Poštnina plačana t gotovini. Leto Xm., štev. 215 Ljubljana, četrtek 15. septembra 1932 Cena r Din l/pravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — TelefoD št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno uui Z£>.—, ca inozemstvo Din 40____ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon Št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312«. Maribor, Aeksandrovs cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ul. 8. Tel. št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Angleško svarilo Nemčiji in Italiji Skupna akcija Nemčije in Italije za oborožitveno enakopravnost bi lahko sprožila vprašanje Trsta in Južne Tirolske London, 14. septembra, č. Glasilo skrajnega desnega krila konservativne stranke »Morningpost« objavlja uvodnik, v katerem zelo ostro napada Nemčijo in odobrava stališče, ki ga je zavzela Pranciia glede nemških zahtev do enakopravnosti v oboroževanju. List naglasa, da je nemška vlada naslovila svoje zahteve samo na naslov Francije, ne pa tudi na ostale podpisnice versailleske mirovne po>godfoe. Herriot je ime! popolnoma prav, ko se je odločil, dv prepušča odločitev Društvu narodov. Zahteva Nemčije se nanaša na izpremembo versašlleske mirovne pogodbe. Zadovoljitev nemških zahtev ie možna samo s splošno razorožitvijo, ki pa jo je mogoče izvesti samo v etapah. Vsak nemški poizkus enostranske rešitve Društva narodov ali izstop Nemčije iz Društva narodov bi prisili! Anglijo in Francijo k sklenitvi defenzivne zveze. Stališče Italije bo moral Mussolini še enkrat temeljito revidirati, kajiti vsaka skupna akcija Nemčije in Italije bi lahko dovedia do tega, da bi Francija in Anglija simpatično siprejeli ponovno pokrenitev vprašanja Trsta in Južne Tirolske. »News Chronicle« opozarja na potrebo | mirne re-šitve tega vprašanja in hvali zmer- nost, ki jo je pokazala v svojem odgovoru Francija. Zahteva od Nemčije. da se pofcaže tudi ona zmerno, ker mora sicer računati z enodušnim odporom vse angleške javnosti. Rim, 14. septembra. 5. Italijanska vlada bo jutri razpravljala o nemški zahtevi po enakopravnosti v oboroževanju in o odgovoru francoske vlade. Ni dvoma, da bo zavzela Nemčiji naklonjeno stališče. Fašistični tisk naglasa potrebo kolektivne akcije velesil, da bi na ta načwi preprečile neuspeh razorožitvene konference, ki bi bil neizogiben, ako bi Nemčija odMonila nadaljnje sodelovanje na tej konferenci. Po pisanju fašističnih listov bi morale An/glija, Amerika, Francija in Italija napraviti kolektivni korak v Berlinu, da bi prepričale Nemčijo o svojih iskrenih nair.cfflih in da bi šle Nemčiji glede njenih zahtev kar najbolj na rol razorožitveno konferenco, ki bi se morala odgoditi za nedoločen čas. To bi smrtno zadelo tudi organizem Društva narodov, ki je že itak skrajno bolan zaradi odpora Ju/poniske in zaradi rezerviranosti Italije. Nove težkoče v Stresi Dogovor Nemčije, Francije in Italije o pomoči agrarnim državam Odklonilno stališče Anglije Stresa, 14. septembra, d. Mešani pododbor držav uvozni-c in izvoznic je včeraj sprejel nemško-francOski-italijanski načrt pDgodbe o zboljšanju žitnih cen. S tem je bil napravljen važen korak, kajti prav v te:m pogledu je bilo pričakovati raznih pridržkov mnogih držav, predvsem Češkoslovaške. Zastopniki Češkoslovaške so se izrekli za načrt, izrazili pa so željo. naj_ bi se dogovor razširil na večje število držav. Tudi v gospodarski in agrarni komisiji so bile včeraj podane zadovoljive izjave. Angleški ugovori bodo bržkone imeli za posfedioo nadaljnja posvetovanja zastopnikov Nemčije, Italije, Francije in Anglije. Angleški delegat Addison je izjavil zastopnikom tiska, da je Anglija od vsega začetka stremela po uspešnem delu v Stresi in da bo tudi sedaj storila svojo dolžnost. Nasprotno kažejo na francoski strani začudenje, da je angleška vlada kole* haia od trenutka, ko se je šlo za dejansko pomoč podunavskim državam. Ko so^ se pokozale razlike med Francijo. Nemčijo in Italijo, ie stala Anglija na strani. Kljub tem skeptičnim izjavam pa se smatra sporazum z Anglijo kot zagotovljen. V nemško-francosko-italijanskem dogovoru sta najbolj važna čl. 1 in 2. Po čl. 1 se ima ugotoviti celotna tonaža žita. vštev-ši ječmen, koruzo in krmila, po povprečnem izvozu v letih 1929. 1930 in 1931. Čl. 2 predlaga glede Nemčije prispevek na podlagi sklenjenih dvostranskih pogodb in za-k jučitev nadaljnjih dogovorov z ostalimi državami, ki naj bi se jim nudila pomoč. V čl. 3 se določa osnovanje posebnega odbora pri banki za mednarodna plačila, v katerem bi bile zastooane vse prizadete države. V čl. 4 se s poudarkom določa, da morajo države, ki bi se jim nudila pomoč za dovoliene prednosti, izvajati kot prOti" u^!i;io /merno carinsko poličko, katere glavne določbe bi b;le ugotovljene kasneje. Konvencija hi veliala samo za čas krize, in sicer do 30. oktobra 1935. Mogla bi se pa tudi preje razvel iaviti na podlagi skuonega sklepa podpisnikov, ako bi se ugotovilo, da so dosegla živila ceno, ki pr'naš-1 dobiček. Stresa, 14 septembra, g. Položaj na konferenci v Stresi je precei resen. Dela za določitev podrobnosti v načrtu treh_ velesil se sicer z nekaj uspeha nadaljujejo, vendar se zdi. da je sprejetje načrta po državah, ki pridejo v poštev. še zelo daleč. Konferenca razpravlja dalie o zahtevah agrarnih dT?av. vendar pa kažejo vsi znaki. da udeležba vseh evrooskih držav pri celotnem načrtu, posebno pa pri finančnem fondu, skorai ne bo prišla v poštev. Anglija je sploh odklonila da bi vtsaj v danem trenutku sodelovala pri načrtu. Italija se Gandhi bo izpuščen Simla. 14. septembra. AA. Na seji zakonodajne skupščine je izjavil Ranga Iver, da bi tisti trenutek, kc bi Gandhi umrl zaradi gladovne stavke, prenehali vsi od-nošaji med Veliko Britanijo in Indijo. Izjavo je skupščina sprejela z živahnim odobravanjem. _ , Nato je v iimenu vlade izjavil Ramas-wami A ver, da bo Gandhi brez dvoma imel priložnost izraziti svoje stališče in se boriti za svoje ideje, ne da bi mu bilo treba prekoračiti meje, začrtane v Macdo- naldovi izjavi. . . Te besede bi mosle pomeniti, da namerava vlada Gandhija takoj izpustiti, ko bi stopil v gladovno stavko. Konverzija francoskih rent Pariz, 14. sept. s. Ministrski svet se je opoldne sestal k važni seji, na kateri je ministrski predsednik Herirot kot zunanji minister poročal o zunanje-političnem položaju in obvestil ostale ministre o vtisu, ki ga je napravil v raznih državah francoski odgovor na nemško zahtevo po vojaški enakopravnosti. Nato se je bavil ministrski svet z osnutkom o konvertiranju energično zavzema, da bi vse evropske države načrt sprejele, pri tem pa postavlja sama kot pogoj za svojo udeležbo, da mora sodelovati tudi Anglija Senator De Michelis je v govoru v gospodarskem odboru podpiral želje treh držav dolžnic in sicer Grške, Bolgarije in Madžarske za znižanje dolgov. Zahtevo teh treh držav za znižanje dolgov pa je finančni odbor odklonil, tako da sploh ne bo sprejeta v zaključno poročilo. Delegati Belgije Holand-ske in Švice so namignili, da bi mogle nii-hove države sodelovati pri načrtu samo na gospodarskem polju. Število držav, ki bi prispeval^ v fond, bi bilo, tako se zatrjuje, zaradi tega tatko majhno, da ta f°nd za finančno sanacijo držav najbrže ne bi bil zadosten. Stresa, 14. septembra s. V finančnem odberu so razpravljali danes zastopniki Francije, Anglije, Holandske, Italije m Blegije o sredstvih za ureditev deviznega prometa v srednji Evrcpi. Nemški zastopnik si je pridržal končno izjavo. Gospodarska komisija je dane3 vzela na znanje poročila italijanskega delegata De Miche-lisa o konvencijskem osnutku, ki ga je izdelal pododbor za žito, nakar je bila splc šna razprava o tem odgodena na pozneje, ko bo osnutek proučil finančni odbor. Nato so razpravljali o razširjenju valorizacije na druge poljedelske pridelka in na tobak, pri čemer je bil imenovan poseben pododbor, ki bo proučil položaj Grčije v trgovini s tobakom. Končno je bil imenovan še pododbor, ki mora predložiti točno porečilo o problemu kontingentiranja in omejitev v trgovskem prometu. Sekcij-ski načelnik dr. Schiiller (Avstrija) je bil soglasno izvoljen za poročevalca. Rim, 14. septembra. AA. Agencija Štefani poroča iz Strese: V svojem ekspozeju o načrtu za valorizacijo poliskih pridelkov držav sredne in vzhodne Evrope je italijanski delegat De Michelis naglasil, da določa načrt to valorizacijo s finančnimi subvencijami iz fonda za valutno obnovo, tako da bi sodelovale pri ustanovitvi fonda vse evropske države. Subvencije bi se razdelile med države izvoznice žita. Nadalje je De Michelis podčrtal potrebo ureditve vprašanja srednjeevropskih držav ne samo glede valorizacije poljskih pridelkov, nego tudi glede likvidacije dolgov, da se obnovi kreditna sposobnost in sploh zagotovi gospodarska obnova teh držav. Brez tega ne bi načrt o valorizaciji poljskih pridelkov ne imel riikake vrednosti. Ker so nekatere delegacije _ zaprosile svoje vlade za naknadna navodila, se bo razprava o teh vprašanjih nadaljevala na prihodnji seji. Finančni odbor je odgodil svoje seje do petka. rent, ki obsega približno vsoto 85 milijard frankov, pri čemer bodo znašati prihranki približno 1300 milijonov frankov na leto. N.,d 700 milijonov franifoov se bo lahko prihranilo z dogovorom med državo lin amortizacijsko blagajno. Obrestna mera bo končnoveljavno določena šele na petkovi seji ministrsikega sveta. Zbornica bo pričela razpravo o osnutku v petek popoldne z daljšo izjavo finančnega ministra Martina. Kakor upajo, bo osnutek sprejet najkasneje v noči na nedeljo. Epidemija legarja ob rusko-poljski meji Varšava, 14. seprtembra. AA. Poljska telegrafska agencija poroča, da je izbruhnila na sovjetskih tleh blizu poljske meje v okolici Zas!awa in Ostroiydka silna epidemija legarja. Oblasti so vse ukrenite, da zaščitijo prebivalstvo, vojaštvo in mejne straže. Poljske oblasti so prepovedale vsem, ki prihajajo iz krajev, fejer vlada epidemija, dostop na poljsko ozetnSje. Porast brezposelnosti v Italiji Rim, 14. septembra AA. število brezposelnih, ki je znašalo 31 julija 931.290. s? je 31. avgusta zvišalo na 945.972. VOLILNE PRIPRAVE V NEMČIJI Volitve v državni zbor bodo razpisane v ustavnem roku — Pred« sednik Hindenburg slej ko prej za Papenovo vlado Berlin, 14. septembra d. Nove volitve v državni zbor bodo bržkone izvršene v ustavnem roku, ker nikdo več ne računa s tem, da bi bilo državno sodišče pozvano k od-lcčitvi v ustavnem sporu med parlamentom in vlado. Na odločitev državnega sodišča bi bilo treba čakati namreč vsaj nekaj mesecev, dočim želi opozicija skorajšnje nove volitve in nikakor ne zavlačevanja nastalega spora. Kakor izjavljajo na pristojnih mestih, namerava državna vlada predi žiti nemškemu narodu celotni načrt nove državne ustave, ki naj bi bila končni cilj njenega načrta za 12 mesečno delo, zaradi česar ne more v kratkem času 60 dni, ki jih predpisuje državna ustava za nove volitve, igrati nobene odločilne vloge. V času dr-žavnozborskih volitev sicer ne bodo izvršene nobene ustavne izpremembe, vendar pa ni izključeno, da se ne bi vlada odločila za izpremembo volilnega zakona, in sicer s pomočjo zasilne odredbe na podlagi čl. 48. ustave, s katero se mere izpremeniti volilni zakon ne pa volilna pravica. Ustava se ne nanaša na volilni zakon, v kolikor gre za določbe o starosti volilcev in proporcionalnih volitvah. Gcvori se tudi, da misli vlada odpraviti državne kandidatne liste ter izpremeniti volilne okraje in volilni količnik. Pričetsk volilne borbe Včeraj se je vršilo v Berlinu posvetovanje vodstva narodno-socialistične stranke, ki se ga je udeležil tudi Adolf Hitler. Po referatih dr. Fricka in predsednika državnega zbora Goringa je Hitler označil smernice za novo fazo boja. Narodno-sociali-stična stranka hoče nastopiti proti vseni nasprotnikom, kakor zaslužijo po svojem lastnem postopanju. Tudi vodstvo centruma je sprejelo resolucijo, v kateri pravi, da se je vlada postavila v nasprotje z ustavo in da ne uživa več zaupanja ljudskega zastopstva, kar dokazuje nepobitno izid odločilnega glasovanja v parlamentu. Centrum poudarja, do dela Papenova vlada proti sodelovanju de-lazmožnih strank v parlamentu in da je sama ustvarila sedanji položaj le za to, da bi mogla dokazati svojo upravičenost. Pri pogajanjih z zastopniki posameznih strank v parlamentu je Papen izigraval ene proti drugim, namesto da bi jih združeval in tako je njegova vlada dosegla, kar je hotela. Posledice bo moralo nositi nemško prebivalstvo predvsem v gospodarskem pogledu, ker se more gospodarsko življenje trajno zboljšati samo v normalnih in stabilnih razmerah. Hugenberg je izidal v imenu nemške na-cijonalne ljudske stranke oklic, v katerem napoveduje peto volilno borbo v letošnjem letu ter poziva vse nacijonalns Nemce v mestih m na deželi, naj se bore za osvoboditev v ersail leskih vezi, za svobodo, kruh in delo, za krščansko nemško kulturo in za boljšo bodočnost potomcev. Istočasno apelira na pristaše narodne socialistične stranke, naj opuste sedanjo politiko, češ da je nepojmljiva pogreška. ako nastopa narodno socijaiistična frakcija ne le samo s pomočjo centruma. temveč celo s pomočjo socialnih demokratov in komuni-stv proti sedanji vladi z orožjem parlamentarizma. Hugenberg pravi, da nemška na-cijonalna ljudska stranka prihodniega vo-linega boja ne bo vodila kot stranka, temveč kot vojska nove države, ki je sveta želja vseh milijonov, danes še zasužnjenih v strankah. Volitve v začetku novembra Berlin, 14. septembra s. Državna vlada je imela ob 11. dopoldne sejo o političnem položaju. Neki berlinski opoldanski list domneva, da je bil pri tej priliki tudi že določen termin za nove volitve. V poučenih krogih pa dvomijo, da bi bila ta domneva pravilna, temveč so bolj mnenja, da bo državna vlada najprej počakala, kako se bodo razvili dogodki, in šele rato določila datum volitev. Najbolj verjetno je. da se bodo vršile 6. novembra. Berlin, 14. septembra. AA. Vlada je izdal komunike, po katerem se bodo nove volitve vršile v ustavnem roku dveh mesecev. Izpremembe volilnega reda ne bo. Porast števila volilcev Nemčija ie letos v pogledu volitev vseka-kor dosegla svetovni rekord. Letos so se vršile volitve v deželne zbore, dvakratne predsedniške volitve, nato pa državno-zborske volitve, ki se bodo sedaj zopet ponovile. Pri vsakih volitvah 6e }e število volilnih upravičencev povečalo. Dnevni prirastek znaša okrog 4000. Med prvimi in drugimi predsedniškimi volitvami se ie število volilnih opravičencev povečalo za 120.360 glasov, ta ko da ie znašalo 44,046-841. Pri julijskih državnozborskih volitvah se ie povečalo za nadaljnjih 180.000, tako da bo število volilcev do pribodniih državnozborskih volitev, ki bi se morale vršiti najkasneje 8. novembra, poraslo za 361.0M na okroglo 44.580.000 glasov. Novi parlament bi potemtakem imel 640 poslancev, dočim iih ie imel sedai raz-puščeni državni zbor samo še 608. Goring Hindenburgu Berlin, 14. septembra. AA. Predsednik razpuščenega državnega zbora Goring je poslal predsedniku republike prsmo. v katerem izraža upanje, da bo Hindenburg na podlagi izida ponedeljkovega glasovanja odtegnil svoje zaupanje vladi. Vlada ima proti sebi 85 odst. nemškega naroda 'n zato ne more več voditi notranje politike in tudi ne zastopati Nemčije pred tujino v teh težkih okoliščinah. Vtis imam. pravi Goring. da hoče vlada v prvi vrsti zakriti pred va^mi očmi. pred o5mi nemškega naroda in tujine, na kako strašno ozkih temeljih stoji, in da je zato hotela preprečiti glasovanje v parlamentu. V političnih krogih sodijo, da bi bil« izostale vse komplikacije, do katerih je pnšlo v ponedeljek, če bi bil predsednik državnega zbora dal besedo kancelarju, ko ga je zanjo prosil. V krogih vlade živahno komentirajo Goringovo pismo, ki je stilizirano brez uvodne vljudnostne formule in tudi brez pozdrava na koncu, ter naglašajo. da 6e ie to pot zgodilo prvič, da je dobil predsednik republike tako pismo. Neuspeh Goringa Berlin, 14. septembra, g. Spor med državno vlado in državnim zborom je bjl na zunaj zaključen s pismom. ki ga je danes državni predsednik Hindenburg poslal predsedniku državnega zbora Goringu. Go-ringova akcija je očividno ostala brez uspeha in ni dosegla niti odstopa vlade, niti ukinitve zasilnih odredb z dne 4. septembra. V političnih krogih se je izvedelo, da izmenjava neprijaznih pisem, ki se je pričela v zvezi z razpustom državnega zbora in zaradi dejstva, da zastopniki državne vlade niso prišli na seje odborov v državnem zboru, še dolgo ni zaključena. Tudi danes je ve3 takih pisem na poti, med njimi zopet dve pismi Goringa, in sicer eno Hindenburgu. drugo pa notranjemu ministru Gaylu. Državna vlada se slej ko prej brani, da bi poslala svoje zastopnike v odbore, dokler Goring ne bo pri- znal, da smatra sklepe državnega zbora po njegovem razpustu za neveljavne, prav tako, kakor je že včeraj priznal, da je razpust državnega zbora zakonit Državna vlada zahteva potemtakem pop°ln umik Goringa. Berlin, 14. septembra s. Na včerajšnje pismo državnozborskega predsednika Goringa državnemu predsedniku je danes državni tajnik državnega predsednika odgovoril z naslednjim pismom: Zelo spoštovani državnozborski predsednik! Gospod državni predsednik mi je poveril nalogo, da vam potrdim preje .n vašega pisma z dne 13. septembra. V zvezi s svojim včerajšnjim pismom, ki je bilo naslovljeno osebno na vas, vam sporoča, da so sklepi, ki so bili po izročitvi razpu-stitvenega dekreta še sprejeti v državnem zboru, protiustavni in popkoma brezpredmetni. Glede na to ne i^nerava gospod državni predsednik zaradi teh sklepov izvajati nobenih posledic. — Meis-sner, s. r. Ukrepi proti hitlerjevcem Pariz, 14. septembra AA. V nemških vladnih krogih resno razmišljajo o tem, da razpuste hitlerjevo vojsko, njegove sekcije in organizacije, kakor hitro bi se za to pokazala potreba. Vodilne osebnosti Hitlerjeve stranke so bile o nameri vlade že obveščene in pravijo, da jih čisto nič ne preseneča. Nova ureditev vojnih dolgov Sporazum ameriških dolžnic o enkratnem končnem plačilu vojnih dolgov Newvork, 14. sept. g. Veliko pozornost in senzacijo zbuja v vsej ameriški javnosti brezžična vest >New Americana< iz Londona, po kateri so se Ameriki dolžne države sporazumele, da bi celotne vojne dolgove, ki znašajo približno 11 milijard dolarjev, odplačale z enkratnim izplačilom «»ne mill-iarde dolarjev. Za svoj sklep so vzele te države kot podlago dogovor na lausannski konferenci, po katerem ie bilo Nemčiji odpuščenih devet desetin njenih dolgov in so zavezniki pristali na odplačilo ostanka v višini treh milijard. 0 tem plačilnem načrtu. glede katerega so se sedaj sporazumeli samo evropski finančni strokovnjaki, je dala dopisniku »New Americana< zaupne infromaci-je zelo znana osebnost mednarodnega finančnega sveta. Po poročilu istega dopisnika naj bi se ta milijarda dolarjev ne plačala v gotovini, temveč z mednarodnim posojilom, ki bi se obrestovalo po 4 in 5 odstotkov. Vojni dolgovi bi s tem izgubili politični značaj in bi bili komercializirani. Podpis posojila bi ne zadel nobene države in bi ugodno obrestovanje zelo dvignilo nakupovanje. Mednarodni rudarski kongres London, 14. septembra. AA. Tu se je sestal kongres mednarodne federacije rudarjev. Tajnik federacije je v svojem govoru naglasil, da se bo federacija intenzivno borila za to, da pridejo rudniki pod državno nadzorstvo. Nadalje je izjavil, da so leta 1930. v Ženevi določili delovni dan na 7 ur in tričetrt ure, toda še do danes tega dogovora niso podpisale vse države. Rudarji morajo zahtevati, da se ratifikacija čimprej izvrši, in se boriti za to, da do sežejo sedem urni delovnik. Britanski delegat je izjavil, da odobrava načrt o štiridesetumem delovnem tednu, in dodal, da britanski rudarji ne žele izpremeniti sistema glede določitve delovnih ur na podlagi delovnih dni ali pa delavskih moštev. Mogoče bi bilo celo v sedanjem režimu skleniti mednarodni dogovor za regulacijo cen, ne da bi morali rudniki postati last države. Nemški delegat je izjavil, da so nemški rudarji storili vse, da bi vlada ratificirala ženevsko konvencijo, toda politični položaj je to preprečil. Po njegovem mnenju se kriza ne bo mogla prej rešiti, dokler se beda nemškega prebivalstva ne olajša. Japonsko priznanje Mandžurije Lond°n, 14. septembra, d. Iz Tokij«a poročajo, da je; japonski tajni svet končnoveljavno odobril besedilo pogodbe, ki jo misli japonska vlada skleniti z novo neodvisno mandžureko državo. Mikado je že pristal na priznanje nove države. Zunanji minister grof Ušida je nato brzojavno sporočil grofu Mutu v Mukdenu, naj takoj odpotuje v čančung, kier naj osebno izroči pogodbo novemu državnemu poglavarju bivšemu cesarju Puji. V Mandžuriji sami se razvijajo dogodki z dramatično napetostjo. Obstoja bojazen, da bo postal Harbin že v nekaj dneh prizorišče novih hudih bojev med japonskimi četami in kitajskimi vstaši. ki hočejo nasilno odstraniti novi režim. Harbin so kitajski prostovoljci obkolili že od dveh strani in sicer 35 km vzhodno in 45 km južno od njega. Znani general Ma, o katerem so na japonski strani ponovno trdili, da je padel v neki bitki, objavlja, ^da je izvoieval več zmag nad japonskimi četami v Mandžuriji. V Kirinu so proglasili preki sod. V mestu vlada mrzlično razburjenje, ker računajo z vsakim trenutkom s prihodom kitajskih vstašev. Nesreča italijanskega vojaškega letala Trst, 14. septembra č. VojaSko letalo, ki se je dvignilo v Benetkah, je zaradi defekta v motorju treščilo v morje. Pilot Crespi in spremljevalec Martiro sta se ubila. Baisse na newyorški borz! New York, 14. septembra AA. Na new-yorški borzi je prišlo potem, ko so vrgli na trg za več ko pet milijonov delnic, do nove baisse za 1 do 4 točke. Klirinški sporazum z belgijsko-Iuksemburško carinsko unijo Beograd, 14. sept v. Zunanje ministrstvo je pripravilo zakon o klirinškem sporazumu med Jugoslavijo in belgijsko-luksemburško carinsko unijo. Pogajanja so se vršila v Beogradu in so bila zaključena s podpisom protokola 7. julija 1932. Kakor znano, je zaradi olajšanja blagovnega prometa naša država dosedaj sklenila že več klirinških sporazumov z drugimi državami, ki so že uzakonjeni. Slična konvencija ja bila sklenjena tudi z belgijsko-luksemburško carinsko linijo ter vsebuje v glavnem vse one odredbe, ki so tudi v prejšnjih sporazumih te vrste, kakor otvoritev zbirnega računa pri naši in belgijski Narodni banki, dafie določitev odnošaja dinarja napram belgijskemu franku itd. Posebej ja treba naglasiti, da je po čl. 6. te konvencije predvideno, da bo belgijsko-luksem-burški odsek za kompenzacije od vsote, ki mu je stavljena na razpolago, porabil 33 odstotkov za amortizacijo terjatev, nastalih od dneva, ko stopi ta konvencija v veljavo. 67 odstotkov pa za amortizacijo starih terjatev. Konvencija bo uveljavljena, čim bodo izmenjane ratifikacijsike listine. Sklenjena je za dobo treh mesecev z enomesečnim odpovednim rokom. Če se v tem roku ne odpove, se avtomatično podaljša in se lahko odpove \sak čas na en mesec. Proti jugoslovenske demonstracije v Zadru Split, 14. sept. p. Snoči je v Zadru pred kavarno »Llovd« pričela skupina fašistov demonstrirati proti Jugoslaviji ter je ob tej priliki tudi zažgala jugoslovensko zastavo. Tej skupini se je kmalu pridružilo več oseb, ki so nato formirali sprevod skozi mesto ter pobili šipe na izložbah trgovcev Pivca in Babiča, jugoslovanskih državljanov. Potem so demonstranti pričeli iskati jugoslovenske državljane po mestu, da bi jih pretepli, naši pa so se pravočasno poskrili. Mestne oblasti niso ničesar podvzele proti demontrantom. Organizacija JRKD v vardarski banovini Skopi je, 14. septembra p. Danes dopoldne se je vršila tukaj konferenca senatoiv-jev in narodnih poslancev JRKD za var-darsko banovino. Konferenci je predsedoval senate r Vasilij Trbič ki je poročal o razvoju organizacije nove vsedržavne jugoslovenske stranke. Na konferenci so ugotovili, da organizacija uspešno napreduje in bo v najkrajšem času dokončana Nova šolska zgradba v Zagrebu Zagreb, 14. septembra, n. Danes dopoldne se je vršila svečana otvoritev velik« nove palače, v kateri bodo nameščeni razni srednješolski zavodi. Svečanosti so prisostvovali najoddičnejši predstavniki držav, nih oblasti ter predstavniki raznih kulturnih organizacij. Angleška demarša v Berlinu Anglija namerava opozoriti Nemčijo na nedopnstnost njenega postopanja v razorožitvenem vprašanju - Francija čaka London, 14. sept. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« napoveduje demaršo angleške vlade v razorožitvenem vprašanju. Kakor je izvedel dopisnik, hoče angleška vlada intervenirati v Berlinu, da bi nemška vlada opustila svor} načrt abstinence na raz-orožitveni konferenci in poslala svojega zastopnika k zopetnem sestanku urada razorožitvene konference dne 21. septembra. Anglija bo brez dvoma to svoje naziranje sporočila tudi zavezniškim in prijateljskim državam, ki so zaključile versaillesko mirovno pogodbo z nienimi vojaškimi klavzulami. Ker tvorik) voiaške klavzule tudi del ameriško-nemške mirovne pogodbe, bi b;la tudi Amerika upravičena, da se udeleži vsake razprave o tem vprašanju. Pariz, 14. septembra. AA. »Temps« prinaša uvodnik o francoskem odgovoru na nemške zahteve o enakoptav- Pogajanja med Francijo in Ameriko Pariz. 12. septembra. Ne da se tajiti, da je bilo razmerje med Francijo in veliko severno-ameriško republiko zadnja leta prilično napeto. Zedinje-rip države so dolžile Franciio, da skuša svoj, na versajski mirovni poeodbi utemeljeni položaj izrabiti v hegemonistične svrhe v Evropi. V Franciii na drugi strani so bili iri-tirani po govorih senatorja Boraha in njegovem konsekventnem zavzemanju za nemške zahteve; sklepali so iz njih, da Zedi-niene države na skrivaj podpirajo Nemčijo tpr na ta način še bolj komplicirajo položai v Evropi. Čeprav so si službeni krogi obeh držav prizadevali, da to obojestransko ne-razoolož°nie kolikor mogoče ublaže, so odno-Šnii niPii rbema državama ostali vendar dokaj hladni. Naravno jp. da vpliva tako razpoloženje neugodno tudi na potek ameriško4ranco-skih trgovinskih pogajanj, ki so se začela med predstavniki obeh držav proti^ koncu minulega meseca v Parizu in ki so ze sama po sebi fžavna zaradi gospodarskih razmer. Del svetovnega tiska ie ob začetku teh pogajanj napovedoval veliko preorientaciio mednarodne politike. Nekateri listi so hoteli celo vedeti, da pri pogajanjih ne gre sa-rro za trgovinsko pogodbo, marveč za ustvaritev nekega ameriško-francoskesa bloka, ki bi enotno nastopal v vseh vprašanjih svetovne politike. Do vsega tega je še zelo daleč. Zaenkrat so pogaianja. ki se vrše v Pariz-n:ed Francozi in Američani, omeiena res_ samo na trgovsko polje. Zedinjene države pred vsem želijo dobiti za svoj uvoz v Franci :o klavzulo največjih ugodnosti, v Franciji na si še menda nisft na jasnem, kake oro-fin«luge bi za to zahtevali. Američani se pritožujejo, da je francoski carinski sistem za nje krivičen, ker se pobira pri uvozu iz Amerike v Franciio še dodatna carina 2fl'c na surovine. 4n/e na polfabrikate in 6»/e na iv.iplanp predmete. Francozi pa pravijo, da tn carina nredstavlja samo nadomestilo za p klovni d? vek, ki ga plačuie domača^ indu- r;ia, in da bi brez te carine ameriški izdelki imeli veliko konkurenčno prednost pred domačimi. Kar se tiče ameriške zahteve no klavzuli največjih ugodnosti, opozarjajo Francozi, da klavzule ni hotela dosedaj še nobena država priznati Ameriki. Končno se sklicujejo Francozi na to, da je kljub vsem oviran, ki jih navajajo Američani, trgovinska bilanca med obema drzavs»,..„ močno aktivna v prilog Amt rike. Samo lansko leto je vrednost ameriškega uvoza trikrat prekosila francoski uvoz v Z* " ljene države: ameriški uvoz v Francijo je dosegel skoro štiri milijarde frankov, francoski v Ameriko pa komaj nekaj nad eno milijardo. Kljub tem nasprotetvom bi bilo bržčas kmalu mogoče naiti boljši modus vivendi med obema državama, ako bi Zedinjene države za svoje zahteve lahko nudile kako realno protiuslugo. Tako na primer, če bi znižale svojo skorai prohibitivno carinsko zaščito. katero ie pred dvema letoma uvedel na veliko večino evropskega uvoza novi ameriški carinski sistem. Po vsej Evropi, posebno pa še v Franciji se je tedaj dvignil vihar ogorčenja proti ameriškemu gospodarskemu ekskluzivizmu. Podoba pa je. da ameriški pogajalci v Parizu za kako znižanje nimajo nikakih potaomočij. Tudi je ameriški državni stroj tako kompliciran, da se na tem carinskem sistemu ne da zaenkrat ničesar spremeniti. Zato Francija ne more pričakovati za sventualne koncesije nikakih carinskih protitislug. Veliko koncesijo b! Amerika lahko tudi 'dala z odpravo prohibiciie. V tem primeru bi Francozi v Ameriki dobili za svoje vinske pridelke nov ogromen trg. pa bi za to že lahko žrtvovali del svoie industrijske zaščite. Toda odprava prohibicije zahteva spremembo ameriške ustave in vsaka razprava v tem vprašanju sedai, ko se Zedinjene države nehajaio tik pred predsedniškimi volitvami, izgleda popolnoma brezplodna- Ker tudi ameriške zahteve po položaju države z največjimi ugodnostmi nasprotujejo osnovnim potrebam francoske trgovinske politike in ker Američani za tako veliko koncesijo ne moreto ponuditi nikake protiuslu-pe. tudi pariška trgovinska pogajanja ne morejo z mrtve točke. Pri tem pa se na obeh straneh dobro zavedajo, da bi bilo zelo neprijetno, ako bi se pogajanja razbila. Carinska vojna, ki bj sledila takemu nesrečnemu koncu, hi zanesla še večjo zmedo v že Itak dovolj zastrupljeno mednarodno ozrač'e Zato si obe vladi prizadevata najti kompromis. Posamezni pojavi zadnjega časa. kakor ponovno zatrjevanje francosko-ameriškega vojnega bratstva o priliki odkritja spomenika zrnate na Mar-nl. Se tndi res kaželo na zbliževanje med obema državama. Tudi bližajoča se svetovna gospodarska konferenca upliva pomirjevalno na nasprotujoče si interes«?. Zaradi tega vedno boli prevladuje optimistično presojanje položaja ln prepričanje, da pariška pogajanja ne bulo zaključena brez pozitivnega rezu'*ata. Postani tn ostani član Vodnikove dražbe l nosti pri oboroževanju in o nemSki notranji krizi. List pravi, da je francoski odgovor vljuden, dostojanstven, jasen in popolnoma argumentiran. »Ternps« misli, da bi tedaj, če bi Nemčija vztrajala pri svoj5h zahtevah, morale spregovoriti vse države-fpodpisnice mirovnih pogodb, ker Nemčija načenja vprašanje, ki se ne tiče samo Francije. List ni msnenja, da bi bika vrata odprta za nadaljnje nemško-žrancos>ke razgovore, kakor to misfi nemški tisk, nego bo o tem vprašanju sklepalo Društvo narodov. Zato sme Francija z mirom pričakovati reakcije, ki pride na njen odgovor. List se samo vprašuje, kakšna bo jutrišnja Nemčija in aH v Berlinu vobče obstoji taka oblast, da bi se mogli z njo usipešno vršiti razgovori. Nemška kriza je stopila v novo fazo, ki bo zadala Evropi novih skrbi. Nedeljeno uradovanje tudi v zimski dobi Beograd, 14. septembra, v. Vprašanje, kd zanima celotno državno uradmištvo, pa tudi vse one kroge, ki imajo opravka pri državnih uradih, ali bo ostailo tudi v bodoče pri nedeljenih uradnih urah, ali pa se bo 1. oktobra zopet uvedlo dopoldansko in popoldansko uradovanje. je sedaj definitivno rešeno v prilog nedeilj enega delovnega časa. Vsi državni uradi z izjemo vojaških uradov, sreskih načetetev in policijskih uradov bodo imeli tudi v zimski dobi odslej naprej nedeljeno uradovanje. Izkazalo se je, da odgovarja nedeljeno uradovanje tudi interesom miblike. zlasti podeželskega prebivalstva, ki ima po tej razdelitvi uradnih ur od 8. do 14. dovolj časa, da opravi svoje posle v trgih in mestih, kjer se nahajajo vsi važnejši državni uradi. Za u>ra<£ni-štvo pomeni ta ureditev gospodarsko in socialno korist. Borba za nedeljeno urado-vanje se je s posebno vnemo vodila iz dravske banovine in je ljubljanski poslanec minister dr. Kramer v vladi z vso odločnostjo zastopal stališče nedeljenega uradcvanja, ki je končno tudi zmagalo. Se ja vlade Beograd, 14. septembra. AA. Danes se je od 11. do 13. ure vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta dr. Milana Srakiča. Sestanek Lige slovanskih železniških uradnikom Beograd, 14. septembra. V Češkoslovaškem donvu se je. vršil včeraj letni sestanek Lige slovanskih železniških uradnikov, kateremu so prisostvovali češkoslovaški in .poljski poslanik ter zastopniki prometnega ministrstva in generalne železniške direkcije. Lrga slovanskih železniških uradnikov, katere člani so železniški uradnika s srednješolsko in višio izobrazbo iz Poijiske, Češkoslovaške, Bolgarije in Jugoslavije, ima v svojem programu varovaniie stanovskih interesov v bratski vzajemno siti Ried železniškim uradni štrvoiri slovanskih držav. Liga ima vsako leto svoje sestanke, kongres pa vsako tretje leto. Vodstvo lige je po tri leta v eni izmed držav, katerim pripadajo člani. Prva tri letta je bila uprava v Češkoslovaški, sedai je na Poljskem, leta 1934 se preseli v Jugoslavijo, potem pa v Bolgarija Letošnji sestanek lige je razipravijai o zgradbi velikega doma slovanskih železniških uradnikov ob Jadranu, za katerega je že več naših obmorskih občin ponudilo brezplačno potrebne parcele, določil pa ie tudi kraj, kjer se bo vršil redni kongres lige 1934. Na sestanku so bili vsi delegabje razen bolgarskih, ki so bili službeno zadržani ter so poverili svoje zastopstvo ju-goslovenski delegaciji. Sestanek je otvoril podpredsednik goisp. Josip Obad, ki je pozdravil goste in podal poročilo o delovanju. Po otvoritvi je vodil sestanek predsednik lige, poljski delegat g. Češnjovski, ki je govoril splošno o vzajemnosti slovanskih narodov in posebej o nalogah, ki v tem pogledu pripadajo slovanskemu železniškemu uradnaštvu. Pomočnik prometnega ministra g. Senjanovič je želel sestanku vise uspehe pri delu ter se zahvalil ligi za veliko pozornost ki jo posveča našemu Jadranu. Govorila sta tudi g. Kuča v imenu češkostov. in g. Segda v imenu poljskih članov lige. Med opoldanskimi odmorom je predstavnike lige sprejel prometni minister, nato pa je bil banket vseh udeležencev v Češkoslovaškem domu, katerega so se udeležili zastopniki našega prometnega ministrstva ter češkoslovaškega ki poljskega poslaništva. Po banketu so delegati poJo-žilli na grob neznanega junaka na Avali lep venec, prepleten s trakovi državnih barv Jugoslavije, Bolgarije, Češkoslovaške in Poljske. Na popoldanski seji, ki je trajala do poznih večernih ur. se ie razpravljalo tudi o programu prihodnjih let in se je po«ebno na glasila želja, naj bi se vse nabave za železnice krile pri industrijskih pod}e#?h slovanskih držav. Uvedena bo tudi akcija za reciprociteto glede voOTiih in drugih olajšav za rodbine članov lige. Francosko odlikovanje dr. Frana Novaka LJubljana, 24. septembra. Kot pooblaSeonec francoskega poslanika na našem dvoru je včeraj ljubljanski francoski konzul g. Neuvilic svečano izročil podpredsedniku senata g. dr. Franu Novaka visoki red oficirja častne legije. Slovesnosti so prisostvovali ban g. dr. Marušič ter po francoskem običaju tukajšnja Imejitelji reda častno legije gg. Ivan Hribar, Oton Zupančič, dr Viktor Murnik m dr. Janko Pretnar, dočim sta se župan dr. Puc in g. Smrtnik iz Celja pismeno pridružila slavni. G. konzul Neuville, ki ga »e spremljal konzularni tajnik g. Detel a, ie izročil s primernim nagovorom odlikovanje g. dr. Novaku, ki se ie zahvalil za izkazano mu čast in prosil g. konzula, da to zahvaio sporoči g. predsedniku francoske republike. Ureditev plačilnega prometa z Nemčijo Berlin, 14. sept s. Državna banka je sklenila z jugoslovensko Narodno banko dogovor, ki bo lahko znatno olajšal plačilni promet med obema državama. Kakor znano, je splošni neugodni devizmi položaj povzročil, da so plačilne obveznosti, ki so nastale zaradi blagovnega prometa med obema državama, v velikem obsegu zamrznil?. S sedaj sklenjenim dogovorom med obema novčaničnima zavodoma se bo medsebojni plačilni promet razvijal v valutah obeh držav, tako, da novčamičnim zavodom ne bo treba za izravnavo plačil dajati na razpolago valute tretjih držav. V dogovoru je tudi določeno, da se bodo medsebojno zamrznjene valutne zahteve polagoma izravnale. Vtisi Iz Slovenske Bistrice Udeleiba Iz obmejnih pokrajin je zelo zaostajala za udeležbo Iz drugih krajev — Dohodki družbe se morajo okrepiti — Razveseljiv nastop akademikov Žalni sestanek bratov z obeh strani Karavank Tržič, 14. septembra. 14. avgusta se je na Zelenici ponesreči! tainik in ustanovitelj Društva slovenskih diletantov v Borovljah g. Peter Krajnar. star komaj 28 let Čez dva dni ga je našel njegov oče Janez, puškar v Borovljah, in njegovi prijatelji na plazu pod »Pridigo«. Mrtvega so prenesli v Borovlje k večnemu počitku. Sodna komisija je dognala, da je imel _ zlomljeno hrbtenico in da je po padcu živel kvečjemu še kako minuto. Na mestu, nesreče so našli vse njegovi stvari, naizadnje še uro in pa rožni venec, ki ga je bil dobil od matere. Njegovi rojaki so takoi skleniii. da mu na mestu nesreče vzidajo spominsko ploščo in so naprosili tr-žiško podružnico 9PD, da prevzame aranžma te žalne prireditve. Podružnica se je obrnila na v*e činitelje in dobila v najkrajšem času potrebna dovoljenja tako od g. bfrona Botm pri Sv. x\ni. čigar ie svet, in od sreskega načalstva. S par časopisnimi vestmi je opozorila ravnost na to slav-no«?t in uspeh ni izostal. V nedeljo so se sešli tržiski gostje in društveni odposlanci iz Borovelj pri cestarju pri Sv. Ajn.i. Kratek in prisrčen je bil pozdrav in že se je vil sprevod proti Zelenici, noseč na čelu državno trobojko z žalnim trakom. V sprevodu sta bili tudi potrti oče in sestra pokojnega Petra. Deset uniformiranih gasilcev iz Tržiča m od Sv. Ane je neslo krasen venec svežih rož. Drugi oddelek Boroveljčanov je šel naravnost na Zelenico in je med tem vzidal ploščo na severni strani Pridige. Ob pol enajstih je prišel še tržiški kaplan go-s?pod Zakrajšek. Razvrstili so se udeleženci, blizu 300 po številu, zopet v sprevod in odšli na kraj nesreče. Plošča je vzidana na visoko skalo na jako vidnem mestu. Ko je g. Zaikrajšek od-molil pogrebne molitve, je zapel pevski zbor Bralnega društva pod vodstvom ravnatelja g. Lajovica Prelovčevo »Zadnje slovo«, nakar je soregovoril v imenu osrednjega odibora SPD in tržiške podružnice načelnik p. Lajovic. Poudaril je težko izgubo. ki je zadela naše brate v Borovljah s smrtjo najidealnejšega mladeniča, ki se ni nikdar in nikoli strašil priznavati se k slovenski besedi, kateri je želel pridobiti vse pravice. Planinci in vsi Slovenci ga bomo ohranili v trajnem spominu. Njegov d "h, ki plava nad Zelenico, naj druži vse Slovence v delu za narodov napredek. V trajen spomin na Petra Krajnarja naj se Imenuie dosedaj brezimeni plaz »Krajnar-jev plaz«. Ob koncu &c je govornik zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izredno lepemu slavju in pozval navzoče, da zakliČejo spominu pokojnega Petra Krakiarja trikrat »Slava«! Nato je zapel pevsika zbor večno lepo »Gozdič je že zelen...« V imenu gasilcev se je od pokojnika, ki je bil prvi plezalec v boroveljskem društvu, poslovil načelnik tržiške gasilske župe g. Karol Bocak, ki je o vznešenih besedah pokaz«1! na izredne vrline pokojnega Petra, kažoč ga vsem drugim za vzgled. Gasilci prevzemo v svoje varstvo njegovo spominsko ploščo m jo bodo budno čuvali. V rmanu Društva slovenskih diletantov v Borovljah je spregovoril predsednik Ver-tič, puškar iz Borovelj. Njegov govor je legel vsem globoko v srce, nobeno oko ni ostalo suho. Povedal je, s kako elementarno silo je za-grabil pokojnik za narodno delo in kako se ni strašil nikdar pokazati, da je Slovenec. Z njegovo smrtjo je izgubilo društvo svojega najdelavnejšega člana, tajnika, igralca in pevca; vrzel, ki je nastala za njim, se ne bo spopolnila. V zadnje slovo je pozival društveni pevski zibor, da mu zapoje njegovo najljubšo pesem »Nmav čez izaro...« In so se razlili po globeli nad Pridigo čudovito lepi glasovi najlepše slovenske narodne pesmice. Slišal sem jo že neštetokrat, toda tako lepo in prisrčno še nikoli. In če je med govori ostalo še kako oko suho, potem se je orosilo ob tožnih glasovih koroSke popevke. Bilo je nad vse ganljivo slovo od našega Petra. Po žalni slovesnosti so se zbrali vsi udeleženci zooet pri Smučarski koči na Zelenici, posedli po travi, 9e pomešali med seboj tn kmalu se je začela vrstiti pesmica za pesmijo m bratska srca so se poživela in napila novih moči za bodočnost. Vsi pevci so k sklepu zapeli še »Lepo našo domovino*. »Slovenec sem« in »Jadransko morje«. Bil je izredno lep den, dan pravega bratstva med Slovenci tostran in onstran Karavank, ki bo ostal vsem udeležencem trajno v spominu, kakor ne bo nikdar nihče pozabil kratkih besedi očeta Krainarja: »Vsem skupaj se najlepše za-hval:m in Vam rečem, Jugoslovani ste srčno dobri ljudje!« L. Velika skupščina CM,D r Slovenski Bistrici Je potekla lepo in dostojno. Skoro bi se lahko reklo: nad pričakovanje. Kajti nikomur ni tuje, da obrambno in manjšinsko delo iri bilo deležno javnega zanimanja v toliki meri, kakor bi bilo zasluženo in potrebno. Poročilo o skupščini sami je »Jutro« že objavilo. Potrebno pa 6e mi zdi podčrtati še nekaj glavnih vtisov, ki nam v celoti pričajo o zelo zadovoljivem uspeshu. Predvsem je vse prijetno presenetil že zunanji vtis. Spreuem na kolodvoru je bil res prisrčen, šolska mladjna, Sokolstvo, zasilci in številna množica domačega in okoliškega prebivalstva — vse to nam je oričalo o velikem zanimanju za glavni zbor naše edine obrambne organizacije. Videlo se je, da to ni nič narejenega ali priučenega. Domačini so pokazali, da se zavedajo važnosti družbe in dela, ki ga opravlja. Lepe besede dr. Pučnika na kolodvoru, historične remindscence staroste bistriških Slovencev dr. Lemeža, poadraiv mestnega župana dr. Jagodlča na skupščini sami so dali celoti lep okvir. Opazili smo lepo zanimanje domačega kmetskega prebivalstva. šest okoliških občin je bilo .zastopanih po svojih županih. Res, Slovenska Bistrica In njena okolica sta pokazal! razveseljivo razumevanje za važnost manjšinskega dela. Domačini »o še prirediti po skrjpščfirf svojim gostom lepo domačo zabavo na veseličnem prostoru, kjer je vladalo prisrčno razpoloženje vse do odhoda zborovalcev. Manj prijetno je učinkovala neznatna prisotnost zastopnikov naše meje. Krad zborovanja je bil izbran tako, da bi se hiJl brez težave in brez večjih stroškov jatiko udeležili zbora zastopniki vseh res obmejnih in tudi oeroženih krajev od Mu to do Gornje Radgone. Baš njih bi ne Mli smelS pogrešati na takem zboru. Ravno oni bi si bili imeli zaklicati: »Mea res agitur.c Morda se je zamudila pravočasna propaganda. Toda kake posebne agitacije bi ne smelo biti treba tam, kjer se potreba a sorodne obrambe najbolj občuti. Zlasti pa je razočaral Maribor Pred njegovimi vrati se je vršila velika skupščina, prometnih možnosti za udeležbo je imel Maribor največ, udeležba pa je bila po .%te--ilu naravnost klaveraa. Maribor, ki taki> rad poudarja, da je nacijonalno ia kulturno središče krajev naše severne mej«*, ni smel pokazati take destnteresiranosti toliko manj, ker bi se moral sam zavedati potrebe narodno obrambnega dela Odsotnost mariborskih Slovencev moramo obžalovati toliko bolj, če se spominjam*, živega dela mariborskih podružaic CMD lo jz-bmha vojne. Takrat v revnih in stsajeaih razmerah, so imeli mariborski Slovenci tri podružnice, ki so med seboj tekmovale v aavdušenem in požrtvovalnem delu. Ena je med tem usahnila, ostali dve pa opravljata formalno društveno delo. Ne dvomimo, da se bo vse to povrnilo in prlš.o vsaj v prejšnje stanje. Toda treba bo nekaj več impulza iz centrale. In pa ž; ve: še ga dela, ki bo potem samo vzbudilo potrebno zanimanje. Prav žal nam je, da ravno TagespostSohnV vereinc svoV> petdesetietmioo, j<> zakKcaJ niecrov predsednik dr. Grcss: >Protektor društva je nemški narod !< Gevor.il je resnico, to priča delo društva pred vojno in T>o vojni. Mi jmamo željo, da bi la.hko predsednik naše -irnžbe CM oh njen! bližajoči se petdesetletnici ugotovil, da je v njenem taboru ves naš zavedni narod. Mi ne osvajamo, m! ne želimo ničesar ta>s:a, m< hočemo le ohraniti, kar je naše. Ohraniti hočemo duše naših otrok, ohrani M hočemo naso^drago zemljo do zaidnje naše kočo. • Oh letu bomo obhajaM petfndvajsetle^nf-eo leta 1908, one^a leta, ki znači prav za prav začetek slovenske nacionalne revolucije. Prvi signal so dali dogodki oh prilik' skupščine CMD v Ptuju, knlmlnlTaTa je razburjenost v Ljubljani, kjer je tekla mučeniška kri. Od letn 1S98 dalje Je narodna borbenost in odpornost stalno rast-la, ohranila se Je skozi leta vajine grose ln nas je končno privedla v svobodo. Kraj prihodnje skupščine je .podan po zerr»1ovi-nl: Ptuj ali Lj-ubljana. le danes .podajamo pobudo ta opomin, nej bo naša prihodnja skupščina vreden jubilej oneea usodnega leta, resen spomin na dobo sužnosti in na prve odločne korake v svobodo. —ta. Pobiranje davka pa poslovni promet Beograd, 14. septembra, AA. Na podW gi § 6 zakona o skupnem d»vku na poslovni promet z dne 12. avgusta 1930 in v zvezi s članom 17 uredbe o skupnem davku na poslovni promet z dne 18. marca 1931 je davčni oddelek finančnega mtjrristrsfcv« v svrho enotnega postopanja podal siedeče pojasnilo: 1. Osebe, katerih brtitto promet na teto presega 500.000 Din in se ta promet nanaša deloma na predmete, ki so podvrženi skupnemu davku na poslovni promet deloma pa na predmete, podvržene splošnemu davku na poslovni promet morajo voditi eno knjigo o izvršenem prometu za vse predmete obeh vrst davka. 2. Te osebe morajo plača« tudi splošni davek na poslovni promet po odredbah, ki veljajo za ekupnri davek na poslovni promet, v mesečnih in letnih prijavah pa morajo posebej označiti predmete, ki so podvrženi 2 odst splošnemu davku na poslovni promet 3. Odmera splošnega davka na poslovni promet se mora v teh primerih prav tako izvršiti po odredbah zakona o skupnem davku na poslovni promet Iz šolske službe Beograd, 14. septembra p. Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni: Mira čuček iz Nove cerkve v Ljubno v gornje-gTajskem srezu, Ivan Bitenc iz Dobja v Rs teče, Ivan Kavčič iz Izlakov v Krko, Doroteja Belinger-Janežič is Zemuna na Vič pri Ljubljani, Marija Kuhelj-Rožman, učiteljica iz Ljubljane, je upokojena. Iz finančne službe Beograd, 14. septembra p. Z odlokom ministra financ je premeščen k finančni dliekci.1 i v Ljubljani za pomožnega arhivarja Fran Hval, dosedaj pri državnem pravobvaniteljstvu v Ljubljani, pri državnem pravobraniteljstvu v Ljubljani je postavljena Marija Janežič, dosedaj pomožna arhivarka pri beograjski fin. direkciji. Vrem^mkii naooved Zagrebška vremenska napoved. Oblačno, s postopno razjasnitvijo; zmerno toplo, precej stalno. — Situacija včerajšnjega dne: Po prehodu barometrske depresije je zavladal na jugu Evrope ponovno višji pritisk, ki je prišel z Alp. Na Jadranu je še slab ba-rometrski minimum. Pritisk je v splošnem porastel za 2 do 6 nun. največ v Sloveniji najmanj v južnem Primorju. Temperature so povečini padle za 1 do 5 stopenj, najvef v Sloveniji, centralnih in vzhodnih pokrajinah. Dunajska vremenska napeved za četrtek: Počasno zvišanje temperature; pooblačite* ottoetL Arheolog dr. Fijtnc se fe prod mnogimi leti že sam prepričal, da je ta kraj bogat na važnih ostankih iz kam en i te in bronaste dobe. V sporazumu z Narodnim muzejem v Beogradu je letos spomladi ekspedicija začela s svojimi razisikavanji. Poleg dr. Fijuxa »o tvorili to ekspedicijo znani ameriški arheologi dr. Hetty, prof. Erich in ravnatelj Fiker poleg inženjerjev risarjev in fotografov ter 12 slušateljev harwardske univerze. Vseh del se je udeleževal tudi kustos beograjskega Narodnega muzeja Miodrag Grgid. Po izjavah učenjakov so uspehi efcspe-dicije prekosili vsa pričakovanja. Odko- Eali so veliko množino dobro ohranjenih eramičnih izdelkov in mnogo zanimivih redmetov iz kamna, kar dokazuje, da je ila v tem kraju večja naselbina iz dobe pied kakimi 10.000 leti. Podobne ostanke iz te dobe so doslej našli samo v Grčiji in v Ukrajini. V Starčevem najdeni predmeti bodo razrešili marsikatero arheološko uganko. Našli so tudi mnogo živalskih kosti, človeških okostij pa dosedaj še niso Kako se obdrži ondulacija! Gotovo ste bili že večkrat razočarani, ker vaša frizura ni dolgo držala. To je posledica učinkov alkalij, ki z vsakim sredstvom za umivanje glave in las pridejo v lase, da jih očistijo masti in nesnage. Ce pa nevtralizirate po pranju lase z izpiranjem s sredstvom »Haarglanz«, bodo lasje zaradi krepilne učinkovitosti te- ^^^ ga sredstva dalje časa obdržali ^B^ svOjo obliko ta postali bodo od- HH porni, zdravi in lepi. »Haarglanz« je priložen vsakemu zavojčku »Črne glave«. 3 r odkopali, iz česar sklepajo, da je bila tu samo kaka provizorična naselbina, katero so iz neznanih vzrokov vsi prebivalci naglo zapustili. Ekspedicija je končala svoje delo 11. t m., njen vodja pa je izjavil, da bo har-wardska univerza, če bo le mogoče, že ▼ prihodnjem letu organizirala novo ekspedicijo v okolici Starčeva. Mogočna nedeljska manifestacija v Ljubljani: Pogled z galerije na tifoč-glavo množico v veliki unionski dvorani Domovini za spomin Ljubljana, 14. septembra. Tele dni bi človek lahko pač z najbolj »dobesedno pravico zapisal v kroniko: razdiralni elementi rušijo Domovino. Na svetu je že tako: vsakdo, ki hoče nekaj sezidati, mora najprej nekaj razdreti, vse, kar se novega zgodi na svetu, se lahko zgodi farno s smrtjo starega — to je od nekdaj (tragični delež vseh graditeljev sveta. V Gaievi ulici, prav nasproti nebotičnika, podirajo Domovino. Stara, črnosiva hiša z velikimi sobami, po katerih so živedi cnali ljudje tn so študentje imeli svoje preproste obede, s težkimi stopnicami, nerodno lomi j enimi hodniki in temnimi okni ta stara hiša se mora umakniti novim, gosposkim palačam, s katerimi bodo zazidali Gajevo ulico, da bo ena najbolj aristokratskih v Liubliani. Velike bodo te palače, mnogo prostora bo vniih in mnogo solnca bo sijalo skozi njihova okna, lifti bodo vozili gor in dol, pisalni stroji bodo ropotali po pisarnah — hrupno in naglo se bo godilo življenje v njih, kakor je pač dandanes to živlienie. Domovina pa je bili maihna. sključena sama vase in tiha — in kdor je majhen in tih, ta se bo pač ■moral dati pregaziti od nasilnega razvoja. Čas ne pozna ne usmiljenja ne sentimentalnosti. Toda ta stara, siva Domovina ie bila marsikomu izmed nas vendarle dobra, prijazna hiša. in ko bodo do dna oorušili zi-dovie in bodo prekopali in izravnali tla, bo temu ali onemu izmed nas morda, kakor da mu ie umrl drag človek Majhni, nebogljeni, brezupni smo prihajali iz Trbovelj in Zagorja, z Jesenic in od Kamnika in od vseh strani, da bi v ljubljanskih šolah z veliko žlico zajeli učenost — pa pogostokrat nismo premogli žlice, da bi si mimogrede utešili tudi telesni glad. V Domovini pa je bila miza pogrnjena za nas. •Niso nam servirali grofovsikih obedov — pa saj mlademu človeku tudi ni do gosposkih kosil. Veseli smo bili. da imaio gospa Čarmanova in njene gospodične tako globoke zaiemalke. ie ni se nam godalo slabo. Prihajali smo vsak opoldan in vsak večer v tisto veliko dvorano s tistimi visokimi okni v prvem nadstroniu. sedali smo za dolge mize — in smo polagoma živeli in rasli. Skozi vse te velike in male obednice Domovine so šle generacije slovenske inteligence in kulture in Domovina je postala simbol za ves naš izobraženi naraščaj. Slovenski študent je skoraj zmerom iz plebejske hiše doma, zdoma mu nikoli ne morejo dati vsega, kar treba, in tako je zmerom navezan na pomoč. Domovina je bila krušna mati neštetim izmed njih. Sedali so za njene mize. neprestano so se vgdili latinske konjugacije in matematiko Sn so polagoma postajali celi možje, profesorji in filozofi, doktorji medicine in prava, inženjerji, komercialisti, bančni uradniki. Po teh protorih, na teh hodnikih. na teh vegastih stopnicah so pustili svoje naivno lepe otroške dni, ob teh oknih so nekoč zdavnaj drug drugemu kazali svoje latinske naloge in si izpoveda-vali bolečine svojih revnih, pubertetnih src, v mračnih prostorih te sive hiše so stili vse srvoje uboštvo, iz katerega so bili doma, im so v gosposkih suknjah stopili na cesto svojih gosiposikih karijer. — Nobene stvari človek tako rad ne pozabi kakor uboštva, v katerem je nekoč živel, in uslug, ki mu jih je tedaj kdo storil. Zdaj podirajo Domovino in z njo bodo zagrebli vse te davne dni in vsa lepa, otroško čista doživetja in vse velike načrte, ki so jim bile priče njene stare, trudne stene. Tistih velikih načrtov doslej še nihče ni utegnil izpolniti — pa se bodo morda že še izpolnili, saj še ni potekel ves čas. Vsako leto prihajajo otroci iz vseh mest* in vasi, vsako leto začne nov rod z veliko žlico zajemati učenost — svet gre brez dvoma polagoma in tiho naprej. In če se je že porušila stara Domovina, pač ne bo kazalo nič drugega, kakor da se ustvari nova, ki bo tem novim rodovom rezala kruh. Fri. Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč-škrofulozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni, porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah- Smrtna nesreča uglednega gospodarja Ljutomer, 14. septembra. V torek so na pokopališču v Cezanjevcih pokopali uglednega kmeta Franca Soštari-ča s Stare ceste. V nedeljo se je bil v druž- Na splošno željo vseh, ki bi radi še slišali čarobno petje »BERLINSKEGA SLAVČKA« poje danes nepreklicno zadnjikrat Gitta Alpar v prekrasni filmski opereti ČE SRCE 1ZPREC0V0R1 Najnovejši UFA zvočni tednik! Ob 4., % 8 ln %10 zvečer. Zadnja prilika, da si ogledate ta krasni film! Elitni kino Matica Telefon 2124 bi prijateljev odpeljal v znane Strigovske toplice v Vučkovsdri grabi. Tam si je pošteno privoščil prijetno kopel ter se na ve čer vračal proti domu. Spotoma so njegovi spremljevalci zaporedoma stopili z voza ter odšli na svoje domove. Sam je na daljeval pot Kaj se je potem zgodilo, ni jasno. Najbrž je po močni kopeli in dobrem vinu omamljen zaspal na vozu ter padel pod konja, ki ga je prestrašen udaril s kopitom po glavi. Dejstvo je, da je prispel konj s praznim vozom ponoči domov, gospodarja Ea ni bilo nikjer. Domači so mislili, da je renil konj izpred kake gostilne proti domu ter so pričakovali, da bo gospodar prišel sam za njim. Zato ga tudi niso šli iskat. Sele zjutraj je sin šel po cesti gledat ter je našel očeta vsega v krvi in mrtvega s težkimi ranami na glavi. Pokojni So-štarič je bil nekaj let tudi župan svoje občine ter dolga leta v občinskem odboru. Smrt stare dolenjske grče Iz Skocijana nam pišejo: Te dni je umrl najstarejši mož v naši zelo obširni župniji, posetnik Andrej Kočevar iz Mačkovca pri Skooijamu. Rodil se je leta 1842. Doživel je torej 90 veselih in burnih pomladi. Ko se je pred davnimi leti oženil, je imel le majhno posestvo, obsegajoče nekaj njivic in hišico. Z vzgledno vztrajnostjo, pridnostjo in varčnostjo pa si je znal pridobiti znatno premoženje. Pred kakimi 30 leti mu je umrla žena in se ni maral drugič poročiti. Vso skrb je posvetil svojim osme-rim otrokom, katere je vzgojil vse v na-rodno-naprednem duhu. Za otroke je lepo skrbel, vsakemu je dal primerno doto. Preživel je smrt dveh otrok. Ostali so vsi dobro preskrbljeni in gospodarijo na svojih domovih. Najstarejši sin Jože, ki je sedaj že 62 let star, in sin Andrej sta farmarja v Ameriki. Pred leti je izročil posestvo svojemu najmlajšemu sinu Janezu, ki po vzgledu svojega očeta lepo gospodari. Možak je bil dober svetovalec v gospodarskih zadevah, rad je pomagal znancem v stisikah, posojal je denar za male obresti m znal mnogo zanimivega povedati iz starih časov. Do zadnjega je bil trden telesno in duševno. Kako priljubljen in spoštovan je bil, je pokazal pogreb, katerega »o se udeležili številni znanci. Bodi vrlemu starčku lahka zemlja domača, žalujočim naše iskreno sožalje! Grenčica Hunyadi Jan os je najzanesljivejše ta najidealnejše odvajalno sredstvo. Zaključek arheoloških raziskav v Starčevem Novi Sad, 14. septembra. Ponovno smo že pisali o prazgodovinskih najdbah v občini Starčevem, kjer je velika eksipedicija arheologov iz Amerike sedaj zaključila svoje delo z najboljšimi uspehi. Harwardova univerza v Bostonu je že leta 1931. poverila znanemu arheologu dr. W. J. Fijuxu nalogo, da organizira ekspedicijo, ki bi v Južnem Banatu v občini Starčevo odkopala prazgodovinske znarne- Kako je Ribič ubil tasta Žalostna družinska slika — Obsojen na 12 let robije Maribor, 14. septembra. Danes se je pred velikim senatom zagovarjal 331etnii delavec Anton Ribic z Obreza pri Ormožu, ki je letos 11. julija na domu svoje žene s kolom ubil lastnega tasta, 701etnega posestnika Alojza Škrinjar-ja. Senatu je predsedoval višji sodni svetnik Lemard, votanti so pa bili višja sodna svetnika Zemljič in dr. Tombak ter sodnika okrajnega sodišča Kolšek in dr. Čemer. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Hojnik, obtoženca pa je zagovarjal dr Fornazarič. Ribič se je priženil k Skrinjarjevim leta 1926. V začetku se je prav dobro razumel s tastom in taščo, ko so pa prišli otroci, je postalo življenje pri Skrinjarjevih vedno bolj napeto, ker je primanjkovalo jedi za mnogoštevilno družino. Ker sta se stara Skrinjarjeva branila izročiti posestvo zetu in hčerki, je nastalo med Ribičem na eni, njegovo ženo in njenimi starši na drugi strani hudo sovraštvo, ki ni obetalo nič dobrega. Večkrat so padale grožnje, vendar je ostalo samo pri besedah. Naposled se je 11. julija pri Skrinjarjevih odigrala tragedija, pri kateri je družina izgubila naenkrat dva člana: tast je padel kot žrtev uboja, zet je pa moral v zapore mariborskega sodišča. Usodnega popoldne, ko je spal stari Škrinjar po kosilu v čumnati, kjer je spravljeno poljsko in hišno orodje, je odšla vsa družina, izvaemši Ribiča na neko oddalje- nejšo njivo na delo. Ribič je to dobrr> vedel, ker je bil opoldne še doma pri kosilu, po jedi je pa takoj odšel. Ko so bili domači na polju, se je skrivaj približal tastovi hiši in šiloma vlomil v zapahnjeno čumnato. Tedaj se mu je tast postavil ▼ bran. Škrinjar je pograbil ročico in vojaški bajonet ter planil iz čumnate za zetom na dvorišče. Vse kaže, da je hotel Ribič starca namenoma izzvati na dvorišče, kajti takoj nato je Ribič pograbil debel kol in se vrgel v spopad. Dvoboj med mladim krepkim možem in slabotnim nadušljivim starčkom se je končal z žalostno Ribičevo zmago. Udaril je starca trikrat s kolom, mu zlomil dve rebri in mu z zadnjim udarcem razbil lobanjo, da je bil nesrečni Škrinjar takoj mrtev. Tako v preiskavi kakor pri današnji razpravi se je Ribič zagovarjal s silobranom, češ, da je bil v resni življenjski nevarnosti pred dobro oboroženim starcem. Ker pa ta zagovor ni bil posebno verjeten glede na Škrinjar j evo starost in bolezen in je verjetna domneva, da je Ribič starca namenoma izvabil na prosto k oboroženemu spopadu, da bi se pozneje lahko zagovarjal s silobranom, je predsednik senata po kratkem posvetovanju razglasil sodbo zaradi uboja: 12 let robije in trajna izguba častnih državljanskih pravic. VSAK NAROČNIK -JUTRA« Je zavarovan za 10.000 dinarjev! Intimna slavnost v Narodni tiskarni Ljubljana, 14. septembra. Preteklo soboto je bila v prostorih Narodne tiskarne presrčna slavnost, kakršne v teh prostorih menda še ni bilo. 2e pred poldnem, ko je bila napovedana ta mala slovesnost, se je zbralo vse osobje tiskarne v veliki stavnici, da prisostvuje odlikovanju svojega spoštovanega tovariša strojnega stavca Vinka Zajca, ki ga je Nj. Vel. kralj odlikoval za njegovo zvesto kletno službovanje z zlato zaslužno svetinjo. vala tudi kraljevska vlada, ki ga je NJ. Vel. kralju predlagala za odlikovanje, katero mu je dr. Marn izročil Dr. Pestotnik je v svojem nagovora poudaril, da je s tem odlikovanjem počaščeno celotno podjetje z vsemi uslužbenci, ki smejo biti ponosni, da imajo med seboj tako odličnega tovariša. _ Odlškovanec se je ganjen zahvalil, in prosil dr. Mama, da njegovo zahvalo sporoči na merodajsnem mestu. Ob 12. je prišel v tiskamo šef oddeika za trgovino in industrijo g. načelnik dr. Marn v spremstvu upravnega svetnika tiskarne dr. Pavla Pestotnika in ravnatelja Frana Jezerska. Načelnik dr. Mam je v lepem nagovoru poudaril zasluge odlikovan-ca za tiskarsko stroko in je zbranim postavil za zgled njegovo življenje. Res, Vinko Zajec je bil vedno odločno narodno zaveden, tudi v težkih časih preganjanja naših ljudi se ni uklonil in je moral čutiti vse posledice svoje neomahljivosti. Vse njegove lepe zasluge m odlike je vpošte- Vsi zananci in prijatelji čestitamo gospodu Zajcu k njegovemu odlikovanju, saj je vse njegovo delo tako tesno združeno z napredkom naših listov. Želimo odliko-vancu. ki je kljub Starosti in polstoletni preizkušeni praksi v svoji stroki še vedno odličen strojni stavec, da bi s svojim de-ln«n še dolga leta bil vzor tovarišem, podjetju pa v čast m ponos! Na sliki sede sipredaj od leve na desno: dr. Pavel Pestotnik, načelnik dr. Rudolf Mam. odlikovanec Vinko Zajec in ravnatelj Fran Jezeršek. Kulturni Odmev i razstave ffžena v I slovenski umetnosti" Odgovor g. Olafa Globočnika Žalostne so razmere med slikarji v naši Solini šentflorjanski. Še žalostnejše je to, Ja moramo o teh razmerah javno govoriti-Vsako prizadevanje da bi izboljšali položaj, vzbudili v občinstvu zanimanje in zmisel za umetniško ustvarjanje, zadene ob silovit odpor v javnosti. Pa ne samo med publiko, tudi med slikarji zavre. Tipično ie to, da se oglašajo prav oni. ki bi morali biti najbolj hvaležni, da so bili 9ploh pripuščeni na razstavo. Pa zakaj? Ali 60 ponižani in razžaljeni, ker njihove slike niso visele sredi dvorane? Tega seveda ne bodo priznali, ker so preskromni, da bi sebe hvalili, saj se lahko »zadovoliiio s priznanjem iz inozemstva«. Dokaz o tem priznanju se g. Smrekariu f »Jutro«, št. 213) ni posebno posrečil. Oceno in kritiko, ki jo citira iz »La vedetta d' Italia«. ie lahko naoisal kdorkoli; za to imamo prav v zadnjem času pri nas kaj jasne dokaze. Drugi njegov dokaz pa je odlomek iz zasebnega pisma; tu bi bil g. Smre-kar prav storil, ko bi bil namesto:# »Prof. W. Klfmen piše« zapisal... >m i piše«. Ker sem zadnio veleseiemsko umetniško razstavo aranžiral jaz, mislim, da moram na fazne napade dati nekaj pojasnila, dasi se skrajno nerad pričkam in razkrivam našo pregled »malarsko« mizerijo javnosti. G. Škodlar govori o šibkih rokah aran-žerja. Toliko so te šibke roke vendar dosegle, da je letos imela umetniška razstava svoj paviljon, med tem ko so prejšnje razstave bile spravljene zdai tu zdaj tam, v paviljonih, kjer so prodajali gramofone in drugo blago. Slikar tudi ni imel garanciie za morebitno poškodbo svojih slik. Takrat se zastran aranžmana ni nihče pritoževal Bile so razstave bazarskega značaja, »niso bile zamišljene kot strogo umetniške prireditve. temveč kot prodajna prilika«. piše g. Škodlar. Seveda je pod tem geslom lahko razstavil vsak, saj umetnost ni glavno- Vsak, kdor si je ogledal veleseimsko umetniško razstavo v paviljonu »M«, se ie lahko prepričal, da ni prišel v bazar, temveč na resno umetniško prireditev, ki ima svoj nivo (z malimi izjemami) in na katero smo lahko ponosni. Na tem mestu se obenem zahvaljujem e. ravnatelju dr. M. Dularju, ki mi je šel v vsakem oziru na roko in našemu nesebičnemu in idealnemu stremljenju ugladil pot Velesejem nam je dal zelo prikladen in lep paviljon »M«, nasproti glavnega vhoda, ki ie popolnoma ločen od ostalih paviljonov. V tem pavilionu so bile smotrno postavliene prečne stene, ki so delile paviljon v posamezne koje in omogočile razstaviti večje Število slik. Ves paviljon je bil nanovo po- slikan, proti stropu je bila stena zaključena s pozlačeno leseno letvo. Da ni prišla do slik direktna razsvetljava, je bil strop prepet z belo tkanino, nad katero je bila na novo montirana električna razsvetliva za morebitno slabo vreme; naposled je bilo po paviljonu postavljenih nekaj drevesc, ki so dvignila in osvežila 6plošen vtis razstave. Vsa dela so bila zavarovana. Objektivni tovariši mi bodo priznali, da se je v tem pogledu sedanja razstava prijetno razlikovala od prejšnjih. V čem naj bi bila »neodpustljiva neokus-nostc, da so (aranžerji) hkrati priredili spominsko razstavo rajnkega J. Gorupa, ne vem. Nikjer ni zapisano, da bi se na razstavo z geslom »Zena v slov. umetnosti« ne smela vzeti dela umrlega tovariša, tem manj. Če so ta dela za to razstavo z veseljem dali na razpolago njegovi najožii sorodniki. Tudi iz Narodne galerije ni nihče na razstavo ničesar vtihotapil, kakor trdi g. Škodlar. Naposled naj še omenim denarno stran razstave. Razdelili so Din 13000 nagrad, kar ie krito z vstopnino in Westnovim darilom. Moje priznanje ni bilo nikomur v kvar, najmani pa kakemu slikarju, in skušal sem ustreči vsakemu, kolikor je le bilo v moji moči. Slike sem pa obesil po svojem okusu in si nisem dal od nikogar diktirati, saj bi sicer ne bil nikdar prišel do konca. Vprašanje žirije in strokovno kritiko razstavljenih del prepuščam poklicanim. Glede svojega dela t>a izjavliam. da «e ne nameravam spuščati ▼ nadaljnje neplodne debate. In zdaj še to: Nekdo me je vprašal v »Slov. Narodu«, kje je slika A. Sirka in kip P. Lobode. Prosim, naj se obrne do avtorjev: lahko mu bosta odgovorila lepše in obširnejše. Olaf Globofnik. Vika Podgorska zopet na odru Zagreb. 13- septembra Po dolgi in težki bolezni, ki ji je vsilila daljšo pavzo v umetnostnem udejstvovanju, ie prvakinja zagrebške drame, slovenska rojakinja ga. Vika Podgorska zopet nastopila na odru zagrebške drame. Za ponovni nastop •si ie bila izbrala težko in naporne vlogo »V agoniji«. Ponovni nastop Vike Podgorske se ie pretvoril v majhno gledališko slovesnost, ki je odlični umetnici pokazala iasno in vidno, kako io ceni zagrebško občinstvo in koliko simDatij uživa pri nas. Odveč bi bilo poudariti. da ie ge. Podgorski občinstvo prirejalo burne ovacije in da se ie morala neštetokrat pojaviti pred zastorom. Frenetično ploskanje je izražalo priznanje^ njeni visoko-umetniški stvaritvi in hvaležnost občinstva, da k) zopet vidi na deskah naše Taliie.— žh Nemci in slovanski sosedje. V Berlinu ie izšla obsežna knjiga Maxa Hodanna »Der slawische Giirtel um Deutschland«. poskus opredelitve nemškega nacionalnega stališča nasproti Poljski in Češkoslovaški. Spis ?e sestavljen z nemško-nacionalnega vidika in ie zanimiv zlasti zaradi tega, ker kaže. da «e sedanji nemški nacionalisti o slovanskih zadevah kaj malo razlikuieio od starih pan-germanskih teoretikov. Ccman Doyle: Boj v megli (Baskervillski pes). Roman. Založil konzorcij «Nove Dobe« v Celju. Poslovenil Boris Rihteršič. Str. 166 Cena broš knjigi Din 18.—, s poštnino vred Din 19.—. Konzorcij »Nove dobe» v Celju je izdal kot tretjo knjigo sloviti detektivski roman »Boj v megli« (»Baskervill-ski pes), eno najboljših* del sira Conana Doyla. znanega avtorja detektivskih romanov. V tem romanu nam slika pisatelj usodo mladega angleškega plemiča, ki mu neprestano grozi skriti sovražnik, zahrbten morilec Povest je prepletena z izredno napetimi prizori, ki se odigravajo na velikem močvirju, kjer preži smrt in straši fantastična pošast — ogromen pes, ki mu ljudje pripisujejo nadnaravno moč. Slavni detektiv Sherlock Holmes reši z velikimi napori in z izredno bistroumnostjo težko zagonetko in razkrije nevarnega zločinca. Ta roman je višek, kar nam more nuditi dobra detektivska zgodba, in je zato tudi zaslovel po vsem svetu. Knjiga je izšla v okusni opremi in se naroča v upravi »Nove Drbe« v Celju. Uspeh latinice na Turškem. Kakor poročajo, bo turški Koran natisnjen prvič v latinici, kar bo za turške razmere velik dogodek Zanimivo je, da je angleška biblijska družba prehitela koran z novo izdajo sv. pisma v turškem jeziku in latinici. Knjiga ima izreden uspeh. Odkar so na Turškem upeljali latinico, je nepismenost padla za trideset odstotkov. Gospodje, ki polagajo važnost na svojo zttitasiiost, skrbijo predvsem na elegantno in dobro prilagajoče ter flno izdelane obleke, površnike in trencbcoate ter vsa druga oblačila in si jih nabavljajo pri LUKIČ, LJUBLJANA, STRITARJEVA Izgotavljanje tudi po meri. — Cene presenetljivo nizke. ___*_________^—————— ee vesti ♦ Odlikovanja ob 25-letnlci Slovenskega lovskega društva N;j Vel. kralj je odlikoval naslednje fukcijonarje SLD z redom sv. Save 3. stopnje: dr. -Ivana Lovrenc ič a, predsednika centralnega odbora SLD v •Ljubljani; dr. Marka Stajnka, predsednika podružnice v Ljutomeru; dr. Franja Šalamuna, predsednika podružnice v Ptuju; z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje: inž. Cirila Dimnika, šefa odseka za lovstvo v ministrstvu za gozdove in rudnike ju ravnatelja dvorskih lovišč; Franca Mrav-ljaka, predsednika podružnice v Celju in Antona Mladiča, referenta pravnega odseka SLD v Ljubljani; z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje: Bogdana Pogačnika, podpredsednika centrale in predsednika podružnice v Mariboru; dr. Ivana Tavčarja, tajnika centrale in predsednika podružnice v Ljubljani; Ivana Zupana, blagajnika centrale; dr. Iga Janca, predsednika podružnice v Kranju; Ivana Kljuna, predsednika podružnice v Ribnici; Karla Kovača, predsednika podružnice v Starem ugu; Avgusta Šuligoja, predsednika podružnice v Trbovljah; K ari a čeča, referenta finančnega odseka v Ljubljani; Mate Hafnerja, referenta redakcijskega odseka v Ljubljani; inšpektorja Feliksa Justina, društvenega gospodarja v Ljubljani; Vladimirja Kapusa, urednika »Lovca« v 'Ljrvi priliki obiskal in če bi ga slučajno našel že mrtvega, naj mu izpregcvori v slovo nekaj besed v dragem srbskem jeziku. G. Do.ičmovič ni tedaj niti slutil, da se bo moral odzvati takemu pozivu, kar je sedaj seveda tudi stcril. ♦ Z ljubljanske univerze. Rektorat umn-verze kralja Aleksandra v Ljubljani je razpisal natečaj za docenta botanike. Prošnje za razpisano mesto se sprejemajo do novembra tekočega leta. ♦ Vojaške vesti. Vojaški duhovnik šeste položene skupine Rihard Zaje je trajne upokojen. Imenovani pa so: intendantski podporočnik Franc Megla za blagajnika stalne vojaške bolnice Boke Kotorske; pehotni kapetan 1. razreda Andrej ko Grabi rič za manipulanta skladišča 45. pehotnega •polka v Mariboru, nižji vojaški uradnik 2. razreda Franc Kos pa za vršilca dolžnosti knjigovodje veterinarskega oddelka ministrstva vojske in mornarice. ♦ Spremembe v poštni službi. V poštni službi so na lastno prošnjo premeščeni: Josip R upnik iz Maribora na Ljubljano 2, 14udmila Povše z Bleda na Ljubljano 1, Angela Sanein iz Mežice na Ljubljano 4 in Marija Kicler iz Ljubljane v Brežice; po Vremensko poročBo Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 14. septembra 1932. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. Ljubljana, 7, 768.3, 14.0, 80, SW1, 0.3, dež. 13, 766.9, 20.0, 50. El, 8, _, —. Maribor 7, 767.1, 15.0.90, mimo, 10, 1.0, dež, Zagreb 7, 767.8, 15.0, 70, NNW4, 1.0, dež. Beoerad 7, 768.0, 15.0, 80, mirno, 9, 5.0, dež Sarajevo 7, 767.1, 14.0, 70, mirno, 10. _. Skoplje 7, 764.4, 19.0, 60. W2, 9, _ Split 7, 762.4, 25.0, 60, NW8, 6, —, _ Kumbor 7, 760.7, 23.0, 80, mirno, 1, —, _ Rab 7, 764.3, 30.0, 80, NW2, 7, 1.0, dež. V Ljubljani je bila temperatura najvižja 20 0 najnižja 14.0. 20.0, 14.0. Maribor 18.0, 14 o! Zagreb 19.0, 14.0. BeogTad 23.0, 12 0. Sarajevo 26.0, 13 0. Skoplje 33.0. 18.0. Split 30 0. 22.0. Kumbor 17.0. Rab 19.0. Solnce vzhaja ob 5.36, zahaja ob 18.16. Luna rvzliaja ob 18.6, zahaja ob L&Z. potrebi službe pa; Terezija Rad oran is Maribora v Mežico, Ana škrbec z Maribora 1 na Maribor 2, Angelina Novak iz Kri-ževcev v Dolnjo Lendavo in Anton Pečar iz Maribora v Rogatec. ♦ Upokojitev v šolski službi. TTčitelJrtoa Marija Kukelj, na službovanju pri kr. ban-ski upravi v Ljubljani, je upokojena s pravico do .pokojnine, ki ji pripada po službenih letih. ♦ Udruženje jugoslovensklh agronomov bo imelo svojo letošnjo glavno skupščino r dneh 22. in 23. septembra v Beogradu. Po zaključku kongresa se prirede izleti v štirih skupinah, za katere je na državnih železnicah dovoljena četrtinska vozna cena za državne uradnike, polovična cena pa za banovinske in privatne uradnike. ♦ Službe za agronome. Primorska bano-vinska uprava je razpisala mesto upravnika specialne kmetijske šole Kain-Slavi-ca in še nekaj mest sreskih kmetijskih referentov. Rok razpisa traja do konca septembra. ♦ Razpisani mesti. Pripravljalni okrožni odbor v. Ljubljani razpisuje ločeno mesfci tajnika in blagajnika okrožnega odbora. Kompetenti, predvsem taki, ki so verzi-rani v obrtnopravnih vprašanjih ali so že služili pri sličnih korporacijah, naj pošljejo svoje prošnje s curricuium vitae do 1. oktobra na naslov predsednika Pripravljalnega okrožnega odbora g. Filipa Pristoua, Ljubljana, Resljeva cesta 4. ♦ Službeni list uprave dravske banovine prinaša v svoji 73. številki 18. t. m. uredbo o ocenjevanju sodnikov rednih sodišč ln šerijatskih sodnikov, pravilnik o povračilu stroškov za prenos in prevoz državnih stvari (instrumentov) uslužbencem po stroki kontrole mer ter razne objave iz »Službenih Novin«. VELIKA TOMBOLA ♦ Statistika tujskega prometa v zdravilišču Rogaški Slatini nam pove, da je poselilo zdravilšče v teku avgusta 1723 novih gostov z 31.009 prenočninami. Največ gostov je dala savska banovina z Zagrebom na čelu. Od inoaemcev so najjačji Avstrijci, dočim so Madžar) precej nazadovali. Znatno je zaostal dotok gostov tudi iz severnih krajev, pa tudii iz Grčijo ln Italije Frekvenca zdravilišča Je narastla povodom 200 letnice strokovnega zajetja mineralne vode zaradi istočasnega »nižanja cen zdravilnim sredstvom in taksam. Novo nadaljnje znižanje cen se je izvršilo s 1. septembrom, ko se je pričela sezona. Zdravljenje ali bivanje T Rogaški Slatini jeseni prekaša po svojti udobnosti, cenenosti ta prijetnosti vse druge periode sezone. ♦ Hrvatski turisti v Sloveniji. Hrvatsko planinsko društvo »Runollst« priredi v nedeljo skupni izlet na Mrzlico, odkoder se »večer preko Laškega vrnejo v Zagreb. ♦ Izlet na sedlo Plttcken. Zaradi skupnega izleta na sedlo P16tfken vabim vse bivše vojake 7. lovskega polka in ostale, ki bi hoteli obiskati te iz vojne zgodovinske kraje, naj se javijo na naslov: Anton Oražam, hotel Triglav, Jesenice na Gorenjskem, kjer se dobijo tudi vse nadaljnje informacije. Kavarna Emona OTVARJA z današnjim dnem KONCERTNO sezono ter redne plesne večere v restavracijskih prostorih. — V kavarni igra dnevno prvovrsten salonski in jazz-orke-ster s prvakom jugoslov. harmonikašev g. Pilihom, ki bo dnevno izvajal solo točke moderne in klasične muzike. 11549 ♦ Luksuzni davek na posušene smokve. Is Splita poročajo: Uredba o obdavčenju hiksuza je zadela tudi posušene smokve, ker se obdavčujejo z 10 procentno trošarino, ako so v zavojih do 10 kilogramov. Ker je s tem prizadeta važna panoga gospodarstva, ki se je lepo razvijala zlasti na dalmatinskih otokih, je Zadružna matica v Splitu pristojnim oblastvom poslala spomenico s prošnjo, naj se domače smokve iavzamejo iz seznama luksuznih predmetov. ♦ Redek plen v Unl. Kostanjlški ribi« Ivan Stepanek je te dni v TJnl vlovll na trnek ščuko, ki je tehtala enajst kik>sra-mov. Prav redek je primer, da bi se v Unl vk>vila tako velika ščuka. ♦ Novi grobovi. Včeraj ajutraj )e po daljšem trpljenju preminila v Poljčah pri Braslovčah v 68. letu starosti posestniica ga. Neža Omladičeva rojena Vedenikova, žena dobrega gospodarja in naprednjaka g. Ivana Omladiča. Pogreb blage pokojni-ce, ki je dolgo, hudo bolezen z veliko vdanostjo prenašala, bo Jutri ob 9. dopoldne na braslovško .pokopališče. — V Idriji je umrl v 68. letu starosti g. Štefan Pečirer, stavbni risar v pokoju in posestnik. Pokopan bo v svojem domačem kraju na pokopališču Sv. Križa. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno soialje! ♦ Smrt borca izpred Visa. V okolici Splita je te dni v visoki starosti 93 let umrl pomorec šime Magaš, ki se je leta 1&66. pod poveljstvom admirala Tegethoffa udeležil bitke prt Visu, v kateri je bila potopljena italijanska admiralska ladja. ♦ Trije Babiči oškodovani. Ie Ljutomera nam pišejo: Jakobu Babiču na Spodnjem Krapju je te dni neki »lobnež zanetil požar v čebelnjaku, v katerem je bilo 12 čebelnih družin, 2« panjev ln kakšnih 50 kg voska, čebelnjak je seveda popolnoma zgorel. Babjč ima za več tisočakov škode. Matjažu Babiču na Gornjem Kraip-ju pa so neznani tatovi odnesli i* prednje sobe vso oble/ko. Izdrli so z akaeijevilra kolom križe iz okna ter gospodarili v sobi tako previdno, da jih družina, ki je spala •v zadnji sobi, ni slišala. Pobrali so vse, kar bo mogli aeaii, da je prlaadeti družini ostala samo vsakdanja obleka. V neki stari škatli je gospodar imed shranjen izkupiček aa prodano živfoče, ki pa so ga tatovi pustili v miru, ker niso mislili, da bi nesnatna škatla utegnila vsebovati kako vrednost. Tatov še niso našli. Nezgoda, povzročena po zlobni roki, je doletela še tretjega Babiča, tn sicer Mirka a Podgrad-ja. Svojo mlatilnico je imel pripravljeno pri gostilni Iv. Rakovca na Podgradju, kjer je nameraval v ponedeljek začeti z mlačvo. V nedeljo ponoči je nekdo naphal v večinoma leseno mlatilnico par locnjev »lame ter jo zažgal. Mlatilnlca je popolnoma zgo rela, Skoda pa je krita z zavarovalnino. VSE MADEŽE na oblekah kakor tudi na svili, posebno pa na barvastem usnju Vam očisti CISTEN (ni vnetljivo). Zalogo Ima staroznana Drogerifa Kane, Židovska l ♦ Blegaš ali Blegoš? Glede na beležko v »Jutru« št 213, kjer je g. L. P. navedel, da je pravilno pisati Blegaš, smo prejeli:-Pravilno je vendarle Blegoš. Naj gre pisec ornih vrstic po vsej Selški dolini od škofje Loke do zadnjih gorskih vasi, ki mejita na Blegoš, to sta Potok in Martinji vrh, in naj povpraša vsepovsod od otroka do starca, pa mu bo vsak odgovoril, da se imenuje ta lepi vrh Blegoš in da Blegaša ne poznajo. Goš, goša, to je gozd. Saj tudi pravimo pravilno DražgoSe ln ne Dražga-še, kakor izgovarjajo Poljanci. Res je, da imenujejo ta hrib v Poljanski dolini Blegaš, to pa le zato, ker rabijo ln izgovarjajo v svojem narečju skoraj povsod a za o. — A. G. ♦ Prva vožnja prekooceanskega velikana »Rex« od društva »Italia< je bila izvršena v zalivu Genove ter je orjaški brod od 50.000 ton dosegel brzino od 28 milj na uro. Strokovnjaki In publika so navdušeno .pozdravljali ta velik uspeh. ♦ O nakupu lipovega cvetja na Dolenjskem nam je Jugofarmacija d. d. iz Zagreba poslala naslednji dopis: Dne 21. avgusta je izšel v »Jutru« članek, v katerem se neznani dopisnik zahvaljuje nam in našemu zastopniku Josipu Gromu na Vrhniki za organizacijo nakupa lipovega cvetja. Navaja pa, da smo mi plačevali lipovo cvetje po 6 do 9 Din, kar ni res. Pač je pa res, da smo vse prevzeto lipovo cvetje plačali po 12 in 11 Din, a pod 10 Din ga nismo plačali nikomur. Tudi le resnica, da pri telošnjem lipovem cvetju ne bo imel skoro nihče nikakega dobička. Zadovoljni pa smo lahko vsi, od nabiralcev, trgovcev ln prekupčevalcev do nas, da smo le spravili blago v denar. KRANJU • Tovarna Jos. Reich sprejsma mehko In Skrobljeno perilo v najlepšo izdelavo, ♦ LUTZ PEČI edino v šiški. Iz Ljubljane O_ Drobiž z osnovnih šol. Nedavno smo kratko omenili, da so ljubljanske osnovne šole do zadnjega kotička prenatrpane in da so morah eelo učne kabinete spremeniti v učilne. Na vseh državnih šolah v Ljubljani so zdaj otvorjeni z paralelkami 104 razredi Od šolskih zgradb so le štiri kvalificirane za prav dobre, 9 za dobre in 1 za slabo. V najslabšem poslopju, zasebni hiši, se nahaja III. deška osnovna šola na Vrtači. Tu učne sobe sploh ne odgovarjajo gradbenim predpisom ta členu 14 zakona o sdravstvu, ki določa za vsakega učenca najmanj 5 kubičnih metrov prostora v nčfilnl. Na ljubljanskih šolah je lani šolska deca pridno varčevala. Kljub težkim časom so nekateri razredi naložili prav čedne vsote v Poštno hranilnico. Na n. deški osnovni šoli je 75 učencev doseglo s svojimi prejšnjimi prihranki 13.362 Din, osnovna šola na Barju de samo v enem letu prihranila 1052 Din, na I. dekliški osnovni šoli pa je 481 učenk prihranilo v enem letu 1636 Din, IV. dekliška šola s 126- učenkama 1934 Din dn licejska šola z 206 učenkami vračunši prejšnje prihranke 10.524 Din. u_ Kdo potrjuje ubožna spričevala? Iz dijaških krogov smo prejeli: Sedaj na jesen, ko sd študent mora zagotoviti življenje za bodoče leto, »e mora pač marsikateri oskrbeti z ubožnim spričevalom, ki ga vse akademske ustanove zahtevajo od vi-sokošolcev, ki prosijo za razne ugodnosti. V akademskih kolegijih spričevala, ki jih niso .potrdile davčne uprave, ne zadostujejo, na teh uradih pa takih potrdil ni mogoče dobiti, češ da davčne uprave za to niso pristojne, in tako se utegne revne mu študentu primeriti, da mu bo onemogočen redni študij. Pristojni činiteljl naj v prid našega dijaštva stvar uredijo čim prej. u_ Dane« zadnjikrat Gitta Alpar, Jutri premiera Stolzove »Pesem, poljub, dekle«. Prekrasno petje »berlinskega slavčka« Ofitte Alpar Je navdušil vso Ljubljano. Mu-zikalna Ljubljana je imela užitek kakor že dolgo ne ln splošna sodba Je bila, da slične pevke še nismo slišali pri nas. Poslušalci so hvaiM.li im si ogledali film po večkrat. Da bi mogM imeti prav vsi, ki ljubijo petje ln glasbo, nepozaben užitek je uprava Elitnega sd.na Matice upoštevala željo onih, ki si filma še niso mogli ogledati, ter ga je obdržala še danes na sporedu. Je pa to nepreklicno zadnji dan, ker bo Jutri premiera novega velikega filma, izvrstne operete skladatelja Roberta Stol-za: »Pesem, poljub, dekle.« u_ Preporodašl! Danes ob pol 17. se bo vršil v društvenem lokalu zopet reden članski sestane*. Na dnevnem redu so Visoko aktivno podjetje sprejme kompanjona z večjo vsoto. Posredovalci in Spekulantje Izključeni. 11533 Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelo rentabilno«. to pot zadene izredne važnosti za nadaljnje delovanje društva. Kdor se sestanka ne bo udeležil in stem pokaaal svoje nezani-manje za naš pokret, ne bo Imel pravice do društvenih ugodnosti! Zato vsi ln točno! u— Velike konjske dirke, kri se bodo vršile v nedeljo na vojaškem vežbališču pri Dev. Mar. v Polju, lahko posetite z avtobusom, ki bo vozil vsake četrt ure izpred g<*titne Figovec od 13. dalje. Tudi železniška zveza je zelo ugodna ln vozi vlak proti Zalogu ob 13.43 in se vrača iz postaje Dev. Mar. v Polju ob 18.26. u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 20. bo predaval Srečko Logar o važni temi. člani in prijatelji iskreno vabljeni. u_ Sadni trg je včeraj, čeprav je bM tržni dan, nekoliko popustil. V velikem številu so prišle na trg Belokranjlce, kii so prinesle nad 50 košar domačega grozdja po 4 do 5 Din kg. Iz Banata je prispel vagon finega, namiznega grozdja, ki je bilo na debelo po 3 do 5 Din kg. Vsega grozdja je bilo do 15.000 kg. Velika je bila tudi množina domačih, cenenih jabolk. Prvič so prinesle kmetice iz okolice Dobrave in od Sv. Katarine lepe debele maslenke v večji množini, po 5 do 7 Din kg. Domače breskve iz Brežic in drugih štajerskih krajev so bile po 2 do 5 Din na debelo, italijanske iz Padove pa po 12 Din kg. Ker je v torek nekoliko porosilo, Je bilo danes na trgu že nekaj več jurčkov, merica po 5 do 6 Din. Gobe pa so zelo črvive. V ostalem je bil živilski trg srednje založen z blagom in tudi promet ni bil kdovekako živahen. Življenjsko radost, delovno moč čutite samo tedaj, ako vaši notranji organi'(želodec, jetra, ledvica) dobro funkcionirajo, če sta vate telo in kri prosta tujih snovi, kar se zgodi s Savlehnerjevo gren-čico HUNVARI JANOS, izpito zjutraj na tešče pol kozarca, popolnoma naravnim potom. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. u— Beg z doma. v torek dopoldne je odšel z doma v Verstovškovi ulici št. 8 13-letni Emest Ravnikar, učenec I. razreda meščanske šole. Deček se je praznično oblekel in vzel s seboj zlato damsko uro in 150 Din. Fant je visoke in močne postave, podoigastega obraza, plavolas. IJa sebi je imel boljšo obleko, na glavi športno čepico u— Nesreče. Včeraj zjutraj se je v Strojnih tovarnah in livarnah ponesreči? 72-letni delavec Henrik Slavec, stanujoč v Hrenovi ulici 5. Pri poliranju mu je odle-tel neki predmet v glavo. — Peter Smolnikar, 55-letni pcestnik iz Ravne, je pomagal 10. t. m. gasiti gozdni požar in dobil precej hude opekline na obrazu. — Anica Podlogarjeva, 26-letna tkalka z Jezice št. 108. se je doma z gorečim špiritom nevarno opekla po obeh rokah in na desni nogi. — Marija Lebanova. 70-letna steklarjeva žena iz Zagorja, je padla in si zlomila levo nogo. — M- jmir Prigič, 18-letni delavec iz Rožne doMne, se Je včeraj zjutraj pri delu po nesreči udaril s kladivom po levici ln si jo hudo poškodoval. — Vsi ti ponesrečenci se zdravijo v bolnici. 3. dobitek: Din 10.000 u_ V sodne preiskovalne zapore je ljubljanska policijska uprava izročila dva mlajša zločinca, fci sta osumljena eden j a .neg a nasilji, drugi pa večjega vloma ln tatvine. — Orožniki iz Litije so .pripeljali v zapore Josipa T. hs OgoHša pri Kresnicah. u— K»J vse kradejo. V stanovanje posestnika Ivana Stergarja na Ilovici se je splazil podjeten tat in mu odnesel 3500 Din denarja. Tatvine je osumljen neki 43-ietni mož z Rudnika, ki je bil aretiran. — Pri kopanju je tramvajskemu uslužbencu Cirilu Jenku ob Grubarjevem prekopu nekdo iz obleke ukradel 550 Din vredno nikljasto uro znamke »Omega«. — Akademskemu slikarju Tratniku je nekdo iz stanovanja na Zrinjskega cesti 5 odnesel 400 Din vreden suknjič. — Uradnici Olgi Prhavčevi pa je tat ukradel 400 Din vredno jopico. u_ V Žužemberk gremo I Drogeri.ia Gre-gorič priredi 2. oktobra celodnevni fotografski izlet od Izvira Krke do Žužemberka. Prispevek za avto in oelodnevvno oskrbo 60 Din za osebo. Rezervirajte si prostor takoj! Prijave v Drogeriji Gregorifi, LJubljana. Prešernova ulica 5. u_ Vsakemu tehniku Je neobhodno potrebno zanesljivo računalo in polnilno pero! Iv. Bonač, Ljubljana, nasproti glavne pošte. 11 Maribora a_ Krstna siava rezervnih častnikov. Mariborski pododbor Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov bo slavil svojo slavo danes ob pol 11. dopoldne s svečanim parastosom za padle junake kot spomin na obletnico prebitja solunske fronte. Vabljeno je vse mariborsko občinstvo, da se udeleži v čim večjem številu te pomembne proslave, ki ji prisostvujejo tudi vsi rezervni častniki. Pri predsedniku pododbora g. Perhavcu v Mariboru, Gosposka ulica, so na razpolago še 4 brezplačne vozovnice k svečanostim na Mačkovem kamnu, člani interesenti naj se takoj javijo. a_ Dva velika shoda poslanca Krejčija. v nedel.jo 18. t. m. bo imel poslanec mariborskega okraja desni breg g. Anton Krej-6i dva velika shoda, na katerih bo poročal svojim vol licem in vsem pristašem narodnega in državnega edinstva o političnem, socialnem in gospodarskem položaju v državi. Prvi shod bo v Framu, drugi pa v Podovi. V obeh krajih bosta ob tej priliki tudi ustanovljeni krajevni organizaciji nove vsedržavne stranke JRKD. a_ Cankarjevega »Hlapca Jerneja in njegovo pravico« bo uprizoril ljubljanski delavski oder »Svobode« v soboto ob 20. v veliki unionski dvorani. Delavski oder »Svobode« je z uprizoritvijo »Hlapca Jerneja« v Delakovi priredbi ln režiji žel lepe uspehe v Ljubljani, Celju in Zagrebu, zato je zanimanje za uprizoritev v Mariboru tem večje. V dvorani je prirejen poseben oder. Vstopnice se dobe v knjižnici Delavske zbornice. a— Lanskoletni abenenti mariborskega narodnega gledališča, ki žele tudi letos obdržati svoje lanskoletne sedeže, morajo obnoviti abonma najpozneje do sobote 17. tega meseca, ker bodo sedeži »ioec oddani V nedeljo 18. t m. ob 16. uri na prostora SK Ilirije nogometna tekma HA$K : ILIRIJA prvak Zagreba prvak LNP PREDTEKMA OB 14.30. Ob vsakem vremenu! 11545 drugim interesentom. Abonma se obnavlja dnevno od 9. do pol 13. in od 15. do 17. pri gledališki blagajni, a— Mariborski gledališki umetniki na Pobrežju. V nedeljo bodo gostovali člani tukajšnjega narodnega gledališča v Renč-ljevi dvorani na Pobrežju s popularno kmečko veseloigro »Trije vaaki svetniki«. Pričetek predstave bo ob 16. Z ozirom na težki položaj tamkajšnjega občinstva so cene izredno nizke. a— Nov nač-einik Go®tiIničarske zadruge. Ker je dosedanji dolgoletni in za ves g>-strlni&arski obrt velezaslužni načelnik mariborske gostilni carske zadruge g. Andrej Oset odložil svoje mesto, je bil na zadnji seji gostilničareke zadruge izvoljen za na" čelnika g. Gjuro Valjaik, solastnik avtomatičnega bifeja v Slovenski ulici. a— Primarij dr. Hugon Robič ropet red-ao ordinira. a— Gospodarsko poslopje žrtev strele. Preteklo nedeljo se je zbrala nad okolico Slovenske Bistrice huda nevihta, ki J® obetala razsušeni zemlji tako težko pričakovani dež. žal pa je prinesla s seboj tudi nesrečo, še predno se je vlil dež. se je za* bliskalo in strela je zažgala gospodarsko poslopje posestnika Leskovarja, k; je kljub takojšnji gasilni akciji, otežkočoni zaradi pomanjkanja vode, pogorelo z vsemi tošnjimi nridelki vred do tal. škoda se c» ni nad 40.000 Din. a— Zopet nesreča s cirkularko. Na posestvu barona Twickla v Jarenini je bit predvčerajšnjim popoldne zaposlen na cii*» kularki z žaganjem drv 42 letni tesar An* ton Tuš. Nenadoma se mu je izpodmaknfa poler.o in je zaneslo Tuševo levico k ostri* ni cirkularke. ki mu je odrezala štiri pret<* O nesreči so bili obveščeni mariborski r©» ševalci, ki so Tuša včeraj dopoldne z re* silnim avtomobilom prepeljali v javno bol« nioo. a— Dočaka! je svojo usodo. Patrulj« ta« ženske orožniSke postaje je rw»pravila torek popoldne pred KerenčiSevo gostiln« v Ranči dober lov. Prijela je dkro? 35 letv ne<»a Antona Onjoliča, ki je iralo prej ukradel na Pobrežju moško kolo ki se odi* peljal. Kolo je bilo vrnjeno lastniku. Or* goliča pa »o Orožniki zaslišali še nekolika podrobnejše in je priznal, da je pokrad<4 v Mariboru m drugod večje število kole* rn jih prodal. Izročen je bil sodišču, kier je že znan iz maribor?^e ponarejevalska afere denarja, kjer je bil eden gWnih obtožene ev. a_ Velike tatvine poljskih pHdelko* ugotavljajo jutro za jutrom posestniki na Dravskem polju, vendar pa ne morejo kljuki velik; previdnosti in pozornosti nikol« izsledit} ali ujeti pretkanih zlikovcev. Z ve posestnika Greifa v Račah je Izginilo v eni preteklih noči nad 1000 kg krompirja. Nujno potrebno bi bilo, da bi občin« nastavile poljske čuvaje, ker posestnik po trudapotaem dnevu ne more še ponoči bedeti in varovati svojih pridelkov. v srotovlssi a— Drobiž iz policijske kronike. V pre« teklih 34 urah je policija aretirala 5 osebv in 6icer Franca K. zaradi potepuštvn. de!i-mržnOsti in splošne suimljrvosti. Maričko J. zanadS prepovedanega povratka, Petra J. zaradi sleparstva in zvesrta tovariša Franca L. in Vinka S. iz Ruš, ki sta se v zadnjem času specializirala za tatvine koles na mariborskih cestah, kjer je takega blaga še vedno dovolj. Na vseh trotoarjih oh hišnih zidovih stoje ob vsakem času nezr* ki en jena kolesa in naravnost kričijo po tatovih- Dočim je Vinko skesano priznaj svoje grehe, je ostal Frane trdovraten, čeprar je policija našla v njegovem stanovanju kar 3 kolesa, o katerih Franc zaenkrat še ni mogel dati verodojstojnlh dokazov « poštenosti njihovega izvora. Iz Celja e— Fric Skoberne f. V torek 13. t m, ob 18. je umrl v deželni bolnici v Gradca po daljšem trpljenju v starosti 45 let gospod Fric Skoberne, hotelir in posestnik V Celju. Pokojnik je izhajal xl znane celjske rodbine ter je užival zaradi svojega blagega značaja in dobrosrčnosti splošno priljubljenost v Celju ia dalesč okrog po deželi. Pokojnika bodo prepeljali iz Gradca v Celje in odtod na mestno pokopa« rišče, kjer ga bodo položili v petek 16. t« ga meseca ob 16.30 k večnemu počitku Pokojniku bodi ohranjen časten spomin, preostalim naše iskreno 90Žalje! Veliki cirkus „Kolumbia ki je Imel v Ljubljani velik uspeh, je došel v Celje in začel s svojimi gala predstavami dne 14. t. m. ob pol 9. zvečer z bogatim artističnim sporedom, kakor dresura diviih zveri. Zverinjak je ves dan odprt. Kljub veliki krizi so cene zelo nizke. 11555 e— Iz celjskega pevskega društva Prve vaje v novi sezoni se je 13. t. m. udeležilo lepo število lanskih pevk in pevcev, pristopilo je tudi nekaj novih članov. Vendar pa je društvo pogrešalo marsikoga. Odbor prosi vse te. da se zanesljivo udeleže druge pevske vaje vsega zbora, ki bo v petek 16. t. m. ob 20. v pevski sobi v Narodnem domu. Ta večer se bodo sprejemali tudi še novi člani. Dobrodošli so zlasti vsi nekdanji pevci in pevke, ki v zadnjih sezonah iz kateregakoli vzroka niso sodelovali ▼ zboru. CPD bo na običajnem koncertu prvega decembra izvajalo veliko Sattnerjevo kantato »Sofi« za soli. zbor in orkester; zato je udeležba vseh članov pri pevskih vajah nujno potrebna. e— Nova organizacija obrtnikov. Obrtniki iz Celja in okolice so bili doslej včla-njcoi jr Obrtnem društvu v Celju, ki si j« 5 0% POPUST l\ H( IV SAD Leg.Mn»e4j» Dtn 40 pri dni£t.T>u Jevr. 11606®a, N'0rri Sa-d im veeih ffliijalali »Putim\ka< • svojhn dolgoletnim delovanjem pridobilo že mnogo zeskig za obrtništvo. Sedaj pa se snuje v Celju še druga organizacija, in sicer podružnica Društva jugoslovenskih obrtnikov v Ljubljani. Ustanovi občni zbor bo v soboto ob 20. v tnali dvorani Narodnega doma. e— V celjski bolnici je umrla v torek 13. t m kot žrtev materinstva 34 letna posestnikoma žena Terezija Čebularjeva iz Gabroveij pri Konjicah. — V Za h en bere u pri Rogatcu je padla 45 letna pocestnica Roza Hohnječeva 13. L m. z voza in si zlomila levo nogo. Ponesrečenko so prepeljali ▼ celjsko bolnioo. e— Tuj kovčeg si je prisvojil. V začetku septembra se je vrnil 38 letni Celjan, brezposelni pekovski pomočnik Ivan Jerič iz Nemčije. Svoj kovčeg je shranil v Mariboru in se odpeljal v Celje, prej pa je naročil, naj mu pošljejo kovčeg z avtobusom. Slučaj je nanesel, da je tudi sladoleda r Oton Pečnik iz Celja pustil svoj kovčeg v Mariboru. Nekaj dnii nato je pisil Pečnik svojemu očetu v Maribor, naj mu pošlje kovčeg v Celje, kar je oče tudi storil. Ko je prispel avtobus v PečnSkovim kovčegom v Celje, je stopil Jerič k avtobusu in vzel kovčeg, češ da je njegova last. Pozneje je kovčeg odprl, vzel iz njega Peo-nikovo obleko, perilo in druge stvari in Mh prodal. Pečniik, ki ima okrog 1500 Din škode. je pozneje izvedel, da mu je nekdo odnesel kovčeg. in je zadevo prijavil policiji. Jsriča so 13. t. m izsledili in izročili okrožnemu sodišču. e— Pohitite z nakupom novih srečk drž razredne loteriie! D°be se v celjski po družni ci »Jutra« v Kocenovi ulici. e— Mestni kino bo predvajal dan«? ob 20.30 zadnjikrat veličastno zvočno dramo »Noči na Bosporu«. V glavnih v'ogah Konrad Veidt, Trude v. Molo in Henrik Ge-orge. Iz Krassfa Ponovno opozarjamo, da so tablice v pred prodaji v vseh trgovinah in gostilnah v Kranju. Cena tablici do vštete sobote Din 4, v nedeljo stane tablica Din 5. Kupite jih pravočasno, ker je število omejeno. 11544 Iz Zagorja z— Pet in dvajsetletnica zaslužnega šolnika in javnega delavca. V ponedeljek se je vršiia v zagorski šoli interna proslava učiteljevanja in javnega udejetvovanja priljubljenega učitelja g. Lojzeta Kolenca. Pred 25 leti je prišel v dolino in se takoj posvetil poleg šole javnemu delu pri »Zagorskem pevskem društvu«, deloval je pri iiokOlu kot član odbora, telovadec in na odrskih deskah. Je med soustanovitelji električne zadruge, katere aktivni član je še danes. V občinskem odboru še danes vrši važne funkcije z njemu lastno vztrajnostjo in znanjem Čebelarska in kmetijska podružnica sta ga izvolili za predsednika. Nadalje je predsednik preizkuševal-ne komisije za obrtne vajence, kajti ve6 t as deluje tudi v obrtnem šofetvu. Prevzel je tudi predsedstvo Društva za zaščito dece. Vedno odločen narodnjak, vesel družabnik in dober tovariš, povsod pripravljen pomagati z besedo in dejanjem, ie povsod priljubljen. Odveč je prav za prav, če poudarimo, da je član skoro vseh društev in tudi vedno pripravljen za skupno stvar žrtvovati svoje zmožnosti. Se mnoga leta naj ostane v r.aši sredi, veder in tako delaven! LHa$Uava pirot&(kifi ptepreg V Sokolskem domu razstavljata Brača Godečki iz Pirota pristne preproge po zmernih cenah. Odprodaja na obroke. Razstava samo danes! 11550 Iz Pttisla j— Krstno slavo bodo 15. t. m. slavili rezervni oficirji sreskega pododbora v Ptuju. Ob pol 9. bo služba božija v pro-štijski cerkvi, nato pa proslava v Narod-nem domu. Udeležba je za rezervne oficirje obvezna, vabljeno pa je tudi ostalo Občinstvo. j— V Mestnem gledališču v Ptuju h r, gostoval v nedeljo ob 14. ljubljanski de' favski zbor »Svobode« s Cankarjevim »Hlapcem Jernejem« v Delakovi režiji. Ljubljanski Sok°I naznanja cenjenim roditeljem, da 6e vrši vpisovanje moške in ženske dece ter naraščaja dnevno med uradnimi urami v društveni pisarni v Narodnem domu. Telovadba vseh oddelkov se bo do nadaljnjega, zaradi preureditve telovadnice in stranskih prostorov, še vršila na letnem telovad.sču f Tivoliju. Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. Sobota 17. septembra: Celjski grofje. Pre- mijera. Izven. Nedelja 18. septembra: Roksi. Premi jer* Izven. Otvoritev dramske sezone. Sezona 1932-33 se otvori v soboto 17. t m. v dramskem gledališču s premije.ro Kreftove drame vCeljski grofje«. Zgodovina Celjanov je za naše dramatike izredno vabljiva snov, sad imamo v naši literaturi že lahko rečemo vrsto drama t skih del, ki so napisana na osnovi zgodovine znamenitih Celjanov. Kreft je popolnoma na svoj načia obdelal ta del slovenske zgodovine. Za uprizoritev se vrše Intenzivno predpriprave in po skušnjah sodeč, bo delo v vsakem pogledu izvrstno uspelo. Zasedbo in drugo prihodnjič. Danes pa že opozarjamo na to otvoritveno predstavo. — Druga premi-jera po tem bo v nedeljo zvečer. Vprizori se Barry - Connersova komedija »Roksyj. Obe predstavi sta izven abonmana in veljajo običajne dramske cene. Šport Pred labkoatletskim prvenstvom Jugoslavije Konec tedna se bo vršilo v ZagTebu lah-koatletsko prvenstvo Jugoslavije za poc-dLnce, ki bo po prijavah in formi nastopajočih atletov dalo stvaren pregled in pravo sliko naše atletike, kar je z ozirttn na naš nastop na balkanskih igrah v Atenah še posebno važno. Savez se je tudi s svoje strani pobrigal, da bi prireditev čim lepše uspela in privabila na igrišče poleg oficielnih zastopnikov oblasti tudi čim večjo množico gledalcev. Podoba je, da bo v tem oziru uspel, kajti JNS je za dneve lahkoatletskega tekmovanja prepovedal vse nogometne prireditve v Zagrebu. Tudi klubi so se resno pripravili in bodo poslali na start svoje najboljše. Poleg kompletne atletske garde zagrebških klubov Haška, Conoordie, Marathona, Maka-bija dn Zaška, Beograjčanov, članov BSK, Jugoslavije in Ruskega SK, Psnčevačke-ga SK iz Pančeva, sodelujejo tudi najboljši atleti SK Železničarja in Maratona iz Maribora ter ljubljanskih klubov Ilirije in Primorja. Največ zanima vsekakor našo javnost, s kakšnimi nadami gredo v Zagreb — Slovenci. Na dolgih progah (v tekih 5000 m in 10.000 m) se bo — kot kaže — vrš!la borba za vsa častna mesta samo med Slovenci, ki imamo sedaj brez dvoma najjačjo gardo dolgo proga še v v državi. Med imeni Krevs, Kovačič Leo (oba Primorje), Bru-čan, Špom (Ilirija), Germovšek (Maraton. Maribor) in Podpečan (Železničar) bodo torej ne samo zmagovalci, temveč najbrže tudi oovedati med sejmom, opustil pa sem to, ker nisem hotel prireditvi sami škodovati. Zato pa sedaj par besed kritike, ki ima seveda !e namen, koristiti in pomagati stvari, da se prireditev v bodoče bolje uredi. Velesejemske prireditve imajo namen pokazati glede sposobnosti naše obrti, industrije in trgovine to. kar ie najdovršenejše. Če hočemo našemu kmetijstvu v splošno koristiti, mora to načelo veljati tudi za razstavo posameznih kmetijskih panog. Veljati mora princip, da se pokaže to, kar je nastalo s trudom našega kmeta. Zdi ee mi. da se to da doseči le z najtesnejšim sodelovanjem naših glavnih kmetijskih korporacij, kar se pa tokrat ni zgodilo in so prezrli baš naš kmečki element. »Jugomontafon« je organizacija veleposestnikov, industrijcev in drugih gospodov, katerih glavni poklic ni kmetijstvo. Ta organizacija se razteza po vssj dravski banovini in deloma tudi po savski banovini. V pogledu pasem je dravska banovina razdeljena v posamezne okoliše, in sicer v simo-dolski, pinceavski in pa v enobarvni okoliš-kamor spadajo tudi montafonci. Vedno sem zastopal stališče, da se mora tudi kmetovalec. ki mu kmetijstvo ni gla\mi poklic, ukloniti splošnosti in da mora stremeti za tem, da prednjači v isti panogi, ki je v njegovem okolišu prva. Posestniki, ki v drugih okoliših goje montafonsko živino, nikakor ne zaslužijo javne podpore. Nočem se spuščati v oceno posameznih pasem. Ugotoviti hočem le, da sem se na raznih razstavah v Nemčiji prepričal, da se pri vseh pasmah z va-cijonalnim delom dosežejo približno enaki usnehi. Ce vetesejem ni mogel urediti pregleda vseh domačih pasem in se je letos odločil za montafonsko, tedaj bi morali tudi za tako razstavo upoštevati v prvi vrsti naše domače kmečke rejce, ki so organizirani v nekaterih prav Dridno delujočih zadrugah in katerih uspehi so prvovrstni. Ni pa torej prav, da ie bila dana rvrednost posestnikom, ki so organizirani v »JugomontafoniK. Vsekakor ie vzbudilo veliko nezadovoljstvo, da je kmetijsko ministrstvo dalo na razpolago 100.000 Din za nakup plemenske živine izključno od članov >Jugomontafona<. Naši kmečki rejci so bili v teh težkih časih od nakupa popolnoma izključeni. Cnjem, da še stoji >Jugomontafon« pod avstrijsko mlečno kontrolo. To registriram in mislim, da ni treba nič dodati Odločno na moram zanikati. da potrebujemo kot člana ocenjevalne komisije aktivnega avstrijskega živinorejskega inšpektorja, kakor se je to zgodilo. Dotičnega gospoda visoko cenim, sodelovala sva nekdaj na Dolju pospeševanja živinoreje, vendar smatram, da imamo tudi v Jugoslaviji enakovrednih gospodov. Če ni bilo voditeljem »Jugomontafona« dovolj strokovnjakov v dravski banovini, dobili bi lahko gospode iz drugih banovin. v okviru vinske razstave je bila v vele-sejmskih prostorih uilejena čisto navadna točilnica. Odločno moramo odklanjati, da se to imenuje vinska razstava. S tako prireditvijo vinogradništvu ni mnogo pomagano. Vsekakor bi morala biti razstava na velesejmu prirejena tako. kakor je strokovno pravilno. Velesejmska uprav bi imela s tem prav malo stroškov. Najhujšo kritiko pa zasluži konjska razstava. Če izvzamemo par častivrednih izjem, so bili na razstavi konji, ki pri lokalnem premovanju ne bi mogli konkurirati, še manj pa so bili sposobni za razstavo. Mi imamo zelo dobro konjerejo, in sicer povsem kmečko konjerejo v srezih -Krško, Ptuj, Ljutomer, ter v Prekmurju v srezih Dol. Lendava in Murska Sobota. V krogu interesentov je bil namen postaviti štiri kolekcije po 6 komadov prvovrstnih plemenskih konj, izključno iz kmečke reje. Ker mi izvažamo konje, bi bila to dobra reklama. Na ta način bi pokazali, uspehe naše konjereje. kar mora biti svrha takih prireditev. Ta namen pa se ne doseže z vrsto od raznih strani zbranih konj, ki so po veliki večini brez plemenske vrednosti in tudi diygače za razstavo nesposobni. Velik del posetnikov velesejmskih prireditev tvori podeželsko ljudstvo, ki vedno največ pripomore k uspehu. Velesejmsko podjetje je že zaradi tega dolžno podpirati naše kmetijstvo, in sicer s prireditvami, ki naj bodo za posamezne kmetijske panoge vzgojevalne in morajo poles tega pokazati sistematičen napredek in najboljše kar premoremo. Prosim torej upravo velesejma, da ta načela v bodoče po možnosti upošteva, četudi bi bilo treba za to nekaj več žrtvovati V ta namen pa bo tudi lažie dobiti kako podporo iz javnih sredstev. Vsekakor nam morajo velesejm6ke prireditve pokazati v vseh panogah našega gospodartsva le najboljše. Lovro Petovar. narodni poslanec Organizacija srednjeevrop1 ske lesite Industrije Pretekli petek je bila na Dunaju zakliu-čena II. mednarodna lesna konferenca, na kateri se je sklepalo o definitivni formi stalnega sodelovanja srednieevrooskih izvoznih držav, ki so na junijski konferenci načelno sklenile sporazum za skunno ureditev produkcije in izvoza. Na konferenci eo bile zastopane po svoiih delegacija Avstrija. Češkoslovaška. Poliska, Jugoslavija in Romunija. dočim ie šesta članica sporazuma Letcnska opravičila odsotnost. Jugosloven-sko delegacijo so tvorili: inž. Milan Lenar fič, predsednik sekcije lesnih industrijcev pri Zvezi industrijcev v Ljub!jan\ dr. Milan Ulmanski., gen. dir. >Š:paka«, dr. inž Milan Marinovič. univ. prof. iz Beograda, dr. Gaddo Glass, gen. dir. »Nasičke« d. d !n fnž. Krešimir Katkič, svetnik ministrstva za šume in rudnike. Na konferenci je šlo predvsem za ustanovitev centralne organizacije srednjeevropskega lesnega gospodarstva Statut za ta »Stalni odbor« ie po naročilu prve dunajske konference izdala češkoslovaška delegacija. Namen tega stalnega odbora ie sklepanje mednarodnih pogodb o izvozu in uvozu, nadalje sklepanie sporazumov o cenah in o konkurenci, proučevanje gospodarske situacije lesne industrije, proučevanje koniunkture v lesnem gospodarstvu, sestavljanje statistik, izenačevanje uzanc v lesni trgovini, unifika-eija dimenzij, carinske nomenklature, železniških tarif, priznanje razjsodiščnih sodb in ustanovitev centralnega informacijskega urada. Na konferenci so posamezne delegacije iz-nesle svoja stališča in tudi vse rezerve g\e>-de na specijalne interese. Razpravam i« prisostvoval tudi predsednik italiianskega sindikata lesne industrije Comm. Umberto Cantoni, čeprav Ttrlija doslej še ni pristopila k sporazumu šestih držav. Organizacija stalnega odbora seveda nima namena omejiti se na srednjeevropske izvozne države, temveč se je pri razoravah vedno upoštevalo, da morejo pristopiti kot enakopravne članice tudi druge države, bodisi izvozne ali uvozne. Seveda pa velja princip, da morejo biti članice stalnega odbora le take nacijonalne organizacije, ki nredstavliajo vso lesno produkcijo, lesno industrijo in lesno trgovino do-tične države. Statuti »Stalnega mednarodnega odbora lesnih producer.tov. industrijcev in trgovcev« so bili na zakliučni plenarni seji S. ». m. soglasno odobreni. Stalni odbor se je takoj konstituiral in Je bil za predsednika izvoljen grof Krysty» 0strowski de Ravita (Varšava); nadalje sta bila izvoljena dva podpredsednika grof. Col-loredo-Manusfeld (Dunaj) in dr. Marcin Dra-cea (Bukarešta, za poslevodečega tajnika pa je bil izvoljen dr. Joh. Cescni (Innsbruk). V odbor pa so prišli inž. Milan Lenarcie (Jugoslavija), dr. Jan princ Lobkowitz (ČSR), D i on y s de Anhauch (Rumunija), dr. Witold Babinski (Poljska) in Fr. Hasslacher (Avstrija). Insolvenee v avgustu Državni statistični urad je pravkar objavil podatke o številu konkurzov in poravnav v letošnjem avgustu. V tem mesecu je bilo zabeleženih 37 konkurzov (lani v avgustu 40) in S6 poravnaln;h postopanj (lani 46). skupaj torej 133 insolvenc (lani 86) nasproti 161, 169. 154, 161, 210, 209 in 186 v predhodnih 7 mesecih. V dravski banovini so se v avgustu insol-vence hudo pomnožile. Zabeleženinh ie bilo 6 konkurzov (lani 8) in 29 poravnalnih postopanj (lani 5), vsega torej 34 insolvenc nasproti 8 t lanskem avgustu. V prvem letošnjem polletju je bilo v dravski banovini povprečno 24 insolvenc. v juliiu Jih ie bilo že 27. v avgustu pa je to število naraslo na 34. V ostalih banovinah le bilo v avgustu naslednje število insolvenc (v oklepajih številke za lanski avgust): vardarska banovina 16 (6). vrbaska 9 (0). drinska 9 (3). dunajska 20 (30). zetska 7 (1). moravska 4 (3), primorska 7 (2), savska 20 (28), Beograd 11 (5). 1378 insolvenc od pofetka leta V prvih 8 mesecih tekočega leta je bilo ▼ naši drža rj zabeleženo ie 1378 insolvenc, to je za 566 vef nego v istem fasn lanskega leta. Imeli smo 514 konkurzov (lani v prvih 8 mesecih 328) in 864 poravnalnih postopani (lani 484). Naraščanje insolvenc v zadnjih 3 letih nam kažejo naslednje številke, ki se nanašajo na prvih 8 mesecev. kon- poravn. jan.-sept kurzov postopanj s^noai 1930 473 81 554 1931 328 484 812 1932 514 864 137S Letošnje število insolvenc je torei IV« krat večje nego pred dvema letoma in za več kakor polovico večje nega lani. 208 insolvenc v Sloveniji Od početka leta do 1. septembra smo imeli v dravski banovini že 208 insolvenc nasproti 105 ▼ istem razdobju pret- leta. V primeri z lanskim letom so se torej insolvence v Sloveniji podvojile. Hmelj -r Žalec, 14. septembra. Povpraševanje is postalo danes živahnejše in je trajalo vn dan, vendar pa ie prišlo kljub čvnstejSim cenam le redko do prodaje. Hmeljarji vidiio da položaj zanje nikakor ni nevaren in da so vse govorice o polomu cen le prozorna izmišljotina. kajti položaj je na vseh svetovnih tržiščih še nadalie nespremenjena čvrst in se cene krepko držiio. 4- Žatec, 14. sept. Ker ie boljše blago ?e redko, se tudi slabše blago, ki se je t>red dnevi kupovalo po 650 Kč. sedaj plačuje ža po 850 Kč. Pri zelo živahnem o^vnraševa-nju zalegla prodaja. Položaj ie nadalje pra» čvrst Borze 14. sept. Na ljubljanski borzi so se devizni tečaj! danes več ali mani ustalili in je bilo le pri nekaterih devizah zaznamovati še nadaljnje popuščanje. Od vseh deviz sta se m^enk ist-no okrepili le devizi Amsterdam in London. Na zagrebškem efektnem tržišču se ie Voina škoda trgovala pri nespremenjenih tečajih po 197, 195 in 196. Dolarski papirji ?o nadalje orav čvrsti in ie prišlo do prometa v 7% Blairovem posojilu po 44 in v 8" » Blairovem po 46.50. Devize. Devize: Amsterdam 2306.51 — 2317.87, Berlin 1362.64 — 1373.47, Bruselj 795.52 _ 799.46, Ourfh 1108.35 _ 113.85, London 199.69 _ 201.29, Newyork ček 5717.97 — 5746.23, Pariz 224.96 _ 226.08. Praga 1S9.79 — 170.65, Trst 294.13 — 296.53. Čarih. Pariz 20.29775, London 18.0450, Newyork 518, Bruselj 71.80, Milan '28 Madrid 41.70, Amsterdam 208.10, Berlin 12325. Stockholm 92.50, Oslo 90.90. Kob. Tiha ven 93.60, Sofiia 3.73. Praga 15.32. Varšava 58.05, Bukarešta 3.07. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 196—197, za sept 196 bi., za okt 193 ,io 196, 7°/o investicijsko 47 den., 7®/o Blair 44—44.25, 8% Blair 46.50—46.75; bančna vrednote: Narodna banka 4200 den. Beograd. Vojna škoda 195-50, 194 zakli-. 7°/o investicijsko 50.75 bi., 4"/» agrarne 24.50 den., 6% begluške 34.75 zakli., 8*'» Blair 45.75 den., 7«/« Blair 43.50 zaklj„ 7°/» Drž. bip. banka 48 bL, Priv. agrarna banka 218, 217.50 zaklj. Dnnaj: Trbovlje 21.60, Alpina-Mont 12. Blagovna tržišča KITO + Chicago, 14. sept. Začetni tečaji: P5e: niča: za dec. 51-125. za marc 54-50; kornzaj za dec. 30.50, za marc 32.75; oves: za dec. 17.875; rž: za dec. 34, za marc 29. + Winnipeg, 14. sept. Začetni tečaji-Pšenica: za sept. 54, za dec. 59. + Ljubljanska borza (14. t. m.) Tendenca za žito mirna. — Zaključkov n! bilo. Nudi se pšenica, slov. postaia. po mlevski tarifi plačljivo v 30 dneh): slavonska. okolica Sombor. 79 kg po 190—195, potiska, 80 kg po 200—202.50; moka: baika franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 305—31°, banatska, po 325—330; kornza: (slovenska postaja, plačljivo v 30 oneh): baška, po mlevski voznini po 155 - -157.50 pri navadni voznini po 160—162.50. + Kovosadska blagovna borza (14. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 38 vagonov. Pšenica: baška, okol. Novi Sad. okoL Sombor in srednjebaška, 76 kg 124—126; gornjebaška, 76 kg 125—127.50; baška, potiska, 76 kg 127—129; baška, ladja Tisa. 76 kg 128—130; baška ladja Begej, 76 kg 123 do 128; gornjebaška in banatska, pariteta Vršac, 76 kg 124 — 126. Ores: baški in sremski 92.50 — 97.50. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 90—95. Kornza: baška 97.99. okol. Sombor 98 — 100, banatska 93—95, sremska 99—100, okoL Šid 100 do 102. Moka: baška. banatska >0« in »0g<;< 215-225; >2« 195—205; »5« 175—185: »n« 155—165: »7« 135—145: >8« 70—SO. Otrobi: baški 52.50-55. Športni dan Amaterja v Trbovljah SK Amater bo priredil v soboto in re-deljo svoj VI. športni dan z naslednjim sporedom: V soboto 17. t. m. ob 15. brzi nogometni turr.'r za krasen kip nogometaša. Sodelu jejo klubi: Dobrna. Retje, Zagorje, Rudar in Atletik iz Celja. V nedeljo 18. t. m. ob 9. stafetni tek: prvopksirana štafeta prejme umetniško izdelano diplomo. Ob 9.15 tek na 10 km Start kolodvor Trbovlje — Trbovlje trg — Gaberako — nazaj trg Trbovlje in cilj klubski lokal pri g. Pustu. Proga vid.10 marktrana. Trije prvoplasirani dobe lepe kolajne. Ob 10.30 lahkcatletski miring n-a igrišču Amaterja: skok v daljino, skok v višino in tek na 100 m. Prvop^sironi dobi častno darilo. Prijavnina za posameznika 3 Din. za štafeto 10 Din; prijave se sprejemajo do mmmmtftdeea /eo/earda^■Bl je sijajen roman, ki ga morete čitati le s pritajenim dihanjem. — Povede Vas v čase velike revolucije, Din 35.—, vezan Din 45.—. Naroča se pri upravi »Jutra«. Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas ^e za vedno zapustil najboljši soprog, oče, stari oce, brat in tast, gospod Štefan Peeirer stavbni risar v pokoju In posestnik v 68. letu starosti Pogreb dragega pokojnika bo iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu v Idriji. Idrija, dne 14. septembra 1932. 11551 Žalujoče rodbine: Pečirer, Eržen, Dr. Kravina, Mavri« 11551 Zahvala Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi naše ne-pozabljene, drage soproge, mamice, sestre itd., gospe MARIJE VEDENIK izkazali svoje sočutje In jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo tem potom prisrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo fientpavelskemu pevskemu društvu za v srce segajoče žalostinke, darovalcem prekrasnega cvetja in vencev ter vsem, ki 30 v tako velikem številu spremili našo nepozabno pokojnico k večnemu počitku. 11553 Žalujoči rodbini VEDENIK — TURK | V- n --.-■•' - ■ ". -k'*- .. .. • ■ -.". ■- • ./v-; v Iz življenja in sveta Seja, na kateri je bil razpusčen državni zbor Na levo od predsedništva polno zasedena klop z ministri. Kaacelar Papen sedi na skrajni desnici Farmanovo stratosferno letalo Kakor poročajo iz Pariza, so Farmaao-'re delavnice že skoraj zaključile dela. s irvojim skrivnostnim stratosfemim letalom. V vsej tišini so izvršili že številne poskusne polete, ki so potekli v najlepšem aredu. Lucien Coupet, ki je določen za pilota temu letalu, je izjavil, da mu po teh poskusnih vožnjah popolnoma zaupa. Po navedbah konstrukterjev se bo leta* lo dvignilo okroglo 24.000 m visoko, torej veliko višje nego prof. Piccard s svojim balonom. Aparat seveda najstrožje straži-jo in nočejo izdati nobene njegovih kon-irtrukcijskih posebnosti. »Ves problem stratosfernih poletov z motornimi letali je v tam, da se potnikom dovede dovolj zraka za dihanje ln motorjem dovolj kuriva,« je izjavil Maurice Farman, ki je sodelcval pri gradnji tega letala. Na zunaj je zračno vozilo podobno bolj starim Farmanovim modelom iz leta 1909, nego letaiu, ki naj izvede revolucijo v svetovnem prometu. Krila so podobna jadrom, propeler je na štiri krila in se da med vožnjo premestiti, da bolje izkoristi učinek redkega zraka v višinah. Motorji Imajo posebne kompresorje, ki naj v stratosferi dcvajajo porabno mešanico v cilindre. Potniki bodo v hermetično zaprti kabini, kjer bo zrak imel svoj normalni pritisk. Smrt odkriteTta seruma zoper tetanus V Fisi je umrl r visoki starost patolog prof. Guido Tizzoni, ki si je pridobil ne-venljiviih zaslug z odkritjem seruma zoper Omrtvičili krč, ki je zahteval prej zlasti v Italiji veliko žrtev. Dvakratna senzacija ———- • ~..... —• ■-■■■■■■i Filmska zvezdnica Lil Dagorer, M igra naslovno vlodo v novem filmu »Bar-berina«, se je pripeljala k premieri svojega traka v Draždane z letalom v zgodovinskem kostumu 102 seknndi sončnega mrka Mladi češkoslovaški učenjak dr. Karel Hujer je bil član ekspedicije prof. MitcheL la, ravnatelja zvezdarne na virginijski univerzi, ki je 31. avgusta v Kanadi opazovala popolni sončni mrk. Dt. Hujer poroča zanimive stvari iz taborišča te ekspedicije. Taborišče je ležalo 120 km vzhodno od Montreala ob jezeru Memphremagog in poleg njega se je utaborila skupina angleških astronomov ped vodstvom profesorja na cambridgeski univerzi, Strattona. Na dan sončnega mrka je bil dostop v taborišče prepovedan. Dr. Hujer je imel s holandski m profesorjem nalogo, da spektro-grafira sončno kcrono. Vreme je bilo precej ugodno in popolni mrk je nastopi! točno ob napovedanem času. Trajal je 102 sekundi. Z brzino 3000 km na uro je preletela senca meseca taborišče. V teh trenutkih je vladala v obeh taboriščih grobna tišina, slišati je bilo le delovanje fotografskih aparatov, kajti v teh 102 sekundah je bilo treba napraviti čim več posnetkov. Dr. Hujer jih je napravil 18. Tema je bila tako gosta, da so morali za delo pri aparatih uporabljati električne žepne svetilke. V taborišču so izvršili tudi poskuse z brezžičnimi prenesi, da bi ugotovili, kakšen vpliv ima mrk na elektromagnetske valove. Za to so imeli na razpolago poskusno radijsko postajo. Izvršili so tudi meritve s svetlobnimi atamlcami, da bi ugotovili spremembe v intenzivnosti sončnega žarenja. 300. rojstni dan Sptooze Na 300. rojstni dan filozofa Spinoze letos 24. novembra priredi Societas Spirnozi-m v Haagu mdenarodni kongres filozofov, ki bo obravnaval odnosa je med fiziko m metafiziko in razmerje med verstvom in modroslovjem. Vihar Je porušil skedenj ' J Na Saškem je prošle dni razsajala močna nevihta. Vihar je izruval nešteto dreves, odkrival strehe in rušil zgradbe. Tudi ta masivni skedenj je postal njegova žrtev Uso&epelna pot Kancelar von Papen z ominozno rdečo mapo, v kateri leži dekret o razpustu Rešili so jih! Hutchinsonova družina se je na poletu z GrSnlanda ponesrečila. Padla je z letalom v morje. Letalo se je razbilo. Hutchinsonove in posadko so rešili Zdravje in bolezen Črna kava je izborno sredstvo zoper žejo in niti ni treba, da bi bila posebno hladna. 15 do 20 stopinj Celzija zadostuje. Tudi čaj ugasi žejo zelo dobro, a mora biti hladnejši. * V Turčiji morajo osebe, Id se mislijo poročiti, imeti zdravniško izpričevalo, da ne trpe na bolezni, ki bi lahko škodovala potomstvu. • Brzina krvnega toka znaša v glavni dovodni ci pol metra, v glavni odvodnici četrt metra na sekundo, v prehodnem žilju med dovodnicami in odvodnicami, v tako zvanih kapilarkah, pa komaj 0.8 mm na sekundo. • Krvna bolezen ali hemofilija, pri kateri se krvavitve, tudi iz najmanjših ran, skoraj ne dado ustaviti, je bolezea moških in podedljiva. Skoraj nikoli pa se ne podeduje z očeta na sina, temveč običajno preko aehemofilnih hčeri na moške vnuke. Prizorišče velike ladijske katastrofe • . " ......... j ..... — •:•..•> ',.. * v ' "< ' " ' .,, '"sv ' " - Po eksploziji na ladji »Observation« na Kast Riverju pri Newyorku iščejo rešilni čolni ponesrečence, da jih prepeljejo v bolnišnico lava je padla • • • Včeraj zjutraj, osem minut pred šesto uro, je bil v Parizu na buljvaru Arago ju-stificiran morilec predsednika Doumerja, ruski emigrant Pavel Gorgulov. že prejšnji večer so postavili na trgu giljotino, ki jo je zastražila policija, zadržujoča množice ljudstva, ki so oblegale morišče, v oddaljenosti 400 m od morilnega orodja. Morilec je zadnjo noč prebil popolnoma mirno. Spal je dobro in ko je stopil v celico št. 5 korpulentni gospod Anatole Deibler, korektno oblečen, s cilindrom na glavi, v dolgi suknji in v črnih rokavicah ter se predstavil za posrednika med tem in onim svetom, je Gorgulova obšla velika nervoznost. Ves bled je začel jecljati nerazumljive besede brez zveze. Nalašč za to priliko angažirani ruski svečenik je nato podelil morilcu zadnjo tolažbo. Pri obhajilu mu je Gorgulov izjavil, da ni ne monarhist ne komunist in da je izvršil umor samo zaradi svoje »ideje«. Tik preden je stopil iz celice, so ga vprašali, kakšne so njegove želje. Gorgulov je prosil za dve čaši ruma, ki jih je tudi dobil, po-nudeno cigareto pa je odklonil. Iz ječe morišče so ga peljali v zaprtem vozu. Ob strani sta mu bila eden izmed njegovih zagovornikov in svečenik, ki mu je nudil zadnjo tolažbo. Na tej vožnji je Gcrgulov z jako nervoznim glasom prosil svojega branitelia, naj sporoči njegovi ženi, ki se čuti mater in je iz Švice, da jo prosi odpuščanja za vse, kar ji je storil žalega. Naročil je tudi, naj se vzgoji njegovo dete v ideji, za katero mora on dati svoje življenje. Voz z obsojencem sta vlekla dva vran-ca in z njim se ni peljal na morišče samo Gorgulov, ampak tudi krvnik z dvema pomočnikoma. Vsi trije so nosili črne obleke. Pred moriščem se je voz ustavil, nato so pogasili luči, da bi se justifikaciia izvršila v temi. Gorgulova so dvignili iz vo- Babica doji vnučka Dr. J. Evans poroča v neki holandski medicinski reviji o nenavadnem primeru dojenja v južni Afriki, kjer sam deluje. Tu je bila neka mati često krat ovirana v dojenju svojega novorojenca, ker se je morala podajati precej daleč na delo. Otroka je ostavljala stari materi. Dete je često. krat jokalo na vse pretege, ker ni dobilo hrane iz materinih prsi stara mati ga je skušala potolažiti na vse načine, dokler ni prišla na idejo, da mu je ponudila svoje prsi. Otrok se je umiril. To bi ne bilo še nič čudnega, a nekega dne je ženica opazila, da so ji prsi začele izločevati mleko, kakor da ne šteje 54 let, ampak da je veliko mlajša. Sama je bila dojila svojega otreka zadnjič pred 17 leti. Pri tem nenavadnem re aktiviran ju mlečnih žlez je gotovo sodeloval dražljaj, ki so ga povzročala otroška usta, a tudi psihični procesi v stari ženici sami. Revija, ki to poroča, pripominja, da je podoben primer nenormalnega izločanja mleka opazoval že stari Aleksander von Humboldt na Kanarskih otokih. Hnda letalska nesreča Zakonca Mobitz sta se te dni dvignila na letališču Tempelhof pri Berlinu v zrak. Kmalu potem je njuno letalo treščilo na zemljo in se razbilo. 2ena se je ubila, mož je bil smrtnonevarno ranjen VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev! za, ki ga je spremljalo orožništvo z golimi sabljami, v beli srajci. Obsojenec se ja ob pogledu na giljotino skmšii in še enkrat prosil odpuščanja. Branitelj ga je ▼ uteho privil k sebi. Trenutek pozneje sta pristopila krvnikova pomagača in sta ga odvedla pod nož. Gorgulov je kri kri il še besede: »Rusija, Rusija, moja draga domovina!« Gorgulov Usmrtitev se je izvršila zelo nagfcj, Giljotina je švistnila, glava je padla, krvnik se je odkril in javil, da je zadoščeno pravici, nato so naložili truplo z glavo vred v isti voz, ki je pridrdral z morilcem na morišče. Na prošnjo žene Gorgulova morilec ne bo pokopan v Parizu, ampak ▼ Ivryju. Justifikacija je bila končana par minut po 6. uri m giljotina je izginila z buljvara, kakor da ni stala nikoli na njem Skrčena prehrana v Rusiji Po poročiKh iz Moskve se ie pojavilo r Rusiji tako katastrofalno poman pitanje živil, da je vlada odredila novo odmero prehrane. Do nadaljnjega sme dobiti vsaka oseba na dan sarno 165 gr mesa, 40 gr masla in p°l kg kruha. Tedensko odpaie poleg tega na vsakega državljana še funt sladkorja ali žita ter četrt funta čaja. Cene vsem živilom so zaradi tega ukrena znatno poskočile. Kamen, kjer je Jezus nasitil 5000 ljudi Arheolog dr. Evharist AndTesv Mader je ob Galilejskem morju odkril ostanke stare bazilike. ki natančno odgovarja opisu romarja Silvija Aquitana iz konca 4. stoief ja po Kr. V tem opisu ie zabeleženo, da so ljudje zgradili cerkev na mestu, kjeT se je bil zgodil čudež nasičenja lačne množice 5000 oseb z dvema hleboma kruha in dvema ribama. Pod glavnim oltarjem ta motnje bazniike je naletel dr. Mader na ogromno kamenito ploščo, kjer je Jezus sedel v času, ko se je godil svetopisemski čudež ANEKDOTA Franc Molnar je tri dni z veliko gostoljubnostjo stregel svojemu agentu Miller-ju, ki je bil prišel k njemu v pose te. Ko je odhajal, je dejal Miller: »Pa še sami me obiščite!« — štiri leta pozneje se je Molnar prvič odpeljal v Newyork in vožnja ni bila zaradi viharja nič kaj prijetna. Ko je stopil na ameriška tla je Molnar najprvo zagledal Millerja, ki ga je čakal s prijaznim nasmehom. »Veste kaj,« je dejal Molnar žalostno, »malo daleč stanujete, dragi MOer!« Vsak flan sna »Pravijo, da je riba najboljša jed, ki jo more človek privoščiti«. »Te zverine tu okoli pa mislijo menda ravno obratno«. Klcfeef ?6raco: 143 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Kaj pa vi?« je vprašala s tresočim glasom. »Zame ne skrbite,« je dejal. »Ubogajte me, ne da bi vpraševali kako itn kaj. V tem je edina možnost, da vas rešim!« Spoznala je, da ji ne ostane dragega. Sicer se je pa tako trdno zanašala na njegovo hrabrosti in moč! Splezala je gori In med tem, ko je plezala, ga je slišala, kako je spodaj s tesnobnim glasom rekel Perretti: »Sestrica, tebi jo zaupam... Od vedi jo k sefoi — nikamor drugam kakor k sebi — in ne pusti je niti za tremitek same.« ki Perrette je z resnim, modrim glasom odgovorila: »Ne bojte se, gospod; nikamor drugam ne ipojde kakor k meni, in jaz bom sama pazila nanjo.« Nato je splezala tudi Perrette na vrh. »Sestra,« se je Jehan obrnil k redovnici, »•zdaj splezam gori in vas izpustim... Opozorim vas, da imam samokres. Kakor hitro se oglasite, vas ustrelim.« Samokresa seveda ni imel. A sestra mu je verjela. In to je bilo vse, kar )e hotel. V dveh skokih je bil na zidu. Potegnil je lestvico k sebi Ln jo spustil na ono stran. Ženski sta splezali doli. Med tem se je po bhskovo izhomotal iz svoje ženske obleke in jo vrgel v košaro. S tistega kraja zidu je b3 razgled na mah) ploščad, kler }e štelo morišče. Pot je vodila ob zidu navzdol, mimo samostanskega vboda, ki je bil niže spodaj. Jehan je pokazal Perretti pot na onem koncu ploščadi, tisto, ki je šla mimo vešal, ji rekel, naj krene po njej, in ji še enkrat zaibičil, naj se zanj ne zmeni »Sestra,« se je nato vljudno obrnil k redovnici, »odspastfte ml, prosim, da sem vam delal sik). Drugače si nisem mogel pomagati!« Spustil se je na ono stran, še tisti mah je začul presunljivo vreščanje: sestra, ki se ji je bil vrnil glas, je vpila na pomoč. Jehan se ni zmenil zanjo. Perrette je bila pobrala koš ln segla Bertilli pod pazduho. Jehan Ju je videl, kako sta urno stopali preko male ploščadi. Ozrl se je proti spodnjemu koncu poti rn zagledal četo vojakov, ki je stala pred samostanskimi vrati. Nasmehnil se je. »Zdaj vem, zakaj me je Saetta tolikanj nagovarjal k tatvini.« je zamrmral. »Hotel je, da bi me zalotili na dejanju.« A v tem trenutku ni utegnil misliti na Saetto. Njegove oči so se vrnile k dekletoma. Okleval je, ali naj krene za njima, ali naj jo ubere v nasprotno stran. Srce ga je gnalo, da bi ju spremil in branil, če bi bilo potreiba. Pomislil je pa, da bi ju utegnil prav s tem zaplesti v nevarnost; to bi bilo brezumno. Nasprotnikom je bilo do njega, ne do teh dveh. Čim dalje je M od nji.m, v tem manjši nevarnosti sta bili. Ko je tako stal in okleval, je videl, kako je vstala izza morišča človeška postava. Takoj jo je spoznal: »Gospod de Pardaillan,« je vzkKkml, »sam Bog ga je poslal! Zdaj vem. da je rešena!« Tudi Bertille je bila spoznate PardaiHana. Nehote je stekla k njemu in mu z nekaj besedami opisala položaj. Pararllan jo je hrtro pomtrU in refre1, 4a fi Je na voBa In črnino, oK žalosten ni bfl vfcletf zaradi njene usode. Narobe, čkjvek bi rekel, da je celo vesel. In res je govoril sam pri sebi takole: »Aha. tak je bH njegov opravek ▼ samostana? Hotel je rešiti dekle, ne pa iz tikati za zakladom, kakor sem mislil v svoji neumnosti! Nm, hvala Bogu!« Tisti mah se je pokazal ob možja griča oddelek vojakov in za' v3 na pot, po kateri je hotel vitez oditi. Pardaillan ga je opaziL Obrnil se je proti Jehanu in mu z znameniti povedal, da naj zastran deklet ne skrbi, da je znožje griča zastraženo in da naj se zato umakne čez vrh, ki je še prost. Nato je stopil v sredo med deklet! ki s krepkimi, trdnimi koraki krenil nizdol. Nekako sredi pologa so se srečali z vojaki. Ker je bila pot dokag' ozka, so šK trk drug mimo drugega. Vojaki so korakali svojo pot, ne da bi se bili zbrknšh za plemiča in njegovi spremljevalki. Tu moramo povedati, da je bil Pardaillan potem, ko je malomarno krenil navkreber proti kapefici, obhodil ves grič. Videl je bil vse, karkoli sta bila ukrenila Gonckri in častnik. Vedel je, da sta stala blizu samostanskih vrat' Conctni in ta častnik s kakimi štirr desetimi možmi, izmed katerih jih je bila polovica vojakov, polovica pa opričnikov r Florerctinčevi službi. Z druge strani je opazil, da vrh hrS>a ni bil tako zastražen kakor okolica kapelice in vhod v samostan. Concini in častmk očividno nista mislila na to, da bi Jehan Hrabri utegnil zapustiti samostan drugod kakor skozi vrata. To pojasnjuje, zakaj je dal Pardaillan Jehanu znamenje, naj se umakne čez vih, in zakaj je tako mirno odšel z dekletoma svojo pot Iz življenja na deželi BliEJD. Zvočni kino na Bledu bo predvajal danes zadnjič nemški film »Mali skok čez plot«. ŠMARJE PRI JELŠAH, as Šmarja pri Jelšah je od vodstvom znanega strokovnjaka s. Peternela. Čebelarji od blizu in daleč prisrčno vabljeni! Izvleče U iz programov Četrtek 15. septembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vr«ti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Slike iz narave- — 19.30: Gospodarske krize in karteli. — 20: Plošče. — 20-30: Koncert godbe Sokola L — Vmes napoved časa in poročila. Petek 16. septembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12-45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Problem foto-amaterske temnice. — 19.30: Prenos opere z Dunaja. — 22.30: Čas, poročila. BEOGRAD 11.05: Radio-orkester. — 17: Popoldanski koncert. — 19.30: Narodne pesmi. — 20.30: Orkestralen koncert operne elasbe. — 21.30: Plesna glasba. — 21.45: Ruske pesmi. — Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos koncerta iz Beograda. — PRAGA 19.20: Orkestralen koncert. — 20.10: Dramski večer. — 21.30: Komorna glasba. — 22.20: BRNO 19.20: Program kakor v Pragi- — VARŠAVA 18.20: Plesna glasba. — 20: Simfoničen koncert: 6kladbe Paderevskega. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 16.30: Koncert orkestra. — 19-25: Prenos Verdijeve opere >La Traviata« iz gledališča. — 2205: Lahka glasba. — BERLIN 19.30: Baletne suite. — 21.10: Veseloigra. _ 22.40: Poljuden koncert orkestra-_ K0NIGSBERG 20.15: Groteska. — 21.15: >Undina«. — MOHLACKER 19-30: Pevski koncert _ 21.15: Večer Mozartove glasbe. — 22.45: Nočni koncert- — BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert solistov. — 21: Orkester. — Lahka glasba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Koncert godbe na pihala. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! IPitcfceva Vare&itta pere snežno belo, varuje perilo, prihrani j kuhanje perila, s tem prihranite na kurjavi in času. Soko peči čudovito poceni in dobre 291 Za kurjenje z vsakovrstnim kurilnim materijalom. Dobiva se v vsaki trgovini z železnino. Izdeluje: Vojvodinska Bvnica d. d. Novi Sad. odam #f»uiI v lepem letoviščarskem kraju, v bližini Celja, mlin, žaga ln večji ribolov. Potreben kapital cca. Din 140.000. Ponudbe poslati na podružnico »Jutra« v Celju pod »Zelo ugodno«. 11552 Mestni trg 1§ Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — — 11190 Zahvala Vsem, lri ste nas ob smrti nafiega dobrega očeta, gospoda Ainf^ija Pavlina gostilničarja in posestnika v Trebnjem tolažili, vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, naša iskrena zahvala. Posebno se pa zahvaljujemo prečastiti duhovščini, zdravniku g. dr. Cirilu Dereaniju, ki mu je lajšal trpljenje v času bolezni, g. nadučitelju Jakobu Novaku, starosti trebanjskega Sokola za prisrčno siovo od pokojnega, Pevskemu zboru za ganljive žalostinke, zastopstvu novomeške sokolske župe, Sokolskemu in Gasilnemu društvu v Trebnjem in Ponikvah, ki so ga v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Dalje se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja in Vam vsem, ki ste n«m pismeno izrazili svoje sočustvovanje. Trebnje — Mirna — Maribor — Ljubljana — Novo mesto, dne 13. septembra 1932. Žalujoči ostali w?mm .-v. Moj ljubi soprog, naš dobri oče in brat, gospod SKOBERNE hotelir je v torek, dne 13. septembra ob 6. zvečer, previden b tolažili sv. vere, po dolgem, težkem trpljenju v deželni bolnici v Gradcu, v starosti 45 let, v miru za vedno zaspal. Pokojnika bomo prepeljali po blagoslovitvi ▼ Celje, kjer bo v petek, dne 16. septembra ob pol 5. popoldne po ponovni blagoslovitvi v mestni mrtvašnici položen na mestnem pokopališču k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 17. septembra ob 7. zjutraj v Marijini cerkvi v Celju. Celje, Sayn pri Kobleozn, dne IS. septembra 1932. REZI SKOBERNE roj. REBEUSCHEGG, soproga — FRIC ln KA-ROL, sinova — DR GEORG SKOBERNE, PAVEL SKOBERNE, Mnoge žene se počutijo na letoviščih, pri kopan ju, pri športa in pri rastnih zabavah na prostem ovtrev-ne, kar se jim wH, da jih vse opazuje, šele po temeljiti odpravi m^Jih las in dlak po nogah, feah, po obrača h» na tlhii-ku, ki tako kvarijo harmonijo telesa, s Dolmbi-kremo »o zopet okretne, svobodne in lahko prenašajo samozavestno še tako kritične poglede vseh ljudi. LKŽfflK? krema za odstranjevanje dlačic ni tekočina, temveč bela, mehka, silno gibka krema, ki se prav lahko uporablja, a se pri tem ne prenaša na druge dele kože. Ta krema je skoro brez vonja in tako prijetna, da se lahko uporablja brez pomisleka, ker učinkuje brzo brez bolečin ter odstranjuje nepotrebne dlake v treh do petih minutah. i i«**' Dote se porsod! DR. M. ALBERSHEIM, FRANKFURT o. M., PARIŠ, LONDON SktodB&e sa Jntfoel.: J^opk««««j« d. Zagreb, koamet. «4M<& INSERIRAJTE V »JUTRU" 11518 NEW-YORK IZ GENOVE IN RIVI3ERE NARAVNOST ————a—y a—————^^ po čarobni južni progi ¥ELEPHHOBRODi od cca. 50.000 TON SAVOIA SVEČ I CONTE Dl O NASTOPNO POTOVANJE REX D 19 E 27. SEPTEMBRA IZ GENOVE IN N IC E V GIBRALTAR IN NEW-YORK AROBRODHO DRUŠTVO „ITALIA" ZEOINJENO BRODOVJE-GENOVA Glavno zastopstvo: ZAGREB, BRANIIMIROttA 1. Cene nudim oglasom ZmOtv te dopisovanja: vsaka beseda Din i— ter enkratna pristojbina trn Ufro ali aa dajanje naslova Din S,—s Oglasi trgovskega In reklamnega značaja: vsaka beseda Din i.—s Po Din L— ta besedo te zaračunajo nadalje vet oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kant pa kam*, ».Auto-moto«, »Kapital*, »V najem*, »Posest*. »Lokati*, »Sta-movanja odda*. »Stroji«. »Vrednote*, *Informacijec, mžtvali*. »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zašlo-tek*, če se t oglasom mudi zaslužek, oziroma, te se tiče potnika. Kdor al pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali shtiba, plača ta Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 por. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din h— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro ati sa dajanje naslova Vst ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besed a Enkratna prtsto/bma za iifro ali za dajanja naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaka Din 3-—> Najman fil znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—^ tri oglasih po I Din za besedo oa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati prt predafi naročila, oz*-roma fth fe vposlatl » pismu oheneea s naročilom. Pozor, gostilničarji, restavrater ji! Bermet vino črnino iz Fruške gore nudi B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Sremski Karlovci, Fruška gora. 302 EZ22EEBI VmJl» beseda SO par; u dajanj« naslova »K ta litra p* 3 Din. fl) Gospodinjo 16če obrtnik srednjih let. Ločenke sn vdore ttiso izključene. Na®k*v t oglas, oddelku »Jutra«. 37382-1 Graščin, kuharico perfektno. iščem za na deželo. Oferte 8 spričevali oa naslov: Grofica Ana K.hueo, Nuštar, Srem. 37331-1 Čuvaja ▼ starosti 25—36 let, n«-c»Senjenega. poštenega im zvestega, ki ima veselje do lovljenja rib, potrebujem za svoj ribolov. — Predmoet imajo tisti, ki »e tarcumejo budi »a vrtnarstvo. Ponudbe z zahtev* mi na Al orna Oompanv. 37345-27 Prekafevalca Teščesra vseh klobasarskih del, treznega 'm zanesljivega sprejmem. Ponudbe iva oglasni oddelek Jutra pod šifro »Prekajevalec«. 37512-1 Trgovski pomočnik spreten mami fakturist. dobi mest*) s 15. oktobrom t. 1. Ponudbe na oglasni e«Melek »Jutra« pod šifro »Zmožnost 1000«. 37456-1 Šteparico dobre izurjeno v čevijar-gki stroki spre;me takoj Jože Poljane.. Ljubno — pošta Podnart. 37197-1 Frizerko ali frizerja perfektmega tudi v volni oočhjlact^i. ki govori do-bro nemške, spreime s 15. cktobnom v »talno službo Jurij Siominac v Kranju. 37506-1 Kotlar. pomočnike d p t 8 j m e takoj tvrdka »Kotlarka«. Ljubljana — Gregorčičema ulica St. 5. 37-188-1 Hlapca pridnega. zve«te<:a in zanesljivega. sprejme boljša hiša v Ljubljani. — Ponudbe z navedbo dosedanje službe na oglasni od-^le'ek »Jutra« pod šifro »Sproten«. 37.500-1 Spremljevalca ■predme trgovski potnik t avtom. — Biti mora zelo ».govoren — je tudi lahko Šofer. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »SopoMk«. 37532-1 Natakarico pridno in pošteno sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37555-1 Mlajšo po«itrežnico pošteno. -»nrejimem za srede jn sobote. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 375584 Mlado postrežnico sprejmem pnoti plačilu ali pioti brezplačnemu stanovanju. Šiška, Jezerska 4. 37556 1 Prodajalko spreime trnom-ica in zaloga pohištva Repše. Ljubljana, Dvorni trg štev. 1. 37567-1 Urarski pomočnik fl triletno pomioipniško prakso, doM stalno nameščeni«. Pi^mm e ponudbe na tiramo S roje«, Maribor, Jurčičeva 8. 37579-1 Adolfa Pravnik-a prosim za 3edam.ji naslov pod šifro »Medvode« na oglasni oddelek »Jutra«. 37506-1 Trg. pomočnico mlajšo moč, iizvežbanio na deželi, pošteno im zmožno svojega poklica, sprejmem takoj. Ponud.be na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna prodajalka«. 37570-1 Zanesljivo moč vzvežbano v delikatesi, z znanjem nemščine, iščem. Vprašati v zajtrkov al ni« v Mariboru, Aleksandrova št. 17. 37581-1 Natakarico s kavči-jo, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37600-1 Učenko pridno, 8 brano itn stano-va.njeun v hiši, sprejmem takoj v trgovin« mešanega blaga aa deželi. — Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod »Ubogljiva«. 37383-44 Avtodelavnice! V večji mehanični delavnici iščem mesto za vajenca. z mešča-nsk« šolo. — Ponudb« na ogla«. oddelek »Juitra« pod šifro »Pride® vajenec«. 37176-44 Učenko sprejmem v trgovino mami fakture, špecerije im že-leznine. Prednost imajo tis te, ki so dovršite dve meščanski šoli Ponudbe na naslov: Franjo Peter-korič, Pregrada. 37455-44 Za 141etnega dečka s 3 razredi realne gimnazije, iščem pri dobrem mojstru mehaniku ali elektrotehniku učno mesto s hrano in stanovanjem — za kar bi se event. nekaj plačevalo. Drago po dogovoru. Ponudbe prosim na r>g!as. oddelek »Juitra« pod značko »Učno mesto 14«. 37445-44 Učenko spre'imem v trgovino rn e-šan«?a bi a . Pomtd.be n« naslov: Mari.ia Hočevar, trgo-vima, VeMke Lašče. 37436-44 Učenca s primorno šolsko izobrazbo siprejime trgwina papirja M. Tičar, Ljubljana, Salenburgova »lica štev. 1. ___37535-44 181etno dekle gre za 6 nvesecev brezplačno v hotelsko k-uihinjo, da se priuči kuhe. — Ponudbe na oiglasm oddetek »Jutra« pod šifro »Veselje do kuhe«. 37574-44 Učenko 8 srednješolsko naobraebo, pridno in poštenih staršev sprejmem takoj v trgovino na deželi. Prednost imajo hčerke železničarjev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brihtna«. 37571-44 Kdor ( S 4 « zaslužka, plača u vsako besedo 50 par; za naslov aH iifro S Din. — Kdor n a d 1 zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanj« naslov« ali za šifro ra 5 Din. (31 Akviziterje zmožne, zanesljive iin inteligentne. z visoko pro*vi-zijo, za Ljn.blijano in vse večje kraje draivske banovino iščemo. Ponudbe na ■osrlas. oddelek »Jutra« pod »Založba«. 37429-3 Zastopnike in potnike za prodajo &emzaoi|jooa.liie in la/hko prodajno novosti, ki je mijino potrebna zdravim im še bolj boAniim, iščemo. Botoice, turisti, športniki in vsi ki delajo na pro-siteim, dalje ofaoi,r:|. redarji itd. bodo kupili ta epohalni izum. Ponudbe z referencami pod značko «Lahka prodaja in zaslužek« na oglasni oddelek »Juva 3 Din- (4) Dljak-petošolec žeK instruirati t b o 1 j 5 ! rodbini. Ceoj. porynd'be na oglas, oddeieik »Jutra« pod »Vesten 4«. 37346-4 Francoščino in klavir poučuje mSiteljnca, diplomirana v Parizu. Informacije daij« med 1. in 5. uro Wolfo-va iriiea 10, drugo stojmjiBč.e, H. nads za Šifro pa S Din. (2) Brivsiki pomočnik 27 let star, perfeikten bu-bi štueer, želii stailno službo — Spiit®ko Fraiac, gostilna Tomšič, LjuibltjaJia. Trg sv. Jakoba. 37408-2 Fotograf, pomočnik vešč vseh del moderne fotografije, dober kopist (raizgl ednic n.a debelo), e posebno praikso v amaterskih delih, išče zaposlitev proti plači po dogovoru. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Takoj li5«. 37381-S Brivski pomočnik mlad, dober delavec, tm-diuiler, zmožen nemščine, išče službo za taikoj. Naslov pove oglasni oddelek 1 »Jutra«. 37496-2 Kdgar Rice Barronghs: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL Tarzan je stopil z eno nogo na sovražnikovo truplo, vzdignil lepi obraz proti mesecu in zagnal najstrašnejši krik, ki ga je bilo kdaj začulo dekletovo uho. Ko je peklenski vrisk utihnil, je vsa trepetala od groze. Pa ne da bi bil zblaznel? Boljša natakarica ki zna tudi kuhati, želi službo v boljši gostilni aild restavraciji. Gre tudi za gospodinjo itd. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra-« pod šifro »Dobra gostilna«. 37446-2 Dva brivska pomočnika dobra delavca, z znanjem nemškega jezika, iščeta stalno službo. Nastopita lahko taikoj. Cenj. ponudbe na naslov: Tašič Joško, brivsfci pomočnik, Zagreb, Za/vrtnica 4lla. 37502-2 Pekovski pomočnik samski, izvrsten mešač in predpečniiik, d«)ber agitator za razširjenje aJi poivzdigio pekarne, išče službo. — Cenjene ponudibe pod šifro »Stro(koivn.;ak« na oglasni oddelek »Jutra«. 37413-2 Kmečki fant išče zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37404-2 Brivsiki pomočnik mlad, dober delavec in bubi Stucer, želi sl.n.žJbo za hrano in stanovanje. — Cenj. poondbe na ogl a sni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurnost-«. 37533-2 Natakarica stara 20 let, pridna in poštena, išče slmbo za takoj. Ponudbe na oglasni oddeleik »Juitra« pod šifro »Pirikupljiva«. 3754B-2 Za domačega hlapca ali pisarn, slugo išče službo priden in pošten fant, ki je opravljal tako službo že več let. — Naslov naj se pneti v oglas, od-delkti »Juitra«, da se osebno agiasi. 37568-2 Trgovski pomočnik 8 Soferefciim izpitom, 29 leit star, man«.faiktuTne in mešane stroike, želi službo v mestu ali na deželi. — Cenjene dopise na podružnico »Juitra« v Mariiboru pod šifro »im«. 37582-2 Natakarica Wi riuSbo v C a! j u ali okolici. Gre pa tudi v ka/ko drugo mesto. Nastopi lahiko takoj. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. • 37085-2 Hotelska kuharica z dobrimi gpričevafU, želi premeni fei shuž-bo. Ponud.be na podružnico »Juitra^ v Celiju pod značko »T. M. 50«. 37586-2 ffnMnHf) Vsaka beseda 1 Dim: i« dajanj« naslova ali sa »liro pa B Din. (10) Nove avtomobile »Renault« osebo« in tovorne, ekonomične, prvovrstne prodajamo b zaloge s 15 % popustom. Zahtevajte ponudbo, oziroma obisk. — »Renault«, Ljubljana, Cesta na Rožnik štev. 19. 83686-10 Kolesu i* besedo. Oglasi so-etjalmega značaja po 50 par beseda. Za dajanje naslova ali n šifro S Dia, oairoma a Din. (Ul) Moško kolo za žensko zamemja Cepirlo, Knezova u/lica 18, Ljubljana VII. 37540-11 Kolo v dobrem stanju proda Jeraučič, Gosposka ul. 10 37606-L1 Kupim Oglasi trg. enačaja po 1 Dia beseda; ta janjfl naslova a^ n šitro S Dia. — Oglasi socialnega enačaja vsaka beseda 50 par: ia dajanj« naslova aii sa tttro pa 8 Din. (7) »Leica« s priborom kupi foto Hud-rniik, Cedovška ces^ta 43. 37537-7 Otroški voziček moderen, dobro ohranjen, kupim v Maribora. Ponudile na podrue. Jutra v Mariboru pod šifro »Takojšnje plačilo«. 37578-7 Prodam 0gda4 enačaja po 1 Din beseda; sa da Janj« naslova ali sa iifro S Din. — Oglasi socialnega enačaja vsaka beseda 50 par: sa dajanj« naslova sli aa Sitno p« S Din. (6) Čevlji na obroke ►Tempo«. Maribor. Soven ska 18. 144 Gramofon, plošče od 30 Din — kakor tudi gramofone od 800 Dim ger«, A Vol----- sandrova št 4 — prehod »Viktoria« palače. 354-6 prodaja »Sla-oibettk, Alek- Lepo omaro a steklenimi vrati, porafc-no za kmjige ali lekarno, prodam. Podaljšek Verovškove tilice šte^. 79 — Ljubljana VII. 37520-6 Gomolje hiacint, tulipanov, kro-kusov itd. nudi Sever & Komp. Ljubljana. 37031-6 Otroški voziček pleten, na peresih, zelo dobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3753<>-€ Usnje čevljarske potrebščine, najboljše in najcenejše pri Viktor Legan trgovina in tovarniška zaloga usnja, Ljubljana, Palača »Dunav«. 327 Omara in postelja (kompletna) za 600 Di.n naprodajj v Šiški, Gasilsika cesta 8. 37601-6 Vsaka beseda t Dm: u lajanj« naslova ali xa iifro ps S Din. fl«) Družabnika t oca 30—50.000 Din gotovine sprejme dobro na-predmjoče podj-ertte v svt-ho investicije. Resni in-tieresemibi naj javijo 6voj nasloiv na o-glasnj oddelek »Juitra* pod šifro »Siguren uspeh«. 37552-16 10—15.000 Din posojila iSfem pro^i ddbra garanciji. Nudim dobro stalno službo. Ponudil>o na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Zanesljiva oseba«. 37554-16 Koncesijo za trgovino in gostilno (osebno pnamieo) kdor mi posadi 20.000 Din. Dopise na podnižroioo »Jutra« v Ceijn pod »Zanesljiva oseba«. 37587-16 Vrednote i k a tieseda 1 Din; u dajanj« naslova »li u Šifro oa 5 Din. (35) Vsakovrstno zlato kupuje po najvižjih cenah CERNE — juvelir Ljubljana. Wolfova allca 3 Pohištvo Vsaka beeeda 1 Din; » dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Dia. (12) Kompletno spalnico beJo — poceni prodam v Šutoičevi ulici štev. 5. o7376-12 Lepo spalnico rabljeno, prodam. Nasloiv v oglasnem oddelku Jutra 375&1-12 WL 33 SSL iS Vsaka beseda J Din: m dajanja oaei«r« aH aa Utre pa 8 Dta. (00) Čevljar, delavnico v sredini mesta iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra-« pod šifro »Samo Ljubljana«. 37489-19 Dva lepa lokala pripravna Za viraotoč in trgovino, odda Preiesnik, Šiška, Janševa. 37&U1-39 V najem Vsaka beaeda | Dta: ■» dajMjs aastonra ali aa tttra pa 5 Dta. (17) Pekari5o odda v najem tTgpvec Kern v Cerkljah pri Kranju. 37498-17 Gostilno dobro vpeljano, v lepi legi, z lepimi prostori in velikim vrtom oddam v najem radi odpotova-nja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3756247 Trgovino in gostilno ■>b glavni cesiti na deželi oddam v naj-em. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »S stanova.nlem« 37560-17 Posest Vsaka beseda 1 Cftn: as dajsojo aaahnns 4 aa Mir« pa 8 Dia. (20) Vinograd 9 prvovrstno trto in leipo lego, krasnim razgledom, veliko zidanico, dobro vinsko posodo, dive stiskalnici, kletareko orodje, s trgatviijo pKMam za Din 70.000 v gotovini, na Štajerskem v bližini Videm-Krško. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Iabrana trta«. 37274-20 Lepa vogal, parcela pod Rožnikom cca. 1000 kv. metrov naprodaj. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 37196-20 Pritlično hišo t 2 sttanovaaji in 1800 m' stavbnega zemljišča, blizu Dunajske ceste prodam za 350.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37526-20 Posestvo pri Rogatcu 9 johov zemlje, od tega 2 joha vinograda, s poslopjem Fumdus instruktus napnodaj. — Iz prijaznosti daje informacije Dr. Uhlicb v Rimskih Toplicah. Posredovalci izključen-i. 37501-20 Hišo z gostilno dmbro idočo, z gostilniškim sadnim vrtom, pri postaja na Gorenjskem ze-o ugodmo prodam radi skibega zdravja in selitve Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 37504-30 Manjše posestvo aH mlin prmtii Kamniku, pri Krškem ali Brežicah išče Rea.lite.na pisarna, Ljubljana, WoJfova ulica št. 1. 3754S-20 Trisitanovanj. vila k»vm.foTtna, 1029. zgrajena, prostorno dvorišče. 450 m1 vrta, parcela 1020 m2, Ljubljana (Bežigrad) zelo ugodno takoj naprodaj brez posredovalca. — Ponudbe na ogla-«™' oddelek »Jutra« pod »Takoi 1878« 37544-20 Novozidiano hišo s 4 sobami., pritiklin a mi in vrtom, v Trnovem prodam za 180.000 Din. Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37650-20 Več stavb, parcel in lepo v«o poceni prodam na periferiji Ljubljane. — Dopise na oglasni oddelek »Juitra« pod šifro »Selitev«. 37563-20 Hišico t obsefcniim vrtom prodamo v LjnMčani. — Voda, elektrika, telefon, avtobusna postaja. Infonmacije daje »Dom«, gteivhne za-drnca drž. nameščencev, tajmiilk Kla.vcwra, Lavričeva uttca 312 — Bežigrad. 37596-30 ŠtiristanovanJ. hiša z gostiln, lokalom ugodno naprodaj — Flori-jamska 33. 37450-20 Posestvo v femeri 5 ha, vse v najboljšem sirenju, pol ure od Radeč prodam. Naslov poive oglasni oddelek »Jutra*. 37500-20 Pridelki Vsaka beseda 1 Di". | za dajanj« naslova »H ; u šifro pa 5 Din. (33) Suhe in sveže gobe stalno kupuje Peter Setina — Radeče - Zidani most. 336-33 V*aka beseda 1 Din. ia dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (34) Slive t rešen« kupi več vagomov z navedbo oene fra.nk« vagon, proti takojšnjemu plačilu FraaM5 K o 1 a r i č, Brežice. 374.92-34 Dijaške sobe Vasica beseda 60 par: m dajanj« naslov« aa a« Šifro 8 Din. (S2) Dijaki in dijakinje ako si želite res čedno sobico z elektriko in fino domačo brano, z vso oskrbo poceni, vprašajte ca naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 34838-22 Dijakinji oddam kabinet. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37534-22 Dijakinjo sprejmem na stanovanje Pred škofijo 31/1 hodnik. S751S-32 Dijake sprejmem v zračno stanovanj« z zajtrkom. Miklošičeva 6/U, leve stopnjaVe desno. 3ŠM20-22 Dijake sprejmem v zračno stanovanje z zajtrkom. Miklošičeva cesta št. 6/TT. leve stopnjice desno. 37563-22 Mlajšega dijaka sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37551-22 Dva dijaka (inji) sprejmem na stanovanj« z vso oskrbo v Trnovem — Valjavčeva ulica štev. 19 37343-22 Dijakinjo sprejmem v dobro oskrbo nasproti učiteljišča. Naslov v oglasmem oddelku Jutra 37508-22 Stanovanje odda- m dajaaje m IUm p* S Ua. (*) 1 Dta: a Stanovanje » sob in kuhinje oddam na Starem trgu štev. 34/11. 37090-21 Stanovanje »obe in kuhanje oddam takoj ali z oktobrom. — Prodam tudi hišo. Zgornja Šiška 194. 37538-21 Stanovanje 3 »ob in pritiklin oddam s 1. novembrom na Miklošičevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 34310-21 Komfortno stanovanje 3 sob in kopalnice, na periferiji Ljubljane takoj oddam za 650 Din mesečno Pojasnila daje društvo posestnikov, Salendrova ul. 6 37410-31 Štiri sob. stanovanje s pritiklinami in vrtom takoj oddam v Zg. Šiški, blizu mitnice. Vprašati na Cedovški cesti šitev. 56 — dvorišče. 37508-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami, elektriko ter vodovodom oddam s 1. oktobrom v Ročni dolini, cesta VII/30 37516-31 Stanovanje treh sob, velike pTed«=ot>p, kopalnice m pritiklin, komfortno, oddam s 1. oktobrom po zelo zmerni ceni pri Stadionu, Ma-riborsta ulica 31. 37515-21 Stanovanja z eno iin drvema sobama, kuhinjo, elektriko itd. takoj oddam za 2—4 odrasle osebe. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37561-31 Stanovanje 3 sob. kabineta in kopalnice, s 1. novembrom oddam v Herbersteinovi nI. štev. 12 — pri Stadionu. 37662-21 Trisob. stanovanje solnčno, s kopalnico in plinom oddam z novembrom. Bežigrad. Nas!o