Udeleženci na občinski konferenci Zveze komunistov Izolske komune minulo soboto v r>omu sin dlkatov v Izoli med nagovorom Člana CK ZKS Frančka Mirtlča GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 30. MARCA 1962 Poštnina plačana v gotovini LETO XI. — STEV. 14 Z IZREDNE OBČINSKE KONFERENCE ZK PIRAN n Pni UBcii To zaobljubo pošiljajo piranski komunisti tovarišču Titu kot vezilo za rojstni dan — Razvoj terja od vsakega komunista, da je povsod in nenehno aktiven družbeno-politični človek! — Komunisti so dolžni vsako vprašanje sprožiti v osnovni organizaciji, ga ondi dosledno in pravilno razčistiti ter si ustvariti enotna gledišča in stališča. Nato pa so kot družbenopolitični javni delavci dolžni povsod ta stališča zagovarjati in se zanje demokratično boriti z močjo znanja in dokazi V dvorani »Ljudskega doma« v Portorožu je bila. minulo piranski komunisti, pa že priča vpija in nekaj prakticizma. Stva- nedeljo izredna občinska konferenca ZKS Piran. Razen dele- .o tem, da so se. začeli resno tru- rem je treba iti do dna, jih do- galov so se konference kot gosti udeležili član Izvršnega komi- diti, da bi se v komuni kar naj- umeti. Novih razvojnih oblik, no- teja CK ZKS in okrajni sekretar Albert Jakopič, odposlanec več komunistov idejno in politič- vega sistema ni moč samo pro- CK ZKS Bogo Lenarčič ter prejšnji in novi sekretar izol- no ter v znanju tako izpopolnilo klamirati, ampak je treba zanj skega občinskega komiteja ZK Jože Buh in inž. Ivan Uran. ter izoblikovalo, da bi postali delati, se zanj boriti. Na konferenci je sekretar piranskega občinskega komiteja Mi- borbeni in aktivni javni politični K še večji aktivnosti komuni- lan Grl j v obširnem referatu analiziral dejavnost in vlogo delavci. Obe šoli, večerna politič- slov v piranski komuni pa bo — piranskih komunistov v družbenem razvoju komune, zlasti nji- na in mladinska, imata obilo ude- kot že kažejo vsi dobri znaki — .. hovo dejavnost po III. plenumu CK ZKJ. Posamezni delegati ležencev, ki si dan za dnem pri- precej pripomogla ludi nedavna so v razpravi analizo še dopolnili, tovariša Lenarčič in Jakopič dobivajo novo znanje. Cim več reorganizacija v strukturi osnov- pa sta prispevala tehtne misli o vlogi komunistov v našem, znanja — to je prava pot; kdor nih organizacij — terenskih in v nadaljnjem družbenem razvoju. Pred zaključkom konference ne bo stopil nanjo, bo nujno za- podjetjih. Številne male organi- so delegati izvolili nov 19-članski občinski komite, ta pa za ostal. Bo*j ko se sprošča sociali- zacije so bile po svojem sestavu sekretarja inž. Armanda Klančič a, ker pojde dosedanji se- stična demokracija, ko ob svo- ideološko politično dokaj šibke. kretar tovariš Grlj študirat na visoko politično šolo. bodni delitvi dohodka čedalje za- Bolj ali manj zaprte same vase vestneje jemljejo proizvajalci do- si niso znale najti dela in vloge. Na lanski četrti redni občinski pili kot neprestano aktivni druž- gajanje v svoje roke, manj bost?! Namesto da bi navzven, v živ-konferenci so piranski komunisti beno-politični javni delavci, bo- v iivljenju zalegla samo dobra (Nadaljevanje na 3. strani) sprejeli kot najvažnejši sklep: reč se na demokratičen način za TISK IN RADIOTELEVIZIJA DELOVNEMU ČLOVEKU »¡/«¡1 t r a ■ l@P0i!eSlS!¥@ Z otvoritvijo razstave tiska in radiotelevizije jutri zvečer v koprskem muzeju bomo hkrati odprli Mesec tiska in RTV v koprskem okraju. Od 1. do 30. aprila bo po naših komunah vrsta prireditev, ki so jih pripravili In bodo pri njih sodelovali okrajni in občinski odbori Socialistične zveze ob aktivni udeležbi novinarjev Radia Koper in Slovenskega Jadrana, Dela in drugih rcdakci.j. V Tednih tiska in RTV se bodo po komunah koprskega okraja v aprilu vrstile razstave, javne tribune in ustni časopisi, ki naj občanom posredujejo utrinke iz življenja in dela novinarjev, ki naj jim približajo vsaj bolj ali manj dostopna sredstva za obveščanje, brez katerih si danes ne moremo več zamisliti niti otrok, kaj šele odraslih občanov, ki so nekje aktivno vključeni v življenje komune. Najsi občan nastopa v tem življenju kot aktiven graditelj socialističnih odnosov na svojem delovnem mestu — se pravi kot proizvajalec in upravljavec — ali pa samo kot potrošnik, nikoli ne more prestati brez tega ali onega sredstva za obveščanje. Najpogosteje jc to radijski sprejemnik, potem dnevni ali tedenski časopis, periodične publikacije in drugi tiski, televizijski sprejemniki in podobno. Kogar jc življenje zavrtelo In vsrkalo vse njegove sposobnosti za graditev gospodarstva in socialističnih družbenih odnosov, ta nikakor ne more več prebiti brez dveh ali treh in celo več teh sredstev. Zlasti časopis in radiotelevizija sta mu postala nepogrešljiva prijatelja in svetovalca, neločljiva zaveznika pri opravljanju vsakdanjega dela, pa tudi nepogrešljiva prijatelja in pomočnika pri prepotuCbncm razvedrilu. Brez nekaj zabave in kulturnega vsakodnevnega razvedrila bi ob Intenzivnem delu povsem otopeli in bi vse naše deloj postalo manj vredno in preveč duhomorno. Pametno razmerje enega in drugega — razvedrila in dela — vpliva na našo sposobnost in storilnost prav tako, kot vpliva pravo razmerje med zrakom in gorivom na tek in moč bencinskega motorja. Morda nekoliko vulgarna primerjava — pa do pike resnična. Za merilo kulturne ravni neke dežele so razen podatkov o številu šol in kulturnih ustanov prav gotovo odločilni podatki o razširjenosti tiska ter radijskih in v zadnjem času še televizijskih sprejemnikov. Na naše življenje zlasti močno vpliva televizija: opuščamo celo kino in gledališke predstave in sploh spreminjamo naše navade. Hkrati pa ne moremo prestati brez časopisa — drugo se z drugim prepleta in izpopolnjuje. Da bi tisk in radiotelevizijo še bolj približali našim občanom, da bi zlasti razširili Slovenski Jadran kot glasilo Socialistične zveze naših komun in kot splošno glasilo življenja na našem področju — to bo razen na začetku omenjenih ena bistvenih naših nalog v mesecu tiska in RTV v koprskem okraju. aktivno delo za utrjevanje in de- stališča in pravilne poglede na centralizacijo delavskega samo- naš nadaljnji socialistični razvoj, upravljanja ter za krepitev no- Tisti, ki so stali ob strani, pa vega gospodarskega sistema. Po morda prav zaradi idejno-politič- desetmesečnem političnem delu ne šibkosti niso zmogli tiste jav- v tej smeri je moč ugotoviti, da ne aktivnosti, ki jo v čedalje več- so mnogi komunisti dokaj aktivno ji meri od komunistov terja naš odigrali svojo politično vlogo. Le družbeni razvoj. »Toda prav ko-' žal, da je del komunistov pri tem munisti se moramo odlikovati z bolj ali manj pasivno stalobstra- največjim znanjem, komunisti ni. Se pravi: mnogi komunisti so moramo dokazati, da smo najak- zavestno posegali v dogajanje v livnejši, da znamo in moremo z komuni, se borili povsod za pra- močjo argumentov pokazati in vilna stališča ter se pri svojem dokazati, kaj je socialistično in političnem delu odlikovali z zna- kaj ne!« je v razpravi poudaril njem, z močjo argumentov. Škrat- okrajni sekretar tovariš Jakopič, ka, v življenju komune so nasto- Pot, ki jo zadnji čas ubirajo IZREDNA OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE ÁOMUNISTOV \ IZOLI PORTOROŠKE DIRKE 2. IN 3. JUNIJA V prejšnji številki »Slovenskega Jadrana«, v kateri smo na prvi strani poročali o letošnjih portoroških avto-moto dirkah, nam je v naslovu neprijetno ponagajal tiskarski škrat. Dirke nam je preložil na 1. in 2. junij, medtem ko je zanje določen datum 2. in 3, junija. Iz samega teksta so bravci sicer lahko sami ugotovili, da bodo dirke za »Nagrado Primorske 1962« v soboto popoldne, 2. junija ter v nedeljo dopoldne 3. junija. UREDNIŠTVO Preteklo soboto se je' zbralo v Izoli več kot slo delegatov in veda niso izostale, saj nekatere v političnih ali družbenih orga- gostov na izredni občinski konferenci ZK, da bi ob kritičnem pre- gospodarske organizacije še danes nizacijah. gladu dosedanjega dela programsko obdelali vlogo, komunistov po nimajo izdelanih pravilnikov. Pri Trditev, da so komunisti v smernicah III. plenuma CKZKJ — skladno z nalogami, ki jih Delamarisu so sicer objektivni družbenih in političnih organiza- nakazuje nadaljnja demokratizacija socialističnih družbenih odno- razlogi — spojitev »Ribe« s kom- cijah premalo aktivni, je v svoji sov. Dosedanji sekretar Občinskega komiteja ZK Jože Buh je binatom — zavrli ta razvoj, nika- razpravi razvijal tudi predsednik v svojem referatu o izvajanju zaključkov III. plenuma CKZKJ kor pa takšna zamuda ni opra- Občinskega odbora SZDL Izola govoril o najbolj aktualnih družbenoekonomskih in političnih poja- vičljiva na primer za »Pivopro- Jože Cesar. Predlagal je tudi, da vih in značilnostih v izolski komuni. Izčrpno razpravo so z daljšimi met«, kjer je zaostajanje pripisa- nagovori dopolnili tudi gostje — član CI< ZKS Franček M i. r t. i č, ti subjektivnim razlogom. V izolski komuni, kjer ustvar bi v bodoče osnovne organizacije morale voditi boljšo evidenco o aktivnosti svojih članov ter je pri . v i^^uumzu ^i "^v« - navedel, da zaradi pasivno ja tri četrtine družbenega bruto .. isvne tribun« organizacijski sekretar OK ZKS Koper Ivan M avsar in drugi. Na izredni občinski konferenci ZK so izvolili tudi nov 19-članski komite, mesto sekretarja pa so zaupali inženir ju I v a n u Uranu. n^Sga^ ^J^^f j^ntribUne Tj, - j i ■■ - SZDL cestolcrat ne uspejo. Referat sekretarja Jožeta Buha V temi o poglabljanju .sociali- nodka industrija, je nujno pove- je bil prispevek za vsestransko stičnih družbeno-ekonomskih od- zovanje gospodarstva v zaključe- obogatitev konference, ki je nosov v procesu delitve po delu no celovitost. Prav s tem priza- ♦„imoimio osvetlila bistvene naloge članstva je tovariš Buh, ko je analiziral devanjem je tesno povezana celi tuchineaosiecano to mac.nje v vseh samoupravnih organiz- praktično delo komunistov na «hteva da ^^^ ^hS^ mih, v Socialistični zvezi in dru- vodilnih Doložajih v gospodar- zavzetostjo soodloča pri go^po- gih družbenih ter političnih orga- stvu, v družbenih službah in dru t darjenju in pri utrjevanju komu- V razpravi so v zvezi z izpolnjevanjem nalog članstva ZK na- nizacijah. razlili standard p "M žav komunalne politike širokemu krogu občanov, ki marsikdaj ni- god ugotovil da so marsikie no- ne. Vendar praksa kaže, da se ko- so zadovoljni z odgovori. Tudi stavljafi kot jiogoi za nadaljnjo Aktivi še vse preveč ograjujejo bojazen pred zamero, značilna demokrUfzaci odelavskega 's.a- in da so celo komunisti premalo predvsem za razprave v osnovni moumavljanja in delitve dohodka seznanjeni s potrebami in proble- organizaciji »R be«^ nasprotuje ohranitev centralnih gospodar- mi komune. Ta pomanjkljivost osnovnemu načelu zdrave m kon- skih ter finančnih izračunov, pla- prihaja do izraza pri združevanju suuktnne kritike ¿ai pa Kasneje niranja itd. Seveda je vztrajanje gospodarskih organizacij, ko so komunisti na široko razpletajo na takšnih stališčih bore malo čestokrat lokalizem in »stolčkar-prispevalo k temu, da bi se go- stvo« ovira za se tako ekonom-spodarienje prilagojevalo novim sko utemeljeno m za delovne ko-pogoiem. delitve. Vsa omenjena lektive koristno združitev. predvsem v osnovnih organizacijah^ ki bodo morale razgledanosti ¿vojih vodilnih ljudi posvetiti Mehanotebniki 52 članov ZK 152 funkcij, eden kar Delegatom je govoril tudi or- svoje razprave na neprimernih mestih, celo v gostilni. O vrsti nalog ZK — z izhodi- _______ ________ ___ _________________ščem III. plenuma — je govoril Resolucija o gospodarskem razvoju koprskega okraja v letu in zdravstvu. Med investicije stališča so slonela na bojazni', da Referent se je zadržal zlasti ob tudi član CK ZKS Franček Mir-1962 navaja, da bodo letošnje negospodarske investicije v primer- sodijo tudi nekateri temeljni ob- neposredno upravljanje pro- važni nalogi skladnejše in raz- tič, ki je med drugim kritično javi z lanskimi precej večje. Sredstva za stanovanjsko-komunalno jekti (bolnišnica, kulturni dom v izvajalcev v ekonomski enoti pri- voju prilagojene idejne vzgoje ocenil nekatere negativne pojave dejavnost pojdejo zlasti za graditev novih stanovanj in komunalnih Kopru itd,), predvideni v per- peljalo do slabega gospodarjenja, članstva. Pri tem'je kritično oce-naprav v industrijskih in turističnih . središčih. Razen za zidavo spektivnem programu okraja. jjjg čudnega torej, če je bila nil kriterij sprejemanja in kazno-stanovanj je predvidenih precej sredstev tudi za urejanje pereče Celotna realizacija investicij pa okorna administrativna 'služba valno politiko v ZK, kjer so preskrbe z vodo, se pravi za nadaljnje rekonstrukcije in raziskave, bo seveda odvisna tudi od sred- marsikje ovira za hitrejše obli- osnovne organizacije ne le toge več skrbi. Pojav pretiranega na-s katerimi bi povečali zmogljivosti obalnega in ostalih vodovodov, stev, ki jih bodo prispevale go- kovanje ekonomskih enot in no- pri vključevanju novih članov, laganja funkcij posameznikom je V kulturni in socialni dejavnosti pojde večina investicijskih sred- spodarske organizacije, a tudi tranje' delavske zakonodaje. Zato ampak zaDOstavljajo tudi žene, poučno dopolnil delegat iz Meha-stev za šolstvo, znatnejše investicije pa so namenjene za komu- sredstev iz proračunov. tudi delitev po novih merilih v medtem ko se je v kaznovalni notehnike, ki je ; s statističnim nalno izgradnjo, kulturo in prosveto ter zdravstvo. Iz posebnih preteklem letu ni temeljila na politiki uveljavila kot stalna prikazom posredoval delegatom družbenih skladov, raznih skladov gospodarskih organizacij, zavo- VF.C IN VEC STANOVANJ analizah proizvodnega procesa ,praksa predvsem najvišja kazen presenetljive podatke. Tako ima dov in ustanov pa bodo vložena izdatnejša sredstva za različne ' ,. .. ' ter temu podrejenih postavk no- — izključitev. Takšne in podobne na primer v ureditve ter opremo za kulkurnoprosvetno dejavnost, zdravstvo, -Dobra jjolovica investicij (57,5 tranje delitve. Ce se je zaradi slabosti zaslužijo tem večjo gra socialno varstvo in telesno vzgojo. odstotka) je namenjenih za gra- takšnih predsodkov ponekod raz- jo, ker je v izolski komuni od 15, medtem ko je 57 članov brez ditev stanovanj, okoli 16% več Voj začasno ustavil, je bilo to pri- 814 članov ZK kar 59 končalo sleherne zadolžitve. • Na prvi pogled je očitno, da bo kot leta 1961- Mirne duše pa lah- pisati tudi pričakovanju, da bo tromesečno nižjo politično šolo no Si® fl,ea WJQ aa&lHftoHUU investicij skoraj za milijardo več ko računamo, da bodo naložbe za prej ai; slej že kdo jzven podjetja letu 1960, deset članov pa SPS, ganizacijski sekretar OK ZKS kot lani. Sorazmerno največji po- stanovanjsko graditev se vc-cje, nagel ključ za delitev čistega in ver kaže pregled, da 25 absolven- Koper Ivan Mavsar, Potem ko se rast v naložbah pa velja šolstvu (Nadaljevanje na 6. strani) osebnih dohodkov. Posledice se- tov teh šol nima nobene funkcije (Nadaljevanje na 2. strani) Ker razvoj negospodarskih dejavnosti še vedno znatno zaostaja, je tako rekoč neogibno, da dobiva družbeni standard z vsakim letom močnejši poudarek v razporejanju investicijskih sredstev. Ze lani se je struktura investicij dokaj izboljšala v prid družbenemu standardu, t. j. znat-neje se je dvignil odstotek negospodarskih investicij. Letošnja investicijska politika pa je še odločneje usmerjena v družbeni standard. Računamo, da bodo v koprskem okraju znašale letošnje naložbe za družbeni standard 4 milijarde 340 milijonov din, kar je za četrtino več kot lani. rn&mm^ s JPŠkIP.? -I p MkM I ■ra 1 lili' J? '■"O"-**? Delegati in sostje na izredni občinski konferenci Zveze komunistov piranske komune minulo nedeljo v Kulturnem domu v Portorožu Stev, 14 — 30. marca 1962 - O V Italiji se je že pojavilo predvolilno vzdušje. Pred- ' sedniku republike Gronchi-ju bo namreč 11. maja potekel mandat. Kdo bodo kandidati na njegovo me-- što pa za sedaj ni še moč predvideti. V začetku maja bodo tudi volitve .v občin- . ške svete v Riniu, Neaplju, Bariju in še nekaterih večjih mestih. Z ustanovitvijo nove vlade levega centra . pod predsedstvom Fanfani-ja se obeta. obdobje intenzivne dejavnosti vlade in državnih ustanov. Med prvimi ukrepi je italijanska vlada izdala odlok o povečanju pokojnin, ki bo zajel ,4.5 "milijona upravičencev, dalje odlok, da bodo učenci osnovnih šol dobili brezplačno vse učbenike, predvideni pa so predlogi o reorganizaciji kmetijstva, o decentralizaciji drž. uprave in spremembe v gospodarskem planiranju. O Več kot 1000 ljudi so londonska sodišča v hitrem postopku obsodila na globo okrog 200 funtov, ker so se udeležili demonstracij pred britanskim parlamentom. V teh demonstracijah, ki jih je organiziral »odbor stotih« pod vodstvom Nobelovega nagrajenca filozofa lorda Russella, so London-čani ponovno protestirali proti jedrski oborožitvi. O V NewYorku'so se začela sovjetsko-ameriška pogajanja o sodelovanju Sovjetske zveze in ZDA pri znan- ' stvenem raziskovanju vesolja. Opazovalci sodijo, da bodo ta pogajanja vplivala ' tudi na izboljšanje odnosov med obema državama in na zmanjšanje mednarodne napetosti. Iz- Moskve nrihaja-jo vesti o uspešnosti teh pogajanj šele potem, ko bo dosežen sporazum o splošni razorožitvi. © V Kairu je drugo zasedanje medafriškega gospodarskega odbora, ki med drugim razpravlja o načrtu za ustanovitev skupnega afriškega trga, ustanovitev afriške plačilne unije in afriške banke za gospodarski razvoj. Razen tega razpravljajo o tehnični in gospodarski kooperaciji med neodvisnimi afriškimi državami. O Neuradni in tajni indone-zijsko-nizozemski razgovori, ki so bili minuli teden v bližini Washingtona, so se zaključili z neuspehom. Kaže, da Nizozemska vztraja na ustanovitvi »papuan-ske države« na področju Zahodnega Irijana, kar po mnenju Indonezije močno zavira ureditev, spornega vprašanja o prenosu oblasti na miroljuben način. © V zadnjih dneh so zabeležili znatno zmanjšanje priliva tujega kapitala v Švico. Temu je verjetno vzrok sklenitev sporazuma o prenehanju vojne v Alžiriji, zmanjšanje napetosti okrog berlinskega vprašanja ter preobrat italijanske državne politike v levo. Povečalo pa se je povpraševanje po dolarjih in funtih. © Takoj po zaključku francosko alžirskih razgovorov so francoski teroristi povečali nasilje nad alžirskim ljudstvom. V zadnjih dneh je bilo okrog 200 mrtvih in več sto ranjenih. Francoski policiji in redni vojski je uspelo ujeti desno roko generala Salana, ultraškega generala Jouhauda, ki so ga iz Orana prepeljali v neko jetnišnico.v Parizu. General Jouhaud je bil pred časom v odsotnosti že obsojen na smrt zaradi upora proti de Gaullu, sedaj pa se bo moral zagovarjati še za nove zločine. Predsednik de Gaulle je te dni pozval Francoze, naj na referendumu, ki bo 3.. aprila, odobrijo politiko vlade in naj sprejmejo evianski sporazum, Neprijetno pa , je v mednarodnih političnih krogih odjeknila vest, da je Francija zahtevala omejitev diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo na raven odpravnikov - poslov zato, ker je Moskva priznala začasno alžirsko vlado in predlagala vzpostavitev di-plomatiskih stikov. 0 Letos bodo jugoslovanska izvozna podjetja razstavljala tudi v Kambodži z izdel-. ki strojne industrije, kovin-. sko-predelovalne, kemične, elektro in tekstilne industrij i še povsem odstraniti, pa zakriti z drevjem, ovijalkami in cvetlicami. — R. nosov mnogih naših državljanov. Skušali se bomo na posamezne primere še povrniti. bilo mogoče odstraniti ali izboljšati z neprevelikimi stroški; v mnogih primerih celo le z lastnim delom. V goriškem okraju so tej neslavni dediščini napovedali naj-odločnejši boj. Iniciativo za to so dale v prvi vrsti turistične orga- VTISI Z MEDNARODNEGA KMETIJSKEGA VELE5EJMA V VERONI V ITALIJI <¿1 Kmetijski velesejcm v Veroni njega krajevnega društva. Polno razumevanje so našli seveda tudi pri okraju, občinah in krajevnih ljudskih odborih. Marsikaj so na ta način že izboljšali, še več pa nameravajo do turistične sezone in v prihodnjih letih. Namen te širo- ie so ^.„•„(.¡Sn-t,- še vedno vžlvl. Na" velesejmu so raz-iui»uv.ucHti stavljale mnoge države svojo meha- nizacije, od okrajne zveze do zad- končan, vtisi in spomini nanj pa s. J . . . in „nrinr, iivt Na VP psp mil sn T nlzacijo in sploh prikazale tehnični napredek kmetijstva v svoji deželi. Največ in najbolj zanimive predmete so razstavljali Italijani. Med stroji v njihovem paviljonu je bil bržkone najbolj zanimiv komplet za siliranje živinske krme, ki ima vse iaze od transporta do tlačenja silaže mehanizirane, silos sam pa Je na moč pre- ko zasnovane akcije je podiranje prost; sestoji se namreč iz enega sa- ali popravljanje raznih .zidov, odstranjevanje smetišč in gnojišč, beljenje ali barvanje hiš in zasajanje okrasnega drevja ter cvetlic. Posamezni občinski in krajevni odbori so ustanovili po- mega Jeklenega oklepa, ki ga Jo mogoče po potrebi dvigati. Kot Jugoslovana me je seveda najbolj zanimal jugoslovanski paviljon. Nisem pričakoval, da bi utegnil biti enakovreden ostalim, kar pa sem videl, me je neprijetno iznenadilo. Paviljon ni bil zadovoljivo aranžiran, pa sebne komisije, ki vasi pregledu- tudi razstavni predmeti so bili takšni, da bi človek hočeš nočeš zardel. Razstavljavcev je bilo malo, najpomembnejša sta bila Zmaj iz Zemuna In Kooperativa iz Zagreba. Klavna živina, ki Jo je razstavljala Kooperativa, je bila neenotna, en »pitanec« je bil celo tak, kot da bi bil na velesejmu že od lanskega leta in to brez krme. Iz našega okraja je na velesejmu razstavljal Dclamarls iz Izole. Kadar razstavlja v naši državi, ima po navadi vedno dobro aranžirane razstavne prostore, iz Verone pa sem odnesel vtis, kot da bi nekdo od obiskovalcev pozabil na polici nekaj škatel antipaste in vrečko Argo juhe. Konsorve niso bile niti obrisane in res niso mogle vplivati na pomembnejši plasman Dclamarisovlh proizvodov v tujini. To je le nekaj misli o uspehih naših razstavljavcev v Veroni. Delavski svet Delamarlsa naj v bodoče pre- Prejel sem spet nekaj prisrčnih pozdravov. Med njimi sem bil še posebno vesel enega iz Amerike. Takole pišeta naša Kocjančičeva iz Hrastovelj, ki živita v Sveti Roži v Kaliforniji: »Spoštovani Borba Vane! Bili smo v velikih skrbeh, da kaj se je zgodilo s teboj, ker se nič ne sliši od tebe, da morda so te odnesli v Krtovo Deželo. Ker takih fantov mi več potrebujemo — tukaj ko oni tam smo bili dosti veseli, ko si se spet oglasil in tudi prav si imel, ko si jih malo pokregal zaradi kruha, ki ga ne Zavijajo v papir, in prav tako tudi meso. Ko 1959 in sem kupil kilo mesa, so mi samo na sredi dali malo papirja. Videl sem, da ni prav, pa sem šel in sem vzel kos papirja, da bi lahko zavil tri kile mesa, ker mora biti dobro zavito, če ga hočem v redu prinesti do Hrastovelj, Z menoj je bila nečakinja Anica, Prišla, je rdeča do ušes, ko je 'videla, da sem moral posebej kupiti papir, če sem hotel zaviti »štednih« razlogov ves papir za zavijanje razrezan na tako majhne'kose, da bi stal lepilni trak več kot kruh, če bi jih hotel se- Grozna zadrega je pri potrošnikih — ko že obiram trgovino, naj se vsaj izkašljam do konca še pred začetkom turistične sezo- staviti v dovolj velik papir, da bi ne — zaradi kupljenih strojev in lahko pošteno zavil štruco vanj. naprav iz uvoza. Ob nakupu sicer Večkrat pa se pripeti, da kruha dobiš garancijski list, nikoli pa prodajalka sploh ne zavije. Ako ne veš, če ti bo tudi res kaj ko-stranka protestira, včasih uspe, ristll. Tako mi je Juca pravila, toda ne vedno. Lahko dob i tudi da je njena prijateljica M ica že odgovor, kakor ga je pred dnevi štirikrat peljala novi hladilnik v spustila takšni »sitni« stranki popravilo k Elektroservisu v Kopru, pa ga nikakor ne morejo popraviti, pa tudi nočejo zamenjati in zdaj je obležal kar tam. Pa še neumen odgovor dobi človek na svoje upravičene in z zakonitimi Dvojezičnost je lepa reč in ponosni smo na naše demokratične odnose. Vendar pa se Izolčani jezijo in posmehujejo preveč vnetemu demokratu, ki je iz Brkinske ulice napravil Via Berchini, kakor da bi Brkini ne bili Brkini tudi v italijanščini... Naj bo za danes dovolj, da vas preveč ne razvadim — pišite mi pa le ali me povabite v goste, da mi ne bo dolgčas! Lepo vas pozdravlja do prihodnjič vaš Vane. sem bil jaz tam leta Prodajalka v Piranu nasproti tri mce, ki je dejala, da kruh zavijajo samo v Nemčiji. Toda — ali ga bo torej nemškim turistom le mvijala, ko bodo v bližnji bodoč- nosti preplavili naša letovišča, ali predpisi zagotovljene pravice in zahteve: »Kaj zahtevate tudi zamenjavo inozemskega časopisa, eno in isto dve sto tisoč ali pa samo dve sto dinarjev! Kozinci in Hrpeljci so se mi pa jih bo navadila na »našo« pra kso, da kruha ne gre zavijati? Kar zadeva odrezavost nekaterih prodajalk v trgovinah, vam lahko postrežem še z nekaj cvetkami. Ko moja Juca, ki je malo meso — ni lepo in zdravo zaradi bolj krepke postave, iskala zase pritožili, da s kruhom nimajo sre vanjskih ljudi — kaj si bodo mi- primerno jopico, ji je prodajalka če. S tistim namreč, ki ga kupu-slili, v koprski tekstilni trgovini pove- jejo v trgovini Timav. Vsekakor Sedaj te dosti pozdravimo in še dala, da naše tovarne po jugoslo- je. bolj redek primer, da bi s i kdo jih pokregaj! Kari in Ana.« vanskem standardu izdelujejo ta- Vesel sem bil pisma, pravim, ne ke jopice samo do številke 3 (jus), pa. tudi vsebine. Zaradi naših me- zraven pa pridala prijazen nasvet, sarjev. Slišal sem sicer, da so se ko je Juca že. obupavala, da bo v zadnjem času nekaj poboljšali, zase našla dovolj veliko oblačilo: kar pa ne morem še trditi tudi za »Pa- shujšajte!« Kolikor poznam svojo boljšo polovico, se je morala res pošteno premagovati, da ji ni za ta nasvet skočila v glavo. V POSTOJNI Dramska družina postojnske Svobode zadnja leta ni mogla razviti obsežnejše dejavnosti. Oviralo jih je to, da niso imeli dvorane in odra. Z delno ureditvijo Kulturnega doma v Postojni pa je dramska skupina dobila možnost širokega razmaha. Svojo de- če je ta pokvarjen?« Kakor da je javnost je pokazala na literarnih večerih in pri delu v klubu, v četrtek pa se je domačemu občinstvu predstavila s satiro poljskih avtorjev Skotvronskega in Slot- udari, ali se res ne Izplača žrtvovati nekaj deviz za udeležbo referenta za reklamo na takšnem velesejmu. Če tega ne zmore, potem je bolje, da sploh ne razstavlja, ker se po veron-ski izkušnji sodeč ne gre zanašati na druge. Boris DEEELJAK PRIPRAVE ZA TEDEN TISKA Posebna komisija SZDL za pripravo prireditev v Tednu tiska v postojnski občini je imela prejšnji teden prvi posvet, na katerem so se domenili, da bo v dneh od 22. do 25. aprila v Postojni potujoča razstava o razširjenosti knjige, časopisja, radijskih in televizijskih sprejemnikov. V Tednu tiska, ki bo trajal v tej občini od 22, do 23. aprila, nameravajo prirediti v Postojni še ustni časopis ter posvet o vprašanjih razširitve dopisniške mreže za lokalna tednika in radio. SD CENTER NIZA ZMAGE Zaradi nedeljskega prvenstva posameznikov za Zlato puščico v Kopru so imeli Šesto kolo postojnske zimske lige v streljanju z zračno puško na sporedu že prejšnji teden. Vodeče moštvo SD Center iz Postojne je prepričljivo premagalo ekipo SD Tone Tomšič iz Pivke s .1658:1483 krogi. Ostali rezultati: Srednješolec-Prestranek 13-16:0, Planina-Goz-darski center 1540:1426, Gozdar-Proleter 1569:1007 in Borac-Udar-nik 1545:1534. Po Šestem kolu je v vodstvu SD Center z 12 točkami, slede Borac 10, Gozdar, Planina in Pivka 8, Gozdarski center 6, Proleter 4, Udarnik, Srednješolec 2 in Prestranek brez točke. — (ma). a v lUljcv oauiviuusilBga HI SlOt- Nif C®^1® winskega »Dirketorjev rojstni S® ^ dan«. ^ K' S? $ .. $ peke. Pri teh zavijanje kruha potrošnikom v papir zelo niha — danes zavijajo, jutri spet ne, največkrat pa seveda res samo čez sredo. Včasih bi prodajalka na posebno zahtevo stranki tudi ra- s kruhom porezal ustnico do krvi, kakor se je to primerilo Kozincu, ki je ugriznil v trdo zapečeno skorjo kosa kruha, ki mu ga je skrbna žena prinesla za »marendo«. Mož je grdo zaklel, NOVO POSLOVNO POSLOPJE Med številnimi novogradnjami v postojnski občini nameravajo letos začeti tudi z gradnjo novega poslopja na Ljubljanski cesti da ustregla — pa kaj, ko je iz to Jus 4, nd bolečine potočil debelo solzo, v Postojni. V njem naj bi dobili žena pa je hkrati strokovnjaško poslovne prostore stanovanjski ugotovila vzrok nezgode. Pa še sklad, Komunalna banka Postoj- Najlepše pri vsej reči pa je, da nekaj: ob trdi in zažgani skorji je na in Zavod za zaposlovanje de- je Juca v neki. drugi trgovini le bila sredica iz no. pol pečenega lavcev, Gradnjo poslopja bodo dobila zase primerno jopico — In testa — takšnega, da bi lahko ša- finansirale te tri ustanove same 1lovske figure gnetel iz njega... z združitvijo sredstev. Urejuje uredniški odbor. Glavni m odgovorni urednik Kastko Bra-daskja. Izhaja vsak petek. Izdaja C^P Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru. Cankarjeva 1, telefon 21-470. Posame-«■n izvod 20 din. Letna naročnina 000 din, za inozemstvo 2,200 din ali ,?mer- dolarja. Bančni račun (>02-11-1-181 pri podružnici NB Koper, Rokopisov in fotografij ne vračamo. Stavek in klišelt tiskarne (-ZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana, t I'RED SPREJETJEM LETOŠNJEGA DRUŽBENEGA PLANA V HRPELJSKI KOMUNI Osnutek programa razvoja ob- da bo družbeni bruto proizvod skega proračuna razpravljali tu- Čine Postojna in predlog občin- porasel v letošnjem letu za 7%, di občani na 23 zborih volivcev, skega proračuna za letošnje leto zaposlenost za I °/n in produktiv- v soboto pa bo o obeh pomemb- sta bila v preteklih desetih dneh nost dela v družbenem sektorju nih aktih razpravljal še občinski v široki razpravi občanov in dru- gospodarstva za 7%, dočim naj ljudski odbor in ju po morebit- žbeno političnih organov ter or- bi se skupna vsota investicijskih nih. spremembah ali dopolnitvah Lep detajl s poti iz Kopra proti LJubljani pod Kozino, kjer železniški most ganizacij postojnske občine. ' naložb povzpela od lanskih 1,9 tudi sprejel. — (ma) razpenja svoj betonski lok nad asfaltno arterijo Predlog programa predvideva, milijarde na 2,6 milijarde dinar- je'hkratf potrebo™^nujnem 1b.- PRED SPREJETJEM LETOŠNJEGA DRUŽBENEGA PLANA V HRPELJSKI KOMUNI popolnjevailju oblik in vsebine delitve dohodka po delu ter nadaljnjem utrjevanju upravljanja na vseh področjih življenja in dela v komuni. O predlogu programa so prejšnji teden razpravljali vsi sveti HrpcIJah Plenum občinskega odbora ne v Obrovu, lz.vesti zaostale Investi- rovanju so bile iznesene kritične prl-nhT n Dncfniiin e nr,rlo" SZDL, na katerem so razpravljali o cije v industriji, omogočiti povečanje pombe glede razdelitve proračunskih UDL,U irostojna s pocnocja .^ospo- realizaciji občinskega družbenega gostinskih kapacitet, kmetijstvu, sredstev. Zmanjševanje izdatkov je darstva kot tudi razširjena ple- plana in proračuna v letu 19G1 ter o predstavljenemu v kmetijski zadrugi, šlo v glavnem na račun polltično-lz- V zadnjem času je vedno več govora o potrebi po sodelovanju — kooperaciji v gospodarstvu, o specializaciji proizvodnje, o uveljavljanju standardov v proizvodnji in o združevanju — od spojitev in pripojitev gospodarskih organizacij pa do poslovnih združenj, ki naj bi omogočila sodelovanje med gospodarskimi organizacijami v enem ali več poslih. Vsa omenjena vprašanja se nujno pojavljajo kot odra: vedno večjega delovanja tržnih zakonitosti, ki silijo podjetja k vedno večji racionalnosti v poslovanju, oziroma k vedno bolj rentabilnemu poslovanju. Zato iščejo rešitve tudi v takih zunanjih oblikah, kot je na primer kooperacija, kajti vedno bolj prihajajo do prepričanja, da same ne morejo vsega proizvajati, posebno če proizvajajo proizvode, ki sa-htevajo več sestavnih delov, kot-n. pr. motorna industrija in industrija avtomobilov, kjer je potrebnih za končni proizvod — za vozilo, več tisoč sestavnih delov. Pri nas za kooperacijo še niso ustvarjeni najboljši pogoji. Cesto jo ovirajo predpis i, zlasti dajatve, pa tudi ekonomski razlogi še niso povsod dovolj močni. Tako se dogaja, da nekatere velike tovarne — namesto da bi uredile kooperantske odnose s proizvajalci njim potrebnih delov, ki take dele že proizvajajo, grade zase posebne obrate za izdelavo takih delov. Deloma so krivi dobavitelji sami, ki prisilijo naročnika, da se loti gradnje samostojnega obrata zato, ker dobavitelj pretirava v cenah v prepričanju, 'da je edini, ki lahko kaj takega proizvaja. Lahko bi navedli konkretne primere za navedeno trditev, kar pa ni potrebno. Mnenja pa smo, da bi v takih primerih morala družba vmes poseči, ker gre končno samo za nepotrebno trošenje družbenih sredstev za nove investicije, ko vemo, da že sedanje lahko krijejo vse naše potrebe. O kooperaciji v zadnjem času zlasti mnogo razpravljajo v kovinski in kovinsko predelovalni industriji, kjer je to vprašanje tudi najbolj pereče. V ostalih gospodarskih dejavnostih pa postaja vedno bolj pogosto združevanje v poslovna in poslovno tehnična združenja. Tako se združujejo v zadnjem času na primer lesna, usnjarska, konfekcijska in druga podjetja zlasti z namenom, da bi skupno nastopala na tujih tržiščih. To pa je važen korak naprej, saj so dosedanji primeri pokazali, da taki skupni nastopi prinašajo velike koristi, ker preprečujejo posebno na tujih trgih medsebojno konkurenco ne glede na to, da lahko poslovna združenja bolj strokovno obdelajo tuja tržišča in da (udi skrbe za skupno nabavo surovin, kajti poslovna združenja po svojih■ specializiranih kadrih veliko laže zasledujejo ko-njunkturna in druga gibanja doma tu. v tujini. Pri tem jim bo kmalu v pomoč posebna služba, ki jo ustanavljajo naše republiške gospodarske zbornice. —• -žj- Pretckll ponedeljek je zasedal v z zaključnimi deli pri gradnji opekar- proračun znaša 140 milijonov. Na zbo- rnima občinskega odbora SZDL predlogu gospodarskega načrta za le- zagotoviti realizacijo plana ne glede oliraževalnih ciljev. Za ljudsko In •, nuco tt .»i__i tošnje leto. Vodil ga je predsednik na letino, postaviti na trdne temelje šolsko prosveto jo bilo premalo rani ObSS. Udeleženci Obeh plenu- občinskega odbora SZDL Marko EncI ' ' ... -. * . . rnov SO poleg informativnih vpra- Realizacija družbenega plana za le- šanj konstruktivno posegli v- raz- to loci je zaskrbijivo razočarala zia-pravo po posameznih smernicah 5"'v industrijskih obratih iplas v r Podgradu in tos v Hrpcljah. v in- poslovanje novega kovinskega podjet- zumevanja. Letos bo morala občina Ja KOVINAR v Ilrpeljah in tako da- v zvezi s tem Izvajati pravilnejšo polje. Letošnji gospodarski načrt pred- lltiko. V okviru tega je predvidena videva znatno povečanje bruto dohod- letos gradnja šolskega paviljona, v ka. Zato je ob obstoječem stanjii ln katerem bi bile 4 opremljene učilnice ,, A UU^IUUU lil JU^ V , " " _-----"------ -----, - ---------------------- " --------,---- --------- programa ter od tem nakazovali drustrijski panogi je bil plan dosežen lanskoletnih izkušnjah potrebno pre- z vsemi pomožnimi prostori. S tem naloge, ki Stoje letos pred obema komaj v višini 58'/. od predvidene mišljeno in skrajno preračunano za- lii bilo rešeno zaenkrat vprašanje nr^iiiriistM tal™ na nndrnčhi proizvodnje. V obeh primerih je za feti s sestavo družbenega plana. Se- prostora za okrog 300 učencev. Prav 0ioamzacijama xako na ponrocju nizko realizacijo kriva okolnost, kretar občinskega komiteja zks vik- tako no občina nadaljevala s stano- proizvodnje, menjave, delitve in da niso t,ile izvedene planirane inve- t°r Ljubic meni, da bi se bilo potreb- vanjsko izgradnjo v kooperaciji s potrošnje kot tudi na področju demokratizacije odnosov. stlcije v zvezi z razširitvijo in pove- no pred osnutkom družbenega plana podjetji. Na področju komunale bodo čanjeni proizvodnje, v IPLAS pa še pogovoriti s proizvajalci v gospodar- posvetili kar največ pozornosti ure-prav posebno zaradi pomanjkanja su- sitih oragnizacijah ln temeljito raz- ditvi občinskega cestnega in vodovod- Obe razpravi Sta dali zlasti mo- rov(n 7a penaste izdelke, ki jih mora motriti realne možnosti za postavitev nega omrežja ter razsvetljavi vasi. čan poudarek potrebi po racio- to podjetje uvažati, ln ker svojih in izvedbo pianu. Te dni bodo na področju občine mlnoiSem pocnodivipnin in ne- proizvodov ne Izvaža, ovira nemoteno Lanski občinski proračun je znašal zbori volivcev, kjer bodo obravnava- nainejsem gospoaaijenju in ne prolzvodnJo pomanjkanje deviznih NO milijonov dohodkov In prav toli- II osnutek družbenega plana ln pro- nenm skrbi za kvalitetnejše dru- sredstev. Zaradi okrnjene kvalitete ko izdatkov. Realiziranega je bilo računa. Zasedanje plenuma SZDL naj žbeno strokovno izobraževanje in močne konkurence pa so k vsemu 90'/. deloma zaradi neizterjanih davč- bi dalo smer razpravam na omenje- riplaveov Dh lom - =- obče družbenega standarda __" spodarske dosežke v letošnjem letu komuni, čemur posveča veliko slcer kaže v UBOdnejši pozornost tudi program. V preteklih dneh so o osnutkih programa razvoja in občin- mi deli v TOS primanjkuje še 10 milijonov dinarjev, pohiteti je potrebno licence itd. SINDIKALNE PODRUŽNICE SPLOŠNE BOLNICE KOPER URESNIČUJEJO TEŽNJE SVOJIH KOLEKTIVOV lizo opozarjajo na pomanjkljivo- viti svojo besedo in stališče, luči," vendar sti idejnega dela članstva na pod- Če ob dosedanjih ugotovitvah bo potrebno mnogo naporov za zago- ročju kulture šolstva družbene- o dejavnosti piranskih komuni-tovltev sredstev, v zvezi z. remontni- ga uveljavljanja proizvodne inte- stov presojamo tudi. njihova prizadevanja prav v zadnjem obdobju. iahko zapišemo, da jih preveva močna, in odkrita volja, da bi se v življenju komune kar najaktivneje začeli odražati principi in sklepi III. plenuma CK ZKJ. Zato so tudi na nedeljski izredni konferenci sprejeli skleo, da se bodo z vsemi močmi zavzeli za dosledno izpolnjevanje sklepov III, plenuma ter kot dru- Predsedstvo Okrajnega sindi- znika.in od gospodarjenja v ce- no v vseh treh bolnicah najmoč- žbeno politični delavci s čedalje kalnega sveta v Kopru je na svoji loti. Zastavljeni sistem delitve neje zastopanega nižjega zdrav- večjo aktivnostjo ustvarjali po izredni seji sredi marca obravna- osebnih dohodkov pa ima razen stvenega in tehničnega osebja, smernicah III. plenuma pogoje valo analizo, ki jo je pripravil na tega še to nedoslednost, da dopu- Predsedstvo je kritično ocenilo za nadaljnji razvoj neposredne osnovi večmesečnega proučevanja šča delitev precejšnjega dela sred- tudi delovanje nekaterih izvršnin socialistične demokracije. To se razmer v Splošni bolnici Koper stev mimo osnov pravilnika. odborov sindikalnih podružnic, pravi, tako vplivali na razvoj, da sekretariat OSS. Predsedstvo je- t Na osnovi vseh teh ugotovitev Priporočilo je članstvu teh po- se bo v neposredni socialistični 1 ugotovilo, da gre v Splošni bolnici je predsedstvo OSS priporočilo družnic, da na letošnjih občnih demokraciji proizvajalec čedalje ' Koper za širše deformacije v de- sindikalnim podružnicam Splošne sindikalnih zborih izvolijo v nova bolj zavedal samega sebe in žalitvi osebnega dohodka, v uprav- bolnice Koper, naj bodo one v vodstva ljudi, ki imajo dovolj po- £el z družbenimi sredstvi tako Ijanju in oblikovanju notranje prihodnje nosilec vsebinskih po- litičnega posluha za dogajanje v dobro gospodariti, kakor dober zakonodaje sploh. Na osnovi te- pravkov novega pravilnika o kolektivu. Končno je predsedstvo gospodar doma gospodari z last-meljite analize priprav, sprejema osebnih dohodkih. Sindikalne po- sprejelo sklep, da bo na posebnih nimi, — (ž) in predvsem vsebine pravilnika družniee naj tudi zagotovijo, da sestankih seznanilo z vsemi ana- o osebnih dohodkih, ocenjuje bo sedanji sistem delitve v bistvu lizami in priporočili člane sindi- - predsedstvo OSS, da so nesoraz- spremenjen in sinhroniziran z na- kalnih podružnic vseh treh ko-merja v delitvi nujno morala po- £eli novega gospodarskega siste- lektivov, občinski sindikalni sveti vzročiti nezadovoljstvo velike ve- ma. Sindikati naj dalje z vso od- pa bodo v prihodnje zagotovili čine prizadetih članov vseh treh govornostjo aktivno sodelujejo večjo pomoč sindikalnim vod-delovnih kolektivov bolnišnic v tudi pri oblikovanju vseh drugih stvom in celotni sindikalni orga-Kopru, Izoli in Piranu. To neza- notranjih predpisov. nizaciji v tem zavodu. M. V. dovoljstvo pa se je še stopnjevalo Ker 'se je v dosedanjih pripra- - zaradi omejenih možnosti pritožb Vah pokazala težnja kolektivov Opomba uredništva: V piranski Kakor smo. že poročali, priče-na posamezne postavke v pravil- posameznih bolnic, da bi ti imeli in koprski bolnišnici so medtem njajo letos v Postojni z gradnjo niku, še posebej pa zaradi zago- vec samostojnosti pri delitvi do- že bile razprave kolektivov. Člani novega hotela na Titovem trgu. varjanja takšne delitve in nede- hodka ter s tem povezano več so se temeljito pogovorili o no- poslopje bo gradilo »Primorje« iz mokratičnih postopkov s strani pravic pri gospodarjenju in uprav- tranjih problemih delitve in Ajdovščine, ki je ponudilo inve-vodstva zavoda. Predsedstvo OSS ijanju, na.j bi prav sindikalne po- upravljanja, osvojili analizo in stitorju na nedavni licitaciji naj-nadalje meni, da sistem delitve družniee in njihova vodstva ob priporočila Okrajnega sinclikal- ugodnejše pogoje. Na prostoru, po pravilniku za osebne dohodke konkretni pomoči občinskih sin- nega sveta v Kopru ter sprejeli kjer bo stal hotel, so v preteklih dikalnih svetov čimprej začele z tudi že konkretne sklepe za na- tednih že porušili Sakovo stavbo, PRED PRICETKOM GRADNJE HOTELA V POSTOJNI ni v skladu s smernicami novega dikalnih svetov čimprej gospodarskega sistema, posebno akcijo za nadaljnjo poglobitev pomanjkljivost pa vidi v tem, da samoupravljanja v tem zavodu, sistem delitve vsebuje izrazite kar naj se odraža v tem, da bi ostanke prejšnjega tarifnega na- kolektivi bolnic imeli svoje lastne čina nagrajevanja po razredni notranje predpise in bi •».notraj razvrstitvi. Torej takšna delitev bolnic kot obratov izoblikovali še ne bi spodbujala kolektiva h go- druge organizacijske enote s toč- daljnje delo. PRIHODI LADIJ V LUKO KOPER spodarjenju, kajti osebni dohodki niso odvisni od uspeha posame- no razmejenimi dolžnostmi in pravicami, v Predsedstvo OSS Koper tudi ocenjuje, da so organi družbenega samoupravljanja v Splošni bolnici Koper doslej pomanjkljivo izpolnjevali naloge, ki jim jih je za- 1. marca je vrgla v reškem pri- ljala pšenico. Predvidoma se bo upal kolektiv. Vendar velja ome-ela krajina, vrnila v domovino v prvih dneh niti, da gre za mlad družbeni or- »Bela krajina« prestala preizkušnjo USPEŠNO DELO ŠPORTNEGA DRUŠTVA »JADRAN« NA UČITELJIŠČU stanišču svoje sidro Bela kraj Iz Hustona (ZDA) je pripeljala maja. tovor pšenice. Po šestih mesecih je prišla prvikrat v domovino. Ker ji je prvega februarja potekel jamstveni rok, so bila zaradi tega na njej med trgovinskimi operacijami opravljena deia za odpravo nekaterih pomanjkljivo- samo ganizem, ki je šele v razvoju, kot je v razvoju družbeno samoupravljanje v zdravstvenih zavodih sploh. Zato je razumljivo, da so in bodo potrebni ti organi večje vsakodnevne pomoči zunanjih NAŠI NOVI NAROČNIKI IZ KOPItA! Izvršna PTT enota, služ- političnih in upravnih činiteljev. __________________Upravni odbor podje(in Splošna Res pa je tudi, da bodo svoje od- š ti r Ta k š n e~ napa k e niso pri novih plovba je sprejel in potrdil pred- govorno poslanstvo zmogli le v ladjah nič nenavadnega. V svo- log delavskega sveta o tem, naj bi primeru, če se bodo tesneje najem jamstvenem roku je Bela pomorščaki uživali nekatere ugod- slonili na kolektiv, krajina ustregla vsem zahtevam nosti pri nastopu rednega letnega Da bi, tako v upravnih odbo-glede hitrosti in nosilnosti, prav dopusta. Odslej bo podjetje povr- rih, kot v Svetu bolnice, v večji tako zadovoljive pa so bile tudi nilo pomorščakom, ki se bodo od- meri kot doslej lahko prihajale vse ostale njene karakteristike, pravljali na redni letni dopust, do izraza napredne težnje članov Bela krajina je 17. marca ponov- potne stroške od pristanišča, kjer kolektiva, bo nujno zagotoviti v no odrinila proti Združenim dr- se bodo izkrcali, do kraja rednega teh organih takšno strukturo, ki žavam in bo od tam spet pripe- bivališča. bo omogočala večji vpliv številč- Cehovin, Zalog: Anton Bizjak, iz VARAZDINA: Anton Barllla. iz BO si l J GRAD A: Darij Pečar. iz Pl.Of': Krnil Stopar. iz DENOVlOEV: Ivan Iskra, iz MARIBORA: Ivo Stok, iz GORNJE RADGONE: Manko Go-lar. odstranitev ruševin in pravočasni - pričetek gradnje hotela pa je v zadnjih dneh onemogočilo slabo vreme s snegom. Program razvo-nat0_',ia občine Postojna predvideva, da 27. marca 1902 »FIRENELLA« — • ■ . _ . __ . , __,__ varja les v tranzitu za Tunis (Ita- bodo v letošnjem letu potrosili lija) za gradnjo hotela 80 milijonov 27, in 23. marca 1902 »SOLIN« — pri- j; , pelje južno sadje iz Izraela (FLR.T) """"J"- 23, marca 1902 »TUBAL« — pripelje tunino (FLRJ) 30. in 31. marca 1902 »BOVEC« — pa-tovaria generalni tovor za ZDA (FLR.T) 20. In 29. marca 19G2 »GIORGIOS« na-tovarja sladkor v izvozu za Grčijo (Italija) 30, in 31. marca 1902 »BRAUNSFELD« — pripelje belo pločevino iz Lor-jenta 10. aprila 1902 >-SAVA< — pripelje žveplo iz Sieilile (FLRJ) Čeprav šolsko društvo Jadran obstaja šele nekaj mesecev, se lahko pohvali z lepimi uspehi. Tako so konec lanskega leta med drugim organizirali športno tekmovanje vseh koprskih srednjih šol in razvili društveni prapor. Za ba informacij, Aloiz Siraj, Smar- letos bodo aktivnost še povečali Je: Josip Ilrvatin, Armando Hrva- jn se tako dostojno vključili V dna Iv a n V*Pjri bae,6' Sk of i j e:" S Uva jugoslovanske pionirske igre. Gomzi, Radko Brodina. Udeležili se bodo okrajnih sred- iz hrpelj: Markovščimu Jože Me- nješolskih tekmovanj v vseh di- iz POSTOJNE: Veliki otok: Jože sciplinah, nastopili na okrajnem Hvala, Rauberkomanda: Marija rokometnem prvenstvu, ob Dne- vu mladosti pa bodo priredili telovadno akademijo. Člani so se že udeležili občinskega tekmovanja in zasedli tretje mesto. Največ uspehov so imeli v teku na 100 m in v skoku v višino. B. Z. [□ Z vodogradbenimi in melioracijskimi deli so lani v Sloveniji zavarovali 39.507 ha orne zemlje. Kako velika je potreba za takšna melioracijska dela, je razvidno iz podatka, da so v minulem letu poplavile reke okrog 173.000 ha. __ -9 0 Do jeseni leta 1965 bo v Sloveniji obnovljenih okrog 3500 ha sadovnjakov ter približno 1500 ha vinogradov. Obnovitvena dela na sadovnjakih in vinogradih se bodo začela že letos v prvi vrsti v Pomurju, na Štajerskem in delno tudi na Dolenjskem. Med drugim bo na področju ilirsko-bistriške zadruge na novo urejenih 200 ha sadovnjakov. □ Hranilniška služba v naši državi dobiva vse večji obseg. Tako so zabeležili ob koncu januarja, da je bilo naloženih na hranilnih vlogah že 129 milijard dinarjev, se pravi za 96,7 milijarde več kot lani januarja. H Iz letošnjega popisa živine v Jugoslaviji je razvidno, da imamo sedaj 23,3 milijona glav . goveje živine, prašičev, ovac in konj ter več kot 28 milijonov perutnine. Samo na družbenih posestvih gojijo sedaj približno 500.000 glav govedi. Statistični podatki kažejo, da je močno narastlo število goveje živine in ovac. 0 Lesnoindustrijski kombinat »Spačva« v Vinkovcih bo začel izdelovati serijo 400 montažnih hiš, ki jih je moč postaviti v štirih dneh. Prvo serijo teh hiš izdeluje kombinat za naročnike iz Zahodne Nemčije. Delovni kolektiv podjetja pa namerava izdelovati tudi posebno pohištvo za takšne hišice, H Devizni dohodki od prometa inozemskih turistov (in to brez prevoznih storitev) so lani dosegli 6.043 milijonov deviznih dinarjev, to je okrog 20,1 milijona dolarjev. Največ deviznih dohodkov so dali t zahojlno-nemški turisti, nekaj manj Avstrijci, katerim so sledili Američani, Angleži, Italija-iani in Francozi. P Predvideno je, da se bo v kratkem zelo povečala proizvodnja žveplene kisline, ki je eden izmed najvažnejših reprodukcijskih materialov kemične industrije. Zato bo v naslednjih 3 letih odpadel uvoz žveplene kisline. Največji delež pri povečanju domače proizvodnje te pomembne surovine bo omogočilo obratovanje novih obratov v Boru, kjer pridobivajo žve-pleno kislino iz dimnih plinov topilnice bakra, in obrat za kakovostno kontaktno žvepleno kislino v celjski Cinkarni, ki bo imela letno zmogljivost približno 19.500 ton. To pomeni podvojitev proizvodnje žveplene kisline v Sloveniji. □ Na Avali bodo zgradili 200 metrov visok televizijski stolp, ki bo eden izmed najvišjih objektov te vrste v Evropi. Imel bo obliko pravilnega trikotnika.in bo zgrajen iz železobetona. V višini 100 metrov bo vgrajena petnadstropna »gondola« iz stekla in aluminija, kjer bodo klimatske naprave, aparati za UKV, PTT in televizijo. V petem nadstropju bo razgledna terasa z barom. V neposredni bližini tega televizijskega stolpa pa bodo zgradili restavracijo in kavarno za 400 gostov. □ Tovarna »Iskra« v Kranju je začela izdelovati posebne kondenzatorje za kompenzacijo faznega toka. S temi kondenzatorji bo moč skoraj popolnoma izločiti porabo jalove energije in prihranki bodo vredni več milijonov dinarjev. Tovarna »Iskra« je začela s proizvodnjo kondenzatorjev od enega do petdesetih kilovatov v eno- in trofazni izvedbi za montažo v suhih, vlažnih ali prašnih prostorih. [3 Ribiška družina v Novi Gorici bo letos povečala svojo ribogojnico z dvema novima bazenoma. Sedaj ima družina pripravljenih že 10 tisoč primerkov zaroda soške postrvi in 25 tisoč zaroda šarenk. V Sočo in njene pritoke bodo vložili 10 tisoč soških postrvi, 20 tisoč šarenk in 30 tisoč lipa-nov, v reko Vipavo pa 5 tisoč šarenk in 2 tisoč linjev. V začetku tega leta je Vodna dostovala v najbolj kritičnih suš- skupnost Primorske začela v vanganelski dolini z gradnjo velike prčgrade. za katero bo akumulacijski bazen z zmogljivostjo okrog 300,000 kubičnih metrov vode. Akumulacijski bazen bo dobival vodo iz potoka Vanganel, velikanski zbiralnik, ki zapira zaključek doline, pa bo v obdobju, bogatem na padavinah, zadržal vse hudourne vode severnega hribovitega predela pod Marezi-gami. Tako bo vodna rezerva za- sestavi tal za vrtnarsko obdelavo, nega namakalnega sistema pa si razen tega pa je zavetrna dolina precej obetajo tudi zasebni kme- s prisojnimi legami idealna za tovalci, kajti regulirana struga pridelavo zgodnje zelenjave ter Badaševice, v katero se bo v bli- sočivja, Vse doslej zaradi stalnih žini vanganelskega zadružnega pojavov suše ta odlična zemlja doma stekala voda iz zbiralnika ni dajala daleč toliko, kolikor la- (sedanje sotočje potoka Vanganel Nedvomno pomeni zbiralnik v hko pričakujemo od nje v pogo- in Badaševice) bo na vsakih 150 vanganelski dolini, ki ga bodo po jih zadovoljivega namakanja, do 200 metrov zaprta s pregra- sedanjih predvidevanjih dokon- Razen tega pa bo v letih s po- dami, za katerimi bodo majhni čali letos oktobra, izredno važen vprečnimi ali celo nadpovprečni- zbiralniki omogočali razen upo- melioraciiski oziroma gospodar- mi padavinami moč namakati ce- rabe sodobnih škropilnih naprav ski objekt, .saj je vanganelska lo 40 ha zemljišč KZ Koper ir " 1+r1 dolina znana po izredno ugodni koprskega kombinata, Od sodob- nih mesecih za intenzivno namakanje najmanj 200 ha zemlje v vanganelski dolini. Sicer pa je zbiralnik dinienzioniran tudi za najbolj sušna obdobja, ki se pojavljajo v intervalih vsakih 5 let. S SEJ OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA PIRAN eKlo mm( Uspešno delo organov lokalne samouprave — Naraščanje prometnih prekrškov ju (ki traja leto dni) skupno 122 sej. Največ sej je Imel Svet za družbeni plan in finance, kateremu je predsedoval (in bo predsedoval t url i v novem mandatnem obdobju) Hlno Med-vešček, v. d. direktorja »Piranske soline,<, Portorož. Sveti pa niso delovali vrsto aktualnih problemov komu- samo na svojih ali skupnih sejah, temveč so za različna specifična vpra-preteklem obdobju tudi ObLO Piran je imel pretekli četrtek (22. marca 1962) 50. sejo občinskega zbora, 60. sejo zbora proizvajalcev in 44. skupno sejo obeh zborov in pretresel na njih ha zemljišč KZ Koper in tudi ureditev napajališč itd. Nedvomno se bo 137-milijonska investicija (sredstva so iz splošnega zveznega investicijskega sklada z 28-odstotno udeležbo OLO Koper) kmalu bogato obrestovala. To zagotavljajo tudi na Vodni skupnosti Primorske, kjer so nam posredovali tudi tehnične podatke o tej veliki gradnji, V pregrado bodo namreč vgradili 23,000 kubičnih metrov zemlje, 20,190 kubičnih metrov kamna in 2.674 kubičnih metrov filtra, skupaj torej okrog 46.720 kubičnih metrov materiala. Pregrada sama bo visoka 19 metrov, dolžina pre- šanla imeli v . 17 stalnih in 18 začasnih komisij, v katerih je bilo k družbenemu upravljanju pritegnjenih nadaljnjih 166 občanov. Na podlagi ugotovitev ln zaključkov teh komisij so sveti Uhko ukrepali alt predlagali občinskemu ljudskemu odboru potrebne ukrepe. V vseh svetih postaja tudi vedno obi-čajnejša praksa, da vabijo na svoje seje tudi zastopnike organov družbenega upravljanja v posameznih gospodarskih orasnizacilah ali kulturnih in drugih ustanovah, kadar obravnavajo problematiko, ki je "povezana z njihovim delom. Tako prakso nameravajo v bodoče še okrepiti, Iz 'letnega poročila sodnika za pre- krške Hlnka Stepiharja je razvidno, da se je v preteklem letu povečalo število obravnavanih prekrškov od 9>17 v letu 1960 na 1237, pri čemer pa je povečanle pripisati predvsem povečanemu številu prometnih prekr- — ------- -- - - • - škov zaradi rapidno naraščajočega grade 130,8 m ter bo na dnu Sl-cestnega prometa. Takih prekrškov roka gg metrOV. Buldožeri in baje bilo približno tretjina. V ostalem so ..... bile na področju mesta Piran v glavnem le kalitve nočnega miru. v Portorožu lažji primeri kršitve javnega reda in miru, večinoma povzročeni po inozemskih turistih v vinjenem stanju. Pač pa je bilo na področju Sečovelj več pretepov ter podobnih prekrškov, Drl katerih je botrovalo vino. Najhujši prekrški so bili povzročeni, kadar je med rudni- gerji ter majhna četa marljivih delavcev že pridno streže bodočemu akumulacijskemu bazenu in pregrada je iz dneva v dan višja. Poznavalci lepot vanganelske doline pa celo menijo, da bo po- r«-- —___________ ____________ stalo akumulacijsko jezero, kate- škiinl delavci, pi so po rodu iz raznih rena površina bo na 4:5 ha, zani- predelov države (Prekmurci, Štajerci, ° ........ - Primorci, Hrvatje, Bosanci), prišlo do prerekanj in nato do pretepov. Zara-ri podobnih primerov je bilo izrečenih celo več varstvenih ukrepov izgona po okrajnem sodniku za prekrške. Jule miva turistična točka. Pravijo, da bi mogoče že sedaj kazalo razmišljati o ribogojnici, saj bi ob dokaj idealnih pogojilji lahko gojili. tamkaj razne vrste rib. (bb) ne. Ljudskim odbornikom je bilo podano poročilo o delu svetov občinskega ljudskega odbora, letno poročilo sodnika za prekrške ter poročilo o delu izpostave za zaposlovanje delavcev v Piranu. 'jDrejeti so bili odloki o kategorizaciji cest IV. reda v občini Piran, o ustanovitvi cestnega sklada in o ustanovitvi gasilskega sklada za vse tri obalne občine. Nadalje so bili sprejeti sklepi o pripojitvi vrtnarskega podjetja ^Cvetje« h komunalnemu podjetju, o potrditvi pristojbin podjetja Luka Koper za pristaniške usluge v Piranu in Portorožu in še nekateri drugi sklepi. Posebne pozornosti je bilo deležno poro^ čilo o opravljenem pregledu poslovanja gostišča »Pri treh vdovah«, ki preneha biti samostojno i^^^od e^iiotd^centiafiv z delom lastnih rok so občani v Baču, Kuteževem, Gornjem Zemonu, Jelšanah in Dole-PortorožV Končno % 'bilo na /teh njem močno obogatili sicer skromno vrednost vloženih sredstev za popravilo in ureditev sejah izvedenih še več razrešitev, -i •> .----------i„m. s--------r,., volitev in imenovanj, med drugim v nove svete ObLO. IZ ilirskobistriSke komune vaških komunalnih in športnih naprav Skromna sredstva, ki jih je lahko prispevala občina lani za vaške ceste in druge potrebe krajevnih skupnosti, - so vaščani s Mladina v Baču pa se je zavzela za ureditev igrišča za nogomet in za odbojko, za nakup dresov za nogomet pa je prispe- GORNJI ZEMON Vaščani so popravili občinsko cesto proti Dolnjemu Zemonu, pa tudi številne vaške in poljske po- o bč i ns'k e g a j uds k eg a do db da 0 vpražanju šolstva raz-ima pa na razpolago dve samski pravijaj0 danes v vsej naši drža-sobi, da niti ne govorimo o tem, vi Vendar se nam zdi, da smo v kakšnih neprimernih prostorih dolžni op0zoriti, da ne bomo mo-stanujejo ze _ zdaj nekateri pro- gli dati otrokom tiste izobrazbe in svetni delavci. znanja, ki ga bodo potrebovali na Samo še podatek: na osnovno nadajjnji življenjski poti in da ta-ObČinski komite LMS v Kopru tatorji in glasbeniki. Od ansam- Branko Vatovec s koprskega uči- šolo v Dekanih hodi zdaj 457 učen- ko brgZ subjektivne krivde ne. boje organiziral preteklo soboto blov je nastopil kvartet učitelji- teljišča, pevka Danila Hrvatin z cev, ki so doma razen iz Dekanov mo opravičili zaupanja, ki nam zvečer v gledališki dvorani mla- šča in zabavni orkester »7 blues«, osnovne šole Janka Premrla-Voj- tudi iz številnih okoliških vasi — ga je jzkazala družba, ko nam je dinsko tekmovanje pod znanim ki je razen samostojnega nastopa ka in pevec Jurij Reja, gojenec Ospa, Črnega kala, Rižane, Pri- zaupaia vzgojo mladega rodu. naslovom »Pokaži, kaj znaš«, tudi spremljal vse pevce popevk, Glasbene šole. Zanimivo je, da dvora, čežarjev, Tinjana, Ankarana, Valdoltre, Lazareta, Božičev, adinska oriri znaš« nega, družbenega in društvenega življenja so se zato zbrali, da bi se posvetovali o bodočih oblikah organiziranega posredovanja kulturnih dobrin, kakor tudi o aktivni poživitvi kulturno-prosvet-nega življenja. Uvodoma je predsednik OLO Koper Albin Dujc povedal stališče ustanovitelja: Zavod Primorske prireditve naj se kot samostojna ustanova ukine. Skrb za poletno sezono naj Dvorana je bila nabita do zad- Nastope — 12 točk programa — so gojenci Glasbene šole tudi čla prevzame Turistična zveza, ki je dobila za poživitev turizma večja sredstva. Prav gotovo bodo turistična društva, gostinstvo in trgovina zainteresirani pri čim-boljši organizaciji turistične sezone. Zato naj bi prevzela Turistična zveza za poletno sezono organizacijo kulturnih prireditev, folklornega festivala, dirk, bodočega velesejma in drugih večjih družabnih in zabavnih prireditev. Skrb za kulturno sezono v zim- razstava Seveda pa normalen pouk ne njega kotička in niti ni mogla je ocenjevala strokovna komisija ni kvarteta in domala vsi člani Škofij in Plavij. sprejeti vseh, ki so želeli priso- in predstavniki občinstva, Po orkestra »7 blues«. Nagrad pa ni- Vejika ovira so nadalje še pro- " 1osimja m najnujnejše ma-stvovati oddaji. skupni oceni obeh komisij so za- so dobili samo ti trije najboljši, stori. Stara Šola dobesedno raz-' teriame _osnove. učiteljev pa na Nastopali so mladi pevci, reci- sedli prva tri' mesta: recitator ampak vsi nastopajoči. pada in ni denarja niti za naj- sol° n? D0> ce ne Doao imeu Sl3" Razen tega so za posebne na- nujnejša popravila. Streha pušča, novanj. grade podjetja Tomos odgovar- okna pa se ne zapirajo in pozimi, Tudi stanovanja za učitelje so jali trije iz občinstva. Izkazalo se ko je pritiskal mraz, niso mogli širši problem. Samo v koprski obje, da so člani tovarniškega ko- kljub kurjenju doseči v nekaterih čini bo v jeseni prostih 70 do 80 lektiva in da so na sicer izžre- razredih več kot 8 stopinj Celzija, mest prosvetnih delavcev, domala bana vprašanja odgovarjali na- Minimalna temperatura, ki jo do- pri vseh razpisih pa bo ponavlja-tančno tako, kot je bilo napisano ločajo predpisi, pa je 16 stopinj, joči se refren: stanovanja nI. v zaprtih kuvertah. Taki organi- Še bolj žalostno pa je, da celo v zacijski spodrsljaji pač ne služijo novi stavbi položaj ni rožnat. Ker ugledu podobnih prireditev. so ob zidavi dovršili samo polo- predstavniki _ Koprske Posebna darila podjetja »Slav- vico predvidenega objekta, stav- P^dlagali. naj bi ustanovili pose-nik« pa so izžrebali še na kupone ba sploh ne služi svojemu name- ben gradbeni odbor, 1ii bi ga senu. Pedagoški delavci so postav- stavljah predstavniki prosvetnih delavcev ter dekanskih podjetij V prostorih male galerije okraj- koprskega muzeja Janez Kramar, nega muzeja v Kopru razstavlja Napovedal je za letos še več po- ski sezoni, ki je namenjena v pr- svoja olja slikar Evgen Saj o- dobnih razstav, na katerih bomo vi vrsti domačim prebivalcem pa vic> plastike pa kipar Anton lahko spoznali novejša dela Av- naj v bodoče pripade komunam. SigulinTo je prva razstava gusta Černigoja, Rudolfa Sakside, vst0Pnic. obeh umetnikov iz Ljubljane v Roberta Hlavatyja in drugih li- ue" vsuu^iuv.. Konkretno za Dekane pa so komune V živahni izmenjavi mnenj je Kopru. kovnih umetnikov, ki žive in de- bilo na sestanku veliko govora o Razstavo je preteklo soboto ob ^tudT n" stalnih finančnih težavah Zavo- navzočnosti številnih ljubiteljev kaj razstav s področja kulturne da, ki jih je povzročalo menda likovne umetnosti odprl ravnatelj zgodovine in etnografije. SPODBUDNI PRIMERI IZ LJUDSKOPROSVETNEGA ŽIVLJENJA: evni seminar za v POSTOJNI ■ Število klubov se je v našem okraju — zlasti še na področju občin Postojna in Sežana — v zadnjem letu zelo povečalo. Nekateri teh klubov — posebno ti (Lama, Hladilnica in Mleko). Ta odbor naj bi čimprej najel kredit pri stanovanjskem skladu in sprožil, akcijo za gradnjo večjega skupnega stanovanjskega bloka. Verjetno pa bo mogoče dobiti nekaj sredstev tudi za nujno adaptacijo sedanjih stanovanjskih prostorov. Skoraj gotovo je, da se bo Z. L. ------- --------- ^------- - ki in z. magnetofonskimi posnetki sti, ki že dalj časa uspešno dela- prikazal tovariš Ivo Klemenčič iz vprašanje šolstva marsikje za- jo — so si izdelali programe; tir Ljubljane, postojnski klub je pri- ostrilo, ker povsod niso zagotnv- sti, ki so bili osnovani šele v zad- pravil raznolik prikaz življenja Ijena sredstva niti za osnovno de- njem času, pa v programih še ti- pionirjev in mladine od likovne javnost. Tesno s tem v zvezi pa pajo in iščejo svoje, kraju, v ka- vzgoje, »Bistre glavice«, pripove- Je tudi reševanje vprašanja stano- terem so, primerne oblike dela, di pravljic, literarno-glasbene ure in plač prosvetnih delavcev. Da bi pomagali predvsem novo do sproščene zabave pri šahu in Ce zal?on predpisuje, da je osnov- ustanovljenim klubom, je sosvet družabnih igrah ob gledanju te- na sola obvezna, potem je doiž- za klubsko življenje pri Okraj- levizije ali poslušanju radijskih n°st odgovornih forumov, da za- nem svetu Svobod v tesnem so- oddaj. Udeleženci seminarja pa gotove zanjo potrebna sredstva, delovanju z Občinskim svetom so gledali še diapozitive partizan- Svobod Postojna in s klubom ske grafike, h katerim je spremni jakob rotar, mizar DPD Svobode iz Postojne pripra- tekst napisal pesnik Ciril Zlobec, podjetja Javor v Pivki vil v nedeljo enodnevni seminar Ob vsakem programu se je razvil mladinskega pevskega za programske vodje klubov. Se- pogovor. zbora minar je bil pripravljen kot prak- Seminar je bil kvalitetno dobre — Saj veste, delam po učinku, tičen prikaz raznih tem, ki jih v pripravljen, le udeležba je bila sateljev, ki bi svoj čas preživeli tako Tako smo se poslovili. klubu v obliki predavanj, razgo- žal precej slaba. Na seminar so kprke°kusu je skm^vse^o^ Mladini kolektiva Javor pa Se vorov ali z nastopi posameznikov bili povabljeni programski vodje klice ln" prepotoval rodno deželo p6- veliko uspeha na vseh področjih in i skupin z minimalnimi napori klubov iz občin Postojna, Sežana, križem-in počez, o izkušnjah in do- prizadevnega udejstvovanja, prav lahko pripravi skoro vsak klub, Hrpelje ,in Ilirska Bistrica, udele- ^^¿"^^^f^nl^6^!®1akižjo13^ posebno pa mlademu pevskemu tudi najmanjši. žili pa so se ga le iz postojnske p'red'kratkim izdala" Prešernova druž- zboru. — Z, L. »Razvoj opere« je v besedi, sli- občine in iz kluba v Divači. ba, prevedla pa Milka Mirtič. Jack London: CESTA. Malo je pi- Zbor vadi v sejni sobi, kjer je tudi pianino. Večje dvorane podjetje za zdaj še nima, je pa v načrtu. Do sedaj je uporabljal Ko smo govorili o programu. zbor star0 zalogo notnega mate-posebne ljudskoprosvetne mani- riaia> ki je bil v arhivu, počasi festacije, ki bo maja meseca v bo seveda treba misliti na nove Postojni, smo slišali, da bo med pesmi_ Denarja do zdaj pravza-drugimi nastopal tudi mladinski prav njso rabili, ker niso ničesar pevski zbor podjetja lesne indu- kupovali, za gostovanja pa je da-strije Javor iz Pivke, ki ga šte- j0 podjetje na razpolago tovarni-jejo med najboljše na Postojn- g^i avtobus. Kar zad.eva strokov-skem. no izobrazbo, je tovariš Rotar si- V upravnem prostoru podjetja cer saln0uk, vendar ima z zbo-se je razvil razgovor o delu zbora, rovskim petjem že precejšnje iz- — Začeli smo lani v novembru, kušnje, igra tudi več instrumen-je govoril predstavnik mladinske organizacije, nastopili pa prvič — pad na kak tečaj, da že decembra ob razvitju mladin- se izpopolnil. Rad bi znal tudi skega prapora. Priznanje, ki smo igrati na klarinet. Sem preprost ga dobili ob tem prvem nastopu, delavec in vem, da mi še veliko nam je bilo spodbuda, da se ni- manjka, vendar v mladosti nismo več razšli. sem imel nobene možnosti, da bi — Ali drži, kar sem slišala, da se glasbeno izobrazil, pojejo v vašem zboru sami mladi. y pogovor se je vpletel tovariš dl°laveTlCi in ^ ^ tUdl V°dl Zih-m potrebno, da se podcenju- © Odlomek iz romana MESTO. Izdala založba Obzorja v ^¿de^i^^Lr S™', morda MiTb^k ^rod^f ,o7i^fJvkoT2tčStTo- oeš.jeste, pevci ga zelo cenijo in © opremi in z ilustracijami Janeza Vidica. Delo je dobilo ™ S SM Tu~jskno\ro?Sk%f]eT- ruVokSro720 mladih delavcev £ ^mTam^luTZn © letošnjo Prežihovo nagrado, ki jo podeljujejo v Mariboru reraTrelav^^e^^iok^i Z f, kf^TS ^Sei^ci« ■ - ' -•■- i- «■ mmiio Vnrti _ ^ ------ .. ---- . nanj navadili. Povabili so s sabo tudi nega vrtnarstva park ln zasadili vrbe, Prešerna, ker so vedeli, da bo njiho_v grmičevje in angleško travo, poti pa novi hiSnik, s hišnikom pa mora biti posuli z belim peskom, človek vedno v dobrih odnosih. Takrat Je odšel Ivan Močnik proti --------------........------------------; —-- , . - , po prvem žganju so popili še dru- večeru v bife, naročil pri točilni rnlzl ljudje odločbe za vselitev v novi blok. novim ljudem ln prav lepo bo, ker g0 ln tr„tjc, pogovori so se razvneli, dva decl ln prišel k Lovšlnovi mizi. Blok Še ni bil končan. Okna niso bova skupaj pod isto streho kot stara 5e vrteli okoli stekla, izolacijskega »Lahko prlsedem?« . w j*. ----- ,V — ' SILJ iSCIft, U/K- ----------.... ---------------- - in delavk in le 4 iz uprave, voai domačega zhora v planini, vam © za najboljši roman založbe pa jih mizar Jakob Rotar. lahko zagotovim, da je zelo spo- Ko je prišel tovariš Rotar ter soben pevovodja. Res pa je, da slišal, da bi rada zvedela kaj več naga mladina ne pozna prave Naslednji teden so dobili nekateri liodo prišli, zelo težko se prilagodim o zboru in o njegovem delu, se pevske discipline. je najprej opravičil: Samo še to me je zanimalo, ka- imela stekel, ometan še ni bil, tudi znanca. — Mudi se mi, saj veste, dela- kQ bo z delom v bodoče. Odgo- "AP^A^ "'.„S"?.J?.ar£?' materiala, cementa, potem so prešli »Seveda,« Je rekel Lovšin. »Ja, saj,« Je rekel veselo Prešeren, na" zunanjo Trgovino, VoTitiko""in*kon- »Slišal sem, da ste dobili v novem , D„„ odločbe pa so" ljudje kljub temu do- »Kaj pa žena, je že rodila?« fali vedno pri atomski bombi. Za tre- bloku garsonjero z ateljejem.« voril je sekretar blavico rav- I,i]I, Rilo jp nekaj mladih inženirjev, »2e pred osmimi meseci. Zdaj pa Je nutek so jih navdale težke misli pa »Sem,« je rekel Lovšin, postalo mu lovič- tehnikov, dva arhitekta, direktor spet noseča. Ah, pridna ženklea ta so> t>i jj^ odgnali, naročili še šllce ,1e skoraj nerodno pa je rekel, ko da 'Vr, tn ,„efnrmiIH mlndinp nri- manjšega podjetja, nekaj uradnikov, moja žena, da, res.« Spravil je od- žgania. bi se hotel opravičevati; »Kaj hočete, Ko SO zastopniKl mtaaine pri profesorja, trije časnikarji, kipar, ločbo v listnico ln tiho razširil usta ^ J cn „-,>,,1,11 „rP,i blok enkrat imam tudi jaz srečo.« ________ Šli pred časom k nam in prosili, g,eJ115ka bralka slikar Lovšin in v nasmeh. ?! nah ' aP5o DrK°e^ »Saj,« je rekel Močnik. »Zdaj se bo- ^ X • Vnnnriu Mladi da bi tovariša Rotarja prestavili neki pesnik. Temu zadnjemu so od- Ljudje, ki so dobili odločbe za vse- moi-Je sami, ob nedeljah pa 50 pme- ........... v Pivki, Košani, Zagorju^Mladi da O^var ^^^ p{wfe0( ioCbo spet odvzeli, ker sopozabill na utev, so začeli prihajati _tudl po več- mo po učinku. Zato smo bili kratki. Zbor je res prvič nastopil decembra, od takrat pa še večkrat: delavci pridno hodijo na ■nyvri 1 tn iičnsih tudi OOieK.1.luna .1111.1/ /m. ---- ----- -— -- «umu urugeinu, muu iuciu juu je, ««u ¡>u, uou ... «a. prav i0 J 1, treh vedali da bo le tako mogoče delo da bodo pesniku najlaže dokazali ne- bali, kdaj se bodo lahko vselili. Vča- tezave, ker dela podjetje V zrui O»»., , ,bor„ Za de_ ljubo pomoto, da se bodo nJemu naj- Sili so hodili na sprehode drugam, po izmenah in nI vri tovariših ved- m uspeh pevskega ^ooia. ¿a at *zameriHi ker je imel d0l)r0i navadt rt0 gostiln v predmestjih, zdaj „ rn~„mpi,nviri 'a zamenjavo nar do zdaj še niso prosili, mi- nežno srcei kot veCina pesnikov. Mi- pa Jih Je privlačeval blok, ker so ga 710 Tazu.mKuuii.ju. odkrito °0 Slim za potrebe pevskega zbora. slill so: »Morda bo res malo žalosten začeli čutiti za svojega. turnusa. In ce Vekli" tovariši, 'je treba priznati Res pa je da ^^adinauna Qooro> ^^ tudi da mlade ljudi včasih zape- Sem kolektivu piecej delavna in najboljge Ver tudi, da miaae jua z uspehom udejstvuje v raz- Ko PreS( . in zamorjen, toda to Je za pesnika le postajali so pred blokom, zrli v dli s sabo družine. Možje so spoznali med sabo svoje žene in te so povabile druga drugo med tednom na turško kavo. V kavarno, nomov Je bilo nemogoče, ker Jih je večina stanovala v tesnih sobicah pri starših, tetah, stricih ali pa je bila celo v podnajemniških odnosih. Tu res ni bilo prostora za klepet. Kasneje se je pri teh sestankih zmeraj bolj začela uveljav- ste izselili iz svoje sobice v hiši ob glavni cesti, kajne.« »Bom.« »Kdo se bo vselil vanjo?« »Tega pa ne vem.« »Hotel sem vprašati, ali bi Jo odstopili meni,« »Zakaj pa ne,« je rekel Lovšin. »Le z gospodinjo morate govoriti.« Saj. Jutri bom stopil k njej in se dobro, ker v zamorjenosti napišejo nezastcklena okna in vpraševali Iva- ^sreda'^n kmalu postala nekaj sa- P°SOVorll.< ze.« na Močnika, ki je prav zaradi tega moumevnega, nespremenljivega v ">'* Je rekel Lovšin. »Prijetna Ko 1e prešeren slišal, da iščejo hiš- postopal pred blokom: »Tovariš, kaj druiabncm Življenju soprog bodočih sobica, samo zame premajhna in pre- ' Pa mislite, kdaj boste končali?« stanovalcev bloka. temna.« ---■-• - — ------------»na, seveda. Pa hvala,« je rekel Ije Privlačeri televizij^ program se z h h „^^^nz omno inseaei . lifoVvafon ' - politični dejavnosti. Za let oš- ^«vanjsk.nu ^erenU, toHko časa ^P« Tol ^^^^^^^ta^'Mdíe'^ «niU. Stíi° Todh potem je treba pove- ^^TTz^Z Kt^S^» S^S^^SSS dati tudi tO, se je oglasil sekretar, ^VOUe ^ ^^Je^en^^ ^ »To je^res č,,dno,« so rekli bo- J« ^Mcj^U^U ^ Na^eJJ^trdlla, -Oe «bo« ^e- ,,. tnr nrcnnr1! a it n nt p 111 AnfPlP Rr.1« .i. več kot lani, V lanski in letošnji graditvi stanovanj se je.začela kazati izredno zanimiva okolnost. Medtem ko je bila-v- obdobju do 1960 skorajda prevladujoča tendenca po garsonjerah in .enosobnih stanovanjih, postaja zdaj značilno povpraševanje oziroma /zahteva zlasti po trisobnih stanovanjih. Iz tega lahko sklepamo, da se je začela v naših središčih, zlasti industrijskih, čedalje bolj ustalje-vati delovna sila in da tokovi nekdanje močne fluktuacije po-jenjujejo. Prej ko slej pa je stanovanjski problem še vedno zelo pereč ter bo terjal še nekaj tisoč novih stanovanj. Prav zaradi tega pa bi bilo prav, če bi v strukturi stanovanjske graditve v kar največji meri pospeševali graditev primernih dvosobnih stanovanj. S tem bi namreč hitreje in tudi ceneje stregli stanovanjski potrebi. Prav bi tudi bilo, da bi občinski ljudski odbori v sodelovanju s stanovanjskimi skupnostmi in skladi za .stanovanjsko graditev poskrbeli za dolgoročnejše programe stanovanjske graditve. V skladu z urbanističnim načrtom pa bi bilo treba brž izdelati tudi zazidalne načrte. Vse tiste gospodarske , organizacije, ki bodo zaradi svojega razvoja še povečale število delovne sile ali potrebovale sestavo višje kvalificiranega kadra, je treba pridobiti, da bodo močneje podprle stanovanjsko graditev ter poskusile -najti tudi primerne oblike za »kooperacijo stanovanjske graditve« s svojimi delavci. Na kratko še tole: poskrbeti je treba za izdelavo racionalnih načrtov, takšnih, ki bi zagotovili kar najbolj uporabna in vendar .udobna stanovanja, ki bi ne bila pretirano draga. Jasno je, da se pri tem ne bo mogoče izogniti tipskim projektom za graditev stanovanj. SOLE IN ŠE ENKRAT 'ŠOLE Kakor tičimo v hudi stanovanjski stiski, tako nas povsod tare-je hude skrbi tudi zastran šol. Zaradi reorganizacije šolstva in zaradi koncentracije prebivalstva prihajamo v absurdno stanje: imamo šolske prostore pa jih snet nimamo. Hudo je to, da jih ¡.imamo ondi, kjer nastajajo največje potrebe. Lani pravzaprav nismo praktično nikjer povečali šolske prostornine. Gneča in stiska sta tolikšni, da ni mogoče več odlašati z graditvijo novih šol. Letos bo zatorej treba napeti vse sile, da zagotovimo dograditev osnovnih šol v Kopru in Ilirski Bistrici ter začnemo graditi osnovni šoli v Izoli in na Pivki. Z nadzidavo in dozidavo pa bo treba povečati šolske prostore v Ilrpeljah in v Šmarjah nad Koprom. Učiteljski gimnaziji ter pedagoški akademiji, ki bosta vzgajali učne moči za predmetni pouk na osnovnih šolah, bo treba dati dobro streho. Poskrbeti pa bo treba tudi zri dober razvoj strokovnega šolstva. Ker teh šol ni ali pa imajo premajhno zmogljivost, se je v letošnjem šolskem letu presenetljivo povečalo število dijakov v prvih razredih gimnazije. Razveseljivo je, da bo letos popolnoma dograjena pomorska šola v Portorožu, v Piranu pa gostinski šolski center. V Izoli pa se bol odprla graditev šolskega centra za trgovsko in blagovno stroko. Čedalje večji dotok absolventov iz osemletk pa naraščajoče potrebe gospodarstva po strokovnih uslužbencih terjajo še močneje organizirano izobraževanje na delovnem mestu, hkrati pa tudi šolanje v ekonomsko - finančni stroki. V Kopru je za manjšinsko šolstvo predvidena gradnja šole, v obalnem področju pa adaptacija in ureditev nekaterih šol. RAZVOJ IN IZBOLJŠANJE ZDRAVSTVENE SLUŽBE V zdravstvu so investicijske izložbe v glavnem namenjene za :Pičetek graditve nove bolnišnice .v Kopru,, dograditvi zdravstvenega doma v Kopru ter razširitvi zdravstvenega doma v Sežani, nadalje ureditvi bazena za hidro-terapijo v bolnišnici v Valdoltri. Razen tega bo v bolnišnicah ter zdravstvenih 'domovih opravljenih več adaptacij in dopolnitev. Letos bo mreža izvenbolničnih zavodov ostala v glavnem na lanski ravni. Pričakujemo pa, da bodo nova delitev dohodka, prosta izbira, zdravnika ter samostojnost zdravstvenih zavodov pripomogli k boljši in smotrnejši izrabi sedanjih zmogljivosti. To pričakujemo s tem večjo upravičenostjo, če upoštevamo, da bomo imeli leto.s v bolnišnicah 33%> več zdravnikov specialistov ter od 15 do 25 % več višjega in srednjega medicinskega osebja. Predvideno pa je tudi večje število zdravnikov splošne prakse in sploh medicinskega osebja. Silno kritično stanje v zobozdravstveni službi bo moč urediti edino z večjim številom zobnih terapevtov. Po nekaterih središčih pa tudi poskrbeti za dostoj-nejše prostore, da bo v njih hitreje in laže ter lepše potekala ta služba. Poskrbeti je tudi treba, da bo mladina deležna še boljše zobozdravstvene preventive. VODA, KANALIZACIJA, ELEKTRIKA. PARKI, TRŽNICE, KOPALIŠČA _ Komunalni dejavnosti je letos namenjenih za 13 "la več sredstev kot lani. Vložena bodo predvsem za obnovo izrabljenih zmogljivo-. sti. Z naložbami, določenimi za izboljšanje preskrbe z vodo, bo treba letos dokončati rekonstrukcijo rižanskega vodovoda, v Sečovljah pa nadaljevati raziskave. Dokončati je treba vodovod Ilirska Bistrica—Štarod, vodovod Podnanos—Mlače ter Sveto—Pre-surje—Ivan j i grad. Začeti pa bo treba tudi z rekonstrukcijo vodovoda v Postojni. »Vodna skupnost« bo v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori in občani nadaljevala z graditvijo in urejanjem vodnjakov, kapnic, rezervoarjev in napajališč. »Vodna skupnost« in »Rižanski vodovod« bosta v sodelovanju s komunami prizadevno nadalje iskala nove vodne vire Iz stanovanjskih skladov, v proračunih ter pri gospodarskih organizacijah je treba zagotoviti več sredstev za kanalizacijo, za ŠE O PLEMENITI POMOČI BISTRICANOV Štab za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji, ki so ga ustanovili pri občinskem odboru Rdečega križa v Ilirski Bistrici, nam je poslal naslednje zaključne podatke: skupno so občani zbrali 1,795,399 dinarjev in raznega blaga v vrednosti 708.000 dinarjev. Med drugim je prispeval delovni kolektiv podjetja Topol 128.600 dinarjev, ki so jih zbrali s posebno individualno nabiralno akcijo, in podjetje Lesonit je zbralo 355.686 dinarjev, razen tega pa je prizadetim poslalo še vagon lesonita v vrednosti 575 tisoč dinarjev. električno omrežje, ureditev parkirnih prostorov, parkov, tržnic itd. Ob obali bo tudi treba urediti in povečati kopališča. Ekonomske cene za komunalne storitve pa naj zagotove hitrejši in boljši razvoj komunalne dejavnosti. Sicer pa je nujno, da komune izdelajo programe za razvoj komunalne dejavnosti in zagotovijo načrtno reševanje te problematike s smotrnim vlaganjem sredstev. V obalnem področju pa je treba poiskati vse možnosti za združitev posameznih komunalnih služb in uslug, (ž) Večkrat slišimo in beremo .o pritožbah koristnikov javnih prometnih sredstev na račun slabih zvez ali- neprimernih urnikov. Posebno na obalnem področju se skozi vse leto vlečejo razprave, zakaj na tej ali oni avtobusni progi vozi manjši avtobus, zakaj odpelje ob tej in no ob drugi uri, kar bi bilo potnikom prikladni je itd. Zelja in pripomb je na sto-' tine, toda rešitev je samo ena: vskladitev potreb občanov in zmogljivosti avtobusnega parka. Največ pripomb na obratovanje avtobusov je bilo predvsem v zadnjem času na področju Ankarana, Valdoltre, Hrvatinov ter prevoza šolske mladine iz teh la-ajev v šolo v Dekanih. Zato je bilo minulo soboto v Valdoltri posvetovanje, ki ga je organiziral občinski odbor SZDL iz Kopra in na katerem so se temeljito pogovorili zastopniki Avtp-turističnega podjetja' Slavnik ter predstavniki zdravstvenih in prosvetnih ustanov. Zaključek tega plodnega razgovora je bil, da bo podjetje Slavnik na osnovi predložene analize občanov še te dni spremenilo vozni red nekaterih avtobusov in glede na velik promet v dneh, ko so obiski v bolnišnicah, bodo na progi Koper— Valdoltra obratovali večji avtobusi. PET POŽAROV V ENEM DNEVU Minulo nedeljo je bilo v našem okraju pet požarov, ki so napravili večmilijonslco materialno škodo. Dva požara sla bila v Semodeli- in r>ud Izolo, kjer se je razširil ogenj zaradi sežiganja trave in suhljadi, trije po-ž;u'i" pa so uničili stanovanjske objekte. Prvi je bil v Sežani, Verjetno zaradi slabe gradnje dimnika se je vnelo podstrešje v stanovanjski hiši št, 205 in zgorela je stanovanjska oprema dveh občanov. Požar so pogasili sežanski gasilci in s hitro intervencijo preprečili večjo gmotno škodo. V Pivki je pogorela strešna konstrukcija stanovanjskega poslopja Jožeta Celhavja in po prvi oceni je škode za 300 tisoč dinarjev, v Pradah pri Kopru pa je iz še doslej neznanih vzrokov pogorelo stanovanjsko poslopje Jožeta Novela. K O J S T V A V koprski porodnišnici so rodile: ANITA GODINA iz Ankarana — dečka: JUSTINA plstan iz Kaštcla — dečka; MARIJA SMRTNIK Iz Kopra — dečka; FRANČIŠKA murkoviC iz Parecaga — dečka; VIKTORIJA SKER iz Kopra — dečka; OLGA PE-ROSA iz Fjeroge — dečka; DANICA SESTAN iz Parecaga — deklico. V postojnski porodnišnici so rodile: ANA MIHELJ iz Brj — deklico; MARIJA DRAGOLIC iz Cerknice — dečka; JOSIPINA KALUŽA iz Postojne — deklico; MARIJA SAJOVIC iz Velikega otoka — dečka; IVANKA PIPAN iz Planine — dečka; JULKA CERNAC iz Velikega otoka — deklico; MIHAELA CETIN iz Harij — deklico; CECILIJA VELIKONJA iz Lo-kavca — dečka: VIKTORIJA MAKO-RIC iz Bodreža — dečka; SLAVA MAVER lz Ncverlc — dečka; ANDRF,-1NA FURLAN iz Dornberka — deklico; SILVESTRA ZGAVC iz Ajdovščine — deklico; MIRKA VELIKONJA iz Ajševice — dečka; ANA IVAN-CIC i7. Cerknice — deklico; MARIJA BUBNIC iz Prestranka — deklico; IVANKA LAVRENCIC Iz Vrhovelj — dečka; MARIJA SEVER iz Preseli j — dečka; MARIJA LOJK iz Ajdovščine — dečka; ANGELA SETINA iz Kne-žaka — deklico; OLGA MRAVLJA iz Dornberka — dečka; HERMANDA CURLIJA iz Lokve — dečka; GABRIJELA SLOKAR iz Senožeč —■ deklico; DANIJELA JELINČIČ iz Ajdovščine Vodstvo podjetja Slavnik je tak način skupnega sestavljanja voznih redov pozdravilo in pripravlja podobne razgovore tudi v drugih krajih, predvsem na obalnem področju. — dečka; GABRIJELA LISJAK iz Hruševiee — dečka; ANA SEVER iz Malih Zabeli — deklico; DRAGOTI-NA ARKO iz Rakeka — dečka; PIE-RINA NABERGOJ iz Vipave — dečka POROKE V KOPRU: ALOJZIJA MIIIELlC, gospodirria iz Zgornje Velke, in KLAVDIJ SERGON, delavec iz Kopra; ANKA ŠPIKA, delavka,iz Škofij, in MARKO GAVRANOVIC, strojnik iz Dubočaca. V ILIRSKI BISTRICI: ZORA URH, kmetica iz Celj. in Jože BENIGAR, delavec iz Ilirske Bistrice. V IZOLI: MARIJA KLOBAS, prodajalka iz Santoma pri Kopru, in SILVO RAZMAN, vodovodni instalater iz Izole. UMRLI SO: V občini Koper: DOBRIN.TA SEBA-STJAN iz Bertokov. star 50 let; MAR-GHERITA DECARLI iz Kopra, stara 81 let. V občini Izola: ANGELA GREGO-ROVIC. roj. Degrassi, stara 80 let; ANDREJ PERIC, star 80 let; IVANA LIKAN, roj. Mikuš. stara 57 let; ANTONIJA MARKOVIC, roj. Markovič, stara 79 let. V občini Sežana: IVAN MARTIN-ClC iz Storij. star 60 let; MARJANA HUSU, roj. Volk iz Orleka, stara 83 let. V občini Ilirska Bistrica: JOŽE FRANK iz Celj št. 22, kmetovalec, star 78 let; IVAN SMRDEJ iz Kne-žaka 185, kmetovalec, star 82 let; IVAN STOPAR lz Velikega brda 26, kmetovalec, star 54 let; ANTON HR-VATIN iz Kuteževega 68, kmetovalec, star 78 let: ELIZABETA JAGODNIK lz Kosez 37, gospodinja, stara 73 let; FRANC VALENCIC iz Ilirske Bistrice, upokojenec, star 86 let; ANGELA BRTONCELJ iz Ilirske Bistrice, gospodinja, stara 78 let. RAFAEL VRABEC Minuli teden je v Krajni vasi na Sežanskem umrl znani kraški partizan RAFAEL VRABEC. Rojen pred 52 leti v Pliskovici pri Du-tovljah kot sin kmečkih staršev, si je že v zgodnji mladosti z lastnimi rokami utiral pot skozi življenje. Ze kot otrok se je po prezgodnji smrti očeta udinjal pri raznih ljudeh, da si je prislužil kos kruha, nato pa je kot mladenič prepotoval velik, del Italije in ob njeni kapitulaciji 1943 je kljub bolezni zgrabil za partizansko puško. Nekaj mesecev Kasneje je bil pri Predjami v trdi borbi z Nemci hudo ranffcn. Med partizani je bil znan kot neustrašen borec in zato je bil odlikovan z medaljo za zasluge za narod. Po osvoboditvi je pokojni tovariš Vrabec aktivno sodeloval v raznih družbenih in političnih organizacijah, a zadnjih pet let ga' je bolezen priklenila na bolniško posteljo. Rafael Vrabec je bil dober tovariš ln ob njegovem preranem grobu se je zbralo veliko število va-ščanov in bivših partizanov, ki so ga poznali kot skromnega in delavnega graditelja socialistične domovine, posebno pa še kot prizadevnega člana osnovnih organizacij SZDL, in ZB NOV v Krajni vasi. RAZPIS Komisija za sprejem in odpust delavcev pri podjetju »MEHA-NOTEHNIKA«, tovarna igrač in kovinskih izdelkov, Izola '<" razpisuje prosto delovno mesto vodje propagandnega oddelka Pogoj : srednja strokovna izobrazba, končana šola za umetnost in obrt — grafika, najmanj 5 let prakse na tem ah na podobnem delovnem mestu. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje sprejema sekretariat podjetja. PREKLIC Podpisana Štefka Pelicon iz To-mosa izjavljam, da so moje izjave o tovarišici Jani Stenovec z dne 12. III. 1962, podane v njenem stanovanju, neresnične, in se ji zahvaljujem za odstop od kazenskega pregona. Štefka Pelicon H Gostinsko podjetje »JADRAN« Kozina sprejme v stalno zaposlitev snažilko-sobarico Hrana in stanovanje v podjetju. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe sprejema uprava podjetja do zasedbe delovnega mesta. RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri ObLO Piran razpisuje mesto direktorja Kinematografskega podjetja Piran Pogoji: popolna srednja šola in večletna praksa v podobni stroki. Prošnje, kolkovane s 50 din državne takse, kratek življenjepis in opis sedanje zaposlitve pošljite do 15. aprila 1962 na ObLO Piran. • je te dni dospela s Tomosovega tekočega traku. Črpalka je centrifugalna, opremljena s 60 ccm bencinskim motorjem; moč 2,4 KS, kapaciteta 250 1 v minuti pri tlačni višini 20 m. Teža z gorivom vred znaša 14 kg. Zelo je praktična in ekonomična ter se uporablja /a črpanje vode iz čolnov in manjših ladij, za namakanje vrtov in polj, za opraševanje in škropljenje sadovnjakov in vinogradov ter kot pomožno gasilsko sredstvo. Zahtevajte prospekte in ostale informacije pri Tomosovih prodajnih zastopnikih! BELA KRAJINA Je 17, marca odplil-la z Reke proti pristaniščem ZDA. BIHAC je 24. marca priplula v Džakarto. BLED Je 25. marca prispela v Tanger in nadaljuje pot proti Genovi, Na-poliju, Palermu, Solunu, Benetkam in Reki. Ibohinj je 23. marca prispela v New York. BOVEC je 22. marca odplula na pot Benetke, Split, Reka, Trst in Koper. DUBROVNIK je 24, marca odplula proti Jadranu. GORANKA je 20, marca prispela v Seattle ln nadaljuje pot proti zahodnim ameriškim pristaniščem, GORENJSKA je 20. marca odplula iz Trsta na pot Reka, Ploče, Lattakia, Beyrouth, Alexandria. KOROTAN je 21. marca prispela v Aden ter nadaljuje pot proti Kara-čiju, Bombayu, Madrasu, Singapuru in Džakarti. LJUBLJANA je 22, marca priplula v piransko ladjedelnico. MARTIN KRPAN ,ie 22. marca priplula na Reko ter od tod odplula v Porto Torres na Sardiniji. PIRAN je na poti v severnoameriška pristanišča. POHORJE je 22. marca prispela v Split, ROG je 25, marca odplula Iz Dubrovnika proti Rotterdamu. TRBOVLJE je na poli z japonske proti zahodnim ameriškim pristaniščem. ZELENGORA je odplula iz Fremantln proti Adenu. kamor prispe 1. aprila. RAZPIS Upravni odbor podjetja »INTEREUROPA«, Koper razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. Komercialnega svetnika z večletno prakso in višjo strokovno izobrazbo. Osebni dohodek po dogovoru. 2. Šefa ža tuzemski transport s prakso v stroki in višjo strokovno izobrazbo. Osebni dohodek po dogovoru. 3. Šefa analitično-organizacijskega biroja z večletno računovodsko prakso in višjo strokovno izobrazbo. Osebni dohodek po dogovoru. 4. Gradbenega tehnika s potrdilom in izkušnjami v stroki. Osebni dohodek po dogovoru. 5. Šefa servisne delavnice z večletno prakso v stroki in višjo strokovno izobrazbo. Osebni dohodek po dogovoru. Ponudbe poslali v upravo podjetja! Prodam OTROŠKO POSTELJICO z žimnico in žensko kolo, vse v dobrem stanju. Naslov v upravi lista. OHRANJENO POSESTVO s hišo prodam. Ivan Cupin, Škofije IV-ROMBI 79. PES ČUVAJ, mlad, čistokrvni volčjak, ugodno naprodaj. Sa-muda, mizar, Božiči 256, pošta Škofije. Pohištvo za JEDILNICO in SPALNICO poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenskega Jadrana«. NOVINAR-UPOKOJENEC išče ustrezno honorarno zaposlitev v letošnji turistični sezoni kjerkoli v obmorskih krajih, gostiščih, hotelih, na ladjah itd. Vešč tudi administracije. Jože Bon, Ljubljana, Prešernova 30. OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku 1 Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo! RAZPIS Upravni odbor Žagarskega podjetja Postojna razpisuje zasedbo delovnega mesta računovodje Pogoji: 1. višja strokovna izobrazba, potrebni strokovni izpit in dvoletna praksa; 2. srednja ekonomska šola ali ustrezna šola s strokovnim izpitom in 5-lctna praksa; 3. nepopolna srednja šola in 10 let prakse. Osebni dohodki po pravilniku o osebnih dohodkih podjetja. Nastop službe je možen takoj ali najkasneje do 15. maja 1962. Osebne ali pismene ponudbe sprejema tajništvo podjetja. Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij pri Kmetijski zadrugi Sežana razpisuje prosto delovno mesto GLAVNEGA FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: Večletna praksa v stroki — Za stanovanje je preskrbljeno. TELESNA VZGOJA - ŠPORT - ŠAH * TELESNA VZGOJA - ŠPORT - ŠAH * TELESNA VZGOJA - ŠPORT - ŠAH ir TELESNA VZGOJA - ŠPORT - Z ZIMSKEGA POKALNEGA TURNIRJA V KOŠARKI igašev v Se* V organizaciji okrajne komisije za košarko je bil v nedeljo v Sežani tradicionalni zimski košarkarski turnir za prehodni pokal OZTV. Tekmovanja so se poleg lanskoletnega zmagovalca Partizana iz Pirana udeležila še moštva Partizana iz Sežane ter republiška ligaša Nanos iz Postojne in Partizan iz II. Bistrice. Moštva so igrala vsako z vsakim. V prvi tekmi je Ilirska Bistrica premagala Piran z izidom 56:32 (34:10), dočim so Postojn-čani tesno premagali Sežano s 46:39 (23:18). Najlepšo tekmo turnirja sta v medsebojnem srečanju prikazala republiška ligaša. Ker je moštvo STRELSTVO PODELJENI STA ZLATI PUŠCICI ZA LETO 1962 Minuli petek so člani strelskih družin Kopra, Hrvatinov in To-mosa tekmovali za občinsko Zlato puščico. Tekmovalo je 32 strelcev z zračno puško in od postavljenih 300 krogov je v razliki do 18 krogov doseglo normo za pristop na okrajno prvenstvo kar 10 kandidatov. Občinski nosilec Zlate puščice je mladi strelec IKŠ Koper Albert Hrovatin, ki je od 300 možnih dosegel 268 krogov. V nedeljo se je na okrajnem strelskem tekmovanju za Zlato puščico, ki je bilo v Kopru, prijavilo 36 strelcev. Okrajno Zlato puščico je osvojil Andrej Mikule-tič iz Postojne, kar je njegova druga zaporedna zmaga v tem tekmovanju. Od 600 možnih je dosegel 547 krogov. Drugo mesto je zasedla Tatjana Sotlar iz Pirana, ki je zbrala prav toliko krogov kot tretjeplasirani Josip Dju-sič iz Postojne, vendar z boljšimi zadetki. VEČ AKTIVNOSTI *V STRELSKI DRUŽINI »4. JUNIJ« V ILIRSKI BISTRICI Na nedavnem občnem zboru strelske družine «4. junij« v Ilirski Bistrici so ugotovili, da je bila družina lani premalo aktivna predvsem zaradi organizacije tekmovanj. Novoizvoljeni odbor bo moral temu vprašanju posvetiti več pozornosti. Razen tega bo potrebno vključiti večje število mladincev in mladink v to Športno udejstvovanje. Nanosa nastopilo nepopolno, so Bistričani zlahka zmagali s 50:36 in s tem po dveh letih ponovno osvojili prehodni pokal. Obe moštvi sta za oko lepo igrali, vendar je njuna igra zaradi pomanjkljivih priprav še daleč pod republiškim nivojem, dasiravno se prične prvenstvo že aprila, V preostalih turnirskih srečanjih so zabeležili naslednje rezultate: Sežana—Piran 56:34 (24:20), II. Bistrica—Sežana 52:34 (30:15) in Nanos—Piran 26:24 (12:9). Lestvica II. Bistrica 3 3 0 158:102 6 Nanos 3 2 1 108:113 4 Sežana 3 1 2 129:132 2 Piran 3 0 3 90:138 0 Med strelci so se zlasti odlikovali Škrinjar (Sežana) 62, Pella-schier (Nanos) 46, Štemberger (II. Bistrica) 41, Uršič (Sežana) 40, Mohorič (Piran) 39, Inocente (Nanos) 31 košev itd. — (ma) AVTO-MOTO DRUŠTVO V POSTOJNI Na občnem zboru AMD Postojna so člani naglasili. da društvo nujno potrebuje primerne prostore. Do zdaj so imeli klubske prostore na Titovem trgu, to je na mestu, kjer so domači in tuji turisti najlaže dobili informacije. S tem so lahko uspešno opravljali svojo vlogo pri razvijanju avtoturizma. Toda zaradi novogradenj se bodo morali letos pre- ZAČETEK ROKOMETNEGA PRVENSTVA KOPRSKEGA OKRAJA V nedeljo je bilo na sporedu prvo kolo spomladanskega dela prvenstva v moški okrajni ligi. Največ zanimanja je bilo za srečanje med koprskim Partizanom in Ekonomsko srednjo šolo. Čeprav so še igralci Partizana temeljito pripravljali za prvenstvo, so dijaki ESŠ prepričljivo zmagali z 21:14. Tako je nekdanji član slovenske republiške lige izpadel. iz vsake kombinacije za prvo mesto. Odlično igro je prikazal tudi izolski Partizan, ki je premagal koprsko gimnazijo z 21:7, medtem ko je koprsko učiteljišče premagalo Partizan Koper B z 21:15. GORICA KLONILA OLIMPIJI V prvem kolu spomladanskega dela prvenstva v slovenski conski ligi je Gorica na domačem igrišču izgubila z ljubljansko Olimpijo z 0:2, Gostje so zmagali zasluženo. seliti in bi bilo nujno potrebno, da jim pristojni organi zagotovijo ustrezne prostore. Društvo je bilo lani zelo aktivno zlasti pri organizaciji tečajev za voznike motornih vozil. Vsega skupaj je opravilo izpite 250 kandidatov, med njimi številne starešine JLA. Uspešno je delala tudi športna komisija, saj so se člani udeležili številnih športnih tekmovanj. Močno se je razvil go-kart šport in so si nabavili tudi nekaj vozil. Lahko trdimo, da je AMD Postojna med tistimi, ki imajo največ zaslug za razvoj tega športa v Sloveniji. Ob koncu so naglasili, da bodo v bodoče še tesneje sodelovali s prometno komisijo pri ObLO in s prometnimi organi LM. Člani AMD naj postanejo vzgojitelji ljudi na cesti, skrbe naj za varnost cest in za preprečevanje prometnih nesreč. S. J. OBSEŽNA DEJAVNOST LT IN SKOPO ODMERJENA SREDSTVA O vlogi in pomenu Ljudske tehnike bi bilo odveč razpravljati, saj je napredek tehnike postavil tehnično vzgojo tudi pri nas med družbeno najbolj pomembne dejavnosti.. Posebno v našem okraju je Ljudska tehnika dosegla prav zavidljive uspehe v državnem merilu. Lahko celo trdimo, da je vseh 46 klubov ln društev LT v našem okraju vsestransko aktivnih, čeprav večina deluje zaradi pomanjkanja osnovnih denarnih sredstev v takšnih pogojih, da je njihova dejavnost ali celo obstoj pogojen z največjo mero idealizma članov. Skladno z našim, družbenbn razvojem je tudi okrajni odbor LT decentraliziral finan-siranjc občinskih odborov LT, ki naj bi dobili letos v občinskih proračunih takšne postavke, ki bi jim zajamčile poglobljeno in širšo dejavnost, tako da bi tehnična vzgoja postala zares sestavni del življenja v komunah. Na račun decentralizacije flnansiranja bo seveda prikrajšan okrajni odbor LT, vendar tudi komune ne odmerjajo občinskim odborom Ljudske tehnike najnujnejših sredstev za sedanje delovanje, da o razširjenih delovnih programih sploh ne govorimo. Naj navedemo samo primer koprske občine, ki je letos resda predvidela, za Ljudsko tehniko nekolikanj višjo postav- ko kot lani — 750 tisoč din —, vendar še tako skrbno obračanje tega denarja ne more zagotoviti uspešnega dela niti enajstim osnovnim organizacijam LT, kaj šele pred nedavnim odprtemu Domu mladih tehnikov, za katerega je občinski odbor LT izračunal najnižjo postavko za uspešno delovanje en milijon. Kako tudi ne, saj se je v Domu mladih tehnikov prijavilo že doslej v razne krožke okrog 800 pionirjev in mladincev, nadaljnjih 200 prijav pa so napovedali z italijanskih šol. Skratka — mladina se množično prijavlja za izvenŠolsko tehnično vzgojo ter s tem na eni strani nakazuje svoje težnje po bodoči poklicni usmeritvi, na drugi strani pa dopolnjuje hudo pomanjkljiv pouk tehnične vzgoje v šolah. SIcer pravijo, da so koprski občinski možje Še najbolj širokogrudni z letošnjo odmero sredstev, zato si lahko zamišljamo položaj društev in klubov v ostalih občinah. Hudo se nam utegne maščevati zapostavljanje tehnične vzgoje tudi v industriji, saj razen modelarskega kluba v Mehanotehnik i ln radioamaterskega kluba v sežanski »Iskri« ne deluje nikjer drugod niti eno društvo ali klub. Ali če v isti sapi povemo, da so dosegli tako rekoč na podeželju — v Planini, v Štanjelu, v Dutovljah, v Kozini in drugod na področju tehnične vzgoje zavidljive uspehe, in. to v zelo težkih materialnih pogojih in ob pomanjkanju tehničnega kadra, potem zanikrn odnos do tehnične vzgoje v naših industrijskih podjetjih zasluži tem večjo grajo. In še kratek vpogled v tehnično vzgojno delo naših šol. Ze dejstvo, da imamo v celotnem. okraju vsega 6 učiteljev za tehnični pouk, zgovorno kaže na odnos do tehnične vzgoje na šolah. Naravnost neod-pustljivo pa je, da kar 5 strokovnih moči za tehnični pouk poučuje druge predmete, ker na svojih šolah nimajo niti osnovnih pogfojev za tehnično vzgojno delo z mladino. Celo na koprskem učiteljišču, kjer bi morala biti tehnična vzgoja eden izmed glavnih predmetov, je pred nedavnim nastalo vprašanje, ali naj črtajo tehnični pouk iz urnikov. Zares, s 16 tisoč dinarji, kolikor je šola lahko za. vse leto namenila za tehnični pouk, ni lahko zagotoviti več kot dve sto dijakom solidnega tehničnega znanja. Ali je torej odveč zaskrbljenost v organizacijah Ljudske tehnike zaradi takšnega zapostavljanja tehnične vzgoje? Vsekakor ni. Zal le, da tudi na vseh pristojnih mestih vse premalo povezujejo naš sedanji in bodoči razvoj s poslanstvom, ki ga je družba zaupala Ljudski tehniki. — (b) . Nogometaši koprskega okraja so tudi preteklo nedeljo izrabili za priprave za spomladanski del prvenstva, ki se začne 8. aprila. Tomos je imel v gosteh Postojno in dosegel neodločen izid 2:2. Igra je bila enakovredna in glede na močno burjo še kar zadovoljiva. Izid predstavlja uspeh za goste, saj si je odličen igralec Delama- gostje v drugem P°lčasu boljši, čeprav so domačini nastopili v risa Muženič zlomil nogo. Očivid- vendar premalo odločni, da bi oslabljeni postavi. ci trdijo, da so domačini igrali znižali rezultat. Delamaris je gostoval v Ajdov- kdaj pa kdaj preostro. --- ščini in premagal tamkajšnje Dekanski Jadran je imel v go- nnPTSTTTTF V Primorje s 3:0. Izolčani so v od- steh Vipavo in zmagal z 2:0. Tek- lični formi in jim bo v spomla- mo so odigrali zaradi vremen- danskem delu prvenstva težko skih razmer v Kopru. Domačini kdo kos. Škoda, da je imela tek- so si zagotovili zmago že v pr-ma v Ajdovščini žalosten epilog,vem polčasu, medtem ko so bili TUDI V GRADBENEM PODJETJU »1. MAJ« BODO GRADILI STANOVANJA ZA TRG m naproti Redka podjetja pri nas imajo na svojem območju toliko resnih konkurentov, kot jih ima v svoji dejavnosti GRADBENO PODJETJE »1. MAJ« iz Kopra. V Kopru gradijo razne objekte še štiri sorodna podjetja, ki imajo tu le svoja gradbišča ali sektorje. Spričo nagle vsestranske rasti našega obalnega področja je razumljivo, da kolektiv »1. maja« ne bi zmogel sam vseh gradenj. Vendar so ne glede na močno konkurenco gradbinci »1. maja« dosegli v zadnjih dveh letih, zlasti po uvedbi spodbudnejšega sistema nagrajevanja, zavidljive uspehe. Obseg gradbenih storitev so malone podvojili — predvsem z večjo storilnostjo in boljšo organizacijo delovišč. Z učinkovitimi posegi v gradbeno operativo, z izpopolnjevanjem delovnih metod in mehanizacije nenehno odkrivajo nove zmogljivosti in sposobnosti. Prav zaradi tega se čedalje bolj uveljavljajo ter osvajajo na licitacijah investitorjev najrazličnejše in vedno bolj zahtevne gradnje, o katerih niso mogli pred leti niti sanjati. V enajstletnem razvoju je kolektiv prebrodil marsikatero težavo. Brez težav sicer ne gre niti danes. Nagli tok našega razvoja zahteva čedalje več novih oblik dela. In gospodarjenja. Toda mnogo, mnogo laže se spoprijemajo s težavami danes, ko stojijo na trdnih negah. Ze razmišljajo, kako bi z novo mehanizacijo gradenj začeli prodirati s končnimi izdelki tudi neposredno na tržišče. Gradbeno podjetje »1. maj« v Kopru je "bilo ustanovljeno leta 1951 in je tedaj izvajalo le manjša dela na novogradnjah in adaptacijah starih zgradb. Kot so rasle potrebe po gradnji novih objektov, tako je raslo tudi podjetje. V začetku je štel kolektiv le nekaj zidarjev in mizarskih obrtnikov. Razpolagali so z malenkostnimi osnovnimi sredstvi, v glavnem z ročnimi pomagali. Od vsega, kar so tedaj imeli, je še največ veljala mizarska delavnica, v kateri so izdelovali stavbeno pohištvo za potrebe Kopra in bližnje okolice. Šele po priključitvi bivše cone »B« Svobodnega tržaškega ozemlja k Jugoslaviji, ko je začelo na tem področju primanjkovati stanovanj in drugih objektov, se je razmahnila tudi gradbena dejavnost. Kolektiv »1. maja« se je odločil za odgovorno nalogo, ko je začel skupno z raznimi močnejšimi podjetji malone iz vse Slovenije graditi novo stanovanjsko naselje v Semedeli, in to pod enakimi pogoji. Spominjajo se, kako jim takrat marsikdo ni zavidal gradnje tistih devetih blokov. V primerjavi z opremo in mehanizacijo konkurentov je bilo delovišče »1. rnaia« tako rekoč goloroko. Toda kakovost gradnje m bila nič slabša, čeprav so potrebo- vali za gradnjo več časa. Se-medelsko gradbišče je bila trda, vendar: uspešna šola za gradbince »1. maja«. Z njo je pridobil kolektiv dragocene izkušnje in si hkrati tudi materialno opomogel, da je lahko nabavil nekaj prevoznih sredstev, betonskih mešalcev in drugih gradbenih strojev. Pozneje so »Prvomajci« dobili v delo skoraj vse manjše objekte v tovarni »Tomos«, med drugim menzo, garažo, stranske obrate, kotlarno, kisi-karno, kioske, utrjevanje pla-numa v glavni obratni hali in druga dela. Vse so izvedli solidno i it pravočasno. Zaupanje v svojo sposobnost jih je še naprej spodbujalo. Zanje so se začeli zanimati tudi drugi investitorji, posebno v Kopru. Z novogradnjami so nadaljevali, tako da danes stoji že lepo število njihovih objektov. Naštejmo nekatere: kotlovnica tovarne pohištva »Stil« v Kopru, novi prostori koprske pekarne, objekt in skladišča Kmetijske zadruge Koper, vrsta turističnih objektov v Ankaranu, dva i stanovanjska bloka na Belvederu, zgradbi na obmejnih prehodih Plavje in Socerb, nadzidava osnovne šole v Kopru, stanovanjski blok in adaptacija obrata Tovarne kovinske galanterije v Šmarjah pri Kopru, adaptacija in novogradnja skladišč bivše »Mototehne«, preureditev kavarne »Loža« v Kopru ter več počitniških domov v piranski občini, Nemogoče pa je našteti vse, saj bi za to potrebovali nemara ves ta prostor. Zdaj imajo v gradnji novo poslopje osemletne šole na Bo-nifiki v Kopru, nov gasilski ¡v:-;'- Del novozgrajenega Vojkovega nabrežja v Kopru, kjer je gradbeno pod-Jetje »1. maj« postavilo nebotičnik ln nekaj prelepih stolpnic , ... ................ ... . ,V ., ... •■.>■ sv- V <• V.. ■ . -t I . ' vi dom v Kopru, stanovanjsko naselje na Vojkovem nabrežju v Kopru, vrstne hišice v Semedeli in nov rezervoar Rižanskega vodovoda, ki bo napajal Semedelo, ter glavni od-vodnik kanalizacije v Kopru. V Luki Koper zasipajo novo pridobljene površine pristanišča, v Kopru pa izvajajo razne adaptacije na starih zgradbah, kar druga podjetja nerada sprejemajo. Razen tega dokončujejo gradnjo tovarniške hale »Metka« v Senožečah, kjer bodo gradili tudi prostore za tamkajšnje mizarsko podjetje. Z vsemi temi deli pa ima letos »1. maj« zagotovljenih okrog 55 odstotkov predvidenih dohodkov odnosno realizacije za to leto, Planirali so jo v znesku okrog 700 milijonov dinarjev. Števila zaposlenih (280) ne mislijo povečati. V prihodnje nameravajo povečati obseg gradenj predvsem z novo mehanizacijo. Podjetje pa ima že zdaj precej mehanizacije — tako za visoke kot za nizke gradnje — od prevoznih sredstev do buldo-žera. Radi bi tudi kupili primeren žerjav, vendar pravijo, da samo z lastnimi sredstvi tega ne bi zmogli. Lani so skušali izprositi potrebno posojilo, pa ga niso dobili. Pravijo, da nekateri forumi v Kopru nimajo vedno pravega razumevanja za razvoj podjetja, čeprav je dokazano, da ima »1. maj« vse pogoje za nadaljnjo rast. Posamezni investitorji dajejo po drugi strani prednost gradbenim podjetjem iz drugih okrajev. Res je sicer, da vseh na Koprskem «1. maj« ne bi zmogel. Toda če se je doslej podjetje lepo razvijalo navzlic močni konkurenci, bi lahko v prihodnje še bolj napredovalo ob vsestranskem razumevanju in podpori lokalnih činiteljev. V zvezi s tem se dalje pojavlja na tem območju vprašanje pravočasne zagotovitve potrebnih lokacij za gradnjo stanovanj za tržišče. 2e lanskega januarja je podjetje vložilo na občinski oddelek za gospodarstvo v Kopru prošnio za odobritev lokacije za gradnjo stanovanj bodisi za potre- Nova koprska osnovna šola, Jti jo gradbeno podjetje »1. maj« iz Kopra gradi na Boniftkl be lastnih delavcev in uslužbencev kakor tudi za stanovanja, ki bi jih gradili v sodelovanju s skladom za gradnjo stanovanj v Kopru za tržišče. Doslej pri »1. maju« še niso dobili odgovora na to vlogo. Kaže, da so kljub dobri volji in čeprav imajo za to tudi sredstva, v tem pogledu naleteli na gluha ušesa. Stanovanjska stiska pa je Še vedno velika, prav tako pa tudi povpraševanje po cenejših stanovanjih. Pri »1. maju« razumejo, da je treba graditi na osnovi enotnega urbanističnega načrta in da le-ta podrobneje za Koper še ni izdelan. Toda hkrati menijo, da je med Semedelo in tovarno »Tomos« še dovolj gradbenih površin, kjer se kljub temu gradi in če so te površine namenjene zazida-vi, čemu potem odlašati, če že sama podjetja dajejo pobudo za gradnjo stanovanj z lastnimi sredstvi ali v .kooperaciji z interesenti. Prav tako menijo, da bi kazalo v korist racionalnejše gradnje v bodoče oddajati objekte kompleksno in dolgoročno, to se pravi skupaj več objektov na zazidalnem prostoru, kajti praksa je pokazala. da bi tako bilo manj stroškov in priprav za gradnje. Kar bi v eni gradbeni sezoni ne zmogli, bi nadaljevali v naslednji, ne pa morda čakali leta in leta na nadaljevanje gradenj na posameznem zazidalnem področju. Za stanovanja za tržišče (vrstne hišice v Semedeli, v katerih bi stalo družinsko stanovanje od tri in pol do štiri milijone dinarjev), kot ugotavljajo pri »1, maju«, vlada med interesenti veliko zanimanje. Prav zaradi tega je podjetje Izdelalo lasten idejni projekt za zidavo vrst- nih hišic v Semedeli, po katerem bi v dveh aH pa v treh letih zgradili okrog 300 stanovanj. Kakor že povedano — sredstva za to gradnjo si je podjetje v sodelovanju s skla-dom za stanovanjsko izgradnjo že načelno zagotovilo. Sedaj čaka še samo na odobritev lokacije. V skrbi za svoje člane delovnega kolektiva bodo pri »1. maju« že v tem letu (če bo seveda pravočasno odobrena lokacija) zgradili deset stanovanj. V načrtu imajo tudi novo ureditev sedeža podjetja, kamor nameravajo prenesti vse delavnice, ki so sedaj razkropljene. Doslej niso v te namene veliko investirali, saj znaša s stavbami vred (med drugim tudi lasten samski dom) vrednost njihovih osnov--nih sredstev okrog 62 milijonov dinarjev. Večji del tega so zgradili in nakupili z lastnimi sredstvi, razliko v kreditih pa redno odplačujejo, Zelo dobro so se v podjetju obnesle ekonomske enote. Med našimi gradbenimi podjetji so bili prvi, ki so jih uvedli po strokah: tri gradbene in pet v pomožnih dejavnostih z upravo. In končno velja omeniti, da je kolektiv »1. maj« dosegel v zadnjih dveh letih skoro še enkrat večjo realizacijo (predlanskim 358, lani pa že 669 milijonov dinarjev) z neznatnim povečanjem števila zaposlenih prav spričo večje delovne vneme in zavzetosti celotnega kolektiva za razvoj podjetja, S takim delom in z vztrajnostio v premagovanju vseh težav bodo gotovo želi tudi v prihodnje še lepše uspehe. G. BARUCA \ d KOPER, 30. marca 1062 ZADNJA STRAN LETO XI. — Številka 11 Fri Zidanem mostu - beneški Slovenci V Loki. Račici, Radežu se Je naselilo pred dobrimi 70 leti več družin iz Slovenske Benečije, predvsem Terski Slovenci iz okraja Tarčent. Bili so noklicni zidarji, ki so delali pri železnici, mostovih in cesti pri Zidanem mostu. Bili so dobri in zelo cenjeni zidarji in tedanje avstrijske oblasti so jih dobro plačale. Ko je bilo delo pri železnici končano, so kupili zemljo v okolici Loke in se stalno naselili. Zgradili so si hiše, ki so še danes priče hiš primorskega tipa s tako imenovanimi »ganki«. Naj nave- demo nekaj priimkov, ki so povsem beneškega izvora: Culetto. Lendaro, Negro in Pec. Od teh. ki so bili rojeni v Beneški Sloveniji, pa živi samo še ena žena. Pec Marija, ki ima sedaj 78 let. Zanimivo je, da potomci zidarjev, ki so gradili most v Zidanem mostu, še prav dobro obvladajo beneški dialekt. Vsi so naročeni na glasilo beneških Slovencev j-Mataiur« in tudi sicer nekako vzdržujejo stike z ožjo domovino svojih staršev in dccjov. Nekateri so šli že ŽIVLJENJE NA 100.000 PLANETIH Profesor Martinov — direktor državnega astronomskega inštituta v Moskvi — je pred kratkim izjavil, da prebivajo na najmanj 100 tisoč planetih rimske ceste živa bitja, ki so vsaj tako razvita kakor človek, če ne še bolj. Profesor je seveda tudi prepričan, da bo moč s temi bitji nekoč vzpostaviti radijsko in televizijsko zvezo. Àli profesorju verjamete? Zakaj pa naj bi bila živa bitja v tako velikanskem vesolju samo na Zemlji? NENAVADEN INSTRUMENT 21-letni pariški glasbenik Jacques Perrot je odkril, da da njegova glava ob udarcu pesti prijeten glas. Odtlej jo uporablja kot glasbeni instrument. Med igranjem« se prav krepko vojni kraje. obisk v domače Raztreseni Moravia Dekle na sliki Je Carole \Vells iz Shreveporta v ZDA. Izbral Jo Je Marlon Hranilo za svojo partnerico v filmu »Ropotanjc bobnov«, ki ga pravkar snemajo v Holly\voodu. Doslej je nastopala samo v nekaj kratkih filmskih vlogah in televizijskih vložkih Pred kratkim je obiskal Alberta Moravio neki novinar in imel z njim razgovor. Italijanskega pisatelja, ki .le znan tudi pri nas (Rnmljanka, Rimske zgodbe), opisuje takole: »Tudi za hip ne more biti pri miru. Brez kakršnegakoli povoda vstaja, pa spet sede. sunkovito obrne glavo, kot da bi ga kdo poklical, sklene roke, kot da bi pestoval otroka, miga s prsti, kot da bi igral flavto, potem pa jih krčevito stisne. Zraven divana, r.a katerem sedi, je majhen bar na kolesih. Vpraša me, če bi hotel koj popiti. Pokimam mu in se mu že vnaprej zahvalim. Mo-ravia vzame v roko steklenico s konjakom, mahoma pa po.-.a-bi, kaj je hotel in Jo spet postavi nazaj. Potem, prav tako naglo in sunkovito, prekine razgovor in mi reče. 'Oprostite za trenutek, odgovoriti moram na telefonski poziv.« Telefon je tukaj, v sobi. In prepričan sem, da ni zvonil. Ko petkrat ali šestkrat zaman ponovi svoje vprašanje: »Halo, kdo kliče?« ves besen položi slušaiko na vilice. Kmalu nato pa telefon resnično zazvoni, toda Mo-ravia ga tokrat ne sliši.« ; v I.ctošnja zima se ne obotavlja samo pri nas. Najbolj krčevito se drži v ZDA. kjer so še zdaj mnoge reke In Jezera pokrite z ledom. Obrežni varnostni oddelki imajo obilo posla, da omogočijo plovbo vsaj najnujnejšim prometnim sredstvom. Slika kaže, kako s posebnimi žagami na motorni pogon, kakršne sicer uporabljajo za žaganje dreves v kanadskih gozdovih. žagajo debele plasti ledu v Detroitu in tako odpirajo vodne poti su, zobeh in ušesih. Pred kratkim je »votla glava« — kakor se mu ljudje posme-hujejo — posnela svojo .prvo gramofonsko ploščo. Naj bo kakor hoče — to je še najmanj škodljiv način, kako uporabiti prazno glavo. Kriv je bil V južni Nemčiji so imeli zanimiv in nenavaden sodni proces. Neki turist je tožil kmeta, ker mu kravji zvonci njegovih krav niso dale ves dan miru. V hribe je prišel, da bi se odpočil, vrnil pa se je domov s še bolj razrvanimi živci. Sodišče je njegovo tožbo temeljito pretuhtaio In mu naposled dalo prav. Kmeta so obsodili na denarno globo. Sedaj si bavarsko ministrstvo za kmetijstvo beli glavo, kaj-naj napravi. Ali naj prepove kravam nošenje kravjih zvoncev alt ne? Ali je CIGARETE BREZ SKRIVNOSTI V Hamburgu so napravili stroj, ki odkriva tudi najbolj skrivne lastnosti cigaret. Z njim je mogoče ugotoviti, iz katere vrste tobaka je cigareta napravljena, koliko je v n.iej nikotina, koliko Je v cigareti tobaka in koliko slame in drugih nadomestkov Itd. Ta aparat lahko z »zanesljivo natančnostjo kadi« več vrst cigaret hkrati. V filmskem svetu je le dni največ govora o nepričakovani odločitvi monakovske princese Gracc Raitierl (Kelly), da se spet povrne k filmu. Vsi ugibajo, kaj je montekarlsko vladarico pripeljalo do tega ko-raka. Pripisujejo ga v glavnem negotovemu finančnemu položaju kneževine in zaostrenim odnosom s Francijo, pa tudi duševni (sentimentalni) krizi igralke, potrebi po denarju In podobno. Resnica jc le. da Je Grace že podpisala pogodbo za snemanje filma, ki ga bodo v Hitehcoekovl režiji posneli v ZDA. Gornja Gracejina slika Jc bila posneta pred mesecem dni zronec to samo romantična navada in ne služi ničemur? Kdo ve? Na vsak način — bavarski minister za kmetijstvo ima hude skrbi. USLUGA ZA USLUGO Vodja ameriških nacistov George Rockwell je poslal newyorskim oblastem prošnjo, naj dovoliio proslav-ljenje 73. Hitlerjevega rojstnega dne v nekem parku v New Yorku. Nadzornik newyorskih parkov pa mu je odgovoril: »Dal vam bom dovoljenje za proslavo pod pogojem, da mi poveste, kje se skriva vaš prijatelj Martin Bohrmann.« POSTREZITE SI SAMI Samopostrežba osvaja svet. V Nemčiji so pred kratkim poslali v prodajo stroje za kemično čiščenje obleke, ki ves proces čiščenja opravljajo sami. Te stroje bodo postavili na kolodvore in v hotele. Človeku ne bo treba drugega, kot da bo vrgel v posebno režo kovanec (čudno, da brez te rc- Pariška policija je posla- zaradi tega neznaten; men- že noben avtomat ne dela) in la časopisom oglase, s ka- da se ni javil noben pri-^ašu ^avtomat terimi išče strokovnjake za padnik Salanove »Hitlerju- nutah izvrže stroj perilo čisto Potrebujemo strokovnjake POROČILA VSAK DAN ob 7,30, 13,30 in radijski dnevnik ob 15,00. NEDELJA, l. aprila: 8.40 Z vedro pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Naša reportaža: »Da bo naš krai lepšk — 9.15 Zabavni zvoki — 9.45 Poje Marjana Dei.:aj — 13,30 Sosedni kraji — 14.00 Glasba po željah — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.15 Poje Koroški akademski oktet In ženski kvartet Kluba koroških študentov — 13,30 Igrajo zabavni orkestri. PONEDELJEK, 2. aprila: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes obiave — 13.40 Odlomki iz oper — 14,30 Od ansambla do orkestra — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi v priredbah Nika Stritofa poje Janez Triller, pri klavirju Er-mlnij Ambrozet. TOIIEK, 3. aprila: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 v ritmu z malimi ansambli — 14.00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Sola in življenje: »Med mladimi člpkaricaml v Cerknem« — 14,50 Pet mladih Igra na klavirju in harmoniki — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečal italijanskega jezika, II. del — 21. lekcija. SREDA, 4. aprila: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes obiave — 7,J5 Tečaj Italijanskega jezika, II. del — Ponovitev 21. lekcije — 13,40 Zabavni ritmi — 14.00 Odmevi iz Jugoslavije — 14.30 Za oddih in razvedrilo vam igrajo in poio Sam Butera, Marjana Deržaj in Stane Mancini, Al Cajola, Dean Martin In Rudi Rlsavy — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Pojo zbori j. učiteljišča v Tolminu p. v. Maksa Pirnika. ČETRTEK, 5. aprila: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Dvajset minut z orkestrom Helmuta Zacharias — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Tečaj italijanskega jezika, II. del — 22. lekcija. PETEK, 6. aprila: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 7,45 Tečaj italijanskega jezika, II. del — 22. lekcija — 13.40 Pojeta zbora RTV Beograd in Zagreb p. v. Borivoje Simiča in Slavka Zlatiča — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Operetne melodije — 15,15'Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medlgra. SOBOTA, 7. aprila: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 popevke in ritmi od tu in tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Petnajst minut z ansamblom Borisa Kovačiča in pevcema Stankom Goriškom ter Danilom Cade-cem. vjetskl barvni film ZORANA LEDINA — III. del; 4. aprila nemški barvni film INDIJSKI N■\GROBNI SPOMENIK: 7. aprila francoski CS film FRANCOZINJA IN LJUBEZEN. ŠKOFIJE: 3. marca sovjetski barvni film ZORANA LEDINA — lil. del; 1. aprila nemški film ZADNJI BO PRVI: 3. aprila ameriški barvni CS film TAMAN-GO; 5. aprila nemški barvni film INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK: 7. aprila sovjetski barvni CS iflm DEKLIŠKA POMLAD. PORTOROŽ: 31. marca španski barvni film CARMEN IZ GRA-NADE: 1. aprila jugoslovanski film PUSTOLOVEC PRED VRATI; 2. aprila in 3. aprila ameriški barvni CS film DOM NA GRIČU. PIRAN: 31. marca ameriški barvni CS film DOM NA GRIČU! l. aprila mehiški barvni film NAZARIN; 2. aprila španski barvni CS film CARMEN IZ GRANADE: 3. aprila jugoslovanski film PUSTOLOVEC PRED VRATI. SEŽANA: 31. marca in 1. aprila italijanski CS film HERKULES; 3. m 4. aprila francoski film NAPOLEONOV OFICIR; 5. in aprila japonski film SMRT NA PACIFiKU; 7. in'8. aprila angleški CS film SMRT NA PACIFIKU. rOSTOJNA: 31, marca in 1. aprila francoski VV film RDECELASA JULIJA; 3. in 4. aprila jugoslovanski film SKUPNO STANOVANJE; 5. in 6. aprila nemški film ROZE ZA DR2AVNEGA TOŽILCA; PIVKA: 31. marca in 1. aprila nemški film ROZE ZA DRŽAVNEGA TOŽILCA: 4. aprila češkoslovaški film VIŠJI PRINCIP. PRESTRANEK: 1. aprila angleški film LADJA. KI UMIRA OD SRAMU. Pred dnevi Je Imel ribič Semollč iz Pirana kaj nenavaden ulov. Ob piranski ohall Je ujel 29 kilogramov težko ribo — barakudo lz vrst rnžov. Te rlhc žive v večjih morjih. V naših morjih Jc to 7."lo redek pojav. V gostišču Pri tr<>h vdovah«, kjer so ribo odkupili In io pripravili -a svoje goste — so Imeli sladokusci resda doživetje: ied ie bila tako okusna, da so jo takoj prodali ravnanje s plastičnimi raz- gend«. strelivi. Objavila je, da je šest mest prostih in da znaša mesečna plača približno 125.000 dinarjev, Bržkone bi se oglasilo precej strokovnjakov, ko bi ne bili znani statistični podatki. .Ti namreč pravijo, da od štirih strokovnjakov za razstrelivo eden izgubi življenje v službi. Odziv je bil BOKSAR SE RODI Angleški športni zdravnik L. Bronstone je prepričan, da se mora boksar roditi. Da bi to tudi praktično dokazal, je Izdelal metodo, ki ugotavlja, aH ima kandidat smisel za boks ali ne. To je mogoče doseči s pripravo, ki ji pravijo encefa-lograf. Bojevitemu fantu pritrdijo na glavo celo mrežo tipalk. ki ugotove, aH je rojen za boks ali ne. Ce se bo stvar obnesla, bo prinesla človeštvu veliko koristi — človek si bo lahko izbral poklic, za katerega je rojen in ki ima zanj največ smisla. -i; in zlikano. V Luciji pri Portorožu nastaja novo stanovanjsko naselje, ki bo povsem spremenilo podobo tega kraja. Lične enodružinske hišice so posejane po vsej vzpetini nad cesto iz Lucije proti Portorožu. Ko bodo dograjene in ometane ter obarvane, ho celo področje postalo pisan mozaik, v katerem se bodo med zelenjem oliv in drugega drevja na travnati podlagi mešale pestre raznobarvne hišice delovnih ljudi piranske komune. Podobno naselje enakih enodružinskih hišic nastaja tudi v Zustcrni pri Kopru, kjčr jih gradijo člani stanovanjske zadruge »Partizan« KOPEIt: 3ii. in 31. marca. 1. aprila nemški barvni VV film ESNA-PURŠKI TIGER; 1. aprila matineja ob 10.00 ameriški barvni CS film TAMANGO; 2. aprila ameriški barvni CS film TAMANGO; 3, aprila sovjetski barvni CS film DEKLIŠKA POMLAD; 4. in 5. aprila francoski CS film FRANCOZINJA IN LJUBEZEN; 6.. 7. in 8. aprila nemški barvni film INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK. IZOLA: 30. marca ameriški CS Mm MOZ S TISOČ OBRAZI; 31. marca in 1. aprila nemški barvni VV film INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK; 1. apriin matineja ameriški CS film MOZ S TISOČ OBRAZI; 2. in 3. aprila francoski CS film FRANCOZINJA IN LJUBEZEN; 4. in 5. aprila sovjetski barvni CS film DEKLIŠKA POMLAD; 6. in 7. aprila ameriški barvni CS film TAMANGO. ŠMARJE: 31. marca nemški film ZADNJI BO PRVI: 1. aprila so- TV SPORED STUDIA LJUBLJANA OD 30. III. DO 5. IV. 1962 PETEK, 30. marca: 19.30 DOMA IN NA TUJEM; 20.20 S TV PO SVETU — Velemesto v puščavi (Egipt danes); 20,35 SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO — javna mladinska oddaja. SOBOTA, 31. marca: 19.00 T V POSTA; 22,15 POSTNA KOČIJA — serijski film; NEDELJA, 1. aprila: 10,30 VETER — serijski film; 18,45 PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA IZ ITALIJE — komentar v slovenščini. PONEDELJEK, 2. aprila: 20.30 A. P. Cehov: NA VELIKI CESTI — TV adaptacija drame, ki jo Je pripravilo SNG Trst. SREDA, 4. aprila: 15,00 Evrovizijski prenos nogometne tekme AVSTRIJA : ANGLIJA; 18,00 PALČIČA — TV slikanica za najmlajše: 13.10 RISANI FILM; 18,20 TABLETOMANIJA — zdravniški nasveti dr. MIlana IIo-dallča: 10.30 ŠPORTNA' ODDAJA; 18,40 S KAMERO PO AFRIKI — serijski film; 19.05 SODOBNA KIRURGIJA — ortopedija; 19,30 OBZORNIK. ČETRTEK, 5, aprila: 20,20 KRATKI FILM: 20,30 TIŠINA — ODDAJA, zabavno-glas-bena oddaja; 22,00 VELIKI NEMI FILM. — Kdo ve. kaj bo napravil zdaj, ko je pojedel vse konserve? ■s-a Allan Edgar Poe Vedel sem, da »dobro steklo« ne more biti nič drugega, kakor daljnogled, saj mornarji besedo sleklo redkokdaj uporabljajo v kakšnem drugem pomenu. Takoj sem torej razumel, tla je tu treba uporabili daljnogled, in io na določenem mestu, ki ga ni mogoče zamenjati. Tudi nisem prav nič dvomil, da jc treba besede »11 stopinj in 13 minut« in »severovzhodno do severno« razumeti kot navodilo, kako je treba daljnogled naravnati. Do kraja razburjen zaradi teh odkritij sem tekel domov, vzel daljnogled in se vrnil k skali. . , .. Spustil sem se na rob in opazil, da je na njem mogoče sedeli samo v določeni drži. To dejstvo jc potrdilo mojo misel. Potem sem priče! opazovati skozi daljnogled. Seveda so besede »41 stopinj in 13 minut« lahko pomenile samo višino nad vidnim obzorjem, ker jc bili vodoravna smer žc določena z besedami »severovzhodno do severno.« To smer sem takoj določil z žepnim kompasom. Potem sem kar sc da nr.tanfno določil kot 41 stopinj, seveda kar na oko, nastavil doljnogled in ga previdno premikal dol in gor, dokler ni pritegnila moje pozornosti luknja ali nekako prazno mesto sredi listov velikega drevesa, ki jc molelo nad druge krošnje. Sredi te okrogle luknje sem opazil belo liso, vendar nisem mogel takoj raz-ločiti, kaj to jc. Sedaj sem bolje naravnal gor išče daljnogleda, spet pogledal skozenj in spoznal, da jc to mrtvaška glava. . Ko sem to odkril, sc mi .ie vzbudilo tako zaupanje, da se nu je zdela ug:>nka žr rešena, sa.i so se besede »veliko deblo sedma veja vzhodna stran« lahko nanašale samo na položaj lobanje na drevesu, medtem kr> jc »streljaj skozi levo oko mrtvaške glave« dopuščalo eno samo razlago glede tegn, kako jc treba zaklad iskali. Razumel senr navodilo ic govorilo, d t .ie treba spustiti kroglo skori levo oko iobtnic in potegniti zračno črto, ali z drugimi besedami — ravno črto od najbližjega mesta debla skozi strel — ali točko, kamor bi krogla padla, od tod pa jo podaljšati še za petdeset ccvljcv. Tako bi bilo mesto natančno določeno, in zdelo sc mi jc vsaj mogoče, da jc pod njim skrito vredno blago.« »Vse to jc zelo jasno,« sem rekel, »in čeprav jc hudo iznajdljivo zamišljeno, jo vendar preprosto in razvidno. In kako jc bilo potem, ko ste odšli z bishopovega liostela?« ^Dobro srni si zapomnil, kje stoji drevo, in se vrini domov. Tisti trenutek, ko sem zapustil »hudičev stol«, je okrogla luknja izginila, in tudi pozneje je nikakor nisem mogel odkriti, čeprav sem sc še tako oziral okoli. Najbolj iznajdljivo zamišljeno je po mojem pri vsej tej zadevi prav dejstvo (in poskus, ki sem ga večkrat ponovil, me je prepričal, da je to dejstvo), da okrogle odprtine ni mogoče videti z nobenega drugega kraja, marveč samo z ozkega roba na sprednji strani skale. Na tem izletu k liishopovemu hostelu me je spremljal Jupiter, ki jc nedvomno že nekaj tednov opazoval mojo zasanjanost in moje čudno vedenje in .ie na moč pazil, da bi me ne pustil samega. Drugi dan sem zelo zgodaj vstal in posrečilo se mi je, da sem mu ušel in sc odpravil v hribe, iskat drevo. Našel sem ga s precejšnjim trudom. Ko sem se zvečer vrnil domov, me je hotel služabnik natepsti. Vse drugo o tej dogodivščini veste, se mi zdi, prav tako dobro, kakor JaZ,