče, da te bo redila tvoja baba? ' Kajpak, še sama zase komaj zasluži, če bi delala z onga, potem bi še še tebe lahko redi- ; la. a za tisto ni za nič. Kdo pa mara za takšen cekar. Tudi ti boš migal!" Mogočno je zapihala še par-krat. stisnila usta, sive oči so, bile trde kot jeklo, prsi pa so se ji sunkoma dvigale in padale. Visoko vzravnana, z ogromnim kuhinjskim nožem, s kate rim je rezala meso, je bila kot Judita ob uri, ko je odrezala glavo Holofernu. Klinar se je boječe oziral k oknu, delala in na vso moč je hitel mencati. Rad bi potolažil to mogočno, strašno ženo. PK AM A 1M <■ LAMIA Uspešna prireditev Proletarcu v prid Eden glavnik voditelje* unije jeklartkik delavcev je Ven A. Bittner •redi na tej »liki). Vodil je stavko v Lackavranni, N. Y., pri Betklekem Steel Co. Unija je amafala in »lika predstavlja ovacije delavcev voditelju stavke. • M. NASPROTNIKI PODPORE ANGLIJI GROZE NADALJEVATI SVOJ BOJ, ČEPRAV SO V SENATU POGORELI (Nadaljevanje z i. strani.) Nov ekonomičen avtomatičen vodni grelec ODSTRANI NEPOTREBNO DELO V ZVEZI Z GRETJEM SPOMLADI IN JESENI ^VoTINE Jih dane« uporablja avtomatične plinske grelce, ker »o prons-ili, da jim ta čudoviti naiin prihrani na ¿asu in delu v preminjajofem vremenu. Preakrbite si rse podrobnosti o tem aedaj. VpraAajte po iiredno nit-kih cenah za gretje a plinom. Piiite •H kličite na vai najbližji Public Service urad. Public Service Company of Northern Illinois Prtnkrbi rnakomfmo temj#rnturo v neta-ntaljivfm vremen« UhmtImi m vrate (<*»••• le nrinirtak MI* imIA - mm .Vi P"' ■ samo $49.50 teatoHran. .'. . vključiTŽi avtoma-¿ni termostat kon-trolnik Zmsmi pogoji t Menda sta molčala oba ur, vsaj Klinarju se je tako zdelo. Končno pa, ko se je nabral v čebru že precejšen kup zmencanega perila, je opazil, da »ga je teta par minut gledala. Osupnil je. Ali ni Marijana smrknila, kakor da joče, ko je pohitela iz kuhinje ven? "Na otrok moj, brž si splak-ni roke, pa poiri tole. Pa pohiti, da ne pride katera od bab." Tudi Klinar bi kmalu zajokal, ko je slišal Marijanin božajoči usmiljeni glas, ki pa se mu je poznalo, da je zajokan, ker je bil še bolj hrapav in nizek kot sicer. ' Poslušno, kakor ko je bil še deček, je ubogal Marijano, spil četrt cvička in pojedel kranjsko klebaso z ogromnim kosom kruha. Ko je bil s tem gotov, je odšel nazaj k čebru. Ko je prišla domov žena in je videla svojega moža sklonjenega nad čebrom, so se ji zasvetile oči. Prijela je moža za roko, mu vzela perilnik in ga odpeljala proč. "Samo še enkrat naj te vidim, da boš delal kaj takšnega! Vi Marijana in mati, pa samo še enkrat poskusita nare-' diti z mojim možem kaj takšnega!" Klinar je osupnil: nikoli še ni videl, da bi žena nastopila tako energično in obenem lepo. Da bi ona povedala en cel stavek, ne da bi poleg je-cala in mencala, tega še ni doživel. Čudno, tudi Marijana je bila tiho. Tiho pa ni bila mati in tako se je zgodilo, da je beseda dala besedo. In že je bil v hiši običajni vik in krik. Vse tri ženske so se drle druga na drugo, Klinar je molčal. Nerodno mu je bilo zavoljo Marijane, ki je bila dobra z njim, nerodno pa mu je bilo tudi zavoljo žene, ki se je potegnila za njegovo moško čast. Ziginil je v drvarnico, priprl vrata in na skrivaj, da niso videli domači skozi kuhinjsko okno, tiho cepil drva. Ker se mu je laž ponesrečila, se je bal, da ne bi s svojim delom razburjal razjarjenih hišnih duhov. Skutšal je, da bi u-godil obema strankama, če ni bilo žene doma, je opravljal vsa dela na vrtu in v hiši. Da bi slikal, na to pa nekaj časa še misliti ni upal. Toda bil je zadovoljen: tičal je v nekakšnem spokojnem čakanju. Da-li bo Anglija podporo plačala s teritoriji, ki jth nekateri kongresniki in senatorji zahtevajo, ali z bla?;om, na primer s kavčukom in drugimi surovinami, ki jih ta dežela potrebuje. je stvar obeh vlad, da to uredita sporazumno. kjer je I Angleško delavatvo pozdravilo pomoč Naravno, da je sprejema tega načrt?, zelo veselo tudi an- Klub št. 1 JSZ je imel v nedeljo 2. marca letos povsem uspešno prireditev v dvorani Slovenske narodne podporne jed-note na 2657 S. Lawndale Ave. v Chicagu z zanimivim mešanim sporedom, ki se je posrečil domala v vseh točkah, zlasti pa še, če imamo pred očmi dejstvo, da so bile mnoge sodelujoče osebe to pot prvič na odru. Na sporedu je 'bila šaljiva enodejanka "V posredovalnici za služkinje", ki je prosto posneta po E. Klavžarju, prva na vrsti. Lastnico tiste posredovalnice Terezijo Pelko je dobro in brez zatikljajev igrate Angela Zaitz. Obnašala se je tako, kakor se spodobi taki osebi. Zdelo se mi je, da se je Angela do-" dobra vživela v svojo vlogo, kar je, če kaj vem, ena najpo-glavitnejših in menda tudi najtežjih nalog pri igranju. Fanny Sirk je v tej »burki na vso moč gizdava služkinja. Igrala jo je naša živa mladenka Marya O-mahen. Vloga je bila v dobrih rokah. Tudi sobarica in vratar- stočo, da bi za njimi vozili pol- J™ že«a AGendr* ki £ je igrala Anna Pogorelec, potem Avrelija Steblin, žena bo-podjetnika, ki jo je ¡drug milijon rakev? Vseeno, s to raco so sovražniki podpiranja borbe proti Hitlerju omoti- gate&a li marsikoga. "Father" Cough-1 predstavljala Louise Harmond, lin, fašistka Elizabeth Dilling i nadalje pevska učiteljica Kla-in Brcwderjevi agenti so posla- par j jrleiko delavstvo. Ernest Bevin, I ki je v vladi delavski minister in glavni voditelj angleške delavske stranke, je prošli ponde- li v Washington "armado mater", da so demonstrirale proti načrtu in dražile senatorje s ponujanjem ameriških zastav ter kopij ameriške ustave. Financiral pa je to početje večinoma America First committee, ki je zapravil v tej kampanji sto tisoče dolarjev. Z opozicijo ne odneha Vzlic senatnemu sklepu iz- Ijek v daljši izjavi rekel ni^l: javlja, da bo borbo 'proti voj drugim, da je sprejem predlo- j ni» vv-Cev" s predsednikom Roosevel-tom na čelu, tradicionalni prijatelji Anglije in kajpada tisti, si bi s porazom Anglije trpeli na svojih gmotnih interesih. Unije AFL so bile v tej borbi večinoma za sprejem načrta, enako nekatere unije CIO, proti načrtu pa tiste unije CIO, ki so pod komunističnim vodstvom ali pa pod njihovim vplivom. Sredstva opozicije Opozicija se ni v borbi proti načrtu za podpiranje Anglije sramovala nobenega sredstva. Senator VVheeler je po shodih grmel, da kakor je Roosevelt dal "podorati pridelke ameriških farmarjev", tako bo pod-oral tudi sinove ameriških mater. To ščuvanje proti njemu je vleklo nekaj časa. Nato so zagrmeli z "odkritjem", da je ameriški vojni department naročil poldrug milijon rakev! To raco so nato i>ogrevali vsi izo-lacionisti, komunisti, sovražniki zvezne administracije in tudi Call ter slični listi, ki ne znajo ločiti propagande in laži od resnice. Reakcionarni listi, ki so priobčili o "odkritju" naročila za rak ve nešteto kolon hujskanja. po izjavo armadnega poveljstva., da ie stvar iz trte izvita, objavili komaj s par vrsticami kje na skritem mestu, nekateri takozvani "delavski" listi pa še tega ne. čilu, objavljeno zadnji «ponde-ljek, pravi, da bodo krožile po deželi trije njegovi posebni vlaki, založeni z literaturo, in vozili govornike. Najemal bo zanje radijska omrežja in prirejal po mestih masne shode, da uveri ameriško ljudstvo o nevarnosti, ki mu preti od tega načrta. Taka sredstva kampanje so draga. V primeri s to propagando je nasprotna — to je za podpiranje borbe proti hitlerizmu in za pomoč Angliji, jako šibka, j Ameriško ljudstvo v veliki večini odobrava vnanjo politiko zvezne vlade in ne porajta dosti za kričav boj njenih nasprotnikov. Ampak če bo ta mešanica s svojo histerično gonjo nadaljevala. je res nevarnost, da dobi to, proti čemur se po svojih trditvah bori — namreč restrik-cije in "diktaturo". Te vrste kričači se v takih slučajih navadno spremene preko noči v fanatične "parti-ote", dočim padejo posledice na tiste, ki civilnih svobodščin niso zlorabljali. (Dalje prihodnjič.) Velika potegavščina Kdor zna količkaj hladno misliti, ve, da bi bilo blaznost naročiti poldrug milijon rakev, ___torej sto tisoče več, kot pa šte- j je sedaj vsa ameriška armada. Ako v vaši naselbini ni se In recimo, da bi Zed. države kluba JSZ. priatooite v«n¡o kot res poslale na kakšno fronto član "it-ltrn". Clannrina je poldrug milijon vojakov, mar $1 na Isto. i si more kdo predstavljati beda- ZAHVALA KLUBA ST. J. Chicago. — Za uspeh prireditve kluba št. 1 JSZ, ki se je vršila v nedeljo 2. marca v dvorani SNPJ, gre priznanje vsem, ki so sodelovali v sporedu; dalje onim, ki so pomagali pri raznih drugih delih in v raz-prodajanju vstopnic. Sploh vsakemu, ki je kaj pomagal. Prireditev je bila uspeh splošnega sodelovanja, kakor vse naše prejšnje. Dobili smo zadosti pomoči, kot običajno. So-družica Svetlik je na primer prevzela to pot kuhinjo, in svo> je delo s pomočjo tistih sodru žic, ki so pristopile zraven, delo prvovrstno rzvriila. V gotovini so prispevali: Neimenovana $3.00; Anton Tro-jar $2.00 in R. Jenko $1.50. Vsem iskrena hvala. Glede sporeda izrekamo zahvalo še posebej Angeli Calugi in Mary Ovnovi, ki jo je spremljala v njenih pevskih točkah, Jakobu Muhi, zborovodju Save ter pevcem in pevkam Save, govornikoma Etbinu Kristanu in Josephu Martineku. S sodelovanjem smo povsem zadovoljni, torej še enkrat, hvala vsem, ki ste pomagali. Enako udeležencem za prijateljski poset. , Odbor kluba it. 1 JSZ. ra Melodina, ki je bila tako pretirano vdana petju, da je vedno odgovarjala le v notah, hi ki jo je prav imenitno pred-očevala Alice Artach, potem frizerka Uršula česarik (Frances Rak) in Lena Dremelj (Frances Vreček), vse te ženske so s svojim igranjem vzbujale na koše smeha po dvorani, v kateri je bilo najbrž presneto malo Žensk, ki jim še ni bilo treba stikati za delom po takih posredovalnicah. Igra je bila všeč navzočemu občinstvu na splošno. Za to burko nam je nudila mlada pevka Angela Calugi fin užitek s svojim lepim in zelo obetavnim sopranom. Zapela nam je arijo "One Fine Day" iz Puccinijeve opere "Madam Butterfly", potem "You Are Free" iz Kreislerjeve skladbe "Apple Blossoms" in pa pesem "Maria Elena'. Pevka se je nam tako priljubila s svojim petjem in lepo zunanjostjo, da je morala še enkrat na oder ter nam zapeti še eno v nameček. Spremljala jo je zelo spretno na klavir Mary Oven. Za tem užitka polnim petjem je prišlo govorjenje na vrsto. Najprej nam vpelje Frank Zaitz češkega socialista Josipa Martineka, ki se je predvsem pečal z Etbinom Kristanom ter v zvezi s tem dejal, da bi ga najbrž ne bik) ob tej priliki med nami, če bi ne bilo na programu Kristana. H koncu svojega kratkega govora je pozvel jugoslovanske delavce v Ameriki k sodelovanju za obrambo ogrožene demokracije. Urednik Cankarjevega glasnika Etbin Kristan je govoril o predmetu "Svet, kakršen je in kakršen še lahko postane" eno uro. V tem razvijanju svojih misli je povedal marsikaj zanimivega iz dobe, ko je bil on še mlad in neseznanjen z načeli socializma. Njegova vera v končni triumf socialističnih idej je neomajana, Čeprav naletijo te zdaj »pa zdaj na zapreke, ki se zdijo nepremostljive in nepremagljive. Glavni cilj tistih idej je napredek, a napredek človeškega iluha se ne da ugnati nikoli. Današnje razmere se zrcalijo v sedanji vojni. Po njegovih mislih ni sedanja angleška vojna boj kapitalistične grabežljivosti Oh meni, da je to delavska vojna. In ker je temu tako, jo mora delavstvo podpirati z vsemi svojimi močmi. Ali če misli kdo, da bo delavstvu zato po vojni pot posuta i rožicami, je v hudi zmoti, je dejal govornik. Etbin Kristan je s tem govorom dokazal, da je kljub svoji visoki starosti Že vedno ognjevit govornik in pa čilega, raizboritega duha. V četrti pragramni točki je bila podana šaljiva enodejanka "Risen From The Ranks". V tej so igrali Jack Groser, Ma-rva Omahen, Oskar Godina in Joseph Drasler. Burka je ugajala ljudem in Oskar je bil kot Mr. Millionbucks v svojem elementu. Spored je zaključila "Sava" pod vodstvom svojega učitelja Jakoba Muhe s pesmima "Na vasi fantje pojejo" in "Prebujenjem duhov". Obe pesmi sta bili dobro zapeti. Le zdaj pa zdaj se mi je zdel prvi sopran malce premočen. 'Udeležba je bila zadovoljiva. Ali lahko bi bila še boljša. Prebitek je namenjen Proletarcu v korist. — Z. N. Lubetov koncert in čitalničen spored v Clevelandu uspela Dne 2. marca je imel v SND na St. Clair Ave. v Clevelandu koncert John Lube, ki poseduje zelo prikupen bas-bariton in ga izborno obvlada. Nastopil je tudi kvartet pevcev Samsa, brata Bradač in John Lube. Udeležba je bila obilna. Jako fino je izpadla isto nedeljo tudi prireditev čitalnice Slovenskega delavskega doma v Collinvvocdu. Dvorana je bila napolnjena in spored izboren. Slovanski glasbeni festival v Chicagu V nedeljo 16. marca bo ob 2:30 pop, in ob 8. zvečer v Ci-vic Opera House, 20 N. VVacker Dri ve, slovanski pevski festival v katerem nastopijo pevci raznih narodov, med njimi slovenska sopranistka Ann Beni-Rer, ki bo zapela par slovenskih pesmi. Na sporedu bodo tudi narodni plesi Čehov, Srbov in Ukrajincev. Vstopnice so od 55c do $2.75. Italijani že ob mnogo trajnih letal Italija je izgubila v vojni v Sredozemlju do 28. februarja 1,200 aeroplanov. V tem številu niso vključena letala, ki jih je Italija izgubila v vojni z Grčijo. Vir tega -poročila je angleški. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. Lawndale Ave, Chicago r KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI KAKO IZTIRJAVATI ČLANARINO? Amerikanski Slovenec daje katoličanom za vzgled komuniste, češ. glejte, kako so od sile aktivni! A je pritožuje brez vzroka. Kajti komunisti bi lahko se bolj rekli: Glejte, kako silno so katoličani aktivni! Saj poseduje njihova cerkev velik del bogastev te dežele, i ima svoje šole vseh vrst, bolnte-1 niče, časopisje itd. Vzdržujejo tisoče duhovnikov od nadškofov pa do zadnjega kaplana, samostane in razne druge ustanove. Gospodarska in organi-zatorična moč katoliške cerkve je v tej deželi ogromna, komunisti pa se sploh boje priznati, da so komunisti, — TNT. Urednik Am. Domovine upa, da se Hitlerju ne bo posrečilo dobiti Jugoslavije na svojo stran, n<*jro se mu bo skupno z Grčijo, Turčijo in Anglijo postavila po robu. Toda že par tednov predno je tisto zapisal, so ministri v Beogradu, na po-vratku od Hitlerja, izjavili, da jim je za prijateljstvo z osi-ščem, kateremu bodo ostali zvesti; tako bo Jugoslavija o-hranila mir, so rekli "četudi bo treba žrtev za to." Enakopravnost ie norčuje na račun tistega slovenskega časopisja, "ki nas že 25, 30 let uči 'mednarodne zavednosti', oočim naso lastno slovensko zavednost smeši ob vsaki priliki." — Gre se namreč radi Louisa Adamiča, ki ga je kolo-nar Herb Graffis označil s "This Slovak Kid!" Graffis Adamiča laskavo omenja, ne pozna pa razlike med "Slovak" in "Slovene". In ker je ne pozna, je po mnenju pisca v Enakopravnosti krivo tisto naše časopisje, ki nas uči mednarodne zavednosti in "smeši slovenstvo". "Enakopravnost", o-ziroma njen kolonar je v tem oziru strašno v zmoti. Nihče ni pobijal petolizniškega avstri-jakanutva in hlapčevstva med Slovenci v Ameriki bolj kot listi "mednarodne zavednosti". V onih klerikalnih naselbinah, v katere ni naš tisk "mednarodne zavednosti" nikdar mogel prodreti, so Slovenci se danes znani pod označbo "Au-^trians". Saj j[e tudi "Enakopravnost" pomagala v širjenju "mednarodne zavednosti" in^s tem slovenski zavednosti z negovanjem raznih kulturnih aktivnosti. Njenemu kolcnarju bi to moralo biti znano. Znano bi mu lahko bilo, da je SNPJ s pvojim slovenskim imenom razglasila pomen besede "Slovene" tudi med drugorodce. Slovencem pa smo vedno dopovedovali, da ni*o "Kranjci" ali kaki "grainerji", ali "Austri- ans", nego Slovenci (Slovenians). Nato smo slednjo besedo j poenostavili v "Slovenes". I)a-1 Ije se kolonar v Enakopravnosti nadeja, da bo morda omenjeno stvar popravil Louis A-damič sam. ako ni tudi on "mednarodno zaveden". Sedaj | je on ameriško zaveden, a pred nekaj leti so ga komunisti sma- j trali za svojega sopotnika in jim je tudi pomagal. Sicer pa to. da kak ameriški kolonar imenuje Adamiča "This Slovak Kid" Slovencem nič ne škoduje in tudi koristilo bi jim ne. če bi bil namesto 'Slovak" zapisal "This Slovene Kid!" — J. P. Slovenski katoliški listi tu in v starem kraju so se na vso moč navduševali za Mussolini-ja, posehno takrat, ko je v Avstriji s pomočjo Vatikana in avstrijske katoliške stranke u-stanovil klerofašizem in stri avstrijsko delavsko gibanje v krvi. Nato so se enako navduševali, ko sta Mussolini in Hitler udarila po španski republiki in jo po dolgotrajni krvavi borbi pokončala ter izročila vlado fašističnemu rablju. A sedaj isti slovenski katoliški listi proti tema diktatorjema ne morejo najti dovolj hudih besed. dasi se nista čisto nič spremenila. Le klerikalna "linija" se je zasukala. A ko se linija spet vrne kamor je prej držala, pa bo ton pisave spremenjen. Cisto lahko se zgodi, da bodo Hitlerja oglašali za "preroditelja" Jugoslavije, čim «e vlada v Beogradu pridruži osišču v znamenju "bratskega sporazuma". Unija jeklarskih delavcev (CIO) v Garyju. Ind.. sa j« pred par tedni odločila primorati delavce plačevati članarino s masnim piketiraajem pred i vhodom Kdor je ni imel plačane, jo je moral poravnati na licia mesta, ali pa iti do mov in iaf ubiti Aiht. Poskus te je ob ne sel. ker je s unijo sodeloval pri tem aupan • svojo policijo. V Ckicagu. pred tovarnami Swift kompanije, pa ! je bil učinek drugačen, ker je načelnik policije isjavil, da bo ičitil pravico i iti na dele vsakemu, pa če je član unije ali ne. Gornje je slika piketev SWOC v Gary ju. & Nabožne slike pomenijo v Sloveniji sijajne dohodke za tiste, ki jih prodajajo. Na primer samostanu na Brezjah. Kajti svete podobe so kaj vredne le, če pridejo iz duhovniških rok in so "žegnane", ne pa iz "judovskih". Iz "A. S." citiramo tole: EREZIJSKA MARIJA V SLOVENSKIH DOMOVIH Ljubljanski "Slovenec ' poroča, da slovensko ljudstvo Belo kupuje slik« Marije Pomagaj m Bresij. Slike so večjega formata sa obesiti na stano. Te slike je isdalo vodstvo Marijinih družb v Ljubljeni. Kmalu ne bo slo. vensko katoliška hiše v Sloveniji, ki bi ne imela bresijanske Marije pod svojo streho. Veliko sanimanje sa bresi*ansko Marijo je savladalo tudi na jugu drsava, kjer je naseljenih vrč slovenskih drušin. Samo v Beograd so naročili nad sto takih slilu— Tako si Marija bresijska osvaja slovenske domove. Rev. Trunk piše o strahu j pred nalezljivostjo... Skoro vsak dopisnik že pričenja svoj spis z "Naj še jaz opišem, kako je bilo, ko sem hodil v šolo...", pravi on. Ta nalezljivost bo mi- I nila, kakor je dopisnikovanje o "družinskih razmerah", nadaljevanju na farme in razne druge "nalezljiv«.sti". Razlika je le, da je bilo takrat med našim narodom mnogo ljudi z ambicijami, precej pa je bilo tudi takih, ki so se utegnili u-kvarjati z osebnimi zadevami pod označbo družinskih r&7.- ; mer. Sedaj pa opisujejo spomini. Pač znamenje staranja. — J. P. Nekdo je kriv! — Ko je pred 1 par tedni v Georgiji padlo na tla letalo, in je bilo v tej nesreči precej potnikov ubitih, osta-j li v a težko ranjeni, so v kongresu in v tisku zavpili, da je teh nesreč preveč, kriv pa jih je Roosevelt vsled političnega žongliranja z letalstvom. Ljudje «o z očitki silno radodarni. Tiste nesreče je Roc MmillMHteli toniti v industrijski po-vodnji ter izginjati drug «a drugim, dokler jih ni veleindu-strija nape ded popolnoma izpodrinila.! vani pisatelj Louis Adamič. Iz-1 sem si zapomnil sledeče po- še bolj luštno stati kakor sedaj, haja štirikrat na leto. iPosame- membne besede, katare je o- ko bi se drsali mimo tebe po zna Številka velja 50c, celolet- menil tudi letos: "Napredek žlebu gor in dol. na naročnina pa $2.00. Izdaja delavstva je zelo počasen in te- * jo nef>oHtf£na organizacija taven. V celi zgodovini je bilo V tem listu je bilo že poro-"Common Council for Ameri- tako, da je napravilo en korak • čano, da je na naii zadnji can Unity" v New Yorku. ! naprej, potem korak nazaj,' ali i klubovi seji predaval s. Ivan je hitro Doslej še nisem utegnil pre-1 ] et korakov naprej, potem tri Molek o demokraciji. Predmet bivabtvo! čitati vse njene vsebine. Ali ¡korake nazaj." Koliko resnice je obširc i, nismo ga končali na Jugoslavija v stiski opazil pa sem, da je v njej po-i je v teh besedah posebno v da- tej seji, in ga imamo še dosti j ... „ . leg drugih izvrstnih stvari tudi naAnjl dobi! /a par sej. Ivan Molek se v Z nemškim okupuanjen. Bol- zelo zanimiv c^is dcjodljajev, | V letošnjem njegovem govo- predmet zelo globoko poglobi, zarije je prišla v zelo otelko-ki jih je doživel naš rojak Gus i j se mi je dopadlo razlaganje tar je bilo njegovo predavanje ren tudl Jugoslavija. Korač v Clevelandu v iveii s boibe, kUe vrši sedaj med fa- z odrom na izvlečke iz zgodo- rrei mejila Nemčija Ob nji fOLITIKA NACIJEV PRODIRA NA JUGOVZHOD BREZ VOJNE (Nadaljevanje s 1. strani.) prid Nemčije In za poraz Velike Britanije. Blamaža Italije Italijanska armada je udrla v Grčijo 28. oktobra lansko leto. Mussolini je bil prepričan, da bo novembra Že v Atenah ln Solunu. Toda namesto tega so Grki vrgli italijanske čete nazaj v Albanijo in jim že peti mesec prizadevajo velike izgube. Italija je velesila, ki šteje 43,000,00 prebivalcev, Grčija pa ^amo 7,000.000. Nu, kar ni zmoglo proti Grkom 43 milijo-i nov Italijanov, se bo morda posrečilo 80 milijonom Nemcev. Ioni. Zasedaj naj rečem le toliko, S tem je tudi demokracije! da prekaša ta Jtevilka po noji čimdalje manj v deželi. Ljud- vrednosti obe prejšnji, das. sta stvo p )staja v ekonomičnem smislu manj in manj samostojno. Voli si vlado in zastopnike. ? j • iie najhujše to, da je človek še ve- To je res. Ali boigatin mu po-dno suženj svojih strasti in svo- stavlja ljudi svojega mišljenja je nevednosti. «a kandidate. Koder je človek v pridobiva- Aimade industrijskih tiača- nju svojega vsakdanjega kru- nov in sužnjev *e večujo, raste- ha odvisen od muh svojega de- jo. Ali obenem narašča tudi Izdajalca, ki ga sme vsak čas moč bogatiiukih krogov, ki so kar meni nič tebi nič zapoditi največja zapreka ekonomični i/, svoje delavnice na lačno ce- svobodi in resnični demokraci- sto, tam pač ne more biti govo- jj. Temu seve ne more biti dru- ra o kaki gospodarski svobodi, niti o resnični demokraciji, pa čeravno ima še tako popolno volilno pravico. Kaj mu pomaga ta, če pa mora biti suženj tistemu. ki mu reže kruh ter ga lahko odtegne, kadarkoli se mu poljubi kaj takega?! gače, dokler se sedanji sistem bistveno ne izpremeni in indu-*rij*ka samopašnost ne zajezi, dokler se narod We dokoplje do pravične razdelitve tistih reci. ki jih ustvarjajo njegovi možgani in njegove roke. Demokracija bo popotna in Za demokracijo ne zadostu-Zmagoslavna šele tedaj, ko prešine demokratičen duh vse ljudi in človek preneha biti suženj lastnih strasti in lastne nevednosti. Brez demokratičnega duha se le zamenjava tiranstvo kakega poedinea ali kake peščice ljudi z onim kolebajoče in vihrave večine. Toda to ui prav le*a dan. ko je šla procesija mimo njegove hiše, postavil med sveče na oknu podobe bol-irarskih upornikov. To so ^jili čudni svetniki, je rekel na ]>ol v šali, katerih imen ni bilo v nebesih, niti niso slovela na zemlji. Želeti je, da bi s. Kristana š-3 mnogokrat slišali. S , progra-ropsko celino. Najzadnja žrtev|mom kakršnega smo imeli na je -bila d6*1 ej Bolgarija. Pri-|tcj priredbi, je bilo občinstvo hodnja bo prejkone Jugosla- ^ot0vo zadovoljno, vija. Za njo pride Grčija na vr-j nekaj. Na tej priredbi sto, če že prej ne plane nemški pobiral vstopnice na siop- tu, ka.cri je na sv. Kešnjega te-jZem, o katerem slišimo šele od »torir tudi onidve nudile čitateljstvu izborno čtivo. VOJNI P02AR SE SIRI Hitler je zmagovit. Njegova vojna maš!na je uspešna. Po-mendrala je domala že celo ev- feta 1923 naprej, nova stvar. Vlada v BeograJu popu^a Kar ie ravno obratno, kakor1 Nemčiji korak za korakom hi je omenil Molek. ki je dejal, ^ enako stopnjema pogreza v da je demokracija še zelo mla- *«!<>• Je pa v armadi ne- da, dočim je fašizem že zelo'kaj ponosnih srbskih oficirjev, stara stvar. To se v resnici malo ki r»jše 7 Nemčijo čudno sliši, a ko ga nadalje poslušaš in pričneš misliti, mu moraš |»otrditi. Kaj pa je novega v fašizmu, oziroma v njegovem sistemu vladanja, kar se ni vrfcilo že pred tisoči ln tisoči leti! Nič, popolnoma nič. Vse njegovo početje je po eni strani bolj kruto in manj človeško kot je bilo pred tisoči leti. či- I'ltl It KI) 111^ KLUBOV J« fo* APRIL in časten poraz, kot pa da se ji bi morali udati brez vojne, kot ! » P .milici in RnUfirf CLEVfcLAND. 0-4Unc«rt "Z»r. •o se Kumunci m rsoigan. . . . „ , m cwr» , , . . A , , . • j* V nedeljo 6. aprila v 5ND na 51. NogUde, kaj stori Jugoslavi- Clair Ave ja, Nemčija je sedaj gospodarica Balkana. S tem je uresničila svoj *tarl sen. Pa-li si ga i bo tudi ohranila, pa je odvisno ud končnega izida vojne nu?d njo in Anglijo. MAJ CHICAGO, ILL. .r- koncert Save, nedeljo 11. maj« v dvorani SNPJ. je samo politična svoboda. Zanjo je treba še nečesa več. Poleg politične ji je potrebna še tudi ekonomična svoboda. Kaj-. ti ljudje so resnično svobodni le tedaj, če so svobodni v političnem in gospodarskem ozi-ru. in šele potem ^e mogoče govoriti o pravi, resnični demokraciji. Splošna volilna pravica pomeni politično svobodo, gospodarska neodvisnost ekonomično prostost, a obe skupaj pa pomenita popolno dempkraci-. jo. čim več je bogatinov deže- kragulj na to. nlcah pred dvorano. Tako mi Toda zdi se mi, da ni v nem- jg bilo mojoče vjeti tudi kak- tali smo, kako so sežigali ča- ški vojski več tiste žilavosti, k? ;|io ¡^en programa. Zdi *e mi, rov niče in krivoverce. Danes jo je bilo opažati lani. Vse ka- ^ jG ^ila nujboljša tista "stri- zavejo hiše z bombami, V kaže, da je sedaj strah, ki poma-,ta" p^glarja, ko se je v družbi terih «gore cele družine v otro- ga Hitlerju, če se ne motim, se Me$nega spola vračal zadovo- emi vred, če prav ni čarovnic bo Hitler potem, ko se vojni |jen Vl sj>odnjih prostorov ob in krivovcrcev v hiši. požar razširi po celem svetu, ¿^¿ij odmora in so mu ženske Predavanja o takih in sličnih bil v vernici Vesel ne le po hudo opekel ter zaduSi! v nje- potožile, da je preveč stopnic,, predmetih niso samo zanimiva jmenu nego tudi po svoji nara- govih plamenih. bi bilo debro, da bi napra- temveč tudi poučljiva. Želeti vi. Dokler ga leta še niso toliko MOJ BESEDNJAK vili dvigalo, se je strice odre- je, da bi jih članstvo kluba, ka-j zdelala, in iea:a je komaj par Veliko število naših ljudi biff1; (l« bi,«?, ^^ » kor tudi 7.un»«>ii prijatelji i» ¡et n.zUj. «te K" videli v dru- : " , . ; . __.. še boliSi bi bil žltb. 0e bi bilo somMj JUNIJ CH1CAX*0, ILL. Piknik 9 korist ProJetarca v nedeljo 22. junija pri Kefiu v Willow Spring«u. .JULIJ CLEVFLAMD. O. — piknik kluba it. 27 in "Zarje" na icletniifciii pro- Paul Vesel preminul Cicero, lil. — Tu je dne 5. marca preminul &0-k>titi rojak Paul Vestfl, rodom Vl ttibnic«. cl«r& federacija SNPJ r nedeljo 6. V si. ki ga poznajo, vedo, da je ! j»«U>a. .AUGUST STRAtfANE. PA. — Piknik kluba »t. |1S JS7 v nedeljo 17. avgusta v Drenikovem parku. rado zvedelo, kaj je z mojim besednjakom, o katerem sem bil še decembra meseca uver-jen, da pride na svetlo ta mesec. Pa se je zgodilo drugače in v današnji številki tega lista !a- boljevke ki, niti v starem kraju ne an- in aaročil. Knjigi bo cena po njegovim gleško-slovenskega. ne sJoven- $3.50 in 1 lc prodajnega davka, sočutje.- «ko-angleškega besednjaka, Zgoraj omenjeni, že plačani ----- čeravno je taktaa knjiga nujno prispevki in naročila Ameriške Sfronka V CHicagu potrebna in nadvse koristna * : * slehernemu človeku med nami. Tako že potreba sama zahteva, da s« frzda tako narodno delo. ki bo poleg svoje neprecenljive koristnosti predstavljala tudi neminljiv spomenik naši kulturi. G. Zvotiko A. Novak je uvi Listen to phljindech's Tem in drugim YU60SLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1:30 te 2:30 P.M. STATION WHIP iàkreno ..... 1«80 kilocydet . V vzdizevalm Sklad * (First SUtion on Your Di.l) V p^mu z dne 1. rnarca aps- IšAiurilkg a program of • lira predsednik finančnega od- v J. „ ;eka soc. stranke v Chlcagu na TugOiUv Folk MuaiC cdn.ge m scuriišljenike, .1a -, -r~ .« i ■ ji obvezali prisjevati gotov» > ,, „nm tudi največ demokracije tukaj, je ime Common Ground in jo ^Posredovalnici za služkinje .................----- ---------------- - - - Xa wnmAm t!1ef4 Toda novi časi prinesejo nove urejuje naš priznani in odliko- je bila za sedanje čaie primer-;dd to krvavo potrebo, pa se jeigovarjavo in potrebno razlago proračuna, a znaša ' na kakor nalašč. Kljub velike-'pred Štirimi leti lotil takega o-j na ve2 kakor 800 straneh fine- <** za najemnino urada, mu vrišču v časopisih koliko je gremnega dela ter doslej že! ga knjižnega papirja v velik . '«-o organizatorja m razne «mejen ras! 60 dnevna DOKAZILNa ponudba o prednosti sehvel MLINSKEGA REFftIGERATOJtJA dela, je še zelo mnogo ljudi brez služb ter so posredovalnice za delo še zelo dobro obiskane, kakor je bila obiskana ona na našem odru. V posredovalnicah pa je, kakor je bilo dodelal atiglefcko-slovenski del sti 5'*x8 palcev. Priznana spote knjige od kraja do konca, sobnost njegovega pisatelja je Zdaj je treba le še denarnih najboljše jamstvo za izvrstno sredstev za tiskanje in vezavo, kakovost samega. V zvezi s porne zveze (100 izvodov), elevelandske javne knjižnice i 3) in drugih predstavljajo dobrih $900.00. Besednjak bo vezan v trpežno platno. Vseboval bo nad 45,000 definicij z angleško iz- mesečno za kritje redna» ...................... PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ' druge izdatke. Pravi, da potrebuje stranka v Chicagu 30 pri-i pevateljev po $5 na mesec, 50 po $2 na mesec in 100 po $1 na mesec. Sedaj prejema od onih. ki so se obvezali pomagati po • 44 pa pride ta lepa knjiga na sve-ltem je primerno pripomniti, da tlo in med narod. Toda pisatelj -o taki naši kulturni delavci, . . . . v tej igri. Zelo neradi zgube sani jih ne zmore. Mi vsi sku- kakor so n. pr. Louis Adamič, omenjeni ledvici, le Mna me- klijente, pa jih pošiljajo na de-1 paj pa jih. Zato je potrebno so-! ki velja za enega najodličnej- . , ' la v katerih nimajo znanja, Ur delovanje vseh Slovencev in o-Uih ameriških pisateljev v teh iNasIov : »ociaiwi i arty, 4D.> tako povzročajo pritožbe, ka- stalih Jugoslovanov v tej deže-idneh. potem znameniti lingvist Kando^ph 5t., t^iicago, m. mi, člani Narodnega ko-1 in profesor na londonski uni- D, .. . verzi g. Janko Lavrin, in pa u- Oelo ZQ KdeCI kril kor se je v tej igri pritožila ne kc1 gospa čez neveščo kuharico, katera ji je bila poslana skozi osredovalnico. Igra je bila zelo dobro izva- li in miteja za izdanje Novakovega besednjaka, se zategadelj obračamo do vas vseh ter vas prosimo, da sodelujete z nami po gledni pedagog in vseučiliščni i V čikaški podružnici prosto-profesor g. dr. Pavel R. Rado- voljcev Rdečega križa se izde- jana. in naša dekleta, ki so vse svojih najboljših močeh, stare znanke pri klubu, so se K temu sodelovanju poziva-ze!o dobro postavile. mo vsakogar izmed vas pose- Poleg prej omenjene igre in | i>ejf jugoslovanska kultur- na vljevič v New Yorku, priznali nujno potrebo slovenskega besednjaka in izvrstnost Novakovega dela. Vsi prispevki in denar za nu- la tisoč komadov oblek in 20 tisoč komadov raznih obveznih priprav na dan v prid ameriškega rdečega kriia, poroJa M rs. Daviš, ki «aeno apelira sa SER VEL. plinski refrife. rator, o katerem govori vsa Amerika. Ostane tik, traja bolj dolgo. Prepričajte so v svojem lastnem domu u 60 dni Kaka ponndbal Naj Servel. PLINSKI rofrifforator sam doprinosa dokas o vali lastni kabin ji Tu je v»** prilik«, da doiivit* v»« Servel udobnosti. Lahko imate dotiti ledenih kock. Lahko vidite, kako drfti Sei^vel iivtki »veia. okusna in tdrava. Na lastno roko boste «poznali, kako presenetljivo je nizka cen» *a pojpon pilnflfcfita rcfrljrerator ja. In uffotovlli boatc, sakaj je Serrel drugačen. Zmriovalni si-Htem Rervela nima nlkakHi premikajočih ae delov, ki bi prilli it reda, ali no obrabili. Msla I in« k h priprava opravi t« delo. a j boljše pa Je, ko je Servel absolutno TIH, nHcotl niti najmanjšega ropota. Dokaiite »i to samim aehj s tem, da se poalullte sdaj nale ponudbe. Samo Jdite v najbližji Peoples Ga« urad aH telefonirajte Wabaah 6000. Ali pa vprašaj tf «vojrga najbiiijega Servel trgovca. Ponudba aamo m omejen *a«, torej storite takoj. S' il C OOiftT . , CONSTANT MOT WAOl^UWT ilM^MAt'ON.'.'^ ¿âtî^T TH{ Pf OPl F S GA igre v angleščini, ter nastopa Angele Calugi, mnogo obetajoče mlade pevke, in nastopa zbora Save, sta bila na programu tudi dva govornika. Joseph Martinek, znani češki socialist, ki je nedavno predaval v klubu št. 1, je imel kratek in zelo dober nastop. Omenil je med drugim, da je prišel na.to priredbo največ vsled Etbina Kristana, s katerim sta prijatelja ter da smo na istega Slovenci Inhko ponosni. Vselej, kadar vidim s. Martmeka, se mi zdi, da vidim kos tiste male lepo urejene čehoslovaške držav«, katere sedaj Že dve leti ni več na zemljevidu. Sodr. Btbin Kristan, ki je bil burno pozdrav« ljen, je imel daljši govor in sam, kakor vselej prej, ujel nekaj kar navadno spravim od vsakega govornika. Naj omenim pri tem, da bi si zelo rad zapomnil ves govor in ga ohranil za poznejši čas, kar se mi ne posreči. Tako imam navado, da si zapomnim le gotovi najvažnejši'del. Tiste besede, katere se mi zde najbolj zanimive in pomembne. Lansko leto, prav nekako v tem čiUni, ko je govoril na priredbi kluba št. 1, na, politična, ekonomična m podporna društva pa kolektivno, potem vse slovenske, hrvaške in srbske denarne zavode in seveda tu
  • v namcnu> da mu popravni zastopnik; Junca Bjan- mi4gftjo k ^hodkom. P(wdra-kini, Joseph Chesartk L. Chn- yt ^ mnofi< ki ^ v bor- stopher Janko R®r»U... bi proti fašizmu in socialnim Zorman, Ludwick Zupančič, krivicam, med njimi cela vrsta Dr, John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OrPICB HOURS: 4:00; 7:00-^:30 Daily At 3724 W. 26th Street Tel Crawford 2212 At 1S58 W. Cermak Rd 4;30—6:00 p. m. Daily Tel. Caaal 1100 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford 6440 If no answer — Call ^ Aattin 6700 Vsi tisti, ki morda ne zmore- i komitejev» i lani. graditeljev ameriškega sociali- Jo tega, naj slede zgledujrdčne' ... - ftičnega gibanja, izmed kate- Ane Kromerjeve in drugih, ki AmtnskO posta 1Q riDe | rih pa ni nihče več v današnji so hepozvanl ie priape^ali v ta Nad milijonov pisem, po- S. P. radi njeneg^ Izolacijfke- I_______» ►klad 2 manjšimi zneski. Naša I slanih v razne kraje fcvrope iz ga stališča. U Pafola je «laid-jVodi jo George Marchon kulturna, politična, goapodsr- Zedinjenih držav, je šlo z la- j lo italijanske avtononuie socia-j - „ ska in podporna društva naj djami vred na morsko dno. Na listič nt federacije. Ločila se je j ---■ " 9< rL rJEJ? T mm* ■■■■■■•■■■■■a POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10 ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kilocycles. rsk osem i otopi jenih ladjah, ki so od S I\ leta 1930. Urad fede '^mimmummiikmm»»! od pl ule iz te dežele, naložen i racije in glasila je v New Vor- te prepotrebne knjige v pomoč. Vsi tihi i, ki si morejo kupiti to knjigo, naj to storijo že se ku. La Parola je v borbi proti Miissolinljevim agentom, ki zastrupljajo s svojo propagando za fašizem Italijane v Zed. dr- in ra podporna posnemajo brook!ynako, v angleščini poalujoče podporno društvo tt. 580 8NPJ ter pošlje- j z amertfko pošto, je bilo nad jo primerne prispevke izdanju 14,000 vreč. V v«aki je povprečno 2.AO0 pisem. Koliko pošte, ki je bila poslana iz evropskih dežel v Zod. daj, In zastopniki pa žastopni- države, je potopljene, ni po- žavah. delaje za unije ce naših listov in revij naj se datkov. * I socializem. BARETINCIC & SON { POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Broad Streti JOHNSTOWN, PA. immmmiiiiiiimiihii A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Kducational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPER ATI VK COMMONWEALTH NO. 1748. Published Weekly «I 2301 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.. March 12, 1941. i ~ J.S. F. Executive Meeting THANKS TO ALL! CHICAGO.-r-To thai loyal host of comrades, readers and friends whose willing co-operation enabled imootk, hitchles* functioning of the entire program and dance of March 2, a vote of thanks and appreciation is due. Without assistance in preparing Ike plays, in soiling tickets, in working at tke various posts wkile otkers were enjoying tkemselvos, tke day would kave been lost. Likewise, and in equal moasure, appectation is due tkoae wko made cask contributions. (A. list of wkick is published elsewhere in tkis issue.) Boosting tke Sustaining Fund of Prolotarec was our aim. Tke goal was reacked safely and a tidy sum will be reatizod for that pur- pose. On The Book Front At its initial meeting held last Friday, the new J. S. F.; Executive Committee made a number of sweeping decisions regarding future functioning of the Jugoslav Socialist Federa-ticn (now unaffiliated with the national Socialist Party), the, JSF Educational Bureau (Prosvetna matica), and the Jugoslav) Workmen's Publishing Company, which publishes Proletarec, The American Family Almanac and The May Herald. To facilitate smoother functioning of these various organizations it was decided to save both time and effort by transacting all business consenting them under one agenda. Instead of two or three meetings a month as heretofore, one well-plan-ned meeting will suffice. Inasmuch as all three groups are clccely related, this streamlining will undoubtedly prove beneficial in more way» than one. . Hereafter, the first Friday of each month will be considered as the regular J. S. F. Executive Committee meeting date. Last Friday's meeting was attended by all newly-elected officials except one whose absence was due to sickness. They are: Philip Godina. Frank Zaitx, Fred A. Vider, Joseph Draa-ler, Angela Zaitx, Frank S. Tauchar, Anton Zaitx, Ivan Molek, Joseph Oven, John Rak and Charles Pogorelec, Executive Secretary. Absent was Kristina Turpin. A suggestion for broadening the Educational Bureau committee. which has been proposed by a number of members through the columns of Proletarec, was taken under consideration by the Executive Committee. It was the consensus of opinion that an organixation like the Educational Bureau with its wide-spread membership positively needs representation in territories like Detroit and Cleveland, and it was therefore decided to invite two more members on the committee — John ^ ^ ^^ Ground Raw Spjnj|ch Berlixg, of Detroit, and Frank Ceaen, of Cleveland, both active [ Slvdl| Crackers. capable men in cultural activities. - I MONDAY Recommendations for a Youth Committee planned at the | Br^akfa>|J Umb Bruth last Convention will be brought in for consideration at the next meeting. Plans for reviving our Branches in Milwaukee and Wau-kegan were discussed, and the advisability of organixing agitational tours covering Detroit, Cleveland, and nearby localities were considered. Algo, plans for a Proletarec Sustaining Fund campaign. Something in the order of a dollar campaign which "Big Tony" Tomsic. of Oakland, Calif., has started in Proletarec recently. No definite decisions were passed on either of these propositions at this first meeting, however, but they will all remain on the agenda and be carried out throughout the FOR WHOM THE BELL TOLLS. Sckribner By Ernest Hemingway, und Sons In "For Whom the Bell Tolls," Ernest Hemingway hua told an in- ♦♦ SAVA NOTES By A. SAVANKA ♦ ♦ l'ilar is Pablo's woman who, when hur husband has grown weak and un-nimble, has become the leading spir- j it of the band. She is middle-aged | and fat and ugly, but her eye» are' Year» back—say 40 or „o or JO— ................., ........... .fine and deep, and in her eyes one *h inal manuscript of about 2,000 type- . ^_________ ......n;i.heoo„yrr.h.lr .n, tjJ^^W «JR * » £ ^ ££ SSStSST """ fight, along with h.. companions, the prmtcr,. | ..LjuWj(ulc)l.. „„ such . ¿,orttl in --------' our community, and it became the favorite pastime of our folks. "Ljubljanca" was also a namesake of a river back "home," as was of La Salle "Soda" and of Chicago "Sava." How could I go to bed on Saturday-nights when "Ljuhljanca" chorus gathered at our house for rehearsals!? When my pleadings were in vain, it was nothing to steal down the stairs when the chorus was inspired with thoughts of home and at AT THE MOVIES '•TOBACCO ROAD" Theatres Will Help Greek War Relief Fund Grated Twentieth Century Fox has -made CHICAGO.--Motion picture the« an imporUnt film version of Erskine tres of Chicago will do their bit towards raising funds for Greek War Relief by permitting girls to take up summer. the tragic story of the degeneration collections in the lobbies, during the of a Southern poor-white family week of March 21. The announce- TUESDAY through unbelievable poverty. Like ment was made last week by Jules J. Breakfast: Boiled Halibut, Broth, j "The Grapes of Wrath." it is one of Rubens, head of Great States Theatre Zwieback. the few Hollywood films to recognixe Corp., who is Divisional Chairman of Dinner! Finely cut Medium to Rare the existence of hunger in this land the amusement group, having charge Roast Beef, Blood Gravy, Sun-Dried of plenty. of fund-raising in theatres of Illinois, Irradiated Bread. Hunger drives the men to mad- Indiana, Michigan and Wisconsin. ■ mss. 1"he people on Tobacco Road — WEDNESDA\ sre half-craxed because they are Breakfast: Finely cut Roast Beef, half-starved. Society has deprived Dinner: Roast or Boiled Chicken, them of the right to work and the svon" which "Ljubljanca'' sang so many years ago," and it made me glow with a pleasure words cannot tell. At "Ljubljanca's" 10th apniversary "Lyra" from Chicago was one of the guest t he looks well, not a year over forty. Mr. Muha organized "Lyra" when he was a very young man', and at that tune choruses were breaking away from the church for one reason or another. One reason might have been that the staid church choirs were confined to religious songs, while they wanted to sing "Na vasi fantje pojejo," "Na-¿j zvezda," "Nazaj v planinski rnj," "Snuba*i." Although not directly familiar with the homeland of our parents, their songs have an appeal to the younger pcople now forming a great part of these choruses, end perhaps an inherent strain responds to that of the old. Perhaps, too, there will be those who will think this is nonsense, but I like to believe , there is something kindred not only in our blood, but in our love of song too. And that inheritance of song is rich because It was nurtured by simple, honest tillers of the open fields, in the unsurpassed beauty of nature. * The program Sava attended last Sunday afternoon proved to be everything the forerunning accounts promised. The singing of Angela Calugi was well-liked, indeed, for it was leautifully and artistically rendered. Just how well-liked our singing was, Lowered assessment dues for JSF members, in force since our Federation became independent, it was felt by some members, is a good inducement that should be used immediately, in seeking new members for our Branches. I and delectables no end. Who said "a dog s life?" Strikers Bitter At Preliminary work to publishing the 1941 "May Herald" j Harvester's Big Profits is well underway. The present edition will contain an English) CHICAGO>_Announcemeht by the ™ of the ^South. I do'uht • right to eat. The Jeeter Lesters are so hunyiy they are ready to sell | their children into slavery and to kill lot a single sa^c of turnips. The hard ! life has made them queer. They live in filthy shacks unfit for dogs. You have seen these houses and these faces in some of Eliot Elisofon's pie- Branch 27, JSF, Meets CLEVELAND O.—The next meet- with wine glasses ringing utér- in* of Branch No. 27, JSF, will be | rjJy held Friday, March 14 in the club-, lt w 0J|HV to ^mewbev this hap-room, Slovene National Home. ^ of QUr folk5 anJ ^ old foU(. All members are requested to be wiU remain imprinted in im- posent as there will be many items | wemorv for«ver. lt seems that all of importance before the meeting. John K re bel, Sec. 1U highest pitch, and there at the ^ for ¡t wouldn>t be foot of the stairs marvel and listen ......^ /mlXf ........^.u ... to the singing until unheeding sleep would steal away my pleasure, and I \*ould find myself in bed the next morning, wondering What all I missed. They would practically sing all night, first the regular rehearsal with an instructor, then an informal song sf.cticn, as usual, and not a stone will be left unturned to roll up j international Harvester Corporation j Maxim Gorky rernrd sales thia vesr Wide-spread advertising campaigns will | of profits exceeding $¿3,000,000 for j aSout wonw, condHions recora 7 .^«e^r- • tho ^ fbca| ar0UM^ a wave of he employed, .... » » l indignation lsst week among the 8,- At this meeting officers of the Yugoslav Workmen a Publishing Company were elected as follows: Joseph Oven, Pres.; Fred A. Vider. Vice-Pres.; Charles Pogorelec, Sec.; and Philip Gcdina, Treas, these songs were born of those evenings long ago, and when I heard the famous, world-renowned "Don ever wrote VVe sre slow to believe what if be- Cossack" Chorus sing "Those ^Eve- about worse conditions under cr.ar- lieved would hurt our feelings. — ism. — David Piatt. Ovid. Inflation 000 Harvester workers now striking for higher wages. "Nothing exposes the untenable position of the company so much as the announcement of such tremendous profit taking," declared Grant Oakes, chairman of the Farm Equipment Workers Organixing Committee. "The fact that the corporation GREAT NEWS OF ZARJA! The date is April 6, my pals, So fellows be «ure to brinff your gala. Where? You ask with a puzzled srlow! To *ee Socialist Zarja's musical show. The songs the chorus sings are but few, Hut when you hear them, you'll forget you were blur. ning BeHs," it brought to mind— "that is our song—it is "Vecerni just the thing to talk about ourselves However, we are aware of the fact that we were not in our best voice — as singers would want to say when they didn't do as well as they could. The two short, well-enacted comedies amused us greatly, and the seriousness of Etbin Kristan's talk, which was based upon a long and full life of cxperienr-e an 1 understanding, impressed us with thought reactions foi day* afterward. * We were sorry to learn our choral member and friend, Ida Simon, had to undergo an operation. We wish her a full and speedy recovery, for we miss the two inseperables—^-John and Ida Simon! IN THE NEWS made three times as much in 1940 The favorite excuse of American big business in its present ¡n the previous year coincides with refusal to agree to long-overdue wage increases in the major industries, is that they might result in "inflation." This is, in effect, an attempt to tie wages and prices together_a threat to make price increases a condition of granting wage increasea. . fU.. f ing firm in the sixth week of the Three handsome boys who are going to roam So far. the only M»fl.Uon" m evtdence ts the nfl. K>n o ut8 othcr c,0 in the f f „ (beforc ,eavi home> profits Wage increasea, labor contends, would reduce and Chicago area and throughout the * j t - „„k-.UKv inflation Thev could be country, sent in messages of encour- j remedy thia lopsided and unhealthy inMatton. iney c ^ ^ ^ lo their ,upport Jhe operetu ¡8 the main part 0f the show. paid from the present huge profits, without any need for price .n ^^ >nd moblIking aid, the ^^ ^ ft coMer ftnd teUa of hh, woe. the fact that the speed-up of the Harvester Worker* has increased The youngsters will render another skit three fold during the recent per- ¡,¡1^ *the last one they gave that was such a hit! iod." Oakes sanl. , ... • . . . . ± With the ranks of the worker at! The ^ contain a solo SO sweet the three IHC plants on strike hold-1 Sung by Zdenka Mahnic—a Mis« quite petite. m< reases FEWOC stated. Profiteering industrialists are raising the bogey of infla- It is based on a legend from fairy tale land, That once we all read and thought was so grand. You will recall "The Three Wishes" no doubt, So you'll surely understand what the operetta's about. tion to distract attention from labor'a claim to a share of their National Sharecroppers' profits. They are trying to bulldoae ^ Week Celebrated refusal to raiae wages or approving of their price increases. But the real choice ia not between low Jnfla- ^^ cast includes people well known for their si.gin« - tion; it ia between inflated profita, on the one nana, ana a ^ ^ ^^ ^ ^ Americ(in The^.g Amlrew Turkman, as the cobbler, with his anvil ringing. healthier distribution of earnings on the other —Union News Service. GET YOUR MONEY'S WORTH If you want to get up-to-the-minute tips on how to judge quality in any goods you buy, listen in on Consumer Time, Saturday mornings at 11:16 Eastern Standard Time. The l^d Network of the National Broadcasting Company carries this program. which is sponsored by the Cíen-eral Federation of Women's Clubs and the Consumer's Counsel Division of the Department of Agriculture. Meanwhile we have gathered some helpful information on furnishings, food, and clothing. HOUSE FURNISHINGS You want mattresses to stand up under long wear. Look for the labels on mattresses. They should tell what fiber has been used, the grade of the fiber, and whether or not the material is new or reclaimed. Best during damp or hot weather. Avoid them. Hair mattresses are expensive in top flight quality. Cheaper ones are less satisfactory than good cotton mattresses. A good rule is to favor a cotton mattress whenever its price range overlaps that of another type of mattresa. Kapok makes a soft mattress but it has a tendency to break down into dust particles. CHOOSING EGGS democracy the Southern sharecrop- T R . h[ .f th quarrel80me old nag, per*—those unfortunate whites and ; . . . .. . i i u ijs„„ k«« Negroes who till the soil they do not She's repaid m the end, an«! left holding the bag. own. Sophie Turkman and Tony Perusek also help support the cast— The Southern Tenant Farmers y ^ . minute of it—up to the last. Union, organized six years ago, is J J * carrying on noble work in bringing to the attention of the country the The soprano voice of Mrs. Poljsak you'll hear. miserable conditions prevsiling south of the Mason snd Dixon line. As unionists and workers who believe in democracy, It is time for us all to help those who, oppressed by a system of peonage and the institution of the poll tax, represent a direct challenge to American Democracy. 33RD ANNIVERSARY NEW YORK—"U Parola." of- With two solo songs that will bring you good checr. A duet will be rendered by Tony Perusek and Jennie Fatur That will spellbind the audience in awe, 1 am sure. The chorus will sing as never before, And never a moment will be found a bore. 4** The mixed chorus will sing the Bhie Danube Waltz. The audience will be thrilled and will find no faults. The women's chorus will sing "Oh Beauteous Night" LARGER SOCIAL SECURITY COVERAGE URGED BY SSB Amending the Social Security Act to extend the coverage to reach new clssscs of beneficiaries, together with increases in allowances and participation by the Federal Government in direct-relief programs administered by the States, were recommended in the annual report of the Social Security Board. Specific recommendations of the Board were: Insurance to provide protection against wage loss due to physical disability. Extension of old aee and survivor insurance to include most of the major occupations now excluded, cuch as agricultural and domestic workers and employes of non-profit, charitable and educational institutions. Broadening the base of the Federal unemployment compensation tax AFL OFFERS REVISED AMENDMENTS FOR WAGNER ACT The 1940 Convention of the A. F. of L. unanimously urged that certaii. amendments to the National Labor Relations Act be made. These amendments have been incorporated in the bill introduced in the House of Representatives recently. The bill seeks to enlarge tht-membership of the NLRB to five, limits the power of the board to determine appropriate bargaining units, deprives the board of the authority to change a certifiration for a year, provides methods for speeding the board's procedure, and gives bona fide labor organizations the right to appeal in representation cases. HENRY FORD HAS "COME DOWN" Like "Davy" Crockett's coon. Hen- to reach employers of one or more | Vy Ford has apparently come down persons. I }n his announced determination never And revision of present public as- j to recognize the Wa«ner Labor Act. sistance programs for sged indigent,, hc8 from Detroit last wcek dependent children, and blind, to sup- ( ^ ht, had posted notices plant the equal-matching plan with ' assuring worker, that he an arrangement by which the size of ihe Federal contribution would be determined by the economic capacity of the State to pay. Four grades may he found on the ficial organ of the ItalUn Socialist When you hear their singing your troubles will turn out right, carton seals of egg" graded according Autonomous Federation, celebrated The men's chorus will sing in tones low and harmonious to Federal Government quality stan- its 38rd Anniversary last month. dards. These are: U. 8. »Special, or Retail Grade AA—use for convalescents. U. S. Extra—top grade in most markets — use for breakfast ♦eggs. RUMOR May be marked Retail Grade A. U. S. Humor is a pipe Standard—satisfactory for cooking; Blown by «urmises, jealousies, U. S. Trade suitable for cooking conjectures, hair mattresses contain hair from the , dishes where <*gg flsvor is not too And of so easy and so plain a stop horse's msne and tall. This makes a i important. That the blunt monster with un-aoft and durable mattress. Cheaper■ ¡# fiix« of eggs is importsnt snd in counted heads, hair mattresses are filled with bog's the graded kind the U. S. government The still-discordant wavering multi hair. This has a tendency to mat and specifies weight and si*e of egg in become hard. Cattle tail hair mat- j the top three grades by the words trvsse« jjive off an offensive o*lor Large, Medium and Small. . ^ Shakespeare. I tude Can play upon it. And will lure the audience with their music euphonious, 4 We shall have music to which you will dance! Music by Johnny Pecon—which puts you in a trance! You will waltz, you will polka, you will jitterbug too— And you'll even Booigy Woogy, so you won't feel blue. I'm sure you'll all have the very be«t of good times For the teeny-weeny sum of four little dimes. Slovenian National Home on St. Clair is the'spot. So come young and old; grab a partner; get hot! would "cease and desist" from discouraging organisation work among his employes and otherwise comply with an order of the National I>abor INDUSTRIAL PEACE PROMOTED | RH«([K>ns .Board, recently upheld by BY UNION AGREEMENTS Collective bargaining as a sure method of developing pesce in industrial relations and the Isck of union sgreements as the major element responsible for the workers withholding their labor power are emphasized in the current issue of "Labor's Monthly Survey/' published by the American Federation of Labor. "The recent furore over strikes in the Supreme Court. At the same time, the board cracked down on Ford in another ease. It ordered him to reinstate 142 unionists who were fired at his plant in Richmond, Calif., and negotiate with the United Automobile Workers. STAGGERING COST OF WAR On a per capita basis, every man. woman and child in Canada will make a contribution of >260 during defense industries has givan the W bjftaning April 1 to American public an utterly false 1m- , fin»nc* the Dominion • presslon," the Survey said. "News- ; «"orts. papers have played up strike stories. often making it appear that labor was at fault. They have failed to show why these strikes occurred; they have ignored the thousands of disputes settled peacefully under union agreements; they have said nothing of the wholehearted cooperation being given by hundreds of thousands of union member» in defense production." It is high time for the American Marian Spehar (Publicity Committee). I public to look at the facts. PLAN MOBILIZATION OF WOMEN Last week the country learned through headlines that a plan is underway for mobilisation of America'« female population. Mrs. Franklin D. Roosevelt has her finger in this pie, too. All woman volunteers will be enlisted, take a pledge, and be given , a button. Those refusing volunteer service will pay the price of being chalked down as "slackcrs."