14. štev. V Kranju, dne 8. aprila 1911. XII. leto. GORENJEC !> VI1 ) •,->%i Političen in gospodarski list Stane m ajaj^ t do«tavljanje» na dom 4 K, pe pesti n celo leto 4 K, ta po! Jata i K, z« Nemčijo 4 marke, M Ameriko S dolarja. Pu»iaasesr,e itevute po 1U vin — Ha naroflbe br«z tstodefcn* Tpo0itj«cxr«e«ro«oiaeMoa«>8irt). Uredništvo in upravniStvo jena urutavi «r. K. Flonau* t «Zv«zdt.. Izdajat«^ in odg. urednik Mir. Ambroži«. Rok op al naj se pošljejo, 6» mogoč«, te med tednom. Izhaja vsako soboto ..... zvečer ■ Inaerati se računajo n celo stran BO C, ta pol strani SO K, sa četrt, strani SO K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje ia patit vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, ta večkrat znaten popust — Upravniitvi naj se blagovolijo poMljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravno zadeve, uredništvu pa dopisi ia novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. f ■ I % OasTs^o roma« !ssaxs( at ', Gorenjska kmečka stranka priredi cvetno nedeljo, dne 9. aprila popoUne po nankn prt g. MatevSn Karan v. CerUjali ■ ■ f ■ ta u jm radi železnice iz Kanili! Irnj. g£t»sW Povzdignimo svoj glas ia tafctevejno želetnica~odieeao, iker se lahko xgodU» da bo lekia po Croesa^ifabnu na Domžale ia bodo naši kraji po kranjskem poijn bres železnice, PreMfald Cetkijaa ti ttftUea! Uleležite so shoda v obiinam številu. Vala zahteva ae bo upe* števaia samo tedaj, če 00 oglasite i« zaiztevate vai kakor en not fceleinico. Sicer preti nevarnoet, da lepa ravan od Kamnika do Kranja le dolgo ne dobi telesne cesta. Celo ieieaniiko vprašanje se Vam bode na škoda natanko pojasnilo. Vsi na shod! Gorenjske kot sika itnaka« > i ina nW-.r Nemške naselbine na Gorenjskem. III. Patine. Najbolj oemika obeina pa so Patine (Bela peč). Ta obeina je sa Slovence izgubljene. Najbolje bi bilo, »ko bi jo megli prepustiti Koroški »a primerno kompenzacijo n. pr. u Jt zorele, kjer se Čutijo prebivalci aa Kranjce, doeim ae Fužinarji amatrajo ta Korošce, ker taaajo najbUtjo tveto a Trb tem. Od L 1880 do 1890 se je bil slovenski tivelj v Fužinah krepko vzdignil kot cadoji napor umirajočega. Pri ljudskem štetju 1. 1880 se našli 6t Slovencev, t j. VIV/^ L 189« pa le 96, t jI U ™7.s» 1- 1890 do 1900 pa smo strahovito padli, aaše število ea je namreč skrčilo aa 56 (7-7%0). Nazadovati smo torej absolutno sa 41 dal, relativno pa sa 5 03°/,,. Obeina obsega vasi Ahtete, Koprivaik, Zagrad in kg Fuiiae. V Ahletah tU bila L 1880 še dva Slovenca, ki sta pozneje isg> aila. Koprivnik je bil vedno nemški. V Ztgradu aH je število Slovencev od I. 1880-1890 dvignilo od 7 na M, L 1900 pa padlo na 6. Tudi v trga je število Slovencev od I. 1880—1890 poskočilo od 44 na 74, v 1. 1900 pa padlo na 49. Med kmečkim prebivalstvom je še vedno 20-80»/« Slovencev po rejstru in občevanju, a ae ae zavedajo. Zagradota fovare le v treh rodbina* .slovensko. Delavcev je do 90% slovenske narodnosti, večinoma iz Rotne in Zijale doline na Koroškem. Vsled strahovitega terorizma tovarniške gospode (praska akcijska družba) bo delavci večinoma re-aegati. V občinskem sistopu so 4 zastopniki delavcev, a med njimi je le .1 zaveden Slovenec, a še ta mora biti pod pritiskom član «3ehalvereiaa», Zupan je tovarnar Avg. Malr, ki zna slovensko ter je sploh še precej pravičen Slovenec. Obenem je tudi načelnik okrajnega cestnega odbora. Sola je dvorasredna, nemška. Nadučitelj je Ko-čevar Krauland, učteljica pa Ljubljančanka EisenhuL Sola ima 10.000 K podpe re od «ScJrulvsreina». Tu je dratba Cirila Ia Metoda svoječasno zamudila važno priliko. 2s imenovani župan Malj je pregovoril prebivalce, da ae prosili podporo pri dražbi Cirila ia Metoda, a prošnja je bila odklonjena. To is je zgodilo pod prejšnjim vodstvom.: Lani pa ae je zgodilo naravnost narodno iz-dajalatvo od strani večine v naften deželnem šolskem sveto, ko se je Ho aa imenovanje naduti« telja. Daei so slovenski člani deželnega šolskega stota obljubili, da bodo glaaovali ta Slovenca, so pustili propasti gesp. Potokarja, ki je bit prvi v irnopcadlofu ta glasovali za Kočavarja Krauianda. Ta narodni madef sala da danes al dovolj po-jasnil. Futine so poslale nemška posest za vse večne ča-e. Ako tako delajo v deteti, kjer smo gospodarji, kako naj potem rešujemo slovenstvo v obmejnih krajih 1 Imeaovanje šraulandovo ae je izvršilo po posredovanja nemškega «Volkara4a». To se je tudi kmalu očitno pokazalo. Ko je novi nadučitelj obiskal sosedno slovensko učtterjetvo, so ae fužinski Nemci pritožili v Ljubljani dr. Egerju kot zaupniku «Volksrata> in Krauland je dobil oker. Od tedaj se isogiblje slovenske družbe. V 'T-<> ?U$i risi? * A,«*.: PODtlSTEK- 19 i't • 1*0 Zadnji pozdrav savskemu mostu. Torej izginit si it pozorišča vsakdanjega Ur-Ijenja, leseni savski most S Skoraj Žaluje« ta teboj kot ta starim prijateljem; bil aJ tudi meni nekaj, kakor vsem, In meni morebiti več kot vsem dragim, ker me vežel rite s spomin), ki me vodijo nazaj do zibali — nazaj do tistih časov, ko ao moja usta v prvič ta zadnjič pregovarjala drago ime: oče. Kdo moro razumeti bolest, ki osvaja mlado srca, osamljeno, zapuščeno v tujini, izpostavljeno vsem neprilikam tega življenja, Ia nič manj brat obrana Izročeno ajrovosti hudobnega sveta, U brezobzirno tepta mehki nepokvarjeni čut nedolžnega bitja. Kdo more čutiti žalost a sirote, kateri je spomin aa izgubljeni dom vsakdanja molitev, a katero učne dan in ga konča; 1 katero vstane ia se vlete k počitku; v kateri živi in trpii t kateri žrtvuje neizprosni usodi solze nad izgubljenim Življenjem. Vstala je pred menoj vsa preteklost, vsi grozni prisoii, vsi žalostni spomini, M se vračajo in so se polastili mojega bitja, ko mi je bilo slišati, da je prišel tudi z 4te zadnji dan, stari savski most t S tuinim srcem gledam v duhu, kako tvoja oguljena starikava rebra, ki so hrabro nosila za nekaj stoletij marsikatero težko brone, podajajo pod razdejanim orodjem, gledam, kako giueš, tal mi je, dobri stari zvesti sloga si bil mojemu lepemu Kranju, žal mi je tvoje lepe starosti, ki se mora skloniti mlademu mogočnemu rivala, katerega ti je postavila na stran moderna človeška roka«' Vkleai, f kloni tvoja odrta ramena; itgintie bodo tvojo kosti, staii savski most, ne bo pa izginil spomin nate in tvojo povest, dokler bo Kranj počival aa stali ia si gasil Žejo v peneči Savi. Preminul si ia t preminuli bodo tisti, ki so prehodili sto* ia stokrat široke valove s suhimi nogami v tvojo zaslugo in ne bo več sleda ae o tebi, ne o njih, ko bodo njih vnuki le govorili t tebi. Zakaj ni gre tako k srca troja usoda, savski most? Ko bi ti vedel, kake tesne je zvezana moja useda s tvojo, jokal bi s menoj, kakor jokam jas, kadar se mi vsili spomin, ki se vrne s slednjim spomioon sate. Zdi ae mi, kakor da si spremljal vse usodne udarce, ki ao zapustili v mojem življenju žalosten AaUl sa^kdaJoT aMI ssiftCOiag JKl KA^tteVti SA V©CsJB© ei^efOeJO 8M& mestu, kamor jo padla ostrina. Mislim nazaj in mislim nate, savski most, ki si videl radosten svatovski prizor, ko so se tvoja plača šibiia ped venčenim vozom, na katerem je pripeljal sin kranjskega mesta lepo nevesto is tujih krajev. Pravijo, da je bila mlada, kakor roža v cvetu. Kako so odmevali pozdravi, kako ao se glasili veseli klici, ki so pozdravljali srecai par l Kdo je mislil takrat na smrtni prizor -*-• iz ledene januarjeve noči Ti ai počival že pozno v tmnioi znrznen in leden pod belo odejo, ko se ti je tiho približal mlad človek— stopil je krepko na tvoj rob ia ai ga idlo vel med živimi. Podal je roko ledeni nevesti in potegnila ga je za seboj, tašumelo je in voda ae jo zagrnila; . tako je izgiail, kakor izgine zvezda, kadar so utrne s nebesnega oboka, ko pada bres sledu v aets-morea svet Videl si, kako je pograbilo žrelo očeta nedolžnim otrokom — stari savski most — zakaj molčal — zakaj ti ni dana beseda, da ni poveš, zakaj jo moralo priti tako? Jokala so siroto in klicale nazaj očeta in ai ga bilo vel. Kako britka je smrt, kako grenka izguba ia poten kako grenko življenje pod tujim kroven, ubogim sirotam, ki na sliši j s več prijazna besede. Za večno aa m zaprla tista usta, ki so megla utalatiti otročji čut, otrpnila jo tista mehka roka, ki je edina mogla vpeljati nežna bitja aa trajava pot življenja Prenehalo je biti očetovsko srce pod ledenim valovjem. Zaman sa iskala zapuščene revo ljubezni in milosti pri tujih ljudeh, in rasti so morale ob trdem kruha is tuje roke, napojenen s solzami. Kdo more pojmitt, koliko bede objemajo te besede f Ptica so greje pod krilom materinem ia kadar it gnezda tleti, se ve kan vraiti — siroto pa se •ali jo le 39% asmških otrok, cujmioj 10% pa jih pri vstopu v folo iploh ne sna nosilko. Nemci ao dobro erfaolfJrani, Imajo pedrutnici «Scuul-vereina* in «Sadmarke» in «Saogerruode». Slovenci imajo le pesnjUatoo, ki pa deluje bolj akrito v tapnišču. Tudi v cerkvi je vse nemško, pni pa ee ispoveduje le večina slovenske, ker Nemci sploh ne »shajajo k »spovedi. Do 1.1858 je bila le vsako drugo nedeljo siovenaka pridiga. Popolnoma so prenehale eloveatke pridige lele 1. 1889. Sedanjega župnika, ki je narodnjak, to boli, a ai ne more pomagati. It vsega Mvsdenega spoznamo, da tudi na Gorenjskem ne smemo omalovaževati nemlke nevarnosti, ki ima močno zaslombo v ponemčenem osadju Koroške. « • « S pred.toječira člankom smo zaključili poučno razpravo: Sloveuiko-neroska meja na Kočevskem, ki jo je spisal Ant. Beg. Zalotil je to knjilioo, LavosL Schweitner v Ljubljani ter jo slovenskemu čHatetjatvu najtopleje priporočamo. Gospodarski del. Mestna branilnica ? Katanika je izdala za leto 1910 računsko poročilo, is katerega posnemamo naslednje: Dasi leto 1910 vaied dolgotrajnega deževja v gospodarskem osiru ni bilo ugodno, povspela se je nala hranilnica uprav v tem letu de hvalevrednega vilka, kajti v tam letu dosegle so hranilne vloge avoto čes dve milijona kron. Ob koncu leta jih je bilo s kapitalizovanimi obrestmi vred K 2,081.177 71 dočim so koncem prejšnjega leta znašale le K 1,914.307 83. Tekem zadnjega upravnega leta so se torej hranilne vloge pri našem zavodn pomnožile zs K 106.869 88. Ta napredek nam priča, da zaupanje v nato hranilnico prodira vedno uuijuboij v krega naših zavednh vlagateljev. Novih hranilnih knjižic so vlagatelji prejeti 580, docela izplačali pa smo preteklo lete 492 vlog. Število obstoječih dolžnih računov se je torej zvišalo za 88 ter naraalo na 3162. Na eno vlogo pride povprek K 639 18. Da ae manj premožnim vlagateljem nudi več prilike tudi v malih zneskih kaj prištediti, zlasti pa, da se mladina navadi varčevati, je hranilni eno vodstvo sklenilo, uvesti Ukosvane domače hranilnike. Ti se ob navadnih urah dobivajo pri hranilnici, kot prvo vlogo pa je treba prisesti 4 krone. Na hipotečeib posojilih izplačala je hranilnica v pretočenem postat, letu 70 strankam K 207.950 vrnilo se je hranilnici K 80 77081, tedaj ao ae hipotečna posojila zvišala leta 1910 za K 127.179 19. Koncem leta 1909 je znašalo stanje hipotečnih posojil K 1,427.90256, in znaša tedaj koncem leta 1910 K 1,565 081 75. Koscem leta 1909 jo bilo 767 dolžnikov. V letu 1910 je priraetlo 70 dolžnikov, popolnoma je pa a*ej dolg vrnilo 13, tedaj sa je število hipotečnih in občinskih dolžnikov svišalo za 57 in znala koncem leta 1910 — 824. Stanje eakomptovanih menic znaialo je koncem leta 1909 K 108.70027, tekom leta 1910 eskorap-tovalo se je menic za K 309.874 40, ostanek torej K 418.674:67, na renskajntu pa,prejelo K 278.425-77. ia znaša »tanje eskompta koncem leta 1910 K 140.148 90. Stanje vrednostnih papirjev (efektov) znašalo je koncem leta 1909 K 128 316*35, v letu 1910 so je nakupilo iatih za K 34.825—* ostanek K 163.14186, prodalo in izžrebalo se je pa efektov v ieta 1910 za K 86 800» ostanek K 126 841-35 Razlika po kurzu z doe 31. doc. 1910 pa znaša K 155 35, stanje koncem leta 1910 vnaša tedaj K 126 686—. Stanje tekočega računa hranilnih vlog pri raznih denarnih zavodih in bankah je znašalo koncem teta 1909 s kapiCalizovanimi obrestmi K 225 451 14 tekom leta 4910 ee je naložilo K 280 620-20, ostanek K 456 071-34, vzdignilo pa K 282 327 81, ostanek K 173 744 03. Ker na znašajo kspitalivnvene ia h glavnici pripisane obresti K 10 055 86. ostane tedaj le naloženega K 183.799 89. Denarni promet je bil, odkar kaznilnica obstoji, to lato najtivahnejši. Pri vseh poslovnih strokah je znašal K 3,105.604 80. Aktiva hraailuičaega upravnega imetja znašajo koncem leta 1910 K 2 047 94153, pasiva pa 2,034 280 65, čisti dobiček pri upravnem imetju tedaj K13 960 88. Cisti dobiček pri splošni rezervi K 2.164 58, pri posebni rezervni zakladi K 38 82, in pri pokojninski zakladi K 7 23. tedsj znaša vas čisti dobiček skupaj K 16 86151. Ta svota izroči se rezervnim zakladam, katero so vsled tega narastle, in sicer splošna rezervna zaklada na K 82 995*34, kar dsjo pokritja za 41 •/« T,en hranln ta vlog, posebna aa kerzee razlike na K 1.000*30, in pokojninska zaklada na K 282 23 Vse tri rezervne zaklade skupaj Matejo K 84.277.87. Pri notranji hraoilnični upravi so se preteklo leto izvršile nekatere vstne Upremembe. Omeniti nam je, da je dne 19. avgusta preminul naš veleza-složni večleta! član odbora in ravnateljstva gosp. Ivan Terpinc, ki je z vso vnemo deloval ves čas v proč vit in blagor aaše hranilnice. Čast in slava njegovemu spominu! Na njegovo mesto izvolil je mestni občinski sestop pri seji dne 22. oktobra g. Ignacija Tramteta, nadočitelja in hišnega posestnika v Kamniku. — Nadaljna važna ižprememba, ki jo je prineslo leto 1910, se tiče obrestnega merila za hranilne vloge. --Pri seji dne 6. novembra je sklenil hranilnični odbor, da se zvišajo obresti hranilnim vlogam z dnem 1. januarja 1911 aa 4%%. Obrestna mera hipotečnih posojil se s tem zvišanju ' nI itpremenna. Končno apeliramo aa zavedne Kamnčane in vse prijatelje našega mesta, da se trdno oklenejo naše edine pnpilarno varne mestne hranilnice v celem kamniškem okraju ter jo po svojih skromnih močeh na ta ali na eni način podpirajo, da bode Čimpreje dospela v prijetni položaj, z večjimi svo-temi razpolagati v otrčekoristne namene. Ob sklepu tega poročila štejemo si v prijetno dolžnost, presrčae se zahvaliti vsem stavnim uradom, odborom in društvom, kakor tudi vsakemu posameznemu prijatelju našega zavoda za dosedanjo naklonjenost in uspešno sodelovanje. Obenem pa jih prosimo, da nam ohranijo svoje zaupanje še nadalje. * MJp CJP Ml M 35 M« Is selike dellne. Naš poslanec Demšar je prironiat zopet s svojim -kislim obrazom prav žalosten iz cesarskega Dunaja. Zdaj premišljajo doms za pečjo, ali bode ljudje še tako neumn', da ga bodejo volili zopet za poslanca. Goč se zaveda, da je bU izvoljen samo od tisi h ljudi, ki niso zmožni sami misliti ter trepetajo v strahu pred hudičem in bi magari valili farojrlko kuharico, če bi to gospod fajnaošter i tnali. Od ljudi, ki znajo samostojno mislit', Goč nima upanja, da bi dobil glasove, ker se zaveda, da ni sposoben biti sa poslanca, ker bi bil kveč;emu sposoben za kakega metnarja, kadar bo aa CsSnjiei cerkev, za Selca bil bi pa že proaala brihteo. Ako bi ne dobival dr. Krek dobrih malic ia ko bi «« C-ič na bil oženil z lepo «Poldko», bi bil nal. «?rence» le danes dolgočasen gostilničar na Oesajid kakor jo bil prej. Naša duhovščina sili vedoo aa gospodarskem in političnem polju v ospredje in spravlja na krmilo same «puhloglavce» in koristolovce, katerim potem diktira, da se dela veje tako, da duhovščini vedno v žep letijo kronice in zato se bode zopet Č )ča kandidiralo za poslanca . v državni .zbor. Sjdaj je bil štiri leta državni poslanec in vseeno bi bilo, če bil vsa štiri leta sedel doma za prčjo, ker itak nima popolnoma aikakšnega uspeha za seboj pokazati razen tega, da je gospodični Eneici v Selcah preskrbe! dobre složbe. Po sadugi poslanca C >ča je daaes E niča učiteljica gospodinjskih tečajev ter Uči gosake v belih rokavicah pred štedilnikom kuhiti. in koliko se more kmečko dekle nauč.ti od take «fme» gosposke kuharice, m lahko vsak muli. Pa pustimo Krnice, kar ona je sedaj dobro pteaksbljena ic Goč se ji je izkazal skrajno hvaležnega. Kaj pa železnical Sedaj .pred volitvami se je priesla zopet graditi ia kakor hitre bodo volitve končane, bode zopet železnica položena v spanje pravičnega. V kakšnem stanu imamo ceste is draga občinska pota, tudi vsakdo ve. Da tmtfrne davkov vedno več, tega rudi ai-komur ni potreba % pravili, ker to breme - vsakdo ssm najboljša čuti, ia da j« dragioja neznosna, to še najbolj čut* na| oelavec, ki more kupiti sploh vse, kalflftk^ujo {as življenje, m imiu našim poslancem Še ni dovolj. Nala duhonKina siveda hoče imeti še nadalje •A#aipodarstvo v Svoj'h rokah in da bi še naprej pritiskala ljudstvo k tttrm, sama ae pa mastiia t {atno dobro pečenko in purani, z razpolaganjem Ipih kočij in imela še nadalje lepa župnilsa. Ti, trpin, ti, delavec, za tebe ni drugega, kakor tolažba, as bol več trpel ne svetu, boljše se ti bode godilo v nebesih, delavec, trpi In atoli si s potnim čelom nebesa. To je za reveža, delavca, trpina. Duhovščina sama Seveda rite tega ne upošteva, čeravno je Kriitat rekel: Moje kraljestvo ni od tega sveta. Kaj mar lopi Kristusovi nauki naši sedanji duhovščini —prav redke so seveda izjeme ker tej se gre samo zato, da ima tu aa svetu vse v svoji oblasti Bire nikdar dosti, maše nikdar dosti drage, farovži nikdar dosti lepi, od tare nikdar dosti dohodkov in, kamer sa ozremo, > samo napuh, sovraštvo ia hujskanje. Ga se ozremo aa življenje svetnikov, kakšna primera s sedanjo duhovščino, ki se peha enoto sa posvetno blago. Življenja sv. Alojzija ne posnema noben kaplan, kaj tele lak višji, ki so tadi šteje za dušnega pastirja. I jokati bi se morali, ker smo prišli v čase, ko duhovščina sama povzroča, da vera peša. Vsak tajsjotter hoče tati že v občim župan Ia enoja pahne med svet ad nemilega do nedragega. Vsaka revna stvar se veseli božjega dneva, le siroti jok upira besedo, ker ve, da je vedno in povsod sama Ia zapuščena. — Le spomini ostanejo, zvesti spremljevalci, ki je ne sspuste in postajajo tem dražji, čimbolj se oddaljuje las, kateri, kakor pravijo, zaceli vse rano. Savski most, bil ai tirne velik spomenik, na katerem so tale zapisane vse to besede, zato se obotavljam In ne morem verjeti, da mi je doživeti tvoj poraz, da te ne bo več, kadar šepet zagledam kranjska tla. Ali ohraniti hočem po stari slovanski navadi tvojo sliko, tvoj spomin I Zgradbe se rušijo in kamen razpade, tvoje ime pa naj ostane v dragem spomina vsem, U se čutijo vezani na domačo prst Bil ai vezan t nje, kakor so vezani udje človeškega bitja, po katerem ao pretaka življenje, kakor se je izprehajalo po tebi — življenje mesta Kranja, in dokler bo tukaj domačih otrok, bo tudi tvojega spomina. Kdo naj bi pozabil aa dom — ia kdo od te, stari savski most F1 — — — e>. D.i Zgodovina splrlilima. Značilno je, kako ee je godilo na Angleškem. K razširjenj n je veliko pripomogla ena, nam se Iz New-Yorku zoanik sester rodbine rese. Kakor v Amerikiki, tako sta tudi na Angleškem cerkev in znanost brezobzirno nastopili proti vpirl-tismu. Imana znanstvenikov: Parad a y, Tvn-dalt, Crookes, Wallace, Barrete, Barley, Sidgwik niso izprenunila na preganjanju ničesar. In kakor v Ameriki, tako se je sestala tudi tu komisija ta raziskovanje spiritizma it zdravnikov, pravnikov In teologov pod imenom •Dialektična drulba». Dveletna, natančna raziskavanja te iz 26 članov obstoječe družbe, ki jo začela svoja dele I. 1869, eo se končala i tu s tem, da ee je p risa sla resničnost splritističnih prikazni, kljub temu, da so nI dalo sa poletek in vzrok ničesar zadostnega, vzprejemijivega dognati. Po zaslugi geepe van der Weier je postala celo kraljica Viktorija vneta spiritistks. Pri zasedanju ji je bil medij komoufik Brown. Ker sem te prt kronama glavah, naj omenim še rasko carico in princezinjo von Wales. Tudi slavni Anglež Glad* s t one se je ispreobrofl, postal 1877 Spiritist in niti ena stvar ga ni več odvrnila od tega. h prej imenovane «dialektičae družbe» se je tasvila pozneje droge, ki zasleduje iste«cilje: «Society for ppychical veaearch» (družba za duševna raziskavanja), le da al je ta svoj program razširita. Na francoskem, kjer se se že s nastopom M esmerja v Parizu pečali s življenskim magnetizmom in je obstojale že val tozadevnih družb, si jo otekla sa spiritizem največ saslag gospa d' Abuour, ki se je L 1849 vrnila Is Amerika. Za svoj krotok je pridobila barona Guldeoatabbeja, pisatelja Viktorja Sardon a, hipobta Rivaila ia nekega učitelja, ki je izdal pozneje pod imenom Allan Kardoo «Knjigo duhov». Ta knjiga je nižjim slojem nekak evangelij. Iu največ s tem delom jo zakrivil Allan Kardee, da je prišel spiritizem t tako slabo ia! pri znanstvenikih. On trdi namreč, da povzročujejo vse apiritistične po* jave edinole duhovi mrtvecev in Izključuje vsako drugo razlago. Skore istega nasiraoja je Daviš. Kes jata aazor, brljše mnenje najbolj eauatsvno ia si ga navadni stenji eiuletje razlagajo, je razumeti, da se je ta smer spiritizma najbolj razširila med ljudstvom, ki vsruje slepo vsaki stvari, ki mu jo kdo natrosi; varuje slepo kljub temu, da leti bedastoča aa dlani. Ia to je najhuje 1 Vsi po« itkusi, bodisi že s strani cerkva ali znanosti, teozo« fizma ali okultizuaa, ao bili dosedsj vsaj pri veliki večini brezuspešni in niso mogli odvrniti neizobraženih slojev pd tega. AH an Kardee je ustanovitelj takozvane «GUiroarnation> (topetnega, ponovnega rojstva), ki spominja na vero v preseljevanje, potovanje dol starih Judov in Egipčanov. Kakor postane le navadno na Francoskem rsak večji pojav v kulturni zgodovini popularen, tako je bil tudi spiritizem uporabljan od vitjih krogov sa to, da bi dobil kolikor mogoče največ upliva v krogih delavstva. Napoleon III. je menil pridobiti s spiritunaom aocialnopolitično agitacij sko sredstvo, radi tega se je vrgel z vso vnemo nanj. Izvrstna salo si je dovolil tov ar« narGedin is Onim, ki js oddajal spiritistom službe ia jim preskrbe! za starost podporo. Prs-koail je Napoleona v tem, da ai je dal zidati tole, stanovanja, poslopja za spiritističas debate in pa-meoke in postavil nazadajs celo nekak spiritisti-čen tempelj. Kot večkraten milijonar ai je pat lahko do volil kaj tacega. Tudi v čeških Krkpnelik ao poizkusili s nekaj podobnim, pa se jim menda ni posrečilo. Kako zelo je razširjen kardseizem I. prilog „Gortn|cu" iftv. 14 z i. 1911 gospe dar, v cerkvi pa zanemarja svetnike is pest«, da ae kar na debelo prah nabira nanje. To pa niti oa misel ne pride nobenemu duhovnika več, da bi pridigo val o življenju svetnikov, to se naši duhovščini menda zdi že preneumno. ker ako bi danes hotel kdo živeti tako, kakor so v prejšnjih časih svetniki živeli, proglasili bi ga duhovniki najprvi za blaznico. S prižme sa sliši vsepovsod satoa politika in hujskanje zoper neklerikalce. Karo bodemo prišli, ko ae teptajo ravno od duhovščine lepi Kristusovi nauki. Križali so ga duhovniki in bi ga sedaj zopet, ako bi prišel na svet kot človek, ki bi oznanjeval mir in Ijobezea med ljudstvom. Največji nasprotniki miru in ljubezni med narodi so ravno klerikalci in zatorej potreba samo poroiiliti, kdo si z vero polni žepe in kupici tisočak?. Prog s škodljivim ,klerikalu.mom in njega voditelji, kateri ne delajo za revno ljudstvo, temveč samo za svoje žepe. Tudi v prijazno Sorico napovedujejo klerj-kialci svoj prihod, in prišla bodeta dr. Krek iu Demšar ponujat svojo modrost s svojimi backi. Sorica seveda ni Davča, in v Sorici je mnogo ljudi, ki pridejo veliko po evetu okrog, ter poznajo in vedo, kako se živi na svetu. Tudi vede S>rčani, kako se s trpljenjem služijo kronico in zato se tudi ne bodo pustili farbati od zaspanega Čoča in dobro rejenega dr. Kreka. Vprašajte jih Sorčani, toliko nezasluženih kronio sta zopet odnesla kot poslanca, ki nista nobene koristi napravila za ljudstvo, pač pa pripomogla, da so davkoplačevalci oškodovani ia več tisoč kronic Ceiar je poslal vse poslance domov, in kako tudi ne, ker so v teh štirih let h porabili nad devet milijonov kron is žepov davkoplačevalcev, ljudstvu pa nič koristili, poslana domov sta CoČ in Krek zato, da bi ae namesto njih izvolilo za poslance boljše može, ker takih nočejo na Dunaju. Ostane naj Goč lepo doma pri svoji ženi in skrbi naj za potomce ter šele potem zopet nastopi pot v javnost Ravno tako naj gre dr. Krek na faro, ker manjka duhovnikov, in skrbi za duše vernih kristjanov, za kar je napravil tudi obljuba. Duhovnik naj bo v cerkvi, ker le tja spada. Vprašajte jih Sorčani, ako sta vam prinesla nazaj tiste nezaslužene kronice, ko morate plačevati več davka. Ce pa Ii hočeta biti poslanca, pa naj bodeta brezplačno, potem se bode videlo, kdo se hoče res žrtvovati za ljudstvo, ker za 20 kron na dan službe se je seveda dobro pehati in ljuditvo far-bati, da bi jih še volilo. Kadar prideta Goč in Krek med var, dragi Sorčani, saj velja le en glas: Proč s takimi poslanci, ki se pehajo samo za kro-nicarui in ne da bi Jjudstsn koristili, vrene ž njnniUU- je že kdaj hdo sJjšaL dfbi.se dr.^ Sjr n»j se odprav}, nezaslužena cerkvena^birar ivo še nikdar in nasprotno še premalo mu je, in tak hoče biti potem že ljudski zastopnik. Pognani ste bili z Dunaja in is Sorice bodete pognani 2; metlami od delavcev z žuljeiimi rokami, ki izkusijo spoznavati a vet v potu svojega obrata. Delavec danes ni več zadovoljen s tolažbami, da bode že po smrti boljše, ker stena naj se le tolažita Krek in Demšar, ako se hočeta, delavci so siti tega. tli hočemo imet) sa poslanca človeka, ki bode delal sa to, da se bode ljudem že tukaj na svetu dobro godi o, kakor se sedaj naši du-amajganamsanaa^ (ime po Atianu Kardecu) na Francoskem, pač najbolj dokstiiije dejstvo, da je živelo t PkfizU samem pred 20 leti približno 60.000 pristašev, dedca je bilo vseh PSfiških apritistov 150.000 Naj omenim na tem mestu še število po drugih krajih. V Lyonu je bilo 40.000 spiritintov in v> združenih severoameriêk h drživah 12—13 milijonov, med tend oko« 35.<^K) n?edyev. Spisi Aliéna Kardejca so prevedeni skoro v vse evropske jezike in še sedaj doživljajo nove-izdaje. Dohodki njegovih del se bili tako veliki," da se je s tem zneskom izdajal list «La revue spiiite», se ustanovila «Société scientifiq ia ai* études paycbologqaei», poleg ttga pa še lahko porabilo vsako leto na tisočo f ca okov za agitato-rične in propageodorične nameao. CsdsK m boste, če povem še, da ao bili pristaši te smeri Flammarion, Dumas, George Saod, Viktor H u go. Ali ravno vrste ta a meri so se začele najbolj prazniti, ko ae jsrazširit teozofizem. Tako je med gori imenovanimi postal Flaraarion pri-stal teezefizma, ki pripisuje apiritistične prikazni nevidnim bitjem nižje vrste, takoimenovanim elementarnim duhovom. Razločevati pa je prj tem teozofizem od .teozofije. Teozofija je namreč verska smer o k uiti z m a, katere osnovna postava je ljubezen do tlžijega in strpnost. Ta smer je dobivala v zadnjem času vedno večjo obsežnost. Kdor bi se hotel ž njo bližje seznaniti, temu na-svetujemo: Blavatzky «Schlussel sur Theosophie». To le mimogrede I Konec prih. davščini dobro godi. Pričelo se je daniti tudi v hribih, ker je ljudstvo sito prstnih klerikalnih obljub. ____ Tržlike novice. Nemške hijene. O toliko in toiikrat na-glašani in hvalisani kulturi «Edelvolka» nismo imeli nikdar kdo ve kako visokega mnenja. Da pa tiči ta cVolk» sa tako globoki v barbarstvu, vendar nismo mislili: Kar je sveto vsakemu culukafrn, to je njim le dobrodošlo sredstvo, da merejo udariti po avoj#tn nasprotniku. Niti grobovi jim niso več sveti. Tako ee je spravila neka umazana nemška hijena v «nemških- &t mc«h» z dne 4. L m. na grob občaspoštovsnega pred kratkim umrlega gospoda Ivana G zla, in koplje In praska po grobu, zastrupljajoč daleč naokoli zrak s svojim dihom. Povod k napadu na blagega rajnika je dais ti hijeni po-tmrtniča, ki jo je prinesel «Slov. Narod* pred-oretečeni ponedeljek, in v kateri so naštete zaslug«, ki si jih je pridobil nepozabni rajnik za tržiško d. uit veno življenje. Pod naslovom «Zwaierlei kf»G», bruha gnojnico ai grob istega, ki je bil radi svoje konciljantaesti priljubljen in spoštovan celo pri svojih nasprotnikih. — V začetku svojega članka citira aosmrtnieo in potem nadaljuje: «Mi smo porabili ta izvor («Siov. Navod»), ker že mrtvecu ne moremo več škodovati, da dokažemo, kako lahko leta ia leta uganja slovenski ursdnik v jezikovno mešanem mestu tolike vatooeti kot je Tržič, kjer je v*a velika industrija, ki daje tisočem Slovencev dober zaslužek, nemoteno narodno hujtkajočo («verbal* ende ») politiko, medtem ko se umeri nemškemu soinemu uradniku že, če je samo član nedolžnih nemških nepolitičnih društev. Kom pete oto a oblast si lahko črpa u predležečega slučaja nauk ki ga v bodoče porabi koristonosno. V interesu trt skega nemškega prebivalstva upamo, da ne bo nameščen v tem važnem indo atrijske m kraju neben sodni uradnik, ki smatra sa svojo glavno naloge«, da deluje v «hujskajočem tur slu». — To je pač višek nesramnosti 1 Poživljamo javnost, naj preč ta detično posmrtnico in *od>, s kako sodrge se moramo boriti. Niti s eno besedico nismo omenil*, da bi se bil rajnik le kdaj ndeleteval kak h političnih bojev; bil je samo član nedoKa h, kulturnih, nepolitičnih društev, ki jih je one podla duša iz-rablja za ljudi svojega kalibra. To je pač dvojna mera. Slovenski uradnik bi ne smel biti član niti povsem nedolžoega planinskega društva, nemški uradniki pa smeje stati na čelu «mioentoo političnih organizacij «Südoserke» in «Schulvereina». Namen jé prozoren. V Trt č mera priti nemški avadéis; ker se mrtvec zagovarjati nS more, lopni po njem in njegovem grobu, mogoče V prinese kakih korist«, nikakor pa škodovati ne more. H -jene I Kar pa se tiče nemške industrije, lahko obrnemo ost, in pravimo,' da slovenski delavci rede s svojimi tntjl'ohole «priva adras ce» — ali slišiš?-—; saj j« znano, da* š$i eJsr vsem Kranjskem industrijskega podjetja, kjer bi bilo delavstvo tako slabo plačano, kakor je tu v Tržiča. In da je občinski svet nemški! Kdo ve ne smeje! Povedal bi bal le, prodana kočevska duše, na kak sleparski način je zmagovala pri nas nemlkutarija; povedal bi bil, kako bo izgledal novi obči neki odbor. Pe kaj bi se prerekali z značaji Mtkl«čevega kalibra. Pot naslovom «dvojna mera» naj bi bil raje opisoval postopanje šolske oblasti napram njemu in dragemu učiteljskemu esoafa. M dtero, ko M ki č zamuja po sem doeve pouka, slasti v ponedeljkih in doevih par praznikih, tako da ima dr. Jagodic že tiskane izkaze o njegovem zdravju za te dneve, drugi učitelji pa ne smej s zamuditi niti pet minut šole, da bi spremili svoje prijatelje k poslednjemu počitku. Ali tega pokHcane oblasti ne vidijo, nočejo in ne smejo videti. No, pa is Se pride čas po-vrač ia. — Spomina ca prijatelja in vzov-rodoljuba Ivana G tila pa nam ne moro oskruniti nihče, najmanj pa takale časnikarska hijena. i «V Ljubljano jo da jt«o» in «Bratranec». Pre tesano nedeljo so nam nudili naši vrli diletaatie zopet utitk*. Uprizorili so imenovani dve igri, ki so občinstvo popolnoma za fovdljile. Saj so bili pa med igrale*, rasan gesp'ce Podlogarjeve, samo stari znanci, in ni čuda, da sta uspeti mestoma dosti težki igri nad vse pevoljno. Is vrstno je reši vlogo Srebrma gasp V., ki je a svojim memorirenjem in mimiko dokazal, -da je na gledaliških deskah prav domač. Istotake dobra je bita gospa V., samo da je bita mestoma malo pretina. G aspics PodlogSr-jeva je a svojim prvim nastopom presenetila vse, boljše dekle Neže si psč ne moremo želeti. Kej ljubka je bita gospica Ana v'vlogi Marice, ia jo imela v g. S. jako dobrega soigralca, ki je pokazal, da jo za melanhol čoega ljubimca istotako dober, kakor sa kakega histeričnega tajnika. (Njegova vloga v «D »brera sodniku*)- Salve smeha je izvajal hlapec Pavle — gosp. P. — Se boljša je bila druga igra «Bratranec». Madtem, ko je prva «V Ljubljano jo dajoso» kolikor toliko resne vsebine, je «Batranec» lahko francosko delo. In tako se je tudi igrala lahko, brez pretiravanja in gladka. Naslovno vlogo je igral gosp. S., ki je rotil nalogo, kar najboljše. A tudi druge vloge so bils srečno razdeljene. Ose- bi to so ugajale g ošpice Z., kot Dobska, ki je igrala z nekako prirojeno fiaeso, gospica Podlogarjeva je lurasno igrala staro zaljubljeno hišno, a gospica Ana z naivno nepretiranostjo služkinjo Liziko. Slnga Ivan je bil g. P., ki je napravil is svoje nehvaležne vloge, kar ee je pač napraviti dalo. Želeli bi samo, da bi občinstvo bolje povečalo predstave, ki imajo velik izobraževalen pomen, s tem pa bi dali tudi največje zadoščenje igralcem za njihov trud. Kakor čujemo, se igri ponovita jutri v nedeljo pri znižanih cerah. Le tako naprej 1 Umetnost in književnost. «Slovenski Itaetroveal fedalk», ki izhaja v Ljubljani, je Slovencem res potreben. U videvamo to, čimveč štev. -»Slovenskega Ilustrovauega Tednika* izide, ker prinaša vodno obilo jako zanimivih člankov in slik. DjsIoj smo bili vezani le na nemška, laika in dr. ilastvovane časopise, sedaj pa imamo domač slovenski ilustrovsni tednik in le na nas Slovencih je leteče, ds se razvije in razširi, da postane tako u veže vaaja vreden faktor narodne prosvete. B-lo bi preobširno, če bi hoteli navesti vsebino vseh doslej isišlih številk "Slov. II. Ted.» temveč omenimo le pravkar izišto številko. Vsebuje 4 slike ia lep čltaek o 60letuici •Slovenske čitalnice v Trstu*, 2 sliki ia poročilo o izletu Glasbene Matice v Opatijo, naslednje slike in članke: Cankarjev Aleš s Razora, Siantska dvojica, Boji v Mshtki, Nemški cesar na Dunaju. Slov. pisatelj E. Kristan, itd. Zanimiv je tudi Zraski vestoik in Drobiž. «Slev. It. Ted.» priobčoje zanimiv Sienkievičev roman ia Ferd. Piemi-čeve humoreske. V prihodnji številki začno izhajati tudi humoreske znamenitega čeikega pisatelja Atdrich S. Kosteleckyja. .Slovenski Ilustrovsni Tednik» naj bi naročila vse slovenske gostilne, kavarne, biivnice itd., ps tudi slovenskim rodbinam ga toplo priporočamo. Stane četrtletno lo 1 80 K. IT. 50—10 RS'Í ki hoče pospeševati kešno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nožno mehko kožo ia bel teint, se umiva le a 8ta>ok««pf«rtf lllljlsso ssalnoao milo (mamka Steck«lpferd) tvrdke Bergmaun & Ca,, TeSin ob Lah'. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfumom i. t d. i.iili i ■ —I-- Mestna hraailaioa v Kamnika. V mesecu marcu 1911 je 189 strank vložilo 45.460 K 95 vin. 181 strank vzdignilo 61.634 K 17 vin. 8 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 12 900 K. Stanje hranilnih vlog 2,001.886 K 16 v. Stanje hipotečnih posojil 1,579.678 K 03 vin. Denarni promet 300.212 K 49 vin. Razdelitev gaseja sivin* pe saikasi oaai v I. 1810. Deželni odbor kranjski je nakupil v L 1910 217 glav plemenske živine, in sicer: na Kranjskem 3 bike montafonske pasme za 735 K, 6 bikov muropoljske pasme za 1757 K, 98 h, 10 bikov pinegavske pasme za 3860 K, In 1 bika siraodolake pasme za 307 K, na Tirolskem 24 bikov simodolske pasmo za 12520 K« na Predala tem 10 bikov montafonske pasme za 6165 K, na Silao-graikem 27 bikov pinegavske pasme sa 13345 K, torej vseh skup 81 bikov za 38679 K, 98 h; na Kranjskem 10 krav otir. telic pinegavske pasme za 3600 K, na Tštolekem 55 krar-ozir. telic simodolske pseme za WM$ K,- aa Preflarlskem 38 krav ozir. telic montafonske pasme za 27128 K, na ua Solnograškem 33 krav ozr. tel c pidogavske natme za 19162 K, skupaj 136 krav, otir. telic sa 89872 K. Skupna nakupna cena za bike in krave znala 128551 K, 98 h. O j 81 bikov razdelilo se jih je le 64, medtem ko jih je 17 v vrednosti 5703 K, ostalo na deželni pristavi v Goricam h. in sicer is vzroka, ker so bili za plemenitev le premladi. Ostale plemenske živali so se razdelilo po posameznih političnih okrajih. Psi dslslsem sestra se sprejme provizorao mlekarski inštruktor s plačo VIII. plačilnega razreda deželnih uradnikov. Prošnje za to službo, sa katero je dokazati polno atrokovao sposobnost v praksi in teoriji, se morajo do 1. maja 1911 predložiti deželnemu odboru kranjskemu. fedeaski notesa v Kitaj« «ae 27. starca 19LL Cena od kilograma žive teže: 96—98 vinarjev za pitane vole domače, 90—94 vinarjev za domače srednje pitane vole, 82—86 vinarjev za ne-pitane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 16 vin. za teleta in 0 K do 0 K 00 vin. ta preaiče zs rejo, 1 K do 1 K 18 vin. prašiče za mesarja. — Pšenica K11-50 proso, K 750, rž K 850, oves K 9-, ajda K 850, repno seme K —, detelno seme 60 K do — K, fižol, rpničan K -, mendalon K —, koks K —, krompir K 3*50 za 50 kg. Dob^r tek ! 2drav imsmo in nič nas ae tišči v želsdcu, nobenih bolečm o^kar jemljemo iVJerjsve odvajajo« rabarbarne pntske % znamo «Ëtsapillee». Pravimo Van» is itkusnje, potkuaite jih tudi vi, urejuj ajo blatenja in pospslujejo pcebivo. 6 sk«tlji« tenko I K. islstujs jih le Ukarasr B. Y. FeQsr v JluDioi, S lam trg it. S64, Hrvatsko, ▼ Kr&Bjo, dne 8. aprila 1911. VslitVe V poslasak« BfetfllOt to sedaj uradne razpisane n« dan 18. junija, ožje pa za SO. junija. Zbornica sa anide dae 30. julija. § 14. Wiener Zeitung objavlja budgjt in prostori; na podlagi § 14. Provizorij je določen do konca 1.1. Obenem ae pooblašča vlada, da »me najeti v tekočem računu posojilo 76 milijonov K. Üsiki larodil svil je sklenil pozvati vae atranke, naj bi pri prihodnjih ve i t vab sklenile med seboj premirje in si razdelile volilno delo tako, da ostane število mandatov vsem strankam neizpre-menjeno, zato pa naj bi stranke z združenimi močmi se berilo za mandate na meji proti Nemcem. S tem ni bilo prihranjeno mnogo denarja In truda, mnogo boja in sovraštva in bi tak kompromis le pripomogel k dobri stvari in »kupnemu postopanju. Tudi moravski klerikalni Hlas in Nali-nec pišeta v tem smislu. Vprašanje je seveda, če bodo vee stranke s tem zadovoljne. Tudi je vprašanje, če bi bilo tak mir odobravati s pohtičnegs stališča. V narodnem ozira bi bil gotovo koristen, dasi ee najbrte ae bo dal izvršiti. Ksvoleaieaarne gibanja v Albaniji. V Albaniji m nikdar miru, ta dežela je vedoo v nekakem revolucijarnem gibanju. Albanci niso plačevali skozi stoletja Turčiji nobenih davkov ter se bili prosti vojaške službe, umevno, da se sedaj ne morejo privaditi novih razmer. — V Albaniji je izbruhnila zopet vstaja. Turčija mobilizira ter pošilja vedno več vojaštva proti Albancem. V Skoplje je podanih 15 azijskih bataljonov. V Skadar so odposlali topove in mitvaliese, 6 azijskih bataljonov je namenjenih v Skadar. Čete vstašev naraščajo, položaj je vedno bolj nevaren. Albanske čete so udrle proti mestu Tuši; vojašnico ao zažgali. Prišlo je do krvavega boje. Vojaštvo se je moralo umakniti. — Uitašev je baje okoli 15.000. Gorsko prebivalstvo se pridružuje revoluciji. Uitaške čete marširajo proti Skadru. ■a Laske* se dobili novo ministrstvo. Usti javljajo, da je odločno protipapeškega vladanja. Ministrstvo bo zlasti glede Sel ia sakona v liberalnem tiru. Basils le Kitajsko. Kljub temu, da je Kitajsko ugodilo vsem ruskim zahtevam, je položaj na daljnem vshodu zelo resen. V Mandžuriji se baje razvija zelo opasno pretirusko gibanje, ki zavzema od dne do dne večje dimenzije.. Ruski podaniki, ki žive v Mandžuriji, beže trumoma nazaj v ruske pokrajine ter pripovedujejo, da se pripravlja na severu in na zapadli boksertko gibanje. Kitajci hočejo baje preprečiti uvoz živil, posebno pa meaa, žita in klavne živine v amurske pokrajine ter na U način preprečiti aprovisacijo teh pokrajin in ruskih kolonij. Republikanske glbenje v npsslji. Po vsej državi je opažati nevarno republikansko gibanje. Republikanska propaganda se liri prsv opasno zlasti med vojaštvom. Kralj Alfonz se je nenadoma vrnil is Zofije v Madrid. Zatrjuje se, da je stališča kabineta Canalejas močno omajano. ? isastkem frsavness lien so začeli razpravljati o Ferrerjevem procesu. Republikanski poslanec Soriano je izvajal, da ima ta razprava namen, zahtevali revizijo procesa zoper Ferrerja, ki je postal nedolžna žrtev grozovite pravne zmote. Razprava je zelo živa in zanimiva. Udeležujejo se jo najuglednejši poslanci, ki razkrivajo, s kakšnimi podlimi ipletkarijami ae je vplivalo aa sodišče. Prati reeiblikesukl psrtagslski vladi se neprenehoma snujejo zarote, toda dosedaj brez vsakega uspeha. — Kraljev grad v portugalskem letovišču Gasae bo vlada ispremsnila v javni hotel. Novičar. Ossbss vesti. Okrajni aodnik Frane Regally v Radovljici je imenovan deželnim svetnikom. — Vpokojen je major Viljem Geyer, ravnatelj pra-harne v Kamniku; na njegovo mesto pride major Viljem Jftkel. Sankcioniran ieiehd inkoa. C »str je potrdil s doom 26. m. m. od kranjskega deželnega zbora sklenjeno zakonsko predlogo glade vodovoda za Kranj. Kranjska «.bclsskJ eiber js imel včeraj 7. t. m. avojo sejo. Zupan Ferd. Polak otvori sejo, konšta-tira ob navzočnosti 20 odbornikov sklepčnost ter preide k prvi točki dnevnega reda: C tanje zapisnika zadnje aeje. Občinski svetovalec Ciril Pire predlaga, naj se ta neprečitan odobri, kar ee sprejme. Zupan imenuje nato overovateljem današnjega zapisnika odbornika Antena Zupana in Ivana Jagodica ter poda naznanila županstva: Argentinsko ms 10 jo prišlo v Kranj, do danes zvečer se ga je predalo 462 kg. — Sankcioniran je zakon za vodovodno naklado, o čemur pa občina še ni dobila ofl-cijalnega obvestila. Zupan prosi, da se dovoli, da pristopi občina k poštni hranilnici, kar se zgodi. — Nato prečita okrožnice deželnega odbora glede načrta zakona o vlaganju pritožb. — Presno se je obravnavalo o tretji točki dnevnega reda: Občinski računi in bilanca mestne klavnice, odda župan predsedstvo občinskemu svetovalcu dr. Val. Stempiharjn, nakar poroča obč odbornik Tajnik: Bilanca občinskega premoženja izkazuje prejemkov K 52.466*11, izdatkov K 46 588 76, torej prebitka 5877 55; ubožni taklad je imel prejemkov K 5802 47, izdatkov K 5688 52, prebitka K 113 95; računi mestne klavnice izkazujejo skupn h prejemkov kron 13.830 75, izdatkov K 6431-31, prebitka K 8399*44 in čistega dobička K 8862 80. Vsi računi, kakor tudi eni uitanov za ubožce i. dr. ae enoglasno od >bre. — O četrti točki dnevnega reda: Bilanca in računski zaključek mestne hranilnice v Kranju, poroča občimki svetovalec dr. Val. Stempihar. Mastna hranilnica je imela denarnega premeta 4,030 737 09 kron, sknpao se je vložilo v letu 1910 1,124 322 64 kron, dvignilo pa K 1201.410-71, torej več dvignilo ta K 77.088 07, bilanca hranilničaega upravnega imetja izkazuje: aktiva K 4,876 619 95, pa* siva K 4,675.462*29, dobičke K 21 155 66. Spletni rezervni zaklad ima čistega dobička K 9578 28, in znate skupni čisti dobiček K 30.735 94 Splošni rezervni taklad znaša koncem 1. 1910 K 276.215*61. Računski zaključek in bilanca se odobrita. Občinski odbornik Vilko Rus predlrga, da izreče občinski odbor posebne zahvale hraaiiničnemu podpredsed-aedniku, županu Polaku, poleg tega hraniloičnomu osobju, v prvi vrsti gosp. tajniku Ivanu Valončču za skrbno in uzorno vodstvo, kar ae enoglasno sprejme. Poročevalce, obč. svetovalec dr. Val. Stem-p bar poroča dalje, da je deželna vlada potrdila pokojninski opravilnik hranilničnih uradnikov v Kranju. Po tem so vsi stalno nastavljeni in imajo svoj pokojninski zaklad, valed tega prosijo, da jim mestna občina izpostavi dekrete o stalnem na-Btavljenju. Poročevalec predlaga, da se to isvrš«, kar se sprejme. — V poročilu tržnega odseka predlsga poročevalce, obč. svetovalec Krenner, da se ogovarja prošnji občine Lahoviče za dovolitev štirih novih sejmov. Sprejeto. — Obč. odbornik Janko Ssjovic predlaga v imenu ubožnega odseka, da se zviša mesečna podpora Štefanu Kožuhu na 4 krone in dovoli nabavo 1 par čevljev Fr. Re-micu. Se dovoli. — Občinski odbornik Kfivauee predlaga v imenu odseka za električno razsvetljave, da naj občina s oziram na to, da bi stala električna naprava sa mesto Kranj približno 31.000 K, dočins stene sedanja razsvetljava obresti kapitala od 40.000 K, vztraja na tem, da ae vodna moč pri Majdičevem mlinu izrabi, da se izvrlijo načrti in da ae dobi za to potrebno koncesijo. Pri tvrdkah, ki so že itak poslale sem svoje inženirje, ki so merili za načrte, naj naroči brezplačno načrte pod tem pogojem, da dobi napravo ona tvrdka, ki bo napravila najboljši in najugodnejši načrt Dalje predlaga, da ae napravi na cesti od mosta do kolodvora ne tri luči, kakor je že sklenjeno, temveč pet, ter prečita pogodbo, ki jo je sklenil električni odsek s gospo M. Majrjovo za dobavo električnega toka, katerega bi dala sa pavšalno ceno 30 K sa luč. Predlogi ae sprejmo in pogodba se odobri, na kar zaključi župan ob 7 30 občin iko sejo. 0 «81aval psse|IUlel». Zadnjič smo popolnoma stvarno razložili razmera pri «Glavni> ne glede na leve in desno. Danes poročamo, da asa-nicija te nesrečne zadruge vrlo napreduje, kajti rešeno je glavno sporno vprašanje, a katerim so se ljubljanski juristi h lili glave. Dr. Eger, ki ima danes odločloo besedo pri deželnem sodišča, in njegovi zavezniki so zmsgali. Kršenje zakona se js srečno preprečilo, kar bode upnikom in zadružnikom gotovo v korist. Postava je postava, in postava ne dela nikomur krivice, kar pa ni jasno v postavi, pa učeni gospodje «neter atisnajo*. Vas mora iti postavno pot, ako se tudi svst pogrezne. Potrjen je začasni upravitelj mase, katerega je predlagala prav neznatna manjšina upnikov. Up« nikom in le mnoge hujše prizadetim zadružnikom mora biti na tem, da kolikor možno režijo to, kar je le ostalo dr. Rudniku. Nismo radi osebni, a tega nam ne bode nihče zebrami, da bodemo brezobzirno pobijali oderaštvo. Mi nismo proti osebi upravitelja ter sam je vseeno, ako je upravitelj Peter ali Pavel, da le neusmiljeno ne izkorišča velike nesrečo ss naše zadružništvo. Boj za ©skrbništvo prejasno kaže vzroke. Ako se trdi, da bivši likvidator, ki ni bil nikoli član posojilnice, epe postavi ai mogoč kot upravnika, moramo pr-pomniti, da po naših informacijah to ni reanica. To je le enostransko tolmačenje zakona, katero se sugerira drugim, ki nimajo svojega pravnega mnenja. Konkurtni red le pravi, da mora hiti upravitelj neomadeševan, zanesljiv in izveden mol, in da preti predlogom upnikov ni važaih pomislekov. Ne bodemo se spuščali v ratmotrivanje pravnega vprašanja, s katerim naj se sabavajo učeni juristi. Nam gre le za stvar in za pomoč ljudem, ki so £o nedolžnem zagazili v blato. Ztraditega smo po-valno omenili korak »Ljubljanske kreditne banke», katera izplačuje male vloge do 800 kron bret odtegljajev. Naj bi jo posnemali te drugi kreditni zavodi. Prepričani smo, da bode marsikdo rad kaj popustil, ako pride prej de plačila. Kaj pa počne deželni odbor s tistimi 50.000 K, katere je določil deželni zbor za Glavno posojilnico P To vprašanje se mora vsiliti človeka, ki ni zaklet v strankarstvo ter ima kaj srca za blagor ljudstva. katera l)$&ks gospod i r>]a, želi ;Francka: skrbnosti že Csztal odbor is skledevat okraj Kranj je Imel dne 27. m. m. pod predsedstvom načelnika gospoda Frana Strupi)a svoje redno sejo. Načelnik poroča dohodke in izdatke sa vzdrževanje deželnih in občinsk»h cest v poslovnem letu 1910. Izdatki za deželne ceste zaašijo 3 563 K 91 v, kateri zaesek se js pokril s prispevkom iz deželnega skladu 2576 96 K, in onega okrajnega cestnega odbora 983 K 95 h. Stroški za vzdrževanje okrajnih cest znašajo 28 647 K 89 v; tem nasprotno znašajo prejemki 31 460 K 54 vin., ostane torej prebitka 2812 K 65 vio. Ker pa je okrajni cestni odbor izplačal kot posojilo deželnemu skladu pripadajoči znesek 1283 K 96 vin, za vzdrževanje deželne cestne, »stane dejansko prebitka koncem leta 1910 le 1528 K 96 vin. Računi so bili pravilno v občinski psarni v Kranju javnosti vpoglad, in ker se proti njim ni agovsrjslo, se jih enoglasno odobri ter imenuje revizorjem gospoda G rila Pirca in Ivana Zabreta. — Dalje se je sklenile pospešiti zadevo odkupa privatnega mostu čet Savo v Pod* nartu in za to prispevati primerno svoto, katera pa se mora tele določiti, kskor hitre bo tnano, koliko bosta prispevala v to avrho okrajna cestna odbora v Radovljici in Tržiču. — Z oziram na novo cesto it Kamnika čet S »turško goro v Girklje se je sklenilo, preskrbeti najprvo od deželnega stavbenega urada preliminar kakor tudi potrebne načrte in šele potem o stvari sami sklepati. Glede preložitve ceste v Rskovci se je sklenilo, sklicati le eakrst one posestnike, katerih zemljišča pridejo v pottev pri polož tvi te poti in ee t njimi v svrho edstopitve potrebnega prostora , končno pogajati Gospod Ivan Rakovic stavi predlog, ceste takoj dodobra osaažiti in posuti. Nato pojasni načelnik, da še ni ničesar prejel za to leto cestnih doklad, valed česar nima potrebnih sredstev, s katerimi bi mogel postiti osnatiti in posuti ceste. Zaradi tega se pooblasti načelnika, potrebni znesek si izposoditi it fonda ta cesto v Besnico, vendar se mora ta tnesek takoj vraiti, kakor h tro bo cestni odbor prejel prvi obrok cestnih doklad. V eestal odbor skladnega okraja Kranj je imenoval deželni odbor kranjski posestnika Iv. Zabreta iz Predoselj in J. Bidovea it Zaloga; v ceetni odbor okraja trtilkega Franca Ahačiča, tovarnarja v Tržiču, in Jakoba Pernula, posestnika pri Sv. Ani; v cestni odbor okraja kranjskogorskega A. Cebulja, gerenta na Jesenicah, in M. Noče, obč. svetovalca ns Koroški Beli, t Jakah tomar. Gospod Jakob Zamer, znani veleindustr.jalec v'Gorjah, je po dolgotrajni bolezni v nedeljo umrl. Star je bil 68 let. Blagi raojki je bil 41 let občinski odbornik; županoval pa je 27 let. Ni je akcije, da bi ae bil Zamer njen aktivni član, ne dražbo, no društva v Gorjah, povsod je bil vsaj odbornik. 2s leta 1879 je nastopil v javnosti ter osnoval Bralno društvo. Hranilnici ia posojilnici je od početka sem njen skrben načelnik ; v kmetijskem društva pa odbornik. V okrajnem cestnem odboru je bil ranjki duša vsega delovanja mnoga leta. Po njegovih načrtih so speljane malo-dane vse ceste, bodisi okrajne ali občinske. Da je bil tudi član okrajnega šolskega sveta in zdrav-stvenega zastopa, ni treba omenjati. Nevealjivih zaslug pa ti je pridobil s svetovnosnanim Vint- Sarjena. Ta naravni kras, to jo naravno nadarjeni umer odprl svetovnemu prometu. Sam je skozi več let žrtvoval velike svote za napravo potov in prometnih sredstev. Vintgar je Zumrovo delo; izročil ga je « Prometnem* društvu*. Leta 1883 ga js odlikoval presvitli cesar s srsbrnim križcem s krono sa zaslug ?. V letu 1906 pa je bil odlikovan a zlatim krilcem. Ca kdo, je Zamer zaslpžd odlikovanje. Po ojeoi ns žalujejo le sorodniki ia občani, po njem žaluje ves okraj, slasti le reveži, katerim je bit vedoo skrbni oče. Pokojnik je bil brat pred leti umrlega okrajnega šolskega nadzornika Andreja Zamra. — Isti dan, ko so pokopali očeta, je v bolnici umrl njegov sin Andrej, star šele 28 let Počivajte v mirni f aaredsl ftltelalel v Kranja priredi Akademija danes ob 7,9. uri predavanje. Predaval bo gospod Etbio Kristan it Ljubljane o Otonu Zupančiču. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi vabi Odbor. Isvaarsdsl občni lber Sokole v Kranju se vrši v poBdeljek, dne 10. t m. ob pol 9. zvečer v društveni telovadnici. Dnevni red: i. Volitev predsedstva Slov, Sokolske Zveze, 2. Raznoterosti. Bratje se poživljajo k polnsštevilni udeležbi. Keaeert šiiaiaiseege pevskega ibere v Kra-s j a. V soboto, dne 22. aprila 1.1. točno ob 7,9. uri zvečer koncert v telovadnici 'Gorenjskega Sokola*. Pri tem koncertu sodelujejo: gospa Aaica Pirnatova (klavir), gospod dr. Pavel Kotiaa (tenor), orkester «Sloga» ter moški in mešani sbor «Na* rodne čitalnice v Kranja*. Spored pesmi je naslednji: 1. O. Dev: «Zarja». Mešani sbor. 2. J. Aljsž: «Na bregu*. Moški sbor. 8. a) Fr. G*rbšč i «Pogled v nedolžno oko». Tenor-solo s sprem* ljevanjem klavirja, b.) Dr. G. Krek: «Surn vira in zafira». Tenor-solo s spremljevanjem klavirja. 4. E. Adamič: «Zaman pod oknom». Mešan sbor. 6. H. Volarič: «Divja rožica*. Dvoglasm žmiki pripraviti dobro kavo, uporablja najraje .pravega s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje dolgo let v zagrebški tovarni. Te iiborni domači izdelek najtopleje priporočamo. sbor s spremil. kla?irjs. 6. I. pl. Zsje: «Crnogo-rsc C rn ogorki*. Molki sbor. 7. •) Fr. Dolžan: »Vrtec ogradila bona». Narodni pesmi sa mešan sbor. b) O. Des: «ßartica». Narodna pesem za meian sbor. 8. s) F. S. Vilhar: «Nezakoaska mati». Tenor-sclo ■ apremljeranjem klavirja, b) J. Pro-cb&tka: « Poslednja nofi». Tener-solo a apremljeranjem klavirja, c) A. Lajovie: «Serensda». Tenor-solo a apremljevanjem klavirja. 9. Dr. A. Schwab: « Dobro jutro*. Pevaki valček za melsn zbor s apremljevaDjem orkestra. — Gene prostorom: Sedeti od I. do III. vrste po 2 K, od IV. do VIII. vrste po 1 K, ostali sedeti po 60 vin.; stojišča po 40 vin., za dijake po 30 vin. — Vstopnice se dobe v predpradaji v trgovini gosp. Ferd. Sajovica, na večer koncerta pa pri blagajni. OkroiBim isYavalkem ? gl Vida iad LJtb I|llf je imenovan dosedanji okrotni zdravnik v Trebnjem, dr. Mano Dereani. Il dsislsega iolakoga eveta Imenujejo ae: Fran Flore nadučiteljem, Neža Detela učiteljicam za Kranjsko goro; Florjan Gostič učiteljem za Poljane pri Skofji Loki; Frančilka GroMj učiteljicam sa Spitalič. — Sole v Zaboici, Velesovem in na Homcu se rsssirijojfcv dvoratrednice. — Učiteljsko mesto v Bohinjski Bali se snovs razpise. — Upokoji se Miha Kos, učitelj v Pirničah. II. tlet Gorenjsko sokolske kapo se bo vrlil v nedeljo, dne 9. julija 1911. v Skcfji Loki. Ob tej priliki bo tudi tamoloje sokol *ko društvo razvilo svoj prapor. Spričo trge je sa trdno pričakovati, da stori vsak gorenjski Sokol svojo dolžnost in pohiti isti dan a svojimi eobrati v nase prijazno gorenjsko metlo — Skofjo Loko. Ravno tako se nadejamo, da se bodo tega redkega slavja udeležilo tudi vse ostale nate sokolske lupe in njih društva ter da pošljejo v čim največjem številu svoje krepke sokolske čete k nslim krepkim Gorenjcem. Na nalem lepem Gorenjskem bo nalel vsakdo tavedno in gostoljubno slovensko ljudstvo, ki je le posebno ponosno na svoje krasno razvijajoče se Sokolstvo. Na tem zletu ae bo doisvajale proste in orodne vaje in vriile tekme, kakor je o tem poročal zadnji Vestoik gorenjske sokolske tope. Za sedaj le opozarjamo na ta zlet In razvitje prapora mladega, a čvrstega škofjeloškega Sokola in prosimo vsa nala narodna društva, da se pri svojih prireditvah oziraje na dan 9. julija. Spored tega slavja in druge podrobnosti se bodo le pravočasno objavile. Na zdarl IS Umna poročajo: Pred kratkim je umrla A. Sojee, ki je zapustila vse evoje imetje ihanski občini, in sicer sa občinske reveže. Vsak razsoden človek bi pričakoval, da bo Županstvo prodalo posestvo in premičnine potom javne drstbe. Zupan Flerin je pa vse kar pod roko prodal ter s tem znatno oškodoval občine. Bito je namreč drugih ponudnikov, ki so ponujali mnogo več, nego kupec Breznik. Radovedni etno, sekaj ni župnik, ki drtagače vse vidi, preprečil te kupčije. Apeliramo pa na merodajne kroge, da preiščejo to sadevo in če mogoče rasveljavlijo te pogodbe, ki je v veliko škodo ihaoske občine. Pol ara. 10. t. m. je izbruhnil ogenj na kozolcu posestnika Frana Vodnika v Ihanu. Kozolec je pogorel do tal Zi vzrok se ne ve, škoda znaša 400 K. — Zgorela je begunjska Žaga. Škodo je okolo 600 K. Kako je nastal ogenj, ni znano. IftSV alkohola 52 Ittni vdovec, mizar Jakop Oblak iz Trboj v kranjskem okraju rad pije žganje. Dne 6. marca je prilel od 3. popoldne, ko je bil pil le vino v neki gostilni, v neki privatni hiši pa žganje, v gostilno Angele Zum in ai dal prinesti ruma. Dcčim ao domači opravljali avoja posla, je ostal Oblak sam v gostilniški sobi, kjer se ga našli čez nekaj časa mrtvega na tleh. Najbrte ga js zadela srčna kap vsled preobilo zavtitega žganja. f blaznosti Ii prorasag trat ¥ Sp. Pirničah si je bajtar Jernej Bončar doma v sebi v hipni blaznosti prerezal vrat, a se lahko ranil. Nesgsdl. 18 meaecev stari posestnikov sin Fran Zabnikar is Radomelj pri Kamniku je padel dne 17. marca a peči in si levo nogo tetko poškodoval. — Desetletni sin nekega posestnika is Krtine pri Kamniku je prišel s levico v rezilnico sa slamo ter dobil tetke poškodbe. Draitfo prati iasikim hlačam. V Budim-pelti kar ne morejo trpeti novega ženskega hlačnega krila. Ne le, da so mznltirali na ulici ženske v novi modi, ampak ustanovili so sedsj društvo preti ženskemu hlačnemu krila. V Temelvaru in Debrednu ao žvižgali in zapodili ženske v hlačah. Kakor se vidi, imajo na Ogrskem velik strah pred novim hlscnim krilom. Najbrte jim delajo «ženske V hlačah* že dosedaj preveč preglavici Iipred sodišča. Mnogo obeta. Na Sv. Štefana večer lanskega leta so prišli štirje razvpiti razgrajači in znani ponočnjaki v Hafnerjevo gostilno v Skc f ji Loki. Povzročili so tak namir, da so bili gostje primo-rani jih potisniti na proste. Med te četverico se je najbolj odlikoval 20 letni.Tine Bergant, posestnika sla pri sv. Barbari. Imel je v rokah nož ter je I njim ranil najprej Antona Sinka in v veži Franceta Ravnikarja. Ko so bili razgrajač« zunaj, je prišel mirna Janes Snšnik, katerega je obdolženec s polenom po glavi udaril, ne da bi ga nevarno poškodoval. Po odhodu razgrajačev je vladal mir v gostilni. Krcmar Jožef Hafner ia njegov tast po- sestnik Gašper German sta stala v pogovoru se mirno v veži. Tine Bergant je prišel od zadaj na gostilniško dvorišče, ae tam oborožil s polenom in prišel aa to v veže. Tu je pa natiaeua prišel 62 let staremu Germanu u hrbet in ga nepričakovano udaril t vso močjo po ozadju glave, da as je Car man hipoma zgradil in omedlel. K sreči je imel ts na glavi kučmo, inače M se mu bilo gotovo kaj hudega pripetilo. Obd elzenec le deloma priznava svoj čin. Sodišče ga je kaznovale s desetmesečno tetko ječo. Zsradi krivca. Pri gostilničarje Martinu Brcetu v Lajžah pri Skcfji Loki sa imeli ples. Na plss je prišel ob 10. zvečer tudi kajžarjev sin Franc Pogačnik iz Kališča s krivcem sa klobukom. To pa je jezilo hlapca Josipa Kreka in mu je krjvec strgal sklobuka in raztrgal Gostilničar pa je Kreku rasrezal klobuk in tndi njega s nožem zabodel v trebuh, tako da ga je težko poškodoval. Loterijska srečka dno 2. aprila 1.1. Gradec 84 12 82 54 38 Dobro računale! in prav izvolile so ono gospodinje, ki uporablajo kot pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu „pravega : Francka: s kavnim mlinčkom" iz zagrebške tovarne. — Kakovost „pravega :Francka:" se je mnoga desetletja kot najbolj ugajajoča, njegova izdatnost kot najkrepkejša izkazala., Danes In Jntrl se toöi orno . Loško pivo v gostilni prt Godovi prU&odajiffa tedna: 9. Marija Kleofa, Milijs, Demeter; 10. Etekijel, Mehlilda, Kraseje; 11. Leon, Beuna, Rsda, Vitislav, Jaromir; 12. Zenon, Sabs, Ljnhorafr, Milotma; 13. Hermrnegild, Kajmlr, Negojica, Prevotella; 14. Justin, Godimir, Jaroslav; 15. Hiena, Geetirad. ■si« ml afvfjenfis v Pragi, generalno zastopstvo v Trstu, ima po vseh večj>h krajin na Gorenjskem svoje lastne zastopnike. Ta zavod je najcenejši na evropskem kontinentu in, ker ima ■ svoto 2,000.000 kron popolnoma vplačane glavnice, največje isvanredne rezerve, daje vsem zavarovancem tudi največjo varnost. Edini slovanski delniški zavod te stroke. 79 12—1 Zahtevajte prt nakupovanju mil Premier Najboljša Izdelava In najvišja tehnična popolnost. Krasni ceniki zastonj. prodaja L Rebolj, Kranj Proda se * posestvo 10 minut od Kranja na Klaven, bil. številka 32. 8 fesü in 20 mernisov po-setve. — Proda ee tudi samo h la in 10 mernikov posetve. Več se izve isto tam. Jtisa 81-1 Zahvala. Za vse iskreno sožiije, ki nam je bilo izraženo o priliki smrti našega ljubeg* moža, oSeU, zeta, svaka in strica Jos. Vidmarja posestnika In trgovca se najtoplejše zahvaljujemo. Osobito se zahvaljujemo prečastiU duhovščini, gospodu zdravniku aa vel ko skrb in trud, slav. slov. bral. društvu za (in-Ijive zalostlnke in venec, društvu strojarskih pomočnikov za venec, vsem prijateljem in znancem blagopokojnega rajnika za častno spremstvo na njegovi poslednji poti. Iskrena hvala 1 t Bodbisl Vidmar Ia Klamtar. Vir zdravja je brezalkoholna kipeča limonada ki se nanravlja is Marsnerjerih kipeiih limoiad. bombsiiav (Malinovec, citrooe, jagode, češnje, dišečih perle) v pastiljah po 2 m 4 vinarje in patentovanih zavojčkih po 2 in 6 vinarjev. Vsako leto se porabi fiSO milijonov komadov. Edini izdelovalec: Prva češka ahc. dr. orfent. sladkornih in čokoladnih tovarn aa Kr. Vinogradih 'w l«k, ielod.e «j zopet uravna in okrepi. Radi oiivljajočega in osvežujočega učinka so naravnost nepogrešljivo pri turah. — Faksi 80 ia 40 vinarjev. Dobiva ae jih: K. OAVMIK, lekarna pri «Sv. Trojici, v Kranju, H. ROBLEK, lekarna v Tržiču. I B ■ 1 ■ I ■ ■ ■ najboljši lak ca Keil-ova bela prevlaka (glazura) za umivaine mize 90 v. Keil-ova pasta za čevlje po 80 v. 75 6-1 ima vedno v zalogi tvrdka tla ix mehkega lesa Kell ov lak za zUenje okvirjev 40 v. Keil-ovo leSčilo za poie 90 v. Keil-ov lak za klobuke v različnih barv h. Fran Dolenz v Kranja. Črnomelj: Anton Zurc. Idrija: Valentin Iiopajne. K-mnik: Ed. Hajek. Kočevje: Franc Loy. Leskovic Sc Ljublana: Meden. Novo me-to: 1. Pieek. Postojni: Anton Dilrich. Radovljica: 0 Homann. Skofja Loka: M 2fgon. Zagorje: Rih. E. Mihelčič. tstii hiiiilnlei w Bi je prvi, najvarnejši in največji zavod za nalaganje denarja v pol. okraju Radovljica na Gorenjskem. i Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 47« od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi Vsak vlolnik 4 K 25 v od sto čistih obresti in poleg tega Še dvakratne obrestne obresti na leto. Za vse vloge in njih obresto vanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesto Radovljico z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. :: Mestna hranilnica v Radovljici daje največjo varnost sa hranilne vloge nsed vserci droglmi denarnimi «avodi v polit okraju Radovljica. Zato nalagajo c. kr. sodnije In drugi c. kur. uradi vse vloge od nedoletnih otrok in druge denarje le pri tej aestni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obresto vanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poslne ; položnice, katere so vsakemu na razpolago. jposojila na ^eimljišča Pesojim nt sealjiiča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračila na 14, 16%, 197,, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo jeza vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugop recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela iznebi, dasl plača ? celi dobi ie sa 87 t stanj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uradnje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih. Ravnateljstvo Mestne hranilnic* v Radovljici. 1SR-40 svojo i »4098 priporoča m Mita if* i' .1 10 i, i iO l!r ' f S **r. vi j i'»»oX o •:-.«.'1 v -*..-v.V . * j.i.4*l 1 ,i|iiH f 'o - *■'■ pivo, kakor marčno 4 ii.J-h.-*-.:* jpv"; L in IL vrste, bavarsko, vležano v • lit®«*!* I v« »as t^i sodčkih In steklenicah, pričakujoč obilnih naročil. mik V . - i. Vi«.!*'- IBr. - i Ustanovljeno leta 1818. Sat 26-21