SLOVENSKI CELOVEC SREDA 17. AVGUST 1987 Letnik XL!t. Štev.34(2341) Izhaja v Celovcu Erschelnungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 300 din P. b. b. dr. tnzko ostane! Dvorni svetnik dr. Vaientin Inzko (siika) ostane vodja manjšinskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu za Koroško! To je v ponedeljek v razgovoru z obema predsednikoma slovenskih organizacij potrdil deželni glavar Wagner. Po novejših izpadih: Haider brez imunitete? Naj novejši izpadi vodje svobodnjaške stranke dr. Haiderja proti zvezni strokovni komisiji za dvojezično šolstvo na Dunaju -imenoval je člane te komisije „polit-gang-sterje" - pomenijo samo to, da je Haider proti vsaki skupni rešitvi šolskega problema na Koroškem in da s takimi izpadi noče zaostriti klime samo na Koroškem, temveč v vseavstrijski politiki! To je izjavil predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks Wieser v razgovoru s „S!oven-skim vestnikom" in istočasno poudaril, da je skrajni čas, da veliki stranki v avstrijskem parlamentu končno razmišljata o tem, ali se osebam, ki tako eklatantno izrabljajo zaščito imunitete, ta zaščita ne odvzame. Splošno k šolskem problemu je Wieser poudaril, da poteka delo v komisiji konstruktivno in pozitivno in da je ZSO za skupno rešitev. Jasno pa je, da taka skupna rešitev ne sme vsebovati ločevanje otrok pri pouku. Haiderjeve izjave je ostro zavrnilo tudi zvezno ministrstvo za pouk na Dunaju, prizadevamo se za nadaljevanje dela v komisiji v stvarni in konstruktivni klimi in brez vsakega pritiska od zunaj' . /Vad 7500 //Ob/fe/fev domače zabavne g/asbe je prejšn/7 petek pn Roštapu v G/obasn/c/ dož/ve/o koncert narodno-zabavn/b ansamb/ov fna skk/ skupina "<4/p/na'). Koncert je bi/ nepres/i-šen k/ic odgovornim v deže/i in državi naj pride/o G/asbeni šo/i na Koroškem s subvenc/jami na pomoč jveč na 2. in 3. stran;). PREBER!TE na strani 3 Mednarodni obzornik 4 Eiektrarna na Gotici: Slovenija udetežena pri projektu 6 Pregled televizijskega in radijskega sporeda 8 Stovenski oktet zapet v spomin na J. Šumaha 9 Vestnikov hit'87 10 Vestnikova križanka 11 Naraščaj SAK se pripravtja na novo sezono 12 Kros-tek na Stari grad MiMova Zala je privabila 8000 ljudi! Miklovo Zalo, letošnjo osrednjo gledališko predstavo koroških Slovencev, je videlo 8000 ljudi iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine! To izredno pozitivno bilanco je potegnil v nedeljo po zadnji predstavi organizator te uspele gledališke igre, Slovenska prosvetna zveza. Rekordni obisk je doživela Miklova Zala v soboto, ko je igri prisostvovalo blizu 4000 ljudi, večina iz Slovenije. Tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko Malle, se je v pogovoru s Slovenskim vestnikom zahvalil celi igralski ekipi iz Koroške in Slovenije za vztrajno tromesečno delo ob „Mik!ovi Zali 1987", ki je s svojo angažiranostjo veliko doprinesla k temu velikemu uspehu. Miklovo Zalo '87 pa bodo letos igrali še dvakrat. Občina Celje je namreč Miklovo Zalo povabila na gostovanje na celjski grad dne 11. in 12. septembra tega leta. Tudi na teh dveh predstavah pričakujejo organizatorji Miklove Zale več tisoč obiskovalcev. Vsem igralcem in organizatorju Miklove Zale 1987 čestita tudi Slovenski vestnik ob tem velikem uspehu! Dun^j: Razprave o vmesnem poročHu Pred enim tednom je na Dunaju zasedala Strokovna komisija, ki se ukvarja z vprašanji dvojezičnega šolstva na Koroškem. Kakor smo poročali, je bila namreč predzadnja seja prekinjena, saj niso uspeli končati razprave o punktaciji za vmesno poročilo o dosedanjem delu. Na seji v sredo pa so se zmenili, da bo uredniški odbor komisije (v njem so poleg vodje dr. Wilhelma Wolfa, ki zastopa ministrstvo, še dr. Tichy - urad zveznega kanclerja, dir. Vošpernik in dr. Mirko Wakounig, dr. Unkart in dr. Antoni ter še en dunajski jurist) skušal na svoji seji dne 8. septembra sestaviti na podlagi razprave v sredo osnutek vmesnega poročila, o katerem bo Strokovna komisija razpravljala na svoji naslednji seji 30. septembra. V tem poročilu, tako je dejal na seji v sredo dr. Leit-ner od ministrstva, mora biti jasno zabeleženo, da mora imeti v primeru, da bi se opredelili za drugega učitelja v razredu, ta iste kvalifikacije kot razredni učitelj (se pravi tudi kvalifikacijo iz slovenščine), vodja redakcijskega odbora dr. Wolf pa je zagotovil tudi to, da bodo odločali pri formulaciji o ovrednotenju posameznih predlogov in zamisli zgolj strokovni, pedagoški argumenti. Jasno, da taka drža vsaj zastopnikom koroških strank in zagovornikom ločevalnega koroškega modela ni bila po godu. Toda tudi na izrecno vprašanje, kako bi utemeljevali s strokovnimi argumenti koroški model, niso znali odgovoriti. Kajžnikov Hanža Sem pa hotu kaj proti Zait reči. Se pa če upam več. SOHO ijudi se pa dro ne more zmott! Vabiio Zveza koroških partizanov vabi na obisk spomenikov in partizanskih krajev na Svinski planini v nedeljo, dne 30. avgusta !987 ob 9.30 uri. Zborno mesto je v Velikovcu pri glavni pošti in delovnem uradu (Arbeits-amt). Od tam se bomo peljali z osebnimi avtomobili (za avtobus 'pot ni primerna) preko Djekš in raznih krajev po Svinški planini na Lammingeralm, kjer bo pričevanje o partizanskem gibanju na Svinški planini. Tam je tudi gorska koča, kjer si vsak lahko kupi vsakovrstno pijačo in hrano. Od tam se peljemo okrog 16. ure preko Pustrice na Birnbaumer-ja in nato se vrnemo nazaj v Šentrupert pri Velikovcu. Ob spomeniku borcev bo zaključek. Prosimo, da se tega obiska udeležite v čimvečjem številu. Pridite točno na zborno mesto! Pohod bo ob vsakem vremenu! Neprestišna solidarnost z Glasbeno šolo na Koroškem VINKO WIESER Glasbeni dogodek izrednega obsega, ki bo ostal še dolgo v spominu in je še ure iniciativa za koncert je priš/a do Bernarda Sadovnika. Pri orpan/ža-tor/čn/ izvedb/ koncerta ga je po/eg raznih droštveniko v moraino predvsem podpira/<4ibert Mavce. po koncertu zvenel v ušesih, jie prejšnji petek doživelo pri Soštarju v Globasnici nad 1500 ljubiteljev domače zabavne glasbe. Koncert narodnozabavnih ansamblov iz Slovenije in Koroške pa ni bil le ugodna priložnost za poslušanje vrste priljubljenih skupin, bil je tudi nepreslišen klic odgovornim v deželi in državi, naj pridejo Glasbeni šoli na Koroškem s subvencijami na pomoč. Milijone avstrijskih šilingov gre letno za glasbeno izobraževanje mladine v Avstriji. Na Koroškem za uradno šolo okoli 70 milijonov, na Nižjem Avstrijskem 20 milijonov. Za glasbeno šolo, ki deluje na južnem Koroškem in ki je od vsega začetka bila iniciativa slovenskih staršev, pa niti 1 šilinga uradne podpore ni bilo do sedaj, pa čeprav bi potrebovala le bežen delček denarja, ki ga stane uradna koroška šola. Koncert v Globasnici je močno podčrtal potrebo po ohranitvi te ustanove. Tudi ne sme priti do okrnjenega delovanja. Navzočih je bilo veliko Globašanov vseh političnih taborov, Podjunčanov, Kapelčanov, Radišanov, Celovčanov, Rožanov in drugih. Prišli so tudi Dunajčani, drugi Avstrijci in Nemci. Njim vsem je Feliks J. Bister, poslevodeči podpredsednik Avstrijske lige za človekove pravice, govoril o solidarnostni akciji na Dunaju (prodajni razstavi umetniških slik), ki je za glasbeno šolo prispevala precejšnjo vsoto za odpravo dolgov. Državni poslanec Karel Smolle je poudaril pomen glasbene šole za razvoj kulture na vaseh. Ponovil pa je svojo obljubo, da bo spravil vprašanje glasbene šole pred avstrijski parlament. In tudi globaški župan Albert Sadjak je poudaril izobrazbeni pomen šole, predvsem pa je podčrtal, daje tudi nepogrešljiva za izoblikovanje sožitja v občinah južne Koroške. Da bi podkrepil svoje besede, je predstavniku glasbene šole na licu mesta izročil tudi finančno podporo. V pismu, ki ga je poslal organizatorjem dobrodelnega koncerta bivši avstrijski državni predsednik dr. Rudolf Kirchschlager, je rečeno, da bo koncert nudil dobro priložnost predstavnikom javnosti primerno pre- mišljevati o financiranju glasbene šole. O izrednem vzdušju, ki je bilo v šotoru in po vsej Globasnici, prav posebno o šolarjih uradne glasbene šole, o ansamblih kot so to Štirje Kovači, Planinski sekstet, Rožanski fantje, ansambli Marela, Energija in vsi ostali, danes ni treba podrobno poročati. Osebna poročila poslušalcev so dosegla že številne vasi. Da pa je ansambel Rendezvous z „Debelo deklico" in drugimi pesmimi še posebej navdušil mladino tu ne moremo zamolčati. Koncert je uspel. Izkupiček iz prodaje vstopnic bo nekoliko skrčil nastali dolg. Toda bodo predstavniki Koroške in Avstrije slišali klic glasbene šole? Slovenska glasbena šola oziroma njen glavni odbor bo imel konec avgusta odločilno sejo. Kljub izkupičku globa-ške prireditve in benefične predstave Miklove Zale stari dolgovi glasbene šole še niso pokriti. Kritje le-teh pa bo edini predpogoj za nadaljnji, neokrnjeni obstoj te naše ustanove. Če pa ne bo uspelo pokriti teh dolgov, pa bo glasbena šola prisiljena skrčiti svoj obseg. „Razno!ikost Zetene alternative ne škoduje frakcijskemu deiu Na tiskovni konferenci je državnozborski poslanec Zelene alternative in hkrati predsednik Koroške enotne liste Karel Smolle opozarjal na nekatera nerešena regionalna vprašanja, katerim hočejo zeleni posvetiti svojo pozornost. To so elektrarna na Golici, jedrska elektrarna Krško, malomarno ravnanje z zgodovino in problemi malih kmetov. Največje pozornosti vre- den pa je gotovo primer stare ljudske šole v Selah. Otroke morajo že dalj časa poučevati v župnišču, ker je okrajno glavarstvo prepovedalo uporabo razpadajočega šolskega poslopja. V zadevi prepira predsednika „konservativnih zelenih" Buchnerja z ostalimi člani zelene frakcije v parlamentu pa je Smolle menil, da heterogenost zelenega giba- nja in individualnost posameznih zastopnikov sploh ne škoduje. Sicer je Smolle rekel, da vsi delamo napake, a na vprašanje, ali je torej napačno, da je on čestital Waldheimu k izvolitvi za predsednika države in da ga je kot eden prvih tudi obiskal, so dobili novinarji jasen odgovor: „To je bilo pravilno, zelo pravilno!" Franc Ruiitz Tudi Andreas Wabi, frakcijski koiega Smoi-ieta, je obiska! Wa!dhei-ma, a namesto da bi mu čestita!, mu je stavi! neijuba vprašanja. Wab! je bi) tudi tisti, ki je v pariamentu razgrni) hit)erijansko zastavo in tako gospodom posian-cem predočii duh, ki še vedno straši po najvišjih gremijih države. Ogorčeni so mu zagroziti s kaznijo, a kaj kmaiu nato so se mu morati za ta nepremi-štjeni vik in krik opravičiti! Gorenjski sejem: 100.000 obiskovalcev! VINKO W1ESER Gorenjski in celovški sejem se ne pojmujeta kot konkurenta. Predstavniki obeh sejmov so prišli do zaključka, da se dobro dopolnjujeta. Direktor Gorenjskega sejma, Franc Ekarje na predstavitvi sejma prejšnji torek dejal, da številni obiskovalci iz drugih republik obisk Gorenjskega sejma povežejo tudi z obiskom Celovškega sejma. Med 14. in 23. avgustom bo letos razstavljalo v Kranju 1.043 razstavljalcev, od tega 990 domačih in 53 tujih. !z Italije jih pride 35, iz Avstrije 10, iz ZR Nemčije 5, po eden pa iz Danske, Švedske in Francije. Pričakujejo nad sto-tisoč obiskovalcev, lani so na primer prodali 92.000 vstopnic. Gorenjski sejem, ki je letos že 37-ič, je osrednja slovenska prodajno-informativna sejemska prireditev, ki ima že nad 500 let tradicije. Obiskovalci ne prihajajo samo iz Slovenije, temveč tudi iz drugih jugoslovanskih republik, vedno več pa je obiskovalcev tudi iz sosednje Italije in Avstrije. Sejem je med koroškimi kupci priljubljen zaradi možnosti ugodnega nakupa kmetijskih in gozdarskih strojev. izdelkov iz usnja, tekstila in lesa. Zanimiva pa je tudi raznovrstna roba široke potrošnje. Letošnja kulinarična posebnost so vsak dan sveže ribe, ki jih dnevno ..importi-rajo" iz Portorža. Popoldanski in večerni zabavni programi popestrujejo sejem. Vsak dan (od 19. do 24. ure) igrajo priznani ansambli s pevci, npr.: GU-GU, TEN. Lipa, Agropop, Melos, Marela, Franc Mihelič idr. Ob predstavitvi letošnjega Gorenjskega sejma pa so predstavniki z obžalovanjem ugotovili, da slovenska in ostala jugoslovanska podjetja do danes še ne kažejo želje po samostojnem osrednjem vrhunskem gospodarskem sejmu, ki bi tujini nudil pregled vrhunskih izdelkov jugoslovanskega gospodarstva. Prav tako nerazumljivo pa se je direktorju Ekarju zdela odsotnost Zveze slovenskih zadrug na letošnjem sejmu. Danes v sredo, 19. avgusta bodo na sejmu praznovali tudi 15-letnico sodelovanja s Koroško gospodarsko zbornico. Na dnevnem redu so razgovori med koroško delegacijo in zastopniki občine Kranj, v večernem sporedu pa bo nastopila koroška folklorna skupina „EdclweiB". Direktor Ekar /Varodno-zaba vn/ ansamb/i /z Korošce /n S/oven/je so sode/ova// na koncertu za G/asbeno šo/o, katerega se /e ude/ež/lo nad 1500 //db/te//'ev domače glasbe. (s//ke.' Mnko IV/ese/) Manjšine kot razvojni faktor obmejnih regij dr. TEODOR DOMEJ Teorija, še bolj pa praksa, ko sta pozitivno obravnavati vprašanja narodnih manjšin, sta se ukvarjali samo z nekaterimi manjšinskimi značil-nostmi: z neakopravnostjo v čtovečanstvenem smistu, jezikom, kutturo in šolo. Zanemarjali sta predvsem ali povsem socialno - ekonomske in prostorske strukturne značilnosti. V teoriji, še bolj pa v dnevni politični praksi, se ta okrnjem način obravnavanja problematike narodnih manjšin še vedno v glavnem nadaljuje in s tem zamegljuje celovitost problemov družbenih skupnosti narodno manjšinskega značaja. V bistvu se narodne manjšine na splošno obravnavajo kot skupnosti, ki imajo lastne značilnosti le na jezikovnem, kulturno-pro-svetncm in šolskem področju, ne upoštevajo jih pa, ko gre za njihova specifična socialna, gospodarska in prostorska vprašanja, ki naj bi bila splošno veljavna za vso ali za vse državne skupnosti, v okviru katerih žive narodne manjšine." To je potrebna in konstruktivna kritika pristopa k proučevanju in reševanju manjšinskih vprašanj. Že pred leti sta jo izrekla znanstvenika V. Klemenčič in K. Šiškovič, velja pa vse do današnjega dne. Stoji tudi na začetku dvojne številke Geografskega obzornika (2-3/1986), časopisa Zveze geografskih društev Slovenije, ki je v celoti posvečena vprašanju, kako se Slovenci soočamo z vprašanji odprte meje in z narodnostno mešanimi območji. V zborniku je objavljena vrsta temeljnih razprav, ki so rezultat trajnega prizadevanja slovenske socialne geografije tudi za novo vrednotenje manjšin v obmejnih regijah. „Rezultati naših dosedanjih raziskav o vlogi slovenske manjšine, ki živi na območju sosednih držav, in funkciji madžarske in italijanske manjšine (narodnosti), ki živi v obmejnih območjih SR Slovenije v Jugoslaviji, v sklopu družbenoekonomskih procesov in procesov spremembe in funkcije preobrazbe pokrajine so pokazali, da zaradi prepletenosti v sklopu preko-mejnega sodelovanja nastaja nov tip pokrajine, „Obmejna regija". Ugotovili smo tudi, daje v tem mednarodnem preko-mejnem sodelovanju znanje jezika in poznavanje kultur dveh narodov dveh sosednjih držav za odpravljanje meja kot pregrade vse bolj pomembno ne samo za sodelovanje dveh sosednjih držav, temveč tudi za pretakanje tokov blagovnega in osebnega prometa, informacij in znanja med državami širšega evropskega prostora. Naše raziskave so tudi pokazale, da so v tem procesu odpiranja meja ob jugoslovanski meji na območju Slovenije in sosednjih držav pomemben element Slovenci v sosednjih državah ter Madžari in Italijani v SR Sloveniji," ugotavlja Vladimir Klemenčič, ki je tudi avtor ali soavtor večine v zborniku objavljenih prispevkov. Med objavljenimi prispevki je tudi več znanstvenih razprav o Slovencih na Koroškem. Sporočilo raziskav je, da je preživetje narodnih manjšin v pogojih urbane družbe možno, da pa diskriminacija manjšin narodnostno mešanim področjem v celoti škoduje. Ovira jih namreč pri opravljanju važnih oblik prekomejnega sodelovanja in neugodno vpliva na spreminjanje strukture prebivalstva ter funkcije in zunanje podobe pokrajine. Asimilacijska politika torej ne prinaša le kulturnega siromašenja, pomeni tudi veliko oviro pri vsestranskem družbenoekonomskem razvoju prizadetih regij. Sinowatz bo ponovno kandidira! DUNAJ. Predsednik SPO Sinowatz je potrdil, da bo na naslednjem kongresu ponovno kandidiral za vodstvo stranke. V preteklih dneh je prišlo do napadov s strani ljudske stranke, ki Sinowatzu očitava, da je že od leta 1985 naprej pripravljal „gonjo" proti Waldheimu in daje menda odgovoren tudi za to, da so podatki o Waldheimovi preteklosti prišli v ZDA. S tem v zvezi so vodilni politiki OVP Sinowatzu javno „svetovali", naj ne nastopi več za voditelja stranke; hkrati so nakazali, da bi jim bil kot predsednik SPO najljubši „bančnik" Vranitzky. Le-taje tako razpravljanje in napadanje imenoval brezzvezno ter podprl Sinowatza. Mir v Srednji Ameriki: prvi koraki MANAGUA/SAN SAL- V ADOR/WASHINGTON. V okviru mirovnega načrta za Srednjo Ameriko, ki so ga sprejeli predsedniki petih prizadetih držav te regije, potekajo prvi ukrepi za premirje, stabilizacijo in demokratizacijo. Predsednik Nikaragve, Ortega, je vodil prve razgovore z voditelji opozicijskih strank in cerkve. Na kratkem obisku na Kubi se je s predsednikom Fidelom Casrom zmenil za regionalni sporazum o umiku tujih vojaških Zaprt: po fašističnem zakonu BOŽEN. Za pravo zgago je tako v Italiji kakor v Avstriji poskrbela aretacija 16-ih aktivistov za avtonomijo Južnega Tirola, ki so lansko leto ob otvoritvi Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) na Dunaju javno protestirali proti politiki rimske vlade glede avtonomije Južnega Tirola. Italijanske oblasti so jih pred tednom in pol zaprli in zasliševali na podlagi zakona iz fašistične Mussolinijeve ere, ki prepoveduje agitacijo proti italijanski vladi v tujini. Po ogorčenih protestih v Italiji in Avstriji so oblasti pretekli petek aretirance spet izpustile ter jim vrnile dokumente. Škandal pa je imel za posledico napoved bombnih atentatov s strani ekstremistov. Na račun italijanskih fašistov pa gre očitno istočasno oskrunjenje pokopališča s protinemškimi parolami. svetovalcev. V El Salvadorju sta se predsednik Duarte in osvobodilno gibanje FMLN dogovorila za premirje in pogajanja. Slej ko prej pa bo pri ustvaritvi miru v regiji največ odvisno od zadržanja ZDA. Reagan in njegov zunanji minister Schultz sta načelno pozdravila srednjeameriški mirovni načrt, vendar sta že napovedala, da bo vse drugo odvisno od tega, v koliko bodo upoštevani „interesi Washingto-na" in protisandinističnih Contrasov. Zunanji minister Nikaragve, D'Escoto, je nato dejal, da morajo ZDA najprej ukiniti pomoč protisan-dinističnim tolpam. Si!na stavka JOHANESBURG. Rasistična Južna Afrika doživlja trenutno največjo stavko v svoji zgodovini. 340.000 črnih delavcev v rudnikih zlata in premoga že teden in pol ni več na delo. Črnci v državi niso izpostavljeni samo rasni diskriminaciji apartheida, temveč tudi nepopisni socialni diskriminaciji. Stavka je prizadela 52 rudnikov. Rasistični režim v Preto-riji skuša zatreti vstajo s policijskim terorjem in aretacijami; v spopadih je bilo ranjenih že nad sto delavcev. Rudniki donašajo Južni Afriki 80% njenih deviz in je torej močno odvisna od črnih rudarjev. Uspeh črnske delavske vstaje lahko resno ogroža rasistično državo -iskra protesa kaj hitro lahko preskoči tudi na druge panoge gospodarstva. Prema!o koordinacije pri samoupravi BEOGRAD. Nerealistično bi bilo pričakovati od jugoslovanske vlade, da bi ona mogla zaustaviti (zdaj že 110-odstotno) inflacijo in težko gospodarsko krizo, je dejal ministrski predsednik Branko Mikulič v razgovoru z beograjskim listom ..Politika". Kako da naj vlada zaustavi ta razvoj, „če več tisoč samoupravnih in državnih organov sprejema sklepe, ki vplivajo na gospodarski razvoj in tržne razmere", je vrnil vprašanje. V praksi samoupravljanja da prihaja prepogosto do pomanjkljive koordinacije in do nejasnosti glede kompetenc. Kot primer je navedel nedavno povišanje cen za kruh in moko. Proizvajalci da so povzročili najprej pomanjkanje moke, nato pa - ustrezno tržnim pogojem - povišali cene. Vlada je morala nato po protestih medijev in sindikatov cene spet znižati. CELOVŠKE SEJEM 14.-23.8.87 KLAGENFURTER MESSE Fe /(on/trefno razm/š/ja/a o nov/ e/ek/ram/ na Go//c/; d/rek/oga Ke/ag dr. /-/o/sfader /'desno) /n dr. Kerscddaomer. /s//ka.' H. G. 7*renktva/der) Etektrama na Gona s slovensko udeležbo! Koroško deželno združenje elektrarn (Kelag) prezen-tira v okviru celovškega sejma (ki še traja do 23. avgusta!) v svojem paviljonu tri razstave. Najpomembnejša je brez dvoma predstavitev načrtovane elektrarne na Golici (Koralpe), ki v gotovi meri tudi tangira Slovenijo, saj ima ta projekt tudi posledice za Slovenijo v obliki zmanjšane padne višine reke Bistrica, ki priteče blizu Dravograda v Dravo. Zavedajoč se teh dejstev, je Kelag vstopila v pogajanja s pristojnimi organi v Sloveniji (Elektro-gospodarstvo Slovenije itd.), da bi se ta problem čimprej odpravil. Trenutna situacija je taka, da bo EGS udeležena pri tem projektu, ki bo obsegal investicijo blizu 1,3 milijarde šilingov, s deležem 20 odstotkov. Pogajanja pa še niso zaključena. Načrtovana elektrarna na Golici z vodnim zbiralnikom na višini 1080 metrov - iz vzrokov zaščite narave bo letno od druge polovice junija do konec oktobra napolnjen — naj bi imela zmogljivost 50 megavatov, povprečna letna produkcija pa naj bi dosegla 85 milijonov kilovatnih ur. Elektrarna sama je po načrtu locirana na levem bregu Drave, vzhodno od Labota. Začetek gradnje je predviden letos jeseni, prvo obratovanje pa v letu 1990/91. Ostali dve razstavi, ki jih lahko ogledajo obiskovalci sejma v Kelag-paviljonu pa sta zgodovinskega značaja: pihanje stekla pred 300 leti v okolici Labota in stari transformatorji. ^^tvoritev Celov-V^škega sejma '87 se je razlikovala od otvoritve lanskega le v tem, da je bil tokrat navzoč minister Neis-ser, ne pa minister za gospodarstvo. Ta Neisser pa je - kakor je bilo seveda pričakovati - govoril predvsem o za Avstrijo menda tako potrebni vključitvi v ES, prav tako pričakovano pa je seveda molčal o tem, da bi popotna integracija pomenila tudi izpodbijanje statusa nevtralnosti. Seveda so te besede zvenele blago v ušesih predsednika gospodarske zbornice Baurechta, ko pa je tudi on tako navdahnjen od te „Evrop-ske ideje". Edini, ki jo je popolnoma izpustil - vsaj pri otvoritvi letošnjega sejma - je bil celovški župan Guggenberger. Zato pa se je hvalil, česa vsega menda mesto Celovec ni prispevalo za letošnji sejem. Seveda pa je lahko tudi poročal, da ima mesto 48 odstotkov delnic pri sejmu, ter da je bila odločitev, da se ločita lesni in celovški sejem sprejeta tudi v občinskem svetu. Deželni glavar Wagner pa se je najbolj veselil dejstva, da sodeluje na sejmu 800 razstavljalcev -pa ne menda, da si misli, da je to njegova zasluga... Pa še to: tudi letos lahko plačate za jed in pijačo rekordne cene. V Bayerjevi pivnici stane pivo 28 šilingov, pol piščanca pa 90. Dober tek! Z detavsko zbornico v prihodnost! Tudi Koroška delavska zbornica je za celovški šnjega časa po zaščiti narave. Delavska zbornica sejem sestavila zanimivo posebno razstavo, ki bo pa bo na sejmu vsem potrošnikom tudi nudila vse brez dvoma pritegnila veliko število gledalcev, potrebne informacije pri nakupu rabljenih avto-Osrednja tema razstave je javni in osebni promet, mobilov, skušala prispevati k večji varnosti v pro-Na predstavitvi ponudbe delavske zbornice na metu. itd. Posebna atrakcija v paviljonu delavske tem sejmu je njen predsednik deželni poslanec zbornice pa je ..leteči avto", ki gaje iznašel koro-Josef Ouantschnig poudaril tudi zahtevo dana- ški iznajditelj Heinz Jordan. Siike o energiji Paviljon Avstrijskih dravskih elektrarn (ODK) je gotovo tisto mesto na letošnjem sejmu, kjer se srečujejo vsi fotoamaterji in ljubitelji slik. 140 fotografov je namreč sodelovalo pri nagradnem natečaju, ki so mu ODK dale naslov „Tok in okolje". Nad 350 slik je prifrfotalo na mizo žirije, ki je nato razsojala o nagradah. Šest nagrajenih slik je razstavljenih v sejemskem paviljonu, poleg teh pa še izbor drugih fotografij in fotomontaž. Med temi tudi primerek našega rojaka Han-zija Reichmanna iz Želuč. Druge, starejše slike kažejo pionirsko delo prvih ODK-jevcev in opozarjajo na 40. obletnico ustanovitve podjetja, katere se seveda prav posebno veselita direktorja dr. Franz Klinger in dipl. inž. dr. Herbert Schrofetbauer (na sliki desno). Gradnja z tesom Trgovska zbornica Koroške in Inštitut za pospeševanje gospodarstva (W1F1) razstavljata na sejmu v hali 3. „Gra-diti z lesom v alpskem prostoru - tradicija in izgledi v prihodnosti" je geslo razstave, ki so jo že in jo bodo še kazali po celi Avstriji. Vpogled v arhitekturo z lesom v našem hribovitem svetu sega od starinskega skednja do najmodernejših stavb in nam prikaže zmožnost in ustvarjalnost graditeljev ter prikladnost materiala, v tem primeru lesa. Posebno za celovški sejem pa so še dodali oddelek, ki dokumentira lesno gradnjo na obalah Vrbskega in Osojskega jezera. Poleg razstave in otroškega kotička z lesenimi igračkami vas na stajališču trgovske zbornice pričaka še tesar, ki tam ročno izdeluje deščice (slika zgoraj). SLOVENSKI VESTNIK 17. avgust 1987 5 Nazaj k starim rastlinam? V okviru razstave o novih poteh v rastlinski proizvodnji predstavljata - seveda samo v nemškem jeziku - na Celovškem sejmu kmetijska zbornica in koroški Raiffeisenver-band tudi nekaj alternativnih produktov, ki nudijo gotove prednosti. Med njimi so na primer razne stročnice in oljne rastline: soja, mak, kumina, lan, divji žafran in ajda. Strokovnjaki na licu mesta razlagajo pomen rastlin. Zavest o ponovnem izkoriščanju „starih" rastlin torej spet raste. Na predstavitvi razstave za koroška javna občila je med drugim bilo povedano, da je zanimivo tudi pridobivanje zdravilnih rastlin, da pa so izkušnje južnoštajerskih kmetov pokazale, da je z njimi težko služiti kruh (na uro so pridelali od 5. do 15 šilingov). Kljub temu so se nekateri manjši kmetje odločili za takšno kmetovanje, ker drugih možnosti nimajo. Zastopniki zbornice in rajf-aiznovk so med drugim tudi ugotovili, da Koroška sama importira - predvsem iz J ugo-slavije in Madžarske - letno med 400 in 600 ton zrnja sončnic za ptičjo hrano. Potrudili se bodo prigovarjati koroškim kmetom naj se sami lotijo proizvodnje sončnic, cenejšemu importu se bodo skušali upirati z določeno premijo na površino. Na razstavišču so na ogled tudi druge energetske rastline kot so to vrba, breza in jelša, predstavljajo pa tudi „bio-špirit", ki ga pridobivajo iz oljne ogrščice (Raps). v. w. t G, SERAJNtK Vaš svetovalec v vseh vprašanjih, tudi če imate probteme z Vašo dozdajšnjo zavarovalnico. Neobvezno me pokličite! JMSTMR privat: 0 42 22 / 44 297 biro: 0 42 22 / 51 27 77 MESE W0CHE !M Uber 1500 Menschen kamen zum Benefiz-Koncert fur die Musikschuie Zu einem Musikereignis von auBerordentlicher Be-deutung gestaltete sich am vergangenen Freitag im Gast-hof Šoštar das Benefiz-Kon-zert fur die in finanzielle Schwierigkeiten geratene slo-wenische Musikschule in Karnten. Uber 1500 Zuhorer waren zum Konzert, we!ches von Spitzenensembles aus Karnten und Slovvenien ge-staltet wurde, gekommen, um so ihre Solidaritat mit der Musikschule auf eindrucks-volle Weise unter Bevveis zu stellen. Im Rahmen des Konzertes gab es auch eine Verkaufs-ausstellung von Bildern be-kannter Kunstler, deren Reinerlos - wie auch jener aus dem Kartenverkauf ftir das Konzert - der Musikschule zugute kommen vvird. In die Solidaritatsaktion fiir die slowenische Musikschule haben sich auch der Organisator und die Akteure der „Miklova Zala" gestellt. Der Reinerlos der letzten Auffuhrung, zu der Sonntag abend fast eintausend Menschen nach Schlatten gekommen waren, wird ebenfalls der Musikschule zuflieBen und damit eine weitere Ver-ringerung der Schulden be-wirken. Im Rahmen beider Veran-staltungen wurde die Hoff-nung geauBert, daB endlich auch Bund und Land durch Subventionen eine Hilfestel-lung gevvahren und damit den Fortbestand der ftir die slo-wenische Volksgruppe in Karnten so wichtigen Ein-richtung sicherstellen. Feliks Wieser: Weg mit der immunitat Haiders Der Vorsitzende des Zen-tralverbandes slovvenischer Organisationen/Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Dipl. Ing. Feliks Wie-ser, erklarte zu den jtingsten AuBerungen von FP-Chef Jorg Haider - dieser nannte die Mitglieder der Experten-kommission in Wien nurnoch „Politgangster" - daB Haider damit einmal mehr unter Be-weis stelle, daB ihm nichts an einer gemeinsamen Losung der Schulfrage in Karnten liegt. AuBerdem, so Wieser weiter, will Haider mit sol-chen Verbalinjurien nicht nur das Klima in Karnten, son-dern in der gesamten oster-reichischen Politik verschar-fen. Dr. inzko bieibt! Hofrat Dr. Valentin Inzko bieibt Leiter der Minderhei-tenschulabteilung beim Kiirntner Landesschulrat. Dies bestiitigte in einem Ge-sprach mit den beiden Vorsit-zenden der Slovvenischen Zentralorganisationen auch LH Wagner. Bekanntlich hatte Dr. Inzko um seine vor-zeitige Pensionierung ange-sucht, dieses Gesuch jedoch wieder zurtickgezogen. Wieser erklarte in diesem Zusammenhang auch, daB sich die beiden GroBparteien im osterreichischen Parlament endlich damit auseinan-dersetzen miiBten, ob nicht Personen, die so eklatant die Immunitat miBbrauchen, dieser parlamentarische Schutz entzogen werden solite. Wieser selbst lobte die Ar-beit in der Expertenkommis-sion und versicherte, daB der Zentralverband ftir eine ge-meinsame Losung sei, nur dtirfe eine solche keine Tren-nung der Kinder beinhalten. Haiders AuBerungen wurden auch vom Unterrichtsmini-sterium entschieden zurtick-gewiesen. He8 gestorben Der frtihere Hitler-Stell-vertreter und letzte Insasse des Spandauer Kriegsverbre-cher-Gefangnisses in West-berlin, Rudolf HeB, ist tot. Der 93jahrige starb Montag abend im Berliner Militar-krankenhaus, in das er am Nachmittag eingeliefert wor-den war. HeB war im Niirn-berger Kriegsverbrecherpro-zeB 1946 zu lebenslanger Haft verurteilt worden. Er befand sich aber schon seit 1941 in Internierungshaft. 200 Sportier auf Burgruine Fast 200 Laufer und Ltiufe-rinnen aus sechs Nationen be-teiligten sich am 3. Interna-tionalen Crosslauf von Lat-schach/Loče auf die Burgruine Finkenstein. Der schnell-ste ,.Wald- und Wiesentau-fer" war Borut Podgornik (Bild) aus S!owenien, der die 4,2 Kilometer lange Berg-strecke in nur 15 Minuten und 55,6 Sekunden bevvaltigte. Die beiden Veranstalter, der slowenische Kulturverein Je-pa-Baško jezero und der SV Faakersee, waren mit dem Verlauf des Rennens auBerst zufrieden. 8000 sahen die „!Viikiova Za!a" Bei den insgesamt sechs Auffiihrungen der „Miklova Zala in Schlatten bei St. Jakob im Rosental wurden rund 8000 Besucher gezahlt. Dieser Rekordbesuch iibertraf selbst die kuhnsten Erwar-tungen der Organisatoren, des S!owenischen Kulturver-bandes, bei weitem. Allein am vergangenen Samstag verfolgten fast 4000 Menschen die Auffuhrung des Sttickes auf der Freilichtbtih-ne in Schlatten und waren von den schauspielerischen Leistungen der Akteure rest-los begeistert. Die „Miklova Zala" wird heuer noch zweimal zur Auffuhrung gelangen. Wie der Sekretar des Slowenischen Kulturverbandes, Dr. Janko Malle, in einem Interview mit dem „Slovenski vestnik" an-ktindigte, wurde die „Miklo-va Zala" von der Gemeinde Celje (Slovvenien) eingela-den, das von Janko Messner und Bruno Hartmann iiberar-beitete Sttick am 11. und 12. September 1987 auf der Burg zu Celje aufzufuhren. Gorenjski sejem erwartet 100.000 Besucher An die 100.000 Besucher aus Slovvenien. Jugoslawien, Italien und Osterreich erwar-tet die Leitung der groBten slowenischen Wirtschafts-und Informationsmesse „Go-renjski sejem" zur heurigen 37. Messe in Kranj (Slowe-nicn). Die parallel zur Kla-genfurter Messe organisierte Veranstaltung bietet einen Uberblick iiber die einheimi-sche Land- und Forstvvirt-schaftstechnologie, Bauma-terialien, Textil-, Holz- und Ledervvaren. Am Mittwoch, den 19. August, findet ein „Klagenfurt-Tag" statt, bei dem die !5-jahrige Zusam- menarbeit mit der Karntner Handelskammer im Mittel-punkt stehen wird. Taglich frische Meeresfi-sche, einheimische Oualitats-weine und Musikgruppen sorgen taglich bis Mitternacht fur das korperliche und geisti-ge Wohl der Besucher. TV AVSTR! JA 1 TV AVSTR! JA 2 TV LJUBLJANA 1 9.05 V živalskem svetu: 9.30 Angleščina; 10.00 Latinščina; 10.30 Naša mala farma; 12.00 Tom in Jerry; 14.20 Počitniški spored; 16.30 Lutkovna predstava; 17.05 Risanka; 17.30 Obalni piloti; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Stike iz Avstrije; 18.30 tvti - družinska oddaja; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Šport; 20.15 Pojem v dežju - glasbeni film; 21.55 Pravi Dunajčan ne pogine -..Podzemlje"; 22.40 Evropsko prvenstvo v plavanju. 9.05 V živalskem svetu; 9.30 Dežela in ljudje; 10.00 Angleščina; 10.30 Pojem v dežju; 12.10 Tom in Jer-ry; 12.15 Klub seniorjev; 14.20 Počitniški spored; 16.30 Oddaja za najmlajše; 17.05 Tao Tao - risanka; 17.30 Črni konj; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 tvti - družinska oddaja; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Šport; 20.15 Mladi artisti; 21.15 Humor velja; 21.50 ..Višji" človek - film po noveli Šandorja Hunjadija; 23.15 Evropsko prvenstvo v plavanju. 9.05 V živalskem svetu; 9.30 Angleščina; 10.00 Latinščina; 10.30 Tarzanovo maščevanje; 12.00 Notranjepolitični report; 14.20 Počitniški spored; 16.30 Oddaja za najmlajše; 17.05 Risanka; 17.30 Ana, Ciro in drugi - serija; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 Mi - družinska oddaja: 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Šport; 20.15 Komisar- serija; 21.15 Poglej in ugani; 21.25 Jolly Joker; 22.10 Mojstrska dela. 9.05 Kako delamo pesmi in sanje; 9.35 Angleščina; 10.05 Latinščina; 10.35 Bliskavica nad Ziltertalom; 14.25 Otroci po naročilu - amer. film; 16.00 Ostržek - risanka; 16.25 Po širnem svetu; 17.05 Športna abeceda - kolesarjenje; 18.00 Tedenski pregled sporeda; 18.25 Oleg Popov - portret klovna; 19.00 Avstrija danes; 19.30 čas v sliki; 19.55 Šport; 20.15 Presneta sedmica - kviz; 22.00 Jezdeci sreče. 14.40 Počitnice s Piroško - avstr, film; 16.15 Frag-gles; 16.40 Zgodbice iz Bavarske; 17.25 Helmi -prometna vzgoja za otroke; 17.35 Klub seniorjev; 18.25 Poglej in ugani; 18.30 Mi-družinska oddaja; 18.50 Loto - žrebanje; 19.00 Slike iz Avstrije; 19.30 Čas v sliki; 19.50 Šport; 20.15 Tisočletna čebela -češkoslov. film; 22.35 Sedem dni športa; 23.20 Priče časa - sopranistka Leonija Rysanek. 9.05 V živalskem svetu; 9.30 Skuhano je; 10.00 Angleščina; 10.30 Počitnice s Piroško; 12.05 Maršal McLuhan; 14.20 Počitniški spored; 16.30 Oddaja za najmlajše; 17.05 V svetu divjih živali; 17.30 Otok Falcon - serija; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 Mi - družinska oddaja; 19.00 Avstrija danes: 19.30 Čas v sliki; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Nastop v Manhattenu - serija; 22.00 Tedaj; 22.50 Arhitektura na razpotju. 9.05 V živalskem svetu; 9.30 Angleščina; 10.00 Latinščina; 10.30 Otroci po naročilu - film; 12.02 Šport v ponedeljek; 14.20 Počitniški spored; 16.30 Oddaja za najmlajše; 17.05 Čebelica Maja - risanka; 18.00 Slike iz Avstrije; 18.30 Mi - družinska oddaja; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Šport; 20.15 Zunanjepolitični report; 21.08 Poglej in ugani; 21.15 Dallas; 22.00 Pločevinasti boben - po romanu Gunterja Grassa. 17.00 Graditi, stanovati, živeti; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Bill Cosbyjeva družinska drhal - serija; 18.30 Hardcastle in Mc Cormick - serija; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Novo v znanosti; 20.15 Afrika - kulturnozgodovinska serija; 21.15 Čas v sliki; 21.35 Kulturne novice; 21.45 Ženski kadeti v Sandhurstu - dokumentacija o britanskih ženskih kadetih; 22.30 Agent Richard Ramberg -švedski film. 14.25 Evropsko prvenstvo v plavanju; 16.15 Vitamini in njihovi učinki; 17.00 Naša zemlja; 18.00 Mi kuhamo za vas; 18.30 Hardcastle in Mc Cormick -serija; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Novo v znanosti; 20.15 Notranjepolitični report; 21.15 čas v sliki; 21.50 1 -2-X (nogomet in toto); 22.20 Klub 2. 16.35 Luč pravičnega; 17.30 Pionirji prejšnjih dni; 18.00 Ta teden se je zgodilo; 18.30 Hardcastle in Mc Cormick-serija; 19.15 Tedaj; 19.30 čas v sliki; 20.03 Novo v znanosti; 20.15 Afrika-kulturnozgodovinska serija; 21.15 Čas v sliki; 21.35 Kulturne novice; 21.45 Šport; 22.30 Audrey Rose - Deklica z onega sveta; 0.20 FBI - serija. 13.30 Tedenski pregled sporeda; 13.55 Evropsko prvenstvo v plavaju; 16.00 Mož in glasba - Mozart, 1. del; 16.55 Tedaj; 17.00 Drombuševi; 18.00 Pan-optikum; 18.25 Nogomet; 19.00 Za ljubitelje filma; 19.30 Čas v sliki; 19.55 Novo v znanosti; 20.15 Vaja za morilca - amer. film; 22.00 Šport; 22.45 Pokol v Chikagu - ameriški film. 9.05 Tom in Jerry; 11.55 Tedaj; 12.00 Svetovni kongres zborovske glasbe; 13.00 Orientacija; 13.30 Avstralija - na poti k praprebivalcem; 14.00 Šport; 16.55 Poglejmo v deželo; 17.40 Najboljših deset -hitparada; 18.25 Poglej in ugani; 18.30 Brez nagobčnika; 19.25 Tedaj; 19.30 čas v sliki; 19.50 Zakladnica Avstrija - Rojstna hiša Haydna; 20.15 Operacija Crossbovv - brit. film; 22.20 Hotel - serija; 23.05 Kraj zločina - ..Umor v ministrstvu". 17.30 Kemija; 18.00 LindenstraBe - serija; 18.30 Hardcastle in Mc Cormick - serija; 19.15 Tedaj; 19.30 Čas v sliki; 20.03 Novo v znanosti: 20.15 Nemogoča oseba - serija; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 čas v sliki; 21.35 Kulturne novice; 21.45 šiling - gospodarski magacin; 22.05 Nasmeh poletne noči - švedski film; 23.50 FBI - serija. 16.15 Svetovno prvenstvo v kolesarjenju: 16.45 Evropski narodni parki - Romunija; 17.30 Orientacija; 18.00 No, tole - kviz; 18.30 Hardcastle in Mc Cormick - serija: 19.15 Tedaj; 19.30 čas v sliki; 20.03 Novo v znanosti; 20.15 Zveneča Avstrija -..Gozd-gora-dolina"; 21.08 Poglej in ugani; 21.15 Čas v sliki; 21.35 Kulturne novice; 21.45 Šport; 22.25 Klub 2. 16.45-0.00 Teletekst; 17.00 Poročila; 17.05 Pravljice iz lutkarjevega vozička - O možu, ki ni znal nobene zgodbe; 17.25 Strassbourg - EP v plavanju; 19.00 Risanka; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 Zurich - atletski miting; 23.15 Dnevnik; 23.30 Poletna noč - Sever in jug, 11. del ameriške nadaljevanke. 16.35-0.00 Teletekst; 16.50 Poročila; 16.55 Pomlad v dolini ribnikov; 17.10 Brundo na gugalnici; 17.25 Strassbourg - EP v plavanju; 19.00 Risanka; 19.24 Iz TV sporedov; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 Tednik; 21.05 Maupassantove novele, zadnji del francoske nadaljevanke; 22.10 Dnevnik; 22.25 Poletna noč - Sever in jug, 12. del ameriške nadaljevanke. 16.40-0.00 Teletekst; 16.55 Poročila; 17.00 Dr. WHO: Ladja v vesolju, 3. del angleške nadaljevanke; 17.25 Strassbourg - EP v plavanju; 19.00 Risanka; 19.24 Iz TV sporedov; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 Brezčasna dežela - 4. del avstralske nadaljevanke; 20.55 Ljubitelji narave - dokumentarna serija; 21.35 Dnevnik; 21.50 Poletna noč - Doktor Popaul, francoski film. 13.50-0.00 Tetetekst; 14.05 Poročila; 14.10 Pogumni kapitan - ameriški film; 15.55 Španska državljanska vojna - 12. del dokumentarne serije; 17.25 Strassbourg - EP v plavanju; 19.00 Risanka; 19.24 Iz TV sporedov; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.15 Napoti proti jugu-ameriški film; 22.05 Dnevnik; 22.20 Poletna noč-Sever in jug, 13. del ameriške nadaljevanke. 9.55-23.20 Teletekst; 10.10 Poročila; 10.15 Živ žav; 11.25 Domači ansambli - Ansambel Henček; 12.00 Ljudje in zemlja; 13.00 Poročila; 13.30 Strassbourg - EP v vaterpolu - Jugoslavija : SZ; 14.45 Zdravnik umirajočega časa, 4. del slovaške nadaljevanke; 16.00 Nekega dne bova skupaj -ameriški film; 17.20 Poročila; 19.00 Risanka; 19.24 Iz TV sporedov; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 Pretežno jasno -1. del nadaljevanke; 20.50 Poletna noč - Sever in jug, 14. del ameriške nadaljevanke. 18.25-0.00 Teletekst; 18.40 Poročila; 18.45 Radovedni taček - Knjiga; 19.05 Pamet je boljša kot žamet-Čaji za učene glave; 19.10 Risanka; 19.24 Iz TV sporedov; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 Bogatašinja - 4. de) angleške nadaljevanke; 20.55 Aktualno; 21.35 Dnevnik; 21.50 Poletna noč -Sever in jug, 15. del ameriške nadaljevanke. 18.20-0.00 Teletekst; 18.35 Poročila; 18.40 Fižolček, ogelček in slamica - otroška oddaja; 19.10 Risanka; 19.24 Iz TV sporedov; 19.26 Vreme; 19.30 Dnevnik; 20.00 Trgovci in ljubimci - drama; 21.10 Integrali; 21.50 Dnevnik; 22.05 Poletna noč - Sever in jug. 16. del ameriške nadaljevanke. 17.10 Dnevnik; 17.#be 18.00 Izobraževalna^; 1 Številke in črke - kviP Kr ka; 20.00 Film tednaS Ja nik brez razloga - fi!' večer. 17.10 Dnevnik; 17.3^ g ja; 18.00 Kulturna dc^*z Premor; 20.00 A^a France Marolt; 20.40^; 2 večer; 22.15 Knjige i) 16.20 Strassbourg: ^ei 17.30 Otroška odd# Fr met; 20.00 Zabavnega o čila; 20.55 Igrani film'&i < j 12.10 Kako biti sku^O jugoslovanski film; 1^b Ijevanka; 15.10 Otr#st; ameriška nadaljevan^ R ški mednarodni prof^ap' čila; 22.05 Feljton; 22"; 2: ta. 12.45 Anglunipe - o^orr nik; 20.00 Poljudno^! fi 20.50 Mali koncert; ^isl mentarna oddaja. 17.10 Dnevnik; 17.3^roi 17.45 Skriti zaklad, <^dd 19.00 Indirekt, oddati 20.00 Svet danes - i^it Mali koncert; 20.45120 Hamlet, angleški fil#aai 17.10 Dnevnik; 17.3^ o nična vzgoja - Izol^a o mor; 18.40 Številke j" Kv 19.10 Risanka; 19.3^2' nike - Konstrukcije itC' d ja; 20.30 Komorni oi ,r^/- ske pesmi; 20.45 P#5[ 21.40 Muppet shosv RADIO K0RQ mm Sreda, 19. 8. Narodno-zabavna glasba Večerna 21.00-22.00 Abeceda slovenskih popevk (M. Grotschnig-Elnspieler) Četrtek, 20. 8. Rož-Podjuna-Zila Petek, 21.8. Sodobna svetovna grafika ob primeru 17. bienala Sobota, 22.8. Duhovni nagovor (škof dr. F. Kramberger) Voščila (D. Urschitz) Nedelja, 23.8. ..Zilja in Ziljani" -pevci z Ziljske Bistrice (J. Čertov-Drum) Ponedeljek, 24.8. Zdravilna zelišča Torek, 25.8. Duško Jelinčič - od nič na 8000 (ponovitev) Biena!e grafike T^etek, 21. avgust: Ko se je v 50ih letih porodila zamisel o mednarodni grafični razstavi, nihče ni vedel, kako se bo ta iniciativa razvila. Danes šteje grafični bienale v Ljubljani med najuglednejše prezentacije sodobne grafike na svetu, postavimo ga lahko ob bok grafičnim bienalom v Sao Paulu in Tokiju. V oddaji bo pogovor z ravnateljem mednarodnega grafičnega centra v Ljubljani, Zoranom Kržišnikom, ki je od vsega začetka botroval zamisli grafičnega bienala v Ljubljani. 35. Festiva! Križanke LJ Sreda, 21. 8., 20.30: Frenk Avsenek, viola, Leo Engetmann, klavir: Charpentier, Golob, Reger, Šostakovič. Vstop.: 2000 din. Nedelja, 23. 8., ob 20.30: Hinko Haas, klavir: Beethoven, Debus-sy, Chopin, Gabrijelčič, Prokofjev. Ponedeljek, 24. 8., ob 20.30: Adam Darius in Kazimir Kolesnik: Večer pantomime in plesa. Vstopnice: 3000, 2500 dinarjev. Torek, 25. 8., 20.30: Adam in Eva - od jabolka do črva, nekoliko bolj revolucionarna ljubezenska poema. SLOVENSKJ VMIMK Naročam da mi ga poši^3 jme in priimek naslov pošta ^ Obvezujeni se, da bom naročnino (250 šiling']!^] slavijo) redno plačeval(a) in prosim, da mi pd'''' (kraj in datum) RADIO LJUBLJANA 1 VTEM TEDNU NA TELEVIZIJ) 7.3^^e modrega telefona; lna&; 13.30 Premor; 18.40 kviP Koledar; 19.10 Rlsan-na^ Jamesa Deana: Upor-- ^ film; 21.45 Umetniški '3l?vglavi-otroškaodda-; d^ " Živeti v Senju; 18.30 Al<^a folklorna skupina .40*^:20.45 Dokumentarni leif g: vaterpolu - YU : ZRN; dajif Premor; 18.40 Roko-'nof*^ oddaja; 20.45 Poro-ilrrr; En avtor, en film. t 4.30 Poročita; 4.50 Dnevni koledar; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 11.00 Poročila; 12.30 Pojemo in godemo; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Mehurčki; 14.45 Popoldanski mozaik; 16.00 Vrtiljak želja; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Zborovska glasba; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse; 24.00 Poročila; 0.05 Nočni program - Maribor. 4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.30 Koncert za mlade poslušalce; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 11.00 Poročila; 12.10 Pojemo in godemo; 13.30 Od melodije do melodije; 14.45 Popoldanski mozaik; 16.00 Vrtiljak želja; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 22.30 Večerna podoknica; 24.00 Poročila; 0.05 Nočni program - glasba. 4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.45 Prometne informacije; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.25 Dobro jutro, otroci; 9135 Napotki za naše goste iz tujine; 11.00 Poročila; 14.05 Popoldanski mozaik; 16.00 Vrtiljak želja; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.30 Slovencem po svetu; 24.00 Poročila; 0.05 Nočni program -Koper. ikuf'40 Orij zgodaj letijo -l4°dbe iz tovarne-nada-tro^stava; 16.10 Dallas-/an^O Rešite otroke - otro-ro^aponske; 22.00 Poro-; 22": 23.05 Športna sobo- 4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.45 Prometne informacije; 7.25 Dobro jutro, otroci; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja; 12.00 Poročila; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.10 Popoldanski mozaik; 17.00 Zunanje-politični magazin; 18.30 S knjižnega trga; 19.35 Za naše najmlajše; 20.00 Radio na dopustu; 24.00 Poročila; 0.05 Nočni program - glasba. -o^omščini; 19.30 Dnev-toz^ifilm; 20.45 Poročila; tajski film;22.00Doku- 5.00 Poročila; 5.30 Dnevni koledar; 8.07 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši; 12.00 Poročila; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Nedeljska reportaža; 18.00 Humoreska tega tedna; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 24.00 Poročila; 0.05 Nočni program - glasba. Hudo maščevanje bogate neveste Petek, TV LJ 1, 21.50 - Režiser Claude Chabroi je pomemben fiimski ustvarjalec, skorajda že klasičen. Leta 1972 se je predstavi] s farso o Doktorju Popau-iu, ki je razbesneia kritike. Zgodbo o mladem zdravniku, ki se poroči z nepriviačno, a bogato dedinjo, sprva pripoveduje skorajda epizodno. Prizori, potni malih vulgarnosti, pa so )e zaplet za tragičen vrhunec. Žena, ki se sprva predstavi kot krotko dekle, svojo neprivlačnost kompenzira z odločno maščevalnostjo in ob koncu filma Popaula povsem prekosi v perverznosti. Pozneje je kritika film v dobri meri rehabilitirala, končna sodba pa je seveda prepuščena gledalcu. Med drugimi igrajo Jean-Paul Belmondo, Mia Farrow in Laura Antonelli. Grassov ^Pločevinasti boben" Torek, TV A 1,22.00- Roman, po katerem so leta 1978 posneli ta film, je spisal Gunter Grass. Dogaja se v času druge svetovne vojne, igra pa v Danzingu. Tam se odpove nek fant na svoj tretji rojstni dan vsakršni nadaljnji rasti, tako pa zanika tudi integracijo v svet odraslih. S svojim pločevinastim bobnom in z darom, da zna pretresljivo kričati, izraža svoj protest znotraj svoje družine pa tudi proti nacionalsocialističnemu režimu. Šele ob koncu druge svetovne vojne, ko je postal v bistvu že smrtonosna pošast v obliki pritlikavca, se spet odloči, da bo rasteh Vlogo pritlikavca igra znani liliputanec David Bennet, režijo filma pa je imel na skrbi Volker Schlondorff. JoMy Joker Petek, TV A 1, 21.35-Ta oddaja se loteva večkrat menda „moških" tem - s temi pa hoče pritegniti menda „prave" moške. Tokrat prikazuje portret „dek!ice s 3. strani", model Samanthe Fox, ki je zdaj po končani „nagi" karieri zašla med popevkarice. '.3lbrom, otroška oddaja; d, ^daja; 18.55 Premor; ddP°du; 19.30 Dnevnik; - kitična oddaja; 20.30 15 20.55 Domači kino - Hn^hanstveni grafiki. 4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.40 Pesmice na potepu; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 12.00 Poročila; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe vam igrajo; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Ponedeljkov križemkraž; 16.00 Vrtiljak želja; 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.30 Vedre note; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Zimzelene melodije; 24.00 Poročila; 0.05 Nočni program-glasba. 7.3^ oddaja; 18.00 Teh-:oh*s oddaja; 18.30 Preke kviz; 19.00 Koledar; ).3p 20.00 Kiparske teh-e ir^' dokumentarna seri-^ slovenske Ijud-pof0.5o Narodna glasba: 4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.35 Igraj kol-ce; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 12.00 Poročila; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak želja; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 21.05 Radijska igra; 23.15 Iz filmov in glasbenih revij; 24.00 Poročila; 0.05 Nočni program - glasba. /Vecfe/jsk/ cfnevn/k ZA NAŠE OTROKE Car pomladi Otroci spoznavajo v dolini ribnikov presenečenja pomladi. Opazujejo divje račke, gnezdo z račjimi jajci žabe in žabji mrest. Iz muževnih vrbovih vej pa si naredijo piščali in zapiskajo si koračnico. Na gugalnici Četrtek, TV LJ 1, 17.10 - Otroci najbrž nikoli ne bi pomislili, koliko težav si lahko nakoplje medvedek, če si zaželi guganja na navadni gugalnici. Toda to je opisala Helena Bechler v voji zgodbici o Brundu na gugalnici. Ta zgodbica pa si je utrla pot tudi med mlade poslušalce. Za televizijo jo pripovedujejo in prikazujejo mlade slušate-ljice pedagoške šole. In to delajo tako natančno in barvito, da bodo razumeli zgodbico prav vsi otroci. St^ki vestnik" in prosim, iši^i naslednji naslov: dinarjev - za Jugo-ičr3čun in položnico. (podpis) Naročite in širite Slovenski vestnik! Spoštovana bralka, spoštovani bralec Slovenskega vestnika! V roki imate novo, sodobno številko novega Slovenskega vestnika. Upamo, da vam bo nova oblika, vsebina, novi. bolj ročni format in še marsika j drugega ugajalo. Z nov« koncepcijo hoče Slovenski vestnik pridobiti še več naročnikov. Ce še niste člani velike družine bralcev SV, potem izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Slovenski vestnik, 1 arviser Strahe 16, 9020 Celovec/ Klagenlurt. Prvi mesec dobite novi Slovenski vestnik brezplačno! RADIO MARIBOR - PROGRAM MM 2 Od ponedeljka do sobote: Ukv 102,8 Mhz 0.00-5.00 Nočni program 5.0(1-6.00 Glasba 6.00- 6.30 Križem — kražem 6.30-7.00 Glasba 7.00- 10.00 MM 2 vam želi dobro jutro 10.00- 12.00 Mcmories- glasbeni spomini 12.00- 14.00 Aktualno 14.00- 16.00 Glasbeni vrtiljak 16.00- 19.00 Vabimo na kavo 19.00- 19.30 Križem - kražem 19.30-20.00 Glasbena skrinja (umirjena glasba) 20.00- 22.00 Hit corner 22.00- 24.00 Glasba na tekočem trnku Informativne oddaje: (od ponedeljka do sobbte) 6.35 vreme za pomorščake (slov., angl., nem. it.) 7..9.,11. .13..15..17. in 19. poročilavslov. 8.30.9.30.10.30,11,30.12.30 in 13.30 poročila vnem. 12.00inl6.00poročilavangl. 14.00inl8.00poročilavlranc. 22.15 informativna oddaja v nemščini in angleščini Prometne informacije od 7. do 19. ure četrt in tričetrt vsako uro Informativne oddaje: (ob nedeljah) 9.30, 11.30. 13.30 v nem. 11.00. 13.00, 15.OOvslov. Prometne informacije od 7. do 19. ure četrt in tričetrt vsako uro. Ob nedeljah Ukv 102,8 MHz 0.00-6.00 Nočni program 6.00- 6.30 Križem kražem -narodnozabavna glasba 6.30-7.00 Glasba 7.00- 10.00 MM-2 vam želi dobro jutro 10.00- 12.00 Memories —glasbeni spomini 12.00- 14.00 Glasbeni vrtiljak 14.00- 17.00 Popoldne z MM 2 17.00- 18.00 HitCorner-uraza glasbene uspešnice 18.00- 18.30 Križem kražem 18.30- 19.30 Country 19.30- 20.30 TOP TEN-mednarodna lestvica 20.30- 22.00 HappyPop-vedre melodije 22.00- 24.00 Glasba na tekočem traku Datum Kraj PH!HED!TVE Prireditelj Sobota pri Korenu POLETNA VESEDCA ELBitčovs 22.8. 20.30 v Kajzazah pri Bitčovsu tgra ansambet „Metos" iz Ljubtjane Petek Dom KONCERTNIVEČER Sodatitas 21.8. prosvete Nastopata: Hanne Muthspiet-Payer(ftavta), 20.00 v Tinjah VVotfgang Muthspiet (kitara) od 23.8. Dom prosvete SLOVENSKE POČITNICE Sodatitas do 29.8. v Tinjah Voditetji: Miha Vrbinc, Renate Kraut, Marija Perne od četrtka Modestovdom DNEVI PETJA ZA MOŠKE Krščanska kutturna 27.8. v Cetovcu Vabtjeni so: čtani moških zborov, moški pevci zveza in Stovenska 29.8. mešanih zborov, zborovodje in drugi; prosvetna zveza Gtasbeni strokovnjaki bodo predvajati to zborovsko titeraturo: -muzika! „Hair"-dip!. kapetnikmag. HeimoSmota iz Gradca, - izbrana zborovska titeratura iz treh stotetij, prof. Lojze Lebič iz Ljubtjane, - koroške tjudske pesmi iz Podjune in Zitje - prof. Jožko Kovačič. Za vežbanje gtasu posameznih pevcev bodo skrbeti: Rosemarie Schmid (profesorica na graški gtasbeni akademiji), Sabira Hajdarovič (iz Kranja) in Janez Kampuš (profesor za šoto petje na konzervatoriju v Cetovcu. Prijave sprejemata: KKZtet.:51 2528-24 inSPZtet.:51 4300-20/21 Cena: 50 šit. na dan ter jed (potni penzion 200 šit.) Nedetja Svinškaptanina OB!SKSPOMEN!KOV!NPART!ZANSK!H Zveza koroških 30.8. KRAJEV NA SV!NŠK!PLAN!N! partizanov 9.30 Zbiramo se ob 9.30 pri gtavni pošti in detovnem uradu v Vetikovcu. Od tam z osebnimi avtomobiti preko Djekš po Svinški ptanini na Lammingeratm. Tam pričevanje o partizanskem gibanju. Vrnitev ob ca. 16.00 preko Pustrice v Vetikovec. Nedetja 30.8. 14.00 pri Jerebu na Obirskem TEKMA KOSCEV Med tekmo kutturni program. V primeru stabega vremena bo tekma 13. sept. 1987. Atpski ktub Obir 1.9. 19.30 Katotiški dom prosvete v Tinjah KJER NEMC! !N LUŽ!ŠK! SRB! SKUPAJ Ž!V!JO; predava: kanonik Martin Satowsky, Chrošcice, DRN Tinje RAZSTAVE Petek 21.8. 20.00 Posojitnica Bitčovs OTVORiTEV RAZSTAVE DEL S!MONA VERATSCHN!GA Gaterija Bt do 5.9. Tinje RAZSTAVA DEL PROF. DR. JOAH!MA BREYERJA- otjne stike, risbe in monotipije Katotiški dom prosvete Tinje Ponedetjek Katotiški dom 7.8. prosvete 19.30 v Tinjah OTVOR!TEV RAZSTAVE DEL JOŽEFA STRAŽARJA Tinje do 23.8. Gaterija Rožek POLETNA RAZSTAVA Oman, Gradischnig, Kotter, Kravvagna, Hoke. Od torka do nedetje od 15.00 do 19.00. do 20.9. Fetshof Sekutt vDhotici RAZSTAVA DEL DRAGA DRUŠKOVIČA OBIŠČITE V SLOVEN1J) do 30.9. Moderna gaterija Ljubtjana 17. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE Brezp!ačno objavljanje terminov! Ker izhaja Slovenski vestnik odslej dalje ob sredah, opozarjamo vse društvenike, naj nam termine kulturnih prireditev sporočijo najkasneje do petka pred izidom časopisa. Uredništvo Komite za obrambo dvojezičnega šoistva na Koroškem Komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem je v zadnjih letih postal vaien steber pri zagovarjanju skupnega dvojezičnega pouka. Uspelo nam je. da smo s številnimi aktivitetami pridobili širom Avstrije prijatelje in zagovornike naših ciljev. Z akcijo ..Bistra glava se uči slovensko" smo opogumili mnogo staršev, da so prijavili svoje otroke k dvojezičnemu pouku. Tudi v bodoče se bomo zavzemali za boljše politično vzdušje na Koroškem. Ker smo pri svojem delu odvisni od vas. prijateljev komiteja, vas prosimo za finančno podporo. Poslužitc se priloženih vplačilnic! Hvala! Sodelavke in sodelavci Komiteja za ohramho dvojezičnega šolstva na Koroškem Loče: Slovo od Agtje Ofner Zopet enkrat se je oglasil mrtvaški zvon v Ločah. Žalostno je oznanjal vest, da je po dolgi, težki bolezni preminula naša rojakinja Agi Ofner, rojena Urschitz, v komaj dopolnjenem petdesetem letu starosti. Rajna je izhajala iz mno-goglave Jamnikove družine iz Loč, ter je morala še kot otrok med vojno z materjo, sestro in brati v pregnanstvo, ker oče ni bil pripravljen služiti zločinskim namenom nasilnika. Po vojni se je poročila in iz zakona z uradnikom Ofnerjem se je rodila hčerka, ki ima danes že sama svojo družino. Pred poldrugim desetletjem je moža Renata težko prizadela bolezen in pred nekaj leti je tudi sama začela bolehati. Kljub šibkemu zdravju pa je ohranila svoj vedri značaj in bila predvsem pohabljenemu možu v veliko oporo. Dolga leta je bila tudi cerkvena pevka v Ločah in zato celo odlikovana. Povezana je bila vseskozi s kulturnim delovanjem v Ločah in od povojne dobe tudi članica SPD „Jepa-Baško jezero". Ugasnilo je življenje polno trpljenja, polno duševne bolesti, ki pa ga je bolnica do zadnjega vzdiha vdano prenašala. Njena smrt je prizadejala možu. materi in vsem dragim težak udarec. Močno pogrešali jo bodo tudi bolniki, stari ljudje, sosedje in znanci, saj je pomagala, kjer je le mogla, bodrila, spodbujala, tolažila. Dolg žalni sprevod je spremljal Agi Ofner na njeni zadnji poti. Žalne obrede je opravljal domači župnik Jakob Škofič, medtem ko se je bek-štanjski župan inž. Helmut Hatze v imenu občinskega zastopstva in v imenu stranke poslovil od rajne. Besede zahvale je ob odprtem grobu izrekel tudi predstavnik SPD „Jepa-Baško jezero" Franci Černut, orisal lik dobre in skrbne matere, in pevci vaške skupnosti iz Loč so zapeli žalo-stinko v slovo. Rajno Agi Ofner hočemo ohraniti v častnem spominu - njenim dragim pa velja naše iskreno sožalje. Slovenski oktet zapet v spomin na J. Šumaha S koncertom Slovenskega okteta na dvorišču samostana so se dobrolški občani spomnili 75-letnice smrti Janeza Šumaha (1844-1912). Janez Šumah je bil ustanovitelj Zadruge južnokoroških kmetov ter hranilnice in posojilnice, pravtako je bilo na njegovo pobudo ustanovljeno slovensko kulturno društvo v Dobrli vasi. Z ustanovitvijo zadruge in hranilnice leta 1890 so postali Slovenci dobrolške občine toliko samozavestni, da so na občinskih volitvah leta 1892 izvolili slovenskega župana, kmeta Janeza Šumaha iz Sinče vasi. Kot župan je Šumah predsedoval občini tri mandatne dobe, do leta 1901, ko je zmagala nemška stranka. Slovenci v dobrolški občini se danes zavedajo pomena samoiniciativnosti Janeza Šumaha, saj je z gospodarskimi ustanovami zagotovil obstoj svojim naslednikom. Da bi se primerno spomnili tega moža, so povabili v dobrolški samostan Slovenski oktet. Koncerta slovenskih pesmi in pesmi drugih narodov so se udeležili domačini in številni gostje, prireditelj pa so bile Dobrolške novice. S primernim besedilom v slovenščini in nemščini sta glasbeni spored povezovala dr. Bogdan Pogačnik in Martin Pandel. Miha Pastcrk Slovo od Franclja Obilčnika iz Les Pred kratkim smo se na šentjakobskem pokopališču za vedno poslovili od Francija Obilčnika, pd. Lipija iz Leš. Njegova življenjska pot je bila vse prej kot rožnata. Najprej vojna, nato skrb za gospodarstvo, potem prerana smrt njegove žene in še smrt hčerke v prometni nesreči. Vse to so bili vzroki, da je rajni Franci Obilčnik začel bolehati in kljub zdravljenju v bolniei, kjer mu pa niso mogli pomagati, končno umrl za zahrbtno boleznijo, star šele 63 let. Franei Obilčnik je bil vseskozi povezan s svojim ljudstvom in se rad udejstvoval pri narodno-poli-čnih dogajanjih. Prav zato je tudi njegova smrt globoko odjeknila med našim ljudstvom. Pokojnega Francija Obilčnika bomo ohranili v častnem spominu, svojcem pa oh težki izgubi izrekamo iskreno sožalje. Pod poArov/fe%sfvom deže/nepa p/avar/'a LVapnepa, župana Hr/bem/Aa, deže/nepa po^e//7?/7(d pas/7cey Ober/ec/?nepa /r? o/(ra/nepa po^e//7i/^a pas/7cev Kocha so v soboto p/*os/av/7/ v Se/ah 60-/efn/co pas//sbopa društva. /Va te/ s/ovesnost/y'e župn/Tr M/rAo PeraAon/p b/apos/ov/7 prostore pas/7strepa doma /n novo voz/7o. S/ovesnost/ v Se/ah so se ude/ež/7/ gas/7c/ /ž sosedn/7d obč/n /n odred/ pas/7sA/b društev /ž S/oven//e. Pove//-n/A Otto G. Portscbje prevzet A(/'uče nov/b prostorov. (s//Aa; LrenAsva/c/er) Vogrče: PrijaieMsko tekmovanje gasilcev Deset gasilskih skupin veli-kovškega okraja se je v nedeljo udeležilo 17. prijateljskega tekmovanja v Vogrčah. Letos je bil turnir posvečen spominu na pionirja gasilskega izobraževanja v južnokoroških krajih, pred nedavnim umrlega Alberta Taupeja iz Lovank. Vodja vogrskih gasilcev, požarni inšpektor Tone Visočnik, je kot častne goste pozdravil poslanca Pfeifferja, župana Mikuscha ter vrsto mestnih in občinskih svetnikov. Kot znak prijateljstva med društvi, so se udeležili tekmovanja tudi gasilci iz Mežice. Komandant Visočnik jih je prav prisrčno pozdravil v slovenščini. Ob lepem vremenu so se vse skupine potrudile po svojih močeh. Številni gledalci so se prepričali o kakovosti nastopajočih gasilcev. Po doslejšnjih zmagah Bistričanov, Šmihelča-nov, Dobljanov in sedemkrat Vogrčanov, se je tokrat kot najmočnejša skupina izkazala požarna hramba Šteben pri Globasnici. Čisto nepričakovano, zato pa tem bolj prepričljivo so odnesli Štebjani zmago pred razočaranimi gasilci iz Doba in Šmihela, ki so se tokrat morali zadovoljiti samo z drugim oz. tretjim mestom. Po uspeli prireditvi so organizatorji turnirja izrazili željo, da bi se v bodoče povabilu odzvalo večje število gasilskih skupin, saj šteje velikovški okraj kar 45 samostojnih društev. -mer TRIBUNA BRALCEV hnporti?!? Izredno nas veseli odziv „Miklove Zale" v slovenskih in drugih medijih. Dejstvo, da se v teh ocenah bijejo mnenja, ocenjujemo kot izredno dragoceno, saj velja tudi za nas, da se moramo spoprijeti z lastno zgodovino in kulturnim ustvarjanjem. Prizadel pa nas je očitek, daje pri „Zali" sodelovalo preveč „importiranih iz Slovenije". Kultura se lahko oplaja samo ob izmenjavi misli, kadrov, idej, oseb itd., in to preko meja, ki nas ločijo. Nobenemu pametnemu človeku še ni prišlo na misel, protestirati proti importom pri „Sa!zburger Festspiele", kjer sodeluje le malo Avstrijcev. Koliko Nemcev, Špancev, Italijanov in drugih pride na „Burgtheater", na dunajsko opero,... Mnogo Avstrijcev gostuje v inozemstvu. Še hujši pa se nam zdi očitek proti notranjeslovenskim izmenjavam, saj je očitek importa naperjen tudi proti vsem ostalim kulturnim delavcem, ki pridejo pomagat in poučevat iz Slovenije na Koroško. V sodelovanju z igralci in strokovnim kadrom iz Slovenije smo se dosti naučili, predvsem pa človeško zbližali. Mi smo spoznali njihove probleme, oni naše. Če smo izvedli takšno Zalo, ki problematizira in komentira vsebino, smo to naredili zavestno. Zala naj bo vseslovenska, naj nas strni. Sodelujejo igralci iz vse Koroške. V situaciji, ko nam jemljejo jezik in šolo, pa nekateri hočejo graditi umetne bariere med Slovenci tostran in onstran meje. Slovenski jezik je samo eden (raznotero pobarvan kot vsak jezik), bolj ga bomo obvladali, bolj ga bomo ljubili. Igralci Miklove Zale Spominski pohod na Jepo Te dni smo se planinci ob pohodu na Jepo zopet oddolžili spominu očeta naše planinske postojanke, Koče nad Arihovo pečjo na Bleščeči, velikega rodoljuba in vnetega planinca Jozija Miklavčiča. Prehodili smo pot, ki jo je on premagoval nič kolikokrat; tudi še v visokih letih, saj to je bil njegov svet, njegov zemeljski raj. In vsakomur, ki hodi po njegovih stopinjah se odpira ta svet - zdaj ves svetal, nasmejan, lesketajoč se v soncu, zdaj spet siv, teman, tajinstveno zavit v navidezno ncprodirno blazino. Če človek hodiš odprtih oči tudi po še tako naporni vzpetini, vedno spet uživaš ob naravni lepoti, se raduješ ob pogledu v dolino, ki jo od časa do časa zagrinja meglen pajčolan. V gorskem svetu vlada neskončni mir, tukaj so misli proste in potujejo, obla- kom podobno, tudi preko najvišjih vrhov ter se izgubljajo nekje neznano v nebesni modrini. Lepo je sanjariti v tej neskončni prostosti, pasti oči po dolini, ki jo krasijo smaragdnozelena jezera in ki si po njej utira srebrni trak Drave svojo pot... Gledal bi in sanjal, a čas beži in do koče je še dolgh pot. Tam je vse živo. Otroci se podijo po zelenem travniku, odrasli se pomenkujejo, obujajo spomine na to in ono turo v hribe in z njo povezane dogodivščine. Pred kočo je bila planinska maša, ki jo je daroval dobrlo-veški kaplan Janez Tratar. Sam je vnet planinec in preživi z mladino vsako leto nekaj dni na Bleščeči. Daritev, posvečeno spominu Jozija Miklavčiča, so spremljali vsi navzoči s petjem, ki ga je tudi spremljal kaplan s svojo kitaro. Vse je tako sproščeno, tako domače, kar še posebno podčrta idilična planinska kulisa. Po maši zavlada zopet sproščeno veselje in kmalu se glasijo tudi lepe domače viže v tem gorskem svetu. Dežur-nika Lubo in Hanzej radodarno ponujata svojo planinsko juho, ki jo je sicer težko definirati a izvrstno tekne. Skuhala sta je toliko, da bi z njo domala nasitila celo kmečko ohcet, pa bi je še ostalo; gre pa po njej, ko po toplih žemljah. Skratka - Bleščeča se je spet poveselila, posvetila je pa tudi svoj delež njemu, ki je bil spodbudnik, ki je bil gonilna sila, da se je na tem čudovitem kraju ustvaril planinski dom, njemu, kije našel toliko prijateljev, toliko posnemalcev med našimi ljudmi - nepozabnemu Joziju Miklavčiču. F. C. 9. do 11. oktobra: Vestnikov hit 87 v Poreč/tstra! Kot lani, tudi letos Slovenski vestnik in turistična agencija Cartrans vabita na 3-dnevno potovanje z busi in ladjo na lepo istrsko obalo. Peljali se bomo v Poreč, zgodovinsko znamenito mesto, ki je bilo naseljeno že pred 6000 leti. Tam bomo stanovali v zelo lepem in skoraj še novem hotelu „Ma-terada", ki je s svojo lego malo izven mesta najbolj primeren za takšna skupinska potovanja. Spored: petek: med 7.-8.30 odhod s Koroške (točne čase in kraje bomo sporočili 10 dni pred odhodom). Med 12. in 13. uro prihod avtobusov v Poreč, kjer bo svečan sprejem z aperitivom in glasbo. Nato bomo razporedili sobe in se malo okrepčali. Ob 13.30 kosilo; nato vse popoldne prosto za ogled Poreča. Ob 19. uri večerja, nato zabava s plesom. sobota: bife-zajtrk; ob 9. uri odhod z ladjo proti Piranu, med vožno pa dosti zabave in petja na ladji. Ob okoli 12. ure prihod v Piran, kjer bomo najprej poskušali kozarec domače kapljice. Do odhoda ladje ob 15. si bomo ogledali Piran in okolico. Po povratku v Poreč nas v hotelu čaka Gala-večerja. Ob 20. uri začetek folklornega sporeda, nato pa spet zabava s plesom pozno v noč. nedelja: bile-zajtrk; ob 10. uri nedeljska matineja, nastopajo razne skupine. Ob 12. uri kosilo, nato odhod domov. Cena po osebi 1.280 ši!. doplačilo za enoposteljno sobo 25(1 šil. otroci do 6 let ne plačajo, če spijo s svojimi starši v isti sobi. Podrobnejše informacije: Slovenski vestnik Tarviserstr. 16, Celovec tel.: 0463/51 43 00 - 40 Prijave: Cartrans Paulitschg. 7, Celovec Tel.: 0463/51 26 80 in vsa Slovenska prosvetna društva Spremembe programa možne! CARTRANS A 9020 Klagenfurt/Celovec telefon: 0 42 22 51 26 80 51 28 25 56 6 49 te)ex: 042 2787 istit !e!etex: 232 34^2390 cartran RoiSGbUrO Gesetischaft mb H turistična agencija DEVIZE/VALUTE Devizni tečaj! 17.8.1987 Nakup Prodaja din 1.67 1.87 us $ 13.146 13.246 can $ 9.88 9.98 ang). E 20.85 21.11 irl 18.71 18.97 str 845.40 847.80 bfr 33.80 34.00 ff 209.41 211.29 hfl 622.31 625.19 dm 701.63 704.47 lit 0.962 0.98 dkr 182.50 183.90 nkr 192.22 193.68 skr 201.09 203.11 fmk 289.40 291.80 esc 8.85 9.21 Valutni tečaji 17. 8.1987 din 1.45 1.75 us $ 12.90 13.50 can $ 9.60 10.20 angl. E 20.30 21.50 irl 18.30 19.50 str 836.00 856.00 bfr 32.95 34.15 ff 205.00 215.00 hfl 615.00 631.00 dm 694.00 710.30 lit 0.945 1.005 dkr 178.50 185.50 nkr 188.00 196.00 skr 197.00 205.00 fmk 284.00 296.00 esc 8.50 9.90 3 5 10 12 16 28 (37) brez jamstva! Morski psi v Kvarnerju -biizu obaie ni nevarnosti Pristaniške oblasti z Reke so potrdile vesti, da so se v vodah Kvarnerskega zaliva pojavili morski psi. Videli so jih v bližini Tihega kanala, opatijske obale in mesta Kraljeviče. Oblasti so zagotovile, da je njihovo gibanje pod nadzorstvom. Gre za vrsto roparjev, ki so dolgi skoraj 3 metre in se po navadi premikajo v manjših skupinah od dveh do treh primerkov. Ta vrsta morskih psov redko napada človeka in skupine, ki se nahajajo v Kvarnerskem zalivu. Doslej tudi še niso poškodovali ribiških mrež, kar bi bil znak za to, da so napadljivi. Pa tudi med plavalci še niso vzbudili kakršnegakoli preplaha. Morski psi so na področju Kvarnerja v zadnjih petdesetih letih ranili eno in umorili štiri osebe. Velja pa: za plavalce ni pametno, če plavajo predaleč od obale in zapustijo plitva območja. Le kakšna bodočnost nas čaka? Sfev/7o govedorejcev na Koroškem nazadnje, čeprav se šfev/Yo krav po sfaf/sf/k/ zadnj/d pedd /ef n/ zn/ža/o. Predvsem ns/Tia/o dsfe kme-kje, na kater/d red/jo /e do pet krav. To pomen;', da so ;'zpo-sfav//'en; dtv/šemn pr/dsku predvsem manjš; posestnik/. T/ so tud; t;'st/, k; j;'d na novo dotočen/ mtečn/ kontingent/ še dodatno tež/jo. A/; naj te krave zginejo ? x2112x xlx xll brez jamstva! Rešitev križanke VODORAVNO: Anglija, Maribor, grozljivka, Marij, satir, Acev, nika, JAT, Lokev, !nn, avans, brajda, tri, pot, Ergovič, Sadi, Aaron, strešnik, Krkiec, urar, abota, Saiem, T. Ž., Eugene, Ebro, reaktor, M. B., kravi, akt, antipasat, t. J., Petan, Veti Lošinj, oijka. aiea, marker, Asmara. ^ČOLONiA Pišite nam: Colonia. Smo pomlajena, prizadevna zavarovalnica 9020 Celovec. in iščemo mlade, prizadevne sodelavce. Ankcrshofcnstr. 29 Izkoristite možnost in pridite k nam kot Ali pa nas pokličite- SVETOVALEC STRANK še danes: za področja Bistrica v Rožu, Borovlje, Sele, Bilčovs, Kotmara vas in Slov. Plajberk. 0403/30 2 73 ali 30 2 7S Klasična križanka VODORAVNO: 1. pomembno pristanišče na Poljskem ob Baltiškem morju, 7. medicinski izraz za steklino, 8. ženska, ki čita, 9. prva črka abecede in črka, ki je slovenska abeceda nima, K), vzklik pri bolečini, 11. glasbilo v obliki dveh kovinskih krožnikov, 14. zgodovinski kraj v Kambodži (od 9. do 15. stoletja glavno mesto kmerske države), 15. sto kvadratnih metrov, 16. velik kup lesa, ki ga zažgemo v kres, 20. ime pesnika Maria Rilkeja, 21. kratica za ..delavski svet", 22. kemijski znak za nikelj, 23. osmi ton od osnovnega na glasbeni lestvici, 26. manjši kraj v Švici južno od Fribur-ških Alp in vzhodno od Ženevskega jezera, 27. antična ladja troveslača. NAVPIČNO: 1. šaljiv naziv za hrbt, 2. angleški naravoslovec, avtor razvojnega nauka (Charles), 3. ime nekdanjega egiptovskega politika Ebana, 4. najdaljša reka na svetu, 5. orodje za sekanje, 6. eno od imen našega pisatelja Meška, 12. občasno presihajoče jezero na severnem robu puščave Katahari v južni Afriki, 13. televizijski zaslon, 16. nasprotje lepote, 17. vrsta mizarskega obliča, 18. glavno mesto ameriške zvezne države Colorado, 19. naslov romana francoskega pisatelja Clauda Aneta (tuje žensko ime), 24. mednarodno ime države Tajske, 25. dalmatinska oblika imena Ana. sestavi) Jože Petetin SLOVENSKI VESTNIK Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16, tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, teleks 42 20 86 sndk a. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugosiavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 250 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 8000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 600.000 dinarjev. 1/ 2 J 6 7