261. &u.viiKA. Ljnhljana, v sredo 16. novembra, XX. leto, 1887- Is laja Vbak dan sveder, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstri j s ko - o k er ske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za fden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesce po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli1 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. DredniBtvo in npravnifivo je v Kndolfa Kirbifia hiši, ^Gledališka stolba". Uprav o i S t v u naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Fran Levstik, t isti sobi, v katorej je nekdaj stanoval nesmrtni naš Preširen, v isti sobi izdihnil je danes zjutraj ob 9. uri svojo dušo Fran Levstik, ki je v marsičem podoben Vrbskemu labudu, kajti bil je, kakor on, genijalen trpin od rojstva svojega pa do zadnjega zdihljeja, bil pristen pesnik, velik lirik in rodoljub, ki je vedno britko Čutil bedo našo, naše gorje, kateri ni ničesar iskreneje želel, nego da bi bilo naše rodoljubje, naša delavnost in požrtovalnost tolika, kakor so naše potrebe, da bi sedanji zarod bil sedaujej dobi dostojen. Levstik bolebal je že od februvarja 1885. 1. Takrat bila so se mu razširila jetra in šel je iskat pomoči k sv. Radegundi pri Gradci. Bilo mu je res nekoliko odleglo in ker je nasproti svojej prejšnjej navadi začel uprav strastno sprehajati se in ker je izpremenil vse življenje svoje, mislili smo že in veselili se, da je vsaka nevarnost odstranjena. A vnaujost njegova nam je glasno naznanjala, da jedro ni več zdravo. Lice se mu je skrčilo in zgubančilo, telo splahnelo in nekdanje svežosti ni bilo več. Meseca septembra vrgla ga je bolezen (Morbus Brightii) na postelj, s katere ni več ustal. Da ni rešitve več, znali smo takoj prve dni, a nihče ne bi bil mislil, da bode ubogi Levstik moral toliko trpeti. Muke bile so tolike, da je čestokrat glasno kričal in da se je vsem, ki so ga pohajali, v srce smilil. Boj mej izredno krepko naravo Levstikovo in neizprosno Morano bil je trdovraten, Štirinajst dnij trajal je smrtni boj in od prejšnjega torka ni umirajoči Levstik niti trohice zaužil. Dasi smo torej njegovega konca vsak hip pričakovali, dasi smo skoro želeli, da ga bleda smrt reši groznih muk, nas je vender vest o njegovi smrti globoko užalostila, kajti Levstik, bil je izreden človek, kakeršni se porajajo le redkokdaj. Bil je slovenskega jezika n aj bo Ij Si p oz na v a t el j, bil prvi naš kritik in satirik, glede tehnike in jezika najboljši lirik, bil je pisatelj, ki je imel v vsaki stroki rezek in izviren okus, v jezikovnih zadevah avtoriteta, katerej se je klanjal brez izjeme vsakdo, v naši literaturi pa sploh reformator v besede najboljšem pomenu. Trdega Nemca čuli smo vzklikniti: „Izgubili ste moža, kakeršnega ne dobite tako kmalu!" Pokojni Fran Levstik bil je porojen dne 28. septembra 1831. 1. v Retji, ali kakor je besedo sam izvajal, v Vretji, vasici pri Ve- likih LaŠiČah od kmetskih ŠtariŠev, ki so se okolu 1854. 1. preselili v Preeinsko faro pri Itudolfovem, kjer je pokojnikov brat še zdaj imovit posestnik. Najprej pohajal je domačo šolo v Lašičah, potem pa se je šolal na gimnaziji Ljubljanski, kjer je že takrat vzbujal pozornost učeče se mladine. Kadar koli si bil v licealnej biblioteki in je prišel Levstik Čilih stopinj s svojimi avetio-plavimi, mati grivi podobnimi lasmi čitat Vuka in njegove srbske narodne pesni, šlo je mej mladino od ust do ust »Levstik, Levstik la Dovršivši gimnazijo izdal 'je 1854. I. svoje pesmi. Bili so to njegovi prvenci, a tako izborni, da spadajo še dan danes mej najboljše naše proizvode, ob jednem pa je vel iz njih tako svoboden dub, da bi se jedva danes kaj krepkejegi tiskalo. Cenzura jih sicer ni ugonobila, a „Študentovska", „ Na vseh svetnikov dan" in par družili vzbudilo mu je nasprotnikov, katerih mržnja se vleče liki rti-deča nit skozi vse življenje njegovo. Po dovršeni gimnaziji šel je na Dunaj, na tehniko. A skromna njegova sredstva, priščedena zasobnim poučevanjem, bila so kmalu pri kraji in ker ni imel od nikoder pomoči, odpravil se je v Olomuc k ueinškemu redu. Jedva pa je to zvedel tedanji katehet na gimnaziji Ljubljanski, A. Globočnik, že ga je ovadil zaradi njegovih pesnij in Levstik dobil je „coosilium abeundi". Dobljena pičla potnina zado-šćevhla je jedva do Dunaja, naprej do doma pa je moral peš hodeč se prebijati. Z elegičnimi čuti se spominjamo, kako nam je pokojnik včasih svojim neusahljivim dovtipom to svoje potovanje opisoval, s kolikim smehom in humorjem je vse to pripovedoval Prišedši v domovino, prevzel je 1855. 1. službo domačega uči telja pri grofu Pace-ji na njegovi graščini Turn na Dolenjskem, pozneje pa se je v istej lastnosti premestil k pokojnemu Miroslavu Vilharju v Senožeče in na Kaleč. S Kalca odšel je 1861. 1. v Trst, kjer je bil tamošnji čitalnici tajnik, potem se preselil v Ljubljano, da je sprva tajnikoval pri „Matici Slovenski" in nekaj časa tudi uredoval Wolfov slovensko-nemški slovar. Dasi je pri teh poslih imel jako skromno plačo in bil jzvestno najboljši delavec, ki bi ga mogli dobiti, zavidali so mu nasprotniki celo to slabo plačano mesto in moral se je umakniti. Znano je vsakemu razumniku, kako je potem ostavil Ljubljano in na Dunaji začel izdajati svojega izvrstnega „Pavliho", list, ki se Otci in sinovi. Ruski spisal J. S. Turgenev, preložil Ivan Gornik L — Kaj, Peter? ali še ničesar ni videti? povpraševal je 20. maja 1859. leta, prišedši gologlav na nizki prag krčme na ***ski cesti, gospod meroma štiridesetih let v zaprašenem plašči in kockastih hlačah, svojega slugo, mladega in debeloličnega malčka z belkastim mahom na bradi in majhnima očesoma. Sluga na kojem je vse, i turkisni uhan v ušesici, namazani raznobojni lasje, i naučeno kretanje, izkratka, vse kazalo Človeka novejšega, dovr-šenejega pokolenja, pogledal je ponižno po cesti ter odgovoril: „nikakor ne, ničesar ni videti." — Ni videti? ponovil je gospod. — Ni videti, odgovoril je drugič sluga. Gospod je vzdihnil ter sedel na klopico. Seznanili bodemo ž njim čitatelja, dokler sedi tu pre-križavši nogi in zamišljeno se ozirajoč. Zovo ga Nikolaj Petrovič Kirsanov. Petnajst vrst od krčme ima lepo posestvo z dvema stotinama duš, ali kakor se izraža on, odkar se je poravnal s kmeti ter uvel „fermo", — dve tisoč desetin zemlje. Otec njegov, vojni general iz leta 1812., poluolikan surov a ne zel Rus, osivel je pri vojaštvu, zapovedoval je izprva brigadi, potem diviziji ter živel vedno v provinciji, kjer je igral radi svojega čina dovolj znamenito ulogo. Nikolaj Petrovič rodil se je kakor njegov starejši brat Pavel, o katerem bomo čuli, na jugu Rusije. Do štirinajstega leta odgajali so ga doma ceni vzgojitelji in okroževali lagodni in jednako strastni pobočniki ter drugi polkovni in štabski či-novniki. Mati njegova, iz rodovine Koljazinih, kot devica Agathe a kot generalica Agatokleja Kuzimi-nišna Kirsanova, pripadala je čislu „mater povelj-nic", nosila je krasne čepice in šumečo, svileno obleko, v cerkvi stopala je prva h križu, govori'a glasuo in mnogo, dajala si je v jutro od otrok roko poljubljati, na noč jih je blagoslavljala — izkratka živela je v svoje zadovoljstvo. Kot generalsk sin, moral bi bil Nikolaj Petrovič — dasi se ni samo ne odlikoval v hrabrosti, temveč si celo pridobil ime strahopetca — ustopiti slično bratu Pavlu v vojno službo; a zlomil si je nogo oni isti dan, ko je ža prišla vest o njegovej določenosti, in ostal je pro-ležavši dva meseca v postelji, vse svoje življenje „šepecu. Otec napravil je križ, ter pustil živeti državljansko. Ko je preživel še-le osemnajsto leto, peljal ga je v Peterburg in ondi upisal na univerzo. Ob jednem je tedaj postal njegov brat častnik v nekem gvardejskem polku. Mlada človeka živela sta skupaj na jednem stanovanji pod oddaljenim nadzorstvom nekega ujca, Uje Koljazina, višega uradnika. Njun otec vrnil se je k svojej diviziji in k svojej soprogi in le iedkoma pošiljal je svojima sinovoma večje četvorke sivega papirja, popisanega z zavitimi pisarskimi potezami, Na konci teh četvoik sijale so skrbno z zavojkami okrožene besede: »Peter Kirsanof, generalmajor." V letu 1835. ostavil je Nikolaj Petrovič vseučilišče kot kandidat, in v istem letu prišel je Kirsanov, umirovljen radi nekega nepričakovanega ogleda, s svojo ženo v Peterburg, da bi ondi živel. Najel si je bil blizu tavričeskega ■ rta dom in upisal se v angleški klub, a najeden-krat ubila ga je kap. Agatokleja Kuzminišna sledila ga je skoro: ni se mogla privaditi tihemu ve-likomestnemu življenju; občutek, da je nekako od stavljena, umoril jo je. (Dalje prib) je odlikoval po klasičnih karikaturah, a moral, ker je napadal vsacega brez izjeme, jako hitro ponehati kako je potem 1873. 1. dobil na licealni knjižnici v Ljubljani mesto kot skriptor, katero službo je do Bvoje bolezni točno kakor ura opravljal. To je za tesni okvir hitrega nekrologa „eur-riculum vitae" Levstkov, kateremu treba pridejati že nekoliko podatkov o njegovi slovstveni delavnosti. — Prvo njegovo delo bile so 1854.1 izdane „Pesmi". Drugo delo „Kraljedvorski rokopis", ki ga je v Levstikovem prevodu izdala družba sv. Mohorja. Ko je 1858. 1. začel Janežič v Celovci izda ari svoj „Glasnik", oglašal se je v njem tudi Levstik. N|e govo . Potovanje iz Litije do Čateža", „Ubežni kralj", „Vmetnik" in upiav homerični „Martin Krpan" imeli so velikansk uspeh in izredno dobrodelno uplivali na slovenske literate. Za Vodnikov album napisal je kratko a krasno pesen „Dve ntvi" in „Tecite drage pesmi moje" (prevod po Gbtheji) Epoha len je bil njegov, 1858. I. v „Novicali", pviobčeni daljši spis „Napake slovenskega pisanja", ki je na slovensko slovstvo jednako uplival kakor vrelec žive vode. Možno nam ni več opisati ali našteti vseh njegovih del, ker jih je veliko število. Omenimo torej le naslednje: 18G6. 1. spisano nemško slovnico slovenskega jezika, katera je še sedaj najboljša, „Nauk slovenskim županom" (1880.1), katero delce pa je večjega pomena za jezikoslovca nego-li za župana — in pa krasne, neprecenljive, otroške pesni, priobčene v „ Vrtci" pod raznimi imeni in šiframi. Tudi na politiškem polji bil je zelo delaven. Bil je urednik „Napreju", kateremu je članek „Mej-narodne meje" izkopal jamo, Levstiku in lastniku Vilharju pa navalil pravdo na vrat. Bil je tudi sotrudnik našemu listu. Njegovi članki v „Slov. Narodu" odlikovali so se po odločnosti, duhovitosti, krasnem slogu in ostri pisavi, ki je mnogokrat pro-uzmčila konfiskacijo. N, jradikalneji članki v Janjško-Velski aferi bili so izpod njegovega peresa in »Tujčevo peto" spisal je bil tudi on. Mnogo dopisov z Dunaja bilo je njegovih, kajti dalje časa bil je stalni naš sotrudnik. Preselivši se z Dunaja kot skriptor v Ljub Ijano opustil je politično delovanje, kar je znanemu domoljubu bilo povod, da je o njem dejal: „L'vstik je lev, ki je grivo izgubil." Ta izrek bil je le deloma umesten, kajti Levstik res ni si lil v javno življenje, a imel je vedno toliko upliva , toliko privržencev, za svojo lastne in za naše narodne nasprotnike pa vedno toliko pereče satire, da se je prav često povpraševalo: „Kaj poreče Levstik?" In njegova sodba bila je večinoma prava, ker oprta na pristno narodno mišljenje, še ne pokvarjeno po oportunizmu. Mimogrede omeniti nam je Levstikovega delovanja še na neko drugo stran, namreč kot so-trudnika, kot svetnika pri raznih proizvodih. Levstikov upliv kaže 8e nekoliko v pesnih Vilharjevih, Se markantneje v Cegnarjevem „ Valenštajnov ostrog", najjačje pa v Jurčičevem „Tugomeru", katerega posamični prizori, kakor vsi staroslovenski izrazi, so delo Levstikovo. Tudi Erjavčevo zbirko „Iz potne torbe" pilila in popolnjevala je Levstikova roka. (Konec prlh.) Iz učiteljskih krogov. (Izv. dopis s Primorskega.) Redkokedaj se slišijo glasovi iz učiteljskih krogov v našem novinarstvu; vsaj trpkih, odločnih in krepkih glasov nesmo posebno navajeni. In zakaj neki ne V Ali se morda nema kaj povedati, bičati, drezati in priganjati, da bi bilo marsikaj malce, ali celo mnogo drugače, kakor je sedaj? Je-li morda v našem učiteljstvu vse tako, kakor bi moralo biti V — Oj, trikrat ne! Govoriti bi imeli mno-gokaj, bičati bi utegnili ono silno teroiizacijo, s kojo nam mogočni faktorji uničujejo značajno, pošteno, napredno, nar od u o učiteljstvo ! Ali o vsem tem se danes nikakor ne sme ziniti, kajti gorje onemu učitelju, kojemu bi neki krogi pripi-savali toli predrzni »naglavni1 greh. Žalostno je gledati, kako se vsled terorizujoče, pristranske taktike vedno tistih ,nekihl krogov širi mej učiteljstvom ko-riBtolovje, klečeplastvo, hlapčevski servilizem, ava-duštvo, uezuačajnost, nekolegijalnost, strankarstvo, razpori itd., kar je celo lehko umljivo! Dalje: Žalostno je gledati, kako mora učiteljstvo zatajiti pre-ninogokrat politično mišljenje svoje, kako mora krotiti in tudi ukrotiti vsa blažujoča narodna čuvstva, če neče, da se posameznikov kdo ne preganja „als panslavistischer Agitator", da se jim ne zagreni še onih par grošev, katere si prislužijo toli krvavo! Še dalje: Žalostno je gledati, kako se ne gleda pri nas kar nič več na učiteljev sposobnosti, na kvalifikacijo njihovih izpitov, marveč da je kolače le tisti, ki ima dovolj mogočnih strijcev in nuncev. Službe še razpisujejo le še radi . . . for-malitete. Ve se t$ po več let poprej, kdo pride na kako dobro mesto, — saj imajo marsikoji uplivni gospodje že v iepu Uenjamičnke svoje, katerim je treba preskrbeti najboljih služeb, da revčki ne bodo preveč trpeli. Ali: Sem videl, da svoj čoln po sapi steče zastonj obrača,......kogar v zibeli vid'la je berača. O, kedaj bode vender že prost svet tacih predsodkov?! — In da končam le-ta preludij, naj rečem še to: da se delajo učiteljstvu trde, skoro nepremagljive ovire in to celo od onih faktorjev, ki bi morali biti učiteljstvu desna roka, če hoče vršiti nalogo svojo le količkaj po postavi, na kojo je priseglo; še bolj žalostno pa je to, da se prav radi tega tožari pri......., tožari raznih izmišljenih lažij, držaje se gasla: Calumniare audacter, semper aliquid haeret — a se nikdo (!) ne potrudi izvedeti nekaljeno resnico. Pri vseh uradih se pošiljajo pritožbe v „poročilo" dotičnej stranki, — le učitelj ne ve, kdaj je i/gubil milost in naklonjenost svojih — — — ! In tako učiteljstvo naj bi vzgajalo potem narod, da postane: kreposten, značajen, nesebičen, pravico-ljuben, naprednega duha;? Kje ste vi, velmoži slovenski, da ne veste in se ne zavedate neznosne te situvacije? Zadnji je čas, da se premene le-tf pomilovanja vredni odnošaji! Videti pa je, da je žakelj že poln, da se mora kmalu razvezati! V našem časopisji smo brali poslednje tedne nekaj prej trpkih dopisov o naših razmerah. Ti dopisi nam pričajo jasno, da se v vsem učiteljstvu gibljejo neki krepki, neustrašeni, odločni elementi, ki napovedujejo boj sedanjemu hlapčevstvu, sedanjemu neznosnemu stanju. Le krepko naprej, čemu bi so bali: saj učiteljstvo nema izgubiti ničesar, pridobiti pa more — vse! Krepko v boj, ker v boji je življenje, v boji se bistrijo nejasni pojmi, v boji se človek nauduši za svete ideje, — a po boji se zjasni nebo in solnce počne sijati z novo, svežo silo ! Kakor pa mora pasti jeden mož, če se bojuje proti mnogim, — tako padejo tudi učiteljstva stebri, če jih ne podpira in brani vse učiteljstvo. V tem boji za naš — obstanek (zapomnimo si za obstanek) pa je treba služnosti, jedinosti vsega slovenskega učiteljstva. In prav radi tega bi bilo neobhodno potrebno že tolikokrat prerešetavano »vseslovensko učiteljsko društvo". Spoznavajmo se poprej, potem se bomo tem lože podpirali. Ali je res tolika težava, da bi se ustanovilo tako društvo ? Nek velmož slovanski mi ie dejal: voditeljev, neustrašenih voditeljev vam nedostaje, to je glavna nesreča vaša. Ali je res?! — Toda o tem bi rekel par besed o kakej drugej priliki: Vrnimo so k dopisom. Dopis „iz SežanšČine" v „Slov. Narodu" pred par tedni je pravo zrcalo vsega učiteljstva, vsaj slovenskega na — Goriškem in mnogo ne zgrešim, če rečem: na celem Primorskem. Trebalo bi pre- meniti le ime okraja, ime gl.....in razmere so naslikane živo in istinito! Tužna istina! Kje ste vi zastopniki slovenstva v deželnem zboru? Zakaj je mesto njegovo vedno zasedeno, a je oni stol le s svincem zalit, to je, ni moža, da bi sedel nanj ter branil, kar se da še ubraniti?! To jo prevelik narodni greh, da bi ga bili mogli zamolčati! — Razven tacih in jednacih trpkih glasov, čitali smo tudi dve zlata dostojni terjatvi iu to: a) da ne gre (— brrrr! —) pisati učitelju v politične liste o šolskih zadevah; b) da bi morali učitelji pri volitvah podpisa vati tudi svoje ime, da bi se vedelo: kedo je volil in koga je volil. Nikakor ne sinemo molčati na take trditve, sicer bi Be nam res utegnilo pripetiti kaj jeduacega Tem men j pa smemo molčati za-to, ker izhajajo one besede (— ali pa so nadahnjene —) od mož, ki so „glava" našega. — — — Oglejmo si prvo! Časnikarstvo je silna velmoč današnjih dnij. Kdo bi mogel to tajiti?! Časnikarstvo ustvarja in širi ter tudi razširi in utrdi nove ideje, ki imajo silo veljavo y razvoji Človeštva. Mnogokaj se dii do seči potom časnikarstva, ker bi se drugače ne do seglo nikoli. Iu kdo bi mogel tajiti, da se največji mogotci in politični velikani najbolj ne bojo — čas nikarstva?! To je faktor, 8 kojim računi jo, katerega se i poslužujejo v najvišjej meri, premnogokrat v podle, satanske namene. Po mnenji naših mogotcev pa naj se učiteljstvo nikar ne poslužuje tega mogočnega faktorja, nikar naj ne razkriva svojih ja-dov, rev, težav in krivic, katere mu je trpeti. Za Boga, saj učitelj nema tako nobene poti, če se mu godi kaka krivica, — in če so: take poti so trnjeve, da se je vsakdo skrbno izogiblje! — Časnikarstvo je naj radikalnejše sredstvo, s čegar pomdejo lehko beremo levite našim zatiralcem ! Vsi stanovi se ga poslužujejo, ergo : tudi mi učitelji. Eh, umejemo, umejemo, da tisti gospodi to ni ušeč! Kdo bi bil neki vesel, če se obesi na veliki boben njegove — grehe? Zato pa že umejemo, kam moli pes taco svojo! V učiteljstvu in šolstvu ni vse tako, kakor bi morale biti, mnogo je smeti, katere bi mogli pomesti, zato pa tolika — bojazen. Toda to nas ne straši! Ako bi se radi tega in tacega godile komu kake krivice: podpirati ga mora slovensko časnikarstvo, podpirati ga mora vsak rodoljub slovenski! Glede druge terjatve bi ne imel reči mnogo, ker je bila ta stvar že pretresovana. Ker se pa vidi prejasno v nekem dopisu Tržaške »Edinosti (— g. uredniku smo hvaležni na zelo umestni opombi —): kam moli pes taco svojo, naj povem le dogodbico, ki se je pripetila pri volivi nekega učiteljskega zastopnika v šolsko svetovalstvo. (To pa ni bilo pri nas, da bi nas kdo ne pograbil za vrat, marveč v Tolfa-minste-kiangu na Kitajskem). Učitelji v Tolfu-minste-kiangu so namreč volili iu tudi izvolili svojim zastopnikom tacega moža, ki ni bil vajen le kimati, molčati, — marveč krepko potegovati se za pravice svojih tovarišev. Uplivni gospodje so se zelo jezili radi te — nezaupnice. Kaj se zgodi? Zbrali so vse one volilne listke, pretuhtali in pregledali so z lupo pokvekauo pisavo na listkih, da bi spoznali: kateri učitelji so volili njim neusečnega kandidata. Vsi ti učitelji so bili potem upisani v črne knjige poseben register, če je pa prišla na dnevni red kaka prošnja, vrglo Be jo je pod klop z molitvico: der Kerl gehort auch zu der Parteil (— Ali je to povedano dobro po nemški, ne vem; a tako znajo v Kitaji. Pomislite: mej samimi Kitajci se kultivuje in uradu je v blagoglasni švabščini!) Dalje naj ne govorim. To je sijajen dokaz, da bi tak način volitev ne bil posebno varen za vo-lilee. In čemu je treba vedeti, kdo je volil Petroviča in kdo Pavloviča? Kdor je izvoljen, čeprav z neznatno večino, biti mora nepristransk zastopnik svojim volilcem in nevolilcem. — Zato pa je povedal gosp. urednik „Edinosti" popolnem prav: da brez tajnih volitev ni prave svobode, torej tudi ne pravice. Prepričani pa smo, da bi vselej prodrl kandidat protiučiteljskih elementov, če bi morali učitelji podpisa vati pri volitvah tudi svoje ime na volilni listek. Odgovor in dokaz k temu pa si lahko misli vsakdo sam. In s tem bodi za danes dovolj! Zelo bi nam ustregel oni gospod, komur se je neki glasno povedalo na uho: da ne gre (— se ve*: samo ne grd, treba je razuma, kritičnega očesa, črnila in peresa! —) pisati učitelju itd. — če bi nam javno povedal, kdo je tisti „nekdo", da ga bomo poznali. Čemu bi se bal: na dan s tacimi prijatelji (!) učiteljstva, naj ve svet za nje. Od kje izvira druga modrost,--smo pa uganili! Pojdite rakom žvižgat! g.—n. Politični razgled. Notranje rtežele. V Ljubljani 17. novembra. 22. t. m. bodo v Praški mestni kazini imeli nemški deželni poslanci posvetovanje, ali bi šli v «'«všl*.i deželni zbor ali pa še nadaljevali pasivno politiko. Ker so dopolnilne volitve za Nemce ugodno izpale in se vlada tako obnaša, kakor bi se jih bala, bodo najbrž sklenili, da ne pojdejo v zbor. Ogerska tlelegncUa je predvčeraj vsprejela budget vnaujega ministerstva, državnega finančnega ministerstva, mornarice in najvišjega računišča. Grof Apponvi je pri tej priliki hvalil vnanjo politiko in posebno izražal svojo zadovoljnost, da se je sklenila zveza z Italijo. Škof Schlauch tudi priznava važnost zveze z Italijo, toda ne odobrava vsega, kar se godi v Italiji, kjer se kratijo pravice glavarju katoliške cerkve. Nadeja se pa, da se bode tudi ta stvar ugodno uravnala, kajti moč Italije se bode Ie povekšala, ako se spravi s papežem. — V budget-nem odseku avstrijske delegacije je Sturm priporočal, da bi se vojakom skrbelo za večerjo, Dor-schatta, da bi se spremenil vojaški kazenski red in Ilausner, da bi se novinci pobirali še le z 21. letom k vojakom, kar bi zboljšalo zdravstveno stanje vojske'. \ nanje države. Deset Bolgarov je odšlo v Avstrijo, da se bodo na avstro ogerskih učilnicah izobraževali. Bolgarsko vojsko mislijo preustrojiti poj avstrijskem uzorci. Sploh se v bolgarskih vladnih krogih kaže velika naklonjenost proti Avstriji. Nadejajo se, da jih bode Avstrija branila proti Rusiji — Ker sta Radoslavov in Slavejkov zgubila v Bolgariji skoro vse privržence, hočeta nekda ostaviti svojo domovino in se nastaniti kje v zapadni Evi opi Cankov pa baje v kratkem misli ostaviti Carigrad in oditi v Rusijo, kjer tako dolgo ostane, da se razmere v Bolgariji kaj premene. Posvetovanja sebranja vrše Be kaj mirno, ker se opozicija ne udeležuje debate. Vse predloge se vsprejmejo. kakor jih priporočajo odseki. Opozicija je razdeljena na štiri frakcije: Cankovce, Karavelovce, Itndoslavovce in Suk-narovce, kar jo gotovo slabi. Vodij opozicije ni nobenega v sebranji. Vseh voljenih poslancev je 250, pa jih pri vsaki seji kacih 50 manjka. Srbski vojni minister je od bral več častnikov, katere bodo poslali v višje ruske vojne šole, kjer se bodo dalje izobraževali. Srbska vlada želi, da bi se v srbsko vojsko zopet povrnil pravi slo vanski dub, zategadel hoče pošiljati častnike dalje izobraževati se v ruske učilnice. Odkar je nastopil Ristič veje po Srbiji sveža sapa, ki bode s časom popolnem pregnala protislovanski, zapadni upliv. Pojutršnjim pride v Berolin ruski cir, da pohodi iiriuškrga cesarja. Kakor poroča „Nord. Allg. Zeit.u se je knez Bismarck na cesarjevo povelje vrnil v Berolin, da bode prisoten pri shodu vladarjev. Ta vest se nekako tako glasi, kakor bi kancelar nič prav ne maral tedaj hiti prisoten. Najbrž ne pričakuje nikakih uspehov za svojo politiko od prihoda ruskega samodržca. Giersa pa ne bode v Berolin, kakor je izvedel v tacih stvareh navadno dobro poučeni „Graždanina. Da v Berolinu ne pri čakujejo več ruskega prijateljstva, pač kaže nov boj proti rublju, ki se je sedaj začel. Iz Turčije prihajajo poročila o strašnih ro-parstvih okrog Soluna, Drinopolja, Izmira, Erzeruma in Carigrada. Angleški veleposlanik je na to že opozoril Porto, pa bode javaljiK kaj pomagalo, ker Turčija ni zmožna skrbeti za varnoBt v svojih deželah Konflikt mej Umnimi jo in Carsko bode ' baje kmalu poravnan in grški poslanik vrne se v Bukarešt. Kakor se stvari na Francoskem razvijajo je jako dvomljivo, če se bode mogel obdržati Grevy. Sodnijska preiskava razkrila je marsikaj oteževalnega proti Wilsonu. Pokazalo se je, da so z gospo Limousin imeli jako intimne zveze Wilson Thibou-tlin, Boulanger in še nekaj družili visocib osob, da je ta gospa uplivala pri podelitvi odlikovanj in ime novanji generalov in Častnikov. Parlamentaričua en keta si tudi prizadeva, da bi Še več tacih stvari j razkrila. Monarhistični listi pa vse te stvari še pretiravajo, da bi pri narodu spravili ob veljavo republiko in njene uradnike in tako pot pogladili monarhiji. Domače stvari. — (Truplo Levstikovo) ne bode na mrtvaškem odru razstavljeno, ker je sam željo iz rekel, da bi se takoj v krsto položilo. Uhod v smrtno sobo je radi tega zabranjen. — (Drobne vesti.) G. Josip Jenko, gim nazijski suplent v Kranji, premeščen je v Ljubljano. — G. Ferdo Kalinger imenovan je stalnim nadučiteljem na ljudski šoli v Toplicah, g Luka Knific stalnim učiteljem v Besnici. — Krčem in vinotočev je v Ljubljani 173, kavarn 14. — (Pisatoljskega društva) zabavni večer bode jutri, v četrtek 17. t. m., o navadni uri v steklenem salonu čitalničnem. — (Šolske vesti.) „Pedagogično društvo" na Krškem je poslalo c. kr. ministerstvu bogočastja in nauka prošnjo za dvomesečne počitnice na vseh ljudskih in meščanskih šolah. — Izpitana učiteljska kandidatinja gospica, L uji za M o o s se, je začasno nastavila v Tujnicah, izpitana učiteljska kandidatinja, Ana R o t h , pa v Komendi. Učitelj g. Janez Leveč v Radečah in učiteljica Ana B a u e r v Mokronogu sta z dovoljenjem kranjskega deželnega šolskega soveta svoji mesti zamenjala. — (Vreme.) Danes zjutraj je snežilo, a ne tako močno, da bi se bil sneg obdržal. — (Iz Rudolfovega) se nam piše: Kot ilustracija, kako one šole, ki se nahajajo v rokah duhovnih zborov, pomagajo širiti germanizacijo, naj služi tale dogodbica iz Št. Mihela pri Rudolfovem, kjer bo ustanovile Notre-dame sestre dekliško šolo. Na Šetnji blizu Šmihela srečajo me tri, šest- do se demletne deklice gredoče iz šole, ter me pozdravijo z nemškim „guten tag!" Našel sem se v čudu, ko čujem iz ust k m e t b k i h deklic ta nenavaden pozdrav Vprašam jih, kdo jih je učil tako pozdravljati? Na to mi odgovore: V šoli nas tako uče? Daljšega komentara ni treba. V Rndblfovera je tedaj pozdrav šolaric, ki sicer drugih nemških besed ne znajo oni bedasti „k»'iss die Hand" a v Šmihelu podajajo v tem lepem poslu nemčevanja šolske sestre s svojim „guten tag" roke Novomeškim učiteljicam. — (C. k r. pri v. j u Žn a železnica) dovolila je na deželne ali pa občinske stroške potujočim revnim umob-dtiirn in revnim hirajočim ter njih spremljevalcem polovico pristojbine za 111. razred, ako se dotična oblastva ali dotični zavodi obrnejo na upravništvo te železnice. Ako se take prošnje zakasnejo, povrnila se bode preveč plačana pristojbina. — (Pri glavnem zborovanji društva poštarjev in poštnih upraviteljev na Kranjskem, Primorskem in Dalmatinskem) dne 14. novembra t. 1. v Ljubljani, katero zborovanje je gospod Edvard Biringer, c. kr. poštni in brzojavni nadvodja iz TrBta, in gospod Alojzij Ra-toliska, c. kr. poštni nadkomisar za Kranjsko, s svojo navzočnostjo počastil, bili so zopet voljeni društveni funkcijonarji, in sicer predsednikom gospod Adolf Mullev, c. kr. poštar v Dol. Logatci, namestnikom predsednika gospod Anton Muha, c. kr. poštar v Lokvi, in blagajnikom gospod Lu lovik Treo, c. kr. poštar v Litiji; v osrednji odbor penzijskega društva poštarjev na deželi vseh v državnem zboru zasto panih dežel, Avstrije tostran Litave, i. s. udom osrednjega odbora gospod Adolf Mulley, njega namestnikom gospod Ludovik Treo, v deželni odbor poleg društvenega predsednika udom goppod Rihard Malli, c. kr. poštar v Beli peči, in Josip Novak, c. kr. po štar v Kamniku. Za kraj prihodnjega glavnega zborovanja določen je Trst. — (Potres) je skoro po vsem Koroškem pretekli ponedeljek dne 14. t. m., ob 10l/2- uri zvečer. Sunek bil je jako močan, v posamičnih krajih razpokah so se zidovi. Tudi v Celji in Vuzenici opazovali so Ob a/4ll uro potres, ki je bil precej jak, steklenice so žvenketale, ljudje predramili iz spanja. Potres trajal je nekda 5 sekund. Telegrami „Slovenskomu Narodu"; Dunaj 16. novembra. V ogerski delegaciji izrazil predsednik Tisza globoko sočutje, da je nevarnost nemškega cesarjevima življenja že toli opasna, da ni vec nobene dvombe. Tisza izraža upanje, da bode previdnost odvrnila opasne bolezni žalostne nasledke od cesarske obitelji in od naroda nemškega. Splošno pritrjevanje. Potem bilo na vrsti izvestje odseka za konečni račun, katero daje vladi ab-solutorij za vse vsote, za katere je proračun prekoračila. Pariz 16. novembra. General Leffld umrl. Berolin 15. novembra. Dr. Schmidt se je izrazil, da bode že v kratkem treba nemškemu cesarjeviču prerezati sapnik, zato da je dr. Braumann, profesorja Bergmanna asistent poklican v San Rom o. Ako bode dopuščal čas, pojde Bergmann sam k operaciji v San Itemo. Schmidt poudarjal je izrecno, da operacija ne bode dala zdravja, ampak bode pomagala toliko, da se cesarjevič ne zaduši. Komur se sapnik prereže, živi povprečno še poldrugo leto. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) IX. Gosp. zbornični predsednik, Jos. KuŠar, naznanja, da so se zadnje volitve za trgovinsko in obrtno zbornico vršile začetkom leta 1885. Ker po § 6. zakona z dne 29. junija 1808, drž. zakonika broj 85., kadar minejo tri leta. izstopi 31. decembra polovica članov po redu svojih službenih let in se ti nadomesti: z novimi volitvami, zato je radi tega ukreniti vse, kar je potreba. Ker namesto dne 16. decembra 1886 umrlega gosp. Pankracija Eihhelterja ni bilo moči nikogar poklicati v zbornico, ker je bil ta pri zadnji volitvi jednoglasno i zvoljen, zato je treba namesto tega nove volitve. Ker imajo vsi častiti člani po jedno liko službeuih let, zato je z ozirom na § 6. rečenega zakona in z ukazom visokega c. kr. trgovinskega minibterstva z dne 26. aprila 1884, br. 14.842 po trjenega volilnega reda treba, da žreb razsodi, komu je izstopiti. Trgovinski odsek Šteje 10 članov in obrtni 14; treba bode torej v prvem za 5 in v drugem za 7 nove volitve. Ker je umrli gosp. Eihhe ter bil član obrtnega odseka, treba bode torej v tem le za šestorico nove volitve Ker je za trgovinski odsek voliti v dveh volilnih razredih, in sicer za volilni razred a) b) 3 člani, in za razred c) 2 člana, treba je iz 6 članov prvega izžrebati 3 in iz 4 članov drugega 2. Ker je v obrtni odsek voliti v treh volilnih razredih, katerih prvi šteje 1, drugi 10 in tretji 2 člana, treba bo iz prvega izžrebati 1, iz drugega 5 članov. Žrebanje v tretjem pa odpade, ker e v njem voliti jednega člana namesto umrlega člana. Po § 7. rečenega velilnega reda je volilna komisija sestavljena iz jednega občinskega svetovalca Ljubljanskega mesta in iz šestih zborničnih zastopnikov, izmej katerih pripadata dva k trgovinskemu in štiri k obrtnemu odseku, in iz zapisnikarja. Po zgorej imenovanem paragrafu je zbornica opravičena političnemu deželnemu oblastvu v tem oziru predloge staviti Nasvetuje se torej : 1. Žrebanje naj se vrši v zgorej imenovanem zmislu. 2 C. kr. deželni vladi naj se predlagajo naslednji člani za volilno komisijo : a) iz trgovinskega odseka gg. Josip K u š a r in Mihael P a k i č ; b) iz obrtnega odseka gg: Ivan Ba u m ga r t n e r, Ivan Horak, Anton Klein in Makso K renne r. Ti predlogi so bili sprejeti in potem se je vršilo žrebauje v prisotnosti gospoda vladnega zastopnika in gospodov zborničnih svetnikov Ivana Ba u m g a r tn e r ja in Vasa Petričića. Izžrebani so bili: v volilnem razredu a.b trgovinskega odseka gospodje Franc Hren, Ivan Perdart i>ri IČVane Ks. So u van v volilnem lazredu c trgovinskega odseka gospoda Toma Pavšler in Josip Ribič; v volil nem razredu a obrtnega odseka gospod Makso Krenner in v volilnem razredu b obrtnega odseka gospodje Oroslav D o 1 e n e c, Vekoslav Je n k o, Janko K r s n i k, Filip Zupančič in Jar ne j Žitnik. (Daljo prib.) Poslano. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, skufteno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zanašanju. — 1 škatljica a 15 pil 15 kr., 1 zavoj = 1*20 pil 1 gld. a. v. — Pred ponarejanjem ae |»ko Hvttri. — Pristne so samo, če ima vsaka skatljica rudeče tiskano našo protokolovano varstveno znamko ,,Sv««U Leopold'* in naSo firmo lekarna *,|»H Leopoldu", l>ium|. mesto, Kcta«- «ler Nplegel- umi ■*lwik«*iii{tiNNt>. V Ijjublfniit se dobivajo pri gosp. 1* kurji «. FiocoII-jl. (817—4; naitP--e>l----icV i*l-----»a1 ga — ^»r^--------tafftB .LJUBLJANSKI ZVON" Mtoji (192—177) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Tulci i 15. novembra: P i Momi Gaupp, Epler, Ilerlich, Taufrig, Strauss z Dunaja. — Walland iz Celja. — Sorc iz Bolca. — Molino iz Tržiča. — Matterich iz Litije. — Stpudojskv iz Ljubljane. — Poserolli iz Milana. — Sciiulinann iz Gorice. Pri 01*1**11 Streich iz Uerolina. — Kollerinann, Reisenanerv Sttss, Rilckel, Sever, Sarva z Dunaja. — Glo-bočnik iz Železnikov. Pri bHvaritkeni dvorut Planinfiok iz Mirne. Umiril so v Ljubljani: 14. novembra: Josip Standojskv, pl. Treueufels, o. kr. umirovljeni oberst, 60 let, Poljanska cesta 6, za vodenico, 15. novembra: Franca Požlcp, delavčeva hči, 8 unij, sv. Petra cesta 56, za krčem v čeljustih. V dezelnoj bolnici: 11. novembra: Jakob Zupančič, gosiaf,, 72 lot, za oslabijenjem. — Martiu KeržiSnik, delavec, 26 let, za bra-morico. , . • , 14, novembra: Jurij Cestnik, delavec, 36 let. za spridenjem jeter. Meteorologično poročilo. Q ! »ovanja _ m_ Ve- peratura trovi Nobo 7. zjutraj 2. pop. 9. »veoer 788*99 mm. 72576 mm. 781-75 n. 6-2 84 4-2 si. szli. si. svz. z.jvz. obl. obl. obl. Mokri na v mm. 10-lOmm dežja in snega, Srednja temperatura 7-7°, za 27° nad normalom. JD-ULXisi3sl5:a, borza dne 10. novembra t. 1. Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta . . . Srebrna renta . ■ ♦ Zlata renta . • . • 6°/0 marčna renta . . Akcijo narodne banko Kreditno akcije . . . London...... Napol....... C. kr. cekini . . . . Nemško marko . - . včeraj — danes gld. 8115 — gld. 81-20 82 50 — n 82-40 It 11210 — » 112 10 9-i-lO — n 96 20 889 — — n 888 — 27625 — n 276-75 125 7f> — n 125-70 9-96 — n 9*>t 5-93 — n &J98 »1 61-727, — n '11-70 •% državne srećke iz 1. 250 Rld. 130 gld. 50 Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 170 Ogerska zlat« renta 4°/....... 98 Ogerska papirna renta 6V«..... 85 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . - 105 DnnavA reg. srečke 6% . . 100 gld. 119 Zemlj. obč. avstr. 4 »/t'/o zlati zast. listi 126 Prior, oblig. Elizabetine zapsd. železnico — Prior, oblig. Ferdinandove Bev. železnice 10O Kreditne srečke.....100 gld. 179 Rudolfove srečke.....10 w 19 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 108 25 55 65 50 25 25 H Narodu slovenskemu naznanjamo prežalostno vest, da je slavni naS pesnik in pisatelj, blagorodni gospod FRAN LEVSTIK, c. kr. skriptor v licejski knjižnici, prijemsi sv. zakramente za umirajoče po dolgotrajni teSki bolezni v 57. letu dobe svoje, danes ob 9. uri dopoludne izdihnil plemenito dušo svojo. Pogreb bode v petek dnfi 18. novembra t. 1. ob 4. uri popoludne s Poljanskega nasipa hišna štev. 17. na pokopališče pri sv. Krištofu. Svete zadušne maSe se bodo stregle dne 24. t. m. ob polu 8. uri v župni cerkvi pri Sv. Petrn. (849) V Ljubljani, dne 16. novembra 1887. ..Pisateljsko društvo". "(847—1) MUSEE PLASTIQDE. V nedeljo 20. t. m. Vsak odraičeni obislcaleo ima pravico, brezplačno aoboj vzeti Jednega otroka pod lO let. Slo-sreč© (837—2) hrvatske purane po glrt. l.OO, gld. flo gl«l. 1.—, cena se ravna po teži, — prodaja ać i v e ali asa.Jkla.iae 12. Seldler, v Sisku na Hrvatskem. Golti. lOO do 200 gold. morejo zaslužiti osobe vsacega stanu, ki se hočejo pečati s prodajo v Avstriji dovoljenih premijskih posojilnih srečk. Ponudilo vs prej uma Max Lustig, Bank-geschiilt in Budapest. (802—5) Vinska dražba pri Veliki Nedelji, V ponedeljek 5. decembra in ako bode potrebno I lili i ▼ torek 6. decembra t. I. se bode po dražbi prodajalo okolu lOOO hektolitrov pozno branega g rajskega in cerkvenega letošnjega Tina v grajskih kletih pri Veliki Nedelji na spodnjem Štajerskem, deloma s posodo, deloma brez posode. Dražba se začne po prihodu osobnega vlaka, t. j. po 11. uri dopoludne. Oskrbništvo Veliko-Nedeljsko, dne 14. novembra 1887. (845—1) -A_n.t, Tešila.. eskrbnik. jCACAO! ČOKOLADA UlCTOR S CHMIDT & ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuhiniske umetnosti bili odlikovani z najviftjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradna regiBtrovano varstveno znamko in firmo. (800—11) I>ol»lvu pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih doli kates, v Iijul»ljaiii pri g. IV*rii LaNNiiik-n. Razpošilja se v provincije proti poAtnemu povzetju. VICT0R SCHMIDT & S0HNE, o. kr. dež. opr. tovarnarji. TovHrna in ceutr. razpošilialnica Dunaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora). Bolezni želodca, *OIOK6rev, jeter in žolča, ozdravi Llppmann-ov Karlabadski Aumcci prašek po 3 do 4 teilenski rabi, pri nenavadnem nakuplč nji tolike ali napravljenjl kisline p > 4 do 6 tedenskej rabi. Raba zdravniško priporočena. — Dobiva se v škatljicah po 60 kr. in 2 gld. v lekarnah. (635—3) Zobozdravnika Paichol-a osmi in zobni preparati, £ (Ustnovodna esenca in zobni prašek«) Izvrstna sredst* a za čiščenje in ohranenje zob, zabranijo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo. PoBebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabratijujejo trohnenje sob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobno bolečino. Cena atekleniet tobovodne esence 1 gl., Akateljet zobnega praška 60 kr. (238—62) Dobiva se v ordlnacijakem proMtoru pri Hradeckega mostu v Kohlerjevi hiši I. nadstropje, pri lekarji Svobodi in trgove! Karinger-jl. ► ► ► ► ► ► Zdravila za živino. Stupa za živino. ~*m in Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh dežnih krav, konj in prašičev. (6(0—9) Konje varuje ta Štupa trganja po crevih, bezgavk, vseh nalezljivih kaznih boleznij, kašlja, plačnih in vratnih boleznij ter odpravlja vse ^liste ter vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Kravo dobe mnogo Uu-brega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le^oO kr., zainotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-| tega žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, ntrp-nenji v boku, v križi i. t. d., pri otekanji nog, mehurjih na nogah, i /. v i -njenji, tdiščanji od sedla , in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka pri vseh vnanjih boleznih in hibah. 1 steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic I rabilnim navodom vred samo 4 gld. Ta zdravila se dobe pristna samo v „LEKARNI TRNK0CZY" wm zraven rotovža v Ljubljani, mm KazpoHiljn ae vaak