RAZŠIRJENOST IN POPULACIJSKA DINAMIKA ZAHODNEGA
PUŠČAVNIKA OSMODERMA EREMITA (CETONINAE:
SCARABAEIDAE: COLEOPTERA) V URBANEM OKOLJU LJUBLJANE
Špela Ambrožič ErgAvEr1, Al vrEzEc1,2, Andrej KAplA1, Urška rAtAjc1
1 Nacionalni inštitut za biologijo, večna pot 111, Si-10010 ljubljana, Slovenija
e-mail: spela.ambrozicergaver@nib.si, andrej.kapla@nib.si, 
al.vrezec@nib.si, urska.ratajc@nib.si.
2 prirodoslovni muzej Slovenije, prešernova 20, Si-1000 ljubljana, Slovenija
Izvleček – v predstavljeni raziskavi smo ugotavljali razširjenost ogroženega zahodnega
puščavnika Osmoderma eremita (Scopoli, 1763) v mestu ljubljana ter njegovo po-
pulacijsko dinamiko v mestnem parku tivoli. v zelenem pasu, ki se razteza skozi
mesto ljubljana v smeri jugovzhod-severozahod in ga sestavljajo Krajinski park
tivoli, rožnik in Šišenski hrib, grajski grič in golovec, smo vrsto popisovali v
obdobju 2010 – 2020. z uporabo prestreznih visečih feromonskih pasti smo puščavnika
potrdili v mestnem parku tivoli, na rožniku in Šišenskem hribu. Na grajskem griču
in golovcu vrste nismo našli. med letoma 2013 in 2020 smo v mestnem parku tivoli
zabeležili velika nihanja populacije zahodnega puščavnika, ki pa sicer nakazujejo na
stabilno populacijo z dveletnim razvojnim ciklom. Urbana populacija v Krajinskem
parku tivoli, rožnik in Šišenski hrib predstavlja 0,3 % slovenske populacije zahodnega
puščavnika in je izjemnega nacionalnega pomena za ohranjanje vrste v Sloveniji.
Kljub stabilnosti populacije je zaradi njene izoliranosti potrebno zagotavljati dovolj
habitatnih dreves (trenutno 11 – 15 dreves / ha), saj lahko morebitno zmanjševanje
populacije in negativni demografski procesi populacijo hitro potisnejo v izumrtje.
KljUčNE bESEdE: saproksilni hrošči, ogrožene vrste, mestni park, zelene površine,
Slovenija
Abstract – HErmit bEEtlE OSMODERMA EREMITA (cEtoNiNAE: ScArA-
bAEidAE: colEoptErA) diStribUtioN ANd popUlAtioN dYNAmicS
iN tHE UrbAN ENviroNmENt oF ljUbljANA (SlovENiA)
in the paper we describe the distribution of the endangered Hermit beetle
Osmoderma eremita (Scopoli, 1763) in the city of ljubljana and its population
149
ACTA ENTOMOLOGICA SLOVENICA
LJUBLJANA, DECEMBER 2021     Vol. 29, øt. 2: 149–162
dynamics in the city park tivoli. the study was conducted in the period 2010-2020
in the urban green areas that run through the city in the direction of SE-SW and
consist of  landscape park tivoli, rožnik and Šišenski hrib, grajski grič and
golovec. Using the flight interception traps baited with pheromones, we confirmed
the presence of the species in city park tivoli, rožnik and Šišenski hrib, but not at
grajski grič and golovec. Strong population fluctuations were detected in city park
tivoli between 2013 and 2020, but these indicate a stable population with a two-year
fluctuation cycle. the urban population of the landscape park tivoli, rožnik and
Šišenski hrib represents 0.3% of the total Osmoderma eremita population in Slovenia
and is thus of national importance for species conservation. despite the stability of
the population, its isolation makes it necessary to provide sufficient habitat trees
(currently 11-15 trees per ha), as a possible population decline and negative
demographic processes can quickly drive the population to extinction.
KEY WordS: saproxylic beetle, endangered species, city park, green areas, Slovenia
Uvod
v Sloveniji so bile raziskave hroščev usmerjene večinoma v naravne ekosisteme
in kmetijsko krajino, manj pa v urbana okolja. raziskave v antropogeno spremenjenih
okoljih so vezane predvsem na škodljive in problematične vrste s stališča vzdrževanja
za človeka pomembnih struktur in dobrin (npr. Hržič in Urek 1989). po drugi strani
pa smo ogrožene in varstveno pomembne vrste do sedaj večinoma iskali v naravnih
ekosistemih, medtem ko je malo znanja o tem, kakšno vlogo lahko pri ohranjanju ne-
katerih ogroženih vrst odigrajo urbana območja, zlasti parki in podobne zelene povr-
šine. tovrstni vidiki so izjemno pomembni pri doseganju sinergije med izkoriščanjem
naravnih dobrin za različne namene in trajnostnim razvojem, kar ne sme izvzeti tudi
urbanih oziroma mestnih okolij, v katerih živi pravzaprav večji del prebivalstva. za-
nimanje za raziskovanje mestnih ekosistemov se je v zadnjih letih povečalo (lepczyk
s sod. 2017). mnogi mestna območja obravnavajo kot betonske džungle, v katerih so
avtohtone živalske in rastlinske vrste manj prisotne in prevladujejo tujerodne vrste
ter splošno razširjeni taksoni. v resnici pa na urbanih območjih živi veliko vrst
domačih in tujih vrst (Aronson s sod. 2014, ives s sod. 2016, lepczyk s sod. 2017).
dejansko lahko mestna območja ohranjajo avtohtone vrste, celo varstveno pomembne
vrste, tako na regionalnem kot v svetovnem merilu (Aronson s sod. 2014, ives s sod.
2016).
puščavnik Osmoderma eremita (Scopoli, 1763) je saproksilna vrsta hrošča, vezana
na starejše, ohranjene drevesne sestoje (ranius in Hedin 2001). ličinke se razvijajo v
lesnem mulju dupel starih listnatih dreves, večinoma v hrastu (Quercus), vrbi (Salix),
bukvi (Fagus sylvatica), lipi (Tilia), jesenu (Fraxinus) in sadnem drevju, ponekod pa
tudi v drugem okrasnem drevju, kot je divji kostanj (Aesculus) (vrezec s sod. 2014).
Hitrost razvoja ličink je odvisna od kvalitete lesnega mulja in večinoma poteka dve
do tri leta (ranius s sod. 2005). puščavnik najpogosteje naseljuje dupla na višini 2 do
5 m ali več (ranius s sod. 2005). v duplu lahko živi od tri do 20, pa vse do 150 ličink,
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
150
odvisno od velikosti dupla in od količine drevesnega mulja (ranius s sod. 2005).
imagi se pojavljajo od junija do septembra, izjemoma že maja (vrezec s sod. 2008)
in so aktivni tekom celega dneva, tudi v mraku in ponoči (Stegner 2002). Samci se
čez dan namestijo v bližino vhoda v duplo in z oddajanjem feromona z značilnim
sladkobnim vonjem privabljajo samice (larsson s sod. 2003). večina odraslih
osebkov nikoli ne zapusti rodnega drevesa (82 – 88 %) ali pa letijo na zelo kratke
razdalje, večinoma le do bližnjega drevesa (Hedin s sod. 2008). razdalja en kilometer
od rodnega drevesa je že izjemna in jo preseže le 1 % hroščev (Svensson s sod. 2011).
Kot kaže so v južni Evropi razdalje nekoliko daljše (do 1,5 km), večji pa je tudi delež
osebkov, ki zapusti rodno drevo, 69 % samic in 81 % samcev (chiari s sod. 2013).
zaradi relativno slabe mobilnosti vrste so za vzdrževanje populacij izjemno
pomembni sklenjeni sestoji habitatnih dreves (ranius in Hedin 2001). v genetskih
raziskavah vrste Osmoderma eremita se je izkazalo, da gre pravzaprav za kompleks
petih, gensko jasno definiranih, a morfološko zelo podobnih vrst (Audisio s sod. 2007,
2009). med njimi sta širše razširjeni dve, zahodni puščavnik Osmoderma eremita
(Scopoli, 1763) od Švedske do severne Španije, ter vzhodni puščavnik Osmoderma
barnabita motschulsky, 1845, ki se pojavlja po vsej vzhodni Evropi (Audisio s sod.
2009). v Sloveniji  živita obe vrsti puščavnika, populaciji pa sta med sabo jasno
ločeni (vrezec s sod. 2020). Na območju Krajinskega parka tivoli, rožnik in
Šišenski hrib živi zahodni puščavnik (vrezec s sod. 2020).
zahodni puščavnik je bil prvič za znanost opisan po primerkih iz Slovenije (Scopoli
1763). prvi znani podatek o zahodnem puščavniku iz ljubljane je iz leta 1917,
navedbe iz mestnega parka tivoli pa so nejasne (brelih s sod. 2010), vrsto je na tem
območju morda našel že giovanni A. Scopoli, čeprav v svojem opisu lokacije ne na-
vaja. Na nivoju Evrope gre za izjemno ogroženo vrsto, ki ponekod že lokalno izumira
(ranius s sod. 2005), vrsta pa je kot prednostna varstvena vrsta navedena na prilogi
ii Habitatne direktive (direktiva sveta 92/43/Ec). v pričujoči raziskavi podajamo
razširjenost puščavnika na zelenih površinah mesta ljubljana, ki vključujejo Krajinski
park tivoli, rožnik in Šišenskih hrib, grajski grič ter golovec, ter populacijske dina-
mike populacije puščavnika v mestnem parku tivoli s pregledom parkovnih dreves
kot potencialni mikrohabitat vrste.
Območje raziskave in metode dela
Območje raziskave
raziskava je potekala v zelenem pasu, ki se razteza skozi mesto ljubljana v smeri
jugovzhod-severozahod in ga sestavljajo Krajinski park tivoli, rožnik in Šišenski
hrib, grajski grič in golovec. Krajinski park tivoli, rožnik in Šišenski hrib se raz-
prostira na severozahodnem obrobju ljubljane. obsega mestni park tivoli ter parkovna
gozda rožnik in Šišenski hrib v skupni površini 459 ha. zeleni prostor obkrožajo po-
zidana zemljišča, od širšega zaledja polhograjskega hribovja pa ga ločuje trasa za-
hodnega dela ljubljanske obvoznice. Največji del Krajinskega parka sestavlja osrednji
gozdni del, ki je precej razgiban in se nad središčem ljubljane dviga do 130 m visoko
(Smrekar s sod. 2011). v vzhodnem delu je mestni park tivoli (43 ha), ki se blago
Øpela Ambroæiœ Ergaver, Al Vrezec, Andrej Kapla, Urøka Ratajc: Razøirjenost in populacijska dinamika zahodnega puøœavnika 
151
vzpenja od središča mesta proti rožniku. grajski grič je vzpetina, ki leži sredi mesta
ljubljana in jo od Krajinskega parka tivoli, rožnik in Šišenski hrib ločuje staro
mestno jedro, od golovca pa le ozek 100-metrski pas z gruberjevim prekopom. geo-
loška podlaga območja so, podobno kot na golovcu in Šišenskem hribu, stare perm-
sko-karbonske kamnine, v glavnem peščenjaki in skrilavci, mestoma tudi kremenov
konglomerat (ramovš 1961). Na takšnih kamninah se večinoma razvijajo kisle prsti,
zato je tu pričakovana naravna vegetacija nižinskih kisloljubnih bukovih gozdov
Blechno-Fagetum in kisloljubnih gabrovji Vaccinio myrtilli-Carpinetum betuli (jogan
2013). vendar pa je zaradi intenzivnega človekovega vpliva v zadnjih stoletjih naravna
vegetacija povsem spremenjena. Konec 19. stoletja je bilo na grajskem griču veliko
pustih zmerno suhih travnikov in obronkov, po golih pobočjih so bile prisotne tudi
številne njive. danes le na severovzhodnih pobočjih še vedno prevladujejo travniki,
preostala površina griča pa se že nekaj desetletij postopno zarašča (jogan 2013).
vplivno območje grajskega griča je bližnji golovec, obširna gozdnata vzpetina v ju-
govzhodnem delu mesta, ki predstavlja verjetno ključni zeleni koridor z okoliškim
hribovitim zaledjem ljubljane. to pomeni, da predstavlja ključni biodiverzitetni vir
tudi za ostala območja v ljubljani, zlasti za območja porasla z drevjem. ime »golovec«
izhaja iz dejstva, da je bila vzpetina nekdaj povsem gola, pokrita z obsežnimi travniki.
Načrtno pogozdovanje območja se je začelo šele po letu 1890, kar nakazuje, da so,
tako kot na grajskem griču, gozdni sestoji golovca relativno mladi.
Metode dela
vzorčenje je potekalo v dveh sklopih z različnimi cilji: 1) ugotoviti razširjenost
zahodnega puščavnika na raziskovalnem območju, 2) spremljati populacijska nihanja
populacije in 3) opisati potencialni habitat vrste za upravljavske smernice. v okviru
prvega sklopa smo v letih 2010 in 2011 v mestnem parku tivoli za prisotnost odraslih
hroščev ali ličink pregledali 42 primernih dreves in dupel. v prihodnjih letih je sledilo
sistematično vzorčenje zahodnega puščavnika z uporabo prestreznih visečih fero-
monskih pasti. ciljno vzorčenje s feromonom (r)-(+)-γ-dekalakton (larsson s sod.
2003) se je predhodno na Švedskem izkazala za zelo uspešno metodo lova odraslih
osebkov (Svensson s sod. 2003, Svensson in larsson 2008), predvsem samic (Svensson
s sod. 2009). tovrstne pasti naj bi privabile hrošče z razdalje do 200 metrov (larsson
in Svensson 2009). Feromonske prestrezne pasti smo na območju Krajinskega parka
tivoli, rožnik in Šišenski hrib postavili v letih 2012 (50 pasti) in 2013 (10 pasti) in
med letoma 2018 in 2020 (36 do 39 pasti), na grajskem griču in golovcu pa v letih
2017 in 2018 (grajski grič: po pet in devet pasti, golovec: po 19 in 21 pasti).
drug sklop raziskave je bil spremljanje populacijske dinamike zahodnega puš-
čavnika. v ta namen smo med letoma 2013 in 2020 v mestnem parku tivoli, kjer
smo s predhodnimi popisi potrdili prisotnost populacije, vsako sezono za 14 dni po-
stavili po pet feromonskih prestreznih pasti. vzorčenja so bila opravljena v mesecu
juliju, ko naj bi bil dosežen vrh aktivnosti zahodnega puščavnika (vrezec s sod.
2008). Enoto vzorčenja je predstavljal lovni dan, ki pomeni ulov ene pasti v enem
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
152
dnevu. Na ta način lahko izračunamo relativno abundanco (rA) po sledeči enačbi
(vrezec in Kapla 2007):
rA = št. osebkov × 10 / [št. pasti × št. dni]
v tretjem sklopu smo leta 2018 popisali parkovno drevje v mestnem parku tivoli
kot potencialni mikrohabitat puščavnika. v katastru parkovnega drevja mestnega
parka tivoli je bilo v letu 2018 evidentiranih 2472 dreves. izmed vseh dreves smo iz-
ločili kot za puščavnika neprimerne vsa iglasta drevesa in drevesa z obsegom debla
manjšim od 100 cm, in odmrla drevesa ali drevesa v fazi razkroja, ki ne omogočajo
več nastanka mikrohabitatnih pogojev za razvoj puščavnika. Kot potencialna habitatna
drevesa za puščavnika smo opredelili velika drevesa (obseg debla nad 100 cm) z opa-
ženimi dupli ali s potencialnimi dupli v zgornjih delih krošnje.
rezultati so bili obdelani v programu mS Excel, kartografski prikazi pa s progra-
mom Arcgis 10.3. za delo z zavarovano vrsto smo v okviru Nacionalnega inštituta
Øpela Ambroæiœ Ergaver, Al Vrezec, Andrej Kapla, Urøka Ratajc: Razøirjenost in populacijska dinamika zahodnega puøœavnika 
153
Slika 1: razširjenost zahodnega puščavnika Osmoderma eremita v urbanem okolju
ljubljane. rdeče pike označujejo pasti, kjer smo puščavnika potrdili med letoma
2012 in 2020, rumene pike predstavljajo prazne pasti.
Figure 1: distribution of the Hermit beetle Osmoderma eremita in the urban en-
vironment of ljubljana. red dots indicate traps where the species was confirmed bet-
ween 2012 and 2020, yellow dots represent empty traps.
za biologijo predhodno pridobili ustrezna dovoljenja (št. 35601-75/2012-8 in št.
35601-40/2017-4), ki jih je izdala Agencija rS za okolje in prostor.
Rezultati
v popisih v mestnem parku tivoli v letih 2010 in 2011 smo vrsto potrdili v 16,7 %
pregledanih dreves z dupli, večinoma v drevoredih mestnega parka tivoli. pri popisu
s feromonskimi pastmi v Krajinskem parku tivoli, rožnik in Šišenski hrib v letu
2012 vrste nismo potrdili, v letu 2013 smo zahodnega puščavnika potrdili le na loka-
cijah v mestnem parku tivoli, v letu 2018 pa prvič tudi na eni lokaciji na Šišenskem
hribu. leta 2019 smo zahodnega puščavnika našli na še eni dodatni lokaciji na
rožniku (drevored ob čadu) in v letu 2020 na dodatnih petih lokacijah na rožniku in
Šišenskem hribu. Kot kažejo zbrani podatki v letih 2018, 2019 in 2020 je puščavnik
razširjen le v zahodnem delu območja (Slika 1), relativna abundanca populacije pa je
višja v mestnem parku (rA = 0,30 ± 0,24 osebkov / 10 lovnih dni) kot v gozdnatem
zaledju, na rožniku in Šišenskem hribu (rA = 0,09 ± 0,08 osebkov / 10 lovnih dni)
(χ2 = 9,7, p < 0,01). Na grajskem griču in golovcu vrste nismo potrdili.
med letoma 2013 in 2020 smo v mestnem parku tivoli zabeležili velika nihanja
populacije zahodnega puščavnika v značilnih dveletnih ciklih, ki pa so se zabrisali v
zadnjih letih (Slika 2). 
izmed 2472 evidentiranih parkovnih dreves v mestnem parku tivoli leta 2018 jih
večina, 73,5 %, ni bila primernih za naselitev puščavnika (tabela 1). med potencial-
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
154
Slika 2: populacijska dinamika zahodnega puščavnika Osmoderma eremita v
mestnem parku tivoli med letoma 2013 in 2020.
Figure 2: population dynamics of the Hermit beetle Osmoderma eremita in city
park tivoli in the years between 2013 and 2020. 
nimi habitatnimi drevesi z dupli smo 470 dreves podrobno pregledali in prisotnost
puščavnika potrdili v 30 oziroma 6,4 % dreves. med potencialnimi habitatnimi drevesi
v mestnem parku tivoli so prevladovali divji kostanji (Aesculus; 34,7 %), lipe (Tilia;
11,5 %) in platane (Platanus; 11,0 %). med 490 drevesi divjega kostanja je bilo v
mestnem parku kar 46,3 % dreves primernih za puščavnika, visok delež primernih
habitatnih dreves pa smo ugotovili še pri nekaterih vrstah jesenov (Fraxinus), orehov
(Juglans), topolov (Populus), hrušk (Pyrus), hrastov (Quercus), brestov (Ulmus),
platan, lip, oreškarjev (Pterocarya) in bukev (Fagus) (tabela 1). v letu 2018 je bila
v mestnem parku tivoli gostota drevja 57 dreves / ha, od tega je bila gostota poten-
cialnih habitatnih dreves 15 dreves / ha oziroma 11 dreves / ha, če upoštevamo le
drevesa z opaženimi dupli.
Tabela 1: pregled primernosti parkovnega drevja kot potencialnih habitatnih
dreves za zahodnega puščavnika Osmoderma eremita v mestnem parku tivoli leta
2018 glede na drevesne rodove.
Table 1: Suitability of park trees as potential habitat trees for the Hermit beetle
Osmoderma eremita in the city park tivoli in 2018 according to tree genus. 
Øpela Ambroæiœ Ergaver, Al Vrezec, Andrej Kapla, Urøka Ratajc: Razøirjenost in populacijska dinamika zahodnega puøœavnika 
155
Rod drevesa Skupno število dreves Št. potencialnihhabitatnih dreves % habitatnih dreves
Abies 2 0 0,0
Acer 387 43 11,1
Aesculus 490 227 46,3
Ailanthus 2 0 0,0
Alnus 36 11 30,6
Amelanchier 2 0 0,0
Betula 75 26 34,7
Carpinus 178 62 34,8
Catalpa 15 0 0,0
Celtis 5 0 0,0
Cercidiphyllum 7 0 0,0
Cercis 4 0 0,0
Chamaecyparis 44 0 0,0
Cornus 2 0 0,0
Coryllus 7 0 0,0
Crataegus 7 0 0,0
Fagus 28 17 60,7
Fraxinus 66 30 45,5
Ginkgo 4 0 0,0
Gleditsia 17 0 0,0
Ilex 17 0 0,0
Razprava
po do sedaj zbranih rezultatih je urbana populacija puščavnika v ljubljani omejena
le na Krajinski park tivoli, rožnik in Šišenski hrib, pri čemer večji del populacije
živi v mestnem parku tivoli. v nedavni evalvaciji razširjenosti puščavnika v okviru
nacionalnega monitoringa hroščev v Sloveniji se je izkazalo, da na relativno majhni
površini Krajinskega parka tivoli, rožnik in Šišenski hrib živi 0,3 % slovenske po-
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
156
Rod drevesa Skupno število dreves Št. potencialnihhabitatnih dreves % habitatnih dreves
Juglans 4 2 50,0
Larix 32 0 0,0
Liquidambar 10 0 0,0
Liriodendron 8 3 37,5
Magnolia 2 0 0,0
Malus 9 3 33,3
Picea 147 0 0,0
Pinus 184 0 0,0
Platanus 77 72 93,5
Populus 14 11 78,6
Prunus 25 3 12,0
Pterocarya 12 10 83,3
Pyrus 3 2 66,7
Quercus 179 46 25,7
Rhus 3 0 0,0
Robinia 5 0 0,0
Salix 33 8 24,2
Sambucus 2 0 0,0
Sofora 2 0 0,0
Sorbus 7 0 0,0
Taxodium 13 0 0,0
Taxus 37 0 0,0
Thuja 5 0 0,0
Tilia 138 75 54,3
Tsuga 5 0 0,0
Ulmus 5 3 60,0
Nedoločen iglavec 16 0 0,0
Nedoločen listavec 100 0 0,0
SKUPAJ 2472 654 26,5
Øpela Ambroæiœ Ergaver, Al Vrezec, Andrej Kapla, Urøka Ratajc: Razøirjenost in populacijska dinamika zahodnega puøœavnika 
157
Slika 3: Stara parkovna drevesa v parku tivoli so optimalni habitat zahodnega
puščavnika Osmoderma eremita in omogočajo obstoj relativno stabilne populacije
na zelenih površinah v urbanem okolju mesta ljubljana (Foto: Andrej Kapla).
Figure 3: old park trees in the tivoli park are an optimal habitat for the Hermit
beetle Osmoderma eremita and are enabling the existence of a relatively stable po-
pulation in the green urban areas in ljubljana (photo: Andrej Kapla).
pulacije zahodnega puščavnika, kar območje uvršča med pet najboljših območij za
vrsto v državi (vrezec s sod. 2020). Urbana populacija zahodnega puščavnika v Kra-
jinskem parku tivoli, rožnik in Šišenski hrib je torej izjemnega nacionalnega pomena
za ohranjanje vrste v Sloveniji. tivolska populacija verjetno predstavlja populacijsko
jedro oziroma izvorno populacijo puščavnika za celoten Krajinski park in morda celo
širše, čeprav povezljivost s polhograjskim hribovjem na zahodu, posavskim hribovjem
na vzhodu in ljubljanskim barjem na jugu ni znana. 
trenutna gostota potencialnih habitatnih dreves (Slika 3) v parku tivoli (11 – 15
dreves / ha) očitno ustreza razvoju močne populacije puščavnika, zato kot smernico
upravljanja s parkovnim drevjem predlagamo ohranjanje gostote habitatnega drevja
minimalno 11 dreves / ha. S povečevanjem gostote pa seveda dodatno izboljšujemo
habitat vrste in s tem tudi njeno številčnost. pri tem je pomembno, da se ohranja tudi
razpršenost habitatnega drevja po parku v kar največji možni meri. Kljub temu pa
priporočljiva največja razdalja med sosednjimi drevesi naj ne bi presegala 250 m, kar
naj bi glede na disperzijo puščavnika še omogočalo metapopulacijsko povezljivost
(larsson in Svensson 2009, chiari s sod. 2013). pri nadomeščanju starejšega drevja,
ki je lahko nevarno za obiskovalce parka, je potrebno z vidika upravljanja poskrbeti
za ustrezno ravnovesje med mladim drevjem ustrezne drevesne vrste, ki je potencialno
za razvoj habitatnega drevesa, in dejanskim habitatnim drevjem. Slednje je potrebno
v okviru varnostnih smernic v parku potrebno ohranjati v kar največji meri v drevo-
redih, zagotovo pa na mestih, kjer tovrstno drevje ne predstavlja velikega tveganja za
obiskovalce parka, npr. od poti odmaknjeno drevje.
poleg mestnega parka tivoli je puščavnik sicer razširjen tudi v gozdnem delu
Krajinskega parka, v gozdnem zaledju mestnega parka in v okolici čada, vendar pa v
gozdnem delu živi v precej nižjih gostotah. morda  zaradi manjšega števila habitatnih
dreves, saj ima gozd status gospodarskega gozda in posledično je tam sečnja inten-
zivnejša, lahko pa tudi zaradi manjše osončenosti drevja v sklenjenih sestojih. parkovna
drevesa, zlasti drevesa v drevoredih, so optimalni habitat puščavnika, saj mu ustrezajo
bolj osončena drevesna debla, ki nudijo ugodnejše mikroklimatske razmere za razvoj
ličink (ranius s sod. 2005).
Nihanje populacije puščavnika v mestnem parku tivoli kaže na dveletni cikel po-
pulacijske dinamike vrste, kar je verjetno povezano s ciklom razvoja vrste. razvoj li-
činke sicer poteka dve do štiri leta in je odvisen od časa odlaganja jajčec in lokalnih
mikroklimatskih razmer (maurizi 2017). čeprav populacija puščavnika v mestnem
parku tivoli izrazito niha, gre kljub temu verjetno za stabilno populacijo. za dolgo-
ročno ohranjanje vrste je lahko ključen problem premajhno število dupel, kar ima
lahko za posledico zgoščevanje zarodov. zaradi tekmovanja in tudi kanibalizma
lahko to privede do zmanjšanja uspešnosti razvoja ličink. posledično prihaja ob
zmanjšanju populacije pod kritično mejo, do parjenja v sorodstvu in negativnih de-
mografskih učinkov, kakršen je Alejev efekt, ki lahko populacijo pripeljejo do izumrtja
(gaggiotti in Hanski 2004). to je še posebej pomembno za izolirane populacije, ka-
kršna je zelo verjetno tivolska populacija zahodnega puščavnika, pri katerih ne prihaja
do genskega pretoka z ostalimi populacijami v okolici. čeprav se populacija trenutno
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
158
zdi stabilna, bi bilo nujno preveriti gensko pestrost, saj morda dolgoročno ne bo
mogla obstati brez genskega pretoka z ostalimi populacijami v okolici. 
za ohranitev zahodnega puščavnika v mestnem parku tivoli predlagamo naslednje
ukrepe za ohranjanje ugodnega stanja vrste:
(1) sečnja dreves naj poteka pod strokovnim naravovarstvenim nadzorom in naj bo
omejena zgolj na posamezna problematična in s stališča varnosti ljudi nevarna drevesa, pri
sanaciji habitatnega drevja je priporočljivo drevesom z dupli in lesnim muljem zgolj
obrezati krošnjo in ohranjati stabilnosti dreves s posebnimi dinamičnimi zankami, v primeru
sečnje pa se debla prestavi na primerna mesta v parku v skladu s smernicami za revitalizacijo
gnezditvenih dreves za zahodnega puščavnika (vignon 2006, vrezec s sod. 2013);
(2) obnova oziroma pomlajevanje drevoredov in drevesnih parkovnih zasaditev
naj poteka postopno oziroma ciklično, pri čemer se ohranja vedno zadosten prevladujoč
delež starih dreves z dupli v razpršeni razporeditvi; slednje je potrebno v okviru var-
nostnih smernic v parku ohranjati v kar največji meri v drevoredih, zagotovo pa na
mestih, kjer tovrstno drevje ne predstavlja velikega tveganja za obiskovalce parka,
npr. od poti odmaknjeno drevje; 
(3) izbor drevesnih vrst naj sledi potrebam zahodnega puščavnika kot krovne vrste,
pri čemer so prednostni naslednji rodovi dreves: hrast (Quercus), vrba (Salix), bukev
(Fagus), lipa (Tilia), jesen (Fraxinus), divji kostanj (Aesculus) in sadno drevje;
(4) pri pomladitvah se vsaj na nekaterih drevesih izvaja redna nega z glavičenjem,
ki stimulira nastanek drevesnih dupel (t.i. pollarding), s čimer se zagotavlja zadostna
količina drevesnih dupel v parku (maurizi s sod. 2017);
(5) ohranja se gostoto habitatnega drevja minimalno 11 dreves / ha, saj s povečeva-
njem gostote habitatnih dreves dodatno izboljšujemo habitat vrste in njeno številčnost;
(6) največja razdalja med sosednjimi habitatnimi drevesi naj ne presega 250 m, ki
naj bi glede na disperzijo puščavnika še omogočalo metapopulacijsko povezljivost
(larsson in Svensson 2009, chiari s sod. 2013);
(7) ukrepe bi bilo smiselno razširiti tudi na druga parkovna območja v parku izven
parka tivoli in tako povečati populacijo puščavnika. povezljivost pa se zagotavlja v gozd-
nem delu, kjer predlagamo ukrep opredelitve mreže ekocelic brez ukrepanja ali določitev
habitatnega drevja in se procesno vključi v 10 letni ggN (gozdnogospodarski načrt).
Zahvala
predstavljeno študijo sta financirala mestna občina ljubljana (predstavnica marjana
jankovič) in jp voKA SNAgA d.o.o. (predstavnik Andrej verlič). za pomoč na te-
renu se zahvaljujemo dr. dejanu bordjanu, dr. ireni bertoncelj, boštjanu defarju, dr.
tini jaklič, Nejcu rabuzi, Saši vochl in Stivnu Kocijančiču. zahvaljujemo se martinu
verniku za koristne napotke pri pripravi članka.
Literatura
Aronson M. F. J., La Sorte F. A., Nilon C. H., Katti M., Goddard M. A., Lepczyk
C.A., Warren P. S., Williams N. S. G., Cilliers S., Clarkson B., Dobbs C.,
Øpela Ambroæiœ Ergaver, Al Vrezec, Andrej Kapla, Urøka Ratajc: Razøirjenost in populacijska dinamika zahodnega puøœavnika 
159
Dolan R., Hedblom M., Klotz S., Kooijmans J. L., Kühn I., MacGregor-
Fors I., McDonnell M., Mörtberg U., Pyšek P., Siebert S., Sushinsky J.,
Werner P., Winter M. 2014: A global analysis of the impacts of urbanization
on bird and plant diversity reveals key anthropogenic drivers. Proceedings of
the Royal Society 281:  20133330.
Audisio P., Brustel H., Carpaneto G.M., Coletti G., Mancini E., Piattella E.,
Trizzino M., Dutto M., Antonini G., De Biase A. 2007: Updating the taxonomy
and distribution of the European Osmoderma, and strategies for their conservation
(coleoptera, Scarabaeidae, cetoniinae). Fragmenta entomologica 39 (2): 273–
290.
Audisio P., Brustel H., Carpaneto G.M., Coletti G., Mancini E., Trizzino M.,
Antonini G., De Biase A. 2009: data on molecular taxonomy and genetic di-
versification of the European Hermit beetles, a species complex of endangered
insects (coleoptera: Scarabaeidae, cetoniinae, osmoderma). Journal of Zoolo-
gical Systematics and Evolutionary Research 47 (1): 88–95.
Brelih S., Kajzer A., Pirnat A. 2010: gradivo za favno hroščev (coleoptera) Slove-
nije. 4. prispevek: polyphaga: Scarabaeoidea (=lamellicornia). Scopolia 70: 1–
386.
Chiari S., Carpaneto G.M., Zauli A., Zirpoli G.M., Audisio P., Ranius T. 2013:
dispersal patterns of a saproxylic beetle, Osmoderma eremita, in mediterranean
woodlands. Insect Conservation and Diversity 6 (3): 309–318.
Direktiva sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov in prostoživečih ži-
valskih in rastlinskih vrst 1992: Official Journal of the European Union 206:
7–50.
Gaggiotti O.E., Hanski I. 2004: mechanisms of population extinction. v: Hanski i.,
gaggiotti o. E. (eds.). Ecology, genetics, and Evolution of metapopulations.
Elsevier Academic press, San diego: 337–366.
Hedin J., Ranius T., Nilsson S.G., Smith H.G. 2008: restricted dispersal in a flying
beetle assessed by telemetry. Biodiversity and Conservation 17 (3): 675–684.
Hržič A., Urek G. 1989: Skladiščni škodljivci na ljubljanskem območju. Sodobno
kmetijstvo 22 (3): 119–130. 
Ives C. D., Lentini P. E., Threlfall C. G., Ikin K., Shanahan D. F., Garrard G.
E., Bekessy S. A., Fuller R. A., Mumaw L., Rayner L., Rowe R., Valentine
L. E., Kendal D. 2016: cities are hotspots for threatened species. Global Ecology
and Biogeography 25 (1): 117–126.
Jogan N. 2013. Flora ljubljanskega gradu stoletje po vossu. Hladnikia 31: 53–66.
Larsson M.C. in Svensson G.P. 2009: pheromone monitoring of rare and threatened
insects: Exploiting a pheromone–Kairomone System to Estimate prey and pre-
dator Abundance. Conservation Biology 23 (6): 1516–1525.
Larsson M.C., Hedin J., Svensson G.P., Tolasch T. in Francke W. 2003: charac-
teristic odor of Osmoderma eremita identified as a male-released pheromone.
Journal of Chemical Ecology 29: 575–587.
Lepczyk C. A., Aronson M. F. J., Evans K. L., Goddard M. A., Lerman S. B.,
Macivor J. S. 2017: biodiversity in the city: Fundamental Questions for Un-
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
160
derstanding the Ecology of Urban green Spaces for biodiversity conservation.
BioScience 67: 799–807.
Maurizi E., Campanaro A., Chiari S., Maura M., Mosconi F., Sabatelli S., Zauli
A., Audisio P., Carpaneto, G. M. 2017: guidelines for the monitoring of
Osmoderma eremita and closely related species. Nature Conservation 20: 79–
128.
Ramovš A. 1961. geološki izleti po ljubljanski okolici. mladinska knjiga, ljubljana:
231 str.
Ranius T. in Hedin J. 2001: the dispersal rate of a beetle, Osmoderma eremita,
living in tree hollows. Oecologia 126: 363–370.
Ranius T., Aguado L.O., Antonsson K., Audisio P., Ballerio A., Carpaneto
G.M., Chobot K., Gjurašin B., Hanssen O., Huijbregts H., Lakatos F.,
Martin O., Neculiseanu, Z., Nikitsky N.B., Paill W., Pirnat A., Rizun V.,
Ruicănescu A., Stegner J., Süda I., Szwałko P., Tamutis V., Telnov D.,
Tsinkevich V., Versteirt V., Vignon V., Vögeli M., Zach P. 2005:
Osmoderma eremita (coleoptera, Scarabaeidae, cetoniinae) in Europe. Animal
Biodiversity and Conservation 28 (1): 1–44.
Scopoli I. A. 1763: Entomologia carniolica. typis ioannis thomae trattner, vindo-
bonae: 420 str.
Smrekar A., Erhartič B., Šmid Hribar M. 2011: Krajinski park tivoli, rožnik in
Šišenski hrib. geografski inštitut Antona melika zrc SAzU, ljubljana. Georitem
16: 134 str.
Stegner J. 2002: der Eremit, Osmoderma eremita (Scopoli 1763) (coleoptera: Sca-
rabaeidae) in Sachsen: Anforderungen an Schutzmaßnahmen für eine prioritäre
Art der FFH-richtlinie. Entomologische Nachrichten und Berichte 46 (4): 213–
238.
Svensson G. P., Larsson M. C. 2008: Enantiomeric specificity in a pheromone–kai-
romone system of two threatened saproxylic beetles, Osmoderma eremita and
Elater ferrugineus. Journal of Chemical Ecology 34 (2): 189–197.
Svensson G.P., Larsson M.C., Hedin J. 2003: Air sampling of its pheromone to
monitor the occurence of osmoderma eremita, a threatened beetle inhabiting
hollow trees. Journal of Insect Conservation 7: 189–198.
Svensson G.P., Oleksa A., Gawroski R., Lassance J.M. in Larsson M.C. 2009:
Enantiomeric conservation of the male-produced sex pheromone facilitates mo-
nitoring of threatened European hermit beetles (Osmoderma spp.). Entomologia
Experimentalis et Applicata: 1–7.
Svensson G.P., Sahlin U., Brage B., Larsson M.C. 2011: Should i stay or should i
go? modelling dispersal strategies in saproxylic insects based on pheromone
capture and radio telemetry: a case study on the threatened hermit beetle
Osmoderma eremita. Biodiversity and Conservation 20 (13): 2883–2902.
Vignon V. 2006: le pique-prune - histoire d'une sauvegarde. o.g.E. cofiroute,
catiche productions, Nohanent: 32 str.
Vrezec A., Kapla A. 2007: Kvantitativno vzorčenje hroščev (coleoptera) v Sloveniji:
referenčna študija. Acta entomologica slovenica 15 (2): 131–160.
Øpela Ambroæiœ Ergaver, Al Vrezec, Andrej Kapla, Urøka Ratajc: Razøirjenost in populacijska dinamika zahodnega puøœavnika 
161
Vrezec A., Pirnat A., Kapla A., Denac D. 2008: zasnova spremljanja stanja
populacij izbranih ciljnih vrst hroščev vključno z dopolnitvijo predloga
območij za vključitev v omrežje NAtUrA 2000. Morinus funereus, Rosalia
alpina, Cerambyx cerdo, Osmoderma eremita, Limoniscus violaceus,
Graphoderus bilineatus. Končno poročilo. Nacionalni inštitut za biologijo,
ljubljana: 101 str.
Vrezec A., Ambrožič Š., Kapla A., Bertoncelj, I., Bordjan, D. 2014: izvajanje
spremljanja stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2013 in 2014.
Končno poročilo. Nacionalni inštitut za biologijo, ljubljana: 113 str.
Vrezec A., Ambrožič Ergaver Š., Kapla A., Kocijančič S. 2020: monitoring puš-
čavnika (Osmoderma eremita) v Krajinskem parku tivoli, rožnik in Šišenski
hrib v letu 2020. Končno poročilo. Nacionalni inštitut za biologijo, ljubljana:
17 str.
Prejeto / Received: 21. 10. 2021
Acta entomologica slovenica, 29 (2), 2021
162