0. '8' O O 5 O O o 5 O O '1 O 6 8 O O še yii Id- ni j ] Poštnina plačana — Sped. abbon post. _ II gr. IZHAJA VSAKO DRUGO SOBOTO. Uredništvo in uprava : Trst, ulica Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 15 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 350 lir, polletna 180 lir; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din ; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din. Leto IV. št. 71 Ivst, 10. junija 1950 Cena lir 15 Coca-Cola ogroža vlade Šampanjec in kianti na umiku Čudna ameriška pijača je to. Servirajo jo v okusnih stekleniči-Cah iz izredno debelega stekla. Ni alkoholična. Ima čuden okus, o katerem pravijo, dd začetku odbija, toda polagoma te tako pritegne nase, da se je več ne moreš ubraniti. Ima posebno vrsto opojnosti, prijetno te pogreje in navda z optimizmom. V današnjih črnih dnevih je to gotovo njena najboljša lastnost. V Tristu jo. dostdfoljajo barom, kavarnam in gostilnam v posebnih rdečih avtomobilih, ki vabijo Tržačane: »Pijte Coca-Colal« Avtomobilu strežejo šofer in prenašalci v čednih rjavih unitorrnah. Propaganda je vsekakor velikopotez- Posledice mredooleois Ma Po najnovejših poročilih angleških gospodarskih listov se v zadnjem času še bolj občutijo v zunanji trgovini in notranji proizvodnji posledice angleškega razvrednotenja. Do aprila je cena angleškega uvoza poskočila po razvrednotenju za 18,2%; od tega je polovica podražitve nastopila v 1. 1950. Cene angleškega izvoza pa se od marca do aprila niso spremenile, kar pomeni, da obstoji zev med uvoznimi in izvoznimi cenami okoli 4,4%. To pomeni, da je kupna moč angleškega izvoza danes za okoli 14% na. Po beneških kanit .h švigajo | slabša kakor je bila v trenutku pred rdeče prepleskane m.ator:zirune gondole s »koko«. Kaj vsebuje prav Za prav ta pijača? Oslajena voda, k: so ji dodani fosforni kisik, kofein (ki ga Vsebuje kava) in v priv majhni količini tudi glicerin. Analiza je torej povsem preprosta. In vendar bi bila ta nedolžna pijača skoraj zrušila francosko vlado. Razbesnela je milijone Francozov in Američanov. Med vročo razpravo v francoskem parlamentu, ki je je izzvala zahteva francoskih vinogradnikov, da se »koka« prepove, d vlada ni upala postaviti ob tem vprašanju na kocko zaupnice. Sam minister Za narodno zdravje je to Priznal. Predlog, naj se pijača v Franciji prepove, so francoski poslanci odbili. »VIVE LA FRANCE!« Predsednik vlade Bidault se je v začetku krepko držal: Če Američani prepovedujejo uvoz francoskih ribjih konserv, češ da niso Pripravljene po ameriških določbah, imamo tudi mi Francozi pravico odbiti uvoz ameriške »koke«. Predsednik parlamentarne komi-sije za pijače je v razburjenosti dejal, da to sploh ni pijača, med-tem ko je bila sama komisija mnenja, da Koka ni nikakšen strup. Medtem se je pri francoski vladi vglasil ameriški poslanik in povedal o zadevi ameriško mnenje. »New York Mirrar«: Francozi so nehvaležni. Ameriško blago, ki ga Se treba plačati, odbijajo. Na drudi strani sprejemajo našo miloščino, toda ne puste nam, da bi jim Prodajali svoje blago. v. k’ v. skrajnem primeru lahko razbijemo Marshaillcrvb pomoč Franciji. »New York Herald Tribune«: Nesrečen bi bil tisti dan, ko bi Francija pričela odbijati naše biado. Kljub sedanjemu viharju smo Prepričani, da bosta v Franciji zmagala »bonsens« (pamet) in dobro vino. »Vive la France and vive thè freedom to drink coca-cola« (Živela Francija in živela svoboda razpečavanja coca-cole). Ameriški poslanec demokrat H. ^Testom Ako Francija prepove urneriško coca-colo, bomo odgovorili s prepovedjo uvoza šampanjca 'n francoskih dišav. Zdaj je gotovo jasno, zakaj ni bil postavljen pred francosko so-dišče Alfred Schwab, glavni rav-Vatelj za razpečavanje coca-co’e v Europi, kakor je to prvotno zahte-i Val državni pravdnik, ki ga je ob-tožit, da razpečava v Franciji pi-Sačo, ki jo prepoveduje francoski Zukon, kakor vse pijače, ki so jim : dodane kemične snovi. : Tudi Italija je utihnila V Italiji so nekaj časa občudo-'jv-li francosko borbenost in »LTn-'Prmazione Parlamentare« je celo Zagrozila, da bodo Italijani dovo-bli prodajo koke samo pod potjo-j '.crn, ako Američani dovolijo uvoz duHjanske marmelade in konserv. Michele Sassone je v imenu Zveze I italijanskih vinogradnikov udaril br°ti uživanju kave in zlasti koke, češ da izpodriva vino. Toda prote-'sti niso nič pomagali. Beneške ka-nale še vedno režejo motorne gfn-' bPle, prenapolnjene s koko, in ita-bjanska mladina se po zatrdilu ^cssona še vedno vdaja snobizmu, m ga predstavlja uživanje koke. (Stekleničica koke stane 50 lir, ®tcklemčica italijanskih brezaIko-bolnih pijač 80, liter vina povpreč-no 200 lir.) razvrednotenjem funta. Narasle so cene surovin, ki jih mora Anglija uvažati. Tako je splošni indeks (ako vzamemo za podlago 1. 1947 = 100) narastel za 3 točke na 131, indeks samih surovin pa za 5 točk na 148. Narasle so tudi cene uvožene hrane, pijač in tobaka. Cene uvoženih surovin so narasle od dneva razvrednotenja za 25%, cene uvožene hrane, pijač in tobaka so poskočile za 14%, cene izdelkov za 17%. Ves razvoj pa kaže tudi, da ne gre samo za povišanje cen v zvezi z razvrednotenjem, temveč je blago dražje tudi v državah, ki so izvršile razvrednotenje v istem razmerju kakor Anglija. * * * ANGLEŠKA PREVOZNA KOMISIJA, ki nadzira javne prevozne naprave, računa, da bo primanjkljaj v 1.1951 znašal še 1,4 milijona funtov, medtem ko znaša v 1. 1950 15,1 milijona f. Povišane bodo tovorne prevoznine na železnicah tudi v samem Londonu. »Green Line« m fio sm GLEDE ZAVAROVANJA SUE SKEGA PREKOPA se zdaj v Egiptu pogaja šef angleškega denarnega štaba maršal Slim. Egipčani zahtevajo odstranitev angleških čet. Angleži pa na to niti ne mislijo. Po njihovem mnenju so egiptske, arabske in izraelske sile prešibke, da bi lahko same zavarovale prekop. Američani podpirajo Angleže v tem pogledu. PREVOZNINA NA ANGLEŠKIH ŽELEZNICAH je* bila povišana za 15,5%. NOVA MEDNARODNA VPRAŠANJA. Bivši francoski minister za gospodarstvo André Philip je kot predsednik pododbora za industrijsko proizvodnjo pri Evropskem svetu v Strasbourgu povabil v Pariz člane te komisije. V Parizu so sklenili ustanoviti »študijsko« in »akcijsko« skupino; prva bo preučevala vprašanja investicij, proizvodnje, plač in cen. EGIPTSKA NARODNA BANKA se bo po novem načrtu preobrazila v Osrednjo banko, ki bo ohranila pravico izdajanja denarja, toda obenem bo lahko izvrševala tudi trgovinske posle. V nadzornem odboru bo poleg drugih predstavnikov tudi finančni minister. PRILIV TUJEGA KAPITALA V NEMČIJO. Pričakovanje Zahodne Nemčije, da bodo zahodne države dale Nemcem večja posojila, se ni uresničilo, čeprav je bila odpravljena prepoved o investiranju tujega kapitala. Denarja ne bodo dobile ne nemška država ne nemške banke, pač pa bodo zahodni kapitalisti investirali denar v posamezna podjetja proti ustreznemu dobičku. ZNIŽANJE CARIN NA UVOZ BOMBAŽA je izvedla Kanada, začenši s 1. junijem. Carina na bombažne izdelke je bila znižana od 25 na 22,5%. Čeprav velja to za vse države, ki so pristopile k ženevskemu sporazumu o carinah, ima letos manjše dohodke kakor lansko leto, ker imajo ljudje manj | bodo praktično nove olajšave de-denarja za zabavo. | ležne predvsem ZDA. Gospodarski realizem maršala TITA Na poti skozi Srbijo se je maršal Tito ustavil v Prokuplju, kjer je imel važen govor. Poleg raznih političnih vprašanj se je dotaknil tudi vprašanja gospodarskih odnosov z Zapadem. Dejal je: Preostaja nam še leto, dve, ki bosta pr. napetosti enaki pretekPm letom, kajti pred seboj imamo še precej važnih nalog. Treba je torej zastavi i vse sile, da bi izpolnili naš petletni plan in občutili, kaj pomeni socialistična Jugoslavija, kaj pomeni plansko gospodarstvo itd. Tudi sami veste, da nisem nikoli določil roka, doklej bo to trajalo. Tega nisem rekel. Toda vi tudi sami vidite rezultate velikih naporov naših delovnih ljudi in se zavedate, da se moramo prav zaradi tega, ker je bilo to ustvarjeno z muko, še naprej truditi, da bi izpolnili plan zgraditve nafp težke industrije in preostalega, kar je baza za naš nadaljnji razvoj. Zato potrebujemo velikanska sredstva. Ne mislite, da nam kdo daje z odprtimi rokami. Tistih 20 do 40 milijonov, o katerih se govori že leto in pol, lahko dobe tudi slabše države. Pa tudi tistega, kar smo dobili, nismo dobili za o, ker bomo šli v njihov tabor, kot se to pripoveduje s te strani. Ne mislite, tovariši, da Se bomo kdaj koli prodali za ne vem kakšna posojila. Ce nam hoče kdo dati posojilo, naj da. Vemo, da bo od tega tudi sam imel koristi ker bomo posojilo vrnili z obrestmi. Za to posojilo bomo od njih kupili stroje, ki jih izdelujejo, in bodo tudi od tega imeli koristi, ker bodo prodali svoje blago. Ml pravimo: Ce hočete na tej podlagi, je dobro, če ne, nam ni treba posojila. V tem primero bomo morali morda nekatere stvari podaljšati, toda od naše poti ne bomo odstopili. Ce pa mi nekaj rečemo — ne trazarimo, temveč pravimo, da Je tako in prav nič drugače. Ne vodimo prikrite, temveč odkrito politiko: odkrito ekonomsko politiko do dragih držav in odkrito splošno zunanjo politiko do vseh držav. Danes smo edina nevtralna in neodvisna država, ki nima nikafišnih obveznosti ne proti Vzhodu ne proti Zahodu. Ni- komur nismo ničesar dolžni, česar bi ne mogli vrniti. Nove pogodbe z Nemčijo io llalijo V času, ko italijanski državniki in italijanski tisk postavljajo izpolnitev italijanskih političnih zahtev kot pogoj za rešitev gospodarskih vprašanj z Jugoslavijo, postaja trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in Avstrijo ter Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo živahnejša. Avstrija in Nemčija bosta seveda s svojimi industrijskimi izdelki izpodrivali Italijo z jugoslovanskega trga. Po najnovejšem sporazumu bo izmenjava med Jugoslavijo in Avstrijo dosegla v obeh smereh 84 milijonov dolarjev, medtem ko je dosedanji sporazum predvideval samo izmenjavo 23 milijonov dolarjev. Na novi širši osnovi se prične izmenjava oktobra 1950. Trgovinski dogovor med Jugoslavijo in Nemčijo, ki je bil uveljavljen dne 18. aprila, predvideva 65.7 milijona dolarjev jugoslovanskega izvoza in 61,2 mil. dolarjev nemškega izvoza. Sporazum za leto 1949 je predvideval samo 35,5 mil. dol. jugoslovanskega izvoza in 42 mil. dol. nemškega. Na jugoslovanskem trgu se je že razvila huda konkurenca med Avstrijo in Nemčijo. TRGOVINSKA POGAJANJA JUGOSLAVIJA - NEMČIJA Nemški listi so za 1. junij napovedali pričetek novih trgovinskih pogajanj med Zahodno Nemčijo in Jugoslavijo, ki naj bi dovedla do znatnega povečanja izmenjave, ki-jo predvideva sedanja pogodba. JUGOSLOVANSKO PROSTO CONO V SOLUNU BODO OBNOVILI. Beograjska »Borba« poudarja važnost tega dogodka. Tako bo Jugoslavija dobila novo neposredno zvezo s čezmorskimi deželami. Prosta cona je bila ustanovljena leta 1923. Jugoslavija je čez Solun pred vojno izvažala zlasti rode in živino. Vrtalno garnituro za nafto so izdelali v tovarni težkih orodnih strojev v Železniku pri Beogradu. SCHUMANOV PREDLOG -MRTVOROJENO DETE ■ > .j-- MARIJANA (Francija) MIHLU (N emčiji): »Zapoj, Mihel, pesem o Porurju!« Nemci, ki sicer niso na glasu kot dobri politiki, včasih vendar zadenejo kakšno politično šalo. »Zapoj mi, Michel, pesem o Porurju!«, tako je komentiral neki nemški humorist predlog predsednika francoske vlade Schumana, naj se francoski in nemški premog, kakor tudi jeklo združita v nekakšno zvezo, ki bi skupno upravljala to ogromno bogastvo francoskih rudnikov in jeklarn ter nemških premogovnikov in jeklarskih podjetij. (Francozi in Angleži govorijo o »poolu«. drugi zopet o kartelu, Nemci pa o »Montanunion« ). Po nekaj tednih, odkar je Schuman vrgel v svet to vprav atomsko diplomatsko bombo, že lahko trdimo, da ne bo kruha iz te moke. Čeprav pustimo ob strani nasprotovanje ZSSR in mednarodnih sindikalnih organizacij, moramo reči, da tudi na Zahodu ni enotnosti glede uresničenja te pomembne francoske pobude. Angleži so sicer priobčili nekaj skoro sentimentalnih komentarjev o pomenu Schumanove akcije za u-resničenje mednarodnega sodelovanja in utrditve miru, toda zdaj je že jasno, da so načelni nasprotniki Schumanovega načrta. Bevin, ki rad iniciativno posega v evropske razmere, in načrte, se je čutil osebno prizadetega, ker ga je Schuman prehitel s svojo potezo. Sicer so Angleži nasprotni Schumanovemu predlogu tudi iz stvarnih razlogov. Prvič hočejo ohraniti prostost glede trgovine s premogom, ki ga prodajajo v inozemstvu po višjih cenah — Schuman je proti sistemu dvoj nih cen — odbijajo pa tudi nadzorstvo nad proizvodnjo jekla. Poleg tega hočejo Angleži ostati zvesti svojemu imperiju, svoji imperialni gospodarski politiki na šterlinskem področju. Evropski celini radi pogosto potipljejo pod rebra, sami pa odklanjajo vmešavanje v njihove gospodarske zadeve. Američani so ostali nekako hladni nasproti Schumanovemu predlogu. Vsekakor jim vloga svetovnega vodstva prija in so nasprotni pobudi za ustanovitev takšnega organizma, kakor bi bil zahodni kartel jekla in premoga, kar bi lahko pomenilo zbiranje tretje sile na mednarodnem torišču, kakor je nerodno priznal predsednik zahodne nemške vlade dr. Adenauer. Vse kaže, da hočejo Američani imeti opravka neposredno z ZSSR, oziroma z Organizacijo združenih narodov. Da so Nemci takoj pograbili za Schumanovo bilko, je razumljivo. Vsak predlog, ki bi jim pomogai iz Nove nevarnosti Tržaški dnevni tisk se razburja ob vesti, da nemške železnice uporabljajo kakor pred vojno posebno nizko tarilo, da bi privabile čim več prometa iz Srednje Evrope v nemške luke. Z druge strani bodo Benečani z uvedbo direktnih tarif privabili gotovo več prometa iz Avstrije, ki sicer predstavlja važno tržaško zaledje. Po najnovejših podatkih narašča promet tudi po Donavi in Labi. Iz Linza poročajo, da je do 21. aprila v tem letu dosegel promet s premogom na Donavi 308.500 ton, t. j. okoli 800 ton na dan. V marcu je znašal promet s premogom 108.000 ton in je skoraj dosegel decembrskega (115.000). Na Donavi se je letos obnovil promet zelo zgodaj spomladi. V Linz je prispelo tudi precej blaga iz ZDA. Promet po Donavi navzgor je seveda šibkejši in je dosegel 20.000 ton, t. j. manj kakor 7% prometa navzdol. V prvi vrsti prevaža jeklarsko podjetje VCEST svoje izdelke po Donavi v smeri Rotterdama (8875 ton železa in 4654 ton pločevine, 745 ton celuloze itd.). Proti koncu maja je Donavsko-ev-ropski institut organiziral drugi sestanek za preučevanje prometnih razmer na Donavi. Prispeli so delegati iz Avstrije, Francije, Nemčije, Holandije, Belgije in Luksemburga. Sestanka so mednarodnega političnega in gospodarskega osamljenja, v katerega so zašli po izgubljeni zojni, jim je dobrodošel. Kar velja za Nemce, velja seveda tudi za Italijane. Geslo vse italijanske povojne politike je: Dvigniti se do enakopravnega pogodbenika na mednarodnem poprišču. Zato pozdravljajo italijanski diplomati vsako novo mednarodno ustanovo, v kateri lahko nastopajo kot enakopravni udeleženci, kakor so pozdravili Evropsko zvezo itd. Proizvod n ja okoli 2-3 milijonov jekla ni za Italijo končno tako velikega pomena kakor sama prilika, da se je g. Sforza lahko zopet enkrat odpeljal v Pariz. Tako so ostali na terenu samo še Francozi, Italijani, Nemci, Belgijci in Holandci. Proizvodnja premoga in jekla v teh državah je sicer velika (glej zadnje »Gospodarstvo«!) toda proti volji ZDA in V. Britanije ne morejo te države ničesar skleniti, kar bi bilo večjega mednarodnega pomena. Samo Porurje s svojimi rudniki in jeklarnami je n. pr. pod mednarodnim nadzorstvom Zahoda in vse te države so odvisne še danes od ameriške gospodarske pomoči. L. B. ITALIJANSKO JEKLO JE DRAGO V zvezi s Schumanovim predlogom, naj se ustanovi zapadni kartel premoga in jekla, ugotavlja angleški tisk v svojih poročilih iz Rima, da je itali- za tržaško luko se udeležili tudi predstavniki holandskih in nemških pristanišč, plovnih družb na Renu in predstavniki nemških železnic. Govorili so zlasti o plovni družbi DDSG (Donaudampfschif-fahrtgeselischaft), dalje o novem pristanišču v Linzu, o povezavi Donave z Renom in o trgovinskih odnosih med Avstrijo in Nemčijo. Gradnja pristanišča v Linzu napreduje. Preuredili so železniške tire in postavili lope s površino 3400 m . Zdaj gradijo dve dvigali. Prihodnje leto bodo zgradili tudi silos za žiro. Pristanišče bo lahko opravilo 1000 ton prometa dnevno poleg pristaniških naprav podjetja VOEST. Promet na Labi postaja čedalje živahnejši. Po pogajanjih v Pragi se je CSR odločila, da dovoli prehod tudi nemškim čolnom po Labi. Danes je že v prometu mnogo nemških vlačilcev, ki vozijo rudo po Labi navzgor, iz CSR pa predvsem oves. ZA POSPEŠEVANJE OBMEJNEGA PROMETA MED JUGOSLAVIJO IN AVSTRIJO so bila te dni pogajanja med predstavniki jugoslovanske trgovinske delegacije in Avstrije. Gre predvsem za promet ob Koroški meji. Obe strani sta izrazili žel o, da bi sc promet povečal. jansko jeklo za 30% dražje kakor so cene na mednarodnem trgu. Zaradi tega se italijanski industrije! upirajo pristopu k zapadnemu kartelu. še Vedno diskriminacija Zopet se razburjajo naši duhovi. G. Andri, načelnik prosvetnega oddelka pri ZVU, Je dokončno postavil lestvico na-predovanja za naše profesorje. V bistvu je ostalo vse pri starem, to se pravi, posebna lestvica Za tiste, ki imajo italijansko državljanstvo, druga Za tiste, ki so ga Zgubili. Tisti, ki ga imajo, so lahko redno nastavljeni, prejemali bodo tudi pokojnino, tisti, ki ga nimajo, ostanejo enoletni nastavljenci in morajo ob koncu vsakega leta pokorno vložili prošnjo za enoletno nastavitev. Med temi so tudi nekateri Tržačani, v Trstu rojeni, ki so morali za časa fa-šizma v svet — kakor pravi na žalost že preveč udomačeni slovenski izrek »S trebuhom za kruhom« — pa so se vrnili z drugim državljanstvom domov na Tržaško. Na svobodno ozemlje tržaško, zajamčeno s podpisi 22 držav! Po pojmovanju mednarodnega prava, kakor ga imajo »politicai advisors«, ZVU, lahko obstoji država (STO), sestavljena izključno iz državljanov s tujim državljanstvom; v našemi primeru z italijanskim državljanstvom. Zgrešeno postavljena osnovna rešitev se zdaj vleče kakor rdeča nit skozi vse ukrepe ZVU in dovaja do tipičnih primerov narodnostne diskriminacije — do dvojnih lestvic na vsem področju kulturnega, gospodarskega in socialnega udejstvovanja. Cernu ta grenka kaplja prav za slovenskega šolnika, da mora vsako leto prositi za namestitev, morda samo zaradi tega, ker ga je fašizem prisilil, da si poišče kruha drugod in sprejme novo državljanstvo. Šolske lestvice in razdelitev šolskih otrok in dijakov po modernih šolskih prostorih in starih podrtijah po ključu narodnosti ali podeljevanje višjih honorarjev na italijanskem in nižjih na slovenskem radiu — Italijane torej na desno, Slovence na levo, nam kličejo v spomin prizor iz novejšega dela Angleža Beverly Nicholsa »Uncle Samson«: »Ce se postaviš na vogal ulic First in New York Avenue med šolskim odmorom, vidiš na desni šolo za približno 1000 otrok črncev, ki nimajo niti večje sobe, da bi se v njej igrali med odmorom — na levi čez ulico pa obsežno moderno igrišče, na katerem rajajo beli otroci.« S tem nikakor nočemo reči, da so za socialno diskriminacijo v Trstu bolj krivi Američani kakor Angleži. PROMET PO DONAVI IN LABI NARAŠČA —-------------------- Atomsko nadzorstvo nad Nemčijo in strah pred konkurenco 2 10. jumja 1950. (Od nemškega sotrudnika) V zahodnih nemških industrijskih krogih je najnovejši zavezniški zakon o atomskem nadzorstvu v Nemčiji izzval veliko vznemirjenje. Po novem zakonu ne gre samo za nadzorstvo nad atomskimi izdelki in napravami, temveč so podvrženi zavezniškemu nadzorstvu tudi razni aparati, ki so nujno potrebni v zdravilstvu in tehniki ter so velikega pomena za nemški izvoz. Nadzorstvo izvaja vojaški varnostni urad. Natančno izvajana atomska kontrola nad Nemško zahodno republiko bi Nemcem prišla prav. Na ta način bi se Nemčija za dolgo časa izognila nevarnosti, da bi jo sumničili zaradi tajnega atomskega potenciala. Poleg tega je treba poudariti tudi okolnost, da se misel o atomskem nadzorstvu že leta in leta omenja kot orodje za dosego mednarodnega atomskega In svetovnega miru. Trebalo bi samo pozdraviti, ako bi se prav z izvedbo atomskega nadzorstva nad Nemčijo ta misel končno vsaj na tem področju praktično izvedla. Zal, da so tu znamenja, ki kažejo, da se pri misli tega zakona niso upoštevali samo ti višji vidiki za dosego svetovnega miru. O atomski bombi v novem zakonu niti ni govora. Končno ni to niti bilo potrebno, kajti s popolno prepovedjo proizvajanja težkega vodika, kovinskega urana in gradnje atomskih baterij je onemogočen razvoj tudi atomskih naprav v miroljubne namene. Nikakš-ni kemični tovarni ne bo kazalo dobavljati industrijsko manj razvitim deželam polizdelke atomske tehnike, kakor čisti grafit in težko vodo ali težek parafin. V kolikor ni sploh prepovedana uporaba teh snovi in aparatov, sta vsako poslovanje, ki je v zvezi s to proizvodnjo, kakor tudi sam izvoz podvržena izrecnemu dovoljenju zavezniškega vojaškega varnostnega urada. Nemški industrije! se vprašujejo, ali ni bil morda preveč razširjen obseg teh prepovedanih predmetov? Prepovedano je v bodoče prosto proizvajanje tudi znanih števcev Geiger-Mtiller in vseh števcev za merjenje izžarevanja. To so priprave, ki se dnevno uporabljajo v zdravilstvu, to je pri Roentgenovih in podobnih a-paratih sploh. Danes si ni mogoče misliti modernega zdravljenja brez omenjenih naprav. Prepovedano je tudi prosto izdelovanje visoko občutljivih galvanometrov, ki jih zdravniki uporabljajo pri možganskih in živčnih boleznih. Prav tako so prepovedani mikrofotometri, ki jih uporablja filmska industrija. Prepovedano je proizvajanje Roentgenovih generatorjev z zmogljivostjo nad 150 tisoč voltov. To se pravi, da je odslej pod nadzorstvom vsak močnejši Roentgenov aparat, katerega žarki prodirajo globlje pod človeško kožo. Podobne naprave je treba javiti omenjenemu varnostnemu uradu. Zakon izrecno dovoljuje prosto proizvodnjo in uporabo vvolframove žice, ki jo uporabljajo pri proizvajanju radijskih cevi. Nemški industrije! se vprašujejo, kako bo zavezniški nadzorni urad uporabil oblast, ki mu jo daje novi zakon. Jasno je, da bi strogo izvajanje zakona ogrožalo nemški izvoz. Nemška izvozna industrija bi bila prizadeta že s samim zavlačevanjem pri izdajanju dovoljenj. Dogajalo se bo verjetno, da bodo organi varnostnega urada včasih vprašali za mnenje strokovnjake, ki bodo sami prizadeti zaradi konkurence. Za prekr-šitve zakona so kazni zelo stroge in gredo včasih do dosmrtne ječe, denarne kazni 1 milijona mark in likvidacije podjetja. R. K. V poslednjem času so zasedbena oblastva v Zahodni Nemčiji izdala nov ukrep o atomskem nadzorstvu, s katerim so zelo omilila zlasti določbe glede nadzorstva naprav, ki so nujno potrebne za zdravniško prakso in raziskovanja na tem področju. Nemci so z zadovoljstvom sprejeli na znanje ta ukrep. (Prip. ur.) TUJ KAPITAL ŠE VEDNO POD NADZORSTVOM Investicije v Trstu in Italiji V Uradnem listu ZVU z dne 1. VI. je bil objavljen ukaz št. 104 o »investicijah inozemskega kapitala« na tržaškem področju. Doslej se je pri nas stalno izvajal italijanski vojni zakon, kr. odlok št. 807 z dne 24. VII. 1942, po katerem je bilo inozemskim državljanom prepovedano pridobivanje nepremičnin in udeležba v domačih podjetjih brez posebnega dovoljenja conskega predsedništva. Praksa je celo hotela, da imel tako dovoljenje vsak tuji državljan, ki si hoče ustanoviti lastno imensko tvrdko ali obrt, čeprav z domačim kapitalom. V Italiji so že pred dvema letoma odpravili odlok št. 807 in vzoosta-vili v glavnem predvojno načelo o enakopravnosti tujcev z domačini, storili so to z odlokom z dne 2. III. 1948, št. 211, ki je stopil v veljavo 7. IV. 1948. ZVU pa temu ukrepi' ni sledila, češ da še obstoje razlogi za kontrolo nad investicijami tujega kapitala na njenem področju (glej »Gospodarstvo« z dne 22. 1. 1949). Po odloku št. 211 je v Italiji ostalo potrebno dovoljenje ministrstva za zunanjo trgovino le še takrat, kadar gre za investicije v stroje za industrijske obrate; sicer pa tujci lahko vlagajo denar v italijanska podjetja svobodno in se seveda lahko tudi prosto udejstvujejo v gospodarskih poklicih. Odlok št. 211 vsebuje samo predpise, pod kakšnimi pogoji se kapital, ki je bil investiran v devizah ali tujih valutah, ali pa koristi iz takega kapitala, kakor obresti, dividende in drugi donosi, zopet izvozijo. V tem pogledu velja, da se smejo izvoziti dohodki od takega kapitala samo do višine 1% nad letnimi zakonitimi obrestmi, kapital sam iz morebitne kasnejše realizacije pa samo do višine prvotno uvožene valute in šele -po preteku dveh let; če pa gre za investicije v stroje za industrijske obrate, se sme zahtevati zopetni izvoz kapitala šele po preteku petih let. Ker gre za transakcije v devizah in tujih valutah, ki so razpoložljive za izplačila v inozemstvu in ki so bile prenesene na »Ufficio Italiano dei Cambi«, je tudi razumljiv predpis italijanskega odloka št. 211, da morajo banke, borzni mešetarji, notarji, drugi uradniki, pa tudi družbe in druga podjetja, sporočiti omenjenemu uradu vse podatke o takih inozemskih investicijah, oziroma vsak prenos delnic ali poslovnih deležev na inozemce. Tako je torej v Italiji. Ukaz ZVU št. 104, ki je že stopil v veljajo, je in ni kopija teh italijanskih predpisov. Kopija je v toliko, kolikor skoro doslovno uveljavlja tudi za tržaško področje predpise o ponovnem izvozu inozem- skega investiranega kapitala in dobičkov od njega, s to majhno razliko, da se imajo obvestila o investicijah pošiljati tržaški delegaciji urada »Uficio Italiano dei Cambi«. Razlikuje pa se od odloka št. 211, ko določa, da so investicije tujega kapitala še naprej podvržene predhodnemu dovoljenju, ki ga pa ne bo izdajalo consko predsedništvo, kakor do sedaj, marveč sama ZVU, čeprav po zaslišanju conskega predsednika. Ne bomo se spuščali v razpravljanje o umetnosti ali neumestnosti, da se še nadalje nadzorujejo na Tržaškem ozemlju tuje investicije. Zdi se nam pa, da ima ukaz ZVU bistveno hibo, da ne pove točno, kaj prav za prav razume pod investicijo inozemskega kapitala. Člen 3. in 4. ukaza, kjer je govora o ponovnem izvozu kapitala in koristi, govorita samo o investicijah v devizah in v tujih valutah, in sicer v nepremičninah, posojilih, v industrijskih finančnih in trgovskih podjetjih ter v strojih za industrijske obrate; in prejšnji člen, kjer so predpisi, kakšne listine in pravna opravila se v javnih registrih ne smejo izvršiti, če prizadeti ne predloži dovoljenja ZVU, se tudi nekako sklicuje na investicije po členih 3. in 4.; toda v isti sapi določa, da registrski urad, zemljiška knjiga, pomorski in celo tudi avtomobilski register ne smejo opraviti takih vpisov brez predložitve zadevnega dovoljenja, če gre za investicije v inozemskem kapitalu ali v inozemski valuti. Se pravi, da bi ne bile mišljene samo investicije v devizah in tuji valuti, marveč tudi razni enostavni nakupi, morda ne samo avtomobilov temveč tudi drugih potrošnih reči. Morda bo kdo tudi v bodoče razlagal te določbe tako. da veliaio sploh za vsakega tuiega državljana, ki kaj trajnega nakupi ali ki prosi za obrtnico, čeprav bi želel izvršiti nakup ali ustanoviti podjetje z neuvoženim kapitalom. Na vsak način se nam zdi potrebno, da bi ZVU ustvarila tukaj jasnost ter odpravila možnost zmede in s tem tudi možnost — diskriminacij. Končno vsebuje ukaz št. 104 sankcije za kršitev teh predpisov. Sankcije so samo kazenskega značaja in sicer denarna kazen najmanj 100.000 lir in največ trikratni znesek investiranega kapitala. Civilnopravnih sankcij, ki jih je določal doslej odlok št. 807, ni; po tem tane bo več govora o ničnosti pogodb nepremičnine in podjetja, in tudi ne o prodaji po inozemcu pridobljenih delnic, deležev in drugih udeležb v podjetjih, če so bile pogodbe sklenjene in pravice pridobljene, ne da bi si prizadeti prej oskrbel dovoljenje ZVU. d. s. Tuja mnenja o Trstu ' Mnenje Štajerca Graški list »Das Steierblatt<(, ki 'je glasilo ljudske stranke (Volkspartei), je priobčil (28. V.) potne vtise svojega sotrudnika Alfreda Wehzendorfa o Trstu. Ze velik naslov: »Avstrijska vrata v Svet« označuje smer članka. Mesto ima po dopisnikovih vtisih »avstrijski obraz« in »italijanski puls«. Hiše te spominjajo na Avstrijo, ljudje pa na Italijo; vendar to ni Italija, ki jo srečaš v Benetkah, Tre-visu, Vicenzi. Tržačan je plod mesta, ki je konec in začetek trgovinskih poti iz sosednih notranjih dežel ter izhodišče v čezmorje. Policijskih stražnikov »cerinov« je kakor peska v morju. Pisec omenja avstrijska predstavništva v Trstu; izpostavo ministrstva za zunanjo trgovino (Ulica Mazzini 35), ki ji je na čelu g. Pace, rojen na Štajerskem (študiral je tudi v Gorici); dalje avstrijski konzulat (Ul. Sv. Katarine 7), ki je bil neuavno ustanovljen in ki ga vodi dr. Manz. Tr-žaško-avstrijski trgovinski zbornici predseduje Tržačan Janitti, metterti ko je njen podpredsednik Štajerec dr. P. Reininghaus. G. Pace je piscu dejal, da je prijetno imeti opravka s Tržačani, ker poznajo Avstrijo in ker so poslovne zveze z njo zelo stare. (V Trstu je odkril mnogo Štajercev in Štajerk, med njimi tudi ženo tržaškega župana inž. Bartoli ja.) Pisec opisuje tudi vožnjo na Opčine. V Uradu za delo so mu dejali, da bi bila brezposelnost v Trstu takoj odpravljena, ko bi 17.000 brezposelnih hotelo na delo: toda ti se rajši preživljajo na lažji način. (Vsi na delo torej, pa bo dela dovolj!) V gospodarskem zaključku poudarja pisec, da čaka Trst »orjaška borba« proti konkurenci velikih italijanskih luk, kakor Genove, Barija, Neaplja, Taranta in Trapanija (Benetk ne omenja). Z ene strani vbrizgava Marshallov načrt v žile tržaškega pristanišča kri, z druge s rani se ta odteka zaradi negotovosti glede bodočnosti tržaške države. Okoli 80% prekladanja v pristanišču gre na račun lesa. Ker je lesno pristanišče v Skednju preobremenjeno (del je zasedla ZVU), so pričeli — tudi na avstrijsko pobudo — urejati. na Proseku novo lesno prosto cono. Avstrijski promet skozi Trst predstavlja 65,3% tržaškega izvoza. Vprašanje, ali bo Trst zopet postal luka Srednje Evrope, kakor je bil nekdaj, je še odprto. Usoda Trsta je povezana z Avstrijo, ki ima Trst za svojo luko. V tem pogledu ima prav Za-rubin (ki spravlja avstrijsko mirovno pogodbo v odvisnost od rešitve tržaškega vprašanja). Mnenje Tirolca Članek posebnega dopisnika neodvisnega »Tir.olerzeitung« (Innsbruck, 27. maja) ,se ne bavi z gospodarskimi in socialnimi vprašanji. Povsem je površen in tendenciozen. Omenjamo ga kot tipičen primer neobveščenosti listov, ki izhajajo prav za prav na pragu Trsta. Da ni Trst danes jugoslovansko pristanišče, piše Tirolec, je zasluga peščice angleških padalcev in tankov, ki so odločno udarili v trenutku, ko sta po suhem in po morju po nemškem zlomu (!) pritiskali na Jadran rdeča armada in rdeča mornarica (!). Leta 1946 (!) ni več ogrožala Trsta rdeča armada, temveč »partizanski general« Tito, ki je naročil enemu svojih najboljših vojskovodij, da ponoči udari na Trst. Toda Joe iž Chicaga mu je zaklical »No!« Omenjena članka sta vsekakor znamenje vedno večjega avstrijskega zanimanja za Trst. Tudi sicer se po Trstu čuje vedno več nemščine. OZN opozarja na brezposelnost Mrtvilo v izmenjavi Vzhod-Zahod V »Gospodarskem pregledu Evrope« so gospodarski izvedenci OZN v Lake Successu izrekli svoje mnenje o zastoju trgovinske izmenjave med Vzhodom in Zahodom ter o brezposelnosti v Evropi. Oni odbijajo očitek zapadnih poslovnih krogov, da leži krivda za zastoj predvsem na tako imenovanih vzhodnih državah. Zahod je pri sklepanju dogovorov pokazal premalo vneme. V državah, v katerih se izvaja načrtno gospodarstvo, res ni v proizvodnji velikih prebitkov za izvoz. Toda to se dogaja tudi zaradi tega, ker ni bil tem državam z mednarodnimi trgovinskimi pogodbami zagotovljen izvoz. Ko bi se to zgodilo, bi odločujoči pri načrtovanju že zagotovili zadostno količino blaga za izvoz. Poročilo opozarja na nevarnost brezposelnosti v Belgiji, Zahodni Nemčiji in Italiji, za katero navaja kar 4 milijone nezaposlenih. Beg kapitala iz Evrope se je v zadnjem času nekoliko ustavil ni ni več tako velik kakor v lanski jeseni po razvrednotenju funta. Skrivaj je bilo iztihotapljenih okoli 800 milijonov dolarjev; zato je tudi pomanjkanje dolarjev toliko večje. MNENJE SOVJETSKEGA PREDSTAVNIKA Na zasedanju Evropske gospodarske komisije OZN v Ženevi je vprašanje poživitve izmenjave med vzhodnimi in zahodnimi državami med glavnimi. Sovjetski predstavnik A. Artiunian je izjavil, da mora Evropska gospodarska komisija dati novo pobudo za poživitev te izmenjave; kajti s tem vprašanjem je komisija povezana na življenje in smrt. Tečaj zahodne nemške marke nasproti vzhodni je 1:6,50 — 6,70. Angleške tovarne so povečale proizvodnjo za .okoli 110.000 ton; povečala se je tudi proizvodnja skandinavskih tovarn, toda kljub temu računajo, da primanjkuje še vedno 150 do 200 tisoč ton papirja v primeri s povpraševanjem na šterlinskem področju. V zadnjem času sta skušali Irska in Južna Afrika nabaviti večje količine v Kanadi po ceni 115 dolarjev ža tono. Kanada pričakuje večje nakupe tudi iz Anglije in Avstralije. ECA bo dala te- ma državama dovoljenje, da uporabijo tudi dolarje ERP za nakup papirja v Kanadi. Pomanjkanje papirja je zlasti veliko v Argentini. Ker ni mogla Argentina nabaviti papirja iz Evrope, je Peronova vlada dovolila uvoz 11.000 ton kanadskega papirja proti plačil« v dolarjih. Kanadske tovarne so preobložene z naročili iz ZDA. Potrošnja v ZDA je dosegla v prvih 4 mesecih 1950 1.9 milijona ton in je bila za 7,4 odstotka višja kakor prejšnje leto. R^" čunajo, da bo letos dosegla 5,5 mili' jona ton. Proizvodnjo papirja v ZDA cenijo na 950.000 ton, uvoz iz Evrope 175.000 ton (namesto predvidenih 225 tisoč ton), iz Kanade 4,7 milijona ton. Kanada je v aprilu proizvedla 422.674 ton. SV£®VM tyWEK BOMŠAŽA 31,69 30,85 3035/40 1946/40 EVEOPA in Z.5.S.R.. t OSr/\lA H AF8.1KA lo OCEANI* ^ -NA ^ecmr V OSTALA \ AZ(VA i ostala AMEEika ^ABfiENTiNA MtHIKA 'stAHHUA 2.0. A. 1949/50 ne zaloge 1. avgusta letošnjega leta okrog 17 Naraščanje narodnega dohoda v ZSSR Mnenje ameriških gospodarstvenikov Po podatkih Osrednjega statističnega urada sovjetske vlade se je narodni dohodek v letu 1949 povišal za 17% v primeri s pre šnjim letom in za 36% v primeri z letom 1940 ter je dosegel 174,5 milijarde rubljev (le1 a 1949 128,3 milijarde). Tako je narodni dohodek dosegel višino, ki mu je bila določena po planu za leto 1950 (177 milijard rubljev). Napredek je očividen, ako primerjamo ta dohodek z dohodkom v letu 1926/27, ko je znašal samo 25 milijard rubljev. Zapacini, predvsem ameriški gospodarstveniki bolj skeptično ocenjujejo navedene podatke in opozarjajo na okolnost, da se dohodek ceni na osnovi povišanih cen. V začetku J ializacije si je Sovjetska zveza pomagaia z uvažanjem strojev iz inozemstva in je šele pozneje izgradila svojo težko industrijo, predvsem strojno. Ameriški gospodarstveniki cenijo, da je znašal sovjetski narodni dohodek leta 1947 44,4 milijarde dolarjev, od- nosno 222,2 dolarja na osebo. Računajo, da je ruski narodni dohodek te a 1913 na osebo znašal 88,3 današnjega dolarja, tako da se je do leta 1940 povečal 2,5krat, torej ne 61Istra-Trst« i Lošinj« Martinolic Premuda Tripkovič Tržaški tramvaj Openski tramvaj Terni 1LVA Zdr. jadr, ladjedel. Ampelea Arrigoni NI PAPIRJI V TRSTU 26. V. 7. VI. Min. Maks. 2.172 2.115 2.110 2.190 6.100 6.025 6.025 6.140 780 780 7S0 790 1.835 1.760 1.760 1.835 1.660 1.660 1.660 1.660 560 555 555 560 7.300 7.300 7.300 7.300 1.475 1.475 1.475 1.475 3.215 3.215 3.2)5 3.215 6.500 6.500 6.500 6.500 580 580 580 580 991 991 991 991 198 189 189 202 175 169 5 69 182 128 128 128 128 800 800 800 800 1000 1000 1000 1000 Tržni ceniki in bilteni potrjujejo dejstvo, da se je pri trgovskih poslih v poslednjem času utrdila tendenca k stalnosti in uravnovešenju. Skoraj popolnoma je odpadla špekulativna miselnost prekupčevalcev, ki je prevladovala v prvih povojnih letih. Znano je, da je bila prva posledica solidnej-šega trgovanja skrajna previdnost pri nakupih. Zdaj se je ta previdnost raztegnila tudi na plačilne pogoje in na plačilne roke pri prodaji, Bodisi v trgovini na debelo bodisi v nadrobni prodaji. Omejena kupna zmogljivost potrošnikov ovira še nadalje zvišanje blagovnega obtoka. Delna pocenitev, ki so jo v zadnjih 18 mesecih zabeležili kmetijski proizvodi, je sicer v manjšem obsegu olajšala družinsko bilanco potrošnikov v pogledu stroškov za prebrano, ki so do nedavnega zajemali do celotnih povprečnih zaslužkov. S tem je bila omogočena nekoliko večja potrošnja ostalih življenjskih potrebščin. V pogledu cen ne pričakujejo v bližnji bodočnosti večjih izprememb. Menijo vsekakor, da se bodo poljedelski I roizvo Ji še nekoliko pocenili po bodočem pridelku. Cene industrijskih izdelkov pa se bodo verjetno gibale o-i rog dosedanjih kvotacij. ŽITARICE V pričakovanju pridelka, ki bo verjetno v glavnem prekašal povprečje, so cene pšenice zaznamovale precejšnje nazadovanje, čeprav so stare zaloge skoraj popolnoma pošle. V manjši meri se je pocenila tudi koruza. Na trgu postranskih žitaric ni značilnejših novosti. Najnovejše kvotacije so naslednje: Rovigo: pšenica I 6650 do 6750 lir za stot brez vreč fco proizvajalec; ista II 6550 do 6650, III 6350 do 6450; pšenica novega pridelka, izročitev v juliju, 6400 do 6450 lir za stot s specifično težo 77; rž 4600; ječmen 4800 do 4900; koruza 5800 do 5900; bela koruza 5400 do 5500; pšenična moka 00 9100 do 9300; ista 0 8500 do 8600, ista 1 8160 do 8250; koruzna moka 6700 do 6900. Verona: pšenica I 6600 do 6700, II 6500 do 6550; oves 3800 do 3900; rž 4600 do 4700; ječmen 4600 do 4800; koruza 5750 do 5800. V Trstu se je pšenična moka 80% nekoliko podražila in dosegla povprečje 95 lir za kg. Koruzna moka na debelo stane od 60 do 80 lir za kg po kakovosti. ŽIVINA Na živinskih tržiščih, ki oskrbujejo Tnst, ni opaziti vidnejših izprememb. Cene goveje živine so se u-stalile na prejšnjih kvotacijah. Stalne so tudi cene prašičev; prašički za vzrejo so se precej pocenili. Rovigo: voli 240 do 260 lir za kg žive teže; krave 230 do 250; teleta 410 do 440; pitani prašiči 310 do 320; prašički 450 do 490. Modena: voli nad 4 leta starosti: 1 280 do 310 lir, isti II 210 do 250; krave I 220 do 240, II 180 do 200^ teleta 380 do 450; prašički do 20 kg 450 do 490 lir za kg žive teže, od 20 do 50 kg 380 do 400; prašiči od 100 do 120 kg 310 do 320 lir, od 120 do 150 kg 320 do 330, nad 150 kg 330 do 350 lir za kg žive teže. VINO Po dolgi depresiji, ki je vladala na vinskih trgih, je trgovanje z vinom nekoliko oživelo. Računajo vsekakor, da gre za začasno konjunkturo, ki je v zvezi predvsem z večjo potrošnjo vina za poljedelske delavce, ki so zaposleni pri težkih sezonskih delih. Zadnje kvotacije so naslednje: Verona: Valpolicella 410 do 460 lir za hl/stop.; Soave 410 do 460; Bardolino 390 do 440, »Verona« 380 do 390 lir za hl/stop. V Trstu je cenik vina na debelo naslednji: belo Conegliano 48 lir za Avlopodjelje STAR - o. d. Trst, Ulica Moreri 7 ■ tel. 56-08 -Rojan Avtobusna postaja Trst - Bil jat ernie a št. 3 - tel, 5125 Potniške proge z avtobusi : VOZNI RED TRST—PIRAN Ob delavnikih; Odhod iz Trsta (avtobusna postaja) ob 7.30. —: Odhod iz Kopra (proti Piranu) ob 8.45- — Prihod v Piran ob 9.30. — Odhod iz Pr rana ob 16.55. — Odhod iz Kopra (proti Trstu) ob 17.45. — Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob 19. Ob nedeljah in praznikih: Odhod iz Trsta (avtobusna postaja) ob 8- — Odhod iz Kopra (proti Piranu) ob 9.05. — Prihod v Piran ob 9.45. — Odhod iz Pirana ob 17-30. — Odhod iz Kopra (proti Trstu) ob 18.20. — Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob 19.30. liter; Albana 55; briško vino 90; Soave 58; Valpolicella 56; Bardolino 58; črno istrsko vino 500 do 510 lir za hl/stop.; belo istrsko vino 480 do 490; vipavsko vino 470 do 480; belo poreško vino 470 do 480; črno pore-ško vino 510 lir za hl/stop. SADJE IN ZELENJAVA Na tržaškem trgu na debelo se cene sadju in zelenjavi gibajo med naslednjimi kvotacijami: česen 60 do 100 lir za kg; korenje 40 do 70; cikorija 20 do 35; čebula 25 do 30; krompir 20 do 55; istrski grah 15 do 100; paradižniki 60 do 100; špinača 40 do 120. Pomaranče 130 do 170, domače jagode 85 do 170; jabolka 25 do 140; hruške 45 do 110; ribez 60 do 150 lir za kg na debelo fco. trg. Tendenca cen na svetovnih trgih je bila tudi v zadnjih dveh tednih u-smerjena k porastu. Cene volne in kavčuka so dosegle višino, ki jo izvedenci niso pričakovali. Razmeroma trdne so cene bombaža, medtem ko se je tendenca naraščajočih cen pri kovinah vsaj trenutno nekoliko ublažila. Blagovni obtok na svetovnih trgih kaže na zmerno napredovanje, kar je predvsem v zvezi s povečanjem industrijske dejavnosti v industrijskih državah. V napredovanju so zopet cene kolonialnih proizvodov, zlasti kave in kakava. Na vseh ostalih področjih prevladuje tendenca k stalnosti. KAVČUK Na londonskem tržišču je cena kavčuka dosegla 2 šilinga in 5/8 penija za funt. To je najvišja kvotacija zadnjih 34 let. Nekateri menijo, da je ta porast odvisen deloma od podražitve na proizvodnih središčih, deloma pa od odprave racioniranja bencina na Angleškem, in sicer zaradi predvidenega povečanja uporabe pnevmatik. Računajo, da bodo v ZDA v letošnjem letu porabili 82 milijonov pnev. matik, t. j. okrog 2 milijona več kakor lani. Celotna potrošnja gumija do znašala v Ameriki 1,070.000 ton; od tega 650.000 naravnega ter 420.000 ton umetnega gumija. ŽITARICE Tendenca cen pšenice je v sedanjem obdobju usmerjena k stalnosti ali k zmernemu porastu. Poročajo pa vseka- RAZNA ŽIVILA V TRSTU Sir Gorgonzola 500 do 620 lir za kg; furlanski sir 520 do 600; ovčji sir 800; parmezanski sir 1949 1280 lir; emenfhal 680 do 720; prekajena slanina 410 do 430; običajna slanina 370 do 390; mast 260 do 310; šunka »Praga« 1200; furlanska salama 950 do 1100; ogrska salama 1100 do 1400; olivno olje 355 do 440; semensko olje 345 do 350; fižol »Saluggia« 140 do 155; sladkor 253 do 254; kava Brazil običajna 980 do 1100, Santos ekstra 1200 do 1320; Kostarika 1380 do 1400; San Domingo 1280 do 1440; mandeljni 450; orehi Sorrento 240 do 250; bosanske češplje 260; običajni riž 90 do 110; holandski kakao 2/24% 880 do 900 lir za kg na debelo. kor, da so v okviru žitnega sporazuma ZDA že prodale nekaj manjših kontingentov žita po nekoliko nižji ceni, kakor je bilo določeno v žitnem sporazumu (1,80 stotink dol. za bušel). Po računih ameriške statistike bo znašal letošnji svetovni pridelek koruze okrog 1,94 milijarde hi, t. j. okrog 154 milijonov hi manj kakor v lanskem letu. Okrog 70 % vsega pridelka bo odpadlo na ZDA, 230 milijonov hi pa na Evropo. KOVINE Čeprav se v zadnjih dveh tednih niso ceniki bistveno izpremenili, poročajo, da se kupčije z neželeznimi kovinami sklepajo še vedno na zelo trdni podlagi. V ZDA in v Angliji se je podražil cink. Pri cinku je trenutno povpraševanje znatno večje od razpoložljivosti. Občutno podražitev zaznamuje ni-kel (od 40 do 48 stotink dolarja za funt v ZDA ter od 321 na 386 funtov šterlingov za tono na londonski borzi). Napredovala je tudi cena aluminija, za zdaj se pa ta podražitev ne odraža na angleškem trgu. Za baker in svinec vlada vedno veliko zanimanje 3. t. m. se je baker zopet podražil. Potrošnja svinca je narasla zlasti v ZDA, kjer ga uporabljajo v velikih količinah v avtomobilski industriji ter v gradbeni stroki. Svincu bi se obetala brez dvoma še boljša bodočnost, če br se njegova potrošnja dvignila tudi v Evropi, kjer so pričeli nadomestovati svinec z drugimi cenejšimi kovinami. V mednarodnih krogih je vzbudil veliko pozornost drugi načrt V. Britanije za modernizacijo jeklarske industrije. Po tem načrtu bi morala V. Britanija proizvesti v letu 1955 20 milijonov ton jekla. Za izvedbo načrta bodo morali potrošiti 125 milijonov funtov šterlingov. VOLNA V preteklih dneh je cena avstralske volne dosegla najvišje kvotacije, ki so jih beležili na trgu volne po letu 1920. V osmih mesecih se je avstralska volna podražila za 70 in več odstotkov. Najboljše vrste avstralske volne so dosegle že skoraj bajno ceno 154 penijev za funt (v septembru lanskega leta 96 penijev), srednje vrste 148 (88), najslabše vrste pa 65 (v septembru 36). Kljub tem skoraj nedostopnim cenam ne kaže povpraševanje po volni nobenega znaka nazadovanja. V zadnjih letih so namreč likvidirali vse velike zaloge blaga, ki so ga nakopičili med vojno, proizvodnja pa še zdaleč ni dosegla potrošnje. Kupci so zaskrbljeni, ker ne vedo, kako bodo potrošniki od- Trst, 7. maja Ta teden prevladuje na naših trgih rdeča barva. Češnje so na svojem višku; mnogo je domačih, črne briške (po 100 lir kg) tudi niso redke. Tudi kraške se pojavljajo, največ pa jih je iz jugoslovanske cone Tržaškega o-zemlja, ki jih pošilja na trg koprska organizacija »Fructus«. Cene češenj so zelo različne: od 68 do 200 lir za kg (vse seveda na drobno). Pojav višenj (po 140 do 160 lir za kg) naznanja, da bo sezona češenj kmalu začela padati in da bodo pošle kmalu tudi krašk^, s katerimi se zaključuje ta sezona na tržaškem trgu. Tudi marelice nas opozarjajo na bližajoče se poletje. Pojavile so se za zdaj samo v skromnem obsegu, nič se ne morejo ponašati s svojo polnostjo In rdečkastim licem; kot prvenke pa postavljajo precej visoke zahteve (280 do 300 lir za kg). Sicilijanske dobiš tudi po 120 lir, toda te so zelo klavrne in morda nič debelejše kakor pošteni lešniki. Hruškice sv. Petra po 140 in breskve 360 do 400 lir so se tu pa tam že pokazale v manjših kupčkih. Ribez po 160, nekaj pomaranč po 180 in zadnja, sicer zelo lepa jabolka, po 200 do 240 lir kg. Vrtne jagode dobiš po 240 do 400 lir, gozdne (po 800 lir) ,si lahko privoščijo samo težki žepi; banane so po 650 lir kg. Zadnjj ostanki jesenskega, pod peskom shranjenega krompirčka prodajajo po 30 lir kg, toda gospodinje rajši kupujejo po 20 lir, zeljnate glave pa po 60 lir kg. , Zeleni grah v stročju se prodaja po 30 do 60 lir kg, kraški pa po 120. Mnogo je tudi zelenega fižola v stročju obeh vrst: za kozico in solato. Prvi je po 100 do 120, drugi, bolj ploščat po 180 do 240 lir. Drobne kumare dobiš po 200 do 240, večje govorili na neizbežno podražitev finalnih volnenih izdelkov. BOMBAŽ Na mednarodnem odboru za bombaž, ki je pred kratkim zasedal v Wa-shingtonu, so se udeleženci na splošno pritoževali zaradi majhne potrošnje bombaža na svetu. Prisotni so soglasno podprli ukrepe, ki naj bi dovedli do večje potrošnje blaga ali, če ne bi to bilo mogoče, do zmanjšanja bombažnih kultur. Egiptski delegati so podpirali težnjo po ureditvi svetovnega trga bombaža po vzorcu žitnega sporazuma. V nasprotju s pesimističnimi gledanjem omenjenega odbora še vedno vlada na bombažnih trgih, zlasti v ZDA, tendenca precej krepkih cen. Potrjujejo vesti, da bodo znašale svetovne zaloge 1. avgusta letošnjega leta okrog 17 milijonov bal. Po uradnih obvestilih je izvozil E-gipt od 1. septembra 1949 do 30. aprila letošnjega leta 845.000 bal bombaža, t. j. 122.000 bal več kakor v istem obdobju gospodarskega leta 1948/49. po 80 lir kg. Bučice so debelejše po 60, srednje po 100, drobne pa po 140 do 160 lir za kg. Mnogo je na trgu glavnate solate, -skoraj izključno domačega okoliškega pridelka. Kmetje v spodnji okolici so postali vrtnarji in so celo vinograde spremenili v vrtove za zelenjavo; zato je domače zelenjave toliko več na trgu. Radiča je na trgu razmeroma malo, prodaja se od 100 do 320 lir, medtem kp gre glavnata solata po 48 do 80, solatka pa pi) 80 lir kg. Rdeče pese je razmeroma malo (po 28 lir), blede po 48 lir. Paradižnikov je na trgu vedno več, cena 140 do 160 ali celo manj. To so paradižniki iz južnih italijanskih krajev, ki po okusu ne dosežejo domačih. Mnogo je bele egiptske čebule po 50 lir; težko pa najdeš domačo še zeleno čebulo s stebelcem po 40 do 44 lir kg. Tudi artičoke dobiš po 10 do 12 lir komad. Cena limon gre navzgor in je že presegla 100 lir za kg. Glavni urednik LOJZE BERCE’ Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva tržaškega tiska L LAG0MARS1ND Macchine per uffici Officina riparazioni Lodovico Saksida Via Canal Piccolo 2 VOZNI RED JUŽNA ŽELEZNICA 5.04 15 55 17.25 23.40 ¥ Trst f 14.05 20.30 5.30 11.20 6.35 16.50 18.35 0.40 Opčine 13.15 19.05 4.30 10.20 12.00 20.15 23.05 6.30 \ I iuhlipna ^ 9.35 14.35 0 50 5.55 13.30 20.40 1.00 9.05 j L-J UUlJullcl | 9.10 13.40 22.50 4.50 18.25 23.35 6.40 13 50 Zagreb | 6 15 8.25 17.40 23.20 BOHINJSKA ŽELEZNICA 4.45 9.40 11.00 20.05 ¥ Km — Sežana 14.10 19.20 2.40 6.15 11.11 16.30 21.35 12.34 17.45 1.15 6.48 14.27 18.05 2.15 km, 41 Gorica 6.35 10.43 17.17 1.07 7.49 15.30 19.17 3.16 km, 74 Sv. Lucija 5.28 9.36 16.12 0.04 10.05 17.45 21.35 5.35 . km, 130Jesenice ; 2.57 7.38 13.35 21.25 ŠENTPETER NA KRASU—REKA 7.45 8.50 12.12 17.11 1 Šentpeter 2.19 8.11 19.06 22.41 8.55 10.06 13.25 18-28 . Reka | I 1.00 6.48 13.50 21.33 TRST—VIDEM ODHODI: 4.25 (prih. v Gorico 5.43); 5.20 (Gorica 6.36); 6.25 (do Gorice 8,25. ne vozi ob nedeljah); 6.50 (Gorica 8,09, za Dunaj, Monakovo); 11.10 (Gorica 12.31); 12.30 (Gorica 13.46); 16.08 (Gorica 17.24); 17.10 (Gorica 18.49, za Prago, Gdinjo); 18.45 (Gorica 20.03); 21.30 (Gorica 22.46). PRIHODI: 0.25 (iz Gorice 23.30); 7.44 (iz Gorice 6.23); 8.40 (iz Gorice 7.25); 9.42 (iz Gorice 8.39); 11.55 (iz Gorice 10.20, iz Prage, Gdinje); 15.25 (ia Gorice 14.07); 17.10 (iz Gorice 15.52); 18.45 (samo iž Gorice, odh. 16.40 ukinjen ob nedeljah); 20.45 (iz Gorice 19.30); 23.48 (odhod iz Gorice 22.32, z Dunaja, Monakovega). TRST—BENETKE ODHODI: 0.20 (do Tržiča); 4.55; 6.00; 8.00 (do Tržiča); 6.10 (Rim, Milam, Pariz); 10.05 (brzi do Bologne); 10.10; 13.20 (Milan, Pariz, Calais); 13.45; 15.40 (Rim); 16.35; 17.50 (do Portogruara); 19.15 (do Cervinjana); 20.00 (do Tržiča); 20.30 (Rim, Bari, Ventimiglia). PRIHODI: 6.28 (iz Cervinjana); 7.35 (iz Portogruara); 10.15; 11.39; 13.54 (iz Rima); 16.47 (iz Calaisa, Pariza, Milana); 18.55; 19.56 (iz Bologne); 21.25 (iz Tržiča); 22.05 (iz Pariza, Milana); 23.05; 23.20. (Dra) Telefono 83-24 AVTOPODJETJE STAR JgglP^ Tovorni prevozi Osebni avtobusni prevozi AVTOGARAZA TRST — ULICA MORERI 7 — ROJAN SVINJSKO GALANTERIJSKO USNJE znamke JUV in UTOK v najboljši kvaliteti in v vseh barvah IZDELUJETA INDUSTRIJA USNJA, VRHNIKA TOVARNA USNJA, KAMNIK JUGOSLAVIJA MEDNARODNA TRZISCA 9/V 23/V 6/VI Pšenica ( stot. dol. za bušel) . 233.75 229.- 213 — Koruza „ „ „ „ . 147.35 J 49.75 147,— NEW YORK Baker „ , „ 19.50 20.50 22 50 )j ,, jy 77.25 78.50 78.12 Svinec ,, „ „ 11.25 12,- 12. c'nk „ „ „ 12.- 12.-- 14.50 Aiuminij „ „ „ 17,— 17.50 i 7 50 Nikelj „ „ „ 40,— 40,— 40,— Krom (dol. za tono) 37.— 37,— 38.— Ž. srebio dol. za steklenico 73,— 72,— 72,— LONDON Baker (f. šter. za d. tono) . 162,- 170. - 186 — Baker blister „ „ . 157.50 164,— 178,— Svinec „ „ „ „ 90,— 96.- 96.— Antimon „ „ „ . 160.— 160 — 160.— ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ 1. (talerjev za kanta; ) ... 95.60 75.86 74.75 „ „Zagora" I. „ „ ) ... . 135.50 120,- —.— SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . 176.- 168.60 178.90 PO TRŽAŠKIH TRGIH