Štev. 14.
Cena ednoga drobca 50 fil.
4. April 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 12 K., na mesec 1 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo, Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-10 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Vüzem.
Veselja svetek, vstanenja den, spomin zmage, štero je dobilo življenje nad smrtjov, pravica nad krivcov. Halleluja doni po vesoljnom sveti. Halleluja! Pesem zmage! Halleluja, pesem potrtoga srca, prebodjene düše. Zaistino tak. Kje je prle meč kraljüvao, tam se porodi ta zmagoslavna pesem. Brez trpljenja, brez križa, brez suz, ne halleluje.
„Razpi ga!“ „Križaj ga!« To so ponavljala stojezera vüsta, »mreti mora« je bila sodba državne oblasti. Vseli želja se je spunila. Življenje je vgasnolo a samo za tri dni. Grob, gnezdo smrti je oživo, zavrelo je v njem nadgrobno življenje, štero venča pesem večne halleluje.
Koliki bi radi zmage pesem, hallelujo popevali! Koliki hrepenejo zmagati v drüžini, v občini, v deželi, v državi! Vsi smo prepojeni z stremljemjom po zmagi
konči v svojem vozkom delokrogi, pri svojem plügi, pri svojih krosnah, v svojoj pisarni, pri svojoj knigi. Vsi smo edne narave, človeče, štero vleče prirojena teža po zmagi.
Hallelujo bi rad popevao kmet i obrtnik, državnik i vučenjak. Zmago išče za skrivne svoje želje mladi i stari, bogat i siromak. Pa jo dobi vsaki? Ki trpeti i vmreti zna, jo dobi, če je pravična njegova zahteva. Grob slavi zmago pravice. Krivica samo do časa zmaga. Meher na vodi je njena zmaga, štero najmenjši valovi pravice požrejo. To je vüzma pomen.
I dari vüzemski, rumenke?
  Pred oči postavljajo više	pove-
dano resnico, jo omilijo, ovekivečijo. Rumenka! Preblaženi spomin naših detečih, mladinskih let. Veselo srno je pisali z čüti svojega ljübečega srca i davali tistim, ki so naši bili. Srca smo z menjali ž njimi. Želeli smo pridobiti
srce i dali smo rumenku z srca, pa zmagali smo. Ljübezen prijatelska — zaročinska — zakonska se je potrdila, povekšavala po rumenki. Bila je pravična i mela križe zdevane na pot, zato je prišla do zmage, kak pišče po trüdapunom prikljuvanji z jajca na svetlost, štero njemi ide po pravici, ar je stvorjenje kak vsako drügo.
Dnesdén je preveč dosta želj i zahtev a ne izvirajo mnoge iz pravico ljübečega srca. Zmagati zato nikak ne bodo mogle. Predaleč so od Gospodovoga groba, vesela halleluja se ne more začüti pri njih. I kak so redke želje i zahteve pravične, ravnotak so sprejete v našoj navadi	tudi nji-
hovi sladki i ljübki spomini: rumenke.
Dragim naročnikom vesele vüzemske svetke žele uredništvo!
Podlistek.
Predganica v Meksiki.*)
(Pripovest.)
Da je, ešče v našem kraji ne sijalo sunce krščanske vere, so Prinas ljüdje šče bole razvüz dano živeli, kak dnesdén. Nikše ljübezni so ne Poznali do bližnjega. Večkrat so najšli mrtvoga potnike v gtabi kre cesté, šteroga so ponoči oropali pp bujli. Nišče je ne vüpao potüvali skoz naše , kraje. Po vesnicaj kre Müre so pa pá vsakšega v Müro vrgli što je Odked indri prišeo i tüdi med sebom so se včasih spoklali i mrtve v Müro zmetali. Dogodilo se je pa, ka je prišeo sveti človek z jűžnih krajov k Müri na prečti! kraj od dnješnje Srednje Bistrice. Te se je zvala samo Bistrica, čüo je, ka so v tom kraji •) Meksika je ime otoki (szigeti) šteroga oldepata dve strogi Műre malo niže od D/ Bistrice, spadne pa k Šafarskcmi. Pred desetimi leti je šče bila preci velka pa pravo, veselio pastérom. šteri so tam ' pasli svojo živino.
ljüdje jako- pijančüvaáji vdáni pa ka se déitnadén ropi dogajajo. Napoto se je k njim, čeravno je čüo, ka je nevarno med njé iti. Bog ga je poslao ozrranüvat njegove reči v té kraje. Dugo je ne mogeo najti nikoga, što bi ga prek Müre pélao ali njemi pa bar kakši čun posodo, ka bi se v njem prek ^Torino, ar je vsakši znao ka če prele odide, ka te nazaj nikdar več ne pride; Na zadnje je itak dobo lük-njasíi čun. šteroga je morao prle s coianíi zaphati, kak ga je v vodo porino. Za vesló si je potro močno jpšovp vejo, Štero je oklestd iti se tak srečno pripelo prek.
Gda so Bistričanci začülo, ka je prišeo nenavadnt Človek v njihovo ves, so nehati krčme pa drüge svoje hiže, pa so Si vsi vö, ka bi prijali zvünskoga človeka. Eden si je žeo krarop, drügi motiko, tretji rasohè ali pa količ v roko in se tak napotili proti tühinci. Oda sveti misijonar zagledno razdražche Bistričance, povzdigno oči proti nebi in prosi za pomoč. Že so Bistričanci šteli, napadli;. f.vr-tng.T pflanca. zdaj pa zdijo?
té svoj prst pa jim 'začne predgali. Nekša nevidno moč zabrani Bistri— čancom, ka njemi nemrejo nikaj ža-onoga včiniti. Oprejo se "na svoje količe i krampe pa poslüšalo svete reči od svétoga tühinca. Te njim predga od Boga, Šteri je više nad nami i šteri zato moč ma nad nami. Moč ma tüdi kaštigali, pa tüdi z gotovo kaštiga tiste, šteri grdo Živijo, to je šteri ne Živijo tak, kak on zapovedavle. Zapoved je pa dao On, ka moramo njega za Gospoda, spöd-navati. njega kak tüdi eden drügoga ljübiti, nikdar pa nikoga ne bantiivafí, naj si bo prijateo ali sovražnik, domačin ali potnik-. Bistričanci so se prí teh rečeh čemerno spogiednoli, ar ne njim. Šlo v glavo,1 kak bi mogii neprijatela pa tühinca ljübili. Itak so se Šče pomirili. Nadele jim predga, Ka Bog prepovidovle pijančüvanja pa Plese. Da je to spregovöro, so Bistri-čanci kak razdraženi sršeni skočili proti njemi s krantjzi pa količi. Pá zdigne misijonar svojo roko, ka bi je pomiro, ali Že prileti močen vdarec s količom po njegovoj roki. Velki vr?5č
2
NOVINE
1920. april 4.
Eto nikaj, drži dobro!
No te malovreden penez ti je v žepki, ali v škrinji, pa eden lepi den se. prebüdiš, da si jugoslovenski državljan. Drüga dežela, drügi zakoni, ali isti penez. Po časi pride, da se penez žigosajo. Dobro, to se ešče more trpeti, či nega dobre žigose, napravi si Človik z kukuršča, pa nikšo packo gorvdari pa je vse zvršeno. Živemo dale, pali nova naredba: Z markani, z Štemplni penez žigosa 20%-se dol potegne. O, strašna nesreča! Zabrbra kum, stric, da — tak pa tak, tisti pejnezi do bokši, na štere nekelko marke. O vkanili so te. Vsakši dén več — pa več valá markirali penez*) i dobiš vse za njega küpiti Neve človek kaj bi začno ? Zamrmra. mrla je pravica... No, da vidimo,: kak stoji leta stvar?
Prinas, v Jugoslaviji se že začnolo delati na protoletje leta 1919. V Madjarskoj ešče te so še trüdili lüdjé, jeli naj bode, ali ne boiševizem. Z vsakšim dnevom je potrebnoga blaga več i več bilo Prinas, a v Madjarskoj naprotno, tam je vse sfalüvalo. I kak to, da so cene H ne - spadnole, -ka več, še od dneva do dneva rasle ? Zato, da Vogri i drügi, šteri so meli ranč takši penez kak mi, so spoküpili več, kaj se je Prinas spravile. Mi se mučimo, a oni samo nove banke, papirnate peneze dajo delati s temi poküpüjü vse ka se Prinas spravi. Vidiš zdaj — kam smo prišli? Če se ne razdeli naša krona od kron druge države, te mi zabadav delamo. Oni s svojim papirnatim denarom, šteri nema prave vrednote — spoküpüjo vse, ka
o) Proti N. Austriji i Vogrskomi je tak, proti drügim državam nej. Urednik.
se Prinas. dobi dnevno bode rasla množina penez i stem istočasno cene. Ščemo li to. ?
Naj se odavle v Madjarskoj meso po kili za 64 kron a Prinas za 20 kron. Naša desetko po časi bo mela zlato pokritje i v drügih orsagaj se vzeme za 20 kron. Ka pa nemate kirane krone? Počakaj malo, pride den, kda kilo nemarkiranih kron kii-piš za našo desetko. 1 ne veseli se kda ti nemarkiran denar da, nego pravi to;
— „Eto — nikaj, — drži dobro!" (Konec.)	Julij.
Kratke črtice iz naše zgodovine.
Tüdi Horvatje so prišli pod vlado Frankov, zato je njihov veliki župan (főispan) Ljudevit l. 820 zbrao vse svoje lüdi, šterim so se pridrüžili skoro vsi Slovenci „Furlanske grofije,“ da bi vrgli od sebe jarem tüje vlade. Nego bili so premagani. Franki so ravno tü po našem kraji vodili edno veliko vojsko proti njim. Za kazen so njim Franki zdaj več ne dovolili, da bi svoje vojvode meli nego nemške so njim pošilali. Tak so jüžni Slovenci zgübili svojo sloboščino.
Srečnejši so bili Slovenci „Vzhodne grofije“ to je v Panoniji, med šterimi tüdi naši zdajšnji kraji.
V toj grofiji je bio za casarskoga namestnika (helyettes képviselő) nemški grof Ratbod. Na sever od Donave, v krajini gde zdaj živejo naši bratje Slovaki (Tóti), so v tistom časi prebivali njihovi slovanski predniki. V pokrajini Nitre je bio za glavnoga
gospodara Pribina. Zgodilo se je pa, da ga je moravski knez Mojmir I. 836. stirao z Nitre. Pribina zdaj pribeži v Panonijo k Ratbodi. Tü se je dao okrstiti. Ne je pa dugo ostao pri grofi. Med Dravov i Savov je ravnao Vojvoda Ratimir. K tomi je prišeo Pribina s svojim sinom Kocelom.
V onom časi je pa med tema dvema sosedoma vojska nastala, namreč med nemškim grofom Ratbonom in slovenskim vojvodom Ratimirom. Pribina bi mogeo pomagati svojemi Ratimiri proti casarskomi namestniki, nego ne je šteo. Za to ga je casar Ludvik l. 840 obdaro s tem, da njemi je dao prestrano zemlišče v Panoniji. Dobo je za najem lepo krajino od Balatona poleg vode Zale do Rabe in Mure, od te prek na Štajarsko s Ptujom vred prek Drave in Save do Kulpe tam odnet pa gori do Peči (Pečüh.) To je bila zdaj edna nova dežela pod slovenskim vladarom Pribinom. Glavno mesto si je Pribina poiskao pri Balatoni. (Ime Balaton pride iz slovenskoga „blaten.“) Tü si je dao zozidati grad šteri se je zvao Blatograd in kesnej se je celo mesto tak zvalo (zdaj Zalavár).
L. 861. je med Franki in Moravani nastala vojska, v šteroj so Pribina vmorili. Po njegovoj smrti je prišeo na tron sin Kocel. Pod njim so bili vsi jako srečni in zadovolni. Sam je včasi po zimi prišeo s svojimi na lovino v te naše kraje. Škoda, da je že l. 874. mro. Na njegovo mesto je ne prišeo slovenski vladar, nego nemški Gozvin. Tak se je skrila Slovencom zvezda sloboščine in se je ešče dnesden ne scela pokazala.
(Nadaljavanje.)
zaženejo in v ednoj minoti poderejo z nesmiienimi vdarci natla svétoga poslanca i v drügoj minoti že stopi njegova düša pred nebeška vrata s koronov mantrniškov. Mrtvo telo so vrgli razkačeni Bistvičanci v Müro. V tistom okomegnenji se je pokazo nad vodov sveteo križ, šteroga so od velke svetlošče tnrni gledati ne mogli pa je pá premino. Bistričanci so se zosagali pa zbežali domov. Tisti dén so ne šli v krčmo. Drügi dén so pa že pá začnoli ptjansko pa roparska -življenje.
Bio je pa med Bistričanci človek, šteromi se je pečetje svojih do-mačinov ne vidilo in je pri nekšoj priliki etak se tožo: ,,Ne smo prav napravili, ka smo neznanoga človeka, šteri nam je itak lepe reči oznanűva, bujli pa v vodo vrgli." Da so Bistričanci Čüli to gučati svojega domačega človeka, jih je znova čemer zgrabo i bi ga v Müro vrgli, če se jim ne bi skrio v šumo malo Hiže dol kre Müre. Tü se je té dober Bis-
tričance naselo s svojov ženov in familijov. S té edne familije je nastala mala naselbina. Ime so njoj dali Dolnja Bistrica. Od roda do roda so D. Bistričanci pripovidavali, kak pa zakoj so Se mogli odcepitt od prave svoje rojstne vesi. Tüdi mesto gde je voda nehala mrtvo telo mantrnika i gde se je pokopalo so radi hodili pohajat. T o navado so tem ráj ohrani^, ar so sami postali kristjani, kak tüdi vsi drugi rojaki njihovi v Prekmurji.
Minolo je več sto let. Med tem časom je Müra dvakrat prekopala celo nižino od Bistrice do Kobilja, samo tiste zemle se je vsikdar ognola, gde počivle misijonar in tak je tisti prostor za nekaj metrov višiši od svoje okolice. Prebivalci nove naselbine so dali tomi zvišenomi kraji ime »Predganica", ar počivle pod njov predgar.
Kak povedano, se je Müra nikdar ne doteknola toga breščeka. V letaj najvékše bojne se je pá prilaztla do nje. Celo leto je šümela tiščec ob predganici in ljüdjé so se večkrat
spitavali, ali jo podere ali je pa ne podere. 1 čüda, v tistom leti nájvékšega trpljenja, je Müra spodkopala pa raznesla predganice. Tam je zdaj sredina Müre, gde je Predganica bila. Ljüdje dosta gučijo od toga ali níšče nemre najti pravoga zroka, zakaj se je Predganica podrla. Najhitrej de tak istina kak stari ljüdje pravijo, najmre, ka so Dolnji Bistričanci nasledniki postali v življenji tistih Bistričancov šteri so više jezero let počivajočega predgara v Müro vrgli i so zato ne vredni, ka bi med njimi počivao mu-čeniški misijonar. Pravijo tüdi, ka se Predganica pa pokaže, če se ljüdje pobolšajo, če nedo telko plesali pa pijančüvaU.	G..
1920. april 4.
NOVINE
3
Naše gospodarstvo i trgovina.
Mnogo sem mislo na govore i pritožbe razni trgovcev živine i belic v Prekmurji posebno pa po shodi sosveta 17. Marca., Izkao sem pota, štera bi to obrt ponajbolšoj i najbolje pravično] poti, vsakoga posamezni zadovolila.
Po dugom premlšlávanji' sem prišeo do sklepa,, da bi bilo najbolše, da vprihodnje se vsaki nezadavOlnosti i pritožba!!! pdpom ore če se ti trgovci zdrüžijo v edno drüštvo, i to drüštvo naj ma svojega tajnika z enim od botom i nadzorstvom, z določeniml pravili, tak bodo civilne otiíáštlmno--goga prepíranja rešene, i tüdi med pOsaroezními trgovci de mogoče slož-nost in konkurenco tih. močneši!! proti slabim obvarvati, da bodo vsi za edno delali in tem vekša bo njihova moč, i vspeh i se pokažejo šteri drügač pod takšov trgovinov kak dozdáj se nigdar dosegnoti nemorejo.
Mislim da bi. civilne oblasti radevolje pomagali pritom deli, i vüpam, da bi se ugodno stem- vsem želam naših malih trgovcov, da bi lehko potem vsi uspešno delovall za svojo prihodnjost.
Želja rokodelcov!
Vsaki stan dnesdén ležej izhaja, kak mi rokodelci -.v PrekmurjL Pri-mejnküje nam vsako vrstni materija!, kak pri-»ednoj' tak pri drügoj- ‘obrti/ Nešteri tovariš! so tak srečni, da majo znance v kakših bližnih mestaj i si potom onih spravijo, potrebne reči. A vekši del obrtnikov je.pá sam nasebe naveran/Da bi se .takši'vozo v Ljubljano ali kakšo drügo oddaljeno; mesto po kakšo 'malenkost, to nej mogoče pri Zdajšnjih razmerah, gda tak'slabo Izhajamo.
Znamo pa da bi bilo najbolše, Če bi Gospodarska Zadruga v Soboti si nabávila takše Vsakdenešnje reči za našega maloga obiinika. Skoz njenih rok bi nam bilo jiomaganonPa tüdi mamo nájveč zavüpanja do nje zavolo pravičnih cen. To pot bi zopet svoj stan Iehko vtrdili i nadalje z delom slüžili.
	  Z. J.
Zveza prekmurskih dijakov.
Darüvali so na podporo naših siromaških dijakov (od podpore na Novine zavolo potrebe velike sem zračunano) še sledeči gospodje iz D1 Lendave: v koronah: Šrtasser E. 30, Forján V. O, Brünner B. 1 Z, Korabélyos E.
20, Apatič Ivan 8, Kancsal J. 8, Baranji Bela 2, Mattyasovszky V; 10, Tőke M. 4, Blau H. 12, Kardos J. 8, Gaál F. 8, N. 200. Laubhaimer. Q. d. 8, Bartanič G. 5, Weisz Ž. 8, Schaffauzer A. 8: Toplak J. -18, Sohar A. 100, Raubách MV‘8, Dr. Chilko. Š. 8, Jandrašovič, F. 5, Rudaš Š. 5. Harangozó j. 6, Sipos D. 8, Deutscn M.. 3, Berethalmi S. 8, Novak J. 3, Reichenfeld Š. 8. Pirc A. 8, Ivanič J. 8, Deutsch C. 8, Gutman R. 3 koron.
Pristopo je k zvezi Bánfi Matjaš, petošolec na gimnaziji v Ptuj! iz Gradišča.
Za mariborske naše dijake so se poskrbeli do konca leta vlč, g. dr. Franc Kovačič profesor bogoslovja. Prisrčna hvala vsem darovnikom. Predsedništvo ravnateljskoga dela zveve.
Kmečka zveza.
Ustanovljena je v Go-milcah. Načelnik Kovač Janoš, namestnik Kolenc Jožef, tajnik Žižek Stevan, blagajnik Ferenčak Jožef, odborniki. Gjörköš,.Janos, Balažic Štefan, Zver Štefan, Sobočan Ferenc. Kotrig ma okoli. 180.
Na^ Iváncih. Predsednik štefko Štefan, namestnik Pücko Jaríoš, blagajnik Špilak Štefan, tajnik Klar Jožef, mlajši, odbornika Klar Jožef, naj starejši, Ros Franc, Gabor Martin, Ros Jožef Kotrig ma 75. V Prosečkoj Vesi. Predsednik Kerec Štefan, podpredsednik Fujs Mihal Št. 66., tajnik Kerec Franc, blagajnik Fujs Mihal št. 2. Odborniki Fujs Matjaš št. 1. Fujs Mihal št. 16. Fujs- Jüri], Fujs Matjaš št, 23. Ficko Jožef, Fujs Ivan, Küplen Štefan. Kotrig ma 57 i se raztrga na celo sebeštjansko kat. i KTižovsko evangeličanske faro. Hvalevrednl so evangeličanci, ki so pristopili k njej i stem pokazali, ka njim na srci leži kak nam, naj se kmeti dobro godi je mali ali veliki i naj njemi vere níšče ne jemlje. Pozdravljeni evangeličanci na toj poti.
Maték.*)
Že küšüjejo zemljo Topli sončni traki,
Lepe ptičice pojo V spomladonskom zraki.
Sladko spi pod skorjo skrit Lep maték mi sanja:
Hrib im dol je v cvet zavit, Konec je že spanja.
Ravno topeo sončni trak Nežno ga obine:
Pridi vün na prosti zrak,
Lepe so doline!
Vstane, zbriše si oči,
Lepo gor se spravi,
Tak kak angeo odleti,
Leče po dobravi.
Išče mehki, nežni cvet,
Da bi si počino, Ali püst je celi svet,
Mraz šče ne je mino.
Sühi grm njem ponüdi Želeno zavetje,
Tü počiva, sladko spi,
Čaka protoletje.
Prileti pa burja, mraz,
Stere njeni peroti V sneg zapšé njem mlad’ obraz Konec je lepoti.
* * *
Res je prišla že spomlad, Spunjene so sanje, Al’ maték ne more vstat‘: Spi nezdramno spanje.
Miloslav.
*) Na Dolenskom maték, na Ravenskom metülec, na Goričkom metulek se pravi.
Glasi.
Delavci, ki so čiste peneze dobili za plačo na Madjarskom, naj vsaki posebi vloži edno prošnjo pred komisariat, na štero pa naj dene štempl za 2 K. V toj prošnji naj pové Zroke, zakaj ne mogeo svojih penez dati štemplati. To, kaj je delavcom povedamo, sliši vsakomi, ki je pravičen zrok meo, ka so njegovi penezi ne štemplani ali márkirani. Ki je napriliko betežen te bio,, ali nej doma, ali kakši drügi igtinski zrok zna povedati, Uidi lehko "prošnjo vloži za štempljanje.
Mro je v D. Lendavi Farkas Koloman, bivši kaplan v D. Lendavi. Kak imenitoga cerkvenoga govornike so ga farniki meli radi, kak Vljüdnoga človeka pa vsi. V tesnoj zvezi je bio tüdi z nešterim! jugoslovanskimi častniki i on rojen Madjar se je pridno včio srbščino. Vsi pomilüjejo njegovo ráno smrt-
4
NOVINE
1920. april 4.
Žižkovska občina je dala svo-jim vučitelicam zemljo kre Šole ležečo. Tüdi z drügih občin se spodobno čüje. Poleg stare pravde ide naime vučitelom verskih šol pol pMiga-znmlje za ograd. Občine ne vö z koga srca se. rade držijo te pravde, naj ine-zgübijo Svojih pravic do’ verskih" šol.
Beltinci. V našoj vesi smet 633 kron nabrali na, prekmurski misijon, naj mamo vsako leto jfiitiko v našem lepom Prekmurji opraviti dühovne vaje.
Deseta, Tkalec Ana. od Lipe je plačala: Novine ga - siroto Borovič Kate od ; Lipe. Si koli to što še zmislimo štero siroto ?
Cuker (sladkor) smo dobili po 24 koronah te dni. Nešterim se predragi vidi. V kratkom prideta dva vagona sladkora 50 K. po kili. Dragoča raste i nej pomoči proti njej. Tak je povsod.
Na odajo sta v D. Lendavi dve hrambi. V tema je stodesétjezero dobre opeke (cigla), dvajseti jezero črepa (pokrivatjega cigla), streha v najbolšem stani, late dveri, okna. itd. Hrambi mora küpec podreti. Ki hrambi šče küpiti, naj se obrne k g. inženiri Bačič Arpadi pod Lipo.
Tatvina. Okradnoli so v Trnji prevzeti. tatje Sobočan Štefana, Odnesli so njemi -vso platno i-vso obleko.- Postao je siromak v ednoj Soči. Predkratkim so šteli vdreti tüdi v klet Bedrnjak Ivana a te jih. je z ster-lom pregnao..
Navuk za tretjired bo- 23 aprila, trétjo s nedelo po vüzmi popoMne-ob • 3: v Črensovcih.
Dari. há ^cffrihantkemisijone: Družba živoga Rčržtiogavenca -z Žižkov na krst dvoje dece z krstnim imenom. Jožef i Katá 50 K-Penezi odposlani marca 13.
Na* podporo Mi, Lista t Novin1 so darüvali: Prša Jožef z M. Polane 5 K. Žalig Janoš 5 K-N. 2000 K- z Kroga Bratkovič Ivan 5 K- Granfol Lujza 5 K. Meolic Marica 4 K-, Bejek-Marika 4 K-, Bejek Franc 2 k., Neka ženska Z K-. Žökl Lujza. j K-» Miholič Janos, Dornan 10 K-, Püčko Magda Törnišče Z K.- dr. Nè m e t iy Viljem odvetnik, D. Lendava 10 K-, Šernek Janoš z Črensovec 5 Km Halász Stára 4 K-
Dolgoveške. gorice. Tüdi v Dolgoveških goricah' šče živejo Slovenci, Či ravnoč drügi mislijo, da .smo Že * vsi pozabi’! svoj materinski jezik. Najbole smo tor pokazali na svetek Oznatretija Marije 25. marca, da je bio;, pri nas -veliki shod, na šterom-so gavoí* ttežftíiunam. Civ. ; komi g. dr. Koča&in doinjdendnvski .župan g.; Božider Sever. Prišlo- nas. je nad i Štiristo.poslüšati, t ešče . celo Slovenci šteri >so< naovonteraji ’ demarkacijskoj linije na Ogrskem. Tüd k »Novine« si Ščemovekšem. števili-, naročiti. Te« pa-naj' što pravi, da nesmo. .fefst* lüdje.
Znate kak lehko vsi misijonom pomagate? Na birajte stare znamke (štemplne) i te pošljite na „Družbo sv. Petra Klaverja v Ljubljano, Pred škofijo 8. Štemplni pa naj majo en mali rob ali krajnik. Zato kda je s pisem dolrežemo, vsigdar malo roba prirežimo od papira. Štemplne poberimo vküp i kda jih že 5   kg. mamo, je odpošljimo. Z štemplni se razglednice (karte na šterih so kepi gor) tüdi naj pobirajo i odpošiljajo. Drüžba zahvalno vzeme tüdi  odpadke srebra zlata, olova, srebrni papir kak je gor na kantah (glašah). Vse to se odá i čisti dohodek obrne  na vzgojo poganske decé. Te malenkosti kak dosta pripomorejo. Šolarje bi se vsi mogli s temi rečmi brigati. Posküsite, kak sladko delo je to.
128 naročnikov naednok dobiti veseli Urednika. To veselje so nam povzročili dolnjelendavčafje, čeravno- to mesto pa itak kaže ma djassko lice, konči v velikom deli. Bog živi naslednike t Tak čüjemo, ka se zdaj páli prebivalci Slovenske Sobote ;pfl-pravljajo, da bi nam do radost: napravili. Radovedno čákamo té den. Tak pravijogstari ljüdje, ka praj gda prvi močen sever potegne pred vüz-mom te se to ' zgodi, čákamo toga sevra;
Belice do se küpüvala. Vnogi nas: pitajo za ceno. V Ljubljani so za 1 K 30 tű. Od 1 K (alej tak prlnas tüdi ne bodo1 küpüvat, pa Se dragše do, kda se dovoli izvoz. Razglas denešnji vse pove. Tak je pravica, kak v njem stoji, küpüvali do domači trgovci, odamo pa lehko drügim tüdi.
Izvoz živi! iz Slovenije je prepovedati/ Prlé se za domače potrebe poskrbi t te se pomore tüjincom. i
Kratke novice. Karas Ferenca z Kroga so na sedem dni zapora obsodili, zato ka je Gumilár Števani mlinar, tovaje pa tepeše -gučo. — Vlomili' so v klet v Krogi pri Kreft Franci neznani tatje, a grobe so se vkanili, gda so mesto zašelenoga meš«
i zabela, ^najšli o vod je. (Škér) sa delo videti1? Do" tetbnr-déitr voaj.tr söNkčr pvrgli nedoteknjenih — Pri Rajner Štefani so tüdi šteli notri vdreti, a motim.zapor	»opüsto.
Harfa.
Harfa! ka tak tužno tam visiš na steni? Pridi rajši sem v naročje k meni!
Daj ubrat si mile strüne štiri,
Ve podobni najni so nemiri;
Ti se žalostiš, če mene vidiš Tužnoga sedeti;
Jaz se jočem, ar se ti mi smiliš, Ka te samo vidim tam viseti.  Ah! kak žalostno mi je pri srci!  Brez tebe ne morem jaz živeti:  Samo tvoj zveneči glas mi lehko skrči  Duge moke, ki jih moram pretrpeti!  Ti si moja zvesta pajdašica,
Samo ti še razvedriš mi lica;
Ki odkriti znas Skrivnosti srca,
Ti edina znaš,
 Da,
Nega telko kaplic v morji,
Niti stvari na obzorji,
Niti zvezdic gor na nebi,
Kak je pesmi v mojem srci;
Té bi
Vse na svetlo rade prišle  In odišle
V vse mogoče kraje,
 V Muz cvetoče gaje,
Romale po celom sveti . . .
Zrežite to srce bolno,
Vse bridkosti moke polno,  Na sto jezer-milijon falatov:
Vsaki falat — edna pesem,
Vsaka pesem je — bolezen. . .
Kak bi mogeo veselo živeti, Če ne smem po volji peti?!
Miloslav.
Pošta.
Kmečka zveza. Zvane!. Prvi glas od vaše zveze smo komaj' vdaj-dobtlb tivala„aa-njem.‘ Poklič I. Grada Nikaj- ne plačate. Prosimo i drügoč glase od vas. Benkovič Štefan. Rodne, Ne morem postati, zmenjkale so. H. M. Bakovci. Ne sem mogo glasa dati. Bilo je 25. počem si pozvedavali- Opravi doma.
5
NOVINE
1920. april 4.
Dom i svet.
Jugoslavija. Pogajanja za kon-centracijski kabinet so se razbila. Na zahtevo zdajšnje vlade je odredjena razorožitev (vojaki se domo pošljejo) Jugoslovanske vojske. Prehranjevalno tidiniSterstvo dela za to, da Siromaki po znižanoj ceni dobijo obleko. — V Zagrebi, Osjeki pri občinskih volitvah so za poglavar (odbornike) vu večini zvoljeni kommunisti. Po drügih mestah pa zmagüje naša krsčanska socialna stranka, kmpčka zveza. Narodno predstavništvo se je izreklo, dá jugoslovenske zemlje ne püsti Ital-jánom.	4V
Türsko. Türski mir je dogotovljen. V kratkom pride za podpis, še pred madjarskim mirom. Na več mestih so se Türki poreberili proti ententi. i začeli verski boj proti njoj. Vojaštvo entente je prosilo pomoč. Entente je zasedla Carigrad (Konštantinopel) i več imenitnin oseb zaprla.
Nemčija. Proti revolucija je pobita, kak smo poročali a boji se pa Še zmirom vršijo v pokrajini Ruhr z boljševiki. Nemška Vlada prosi dovoljenje, da sme 100 jezero vojakov poslati proti 'njim. Odgovor entente se nej znan. Z drüge strani se pa glasi da nemška Vlada tak potere boljševiško gibanje, ka krajinov Ruhr zapré, da živež ne pride ta Ti nemški nemiri So povzročila, ka so se Türki poreberili ka so Madjari ščeli za kralja zvoliti nadvojvode Jožefa, ka Amerika šče poseben mir sklenoti z Nemčijov i Nemškov Austrijov. Za vlado se poganjaja vršijo.
Madjarsko. Štempljanje penez še veliki vihér zbüdilo po celoj državi. Batikirje i drügi.velikaši so -si za peneze že prle spoküpili blágo ali je pa odposlan v inozèmstvo (v drüge orsaga), siromaško ljüdstvo i uradniki (čestniki), ti pa moro polovico penez tá dati državi. V narodnom spravišči so zato veliki protest. Zahtevajo se najostrejšo kaštige za tiste, ki spenezi vujdejo, ali je krivo dajo štempljali ali drüge odratajo od StempljanjaV
Dozdaj so takše kaštigali z vo-zov do pét let pa še više i z plačov do 300 jezero koron. A z tov kaštigov narodno spravišče ne zadovoljno, zahteva še bitje z botom i zaplenitev celoga imanja, pa še Štatarium, nagli sod. Glejmo par reči, kak tam gučijo, v „Budapesti .Hirlap“d čtemo od 25. marca: Somogy t: .Čehe" bi mogli nasledüvati, šteri so ne dali Veliko prilike kak mi za vkanjenjé pri štempljanji. Z štempljanjom ne doségnemo pozitivnoga uspeha (ne bo orság haska meo). Male ljüdi, uradnike štempljanje posekalo Kaftán (židovski plašč) se je zdaj tüdi z trgao z rok ministerskoga predsednika. (Smej.) Sivi
penez je vojska zasedbena spravila vö z orsaga. Preliberalne so na mera va ne kaštige. V Angliji so vpelali bitje z botom. Meškó Z.:- Dtiišíva so se osnovala za ponarejenja (krivo štempljanje). S o m o g y i: .Vozo i bot... Turi Bela... zaplenitev imanja... S o m o g y i t i zaplenitev imanja najr dosegne té falote, da kaj ti delajo, je izdajstvo domovine....
Simonji-Semedam mili. predsednik je naznáno, da odstopi, če se stranke ne pomirijo... Proti večim poslanikom so tožbe, da so norili. Stranka malih kmetov povrže krščansko stranko i zahteva sebi ministersko predsedništvo, ravnotak Socialni demokrati (boljševiki) ne püstijo, da bi se orsag brez njih ravnao ...
Z Pariza so dobili Madjari glas, da se določene meje ne spremenijo i ka glasüvanja nindri ne bo. Talijani bi radi pomogli, da se konči Kassa, Nagyvárad nažájdobt. 50 jezero Madjarov je Še v Sibiriji zgrabljenih — za vsakoga moro 50 jezero kron plačati Dancom, ka je domo spravijo. —Vučitele i drüge čestnike iz slüžbe püstijo šteri znajo kakšo meštrijo, majo stariše, kje se preživejo, šteri še samo par let slüžijo I zadržavo nevarne ljüdi (prostozídare itd.)
Najnovejše.
Vlomili So V Beltincih prí kÜpcr Bašši i njemi odnesli 'vso Obleko.
Ne lüčajte zginjene küre i drüge stvari v vodo,- pökopajte je globoko v zemljo, da se küga ne bo šírila.
Veliki protestni shod se je vršo dnestjeden v G. Radgoni proti Italijanom, šteri ščejo veliki del Slovenske zemlje, pod sébe skopan.
Cene penez. Na 1 dolar 160 kron, 100 vogrskih kron 60 naših kron valá.
Potres. V Kavkazi je potres osmrto 10 jezero ljüdi, mesto Gori je popolnoma porüšeno.
Zaplenjeno dete. Na kolodvori v Lipvskom je Deka žena varvala deteFDete je li toljla i zibala na rokah, narne joče. Pa zaistino, nej je glasa z osebe -püstilo. A neprestano toženje se je ne dopadnolo redari. Stopi k ženski i pogledne dete. Oblečeno, je pravilno, ma hobico na glavi, plenice ne teli. Samo edna menjkad obraz. Bilo je vreče mele, štero je ženska za dete oblekla, naj se more prek meje spraviti. To dete je za-pleno redae
Bogojina. Zadnjo cvetno nedelo je bio po večernici!! veliki lüdski shod v Bogojini. Prišlo je do 1500 lüdi. Govor, so držali profesor dr. Slavič iz Maribora, nam. Civ. kom. dr, Kočar, lendavski župan g. Božidar
Sever in domači plevanoš č. g. Bašša. Na shod so tüdi prišli g. Civ. kom. dr. Berbuč iz Murske Sobote, šteri so pozdravili zbörövalce in dolríje-lendavski slovenski kaplan domačin č. g. Berden. Po zborovanji so „Ortt“ in ž njimi celi zbor zapeli več narodnih pesmi.
Sejah šolskoga sosveta se bo vršila v Soboti 7. aprila v pisarni g. Civ. komisara.
Friško živo vapno se dobi vsaki tjeden pri BRATINA ALOJZI, trgovci v Križovcih pri Ljutomeri.
Civilni komisar za Prekmurje v M.
Soboti, dne 23./III. 1920.
Štev. 2781/20.
Razglas.
Da se ponovno žigosanje (štemplanje) in markiranje (zaznamenüvanje) nežigosanih (čistih penez v Prekmurji ne bode vršilo, se tanáč dá prebivalstvi, naj odá takši penez našemi domačemi jugoslovanskomi kreditnomi zavodi v Soboti. Isti plačüje té penez s 40%. To je za 100 kron da 40 kron. Té zavod bo küpüvao takše banke tüdi v Dolnjoj Lendavi v občinskom uradi to pa vsako nedeljo, pondeljek i tork. Drüge dneve se penez prevzeme v uradnih prostorih imenüvane banke v Soboti.
Zavolo zamenjave ali pa küpüvanja boljševiških penez se vršijo še pogajanja, štera kak se vüpa, se dobro končajo. Najhitrej bo zato prebivalstvi v Prekmurji mogoče, pod primeroma ugodnimi (dobrimi) pogoji oddati tüdi boljševiški penez. Pojasnila v tem pogledi više imenüvana banka.	
Prebivalstvo ma tak priliko, znebiti se kak plačilno sredstvo v našoj državi nevaljanoga peneza, šteroga vrednost bode brščas vsikdar menjša.
Murska Sobota, dne 25. marca
1920.
Civilni komisar za Prekmurje: Berbuč s. r.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
6
NOVINE
1920. april 4.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podružnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporoča svojo veliko zalogo različnoga manufakturnoga blaga kakti:
Zefirjé, druke, šifon, käper, satene, belo platno, cajgé za moške in ženske, štofe i. t. d. V zalogi zmeraj karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
Küpüvanje jajc po najvišjih dnevnih cenah.
Točna prostrežba.          Zmerne cene.
Dolnje-Lendavska
hranilnica.
(Alsólendvai Takarékpénztár)
Vstanovljena leta v Dolnji Lendavi. 1873.
Sprejma vloge na hranilne knižice poleg najvekši procentov.
Dava vsakovrstna posojila.
Küpüje dollare i vse vrste vrednostnih papirov, zlate i srebrne peneze vsigdar po najvišišoj ceni.
Prevzeme vsakovrstne bančne posle i rada da vsakomi tanač v penezni poslaj.