SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 21 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 3 de junio - 3. junija 2010 JUNIJSKA RAZMIŠLJANJA RESNICA ALI LAŽ Pred odločilnim trenutkom MARKO KREMŽAR. Oktobra lani je ljubljanski nadškof dr. Anton Stres poudaril na spominski slovesnosti za pomorjenimi domobranci v Teharjah naslednjo misel: ,,Resnica ali laž, to je naša stalna izbira!". Ta izbira, ki postavlja pred moralne odločitve neprestano vse ljudi, je z izredno silo zaznamovala dogajanja minulega stoletja in pri tem usodno prizadela v večji ali manjši meri vse člane slovenskega naroda. Leta 1941 je organizirana laž bruhnila med Slovence z revolucionarno silo in z znanstveno propagandno tehniko, ki so se je komunisti posluževali, kakor povsod po svetu, tudi pri nas. V rokah komunistične partije je laž, ki jo poznamo kot enega od osebnih grehov in napak, postala strokovno vodeno politično orodje, sistem, na katerem je slonel od tedaj skozi pol stoletja totalitarni družbeni red, ki je grozil zajeti ves svet. Kljub temu se laž ne bi mogla zakoreniniti, če je ne bi spremljalo nasilje. Komunistični oblastniki so uvedli med revolucijo zločinski teror in kasneje strahovlado, ki je obrodila enoumje v katerem je pojem resnice izgubil svoj pravi pomen. S strahom so nosilci partijske oblasti hromili ljudem vest, da so pričeli ob lažeh molčati in jih na ta način sprejemati. Resnica pa, če ni izrečena, ne izgine s časom le iz javnega življenja, marveč tudi iz človekovega srca. Tako postane razumljivo, da se v Sloveniji dvajset let po propadu komunističnega režima med rojaki še ohranja in ponovno dviga glavo stara zgodovinska laž, ki naj bi prekrila krvavi teror komunistične revolucije. Res, da niso nikdar vsi rojaki sprejeli teh laži. Vendar je bilo za zvestobo resnici treba poguma, vztrajnosti pa tudi zavesti, da ne more nihče vzeti človeku notranje svobode in z njo resnice, če se ta odloča zanju neprestano, dan na dan. V desetletjih pod komunističnim režimom so ohranjali zvestobo resnici svobodni in pogumni ljudje. Teh morda ni bilo veliko, a vendarle dovolj, da tudi sredi najbolj temnih let naše preteklosti plamen resnice ni ugasnil. Po sesutju komunističnega političnega sistema smo upali, da je pod njegovimi ruševinami ostala pokopana tudi gora nakopičenih laži. Resnica bo zablestela in laž dokončno izginila iz naše družbe, smo upali. Pa ni bilo tako. Tudi po padcu komunizma celo med mnogimi demokrati ni bilo dovolj zavesti, do kake mere je virus laži trdoživ in razdiralen. Lahkoverno so pričakovali, da bo ostanke enoumja odplavil čas sam od sebe. Motili so se. Na podrtiji starega režima pa se pod plaščem brezbrižnosti še vedno širi tudi strah. Ljudje ob starih lažeh molčijo misleč, da je to varneje, predvsem pa bolj udobno. Zakaj bi spreminjali kar so se učili v šolah, si mislijo, ne da bi se zavedli, da so tudi na videz male laži del velike mreže nekdanjega enoumja. Hoteli bi zaživeti na novo, ne da bi prej uredili s preteklostjo, a to ne gre. Človekovo življenje je enota od spočetja do smrti in še čez. Ob množici dolgo prikrivanih morišč, od Teharja in Roga do Hude jame, kjer čakajo na pravico in resnico desettisoči žrtev komunizma, je bilo mogoče pričakovati, da bodo dejstva sama zadosti glasno pričala resnico, pa se to ni zgodilo. Dejstva sama so premalo. Resnica mora biti izgovorjena, glasno in jasno, da prežene laž. In te jasne besede v slovenski javnosti kljub demokraciji, svobodi in državni samostojnosti še ni bilo. Ni je izrekla nobena vlada, ne sodišče, ne kultura, da ne govorimo o predsednikih države, ki so bili od prvega do sedanjega zavzeti glasniki starih časov. Evropa je obsodila totalitarne komunistične režime in opozorila na škodo, ki so jo ti prizadeli prebivalstvu. Slovenski oblastniki tega niso storili. Res je slišati kdaj tudi jasne besede, a se zdi, kot da nanje ne bi bilo odmeva. Mnogo rojakov pomaga z brezbrižnim molkom, morda nehote, krepiti laž. To pa ima svojo ceno. Plačuje jo ves narod z zaskrbljujočim upadanjem moralnih vrednot. Celo hvale vredna gibanja, ki jih pričenjajo mladi demokrati za (nad. na 4. strani) Referendumska kampanja pred nedeljskim glasovanjem o arbitražnem sporazumu je v polnem teku. Pravzaprav se skoraj zaključuje. Zadnje dni pred začetkom volilnega molka organizatorji kampanje izkoriščajo še za številna zborovanja in javne tribune, zagovorniki in nasprotniki sporazuma pa volivce nagovarjajo tudi z brošurami. Organizatorji referendumske kampanje imajo še do petka do polnoči čas, da z argumenti za ali proti arbitražnemu sporazumu prepričajo volivke in volivce. Nato pa bo nastopil volilni molk, ko bo prepovedana vsakršna referendumska propaganda. Odgovrni za kampanijo izkoriščajo te zadnje dni za nagovarjanje volivcev s številnimi shodi, zborovanji, javnimi tribunami in okroglimi mizami, njihovi predstavniki pa se bodo ,,spopadli" tudi na televizijskih soočenjih. Vladne stranke SD, Zares in LDS osrednji shod v podporo arbitražnemu sporazumu so pripravile za to sredo na Prešernovem trgu, kjer so zbrane nagovorili premier in predsednik SD Borut Pahor, predsednica LDS Katarina Kresal in predsednik Zaresa Gregor Golobič. Nasprotniki sporazuma, predvsem opozicijske stranke SDS, SLS in Nova Slovenija, pa bodo imeli osrednje zborovanje v petek na Pogačarjevem trgu, ki ga pripravlja Zbor za republiko, potekal pa bo pod geslom Stopimo skupaj za Slovenijo. Tako podporniki kot zagovorniki sporazuma so v torek 1. junija na slovenska gospodinjstva razposlali brošure z argumenti za ali proti sporazumu. Koalicijske SD, Zares in LDS volivce nagovarjajo z brošuro Za arbitražni sporazum - za pravično mejo in stik z odprtim morjem, ki so jo izdali v nakladi okoli 740.000 izvodov, naročnik brošure pa so omenjene tri vladne stranke. KAKO MED NAMI Slovenski državljani v Argentini tudi lahko glasujemo. Kot smo v našem tedniku že razložili, imamo dve možnosti: glasovanje po pošti, ali pa direktno na veleposlaništvu RD. Po pošti lahko glasujejo samo tisti, ki so se s posebnim formularjem prijavili na republiško volilno komisijo. Prejeli naj bi volilno gradivo, ga izpolnili in ponovno poslali nazaj, ali pa oddali na Veleposlaništvu. Doslej nismo mogli ugotoviti, da bi gradivo v redu prihajalo, a je še nekaj časa. Seveda bo najbolj enostavno za tiste, ki so se odločili, da volijo naravnost na veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu. Glasovanje bo potekalo to nedeljo 6. 6. 2010 med 9.00 in 17.00. Tam se mora slovenski državljan identificirati z osebnim dokumentom in izpolniti volivnico. Referendumsko vprašanje pa se bo glasilo: ,,Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?" Kdor soglaša z vladnim predlogom, bo obkrožil ,,ZA", kdor ne soglaša, bo obkrožil ,,PROTI". Vsem zavednim Slovencem, ki bodo izpolnili svojo državljansko dolžnost in glasovali na referendumu, želimo navdih in vredno odločitev. OB 65-LETNICI BRATOMORNEGA ZLOČINA Se gori ljubezen (Od našega dopisnika) V petek, 28. maja je mnogo obiskovalcev v celoti napolnilo dvorano Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani, da so se spomnili 65-letnice velikega bratomornega zločina. Povabili so jih Nova slovenska zveza, Slovenski katoliški izobraženci in Slovenija v svetu, duša prireditve pa je bil Jože Dežman, (skoraj bivši) direktor Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani. Po trenutkih molka, ki so ga zaznamovali glasovi trobente, je pozdravil ravnatelj Zavoda dr. Roman Globo-kar. Poudaril je ohranjanje tega spomina s kulturnimi znamenji, kot so mozaik p. Rupnika v zavodski kapeli, galerija Gonars-Teharje slikarja Marjana Tršarja, atrija Valentina Meršola, za praznik Sv. Rešnjega Telesa pa bodo z dijaki romali v Kočevski rog. Dr. Anton Drobnič, predsednik Nove slovenske zaveze, je ob pogledu na polno dvorano vzkliknil: ©e gori ljubezen! in prosil za trenutek zbranosti v poklon vsem žrtvam ob molitvi očenaša. Nato je - glede na kraj, kjer so se nahajali, - izjavil, da Zavod lahko poimenujemo spomin XX. stoletja, ker je znak slovenske katoliške misli in ustvarjalnega delovanja. V njem so se potem v teh prostorih na izgon pripravljali tisoči Slovencev, med njimi na stotine duhovnikov, učiteljev, profesorjev, ki so jih tuji sovražniki odvažali v pregnanstvo. V tej dvorani pa so se na smrt pripravljali odporniki proti mednarodnemu boljševiškemu terorizmu; od tukaj so jih slovenski bratje odvažali ne v izgnanstvo, ampak v smrt. V isti stavbi pa se danes novi rodovi pripravljajo in odhajajo v življenje, ne v smrt. Upajmo in molimo, da bodo ti novi mladi rodovi nosilci spomina, glasniki resnice, pričevalci razuma. Prof. dr. Jože Balažic, predsednik Slovenskih katoliških izobražencev in predstojnik Inštituta za sodno medicino, ki skuša dati žrtvam ime, je obžaloval, da številne prepreke ne dovoljujejo, da bi lahko hitreje izvedli zadano nalogo. Povedal je nekaj vtisov ob izkopih žrtev v Hudi jami, npr. dejstvo, da so iz petih metrov prvega jaška izkopali več kot tristo šestdeset ostankov ljudi, med njimi precejšnje število deklet, mladih žensk. In še druge pretresljive slike, ob katerih je, čeprav izvedenec, dvakrat izgubil glas. Napovedal je, da bodo 1. julija začel izkop žrtev iz jame v Konfinu II, da tudi te žrtve dobijo ime. ,,Po vsakem dežju posije sonce. Tudi po vsaki hudi oblasti posije sonce in upam, da bomo kmalu imeli priložnost, da bomo to sonce in sončne žarke tudi izkoristili", je optimistično končal. Boštjan Kocmur, predsednik Slovenije v svetu, je poudarjal, da je usoda izseljencev tesno povezana s to obletnico in s tem časom. Na silo ločene družine, tisoči pobitih svojcev, je pustilo na ljudeh v izgnanstvu neizbrisni pečat, ki jih je izoblikoval. ,,Nujno je, da povzdignemo iz sramote vse žrtve bratomornega zločina, jih ovrednotimo in pokopljemo ter povemo vsem zanamcem, da nikdar več ne bomo dopustili, da brat dvigne roko zoper brata", je rekel. Jože Možina je s primeroma dveh usod predstavil pomen spominskih pričevanj zamolčanih žrtev vojne in revolucije. V filmu sta svoja doživetja povedala France Kozina (rešenec iz jame) in Marija Bradeško Marolt iz Šentjošta. Slikarka Marjet-ka Dolinar pa je predstavila svoje delo Slovenska Guernica. Pisatelj Ivan Korošec je z njemu lastno lepo besedo opisal nekatere dogodke, iz katerih je bila razvidna razdeljenost med tiste, ki so se odločili za revolucijo, in one, ki so se hoteli boriti proti okupatorju, pa so morali večji del svoje borbe usmeriti v obrambo življenj pred komunističnim nasiljem. Spomnil je, da je naslednji dan, 29. maja, točno pred 65 leti, doživel ponižujoči sprejem v Celju in mučni pohod do teharskega taborišča. Jože Dežman je pod silo razmer (pristojna oblast s šikanami nesramno zavlačuje podpis za ustanovitev) lahko predstavil le v kratkih besedah ustanovo Memores, ki se bo ukvarjala s spodbujanjem in raziskovanjem vseh zadev, ki lahko pripomorejo, da se Slovenci vrnejo k zdravi pameti. S petjem je prireditev požlahtnil cerkveni zbor iz Šentjošta in jo uradno zaključil z Mojo domovino, h kateri je pritegnila vsa dvorana. Večer je nadaljeval v preddverju ob bogati zakuski. Tam je bilo šele razvidno kako daleč je seglo vabilo, saj je bilo videti mnoge znane osebnosti: upokojeni ljubljanski nadškof msgr. Anton Uran, bivši član predsedstva rS Ivan Oman, bivši predsednik Vlade RS dr. Andrej Bajuk, pisatelj akad. Zorko Simčič, predsednica NSi Ljudmila Novak in še marsikdo, ki ga zaradi človeških nepopolnosti ni zabeležil spominski center v možganih. Tudi število prisotnih argentinskih Slovencev ni bilo zanemarljivo. GB PREJELI SMO Gospod Tone Mizerit Urednik Svobodna Slovenija Spoštovani, skladno z navodili in v imenu Vlade Republike Slovenije ter v skladu z njenimi argumenti, vas prosimo za objavo celotnega odgovora na članek ,,Zakaj smo proti", ki je bil objavljen v Svobodni Sloveniji (številka 18, str.2), 20. maja 2010. Odgovor vam prilagamo v priponki. S spoštovanjem. Avguštin Vivod veleposlanik Odgovor na prispevek Zakaj smo PROTI Navedbe v prispevku Zakaj smo PROTI objavljenem na 2. strani glasila Svobodna Slovenija z dne 20. maja 2010 so neresnične in zavajajo volivke in volivce. 1. Arbitražni sporazum ne omogoča neposrednega teritorialnega izhoda na odprto morje Ta trditev ne drži. Arbitražni sporazum v točki b) prvega odstavka 3. člena izrecno nalaga arbitražnemu sodišču, da „določi stik Slovenije z odprtim morjem". Z drugimi besedami to pomeni, da je naloga sodišča, da najde ustrezno rešitev za neposredni teritorialni izhod Slovenije na odprto morje. Možnih je več takšnih rešitev, vsekakor pa bo Slovenija dobila teritorialni stik in ne zgolj služnost, za kar ni potreben noben sporazum. 2. Arbitražni sporazum ogroža pomorski status Slovenije Mednarodno pravo ne pozna pojma pomorska država, saj ta pojem pravno sploh ne obstaja. Slovenija torej ne more niti izgubiti niti ohraniti statusa, ki ne obstaja. Dejstvo pa je, da je Slovenija obalna država in bo to tudi ostala. Pojem pomorske države pa se uporablja le sociološko in zgodovinsko, znani so npr. primeri pomorskih držav iz 16. stoletja, ko so pomorske države odkrivale novi svet. Gre za demagoško zavajanje javnosti. 3. Slovenija bo v najboljšem primeru dobila „služnostni" oz. „neškodljivi prehod" iz zaliva Po mednarodnem pravu vse države uživajo pravico do neškodljivega prehoda čez teritorialne vode drugih držav. Slovenija tako v vsakem primeru uživa pravico do neškodljivega prehoda in za to ne potrebuje nobenega sporazuma niti določitve meje. Arbitražni sporazum pa določa veliko več kot le-to, saj pomeni stik po vsaki definiciji lahko le fizičen spoja dveh ozemelj in ne le neke pravice. 4. Sporazum je nastal brez posvetov z opozicijo in stroko Ni res. Opozicija je bila redno obveščena o vseh fazah Rehnovega procesa, kot tudi o pobudi za podpis sporazuma, ki jo je 30. septembra 2009 obravnaval tudi Odbor za zunanjo politiko Državnega zbora RS. Vlada RS se je v pogajanjih redno posvetovala z vrhunskimi domačimi in tujimi mednarodnopravnimi strokovnjaki — posledično velika večina slovenskih mednarodnih pravnikov sporazum podpira. Večina mednarodnih pravnikov nasprotuje arbitražnemu sporazumu, kot tudi vsi, ki so se pogajali o Sporazumu Drnovšek-Račan To sploh ne drži. Celotna katedra za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani podpira arbitražni sporazum in sicer zasl. prof. dr. Borut Bohte, prof. dr. Mirjam Škrk, as. dr. Vasilka Sancin in tudi nekdanji predstojnik katedre, sedaj Predsednik Republike, prof. dr. Danilo Türk, redni profesor in predavatelj predmeta mednarodno javno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru prof. dr. Silvo Devetak, kot tudi predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani doc. dr. Milan Brglez, ko tudi redni profesor in predavatelj predmeta mednarodno pravo prof. dr. Bojko Bučar. Sporazum podpirajo tudi drugi ugledni pravniki kot sta npr. nekdanji ustavni sodniki prof. dr. Lojze Ude in mag. Matevž Krivic, pa tudi doc. dr. Patrick Vlačič in dr. Jernej Sekolec, dolgoletni direktor Komisije ZN za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL) in strokovnjak za trgovinske arbitraže, ki je trenutno arbiter v številnih arbitražah. Sporazum podpirajo tudi številni mednarodni pravniki, ki so zaposleni na Ministrstvu za zunanje zadeve in se vsakodnevno na praktični in teoretični ravni ukvarjajo z mednarodnimi sporazumi in različnimi vidiki mednarodnega prava. Torej, velika večina slovenske mednarodnopravne stroke arbitražni sporazum podpira. 5. Državne meje z vstopom Hrvaške v EU izgubile svoj pomen. Vlada RS ni nikoli trdila, da bodo državne meje z vstopom Hrvaške v EU izgubile svoj pomen. Prav zato je pomembno, da se po 19 letih tudi v naravi določi meja med Slovenijo in Hrvaško, saj bo na ta način bistveno olajšano življenje obmejnega prebivalstva. 6. Z Arbitražnim sporazumom Slovenija ne bo dobila pravične meje. Ne drži. S konkretnim arbitražnim sporazumom je Slovenija svoje tveganje minimizirala, saj sporazum vsebuje številne varovalke, ki Sloveniji omogoča, da zavaruje vse svoje vitalne interese. To izrecno določa arbitražni sporazum. Glede na dejansko stanje, pa Slovenija ne tvega nič, ampak bo z arbitražo le pridobila. Predvsem bo Slovenija dobila pravično mejo tudi s svojo južno sosedo. Arbitražni sporazum navaja 5 dodatnih elementov, ki so konkretni, jasni in dejansko konkretizirajo to kar Slovenija razume pod načelom zunanje pravičnosti (ex aequo et bono). V preambuli sporazum navaja, da mora arbitražno sodišče odločati ob upoštevanju vitalnih interesov obeh držav, točka b) 4. člena nadalje določa, da se poleg mednarodnega prava za odločitev uporablja tudi pravičnost, in načelo dobrososed-skih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevajoč vse relevantne okoliščine. 7. Zavrnitev AS na referendumu ne bo poslabšala slovenskega pogajalskega položaja, ampak ga bo nasprotno okrepila. Ne drži. Trenutni status quo je za Slovenijo izrazito škodljiv. Ohranjanje tega statusa quo škoduje Sloveniji, saj Slovenija dejansko nadzira območje le do sredine Piranskega zaliva. Nadaljevanje takšnega stanja bo Sloveniji zmanjšalo možnosti za ohranitev ozemlja, ki ga je imela na dan 25.6.1991. Arbitražni sporazum nasprotno, vrača stanje na ta dan, saj mora arbitraža določiti mejo glede na tedanje stanje. V primeru dosedanje predvolilne kampanje je podanih cela vrsta izjav, ki so izliv čustev in ne tehtni argumenti. Tisti, ki pri ljudeh vzbujajo lažne upe z ozemeljskimi pretenzijami do savudrijskega polotoka oz. mejo na reki Mirni delajo državi izrazito škodo. Zavrnitev sporazuma na podlagi čustev in ne argumentov je neodgovorno za današnjo in vse bodoče generacije Slovencev, saj bo imelo nepopravljive posledice za Republiko Slovenijo. 8. Ne drži, da sporazum nima alternative, saj obstajajo boljše rešitve: - Sporazum v katerem bo izrecno zapisano, da mora sodišče odločiti po načelu ex aequo et bono Arbitražni sporazum nalaga arbitražnemu sodišču ravno to, saj navaja 5 dodatnih elementov, ki so bolj konkretni, jasni in dejansko konkretizirajo to kar Slovenija razume pod načelom zunanje pravičnosti (ex aequo et bono). V preambuli sporazum navaja, da mora arbitražno sodišče odločati ob upoštevanju vitalnih interesov obeh držav, točka b) 4. člena nadalje določa, da se poleg mednarodnega prava za odločitev uporablja tudi pravičnost, in načelo dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevajoč vse relevantne okoliščine. - Sporazum v katerem bo nedvomno zapisano, da ima Slovenija zagotovljen Piranski zaliv in teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Arbitražni sporazum ravno omogoča, da Slovenija pridobi slednje, saj v točki b) prvega odstavka 3. člena izrecno nalaga arbitražnemu sodišču, da ,,določi stik Slovenije z odprtim morjem". Z drugimi besedami to pomeni, da je naloga sodišča, da najde ustrezno rešitev za neposredni teritorialni izhod Slovenije na odprto morje. Možnih je več takšnih rešitev, vsekakor pa bo Slovenija dobila teritorialni stik in ne zgolj služnost, za kar ni potreben noben sporazum. - Ratifikacija sporazuma Drnovšek-Račan. Sporazum Drnovšek-Račan je bil žal zavrnjen s strani obeh držav. Poudariti pa velja, da se z Arbitražnim sporazumom Slovenija ne odpoveduje Sporazumu Drnovšek-Račan, saj ga je glede na 8. odstavek 6. člen Arbitražnega sporazuma teoretično mogoče uveljaviti kadarkoli, če se bo le Hrvaška s tem strinjala. Verjetnost za to pa je zelo majhna. Sporazum med drugim omogoča Sloveniji stik z odprtim morjem, kar je glede na njene geografske značilnosti, ki so dejstvo velik dosežek v pogajanjih s Hrvaško — take zgodovinske priložnosti verjetno ne bo nikoli več! Ne pustite se zavesti nasprotnikom sporazuma, ki jim je zgolj do svoje lastne želje po oblasti. Pojdite na referendum in glasujte ZA. Prav tako ni realna možnost nova bilateralna pogajanja. Namreč, po zavrnitvi sporazuma Drnovšek-Račan s strani Hrvaške, je hrvaška dala vedeti, da sporazum ni sprejemljiv minimum hrvaških zahtev. Nasprotno pa je slovensko stališče, da predstavlja sporazum Drnovšek-Račan minimalen še sprejemljiv kompromis za Slovenijo. Posledično dvostranskegi dogovor o meji, ki bi upošteval takšna stališča obeh držav, ni mogoč. IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Praznovanje je mimo. Slavje 200-letnice majske revolucije, ki je pomenila začetek postopka argentinske državnosti je izzvenelo z nepričakovano silo in pustilo sladko-grenki priokus, ker si ljudje želijo miru in sprave. Ne znamo biti edini. Trdijo, da se je šest milijonov ljudi udeležilo teh večdnevnih prireditev, ki so vsebovale od pevskih festivalov, do vojaških parad, športnih dogodkov, sprehodov delegacij provinc in priseljencev, uradne sprejeme, itd., itd. A kot je bil narod povezan v enoto, je bilo vodstvo raz-krojeno. Na primer: mestna vlada je po štirih letih popravil in dopolnilnih del v svetovno znanem opernem gledališču Colon prav za to priložnost organizirala slavnostno otvoritev, pa se je predsednica ni hotela udeležiti zaradi nestrpnosti, ki vlada med državno in mestno vlado, oziroma med vodjem te (Mauricio Macri) in bivšim predsednikom in sedanjim predsedniškim soprogom (Nestor Kirchner). Na slavnostno večerjo, na katero je bilo povabljenih 200 gostov (za 200 let) ni bil povabljen podpredsednik Cobos, niti nobeden izmed bivših predsednikov (razen Kirchnerja, seveda). In višek nesoglasja: slavnostni Te Deum, ki se je skoraj 200 let izvajal v buenosaireški katedrali, je predsednica tudi letos prestavila, in sicer v Lujan. Vendar je buenosaireški nadškof, kardinal Bergoglio vseeno tudi v stolni cerkvi prestolnega mesta opravil pobožnost. Mimogrede: Te Deum je postal tradicija potem, ko so možje prve junte po sestavi prečkali trg in se šli zahvalit Bogu za milost odcepitve od Španije in lastne poti. Tradicijo so potem nadaljevale in spoštovale vse vade, civilne in vojaške, desne in leve, do Kirchnerjev, ki so ,,selili" slavje, da ne bi slišali kritičnih besed metropolita. In sedaj? Praznovanje je mimo. A uspeh je navdušil ene in druge. Splošna udeležba in narodno navdušenje, ki je prekipevalo milijonske množice je dalo vladi misliti, da bi lahko napeljala to vodo na lastni mlin. Vladni strategi že pripravljajo razne popularne ukrepe, da bi se slavje preselilo tudi v notranjost države. Izkoristili bi krajevna praznovanja, da bi obnovili ogenj navdušenja, kjer bi seveda izstopali vladni obrazi. To bi potekalo vzporedno z drugimi ukrepi, kot povišanje pokojnin ter otroških doklad, podaritev prenosnih računalnikov po šolah in v prihodnjih dneh zlasti dekodifikatorjev za boljše predvajanje tekem na svetovnem nogomet- nem prvenstvu. Opozicija sumljivo gleda na to ,,ra-dodarnost" a upa, da je do volitev še tako daleč, da bo končno kruta realnost pokopala vladno ,,strategi-jo zapeljevanja". Omenili smo svetovno prvenstvo. Tudi od tega si vlada mnogo obeta. Lep uspeh domače ekipe bi kapitalizira-la v lastno korist. Bo pa te tedne tekmovanj tudi politična dejavnost precej zastala. Zato vsi hitijo, da bi še pred ,,počitnicami" dosegli vidno mesto na startu, kjer se zbirajo predsedniški kandidati. Kar osem jih je, ki resno mislijo na možnost tekmovanja in - seveda - zmage. Razlika je v tem, da ima vlada jasno nakazano, in vsi napori težijo k cilju, da bi kandidiral Nestor Kirchner. V opoziciji pa se vrti ostalih sedem kandidatov in nihče med njimi ne izstopa po priljubljenosti. Vsi so precej izenačeni, vsaj v sedanjem stanju, ko manjka še dobro leto do volilne kampanje. Svetlobe in sence. Vsakega je malo v argentinski vsakdanjosti. Tako na primer nas je mesec marec zopet presenetil z visoko gospodarsko rastjo: kar 8,1%. V prvem tromesečju pa se je notranja bruto proizvodnja zvišala za 6,4%. Kateri dejavniki porivajo navzgor te številke? Zlasti večja potrošnja (se že poznajo povišice plač), soja in avtomobilska industrija. A ta motor ima tudi svoje senčne strani: zelo raste uvoz, ne tako hitro pa izvoz. Tako je zunanjetrgov-ska bilanca prišla v hude škripce. Da nekoliko popravijo to neravnovesje je (kot smo že omenili) državni tajnik za notranjo trgovino (da, za notranjo) Guillermo Moreno podvzel kar nekaj korakov, katerih cilj je omejiti uvoz. Sem spada pritisk, da bi argentinski trgovci in uvozniki ne kupovali živil v Braziliji (podobno tudi razne pridelke in izdelke v Evropi). To je bil tudi predmet pogajanj gospe predsednice in brazilskega kolega Lula da Silva. Gospa Cristina je zatrdila, da Argentina ,,ni ovirala in ne bo ovirala" uvoza iz Brazilije. Pri tem je ostalo. A brazilski gospodarski krogi ugotavljajo, da iz Argentine ni več naročil. Seveda ni nič zapisanega, nobene napovedi ali odpovedi, a naročila iz Argentine so splahnela kot megla v sončnem jutru. Zato gospodarsko ministrstvo sosednje države že načrtuje protiukrepe, ki bodo pomenili blokado argentinskim izdelkom. Podobne korake načrtujejo tudi v okviru Evropske Unije, kjer prav tako ugotavljajo, da z argentinskimi naročili nekaj ni v redu. Tudi v tem primeru ni nobenega uradnega odloka. A v Argentini se nihče ne mara zameriti polemičnemu državnemu sekretarju. SLOVENCI V ARGENTINI SLOVENSKI OKTET SDO/SFZ Prvi turnirji v letu Turneja 2010 in slovo Novo delovno leto se je začelo in s tem tudi športne dejavnosti. Kar v začetku leta smo se športni referenti vseh domov zbrali, da bi skupaj organizirali tekmovanja. Letos smo tudi zastavili aktualizacijo športnega pravilnika. Za to priložnost smo prosili pomoč športne voditelje raznih Domov, da bi prav natančno pojasnili vsako točko pravil. Za to pomoč bi se rada zahvalila Toniju Javoršku, Gregorju Hribarju, Andreju Žni-darju, Karlu Grozniku, Juretu Urbančiču in še posebej Franciju Sušniku, ki je tudi pomagal s pravo slovnico. Športni pravilnik bo na razpolago na spletni strani mladinskih organizacij (www.sdo-sfz.com.ar). Moja zahvala gre tudi Andreju Črnaku, ki je bil športni referent centrale do maja meseca, za njegovo pomoč in delo pri pripravi in organiziranju prvih turnirjev. Ker so se letošnje prireditve pomnožile in ni bilo na razpolago dovolj datumov, se je Medkrajevni Turnir Odbojke - MTO -skrajšal na samo en datum, ki se je vršil v Slomškovem domu. Zmagovalca sta bila: pri dekliški organizaciji ekipa iz San Justa, pri fantovski zvezi pa ekipa iz San Martina. Čestitamo zmagovalcem! Turnir je bil uspešen kar se tiče organizacije, vendar, poleg igralcev, ni bilo veliko mladine prisotne. Na mladinskem turnirju v Lanusu 1. maja je fantovska zveza prvikrat vključila pomožno ekipo. Ob tej priliki je San Justo predstavil to ekipo kot ,,San Justo B". To je omogočilo, da se je turnir odigral s šestimi ekipi. Med dekleti, pa to ni bilo mogoče. Pri fantih je bila finala kar nekaj tesna, saj sta San Justo in Lanus končala izenačena, brez zadetkov. Enajstmetrovke so določile zmagovalca. San Justo je zadel 3 gole in osvojil prvo mesto. Pri dekletih, po številnih tretjih setih, smo letos videli dvoboj med ekipami iz San Justa in Lanusa; zadnje so osvojile pokal. Na Pristavi, na državni praznik 25. maja, letos nismo določili omejitve starosti igralcev in tako so lahko igrali dekleta in fantje vseh starosti. To je bilo prav zato, ker so domovi, ki nimajo dovolj mlajših igralcev, ki še niso izpolnili 21 let. Mladina iz Carapachaya je predhodno sporočila, da ne bodo predstavili ekipe za 25. maj, zato je pri fantih znova San Justo predstavil pomožno ekipo. Vendar ne smemo pozabiti, da so želeli predstaviti ekipo fantje pristavske mladine a ni bilo dovolj udeležencev. Med igrami je bilo zabitih kar nekaj golov, a tudi nekaj izgubljenih žog, ki se niso vrnile s sosednjih vrtov. Zato so morali Pristavčani skočiti na pomoč v veletrgovino po nove. Po kratkem ,,odmoru" smo lahko nadaljevali s tekmo. Zadnje srečanje sta odigrali moštvi iz San Justa in San Martina. Sanjuška ekipa je osvojila prvo mesto in še nekaj blata. Med dekleti v odbojki je Ramoška reprezentanca prišla ponovno na dvoboj s San Justom v finali. Moram reči, da so dekleti iz Ramosa prav odlično igrale in postavile igro v tretji set. Končno je prvo mesto bilo za San Justo. Športno leto pa se je komaj začelo, zato še nismo prepozni. Bilo bi bolj zanimivo, če bi vsaka ekipa in mladi vseh domov prevzeli večjo odgovornost in kompromis za udeležbo na raznih turnirjih, da bi skupaj preživeli dan in se zabavali ter hkrati omogočili povezavo med mladino. Monika Oblak Zgodovinski večer smo doživeli ne samo Sanmar-tinčani, temveč vsa slovenska skupnost, ko je pri vsakoletnemu kulturnem večeru ,,Ob Taktu Barv VI", v soboto 9. avgusta 2008, po 27 letih prvič med nami zopet zapel Slovenski oktet in se na ta način, prav za prav vrnil k tistemu bistvenemu, zaradi česar leta 1951 ustanovljen: da širijo slovensko narodno in umetno pesem tako doma, kot med Slovenci po svetu. Bilo je praznovanje slovenske glasbe in pesmi. Ta mejnik glasbe, ki je nastal tisti večer v Slovenskem domu San Martin, je sprožil nove kulturne vezi med Slovenci v Argentini in matično domovino. Takrat je predsednik Slovenskega okteta, Jože Vidic, po dvanajstih koncertih takratne turneje, obljubil: „Cez dve leti se zopet srečamo, in to naj bi bilo ob praznovanju važnih obletnic tu v Argentini in v slovenski skupnosti." In res je, da dve leti je kratka doba, a Slovenski oktet je resnično izvedel svoj obljubljeni obisk in prispel na argentinska tla 7. aprila 2010, na novo turnejo med nami, pod okriljem in v organizaciji Slovenskega doma San Martin (to vlogo in kontakt je osebno prevzel dr. Viktor Leber) ob priliki praznovanja svoje 50-letnice ustanovitve doma. Ob uresničenju te obljube nas je Slovenski oktet zopet očaral z raznimi koncerti in matinejo po raznih društvih in Domovih. Turneja je vsebovala sledeče koncerte: Slovenski dom Carapachay; otvoritev razstave arh. Viktorja Sulčiča, Centro Cultural Recoleta; Buenos Aires celebra Eslovenia, na Av. de Mayo, Buenos Aires ob praznovanju 200- letnice Majske Revolucije; Slomškov dom; sprejem v rezidenci veleposlanika RS, Buenos Aires; Slovensko društvo Mendoza; poslovilni koncert v Slovenskem domu San Martin, in matineja v atriju Našega doma San Justo. Vso turnejo lahko sledimo na njihovi spletni strani www.slovenski-oktet.si, ter tudi na njihovem blogu slovenskioktet.blogspot.com. Slovenski oktet se je predstavil z novo zasedbo: tenoristi: Vladimir Čadež, Rajko Meserko, Marjan Trček (že bivši član SO od 1992 do 1996) in Janez Triler; baritoni-sta: Jože Vidic in Darko Vidic; basista: Matej Voje in Janko Volčanšek. Presenetili so nas z novim, živahnim in romantičnim repertoarjem ,,Comedian Harmonists", za kar je besedila pesmi poslovenil za Slovenski oktet Jože Humer ob spremljavi na klavirju odlične pianistke Urške Vidic, ki koncertira že več let pevce SO. Ne bomo opisali potek lepo obiskanega koncerta SO v San Martinu, saj to je že bilo široko napisano v raznih člankih Svobodne Slovenije. A omenili bomo, da se SO ni mogel z lahkoto posloviti od sanmartinske publike, saj so zaradi bučnega ploskanja zapeli še šest pesmi izven programa. Skoraj še drugi koncert! V našo spominsko knjigo gostov so zabeležili takole: SAN JUSTO Mladika se lepo razrašča Po vsem delu, ki je bilo potrebno za pripravo praznovanja „Buenos Aires celebra Eslovenia" letošnjega 10. aprila, si je folklorna skupina Mladika privoščila užitek. Naslednji dan, na nedeljo enajstega, so se proti poldnevu začeli zbirati rojaki sanjuškega okraja na dvorišču Našega doma. Kateri je bil vzrok? Voditelji folklorne skupine smo želeli izkoristiti obisk slovenskih rojakov iz Rosarija v Buenos Airesu. Tako so že zgodaj očetje naših folkloristov prižgali ogenj v ,,parrilli", mamice pa pogrnile in pripravile mize za kosilo. Naši zvesti plesalci so prejšnji večer lepo obesili kostume na obešalnike in se na nedeljsko jutro zopet oblekli v noše. Ko je bilo tako vse pripravljeno smo željni doča- kali člane skupine ,,Vesel slovenski duh" iz Rosaria in njihove spremljevalce. Slovenci v Argentini prav posebej cenimo, ohranjamo in poustvarjamo slovensko kulturo. To pa ne zgolj iz spoštovanja do ljudskega izročila ali iz spoznavanja slovenske pesmi in folklore, temveč iz želje in morda tudi potrebe po srečanju in druženju rojakov. Prijateljstvo in sodelovanje med nami nas veže in ohranja kot slovensko skupnost v Argentini. To smo uspešno dokazali letošnjega 10. aprila. Rojaki iz Rosaria so nas tokrat že v drugo obiskali v Našem domu. Mladikovci smo jih tudi že obiskali v decembru leta 2007 in v njihovem Domu zaplesali in se lepo imeli. In tako se je začel program. Najprej s pozdravom in dobrodošlico tudi za rojaka iz Cha- co, ki sta se udeležila srečanja. Obe skupini, oblečeni v ustreznih nošah, sta navdušeni publiki poklonili plese iz različnih slovenskih pokrajin. Ob koncu programa pa še vsem zahvala za obisk in zopet so se plesalci zavrteli, kar vsi skupaj, ob zvokih slovenske glasbe. Mize pa so polnile z dobrotami: ,,empanadas, hamburguesas, choripan" za hitro kosilo. Prijetno prijateljsko vzdušje je prevladovalo na dvorišču Našega doma. Čeprav utrujeni od prejšnjega dne, smo se, po stari slovenski navadi, kar lepo zaklepetali in zasedeli. Takih srečanj si moramo še privoščiti! In zato^ Vas prisrčno vabimo na II SREČANJE SLOVENSKIH FOLKLORNIH SKUPIN, ki bo v petek, 9. julija v Našem domu. Rezervirajte si datum! MLADIKA ,,Vesel sem ponovnega snidenja med prijatelji!" (J. V.) „Prijatelji San Martina! Lepo je bilo, ... lepo še bo? Seveda bo, ko se zopet snidemo!" (V. Č.) ,,Ce smo z našo pesmijo lahko vrnili le delček tega, kar ste vi žrtvovali za nas, potem smo neskončno veseli! ,, (M. T.) ,,Komaj čakam, da se ponovno snidemo, občutki so zares neverjetno lepi! ,, (D. V.) „Nepozabni trenutki, ki jih doživljam z vami, so res blagoslov, za katerega sem neizmerno hvaležen! ,, (J. T.) ,,Lepo se je vrniti med prijatelje! " (J. Volčanšek) ,,Pesem nima meja ... Bog živi Slovence in vse, ki dobro mislijo! ,, (M. V.) ,,Veseli smo, da smo zopet gostje te čudovite skupnosti!" (R. M.) Ob tako lepih mislih in željah lahko še samo rečemo, da se Sanmartinska družina na ta način prisrčno zahvali svojim prijateljem Slovenskega okteta, za obisk in podarjen trud ob letošnji turneji! _R. L. ROSARIO Nov odbor V Rosariu tudi deluje precej močna slovenska skupnost, predvsem rojakov vseljenih v obdobju med obema vojnama. Združeni so pod okriljem Slovenskega društva Triglav, ki letos praznujejo 80. obletnico rojstva in 15-letnico preroditve. Dne 25. aprila je v društvu potekal občni zbor. Obnovili so odbor, ki bo v novem delovnem letu sestavljen takole: predsednica, Graciela Kastelic; podpredsednica, Rosa Polh; tajnik, Leandro Barba; namestnik tajnika, Cristian Ferrari; blagajnik, Antonio Noli; namestnik blagajnika, Elio Pereyra; odborniki: Hugo Ferrari, Norma Sirk in Alejandra Kervin; v širši odbor so vstopili še Gladys Sirk, Fernando Franco in Dušan Kervin. V nadzornem odboru sta Marcos Jeriha in Jose Luis Klanjšček. Želimo jim polno uspeha! MARJETKA DOLINAR IN NJENA STVARITEV Slovenska Guernica ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA 44. občni zbor Stvaritev Guernica, kot tudi razstava o Hudi jami, je posvečena vsem žrtvam in njihovim svojcem, ki niso mogli žalovati Ko sem ustvarjala skice za razstavo o Hudi jami, so me hudo pretresli fotografski posnetki tisočih izmaličenih teles, najdenih v rovu Sv. Barbare. Na njih so bili VIDNI najbolj grozljivi elementi destrukcije, kot npr. destrukcija človeka, človeštva, č oveškega dostojanstva in ne nazadnje tudi narave. V hipu sem se med ustvarjanjem spomnila na morebitno eno najbolj slavnih Picassovih umetnin, to je znana Guernica. Sam Pablo Ruiz Picasso je želel v njej prikazati popolno destrukcijo in fragmentacijo človeškega telesa kot tudi stisko in bolečino samega človeka, zato upravičeno uporabi tehniko kubizma: ostre, geometrične, planimetrične, oglate in robate figure. Vsi vemo, da so trpljenje, bolečina, stiska in krivica univerzalni elementi, brez razlik pri enih in drugih, zato sem si dovolila primerjati našo slovensko tragedijo z usodo pokončanih v Katinu, z judovskim holokavstom in z uničenjem guerniške vasi. Kot slikarka sem se lotila temeljite analize Picassove slike in mojo slikarsko interpretacijo naslovila Slovenska Guernica. Gledalec stopi pred slovensko Guerni-co in opazi tri horizontalne površine ali tri fragmente: prvi spodnji (jaški), drugi srednji (pregrade), in zadnji tretji (Bog, sonce, vstajenje). V spodnjem delu slike spet opazimo tri delitve, leva, srednja in desna površina — ti trije deli uprizarjajo vse tri jaške Hude jame; je prispodoba v spomin na vse trpinčene žrtve, usmrčene na krut način na slovenskem ozemlju. V levem in v desnem jašku so upodo- bljene žrtve. Nekatere od teh so vzete iz že naslikanega ciklusa Skice za slovensko Gu-ernico. To so podobe najdenih žrtev iz rova kot npr. žrtev, ki želi vstati, žrtev iz hodnika, žrtev s prstanom (večni slovenski krik) in ženske kite. Opazimo tudi nove podobe: trpečo slovensko mater, žalostna dekleta in še druge. Torej dva trenutka v času, dve situaciji, prej in potem, pred 65 leti in danes še sporočajo isto sporočilo. Če se osredotočimo na levi jašek, dobimo občutek, da so žrtve padale druga na drugo. V desnem jašku sem želela prikazati globino in situacijo brez izhoda: močna centripetalna vrtinčena poteza elementov, ki povzroča občutek šoka, da žrtve padajo v popolnoma temen silno globok (50 m) prepad. Sredinski jašek je naslikan kot odrešenjski, v nasprotju z drugima dvema, ki prikazujeta trpljenje. Močna sredinska geometrična ascen-dentna kompozicija križev, ki počasi prodira v drugi del slike oz. v pregrade, prikazuje odrešenje žrtev: Oni so bili odrešeni ker so globoko verovali. Dvanajst kamnitih betonskih želenih pregrad v sredini slike simbolizira po eni strani težo krutega sistema, ki je poslal tisoče ljudi na zverinski način v smrt, po drugi strani pa dobesedno opisuje padec prav tega istega sistema, ki se ruši, krha, pada in se za vedno podira. V zgornjem predelu slike je prikazan zlati kelih (navdih je iz Plečnikovega opusa) in skoraj zaprta okrogla kontura, prikaz največje moči v obliki sonca: Bog, svetloba, odrešenje, Vesolje. Ker so tudi v tej konturi upodobljene zvezde, in to dvanajst, lahko prejmemo sporočilo o novem pravnem evropskem redu in o novem sistemu. Okrogla oblika pomeni popolnost ali nekaj, kar je že popolno. V primeru naše slovenske Guernice sonce še ni popolnoma vstalo, a nekoč bo /.../ Za to tehniko sem uporabila barvni in zlati akril, zlato v prahu kot tudi zlate in srebne lističe. Z mavcem za akril sem dosegla relief oz. teksturo, vizualno kot taktilno oz. skoraj otipljivo. Margarita Maria (Marjetka) Dolinar Tednik Družina, 30. maj 2010 V četrtek 22. aprila je imela naša ustanova svoj redni občni zbor. Zbrale smo se v Slovenski hiši. Naša predsednica gospa Pavlina Dobovšek je pozdravila navzoče. Naš duhovni vodja msgr. dr. Jure Rode je vodil molitev. Posebno smo se spomnile pokojnih članic in dobrotnikov. Sledilo je branje zapisnika lanskega občnega zbora, ki je bil potrjen. Nato so podale svoja poročila predsednica, tajnica, blagajničarka, socialna referentka, kulturna referentka, arhivarka, gospodinja in zastopnice okrajnih odsekov. V tej dobi je naša centralna Zveza razdelila našim potrebnim rojakom $ 59.550.-, okrajni odseki so dodali $ 15.900.-; skupaj $ 75.540.-. Če vsoti dodamo še pakete, ki jih zveza pripravi dvakrat letno, v vrednosti $ 8.747.-, je skupna vsota $ 84.287.-, in to vse z darovi dobrih ljudi. Gospa predsednica se je zahvalila vsem odbornicam za njihovo požrtvovalno sodelovanje in vsem dobrotnikom, ki so skozi leto nudili pomoč zvezi. Letos ni bilo volitev za novi odbor, ker traja mandatna doba dve leti. Torej je odbor za tekoče 2010 sledeči: Upravni odbor: predsednica, Pavlina Dobovšek; podpredsednica, Metka Tomazin; tajnica, Simona Truden; blagajničarka, Marta Golob; odbornici Ana Podržaj in Mirjana Voršič; duhovni vodja, msgr. dr. Jure Rode; nadzorni odbor: Marijana Poznič. Širši odbor: predsednica, Pavlina Dobovšek; podpredsednica, Metka Tomazin; tajnica, Simona Truden; blagajničar-ka, Marta Golob; socialna referentka, Ana Podržaj; kulturna referentka, Irena Fajdiga; arhiva^ka, Kristina Jerovšek; gospodinji: Pavla Škraba in Anica Erjavec. Sodelavke: Andreja Dobovšek, Andreja Dolinar, Marija Gabrijela Dolinšek, Alenka Prijatelj, Irena Rant, Mirta Rant, Marjeta Dobovšek; duhovni vodja, msgr. dr. Jure Rode. Predsednice krajevnih odsekov: Berazate-gui, Brigita Cvetko; Mendoza, Marta Pregelj; Miramar, Kristina Jelenc; Pristava, Marta Golob; San Justo, Nežka Kržišnik; San Martin, Polona Makek; Lanus, Emilija Martina Miklič. Zveza G. JOŽE RAZMIŠLJA Kje je resnica? Kdor prebere te vrstice, si lahko sam odgovori na vprašanje. Resnica z veliko začetnico je samo Bog. Jezus je dejal: Jaz sem pot, resnica in življenje. Kdor je z Bogom, je tudi z resnico. Kdor pa Ga zavrže, je tudi resnico zavrgel. Tako je povedan že prvi odgovor na zastavljeno vprašanje. Popolna neresnica je ta, ki pravi, da smo Domobranci razklali slovenski narod. Nasprotno je res. Borili smo se za njegov obstoj. Že ime samo nam pove, da smo branili Dom, ki je bil napaden po Nemcih, Italijanih in komunistih. Izvrševali pa so to partizani, bolj kot omenjeni tujci. Oni so se držaji gesla ,,rop, požig, umor". Če smo stopili v obrambo, je to bilo dolžnost vsakega zavednega Slovenca. Če je bilo potrebno, smo uporabljali tudi orožje, kakor oni. Kdor hoče razumeti, naj razume. Slovenija, njena vlada in celo Cerkev, si niso na jasnem. Kdor ne pozna in noče razumeti, naj si poišče resnico in ta ga bo osvobodila ... Kje je resnica? Kdo je ubil bana Natlačena? Kdo je ubil dr. Erlicha in njegovega spremljevalca? Kdo je obsodil škofa dr. Rožmana na 18 let prisiljenega dela in odvzem vseh državljanskih pravic? Kdo je naznanil italijanskim oblastem mojega očeta, ki ni hotel sodelovati s partizani, češ, da ima radijsko zvezo z Zavezniki v Londonu in so zato razbili vso notranjost šole v Mostah, kjer je bil moj oče upravitelj. Bil je po krivici obsojen na tri leta in pol ječe v Padovi. Tako so se ga znebili partizani, ker jim je bil nevaren. In še bi lahko našteval. Ali smo vse to storili Domobranci? Res je, da smo v mnogočem grešili tudi mi. Pa so tudi oni. Vsi smo ljudje in nihče ni brez krivde. In kdo je pobil 12.000 naših mož in fantov, da se Slovenija še danes ne more dvigniti na svoje noge, čeprav je svobodna država? Ni težko odgovoriti na vprašanje kje je resnica. Ta je namreč samo ena in nihče je ne sme pretvarjati, čeprav ga ta bode v oči. RESNICA ALI LAZ (nad. s 1. strani) ohranitev prav teh vrednot, postavljajo svoje temelje na pesku, dokler se ne odločijo in odkrito sprejmejo zgodovinsko dejstvo, da je komunistična partija zlorabila medvojno stisko slovenskega naroda pa tudi idejo ,,osvobodilnega boja" za dosego totalitarne oblasti. To je potrebno toliko bolj, ker skušajo komunisti z zlaganim prikazom nase zgodovine se danes zakriti tako strahote krvave revolucije kakor povojni genocid ter desetletja partijskega nasilja, ki so mu sledila. Le resnica lahko prinese v slovenski prostor potrebno svetlobo in kisik, brez katerih ni upanja na rast vseh ostalih vrednot. Odlok o poimenovanju ljubljanske ceste po diktatorju Titu, ki je odgovoren za izbruh revolucije med vojno, za množične poboje na slovenskih tleh in za desetletja vsiljeva-nega enoumja je poizkus okrepiti stari, na laži zgrajen mit. Tudi predsednikovo odlikovanje vrhovnega voditelja politične policije, ki je do zadnjega služila totalitarni državi, ima namen dati komunistični partiji ugled in jo rešiti odgovornosti za leta nasilstva in krivic. Istemu namenu naj bi služil tudi sramotni ,,Kviz zmage", ki so ga nedolgo tega širili po šolah. Vse to je slovenska javnost sprejela brez večjega odpora. Okužba z virusom laži, ki so ga prinesla desetletja komunizma, ne najde zdravila v blaginjski družbi, ki v svojem komercialnem relativizmu resnico prezira. Morda je zato ob javnem poveličevanju Tita in odlikovanju Ertla večina prezrla, da so ta dejanja poleg potvarjanja resnice tudi apologija zločina. Pod vodstvom ljudi, ki jih sedanji oblastniki slavijo, so izvedli komunisti na naših tleh najprej revolucijo z nasiljem nad civilnim prebivalstvom, nato pa množične poboje, kot jih zgodovina v tem delu sveta ni poznala. Da ne bi iskali odgovornih za med in povojno zločinsko nasilje tam kjer so, se je prizadetim zdelo potrebno pričeti novo kampanjo laži. S pomočjo interneta so pričeli širiti nova ,,odkritja". Za nasilje med vojno in revolucijo, za poboje, za požiganje gradov in ostale slovenske kulturne dediščine naj ne bi bili odgovorni slovenski partizani, temveč Srbi. Take trditve lahko postanejo nevaren poizkus sejati z lažjo sovraštvo med narodi. Nekateri menijo, da bodo s tem, ko krivijo za genocid v Sloveniji pripadnike drugih narodov, ustvarili pogoj za spravo in povečali narodno zavest, kar ni res. S prikrivanjem in potvarjanjem dejstev ni mogoče krepili slovenske zavesti pa tudi ne veselja do življenja. Usoda naroda v tem stoletju, če ne celo njegovo preživetje, je odvisna od tega, kako se bomo odločali Slovenci pred usodno izbiro na katero nas je opozoril ljubljanski nadškof. Pred izbiro za laž ali za resnico stojijo najprej tisti, ki vodijo narod tako na področju politike, kakor vere in kulture. Odgovornost za resnico pa nosimo še v posebni meri ljudje, ki se kot kristjani in kot demokrati zavedamo njene rešilne pomembnosti. Na vseh pa je naloga pričevati pa tudi svariti tako pred razkrojevalno ideologijo komunizma in totalitarizmov vseh vrst, kakor z njimi povezane korupcije ter laži, v naši polpreteklosti in v današnjem času. Boris Pahor častni občan Priznanje mu bodo podelili za „življenjsko delo ter prispevek k slovenski kulturi, njenemu mednarodnemu uveljavljanju in prepoznavanju ter za vse duhovne darove, ki jih leta deli slovenskemu narodu". Svetniki so še sklenili, da bodo zamejskemu pisatelju Borisu Pahorju priznanje za častnega občana podelili na slovesnosti ob dnevu državnosti 23. junija. Predlog, ki je sicer nastal na pobudo mariborskega mestnega odbora NSi, so podprli skoraj vsi prisotni svetniki, nasprotoval mu je le podžupan in svetnik Lipe Rok Peče. V obrazložitvi, zakaj podelitev naziva Pahorju v Mariboru, predlagatelji pojasnjujejo, da zato, ker so prav v Mariboru tržaškemu pisatelju izdali prvo knjigo v matični Sloveniji. Leta 1967 je namreč izšla Nekrop-ola, knjiga, zaradi katere so Francozi Pahorja skoraj štiri desetletja po prvem izidu postavili na mednarodni kulturni piedestal in mu podelili red legije časti. ,,Niso je hoteli tiskati v Ljubljani pri nobeni tamkajšnji založbi, medtem ko je profesor Jože Košar, tedanji urednik in spiritus agens Založbe Obzorja ter nekdanji ravnatelj slovite klasične gimnazije v Mariboru zaslutil nekaj, česar nihče drug v Sloveniji ni, in to je, da imamo velikega pisatelja v zamejstvu, o katerem se ni vedelo ničesar," je zapisano v obrazložitvi in dodano, da so šele po Francozih tudi v Ljubljani po desetletjih molka končno „odkrili" spregledanega pisatelja iz zamejstva. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI SLOVENSKI ČAS Z zgornjim naslovom je izšla prva številka „časnika za družbo in kulturo" kot mesečna priloga tednika Družina. Izšla je po osmih mesecih priprav, njen urednik pa je Jože Horvat. V bogati prvi številki je objavljen tudi članek izpod tipkovnice Toneta Mizerita o Slovencih v Argentini. KADILKE V Sloveniji sicer kadi manj žensk kot moških in delež kadilcev že dlje časa pada, a število žensk, ki kadijo, se ne zmanjšuje, ugotavljajo na Inštitutu za varovanje zdravja. Nacionalni sodelavec Svetovne ^zdravstvene organizacije za tobak v Sloveniji Tomaž Čakš opozarja, da skuša tobačna industrija privabiti predvsem mlada dekleta. INFLACIJA V MAJU V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin maja na mesečni ravni zvišale za 0,4 odstotka. Inflacija na letni ravni je znašala 2,1 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu. POZORNI NA OKOLJE Predstavniki Save Tires so skupaj z več partnerji podpisali namero o partnerstvu v kampanji Pozor(!)ni za okolje.V kampanji bodo sodelovali predstavniki Save Tires, mestne občine Kranj, Dinosa, Društva Ekologi brez meja, Fakultete za organizacijske vede, dveh komunal, Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj ter petih srednjih šol ali centrov. Kampanja bo osredotočena na okoli 5000 dijakov. Gre za pobudo Save Tires z namenom osveščanja srednješolcev o odgovornem ravnanju z okoljem. Partnerji se bodo v kampanji letos osredotočili predvsem na pravilno ločevanje odpadkov in sicer s tremi sklopi akcij: s tekmovanjem v ločevanju odpadkov, z izobraževanjem in osveščanjem mladih ter z raziskavo o okoljski ozaveščenosti med dijaki srednjih šol. PO SVETU SEZONA ORKANOV V teh dneh se začenja sezona orkanov na Atlantiku in Pacifiku. Po napovedih ameriških meteorologov bo precej pestra. Že minuli konec tedna je kot prva nad Srednjo Ameriko pridivjala tropska nevihta Agatha. Najbolj je prizadela Gvatemalo in Salvador. Orkani pa naj bi vplivali tudi na trenutni naftni madež v Mehiškem zalivu. NAPAD KONVOJA Evropska unija od izraelskih oblasti zahteva polno preiskavo ponedeljkovega napada na konvoj ladij s človekoljubno pomočjo za Palestince na območju Gaze. V njem je umrlo najmanj deset ljudi. Napad je mednarodna skupnost ostro obsodila. Špansko predsedstvo unije je dogodek označilo za nesprejemljiv in resen, na zagovor pa so poklicali izraelskega veleposlanika v Madridu. vojaSke vaje Južna Koreja je na obmejnem območju s Severno Korejo, kjer vlada napetost, začela vojaško vajo. V njej sode uje več tisoč južnokorejskih vojakov ob podpori več deset bojnih helikopterjev, tankov in oklepnih vozil. Vojaki se urijo v obrambi pred morebitnim napadom s severa. ZDA: NACIONALNA VARNOST Ameriški predsedniki morajo po zakonu iz leta 1986 kongresu podati strategijo nacionalne varnosti. Obama vztraja pri vodilni vlogi ZDA v svetu. Ohranja tudi možnost preventivnih vojn, a poudarja, da je pri reševanju sporov diplomacija na prvem mestu. Prvi mož svetovne velesile poleg zunanje poseben pomen daje tudi notranji politiki. To je sicer največja razlika od strategije Georgea Busha. Novo strategijo nacionalne varnosti, spisano na 52-ih straneh, je v minulem tednu predstavila ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. DVOJNO DRŽAVLJANSTVO Madžarski parlament je sprejel zakon o dvojnem državljanstvu za Madžare, ki živijo v sosednjih državah. Pogoji za pridobitev državljanstva bodo zanje odslej lažji, saj bodo morali dokazati le, da imajo madžarske korenine in da govorijo madžarski jezik. To je ujezilo Slovaško, kjer živi približno 550 tisoč Madžarov. Tamkajšnji parlament je sprejel resolucijo, v kateri izraža globoko zaskrbljenost zaradi omenjenega zakona. Slovaški poslanci bi kot povračilni ukrep lahko celo sprejeli zakon, po katerem bi slovaškim Madžarom odvzeli slovaško državljanstvo, če bi sprejeli madžarskega. VIZUMI Evropska komisija je predlaga odpravo vizumov za državljane Albanije ter Bosne in Hercegovine za potovanja v države schengenskega območja. Odločitev je rezultat OB SLOVENSKEM ŽALNEM DNEVU Približal se je zopet slovenski žalni dan. Prvi predsednik Društva Slovencev ga je na eni spominskih prireditev v prvih letih v Bs. Airesu označil za slovenski „narodni vernih duš dan". Na ta dan se Slovenci, kjerkoli žive, povežejo v eno samo veliko slovensko družino, ki se spominja svojih žrtev med drugo svetovno vojno. Na najrazličnejše načine so tedaj umirali slovenski ljudje. Nekateri po koncentracijskih taboriščih, drugi doma v trpljenju in stiskah: bodisi v bojih s komunističnim nasilnikom ali pa kot njegove žrtve. Teh je največ in njihovo smrt je spremljalo nepopisno trpljenje in mučenje. Večina teh žrtev je dobila skupne grobove po raznih kraških jamah in kočevskih brezdnih. ... ROBERT PETRIČEK 50 LETNIK je postal 23. maja t.l. Ta življenjski jubilej je hotel prikriti in ga praznovati samo v družinskem okolju. Ker pa jubilant s svojim nesebičnim delom v slovenskem planinstvu v Argentini in povsod drugod, posega aktivno v slovensko organizirano skupnost, naj nam ne zameri ... SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Mendoški slovenski pevci so zadnja dva dneva svojega bivanja v Bs. Airesu, narodni praznik v sredo 25. maja in četrtek 26. maja porabili za obiske. Tako so se v sredo popoldne odzvali povabilu Našega doma v San Justu. Ob prihodu so jih številni Slovenci iz tega kraja lepo sprejeli. Povabili so jih k pogrnjenim mizam, kjer so jim postregli z malico. ... Na praznik Kristusovega vnebohoda so mendoški rojaki peli na povabilo g. Janka Mernika pri maši, ki je bila pri slovenskem oltarju Marije Pomagaj v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu. ... ŽEGNANJE V TIGERSKEM „TRNOVEM" Na državni praznik 25. maja je bila v Delti posebna slovesnost. V novem počitniškem naselju „Trnovo", kjer si je več slovenskih rojakov postavilo lične hišice za nedeljski in počitniški oddih, so blagoslovili kapelico, posvečeno Presv. Srcu Jezusovemu. ... OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Mihaela Kuzmana in njegove žene Ljubice v mestu Balcarce se je rodila hčerka, ki je pri krstu dobila ime Marija Amalija. Za botra sta bila Anton in Elizabeta Ramos. V družini Rudolfa Rozine in njegove žene Veronike roj. Mlinar, v Lanusu, se je pretekli teden rodil sin. V družini Pavla Novaka in njegove žene Marice roj. Glavan, v Lomas del Miradoru so tudi dobili sinčka. Pri krstu je dobil ime Pavel Peter. Srečnim družinam naše čestitke. MENDOZA Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika Društva Slovencev^ Luka Grintal, za odbornike pa Pavle Bajda, Mjrko Šmon, Janez Grebenc, France Jerovšek in Janez Štirn. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Dominik Heinrichar, Pavel Božnar in Miha Grošelj. Novi odbor si je nadel nalogo, da bo zlasti posvetil vse svoje sile pravi vzgoji slovenske mladine. ... Svobodna Slovenija, 2. junija 1960 - št. 22 RESUMEN DE ESTA EDICION dveletnega intenzivnega delu v okviru dialoga o vizumski liberalizaciji. Kljub dobrim rezultatom morata obe državi odpraviti pomanjkljivosti na določenih področjih. Komisija bo v državah še naprej nadzorovala izpolnjevanje pogojev, nakar bo o zadevi, predvidoma septembra, odločal Evropski parlament. Odločitev morajo nato potrditi še članice unije, tako da bi v veljavo lahko stopila proti koncu leta, a verjetno ne pred jesenskimi volitvami v BiH. REFLEXIONES DE JUNIO Como cada ano, en el mes de junio los eslovenos le rendimos homenaje a quienes entregaron la vida defen-diendo los valores nacionales y religiosos durante y finalizada la segunda guerra mundial. La reflexion del Dr. Marko Kremžar de este ano se titula "Verdad o mentira". Con motivo de una recordacion de los domobranci ca^dos en Teharje, en octubre pasado, el arzobispo de Ljubljana Dr. Anton Stres enfatizo en el concepto de la eleccion continua de los hombres por la verdad o la mentira. En el ano 1941 una mentira organizada detono en Eslovenia. En manos del partido comunista, esta mentira se convirtio en una herramienta pol^tica. Sin embargo, esta mentira no se hubiera arraigado, si no estuviera acompanada de la violencia. En el pensamiento unico, la nocion de verdad pierde su verdadero significado. Con el paso del tiempo, la verdad no expresada desaparece, incluso en el corazon de las personas. De este modo se comprende que en Eslovenia, luego de 20 anos de la ca^da del regimen comunista, la vieja mentira historica continua con la cabeza en alto. Cierto es, que no todos aceptaron estas mentiras. Pero para ser fiel a la verdad hay que tener coraje, valent^a, constancia y conciencia de que nadie puede quitarle al hombre la libertad interior. El numero puede ser pequeno, pero suficiente para que la llama de la verdad no se haya apagado en los momentos mas oscuros de nuestro pasado. Esperabamos que con la democracia la verdad resplan-deciera. No fue as^. El miedo continua al asecho. Frente a las fosas comunes descubiertas, donde esperan por la justicia y la verdad miles de v^ctimas del comunismo, era esperado que los hechos por si mismos declarasen la verdad. Los hechos solos no alcanzaron. La verdad debe ser expresada, declarada fuerte y claro, para desterrar a la mentira. Y estas claras palabras en el espacio publico esloveno, en un pa^s democratico e independiente, aun no fueron dichas. La infeccion con el virus de la mentira, no encuentra el remedio en la sociedad. Para no buscar a los responsables de los cr^menes violentos entre y tras la guerra, se comienza con una nueva campana de mentiras. Con la ayuda del Internet surgen nuevos "hallazgos". Los responsables no ser^an los partisanos eslovenos, sino los serbios. Algunos consideran que culpando a otras nacio-nes, crean condiciones para la reconciliacion de la nacion. Con el encubrimiento de los hechos, no es posible fortalecer la conciencia eslovena. El destino depende de como los eslovenos decidamos frente a la eleccion que el arzobispo nos advirtio. La responsabilidad por la verdad la tenemos sobre todo los cristianos y democratas que comprendemos su importancia. (Pigs. 1 y 4) DESCARGA OFICIAL En este numero publicamos la respuesta del gobierno de la Republica de Eslovenia al art^culo Por que estamos en contra del acuerdo arbitral, publicado en este sema-nario el d^a 20/05/2010. En el mismo, se explican detalladamente los puntos con los cuales discrepa abier-tamente y los considera falsos. Ademas, subraya la importancia que tras 19 anos, se fije el l^mite entre Eslovenia y Croacia, ya que de esta manera se facilitara considerablemente la vida de la poblacion fronteriza. Y Eslovenia obtendr^a un l^mite razonable con su vecino del sur. Por ultimo, afirma que no es una opcion realista una nueva negociacion bilateral entre los pa^ses. (Pig. 2) NOTICIAS DESDE ROSARIO La Asociacion eslovena Triglav de Rosario realizo el pasado 25 de abril su Asamblea general ordinaria. Luego de la distribucion de cargos, la Comision directi-va quedo establecida de la siguiente manera: presidenta, Graciela Kastelic; vicepresidenta, Dra. Rosa Polh; secre-tario, Leandro Barba; prosecretario: Cristian Ferrari; tesorero, Antonio Noli; protesorero, Elio Pereyra; voca-les titulares: Hugo Ferrari, Norma Sirk in Dra. Alejandra Kervin; vocales suplentes: Gladys Sirk, Fernando Franco in Dušan Kervin; s^ndico titular: Marcos Jeriha; s^ndico suplente: Jose Luis Klanjšček. En el 2010 los eslovenos de Rosario celebraran el 80° aniversario de su fundacion y el 15° de la renacida Asociacion eslovena Triglav -Rosario. (Pig. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Marko Kremžar, Monika Oblak, Mikaela Podržaj, Regina Truden Leber, Tatjana Modic Kržisnik, Barbara Kržisnik, Graciela Kastelic in Simona Rajer. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires - Argentina / Tel.: (5411) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O