KAMNIŠKI ZBORNIK 
XXVI/2022 

3 


Cip - kataloški zapis o publikaciji 
Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana 
Kamniški zbornik XXVI ISSN 1318-9069 
4 
Kamniški zbornik 2022 
Uvodnik 
Pred vami, spoštovani bralci, je XXVI. knjiga Kamni­škega zborni ka, ki pri na ša 51 pri spev kov. Veci no ma so de lo ene ga avtorja, lah ko pa sta dva ali vec. V tej knji gi je sode lovalo 56 avtorjev. Dejan sko pa je bilo piscev še vec. V to števi lo na mrec ni so všteti av torji pe smi in pripravljavci gradi va o Obci ni Kam nik. Pri spod bu ja nju avtorjev, izbi ri in pripravi bese dil za objavo je sode lova-lo 15 cla nov ure dni škega odbo ra: He le na Do brovoljc, Tone Fti car, Marjeta Hu mar, Kri sti na Jam šek, Bo ris Kern, Lea Lo gar, Vla do Mot ni kar, Bre da Pod brežnik Vukmir, An že Sla na, Ma tej Sla par, Du šan Sterle, Zora Torkar, Marko Trobevšek, Jo že Urba nija in Bran ko Vreš. Vsem iskrena po hvala in hva la za opravlje no de lo. 
Cas, v ka terem so na staja li pri spev ki, je bil za radi kovi da-19 za marsi koga od so de lavcev te žek. Nekateri so zbo le li, dru gi so mo rali skr beti za bol ne dru žin ske cla ne, so rodni ke ali prija telje, tretji pa so tež ko prena­ša li spre me nje ne življenj ske razme re. Kovid-19 je tu di ne po sredno vplival na pripravo bese dil. Nekatera so bi la ve za na na po govore, ankete, cesar pa za radi ome­je nih sti kov ni bi lo mo go ce opravi ti, za to te teme še ca kajo na obrav navo, npr. o narecnem govoru žensk na mo škega, zna cil nem za Stra nje in oko li co; o živ­ljenj skih zgod bah pri se ljenk in pri se ljen cev v Kam nik; 
o arhi tektki Maj di Nerima, Plecni kovi ucen ki itd. Kljub tem in dru gim te žavam smo pre je li v ob javo dovolj pri­
spev kov, saj se krog kvali tetnih sode lavcev z vsako knji go ši ri. 
Kamni ški zbornik ima že dol go zgo dovi no, za to bi 
bi lo prav, da ostaja med nami – tudi zaradi tega, da 
bo do tu di mla di Kam ni ca ni ali pri se lje ni pre bi valci 
lah ko spoznavali zgodovi no, naravne zname ni tosti, 
po mem bne osebno sti na še obci ne in se vklju cevali v 
razi skovanje. 
Zbornik je na po bu do Gim na zije Kam nik za cel iz ha-
ja ti leta 1955, leta 1969 je izšla XII. knjiga, potem pa 
je pre ne hal pri haja ti med Kam ni ca ne. V 90. letih prej­šnje ga stoletja sva se s te da njim žu pa nom An tonom Tonetom Smol ni karjem, Kam ni ca nom in nek da njim 
dija kom kamni ške gimna zije, dogovorila, da Kamni­ški zbornik oži vi mo. Leta 1996 – po 27 letih – je iz šla 
XIII. knji ga, ki smo jo ure di li Bo ži dar Drovenik, To ne Fti-car, Primož Hi eng, Marjeta Hu mar (glav na ure dni ca), Bi serka Moc nik, To ne Smol ni kar in Mi lan Šuš tar. Pri XIV., XV., XVI. in XVII. knji gi Moc ni kova in Hi eng ni sta vec so de lovala. Ure dni škemu odbo ru pa so se pri dru­ži li odlic na poz navalka Kam ni ka in Kam ni ca nov pro fe-
so rica Tina Romšak, slikar, publi cist in pesnik Dušan 
Li povec, pri na sled njih knji gah tu di rav na telji ca kam­ni ške knjiž ni ce Bre da Pod brežnik Vuk mir in rav na telji-ca mu ze ja Zo ra Torkar in dru gi. Do ve cje pre nove ure­dni škega odbo ra pa je pri šlo pri XXV. knji gi. Pri druži li 
so se mlajši uveljavlje ni razi skovalci in strokovni ter znan stveni pisci in pri XXVI. knjigi predstavni ca kam­
ni ške sred nje šo le pro feso rica Kri sti na Jam šek. Vsak clan ure dni škega odbo ra je pri ta kem pro jek tu, kot je 
Kamni ški zbornik, zelo pomem ben, saj prispeva nove tema ti ke in prido bi nove sode lavce. Od XIII. do XXVI. knji ge pri obli kovanju Kamni škega zborni ka vztraja mo 

clan ure dni škega odbo ra Tone Fti car, glav na ure dni ca dr. Marjeta Hu mar, ure dnik za li kovno po do bo Du šan Sterle, Sa šo Ma ti cic, ki je vsa be se di la 14 zborni kov racu nal ni ško obde lal, ter nje gova že na Ta tja na, ko rek­torica, ki je iz lo ci la marsi katero na pa ko. 
Pose bna za hvala prvim so de lavcem dr. Bo žu Drove-ni ku, profesorje ma Mi la nu Šuš tarju in Ti ni Rom ša kovi ter Du ša nu Li povcu, ki so z nav du še njem pod prli oži-vi tev Kamni škega zborni ka, ker so verje li, da Kamnik tako knji go potrebu je. Zdaj jih ni vec med na mi. V ca su priprave XVII. knjige je umrl slikar in publi cist Dušan Li povec. Zelo do bro se spom nim naji ne ga zad nje ga po govora ne kje sre di me sta. Vpra šal me je: »Ali sem na redil vse, kar je tre ba?« Od govorila sem mu: »Ste!« Nje gov od govor je bil: »V re du!« Pred iz dajo XXV. Kam­ni škega zborni ka sta se za zme raj po slovi la dr. Bo žo Drovenik in prof. Mi lan Šuš tar, pred izi dom XXVI. knji ge pa prof. Ti na Rom šak. V prej šnjem Kamni škem zbor­ni ku smo se s spo min skim clan kom po slovi li od prof. Šuš tarja, ki je bral korektu re do svoje ga zadnje ga dne, v tem pa od dr. Droveni ka in prof. Rom ša kove. 

Kamni ški zbornik XXVI prina ša pomem bne nove vse bi ne. 
V prvem delu, ki so ga pripravi li strokovni delavci Ob ci ne Kam nik, žu pan Ma tej Sla par in Lea Lo gar, je predstavlje no de lo Ob ci ne v letih 2020–2021. 
V na ravoslov nem raz del ku so objavlje ni clan ki, ki spod bu jajo k razmi sle ku o naravi, ki nas obdaja, in na šem odno su do nje. V sre di šcu znan stvene ana li ze je pitna voda, na katero bo treba bolj pazi ti, ker je je 
5 


manj kot nek daj. Na odnos do ži valstva opo zarja cla­nek o dnev nih metu ljih, na na ravna bo gastva pa cla­nek o mi ne ralo ški de dišci ni s pre la za Koz jak v Tu hinj-
ski do li ni. 
Razde lek o zgo dovi ni pri na ša tri te mat sko raz lic ne clan ke. Glo bo ko v zgo dovi no po se ga be se di lo o stari cerkvi sv. Ne že na Se lih pri Kam ni ku, drugi pri spevek na podla gi nemških arhiv skih virov prikazu je razme re na Kamni škem v prvih mese cih okupa cije leta 1941, v tretjem, nastalem v okviru magi strskega študija, pa je na podla gi virov opisa na konverzija podjetja KIK, o ce mer Kam ni ca ni pre ma lo ve mo. 
Razdel ki o kultu ri, umetno stni zgodovi ni, huma ni sti­ki, mu ze o lo giji in bi bli o grafiji pri na šajo po en cla nek: o kulturni po li ti ki v Kam ni ku, prenovi Plec ni kove fasa de hi še v Maistrovi ulici v Kamni ku, metodo lo ško novem pristopu k zgodbam o Veroni ki z Male ga gradu, ustvar­ja nju virtu al ne Ma istrove poti in o bi bli o grafiji se rijskih pu bli kacij na Kam ni škem. 
Gradi vo za ta Kamni ški zbornik je za ce lo na staja ti leta 2021, zato se spomi nja mo tudi 30-letni ce samo­stojne Slovenije. Raz de lek uve de mo s spo mi nom že­ne ude le žen ca v osa mo svoji tveni voj ni. Marsik daj se rece, da je bi la ta voj na krat ka. Že morda za ti stega, ki je ži vel zu naj do gaja nja. Za že ne in otro ke, ki pa so ca kali, kdaj se, ce sploh, vrne nji hov mož ali oce, pa je bil to cas ve li kega strahu in skr bi. Te žek je bil ta cas tu di za poslan ca, ki je moral priti na zase da nje skup-šci ne. Pot iz Kam ni ka v Ljub lja no pa je bi la nevarna. Pri obrambi Slovenije so intenziv no sode lovali gasil ci. Svoj cilj so dosegli z dobro organi za cijo. Dva prispev ka obravnavata shra njevanje po li cijskega orožja v Ur šu­lin skem sa mo stanu v Kam ni ku. Razde lek za klju cu je jo clan ki o de lovanju dveh po membnih usta nov, knjiž ni­ce in muze ja, od osamo svoji tve do danes in razmiš lja­nje o vojni. 
Razde lek Gradi vo za zgodovi no prina ša zelo raz­novrstne te ma ti ke. Cla nek o di dak ti ki na ci stic ne šo le na zase de nem Gorenjskem opozarja na to, kako te-me lji to se je nemški okupa tor lotil razna rodovanja. Na preteklost in seda njost Kamni ka so veza ni prispev ki o cetrtem rodu Resni kov, ki go spo da rijo Pod ska lo, o Ma lograjskem sto lpu, kam ni ški kul tu ri v ca su pan de­mije kovid-19 in obnovi glav ne ga oltarja v žu pnij ski cerkvi Marije Vnebovzete v Meki njah ob 300-letni ci nje gove postavi tve. 
V razdel ku Pesni ki, likovni ustvarjal ci in oblikoval­ci predstavlja mo pesni co Gorda no Kunaver, pesni ce in pe sni ke GSŠRM Kam nik, sli karja Ferda Mayerja in Staneta Ba lan ti ca ter sli karko Miro Resnik. Ve li kokrat po u darja mo, da je namen Kamni škega zborni ka tudi ohranja nje spomi na na pomem bne in zani mi ve ljudi. Kako res je to, smo spozna li ob neu spe šnem iskanju sli ke pesni ce Gorda ne Kunaver. 
Naš po govor je po svecen Marku Petku, predse dni­
ku Planin skega društva Kamnik, in staršem posvoje­
nih tem no pol tih dec kov, ki sta pri njih do bi la svoj novi 
dom. Razde lek Osebno sti prina ša predstavi tve ljudi, ki 
so po sveti li svo je življe nje kultu ri, umet no sti, zna no-sti, go spo darstvu, izo braževanju, širje nju ve re. S svo-Kamni ca ni so na ši so do bni ki in na ši pre dni ki: He le na Koder, avtorica do kumen tarnih fil mov in te levi zijskih oddaj, film ska in te levi zijska igral ka, novi narka; Ivan 
Nograšek, razi skovalec tunji ške zgodovi ne, zapi so-
valec in pri povedovalec ljud skega gradi va; Le o pold Maksi mi lijan Rasp, du hovnik, clan Aca de mi ae ope ro-so rum, ucitelj in me cen umet ni kom, gradi telj cerkva; 
Franc Ksaver Pirc, duhovnik, sadjar, misijo nar v Ameri­
ki; An ton Še ni ca in nje gova že na Fa ni, Ma istrov bo rec in bol ni carka iz kam ni škega la za reta; Klav dija Žvo kelj, ustanovi telji ca in vo di telji ca Krož ka prija teljev Fran ci­je; Ani ta Me ze, operna in kon certna pev ka; Gre gor Ma­li, du hovnik, pe snik; Ernest Mayer, botanik, aka de mik; France Pi bernik, li terarni zgo dovi nar, pi sa telj, pe snik; Tone Cevc, et no log, ra zi skovalec alp skega sveta; Bo ži­
dar Drovenik, bio log, entomo log, bio spe le o log, jamar, so u rednik Kamni škega zborni ka. Manjka prispevek o 
po kojnem ca stnem ob ca nu dr. Aleksan dru Do pli harju, 
ki ga bo mo pri pravi li za na sled nji Kamni ški zbornik. V razdel ku Ob jubi le ju se spomi nja mo 20-letni ce 
Klu ba gorskih te kacev Pa pež, 100-let ni ce gorskega reševanja na Kam ni škem in 110-let ni ce KUD Mot nik. Zbornik za klju cu jeta dva spo min ska clan ka v cast profeso ric Ti ne Rom šak in Ive Ci glar. 
Is krena hvala vsem za zani mi ve prispev ke. Vseh be-se dil glede na omejen obseg knjige nismo mogli obja-vi ti. Avtorjem prispev kov, ki so bili sprejeti v objavo, a ni so bi li ob javljeni, se is kreno opravi cu je mo. Poca kali bo do na Kamni ški zbornik XXVII. Prosim, ne jezi te se, saj cas hi tro tece. Pisce, ki jih je cas pre hi tel, pa pro-sim, da be se di la za klju cijo in poš lje jo za na sled njo šte­vil ko Kamni škega zborni ka. 
Kot glav na ure dni ca se vsem cla nom ure dni škega odbo ra in Ma ti ci cevi ma is kreno za hvalju jem za oprav­lje no delo. Hva la žu pa nu Ma teju Sla parju ter cla nom obcin skega sveta in ob cin ske uprave za mo ralno in fi­nan cno pod po ro. 
Glavna urednica 
dr. Marjeta Humar 


Kamnik, julij 2022 

jim de lom bo gatijo ali so obo gati li na še življe nje in so 
6 zgled delavno sti, pleme ni tosti. Tokrat ni pomem bni 

Ob izidu 
Kamniškega zbornika 
XXVI 
Spoš tovane bral ke, spoštovani bralci, 
zad nji dve leti sta bi li v Ob ci ni Kam nik po svece ni šte­vil nim vla ganjem in ure sni ci tvi pro jek tov, ki vpli vajo na raz voj na ših krajev in bo ljše življe nje v na ši lo kalni 
skupno sti. V tokrat nem zborni ku vas, kot vedno doslej, 
ca kata bo gat iz bor pri spev kov in pov zetek kljuc nih pre-mi kov na raz lic nih po drocjih. 
Ob tej pri lož no sti že lim iz reci is kreno po hvalo in za hvalo uredni ci dr. Marjeti Humar, letošnji pre jem ni­ci na zi va ca stna ob can ka Ob ci ne Kam nik, ki src no in preda no ureja sleherno števil ko Kamni škega zborni ka, do kumen ta ca sa in ene ga naj po mem bnej ših za pi sov 
odelu in zgo dovi ni na še sku pno sti, ki se ji re ce Ob ci na 
Kamnik. 
V preteklih dveh letih smo se z zapo sle ni mi na ob­cin ski upravi tru di li, da smo v skla du s fi nan cni mi zmož nostmi ure sni cevali že lje in po bu de vseh 22 kra­jevnih sku pno sti v na ši ob ci ni. Ob ci na Kam nik se raz­vija in tudi naša nadalj nja vizija in strategija sta usmer­je ni v za gotavlja nje še ka kovostnej še ga življe nja v na ši lo kalni sku pno sti. V letu 2020 smo ku pili zem lji šca in in frastruktu ro na juž nem de lu nek da nje smo dni šni ce, z raci o na li za cijo projek ta gradnje nove Osnovne šole Frana Al brehta pa smo do se gli ni žjo oce no vre dno sti investi cije. Takoj na za cetku leta smo pri pravi li raz pis za iz vajal ca, na to pa se je grad nja po vec kot 10 le­tih le za ce la in v avgu stu 2021 smo po lo ži li te me ljni kamen. V letu 2020 smo vzpostavi li prvo P + R par-ki rišce v ob ci ni pri po staja li šcu Kam nik Gra ben, kjer so Slovenske že lez ni ce na redi le nov pe ron in so do bno že lez ni ško po staja li šce, novi vlak pa je v Kam nik pri pe­ljal konec leta 2020. V septembru smo podpi sa li grad-be no pogod bo za izgradnjo Zbirne ga centra Suha do le in ob can kam ter ob ca nom v letu 2021 omo go ci li bolj prijaz no oddajo od pad kov. Veli ko napo ra smo vlo ži li tu di v ustrezno ce stno in ko mu nal no in frastruktu ro. Zace li smo z vrtanjem glo bo ke razi skovalne vrti ne na lo kaciji Iverje, podpi sa ni pa sta bili tudi pogod bi za pro-jek ta trajno stne mobil no sti, in sicer za izgradnjo ko­le sarske povezave Kamnik–Men geš–Trzin–Ljub lja na in ko le sarske povezave Kamnik–Go dic. Ob ci na Kam­nik je bila uspešna tudi pri sana ciji zemelj skih plazov in usa dov na na šem ob mo cju. Z na me nom vla ganja v lokalni razvoj smo prenovi li Dom kultu re Kamnik in Poli cijsko po stajo Kam nik. Zgraje no je bi lo igri šce na Goz du in obnovlje na tekaška steza pri OŠ Marije Ve­re. Za varnost naših najmlaj ših ureja mo šolske poti in ploc ni ke, poskr be li pa smo tu di za pre novo števil nih cest. Iz po stavil bi lah ko še mno go uresni ce nih ci ljev, pa tu di ti stih, ki so še pred na mi, ven dar že lim na govor skle ni ti z iskreno zahvalo vsem vam, ki nam poma gate 

pri ustvarja nju prijetne in ureje ne lokalne skupno sti, 
saj je vsak clen po mem ben za na dalj njo rast in raz voj 
na ših krajev. 
Želim vam prijetno bra nje in tu di na prej obi lo na-crtov, idej in uresni ce nih ci ljev, ki jih bo mo pom ni li še mno ga leta. 
Vaš župan Matej Slapar 



Kamnik, julij 2022 
7 


8 
Ma tej Sla par,  
žu­pan­Ob­ci­ne­Kam­nik,­s­so­de­lav­ci Glav­ni­trg­24,­Kam­nik 
Ob­ci­na­Kam­nik­

2020–2021 
Od de lek za ure ja nje prostora 
Odlok o Ob cin skem po dro bnem pro storskem na crtu z oz na ko VC-05 Vol cji Po tok 
Ob cin ski svet je na 12. se ji 23. septembra 2020 spre jel Odlok o Ob cin skem po drobnem pro storskem na crtu z oz na ko VC-05 Vol cji Potok, s katerim se to obmo cje v ce loti ure ja. Ure di tveno obmo cje je severno od jav nega parka Ar bo retum Vol cji Potok in za ho dno od gol f i grišca Ar bo retum ozi roma ne po sredno ob pri­kljuc ku javne poti 660071 na lo kalno ce sto 072081 in je po leg ob stoje ci de javno sti Do ma Krajevne sku­pno sti Vol cji Potok na me nje no sta novanj ski grad nji. Ob mo cje okvirno me ri 2,7 ha. 
Odlok o Ob cin skem po dro bnem pro storskem na crtu z oz na ko LS-01 La se no 
Na pod la gi 119. cle na Za kona o ureja nju pro stora je Ob cin ski svet Ob ci ne Kam nik na 19. se ji 29. 9. 2021 spre jel Odlok o Ob cin skem po drobnem pro storskem na crtu z oz na ko LS-01 La se no, s ka terim se na crtu je­jo uredi tve, poveza ne s stanovanj sko gradnjo na tem obmo cju: grad nja eno stanovanj skih stavb, ne za htev­nih in enostavnih objek tov za lastne potrebe, uredi tev ze le nih in drugih povr šin, uredi tev gospo darske javne in frastruktu re in graje ne ga jav ne ga do bra z ure di tvijo dovozne ce ste. Ob mo cje me ri 1,2 ha. 
Odlok o Ob cin skem po dro bnem pro storskem na crtu z oz na ko KA-112 
Na pod la gi 119. cle na Za kona o ure ja nju pro sto­ra je Ob cin ski svet Ob ci ne Kam nik na 19. se ji 29. 9. 2021 spre jel Odlok o Ob cin skem po drobnem pro stor­skem na crtu z oz na ko KA-112, s ka terim se na crtu je­jo: umesti tev na crtovane uredi tve v pro stor, zasnove projek tnih re ši tev in po go jev pri klju ci tve objek tov na go spo darsko jav no in frastruktu ro in graje no jav no do-bro, reši tve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih vi-rov in ohranja nje narave, reši tve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred na ravni mi in dru gi mi ne sreca mi, etap­nost izvedbe prostorske uredi tve, odstopa nja od na-crtovanih re ši tev ter obvezno sti investi torja. Pri bliž na veli kost obmo cja zna ša 1,8 ha. Po drobna na men ska raba ob mo cja je opre de lje na kot go spo darska co na. 
Odlok o spre mem bah in do pol ni tvah Odlo ka o ob­cin skem pro storskem na crtu Ob ci ne Kam nik št. 3 
Na pod la gi 108.–115. cle na Za kona o ureja nju pro-stora, Pravil ni ka o vse bi ni, obli ki in na ci nu pri prave ob­cin skega pro storskega na crta ter po go jih za do lo ci tev obmo cij sa na cij raz pr še ne gradnje in ob mo cij za raz­voj in ši ritev na se lij, 99. cle na Za kona o in terventnih 
ukrepih za omili tev posle dic drugega vala epide mije 
kovid-19 je Ob cin ski svet Ob ci ne Kam nik na 19. se ji 
29. 9. 2021 sprejel Odlok o spremem bah in dopol ni­
tvah Odlo ka o obcin skem pro storskem na crtu (OPN) Ob ci ne Kam nik št. 3. Spre mem ba ve ljav ne ga OPN Kamnik omo go ca ši ritev povr šin severno od obstoje-ce ga kam no lo ma za nad zem no pri do bi vanje mi ne ral­ne su rovi ne in s tem na dalj nje de lovanje dru žbe Cal cit 
d. o. o. Pri spre mem bi namen ske rabe prostora gre za 
spre mem be iz goz dnih (24,5 ha) ozi roma dru gih kme­tijskih zem ljišc (3,29 ha) v povr ši ne nad zem ne ga pri-
do bi valne ga prostora in za manjše spremem be iz po­vr šin nadzem nega prido bi valne ga prostora v gozdna 
zem lji šca (0,53 ha in 1,45 ha) ter iz povr šin nad zem­
ne ga prido bi valne ga prostora v druga kmetijska zem­
lji šca (0,02 ha, 0,17 ha in 0,15 ha). Ob seg pred vi de ne nove EUP ŽN-07 se poveca za 25,5 ha. Ob stoje ca EUP ŽN-07 v ve ljav nem OPN Kam nik ob se ga 24,5 ha povr­šin, predvi de na EUP ŽN-07 v predlo gu SD OPN Kam nik 
št. 3 pa obse ga 49,9 ha povr šin. Na predlog SD OPN št. 3 so pridob lje na vsa pozi tiv na mnenja nosil cev ure­
ja nja pro stora, odloc ba o spre jem lji vosti vpli vov na 
okolje v postopku celovi te preso je vplivov na okolje in Sklep MOP, da se pre dlog SD OPN št. 3 potrdi. 
Na pod la gi 127. cle na ter 129. in 131. cle na Za ko­na o ureja nju pro stora je Ob cin ski svet Ob ci ne Kam­nik na 16. seji 14. 4. 2021 sprejel Sklep o loka cij ski preveri tvi za in di vi du alno od stopa nje od pro storskih iz vedbe nih po go jev za del pro storske eno te KA-77 na zem lji šcih parc. št. 713/9, 713/5, 713/8, 716/2 in 715/13 k. o. 1911 – Kam nik (iden tifi ka cij ska št. PA: 1814). Veljav ni Odlok o za zi dal nem (lo kacijskem) na crtu B12 Ba kovnik in B7 Kovi narska – za ho dni del 
– dolo ca pro storske iz vedbe ne po go je za po se ge v pro-
stor, ki predstavljajo podla go za izdajo gradbe nih do-
voljenj. Ob ci na Kam nik je od investi torja Ja gros d. o. 
o.preje la pobu do za izvedbo lokacijske preveritve za do pu sti tev indi vi du al ne ga odstopa nja od prostorskega 
iz vedbe ne ga po go ja, do lo cenega v veljav nem ZN, ki se 
na na šajo na uskla di tve višin skih gaba ritov objek tov. 
Ob jek tiv ne okoli šci ne za od stopa nje od PIP pred stav­lja ta po zi da nost in ra ba so sednjih zem ljišc, ki v tem prime ru pome nijo ome ju jo ce okoli šci ne v zve zi z lo ka­

cijo, na katere investi tor ne more vplivati in onemo go­
cajo iz vedbo investi cije ali pa za htevajo ne so razmerne stroške investi torja ali ob ci ne. Prav ta ko objek tiv ne okoli šci ne predstavljajo tehnic ne in te hno lo ške reši­
tve, ki med pripravo in sprejetjem prostorskega izved-be ne ga akta niso bile pozna ne ali uporablje ne, so pa ustrezne ali primernej še od predpi sa nih z vidi ka dose-
ganja ci ljev ure ja nja pro stora, varstva oko lja, ucin kovi­te rabe energije ipd. Lo kacijska preveritev je iz vedbe ni na crtovalski po stopek, za to se po sle dic no obrav nava ena ko kot prostorski iz vedbe ni akt (kar je bi lo potrje no v za kono dajnem po stopku), torej ena ko kot obcin ski prostorski na crt in ob cin ski po drobni pro storski na crt. Lokacijska preveritev je pod la ga za iz dajo gradbe ne­
ga dovolje nja in izvaja nje posegov v prostor. Sklep o lo kacijski preveritvi velja dve leti od datu ma uveljavi­
tve. Investi tor mo ra v tem ca su vlo ži ti po pol no vlo go za iz dajo gradbe nega dovolje nja ali pre do dloc be. Sklep prav ta ko preneha ve lja ti, ce prene ha ve lja ti na nje govi pod la gi iz da no grad be no dovolje nje ali pre do dloc ba. 
9 


Na pod la gi 127. cle na ter 129. in 131. cle na Za ko­na o ureja nju pro stora je Ob cin ski svet Ob ci ne Kam nik na 19. seji 29. 9. 2021 sprejel Sklep o lo ka cij ski pre­veri tvi za ob mo cje OPPN B15 Spod nji Al prem v eno ti ure ja nja pro stora KA-87 OPPN IG v Ob ci ni Kam nik za od stopa nje od PIP, do lo ce nih z OPPN na zem lji šcih parc. št. 1302/6, 1327/10, 1327/20 (del), 1327/8 (del), 1327/9 vse k. o. 1908 Pod gor je (iden tifi ka cij-ska št. PA: 2427). Na obmo cju lo kacijske preveritve se dopu sti indi vi du al no odstopa nje od prostorskega iz vedbe ne ga po go ja, do lo ce ne ga v 5. toc ki 29. cle na OPPN B15 Spod nji Al prem ta ko, da je za morfolo ško enoto I1 na parce lah 1302/6, 1327/8 (del), 1327/10, 1327/20 (del), 1327/9, vse k. o. 1908 Pod gorje, do-pu stno od stopa nje +/–5,5 m. Ce za radi vi šin ske raz­li ke dovoz do morfolo ških enot P1, P2 ali P3 z I1 ni mo žen, se pri kljuc ki iz vede jo iz enote I2. 
Ob cin ski svet Ob ci ne Kam nik je na 17. se ji 26. 5. 2021 sprejel Sklep o lo ka cijski preveri tvi za do lo ci-tev ob se ga stavbne ga zem lji šca pri po sa mic ni po­se li tvi za pro storsko eno to KE-26/236 Po re ber na zem lji šcih parc. št. 296/9 in 296/10, obe k. o. 1896 Tucna (iden tifi ka cij ska št. PA: 2199). Na zem lji šcih parc. št. 296/9 in 296/10 k. o. 1896 Tuc na se v skla­du s 127. in 128. cle nom Za kona o ure ja nju pro stora omo go ci spre mem ba poteka me je obstoje ce ga stav­bne ga zem lji šca. Za iz vaja nje grad nje (sta novanj ske stavbe) se pri la go di ta in do lo ci ta na tan cna obli ka ter veli kost stavbne ga zem lji šca na po sa mic ni po se li tvi. Razši ritev obstoje ce ga stavbne ga zem lji šca raz pr še­ne po seli tve se oprede li na zem lji šcu parc. št. 296/10 
k. o. 1896 Tucna, in si cer za povr ši no 333,97 m˛. Na zem lji šcu parc. št. 296/2 k. o. 1896 Tuc na se del stav­bne ga zem lji šca v povr ši ni 61,54 m˛ spre me ni v dru­ga kmetijska zem lji šca. Kon cno poveca nje povr ši ne stavbne ga zem lji šca zna ša 272,43 m˛. Grad nja sta no-vanj ske hi še na stav bnem zem lji šcu, ki s tem skle pom spre mi nja ve li kost in obli ko, se omogo ci po do lo ci lih prostorskih iz vedbe nih po go jev iz Odlo ka o obcin skem prostorskem na crtu Ob ci ne Kam nik (Ura dni list RS, št. 86/15 in 70/17). 
Od de lek za go spo darske de javno sti, go spo darske jav ne slu žbe in fi nan ce 
Iz grad nja ko mu nal ne in frastrukture v le tih 2020 in 2021 
Namen sana cije kana li za cije in vodovoda je iz­bo ljša nje ob stoje ce ga odvaja nja od pa dnih vo da ter preprecevanje one sna že nja pod tal ni ce in vo dnih vi-rov, povr šin skih vo dotokov ter za gotovi tev bo ljših živ­ljenj skih pogo jev lokalne ga prebi valstva. Poleg rednih vzdr ževalnih del na ko mu nal ni in frastruktu ri je Ob ci na Kamnik v letih 2020 in 2021 iz vedla na sled nja ve cja investi cijska vzdr ževalna de la: na Sa dni karjevi uli ci, Vremša kovi uli ci, obnovlje no je bi lo tu di crpa li šce za odpa dne vo de v na se lju Vrh po lje – Pun gertar. Najvecji projek ti pa so do konca nje se kundarne kana li za cije v Tuhinj ski do li ni, za klju cen je pro jekt iz gradnje ka na li­za cije Markovo–Poreber ter izgradnja kana li za cije na 
10 
obmo cju Žal pri Kam ni ku. 
Sa na ci ja kana li za ci je in vodovoda na Sadni kar jevi ce sti 
Obnovlje na sta bila kana li za cijski in vodovodni si-
stem v dol ži ni do brih 60 metrov ter del lo kalne ce ste, 
ki pa jo je bilo treba na podla gi kulturnovarstvenih po­
go jev povrni ti v prvotno stanje (s kockami v obli ki pah­lja ce). Vre dnost sa na cije je zna ša la 37.000 evrov. 

Sa na ci ja ka na li za ci je in vo dovoda na Vrem ša kovi 
uli ci 

Vse odpa dne in padavin ske vode se po sana ciji od­
vajajo do obstoje ce ga kana la, ki je se stavni del ka na­
li za cijskega sistema Kamnik, in po njem v Central no 
ci stil no na pravo Dom ža le. Dolži na ka na la za ko mu nal­ne odpa dne vo de zna ša pri bliž no 150 m. Sa ni ran je bil tu di ob stoje ci vo dovod v dol ži ni 145 metrov, hkra ti je 
bi la obnovlje na tudi lokalna cesta 660242. Vrednost 
sa na cije je zna ša la 57.000 evrov. 


Obnova crpa li šca za od pa dne vo de Vrhpo lje – Pun gertar 

Zaradi dotraja no sti crpa li šca za od pa dno vo do v 
na se lju Vrhpo lje – Pungertar so bile zame nja ne elek­
trostrojna opre ma in obe crpal ki za od pa dne vo de, vgraje ni so bi li nova krmil na oma rica s pri pa dajo co 

elektroo premo in dva nepovrat na venti la ter dva za­
porna ven ti la (za su na), na me šcen je bil nov zrac nik ter za me njan po ho dni po krov crpa li šca. Vre dnost sa na ci­
je je zna ša la 15.000 evrov. 
Iz grad nja se kundar ne ka na li za ci je Markovo–Po re ber 
V sklopu izgradnje sekundarne kana li za cije Marko-vo–Poreber je bi lo vgraje nih pri bliž no 490 metrov ka­na li za cijskih cevi. De la so se izvaja la na iz redno tež ko do stopnem te renu. Zaradi ra zmo ce ne ga terena so bi la de la za kra tek cas tu di pre ki nje na. Vre dnost investi cije je zna ša la 64.000 evrov. 

Iz grad nja ka na li za ci je, obnova vodovoda in jav ne po ti v na se lju Ža le pri Kam ni ku 
V letu 2021 je bi la v na se lju Ža le pri Kam ni ku dogra­je na ma njkajo ca ka na li za cija za od pa dne vo de, in si­cer 99,5 metrov gravi tacijskega voda DN 200 ter 200 metrov tlac ne ga voda. Na kon cu jav ne poti 660372 Žale je bi lo ume šce no crpa li šce za od pa dne vo de, ki tlac no odvaja od pa dne fe kalne vo de v ob stoje co ka­na li za cijo. Hkra ti se je obnovil vo dovod in vzpo stavi la po žarna varnost s po stavi tvijo hi dran tov. Po konca nih de lih se je na ob mo cju grad nje obnovi la in na do lo ce-nih delih zavarovala javna pot. Vrednost celotne inve­sti cije je zna ša la 150.000 evrov. 

Obnova in iz grad nja vo dovodne in frastrukture v le tih 2020 in 2021 
Z obnovo vodovodne ga sistema se njegovo delova­nje izbo ljšu je, zmanjšu je jo se tudi izgu be vode. Z no-vogradnja mi se pre bi valcem omo go ca pri klju ci tev na javno vodovodno omre žje, ki za gotavlja ka kovostno oskr bo z vo do. 
Iz vedba se kundar ne ga vodovoda v na se lju Stu den ca 
V letu 2020 se je izvedel sekundarni vodovod v na­
se lju Stu den ca, ki v dol ži ni 180 m omo go ca pri klju ci-
tev okoli ških stanovanj skih objek tov na javno vodovo­
dno omre žje. S po stavi tvijo nad zem ne ga hi dran ta pa se za gotavljajo tu di ustrezne koli ci ne vode za po žarno 
varnost. Vrednost investi cije je bi la 13.500 evrov. 

Obnova vodovoda v na se lju Sta hovi ca 
Ob ure di tvi kri ži šca in obnovi ce ste Stahovi ca–Cr­
na je bilo obnovlje nih tudi 430 metrov vodovodne ga 
omrežja z novo ductil cevjo DN100. Vre dnost investi ci­
je je bi la 45.000 evrov. 
Obnova vodovoda v na se lju Pod gor je 
V nase lju Podgorje je bil obnovljen odsek vodovo­dne ga omre žja iz sa lo nit nih cevi v dol ži ni 150 metrov, na me šcen je bil tu di nad zem ni hi drant, ki za gotavlja po žarno varnost za oko li ške objek te. Vrednost investi­cije je zna ša la 28.000 evrov. 
Skozi na se lje Pod gorje je bi lo so ca sno z obnovo ce sti šca obnovlje nih tu di 160 metrov vodovodne ga omrežja z novo ductil cevjo DN80. Vre dnost investi cije je bi la 13.500 evrov. 


11 


Obnova vodovoda v na se lju Vol cji Po tok 
V na se lju Vol cji Potok je bil v dol ži ni 100 metrov 
za me njan odsek vodovoda iz salo nit nih cevi z novi mi 
cevmi PE DN90. Na me šcen je bil tu di nad zem ni hi-drant, ki za gotavlja vo do za po žarno varnost. Vrednost investi cije je bi la 15.700 evrov. 
Sanacija dveh mostov na obcinski cesti JP661291 Hruševka 
V oktobru in novembru 2020 je potekala sanacija dveh mostov oziroma prepustov na obcinski cesti v kraju Hruševka. Izvajalec del EURONEP EKO, d. o. o., je porušil poškodovana objekta in postavil dva nova pre­pusta. Skupna vrednost projekta je znašala 40.000 EUR. 

Sanacija mostu na obcinski cesti LC072081 Volcji Potok–Rudnik 
V oktobru in novembru 2021 je bil saniran most na obcinski cesti Volcji Potok–Rudnik. Na podlagi izdela­nega projekta PZI je bil porušen stari most in postav­ljen nov. Izvajalec del Komunalno podjetje Kamnik je socasno z gradnjo, skladno s projektnimi pogoji in vodnim soglasjem, uredil brežine in dno struge na obmocju mostu ter postavil zašcitne ograje. Skupna vrednost projekta je znašala 54.500 EUR. 

Glo bo ka ra zi skovalna vrtina na Iver ju 
Obcina Kamnik je na obmocju zajetja Iverje zacela z 
vrtanjem globokih raziskovalnih vrtin, s katerimi bodo 
do lo ce ne mož no sti crpa nja vo de in ustrezne ga zavaro­
vanja vira pitne vode. Vrti ne bodo zagotavlja le dodat ne 
koli ci ne pit ne vode, kadar se bo zma njšal pretok vode iz Kam ni ške Bistrice v dre naž no zajetje Iverje. Iverje je 
zajetje povr šin ske vode Kamni ške Bistrice, katere mi­
12 
krobi o lo ška obre me ni tev je ze lo niz ka. Ob ci na Kam nik 
si pri za deva, da se te obre me ni tve za radi clovekovih po se gov v oko lje ne bi povecevale. Del vo dovarstvene­ga obmo cja ne po sredno ob zajetju je ograjen. Zašci­ta ob se ga teraso, kjer je iz de la na dre na ža, in se ga do 
struge Bistrice na zaho du do poti Kamnik–Kam ni ška Bistrica in na jugu do ceste, ki vodi v kamno lom. Na 
šir šem ob mo cju so za krase le kam ni ne, kjer se po ni­kla pa davin ska vo da hi tro pretaka v iz vi re. To obmo cje zaje ma tu di ob mo cje Ve li ke pla ni ne, kjer bo v pri hod-nje potreben ve cji nad zor ob stoje cih grez nic in trajen 
ter nadzo rovan sistem odvaja nja odpa dnih voda. Po-
ni kla fe kalna voda s te ga obmo cja lah ko hitro pri tece v Kam ni ško Bistrico. Tudi iz li tje naftnih de rivatov ali drugih škod lji vih te kocin lah ko nevarno ogrozi zajetje pit ne vode, za to je cilj Ob ci ne, da zajetje ure ja tu di z 
globo ko vrti no, ki bo predstavlja la alterna tiv ni vir na­paja nja. 
Menjava nosilnih vrvi na nihalki  Velika planina  
V  decembru 2019 in januarju 2020 je potekala za­menjava nosilnih vrvi in sidrnih konusov na napenjal­nih utežeh nihalke Velika planina. Gre za enega od najzahtevnejših posegov na žicniških napravah. Ni-hal ka, ki na Veliko planino vozi že 58. leto, je tako še varnejša in sodobnejša. Tuji partnerji so priskrbeli vlec­ne vitle, dvigala in specialno orodje ter zalili konuse na vrveh. Po tehnicnem pregledu je nihalka pridobila obratovalno dovoljenje. Dolžina nosilne vrvi nihalke je 1.668 metrov, njena debelina pa je 49 milimetrov. Nihalka premaga višinsko razliko 857 metrov. V eni uri lahko opravi 10 voženj na uro, 110 voženj dnevno in prepelje do 320 potnikov. Za uspešno opravljen projekt gredo zasluge predvsem vsem zaposlenim v družbi Velika planina, d. o. o., pod vodstvom Andreja Potocnika. Nihalka je pomemben del trajnostnega raz­voja turizma na Veliki planini, saj zagotavlja varcen in ekološki prevoz ter varen dostop na planino. 
Zbir ni cen ter za rav na nje z od pad ki Su ha dole 
Ob ci na Kam nik in Ob ci na Ko men da sta v letih 2020 in 2021 zgradi li skupni zbirni center za ravna nje z od-pad ki. Nekda nji zbirni center Suha do le, na me njen ob­ca nom Kam ni ka in Ko men de, ni ustrezal za konskim za htevam. Naj vecjo te žavo je predstavlja lo to, da so bi-li odpad ki nepo sredno izpo stavlje ni padavi nam, kar je po me ni lo, da je voda, ki je spirala odpad ke, odtekala v pod tal ni co, ki je vir pit ne vode so sed njih ob cin. Z ure­di tvijo oziroma gradnjo nadstreška novega moderne ga zbirne ga cen tra se je moc no zma njša lo obre me njeva­nje oko lja, pred vsem potenci al na ogro že nost pod tal­ni ce. V skla du s pred pi si s po drocja iz vaja nja obvezne obcin ske go spo darske javne slu žbe zbi ranja ko mu nal­nih od pad kov lah ko dve obci ni ure di ta sku pni zbirni cen ter, ce javno slu žbo zbi ranja ko mu nal nih od pad kov v obeh ob ci nah iz vaja isti iz vaja lec. Ta ko sta se Obci na Kamnik in Ob ci na Ko men da v letu 2018 do govorili in skle ni li sporazum o uredi tvi skupne ga zbirne ga centra na ob mo cju Cen tra za rav na nje z od pad ki Su ha do le. Na obmo cju ta ko ime novane Su ha dol ske ja me se je leta 2016 za cel ko ma sa cijski po stopek, ki pa se je za­radi ne reše nih te žav ene izmed ude le ženk ko ma sa cije iz jem no zavlekel. V letu 2020 so bili izpol nje ni pogo ji za skleni tev kupo prodajne pogod be med obema ob­ci na ma, na osnovi ka tere je Ob ci na Kam nik po stala 

Žu pan Ma tej Sla par je sku paj z žu pa nom Ob ci ne Ko men da Stani slavom Poglajnom in di rektorjem po djetja SGP Gra di­telj, d. d., Ja ne zom Zorma nom pod pi sal grad be no po god bo za iz gradnjo Zbirne ga cen tra Su ha do le. (Arhiv: Ob ci na Kam­nik) 
so la stni ca parce le št. 1426 k. o. Su ha do le v vi ši ni 79 odstotkov ter po god be o so finan ci ranju ure di tve zbir­ne ga cen tra, s ka tero sta se obe obci ni do govorili, da bo sta v so razmernem de le žu (79 od stotkov – Ob ci na Kamnik, 21 od stotkov – Ob ci na Ko men da) kri li stro ške 
uredi tve sku pne ga zbirne ga cen tra. 
24. septembra 2020 sta ob ci ni investi torki pod pi-sa li grad be no po god bo v vre dno sti 1.147,620 evrov (z DDV) z iz vajal cem SGP Gra di telj, d. d., ki je bil na osno-vi iz vedene ga jav ne ga na roci la iz bran kot naj u go dnej ši po nu dnik. 
Grad be na de la so se za ce la iz vaja ti 1. ok tobra 
2020 v skladu z izda nim gradbe nim dovolje njem in 
projek tom, ki ga je iz de lal HIS, d. o. o. Pro jekt je pred-
vi del, da bo v sklopu celotne investi cije uredi tve zbir­
ne ga cen tra iz vede no: 
• iz gradnja zbirne ga centra za zbiranje posa mez­
nih frak cij ne nevarnih od pad kov sku paj z ni vojsko zu na njo ure di tvijo pri pa dajo cega fun kci o nal ne ga zem lji šca, 
• 
iz gradnja dveh pri tlic nih ob jek tov, nad strešnic 1 in 2, sku pne povr ši ne 1.530 m˛, 

• 
po stavi tev pod pornih zi dov z žic no ograjo na treh straneh, 

• 
asfal ti ranje vseh pro metnih povr šin in betoni ranje vse povr ši ne pod zaboj ni ki, 

• 
po stavi tev pi sarni škega kontejnerja s sa ni tarija mi, 

• 
komu nal na ure di tev z novim vo dovodnim omre žjem in ure je nim ka na li za cijskim si stemom, lo ce nim za 


meteorno in od pa dno vodo. 
Zbirni center je bil zasnovan v treh nivojih, ki so do-
stopni po po lož ni rampi. Ta ko lah ko vsak ob can z vo zi­
lom pripe lje odpad ke do posa mez ne ga kontejnerja in 
jih vanj odlo ži. 


Videz zbirne ga cen tra (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 
Od leve: di rektorja po djetja Pu bli kus, d. o. o., Ivan Hr že njak in Igor Petek, di rektor po djetja SGP Gra di telj, d. d., Bo jan Zorman, žu pan Ob ci ne Kam nik Ma tej Sla par, žu pan Ob ci ne Komen da Sta ni slav Po glajen in vodja zbirne ga cen tra Se ad Alibegic (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 


Iz vaja lec SGP Gradi telj, d. d., je dela izvajal strokov-no in v skla du s termin skim na crtom, stro kovni nad zor pa je iz vajal Domplan, d. d. Obe po djetji sta za služ ni za to, da je grad nja potekala stro kovno in brez ve cjih težav. Prvotno pred vi de ni po god be ni rok se je za radi zim skega obdob ja in epide mije kovid-19 nekoli ko po­da ljšal, tako da so bila vsa gradbe na in obrtni ška dela za klju ce na v apri lu 2021. Po pri do bi tvi prav no moc ne­ga uporabne ga dovolje nja je bil 18. junija 2021 center predan v upo rabo obcan kam in ob ca nom ob cin Kam­
nik in Komen da. Zbirni center Suha do le upravlja podjetje Publi kus, 
d.o. o., ki na podla gi sklenje nih konce sijskih pogodb 
v Ob ci ni Kam nik in Ob ci ni Ko men da iz vaja obvezno obcin sko go spo darsko jav no slu žbo zbi ranja do lo ce-nih vrst ko mu nal nih od pad kov. Obca ni lah ko oddajo 
odpad ke v zbirnem centru vse dni v tednu, razen ob ne de ljah. 

13 



 Zbirni center je urejen tako, da se v prvem nivoju 
vecje ga objek ta, kjer so po stavlje ni ve cji za boj ni ki, zbi­
rajo les, ki ne vsebu je nevarnih snovi, papir, karton, 
pa pirna in kartonska em ba la ža, pla stic na em ba la ža, bi o razgradlji vi od pad ki – ze le ni odrez, pro zorna in ci-sta PE- in PP-fo lija ter grad be ni od pad ki. V dru gem ni­voju vecje ga objek ta so po stavlje ni ma njši sa mo na kla­dal ni za boj ni ki, v ka terih se zbi rajo le se na em ba la ža, barvne kovi ne, ma sovno že le zo in kovin ska em ba la ža, se stavlje na (kompo zit na) in me ša na em ba la ža, na gro­bne sve ce, steklo in ste kle na em ba la ža, obla ci la in 
tekstil ter izrablje ne gume. V manjšem enoni vojskem objek tu pa se zbirajo azbe stni odpad ki, odpa dna elek­
tric na in elek tronska opre ma, ko sovni in nevarni od-
pad ki. 
Vse povr ši ne pod zaboj ni ki so betonske in vodote­sne, vsa meteorna in odpa dna voda pa se zbira v me-teorni ka na li za ciji, ki je pre ko lovil cev olja in ma šcob spe lja na v poni kovalno polje. Gradnja zbirne ga centra je bila za snovana ta ko, da omeju je širje nje po ža ra na objek te v okoli ci. Objekt je opremljen tudi s kame rami za javlja nje po ža ra. Uvoz in dostop slu žbe nih vo zil s kontejnerji, osebni mi vozi li, servi sni mi in intervencij-ski mi vozi li je mo goc z ju go za ho dne stra ni ob mo cja, ki se na glav no pro metno ce sto navezu je z ob mo cjem tehtni ce. Vstop v ob jekt omo go cajo kombi ni rana dr­sna vrata, ki so široka 8 metrov in imajo vgraje na eno­kril na vrata za osebni prehod. Ob vhodu je tudi nov pi sarni ški pro stor s sa ni tarija mi. 
Uredi tev sku pne ga zbirne ga cen tra je po mem bna prido bi tev tako za Ob ci no Kam nik in Ob ci no Komen da 
kot za konce si o narja in upravljal ca zbirne ga centra Pu-
bli kus, d. o. o., predvsem pa za ob ca ne obeh obcin, ki jim je zbirni cen ter na me njen. Ogle da li so si ga že tu di predstavni ki nekaterih slovenskih ob cin in ko mu nal­
nih podjetij, saj je eden izmed najso do bnej ših zbirnih cen trov pri nas. Na pomen zbirne ga centra je, ob ogle-
du in pre daji ob jek ta v upo rabo, opozo ril tu di žu pan Ob ci ne Kam nik Ma tej Sla par: »Kakovostno življe nje lah ko dose že mo le z urav noteže nim go spo darskim, družbenim in okolj skim raz vojem, ki upoš teva zmož no­sti pla neta ter ustvarja po go je in pri lož no sti za se da nje 
in prihod nje rodove. Nov, okolju prija zen zbirni center 
na ob mocju Cen tra za rav na nje z od pad ki Su ha do le je eden od ko rakov do bo ljše ga življenj skega okolja tu di za ob can ke in ob ca ne Ob ci ne Kam nik.« 
Ob ci na Kam nik je novo prido bi tev sku paj s po dje­tjem Publi kus, d. o. o., predstavi la v brošu ri z naslo­vom Prirocnik za od govorno ravna nje z od pad ki. V pri­rocni ku je predstavljen re žim od voza za po sa mez ne skupi ne odpad kov, za la žje lo cevanje pa so po se bej opi sa ni tu di od pad ki po sku pi nah. Pri rocnik so pre je la vsa go spo dinj stva v Ob ci ni Kam nik, Knjiž ni ca Fran ceta Ba lan ti ca Kam nik in knjiž ni ce vzgoj no-izo braževalnih zavodov v ob ci ni. Po se bej so pred stavlje ni tu di pi lotni projekt lo ce ne ga zbi ranja pa pirja in kartona v go spo­dinj stvih ter ekolo ški otoki. Za izbo ljša nje kakovosti lo­ce ne ga zbi ranja ko ristnih obla cil, obu tve in teksti la sta se za ne u po rabna obla ci la, obutev in tekstil na me sti la dva zaboj nika, prvi na ekolo ški otok na Cankarjevi 1 in dru gi na eko lo ški otok pri Osnov ni šo li Ma rije Vere. 
Za ponovno uporabo jedil ne ga olja, ki se je do zdaj odla galo kot nevaren odpa dek, so vsa gospo dinj stva v Ob ci ni Kam nik pre je la pri rocne po so de za zbi ranje odpa dne ga olja. Od pa dno olje lah ko obcan ke in ob­ca ni odla gajo v po se bne za boj ni ke. V zad njem de lu prirocni ka je po se ben pro stor, name njen crnim odla­gali šcem, s po zi vom, naj se odpad ki iz go spo dinj stva odla gajo v de lovnem ca su Zbirne ga cen tra Su ha do le in ne v goz du ali ob goz dnih ce stah. Pri rocnik za od­govorno ravna nje z odpad ki pose bej predstavlja sku-pi ne odpad kov in novosti, po sebno sti si stema v Ob ci ni Kamnik. Za vsako skupi no odpad kov je podan namig za od govorno ravna nje. 
Iz grad nja ploc ni ka v Sta hovi ci in ure di tev kri ži šca 
Novembra 2020 sta se za klju ci li iz gradnja ploc ni ka in ure di tev kri žišca v Sta hovi ci. Na za cetku leta 2020 je bil pod pi san spo razum z upravljavcem za dr žavne ce ste Direkcijo Repu bli ke Slovenije za in frastruktu ro. Di rekcija je fi nan ci rala ure ditev kri ži šca ter za me njavo 


14
Naslov ni ca Pri rocni ka za od govorno ravna nje z od pad ki in Med iz gradnjo ploc ni ka in ure ja njem kri ži šca (Arhiv: Ob ci na 
za boj nik za od pa dno je dil no olje (Arhiv: Ob ci na Kam nik) Kamnik) 

in asfal ti ranje vo zi šcne kon strukcije, vsa osta la de la pa so se fi nan ci rala iz ob cin skega pro racu na. 
16. apri la 2020 je Ob ci na Kam nik na Portalu jav nih na rocil ob javi la Obvesti lo o na roci lu po odprtem po­stopku. Do roka za oddajo ponudb smo preko Portala e-JN preje li 9 pravoca snih po nudb. Iz brani iz vaja lec je po leg iz gradnje ploc ni ka ob re gi o nal ni ce sti Sta hovi­ca–Crni vec in ob ce sti Sta hovi ca–Kam ni ška Bistrica opravil še na sled nja de la: ure di tev se ma forizi rane ga križi šca re gi o nal nih cest R1-225/1083, 1084 in RT­923/1087 ter R1-225/1084, po stavi tev jav ne raz svet­ljave, izgradnja opornih AB-zidov, obnova vodovoda in kana li za cije, vozi šcne kon strukcije ter pri kljuc kov za vodovod in kana li za cijo, uredi tev odvodnjavanja, po­
stavi tev panel nih ograj in verti kalne signa li za cije ter za ris ho rizon tal ne sig na li za cije. 
Nacrtovani grad nji go spo darske javne in frastruktu-re sta se pri druži la Te le kom, d. d., in Elek tro Ljub lja na, 
d. d., drugi investi torji pa tega interesa niso izkaza li. Sredstva so se name ni la še za izde lavo varno stne ga 
na crta, iz vaja nje grad be ne ga nad zo ra, mo ni toringa objek tov in ko ordi na cijo na grad bi šcu, kar je oprav­ljal varno stni in že nir. Na obrav navanem ob mo cju sta se s ta ko uredi tvijo iz bo ljša li pretocnost in pro metna varnost. Vrednost investi cije je zna ša la 444.716,38 
evrov. 
Ure di tev ce ste Markovo–Stu den ca–Pod lom, od sek 
Studen ca 
V dru gi po lovi ci ok tobra 2020 so se kon ca la investi­cijska dela na od se ku ceste Studen ca. Ure je nih je bi lo 650 metrov makadam ske lokalne ceste s precej šnjo strmi no v nase lju Studen ca, in si cer od jav ne poti Stu-den ca do hišne števil ke Studen ca 29. Izbrani izvaja­lec je za me njal spod nji ustroj ce sti šca, zgra dil oporne zi dove iz kam na in betona ter dre naž no kana li za cijo, uredil odvodnjavanje, med drugim pa je opravil še iz­gradnjo prepu stov, postavil jekle ne varno stne ograje, uredil bre ži no ob ce sti s hu mu som in ko kosovo mrežo, opravil dvig vo dovodnih kap in ja škov. Asfal ti ranje no-sil ne plasti se je izvedlo v debe lini 6 centi metrov, obra­bne za porne pla sti asfal ta pa v de be li ni 4 cen ti metrov. Vrednost investi cije je zna ša la 173.843,00 evrov. 

Rekonstrukci ja ce ste Nev lje–Oševek–Bri še–So te-
ska 
V dru gi po lovi ci septembra 2020 so se za klju ci la 
rekonstrukcijska dela lokalne ceste Nevlje–Oševek– 
Briše–Soteska. De la v dol ži ni 300 metrov so ob se ga­la me njavo vozi šcne kon strukcije, vgradnjo kam ni tega 
ma teria la za sloj kamni te grede, vgradnjo tampon ske 



Iz vaja lec del Komu nal no podjetje Kamnik, d. o. o., je dela Asfal ti ranje od se ka ce ste Nevlje–Oševek–Bri še–Soteska za klju cil še pred ro kom. (Arhiv: Ob ci na Kam nik) (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 
15 


pla sti, iz de lavo drenaž ne kana li za cije, iz gradnjo pre­
pu stov, uredi tev odvodnjavanja, vgradnjo neveza ne 
no sil ne asfal tne pla sti, na crtovanje, hu mi zi ranje in 
vgradnjo zgornje obrabne plasti. Vrednost investi cije 
je zna ša la 79.074 evrov. 
Iz grad nja ho dni ka za pe šce Markovo–Vir pri Nev ljah 
V dru gi po lovi ci avgu sta 2020 so se za klju ci la grad-be na de la pri grad nji ploc ni ka Markovo–Vir pri Nevljah. Ploc nik je bil asfal ti ran v dol ži ni 350 metrov, ureje na pa je bila tudi zacevi tev obce stne ga jarka ob regi o nal­ni ce sti Kam nik–Lo ci ca, vgraje ni so bi li granit ni ro bni ki in kocke ter cevi za tele komuni kacijo, ureje na javna razsvetljava, verti kalna prometna signa li za cija, zarisa­na ho rizon tal na sig na li za cija ter po stavlje ne za šcit ne ograje. Ko nec avgu sta je upravljavec za dr žavne ce ste Di rekcije Repu bli ke Slovenije za in frastruktu ro prepla­stil re gi o nal no ce sto v dol ži ni novo zgraje ne ga ploc ni­ka, saj je bil ta v slabem stanju. Vrednost investi cije je zna ša la 162.713 evrov. 
Iz grad nja ho dni ka za pe šce Pod hru ška–Sred nja vas 
Ob ci na Kam nik je v letu 2019 na roci la pro jek tno do kumen tacijo za iz gradnjo ploc ni ka med av tobu snim po staja li šcem v Pod hruški in ob stoje ci mi povr ši na mi za pe šce v Srednji va si (pri trgovi ni) v dol ži ni pri bliž no 380 metrov.
 V letu 2020 je bi lo za ome nje ni od sek ploc ni ka pri-
dob lje no tudi soglasje Direkcije Repu bli ke Slovenije za 
in frastruktu ro. V novembru 2020 sta bi la iz vede na po­
stopka za izbi ro izvajal ca del ter izvajal ca strokovne ga gradbe ne ga nadzo ra, pridob lje na pa so bila tudi vsa 
potrebna so glasja la stni kov zem ljišc. Iz gradnja ploc ni­ka se je za ce la ko nec de cem bra, kon ca na pa je bi la v 
marcu 2021. Vrednost investi cije je znaša la 85.000 evrov. 

Ure di tev ce ste sko zi vas Pod gor je 
Na po bu do Krajevne sku pno sti Pod gorje je Ob ci na 
Kamnik v letu 2020 ureja la cesto skozi vas Podgorje. Sredstva so bila porablje na za rekonstrukcijo po ško­
dovane ga de la vo zi šca v dol žini 200 metrov. Rekon­
strukcijska dela so zaje ma la uredi tev ustroja, izgrad­njo meteorne kana li za cije, uredi tev javne razsvetljave 
16 
in asfal ti ranje ce ste. Poleg re konstrukcijskih del so se sredstva po rabila še za iz de lavo varno stne ga na crta in za iz vaja nje grad be ne ga nad zo ra. So ca sno z grad-njo ce ste se je zgradi lo tu di optic no omre žje. Vre dnost 
investi cije je zna ša la 83.421 evrov. 
Semaforizacija križišca v Šmarci 

Projektna dokumentacija za ureditev semafori zi ra­nega križišca na R3 644, odsek 1358 Domžale–Dupli-ca, z LC 072031 Homec–Šmarca (Pibernikova cesta) in z JP 660017 Livada, je bila izdelana v letu 2017. V križišcu je v casu prometnih konic prihajalo do zasto­jev na prikljucku lokalne ceste in javne poti. Težavno je bilo tudi prehajanje pešcev cez vozišce regionalne ceste, saj vozniki niso upoštevali prednosti oziroma niso ustavljali pred prehodom. S semaforizacijo se je povecala prometna varnost, saj so bila opravljena tudi druga dela: preurejena je bila cestna razsvetlja­va, dograjena površina za pešce, prilagojen prikljucni lok, obnovljen vodovod in urejen prikljucek lokalne ceste. Konec oktobra 2019 je bila z Direkcijo RS za infrastrukturo podpisana pogodba o sofinanciranju. Direkcija je pri investiciji sodelovala z gradbenim nad­zorom, semaforizacijo in delno zaporo regionalne ces­te. Investicijska dela so se zakljucila v juliju 2020. 
Iz grad nja ploc ni ka v Vol cjem Po toku 

Ju lija 2021 je Ob ci na Kam nik na Portalu jav nih na­rocil ob javi la jav ni raz pis s po gaja nji za iz gradnjo ploc­ni ka v Vol cjem Potoku, in si cer od pro dajne ga cen tra Ar bo retu ma Vol cji Potok do av tobu snih po staj v dol ži­ni 495 metrov. V sklopu uredi tve povr šin sta bila za pe šce zgraje na nadvi šan prehod med avtobu sni ma po staja li šce ma in pre hod za pe šce na lo kalni ce sti v bli ži ni uvoza do pro dajne ga centra, ure je na je bi la tu di prepla sti tev ho dni ka za pe šce na ob mo cju av tobu snih po staja lišc in opravlje na grad be na de la za jav no raz­svetljavo ter ureje no odvodnjavanje. Vrednost investi­cije je zna ša la 206.769,74 evrov. 
Ure di tev osred nje ga parka v Šmar ci 

V okviru investi cije se je celovi to uredi la enotna za­snova obmo cja: po ho dne povr ši ne so iz betonskih pre­fabrici ranih elemen tov, podrocje ob spo me ni ku NOB in ob va ški li pi pa je iz vede no s pe šce nim na su tjem. Nepo ho dne povr ši ne pretežno pred stavljajo ze le ni ce. 
Okoli va ške li pe so po stavlje ni pol krožni betonski prefabrici rani ele men ti, na me nje ni za se de nje. Po leg tega je v de lu parka vklju cenih tu di ne kaj zgo dovin­skih vsebin, poveza nih z gospo darskim razvojem kra­ja, in si cer s tovarno Naglic, Jerma novo fuži no, tovar-no Triglav, Kle men cevo fuži no, Slat narjevim mlinom in Šmarsko elektrarno. Vrednost investi cije je znaša la 
46.900 evrov. 



Ure di tev var nih šol skih po ti v Šmartnem v Tu hi nju 
Gre za ob mo cje, ki prav za radi bli ži ne regi o nal­ne ceste predstavlja veli ko nevarnost, pa tudi veli ke obreme ni tve zaradi tranzit ne ga prometa. Na obrav­navanem ob mocju se je ohra nil ob stoje ci rob ce ste in iz vedla do gradi tev ploc ni ka v ši rini 1,6 metra od av-tobu sne ga po staja li šca v sme ri Zgornje ga Tuhi nja. Na novo se je za radi poveca nja pro metne varno sti in do-dat ne ga umirja nja prometa uredil prehod za pešce na obmo cju av tobu sne ga po staja li šca. 
Poleg standardnih prometnih znakov sta bili name-
šce ni tu di nova pro metna sig na li za cija in ur ba na opre-
ma, arhi tekturno so bile oblikovane prometne povr ši­
ne, na me nje ne umirja nju pro meta in ve cji pro metni varno sti otrok. Ure di tev je po pol no ma dru gacna, kot 
smo je sicer vaje ni na šolskih poteh in prometnih povr­ši nah, name nje nih šolarjem. S takšno pisa no uredi tvi­
jo so vozni ce in voz ni ki na prija zen na cin opo zorje ni in opomnje ni, da hi trost in na cin vož nje pri la go dijo okoli-šci nam na ce sti. 

Na plocni ku so na me šce ni ste bric ki (ru me ne, rde-ce, mo dre in ze le ne barve) za po u darja nje pri sotno sti otrok na cesti ali ob njej, izvedeni pa so bili tudi barvni arhi tekturni ele men ti v obli ki barvnih kro gov raz lic nih di men zij, ki opo zarjajo na ob cut lji vo obmo cje šo le in vrt ca. Pod sre din sko crto je tako ime novano kontra­stno polje zelene barve v širini 50 centi metrov. Na obmo cju, ki ga ome ju je tal na oz nac ba »ru me no po lje z na pi som ŠO LA«, se je iz vedla po stavi tev ak tiv ne ce­stne na prave LED-sig na li za cije, ki izme nic no opo zarja na otroke na cesti in na omeji tev hitrosti. Ko je hitrost vozi la manjša ali enaka dovoljeni, zasveti simbol otro­ka, v nas protnem pri me ru se izme nic no pri kazu jeta sim bol otroka in omeji tev hitrosti. Na celotnem obmo­cju se je za risa la ro bna ne preki nje na crta za optic no zo ži tev ce sti šca. Po leg naš tetega je bi lo tre ba za me-nja ti jav no raz svetljavo, saj obstoje ca ni vec ustreza la 

veljav nim pred pi som. 
Z Di rekcijo Repu bli ke Slovenije za in frastruktu ro smo se do govorili za so finan ci ranje te ga na roci la. Ta ko je Ob ci na Kam nik v okvi ru investi cije iz vedla po stavi­tev jav ne raz svetljave, vsa dru ga de la pa je fi nan ci ra-la Direkcija. Dela so se izvedla na podla gi Smernic za po stavi tev in izvedbo urba ne opreme ter arhi tekturne­ga oblikovanja prometnih povr šin za izbo ljša nje pro-metne varno sti otrok in šolarjev. Slednje predvi devajo drugacno obli kovanje zna kov, kot smo jih si cer vaje ni. Ce lotna vrednost investi cijskih del je znaša la 154.000 evrov. 
Ure di tev var nih šol skih po ti pri Osnov ni šo li Stra nje 
Podo bna uredi tev kot pri Osnovni šoli Šmartno v Tu-hi nju je bila na podla gi Smernic za postavi tev in izved­bo urba ne opreme ter arhi tekturne ga oblikovanja pro-metnih povr šin za izbo ljša nje prometne varno sti otrok in šolarjev ureje na tudi pri Osnovni šoli Stranje, ki je ravno tako blizu regi o nal ne ceste in predstavlja veli ko prometno obre me ni tev. 



Med iz gradnjo ploc ni ka in ure ja njem tal ne sig na li za cije (Ar­hiv: Ob ci na Kam nik) 17 

Na novo je bi la na me šce na pro metna sig na li za ci­ja, kjer velja tako imenovana cona 30, nova je urba na oprema, na novo so bile arhi tekturno oblikovane pro-metne povr ši ne, name nje ne umirja nju prometa in ve-cji pro metni varno sti otrok. Ce lotno investi cijo je finan­ci rala Di rekcija Re pu bli ke Slovenije za in frastruktu ro. 
Ure di tev var nih šol skih po ti pri Po druž nic ni šo li Nevlje 
Ob ci na Kam nik je že v letu 2020 na tem ob mo cju 
iz vedla nape ljavo opti ke in javno razsvetljavo, lani pa 
je obnovi la ce sto v dol ži ni 360 metrov. V zad nji fa zi, ki 
je potekala v marcu in aprilu, so opravi li prepla sti tev ce ste, uredi tev bankin, postavi tev prometne signa li za­
cije in za ris crt. 

Ju lija 2021 se je na da ljevala dru ga faza ure ja nja prometne varno sti pri Po družnic ni šo li Nevlje, ki je za­je ma la iz gradnjo kro ži šca z ure di tvijo ploc ni kov in tal­nih oz nacb v ob mo cju kro ži šca. Pred Po družnic no šo lo Nevlje je bi lo ure je no obmo cje za krat koca sno parki-


Februarja 2021 smo pri Po druž nic ni šo li Nevlje s sim bo lic­
nim prerezom traku odprli na novo ureje no varno šolsko pot. Novo prido bi tev Krajevne skupno sti Nevlje so pozdravi li tudi 
18 
žu pan Ma tej Sla par, pred se dni ca Krajevne sku pno sti Nevlje Vanja Flis Gri car in rav na telj Osnov ne šo le Fra na Al brehta 
Kamnik Raf ko Lah. (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 

ranje, ta ko ime novano »KISS and GO«, ki zav ze ma tri 
parkirna mesta. 

Hkra ti je bi lo na ob mo cju kro žišca ure je no vodovo­dno in hi dran tno omre žje. Po stavlje na je bi la tu di nova nad strešni ca na av tobu snem po staja li šcu v sme ri pro-ti Kam ni ku, že obstoje ce avtobu sno po staja li šce pa je Krajevna sku pnost Nevlje obnovi la sa ma. Ure ja nje te­ga ob mocja se je za klju ci lo s pre pla sti tvijo ce ste v dol­ži ni 500 metrov (od Po družnic ne šo le Nevlje do uvo­za na glav no ce sto v sme ri ba ze na). Vre dnost ce lotne investi cije uredi tve varnih šol skih poti pri Po družnic ni šo li Nevlje je zna ša la 150.276 evrov. 
Za stekli tev Straž ne ga sto lpa Ma le ga gra du 

Ob ci na Kam nik je v letu 2021 na me ni la sred stva za za stekli tev Straž ne ga stolpa Ma le ga gradu, obenem z za steklit vjo pa je potekala tudi novela cija projek ta pre­nove iz leta 2010, ki je ta krat že pri do bil kul turnovar­stveno so glasje Zavoda za varstvo kulturne de di šci ne. Novela cija je bila potrebna, ker je prišlo do spremem-be na mem bno sti. Pro jekt iz leta 2010 je v Straž nem stolpu predvi deval gostin ski lokal. Glede na to, da je Ob ci na Kam nik v letu 2020 pri do bi la 117.000 evrov ne povrat nih evrop skih sred stev za tu ristic no promo-cijske na me ne, bo Straž ni sto lp Ma le ga gradu po no-vem na me njen stal ne mu raz stavi šcu, v ka terem bo sta predstavi tev zgo dovi ne (in arhe o lo ških najdb) Ma le ga gradu in multi me dijska predstavi tev Veli ke plani ne. Razstavni projek ti bodo potekali v povezavi z Medob-cin skim mu ze jem Kam nik. 
Pred za stekli tvijo je bi lo tre ba pre me sti ti ob stoje ce stropni ke, ki so v letu 1991 slu ži li kot grad be ni oder za po stavi tev stre he. Stro pni ke, ki so bi li na me šce ni na obo du stolpa, je bi lo tre ba pre me sti ti za pri bliž no 90 cen ti metrov ni žje in jih na me sti ti na ob stoje ci zi dni zob. Pas med Straž nim sto lpom in stre ho je bil za ste­kljen. Vsa ok na so na drsnih vo di lih in omo go cajo ne-

Notra njost in zu na njost Straž ne ga stolpa Ma le ga gradu (Ar­hiv: Ob ci na Kam nik) 

moteno odpi ranje. Ob stoje ci vo galni betonski slo pi so oble ce ni v le se no oblo go, na osred njem de lu, med be-
tonski mi slopi, pa so skladno s projek tni mi reši tvami 
Zavoda za varstvo kulturne dedi šci ne po stavlje ni trije le se ni vme sni ki (pa no ji) ena kih ši rin, kot je pre kritje 
betonskega vogala. Vrednost celotne investi cije je zna­
ša la 78.080 evrov. 
Sa na ci je ze melj skih pla zov in usa dov 
Ob ci na Kam nik spa da med erozijsko ogrože ne ob­ci ne, kjer se ob ve cjih, in tenziv nej ših in po go stejših pa davi nah spro žajo ze melj ski pla zovi, za to v zad njih letih stro kovne slu žbe Ob ci ne Kam nik sku paj s stro­kovnja ki za pla zove (geo me ha ni ki, ge o lo gi, pro jek tan-ti) si stema tic no od pravljajo po sle di ce. Zemelj ski pla­zovi, ki ogro žajo jav no in frastruktu ro, v naj vec pri me rih ogrožajo obcin ske ce ste, vodovodno ali ka na li za cijsko in frastruktu ro in sta novanj ske objek te ter druge kul­turnovarstvene objek te. V letu 2020 ve cjih te žav za ra­di na ravnih ne srec ni bi lo. Ob ne urju 8. avgu sta 2020 je bilo nekaj zemelj skih plazov, usadov ter plaze nja na kmetijskih zem lji šcih. Za radi ma njše ga obse ga ne sre-ce je bi la sa na cija iz vede na sorazmerno hi tro. V prvih dveh me se cih lan skega leta so stro kovne slu žbe ob ci-ne na podla gi terenskih ogledov skupaj s strokovnja­ki ugotovi le, da na ne katerih od se kih ob cin skih cest ze melj ski pla zovi ne po sredno ogro žajo ta ko splo šno varnost kot tu di pro met, za to so bi li do lo ce ni od se ki ne prevozni ozi roma je ve lja la za ca sna spre mem ba prometne ga reži ma (po pol na ali del na za po ra ce ste). Februarja 2021 je bilo tako na podla gi omenje nih te­renskih ogledov in nujno sti sana cije izvede no javno na roci lo po evi den cnem po stopku s po gaja nji za nuj no sa na cijo šest ih pla zov, ki so ogro ža li ob cin ske ce ste: 
• 
plaz pod cesto Koši še–KIK, 

• 
plaz nad ce sto Bri še–Tuc na, 

• 
plaz pod cesto Mali Raki tovec–Ve li ki Raki tovec, 

• 
plaz pod cesto Soteska–Po reber, 

• 
plaz pod ce sto Rovt–Špi talic, 

• 
plaz pod cesto Motnik–Zgornji Motnik. 


De la so se za ce la 1. marca 2021, ko so vre men-ske razme re dopu šca le varno sa nacijo. Na pod la gi javne ga na roci la je bil iz bran iz vaja lec del, in si cer Ko-mu nal no podjetje Kamnik, d. o. o. Sana cije plazov so v veci ni pri me rov zaje ma le iz gradnjo pod pornih kon­strukcij, uredi tev odvodnjavanja zale dne vode in ceste ter name sti tev varovalne ograje. Vrednost del za vseh šest plazov je znaša la 94.252,33 evrov, rok za izvedbo pa je bil pred vi den 30. ju nij 2021. Ugo dne vre men ske razme re in iz redno do bra organi za cija grad bišc med sa na cijo so prispevale k temu, da so bile vse sana cije za klju ce ne dva me se ca pred rokom, za kar gre za hva-la tu di iz vajal cu del. 
Sa na ci ja zemeljskega pla zu na ce sti Špi talic–Do li­
na 
Mo ni toring zemelj skih plazov je ena od rednih na-log, ki jo Ob ci na Kam nik iz vaja v sklo pu si stema var-stva pred na ravni mi in dru gimi ne sreca mi. Pla zovi za htevajo ne nehno sprem lja nje (naj bolj pri merno je opa zovanje vsaj na vsakih 6 mese cev do enega leta oz. ob vsa kem vecjem ne urju). V letih 2020 in 2021 je 
bi la zaradi poslab ša nja stanja izvede na sana cija ceste 
Špi talic–Do li na. V letu 2021 je Ob ci na Kam nik iz vedla nuj ne sa na cije ze melj skih pla zov na infrastruktu ri, ki je ogroža la ob jek te. Poleg pla zu na ce sti JP Špi talic– Do li na je ob ci na sa ni rala oko li 15 pla zov, ki so ogro ža li obcin sko ce stno in frastruktu ro ali vo dovodno-ka na li­za cijsko omre žje. Zaradi ško de na kmetijskih zem lji-šcih, ki so jih pov zroci le obil ne pa davi ne in ne urja 8. 


8. 2020 in 4. 6. 2021, smo omo go ci li tu di del no so-finan ci ranje ze melj skih pla zov, ki ogro žajo kmetijska, goz dna in dru ga zem lji šca, in si cer do po lovi ce vi ši ne stroškov sa na cije ozi roma naj vec do 5.000 evrov. 
Ob mo cje ob cesti Špi talic–Do li na po ca si pla zi že pet let. Ure ja nje se je pri ce lo po leti 2021. Za sa mo sa­na cijo ob mo cja je bi lo tre ba zgra di ti dva kam ni ta zi do-va dol ži ne 27 metrov in ši rine 11 metrov. Ob ci na je za sa na cijo omenje ne ga plazu name ni la 23.888 evrov. Preo stala sred stva za za htevno investi cijo je Ob ci na preje la iz dr žavnih sred stev za so finan ci ranje pla zov, in si cer v vi ši ni 74.112 evrov. Sku paj je investi cija sta la 
97.000 evrov. 
Sa na ci ja ze melj skega pla zu pod ob cin sko ce sto Markovo–Stu den ca 
Sa na cija zemelj skega plazu je potekala julija in avgu sta 2020. Izbrani izvaja lec je na podla gi izde la­ne projek tne dokumen tacije izvedel sana cijo plazu pod ob cin sko ce sto Markovo–Stu den ca. Iz vede na je bi la pod porna kon strukcija v obli ki kam ni te zlo žbe v 
19 





dol ži ni 18 metrov in kam ni to drenaž no rebro v dol ži­ni 28 metrov. Koncna vre dnost investi cije je zna ša la 53.900,00 evrov (z DDV). 
Sa na ci ja ze melj skega pla zu pod ob cin sko ce sto na lo kal ni ce sti Hrib pri Kam ni ku 
Pod obcin sko ce sto se je v ca su od oktobra 2019 
do maja 2020 izvaja la sana cija zemelj skega plazu. Iz­
vaja lec del je na pod la gi PZI na crta zgradil pi lotno ste­no v dol ži ni 52,5 metrov z vgraje ni mi 33 pi loti glo bi ne 8–10 metrov. Ob ci na Kam nik je na pod la gi po god be 
o so finan ci ranju ze melj skega pla zu od Mi ni strstva za 
okolje in prostor prido bi la delno povrnje na sredstva 
v vi ši ni 50.500 evrov. Kon cna vre dnost investi cije je zna ša la 118.500 evrov (z DDV). 
Sa na ci ja zemeljskega pla zu na ob cin ski ce sti Špi­talic–Do li na 
V po letnih me se cih leta 2020 se je za ce la ena od za htevnej ših sa na cij ze melj skih pla zov v na ši ob ci ni. Iz vaja lec del je sana cijo plazu izvajal po izde la nem projek tu PZI. Gradnja je zaje ma la izgradnjo dveh kam­ni tih zi dov v dol ži nah 26,5 metrov in 10,60 metrov, pi lotne stene v dol ži ni 29,60 metrov in ure di tev od­vodnjavanja na vseh treh od se kih ob cin ske ce ste. Za 
Izvedbo sanacije si je ogledal tudi župan Matej Slapar. (Arhiv: Obcina Kamnik) 
iz gradnjo pilotne stene je bilo treba izvrtati 30 pilotov globi ne 6,5–9,5 metrov. 
Ob ci na Kam nik je na pod la gi po god be o so finan­ci ranju zemelj skega plazu z Mini strstvom za okolje in prostor prido bi la delno povrnje na sredstva v viši ni 
74.100 evrov. Kon cna vre dnost investi cije je ta ko zna­ša la 96.300 evrov (z DDV). 
Zemelj ski pla zovi ogro žajo tu di kmetijska, goz dna in dru ga zem lji šca. Ob ci na Kam nik je za sanacijo to-vrstnih pla zov la ni omo go ci la del no so finan ci ranje do po lovi ce vi ši ne stro škov ozi roma naj vec do 5.000 ev­rov. Gre za ukrep, ki smo ga si cer iz vaja li že v preteklih letih, a smo letos prvic za gotovi li vi šji de lež so finan­ci ranja. Ce la stnik zem lji šca po da vlo go za so finan ci­ranje in pre dlo ži ustrezno strokovno reši tev sa na cije pla zu v obli ki pre dracu na, stro kovne slu žbe Ob ci ne Kamnik sku paj s stro kovnja kom za pla zove prou cijo vlogo in strokovnost sana cije kmetijskega plazu. Po iz­vede ni sa na ciji Ob ci na iz vede ogled iz vede nih del ter na pod la gi pla ca ne ga racu na la stni ku sofinan ci ra del stroškov. 
Iz grad nja pri kljuc ka Ra domelj ske ce ste na kam ni­ško obvozni co 
V sklo pu proti po plav nih ukre pov na ob mo cju na­se lja Šmarca je bi lo tre ba zgra di ti nov pri klju cek na kamni ško obvozni co, saj je v prihod nje predvi de na ru­ši tev obstoje ce ga mo stu na Ra do melj ski ce sti. Iz brani iz vaja lec del je na podla gi soglasja Direkcije Repu bli­ke Slovenije za in frastruktu ro izvedel novo križi šce na kamni ški obvozni ci, uredil javno razsvetljavo in odvod­njavanje meteorne vode. Dela so potekala po termin­skem na crtu in so bi la uspe šno za klju ce na v septem­bru 2020. Kon cna vre dnost je zna ša la 89.100 evrov (z DDV). 


Med grad njo in kon cna po do ba pri kljuc ka (Arhiv: Ob ci na 
20 Kamnik) 
Od de lek za raz voj in investici je 
Od de lek za raz voj in investi cije si z raz lic ni mi ak tiv­
nostmi priza deva za krepi tev razvojnih potenci a lov v 
obci ni. Potrebe so obsež ne, iz zi vi prav ta ko, razpo lo-žlji va sred stva pa so pre cej ome je na. Na od del ku skr­bijo za vklju cevanje Ob ci ne Kam nik v raz lic ne evrop­
ske programe ter prido bi vanje nepovrat nih sredstev 
iz raz lic nih fi nan cnih skla dov. Za uspe šno crpa nje ne­
povrat nih sredstev se pripravljajo in izvajajo v razvoj 
usmerje ni pro jek ti. V fi nan cni perspek ti vi 2014–2021 je Ob ci na Kam nik uspe šno pri do bi la (in že iz crpa la) približ no 17,2 mi lijo nov evrov ne povrat nih sred stev. Od de lek že ak tiv no sprem lja nove najave in ak tu al ne razpi se za fi nan cno perspek ti vo 2021–2027. 
Predstavlja mo nekaj projek tov, ki jih izvaja oziroma jih bo iz vajal Od de lek za raz voj in investi cije. 
Pro jekt Sti mu lArt (Pro gram In terreg Sred nja Evro pa 2014–2020) 
Ob ci na Kam nik je apri la 2019 za ce la iz vaja ti pro-
jekt Stimu lArt, ki ga kot del programa Interreg Srednja 
Evro pa so finan ci ra Evrop ski sklad za re gi o nal ni raz voj. 
V projektu sode lu je devet partnerjev iz petih srednje­
evropskih mest (Jaszbereny na Mad žarskem, Vit torio 
Veneto v Italiji, Amberg, Naum burg in Regensburg 
v Nem ciji ter Kam nik). V pro jek tu so de lu jeta Ob ci na 
Kamnik in Zavod za tu rizem in šport Kam nik. Projekt se ukvarja s spodbu ja njem kulturnih in 
krea tiv nih in dustrij (v na da ljevanju: KKI) v vklju ce nih 
me stih in je name njen krepi tvi zmoglji vosti projek tnih 
partnerjev in kre a tiv ne ga sek torja ter poveca nju ucin­
kovi tosti KKI, ki teme ljijo na ustvarjal no sti, sposo bno­sti in talen tu. 
V sklopu projek ta se izvajajo števil ne aktiv no sti, osredotoce ne na lo kalno kultu ro in praz no ozi roma de gradi rano in dustrijsko in frastruktu ro. Partnerstvo pri pro jek tu Sti mu lArt Ob ci ni Kam nik omo go ca iz de la-vo dolgotrajnih re ši tev, ki jih bo mo go ce pri la go di ti ši­roki paleti KKI in tako spodbu di ti nasled njo gene racijo umetni kov, podjet ni kov in inovatorjev ter naredi ti tudi ma njša me sta kon kurencnej ša. 
Kot rezul tat projek ta bo vzpostavljena zbirka gradiv 
krea tiv nih in kulturnih in dustrij v vklju ce nih me stih, 
pripravlje ni bodo Strategija razvoja kulturnih in krea tiv­
nih in dustrij ter ak cijski na crti za od pravo ovir pri raz­
voju tovrstnih dejavno sti, z izvedbo pilotnih aktiv no sti 
pa bo do pri kaza ne mož ne inovativ ne reši tve za nji hov za gon. Pi lotne ak tiv no sti, ki so bi le del no že iz vede­ne, so veci no ma potekale na ob mo cju nek da nje smo­dni šni ce, v stav bi, kjer je bi lo ne koc klju cavni carstvo (Šlo sa rija). To ob mo cje sku paj z Do mom kul tu re Kam­
nik in KIK-štarterjem tvori nekakšen krea tiv no-kul turni 
cen ter, ime novan Kre a tiv na cetrt Ba rutana. V sklo pu pi lotnih ak tiv no sti so se od vija li raz lic ni do god ki, kot 


so koncerti, razstave, okrogle mize, delovne akcije ter druge intervencije, ki so pripo mo gle k vzpostavi tvi ter 
oži vi tvi te ga ob mo cja. 
V sklopu projek ta so bili podprti lokalni akterji, ki so se predstavi li z manjši mi dogod ki. Izvede na sta bila tu di dva na tecaja za naj bo ljši iz de lek, ki je po na zarjal me sto Kamnik. Na na tecaju Mo je me sto v mo ji dla ni 
so so delovali dija ki iz CI RI US-a. Dru gi na tecaj z na slo­vom Ca sovna kap su la – spo roci lo za 21. sto letje pa je na govarjal k so de lovanju kre a tivce iz ob ci ne Kam nik 
in okoli ce. Potekali so tudi ogledi dobrih praks, strokovni obi-
ski partnerskih mest ter de lovna sre ca nja pro jek tnih 
partnerjev. 
Projekt se je kon cal marca 2022. Ker je bil uspe­šen, obstaja že lja, da bi s tovrstni mi ak tiv nostmi na­da ljevali. 




21 




Sreca nje pred stavni kov pro jek ta v Kam ni ku (Arhiv: Ob ci na Kamnik) 
Regi o nal na ko le sarska povezava Kamnik–Men geš– Trzin–Ljub lja na 
Ob ci ne Kam nik, Men geš, Trzin in Ljub lja na so pri­
stopi le k skupne mu projek tu izgradnje kole sarske 
povezave od Kam ni ka do Ljub lja ne, ki bo za gotovi la 
kole sarsko poveza nost najgo steje pose lje ne ga dela 
Osred nje slovenske stati stic ne regije z naj vecjim za po­sli tvenim in izo braževalnim centrom Ljub lja no in omo-go ca la dnev ne de lovne mi gracije med po sa mez ni mi obci na mi vzdolž osi. Na crtovana je kot hrb teni ca ko le­sarskega omre žja v ob ci nah, ki omo go ca hi tro, varno in udo bno ko le sarje nje ter je hkra ti odlic no poveza na z 
vse mi vrstami javne ga potni škega prometa. Navezu je 
se ta ko na av tobu sni in že lez ni ški pro met. 
Kole sarska povezava se zac ne v Ob ci ni Kam nik (v Podgorju ozi roma na Du pli ci) in poteka cez Men geško po lje vzpo redno z re gi o nal no ce sto do krožne ga kri ži-šca v Men gšu. Na da lju je se skozi sre di šce Men gša po Slovenski ce sti do juž ne ga krož ne ga kri ži šca, kjer za­vije proti zaho du ter v nada ljevanju poteka skozi nase­lje Lo ka pri Men gšu proti Trzi nu. V Ob ci ni Trzin poteka cez in dustrijsko co no, kjer bo že ob stoje ca kole sarska pot v veli ki meri rekonstrui rana. Na koncu industrijske co ne na se ma forizi ranem kri ži šcu prec ka Štajersko ce sto in se na da lju je po že obstoje ci enos tran ski dvo­smerni ko le sarski ste zi. V Me stni ob ci ni Ljub lja na se za klju ci na kri ži šcu Du najske in Štajerske ce ste, kjer 

22 
Grad nja ko le sarske povezave (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 

Ob ci na Kam nik, Ob ci na Men geš, Ob ci na Trzin in Me stna obci na Ljub lja na so v cetrtek, 11. novembra 2021, v sa mo­
stanu Meki nje podpi sa le pogod bo z izbra nim izvajal cem za 
gradnjo ko le sarske povezave. Podpi sa po god be so se ude­le ži li žu pan Ob ci ne Kam nik Ma tej Sla par, pod žu pan Me stne obci ne Ljub lja na Aleš Ce rin, žu pan Ob ci ne Men geš Franc Je­ric, žu pan Ob ci ne Trzin Peter Lo žar in di rektor dru žbe KPL, d. 
o. o., Ra den ko Cubic. (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 

se pri klju ci na že ob stoje ce kolesarsko omre žje v Crnu-cah. Sku pna dol ži na pred vi de ne kole sarske povezave zna ša 13.735 m. Na novo zgraje na ozi roma re konstru-i rana bo v dol ži ni 6.506 metrov. 
Kole sarska povezava Kamnik–Go dic 

Trasa predvi de ne kole sarske povezave poteka od Kamni ka sko zi Me ki nje do Go di ca, ve ci no ma po levem bregu Kam ni ške Bistrice. Ob ci na Kam nik s tem pro jek-tom na da lju je uresni cevanje pro jek ta Kam ni ška Bistri-ca – ze le na os re gije, h ka teremu so Ob ci ne Kam nik, Dom ža le in Dol pri Ljub lja ni pri stopi le že leta 1999. 


Kole sarska povezava bo za gotovi la ve cjo pro metno 
varnost kole sarjev, zmanjša la negativ ne vplive mo-
torne ga pro meta na oko lje (emi sije, hrup in pro metni za stoji), spod bu ja la traj no stno mo bil nost in upo rabo 
koles za vsakodnev na opravi la ter izbo ljša la kakovost 
življe nja pre bi valcev. 
Na trasi bo postavlje nih 5 premo sti tvenih objek tov 
in 6 po ci vališc. Sku pna dol ži na pred vi de ne kole sarske 
povezave je 3.201 metrov, od tega bo na novo zgraje­nih 2.281 metrov, 920 metrov pa bo predstavljal tako ime novani sharrow, to je sistem vode nja kole sarskega 
in motorne ga pro meta na sku pnem vo zi šcu. 
Projekt se bo izvajal v letih 2022 in 2023. Finan ci­rata ga Evrop ski sklad za re gi o nal ni raz voj in dr žavni proracun. 
Ši ri tev si stema KAM KOLO 
Si stem avtoma ti zi rane iz po so je koles KAM KOLO je v Ob ci ni Kam nik za cel de lovati ju nija 2019. V letu 2020 smo sistem poso do bi li, name sti li smo dodat no po stajo pri Zdrav stvenem do mu dr. Ju lija Pol ca Kam­nik ter poveca li števi lo koles (za iz po so jo je zdaj na vo­ljo kar 40 elek tric nih ko les). 
V letu 2020 so si uporabni ki lahko sposo di li kole sa 
na sed mih lo kacijah: pri Zdrav stvenem do mu dr. Ju li­
ja Polca, pri nakupovalnem centru Supernova, v ne­
po sredni bli ži ni poš te na Du pli ci, na že lez ni ški po staji Kamnik, v bli ži ni Glas be ne šo le Kam nik, na glav ni av-
tobu sni postaji v Kamni ku in pri Domu kultu re Kamnik. 

Vla ga nje v traj no stno mo bil nost v Ob ci ni Kam nik 
Rekonstrukcija postaje Kamnik Graben se je izvaja-la na po bu do Ob ci ne Kam nik in Mi ni strstva za in fras­truktu ro na podla gi pro jek ta, ki so ga Slovenske že­lez ni ce na roci le pri po djetju Ti ring, d. o. o., iz Trzi na. V okvi ru nad gradnje že lez ni ške po staje je bi la v prvi fa zi iz vede na re konstrukcija pe ronske in frastruktu re, preu­reje ne so bi le tirna in frastruktu ra in na prave, zgraje na do stopna pot na pe ron, po stavlje no je bi lo zaveti šce z nad strešni co, pre novljeni te lefonija in oz voce nje, zgra­je ne pa so bile tudi kabel ske trase za nove signal no-


varno stne naprave. Razsvetljava se je zame nja la s so-
do bni mi LED-svetil kami. Prav ta ko so bile v prvi fa zi že 
do bavlje ne in prevzete signal novarno stne naprave, ki so bile skupaj z urba no opremo vgraje ne v letu 2021 v 
sklo pu dru ge faze uredi tve po staja li šca, v okvi ru kate-re je bi lo po drto tudi od slu že no skla di šce. Z nad grad-
njo signal novarno stne naprave na postaji Kamnik Gra­ben so kretni ce in naprave daljin sko vode ne. Vrednost investi cije je znaša la 1,050.000 evrov in jo je v celoti 
finan ci ralo Mi ni strstvo za in frastruktu ro. 
Novi vlaki so sodo bnej ši, udobnej ši in tudi hitrej­
ši. Potovalni cas je po navedbah Slovenskih že lez nic 
skraj šan do 10 odstotkov. Vlak je prostornej ši, vsa 

vrata imajo iz vlecno stopni co za la žji vstop, pro store 
za osebe z omeje no mobil nostjo, prila go je ne toa letne 
prostore ter najmanj de set mest za ko le sa in vtic ni ce za pol nje nje raz lic nih mo bil nih na prav. Vsi novi vla ki omo go cajo so do ben in forma cijski sistem, vtic ni ce za 
pol nje nje elektronskih naprav ter avtomat sko klimo. 
Oprem lje ni so z wifi sig na lom. Ob ci na Kam nik je na Slovenske že lez ni ce v letu 2020 vec krat po da la po bu-do (tu di v ime nu Ob cin Dom ža le, Trzin in Ljub lja na), da bi vlak iz Kam ni ka v Ljub lja no vozil tu di ob so botah in v vecernih urah. Slovenske že lez ni ce so po bu di Ob ci-
ne prisluhni le in tako so z letom 2021 uvedle nove ure priho dov in doho dov. Vlaki po novem vozijo tudi v so-boto, med delovni ki pa so bile uvedene dodat ne linije 
v ve cernem ca su. 
Na tem ob mo cju že od ju nija 2020 de lu je vozli šce P + R (parki raj in se pre se di) Kam nik Gra ben, ki ga je uredi la Ob ci na Kam nik, so finan ci rali pa Evrop ska 
23 



Brez plac no parkiranje na voz li šcu je mož no od po ne de ljka do pet ka od 6. do 18. ure, iz kljuc no za upo rabni ke, ki svo je 
dnev no migracijsko potovanje po parki ranju osebne ga vozi-la ali kole sa nada lju je jo z uporabo javne ga potni škega pro-
meta. (Foto: Kle men Bru mec) 
unija (ko he zijski sklad) in Re pu bli ka Slovenija (Mi ni­strstvo za in frastruktu ro), kjer je mo go ce parki ranje za 45 ose bnih vo zil, od te ga je 37 parkirnih mest za 
ose bna vozi la, 4 parkirna mesta pa so name nje na in-
vali dom. Na parki rišcu sta tu di dve pol nil ni po staji, ki omo go ca ta isto ca sno pol nje nje 4 elek tric nih vo zil. Po-
mem bna prido bi tev je avtomat za prodajo vozovnic za javni potni ški promet. Poskrb lje no je tudi za parki ranje koles, saj na 10 stoja lih uporabni ki lahko parki rajo 20 koles. 
Ob ci na Kam nik ta ko s števil ni mi ukre pi spod bu ja 
k trajno stni mobil no sti, saj z njo prispevamo k zmanj­ša nju prometnih zastojev, emisij, hrupa in škodlji vih 
vpli vov na oko lje, k iz bo ljša nju ka kovosti življenj skega prostora v ur ba nem ob mo cju in s tem po sle dic no tu di povecu je mo prometno varnost. Ne nazad nje pa je po­
mem bno tudi spodbu ja nje uporabe javne ga potni ške­ga prometa za potrebe dnevne mobil no sti za prevoz v 
urba na sre di šca na de lo in v šo lo. 
Vodne zgod be Kam ni ško-Savinj skih Alp 
Projekt Vodne zgodbe Kamni ško-Savinj skih Alp je 
bil po svecen vo dam Kam ni ško-Savinj skih Alp, v prvi 
vrsti njihovemu varovanju in skrbi za vodo kot naravno 
do brino in tu di kot tu ristic ni potenci al ob mo cja. Ana-li zi ranih je bi lo vec kot 70 iz vi rov, pripravljene so bi­le sku pne zgod be obmo cja, obli kovan je bil tu ristic ni produkt, iz vede no je bi lo izo braževanje vo dni kov ter razlic ni do god ki, na me nje ni ozavešca nju o po me nu ohranja nja pit ne vode (fe sti vali pit ne vode, okrogle mi ze ipd.). Pri pro jek tu so so delovale lo kalne ak cijske 
skupi ne Srce Slovenije, Gorenjska koša rica iz Zgornje 
Savinj ske in Ša le ške do li ne ter Ob ci ne Kam nik, Lju­bno, Lu ce, Solcava, Je zersko, Preddvor in Cerklje na 
Go renjskem. 
Za iz brane vodne iz vi re na ob mo cju Kam ni ško-Sa­
vinj skih Alp so bile opravlje ne teme lji te razi skave ozi­
roma ana li ze (fi zi kalne, kemijske in mi krobi o lo ške). Z 
ana li zo bio in di katorskih podze melj skih in izvirskih vrst 
ži vali (pol ži in ra ki) je bi la v iz branih iz vi rih ugotovlje na kakovost vode v da ljšem ca sovnem ob dob ju. Podze­melj ske in iz virske vrste polžev iz dru ži ne Hydrobiidae na se lju je jo ci ste pod zem ne vode in so za to dobri po ka­
za telji kakovosti vode v števil nih izvi rih Kamni ško-Sa­vinj skih Alp. Na podla gi pridob lje nih rezul tatov je bila 
24 
spre jeta odlo ci tev, kateri vodni iz vi ri bo do vklju ce ni v 
tu ristic no po nud bo ob mo cja.

Ogled in me ritve vo de (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 


Iz vede na je bi la tu di po kuši na iz virskih vo da. (Arhiv: Ob ci na Kamnik) 
  Izde la ne so bile 3 krovne zgodbe in 9 podpornih zgodb na ravne in kul turne de di šci ne v Kam ni ško-Sa­vinj skih Al pah z na me nom vklju ci tve v tu ristic ne pro-grame. Za podpo ro pri iz vaja nju tu ristic nih pro duk tov in pro gramov je bil iz de lan Na crt in terpretacije de di šci­ne. Za kakovostno interpretacijo narave so bili uspo-sob lje ni tu ristic ni vo dni ki. Za osve šca nje pre bi valcev 
o pomenu ohranja nja pitne vode je bilo na celotnem 
obmo cju Kam ni ško-Savinj skih Alp iz vede nih 5 fe sti va­
lov pit ne vode.

 Ana li ze iz vi rov iz pod ve li kopla nin ske pla no te 
Po naroci lu Ob ci ne Kam nik je Ja marski klub Kam­
nik zadnja štiri leta izvajal razi skave izvi rov pod veli­
kopla nin sko pla noto. Opravljene razi skave kaže jo, da 
so v nekaterih izvi rih bakterije Es cherichia coli. Proble-
ma tic ni so zla sti ti sti iz vi ri, ki se na pajajo iz ob mo cja 
veli kopla nin ske planote. Namen razi skav je ugotovi ti, kako dejavno sti na veli kopla nin ski planoti vplivajo na kakovost voda. Fekalije in odpa dne gospo dinj ske vo­
de iz go stin skih ob jek tov in pri vatnih koc, kjer re dni odvoz na cen tral no ci stil no na pravo ni ure jen, moc no 
vpli vajo na kakovost vode na obravnavanih izvi rih. Kri­
tic ni so po letni me se ci, ko je na pla ni ni naj vec obi sko-valcev. Na pod la gi pri dob lje nih po dat kov iz ve clet ne ga mo ni toringa bo Ob ci na obli kovala potrebne ukre pe za 



iz bolj ša nje sta nja. 
Pro jekt MU HA (Pro gram In terreg ADRI ON 2014–2020) 
Ob ci na Kam nik in tenziv no nad graju je svo jo vlo go vodil ne obci ne s si stema tic nim pri stopom k pri prav­lje no sti in odzi vu na tveganja, poveza na z naravni mi in dru gimi ne sreca mi, za kar je že leta 2014 pre je la certi fikat Zdru že nih na rodov Mo je me sto se pripravlja. Tokrat v okvi ru medna rodne ga pro jek ta MU HA sku paj z doma ci mi in tu ji mi partnerji raz vija do bre prakse za za gotavlja nje varne ga delovanja vodovodne ga siste-ma, ki se bo do po za kljuc ku projek ta lah ko prene sle v druge slovenske obci ne. S tem Ob ci na Kam nik vzpo­stavlja ustrezno varno stno za šci to svoje ga vodovodne­ga si stema, kot to na rekuje Evrop ska di rekti va o pit ni vodi, ki jo je decem bra 2020 spre jel Evrop ski parla­ment. 
Namen pro jek ta MU HA je iz bo ljša ti od pornost si­stemov oskr be s pit no vodo na raz lic ne do god ke, kot so po plave, suše, potresi, raz li tja one sna ževal. Ob ci na Kamnik je v ta namen v letu 2021 opremi la štabno so bo obcin ske ci vil ne za šci te z naj so do bnej šo stroj no, programsko IT-opremo in s komu ni kacijski mi naprava-mi ter vzpo stavi la po rocevalski si stem za sprem lja nje do god kov in ne srec na vo dovodnih si stemih. Po roce­valski si stem bo omo go cal zbi ranje, na dalj njo ana li zo in ob delavo prejetih po dat kov, ki bo do slu ži li za snovi ukrepov obvladovanja tveganj oskrbe s pitno vodo v prihod nje. V letu 2021 je v sode lovanju z zuna njim iz­vajal cem in ob cin skim ko mu nal nim po djetjem poteka-lo zbi ranje po dat kov za iz de lavo hidravlic ne ga mo de la, ki obrav nava hi dravlic ne iz zi ve vodovodne ga si stema Kamni ka in slu ži kot osnova za oce no stanja in pri pra­vo na crta varne oskr be s pit no vo do. 
Projekt MU HA se na da lju je tu di v letu 2022, ko Ob ci na Kam nik med dru gim na crtu je šta bno vajo, na kateri bo do delež ni ki oce ni li svo jo pri pravlje nost na 
mo rebit ne izzi ve ali nevarne dogod ke na vodovodnem si stemu, in sezna ni tev zain teresi rane splošne in stro­kovne jav no sti o pro jek tnih rezul tatih. 
Partnerji pro jekta MU HA so usta nove, ki se po sre­dno ali ne po sredno ukvarjajo z obvladovanjem raz lic­nih z vodo poveza nih tveganj v jadran sko-jon ski regiji (uni verze, in šti tu ti, vo dovodi), pro jekt pa z ne povrat ni-mi sred stvi so finan ci ra tran sna ci o nal ni pro gram In ter-reg ADRI ON. 
V pro jekt so in tenziv no vklju ce ni cla ni Od del ka za 
razvoj in investi cije, Oddel ka za gospo darske dejav-
no sti, go spo darske javne slu žbe in fi nan ce ter Ura da žu pa na, ki skr bijo za ne moten potek finan cno-ad mi-
nistrativ nih aktiv no sti, promocijskih aktiv no sti ter ak tiv no sti, name nje nih postopkom ocene tveganja 
vodovodnih si stemov na raz lic ne nevarno sti, imple-
men taciji ukrepov, ki bodo obvladovali tveganja na vo­dovodnih sistemih, in aktiv no sti za pripravo strateških in operativ nih dokumen tov za obvladovanje tovrstnih tveganj. 

Od de lek za pre mo ženj sko-prav ne zadeve in splo šne za deve 
Na kupi zem ljišc v le tih 2020 in 2021 
Ob ci na Kam nik je v letu 2020 za 126.000 evrov (brez DDV) ku pi la so la stni ški de lež (79/100) na zem­lji šcu parc. št. 1426 k. o. Su ha do le. Tako sta Ob ci na Kamnik in Komen da kot sola stni ci omenje ne ga zem­lji šca pri do bi li tu di formal no pravno pod la go, da sku paj so finan ci rata gradnjo zbirne ga cen tra za rav na nje z odpad ki. Izgradnja omenje ne ga centra je bila zaklju-ce na leta 2021 in tu di pre da na v najem po o bla šce ne-mu konce si o narju, ki za obe ob ci ni opravlja obvezno go spo darsko jav no slu žbo zbi ranja komu nal nih od-pad kov. 
V 2020 je Ob ci na od kupi la zem lji šci parc. št. 69/4 in 70/3 k. o. Zno ji le – zem lji šci na Se lah – za ure di tev parki rišc ob Ga sil skem do mu Se la. Sku pna ce na za obe zem lji šci je bi la 18.700 evrov. 
25 



Zaradi zgodovinskega in za mesto strateškega in-teresa je bi lo na Ob cin skem svetu Ob ci ne Kam nik že pred leti zav zeto stali šce, da se Ob ci na ne sme od po­veda ti la stniš tvu na ob mo cju nek da nje Smo dni šni ce. Zato se je v letu 2020 za ce la do govarja ti za od kup zem ljišc na tem ob mo cju, ki ga je v letu 2021 tu di rea li zi rala. Ob ci na je od kupi la kompleks zem ljišc na juž nem de lu obmo cja nek da nje Smo dni šni ce. Poleg teh zemljišc je kupi la tu di ne katere ceste oziroma poti znotraj ob mo cja in zgraje ne komu nal ne vode na teh zem lji šcih (vo dovod in ka na li za cijo) in dva in dustrijska šotora. Skupna povr ši na kuplje nih zem ljišc je pri bliž no 
44.460 m2, približ no 3.640 m2 povr šin pa je stavb. Ko-mu ni kacijske povr ši ne in ce sti šca pred stavljajo pri bliž-no 20.000 m2 povr šin, dru ge povr ši ne so stav bi šca, fun kci o nal na zem lji šca stavb in v ma njšem de lu ze le­ne povr ši ne. Sku pna ce na za navede ne ne premic ni ne je zna ša la 1,990.695 evrov (brez DDV ozi roma DNP). Ob ci na Kam nik je s tem na pravi la po mem ben stra te­
ški korak, saj bo kot soglaso dajalka in ena od lastnic 
tu di v pri hod nje lah ko omogo ci la raz voj tega obmo cja. S svo jim vsto pom na ob mo cje nek da nje Smo dni šni ce bo Ob ci na Kam nik pri po mo gla k raz voju de javno sti, ki na njem že potekajo ozi roma se že raz vijajo, to so 
obrt, podjet niš tvo, šport, kultu ra in turizem. Nakna dno 
so bi la v istem letu odkuplje na še do dat na zem lji šca znotraj Smo dni šni ce, in si cer 506, 1911 507/7, 1911 507/8, 1911 507/9, 1911 507/10, 1911 507/11, 507/12, vsa k. o. Kam nik, ku plje na pa so bi la z na me-nom ure di tve go spo darske jav ne in frastruktu re. 
Ob ci na Kam nik je v letu 2021 ku pi la pro store v pri­tli cju objek ta nek da nje ga kulturne ga do ma na Du pli ci, na Ja kopi cevi uli ci 11. Sku pna povr ši na ku plje nih pro-storov je 345 m2. V naravi ti prostori predstavljajo nek­da njo ki nod vorano. Isto ca sno z navede ni mi pro stori je Ob ci na kupi la tu di tri parkirna me sta pred ob jek tom. Kupni na za vse je zna ša la 70.000 evrov. 
V 2021 je bil izveden tu di odkup vec zem ljišc ob 
Kamni ški Bistrici v k. o. Šmarca, zlasti zaradi proti­
po plav nih ukre pov (sku paj z dr žavo oziroma DRSV) in 
gradnje re krea cijske poti. 

26 
Od de lek za dru žbe ne de javno sti 
Zace tek grad nje nove Osnov ne šo le Frana Al bre hta Kam nik 

V Kam ni ku je bi la v na crtu gradnja ozi roma re kon­
strukcija obeh mestnih osnovnih šol, za kar je bil v letu 
2007 ob javljen arhi tekturni na tecaj za iz bor naj bo ljših 
reši tev izgradnje oziroma rekonstrukcije Osnovne šole Toma Brejca in Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik. 
Takrat no obcin sko vodstvo se je leta 2011 odlo ci lo, da 
bo najprej prenovi lo in dogradi lo Osnovno šolo Toma 
Brejca. Za radi že lje po spre mem bi faz no sti grad nje in iz gradnji nove vecna men ske športne dvo rane ter me-stne knjiž ni ce je bi la v ta na men iz de la na pro jek tna 
do kumen tacija in pridob lje ni še dve gradbe ni dovolje­nji, eno v letu 2014 in zad nje ve ljav no v letu 2019. 


V oktobru 2018 je bil izde lan osnutek investi cijske­ga programa, na podla gi katerega je investi cija ocenje­na na 21,024.383,82 evrov. Novo obcin sko vodstvo se je v za cetku leta 2020 za radi vi so ke ocene investi­cije odloci lo za pre gled PZI-do kumen tacije in sku paj z odgovornim projek tan tom pre u ci lo mož no sti za nje no spre mem bo na na cin in v ob segu, da so spre mem be 
v skla du z zadnjim ve ljavnim grad benim dovolje njem. V letu 2020 je potekala raci o na li za cija projek ta, ki 
je bil spre jet v ob se gu in na na cin, da ni bi lo tre ba pri-do bi ti še cetrtega gradbe ne ga dovolje nja, saj ra zme re v ob stoje cem ob jek tu Osnov ne šo le Frana Al brehta in 
s tem poveza na prostorska stiska tega ne dovolju je jo. Raci o na li za cija se je nana ša la na obseg vgraje nih ma-teria lov, opusti tev nekaterih nadstan dardnih arhi tek­
turnih re ši tev in te hnic ne za snove objek ta. Finan cni 
obseg raci o na li za cije je obse gal kar 2 milijo na evrov. Na novembrski seji so svetni ce in svetni ki s soglasno 
potrdi tvijo investi cijskega pro grama da li ze le no luc za 
na dalj nje postopke, saj smo se na osnovi tega lahko 
prijavi li na dr žavni raz pis. Vla da Re pu bli ke Slovenije je v lan skem letu na pre dlog Ob ci ne Kam nik iz grad­
Podpis pogodbe (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 

Žu pan Ma tej Sla par je v avgu stu 2021 s pred stavni kom iz­
vajal ca gradnje direktorjem prodaje Kolek tor Koling, d. o. o., 
mag. Markom Trampu žem pod pi sal po god bo o iz gradnji no­ve Osnov ne šo le Fra na Al brehta Kam nik. Do god ka pa so se ude le ži li tu di pod žu pan Bog dan Po gacar, pro jek tant Pri mož Ho cevar in rav na telj Osnov ne šo le Fra na Al brehta Kam nik Rafko Lah. (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 
njo Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik predla gala v 
vklju ci tev med pri o ritetne pro jek te, pomem bne za re-
gi o nal ni razvoj v Re pu bli ki Sloveniji. 
V decem bru nas je Sku pnost ob cin Slovenije ob-vesti la, da Mi ni strstvo za izo braževanje, zna nost in šport (v na da ljevanju: Mi ni strstvo) pri pravlja raz pis za so finan ci ranje investi cij v vrt cih in osnov nem šol stvu v Repu bli ki Sloveniji v pro racun skem ob dob ju 2021– 2024. Raz pis je bil ob javljen 5. 2. 2021, rok za vlo ži tev vlog pa je bil do 1. 3. 2021. Mini strstvo oziroma Vlada Repu bli ke Slovenije je po za kljuc ku razpi sa na pod la gi prejetih prijav za so finan ci ranje skle ni lo do dat no za go-tovi ti pri bliž no 80 mi lijo nov evrov, in si cer vsem na in-vesti cijo pripravlje nim projek tom v viši ni, kot je to bilo predvi de no na pod la gi me ril raz pi sa. Ob ci na Kam nik je na po ziv Mi ni strstva pre dlo ži la za htevano investi cij­sko in projek tno dokumen tacijo, s katero smo kandi­di rali na razpi sa na sredstva, in projekt je bil prepoz­nan kot na investi cijo pri pravljen pro jekt ter uvr šcen med pro jek te, ki jih bo Mi ni strstvo so finan ci ralo. Tako bo mo od Mi ni strstva upravi ceni do sred stev v vi ši ni 2.348.677,50 evrov. 
Ob ci na Kam nik je na Portalu jav nih na rocil in v Ura­dnem li stu EU 26. 2. 2021 ob javi la raz pis za iz vajal-ca z rokom za prijavo do 13. 4. 2021. Na razpis sta prispe li dve po nud bi: po nud ba dru žbe KO LEKTOR KO­LING In že ni ring, in stala cije, pro iz vodnja, d. o. o., iz Idri­je in partnerska po nud ba s partnerji: KO LEKTOR CPG, 
d. o. o., in CBE, d. o. o. Prva je bi la ugo dnej ša in z družbo je bi la v avgu stu pod pisa na po god ba. Ob ci na Kamnik je med pri pravo na za cetek pro jek ta pri pravi la 
in izpe lja la še razpis za izbor strokovne ga gradbe ne ga 




nad zo ra, ki ga bo opravljal PRO PLUS In že ni ring, pro-
jek ti ranje, d. o. o., in vzpostavi tev skupne ga podat kov­ne ga okolja, ki ga bo izvaja lo podjetje AXIS, d. o. o., ter 
razpis za pri do bi tev kredi ta za fi nan ci ranje iz gradnje 
nove Osnov ne šo le Frana Al brehta Kam nik. 
Predvi de na vrednost kredi ta za izgradnjo no-ve Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik je znaša la 
12.250.000 evrov, od te ga je Ob ci na Kam nik 10,4 
mi lijo na evrov prido bi la v letu 2021, preo stali znesek pa do konca investi cije. Ocenje na vrednost razpi sa ne 
prve faze pro jek ta (iz gradnja nove Osnov ne šo le Frana Al brehta s pro metno in ko mu nal no uredi tvijo) zna ša 
15,3 milijo na evrov, v to pa je zajet tudi znesek stroška gradbe ne ga nadzo ra, naje ma in vode nja skupne ga programskega okolja, projek tant skega nadzo ra in pri­prave vse potrebne dokumen tacije za prido bi tev upo­
rabne ga dovoljenja. Na dalj nje fa ze pred vi devajo ruši­tev obstoje ce šole, ce lotno zu na njo ure di tev, vkljuc no 
s športni mi in prometni mi povr ši na mi za obe osnovni šo li ter opremo nove šole, kar je ocenje no na 3,5 mi-lijo na evrov. 27 


bi li tu di ne kateri dotraja ni le seni de li: iz de la na so bi-
la nova vrata in zame nja ne skodle na steni pri vho­du v bajto. Pri pregledu objek ta je bilo ugotovlje no, da bo v prihod njih letih verjetno treba izvesti še teme lji to obnovo strehe in obodne stene bajte. Ta spome nik ar-
hi tekturne in et no lo ške ded šci ne je evi den ti ran v re-gistru kulturne de di šci ne, za to je bi lo tre ba vsa de la 
iz vesti po strokovnih usmeritvah in zahtevah ZVKD – 
Ob moc na enota Kranj. 
Obnova kulturnih domov 
Kulturni dom Srednja vas 

V letu 2020 je bila v dvorani KD Srednja vas iz­
vedena demontaža stenskih oblog, demontaža 
starih oken, vgradnja novih oken in obdelava špalet 
z mavcno-kartonskimi plošcami. Na vsa okna so bila montirana tudi sencila. V letu 2021 se je izva­jala obnova sanitarij in strojnih inštalacij ogrevanja. Opravljena so bila naslednja dela: rušitvena, grad-bena in zidarska, keramicarska, elektroinštalaterska 
in strojnoinštalaterska. V posameznem letu je bilo za obnovo namenjenih 20.000 evrov. 
Dom krajanov Kamniška Bistrica – Vegrad 

V letu 2021 je na objektu Doma krajanov Kamniška Bistrica – Vegrad potekala adaptacija strehe, ki jo je 
Obcina Kamnik sofinancirala v višini 26.000 evrov. Od 
prvotnega ostrešja so ostale le lege in špirovci. 
Kulturni do m Šmartno v Tu hi nju 

Ob ci na Kam nik že ne kaj let so finan ci ra obnovo kul­
turne ga doma Šmartno v Tuhi nju. V letu 2020 je bila 
opravlje na dru ga faza pre nove – obnova dvo rane. Ob­ci na je so finan ci rala investi cijo v zne sku 20.000 evrov. 
Iz vede na so bila gradbe no-obrt ni ška dela, dvorana pa je z novo opremo lepa prido bi tev za kraja ne Šmartne­ga v Tu hi nju in oko li ce. 
Koncni vi dez šo le (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 
Obnova Pre skar jeve baj te na Ve li ki pla ni ni 
Konec leta 2020 so bila izvede na manjša obnovi­tvena dela na Preskarjevi bajti na Veli ki plani ni, ki je 
v la sti Ob ci ne Kam nik. V njej de lu je mu zej pre cej do-bro ohra nje ne plan šarske etno lo ške de di šci ne. De la so obse gala po pravi lo kam ni te ograje okrog baj te (ki je bi la že pre cej po ruše na – su ho zid), za me nja ni so 


28 
Do m kra ja nov Go dic 
Krajevna sku pnost Go dic se že vrsto let tru di, da bi za oži vi tev in potrebe kraja obnovi li Dom kraja nov, ki je bil narejen s prostovoljnim delom kraja nov in iz sred­stev sa mo prispev ka. Ob ci na Kam nik vsa ko leto iz pro­racu na na me nja sred stva za sofinan ci ranje obnove in vzdr ževanja ob jek tov v krajevnih sku pno stih. 2021 je bi lo za Krajevno sku pnost Go dic v pro racu nu za gotov­lje nih 20.000,00 evrov. Sredstva so bila porablje na za za cetek obnove objek ta, ki se je za ce la v letu 2021 in bo potekala po fa zah. V prvi fa zi je bi la pred vi de na sa na cija celotne ga spodnje ga dela objek ta, v katero je vklju ce na tu di izo la cija zi dov. 

Ure di tev do dat nih sob za na stani tev v sa mo stanu 
Me ki nje 
V samo stanu Meki nje sta se v letu 2020 nada lje­vala obnova in ureja nje dodat nih sob za nastani tev v man sardi samo stana – v Mariji nem domu, kjer so bile v preteklo sti že ure je ne so be za pre no ci tev, vendar je bi lo pohiš tvo prila go je no za krajše nastani tve in brez primerne opre me (sa mo le ži šca). 
Po pripravlje nem na crtu raz po redi tve opre me po so bah je bi la na roce na do dat na opre ma, ne kaj opre-me pa je bilo uporablje ne še iz prejšnjih sob. Tako so bi le konec maja pre novlje ne so be do konca ne in pri­pravlje ne za uporabo. Strošek uredi tve sob je znašal približ no 20.000,00 evrov (z DDV). 


Z doda no opremo in manjši mi preu redi tvami je v sa-mo stanu na raz po la go (v 1. in 2. nad stropju) sku paj 60 le žišc, ki bo do lah ko slu ži la za pre no ci tev organi zi­ranih sku pin, iz vedbo se mi narjev, tecajev, štu dent skih izme njav ipd. Mož nost za pre no ci tev je v po nud bi Me-kinj skega samostana vsekakor dobrodo šla prido bi tev. Z dodatni mi le ži šci lah ko zdaj v sa mo stanu pre no cijo tu di ve cje sku pine. Iz kaza lo se je, da je naj vec pov pra­ševanja za pre no cevanje pri bliž no 60 oseb. 
Postavi tev pre gle dne raz stave arhi tekta Jo že ta Plec ni ka v sa mo stanu Me ki nje z na slovom Jo že Plec nik 1872–1957. Arhi tekt v Ljub lja ni, Pra gi in na Du na ju 
V oktobru 2020 je bila v samo stanu Mekinj e ura­dno od prta pre gledna raz stava, ki pri kazu je življe nje in de lo na še ga naj vecje ga arhi tekta Jo žeta Plec ni ka. Avtor raz stave je dr. Dam jan Pre lovšek, ki je svo je živ­lje nje po svetil ra zi skovanju Plec ni ka in nje govih del. 
Leta 2019 je na po bu do dr. Dam ja na Pre lovška Narodna ga le rija Ljub lja na brez plac no odstopi la vse pa no je s fotografija mi in be se di li Jav ne mu zavodu Me-kinj ski samo stan, avtor razstave pa nam je prijaz no odstopil tudi spremna bese di la in ostalo gradi vo ter po ma gal pri po stavi tvi raz stave. Ide ja, da bi Plec ni kovo razstavo postavi li v samo stan skih prostorih, se je po­rodi la kma lu potem, ko je bilo iz Ljub lja ne pri pe lja no vse gradi vo za raz stavo in na to shra nje no v po mož nih prostorih samo stana. 
Gle de na veli ke prazne povr ši ne v samo stanu je bi lo nedo pu stno, da razstave ne bi postavi li na ogled obi skovalcem sa mo stana. Iska la se je pri merna mož­nost, ki bi omo go ci la po stavi tev pa no jev brez ve cjih po se gov oziroma obnove prostorov. Dva veli ka prosto­ra v prvem nad stropju (nek da nji pro stori Arhi va Slove­nije) sta bi la naj primernej ša in dovolj veli ka, da se je lah ko oblikovala ustrezna postavi tev pano jev in drugih 


Plec ni kova raz stava v pro storih sa mo stana Me ki nje (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 29 


ekspo na tov. Razstava je tako trenut no postavlje na v še neo bnovlje ne, prazne prostore samo stana, vendar kljub temu dodaja ponud bi samo stana pomem bno 
do da no vre dnost. Po iz de lavi kon servatorskega na cr-
ta za celoten samo stan pa bo morda postavlje na v pri­mernej še in obnovlje ne pro store. 
Obnova sa ni tarij v Ma le ševi ga le ri ji 
V Male ševi galeriji je bila v letu 2020 izvede na te-me lji ta prenova prostorov, kjer so sani tarije za obisko­valce. Vsa dotraja na sani tarna in druga oprema je bi-la od stranje na, prav ta ko tudi ke ramic na sten ska in tal na obloga. Izvede na je bila tudi izravnava nivoja tal (prej je bi la v pro storu stopni ca, kar je bi lo pre cej ne­varno). Zame nja ne so bi le dotraja ne in šta la cije. Polo-že na je bi la nova kerami ka, pro stori pa so z ne koli ko fun kci o nal nej šo za snovo predelje ni s ste na mi iz kom­pak tnih plošc. Nova je tu di vsa sa ni tarna ke rami ka in ostala opre ma (kotlic ki, arma tu re ipd.). Ma njša de la so bila izvede na tudi v servisnem prostoru, kjer so bile odstranje ne obstoje ce pre del ne stene in sta ra strani-šcna ško ljka. Ta pro stor tako zdaj slu ži kot servi sni pro-stor – pri rocno skla di šce za potrebe ga le rije. 
Obnova ob zi dja na Sta rem gra du 

S projek tom Sana cija zidov obrambne ga hodni ka med 1. in 3. vhodom – Stari grad – spome nik lokal­ne ga po me na se je Ob ci na Kam nik prijavi la na jav ni razpis za iz bor kul turnih pro jektov na po drocju ne pre­mic ne kulturne de di šci ne. Na raz pis Mi ni strstva za kul­tu ro je prispe lo 82 vlog. V maju smo preje li pozi tiv no odloc bo. Pro jekt je do se gel sku pno oce no 21 tock ozi­roma maksi mal no vi ši no so finan cerskega de le ža, to je 
40.000 evrov. Ogro že nost zi dov obram bne ga ho dni ka 
je bila veli ka. Pose gi so zagotovi li stabil nost celotne-
mu kompleksu in pre preci li na dalj nje uni ce nje ozi ro-ma iz gu bo ogrože nih va rovanih la stno sti arhe o lo škega najdi šca Sta ri grad. 

S pose gi, ki teme ljijo na konservatorskem pristo­pu, so se celo stno ohrani le in prezen ti rale ruševi ne in vzpo stavi lo struk turno sta bil no in varno okolje. Ta pro-jekt je na regi onal ni ravni pomem ben in skladen s cilji Strategije kulturne de di šci ne 2020–2023. Vre dnost sa na cijskih del je zna ša la 76,340,77 evrov (z DDV). 
Ce lovi ta obnova Do ma kul ture Kam nik 

V letu 2021 je Ob ci na Kam nik na Jav ni po ziv Mi ni­strstva za kul tu ro za so finan ci ranje vla ganj v jav no kul­turno in frastruktu ro lokalnih sku pno sti (JP KE 2021) uspe šno prijavi la projekt Dom kultu re Kamnik – za-me njava scenske razsvetljave – odrske meha ni za cije. 


Med obnovo in po obnovi (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 
30 

Dom kul tu re med obnovo (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 

Projekt je bil so finan ci ran v vi ši ni 106.557,38 evrov, to 
je 50-od stotno. 
Najpo mem bnej ši cilji investi cije so bili predvsem iz­bo ljša nje varno sti vseh zapo sle nih in izvajal cev prire­di tev v Domu kultu re Kamnik, saj zaradi dotraja no sti vleki niso dosegali mi ni mal nih standardov, novi vleki pa so izbo ljša li produk cijsko vrednost priredi tev v ve­li ki dvo rani DKK, saj bo do omo go ca li kompleksnej še po stavi tve lu ci, hi trejše me njave odrskih po stavi tev, kar omo go ca bo ljši iz koristek dvorane. Z novejšo te­hno lo gijo bo dvorana tudi komerci al no zani mi vejša za potenci al ne najem ni ke. Na javnem razpi su je bil izbran El sis, d. o. o., ki je vsa de la za klju cil v ro ku, ce lotna in-vesti cija pa je zna ša la 214.607,93 evrov (brez DDV). 
Ob ci na Kam nik je sku paj z Ob ci no Tržic in Ob ci no Preddvor v letu 2020 s projek tom energetske sana­


cije Doma kultu re Kamnik, skladno s pogo ji javne ga 
razpi sa Mi ni strstva za in frastruktu ro (JOB-2020), kan­di di rala za ne povrat na sred stva. Ob ci na Kam nik je 
bi la v letu 2021 na razpi su omenje ne ga ministrstva 
uspe šna in je po ob javi raz pi sa ta koj za ce la z raz pi-
som za izbor izvajal ca del. Pogod be na vrednost del je 
bi la 521.297,64 evrov (z DDV). Ob ci na Kam nik bo iz 
razpi sa dobi la 49 odstotkov nepovrat nih sredstev za 
upravi ce ne stro ške. Na ob jek tu so bi la iz vede na na sled nja de la: 
• 
izo la cija fa sa de, 

• 
izo la cija pod strešja (iz vedba po ho dne ga pod streš­ja), 

• 
za me njava stavbne ga po hiš tva, 

• 
po so do bi tev ogrevalne ga sistema skladno s Pravil­


ni kom o ucin kovi ti ra bi energije (PU RES Ura dni list RS, št. 52/10 in 61/17 – GZ), mon ti rana je bi la no­va plin ska pec, 
• 
za me njava raz svetljave (energetsko var cna raz svet­ljava), 

• 
iz vedba son cne elek trarne na juž nem de lu stre he. S predvi de ni mi pose gi je poleg izbo ljša nja energij­


ske ucin kovi tosti osred nja kulturna stav ba v ob ci ni do bi la tu di novo fasa do, za me nja na so bi la že moc no dotraja na ok na in dru go stav bno po hiš tvo na fa sa di.
  Soncna elek trarna, na me šce na na stre hi ob jek ta, že obra tu je in ob son cnih dnevih pro iz vaja elek triko. Tako je Ob ci na Kam nik s tem pro jek tom pri do bi la prvi 
javni objekt, ki se oskrbu je z elektriko iz lastne ga, al­
terna tiv ne ga vi ra energije. Z novo soncno elek trarno se bo tu di bistveno zma njšal stro šek po rabe elektric­
ne energije, ki je bil v ob jek tu Do ma kul tu re kar vi sok. 
Novo na stali Jav ni zavod za kul turo Kam nik 
Ob cin ski svet Ob ci ne Kam nik je na 13. se ji 23. 11. 2020 spre jel pre dlog Odlo ka o ustanovi tvi Jav ne ga 


zavoda za kultu ro Kamnik v prvi obravnavi. Pri pripra-vi gradi va predlo ga odloka za drugo branje smo pri­
31 


do bi li in upoštevali pravno-notarska mnenja, saj gre predvsem zaradi postopkov vpisa sprememb v sodni regi ster za zahtevnej še gradi vo. Veza no na upošteva­nje strokovne ga mnenja in glede na to, da ne spremi­
nja mo prav ne ose be, ma tic ne in dav cne števil ke Jav­
ne ga zavoda Mekinj ski samo stan, je bilo zaradi vseh po stopkov vpisa sprememb v sodni regi ster ime zavo­
da smi sel no in eno stavne je sa mo pre i me novati. Jav ni zavod za kul tu ro Kamnik združu je dve organi za cijski enoti: Jav ni zavod Me kinj ski sa mo stan in Dom kul tu re Kamnik (prevzeto kultu ro podrocje iz Jav ne ga Zavoda za tu rizem, šport in kul tu ro Kam nik). 
Javni zavod za kul tu ro Kamnik je prevzel vse de lav-ce, ki so bi li za po sle ni v JZ Me kinj ski sa mo stan, ter šti ri de lavce, ki so bi li za po sle ni v Jav nem Zavodu za tu rizem, šport in kul tu ro na po drocju kul tu re. S pre i-me novanjem v Jav ni zavod za kul tu ro Kamnik Ob ci na Kamnik sle di go spo darne mu ravna nju z ne premic nim premo že njem, ure sni cu je jav ni kul turni in teres, ohra­nja in spod bu ja raz voj kulturnih de javno sti, daje pri lož-no sti za upo rabo so do bnih tr ženj skih oro dij itd. Odlok predstavlja teme ljno podla go za nadalj nji razvoj dejav-no sti, mož nost ši ritve kul turne po nud be ter raz voj me-sta Kam nik na pod la gi kultu re. 
Sa mo stan Me ki nje in pro jekt Sa mo stan – me sto sre cevanj 
V okvi ru projek ta Sa mo stan – me sto srecevanj, ki ga so finan ci rata Evrop ska unija iz Evrop skega kmetijske­ga skla da za raz voj po de že lja in Re pu bli ka Slovenija v okvi ru Programa razvoja podeželja RS 2014–2020, je Javni zavod za kul tu ro pripravil raz stavo Življe nje za sa-mo stan ski mi vrati. Klarise in uršu lin ke v Meki njah. Me-kinj ski samo stan je imel v svoji zgodovi ni tri pomem­bna ca sovna ob dob ja: ob dob je kla ris (1300–1782), obdob je brez re dovnih sku pno sti (1782–1902/03) in ob dobje uršulink (1902/03–2016). Ves cas je imel po mem bno vlogo v kulturnem, verskem, upravnem in go spo darskem življe nju kraja Me ki nje in šir še ga lo kal­ne ga ob mo cja. 


Razstava predstavlja del bogate samo stan ske zgo dovi ne kot pre pletanje sko raj 500-let ne ga življe­nja kon templa tiv ne ga reda kla ris in poz ne je vec kot 100-let ne ga de lovanja vzgoj no-izo braževalne ga reda uršu link. Raz lic nost obeh re dov je sim bolic no pri kaza­na z umesti tvijo razstavnih ekspo na tov v dve sobi, ki sta za snovani na raz lic na na ci na. V prvi je ustvarje-no okolje strogega reda klaris, kjer obiskovalec kljub zavezi k uboš tvu opa zi bo gastvo raz košne ga življe nja znotraj klavzu re, medtem ko druga soba pona zarja vzgoj no-izo braževalno in apo stolsko de javnost se ster uršu link. Muzej s sodo bni mi interaktiv ni mi pristopi pri obli kovanju predstavi tve zgodovin skih dejstev obisko­valcu pri bli ža oba re dova in po nu di odli cen vpo gled v za ni mi vo življe nje re dovnic. 
Vecna men sko športno igri šce Gozd 

Ob ci na Kam nik je v letu 2019 od kupi la zem lji šce ob gasil nem domu Gozd, kjer se je ure di lo vecna men-sko igri šce, za ka tero so si kraja ni va si in šir še okoli­ce pri za devali vec let. V letu 2020 je bi la pri pravlje na projek tna dokumen tacija in pridob lje no gradbe no do-volje nje. Gradnja je potekala od septembra do decem-bra 2021. Z novim igri šcem je kraj pri do bil pro stor za druže nje, športne ak tiv no sti in organi za cijo pri redi tev. 


Med ure ja njem vec na men skega igri šca na Goz du (Arhiv: Ob­32 ci na Kam nik) 

Igrišce je na menje no igranju ko šarke, nogo meta in odboj ke, s pridom pa ga bodo lahko izkoristi li tudi ga­sil ci, saj do zdaj niso imeli primernih povr šin za urje­nje. Po leg igri šca so ure je ne povr ši ne za parki ranje in pit nik. Ob igri šcu so za saje ne avtohtone in me dovi te drevesne vrste – javor, lipa, cešnja, ko stanj, le ska, be-zeg. Ker je igri šce v vpliv nem ob mo cju kul turne de di-šci ne cerkve sv. Ane, je bi lo pri ure di tvi ce lotne ga kom­pleksa tre ba sle di ti usmeritvam ZVKD Kranj. 
So ca sno z iz gradnjo igri šca je bil po kabljen elek­troda ljnovod, ki je potekal ob me ji igri šca in se je na­da ljeval po doli ni do hišne števil ke Gozd 15a. Stebri da ljnovoda so bili odstranje ni. Tako ima vas nov videz. Ce lotna investi cija je zna ša la pri bliž no 116.000 evrov. Ob ci na Kam nik je od Mi ni strstva za izo braževanje, zna nost in šport na javnem razpi su za poso do bi tev zu­na njih športnih povr šin pri do bi la 22.916,66 evrov. 
Pre nova otro škega igri šca v Stra njah 
Ob ci na Kam nik je leta 2020 v okvi ru projek ta Gi ba­nje za zdrave možga ne kot eden od partnerjev (sku paj z Vrtcem An tona Med veda Kam nik, OŠ Stra nje, Ob ci-no Dol pri Ljub lja ni in OŠ Dol pri Ljub lja ni) na raz pi su prido bi la sred stva za so financi ranje pre nove igrišca 




Spo mla di leta 2021 so otro ci bliž nje ga vrt ca in šo le igri šce na bre žini (ki kljub nag nje ne mu te renu nu di ve li ko izzi vov za igro) že ve se lo upo rab lja li, žu pan Ma tej Sla par pa je z rav­na telji co Vrtca An tona Med veda Kam nik mag. Li a no Ce rar igrišce tu di ura dno pre dal v upo rabo. (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 
pri OŠ Stra nje. Na otro škem igri šcu v Stra njah je bi la 
po leg zemelj skih in gradbe nih del izvede na še nova do dat na zasa di tev, postavlje na so bila 3 nova igrala. 
Ureje ne so bi le nove poti in sto pni ce (za šci tene z ogra­ja mi), iz de lan je bil tu di nov pe skovnik s pri kljuc kom za vo do. Pre cej se je poveca la rav na povr ši na igri šca, kjer je se daj plo šcad, na su ta s prod cem. Okrog igri šca 
je nova ograja. 
Pogod ba z izvajal ci je bila sklenje na šele konec septembra 2020, tako da so se dela zavlekla skoraj do decem bra. Primo predaja izvede nih del in postav­lje nih novih igral je bila 30. 11. 2020. Vrednost celot­ne investi cije (fi nan ci rala jo je Ob ci na Kam nik) je bi la 66.323,03 evrov (z DDV), od te ga je bi lo 65 od stotkov sredstev vrnje nih iz raz pi sa LAS. 
V okvi ru pro jek ta so bi le v dru gi fa zi v za cetku leta 2021 izvede ne še nekatere druge aktiv no sti, kot so predavanja, semi narji, delavni ce, izde lava igral ter za­sa di tev korit, ki pa jih je organi zi ral in izvajal Vrtec An-tona Med veda. 
Preplastitev igrišca pri Podružnicni šoli Zgornji Tuhinj 
Ob Podružnicni šoli Zgornji Tuhinj je Obcina Kamnik poleti 2021 obnovila otroško in športno igrišce. Delo-ma so bili odstranjeni robniki okoli igrišca, ki so bili nadomešceni z novim opornim zidom. Odstranjen je bil prodec male granulacije, kjer se je uredila ustrezna igralna podlaga iz gumijastih varovalnih plošc. Sani-

V septembru 2021 je župan Matej Slapar skupaj z ravnatelji-co Osnovne šole Šmartno v Tuhinju mag. Darjo Krašovec, vodjo Podružnicne šole Zgornji Tuhinj Ivanko Bajde in predsednikom Krajevne skupnosti Zgornji Tuhinj Dejanom Bajdetom s simbolicnim prerezom traku predal v uporabo prenovljeno igrišce pri Podružnicni šoli Zgornji Tuhinj. (Arhiv: Obcina Kamnik) 33 Nova igrala na igrišcu v Zgornjem Tuhinju (Arhiv: Obcina Kamnik) 



rani so bili temelji obstojecih igral, odstranjena je bila visoka ograja, ki se je nadomestila z nižjo. Dokupljena 
so bila tri nova igrala, šola pa je obnovila stara igrala. Vrednost izvedenih del je znašala 12.500 evrov z DDV. 
Reflektorji na nogometnem igrišcu na stadionu Prijateljstva v Mekinjah 
Na stadionu Prijateljstva v Mekinjah so se jeseni 
2019 pricela gradbena in elektroinštalacijska dela za 
osvetlitev stadiona, uporabno dovoljenje pa je objekt pridobil spomladi 2020. S tem se je izboljšala upor­
abnost igrišca, saj so zdaj tekme in športna vadba mogoce tudi v vecernem casu. Vrednost investicije je bila približno 365.000 evrov z DDV. Nepovratna sredstva sta prispevala Ministrstvo za izobraževanje, 
znanost in šport v višini 100.000 evrov in Nogometna zveza Slovenije 11.000 evrov. 

Atlet ska ste za in pro ga za skok v da lji no pri Osnov­ni šo li Ma ri je Ve re 
Ob ci na Kam nik je v letu 2021 obnovi la atlet sko ste­
zo in progo za skok v dalji no ob Osnovni šoli Marije Vere na Dupli ci. Atletska steza in proga za skok v da­lji no sta del športne ga parka, kjer so tudi košarkarsko 
igrišce, igri šce za no go met in otro ško igri šce z igra li. 
Ker je bila atletska steza zgraje na leta 2004, je bila potrebna te me lji te prenove. 
Grad be na de la so se za ce la septembra 2021, kon-ca na pa so bi la ko nec novembra. Po pre novi je pod-la ga iz umet ne ma se. Dolži na kro ga je 250 metrov z dvema pro gama, ši roki ma 122 cen ti metrov (skla dno s stan dardom). Na rav nin skem de lu je te kali šce v dol ži­
ni 100 metrov, kjer so ure je ne 4 pro ge. Atlet ska steza se uporablja pri športnem pou ku, v 
34 
ca su rekrea tiv ne ga odmo ra in po da ljša ne ga bi vanja prak tic no vse leto. V do pol danskem ca su jo obca sno 
upo rabljajo tudi otroci iz vrtca Antona Medveda. Celot­
Športni park po obnovi (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 

no obmo cje športne ga parka je od prtega ti pa, za to je v ca su iz ven po u ka na vo ljo vsem ob ca nom Kam ni ka. Vrednost investi cije je zna ša la 212.768,14 evrov, pri ce mer je Ob ci na pri do bi la 35.106,00 evrov od Fun da­
cije za šport. 
Pro stovolj ski pro jekt Pro stofer 

Ob ci na Kam nik se je spo mla di 2021 s po mem bno do pol ni tvijo so ci al novarstvenih sto ritev pri klju ci la k vse slovenskemu prostovoljskemu projek tu za mobil­nost sta rejših Pro stofer, ki povezu je sta rejše ose be, ki potrebu je jo prevoz in ne zmorejo same uporablja ti jav­
nih in pla clji vih prevozov. Prostofer je na me njen vsem ti stim sta rejšim, ki ne vozijo sa mi, ni majo so rodni kov in imajo ni žje me sec ne 
do hod ke, pa tudi slabšo povezavo z javni mi prevozni-
mi sred stvi. Omo go ca jim la žjo do stopnost do zdrav ni­ške oskr be, brezplac ne prevoze do jav nih usta nov ipd. 
Brezplac ne prevoze opravlja 10 pro stovoljnih šo fer-jev. Šo fer lah ko postane vsak do, ki ima ve ljav no vozni­ško dovolje nje in je v svo jem pro stem ca su pri pravljen po ma gati ti stim, ki prevoze potrebu je jo. Upo rabnik, ki potrebu je prevoz, pokli ce na brez plac no števil ko Zavo­da Zla ta mre ža. Klic ni cen ter je na vo ljo za re zervacije 



prevozov vsak delovnik med 8. in 18. uro, rezervacijo prevoza pa je treba najavi ti vsaj 3 dni pred izvedbo 
storitve. Ob ci na Kam nik je za iz vaja nje brez plac nih prevozov v tem letu kupi la nov elek tric ni av to v vre­dno sti sla bih 21.000 evrov (z DDV). Od Eko skla da je 
za nakup avta preje la subvencijo v viši ni 4.500 evrov. Za izvedbo projek ta pa je od Zavarovalni ce Triglav, d. d., uspela prido bi ti sponzorska sredstva v viši ni 4.000 
evrov (z DDV). 
Obnova Plec ni kove fa sa de na Glav nem tr gu v Kamni ku 
Arhi tekt Jo že Plec nik je na Kam ni škem s svo ji mi de­li ned vomno pu stil bo gato zapu šci no, ki jo vca sih mor­da kar pre ma lo ce ni mo. Eno od nje govih po mem bnej­ših del v Kam ni ku je tu di obli kovanje fa sa de in log gie na ob jektu na Ma istrovi uli ci 2; na eni stra ni obli kuje osrednji me stni trg, na dru gi stra ni (z dru gacnim obli­kovanjem) pa do pol nju je niz fa sad ob Ma istrovi uli ci. Ob ci na Kam nik vsa ko leto na osnovi jav ne ga razpi sa za objek te, ki so pod pose bnim spome ni škovarstve­nim re ži mom, la stni kom in so la stni kom spo me ni ško za šci tenih ob jektov na me ni del pro racun skih sred stev za obnovo fasad, stre šne kri ti ne in stav bne ga po hiš­tva. Letošnji raz pis je bil na menjen ob jek tom, ki me-


jijo oziroma oblikuje jo najpo mem bnej ši javni prostor – osred nji me stni trg. 
Obnova Plec ni kove fasa de je bi la za htevna, saj je 
bi lo treba vse pose ge izvaja ti v skladu s smerni ca mi 
in po go ji spo me ni škovarstvene stro ke (ZVKD – OE Kranj). V za cetku leta 2021 so bi li pri dob lje ni kul turno­varstveni po go ji, v za cetku jeseni pa je iz vaja lec za cel 
z deli. Najprej so restavratorji izvedli sondi ranje, nato 
pa so dolo ci li ma terial in barve ter tehni ke za obnovo fasa de. De la je ves cas nad zi rala pri stojna kon serva­
torka. Obnova stavb v mestnem jedru naj bi bila sistema­
tic na, enot na in stro kovna. Na sled nje leto sta pred vi-
de ni uredi tev vogala Glavne ga trga in obnova stavbe Ma le ševe gale rije. 
Obnova bal kona na gra du Za pri ce 
Marca 2021 so bili zaradi lesne gobe na lese nih de lih balkona na gradu Zaprice urgentno odstranje ni razpa dajo ci de li bal kona. Kovin ska ograja je bi la od­stranje na in odpe lja na na restavriranje, iz sive liti ne so bi li iz de la ni ma njkajo ci ele men ti ograje, ki je bi la v ze lo 


35 

Se da nja po do ba bal kona (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 

Po obnovi Plec ni kove fa sa de (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 

sla bem sta nju. Ko nec po letja sta se za ce la obnova in po pravi lo kam ni tih kon zol, ki no sijo bal kon, po lo že ne 
pa so bile tudi nove mace snove deske. Vsa dela so potekala ob sode lovanju pristojne konservatorke, ki je predho dno izda la tu di kul turnovarstvene po go je. 
Po obnovi kovinske ograje in zame njavi lese ne ga po da se je obnovlje na ograja name sti la nazaj tako, da je zdaj vi dez fa sa de ob pri ho du na grad Za price do sti bolj ugleden. V letu 2022 se bo predvi do ma izvedla tu di obnova raz pa dajo cih sto lpicev v ob zi dju grajskega kompleksa, ki ob priho du na grad Zaprice daje jo pre­cej klavrno po do bo. 
Obnova spo me ni ka NOB na Slo peh 
Ob ci na Kam nik vsa ko leto v pro racu nu na me ni 
sredstva za obnovo spome ni kov. Gre za manjša ali 
vecja po pravi la, ci šce nje kam na, sa na cijo ma njših po­škodb, obnovo kovin skih de lov, obnovo crk ipd. Leta 2020 je bi la iz vede na obnova spo me ni ka na gro bi šcu 
NOB na Slopeh v Tuhinj ski doli ni, ki je eviden ti ran v 
registru kulturne de di šci ne, za to je bi lo tre ba pri do bi ti predho dne po go je in so glasje ZVKD – Ob moc na enota Kranj. Re stavrator je obnovil na pi se in oci stil kam ni te in kovin ske de le spo me ni ka, ki zdaj do stojno obe le žu­je me sto, kjer so po kopa ne žrtve voj ne. 

Restavra torska obnova spo me ni ka NOB – fon tane na Tr gu tal cev 


in je razglašen kot spome nik lokalne ga pome na. Vsa obnovi tvena dela so potekala pod nadzo rom pristojne 
konservatorke iz ZVKD – OE Kranj. 

Ener get ska sa na ci ja stav be Po li cij ske po staje Kamnik 
 Konec avgu sta 2021 se je za ce la energetska sa na­cija Po li cijske po staje Kam nik. Ob ci na Kam nik je pri-do bi la sred stva na raz pi su Mi ni strstva za in frastruktu­ro. Izvede na so bi la na sled nja de la: to plot na izo la cija pod strešja, menjava kriti ne, popravi lo dimni ka ter lo-pu te za do stop do an tene na stre hi. Hkra ti so se za ce-la tu di osta la de la: obnova fasa de, za me njava ne ka­terih delov stavbne ga pohiš tva ter izvedba strojnih in elektroin šta la cijskih del. Ker je ob jekt sta rejši (ne kva-
Spo mla di v letu 2021 se je izvaja la restavratorska 
obnova fontane na Trgu tal cev v Kam ni ku. Konec ju ni­
ja pa so bila restavratorsko-obnovi tvena dela zaklju-
ce na. Poleg re stavratorske pre nove (ci šce nje kam na, za-
me njava dotraja nih stikov med kamni ti mi deli spome­
ni ka, obnova crk, obnova na pi sa na po so di fon tane) so bi li za me nja ni tu di potopni re flek torji v po so di fon tane in kovinski iz liv ni ki na vrhu stebra, pre gleda na in oci-šce na pa je bi la tu di vo dovodna na pe ljava. 
V za cetku poletja 2021 je fon tana po pri klo pu vo­dovodne na pe ljave zopet za ži vela kot osred nji ob jekt na trgu, ki je, ceprav ga zdaj sko raj po lovi co zav ze ma parki rišce, eden vecjih in lep ših v me stu. Morda do zdaj ve li ko mešca nov sploh ni ve de lo, da to ni sa mo obi cajna fon tana, ampak je to spo me nik tal cem, ki so bi li leta 1942 obe še ni na tem trgu; ne kateri mi mo i-do ci so povedali, da se te ga tragic ne ga do god ka še 
spo mi njajo. Prav je, da se do tega objek ta ohrani ta 
36 
spoš tljiv odnos in pi eteta. Avtor spo me ni ka fontane, ki je bil po stavljen 1972, je po kojni arhi tekt Bo jan Schle-
gel. Spo me nik je vpi san v re gi ster kulturne de di šci ne 




Koncna po do ba Po li cijske po staje Kam nik (Arhiv: Ob ci na Kamnik) 
li tetna grad nja), je bi lo pre cej ne predvi de nih del, ki jih 
je bilo treba nujno izvesti, da se je tako vsaj nekoli ko iz bo ljša lo sla bo sta nje ob jek ta. 
Ok tobra 2021 je ob jekt kon cno do bil novo podo­bo. Gradbe ni odri so bi li od stranje ni. Obnova fasa de s predpi sa no izvedbo toplot ne izola cije ter zame njava in izo la cija strehe so bili del energetske sana cije objek ta, za me nja na je bi la tu di plin ska pec in v kleti na me šce­na nova toplot na crpal ka kot do dat ni vir za ogrevanje objek ta. Ob jekt je v ob mo cju sta rega me stne ga je dra Kamni ka, zato je bilo treba vse pose ge na obodu stav-be usklajevati s pristojnim Zavodom za varstvo kul­turne dedi šci ne. Ob jekt je bil do koncan in pre dan v upo rabo v novembru 2021. Ob ci na Kam nik bo iz ko-he zijskega sklada za obnovo tega objek ta prido bi la 49 odstotkov ne povrat nih sred stev za upravi ce ne stro ške. Pogod be na vre dnost del je bi la 159.480,00 evrov (z DDV). 
Vecna men ska plo šcad pri Po druž nic ni osnov ni šo li Vranja Pec 
V za cetku avgu sta 2021 so se za ce la de la za ure­di tev vecna menske plo šca di za potrebe Podružnic­ne osnov ne šo le Vranja Pec. De la so bi la zaklju cena v roku, tako da so otro ci iz POŠ Vra nja Pec v novem šol skem letu za iz vaja nje po u ka športne vzgo je že lah­ko uporablja li novo plo šcad v ne po sredni bli ži ni šo le. Povr ši na je bi la na novo asfal ti rana, ure je no je tu di odvodnjavanje, ob ograji je bil postavljen nov koš za košarko, dodan je bil tudi preno sni gol. Povr ši na je us-trezno za šci tena z novo ograjo, na fa sa di ob jek ta pa so bi le na me šce ne za šci ta za ok na in vra ta ter klop za po se da nje. 
Ce lotna investi cija je zna ša la 26.000 evrov (z DDV), 
po god bi v viši ni 24.042,09 evrov je bilo doda nih še 

Med obnovo vec na men ske plo šca di (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 


Nova in ure je na po do ba vec na men ske plo šca di (Arhiv: Ob­ci na Kam nik) 
približ no 2.300 evrov do dat nih del (ru še nje dotraja ne­ga zi du, gradnja novega, za me njava pe skolova). Hkra ti z asfal ti ranjem plo šca di so bi le na po bu do Krajevne skupno sti Vra nja Pec, ki je sa ma kri la stro ške, asfal-ti rane tu di parkirne povr ši ne ob po kopa li šcu (na nas­protni stra ni plo šca di), kar daje ce lotne mu kompleksu 
ureje no po do bo. 
Plo šcad in parki rišce sta ned vomno po mem bni pri-do bi tvi za kraja ne Vranje Pe ci in oko li ce, predvsem pa za otro ke in uci telji ce POŠ Vra nja Pec, ki do zdaj sploh ni so imeli ustrez nih povr šin za igro in izvaja nje pou ka športne vzgoje. 

Septembra je bi la vec na men ska plo šcad pri Po druž nic ni osnov ni šo li Vra nja Pec pre da na v upo rabo otro kom, šo li in krajan kam ter kraja nom. (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 
37 


Varstvo pred na ravni mi in dru gi mi ne sre ca mi v Ob ci ni Kam nik 
V sistemu varstva pred naravni mi in drugi mi nesre-
ca mi v Ob ci ni Kam nik se uspe šno in ucin kovi to iz vaja­jo raz lic ne na lo ge in de javno sti, ve za ne na upravlja nje z nesreca mi: preventi va, pri pravlje nost, odziv, za šci ta 
in reševanje, sana cija, odprava posle dic naravnih in 
drugih ne srec. 
Ob ci na Kam nik je z vi di ka varstva pred ne sreca mi v 
dr žavi pre poz na na kot na predna ob ci na, saj je zna na 
po tem, da ucin kovi to in uspe šno iz vaja raz lic ne na lo­
ge, veza ne na celovi to upravlja nje naravnih in drugih 
ne srec. Ucin kovi tost odzi va se ka že pri števil nih na rav­nih in dru gih ne srecah, ki so pri za de le Ob ci no Kam nik v zad njih 30 letih (števil ne po plave v letih 1990, 1998, 2005, 2007, 2010, 2012, 2014, 2018), vetrolom (ju­lija 2008), žle do lom (fe bruarja 2014). Na po drocju 
pripravlje no sti aktiv no razvija sisteme za spremlja­
nje sta nja nevarno sti (po plav na nevarnost, potresna nevarnost) in jih vklju cu je v raz lic ne pro ce se – ta ko preventiv ne ga de lovanja (sa na cije, vklju cevanje v pro-storske na crte, omili tveni ukre pi) ka kor tu di pri prav na ucin kovi tejši od ziv (na crti za šci te, reševanja in po mo­ci). Si stem varstva pred na ravni mi in dru gi mi ne sreca-mi v ob ci ni te me lji zla sti na pro stovoljski de javno sti. 
Glav no breme reševanja nosijo pripa dni ki prostovolj­
nih ope rativ nih se stavov, ki se vklju cu je jo v si stem za-šci te in reševanja (PGD-ji, Druš tvo Gorska re ševalna slu žba Kam nik, Ki no lo ško društvo z enoto reševalnih psov, skav ti in ta borni ki). Tre ba je po u da riti pred vsem ak tiv no in ne sebic no de lovanje vseh re ševalnih enot in služb. Vse enote, slu žbe in ope rativ ni se stavi se pre­ko štaba Ci vil ne za šci te Obci ne Kam nik ob ve cjih na­ravnih ne srecah povezu je jo v enoten si stem za šci te in 
reševanja. 
Požar na var nost 
Stopnja po žarne ogrože no sti se je v zad njih letih poveca la v nekda njih po slov no-in dustrijskih co nah, predvsem na severu mesta (obmo cje nek da nje smod­ni šni ce) in ju gu (ob mo cje nek da nje tovarne Stol na Du pli ci in na Ko renovi ce sti), prav ta ko je tre ba iz po­stavi ti ob mo cji nek da nje tovarne Al prem in tovarne Svi la nit. Poveca lo se je števi lo po slov nih ob jek tov, kjer 
v delovnem proce su uporabljajo, proiz vajajo ter skla­
di šcijo nevarne snovi ali se ka ko drugace ukvarjajo z nji mi. Po zad njih po dat kih je v ob ci ni eno po djetje, ki je uvr šce no v t. i. sku pi no po djetij ve cje ga vi ra tve ga­nja. Pri ana li zah po ža rov v zad njih letih ugotavlja mo, da se nji hovo števi lo povecu je v po djetjih, kar po me ni, da se dejan sko ure sni cu je jo dej stva, na ka tera so ga­sil ci opo zarja li že dlje ca sa. Po ža ri v po djetjih so za radi ne u reje ne po žarne varno sti ve dno ve cji in pov zrocajo 
vedno višje stroške. 
Za uspešno izvaja nje intervencij sta poleg usposob­lje ne ga kadra neobho dno potrebni ustrezna oprema in tehni ka, predvsem vozni park. Opremlje nost gasil­skih enot še ni popol na, predvsem za posredovanje 
ob tehnic nih ne srecah. Z leti se voz ni park in opre ma 
38 
starata, zato si priza devamo za pomlajevanje vozil in 
opremlja nje s so do bno ga sil sko za šcit no in re ševalno 


opremo, ki sta nujno potrebni za izvaja nje zahtevnih in tervencij. 
V skla du s spre jetim dol go rocnim na crtom na bave 
gasil skih vozil v GZ Kamnik in vrstnim redom naku-
pa po sa mez nih vo zil je Ob ci na Kam nik v letih 2020 in 2021 so finan ci rala na kup gasil ske avtoci sterne z 
ozna ko GVC 16/25 za gasil sko društvo PGD Nevlje in gasil sko orodno vozi lo za nevarne snovi z ozna ko OVNS za PGD Kamnik. Orodno vozi lo OVNS je oprem­
lje no tu di za po sredovanje ob mno žic nih ne srecah. 
Ima opremo za oskrbo 20 poškodovancev, za dekon­tami na cijo oseb in opre me. 
Pri javnih razpi sih je gasil skim društvom poma gala Ob ci na Kam nik, te hnic ne karakteristi ke pa so iz de la li in potrdi li na ravni društva. V letu 2020 sta bili izvede­ni jav ni na roci li za pod vozji vo zil, ki sta bi li na to dobav­lje ni spo mla di 2021. Ob ci na Kam nik je za vsa ko vozi lo finan ci rala opremo (elek troa gregat, mo bil ne in roc ne radijske po staje ter opre mo za prvo po moc). 
Pre gled na ravnih in dru gih ne srec v zad njih le tih 
V zad njem de setletju be le ži mo vecje števi lo ne srec, poveca lo se je števi lo tehnic nih ne srec, ne srec v ce­stnem pro metu in po ža rov na ob jek tih ter na ravnih ne­srec. Število nesrec v pro metu se je sko raj pod voji lo. K sre ci ve cjih te žav za radi na ravnih ne srec v zad njih dveh letih ni smo za be le ži li, ra zen ma njših lo kalnih ne-u rij s toco in obil nih pa davin, ki so pov zroci le ne kaj no-vih ze melj skih pla zov na ob cin ski ce stni in frastruktu ri ter kmetijskih zem lji šcih. 
Tabe la 1: Pre gled vseh ne srec in do god kov v Ob ci ni Tabe la 2: Pre gled ne srec v Ob ci ni Kam nik gle de na Kamnik v le tih 2020 in 2021 (Vir: Spin 112) vrsto do god ka v le tih 2020 in 2021 (Vir: Spin 112) 
Ne­sre­ce­po­do­god­kih/le­to 2020 2021 Ne­sre­ce­po­do­god­kih­v­Ob­ci­ni­Kam­nik 2020 2021 
po ža ri v ob jek tih 16 24 po ža ri na pro metnih sred stvih 64 po ža ri v na ravi oz. na pro stem 21 14 po ža ri v ko mu nal nih in dru gih za boj ni kih 8 7 ne srece v ce stnem pro metu 41 40 spro šca nje nevarnih pli nov 3 10 ne srece z nevarni mi snov mi 4 7 tehnic na in dru ga po moc 41 44 po plave 0 1 pla zovi 0 2 vi sok sneg 1 0 ne urja 5 7 mo can veter 42 epi de mije in oku žbe lju di, ži vali in rastlin 10 ne srece v go rah 28 35 ne srece pri športnih ak tiv no stih 68 de lovne ne srece 10 7 reševanje obo le lih oseb 6 5 ne srece na vo di in v vo di 10 ne srece v ja mah in brez nih 01 po greša ne ose be, ži vali in stva ri 33 ogroža nje ali na pad ži vali na lju di 01 najdbe neeksplo di ranih ubojnih sredstev 1 1 
ne na crt ne mot nje, ome ji tve, pre ki ni tve, 
01 
oskr be ne potrebne in laž ne in tervencije 7 8 
SKU­PAJ 213 232 
po ža ri in eksplo zije 51 49 one sna že nja, ne srece z nevarni mi snov mi 7 17 na ravne ne srece 11 12 ne srece v pro metu 41 40 najdbe neeksplo di ranih ubojnih sredstev 
12 

(NUS), mot nje oskr be tehnic na in dru ga po moc 41 44 druge ne srece 54 60 ne potrebne in laž ne ne srece 7 8 
Sku­paj 213 232 
Ne urje v le tu 2021 
Obil ne pa davi ne so v dru gi po lovi ci ju nija in za cetku avgu sta 2021 zaje le lo kalna ob mo cja Ob ci ne Kam nik na vzho du (KS Mot nik in Špi talic). Moc no de ževje je povzroci lo ne kaj ško de na ce stni in frastruktu ri. Zaradi na mo ce no sti te rena se je spro ži lo vec ze melj skih pla­zov in usa dov na kmetijskih zem lji šcih ter po do rov ka-me nja. Po škodovanih je bi lo nekaj goz dnih cest. Ve cjih ne srec in in tervencij za radi obil ne ga deževja v zad njih dveh letih ni smo be le ži li, se je pa po slab ša lo sta nje ne katerih ze melj skih pla zov, ki so se spro ži li že ob po­plavah v preteklih letih. 
Oce njevanje ško de za ra di na ravnih ne srec 
Pomem bna de la si stema varstva pred ne sreca mi sta od prava po sle dic na ravnih ne srec in oce njevanje škode. Ob ci na Kam nik ima za po sa mez ne ne srece (ško da na ob jektih, ce stni in ko mu nal ni in frastruktu ri, pla zovi, v kmetijstvu) ime novane komi sije za oce nje­vanje ško de. Cla ni so opravi li formal na in ne formal na uspo sab lja nja. 

Gra fi kon 1: Ne sre ce gle de na vrsto do god ka v le tih 2020 in 2021 
8 
NEPOTREBNE IN LAŽNE NASRECE 
7 
60 

DRUGE NESRECE 
54 
44 

TEHNICNA IN DRUGA POMOC 
41 

Vrsta nesrece
2 NAJDBE NUS, MOTNJE OSKRBE 
1 40 

2021 
NESRECE V PROMETU 
41 2020 

12 
NARAVNE NESRECE 
11 17 
ONESNAŽENJA, NESRECE Z NEVARNIMI SNOVMI 
7 49 
POŽARI IN EKSPLOZIJE 
51 

0 10203040506070 
Število nesrec 
39 


Tabe la 3: Pri mer java oce nje ne ško de za ra di na ravnih ne srec od le ta 2008 do 2020 
Le­to­ne­sre­ce  Da­tum­ne­sre­ce  Vr­sta­na­rav­ne­ne­sre­ce  Ši­fra­ne­sre­ce  Šte­vi­lo­vlog  Sku­paj­oce­nje­na­ško­da­(v­EUR)  
2020  30. 8. 2020  moc no ne urje z vetrom in to co  0053  19  84.143,77  
2019  3. 2. 2019  po plave  0042  7  1.192.052,10  
2018  29. 10. 2018  ne urje z vetrom in to co  0041  6  523.669,09  
2017  27. 4. 2017  po plave  0035  39  1.926.069,22  
2016  29. 8. 2016  ne urje s po plavami  0032  26  2.876.862,29  
2014  30. 1. 2014  žled  9922  29  185.504,51  
2012  5. 11. 2012  po plave  0018  152  3.307.880,61  
2010  20. 9. 2010  po plave  0014  146  1.514.676,04  
2008  13. 7. 2008  ne urje z moc nim vetrom  0001  243  5.930.573,30  
Sku­paj  17.541.430,93  

Gra fi kon 2: Oce nje na ško da za ra di na ravnih ne srec v Ob ci ni Kam nik od le ta 2008 do 2020 (v EUR) 
5.930.573,30 
3.307.880,61 

2.876.862,29 1.926.069,22 
1.514.676,04 

1.192.052,10 523.669,09 
84.143,77 185.504,51 
Najvi šja ško da za radi na ravnih in dru gih ne srec je bi la oce nje na ob ne urju z moc nim vetrom 13. 7. 2008. 
Pro jekt MU HA 
Ob ci na Kam nik je za radi svo je le ge in treh hu do ur­ni ških ob mo cij (Kam ni ška Bistrica s pri toki, Nevlji ca s pritoki in Crna s pri toki) še bolj pod vr že na po plavam in ero zijskim po javom: snež na, vo dna ero zija, pla ze­nje tal in po ruši tve skal nih gmot. S te ga stali šca je na ome nje nih ob mo cjih po mem ben de javnik tu di pri la-gaja nje na crtovanih po se gov v ta ob mo cja. Ker se na obmo cju Ob ci ne Kam nik po javljajo hu do urni ki in po­plave tudi v del no po se lje nih ob mo cjih, je tu di ško da po sle dic no ve cja. 
MU HA (Mul ti ha zard Framework for Water Re la ted Risks Ma na gement) je pi lotni pro jekt, na ka terega se je s slovenskim partnerji prijavila tu di Ob ci na Kam nik. Projekt se je za cel iz vaja ti 1. marca 2020 in bo za klju­
40 
cen pred vi do ma ko nec leta 2022. 
Projekt MU HA se v Ob ci ni Kam nik iz vaja sku paj z de seti mi pro jektni mi partnerji iz šest ih dr žav. Osre do­toca se na upravlja nje vo dovodnih si stemov v povezavi s tveganji in med samo nevarnostjo. Obravnavajo se štiri vrste nevarno sti, poveza ne z oskr bo s pit no vodo: iz redna one sna že nja, po plave, suše in pre ki ni tev oskr-be s pitno vodo zaradi potresov. V okviru pilotne ga pro-jek ta je bi la že oprem lje na šta bna so ba Ci vil ne za šci te Ob ci ne Kam nik, kjer se bo do zbi rale vse in forma cije 
o do god kih, ne srecah in sta nju na vo dovodnem si ste-mu v ob ci ni in vo di le in tervencije ob na ravnih in dru gih 
do god kih. V decembru 2020 je bila prenovlje na evropska di­
rekti va o pit ni vo di (Di rekti va (EU) 2020/2184 o ka ko­vosti vo de, na me nje ne za pre hrano lju di). Di rekti va je 
po mem bno orodje za zagotavlja nje kakovosti pitne vo­
de in pred vi deva iz de lavo nacrtov varne oskr be z vo do, pri ce mer se osre di nja na oce no in upravlja nje tve ga­nja. Evrop ska di rekti va o oskr bi s pit no vodo obci nam 
na rekuje pose bno skrb za varno delovanje vodovodnih 
si stemov. Ob ci ne mo rajo do leta 2029 pri pravi ti oce no tveganja ozi roma na crt varne oskr be s pit no vodo, kar je poveza no tu di z na crtom za iz vedbo odzi va v pri me-ru ne srece na vo dovodnem si stemu. 
V projek tu sode lu je deset partnerjev, od tega dva iz 
Slovenije, in si cer Ob ci na Kam nik in Uni verza v Ljub lja­
ni, Fakulteta za gradbe niš tvo in geo de zijo ter Naravo­
slov notehni ška fa kulteta. Di rekcija za vo de Repu bli ke 
Slovenije in Zborni ca komu nal ne ga gospo darstva pa 
sta pri druže na partnerja. 
Pi lotni pro jekt se iz vaja v Ob ci ni Kam nik, kjer je bi la šta bna so ba že oprem lje na z novo strojno in IT-opre-mo. Trenut no je v za kljuc ni fa zi tu di iz de lava umerje­ne ga hi dravlic ne ga mo de la za vo dovodni si stem v Ob­ci ni Kam nik. Hi dravlic ni mo del se iz de lu je za potrebe iz de lave varno stne ga na crta za pit no vodo. Ob seg del je raz deljen na dva sklo pa: (a) pri prava in do pol ni tev po dat kovne ba ze Ge o grafskega in forma cijskega si­stema, ki bo omo go ci la iz de lavo kakovostne ga hi drav­lic ne ga mo de la vo dovodne ga omre žja, (b) iz gradnja hi dravlic ne ga mo de la ob stoje ce ga in pred vi de ne ga stanja z interpretacijo rezul tatov. V okviru drugega sklo pa bo izvedeno tudi grobo umerja nje mode la z raz­po lo žlji vi mi re zul tati me ritev pretokov v vo dovodnem omrežju. 
Ob za kljuc ku projek ta bo do pred stavlje ni re zul tati projek ta, dobre prakse pa se bodo nato lahko prene­
sle v dru ge slovenske ob ci ne. Projekt MU HA je za re a li za cijo za stavlje nih ak­
tiv no sti v letih 2020, 2021, 2022 prido bil skupaj 2,396.858,00 evrov nepovrat nih sredstev, od tega 
1,738.341,80 evrov pri speva sklad ERDF, 298.987,50 evrov pa sklad IPA II. Ob ci na Kam nik si je v pro jek tu za­gotovi la del sku pne ga pro racu na v vi ši ni 235.000,00 evrov, v pro racunu pa je za gotovi la 15 od stotkov la stne ude le žbe v vi ši ni 35.250,00 evrov. Znat na sred stva, vec kot 70.000 evrov, so bi la po rablje na za oprem lja­
nje nove štabne so be. Projekt bo izbo ljšal delovanje celotne ga sistema 
za šci te, reševanja in po mo ci ob vseh ve cjih na ravnih in dru gih ne srecah, ki bi lah ko zaje le obmo cje Ob ci ne 
Kamnik ali šir še. 
Za klju cek 
Na po drocju varstva pred na ravni mi in dru gi mi ne­sreca mi je potrebno stal no iz vaja nje raz lic nih na log, veza nih na obvladovanje ce lotne ga ci kla ne srec. Ta ko bo mo v Ob ci ni Kam nik tu di v pri hod nje zav zeto ažu ri­rali na crte za šci te, reševanja in po mo ci. 
Na po drocju pri pravlje no sti bo mo ak tiv no raz vija li si steme za sprem lja nje sta nja nevarno sti (po plav na in potresna nevarnost) in se vklju ci li v raz lic ne pro ce se tako preventiv ne ga delovanja kakor tudi v priprave za ucin kovi tejši odziv na ne srece. V letu 2022 bo do kon-cno oprem lje na šta bna so ba Ci vil ne za šci te za potre-be de lovanja šta ba in enot ob ve cjih in ka tastrofalnih ne srecah. Na me nje na bo pred vsem ne motene mu iz­vaja nju fun kcij vo de nja po IPS-si stemu (in tervencijsko­poveljni škem si stemu), hkra ti pa bo sta sa ma lo kacija in njena povezlji vost z regijskim operativ nim centrom 112 Ljub lja na ter ob cin skim cen trom za obvešca nje omo go ca li te sno poveza nost IPS-si stema vo de nja z drugi mi fun kcija mi in terventnih enot. Pri vseh ve cjih po ža rih in ne srecah sta se po leg hi trega in ucin kovi te­ga si stema na kraju in tervencije kot kljuc na po kaza la zbi ranje po dat kov in in forma cij ter pravil en komu ni ka­
cijski tok. 
Poleg ucin kovi te prostovoljne ga sil ske slu žbe je tre­ba iz po stavi ti tu di vlo go, ki jo imajo dru ge enote zašci­te in reševanja, še po se bej gorska re ševalna slu žba, ki ima zaradi gorskega zale dja tudi dolgo letno tradi cijo v na ši ob ci ni. 
So de lovanje z Gorsko re ševalno slu žbo Kam nik 
Društvo Gorska re ševalna slu žba Kam nik je pro sto­voljno, sa mo stojno, ne prido bitno in ne po li tic no zdru­že nje fi zic nih oseb, ki de lu je na pod la gi Za kona o druš­tvih. Opravlja de javnost gorske re ševalne slu žbe kot javno slu žbo, ki je v jav nem in teresu in je hu ma ni tarna de javnost. 
De lu je mo v si stemu za šci te in reševanja v Re publi­ki Sloveniji ter smo za re ševanje in po moc na vo ljo na obmo cju ob cin Kam nik, Dom ža le, Komen da, Men geš, Mo ravce, Lukovi ca in Trzin, to rej na po recju Kam ni ške Bistrice. Veci no in tervencij opravi mo na ob mo cju Ob ci-ne Kam nik, ki ima naj vec težko dostopne ga in za htev­ne ga terena Kam ni ško-Savinj skih Alp. 
Tako kot se vsa ko leto povecuje števi lo in tervencij 
vseh gorskoreševalnih društev v Sloveniji, tudi na kam­
ni škem ob mo cju opa ža mo, da se števi lo ne srec že od 
leta 2015 vztrajno dviga. Trend zviševanja števi la in-
tervencij Gorske reševalne zve ze Slovenije (GRZS) po 
letu 2015 se je leta 2020 zaradi pande mije kovid-19 
ne koli ko zni žal, in si cer s 604 in tervencij v letu 2019 
na 485 leta 2020, vendar je GRZS v letu 2021 spet po sredovala na kar 626 in tervencijah. 
Obre me nje nost kamni škega gorskoreševalne ga moš tva je bila leta 2020 kljub izrednim zdravstvenim razme ram višja od pretekle ga leta. Sode lovali smo pri 46 in tervencijah (8 vec kot leta 2019), od te ga je bi lo 6 iskalnih in 40 reševalnih. V 26 intervencijah je sode­loval heli kopter, v 22 so bili prisotni društveni zdravni­ki. Ime li smo 57 po ne srecen cev, od te ga smo 6 oseb preda li po grebni slu žbi. Sku paj smo opravi li 1282 re-ševalnih ur. 

Oskr ba po ne srece ne ga po zdrsu v gra pi Jurjevca (Foto: Ja­nez Ko sirnik) 41 



Reševalni pes Gon dor po ci va po za klju ce nem iska nju dveh oseb v za htevnem po bo cju Ve li ke pla ni ne. (Foto: Franc Miš) 
Leto kasne je, še vedno v letu »bo jevanja« s ko ro­navi rusom SARS-CoV-2, smo za klju ci li z 49 in terven­cija mi, od te ga smo ime li 7 iskal nih in 42 re ševalnih in tervencij. Na po moc smo 21-krat po kli ca li he li kopter, na 21 in tervencijah so po moc po ne srece nim nu di li na­ši zdrav ni ki. 48 po ne srece nim smo nu di li zdrav stveno oskr bo, žal je 1 ose ba iz gu bi la življe nje. Opravi li smo 862 re ševalnih ur. 
V tem ca su smo v go rah sre cevali mno go ne iz ku­še nih ljudi brez znanja in z neustrezno opremo. Tako smo na primer v viso kogorju pod Skuto kar trikrat re-ševali sku pi ne tu jih tu ristov, ki so ob ti ca li v tež ko pre-ho dnem terenu. Imeli smo torej veli ko iskalnih ak cij in tu di ne kaj težkih in tve ganih re ševanj. So o ca li pa smo se tudi z nerazum lji vim tveganjem posa mez nih poho­dni kov v nevarnih zimskih ra zme rah. 
Za kakovostno in varno reševanje v go rah se cla ni društva nene hno usposab lja mo in sledi mo novostim v reševalni tehni ki. V letih 2020 in 2021 smo izvedli uspo sab lja nja za pri do bi tev li cenc ak tiv nih cla nic in cla nov za gorsko reševanje v okvi ru možno sti, ki so bi­le na voljo, in z upoštevanjem ukrepov za zaje zi tev šir­je nja ko ronavi rusa SARS-CoV-2: uspo sab lja nji iz let ne in zimske tehni ke reševanja ter usposab lja nje modu la A za letenje s he li kopterjem. 
Cla ni druš tva s spe ci a li stic ni mi na zi vi so se ude le­ži li uspo sab ljanj, ki sta jih v ome je nem ob se gu orga­ni zi rali komi siji Gorske reševalne zveze Slovenije za letal sko reševanje in reševanje iz plazov za usposab-
Vse je pri pravlje no za spust … (Foto: Ire na Mu šic Hab jan) 

lja nje reševalcev letal cev in vodni kov reševalnih psov. 
Uspo sab lja nje za gorskega reševalca inš truktorja je v letu 2020 za klju cil Ju re Prezelj, trije pri pravni ki, Bo ris Bo dlaj, Ma tej Ogo revc in Ja nez Ko sirnik, pa so v letu 2021 za ce li uspo sab lja nje za pri do bi tev na slova gor-ski re ševalec. Let ni del re ševalne tehni ke so že uspe­šno opravi li, zimskega, s katerim bo do do konca li ce lot-ni pro gram, pa bo do za klju ci li v letu 2022. 
Zaveda mo se, da so skrb za varnost v gorah, izobra­ževanje obi skovalcev go ra in ne prestano opo zarja nje na nevarno sti naj vecje mož no za gotovi lo za pre prece­vanje ne srec v go rah. Za radi zna nih zdrav stvenih ra-

42 


zmer smo veli ko preventiv ne ga dela, zlasti predstavi­tve naše dejavno sti mladim, morali izpu sti ti. Izvedli pa 
smo eno dnev ni te caj varne ho je za obi skovalce go ra v zimskih ra zme rah na Ma li pla ni ni fe bruarja 2020 in 

dan varnej še hoje v gore konec leta 2021. V sode lo-
vanju s Ci vil no za šci to smo v prvem valu epi de mije v 
apri lu poma gali pri štetju obiskovalcev Starega gradu 
nad Kam ni kom. So de lovali smo na Te ku na Lim barsko 
go ro septembra 2021 in tekmi MTB. V viso ki poletni 
se zo ni smo organi zi rali de žurstvo ob so botah in ne­
de ljah, naši reševalci letal ci so bili v pripravlje no sti v 
eki pah za he li koptersko reševanje na Letali šcu Jo žeta Puc ni ka Ljub lja na na Brni ku. 
Na sa mem za cetku epide mije nih ce ni mo gel real no oce ni ti ob se ga in raz voja na stajajo ce ga stanja, ven dar smo se zavedali svoje ga rela tiv no samo stojne ga po­lo žaja ter ne odvi sne vlo ge v si stemu Ci vil ne za šci te. Z odgovornim in hitrim odzi vom smo se prila gaja li na ne ne hne spremem be in nova spozna nja. Glede na na šo osnovno reševalno dejavnost in navaje nost na in tervencije in izredne razme re je to tudi razum lji vo. Tako smo se kljub poveca ne mu ob se gu de la v pro ce su za šci te in reševanja v novo stanje – gle de na oko li šci­ne in splo šne po go je – vži veli po na ši oce ni re la tiv no uspe šno. Zato pa so bile v bistveni meri zelo priza dete ali vca sih ce lo one mo go ce ne dru ge pomem bne druš­tvene dejavno sti. Povsem na novo smo morali posta-vi ti društvene delovne prio ritete in se navadi ti na delo na da ljavo. 
De lovanje društva, fi nan cno pre glednost in orga­
ni za cijsko delo smo zagotavlja li z redni mi sestan ki 
upravne ga odbo ra po splet ni apli kaciji ZO OM, me sec­ne se stan ke clan stva pa smo iz vedli v ži vo samo ta­krat, ko so zdrav stvene razme re to dopu šca le. Sku paj z Al pi ni stic nim od se kom PD Kam nik smo po leti iz vedli skupni al pi ni stic ni ta bor, v letu 2020 je bi lo to v Švi ci, 
na sled nje leto pa v Do lo mi tih v Ita liji. 
Društvo v teh letih ni pri do bi lo novih cla nov, žal smo 
maja 2020 izgu bi li Toneta Škarjo. Tone, ki se mu je 
iz tekla življenj ska pot, je bil gorski tovariš, uspe šen reševalec in na cel nik po staje. Kot le genda al pi ni zma 
bo ostal zapi san v zgodovi no kamni škega alpi ni zma in reševanja. Mi pa se ga bomo spomi nja li predvsem po 

43 


na ših sku pnih do ži vetjih na na ših do sti krat tež kih, a 
vendarle le pih gorskih poteh. Zaveda mo se, da smo za uspeh in razvoj gorskega 
reševanja od govorni sa mi, za to smo cla ni druš tva ak­
tiv ni tudi pri delu in vode nju Gorske reševalne zveze Slovenije. V mandat nem obdob ju 2019–2023 delu­
je mo v organih GRZS: Fran ci Vran kar kot pred se dnik upravne ga odbo ra Usta nove – Skla da Okre šelj, Aleš Ho cevar kot clan ko mi sije za opre mo, Marko Petek kot clan ko mi sije za re ševanje iz pla zov ter Ire na Mu šic Hab jan kot cla ni ca ko mi sije za in formi ranje. 
Društvo je vse od ustanovi tve leta 1922 moc no vpeto v lo kalno oko lje in ta ko danes že tra di ci o nal no do bro so de lu je mo z Ob ci no Kam nik in Ci vil no za šci-to Obci ne Kam nik, Po li cijsko po stajo Kam nik, Zdrav­stvenim do mom dr. Ju lija Pol ca Kam nik, z ga sil ski mi društvi iz Ob ci ne Kam nik, dru žbo Ve li ka pla ni na, d. o. o., s pla nin ski mi in osta li mi druš tvi v Ob ci ni Kam nik, še zlasti zgledno sode lu je mo s Planin skim društvom Kamnik in al pi ni stic nim od se kom, od koder iz haja tu di veci na na ših cla nov. 
Pose bej izpo stavlja mo zelo dobro sodelovanje z Ob­
ci no Kam nik, ki nam za gotavlja del sred stev za na še 
de lovanje, v zadnjih letih pa se trudi intenziv no sode lo-vati pri reševanju na še prostorske pro ble ma ti ke. 
Za normal no delovanje Društva Gorska reševalna slu žba Kam nik so že od kon ca leta 2018, ko smo se prese li li v za ca sne kon tejnerje na lo kaciji Fu ži ne 74, do konca leta 2021 potekale aktiv no sti za uredi tev objek ta nek da nje ga skla di šca na severnem de lu nek­da nje smodni šni ce, ki smo ga odkupi li od teda nje ga la stni ka. 
Gle de na dejstvo, da sistemske reši tve za zagotav­lja nje pro storov za GRS ni, smo se na Upravi Re pu bli ke Slovenije za za šci to in reševanje (UR SZR) po govarja li 
o tem, da bodo poskusi li skupaj z Gorsko reševalno 
zvezo Slovenije (GRZS) po i skati do dat na na men ska 
sredstva za prostorske potrebe, ki prese gajo redno de­javnost GRS. Ta sredstva smo jese ni 2021 prido bi li s pod pi som aneksa k pogod bi GRZS in jih bomo porabi li 
za obnovo stavbe. Ob stoje ci na men ski sklad za ure­di tev pro storov, ki ga je za gotovi la Ob ci na Kam nik po prodaji de le ža Veterine na Pe rovem 20, smo na men-
sko in transpa rentno uporabi li v skladu z dogovorje ni-
mi po go ji med Ob ci no in druš tvom. 
Ak tiv no sti za se li tev v nove prostore so se za ce le že pred letom 2018. Iz bor mož ne lo kacije, števil ni se­stan ki in dogovor za nakup in podpis pisma o name-ri, prido bi tev hišne števil ke kot osnove za nadalj nje korake, rekonstrukcija in pri do bi tev elek tric ne ga pri­kljuc ka, na me sti tev, uredi tev kontejnerjev za za ca sno prostorsko reši tev in seli tev vanje v decem bru 2018, priprava nadalj njih korakov in zbiranje sredstev tudi z organi za cijo dobrodel ne ga koncerta in prodajo doni ra­nih likovnih del kamni ških ustvarjal cev v letu 2019. Nasled nji dve leti smo se ukvarja li s pri pravo tehnic ne do kumen tacije za obnovo in izbi ro izvajal cev del, izva­ja li nad zor nad de li, iska li mož no sti na pe ljave vodovo­dne in frastruktu re, kar se nam je po vseh za pletih in propa dlih mož no stih zavleklo po ob lju bi Ob ci ne Kam­nik v maj 2022. 
44 
Po zaslu gi intenziv ne ga dela gradbe ne ga odbo ra, 
la stnih prostovoljnih ur in doniranih sredstev smo de-


cem bra 2021 pri šli do fa ze, ko so bili pro stori za prti in 
obnovlje ni do te mere, da bodo primerni za prese li tev 
opreme, ce prav smo še ve dno brez vo de in ne katerih 
po mem bnih predvi de nih kompo nent. Delo torej še ni 
konca no, kajti ca ka nas še od kup ne kaj zem lji šca oko­li pro storov in so sed nje ga zem lji šca za he li koptersko 
pristaja nje, uredi tev okoli ce itn. 

De lo za ure di tev de lovnih pro storov je ote ževala tu­
di epide mija koronavi rusa, reševalno delo pa ni trpe lo. 
Še vec: v teh dveh letih smo opa zi li poveca nje števi la in tervencij, saj so v go re zace li za haja ti tu di lju dje, ki prej te ga ni so po ce li. Sko raj po lovi ca in tervencij na­še ga druš tva je še ve dno potekala na ob mo cju Ve li ke 
pla ni ne, opazi li pa smo tudi, da tujci na spletu najde­
jo in forma cije o poteh v Grin tovcih, ki pa so ve ci no ma na pac ne, lju dje ve ci no ma po se gajo po ci ljih, vi šjih od 
svoje pripravlje no sti in usposob lje no sti, zato so nesre-
ce števil nej še. Društvo Gorska re ševalna slu žba Kam nik de lu je že 
od leta 1922. Podo bno kot naši predho dni ki se trudi-
mo, da bi cim prej pri šli na po moc vsem, ki za i de jo v go rah v te žave. Želi mo in sku ša mo sle di ti tra di ciji, za­
veda mo se svoje ga poslan stva – varno in kakovostno reševati – in smo pono sni, da smo kamni ške reševal­
ke in re ševalci. Vsa ko reše no življe nje nam je v ve li ko 
vese lje in spod bu da za še boljše delo v pri hod nje. 
Raj­ko­Sla­pnik1 Dr­nov­ško­va­pot­2,­Kam­nik rajko.slapnik@gmail.com 
Vi­do­Kre­gar2 Vol­cji­Po­tok­8,­Ra­dom­lje vido.kregar@gmail.com 
Iz­vir­ni­znan­stve­ni­cla­nek 

Mo­ni­to­ring­iz­vir­skih­in­iz­liv­nih­voda­pod­Ve­li­ko­pla­nin­sko­pla­no­to­in­pro­ble­ma­ti­ka­one­sna­že­va­nja­pod­zem­nih­vo­da­v­Kam­ni­ško-Sa­vinj­skih­Al­pah 
Kamni ški ja marji smo se v letih 2020 in 2021 si stema tic no loti li razi skav izvirskih vod pod veli kopla nin sko planoto in v doli­ni Kam ni ške Bistrice z name nom, da ugotovi mo, v kolik šni me ri vpli vajo dejavno sti na plani nah in v doli ni Kamni ške Bistrice na kvali teto podzem nih in povr šin skih voda. Razi skave so obse gale merje nje fi zi kalno-ke mijskih pa rametrov in je ma nje vodnih vzor­cev za mikrobi o lo ške anali ze. Na 11 lokali tetah smo trikrat in šti rikrat izme rili fi zi kalno-ke mijske in mi krobi o lo ške vre dno sti vode v izvirnih in izliv nih delih potokov, ki se stekajo v Kamni ško Bistrico, Brlož ni co in Luc ko Be lo. Iz jav no do stopnih kart, raz nih registrov in ortopo snet kov smo ugotovi li, da je na planoti 464 objek tov s strešni mi povr ši na mi od 9 do 592 m2. 57.138 m3 pa davin ob 2000 mm pa davin let no se od tece s streh in vsaj po lovica je bi la one sna že na s fe kalija mi in dru gi mi go spo dinj-ski mi od pla kami in bi mo rala bi ti pre pe lja na v do li no na ci stil no na pravo. Potrdi lo se je, da je Ve li ka pla ni na iz lo ce na iz evrop ske­ga in slovenskega pravne ga reda, kjer vsak de la, kar ho ce, in kjer je prav za prav spoš tovanje za konov ne hi gi e nic no. Ugotovi li smo, da cisternski odvoz ni najbolj rentabil na oblika transporta in predla gamo cevni transport, ki je najce nej ši in okolju najbolj prija zen. Mikrobi o lo ške meritve so potrdi le in ponovno dokaza­le vi so ko stopnjo one sna ževanja pod zem nih vo da pod ve li ko­pla nin sko planoto. Fekalije in gospo dinj ske odpa dne vode še vedno v ve li ki ve ci ni pri me rov po nik ne jo v kra ško pod zem lje in pritece je na povr šje v iz virnih vo dah v vzno žju pla note. V potoke v doli ni Kamni ške Bistrice, ki se izli vajo v reko, se še vedno ste­kajo greznic ne odpla ke iz na se lij in po sa mez nih ob jek tov vzdolž ce lotne doli ne. Tudi prekomerni cestni promet na Veli ki plani­ni in v dolini Kamniške Bistrice, divja kampi ranja z avtodo mi, mno žic na ko pa nja v iz vi rih po me nijo ve li ko grožnjo pod zem ni in povr šin ski vo di, ki je glav ni vir pit ne vode za ve ci no pre bi valstva 
 aarilbairaioaj 
Rajko Slapnik s. p., doktor bioloških znanosti, samostojni 
raioaliajiolariroologaja 
loijjaaribiolologriaarga 
kluba Kamnik. 
 aarilbaiririaargalba 
Kamnik in dvakratni predsednik Jamarske zveze Slovenije. 
kamni ške obci ne in je za to že skraj ni cas, da iz volje ni ob cin ski svetni ki, od govorni na ob ci ni in dr žavi zac ne jo ukre pa ti. 
Kljuc ne be se de: Veli ka plani na, doli na Kamni ške Bistrice, 
iz vi ri, pit na vo da, od pa dna vo da, fi zi kalno-ke mijske, mi krobi o lo-ške ana li ze vo de, one sna ževanje 
In 2020 and 2021, cavers from Kam nik be gan the system­atic re se arch of spring waters un der the Ve li ka Pla ni na pla teau and in the Kam ni ška Bistrica valley in order to determi ne the extent to which ac ti vi ti es in the mo untains and the valley affect the quality of groundwater and surface water. The re se arch in-clu ded me a su ring physicochemical pa rameters and ta king wa­ter samples for mic robi o lo gi cal analyses. Physicochemical and mic robi o lo gi cal va lu es of water in the ori gi nal and outflow parts of stre ams flowing in to the Kam ni ška Bistrica, Brlož ni ca and Lucka Be la ri vers were mea su red three ti mes and 4 fo ur ti mes at 11 lo ca li ti es. From publicly ava i la ble maps, va rio us regi sters and orthographic ima ges, we found that the re are 464 bu il dings on the pla teau with ro ofs ran ging from 9 to 592 m2. 57,138 m3 of rain fall at 2,000 mm of ra in fall annually dra ins from the ro ofs and at le ast half has be en con tami na ted with fa e ces and other ho u se hold sewage and sho uld be tran sported to the valley for trea tment. It was con firmed that Ve li ka Pla ni na is excluded from the Eu rope an and Sloveni an le gal order, where everyone does what they want, and where compli an ce with the law is unhygien­ic. We have found that tank re moval is not the most cost-effec-ti ve form of tran sport and we sug gest pi pe tran sport, which is the most afforda ble and most environmentally friendly method. Mic robi o lo gi cal mea su rements on ce aga in con firmed a high le­vel of groundwater pol lu ti on below this high mo untain pla teau. Fae ces and do me stic wastewater still in the vast majority of ca­ses sink in to the karst un derground and flow to the surface in the ori gi nal waters at the fo ot of the pla teau. Sewage efflu ents from set tle ments and in di vi du al bu il dings along the en ti re valley still flow in to the streams in the Kam ni ška Bistrica valley, which then flow in to the river. Excessive ro ad traffic on Ve li ka Pla ni na and in the Kam ni ška Bistrica valley, wild camping with motor-ho mes, as well as mass bathing in springs also pose a great threat to both groundwater and surface water, which is the ma in so urce of drin king water for the majority of the po pu la ti on of the Municipality of Kam nik. It is the refore high ti me that mu ni ci pal co uncil lors, who carry responsibility on the mu ni ci pal and sta te level, to start ta king acti on. Key words: Veli ka pla ni na, Kam ni ška Bistrica valley, springs, drin king water, wastewater, physicochemical and mic robi o lo gi-cal analyses of water, pol lu ti on 

Uvod­
V Kamni škem zborni ku iz pred dveh let (Sla pnik, Kregar 2020a) smo po da li re zul tate razi skav ve ci no-ma iz virskih vod na ob mo cju Kam ni ško-Savinj skih Alp (KSA) v ob dob ju 2017–2019. Ra zi skave so obse ga­le merje nje fi zikalno-ke mijskih pa rametrov, je ma nje vodnih vzorcev za mikrobi o lo ške anali ze ter inventa­riza cijo in ra zi skave bio in di katorskih vrst meh kužcev (slad kovodnih školjk in pol žev). La ni in letos smo se bolj si stema tic no loti li iz virskih vod pod ve li kopla nin­sko planoto z name nom, da ugotovi mo, v kolik šni meri vpli vajo dejavno sti na plani nah na kvali teto podzem­nih vo da pod njo (Sla pnik, Kre gar 2020b, 2021). Ra zi­skave je fi nan ci rala ob ci na Kam nik. 
45 


Voda je v zgo dovi ni cloveštva za zra kom dru ga naj­po mem bnej ša naravna dobrina. Zrak je tako samo u-meven, da o njem sploh ne razmiš lja mo. Z vodo je ze-lo dru gace. Pre govor »Ni va si ce brez vo di ce« pove vse. Fizi o lo ška od vi snost cloveka od vode je kro ji la nje govo bit. Pri iskanju primerne ga prostora za bivanje je bila voda odlo cil ne ga po me na. 
 Planota Veli ka plani na je del Kamni ško-Savinj skih Alp in se dvi ga nad do li na mi Kam ni ške Bistrice, Crne ter Kranj skega in Štajerskega Raka ter Luc ke Bele. Obrav navano ob mo cje se ga od Pre se dlaja in Kam ni­ške Bele na severu ter od Kamni ške Bistrice na zaho­du do do li ne Crne juž no in ob cin ske me je na vzho du. Veli ko je 35 kva drat nih ki lo me trov. Povr šje planote pa obsega okrog 10,5 kva drat nih ki lo me trov. Samo obmo cje pa še je ne kaj ma njše, okrog 60 hek tarjev. Najvi šja toc ka je vrh Rze ni ka, vi sok 1833 m, naj ni žja tocka pa je v Sta hovi ci, 430 m nad morjem. V sta rejši li teratu ri se to obmo cje do sti krat ime nu je Poljan ska pla no ta (Cer cek 1948), kar je na svoj na cin ustrez­ne je, saj sta po deli tvi teritorija nekda nje Veli ke pla­ni ne po stanovih oziroma zasel kih nastala pod istim ime nom dva poj ma: ce la pla nota in del pla note, ki se ime nu je Veli ka plani na. Ker je sedaj ime Veli ka plani­na splo šno zna no, ga še na prej upo rablja mo, ce prav vemo, da je dvopo men sko. 
Recno omre žje po do li nah je normal no, le pri tokov 
s strani Veli ke plani ne je malo. V Kamni ško Bistrico 
se izli vajo Kam ni ška Be la, dva potoka na Ko pi šcih in Konjska. V Crno ozi roma Vo lovljek se iz li vajo Kajžar-ski Šunc, Jan kov Šunc in Potok. Dolži na teh pri tokov kaže, da v ma si vu Veli ke Pla ni ne povr šin sko omre žje 
sploh ni razvi to, torej je to prava kraška planota. To pa 
po me ni, da je po pol no ma raz vi ta pod zem na mre ža z vse mi spe ci fic ni mi la stnostmi in ugan kami, ki jih lju­
dje lahko razi skuje mo le kot jamarjem dostopne dele jam in smeri podzem nih odtokov z barvanjem in kon­
troli ranjem barve na iz tokih iz pod zem lja (Belec 2010; Novak 1992, 1993, 1994/95). Del pa davin ske vode se iz li va na ravnost v povr šin ske vodotoke (stru ge) ali pa na paja pod tal ni co. Ker se na ravna mre ža vo dnih tokov v ma si vu Veli ke pla ni ne upo rablja kot pri rocna 
in zastonjska kana li za cija, to vpliva na kvaliteto vode v povr šin skih vodah in na podtal ni co okrog gorskega ma si va. 
Me­to­de­de­la 
Na 11 lo kali tetah smo tri krat in šti rikrat izme rili fi zi­kalno-ke mijske in mikrobi o lo ške vredno sti vode v izvir­nih in izliv nih delih potokov, ki se stekajo v Kamni ško Bistrico, Brlož ni co in Luc ko Belo (ta be la 1, 2, 3). Opis metod vzor cevanj, merjenj fi zi kalno- ke mijskih, mi kro-bi o lo ških in bi o lo ških la stno sti vo de je na tan cno po­dan v Kamni škem zborni ku v prispev ku izpred 2 let (Sla pnik, Kre gar 2020a; Metode de la), za to tega po­glavja ne bo mo po novno opi sovali. 
Veci na jav nih po dat kov pravi, da je oprem lje nost s komu nal no in frastruktu ro na Ve li ki pla ni ni do bra, saj so vse ko ce opremlje ne z ne pretocni mi grez ni ca mi ali že jo moc no one sna že nost, koli ci na grez nic nih fe kalij, prepe lja na na Me dob cin sko ci stil no na pravo Domža­le, pa ni v no be nem lo gic nem ra zmerju s po dat ki o 
obi skih na Veli ki plani ni, smo iz javnih podat kov na­
redi li ana li zo. Upo rabi li smo apli kacijo Ge o pe dija. Na njej smo pri merja li ortofoto posnet ke s topo grafski mi 
po snet ki povr šja in ugotovi li, da se podat ki vedno ne uje majo. Tako smo naredi li popis vseh objek tov na pla­
noti in na to primerjavo. Strokovnja ki so nam raz lo ži li, da v ta kem pri me ru obstajajo šti ri mož no sti: 
– 
a) ob jekt je na obeh kartah, 

– 
b) ob jekt je na prvi karti in ga na dru gi ni, 

– 
c) ob jekt je na dru gi karti in ga na prvi ni, 

– 
d) ob jek ta ni na no be ni karti. 



Ker bi preverba po kri teriju D vze la prevec ca sa, smo priv ze li, da se vsak ob stojec ob jekt po javi vsaj na eni od kart. Tako smo iz kart vzeli nekaj podat kov in jih vne sli v da toteko, ki nam je potem omo go ci la za ni mi vo ana li zo sta nja. 
Zbrali smo na sled nje po dat ke: 
– 
a) Ga uss-Kru gerjeva ko ordi na ta Y 

– 
b) Ga uss-Kru gerjeva ko ordi na ta X 

– 
c) Nad morska vi ši na 

– 
d) List (to po grafski iz rez) števil ka 

– 
e) Ime na se lja ali ob mo cja 

– 
f) Števil ka ob mo cja 

– 
g) Števil ka ob jek ta v ob mo cju 

– 
h) Enot na ši fra 

– 
i) Hi šna števil ka (ce ob staja) 

– 
j) Številka zgrad be 

– 
k) Ob stoj v to po grafskem na crtu 

– 
l) Ob stoj v ortofoto po snet ku 

– 
m) Do stop do ob jek ta 

– 
n) Vrsta ob jek ta – o) Povr ši na ob jek ta (stre he) 

– 
p) Opom ba – do dat ni opis 



46 
ma li mi ci stil ni mi na pravami, iz ka terih fe kalije redno 
odvažajo. Ker na še ana li ze iz vi rov pod ma si vom ka­
Tabe la 1: Najdi šca (Št. lo kal., Lo kali teta) s po da ni mi kraji (Kraj), ob ci na mi (Ob ci na – O.), ti pi (i – iz vir, z – zajetje, iz liv), Ga us-Kru gerjevi mi ko ordi na tami (Y-ko ord, X-ko ord) in nad morski mi vi ši na mi (m nmv) 
št.­lo­kal.  Lo­ka­li­te­ta  Kraj  Ob­ci­na  
 
 
 
 
29  iz vir v do li ni Konjske  Stahovi ca  O. Kamnik  i  471354  126979  541  
29,2  Konjski potok, izliv  Stahovica  O. Kamnik  izliv  470917  127007  457  
46  izvir Dovnikovega studenca  Podvolovljek  O. Luce  i  477161  130352  615  
53  izvir Lucnice  Podvolovljek  O. Luce  i  477115  129976  597  
90,1  Kopišce, zajetje  Kamniška Bistrica  O. Kamnik  z  470245  129918  581  
90,3  Kopišnica, izliv  Kamniška Bistrica  O. Kamnik  izliv  469982  129688  552  
91,2  Dolski graben, izliv potoka  Kamniška Bistrica  O. Kamnik  izliv  470057  129441  539  
92,1  potok pri žicnici, izliv  Kamniška Bistrica  O. Kamnik  izliv  470218  129042  545  
93  izvir nad Klusom  Stahovica  O. Kamnik  i  470774  125897  515  
93,2  izliv potoka pod Klusom  Stahovica  O. Kamnik  izliv  470618  126020  457  
113  zajetje Spodnje Praprotno  Crna nad Kamnikom  O. Kamnik  z  471185  124848  462  




Slika 1: Kartografski prikaz obravnavanih lokalitet (izdelal Klemen Kregar) 
Tabela 2: Najdišca (Št. lokal., Lokaliteta) z datumi vzorcevanj in merjenjem v letu 2020 
Št. lokal.  Lokaliteta  
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
46  izvir Dovnik. studenca  7. 5.  4. 6.  1. 7.  9. 8.  3. 9.  1. 10.  
53  izvir Lucnice  23. 2.  2. 4.  7. 5.  4. 6.  1. 7.  9. 8.  3. 9.  1. 10.  3. 11.  
90,1  zajetje Kopišce  9. 8.  3. 9.  
93  izvir nad Klusom  23. 2.  7. 5  4. 6.  1. 7.  9. 8.  3. 9.  1. 10.  
113  zajetje, Sp. Praprotno  23. 2.  9. 8.  3. 9.  47  




Tabela 3: Najdišca (Št. lokal., Lokaliteta) z datumi vzorcevanj in merjenji v letu 2021 

Št.­lokal. Lokaliteta 
29  izvir v dolini Konjske  4. 7.  2. 8.  30. 8.  
29,2  Konjski potok, izliv  4. 7.  3. 8.  30. 8.  29. 9.  
53  izvir Lucnice  4. 7.  2. 8.  30. 8.  29. 9.  
90,1  Kopišce, zajetje  4. 7.  3. 8.  30. 8.  29. 9.  
90,3  Kopišnica, izliv  3. 8.  30. 8.  29. 9.  
91,2  Dolski graben, izliv potoka  3. 8.  30. 8.  29. 9.  
92,1  potok pri žicnici, izliv  3. 8.  30. 8.  29. 9.  
93  izvir nad Klusom  4. 7.  3. 8.  30. 8.  
93,2  izliv potoka pod Klusom  4. 7.  3. 8.  30. 8.  29. 9.  

Fekalne vode so onesnažene z vsemi ostanki vseh agensov, ki jih clovek potrebuje za življenje, to so pred­vsem snovi, ki jih uživa oziroma sprejema in potem izloca iz svojega organizma, ker so nujno potrebne za njegovo življenje. To so izlocki oziroma sekreti. Te pa sestavljajo ostanki prebavljene hrane (blato in urin), ki so vedno razredceni z vodo. Sestavljajo jih pa sami ostanki ciste presnove, obogateni z mikroorga­ni zmi, ki presnovo omogocajo, in z raznimi dodatki za izboljšanje presnove, od katere je marsikdaj odvisno zdravje in pocutje cloveka. To pa so v cloveškem pri­meru razna zdravila, antibiotiki, hormonski vzpodbuje­valci in zaviralci, terapevtski pripomocki, pomirjevala, droge – sploh vsi medicinski in nemedicinski vnosi v telo. Drugo veliko skrb povzroca vsebnost hormonskih motilcev, ki jih zaradi omejitev pri analiznih metodah sploh še ne moremo videti in nadzorovati, le to vemo, da so škodljivi. 
Dolgorocno je skrb vzbujajoca vsebnost protimik­robnih ucinkovin, ki se prevec uporabljajo v humani medicini in v reji pišcancev za povecanje prirasta, saj 
to vodi v razvoj tolerance patogenih mikroorganizmov. 
Laboratorijske študije koronavirusov, ki so potekale 
v dobro nadzorovanih okoljih, so pokazale, da lahko vi­
rus ostane kužen v vodi, kontaminirani s fekalijami, od 
nekaj dni do nekaj tednov. Za okrepitev varnosti pitne 
vode je mogoce sprejeti številne ukrepe, vkljucno z zašcito vode na izviru, cišcenjem vode na tockah dis-tribucije, zbiranja ali porabe in varnim skladišcenjem obdelane vode v redno cišcenih in pokritih gospodinj­
skih zbiralnikih. 

Za nas, ki smo tudi obcani obcine Kamnik, pomeni zašcita vode na izviru njeno zašcito, preden ponikne v kraško podzemlje, saj je tam zaradi nedostopno­sti ne moremo vec v nicemer in z nicemer varovati, vsak poseg kvaliteto vode še zmanjša, ceprav v eni liniji morda pomeni izboljšanje. Treba bi bilo izvesti odvajanje vseh odpadnih vod, tako iz greznic kot iz cistilnih naprav v dolino. Kot kaže zgornji podatek, se odvažanje ne izvaja. 
48 
Rezultati 
Tabela 4: Najdišca (Št. lok., Lokaliteta) v danem casu (datum) z ocenjenimi pretoki vode (pretok) v litrih na sekundo (L/s), z izmerjenimi temperaturami zraka in vode (Tz, Tv) v stopinjah Celzija (°C), in kolicino raztopljenih delcev v vodi (TDS) v mg raztopljenih delcev v 1 L vode (ppm) v letih 2020 in 2021 

Št.­lok. Lokaliteta Datum­(d.­m.­l.) 
29 izvir v dolini Konjske 4.7.2021 1 19,8 11,4 176 29 izvir v dolini Konjske 2.8.2021 0,2 20,3 11,8 178 29 izvir v dolini Konjske 30.8.2021 0,2 17,3 12 200 29,2 Konjski potok, izliv 4.7.2021 30 17 12,7 153 29,2 Konjski potok, izliv 3.8.2021 6 18,1 13,3 148 29,2 Konjski potok, izliv 30.8.2021 5 16,2 11,7 172 29,2 Konjski potok, izliv 29.9.2021 8 15,3 11,8 175 46 izvir Dovnikovega stud. 07.05.2020 70 19,2 8,4 123 46 izvir Dovnikovega stud. 04.06.2020 80 18 7,7 127 46 izvir Dovnikovega stud. 01.07.2020 80 22 7,8 120 46 izvir Dovnikovega stud. 09.08.2020 80 19,5 9,4 126 46 izvir Dovnikovega stud. 03.09.2020 90 14,4 7,9 128 46 izvir Dovnikovega stud. 01.10.2020 80 18 7,8 124 53 izvir Lucnice 23.2.2020 80 5,9 8,2 133 53 izvir Lucnice 2.4.2020 70 10,1 8,2 124 53 izvir Lucnice 7.5.2020 70 14,5 8,4 130 53 izvir Lucnice 4.6.2020 70 17,2 8,1 136 53 izvir Lucnice 1.7.2020 9020 8 140 53 izvir Lucnice 9.8.2020 100 22,7 9,8 148 53 izvir Lucnice 3.9.2020 95 17 8,1 150 
53 izvir Lucnice 1.10.2020 110 21 7,8 137 53 izvir Lucnice 3.11.2020 100 12 8,1 139 53 izvir Lucnice 4.7.2021 100 16,8 8,5 125 53 izvir Lucnice 02.08.2021 180 15,9 8,3 127 53 izvir Lucnice 30.08.2021 80 12,7 8,3 142 53 izvir Lucnice 29.09.2021 40 11,3 8,4 146 90,1 zajetje Kopišce 9.8.2020 0,2 17,7 9,4 139 90,1 zajetje Kopišce 3.9.2020 0,1 16,4 9,2 148 90,1 zajetje Kopišce 4.7.2021 0,5 18,5 8,5 138 90,1 zajetje Kopišce 3.8.2021 0,1 19,9 9,6 135 90,1 zajetje Kopišce 30.8.2021 0,8 16,3 9,5 145 90,1 zajetje Kopišce 29.9.2021 0,1 17,4 8,6 145 

90,3 Kopišnica, izliv 3.8.2021 2 20,2 12,4 133 
49 



Št.­lok. Lokaliteta Datum­(d.­m.­l.) 
90,3  Kopišnica, izliv  30.8.2021  2  17,5  10,2  145  
90,3  Kopišnica, izliv  29.9.2021  1  17,2  10,5  146  
91,2  Dolski graben, izliv potoka  3.8.2021  0,3  20,5  10,6  136  
91,2  Dolski graben, izliv potoka  30.8.2021  0,2  16,5  9,7  161  
91,2  Dolski graben, izliv potoka  29.9.2021  0,2  16  9,9  158  
92,1  potok pri žicnici, izliv  3.8.2021  0,05  18,9  15,5  167  
92,1  potok pri žicnici, izliv  30.8.2021  0,02  18,9  14,6  211  
92,1  potok pri žicnici, izliv  29.9.2021  0,02  17,8  13,5  214  
93  izvir nad Klusom  23.2.2020  0,2  8  9,6  181  
93  izvir nad Klusom  7.5.2020  0,2  22,3  11  179  
93  izvir nad Klusom  4.6.2020  0,3  14,8  9,8  183  
93  izvir nad Klusom  1.7.2020  0,2  18  10,1  148  
93  izvir nad Klusom  9.8.2020  0,5  19  11,3  178  
93  izvir nad Klusom  3.9.2020  0,2  19,9  10,3  178  
93  izvir nad Klusom  1.10.2020  0,5  15  10,3  178  
93  izvir nad Klusom  4.7.2021  2  17,5  9,8  159  
93  izvir nad Klusom  3.8.2021  0,5  14,7  11,2  153  
93  izvir nad Klusom  30.8.2021  0,1  15,8  10,8  186  
93,2  izliv potoka pod Klusom  4.7.2021  3  16,9  11,9  157  
93,2  izliv potoka pod Klusom  3.8.2021  0,4  18,9  13,3  154  
93,2  izliv potoka pod Klusom  30.8.2021  0,2  18,5  11,5  177  
93,2  izliv potoka pod Klusom  29.9.2021  0,1  14,5  12,1  182  
113  zajetje Spodnje Praprotno  23.2.2020  0,4  8,1  9,8  154  
113  zajetje Spodnje Praprotno  9.8.2020  1,2  22  11,7  158  
113  zajetje Spodnje Praprotno  3.9.2020  0,3  18,4  12,6  166  

50 
Tabela 5: Lokalitete s podanimi izmerjenimi redoks potenciali (Redox) v milivoltih (mV), elektricno prevodnostjo (El. prev.) v mikrosimensih na centimeter (µS/cm), nasicenostjo s kisikom (Kisik) v procentih (%), vsebnostjo kisika (Kisik1) v miligramih na liter (mg/l), pHjem (pH) in elektricno napetostjo (El. n.), izmerjeno v milivoltih (mV) 

Št. 
Lokaliteta Datum­
lokal. 
29  izvir v dolini Konjske  4.7.2021  389,8  408,5  12,14  127,1  8,11  –60,6  
29  izvir v dolini Konjske  2.8.2021  401,3  400,1  11,09  118,1  8,04  –56,9  
29  izvir v dolini Konjske  30.8.2021  393,8  405,4  11,77  118,3  7,56  –29,5  
29,2  Konjski potok, izliv  4.7.2021  381,6  362,6  12,33  132,1  8,46  –81,3  
29,2  Konjski potok, izliv  3.8.2021  336,3  342,8  11  120,3  8,51  –83,5  
29,2  Konjski potok, izliv  30.8.2021  439,9  708,7  11,76  118,5  7,66  –35,8  
29,2  Konjski potok, izliv  29.9.2021  321,9  474,6  11,96  120  8,45  –79,3  
46  izvir Dovnikovega stud.  7.5.2020  368,3  306  10,44  100,5  8,09  –58,7  
46  izvir Dovnikovega stud.  04.06.2020  331,8  260,3  10,54  105,2  7,15  –6,7  
46  izvir Dovnikovega stud.  01.07.2020  339,5  348,4  10,33  108,2  7,98  –52,9  
46  izvir Dovnikovega stud.  09.08.2020  355,8  293,6  10,83  107,7  7,98  –52,8  
46  izvir Dovnikovega stud.  03.09.2020  342,1  312,3  10,84  104,5  8,03  –55  
46  izvir Dovnikovega stud.  01.10.2020  350  298,5  10,86  111,1  8,12  –60,6  
53  izvir Lucnice  23.2.2020  342,2  275,1  11,1  106,5  7,92  –49,3  
53  izvir Lucnice  2.4.2020  298,3  486,3  11,73  112,5  8,01  –54,3  
53  izvir Lucnice  7.5.2020  346,9  354,1  11,08  109,3  8,00  –53,3  
53  izvir Lucnice  4.6.2020  314,3  373,9  10,31  112,2  7,93  –50,3  
53  izvir Lucnice  1.7.2020  359,8  286,9  10,84  108,3  7,30  –15  
53  izvir Lucnice  9.8.2020  347,5  342,4  10,46  108,2  8,02  –55,2  
53  izvir Lucnice  3.9.2020  336,7  357,4  11,11  111,1  7,92  –49,6  

53  izvir Lucnice  1.10.2020  354,9  291,5  11,17  115  7,35  –18,2  
53  izvir Lucnice  3.11.2020  378,1  327,1  10,53  113,1  7,98  –53,7  
53  izvir Lucnice  4.7.2021  384,5  281,2  12,41  126,2  8,17  –63,9  
53  izvir Lucnice  02.08.2021  354,3  284,7  12,12  127,1  8,10  –59,9  
53  izvir Lucnice  30.08.2021  351,1  296,5  12,84  126,1  8,17  –63,2  
53  izvir Lucnice  29.09.2021  324,6  301,4  12,55  118,7  8,04  –55,9  
90,1  zajetje Kopišce  9.8.2020  331,9  332,7  11,34  109,4  7,79  –41,8  
90,1  zajetje Kopišce  3.9.2020  353,5  381,6  11,24  105,6  7,81  –42,9  
90,1  Kopišce, zajetje  4.7.2021  387,7  296,1  11,67  118,4  8,01  –54,4  
90,1  Kopišce, zajetje  3.8.2021  347,7  302,5  11,07  119  8,03  –56,1  
90,1  Kopišce, zajetje  30.8.2021  380,6  297,4  12,2  121,7  8,08  –58,9  
90,1  Kopišce, zajetje  29.9.2021  331,4  304  11,51  125,2  7,94  –51,6  
90,3  Kopišnica, izliv  3.8.2021  336,3  462  10,88  125,5  8,43  –79,5  51  



Št. 
Lokaliteta Datum­
lokal. 

90,3  Kopišnica, izliv  30.8.2021  380,8  341,8  11,69  119,6  8,63  –89,6  
90,3  Kopišnica, izliv  29.9.2021  342,6  301,3  11,27  122,2  7,11  –4,8  
91,2  Dolski graben, izliv  3.8.2021  349.1  314,1  11,59  122,4  8,25  –68,8  
91,2  Dolski graben, izliv  30.8.2021  381,1  326,9  11,91  120,3  8,32  –72,2  
91,2  Dolski graben, izliv  29.9.2021  329,9  323,8  11,7  124,5  7,53  –28,6  
92,1  potok pri žicnici, izliv  3.8.2021  339,2  412,5  10,61  117,3  8,53  –85,2  
92,1  potok pri žicnici, izliv  30.8.2021  376,1  425,1  11,42  120,1  8,6  –88,3  
92,1  potok pri žicnici, izliv  29.9.2021  315,7  428,7  11,12  119,8  8,5  –83,1  
93  izvir nad Klusom  23.2.2020  345,1  369,1  11,16  106,9  7,93  –49,7  
93  izvir nad Klusom  7.5.2020  368  386,5  9,53  100,2  7,78  –41,7  
93  izvir nad Klusom  4.6.2020  352,4  396,7  10,48  106,3  7,41  –21,3  
93  izvir nad Klusom  1.7.2020  339,4  511,5  10,31  105,2  7,84  –46,2  
93  izvir nad Klusom  9.8.2020  353,9  417,1  10,61  105,6  7,93  –50,3  
93  izvir nad Klusom  3.9.2020  352,1  443,1  10,12  104,7  7,83  –44,5  
93  izvir nad Klusom  1.10.2020  347,6  458,1  10,64  106,6  7,93  –50,4  
93  izvir nad Klusom  4.7.2021  397  373,8  11,05  113,2  7,81  –43,4  
93  izvir nad Klusom  3.8.2021  357,4  370,2  11,8  121,7  7,99  –54  
93  izvir nad Klusom  30.8.2021  357,8  480,4  11,66  117,4  8,03  –55,5  
93,2  izliv pot. nad Klusom  4.7.2021  393,8  449  11,37  118,6  7,41  –21,3  
93,2  izliv pot. nad Klusom  3.8.2021  334,2  360,1  11,4  122,3  8,63  –90,3  
93,2  izliv pot. nad Klusom  30.8.2021  403,3  367,8  11,78  119,8  8,67  –92,1  
93,2  izliv pot. nad Klusom  29.9.2021  321,5  365,9  11,71  119,9  7,79  –42,7  
113  zajetje Spodnje Prap.  23.2.2020  341,5  317,1  11,34  109,1  8,07  –57,8  
113  zajetje Spodnje Prap.  9.8.2020  359,2  384,8  10,46  107,3  7,94  –50,8  
113  zajetje Spodnje Prap.  3.9.2020  347,8  479,3  10,39  107,2  8,39  –76,2  

52 
Tabela 6. Lokalitete s podanimi izmerjenimi vrednostmi nitratov (NO3-N) v miligramih na liter (mg/L), sulfatov (SO42–) v miligramih na liter (mg/L) in amonijevega iona (NH4-N) v miligramih na liter (mg/L) in izracunane vrednosti nitratov, fosfatov in amonija v vodi (nm = ni bilo merjeno; pmo = pod merilnim obmocjem) 
Št.­lok.­Lokaliteta Datum­

29 izvir v dolini Konjske 4.7.2021 1,82 1 pmo 29 izvir v dolini Konjske 2.8.2021 1,54 3 pmo 29 izvir v dolini Konjske 30.8.2021 1,48 2 pmo 29,2 Konjski potok, izliv 4.7.2021 1,68 0 0,038 29,2 Konjski potok, izliv 3.8.2021 1,41 2 pmo 29,2 Konjski potok, izliv 30.8.2021 1,44 1 pmo 29,2 Konjski potok, izliv 29.9.2021 1,28 0 pmo 46 izvir Dovnikovega stud. 01.07.2020 1,34 0 pmo 46 izvir Dovnikovega stud. 09.08.2020 0,96 nm pmo 46 izvir Dovnikovega stud. 03.09.2020 0,94 1 pmo 46 izvir Dovnikovega stud. 01.10.2020 0,96 0 nm 53 izvir Lucnice 23.2.2020 nm nm nm 53 izvir Lucnice 2.4.2020 nm nm nm 53 izvir Lucnice 1.7.2020 0,88 1 pmo 53 izvir Lucnice 9.8.2020 0,94 0 pmo 53 izvir Lucnice 3.9.2020 0,99 0 0,026 53 izvir Lucnice 1.10.2020 0,92 0 nm 53 izvir Lucnice 3.11.2020 1,05 0 pmo 53 izvir Lucnice 4.7.2021 1,58 0 0,019 53 izvir Lucnice 02.08.2021 1,08 3 pmo 53 izvir Lucnice 30.08.2021 1,01 0 pmo 
53 izvir Lucnice 29.09.2021 1,27 0 pmo 90,1 zajetje Kopišce 9.8.2020 1,06 0 pmo 90,1 zajetje Kopišce 3.9.2020 1,16 1 pmo 90,1 zajetje Kopišce 4.7.2021 1,25 1 pmo 90,1 zajetje Kopišce 3.8.2021 1,23 3 pmo 90,1 zajetje Kopišce 30.8.2021 1,19 2 0 90,1 zajetje Kopišce 29.9.2021 1,34 1 pmo 90,3 Kopišnica, izliv 3.8.2021 1,21 0 pmo 90,3 Kopišnica, izliv 30.8.2021 1,24 1 pmo 90,3 Kopišnica, izliv 29.9.2021 nm 0 pmo 91,2 Dolski graben, izliv 3.8.2021 1,48 4 0 91,2 Dolski graben, izliv 30.8.2021 1,33 2 pmo 91,2 Dolski graben, izliv 29.9.2021 1,5 1 pmo 


Št.­lok.­Lokaliteta Datum­

92,1  potok pri žicnici, izliv  3.8.2021  0,97  23  0,034  
92,1  potok pri žicnici, izliv  30.8.2021  0,87  22  0,05  
92,1  potok pri žicnici, izliv  29.9.2021  0,77  25  0,023  
93  izvir nad Klusom  1.7.2020  1,28  0  0,029  
93  izvir nad Klusom  9.8.2020  1,45  0  pmo  
93  izvir nad Klusom  3.9.2020  1,44  1  pmo  
93  izvir nad Klusom  1.10.2020  1,35  0  nm  
93  izvir nad Klusom  4.7.2021  1,5  0  pmo  
93  izvir nad Klusom  3.8.2021  1,44  2  pmo  
93  izvir nad Klusom  30.8.2021  1,36  1  pmo  
93,2  izliv pot. nad Klusom  4.7.2021  1,31  0  pmo  
93,2  izliv pot. nad Klusom  3.8.2021  1,19  3  pmo  
93,2  izliv pot. nad Klusom  30.8.2021  1,31  1  pmo  
93,2  izliv pot. nad Klusom  29.9.2021  1,95  0  0  
113  zajetje Spodnje Praprotno  9.8.2020  1,51  2  pmo  
113  zajetje Spodnje Praprotno  3.9.2020  1,41  3  0  

54 
Tabela 7: Seznam lokalitet s podanimi vrednostmi bakterije Escherichia coli (Escherichia coli), koliformnih bakterij (Koliformne bakterije), skupno število mikroorganizmov pri 37 °C (SŠM pri 37°C) in skupno število mikroorganiz­mov pri 22 °C (SŠM pri 22 °C). Rdece obarvane celice pomenijo prekoraceno število bakterij in mikroorganizmov 
po pravilniku o pitni vodi. 
Št.­lok. Lokaliteta Datum­


29 izvir v dolini Konjske 4.7.2021 ni najdeno 26 manj kot 10 manj kot 10 29 izvir v dolini Konjske 2.8.2021 ni najdeno 50 manj kot 10 14 29 izvir v dolini Konjske 30.8.2021 ni najdeno 56 manj kot 10 manj kot 10 
29,2 Konjski pot., izliv 4.7.2021 49 vec kot 100 100 200 29,2 Konjski pot., izliv 3.8.2021 517 770 58 236 29,2 Konjski pot., izliv 30.8.2021 12 vec kot 80 11 70 29,2 Konjski pot., izliv 29.9.2021 ocenjeno na 9 vec kot 80 manj kot 10 84 
46 izvir Dovnik stud. 07.05.2020 ni najdeno ni najdeno manj kot 10 11 46 izvir Dovnik stud. 04.06.2020 (manj kot 4) 46 manj kot 10 15 46 izvir Dovnik stud. 01.07.2020 ni najdeno vec kot 100 manj kot 10 50 46 izvir Dovnik stud. 09.08.2020 89 201 45 119 46 izvir Dovnik stud. 03.09.2020 89 vec kot 200 16 228 46 izvir Dovnik stud. 01.10.2020 vec kot 100 vec kot 100 144 vec kot 300 53 izvir Lucnice 23.2.2020 ocenjeno 4 89 manj kot 10 vec kot 300 53 izvir Lucnice 2.4.2020 ni najdeno 31 manj kot 10 14 53 izvir Lucnice 7.5.2020 ni najdeno ocenjeno na 8 manj kot 10 22 53 izvir Lucnice 4.6.2020 (manj kot 4) vec kot 100 11 43 53 izvir Lucnice 1.7.2020 vec kot 100 vec kot 100 281 vec kot 300 53 izvir Lucnice 9.8.2020 420 vec kot 200 vec kot 300 vec kot 300 53 izvir Lucnice 3.9.2020 200 vec kot 200 286 vec kot 300 53 izvir Lucnice 1.10.2020 115 115 vec kot 300 vec kot 300 53 izvir Lucnice 3.11.2020 26 vec kot 100 23 215 53 izvir Lucnice 4.7.2021 manj kot 4 57 manj kot 10 15 53 izvir Lucnice 2.8.2021 249 vec kot 2420 72 vec kot 300 53 izvir Lucnice 30.08.2021 112 vec kot 80 35 232 53 izvir Lucnice 29.09.2021 29 vec kot 80 25 vec kot 300 


90,1 Kopišce, zajetje 9.8.2020 8 38 9 27 90,1 Kopišce, zajetje 3.9.2020 3 29 214 172 90,1 Kopišce, zajetje 4.7.2021 ni najdeno ocenjeno na 5 manj kot 10 manj kot 10 90,1 Kopišce, zajetje 3.8.2021 ocenjeno 1 12 13 52 90,1 Kopišce, zajetje 30.8.2021 ocenjeno 1 16 243 244 90,1 Kopišce, zajetje 29.9.2021 ni najdeno ocenjeno na 2 manj kot 10 
25 55 
manj­kot­manj­kot­

0­CFU/100ml 0­CFU/100ml 
100/ml 100/ml 



Št.­lok. Lokaliteta Datum­
0­CFU/100ml  0­CFU/100ml  manj­kot­100/ml  manj­kot­100/ml  
90,3  Kopišnica, izliv  3.8.2021  ocenjeno na 6  128  11  116  
90,3  Kopišnic, izliv  30.8.2021  ni najdeno  vec kot 80  manj kot 10  52  
90,3  Kopišnica, izliv  29.9.2021  ocenjeno na 2  vec kot 80  16  116  
91,2  Dolski gr., izliv  3.8.2021  32  vec kot 80  48  vec kot 300  
91,2  Dolski gr., izliv  30.8.2021  24  vec kot 80  manj kot 10  60  
91,2  Dolski gr., izliv  29.9.2021  ocenjeno na 3  89  manj kot 10  106  
92,1  pot. pri žicnici, izliv  3.8.2021  vec kot 80  vec kot 80  104  vec kot 300  
92,1  pot. pri žicnici, izliv  30.8.2021  64  vec kot 80  vec kot 300  vec kot 300  
92,1  pot. pri žicnici, izliv  29.9.2021  66  vec kot 80  204  vec kot 300  
93  izvir nad Klusom  23.2.2020  ni najdeno  36  manj kot 10  72  
93  izvir nad Klusom  7.5.2020  ni najdeno  vec kot 100  67  vec kot 300  
93  izvir nad Klusom  4.6.2020  ni najdeno  41  manj kot 10  11  
93  izvir nad Klusom  1.7.2020  (manj kot 4)  vec kot 100  vec kot 300  vec kot 300  
93  izvir nad Klusom  9.8.2020  11  vec kot 201  35  99  
93  izvir nad Klusom  3.9.2020  (manj kot 4)  28  manj kot 10  15  
93  izvir nad Klusom  1.10.2020  86  vec kot 100  manj kot 10  74  
93  izvir nad Klusom  4.7.2021  ocenjeno na 9  vec kot 100  manj kot 10  150  
93  izvir nad Klusom  3.8.2021  ocenjeno na 1  61  manj kot 10  manj kot 10  
93  izvir nad Klusom  30.8.2021  vec kot 80  vec kot 80  vec kot 300  vec kot 300  
93,2  pot. n. Klusom, izliv  4.7.2021  vec kot 100  vec kot 100  vec kot 300  vec kot 300  
93,2  pot. n. Klusom, izliv  3.8.2021  308  vec kot 2420  65  vec kot 300  
93,2  pot. n. Klusom, izliv  30.8.2021  1700  vec kot 8000  233  vec kot 300  
93,2  pot. n. Klusom, izliv  29.9.2021  93  2120  101  vec kot 300  
113  zajetje Spod Prap.  23.2.2020  ni najdeno  64  manj kot 10  10  
113  zajetje Spod Prap.  9.8.2020  (manj kot 4)  165  27  60  
113  zajetje Spod Prap.  3.9.2020  24  vec kot 200  81  196  

56 
Graf 1: Vrednosti bakterij Escherichia coli v zajetju (93) in izlivu (93,2) potoka nad Klusom v letih 2020 in 2021 
1800 1700 
8000 7000 6000 5000 4000 3000 2421 2120 
2000 1000 36 101 41 101 201 28 101 101 61 81 101 


93 93 93 
93 
93 
93 
93 
93 
93 
93 
93,2 
93,2 
93,2 
93,2 

Datum, t. lokalitete 
CFU/100ml CFU/100ml 
23.2.2020
7.5.2020
4.6.2020
1.7.2020
9.8.2020
3.9.2020
1.10.2020
4.7.2021
3.8.2021
30.8.2021
4.7.2021
3.8.2021
30.8.2021
29.9.2021 

93 93 93 93 93 93 
93 
93 93 93 93,2 93,2 93,2 
93,2 Datum, t. lokalitete 
Graf 2: Vrednosti koliformnih bakterij v zajetju (93) in izlivu (93,2) potoka nad Klusom 
9000 8001 
23.2.2020
7.5.2020
4.6.2020
1.7.2020
9.8.2020
3.9.2020
1.10.2020
4.7.2021
3.8.2021
30.8.2021
4.7.2021
3.8.2021
30.8.2021
29.9.2021 

1600 1400 1200 1000 800 600 
400 308 
200 86 81 101 93 
91 0 0 0 311 3 
0 


57 


CFU/100ml 
Graf 3: Vrednosti bakterij Escherichia coli (rdeca)in oliornih aterij(modra) v izviru v dolini Konjske (29) in izlivu Konjskega potoka (29,2) 
900 800 
770 700 600 
517 

500 400 300 200 
101 81 81 100 
56 

50 49 26 12 9 00 0 
0 4.7.2021 
2.8.2021 
30.8.2021 
4.7.2021 
3.8.2021 
30.8.2021 

29.9.2021 29 
29 29 29,2 29,2 29,2 29,2 

58 
CFU/100ml CFU/100ml 

Graf 5: Vrednosti bakterij Escherichia coli (rdeca) in koliformnih bakterij (modra) v zajetju na Kopišcih (90,1)in vizlivu Kopišnice(90,3) 
140 128 
120 100 80 60 40 20 

Datum 
Graf 6: Vrednosti bakterij E. coli v Dovnikovem izviru (46) in izviru Lucnice (53) 
450 420 
400 350 300 249 
250 200 
200 150 115 112 101 101 89 89 
100 50 29 26 3 030 4003 
0 
7.5.20204.6.20201.7.20209.8.20203.9.20201.10.202023.2.20202.4.20207.5.20204.6.20201.7.20209.8.20203.9.20201.10.20203.11.20204.7.20212.8.202130.8.202129.9.2021 
46 46 46 46 
46 
46 
53 
53 
53 
53 
53 
53 
53 
53 
53 
53 
53 
53 
53 

Datum, lokaliteta 
59 

Graf 7: Vrednosti koliformnih bakterij v Dovnikovem izviru (46) in izviru 
Lucnice(3) 
3000 
2421 

2500 

CFU/100ml 
2000 1500 1000 500 201 201 201 201 

101 101 89 101 101 115 101 57 81 81 
46 
31 8 
0 
0 
7.5.20204.6.20201.7.20209.8.20203.9.20201.10.202023.2.20202.4.20207.5.20204.6.20201.7.20209.8.20203.9.20201.10.20203.11.20204.7.20212.8.202130.8.202129.9.2021 
46 46 46 
46 
46 
46 
53 
53 
53 
53 
53 
53 
53 
53 
53 
53 
53 
53 

53 
Datum, lokaliteta 

Na planoti je 464 objektov s strešnimi površinami od 9 do 592 m2. Skupna površina zgradb je 28.569 m2. Štete so površine streh, kot se vidijo na ortofoto posnetku. 57.138 m3 padavin ob 2000 mm padavin letno se odtece od streh. To je na razpolago stanoval­cem, poleg tega pa še z velikim trudom in investici­jami pridobljene kolicine iz malih izvirov in kolikor je še dovoza, o katerem pa ni nikakršnih podatkov. Je pa dovoz v zadnjem obdobju v odlocnem porastu, saj je rentabilnost tolikšna, da se ga je lotilo tudi Komunalno podjetje Kamnik kot konkurencni dobavitelj. Razlogi za povecane trajne potrebe so v stihijskem razvoju tu­rizma. Letna kolicina padavin je ocenjena, saj na Veliki planini kljub vsej popularnosti ni vremenske postaje, ki bi nas oskrbela z realnimi in uradnimi podatki. 
Vsaj polovica te vode je bila spremenjena v feka­lije in bi morala biti prepeljana v dolino na cistilno na­pravo. Neuradni podatki pa za tri leta nazaj govorijo 
o 1600 kubicnih metrih sprejema na Centralni cistilni napravi. Razliko kolicine fekalij zasledimo v izvirih pod 
Veliko planino, kar so pokazale tudi naše raziskave. 
Že prej je bilo zapisano, da se odvoz ne izvaja v za­dostni meri. Razlogov za to je kar nekaj: 
a) Cena uradnega in verificiranega odvoza je previso­ka, saj so razdalje velike. 
Razdalje do CCN Domžale za posamezne kraje, kjer se fekalije odtekajo v Kamniško Bistrico ali podzem­lje: Kamniška Bistrica, izvir 27.000 m Spodnja postaja žicnice 24.300 m 
Predkonjska 21.900 m 
Šimnovec 44.900 m Veliki stan 41.900 m 
Domžalski dom 39.300 m 
Dom na Kisovcu 38.300 m Rakova raven 35.400 m 

b) 
Odvoz opravljajo vecinoma nepooblašcene osebe do najbližjega primernega kraja, ki pa je še vedno na obmocju planote. 

c) 
Greznice so prirejene na prikriti odtok. 


d) 
Male cistilne naprave niso projektirane za obcasno 


– sezonsko – delo in njihovi izpusti so le do neke 
mere ocišcene fekalije z vso škodljivo vsebino, ki se v podzemlju nic ne ocisti, saj je v 50 letih samocistilna sposobnost kraškega podzemlja ocitno že izcrpana. 
e) Na Velikoplaninski planoti je že vzpostavljena mreža kolovoznih poti, ki pokrajino zelo kazi. Glede na to, da že posamezna škarfa (podporni zid) toliko posega v naravo, da ni v skladu s predpisi o var-stvu naravne in kulturne dedišcine, je tudi mreža poti pod vprašajem zakonitosti. Ta mreža pa ver­jetno ne zadostuje za odvoz ok. 20.000 kubicnih metrov fekalnih voda. Ob popolnem odvozu fekalij je pricakovati še vecjo devastacijo pašnih površin in tudi unicenje tega dela dedišcine. 
60 
Zeleni rob 43.100 m 
Razprava 
Pretoki so v razponu od 0,2 do 180 l na sekundo 
(Tabela 3), kar kaže na veliko pestrost obravnavanih 
vodnih teles. Pretoki so odvisni od padavinskega 
režima in variabilnosti posameznega vodotoka. Najbolj vodnat je izvir Lucnice, ki je po nekajdnevnem deževju 
2. avgusta imel pretok 180 l/s. Povsem drugacen je 
izvir nad Klusom. V poletnih mesecih je skoraj suh, saj 
vecina vode odtece po ceveh do spodnjih hiš. 
Temperatura vode v izvirih malo variira (Tabela 3). Drugace pa je potem v potokih, v katerih temperatura vode precej variira zopet glede na pretok, padavin-ski režim, dolžino vodotoka, osencenost vodotoka. Kolicine v vodi raztopljenih snovi imajo nizke vrednos-ti, tipicne za alpske vode (Tabela 3). Vrednosti okrog 150 ppm oz. 150 mg raztopljenih snovi v litru vode uvršcajo vode med bolj kvalitetne. 
Tudi vrednosti elektricne prevodnosti, redoks poten­cialov, TDS-delcev, raztopljenega kisika, pH-vrednosti (koncentracija vodikovih ionov) (Tabela 4) ne odstopajo od vrednosti primerljivih izvirskih vod, ki niso biološko onesnažene. 
Nekoliko pa so povecane vrednosti nitratov, sulfa-tov in amonijaka (Tabela 5). 
Mikrobiološke analize vod, ki jih je naredil Nacio­nal ni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v Ljubljani, pokažejo povsem drugacno sliko. Obcutna je razlika v številu bakterij in mikroorganizmov v vodi na izvirih primerjalno z adekvatno vodo, ki se izliva v Kamniško Bistrico (Tabela 6). 
 Nekaj 100 m nad zajetjem Iverje se v reko Kamniško Bistrico izliva potocek, ki izvira na obronku gozda, v srednjem delu nekdanjega smucišca Repše nad Stahovico. Izvir smo poimenovali po domaciji Klus, ki je v naselju pod izvirom. Ob izviru je narejenih nekaj rezervoarjev, iz katerih se domacini oskrbujejo s pitno vodo. V poletnem obdobju (4. julij, 3. in 30. avgust) je bila voda v izviru glede bakterij E. coli in koli­formnih bakterij po pravilniku o pitni vodi neprimerna za pitje (Tabe la 6, Graf 1). Izrazito visoke so izmerjene vrednosti E. coli, koliformnih bakterij in skupnega števila mikroorganizmov pri 37 °C in pri 22 °C (SŠM pri 37 °C, SŠM pri 22 °C) 30. avgusta. Vrednosti bak­terij E. coli v izlivnem delu potoka nad Klusom so bile 1-krat (4. julij) do celo 30-krat (3. avgust) višje kot v izvirnem delu v enakem casovnem obdobju. Izrazito visoke so bile 30. avgusta (1700 CFU/100ml). Ti po­datki so zelo zaskrbljujoci in klicejo po ukrepanju. Ure­ditev komunalne infrastrukture v naselju ob potoku je urgentna. 
 Še nekaj 100 m gorvodno od izliva potoka nad Klu­som se v Kamniško Bistrico izliva Konjski potok, ki iz­vira v spodnjem delu Konjske doline. Trikratne meritve MB-parametrov niso pokazale bakterij E. coli v izvir­nem delu. Nekoliko povecane so le vrednosti koliform­nih bakterij. Povsem drugacni rezultati MB-analize so v izlivnem delu potoka. Višje vrednosti bakterij E. coli in koliformne bakterije so bile zabeležene v vseh 4 vzorcih vode. Izstopajoce pa so izmerjene vrednosti 
3. avgusta, 517 CFU E. coli in 770 CFU koliformnih bakterij v 100 ml vode (Tabela 6, Graf 2). Zopet zelo zaskrbljujoci rezultati, ki samo potrjujejo stanje iz leta 
2019, ko so bile vrednosti bakterije E. coli in koliform­nih bakterij v dveh vzorcih v izlivnem delu potoka zelo 
nad pricakovanji (Slapnik, Kregar 2020). 
Potocek, ki tece mimo spodnje postaje nihalke na Veliko planino, ima povirno obmocje v eni od grap pod Šimnovcem. Je izrazito hudourniškega znacaja, zato je bil v casu odvzemov vode za MB-analize pretok nizek, pa kljub vsemu z visokimi vrednostmi bakterij in mikro­organizmov. V tabeli (Tabela 6, Graf 3) so rezultati za vse vrednosti rdece zapisane in visoko nad dovoljeni-mi vrednostmi za pitne vode. Zopet skrb zbujajoci re-zultati, ki potrjujejo dogajanje v letu 2019 (Slapnik, Kregar 2020) in zahtevajo takojšnje ukrepanje. 
Po Dolskem grabnu pritece Dolski potok, ki veckrat ponikne, preden se izlije v reko. Po obilnem deževju voda v strugi zelo naraste, ima veliko rušilno moc, ki pa jo tudi hitro izgubi. Letos smo v poletnih mesecih 3-krat vzorcili izlivni del, ko je bilo komaj kaj vode v strugi. MB-analize so potrdile nekoliko mocnejše fekalno onesnaževanje skozi celotno poletno obdobje (Tabela 6, Graf 3). Podobno onesnaženje smo zaznali tudi v letu 2019 (Slapnik, Kregar 2020). Dolski potok je eden najdaljših potokov v porecju Kamniške Bis-trice, zato bo glavne povzrocitelje še toliko težje najti. 
Letos so bile trikratne MB-analize vode iz zajetja nad Kopišci presenetljivo dobre. V 2 primerih so bile bakterije E. coli komaj zaznane in tudi vrednosti koli­formnih bakterij niso pokazale kakšnega izrazitega fekalnega onesnaženja. Nekoliko nižje in vzhodneje od zajetja je še drugi izvir in obe vodi se združeni v Kopišnico izlivata v Kamniško Bistrico. V njenem izliv­nem delu smo zabeležili nekoliko povecane vrednosti bakterij, kar zopet kaže na neko manjše onesnaženje v potocnem delu Kopišnice (Tabela 6, Graf 4). 
Izvir Lucnice je najbolj vodnat izvir pod velikoplanin­sko planoto in je najboljši pokazatelj stanja na planoti. Zavzema najvecje povirno obmocje in temu primerna je tudi MB-slika vode. 
V obdobju od druge polovice februarja 2020 (23. 
2. 2020) do konca septembra 2021 (29. 9. 2021) smo 13-krat vzorcili vodo tik pod izvirom in le v 2 primerih E. coli niso bile prisotne (2. 4. in 7. 5. 2020). Izrazito visoke vrednosti bakterij in mikroorganizmov smo zaznali od zacetka julija pa vse do konca septem-bra 2020 in ponovno avgusta 2021 (Tabela 6, Graf 5). Nekoliko nižje vrednosti bakterij smo dobili tudi v Dovnikovem izviru (Tabela 6), ki je le streljaj oddaljen od izvira Lucnice. Ni pa še povsem jasno njegovo po­virno obmocje. V poletnem obdobju je Velika planina dalec najbolj obljudena in posledice komunalne neu­rejenosti se zelo odražajo na podzemeljskih vodah pod planino (Slapnik, Kregar 2020). 
Potrdilo se je, da je Velika planina izlocena iz evrop­skega in slovenskega pravnega reda, kjer vsak dela, kar hoce in kjer je spoštovanje zakonov nehigienicno, kar se je javno povedalo tudi na seji obcinskega sveta. Ugotovili smo, da cisternski odvoz ni najbolj rentabil­na oblika transporta, ki se, kjer se le da, nadomesti s cevnim transportom kapljevin, ki je na celem svetu najcenejši in okolju najbolj prijazen. 
61 



Idejna­zasnova­za­cevni­odvod­fekalij­z­Velike­planine 
Velika planina (cela Poljanska planota) ima že po­
stavljenih 464 objektov s streho. Ti so raznih vrst ozi­roma namenov. Med objekti prihaja do pogostega ne­
skla dja med ortofoto posnetki in katastrsko evidenco. Za projekt so pomembni ortofoto podatki, posnetki pa so v nekaterih primerih zabrisani in je težko reci, kaj 
to pomeni. 
Vecina bivalnih objektov na planoti, prav gotovo 
pa vsi turizmu namenjeni objekti, imajo (ali pa bi 
mo rali imeti) po gradbenem in uporabnem dovolje­
nju neprodušno greznico za sanitarije in uporabljeno sanitarno vodo. Objekti, ki so bili prvotno namenjeni poletnemu bivanju pastirjev, pa so potem s prevzema­
njem turisticne funkcije spremenili namen, so zelo razlicno opremljeni. Pretežno so v kolektivni lasti 
pašne skupnosti in naprej opredeljeni z raznimi na­
jemnimi pogodbami. Natancna lastninska razmerja 
so verjetno zapisna v nekaterih evidencah. Sanitarne 
zahteve so zapisane v nekaterih obcinskih odlokih. Praksa kaže, da se ti odloki pretežno ne spoštujejo. 
Popis­cevovodnih­(pipeline)­relacij 
Glavni vodi med lokalnimi zbiralniki fekalne vode 
Relacija,­zracna­razdalja,­višinska­razlika­
Zeleni rob–Rigel 800 m 170 m Rigel–cesta 1500 m 870 m 
Veliki stan–Mala planina 2000 m 150 m Dovja raven–Mala planina 1100 m 80 m Mala planina–Marjanine njive 1200 m 200 m Marjanine njive–Volovljek 2200 m 180 m 
Skupaj­8800­m 
Vec je razlogov, ki nam kažejo, da ni smotrno rešiti odvajanja fekalij za celo planino naenkrat, ampak po delih. Prav predpisana minimalna ureditev fekalij je najbolje opredeljena v turisticnih delih planine. Zato je moral že biti ustvarjen osnovni del infrastrukture, to je zbiranje fekalij v nepropustni greznici. Iz tega izhaja, da bi v projekt vzeli Kamniško naselje, Domžalsko naselje in Šimnovec. Dodatna prednost je, da je to obmocje že elektrificirano. Vsi odtoki in vodi bi morali biti speljani strogo gravitacijsko, brez sifonov, v katerih bi se po koncu odtoka tekocina zadržala. Iz Kamniškega in Domžalskega naselja bi potegnili zbiralne cevi do sed-la pod Traticami, kjer bi bil vecji zbiralnik, od tam pa 
enoten vod do Riglja, kjer bi bil zbiralnik pred spustom v dolino. Tudi od objektov nad Rigljem bi tja speljali zbiralni vod. Kar je objektov pod to višino, bi feka­lije speljali v že obstojeci fekalni zbiralnik pri hotelu Šimnovec. In jih od tam crpali na Rigelj. Iz zbiralnika Rigelj bi potegnili nizkotlacni vod s tlacnimi razbreme­nilniki (raztežilniki) do ceste Kamniška Bistrica–Sta­hovica. Kako bo od tam naprej, se je treba odlociti. V 
poštev pride cevovod do Stahovice ali velik rezervoar, iz katerega bi fekalije odvažali bodisi do zacetka ka­nalizacije ali na CCN Domžale - Kamnik. 
62 
Obstojece neprodušne greznice je treba preveriti in dejansko zatesniti, izdelati iztoke s filtri in ventili za 
izpust po nekem režimu, verjetno pa tudi dodati me-rilnik iztocene tekocine. V vse greznice je treba ume­
stiti dozatorje bioaktivnih mikroorganizmov, ki po­
magajo fekalije hitreje razkrojiti v tekoce produkte. Ti se potem zbirajo v zbiralniku vecjih kapacitet, kjer se zo pet cistijo z uporabo bioaktivnih mikroorgani zmov, nato pa se ob dolocenih pogojih spušcajo na prej do 
naslednjega zbiralnika ali v dolino. Vod od Riglja v 
dolino je zaradi vecjih strmin izjemno zahteven, zato bo potrebno vgraditi vec raztežilnikov in cevi sidrati v podrocje. Vsa inštalacija bi se izvršila v plitvem vko­pu, ok. 30 do 50 cm globoko. Nizke temperature na 
obcasne izpuste ne bi mogle toliko vplivati, da bi v cevi 
zamrznili. Poleg tega pa bi veliki zbiralniki zagotovili 
izpuste v dolino pretežno v toplem obdobju leta, ko je tudi obisk najvecji in s tem tudi obremenjenost. Vecino casa bi bile cevi brez pretoka. Dejanski vkop na terenu je treba prehoditi in natancno dolociti traso tudi z geo­detskimi inštrumenti in postopki. 
Varianta je tudi, da se na nekdanji trasi tovorne žicnice (1400 m) in na trasi nekdanje žicnice na Jarški dom (2660 m) ponovno napne jeklenica, na katero bi pritrdili cev za pretakanje tekocine z ustreznimi razbre­menilniki tlaka in bi tako brez posegov v površje izvedli transport fekalij v dolino. To bi bila pilotna rešitev, ki pa bi lahko rešila tudi probleme mnogih planinskih koc, ki se oskrbujejo z žicnicami (npr. Kamniško sedlo, kjer je dolžina žicnice 3230 m, in Kokrsko sedlo s 1660 m dolžine žicnice). Obe žicnici upravlja Planinsko društvo Kamnik z dohodki od objektov, ki so prav tako kot Ve­lika planina sezonsko obiskani. 
Primerjava ortofoto podatkov in topografskih podat­kov kaže, da od 464 objektov 79 objektov ni na topo­grafski karti, so pa na ortofoto posnetku; 18 objektov pa je samo na topografski karti, ni jih pa na ortofoto posnetku. En objekt smo slucajno zasledili, saj ga ni na nobeni karti, kar kaže na zastarelost topografskega gradiva. Zakaj je tako, ni bilo mogoce ugotoviti, vseka­kor pa kaže na visoko neusklajenost uradnih evidenc. 
Mreža­cest­in­poti 

Te prometne povezave so zelo razvejane. Po orto­foto posnetku se da slediti le najbolj izrazitim, ki so bile narejene z mocnim posegom v prostor. Skupna dolžina vseh je po tem nacinu ugotavljanja 59 km. To pomeni vec kot 100 m dovozne poti do posameznega objekta. Vozna površina je do sedaj vsa makadamska, ena pot pa je betonirana. Pripravlja se asfaltiranje in mnoge ceste se posodabljajo, tako da se zdi, da se bo turizem odvijal podobno kot v ameriških narodnih parkih: pretežno z avtomobili. 
To je samo vidni del, saj smo med obiski opazili avtomobile na raznih brezpotnih lokacijah. Vožnja po brezpotju ob zanimivih razgledih je ocitno zelo po­memben del turisticne ponudbe, ki pa verjetno do-datno obremenjuje travinje, ki je po nekaterih razi­skavah obcutljivo že na pašo. Ce se bo zacelo redno odvažanje odpadnih voda s cisternami v celotnem ob-segu, se bo število voznih poti še precej povecalo. Kaj 
o tem pravijo zavarovalni predpisi za to obmocje, raje 
ne bomo navajali. 


Razprave – naravoslovje 



Slika 2: Del besedila Ustavnega akta o vodi 
Zakljucki 
Zadnje dvoletne mikrobiološke meritve izvirskih 
vod v porecju Kamniške Bistrice, Brložnice in Lucke 
Bele so potrdile in ponovno dokazale visoko stopnjo onesnaževanja podzemnih voda pod velikoplanin­sko planoto. Fekalije in gospodinjske odpadne vode 
še vedno v veliki vecini primerov poniknejo v kraško podzemlje in priteceje na površje v izvirnih vodah v vznožju planote. V potoke v dolini Kamniške Bistrice, ki se izlivajo v reko, se še vedno stekajo greznicne odplake iz naselij in posameznih objektov vzdolž 
celotne doline. Prekomerni cestni promet na Veliki planini in v dolini Kamniške Bistrice, divja kampiran­
ja z avtodomi, množicna kopanja v izvirih z izredno kvalitetno pitno vodo pomenijo veliko grožnjo podzem­ni in površinski vodi, ki je glavni vir pitne (vodovodne) vode za vse prebivalstvo kamniške obcine. Skrajni cas je, da izvoljeni obcinski svetniki in odgovorni na obcini Kamnik zacnejo ukrepati. Vodo pijemo od rojstva do smrti. Prevec smo je že popili v prepricanju, kako zelo 
dobra je. 
Zahvala 
Zahvaljujeva se Obcini Kamnik in županu Mateju Slaparju, ki je financno podprl raziskave, opravljene v letih 2020 in 2021, ter tako naredil prvi korak pri reševanju problematike onesnaževanja podzemnih voda v kamniški obcini. Zahvaljujeva se tudi županom obcin Cerkelj, Preddvora, Jezerskega, Ljubnega, Luc, Solcave in Kamnika, ki so preko LAS-ov Gorenj ska košarica, Srce Slovenije in Zgornja Savinjska in Ša­leška dolina sofinancirale EU projekta Vodna pot KSA 2017–2019 in Mreža vodnih poti KSA 2020–2022. Na koncu gre zahvala tudi Jamarski reševalni službi Jamarske zveze Slovenije, ki je posodila terenska vozi-la in precej olajšala delo na terenu. 
63 


Literatura 
Aleksander BELEC, 2010: Dolina Kamniške Bistrice – geografske zna cil-no sti, pomen vodnih virov in podnebno-hidrološke razmere. V: Kamniški zbornik XX. 55–65. 
Edvard CERCEK, 1948: Planine v Južnih kamniških Alpah. V: Geografski 
vestnik. 37–86. Vido KREGAR, clani JKK, 2016: Vode Kamniške Bistrice. V: Kamniški zbor­nik 23. 35 –45. 
Dušan NOVAK, 1992: Raziskave voda na Veliki planini. V: Planinski vestnik 
1992 (1). 16–17. Dušan NOVAK, 1993: Z gora vse tece v doline, nove raziskave alpskih voda. Planinski vestnik 1993 (2), 66–67. 
Dušan NOVAK, 1994/95: Podzemeljske vode v Kamniških in Savinjskih Al-
pah. V: Geologija 37, 38. 415–435. Rajko SLAPNIK, 2019: Zakljucno porocilo o izvedbi raziskav 15 vodnih virov pod Veliko planino, ki so v porecju Kamniške Bistrice. Kamnik: Obcina Kam­nik, Zospeum, raziskovanje mehkužcev. 1–37. 
Rajko SLAPNIK, Vido KREGAR, 2018a: Zakljucno porocilo o izvedbi ak­tivnosti »Analiza vodnih virov« v okviru projekta »Vodne zgodbe Kamniško­Savinjskih Alp«. Narocnik: Las Srce Slovenije, izvajalec: Jamarski klub Kam­nik, 83 str. Priloge 1–13. 
– – 2018b: Zakljucno porocilo o o izvedbi aktivnosti »Analiza vodnih vi-rov« v okviru projekta »Vodne zgodbe Kamniško­Savinjskih Alp«. Zakljucno porocilo. Narocnik: LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, izvajalec: Jamarski klub Kamnik, 96 str. Priloge 1–8. 
– – 2018c: Analiza vodnih virov v Kamniško -Savinjskih Alpah. Brošura o rezultatih projekta »Vodne zgodbe Kamniško-Savinjskih Alp«. LAS Srce 
Slovenije. Razvojni center Srce Slovenije d. o. o. 
– – 2019a: Porocilo o izvedbi testiranja ucinkovitosti efektivnih mikroor­ganizmov (EM) v izlivu MCN kampa Alpe, Kamniška Bistrica in v greznici Gostilne Zeleni rob, Velika planina, poleti 2019. Obcina Kamnik, Jamarski 
klub Kamnik. 1–6. 
– – 2019b: Zakljucno porocilo o izvedbi aktivnosti Raziskave in analize 10 vodnih virov in strokovna pomoc Obcini Kamnik. Obcina Kamnik, Jamarski 
klub Kamnik. 1–28. 
– – 2020a: Analize izvirskih, potocnih in fekalnih vod velikoplaninske 
planote. V: Kamniški zbornik, 25. 57–71. – – 2020b: Zakljucno porocilo o izvedbi naloge »Spremljanje kvalitete vode v 6 izvirih z opravljenimi 30 vzorcenji«. Izvajalec: Jamarski klub Kamnik, narocnik: Obcina Kamnik. 37 strani. 
– – 2021: Zakljucno porocilo o izvedbi naloge »Spremljanje kvalitete vode v 9 izvirih z opravljenimi 31 vzorcenji«. Izvajalec: Jamarski klub Kamnik, narocnik: Obcina Kamnik. 34 strani. 
Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 
25/09, 74/15 in 51/17). Uredba o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16). 
Uredba o standardih kakovosti podzemne vode (Uradni list 100/2005). 
64 

Blaž­Ko­mac1 Pod­gor­ska­pot­6,­Kam­nik blaz.komac@zrc-sazu.si 
Izvirni­znanstveni­clanek 

Usi­ha­jo­ce­vo­de­na­ših­Alp:­ka­ko­(pre)ži­ve­ti­z­manj 
V prispev ku predstavlja mo Kamni ško-Savinj ske Alpe kot gor­sko po kraji no, ki je vir pit ne vode za bliž nja ni žavja. Obrav na­vamo vpliv pod ne bnih spre memb na zma njševanje pov precnih srednjih in mini mal nih pretokov, ki so za vodno oskrbo pomem­bnej ši kot viso ki pretoki. Na prime ru Kamni ške Bistrice ugo­tavlja mo, da je pov precni pretok v preteklih de setletjih znat no upa del. Na te me lju pri ca kovane ga dvi ga tempe ratur oz racja in ogozdovanja ugotavlja mo za skrb lju jo ce pri hod nje tren de z vi di­ka koli ci ne raz po lo žlji ve pit ne vode in nje ne kakovosti. Ta ko kot drugod v Al pah se bo tu di v po recju Kam ni ške Bistrice pov prec­ni mini mal ni pretok v nasled njih dveh desetletjih zmanjšal za cetrti no gle de na sta nje leta 1960, kar bo pro ble ma tic no zla sti v po letnih me se cih, ko so pretoki že ta ko niz ki. V raz pravi pred­stavlja mo razmi slek o nujno sti strateških ukrepov za obvladova­nje ome nje nih tve ganj, po se bej v lu ci raz voja tu rizma ob cut lji vih gorskih kra ških po krajin. Kljuc ne be se de: upravlja nje vo da, rec ni pretoki, vo dni vi ri, vodna oskrba, podne bne spremem be, Kamni ška Bistrica, Kam­ni ško-Savinj ske Al pe 
The chapter presents the Kamnik-Savi nja Alps as a mounta-i no us land sca pe which is a so urce of drin king water for nearby lowlands. We ad dress the impacts of cli ma te chan ge on the de­cli ne of ave rage medi um and mi ni mum ri ver dis charges, which are mo re important for water supply than high dis charges. On the example of the Kam ni ška Bistrica Ri ver, we find that the average dis charge has de cli ned significantly in the past de ca-des. On the ba sis of the expected in crea se in the atmo sphe ric tempe ratu res and overgrowing with fo rest, we find worrying fu­tu re trends, both in terms of the quantity and quality of drin­king water. Li ke elsewhere in the Alps, the ave rage mini mum dis charge will be re du ced in the next two de ca des by abo ut a quarter compa red to the situ a ti on in 1960, which will be pro-ble ma tic especially in the sum mer months when the dis charges are already low. The di scus si on pre sents the re flec ti on on the ne ed for stra tegic governan ce me a su res to cope with the se lo­cal risks, particularly in the light of the develop ment of to u rism in the sen si ti ve mountai no us karst landsca pe. Key words: water mana gement, river discharge, water reso­urces, water supply, cli ma te chan ge, Kamni ška Bistrica, Kam­nik-Savi nja Alps 
1­­Uvod 
Go re so izvorno obmo cje za vec kot po lovi co svetov­nih rek, saj za dr žijo pre cej šnje ko li ci ne vla ge vode v obli ki sne ga in de žja, ki od teka po rekah. Na povr šin ski odtok in s tem na vo dne vi re v nižin skih re gijah vpli vajo gorsko pod neb je, rastlin stvo in vla ga v prsti. Pri ca ko-
 oorgograiaoiaii ograiiioalia 

vane pokrajin ske spremem be bodo zato vplivale tudi na reke, ki z vodo oskrbu je jo gospo dinj stva, kmetijstvo in industrijo ter dobavljajo energijo obde la nim in go-sto pose lje nim ravni cam. Al pe obse gajo sorazmerno 
majhen del Evro pe, a na pajajo šti ri veli ka po recja, kjer prebi va vec kot 170 mi lijo nov lju di (Na red, Raz potnik in Ko mac 2015), to da v zadnjem stoletju regi o nal ni razvoj skoraj ni upošteval vprašanj vode, npr. v zvezi s 
tu ristic ni mi ob jek ti na vi so kogorskih ob mo cjih. Ob cut­
lji vo alpsko okolje skupaj z ovirami, ki jih predstavlja­
ta orografija in pod neb je, povecu je jo ran lji vost za log (Mas sa rutto 2011). V pri spev ku naslavlja mo temo, ki je bila v Kamni škem zborni ku že po drobno ob de-la na. Pred desetletjem so ugotovi li zmanjša nje sred­njih nizkih pretokov, ki se pozi mi »ocit no ma njšajo, kar impli ci ra na ma njše za lo ge vode po zi mi.« Ugotovi tve 
potrju je jo tudi podat ki iz zadnje ga desetletja, ko pa ne 
mo remo vec potrdi ti ugotovi tve avtorja Bel ca gle de ka­kovosti pit ne vode: »Kam ni ška pitna voda je zelo kako­
vostna, ci sta iz virska vo da, brez ke mic nih do dat kov, kar potrju je jo tu di vzorci. V ca su de lovanja zajetja je bi lo tre ba vo do klo rirati le med po plavami leta 1990« 
(oba navedka iz Be lec 2010: 63). Kamni ško-Savinj ske Al pe, ki ob se gajo 5 % sloven-


skega ozemlja, na severu napajajo Dravo in Savi njo, 
na ju gu pa Tr ži ška Bistrica, Ko kra in Kam ni ška Bistri-ca pri spevajo vodo Ljub ljan ski in Celj ski kotli ni, kjer ži vi pri bliž no kar šest ina pre bivalcev Slovenije (Perko in Oro žen Ada mic 1998). Alp ska re ka Kamni ška Bis-tri ca iz vi ra pod oko li 2500 m vi so ki mi apnen ca sti mi vrhovi v 1500 m glo bo ki do li ni. Do sotocja z Nevlji co 
Kamni ška Bistrica odma ka 138 km2 ozemlja in se po 
32 km iz li va v Savo na nad morski vi ši ni pri bliž no 260 
m. Zbi ra vecje vo dotoke, kot so Nevlji ca, Pša ta in Ra­ca, in števil ne iz vi re z juž nih obron kov Alp: Dol ski po­tok, Kraljev hrib, Konj ski potok, Potok v Crni, Šun ce, Kriv cevo (Trobec 2018). 
Kamni ška Bistrica zac ne svoj tok s kra škim iz vi rom in tu di nje no po recje je poveci ni kra ško, o cemer je Kamni ški zbornik po rocal že dav no (Ku naver 1957). Na krasu voda proni ca skozi razpo ke v kamni ni in obli­kuje kraške jame, na povr šju pa so lede ni ško preo bli­kovane kra ške obli ke, kot so kra ški po di, kotli ci in kon­te (Gams 2003). Na Ve li ki pla ni ni je med 16 ja ma mi osem suhih, šest je le dnih in snež nih jam, te koco vo­
65 



Sli ka 2: Ugotovlje ne pod zem ne vo dne zve ze (mo dre crte) in ve cji iz vi ri (mo dri krog ci) na ob mo cju Kam ni ške Bistrice (iz rez iz Novak 1995: 418; z dovolje njem ure dniš tva revije Ge o lo gija) 
do imajo To ma ži ceva zijal ka, Ja ma v Kof cah, San dijeva ja ma in Brez no v Je rohi (Kre gar 1986). Kra ška vo da priteka na dan v števil nih iz vi rih na vzno žju go rovja, 
ki so pomem ben vir pitne vode. Njeno poma njka nje leta 2020 nas je opozo rilo, da vodna tost Kamni ških Alp ni tako samo u mevna, kot smo misli li, prav tako ni sa mo u mevna njena pregovorna kakovost. O slednjem 
je si cer po zo ren bra lec že lah ko podvomil ob bra nju 
prispev ka kamni ških jamarjev v prejšnji števil ki Kam­ni škega zborni ka, ki so opravi li celovi to anali zo kako­
vosti kra ških iz vi rov (Sla pnik in Kre gar 2020; Kre gar in Ur šic 2004), prav ta ko po (pre)red kih jav no do sto­
pnih virih Komu nal ne ga podjetja Kamnik o upravlja­
nju vi rov pit ne vode (npr. Po roci lo … 2018). Ugotovi tve 
potrju je jo znano dejstvo, da ima gorski kras nizke sa-
mo ci stil ne spo so bno sti in pod njim iz vi ra tak šna vo da, kakr šna je vanj pri tekla. O one sna že no sti vo dnih vi rov na vzno žju Kam ni ških Alp za radi de javno sti na Ve li ki pla ni ni in Krvavcu je po rocal že Novak (1992), ki je s sle de nji ugotavljal vo dne zve ze (sli ka 2). Ta krat je bi la 
voda še dobre kakovosti od izvi ra Bistrice do Iverja, 
pritoka Crna in Vo lovljek pa sta že bi la one sna že na (Novak 1993; 1995). V pri spev ku bomo opo zo rili na dej stvo, da dol go rocno ni vpraš lji va sa mo kakovost vo­
dnih vi rov, ampak tu di nji hova iz dat nost. 
2­­Upa­da­jo­ci­pre­to­ki­Kam­ni­ške­Bis­tri­ce 
Kakovost vodnih virov je poveza na tudi z njihovo iz dat nostjo. Manj vode je na razpo la go, rela tiv no bolj je one sna že na pri ena kih vno sih one sna žil. Pov precni pretok Kamni ške Bistrice v Kamni ku v obdob ju 1981– 2010 je bil 6,89 m3/s. Z vsakega km2 po recja od teka 35 li trov vode v se kundi, kar je za tretji no vec od slo­venskega pov precja (Fran tar 2008). Pov precni dnev ni pretok je bil v ob dob ju 1957–2019 sko raj ves cas (96 % dni) ni žji od 20 m3/s, do bro po lovi co ca sa ni žji od 6 m3/s in kar tretji no ca sa ni žji od 4 m3/s (sli ka 3). 
Kot za ve ci no rek v Sloveniji tu di za Kam ni ško Bis-
trico ugotavljajo zmanjševanje povprec nih pre tokov 
(Ula ga 2002). V ob dob ju od 1961 do 2010 so sred nji letni pretoki pri ve ci ni slovenskih alp skih rek (10 od 
12) upa dli 15 do 25 %. Ab so lut ni mi ni mal ni pretoki so upa dli za 15 do 39 %, ab so lut ni maksi mal ni pretoki pa so pri osmih re kah upa dli in pri šti rih na rasli; naj bolj so se zma njša li na Mo stni ci (–57 %) in Kam ni ški Bistrici (–49 %) (Hrvatin in Zorn 2017). 
Podat ki AR SO o pretokih kažejo, da se je pov precni pretok Kamni ške Bistrice z 8,62 m3/s (1931–1961) zma njšal na 5,61 m3/s v obdob ju 1961–1990 ter za 20 % v ob dob ju 1981–2010. Ali dru gace: pretok se je v ob dob ju 1971–2000 zma njšal za 160 l/s, v ob­
66 
dob ju 1981–2010 pa še za 260 l/s, in je torej med 
letoma 1961 in 2018 upa del za 13,1 %. V raz dob ju 
SO; iz racun av torja) 
ene gene racije iz gu bi mo pri bliž no toli ko vode, kot je na crpa zajetje Iverje. Trobec (2018: 86) potrju je, da je stanje za skrb ljujo ce: »Ce upoš tevamo li ne arni trend, je zma njša nje pov prec ne ga pretoka še iz razi tejše, saj se je med letoma 1961 in 2010 pretok zma njšal za 1,23 m3/s ozi roma 20 %, in si cer s 6,10 m3/s na 4,87 m3/s.« 
Sli ka 3: Fre kven cna raz po redi tev dni s pretokom do lo ce ne vi ši ne (m3/s) za Kam ni ško Bistrico v ob dob ju 1957–2019 (Vir: AR­


Bistrica ima pov precni dnev ni pretok kar 80 % ca-sa ni žji od 10 m3/s. Do 1980 je bi la ve ci na vre dno sti dnev nih pretokov na ravni 5–10 m3/s, kasne je pa 2–5 m3/s (sli ka 4). Med letoma 1961 in 2019 se je naj bolj, za vec kot cetrti no (27 %), poveca la po go stost niz kih pretokov (2–5 m3/s), za de setino pa po go stost ze lo niz kih pretokov (1–2 m3/s). Nas protno se je zma njša­

67 

Sli ka 4: Pov prec ni dnev ni pretoki Kam ni ške Bistrice v ob dob ju 1961–2019; po 1980 opa ža mo poveca nje po go stosti niz kih pretokov (levo) in pre mik te ži šca s 5–10 na 1–5 m3/s. (Vir: AR SO; iz racun av torja) 


Sli ka 5: Tren di pov prec nih dnev nih pretokov Kam ni ške Bistrice gle de na nji hovo viši no v ob dob ju 1961–2019; vi dna sta po­rast po go stosti niz kih pretokov (svetlej še barve) in zma njša nje po go stosti vi so kih (tem nej še barve). (Vir: AR SO; iz racun av torja) 
la po go stost sred nje vi so kih pretokov, in si cer za 22 % (5–10 in 5–10 m3/s), ter po go stost vi so kih pretokov, ki se je zma njša la za 9 % (20–50 m3/s) ozi roma 18 % (pretoki nad 50 m3/s) (sli ka 5). 
Pregledni ca 1: Pov prec ni me sec ni pretok (m3/s), me sec ni pretocni ko lic nik za ob dob je 1981–2010 (Tro bec 2018) in spre mem­be me sec nih pretocnih ko lic ni kov Kam ni ške Bistrice za ob dob je 1961–2018 (Hrvatin in Zorn 2020) 
janu ar  febru ar  marec  april  maj  ju nij  ju lij  avgust  september  ok tober  novenber  decem ber  
povprecni me sec­ni pretok  5,07  3,85  5,44  7,25  9,30  8,97  6,58  4,99  6,07  8,67  9,70  6,71  
pretocni ko lic nik  0,73  0,56  0,79  1,05  1,35  1,30  0,95  0,72  0,88  1,26  1,41  0,97  
sprememba pre­tocne ga ko licni ka  0,07  –0,03  0,08  –0,05  –0,15  –0,32  –0,22  –0,06  0,09  0,16  0,34  0,11  

Pose bej je za skrb lju jo ce, da so se med letoma 1970 in 2020 za cetrti no zma njša li mi ni mal ni pre to-ki. Ena ko velja za stan dardno ob dob je 1981–2010, ko bele ži mo upad pov precnih mi ni mal nih pretokov kar za tretji no, z 2,59 m3/s na 1,77 m3/s. K nizkim števil­kam pri speva tu di crpa nje pit ne vode na zajetju Iverje, ki s 110 do 130 l/s po be re že sko raj de setino (7 %) 
mi ni mal nih pretokov. Celotna poraba vode za vodno oskr bo je 1,2 milijo na m3 letno (to je 0,7 % sku pne­ga pov precne ga let ne ga pretoka Kam ni ške Bistrice) (Brec ko Gru bar 2006). 
3­­Vzro­ki­za­zma­njša­nje­pre­to­kov 
68 
Arhiv ski po dat ki pov precnih mi ni mal nih pretokov Kamni ške Bistrice za ob dob je 1967–2018 ka že jo upa dajoc trend (sli ka 5). Pov precni pretoki so v tem obdob ju upa dli s pri bliž no 4 m3/s na 3 m3/s. Vzro ki 
za to so števil ni. 
Zelo pomem ben dejavnik je za ra šca nje alpskega sveta z goz dom. Kot ugotavlja Petek (2005), je ogoz­dovanje naj po mem bnej ša spre mem ba ra be zem ljišc, ki se je v Kam ni ških Al pah za ce la v 19. sto letju, ta ko da gozd da nes ob se ga 75–80 % povr ši ne (pre gledni ca 2). Gozd s pre streza njem pa davin in iz hla pevanjem v primerjavi s trav ni ki in ob de la ni mi zem lji šci zma njšu je koli ci no vode, ki do se že pod tal ni co in povr šin ske vo­dotoke ter je na raz po la go kot vir pit ne vode. 
Pregledni ca 2: Spre mi nja nje de le ža (%) goz da v Kam ni ških in Savinj skih Al pah (Petek 2005) 
Pokra ji na  1953  1979  1999  2017  
Kamni ške Al pe  57,0  60,6  61,0  68,3  
Savinj ske Al pe  48,9  64,9  64,4  77,9  

Vzrok za zmanjša nje pretokov so tudi rahli nega­tiv ni tren di ko li ci ne pa davin, ki so med letoma 1961 in 2010 upa dle za 7,1 %, to je z 2212 na 2055 mm (Trobec 2018). Po mem bnej ša pa je otopli tev podneb­ja in po sle dic ni pre mik dež nih pa davin iz je se ni v zi mo ozi roma zma njševanje ko li ci ne snež nih pa davin in tra­ja nja snež ne ode je ozi roma kri o sfere. V Kam ni ški Bis-trici se je v ob dob ju 1961–2010 števi lo dni s snež no ode jo zma njša lo za 49,4 %. 
Za Alpe nad viši no 1500 m projek cije do konca sto­letja pred vi devajo po mla dan sko zma njša nje snež ni ce za 80–90 % (Be ni ston in osta li 2018), ven dar ome nje­ne spre mem be že da nes vpli vajo na zna caj vo dotokov. V obdobju 1961–1990 je imela Kamni ška Bistrica alp ski viso kogorski snež no­dež ni pre tocni re žim. Glav­ni pretocni vi šek je bil maja ali ju nija in dru gotni no-vembra, glav ni ni žek pa je bil fe bruarja ali ja nu arja in drugotni avgu sta (Fran tar in Hrvatin 2005). V ob dob ju 1981–2010 pa je pretocni re žim pri do bil zna cil no sti dež no­snež ne ga. Spo mla dan ski in je sen ski pretocni vi šek sta se sko raj ize na ci la, de cem brske vode lah ko za radi ka snej šega za cetka zi me ce lo pre se gajo let no povprecje. Iz razi tejša sta zim ski in po letni ni žek preto­kov, saj po zi mi za radi de žja vo da hi treje odteka, za radi ma njše ko li ci ne sne ga, ki se v snež nih pla zovih si cer obdr ži do po letja (kot po leti 2021), pa je po leti manj za log kra ške vode, ki na paja iz vi re in pod tal ni co. Perec problem je prav ma njša ko li ci na te, za dr ževane ali re-ti nen cne vo de, ki jo za gotavlja gorsko-kra ška kri o sfera (Be ni ston in osta li 2018). Ta na mrec na paja vo doto­ke v su šnih do bah, ko so ve dno po go stejši vro cin ski valovi z moc nim iz hla pevanjem in poveca no po rabo, kot je bi lo v letih 2003, 2010, 2015 in 2018 (Te u ling 2018). Ob vro cin skem va lu leta 2003 so npr. alp ske reke utrpe le tretjin ski vo dni de ficit (Mastrothe o do ros in osta li 2020). Po do bno so leta 2019 ugotavlja li za So co (Moc nik 2019). 
Ob zma njševanju vo dnih ko li cin opa ža mo tu di ve cjo varia bil nost ozi roma ve cje ek stre me v obliki poplav ali nizkih pretokov. To zmanjšu je napovedlji vost sta­nja vo dnih ra zmer po se zo nah in ote žu je na crtovanje po rabe vode. Na Kamni ški Bistrici, ki je zaradi obilnih pa davin in strmega reli e fa hu do urni ška re ka, lah ko tu­di v pri ho dno sti pri ca kuje mo (zim ske!) po plave, a to je predmet druge razprave. Treba pa je omeni ti, da reka ob po plavah pre me šca se di men te, ob vse pogo stejših niz kih pretokih pa bo ve cja nji hova erozija. Ob niz kih vodo stajih smo že be le ži li za mu lje nost recne ga dna, ki ote žu je pro ni ca nje vo de v pod zem lje in zma njšu­je koli ci no raz po lo žlji ve vode za crpa nje ter vpli va na nje no kakovost. Na vršaju Kamni ške Bistrice so bili v obdob ju 1990–2006 ugotovlje ni sta ti stic no zna cil ni ne gativ ni tren di gla di ne pod zem ne vode (Bra cic-Že lez­nik in osta li, 2011). Ce prav je z vi di ka vodne oskr be ta problem te hnic no rešljiv z novi mi vrti na mi ali po se gi v stru go, dol go rocno povecu je stro ške vo dne oskr be. 
Ome ni ti mo ramo tu di dru go »stran«, in si cer vpliv 
urba ni za cije na na ra šca nje prebi valstva in porabe vo­
de. Bar bi er (2019) navaja, da se je glo bal no upo raba vode na pre bi valca za do ma ce potrebe med letoma 1995 in 2010 poveca la za 44 od stotkov, s 54 na 78 
mł na prebi valca, leta 2025 pa naj bi dose gla 102 mł na prebivalca. Vodo iz javne ga vodovodne ga sistema Komunalnega podjetja Kamnik uporablja 21.200 upo­
rabni kov, kar je 71 % pre bi valcev ob ci ne Kam nik. Let-no po rabi mo 1,3 mi lijo na ku bic nih metrov vode, kar je viso kih 60 m3 na pre bi valca let no. Ce vi so ki po rabi vode do da mo trend na rašca nja števi la pre bi valcev in 
go spo darskih dejavno sti na Kamni ško-Bistriški ravni ni 
–raba vode v prede lovalni industriji v Sloveniji je med 2008 in 2018 narasla z 59,6 na 201,8 milijo nov mł– 
ter ze lo verjetno na rašca nje pov precne po rabe, lah ko 
hi tro ugotovi mo, da v priho dnosti stanje vodnih virov ne bo bo ljše, ampak ze lo verjetno slab še. 
4­­Raz­pra­va­4.1­­Pre­toc­ni­tren­di 
Na teme lju omenje nih podnebnih, hidrolo ških in družbe nih tren dov lah ko v na sled njih de setletjih pri-ca kuje mo znat ne spre mem be v ko li ci ni raz po lo žlji ve pit ne vode. Pou darja mo spremem be tempe ratur zraka ter vrste in se zo ne pa davin in po sle dic ne ga odzi va kri-
o sfere (sne ga in le du). V zad njem ca su ugotavlja mo, da se v alp skem kra su ta li tu di pod zem ski led (Carey in osta li 2019), kar po me ni manj vo de po leti, ko so pretoki že ta ko niz ki. Na severu Kamni ško-Savinj skih 
Alp je lede nik pod Skuto, katerega zgornji rob se je v 
obdob ju 1970–2015 zni žal za sko raj 40 m (Tri glav Ce­kada in osta li 2020). 
Ce upoš tevamo li ne arni trend upa da nja pov prec­nih sred njih pre tokov 1961–2010, ki znaša –0,025 m3/s let no, lah ko napovemo, da bo pov precni sred nji pretok s se da njih 4,87 m3/s upa del na 4,37 m3/s le­ta 2030 in na 3,87 m3/s leta 2050. Slednja števil ka po me ni 79 % ko li ci ne iz leta 2010. Na sled nji iz racun po daja mo bolj za pri merjavo, a vendar: ob kon stan tnih trendih bi pretok leta 2100 dose gel komaj polovi co se­da nje ga (2,6 m3/s). To je to li ko bolj za skrb lju jo ce, saj lah ko prica kuje mo tu di ob cut no zma njša nje pov prec­nih niz kih pre tokov. Anali za za obdob je med letoma 1957 in 2019 po de setletjih je po kaza la upad od 3,81 na 85 % vre dnosti ozi roma 3,25 m3/s. Ce ta pov precni li ne arni trend (–0,094 m3/s let no) pre ne se mo v pri-ho dnost, lah ko približ no na povemo, da bo pov precni mi ni mal ni pretok v de setletju po 2051 do se gel 75 % ti stega iz 1957–1961, v de setletju po 2091 pa naj­vec 65 % (sli ka 6). Zaveda mo se, da je tak šna ana li za le pri bližna, to da ne upoš teva pri ca kovanih vi šjih tem­pe ratur zra ka (v sto letju za 2,6–3,9 °C), pri hod njega ma njša nja pa davin (za 1–11 %) in 36-od stotno vecjo po javnost po letne su še ter za rašca nja z goz dom. V pri-hod njih de setletjih bo do spre mem be koli ci ne snež nih pa davin in traja nja snež ne odeje moc no zni ža le pov­precne mi ni mal ne recne pretoke in raven pod tal ni ce ter s tem ko li ci no raz po lo žlji ve vode. Si cer pa te šte­vil ke sploh ni so pre se netlji ve: v Al pah bo manj sne ga in vec pa davin po zi mi pov zroci lo znat no poveca nje odtekanja po zi mi (za 19 %) in ustrezno zma njša nje spo mla di (za 17 %). Po letni pretoki naj bi se v juž nih in osrednjih Alpah do konca stoletja zmanjša li za 55 % (Mas sa rutto 2011), ta ko npr. na re ki Ro ni na pi clih 50 do 75 % (Be ni ston, Stoffel in Hill 2011). Tu di pod-zem ne vode so v 20. sto letju upa dle za 25 % (Ha rum in osta li 2007). 

69 


4.2­­Kaj­lah­ko­sto­ri­mo? 
Da ne bi ostali samo pri nasvetu, kako lahko vsak po sa mez nik prispeva k zmanjša nju porabe vode, od-pi ramo vpraša nje dose da nje ga in prihod nje ga uprav­lja nja vode kot ustavno zagotovlje ne ga naravne ga jav­
ne ga (ne pa sku pne ga!) vi ra v ob ci ni Kam nik. Vpra ša ti se mo ramo, ali so po li ti ke, poveza ne z vo do, vzdrž ne in dovolj pre miš lje ne, saj se bo že na ša ge ne racija spo pa dla z upa dom ko li ci ne raz po lo žlji ve vode. Na vi-
di ku so morebit na rivalstva med gospo darski mi sek­torji, kot so turizem, kmetijstvo, industrija in predvsem 
vodna oskr ba. To po se bej ve lja za kri tic na ob dob ja v 
letu, kot sta poletje in zima, ki sta tudi najbolj obre-me nje ni z dodat ni mi dejavnostmi, kot je turizem. Po­
se bej ome ni mo, da v Av striji že za sne žu je jo pri bliž no 60 % smu cišc, v ita lijan skih Al pah pa sko raj vsa, za to 
je poraba vode za turizem veli ka v primerjavi z drugi-
mi na ci ni upo rabe (Rixen in osta li 2011). S po do bni-mi vpra ša nji se ukvarjajo na Ženevskem je ze ru v Švi ci (Be ni ston, Stoffel in Hill 2011) in tu di dru god (Milly, Dun ne in Vec chia 2005; Ala ca mo, Flo erke in Ma erker 2007). Na za skrb ljujo ce pri hodnje sta nje tu di pri nas že kaže jo rezul tati ce zmej nih pro jek tov o vodnih vi rih. V vedno bolj žej ni Furlan ski ni žini, ki je povrh vse ga še kmetijsko in tenziv no obmo cje, si obetajo pri do bi ti še 
kakšno kaplji co vode s kraškega Kani na na italijan ski 
me ji (Gotrawama 2021, Bi sa glia in osta li 2021), med-
tem ko izvir Mrzlek pod Sveto goro po Osimskih spo­
70 
razu mih že na paja so mestje Go rica/Go rizia (Spa re … 2021). Na me ji z Av strijo poteka na te mo upravlja nja voda v okvi ru Geo parka Karavanke projekt KaraWAT (Stra tegija … 2021). Ker vo da to rej po staja »dru žbe­no, jav no in po li tic no vpra ša nje,« je nuj no, da »v sre di­
šce znan stvene ga opa zovanja pri hajajo med se boj na 

Sli ka 6: De setletni pov prec ni mi ni mal ni pretoki Kam ni ške Bistrice v ob dob ju 1957–2019 in nji hovo pred vi de no zma njševanje (crt kana crta) ob upoš tevanju li ne arne ga tren da iz te ga obdob ja za pri ho dnost 2021–2100. Lestvi ca je med 2 in 4 m3/s. (Vir: AR SO; iz racun av torja) 
razmerja med vodni mi tehno lo gija mi, paradig ma mi upravlja nja z voda mi in s tem poveza nim oblikovanjem 
znanj, oblik organi za cije in praks dru žbe ne ga upravlja­nja (governan ce)« (Bak ker 2012: 618; cit. po Gan tar 2020). 
Z opisa nim je poveza no vpraša nje prihod nje ga raz­voja gorskih delov ob ci ne Kam nik, zlasti Veli ke plani­ne, ki ga ob ci na Kam nik ob ca sno previ dno od pi ra.2 V zvezi z voda mi opozarja mo na pretok in kakovost vo­da, na katero vplivajo dejavno sti v kraškem zale dju, zla sti tu rizem. Novakove (1992) ugotovi tve so kljub med tem že ne kajkrat do pol nje ni vo dni za kono daji3 žal še ve dno sil no ak tu al ne, za to jih pov ze mi mo: 
»Nevarnost za podze melj sko vodo predstavljajo pred vsem števil ne grezni ce,4 ki so pravi lo ma eno­prekatne po ni kovalni ce, števil na smeti šca – odla ga­li šca odpad kov ne kontroli rane se stave – ter širje nje 
 liolaioloobiioljia oabliliobioalloai ajliolaioobialoorolji ajajlaiajla ajoliigaliailija oajoiorljalilaaga alaliaiiaoila ooboobojajobioalo jaaoiloioogoaooiljaj orajiooraaljoobioali iajoboijbilajlija raarlioali 
3 Mdr. direktive EU o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljiioaroo raoaooaiaroolja 
 oaoroaajijoolioaii abarjaaaajaaajaliilaii oiiiirgiriraiiliiialj da »med 291 prijavljenimi stavbami na planoti le najvecja Domžalski dom redno odvaja odpadne vode v majhno cistilno napravo«r 
smu cišc in grad nja cest z vsem ne gativ nim, kar so di zraven; ze melj ska de la bo do od prla ža rišca ero zije, s ci mer se bo še poveca lo one sna že nje vo de. Po ce sti v Ti ho do li no pa se bo do pri pe ljala števil na vo zi la, par­ki rišca bo do potrebna, po javljala se bo do odla gali šca odpad kov5 ipd. – saj poz na mo na šo dru žbo. Vse kakor me nim, da mo ra na crtovanje raz voja upoš tevati tu di te po datke. Za se daj so za nje za in teresi rani pred vsem ribi ci, kaj ti na iz vi ru Luc ni ce je ri bo goj ni ca. V na da lje­
vanju pa bo moralo svoje poveda ti tudi vodno gospo­
darstvo, ki skr bi za oskr bo s ci sto pit no vo do.« 
Lucni co, ki je ne ke vrste »Kam ni ški NIMBY«6, smo ocit no že odpi sa li – va njo se ste ka veci na one sna že­ne vode z Ve li ke pla ni ne in za radi one sna že no sti kljub iz dat no sti ni vir pit ne vode. Toda tu di na juž ni stra ni go rovja po staja pri ca kovana slab ša ka kovost vode po leg nje ne pri ca kovane ni žje ko li ci ne eno teme ljnih raz vojnih vpra šanj. Kakovost vode se bo v ne tako odda lje ni pri ho dno sti za radi ni ža nja pretokov in vi šjih tempe ratur ter po go stejših ekstremov (su še) le še po-slab ša la tu di ob ena ki (vi so ki!) sto pnji one sna ževanja. Vecja one sna že nost vo de bo vpli vala ta ko na vo dne ekosi steme kot na dostopnost in uporabo vode ter s tem na zdravje ljudi, nena zad nje pa tudi na stroške za de lovanje vo dne in frastruktu re (prim. Ludwig in osta­li 2011). Ve cja va ria bil nost pod neb ja in rec nih preto­kov bo poveca la mož nost skraj nih do god kov ter s tem ogroža la in frastruktu ro, prebi valce in go spo darstvo. Nepo sredni in po sredni vpli vi »glo bal ne ga« se grevanja pod neb ja bo do ta ko ime li pov sem »lo kalne« vpli ve na kljuc ne go spo darske sek torje, kot sta tu rizem in kme­tijstvo, in seveda na vodno oskrbo. Opravi ti imamo z »ima nen tno krizo vode«, ki ima glo bal ni zna caj (Men ga in Swyngedouw 2018: 1), njen vzrok pa so poveci ni ne ustrezni mo de li upravlja nja z vo do (So lo mon 2009; Bar bi er 2019). Te žave pri upravlja nju te ga obmo cja sta zaz na la že Kovacic in Rav barjeva (2005). 
Nujen je stra teški ra zmi slek o tem, kaj za Kamni­ško-Savinj ske Al pe in ob ci no Kam nik po me ni »raz voj« gorskih ob mo cij. V lu ci navedenih dej stev je bolj »raz­vojno« ome jevati vsa kovrstni »raz voj« v po do bi mno žic­ne ga tu rizma (ce lo pretu rizma), oprem lja nja gorskih obmo cij z in frastruktu ro (vodovod, smu ci šca) in nji ho-vega »od pi ranja« z asfal ti ranjem cest. Re ši tve bi mo rali iska ti v sme ri spod bu ja nja vzdrž ne rabe na ravnih vi rov in od krivanja pri vlac no sti sta rožit ne ga, ob hkrat nem odrekanju »udobne mu« življe nju v le pih gorskih po kra­ji nah. Vse to na ra cun skr bi za sku pno do bro – z mi sli­jo na iz vi re in vo dna zajetja v do lin skem dnu. Ce prav so se upravljavci vodnih virov doslej zmogli odzi vati na na rašcajo ce pa davin ske ekstreme in po go stejše su še, pa zgo dovin ske pri la go di tvene stra tegi je za obvlado­vanje vodne oskrbe v sušnih razme rah morda ne bo-do vec za do šca le za radi hi trosti in ob se ga pri hod njih spre memb. Podne bne spremem be moramo tudi na lo kalni, ob cin ski rav ni vklju ci ti v na crtovanje (ra ba pro-stora, ome ji tve, raz voj in frastruktu re, vodni vi ri) vsaj za na sled njih 20 let. 
Vse ve cja je potreba po ustvarja nju pro ak tiv ne pri-
 oaiiabarjaalooroaao olagaliioaooarijrjiajio m3ajaobgajo3. 
 aojoriagloibaarB 
la god lji vosti sistemov upravlja nja ter boljši komu ni ka­
ciji in vklju ce no sti, parti ci pa cije (Na red in Bo le 2020) ši rokega na bo ra za in teresi ranih stra ni ali de lež ni kov. 
So do bni vodni proble mi so kompleksnej ši kot zgolj vpra ša nje zadovoljevanja potreb po vodi in zaje majo 
ce loten vodno-dru žbe ni krog, kar po me ni nuj nost pre-ho da od »ce lo stne ga« do »družbe ne ga« upravlja nja z voda mi (Fa ne in Turner 2010; Gan tar 2020). Za to pa bo tre ba pri la go di ti tu di prav ne okvi re in vklju ci ti novo zna nje, kot so npr. se zon ske pravne do loc be, naj prej pa se dr ža ti ob stoje cih za konov, odlo kov in stra tegij. 
Kot primer strategije upravlja nja naravnih virov navaja-
mo do li no En gadin (Spa re … 2021). Skrat ka: de lovati bi bi lo tre ba v smi slu ugotovi tve, da je (še ena ugo­tovi tev iz pred treh de setletij!) »veli kopla nin ski svet iz krajin sko-kulturne ga in naravovarstvene ga vidi ka izre­
dno ran ljiv pro stor. To je potrebno še po se bej po u da riti za to, ker je v zad njih de setletjih na crtovan in ure sni­cen raz voj, zla sti tu risticen, bolj ali manj za ne marjal krajin ske in na ravovarstvene vi di ke in vec krat gro bo po se gel v ve li kopla nin ski pro stor« (Ko pac 1991: 12). 
5­­Sklep 
Evrop ska ko mi sija za Al pe na povedu je, da bo do »Pred vi de no po ma njka nje vo de in po go stejši ekstrem­ni do god ki, obenem pa vse ve cje potrebe po vo di (na primer za nama kanje v kmetijstvu in potrebe v turi­zmu) pred vi do ma ime li uso dne po sle di ce za sto ritve ekosi stema, kot je na pri mer oskr ba s pit no vodo« (Re-gi o nal ne … 2009: 7). 
Ucin ke podne bnih spre memb na splo šno do je ma-mo kot ne kaj od da lje ne ga, »glo bal ne ga«. V pri spev ku smo pokaza li, da so podne bne spremem be za Kamnik do be se dno »lo kalna« grož nja za raz po lo žlji vo koli ci no vode v ne bliž nji pri ho dno sti. Na povedu je mo, da bo do ob ne u krepa nju na stale pe rece dru žbe ne na petosti, ki bo do po sle di ca kon flik tnih rab in ne prila go je no sti na spremem be v naravi, kot tudi morebit ne prihod nje pravne za hteve dr žave ali EU, na pri mer za vzdr ževa­nje mi ni mal nih eko lo ških pretokov; to pose bej ve lja za obmo cja v spodnjem to ku rek (Van ham 2012). Po se­ben iz ziv bo tu di upravlja nje vo dnih ko li cin ob su šah in poplav nih dogod kih. Pri slednjih bomo morali zlasti pri ureja nju prostora sprejeti, da sta spremen lji vost in ne gotovost kljuc ni zna cil no sti na ravnih si stemov (Ko-mac 2008; 2014; 2016; Zorn in Ko mac 2009; 2015a; 2015b). Zdaj je še cas za od vrni tev od pa radig me ukroti tve in po dredi tve na rave za cloveške potrebe in za hteve (Kai ka 2005) k ve cji upo rabi so na ravnih pri­stopov (Ferk in osta li 2020; Ko mac in Zorn 2020). Ob ci na Kam nik lah ko prevza me po bu do, po do bno kot takrat, ko je postalo prvo slovensko mesto v okviru po-bu de Zdru že nih na rodov »Me sto in obci na, od porna na ne srece«. Ukre pi so na mrec uspe šni, ce so poveza ni z drugi mi cilji in strategija mi, upoštevajo podne bne spre mem be, teme ljijo na premiš lje nem pravnem okvi­ru, obsegajo pri merne tehno lo ške in »meh ke« ukre pe in upravlja nje s sode lovanjem vseh interesnih skupin (30+ Do brih … 2020). 
71 



ZAHVALA: Pri spevek teme lji na ra zi skovalnem pro-gramu Ge o grafija Slovenije (P6-0101) in pro jek tu Upravlja nje lavin ske nevarno sti s po mo cjo kla si fikaci­je reli e fa (J6-2591), ki ju so finan ci ra Jav na agen cija za 
razi skovalno de javnost Re pu bli ke Slovenije. 
6­­Li­te­ra­tu­ra 
30+ DO BRIH PRAKS na podrocju bla že nja pod ne bnih spre memb in pri la ga­ja nja na nje na Bi o sfernem ob mocju Ju lijske Al pe, 2020 (https://www.tnp. si/assets/Publikacije/E­zbir­dobrih­praks­na­podrocju­blazenja­podnebnih­spre memb­in­prila gaja nja­na nje­na­BOJA.pdf, dostop 10. 5. 2021). 
Jo seph ALCAMO, Marti na FLÖRKE, Mi chael MÄRKER, 2007: Futu re long­term chan ges in glo bal water resources dri ven by socio-econo mic and cli-ma tic chan ges. Hydrological Sci en ces 52(2). 247–275. 
Ma ria KA I KA, 2005: City of Flows. Lon don: Ro utled ge. 
Edward, BAR BI ER, 2019: The Water Paradox. Overco ming the Glo bal Cri sis in Water Ma na gement. New Haven: Yale University Pre ss. Aleksan der BE LEC, 2010: Do li na Kam ni ške Bistrice – geo grafske zna cil-
no sti, pomen vo dnih vi rov in pod nebno-hi drolo ške ra zme re. V: Kamni ški zbornik 20. 55–65. 
Martin BE NI STON, Markus STOFFEL, Margot HILL, 2011: Impacts of cli ma-tic chan ge on water and na tu ral ha zards in the Alps: Can current water governan ce co pe with fu tu re chal len ges? Examples from the Europe an “AC­QWA” pro ject. V: Envi ronmen tal Sci en ce & Policy 14(7). 734–743. 
72 
Martin BEN NI STON, Da ni el FA RI NOTTI, Markus STOFFEL, Liss M. AN DRE­AS SEN, Eri ka COPPO LA, Ni colas ECKERT, Adri a no FAN TI NI, Flo rie GI ACONA, Chri sti an HAUCK, Mat thias HUSS, Hen drik HUWALD, Mi chael LE HNING, Ju-an-Ig na cio LÓ PEZ-MO RE NO, Jan MAG NUS SON, Chri stoph MARTY, Enrique MO RÁN-TE JÉ DA, Samuel Morin, Mo ha med NA A IM, An tonel lo PROVEN ZA LE, An toi ne RA BATEL, Del phi ne SIX, Johann STÖTTER, Ul rich STRAS SER, Silvia TER ZAGO, Chri sti an VINCENT, 2018: The Eu rope an mo un tain cryosphere: a review of its current sta te, trends, and futu re chal len ges. V: The Cryosphere 12. 759–794. 

Mat teo BI SAGLIA, Al berto CISOTTO, Re nel da STO CCO, 2015: Smerni ce za za šci to vodono sni kov (http://astis.ung.si/si tes/default/fi les/astis/gu i deli-nes_SLO.pdf, do stop 10. 5. 2021). 
Bran ka, BRA CIC-ŽE LEZ NIK, Ti na ZAJC BEN DA, Petra SO U VENT, Bar ba ra CEN CUR CURK, 2011: Vpliv podnebnih spre memb na raz po lo žlji vost vodnih vi rov. V: Zbornik re feratov, Mi ši cev vo darski dan 22, 92–102. 
Valen ti na BREC KO GRU BAR, 2006. Trajnostno so na ravno gospo darje nje z vodni mi vi ri v po recju Kamni ške Bistrice. Dok torska di sertacija. Ljub lja na: Univerza v Ljub lja ni, Fi lo zofska fa kulteta, Od delek za geo grafijo. 
An ne E. CAREY, Ma tija ZORN, Jure Ticar, Ma tej LI PAR, Blaž KO MAC, Su san A. WELCH, Devin F. SMITH, William Berry LYONS, 2019: Glaciochemistry of ca­ve ice: Pa rada na and Snež na Caves, Slovenia. V: Ge osci en ces 9(2). 1–12. 
Dejan CI GALE, Bar ba ra LAM PIC, 2019: Raz voj tu ristic ne desti na cije na pri­
meru ob ci ne Kam nik. V: Ge ograFF 12. Ljub lja na: Fi lo zofska fa kulteta. Si mon FA NE, An drea Jean TUR NER, 2010. In tegrated water resource plan­ning in the context of cli ma te uncertainty. Water Sci en ce and Technology: Water Supply 10(4). 487–494. 
Ma teja FERK, Rok CI GLIC, Blaž KO MAC, De nes LÓCZY, 2020: Ma na gement of small retenti on ponds and their impact on flood ha zard preventi on in the Slovenske Gorice Hills. V: Acta geo graphi ca Sloveni ca 60(1). 107-125. 
Peter FRAN TAR, 2008. Vodna bi lan ca ob dob ja 1971–2000. V: Vodna bilan-ca Slovenije 1971–2000. Ljub lja na: Mi ni strstvo za okolje in pro stor, Agenci­
ja Repu bli ke Slovenije za oko lje. 

Peter FRAN TAR, Ma uro HRVATIN, 2005. Pretocni re ži mi v Sloveniji med leto-ma 1971 in 2000. V: Ge ografski ve stnik 77(2). 115–127. Ivan GAMS, 2003: Kras v Sloveniji v pro storu in ca su. Ljub lja na: Za lo žba 
ZRC. 

Pavle GAN TAR, 2020: Voda, ki povezu je, voda, ki raz družu je. So ci o lo-ški po gled na ak tu al ne pro ble me voda. V: Vodni dnevi. Rimske Topli ce, 17.–18. september 2020 (https://sdzv-drustvo.si/wp-con tent/uplo-ads/2020/10/1_GAN TAR-cla nek.pdf, dostop 7. 5. 2021). 
GOTRAWAMA – Cezmej no upravlja nje z vo da mi v ur ba nih ob mocjih Go ri­ce, Nove Go rice in Šempeter-Vrtojbe, 2021 (http://www.gotrawama.eu/ gotrawamafinalprogram.htm, dostop 10. 5. 2021). 
Eva HAR MEL, Sa bi na CE PUŠ, Ma tevž PRE MELC, Sa šo WELDT, Aleksan dra KRANJC, Kle men STRM ŠNIK, Ma tjaž HAR MEL, 2020: Estet ska vrednost in doživlja nje Ve li ke pla ni ne. V: Mo de li ranje po kraji ne. 223–231. 
Till HA RUM, Walter POLTNIG, Chri stophe RUCH, G. FRE UNDL, J. SCHLAM­BERGER, 2007: Variability and trends of groundwater recharge in the last 200 years in a so uth al pi ne groundwater system: Impact on the water sup­ply. In terna ti o nal Con ference on Ma na ging Al pi ne Futu re. Inns bruck, 15–17 ok tober 2007 (https://www.re searchgate.net/publi ca ti on/261652949_ Variability_and_trends_of_groundwater_recharge_in_the_last_200_ years_in_a_South_Alpine_groundwater_system_Impact_on_the_water_ supply, do stop 10. 5. 2021). 
Ma uro HRVATIN, Ma tija ZORN, 2017: Tren di pretokov rek v slovenskih Al pah 
med letoma 1961 in 2010. V: Ge ografski ve stnik 89(2). 9–35. Ma uro, HRVATIN, Ma tija ZORN, 2020: Pod nebne in hi drolo ške spremem be v gorskem svetu Slovenije med letoma 1961 in 2018. V: Obisk gora v ca su 
pod ne bnih spre memb. Moj strana, 20. junij 2020. 

Blaž KO MAC, 2017: Prož na mesta – traj no stni raz voj in na ravne ne srece. 
V: Trajnostni raz voj mest in na ravne nesrece, Na ravne ne srece 4. 11–21. 
Ljub lja na: Za lo žba ZRC. Blaž KO MAC, Mi ha PAV ŠEK, Ma tija ZORN, 2008: Na ravne ne srece – družbe­ni pro blem? V: Naravne ne srece 1. Ljub lja na: Za lo žba ZRC. 
Blaž KO MAC, Ma tija ZORN, 2014: (Ne)pri la go je nost družbe na na ravne ne­
srece. V: (Ne)pri la go je ni, Naravne ne srece 3. 17–27. Blaž KO MAC, Ma tija ZORN, 2020: Pomen ne gradbe nih ukre pov za po plav no varnost. V: Ge ografski ve stnik 92(1). 113–131. 
Maja KO PAC, 1991: Ve li ka pla ni na. Va lo riza cija krajin skega ob mocja za po­trebe raz voja (http://bo rut.blog.si ol.net/fi les/2017/04/Na crt-upravlja nja-z-obi skom_Veli ka-pla ni na.pdf, dostop 7. 5. 2021). 
Gregor KOVACIC, Na taša RAV BAR, 2005: Karti ranje onesna ževalcev kra ške pod tal ni ce na Ve li ki pla ni ni (Slovenija). V: Acta carso lo gi ca 34(1). 73–85. Vi do KRE GAR, 1986: O ra zi skavah vodnih ra zmer v ja mah na Veli ki pla ni ni. 
V: Naše ja me 28. 63–64. 

Vi do KRE GAR, Kle men KRE GAR, Ta dej UR ŠIC, 2004: Ja me osa melega kra­sa Kam ni ka in Tu hi nja. V: Kamni ški zbornik 17. 275–284. Pavle KU NAVER, 1957: Kras v Kam ni ških pla ni nah. V: Kamni ški zbornik. 
272–286. 

Ralf LUDWIG, Ro berto ROSON, Chri stos ZO GRA FOS, Gi orgi os KAL LIS, 2011: Towards an in ter-disciplinary re search agen da on cli ma te chan ge, water and security in So uthern Europe and neig hbo ring co un tries. V: Envi ronmen­tal Sci en ce & Policy 14(7). 794–803. 
An tonio MAS SA RUTTO, 2011: Water in cli ma te chan ge, Compact 3. A back­ground re port of Ci pra (https://www.ci pra.org/sl/dosje ji/23/CompactWa-ter.pdf/in li ne­download, dostop 10. 5. 2021). 
The o doros MASTROTHE O DO ROS, Chri stoforos PAPPAS, Peter MOL NAR, Pa-
o lo BUR LAN DO, Ga briele MA NOLI, Juraj PARAJKA, Ric cardo RI GON, Bor ba-la SZE LES, Mi chele BOT TAZZI, Pa na gi otis HA DJIDO U KAS, Si mone FATI CHI, 2020: Mo re green and less blue water in the Alps during warmer sum mers. 
V: Natu re Cli ma te Chan ge 10. 155–161. 
Filip po MENGA, Erik SWYNGEDOUW, 2018: Sta tes of water. V: Water, Tech­nology and the Na ti on-State. Abin gdon: Ro u tled ge. 1–18. Blaž MOC NIK, 2019: Bistra hci pla nin iz gub lja svo jo moc. De lo, 26. 9. 2019 
(https://www.delo.si/novice/slovenija/bistra-hci-planin-izgublja-svojo-moc, 
dostop 10. 5. 2021). Ja nez NA RED, Ni ka RAZPOTNIK VISKOVIC, Blaž KO MAC, 2015: The Alps: A physical geography, poli ti cal, and program framework. V: Acta geo graphi ca Sloveni ca 55(1). 165–172. 
Ja nez NA RED, David BO LE, 2020: Participatory re se arch and plan ning in 
prac ti ce. Cham: Sprin ger Open. Dušan NOVAK, 1992: Z go re tece (tu di) uma za nija: ra zi skave voda na Veli ki plani ni. V: Pla nin ski ve stnik 92(1). 16–17. 
Dušan NOVAK, 1993: Z gora vse pri tece v doli ne: Nove razi skave pretakanja 
alp skih vo da. V: Pla nin ski ve stnik 93(2). 66–67. Dušan NOVAK 1994/1995: Pod ze melj ske vo de v Kam ni ških in Savinj skih Al pah. V: Ge olo gija 36. 415–435. 
Paul Chris MILLY, Kri sta A. DUN NE, Al do V. VEC CHIA, 2005: Glo bal pat tern of trends in streamflow and water availability in a chan ging cli ma te. V: Na-tu re 438(7066). 347–350. 
Drago PER KO, Mi lan ORO ŽEN ADA MIC, 1998: Slovenija, pokraji ne in ljudje. 
Ljub lja na: Mla din ska knji ga. Franci PET EK, 2005: Spre mem be rabe tal v slovenskem alpskem svetu. Ge ografija Slovenije 11. Ljub lja na: Za lo žba ZRC. 
Poroci lo o zdravstveni ustrez no sti pit ne vo de iz vo dovodov, ki so v upravlja­nju komu nal ne ga podjetja Kam nik d. d. za leto 2018, 2019. Naci o nal ni la-
bo ratorij za zdravje, oko lje in hra no (http://www.kpk-kamnik.si/wp-content/ 
uploads/2019/03/letno-poro%C4%8Dilo.pdf , dostop 7. 5. 2021). Regi o nal ne pod nebne spre mem be in pri la gaja nje na nje – Al pe se soo ca­jo z iz zi vom spre menje nih la stnosti vo dnih vi rov. Poroci lo Evrop ske agen­cije za oko lje 8/2009 (https://www.eea.europa.eu/sl/publications/ 
regionalne-podnebne-spremembe-in-prilagajanje-nanje-2014-alpe-se-soocajo-z-izzivom-spremenjenih-lastnosti-vodnih-virov/download, 
dostop 10. 5. 2021). Chri sti an RIXEN, Mi chaela TE ICH, Corina LAR DEL LI, David GAL LATI, Mandy POHL, Marco PÜTZ, Peter BE BI, 2011: Winter to urism and cli ma te chan ge in the Alps: anas ses sment of resource con sumption, snow reliability and futuresnowmaking potenti al. V: Mo un tain Re se arch and Develop ment 31. 229–236. 
Rajko SLAPNIK, Vi do KRE GAR, 2020: Ana li ze iz virskih, potocnih in fekalnih 
vod veli kopla nin ske pla note. V: Kamni ški zbornik 25. 57–71. Steven SO LOMON, 2009: Water: The epic strug gle for wealth, power and ci vi li za ti on. New York: Harper Col lins. 
Spa re – Stra teško na crtovanje in us klajevanje na podrocju ohra nja nja in obnove alp skih rec nih eko si stemov. Projekt In terreg, 2015–2018 (https:// www.al pi ne-spa ce.eu/projects/spa re/sl/pi lot-areas/inn, dostop 7. 5. 2021). 
Strategija traj no stne ga upravlja nja vo dnih vi rov v Ka ravanke UNE SCO Glo­bal nem Ge oparku (http://www.si-at.eu/si2/karawat, do stop 7. 5. 2021). Adria an J. TE U LING, 2018: A hot futu re for Eu rope an dro ughts. V: Natu re 
Cli ma te Chan ge 8. 364–365. 
Tajan TRO BEC, 2018: Hi drogeo grafske zna cil no sti. Kam ni ška Bistrica: ge-
o grafska po doba doli ne. V: Ge ograFF 22. Ljub lja na: Fi lo zofska fa kulteta. Florja na ULAGA, 2002: Tren di spremi nja nja pretokov slovenskih rek. V: De la 
18. 93–114. Davy VAN HAM, 2012: The Alps un der cli ma te chan ge: impli ca ti ons for wa­
ter ma na gement in Eu rope. V: Jo urnal of Water and Cli ma te Chan ge 3(3). 197–206. Veli ka pla ni na be leži re kordno števi lo obi skovalcev, 2019 (http://www.veli­
kaplanina.si/2019/08/16/velika-planina-belezi-rekordno-stevilo-obiskoval­
cev, dostop 7. 5. 2021). 
Ma tija ZORN, Blaž KO MAC, 2009: Na ravne nesrece kot omeji tveni de javnik razvoja. V: Razvojni iz zi vi Slovenije. 135–145. Ma tija ZORN, Blaž KO MAC, 2015a: Na ravne ne srece kot raz vojni iz ziv. V: 
Glo bal ni iz zi vi in re gi onal ni raz voj. 163–177. Ma tija ZORN, Blaž KO MAC, 2015b: Na ravne nesrece in družbe na neod go-vornost. V: Ge ografski ve stnik 87(2). 75–93. 

73 


Foto: Jana Bratuž 
74 

Ma­ti­ja­Križ­nar1 Voj­ko­va­ce­sta­73,­Ljub­lja­na matija.paleo@gmail.com­
Mir­jan­Žorž2 Pre­šer­no­va­53,­Gro­su­plje zorz@siol.net­

Mi­ne­ra­lo­ška­de­di­šci­na­s­pre­la­za­Koz­jak­v­Tu­hinj­ski­do­li­ni­
Izvirni­znanstveni­clanek­
Ce sta sko zi Tu hinj sko do li no se na naj vi šji toc ki vzpne cez 
prelaz Kozjak. Ob useku pod prela zom so razkrite tria sne dolo­
mit ne kam ni ne, v ka terih smo na šli za ni mi vo zdru žbo mi ne ralov. V temno si vem do lo mi tu, ki je po ne kod moc no tektonsko pretrt, je tektonska bre ca, v ka teri smo od krili kri stale do lo mi ta, kre me-
na, apati ta, pirita in kal ci ta. Kljuc ne be se de: geo lo gija, mine rali, kremen, dolo mit, apatit, pi rit, Tu hinj ska do li na 
At its hig hest po int, the ro ad thro ugh the Tu hinj Valley cros­
ses the Kozjak Pass. Near the pass, Trias sic dolo mi te rocks are 
uncovered, in which we have found an in teresting as so ci a ti on of mi ne rals. In the dark grey do lo mi te, which has be en tectonically 
crushed in places, a tectonic breccia can be traced, in which 
crystals of do lo mi te, quartz, apa ti te, pyrite and cal ci te have be­
en di scovered. Key words: geology, mine rals, quartz, do lo mi te, apa ti te, py­rite, Tu hinj Valley 
Uvod­in­zgo­do­vi­na­ra­zi­sko­va­nja­
Tuhinj ska do li na je že dol ga stoletja po mem bna po­vezava med zaho dnim in vzhodnim delom Slovenije, predvsem med Gorenjsko in Štajersko. Dolga stoletja je bila tudi ena glavnih cestnih povezav med Kamni­kom in Vranskim ter naprej Celjem. Cesta skozi Tuhinj­sko do li no na svo ji naj vi šji toc ki prec ka pre laz Koz jak (655 m), ki je tu di raz vodni ca med Mot ni šni co proti vzho du in Nevlji co proti zaho du. 
Ge o morfolo ško je Tu hinj ska do li na na stala v post-mi o cen skem ob dob ju, kar ka že jo tu di de formi rane pla sti mio cen skih sedi men tov na osrednjih prede lih do li ne (Ra kovec 1939). Do li na se je v tek tonskem smi­slu obli kovala v ta ko ime novani Tu hinj ski sin kli na li (po Rakovcu tudi Tuhinj ska terci arna sinkli na la – Premru 1974). V osred njem de lu do li ne je pri šlo na juž ni stra­ni do na rivanja me zo zoj skih pla sti (Tu hinj ski na riv) na mlaj še terci arne plasti in do tvorbe luskaste zgradbe (Pre mru 1974). Do li na ima za to na severni stra ni do-kaj po lož na po bo cja, med tem ko je na juž ni stra ni bolj strma, kar je verjetno po sle di ca moc ne ga na rivanja. 
Tuhinj ska doli na je bila v preteklo sti verjetno zani-
 agirgoloiaoialoologaolriro­olojloijaoiaagologijo 
Doktor kemijskih znanosti. 

mi va za iskalce kovin in premoga. Pred desetletjem je 
o zani mi vih kristalih dolo mi ta, predvsem pa kreme na, prvi pisal Viljem Podgor šek, ki jih je našel na prela zu 
Kozjak (Pod gor šek 2010). Navaja, da se do vec cen-
ti metrov veli ki kristali kreme na pojavljajo v strti dolo­
mit ni kam ni ni. Po objavi pa je, ce prav ze lo za ni mi vo in lah ko do stopno naj di šce, uto ni lo v po za bo. 
Ge­o­lo­ška­zgrad­ba­oko­li­ce­
Razi skovanje naj di šca na Koz ja ku smo pri ce li s po­drobno pro u ci tvijo geo lo ške pod la ge. Nahaja se pri bliž-no dvesto metrov od prela za proti vzhodu ob cestnih serpen ti nah proti Špi tali cu (sli ka 1)3. Najdi šce je de­jan sko manjši kam no lom, ki ga ob ca sno iz korišcajo za iz kop dolo mi ta. Kamni no predstavlja bolj ali manj tem-no siv dolo mit, ki je predvsem v gornjem delu useka (kam no lo ma) moc no tektonsko zdrob ljen in raz po kan. V spodnjem delu pa postaja svetlej ši in bolj plastnat z iz razi ti mi in raz loc ni mi plastmi. Po po dat kih Osnov ne geo lo ške karte so do lo mit ne pla sti na Koz ja ku uvršce­ne v ob dob je sred nje ga tri a sa ozi roma na tan cne je v ani zij. Med debe lej ši mi zapo redni mi plastmi dolo mi-ta se po javljajo pla sti apnen ca z ro žen ci, skri lavega glinavca in vlož ki brec. O pri sotno sti kre me na pri cajo vložki apnen ca, ki je se kundarno okre me njen (Pre mru 1983). 


Mi ne ralno zdru žbo smo na šli zgolj v tek tonski bre ci, ki pred stavlja moc no pre po kano kam ni no z ze lo maj­hnim premi kom odlomlje nih kosov, ki so bili nato med se boj poveza ni (ce men ti rani). Ve zi vo med po sa mez ni-mi delci kamnin je kristali zi rani dolo mit. V nasled njih fazah so kri stali li še dru gi mi ne rali, ce je bi lo le dovolj prostora v nastalih votli ni cah in luknjah med vezi vom. Nastanek kri stalov lah ko z gotovostjo poveže mo z moc no tektonsko de javnostjo, kjer je pri šlo do raz ta­
75 

 oografijaijariaribrialoirjaor 

plja nja s kremeni co bogatih kamnin. Nato je prišlo do po novne kristali za cije iz raztopin v lepo oblikovane in razvi te kristale. 
Mi­ne­ral­na­zdru­žba­
Na naj di šcu Koz jak smo na šli ne kaj za ni mi vih mi ne­
ralov z zna cil ni mi obli kami kri stalov, ki so po se bnost v 
tem de lu Slovenije. Iz pre rašca nja kri stalov in po lo žaja 
v kamni ni smo lahko razbrali, da je kristali za cija pote­
kala v vec fa zah. V na da ljevanju pred stavlja mo razi­
skane mi ne rale in njihove kristal ne obli ke. Do lo mit CaMg [CO3]2 je najpo go stejši mine ral na 
najdi šcu in tvo ri tu di ve cji del ve zi va v tek tonski bre ci. Kristali do lo mi ta se po javljajo po sa mic no in v skup kih na ste nah votlin v kam ni ni (sli ka 2). Kri stali so rom­boedrske obli ke (sli ka 3); red ko pa so iz razi to sedla sti (ne koli ko zvi ti kri stali). Do se že jo veli kost do 6 mi li me-
trov, njihova barva pa je porcela na sto bela do svetlo 
si va. Pogo sto so rjav kasto obarvani za radi prevlek že­
le zovih oksi dov. V Sloveniji so kristali dolo mi ta dokaj po go sti in jih lahko najde mo na mnogih mestih. Znana 
najdi šca kri stalov do lo mi ta so v oko li ci Ško fje Lo ke, Go renje va si v Po ljan ski do li ni in Crne ga Vrha nad Pol-hovim Grad cem (Vi drih & Mi kuž 1995; Jer šek 2006; 76 Recnik 2007). 


Sli ka 3: Zna cil na rom bo e drska obli ka kri stala do lo mi ta 

Kre men SiO2 je najbolj razširjen mine ral na Zemlji. Najde mo ga v vseh tipih kamnin, zato je najbolj razi­skan in kri stalo grafsko pro u cen mi ne ral (Žorž & Rec­nik 1998). Kre men na stopa v le po obli kovanih in plo­skovno bo gatih kri stalih, na ka terih so do slej do lo ci li veli ko števi lo kri stalo grafskih li kov. 
Na naj di šcu Koz jak smo na šli ne kaj raz lic nih oblik kreme novih kri stalov. Vecji del gre za dol go prizmat ske kristale, ki so mlec no be li, ne kateri pa po pol no ma pro-zorni (sli ka 4). Ve ci na kri stalov ima zna cil no stopni ca-sto struktu ro, ker so se med njihovo rastjo menjavale plos kve prizme in rombo e dra. Taki kristali se zato pro-ti vrhu (termi na ciji) ožijo (sli ka 5). Eden izmed njih je imel moc no raz je de ne plos kve. V redkih pri me rih smo na šli tudi bitermi ni rane dolgo prizmat ske kristale. Ti so obi cajno le z osred njim de lom pri rašce ni na kri stale do lo mi ta (sli ka 6). Bi termi ni rani kri stali so na stali zgolj v votli nicah, kjer je bilo dovolj prostora za njihovo rast, vendar ne pre se gajo dol ži ne 10 mm. Ve ci na kri stalov je v celoti prerasla votli ne, zato ima razvit le osrednji prizmat ski del. Najlep še ohranje ni kristali kreme na 



Razprave – naravoslovje 


Sli ka 5: Kri stali kre me na se sto pni ca sto ožijo proti svo jim vrhovom. Dol ži ni kri stalov: 12 in 10 mm. Levi kri stal je na šel Viljem Pod gor šek (Mu zej Pan gea). 

me rijo med 5 in 9 mili metrov. Kamni na, v kateri so 
kreme novi kri stali, je pre cej trda, za to je težko iz nje iz lu šci ti ko se z ne po škodovani mi kri stali. Pod udarci kla di va kri stali hi tro po cijo in se lo cijo s pod la ge. 
Apa tit Ca5 [(F, Cl, OH)i(PO4)3] se tu pojavlja v dro­bnih, manj kot mi li meter veli kih kri stalih (sli ka 7). Opa­zi li smo jih še le ob pre gledu fotografij. Pojavlja se v splo šce nih šeste rokotnih kri stalih (sli ka 8). Ve ci no ma so brez barvni in pro soj ni z zna cil nim sijajem na plos­kvah. Ne katere pre krivajo prevleke žele zovih oksi dov. Apa tit je v Sloveniji dokaj redek mine ral. V zadnjih letih so nekaj lepih kristalov našli blizu Krašnje in v okoli ci Ljub lja ne (Jer šek 2006; Rec nik 2007). 
Pi rit FeS2 se pojavlja v zelo majhnih oktae drskih 
kristalih (sli ka 9), ki so za radi izpo stavlje no sti vre men-skim vpli vom že moc no oksi di rani. Po ne katerih po­vr ši nah tek tonske bre ce smo za sle di li še že le zove in man ga nove ok si de v obli ki razveja nih dendritov. 
Kalcit CaCO3 oblikuje kristale z rombo e drski mi ter­mina cija mi, ki se po javljajo v ma njših skup kih (sli ka 10, 11). Le red ko prekrivajo vecje povr ši ne. Posa mez­ni kri stali lah ko dose že jo veli kost do 5 mm. Vsi ve cji kristali kal ci ta imajo jan tarno (ru me no rjavo) barvo, le ze lo dro bni so brezbarvni. 
Ob pre gledu nekaterih ve cjih blo kov tektonske bre-ce smo lah ko že na naj di šcu do lo ci li fa ze kri stali za cije mi ne ralov. Tako je prvi kristalil dolo mit, ki prekriva tudi stene raz pok in votli nic v bre ci. O kri stali za ciji do lo mi ta pred kre me nom pri cajo rombo e drsko obli kovani od ti-si njegovih kristalov na kreme novih ploskvah. Kristali do lo mi ta so se kasne je v celoti raztopi li, za njimi pa so ostali le od ti si. V dru gi fa zi so kri stali li kre men, apa tit in pirit. Nazad nje je izkristali zi ral kalcit, ki nima nepo­sredne povezave s predho dni mi fa za mi, saj je po sle di-ca pre pe revanja in za krasevanja do lo mit ne kam ni ne. 
Za­klju­cek­
Najdi šce Koz jak s svo jo mi neralno zdru žbo lah ko uvr šca mo ob bok ne katerim naj di šcem v oko li ci Ško­fje Lo ke (Go stece, pre dor Sten in Crn grob), Go renje va­si (Za dob je) in v oko li ci Turja ka (Žorž & Rec nik 1998, Jer šek 2006, Rec nik 2007, Žorž s sod. 2015). Na ome­nje nih naj di šcih je prvi kri stalil do lo mit in na to drugi mi ne rali, predvsem lepi kristali kreme na, medtem ko je kalcit dokaj redek spremljevalec. Precej šnje prese­ne ce nje s Koz ja ka pred stavlja apa tit. Ker je bil za en-krat tu odkrit le na enem primerku, bodo naše razi ska-ve usmerje ne v iska nje do dat nih kristalov. 
77 



Sli ka 8: Splo šce ni kri stali apa ti ta imajo šeste rokotno obli ko. 



Za hvala 

Ob nastaja nju tega prispev ka smo se pri prepoz na­
vanju na stan ka tektonskih brec obrni li tu di na ge o lo gi­
nji Mirko Traja novo in Mirjam Vrabec, ki sta poma gali z nekaterimi nasveti in s svojim geo lo škim znanjem. 
Vi ljem Pod gor šek nam je za pre gled in fotografiranje 
po so dil nekaj svojih primerkov. Vsem se na tem mestu najlep še zahvalju je mo. 
Li­te­ra­tu­ra­in­vi­ri­

Miha JERŠEK (ur.), 2006: Mineralna bogastva Slovenije. V: Scopolia, Suppl. 3. 545 str. 
Viljem PODGORŠEK, 2011: Minerali na prelazu Kozjak v Tuhinjski dolini. V: Društvene novice (Društvo prijateljev mineralov in fosilov Slovenije), Tržic, 
44. 

Uroš PREMRU, 1974: Triadni skladi v zgradbi osrednjega dela Posavskih 
gub. V: Geologija, 17. 261–297. Uroš PREMRU, 1983: Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, Tolmac lista Ljubljana. Beograd: Zvezni Geološki zavod. 75 str. 
Ivan RAKOVEC, 1939: H geologiji in morfologiji Tuhinjske doline. V: Hrvatski 
geografski glasnik, 8–10 (1). 175–185. Aleksander RECNIK (ur.), 2007: Nahajališca mineralov v Sloveniji. Ljublja­na: Institut Jožef Stefan, Odsek za nanostrukturne materiale. 384 str. 
Renato VIDRIH & Vasja MIKUŽ, 1995: Minerali na Slovenskem. Ljubljana: 
Tehniška založba Slovenije. 379 str. Mirjan ŽORŽ, Vili RAKOVC, Igor DOLINAR, 2015: Pod Stenom. V: Proteus, 78 (4). 163–169. 
Mirjan ŽORŽ, Aleksander RECNIK, Rajko Pavlovec, 1998: Kremen in njegovi pojavi v Sloveniji. Ljubljana, Begunje na Gorenjskem: Galerija Avsenik, Be-gunje na Gorenjskem. 63 str. 
78 
Ru­di­Ve­rov­nik1 Pri­soj­na­pot­21,­Kam­nik rudi.verovnik@bf.uni-lj.si­
Gor­da­na­Gla­van2 Pri­soj­na­pot­21,­Kam­nik gordana.glavan@bf.uni-lj.si 

Dnev­ni­me­tu­lji­(Le­pi­dop­te-ra:­Pa­pi­li­o­no­i­dea)­ob­mo­cja­ob­ci­ne­Kam­nik­ne­koc­in­da­nes 
Iz­vir­ni­znan­stve­ni­cla­nek 
Na pod la gi raz po lo žlji vih li teraturnih vi rov, pregleda mu zej­
skih zbirk in lastnih terenskih razi skav je bilo do danes na ob-
mo cju ob ci ne Kam nik ugotovlje nih 121 vrst dnev nih metu ljev, kar ob ci no uvr šca med vrstno naj bolj bo gate v Sloveniji. Med nji mi je 17 vrst, ki so bi le opa že ne sa mo v prej šnjem sto letju in za veci no lah ko domnevamo, da so za radi iz gu be življenj skega prostora lo kalno izu mrle. Med nji mi iz stopa rde ci apo lon (Par­nas si us apollo), ki po ca si iz gi nja tu di dru god v Sloveniji. Kljub temu pa v kam ni ški ob ci ni še naj de mo ne katera vrstno bo gata obmo cja, ki jih pred stavljava v tem pre gledu. Zace njava s pre­gledom po se bno sti vi so kogorja Kam ni ških Alp, kjer ži vijo vrste, 
prila go je ne na ekstremno mrzla okolja. Nada lju jeva z veli ko pes­trostjo vrst Kamni škega vrha in zani mi vostmi iz dolin alpskega predgorja. Pose bno pozornost nameni va pregledu še vedno vr­stno bogatih suhih travni kov v Tuhinj ski doli ni in zadnjim ostan­kom mokrotnih travni kov, ki so bili v zadnjih desetletjih najbolj iz po stavlje ni negativ nim spremem bam. Takšno bogastvo dnev­nih metu ljev, ki pa se ga prema lo zaveda mo, nam je lahko v po-nos in spodbu do, da ga ohrani mo za pri hod nje ro dove. 
Kljuc ne be se de: favna, pestrost, ogro že nost, raz širje nost 
Ba sed on ava i la ble literary so urces, reviews of mu se um col-lec ti ons and own fi eld stu di es, 121 spe ci es of but terfli es ha­ve been recorded in the Municipality of Kam nik to da te, which ranks it among the richest in Slovenia. Among them, there are 17 spe ci es that were last ob served only in the last century and for the most part we can as su me that they be ca me locally ex­tinct due to the loss of ha bi tat. Among them, the Apol lo (Par­nas si us apollo) certainly stands out as a spe ci es that is slowly di sap pe a ring also elsewhere in Slovenia. Regardless, in the Mu­nicipality of Kam nik, we can still find so me spe ci es-rich are as, which are pre sen ted in this review. We start with in trodu cing of the high al pi ne spe ci a list spe ci es of the Kam ni kean Alps, which are well adapted to extremely cold envi ronments. We then con ti-nu ed pre sen ting the high diversity of the Kam ni ški vrh Mo untain and in teresting spe ci es of the valleys of the pre-al pi ne regi on. Spe ci al at tenti on is gi ven to the overview of the still spe ci es-rich dry meadows in the Tu hinj Valley and the last rem nants of wet meadows, which have been most exposed to negati ve changes 
 ooraoiraaljaBioiiali labiologijo 
2 ooriaaoiraaljiaaBioiiali labiologijo 
in the last de ca des. Such a wealth of but terfli es, which we are all too unaware of, sho uld be our pri de and sho uld en co u rage us to preserve them for fu tu re gene rati ons. Key words: fau na, diversity, en dan germent, distribu ti on 
Uvod 
Dnev ni metu lji so med najbolj prepoz navni mi skupi­
na mi žu želk, ki nas nav du šu je jo s pi sa no pa leto barv 
od prvih pomla dnih dni pa vse do pozne jese ni. So po­mem bni indi katorji ohranje no sti in s tem kvali tete na­še ga okolja in tudi opraševalci kulturnih rastlin. Imajo seveda tudi širšo ekolo ško vlogo kot del prehranjeval­nih spletov in njihovo izgi nja nje je pokaza telj splošne­ga upada bio di verzi tete, sploh pa divjih opraševalcev, kar je v srednje evropskem okviru v veli ki meri veza no na spremem be v kmetijskih praksah. Dnevni metu lji 
so na mrec veci no ma to plo lju bni in ve za ni na od prte 
travni ške povr ši ne, ki so del kulturne kraji ne, ki jo je 
clovek izo bli koval sko zi sto letja. Ne koc vrstno bo gati cvetoci trav ni ki zdaj ne za drž no iz gi njajo na ra cun mo­no kultur trav, ki pri našajo vecji do bi cek. Do dat ni te žavi 
za mnoge cvetni ce sta tudi prekomerna uporaba gno­jil, saj prekome ren vnos hranil daje prednost samo ne­
katerim vrstam eno kalic nic, in ta kojšnje ba li ranje po­
koše ne ga travi nja, ki še dodatno siroma ši semen sko ban ko travni kov. To so seveda povsem legi tim ne prak­
se, ki kmetom omo go cajo bo ljše pre ži vetje, vendar pa 
obstajajo tudi alterna ti ve v obliki varstvenih shem, ki 
pa so za radi pre obsež ne bi rokracije in pre niz kih pla cil trenut no še pre ma lo pri vlac ne. Tudi eko si stemske sto­
ritve, med katerimi bo v priho dno sti na prvem mestu prido bi vanje pitne vode, bi morale postati pomem ben 
vir do hod ka za kmetije, ki se bo do odlo ca le za bolj so-
na ravno kmetovanje. Kljub svoji prepoz navno sti pa dnevni metu lji pred­
stavljajo le do bro de setino vseh vrst metu ljev (Van Ni e u kerken s sod. 2011) in po do bno tu di v Sloveni­ji prevladu je jo noc ni metu lji s pri bliž no 3600 vrstami (Gom boc & La san 2006). Za pri merjavo smo v Sloveni­

ji do sedaj zanes lji vo potrdi li le 182 vrst dnevnih metu­
ljev (Ve rovnik 2019, Ve rovnik s sod. 2021). Med nji mi je tu di šest, morda tu di že se dem vrst, ki so v zad njem stoletju pri nas izu mrle. Na obmo cju ob ci ne Kam nik 
je bilo na podla gi pregleda zbirk, literatu re in lastnih 
razi skav do se daj za be le že nih 121 vrst dnev nih metu­ljev, kar je 66 % vseh v Sloveniji potrje nih vrst. Sez nam za gotovo ni koncen, saj do se daj na obrav navanem ob-mo cju še ni bi lo si stema tic nih fav ni stic nih ra zi skav. 
Tudi zgo dovi na ra zi skav metu ljev na ob mo cju ob­ci ne Kam nik ni rav no bo gata. Eden kljuc nih vi rov je objavljen sez nam metu ljev de že le Kranj ske Iva na Haf­nerja, ki v prvem de lu obrav nava dnev ne metu lje (Haf­ner 1909). V sez na mu je za Kam nik ali Kam ni ško Bis-trico navede nih kar nekaj vrst, ki jih sedaj ne najde mo ni ti v šir ši oko li ci ob ci ne Kam nik. Med nje so di rde ci apo lon (Parnas si us apol lo), katerega pri sotnost potr­ju je tudi material v Prirodo slov nem muze ju Slovenije (sli ka 13). Ta sim bol slovenskih go ra je pred sto letjem po se ljeval strma skal na ta po bo cja v za cetnem de lu 
79 

3 liaolaaorjalaa 


Kamni ške Bistrice, v Kamni ških Alpah pa je verjetno 
preži vel še do za cetka devetde setih let prej šnje ga sto­letja. Dru ge lokalno izu mrle in ve ci no ma to plo lju bne vrste, ki jih navaja Ha fner, so še: lu no li si de be lo glav-cek (Thymelicus ac teon), spre mi njavi ce kin cek (Ly­caena alcip hron), šetrajev sle par cek (Pse u dop hi lotes vic rama), dvo pi ki li vadar (Bren this he ca te) ter ve li ki (Hip parchia fa gi) in rja sti goz dnik (H. seme le). Najdbe 
ne katerih izmed njih potrju je tudi katalog zbirke me-
tu ljev Pri rodo slov ne ga mu ze ja v Be o gradu (An djus 2008), kjer je v zbirki Ora Wagnerja iz leta 1930 tu­di pri mer pi sa ne ga le potca (Nymphalis xanthomelas) s Krvavca. Dru gi ob sež nej ši pre gled, ki vklju cu je tu di po dat ke za ob ci no Kam nik, je atlas dnev nih metu ljev Slovenije (Ve rovnik s sod. 2012) in do pol ni tve k atla­su (Ce lik 2013). V pre gledu za ni mi vosti fav ne dnev nih metu ljev ob ci ne so upoštevane tu di la stne ra zi skave 
po letu 2012. 
Pre­gled­za­ni­mi­vej­ših­vrst­po­ob­mo­cjih 
Kamni ško-Savinj ske Al pe 
Favna dnevnih metu ljev viso kogorja je zelo spe­
ci fic na, saj se tu po javljajo le vrste, ki so pri la go je ne 
na kratko vegetacijsko sezo no in nizke tempe ratu re. 
Ce prav so Kam ni ško-Savinj ske Al pe tu di kot ce lota v 
primerjavi z drugi mi viso kogorji v Sloveniji vrstno naj­
manj bo gate, vendarle nu dijo za toci šce ne kaj ti pic nim gorskim vrstam dnev nih metu ljev. Že takoj, ko skopni zad nji sneg, se na cvetocih trav na tih po bo cjih ob goz­dni me ji in nad njo po javijo pla nin ski be lin (Pi e ris bryo­niae), pla nin ski sle zovcek (Pyrgus an drome dae) in la pon ski rjav cek (Erebia pandrose) (sli ka 2), ka terega razširje nost obse ga tu di naj severnej še de le Evro pe in Azije. Rod rjav ckov (Erebia) tu di si cer vklju cu je števil ne 
gorske vrste in v Sloveniji šteje 16 vrst, od katerih jih je le polovica razširje na tudi v Kamni ških Alpah. Nekoli ko 
kasne je v ju liju se na ska lovjih, me li šcih in ste nah po­javi skal ni rjav cek (Erebia gorge), vse do zgod nje je se­ni pa na gorskih trav ni kih vztraja tem ni rjav cek (Erebia pronoe). 
80 
Slika 2: Laponski rjavcek (Erebia pandrose) 
Kamni ški vrh 

Zaradi svo je le ge in juž ne ekspo zi cije je Kam ni­ški vrh sti ci šce ta ko gorskih kot tu di to plo lju bnih vrst dnev nih metuljev in je gotovo vrstno najbolj pestro ob-mo cje v ob ci ni. Na po bo cjih od potoka Bistrici ca pa do vrha je bi lo do se daj opa že nih 68 vrst dnev nih metu­ljev, med nji mi tu di ne kaj vrst, ki jih dru god v ob ci ni ne naj de mo. Tak je ho mu lji cin kriv cek (Sco li tanti des orion) (sli ka 3), ki mu je ne koc verjetno de lal dru žbo tu­di rde ci apo lon, saj se go se ni ce hra nijo z isto hra nil no rastli no be lo ho mu li co (Se dum album). Na skal na tih in grušca stih po bo cjih v oko li ci Ko roša ških sla pov ži vi ta še dve pet rofil ni vrsti, ki sta si cer raz širje ni tu di vi šje v go rah. To sta pla nin ski skal nik (La si omma ta pet ropo li­tana) (sli ka 4) in štajerski rjav cek (Erebia stiria). Sled-nji se v ob ci ni za nes lji vo pojavlja sa mo na tej lo kaciji, ce prav bi ga za gotovo našli tu di kje na ne do stopnih ostenjih juž nih po bo cij Kam ni ških Alp. 
Na su hih kra ških trav ni kih vi šje na po bo cjih se po­javlja ta dve vrsti mravlji šcarjev (rod Phen garis), ki sta za radi svo je ga po se bne ga življenj skega ci kla in ze lo spe ci fic nih eko lo ških potreb med naj bolj ogro že ni mi vrstami v Sloveniji in tu di šir še v Evro pi. Ve li ki mrav­lji šcar (P. ari on) (sli ka 5) je v prvi fa zi raz voja go se nic vezan na ma terino du ši co (Thymus spp.) ali do bro mi-sel (Origanum  vulgare), na ka terih se hra nijo s se-me ni. Nato gose ni ce na tleh posvojijo mravlje iz rodu 




Slika 4: Planinski skalnik (Lasiommata petropolitana) 

Myrmica, saj imajo go se ni ce sko raj po pol no kemic no kamu fla žo, za radi ka tere jih spoz najo kot la stni za rod. Go se ni ce se na to v mravlji šcu varno pre hranju je jo z li-cin kami mravelj in jih za to ime nu je mo so ci al ni pa razi ti mravelj. Še le po iz le ganju iz bu be, kamu fla ža po pu sti in metulj mo ra hi tro za pu sti ti mravlji šce. Dru ga vrsta je svi šcev mravlji šcar (Phen garis al con), in si cer eko-lo ška obli ka, veza na na su he trav ni ke forma rebe li. Ta odla ga jaj ce ca na navz križ no li stni svišc (Gen ti a na cru­ci a ta) (sli ka 6), ima pa po do ben življenj ski ci kel, le da v 
tem prime ru gose ni ce hranijo mravlje delavke, kot da 
bi bi le nji hove la stne li cin ke. 
Strma trav na ta po bo cja so tu di pravi raj za raz no li­ke modrine (dru ži na Lycaenidae) in pi san cke (rod Me-li taea). Med prvi mi je zna cil na vrsta kra ški argus (Ly-


Slika 6: Navzkrižnolistni svišc (Gentiana cruciata) 
Slika 7: Kraški argus (Lysandra coridon) 
Slika 8: Rdeci pisancek (Melitaea didyma) 
sandra coridon) (sli ka 7), ka terih go se ni ce se hra nijo na navadni pod kvi ci (Hip poc repis como sa). Tu naj de­mo kar šest od osmih vrst pi san ckov Slovenije, ce prav temni pi san cek (Me li taea britomartis) v zad njih letih ni bil vec opa žen. Zna cilen za su he ekstenziv ne trav ni ke je pred vsem rde ci pi san cek (Me li taea didyma) (sli ka 8), ki pa ga naj de mo tu di dru god v ob ci ni. 
Do li ne v alp skem pred gor ju 
Ce prav je do li na Kam ni ške Bistrice naj bolj iz razi ta alp ska do li na v ob ci ni, pa za radi le ge in go stote pro-meta na glavni cesti ni najbolj zani mi va za dnevne metu lje. Bolj zani mi vi sta predvsem doli na Koroši ce in soteska Nevlji ce pri Vrh po lju. Zna cil ne goz dne vrste v do li ni Ko roši ce so med na ši mi naj vecji mi in naj bolj sli­kovi ti mi metu lji, kot sta ve li ki spre mi njav cek (Apa tu ra iris) in ve li ki tre petli kar (Li me ni tis po pu li) (sli ka 9), ki pa je bil v tej doli ni opa žen le en krat. Pre cej po go stejši so ma li tre petli karji (Li me ni tis ca mil la) in ve li ki kre sni­
81 




slika 9: Veliki trepetlikar (Limenitis populi) 

carji (Neptis rivu la ris), ki po go sto pose dajo po vlaž nem ma kada mu in srkajo z mi ne rali bo gato vodo. Dru žbo jim de lajo raz lic ni okarji, med ka terimi je naj bolj za­ni miv Sco po lijev zla took (Lo pin ga achi ne) (sli ka 10), 
ki ga je iz naših krajev prvi opisal Scopo li, sodo bnik 
slav ne ga Lin ne ja. 
Soteska Nevlji ce je med naši mi najbolj ohranje ni mi de li dolin v alpskem predgorju in v zadnjih dveh letih je bi lo tu kaj kljub ve li ki osen ce no sti naj de nih sku pno 33 vrst dnevnih metu ljev. Med zani mi vejše najdbe sodi ma li kre sni car (Neptis sappho) (sli ka 11), ki v Sloveniji 
82 

Slika 12: Pogrebec (Nymphalis antiopa) 


ši ri svo je obmo cje raz širje no sti in do ne davne ga ni bil znan s šir še ga obmo cja Kam ni ka. Zgo daj spo mla di, ko cvetijo vr be, se vzdolž do li ne spre letava veli ko števi lo 
metu ljev, ki prezi mijo kot odrasli osebki. Med njimi iz­
stopa po grebec (Nymphalis anti o pa) (sli ka 12), ki si ta­kega slovenskega ime na za gotovo ne za slu ži. Poz ne je spo mla di po za ni mi vosti iz stopa ta li sa sti oblo glavcek (Carterocep ha lus pa la e mon) in crni apo lon (Parnas si­us mnemosyne), manj barvit so rodnik rde ce ga apo-lo na. Zani mi va je tu di naj dba ma le ga spre mi njav cka (Apa tu ra ilia) (sli ka 13), ki je v Sloveniji si cer raz širjen bolj v ni ži nah in ob bolj od prtih vo dotokih. 
Su hi trav ni ki v Tu hinj ski do li ni 

Na severnem obrobju Tuhinj ske doli ne na obronkih Me ni ne so ne koc prevladovali ekstenziv ni su hi trav ni­ki, ki so se v ma njši me ri ohra ni li vse do da nes. Žal pa zaradi intenziv ne paše in dogno jevanja njihova bo­gato cvetoca po do ba, ki jo do pol nju je jo tu di števil ne kukavi cevke, vse bolj ble di in števil ne spe ci a li zi rane vrste dnev nih metu ljev po ca si iz gi njajo. Med naj po­mem bnej še frag men te suhih trav ni kov so dijo ti sti na strmih po bo cjih v do li ni Tu hinj šci ce, severno od Zgor­nje ga Tuhi nja, kjer po leg ve li kega mravlji šcarja (Phen­garis arion) naj de mo še nekatere druge toplo lju bne vr­ste, kot sta ža metni mo drook (Mi no is dryas) in mo dri trepetli kar (Li me ni tis re duc ta) (sli ka 14). Na cvetovih do bre mi sli (Origanum  vulgare) in smrd lji vega bez ga 



Slika 15: Belocrti repkar (Satyrium w­album) 
(Sam bu cus ebulus), ki žal vse bolj pre rašca ne katere opu šce ne de le trav ni kov, se tu po javlja tu di be lo crti repkar (Satyrium w­al bum) (sli ka 15). 
Drugi pomem ben ostanek suhih travni kov je tik ob glavni cesti skozi Tuhinj sko doli no pri kmetiji Mihev v bli ži ni ben cin ske crpal ke. Tukaj na po bo cjih uspeva 


Slika 16: Deteljin modrin (Polyommatus thersites) 
Slika 17: Turkizni modrin (Polyommatus dorylas) 
Ostan ki mo krot nih trav ni kov 
Žal je bi lo že ob za cetku naji nih ra zi skav pred 20 le-
ti stanje mokrotnih travni kov na obravnavanem obmo-
cju sla bo, saj so bi li ohra nje ni le ma njši trav ni ki s ti pic­no vla go lju bno ve getacijo. Eden od tak šnih ostan kov je bil ob potoku vzho dno od Laz v Tu hi nju, kjer je bi lo 
tur ška detelja (Onobrychis sp.), ki je hra nil na rastli na v Sloveniji ogro že ne ga detelji ne ga mo drina (Polyom­matus thersi tes) (sli ka 16). Vrsta je v ob ci ni Kam nik ome je na le na ta trav nik, naj bli žje lo kacije pa so na prodi šcih Save pri Ljub lja ni. 
Najvecji kompleks su hih trav ni kov je ohra njen na juž nih po bo cjih pod va sjo (juž no) in za ho dno od va si Ceš nji ce v Tu hi nju. Po vrstni pestrosti le ma lo za o staja za Kam ni škim vrhom, saj je bi lo tu do se daj opa že nih 59 vrst dnev nih metu ljev. To obmo cje je edi no naj di­šce na zob ca nega mo drina (Polyommatus dap hnis) v šir ši re giji, ven dar je bil tu na zad nje opa žen leta 2003. Še vedno pa tu najde mo toplo lju bne ga turkiz ne ga mo-drina (Polyommatus dorylas) (sli ka 17), rdec kastega vencarja (Spi a lia sertorius) in trav narja (Brin tesia cir­ce). Glede na iz leta v leto vedno slab še sta nje trav­ni kov je tu di nji hova pri ho dnost tu kaj pod vprašajem. 
veli ko mocvirskih pi san ckov (Me li taea dia mi na) (sli ka 
18) in je tam ra stel ce lo mu nec (Eriopho rum sp.). Ve cji 
kompleks mokrotnih travni kov je bil v doli ni ci potoka Oševek pri Nevljah, kjer se je pojavljal travni ški postav­
než (Euphydryas aurinia) (sli ka 19). Ti trav ni ki so se daj 

83 



za radi prekomerne ga gnoje nja in izsu ševanja povsem in tenzi vi rani in skoraj brez tudi pogo stih vrst dnevnih metu ljev. Tako so zadnji ostanki mokrotnih travni kov 
v ob ci ni ome je ni na do li no potoka Tunj šci ca dolvodno od Tunji ške Mla ke, pa še tu je zna cil nih vla go lju bnih rastlin le še za vzo rec. Posle dic no so tu di spe ci a li zi ra­
ne vrste dnevnih metu ljev na robu izumrtja, kot na pri­
mer tu kaj še vedno pri sotni škrlat ni ce kin cek (Lycaena hip pothoe) (sli ka 20). 
Živi mo v ca su veli kih spre memb, v ob dob ju po spe­še ne ga izumi ranja vrst oziroma tako imenovani bio di­verzi tetni krizi, ki ni zaobšla tudi naših krajev. Dnevni metu lji se na spremem be hitro odzovejo, saj imajo kra­tek življenj ski ci kel in po go sto zelo spe ci fic ne ekolo ške za hteve. Izumi ranju na lokalni ravni sledi izumi ranje v regijah, ki lah ko privede tu di do kon cne ga izu mrtja ne ke vrste. Žalo stno je, da v ca su izo bi lja, ko so na voljo tu di sred stva za ak tiv no varstvo ogrože nih vrst in nji hovih ha bi tatov, še vedno brez obzirno uni cu je mo na šo na ravno de di šcino, ki se je ve ci na lju di žal sploh ne zaveda. Mar moramo res izgu bi ti vso razno li kost na ših pisa nih trav ni kov in letecih dra gu ljev, kot metu­lje po go sto ime nu je jo, da bomo to zna li ceni ti? 
Slika 20: Škrlatni cekincek (Lycaena hippothoe) 
Li te ra tu ra 

Ljiljana ANDJUS, 2008: Butterflies (Lepidoptera, Hesperioidea and Papi­lionoidea) from the collection of the Natural History Museum in Belgrade. 
Prirodnjacki muzej u Beogradu, Posebna izdanja 40. 94 str. 

Tatjana CELIK, 2014: Supplements to the atlas of butterflies (Lepidoptera: Rhopalocera) of Slovenia. V: Hacquetia, 13. 1–41. Stanislav GOMBOC in Mojmir LASAN, 2006: Seznam vrst slovenskih met-
uljev – pregled in odprta vprašanja. V: Prešern, J. (ur.): Knjiga povzetkov, 1. Slovenski entomološki simpozij (Ljubljana, 4. in 5. november 2006). Lju­bljana: Slovensko entomološko društvo Štefana Michielija in Prirodoslovni 
muzej Slovenije. 20–21. 

Ivan HAFNER, 1909: Verzeichnis der bisher in Krain beobachteten Großschmetterlinge I. Carniola (Mitteilungen des Musealvereins für Krain) 2. 77–108. 
Uradni list EU, 1992: Direktiva sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživecih živalskih in rastlinskih vrst. Uradni list Evropske 
unije 206, 15/zv. 2. 102–145. 

Uradni list RS, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih 
vrst v rdeci seznam. Uradni list RS 82(02). 8893–8975. Erik Johannes VAN NIEUKERKEN, Lauri KAILA, Ian KITCHING, Niels Peder KRISTENSEN, David LEES, Joël MINET, Charles MITTER, Marko MUTANEN, Jerome REGIER, Thomas SIMONSEN s sod., 2011: Order Lepidoptera Lin­naeus, 1758. V: Zhang (ur.): Animal biodiversity: An outline of higher­level classification and survey of taxonomic richness. Zootaxa, 3148. 212–221. 
Chris VAN SWAAY, Annabelle CUTTELOD, Sue COLLINS, Dirk MAES, Miguel LOPEZ MUNGUIRA, Martina ŠAŠIC, Josef SETTELE, Rudi VEROVNIK, Theo VERSTRAEL, Martin WARREN, Martin WIEMERS in Irma WYNHOF, 2010: European Red List of Butterfies. Luxembourg: Publications Office of the European Union. 47 str. 
Rudi VEROVNIK, Nejc RABUZA, Miroslav REPAR, Matjaž ZADRGAL in Paul TOUT, 2021: On the presence of Two-tailed pasha (Charaxes jasius (Lin­naeus, 1767), Papilionoidea: Nymphalidae) in northeastern Adriatic region. 
V: Annales Serie Historiae Naturalis, 31 (2). 285–290. 

Rudi VEROVNIK, 2019: Prenovljeni seznam dnevnih metuljev (Lepidoptera: Papilionidea) Slovenije. V: Acta entomologica slovenica, 27 (1). 5–15. Rudi VEROVNIK, Franc REBEUŠEK in Matjaž JEŽ, 2012: Atlas dnevnih met-
uljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. 456 str. 
84 
An­drej­Kot­nik1 Uli­ca­Ma­ti­je­Blej­ca­8,­1241­Kam­nik kotnik.andrej@gmail.com 
Iz­vir­ni­znan­stve­ni­cla­nek 

Sta­ra­cer­kev­sv.­Ne­že­na­Se­lih­pri­Kam­ni­ku 
Vas Sela pri Kamni ku je danes eno od pomem bnih upravnih in kul turnih sre dišc Tu hinj ske do li ne. Vas, ki na svo jem ob mo cju ni koli ni bi la med naj vecji mi, bi te ga po lo žaja gotovo ne ime la, ko bi naj verjetne je ko nec sred nje ga veka, lah ko pa tu di že do sti prej, tu ne po stavi li skrom ne ga sveti šca sv. Ne že, katerega ob-mo cje je po krivalo naj bolj za ho dne de le šmartin skega vi karia ta. Zuna nja po do ba sta re selske cerkve, ki se prvic ome nja leta 1526, je v veli ki meri neznan ka, saj so se o cerkveni zgradbi ohrani li le razme roma skromni zapi si v kroni ki šmartin skega vi-karja Fran ca Mi ha e la Pa glovca (1679–1759) in sel ski žu pnij ski kroni ki, ki so jo za ce li pi sa ti še le v za cetku 20. sto letja. Svoj odtis je sta ra sel ska cerkev pu sti la v gra fic nem de lu Fran ci scej­skega katastra (1826). Ka sne je jo je upo do bil du hovnik in sli kar Franc Pustavrh (1827–1871), ci gar upo do bi tev odpi ra števil na vpra ša nja. Kljub vse mu nam ob stoje ci vi ri po dajajo pod la go za do kaj do bro predstavo o zuna njo sti nek danje ga sveti šca, di-men zijah in grad be nem raz voju sta re cerkve sv. Ne že na Se lih. Kljuc ne be se de: Se la pri Kam ni ku, cerkev sv. Ne že, Fran ci­scej ski ka taster, Ream bu lan cni ka taster, Franc Pu stavrh, Franc Mi ha el Paglovec 
Today, the vil la ge of Se la pri Kam ni ku is an important ad mi-nistrati ve and cul tu ral cen tre in the Tu hinj Valley. The vil la ge has never be en among largest in its area and would certainly not have had this po si ti on if the mo dest church of St. Ne že (St. Ag­nes) had not be en erected in the la te Mid dle Ages, and probably much earli er, whose area covered the westernmost parts of the Vi ca ria te of Šmartin. The exterior of the old vil la ge church, first men ti o ned in 1526, is largely unknown, as only relatively mo­dest re cords of the bu il ding have been pre served in the chro ni­cle of the Vi car of Šmartin Franc Mi ha el Pa glovec (1679–1759) and the vil la ge parish chro ni cle, which da tes back to the early 20th century. The old pa rish church left its mark in the grap hic part of the Fran ci scan Ca dastre (1826). It was la ter de pic ted by the pri est and pa in ter Franc Pu stavrh (1827–1871), whose de pic ti on rai ses many questions. Nevertheless, the existing so­urces pre sent us with the ba sis for a ro ugh ou tli ne of whatthe exterior of the former church lo o ked like, and the di men si ons and con structi on develop ment of the old church of St. Ne ža. Key words: Se la pri Kam ni ku, church of St. Neža, Fran ci scan Ca dastre, Ream bu lar Cadas tre, Franc Pustavrh, Franc Miha el Paglovec 
Se la pri Kam ni ku so da nes žu pnija, se dež krajevne skupno sti, tam so po družnic na šo la, ga sil sko druš tvo, kulturni dom in po kopa li šce, skrat ka vse, kar se pri ca­kuje od do stojne ga po de žel skega sre di šca. Pred dru-go svetovno vojno je bil na Se lih se dež ob ci ne, kraj pa je imel tudi svoj poštni urad. Zani mi vo je, da se sama vas kljub na rašcajo ce mu po menu vse do sre di ne 20. 
 iriiiloiraigooiar 
stoletja po števi lu stanovanj skih objek tov in prebi val-
cev ni kaj do sti spre mi nja la. Zad njih 200 let je ve ci no ca sa ime la oko li 50 pre bi valcev. Še le proti kon cu pre­
tekle ga stoletja se je števi lo prebi valcev, predvsem s 
prise ljevanjem, moc no poveca lo. Se la lju di ni so pri va-bi la to li ko s svo jo in frastruktu ro in mož nostmi za de lo kot z ugo dni mi ce na mi stav bne ga zem lji šca in prijetno 
le go. In vendar bi vsega tega razvoja ne bilo, ko bi, najverjetne je v poznem srednjem veku, tam ne posta-
vi li skrom ne cerkvi ce sv. Neže, okrog katere je nastalo po kopa li šce. S po javom te cerkvi ce, ki se v kraju prvic 
ome nja šele leta 1526, so Sela stopi la na pot razvoja, ki je nikoli prav veli ko vas spreme nil v lokalno, cerkve-
no, uprav no, kulturno in tu di šol sko sre di šce. Brez po­stavi tve cerkve pred vec kot 500 leti bi te ga za gotovo 
ne bilo. Zato se zdi primerno, da se posveti mo zgrad-
bi, ki je to omogo ci la. Na men te ga pri spev ka je pred­stavi ti si cer že zna no zgo dovi no sta re cerkve na Se lih in, ko li kor je to na pod la gi ohra nje nih vi rov mo go ce, v grobem ori sa ti zna cil no sti sta re sel ske cerkve, po drte 
leta 1859. 
Raz­voj­in­za­o­kro­ži­tev­sel­ske­ga­cer­kve­ne­ga­ob­mo­cja 
Ob mo cje da naš nje sel ske žu pnije je bi lo, vsaj od 
poz ne ga 13. stoletja dalje, ko so v Kamnik prene sli se­
dež doteda nje neveljske žu pnije, del ve li ke kamni ške žu pnije. Srednjeveška kam ni ška žu pnija je ob se gala 
severovzho dni konec Gorenjske od Kamni ške Bistrice 
do štajerske me je, s Tu hinj sko do li no in do li no Crne vred, ter vse ob mo cje severno od te doli ne do de žel ne me je s Štajersko (Höfler 2016: 241). Va njo sta spa da li tu di ob mo cji da naš njih žu pnij Ra dom lje in Rova. Kam­ni ška žu pnija je bi la do leta 1751 po dreje na oglej ske-mu pa triarha tu, na to goriški nad škofiji, ob pre u redi tvi škofijskih me ja v 80. letih 18. sto letja pa je pri šla v ljub ljan sko škofijo. Vsaj od kon ca 14. sto letja je ob mo­cje Sel spa da lo znotraj kam ni ške žu pnije pod vi kariat v Šmartnem (Höfler 2017: 15). Šmarski vi kariat je leta 1783 po stal sa mo stojna žu pnija, Se la pa leta 1793 se dež lo kalije. Župnija Se la je bi la usta novlje na leta 1875. 

Ce ni šlo za ka ko pose bno na men sko ustanovo, so 
bi li razlo gi za postavi tev cerkve na Selih prej ko ne pov­
sem prak tic ni in pa storalni: ve li ka odda lje nost najbolj 
severoza ho dnih hribovskih vasi Tuhinj ske doli ne od 
lo kalne ga cerkvene ga sre di šca v Šmartnem je terja la po stavi tev sa kral ne ga objek ta s po kopa li šcem, ki bo bli žje. Se la so bi la iz do li ne skozi ce lo leto razme roma 
lah ko dostopna in hkrati tudi dovolj blizu najbolj od­da lje nim hribovskim vasem, zato je bila izbi ra lokacije 
lo gic na. Cerkev je bi la po stavlje na sko raj na sa mi me ji 
med vikaria toma Nevlje in Šmartno, ob poti, ki vodi mi-
mo Sel do va si Po lja na, Be la Pec, Tro bel no, Žube jevo z Do li no in Sovi nja Pec. Me ja med vi karia toma na tem obmo cju je bil Ro ži ški potok, zato vse do 80. let 18. stoletja pod vi kariat in ka sne je žu pnijo v Šmartnem ni so spa da le vasi Markovo, Studen ca in Ro žic no, ki so 
bi le v neveljskem vi karia tu. Cerkveni kompleks na Selih, ki sta ga sestavlja-
la cerkev in po kopa li šce, vsaj od 1725 da lje pa tu di mež na rija, je bil v poz nem sred njem ve ku in vse do 
85 


konca 18. stoletja tako namenjen prebi valcem Sel, 
Zno jil, Žu be jevega z Do li no, Trobel ne ga, Be le Peci in Sovi nje Pe ci ter Po lja ne. Zanje je bi lo to me sto oprav­
lja nja cerkvenih obredov, pode ljevanja zakramen tov 
in kraj po sled nje ga po cit ka. Sel sko cerkveno obmo cje 
prav tako do konca 18. stoletja še ni obse galo Sred­nje vasi in Podhruške, katerih prebi valci so obiskovali 
cerkev sv. To ma ža na Lo kah, ki jim je bi la pre cej bli žja in pred vsem la žje do stopna. Zao kroži tev ozem lja, ki je kasne je po stalo žu pnija Se la, se je zgo di la ob usta no-vi tvi selske lo kalije leta 1793 (Kaš trun 2017: 3). Ob-mo cje nove lokalije je leta 1793 na stalo z zdru ži tvijo najza ho dnej ših va si šmarske fare z naj vzho dnej ši mi vasmi neveljske; ta ko so izpod šmarske žu pnije iz vze li vasi Sred nja vas, Pod hruška, Se la, Zno ji le, Žube jevo z Do li no, Trobel no, Sovi njo Pec in Be lo Pec, iz dotlej ne­veljske fare pa so pri šle va si Markovo, Rožic no in Stu-
den ca. Ozemlje selske lokalije je imelo ob nastanku 
verjetno okoli 600 pre bi valcev. Letopis ljub ljan ske ško­fije za leto 1808 jih navaja 621 (Letopis 1808: 27). Števi lo pre bivalcev sel skega obmo cja je v dru gi cetrti ni 
19. stoletja za ce lo hi tro na rašca ti. Leta 1860, v letu zi dave nove cerkve, letopis navaja že 796 duš (Letopis 1860: 32), leta 1875, ko so Se la po stala žu pnija, pa 752 (Letopis 1875: 37). Do leta 1875 je bi la sel ska lo kalija pod pa trona tom kam ni škega žu pni ka. 
Ce prav ob mo cje sel ske cerkve obstaja že sko raj 
230 let, se v navadah vse do danes ohranjajo poveza­ve nekaterih krajev s svoji mi starimi cerkveni mi sredi-
šci. Ta ko se zgo dovin ska poveza nost pre bi valcev Sred­nje va si in Pod hruške z lo ško cerkvijo kaže v tem, da vse do da nes praz nu je jo dve žeg nanj ski ne de lji eno za drugo, in si cer na prvo nede ljo v avgu stu sel sko žeg na­nje, na dru go pa žeg na nje na Lo kah. 
Sta­rej­še­omem­be­in­iz­ro­ci­la­o­sta­ri­sel­ski­cer­kvi 
Kdaj je bi la na sel skem cerkvenem gri cu po stavlje­na prva cerkev in oko li šci ne nje ne ga na stan ka, je iz­gub lje no v ca su. V zve zi z nje nim na stan kom se je vse do da nes ohra ni lo iz roci lo, ki pravi, da prvotna sel ska 
cerkev ni stala na seda njem mestu, ampak na grebe-
nu ju go za ho dno od va si Ro žicno, na ob mo cju, ki se 
ime nu je Zahrib je. Še do nedavne ga je bilo med starej­
ši mi prebi valci za to ob mocje ob ca sno sli ša ti ime Sta-
ra Sela, ki pa jih ne gre zame nja ti za istoi men sko vas 
pri Zgornjem Tu hi nju. Cerkev na tem ob mo cju naj bi 
stala, dokler se ni del hriba s cerkvijo vred udrl in šele 
po tem naj bi cerkev po zi da li na se da njem me stu. (Cu­den pre cu dež, št. 186). Ome nje no iz roci lo ni bi lo ni koli de lež no kakega resne ga razmi sle ka in za to tudi (še?) 
ni material no podprto. A vendar se zdi, da sama oblika 
obmo cja Za hrib ja do ne ke mere do pu šca mož nost, da bi izroci lo ime lo koreni ne v re snic nem do god ku. Med-tem ko je vzho dna, to rej roži ška stran gre be na, pre cej po lož na, na vrhu sko raj pla notasta, je za ho dna stran 
grebe na neprimerno bolj strma, polna vodnih virov in tako nestabil na, da se njena povr ši na sko zi desetletja me stoma še danes opazno spremi nja. Navede no tako 
86 
ne iz kljucu je mož no sti, da bi v preteklo sti, sploh ob kakem potresu, res ne pri šlo do ob sež nej še ga udo ra po bo cja na za ho dno stran. Ce je ne koc tak šen udor 
v resni ci uni cil ce lo lo kalno cerkev, bi bil to gotovo do-
volj pomem ben dogo dek, da bi pustil sledi v ustnem 
iz roci lu. Sel ska cerkev sv. Ne že vsto pa v zgo dovi no s prvo 
zna no pisno omembo v letu 1526. Tega leta so na­
mrec po skle pu de želne ga kne za nad vojvode Ferdi­nan da (1503–1564), ka snej šega ce sarja Ferdi nan da 
I., po cerkvah na Kranjskem pobi rali cerkveno gotovi-
no in dra go ce no sti (pred vsem cerkveno po so dje), da bi z nji mi kri li stro ške obram be na ših de žel pred Turki. 
Ob tem je nastal popis drago cenih predmetov, ki prina­ša podat ke o tem, katere predmete so našli v kaki cer­
kvi, nji hova teža in vrsta ma teria la ter tu di to, ali so jih vze li ali pu sti li v cerkvi. Ko mi sija, ki je bi la za dol že na 
za pobi ranje cerkvenih drago ce no sti, je v selski cerkvi 
na šla le ba kren ke lih, ki pa ga ni so vze li (Ko blar 1895). 
Sel ska cerkev se je tako v celotni Tuhinj ski doli ni izka­za la za najrevnej šo, saj edina ni premo gla nobe ne ga 
srebrne ga predmeta ni ti de narja. Ce pre racu na mo, vi-
di mo, da so leta 1526 cerkve v Tuhinj ski doli ni za boj 
proti Turkom pri spevale vse ga sku paj pri bliž no 2,73 kg srebra in 21 zla tih gol di narjev v te ži do 79,8 g, zla tega cerkvene ga po so dja, to rej ne le poz la ce ne ga, pa ni so 
ni kjer našli. Popis cerkvenih drago ce no sti zgolj potr­
ju je obstoj revne sel ske cerkve sv. Ne že, o njej pa ne pove ni ce sar dru gega. 
V cas tur ških vpa dov in po bi ranja cerkvenih dra go-ce no sti se ga tu di lo kalno iz roci lo o tem, kaj naj bi se v resni ci zgo di lo s sel skim cerkvenim po so djem. Iz roci lo pravi, da naj bi cerkev na Selih imela zlat kelih in zlato monš tran co, ki pa so jo do ma ci ni v stra hu pred Turki skri li pod cerkvenim hribom, na Prepa dih ob studen-cu. Ko so oboje kasne je že le li iz kopa ti in vrni ti, ju ni so vec na šli (Cu den pre cu dež, št. 236). Ljud ska pri poved je gmotno stanje cerkve v primerjavi s prej omenje nim po pi som pre cej po lep ša la: sel ska cerkev pre mo re celo zla te predmete, ki so jih lju dje skri li, a ne pred de žel­nok ne žjo ko mi sijo, kar bi ne bilo do mo lju bno, ampak pred Turki, torej pred nepo sredno nevarnostjo. Turški vpa di so v za cetku 16. stoletja pred stavlja li re al no ne­varnost za pre bi valce tega obmo cja. Nji hovo divja nje v oko li ci Kam ni ka v 70. letih 15. sto letja je bi lo med ljud mi tedaj gotovo tudi še v ži vem spo mi nu. Iz gub lje-no selsko cerkveno poso dje je morda poveza no tudi z lo kalnim iz roci lom o ve dno ne u spe šnem iska nju in ko-pa nju za kla da – »ša ca« (npr. Cu den pre cu dež, št. 97). Motiv za kopa nega za kla da je si cer na šir šem ob mo cju Tuhinj ske do li ne v ljud skem iz roci lu pre cej raz širjen. 
Druga pisna omemba selske cerkve prihaja iz Sla­ve vojvodi ne Kranjske (1689), v ka teri Ja nez Vaj kard Valvasor (1641–1693) sel sko cerkev ome nja med po družni ca mi šmartin skega vi karia ta, ki ga si cer ime-nu je »fa ra«. O njej na krat ko pravi, da ima cerkev »zu Se lich« tri ol tarje, in si cer sv. Ne že, sv. Ja ne za in sv. Flo rija na, ter da žeg na nje pri tej cerkvi pri de na dru go ne de ljo po sv. Ja kobu (go du je 25. ju lija), to rej po do bno kot danes, ko se obletni ca posveti tve seda nje cerkve praz nu je na prvo nede ljo v avgu stu. Ol tar sv. Ja ne za v sel ski cerkvi omenja le Valvasor. 
Leta 1703, manj kot pet najst let po izi du Slave voj­vodi ne Kranjske, se selska cerkev pojavi v opisu vi-karia tov Nevlje, Šmartno in Zgornji Tuhinj, v katerem se naš tevajo oltarji sv. Ne že, sv. Flo rija na in sv. Ma rije Mag da le ne (Ste le 1926). Število oltarjev in nji hovi za­
Stara Se la na ob mo cju Za hrib ja (Foto: An drej Kot nik, 2021) 
vetni ki so se v selski cerkvi ohrani li vse do 20. stoletja. 
Ju lija 1705 je pri šel za vi karja v Šmartno zna me ni-ti Franc Mi ha el Paglovec (1679–1759), po ro du Kam­ni can. Bil je eden od treh ve li kih mož 18. sto letja na na šem ob mo cju, od ka terih je bil naj starejši kam ni ški žu pnik in ope roz Maksi mi lijan Le o pold Rasp (1673– 1742), na to nekaj let mlaj ši Pa glovec in kot tretji Peter Pavel Glavar (1721–1784), ko men da tor in du hovnik v Komen di. Paglovec se je v zgodovi no zapi sal kot za-cetnik šo la nja v Tu hinj ski do li ni, na bož ni pi sa telj, pre­vaja lec, za cetnik hra nil niš tva, skla da telj in tu di vnet gradi telj, saj je v letih 1711–1735 pre zi dal, na novo po stavil ali povecal vseh 7 cerkva v svo jem ob sež nem vi karia tu ter tudi poskr bel za njihovo opremo. V nje­govi kro ni ki se cerkev sv. Ne že na Se lih prvic ome nja že leta 1704, ko »so to leto kupi li ve li ki zvon«. Nato se opi si del zac no mno ži ti: 
– 
»Leta 1713 smo za ce li gra di ti zvo nik in ga na sled­nje leto dokonca li. Moj ster je bil spet isti, na mrec Ja kob Bergant.« 

– 
»Leta 1720: Cerkev smo tla kovali z ope ko in jo po­globi li za dva pednja2. Za to smo mo rali po dreti ol­tarje in jih na novo postavi ti. Morali jih bomo posve-

ti ti, za to zdaj tam ma šu jem na pre no snih ol tarjih.« 

– 
»Leto 1722. Tu di na Selih pri sv. Ne ži smo cerkev po da ljša li za nad dva sež nja3 in zgradi li strop iz ka-


 jribl  jlara 

set, ki smo jih kupi li v Meki njah in od katerih je vsa­
ka ve lja la sa mo pet re parjev.« 
– »Leta 1726 smo s hra stovi mi sko dla mi pre krili zvo­nik. Ta zvo nik je bil zgrajen leta 1713 in 1714. V 
novembru pretekle ga leta smo zgradi li in to leto do­
konca li mež na rijo.« 
– 
»1737 smo žga li apne ni co.« 

– 
»Leta 1739 smo za cerkev kupi li dva nova zvo na. Vecji ima 788 fun tov, ma njši pa 239 fun tov, kar da 1027 fun tov po 39 kraj carjev. Sa mo ma terial je ve­ljal 667 gol di narjev in 39 kraj carjev nem ške ve lja­ve. Raz bi ti zvon je imel 177 fun tov. Zvonar ga je vzel v ra cun po 30 kraj carjev funt.« 

– 
»Leta 1741 smo da li na redi ti stran ski ol tar sv. Ma ri­je Mag da le ne. Na to so bili leta 1742 in v na sled njih letih poz la ce ni.« (Vengust 2001: 140) 




Kar se ti ce sel ske cerkvene zgrad be, sta na nje no 
zu na njost gotovo najbolj vplivali izgradnja zvoni ka v le­
tih 1713 in 1714 in leta 1722 po da ljša nje cerkve za nad 2 sež nja, to rej za pri bliž no 4 m. V ta cas so di tu di 
krono gram Deo VnI aC trIno saCreqVe AgnetI VIrgI nI et MartyrI, ki je bil vkle san v portal glav nih vrat (Ste le 1928: 215). Ned vomno so cerkev po da ljša li ta ko, da 
so prestavi li vhod in ne prezbi terija, saj bi sicer Paglo­vec gotovo navedel vsaj prestavi tev glavne ga oltarja pa tudi postavi tev in posvetitev novega. V zvezi z zvo­
ni kom je šlo pri grad nji zvo ni ka v letih 1713/14 naj­verjetne je za poveca nje ali pre stavi tev že ob stoje ce­
87 



Ob mo cje sel ske cerkve v Fran ci scej skem ka tastru iz leta 1826 (levo) in Re am bu lan cnem ka tastru iz leta 1868 (de sno) 
ga zvo ni ka. Gle de na to, da so leta 1704 ku pi li »ve li ki 
zvon«, bi smeli sklepa ti, da je imela cerkev tudi kak ma njši zvon. Dva zvonova bi zahtevala tudi zvonik ali 
vsaj sto lpic, ka kr šne ga lah ko še da nes vi di mo pri Sv. Petru nad Sv. Pri mo žem. 
Ce je bi la v ca su po Pa glovcevi smrti leta 1759 do nje ne ga podrtja leta 1859 stara selska cerkev sv. Ne-že de lež na ka kih do zi dav, ni zna no. 
Sel­ska­cer­kev­in­nje­na­po­do­ba­v­gra­fic­nih ma­pah­Fran­ci­scej­ske­ga­in­Re­am­bu­lan­cne­ga­ka­tas­tra 
V letih 1818–1829 je nastal Franci scej ski kataster, 
ki ga se stavljajo spi sovni del in gra fic ne po le. Za po do-
bo stare selske cerkve so pomem bne predvsem sled-nje, saj prina šajo tloris, kot so ga zarisa li leta 1826, ko so izde la li kataster za naše kraje. Sela najde mo v ka­
tastrski ob ci ni Zno ji le. So dec po ka tastru je bi la sta ra cerkev sv. Ne že usmerjena proti ju gu ozi roma ne koli ko 
proti jugovzho du. Tloris cerkve prikazu je prezbi terij, ki je najverjetne je še star, torej gotski. Vhod v cerkev je bil s severoza ho dne strani in ga je najverjetne je varo­vala vhodna lopa. Na vzhodni zuna nji steni vidi mo dve 
iz bo kli ni, od ka terih ve cja, pravokotna, sko raj gotovo ozna cu je del zvo ni ka, ma njša pa morda kak stran ski vhod. Cerkev in po kopa li šce sto ji ta na parce li, ka te-
re rabo kataster navede kot »Kirche mit Got tesacker« 
in me ri 132 kva drat nih klafter (sež njev), kar bi da nes ustreza lo pri bliž no 475 m2.4 Na plo šcad s cerkvijo in »bo žjo nji vo« je vodi lo dvo je stopnic; od ju go za ho dne strani, to rej z ob mo cja žu pni šca in mež na rije, so na po kopa li šce vo di le stopni ce – men da jih je bi lo 20, ki so se pri ce le dvi govati naj verjetne je ne kje na ob mo­cju, kjer je da nes ena od dveh lip pred cerkvijo, in si cer ti sta, ki je bli žje Ma riji ne mu do mu. S severne stra ni so do po kopa li šca vo di le stopni ce, ki so se pri ce le ne kje na ob mocju da naš nje ka pe li ce pod cerkvenim gri cem. 
Poleg zi da ne ga žu pni šca z vrtom vi di mo na me stu se­da nje ga Ma riji ne ga do ma po slo pje sta re mežna rije, najverjetne je še ti ste iz ca sa Pa glovca, ki je bi la vsaj 
de lo ma še lese na in je v katastru kot takšna tudi oz-
na ce na. Po membna zna cil nost tlo risa mež na rije v ka­
tastru je nadstrešek oziroma mali prizi dek na zaho dni strani, ki ga je zgradba ohrani la tudi po prezi davi v šti-ride setih letih 19. stoletja. 
Leta 1868 so tu di za sel sko obmo cje pri pravi li no-vi Ream bu lan cni ka taster. Razlo gov za iz de lavo nove­ga katastra je bi lo vec, naj po mem bnej ši pa so gotovo poveza ni s spreme nje ni mi ekonom ski mi, lastni ški mi in dav cni mi ra zme rami po zem lji ški od vezi leta 1848 ter s pri ho dom že lez ni ce v na še kraje (Se rucnik 2009: 492). Re am bu lan cni ka taster je iz redno za ni miv vir, saj vsebu je vse novosti, ki so se pojavi le po izde lavi Franci scej skega katastra 40 let pred tem. Tako tudi po do ba sel skega grica ka že ne katere spre mem be, ki so se na njem zgodi le v štiridesetih, petde setih in šestde setih letih 19. sto letja. Sel sko žu pni šce je bi-lo si cer že v iz vornem ka tastru prikaza no kot zi da na zgradba, a vemo, da je bilo leta 1843 nadzi da no s pr-vim nad stropjem, stre ha pa ni bi la vec le se na, ampak opecna ta. Leto kasne je so na novo pozi da li sta ro Pa­glovcevo mežna rijo, ki je bi la kri ta s sla mo in v ze lo sla bem sta nju, saj se je »vsa iz su ši la, les je bil crviv, trhlen.« (Kaš trun 2017: 3) Nova mež na rija je bi la v ce­loti zi da na ter po krita z opec ni ki, za radi ce sar je tu di v Ream bu lan cnem ka tastru prikaza na kot zi dan ob jekt. Tudi po pre zi davi je ohra ni la že ome nje ni nad strešek, ki je lepo viden tudi na oltarni sliki na stranskem ol­tarju sv. Florja na, ki jo je leta 1922 na sli kal An ton Je­ba cin (1850–1927) (Kaš trun 2017: 25). Po pravlje ni kataster kaže po kopa li šce na se da nji lo kaciji, ka mor je bi lo od cerkve pre ne se no leta 1849. Naj vecja spre­mem ba pa je nova cerkev sv. Ne že, ki so jo po stavi li v letih 1859/60 in jo je ljub ljan ski škof Jernej Vid mar po svetil na prvo avgu stovsko nede ljo leta 1861. Nova 
cerkev je pre cej vecja od sta re, je osemkotne obli ke in 
88 
 araijlaraajljara riblio2. usmerje na proti severu. 

Razprave – zgodovina 




Primerjavi tlo risov stare in nove cerkve po ka tastrih iz let 1826 in 1868. Tlo ris se da nje cerkve je obri san z mo dro, sta­re pa z rde co barvo. 
Primerjava obeh katastrov nam po nu ja mož nost, da 
vsaj zelo grobo oceni mo veli kost stare selske cerkve, 
saj na tan cno poz na mo di men zije se da nje. Se da nja no-tranja dol ži na žu pnij ske cerkve sv. Ne že (od notranje 
stene preddverja do notranje zadnje stene prezbi teri­
ja) me ri 22,78 m. Nje na notranja ši rina je v naj šir šem de lu 15,5 m, ši rina prez bi terija in ši rina ob mo cja pod korom pa sta ena ki, in si cer 7,20 m. Glo bi na prez bi te­
rija je 6,5 m, viši na slavolo ka pri prezbi teriju 10,60 m, vi ši na prezbi terija pa 10,80 m. Najvi šji notranji del cer­
kvene kupo le je na vi ši ni pri bliž no 14,15 m. De be li na 
cerkvenih sten se razli kuje glede na viši no – pri tleh, 
upoštevajoc de be li no notranje ga in zu na nje ga tal ne ga zid ca, je 1,45 m, višje pa okrog 0,90 m.5 Ce obmo cje cerkve v grafic ni po li Fran ci scej skega katastra iz le­ta 1826 pre krije mo z istim ob mo cjem z gra fic ne po le Ream bu lan cne ga katastra iz 1868, do bi mo za ni mi vo 
primerjavo tlorisov obeh cerkva, ki vsaj v grobem omo-
go ca tu di pri bliž no pri merjavo mer obeh zgradb. 
S pre racu nom ra zme rij, upoštevajoc me re seda nje cerkve, lah ko tako približ no do lo ci mo me re stare cer­kve. Pri merjava kaže, da je mo rala notranj šci na sta re sel ske cerkve po Pa glovcevi do zi davi me riti pri bliž no 16 m, skupaj z domnevno vhodno lopo pa nekje do 18 m. Širina ladje je bila okoli 6,5 m. Strani ca tlorisa zvoni ka je me rila pri bliž no 3,0–3,5 m. So dec po ka­tastru zvonik na cerkev ni bil le naslo njen, ampak v vecjem de lu pri zi dan v cerkveno zgrad bo, in si cer na severovzho dni ste ni. Ce dom neva o lo kaciji sta rega zvoni ka dr ži, lah ko skle pa mo, da so ga leta 1713/14 najverjetne je prizi da li na severovzho dni vogal cerkve, pri ce mer ni gotovo, ali je šlo za do zi davo zvoni ka v ce loti ali morda le za poveca nje ob stoje ce ga. Ko so leta 1722 cerkveno la djo po da ljša li in s tem v sme­ri proti severoza ho du pomak ni li glavni vhod, ki so mu 
Meritve opravil avtor junija 2021. 
Ob poznavanju notra njih mer seda nje selske cerkve lahko 
s po mo cjo ka tastrskih map oce ni mo pri bliž ne notra nje di­men zije sta re cerkve sv. Ne že. 
verjetno doda li vhodno lopo, so 9 let star zvonik pusti li 
tako, kot je bil, s ci mer pa je sel ski zvo nik pre ne hal 
bi ti vogalni in je postal del severovzho dne cerkvene 
fasa de, iz ka tere je iz stopal naj verjetne je za ma lo vec kot meter. Ob pre racu nu razme rij med sta ro in novo zgradbo vi di mo, da je mo ral bi ti leta 1722 pri zi da ni del cerkvene la dje dolg vec kot 4 m, kar pri trju je že ome­nje ne mu navedku iz Pa glovceve kroni ke, da so sel sko cerkev poda ljša li za »nad dva sež nja«. Ju go za ho dna stena stare cerkve je v katastru videti ravna, brez iz­
stopajo cih grad be nih ele men tov. 
Vpra ša nje je, na kaj se na na ša Pa glovceva in forma­cija o po da ljša nju cerkve – je mo go ce, da bi bi la v na­vede no po da ljša nje za dva sež nja vklju ce na tu di mo re-bit na vhodna lopa ali je šlo dejan sko le za poda ljša nje cerkvene la dje? Ce se na na ša le na po da ljša nje la dje, kar se zdi bolj verjetno, je bi la notranj šci na cerkve, ki je na za cetku 18. stoletja pri ca kala Pa glovca, vse ga skupaj (to rej cerkvena la dja s prez bi terijem) dol ga le okrog 12 m in široka okrog 6,5 m – torej zgradba re­snic no skrom nih di men zij, katere majhnost bi lah ko govorila v prid domnevi, da je šlo morda še za isto cer­kev, ki se omenja 1526. Da je morala biti cerkev v za-cetku 18. stoletja »še sred njeveškega ti pa«, se strinja tu di dr. Ste le (Ste le 1928: 215). 
Paglovceva kroni ka in Fran ci scej ski ka taster nam dajeta vsaj okvirni pogled tudi v notranjost selske cer­kve v prvi polovi ci 18. stoletja. To je bila enola dijska zgradba z ravnim kaseti ranim stropom, kakr šne ga lah­ko še danes vi di mo pri Sv. Mi klav žu na Go ri. Prez bi terij je bil ze lo verjetno še got ski. Ol tarji so bi li poz la ce ni. Edi ni del opre me notranjo sti seda nje cerkve, ki je ne­dvomno iz sta re cerkve, je kip Ža lo stne Ma tere Božje, ki naj bi bil ne koc v glav nem ol tarju sta re cerkve pod po do bo sv. Ne že in bi bil lah ko še iz Pa glovceve dobe (Le sar 2001: 137). Po ljud skem iz roci lu naj bi bil iz sta­
89 

re cerkve še taberna kelj, ki trenut no stoji na Mariji nem 

stran skem ol tarju (Kaš trun 2000: 48), a je do pre nove 
oltarjev v letih 2009/10 stal na oltarju sv. Florja na. Iz stare cerkve je tudi bronast zvon v seda njem zvoni ku, 
eden od dveh, ki so ju ku pi li leta 1739. 
Sel­ska­cer­kev­na­akva­re­lu­Fran­ca­Pu­sta­vr­ha 
Kamni ški muzej hrani nadvse zani mi vo akvarelno po do bo selske cerkve, ki jo je nasli kal dokaj znan sli­
kar Franc Pu stavrh (1827–1871), ki je v letih 1867– 1871 kot du hovnik slu žboval na Se lih, pred tem pa v 
letih 1855–1859 kot kaplan v Šmartnem, zato mu je 
bi lo sel sko obmo cje verjetno zna no. Dr. Fran ce Stele 
Pu stavrhovo sliko leta 1922 omenja v Poli tic nem okra­ju Kamnik, in sicer med slikami v Sadni karjevi zbirki. 
Leta 1964 je pri šla v zbirko Medob cin skega mu ze ja 
Kamnik, kjer je še danes. Gre za akvarelno podo bo z di men zija mi 24 x 19 cm, dati rano z letni co 1836. Pri­
kazu je kompleks zgradb na cerkvenem gri cu, levo pod gricem sta po kopa li ški zid in del va si Se la. V oza dju za cerkvijo vi di mo Žube jev gric, de sno od nje ga po bo cje Kostavske pla ni ne, levo pa naj verjetne je Osnov cek. 
90 
Sli kar jo je slikal z Zahrib ja, torej gre za pogled z zaho­
dne smeri. Slika prikazu je delo ma tudi stanje na Za-

hrib ju, in sicer popotni ka, ki hodi po poti, ki danes ni 
vec v upo rabi. Ob levem robu sli ke je zna me nje, ki je ne koc stalo na tem ob mo cju in ga naj de mo na ka tastr-
ski ma pi iz leta 1868, na ti sti iz leta 1826 pa ne. 
Pu stavrhova po do ba sel skega grica s cerkvijo je ena sa ma ugan ka, saj od pi ra vec vpra šanj, kot daje odgo­
vorov. Kot prvo je treba ugotovi ti, da cerkvena zgrad­ba na podo bi zagotovo ni seda nja, zgraje na 1859/60, kar pome ni, da gre za upodo bi tev stare cerkve. Razli ke med vide zom stare in nove zgradbe ter slikarjeva si­
cer šnja na tan cnost pri upo do bi tvi osta lih po slo pij pre­prosto ne do pu šcajo, da bi se pri upo dab lja nju nove cerkve ta ko ze lo motil. A tu se ugan ka še le za ce nja. 
V splošnem podo ba cerkve ne ustreza tlorisu stare cerkve, kot jo vidi mo na katastrski mapi iz leta 1826, še manj pa na tisti iz leta 1868, ki prikazu je novo. Na­
da lje je iz vec raz lo gov pro ble ma tic na da tacija sli ke v 
leto 1836, ki je izpi sa no na sliki. Stvari se dodat no 
za pletejo, ce v ra zmi slek vklju ci mo še za pi se o tem ob-dob ju v žu pnij ski kro ni ki; sled njo mo ramo si cer je ma ti s kri tic no di stan co, saj za cetek pi sa nja sel ske žu pnij­
ske kroni ke sega v leto 1905, kar pome ni, da so za-
pi si v njej, ki se na na šajo na cas sre di ne 19. sto letja, 
na stali na podla gi nam neo hranje nih virov ali celo po 
spo mi nu lju di, kar do pu šca pre cej šnjo mož nost na­
pak. Glavni pomi sle ki v zvezi s Pustavrhovo upodo bi-
tvijo so poveza ni s sle de cim: 

– Da taci ja sli ke. Ce dr ži da tacija sli ke leto 1836, to po me ni, da je slikar delo ustvaril pri rosnih devetih 
letih, kar ni ne mo go ce, ni pa ze lo verjetno. Marko Le sar si cer me ni, da bi pri dataciji sli ke lah ko pri­
šlo do napa ke in zame njave številk 3 in 6 v letni ci 
(Lesar, Težak, Lauko 2015: 66). To ni ne mo go ce, 
vendar bi to pome ni lo, da ne gre za prizor, ki bi ga 
sli kar lah ko videl v ži vo, saj na akva relu ocit no ne 
gre za seda njo cerkveno zgradbo. Stara cerkev na 
sli ki na mrec po letu 1859 ni vec ob staja la. 
– Pokopa li šce. Pustavrhova slika jasno prikazu je po­
kopa li šce na se da njem me stu, kamor so ga, kot je za pi sa no v žu pnij ski kro ni ki, pre ne sli 1849. Na po­kopa li šcu vi di mo tu di se da njo mrli ško veži co, oziro-ma »ka pe lo«, kot so ji Se la ni re kli v preteklo sti, saj je v ca su po stavi tve se da nje cerkve slu ži la kot za sil na cerkev. Prizor na sli ki bi bil to rej mo goc med letoma 
1849 in 1859, nikakor pa ne v letu 1836, ko je sli­ka dati rana, in tudi ne po letu 1859, ko stare cerkve 
ni bi lo vec. 

– Podo ba cerkvene ga po slo pja. Pustavrhova upodo­
bitev, kot že rece no, za gotovo ne pri kazu je se da nje 
cerkve, ki je bila zgraje na v letih 1859 in 1960. Raz­li ke med seda njo zgradbo in tisto na sliki preprosto 
ne do pu šcajo, da bi lah ko šlo za isti ob jekt. Kar se ti ce sa me zu nanj šci ne cerkve, lah ko ugotovi mo, da 
v resni ci najverjetne je prikazu je cerkev, ki ima tak­
šno ori entacijo, kot jo je ime la, so dec po ka tastru, stara cerkev sv. Ne že. Zvonik je po stavljen na ju go-
za ho dno stran, kjer pa ga Franci scej ski kataster iz 
leta 1826 gotovo ne kaže. Zvonik na po do bi za kri­
va prezbi terij in se zdi postavljen morda celo pov­
sem lo ce no od cerkve, na kar ka že osence na stran 
zvoni ka po celotni viši ni. Da bi bil zvonik postavljen 
lo ce no od cerkve, to ne bi bi lo v na ših krajih si cer nic ne navadne ga. Levo od zvoni ka je na prvi po gled 
Franc Pu stavrh: Se la pri Kam ni ku. Da nes v zbirki Me dob cin skega mu ze ja Kam nik. (Foto: Me dob cin ski mu zej Kam nik) 
vi deti, da ima cerkvena ladja na jugo za ho dni strani ne kakšen prizi dek, ki ga kataster prav tako ne pri­
kazu je – morda gre le za ne koli ko nesrecno kombi­
na cijo sence zvoni ka ter neso razme ren prikaz cer­kvene ladje in vhodne lope, za katero se tudi po tej sli ki zdi, da jo cerkev ima. Ni znano, da bi po letu 1826 stari cerkvi karkoli dozi da li, še manj pa, da bi prestavlja li zvonik. To bi bilo v kroni ki gotovo ome­nje no, saj bi tak pro jekt lju dem ostal v spo mi nu. 
– Poslo pji žu pni šca in mež na ri je. Obe zgradbi sta prikaza ni kot zi da ni, kri ti z ope ko, župni šce ima zgraje no tu di prvo nad stropje. V žu pnij ski kro ni ki si­cer be remo, da naj bi žu pni šce nad gradi li leta 1843 in mež na rijo pre zi da li leto kasne je. Pred tem naj bi bi la mež na rija le se na in kri ta s sla mo, žu pni šce pa zi da no, a pri tlic no. Gle de na žu pnij sko kro ni ko je bi-lo torej stanje obeh zgradb leta 1836 pre cej dru gac­no od ti stega na sli ki, bi bi lo pa tak šno mo go ce od sredi ne 40. let 19. sto letja da lje. Po do bo mež na rije in žu pni šca na Pu stavrhovi sli ki potrju je tu di Je ba ci-nova upodo bi tev, ki prikazu je zgradbi v skoraj iden­tic nem sta nju. 
– Cerkveni gric. Preden so po podrtju stare cerkve lah ko zace li z grad njo nove, so cerkveni gric zni ža li men da za 4 m. Pu stavrhova po do ba ka že cerkev, okrog katere je še zid, vendar se zdi, da cerkvena plo šcad ni pri kaza na opaz ne je vi šje, kot je to da nes ali kot jo ka že npr. Je ba ci nova upo do bi tev iz 1922. Nada lje akvarel nepo sredno pod zvoni kom prika-

zu je lese no gospo darsko poslo pje, najverjetne je kak 
se nik, hlev ali ka šco, ki je vri sa no na Fran ci scej skem 
katastru iz 1826. Kdaj je bila ta zgradba podrta, ni zna no, vendar zagotovo pred 1868, saj je popravlje­
ni ka taster ne ka že vec. Gle de na to, da zgrad ba sto ji ob poti od cerkve do po kopa li šca, ki je vri sa na v ka ta­strski ma pi iz leta 1826, na ma pi iz 1868 pa ne vec, je mo go ce, da je bi lo po slo pje po drto v ca su gradnje nove cerkve, ko so ocitno uki ni li sta ro pot med po ko-pa li šcem in cerkvijo in ce sto do cerkve spe lja li pod mež na rijo. Ta ne po se bej prak tic na pro metna re ši tev ni obvelja la dolgo, saj se da nja pot od po kopa li šca do cerkve vodi sko raj po na tan cno isti tra si, kot je ti sta, ki jo ka že kataster iz 1826, prav ta ko pa jo ka že tu di Je ba ci nova sli ka z ol tarja sv. Florja na. 


Gle de na sli karjevo bio grafijo bi bi lo naj bolj verjet-
no, da bi Franc Pustavrh svojo upodo bi tev selskega 
grica na sli kal v letih 1855–1859, ko je bil ka plan v Šmartnem v Tu hi nju. To bi bil tu di cas, ko bi lah ko v 
resni ci videl prizor, ki ga je nasli kal. V tem prime ru bi 
težavo predstavlja la le še pro ble ma tic na lo kacija zvo­
ni ka. 
Je verjetno, da bi se Pu stavrh zmotil prav pri pri kazu najbolj iz stopajo ce ga de la cerkvene zgrad be? Je mo-go ce, da bi se gle de iste ga motil Fran ci scej ski ka ta­ster? Se morda moti žu pnij ska kro ni ka? Kaj je sli karja vodi lo k tako neverjetni dataciji njegove slike? Na ta vpra ša nja ni mo go ce z gotovostjo od govoriti. Gotovo 
91 

se nam Pustavrhov akvarel z vsemi odprti mi vpraša nji 


Detajl ol tarne po do be z ol tarja sv. Florja na v sel ski cerkvi. Sli ka An tona Je ba ci na do kaj natancno pri kazu je sta nje na sel skem gri cu okoli leta 1922. Pri merjava s po do bo cerkve­ne ga grica v Re am bu lan cnem ka tastru ka že, da se ra zme re na ob mocju med letoma 1868 in 1920 ni so po mem bne je spre mi nja le. (Foto: An drej Kot nik, 2021) 
ne ponuja kot najbolj zanes ljiv vir. Menim, da obstaja 
precej šnja mož nost, da gre v re sni ci za upo do bi tev po spo mi nu, torej za po do bo, s ka tero je sli kar že lel ove­koveci ti sta ro cerkev, ki v ca su na stan ka akva rela ni vec stala. Vse e no pa je Pu stavrhova upo do bi tev ned­vomno de lo avtorja, ki je ob mo cje Sel do bro poz nal. O tem pri cajo po drobno sti, ki jih sli ka kljub vse mu vse-
bu je. Cerkvena zgradba, kot jo je nasli kal, vsaj v gro­
bem pri trju je navedbam Pa glovceve kroni ke oziroma jih do pu šca, saj gre ocit no za sta rejšo zgrad bo, ki je do ži vela ba rocne do zi dave, od katerih je da lec naj bolj ocit na pri ca prav zvo nik s tre mi ma li mi ok ni in ba roc­
no kapo. 
Za­klju­cek 
Zgodba o nekda nji podo bi selske cerkve je zgodba 
oprese netlji vo kratkem in negotovem spomi nu. Kako se je lahko zgodi lo, da zgradba, ki je bila kakih 350 let 
sredi šce verskega življe nja in za služ na za to, da so Se­la po stala eno od sre dišc Tu hinj ske do li ne, v lo kalnem 
spo mi nu ni pusti la skoraj nobe nih omembe vrednih sle di? Kako se je lahko zgodi lo, da o njeni podo bi ne 
iz vemo sko raj ni ce sar ni ti iz žu pnij ske kro ni ke, ceprav so jo za ce li pi sa ti manj kot pol sto letja po nje ni od stra­ni tvi? Zgod ba o nje nih za cetkih je verjetno za vse lej iz gub lje na. O njeni zu na nji po dobi govorijo le štirje vi ri: Paglovceva kro ni ka, katastrska ma pa iz 1826, enig­ma ti cen akva rel Fran ca Pu stavrha ter z in forma cija mi 
ostari cerkvi pre se netlji vo skromna žu pnij ska kro ni ka. 
Kljub vsemu nam predstavlje ni viri do neke mere po­dajajo podla go za dokaj dobro predstavo o zuna njo sti 
nek da nje ga sveti šca, di men zijah in grad be nem raz vo­
ju. 
Ar­hiv­ski­vi­ri 
SI AS 176, Fran ci scej ski ka taster za Kranj sko, L262A04. SI AS 181, Re am bu lan cni ka taster za Kranj sko, L262C04. 

Kip Ža lo stne Ma tere Bo žje je edi na ohra nje na pla stika iz sta­re sel ske cerkve. Ne koc naj bi sta la v glav nem ol tarju, pod ki pom sv. Ne že. (Foto: An drej Kot nik, 2021) 
Li te ra tu ra 

Cu den pre cu dež: fol klorne in dru ge pri povedi iz Kam ni ka in oko li ce. Celje: Celj ska Mohorjeva družba, 2009. Ja nez HÖFLER, Ja kob KLE MEN CIC, Fran ce BA RAGA, 2016: O prvih cerkvah 
in žu pnijah na Slovenskem. K raz voju cerkvene te ritorial ne organi za cije slo­venskih de žel v sred njem ve ku. Ljub lja na: Vi harnik. Do stopno na http:// www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XT3D6JUK (dostop september 2021). 
Ja nez HÖFLER, 2017: Gra di vo za hi storicno topo grafijo pre djože fin skih žu pnij na Slovenskem. Ljub lja na: Vi harnik. Do stopno na: http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UB4FDE2M  (do stop september 2021). 
Da nijel KAŠ TRUN, 2000: Se la pri Kamni ku. Se la pri Kam ni ku: Krajevna sku­
pnost. 

Da nijel KAŠ TRUN, 2017: Kroni ka žu pnije Se la pri Kam ni ku: 1903–2016. Se la pri Kam ni ku: sa mozal. D. Kaš trun. An ton KOBLAR, 1896: Kranj ske cerkvene dra go ceno sti. V: Iz vestja Muzej­
skega druš tva za Kranj sko. 1–6. 

LE TOPIS ljub ljan ske nad škofije, 1808, let nik 3, števil ka 1. Dostopno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-79SH3NQC (do stop 23. 9. 2021). 
LE TOPIS ljub ljan ske nad škofije, 1860, let nik 41, števil ka 1. Do stopno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G6ZAZCDD (do stop 23. 9. 2021). 
LE TOPIS ljub ljan ske nad škofije, 1875, let nik 56, števil ka 1. Do stopno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G8D38M0Q (do stop 23. 9. 2021). 
Marko LESAR, 2001: Pa glovceva ba roki za cija cerkva v Tu hinj ski do li ni. V: 
Paglovcev zbornik. 127–138. Marko LESAR, Bo jan TE ŽAK in To maž LAU KO, 2015: Starejša slikarska zbir­ka iz de pojev Me dob cin skega mu ze ja Kam nik: II. del. Kam nik: Me dob cin ski 
muzej. 

Mi ha SE RUCNIK, 2009: Re am bu lancni ka taster za Kranj sko. V: Kroni ka, 57. 491–504. France STE LE, 1922: Poli tic ni okraj Kam nik. Ljub lja na: Umet no stno-zgo do-
vin sko druš tvo. 

Al bin VENGUST, 2001: F. M. Pa glovec kot prenovi telj cerkva in cerkvene opre me. V: Paglovcev zbornik. 139–147. 
92 
Dam­jan­Han­cic1 Med­ve­do­va­25a,­Kam­nik­damjan.hancic@scnr.si­
Iz­vir­ni­znan­stve­ni­cla­nek 

Kam­ni­ško­ob­mo­cje­v­pr­vih­me­se­cih­oku­pa­ci­je­le­ta­1941­v­lu­ci­nem­ških­ar­hiv­skih­vi­rov­
V pri spev ku avtor pri kaže po gled po li tic ne ga komi sarja za okraj in ka sne je okro žje Kam nik kot naj vi šje ga pred stavni ka okupa torjeve civil ne uprave na tem obmo cju, ki ga je v za cet­ku aprila 1941 oku pi rala na ci stic na Nem cija. Gre za po roci la, ki jih je na iz po stavo varno stne slu žbe (Si cherhe it sdi enst) v Kam­ni ku poleti 1941 po ši ljal po li tic ni ko mi sar za kam ni ško okro žje Fritz Dul lnig. V ohra nje nih si tu a cijskih po roci lih iz ob dob ja od konca apri la do kon ca avgu sta 1941 ome nje ni fun kci o nar pri ka­že svo je po glede in opa ža nja na go spo darsko, in frastrukturno, po li tic no in dru žbe no sta nje na tem ob mo cju. Po li tic ni ko mi sar je opa zil ve li ko zao staja nje kam ni škega obmo cja na pro metno-in frastrukturnem po drocju, kar je še po slab ša la nova dr žavna me ja med Ita lijo in Nem cijo severno od Ljub lja ne, ki je Kam nik odse kala od na ravne ga gravi tacijskega sredi šca Ljub lja na. Prav tako je bi la pro blem oskr ba z ve ci no osnov nih ži vil, krmil za ži-vi no in se men za setev, saj ob mo cje vse ga tega ni pri de la lo v za do stni ko li ci ni. Po roci lo pa na kon cu pri na ša tu di vpo gled v razpo lo že nje pre bivalstva po po sa mez nih krajih ta ko do okupa­torja kot do za cetkov obo rože ne ga od po ra proti oku pa torju. Kljuc ne be se de: okupa cija, Kamnik, leto 1941, druga svetov­na voj na, po li tic ni ko mi sar 
The author pre sents the view of the district po li ti cal com mis-sar and la ter the com mis sar for the wider area of Kam nik as the hig hest re presen tati ve of the occupier’s ci vil ad mi nistrati on in this area, which was oc cu pi ed by Na zi Germany in early April 1941. The se are reports sent to the Kam nik branch of the se­curity servi ce (Si cherhe it sdi enst) in the sum mer of 1941 by the po li ti cal com mis sar for the Kam nik district, Fritz Dul lnig. In the preserved reports from the la te April to la te August 1941 pe ri­od, the sa id offici al pre sents his views and ob servati ons on the eco no mic, in frastructu ral, po li ti cal and so ci al si tu a ti on in the area. The poli ti cal commis sar noti ced that the Kamnik area was lag ging be hind in terms of tran sport and in frastructu re, which was exacerbated by the new sta te border between Italy and Ger­many, just north of Ljub lja na, which excluded Kam nik from the na tu ral cen tre of gravity in Ljub lja na. Additionally, the re was a shortage of ba sic fo odstuffs, ani mal fod der and se eds for sow­ing, as the area did not pro du ce eno ugh on its own. Finally, the report al so provi des an in sight in to the lo cal population’s view on the occupying force and toward the be gin nings of armed re-si stan ce aga inst the Na zis in spe ci fic are as. Key words: occupa ti on, Kam nik, 1941, World War II, po li ti cal com mis sar 
Uvod­
V pri spev ku so predstavlje na po roci la, ki jih je na iz po stavo varno stne slu žbe (Si cherhe it sdi enst) po­leti 1941 po ši ljal po li tic ni ko mi sar za kam ni ški okraj in na to kamni ško okro žje Fritz Dul lnig, ki je ti sti cas predstavljal najvi šji organ civilne oblasti na tem ob-mo cju. V ohra nje nih si tu a cijskih po roci lih, ki zaje majo obdob je od konca aprila do konca avgu sta 1941, ome­nje ni fun kci o nar pri kaže svo je po glede in opa ža nja na go spo darsko, in frastrukturno, po li tic no in dru žbe no stanje na tem ob mo cju, za to ta po me nijo po mem ben do da tek k že zna nim ra zi skavam in ob javlje nim pri ce­vanjem iz obdobja nemške okupa cije kamni škega ob-mo cja. 
1­­Nem­ška­oku­pa­ci­ja­Go­renj­ske,­oku­pa­cij­ski­­re­žim­in­no­va­uprav­na­ure­di­tev­kam­ni­ške­ga­­ob­mo­cja­ter­šte­vi­lo­oku­pa­tor­je­vih­­obo­ro­že­nih­sil­na­tem­ob­mo­cju 
1.1­­Oku­pa­ci­ja­
Si le osi z na ci stic no Nemcijo in fa ši stic no Ita lijo na ce lu so 6. apri la 1941 na pa dle Kra ljevi no Ju go slavijo ter v ne kaj dneh zlo mi le odpor sla bo obo rože ne in za­radi med na ci o nal nih spo rov ne u cinkovi te jugo slovan­ske vojske. Po kapi tu la ciji so si med seboj razde li le ju go slovansko ozemlje. Štajersko, Gorenjsko ter 90 km dolg in od 10 do 15 km ši rok pas juž no od Save na Dolenj skem je zase dla nemška vojska. Gorenjska je bila v april ski voj ni 1941 si cer ope rativ no obmo cje tako nemške kot italijan ske vojske. Slednja se je po­tem, ko so bile konca ne voja ške ope racije v Ju go slaviji in ko je Hi tler do lo cil me jo med nem škim raj hom in Ita lijo, do konca aprila 1941 umakni la z ozemlja, ki je bi lo do de lje no Nemciji. Za radi te ga je nem ški oku pa tor lah ko uvedel civil no upravo na Gorenjskem šele 30. apri la 1941, torej štirinajst dni kasne je, kot je to storil na slovenskem Štajerskem. Za ozemlje, zase de no po nem ški voj ski, je Hi tler iz bral tak oku pa cijski si stem, kot ga je prej uve del v fran co skih po kraji nah Al za ciji in Lotaringiji ter Luksem burgu, ki so ime le velik de lež nem ško govorece ga pre bi valstva, prvi dve po kraji ni pa sta bi li pred prvo svetovno vojno vec de setletij že del nem ške dr žave. Ozemlje Go renjske s Kam ni kom je bi lo v uprav nem smi slu pri klju ce no Koroški oz. »Gau Kärnten« (Fe renc 1968: 39–41). Za to ob mo cje so upo rablja li dve ime ni: »Oberkrain«, tj. tu di v ca su Avstro-Ogrske uveljavlje no nemško poi me novanje za Go renjsko, ali »Südkärnten« (Juž na Ko roška), ki je bi lo skla dno z novo upravno-po li tic no raz de li tvijo. Ta dvoj­nost oz. ne konsi stentnost ime na se odra ža ves cas okupa cije tudi v glavah uradnih dokumen tov posa­mez nih krajevnih ob cin na tem ob mo cju: med tem ko je na ura dnih do kumen tih ob ci ne Ho mec mo go ce naj ti na pis, da spa da pod »Südkärnten«, ima so sed nja ob­ci na Kam nik na pi sa no, da spa da pod »Oberkrain« (AS 1603, šk. 37).2 Nemško civil no upravo na Gorenjskem 

 liiaai  ooraoiorojagooiijira agigbririjlijag 
93 

narodno spravo.  


Ob mo cje pred vojne ga kam ni škega okraja (sre za) (Vir: Krajevni leksi kon Dravske ba novi ne, Ljub lja na 1937, str. 209) 
in v Me ži ški do li ni, ki naj bi po prvotnih na crtih oku pa-
torja obstaja la le do name ravane skorajšnje popol ne 
priklju ci tve za sede nih slovenskih po krajin nem škemu rajhu,3 je po Hi tlerjevem odlo ku z dne 14. apri la 1941 vodil name stnik gau le i terja oz. pokrajin skega vodje 
na ci stic ne stran ke za Ko roško Franz Kut sche ra, ki je imel naj prej se dež na Ble du, pozne je pa v Ce lovcu (Fe-renc 2010: 331–338). 
1.2­­No­va­uprav­na­ure­di­tev­
Nemška civil na uprava v zase de nih slovenskih po­kraji nah je iz prak tic nih raz lo gov v glav nem upoš teva-la doteda njo po li tic no-uprav no raz de li tev obmo cja, tj. biv še ju go slovanske okraje (ime novane »sre zi«) in ob ci-ne. Šef ci vil ne uprave za Go renjsko je ime noval po li tic­ne komi sarje za vseh pet okrajev na Gorenjskem, tj. za Radovlji co, Kranj, Ško fjo Lo ko, Kamnik in (moc no okle-
 ioajrjaraaliaooljriljii ojraoljooobrao oorloiliaaoioajogaoroga galirjaojgoioajaoaraiali bojariairiljirloiliojaoi iolirilorjrajjbiloriljogoljoboj ioliiraograaijbilorolo orooiirirrobiljbaa­aoljaioliiobilaoralorilja rajhu, so postopoma uvajali nemško zakonodajo, med 
rgiojiiliioliga 94 raljaaarliirolaoiajaliobili-aijooioojora 
šce no) Li tijo. V Kam nik je ko nec apri la 1941 pri šel kot po li tic ni ko mi sar dr. Fritz Dul lnig, v Li tijo pa Hermann Petscha u er, oba avstrijska (ko roška) Nem ca in na ci sta (prav tam). Za po li tic ne komi sarje so na ci sti na mrec iz­
brali ljudi iz rajha tako, da na ta mesta niso postavlja li 
do ma cih Nem cev (fol ksdoj cerjev) z ob mo cja pred vojne Slovenije. Vsi ko mi sarji so bi li preverje ni cla ni na ci stic­ne stranke,4 ki pa so rav na li po na svetih fol ksdoj cerjev in jih ce lo iz bi rali za svo je svetovalce. Poli tic ni ko mi sar­ji so ta koj po pri ho du na svo ja slu žbe na me sta prevze li upravo od ju go slovanskih sre skih na cel ni kov. Poli tic­
nim komi sarjem so bili podreje ni pravoso dje, pošta, 
že lez ni ce, finan ce, de lovni in ka tastrski urad (Fe renc 1968: 39, 40). 
Nova dr žavna me ja med Nem cijo in Ita lijo na Go-renjskem in Dolenj skem je pov zroci la, da se je okraj Kamnik ne koli ko povecal, okraj Li tija pa ze lo zma njšal. Predvojni okraj (srez) Kam nik je imel po ju go slovanski stati sti ki pred voj no 579,5 km2, 20 ob cin in 38.638 prebi valcev in je ra zen ve cje ga de la ob ci ne Troja ne prišel v ce loti na ob mo cje še fa ci vil ne uprave za Go-renjsko (ve cji del ob ci ne Troja ne so pri klju ci li Spod nji Štajerski). To so bi le obci ne: Bla govi ca (Glogowitz), Dob (Aich), Domža le (Dom scha le), Ho mec (Holm), Ihan (Ja u chen), Kam nik (Ste in in Oberkrain), Kam ni ška Bis-trica (Ste i ner Fe istritz), Ko men da, Kraš nja (Kraxen), 
 aiiaraajraoioalaaioalo oialiiaalaaraajaraiaaj bilaaioaloialiirbirari 
Lukovi ca (Lukowitz), Men geš (Mannsburg), Mo ravce (Moräutsch), Mot nik (Möttnig), Ra dom lje (Ra do mle), Se la pri Kam ni ku (Zelll bei Stein), Šmartno v Tu hi nju (St. Martin in Tu he in), Trzin (Tersa in), Vo di ce (Woditz) in Zgornji Tu hinj (Obertu he in). Od pred vojne ga okraja Ljub lja na oko li ca pa so kam ni škemu okraju pri klju ci li ti sti del, ki ga je nova dr žavna me ja odre za la od Ljub­lja ne. To so bile ob ci ne: Dol pri Ljub lja ni (Lu stall) pri Št. Ja kobu, Dolsko (oku pa tor jo je ime noval Vi nje oz. Weinthal), Pod go rica (Pod go ritz) in severni del ob ci-ne Je ži ca, ki ga je oku pa tor zdru žil z ob ci no Crnu ce (Schwarzendorf) severno od re ke Save. Okupa torjev okraj Kam nik je imel to rej 23 ob cin. Srez ali okraj Li-tijo je nova dr žavna me ja naj prej raz po lovi la in je bi lo se dem ob cin pod ita lijan skim in de set pod nem škim okupa torjem; izmed sled njih so pet ob cin pri klju cil okraju La ško, ki je spa dal pod Spod njo Štajersko. Ta-ko je le pet ob cin, tj. Kre sni ce (Kres snitz), Li tija (Li tai), Šmartno pri Li tiji (St. Martin bei Li tai), Tre be ljevo (Tre-be leu) in Va ce (Watsch), osta lo v okraju Li tija (Fe renc 2010: 331–338). 
Poli tic ni ko mi sar za okraj Kam nik je ta ko kot tudi ostali štirje »go renjski« ko mi sarji na svo jih ob mo cjih takoj po svo jem pri ho du na svoji uprav ni ob mo cji ime­noval ob cin ske komi sarje. Te je izbi ral med ma loš tevil­ni mi lokalni mi Nemci, ki pa na Gorenjskem za razli ko od Spod nje Štajerske ni so bi li pov sem po li tic no (na ci­stic no) za nes lji vi. V odroc nej ših pre de lih pa je po li tic­ni ko mi sar že sprva ime noval za ob cin ske komi sarje tu di Slovence, predvsem tiste, ki so znali nemško še iz obdobja avstro-ogrske monarhije. Od skupno okrog 55 žu pa nov, ki so bi li oku pa torjevi ob cin ski ko mi sar­ji v okro žju Kam nik v letih 1941–1945, je bi lo okrog 25 Slovencev in 30 Nem cev. V ob cin skih ura dih je bi-lo za po sle no veci no ma do ma ce uradniš tvo, ki je bi lo po ne kod le de lo ma ve šce nem šci ne. Konec septem-bra 1941 so npr. od 26 oce nje nih ob cin skih taj ni kov zna li dobro nemško le štirje, zadovolji vo jih je znalo le sedem, manj zadovolji vo trije in neza dovolji vo kar dvanajst (prav tam). V med vojni ob ci ni Kam nik, ki je že iz pred vojne ga obdob ja ob se gala me sto Kamnik, Du pli co in Spod nje Me ki nje, je bil za ob cin skega komi­sarja ime novan ba ron Hermann von Re chbach, la stnik gradu Zaprice. Ob cin ski ko mi sarji so mo rali ob ime no-vanju pod pi sa ti tu di »vda no stno iz javo« v nem škem in slovenskem je zi ku (prav tam). 
Šef ci vilne uprave za Go renjsko je z »odred bo o raz­
vrsti tvi uprave na zase de nem ozemlju«, ki jo je izdal 
25. julija 1941 in je velja la od 1. avgu sta 1941, ukinil 
okraje in uve del tri (po de žel ska) okro žja: Ra dovlji ca, Kranj in Kam nik. V okro žje Kam nik so pri šle vse ob ci ne 
doteda nje ga kamni škega in litijskega okraja, obenem 
pa za ne kaj me se cev še ob ci na Šmartno pod Šmarno go ro (St. Martin un ter dem Grosskahlen berg), ki je bi la dotlej v okraju Ško fja Lo ka in so jo na že ljo pre bi val-stva že je se ni 1941 pri klju ci li okro žju Kranj. Okro žje 
Kamnik je v takšnem obse gu ostalo do konca nemške 
okupa cije maja 1945 (prav tam). Je se ni 1941 je ime lo okrožje Kam nik 881 km2 in 58.962 prebi valcev. Meja okrožja Kam nik je šla ve ci no ma po ob cin skih me jah, 
razen pri Troja nah na vzhodu in ob novi meji nemške­ga rajha na jugu, kjer ta meja ni dosle dno upoštevala 
doteda njih ob cin skih me ja. (Fe renc 2010: 331–338) 
Šef ci vil ne uprave je tu di do lo cil, da vo dijo upravo v okrožjih še na prej po li tic ni ko mi sarji. V okro žju Kam­nik je bil po li tic ni ko mi sar še ne kaj ca sa (do ok tobra ali novembra 1941) dr. Fritz/Franz Dul lnig in na to vse do konca nem ške okupa cije dr. Hermann Do u jak, ki je bil sprva na tem po lo žaju v Ra dovlji ci. V za cetku leta 1942 so se po li tic ni ko mi sarji pre i me novali v de žel ne svetni ke. (Prav tam) 
Šte­vil­cno­sta­nje­oku­pa­tor­je­vih­obo­ro­že­nih­sil­
Na kratko se pomu di mo še pri števi lu okupa torje­vih obo rože nih enot, ki so de lovale v okro žju Kam nik. Že od poletja 1941, ko so se po nem škem na pa du na Sovjet sko zve zo pod vod stvom Ko mu ni stic ne partije za ce le prve oborože ne ak cije proti oku pa torju, za vzdr­ževanje re da in mi ru ni vec za do stovalo sprva pred vi-de no orožniš tvo, ki je ime lo leta 1941 na tem ob mo cju okrog 16 po staj z okrog 110 orož ni ki, marca 1942 pa že 154 orožni kov. Tako so že leta 1941 mo rali v kam­ni ško okro žje pri pe lja ti dva ba taljo na voj ske za zava­rovanje za voj no po mem bnih ob jek tov (t. i. ba taljo ne de žel nih strel cev), in si cer 510. ba taljon v Kam nik in 
533. ba taljon v Dom ža le ter pol drugi ba taljon za šcit ne 
po li cije za zati ranje enot parti zan ske vojske, in sicer 
171. rezervni po li cijski ba taljon v Kam nik in ceto 181. rezervne ga po li cijskega ba taljo na v Li tijo. Spo mla di in po leti 1942 so ime li za za ti ranje parti za nov v okro žju 
ce lo okreplje na rezervna poli cijska bataljo na, in sicer 
10. ba taljon v Kam ni ku in 93. v Dom ža lah. Spo mla di 
1942 so Nemci ustanovi li še SS-enoto, t. i. Frei korps 
Stein/Oberkrain ali nem ško sa moza šci to, ki je šte la ok. 600 mož, v glav nem uci teljev in ura dni kov (prav tam: 337). 
2­Go­spo­dar­sko­in­dru­žbe­no­sta­nje­na­­kam­ni­škem­ob­mo­cju­ob­nem­ški­za­sed­bi 
O go spo darskem, uprav nem in po li tic nem sta nju na obravnavanem ob mo cju iz vemo iz si tu a cijskih po rocil po li tic ne ga komi sarja za okraj Kam nik, dr. Dul lni ga, ki obse gajo obdobje od konca aprila do konca avgu sta 
1941 (SI AS 1613, šk. 5, po roci lo št. 1).5 Tako v po roci lu, ki zaje ma ko nec apri la in za cetek maja 1941, iz vemo na sled nje: 
»Severni del kam ni škega okro žja spa da k vi so ko­gorju, za to je red ko nase ljen. Proti ju gu se go ratost zma njšu je in pre haja v gricevnat svet. Juž ni del okraja Kamnik pa je ravni na. V severnem goratem prede lu okrožja prevladu je goz darstvo, v juž nem de lu pa po lje­del stvo. Ve li kost po lje del skih zem ljišc se ne da na tan­cno opre de li ti. Kot se da ugotovi ti, pa prevladu je ze lo majhna do maj hna po sest. Sred nje ve li ka zem lji šca so ze lo sla bo za stopa na, med tem ko ve le po se sti prak tic­no ni. Prav ta ko se še ne mo re ugotovi ti po se sti brez la stni ka. Go spo darje nje po lje del stva se mi zdi pre cej za starelo. Pri ob de lovanju polja je opaz na agrarna raz ce plje nost zem lji ške po se sti. Ce prav je zem lja ze­lo pe šce na, de lo ma tu di pro dna ta, se ve li ko upo rab lja 
 oroaljaa 
oloiarralgbiriobr­iaoroilaoliigaoiarjaa­
95 

i 



Ob mo cje Go renj ske je bi lo v letih 1941–1945 se stavni del Ko roške (Gau Kärnten) in je ob se galo tri okro žja (Kre is) s se de ži v Radovlji ci, Kra nju in Kam ni ku. Na sli ki zem ljevid ce lotne ga Ga ua Ko roška, ki je po leg da naš nje avstrijske Ko roške ob se gal še Vzho dno Ti rolsko, Me ži ško doli no in Go renj sko. (Vir: Kärnten, Lan dkarte 1 : 400.000, Kartogr. An stalt Freytag­Berndt u. Artaria 
(Franz Pe hr), Wien 1944, ose bni arhiv) 
na o ravanje. Ci šce nje in raz kuževanje se zdi ta pre cej ne zna ni. Tu kaj prevladu jo ca govedo reja pri pa da pin c­gaverjevi ra si in je pre cej borna. Tu di gle de vzre je je na pod la gi te le sne po do be ži vali skle pa ti, da je za o stala. Gle de vzre je pe rutni ne pa se zdi, da je pre cej raz širje­na« (prav tam). 
Gle de po lo žaja tran sporta za go spo darski trg nem­ški po li tic ni ko mi sar ugotavlja, da so pro metne razme-re v okrožju Kam nik sla be: »Ob staja le ena že lez ni ška povezava od Kam ni ka pre ko Domžal do Ljub lja ne. Od go spo darskih do brin so do se daj prek Ljub lja ne v tu­ji no vozi li v glav nem sa mo les in ne kaj živi ne. Za ra­di do lo ci tve nove me je pa bo verjetno še ta že lez ni­ška povezava motena. Vendar se bo promet name sto prek Ljub lja ne v pri hod nje od vijal prek Kra nja. Ce stno omrežje je v okro žju Kam nik pre cej raz veja no, ce prav so ce ste sla be« (prav tam). 
Veli ko pozornost v po roci lu na me nja po lo žaju pre­
skr be prebi valstva. Tako ugotavlja, da je v pride lavi 
pše ni ce in krm nih rastlin kam ni ško okro žje ne rentabil-
no. Tudi sami kmetje se lahko z lastno pride la no pše­
ni co sa moo skr bu je jo zgolj maj hen del leta: »Trenut no ne raz pola gajo sko raj z ni kakr šno za lo go vec in so pri­mo rani v do kup. Pri mli nih se je ugotovi lo, da ob staja­jo kru šna ži ta, mo ka in mlin ske pre de lave. Ven dar je 
Gle de stanja v ži vi no reji v po roci lu ugotavlja, »da pi-
tana goveja ži vi na in pi tani pra ši ci za do stuje jo zgolj za 
kritje lastnih potreb. Vzreja perutni ne naj bi bila dokaj do bro razširje na, do tedaj je bila dobra preskr ba z jaj­
ci, ki so jih pro daja li tu di v Ljub lja no. Tre nut no ne pri­ma njku je di vja ci ne. Gle de oskr be z mle kom ugotavlja do bro stanje. Do se daj so mle ko dostavlja li tu di v Ljub­
lja no. Ker pa se je ta dostava zaradi nove italijan sko­nem ške meje ustavi la, bo moralo biti to mleko kako 
drugace pre de la no. V ko lik šni me ri pa bi se ob stoje ce mle karne da le še z gradi ti, se še ne mo re reci. Ma šco­be pa ze lo pri ma njku je. Pri de lava krompirja je za dovo­lji va. Pre se žek pri de lave iz leta 1940 bi za do šcal še vse do je se ni 1941« (prav tam). 
Vrtnarstvo oz. pride lava zele njave je krila v glavnem la stne potrebe. V severnih predelih okraja je obstaja lo sa mo sa djarstvo za pro dajo sa dja, v juž nih pre de lih je bi lo sa dja dovolj tu di za žga nje kuho. Gle de pri de lave slad korne pe se po roci lo ugotavlja, da je ni, za to mora bi ti ves slad kor uvožen. Tu di pro iz vodnja vi na in vzre ja rib na tem ob mo cju ni sta bi li omem be vre dni, prav ta­ko pro iz vodnja sla šcic (prav tam). 
Na koncu prvega po roci la po li tic ni ko mi sar gle de mož ne oddaje pre sež kov ugotavlja, da bi se po vpe­ljavi trga za mle ko in jaj ca lah ko ta dva pro duk ta, ce 
96 
to dovolj zgolj za oskr bo kam ni škega okro žja za ne kaj se bosta pride lovala bolje kot do sedaj, v znatnih koli­
dni« (prav tam). ci nah od daja la in do daja, da »tre nut no v okro žju še ni 
no be ne ga ži vi la v tak šnih ko li cinah, da bi na staja li pre­sež ki za od dajo«, zato meni, da je v okraj nujno potre­
bno do bavlja ti vec ži vil. Ve li ko poma njka nje je ko mi sar zaz nal zla sti gle de do bave mašco be, »kar se lahko od­
pravi le z za dovolji vo dobavo mašco be na to ob mo cje«. 
Po nje govem mne nju tu di za lo ge krušnih žit za do šcajo zgolj za kra tek cas, za to je treba kru šno ži to dobavlja ti do dat no. Tudi stroc nic in ži taric vseh vrst pri ma njku je. Ker je bi lo v zad njih te dnih tu kaj po rablje ne ga vec me­sa kot obi cajno, ob stajajo na tem po drocju še re zerve. 
Gle de stanja prede lovalnih podjetij komi sar ugotavlja, 
da na tem ob mo cju ob staja vec mli nov, me sa rij in pe­karn. Ob staja tu di tovarna za pro iz vodnjo gor ci ce in tri ma njše mle karne. Pri trgovanju z ži vi li ugotavlja moc­
no razširjen direktni promet od proiz vajal ca k potro­
šni ku. V Kam ni ku poteka ži vil ska trž ni ca dva krat na teden, v Dom ža lah en krat. Na trž ni ci po nu jajo raz lic­
ne proizvode, kot so maslo, jajca, perutni na, krompir, 
ze le njava, ži tarice, sa dje in po do bno, ne po sredno od proiz vajalcev potrošni kom (prav tam). 
Na splo šno ko mi sar v po roci lu ugotavlja, da je naj­vec težav za radi sla bih pro metnih in poš tnih povezav in dej stva, da je na tem ob mocju iz redno tež ko naj-ti nem ško govorece lju di. Po sle dic no temu pri ca kuje po li tic ni ko mi sar po se bne težave pri iz daja nju ži vil skih kart, ker ve li ko župa nov in ob cin skih taj ni kov na tem obmo cju ne zna nem ško. Isto ca sno z iz daja njem ži vil na karte se morajo organi zi rati tudi menjal na mesta, kjer bodo menja li rajhsmarke za nakazni ce. Zato še po se bno apeli ra, naj bodo vse ustrezne tiskovi ne, po­se bej še nakazni ce z ozna kami A in B, s central ne ga me sta pravoca sno za gotovlje ne (prav tam). 
Prav ta ko poli tic ni ko mi sar v prvem po roci lu nava­ja, da so mu do de li li na raz po la go dva po moc ni ka, in si cer inž. Go lo ba in Zdol ška, ter eno stro je pi sko, ki so de lovali tu di v prej šnjem okraju. 
V dru gem po roci lu, ki zaje ma ob dob je od 5. do 11. maja 1941, opi su je si tu a cijo v te den skem po roci lu ta­kole: 
Gle de splošne situ a cije je zapi sa no, da meja kamni­škega okrožja na vzho du in ju gu še ni do koncna. Pre-mi ki meje so mož ni na ob mo cju ob cin Tro ja ne, Ljub lja­na Po lje in Crnu ce. 
Gle de setve koruze, ki je potekala v ti stem ca su, ko-
mi sar ugotavlja, da prima njku je potrebne ga seme na, 
za to bi bi lo tre ba to cim prej pri skr beti. Na da lje gle­de tran sportne ga po lo žaja za go spo darski trg ko mi sar 
ugotavlja, da se transport polje del skih proiz vodov iz 
kamni škega okro žja v Ljub lja no v ve li ki me ri iz vaja s konjski mi vpre gami: »Že lez ni ška povezava ni za nes lji­
va, tovornja kov pa je bilo in je še danes zelo malo na 
raz po la go. S poveca njem ob se ga go spo darske me nja­
ve bo morala iti z roko v roki tudi izgradnja transpor­
tne ga si stema. Po se bej potrebu je kam ni ško okro žje ne po sredno že lez ni ško povezavo s Kra njem« (SI AS 1613, šk. 5, po roci lo št. 2). 
V ca su od pi sa nja prvega komi sarjevega poroci la je preskr ba z ži tom v okro žju ce da lje slab ša: »Oskr ba s krušnim ži tom je za to zelo nuj no potrebna. Ma njka tu­di belja kovin ske krme. Mlinski produk ti so trenut no še za do stni. Ker pa se bodo mlini drug za drugim ustavi li, bo tu di zalo ga teh iz del kov hi tro po šla. /…/ Oskr ba z govejim in te le cjim me som je tre nut no še za dovolji va. 
Vendar je treba upoštevati zmanjša nje svinjskega me­
sa. Pi tanih pra ši cev sploh ni vec. /.../ Do bava mle ka v Ljub lja no se na da lju je. Z ustrez no iz gradnjo mle kar­ske ve rige se lah ko znat no poveca tu di pri do bi vanje ma sti. Tre nut no ma sti še pri ma njku je. /…/ Oskr ba s krompirjem je za dovolji va. /…/ Do se daj se je ze le nja­va iz kam ni škega okro žja do bavlja la v Ljub lja no, za to 
je treba preveriti, ali se bo ta dobava še naprej ne­moteno odvija la ali pa se bo tukajšnja zele njava upo­
rab lja la kje drug je. /.../ Oskr ba z jaj ci in pe rutni no je za dovolji va, do bava jajc v Ljub lja no se je po pol no ma ustavi la. /…/ V okro žju pri ma njku je slad korja in ga je treba nuj no do bavi ti. /…/ Po leg pre sež ka jajc in mle ka se bo pred vi do ma po javil tu di pre se žek pri ze le njavi. Tudi krompirja je še v ma njših ko li ci nah v pre sež ku. /…/ Nuj no je tre ba do bavi ti rž in pše ni co, prav ta ko mast in slad kor ...« (prav tam). 
Gle de stanja po mem bnih predelovalnih obratov ko-mi sar ugotavlja, da se proiz vodnja v veli kih mlinih ni ustavi la: »Tudi proiz vodnja v ma njših mlinih, ki so od vi­sni od pla ci la v mletju, je ve ci no ma ustavlje na, ker so pri kmetih po šle že vse za lo ge ži ta. Ugotavlja se, da na tem ob mo cju de lu je ve li ko vec mli nov, kot je potreb za mletje ži ta. Do se daj so mli ni oskr bovali z mo ko tudi Ljub lja no« (prav tam). 
Komi sar po roca tu di o spre jetih ukre pih: »V okro žju obstoje ce ma njše mle karne oz. zbi ral ni ce mle ka so bi­le pre gleda ne in ugotovlje na nji hova mož na na dalj nja iz gradnja. Tu di pre gled gradnje na prave za zbi ranje jajc je bil uve den. Ugotavlja nje ob stoja ome nje nih ži vil se bo na da ljevalo. Pri me sni cah in pe karnah se tu di ugotavlja mož nost pre de lave. Pri za ple nje nih po lje­del skih obratih bo zagotovlje no gospo darsko vodstvo. Prav ta ko bo ure jen pro met z do ma co in klav no ži vi no. Tudi pre gled pre bi valstva je v te ku« (prav tam). 
Nasled nje te den sko po roci lo zaje ma ob dob je od 
12. do 18. maja 1941. 
Glav ni po u darki iz te ga po roci la so na sled nji: 
1. 
Me je okraja še ni so do lo ce ne. Nujno se mo ra za go-tovi ti seme za setev koruze. 

2. 
Zalo ge žit in mlin skih pro iz vodov gre do h kon cu, za-to je nujno za gotovi ti do bavo krušnih žit. Ve liki mli ni skoraj ne de lajo vec. Zmanjšu je se tu di ob seg re je 



govedi. 
3. 
Zma njku je tudi sladkorja, zato je dobava nujna. Tu-di pride lava jajc je padla, medtem ko je oskrba z ze le njavo še zadovolji va. 

4. 
Ostajajo tu di do lo ce ni pre sež ki mle ka, ko pa bo do bava mle ka v Ljub lja no omeje na ali po pol no ma 


ustavlje na, se mora priskr beti nado me stna prede-
lava. Ma le mle karne iz kam ni škega okro žja lah ko 
mle ko sicer zbirajo, ne morejo pa ga smisel no pre­de la ti. 
5. V okro žje je tre ba nuj no do bavi ti kru šno ži to, slad­kor, sol, jedil no olje. Nada lje prima njku je petrole ja 
za raz svetljavo. (SI AS 1613, šk. 5, po roci lo št. 3) Gle de spre jetih ukre pov po li tic ni ko mi sar ugotavlja: 
»Za ple nje ne ne premic ni ne je tre ba obi skati oz. pre­
gleda ti in za potrebe gospo darje nja izda ti ustrez ne za-
ca sne ukre pe. Ure di ti je tre ba pro met z ži vi no, iz da ti prepoved pro meta z do ma ci mi ži valmi za za kol. Uve sti je tre ba brez me sne dni v go stin skih obra tih. Potre bno 
97 


je posredovanje, da se pre bi valstvu raz de lijo ži vil ske karte. Spo roca tu di, da je pri prava za uved bo ži vil skih kart v nje govem okro žju kon ca na in da se lah ko zac ne raz de ljevanje« (prav tam). 
Nasled nje po roci lo zaje ma ob dob je med 19. in 25. majem 1941. Iz po roci la med dru gim iz vemo, da so za lo ge krušnih žit in mo ke že po šle, ne kaj za log pa še imajo gle de pro sa, jec me na in aj de. Gle de ži vi no reje 
ugotavlja preti rano viso ke cene mesa, ki so jih v kam­
ni škem okro žju po stavi li me sarji iz okro žja Ra dovlji ca in so tu kaj pov zroci le nev zdrž no sta nje. Ome nje ni me-sarji so za radi nji hovih vi so kih cen v po lo žaju, da pla-cajo vi šje ce ne za ži vi no, kot je to mo go ce me sarjem iz Kam ni ka, ki imajo do lo ce ne maksi mi rane ce ne. To po me ni, da do bijo me sarji iz kam ni škega okro žja ko­maj še kak šno ži vi no, kar po stavlja oskr bo pre bi val-stva in de li tev me sa pod vpra šaj. (SI AS 1613, šk. 5, po roci lo št. 4) 
Prav ta ko je bila re gu li rana do stava mle ka v Ljub lja-
no, saj je bila samo stojna dostava tja ustavlje na. Ob-staja veli ko poma njka nje masti in jedil ne ga olja. Imajo pa kmetje še dovolj krompirja za oddajo. Tudi zalo ga 
ze le njave narašca. Do se daj so pro iz vajal ci ze le nja­ve sami do stavlja li ze le njavo v Ljub lja no. Treba bi bi lo 
uredi ti organi za cijo pride lave in prodaje tako zele njave 
kot sa dja in ja go di cevja. Pre den pa bi ta ure di tev za ce-la ve lja ti, še ne bi uki nja li sa moprodaje v Ljub lja no, da 
se ne bi zaradi tega pojavi la nevarnost, da se pokvari­jo. Prav tako se ureja pride lava jajc, katerih pride lava 
se zma njšu je. Treba je do bavi ti tu di slad kor (prav tam). 
Gle de od daje pre sež kov ugotavlja, da je pro iz vod­nja mle ka v vzpo nu, za to so presež ki ve li ki. Prav ta­ko je za be le že nih ce da lje vec pre sež kov ze le njave. V so sed nji go renjski okro žji/okraja Kranj in Ško fja Lo ka je bi la iz kam ni škega okro žja od da na znat na ko li ci na koruzne in aj dove moke, jecmena, pro sa in otro bov. V kamni ško okro žje pa bi bi lo tre ba po mne nju ko mi sar­ja nuj no do staviti kru šna ži ta, slad kor, svinj sko mast in je dil no olje. (Prav tam) 
Gle de pre de lovalnih obra tov na tem ob mo cju ugo­tavlja, da dva mli na še v ma njših ko li ci nah me ljeta aj-do, jecmen in pro so. Vsi pre o stali mli ni ne bo do obra­tovali, do kler se ne za gotovi za lo ge krušnih žit. Tre ba je 
po skr beti tudi za nadalj nje obratovanje veli kih mlinov, 
saj so nji hovi za po sle ni že se daj brez po sel ni. Mli ni so ze lo zmo glji vi, za to bi bi lo ško da, ce jih ne bi upo rab­
lja li. Zato bi lahko izvedli preiz kus delovanja in pregled kapa ci tet teh mlinov. Mlinarski produk ti bi se lahko tu 
cez cas ze lo poveca li, ker bi se na tem ob mo cju mo ra-la poveca ti ži vi no rejska pro iz vodnja, še zla sti pra ši ce-reja. (Prav tam) 
Prodajal ci ži vi ne so bi li poz vani k pre dlo ži tvi ustrez­nih do kumen tov in so bi li po u ce ni, da se ve ci no ma ne bo do vec ukvarja li s tem po slom. Tu di pro iz vajal ci jajc so bi li sez na nje ni s po de žel sko za drugo Kranj. Prav tako poteka pre gled na po drocju od daje mle ka. Tudi 
me sni ce bodo preverje ne in primo rane upoštevati higi­
enske pred pi se v po slov nih pro storih. (Prav tam) 
Kot dodat ne ukrepe, ki jih uvajajo, je navedel tudi 
vrni tev voja ških konj, šo la nje in po stavi tev obcin skih po spe ševalcev kmetijstva, po u cevanje obrt ni ške pro­
98 
iz vodnje, pospeševanje proiz vodnje in gospo darjenja, 
pripravo na uvedbo ži vil skih kart, še zla sti vre dnotenje 
vpra šal nih pol o izterjavi daja tev prebi valstva. Potrebni so nadalj nji ukrepi za razmah gospo darstva in glede 
za ple nje nih ne premic nin, oci šcevanja trga pro daje ži-
vi ne, uredi tev oddaje jajc, mleka in upravlja nja s tem. 
(Prav tam) 

Odlo ce no je bi lo, naj bo iz daja ži vil skih kart po ob­ci nah oprta na kartoteko gospo dinj stev. Da bi naš te-to lažje po ja sni li pre bi valstvu, bo do na Ble du pri pra-vi li pla kat za obvešca nje. Prav ta ko je tre ba pri pravi ti brošu ro za ma le ži vil ske trgovce, me sarje, pe ke in go-stin ce, ki jih lahko izvza me mo iz tega, in v kateri bi jih po u ci li o rav na nju z odrez ki ži vil skih kart in nji hovo za me njavo z nakazni ca mi. Pri klavskih obratih bo uve­de na tu di obvezna od daja ma sti, pri ce mer bo to sprva za radi po ma njka nja pra ši cev zna ša lo le 5 %; še le je se­ni ali po zi mi, ko bo vec tež kih pra ši cev, pa se bo od sto­tek oddaje ma sti povecal. Za od kup ze le njave, sadja in ja go di cevja pa bo usta novljena la stna organi za cija. (Prav tam) 
Komi sar po roca tu di o uprav nih de javno stih v okrož­
ju Kam nik do 13. avgu sta 1941. 

V skla du z odred bo še fa ci vil ne uprave z dne 23. ju lija 1941 so bi la na ozem lju Go renjske do koncno obli kovana tri okro žja: Ra dovlji ca, Kranj in Kam nik. Novou stanovlje no okro žje Kam nik ob se ga ozem lje do-teda nje ga sre za/okraja Kam nik, sre za/okraja Li tija in obci no Šmartno pod Šmarno go ro, ki je prej spa da la pod srez/okraj Ško fja Lo ka. Prevzem okraja Li tija bo v na slednjih dneh. (SI AS 1613, šk. 5, po roci lo z dne 13. 8. 1941) 
V Kam ni ku kot se de žu okraja bo na stanjen okrož ni glavar dr. Fritz Dul lnig z na sled nji mi ura di: 
– 
urad za pre hrano (vo dja He in rich Burg stal ler), 

– 
urad za de lo (vi šji in špek tor Marx) in 



– obcin sko so di šce (po o bla šce nec še fa ci vil ne upra­
ve za so dne za deve dežel ni so dni svet nik dr. Jo sef 
Mühl). 

Poleg te ga so v Kam ni ku še vodja fi nan cne ga ura­
da, vi šji in špek tor Stetsho fer, vodja poš tne ga urada 
poš tni mojster Fleis chhacker, vodja katastrskega ura­
da inž. Erich Koberwein. Doteda nje vod stvo žan dar-me rije, ki je vklju cevala prej šnje okraje Li tija, Kam nik in Dravograd (na Ko roškem), je bi lo 11. avgu sta 1941 razpu šce no. Vodja žan darme rijskega glavarstva gen. nad po rocnik Arthur Je ške naj bi ostal še ne kaj ca sa na dol žno sti, »do kler trajajo komu ni stic ni ne miri« (prav tam). 
Komi sar ugotavlja, da je sode lovanje omenje nih uradov v okro žju Kam nik do bro, »ni kakor pa ne funk­ci o ni ra v okro žju dr žavna poš ta. Ta ko ni cloveka v teh novou stanovlje nih ura dih, da se ne bi pri toževal nad de lovanjem poš te. Te le fon, poš tna do stava in vož nja z avtobu som ne de lu je jo. To dej stvo je po sle di ca po eni strani poma njka nja osebja, po drugi poma njka nja vsakr šne svo bode pri oseb ju, kon cno pa tu di po manj­klji ve izo braz be in del no ne spo so bno sti oseb ja« (prav tam). 

Stavba, v ka teri je da nes se dež obci ne Kam nik, je svo jo se da njo obli ko dobi la v ca su nem ške oku pa cije, ko so jo pre u redi li za potrebe se de ža de žel ne ga svet ni ka (Lan drat) za kam ni ško okro žje. (Foto: Dam jan Han cic) 
Komi sar ugotavlja, da poteka sode lovanje s Koro­ško ljudsko zvezo6 v redu, »ce prav nje no de lovanje trenut no v do lo ce ni me ri ovi rajo ko mu ni stic ni ne mi ri«. 
Prvic se ome nja tu di na me ravana grad nja po slo pja de žel ne ga svet ni ka za Kam nik, ki je bi la na to ureje­na v da naš nji stav bi ob ci ne in UE Kam nik na se da­njem Glav nem trgu 24: »Z vklju ci tvijo ozem lja juž ne Koroške (Go renj ske) v re ichsgau Kärnten in z vpe ljavo de žel nih svet ni kov bo sta sa mo stojno usta novlje na so­di šce in de lovni urad, iz pre hra njevalne ga ura da pa bo obli kovan okrož ni kmetijski urad. Pod okrož ni urad bo spa da la tu di ob cin ska sa mo u pravna ure di tev v tem okrožju. Da bi urad se da nje ga po li tic ne ga komi sarja spre me nil v ustrez no stavbo de žel ne ga svetni ka, na­me ravam nadzida ti poslo pje urada in s tem prido bi ti ura dovalno stav bo z oko li 50 so ba mi« (prav tam). 
Gle de uprav nih spre memb ko mi sar v po roci lu po ro-ca: »V 22 obci nah, ki jih ob se ga okro žje Kam nik, je 13 obcin s po stavlje ni mi nem ški mi ob cin ski mi ko mi sarji, v devetih ob ci nah pa je bi lo tre ba po stavi ti slovenske obcin ske ko mi sarje. V teh ob ci nah so de lo ma nem­ški ob cin ski taj ni ki, vsi po stavlje ni žu pa ni pa govorijo nem ško. Na me ravam zdru ži ti ob ci ne Men geš in Trzin, Ho mec in Ra dom lje ter Dol pri Ljub lja ni in Pod go rico. 
 oroaljaa iaiobrirBirrgirBo arirjaooogoiioboroii 
Sca so ma bom uve ljavil tu di dru ge spre mem be. De jav­nost ob cin skih ko mi sarjev je za dovolji va. Je pa ra zum­lji vo, da je bi la ve ci na teh ko mi sarjev prvic po stavlje na na tovrstno fun kcijo in da mo rajo za to prido bi ti do lo­ce ne iz kušnje. Ob cin ski ko mi sarji mo rajo ravna ti stro­
go po mo jih izrecnih navodi lih, poja snil sem jim vsako 
najma njšo po drobnost ukre pa nja in naj manj vsa ke 14 dni bo sle dil obisk po ob ci nah, da ne bo do iz gu bi li po­trebne ga pri ti ska in vne me za de lo« (prav tam). 
3­Si­tu­a­cij­ska­po­ro­ci­la­iz­po­sa­mez­nih ­ob­cin­kam­ni­ške­ga­okro­žja 
V obrav navanem arhiv skem fon du je naj ti tu di pre-pis si tu a cijskega po roci la okraj ne ga vodstva Ko roške ljud ske zve ze (KVB) Kam nik z dne 15. avgu sta 1941, ki pri kaže razme re v po sa mez nih ob ci nah v kam ni­škem okro žju sre di po letja 1941, ko so se za ce le prve ak cije proti okupa torju (SI AS 1613, šk. 5, po roci lo z dne 15. 8. 1941).7 V nada ljevanju objavlja mo stanje v po sa mez nih krajih: 
»Zg. Tu hinj: Stanje pre hra ne je ze lo sla bo. Pri manj­kuje vseh ži vil, zla sti ma sti in olja. Žetev bo za radi dol­gotrajne ga de ževja in po mla dan ske zmrza li ze lo sla­ba. Pre bi valstvo je se stavlje no iz kmetov in kajžarjev in je na splo šno usmerje no proti te roristic nim ban dam. Dva de lavca, Ja nez Kra mar in An ton Podbevšek, sta 


aijairoioaorjgljaialiaoj  oroaljaa aiorojioiiKamnik : iaiobrirBirrgirBo 
99 

1229–1979r  

bi la sicer na poti na delo areti rana, vendar sta popol-
no ma ne škodlji va« (prav tam). 
Se la pri Kam ni ku: »Stanje pre hra ne je do bro. Žetev je sred nja, v go ratih pre de lih ze lo sla ba. Raz po lo že­nje pre bi valstva proti te roristic nim ban dam je ze lo so­vraž no. Te ose be so ali iz gi ni le ali bi le areti rane« (prav tam). 
Bla govi ca: »Žetev je ze lo sla ba, opa zi ti je ve li ko slad korja, ma sti, mo ke in kav ne ga na do me stka. Pre bi­valstvo je za radi de lovanja te roristic nih band ze lo ne­mirno in že li po ma gati pri ak cijah proti tem ban dam« (prav tam). 
Mo ravce: »V okoli ških gozdovih se zbirajo oboro­že ne ban de, ki v sku pi nah od se dem do dvaj set mož obo rože ni pri hajajo v za sel ke Mo ravi ca, Sv. Tro ji ca, sv. An drej in Ime no. Pre bi valstvo je v ve li kih skr beh, ker se jim mo ra ne o bo rože no zo perstavi ti. Na stavlje ni nem ški uci telji so bi li s te ga ozem lja od po kli ca ni. Prav tako ni mo go ce pri do bi vati le sa in mrve, ker si nih ce ne upa v gozd. Sta nje pre hra ne je sred nje, pri ma njku­je sladkorja, kavne ga nado me stka, masti in mila, kar ni ma ni ti ve li ki do bavljac Se ni ca iz Dom žal. Pre bival­stvo je ime lo tu di sla bo žetev in je v stal nih skr beh za­radi grož nje pre se li tve, o ce mer je pi sa lo tu di že gla si­lo Karawanken Bote.8 Postavlje na za šcit na po li cija še ni bolj podrobno patrulji rala po gozdovih, ampak se je ne kajkrat le pe lja la sko zi. Dne 11. avgu sta je obo rože­na ko mu ni stic na ban da uni ci la nem ško na pi sno ta blo na tamkajšnjem šolskem poslo pju, prav tako pa je ok­na in šol sko stavbo po pi sa la z na sled nji mi na pi si: Šo la je slovenska, Vse na pi se slovenske, Naj ži vijo borci za svobo do slovenskega na roda. Po iz vedbe gle de te ga de ja nja še potekajo« (prav tam). 
Podgo ri ca: »Žetev je za dovolji va. Pri ma njku je olja, mi la in slad korja. Mno gi la stni ki zem ljišc se že lijo go­spo darsko reorgani zi rati in uredi ti svojo posest. Sedaj so mnogi ra zo ca rani, ker jim je sovraž ni kova pro pa­ganda govorila, da bo do vsi pre se lje ni. Opa ža pa se, da ne iz vaja nje maš ze lo sla bo vpli va na raz po lo že nje. Nujno za že le no je organi zi ranje zbo rovanj z na me nom po jas njevanja ukre pov« (prav tam). 
Šmartno pod Šmar no go ro: »Stanje prehra ne je sla bo, ker je bi lo prevec po lje del ske (trav ni ške) pro­iz vodnje, ki se je do bavlja la v Ljub lja no. Iz iz trž ka si je pre bi valstvo kupovalo potrebna ži vi la. Že le li bi, da bi se za po rodni ce in bol ne pri skr be lo pše nic ne mo­ke, prav ta ko pše nic ni zdrob (gres) za otro ke. Ze lo pri­manj kuje tu di ki sa in mi la. Pre bi valstvo je za skrb lje no za radi ne gotovosti gle de pre se li tve. Iz gi ni lo je pri bliž no de set oseb iz ob ci ne. Na prevajal ca orož ni ške po sta­je je bil izveden napad. Napa de nih je bilo tudi nekaj elek tric nih dro gov in za žganih ne kaj kozol cev. Dnev no se dogajajo tudi kraje pridel kov na poljih in kraja v sa­dovnja kih in ze le njav nih vrtovih. Po mne nju krajevnih za u pni kov bi bi lo koristno, ce bi ti ste, ki se skri vajo, s 
primernim lepa kom na zidovih pozvali, naj se vrne jo. Kaznovanje prebi valstva zaradi poma njka nja koles, ki 
ga je iz vedla žan darme rija, je bi lo obcu teno kot ze lo težko, ker ni mo go ce ni kjer do bi ti oz. ku pi ti po škodova­
nih rezervnih sestavnih delov za kolo, delavci pa imajo 
da lec do de lovne ga me sta« (prav tam). 

Šmartno v Tu hi nju: »Stanje prehra ne je napol do-bro. Pri ma njku je le slad korja in ma sti. Žetev je za radi veli ko deževnih dni sla ba. Ko mu ni stic nih sa botaž še ni bi lo« (prav tam). 
Dob: »Stanje pre hra ne je sla bo. Pre bi valstvo je ze lo razo ca rano, ker ne mo re kupi ti ni ti to lik šne ko li ci ne ži­vil, kot bi jo na pod la gi izdanih ži vil skih kart lah ko. To se v glav nem na na ša na mast, slad kor in mi lo. Za radi ustavlje nih proiz vodnih obratov je veli ko brezpo sel nih in zato dovzetnih za ko mu ni stic no agi tacijo. Opa že ne so bi le tu di ma njše ko mu ni stic ne tol pe, ki pa so bi le vedno pre poz no na pa de ne« (prav tam). 
Ihan: »Stanje pre hra ne je sla bo. Iz te ob ci ne je od­
šlo zelo veli ko delovne sile na Koroško, od katerih pa 
še nih ce ni do da nes po slal de narja do ma cim. Za to trpijo te dru ži ne ze lo veli ko stisko. Ko mu ni stic nih sa­botaž še ni bi lo« (prav tam). 
Men geš: »Stanje prehra ne je razen poma njka nja ma sti, sestavin za testo, moke in kavne ga nado me-stka po lovic no do bro. Pri bliž no 15 oseb je na be gu in se za dr žu je jo v goz dovih. Lah ko bi se z le pa kom poz­vale, da se vrne jo ali pa bi vze li nji hove svoj ce za tal ce« (prav tam). 
Cr nu ce: »Kljub pi sni proš nji po li tic ne mu ko mi sarju je sta nje pre hra ne v kraju še na prej sla bo. Pre bi val­stvo ne do bi na karte tega, kar bi mo ralo. Zla sti mo­ka, mast, slad kor in mi lo so ze lo red ke do brine. Za radi po ma njka nja ži vil so vsi iz kopa li zgod nji krompir. Nas­protni kova pro pa ganda je ze lo moc na. Ni no be ne ga vese lja do de la, ker se vsi cu tijo ogrože ne za radi iz se­li tve. Pet mo ških je od 28. ju lija na be gu, en fol ksdoj­cer je bil ustreljen. Za radi za po re me je ze lo veli ko de­lavcev in uslu žben cev ni ma nobe ne ga za služ ka« (prav tam). 
Trebe ljevo: »Stanje prehra ne je tukaj izredno sla­bo. Po lovi ca pre bi valstva ži vi tu le od da rov do brodel­nih organi za cij. Pri ma njku je vse ga. Za radi te ga tu di vzduš je ni do bro. Ve li ko jih tu di zavra ca po sredovanje služ be s stra ni de lavskega ura da. V ce lotnem za sel ku ni majo ni ti ene ga radi o a pa rata. Prav ta ko ni zaz na ti komu ni stic ne de javno sti« (prav tam). 
Kre sni ce: »Stanje prehra ne je tako slabo, da obu­pu je jo ce lo na stavlje ni uci telji in da se sko zi te den pre­bijajo zgolj z di vja ci no, ki si jo sa mi pri skr bijo. V tem kvartalnem ob dob ju je bi lo na me sto 6000 kg mo ke do stavlje nih le 1175 kg; ma sti, mi la in olja pa sploh ni­so do stavi li. Pre bi valstvo je glo bo ko verno in ne ne hno prosi za du hovni ka« (prav tam).9 
100 
8 Glasilo Karawanken Bote je kot »porocevalni list nacelnika civilne uprave za Gorenjsko«igraloobologori graiaijiioliioroagaiioriaijirbial­aaorjlailojobirjaj ojorjiljoiraoaliji jaiaiigoljiiiljoolbiloo riraiojiiijaorjoraba loijbilaoliajaaiarbiala ni znala tako dobro nemško, da bi razumela nemško propa­gaoiobaobilaaojojoglailo izhajalo v dveh jezikih. 
 aoljiogaaliijalalo iljajoilloajiiriri loioioaooorajijaorj aojoalbroioloaliol ariarjiiaaooaiogoori ioraljalioijrai 
Li tija: »Stanje pre hra ne je ze lo sla bo, o ce mer je bi lo že ve li ko napi sa ne ga. Po go sto je vse me sto brez kruha in krompirja. Pre bi valstvo po leg te ga ze lo trpi glede higi en skih na prav. Zgolj tovarna ima eno manj­šo kopal ni co. Oskr ba z vo do je na pod la gi po roci la kra­jevne ga vodje KVB in vo dje žan darme rije na ravnost škan da loz na. Pit na vo da iz vi ra nad po kopa li šcem, za­tem pro ni ca cez po kopa li šce in se še le na to upo rabi kot pit na vo da. Do se daj se ni tak šne ga ne hi gi en skega stanja ni ti od strani lo ni ti sku šalo iz bo ljša ti. Za radi po­ma njka nja de la je bi la ve ci na za de lo spo so bnih pre ko de lovne ga ura da pre me šce nih na Ko roško. Li tija do da nes ni ma ni ti ene ga sa ni tetne ga vozi la. Ko mu ni stic­ni ne mi ri do slej še ni so bi li ugotovlje ni. Po li tic ni ko mi­sar do da nes še ve dno ni, kljub po navljajo cim se proš­njam, objavil razglasa, da se prebi valstvu odvza me jo radi o a pa rati in se pre ko KVB po novno raz de lijo« (prav tam: 5). 
Kamnik: »Stanje prehra ne je trenut no zadovolji vo. Prima njku je zgolj olja, ma sti in kav ne me ša ni ce. Raz­po lo že nje med pre bi valstvom je ta cas ze lo sla bo in tako ustvarja proti propa gandi odlic no pod la go za de­lovanje. Glav ni ko mu ni stic ni vodi telji so zbe ža li. Glo bo­ko verno pre bi valstvo pro si za du hovni ke. Potrebno bi bi lo po jas njevanja proti ko mu ni zmu. Zi darski moj stri se pri tožu je jo za radi od ho da de lovne si le« (prav tam). 
Dom ža le: »Stanje pre hra ne je po lovic no za dovolju­jo ce. Pre bi valstvo je ze lo raz burje no za radi clan ka v Karawanken Bote gle de iz se li tve. Dne 14. avgu sta se je med pre bi valstvom raz ši rila vest, da bo 15. avgu sta 
– na Ma rijin praz nik, ita lijan ski du hovnik imel ma šo. 
Vse prebi valstvo je bilo zaradi tega v vese lem razpo lo-
že nju« (prav tam). 
Sle di še prevod po roci la o raz po lo že nju pre bi val-stva okraj ne ga vodstva KVB Kam nik z dne 27. avgu sta 1941, ki je v sklo pu si tu a cijskih po rocil po li tic ne ga ko-mi sarja za Kam nik. 
Vi nje: »Stanje pre hra ne je ze lo sla bo. Pri ma njku je zla sti ma sti in mo ke. Žetev pše ni ce je bi la sred nje do­bra, gle de ko ruze, aj de in pro sa ka kor tu di polj šcin, ki jih je tre ba oko pavati, pri ca kuje jo do bro leti no. Med­tem ko pri sa dju pri ca kuje jo slab pri de lek. Pre bi valstvo je ze lo revno, no si ze lo po manj klji vo oble ko. Za to naj urad za ljud sko bla gi njo v tem kraju, ko bo mo go ce, iz vede raz de ljevanje oblek. Ka že se tu di po ma njka nje petrole ja. Ob ci na ne raz po la ga z no be no elek trarno in je bila pri razde ljevanju petrole ja zelo zapo stavlje na. Prebi valstvo je ze lo konzervativ no, ko mu ni stic nih sa­botaž še ni bi lo. Ob cin ski ko mi sar je na še fa ci vil ne uprave na slovil ob se žen pre dlog za jav na de la, re gu li­ranje vodnih potokov in grad njo mo stu cez re ko Savo«. (SI AS 1613, šk. 5, po roci lo z dne 27. 8. 1941: 1)10 
Dob: »21. avgu sta ob 11. uri so ko mu ni sti s pet i mi streli iz piš tole ustreli li vo djo ce li ce KVB, go stil ni carja Franca Marna. Potek je bil sle dec: Trije fan tje so pri šli v go stil no in na roci li pol li tra vi na in na to še pol li tra, ki ga je Marnova že na pri ne sla iz kleti. To pri lož nost so iz koristili fan tje za ustreli tev go stil ni carja in umik iz go­stil ne. Ogor ce nje pre bi valstva je ze lo veli ko. Splo šno je bi la izraže na že lja, da bi s pla kati poz vali lju di, da bi 
10 oroaljaa iaiobrirBirrgirBo  
so de lovali pri prijetju teh sto rilcev. Za proti u krep je bi lo 
22. avgusta 1941 na kraju zlo ci na ustrelje nih pet ko­
mu ni stov. Na pogrebu Franca Marna so se zbrali sko-
raj vsi pre bi valci. Od te ga ca sa vla da v kraju opa zen ne mir« (prav tam). 
Lu kovi ca: »Stanje prehra ne v kraju je srednje do-bro. Pri ma njku je zla sti kru ha, krmil, ma sti in olja. Že­tev je sred nje ka kovosti. Raz polo že nje pre bi valstva je za en krat še dobro, se pa pri ca kuje jo na pa di, ker sta dva pre bi valca med te roristi« (prav tam). 
Šmartno v Tu hi nju: »21. avgusta je ‘blocklaj ter’11 opa zil v va si Ve li ka La šna osem obo rože nih ko mu ni­stov, in to ta koj prijavil žan darme riji. Po sredovanje žan darme rije je bi lo brez uspe ha. Pre bi valstvo je ze lo ne mirno« (prav tam). 
Vace: »Stanje pre hra ne se je za radi žetve ma lo iz­bo ljša lo. Pri ma njku je se stavin za te sto, ma sti, zla sti pa mi la in petrole ja. Sadje, ki prina ša prebi valcem dober za slu žek, je za radi števil nih pa davin od pa dlo z drevja. Komu ni stic nih ne mi rov v kraju ni za sle di ti« (prav tam). 
Komen da: »Stanje pre hra ne je za dovolji vo. Pri manj­kuje le slad korja in mi la. Žetev ži ta je bi la za radi šte­vil nih de ževnih dni sla ba. Ko mu ni stic nih ne mi rov še ni bi lo. Pre bi valstvo je ze lo konzervativ no in de lavno« (prav tam). 
Dol pri Ljub lja ni: »Stanje prehra ne je srednje do-bro. Organi za cija za ljudsko blagi njo je tu razde li la ze-lo veli ko ži vil. V za sel ku so veci no ma ma li kmetje, ki so ze lo nemirni zaradi propa gande o prese ljevanju. Ena komu ni stic na sku pi na ima v goz du svoj ta bor. Žan dar­me rija je iz sle di la oro žje in skla di šce hra ne. Dne 23. avgu sta je na me šce ni uci telj pri redil po slovil no slove­snost. Kratek nagovor na tem dogod ku sta imela po­li tic ni komi sar kam ni škega okraja dr. Dul lnig in vo dja KVB za kam ni ški okraj dr. Just«  (prav tam). 
Mo ravce: »Od hod na me šce ne ga uci telja je vse pre­bi valstvo ze lo obža lovalo. Ko mu ni stic ne tol pe se še vedno poti kajo po okoli ških goz dovih. Pre bi valstvo je ze lo pre straše no za radi ma šcevalnih ukre pov, za to pri­tekajo vesti o opa že nih ko mu ni stih ve dno pre poz no. Vsa kodnev no se pojavljajo tatvi ne poljskih pridel kov, hi šnih stva ri in ži vil. Iz oko li ških za sel kov si nih ce ne upa iti do se de ža kraja ob ci ne, ker so ko mu ni stic ne tolpe spro ži le govorice, da bo do vsa kega, ki bi so de lo­val z Nem ci, ustreli le. Za radi te ga pre bi valci ne iz vajajo del v goz du« (prav tam: 3). 
Ho mec - Ra dom lje: »Pre hra njevanje je ze lo sla bo. Ze lo pri ma njku je ma sti, olja in slad korja. V ce lotnem kraju je takšen nemir, da nesmi sel ne govorice hitro najde jo poslu šal ce. Npr. de lavca Fran ca Ha uptman na je iska la žan darme rija. On pa se brez ve dno sti ma tere ravno v teh dneh ni na hajal v sta novanju. Žan darme ri­ja pa je nje govemu bra tu na roci la: ‘Ce se brat ta koj ne vrne, ga bo mo odpe lja li.’ Iz stra hu, da ga ne dol žne ga ne bi za prli, je se daj v Ljub lja ni. Ce bi se iska ni Franc Ha uptmann ta koj zgla sil na žan darme riji, bi se za de­va v pol ure ure di la. Ta pri mer, ki se je po navedbah 
11 Blolirojabloajbilaorgaiaijirri aiiralbaijaijobilaio aoajblobiajojoilij posameznem zaselku, kraju ali mestu nadzoroval 40 do 60 gooijoooliobaoraljajij je moral dokazati arijske prednike od leta 1800 naprej in riiolilrj 101 


krajevnih vo dij KVB že vec krat po novil, do kazu je, da lah ko žan darme rija za radi ne premiš lje nih iz jav sa ma povzroci vzne mirlji ve govorice. Vo dja krajevne sku pi ne KVB se je med 21. in 30. avgu stom ude le žil šol skega tecaja v Ce lovcu in ga je za to v tem ca su na do me šcal Mla den Ha lu žan; ta je šel 26. avgu sta okoli pol dveh po no ci v tovarno plat na, kjer je de lal, in je bil ob stre­ljen od tol pe. Se daj s pre strelje ni mi prsmi le ži na Gol­
ni ku. Ker se sedaj napa di v krajevni skupi ni Homec 
­Radomlje dnev no na da lju je jo, bi bi lo tre ba pre mi sli ti 
o strožjih ukrepih.« (prav tam). 
Dom ža le: »Dne 23. avgu sta 1941 je bil tu iz veden 
prvi mla din ski apel, pri ka terem se je zbra lo 200 mla­
dih« (prav tam). 
Kamnik: »Dne 22. avgu sta 1941 je bil prvi mla din­ski apel, ki se ga je ude le ži lo okoli 500 mla dih. 22. avgu sta je na me šce ni uci telj z vse mi šol ski mi otro ki iz vedel ma njšo sve ca nost. Na me šce ni uci telj je ostro 
kriti zi ral propa gandno nede javnost Koroške ljudske zveze, ki je naletela pri vseh uradih na odprta ušesa. 
Gle de na to, da je ve ci na služb in ura dov prav v Kam ni­ku, je seveda števi lo do ma cih pi sarni ških uslu žben cev ze lo vi so ko. In ti pi sarni ški uslužben ci so ze lo ra zo ca­rani nad pla ci lom. Za ne katere uslu žben ce se na mrec upo rab ljajo splo šni ta rifni plac ni raz redi, za dru ge se do lo ci pla ca po la stni pre so ji. Ce lo znotraj uslu žben­cev KVB ni enot ne plac ne ure di tve. Za to prosim, da se to kar naj hi treje ure di« (prav tam). 
4­Sklep 
Kamnik je v upravnem pogledu med nemško oku-
pa cijo pri do bil na po me nu, saj je po stal se dež ene­ga od treh go renj skih okro žij, v ka terega so bi li po leg predvojne ga kam ni škega okraja (sre za) zdru že ni še vecji del pred vojne ga li tijskega okraja in severni del 
ljub ljan skega. Takoj po okupa ciji je bil najvi šji civil no-
u pravni pred stavnik oku pa cijske obla sti po li tic ni ko mi-sar Dul lnig, ki je zbi ral po roci la o do gaja nju na te renu 
in jih poši ljal drugim organom nemškega rajha. Glavni 
na men si tu a cijskih po rocil po li tic ne ga komi sarja za 
Kamnik Fritza Dullni ga iz obdob ja od konca aprila do 
konca avgu sta 1941 je bil vi šjim organom odlo ca nja 
predstavi ti dejan sko stanje na terenu, da se po eni 
strani pre bi valstvo cim prej »pa ci fici ra« ter se vzpo stavi vse potrebno za pri klju ci tev nemškemu rajhu, po dru gi strani pa, da se ob mo cje go spo darsko ter in frastruk­turno okre pi, da bi lah ko cim prej za ce lo pri spevati svoj de lež k nem ški voj ni in dustriji. 
Vsa ko poroci lo tako izraža skrb za pri merno oskr bo­vanje z življenj ski mi do brina mi. Pro ble ma tic na je bi la oskr ba z ve ci no osnov nih ži vil, npr. kru šno ži to, krmila za ži vi no in se mena za setev, saj ob mo cje vse ga tega ni pri de la lo v za do stni ko li ci ni. Dovolj pa so ime li, npr. 
vrt ne zele njave, sadja, mleka in krompirja. Pose ben problem je v tistem letu predstavlja la tudi slaba leti­
na ži ta za radi dol gotrajne ga deževja in po mla dan ske 
zmrza li. Tudi oskrba z mesom ni bila dobra. Komi sar 
Dul lnig je opa žal ve li ko zao staja nje kam ni škega ob-mo cja na pro metno in frastrukturnem po drocju, kar je še po slab ša la nova dr žavna me ja med Ita lijo in Nem ci­jo severno od Ljub lja ne, ki je Kam nik od se kala od na­102 ravne ga gravi tacijskega sre di šca Ljub lja ne; ta ko opo­
zarja na po ma njka nje že lez ni ške povezave s Kra njem 
in na posle di ce, ki jih ima preki ni tev oskrbovalnih poti 
z Ljublja no. Zaradi te ga so bi li Nem ci v letu dni po oku-pa ciji pri mo rani zgra di ti novo cesto in nov že lez ni ški odsek juž no od re ke Save med takrat ni ma na se lje ma Viž marje in Crnu ce (ok. 150 metrov od nove meje z Ita lijo), da so poveza li Kam nik s Kra njem in pre ko nje­ga z novim »dežel nim« sre di šcem Ce lovcem. Dul lnig po roca tu di o za cetku vzpo stavlja nja nem škega uprav­
ne ga aparata oz. okupa torjevih uradov ter nemškega 
šol stva v Kam ni ku in te žavah, ki jih je pri tem opa žal. Poroci lo na koncu pri na ša tu di vpo gled v raz po lo že nje 
prebi valstva po posa mez nih krajih vzhodne Gorenj­
ske tako do okupa torja kot do za cetkov obo rože ne ga odpo ra proti oku pa torju. Poroci la ta ko vse bu je jo tu di 
po dat ke o premi kih in delovanju lokalnih komu ni stov, 
ki so v tem ca su že za ce li organi zi rati po sa mez ne bo­di si pro pa gandne bo di si obo rože ne ak cije proti oku-
pa torju in nekaterim posa mez ni kom iz lokalne ga oko­
lja, ki so jih su mi li so de lovanja z oku pa torjem. V vec krajih, zla sti v juž nem de lu okraja (v bli ži ni na novo vzpo stavlje ne me je z Ita lijo), je cu ti ti strah pre bi valcev pred iz se li tvijo, obca sno v po roci lih zaz na mo tu di že­
ljo prebi valcev po organi za ciji verskih dogod kov, kar 
je po sle di ca mno žic ne ga iz go na slovenskih du hovni­kov s tega obmo cja. Le iz je mo ma pa opi su je do god ke 
bolj podrobno. V opisih izkazu je zani mi vo objek tiv nost, 
npr. graja ne potrebno stro gost žan darme rije, po dru­gi stra ni pa krutost (pre dla ga prijetje svoj cev, da bi iz 
men geških gozdov privabi li tiste, ki se skrivajo, najver­
jetne je parti za ne). 
Vi­ri­in­li­te­ra­tu­ra 
Ar­hiv­ski­vi­ri 

Arhiv Re pu bli ke Slovenije (SI) AS 1603, De žel ni svet nik za Kam nik 1941–1945, šk. 37, »La ge und Stim­
mungsberichte der Gemein den, ju lij, avgust 1942«. AS 1613, Ko roška ljud ska zveza, šk. 5, p. e. 1613/44. 

Pol. ko mis sar des Verwaltungsbezirks Stein, Wochenberichten, Si tu a ti on be richt der Bezirksfürung Stein der KVB vom, 15. 8. 1941, Si tu a ti on be richt der Bezirksfürung Stein der KVB vom 27. 8. 1941. 
Li te ra tu ra 

Tone FE RENC, 1968: Naci stic na raz na rodovalna po li ti ka v Sloveniji v letih 1941–1945. Ma ribor: Ob zorja. 
Tone FE RENC, 2010: Po lom raz na rodovalnih na crtov nem škega oku pa torja v okrožju Kam nik, Iz brana dela, Okupa cijski si stemi med drugo svetovno vojno 2, Raz na rodovanje. V: Hi storia 13 (2010). 331–371. 
Kar­men­Dr­gan1 Tu­nji­ce­5,­Kam­nik kapljakarmen@gmail.com 
Pre­gle­dni­znan­stve­ni­cla­nek 

Kon­ver­zi­ja­po­dje­tja­KIK­v­no­vo­po­slov­no­co­no­v­Kam­ni­ku­in­vlo­ga­voj­ske 
Konverzija je proces, s katerim so se po koncu hladne voj­
ne sre cevale dr žave sveta. Name sti tev objek ta, ki je pri marno 
na me njen voja škim potrebam, v civil no okolje, zahteva velik po­
seg. Obla sti pa se mo rajo zaveda ti ca sovne ome je no sti ob jek ta, 
v nasprotnem prime ru to predstavlja šok za celotno skupnost. V prime ru Kemijske industrije Kamnik se je lokalno prebi valstvo vrsto let zana ša lo na doho dek podjetja, ki je kmalu po osamo­
svoji tvi dr žave propa dlo. Pro blem konverzije so tu di one sna že­nost obmo cja in v kon kretnem pri me ru zalo ge smo dni ka in ek­
splo ziv nih sredstev, ki so brez ustrez ne ga varovanja ostali na 
obmo cju. Po konverziji po djetja iz jav ne ga v za se bno la stniš tvo ali pa vsaj po ste caju po djetja bi se mo rala za gotovi ti sred stva za dekontami na cijo ozi roma uni ce nje, ob mo cje smo dni šni ce pa se je raz drobi lo in pro da lo go spo darskim dru žbam ter ma lim po­djet ni kom. Zadnji del pro ce sa konverzije je obmocje sku pne ga javne ga do bra. Za metke lah ko najdemo v pro jek tu Kre a tiv na ce-
trt Ba rutana. Kljuc ne be se de: konverzija, Kemijska industrija Kamnik, ste-
caj po djetja, Slovenska voj ska, Ob ci na Kam nik 
Conversi on is a pro cess fa ced by co untries aro und the world sin ce the end of the Cold War. The in stal la ti on of a facility pri­marily in tended for military ne eds in a ci vi li an envi ronment requires major in terventi on. However, the autho riti es must be aware of the ti me con straints of the facility, otherwise it is bo­und to have a ne gati ve impact on the en ti re community. In the ca se of the Kam nik Che mi cal Industry, the lo cal po pu la ti on re-li ed on the company’s in co me for nume rous years un til it went ban krupt so on after the country’s in de pen den ce. The pro blem of conversi on is al so the pol lu ti on of the lo cal area and in this ca se the gunpowder and explosives that rema i ned stored in the area without adequate protecti on. After the conversi on of the company from pu blic to pri vate ownership, or at le ast after the company went ban krupt, funds for de con tami na ti on or destruc-ti on should have been provi ded, but the gunpowder unit was frag men ted and sold to compa ni es and in di vi du al en treprene­urs. The re ma i ning part of the conversi on pro cess con cerns the area of com mon pu blic go od, and its be gin nings can be fo und in the Cre a ti ve Quarter Ba rutana pro ject. Key words: conversi on, Kam nik Che mi cal Industry, company bankruptcy, Sloveni an Army, Municipality of Kam nik 
 agiriaobrabolojaijaoalaaiir 
za javno upravo. 
Uvod 
Name sti tev objek ta, ki je primarno name njen voja­škim potrebam, v civil no okolje zahteva velik poseg. Vpli vi tak šne ga kompleksa se sko zi cas odra žajo v spre mem bah vsak da nje ga življe nja ci vil nih oseb in na rekuje jo regio nal ni raz voj (Pre bi lic 2002). Vo ja ški objek ti na mrec ni so stal ni ca do lo ce ne ga okolja, tem­vec je nji hov ob stoj povezan s po li tic no-go spo darski mi potreba mi dr žave in potreba mi med na rodne ga varno­stne ga oko lja (Ei sler 2007). Ta ko kot števil ne dru ge dr­žave se je tu di Re pu bli ka Slovenija po osa mo svoji tvi in tran zi ciji po li tic ne ga si stema sre ca la s fe no me nom konverzije vo ja ških ob jek tov (Šte i ner 2015). 
Zgo­do­vin­ski­oris­po­dje­tja­
V sredi ni 19. stoletja, ko je ozemlje današ nje Re-pu bli ke Slovenije pripa da lo avstrijskemu cesarstvu, je gene ralna direkcija arti le rije na Dunaju kupi la obmo-cje, na ka terem je pri ce la v Kam ni ku delovati ke mijska in dustrija. Pred tem so na ob mo cju 250 let de lovale fuži ne. Ce sarska in kra ljev ska tovarna smo dni ka Kam­nik (Die k. k. Pulverfabrik zu Ste in in Kra in) je bi la pr-va kam ni ška tovarna. Obra ti crne ga smo dni ka so bi li med se boj no odda lje ni, s ci mer se je ome ji lo širje nje ne na crtovanih eksplo zij in po ža rov. Ker je zi da nje ob-jek tov, vodnih naprav in betonske ograje traja lo kar ne­kaj let, je smo dni šni ca za ce la obra tovati s pol no mo cjo leta 1871. Zacetki tovarne se gajo v leto 1849, ko je avstrijska arma da v Lom bardiji za ple ni la tam kajšnjo tovarno smodni ka in iskala primerno lokacijo za seli­tev. Med letoma 1852 in 1922 so v podjetju izde lovali le crni smo dnik. Pro iz vodnja go spo darskih raz streliv in vži galne vrvi ce se je za ce la leta 1922, leta 1955 pa je pricel de lovati obrat pi rotehni ke (Slo kar 1961). 
V mo no grafiji Na sodu smodni ka (2017) av torjev Vil­ka Ri fla, Anje Uran kar, Marka Kumra, Petra Kogovška in Roberta Uranica je ori sa na ce lotna zgo dovi na kam­ni ške smodni šni ce. V njej so sprva dela li samo voja ki na slu že nju vo ja škega roka, do 1. svetovne vojne so bi li to veci no ma vo ja ki iz ce ških pol kov. Izde lovali so vec vrst smo dnika: lov skega, rjavega in ru darskega. De setme sec na pro iz vodnja je pri pol nem obra tovanju obse gala pri bližno 400 ton smo dni ka za pu ške in 200 ton smo dni ka za osta lo strel no orožje (npr. to pove). Za­radi speci fic ne pro iz vodnje je v smo dni šni ci od za cet­ka proizvodnje veljal pose ben red notranje in zuna nje varno sti. Varno stna stra ža je pod nevi de lovala ob zu­na nji stra ni zi du, po no ci pa znotraj ob mo cja (Ri fel idr. 2017: 21–23). 

Leta 1870 se je vo ja ška uprava za radi stal nih me-njav delavcev v tovarni in ne ne hne ga izo braževanja odlo ci la, da sprej me na de lo tu di ci vil no pre bi valstvo iz Kamni ka in njegove okoli ce. Odnos lokalne ga prebi­valstva do tovarne se je spreme nil, saj je tovarna nu-di la stal ni za slu žek pre bi valcem Kam ni ka. Pred tem so se kam ni ški me šca ni pri toževali in že le li, da jim tovarna iz pla cu je odškodni no, saj so bi li za radi pri sot-no sti smo dni ka pri krajša ni za raz voj tu rizma. Ve ci na za po sle nih je svo je življe nje po sveti la de lu v tovarni. Vsak delavec se je smel za dr ževati le v ob mo cju svo je­ga de lovne ga me sta, za pu stil ga je lah ko samo v ca su 103 

ma li ce. Voja ške stra žarje in vra tarje so za me nja li ci vi li­sti, ki so bi li do leta 1914 obo rože ni s su li ca mi, ka sne­je pa so do bi li revolverje. Ce lotno obmo cje je va rovalo 14 stra žarjev (Ri fel, Uran kar in Ku mer 2018: 21–23). 
V smo dni šni ci je bil že od sa me ga za cetka de lo-vanja raz vit mo can cut ko lek tiv no sti in od govorno sti. 
Vsa ka najma njša napa ka je bila lahko usodna za de­
lavce, po djetje in ne na zad nje za Kam nik ter bliž njo 
okoli co. Delo je bilo izredno naporno, umaza no in ne­
varno. Smo dnik so na za cetku raz važa li s konj ski mi 
vpre gami v posebnih sodih. Za transport so velja li zelo strogi varno stni ukrepi, npr. konji so morali biti podko­vani z bakreni mi podkvami, da se niso kresa le iskre, 
ki bi lah ko povzroci le po žar. Pred vsa kim tran sportom je pe ša cil vo jak s crno za stavo in po skr bel za varnost ob tran sportu. Leta 1891 so tran sport pre u sme rili na že lez ni co, smo dnik so prevaža li v za prtih in po se bej ozna ce nih va go nih (Pa la din 2018; Štih 2019). 
Med prvo svetovno vojno so za radi bli ži ne so ške 
fronte celotno pro iz vodnjo s stro ji in de lavci pre se li­
li v av strijsko mesto Trofai ach, po kon cu vojne se je 
proiz vodnja vrni la v Kamnik in tovarna je prešla pod 
upravo Kraljevi ne Sr bov, Hrvatov in Slovencev, od leta 1929 pa pod Kra ljevi no Ju go slavijo, po i me novali so jo 
Ba rutana. V medvojnem obdobju si je mesto Kamnik 
moc no pri za devalo, da bi pro iz vodnjo pre se li li dru gam. 
Skr bel jih je razvoj industrijskega in letovi škega mesta, 
saj je bi lo tu riste in obrt ni ke strah bli ži ne smo dni šni­ce. Ob mo cje so že le li konverti rati v tekstil no in dustrijo, 
upravno poslo pje pa v hotel ali sana torij. Mini strstvo za vojsko in morna rico je ugodi lo prošnji, vendar pod po go jem, da na stroške mesta Kamnik prese lijo tovar-
no v Sr bijo. Do rea li za cije za radi po ma njka nja fi nan-cnih sred stev me sta ni ni koli pri šlo (Štih 2019; Ri fel, Urankar in Ku mer 2018: 36). 
Tik pred drugo svetovno vojno je takrat na uprava 
za ce la skri vati po mem bne do kumen te in one spo sab­lja ti po mem bnej še stro je. Tehnic no do kumen tacijo so v za bo jih od pe lja li v Sa rajevo, unici li pa so tu di su ro-vi ne za iz de lovanje crne ga smodnika in raz streli va. 
Nemci so okupi rali dokaj onespo sob lje no tovarno, v 
kateri še ne kaj ca sa ni ste kla normal na pro iz vodnja. Zapo sle ni so pod vod stvom okupa torja ci sti li ru ševi ne in po ca si uspo so bi li tovarno za pro iz vodnjo smo dni ka. 
V tovarni je bilo zapo sle nih veli ko simpa ti zerjev od­
porni škega gi ba nja, za to je kma lu za ce lo pri haja ti do sa botaž. Smo dnik in raz streli vo je le redko ustreza lo že le nim stan dardom, za po sle ni pa so ka kovostno raz­
streli vo in smodnik s pona reje ni mi dokumen ti poši lja li parti za nom. Maja leta 1944 je nemška vojska z zase­de nih ozemelj v smodni šni co pripe lja la devetde set va-
go nov raz lic ne ga stre li va, letal skih bomb in to povskih granat, ki so jih že le li sku paj s smo dni šni co uni ci ti. To uni ce nje bi ime lo za me sto katastrofalne po sle di­ce. Takrat ni žu pan Re chbach je do se gel do govor, da Nemci ni so uni ci li tovarne, po stavi li pa so po goj, da se letal ske bom be in to povske grana te deak ti vi rajo (Ri fel idr. 2017: 38–39). 
V prvih letih po koncu 2. svetovne vojne so zapo sle­ni v smodni šni ci zaradi poma njka nja surovin razstav­
lja li vo ja ške eksplo zi ve, ki so jih na ob mo cju pu sti li Nemci. Na ta na cin so pri do bi li ustrezne su rovi ne, s 
104 katerimi so izdelovali razstreli vo, ki so ga uporabi li v ru­darstvu in gradbe niš tvu, ter s tem pripo mo gli k povojni 
obnovi ob mo cja in k po novne mu za cetku proiz vodnje. Leta 1950 se je do bava su rovin zo pet vzpo stavi la in tovarna je za ce la de lovati s pol ni mi zmo glji vostmi. Na-
sled nje leto je tovarna dobi la status voja ške industrije, proiz vodnja pa se je razcvetela. Z izdel ki so oskrbovali 
predvsem Ju go slovansko ljud sko arma do, kasne je, le­ta 1954, pa so na ob mo cju zgra di li tu di vo ja šni co, v kateri so bi li na stanje ni vo ja ki na slu že nju vo ja škega roka, ki so va rovali ob mo cje. Ve li ko se jih je po kon-cu slu že nja vo ja škega roka za po sli lo v smo dni šni ci. V ti stem ob dob ju je Ke mijska in dustrija Kam nik za ce la iz važa ti iz del ke tudi na dru ge trge – v dr žave Bliž nje­ga vzho da in Evro pe. Ob mo cje je po staja lo sa mo za do-stno. V ti stem obdob ju je obmo cje ve lja lo za »me sto v me stu«. Ob hi trem raz voju pro iz vodnje se je za ce lo ze lo bo gato kulturno in pro svetno življe nje. Ke mijska in dustrija Kam nik je ime la svoj pev ski zbor, fol klorno 
skupi no in dramsko sekcijo tudi radi o a ma tersko, strel­sko, telovadno, šahovsko in pozne je še planin sko in kole sarsko sekcijo. Znotraj podjetja so potekali najraz­
lic nej ši izo braževalni te caji. Prav ta ko je ime lo po djetje svoj tovarni ški ca so pis, števil ne po cit ni ške kapa ci tete 
v hribih in ob morju. Zaradi narave dela je bilo malo 
med se boj ne ga dru že nja, za to se je dru ža bno življe nje 
do gaja lo v tedanjem Kino domu Kamnik, ki so ga leta 
1953 zgra di li zu naj tovarni škega ob mo cja. Dom je po­stal cen ter kulturne ga in dru ža bne ga do gaja nja za vse 
kraja ne, v njem sta bili kuhi nja in glavna jedil ni ca po­
djetja (Štih 2019; Ri fel idr. 2017: 41–43). Za tež ko in nevarno de lo so bi li v smo dni šni ci so li dno pla ca ni, za­
po sle ni pa so imeli števil ne druge ugodno sti, med dru­
gim be ne fici rano de lovno do bo. Podjetje ni bi lo ni koli 
po se bej priljub lje no med kraja ni, delno zaradi izredno strogih varno stnih ukrepov, delno zaradi skrivno sti, ki so ovija le namen sko voja ško proiz vodnjo, pa tudi zara­
di stal nega strahu pred mo rebit no ne sreco, ki bi lah ko »v zrak dvig ni la cel Kam nik«, kot je bi lo po go sto sli ša ti med ljudmi (Hri bar b. d.). Ve lik del do hod ka, ki ga je us-
tvarila tovarna, se je razpo redil med preo stale repu bli­
ke nekda nje fe de racije in je bil na me njen in dustrijsko manj raz vi tim de lom dr žave (Ri fel idr. 2017: 41–43). 
Po osamo svoji tvi Repu bli ke Slovenije je podjetje oskr bovalo Slovensko vojsko (pred vsem s šol ski mi, vadbe ni mi in boj ni mi sred stvi) in kot eno red kih v Evro-pi izde lovalo kakovosten crni smo dnik, ga pro daja lo ter skla di šci lo eksplo ziv ne in dru ge nevarne snovi (Hri-bar b. d.). 
V letu 1990/91 je po djetje iz gu bi lo 70 od stotkov tr-
ga. Podjetje je imelo uveljavlje ni dve blagovni znamki 
Kamnik Crni smo dnik in Amo nal, ki so jih v poveca­
nem obse gu plasi rali z izvozom na zahod ter ob skle­
ni tvi ve li kih na rocil za alu mi nij in pla sti ko uspe li ob dr­ža ti po djetje. Kljub iz gu bi trga je del ni carjem po djetja uspe lo do leta 1996 po novno po slovati z do bic kom. Ge ne ralni di rektor dru žbe Bog dan Ma tija Ce rar je na 
1. skupšci ni del ni ške dru žbe 10. ju lija 1997 pred sta­vil krat korocne usme ritve po djetja. Z zma njševanjem stroškov in poveca njem trž ne ga de le ža do leta 2000 se je po djetje pri bli ža lo po go jem, ki ve ljajo v Evrop ski 
uniji. Investi cije v razstreli vo, alumi nij in plasti ko so pri­vedle, da je Kemijska industrija Kamnik postala eno 
izmed vo dil nih po djetij v Evro pi (Ce rar 1997). 

Pre­hod­po­dje­tja­iz­jav­ne­ga­v­za­se­bno la­stniš­tvo­in­ste­caj­
Kronologija 
1852–1918 Cesarska in kraljevska tovarna smod­
nika Kamnik, do leta 1867 v lasti Avstrijskega ce­
sarstva, nato v lasti Avstro-Ogrske 
1918–1941 Barutana Kamnik, do leta 1929 v lasti 
Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, nato Kralje-
vine Jugoslavije 
1941–1945 Barutana Kamnik, v lasti nemškega 
podjetja Dynamit Nobel AG 
1945–1991 Kemijska industrija Kamnik, do leta 1963 v lasti Federativne ljudske republike Jugo­slavije, nato Socialisticne federativne republike Ju­goslavije 
1991–2000 Skupina Kemijska industrija Kamnik v 
lasti Republike Slovenije in zaposlenih od leta 1997 
dalje po certifikatski privatizaciji 
2000–2008 Skupina Kemijska industrija Kamnik v 
lasti Marka Smoleta, Jureta Prebila in Franca Glihe 
2008–2014 Skupina Kemijska industrija Kamnik 
d. d. v stecaju, poleg omenjenega podjetja pa je 
delni lastnik obmocja še Iskra Mehanizmi d. o. o. 
2014–... Razdrobljenost obmocja med številne 
podjetnike 
Ok tobra leta 1993 je bilo prebi valstvu izda nih za 567 mi lijard to larjev brez plac nih la stni ških certi fika­tov, ki so potekli ju nija 1997. Po certi fikatski pri vati za­ciji so bi li sprva la stni ki po djetja tu di za po sle ni (del ni­ce) v pro iz vodnji, ki so svoj de lež pro da li pa radr žavnim skla dom KAD, SOD, Atena in Maxima na podla gi pripo­rocil ne odvi sne ga sin di kata. Tako je leta 2000 na stala del ni ška dru žba, ki so jo ku pi li Marko Smo le, Ju re Pre­bil in Franc Gli ha (Zo bavnik, ose bni in tervju, 2021).2 
V ob dobju pred la stni nje njem (1998–1999) je bi-la ak tiv na ide ja Za ca sne ga nad zorne ga sveta, da bi se Kemijska industrija Kamnik konverti rala nazaj v voja ško podjetje. Vendar je zami sel propa dla zaradi upa da nja voja ške proiz vodnje v Repu bli ki Sloveniji in ne konkurencno sti na med na rodnem trgu (Zo bavnik, ose bni in tervju, 2021). 
Leta 1999 je nad zorni svet Ke mijske in dustrije Kamnik, d. d., obrav naval mož nost ustanovi tve po­djetja KIK-BiH, d. d. Na ta na cin bi po djetje pri do bi lo trg s 5 mi lijoni pre bi valcev in ne razvi to infrastruktu ro, ki bi jo bilo treba zgradi ti. Razstreli vo in plasti ka sta osnovi grad nje in frastruktu re in po rajajo ce ga se gos-po darstva. Po djetje v Bo sni in Herce govi ni bi usta no-vi li s po mo cjo investi torjev v Tuzli. Oce na je bi la, da bi 
  rjjiiobliiaoljoriaorii 
lah ko podjetje pri ce lo de lovati v septembru leta 1999. Žal so ime li pred stavni ki Re pu bli ke Slovenije, pa radr­žavni skla di in tro ji ca, ki bo pred stavlje na v na da lje­vanju, dru gacne na crte, zato do ustanovi tve po djetja v Tuzli ni ni koli pri šlo (Ke mijska in dustrija Kam nik, d. d., 1999). 
Leta 2000 je 80-od stotni de lež po djetja ku pi la druž­ba Equity, v ka teri so bi li Marko Smo le, Ju re Prebil in Franc Gliha tretjin ski lastni ki. Ti so bili lastni ki tudi v Kemijski industriji Kamnik, d. o. o., kjer sta imeli ve-cji de lež tu di dru žbi TP Con sul ting, ka tere lastnik je bil Mi ha Pre bil, di rektor pa Ju re Prebil, in Eko nos, ki je bil v lasti Sonje Gliha – zakonske partnerke Fran-ca Gli he. V letih 2003–2007 je po slovanje bre me nil dolg do Banke Celje, revi zija pa je ugotovi la, da ima po djetje tudi prikrito izgu bo. Prihaja lo je do prikritega la stni nje nja na ra cun dru žbe. Po djetje je po slovalo z iz gu bo, saj je od pla cevalo kre dit, za to je leta 2004 Igor Kren, direktor Kemijske industrije Kamnik, d. o. o., pro-dal 30 hek tarov zem lji šca po djetju Is kra Me ha ni zmi. Podjetje Iskra Meha ni zmi so v tem obdob ju lastni ško obvladovali Marko Smo le, Ju re Prebil in Franc Gli ha. Po mne nju tro ji ce je Igor Kren zem lji šce pro dal pre po­ce ni. To je bi la tu di osnova za to žbo la stni kov Kemijske in dustrije Kamnik zoper Iskro Meha ni zme. Direktor po­djetja Igor Kren je del zem lji šca pro dal na pod la gi ce­ni tve po o bla šce ne ga ce nil ca in so glasij nad zornih or-ganov po djetja (in tervju vanec 3, ose bno pi smo 2021, ma rec).3 So dni ce ni lec je v na da ljevanju to žbe potrdil real nost ce ne, za radi iz crpa no sti po djetja pa je di rek-tor Igor Kren kazen sko ovadil Marka Smoleta. Delavci so za htevali stecaj za radi sporne ga po slovanja Sku pi­ne KIK, znotraj ka tere so Marko Smo le, Ju re Prebil in Franc Gliha ustanovi li poleg Kemijske industrije Kam­nik, d. o. o., še 12 družb z ome je no odgovornostjo. V na dalj njih letih propa da nja podjetja je prihaja lo do trenj med la stni ki (Glücks 2015, 23. ma rec). 
Zapo sle ni so po leg dru gih upni kov (dru žbe Is kra Me ha ni zmi, Dav cne uprave Repu bli ke Slovenije, Zavo­da za pokojnin sko in invalid sko zavarovanje Slovenije in mno gih dru gih) za htevali ste caj podjetja. Ste cajni upravi telj je priz nal 4 mi lijo ne evrov od prijavlje nih 27 mi lijo nov evrov terja tev (De lo 2009). 

Ge­o­graf­sko-zgo­do­vin­ski­vi­dik­kon­ver­zi­je­
Smo dni šni ca je bi la usta novlje na na ob mo cju, kjer so od leta 1737 de lovale fu ži ne. Ob mo cje je bi lo rela­tiv no malo poselje no, z izje mo dvorca Katzen berg in kmetijskih ob jek tov. Na zaho du je ob mo cje ome je no s po bo cjem, na vzho du pa me ji na re ko Kamni ško Bis-trico. Na severnem de lu obmocja je bil zgrajen jez, s po mo cjo ka terega so spe lja li vo do v notranjost fu žin. Okoli ški goz dovi pa so po skr be li za za do stno ko li ci no le sa. V 19. stoletju v Kamni ku še ni bilo razvi te indu­strije. Mesto je bilo dovolj majhno, da je bila lokacija za po sle nim (ko so ci vi li sti za menja li vo ja ke) do stopna peš, zato ni bilo potrebe po gradnji bivalnih objek tov za de lavce. V za cetku 20. sto letja je smo dni šni ca pri-ce la pri do bi vati energijo iz elek trarne, ki je v ti stem obdob ju oskrbovala tudi del mesta Kamnik. V drugi 
105 

 boiojaoljoriaorii 

po lovi ci 20. sto letja je smo dni šni ca do ži vela raz cvet. Z novona stalim de lavskim upravlja njem je bi lo vec po­zorno sti na me nje ne kakovosti življe nja za po sle nih. V bli ži ni so zgra di li sta novanj ske blo ke, znotraj smo dni­šni ce pa igri šca in umi valni ce. Pred in dustria li za cijo 
je bilo mesto Kamnik v slabem stanju zaradi vpadov 
Turkov, poža rov, kuge in vzpo stavi tve prometne pove­zave Trst–Ljub lja na–Du naj, ki je pre ki ni la dol go letno 
srednjeveško uspešnost Kamni ka. Z industria li za cijo 
je me sto dobi lo novo prilož nost kljub nas protovanju 
lo kalne ga prebi valstva in uprave. Zaradi smodni šni ce 
je bi la v Kam nik že leta 1891 pri pe lja na že lez ni ška proga, ki je mesto povezovala z Ljub lja no. Kompleks 
smo dni šni ce je bil tako povod za nastanek tovarn, ki 
so zaz na movale me sto in nje gov na dalj nji raz voj: Utok (tovarna us nja), Eta (tovarna gor ci ce), Svi la nit (tovar­na teksti la), Svit (ke ramic no-ke mijska tovarna), Ti tan (tovarna kovin skih iz del kov) in Stol (tovarna po hiš tva). Posle dic no se je me sto pricelo ši riti, gradi la so se sta­novanj ska na selja, ki so se sko zi leta vzdolž me sta (se-ver–jug) zdru ži la in za klju ci la v da naš njo po do bo me-sta Kam nik (Uran kar 2017, v Ri fel idr. 2017: 160–174). 
Kemijski industriji Kamnik se lahko danes zahvali mo 
tu di za kul turni dom, ki je zdaj v la sti Ob ci ne Kam nik. 
Razcvet smodni šni ce in ostalih kamni ških tovarn je v 
So ci a li stic ni fe de rativ ni Re pu bli ki Ju go slaviji pov zrocil se li tev pre bi valstva na ob mo cje Kam ni ka, kar je pov­zroci lo ši ritev me sta tu di proti severu (Stolnik, Me ki­nje, Stra nje, Je ranovo itd.). 
Ka­drov­ski­vi­dik­kon­ver­zi­je 
V po djetju je delovalo mno go stro kovnja kov za pi ro­tehno lo gijo. Ti so postali vodje teda nje namen ske pro-iz vodnje, v ka teri so bi li obra ti za crni smo dnik in pi ro­tehni ko, kamor so poleg minsko-eksplo ziv nih sredstev spa da li tudi izdel ki za ognje mete, odde lek za pripravo emba la že za tran sport smo dni ka in stre li va ter od de­lek za go rece vrvi ce in de la bo racijo oz. raz stavlja nje voja ških sred stev (Ri fel idr. 2017: 44). In tervju vanec 1 (ose bni in tervju, 2020, 4. de cem ber)4 je povedal, da so bile pri delu v obratih najbolj pomem bne lastno­sti na tan cnost, zbra nost in previ dnost. Stro kovnja ki za razstreli vo v smo dni šni ci so se dol go ca sa izo braževali in prak tic no uspo sab lja li. To je ve lja lo tako za crne mli­narje5 kot za minerje in strokovnja ke za razmi ni ranje. Velik del svo je ga ca sa so po sveti li tu di ozavešca nju in izo braževanju šir še jav no sti o pi rotehnic nih sred stvih. 
Pogovor z zapo sle ni mi v proiz vodnji je pokazal sla-be razme re v podjetju od leta 2001 dalje. Vodja var-no stne slu žbe (Ko rošec, ose bni in tervju, 2021, april)6 je povedal, da je tovarna leta 1992 izgu bi la status ob-jek ta po se bne ga dru žbe ne ga po me na. Pred tem je bi-lo varovanje na izredno viso kem nivoju, po letu 1992 pa je izgub lja lo pomen. Do leta 2001 je v Kemijski in-dustriji Kam nik de lovala varno stna ga sil ska slu žba, ki je prva ukre pa la v pri me ru nesrece. Po bese dah na­me stni ce poveljni ka Ci vil ne za šci te Kamnik (Vav petic, ose bni in tervju, 2021, 30. ma rec)7 je posredovanje v 
 rjjaoljoriaorii 
5 Strokovnjaki, ki so pripravljali smodnik. 
106 
 rjjaoljoriaorii  rjjiiobliiaoljoriaorii 
prime ru nesrece do leta 2002 ze lo do bro potekalo. Ko 
je ekipa prvih posredovalcev Gasil skega društva Kam­nik prišla do vhoda v objekt oziroma do vratarni ce, je 
vodja varno stne ga sil ske slu žbe pre dal vse in forma cije prvim po sredovalcem: vzrok eksplo zije, lo kacija ne sre-ce ozi roma števil ka objek ta ter prve odzi ve zapo sle nih za za me ji tev po ža ra. Ko je varovanje ob jek ta prevze la za se bna varno stna slu žba, so ne srece znotraj ob jek ta 
po stale veli ko bolj zahtevne tudi za Gasil sko društvo Kamnik. Varno stni ki zase bne ga podjetja niso pozna li 
obmo cja ozi roma ob jek tov znotraj smo dni šni ce, po da­ja li pa so tu di na pac ne in forma cije. Name stni ca na cel­ni ka Ci vil ne za šci te je poveda la, da sta bi la po ža ra leta 2005 in 2009 med naj težji mi rav no za radi po manj ka­nja in forma cij. Leta 2005 je pri šlo do eksplo zije in po­ža ra objek ta, leta 2009 pa do po ža ra opu stoše ne ga 
le se ne ga objekta. Doda ten problem v prime ru nesre-
ce so pred stavlja le tu di po drte ograje, vozic ki s crnim 
smo dni kom ter detona torji, ki so bili nenad zo rovani 
znotraj ob mo cja (Vav petic, ose bni in tervju, 2021, 30. ma rec; Ko rošec, ose bni in tervju, 2021, april). 
Na pre lo mu ti soc letja se je na di rektorsko me sto Kemijske industrije Kamnik povzpel Marko Smole, ki je bil tudi tretjinski lastnik podjetja. Med direktorje ma Markom Smoletom in Igorjem Krenom so bila od le­ta 2003 do leta 2008 ne ne hna ne so glasja in to žbe ni po stopki (in tervju vanec 3, ose bno pi smo, 2021, ma­rec).8 V obdob ju 2000–2003 je podjetje zapo sle nim odtegovalo od 10 do 20 od stotkov pla ce za pla ci lo prispev kov, ki jih pa ni pla cevalo. V obdob ju di rektor­ja Igorja Kre na je po djetje vlo žilo proš njo na Zavod za invalid sko in pokojnin sko zavarovanje ter prido bi lo do-volje nje za za mik pla ci la so ci al nih pri spev kov. Ce po­djetje tri me se ce ni pla ca lo so ci al nih pri spev kov za za­po sle ne, bi mo ralo iti v ste caj. Di rektorji so za to vsa ke tri me se ce pla ca li del ne pri spev ke za za posle ne in na ta na cin po da ljševali ob stoj po djetja (Zo bavnik, ose bni in tervju, 2021, april). 
Pod vodstvom di rektorja Igorja Kre na me sec no pla ci lo za za po sle ne ni ni koli za mu ja lo. Od leta 2009 da lje pa se je ne pla cevanju so ci al nih pri spev kov pri­druži lo še ne pla cevanje me sec ne ga pla ci la za oprav­lje no de lo za po sle nih. Leta 2009 je sin di kat pre ko Slo­venske tiskovne agencije napovedal stavko delavcev. Stane Zo bavnik (ose bni in tervju, 2021, april) je pove­dal, da je bila stavka napoveda na, ker delavci niso preje li šest ih plac. Pred stavni ki sin di kata so na pi sa li pi smo o nev zdrž nih ra zme rah v po djetju in ga na slo-vi li na dr žavni vrh (pred se dni ku države, predse dni ku vlade, Mini strstvu za notranje zadeve, Mini strstvu za obram bo, Dr žavne mu zbo ru itd.). Vsi po zi vi so bi li brez odgovora, odzvala se je le ta krat na po slan ka Ju lija na Biz jak Mla kar. 
So govorni ki so me opo zo rili tu di na »mo bing« ozi ro-ma trpin ce nje na de lovnem me stu s strani nad reje nih in na nev zdrž ne de lovne razme re. Podjetje je bre me-nil kredit, zato vodstvo podjetja ni vlagalo niti v mo-derni za cijo pro iz vodnje ni ti v re dna vzdr ževalna de la. Dr žavne in ob cin ske ustanove so po pol no ma za taji le, so dni postopki pa so traja li predol go. Nekateri še da­nes ni so za klju ce ni. Ve li ko zapo sle nih, med nji mi tu di 
 boiojaoljoriaorii 

in tervju vanec, bi mo rali po ste caju po djetja iz pol njeva-ti po go je za upo koji tev, vendar so bi li za radi ne pla ca-nih so ci al nih pri spev kov pri mo rani še dve leti ca kati 
na upokoji tev in preko Zavoda za zapo slovanje iskati 
za po sli tev s kompetenca mi, ki jih ni nih ce vec potre­boval. De lavci po djetja še da nes ca kajo na od pravni-no (Po ljan šek, osebni in tervju, 2021, april9; Korošec, ose bni in tervju, 2021, april; Zobavnik, ose bni in tervju, 2021, april). 
Vpliv­ogro­ža­nja­pre­bi­val­stva­
Lo kalno pre bi valstvo za radi števil nih ne srec, ki so se zgo di le znotraj smodni šni ce, ni bi lo po se bej nav du­še no nad podjetjem. 
Kamni ca ni so se po cu ti li ogro že ne, ta obcu tek pa se je ob vsa ki ne sreci še povecal. Vse ne srece, ki so se zgo di le na ob mo cju smo dni šni ce, so predstavlje ne v mo no grafiji Na sodu smodni ka (Ri fel idr. 2017: 100). 
In tervju vanec (Ko rošec, 2021, april) mi je povedal, da za varnost znotraj ob jek ta v smi slu in frastruktu re ni bi lo ni koli do bro po skrb lje no. Koli ci ne raz streli va v proiz vodnih obratih so bile preveli ke tako glede na med se boj no razda ljo nevarnih objek tov kot tudi glede na razda ljo nevarnih objek tov do objek tov izven kroga Kemijske industrije Kamnik. Stanje je bilo najbolj kri­tic no med ob jekti 39, 116 in 31. V pri me ru eksplo zije v enem od objek tov bi se ustavi la celotna proiz vodnja razstreliv, vpliv ob mo cja nevarno sti pa bi pre se gel co-no nevarnih objek tov. 
Obrat pro iz vodnje crne ga smo dni ka prav ta ko ni iz-pol njeval varno stnih stan dardov, saj so bi la skla di šca graje na iz betona in nji hovi na si pi ni so za do šca li za prepreci tev pre no sa detona cije na so sed nja skla di šca. Vsi ob jek ti te ga obra ta so bi li po žarno in eksplo zijsko nevarni. Nevarni ob jek ti so se ta ko ogroža li med se­boj. Zunaj zi dov po djetja je bi lo naj veckrat ogro že no obmo cje za ho dno vzdolž po djetja in na se lja Po lja ne, Je ranovo, Spod nje Stra nje in Sto lnik. 
Stane Zo bavnik (ose bni in tervju, 2021, april) je po­vedal, da so bi le v So ci a li stic ni fe de rativ ni Re pu bli ki Ju go slaviji tri tovarne nevarne pro iz vodnje, ki so bi le med seboj dogovorje ne za namen sko proiz vodnjo. V Kemijski industriji Kamnik so v 90. letih prejšnje ga stoletja iz de lovali vži galni ke za roc ne bom be za hrva­ški trg, kon kretne je za Vu kovar. Zaradi fi ne pro iz vod­nje vži galni kov in la ki ranja so ime li števil ni vži galni ki po manj klji vosti in so roc no bom bo spro ži li pre hi tro. Vži galni ki, ki so bi li po sla ni na zaj ozi roma zavrnje ni, so bi li skla di šce ni na ob mo cju smo dni šni ce v ob jek­tu 92. Leta 2002 je po djetje do bi lo fi nan cna sred stva od Mi ni strstva za obram bo za uni ce nje skla di šce nih vži galni kov. Unicevanje je bi lo pred vi de no na Poc ku in v Avstriji. Do uni ce nja sred stev ni ni koli pri šlo, saj je di rektor prejeti denar name nil drugam, zapo sle ni pa sa mi ni so uspe li uni ci ti ta ko veli ke koli ci ne sred stev (uni ci li so zgolj 10 %). 
Po nesreci na vo ja škem po li go nu v Neverkah pri Piv ki leta 2007 za po sle ni sredstev ni so že le li vec uni­cevati (Zo bavnik, ose bni in tervju, 2021, april). Leta 2008 je direktor zagotovil, da bodo nevarna sredstva 
 rjjaoljoriaorii 
iz roci li v uni ce nje ce ški dru žbi, ven dar je bil v za cetku leta 2009 raz rešen s svo je funkcije, nje gov na sle dnik pa ni na da ljeval z za stavlje ni mi ci lji uni cevanja nevar­nih sred stev (in tervju vanec 3, ose bno pi smo, 2021, ma rec). 
In špek tor Vojko Kos z Mini strstva za notranje zade­
ve je v letu 2013 ugotovil, da je va rovanje ob mo cja 
ne ustrezno, predvsem zaradi objek tov z eksplo ziv ni mi sredstvi in smodni kom. Prihaja lo je tudi do tatvin smo­dni ka in nevarnih sredstev, saj je zaradi podrtih delov 
ograje na ob mocje lah ko vstopil kdorkoli. Vse do za cet­ka sa na cije obmo cja, ki jo je iz vaja la Slovenska voj ska, je bi lo va rovanje ne primerno (Bo gataj 2013). 
Vlo­ga­Ob­ci­ne­Kam­nik­
V letu 2008 je Ob ci na Kam nik ak tiv no pri stopi la k reševanju pro ble ma ti ke cišce nja nevarnih eksplo ziv­nih sredstev v skla di šcih kompleksa KIK Kam nik v la-sti Skupi ne KIK Kemijska industrija Kamnik, d. d., in KIK Kemijska in dustrija Kam nik, d. o. o. 
14. 6. 2007 po Odlo ku o dolo ci tvi ob mo cij pred­kupne pravi ce Ob ci ne Kam nik10 na ne premic ni nah obmoc ja smo dni šni ce Ob cina Kam nik ne uve ljavlja predkupne pravi ce.11 
14. 7. 2008 je Ke mijska in dustrija Kam nik, d. o. o., skla dno z Ured bo o pre precevanju ve cjih ne srec in zma njševanju nji hovih po sle dic iz da la In forma cijo za javnost o varno stnih ukrepih v KIK Kamnik, d. o. o.12 V njej je bi lo po djetje ka tego rizi rano kot obrat ve cje ga tveganja za oko lje. Ce bi ob upoš tevanju maksi mal no dovolje nih eksplo ziv nih snovi na ob mo cju pri šlo do ne­srece, bi bi le po sle di ce sle de ce: 
– 
Znotraj ob mo cja bi lah ko prišlo do ru še nja po sa­mez nih ob jek tov, ob tem ni iz klju ce na mož nost smrt nih žrtev. 

– 
Iz ven obmo cja bi lah ko prišlo do po škodb na oko li­ških ob jek tih. 


Nada lje lah ko iz In forma cije raz be remo, da so v ob-jek tu 92 skla di šci li eksplo ziv ne snovi in sol zivce Sku-pi ne KIK Kam nik, d. d., ter Mi ni strstva za obram bo. 
1. 10. 2008 do pis žu pa na Ob ci ne Kam nik na Mi ni­strstvo za obrambo.13 V do pi su žu pan pro si za po moc mi nistra za cimprejšnjo od strani tev nevarnih snovi z obmo cja. 

10 loooloiiobojarraibi Kamnik, 11. april 2003. Uradni list Republike Slovenije, št. 35/2003. 
11 aoorjajroorairooloaaoralai ljiaijobojrrailji rroajoajrjoiioraialiobiio oilrraioilrraio rjjaliariiobijaiojga rjjairjaobrja rirlaolailjiroargiobirir aabiiijaoiijbilaojaoil rrairoajaloobiiogoji roajboaiobioilr raiiologajai 
12 oraijaajaooaroiriai 
o. o., september 2008. Kemijska industrija Kamnik, d. o. o. 13 oraijaoraraijiirijiai 
107 

biaaioobr 

1. 10. 2008 je bi la In forma cija o ra zme rah v Ke mij-ski in dustriji Kam nik obrav navana na se ji Ob cin skega sveta Ob ci ne Kam nik. Ob cin ski svet se je sez na nil z In forma cijo o razme rah v Ke mijski in dustriji Kam nik. 
V gradi vu je zapi sa no, da je izvr šni direktor Skupi ne 
KIK Kam nik Aleš Er bež nik ko nec ju nija 2008 po slal pi smo žu pa nu Ob ci ne Kam nik gle de pro ble ma ti ke uni­cevanja sred stev RK BO14 na ob mo cju smo dni šni ce. Prilo žil je tu di do pis Mi ni strstva za obram bo, iz ka te­
rega je razvi dno, da mini strstvo pozi va Kemijsko in-dustrijo Kamnik, da izpol ni pogod be ne obvezno sti, za 
katere so že pre je li pla ci lo. Ker gre v tem pri me ru za 
spo re glede preo bli kovanja podjetij, lokalna skupnost ni ma kompetenc za pose ganje v medse boj ne spore. 
Pristojna slu žba ob cin ske uprave je po sezna ni tvi s 
proble ma ti ko posla la pisno prijavo na Inšpek torat Re-pu bli ke Slovenije za obrambo in Inšpek torat Repu bli ke Slovenije za notranje zadeve s predlo gom, da izvede jo potrebne ukrepe za odstrani tev sredstev. Poziv je bil po slan tudi Kemijski industriji Kamnik. Inšpek torat Re-pu bli ke Slovenije za notranje zadeve je hitro odgovoril, da ni pristojen za reševanje omenje ne proble ma ti ke. 
Septembra 2008 pa je ob cin ska uprava pre je la tu di 
odgovor Inšpek torata Repu bli ke Slovenije za obram­
bo, v ka terem so po ja sni li nji hove aktiv no sti za uni ce-
nje eksplo ziv nih sredstev. Iz dopi sa lahko razbe remo, 
da po djetje kljub vec krat nim po zi vom in špek cije ni po­stavi lo roka za uni ce nje sred stev. V ta na men je bi la na Mi ni strstvu za obram bo spre jeta odlo ci tev, da se 
upo rabijo vsa pravna sredstva in izvede jo vsi ukrepi 
za od strani tev sred stev iz skla dišc. Žu pan je v okvi ru 
priza devanj za reši tev proble ma ti ke nakna dno poslal 
do pi se mi nistru za notranje za deve, gene ralni dr žavni tožil ki in va ruhi nji clovekovih pravic. 
22. 10. 2008 Ob cin ski svet Ob ci ne Kam nik obrav­nava In forma cijo o ra zme rah v Ke mijski in dustriji Kam­nik in sprej me na sled nje skle pe:15 
– 
Ob cin ski svet Ob ci ne Kam nik se sez na ni z in forma­cijo o razme rah v Ke mijski in dustriji Kamnik. 

– 
Ob cin ski svet za dol ži žu pa na, da od pri stojnih dr­žavnih organov in in špek cijskih služb ne mu do ma 


za hteva pregled vseh prostorov in eksplo ziv nih 
sredstev na ob mo cju, da ugotovijo, v kak šnem sta­nju so ta sred stva in ali so skla di šce na v skla du z 
veljav ni mi predpi si. Od Mini strstva za obrambo in In špek torata za obrambo zahtevajo sezna ni tev s 
ca sovnim potekom sa na cije, od Mi ni strstva za de lo, druži no in so ci al ne za deve pa se pri ca kuje, da ugo­
tovi, ali se spoštu je jo vsa delovno pravna razmerja v po djetju. 
– Ob cin ski svet za hteva, da Mi ni strstvo za obram bo iz vede vse potrebne ukrepe za zagotovi tev varno sti 
lju di, pre mo že nja in oko li ce ter v 30 dneh od spre je-ma skle pa od strani sred stva RK BO z obmo cja smo­
dni šni ce, saj pogod be ni partner ni sposo ben izpol­ni ti pogod be nih obvezno sti. 
24. 10. 2008 žu pan Ob ci ne Kam nik z do pi som sez­na ni s skle pi ob cin skega sveta Ob ci ne Kam nik Mi ni­strstvo za obram bo, Mi ni strstvo za de lo, dru ži no in 
14 aiolooioibioloooroj 15 lbigaabiai 
108 
biaaioobr 
so ci al ne zadeve, Mini strstvo za okolje in prostor, In-špek torat Repu bli ke Slovenije za delo in Inšpek torat Repu bli ke Slovenije za oko lje in pro stor.16 
11. 11. 2008 Ob ci na Kam nik prej me odgovor Mi­ni strstva za okolje in prostor,17 v katerem je zapi sa no, da Inšpek torat za okolje in prostor pri inšpek cijskem nad zo ru ni ugotovil nepravil no sti. 
12. 11. 2008 Ob ci na Kam nik prej me odgovor Mi­
ni strstva za obrambo,18 v katerem mini ster izpo stavi 
ne rea li zi rano po god bo o unice nju šol skih in vad be-
nih sredstev RKBO, ki jo je mini strstvo skleni lo 12. 8. 2002 s Kemijsko industrijo Kamnik, d. d. Mini strstvo 
za obram bo je iz vedlo na roci lo za uni ce nje teh sred­
stev, ker samo ne razpo la ga z ustrezni mi kadrovski mi 
in tehnic ni mi re sursi za uni cenje eksplo ziv nih sred­stev. Podjetje je bi lo veckrat pi sno ka kor tu di na se­
stan kih pozvano k rea li za ciji pogod be. Pogod be ne mu 
obvezni ku SKIK Kam nik, d. d., Ale šu Er bež ni ku je mini-strstvo veckrat po nu di lo po moc in mu po sredovalo vso razpo lo žlji vo dokumen tacijo in sez nam potenci al nih iz­vajal cev uni ce nja sred stev v tu ji ni, ven dar po god be ni 
obveznik do datu ma dopi sa ni rea li zi ral pogod be nih obvezno sti. Mini strstvo je za reševanje proble ma ti ke 
preko ustreznih organov spro ži lo tu di po stopke za ugo­
tavlja nje mo rebit ne kazen ske odgovorno sti. 

24. 11. 2008 Ob ci na Kam nik prej me odgovor Mi ni­strstva za de lo, dru ži no in so ci al ne za deve.19 Mini strs­tvo sez na ni Ob ci no Kam nik, da so bi le navedbe prija-vi teljev, ki so se nana ša le na nepravil no sti v zvezi z dom nevni mi opusti tvami varno stnih ukrepov pri skla­di šce nju eksplo ziv nih in dru gih nevarnih snovi, ne u te-me lje ne. Ute melje na pa je za hteva žu pa na v zve zi z do koncno re ši tvijo vpra ša nja skla di šce nja in uni ce nja eksplo ziv nih sredstev v ob jek tu 92. 
Leta 2010 Ob ci na Kam nik po novno ni uve ljavlja la predkupne pravi ce na ob mo cju Smo dni šni ce, saj za ta na men ni ime la za gotovlje nih pro racun skih sred stev (Golubovic 2016). 
Vlo­ga­ci­vil­ne­ini­ci­a­ti­ve 

Robin Maj nik, ob cin ski svet nik Ob ci ne Kam nik, je v septembru 2008 usta novil Ci vil no ini ci a tiv no za ci sti Kamnik za radi ogro ža nja jav ne varno sti in raz ja sni tve stanja eksplo ziv nih sred stev na ob mo cju. Ci vil na ini­ci a ti va je od pri stojnih in špek cijskih služb za htevala odgovore o stanju in prevzem od govorno sti (Pa la din 2008). Apri la leta 2009 je Ci vil na ini ci a ti va za ci sti Kamnik z vodstvom podjetja Kemijska industrija Kam­
16 Poziv inšpektoratu za obrambo za takojšnjo izvedbo ukrepov aorailoiiirgiariri objoijirijai biaaioobr 
17 ijiaorojjaioroilo blialoija Ministrstvo za okolje in prostor. 11. november. 
18 roblaiaijirijaiaroi blialoija 
Ministrstvo za obrambo. 12. november. 

19 ailibigaabiaii raajlaijaloiiirgiari robjiijirijaiogoor blialoija iiroalorioioiala 
24. november. 

nik podpi sa la pismo o name ri za sode lovanje. V skla­
du s pi smom o na me ri naj bi se za ce lo po pi sovanje de jan skega stanja nevarnih snovi v skla di šcih. Ca sov­
ni rok popi sa sredstev, ki naj bi ga opravi la Kemijska in dustrija Kamnik, je 14 dni. Popis bi moral biti posre­dovan tudi Civil ni inici a ti vi. V maju poteka sestanek predstavni ka Civil ne inici a ti ve in predstavni kov Mini-
strstva za obram bo, na ka terem je do se žen do govor, da bo do nevarna eksplo ziv na sred stva uni ce na (24ur. com 2009). 
28. ok tobra je Mi ni strstvo za obram bo na uni ce nje 
odpe lja lo šolska in vadbe na sredstva RKBO, ki bi mo-
rala na pod la gi skle nje ne po godbe bi ti uni ce na že v le­tu 2002. Od voz nevarnih snovi na uni ce nje je potekal v naj vecji taj no sti. Na uni ce nje v Re pu bli ko Ceško so 
odpe lja li 5 ton nevarnih sredstev, od Kemijske indu­strije Kamnik pa je mini strstvo terja lo povrni tev stro­
škov (Vrtac nik 2009). 
Na obmo cju smo dni šni ce pa je ne gle de na od voz ostalo še za do pet krat vec snovi, ki jih je bi lo tre ba uni ci ti. Leta 2009 se je ta ko s pomo cjo Ci vil ne ini ci a ti-ve naredil popis vseh snovi, ki so bile hranje ne v skla­di šcih smo dnišni ce, o stanju za log pa so obvesti li vse uradne ustanove, ki so opravlja le nadzor poslovanja z nevarni mi snovmi v Repu bli ki Sloveniji. Seznam je bil po sredovan tu di vsem slu žbam na lo kalnem ob mo cju, ki so po o bla šce ne za sprem lja nje splo šne varno sti v Ob ci ni Kam nik (Voš njak 2008). 
Zaradi ka otic nih ra zmer na ob mo cju nek da nje smo­dni šni ce, v kateri so se prepletale usode zapo sle nih, so ci al ni statu si, neu reje na lastni ška razmerja, stalne me njave direktorjev, skla di šcenje nevarnih snovi in zem lji šca ve li kih vre dno sti ter za se bni in teres, so za po pol no oci šce nje ob mo cja pretekla še na dalj nja šti ri leta. Poda ljševanju nev zdrž nih ra zmer, ki so ogro ža le varnost zapo slenih, ljudi in okolja, so botrovale tudi ne srece, ki so za radi pre i skav in ana liz pre u smerja le po zornost (Vav petic, ose bni in tervju, 2021, 30. ma-rec). 
Vlo­ga­in­ak­ti­va­ci­ja­Slo­ven­ske­voj­ske 
Vlo ga Slovenske vojske je vecpla stna in se je sko­
zi zgodovi no spremi nja la. Po osamo svoji tvi Repu bli ke 
Slovenije je vzpo redno potekalo vec pro ce sov konver­
zije. Slovenska vojska je bila še v nastaja nju, njene potrebe še niso bile ocenje ne, podjetja obrambne in-dustrije, konkretno Kemijska industrija Kamnik, pa so mo rala zmanjševati proiz vodne kapa ci tete v skladu s 
prica kovani mi ma njši mi potreba mi voj ske. Pre struk­
tu riranje Slovenske vojske je privedlo do proce sov vzpo stavlja nja novih programov za potrebe Slovenske 
vojske ter raz voja opre me, ki je bi la v skla du s pro fesio­nal no vojsko. Leta 1994 je bil spre jet Za kon o obram-bi, ki je de fini ral pravi la pro iz vodnje vo ja ške opre me in 
so glasje Mini strstva za obrambo Repu bli ke Slovenije 
za nje no pro iz vodnjo (Zavr šnik 2012: 21–22). 
V Kemijski industriji Kamnik je bilo izde la no prvo iz javne ga v zase bno. Treba je pou da riti, da je po raz-
pa du ju go slovanskega voja škega trga po djetje pre ži­
velo zaradi uveljavi tve civil ne ga programa v 60. letih 
prejšnje ga sto letja (Zavr šnik 2012: 23). 
Kemijska industrija Kamnik je imela do privati za cije status voja škega objek ta in sklenje ne pogod be s Slo­vensko vojsko za namen sko proiz vodnjo. Podjetje je za potrebe Slovenske vojske izde lovalo vadbe na minsko­eksplo ziv na sred stva, izvajalo re mont roc nih bomb ter skr be lo za korekcijo in kontrolo smodni ka, s katerim je razpo la gala Slovenska vojska. Podjetje pa je zara­di uve ljavlje ne bla govne znam ke crne ga smo dni ka in med na rodne ga sode lovanja poma galo Slovenski voj-ski pri uve ljavi tvi poti dobav vo ja ške opre me. 
Proces konverzije Kemijske industrije Kamnik je imel negati ven oziroma škodljiv vpliv na lokalno go-spo darstvo in celotno lokalno okolje. Obrambni sistem Repu bli ke Slovenije je v konverziji podjetja videl nepo­treben iz da tek, ki je ob ci šce nju ob mo cja še do dat no osi roma šil nje gov pro racun. Ne pripravlje nost sodelo­vanja med la stni ki in dr žavo ter po ma njka nje stra tegi­je za raz voj po djetja sta ogro ža la lo kalno pre bi valstvo. Prvic za radi nevarnih eksplo ziv nih sred stev, ki so se na haja la na ob mo cju, dru gic za radi nev zdrž nih de lov­nih ra zmer, ki so pe sti le za po sle ne in nji hove druži ne, in tretjic za radi ne ustrezne ga varovanja ob mo cja. Pri­mer tak šne nevarno sti je bi lo skla di šce števil ka 92, kjer je bi lo hra nje ne ga 447 kg eksplo zi va v em ba la ži, ki so jo pogrizli glodavci.20 
Država je bila edini kompetentni faktor, ki je lahko omogocil sanacijo objekta, zaradi vseh pritiskov lo-kalne skupnosti in nenazadnje vsakodnevnega ogro­žanja lokalnega prebivalstva. Prav tako pa ne sme mo zanemariti dejstva, da so bila znotraj obmocja skla­dišcena tudi sredstva RKBO, ki so bila v lasti Ministr­stva za obrambo. 
Vla da Repu bli ke Slovenije se je leta 2013 sistem­sko lotila reševanja proble ma ti ke. Na podla gi pred-ho dnih ak tiv no sti pri stojnih dr žavnih organov, in špek­cijskih nad zo rov in po zi vov Ob ci ne Kam nik se je na pod la gi oce ne sta nja in tve ganj sez na ni la z na crtom sa na cije ter oceno predvi de nih stroškov – 2 milijo na evrov. Za pi rotehnic no in oko ljevarstveno sa na cijo je za dol ži la Mi ni strstvo za obram bo, Slovensko vojsko, Upravo Repu bli ke Slovenije za za šci to in reševanje in Mini strstvo za notranje zadeve, ki so na podla gi pred-ho dno ugotovljene ga stanja na ob mo cju Ke mijske in-dustrije Kam nik spre je li ope rativ no-iz vedbe ni na crt sa­na cije. Ope rativ ni na crt sa na cije nevarnih sred stev in snovi v kompleksu21 je iz de lal ca stnik spe ci a list Peter Kogovšek, poveljnik 157. lo gi stic ne ga pol ka iz Lo gi stic­ne brigade Slovenske vojske, ki je kasne je tudi vodil pi rotehnic no sa na cijo. Koordi na cijo sa na cije je vo di lo Mi ni strstvo za notranje za deve, ki je bi lo za dol že no tu­di za re dno po roca nje Vla di o poteku sana cije in sti ke z jav nostmi (Ko govšek 2017: 125). 

voja ško sred stvo v Re pu bli ki Sloveniji. To je bi la roc na 20 oroilooiajrioiail bom ba M-95 (Ma toh 1998: 53). Leta 1999, po pod pi-iiroaobrabobr 
21 raioibiariira 
su Konvencije o prepovedi proiz vaja nja, uporablja nja 
aobrabooobraoijiij 
in prodaje protipe hotnih min, pa so bojno min ski pro-
nevarnih sredstev in snovi v Kompleksu kemijske industrije gram ukini li. Kmalu zatem se je podjetje konverti ralo Kamnik. 
109 


Ta­be­la­1:­Sred­stva,­uni­ce­na­v­le­tu­2013 
18. novembra 2013 je Slovenska voj ska pri ce la z uni cevanjem in od stranjevanjem nevarnih snovi, ki so Zap. 
Sred stvo Kos Lo ka ci ja 

jih ob neza do stnem varovanju predol go hrani li v pro-št. storih nekda nje smodni šni ce. Poleg stalnih povelju jo­
1. vži galnik za RB SCHAF FLER 44.000 Pocek/Bo rovni ca 
cih je bi lo na de lovi šcu vsak dan pri sotnih 30 pri pa­
2. vži galnik za RB »hrvaški« 4.100 Kamnik 

dni kov Slovenske vojske. Enota je ime la v smo dni šni ci 
3. vrvic ni vži galnik 70 Kamnik 

de lovne in nastani tvene prostore. Aktiv no sti so pote-kale v pov precju šti ri de lovne dni z eno eki po in naj-4. VPAM-2 240 Pocek/Bo rovni ca vec šest ur na dan z obvezni mi od mo ri (Ul car 2013). 5. vži galnik za VTMA-6 11.613 Pocek/Bo rovni ca Verjetnost na stan ka ne srece je bi la iz redno ve li ka, za­
6. vži galnik VVTAM-3 14.981 Pocek/Bo rovni ca 
to je bi lo kljuc ne ga po me na upoš tevanje pravil ni kov 
vadbe ni vži galnik za roc no 

in navodil za delo s streli vom, z eksplo ziv ni mi in min-7. 25.000 Pocek/Bo rovni ca 
bom bo 

sko-eksplo ziv ni mi sred stvi. Prav ta ko je bi lo kri tic no 
8. VVTMA-1 776 Pocek/Bo rovni ca 
pripravlja nje fu gas22 za uni ce nje sred stev na kraju, saj je obstaja la nevarnost zakopa nih eksplo ziv nih sred-9. ini ci al ni deli 400 Pocek/Bo rovni ca stev. Vodja de lovi šca je ob pod po ri varno stne slu žbe mi ne VPAM-3 + vži galni ki 
10. 1.560 Pocek/Bo rovni ca 
oce njeval in za gotavljal proti po žarno ter zdrav stveno VKVPAM-3 pod po ro (Kogovšek 2017: 126). Ope rativ no-iz vedbe ni 
11. mi na VPAM-2 70 Pocek/Bo rovni ca na crt je zaje mal tu di pri mer ne srece. Ce bi pri šlo do 
12. mi na VVTAM-4 + vži galnik 70 Pocek/Bo rovni ca 
ne srece, bi se po kraj šem od mo ru delo na da ljevalo s 
13. VDK-8 500 Pocek/Bo rovni ca 
kadrom, ki ni bil ude le žen v ne sreci. Pre ki ni tev de la je bi la pred vi dena zgolj v pri meru 30 % iz pa da ka dra. 14. topovci 500 Pocek/Bo rovni ca Od strani li in uni ci li so 684.317 ko sov pi rotehnic nih vži galnik M-62 za roc no bom­
15. 2.425 Pocek/Bo rovni ca 
sredstev, sežga li 22.570 kg crne ga smo dni ka raz lic-bo M-52 nih ti pov in 7.590 kg raz lic ne ga eksplo zi va ter 8.050 16. vži galnik VI DU M71 500 Pocek/Bo rovni ca m raz lic nih vži galnih vrvic. 
17. vži galnik VA PUV-1 4.400 Pocek/Bo rovni ca 
Predvi den cas sa na cije po Na crtu MORS je bil od 
18. VPROM in VPMR3 18.140 Pocek/Bo rovni ca 
novembra 2013 do septembra 2015.23 Zaradi ugo­19. VVPRM-2A 4.280 Pocek/Borovnica 
dne ga trenda sana cije so pripa dni ki Slovenske vojske z de lom kon ca li pred ca sno, in si cer 10. apri la 2015. 20. vžigalnik za rocno bombo 60 Pocek/Borovnica Name stni ca poveljni ka obcin skega šta ba Ci vil ne za-21. dimni vložki VPMR-2A 7.800 Pocek/Borovnica šci te (Vavpetic, ose bni in tervju, 2021, 30. ma rec) je 
22. dimni vložki VTMA-4 700 Pocek/Borovnica 
poveda la, da so ime li pred sa na cijo obmo cja pri prav­
23. vžigalnik VVTAM-4 4.126 Pocek/Borovnica 
lje ne za pe ca tene kuverte za pri mer ne srece pri uni ce­24. vžigalnik VVTAM-3 160 Pocek/Borovnica 
vanju sredstev in za primer evakua cije lokalne ga pre-bi valstva. 25. vžigalniki za VPAM-3 110 Pocek/Borovnica 
26. 
dimni vložki za VPAM-3 110 Pocek/Borovnica 

27. 
dimni vložki VPMA-3 100 Pocek/Borovnica inicialni deli za VPROM-1 in 


28. 3.720 Pocek/Borovnica 
VPMR-3 

29. 
minerske vžigalice 1.500 Pocek/Borovnica 

30. 
dimni vložki VPMA-1A 3.000 Pocek/Borovnica 

31. 
inicialni deli VVPRM-2A 3.700 Pocek/Borovnica 32. vžigalnik VUPAM-2 8.785 Pocek/Borovnica 


33. inicialni del vadbena bomba 25.000 Pocek/Borovnica 
34. vžigalnik VVTAM-4 13.165 Pocek/Borovnica vadbeni vžigalnik za rocno 
35. 50.000 Pocek/Borovnica 
bombo – inicialni del 

Tabela­2:­Sredstva,­skladišcena­v­objektih­Slovenske­vojske 
Zap. 

Sredstvo Kos Lokacija 
št. 

1. 
mine VPAM-2 8.785 skladišce Trimo 

2. 
vžigalnik VAPUV-1 14.640 skladišce Trimo mine VPAM-3 + vžigalniki 

3. 
8.990 delavnica DZVS 


VKVPAM-3 

22 riraaajialioairiobilaia 
mehanski del za rocno 

na samem kraju. 
4. 20.000 delavnica DZVS 
23 aiaoiaaaijooaj bombo M75 
110 
Ministrstvo za obrambo, 22. januar. 
Tabela­3:­Sredstva,­ki­so­ostala­v­kompleksu­smodnišnice­in­so­bila­unicena­v­letu­2014 
Zap. 
Sredstvo Kos 
št. 
1. 
vrvicni vžigalnik 3.860 

2. 
vžigalnik TMA 11.500 

3. 
vžigalnik za RB SCHAFFLER 151.000 4. EDK 80.000 


5. vžigalnik za RB »hrvaški« 20.700 
Obmocje­smodnišnice­danes­in­konverzija­obmocja­v­skupno­javno­dobro 
Leta 2014 je podjetje Iskra Mehanizmi Holding, 
d. d., zacelo s prodajo 22 sklopov zemljišc v veliko­sti enega do dveh hektarov. Podjetje KIK v stecaju 
je kot lastnik strojev in proizvodne opreme to v veliki 
meri prodalo. Nekaj manjših tipicnih orodij je prevzel Medobcinski muzej Kamnik (Paladin 2016, v Vodlan 2016).24 
Obcinski podrobni nacrt (OPN) je bil sprejet konec 
leta 2015,25 v njem je bila predstavljena tudi vizija 
razvoja obmocja smodnišnice. Obcina Kamnik se je zavezala, da bo obmocje v celoti preoblikovala. In-dustrijski obmocji KA-19 in KA-21 sta bili leta 2015 že izgubljeni. Z obcinskega vidika pa so bili pomem­bni obmocje KA-145 oziroma Dom kulture, KA-01 ozi­roma severni del obmocja in KA-20 oziroma Katzen-berg. Na obmocju se ohranijo le obstojece proizvodne 
dejavnosti, ki se ne smejo širiti in lahko delujejo le v 
omejenem casovnem obsegu. V 56. in 58. clenu OPN (2015) je zapisano, da se bo obmocje smodnišnice razvijalo kot obmocje centralnih dejavnosti in obmocje 
parkovno-športno-rekreacijskega kompleksa. Do spre­
jetja Obcinskega podrobnega prostorskega nacrta (OPPN) so možna samo investicijsko-vzdrževalna dela, novogradnje objektov pa niso možne. Za vse posege v obmocje je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje. 
19. 2. 2018 je župan Obcine Kamnik sprejel sklep o zacetku priprave Obcinskega podrobnega prostorske­ga nacrta (OPPN) za obmocje smodnišnice.26 
Na zeleno obmocje bivše smodnišnice je bil v ok­viru OPN sprejet tudi sklep o 10-letnem moratoriju, ki velja od datuma sprejema OPN-ja in je v skladu s splošnimi usmeritvami za to obmocje razumljeno kot obdobje, v katerem je treba s tega obmocja umakniti obstojece objekte in industrijo ter omogociti nastanek obmocja zelene cone. To obdobje se bo koncalo leta 2025. Glede na trenutno stanje se poraja dvom, da bodo lastniki vzpostavili prvotno stanje in porušili nak­nadno zgrajene industrijske objekte. Tudi inšpekcijske službe Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva 
24 aaalairajajgoboii Kamnican­ka 
25 looobiroorarbiai dne 12. november 2015. Uradni list Republike Slovenije, št. 86/2015. 
26 loaooarirabigaorobga roorgaaraaobojoii rlbiaaia biaiar 
za infrastrukturo ne pomagajo, saj odlocbe o rušenju kriticnih objektov »stojijo« že približno dve leti. 
V maju 2018 je družba Iskra Mehanizmi prodala nekdanjo upravno stavbo smodnišnice s pripadajocimi zemljišci oziroma dvorec Katzenberg. Obmocje je bilo prodano za 310 tisoc evrov, Obcina Kamnik pa ni uve­ljavljala predkupne pravice. Obcina je tako izgubila pomemben strateški objekt, ki bi lahko rešil prostor­ske težave kamniških kulturnih društev in nevladnih organizacij (Cebašek 2018). 
19. 7. 2018 je potekala javna dražba za nakup 
poslovnega kompleksa nekdanje smodnišnice, na 
kateri pa Obcini Kamnik ponovno ni uspelo uveljaviti predkupne pravice. Obcina je za nakup zemljišca v rebalansu proracuna zagotovila 350 tisoc evrov, obmocje pa so prodali za 371 tisoc evrov (Senožetnik 2018). Ce bi imela Obcina Kamnik resne namene o 
nakupu, ne zgolj napisane na papirju, bi zagotovila z novim rebalansom dodatna sredstva in z nakupom ak­
tivno vstopila na obmocje. 
Obmocje smodnišnice od stecaja podjetja dalje nezadržno propada, objekti so porušeni in na obmocju vlada kaos. Zaradi odsotnosti Obcine Kamnik so bila zemljišca razdrobljena in prodana pretežno gospodar-skim družbam, podjetnikom in posameznikom, ki z nepremišljenimi in nedovoljenimi posegi povzrocajo škodo in otežujejo celovit prostorski razvoj obmocja (intervjuvanec 1, osebni intervju, 2020, 3. decem­ber). Glavna težava na obmocju smodnišnice pa je nenadzorovana gradbena stihija, ki po zaslugi spre­jetega moratorija vlada znotraj kompleksa. Izvajajo se obsežna gradbena dela, ki po vecini niso skladna z veljavnim prostorskim aktom, saj ta dopušca zgolj obnovo obstojecih objektov, ne pa tudi novogradenj in novih posegov v prostor (Cebašek 2017; Hribar 
b. d.). O nepremišljenih posegih pricajo tudi številne intervencije gasilcev, ki so znotraj smodnišnice že veckrat posredovali zaradi nenadzorovanega kurjenja in požiganja odpadkov, nekajkrat pa je prišlo tudi do vecjih, resnejših požarov (Vavpetic, osebni intervju, 2021, 30. marec). Obmocje smodnišnice je tako danes eno izmed 1082 funkcionalno degradiranih obmocij v Republiki Sloveniji (Štih 2019). 

Na zadnji seji Obcinskega sveta Obcine Kamnik 
v letu 2020 so svetnice in svetniki potrdili predpo­
godbo in namero obcine, da odkupi del obmocja smodnišnice v skupni površini 22 tisoc kvadratnih metrov in 21 tisoc kvadratnih metrov cest ter drugih komunikacijskih površin. Tako Obcina Kamnik po de­setletju aktivno vstopa v to zgodbo in kot solastnik 
zagotavlja, da bo celotna infrastruktura na obmocju javna. Prenova obmocja smodnišnice v smislu njene­ga razvoja bo odvisna od sposobnosti vseh vpletenih, 
da poišcejo najboljše možnosti za to, da iz propadlega industrijskega obmocja naredijo, oživijo, nadgradijo in 
vzpostavijo novo zgodbo, ki bo ohranjala duha pretek­losti (Cebašek 2017). Poraja pa se vprašanje o smo­trnosti nakupa cest in drugih komunikacijskih površin, 
saj ta poteza omogoca ostalim lastnikom parcel, da izvajajo pritiske na Obcino Kamnik. Ce je bila to ustrez­na poraba davkoplacevalskega denarja, bomo lahko presodili cez nekaj let. 
111 


Kreativna cetrt Barutana je primer projekta, ki bo iz propadlega industrijskega obmocja vzpostavil novo zgodbo z ohranjanjem duha preteklosti. Projekt pred­videva povezavo obstojecih organizacij mladih, nevlad­nih organizacij, kulture in podjetništva na skupnem obmocju nekdanje smodnišnice (Kosec 2021). 
Zakljucek 
Kemijska industrija Kamnik je podjetje, ki je že od sredine 60. let prejšnjega stoletja poleg vojaške uveljavilo tudi civilno proizvodnjo. To je bil eden od kljucnih razlogov, da je podjetje delovalo z dobickom v lastništvu Republike Slovenije in kasneje po privati­zaciji. Drugi razlog pa lahko poišcemo v zaposlenih 
– civilistih, na katere ni vplivala tranzicija vojske iz 
naborniškega sistema v profesionalizem. Spremenje­na vloga oboroženih sil v družbi, ki je nastala kot po­sle dica spremembe vrednot sodobne družbe, tako ni 
vplivala na delovanje podjetja. 
Kot je povedal že Šteiner (2005: 13), so bile 
spremembe, ki so se dogajale v Republiki Sloveniji, 
drugacne od sprememb v državah z intenzivnejšimi procesi razoroževanja, demobilizacije in demilitari­zacije. Republika Slovenija ni sledila zgledu držav, 
ki so pred privatizacijo obrambne industrije poskr­
bele za primerno združitev vec manjših podjetij, ki so bila po privatizaciji konkurencna na trgu ter imela vec možnosti za nadaljnja povezovanja. Prav tako bi 
morala slovenska podjetja po privatizaciji dvigniti 
konkurencno sposobnost in se usmeriti v izvoz, saj je bil domaci trg premajhen. S sodelovanjem z Ministr­
stvom za obrambo Republike Slovenije in s tujimi podjetji bi Kemijska industrija Kamnik lahko postala konkurencen poddobavitelj tujim vojaškim korporaci-jam. V neki meri je podjetju to tudi uspelo, vendar so 
bili zasebni interesi v ozadju premocni. 
Po privatizaciji podjetje ni vec služilo državnemu na-menu. Znotraj podjetja pa je prihajalo do dveh taborov. Del zaposlenih in menedžmenta je želel, da bi podjetje našlo drugega lastnika oziroma se združilo z drugim podjetjem in po potrebi preselilo na drugo lokacijo, druga struja v podjetju pa je želela cim hitrejši stecaj zaradi visokih vrednosti zemljišc znotraj obmocja. Stecaj podjetja in razprodaja zemljišc med vec kot 60 razlicnih podjetij in posameznikov sta jasna pokaza­telja, kateri interesi so prevladali. 
Proucevanje delovanja Kemijske industrije Kam­nik lahko zakljucim z ugotovitvijo, da je privatizacija podjetja poskrbela zgolj za financno okorišcanje posa­meznikov na vodstvenih funkcijah ne glede na poten­cial podjetja in proizvodov, ki so bili zaželeni na medna­rodnem trgu. To potrjujejo naslednje ugotovitve: 
– 
Podjetje od privatizacije dalje ni vlagalo v moderni­zacijo. 

– 
Varnostni standardi podjetja so bili iz leta v leto slabši. 

– 
Na vodilnih mestih so bili ljudje, ki niso imeli strokov­nih in vodstvenih izkušenj. 

– 
Od leta 1998 (torej še pred privatizacijo podjetja) so si zaposleni in sindikati prizadevali, da bi se 


Teoreticni okvir konverzije kot zadnjo instanco kon­cepta opiše obmocje skupnega javnega dobra, kar za obmocje smodnišnice v tej fazi ne moremo trditi. Dokler bodo prevladovali zasebni interesi in zasebni kapital brez dodane vrednosti za lokalno skupnost, ne moremo govoriti o zadnji instanci koncepta. Na obmocju je pozitiven vpliv zasebnikov zanemarljiv, saj nekaj 100 delovnih mest ne odtehta takšne degra­dacije okolja in unicevanja industrijske dedišcine, kot se je zgodila na tem obmocju. 
To zadnjo instanco procesa najdemo le v projektu Kreativna cetrt Barutana, ki je hkrati tudi uspešen zakljucek številnih kulturnih projektov, ki so od leta 2014 dalje potekali predvsem v nekdanji upravni stav-bi Katzenberg. Kljub neuspešni kandidaturi Ljubljane z okolico za Evropsko prestolnico kulture 2025 je pri­hodnost kamniške urbane kulture ravno v Barutani (Završnik 2012). 
Omejitve­pri­raziskovanju­

Iz pogovorov v lokalni skupnosti sem ugotovila, da so dokumenti podjetja (varnostni dokumenti, porocila, dopisi itd.) v rokah ljudi, ki so bili zaposleni v podjetju. Podjetja, ki so nasledila Kemijsko industrijo Kamnik, se danes ne ukvarjajo s problematiko starih arhivskih dokumentov ter njihovih stopenj tajnosti, zato dodatne omejitve še vedno predstavlja tajnost dokumentov. Z vstopom Obcine Kamnik na obmocje in konverzije dela obmocja v skupno javno dobro bi bilo prav, da bi bili vsi ti dokumenti zbrani na enem mestu. 
Še vedno ostajajo dvomi zaposlenih, ali je obmocje zares ocišceno vseh nevarno eksplozivnih sredstev. Dvomi pa se povecujejo od leta 2014 dalje, ko je Slovenska vojska sama ocistila obmocje, ne da bi vklju cila v cišcenje zaposlene oziroma pirotehnicne strokovnjake podjetja, ki so bili pravzaprav edini nepo­sredno vpeti v delovanje smodnišnice. 
podjetje združilo s tujimi proizvajalci, vendar so vsi 
112 poskusi propadli. 
Viri 
24UR.COM, 2009: KIK in Krajani dosegli dogovor. Dostopno na https:// 
www.24ur.com/novice/slovenija/kik-in-krajani-dosegli-dogovor.html 
(dostop 9. 1. 2022). Boštjan BOGATAJ, 2013: Varovanje v Kiku neustrezno. V: Gore-njski Glas. Dostopno na http://arhiv.gorenjskiglas.si/ 
article/20130726/C/130729830/varovanje-v-kiku-neustrezno (dostop 9. 1. 2022). Bogdan Matija CERAR, 1997, 10. julij: Gradivo za 1. skupšcino delniške 
družbe: interno gradivo. Kamnik: Kemijska industrija Kamnik. Casovnica sanacije KIK, d. o. o., v stecaju (22. januar 2014). Ministrstvo 
za obrambo. 
Iztok CEBAŠEK, 2017: »Ekološka bomba« v smodnišnici. V: Kamnik info. Dostopno na https://www.kamnik.info/ekoloska-bomba-v-smodnisn­ici/ (dostop 9. 1. 2022). 
Iztok CEBAŠEK, 2018: Katzenberg je prodan, Obcina Kamnik pa še lahko uveljavlja predkupno pravico. V: Kamnik info. Dostopno na https://www. kamnik.info/katzenberg-je-prodan-obcina-kamnik-pa-se-lahko-uvel­javlja-predkupno-pravico/ (dostop 9. 1. 2022). 
DELO, 2009, 28. maj: Nezaslišano je, da si delavci prizadevajo za stecaj, 
str. 4. 
David F. EISLER, 2007: A Brief History of Military-to-Civilian Coversions in the Department of Defense, 1965–2015. Institute for Defense Analyses. Virgin­ia: Mark Center Drive. Dostopno na https://prhome.defense.gov/Por-tals/52/Documents/MRA_Docs/TFM/Reports/IDA%20Paper%20 P-5357_Final_040517.pdf?ver=2018-12-12-035110-523 (dostop 9. 1. 2022). 
Gregor ERMAN, 2009: Seznanitev Sindikata družbe KIK Kamnik, d. o. o., z nameravano odpovedjo pogodb o zaposlitvi vecjemu številu delavcev zara­di uvedbe stecaja nad družbo KIK Kamnik, d. o. o., s sklepom Okrožnega sodišca v Ljubljani, opr. št. 437/2009, z dne 05. 11. 2009. KIK Kamnik, d. 
o. o., v stecaju. Nenad GLÜCKS, 2015: Dvojec brez krmarja. V: Reporter. Dostopno na 
https://www.vzmd.si/novice/mediji-o-malih-delnicarjih/dvojec-brez­krmarja (dostop 9. 1. 2022). Brane GOLUBOVIC, 2016: Propad ali razvoj obmocja smodnišnice? Ocen­
ite sami… V: Brane Golubovic blog. Dostopno na https://branegolubo­
vicblog.wordpress.com/ (dostop 9. 1. 2022). Jožica HRIBAR, b. d.: Tovarna mrtvaške moke. V: Vzajemnost. Dostopno na https://www.vzajemnost.si/clanek/184940/kik-kamnik-tovarna­mrtvaske-moke/ (dostop 9. 1. 2022). 
Kemijska industrija Kamnik, d. d. (1999, 5. julij). Korespondencna seja za ustanovitev firme KIK­BiH, d. o. o: interno gradivo. Kamnik: Kemijska indus­trija Kamnik. 
KIK KAMNIK, d. o .o. Stavkovni odbor (2009, 13. maj). Opozorilna stavka. 
KIK, Kemijska industrija Kamnik, d. d. Komercialni sektor & FRS (1997, sep­tember). Srednjerocni plan do leta 2000. Peter KOGOVŠEK, 2018: Sanacija ostankov nevarnih snovi v KIK-u. M. Kum-
er (ur.). Na sodu smodnika. Kamnik: Medobcinski muzej Kamnik. Rok KOSEC, 2021: Kreativna cetrt Barutana. Mladinski center Kotlovnica. 
Dostopno na https://www.kotlovnica.si/sl/projekti/kreativna-cetrt­barutana (dostop 9. 1. 2022). Marko MATOH, 1998. Mine izpod Kamniških Alp. V: Revija Obramba, 30 
(5). 52–53. Odlok o dolocitvi obmocja predkupne pravice Obcine Kamnik z dne 11. april 2003. Uradni list Republike Slovenije, št. 35/2003. Dostopno na https:// 
www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20031505 (dostop 9. 1. 2022). Odlok o obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Kamnik z dne 12. november 
2015. Uradni list Republike Slovenije, št. 86/2015. Dostopno na https:// 
www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2015-01-3384/ odlok-o-obcinskem-prostorskem-nacrtu-obcine-kamnik (dostop 9. 1. 2022). 
Dejan PAGON, 2007: Transatlantsko sodelovanje na podrocju obrambne industrije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Dostopno na http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Pagon-Dejan. PDF (dostop 9. 1. 2022). 
Jasna PALADIN,2008: Kaj vseseskladišci v KIK-u? V:Gorenjski glas. Dostopno na http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20081028/C/310289971/ kaj-vse-se-skladisci-v-kik-u (dostop 9. 1. 2022). 
Jasna PALADIN, 2018: Smodnišnica le še v muzeju. V: Gorenjski glas. Dostopno na http://www.gorenjskiglas.si/article/20180102 /C/180109971/1003/smodnisnica-le-se-v-muzeju (dostop 9. 1. 2022). 
Vladimir PREBILIC, 2002: Zavezniške vojaške baze v Republiki Sloveniji? V: Teorija in praksa, 39(3). 442–453. Dostopno na http://dk.fdv.uni-lj.si/ tip/tip20023Prebilic.PDF (dostop 9. 1. 2022). 
Vilko RIFEL, Anja URANKAR in Marko KUMER, 2018: Na sodu smodnika. 
Kamnik: Medobcinski muzej Kamnik. Aleš SENOŽETNIK, 25. junij 2018: Obcina ni uspela z nakupom. V: Goren-jski glas. 
Ivan SLOKAR, 1961: Zgodovina solitrarn in smodnišnic v Ljubljani in njeni okolici. V: Kronika: casopis za slovensko krajevno zgodovino. IX(2). 110– 
113. 
Alojz ŠTEINER, 2015: Za boljše razumevanje transformacijske paradigme in 
transformacije oboroženih sil. V: Sodobni vojaški izzivi, 17(2). 13–34. Helena ŠTIH, 2019: Prenova obmocja smodnišnice v Kamniku – tra­jni problem ali trajnostna razvojna priložnost. V: Urbani izzivi – strokovna izdaja. Dostopno na https://urbaniizziv.uirs.si/Portals/urbaniizziv/ Clanki/2019/uizziv-30-2019-strokovna_11.pdf (dostop 9. 1. 2022). 
Miha ULCAR, 2013: Kamnicani nic vec na sodu smodnika. V: Domžalec 
– Tedenski novicnik. Dostopno na https://domzalec.si/novice/loka­lno-aktualno/kamnicani-nic-vec-na-sodu-smodnika/ (dostop 9. 1. 2022). 
Maja VODLAN, 2016: Urbanisticno­krajinska ureditev degradiranega obmocja nekdanje Kemijske industrije Kamnik – Smodnišnice. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehnicna fakulteta. Dostopno na https://repozi­torij.uni-lj.si/Dokument.php?id=129687&lang=slv (dostop 9. 1. 2022). 
Anita VOŠNJAK, 2008: Civilna iniciativa za cisti Kamnik zahteva odgovore in ukrepe. V: Dnevnik. Dostopno na https://www.dnevnik.si/1042227415 (dostop 9. 1. 2022). 
Karolina VRTACNIK, 2009: Iz Kika so odpeljali še zadnje eksplozive. V: Delo. Dostopno na https://old.delo.si/novice/slovenija/iz-kika-so-odpeljali-se-zadnje-eksplozive.html (dostop 9. 1. 2022). 
Nina ZAVRŠNIK, 2012: Obrambna industrija v Sloveniji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Dostopno na http://dk.fdv.uni­lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_zavrsnik-nina.pdf (dostop 9. 1. 2022). 
Stane ZOBAVNIK, 2009: Informacija za medije. KIK Kamnik, d. o. o.: Stavko­vni odbor. 

113 


Bre­da­Pod­brež­nik­Vuk­mir1 Knjiž­ni­ca­Fran­ce­ta­Ba­lan­ti­ca­Kam­nik breda.podbreznik@kam.sik.si­

Kul­tur­na­po­li­ti­ka­v­Kam­ni­ku:­Ho­nos­alit­ar­tes!­Cast­umet­no­sti!­
Kultu ra in umet nost sta od nek daj sprem ljevalki cloveške družbe, za to ju vse ci vi li za cije kre pijo in pod pi rajo, kar po me ni, da je kul tu ra tesno poveza na z raz vitostjo dru žbe. Ve ci na umet-no sti se raz vija spon tano, vendar pa je tre ba v dru žbe nem tki vu ta raz voj z do lo ceno po li ti ko spod bu ja ti in ne govati. V clan ku smo oprede li li pojem kulturna poli ti ka, prikaza li njene okvire v na ci o nal nem in lokalnem okolju in ugotovi li, zakaj je pomem­bna. Ugotovi li smo, da v zad njem de setletnem ob dob ju Ob ci na Kamnik nima oprede lje ne kulturne poli ti ke, zato nima strategije na po drocju kul tu re. Cla nek opo zarja tu di na nuj nost di a lo ga in do govarja nja med ob ci no in ak terji na po drocju po li ti ke. V od­sotno sti ja sno do lo ce nih me ril sto pa v os predje po men zav zetih po sa mez ni kov, ki stojijo za posa mez ni mi organi za cija mi ali ini­ci a ti vami ter razu me jo njihov razvojni potenci al, ki sega izven kulturnih okvi rov. Cla nek pri kazu je in vre dnoti ne kaj pri me rov do bre prakse. Kljuc ne be se de: kulturna poli ti ka, kulturna strategija, vizija, odlo ca nje, pri me ri do bre prakse 
Cul tu re and art have always be en co me hand in hand with hu man society. Every ci vi li sa ti on stri ves to strengthen and sup­port them, which me ans that cul tu re is closely con nec ted to the develop ment of society. Most art develops spontaneously, but in the so ci al fa bric this develop ment must be en co u raged and nurtu red thro ugh certain po li ci es. In the arti cle, we de fined the con cept of cul tu ral policy, pre sen ted its framework in the na-ti o nal and lo cal envi ronment, and di scovered why it is so very important. We fo und that the Municipality of Kam nik has not had a defined cul tu ral policy for the last ten years, and the re-fore no strategy in the fi eld of cul tu re. The arti cle al so draws at tenti on to the ne ed for di a lo gue and agre e ment between the municipality and po li ti ci ans. In the ab sen ce of clearly de fined criteria, the importan ce of com mit ted in di vi du als who stand be­hind indi vi du al organi sa ti ons or initi a ti ves and understand their develop ment potenti al that extends beyond cul tu ral frameworks co mes to the fo refront. The arti cle pre sents and eva lu a tes so me examples of go od prac ti ces. Key words: Cul tu ral policy, cul tu ral strategy, vi si on, de ci si on ma king, examples of go od prac ti ces 
 roorialogajiaagirabiblioara 
114 
iroriajiiraaBalaiaai 
1­Uvod­

V gorah, ki se raztezajo med Gali cijo in Pirene ji, so v števil nih jamah odkrili nenavadne stenske posli kave. V crni in oker barvi so bi le na ste nah na risa ne ži vali, ab strak tni li ki in od ti si rok. Po za cetnih dvo mih je bi lo potrje no, da so ris be de lo cloveka iz pred 14.500 let. Med temi likovni mi deli najbolj izstopajo posli kave iz ja me Al tami ra. 
Leta 1995 je arhe o log Ivan Turk med iz kopavanji v Di vjih babah, v jami nad Idrijco in blizu Cerkna, našel preluk nja no stegne ni co jamskega medveda, staro ok­rog 60.000 let. Kasne je se je ta najdba v svetovnem me rilu izkaza la kot izjem na, saj naj bi ta preluk nja na kost velja la za najstarejše glasbi lo na svetu. Majhen del kosti s tre mi luk nji ca mi je raz de lil zna nost: nekate­ri so trdi li, da je to zgolj kost, ki so jo na kljuc no pre luk­nja li zob je zve ri, drugi pa trdijo, da je to prva pi šcal in da so luknje izvrtane z orodjem in z name nom. Glasbe­nik Lju ben Dim karoski je bil nad to naj dbo nav du šen in je iz de lal prek 300 re plik te pi šca li2. Na repli ko je igral staro glasbo in tudi glasbo sodo bnih sklada teljev. 
Aristotel, an tic ni mi slec, pi sec, med dru gim zna ne Poeti ke, je trdil, da je iz vor po e zije v cloveku, v nje govi zavestni tež nji po po sne ma nju, obli kovanju in pri ka­zovanju. Me ni, da je po e zija potrebna, da se clovek spro sti, oci sti in do koplje do novih, glob ljih spoz nanj (Gan tar 2012: 22). 
Do stojevski in njegov literarni junak Raskolni kov nas v roma nu Zlo cin in ka zen sprašu jeta, ali se da zlo cin opravi ci ti in kaj je clovekova vest, Pi cas so jeva Gu erni ca, ki ka že tra gi ko vojne, pa je po stala proti voj­ni simbol. Doje ma nje stvarno sti spremi nja tudi najbolj zna ni nezna ni grafitarski umet nik Banksy. Nje gove po-do be de kli ce s po be glim rde cim ba lo nom ali protestni­ka, ki ima na me sto kame nja v ro ki šo pek rož, pre ko svetovne ga spleta grafite spre mi nja v umet nost in za­krito iden ti teto v novo spo roci lo. 
Vsi ti pri me ri ustvarja nja od za cetka cloveštva pa vse do da nes ni so poveza ni z nu jo po pre ži vetju, kot so zrak, hra na, varnost, zavetje … 
V vseh ob dob jih cloveškega obstoja je potreba po iz raža nju in ustvarja nju na ka kr šen koli na cin kjer ko li in kadar koli rodi la neprecen lji ve darove. Spodbu jajo nas, kot pravi Aristotel, h globljim spozna njem in ce-lo katarzi, kar ve lja za ob cu dovalca Mi chelan gelovih del ali obi skovalca Ma le ševe gale rije v Kam ni ku. Ce to ne bi bilo pomem bno, potem ne bi bilo ne altamirskih slik in ne gra fitov; za to je po zornost, ki jo po sveca mo okoli šci nam na staja nja kul turne ga snovanja, še ka ko upravi ce na. 
Cla nek se ukvarja z vpra ša njem kul turne po li ti ke v Kamni ku v zadnjem desetletju. V njem se pou darja potreba po vzpostavi tvi takšne lokalne kulturne poli ti-ke, ki bo zmogla in znala ustrezno vrednoti ti potrebe lo kalne ga okolja in kakovost kulturnih programov in bo ime la vi zijo, kako kultu ro razvija ti ter jo pod pi rati. 
 jooarifilTIDLDIBAB: Najstarejša pišcal nekoc in danes oarijarjorora irijiaialroooal rloiarioarifiliioajiobraali rogra 
V clan ku se skuša mo izog ni ti zgolj ti pic ni kul turni ški kriti ki, ki iz haja iz dol go letne že lje, da »na ša kultu ra ne bo vec kri zan tema si roma kova, temvec bo gastvo bo gatega.« (Cankar 1968) Hkra ti pa nas vo di pre prica­nje, da je kul tu ra po mem ben del lo kalne ga življe nja in hkra ti ti sti dru žbe ni pod si stem, ki je te melj uclovece­nja, ki nam pove, kdo smo kot po sa mez nik, kot dru žba in kot na rod. 
Cla nek se omeju je zgolj na lo kalno kulturno po li ti-ko, na ka tero avtorico clan ka veže jo dol go letne de lov­ne iz kušnje in … tu di spo mi ni. 
2­Ah,­ti­spo­mi­ni­
Leta 2012 so bi la v pro racu nu na po stavki knjiž ni­ce za na bavo knjiž nic ne ga gradi va sred stva ob cut no zma njša na. Tej proble ma ti ki je bil name njen sestanek z vodstvom ob ci ne in dru gi mi pred stavni ki ob ci ne. Hra­nim za be lež ko sestan ka z dne 23. 1. 2012, ki je dru­gacna od za pi sni ka, ki sem ga ka sne je pre je la. V lu ci razmiš lja nja o kul turni po li ti ki v Ob ci ni Kam nik iz po­stavljam na sled nje iz jave: 
– Zelo sem obcut lji va na so ci al ne pro grame, ce mi kdo kaj ta kega opo reka, ker sem kon cno po šest­najst ih letih pri šla na svoj ra cun. (To je bil od govor na vpra ša nje, za kaj je bi lo knjiž ni ci vzetega toli ko 
de narja in zakaj je isto vsoto dobil zase bni soci al ni 
zavod.) 
– De nar za knjige je zazi dan v karbon skem mostu, ki 
je bil na pac na odlo ci tev prej šnje ga vod stva. 
– Kot upo rabni ke knjiž ni ce Dom ža le nas ne za ni ma, koli ko sredstev do bi knjiž ni ca, za ni ma nas, ali si 
knji ge lahko izpo so di mo, torej tudi uporabni ke kam­
ni ške knjiž ni ce za ni ma sa mo to. 
Ob cut no zma njša nje sred stev za knji ge, vse bi na se stan ka in iz po stavlje ne iz jave so bi le ti pic ne pote­ze pretekle kam ni ške kulturne po li ti ke (in ne kaj tega, zla sti kar se ti ce zma njševanja fi nan cnih sred stev, se na da lju je še da nes). 
To so: odlo ca nje brez vklju cevanja zavodov ali po­sa mez ni kov, kar je zla sti ob cut lji vo na po drocju fi nan­ci ranja; odlo ca nje na pod la gi ose bnih pre ferenc; ne­prevze ma nje odgovorno sti za odlo ci tve; ne zavzetost za oko lje, kjer so posa mez ni ki le za po sle ni. 
3­Kul­tur­na­po­li­ti­ka­
Tomc in Co pi ceva navaja ta, da je »na lo ga dr žavne kulturne po li ti ke, da raz po reja in omo go ca kon ti nu um ustvarja nja od vla dajo ce do margi nal ne, od oku sne do ne o kusne, vzviše ne do banal ne, poklic ne do amater­ske, inšti tu ci o nal ne do nein šti tu ci o nal ne, elitne do po­pu larne itd. kul tu re. /…/ Kva li teta jo kon cni pro iz vod in terak cije med ustvarja njem kul turne ga artefakta in nje gove evalvacije pri ti stih, ki so na po lo žajih po li tic ne mo ci.« (Kul turna po li ti ka …, 33) Za pi sa no seveda ve lja tu di za lo kalno okolje. 
Kulturna po li ti ka je to rej na cin, ka ko in s kak šni mi sredstvi dr žava ali lo kalna sku pnost z za koni, ak ti ali drugi mi raz vojni mi do kumen ti, s fi nan ci ranjem, vre­dnotenjem ali ko mu ni ci ranjem šci ti in vre dnoti kul tur-no de di šci no, raz lic ne obli ke kulturne ga in umet ni ške­ga ustvarja nja in pre zen ti ranja, pri ce mer de lež ni ki 
iz kazu je jo svoje razu mevanje in vrednotenje kulturnih 
artefaktov. Poli ti ka je si no nim za upravlja nje, ki je skla­dno z do lo ce ni mi ci lji. 
Vedno so po se bno pe reca vpra ša nja fi nan ci ranja in deli tve kultu re na viso ko, na etabli rano, ki ima de­jan sko veljavo, ugled, na sprejeto in na zabavno, na sub kulturno, manj vredno. Za kaj Mo drija ni lah ko preži­vijo na trgu, Slovenska fil harmo nija pa ne? Ali so tu di Mo drija ni upravi ce ni do dr žavne pod po re za kul turno snovanje? Ali dr žava potrebu je toli ko samo za po sle nih na po drocju kultu re ali so ti zgolj ne potrebni stro šek? Ali ob ci na potrebu je knjiž ni co, ki je ve lik stro šek že za­radi plac, na bave knjig in vzdr ževanja stav be? Ali je strošek za vaška dramska društva ekonom sko upravi-cen, ko pa je moc obi skati gle da li šce v prvem vecjem me stu? Bo go mir Kovac me ni, da je di le mo med dr ža­vo in trgom mož no reši ti s po mo cjo partnerstva ta ko, da se dr žava pre levi v na rocni ka kulturnih pro gramov z jasno dogovorje ni mi obveznostmi in da so kulturne in sti tu cije lahko javne, zase bne ali meša ne lastni ške in sti tu cije, ki so spo so bne obvladovati stro ške in tr že­nje (Kovac 2004). Vse kakor lah ko pritrju je mo avtorjevi mi sli o potrebno sti in tudi o pomanj klji vosti pri obvla­dovanju stroškov ter o nuj no sti tr že nja. Že se daj pa bi lah ko proracun sko finan ci ranje na pod la gi raz pi sov za programe in projek te na nek na cin ra zu me li, kot da je dr žava na rocnik teh pro gramov, saj imajo raz pi si toc no do lo ce ne kri terije. Pre ma lo pa se zaveda mo, da tu di kultu ra in umetnost prispevata k ekono miji in blagi nji, saj je le ma lo me ril, ki bi lah ko natan cno izme rila na primer ekonom sko vrednost branja in bralno pisme ne­ga pre bivalstva, ce prav ve mo. Prav za kam ni ško knjiž­ni co smo že po skuša li upo rabiti tu di eko nom ska me-rila – z metodo POV (povrni tev vla ganj) smo ugotovi li, da knjiž ni ca oko lju vsak vlo že ni evro štirkrat povrne (Podbrežnik Vuk mir 2012). 
Umetnost in kul tu ra pa ima ta tu di dru ge ekonom­ske ucin ke, ki so si cer po sredni. Umet nost in kul tu ra vpli vata tako na raz vi tost dru žbe, zdravje in so ci al no plat kot tu di na po sa mez ni kovo spo so bnost, da dru žbi ne kaj pri speva. Umet nost vpli va na mo ralo, iden ti teto in ra zu mevanje, sled nje pa je vec ko zna nje; umet nost je tu di dru žbe na in terakcija prav za radi raz vija nja em-pa tije in ra zu mevanja (Sherman, Morrissey 2017). Ko prebe remo roman Zlo cin in ka zen, si lahko pridobi mo zna nje, da je umor na pac no deja nje, in hkra ti tu di ra­zu mevanje, za kaj je to na pac no. 

3.1­Prav­ni­okvir­kul­tur­ne­po­li­ti­ke­
Nova evropska agenda za kultu ro je strateški okvir za de lovanje EU v kul turnem sek torju (Evrop ska ko mi-sija 2018) in daje kultu ri šir šo, dru žbe no vlo go. Ci lji agende so: kultu ra kot vir za so ci al no kohe zijo, odpi­ranje kul turne ustvarjal no sti na po drocju izo braževa­nja, inovacij in zapo slov naja ter krepi tev medna rodnih kulturnih odnosov. Agenda je dopol nje na z delovnim na crtom, kjer so opre de lje na pre dno stna po drocja in ukrepi. 
V Sloveniji je veljal teme ljni strateški dokument Re­so lu cija o na ci o nal nem pro gramu za kul tu ro 2014– 2017, ki je do lo cal mo del kul turne po li ti ke, predvsem pa javni interes. V postopku obravnave je novi predlog 115 

Reso lu cije o na ci o nal nem pro gramu za kul tu ro 2021– 2028. Podrocje kul tu re ureja Za kon o ure sni cevanju 
javne ga interesa za kultu ro, ki oprede lju je javni inte-
res, ki je po lo žen tu di v te me lje na ci o nal ne stra tegije. 
Ta zakon predpi su je naci o nal ni strateški dokument in 
tu di lo kalni pro gram za kul tu ro, razen ce lo kalne sku­pno sti jav ne ga in teresa na po drocju kul tu re ne opre­
de lijo v dru gem dokumen tu. To pome ni, da je tudi v lokalnem okolju temelj za 
letna na crtovanja in odlo ca nje o pro gramih na po dro-cju kul tu re strateški do kument in kot tak ne sme in ne mo re bi ti le pa pir med pa pirji, pac pa zaveza, ka ko uresni cevati jav ni in teres in skr beti tu di za do stopnost 
in demo krati za cijo kultu re. 
3.2­Ad­mi­nis­tra­tiv­ni­okvir­v­lo­kal­ni­sku­pno­sti 
Glav no bese do v lokalni skupno sti o vsem, torej 
tu di o kul tu ri, ima ta žu pan in ob cin ski svet. Ob cin ski 
svet potruje in torej tudi razpravlja o letnih in poslov­
nih po roci lih, ob cin ski od bor za kul tu ro kot del ob cin-skega sveta pa skla dno s po slov ni kom obcin skega 
sveta obravnava vprašanja, poveza na z vsebi na mi sej 
obcin skega sveta. Ob cin ski svet ali žu pan ime nu je tu­di pred stavni ke obcin v svet zavodov, torej tu di ti ste s po drocja kul tu re, to pa so naj veckrat knjiž ni ce in jav ni 
zavodi za kul tu ro. 
Ob cin ska uprava in žu pan dajeta so glasja k let nim programskim, fi nan cnim in ka drovskim na crtom ter drugim s pogodbo ali zakoni predpi sa nim aktom ali odlo ci tvam. Ob staja pa še en po mem ben me ha ni zem, ki spodbu ja predvsem nevladne organi za cije in posa­mez ni ke, in sicer so to razpi si za kulturne projek te in programe. Prispe le vloge na podla gi pravil ni ka ocenju­je pose bna komi sija, ki pa kljub vsem priza devanjem ne mo re pov sem iz lo ci ti vpli va sub jek tiv nih ocen, kar seveda govori v prid te mu, da mo rajo o kultu ri odlo ca ti 
po sa mez ni ki, ki kul tu ro poznajo in jo tu di ce nijo. Znotraj teh pristojno sti in okvirov pa bi morala po­
tekati ko mu ni kacija, us klajevanje pro gramov in fi nan­ci ranja med zavodi in ob ci no kot ustanovi telji co. Pre­po go sto se odlo ca nje odlo cevalcev na na ša zgolj na omejevanje fi nan cnih sred stev, komu ni kacija je sla ba 
in je pogo je na tudi z nerazu mevanjem3. V strategiji 
kamni ške kultu re do leta 2012 (Stra tegija raz voja kul­tu re v Ob ci ni Kam nik 2009–2012) je iz po stavlje na ta nevral gic na toc ka sko raj vseh lo kalnih kul turnih po li­tik: to je so de lovanje kul turnih ak terjev in Ob ci ne Kam­nik, kjer je navede no, da je že lja sko raj vseh kul turnih 
ak terjev ta, da bi bilo sode lovanje s pristojni mi na Ob­
ci ni Kam nik bo ljše in da bi mo rala Ob ci na z ve cjo na­
klo nje nostjo komu ni ci rati z zavodi in posa mez ni ki, in 
3 16. 4. 2018 sem prejela e-pismo, v katerem je pristojna 
obaoailaraajoriroiifiairaj rograaaoagaijaroorifiira rograiiajaroooljoajaj ragoajaribrajlairara­iiiirjiiiroooljooagajoola ooiaoarlriijiiarljia joooloaloaooroo­oljirarograiiaja irooloijioarioajjoajjiia 
116 
laoaoojooloalaorabirloii oobiliaiiaoaoiaooo roooiraojooi 
to predvsem pri na crtovanju in obli kovanju pro racu na. 
Tako kot za celotno slovensko kultu ro in za vse ob­ci ne tu di za na šo do ma co velja, da bi mo rala skla dno s po drocnim kulturnim za konom imeti lo kalni pro gram kultu re. Tega je imela za obdob je 2009–2012. Zakon 
o uresni cevanju jav ne ga in teresa na po drocju ku l ture (ZU JIK) v 14. cle nu pred pi su je, da mo ra imeti lo kalna 
skupnost program za štiri leta, da pa mora vsebovati 
dol go rocne usme ritve, ki pre se gajo to obdob je. Pro­blem je na mrec v tem, da brez stra tegije ni vi zije. 
3.3­Lo­kal­ni­pro­gram­kul­tu­re­

Ob ci na Kam nik je na za cetku leta 2009 spre je la do kument Strategija raz voja kul tu re v Ob ci ni Kam nik 2009–2012. Dokument teme lji na oprede li tvi, kaj je javni interes, predvsem pa daje kultu ri pose ben po-men, saj »Kamnik je ob cina, ki se lah ko upravi ce no iden ti fici ra s kul tu ro«. Do lo ce ne so bi le tu di smerni ce, ki ob se gajo povezovanje po sa mic nih ak terjev znotraj kamni škega kulturne ga polja, zlasti pri pripravi kultur­no-vzgoj nih vsebin, sode lovanje kulturnih akterjev in Ob ci ne Kam nik, pod po ro kultu ri na svo bo dnem trgu, pod po ro inovativ nim kulturno-umet ni škim pristopom, oži vi tev po de že lja in me stne ga je dra in dru go. Opre­de lje ne so tudi prio ritete in cilji kamni ške kulturne po li ti ke, kjer so zapi sa ni konkretni ukrepi in konkret­ni kazal ni ki. Ta dokument je bil zasnovan strokovno in tudi na podla gi analiz ter v sode lovanju s skupi no predstavni kov kul turnih de javno sti in Ob ci ne Kam nik. 
Po prene ha nju ve ljav no sti te ga do kumen ta Ob ci na Kamnik, ki so di med ve cje slovenske obcine, ni vec spre je la no be ne raz vojne stra tegije za po drocje kul­tu re. Ob pregledu smernic in nalog pa lahko kaj hi-tro ugotovi mo, da se marsi kaj od zapi sa ne ga ni ure­sni ci lo, ker se stra tegija ni iz vaja la ne v ce loti in ne v razvojnem smi slu; do kument je bil pac le opravlje na na lo ga zaradi zakonskih zahtev, ne pa vodi lo pri izva­ja nju kamni ške kulturne poli tike. Na izvaja nje vsakr­šne poli ti ke, zlasti v lokalnem okolju, seveda vplivajo razpo redi tev mo ci v ob cin skem svetu, vodstvo obci ne in voli tve, ki prine se jo nove ljudi, nove poli ti ke in nove prio ritete. 
3.4­Brez­do­go­vo­ra­in­stra­te­gi­je 

Žal lah ko ugotovi mo, da je bil z ne iz vaja njem stra­
tegije in kasne je z umikom tega dokumen ta v kulturno 
po li ti ko vpe ljan bi rokrati zem in ure sni ci la se je bo ja-zen, da so za odlo cevalce jav ni zavodi in sploh vsa kul­tu ra le po rabni ki pro racu na in ne ak terji, ki so o bli kuje­jo lokalno življenje. Stra tegija pa je dol go rocni na crt z oprede lje ni mi ci lji in ko raki do ure sni cevanja teh ci ljev. 
Brez ciljev ni ne jasne poli ti ke in ne prednostnih nalog, ki so nujne za izvaja nje poli ti ke na kateremkoli podro-
cju. Do bra stra tegija je od sev dejan skih potreb lo kalne 
skupno sti in je dogovorje na skupna pot do tega, kar 
lo kalna sku pnost res potrebu je. Odlo ca nje o kultu ri 
znotraj admi nistrativ ne ga okvira in zakonov je prepu-
šce no bi brokrat skemu du hu, za ka terega pa ni nuj no, 
da kul tu ro pozna ali da ji je morda ce lo na klo njen. 
Skrat ka: odsotnost stra tegije seveda vpli va na odlo-ca nje in pri na ša tu di ne katere pro ble me. Kdaj, ce ne zdaj, je cas, da pov za mem svoj po gled na to obod bje in po svo ji ve sti pre so dim te žave kulturne po li ti ke iz ca sa brez stra tegije. 
1. 
Glav ni problem je v tem, da brez strategije ni ne vi-zije, ne ciljev, ne predno stnih nalog in ne ukrepov za iz bo ljša nje. 

2. 
Zdi se, da so bi li jav ni zavodi pre pu šce ni vo lji bi ro­kratov brez vizije in poznavanja potreb lokalne ga okolja ali pa brez upoš tevanja teh potreb. 

3. 
Do bro je, da se kul tu ra finan ci ra pre ko proracu na in razpi snih sredstev, kajti brez tega ne bi bilo niti spo daj ome nje nih prime rov do bre prakse. 


4. Kulturne odlo ci tve ni so teme lji le na stra teškem premi sle ku o dolgo rocnem po zi tiv nem vpli vu in drugih ucin kov na lo kalno okolje. Primer za to je ustanovitev zavoda za kulturo, ki je nastal v pro-storih nekdanjega uršulinskega samostana ob prenosu stavbe v obcinsko last. Ve li ko vse bin, ki jih je do lo cal usta novi tveni akt, je bi lo po do bnih vse bi nam dru gih jav nih zavodov s po drocja kul tu-re, tako da se nekatere vsebi ne podvajajo, in to kljub zagotovi lom, da gre le za dopol ni tev in ne za konkurenco dru gim de lež ni kom s te ga po drocja (Se no žetnik 2017). Seveda se ob tem po stavlja vpra ša nje, kaj bi bila dopol ni tev, morda celo v šir­šem kon tekstu – kaj je ti sto, kar obci na že li in pri-ca kuje od zavodov, katerih usta novi telji ca in fi nan­cerka je. Del na po sle di ca te ne do receno sti so tu di hi tre me njave vodstva. Zdaj Jav ni zavod za kul tu ro Kamnik orje ledi no in videti je, da ubira pogum ne korake v pravo smer varovanja in predstavlja nja kulturne de di šci ne. 
5. V sklo pu na crta za novo gradnjo Osnov ne šo le Fra­na Al brehta je bi la nak na dno spre jeta odlo ci tev za gradnjo nove športne dvo rane in knjiž ni ce, ki bi bi-la nad to dvorano, in sicer bi to bilo v tretjem nad­stropju. Odlo ci tev ni bi la us klaje na s knjiž ni co, ki je kasne je opozo rila na problem dostopa in hrupa iz športne dovrane, ki bi za gotovo motil knjiž nic­no de javnost. Knjiž ni ca na mrec s svo jo pro storsko sti sko in obrab lje no opre mo, z za starelo ci tal ni co in ne primerno dvo rano še ve dno, kljub vec krat za­gotovlje nim sred stvom v okvi ru proracu na, ostaja v nes preme nje nem sta nju4. 
6. Kulturna in frastruktu ra je bi la okrnje na tu di z iz­gu bo raz stavi šca nad kavarno Veroni ka, kar pa se je zgodi lo še pred iztekom zadnje strategije. Pro-stor je prešel v roke pevskega društva Soli darnost. Leta 2012 se je nek da nja Zve za kul turnih orga­ni za cij, zdaj Jav ni sklad za kul turno de javnost, iz nek daj ugle dne ci tal ni ške stavbe, ki je bi la ste ber kamni škega prosvetljevanja, prese lil v Dom kul­tu re Kamnik. Pred tem je mnogo let ravno Zveza kulturnih druš tev s Tonetom Fti carjem na ce lu skr-be la za bogato vsebi no tega prostora, ki je edini v sre di šcu me sta in edi ni, ki je tu di Šut ni po nu jal mož no sti za nje no oživlja nje. Lah ko bi ce lo rekli, 
 ogooraioraajiaoaoli­arjajojalaarbjaoiogoorila ajglarbrojoaijaj joaalaorbaojiorioraiigla rlogrojaaaroioooajroo jairaliirooloilagorjarojora ijiioaiio 
da je bil ta prostor gene rator slikarske ustvarjal-no sti, saj je bilo v njem mnogo razstav ljubi teljskih sli karjev, enkrat do dvakrat na leto pa tudi razsta­
ve profesi o nal nih li kovnih ustvarjal cev. Vpra ša nje razstavi šca ni bi lo ni koli te ma kam ni ške kulturne po li ti ke, s ci mer je bi la seveda pri za deta li kovna 
de javnost. Ob tem je treba pou da riti, da je v na­šem okolju veli ko likovnih snovalcev. To bi bil po­mem ben del kulturne stra tegije. 
7. Eden od pro ble mov kam ni ške kulturne po li ti ke, 
zla sti od leta 2010, je bila birokrati za cija. Pred iz­
vajal ce so bi le po stavlje ne le ovi re in težave, sode­
lovanje pa mora biti usmerje no k iskanju sode lo-vanja in reši tev. Problem takšnega sode lovanja se je pokazal tudi v tem, da so nekateri posa mez niki za pu sti li svoja tu di vod stvena de lovna me sta. 
8. Tak model lokalne kulturne poli ti ke je slab, ker je 
sti hijski, pre pu šcen na kljuc no sti ali ce lo po li tic nim 
vpli vom. 
9. Ce na kon cu naš tevanja sla bo sti pov za mem dru-go po glavje te ga clan ka, lah ko recem: kulturna po­li ti ka ni bila dogovorje na in oblikovana, zato je v primerjavi z drugi mi dejavnostmi manj pomem bna in la žje po grešlji va. Ob na ših kul turni ških sre ceva­njih ni šlo brez po go sto resig ni rane ga pri toževanja za radi ute me lje ne ga obcut ka, da smo se za radi bi rokrati za cije, avtokrat skega odlo ca nja, iska nja sla bo sti in proble mov name sto skupnih reši tev po cu ti li odri nje ne od odlo ca nja. Bi li smo le upo­rabni ki pro racuna, ne pa ak terji, ki so o bli kuje mo življe nje lo kalne sku pno sti. 
10. Vse to naš tevanje pa nam po kaže vsaj eno do bro plat: v Kam ni ku so zelo zav zeti po sa mez ni ki, ki so no sil ci kulturne ga dogaja nja in tudi razvoja. To je vredno vse pohvale, vendar pa to ni sistemska re-ši tev, ki bi za gotavlja la dol go rocno ne moteno de lo-vanje in razvoj, kar pa seveda ni pogoj niti strategi­ja, ce se ta ne iz vaja. 
11. Kakor koli obra ca mo, pri de mo do kljuc ne ga pro-ble ma ozi roma re ši tve: to so zavzeti spo so bni po­sa mez ni ki, ki s svojim znanjem, predvsem pa s svojo dobro voljo delu je jo v kultu ri v dobro lokalne ali širše skupno sti. Ne glede na to, ali ti posa mez­ni ki de lu je jo kot odlo cevalci ali kot iz vajal ci – brez njih in teh njihovih lastno sti je vse le caplja nje na enem mestu. 

4­Pri­me­ri­do­bre­prak­se 
Kamnik ima dolgo kulturno tradi cijo, kar je vredno­
ta in obe nem oko li šci na, ki jo je tre ba upoš tevati, ob 
tej tradi ciji pa hkrati razvija ti in spodbu ja ti sodo bno 
umetnost in nje ne avtorje. Iz Kamni ka in okoli ce izhaja precej zname ni tih 
mož in ne kaj že na, od Fortu na ta Berganta, zna ne­ga ba rocne ga sli karja, do Ru dol fa Ma istra, pe sni ka 
in gene rala, od Mihe Male ša, sodo bne ga slikarja, do 
Franceta Ba lan ti ca, ene ga naj bo ljših slovenskih pe sni­
kov, in Marije Vere, znane slovenske igralke. Vsi ti so 
da li Kam ni ku svoj pe cat, prav ta ko, kot je Kam nik s sli kovi to naravo pustil pe cat tu di v ustvarjal cih. Bo ga­ta je stav bna dedi šci na, od zna me ni te in skriv no stne roman ske kape le na Ma lem gradu ter fran ci škan ske-117 

ga in mekinj skega samo stana do avtohtone pastirske 
stavbne de di šci ne na Ve li ki pla ni ni. V Kam ni ku najde-
mo kar dva izvoda Dalma ti nove Biblije, bogato bero 
slov stvene folklo re, ki je zdaj že za pi sa na tu di v ne kaj knji gah5, staro mestno je dro, fre ske v nek daj ro marski cerkvi na Svetem Pri mo žu. Pogled na preteklost nas po pe lje do Na rodne ci tal ni ce, ki je bi la usta novlje na 
leta 1868, kjer so goji li gleda li ško dejavnost, znotraj 
katere je na stalo tu di Pev sko druš tvo Li ra (1882), ki de lu je še da nes. Med obe ma voj na ma je v ci tal ni ci 
potekala tudi dramska šola. Od leta 1912 je kot od­
sek Na rodne ci tal ni ce de loval tu di Sa lon ski orkester. V Narodnem domu, ki je vca sih stal na Glav nem trgu, 
je delovalo Prosvetno društvo, ki je prav tako prireja lo 
gleda li ške igre. Leta 1919 je bi lo ustanovlje no Druš tvo 
So li darnost, ki je bilo delavsko društvo s pevskim zbo­
rom in knjiž ni co (Klob car 1993). Leta 1906 je leto pr-ve javne knjiž ni ce v Kam ni ku, ko je Narodna ci tal ni ca odprla vra ta svo je knjiž ni ce tu di za ne društveni ke in svojo knjiž ni co pre o bli kovala v jav no ljud sko knjiž ni co Prosveta (Bin ter 1919). 
Kamni ško kultu ro že de setletja obli kuje jo kam ni­ški mu zej, zdaj Me dob cin ski mu zej Kam nik, knjiž ni ca, zdaj Knjiž ni ca Fran ceta Ba lan tica Kam nik, Jav ni sklad za kul tu ro, Kulturno druš tvo Pri den mo žic in Mla din ski cen ter Kotlov ni ca, Dom kul tu re Kamnik, zdaj del Jav­ne ga zavoda za kultu ro, poleg tega pa še druga ljubi­teljska pevska, dramska in druga društva. Med temi je tre ba ome ni ti de javne: Športno in kul turno druš tvo Se la, Kulturno društvo Motnik, Kulturno društvo Zgor­nji Tuhinj in še bi lahko naštevali. Poleg zavodov, ki so no sil ci javne ga interesa in ki so za to tudi ustanovlje­ni, pa v kulturni prostor dejavno pose gajo posa mez ni ki kot organi za torji in tudi kot umetni ki, ki pogo sto pre­se gajo lo kalni okvir. Jav na zavoda mu zej in knjiž ni ca ima ta jasno oprede lje ne nalo ge, ki jih izvaja ta tudi na z zakonom in podza konski mi akti predpi sa nih strokov­nih podla gah, KD Pri den mo žic in Kotlov ni ca pa sta organi za ciji, ki sta si sa mi zo rali le di no na po drocjih, ki do za cetka nju ne ga delovanja ni so bi la po krita. Jav­ni sklad za kultu ro skrbi za ljubi teljsko dejavnost, ki ima prav pose ben pomen za oblikovanje lokalne sku­pno sti, prav tako pa tudi druga ljubi teljska društva, ki imajo po leg kul turne vlo ge tudi na men zdru ževanja in povezovanja, s tem pa krepijo soci al ni in kulturni kapi­tal lo kalne ga okolja. 
V tem poglavju predstavlja mo le nekaj prime rov do bre prakse, ki jih je v kam ni ški ob ci ni vec. Spod nje prime re smo izbrali zato, ker nimajo zgolj vloge na kul­turnem po drocju, pac pa nji hova vlo ga in pred vsem 
 obriirBraioajajaora rgrjaoirVeronika z Malega gradu : kamniške povedke in pravljice (Prenovljena in dopol­
jaiaiaiajiia obriirBraoiraaoiarija obrooljlairrollori rgrioiiaiaiooliljljaoor­jarbarooorjarba lraobriirBraaoiarija aaraairZlati hrib : pravljice in povedke iz Tunjic in okoliceaiaiajiia riiarobriirBrarojlba oiairSveti Coprijan : pravljice, povedke in drugo pripovedno izrocilo iz Motnika in okolicejbljaa 
118 
aloba 
vpliv prese gata ta okvir, kar je skladno z evropsko kulturno agen do: kultu ra je vir soci al ne kohe zije, kul­turne ustvarjal no sti na po drocju izo braževanja in tu di 
drugje. Izbor je uteme ljen tudi s tem, da izbrani prime-ri dobre prakse izrazi to vplivajo na okolje in prina šajo 
spre mem be. Vsi trije pri me ri imajo pod po ro obci ne s finan cni mi sredstvi, ven dar teh ini ci a tiv ne bi bi lo brez zavzetosti po sa mez ni kov, ki ra zu me jo dru žbe no vlo go 
kultu re. 
4.1­Kam­fest 

Med pri me re dobre prakse, ki Kam nik bo gati že dol ga leta, lah ko zagotovo uvrsti mo festi val Kam fest. Produ cent fe sti vala je Kul turno druš tvo Pri denmo žic, ki de lu je že 25 let in je v kam ni ški pa tu di slovenski prostor pri ne sel kar ne kaj inovacij ulic ne ga gleda li šca. Zacetni ka Kam festa sta Rok Ko sec in Go ran Zavr šnik, ki sta svo je ustvarjal ne si le od leta 2011 zdru ži la tu­di v Mla din skem cen tru Kotlov ni ca. Kam fest je devet­dnev ni fe sti val glas be in dru gih umet ni ških zvrsti na razlic nih lo kacijah in za raz lic ne ci ljne pu bli ke. Živahen program vklju cu je tu di go stin ce, rokodel ce, lo kalna društva in ustvarjal ce ter tudi kakšno zabavno inova­tiv no popestritev dogaja nja, kot je tekmovanje v teku z glas be no opre mo. Kam fest ne po me ni sa mo glas-be ne ga in osta le ga do gaja nja, pac pa ima šir še raz­sež no sti, ki vpli vajo na oko lje in življe nje, kar sku ša mo po u da riti v tem prikazu dobre prakse. V vseh teh letih je bi lo v okvi ru festi vala organi zi ranih pri bliž no 50 do-god kov na leto, torej je bi lo v 17 letih iz vede nih 850 do god kov. 
Go ran Zavr šnik o tem pravi ta kole: »Ide ja o Kam fe­stu je vzkli la leta 2004 na se stanku Mla din skega sveta Kamnik, za ure sni ci tev pa smo do bi li tu di pod po ro žu­pa na Smolni karja. Najprej je bilo to kamni ško kulturno poletje, od za cetka pa sva glav na organi za torja Go ran Zavr šnik in Rok Ko sec. Kam fest se fi nan ci ra pro jek­tno prek raz pi sov. To da ob ci na je pre poz na la, da po­trebu je mo festivale, za to so bi li ti uvr šce ni v prej šnjo strategijo kot po mem ben de javnik. Glav ni na men pa je bil v lokalno okolje pripe lja ti dogod ke in ustvarjal ce, ki jih brez fe stivala ne bi bi lo, za to da ob ca ni in ob can­ke spoz najo ne kaj novega. To novo je bi la kva li tetna, so do bna in ur ba na umet nost. Po u da rek je bil na od kri­vanju novih prostorov v Kamni ku, kot so Katzen berg, Keršman cev park, Park Evro pa in zdaj Kre a tiv na ce­trt Ba rutana. Od krivanje novih pro storov je poveza no tu di z od krivanjem in dustrijske de di šci ne, kot sta na primer Kat zen berg in Kre a tiv na cetrt Ba rutana, pove­za na z nek da njo smo dni šni co. Dru gi po u da rek pa je zaveda nje jav ne ga pro stora, kot je na pri mer dvo rišce Me dob cin skega mu ze ja Kam nik na Za pricah.« 
Marsi kje po svetu lokalne oblasti skušajo s t. i. pu­blic art, s sode lovanjem publi ke in z obnovo nekaterih urba nih, zla sti pro ble ma tic nih oko lij, do se ci de mo kra-ti za cijo kultu re in umetno sti. Takšni javni projek ti se v pro ble ma tic nih oko ljih po go sto uveljavijo ta ko, da z umetni ško ali kul turno novo vse bi no po stane jo fizic no, so ci al no in tudi mental no bolj stimu la tiv ni. Place ma­king je po stal termin za na cin, s ka terim lo kalne obla­sti zdru žu je jo urba ni in kul turni raz voj (Kortbek 2019). Odli cen pri mer je kam festovsko odkrivanje novih pro­storov in s tem in dustrijske de di šci ne. De gradi rana obmo cja s kul turni mi in umet ni ški mi in tervencija mi 
do bi vajo novo podo bo in vsebino, kar je primer Krea­
tiv ne cetrti Ba rutana. V okvi ru tega festi vala so mla di 
kamni ški arhi tekti in urba ni sti pod mentorstvom Štajn 
arhi tektov in pro stoRoža oži vi li ob mo cje nek da nje Ba-rutane s te stno ak cijo obmo cja, z ne katerimi po se gi 
v prostor in s preho di. S tem so oblikovali prostor za 
iz vedbo do god kov. Tako so za pu šce ni tovarni ški pro-stori, pre pu šce ni pro pa da nju in po za bi, s kul turni mi vse bi na mi oži veli in obu di li spomin na cas, ko so tu od ju tra do ve ce ra ro potali stro ji. 
Druga po mem bna dru žbe na raz sež nost je de mo-
krati za cija kultu re. Vsi dogod ki so lahko dostopni, ve-
ci na pa jih je za stonj. Let no ima fe sti val okrog 30.000 obi skovalcev, festi val pa sta ne okrog 100.000 evrov. 
To pome ni, da na obiskovalca na letni ravni pride ok­
rog 3 evre, ce upoštevano raz li ko med tem in obi caj-
no karto kulturne ga dogod ka, pa je vse ostalo doda na 
vrednost fe sti vala. Na pri mer: Va len ti nov kon cert Ja na 
Ple stenja ka leta 2022 bo obiskovalca stal od 30 do 
70 evrov. Vec kot ocit no je, da Kam fest tu di fi nan cno 
po me ni doda no vrednost in hkrati potrju je tezo o de­mo krati za ciji umetno sti in kultu re. K demo krati za ciji lah ko šteje mo tudi vsebin sko raznovrstnost, vendar 
ne na ško do kakovosti in po pu li zma. K fi nan cne mu ucin ku pa lah ko priš teje mo še fi nan cne ko risti, ki jih imajo v ca su festi vala go stin ci, ne katere trgovi ne ali 
storitve. 
Nasled nja vre dnost fe sti vala je tu di to, da pro gram vklju cu je lo kalne umet ni ke in umet ni ce raz lic nih ge ne­racij, pred vsem pa je po mem bno, da se vklju cu je jo tu­di pri pa dni ki mlaj še gene racije, ki imajo tako možnost, da se predstavijo in uve ljavijo. 
Konec kon cev pa je po mem bno tu di dru že nje, saj festi val ni so sa mo do god ki na odru, pac pa obi li ca ob-festi valskih do god kov. 
4.2­Mla­din­ski­cen­ter­Ko­tlov­ni­ca­
Mla din ski center Kotlov ni ca delu je kot nevladna or-
gani za cija od leta 2007, na menjen pa je ak tiv no stim 
za mlade. Domuje v precej alterna tiv no navdih nje nem 
prostoru: v kleti Do ma kul tu re, kjer je bi la v preteklo­
sti res kotlov ni ca za celotno stavbo kulturne ga doma. 
Vendar zu na nji vi dez ne ka že pravega po me na in raz­sež no sti vpli va, ki ga Kotlov ni ca pod vod stvom Ro ka 
Kosca uveljavlja za svojo ciljno publi ko in v okolju, v katerem de lu je. 
Nje gov vpliv je v tem, da je veli ko posa mez ni kom mlaj še gene racije omo go cil, da so pri do bi li zna nje, iz­kušnje in prve prilož no sti pri kaza svo jih de javno sti, tu­di na kul turnem in umet ni škem po drocju. Kotlov ni ca kuje kulturni ka pi tal, še pre den ta pri de v ob tok – ce sme mo upo rabiti to ne o li be rali stic no pri merjavo. Oder v Kotlov ni ci je lah ko odskocna de ska za mla de glas be-ni ke, ki dobijo podpo ro tudi z dodat no prezen tacijo nji-hove ustvarjal no sti, kot je trenut no primer izdaja zgo-šcen ke Proba ho dnik. Na njej so pred stavlje ni mla di glas be ni ki iz kam ni škega okolja. Ce se že mo s spo mi-nom nekaj let nazaj, se spomni mo na dobro obiskano in sprejeto predstavo Katzen Kaba ret pod vodstvom Anje Bezlove, ki je z mladi mi ustvarjal ci ustvarila pra­
vo kaba retno vzdušje in prese gla zgolj ljubi teljski nivo tako na izvedbe ni kot na vsebinski ravni. Spodbu do so do bi li tudi mladi pesni ki s pesni ški mi mnogo bo ji z ime­nom Pest besed – s slam poe zijo, sodo bno umetni ško prezen tacijo pesni ških snovanj urba nih, vele me stnih 
okolij. Tež ko bi na šli pri merjavo s kla sic ni mi li terarni mi vece ri ali pred stavi tvami knjig ta ko glede obi ska kot 
vzdu šja in navdu še nja nad poezijo. V nabi to polni dvo­rani mladi neu veljavlje ni pesni ki pred publi ko berejo 
svoje pe smi, na kljuc no iz brana ko mi sija jih oce nju je, 
na koncu pa zmagovalca izbe re publi ka. Spodbu jajo 
tu di mla do vi de o produk cijo in organi zi rajo festi val svo­bo dne vi de o produk cije, leta 2021 že osme ga po vrsti. Vsa ko leto prejme jo od 45 do 55 prijav, iz stopajo ca 
de la pa so nagraje na s prizna njem. Rok Kosec pravi, 
da je so de lovanje na tem fe sti valu zdaj že po go sta re-ferenca za na dalj nje ustvarja nje in ka rie ro mla dih vi-
de o u metni kov. 
Nji hov vpliv je v mentorstvu mladim, mnogi od njih stopijo na uspešno ustvarjal no pot, mnogi pa prido bijo po mem bne izkušnje pri snovanju ali uveljavlja nju, ki 
so še ka ko za že le ne na ka snej ši ka rierni poti. Ce smo že ome ni li kul turni ka pi tal, naj ome ni mo še 
dej stvo, da je Kotlov ni ca pomem ben gene rator soci al­
ne ga kapi tala, saj gre za po sa mez ni kovo vklju ce nost v so ci al ne vezi ali omre žja, za pod po ro pri de javno stih in vklju ce nost v sku pne pro jekte. Soci al ni ka pi tal je v do bro de lu jo ci dru žbi še ka ko pomem ben, saj opol no-mo ce ni po sa mez ni ki in sku pi ne dru žbe no lah ko parti­
ci pi rajo, kar zagotavlja tudi demo krati za cijo ureja nja 
skupnih za dev in so de lovanje pri raz lic nih ni vojih odlo-ca nja. Vi so ka stopnja so ci al ne ga kapi tala in de lu jo cih mrež druš tev, nevladnih organi za cij in gi banj ter dru ge­ga sku pne ga de lovanja je znak raz vi tosti dru žbe. 
De javno sti v Kotlov ni ci so skladne s cilji evropske mla din ske stra tegije 2010–2018: omo go ca ti ena ke mož no sti mla dih pri izo braževanju in vklju cevanju na trg de la in spdo bu ja nje mla dih k ak tiv ni dru žbe ni par-ti cipa ciji, kar je mo go ce gle de na to stra tegijo do se gati s spod bu ja njem ne formal ne ga uce nja, so de lovanja, prostovoljstva, mladin skega dela, z mobil nostjo in in-formi ranostjo (Eu rope an Uni on 2010). 

4.3 Kamni ški zbornik 
Kamni ški zbornik je pu bli kacija, ki je za ce la iz haja ti leta 1955 do leta 1969, potem pa je prene ha la izhaja-ti. Iz šlo je 13 številk. 
Leta 1996 je s pod po ro teda nje ga žu pa na To neta Smol ni karja in pod ure dni ško tak tirko Marjete Humar ta tra di cija po novno oži vela. Marjeta Hu mar je v uvo­dni ku iz tega leta za pi sa la: »Kamni ški zbornik 1996 na da lju je pleme ni to tradi cijo zborni kov, ki so izhaja li v ca su po dru gi svetovni voj ni. V njih so bi la ob javlje­na dog na nja raz lic nih strok o lju deh in na ravi kam ni­ške ob ci ne z zgo dovin skega in so ca sne ga stali šca. Še da nes so ti zborni ki pogo sto edini in najbolj dostopen vir za nadalj nje razi skave, vir osnovnih zgodovin skih, li terarnoz go dovin skih, arhe o lo ških, ekonom skih, nara­voslov nih in dru gih in forma cij o Ob cini Kam nik. Ta ko kot prvi iz daja telji Kam ni škega zborni ka smo se za oži­vi tev iz daja nja odlo ci li zla sti za to, ker se zaveda mo, da mo ramo svoje koreni ne sami razi skati in svojo seda-119 

njost in preteklost sami dokumen ti rati.« (Hu mar 1998) 
Uredni ca je od leta 1996 dr. Marjeta Hu mar, ure di la je torej vseh 15 Kamni ških zborni kov. Dr. Hu marjeva je de javna tu di na dru gih po drocjih – je pred se dni ca Društva sveti Ja kob, ak tiv no so de lu je v druš tvu De­mos na Kamni škem in Kulturnem društvu dr. Franceta Steleta. So de luje pri iz dajah raz lic nih knjig in s svo­jim širokim delom zazna mu je lokalno okolje, vendar z drugacno ci ljno pu bli ko kot prejšnja dva pri me ra do bre prakse. 
Naša pozornost pa je vendarle v prvi vrsti name-nje na Kamni škemu zborni ku. V vsaki števil ki je objav­lje nih 30 do 40 clan kov z naj razlic nej ših stro kovnih po drocij, ve dno pa so pred stavlje ni tu di pe sni ki ali pe sni ce in likovni ki ali likovni ce, torej v vsaki števil ki so de lu je 30 do 40 avtorjev. To pome ni, da je bilo v teh letih ob javlje nih 450 do 600 clan kov. Lah ko rece mo, da se le red kokateri kraj, me sto ali ob ci na v Sloveniji lah ko pona ša s tak šno re dno iz hajajo co pu bli kacijo in s tolik šnim števi lom prispev kov z domoz nan sko vsebi-no. Clan ki so stro kovni in tu di po lju dni, pred na mi pa razgrinjajo mnoga znanja in spozna nja o Kamni ku in okoli ci in tako je zbornik vir za razi skovanje in prido bi-vanje in forma cij o preteklo sti in tu di se da njo sti. 
Vpliv in po men zborni ka težko stehta mo in izme ri-mo ali do lo ci mo, kot smo to, vendar la žje, na redi li v prejšnjih dveh prime rih. Vemo, da je znanje pomem­bno, in vemo, da so domoz nan ske teme pomem bne, vendar se upo raba ali ucin ki te ga zna nja ne re pre-zen ti rajo na javen, ociten na cin. Pa ven dar so dom­neve o vpli vu uteme lje ne: prvic s števi lom clan kov in avtorjev, dru gic z ne preki nje nim iz haja njem in tretjic z dej stvom, da so de lu je ce da lje vec av torjev. Ne nav se­zad nje pa je pomem bno tudi to, da Kamni ški zbornik so o bli kuje strokovno pisa nje v lokalnem okolju, ki ima svoje zakoni tosti in terja navaja nje preverje nih dejstev, vi rov, jasno iz raža nje in pi sno spret nost. Te zakoni tosti so seveda mnogim avtorjem, ki objavljajo tudi v drugih strokovnih in znanstvenih publi kacijah, zelo blizu, po­mem bno pa je to, da se lahko v lokalnem okolju obli­kuje kultu ra strokovne ga pisa nja in vrednotenja zapi­sa ne ga. S tem zbornik uveljavlja tudi vrednote pisne ga komu ni ci ranja, kar je prav ta ko delcek kul turne ga oko­lja, v ka terem ži vi mo. 
Pomen zborni ka je tudi v tem, da je v njem objav­lje nih veli ko strokovnih spoznanj, odkritij in novosti, obe nem pa tudi spomi nov in mnogo drugih zapi sov, ki odsli kavajo iden ti teto kraja, v ka terem ži vi mo. Še po­se bej pa je tre ba po u da riti po men clan kov, ki so pred­stavi li pose bna odkritja, na primer problem onesna­že nja vo dnih virov, botanic no in zo o lo ško bo gastvo, najdbe fo si lov v tu nji škem gri cevju. 
Za Kamni škim zborni kom stoji zelo zavzeta in us-
tvarjal na ose ba – dr. Marjeta Hu mar, kar šte je mo kot 
do kaz za našo domnevo, da so za prime re dobre prak­
se bolj za služ ni po sa mez ni ki kot na crtovana kul turna 
po li ti ka. 
Za­klju­cek­

Cla nek sli ka po do bo kulturne po li ti ke v zad njem de­setletju v Ob ci ni Kam nik. Po u darek je na po ma njka nju vi zije, kar je posle di ca odsotno sti lokalne strategije za kultu ro in preti rane birokrati za cije. Izpo stavlja pa pri­me re dobre prakse, ki dokazu je jo pomen zavzetih po­samez ni kov za kul turni utrip v do lo ce nem oko lju. 
Ob za kljuc ku pa je potrebno po u da riti pred vsem potrebo vseh ak terjev na po drocju kul tu re po di a lo gu, vklju cevanju v odlo ca nje in pred vsem po spoš tovanju in priznavanju rezul tatov dela. Veli ko pome ni tudi pozi-ti ven odnos odlocevalcev do kultu re in do ustvarjal cev na tem po drocju. 
Li te ra tu ra 

Rudolf BINTER, 1919: Ljudska knjižnica narodne citalnice. V: Kamnican 
(07. 09. 1919), letnik 1, številka 1. URN:NBN:SI:DOC-UQQWW916 from http://www.dlib.si. 
Ivan CANKAR, 1968: Bela krizantema. Ljubljana: Državna založba Slovenije. European Union (2010). Strategija EU za mlade 2010–2018. Dostopno na: https://europa.eu/youth/strategy_en. 
Evropska komisija (2018). Sporocilo komisije evropskemu parlamentu, 
svetu, evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij: Nova evropska agenda za kulturo. Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal­content/en-sl/TXT/?from=EN&uri=CELEX%3A52018DC0267. 
Kajetan GANTAR, 2012: Uvod. V: Aristoteles: Poetika (Popravljena in dopol­njena izd. iz l. 1982). Ljubljana: Študentska založba. https://www.kamnik.si/resources/files/doc/seje/2006-2009/seja21/ 
strategija-razvoja-kulture-v-obcini-kamnik-2009-2012tc.-1.doc. 

Kamnikinfo, 2021: Kaj bo, ob gradnji nove šole, s kamniško športno dvora-no. Dostopno na: https://www.kamnik.info/kaj-bo-ob-gradnji-nove-sole-s­
kamnisko-sportno-dvorano/. 

Marija KLOBCAR, 1983: Društva in prireditve v Kamniku : 1914–1941. 
Kamnik: Kulturni center. Hjordis Brandrup KORTBEK, 2019: Contradictions in Participatory Public Art: Placemaking as an Instrument of Urban Cultural Policy. V. Journal of Arts Management, Law & Society, 49(1). 30–44. https://doi.org/10.1080/ 10632921.2018.1473310. 
Bogomir KOVAC, 2004: Kultura in gospodarski razvoj. Dostopno na: http:// www.seviqc-brezice.si/media/uploads/files/Kultura_in_gospodarski_raz­voj.pdf. 
Kulturna politika v Sloveniji. Ljubljana 1997: Fakulteta za družbene vede. Breda PODBREŽNIK VUKMIR, 2012: Dodana vrednost knjižnicnih storitev : študija primera Maticne knjižnice Kamnik. V: Kamniški zbornik, 21. 147– 
154. 

Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 (ReNPK14–17). 
V: Uradni list RS, št. 99/13. Alaš SENOŽETNIK, 2017: V samostanu bodo kulturne vsebine. V: Gorenjski 
glas, 22. 12. 2017. Pridobljeno s spletne strani: https://www.gorenjskiglas. si/article/20170702/C/170709973/1027/January. Aleksandra SHERMAN in Clair MORRISSEY, 2017: What Is Art Good For? 
The Socio­Epistemic Value of Art. Frontiers in human neuroscience, 11, 
411. Dostopno na: https://doi.org/10.3389/fnhum.2017.00411. Strategija razvoja kulture v Obcini Kamnik 2009 –2012. Dostopno: Zakon o 
uresnicevanju javnega interesa za kulturo (2007). Uradni list RS, št. 77/07, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18. 
120 
Ma­ja­Av­guš­tin1 ZVKDS,­OE­Kranj,­Tom­ši­ce­va­7,­Kranj maja.avgustin@zvkds.si 
Iz­vir­ni­znan­stve­ni­cla­nek 

Pre­no­va­fa­sa­de­hi­še­Ma­is­tro­va­uli­ca­2­v­Kam­ni­ku 
Glav na in stran ska fa sa da hi še Ma istrova uli ca 2 v Kam ni ku, ki sta na stali na pod la gi za mi sli arhi tekta Jo žeta Plec ni ka, sta v letu 2021 do ži veli pre novo in konservatorsko-re stavratorske po se ge. Na podla gi razi skav je bilo ugotovlje no, da je bila zaho­dna fa sa da od na stan ka leta 1953 en krat že pre novlje na in da je bila njena podo ba ob tem delo ma spreme nje na. Odkrili smo ne katera manj zna na dej stva in fa sa da ma vrni li nju ni ori gi nal ni po do bi. Kljuc ne be se de: Jo že Plec nik, An ton Bi tenc, Glav ni trg, fa sa­da, sgraffito, iz po stavlje ne fu ge, pre nova 
The ma in and si de façades of the ho u se at Ma istrova uli ca 2 in Kam nik were cre a ted on the ba sis of the con cept by archi­tect Jo že Plec nik and have undergo ne renovati on, conservati on and restorati on work in 2021. Based on rese arch, it has been establis hed that the western façade has only be en renovated once since its constructi on in 1953, and that its appe a rance has be en partially chan ged. We have discovered so me les ser-known facts and gave the façades a ma keover that re sem bles their origi nal ap pe a rance. Key words: Jo že Plec nik, An ton Bi tenc, Glav ni trg, façade, sgraffito, exposed ti le gaps, re novati on 
Zgo­do­vi­na­ure­ja­nja­Glav­ne­ga­tr­ga in­hi­še­Ma­is­tro­va­2 
Glav ni trg v Kamni ku je v zadnjih dveh stoletjih do-
ži vel vec urba ni stic nih za snov in ure di tev. Ko danes 
govorimo o Glavnem trgu, imamo zaradi današ nje ur­
ba ni stic ne za snove in pro metne uredi tve v mi slih pred­
vsem prostor pred hišo Maistrova ulica 2, Pošto in Ma­
le ševo gale rijo, ce prav je ob za snovi me sta Glav ni trg 
predstavljal razširjen prostor od nekda njih Graben skih 
oz. Ženskih me stnih vrat (Fra u en tor) do vzno žja Ma le­
ga gradu, kar je razvi dno iz votiv ne slike iz cerkve sv. 
Le narta v Za kalu, ki je na stala leta 1779 (sli ka 1) in na voja ških kartah me sta, ki so na stale med leti 1763 in 1787 (sli ka 2). Na ne kaj de setletij mlaj šem fran ci scej­skem ka tastru iz leta 1826 je na tem me stu že ja sno razvi den pra zen pro stor (sli ka 3). V po ža ru leta 1804 je na mrec me stna hi ša po go rela, za to so jo po ruši li in novona stali pra zen pro stor uredi li kot trg (Lah 1955: 30). 
Na obmo cju da naš nje ga osrednje ga pro stora Glav­
ne ga trga so bile za potrebe prenove trga in ulic leta 
 iriailoiraaoagooiaraia giriaaririaoioraoraoala aaoaarolriiaboioi rajogooraoraoraaojroai 



2018 izvede ne predho dne arhe o lo ške razi skave. Na 
ožjem ob mo cju Glav ne ga trga so bi li od kriti te me lji nek da nje Me stne hi še in ostan ki dvorca gro fov Turja­ških, Lam bergove hiše, ki je sta la na trgu po leg Me-stne hi še (Ste le 1929: 97) (sli ka 4). Na lo kaciji da naš­nje Plec ni kove intervencije je do konca dru ge svetovne vojne stal Kam ni ški dom (sli ka 5), v ka terem je ime lo 
svoje prostore Prosvetno društvo, do leta 1906 je v njem delovala Tiskarna Antona Slatnarja, med prvo svetovno vojno so dom preu redi li za potrebe voja šni­
ce (Sarnavsky 1996: 98–99). Dom so po be se dah go-
spo da Toneta Steleta po vojni podrli, ker naj bi bil v sla bem sta nju. 121 



Slika 4: Izris arheoloških najdb (Vir: Gregor Gruden, Porocilo 
o arheoloških raziskavah Maistrove ulice in Glavnega trga v Kamniku, 2018) 

Po drugi svetovni vojni so k novi uredi tvi trga leta 
1953 povabi li arhi tekta Jo žeta Plec ni ka, ki je rav no v 
ti stem ca su za klju ceval de la v Stra njah in pri pravljal na crte za ka pe lo v Fran ci škan skem sa mo stanu. V na-crtu iz leta 1953 je Plec nik pre dla gal pre o bli kovanje tr ških fa sad, po stavi tev spo min skega svetil ni ka ob 
rob stika Glavne ga trga in Maistrove ulice, zasa di tev 
okrasne ga drevja (aka cija, to pol, bre za, bor, ja pon ska ceš nja) ter za sa di tev ovijalk pred po žarne stene hiš in po stavi tev klo pi. Edi na nje gova za mi sel iz na crta iz leta 1953, ki se je ure sni ci la, je bi la pre o bli kovanje glavne fasa de in estet ska nad gradnja stran ske fasa de 
hi še Maistrova ulica 2 z odprto lopo. Gradbe no dovo­lje nje je zaje ma lo tudi uredi tev tlaka na Glavnem trgu, ki naj bi bil oblikovan kot oval z betonski mi mejni ki in 
robnim pa som iz pro dni kov (t. i. ma cjih glav), ven dar do te uredi tve ni pri šlo. Ker do šir še uresni ci tve na crta iz leta 1953 ni pri šlo, je Plec nik leta 1956 sa mo i ni ci-a tiv no na ob ci no po sredoval drug na crt re gu la cije me-stne ga sre di šca, ki je pred videl uredi tev Ma le ga gradu in raz ši ritev me stne ga po kopa li šca (Hrausky, Ko želj, Prelovšek 1997: 23). Tu di ta na crt ni do ži vel ce lotne 
rea li za cije. V treh varian tah je uredi tev Glavne ga trga 
122 sa mo stojno na crtoval tu di Plecni kov uce nec An ton Bi-tenc in svo je predlo ge decem bra 1953 pre dlo žil mest­ne mu svetu (sli ka 6). Bi tenceve nacrte je za radi ne u-

je ma nja z dejan skim stanjem trga prede lal gradbe ni 
tehnik Peter Strnad, s ci mer se Bi tenc si cer ni stri njal. Uredi tev trga je bi la kon ca na spo mla di 1955. Pri iz de­lavi Bi tencevega vodnja ka sta so de lovala Bo žo Pengov in Plec ni kova ucen ka Vla di mi ra Bratuž. Ve li ke kamni te skale je, so dec po do pi su Bi tenca ob ci ni Kam nik 27. februarja 1954, na sa mi lo kaciji iz de lal kam no sek Ve­torazzi iz Stranj (Avguš tin, Lavrinc 2010: 36). 
V osebni zbirki arhi tekta Antona Bitenca, ki jo da­
nes hra ni Mu zej arhi tektu re in obli kovanja v Ljub lja ni, 

Slika 7: Nacrt arhitekta Antona Bitenca za severno fasado hiše Maistrova 2 (Vir: zbirka MAO) 


Slika 8: Nacrt arhitekta Antona Bitenca za zahodno fasado Slika 9: Nacrt arhitekta Antona Bitenca za zahodno fasado hiše Maistrova 2, datiran 12. 9. 1953 (Vir: zbirka MAO) hiše Maistrova 2 (Vir: zbirka MAO) 
123 


Slika 10: Delikatesa ok. leta 1963 (Vir: Knjižnica Franceta Balantica Kamnik) 
se na hajajo na crti obeh fa sad. Žal ni so sig ni rani, so pa del no da ti rani. Vse kakor je za ni miv na crt severne fasa de, ki pred vi deva pov sem dru go po do bo severne fasa de (sli ka 7). Obli kovanje ome nje ne fasa de je raz­de lje no na eta že, in si cer je bi la v pri tli cju sprva pred-vi de na kla sic na žle bi ce na ru sti ka, v nad stropju pa pre­cej ge o metric no iz vede ne iz stopajo ce fu ge. Pozi cije in obli kovanje oken so iden tic ni ob stoje ci po do bi. Na crt za ho dne fa sa de z 12. 09. 1953 je bil v ce loti ure sni-cen. Opo zo rila pa bi na do lo ce ne raz li ke pri pro fila ciji lo kov arkad, spre mem bo pri moti vih sgraffita v me­dloc nih po ljih. Na dru gem na crtu teh raz lik z ob stoje-cim sta njem ni vec (sli ki 8, 9). 
Bi tenc je v ca su grad nje iz vajal tu di nad zor nad de li. 
Grad be no dovolje nje št. 966/2-53 je bilo izda no leta 
1953.2 Plec ni kovo sode lovanje naj bi se z me stni mi 
oblastmi za kljuci lo za radi po ruši tve strehe nad lo po, 
do katere naj bi prišlo zaradi nee na komerne obreme­
ni tve obo ka 14. 9. 1953. V po stopek sta bi la vklju ce na tu di An ton Bi tenc in me stna in špek torica ter Plec ni ko­va ucen ka Maj da Nerima. Lo po so po so dnem po stop-ku na novo zgradi li (Hrausky, Ko želj, Pre lovšek 1997: 23–24). Plec nik je po tem do god ku v pi smu mi zarju Konci lji 22. septembra 1953 za pi sal: »Kam ni ca ni so le po za bo kali 3 del no lo po, potem en sam del nap ha li s tež kim betonom. To je ka kor v svetem za konskem stanu – ce je ena sa ma parta obteže na, se barka ra­da po dre.« (Avguš tin, Lavrinc 2010: 36). Po kon ca nih de lih je v pri tli cju ob jek ta po djetje Koc na ure di lo zna-me ni to kam ni ško de li kateso (sli ka 10). 
124 
 aia 



Ce prav gre za ure di tev dveh fa sad iste ga objek ta, sta fasa di estet sko in te hnic no obli kovani ze lo raz lic­no. Plecnik je že lel stran sko fasa do z lo po vi zu al no lo­ci ti od pre o stale ga objek ta in z njo ustvariti novo estet­sko pou darje no notranjo steno Glavne ga trga, hkrati pa ustvariti vtis, da gre za glav no fasa do objek ta Ma i-strova uli ca 2. S Plec ni kovo nad gradnjo ob jek ta se je hkra ti do koncno za brisal prvotni ur ba ni zem Glav ne ga 

trga do leta 1804. 
Na severni fa sa di (sli ki 11, 12) ob jek ta je od stra­njen omet po u darjen s t. i. iz stopajo ci mi fu gami. Plec­nik je to te hni ko uporabil marsi kje, v ne po sredni bli ži ni pa v krstil ni ci žu pne cerkve v Stra njah, v ka pe li Bo žje­ga groba v fran ci škan skem sa mo stanu v Kam ni ku, v žu pni cerkvi v Men gšu, … Na kam ni ti in pov sem od­prti ste ni so v pri bliž ni obli ki kam nov iz de la ne iz sto­pajo ce fu ge iz ce men ta, apna in si ve miv ke. Tak tip fu ge nima bistvene ga konstrukcijskega po me na, ima pa po mem bno estet sko fun kcijo, saj fa sa da ne zgle da vec kam ni ta in go la, pac pa, kot bi bi la odeta v kam­ni to cip ko. Kla sic na ra zmerja in pro porce fasa de so-ustvarjajo ometani okenski okviri v prvem nadstropju ter ometana fa sa da me za ni na v dru gem nad stropju z dvema starejši ma kamni ti ma okenski ma okvirje ma, prireza ni ma na aj dovo zrno. 
Stransko fasa do na za ho dni stra ni ob jek ta je s po­
stavi tvijo stebrne lope in kuli so zatrepa na strehi pov­
zdig nil na ni vo glavne fasa de (sli ki 13, 14). Po do bne ilu zi o ni stic ne prije me so upo rablja li že v re ne san cni Ita liji. Lo pa je pravokotne ga tlo risa. Pro fili ran na pušc in plo cevi na sta obro ba dajeta vtis, da je stre ha rav­
na, vendar je v rahlem naklo nu. Streha ima name sto 
kla sic nih žle bov dva t. i. iz liv ni ka, ki sta fun kci o nal no 
povzeta po srednjeveški tradi ciji. Stebri, ki podpi rajo 
streho lo pe, so betonski, prav ta ko prireza ne fi a le na strehi. Ne kateri de korativ ni elemen ti fa sa de so iz de la-ni v te hni ki sgraffito, nekateri so pla stic no po u darje ni v ometu in barvi. Sgraffito je likovna te hni ka, ki se je v Evro pi kot iz razito dekorativ na te hni ka pri obli kovanju fasad upo rablja la že v 15. in 16. sto letju. Osnova je omet, ki ima vec barvnih pla sti. Te se po na na no su 

125 


Slika 14: Po obnovi (Foto: Maja Avguštin) 
126 


odpraskajo do že le ne barve po vna prej zna ni pre dlo­gi (Avguš tin, Lavrinc 2010: 94). Iz an ti ke vzeti motiv am fore na lo pi je sku paj z de korativ ni mi za kljuc ki ab-strahi ran do te me re, da ucin kuje pov sem mo derno in so do bno. Na vo galih fa sa de se sre ca mo z mo derno 
in terpretacijo srednjeveških šivanih vogalov. Ti so zdaj 
predi men zi o ni rani, s pro fili rani mi kri ži je ustvarje na pla stic no iz stopajo ca di a man tna obli ka, vtis je nad­grajen z in tenziv no pompe jan sko rde co barvo. Okna v nad stropjih so po u darje na z ra hlo iz stopajo ci mi in bar-vani mi oken ski mi okvi ri s tri kotni mi ce li, iz ka terih se skorajda sra mežlji vo v tehni ki psev dos graffita iz vijajo tan ke vegetabil ne vi ti ce, ki než no umirjajo estetsko 
po u darjen vzgon k vi šku. 

Pri obli kovanju zu nanj šci ne so so de lovali še mi zar Franc Kon ci lja iz Me kinj, klju cavni car Franc Kon can iz Dom žal, ki je iz de lal oken ske mre že, in stav be nik Mat-ko Curk iz Ljub lja ne (Avguš tin, Lavrinc 2010: 35). 
Leta 2021 so se la stni ki odlo ci li za pre novo obeh fasad z iz je mo fasa de na lo pi, ki je bi la pre novlje na in re stavrirana leta 2003. Obnovo je so finan ci rala Ob ci na Kam nik. Zavod za varstvo kulturne de di šci ne (v na daljevanju ZVKDS), OE Kranj, je marca 2021 iz­dal kulturnovarstvene pogo je, katerih del so bile tudi predho dne in soca sne ra zi skave obeh fasad. Osnov no vodi lo pri fa sa di je bi lo usmerje no k cim bolj ob sež ne-mu varstvu origi nal ne material ne substan ce. Konser­vatorsko-re stavratorske razi skave sta opravi la mag. Eva Tr šar An dlovic iz ZVKDS in mag. Ma tej Turnšek. Naravoslov ne razi skave materia lov sta za Razi skovalni in šti tut Cen tra za kon servatorstvo ZVKDS iz vedli Lea Le gan in dr. Kla ra Retko. Obnovo je opravi lo po djetje 

Boš tja na Borštnarja. Konservatorski nadzor je izvaja la mag. Maja Avguš tin iz ZVKDS. 
Zaho dna fa sa da je bi la do pre nove v toplo si vo bar-vi, po barvani de korativ ni ele men ti so bi li v oran žni barvi, za to je prenovlje na po do ba fa sa de pri ne katerih pu sti la vtis, da je v celoti nova, da je barvna shema drugacna, da so de korativ ni ele men ti bolj po e no stav­lje no po barvani itd. S clan kom za to želim osvetli ti po­tek pre nove in odlo ci tve, ki smo jih spre je li na pod la gi odkritih dejstev. 
Po­tek­pre­no­ve 
Ob konservatorsko-re stavratorskih razi skavah je bi-lo ugotovlje no, da sta bi li obe fa sa di moc no spra ni, da so bi le barvne sle di ze lo skromne, na za ho dni fa sa di je bil fin omet (za kljuc ni sloj) pov sem pre pe rel (Tr šar An dlovic 2021) (sli ka 15). Svetlo si va barva za ho dne fasa de je bi la prav za prav barva spra ne ga ometa fa sa­de in ne njen ori gi nal ni za kljuc ni barvni sloj. De korativ­ni ele men ti so bi li prvotno v rde ci barvi, ka sne je pa po­barvani v oran žni barvi. Ko so jih barvali dru gic, so jih v po sa mez nih detajlih po barvali ne koli ko drugace. Pod oranžno barvo smo na leteli na moc ne rde ce tone. Pra­vo presene ce nje pa se je skri valo v rde ce toni ranih vi ti-cah na oknih prvega nadstropja, ki naj bi bile izde la ne v sgraffito tehni ki. Tu so moj stri upo rabi li ne koli ko bolj po e no stavlje no tehni ko sgraffita, za to jo v tem clan ku na slavljam kot psev do graffito tehni ka, saj je bil omet 


Razprava – umetnostna zgodovina 


Slika 17: Poškodbe na šivanih vogalih (Foto: Boštjan Borštnar) 
na ne sen v eni pla sti. Pod vrh njim fi nim ometom ni bi-lo rde ce obarvane ga ometa, do ka terega naj bi pri šli 
z izpraskanjem vrhnje ga ometa. Mojstri so izpraskali 
fini omet po pre dlo gi, iz praskana po lja pa nak na dno po barvali z rdeco barvo (sli ka 16). Pri preveritvi kva­li tete obstoje cega fine ga ometa se je iz kaza lo, da se brez po se bne ga tru da lu šci in po ka. Ker je bi lo v finem 
ometu zelo malo vezi va, se je ta z lahkoto tudi izpi ral, 
z njim pa tu di vrh nja barva fasa de. Najvec ško de so utrpe li pro fili rani ele men ti ši vanih vo galov, saj so bi li robovi iz fi ne ga ometa odkruše ni, raz po kani in v pre cej sla bem sta nju (sli ka 17). Za spod nji gro bi omet, iz de­
lan iz poda ljša ne malte, se je izkaza lo, da je v izjem no 
do brem sta nju. Vsi ro bovi stre he so pre kriti s ti pic ni-mi plec ni kovski mi betonski mi stre šni ki. Ti so bi li zgolj pregleda ni in na novo prelo že ni. Prvotno odlo ci tev, da 
ohrani mo vse plasti ometa in barvne plasti zgolj us-trezno toni ramo, smo morali po razi skavah delno prila-
go di ti. Gro bi omet smo po ce lotni fa sa di ohra ni li, žal pa smo mo rali od strani ti ve lik de lež fi ne ga ometa, saj bi do ce la pro pa del v ne kaj letih. Vse pla stic no iz stopajo-ce ele men te smo zgolj pre pla sti li oz. ustrezno do de la li z novim fi nim ometom (Roefix Re no Plus). Pri tem smo 
v celoti ohrani li viti ce, okenske okvire in šivane vogale. 
Vsi ti ele men ti so bi li re stavrirani in v do lo ce nih po­
škodovanih detajlih rekonstrui rani. Noben dekorativ ni 
ele ment na fa sa di ni bil na novo izde lan. Ve cjo re kon­strukcijo so do ži veli pred vsem kri ži ši vanih vo galov. Pri do lo ca nju barve smo ime li ne koli ko težav, saj so bi le 
origi nal ne barve izde la ne na apneni osnovi, v katero 
so pri me ša li pig men te v pra hu (Le gan, Rat ko 2021: 60–63). Po premi sle ku in pri po roci lih stro ke smo se za radi moc ne izpo stavlje no sti vre men skim ne prili kam in kisle mu de žju odlo ci li za si li katne barve, ki so pa-ropropu stne, ven dar bolj ob stojne (Turnšek, Bor štnar 2021). Ustrezne od tenke barv smo do lo ci li na vec se ri­
jah barvnih vzorcev. Na tem mestu naj opozo rim še na 
barvo šivanih vo galov, in si cer so se stavlje ni iz rde ce 
barve in svetlo oker barve, ki je sicer iz iste barvne 
druži ne kot barva za ho dne fa sa de, vendar ne koli ko bolj to pla. Svetlo oker barva na vo galih za ho dne fa sa­de se ta ko smi sel no povezu je z barvo fug in oken skih okvi rov severne fasa de. Fasa di, ki sta si cer obli kovno razlic no obrav navani, sta poveza ni z istim barvnim od-127 


tenkom. Ta je si cer manj vpad ljiv, ven dar opa zen. 
Na severni fa sa di, ki se je z vi di ka pre nove zde la na prvi po gled re la tiv no pre prosta, nas je ca kalo ne pri-ca kovano pre sene ce nje. Ra zi skave izstopajo cih fug in kamni te stene so po kaza le, da so bi li po leg fug barva­ni tudi kamni. Na kamnih so bile najde ne sledi lazur-no nane se ne temno sive barve. Sprva je prevlada lo mne nje, da gre za slo je ne ci stoc, ki so na stali za radi iz pu šnih pli nov mi mo voze cih vo zil, potem pa so bi le barvne sle di odkrite tudi vi šje na fa sa di. K do dat nim razi skavam smo povabi li Razi skovalni inšti tut Centra za konservatorstvo ZVKDS. Vzorci so bili odvzeti na razlic nih de lih fa sa de. Na vseh je bi la potrje na pri sot-nost crne barve na osnovi oglji ka, ba rijevega sul fata, že le zovega oksi da (he ma tit) in kal cijevega sul fat di-hi drata (sa dra) (Le gan, Rat ko 2021: 61). Iz jem no la-zurno na ne se na crna barva, ki naj bi jo pri do bi li na pod la gi pepe la, naj bi estetsko poe noti la videz kam­nov. Konservator restavrator Matej Turnšek je za po­trebe rekonstrukcije barvne po dobe pri pravil vec bar-vnih vzorcev, ven dar so bi li vsi prevec pa stozni, go sti in tem ni. La zurne ga ucin ka ni bi lo mo go ce za dovolji vo do se ci, za to smo se odlo ci li, da iz po stavlje ne kam ne pu sti mo v ob stoje ci po do bi. Na ne katerih je za to še vedno mo go ce opa zi ti barvne li se. 
Sez­nam­li­te­ra­tu­re 

Maja AVGUŠ TIN, Sa ša LAVRINC, 2010: Plec nik na Dom žal skem in Kam ni­škem. Ljub lja na: Kul turni in na ravni spo meni ki Slovenije: zbirka vodni kov 
ZVKDS. 

Gregor GRU DEN, 2018: Poroci lo o arhe o lo ških ra zi skavah ob pre novi Ma is­
trove uli ce in Glav ne ga trga v Kam ni ku, Arhiv ZVKDS. An drej HRAUSKY, Ja nez KO ŽELJ, Dam jan PRE LOVŠEK, 1997: Plec ni kova Slovenija. Ljub lja na: Des sa. 
Avguš tin LAH, 1955: Hi storia vi tae ma gistra …. V: Kamni ški zbornik, št. 1, 1955. 
Lea LE GAN, Ka tja RAT KO, 2021: Poroci lo ke mijskih ana liz Plec ni kove fasa­de v Kamni ku. Ljub lja na: Ra zi skovalni in šti tut, Cen ter za kon servatorstvo 
ZVKDS. 

Bo žo OTORE PEC, 1985: Doneski k zgo dovi ni sred njeveškega Kam ni ka. V: 
Kamnik 1229–1979. Zbornik raz prav s simpozija ob 750­letni ci me sta. 
Aleksan der SARNAVSKY, 1996: Me sto pod Malim gradom: Kamnik v starih 
podobah. Ljub lja na: Ti skarna ljudske pravi ce. Vin cenc RAJŠP, 1998: Slovenija na vo ja škem zem ljevi du 1763–1787, zve­zek 4. Ljub lja na: Za lo žba ZRC in Arhiv RS. 
France STE LE, 1929: Poli tic ni okraj Kam nik. Ljub lja na: Umet no stno-zgo do-
vin sko druš tvo. 

Eva TR ŠAR AN DLOVIC: Poroci lo o ra zi skavah na fa sa dah hi še Ma istrova uli­
ca 2, 07. 09. 2021. Arhiv ZVKDS, OE Kranj. Ma tej TUR NŠEK, Boš tjan BOR ŠTNAR, 2020: Poroci lo o obnovi fa sa de Ma is­trova 2 v Kam ni ku, Arhiv ZVKDS. 
In­ter­net­ni­vir 

Sli ka 10: http://www.prej mi poz drav.si/raz gledni ce/raz-kam-89/ 
128 
Ru­di­Kot­nik1 Stu­den­ca­4,­Kam­nik rudi.kotnik@gmail.com 
Iz­vir­ni­znan­stve­ni­cla­nek 

Me­to­do­lo­ški­pri­sto­pi­k­zgod­bam­o­Ve­ro­ni­ki­z­Ma­le­ga­gra­du 
Prispevek obravnava metodo lo ške pristope k mitu, da pre­
verimo, ali je ta ko mogo ce do bi ti nove poglede na zgod be o Ve­
roni ki z Male ga gradu oziroma za njihovo razu mevanje, hkrati 
s tem pa upo rabnost – kon kretne je za fotografski pro jekt. Kot tak se ga na vec po drocij hu ma ni sti ke. Osvetli tev z vec perspek­
tiv tako širi razu mevanje na tiste vidi ke, na katere doslej mo-
go ce ni smo bi li po zorni. Naj prej je to ide ja iska nja struk tu re in »parti turne ga branja«, ki pri na ša nov uvid, ki je naš fotografski projekt po ma gal pre mak ni ti z mrtve tocke. Prikaz Vernan tove­
ga pristopa, ki iz strukturne anali ze mita izpe lje eksi stenci al no 
spo roci lo na uni verzal ni rav ni, se je iz kazal za ze lo relevantne ga 
tu di za naš mit o Veroni ki. Še bolj relevanten pa se zdaj izkazu je Vernan tov nada ljevalec Stie gler, ki s svojo pogloblje no anali zo 
mit ak tu a li zi ra in pro ble ma ti zi ra v današ njem ca su di gi tal ne teh­nolo gije. Metodo lo gija fe no me no lo ške herme nevti ke opozarja, 
da je poleg razla ge potrebno tudi razu mevanje mita in pri tem 
usmerja po zornost na moc nje gove sim bo li ke, kar nas v pri me ru 
po novne ga prebi ranja zgodb o Veroni ki vabi ne le v razmi slek o 
njih, ampak tu di v vživlja nje va nje. 
Kljuc ne be se de: Veroni ka, metodo lo gija, mit, struktu ra, sim-
bol, ra zu mevanje, fotografija 
The pa per explores metho do lo gi cal ap proa ches to myth. Firstly, to obtain new perspec ti ves of sto ries of Ve roni ka from Ma li grad, secondly, to offer so me understan ding of the se stori­es, and thirdly, how this can be use ful for the photography pro­ject. New perspecti ves help extend our un derstan ding of the mat ter li ke never be fore. The first is the idea of se arching for the struc tu re of a myth and its “mu si cal sco re rea ding” which offers a new in sight, especially for our photography pro ject. The structu ral analysis of Vernant’s ap proach le ads to an existential mes sa ge on a universal level which turned out as relevant in the ca se of our myth. As it turned out, even mo re produc ti ve was his follower Sti e gler, who brings mythic the mes to mo dern ti mes and the area of di gi tal technology. The methodology of phe no me no lo gi cal herme ne u tics points out that in addi ti on to explanation, an understan ding of myth is al so ne e ded, drawing at tenti on to the power of its symbolism, which in the ca se of re-rea ding Veronica’s sto ries invi tes us not only to reflect on them but also to empathi ze with them. Key words: Veroni ka, methodology, myth, struc tu re, symbol, understan ding, photography. 
Uvod 
Že skoraj tri cetrt sto letja je mi ni lo, odkar je dr. Emi lijan Cevc (1958) v Kamni škem zborni ku zbral in 
 ooraoiiriroorooj 
predstavil deset zgodb o Veroni ki z Male ga gradu ter 
jih po skušal po ja sni ti z motiv no ana li zo. Ce te zgodbe 
obravnavamo kot mite2, lahko ugotovi mo, da so v tem 
ca su ob pro u cevanju mi ta na stali raz lic ni te o retski pri­
stopi z ustrezni mi metodo lo gija mi. Zato je naš namen, 
da preverimo, ali nam mož no sti, ki jih po nu jajo ti pri­
stopi, nudijo kakšen nov pogled na zgodbe o Veroni ki 
kot mi te, pri ce mer nas bo sta za ni ma li tu di ak tu al nost in upo rabnost – kon kretne je za fotografski pro jekt. Za 
ta namen je torej smisel no, da preverimo teo retske predpo stavke teh pristopov in metodo lo gije ter izpe lje-mo temu ustrezne impli kacije, ki bi bile lahko relevan­tne za na men upo rabno sti. 
1.­Me­to­do­lo­ški­pri­sto­pi­k­mi­tu 
Ker je li teratu ra s po drocja te o retskih pri stopov k mi tu iz jem no ob sež na (Se gal 2004, 2021), je nuj no potrebna omeji tev. Za naš namen si bomo ogleda li zgolj tri pristope, v katerih pa vendarle najde mo neko konti nu i teto. Ker je naš namen metodo lo ški, vsebi na zgodb o Veroni ki z Male ga gradu torej ne bo v ospre­dju ra zi skovanja, pac pa bo pred met metodo lo gija treh teoretskih pri stopov k mi tu: 
– metodo lo gija struktu ralne antropo lo gije, kot jo je 
za snoval Cla u de Lévi-Stra uss, 
– 
metodo lo gija, ki jo je za njim na da ljeval Je an-Pi erre Vernant in gre korak naprej v smeri bolj celo stne ga pristopa k mitu, ter pristop njegovega nada ljevalca Bernarda Stie glerja, 

– 
metodo lo gija herme nevtic ne feno me no lo gije Pau­la Ri co e urja, ki se osre dotoca na sim bol no fun kcijo 


mi ta.3 
Po nekaj predho dnih objavah je leta 1958 izšlo prelom no de lo Cla u da Lévi-Stra ussa Anthropo lo gie struc tu rale, s katerim je zaslovel po vsem svetu s svo­jo metodo lo gijo struk tu ralne an tropo lo gije (prevzeto iz struk tu ralne lin gvi sti ke). Kot et no log in so ci al ni an-tropo log je bil ob pro u cevanju zgodb ra doveden, za­kaj se zdijo mi ti iz raz lic nih kul tur z vse ga sveta tako po do bni. To vpraša nje ga je zani ma lo do te mere, da je ob pro u cevanju vseh teh zgodb na šel ne kaj, na kar je pred njim na kazal že Du mé zil (1987), ko je ugotav­ljal, ka ko soo cenje vec mi tov omo go ca iden ti fici ranje skupnih struktur. To, kar je vsem tem zgodbam skup­ne ga, ni vsebi na, ampak struktu ra in s tem pride mo tu di do njegovega kri terija raz li kovanja med zgodba mi in mi ti ozi roma do dveh rav ni mi ta: mi ta kot zgod be in nje gove skrite struktu re. V tem prvem metodo lo škem koraku je za to potrebna 
– se lek cija, ki ohrani le tiste zgodbe, ki imajo isto struktu ro. 
 boiralararaajoajloj iaoralijogobajojgolaoi iroiagariabojoorb razlike skušal prikazati med samo obravnavo in v kontekstu oagarioaajjoiiraliirioo ioajiiralogoorabralli podrobneje spoznati to sistematiko, je eden od takih virov laooarlo 
 ojlorjriairobjgaobjalj garaioalgarojaairiarilii Briaijil 129 


Nasled nji korak te struk tu ralne metode je 
– reduk cija mita na njegove mi teme, se pravi na pre­proste stavke, ki predstavljajo razmerje med sub-
jek tom in pre di katom (npr. Oj dip se po roci ma terjo). 
Nasled nji korak je paradig mat ske narave, saj uvaja 
drugacno bra nje teh mi tov. Name sto ujetosti v zgolj za po redno (di a hronic no) po stavi tev in bra nje zgodb 
ene za drugo nam poleg dia hrone ga branja ponu ja tu di 
– hkrat no (sin hrono) po stavi tev in »bra nje« zgodb 
– tako, kot se na primer pravil no bere orkestrska 
parti tu ra. To po me ni, da se vsi mi temi na nav pic­
ni osi, ki ponavljajo istovrstne odnose, prekrivajo v 
stolpcih. So o ce nje teh sto lpcev pa potem omo go ca 
– iden ti fikacijo organi za cijske struk tu re mita ozi roma strukturni zakon mi ta. 
Lévi-Stra uss svoj pri stop po na zarja na »po pu lar­nem« prime ru mita o Ojdi pu.4 Lo gic no struk tu ro najde v razmerjih med mi temi iz vec mi tov, kar pri pe lje do strukturne ga zakona in razla ge sorazmerja, v katerem je »ra zmerje prece njevanja do podce njevanja krvnega so rodstva enako razmerju poskusa uiti avtohtono sti do ne mož no sti v njej uspeti« (Lévi-Stra uss 1963: 216). To pa je za ne katere lah ko razo ca ranje, saj raz la go mi-ta tvo rijo ab strak tna ra zmerja, ki te žijo k obli ki ma te-ma tic nih ra zme rij (npr. Fx (a): Fy (b) ~ Fx (b): F a-1 (y) (prav tam: 228). 
Lévi-Stra ussov na men je bil to rej mit raz lo ži ti v me-todo lo škem okvi ru struktu ralne an tropo lo gije kot druž­bo slov ne vede z am bi cijo, da bi po stala zna nost (prav tam: 230). To naj bi omo go ci la rav no struk tu ra, z vi di­ka katere razla ga mit. S te ga stali šca so ta ko casovno kot prostorsko vsi miti, ki imajo isto struktu ro, verzije ene ga same ga mita, kar velja tudi za vse interpretaci­je. Tako je na primer tudi Freu dova interpretacija mita 
o Oj di pu zgolj ena od verzij te ga mi ta (prav tam: 217). 
S tem zanj odpa de tudi vpraša nje, katera verzija mita 
je »re snic na« ali pravil na (prav tam: 218) – kar bo ak­
tu al no tu di za na še zgodbe o Veroni ki. 
Lévi-Stra ussovo pou darja nje potrebe po upo rabi ma tema tic no nav dih nje ne ga sim bo li zma je seveda do ži velo kri ti ko. Kriti ka se je osre dotoca la (pred vsem) na njegov forma li zem, ki gre na ra cun zgo dovin skega, so ci al ne ga, kulturne ga in ekonom skega konteksta. Kljub temu lahko ugotovi mo, da od njegovega pristo-pa ostane strukturna paradig ma, razum lje na v širšem smi slu kot ho li stic na lo gi ka notra njih odno sov. 
Metodo lo gija, ki jo je raz vil Je an Pi erre Vernant, naj­prej sle di struk turni ana li zi, v ka teri se osre dotoci na »na rativ no struktu ro bese di la, njegove sintakse in nje­gove lo gi ke« (Vernant 1990: 192). Ven dar ne osta ne pri tem, ampak se v na da ljevanju po sveti se man tic­ni ana li zi in sled njic so ci o kulturne mu kontekstu. To je ti sto, kar po me ni bolj ho li stic ni pri stop, v ka terem se sko zi pro u cevanje po kaže nje govo izjem no poz na­vanje an tic ne Gr cije in po se bej nje ne mi tolo gije. Za po na zo ritev njegovega pristopa k mitu si na zelo str­
4 Posebej je treba omeniti, da sam avtor opozarja, da to »ni 
oraijaojoraaiaaboljo ajirliliirojariboljjraoojaii ioaloigraijoaroaiioioira 
130 
a 
njen na cin oglej mo konkreten pri mer zgolj re zul tata ana li ze mi ta o Pro meteju po He si o du. Vernant (prav tam: 183–201) po nu ja raz la go cloveške po go je no sti, 
ki na primer izhaja tako iz mita o Pando ri kot iz mita 
oPrometeju, kjer ima enako pomem bno mesto tudi 
Epi metej. Bolj kon kretno: »Ta par bra tov, ki sta komple­
men tarno nasprotje drug drugega, enotnost subtil ne 
pred vid lji vosti in ne um ne krat kovi dno sti, je zna cil nost cloveške po go je no sti.« (Prav tam: 184) Pri tem opo zar­ja že na sa mo spo rocil nost njunih imen: Pro metej kot Pro-metis (ti sti, ki ima mo drost, previ dnost, pred vid­lji vost) in Epi metej kot Epi-metis (ti sti, ki je brez teh la stno sti). Iz kompleksne in po globlje ne ana li ze mi ta sle di raz la ga, v ka teri vi di cloveka, po stavlje ne ga med ži vali in bo gove, tako da je raz pet med ži valjo, ki je 
smrt na, a se tega ne zaveda, in bogovi, ki so nesmrt ni in se tega zavedajo. Ravno zato, ker je smrten in se 
tega zaveda, clovek rabi upa nje, med tem ko bo govi in ži vali upa nja ne ra bijo (prav tam: 192–200). Kot vi di-mo, je to raz la ga, ki ima eksi stenci al no spo roci lo o clo­vekovi na ravi, formu li rano na uni verzal ni rav ni. 
Na tem mestu velja iz dveh razlo gov omeni ti leta 2020 umrle ga misle ca Bernarda Stieglerja. Najprej za-to, ker se pri njem po kaže plo dnost Vernan tovega pri­spev ka k razla gi mitov o Prometeju in Pando ri, pa tudi za to, ker bo njegova tema ti za cija mita o Prometeju/ Epi meteju ak tu al na za na šo apli kacijo v tretjem de lu tega pri spev ka. Sti e gler (1998) je za ni miv, ker Vernan­tov pri spevek o Prometeju in Epi meteju kot nju nem komple men tarnem nasprotju ne le prevze ma, ampak razvije naprej in na podla gi tega to nasprotje aktu a li­zi ra v današ njem ca su. Pro metejeva kraja og nja bo go-vom in darilo ljudem zanj ni le prido bi tev kot techne, po ce mer se lju dje raz li kuje jo od ži vali in se pri bli žajo bo govom, ampak tu di hkrat na Epi metejeva ne-pre miš­lje nost kot izvorna napa ka, ki pome ni samo destruktiv­nost kot dru go plat cloveške na rave. Tehno lo gija, ki je fasci nan tna in hkra ti zastrašu jo ca, je ta ko mit o clove­kovi proti slov ni naravi, ki se znova in znova ponavlja in kaže kot ne kaj, ce mur clovek ne ui de.    
Kriti ka, ki jo je na struktu ralno metodo naslovil Paul Ri co e ur, že nakazu je v te me lju dru gacen pri stop. Uva­ja na mrec že zna no, vendar ne splo šno uve ljavlje no razli kovanje med metodo lo gijo hu ma ni stic nih ved na eni stra ni ter na ravoslov nih in dru žbo slov nih ved kot zna no sti. Medtem ko znanost raz la ga (to explain, erk­lären), gre v huma ni sti ki za razu mevanje (to under­stand, verstehen). Ri co e urjeva kri ti ka Lévi-Stra ussa je torej usmerje na na nje gov forma li zem, ki si cer omo-go ca raz la go, ne pa tu di ra zu mevanja. To po me ni, da struktu ralna metoda ni dovolj, saj ne mo re izcrpa ti vse­ga po me na, ki je nav zoc v sim bo li ki mi ta. Raz log vi di v domi na ciji sinhronije nad dia hronijo in v domi na ciji sin takse nad seman ti ko. Za Rico u erja ni pro ble ma tic­na opozi cija, ampak domi na cija. Razli ka med razla go in razu mevanjem je torej potrebna, ker je prva usmer­je na v ana li tic no struk tu ro bese di la, ki ga raz-la ga, med tem ko z razu mevanjem dobimo vpogled v celoto z enim aktom sinteze. S tem se nakazu je metodo lo gija feno me no lo ške herme nevti ke: medtem ko je sin tetic ni uvid v ce loto še iz vorni Hus serlov fe no me no lo ški po­jem, je Rico e urjevo nada ljevanje v interpretacije mita odmik v hermenevt cno fe ne o me no lo gijo, v ka teri mu 
gre za »bra nje skri tega po me na« z in terpreti ranjem oz­na cen ca z na me nom po novno vzpo stavi ti po men. Mi­te na mrec ra zu me kot »vrste sim bo lov, ki se raz vije jo v obli ki pri povedi« (Ri co e ur 1967: 18). To, kar mit ho ce iz razi ti, je na mrec »že dra ma, v ka teri se raz krije skri­ti po men clovekovega do življa nja in ta ko mit po novno prevza me ne zamen lji vo fun kcijo pri povedi« (prav tam: 170). Mi tic no-sim bol ni je zik je to rej stva ritev po etic ne­
ga, reli gi ozne ga in psiho lo škega duha in zato »mit na 
no ben na cin ne mo re iz crpa ti se man tic ne kon stitu cije sim bo la« (Ri co e ur 1974: 28). To tu di po me ni pre mik od sim bo li zma v re flek tiv no in spe kula tiv no mi sel. Vsa 
nje gova dela pa preveva misel, da »nas simbol vabi v 
razmi slek« (prav tam: 288). 
2.­­Mož­no­sti­me­to­do­lo­gi­je­za­­zgod­be­o­Ve­ro­ni­ki 
Kako bi bilo torej na podla gi predstavlje nih metodo-
lo gij mo go ce sle di ti zgod bam o na ši Ve roni ki? Mo go ce 
tako, da izbe remo eno izmed predstavlje nih ali celo 
katero iz mno ži ce dru gih? Gle de na pred stavi tev, ki ima v se bi ne ko kontinu i teto (lah ko bi ce lo tve gali iz raz drama tur ški lok v metaforicnem po me nu), bi ta ome­je ni iz bor lah ko vze li kot na cin, da v tre nut nem mra ku (za mrace no sti) po sa mez ne pri stope upo rabi mo kot po stopno »osvet ljevanje« ce lote z raz lic nih perspek tiv 
in tako preverimo, ali je to produk tiv no za bolj celo­sten uvid. Pri tem so poleg drago ce nih podat kov, ki jih 
je skr bno zbral Cevc (1958), po mem bno in ko ristno oza dje tu di ta ko ali dru gace raz po lo žlji vi vi ri vedno sti za la žje ra zu mevanje arhe o lo škega, zgo dovin skega, 
etno lo škega, literarne ga, umetno stnoz go dovin skega 
oza dja itd. (Kli sa ric 2014, Klob car 2015, Krevelj 2018, Majce novic 2001, Štu lar 2005, Pod brežnik Vuk mir et al., 1999, Uca kar 2008, Vuk mir 2009) 
Najprej nas zani ma, kako si lahko poma gamo s 
tem, kar po nu ja Lévi-Stra uss. Po se bej že lim po u da­
riti, da moj namen nikakor ni strukturna anali za, kot jo razu me on, saj bi ta zahtevala izjem no obši ren in 
po globljen pri stop (za ka terega tu di ni sem uspo sob-ljen) z do dat nim ra zi skovanjem novih po dat kov. Kaj 
torej ostane? Za naš omeje ni namen bi to lahko bila zgolj omenje na teme ljna ideja strukturne paradig me, 
razum lje na v šir šem smi slu kot ho li stic na lo gi ka notra­
njih odnosov in preverja nje, ali z njo dobi mo kakšen nov, do zdaj ne znan vpo gled. 
V ta namen bomo deset zgodb, ki jih navaja Cevc (1958: 111–124), naj prej po stavi li ne ho rizon tal no drugo poleg druge, ampak verti kalno drugo nad dru­go.5 V teh zgodbah bomo s skrbnim branjem name sto mi temov iz brali (pod crtali) le po sa mez ne ele men te, ki karakterizi rajo posa mez ne zgodbe. Potem lahko po­gleda mo, kako je te elemen te skrbno izbral in razvr­stil Cevc (prav tam: 124), in preverili, ali na stane ka­kr šna koli, ce prav še ta ko majhna raz li ka. Te elemen te bo mo pogoj no imenovali strukturne elemen te. Da bi iz navi dez ne ga kao sa lah ko nastal nek lo gos oziroma red, elemen te razvrsti mo horizon tal no. Ko jih iz vsa­ke zgod be na verti kalni osi iz lo ci mo in potem na na ša-
 ljrilooioijlloriraii oiarrariorigbb­roia 
mo od leve proti de sni, ima mo tu di mož nost, da la žje 
preverimo, kateri od teh elemen tov se ponavljajo, in te potem razvrsti mo drug na drugega. Pri tem seveda opa zi mo elemen te, ki se pojavljajo redkeje ali samo 
enkrat in na kazu je jo na spe ci fiko posa mez nih zgodb. 
To ugotovi tev lahko izkoristi mo tako, da razvrsti mo v 
verti kalah po navljajo ce se ele men te na levi stra ni, na 
de sni strani pa pusti mo prostor za tiste, ki nakazu je­
jo spe ci fiko posa mez nih zgodb. Ko vse sku paj po gle­da mo »od da lec«, la žje vi di mo in raz lo ci mo sku pne in spe ci fic ne strukturne ele men te. Ta po gled »od da lec« po nu ja tu di mož nost, da bolj raz loc no iz stopi zgod ba, ki je bi la si cer že prej vi deti dru gacna, zdaj pa se bolj 
izostri razli ka v struktu ri in njenih elemen tih. Tako se lah ko vpraša mo, ali sploh sodi med te zgodbe. Gre za 
zgod bo III, ka tere avtor je Ja nez Trdi na in v ka teri je, ne glede na vse bi no zgod be, zna caj Ve roni ke in nje ne vlo­ge bistveno dru gacen. Pri tem je dra go ce na Trdi nova iz java, ki jo je Cevc do dal v opom bo (prav tam: 142): 
»ne kaka priroje na subjek tiv nost mi ni dala pripovedo­
vati le to, kar sem zve del iz na rodovih ust«. Druga taka 
je zgod ba VII, ki jo tu di Cevc oz na cu je kot po se bno va­rian to, saj jo je An ton Med ved (1889) pre lil v verze, ki so seveda nuj no pre žeti s pe sni kovo sub jek tiv nostjo. 
S tem se od pre po mem bno po drocje v pro u cevanju mi tov, ki ga za sle di mo tu di pri Lévi-Stra ussu. Gre za za ni mi vo vpraša nje, kaj se dogaja z mitom, ko iz izvor­ne ga govora (pa role) pre haja v li teratu ro, konkretne je v roman. Hu bner (1996) na kazu je na »konstitu tiv ni pa-radoks Lévi­Straus sove struk turne ana li ze, ki jo kljub vsemu pona zarja mit o Ojdi pu, ki ga je, kot priznava etno log, tež ko loci ti od li terarnih be se dil, ki so za goto­vi la nje govo potomstvo!« (1996). Za ni mi vost je v tem, da ti sto, kar mit ohra nja (li teratu ra), ga tu di z vi di ka struktu re »ogroža«: »Nje gova strukturna vsebi na se raz bli nja« (Lévi-Stra uss 1968: 105, 2014: 107). 
Ce prav nam ta struk turni vpo gled ni pri ne sel kaj bistveno novega, smo se lah ko vsaj la žje ori enti rali v navi dez nem ka o su, hkra ti pa la žje uvi de li raz li ko med bolj ali manj po navljajo ci mi se ele men ti na eni stra ni in spe ci fic ni mi na dru gi stra ni. Ti so ta ko bolj iz stopi li iz ozadja in s tem so lahko postali predmet naše po­zorno sti. Iz kaže se, da ta vpo gled v struk tu ro nima vec pod la ge v struktu ralni pa radig mi, pac pa je to že zgo raj ome nje ni sin tetic ni uvid v ce loto, ki ima pod la go v Hus-serlovi fe no me no lo giji. Bolj kot iska nje skri tega po me-na v (skri ti) struk tu ri, me na mrec za ni ma ti sto, kar je ne po sredno raz vi dno in ce sar ni potrebno in terpreti ra-ti. Vernan tov pri spevek se za to kaže kot pro duk ti ven, saj kljub struk tu ralni metodi v svo ji obrav navi vklju cu­je tu di dru ge vidi ke, ki ga v kon cni in stan ci vo dijo v razu mevanje mi ta, ki pri na ša eksi stenci al no spo roci lo na uni verzal ni rav ni. To po me ni, da je to spo rocil nost mo go ce vi deti tu di v pro ble ma ti ki zgodb o Ve roni ki. Ce po gleda mo naših deset zgodb, lahko to zazna mo tako v posa mez nih zgodbah kot tudi v tem mitu kot celoti. Konkretne je – opazi mo lahko, da se nakazu je nape-tost med po lo ma: v sto lpcu na levi stra ni, ka mor smo vne sli lastno sti, ki jih skozi deja nja pripi su je jo Veroni ki (in dru gim udele že nim), naj demo iz raze po hlep, ne­slož nost, sovraš tvo, ošabnost, prevzet nost, sko post, vzvi še nost. Vsi ti izrazi so zajeti v starogrškem izrazu hu bris, ki ga po o seb lja bo gi nja Hu bris. In seveda: ce 131 

Razprava – hu ma ni sti ka 
Sli ka 1: Ski ca struk tu re de set ih zgodb o Ve ro ni ki z Ma le ga gra du in QR­koda, ki vodi do Prezi predstavitve in posameznih zgodb. 
132 
gleda mo kontekst nastaja nja teh desetih zgodb, je to 
obdob je, ki je zaz na movano s kr šcan stvom, pri ce mer 
lah ko prepoz na mo napetost v preprosti polarno sti do-
bro : zlo. Ali drugace poveda no: v iz vorni mi tolo giji, kot jo naj de mo pri He si o du, je bo gi nja Hu bris (.ß...) po­o seb lje nost predrz no sti, nadu tosti, prece njevanja sa­me sebe, nasi lja, brezobzirno sti in nasil ne ga vede nja 
– nasproti Dike (....) kot bogi nji pravic no sti in mo ral­ne ga reda. Ta »vec na« po larnost je potem v kr šcan stvu za pre prostega cloveka nas protje med zlom in do brim. V na ših zgod bah se ta na petost do do lo ce ne me re 
ohranja in za-kletje6 je tisti stalni strukturni element, 
ki naj bi kot grož nja omo go cal »mo ralni red«. Ta ko kot 
po Vernan tu v anti ki tudi tukaj ljudje potrebu je jo upa­
nje, ki ga v na ših zgod bah pred stavljajo raz lic ne va­rian te odreši tve, ki pa vedno spodletijo.7 Ce po zorno po gleda mo našo skico struktu re, lahko preverimo, ali 
sin hrono bra nje (kot bra nje orkestrske parti tu re) kaj olajša pred stavlje ni vpo gled v pri merjavi z obi cajnim za po rednim (di a hronim) bra njem zgodb. Kot vi di mo, nam tu ni šlo za ra zu mevanje po sa mez nih zgodb, pac 
pa nji hove celote skozi struktu ro te celote. 
Kaj pa Ri co e urjev pri stop? Uvaja po mem bno in re le­
vantno distin kcijo, ki velja tudi za mit o Veroni ki v tem 
smi slu, da ga si cer lah ko razlo ži mo, vendar ostaja še ne iz crpna sim bo li ka tega mi ta, ki je tu kaj za to, da jo razu me mo. Ta in terpretativ ni (herme nevtic ni) vi dik je kot po glab lja nje v sim bo li ko prepu šcen re fleksiji. Ce 
sle di mo njegovi izjavi, da simbol vabi v razmi slek, je torej v vsaki izmed teh zgodb dovolj materia la za re-
flek tiv no bra nje. Tu gre bo di si za mit kot ce loto v vseh nje nih va rian tah ali pa za osre dotoca nje na ti ste vidi­
ke, ki smo jih v skici struktu re razvrsti li na desno stran kot kontekst in ozadje, v katerem so zgodbe nastaja le, ali pa ju lahko zazna mo v posa mez nih zgodbah. V tem 
iz stopa rav no zgod ba (III), o ka teri smo ugotovi li, da po 
struktu ri ne sodi v ta sklop. Sicer pa je s pozornostjo na sim bol nem vidi ku in njegovi subjek tiv no sti odprta pot 
za kre a tiv nost, ki se seveda re a li zi ra in ma ni festi ra v umetno sti. Lah ko bi to rej rekli, da so umet ni ške tema­tiza cije zgodb o Ve roni ki na nek na cin po navlja nje in na da ljevanje mi ta kot ni koli dokonca ne zgod be. In to 
ravno zaradi globi ne v samem mitu, za katero pravi, da 
je ne iz crpna (Ri co e ur 1974: 290). To je splo šnej ši vi dik nje govega pri stopa, ti sti bolj spe ci fic ni pa na da lju je v 
smer reli gi ozne spekula cije, ker simbol zanj reprezen-
ti ra reli gi ozni fe no men in nje govo svetost. Vendar to že 
prese ga namen naše obravnave. Pri Rico e urju sta za nas torej zani mi va omenje na distin kcija, ki odpi ra nov vi dik, in vloga simbo la, ki vabi v razmi slek. Tako lahko v tem duhu ponovno beremo posa mez ne zgodbe, to-krat z na me nom, da nas nagovori njihova sim bo li ka. 
Pogo sta dile ma v razpravah je razli ka med Melu­zi no in Veroni ko. Sta to le dve verziji enega in istega iz vorne ga mi ta ali dva mi ta, v svo ji na ravi raz lic na? To vpra ša nje bi terja lo po se bno ob sež no razi skavo. Lah ko pa dom nevamo, da bi na me sto enoznac ne ga odgovora do bi li raz lic ne po glede – gle de na metodo-lo ške pristope oziroma kriterije. Ti pogledi bi vsekakor obo gati li ra zu mevanje o tran sforma cijah mi tov in oko-
 roiaogrlrooralgagra  ogoialjjajaaailji aorijorriajaajraj 

li šci nah, v ka terih so na staja le. Ena od ob stoje cih raz­prav (Le Goff, 1985), v ka teri kot zgo dovi nar sred nje ga 
veka obširno in pogloblje no obravnava mit Melu zi ne, 
nam raz kriva tako zgo dovin ske oko li šci ne kot tu di raz­sež no po lje raz lic nih verzij te ga mi ta v pro storu (v dru­gih kul tu rah) in v ca su (tu di v pred ho dni zgo dovi ni). Le Goff ci ti ra Kohlerja, ki ze lo na krat ko povze ma mit o Me lu zi ni: »bi tje z dru gacno na ravo se zdru ži s clove­kom in potem ko ne kaj casa ži vi z njim po cloveško, ob ne kem do lo ce nem do god ku izgi ne«. (cit. po Le Goff: 355). Sled nje ka že na pre cej šnjo te me ljno raz li ko, ki iz haja iz struk tu re. Le Goff pa do daja vse bi no in fun-kcijo: po nje govem mne nju v sred njem ve ku »Me lu zi­na pri na ša bla gi njo.« (Prav tam: 360). Ti sto, kar ostaja 
kot kriterij, je, ali se ob spremembah ohranjajo isti ele-men ti ali ne. 
Eden od mož nih pri stopov k zgod bam o Ve roni ki je po gled Marka Pogacni ka, ki je pred stavljen na splet ni strani https://www.vitaaa.net/wp/kamnik-lithopolis/, kjer zelo nazorno in celo stno opiše svoje razu mevanje Veroni ke in njeno vlogo. To razu mevanje, ki ga lahko do da mo k desetim zgodbam, seveda izhaja iz njego­vih predpo stavk in je zelo konsi stentno izpe lja no. Ze-lo nazorno pa je razvi dno tudi iz njegove verzije grba Kamni ka, kjer se ka že pretanje nost v obli kovanju in smi sel nem povezovanju elemen tov.8 Upodob ljen je na ome nje ni spletni stra ni in ga tukaj pred stavlja mo. 
 aroogaijiaorragagrbaiaraa 
jgogrbaajgabiilaiaiaobiai joaobojgaraoajaoaalao 
133 

vseeno vzporedno pojavlja tam, kjer je to smiselno. 


3.­­Apli­ka­ci­ja,­upo­ra­bnost,­ak­tu­al­nost:­­fo­to­graf­ski­pro­jekt 
Marsik do se bo vprašal, ali ima vse to teo reti zi ra­nje kakr šen koli smisel, sploh pa uporabnost. In ravno sled nje bo ti sto, cemur bo mo sle di li v tem tretjem de­lu. Celotni prispevek je tudi del projek ta v okviru Foto klu ba Kamnik, ki je v bistvu izšel iz naiv ne ga in prosto­du šne ga vpra ša nja ob so o ce nju z zgod ba mi o Ve roni­ki z Ma le ga gradu: kako fotografirati ne kaj, ce sar NI ozi roma, kar je ZGOLJ MIT? In ven dar nas je ra zmi slek pripe ljal ko rak dlje od te na iv no sti, ko smo se za ce li si stema tic no lotevati po zorne ga branja teh zgodb in tu di zgoraj omenje nih teo retskih pristopov. Kljub dru­gim razlo gom je bila tudi ta zahtevnost razlog, da je bil to edini projekt, ki smo ga pripravlja li skoraj dve leti. Za cetni pro ces je potekal v za mrace no sti, ki smo jo skuša li postopno osvetljevati s teo rijo z name nom, da za snu je mo fotografski kon cept. Po mem ben pre mik se je zgodil, ko smo v nasprotju z izgub lje nostjo v ka-
o su mnogoterosti imeli pred seboj skico struktu re, ki 
nam je omo go ci la sin teti cen uvid v ce loto struktu re in 
me sto posa mez nih elemen tov v tej celoti kot teme ljno orientacijo. To je bila razvi dnost, za katero nismo rabi­
li in terpretacije. Na eni stra ni smo vi de li po navljajo ce se struk turne ele men te, ki jih je mo go ce fotografsko tema ti zi rati (Ma li grad, po do be Veroni ke, jeze ro, zmaj, za klad itd.) in pre žeti s svo jo sub jek tiv nostjo. Na dru gi strani pa se je za ce lo kaza ti to, kar je kon tekst zgodb, 
nji hovo ozadje, posa mez ni detajli in seveda simbo li. 
V tem de lu so se na kazovale mož no sti kre a tiv no sti in 
ak tu a li za cije tistih tem, ki jih mit ohranja vse do da­naš njih dni. 
Zgolj ne kaj kon kretnih pri me rov za po na zo ritev: 
– Kako fotografsko tema ti zi rati po sa mez ne struk tur­ne ele men te (Ma li grad, je ze ro, zaklad, zmaj, sv. Ju­rij, sv. Marjeta itd.), ki va bijo s svo jo moc no in vztraj-no nav zoc nostjo v zavesti lju di? Bolj kot vpra ša nje, 
ali je npr. jeze ro obstaja lo ali ne, je bilo za nas te-mat sko zani mi vo vpraša nje, kako se ohranja zavest 
o njem in kak šne raz sež no sti mu daje. 
– Zaklad kot po navljajoc se ele ment lah ko razu me mo do be se dno ali pa metaforicno in obo je lah ko nudi 
in spi racijo za tema ti za cijo. Tako je nastala ena od 
»ekspedi cij« iska nja za kla da na Ma lem gradu kot krea tiv no ekspe rimen ti ranje. Eden od fotografskih 


rezul tatov je fotografija ne kaj cla nov FKK, ki raz vr-šce ni v kro gu vi htijo krampe. Iz te ga je potem zras­tla ide ja o da toteki .gif kot ani ma ciji. Ani ma cija, ki se po navlja v ne skoncnost … in se ne mo re nikoli konca ti, je ta ko tema ti za cija ne le ome nje ne ga mit­
skega elemen ta, ampak tudi širša mitska tema ek­
134 
si stenci al ne sti ske ob zaveda nju te ne mo ci. 


– Kako v fotografiji zajeti du ha ca sa in ka ko ga pred­stavi ti? Ena mož nost je kre a tiv na upo raba di gi tal ne tehni ke pri zaje mu in nje nih mož no sti v nak na dni obde lavi za ure sni ci tev avtorjeve zami sli. Dru ga mož nost je ohra nja nje du ha ca sa s skr bnim po sve-ca njem te mu, kar po nu ja ana log na fotografija. 

– Ko smo v Va rian ti V pre brali, da je Ve roni ka »stra­ši la« po no ci »pijan ce« in mi mogrede pri po mo gla k nji hovemu »iz preo brnje nju«, smo se zavede li ta krat­ne fun kcije mi ta in hkra ti ak tu al no sti »vec ne teme« al koho li zma. Lah ko smo se vži veli v gro zo, ki so jo ob pri povedovanju te zgod be v krc mi do življa li »ca­stil ci vinskega boga«, preden so se odpravi li domov. Ce zdaj to po skušam zajeti s poj mi eksi stenci al ne feno me no lo gije (ki mi je bli žja od Ri co e urjeve her-me nevtic ne feno me no lo gije), lah ko (prvoo se bno) recem, da se me je zgod ba »dotak ni la« ozi roma je ob bra nju iz oza dja mo je ga feno me no lo škega po lja vznik nil lik, ki je po stal os predje, ta lik je bil do življaj kot so cutje, gro za ali karkoli – kar je potem lah ko predmet re fleksije in te ma ti za cije v fotografskem me diju. Ko so se nam pri tem objek ti izmikali, so ostale sence. 


135 


– Podo ben eksi stenci al ni na boj ima tu di že zgo raj ome nje na Varian ta III, ki po struktu ri odstopa od ostalih, saj tu »za la hcerka« z Ma le ga gradu ni ma istih lastno sti kot Veroni ka. Ni mit kot zgodba, ki se pre na ša z mo cjo govora (pa role), ampak li terar­ni za pis Ja ne za Trdi ne, ki je vanj vne sel tu di svo jo sub jek tiv nost. To je tisto, o cemer govori Ri co e ur, ko pravi, da simbol vabi v razmi slek in seveda naprej v umetni ško stva ritev – potenci al no tu di v fotografiji. Tema te zgodbe pa je vendarle teme ljna eksi stenci­al na te sno ba etic ne di le me v nemo go ci si tu a ciji raz­petosti, da za karkoli se odlo cim, je tra gedija in me »tepe uso da« – ce ne dru gace pa po mo jem od sevu. Tema, ki je zna na že od Abra ha ma pa do dan da nes. 

– Hkra ti lah ko opazi mo tu di novo verzijo mi ta kot ce­lote, kjer so posa mez ni elemen ti kot moti vi dani na psi he de lic na oza dja, de kleti kot mo de la pa sta so do bna »in stagramska«, groteskna ki ca sta verzija Veroni ke. Ta sodo bna verzija, kjer mit ni nasprotje resni ce, ampak resni ca naše real no sti, je seveda veza na na speci fiko današ nje ga ca sa. Ne koc je zgod ba kot mit ime la svo jo fun kcijo v kon kretnem zgo dovin skem in kul turnem kon tekstu, da je druž­ba de lovala na do lo cen na cin. Ta ko, kot je takrat v ustni pripovedi iz roda v rod prevze la, osupni la po slu šal stvo, tako danes podobe virtu al ne real no-sti fa sci ni rajo ljudi na po do ben na cin. Virtu al ni mi ti imajo dan da nes fun kcijo, da po do be na sme ja nih obrazov na spletu lju di prevza me jo, da so fa sci ni­rani z ble šcavostjo spek takularnih fotografij in te-mu ustrezno delu je jo – razmiš ljajo, volijo in seve­da kupu je jo. In to je v samem bistvu tisto, kar je Stie gler (1998) prevzel od Vernan ta in mit sko temo Prometeja in Epi meteja po globlje no raz vijal na prej z navezavo na proti slov nost tehno lo gije in pose bej di gi tal ne tehno lo gije. 

In sled njic: v dveh letih se je na bralo ogromno fo­tografskega gradi va, ki ga je bi lo tre ba ne kako uredi ti v dva najst fotografij ozi roma po stavi ti na dva najst pa-no jev. Ce prav se je naš kon cept sproti raz vijal, smo se proti kon cu še vedno so o ca li s kao som, ki pa ga je naš men tor in ku rator Bo jan Mija tovic po ma gal spravi ti v lo gos. Tu so poleg vsebin skih kriterijev imeli pomem­bno vlo go tu di formal ni ozi roma li kovni. 

136 



137 


Sklep 
Gle de na za cetno vpra ša nje lah ko ugotovi mo naj­prej to, da je potreba po metodo lo škem pristopu k zgod bam o Veroni ki kot mitu smisel na, hkrati pa je za koga to lah ko razo ca ranje, saj v mno ži ci raz lic nih pri­stopov ni mo go ce pri ca kovati enoz nac nih ra zu mevanj mi ta. Kljub te mu smo se lah ko preprica li, da nam je osvetli tev z vec perspek tiv raz ši rila ra zu mevanje na ti-ste vidi ke, na ka tere doslej mo go ce ni smo bi li po zor­ni. Medtem, ko struktu ralna metodo lo gija v izvirnem po me nu ne bi bila toli ko produk tiv na9, pa je v našem prime ru sama na cel na ide ja iska nja struk tu re in »par-ti turne ga branja« prese netlji vo prine sla nov uvid, ki je naš fotografski pro jekt pre mak nil z mrtve tocke. Še vec: Vernan tov pri stop, ki iz struk turne ana li ze iz pe lje eksi stenci al no spo roci lo na uni verzal ni rav ni, se je iz­kazal za zelo relevantne ga tudi za mit o Veroni ki. Še bolj re levanten pa se ka že nje gov na da ljevalec Sti e-gler, ki s pogloblje no anali zo aktu a li zi ra in proble ma-ti zi ra da naš nji cas di gi tal ne tehno lo gije – kar se je po kaza lo tu di v se riji fotografij, ki tvo rijo že novo, digi­tal no verzijo zgodbe o Veroni ki. To, kar na teo retski rav­ni obrav nava Bernard Sti e gler, je eden od cla nov FKK Si mon Podgor šek tema ti zi ral s svojo krea cijo v mediju fotografije – ven dar ne da bi ta krat poz nal Sti e glerjevo de lo, saj sem ga uve del še le v tem pri spev ku. Fotograf-ski spoprijem z mitom je tako prine sel tudi spozna nje, da mit ni le fan tazija kot nas protje re al no sti, ampak je lah ko tudi re al nost, ki jo ži vi mo.10 Metodo lo gija Rico-e urjeve feno meno lo ške hermenevti ke nas si cer opo­zarja, da je poleg razla ge potrebno tudi razu mevanje mi ta, in pri tem usmerja po zornost na moc nje gove sim bo li ke. V prime ru ponovne ga prebi ranja zgodb o Veroni ki nas to vabi ne le k razmi sle ku o njih, ampak tu di v vživlja nje va nje. Vendar pa lah ko ugotovi mo, da se umetni ške tema ti za cije Veroni ke tega lotevajo sa­me od se be. 
Vi ri 

Roland BARTHES, 1957, 1972: Mythologies. New York: The Noonday Press. 
Georges DU ME ZIL, 1987: Tridel na ide olo gija In doevrop cev. Ljub lja na: ŠKUC, FF. Patrick HU BNER, 1996: Struc tu re du mythe. V: Ba bel. Lit tératu res plu riell, 
1996,1. 7–21. https://doi.org/10.4000/babel.3126, (https://journals. openedition.org/babel/3126, do stop. 1. 1. 2022). Ni na KLI SARIC, 2014: Leto 1511, potres in Kam nik. V: Kamni ški zbornik 
XXII. 131–142. 

Ma rija KLOB CAR, 2015: Pozab ljeni Kam nik in nje govo jeze ro. V: Studia Mythologica Slavi ca XVII. 81–109. 
Rudi KOT NIK, 2013: Nova pa radig ma v izo bra ževanju: je manj lah ko vec?. Ma ribor: Sub kulturni azil. Ana KRE VELJ, 2018: Fa roni ka – pro blem iko no grafske in terpretacije. V: 
Kamni ški zbornik XXIV. 53–58. 

Jacques LE GOFF, 1985: Za dru gacen sred nji vek. Ljub lja na: ŠKUC, FF. Cla ude LÉ VI-STRAUSS, 1963 (1958): Structu ral Anthropology. New York: 
Ba sic Books. 

-- -- 1968 (2014): Mythologiques, L’origine des ma ni e res de ta ble. Paris: 
Pi on. 

Ja nez MAJ CE NOVIC, 2001: Veroni ka z Ma lega gradu – ukleta grofica An de­ška? V: An dreja Er žen in To ni Eig ner, ur., Grofje An de ško­Me ran ski. Pri spev­ki k zgodovi ni Evro pe v vi so kem sred njem ve ku. Zbornik raz prav z med na ro­
dne ga znanstvenega simpozija, Kamnik, 22.–23. 9. 2000. Kam nik: Zve za 
kulturnih organi za cij. 147–164. An ton MEDVED, 1889: Veroni ka z Ma lega Grada; Po kam ni ški. V: Dom in svet (Ljubljana), let nik 2, števil ka 9. URN:NBN:SI:DOC-BT74E3VS from http://www.dlib.si. 
Breda POD BREŽ NIK VUK MIR, Maja ŠIN KOVEC RAJH, An dreja ŠTOR MAN (ur.), 1999: Veroni ka z Ma le ga gradu: ljud sko pri povedno iz roci lo s Kam ni­škega. Kamnik: Ma tic na knjiž ni ca. 
Paul RI COE UR, 1967: The Symbolism of Evil (tr. E. Bu chanan). Boston: Ba­
con Press. 

-- – 1974: The Con flict of In terpretati ons: Essays in Herme ne u tics. Evan­
ston: Northwestern University Pre ss. Robert A. SE GAL, 2004: Myth: A Very Short Introduc ti on. Oxford: Oxford University Pre ss. 
Robert A. SE GAL, 2021: Myth Analyzed. Lon don: Ro utled ge. 

Bernard STIEGLER, 1998: Technics and Ti me. 1: The Fa ult of Epi methe us. Stanford University Pre ss. Be nja min ŠTU LAR, 2005: Lon ceni na s kam ni škega Ma lega gradu: Iz kopa­
vanja leta 1992. V: Arhe o lo ški ve stnik, 56. 435–452. 

Ivan ka UCA KAR, 2008: Nekoc je bi lo jeze ro. V: Kamni ški zbornik XX. 191– 198. Jean-Pi erre VER NANT, 1990: Myth and Society in An ci ent Gre e ce. New 
York: Zone Bo oks. An dreja VUK MIR, 2009: Kamni ška Ve roni ka. Ljub lja na: Vi harnik. 
 ogoaljaajrraaaliaoa iljailroiraoralr 10  oioioroigljobirjoi 
138 
r 
Alen­ka­Ju­van1 Ja­ko­pi­ce­va­20,­Kam­nik ajuvan@siol.net­

Ma­is­tro­va­pot 
Cla nek v uvo du pred stavi zgod bo o leta 2013 od prti obnov­lje ni Ma istrovi roj stni hi ši s stal no raz stavo in ob ca sni mi raz sta­vami v njej, do gaja nje v hi ši, poveza no z ge ne ralovo življenj sko zgod bo in ca som, v ka terem je de loval, raz voj mu ze jev ter po­uda ri nji hovo sodo bno vlo go, vpliv in forma cijsko-ko mu ni kacijske tehno lo gije, še po se bej po jav in terneta. Bistveni del clan ka je na me njen Ma istrovi (virtu al ni) poti: in si cer od prvotne za mi sli leta 2017 kot de lu evrop skega projek ta Evro pa za dr žavlja ne (Evrop ski zgo dovinski spo min) z na slovom Kocka je pa dla (ki na ža lost ni bil spre jet) do leta 2021 do konca ne ga ne koli ko spre-me nje ne ga in do pol nje ne ga pro jek ta pod vod stvom Me dob cin-skega muze ja Kam nik. Ustvarilo ga je 15 kul turnih usta nov iz vse Slovenije, sku paj s po mem bnim de le žem dru ži ne Ma i ster. Ma istrova (virtu al na) pot je pred stavlje na s struk turno-vse bin-skega vi di ka, kaj vse je na njej mo go ce naj ti in ka ko, ter kot mož nost, kako lah ko 15 slovenskih mu ze jev, arhi vov, knjiž nic z gradi vom, ki ga hra nijo v svo jih usta novah, s po mo cjo IKT po nu-di bo gato predstavi tev Rudol fa Ma istra in nje govega ca sa. Do te zbirke v virtu al ni raz li ci ci upo rabnik spleta lah ko prosto dostopa kadar koli in od koder koli. Virtu al na Maistrova pot naj bi bila do bro iz ho di šce za na dalj nje stro kovne razi skave o tem pomem­bnem Slovencu, ki bi ga morali dobro pozna ti najprej doma ter o njem raz ši riti glas tu di po Evro pi. Kljuc ne be se de: Rudolf Ma i ster, kulturne ustanove, razvoj mu ze jev, kulturna de di šci na, gradi vo, informa cijsko-ko mu ni ka­cijske tehno lo gije, internet, virtu al nost, Ma istrova pot 
The arti cle opens with the story be hind the re novated Ru­dolf Maister’s birth ho u se ope ned in 2013, which ho u ses a perma nent exhibition as well as other temporary exhibitions. The events in the ho u se are rela ted to the General’s li fe and the historical period during which he worked, the develop ment of mu se ums, with empha sis on the ir pre sent-day ro le, and the in flu ence of com mu ni ca ti on techno lo gi es, especially the emer­gence of the In ternet. An es sen ti al part of the arti cle is de di-ca ted to Maister’s (virtu al) path: from the ori gi nal idea in 2017 as part of the Eu rope an pro ject Eu rope for Ci ti zens Pro gramme (Eu rope an Hi storical Memory) en ti tled Kocka je pa dla (The Die Is Cast), which unfortunately was not ac cepted, to the comple­ted, mo di fied and up graded 2021 pro ject led by the Kam nik In termu ni ci pal Mu se um. The lat ter was carried out by 15 cul tu­ral in sti tu ti ons from all over Slovenia, to gether with nu me rous mem bers of the Ma i ster family. Maister’s (virtu al) path is pre-sen ted from the struc tu ral and content stan dpo int, in clu ding what can be fo und on this path and how, and how 15 Sloveni an mu se ums, archives, libraries and the materials stored in their in sti tu ti ons can, with the help of ICT, offer a rich pre sen tati on of Rudolf Ma i ster and the hi storical pe riod in which he li ved. The user can ac cess the virtu al versi on of this col lec ti on anytime and anywhere. Maister’s virtu al path is a go od starting po int for further pro fessi o nal re se arch on this important Slovene fi gu re, who sho uld first and fo remost be known at ho me, his legacy then spre ad thro ugho ut Eu rope. 
 roorialaiijaioraoraobii jaiojaiaolaaira 


Key words: Rudolf Ma i ster, cultu ral in sti tu ti ons, mu se um de­velop ment, cul tu ral he ritage, materials, in forma ti on and com-mu ni ca ti on techno lo gi es, in ternet, virtu al, Maister’s path 
Rudolf Ma i ster je po koncu prve svetovne vojne oz. veli ke vojne in razpa du avstro-ogrske monarhije leta 1918 pred Avstrijo ubranil Maribor in severno mejo. Vendar mu v slovenski zgodovi ni za deja nje, s katerim je po stavil te melje da naš nji dr žavi, dol go ni smo od me-rili pravega me sta. Nas protno: po dru gi svetovni voj ni je bil potis njen povsem v ozadje, njegove zaslu ge pa oma lovaževane ali brez sram no po razde lje ne med ju­na ke, ki so bi li ta krat ni obla sti bli žji. 
139 



Pred desetletji pa se je ge ne ral in pe snik kot fe niks 
dvig nil iz pe pe la, o nje govem življe nju in nje govih zgo­
dovin skih de ja njih se je vse vec govorilo, pi sa lo, vede-
lo in izvede lo. Slovenci vse bolj spoznavamo veli ki lik svoje ga roja ka. K temu je zagotovo pripo mo glo odprtje nje gove obnovlje ne rojstne hiše leta 2013 s stalno raz­
stavo, obca sni mi raz stavami o njem in nje govem de lu ter števil ni mi pri redi tvami v njej. Leta 2021 pa je bil 
140 


Ma istrova knjiž ni ca v Uni verzi tetni knjiž ni ci Ma ribor (Foto: Bra ni mir Ri tonja) 
koncan tu di vse slovenski pro jekt Ma istrova (virtu al na) 
pot, s katerim je Mai ster vstopil v digi tal ni svet ter se 
je ši roki mno ži ci po nu di la mož nost za ra zi skovanje in 
do pol njevanje zna nja o tem ve li kem Slovencu. 
Ma­is­tro­vo­živ­lje­nje­in­de­lo 

Ge ne ral in pe snik Ru dolf Ma i ster se je ro dil Fran cu Ma istru in Fran ci ški (ro je ni Tomšic) leta 1874 v Kam­ni ku, kjer je pre ži vel naj zgo dnej še otroš tvo. Dru ži na se je za radi ocetove slu žbe nad zorni ka finan cne straže veli ko seli la. Osnov no šo lo je obi skoval v Men gšu, nižjo gim na zijo pa v Kra nju. Leta 1890 se je v Ljub lja ni, ka­mor se je mati z njim in njegovim starejšim bratom od­se li la po ocetovi smrti, vpi sal na vi šjo gim na zijo. Leta 

Hi ša Me sto št. 150 (da nes Ma istrova 5 v Kranju), v ka teri so od leta 1883 do 1887 ži veli Ma istrovi. Na hi ši Ma istrov do prsni kip av torice Alen ke Vidrgar. (Hra ni: Go renj ski mu zej) 
1892 je šola nje na višji gimna ziji preki nil in se pred­
vsem za radi gmot nih te žav vpisal na du najsko do mo-bran sko kadetni co. Nato je kot av stro-ogrski ca stnik slu žboval po vsej av stro-ogrski mo narhiji. Leta 1905 se je po rocil z Ma rico Sterger, v za konu sta se ji ma ro­
di la dva si nova. 
Odlo cil no je Ma i ster v zgo dovi no Slovencev po se gel 
po koncu prve svetovne vojne, ko je Avstro-Ogrska raz-
pa dla na nove naci o nal ne dr žave; med dru gi mi je bi la 
29. ok tobra 1918 v Ljub lja ni raz glaše na Dr žava Slo­vencev, Hrvatov in Sr bov, ki se je 1. de cem bra 1918 zdru ži la s Kra ljevi no Sr bijo in pre i me novala v Kra ljevi-no Sr bov, Hrvatov in Slovencev. S sa mo zavestnim pre­
vrat nim deja njem 1. novembra v meljski voja šni ci ter 
na pa dom na av strijsko varno stno stra žo 23. novem-
bra 1918 je pred Avstrijo ubranil našo severno mejo in 
Ma ribor. Ena ke name ne je imel tu di s Ko roško; s so de­
lavci in prostovoljci je sode loval v bojih zanjo, vendar je o tem delu slovenske zemlje po sklepu antan tnih 
sil na med na rodni mi rovni kon ferenci v Pa rizu pote­
kal plebi scit. Na njem so se Korošci 10. oktobra 1920 
odlo ci li, da se pri klju cijo Av striji. Leta 1923 so Ma istra upo koji li kot di vi zijskega ge­
ne rala. 
Rudolf Ma i ster je bil ne navadna ose bnost tu di v svetovnem me rilu. V se bi je zdru ževal vo ja ka ter us-tvarjal ca in ob cut lji vega lju bi telja umet no sti. Na pi sal je dve pe sni ški zbirki (Poe zije, 1904, in Ki ti ca mojih, 1929), bil je lju bi teljski sli kar in stra sten bi bli o fil. Nje­gova knjiž ni ca z okrog 6000 enotami gradi va je velja la za naj vecjo za se bno knjiž ni co na Slovenskem na za-cetku 20. sto letja. Da nes jo hra ni Uni verzi tetna knjiž ni-ca v Maribo ru. Vlada Repu bli ke Slovenije je Maistrovo knjiž ni co novembra 2018 raz glasi la za kul turni spo-me nik dr žavne ga po me na. 
Ma i ster je umrl leta 1934 na Un cu pri Ra keku, po­kopan je na Po brežju v Ma ribo ru. 
Ma­is­tro­va­roj­stna­hi­ša­–­med­tra­di­ci­o­nal­nim­in­so­do­bnim 
V Maistrovi rojstni hiši na Šutni je bila ob njenem slovesnem odprtju 23. novembra 2013 postavlje na tu di stalna razstava z naslovom Rudolf Ma i ster – do­
Razprava – muzeologija 


Ge ne ral Ru dolf Ma i ster je bil med letoma 1921 in 1923 
pred se dnik jugo slovanske razme ji tvene komi sije na me-
ji med Kra ljevi no SHS in Kra ljevi no Ita lijo. Ta krat je bi val v drugem (Ul rikovem) nad stropju snež ni škega gradu. (Foto: Majda Špeh) 
mo ljub, ge ne ral, kul turnik, pe snik in bi bli o fil avtorice 
mag. zgo dovi ne Zo re Torkar, di rektorice Me dob cin ske­ga mu ze ja Kam nik. Vec pla stna zgod ba s pre pletom kla sic nih in so do bnih oblik predstavlja nja kul turne de­di šci ne (di gi tali zi rani ose bni do kumen ti in fotografsko gradi vo na ra cunal ni kih, zvocni po snet ki govorov in reci tacij pe smi ter uglas be nih pe smi) govori o iz jem ni ose bno sti Ru dol fa Ma istra, nje govem življe nju in de ja­njih, s ka terimi je moc no zaz na moval slovensko zgo­
dovi no. 
Postavi tev je po leg nove družbe ne vlo ge muze­ja upoštevala tudi majhnost razstavne ga prostora in man ko muzej skih predmetov, kar še vedno najin ten-ziv ne je do lo ca vse bi no mu zej skih roj stnih hiš; ven dar je razstava to vrzel spretno zapol ni la in prese gla s pre-zen tacijo ose bnih do kumen tov, fotografij in do kumen­tarne ga gradi va (po sredovale so ga raz lic ne ustanove in Ma istrovi so rodni ki) v di gi tal ni obli ki. 
Voja ška plat Ru dol fa Maistra je bi la s stal no raz sta­vo v nje govi roj stni hi ši že kar do bro razi skana in pred­stavlje na. Veli ko manj pa je to velja lo za njegovo kul­turno delovanje. Ker sem po izobraz bi slavi stka, mi je to pomeni lo še ve cji iz ziv. Za to sem leta 2015 sku paj z dvema zuna nji ma sode lavcema, dr. Vlasto Stavbar iz Uni verzi tetne knjiž ni ce Ma ribor in dr. An drejem Mis-so nom, pro fesorjem na ljub ljan ski aka de miji za glas­bo, pri pravi la ob ca sno raz stavo Mož be se de in du ha. Sa ma sem predstavi la Maistra pesni ka, dr. Stavbarje­va nje govo knjižni co, katere skr bni ca je, in dr. Mis son Mai strove uglasbe ne pesmi. Da pa bi bila razstava raz-no li ka in pri vlac na za vse, smo jo nad gradi li s krat kim fil mom (o Ma istru kulturni ku in ustvarjal cu) kot eno od mo dernej ših mož no sti za pred stavlja nje in in terpreti­ranje de di šci ne. 
Sce na rij za film sva na pi sa li z An drejo Hu mar Gru-den, ki ga je tu di re ži rala. Leta 2016 sem pri pravi la ob ca sno raz stavo z na slo­
vom O Rudol fu brez brkov in o Ve roni ki, ki je s kacjim repom nama ha la mamu ta. Name sto katalo ga jo je sprem lja la sli kani ca kot »po so da indivi du al ne ga in kulturne ga spomi na«, ce pov za mem po Mi le ni Mi le-vi Bla žic, »v njih (sli kani cah, op. pi sca) ži vijo moti vi iz kulturne de di šci ne, npr. aleksan drin ke, argo navti, Bar­ba ra Celj ska, cloveška ri bi ca, le pa Vi da, Ma kalon ca, 141 





Ljub ljan ske vo ja šni ce in cerkev sv. Pet ra (Hra ni: Mu zej novejše zgo dovi ne Slovenije) 
Martin Krpan …«.2 Be se di lo za slikani co sem napi sa la sa ma, ilustrirala pa jo je akadem ska slikarka Andre-ja Peklar. S slikani co ter zgodbo v njej, ki je preplet 
do miš ljije in re al no sti, smo že le li Ma istra in nje gove 
zna me ni te sodobni ke, ko so še skakali po kamni ških uli cah, predstavi ti predvsem najmlaj šim. Z razstavo in 
real ni mi po dat ki o teh fan tih pa mlaj šim in tu di sta rej­
šim obiskovalcem pokaza ti, kaj so postali in ustvarili skupaj, ko so zra sli. 
Ena od po membnih ob ca snih raz stav v Ma istrovi rojstni hiši je bila tudi postavi tev ob stoletni ci koro­škega plebi sci ta z naslovom Tam pri Ce lovcu; Ko roški ple bi scit 1920 v li teratu ri in glas bi. Za protago ni ste, glavne like, kot bi rekli v literatu ri, smo izbrali šest iz­razi tih in vidnih osebno sti, ki so se za svoj narod borili z moc ni ma oro dje ma, z be se do in pe smijo: Lovro Hor-vat, Pavle Kernjak, dr. An gela Pi skernik, dr. Izi dor Can-kar, Pre ži hov Vo ranc in Ksaver Me ško. Nekateri so bi li bliž nji Ma istrovi so de lavci, dru gi so na da ljevali svo je de lo tudi, ko je Koroška po plebi sci tu ostala v Avstriji. Presež nik te po stavi tve oz. so do bna obli ka hra nje nja in pred stavlja nja ne snov ne de di šci ne je tu di po snetek eno de jan ke Ple bi scit dr. Izi dorja Can karja (na in terak­tiv ni ta bli), ki so jo ob od prtju raz stave 8. septembra 2020 na vrtu ob žu pnij ski cerkvi na Šut ni igra li cla­ni Športne ga in kulturne ga društva Sela pri Kamni ku pod vodstvom reži serke Andreje Hu mar Gru den. To igro so na tan ko pred 100 leti (8. septembra 1920), ma lo pred ple bi sci tom, pre mi erno upri zo rili v Lo gi va­si ob Vrbskem jeze ru, nato so jo name ravali igrati po vsej Koroški, ampak se to zaradi izgu be plebi sci ta za slovensko stran ni zgodi lo. V Sloveniji je bila tokrat iz­vede na prvic. 
 rajjigarajliaialibi 
142 
dostop 25. 8. 2018. 
Po­gled­v­mu­zej­sko­pre­te­klost­in­splet­no­pri­ho­dnost 

Mu ze ji v 19. in še globo ko v 20. stoletju so bili dru­
gacni, kot so da nes, dru gacna sta bi la tu di nji hova 
vloga in pomen. V zadnjih desetletjih pa se je v razvi­tem svetu njihova podo ba na zunaj in tudi vsebin sko 
povsem spre meni la. Bistvo za ni ma nja mu ze jev ni vec 
mu zej ski predmet, ampak obiskovalec, uporabnik mu-
ze ja, ki mu mu zej ski pred met slu ži kot pri ca preteklo­sti, pri povedovalec zgodb. Obi skovalca uci o življe nju in mu v da naš nji cas pri na ša mo drost iz dav ni ne. So-do bni mu zej ni vec le usta nova, ki zbi ra, ohra nja, do-kumen ti ra, pre u cu je in raz stavlja de di šci no3, kot mu si cer zapoveduje njegovo poslan stvo, ampak si vse 
bolj pri za deva tudi sli ša ti in upoš tevati že lje obi skoval-
ca ter ga pri tegni ti kot so de lavca. 

Tako rekoc revolu cija pa se pri pred stavlja nju de di-šci ne in rav na nju z njo zgo di z raz vojem so do bne in for-ma cijsko-ko mu ni kacijske tehno lo gije (IKT), še po se bej s po javom in terneta. Ta je širje nju, zdru ževanju in se­ja nju raz lic nih in forma cij vse povsod na del kri la in ta ko so do bne mu mu ze ju, katerega prvenstvena fun kcija je komu ni kacija, po nu dil števil ne mož no sti za ure sni ce­vanje nje gove vloge. Uporaba ra cu nal ni kov in di gi ta­li za cija muzej ske dokumen tacije, arhi va, muzej skih zbirk sta delovanje muze ja ne samo povsem spreme­ni li, ampak tu di opaz no po ma gali pri na tan cnem evi-den ti ranju, inventarizi ranju in pri celotni skrbi za ohra-
 aooarlriifiirajMuzej 
je stalna organizacija v službi družbe in njenega razvoja, 
ki je odprta za javnosti in ki zbira, ohranja, dokumentira, 
preucuje, interpretira, upravlja in razstavlja dedišcino ter 
posreduje podatke o njej z namenom razvijati zavest o 
dedišcini, širiti vedenje o njenih vrednotah in omogocati uživanje v njej.© 
Kip ge ne rala Ru dol fa Ma istra na Ptu ju, av torica Met ka Zu pa­nic, 2012 (Foto: Dam jan Lin den tal) 
nja nje de di šci ne, kar je po mem ben del po slan stva mu ze ja. Prav ta ko je IKT mu ze jem po ma gala ure sni ci ti tu di raz stavlja nje de di šci ne, po sredovanje po dat kov o njej ter s tem vpli vala na ve cje pri bli ževanje de di šci ne 
sle herni ku, da razmiš lja o njej in se zaveda njenih vre­dnot. Slednje je v obdob ju globa li za cije še pose bej po­
mem bno za maj hne na rode, da se ne zgu bijo v mno ži­ci prevladu jo cih kul tur; da svo jo de di šci no poz najo in 
jo s po no som posredu je jo tu di dru gim. 
Raba in terneta je od prla tu di ne skoncne mož no sti 
za spletno povezovanje znotraj muze ja in med insti­
tu cija mi. Ta ko je s po mo cjo so do bne te hno lo gije na enem me stu v virtu al ni raz li ci ci mo go ce zbra ti in pred­stavi ti v pri vlac nem raz stavnem kon ceptu veli ko števi-lo mu zej skih pred metov in gradi va, ki ga v fi zic ni obli ki 
hranijo ustanove na vseh kon cih sveta. 
In naj po mem bnej še: do mo drosti in zna nja, zaje­tega v raz lic nih že ome nje nih po nud bah v virtu al nem okolju, lah ko javnost s po mo cjo in terneta do stopa ne­po sredno ka dar ko li in od kjer ko li. 
V Sloveniji se je s pred stavlja njem de di šci ne na spletu že leta 1994 za cel ukvarja ti ge o graf Boš tjan Burger. S pro storsko fotografijo je v virtu al nem oko lju predstavil le pote in zna me ni tosti Ljub lja ne, na to pa na spletu dokumen ti ral še ogromno druge naravne in kulturne de di šci ne; med dru gim tu di življe nje in de lo Jo žeta Plec ni ka. Na Ljub ljan skem gradu pa so v pro-storih pod razglednim stolpom leta 2001 odprli prvi virtu al ni mu zej v pro storu Ljubljan ski trgi sko zi cas; le-

Portret ge ne rala Ru dol fa Ma istra. Fotografija na pa pirju, Fo­tografski fond Sta ne Rov tar. (Hra ni: Mu zej novejše zgo dovi­ne Slovenije) 
ta 2012 je dobil novo podo bo kot Virtu al ni grad. Na 
tak na cin je ohra nje na in pred stavlje na tu di ru darska kulturna de di šci na v Virtu al nem mu ze ju rudarstva 4. 
dritl, ki ima svoje prostore v Delavskem domu v Trbov­
ljah. Mu zej so od prli ju nija 2017. 
Ce prav so tu di do se da nje po stavi tve v Ma istrovi roj­stni hi ši o ve li kem Kam ni ca nu in Slovencu pre plet so-do bne ga s tradi ci o nal nim, smo jih skuša li z virtu al no predstavi tvijo Ma istrovega življenja in ca sa, v ka terega je globo ko odtisnil svoje stopi nje, še nadgradi ti. Na-slov Ma istrova (virtu al na) pot pa je mogoce razu me-ti tu di pov sem stvarno: v pri ho dno sti naj bi raz li ci ca virtu al ne poti za poho dni ke in kole sarje potekala tudi kot real na pot; kot so de ni mo Kosovelova, Jur ci ceva ali Plec ni kova. 


Ma­is­tro­va­(vir­tu­al­na)­pot­kot­vse­slo­ven­ski­pro­jekt­
Ma istrova (virtu al na) pot ima prav za prav že dol ge brke. Leta 2017 sva si jo za mi sli li s Ka tarino Ma hnic kot del evrop skega pro jek ta v okvi ru programa Evro pa za dr žavlja ne, Evrop ski zgo dovin ski spo min z na slo­vom Kocka je pa dla. Na ža lost ni pa dla na pravo stran in pro jekt ni bil spre jet. 
Se da njo, leta 2021 do konca no, spre me nje no in do-pol nje no po do bo pa je pod vodstvom Me dob cin skega mu ze ja Kam nik (ka terega enota je Ma istrova rojstna hi ša) ustvarilo 15 kul turnih usta nov iz vse Slovenije: 143 


Ho dnik pred Ma istrovo knjiž ni co v Uni verzi tetni knjiž ni ci Ma ribor s povecavami dru žin skih fotografij (Foto: Zo ra Torkar) 
Arhiv Repu bli ke Slovenije, Dolenj ski muzej Novo me-sto, Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec, Gorenj-
ski mu zej, Me dob cin ski mu zej Kam nik, Mu zej novejše 
zgo dovi ne Slovenije, Muzej narodne osvobo di tve Ma-ribor, Muzej novejše zgodovi ne Celje, Narodni muzej 
Slovenije, Narodna in uni verzi tetna knjiž ni ca, Po kra­jin ski arhiv Ma ribor, Pokrajin ski mu zej Ma ribor, Uni-verzi tetna knjiž ni ca Ma ribor, Voja ški mu zej Slovenske vojske, Zgodovin ski arhiv na Ptu ju; s po mem bnim de­le žem dru ži ne Ma i ster. Glav ni na men Ma istrove poti je ostal enak, kot je bil: s po mo cjo spleta poveza ti kraje, v katerih je Ma i ster ži vel in de loval, ter ustanove, ki 
hranijo kakr šno koli gradi vo ali spomin o njem. Tako bi 
na enem me stu zbra no gradi vo o Maistrovem življe nju in de lu s po mocjo so do bne IKT (in forma cijsko-ko mu-ni kacijske tehno lo gije) po nu di lo sve žo in bo gato pred­
stavi tev Ma istrove osebno sti. 
Projekt Ma istrova pot zaz na mujeta dva po u darka: geo grafsko-življenj ski zorni kot in pa zdru ži tev 15 usta­nov, ki pred stavljajo svo je gradi vo, dokumen te, foto­grafije, predmete, snov no in ne snov no de di šci no o ge­ne ralu in pe sni ku. Že za oko pa je Maistrova pot le pa, pregledna in pri vlac no obli kovana, kar je pre miš lje no in skrbno delo novega spleta – Agencije za spletne storitve Atribut. 
In zdaj na pot. V brskal nik vtipkamo ime Maistrova pot in klikne mo nanj. Pred nami se pojavi sam gene­ral (ani mi rani lik, ki ga je po la stni za mi sli ime nit no upo do bil Ci ril Horjak) ter nas s ši roko kretnjo povabi, naj vstopi mo skozi vrata njegove rojstne hiše. Takoj za­tem zagleda mo zemljevid Slovenije s kraji, v katerih je 
po geo grafskih toc kah na zem ljevi du, ki so obe nem tu di toc ke Maistrovega življe nja, ob kli ku nanje se nam 
odpi ra 14 krajevnih zgodb, ki nas s povezavami pripe­lje jo do temat skih vsebin s posa mez ni mi razdel ki. Dru-
ga mož nost za ogled barvi te freske o življe nju mo ža, ki v Slovencih še po stotih letih zbu ja ob cu dovanje in 
po nos, se ponuja s sezna mom menijev in podme nijev 
z že ome nje nimi krajevni mi zgod ba mi in te mat ski mi se stavki; ta se nam od pre s kli kom na oran žne crti­
ce na desni strani ob zemljevi du. Temat ska bese di la 
pa lah ko najde mo tu di ne koli ko nižje pod zem ljevi dom 
Slovenije. 

Car in ži vahnost splet ni stra ni po leg ani mi rane ga Ma istrovega li ka do daja ta še koti cek za mla de, ki je del no in terakti ven (mlaj ši rod se lah ko zabava in kaj na u ci), in sklop Ak tu al no, v ka terem so objavlje ni raz­lic ni do god ki, pri redi tve, novi ce o vsem, kar se navezu­je na ge ne rala. Sve ži no in ži vost virtu al ne poti bo mo-go ce ohra nja ti tu di z novi mi vse bi na mi, ugotovi tvami, po dat ki in gradi vom o tej tema ti ki, saj je projekt odprt za na dalj nje ra zi skovanje in do pol njevanje. Na crti in že lje vseh so de lavcev pa so na zem ljevid Ma istrove poti zarisa ti tudi kraje na tujem, kjer je Mai ster študi­ral ali slu žboval, ter ra zi skati arhi ve pose bej v Ce lovcu, Veli kovcu, na Dunaju in v Beo gradu. Morda bi s tem odgovorili na kak šno ob cut lji vo vpra ša nje o ge ne ralo­vih odlo ci tvah in de ja njih, ki še ve dno vzne mirjajo stro­kovnja ke in la i ke do ma in cez me jo v Av striji. 
Iz­za­ku­li­sja­ali:­ka­ko­smo trasi rali Ma­is­tro­vo­pot 
gene ral bi val, deloval, po cit ni koval oz. hra nijo kakr šen Ker je cloveški spo min pre cej luk nji cast in pri la­144 koli spo min nanj. Odlo ci mo se lah ko za po potovanje god ljiv, imam na sre co odlom ke iz dnev ni ka Za pi ski iz 

Ma istrov po greb leta 1934 v Ma ribo ru, ko lo na na Sta rem mo stu (Hra ni:  Uni verzi tetna knjiž ni ca Ma ribor) 
Ma istrove hiše, ki ga pišem, odkar je leta 2013 gene-ralova hiša odprla svoja vrata za obiskovalce. V njem sem o trasi ranju Maistrove poti med drugim zapi sa la 
takole: 
»De cem ber 2020 Da nes sem o virtu al ni Ma istro­vi poti po te le fonu govorila z Jo žetom Podpec ni kom, kustosom iz Na rodne ga mu ze ja Slovenije. Ra zmiš lja­la sva, kako bi virtu al ni projekt pozne je nadgradi li kot po ho dni ško pot, mo go ce po do bno Ju li a ni. Do bra ide ja je, da je raz de lje na v vec etap, kar bi pri šlo prav tu di pri Ma istrovi po ho dni ški poti. Ru dolf Ma i ster tak pro­jekt zagotovo potrebu je, da bo stopil med Slovence kot mož, ki bi ga mo rali poz na ti vsi. Kak šen glas o njem pa bi morali posla ti tudi po Evropi, saj meje, ki jih je spre mi njal in postavljal, niso bile samo slovenske, am-pak so spreme ni le zemljevid Srednje Evrope po veli ki vojni.« 
Na za cetku leta 2021 se je 15 kul turnih usta nov iz vse Slovenije (mu ze jev, arhi vov in knjiž nic) z vso re-snostjo odlo ci lo, da bo na »svi tlo da lo« virtu al no Ma-istrovo pot. Vo dil no vlo go je prevzel Me dob cin ski mu-zej Kamnik in njegova direktorica mag. Zora Torkar. Ožja de lovna sku pi na oz. stro kovni od bor (mag. Jo že Podpec nik in Renny Rov šnik (NMS), dr. Marko Štepec (MNZS), mag. Zvez dan Markovic (Vo ja ški mu zej SV), dr. Vla sta Stavbar (UMK), mag Zo ra Torkar in Alen ka Ju van (MMK)) pa je pro jek tu za crtal smerni ce in mu poz ne je do lo cal ri tem. Po mne nju vseh so de lu jo cih bi mo rala bi ti Ma istrova pot raz giba na gle de na ko li ci no in raz novrstnost gra di va ter že ljo in na men, da bi bil projekt pri vlacen za la ic no obcin stvo, za stro kovnja ke ukvarja li že prej oz. je bi la ta de di šci na in skrb za njo 

del njihove poklic ne poti, so sestavi li seznam o tem, kaj vse o ge ne ralu hranijo nji hove ustanove, ter se na-to loti li podrobnej še ga razi skovanja. Zatem pa so ob upoštevanju navodil strokovne ga odbo ra napi sa li krat­ke zgod be, primerne za ob javo na spletu. 
Se stan ki, sre ca nja, do govarja nja in raz prave o pro-
jek tu so zaradi zdravstvenih razmer, ki jih je v pre­
teklem letu pov zrocil kovid, ve ci no ma potekali po Zoo mu, vsak teden, izme nic no: enkrat se je sre cal 


pa do bro iz ho di šce za na dalj nje ra zi skave. Sode lavci strokovni od bor in spet dru gic vsi so de lavci. To le je še iz posa mez nih ustanov, ki so se z Maistrovo zgodbo en moj za pis v dnev ni ku iz tistega ca sa: 
145 


»Ma rec 2021 Strokovni odbor se kdaj pa kdaj se­
stane tu di v ži vo; naj veckrat v Ma istrovi roj stni hi ši ali 
pa v Narodnem muze ju Slovenije. Veli ko dela nas še 
ca ka, ugotavlja mo, ko pre gledu je mo pri spe lo gradi vo, najbrž tu di ne kaj zapletov, za ka tere upa mo, da jih bo­
mo uspešno razpletli. Vendarle lahko z vese ljem za-
pi šem, da smo vsi vpleteni moc no za grizli v de lo, da sez nam hra nje ne de di šci ne ra ste in da so naj bolj zag­na ni že za ce li se stavlja ti portretne zgod be s teksti, fo­tografija mi, do kumen ti o Ma istrovem življe nju in de lu. Eki pa so de lavcev je odlic na, prav ta ko nje no je dro oz. strokovni od bor. Ob za gatah in te žavah je ve dno tu di veli ko humorja in anek dot. Prav simpa tic na je bi la, de­ni mo, ta le: Ob zad njem sre ca nju v Na rodnem mu ze ju Slovenije je imel Jo že Pod pec nik roj stni dan. Pri ne sla 
sem mu Mozartove kroglice s pripom bo, da niso Ma-
istrove, so pa vsaj na m. Ma rijan Ru pert, so de lavec 
iz Nuka, pa je takoj dobil idejo, da bi za nov Maistrov 
spo mi nek lah ko pre dla gali kar Ma istrove ku gle.« 
Na koncu je bilo treba vse gradi vo za projekt in pre­
cej raz no li ko spo min sko de di šci no poveza ti v harmo­nic no celoto. Uredniško vlo go sva prevze li z di rektorico MMK Zoro Torkar. Us klajevali sva be se di la, da bi bi la ce lota cim bolj ja sna in ra zum lji va, ter iz bi rali fotogra­fije in do kumente. Mislim, da sva si, ko sva pri stavi li zad njo pi ci co, kot je ve dno v uvo du v vsa ko zgod bo v na film sko plat no pre ne se nem De kame ronu izjavil nje gov avtor mojster Boccac cio, zares odda hni li. Prav tako celotna ekipa Maistrove poti. Zatem sta se bese­
di la loti la še lek torica in prevaja lec v an glešci no; ta ko 
da se bodo po Maistrovi poti lahko vsaj virtu al no spre-ho di li tudi tujci. Povsem zadnje deja nje projek ta pa so opravi li postavljavci splet ne stra ni. 
Ma istrovo pot smo predstavi li 29. oktobra 2021 ob 
11. uri v muze ju na Zapricah, na dan, ko je bila leta 
1918 usta novlje na Dr žava Slovencev, Hrvatov in Sr-bov. Simbo lic no zaz na movan da tum smo iz brali za ra­
di poveza no sti z gene ralom, nastaja njem novih meja 
in novih dr žav po raz pa du avstro-ogrske mo narhije na zem ljevi du Evrope na za cetku 20. sto letja. Cla ni stro­
kovne ga odbo ra smo spregovorili o struktu ri projek ta ter predstavi li nastaja nje in posa mez ne dele poti. Dru-
go ovekovece nje pa se je zgo di lo 23. novembra, na praz nik Ru dol fa Ma istra, v od daji Stu dio ob 17h na pr-vem programu Radia Slovenije. Oddajo z naslovom Pot Rudol fa Maistra – pre mi kanje me ja ta krat in da nes je vodil novi nar in urednik iz mariborskega dopi sniš tva 
Stane Kocu tar. Nje govi so govorni ki pa smo bi li: mag. 
Zora Torkar, dr. Vlasta Stavbar, dr. Marko Štepec in 
Alen ka Ju van. 
Zami sel o virtu al nem projek tu Maistrova pot je zra­
sla iz spoz na nja, da bi mo rala Ru dol fa Ma istra bo lje 
poz na ti predvsem mlada gene racija, da bo v svetu glo­ba li za cije imela teme lje za svojo samo zavest in identi­
teto. Ceprav v Ma istrovo hišo za radi šol skih pro gramov prihaja vse vec otrok, je med mla dim ro dom, pa tu di 
med nekoli ko starejšim, še vedno veli ko takih, ki jih 
vanjo na obisk (še) ni bi lo. Zakaj ne? Naj po go stejši od­
govor je bil, da jih mu ze ji in rojstne hi še, ureje ne v tra­
di ci o nal ni ma ni ri po u darja nja et no grafske de di šci ne, ne za ni majo. In vse mu temu potenci al ne mu obcinstvu 
je namenjen ta virtu al ni koncept predstavlja nja prete­
146 klo sti, ki ga omo go ca upo raba so do bne te hno lo gije. 

Po drugi strani pa naj bi bila tako zasnovana Maistro­
va pot s sin tezo po dat kov in po sle dic no iz virno vecni­vojsko perspek ti vo zani mi va tu di za radi mož no sti za nov po gled na Ma istrovo osebnost in nje gov cas. Za strokovnja ke pa spod bu dno iz ho di šce za na dalj nje ra­
zi skovanje. 
Vi­ri­in­li­te­ra­tu­ra 

Maistrova (virtualna) pot. Kamnik 2021: MMK. Zapisniki in vabila za projekt Maistrova (virtualna) pot, Kamnik 2021. 
Dnevnik Zapiski iz Maistrove hiše. 

Mateja KOS, 2010: Muzej, poslanstvo in vloga v sedanjosti: obci del stroko­vnega izpita v muzejski dejavnosti. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Verena PERKO, 2012: Sodobni muzej je medij. V: Pogledi, 3/9. Verena PERKO, 2013: O pravici do aktivnega soustvarjanja kulture, 
dedišcina (in muzeji) so ljudje. V: Pogledi, 4/21. 

Verena PERKO, 2014: Muzeologija in arheologija za javnost: muzej Krasa. Ljubljana: Založba Kinetik, zavod za razvijanje vizualne kulture. Verena PERKO, Nadja TERCON, 2016: Kdor poseka korenine, zaman pri ca­
kuje plodove. I. Mednarodni kongres slovenskih muzealcev. V: Muzeji, de­
dišci na in kulturna krajina, zbornik Acta. 

Tomislav ŠOLA, 1999: Uvod v mnemozofijo kot splošno teorijo o dedišcini. 
V: Argo, casopis slovenskih muzejev, 42/ 1. Lili ŠTURM, 2012: Muzej in nove priložnosti v primežu sodobne družbe. V: 
Argo, casopis slovenskih muzejev, 55/1. Urša VALIC, Tina PALAIC, 2014: Širjenje vloge muzejev in muzealcev. V: Po-gledi, 5/11. 
Flor­ja­na­Ur­šic1 Knjiž­ni­ca­Fran­ce­ta­Ba­lan­ti­ca­Kam­nik ja­na.ur­sic@­kam.sik.si 
Pregledni­znanstveni­clanek 

Bi­bli­o­gra­fi­ja­se­rij­skih­pu­bli­ka­cij­na­Kam­ni­škem 
Bi bli o grafija se rijskih pu bli kacij na kam ni škem vse bu je bi-bli o grafske opi se 104 se rijskih pu bli kacij, ki so poveza ne z ob-mo cjem ob ci ne Kam nik. Po pi sa ni so ca so pi si in gla si la druš tev, krajevnih sku pno sti, dru žbe no po li tic nih organi za cij, de lovnih or-gani za cij in splo šna lo kalna gla si la ter Kam ni ški zbornik. 
Namen bi bli o grafije je na redi ti cim bolj po poln po pis se rijskih pu bli kacij, ki so iz haja le na ob mo cju ob ci ne Kam nik in vse bu je­jo po dat ke in in forma cije s te ga po drocja. Se rijske pu bli kacije so tu di vir za ra zi skovanje lo kalne zgo dovi ne, saj odra žajo do god ke in življe nje lju di v do lo ce nem ob dob ju. 
Bi bli o grafija ob se ga bi bli o grafske opi se se rijskih pu bli kacij in dve ka za li: imen sko ka za lo ure dni kov in vse bin sko ka za lo. Kljuc ne be se de: bi bli o grafija, se rijska pu bli kacija, ob cina Kamnik 
The bibliography of se rial pu bli ca ti ons in Kam nik con tains bi-bli o graphic de scrip ti ons of 104 se rial pu bli ca ti ons re la ted to the area of the Municipality of Kam nik. Newspapers and newslet­ters of as so ci a ti ons, lo cal com mu ni ties, so cio-po li ti cal organi sa-ti ons, labo ur organi za ti ons and other local newsletters and the Kamnik Jo urnal are li sted. The purpo se of this bibliography is to crea te the most comprehen si ve inventory of se rial pu bli ca ti ons that were pu blis hed in the Municipality of Kam nik that con tain da ta and in forma tion from this area. Se rial pu bli ca ti ons are al so a so urce for re se arching lo cal history, as they re flect the events and li ves of pe o ple over a pe riod of ti me. 
The bibliography in clu des bi bli o graphic de scrip ti ons of se rial pu bli ca ti ons and two indexes: the index of edi tors and the ta ble of con tents. Key words: bibliography, se rial pu bli ca ti on, Municipality of Kamnik 
Uvod 
Kamnik je me sto z bo gato zgo dovi no. Utrin ki iz nje­govega dru žbe ne ga, po li tic ne ga, dru ža bne ga in vsak­da nje ga življe nja so zbra ni v števil nih gla si lih, ki so iz haja la na Kam ni škem. Že v za cetku 20. stol. je iz­hajal ca snik Kamni can, ki je bil pri lo ga ca sni ku Naš list. V Kam ni ku je bi la moc no raz vi ta in dustrija. In dus­trijski obrati in podjetja so imela svoja glasi la, katerih na men je bil in formi ranje de lavcev o vseh do god kih v kolek ti vu. Nekatera glasi la prina šajo zgolj podat ke o po slovanju podjetja, medtem ko druga objavljajo naj­raznovrstnej še novi ce, poveza ne z delavci ali okoljem, v katerem podjetje delu je. V nekaterih glasi lih pa so po skr be li tudi za razvedrilo delavcev, zato so v njih tudi križan ke, uganke in ša le. Najvec se rijskih pu bli kacij je iz haja lo v 70 in 80 letih prej šnje ga stoletja. Moc no so bi la za stopa na tu di gla si la dru žbe no po li tic nih organi-
Univerzitetna diplomirana bibliotekarka. 
za cij. V zad njih 20 letih so za ce la iz daja ti svo ja gla si la društva in krajevne sku pno sti, poveca lo pa se je tu di 
števi lo glasil s splošno vsebi no o dogaja nju na Kam­ni škem. 
Namen bi bli o grafije je na redi ti cim bolj po poln po-pis se rijskih pu bli kacij, ki so iz haja le na ob mo cju ob ci-ne Kam nik in vse bu je jo po dat ke in in forma cije s te ga po drocja. Se rijske pu bli kacije so tu di vir za ra zi skova­nje lo kalne zgo dovi ne, saj odra žajo do god ke in življe­nje lju di v do lo ce nem ob dob ju. 
Pri se stavlja nju bi bli o grafije smo upoš tevali ca so-pi se in gla si la druš tev, krajevnih sku pno sti, dru žbe no-po li tic nih organi za cij, de lovnih organi za cij in splo šna lo kalna gla si la. V bi bli o grafijo smo vklju ci li Kamni ški zbornik, ki iz haja pe rio dic no in pri na ša stro kovne pri­spev ke o lokalnem okolju. Nekaj glasil ni izšlo na ob-mo cju Kam ni ka, vendar vse bu je jo in forma cije o tem obmo cju, npr. Do ni tovi raz gledi pri na šajo in forma cije 
o delovanju tovarn TOZD Trival in TOZD Kemo stik iz 
Kamni ka. Prav ta ko je vklju cen Ma istrov glas, ki vse-
bu je prispev ke Društva gene ral Mai ster Kamnik. Bibli-
o grafija vklju cuje tu di splet ne portale, ki imajo med-
na rodno standardno števil ko za serijske publi kacije 
– ISSN. 
Ni smo vklju ci li šol skih in vrt cevskih gla sil ter stro­kovnih gla sil, ki sa mo iz hajajo na tem ob mo cju in ne prina šajo in forma cij o lo kalnem oko lju, npr. Lo gi ka in raz vedril na ma tema ti ka, Da kar, … Ne glede na vsebi-no pa smo vklju ci li vsa gla si la, ki so iz šla pred letom 1945. 
V bi bli o grafiji so po pi sa ne le se rijske pu bli kacije, do stopne v slovenskih knjiž ni cah, to rej so opi sa ne v vzajem nem katalo gu COBIB, v Slovenski bi bli o grafiji 
ali pa jih hra ni do moz nan ska zbirka Knjiž ni ce Fran ce­ta Ba lan ti ca Kam nik ali Me dob cin ski mu zej Kam nik. Bi bli o grafija ob se ga bi bli o grafske opi se se rijskih 
pu bli kacij in dve ka za li. 
Bi bli o grafski opi si so iz de la ni v skla du z medna­rodnim standardnim bibliografskim opisom serijskih publi kacij in drugih kontinuiranih virov ISBD(CR).2 
Podat ke o casu iz haja nja smo na šli tu di v uvo dni kih 

glasil ali v glasi lih, ki so izšla ob obletni cah. Opisu so 
do da ne opombe in ure dni ki. Na kon cu bi bli o grafskega 
opi sa je doda na krati ca, ki vsebu je poda tek o lokaciji gradi va. Se rijske publi kacije, ki vsebu jejo COBISS.SI-ID šte­
vil ko, imajo za pi se v vzajem nem ka talo gu, ki omo go ca iska nje po fon dih 680 slovenskih knjiž nic, ki so vklju-ce ne v vzajem ni ka talo gi za cijski si stem COBISS.SI. Te zapise smo v bibliografijo prevzeli iz vzajemnega ka­
taloga. Vpogled v javno dostopni katalog slovenskih 
knjiž nic CO BISS+ pri na ša po datek, katere knjiž ni ce v 
Sloveniji hranijo posa mez no serijsko publi kacijo. Vklju-
ce ne so tu di se rijske pu bli kacije, ki jih hra ni Knjiž ni ca Franceta Ba lan ti ca Kam nik. 
Se rijske publi kacije, ki imajo doda no krati co KFBK, hrani do moz nan ska zbirka Knjiž ni ce Fran ceta Ba lan ti­ca Kam nik in za njo ni za pi sa v si stemu COBISS.SI. Sta-rejša glasi la, ki jih hrani KFBK, so pogo sto nepo pol na. 
Gla si la s kra ti co MMK hra ni Me dob cin ski mu zej 
Kamnik in prav tako nimajo zapi sa v sistemu COBISS.SI. 
  oilooaiiobojijaiaoobliioga 
147 

orabljaoajibaiBB 

Bi bli o grafske enote so ureje ne po abe ce di stvarnih 
na slovov se rijskih pu bli kacij. 
Bi bli o grafiji sta do da ni dve ka za li. Imen sko kaza lo 
je ureje no po abece di glavnih oz. odgovornih uredni­
kov ter cla nov ure dniš tva. Cla ne uredniš tva smo na­
vedli le v prime rih, ko glasi lo ni imelo uredni ka. V vse-
bin skem ka za lu so se rijske pu bli kacije raz vr šce ne v pet sklo pov. V prve šti ri sklo pe so uvr šce ne pu bli kacije 
glede na izdaja telja in vsebi no, pose ben sklop so pu­bli kacije, ki so izšle pred letom 1945. Znotraj sklopa je kaza lo ureje no po abece di stvarnih naslovov serijskih pu bli kacij. 
Bi­bli­o­gra­fi­ja 
BAJ TAR : vestnik pla nin skega druš tva Baj tar Ve li ka Pla ni na. - Št. 1 (1989)- št. 10 (1997). - Ve li ka Pla ni na : Pla nin sko druš tvo Baj tar, 1989-1997. - 21 cm Letnik COBISS.SI-ID 67768832  1 
BILTEN - Let. 1, št. 1 (2012/2013)- . - Kam nik : Ke glja­
ški klub Kam nik, 2013- . - 30 cm 
Letnik Ur. Uroš Zu panc; od (2018/2019) Šte fan Fle rin 
KFBK 2 
BILTEN: in forma cije o dejavno sti ob cin ske konference ZSM Kam nik. - (197?)-(197?). - Kam nik : Ob cin ska kon­ferenca ZSM, 197?-197?. - 29 cm Ob ca sno. - Edi na do stopna št. (apr. 1975) Ur. (apr. 1975) So nja Hri bovšek, Da ni ca Sim šic 
KFBK 3 
BRI GADIR. - (1974)-(197?). - Kam nik : Mla din ska de lovna bri gada dr. Orož na, 1974-197?. - 29 cm Ob casno. - Pod nasl. 1975: MDA Kam ni ško se dlo ‘75; pod nasl. 1976: Mla din ska de lovna ak cija Dom upo ko­jen cev ‘76. - Zad nja do stopna št. (1976) Ur. (1975) Zdenka Povše; (1976) Zden ka Povše, Rajko 
Kalan, Irena Cerkvenik, Si mon Kla dnik KFBK 4 
CER KVE NI ve stnik kam ni ške, me kinj ske in nevelj­ske žu pni je. (1934)-(1941)- Kam nik ; Me ki nje ; Nevlje : Župnija, 1934-1941. - 30 cm Ob ca sno Ur. Vik tor Ca dež 
COBISS.SI-ID 1100132446  5 
DE LE GATSKO gla si lo. - Št. 1 (1984)-št. 3 (1986). - Kamnik : Skup šci na ob ci ne, 1984-1986. - 29 cm Me sec nik 
COBISS.SI-ID 35165440 6 
DO MA CE Ti tanovi ce: in terno gla si lo po djetja Dom-Ti­tan . - Let. 1, št. 1 (okt. 2019)- . - Kam nik : Dom-Ti tan, 
2019- . - 30 cm 
Letnik Ur. De mi trij Per cic Op.: Ur. v uvodni ku zapi še: »Po 30 letih je pred va mi Titanovo gla si lo …« 
148 
MMK 7 
DOM ŽAL SKE novi ce. - Let. 1, št. 1 (1993)-let. 7, št. 1 
(14. jan. 1999). - Dom ža le : Clip, 1993-1999. - 30 cm 
Šti rinajst dnev nik 

Nada lju je se kot: Novi ce : Domža le, Kam nik, Men geš, Trzin, Ko men da, Mo ravce, Lu kovi ca Ur. Rajko Ge ric COBISS.SI-ID 62718464 8­
DO NI TOVI raz gle di : glasi lo de lovne sku pno sti ke mic ne in dustrije Do nit - Med vode. - Let. 1, št. 1 (1966)-let. 25, št. 6 (1990). - Med vode : Do nit, 1966-1990 . - 34 cm Me sec nik Ureja uredni ški od bor,ur.Dušan Ferjan cic; od št. 8 (1975) Ivan Luštrek; od št. 12 (1978) Franc Ca pu der; od št. 12 (1981) Ivan Re gor šek; od št. 8 (1988) Bra ne Praz nik COBISS.SI-ID 76422407 ­9­
DU PLI CAN : glasi lo KS Dupli ca. - Let. 1, št. 1 (dec. 2009)- . - Du plica : Krajevna sku pnost, 2009- . - 30 cm Letnik. - Gla si lo 2011 ni iz šlo. - Zad nja do stopna št. 4 (2013) Ureja ure dni ški od bor, ur. Špela Ašen berger; od (2013) 
Špe la Ba gon COBISS.SI-ID 2508454 10 
GLAS go ra : - (1951)-(195?); št. 1 (jul. 1984)-(198?). - Kamnik : Pla nin sko druš tvo, 1951-198?. - 30 cm Ob ca sno. - Št. iz l. (1951-195?) ni so do stopne. – Zad nja do stopna št. (1989) Ur. (1951) Al bert Ce bulj; od (1984) ure ja ure­dni ški od bor; ur. od št. 2 (1984) Sta ne Moc nik 
COBISS.SI-ID 216409088 11 
GLAS Ko mu ne: glasi lo obcin skega odbo ra So ci a li stic­ne zve ze de lovne ga ljud stva Kam nik. -Št. 1 (1961)­(196?). - Kam nik : Ob cin ski odbor SZDL, 1961-196?. 
- 30 cm 
Me sec nik. - Zad nja do stopna št. 5 (1961) Ur. Da ni lo Cerkvenik 

KFBK 12 
GLAS Mot ni ka : glasi lo dru žbe no-po li tic nih orga­ni za cij in druš tev v KS Mot nik. - Mot nik : Dru žbe no-po li tic ne org. in druš tva v KS, 1979-198?. - 30 cm Cetrtlet nik. - Zad nja do stopna št. 13 (1981) COBISS.SI-ID 13728822 13 
GLA SI LO de lovne sku pno sti »Ti tan« Kam nik. - Leto 1, št. 1 (1974)-leto 2, št. 3 (1975). - Kam nik : Ti tan, 1974­1975. - 34 cm Ob ca sno Nada lju je se kot: Ti tan v be se di in sli ki Ureja pri pravljal ni od bor; ur. Ja nez Brlo gar COBISS.SI-ID 110387968 14 
GLA SI LO : Dom upo kojen cev Kam nik. - Št. 1 (1980)­(199?). - Kam nik : Dom upo kojen cev, 1980-199?. - 30 
cm 
Letnik. - Edi na do stopna št. 15 (1991) 

KFBK 15 GLA SI LO Stol: glasi lo delavcev industrije pohiš tva 
Stol Kam nik - Leto 32, avg./sept. (1985)-leto 36, dec. (1989). - Du pli ca : Stol, 1985-1989. - 41 cm Me sec nik; ka sne je let nik. - Na da lju je štetje pred ho dni­
ka 
Je na da ljevanje: Stol (1954-1985) Ureja ure dni ški od bor, ur. Ciril Si vec, Franc Pe stotnik; od št. 1 (1986) Ci ril Si vec 
COBISS.SI-ID 29625601 16 
GRA DI VO / Ob cin ski svet. - Št. 1 (1995)-št. 11 (2015). 
- Kam nik : Ob ci na, 1995-2015 Ob ca sno COBISS.SI-ID 5217433 17 
IN FORMACI JE. - Št. 1 (1968)-(196?). - Kam nik : Te-me ljna izo braževalna sku pnost , 1968-196?. - 30 cm Ob ca sno. - Zad nja do stopna št. 2 (1968) 
KFBK 18 
IN FORMATOR / Me dob cin sko druš tvo invalidov. - Št. 1 (2000)- . - Kam nik : Me dob cin sko druš tvo invali dov, 
2000- . - 21 cm 
Letnik. - Zad nja do stopna št. 18 (2017) Ur. Jože Gorjan; Ja nez Se du šak; od št. 18 (2017) ure ja uredni ški od bor: Jo že Gorjan, Ma rija Mo šnik, Emi lija 
Kragelj KFBK  19 
IN FORMATOR / Ob cin ski svet ZSS. - Št. 1 (1984)­(198?). - Kam nik : Ob cin ski svet ZSS, 1984-198?. - 30 
cm 
Ob ca sno. - Zad nja do stopna št. 1 (1985) Ur. Bo ži dar Spruk 
KFBK 20 
IN FORMATOR / Štu dent ski klub Kam nik. - (199?)- . - Kamnik : Štu dent ski klub, 199?- . - 15 x 21 cm Ob ca sno. - Format se spre mi nja. - Zad nja do stopna št. po mlad (2011) Do stopno tu di na: http://www.skk.si/novice/ (jan. 2016-). - Ur. od (2005) Gre gor Ko sec; od (2011) Gre­gor Po gacnik COBISS.SI-ID 126007296 21 
IN FORMATOR / Krajevna sku pnost Šmarca. - (198?)­(198?). - Šmarca : Krajevna skupnost, 198?-198?. - 29 
cm 
Ob ca sno. - Zad nja do stopna št. (28. 2. 1986) 
KFBK 22 
INFORMATOR : gla si lo de lovne sku pno sti obrt no mon­taž ne ga po djetja Zarja, Kam nik. – (197?)-(197?). - Kamnik : Zarja, 197?-197?. - 31 cm Ob ca sno. - Edi na do stopna št. 11 (1977) COBISS.SI-ID 127422464  23 
IN FORMATOR : Kemijska in dustrija »Kam nik« - Let. 1 (1986)-(1986). - Kam nik : Ke mijska in dustrija »Kam­
nik«, 1986. - 24 cm 
Ob ca sno COBISS.SI-ID 327417351  24­
IN FORMATOR : predlo gi in in forma cije zbo rom de lav-cev Ti tan. - (1976)-(1976). - Kam nik : Ti tan, 1976. - 29 
cm 
Ob ca sno. - Edi na do stopna št. (1976) 
COBISS.SI-ID 328389639 
25 

IN FORMATOR : Utok. - št. 1 (1973)-št.18 (1976). - Kamnik : Utok, 1973-1976. - 29 cm Me sec nik. - In forma tor je iz hajal kot pri lo ga »Kam ni­
škega usnjarja« 
Op.: Vse bu je po slov na po roci la. 
KFBK 26 
IZ va še knjiž ni ce : glasi lo Knjiž ni ce Fran ceta Ba lan ti­ca Kam nik. - Let. 1, št. 1 (avg. 2015)-let. 2, št.2 (2016). 
- Kam nik : Knjižni ca Fran ceta Ba lan ti ca, 2015-2016. 
- 30 cm Polletno 
Ur. An drej Kot nik 
COBISS.SI-ID 6542489 27 
KAJ, kje, kam : spe ci al na revija za in forma cije in za ni-mi vosti. - Št. 1 (1992)-št. 12 (1994). - Kam nik : Stu dio 
D, 1992-1994. - 33 cm 
Ob ca sno. - Nasl. od št. 1 (1993): Kaj, kje, kam, kdo Ur. Da ni el Arti cek ml. 
COBISS.SI-ID 36098816 28 
KAM, kje, kaj? : katalog tu ristic ne po nud be Kam nik. - (1993)-(1995). - Kam nik : Ob ci na, 1993-1995. - 21 cm Letnik Nada lju je se kot: Vodnik po Kam ni ku in oko li ci: kam, 
kje, kaj KFBK 29 
KAM NI CAN. - Leto 1, št. 1 (10. jun. 1905)-leto 3, št. 58 
(28. dec.1907). - V Kam ni ku : Hin ko Sax, 1905-1907 (Tiskarna A. Slat nar). - 31 cm 
Tednik 
Dostopno tu di: https://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:doc-WNA4QJ19 Ur. Hin ko Sax 
COBISS.SI-ID 1291635 30 
KAM NI CAN : iz šel o pri li ki pro slave 50-let ni ce obstoja Narodne ci tal ni ce v Kam ni ku. - (7. sep. 1919). - V Kam­ni ku : Ant. Slat nar, 1919. - 31 cm En krat na iz daja Do stopno tu di: http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:spr-A6Z3HRQ2 Ur. An ton Slat nar COBISS.SI-ID 269127168 
31 

KAM NI CAN : izhaja za ca sa ob cin skih vo li tev v ne do lo­ce nih rokih. - (1921). - V Kam ni ku : Krajevni organ JDS, 1921. - 37 cm Ob ca sno COBISS.SI-ID 230679552 
32 
149 



KAM NI CAN : iz haja ob pri li ki obrt ne raz stave za srez Kamnik v Kam ni ku, zdru že no s »Kam ni škim te dnom«. 
- Št. 1 (20. jul. 1935)-št. 2 (3. avg. 1935). - V Kam ni ku : Tujsko-pro metno druš tvo, 1935. - 31 cm Ob ca sno Do stopno tu di: http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:spr-8Y80BRAB Ur. Loj ze Peterlin 
COBISS.SI-ID 243864832 33 
KAM NI CAN : ob pri li ki 70 let ni ce iz da la Na rodna ci tal­ni ca v Kam ni ku. - (16. jul. 1939). - V Kam ni ku : Naro­dna ci tal ni ca, 1939. - 31 cm En krat na iz daja Do stopno tu di: https://www.dlib.si/details/ URN%3aNBN%3aSI%3aspr-5TYLA4IP COBISS.SI-ID 1548147 34 
KAMNICAN.SI [Elektronski vir] :informativni portal Kam­nik. - Splet no me sto. - Nov. (2008)-dec. (2013). - La ze v Tuhi nju : Vi zija - agen cija za ko mu ni ci ranje, 2008-2013 
Se sproti spremi nja in dopol nju je. - Nasl. z nasl. zaslo­na. - Opis vi ra z dne 20. 5. 2010 
Nacin do stopa (URL): http://www.kamnican.si/ Ur. Dam jan Han cic, od (1.10.2013) Pri mož Zu pan3 Op.: Elek tronski vir na na slovu http://arhiv.www.kam­nican.si/ ni vec do stopen (11. 3. 2014). 
COBISS.SI-ID 31301165 35 
KAM NI CAN KA : ca so pis ob ci ne Kam nik. - Leto 1, št. 1 (15. jan. 2016)- . - Kranj : Gorenjski glas ; Kam nik : Ob ci na [usta novi telj], 2016- . - 42 cm Dvakrat me sec no Je na da ljevanje: Kam ni ški ob can Do stopno tu di: http://www.kam nik.si/kam ni can-ka (Arhiv: Kam ni ški ob can 2009-2015, Kam ni can ka 2016-) Ur. Ja sna Pa la din COBISS.SI-ID 283067648 36 
KAM NIK.IN FO [Elek tronski vir]. - Splet no me sto. 
- Okt. (2001)- . - Kam nik : Ars Nova Ustvarjal na Sku­pnost, 2001-2008 ; Go li ce : I. Ce ba šek, 2014 ­
Se sproti spremi nja in dopol nju je. - Nasl. z nasl. zaslo­
na. - Opis vi ra z dne 9. 7. 2018. - Od jan. 2008 do sept. 2014 portal ni bil ak ti ven; od 29. sept. 2014 po novno 
ak ti ven 
Nacin do stopa (URL): http://www.kamnik.info/ Ur. Iz tok Ce ba šek4 COBISS.SI-ID 7906906 37 
KAM NI ŠKE novi ce : in forma tiv no raz vedril na revija. - Let. 1, št. 1 (1997)-št. 188 (2015). - Kam nik : IR ima ge, 1997-2015. - 30 cm Me sec nik. - Ime iz daja telja se spre mi nja Nada lju je se kot: Mo dre novi ce Do stopno tu di: https://www.mo dre-novi ce.si/arhiv-novic/ Ur. Pri mož Hi eng; od št. 170 (2014) Ma teja Štraj har COBISS.SI-ID 71158528  ­38 KAM NI ŠKI glas : ca so pis za ob ca ne in ob can ke Kam­ni ka. - Let. 1, št. 1 (avg. 2009)-let. 2, št. 1 (2010). - Kranj : Go renjski glas, 2009-2010. - 45 cm Cetrtlet nik. - Pri lo ga k: Go renjski glas Ur. Ja sna Pa la din, Ma rija Vol cjak COBISS.SI-ID 247203840 39 
KAM NI ŠKI ob can. - Leto 1, št. 1 (1962)-leto 54, št. 20 (2015). - Kam nik : Bistrica; Kam nik : Ob ci na [usta novi­
telj], 1962-2015. - 42 cm 

Dvakrat me sec no. -Podna slov se spre mi nja. - Iz daja­
telj se spremi nja 

Nada lju je se kot: Kam ni can ka Do stopno tu di: https://www.dlib.si/details/ URN%3aNBN%3aSI%3aspr-Z1YY5DE6 Ureja ure dni ški od bor; ur. Fran ce Svetelj; od št. 2 (1962) Vin ko Gobec, Ta nja Mavric; od št. 6 (1962) Tina Škerjanc; od št. 8 (1962) Vin ko Dobni kar, Tina Romšak; od št. 8/9 (1963) Vin ko Dobni kar, Dol fe Ce­bulj; od št. 4(1966) Vin ko Dobni kar; od št. 4 (1968) France Svetelj; od št. 5 (1974) To maž Jan car; od št. 8 (1977) Mi ra Jan car; od št. 10 (1979) Ja nez Pirš; št. 13 (1979) ure ja uredni ški od bor; ur. od št. 14 (1979) Ja na Taškar; od št. 9 (1991) Ja nez Votek; od št. 22 (1991) Ma tic Rom šak; od št. 20 (1993) Franc Svetelj; od št. 5 (1997) Bre da Pod brežnik Vuk mir; od št. 17 (1999) Sa ša Me jac; od št. 17 (2014) Ja sna Pa la din, Ma rija Volcjak COBISS.SI-ID 16041474 40­
KAM NI ŠKI šport v le tu ... : bilten. - (1992)-(2000). - Kamnik : Športna zve za ob ci ne, 1992-2000. - 21 cm Letnik Ur. Olaf Gr bec COBISS.SI-ID 6378649 41 
KAM NI ŠKI tek stilec. - Let. 1, št. 1 (1962)-let. 38/39, št. 2/1 (2000/2001). - Kam nik : Tekstil na tovarna Svi-
la nit, 1962-2001. - 31 cm 

Me sec nik; ka sne je obca sno. - Pod na slov se spre mi-
nja. - Format se spre mi nja 

Ureja ure dni ški od bor; ur. od št. 6 (1962) Sta ne Ma kovec; od št. 2 (1963) Alojz Kon da; od št. 3/4 (1977) Bo ris Za krajšek; od št. 9/10 (1978) Bo ris Za krajšek, Iva na Ska men; od št. 5/6 (1982) ure­ja ure dni ški od bor, od št. 11/12 (1982) Bo go Wiegele, Ivana Ska men; od št. 3/4 (1985) Bo go Wiegele, Ivana Skamen in An drej Ver bic; od št. 3/4 (1986) Mija Se no-žetnik, Iva na Ska men in An drej Ver bic COBISS.SI-ID 29795585 42 
KAM NI ŠKI us njar : glasi lo kolek ti va tovarne usnja Utok Kam nik. - Leto 1, št. 1 (apr. 1970)-leto 6, št. 4/5(nov. 1975). - Kam nik : De lovna sku pnost tovarne Utok, 1970-1975. - 29 cm Ob ca sno Ureja ure dni ški od bor, ur. Alojz Kle in di enst; od št. 4 (1973) Mirko De sni ca COBISS.SI-ID 6867097 43 
3 Podatke o elektronskem viru nam je posredoval dr. Damjan 
ai 
150 
 oaolroirajoroalo ba 
KAM NI ŠKI zbornik. - 1955- . - Kamnik : Ob ci na, 1955- 
. - 31 cm 
Letnik (1955-1963); dvo letnik (1965-1969, 1996-). - Prvotni izd.: Mu zej. - Format se spre mi nja. - Od 1970 
- 1995 ni iz haja lo 
Do stopno tu di: http://www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:spr-RKM7TNOP (Arhiv: 1955-2012). Ureja ure dni ški od bor, ur. Avguš tin Lah; od (1958) Zvo­ne Verstovšek; (1961) Zvo ne Verstovšek, Ivo Li par; od (1962) Zvo ne Verstovšek; od (1996) Marjeta Hu mar 
COBISS.SI-ID 31001089 44 
KAM NI ŠKO-dom žal ske novi ce : in forma tiv no raz ve­dril na revija. - Let. 1, št. 1 (jun. 2000)-let. 1, št. 6 (dec. 2000). - Kam nik : IR IMAGE, 2000. - 30 cm Me sec nik Ur. Mirjam Ke pic; od št. 3 (2000) Pri mož Hi eng COBISS.SI-ID 108768256 45 
KAM NI ŠKO-ko mend ski bi o grafski lek si kon 
[Elek tronski vir]. - El. ba za po dat kov. - 2013- . - Kam nik : Knjiž ni ca Fran ceta Ba lan ti ca, 2013­
Se sproti spremi nja in dopol nju je. - Nasl. z nasl. zaslo­
na. - Opis vi ra z dne: 22. 11. 2013 Nacin do stopa (URL): http://www.leksikon.si/ Ur. An drej Kot nik COBISS.SI-ID 270240512 46 
KAO LIN: glasi lo Delavskega sveta Rudni ka kao li na 
Crna pri Kam ni ku. - Št. 1/5 (1962)-(197?). - Crna pri Kamni ku : Ru dnik ka o li na, 1962-197? Ob ca sno. - Zad nja do stopna št. 1 (1971) Ureja ure dni ški od bor, ur. Troben tar Adolf; od št. 5 (1970) Jo že Štri tof; od št. 6 (1970) ure ja ure dni ški od­bor; od št. 9 (1970) Jo že Štri tof, od št. 1 (1971) ure ja 
uredni ški od bor KFBK 47 
KLUB SKE novi ce : glasi lo Golf klu ba Ar bo retum. - št. 1 (1997). - Vol cji Potok : Golf klub Ar bo retum, 1997. - 30 
cm 
Ob ca sno Ur. Ja nez Že lez ni kar COBISS.SI-ID 73459200  48 
KRA JAN : glasi lo organi za cij in druš tev Krajevne sku­pno sti Tu hinj. - Let. 1, št. 1 (1978)-(198?). - Zgornji Tu-hinj : Krajevna sku pnost Tu hinj, 1978-198?. - 30 cm Me sec nik. - Zad nja do stopna št. 3/4 (1981) Ureja ure dni ški od bor, ur. Jernej Ka dunc, Ivan Hri bar; od št. 10/11 (1979) Ivan Hri bar; od št. 11/12 (1980) Jernej Ka dunc, Ivan Hri bar COBISS.SI-ID 6863769  49 
KRAT KOCA SNIK : prvi slovenski ca so pis za otro ke. ­Let. 1, št. 1 (jun. 1993)-let. 2, št. 30 (1994). - Kam nik : Harle kin, 1993-1994. - 47 cm 
Šti rinajst dnev nik 
Ur. Pri mož Hi eng 
COBISS.SI-ID 35123456  50 
KULTU RATOR : me sec ni ca so pis za vsak da njo ra bo : programski me sec nik Do ma kul tu re Kamnik. - Let.1, št. 1 (2002/2003)-let. 3, št. 8 (2004/2005). - Kam­nik : Kul turno druš tvo Pri den mo žic, 2002/2003­
2004/2005. - 34 cm 
Me sec nik Ur. Ana Du ša, Go ran Zavr šnik, od št. 5 (2002/2003) Go ran Zavr šnik; po se bna iz daja avg. (2003/2004) Ana Du ša in Go ran Zavr šnik, od št. 4 (2003/2004) 
Go ran Zavr šnik 
COBISS.SI-ID 127273216  
51 

MA ISTROV glas : gla si lo Zveze druš tev gene ral Ma i-ster. - Št. 1 (2011)- . - Ljub lja na : Zve za druš tev gene ral 
Ma i ster, 2011- . - 30 cm 
Cetrtlet nik Do stopno tu di: http://zvezadgm.net/maistrov_glas.htm Ureja ure dni ški od bor: Ma tjaž Bro jan, Mi tja Mer šol, Franci Svetelj, Jan ko Šertel in Du šan Vo deb; št. 1 (2013) Ma tjaž Bro jan, Mirja na Furlan, Mi tja Mer šol, Franci Svetelj, Jel ka Šertel, Janko Šertel in Du šan Vo-deb; od št. 2 (2013) Ma tjaž Bro jan, Mi tja Mer šol, Fran-ci Svetelj, Jel ka Šertel, Jan ko Šertel in Du šan Vo deb; od št. 3 (2017) Ma tjaž Bro jan, Mi tja Mer šol, Fran ci Svetelj, Jan ko Šertel in Du šan Vo deb, od št. 1 (2019) ur. Lucka La za rev Šer bec, Ja nja Hleb 
COBISS.SI-ID 30618205  52 
MAMUT : in forma tiv no-sa ti ricni ca so pis . - Let. 1, št. 1 (dec. 2004)-let. 2, apr. (2005). - Men geš : Ge fis, 2004­
2005. - 45 cm 
Ob ca sno. - Pri lo ga Mla di ma mut. - Iz daja telj se spre-
mi nja 
Ur. Iztok Ce ba šek; ur. pri lo ge Andreja Ka li šnik 
COBISS.SI-ID 216863232  53 
ME KI NJCAN : glasi lo Športno kul turne ga druš tva Me ki nje in Krajevne sku pno sti Me ki nje. - Let.1, št. 1 (2009)-let. 5, št. 5 (2013). - Me ki nje : Športno kul turno društvo : Krajevna sku pnost, 2009-2013. - 30 cm Letnik Ureja ure dni ški od bor: (2009) Ma tej Sla par, Mo ni ka Go lob, Re na ta Semprimož nik, Dam jan Han cic, Bra-ne Go lob; (2010) Zden ka Petek, Matej Sla par, Re na­ta Semprimož nik, Dam jan Han cic, Ma tic Smol ni kar; (2011) Ma tej Sla par, Zden ka Petek, Jure Fti car, Dam-jan Han cic, Ma tic Smol ni kar; (2012) Ma tej Sla par, An-dreja Humar Gru den, Ju re Fti car, Dam jan Han cic, Ja na Svetec; (2013) Ma tej Sla par, An dreja Hu mar Gru den, Ju re Fti car, Dam jan Han cic, Ja na Svetec, Ja sna Pa la-
din 
COBISS.SI-ID 6379161  
54 

MLA DI. - Št. 1 (1975)-(1976). - Kam nik : Ob cin ska kon­ferenca ZSMS, 1975-1976. - 30 cm Ob ca sno. - Zad nja do stopna št. 3 (1975) Nada lju je se kot: Vi harnik Ur. št. 3 (1975) So nja Hri bovšek, Zdenka Pov še 
KFBK  55 

151 


MO DRE novi ce. - Št. 189 (2015)- . - Kamnik : IR ima ge, 
2015- . - 30 cm 
Me sec nik. - Na da lju je štetje pred ho dni ka Je na da ljevanje: Kam ni ške novi ce Do stopno tu di: https://www.modre-novice.si/arhiv-novic/ Ur. Ma teja Štraj har 
COBISS.SI-ID 281092096  56 
MON TER: glasi lo de lovne ga kolek ti va Al prem. - Leto 1, št. 1 (1975) - leto 8, št. 1 (1982). - Kam nik : Al prem, 1975-1982. - 30 cm Ob ca sno. - Pod na slov se spre mi nja Ureja ure dni ški od bor, ur. Boži dar Gju rin; od št. 2 (1978) To ne Brun; od št. 4 (1979) Ja nez Se du šak 
KFBK  57 
MOTNI ŠKE novi ce. - Št. 1 (dec. 2000)- . - Mot nik : Kra­
jevna sku pnost, 2000- . - 30 cm 
Letnik. - Iz daja telj se spre mi nja. - Leta 2001 gla si lo ni 
iz šlo. 
Do stopno tu di: http://www.motnik.net/ (arhiv 2011-) Ureja ure dniš tvo: (2000) Marjan Semprimož nik, Ur ška Orehovec, Jani Grabnar; (2002) Marjan Semprimož­nik, Ur ška Ore hovec; od (2003) Marjan Semprimož nik, Urška Ore hovec, Ma tevž Ce ne; (2006) Vi da Kovacic, Marjan Semprimož nik; od (2007) Ja sna Pa la din, Vi da Kovacic, Marjan Semprimož nik; (2011) To maž Zu pan­cic, Pet ra Zupan cic, Raf ko Goltnik; od (2012) To maž Zupan cic, Pet ra Zupan cic; od (2017) To maž Zu pan cic, Petra Zupan cic, Raf ko Goltnik; od (2019) To maž Zu-pan cic, Pet ra Zu pan cic 
COBISS.SI-ID 6669209  58 
NAŠ dan. - Leto 1, št. 1 (1936/1937)-leto 5, št. 6 (1940/1941). - Kam nik : Kon zorcij, 1936-1941. - 24 
cm 
Ob ca sno Ur. Adam Mil kovic, Vin ko Bi tenc 
COBISS.SI-ID 563059  59 
NAŠ list : glasi lo katoli ške ak cije v kam ni škem okra-ju. - Let. 1, št. 1 (jan. 1930)-let. 9, št. 22 (nov. 1938). 
- Grob lje : Mi sijo ni šce, 1930-1938. - 31 cm Me sec nik; od 1938 šti rinajst dnev nik. - Pod na slov se 
spre mi nja 
Do stopno tu di: https://www.dlib.si/re sults/?eu a­pi=1&query=%27keywords%3dna%c5%a1+list%2 7&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelati­on=Na%c5%a1+list+(1930) Ur. Jožef Go di na; od št. 2 (1938) Fran ce Kokalj, od št. 12 (1938) Jo že Gra car COBISS.SI-ID 234645760  60 
NAŠ utrip : obca snik iz Mot ni ka. - Št. 1 (2012)- . - Mot-nik : Pode žel sko druš tvo – Utrip pod li po do ma co, 
2012- . - 30 cm 
Letnik Ureja ure dni ški od bor: An cka Pod bevšek, Špe la Urh, Ma rina Drolc; od (2014) An cka Pod bevšek, Petra Sla­
pnik, Ma rina Drolc 
COBISS.SI-ID 6378905  61 
152 
NA ŠA pri za devanja. - Let. 1, št. 1 (1970)-(197?). - Kam­nik : Ob cin ska kon ferenca ZMS, 1970-197?. - 30 cm Ob ca sno. - Zad nja do stopna št. 4 (1971) Ur. Tone Smol ni kar 
KFBK  62 
NA ŠE de lo : glasi lo de lovne ga kolek ti va »Kam nik«. - Let.1, št. 1(1958)-let. 10, dec.(1968). - Kam nik : Po-djetje »Kam nik«, 1958-1968. – 29 cm Ob ca sno. - Leta 1966 gla si lo ni iz šlo Ureja ure dni ški od bor, ur. Jože Adri nek; od št. 3 (1960) Bo jan Urlep; od št. 1 (1964) Da ni el Arti cek COBISS.SI-ID 8829706  63 
NA ŠE gla si lo. - Let. 38, dec. (1991)-(199?). - Kam nik : 
Stol, 1991-199? . - 30 cm 

Letnik. - Na da lju je štetje pred ho dni ka. - Edi na do sto­pna št. dec. (1991) Je na da ljevanje: Gla si lo Stol Ureja ure dni ški od bor, ur. Ci ril Si vec 
KFBK  64 
NOVI CE : Domža le, Kam nik, Men geš, Trzin, Ko men da, Mo ravce, Lukovi ca. - Let. 7, št. 2 (2. feb. 1999)- . - Dom-ža le : Clip, 1999- . - 30 cm 
Šti rinajst dnev nik. - Nada lju je štetje predho dnika. - Podna slov se spremi nja. - Izdaja telj se spremi nja 
Je na da ljevanje: Dom žal ske novi ce Do stopno tu di: http://www.domzalske-novice.si Ur. Rajko Ge ric, od št. 10 (2006) Bo jan Beš ter 
COBISS.SI-ID 99229184  65 
NOVI CE iz na še kra jevne sku pno sti. - Št. 1/2 (1977)­(19??). - Šmarca : Krajevna kon ferenca SZDL, 1977­
19??. - 30 cm 

Ob ca sno. - Edi na do stopna št. 2/2 (1977) COBISS.SI-ID 71930124  66 
OBRT NI ŠKE novi ce Kamnik - Ko men da. - (200?)­št. 11 (2018). - Kam nik : Ob moc na obrt na zborni ca, 
200?-2018. - 30 cm 

Me sec nik. - Na slov se spre mi nja: od 2010: Obrt no-po­djet ni ške novi ce Kam nik - Ko men da; od 2011: Obrt­no-po djet ni ške novi ce Kam nik; od 2013: Obrt no-po­djet ni ške novi ce Kam nik - Ko men da; od 2017: Novi ce: Ob moc na obrt no-po djet ni ška zborni ca Kam nik. - Ime iz daja telja se spre mi nja. - Prva do stopna št. 11 (2006) 
COBISS.SI-ID 230544896  67­
OBVE STI LA: Tovarna kovane ga orodja Kam nik . - Let. 1, št. 1 (sept. 1965)-let. 4, št.1 (jan. 1968) . - Šmarca : Tovarna kovane ga orodja Kam nik, 1965-1968. - 29 
cm 
Me sec nik Ureja ure dni ška ko mi sija Op.: Vse bu je novi ce o po slovanju. 

KFBK  68 
OBVE ŠCE VALEC ži vil ske in dustri je Kam nik. - Let. 1 št. 1 (1973)-(198?). - Kam nik: Eta, 1973-198? Me sec no. - Zad nja do stopna št. 9 (1981) Ureja ure dni ški od bor Op.: Vse bu je novi ce o po slovanju. 
KFBK  69 
PAVLI HA : za bavno-sa ti ricni list za re sno za frkancijo. 
- Let. 1, št. 1 (1944)-let. 48, št. 13 (26. 6.1991) ; let. 1, št. 1-11 (1992) ; let. 1, št. 1 (apr. 1999)-let. 1, št. 2 (jun. 1999). - Sta hovi ca : Ars nova ustvarjal na sku p-
nost, 1944-1999. - 30 cm 
Me sec nik. - Pod na slov se spre mi nja. - Iz daja telj se 
spre mi nja. - Format se spremi nja. - Od 1993-1998 gla­si lo ni iz haja lo 
Ur. (1999) Iz tok Ce ba šek COBISS.SI-ID 16192770  70 
PEROVSKI list : glasi lo Krajevne sku pno sti Pe rovo. ­Let. 1, št. 1 (okt. 2010)- . -Perovo : Krajevna sku pnost, 
2010- . - 30 cm 
Letnik. - 2018 gla si lo ni iz šlo Ureja ure dni ški od bor, ur. Katja Trotošek; od (2012) Ivana Ska men; od (2019) Ka tja Ban delj 
COBISS.SI-ID 252913920  71 
POD Grin tovci : gla si lo za Kam ni ški okraj. - Leto 1, št. 1 (dec. 1939)-leto 2, št. 7 (mar. 1941). - Grob lje ; Dom-ža le : Kon zorcij, 1939-1941. - 46 cm 
Šti rinajst dnev nik 
Ur. Janez Ve i der; od št. 2 (1939) Jo sip Gra car, Ja nez 
Vei der 
COBISS.SI-ID 237058048  72 
POROCE VALEC Sa mo u pravne interesne skupno­
sti dru žbe nih de javno sti Kam nik. - Št. 1 (1985)-št. 6 (1989). - Kam nik : Sa mo u pravne in teresne sku pno sti, 
1985-1989. - 29 cm 
Ob ca sno 
COBISS.SI-ID 35165184  73 
PRI RE DI TVE NIK. - jun. (2009)-dec. (2010). - Kam nik : Agencija za raz voj tu rizma in po djet niš tva, 2009­2010. - 17 cm Mesec nik Ur. Urška Osol nik 
COBISS.SI-ID 6502553  74 
RE GI O NAL : in forma tiv ni re gijski ca so pis : Cerklje, Dom ža le, Kam nik, Ko men da, Lu kovi ca, Men geš, Mo­ravce, Trzin, Vo di ce. - Let. 1, št. 1 (2005)-let. 2, št. 19 (2006) . - Men geš : Ge fis, 2005-2006. - 45 cm 
Šti rinajst dnev nik. - Format se spremi nja 
Ur. Ana Ha fner, An drej Ža lar; št. 12 (2006) An drej Ža-lar; od št. 13 (2006) Ma teja A. Ke gel 
COBISS.SI-ID 219583488  75 
SE RA FIN SKI ve stnik kam ni škega tre tje re dne ga okro žja. - Št. 1 (1939)-št. 2(1940). - Kam nik : Fran ci­
škan ska ti skarna, 1939-1940. - 24 cm 
Ob ca sno Ur. Sa le zij Glav nik COBISS.SI-ID 300722432  76 SKUP ŠCIN SKO gra di vo. - (1986)-(1991) - Kam nik : Skupšci na ob ci ne, 1986-1991. - 20 cm Ob ca sno COBISS.SI-ID 5217177  
77 

SLOVEN SKA knji ga. - Leto 1, št. 1 (mar. 1938)-leto 1, št. 3/4 (apr. 1938). - V Kam ni ku : Slovenska knji ga, 
1938. - 25 cm 
Me sec nik Ur. Ivan Al breht COBISS.SI-ID 515077179  
78 

SNOVIC KE. - Št. 1 (jan. 2017)- . - Kam nik : Terme Sno­vik, 2017- . - 30 cm Ob ca sno. - Edi na do stopna št. 1 (jan. 2017) Ur. Petra Zla toper 
KFBK  79 
STOL : glasi lo kolek ti va in dustrije po hiš tva Stol Kam­nik. - Leto 1, št. 1 (1954)-leto 32, jul. (1985). - Kam nik : Stol, 1954-1985. - 30 cm Ob ca sno; ka sneje me sec nik. - Pod na slov se spre mi-
nja. - Format se spre mi nja 
Nada lju je se kot: Gla si lo Stol Ureja ure dni ški od bor; ur. od št. 1 (1977) Ci ril Si vec, Alojz Švi gelj, od št. 2 (1981) Kon rad Vav potic, od št. 3 (1982) Franc Pe stotnik, od št. 1 (1983) Ci ril Si vec, 
Franc Pe stotnik COBISS.SI-ID 29625345  80 
STRANJ SKE novi ce. - Št. 1 (jul. 1994)-dec. (2000). -Stahovi ca : Ars nova ustvarjalna sku pnost, 1994­
2000. - 30 cm 
Me sec nik; ka sne je let nik. - Pod na slov se spre mi nja. - 
1988 gla si lo ni iz šlo 
Ur. Iz tok Ce ba šek 
COBISS.SI-ID 104103168  81 
SVIT : glasi lo de lovne sku pno sti in dustrijskega kom-bi na ta Svit Kam nik. - Let. 1, št. 1 (dec. 1971)-(197?). 
- Kam nik : Svit, 197-197?. - 35 cm Ob ca sno. - Zad nja do stopna št. 1 (1973) Ureja ure dni ški od bor, ur. Alen ka Pus chner 
COBISS.SI-ID 40392961  82­
ŠMAR CAN : glasi lo Krajevne sku pno sti Šmarca. - Leto 1, št. 1 (dec. 2015)- . - Šmarca : Krajevna sku pnost, 
2015- . - 30 cm Polletnik 
Do stopno tu di: http://www.smarcan.si/index.html Ureja ure dni ški od bor: Ma tic Po dr žaj, Sa bi na Rom šak, Ma rija Schnabl, Mi tja Ša rec, Ma tjaž Špo rar; od št. 2 (2016) Ma tic Po dr žaj, Sa bi na Rom šak, Mi tja Ša rec, Ma tjaž Špo rar, Tina To nin; od št. 1 (2017) An draž Do-lar, Ma tic Po dr žaj, Sa bi na Rom šak, Mi tja Ša rec, Ma-tjaž Špo rar, Tina To nin, Si mon Zorman; od št. 1 (2019) An draž Do lar, Ma tic Po dr žaj, Sa bi na Rom šak, Mi tja Ša­rec, Ma tjaž Špo rar, Tina To nin, Si mon Zorman, Tja ša Koželj 
COBISS.SI-ID 6668953  
83 
153 



ŠPI TAVSKE novi ce. - Št. 1 (2018)- . - Špi talic : Športno kulturno tu ristic no druš tvo, 2018- . - 30 cm Letnik Ur. Bo ja na Pan cur COBISS.SI-ID 298679296  84 TI TAN : glasi lo de lovnega kolekti va Titan : tovarne ko­vin skih iz del kov in li varne v Kam ni ku. - Let. 1, št. 1 (1961)-let. 2, št. 10/11 (1962). - Kam nik : Ti tan, 1961­
1962. - 32 cm 
Me sec nik Nada lju je se kot: Gla si lo de lovne sku pno sti Ti tan Kam­
nik 
Ureja ure dni ški od bor, ur. Peter Mi keln COBISS.SI-ID 110387456  85 
TI TAN : gla si lo de lovne organi za cije Ti tan. - Št. 8 (1978)-(199?). - Kam nik : Ti tan, 1978-199?. - 32 cm Ob ca sno. - Pod na slov se spre mi nja. - Od 1991-1997 glasi lo ni iz haja lo. - Zad nja do stopna št. 1 (1998) Je na da ljevanje: Ti tan v be se di in sli ki Ureja ure dni ški od bor, ur. Vili Stroh ma i er; od št. 12 (1979) Alojz Špen de; od št. 5/6 (1982) Da ni ca Vin šek; od št. 3/4 (1984) Bog dan Pot nik; od št. 3/4 (1986) An ton Špen ko; od sept. (1988) Marjan Novak; dec. (1988) Met ka Era zem; od maj (1989) Va len tin Za bav­nik; od št. 1 (1998) De mi trij Per cic 
COBISS.SI-ID 19218946  86 
TI TAN : proiz vodnja . - Št. 1 (1966)-(19??). - Kam nik : 
Titan, 1966-19??. - 31 cm 
Me sec nik. - Zad nja do stopna št. 12 (1966) 
Op.: Vse bu je po slov na po roci la. 
KFBK  87 
TI TAN : uspe hi in pro ble mi. - (196?)-št. 12 (1965). - Kamnik : Ti tan, 196?-1965. - 31 cm Me sec nik. - Prva do stopna št. 3 (1965) 
Op.: Vse bu je po slov na po roci la. 
KFBK  88 
TI TAN v be se di in sli ki : ca so pis de lavcev po djetja Ti­tan Kam nik. - Št. 4 (1975)-št. 7 (1978). - Kam nik : Ti­tan, 1975-1978. - 35 cm Ob casno Nada lju je se kot: Titan: gla si lo de lovne organi za cije Ti­
tan 
Ureja ure dni ški od bor, ur. Franc Je ras; od št. 3 (1978) 
Vi li Strohma i er 
COBISS.SI-ID 110388736  89 
TU HINJ SKI glas : glasi lo Turistic ne ga druš tva Tu hinj-ska do li na. - Št. 1 (mar. 2006)-. - La ze v Tu hi nju : Tu ri­stic no druš tvo Tu hinj ska do li na, 2006- . - 32 cm Ob ca sno. - 2017 gla si lo ni iz šlo Do stopno tu di: https://www.td-tuhinjskadolina.si/o­drustvu/tuhinjski-glas/ (arhiv od št. 3 2008) Ur. Andrej Ža lar; od št. 1 (2018) An drej Ža lar, Jo ži ca Hribar; od št. 2 (2018) ure ja ure dni ški od bor, ur. Ta-ma ra Dam ja nac, Jo ži ca Hri bar; od št. 1 (2020) Jo ži ca Hribar COBISS.SI-ID 228587008  90 
154 
TU HINJ SKI športnik .... – (2007)-(2008). - La ze : Špor­tno druš tvo Tu hinj, 2007-2008. - 23 cm Letnik Ur. Ma teja Sla pnik 
COBISS.SI-ID 251199232  91 
TUN ŠKI glas : glasi lo kraja nov KS Tu nji ce. - Leto 1, št.1 (dec. 1995)- . - Tunji ce : Krajevna sku pnost, 1995- . - 
30 cm 

Letnik Do stopno tu di: http://tunskiglas.si (arhiv od 2008) Ureja ure dni ški od bor, ur. Valen tin Za bavnik; od (2010) Mi le na Klan šek; od (2012) Mi le na Er bež nik Klan šek COBISS.SI-ID 6379417  92 
TU RIST : revija za tu rizem in fotografijo. - Letn. 1, št. 1 (jun. 1994)-letn. 3, št. 20 (apr. 1996). - Kam nik : Ma-
jol ka, 1994-1996. - 30 cm 

Me sec nik. - Pod na slov se spre mi nja Ur. Jurij Popov; od št. 13 (1995) Re na ta Pi cej; od št. 19 (1996) Ja nez Novak 
COBISS.SI-ID 41021184  93 
URA DNI ve stnik ob ci ne Kam nik. - Let. 1, št. 1 (1964)­št. 8 (1975). - Kam nik : Ob ci na, 1964-1975. - 31 cm Me sec nik 
COBISS.SI-ID 43021056  94 
UTRIP : in forma tiv no raz vedril ni ca so pis. - Letn. 1, št. 1 (1993)-letn. 4, št. 1 (1996). - Kam nik : Impulz No.1, 
1993-1996. - 30 cm 

Me sec nik Ureja ca so pi sni svet, ur. Ma tea Reba; od št. 7 (1994) Ma tea Hi eng; od št. 9 (1995) Pri mož Hi eng COBISS.SI-ID 36878080  95 
UTRIP sr ca : kole dar do god kov na ob mocju ob cin Dom ža le, Kam nik, Dol pri Ljub lja ni, Men geš, Trzin, Lu-kovi ca in Li tija. - Kam nik : Zavod za tu rizem in šport 
Kamnik, 2012- . - 30 cm 

Dvome sec nik. - Edi na do stopna št. 4 (jul./avg. 2012) 
COBISS.SI-ID 262420480  96 
UTRIP pri re di tev v sr cu Sloveni je .... - (2009)- . - Li tija : 
Razvojni cen ter Srca Slovenije, 2009- . - 15 cm 
Letnik. - Ime iz daja telja se spre mi nja Ur. (2013) Mija Bo kal; (2014) Ti na Šte fanic in Moj ca 
Košir COBISS.SI-ID 286866688  97 
VE RONI KA : glasi lo sta novalcev Do ma sta rejših ob ca-nov Kam nik. - (199?)- . - Kam nik : Dom sta rejših ob ca-
nov, 199?- . - 30 cm 

Letnik. - Pod na slov se spre mi nja. - Zad nja do stopna št. (2008) Ureja ure dni ški od bor, ur. Marija Lavric; (1995) Be nja-min Žni dar šic; od (2002) Zvo ne Ben kovic Op. : Ob 25-let ni ci Do ma sta rejših ob ca nov Kam nik (2000) ima gla si lo na slov: Te ce jo, te ce jo leta … 
KFBK  98 
VE SE LI Kam ni can : za pust ... - (pust 1931). - Kam nik : So kolsko druš tvo, 1931. - 30 cm En krat na iz daja Do stopno tu di: https://www.dlib.si//results/?euapi=1&query=%27k eywords%3dveseli+kamni%c4%8dan%27&sortDir=A SC&sort=date&pageSize=25 
COBISS.SI-ID 52934915  99 
VE STNIK Stol. - Let. 6, št. 1 (1965)-let. 7, št. 1/2 (1966). - Du pli ca : In dustrija po hiš tva »Stol« Kam nik, 
1965-1966. - 30 cm 
Ob ca sno. - Na da lju je štetje pred ho dni ka Je na da ljevanje: Ve stnik tovarne upognje ne ga po hiš­tva »Stol« Kam nik Ureja ure dni ški od bor 
KFBK  100 
VE STNIK tovarne upog nje ne ga po hiš tva »Stol« Kam­nik. - Let. 1, št. 1 (1953)-let. 5, št. 5 (1957). - Du pli ca : Tovarna upog nje ne ga po hiš tva »Stol« Kam nik, 1953­1957. - 30 cm Ob ca sno Nada lju je se kot: Ve stnik Stol Ur. od št. 5 (1954) Ivan Se men; od št. 5 (1955) V. Le š-nik; od št. 3 (1956) P. Sku šek 
COBISS.SI-ID 80614668  101 
VI HAR NIK : glasi lo obcin ske konference ZSMS Kam­nik. - Št. 1 (1976)-(198?). - Kam nik : Ob cin ska kon fe­renca ZSMS, 1976-198?. - 30 cm Ob ca sno. - Zad nja do stopna št. 2 (1984) Je na da ljevanje: Mla di Ur. Sonja Hri bovšek, Zdenka Povše; od št. 2 (1977) 
ureja uredni ški odbor, ur. Stane Zarnik, Miranda Mr­
ce la; od št. 3 (1977) Iz tok Kuret; od št. 2( 1978) Iz tok Kuret, Stane Zarnik; od št. 8 (1978) Bra ne Spruk, Iz tok Kuret; od št. 10( 1978) Bra ne Spruk, Sta ne Zarnik; št. 1 (1979) Bra ne Spruk; od št. 2 (1979) Bra ne Spruk, Iz­tok Kuret; št. 4( 1979) Iz tok Kuret; št. 5/6 (1979) Saš Do lin šek, Iz tok Ku ret; št. 7 (1979) Sta ne Zarnik; od št. 8 (1979) Sta ne Zarnik, Iz tok Kuret; od št. 1 (1984) Ma-
ja Ko rošec KFBK  102 
VODNIK po Kam ni ku in oko li ci : kam, kje, kaj. - (1997)­(2004). - Kam nik : Agen cija za tu rizem in po djet niš tvo Kamnik, 1997-2004. - 21 cm Letnik Je na daljevanje: Kam, kje, kaj? : ka talog tu ristic ne po­nud be ob ci ne Kam nik. - Ime iz daja telja se spre mi nja Ur. (2004) Mi ran Je reb, Nu ša Li sjak, Su za na Plevel COBISS.SI-ID 49696257  103 
ZDRU ŽE NJE slovenskih ca stnikov. Organi za cija Kam­
nik. - avg. (1995)- . - Kam nik : Zdru že nje slovenskih ca stni kov, 1995- . - 30 cm Ob ca sno. - Zad nja do stopna št. 5 (1998) Ur. Jo že Arko 
KFBK ­104 
Imen­sko­ka­za­lo­ure­dni­kov­
Adrinek, Jo že 63 Al breht, Ivan 78 Arko, Jo že 104 Arti cek, Da ni el 63 Arti cek, Da ni el ml. 28 
Ašen berger, Špe la glej Ba gon, Špela Ba gon, Špela 10 
Ban delj, Ka tja 71 Ben kovic, Zvo ne 98 
Beš ter, Bojan 65 Bi tenc, Vinko, 59 
Bo kal, Mija 97 Brlo gar, Ja nez 14 Brojan, Ma tjaž 52 Brun, To ne, 57 
Ca pu der, Franc 9 
Ce ne, Ma tevž 58 
Cerkvenik, Ire na 4 Cerkvenik, Da ni lo 12 
Ca dež, Vik tor 5 Ce ba šek, Iz tok 37, 53, 70, 81 Ce bulj, Dol fe 40 
Dam ja nac, Tama ra 90 De sni ca, Mirko 43 Do bni kar, Vin ko 40 
Do lar, An draž 83 
Do lin šek, Saš 102 Drolc, Marina 61 Du ša, Ana 51 
Erazem, Met ka 86 Er bež nik Klan šek, Mi le na 92 Ferjan cic, Du šan 9 Fle rin, Šte fan 2 Fti car, Ju re 54 
Furlan, Mirja na 52 
Ge ric, Raj ko 8, 65 Gju rin, Bo ži dar, 57 
Go bec, Vinko 40 
Go di na, Jo žef, 60 

Go lob, Brane 54 Go lob, Moni ka 54 
Gol tnik, Raf ko, 58 Gorjan, Jo že 19 Grabnar, Ja ni, 58 Gracar, Jo sip 60, 72 Gracar, Jo že glej Gra car, Jo sip Gr bec, Olaf 41 Gruden, Andreja Hu mar glej Hu mar Gru den, An dreja Ha fner, Ana 75 Han cic, Dam jan 35, 54 Hi eng, Ma tea glej Re ba, Ma tea Hi eng, Pri mož 38, 45, 50, 95 Hleb, Ja nja 52 Hribar, Ivan 49 Hribar, Jo ži ca 90 Hribovšek, So nja 3, 55, 102 Hu mar Gru den, An dreja 54 Hu mar, Marjeta 44 Jan car, Mi ra 40 Jan car, To maž 40 Je ras, Franc 89 155 Je reb, Mi ran 103 Kadunc, Jernej 49 

Kalan, Rajko 4 Kali šnik, An dreja 
Kegel, Ma teja A. 75 
Kepic, Mirjam 45 Kla dnik, Si mon 4 
Klan šek, Mi le na glej Er bež nik Klan šek, Mi le na 
Kle in di enst, Alojz 43 Kokalj, France, 60 Konda, Alojz 42 Korošec, Maja 102 Kos, Rajko 99 Kosec, Gregor 21 
Košir, Moj ca 97 Kotnik, An drej 27, 46 Kovacic, Vi da, 58 Koželj, Tja ša 83 Kragelj, Emi lija 19 
Kuret, Iz tok 102 
Lah, Avguš tin 44 Lavric, Ma rija 98 La za rev Šer bec, Luc ka 52 Le šnik, V. 101 Li par, Ivo 44 Li sjak, Nu ša 103 Luštrek, Ivan 9 
Ma kovec, Stane 42 
Mavric, Ta nja 40 Me jac, Sa ša 40 
Mer šolj, Mitja 52 Mi keln, Peter 85 
Mil kovic, Adam, 59 Moc nik, Sta ne 11 
Mo šnik, Ma rija 19 
Mr ce la, Mi randa 102 Novak, Ja nez 93 
Novak, Marjan 86 
Orehovec, Ur ška, 58 Osol nik, Ur ška 74 Pala din, Ja sna 36, 39, 40, 54, 58 Pancur, Bo ja na 84 Percic, De mi trij 7, 86 
Pestotnik, Franc 16, 80 Petek, Zdenka 54 
Peterlin, Loj ze 33 
Pi cej, Rena ta 93 
Pirš, Ja nez 40 
Plevel, Suza na 103 
Podbevšek, An cka 61 Podbrežnik Vuk mir, Bre da 40 Podr žaj, Ma tic 83 Pogacnik, Gre gor 21 Popov, Ju rij 93 
Potnik, Bog dan 86 Povše, Zdenka 4, 55, 102 Praz nik, Bra ne 9 Pus chner, Alen ka 82 Reba, Ma tea 95 Regor šek, Ivan 9 Romšak, Ma tic 40 
Romšak, Sa bi na 83 156 Romšak, Ti na 40 
Sax, Hin ko 30 Sa le zij Glav nik 76 
Schnabl, Ma rija 83 
Se du šak, Ja nez 19, 57 
Se men, Ivan 101 
Semprimož nik, Marjan, 58 Semprimož nik, Re na ta 54 Se no žetnik, Mija 42 Sim šic, Da ni ca 3 
Si vec, Ci ril 16, 64, 80 
Skamen, Iva na 42, 71 
Skušek, P. 101 Sla par, Ma tej 54 Sla pnik, Ma teja 91 Sla pnik, Pet ra 61 Slat nar, An ton 31 Smol ni kar, Ma tic 54 Smol ni kar, Tone 62 
Spruk, Bo ži dar 20 
Spruk, Bra ne 102 Strohma i er, Vili 86, 89 
Svetec, Ja na 54 
Svetelj, Franc 40, 52 Svetelj, Fran ce glej Svetelj, Franc Svetelj, Fran ci glej Svetelj, Franc Ša rec, Mitja 83 

Šer bec, Luc ka La za rev glej La za rev Šer bec, Luc ka Šertel, Jan ko 52 Šertel, Jel ka 52 
Škerjanc, Tina 40 Špen de, Alojz 86 Špen ko, Anton 86 
Špo rar, Ma tjaž 83 Štefanic, Ti na 97 
Štraj har, Ma teja 38, 56 
Štri tof, Jo že 47 
Švi gelj, Alojz 80 
Taškar, Ja na 40 
Tonin, Ti na 83 
Troben tar, Adolf 47 Trotošek, Ka tja 71 Urh, Špe la 61 Urlep, Bo jan 63 Vavpotic, Kon rad 80 Vei der, Ja nez 72 Verbic An drej 42 
Verstovšek, Zvone 44 Vin šek, Da ni ca 86 Vodeb, Dušan 52 
Volcjak, Ma rija 39, 40 Votek, Ja nez 40 Vukmir, Bre da Pod brežnik glej Podbrežnik Vuk mir, Bre da Wiegele, Bo go 42 
Zabavnik, Va len tin 86, 92 Zakrajšek, Bo ris 42 Zarnik, Sta ne 102 Zavr šnik, Go ran 51 
Zla toper, Pet ra 79 
Zorman, Simon 83 
Zupan, Pri mož 35 Zupanc, Uroš 2 Zupan cic, Pet ra, 58 Zupan cic, To maž, 58 Žalar, An drej 75, 90 Želez ni kar, Ja nez 48 Žni dar šic, Be nja min 98 

Vse­bin­sko­ka­za­lo 
Dru­žbe­no­po­li­tic­na­gla­si­la­in­gla­si­la­jav­ne­upra­ve 
BILTEN 3 
BRI GADIR 4 
DE LE GATSKO gla si lo / Skup šci na ob ci ne Kam nik 6 GLAS Ko mu ne 12 GRA DI VO / Ob cin ski svet 17 IN FORMACI JE 18 IN FORMATOR/Ob cin ski svet ZSS 20 MLA DI 55 
NAŠA pri za devanja 62 
PO ROCE VALEC Sa mo u pravne in teresne sku pno sti dru­žbe nih de javno sti Kam nik 73 SKUP ŠCIN SKO gra di vo / Skup šci na ob ci ne 77 URA DNI ve stnik ob ci ne Kam nik 94 VI HAR NIK 102 
Gla­si­la­de­lov­nih­or­ga­ni­za­cij­in­za­vo­dov 
DO MA CE TI TANovi ce 7 
DO NI TOVI raz gledi 9 
GLA SI LO / Dom Upo kojen cev 15 GLA SI LO de lovne sku pno sti »Ti tan«Kam nik 14 GLA SI LO Stol 16 
IN FORMATOR / KIK 24 IN FORMATOR / Ti tan 25 
IN FORMATOR / Utok 26 
IN FORMATOR / Zarja 23 
IZ va še knjiž ni ce 27 
KAM NI ŠKI teksti lec 42 KAM NI ŠKI usnjar 43 
KAO LIN 47 MON TER 57 NAŠE de lo 63 NAŠE gla si lo 64 OBVE STILA 68 OBVE ŠCE VALEC ži vil ske in dustrije Kam nik 69 SNOVIC KE 79 STOL 80 
SVIT 82 
TI TAN (196?-1965) 88 TI TAN (1961-1962) 85 TI TAN (1966-19??) 87 TI TAN (1978-199?) 86 
TI TAN v be se di in sli ki 89 
VE RONI KA 98 VESTNIK Stol 100 VE STNIK tovarne upognje ne ga po hiš tva »Stol« Kam nik 
Gla­si­la­druš­tev,­kra­jev­nih­sku­pno­sti­in­zdru­ženj 
BAJTAR 1 BILTEN 2 DU PLI CAN 10 GLAS go ra 11 GLAS Mot ni ka 13 
IN FORMATOR/Krajevna sku pnost Šmarca 22 
IN FORMATOR/Me dob cin sko druš tvo invali dov 19 
IN FORMATOR/Štu dent ski klub Kam nik 21 
KAM NI ŠKI šport v letu… 41 KLUB SKE novi ce 48 KRA JAN 49 
MA ISTROV glas 52 
ME KI NJCAN 54 MOTNI ŠKE novi ce 58 
NAŠ utrip 61 
NOVI CE iz na še krajevne sku pno sti 66 OBRT NI ŠKE novi ce Kam nik-Ko men da 67 PE ROVSKI list 71 ŠMAR CAN 83 ŠPI TAVSKE novi ce 84 TU HINJ SKI glas 90 TU HINJ SKI športnik 91 TUN ŠKI glas 92 ZDRUŽENJE slovenskih ca stni kov. Organi za cija Kam­
nik 104 
Se­rij­ske­pu­bli­ka­ci­je­splo­šne­vse­bi­ne 
DOM ŽALSKE novi ce 8 KAJ, kje, kam 28 
KAM, kje, kaj? 29 
KAM NI CAN.SI 35 KAM NI CAN KA 36 KAM NIK.IN FO 37 KAM NI ŠKE novi ce 38 
KAM NI ŠKI glas 39 
KAM NI ŠKI ob can 40 
KAM NI ŠKI zbornik 44 
KAM NI ŠKO dom žal ske novi ce 45 KULTU RATOR 51 MA MUT 53 MO DRE novi ce 56 NOVI CE 65 PRI RE DI TVE NIK 74 RE GI O NAL 75 STRANJ SKE novi ce 81 TU RIST 93 UTRIP 95 UTRIP pri redi tev v srcu Slovenije 97 UTRIP srca 96 
VODNIK po Kam ni ku in oko li ci 103 
KAM NI ŠKO-ko mend ski bi o grafski leksi kon 46 KRAT KOCA SNIK 50 PAVLI HA 70 

157 


Se­rij­ske­pu­bli­ka­ci­je­pred­le­tom­1945 
KAM NI CAN 30, 31, 32, 33, 34 VE SE LI Kam ni can 99 CER KVE NI ve stnik kam ni ške, me kinj ske in neveljske žu pnije 5 
NAŠ dan 59 NAŠ list 60 
POD Grin tovci 72 SE RA FIN SKI vestnik kam ni škega tretje redne ga okro­žja 76 SLOVEN SKA knji ga 78 
Vi ri 
Jo že BA JEC, 1973: Slovenski ca sni ki in ca so pi si: bi bli o grafski pre gled od 1. ja nu arja 1937 do osvobodi tve 9. maja 1945. Ljub lja na: Na rodna in uni ver­zi tetna knjiž ni ca. 
COBIB : Bi bli ografsko­katalož na ba za po dat kov. Dostopno na: https://plus. 
si.cobiss.net/opac7/bib/search/advanced?db=cobib (dostop dec. 2021). Teja HLA CER, 2000: Ko se pla ni na pre o ble ce: baj tarstvo Ve li ke pla ni ne. Ljub lja na: sa mozal. 
ISBD(CR): mednarodni standardni bibliografski opis serijskih publikacij in drugih kontinuiranih virov, 2005. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. 
Marko KUMER, 2014: Ma li besed njak kamni ške industrije : Kam so šle vse 
fabrike?. Kam nik: Me dob cin ski mu zej. Slovenska bi bli ografija: ca so pi sje in knji ge, clan ki in le poslov ni pri spev ki v ca so pi sju in zborni kih, 1948–1985. Ljub lja na: Na rodna in uni verzi tetna knjiž ni ca. 
Slovenska bi bli o grafija. A: Se rijske pu bli kacije, 1985–2010. Ljub lja na: Na-
rodna in uni verzi tetna knjiž ni ca. Slovenska bi bli o grafija. Ca sopi sje, 2010­. Ljub lja na: Na rodna in uni verzi­tetna knjiž ni ca 
Do stopno na: http://sb.nuk.uni-lj.si/Browsing.aspx?query=%27TYPE%3ds 
%40%27&pageSize=100 (do stop 3. 12. 2021). Jan ko ŠLE BINGER, 1913: Slovenska bi bli ografija za l. 1907–1912. Ljub lja­na: Ma ti ca Slovenska. 
Zbornik Pla nin skega druš tva Kam nik: 1893–1993, 1993. Kam nik: Pla nin­
sko druš tvo. Ivan ZI KA, 1956: Iz zgo dovi ne kam ni ške ti skarne. V: Kamni ški zbornik, 2. 234–241. 
158 

Moj­ca­Ro­de­Škr­janc1 Osnov­na­šo­la­To­ma­Brej­ca moj­ca.ro­de-skr­janc@gu­est.ar­nes.si 

Spo­mi­ni­na­bit­ko­v­Tr­zi­nu 
Zapi sa ne mi sli že ne vojne ga veterana, ki je bil ude le žen v bit ki pri Trzi nu, naj slu žijo kot spo min na ti ste, takrat za naju, ze lo težke case. Slu žijo naj tu di kot opo min bo do cim ro dovom. Naji na zgod ba se je srec no kon ca la, a mno ge se ni so. Kljucne besede: bitka pri Trzinu, spomini žene vojnega ve­terana 
Written thoughts of the wife of a war veteran who took part in the battle of Trzin should serve as a memory of those, for us, very difficult times. They should also serve as a reminder for future generations. Our story had a happy ended, yet for many that was not the case. Key words: the battle of Trzin, written thoughts of the wife of a war veteran 
Ne morem verjeti, da letos mi neva že 30 let od razglasi tve na še dr žave Slovenije in pred tem de set-dnev ne osa mo svoji tvene vojne. Ta ve ci ne Slovencev ni ne po sredno za devala, ne katerih pa se nas je moc no dotak ni la in pusti la tudi po tride setih letih še vedno ži ve spo mi ne. 
Mo ji spomi ni, poveza ni z osamo svoji tvijo Slovenije, se gajo še ne koli ko dlje – v leto 1987, ko je moj mož Bo rut Škrjanc leto dni slu žil v ju go slovanski voj ski, kjer se je uspo sab ljal za ca stni ka v Ju go slovanski ljud ski arma di. Spomnim se njegovega naporne ga polletne ga šo la nja, kjer se je spoznaval z zahtevni mi voja ški mi ve-šci na mi. Za radi pri dob lje ne ga zna nja je bil med prvi mi vpo kli can v Te ritorial no obram bo, ko so se price le pri­prave na osa mo svoji tev Slovenije. 
Bil je v za šcit nem vo du šta ba v Dom ža lah in v prvih dneh se ni ti v snu ni sem zaveda la, da bo v pri hajajo cih tednih pri šlo do prave osamo svoji tvene vojne. Ob ca-sno je pri hajal do mov, kjer smo ži veli sku paj s tri letno hcerko in mo jo ma mo. Sa ma sem bi la no se ca z dru­gim otrokom. Ko se spomi njam nazaj, vem, da ga je si tu a cija iz dneva v dan bolj skr be la. Cez kak šen te den nam je vsem pri ne sel do mov vo ja ške za šcit ne ma ske (»gas ma ske«) in na rocil, naj se jih na u ci mo upo rab­lja ti. Ne vem, ce sem nje gove bese de resno je ma la, a vse e no smo ubogale njegov nasvet. Tudi ostalih njego­
vih na potkov, npr. ob alarmu, smo se dr ža le. Dnevi so mi nevali. Sku ša le smo jih pre življa ti cim 
bolj vsakda nje, a novi ce, ki sva jih z mamo spremlja li, 
ni so da le slu ti ti nic do brega. Tudi mož je bil vi deti vsa­kic bolj za skrb ljen in še bolj red kobe se den. 
In ta ko se je zgo dil 27. ju nij 1991. Za nas do ma je bil to sprva ci sto obicajen dan, na to se je napetost cez dan moc no stopnjevala, saj so ra dijske novi ce zgovor-no po roca le o resno sti si tu a cije ob pre mi ku konvoja tan kov iz voja šni ce na Vrhni ki s ciljem zased be letali-šca Brnik. S hcerko sva bi li v klet nem sta novanju mo je ma me, ko mi nekaj ni dalo miru. Odšla sem v naji no zgornje stanovanje in stopi la na balkon. Takrat sem 
 rooriabiologijiiloiraabiologija raaljiaoaBrjaai 

za sli ša la strele, ki so se sliša li zelo blizu. Odrevene la 
sem. Ve de la sem, da je to za gotovo nekje v bli ži ni mo-je ga mo ža. Stra hu, ki sem ga ta krat do življa la, ni moc opi sa ti. Do be se dno ohro me la sem; ob se de la na bal­konu in mi sli la le na to, kaj se do gaja z mo jim mo žem. Še vedno imam pred se boj živ pri zor so se dovega pa ra, 
ki se je z roko v roki sprehajal po vasi, sama pa sem 
do življa la ze lo tež ke tre nut ke. Iz ra dijskega po roca nja sva z ma mo iz lu šci li, da se 
je v Trzi nu zgodi la prava bitka. Minu te in ure so se mi neverjetno vlekle. Danes nam je nepredstavlji vo, da ni 


bi lo ni kakr šnih mo bil nih te le fonov, ki bi omo go ca li ta­kojšen pre nos in forma cij. K sreci smo ime li do ma vsaj staci o narni te le fon in ca kala sem, kdaj bom pre je la kakšno spo roci lo. Pa dol go ni bi lo nic – ne po pol dan, ne proti ve ce ru, ne poz no zve cer. Kljub vse mu sem od­šla spat, iz crpa na od skr bi. Sre di no ci je kon cno za zvo-nil te le fon. S tre so ci mi ro kami sem dvig ni la slu šal ko in na dru gi stra ni za sli ša la možev glas. Kak šno ne po-pi sno olaj ša nje! Bil je živ in ne po škodovan, kar je bi lo 
ti sti trenu tek najpo mem bnej še. Kratko mi je povedal, kaj se je dogaja lo, in nisem mogla verjeti, kaj vse je 
do ži vel. V na sled njih dneh nas je ob ca sno obi skoval in vsak 
obisk je bil za mene nekaj najlep še ga, kar se je moglo 
zgo di ti. Neverjetno, kako hitro zac ne clovek ce ni ti tre-
nut ke, ki jih prej ni ti ne opa zi. 
Vojna se je kon ca la, mož je kon cno pri šel do mov. A ni bilo takoj tako kot prej. Spomi njam se, da je puško pos pravil pod posteljo. Ko sem ga vpraša la zakaj, je le krat ko odgovoril, da za vsak slucaj. Cez ne kaj dni mi je so se da, ki je po no ci de žu rala v va ški stra ži, za u pa la, da je mož s pu ško sre di no ci pri šel na »kon trolo« do 159 vaške stra že. Pa men da se je to zgo di lo še ne kajkrat. 

Neverjetno – tako kratka vojna, ki pa se je nemu do ma 
odrazi la v psi hic nih po sle di cah. Ne znam si pred stav­
lja ti, kakšne posle di ce lahko pustijo šele dolgotrajnej­še vojne. 
Sca so ma so se vse po sle di ce raz bli ni le. Naše živ­lje nje se je po ca si norma li zi ralo. Do pust, ki smo ga ve­dno pre življa li na morju, smo ta krat pre ži veli do ma in po stopo ma so tu di muc ni spo mi ni pri ce li ble deti. Še dan da nes imava z mo žem moto, da ni važ no, kje si, kaj imaš, ampak s kom si. Pre življa nje ca sa z naj bliž ji-mi je ne precen lji vo in naj vec vre dno. Stal no hle pe nje po ne cem ne do se glji vem na mrec lju dem pov zroca ve­li ko neza dovoljstva, ne srecnih tre nut kov in pe lje v skr-
ha ne medse boj ne odno se. In veste, kaj me je v teh tride setih letih po osamo­
svoji tveni voj ni ve dno naj bolj raz ža lo sti lo? Be se de lju­di, ki so bi le iz rece ne kar ta ko, mimo grede: »Kaj pa 
je to ta dr žava? Kaj pa imam od te dr žave? Dr žavne proslave – za kaj pa?« in po do bno. Pa še da nes ni ci sto nic dru gace. Žal, vse iz haja iz po ma njka nja na ci o nal­ne pri pa dno sti, ki je prav zna cil na za Slovence – za razli ko od mno gih, zla sti so sednjih na rodov, ki ka že jo 
na ci o nal no zavednost na vsa kem koraku. 
Na dru gi stra ni pa me ža lo sti tu di dej stvo o vseh krajah dru žbe ne ga pre mo že nja, o vse ve cjem pre pa du med bogati mi in revni mi, o nee notno sti med ljudmi na vseh nivojih, o izgu bah vrednot zaradi po hle pa po ma­terial nih dobrinah. 
Tako se mi kdaj pa kdaj po raja vpra ša nje … So se za to na ši ta krat mla di fan tje bo rili, iz po stavlja li svo ja življe nja, ne kateri bi li po škodovani in ne kateri iz gu bi li življe nja? 
Po naravi sem opti mi stka in naj ta ko tudi za klju cim. Živi mo v eni naj lep ših dr žav na svetu, zavedajmo se tega in spoz navajmo pre le pe kotic ke! Zato, draga Slo­venija, vse naj bo ljše za tvoj 30. roj stni dan! 
V apri lu 2021 za pi sa la Moj ca Ro de Škrjanc, že na Bo ruta Škrjan ca, vojne ga veterana osamo svoji tvene vojne za Slovenijo. 
160 
Zvo­ne­Lo­gar1 Brez­je­nad­Kam­ni­kom­17 zvone.logar@gmail.com 

Taj­no­skla­di­šce­oro­žja­Po­li­cij­ske­po­sta­je­Kam­nik­v­Ur­šu­lin­skem­sa­mo­sta­nu­Me­ki­nje­med­osa­mo­svo­ji­tve­no­voj­no­za­Slo­ve­ni­jo 
Prispevek pred stavlja oko li šci ne na crtovanja, vo de nja in or-gani zi ranja taj ne ga skla di šca Po li cijske po staje Kam nik v Ur-šu lin skem samo stanu v Meki njah leta 1991, organi za cijske zna cil no sti de lovanja ta krat ne pred osa mo svoji tveno vojno ime novane Postaje mili ce Kamnik in razlo ge, ki so botrovali spre jetju odlo ci tve, da se vi ški bor be nih sred stev ne po sredno pred osamo svoji tveno vojno umakne jo na tajno lokacijo. Iz opi­sa med se boj poveza nih do god kov je moc raz brati, v kak šnem po li tic nem in organi za cijsko za pletenem ca su je bi lo tre ba de­lovati ta ko na obram bnem kot tu di na varno stnem po drocju ob dej stvu, da so se hkra ti spre mi nja le vre dnote družbe ne uredi tve in pri ca kovani ve denj ski vzorci znotraj si stema, ki smo jih spre­je ma li na ko lek tiv ni in tudi in di vi du al ni ravni. Kljuc ne be se de: tajno skla di šce oro žja, po li cist, Po staja mi-lice Kam nik, Po li cijska po staja Kam nik, Ur šu lin ski sa mo stan Me ki nje, osa mo svoji tvena voj na, organi zi ranje, vo de nje, na cr-tovanje 
The arti cle pre sents the circum stan ces of plan ning, ma na­ging and organi sing the sec ret weapons de pot of the Kam nik Poli ce Stati on in the Ursu li ne Monastery in Me ki nje in 1991, and the organi sa tio nal cha racteristics of what was then cal led the Kam nik Mi li tia Sta ti on be fore Slovenia’s War of In de pen den-ce, as well as the moti ves that led to the deci si on to move the surplus of weapons to a sec ret lo ca ti on pri or to that con flict. The se descrip ti ons of in terrela ted events show how politically and organisationally complex that pe riod was in terms of de-fence and security, gi ven how the so ci al va lu es and expected be havi o u ral patterns, which were being adopted on a collec ti ve as well as in di vi du al level at the ti me, were changing. Key words: sec ret weapons depot, po li ce officer, Kam nik Mi-li tia Sta tion, Kam nik Po li ce Stati on, Ursu li ne monastery in Me-ki nje, War of In de pen den ce, organi sa ti on, le a dership, plan ning 
Uvod 
Po pokli cu sem karierni poli cist – upokoje ni pravnik notranjih zadev, diplo mi rani varstvoslovec. Diplo mi ral sem na Fakulteti za varno stne vede kot specia list po­li cijskega me ned žmen ta. V Kam ni ku sem bil od leta 1991 do leta 1996 koman dir Poli cijske postaje Kam­nik. Kot inšpek tor za pose bne nalo ge sem le kratek cas de loval v Upravi za notranje za deve Ljub lja na in na to v Ge ne ralni po li cijski upravi (GPU), te da njem Ura­du za varnost in za šci to, kjer sem bil do re organi za cije 
 ialioliijgaa 
vodja sek torja in po moc nik di rektorja ura da. Enota se 
je po reorgani za ciji prei me novala v Center za varova­
nje in za šci to (GPU), še ve dno pa je bi la za dol že na za varovanje oseb (do ma ci in tu ji po li ti ki) in ob jek tov. Le­
ta 2012, v letu pred upokoji tvijo, sem bil poli cijski svet­
nik v vod stvu Uprave za po li cijske spe ci al no sti (GPU). 
V obdobju osamo svaja nja sem bil v vodstvu teda nje 
Postaje mi li ce Kam nik naj prej po moc nik, na to name-
stnik koman dirja postaje, od 1. avgu sta 1990 naprej pa sem bil med drugim odgovoren tudi za obrambno, 
varno stno na crtovanje in uspo sab lja nje, formal no pa sem pri pravljal na crte za de lovanje v voj nih ra zme rah. 
Med osamo svoji tveno vojno sem bil imenovan za ko-man dirja poli cijske postaje. Teda nji repu bli ški sekretar 
za notranje za deve (da nes je to mi ni ster za notranje za deve) Igor Bav car je 4. 6. 1991 na pod la gi Za kona o 
notranjih zadevah izdal soglasje k razreši tvi starega in ime novanju novega koman dirja Postaje mili ce Kamnik 
s 3. 7. 19912. Predse dnik teda nje Skup šci ne obci ne Kamnik Maks Lavrinc je 27. 6. 1991 na pod la gi do ku-men ta mi nistra in so glasja ob cin ske skup šci ne iz dal sklep3 o razreši tvi in ime novanju ko man dirja, ki že li prene ha ti z delom v organih za notranje zadeve4. Sam 
po stopek ime novanja ko man dirjev, da nes na cel ni kov 
po li cijskih postaj, je zani miv tudi z vidi ka postopka pri­merjave imenovanja vodij poli cijskih enot, ki smo mu 
prica da nes. 
Or­ga­ni­zi­ra­nost­Po­li­cij­ske­po­sta­je­Kam­nik­v­ca­su­osa­mo­svo­ji­tve­nih­pro­ce­sov 
Da bi bolje razu me li delovanje Postaje mili ce Kam­nik, kot se je v ti stem ca su ime novala, je tre ba uvo-do ma navesti ne kaj organi za cijskih zna cil no sti enote. 
Poli cijska postaja Kamnik, tedaj Postaja mili ce Kamnik, je bi la v ca su osa mo svaja nja Slovenije, v letih 1990 in 1991, organi za cijska enota Uprave za notra­nje za deve Ljub lja na - oko li ca, ki jo je vo dil te da nji na-cel nik uprave Ivo Peršak, ope rativ no je bil na cel nik In-špek torata mi li ce Marjan Starc in na to Stane Ci glaric. Uprava je te ritorial no obse gala ze lo veli ko obmo cje, po leg na še obci ne še obci ne Dom ža le, Gro su plje, Ko-cevje, Li tija, Lo gatec, Ri bni ca in Vrhni ka, torej vse do hrvaške meje. Naša enota je organi za cijsko delovala na ob mo cju da naš njih ob cin Kam nik in Ko men da ozi­roma na ob mo cju Uprav ne enote Kamnik. Ta ke enote, kot je bi la na ša, je organi za cijsko vodi lo vodstvo: ko-man dir poli cijske postaje z enim name stni kom in pra-vi lo ma dve ma po moc ni koma. Na me stnik ko man dirja je po leg svo je ga ope rativ no do lo ce ne ga de lovne ga po­drocja tu di formal no in z vse mi po o bla sti li na do me šcal koman dirja po li cijske po staje v ca su nje gove odsotno­sti, po moc ni ki pa so bi li predvsem za dol že ni in od­govorni za po sa mez na ope rativ na po drocja (pro met, javni red in mir, krimi na li teta, mejne zadeve in druge splo šne na lo ge poli cije). V ca su vojne in ne po sredno pred njo sta bi la v enoti še dva po moc ni ka koman dirja. Pomoc nik ko man dirja je bil Stje pan Kovacevic - Šte­
2 Republika Slovenija RSNZ, št. 0433-8-M-8271; 15605/91, 4. 6. 1991. 
3 Sklep SO Kamnik, št. 108-6/91, 27. 6. 1991. 4 Republika Slovenije RSNZ UOK, št. 0433-8-M-8271; 15605/91, 4. 6. 1991. 161 


fan in v ca su skli ca re zervi stov še Jo že Hu do klin, nek­da nji na me stnik ko man dirja, v ti stem ca su si cer že 
upo kojen in nepo sredno pred osamo svoji tveno vojno 
vpo kli can za iz vaja nje na log po moc ni ka koman dirja. V 
rezervnem sestavu je ostal vse do konca, ko je bil vpo­
klic re zervi stov do koncno pre kli can in je nevarnost že mi ni la. Dru gi po moc nik, ki je bil formal no na sez na mu na še enote, pa je bil za ca sno pre razpo rejen v dru go 
enoto – v ko ordi na cijsko sku pi no. 
Drugi po li ci sti, te daj še mi lic ni ki, so na te renu de lo-vali kot vo dje varno stnih oko li šev (ob mo cje po staje je bi lo raz de lje no na varno stne oko li še), ki se se daj ime-nu je jo po li cijski oko li ši, po moc ni ki vo dje varno stnih okoli šev in v iz ho di šcu s sta tu som mi lic ni ka še dru­gi uni formi rani de lavci. Ad mi nistracijo in de lo z vsem 
do kumen tarnim gradi vom sta vodi li vodja admi nis­
tracije Jo ži ca Jordan in Ma rija Zu pan cic. Za uspe šno 
de lovanje vsake take enote je zelo pomem bno, da je bi lo dokumen tarno gradi vo ureje no in pregledno, po pravi lih pisarni škega poslovanja, kot se je takrat reklo, 
ker vse bu je mno ži co ose bnih po dat kov, ki so po mem­
bni za kazen ske in druge postopke, v katerih so bili 
po sa mez ni dr žavlja ni in organi za cije ozi roma prav ne ose be. Pre prosto lah ko rece mo, da ure je no do kumen­
tarno gradi vo izkazu je, ali dejavnost poteka legalno in le gi tim no, v skladu z zakoni in dru gi mi pod za konski mi 
predpi si in po o bla sti li po li ci stov, tedaj še mi lic ni kov. V 
enoti je bila zapo sle na še ena oseba za podporno de­javnost – za ure ja nje ob jek ta. 
De lo je potekalo po dnevnem razpo redu, ki je bil 
takrat napi san za 24 ur naprej, kasne je pa po teden­
skem razpo redu. V njem so bile oprede lje ne vrsta de-
la in na lo ge, zacetek in ko nec de la, opre de li tev na log glede na fun kcijo ozi roma de lovno me sto ter oboroži­
tev in oprema, ki se bo uporablja la. Pogo sto so bile 
prilo ge razpo reda de la ak cijski na crti za raz lic na po­drocja de la (jav ni red in mir, pro met itd.), v ka terih so 
bi li navede ne usmeritve vodstva in opomni ki. Pred na­stopom izmene so stareši ne, kot smo jim takrat rekli, opravi li napoti tev na delo, kjer so se sezna ni li z aktu­
al ni mi de pe ša mi in novostmi, ki so se zgo di le v ca su nji hove odsotno sti ozi roma so pri spe le v enoto. Dežur­stvo na po staji je potekalo vseh 24 ur z enim de žur­nim mi lic ni kom, ki je bil pred vsem med te dnom ze lo obreme njen tu di z de pe šnim po roca njem o ce stnih in že lez ni ških prevozih eksplo ziv nih snovi iz Ke mijske in-
dustrije Kamnik. Stareši ne so bili prisotni v obeh izme­
nah dneva, po potrebi tu di v noc nem ca su, obicajno za vode nje po ostrenih nad zo rov z raz lic nih po drocij de la, v ca su ne po sredno pred voj no in med njo pa tu di 24 ur dnev no. V enoti smo ime li tu di mi lic ni ke, usposob­lje ne za raz lic ne spe ci al no sti, raz lic nih ve šcin in spo-so bno sti, za že lenih ali za htevanih, kot sta bi la gorska reševalca Ma tjaž Rav ni kar in že po kojni Ja nez Pet ric. V enoti so bi li tu di ši frerja (na te da nji sto pnji te hni ke je bi lo to še potrebno), vo dnik slu žbe ne ga psa, ra di ote­le grafist, po li ci sti pa so bi li tu di no sil ci pa sov bo rilnih vešcin, ki so jih pri do bi li med šo la njem. 
Postaja mili ce Kamnik je bila za svoje delo tedaj del-
no od govorna tu di Ob cinski skupšci ni Kam nik, te da nja Ob ci na Kam nik pa je ime la obveznost del ne ga finan­ci ranja enote. Obcin ska skup šci na je daja la so glasje 
162 k imenovanju in razreši tvi koman dirja in njegovega na me stni ka. Obvezno sti postaje so bile tudi sode lova­
nje v varno stnem ko le giju, let no po roca nje skup šci ni 
o delu enote in so de lovanje pri raz lic nih uprav nih po­stopkih, pred vsem na po drocju notranjih za dev, naj po­go steje na po drocju jav ne ga reda in mi ru ter prometne varno sti. Ve ci na teh po stopkov se da nes iz vaja v so de­lovanju z Uprav no enoto Kam nik. 
Iz kljuc no vodja enote, koman dir po staje mi li ce, je bil do uve ljavi tve vecstran karskega si stema (do apri-la 1990) tu di clan ob cin ske po li tic ne koordi na cije. Ta se je pravi lo ma sestaja la enkrat teden sko. V zgradbi, kjer je bil se dež mi li ce, v Kam ni ku na Tom ši cevi uli ci 4, je imel svo jo pi sarno tu di vo dja Pod cen tra slu žbe dr žavne varno sti, ki pa je bil organi za cijsko po pol no-ma iz ven na še enote; tu di pro stor je bil od pro storov Postaje mi li ce Kam nik lo cen s te hnic nim va rovanjem. Po koncu osamo svoji tvenih proce sov prostor uporab­lja Po li cijska po staja. 
V stal ni se stavi (upo rabljal se je termin ak tiv ni po­li ci sti) Po staje mi li ce Kam nik je bi lo obi cajno okoli 30 uni formi ranih po li ci stov in pri bliž no 40 pri pa dni kov re-zervne ga se stava. Pri tem je tre ba po u da riti, da so bi li v enem izmed oddel kov rezervne sestave tudi vrhun­sko usposob lje ni alpi ni sti in gorski reševalci iz Kam­ni ka. 
Kamni ški poli ci sti, tako rezervni kot stalni sestav (ak tiv ni), smo se v okvi ru akcije Sever leta 1989 pri­pravlja li in tu di so de lovali pri pre preci tvi »mi tin ga re-sni ce«, ki je bil najavljen za 1. 12. 1989 v Ljub lja ni in so ga s po pu li stic no po li ti ko Slo bo da na Miloševica opo gum lje ni mitin gaši poskuša li organi zi rati. Izvaja li smo na lo ge po po se bnem na crtu in na po se bej na cr-tovanih blokadnih mestih, sode lovali pa smo tudi pri drugih ope rativ nih de javno stih po na crtu Uprav nih no-tranjih za dev (UNZ) Ljub lja na - oko li ca. Še po se bej je treba omeni ti dejavnost v okviru Pose bne enote milice UNZ Ljub lja na - oko li ca (PEM), v ka teri smo bi li tu di kamni ški poli ci sti, stareši na iz stalne ga sestava in re-zervi sti. Cilj mitin gašev je bil poslab ša nje varno stnih razmer in ustvarja nje splošne destabi li za cije ter s tem preprecevanje poti Slovenije v sa mo stojnost, ki pa se je že iz razi to na kazovala. 
Zgolj kot zani mi vost sta pomen lji va tudi komen ti ra­nje in sestanek, ki ga je leta 1990 vodil teda nji po­veljnik mi li ce go spod Pavle Ce lik za vse vod stvene de lavce mili ce, koman dirje in njihove name stni ke. Se-stanek je bil v Tac nu, v te da nji šo li za mi lic ni ke kadete, kjer je med dru gim v kon tekstu ak tu al nih dru žbe nih spre memb in kot svoje razmiš lja nje o demo krati za ci­ji dru žbe opre delil tu di se be kot dru žbe no an gaži rano ose bo novega pri hajajo ce ga ca sa, ko bo mo tu di ob ca-ni do bi li nove možno sti in pri lož no sti, ki se jim bo mo brez te žav pri la go di li. 
V skladu s krono lo gijo dogod kov v Sloveniji in Kam­
ni ku, ceprav je bi lo o tem že veli ko napi sa ne ga, je tre­
ba omeni ti, da je bila v maju leta 1990 ustanovlje na 
Ma nevrska struktu ra na rodne za šci te (MSNZ, clan Franc Potocnik), ki je tu di na Kam ni škem po skr be la za varen umik oro žja Te ritorial ne obram be na skri te loka­cije (manjši del oro žja te ritorial ne obram be je bil pred ustanovi tvijo Ma nevrske struk tu re narodne za šci te žal že iz rocen zvez ni obla sti). 

Mag netni no si lec za pi sa iz leta 1990: 5,25­pal cna di sketa, ki je bi la no si lec po dat kov na crta varovanja taj ne ga skla di šca orož­ja v Ur šu lin skem sa mo stanu Me ki nje. (Arhiv: av tor pri spev ka) 


V dejavnost Ma nevrske struk tu re narodne za šci te so bi li ak tiv no vklju ce ni ta ko vodstvo kot tu di dru gi mi­lic ni ki Po staje mi li ce Kam nik, ki so nu di li po moc, va­rovanje prevozov na tajne lokacije ter izvaja li ustrezen nad zor tajnih lokacij. Dejstvo je, da je takrat na zvezna oblast hotela odvzeti oro žje, ki je bi lo si cer slovenska last, ku plje no s po mo cjo sred stev na še ga go spo dar­stva, in s tem one mo go ci ti organi za cijo obo rože nih sil, ki bi bra ni le in terese na še na novo nastajajo ce dr ža­ve. Ko je bilo orožje Te ritorial ne obram be na varnem, v skla di šcih na taj nih lo kacijah, je te da nji re pu bli ški se­kretar za notranje za deve Igor Bav car mre žo Ma nevr­ske struk tu re narodne za šci te v ok tobru leta 1990 formal no uki nil, ker ni bi lo vec raz lo gov, za radi ka te­rih je bila usta novlje na. Oro žje in stre li vo Teritorial ne obram be sta bila na mrec na varnem (iz vod po roci la o de javno sti Postaje mili ce Kamnik v Manevrski struktu­ri na rodne za šci te hra ni av tor tega clan ka). 
Poveda ti pa je treba, da tako v operativ nem kot tudi 
nim skla di šcem oro žja ta krat ne Po staje mi li ce Kam nik v Uršu lin skem sa mo stanu Me ki nje. To sta dve po pol-no ma lo ce ni de javno sti. Ak tiv nost taj ne ga skla di šca v 
Me ki njah je bila v celoti organi zi rana nepo sredno pred osa mo svoji tveno vojno. 
Do konca leta 1990, predvsem od maja dalje, smo se intenziv no dodat no usposab lja li za primer reorgani­za cije teda njih po staj v voj ne enote mili ce (VEM). Po­se bno mesto je imela Pose bna enota mili ce na ravni Uprave za notranje za deve Ljub lja na - oko li ca. V njej so bili poli ci sti iz vseh organi za cijskih enot teda nje po li cijske uprave (tu di od de lek mi lic ni kov iz te da nje Postaje mi li ce Kam nik). Ta enota je de lovala na sklic (v raz lic nih varno stnih ra zme rah, z vi so ko uspo sob lje­ni mi ka dri za raz lic ne varno stne in obram bne na lo ge, iz je mo ma tu di z vpo kli ca ni mi iz re zervne ga se stava). Uspo sab lja nja so se iz vaja la na ravni uprave in v ma­tic nih enotah za iz bo ljša nje po stopkov in tak ti ke de­lovanja na po drocju jav ne ga reda in mi ru (iz kušnje 
v organi za cijskem smislu dejavnost Manevrske struk-ak cije Sever) in de lovanja za pri mer spo pa da z JLA, tu re narodne za šci te v letu 1990 ni bi la poveza na s taj-varovanje kri tic ne in frastruktu re in ob jek tov, varovanje 163 

juž ne me je Slovenije ipd. (v te da njem vad be nem cen­tru na Ja sni ci in v Goteni ci) in po do bno. Po mojem mne nju so bi li v ti stem ca su ta ko (ak­tiv ni) po li ci sti (stal ni se stav) kot tu di re zervi sti vi so ko 
uspo sob lje ni za izvaja nje varno stnih in tudi obram­bnih aktiv no sti v vseh varno stnih razme rah, tudi za vojno, kar se je dejan sko potrdi lo med osamo svoji tve-no vojno. Treba je vedeti, da smo poli ci sti izvaja li var-no stne in obrambne nalo ge. Kljub vojnim razme ram je 
bi lo tre ba iz vaja ti mno ži co splo šnih po li cijskih na log, vzdr ževati jav ni red in mir, pre precevati in ra zi skovati kazni va de ja nja, iz vaja ti ukre pe na po drocju pro metne varno sti – obrav navati pre kr ške, pro metne ne srece in prometne do god ke, izvaja ti na lo ge na po drocju mej­
nih zadev, iskati pogreša ne osebe in osebe na podla gi razpi sov iskanja, izvaja ti druge prekr škovne postopke, 
ki so pri marno v obrav navi dru gih organov (na pri mer in špek cijskih služb), iz vaja ti glo bin sko varovanje dr­žavne me je, so de lovati pri gorskih ne srecah, vro ca ti vabila za po stopke pred dr žavni mi organi, opravlja ti privedbe, obravnavati raz lic ne dru ge varno stne do god-ke na te renu (ne srece pri de lu in po do bno) in števil ne 
preventiv ne naloge. Izvaja li smo vse splošne nalo ge, ki 
jih po li cija iz vaja tu di »mirno do bno«. Ob tem naj ome­
nim pomem bno sode lovanje Postaje mili ce Kamnik 
z dru gi mi de lež ni ki na po drocju za šci te in reševanja, ki je bi lo organi za cijsko ne koli ko drugace ureje no kot 
dan da nes. 
Po pose bnem na crtu varovanja smo va rovali na ob-mo cju ob ci ne Kam nik (Kam nik in Ko men da) pre bi va­jo ce de le gate teda nje Skup šci ne Repu bli ke Slovenije: Jo žeta Berle ca, Bran ka Novaka, Fran ceta Tomši ca in repu bli škega sekretarja za fi nan ce – mi nistra Du ša na 
Še šo ka. Akti vi rana je bila operativ na akcija Skala, na pod la gi katere smo izvedli varen prevoz in varovanje 
teda njih de le gatov – po slan cev na odlo ca nje v Skup-šci no Repu bli ke Slovenije. Iz vaja li smo obram bne na-
lo ge in varno stne nalo ge varovanja objek tov – danes 
jih ime nu je mo objek ti kri tic ne in frastruktu re, še prav po se bno te žavo pa je pred stavlja lo do dat no šci tenje objek tov po na crtu O, kot je bi la na pri mer Ke mijska 
in dustrija Kamnik, kjer so bile med vojno veli ke zalo­ge eksplo ziv nih snovi, pred tem pa so bili v podjetju 
ak tiv ni tu di pri pa dni ki vo ja ške obvešcevalne slu žbe KOS. Prav ak tiv nost varno stnih služb JLA se je ne po­
sredno pred osamo svoji tveno vojno izredno okrepi la, 
in to ne sa mo v Kam ni ku, kjer so bi li ob jek ti po na crtu 
O, ampak po celotni Sloveniji, z name nom, da bi med 
dr žavlja ni se ja li tu di ne za u pa nje v organe za notranje za deve in ple bi sci tarno odlo ci tev Slovenije. 
Naj kot zani mi vost omenim, da je nekaj mese cev pred vojno za Slovenijo prišla v Kamnik Gene ralna in-
spek cija na rodne armije (GIN), sku pi na vi so kih ofi cir-jev JLA v ci vi lu, ki je ime la na lo go preveriti us klaje nost na crtov varovanja ob jek tov »na men ske pro iz vodnje« Kemijske in dustrije Kam nik. Že le li so si ogle da ti na crt 
Postaje mili ce Kamnik za Kemijsko industrijo Kamnik. 
Seveda jim te ga na crta ni smo po kaza li, ker je bil iz­
de lan povsem na novo. Ker sem se ob tej njihovi za­
htevi na sme hnil, me je sta rejši ofi cir mrko pogledal in vpra šal: »Dec ko, šta je tu sme šno?« Tudi njemu je bi lo gle de na ra zme re jasno, kaj je bi lo »sme šno«, za to 
164 odgovor niti ni bil potreben. Pravza prav je bilo popol-no ma jasno, da je bil to del priti ska zveznih organov na sistem, ki legalno in legi tim no zagotavlja varnost v 
Repu bli ki Sloveniji. Spo roci lo, da pri pa dni ki slovenskih 
varno stnih struktur ne bomo pristaja li na provokacije, 
katerih na men je bil znan, je bi lo na mrec ned voumno. 
Ena izmed na log va rovanja je bi lo tu di šci tenje po po se bnem na crtu, ki se je iz vaja lo tu di pri pred se dni­ku Skupšci ne ob ci ne Kam nik Maksu Lavrin cu; na lo ge stal ne ga varovanja je obo rožen iz vajal Peter Si tar, so-sed go spo da Lavrin ca. 
Ome ni ti je treba tudi takrat no sode lovanje Posta­je mili ce Kamnik z novo lokalno televi zijo KTV Impulz Kamnik, ki jo je vo dil Mi lan Zavr šnik. Lo kalna te levi zija je ime la po membno vlo go pri ne po srednem obvešca­nju javno sti o varno stnih razme rah in tveganju na ob-mo cju ob ci ne Kam nik in šir še okoli ce, s ka terimi smo javnost sezna nja li o varno stnih dogod kih v naši lokalni skupno sti. Tre ba je ome ni ti tu di to, da je bil Sta ne Ho-mar, clan eki pe KTV Impulz, ra njen s strel nim oro žjem pripa dni ka JLA, ko je sku paj z Mi la nom Zavr šni kom po skušal po sneti spo pad po li cije in te ritorial cev z JLA v Trzi nu.5 
Odlo­ci­tev­o­umi­ku­bor­be­nih­sred­stev 

Življe nje pod Kam ni ško-Savinj ski mi Al pa mi je na za-cetku leta 1991 potekalo do kaj mirno, a to stanje je bi lo zgolj navi dez no. Dr žava se je spre mi nja la v go ji šce na ci o na li zma, interesov agresiv ne poli ti ke z juga bivše skupne dr žave, popol no ma od kritih gro ženj in pre zi ra, usmerje ne ga v Slovenijo, in to zato, ker je Slovenija iz brala svo jo de mo kratic no pot in ker se ni po dredi la na ci o na li stic ni po li ti ki Miloševica in nje govih so miš lje­ni kov. Poleg te ga je bil nji hov na men one mo go ca nje po li tic nih vod stev dru gih re pu blik, ki so nas protovala tej do mi nan tni po li tiki z ju ga. Naši odlo cevalci so ob pod po ri pre bi valcev Slovenije spre je li odlo ci tev, da po svoji za crtani poti za vsa ko ceno odi de mo v sa mo stoj­nost. Slovenija je imela kadrovski in operativ ni poten­ci al, da za šci ti svo je in terese, na svo ji stra ni pa je ime-la tu di ce lotno pre bi valstvo. 
Orožje in stre li vo Postaje mi li ce Kam nik je bi lo vse do me se ca maja 1991, pa tu di si cer, ves cas na var-nem v prostorih enote ali v operativ ni uporabi, zato do takrat glede na varno stne razme re ni bilo razlo ga za umik ali skla di šce nje v skriv nih de po jih. Pre prican sem, da sovraž ni stra ni ni ti na mi sel ni pri šlo, da bi si prisvoji li na še orožje, saj so do bro vede li, da jim te ga brez oborože nega odpo ra ne bi dovoli li, kaj še le da bi ga iz roci li. V prostorih mo je pi sarne, tik nad vho dom v zgradbo, smo imeli v hrambi in varovanju voja ške evi-den ce na borni kov z ob mo cja te da nje ob ci ne Kam nik (da nes Kam nik in Ko men da), za ka tere je obstaja la veli ka verjetnost, da bi jih JLA lah ko odvze la in da bi bi lo s tem ogro že no tu di nji hovo življe nje. Zapo sle ni na takrat nem Oddel ku za ljudsko obrambo so zaradi var-no sti gradi va delo z eviden ca mi izvaja li kar v prostorih Postaje mi li ce Kamnik. 
Naše skla di šce oro žja, va rovano s pre prostim teh­nic nim va rovanjem, je bi lo ali v man sardnih pro storih na Tom ši cevi uli ci 4 ali pa je bi lo raz de lje no med stal ni 
 irilaari 

se stav – ak tiv ne po li ci ste – in re zervne po li ci ste; se­veda govorimo o dolgo cevnem oro žju in ne o oro žju v ose bni za dol ži tvi, ki si cer pri pa da vsa kemu po li ci stu v stal nem se stavu v vseh varno stnih ra zme rah. Oro žje in stre li vo je bi lo raz de lje no že pred ho dno ob skli cu 
moš tva prve polovi ce 50-odstotne ga rezervne ga se­stava, kasne je pa še ob sklicu ostalih 50 odstotkov rezervne ga sestava Postaje mili ce Kamnik. Ostalo so 
bi li vi ški – za lo ge streli va, ki bi omo go ca le da ljše bor-
be no delovanje. Kot zani mi vost naj navedem, da so 
ime li po li ci sti pred de li tvijo s ci šce njem kon zervi rane­ga orožja res ve li ko »uma za ne ga de la«, to da trdovrat-
no mazivo so zelo iznajdlji vo in inovativ no odstrani li. Ob poslab ša nju varno stnih razmer in na podla gi oce­
ne ogro že no sti, ki je ka za la, da ob staja mož nost, da bi JLA tu di s si lo po skuša la ra zo roži ti organe za notranje za deve, smo za ce li okre plje no zu na nje fi zic no varova­nje ob jek ta na Tom ši cevi uli ci 4. 
Vodstvo Repu bli škega sekretariata za notranje za­deve (RSNZ) ozi roma vod stvo Uprave za notranje za­deve Ljub lja na - oko li ca se je proti kon cu maja 1991 odlo ci lo za umik vi škov oro žja in stre li va iz ta krat nje­nih enot na taj ne lo kacije, ker je že obstaja la ve li ka verjetnost, da bo pri šlo do spo pa dov v ve cjem ob se gu ali pa da bo treba spreme ni ti takti ko delovanja na te­renu (v pri me ru »total ne vojne« mo rebit ni umik ce lot-ne enote na varnej šo lo kacijo). Seveda ra zme re leta 1991 v pri merjavi z letom 1990 ni so bi le vec pri mer-lji ve. Slovenija je bila samo zavestnej ša, pripravlje na in preprica na v svo jo zma go, tu di vo ja ško, ce bo to treba. 
Iz­bi­ra­lo­ka­ci­je­taj­ne­ga­skla­di­šca­v­Ur­šu­lin­skem­sa­mo­sta­nu­Me­ki­nje­
V maju leta 1991 je bi la spre jeta odlo ci tev, da or-gani za cijske enote takoj organi zi rajo in zac ne jo s pri­pravami na umik vi škov oro žja na skriv ne lo kacije. Iz bor je bil pre pu šcen la stni iz najdlji vosti in do mi sel-no sti, predvsem pa poznavanju lokalnih razmer. Ker je bil takrat ni koman dir na daljši odsotno sti, razlo ga se ne spo mi njam, sem ga v tem ca su na do me šcal. Po tehtnem pre mi sle ku sem kot mož no lo kacijo iz bral Ur-šu lin ski sa mo stan Me ki nje. Lo kacija je bli zu me sta in hkra ti izven njega in za takrat ne razme re tudi precej ne navadna. O iz bo ru sem sez na nil po moc ni ka koman­dirja Stje pa na Kovacevi ca. Stri nja la sva se, da je lo ka­cija zelo primerna tako za prihod kot za umik, pa tudi za radi sa me ga varovanja skla di šca, ce bi bi lo tre ba. Upal sem, da se bo s tem stri nja la tu di od govorna ose­ba v samo stanu, kar je bilo seveda najpo mem bnej še. Mo ram prizna ti, da sem sicer razmiš ljal tudi o dodat ni, rezervni lokaciji v smeri Stahovi ce, Stranj in Kamni ške Bistrice, konkretne je pa ni ti ne. 
Po tele fonu sem po kli cal pred stojni co sa mo stana sestro Ire no Ja než, se ji pred stavil in ji povedal, da bi se z njo rad dogovoril o neki pomem bni zadevi in da naj mi spo roci dan in uro, ce me je seveda pri pravlje­na sprejeti in mi prislu hni ti. Na prvi sestanek sem se odpravil sku paj s po moc ni kom koman dirja Stje pa nom Kovacevi cem. Mo ram priz na ti, da je bi lo prvo sreca­nje v sprejem ni ci samo stana glede na odnos med dr­žavo in cerkvijo do te daj pre cej ne navadno, to da že v sa mem iz ho di šcu je bi lo ze lo pri src no in is kreno in v dia lo gu sva ta koj pre mo sti la za cetno za dr ža nost. Že takrat, na prvem sreca nju, mi je bi lo ja sno, da imam 
nas proti iskrivo sogovorni co, s katero se bom lahko 
do govarjal in v kon cni fa zi do govoril za so de lovanje pri organi za ciji taj ne ga skla di šca. Po ja snil sem ji, da gre za stro go tajen po govor, in ji povedal, da bi že le li imeti ne kje v nji hovih pro storih taj no skla di šce vi škov orožja 
Postaje mili ce Kamnik. O vsebi ni pogovora in lokaciji 
ne sme ve deti nih ce drug ra zen nas treh, ki smo bi li 
tam prisotni – tako takrat kot tudi v prihod nje in tako 
je tu di osta lo. Ire na Ja než mi je poveda la, da z nje­ne stra ni gle de skla di šce nja ne vi di za drž kov, da pa mo ra do bi ti so glasje tu di od go spo da žu pni ka An tona Go sarja, zdaj že po kojne ga, provin ci al ne pred stojni ce Mi ha e le Biz jak in nad škofa Aloj za Šuš tarja. Pri do bi la je soglasje vseh treh; go spod nad škof Alojz Šuš tar je so glasje pos premil z be se da mi: »Storite vse, kar je do-
bro za Slovenijo!« 
Po tem so glasju sva se v naji nih na sled njih sre ca-
njih dogovorila za vse protokole varovanja in hrambe 
orožja ter rav na nje v pri me ru razlicnih de javni kov tve­ganja, ki jih je bi lo mo go ce ta krat tu di re al no pri ca ko­vati; o nuj nih izje mah, ce bi seveda ob staja le, pa bi 
se dogovarja la skupaj, vendar do teh nikoli ni prišlo. 
Takrat na pred stojni ca spoš tovana sestra Ire na Ja než je to željo in naji ne do govore upoštevala, še vec, lah ko recem, da se je iz jem no do bro vži vela v vlo go, za ka­tero sem jo pro sil. Ta ko o izbo ru lokacije in na crtova­
nju ni vede la niti naša niti njena notranja javnost. Naj ob tem kot zani mi vost povem še to, da je tako širša kot tudi notranja javnost obeh insti tu cij v organi za ci­
jo skla di šca prvic do bi la šir ši vpo gled 25. 6. 2012 ob odprtju spo min ske plo šce na zvo ni ku Uršu lin skega sa-mo stana Me ki nje, kjer so bi le prvic pred stavlje ne na­
ji ne ak tiv no sti. 
Mo rebit na prisotnost vozil poli cije, teda nje mili ce, ni kakor ni bila tako zelo nenavadna, saj je bilo znano, da je v enem de lu sa mo stana skla di šce naj de nih ko­les na ob mo cju ob ci ne Kam nik in da so bi la tja do stav­lje na z vozi li Postaje mili ce Kamnik. Prostor v zvoni ku je bil iz vec raz lo gov vse kakor ze lo do ber iz bor. O lo-kaciji taj ne ga skla di šca sem de pe šno po rocal tu di na UNZ Ljub lja na - oko li ca, rok za umik pa nam je do lo ci lo nje no vod stvo, kar je za be le že no tu di v do kumen tar-nem gradi vu teda nje uprave. Izde lan je bil na crt va ro­vanja ob jek ta in prevoza na taj no lo kacijo. 

V sku pi no za prevoz sva s po moc ni kom koman dir­ja Stje pa nom Kovacevi cem dan pred tran sportom iz­brala še voz ni ka vozi la, mi lic ni ka – vo djo varno stne ga okoli ša – Jan ka (Iva na) Bri novca. Za lo ge so bi le pri­pravlje ne za prevoz v poz nih noc nih urah. Pred prevo­zom sem pregledal pot do samo stana. Sprva je bilo miš lje no, da se tovor dostavi skozi vrata pri zvoni ku sa-mo stana (prvotni glav ni vhod v sa mo stan) ozi roma pri cerkvi, a sva s sestro Ire no ta krat pri šla do za kljuc ka, da bi bila ta lokacija lahko kompromi ti rana, saj je bilo dvorišce prevec osvetlje no. Zato je bil tovor do stavljen po ne o svetlje nem dvo rišcu v atrij zgrad be in od tod 
prene sen v zvonik. Pri prena ša nju zabo jev sta sode lovali še sestri Bog-
da na Fe konja in Fa ni Žni dar šic. Vra ta v zvo ni ku so bila za kle nje na. Na njih je bil na me šcen na pis PROSIM, NE OD PI RAJ! HVA LA, za kar je poskr be la sestra Irena. 165 


Fotografija re gi strske ta bli ce vo zi la, ki po ne kem srec nem na klju cju ni bila uni ce na. (Arhiv: av tor pri spev ka) 
Po vrni tvi z od sotno sti sem Fran ca Potocni ka, takrat še koman dirja, v skla du s pravi li formal no sez na nil o iz bo ru lokacije, po stopkih, na crtu in na ci nu prevoza in skla di šce nja vi škov. 
Mo ram poveda ti, da sva bi la s sestro Ire no Ja než ves cas v kon tak tu in da me je po te le fonu obvešca la 
o po javu sum lji vih oseb in ose bnih vo zil v bli ži ni Ur šu­
lin skega samo stana Meki nje, ki bi lahko predstavlja-la potenci al no nevarnost. Medse boj ne sestan ke sva za radi nevarno sti, da bi bila lokacija kompromi ti rana, ome ji la na najnuj nej še. Zaradi tveganja, ki ga je pre­vzel samo stan oziroma njena predstojni ca, sem ji ves 
cas po sredoval ak tu al na varno stna pri po roci la in tu­di ome nil mož nost naj huj ših po sle dic v pri me ru, ce bi agre sor zav zel Slovenijo, ce mur bi za gotovo sle di lo ma šcevanje tu di vsem ti stim ak terjem, ki tve ganja ni-
so prevze ma li samo po klic no. 
Ob staja la je tu di in forma cija, ki so jo ši rili simpa ti-zerji JLA o tem, kdo in ka ko bi »po po razu« Slovenije opravljal do lo cene na lo ge na naj odgovornej ših jav nih fun kcijah na tem ob mo cju. Kaj bi se zgo di lo z »uporni­ki« in nji hovi mi dru žin ski mi cla ni, naj brž ni tre ba po se­bej ome nja ti. 
Tajno skla di šce in nje na lo kacija sta osta la ne kom­promi ti rana tudi po tem, ko smo 25. 10. 1991, po odho du zadnje ga voja ka iz Slovenije, viške znova pri­pe lja li v prostore Poli cijske postaje Kamnik. Seveda je treba poveda ti tudi to, da se je vojna na našem obmo-cju za ce la 27. 6. 1991, ko je ob 2.40 z Vrhni ke preko Men gša, Most in proti Brni ku kreni la oklepna kolo na sovraž ne JLA. 
Mo ram priz na ti, da sva bi la s sestro Ire no Ja než pre­se ne ce na in ra zo ca rana nad vse bi no pri spev ka z na­slovom V prid sa mo stojno sti tu di sa mo stan pi sca J. B., ki je bil leta 2018 objavljen v zborni ku »Ne po za bi mo!«. V njem je avtor delno povzel vsebi no govora ob odkri­tju spo min ske plo šce in po svo je in terpreti ral organi­za cijska dej stva in oko li šci ne, ki jih ni mo gel poz na ti in jih v ce loti poz nava sa mo oba (še ve dno ži va) ne po­sredna organi za torja taj ne ga skla di šca v Ur šu lin skem sa mo stanu Me ki nje. V clan ku je na mrec v nas protju z zgo dovin sko resni co objavil ne katera ne resnic na dej­stva in oko li šci ne. Avtor je vlo go kljuc ne ga organi za­torja pripi sal nekomu, ki je ni imel in ki je med osamo­svoji tveno vojno celo odklo nil nadalj nje sode lovanje. S Zvoneta Lo garja), sva sku paj argu men ti rano odgovo­rila in re a gi rala na ne resnic ne navedbe in za htevala po pravek, ki pa ga ni koli ni bi lo. Še vec: ni se jim zde lo 
vredno niti odgovoriti, kar samo po sebi govori o avtor­
ju clan ka. 

Prav je, da se o takih dogod kih piše in sezna nja jav­nost, hkrati pa se poskr bi za to, da se v zgodovin ski spo min za pi še jo le ve rodo stojna in re snic na dej stva, ki bo do govorila o ne kem ca su, ko tu di ži vih pric ne bo vec. 
Vir 

https://www.kamnik.si/novice/Odkritje-spominske-plosce-v-Mekin­jah-25-06-2012 
pi smom avtorju in veteranskim organi za cijam, ki sva 
166 ga po sla la 6. 11. 2018 (ose bni arhiv Ire ne Ja než in 
Ire­na­Jo­ži­ca­Ja­než1 Sv.­Duh­244,­Ško­fja­Lo­ka irena.janez@rkc.si 

Ur­šu­lin­ski­sa­mo­stan­v­Me­ki­njah­in­osa­mo­svo­ji­tev­Slo­ve­ni­je­le­ta­1991 
Uršu lin ke mekinj skega sa mo stana so med osa mo svoji tveno 
vojno aktiv no sode lovale s Teritorial no obrambo in dale v za-
cetku junija 1991 po li cijski po staji Kam nik na raz po la go skriv ni prostor za hram bo orožja v svo ji hi ši. S tem so hotele na svoj na-cin po ma gati k ure sni ci tvi sa mo stojno sti Slovenije. Po konca ni 
vojni v Sloveniji so spreje le v samo stan ske prostore begun ce s 
Hrvaške in iz Sa rajeva in za nje vsestran sko skr be le. Kljuc ne be se de: Uršu lin ski sa mo stan Me ki nje, osa mo svo­ji tev Slovenije, Teritorial na obram ba, Po li cija Kam nik – oro žje, 
sestre, begun ci 
Du ring the war of in de pen den ce, the Ursu li ne si sters in the convent of Me ki nje actively col la bo rated with the Territo­rial De fence, and in the be gin ning of Ju ne 1991 they offered the po li ce sta ti on in Kam nik a va cant ro om in the ir bu il din gfor storingweapons. It was the ir way of do ing the ir part for the in-de pen den ce of Slovenia. After the war, they welcomed re fu ge­es from Cro a tia and from Sa rajevo to their convent and hel ped them in any way they co uld. Key words: Ursu li ne convent Me ki nje, in de pen den ce of Slo­venia, Territorial De fence, Poli ce sta ti on Kam nik – weapons, si­sters, refu gees 
Utrip­živ­lje­nja­v­me­kinj­skem­sa­mo­sta­nu v­le­tu­1991 
Minilo je 30 let od prelom ne ga leta slovenske zgo­
dovi ne. Marsi kaj je že od šlo v po za bo, so pa do god ki, 
ki so ostali globo ko zapi sa ni v srcu. Med temi je tudi do gaja nje v mekinj skem samo stanu med osamo svoji­tveno vojno. 
Leto 1991 je bilo ze lo pestro. Pred na mi je bi la ure­sni ci tev ple bi sci ta, ko smo se odlo ci li za sa mo stojno dr žavo Slovenijo. Sestre smo se med se boj o tem ve­li ko pogovarja le, bi le smo enot ne gle de lo ci tve od Ju-go slavije, že le le pa smo, da osta ne mo z osta li mi re-pu bli kami v dobrih odnosih, saj so nas z njimi veza le redovne vezi, z ne katerimi pa tu di so rodstvene. 
Sestre smo zve sto spremlja le po roci la in sle di le do god kom, za cu ti le smo, da je na po li tic nem po droc­ju veli ka na petost in nevarnost, ki je gro zi la od JLA. Vedno bolj smo pre poz navale, da se na vseh po droc­jih diskretno, a vztrajno pripravljajo varno stni ukrepi, da je Teritorial na obram ba v pri pravlje nosti »za vsak primer«. Predstavnik TO iz Kamni ka je prišel k nam s prošnjo, ce jim za ne kaj ca sa od stopi mo kozo lec to-plar zu naj na še ga obzi dja na Pri stavi ter omo go ci mo 
Diplomirana katehistinja, uršulinka. 
do stop do sa ni tarij, vode in te lefona. Ob do govoru, da 
bo do spoštovali naše imetje in našo zase bnost, smo da le soglasje. Seveda so bili ti dogovori zaradi varno sti po pol no ma taj ni. 
Sestre smo v tem ca su razmiš lja le in iska le pri me-ren pro stor za za klo ni šce, predvsem za bol ne in osta­rele sestre, da jim omo go ci mo varnost ter du hovno in ma terial no oskrbo. Ta prostor smo opremi le z vsem, kar smo prepoz na le, da bi morda prišlo prav, niti malo pa si ni smo mo gle pred stavlja ti, ko li ko casa bo mo za­radi nevarno sti to potrebovale. 
Taj­ni­po­go­vo­ri­s­po­li­ci­jo­o­so­de­lo­va­nju 
Sredi teh naših priprav, nekje konec maja 1991, 
me je po te le fonu po kli cal g. Zvo ne Lo gar, takrat še 
na me stnik koman dirja kamni ške poli cije, ki pa je bil sredi osamo svoji tvene vojne imenovan za koman dirja. Prosil je za pogovor, ki naj bi bil zares zau pne narave. 
Do govorila sva se za cas. Po skr beti je bi lo tre ba, da se v ca su nje govega pri ho da k nam ni nic do gaja lo na dvorišcu in pred vho dom v hi šo. Z njim je pri šel tu di po moc nik ko man dirja. Ustavi li smo se v na ši spre jem­ni ci v pri tli cju in v po govoru smo hi tro prešli k stva ri. G. Lo gar je naj prej po novno pro sil, naj to, kar se po govar­
ja mo, ostane strogo zau pno. Zani mal se je, ali bi mo-
gle za ne kaj ca sa od stopi ti so bo, ki jim je bi la pred leti 
na razpo la go za hrambo najdenih koles, ali kak drug prime ren prostor. Poja snil je, da naj bi tokrat šlo za 
hram bo vi škov nji hovega orožja. Bi la sem v ve li ki ne go-tovosti, saj se je v me ni po raja lo odlo cil no vpra ša nje, ali so v slu žbi Jugo slavije ali de lajo za bla gor Slovenije. 
Ta negotovost me je bloki rala v odkritem pogovoru, za-to sem le tvegala vpraša nje, ali se zavze majo za obstoj 
Ju go slavije ali za sa mo stojno Slovenijo. To je bilo za-
me pri dogovarja nju bistveno. Vem, da sem bila s tem vpra ša njem predrz na. Ko sta mi pokaza la slovensko 
znac ko na uni formi in mi je g. Zvo ne Lo gar vse po dro­bno po ja snil, je po govor ste kel bolj spro šce no. 
Zaveda la sem se, da sama o tem ne morem in ne 
smem odlo ca ti, temvec le v so glasju s sestrami hi šne­

ga sveta in z dovolje njem provin ci al ne predstojni ce. 
Vendar sem že vna prej cu ti la, da pri njih ne bo pro ble-
ma, ker gre za Slovenijo. 
So ba, ki jo je pre dla gal g. Lo gar, ni bi la pri merna, ker 
je bila na zelo vidnem mestu, zato sva potem, ko sem 
ime la potrebna so glasja, po ogle du mož nih pro storov iz brala so bi co v naj bolj za pu šce nem de lu sa mostana, v pri tli cju cerkvene ga zvo ni ka. Sle di li so še do govori 
o vseh podrobno stih glede organi zi ranja tajne ga skla­
di šca, tran sporta orožja, varne hram be, kontrole tega skla di šca in tu di ka ko ukre pa ti v pri me ru nevarno sti. 
Hram­ba­oro­žja­in­opo­ri­šce­TO 
Zalo ge orožja so bi le v pro stor pod zvo ni kom pri pe­lja ne takoj v za cetku junija, v poz nih noc nih urah. Naj­prej se je z ose bnim av tom pri pe ljal g. Zvo ne Lo gar in še enkrat preveril varnost ob pre no su. Ugotovi li smo, da naj bli žja pot sko zi vho dna vra ta ob cerkvi za radi premoc nih re flek torjev ob ce sti ne pri de v poš tev, zato sta se nje gova stanovska ko le ga g. Stje pan Kovacevic in g. Janko Brinovec z na lo že nim tovorom in z ugas nje-167 


Organi za torja taj ne ga skla di šca v Ur šu lin skem sa mo stanu Me ki nje Zvo ne Lo gar in sestra Ire na Ja než (Arhiv: Ob ci na Kam nik) 
ni mi av tomo bil ski mi luc mi pri pe lja la na sa mo stan sko dvorišce in sko zi porton v atrij sa mo stana. 
Z naše stra ni sta s. Fa ni Žni daršic in s. Bog da na Fe-konja z bu dnim oce som preverja li potrebno varnost na poti k sa mo stanu in na nji ma zna nih vo galih dvo rišca in oko li ce. Ob pre na ša nju oro žja pa smo sku paj prije le tu di za tež ke zaboj ni ke in po ca si šle na prej, ka za le pot ostalim ter opo zarja le na sto pni ce in pragove. 
Z g. Lo garjem sva se do govorila, da se obo jestran­sko obvešcava o vsem, kar bi bi lo iz redne ga okoli hi še. Spo mi njam se, da sem šla vsak dan na ogled, tudi v okoli co samo stana in proti Pristavi. Med osamo svoji­tveno vojno je ime la na tem me stu svo je opo rišce ena od enot Teritorial ne obrambe.Tam sem vedno opazi la ne zna no osebo, ki se mi je zdela nekoli ko sumlji va. Pripe lja la se je do kozol ca na Pristavi, si nekoli ko ogle-dovala teren in potem hitro izgi ni la v nase lje. O sum-lji vem obna ša nju ne znan ca sem po te le fonu obvesti la 
g. Lo garja, ki je bil ta krat že ime novan za ko man dirja. Še isto noc se je sku pi na te ritorial cev ti ho umak ni la iz 
na še okoli ce. Kasne je se je izkaza lo, da je bila oseba, ki je opazovala naše teritorial ce, v navezi z znancem, 
pripa dni kom JLA iz Be o grada. Ob iska nju mož no sti za cim ve cjo varnost sa mo-
stana, ki je bil tudi kulturni spome nik, smo se obrni le na KS Meki nje, konkretno na predse dni co KS gospo 
saj smo ve de le, da se v voj nem ca su po med na rodni 
konvenciji ne sme ruši ti kulturnih spome ni kov, ki so 
ozna ce ni z za stavo. To zastavo smo z dovolje njem g. žu pni ka An tona Go sarja obe si le v zvo nik cerkve. Nih ce 
od nas ni vedel, kako dolgo in v kakšni obliki bo traja la ta vojna. Pripravlje ne smo bile odstopi ti še kak prostor 
za po li cijo, ce bi bi lo potrebno. V so glasju z g. Lo garjem sem okvirno raz krila »na šo ak tiv nost« žu pni ku Gosar­
ju z razlo gom, da po potrebi dovoli poli ciji uporablja ti zvonik za opazovanje okoli ce. Brez omahovanja je dal ustno dovolje nje, še pose bej, ko sem mu poveda la o 
razgovoru z g. nad škofom Aloj zijem Šuš tarjem, ki nam je pri po rocil, naj na redi mo vse, kar mo remo v do bro 
Slovenije. 
Mo­li­tve­na­pod­po­ra­se­ster 

Osta le sestre v skupno sti ni so bile sezna nje ne s te-mi ak tiv nostmi, ve de le pa so, da smo vsi potrebni Bož­je ga varstva. V dneh osa mo svoji tvene vojne, od 27. ju nija naprej, smo se zato zbirale in vztraja le v moli tvi pred Najsvetejšim, saj smo vede le, da bomo s tem po svojih mo ceh naj vec pri spevale za bla gor do movi ne. Ker smo se za dr ževale v bolj varnih pro storih, naj po­vem, da je bila naša molil ni ca takrat v pralni ci, ki je ze lo utrje na in z obokanim stropom, s prtom prekrit 
Ma rijo Reba, ki nam je v tistem trenut ku edina mogla pral ni stroj pa je slu žil kot pod stavek monš tran ci. 168 iz po slovati zastavo Spome ni škega varstva Slovenije, 

Skla di šcni pro stor Ur šu lin skega sa mo stana Me ki nje (Foto: Lea Lo gar, arhiv: Ob ci na Kam nik) 
Tajno skla di šce oro žja po li cijske po staje Kam nik je 
bi lo pri nas do konca oktobra 1991, ko je zadnji vojak 
JLA za pu stil Slovenijo. 
Takrat na provinci al na predstojni ca s. Miha e la Biz-jak je v spo mi nih na ta cas osa mo svaja nja za ta pri­spevek na pi sa la: 
»Tudi ur šu lin ke v Me ki njah smo tre petale in ve li ko 
mo li le za osamo svoji tev naše ljublje ne Slovenije, po­
tem ko so jo na pa dle si le JLA. Ker sta bi li Slovenska po li cija in ta krat na Te ritorial na obram ba nova Sloven­ska voj ska nas proti tem si lam kot go lo roki David pred do bro oprem lje nim Go lja tom, smo bi le pri pravlje ne po ma gati, kjerkoli bi bi lo potrebno. Prav hi tro se je 
po kaza lo, da lokalna poli cijska postaja nima varne ga 
in pri merne ga pro stora za shram bo vi škov orožja. Kot 
takrat na provinci al na predstojni ca sem dala soglasje 
hi šni pred stojni ci, s. Ire ni Ja než, da ure di vse potre­bno za pre nos oro žja v na še pro store in se sa mo s 
takrat nim name stni kom koman dirja kamni ške poli­
cije Zvonetom Lo garjem do govarja in po i šce pro stor v samo stanu, kjer bi bi lo orožje po li cije lah ko varno 
shra nje no. S. Ireno sem prosi la, da o tem obvesti tu­
di go spo da nad škofa dr. Aloj zija Šuš tarja, ce bi imel 
kakr šno koli vpraša nje glede tega. Kot se spomnim, ni imel pomi sle kov, vse je bilo zadovolji vo ureje no. Ime­
le smo za do šcenje, da smo na ta ko konkreten na cin 
ste kot teritorial ce, njihovo zau pa nje, da so s tako ma-lo sredstev osvobo di li našo domovi no. O tem morajo sli ša ti in brati tudi gene racije mladih, da bodo ceni li 
na šo samo stojnost, ki ni sa mo po se bi umev na. Bo gu ne skoncna hva la za vse!« 
Tudi s. Fa ni Žni dar šic in s. Bog da na Fe konja sta 
v svojih spomi nih na naš prispevek k osamo svoji tvi 
Slovenije iz razi li, da sta cu ti li, da je bil to ze lo za hte­ven cas, pre po jen s stra hom, pa tu di z ne kim pri ca­kovanjem. Bi li sta srec ni, da sta lah ko tudi na ta ze-lo dis kreten na cin so de lovali v osa mo svoji tveni voj ni. 
Sprem lja la pa ju je zavest, da je Bog z nami in blago­slavlja in va ruje na še delo. 
Be­gun­ci­med­na­mi 
Osa mo svoji tvena vojna se je iz Slovenije razši rila na Hrvaško, kjer pa ji ni bilo vi deti kon ca. Lju dje so za ce-li za pu šca ti svo je po go rele, po ruše ne do move, da si ohranijo go lo življe nje. Slovenija je bi la od prta za be­gun ce, ki so se po razde li li po vseh ob ci nah. 
Sestre smo se dogovorile, da po potrebi ponu di mo prostore, ki so bili name nje ni naše mu apostola tu, za na stani tev be gun cev. Svo jo odlo ci tev smo po sredova­le Krajevni sku pno sti Me ki nje, Rde ce mu kri žu Kam nik in Slovenski karitas. Odziv je bil hiter in hiša se nam 


lah ko poma gale na šim po gumnim po li ci stom. Bog jih je v krat kem ca su na pol ni la z be gun ci. To so bi le pred­je va roval in še da nes lah ko obcu du je mo tako poli ci­vsem stare mame z vnuki iz Karlovca, nekaj mladih 169 


Vhod v taj no skla di šce v Me kinj skem sa mo stanu (Foto: Lea Lo gar, arhiv: Ob ci na Kam nik) 
družin iz Osije ka in ma lo kasne je ne kaj ma mic z otro ki iz Slavonske Pože ge. Za krajše obdob je so se jim pri­druži li še po sa mez ni ki iz dru gih krajev Hrvaške. Med zad nji mi sta pri šli in osta li pri nas dlje ca sa mla do letni rodni sestri iz Sa rajeva. V do lo ce nem ob dob ju je bi lo v hi ši tu di do tri in dvajset be gun cev hkra ti, med nji mi vec 
kot po lovi ca otrok. S priho dom begun cev se je utrip samo stan skega 
življe nja te me lji to spre me nil. Vse sestre, vsa ka na svoj na cin, so pri po mo gle, da so tem trpe cim lju dem laj­ša le težo be gun stva z vsa kodnev no oskr bo, pa tu di s 
po govori in skupnim delom. Ni bilo vedno lahko, saj 
so pri šli sku paj lju dje iz raz lic nih krajev in kul turne ga okolja, raz lic ne ga statu sa in na ci na ra zmiš lja nja, z raz­lic no pri pravlje nostjo de li ti med se boj stva ri, ki so jim bi le da ne na raz po la go. Hi tro smo ugotovi le, da se vse 
razli ke in napetosti, ki so se pojavlja le med njimi, naj­bo lje rešijo tako, da ena od sester prevza me vso skrb za gospo dinj stvo. To je veli kodu šno spreje la s. Bogda­na Fe konja. 
Takoj ob pri ho du so naj prej pro si li za rož ne vence, ki so jih imeli kot zname nje upanja, da bo vojnih gro­zot tudi pri njih kmalu konec. Stiska ne sprašu je po verski pripa dnosti, zato sta bila zanje zelo dobrodo šla tu di p. Mi roslav Ba tarilo, fran ci škan, in s. Slavomi ra Andrijevic, za grebška usmi ljenka, oba iz sku pno sti v Kamni ku, a po rodu iz krajev, od koder so prihaja li be­gun ci. En krat na te den so be gun ci ta ko ime li mož nost bi ti pri sveti maši v hrvaškem jezi ku, otroci pa so lahko ime li verouk v svojem jezi ku. Tudi sicer je bilo veli ko prilož no sti za po govore o spravi, od pu šca nju, lju bez ni … 
Be gun ci so ve ci no ma pri haja li k nam pre ko Rde ce­ga kri ža, ki je ure jal tu di prav ne in vse dru ge zadeve, poveza ne z njihovim bivanjem v Sloveniji. Osnovno šol-skim otro kom je fi nan cno in organi za cijsko omo go cil, 
dje iz vse okoli ce, pa tudi iz tuji ne, so se na to situ a cijo 
odzvali z ve li ko darežlji vostjo. Tu di sestre uršu lin ke iz vseh de žel sveta so nas sprem lja le z za ni ma njem in skrb jo, nas pod pi rale z mo li tvijo in tu di fi nan cno, da smo mo gle kri ti vse stro ške vzdr ževanja hi še in pre­skr beti, ko li kor je bi lo mo go ce, potrebno opre mo za bi vanje in vklju cevanje v normal no življe nje. Ta ko smo 
sestre opremi le kar nekaj prostorov samo zanje, za nji-hove osnovne potrebe, npr. da so si lahko sami prali 
pe rilo, su ši li in li kali … V pro storih bi vanja smo jim pri­pravi le caj no kuhi njo, omo go ci le, da so sle di li novi cam 
po televi ziji in podo bno. Poveza nost s poli cijo v Kamni ku nam je bila tudi v 
tem ca su ze lo do brodo šla, saj so med na mi bi vali »tu­ji dr žavlja ni«, ki jih je bi lo tre ba re gistrirati, prijavlja ti in odjavlja ti. Med se boj na do brohotnost in po moc sta tako odstrani li marsi katero oviro pri re ševanju do lo ce-
nih vprašanj. Skupaj smo iskali reši tev za status dveh be gunk, ki sta prišli v našo hišo po datu mu, ki je bil mej nik za prijavo in re gistracijo be gun cev. 
V vese lje in zadovoljstvo mi je, da smo z nekaterimi od takrat nih begun cev še vedno v pisnih stikih. Nek­da nja be gun ka, ki nas je fe bruarja 2021 iska la pre ko Face bo o ka, se je spomni la, da je preteklo 30 let od teh vojnih do god kov. Napi sa la je: »Sem Antonija … in se ogla šam iz Hrvaške, iz Karlovca. V ca su voj ne na Hrvaškem, v letu 1991/92, sem kot 13­letni ca ži vela v Uršu lin skem sa mo stanu v Me ki njah. Ce prav je bil za nas be gun ce te žek cas, me na sestre ve že jo le pi spo­mi ni. Bi le so skr bne, do bre in ve se le, v spo mi nu mi ostaja kar nekaj obrazov, a ne vsa imena (naš tela je pet imen). Veli ko bi mi pome ni lo, da jih po tej poti lah­ko poz dravim in se jim za hvalim.« 
In kaj naj re cem na leto 1991? V svo jem ime nu, pa tu di v ime nu vseh slovenskih ur šu link že lim re ci: Bo gu hvala, da je to leto vtka no v ob dob je na še ga življe nja 
da so se vklju ci li v šo lo v Stra njah. Po moc za nje sta in po slan stva, ko smo bi le na svo jevrsten na cin pri teg­170 za ce li zbi rati tu di kam ni ška in ko mend ska Ka ritas. Lju-nje ne k de lu v do bro na še domovi ne. 

Jože­Berlec1 Vrhpolje­pri­Kamniku­179 joze.berlec@kks-kamnik.si 

Moji­spomini­na­slovensko­osamosvojitev 
Aktivno sem sodeloval v dogajanju za osamosvojitev Sloveni­
je. Na prvih demokraticnih volitvah sem bil izvoljen v Skupšcino 
Republike Slovenije. Mandat je trajal dobri dve leti in pol, bil pa 
je izjemno zahteven, saj se je v tem obdobju Slovenija izlocila iz Jugoslavije in postala samostojna, mednarodno priznana država. Zmagali smo v vojni s številcno mnogo mocnejšo in dobro oboroženo armado – Jugoslovansko ljudsko armado, potem pa smo morali v zelo kratkem obdobju sprejeti množico 
zakonov, ustavo in, kar je bilo tudi zelo zahtevno, stabilizirati go-spo darstvo, saj je bilo prekinjenih veliko gospodarskih povezav. 
Moja druga »fronta« pa je bilo gasilstvo. Na vso sreco smo bili 
dobro organizirani in kot taki smo lahko dobro ukrepali v okviru 
Obcinskega štaba Civilne zašcite, ko so nas država in ljudstvo najbolj potrebovali. Poveljeval sem gasilcem v obcini, regiji in bil clan štaba Gasilske zveze Slovenije. 
Kljucne besede: delegat, osamosvojitev, demokracija, gasil­ci, blokade 
I actively participated in the events leading up to Slovenia’s independence. In the first democratic elections, I was elected to the Assembly of the Republic of Slovenia. The mandate lasted for more than two and a half years, but it was extremely demand­ing, as during this period Slovenia seceded from Yugoslavia and became an independent internationally recognised country. We won the war against a much stronger and well-armed opposing force – the Yugoslav People’s Army, yet then we had to pass nu­merous laws, write the constitution and stabilise the country’s economy in a very short period of time, as many economic ties were severed. This was an extremely demanding task. 
My other »front« was the fire department. Fortunately, we were well organised and were hence able to operate success­fully and coordinated well the Municipal Civil Protection Head­quarters when the country and its people needed us most. I commanded firefighters in the municipality, the wider region, as well as a member of the Firefighting Association of Slovenia. Key words: delegate, independence, democracy, firefighters, blockades 
Moji spomini na leta 1990, 1991 in 1992 so zelo lepi – imel sem cast in priložnost, da sem aktivno sodeloval pri dogodkih osamosvajanja – celo na vec podrocjih. Poseben spomin so prve demokraticne in vecstrankarske volitve v Sloveniji in zmaga de mo­kraticne opozicije DEMOS. Zelo dobre obcutke pa imam tudi ob spominu na moje delovanje v gasilstvu, ki je ob osamosvojitvi tudi igralo pomembno vlogo, tako kot je še danes najpomembnejši sestavni del ci­vil ne zašcite. 
 iriiiloiraiiir 

Delovanje­v­politiki 
V obdobju pred letom 1990 politicno nisem bil ak­
tiven, deloval pa sem v Kulturni skupnosti in gasil­
stvu, tako da sem bil kot predstavnik najmocnejših društvenih dejavnosti v obcini – gasilstva in zborov­skega petja – clan obcinske Socialisticne zveze delov­nega ljudstva (SZDL). 
Decembra 1989 je bil ustanovljen DEMOS (Demo­kraticna opozicija Slovenije) in kar kmalu so priceli pripravljati sezname za možne kandidate za prve vec­strankarske volitve v Sloveniji. Zanimivo je bilo, da so tekle priprave za volitve v tri zbore takratne skup-šcine. Volitve za vsak zbor pa so potekale po dru-gem sistemu. Kandidatov, ki bi nastopili na listi za Družbenopoliticni zbor in Zbor obcin, se je kar hitro na­bralo dovolj, tedanja opozicija v nastajanju pa je imela vec težav pri zbiranju kandidatov za Zbor združenega dela, saj je bilo v podjetjih zelo malo vidnih ljudi, ki niso bili clani zveze komunistov. Do mene je prišel France Tomšic in me prepriceval, da bi bil primeren kandidat za delegata Zbora združenega dela. Na kan­didaturo sem pristal in postal kandidat na listi DEMOS (brez strankarske pripadnosti), ceprav nisem imel ve­liko upanja na uspeh, saj so bili moji protikandidati nekateri direktorji in drugi politicno zelo mocni ljudje v tedanjem volilnem okrožju. Kot sem že omenil, sem bil zelo aktiven tudi na podrocju gasilstva in bil kot poveljnik gasilskega društva Kamnik, gasilske zveze Kamnik in gasilske regije Ljubljana III, ki je tedaj ob-segala tedanje obcine Kamnik, Domžale in Litija – te obcine pa so sestavljale tudi takratno volilno okrožje za volitve v Zbor združenega dela – dobro poznan med clani gasilske organizacije. Prav ti clani so ob volitvah 171 



odigrali odlocilno vlogo in tako sem bil z veliko vecino izvoljen v takratno Skupšcino Republike Slovenije. Spom nimo se: te volitve v Zbor združenega dela so bi­
le neposredne – volili smo osebo in ne strankarsko listo. 
Zacetki dela v skupšcini so bili zelo zanimivi, vec­
krat tudi pestri, saj je bilo v skupšcino izvoljenih mno-
go kandidatov, ki so bili brez vsakršnih politicnih 
izkušenj, pa tudi brez izkušenj o javnem nastopanju 
in govorništvu. Vecina novih politicnih strank je imela zelo lepe in smele nacrte za delo, vendar pa sama situ-acija ni bila zrela za mnoge novitete. Delo v skupšcini se je kar hitro osredotocilo v osamosvajanje in zato je zmanjkovalo casa za druge spremembe. 
Delali smo najveckrat po zborih, le v primerih, ko 
se zbori medsebojno niso mogli uskladiti, smo ime­
li medzborovska usklajevanja, ce se tudi tako nismo 
mogli uskladiti pa plenarna zasedanja. 
Bil sem med tistimi delegati, ki smo delali »volonter­sko« – v službi sem bil od 6. do 9. ure, potem pa sem šel na zasedanje, ki se je zacenjalo ob 10. uri, koncalo pa v zelo razlicnih urah – tudi ob 3. uri ponoci – zjutraj pa zopet normalno v službo. 
V Zboru združenega dela sem bil imenovan v od-bore za gospodarstvo, za kmetijstvo in gozdarstvo ter za socialo in invalide, v primerih usklajevanja pa sem bil zelo pogosto imenovan tudi v komisije za med-zborovska usklajevanja. 
Samo dogajanje v skupšcini in na razlicnih zase­
danjih je bilo že veckrat popisano v knjigah, zato bom 
mnoge stvari preskocil in se dotaknil dogajanj, v kate­
rih sem bil bolj aktiven. 
Prav tako ne bom popisoval vseh dogajanj: odlo ca-
nje o osamosvojitvi, priprave na plebiscit, osamosva­
janje … 
Moram pa se vseeno dotakniti nekaterih dejstev, ki se danes zelo namerno izkrivljajo – ustvarjajo se neke 
resnice, ki tudi slucajno niso to, in ljudje, ki so bili proti 
osamosvajanju, danes spreminjajo dejstva in si pripe­njajo zasluge za takratne dogodke. Ne želim spodbu­jati delitve med Slovenci, vendar pa (morda naivno) pricakujem, da bi bilo prav, da ljudje, ki so dejansko 
nasprotovali osamosvajanju, ne bi spreminjali dejstev, 
saj so na njihovo žalost mnoga dejstva in govori jasno 
zapisani in dokumentirani. 
Nekaterim, žal, še danes ni jasno, kdo – katera sku­pina je sprožila slovensko osamosvojitev in ta projekt 
uspešno vodila. Zgodovinsko dejstvo je, da je bil to 
DEMOS. DEMOS je to idejo, ki je bila najpomembnejši cilj takratne koalicije, sprožil v najbolj primernem tre­nutku glede na dogajanja in premike v Evropi in tudi dogodke v Jugoslaviji. Kako je bilo to izpeljano, pa je druga tema. Seveda je moral DEMOS pridobiti za to idejo tudi politicne nasprotnike, sicer bi bila to bolj Pirova zmaga. Zaradi ljudi je bilo potrebno doseci vsaj navidezno soglasje in zato je moral DEMOS skleniti 
kar nekaj kompromisov. Nasprotniki osamosvojitve so 
šele pri pripravah na referendum ugotovili, da pac mo-rajo biti »zraven«. Vse do konca so skušali ustavljati ali 
vsaj ovirati proces osamosvajanja in zahtevali so jasne 
odgovore na vprašanja, na katera še ni imel nihce pravih odgovorov: Kaj bomo storili, ce pride v Jugo­172 slaviji do državljanske vojne? Kako se bomo zavarovali 
pred vojaškim pucem JLA? Ali imamo garancijo, da bo Jugoslavija spoštovala rezultate plebiscita? Kaj bo s slovenskim gospodarstvom, ki je že sedaj tako rekoc bankrotiralo, z vse vecjo nezaposlenostjo, kje so garancije za jutrišnji mir in kruh? Ali so izracunane posledice odcepitve v procentih, na primer znižanje življenjskega standarda? Ali imamo mednarodne ga­rancije? Ali so doloceni kriteriji za interpretacijo rezul­tatov plebiscita? Kaj pomeni rezultat 60 % – da bo 40 % prebivalstva Slovenije ostalo v Jugoslaviji? 
Danes, ko poslušam govornike na proslavah, pa 
»ugotavljam«, da je bila osamosvojitev posledica pra­
vil nega ravnanja takratne Zveze komunistov in da so 
tako oni in njihova ravnanja najbolj zaslužni za našo novo državo. Prav spoznanje DEMOSA, da za projekt 
osa mosvojitve mora pridobiti tudi tedanjo opozicijo, saj brez njenega sodelovanja ni bilo garancije za us-peh, in na drugi strani spoznanje tedanje opozicije, da pri tako pomembnem projektu enostavno mora sodelovati – zavzeto ali pa vsaj navidezno, je rodilo našo takratno sedaj tako opevano enotnost. 
Osamosvojitev je uspela. 26. 6. 1991 smo z veli-
castno proslavo pred skupšcino prvic razvili našo novo 
zastavo, donela je slovenska himna, imeli smo svoj de­nar, vsi smo v zanosu praznovali – ali res vsi? Tudi na tej proslavi nekateri niso mogli sprejeti dejstva in so z 
nagajanjem ob govoru nadškofa dr. Alojzija Šuštarja in blagoslovu lipe izklopili ozvocenje, da ne bi kdo slišal kaj »pohujšljivega«. 
Po proslavi ob osamosvojitvi sem se okoli 2. ure zju traj vrnil domov. Ob 4.20 pa me je kot poveljnika gasilske zveze Kamnik poklical novi komandir ljudske milice v Kamniku Zvonko Logar z zahtevo, da bi gasilci kar najhitreje naredili blokade na vseh dostopnih ces­tah. 
Morda še drobec iz delovanja skupšcine v casu vojne. Ne bom opisoval nocne seje, ki je potekala v povsem neprimernih prostorih – v kleti. Morda je bolj zanimivo, kako smo tedanji delegati iz Kamnika sploh prišli v skupšcino. Prevoz je organizirala ljudska mili-ca. Delegate so predhodno poklicali in povedali, da nas bodo po domovih pobirali milicniki z oboroženim spremstvom. Tedaj je bilo namrec vprašljivo zaupati kar povprek, saj so bili agentje JLA in SFRJ na vsakem koraku (celo v bližini mojega doma je bilo poznano shajališce takšnih agentov). K meni domov so prišli s tremi vozili – spredaj in zadaj osebno milicniško vozilo z oboroženimi milicniki, na sredi pa milicniški kombi tudi z oboroženimi milicniki, kamor smo prisedli tudi delegati. Peljali so nas po stranskih poteh in ulicah tako, da smo srecno prispeli v skupšcino. Pot je bila zanimiva, saj smo morali mimo mnogih blokad ter milicniških zapor in zapor teritorialcev. Srecno smo se pripeljali v Ljubljano in po koncani seji tudi domov. Brez tega spremstva na sejo ne bi mogli in tako bi agresor dosegel enega od svojih ciljev – onemogociti delovanje in odlocanje v novi državi. 
O bojih za osvoboditev Slovenije ne bom pisal, saj 
pri tem fizicno nisem bil udeležen, zato je prav, da o 
tem pišejo tisti, ki so aktivno sodelovali. Bil pa sem 
zraven, ko so potekale politicne borbe, ko so se mocno trla skrajno razlicna mnenja, ampak na koncu, ko je šlo resnicno zares, je vecina tudi tistih, ki so osamosvojitvi ves cas nasprotovali ali ji vsaj niso bili naklonjeni, ugo­tovila, da na nek nacin vendarle morajo sodelovati pri 

tem najpomembnejšem poslanstvu v slovenski zgo­
dovini in hoceš noceš morajo vsaj navidezno biti na 
pravi strani. Veliko teh Slovencev še danes ni sprejelo 
popolne osamosvojitve, mnogo jih je, ki povelicujejo stanje v bivši državi in s tem zanicujejo naše prido­bitve, ki so resnicno velike, bile bi pa lahko še vecje, ce 
bi vsi delovali pošteno in za našo Slovenijo. 
Mnogokrat slišim, da v zadnjih letih beležimo izkriv­ljanje resnic o boju proti fašizmu in nacizmu ter poiz­kuse prikrojevanja osamosvojitvene vojne po okusu posameznikov in nekaterih strankarskih voditeljev. Žal, ja. To se dogaja, saj se pri NOB povelicuje le en del zgodovine (na ta en del smo lahko vsi ponosni), namerno pa se pozabljajo grozote revolucije. Tudi pri slovenski osamosvojitvi si najvec zaslug prisvajajo prav ljudje, ki so temu takrat odkrito nasprotovali – to je zgodovinska resnica, ki jo je še vedno mogoce dokazati z magnetogrami posameznih sej Skupšcine Republike Slovenije. Ocitno je, da Slovenci sploh ne moremo živeti brez sporov. Ne moremo, ne znamo in nocemo sprejeti dejstev o drugi svetovni vojni in ob-dobju po njej, v novejši zgodovini pa imamo razlicna mnenja o slovenski osamosvojitvi, ki nas ponovno razdvaja, namesto da bi se koncno združili vsi Slovenci ne glede na politicno ali versko prepricanje in Sloveni­jo postavili na mesto, ki ji pripada – mnogo, mnogo višje, kot je danes. 
Upam, da bo tudi demokracija v Sloveniji pocasi dozorela do stopnje, na kateri so dopustna razlicna mnenja in se zaradi tega ne bomo sovražili. Tudi razlicno misleci ljudje so lahko med seboj prijatelji in pomembno je, da poudarjamo skupne tocke, skupne interese in skupne cilje, o razlikah pa se na primeren nacin pogovarjamo. 
Gasilsko­delovanje 
Gasilci imamo (smo imeli že tedaj) povsem samo­stojen sistem obvešcanja in alarmiranja, zato smo vse akcije lahko izvajali brez vednosti JLA. Tudi blokade smo lahko tajno in zelo hitro naredili z gasilskimi težkimi vozili. Ker je teh vozil škoda za razbijanje, kar bi sovražnikovi tanki lahko naredili, smo takoj, ko je pripeljal kakšen drug tovornjak, tega dali v blokado, gasilsko vozilo pa postavili na varno. Po svojih zvezah smo celotno akcijo lahko zelo dobro koordinirali. Ves cas pa smo delovali v tesni povezavi: ljudska milica, obcinski štab civilne zašcite in gasilci. 
Center za vse informacije je bil gasilski dom v Kam­niku. Tam je precej casa prebil nacelnik obcinskega štaba civilne zašcite Vlado Šerbelj in tako on kot tudi dežurni gasilci smo bili vedno pripravljeni na vsakršno pomoc obcanom, ki so se pogosto obracali na nas – tu je bila edina informacijska tocka. 
Podrobnejši opis delovanja gasilskih enot v obdobju 
osamosvojitvene vojne je viden iz izvleckov iz »raportne 
knjige« Gasilskega društva Kamnik, kjer so se vodili vsi zapisi, saj je tu center gasilske zveze – tedaj tudi gasil­
ske regije – in povzetka porocil, ki sem jih kot regijski 
poveljnik pošiljal na Gasilsko zvezo Slovenije. V teh ko­mentarjih je omenjeno le delovanje v okviru tedanje 

obcine Kamnik, delovanje v drugih obcinskih gasilskih zvezah regije Ljubljana III pa je izloceno. Zelo pomem­bno je bilo tudi dejstvo, da potrebno število gasilcev ni 
bilo nikoli problematicno – gasilci so se vedno z ve se­
ljem in veliko zavzetostjo odzivali na potrebe – bodisi 
za dežurno službo, pospravljanje, prevoze, … Dovolj gasilcev je bilo tudi ponoci za dežurstvo ali drugo delo, saj so vsi cutili pomembnost casa in pripravljenost za 
sodelovanje je bila izjemna. 
27. 6. 1991 
04.20 – Komandir milice v Kamniku Zvone Logar, ki je prav ta dan nastopil službo kot komandir, me je poklical po telefonu kot poveljnika Gasilske zveze Kamnik, regije Ljubljana III in clana Obcinskega štaba civilne zašcite, naj nujno aktiviram gasilska društva, da zapeljejo svoje najtežje tovornjake na ceste in ta­ko blokirajo pot iz smeri Ljubljane proti Brniku. Ta raz­govor je trajal kar nekaj minut, saj kot gasilski povelj­nik nisem mogel dovoliti, da damo na razpolago za unicenje svoja najkvalitetnejša vozila. Ko pa sem ga vprašal, koliko se mudi, in je rekel, da je to potrebno narediti takoj, saj so tanki JLA že v Trzinu, je akcija stekla. 


04.35 Alarm – Izvoz šestih gasilskih vozil v blokado na ceste: iz GD Kamnik so šli takoj komandno vozilo UAZ, orodno vozilo Mercedes, furgon Mercedes, stara cisterna TAM in nova cisterna TAM ter blokirali glavno povezavo Ljubljana–Kamnik na Mengeškem polju. Ko pa so do blokade prišli civilni tovornjaki, smo gasilska vozila umaknili in v blokado postavili civilne tovornja­ke. 
5.00 GD Moste na križišce – V Mostah so gasilci 
z avtocisterno blokirali cesto proti Brniku in tako 
zaustavili tanke. Tank se je približal gasilskemu vozilu na nekaj centimetrov in vojaški castnik je ves cas vpil 
na voznika gasilskega vozila, naj se umakne iz vozi-la. Ta pa je vztrajal, tako da so s tanki naredili drugo 
pot: podrli so vrtno ograjo in po vrtu zapeljali mimo 
173 

blokade. 


6.30 Alarmirano GD Duplica. 
6.30 
V prostorih GD Kamnik je zacel delovati Obcinski štab civilne zašcite Kamnik. 

7.00 
Alarmirana GD Gozd in GD Motnik – Vzpo­stavili smo obvešcevalno linijo, ker cez Kozjak ni bilo kvalitetne direktne UKW-zveze. To je bila povezava 


GD Motnik–GD Zg. Tuhinj–GD Kamnik. Na vseh teh 
tockah sta ves cas dežurala po dva gasilca. 
7.05 Vzpostavljena podobna obvešcevalna linija tudi cez Crnivec (GD Gozd), Crno (GD Stranje) do GD Kamnik. Na obeh tockah sta ves cas dežurala po dva 
gasilca. 
7.10 Obvestilo, da se vsa gasilska vozila vrnejo v gasilske domove, saj smo naša vozila vecinoma za­menjali z drugimi tovornjaki. 
7.40
 GD Motnik pricelo z dežurstvom na Kozjaku. 

8.58
 PGD Gozd odšlo na dežurstvo na Crnivec. 


13.40 GD Motnik javilo, da jih preletava helikopter 
JLA in leti v smeri Crnega grabna. 
13.30 V Komendi je Teritorialna obramba raketirala helikopter, a ga je zgrešila. Raketa je priletela nazaj in povsem razdejala otroško sobo v prvem nadstropju 
hiše Miroslava Vilharja – 7 gasilcev je požar pogasilo. Sreca je bila, da v sobi ni bilo nikogar. 
Organizirali smo blokado na prelazu Kozjak – v 
zglob ni avtobus (krpana) smo dali okoli 20 gospo dinj­skih plinskih jeklenk in avtobus na najožjem delu za­
peljali tako, da je bila cesta povsem blokirana. Vozila in gasilci so bili skriti v gozdu, da so blokado in cesto dobro nadzirali, videlo pa se jih ni. 
19.15 V Mostah je Teritorialna obramba razstrelila 
tank JLA, ki je zagorel in eksplodiral – gasilci so poga­sili požar v okolici – travnik. 
Straže so ostale cez noc na Crnivcu in Kozjaku. Na 
Kozjaku so se na straži menjavali clani PGD Motnik 
in Zgornji Tuhinj, na Crnivcu pa clani PGD Gozd in 
Kamniška Bistrica. Na obeh prelazih sta bili narejeni 
blokadi s tovornimi vozili. Ponoci jih je kontroliral po­veljnik Gasilske zveze in regijski poveljnik Jože Berlec. 
Ta prvi dan agresije je v gasilskem domu Kamnik 
de žuralo ali bilo v aktivnostih od 4.35 do 22. ure 16– 
22 gasilcev, od 22. ure dalje pa 8 gasilcev. 
28. 6. 1991 
Ta dan je v gasilskem domu Kamnik do 7.00 dežu­ralo 8 gasilcev, od 7. do 22. ure 16 gasilcev in od 22. 
ure dalje 8 gasilcev. 
8.00 Na teren sta odšla v kontrolo nacelnik Obcin­skega štaba civilne zašcite Kamnik Vlado Šerbelj in clan tega štaba in poveljnik Jože Berlec. 
10.35 Raketirali letališce Brnik – v pripravljenosti gasilci GD Moste in Komenda, opremljeni z zašcitnimi maskami, ker je obstajala nevarnost, da JLA uporabi 
plin. 
11.25 Dobili zahtevo, da pripravimo vse razpoložljive zašcitne maske in dihalne aparate. 
Obcinski štab civilne zašcite Kamnik je v sodelo­vanju s clani GD Kamnik organiziral cišcenje zaklonišc 
– zaklonišce pri Merkatorju in zaklonišca pod Malim gradom. Zaklonišca smo ocistili in nabavljenih je bilo 
tudi nekaj plastenk vode za primer daljšega bivanja v 
zaklonišcih. 174 12.30 Kombi GD Kamnik je na zahtevo Obcinskega štaba civilne zašcite Kamnik odpeljal minerce v Mo-
ste, da bi razstrelili ostanek tanka, vendar je bilo po­
tem odloceno, da razstrelitve ne bo, zato so se mi nerji 
vrnili v Kamnik. 
29. 6. 1991 

Dežurstvo je potekalo enako kot prejšnji dan. Po vseh tovarnah so bili aktivirani štabi civilne zašcite. Z njimi smo vzdrževali stalne kontakte preko gasilcev v Titanu, Stolu in Svilanitu. Gasilska vozila GD Kamnik so razvažala sanitetni material za potrebe enot civilne zašcite. 
30. 6. 1991 

9.15 Alarm za zracni napad – z letališc Pula, Za­dar in Cerklje so vzletela bojna letala in pricakovan je bil zracni napad. Vsa gasilska vozila smo odpeljali iz gasilskih domov na varnejša mesta, za katera smo bili že predhodno dogovorjeni. 
10.20 Nevarnost zracnega napada je minila. 
10.30 Gasilci smo v Kamniku ponovno pregledovali 
zaklonišca in zaloge ter jih dopolnili s svežo pitno vodo. 
13.30 Aktivirali tri gasilce GD Srednja vas, ki so bili tudi gozdarji, da so šli izdelovat poseko na Stari grad za opazovalnico. Delo je trajalo do 21. ure. Eden od gasilcev se je poškodoval, pomoc so mu nudili v Zdravstvenem domu. 
Ob 21. uri so gasilci dve uri razvažali sanitetni mate­rial za enote civilne zašcite. 
1. 7. 1991 

Dežurna služba je potekala enako kot prejšnji dan. Ob 22. uri smo število dežurnih gasilcev zmanjšali na tri, v gasilskem domu pa je stanovalo še 8 gasilcev. 
2. 7. 1991 
Dežurstvo je potekalo kot prejšnji dan. 

Dopoldne je JLA raketirala RTV-antene na Krvavcu – ob 12. uri je UAZ iz Gasilskega društva Kamnik odpeljal gorske reševalce, da si ogledajo škodo, kaj popravijo, ce je možno. Ob 14.06 so sporocili, da so vse uredili in da se vracajo v Kamnik – pripeljali so tudi ranjenca – to je bil eden od oddajnicarjev, ki jih je bilo tedaj na Krvavcu 37 – v Kamnik so se vrnili ob 
15.15. Ob 15.50 smo na gorsko opazovalnico s terenskim 
vozilom odpeljali elektricni agregat. 

16.05 Vozilo Tam 110 in Lada Niva iz PGD Kamnik sta odpeljali moštvo za ureditev zaklonišca pod Starim gradom, ki je bilo sicer povsem opušceno. 
16.32 Alarm za zracni napad, zato smo vsa gasil-ska vozila zopet umaknili na varne lokacije. 
17.15 Nevarnost zracnega napada je minila. Ob 18.30 smo vzpostavili še dve dežurni mesti z 
rednim javljanjem – GD Šmartno in IGD Titan. S tem 
smo imeli redno kontrolno javljanje iz 13 dežurnih mest. Na vsakem dežurnem mestu sta bila po dva 
gasilca, v Kamniku pa je bila posadka 5 gasilcev med 
7. in 22. uro, med 22. in 7. uro pa po 3 clani. 
3. 7. 1991 

Prekinili z dežurstvi na terenu. V casu dežurstev so se ekipe s terena (Crnivec in Kozjak) javljale vsako 

V GD Kamnik so dežurali naslednji gasilci (vecji del jih je tudi na fotografiji): Jože Berlec, Tomaž Berlec, Jože Oblak ml., Darko Galjot, Janez Vavpetic, Franc Letnar, Janez Repanšek, Zvone Korošec, Aleš Hribar, Boštjan Hribar, Milan Kregar, Franc Golob st., Franc Golob ml., Tone Koželj, Robi Golob in Filip Letnar. V civilu poveljnik Obcinskega štaba civilne zašcite Marko Matoh. Na fotografiji manjkajo: Jože Oblak, Alojz Kladnik, Jože Kladnik, Filip Letnar ml., Jani Vavpetic, Jože Janežic, Marjan Rak, Milan 
Milivojevic, Franc Dacar in Bogo Zdravic. 
uro – ponoci in podnevi. Vsaj dvakrat dnevno pa so na terenu kontrolirali poveljnik Jože Berlec, nacelnik Obcinskega štaba civilne zašcite Vlado Šerbelj ali njun pooblašcenec. UKW-povezava je ves cas delovala iz­redno dobro. Najvec vredno pri tem pa je bilo, da je 
bil naš gasilski sistem za zveze povem suveren in ne­
odvisen od vseh drugih sistemov – tako so nas težje 
nadzirali in nam prisluškovali. 
Dežurstva v gasilskem domu so še ostala, smo pa spremenili režim javljanja – javljali se niso vec vsako uro kot do tega trenutka ves cas trajanja napadov, temvec na vsakih šest ur, razen ce bi se kaj poseb­nega dogajalo. 
Ob 21.45 smo po pogovoru s predstavnikom republiškega sekretariata za obrambo spremenili režim dela na UKW-zvezah tako, da so bile linije mini-malno obremenjene. 
4. 7. 1991 
Nadaljevali smo z dežurstvi, akcij pa ni bilo. Enaka je bila situacija tudi naslednji dan 5. 7. 


ne zašcite Kamnik ukinili dežurstva v celotni obcini, 
razen v centralnem društvu – GD Kamnik. 
7., 8. in 9. 7. 1991 V GD Kamnik smo vzdrževali 24-urno dežurstvo, 
posebnih dogodkov pa ni bilo. 
10. 7. 1991 Ob 21.15 smo prekinili dežurstvo v GD Kamnik 
zaradi prenehanja vojnega stanja. 
5. 7. 1991 Ob 22. uri smo v dogovoru z Obcinskim štabom civil­
175 


Foto: Jana Bratuž 
176 
Bre­da­Pod­brež­nik­Vuk­mir1 Knjiž­ni­ca­Fran­ce­ta­Ba­lan­ti­ca­Kam­nik breda.podbreznik@kam.sik.si­

Knjiž­ni­ca­Fran­ce­ta­Ba­lan­ti­ca­Kam­nik­od­osa­mo­svo­ji­tve­do­da­nes 
Cla nek pri kazu je raz voj kam ni ške knjiž ni ce v ob dob ju po osa mo svoji tvi Slovenije. Ugotavlja ve lik raz voj, ki je po go jen s po javom svetovne ga spleta in s tem z do stopnostjo in forma cij s širje njem knjiž nic ne mre že in sko kovi tim na rašca njem iz po so je. Oz na ci tu di vse binske pre mi ke in pred stavi, za kaj je knjiž ni ca do da na vre dnost oko lju. Kljuc ne be se de: splo šna knjiž ni ca, knjiž nic na mre ža, do sto­pnost gra di va, knjiž nic no gradi vo, kazal ni ki uspe šnosti, iz po so-ja, doda na vre dnost oko lju 
The arti cle pre sents the develop ment of the Kam nik library in the pe riod after Slovenia’s in de pen den ce. This develop ment was con di ti o ned by the emergence of the In ternet, and as a re­sult, the availability of in forma ti on with the expansion of the li­brary’s network and the ra pid in crea se in bo ok len ding. It al so hig hlights con tent shifts and dis clo ses how the library be ca me such an ad ded va lue to the envi ronment. Key words: gene ral library, library network, accessibility of ma terial, library ma terial, performan ce in di ca tors, bo ok len ding, ad ded value to the envi ronment 
Pre­te­klost­
Knjiž ni ca Fran ceta Ba lan ti ca Kam nik že 70 let skr-bi za bral no kultu ro in bral no pi sme nost na ob mo cju obcin Kam nik in Ko men da. V svo ji dol gi zgo dovi ni je do ži vela ve li ko spre memb. 
Knjiž ni ca je bi la usta novlje na leta 1949 kot Cen­tral na sin di kalna knjiž ni ca, prva knjiž ni carka pa je bi la Stani slava Berlec, po roce na Zavr šnik. Leta 1953 se je prese li la v prostore nad današ njo kavarno Veroni­ka, knjižni carka je bi la Mi randa Dro ži na. Leta 1956 je knjiž ni ca pre šla pod okri lje De lavskega kulturne­ga društva Svo bo da in do bi la ime De lavska knjiž ni ca in stal no za po sle no knjiž ni carko, Nušo Peterlin. Leta 1958 se je knjiž ni ca pri klju ci la De lavski uni verzi, ven­dar pa je ime la ve li ke težave zaradi pre niz kega na kupa in sla bih pro storskih po go jev. Leta 1962 je knjiž ni ca po stala sa mo stojen zavod z ime nom Ljud ska knjiž ni-ca, uprav ni ca je bi la prof. Ti na Rom šak, ka sne je pa prof. Srec ko Zabric. Prav pro fesorju Zabricu gre najvec za slug za raz voj knjiž ni ce. Leta 1969 se je knjiž ni ca se li la na Ko lod vorsko uli co v stav bo po leg že lez ni ške po staje. Leta 1978 je sku paj z mu ze jem de lovala pod okriljem Kulturne ga centra Kamnik in se prei meno­vala v Ma tic no knjiž ni co Kam nik. Prof. Srec ko Zabric si je kar ne kaj ca sa za man pri za deval za re ši tev pro-storske sti ske, koncno je bi la ta re še na leta 1991, ko se je knjiž ni ca pre se li la v pre novlje ni Zdrav stveni dom 
 roorialogajiaagirabiblioara iroriajiiraaBalaiaai 
na Kajuhovi ulici in prido bi la veli ke, nove prostore in 
opremo. Knjiž ni ca spet po stane sa mo stojna, vo di la pa jo je Sa ša Kos. Odlo ci tev za novo knjiž ni co je naj prej kot predse dni ca ob cin skega organa za kul tu ro podprla Moj ca Ma rija Ma leš, potem pa tu di Ja nez Ma leš. 
Se li tev je potekala rav no v ca su, ko je vojska JLA na pa dla Slovenijo in sode lavke se še spomi njajo, da je potekala v veli ki negotovosti in kako so opazovale vo­ja ška letala, ki so napa dla oddajnik na Krvavcu. 
Nov cas in novi pro stori so knjiž ni ci pri ne sli ve li­ke spre mem be in števil ke izpo so je ter clan stva so se krepko zavi htele nav zgor. 
Vode nje knjiž ni ce je leta 1993 prevze la Bre da Pod-brežnik Vuk mir. 
No­vi­ca­si,­ve­li­ke­spre­mem­be 
Najvecjo globalno spremembo je prinesel prav in-ternet in spre me nil do stopnost do in forma cij ter de­lovanje knjiž nic. Glo bal na di gital na revolu cija je bi la najvecja pre lom ni ca v de lovanju knjiž ni ce. 
Prva veli ka spre mem ba je bi la vklju ci tev knjiž ni ce v si stem COBISS, ki je povezal knjiž ni ce v enoten on-li­ne katalog in pri ne sel po polno ma nove razsež no sti pri strokovnem de lu in in forma cijah o do stopno sti gradi­va. Za vsako knjigo se je zdaj vede lo, kje je dostopna, kdaj se vrne iz iz po so je in ka tera knjiž ni ca jo ima, kar je spro ži lo tu di na rašca nje iz po so je. Vse gra di vo slo­venskih knjiž nic je na do se gu ro ke. 
Svetovni splet pa je odprl svet, ki nas je povezal v 
svetovno di gi tal no dru ži no. In forma cije in gra di vo s 
svetovne ga spleta pogo sto nado me stijo tradi ci o nal no pa pirna to knjigo, vendar pa ta ostaja prva izbi ra pri branju lepo slovja. 
Kljub takšni odprtosti v svet pa nismo poza bi li na odmak nje ne in po de žel ske kraje, kamor je leta 1997 za ce la vo zi ti potu jo ca knjiž ni ca. Na kup kombija in nje­govo preu redi tev v potu jo co knjiž ni co je pod prl te da nji žu pan To ne Smol ni kar. Potu jo ca knjiž ni ca še da nes de lu je enako uspešno in skoraj po enaki trasi kot na za cetku delovanja. Prav gotovo je prav ta sto ritev ena najbolj pomem bnih, ki se sicer po kvali tativ nih kazal­ni kih ne more kosa ti z drugi mi, so pa uporabni ki in upo rabni ce toli ko bolj ve se li in tu di hva ležni, da lah ko do stopajo do knjig, kar bi jim bi lo si cer ote že no za radi razlic nih raz lo gov: starosti, bo lez ni, sla bih av tobu snih povezav ali dru gih vzrokov. 

Knjiž nic no mre žo smo ši rili še na prej. Od prli smo krajevne knjiž ni ce Šmarca, Ko men da in Mot nik. Leta 1994 je na stala Ob ci na Ko menda, za to je komend ska krajevna knjiž ni ca ze lo po mem bna, pa tu di spre jeta in obi skana. 
Sko­ko­vi­to­na­ra­šca­nje­iz­po­so­je 
Nov cas, novi pro stori in do stopnost so spod bu di li vi so ko izpo so jo, ki je sko kovi to narašca la. Že se li tev v nove prostore je spod bu di la cla ne in cla ni ce, da se je iz po so ja od leta 1991 do 1992 vec kot pod voji la – od 
60.000 enot na 178.000 enot. Na sled nje leto je nav­du še nje nad novo knjiž ni co ne koli ko upadlo, potem pa je le še strmo na rašca lo vse do leta 2016, ko svetov-177 ni splet in upo raba pa metnih te le fonov ne koli ko na-do me sti ta rabo knjiž nih vi rov, velik upad pa pov zroci 

epi de mija korone leta 2020, s katere posle di ca mi se otepa mo še v letu 2022. Vsi kazal ni ki delovanja kam­
ni ško-ko mend ske knjiž ni ce so na rašca li, kar je bi lo skla dno z du hom ca sa v po o sa mo svoji tveni Sloveniji in zna cil no za vse slovenske splo šne knjiž ni ce. 
Narašca nje skoraj vseh ka zal ni kov je mo can do kaz, kako zelo upo rablja na in potrebna kul turna in frastruk­tu ra je knjiž ni ca. Spod nje ta be le in graf ka že jo na ra-šca nje iz branih ka zal ni kov. 
178 
Tabe la 1:  Izposoja knjižnicnega gradiva po petletnih obdobjih od 
leta 1991 dalje 
Le­to  Iz­po­so­ja­ 
1991  60.625  
1996  186.594  
2001  282.605  
2006  343.556  
2011  365.937  
2016  419.241  
2021  340.336  


Tabe la 2: Prikaz knjižnicne zbirke, prirasta in iz po so je po de set-
letjih 

1991  2001  2011  2021  
Knjiž nic na zbirka  73.633  93.744  133.808  174.481  
Prirast gradi va  5.064  5.518  8.947  6.575  
Števi lo iz po so je  70.625  301.488  365.937  340.336  




Vse­bin­ski­pre­mi­ki 
Zdi se, kot da je naše delovanje dozo relo v mnogih bral nih projek tih, nagradah in prizna njih, v sode lova­nju s strokovni mi in drugi mi organi za cija mi in tudi v kazal ni kih, ki so kar dol go ca sa vrtoglavo narašca li. Tehno lo gija je naredi la še en pomem ben korak z di­gi tali za cijo že objavlje ne ga gradi va, tu di v Sloveniji se je kma lu po javila di gi tal na knjiž ni ca dLib, ka mor smo od leta 2010 v organi za ciji ob moc ne knjiž ni ce Me stne knjiž ni ce Ljub lja na vne sli po mem bne lo kalne in forma­cijske vi re: Kamni ške ob ca ne, Kam ni ške zborni ke in še ne kaj dru gih pu bli kacij in mo no grafij. Med splet ne storitve lahko prišteje mo dobro in veli ko uporabljan portal Kam ni ško-ko mend ski bi o grafski leksi kon in portal www.prejmipozdrav, kjer so objavlje ne digi tali-zi rane raz gledni ce. Po vsej Sloveniji je znan Križ ni kov pravljic ni fe sti val, knjiž ni ca je v lo kalnem oko lju spod-bu di la ohra nja nje pravljic ne in pri povedovalske de di-šci ne, kar je nad gradi la s knjiž ni mi iz daja mi. 
Leta 2015 nas je do letela ena naj vecjih pre iz ku­šenj, to je pre i me novanje knjiž ni ce v Knjiž ni co Fran ce­ta Ba lan ti ca Kam nik. Pre i me novanje je vzbu di lo veli ko odzi vov, tako tistih, ki se z imenom niso strinja li, kot ti stih, ki so poi me novanje po pesni ku, padlem v drugi svetovni vojni na strani domo bran cev, podpi rali. Sko-raj ga ni Slovenca in Slovenke, ki ne bi vedel za novo ime kam ni ške knjiž ni ce. Za za po sle ne pa so bi li odlo-cil ni gla sovi pe sni kov in pi sa teljev, ki so jav no iz rekali pod po ro preimenovanju. 
Ves kolek tiv se vsa leta trudi za kakovostno in od­mevno delo z mnogi mi priredi tvami, dogod ki, bibli o­pe da go ški mi urami in projek ti, s katerimi razvija mo bral no pi sme nost in kul tu ro ter vse življenj sko uce nje. V kro no lo giji so naš tete nagrade, ki jih je knjiž ni ca pre­je la za svoje delovanje in so potrdi tev kakovostne ga vse bin skega de la. 
Zato sta nas leta 2019 razvese li la zlato prizna nje Ob ci ne Kam nik in obisk pred sedni ka Repu bli ke Slove­nije Bo ruta Pahorja, ki je ose bno knjiž ni ci po de lil po­se bno priz na nje na po drocju raz vija nja bral ne kultu re. 
Do­da­na­vre­dnost­oko­lju­
Knjiž ni ca je del lo kalne sku pno sti in pod pi ra njen razvoj. S svo jo zbirko in de javnostmi do se ga vec kot po lovi co vseh pre bi valcev. Vsak evro, ki je vlo žen v nje-no dejavnost, je 4-kratno povrnjen lokalni skupno sti (Podbrežnik Vukmir 2012: 147–154). Ta ko so po kaza li iz racu ni povrni tve vla ganj, ki smo jih v knjiž ni ci na redi li leta 2010 in 2018. Prav tako ima knjižnica vlogo gen-eratorja socialnega kapitala, saj med seboj povezuje ljudi (Podbrežnik, Ucakar 2016: 99–106). V zad njem de setletju je knjiž ni ca pre je la kar ne kaj priz nanj za ino­vativ ne in kakovostne projek te, se predstavlja la tudi v tu ji ni in po go sto na do ma cih stro kovnih sre ca njih. So de lavci knjiž ni ce zdru žu je mo stro kovno zna nje in na še vre dnote v glav no mi sel: clovek je v sre di šcu de­lovanja. Zato spremlja mo tudi zadovoljstvo in kakovost de lovanja in za to si že li mo na dalj nje ra sti v ustreznih prostorih, kjer bodo knjige zadi ha le in uporabni ki brez ovir dostopa li do polic, zna nja, umetno sti in navdi ha. 
Vca sih se zdi, da bi mo rala bi ti knjiž ni ca de lež na vec pod po re lokalne obla sti, saj je prav za radi do da ne vredno sti in števi la uporabni kov zelo pomem bna kul­turna in frastruktu ra v oko lju. 
Do da na vrednost pa je tudi strokovnost, ki je pred­po goj za oblikovanje programov, razvojnih aktov, stra­tegij in projek tov, seveda pa tudi za oblikovanje zbirke. 


Zapo sle ni za to sode lu je jo v raz lic nih stro kovnih in drugih organih in s tem vpli vajo na slovensko knjiž ni-carstvo. Breda Pod brežnik Vukmir je bila dol go letna predse dni ca Sek cije za splo šne knjiž ni ce pri Zve zi bi-bli otekarskih druš tev Slovenije, cla ni ca nad zorne ga in uprav ne ga odbo ra Zdru že nja splo šnih knjiž nic, so-avtorica slovenske stra tegije za splo šne knjiž ni ce in cla ni ca de lovne sku pi ne za obli kovanje stan dardov za splo šne knjiž ni ce ter so avtorica Stro kovnih pri po rocil in stan dardov za splo šne knjiž ni ce (Brencic idr. 2019; Bon idr. 2012). Leta 2016 je pre je la Co povo diplo mo za življenj sko de lo. Mi le na Glu šic so de lu je pri ob moc­nem razpi su Zgodbe moje ga kraja, ki jo organi zi ra Me-stna knjiž ni ca Ljub lja na, in je po leg Ma teje Keber in Vike Gujtman avtorica domoz nan skih objav na portalu Kamra. Andrej Kotnik je vodil nastanek in vsebi no por­tala Kam ni ško-ko mend ski bi o grafski leksi kon in portal z di gi talizi rani mi raz gledni ca mi. Du ška Te žak je vo di la projekt Je zik: moj, tvoj, naš, s ka terim smo se pred­stavlja li tudi drugod kot primer dobre prakse pri obli­kovanju med kulturne zbirke. 179 


Breda Podbrežnik Vukmir in Milena Glušic sta s pla­kati prikazali dejavnosti knjižnice na svetovnem knjiž­ni carskem kongresu mednarodne organizacije IFLA (Lyon, 2014; Wroclaw, 2017). V Wroclawu je plakat 
o projektu Delimo znanje zbudil veliko pozornosti in v 
kamniško knjižnico privabil na strokovni obisk knjiž ni-carke iz Finske, sodelavko Mileno Glušic pa so finski knjižnicarji povabili na Finsko, da jim je predstavila ta 
projekt. Tudi drugi zaposleni, ki tu niso poimensko navede­
ni, svoje delo opravljajo ne samo strokovno, pac pa tudi zavzeto, in avtorica tega clanka je ponosna, da je 
del tako dobrega kolektiva. Do da na vrednost je tudi skrb za ohranja nje kultur­
ne de di šci ne in vec kot oci ten vpliv knjiž ni ce na vre­dnotenje pravljic ne lo kalne dedi šci ne, kar se ka že s knji gami, Križ ni kovim fe sti valom in pri povedovalski mi 
do god ki, prav tako pa smo spodbu di li zapi sovanje lo-kalnih pravljic in lo kalne pri povedovalce. 
Ko­ra­ki­sko­zi­cas­od­sa­mo­stoj­no­sti­da­lje­po­le­tih:­
1991 se li tev v prenovlje ni nekda nji Zdravstveni dom 
na Ljub ljan ski ce sti, knjiž ni ca spet po stane sa-
mo stojna, vodi jo Sa ša Kos 
1993 knjiž ni co vo di Bre da Podbrežnik Vuk mir 1995 vklju ci tev iz po so je v CO BISS 1997  za cetek de lovanja potu jo ce knjiž ni ce 1999 brona sto priz na nje Ob ci ne Kam nik 1999  izdaja knji ge Veroni ka z Ma le ga gradu 2005 nova enota v Ko men di 2009 nova enota v Šmarci 2009 prido bi tev certi fikata vode nja ka kovosti ISO 
9001:2008 2009 srebrno priz na nje Ob ci ne Kam nik 2009  druga izdaja knji ge Veroni ka z Ma le ga gradu 2009 za cetek bral nih sku pin Sre canja s knji go 2010  za cetek pro jek ta Kam ni ške pravljic ne poti 2012 za cetek Križ ni kovega pravljic ne ga festi vala v 
Motni ku 
2012  nova potu jo ca knjiž ni ca 2013 nova krajevna knjiž ni ca Mot nik 2013 za cetek iz po so je e-knjig 2013 izdaja knji ge Zla ti hrib 2013 na grada Slovenske sek cije IBBY za iz jem ne do-
sež ke na po drocju pro mo cije mla din ske knji­ževno sti in bra nja 2014 na kongresu IFLE je predstavljen plakat Kam­niške pravljicne poti 
2014 priz na nje Na ša Slovenija Križ ni kovemu prav­ljic ne mu festi valu v ka tego riji uve ljavlja nje de­di šci ne, ki ga je po de li lo gi ba nje za ohra nja nje 
in uveljavlja nje slovenske kulturne in naravne 
de di šci ne/kraji ne Kul tu ra – na tu ra 
2015 izid knjige Irene Cerar Kamniške pravljicne poti 2015  za cetek pro jek ta Be rem po ko rakih 2015  za cetek pro stovoljskega pro jekta za vse življenj­
sko uce nje De li mo zna nje 2015 na grada Zdru že nja splo šnih knjiž nic Slovenije za naj bolj inovati ven pro jekt Kam ni ške pravljic­
ne poti 
180 
2015 prei me novanje Ma tic ne knjižni ce Kam nik v 
Knjiž ni co Fran ceta Balan tica Kam nik 2015 priz na nje za dru žbe no od govornost Ho rus 2016 Kamni ško-ko mend ski bio grafski leksi kon 2016 Co pova di plo ma mag. Bre di Pod bež nik Vuk mir, 
di rektorici Knjižni ce Fran ceta Ba lan ti ca, za iz­jem ne do sež ke na stro kovnem po drocju, ki jo je 
do de li la Zveza bibli otekarskih društev Slovenije 
2010–2018   

di gi tali za cija Kamni škega obca na, Kam ni ških zborni kov, drobnih tiskov, razglednic, publi kaci­je Po poteh kul turne de di šci ne v ob ci ni Ko men­
da 

2017 na za htevo Obci ne se knjiž ni ca odre ce certi fi­katu ka kovosti ISO 9001:2008 2017 na kongresu IFLA je predstavljen plakat o pro-jektu Delimo znanje 
2017 na povabilo finskih knjižnicarjev Milena Glušic 
v Rovaniemiju na Finskem predstavi projekt Delimo znanje 
2018 po se bno priz na nje za pro jekt Je zik: moj, tvoj, naš, ki sta ga sta v To rinu na kon ferenci Plu rAlp preje la Knjiž ni ca Fran ceta Ba lan ti ca Kam nik in 
Vrtec Zarja 

2019  zla to priz na nje Ob ci ne Kam nik 2021 na grada za najbo ljši projekt v letu 2021 za Kamni ške literarne transverza le, ki jo je pode li­
lo Zdru že nje splo šnih knjiž nic 
Za­klju­cek 

Epi de mija je glo bo ko zareza la v dru žbe no tki vo. Prav knjiž ni ca pa bo pro stor, kjer bo to mo go ce po prav­lja ti za radi pro stega pri stopa, brez plac no sti ali niz ke cla na rine, brezplac nih do god kov in tu di vse življenj ske­ga uce nja. Knjiž ni ca je pro stor, kjer se ob zna nju obli­kuje sku pnost in kjer skr bi mo tu di za ran lji ve družbe­
ne sku pi ne. 

Zato lah ko upravi ce no pri ca kuje mo, da bo mo ob pi-sa nju na sled nje kro no lo gije za pi sa li: 2024 – od prtje prenovlje ne knjiž ni ce. 
Literatura 

Milena BON, Jelka GAZVODA, Vesna HORŽEN, Breda KARUN, Roža KEK, Barbara KOVÁR, Breda PODBREŽNIK VUKMIR, Simona RESMAN, Martina ROZMAN SALOBIR, Irena SIRK, Gorazd VODEB, Maja ŽUMER, 2012: Sloven-
ske splošne knjižnice za prihodnost : strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2013­2020 : stanje in okolja slovenskih splošnih knjižnic v letu 2012. Združenje splošnih knjižnic Slovenije. http://zdruzenje-knjiznic.si/ dokumenti/Strategija-koncno.pdf. 
Polona BRENCIC, Sabina POPOVIC, Breda PODBREŽNIK VUKMIR, Polona VILAR, Gorazd VODEB, Ana ZDRAVJE, 2019: Strokovna priporocila in standardi za splošne knjižnice : (za obdobje 2018–2028). Zveza bibli­
otekarskih društev Slovenije. http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/ 
pageuploads/Ministrstvo/Direktorat_za_kulturno_dediscino/Knjiznicna_ dejavnost/2018/NSKD_PRIPOROCILA_splosne_knjiznice_2018-2028_ob­java.pdf. 
Breda PODBREŽNIK VUKMIR, 2012: Dodana vrednost knjižnicnih storitev : študija primera Maticne knjižnice Kamnik. V: Kamniški zbornik, 21. 147– 
154. 

Breda PODBREŽNIK VUKMIR, Ivanka UCAKAR, 2016: Bralne skupine Sre-canja s knjigo kot vir socialnega kapitala. V: Kamniški zbornik, 23. 99–106. 

Zo­ra­Tor­kar1 Me­dob­cin­ski­mu­zej­Kam­nik zo­ra.tor­kar@gu­est.ar­nes.si 

Me­dob­cin­ski­mu­zej­Kam­nik­od­osa­mo­svo­ji­tve­do­da­nes 
V letu 2021 je kamni ški muzej praznoval 60 let delovanja, 30 let v samo stojni Sloveniji. Kamni ški muzej je ustanovil Ob­cin ski ljudski od bor Kam nik 4. de cembra 1961. Leta 2004 je bil kot pravni na sle dnik usta novljen Me dob cin ski mu zej Kam nik, ki so ga usta novi le ob ci ne Kam nik, Ko men da in Trzin. 
V zad njih 30 letih de lovanja so naj po mem bnej še pri do bi tve: uredi tev in od prtje Roj stne hi še Rudol fa Ma istra ter Ga le rije Po-gled; do konca nje sko raj dve de setletji trajajo ce ga de na ci o na li­za cijskega po stopka za graj ski kompleks Za price leta 2009; do-pol njevanje muzej skih zbirk z odkupi, dona cija mi, arhe o lo ški mi razi skavami in na crt nim zbi ranjem in dustrijske de di šci ne; po­stavi tev vseh stal nih raz stav z in teraktiv ni mi kotic ki v vseh na ših enotah in v ob ci ni Trzin na so do ben mu ze al ski na cin; pred stav­lja nje ak tu al nih tem z ob ca sni mi raz stavami, kot so raz stave kamni ške industrijske dedi šci ne, kam ni ških in slovenskih umet­ni kov, najnovejših arhe o lo ških najdb Kam ni ka in bliž njih ob cin do pomem bnih zgodovin skih obletnic, kot je koroški plebi scit 1920 itd. Svoje delovanje predstavlja mo tudi z novi mi oblikami, kot so splet ne stra ni in dru žbe na omre žja. Kljuc ne be se de: Me dob cin ski mu zej Kam nik, naj po mem­bnej ši do sež ki, sa mo stojna Slovenija 
In 2021, the Kamnik Intermu ni ci pal Muse um cele brated its 60th anniversary and its 30th anniversary in in de pen dent Slove­nia. The mu se um was fo unded by the Mu ni ci pal People’s Com­mit tee of Kamnik on 4 De cem ber 1961. In 2004, the Kam nik In termu ni ci pal Muse um was establis hed as a legal succes sor, establis hed by the mu ni ci pa li ti es of Kam nik, Ko men da and Tr-zin. 
In the last 30 years of ope rati on, the most important achi eve-ments are as follows: the arrangement and ope ning of the Birth Ho u se of Ru dolf Ma i ster and the Po gled Gallery; the completi­on of the al most two-de ca de-long dena ti o na li sa ti on pro cess for the Zaprice castle complex in 2009; sup ple men ting mu se um col lec ti ons with purchases, dona ti ons, archae o lo gi cal rese arch and the plan ned col lec ti on of in dustrial he ritage; set ting up per-ma nent exhibitions with interacti ve corners in all our units and in the Municipality of Trzin, be fit ting a mo dern museum; the pre-sen tati on of current topics with oc ca si o nal exhibitions, such as exhibitions of Kamnik’s in dustrial heritage, Kamnik and Sloveni­an artists, the la test archae o lo gi cal finds in Kam nik and nearby mu ni ci pa li ti es, important historical anni versa ries, such as the Ca rinthian Ple bi sci te of 1920, etc. We now pre sent our work on mo dern plat forms, such as websites and via so ci al me dia. Key words: the Kamnik Intermu ni ci pal Muse um, the most im­portant achi evements, inde pen dent Slovenia 
Me dob cin ski mu zej Kam nik (MMK) je v letu 2021 praz noval po mem bno oblet ni co: 60-let ni co de lovanja. Mu zej Kam nik, pred ho dnik da naš nje ga Me dob cin ske-
 agiriagooiiaoi iroriaobigajaai 

ga muze ja Kamnik, je bil ustanovljen s sklepom Ob­
cin skega ljud skega odbo ra Kam nik (OLO Kam nik) 4. de cem bra 1961. K usta novi tvi je 6. fe bruarja 1964 pristopi la tu di ob ci na Dom ža le. S pri klju ci tvijo Ma tic ne knjiž ni ce Kam nik in Zve ze kulturnih organi za cij Kam­
nik je bil ustanovljen Kulturni center Kamnik, ki sta 
ga potrdi li Skup šci na ob ci ne Kam nik s skle pom 1. 10. 1984 in Skup šci na ob ci ne Dom ža le s skle pom 13. 12. 1984. Ma tic na knjiž ni ca Kam nik se je 1. 1. 1991 osa-
mo svoji la. Soglasje k statu tarne mu sklepu Kulturne ga 
cen tra Kam nik je spre je la Skupšci na ob ci ne Kam nik 
13. 4. 1992. Na pod la gi Za kona o ure sni cevanju jav­
ne ga interesa za kultu ro je bil ustanovljen kot pravni 
na sle dnik Me dob cin ski mu zej Kam nik, ki so ga leta 2004 usta novi le obci ne Kam nik, Ko men da in Trzin. Vla da RS je Me dob cin skemu mu ze ju Kam nik iz da la po o bla sti lo za opravlja nje dr žavne jav ne slu žbe mu ze­jev za po drocje, opre de lje no z usta novi tvenim ak tom. MKK je edi ni mu zej na šir šem ob mo cju, ki ima to po o-bla sti lo in fi nan ci ranje. 
MKK ima tri enote: od leta 1961 mu zej na gra du 
Zaprice, kjer so upravni, depojski in razstavni prostori, 
od leta 1979 Ga le rijo Mi ha Ma le ša na Glav nem trgu 2 in od leta 2013 Roj stno hi šo Rudol fa Ma istra na Šut­


ni 23 v Kamni ku. Vse stavbe so razglaše ne za kultur­ni spo me nik lo kalne ga po me na (Uradni list SRS, št. 42/1986). 
Grad Zaprice je danes eden redkih ohranje nih gra­
dov na Kam ni škem. Le ži na maj hni vzpeti ni nad Kam­
ni kom oz. kamni ški ma predmestje ma Šutno in Zapri-ca mi. Zaprice se v pisnih dokumen tih omenjajo od 
leta 1301 da lje. Grad pa je prvic iz recno ome njen leta 
1352 kot hof ze Apecz vor der stat ze Ste in – dvor Za-price pred mestom Kamnik. Takrat je imel lastni ke iz 
vrst kam ni ških me šca nov. Najstarejši dvor iz 14. sto le­
tja je imel glavno stavbo domnevno zasnovano v obliki ne u trje ne ga dvo nad stropne ga zi da ne ga stolpa. 
Morda je veli ki potres leta 1511 ta dvor porušil, ta­ko da je na mestu starejše ga objek ta okoli leta 1550 Ju rij III. pl. Lam berg dal po staviti nov dvo rec, ki ga vi di-mo na Valvasorjevih gra fikah. Da nes vi dno po do bo je grad dobil še le v ca su poz ne ga ba roka, v tretji cetrti ni 
18. stoletja za ca sa An tona Me darda Wiederkehra, ki ga je povecal in ba roki zi ral. 
Zad nji zase bni lastni ki Zapric so bili Schneid pl. 
Treuenfeldi. Leta 1878 je po sestvo Zaprice kupil Du-181 


Slav no stno odprtje Roj stne hi še Ru dol fa Ma istra v Kam ni ku, 2013 (Foto: Bo jan Te žak) 
najcan Jo žef vi tez Schne id pl. Tre u enfeld (1839– 1884), ki je bil dr žavni in de žel ni po sla nec in vla dni svetnik. Dru ži na je Kam nik in Za price obi skovala v 
po letnih mese cih, za posestvo pa je skrbel oskrbnik. 
Zad nja la stni ca je bi la Eli za beta Schne id pl. Tre unfeld Rechbach (1913–1964). Po kon cu 2. svetovne voj­ne je mla da dru ži na Re chbach do življa la tež ke case. Eli za beta in Herman Re chbach sta bi la ob so je na na za porno kazen in iz gu bo dr žavljan skih in po li tic nih pra­vic. Eli za beti Re chbach je bi la leta 1946 za ple nje na vsa pre mic na in ne premic na la stni na, ki je pre šla v dr­žavno last FLRJ. Sre di leta 1957 je zni ža no za porno kazen od slu žil Herman Re chbach. Iste ga leta je dru ži­
na od šla v Av strijo. 
Po letu 1945 so v gra du uredi li šo lo za po li tic ne ka­dre, zase dla ga je vojska, med leti 1949–1953 je v njem deloval šolski internat, za tem pa so bila zasil na stanovanja. Pre bi valci so ime li stal ne težave z vodo-
o skr bo, s stra ni šci, z ogrevanjem, vla go ipd. Grad be-no sta nje ce lotne ga kompleksa Za price se je moc no 
po slab ša lo. 4. decem bra 1961 je bil ustanovljen Mu-zej Kamnik, ki je za svoje delovanje dobil grajski kom­pleks Zaprice. Do spomla di 1962 je v njem stanovalo še sedem najst strank. 
Grajski kompleks Zaprice je bil na podla gi Zakona o de na ci o na li za ciji (Uradni list RS, št. 27/1991, z dopol­nitvami) od leta 1992 v de na ci o na li za cijskem po stop-ku. Postopek je vodi lo Mini strstvo za kultu ro RS, ker je bil celoten kompleks gradu razglašen za spome nik lo kalne ga po me na. Leta 2009 se je po stopek za klju cil in la stnik graj skega kompleksa Za price s pri pa dajo ci-mi zuna nji mi razstavni mi povr ši na mi – muze jem na prostem, je po stala Ob ci na Kam nik. Zad nji de di ci la-stni kov pa so do bi li delni ce SOD. 
Najpo mem bnej ša prido bi tev za MMK, Kamnik in ce lotno Slovenijo je bila uredi tev in odprtje Rojstne hi še Rudol fa Ma istra. Po bu de za pre novo so se po ja-vi le pred letom 1990, ko je bi la hi ša še v la sti Ob ci­2002 in 2003 je bi la iz vede na sta tic na pre nova hi še in za menja no ostrešje. Leta 2004 so bi la v za kljuc ni fazi de la na fa sa di, s ci mer je hi ša spet do bi la po do-bo, kakr šno je ime la v 19. sto letju. Leta 2012 sta se Ob ci na Kam nik in Žu pnij ski urad Kam nik do govorila 
o so razmerju la stniš tva. Ob ci na Kam nik je po stala la-stni ca pretežne ga de la pri tli cja. Po navodi lih Zavoda za varstvo kulturne de di šci ne so se obnovi li pro stori in 
odkrile stenske posli kave iz prve in druge polovi ce 19. 
stoletja. Na dan Ru dol fa Ma istra, 23. novembra 2013, je bi la sku paj z dr žavno pro slavo slovesno od prta Roj­stna hi ša Ru dolfa Ma istra s stal no raz stavo o življe nju 
in delu slav ne ga kam ni škega roja ka. 

Leta 2017 je Ob ci na Kam nik od kupi la še pre o stali del pri tli cja, kjer so bi li obnovljeni glav na ve ža z re sta­vrirani mi posli kavami iz druge polovi ce 19. stoletja, razstavi šce za ob ca sne raz stave in pe da go ška so ba za mla de obi skovalce. Nosi lec in fi nan cer obnove, ure­di tve prostorov ter mu zej ske po stavi tve je bi la Ob ci na Kamnik. Drugi del je bil slavno stno odprt 28. marca 2018 sku paj z od prtjem ob ca sne raz stave Oj, ta sol-da ški boben – Prva vojna iz zase bnih zbirk na Kam­ni škem. 
Rojstna hi ša Ru dol fa Ma istra je po stala ži va hi ša 
spo mi nja nja Maistra, njegovih sodo bni kov in sode­
lavcev, pred stavlja nja zgo dovinskega ca sa in oblet nic 
19. in 20. sto letja; pro stor, kjer se vsa ko leto menjajo obca sne raz stave, mesec no potekajo Ma istrovi ve ce ri 
z znani mi slovenski mi zgodovi narji, pisa telji, ljubi telji 
zgo dovi ne; hi ša, kjer se zdru žu je in pred stavlja Ma is-trova dedi šci na na Slovenskem. Naj bo ljši do kaz te ga 
je v letu 2021 rea li zi rana Maistrova virtu al na pot, pri 
kateri je pod vod stvom MKK in Roj stne hi še Rudol fa Ma istra so de lovalo 15 slovenskih knjiž nic, arhi vov in mu ze jev, sku paj s po mem bnim de le žem dru ži ne Mai-
ster. Glavni namen Maistrove virtu al ne poti je, da s 
po mo cjo spleta poveže mo kraje, v ka terih je Ma i ster 
ne Kam nik, in na crti gle de tega so se na da ljevali tu-ži vel in de loval, ter jav ne ustanove, ki hra nijo kakr šno 182 di po vrni tvi hi še Župnij skemu ura du Kam nik. V letih koli gradi vo ali spomin o njem. Tako je na enem me­
Ob ca sna raz stava Oj, ta vo ja ški bo ben v do dat nih pro storih Rojstne hi še Ru dol fa Ma istra, 2018 (Foto: Zo ra Torkar) 

stu zbra no gradi vo o Maistrovem življe nju in de lu in 
do stopno preko spleta vsakomur za ogled, študij ali le 
kot za ni mi vost (vodja pro jek ta mag. Zo ra Torkar, idej­na za mi sel Alen ka Ju van, ko ordi na torja Alen ka Ju van in mag. Jo že Pod pec nik). 
Od leta 2016 delu je v okviru Gale rije Miha Maleš tu di Gale rija Pogled. To je razstavni prostor, name njen so do bni umetni ški produk ciji, vrata pa vsako leto od­pre tudi enemu študen tu. Tako mladim umetni kom, ki še le za ce njajo svo jo pot, z raz stavo ponu di mo odpr­ta vrata v svet umetno sti in prepoz navno sti. Gale rij-ski svet na osnovi razpi sa izbe re še nekaj sodo bnih ustvarjal cev, ki se letno zvrstijo v naših prostorih. Za­veza ni ni so no be ni te hni ki, usmerje no sti; ustvarjajo da nes in s svojim delom bogatijo lokalno, pa tudi širše slovensko okolje. 
Prvi ravna telj novou stanovlje ne ga muze ja je bil prof. Srec ko Zabric, ki je po letu 1963 prevzel vo de nje Ljud ske knjiž ni ce v Kam ni ku. V letih 1963–2002 je bi-la di rektorica univ. dipl. arhe o lo gi nja Mi rina Zu pan cic, ki je strokovno vodi la adaptacijo celotne ga kompleksa gradu Zaprice, so o bli kovala kulturno življe nje v kam ni­ški ob ci ni, po skr be la za bo gato dona cijo sli karja Mi he Ma le ša, ki zdaj domu je v samo stojni gale riji, opravlja-
Ob 30-letnici samostojne Slovenije 


Ma istrova virtu al na pot, 2021 (Foto: do kumen tacija MKK) 
la strokovne nalo ge arhe o lo ga in direktorja ter skrbe-la za razvoj muzej ske stroke. Za svoje dolgo letno in 
priza devno ter v marsi cem pi o nirsko de lo na po drocju po pu la riza cije kulturne de di šci ne je leta 1999 pre je la Valvasorjevo nagrado za življenj sko de lo, ki jo po de lju­
je Slovensko mu zej sko druš tvo. Od leta 2002 je di rek­torica muze ja mag. Zora Torkar, sicer tudi muzej ska svetni ca za zgodovi no in etnolo gijo, najprej kot v. d. di rektorice in od leta 2004 kot di rektorica MMK. 
Števi lo za po slenih v mu ze ju je ze lo skrom no: di­rektorica, ki poleg vode nja zavoda opravlja tudi dela kustosi nje za zgodovi no in etno lo gijo, muzej ski doku-men talist, kustosi nja arhe o lo ginja, kustosi nja umetno­stna zgo dovi narka, mu zej ska in forma torka v Rojstni hiši Ru dol fa Ma istra, racu novodki nja, mu zej ski cu vajki v mu ze ju in ga le riji ter oskr bnik. 
MMK de lu je na osred nje slovenskem ob mo cju, kjer sta ze lo bo gati pre mic na kul turna de di šci na in mu-zej ska oz. zbirateljska tradi cija. Osnovno poslan stvo mu ze ja je skrb za spoznavanje, razi skovanje, razu me-vanje in varovanje arhe o lo ške, umetno stnoz go dovin­ske, zgo dovin ske in et no lo ške kul turne de di šci ne na ozemlju ob cin Kam nik, Dom ža le, Komen da, Lu kovi ca, Men geš, Mo ravce in Trzin ter pred stavlja nje re gi o nal­ne kulturne raz no li kosti te ga osred nje ga obmo cja v slovenskem in med na rodnem me rilu. Je dro mu zej­skih zbirk sestavljajo poleg dela leta 1964 odkuplje­nih pred metov Sa dni karjeve zbirke ena naj moc nej ših zbirk Tho netovega po hiš tva, skan sen tu hinj skih kašc, zbirka Vla sta Kopa ca z Ve li ke pla ni ne ter pri vatne za­pu šci ne me šcanskih in ple mi ških dru žin, po mem bnih ose bno sti s te ga obmo cja, odkupi in da rila umet no-stne in et no lo ške de di šci ne, kot so do na cije aka dem­skega sli karja in gra fika Mi ha Ma le ša, aka dem skega ki parja Ja koba Savin ška in dru gih kam ni ških umet ni­kov, najdbe terenskih arhe o lo ških razi skav ter skoraj iz gi nu la in dustrijska de di šci na. Zbirka in dustrijske de­di šci ne je za cela na staja ti v zad njem de setletju, ko so števil ne tovarne na šir šem kam ni škem ob mo cju 183 





Razstava Oli verja Pilica v Ga le riji Po gled, 2017 (Foto: Marko Kumer) 
za u stavi le proiz vodnjo. V zbirki hrani mo tako manjše stroje in orodje, izdel ke in poliz del ke, dokumen tacijo 
objek tov in de lovnih pro ce sov, fotografije, film ske za-pi se kot tu di ne snov no de di šci no. 
Obi skovalcem najbolj prepoz na ni rezul tati strokov­
ne ga de la v mu ze ju so raz stave. Nastajajo obca sne in 
stal ne muzej ske razstave na gradu Zaprice, v Gale riji 
Mi ha Ma leš in Ga le riji Po gled ter v Roj stni hi ši Ru dol fa 
Ma istra. Sodo bne muzej ske razstave so zasnovane in-terdi sci pli narno, problem sko, kompleksno. Obiskoval­
cem omo go cajo in di vi du al no, sa mo svojo iz bi ro ogleda in sez na nja nja z raz no li ko ohranje no pre mic no kultur-no de di šci no, z ohra nje ni mi ma terial ni mi vi ri, ljud skim iz roci lom, re pli kami, re konstrukcija mi, pred meti za otip. Z zvoc no-sli kovno di gi tali zi rani mi in forma cija mi pa po doživljajo bo gastvo starodavne preteklo sti na enem me stu, pri ce mer pa lah ko aktivno so de lu je jo. 
Zla sti z ob ca sni mi raz stavami po skuša mo sle di ti 
vsem aktu al nim temam, ki so zani mi ve za širši krog 
do ma cih in tu jih obi skovalcev, kot so raz stave o skoraj iz gi nu li in dustrijski de di šci ni, arhe o lo ške raz stave iz 
kamni ške okoli ce, razstave ob 100-letni cah pomem­bnih dogod kov, kot so konec 1. svetovne vojne, koro­ški plebi scit ipd. V letu 2021 smo ob 60-letni ci MMK 
z raz lic ni mi raz stavami v okvi ru projek ta Od gra du 
do muze ja predstavi li zgodbe muzej skih predmetov, mu ze ja in same zgodovi ne gradu. Pri razstavah so-de lu je mo s posa mez ni ki, društvi kakor tudi v skupnih projek tih slovenskih in gorenjskih muze jev ter redno 
go stu je mo po dru gih mu ze jih in raz stavi šcih ob cin 
so u stanovi teljic, torej v Trzi nu in Komen di. Bogata iz­daja teljska dejavnost ob razstavah v obliki katalo gov, 
mo no grafij, vabil, pla katov, zlo ženk še do pol nju je kul­turno-tu ristic no po nud bo. 
60. let 20. sto letja ta ko z na ci nom raz stavlja nja, ko-
mu ni ci ranja z javnostjo, ponud be kot tudi hranje nja predmetov. Toda njegovo poslan stvo ostaja nespre-
me nje no – ohra nja nje, pro u cevanje in pred stavlja nje premic ne kulturne de di šci ne. Nove tehno lo gije nam omo go cajo do slej ne slu tene mož no sti pri ra zi skova­nju in pred stavlja nju kul turne de di šci ne, kar je po stalo 
po se bej aktu al no ob epide miji kovid-19, ki je ustavi la 
fizic ni svet in pri ne sla ra di kalen pre mik v virtu al ne ga in s tem od prla števil ne možno sti pa tu di di le me pred­vsem o na ci nih pre zen tacije kulturne de di šci ne in raz­merju med fi zic nim in virtu al nim. 
Obi skovalci MMK so heterogena skupi na, ki zahte­va po se bne pri stope in metode de la. Lju dje s po mo­cjo raz stav in pu bli kacij do pol nju je jo svo je vede nje, zna nje in iz kušnje. Mu zej je prav za prav me sto vse živ­ljenj skega uce nja, kjer je pro stor za uce nje, nav dih in ustvarja nje, srecevanje. Obi skovalci pa se iz pa siv nih opa zovalcev pre o bli kuje jo v ak tiv ne (npr. in teraktiv ni kotic ki na raz stavah, štu dijski krož ki, pro stovoljci ipd.). 
Peda go ško-an drago ški programi so po letu 2005 do bi li nov zagon. Pripravi li smo vrsto novih peda go-ških pro gramov, kot so: pred stavi tev mu zej skih po­kli cev v kov ckih s pri rocni ki in pri po moc ki, mu zej ske de lavni ce – ži veti v preteklo sti s ko stu mi, re kvi zi ti in rekonstrui rano sce no iz raz lic nih ca sovnih ob do bij, in teraktiv ne kotic ke na stal nih in ob ca snih raz stavah ipd. Za izo braževanje odra slih že vec kot 10 let de lu je umetno stnoz go dovin ski štu dijski kro žek, na ka terem ude le žen ci spoz navajo do ma co in svetovno li kovno us-
tvarjal nost in obi skuje jo gale rije. V letu 2018 smo v okviru projek ta Dostopnost kul­
turne de di šci ne moc no iz bo ljša li do stopnost tu di po sa­
mez ni kom in skupi nam s posebni mi potreba mi. Tako 
So do bni muzej nagovarja svoje obiskovalce druga-smo dopol ni li naše stalne razstave za otroke in šolske 184 ce kot, de ni mo, mu zej iz 19. sto letja ali ce lo mu zej iz skupi ne z novi mi peda go ški mi programi in z delavni ca­




Slovenska majo lika, skupna razstava MMK in Narodne ga 
mu ze ja Slovenije na gra du Za price, 2020 (Foto: Zo ra Torkar) 
mi, kjer so vklju ce ni vsi cu ti – od doti ka kopij iz branih predmetov, glas be nih in dru gih zvoc nih po snet kov do obla ce nja v obleke dolo ce nih ob do bij. Na vo ljo so tu di 
ti pni predmeti, kopije izbranih muzej skih predmetov, 
ki obi skovalcem omo go cajo pre poz navanje pred me-tov, materia lov, na cin iz de lave, upo rabnost in seveda nji hovo zgod bo. Iz de la li smo av di ovodi ce za vo de nje 
po stalnih razstavah v vseh treh enotah v slovenskem 
in an gleškem je zi ku. Fizic no do stopnost smo, brez vec­jih investi cijskih vla ganj, iz bo ljša li v pri tli cju gradu Za-price (tal ne ozna ke, usmeritve, klan ci na …), Roj stna hi ša Ru dol fa Ma istra pa je že po pol no ma do stopna. 
Pri tem smo sode lovali z zavodom Cirius Kamnik. Za slepe in slabovi dne smo prila go di li nove spletne 
strani MMK kot prvo in osnov no in forma cijo o kulturni de di šci ni, ki jo hra ni mo, ter kraj še pov zetke o razsta­vah za sle pe v Bra il lovi pi savi ter vo dni ke s poveca no pi savo za sla bovi dne. Oz na ci li smo tu di sme ri ogle da in fi zic ne ovi re. Pri tem smo so de lovali z Zavodom za 
sle pe in sla bovi dne Iris. 
Kulturno de di šci no in svo je po slan stvo pa pred stav­
lja mo obiskovalcem tudi z novimi oblikami delovanja, 
kot so ob jave na splet nih stra neh, dru žbe nih omre­žjih (ob jave na FB https://www.facebook.com/muzej. kamnik/ in In stagramu https://www.instagram.com/ muzejkamnik/, YouTubu https://www.youtube.com/ channel/UCZEOq6x3osTIC21lZ-t5RXw) ipd. 
Razstava ob 60­letnici MMK na graj skem dvo rišcu, 2021 (Foto: Lea Lo gar) 
Splet no stran MMK (https://www.muzej-kamnik-on. net/) smo na novo vzpo stavi li leta 2018 z novi mi be se­di li, fotografija mi, povezavami, mu zej sko trgovi no tu di s pri la go di tvami za sla bovi dne (tu di v an gleškem je zi­ku). Na splet ni stra ni ažurno obvešca mo o do god kih, novi cah, napovedih razstav, zani mi vostih. Obenem je splet na stran tudi arhiv muzej skih dogod kov, razstav, predavanj, pu bli kacij … 
Leta 2020 smo prav za radi epi de mije kovid-19 in za radi fi zic ne za prtosti mu ze jev za obi skovalce po sku­ša li ob dr ža ti za ni ma nje za kul turno de di šci no z do pol-ni tvijo splet ne stra ni z novo rubriko Moj mu zej (Kul tur­na de di šci na – ma lo za za bavo, ma lo za res). Kulturno de di šci no v mu ze ju pred stavlja mo z za bavni mi in za­resni mi zgodba mi iz preteklo sti in seda njo sti v bese­di, sliki ter virtu al no, kot so Zgodbe o muzej skih pred­metih; Zgo dovi no pi sni ce – krat ke in za ni mi ve podo be življe nja iz kam ni ške preteklo sti, pol preteklo sti in se­da njo sti; Oku si sko zi sto letja, kjer pred stavlja mo je di, recepte in oku se od praz go dovi ne do da naš njih dni; Virtu al ni muzej, kjer se z enim klikom vstopi v MMK in z do ma ce ga fotelja ogle da raz stave, osebno sti, umet­ni ke; Igre in ugan ke, kjer obi skovalec dra go ce no kul­turno dedi šci no lah ko spoz na in se na u ci marsi kaj o njej tu di z reševanjem za bavnih in po ucnih iger, ugank in ra cu nal ni ških apli kacij (npr. o na ravni de di šci ni in moc virskem tu li pa nu v ob ci ni Trzin, o Ma istru in ure­di tvi meja ob kon cu 1. svetovne vojne ipd.), ter uc no 


Kostumi zi rane mu zej ske de lavni ce, 2015 (Foto: Ja nja Že lez­ni kar) Ti pni pred meti, 2018 (Foto: Zo ra Torkar) 
185 



gradi vo, kjer so ob javlje ni uc ni li sti in dru go ucno gra­di vo za upo rabo v šo li in do ma. Ne kateri so la žji, dru gi za htevajo vec zna nja, tu di ne kaj brskanja po splet nih 
in material nih virih. 
Z objavlja njem vsa kodnev nih ugank in novick na družbe nih omrežjih smo do se gli ze lo veli ko odziv nost, 
zla sti srednje in starejše generacije. Tako vsi skupaj obu ja mo nostal gijo, se spomi nja mo dogod kov s svoji-
mi oc mi, marsik daj do bi mo nove podat ke in in forma ci­je pa tu di fotografije. Do gaja nje na dru žbe nih omre žjih je prav ži vahno in za ni mi vo. In prav hva lež ni smo vsem obi skovalcem na dru žbe nih omre žjih, da ta ko sode lu­
je jo z na mi. Kot dolgo letni skrbni ki, varuhi in popu la riza torji pre­
mic ne kulturne de di šci ne na šir šem kam ni škem ob-mo cju smo pre je li na sled nja priz na nja in na grade: 
– srebrno priz na nje Ob ci ne Kam nik Me dob cin skemu mu ze ju Kamnik ob 50-letni ci de lovanja in priza de­
vanju za ohra nja nje kul turne de di šci ne na šir šem kamni škem ob mo cju v letu 2011; 
– Valvasorjevo nagrado Slovenskega muzej skega društva za leto 2012 za stalno razstavo Odsevi 
kamni ških ti socletij av torica ma Ja nji Že lez ni kar in mag. Zo ri Torkar; 
– spo min sko prizna nje Zveze društev gene ral Maister 
in Ob ci ne Kam nik Me dob cin skemu mu ze ju Kam­nik za upravlja nje Spo min ske so be Rudol fa Ma istra in ure di tev stal ne raz stave »Rudolf Ma i ster – do mo-ljub, ge ne ral, pe snik in bi bli o fil«, 2014; 
– di plo mo Slovenskega muzej skega društva, ki sta jo 
v Je facni kovi doma ciji v Trzi nu, kjer je Me dob cin ski mu zej Kam nik (Ja nja Že lez ni kar in mag. Zo ra Tor-kar) po stavil stal no raz stavo Sle di trzin ske preteklo­sti, 2016; 
– ca stno Valvasorjevo priz na nje Slovenskega mu zej­skega društva je dobi lo Kulturno društvo Priden 
mo žic iz Kam ni ka, ki je tu di v so de lovanju z Me dob­cin skim mu ze jem Kam nik (Marko Kumer) po ma ga-
lo pri ohranja nju, predstavlja nju in varstvu industrij­
ske de di šci ne Kam nika, 2016; 

– brona sto priz na nje Ob ci ne Kam nik Marku Kumru za ohranja nje in dustrijske de di šci ne in kre pi tev zave­
da nja o bogastvu, ki se skriva za nekda nji mi tovar­
ni ški mi zi dovi v Kam ni ku, 2016; 

– brona sto priz na nje Ob ci ne Kam nik Alen ki Ju van za zavzeto delo v Roj stni hi ši Ru dol fa Ma istra, enoti Me dob cin skega mu ze ja Kam nik, 2017. 
MKK je usta nova, kjer se sre cu jeta preteklost in 
se da njost. Zato ima muzej odgovornost do sodo bne 
družbe, da ži vo sode lu je z oko ljem, ustvarjal ci, no sil­ci, upo rabni ki in va ruhi kul turne de di šci ne, spod bu ja in raz vija po zi ti ven odnos jav no sti do kul turne de di šci­
ne. Cilj je trajno stna in interdi sci pli narna interpretaci­
ja de di šci ne, ki se iz kazu je v zbirkah in raz stavah ter 
spod bu ja kulturno samo bit nost mesta, širše okoli ce, skupin in ce lotne sku pno sti. 
Viri 

Saša NABERGOJ, 2021: Loški muzej Škofja Loka: sodobni muzej 21. stoletja. V: Loški razgledi, 67. Škofja Loka: Muzejsko društvo Škofja Loka. 
319–328. 

Igor SAPAC, Zora TORKAR, 2021: Grad Zaprice v Kamniku. Kamnik: Medobcinski muzej Kamnik. Zora TORKAR, 2012: Ob 50-letnici Medobcinskega muzeja Kamnik. V: 
Kamniški zbornik 21. 119–128. 

Zora TORKAR, 2012: Ob 50-letnici Medobcinskega muzeja Kamnik. V: Argo: casopis slovenskih muzejev, 55, [št.] 1. 166–176. Zora TORKAR, 2021: Medobcinski muzej Kamnik – z vami že šest desetletij. 
Kamnik: Medobcinski muzej Kamnik. 

do bi li Ob ci na Trzin in tu ristic no druš tvo Kanja za do­186 prinos k ohra nja nju in pro mo ciji kul turne de di šci ne 
Igor­Pod­brež­nik1 No­vi­trg­31,­Kam­nik igor.pod­brez­nik@gma­il.com 

Voj­na­ni­ko­li­ni­do­bra­za­nic­in­za­ni­ko­gar 
Ob dvajseti obletni ci plebi sci ta za Slovenijo so nekda nji vo­di telji in akti vi sti Demo sa na Kamni škem ustanovi li društvo za ohranja nje spo mi na na kljuc no obdob je v zgo dovi ni sloven-skega naroda – obdob je osamo svoji tve in demo krati za cije. Pri odlo ci tvi so jih vo di li na sled nji ci lji: ohra nja nje vre dnot De mo sa, spod bu ja nje pogo jev za prenos teh vrednot na nove gene racije ter raz vija nje in utrjevanje do mo ljub ja na vseh po drocjih druž-be ne ga življe nja. Druš tvo De mos na Kam ni škem, ki je za svo je do sež ke pred leti pre je lo bro na sto priz na nje Ob ci ne Kam nik, de­lu je tu di na za lož ni škem po drocju, na ka terem je s svo ji mi knjiž­ni mi izdaja mi postalo prepoz navno v širšem slovenskem prosto­ru. S clan kom že li mo pred stavi ti dva zborni ka Cas po ca si bri še in Prelom na leta, ki prina ša ta prispev ke števil nih avtorjev, ki so osvetli li razme re in dogod ke na Kamni škem in Komend skem v ca su II. svetovne vojne, v ca su tik po njej ter tu di v sa mo stoj­ni Sloveniji. Še po se bej dra go ce ni so spo mi ni pri cevalcev, ki so ži veli v tem pre lom nem ca su, kot tu di za pi si o kalvariji ti soc ev be gun cev, ki so na Kam ni škem kon ca li pod stre li zma govalcev vojne in revolu cije. Kljuc ne be se de: De mos na Kamni škem, II. svetovna vojna, komu ni stic na revolu cija, povojni po bo ji, osa mo svoji tev Sloveni­je, spo mi ni, pri cevanja 
To mark the 20th anniversary of the ple bi sci te on Slovenia’s in de pen den ce, former De mos le a ders and ac ti vists from Kam­nik fo unded an as so ci a ti on to preserve the memory of a key pe riod in the history of this country and its pe o ple – the pe riod of in de pen den ce and de moc rati sa ti on. The de ci si on was gu i-ded by the following go als: pre serving the va lu es of De mos, pro­moting the con di tions for tran sferring the se valu es onto futu re gene rati ons, and develo ping and conso li da ting patriotism in all areas of so ci al li fe. The De mos Society in Kam nik, which years ago re ce i ved a bron ze award from the Municipality of Kam nik for its achi evements, has al so be en recog ni sed for its work in bo ok publis hing around Slovenia. This pie ce presents two col-lec ti ons of pa pers, namely, Cas po ca si bri še (Time Era ses Slow­ly) and Prelom na leta (The Turning Po int Years), which in clu de con tribu ti ons from many authors who shed light on the si tu a ti on and events in Kam nik and Ko men da du ring the Se cond World War, the pe riod immediately after the con flict, as well as in the ti me of in de pen dent Slovenia. Particularly va lu a ble are the ac-co unts of witnesses who li ved in this cru ci al ti me, and re cords of the fa te of tho u sands of re fu gees who were mas sac red in Kamnik by the vic tors of the war and the com mu nist revolu ti on. Key words: De mos in Kam nik, WWII, com mu nist revolu ti on, post-war mas sac res, in de pen den ce of Slovenia, me mo ries, te­sti mo ni es 
Pogo sto se spra šu je mo, ali je že cas, da s kri tic no in ca sovno di stan co opi še mo naj po mem bnej še do god ke na še zgo dovi ne. Da brez ko zmetic nih po pravkov ali ce lo preti ravanja spre govorimo o ca su, ki je bil pre lo­
 agirairorjiio 
men za na stanek na še dr žave. Še vec kot to: smo pri­
pravlje ni in imamo voljo, da ovrednoti mo dogod ke na 
Kamni škem, ki so zaz na movali osa mo svoji tveni cas, v javni spo min vklju ci mo lju di, ki so o sa mo stojni Slove­
niji le sanja li, si zanjo priza devali pa v tem izkrvaveli ali one me li? 
Ko smo de cembra leta 2019 v med voški knjiž ni ci go sti li raz stavo ob tri de setletni ci slovesnih sre cevanj na Sv. Ja kobu, ki so se daj po stala tra di ci o nal na, or-gani za torji pa so na ple bi scit na sre cevanja ze lo po no-sni, saj so iz jemno mno žic na in ni koli ne mi ne jo brez ude le žbe naj bolj iz po stavlje nih, da nes še ak tiv nih osa-mo svoji teljev, smo pri pravi li tu di raz stavo knjiž nic ne ga gradi va, ki vsebin sko pose ga v obdob je osamo svoji tve in demokrati za cije. Nekaj deset knjig se je v tride setih letih si cer že na bralo v na ši zbirki, tu di drug je po slo­venskih knjiž ni cah je sta nje po do bno, žal pa ne opa ža-mo, da bi se kdo pi sa nja o pre lom nem ca su za Slove­nijo lotil na crt no, da bi morda ce lo obstaja la stro kovna organi za cija, podprta z ustrezni mi viri za nepreki nje no de lovanje, ki bi poskr be la, da se ta del novejše zgodo-vi ne ce lovi to razi šce in pred stavi. De lo ma se to do gaja za radi zavestne ga ig no riranja ti stih, ki bi po slu žbe ni dol žno sti mo rali to po ceti, po dru gi stra ni pa tu di ti-stih, ki imajo bolj naklo njen odnos do osamo svoji tve­ne ga ca sa, pa mu ne po svecajo ustrezne po zorno sti. Zgo dovin ska di stan ca je vse vecja in ve cja, ge ne racija osa mo svoji teljev pa se po ca si po slavlja. Ni do bro, da se ni ti po li tic ne stran ke, ki so na stale na hu mu su osa-mo svoji tvene ga nabo ja, ne zani majo dovolj za lastno po li tic no zgo dovi no. 
Pred tri de seti mi leti je bil pre lo men cas. Cas, ko je do koncno po stalo ja sno, da se je ve li ki ko mu ni stic ni projekt iz tekel, in cas, ko se je za ce la spre mi nja ti ge o-po li tic na ure di tev povojne Evro pe. Spet je bi lo mož no, da smo ljudje, ki nas je povojna uredi tev poveza la z ža lo stno uso do vzho dne Evro pe in ru skim mo de lom družbe ne ga reda, iz raža li za hteve po po li tic ni svo bo di in sa mostojni Sloveniji. Bil je cas, ko je bi la že lja po svobo di moc nej ša od za mol kle ga hru me nja tan kov. Vzho dna Evro pa je vre la in te mu vre nju se je pri klju ci la tu di Slovenija. 

Se daj je ko nec še petanja in za to tudi pri lož nost za na šo za lo žbo De mos na Kam ni škem. Vsem, ki se za­ni majo za dru žbe no stvarnost, tu di zgo dovi narjem, po-nu ja mo knji ge spo mi nov na ca se in lju di, ki so v dvaj­setem stoletju po stavi li te me lje na ši pri ho dno sti. Cas se odmi ka, še vedno pa ostaja ta zaveda nje, da smo bi li del pre lom nih do god kov. Tako je na stalo spo roci lo za na še potomce, pri cevanje o do god kih in lju deh, ki so te dogod ke soustvarja li. 
Preprica ni smo, da so se av torji v na ših knji gah og­
ni li pastem zagleda no sti vase in preti rane subjek tiv-
no sti; vklju ci li smo tu di so de lavce, ki so nam s svo jim 
zna njem poma gali ovrednoti ti stoletje vojn, slovensko 
bratomorno vojno in bo ljševi stic no revolu cijo. To smo bi li dol žni na redi ti, saj je bil De mos, po ka terem se ime-nu je na ša za lo žba, ši roka po li tic na sku pnost, poveza­na z naj vi šjo na ci o nal no ide jo, ki je zdru ževala mavrico po litic nih pre pricanj. Pri kazu je mo moc so de lovanja in ca robno moc vklju cevanja prav vseh, ki so sle di li na ši 
teme ljni viziji. To nam je prine slo uspeh, ki smo ga bili 
de lež ni vsi dr žavljan ke in dr žavlja ni na še nove dr žave. 187 

In še nekaj se nam zdi danes zelo pomem bno. Obu­
di ti in ohra ni ti že li mo spo min na cas in lju di, ki so se zavze li za ve li ke na ci o nal ne in dru žbe ne ci lje ter svo­jo na lo go iz pe lja li po naj bo ljših mo ceh. Obu di ti že li mo sa mo zavest, ki jo da nes po go sto pogreša mo: zavest, da je ve dno pravi cas za spre mi nja nje ob stoje cih ra­zmer, ce po stane jo ovi ra pri na šem dru žbe nem raz vo­
ju. Tudi zato so naše knjige koristno branje za seda nje 
in bo doce rodove poli ti kov, saj jim pre na ša mo spo ro-ci lo o mo ci zdru ževalne energije, ki je potrebna v pre­lom nih tre nut kih, ko se odlo ca o na ših naj bolj vi tal nih na rodnih in dru žbe nih in teresih. 
Cas po ca si bri še 
Knji ga Cas po ca si bri še: pri cevanja pri sil nih mo bi li­
zi ran cev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno iz 
obcin Kam nik in Ko men da (2013) je v na kla di 400 iz­vodov izšla pri za lo žbi Druš tva De mos na Kam ni škem, iz dajo knji ge pa sta fi nan cno pod prli Ob ci na Kam nik in Ob ci na Ko men da. Prva iz daja zborni ka je bi la kma lu razproda na, za to smo se leta 2021 odlo ci li za po na tis, 
v pri pravi pa je tu di iz daja elek tronske knji ge. 
Marjeta Hu mar, Ivan ka Uca kar, Jo že Berlec, Ja nez Hu mar, Igor Pod brežnik, Ma tej Stele in Jo že Urba nija so bi li cla ni ure dni škega odbo ra, uredni ka sta bi la Mar-jeta Hu mar in Igor Pod brežnik, clan ke pa so pri spevali 
nek da nji mobi li zi ranci, njihovi sorodni ki in prija telji. Za 
je zi kovni pre gled je po skr be la Marjeta Hu mar, zbornik sta obli kovala Igor Pod brežnik in Stu dio Da taprint d. o. o., fotografije in do kumen te pa so pri spevali av torji in 
Go renjski mu zej. Zakaj name nja mo pozornost mobi li za ciji? Kokalj 
Kocevar (2020) od govarja, da Nem cija z mo bi li za cijo prebi valstva na za se de nih ob mo cjih ni upoš tevala ha-a ške konvencije iz let 1899 in 1907, po ka teri je pre po­veda no si li ti prebi valce k pri se ganju zve stobe sovraž ni dr žavi. Do lo ca tu di, da je oku pa tor dol žan spoš tovati 
za kone, ki veljajo na okupi ranem ozemlju. Mobi li za cija v nemško vojsko na Slovenskem je bila tako prisil na. 
»Nem ci pa so torej s tem krši li medna rodne zakone. 
Podo bno so pri sil no mo bi li za cijo iz vaja li tu di v Alzaciji in Lo reni, Luksem burgu ter de lih Bel gije in Polj ske,« 
za klju cu je Ko kalj Ko cevar (prav tam). 
Cas po ca si bri še name nja osrednjo pozornost mo-
bi li zi rancem v nem ško vojsko, žrtvam na ci zma in ko-
mu ni zma, ki so bili v svoji mlado sti prisi lje ni obuti tuje 
voja ške škornje. Ko gle da mo ohra nje ne fotografije iz ti stega ca sa, se zgro zi mo. To so bi li še sko raj otro ci, ki so bi li pri si lje ni bi ti voja ki na ci stic ne vojske. Z odzi vom na mo bili za cijo so za šci ti li svo je star še, bra te in sestre 
pred izgnan stvom, v mnogih prime rih tudi pred smrtjo, potem pa so bili za silo voja ško usposob lje ni in posla ni 
v kole sje voj ne ga stro ja, ki je brez cut no mlel vse pred se boj. Ti mla di fan tje so v pe klu fron tnih li nij iz kusi li vse stra hote druge svetovne vojne, ža lo stno uso do v ujetni ških ta bo rišcih, ago nijo voj nih bol nic in kri vi ce po vrni tvi v do movi no. Naci stic ni totali tarizem je terjal ve­li ko žrtev med mla di mi iz de žel, ki jih je oku pi ral. Vse preži vele, ki so se uspe li vrni ti, mno gi med nji mi invali­di in de lovno ome je no spo so bni, je v do movi ni ca kala 
stig ma tiza cija totali tarne oblasti, saj jih je prisil no slu­
188 že nje v oku pa torski voj ski do dat no zaz na movalo. 
Erzarja (2014) so nav du ši la ne navadno is krena in simpa tic na pri cevanja o slovenskih mo bi li zi rancih iz obcin Kam nik in Ko men da v nem ško vojsko: »Lahko bi si mislili, da bodo zapisi o teh mladih fantih, ki jih je nemška okupacijska oblast pri slabih sedemnaj­stih letih nasilno vpoklicala na služenje vojaškega roka, zgodbe o tistem krutem svetu univerzalnega egoizma, ki ga spodbudi vojna in ki se je pri nas žal zacel z dovoljenjem za ustrahovanje in pobijanje in koncal z množicnimi poboji in njihovim lažnivim dol­goletnim prikrivanjem, samo v jamranje ovita cinicno privošcljiva zgodba o tem, da svetu vlada sovraštvo.« 
Toda Erzar (prav tam), ki te ga v zborni ku ni na šel, saj pri cevanja »govorijo o nekem zelo preprostem dej­stvu, da ta voj na še zda lec ni bi la crno­be la, sploh pa to ni bi la vojna, v ka teri bi se ve ci na mla dih fan tov zna­šla na tej ali oni stra ni iz sovraš tva ali po gu ma«, ugo­tavlja, da pa je te fan te medvojno ide o lo ško sovraš tvo v Sloveniji sko raj obšlo: »Nji hove usode tako nehote kaže jo, da je bi lo v dru gi svetovni voj ni sovraš tvu mo­go ce ui ti, cetu di si bil v tu ji voj ski in pod oro žjem, da to niti ni bi lo ze lo tež ko in da so si za to pri za devali števil ni pre prosti lju dje, ki so se jim ti fan tje za smi li li. Za nje tu di no be no dru go sovraš tvo, na ka tero so na­leteli na svo ji poti sko zi fron te, za le dja in ta bo rišca, ni ime lo bistvene ga pome na, ker so v jedru ostali otroci, ki verja me jo v svet so cu tja in do brote.« 
Pa vendar: o mo bi li zi rancih se de setletja po voj ni ni govorilo, še svo jim otro kom ni so raz lo ži li vse ga, kar so do ži veli. Na se so lah ko javno opo zo rili še le po osa-mo svoji tvi. Mno gi od njih povedo, da je da nes za nje že prepoz no, da jih je vedno manj, da bi morali o tem ve­li ko prej spre govoriti. Morda je bil Jo že Ogri nec (2013), ki je v vojni postal invalid, nekoli ko bolj akti ven, ko je bi lo potrebno opozo riti na usodo mobi li zi rancev, saj se je ak tiv no vklju cil v de lo Zdru že nja mo bi li zi ranih Go renjcev v re dno nem ško vojsko v ca su 1943–45. Ak ti vi sti zdru že nja so ime li veli ko dela, saj se te ža­ve mobi li zi rancev de setletja ni so ureja le, ce prav po koncu vojne, ko so se pri ce li vra ca ti v do movi no, ni so prica kovali sve ca ne ga spre je ma, ven dar te ga, kar so do ca kali in do življa li, le ni so pri ca kovali: »Mno gi so se zna šli po za po rih, ta bo rišcih, pre staja li so muc na za­sli ševanja, po slu ša li so zmerja nja in za ni cevanja. Ne­kateri pa so izgi ni li brez sledu, kar je pome ni lo, da so iz gu bi li življe nje. Med povrat ni ki je bi lo mno go ra njen­cev in invali dov, od katerih so nekateri prišli iz bolnic in okrevališc. Na me sto da bi bi li ob tem de lež ni pod po re in zdravstvene oskr be, so bi li pre pu šce ni sa mi se bi in svojcem. Ni so bi li upravi ce ni do brez plac ne ga zdrav­stvene ga varstva.« (Ogri nec, 2013: 123) 
Ogrinec (prav tam) opo zarja tu di na notranjo upra­vo, ki je celo poostrila nekatere ukrepe, najbolj pa je po skusom mobi li zi rancev za reši tev njihovih proble­mov nas protoval Mi tja Ri bi cic, ki je iz dal ce lo tajno okrožni co, kako se ne sme dovoli ti zbi ranje in orga­ni zi ranje po moci pri sil no mo bi li zi ranim Slovencem: »Pose bej je Ri bi cic nas protoval te mu, da bi Nem cija mo bi li zi ran cem da la fi nan cno po moc, kar je bi la ta­krat pri pravlje na sto riti. Povojna oblast v Ju go slaviji je ozna ci la mo bi li za cijo v nem ško voj sko kot kola bo racijo in mo bi li zi ran ce raz vrstila v po se bno sku pi no dr žavlja­nov, ki ni so bi li v ena kopravnem po lo žaju z dru gi mi. 
Oblast ni že le la obrav nave z zgo dovin ski mi argu men ti. 
Mno go poskusov mobi li zi ran cev in njihovih svojcev za 
priz na nje normal nih clovekovih pravic je oblast si ste­ma tic no za ti rala in ukre pa la tu di na sil no.« 
Tvorno so de lovanje še ži vecih mo bi li zi rancev in šte­vil ni prostovoljci, ki so nam po nu di li stro kovno po moc, ter novembra 2012 mno žic no za ni ma nje za obisk priredi tve, na kateri smo predstavi li zapi se spomi­nov kamni ških prisil nih mobi li zi rancev – vse to nas je ohrabrilo in spodbu di lo za izdajo knjige. Ta je danes do kument ti stega ca sa, s ka terim pri kazu je mo dru žbe-no dina mi ko in usodo posa mez ni kov v pogo jih totali­tarne ga re ži ma. 
De lo, ki so ga opravi li cla ni ure dni škega odbo ra, je bi lo za htevno, se spo mi nja ure dni ca Marjeta Hu mar (2013a), saj je bi lo naj prej potrebno po i skati še ži ve-ce mo bili zi rance, ki so bi li pri pravlje ni iz poveda ti svo je spo mi ne in so dovoli li, da se ti zapi še jo in objavijo, ter po i skati so rodni ke že umrlih, pa dlih ali iz gi nulih mo bi-li zi rancev, ki hranijo dnevni ke ali druge zapi se mobi li­zi rancev, nji hova pi sma, fotografije in do kumen te, del prispev kov pa je na stal na podla gi še ži vega spo mi na na mobi li zi rance. »Veci na mo bi li zi ran cev in nji hovih so­rodni kov je bi la pri pravlje na so de lovati«, ugotavlja Hu­marjeva (2013a: 10), ne kateri za radi sla be ga zdrav­stvene ga stanja ni so vec mogli, »ne kaj pa je bilo takih, ki so so de lovanje od klo ni li.« 
Marjeta Hu mar (prav tam) po u darja, da so v de lov-no sku pi no za pri pravo zborni ka vklju ci li tu di mla de kamni ške diplo man te zgodovi ne, ki so jih s tem spod-bu di li k obravnavi še ne dovolj razi skanih tem polpre­tekle zgodovi ne. »Vse de lo, ki je potekalo vec kot leto dni (iskanje, zapi sovanje, ureja nje arhiv skega gradi­va), je bi lo opravlje no brez plac no.« 
Najvec pri spev kov pred stavljajo ose bne iz povedi sa­mih mo bi li zi rancev ali nji hovih so rodni kov (se ster, bra-tov, otrok, vnu kov). Ne kateri pi sci so upo rabi li pi sma mo bi li zi rancev, ki jih hra nijo nji hove družine. Ob javi li smo tudi dnevnik mobi li zi ranca, ki ga je pripravi la nje­gova hci, in de le iz av tobi o grafij dveh mo bi li zi rancev. Zbrana be se di la ka že jo na to (Hu mar 2013a: 11), da je neobjavlje nih dokumen tov verjetno še kar nekaj, 
»za to bi bi lo tre ba na da ljevati z iska njem.« V uvodnem delu zborni ka Cas po ca si bri še so ob-
javlje ni clan ki, ki z zgo dovin skega in etic ne ga stali šca opi su je jo cas voj ne, na sil no mo bi li za cijo in na šo od­
govornost za popravo krivic, storjenih mobi li zi rancem 
(dr. Ja nez Ju hant: Ali smo pri pravlje ni omo go ci ti žr­tvam cloveško so cu tje in mo ralno za do šce nje?; ddr. Verena Perko: Pravi ca do gro ba – sit ti bi terra levis, naj ti bo zem lji ca lah ka). Igor Podbrežnik je v pri spev ku Kako smo bi li srec ni, potem pa je pri šla voj na pred sta­vil uso do dru ži ne iz Kam ni ka, ki je v »kam ni ški vstaji«, avantu ristic ni te roristic ni ak ciji kam ni ških ko mu ni stov, iz gu bi la oceta tal ca, nje gov sta rejši sin je bil mo bi li zi-
ran v nemško vojsko, mlajši pa se je med bratovo od­sotnostjo revoluci o narno radi kali ziral. Tem razpravam 
sle di Pri spevek k bi bli o grafiji del o pri sil nih mo bi li zi ran-
cih v nemško vojsko med drugo svetovno vojno, ki ga je pripravil zgodovi nar Andrej Kotnik. Mladi zgodovi nar 
Ma tej Stele pa je v pri spev ku Tanka crta med življe­njem in smrtjo – mo bi li zi ranci z ob mo cja Tu njic po pi-sal in s pre gledni co pri kazal, ka ko veli ko fantov je bi lo 
mo bi li zi ranih v manjši vasi, kot so Tunji ce pri Kamni ku, 
s ci mer že li opo zo riti na ob sež nost mo bi li za cije v nem­
ško vojsko med drugo svetovno vojno na Go renjskem. V osrednjem delu zborni ka pa je objavlje nih 23 pri-
cevanj mo bi li zi rancev ozi roma za pi sov nji hovih usod 
po spomi nih, pismih, dnevni kih z bogatim slikovnim 
gradi vom (fotografije oseb in ohra nje nih do kumen tov, zla sti pi sem). Ve ci na pri spev kov je ob javlje nih prvic, sa mo po sa mez ni so bi li že v ta ki ali dru gacni obli ki objavlje ni. Med fotografija mi iz stopajo ti ste (Ma ti cic 2013) iz arhi va Sa še Ma ti ci ca, ki je pri pravil tu di pri­spevek, v katerem je opi sal voja ško pot svo je ga oce­ta Bo ža Ma ti ci ca. Ma ti ci ceva fotografija na na slov ni 
strani knjige prikazu je mobi li zi rance, na prvi pogled še 
otroke, na mo stu cez Savo v Kra nju, ko gredo na že­lez ni ško po stajo, kjer so se mno gi med nji mi zad njic po slovi li od svo jih do ma cih. V Ma ti ci cevem pri spev ku si sle dijo števil ne fotografije iz Wiesenbacha, kjer je bil eden od cen trov Dr žavne delovne slu žbo (RAD), ki je bi la v Nem ciji že leta 1935 uve de na kot obvezna pol letna slu žba za mo ške med 18. in 25. letom staro­
sti. »Nalo ge mož v RAD so bi le raz novrstne. Po ma gali so gradi ti utrd be, pri pravlja li te ren za in že nirske enote ter po pravlja li ce ste in že lez ni ce. Po leg te ga so mo že uspo sab lja li za proti tankovsko in proti letalsko za šci to, proti koncu voj ne pa so se bo rili s po ža ri, ci stili ob mo­cja, ki so jih uni ci li bom bni na pa di, in gra di li za ca sna bi vali šca za lju di, ki so v bom bnih na pa dih iz gu bi li bi­vali šca.« (Ko kalj Ko cevar 2020: 649) 
Ma ti ci ceve fotografije pri kazu je jo ak tiv no sti, ki so jih mo bili zi ranci iz vaja li v cen tru RAD v Wiesenbachu. Najbolj pretreslji va je gotovo fotografija z bo do ci mi vo­ja ki tik po za kljuc ku predvojaškega urje nja (Hu mar 2013b: 200). Fan tje v tovornih va go nih so na prvi po­gled še ve dno vi deti kot otro ci, oble ce ni so še v ci vil na obla ci la, z vla kom pa jih pe lje jo v vo ja šni ce, kjer se je za ce lo voja ško urje nje in pri prave za od hod na bo ji šca. 
Prispevek Spo mi ni iz vo ja škega življe nja, ki sta ga po dnev ni ku in spo mi nih za pi sa la Marta in Jo že Pa­vlic (2013), iz stopa po vse bi ni in ob se gu po dat kov. Gre za spo mi ne na voj na leta, ki jih je Martin oce Stan ko Zarnik iz Su ha dol pre ži vel v vo ja ški uni formi. Stan ko Zarnik je do življa nje vo ja šci ne po pi sal v dveh dnev ni­kih, ki so se ohra ni li v dru žin skem arhi vu, v njih pa je opi soval tudi kraje, skozi katere se je premi kal s svo­ji mi cetami, pi sal je pe smi, sestavil je ce lo slovarcek tujk, zbiral je razgledni ce ter druge zani mi vosti iz kra­jev, kjer se je ustavljal kot vojak. Njegove spomi ne smo za radi njihove veli ke dokumentarne vredno sti ter pri­stno sti do ži vetega, pre ži vetega in poveda ne ga objav­lja li v zapi sa ni obliki zgolj z najnuj nej ši mi jezi kovni mi in drugi mi popravki. Objavi li smo tudi izris voja ške poti Stanka Zarni ka, ki ga je na osnovi Zarnikovih zapi sov pripravil ge o graf Mi ha Brvar. Mo bi li zi ranec Zarnik je v nem ški uni formi do ži vel vzho dno fron to, bil ne kaj ca sa ce lo na Norveškem, ujet pa je bil na za ho dni fron ti v Franciji. V osvo bo je no Ljub lja no se je vrnil kot eden od mno gih mobi li zirancev, ki so se v angleških ujetni ških tabo rišcih odlo ci li, da gre do do mov kot pri pa dni ki nove ju go slovanske vojske, ki je s po mo cjo An gležev se sta-vi la vec bri gad, ki so jih po i me novali za pre komorske. Pot domov pa so si morali izbo jevati v vsakodnev nih hu dih spo pa dih z umi kajo co se nem ško vojsko. Zarnik 189 


je imel sre co, mno gi pa so za ve dno ostali ne kje med Dal ma cijo in be lo Ljub lja no, mno gi prav na ro bu na še­
ga glavne ga mesta, morda le nekaj ur pred koncem vojne. 
S prekomorci so si pot domov izbo jevali Ivan Grin-tal, Tine Romšak in Franc Zajc, katerih spomi ni so tudi objavlje ni v zborni ku Cas po ca si bri še. Erzarja (2014) so se v pri spev ku Prese netlji vo med vojno sre ca nje v an gleškem voj nem ujet niš tvu (Pavlic 2013) dotak ni­le na sled nje za pi sa ne be se de: »Zdel se mu je ne kam znan, kot bi ga že ne kje vi del. Ogovoril ga je po nem­
ško. Odgovor je bil prav tako v nemškem jezi ku, da je 
iz kranj ske de že le. Pre poz na la sta se. Bi la sta stra šno prese ne ce na in srec na, da se vi di ta po vsem, kar sta prestala. Ta koj se ni sta spoz na la tu di za radi te ga, ker 
sta bila zaradi prestanih napo rov zelo shujša na. Ob 
tem pri povedovanju so Nan detu ve dno za ce le te ci sol­ze. V sol zah je pri povedoval na prej. To gan lji vo sreca­nje je bi lo v njem še po to li kih letih ži vo nav zo ce.« 
Erzarja (2014) so nav du ši le »cu dovi te, ampak prav nic na ivne in zla gane vrstice, kaj ti pri nas smo dol ga 
de setletja pogreša li dovolje nje, da razmiš lja mo o voj­
ni, svetu, prija telj stvu in sovraš tvu kot ti fan tje! Prija te­lja spoz naš v doma cem kraju, potem ga v tu ji ni sko raj ne spoz naš, ker ga je ne sreca spre me ni la, na to ga 
ogovoriš in spet ga prepoz naš. Ni se spreme nil, vedno 
je bil tvoj prija telj in bo tu di ostal.« 
Spo mi ni Kam ni ca na Fran ca Pri mo ži ca, pred vojne­
ga primorskega begun ca iz Gorice, ki jih je zapi sa la 
Marjeta Hu mar (2013 b), so vzbu di li za ni ma nje Jo žeta Mo ži ne, ki ga je povabil v od dajo Pri cevalci. Pri mo žic 
se je pred kame rami izkazal za izjem ne ga pripovedo­
valca, je za pi sal Mo ži na (2021) v na povedi od daje. Pri-mo ži ceva voja ška pot je bi la res iz jem na, saj je iz nem­
ške vojske uspel dezerti rati k sovjet skim parti za nom 
ter z nji mi trpel v neš tetih bo jih in obu pnih življenj skih 
razme rah, ki jih narekuje zima. Franc je bil iznajdljiv in 
po gu men, pri slu žil si je vec odli kovanj, hkra ti pa mu je 
veli kokrat preti la smrtna nevarnost tako od Nemcev kot tudi komi sarjev. »Nje gova is krena in ži va pri poved 
o bitkah in razme rah med sovjet ski mi parti za ni nam po nu ja redek vpogled v gverilsko bojevanje v zale dju 
vzho dne fron te,« je zapi sal Mo ži na (prav tam), ki na da­lju je: »Pri mo žic se je proti kon cu voj ne pri družil Ti tovim 
tanki stom, izurje nim v Sovjet ski zvezi, odlikoval se je 
v bojih na srem ski fron ti, kjer je bil nje gov okle pnik T­34 tu di za det. S tan kom, ki mu je poveljeval, je pri šel v Ljub ljano in ka sne je v Trst – a od tam so jih iz gna li zavezni ki in Pri mo žic do ži veto in pri za deto opiše, ka ko so mo rali osra mo ce ni, sku paj z ru skim poveljni kom, 
za pu stiti slovensko primorje. Kasne je, po vojni, je naj­prej deloval v jugo slovanski vojski … Vrnil se je v Kam­
nik in kot nek da nji sovjet ski parti zan ko maj pre ži vel in formbi ro in pre ganja nje vo ja ške proti obvešcevalne slu žbe.« 
Naši pri cevalci pa se ni so sa mo uri li in bo jevali, ne­
kateri med njimi so tudi pobeg ni li iz nemške vojske. 
Med nji mi iz stopa Florjan Ko želj (2013), ki se je sre di Poljske, kjer je bil s svo jo enoto, odlocil, da gre do mov, ce prav je bil od Slovenije oddaljen vec kot 1.000 km. 
»Motiv sem vzel iz knji ge Pod svo bo dnim son cem, ki smo jo še v šol skih ca sih ta ko vneto prebi rali, in od 
190 so se dovega strica, ki nam je otrokom, ko smo skupaj pa sli, znal tako zani mi vo pripovedovati svoje dogo div-
šci ne še iz prve svetovne voj ne. Pri povedoval je, ka­ko so ga Rusi uje li in od pe lja li v Za kavkazje, od ko der je, ko se je za ce la ru ska revolu cija, po beg nil in mu je po treh me secih potovanja z raz ni mi do go div šci na mi uspe lo srec no pri ti do mov v Slovenijo, ta krat še v raj n­ko Avstro­Ogrsko.« (Koželj 2013: 97) 
Žal Ko že lju po beg ni uspel, uje li so ga po ne kaj dneh in spet je bil nazaj v svoji enoti na Poljskem, to-krat v kazen skem oddel ku, brez vseh ugodno sti, ki so jih ime li di sci pli ni rani vo ja ki. Ne ke noci je po ma gal ra­nje ne mu oficirju, ki mu je gra na ta od trgala no go. To de ja nje mu je poma galo, da je dobil nagradni dopust, saj redne ga ni mogel dobi ti, ker je bil kaznovan zara­di pobe ga. »Tocno po dveh letih, 11. ja nu arja 1945, sem se zo pet vrnil do mov med svo je dra ge do ma ce in v do ma co rojstno vas, trdno odlo cen, da me ži vega nem ški na ci sti ne bo do vec do bi li v ro ke. Ven dar za me tegob še ni bi lo konec. Do ma sem za šel med ko le sje bra tomorne dr žavljan ske voj ne, na kon cu sem bil pa z Ma riji nim varstvom 15. avgu sta 1945 iz pu šcen do­mov iz ta bo rišca smrti Te harje. Ta krat še le se je za me konca la dru ga svetovna voj na, nje ne ra ne pa še da­nes ni so po zab lje ne.« (Ko želj 2013: 111) 
Za beg iz voj ske se je spo mla di 1945 odlo cil tu di Ja­
kob Škrjanc, ki je preso dil, da je prili ka ugodna, ker se 
je si stem že ru šil, Ru si so pro di rali pre ko Mad žarske proti Du naju, kontrola je po pu šca la. Odlo cil se je za da ljšo pot v zaledje fron te in beg pre ko Mad žarske in Hrvaške v Slovenijo. Na be gu je do ži vel »povezovanje, so de lovanje vseh, ki so si peš in z vlaki poskuša li reši ti 
življe nje, vsak je znal ka terega od je zi kov, vsi so si pre­vaja li, iska li mož no sti,« je zapi sa la Uca kar (2013: 252) po Škrjan cevih spo mi nih. 
Bo žo Ma ti cic je kar tri krat po skušal po beg ni ti iz 
kasarne, dvakrat neu spe šno. Ko je leta 1944 padla 
odlo ci tev, da ga iz Ce ške poš lje jo na ru sko fron to, mu je s po mo cjo mla de Ce hi nje le uspe lo po beg ni ti iz ka­
sarne. »Po dol gem skri vanju na poti se je vrnil v Kam­nik, kjer se je mo ral skri vati tu di pred so se di.« (Ma ti cic 2013: 183) 
Vsi pa se niso vrni li. Birtovi iz Tunji ške Mlake so še dol ga leta ca kali na An tona in Jo že fa. »Vedno obstaja upa nje, da se bo izgub lje ni sin, brat, stric nekega dne vrnil,« je za pi sal Ste le (2013), ki se spo mi nja, ka ko je nje gov ded Peter dol ga de setletja ca kal svo je ga brata: »Huj ša od resni ce, naj si bo še tako grozlji va, je nego­tovost, ki ne dovoli, da cas za ce li ra ne. Leta, ki so sle­di la, so bi la v zna me nju pri ca kovanja do ma cih, da se bo sta Tone in Jo že ne kega dne ven darle spet po javi la na do ma cem pra gu. Mi ni lo je leto 1945 in vrni lo se je ve li ko voja kov iz Ru sije. Ena ko leta 1946 … Po nov­no so vzbu di le upa nje spre me nje ne ra zme re v 60. in 
70. letih in govorice o vec ti soc nem ških ujet ni kov, ki jih Ru si še ve dno za dr žu je jo … Zad nji ža rek upa nja je po sijal v letu 1991, ko je Sovjet ska zve za raz pa dla in je pro pa del ko mu ni zem … ce prav je mi ni lo že sko raj 70 let in je se daj vsem dru gim ja sno, da se To ne ne 
bo nikoli vrnil, pa še vedno tli upanje v srcih njunih 
bra tov. Upa nje, da bo do ven darle ne koc za sli ša li njun glas na pra gu Birtove do ma cije: 'Vrnil sem se!'« (Stele 2013: 242) 
Nekaterim pa je uspelo zvedeti, kje so za vedno 
ostali nji hovi so rodni ki. Berlec (2013) pi še o usodi svo­je ga brata Srecka, ki je pa del v Fran ciji tik pred kon­
cem vojne. Pismo Deutsche Dienststelle z uradnim 
spo roci lom o Srec kovi smrti je pri spe lo v Kam nik tri le­ta po kon ca ni voj ni, nje gov grob na enem od norman­dijskih vo ja ških po kopa lišc pa so po na klju cju na šli še 
mno go let kasne je. »Podrobno sti o Srec kovi smrti sem do bil od nje govih sotrpi nov – Slovencev, ki so bi li tu di med ujet ni ki, ki so mo rali pa dle vo ja ke po kopavati …« 
Knji ga Cas po ca si bri še je s pri cevanji števil nih mo-bi li zi rancev nav du ši la že številne bral ce, mno gi med nji mi so prav po njeni zaslu gi ugotovi li, da so tudi v nji hovih dru ži nah bi li mo bi li zi ranci. To je bil vse kakor eden od razlo gov, da je knjiga hitro pošla in smo pri­pravi li pona tis. 
Pre lom na leta 
Zbornik Prelom na leta: spo mi ni na do gaja nje med vojno 1941–1945, v povojnem ca su in v sa mo stojni Sloveniji (2016) je v na kla di 250 iz vodov iz šel pri za-lo žbi Druš tva De mos na Kam ni škem, iz dajo knji ge pa sta fi nan cno pod prli Ob ci na Kam nik in Ja ta Emo na, proiz vodnja, trgovi na in sto ritve d. o. o. 
Jo že Berlec, Marjeta Hu mar, Igor Pod brežnik, Ma tej Stele in An ton Stele so bi li cla ni ure dni škega odbo ra, uredni ka sta bi la Igor Pod brežnik in Marjeta Hu mar, spo mi ne pa so pri spevali pri cevalci iz ob ci ne Kam nik in Komen da, njihovi sorodni ki in prija telji. Za jezi kovni pregled je po skr be la Marjeta Hu mar, zbornik je obli­koval Igor Pod brežnik, fotografije in do kumen te pa so po leg av torjev pri spevali Fran ce Stele, Jerne ja Go lob, Ma tevž Ska men, Zora Torkar, Pri mož Zu pan, Knjiž ni ca Franceta Ba lan ti ca, Me dob cin ski mu zej Kam nik, Ob ci-na Kam nik in Žu pnij ski urad Stra nje. 
Zbornik Prelom na leta prina ša spomi ne na dogaja­nja v kam ni ški in ko mend ski ob ci ni med dru go svetov-no vojno ter v ca su ne po sredno po nje nem kon cu leta 1945. Na to tema ti ko je vezan tudi prispevek, v ka­terem je pred stavlje na po stavi tev spo me ni ka žrtvam vojne in revolu ci o narne ga na si lja na kam ni ških Ža lah v letu 1990, ureja nje Parka spomi na in opomi na ter gradnja in bla go slovi tev kape li ce v spo min žrtev povoj­ne ga revolu ci o narne ga na si lja na Ko pi šcih v Kam niški Bistrici leta 2015. Gre za deja nja, s katerimi sta se Ob ci na Kam nik in Re pu bli ka Slovenija sim bo lic no po­klo ni li žrtvam dr žavljan ske voj ne v Kam ni ku in oko li ci. 
Pogo sto nas spra šu je jo, ce mu cla ni ure dni škega odbo ra tolik šno po zornost po sveca mo pol pretekle mu ca su, saj smo vsi ro je ni po drugi svetovni voj ni. Od go-vor po nuja Erzar (2017), ki me ni, da se je svet še le v zad njem desetletju zavedel, »da o drugi vojni pravza­prav ne ve mo nic po mem bne ga in re snic ne ga in da se cas, ko so ti ljudje še ži vi, iz teka. In ven dar so lju dje mo rali ži veti vojno, ka kr šna je bi la v re sni ci, in ne ti ste iz ucbe ni kov.« Ko nam o vojni ljudje spregovorijo tako is kreno in z otroško verodo stojnostjo, »se zavemo, da se bo mo po vec kot 70­ih letih do koncno po slovi li od druge voj ne. S sol za mi za vse si rote, vse lac ne otro ke, vse vdove in na sil no umorje ne. Z do brim ob cut kom v srcu, da se je iskrena po do ba voj ne kon cno pre bi la na plan in da to podo bo lahko s pono som zapu stimo tudi potomcem.« (Erzar, prav tam). 
Društvo Demos na Kamni škem je zbornik pripravi-lo in izda lo v okviru projek ta Pravi ca do groba, s ka­terim nada lju jemo zapisovanje spomi nov, ki smo ga za ce li že v devetde setih letih prej šnje ga stoletja, ko so vsi trije zbo ri Skup šci ne obci ne Kam nik »27. fe bruarja 1991 na sku pni se ji ime novali ko mi sijo skup šci ne ob­ci ne Kam nik za ra zi skavo povojnih mno žic nih po bo jev, pravno dvom lji vih pro ce sov in dru gih ne pravil no sti«, ju nija 1993 pa je dal Igor Podbrež nik »na sku pni se ji zbo rov Skup šci ne Ob ci ne Kam nik po bu do za iz de lavo zborni ka o povojnih dogod kih. Sredstva za to naj bi se za gotovi la v pro racu nu za leto 1994.« (Šuš tar 2010: 209) 
Leta 1990 ni bi la sa mo kole darska po mlad, ta krat je bila tudi pomlad slovenskega naroda, udeja nja ti se je pri ce la ide ja o sa mo stojni Sloveniji in du hovni zdru­ži tvi vseh Slovencev, do ma, v za mej stvu in iz se ljen­stvu. V so ustvarja nje nove države in nje ne ekonom­sko-po li tic ne uredi tve so se vklju ci li tu di lju dje, ki so bi li de setletja odri nje ni na rob po li tic nih do gajanj, ki so poz na li tu di dru gacno na ravo petde setletne vla davi ne ene stran ke. V vzdu šju po mla di so se po rodi le odloc ne za hteve, da se ra zme ji ra zmerje med ko mu nistic nim reži mom in na stajajo co repu bliko Slovenijo in se ta ko vsestran sko osvetli zgodovi na pretekle ga petde set let 
trajajo ce ga ob dob ja. Nove države preprosto ni bi lo mo go ce gradi ti brez 
ce lovi tega pogleda v polpreteklo zgodovi no. To je ne­dvoumno zahtevalo tudi osvetlitev dogajanj iz obdob ja osvobo dil ne vojne in obdob ja nepo sredno po njenem koncu. Tako je nastala tudi zahteva, da se popi še jo 
vse žrtve dru ge svetovne vojne, tu di ti ste, ki so bi le do za cetka po mla di na roda za mol ca ne, je za pi sal Pod-brežnik (2004: 5) in v na da ljevanju mi sel na tan cno uteme ljil: »Pri tem sploh ni šlo za ihtavo priza devanje za do koncni obra cun s ko mu ni stic no preteklostjo, pac pa za hu ma ni stic no de ja nje – za vrni tev pravi ce do spo mi na, gro ba, na pi sa na spo min ski plo šci, kri ža na grobu. Pre prosto: ce smo že le li na zaj k iz voru svo jih evropskih ci vi li za cijskih ko renin, smo bi li to dol žni sto­riti. Gre za to, da smo tu di v nas protni ku zmož ni vi de­ti cloveka, bi tje s hotenji, pre prica nji, hre pe ne nji in z vsemi cloveškimi la stnostmi. Gre tu di za oci šce nje s 

tem, da prizna mo vojne in povojne dogod ke, da priz­
na mo, da se je voj no in revolu ci o narno do gaja lo.« 
Ob cin ska ko mi sija, ki za radi raz lic nih raz lo gov ter števil nih ovir po pi sa žrtev ni uspe la pri pravi ti, je kljub vse mu opravi la po mem bno de lo, saj so bi la mno žic na grobi šca v ob ci ni Kam nik in Ko men da za šci tena z odlo­kom obcin ske skup šci ne in opre de lje na kot za ca sna, saj v ti stem ca su še ni bi lo ustrezne za kono daje s te ga po drocja. Na gro bi šcih so bi la po stavlje na spo min ska obe le žja. Ko mi sija je med svo jim de lom zbra la ogrom-no gradi va, ki pri ca o tra gi ki ti stega ca sa. »De cem bra 1994 je ko mi siji potekel man dat in gle de zborni ka je ostalo le pri bese dah … Marjan Kordaš je samo i ni ci a-tiv no nada ljeval s svojim delom tudi potem, ko je komi­sija prene ha la delovati. Osvetlil je nekatere dogod ke v de cem bru 1943 in ja nu arja 1944 … Arhiv sko gradi­vo je z njim pre gledoval tu di Ja nez Pre še ren, ja nu arja 1996 pa je ob cin ski svet ob ci ne Kam nik ime noval ko­mi sijo za po pis žrtev II. svetovne voj ne na Kam ni škem, ki so jo, po leg pred se dnika Mi lana Šuš tarja, se stavlja li 191 

še Ivan Je ric, To ne Ho cevar, Franc Ore šnik, Ja nez Pre­še ren, Aleksan der Sarnavsky in Maksi mi lijan Ši menc.« 
(Šuš tar 2010: 210) 
Najvec pro stora v zborni ku Žrtve 2. svetovne voj­ne v ob ci ni Kam nik (1998), ki ga je za lo ži la in iz da la Ob ci na Kam nik, zav ze ma sez nam žrtev. Zaradi ve cje pregledno sti so se odlo ci li za ana li tic ni pri kaz žrtev s po mo cjo sta ti sti ke in grafikonov, »temu sledi prispevek Marja na Korda ša Nekateri dogod ki v Kamni ku in oko­li ci v letih 1941–1945 v lu ci arhiv skega gradi va. Mi­lan Windschnurer pi še o letu 1945 ozi roma povojnih mno žic nih po bojih. O pri sil no mo bi li zi ranih Slovencih v nem ško vojsko pi še Aloj zij Ži bert, Igor Sen car pa o na šem zgodovin skem spomi nu in odnosu do preteklo­
sti.« (Šuš tar prav tam) Zbornik so lju dem raz de li li brez plac no in je bil na 
splo šno zelo lepo sprejet. Oglasi li so se celo nekateri 
lju dje, ki so spo roci li na pa ke ali do pol ni tve za pi sa ne­ga. Leta 2004 so se odlo ci li za po na tis, ki je bil raz­širjen z na sled nji mi pri spev ki: Igor Sen car: Preteklost, iden ti teta, kultu ra; Jo že Dež man: Cas te rorizmov in cas spra ševanja ve sti ter Po pravki in do dat ki po žu­
pnijah in krajih. 
Tudi za drugo, popravlje no in dopolnje no izdajo zborni ka Žrtve 2. svetovne vojne v ob ci ni Kam nik je bi lo izjemno zani ma nje, zato je bil leta 2013 objavljen nje gov elek tronski za pis v Di gi tal ni knjiž ni ci Slovenije. Zbornik je se daj do stopen vsem zain teresi ranim. 
Zapi sovanje spomi nov z izdajo zborni ka Žrtve 2. svetovne voj ne v ob ci ni Kam nik ni zamrlo, postalo pa je povsem neorgani zi rano, odvi sno od posa mez ni kov, ki so se oglaša li v Kamni škem ob ca nu (An gelca Tur­nšek, Mi lan Windschnurer, Jernej Ste le). 
Leta 2012, ko je Vla da RS za 23. avgust raz glasi la, 
da v Sloveniji tudi uradno zazna mu je mo evropski dan 
spo mi na na žrtve vseh totali tarnih in av toritarnih re-ži mov, ki ga je leta 2009 do lo cil Evrop ski parla ment, je za pi sovanje spo mi nov po novno oži velo. Takrat sta 
Društvo Demos na Kamni škem in Študijski center za na rodno spravo pripravi la slovesnost v mekinj skem 
uršu lin skem sa mo stanu, ki so se je ude le ži li vi so ki 
gostje, med drugim tudi celoten vrh slovenske vlade. V programu slovesno sti so bili spomi ni mobi li zi rancev v nem ško vojsko med drugo svetovno vojno. Slovesno sti so sledi le priprave na izdajo zborni ka Cas po ca si bri še (2013), v katerem je Ve rena Vi drih Perko (2013: 25– 
27) iz po stavi la odre kanje pravi ce do po kopa ko mur koli za zavr ž no de ja nje, ki za ni kuje naj globlje cloveško bistvo: »Ža li do stojan stvo po sa mez ni ka in sku pno sti 
ter kot nevi dni rak duše in duha razkraja cel narod. Slovenska rana je tako globo ka, da je komajda še mo-
go ce zaznavati nje no uso dnost. Kriv da pa je na ša sku­pna (vem, da so to tež ke be se de): naj prej kriv da ti stih, ki so mo rili, na to tistih, ki so za grebli in za mol ca li, kot 
tu di onih, ki smo obmol kni li za dolga desetletja in niti da nes na ves glas ne za htevamo, da dobijo pobi ti gro­
bove in nji hove du še naj de jo za slu že ni mir (pa ka kor koli si to že pred stavlja mo). Pose bno tež ka kriv da je na nas, ki smo do se gli de mo kra cijo in je ne iz ži vi mo v du hu pre dni kov: zla sti ti stih, ki še ve dno ži vijo pod ne za slu že no kaz nijo spo mi na.« 
Da tudi na Kamni škem ostajajo ljudje brez groba in 
192 spo mi na, nas opo zarja Vi drih Perko (prav tam), je kriv­
da nas vseh: »ti stih, ki se krvavih vo da Bistrice še spo­
mi nja mo, in v enaki meri tistih, ki zanje niti ne vedo. 
/…/ Na ša sku pna, na rodova na lo ga je, da jih vrne mo 
skupno sti, kamor po naravnem in duhovnem redu tudi 
so dijo.« Tako je bil uteme ljen projekt Pravi ca do groba 
v ob ci ni Kam nik, ki je bil leta 2014 vklju cen v pro gram 
So ci al ne ga tedna, ki ga vsako leto organi zi ra Soci al na akade mija. 
Vse bi na zborni ka Prelom na leta je raz vr šce na v ca-sovnem lo ku: cas dru ge svetovne vojne, leto 1945, prva leta po voj ni, v cas po osa mo svoji tvi pa so di pri­spevek o projek tu. Na koncu zborni ka smo objavi li sez nam imen oseb, omenje nih v knjigi, kar vsekakor 
prispeva k la žje mu iska nju za pi sa nih in forma cij. V cas dru ge svetovne po se gajo trije pri spev ki, ki so 
na stali po izdaji zborni ka Cas po ca si bri še. Marija Mr­
ce la (str. 65–70) je pred stavi la, ka ko je vojna uso dno zaz na movala Me ja ceve iz Ko men de, Ce ci lija Ura nic (str. 83 –90) se spo mi nja v nem ško vojsko mo bi li zi ra­nih bra tov, Marica Drolc (st. 95–99) pa nam je pred­stavi la vo ja ške spo mi ne svo je ga oceta, ki se je iz voj ne srecno vrnil s pre komorci. 
Nekoli ko drugacni so pre o stali za pi si, ki po se gajo v med vojno obdob je. Ada Hu mar (str. 73–78) opi še tra­gic no zgod bo pri morske dru ži ne, ki se je zna šla v nem­škem kon cen tracijskem ta bo rišcu za radi ne razum ne­ga, ne cloveškega parti zan skega ravna nja s pa dli mi nem ški mi voja ki. 
He le na Rom šak (2016), ro je na v ve li ki grun tarski druži ni s Po djel še, v kraj šem za pi su pred stavi cas odrašca nja, povezan z ne ne hnim stra hom pred parti­zan ski mi roparski mi obiski, z begom na Koroško. Na prošnjo osta rele ga oceta se je Rom ša kova vrni la do-mov in prevze la odgovornost za priho dnost kmetije, ki je z njenim trudom in odrekanjem obstala. Danes na kmetiji gospo da ri njen sin. »De la ti sem zna la, ko pa se mi je pri družil mož Peter, je bi lo ne koli ko lažje. Vrstile so se smrti osta relih tet, star šev, stri ca, bra ta Ja ne za, vmes pa so se ro jevali otro ci. Se dem otrok. Ro di li so se mi tu di vnu ki in prav nu ki. Dva bra ta in tri sestre so odšli v Ameriko, ena sestra je ostala v Avstriji, kjer so ustvarili dru ži ne, dve sestri pa sta se že pred voj no po roci li v bliž nji oko li ci. Osta li smo poveza ni pred vsem po pismih, s sestra mi smo se obiskovale, brata pa se v Slovenijo ni koli vec ni sta vrni la. Na ocetovem po grebu leta 1954 smo bi li pri sotni zgolj štirje od nje govih de­setih ži vih odra slih otrok, kar je gotovo žalo sten odraz teda nje ga ca sa in sti ske, v ka tero so nas pa hni li voj na in do god ki po njej.« (Rom šak 2016: 83–84) 
An gelca Turnšek (2016a) se spo mi nja svo je ga oce­ta Fran ca ki je bil ena od sed mih žrtev ne razum ne ga po bo ja vpliv nih in uspe šnih lju di iz ta krat ne obci ne Kamni ška Bistrica. V na da ljevanju nje ne ga clan ka lah­ko sle di mo bo ju za ocetovo reha bi li tacijo, ki nje ni ma-mi v prvih ideo lo ško pregretih povojnih letih ni uspel, An gelci pa uspe še le v sa mo stojni Sloveniji. 
S pri spev koma Min ke Balan tic in Til ke Jese nik nam je dovolje no pre stopi ti prag dru ži ne Ba lan tic, v ka te­ri se je ro dil veli ki slovenski pe snik Fran ce Ba lan tic, Pavla Gre go ric pi še o zna ni kam ni ški dru ži ni Re pan-šek – pred stavi nam, ka ko so nje ni so rodni ki pre ži veli vojni cas. 
Iz je men za pis pre lom ne ga cas je pri speval Mi lan Windschnurer (2016), ki si je do god ke zapi soval, za pi-ske pa je do pol nil s pri cevanji svo jih znan cev, z arhiv-skim gra di vom, za pi sni ki, ca sopi sni mi clan ki in za pi si v knji gah, ki se na na šajo na ta cas. Av tor pri kazu je do gaja nje v Kam ni ku tistega ca sa v ce loti: Kam nik v prvih mese cih leta 1945, Kamnik pred osvobo di tvijo, Kamnik svo bo den, Prvi dnevi svo bo de, Tedni mno žic­nih usmrti tev, Še o pobe gih iz Slovenije, Uso di dveh žu pa nov, Pre ganja ni žu pan Nan de Novak, Vse povsod priprave na soje nja, Vo ja ška so di šca na de lu, Nov vsak dan, Ve se lje zma govalcev in (ne vse lej) povrat ni­kov, Zame njava de narja, Po moc UNR RE, Za cetek šol­stva, Zopet z av tobu som in vla kom v Ljub lja no, Oživlja­nje športa, O jav nih ob ci lih, Go spo darstvo – oživlja nje, za plem be, Burno po letje 1945, Za ca sna oblast se po slavlja?, Po lo kalnih vo li tvah, Vse dr žavnim vo li tvam nas proti, Hru pna zbo rovanja, Organi za cija vo li tev, 11. november – dan voli tev, Volil ni rezul tati so bili podo bni v ce lotni Ju go slaviji, Za dol go utrje na oblast KP. 
V leto 1945 po se ga tu di Pi bernik (2016), ki cas, ko se je tu di v Su ha do lah za ce la svo bo da, oce ni za pre­lom ne ga: »Kako nenavadno: pisa la se je zgodovi na, a se ti sti hip ni nic zgo di lo. Kot da se cas ni pre lo mil. Vse se je do gaja lo da lec od nas, ce prav je za devalo tu di nas. Ta krat se naj brž ni sem spra ševal, ali se zgo dovi­na res pi še ta ko brez pretresov. Bi lo je ci sto drugace. Vse je pri šlo še le po ca si, z za mi kom in pri krito. Pa ne sa mo v na ši va si in ne sa mo za kmete, vso de že lo je po ca si zaje la nova oblast …« 
Podo bno kot Pi bernik sta pre lom nost ca sa ob cu ti la Jo že Berlec st. in Franc An tonin, ki sta spo mi ne pove­da la Jo žetu Berle cu ml., da jih je za pi sal za ob javo v zborni ku. Tone Stele pi še, kaj je med voj no do ži vela nje gova ma ma, ko je bi la kraj ši cas za prta v Be gu njah, prav tako pa ne more poza bi ti majskih juter 1945, ko so se mi mo do ma ce hi še v sme ri Kam ni ške Bistrice po mi kale kolo ne ujetni kov. Tudi Stane Poljan šek, nje­gove otroške spo mi ne je za pi sa la Marjeta Hu mar, nas vraca da lec na zaj v po mlad 1945, ko so se v bli ži ni nje gove rojstne hiše pojavi li pregnan ci, ki jih je nato ca kala kru ta uso da v bistriških goz dovih. 
Ivan Nograšek je cla nek po svetil ne katerim Tu nji-ca nom, ki so mu svo je spo mi ne poveda li ali pa se jih sam spo mi nja. Si cer pa so na spo min ski ta bli žrtvam druge svetovne vojne, ki so jo pred leti postavi li v Tu-nji cah, za pi sa na ime na 36 žrtev. »Ce bi jih in do kler so jih deli li na dve nasprotni strani, jih je bilo na obeh straneh ena ko, to je po osem najst,« je zapi sal Nogra­šek (2016: 237). 
An gelca Turnšek (2016b) pred stavi obnovo cerkve v Stranjah, ki je bi la med voj no moc no po škodovana, saj so jo nem ški žan darji, ki so si tam ure di li po stojan ko, spre me ni li v pravo utrdbo. Avtorica je zapis posveti la ma mi, ki je po umo ru moža Fran ca prevze la na lo ge cerkvene ga klju carja. Tu di po nje ni za slu gi, zla sti pa arhi tekta Jo žeta Plec ni ka in nje govih moj strskih ro ko­del cev ter seveda kraja nov, ki so projekt obnove kljub takrat ne mu odnosu oblasti do Cerkve, vsestran sko pod prli, se Stranje lahko pona šajo s kulturnim spome­ni kom dr žavne ga po me na. 
V pre lom no obdob je osa mo svoji tve in cas po njej po se ga Podbrežnik (2016), ki pred stavi, ka ko in v ko­lik šni me ri smo na Kam ni škem žrtvam voj ne in revolu­
cije vrni li pravi co do spomi na, jim zagotovi li pravi co do 
groba. Av tor nas sez na ni s po stavi tvijo spo me nika žr­
tvam druge svetovne vojne in revolu ci o narne ga nasi lja 
na kam ni ških Ža lah, ki ga je obli koval arhi tekt Bo jan 
Šlegl, krono lo ško predstavi priza devanja števil nih pro-stovoljcev, ki so se zagna no loti li te zahtevne nalo ge, 
konca pa z opi som do gaja nja na slovesnem bla go slovu 
kape li ce v Parku spomi na in opomi na Kamni ška Bis-
trica, kjer je da nes spo min sko obe le žje vsem žrtvam 
vojne in revolu ci o narne ga na si lja na Kam ni škem. 
Spo mi ne, objavlje ne v zborni ku, so veci no ma za pi-sa li pri cevalci, ne katere pa nji hovi so rodni ki ali cla ni uredni škega odbo ra po nji hovih pri povedih. Pri ceval­ci, ki so da nes sta rejši lju dje, v ca su vojne ali po njej pa so bi li mla di ali še otro ci, so ve ci no ma za pi sa li ali poveda li, kar so do ži veli sa mi ali kar so jim poveda li drugi. Marjeta Hu mar (2016a: 5–6) opo zarja na ve li ke razli ke med posa mez ni mi prispev ki, ki jih opazi mo v custvenem odno su pri povedovalcev do spo mi nov. Ne-kateri ljudje so še danes priza deti zaradi dogod kov, ki so moc no po se gli v nji hovo življenje, saj so na krut na-cin iz gu bi li svo je naj bli žje in so dol go iska li pravi co, ki so jo dose gli ali pa tudi ne. »Ti lju dje so bi li zaz na mova­ni. Ni so sme li jav no ža lovati, ni so sme li pri povedovati 
o svojih bo le ci nah,« po u darja Hu mar (prav tam), ki je ose bno poz na la ne kaj takih ljudi, pri ka terih je cu ti la, da so dru gacni: »Do kler ni sem spoz na la nji hove živ­ljenj ske bo le ci ne, si ni sem zna la raz lo ži ti, za kaj so tak­šni. Ze lo do bro se spo mi njam že po kojne ga znan ca, prisil ne ga mo bi li zi ran ca v nem ško vojsko. Nje gov oce 
je bil vese ljak, on pa do osamo svoji tve nekako skrit 
sam va se, ni koli ve sel. Ne koc mi je re kel: 'Ali lah ko pri­dem k te bi, da boš za pi sa la, kaj sem do ži vel?' Od ta­krat na prej sem ve de la in ra zu me la, za kaj je tak šen.« 
Med av torji, ki so na krut na cin iz gu bi li svo je naj­bli žje, izstopa An gelca Turnšek (2016a), ki je ze lo po­drobno opisa la, kako so akti vi sti OF konec leta 1943 umo rili se dem ugle dnih kraja nov ta krat ne obci ne Kamni ška Bistrica. Med nji mi je bil tu di njen oce Franc Turnšek. »Oce mi je ve li ko pome nil, za to ga po grešam vse življe nje,« je za pi sa la Turnškova (2016a: 56), v na­da ljevanju pa je za pi sa la (prav tam, 60): »Pri šel je 9. maj 1945. Ve lik dan! Voj na se je kon ca la, a ne za vse. Za mno ge se je gorje in trplje nje na da ljevalo ali pa še le za ce lo. Tu di na ši dru ži ni osvo bo di tev ni pri ne sla svobo de.« 

Drugi pri cevalci so ohra ni li v spo mi nu po sa mez ne do god ke, ki pa ni so vpli vali ne po sredno na nji hovo živ­lje nje, a so jih priza de li zaradi usodno sti za druge. Ta-ka so zla sti sre ca nja z ljud mi, ki so bi li ka sne je po bi ti v Kamni ški Bistrici ali dru god. 
Tone Stele (2016: 225) se spo mi nja dol ge kolo ne pe šcev in konj skih vpreg, ki se je kma lu po konca ni vojni vila po kamni ških glavnih ulicah. Kolo no so ob-kroža li parti za ni s pu škami v ro kah, ve li ko mešca nov pa je sta lo pred hi ša mi na ro bu ploc ni ka in ne mo opa­zovalo ža lo sten sprevod. Stele (prav tam) bi verjetno ta dogo dek kot de setleten otrok po za bil, ce nje gov oce ne bi iz rekel ne po za bne ga stavka: »Za pom ni te si, otro­ci, vse te rev cke bo do po bi li!« Prav takrat pa je mimo pe ljal za pravljivcek, »na spred njem se de žu je se del starec, ki je fu ral, po leg je se de la mlaj ša žen ska z maj­193 

hnim otro kom v na rocju, po leg nje pa je stal fant mo je 
starosti. Spogleda la sva se, njegov breziz razen pogled 
vi dim še da nes.« 
Podo bno izkušnjo opisu je Stane Poljan šek iz Tuhinj­ske doli ne, ki se spomi nja majskega jutra, ko je bilo okrog doma ce hi še pol no lju di. Po tleh so ime li po lo že­ne de ke in na njih so se de le žen ske z maj hni mi otro ki, straži la pa sta jih dva parti za na na ko njih. Med nji mi je bi la žen ska, mlaj ša od nje gove mame, ki je ime la pri se bi fan tka nje govih let. Bi la je ža lo stna in sol zna. Ko se ji je pri bli žal, je ne kaj iska la po ce karju in v njem na šla majhno okroglo ogledal ce, ki mu ga je poda rila. »Ogle da lo sem imel vsa leta, ko sem ho dil v šo lo. Za­daj je ime lo raz no barvne ro ži ce in dro bne marjeti ce ali ne kaj takšne ga. To go spo, ki je se de la tam na tleh na de ki, sem imel nic koli kokrat pred oc mi … Za pom nil sem si njen pogled in nje ne ža lo stne oci, ena sa ma ža lost je bi la v njih. Nic ni re kla. Me ni se je to zde lo cu dno. Ka sne je sem o tem spra ševal ma mo. Re kla je, da so bi li upravi ce no ža lo stni. Ti lju dje so sa mo jo ka­
li. Verjetno so ve de li, da jih bo do pos pravi li.« (Hu mar 2016b: 234) 
Nekateri avtorji pa ni so do ži veli custvenih pretre­sov, ampak so kot otro ci ali mla di lju dje opa zovali živ­lje nje ti stega ca sa, ki jim je za radi za ni mi vosti osta lo v spo mi nu. Fran ceta Pi bernika (2016, 210) je je se ni 1944 najbolj pritegovala knjigarna v prostorih menge­ške domo bran ske postojan ke. »Na postojan ki se mi je na po se bnem pro storu ne prica kovano odprlo bo gas­tvo slovenskega bra nja … Kar po ži ral sem na slove, a se naj raje ustavljal ob Ja ne zu Jal nu, nje govih Bo brih, ki so jih kra si le ime nit ne ilustra cije Fran ceta Gor šeta. Pa vrsta dru gih, tu di svetovnih av torjev, Je an Gi o no ali Ri der Hag gard. Vsi do ma smo se vrgli v bra nje, zla sti obe sestri. Od pi ral se je nov svet, do ma ce po kraji ne in tu ja ob zorja, ce prav komaj za spoz na nje v ti stih skraj­no za prtih ra zme rah.« 
Min ka Ba lan tic (2016: 22–23) opi su je na kljuc no sreca nje z zna nim kam ni škim sli karjem Cu derma nom, ki je ostalo zazna movano do današ njih dni. Slikar, ki je med voj no s fre skami po sli kaval fran ci škan sko cerkev, je za svet ni ke, ki jih je sli kal na svež omet, potreboval navdih v ži vih obra zih. »Opa zil je mene, ko sem mu postregla caj ali kavo. Z vi de njem umet ni ka v pri ho­dnost je moj obraz upo do bil v sv. Ja ne zu, ki je še da­nes na de sni stra ni na obo ku cerkve.« 
Lah ko se sezna ni mo tu di z uso do sli karja Cu der-ma na (Ste le 2016: 224–225): »V soteski Pre da selj je bil 19. 5. 1946 ustreljen moj stric, priz nan aka dem­ski sli kar Sta ne Cu derman. O tem dogodku je marca 2009 na mo jo že ljo v iz javi po rocal Jo že Ogri nec sle­de ce: 'Tru plo g. Cu derma na Sta neta sta Rajko Verdnik in Sa kelšek dvigni la iz stru ge Kam ni ške Bistrice ter ga no si la po strmi ni v krsto, ki jo je pripe ljal Steletov hla­pec Fran ce na že ljo Ste le Jan kota iz Kam ni ka. Po kojni je imel v ustih še kruh! Bil je ustreljen!'« 
Iz jem no za ni mi vi so tu di za pi si spo mi nov pri ceval­cev, ki so števil nim Kam ni ca nom v letu 1945 naj bolj ostali v traj nem spo mi nu: iska nje parti za nov in nji hov prihod v Kamnik ob osvobo di tvi, vese lje, da je prišla svobo da, in ža lost za radi ko lon lju di, ki so ro ma li v 
smrt. 
194 
Berlec (2016a: 105–106) je za pi sal ocetove spo-
mi ne o odho du Nemcev iz Kamni ka, kjer je zavlada lo 
brezvladje, za to so gasil ci s ko man dan tom Toma žem Ho marjem na ce lu prevze li skrb za red in pre precevali krajo: »Nem cija je ka pi tu li rala 9. maja, v Kam nik pa 
še ni bilo nobe ne ga parti za na. Koman dant gasil cev 
je s svojim voz ni kom Adol fom Kre garjem od šel v Tu­
hinj sko doli no iskat parti za ne, da vkorakajo v Kamnik. 
Povsem ji ma ni so za u pa li, za to je mo ral To maž Ho mar 
ostati kot talec, pet parti za nov pa se je odpe lja lo v 
Kamnik in ga ju na ško osvo bo dilo. Potem so pri šli še preo stali parti za ni.« 
Dneve brezvladja po odho du Nemcev, ko so bili Kamni ca ni v pri ca kovanju pri ho da novih obla stni kov, je Berle cu (2016b: 200) pred stavil tu di Franc An tonin, ki mu je ostal v spomi nu parti zan v dolgem angleškem pla šcu in ši rokih škornjih: »Vojne je bilo konec, mesto je bi lo že 'okran cla no', ca kali smo parti za ne, da bo do prišli iz Tu hi nja, teh pa kar ni bi lo. Potem pa je pri šel ne ki parti zan cez 'že lez ni most' v dol gem an gleškem pla šcu in ši rokih škornjih. Ko pa se je plašc od pi ral, so se vide la njegova gola kole na. V rokah je imel av-tomat sko pu ško. Ko je ho dil po 'Ve li ki ga si' – da nes Ma istrovi ulici, je gledal po oknih hiš, da ga morda ne bi kdo ustrelil. Ta ko je pri šel do šo le – da naš nje Poš te, vstopil v zgradbo in iz nje vrgel Hitlerjevo sliko. Otroci smo jo na tleh 'potaca li'. Kak šne osvo bo di tve z ure je ni­mi parti za ni v Kamni ku torej ni bilo, omenje ni parti zan pa me tudi ni spomi njal na kakšne ga osvobo dil ne ga parti za na.« 
Prihod parti za nov po drobno opi su je Windschnurer (2016: 110–111). Ko so se 9. maja do pol dne v pri ca­kovanju nji hovega pri ho da Kam ni ca ni zbra li v ve li kem števi lu na današ njem Glavnem trgu, parti za nov ni bilo od nikoder. Stranjani so jim kreni li naproti s konjski-mi vpregami z okraše ni mi vozovi. V doli ni Kamni ške Bistrice so se sre ca li s sku pi no parti za nov, ti pa so od­klo ni li ponu je ni prevoz in raje peš korakali dalje proti Kamni ku. Deja li so: »Ce lo vojno smo ho di li peš, tu di to zad njo pot bo mo opravi li z no gami!« 
Windschnurer (2016: 109) je opi sal tu di ne slav no 
slovo kamni ških domo bran cev, ki so »ob koli li gasil ski 
dom v Kam ni ku in hi tro razo roži li maj hno in ne priprav­lje no stra žo gasil cev«, 8. maja pa so jezno strelja li po Kamni ku: »Pri iz ho du iz Kam ni ka je bil ra njen en do­mo bra nec. Iz tovarne Ti tan je nek do streljal na nje. Se­
veda so domo bran ci odgovorili z ognjem, vendar niso 
ni kogar za de li. Ta ko je bil Kam nik z oko li co 8. maja poz no po pol dne svo bo den.« 
Windschnurer je ve li ko pozornost na me nil zve rin­skemu po bo ju nas protni kov nove komu ni stic ne obla­sti. Med ubež ni mi crno gorski mi be gun ci, ki so se na­stani li pod šotori po gozdovih okrog Kamni ka, je bilo po leg crno gorskih cet ni kov tu di okrog 1000 ci vi li stov, in telek tu al cev, na ci o na li stov, žena, otrok, pa tu di ce lo-ten vrh crno gorske pravoslav ne cerkve. »Prav gotovo je ve lik del teh ujetih be gun cev kon cal v števil nih mno­žic nih gro bi šcih, ki so po se ja na zla sti v do li ni Kam ni­ške Bistrice,« ugotavlja Windschnurer (2016: 125), ki opi se tega tragic ne ga obdob ja za klju cu je z na sled njo ugotovi tvijo: »Ti mno žic ni po bo ji so traja li ne kako do konca maja, ko je Kam nik obi skal Jo sip Broz Ti to (Ljud­ska pravi ca, 4. 6. 1945), na da ljevali so se še tu di v 
ju niju, avgu stu, v do li no Kam ni ške Bistrice pa naj bi s kami o ni vo zi li v po kop tu di že po bi te žrtve po bo jev. 
Vedo pa poveda ti, da so se usmrti tve dogaja le še tudi 
kasne je, vse v leto 1946, ven dar v ma njšem ob se gu.« 
Ravno Titova pri sotnost v Sloveniji v ca su mno žic ne­ga po bija nja po li tic nih nas protni kov potrju je, da je bi lo v pobo je vpleteno najvi šje partijsko vodstvo Slovenije in Jugo slavije, obseg mo rije pa je bil iz je men, saj je traja lo kar nekaj dni, da je maršal obiskal in osebno preveril, ka ko uspe šne so bi le voja ške enote »osvobo­di teljev«, za ka terimi so osta la mno žic na mo rišca ši­rom Slovenije. 
Skrat­ka:­»Voj­na­ni­ko­li­ni­do­bra­za­nic­in­za­ni­ko-gar.« 
Z zbranim gradi vom, ki je bilo objavlje no v knjigi Prelom na leta, smo po se gli v pre lom ni cas na Kam ni­škem, de lo ma tu di na Ko mend skem. Še ži vecim pri ce­valcem ti stega ca sa smo da li pri lož nost, da spre govo­rijo. Pre pricani smo, da brez spo mi na, po prave krivic in ozdravlje nja ran iz preteklo sti ni mo go ce gradi ti uspe­šne in mirne pri ho dno sti. 
»Knji ge, kot sta Cas po ca si bri še in nje no na da lje­vanje Pre lomna leta, od pi rajo na ši ge ne raciji bistve­no bolj mirno priho dnost in daje jo upanje za bistveno bolj pristne odnose med ljudmi v naših krajih. V njih je brez sram no na si lje voj ne in povojnih ca sov po i me­novano s pravo bese do: kot nasi lje brez dostojan stva in pod lost brez pri me re, ki ni ma ta opravi ci la. V njih je prikaza na do brota – ta red ka do brina, ki jo tež ki ca si iz vabijo na plan, da bla ži na si lje in pod lo sti, o ka terih smo doslej brali tako malo. V njih, hvala bogu, ni ideo-lo ško pre racun lji vih, me dijsko izu metni ce nih in izmiš­lje nih povr šnih zgodbic, kjer se na koncu juna ki vozijo na tankih in vese lijo zmage. V njih vojna postane to, kar je: ne kaj, ce sar na ša ge ne racija ni sme la ve deti, ker je lah ko brala le stri pe in ne kakšne uc be ni ke, v katerih je bi la voj na, ka korkoli jo obra caš, ve dno za ne kaj dobra. Ju na ki te knji ge, re snic ni ju na ki ti stih tež­kih ca sov, ki se ne tol ce jo po prsih in me da ljah, nam po la gajo na srce brez pompa in je ze: 'Voj na ni koli ni do bra za nic in za ni kogar'.« (Erzar 2017) 
Upamo tu di, da smo v pravi lu ci pred stavi li ose be, ki so zaz na movale ti sti cas na Kam ni škem, še po se­bej smo se trudi li ogni ti morali zi ranju in enobarvne mu opi sovanju dogod kov, kajti revolu cije in vzpostavi tve totali tarnih sistemov so takšni plazovi, »ki prekrije jo re­snic nost, ustvarijo mi te in za briše jo spo min, ki pre krije po se bno vse žrtve. Iska nje re sni ce po me ni to rej so li­darnost z žrtvovani mi in vzpo stavi tev cloveških ra zme­rij. A spre o brnje nje k cloveškosti je red kost in re sni ca ne dol žnih za to ostaja skri ta, za mol ca na, odri nje na in s svojo bo le ci no kri ci po cloveškem usmi lje nju in so cu­tju ter terja za do šce nje in spravo.« (Ju hant 2013: 17) 
Slovenci smo v enem sto letju do ži veli kar tri voj ne. Naši de di so bi li po sla ni na fron tne li nije 1. svetovne vojne, komaj se je nanjo vsaj malo poza bi lo, so bili na­ši ocetje de lež ni vseh mož nih gro zot 2. svetovne vojne, ki je bi la v na ših krajih še po se bej tra gic na, saj je bi-la tudi bratomorna. Mnogi vpleteni v morijo 2. svetov­ne vojne niso zmogli preiz kušenj in so iz vojne prišli z ranje ni mi du ša mi, ki so uso dno vpli vale na življe nje 
nji hovih potomcev. Šele osamosvoji tvena vojna je bi-la tista, v kateri brat ni moril brata, saj smo vsi imeli 
isti cilj: že le li smo in iz bo jevali smo sa mo stojno dr žavo 
Slovenijo. 
Upamo, da sta oba zborni ka pre bu di la ne predi ren molk, v katerega so se zaradi desetletij zasramovanj in nemi lo sti pogrezni li števil ni posa mez ni ki, ki so tako prispevali ne precen lji ve podat ke o naši preteklo sti. Žal pa so mno gi od šli, pre den smo mo gli za be le ži ti nji ho­ve težke uso de. Vsi, ki so le spre govorili, pa so raz krili zgod be o posle di cah treh ve li kih cloveku in clovecno sti smrt no nevarnih re ži mov: faši zma, na ci zma in ko mu-ni zma. Sveto zna me nje na grobi šcih ši rom po Kam ni­škem je gotovo eden od korakov, s katerimi smo tem grobi šcem in mrtvim v njih vrni li be se do, ki jim je bi la z za molca no in za taje no smrtjo vzeta. Ta be se da bo nuj no pripe lja la do resni ce, resni ca pa bo klica la po pravic no sti. Zad nje de ja nje teh ko rakov bo sprava, ki bo za ce li la bo le co raz de lje nost na še ga na roda. 

195 


Li te ra tu ra 
Cas pocasi briše: pricevanja prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno iz obcin Kamnik in Komenda. Kamnik: Demos na 
Kamniškem, 2013. 
Minka BALANTIC, 2016: Še vedno te vidim pred teboj, življenje. V: Marjeta Humar in Igor Podbrežnik (ur.): Prelomna leta: spomini na dogajanje med vojno 1941–1945, v povojnem casu in v samostojni Sloveniji. Kamnik: 
Demos na Kamniškem. 19–35. Jože BERLEC (1919-2021), 2013. Usoda mojega brata, prisilno mobi­liziranega Srecka Berleca. V: Marjeta Humar in Igor Podbrežnik (ur.): Cas pocasi briše: pricevanja prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno iz obcin Kamnik in Komenda. Kamnik: Demos na 
Kamniškem. 89–96. 
Jože BERLEC, 2016a: Jože Berlec: Gasilci smo šli iskat partizane, da so osvobodili Kamnik. V: Marjeta Humar in Igor Podbrežnik (ur.): Prelomna leta: spomini na dogajanje med vojno 1941 – 1945, v povojnem casu in v samostojni Sloveniji. Kamnik: Demos na Kamniškem. 197–201. 
Jo že BER LEC, 2016b: Franc An tonin: Mo ji spo mi ni na konec voj ne. V: Marjeta Humar in Igor Podbrežnik: Prelom na leta: spo mi ni na do gaja nje med voj no 1941–1945, v povojnem ca su in v sa mostojni Sloveniji. Kamnik: Demos na Kam ni škem. 203–207. 
Marjeta HUMAR, 2013a: Zbornik Cas pocasi briše: nastanek, sodelavci in ureditev. V: Marjeta Humar in Igor Podbrežnik (ur.): Cas pocasi briše: pricevanja prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko med drugo svetovno vojno iz obcin Kamnik in Komenda. Kamnik: Demos na Kamniškem. 9–12. 
Marjeta HU MAR, 2013b: Franc Pri možic: Mo bi li zi ranec, ruski parti zan, tan-kist JA. V: Marjeta Humar in Igor Podbrežnik: Cas po ca si bri še: pri cevanja prisil nih mo bi li zi ran cev v nem ško voj sko med dru go svetovno voj no iz ob cin 
Kamnik in Komen da. Kam nik: Demos na Kam ni škem. 195–212. Marjeta HU MAR, 2016a: Prelom ni cas. V: Marjeta Humar in Igor Podbrež nik 
(ur.): Prelom na leta: spo mi ni na do gaja nje med voj no 1941–1945, v povoj­nem ca su in v sa mostojni Sloveniji. Kam nik: Demos na Kam ni škem. 5–7. Marjeta HU MAR, 2016b: Sta ne Po ljan šek: Spom nim se ti stih pla šnih oci. 
V: Marjeta Humar in Igor Pod brež nik (ur.): Prelom na leta: spo mi ni na do­gaja nje med voj no 1941–1945, v povojnem ca su in v sa mostojni Sloveniji. 
Kamnik: De mos na Kam ni škem. 231–336. Tomaž ER ZAR (15. 9. 2014). Prija telja spoz naš v nesreci, res? De mos na Kamni škem. Pri dob ljeno 15. 9. 2022 s splet ne stra ni: http://www.de mos. 
nakamniskem.si/index.php/26-knjige-clanki/143-tomaz-erzar-prijateljstvo-nesreca-demos 
Tomaž ER ZAR, 2017: Voj na ni koli ni do bra za nic in za ni kogar. De mos na Kamni škem. Pridob ljeno 17. 2. 2017 s splet ne stra ni: http://www.de mos. 
na kamniskem.si/index.php/26-knjige-clan ki/284-to maz-erzar-pre lom na-le­ta-voj na-ni koli-ni-dobra-za-nic-in-za-ni kogar 
Ja nez JU HANT, 2013: Ali smo pri pravljeni omo go ci ti žrtvam cloveško so cu­tje in mo ralno za došcenje? V: Marjeta Humar in Igor Podbrežnik: Cas poca si briše: pri cevanja pri sil nih mobi li zi ran cev v nem ško voj sko med dru go sve­tovno voj no iz ob cin Kam nik in Komen da. Kamnik: De mos na Kam ni škem. 17–44. 
Mo ni ka KOKALJ KO CE VAR, 2020: Pri sil no mobi li zi rani v nem ško voj sko iz medvojne ob ci ne Tr žic. V: Kroni ka: ca so pis za slovensko krajevno zgo dovi­no, 68(3). Ljub lja na: Zveza zgo dovin skih druš tev Slovenije. 643–658. 
Florjan KO ŽELJ, 2013: Dol ga pot do doma. V: Marjeta Humar in Igor Pod-brež nik: Cas poca si bri še: pri cevanja pri sil nih mo bi li zi ran cev v nem ško vojsko med dru go svetovno voj no iz ob cin Kam nik in Ko men da. Kamnik: Demos na Kam ni škem. 97–111. 
Sa šo MATI CIC, 2013: O teh ca sih si cer ne bi rad govoril. V: Marjeta Humar in Igor Podbrežnik (ur.): Cas poca si bri še: pri cevanja pri sil nih mo bi li zi ran cev v nem ško voj sko med dru go svetovno voj no iz ob cin Kam nik in Ko men da. 
Kamnik: De mos na Kam ni škem. 177–185. 
Jo že MO ŽI NA,2021: Franc Pri možic, 1. del. RTVSLO. Pri dobljeno16.11.2021 s splet ne stra ni: https://www.rtv slo.si/rtv365/arhiv/174822581?s=tv Ivan NO GRA ŠEK, 2016: Spo mi ni na povojna leta Tunji cah. V: Marjeta Hu-
mar in Igor Podbrežnik (ur.): Prelom na leta: spo mi ni na dogaja nje med voj­no 1941–1945, v povojnem ca su in v sa mostojni Sloveniji. Kamnik: De mos na Kam ni škem. 237–242. 
Jo že OGRI NEC, 2013: Na porno do kazovanje resni ce o nem ški mo bi li za ciji. 
V: Marjeta Humar in Igor Podbrežnik (ur.): Cas poca si bri še: pri cevanja pri­sil nih mo bi li zi ran cev v nem ško voj sko med dru go svetovno voj no iz obcin 
Kamnik in Komen da. Kam nik: Demos na Kam ni škem. 119–125. 
Marta PAVLIC, 2013: Presenetlji vo med vojno sre ca nje v an gleškem voj nem ujet niš tvu. V: Marjeta Humar in Igor Podbrežnik (ur.): Cas poca si bri še: pri­cevanja pri sil nih mo bi li zi ran cev v nem ško voj sko med dru go svetovno voj no iz ob cin Kam nik in Komen da. Kam nik: Demos na Kam ni škem. 125–127. 
Marta in Jo že PAVLIC, 2013: Spo mi ni iz voja škega življenja. V: Marjeta Humar in Igor Podbrežnik (ur.): Cas poca si bri še: pri cevanja pri sil nih mo­bi li zi ran cev v nem ško voj sko med dru go svetovno voj no iz ob cin Kam nik in 
Komen da. Kam nik: Demos na Kam ni škem. 261–309. France PI BER NIK, 2016: Prelom nost leta 1945. V: IMarjeta Humar in Igor Podbrežnik (ur.): Prelom na leta: spo mi ni na do gaja nje med voj no 1941– 1945, v povojnem ca su in v sa mostojni Sloveniji. Kamnik: De mos na Kam­
ni škem. 209–222. 

Igor POD BREŽ NIK, 2004: Predgovor. V Mi lan Šuš tar (ur.): Zbornik žrtev II. svetovne voj ne v ob ci ni Kam nik. Kamnik: Ob ci na. Pri dob ljeno 7. 2. 2022 s splet ne stra ni: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QOV8O1ZW 
Igor POD BREŽ NIK, 2016: Da li smo jim be sedo. V: Marjeta Humar in Igor Podbrežnik (ur.): Prelom na leta: spo mi ni na do gaja nje med voj no 1941– 1945, v povojnem ca su in v sa mostojni Sloveniji. Kam nik: De mos na Kam­
ni škem. 255–312. 

Prelomna leta: spomini na dogajanje med vojno 1941–1945, v povojnem 
casu in v samostojni Sloveniji. Kamnik: Demos na Kamniškem, 2016. Helena ROM ŠAK, 2016: Mla dost 1941–1947. V: Marjeta Humar in Igor Pod-brežnik (ur.): Prelom na leta: spomi ni na dogaja nje med voj no 1941–1945, v povojnem ca su in v sa mostojni Sloveniji. Kamnik: De mos na Kam ni škem. 79–84. 
An ton STE LE, 2016: Vi del sem ti ste revcke. V: Marjeta Humar in Igor Pod-brežnik (ur.): Prelom na leta: spomi ni na dogaja nje med voj no 1941–1945, v povojnem ca su in v sa mostojni Sloveniji. Kamnik: De mos na Kam ni škem. 
223–330. 

Ma tej STE LE, 2013: Maj bo pri nesel po mlad tu di na vzho du in tedaj bo groza … V: Marjeta Humar in Igor Podbrežnik: Cas po ca si bri še: pri cevanja prisil nih mo bi li zi ran cev v nem ško voj sko med dru go svetovno voj no iz ob cin 
Kamnik in Komen da. Kam nik: Demos na Kam ni škem. 227–242. Mi lan ŠUŠ TAR, 2010: Zbornik žrtev II. svetovne voj ne v ob ci ni Kam nik. V: Igor Pod brež nik (ur.): De mos na Kam ni škem. Ža lar, Vaš stik z jav nostjo. 
209–212. 

An gelca TUR NŠEK, 2016a: Ti ste no ci so bi le stra šne. V: Marjeta Humar in Igor Podbrežnik (ur.): Prelom na leta: spo mi ni na dogaja nje med voj no 1941–1945, v povojnem ca su in v sa mostojni Sloveniji. Kam nik: De mos na 
Kamni škem. 53–65. Angelca TURNŠEK, 2016b: Obnova cerkve sv. Benedikta v Stranjah. V: Mar-jeta Humar in Igor Podbrežnik (ur.): Prelomna leta: spomini na dogajanje med vojno 1941–1945, v povojnem casu in v samostojni Sloveniji. Kamnik: 
Demos na Kamniškem. 243–254. 

Ivan ka UCA KAR, 2013: Dol ga pot do do ma. V: Marjeta Humar in Igor Pod-brež nik: Cas poca si bri še: pri cevanja pri sil nih mo bi li zi ran cev v nem ško vojsko med dru go svetovno voj no iz ob cin Kam nik in Komen da. Kam nik: 
Demos na Kam ni škem. 249–252. 

Verena VI DRIH PER KO, 2013: Pravi ca do gro ba – Sit ti bi terra levis, naj ti zem lji ca lah ka. V: Marjeta Humar in Igor Podbrežnik (ur.): Cas poca si bri še: pricevanja pri sil nih mo bi li zi ran cev v nem ško voj sko med dru go svetovno vojno iz ob cin Kam nik in Ko men da. Kamnik: De mos na Kam ni škem. 25–37. 
Mi lan WINDSCHNURER, 2016: Dogaja nja ob in po kon cu 2. svetovne voj ne. 
V: Marjeta Humar in Igor Podbrežnik (ur.): Prelom na leta: spo mi ni na do ga­ja nje med voj no 1941–1945, v povojnem ca su in v sa mostojni Sloveniji. 
Kamnik: Demos na Kam ni škem. 103–196. Zbornik žrtev II. svetovne voj ne v ob ci ni Kam nik. Kam nik: Ob ci na, 1998. Zbornik žrtev II. svetovne voj ne v ob ci ni Kam nik, 2. po pravlje na in dopol nje­
na izd. Kamnik: Ob ci na, 2004. 

196 
Mar­ko­Tro­bev­šek1 Gro­har­je­va­14,­Kam­nik marko.trobevsek@guest.arnes.si­
»Pri po u ku na ce lo ma 

govori mo sa mo nem ško« 
Vpo­gled­v­di­dak­ti­ko­na­ci­stic­ne­šo­le­na za­se­de­nem­Go­renj­skem 
Prispevek se po sveca na potkom za po uk nem šci ne po leti 1941 na za se de nem Go renjskem, ki jih je pri pravil po o bla šce­nec za po drocje šol stva pri po li tic nem ko mi sarju v Kam ni ku Hel­mut Prasch. Na kratko sta prikaza ni njegova poklic na in voja ška karie ra, jedro zapi sa pa prina ša prevod znatne ga dela bese di la, komen tar z zgodovin skega vidi ka in z vidi ka didak ti ke pou ka tu­jih jezi kov. Kljuc ne be se de: druga svetovna voj na, po uk nem šci ne na za se de nem Go renjskem 
The arti cle fo cu ses on the in structi ons for te a ching German as a fo reign lan gu a ge in the sum mer of 1941 in oc cu pi ed Go-renjska, pre pa red by the Com mis si o ner for Edu ca ti on at the Po-li ti cal Com mis si o ner in Kam nik Hel mut Prasch. His pro fessi o nal and military ca reer is briefly pre sen ted, while the fo cul po int of the arti cle is a tran sla ti on of a sig ni ficant part of the text, a com­mentary from a hi storical po int of view and the stan dpo int of di dac tics of fo reign lan gu a ge tea ching. Key words: World War II, te a ching German in oc cu pi ed Go-renjska 
Uvod 
Poleti leta 1941, kmalu po zased bi, so na Gorenj­
skem potekali te caji nem šci ne za šo lo obvezne otro ke 
in odrasle. Novi gospo darji so se zavzeto trudi li uresni-
cevati Hi tlerjevo zami sel o uni cenju »versa ill skega kon­strukta«, po ka teri naj bi bi li Sr bi kaz novani, Hrvatje preme šce ni med si le osi, Slovenci pa germa ni zi rani ali razse lje ni (Pavlovic 2008: 21). Raz se ljevanje (sku paj s prise ljevanjem ci stokrv nih »Nemcev«) ni te klo ci sto po na crtih in ni do se glo pred vi de ne ga obse ga, po nem ce­vanje pa je ka za lo »bo lje«; v šo lah je to po me ni lo, da po u ka v slovenšci ni ni bi lo vec. 
Pri razna rodovanju so Nemci šolstvu pripi sovali najvecji po men. Ob pri ho du so uki ni li slovenske šo le; osnov no na ce lo je do lo ca lo, da naj bi po slej po u ceva­li sa mo v nem šci ni, in si cer tu di odra sle.2 Ker so na Go renjskem v primerjavi s Štajersko, kjer je pouk v nem šci ni ste kel že maja, za mu ja li, so sku ša li za o sta­nek na dok na di ti s po letni mi te caji slovenšci ne. Za ta 
 loiioaraiiiljloiirajal 
aojaooajbilaoaorjio 
loiaalooaiioooio 
ajraajlraoilaojo 
aoijaiNjegov prvi ukrep je bil, da je 
v duhu splošnega razvoja prepovedal, da bi šole uporabljale 
slovenske žige, obrazce in slovenska imena krajev in šol, ter ukazal, naj odstranijo vse slovenske in dvojezicne napise s 
šolskih poslopijr 
na men so na Koroškem in Salzbur škem nabrali kak­
šnih ti soc uci teljev. Prva sku pina je pri šla na Kam ni­ško 13. ju lija; ti so vo di li tri teden ske tecaje, do pol dne za otro ke, zvecer za odra sle. Dru ga sku pi na uci teljev je avgu sta vodi la 14-dnev ne tecaje.3 Za ene in druge je po o bla šce nec za po drocje šol stva pri po li tic nem ko-mi sarju v Kam ni ku Helmut Prasch na pi sal di dak tic ne na potke, ki so tu di ne kakšen uc ni na crt. 
Gradi vo, ki je pred met te ga za pi sa, pri ca o ve li ki 
premiš lje no sti in priza devno sti avtorja, ki ju gotovo 
mo ramo po na ce lu pars pro toto posplo ši ti na vse oku-
pa torjevo jezi kovno in sicer šnje priza devanje. Prasch 
je ocit no svo je gradi vo nad grajeval, saj je 1943 iz šlo 
v knjigi s pomen lji vim naslovom – Nalo ga.4 V njej je 
med dru gim za pi sal: »Tako odlocni sto ji mo pod šol sko za stavo s klju kastim kri žem v va si, ki je do stikrat od­mak njena od vse ga sveta, ter upravi cu je mo vsaje no za u pa nje na še ga gau le i terja, da bo mo iz vr ši li fi rer­
jev ukaz«5 (miš ljen je ukaz Na redi te mi to de že lo spet nem ško). In kdo je bil pre da ni iz vr ševalec uka zov, av-
tor na potkov?6 
Hel­mut­Prasch 
Hel mut Prasch (1919–1996) iz Weissenbacha na 
Spod njem Avstrijskem je bil sin tovarnarja, po osnovni 
izo braz bi uci telj. V osnov no šo lo je ho dil v Špi talu ob Dravi na za ho dnem Ko roškem; potem ko je dvaj setle-ten koncal šo la nje na evan geli can skem uci telji šcu, je de lal v vec ljud skih šo lah, naj vec pa kot na du ci telj v 
eno razredni ci pri Sv. Troji ci, kjer je bil med drugim or­
ganist in pevovodja. Voj no je doca kal kot rav na telj šo le v Ško ficah v oko li ci Ce lovca, odli kovan z Ostmark-Me­da il le, odli kovanjem, ki ga je usta novil Hi tler in so ga po de ljevali za so de lovanje pri pri klju ci tvi Av strije, pa tu di sa mo za clan stvo v Av striji pre poveda ni Nem ški na ci o nal so ci a li stic ni stran ki (NSDAP). Kot pro stovoljec 
je pristopil k enotam SS, bil staci o ni ran v Franciji in na Nizo zem skem ter 1941. poslan na zase de no Go-renjsko, v okraj Kamnik, kjer je postal vodja oddel ka 
za šol stvo. Pri pravil je di dak tic na navodi la, kratek pri­rocnik, na me njen za po u cevanje na za se de nem Go-
renjskem od 14. julija do 24. avgu sta 1941. Prasch je 
si cer delal za varno stno po li cijo in varno stno slu žbo in se ude leževal bitk proti parti za nom; maja 1942 je bil pri Jan cah dva krat ra njen. 1942. se je bo jeval v tan-kovski di vi ziji na vzho dni fron ti, po ka pi tu la ciji Ita lije 
pa so ga preme sti li v Pulj, kjer je kot vodja varno stne 
po li cije in varno stne slu žbe do ca kal ko nec voj ne. Za za slu ge v vec kot sto ak cijah proti »ban dam«, kot so 
 ooarojlijaajioalioo agaarojialogroaiaij oorigagibajarajioola olaloroioarijrgiaialPoslednji dogodki v okrožju Kamnik so med vzgojiteljstvom zbudili veliko zaskrbljenost. Komunisticni elementi so napadli 
nemške varnostne uradnike.r  laloDie Aufgabe: ein Handbuch für junge Schulleiter 
in Oberkrain. 
 iiriSo stehen wir entschlossen unter der Haken­kreuzfahne unserer oftmals von aller Welt abgelegenen Dorfschule und rechtfertigen das in uns gesetzte Vertrauen 
unseres Gauleiters, den Befehl des Führers auszuführen. 
 oaoraoaiiiij 
197 

iiiaorgiilraollr 


Nemci ve ci no ma ime novali parti za ne, je bil fe bruarja 1945 po novno, šestic, odli kovan; me da ljo mu je iz ro-cil vrhovni ko man dant SS-a He in rich Him mler ose bno. 
Po vojni je Hel mut Prasch pre u sme ril svo jo go rec-nost. Vodil je vec šol po Ko roškem ter si ustvaril ime kot na rodo pi sec. Leta 1958 so v Špi talu ob Dravi na nje govo pobu do usta novi li na rodo pi sni mu zej, ki je ce-trta naj vecja usta nova te vrste v Av striji. 
Pras­che­va­di­dak­tic­na­na­vo­di­la 
Pras cheva di dak tic na navodi la so raz mno žen tip-kopis; z na slov ni co obse gajo 22 spetih stra ni forma­ta A4; ker ni so oštevil ce ne, obstaja mož nost, da na koncu zadnje ga poglavja kaj manjka – do tam pa so na potki do kaj smi sel no za o krože ni po po glavjih. Cel na slov se gla si »Raz po redi tev de la za po cit ni ško de­lovanje ko roških uc nih mo ci na za se de nih ob mo cjih Kranj ske od 14. 7. do 24. 8. 1941« (Ar be it se in tei lung für den Ferie ne in satz der Kärntner Erzi e herschaft in den be setzten Ge bi eten Kra ins von 14. Ju li bis 24. Au­gust 1941).7 Nemška zasedbe na oblast, ki je ob na­stopu zaprla slovenske šole ter odprla lastne, v katerih je bi la nem šci na uc ni je zik in pred met, to rej ni iz gub­lja la ca sa. Mu di lo se je do se ci cilj, ki bi ga za prvo fazo na krat ko mogli opre de li ti kot iz rinje nje slovenšci ne iz uradne in jav ne ra be, dolgo rocno pa je bil na men je zi­kovne po li ti ke nic manj kot od prava te ga je zi ka. 
Na za cetku svoje ga mi ni pri rocni ka je Prasch za pi-sal: Nalo ga se gla si: Nem ški uci telj po u cu je slovenske otroke in odrasle, ne da bi obvladoval njihov jezik.8 Bistvo te žave – da uci telj ne bo govoril ali vsaj ne upo­rabljal je zi ka ucen cev – je av tor do bro razu mel; ni cu­dno, da je ta koj do dal še moti vacijsko mi sel: Cetu di ma lo du šne ži trdijo, da to ni mogo ce, nem ški bo rec in uci telj odloc no pravi: Nam ni nic ne mo go ce!9 
Sle dijo splo šna metodic na pravi la, ki jih v ce loti pre­vajam: 
Vsi ucen ci, naj bo do stari 10 ali 14 let, so za cetni ki, 
ker je zi kovno niso uspo sob lje ni. 
Ne pre davajte! Name sto razlag, ki jih nih ce ne mo­re ra zu meti, po kaži te re snic nost, stvar, pred met! 
Pre skoci te osovra že no uce nje be sed! 
Ne upo rab ljaj te tujk. 
Ves cas imej te pred oc mi, da uce nec ne sme po­
navlja ti samo doma iz zapi skov, ampak ob pogledu na 
takšne stva ri, kot mu jih po kaže jo pri po u ku ali med uc nim iz ho dom. 
Ko v trenut ku obojestran ske zadrege dostikrat na­stane ti ši na, se ne zme de mo. Ravno to ho ce na sto­pac! Po go sto je pac tre ba pre izkusi ti raz lic ne poti, ena nas bo že pri pe lja la do uspe ha. Ne smej te se pri me­rom po me ša ne ga be se dne ga reda. Uce nec do be se­dno prevaja iz slovenšci ne.  
Ti sto, ce sar ni mo go ce raz lo ži ti z be se da mi, na do­me sti ris ba. To rej: Ri sa ti! Ri sa ti! Ri sa ti! 
S po do bo se mo ra vti sni ti tu di zven be se de. Za to veli ko izgovarja nja v zbo ru! 
Pri tem je tre ba pa zi ti na iz govor. 'V' je tre ba iz govar­ja ti kot 'f', ker v slovenšci ni zve ni kot 'euw'. C = tsch, 'Š' = 'sch', 'Ž' = od pa de in 'Z' se mo ra iz govarja ti kot 'c', ker v slovenšci ni zve ni kot naš ne zvene ci 's'.10 V slovenšci­ni ni pre glasov, za to je tre ba va di ti ü, ö in ä. 
Kar je na ta bli, se ustrez no vne se v zve zek. (Z ris­bo!) 
Vse piše mo z la tin sko pi savo!11 

V vsa ki šo li so na vo ljo sli ke za po na zo ritev. Ti sto, kar ni razvi dno s slike, je treba nado me stiti s posne-ma njem. 
Ob vsa kem sa mo stalni ku iz govarja ti clen! 
Zme raj in povsod skr beti za po navlja nje! 

Stvari, ki so za nas kar najbolj samo u mevne, mora uci telj od kriti, tre ba se je o njih po govoriti in jih za pi sa­ti. Pri tem ne bo mo po za bi li, da že li mo, zla sti v pi clem ca su, ki nam je na vo ljo, ucen ce na u ci ti be sed, ki se upo rab ljajo v vsak da njem življe nju. 
Pri po u ku na ce lo ma govorimo sa mo nem ško. Iz upravi ce ne ga po no sa se od povedu je mo tolma cu, saj že li mo ure sni ci ti ti sto, kar pi še na novi šo li v Se no žetih v okraju Kamnik: »Nemec je vladar sveta. Njegova vo­lja ru ši sta ro, ustvarja novo!« 
Prvi te den pre de la mo sa mo stalni ke s cle ni, dneve v tednu in ime na me se cev, števil ke, ca se na uri ter ime na s pri im ki. 
Drugi te den ob že na u ce nih sa mo stalni kih pre de la­mo še gla go le (na pri mer Das Mädchen singt12). Sle di de la nje mno žinskih oblik (na pri mer Die fünf Mädchen sin gen13). Va di mo po govore v trgovi ni (He il Hi tler! Bit te 2 kg mehl. Was ko stet das Mehl? 2 Mark 20 Pfen nig. Hi er ist das Geld. Dan ke. usw.14). 
V tretjem te dnu ob na u ce nih sa mo stalni kih upo rab­lja mo pri devni ke, pa tu di iz raze za oko li šci ne (vorn, hin ten, hoch, ti ef, gross, kle in, gelb, rot, weiss15). 
Prosim no be nih pe sni ških skovank in v no be nem prime ru z na mi gi na pri devni ke in pri slove spu šca ti v 
10 raibilolajiolooraaoai iraiajboljoro»z« muss wie »c« gesprochen werden, weil es im Slowenischen wie unser stimmloses »s« klingt.« raraajiglaar iiaoglaioaioaigoarja aarjaorjaoilil 
11  aiaiaajoilogoiariobra 1941 je Karawanken Boteraiorgarrol­baioroalilialiaiilraoroal oojiiorabgoijaoilaiolaVsled odredbe državnega ministra za vzgojo se bo v bodoce, pricenši z novim šolskim letom, v vseh ljudskih šolah v Nemciji poucevala le latinica, tako imenovana 'normalna pisava' (pisana in tiskana), docim se pisana gotica, tako zvana 'fraktura' sploh ne bo vec poucevala.« (Karawanken Botelir 
12 liaoj 
13 lioj 

14 goroiolioaoaari igojarala 
15 rajaajiooglobooliajrr bel. 
198 
 aaljjrorbaijiijooorila biloiigaooilaaiaoolgj aaloirajaai 
 rojogaaarjoijloari iirirliaiariiaooi­jborai 
 ioaairorooaliorabo loirioiroioojao irrrialilolo iljarrarooolloajbiira aioariobiajoiljioiriro logoajriogloigraiioajajji jioiiiobrorabarii 

ucil ni ce du ha po slov ni ci, je zi koslovju in na u ku o pre­
gi ba nju! 
Kar smo do pol dne pre de la li s šo larji, lah ko zvecer v isti obli ki upo rabi mo pri te caju za odra sle. V žla htni tekmovalni vnemi bodo doma starši, bratje in sestre ter otro ci vadi li. 
Nekatere po stopke že li mo vpe lja ti v šo lo že na za­cetku. Naj bolj vnet fant bo vo dja raz reda. Ob vsto pu uci telja v pro stor za kli ce: »Achtung!«16 Skupi na sunko-vi to vstane. Uci telj poz dravi. Mla di na se gla sno in krat­ko zahvali: »He il Hi tler!« Vo dja raz reda pred od ho dom do mov usmerja ucen ce, da se ne pre rivajo itd. 
Razu me se, da se vsak šol ski dan zac ne s pe smijo v zbo ru. To, da otro ci pre pevajo pe sem, ki je še ne ra­zu me jo, je vse e no. Ce uci telj ni pevec, se dva raz reda zbe reta v enem pro storu in se nic ne za mu di. 
Vadi ti je tre ba na sled nje pe smi: 
»Sin gend wollen wir marschi e ren …….« 
»Obs stürmt oder schne it« 
»Die bla u en Dra go ner« 
»Gra ue Ko lon nen« 
»War einst ein jun ger Sturmsol dat«17 
Pesmi na roda. 
Igra in te lovadba sta za uci telje in ucen ce spro sti­tev. Pri ljub lje ne so zla sti igre na tra ti, tek me in igre z žo go. Žo go za ta na men bo pa mo ral pri skr beti uci telj sam, saj je bila telovadba v jugo slovanskih šolah na zad njem me stu. 
Za vsak dan po u ka uci telj iz de la po drobno pri pravo in si na tancno pri pravi tu di ris be, ilustra cije, uc na iz­ho di šca, pred mete za po na zo rilo itd. 
Za to mora vsak ko le ga za vsak te den na pi sa ti iz­crpno po roci lo; ta ko bo uci telj v 2. turnu su ve del, kje mo ra na da ljevati z de lom. 
Pripeti okvirni uc ni na crt je ogro dje, ki ga je tre ba iz pol ni ti z življe njem. 
Koroški tovariši in sku pi na iz so sed nje ga Sal zburga so se zgledno priglasi li kot prostovoljci in bodo dela li v svojem pro stem ca su. De lo, ki nas ca ka, je tež ko, za to bo uci telj ski pri spevek to li ko bolj priz nan. 
Prepreke in te žave obstajajo navse zad nje za to, da jih prema gamo. 
Kdor bo v pri hod njih dneh ho dil po Go renj skem, 
mo ra po pozdravu, po vede nju in petju opazi ti, da je v 
de že li nem ški uci telj. Za mlaj še šo larje obe nem skr bi­jo sku pi ne HJ.18 
Mla di na in starši so se z vese ljem pripravlje ni na-u ci ti nem ško. Ce nijo red in di sci pli no v na šem raj hu. Tak vtis bo vzbu di la tu di šo la. Uspeh je kar naj bolj ose­bna za slu ga na me šce ne ga uci telja. 
Razde li tev je zi kovnih te cajev. 
1. turnus: 13. 7.–3. 8. 1941. 
2. turnus: 3. 8.–24. 8. 1941. 
V vsa ki šo li je hi šo upravlja la klju carka (uprav ni ca šo le). Njej je tre ba da ti navodi la gle de re da in upravlja­nja šo le. Si cer je tre ba de la ti slož no z žu pa nom. Klju­ca rica je od govorna tu di za bi vali šce in oskr bo in se lah ko upo rabi kot tol mac ka. Ra zu me se, da si na ši uci­telji lah ko postreže jo s sa djem iz šol skega vrta; za drž ki za radi skrom no sti ni so potrebni. 
Nekda nji ju go slovanski uci telji se pla cu je jo do 100 rajhovskih mark na me sec: kdor je prej za slu žil vec, torej dobi 100 mark, kdor manj, pa pre je ma pol no pla co. Ju go slovanskih uci teljev na tem po drocju na­ce lo ma ne upo rab lja mo. Gle de na svo jo do se da njo uspo sob lje nost morajo opravi ti prešo la nje v rajhu. S tem sezna nja mo na še uci telje, da jim ne poz navanje razmer ne bi vzbu ja lo laž nih upov. 
Vsak na me šce ni uci telj mo ra iz pol ni ti na sled njo na­lo go: 
1. 
Vsak dan ob 8. uri šti ri pe da go ške ure po u ka nem­šci ne za mla di no. Ne de lja pro sta. 

Za se de nost razredov ure ja kljucarka, vo dji pro jek­ta pa pre pu šca mo, da števi lo ucen cev do loca po svo ji preso ji, to rej raz redci pre za se de ne raz rede in pre ma lo za se de ne do pol ni z novi mi ucen ci. V vsa ki šo li smo v povprecju na me stili to li ko uci teljev, ko li kor je na vo ljo prostorov. Razen števi la pro storov smo pri po u ku upoš­tevali še sta rostno stopnjo ucen cev. Ce je bil tempo za nevaje no klju ca rico pre hi ter in se za radi te ga iz vedba ni dopol ni la, naj vodja projek ta z razu mevanjem pri­skoci na po moc. Za po uk se upo rabijo vsa uc na po ma­gala in vse slikovno gradi vo. 

2. 
Vsak dan (z iz je mo so bot in ne delj) xxxx19 dve pe­da go ški uri nem šci ne za odra sle. Za za cetni ke traja po uk xxxx20, za na da ljevalni te caj 2 ve ce ra. Raz de li tev opravi Kärtner Vol ksbund.21 Prispev ki za te caj pri pa­


dajo Volksbun du, ki jih bo sam izterjal. Volksbund bo 
priskr bel tu di potrebne iz vode Mi kli ceve knji ge, ki jo bo pri lo že no do bil vsak na me šce ni uci telj.  
Pri vsto pu v ucil ni co sku pi na po kli cu vo dje raz reda (»Achtung!«) vsta ne in ob stoji v po zo ru. Na pri šle cev poz drav raz red od govori (brez dvi govanja rok) »He il Hi tler!« Vo dja raz reda spo roci števi lo pri sotnih sa mo slu žbe no pred po stavljenim (»Javljam: pri sotnih je 42 ucen cev!«). 
Sle di snov te caja, raz de lje na po te dnih. Prvi te den je po svecen šol skemu po slo pju s po hiš tvom in opre-mo ter sa mim ucen cem, pri cemer so navede ne vse be se de, kakih 100, ki naj bi se jih na u ci li. Po se bna po zornost je name nje na krstnim imenom, za dobrih dvajset slovenskih navodi lo prina ša nemške ustrezni­ce (npr. Fran, Fran ce = Franz) ter opo zarja na pre crko­vanje pri im kov (Ich heis se Franz Scheschock – Ime mi je Franc Še šok). Sle dijo zem ljepi sna ime na od kraja do ce li ne, števil ke do 100 (s pri po roci lom, naj po uk vklju cu je la žje ra cun ske na lo ge), ure in mi nu te, ime na 
Za vsa ko šolo je bil do lo cen vo dja pro jek ta. Ure jal bo raz de li tev ucen cev, svetoval in bo vo dja uci telj ske skupi ne v ca su te caja. 
16 Pozor! 
17 ojoboooraaliajboiaroajiori ragoarjiioloBiljlajrii 
18 ilrjga 
19 abriaboorjjialijiaaajoa roaaoa 
20 Kot je razvidno iz sobesedila, se zabrisano mesto nanaša na 
ilorooboo 
21 oroaljaaraarooalaorgaiaijaij delovala na zasedenih ozemljih Gorenjske in slovenske 
oroaoljargaiiraajbilaoali aioaloialiilara laajbiiriraljalaarj 
199 


dnevov v tednu in mese cev, datu me. Pesem prvega 
tedna je Sin gend wollen wir marschi e ren, igra pa Jäger 
und Ha se (Lovec in zajec). Po nacrtu za dru gi te den naj bi se po uk po svetil 
kmetiji, ži valim ter lju dem in nji hovemu de lu. Ponav­
lja ti bo treba tudi staro snov s kaza njem na predmete 
ter s po sne ma njem de javno sti. Nova slov nic na snov so pre glasi in mno ži na; av tor dom neva, da vla da po-ma njka nje ta bel, ter pri po roca, da se nove bese de s kredo na pi še jo na vra ta; ve stno opo zo ri, da je vra ta 
treba po uporabi pobrisa ti. Seznam besed je zdaj ne­koli ko krajši, videti je, da je izbor do neke mere prepu-
šcen tu di uci telju. Zace nja se z be se da ma mo ški in žen ska ter s pri me rom – Der Mann ar be i tet, die Frau Lacht (Mož de la, žen ska se sme je), kar se da nes sli ši ne koli ko seksi stic no, sploh ker sle dijo ži vali s svo jim oglaša njem – Die Kat ze mi a ut (Mac ka mijavka) itd. Opo zo rilo, naj se ži vali na kmetiji spoz navajo ob zna cil­
nih glago lih, ni od muh, iz prime rov pa je razvi dno, da 
se ne kaj po do bne ga pri po roca tu di ob rastli nah ozi ro-ma plo dovih (der Weizen steht, die Gurke li egt – pšeni-ca sto ji, ku ma ra le ži). Snov ob se ga še iz veske ozi roma na pi se, de ni mo pri mi zarju in zdrav niku: Franz Knirps, Tis chler  in Dr. Windschnurer, Arzt (Windschnurerji so v Kam ni ku bili; brž kone je Pras chu pri i mek impo ni ral). Sle dijo osnov ne merske enote in karte za ži vi la; nova 
snov je upoštevana tudi v stavkih, uporabnih v trgovi­
ni: 
He il Hi tler! Bit te um zwei kg Mehl. Hi er ist die Karte. Was ko stet das Mehl? Hi er ist das Geld. Dan ke. He il 
Hi tler! (He il Hi tler! Dve ki li mo ke. Nate karto. Koli ko stane mo ka? Na te de nar. He il Hi tler!) 
Drugi teden naj bi med drugim prepevali Deut­
schland über al les, dec ki naj bi te kli šta feto in de kli ce 
ple sa le v kro gu. Pou da rek tretje ga tedna je na pridevni kih, nove te-
me so goz dne ži vali, lo ci la ter po se bni pro storski iz­razi: herüber, hinüber, darüber … (Gle de sled njih se j avtor gotovo zmotil; pre poz navanje teh be sed, ki so za na ša uše sa ne navadno se stavlje ne in v slovenšci ni ni majo pravih ustreznic, je v tretjem te dnu uce nja ned­vomno pretežko.) Sle dijo še son ce, lu na, zvez de, dan, noc, dež, sneg, me gla, blisk, grom. V tretjem te dnu naj 
bi se igrali slepe miši in pri tem uporablja li nemška krstna ime na. 
Zani miv je do mi slek o po stopnem uce nju stav kov, verjetno s po mo cjo pi sa nja po ta bli ozi roma vra tih: 
Der Stra uch Der Stra uch wächst Der kle i ne Stra uch wächst Der kle i ne Stra uch wächst im Wald Der kle i ne Stra uch wächst im grünen Wald 
(Grm
 Grm ra ste Ma li grm ra ste Ma li grm ra ste v goz du
 Mali grm ra ste v ze le nem goz du) 
Nadalj nji na potki so ci sto krat ki, vi deti je, kot da bi 
se bil av tor zna šel v ca sovni sti ski. Snov cetrtega te­
dna je ve za na na že lez ni ško po stajo in na poš to, ob­
200 se ga pa oblikovanje najpreprostejših stavkov, kratek se stavek po opisu slike ter branje s table. Pou da rek je na po navlja nju sta re snovi. Celotno navodi lo za peti 
teden se gla si: Be im Schne i der, be im Schu ster, be im Schmi ed (pri kro ja cu, pri cevljarju, pri kovacu), za šesti teden pa: Zu sam men fassung. Bes chrei bun gen von Gegenständen, Men schen und Ti e ren. (Povzetek. Opi­si pred metov, lju di in ži vali.) 
Zad njih sedem strani gradi va nosi naslov Stunden­bil der in ocit no pri na šajo zgle de za ti sto, cemur uci telji da nes pravijo »pri prave« in s ci mer imajo tak šne in dru­gacne težave tudi za to, ker ni ci sto jasno, kaj naj bi v njih pi sa lo. (Hel mu tu Pras chu se leta 1941, so dec po ne koli ko razno rodni vsebi ni zadnjih strani bese di la, s katerim se ukvarja mo, ni go di lo ci sto drugace.) Na pot-ki za po u cevanje so na tem mestu ze lo ne po sredni in na zorni; pre den pa po stane jo di dak tic ni v ožjem smi­slu, se po svetijo za cetku ure: 
Uci telj vsto pi, ucen ci vstane jo, ne kateri poz dravijo z nem škim poz dravom, dvig ne jo levo roko, veci na jih za dr ža no re ce: »Do ber dan« itd. 
Uci telj po kaže in re ce: »Se di te!« 

Potem uci telj na pi še na ta blo poz drav »He il Hi tler!« (v lati ni ci). Po kaže na ene ga od ucen cev in potem na na pis na ta bli. Vsi ucen ci pri de jo na vrsto. (Ta ko spla­hni prva sra me žlji vost, ker je ve ci na ucen cev poz drav po skusi la do ma ali na ce sti.) V zbo ru odgovorijo: »He il Hi tler!« 
Po mož no sti je tre ba zme raj upo rabi ti iste vzkli ke: 
Za vstaja nje: »Auf!« (Po kaza ti!) 
Za se da nje: »Set zen!« (Po kaza ti!) 

Za izgovarja nje v zbo ru: »Al le!« (Po kaza ti z gi bom ro­ke!) 
Posa mic: »Du!«22 (Po kaza ti z gi bom ro ke!) 

Vadi ti vstaja nje in seda nje kot tudi pozdravlja nje. (Uci telj po go sto odide in spet vsto pi. Vstaja nje se bo sli ša lo bolj us klaje no, ce ucen ci ma lo pred tem s pod­pla ti sun kovi to uda rijo ob tla.) Ko vsi mirno stojijo, uci­telj prvi poz dravi, na kar ucen ci od govorijo. Odz dravijo takoj in ze lo na glas, pri ce mer »He il« po se bej po u da­rijo. 
Pose bej bi ster uce nec z moc nim gla som do bi na lo­go, da za kli ce »Po zor!«, ka dar vsto pi kak odra sel. 
»Ti si poveljnik!« Uci telj se use de na me sto tega ucen ca in po kaže, ka ko mora iz polni ti na lo go. Potem se to vadi ob uci teljevem vsto pu v raz red. »Po zor!« mo­ra zveneti tako glasno in jasno, da vsakega zaspan ca od stra hu kar vr že po konci. 
Na nasled nji strani so najprej za zgled risa nja po ta­bli upodob lje ne tri hiše, in sicer tako, da bi lahko bila tu di ena sa ma – hi ša to rej, ki ima na vsa ki ris bi vec de­tajlov in nazad nje postane poslo pje, kjer poteka pouk 
– Volksschu le (Ljud ska šo la), oprem lje na z na ci stic no 
za stavo. V prid tej misli bi govoril tudi napotek pod ris­
bo, naj gre uci telj z ucen ci pred hi šo na dvo rišce, kjer mu ucenci ob upo rabi nem ških be sed po kaže jo po sa­mez ne de le – »To je stre ha.« »To je drevo.« … 
Na isti strani je tudi zgleden zapis novih besed z ris-bi ca mi v zvez ku ucenca. Sez nam v gro bem sprem lja »film sko« ris bo na vrhu stra ni ter od »hi še« in »dreve­sa« pre i de do »za stave« in »klju kastega kri ža«. (Na de­
22 goriallii 

sni so di dak tic ni na potki manj enot ni, kak šen je tu di po novljen, kar morda ka že na ne kakšen horror vacui ozi roma na dol žnost var cevanja s pa pirjem, ce prav je 
gradi vo v tem pogledu na nekaterih mestih prej kar 
razkošno.) Tu di vsa na sled nja stran je po svece na be-sed nja ku z ris bi ca mi – ki, mi mo grede, kaže jo na dar 
za upodab lja nje in so verjetno mišlje ne kot konkretno 
po ma galo manj ve šce mu uci telju in ucen cu. S tem se prirocnik kon ca. 
Za­klju­cek 
Ni ne za ni mi vo, da je Pras chev pri rocnik na stal pri­bliž no v ca su, ko se je rojevalo mnoš tvo pri stopov k po u cevanju je zikov in, seveda, mnoš tvo pri pa dajo cih teo rij. (Morda ni na klju cje, da je kma lu po vojni, leta 1950, te daj moderna metoda As si mil Eu genu Io ne scu ce lo nav di hni la vé li ko kome dijo ab surda – Ple ša sto pevko.) Ce naj verja me mo Di a ne Mu su me ci (2011), raznovrstnost pri je zi kovnem uce nju iz vi ra ravno iz srede dvajsete ga stoletja. Do tedaj naj bi prevladovala slov nic na metoda, v bistvu ti sta, ki jo da nes do je ma-mo kot nas protje »di rektne«23 in po kateri je potekal po uk la tin šci ne, ta pa je bil do 19. sto letja bolj ali manj edini si stemski in si stema tic ni po uk tu je ga je zi ka. (Ko je la tin šci na po stopo ma iz gub lja la sta tus pi sa ne in go-vorje ne lin gue fran ce izo bražen cev, so se nje govi ci lji spre mi nja li, in to je mo ralo ne koli ko vpli vati na na cin po u cevanja, a vpra ša nja metode ni so ni koli za se dla tako ime nit ne ga me sta kot v do bi, ka teri se po sveca-mo.) 
Ma lo je verjetno, da bi Hel mut Prasch mo gel po­globlje no razu meti te o retic ni in si cer šnji izo braževalni kontekst svo je ga pro jek ta; so dec po do stopnih vi rih na po drocju uce nja je zi kov tu di ni mo gel bi ti po se bej izo­bražen. Morda je rav no dej stvo, da so nje gove zami sli brez te o retic ne ga oza dja ozi roma ne pri pa dajo ne ki do lo ce ni metodi, pov zroci lo, da di dak tic ne smerni ce v prirocni ku niso prevec ome je ne in te me ljijo na zdravo­razum ski pre so ji oko li šcin … z enim sa mim, a tem bolj resnim za drž kom, ki za deva ci sto ide o lo ško vztraja nje pri uc nem je zi ku (kaj pa, ce je kljub vse mu ne mo go ce, ali vsaj ze lo težko – ce lo »nam«, to rej na ši ra si – nem-šci no po u cevati sa mo v nem šci ni?). Si cer se Pras chevi na potki zdijo smi sel ni, ce lo domi sel ni in sve ži, in na splo šno bi lahko rekli, da se je avtor zavedal marsi-ce sa, kar še da nes pri uce nju je zi kov pre prosto velja 
– da je treba upoštevati znanje od prej in materni jezik 
ucencev, da bo di po uk življenj ski in na zo ren, da uteg­ne slov ni ca bi ti zo prna, da se po u cevanje mla di ne ne mo re bistveno raz li kovati od po u cevanja odra slih, da 
brez drila in ponavlja nja ne gre, da ni nujno togo vztra­
23  ooriiaooiriiloiioijo poenostavljeno, a izraza vendarle zaznamujeta dve osnovni ioiiaroialirilira aaoaorirjalijiogaoaao gilibiiiboljorooiriblioia rgloaijoalijaiaaaaji obiaiajijbljaioali oiboljiroaaljoljagiaijjlo oroiloaialPouk italijanšcine pa je vodil šol. nadzornik Percy Chirone, ki je predpisoval italijanskim uciteljem metodo in jih nadzoroval. Njegova metoda (nic slovnice – mnogo konverzacije) pa ni prinesla mnogo uspe­hov.rob 
ja ti pri eni metodi, da je uspeh v veli ki meri osebna za­
slu ga uci telja … in, kon cno, da je potrebna spod bu da tako ucencu kot uci telju. 
S cim dru gim kot z vpra ša njem spod bu de pri spev­ka o Ar be it se in tei lung … ni mo go ce konca ti, sploh, ker ni glavna tema zapi sa in smo se mu do tega mesta pretežno izog ni li. Mi sli mo seveda na vpra ša nje, kaj je spod bu di lo in gna lo Hel mu ta Pras cha. Ocit no mu je voljo in moc vli valo po se bno do mo ljub je, to pa je ra slo iz ideje, ki je po eni strani podo bno nora in absurdna kot omenje na Ione scova igra, po drugi pa tako zla, da jo ima mo komaj s cim pri merja ti. Ni tre ba prevec po-u darja ti, da vé li ki pro blem ma le ga pri rocni ka za po uk nem šci ne na za se de nem Go renj skem ne mo reta bi ti nje gova strokovna ter si cer šnja ustreznost in ucin kovi­tost. Vé li ki pro blem je kaj pak epi de mija sle pote, ki ga je rodi la in ide o lo ško uteme lji la. 
Li­te­ra­tu­ra­in­vi­ri 
Tone FE RENC, 2020: Izbra na dela, Okupa cijski sistemi med drugo svetovno vojno, Raz na rodovanje. Ljub lja na: Znan stvena za lo žba Fi lo zofske fa kultete Univerze v Ljub lja ni. 
Di a ne MU SU ME CI, 2009: History of Lan gu a ge Tea ching, poglavje v zborni­ku The Han dbook of Lan gu a ge Tea ching, ur. Mi chael H. Long, Cathe rine J. Doughty.  New Jersey, Hobo ken: Wiley-Blackwell. 
Stevan K. PAVLOVIC, 2008: Hitler's New Di sorder, The se cond World War in 
Yugoslavia. Lon don: Hurst & Company. Hel mut PRASCH, 1941: Ar be it se in tei lung für den Ferie ne in satz der Kärn­tner Erzi e herschaft in den be setzten Ge bi eten Kra ins von 14. Ju li bis 24. August 1941. Kam nik. 
Marko TROBEV ŠEK, 2020: Gim na zija Po lja ne v do kumen tih me stnega in dr žavnega arhi va ter šol skega muze ja. V: Polja ne spo mi na, Zbornik ob 120­letni ci Gim na zije Po lja ne. 
Karawanken Bote, letnik 1, štev. 16, 11. 10. 1941. 
https://de.wikipedia.org/wiki/Helmut_Prasch_(Volkskundler) 

201 


Foto: Dušan Letnar 
202 
Ana­(Nu­ša)­Li­sjak1 Par­mo­va­5a,­Kam­nik nusa.lisjak@gmail.com 
v­so­de­lo­va­nju­z­
Ivan­ko­Uca­kar2 Šol­ska­5,­Kam­nik uca­ka­ri@gma­il.com 

Pod­ska­lo­go­spo­da­ri­že­ce­tr­ti­rod­Re­sni­kov 
Družin sko vode na go stin ska de javnost v kam ni škem pred­
mestju Podgo ra obstaja okrog 200 let, prii mek Resnik pa je do-
ma v go stil ni Pod ska lo od leta 1907, ko je posest ku pil Franc Re-
snik, rojen v Novem trgu. Postal je pose stnik in upravi telj gozdov 
ter poti oko li Sta rega gradu, do ma je imel žga nje kuho, go stil no 
in kmetijo. Po poroki z Ivano Sušnik iz Nevelj so se obvezno sti 
razde li le – Ja grovka je za šan kom in v ku hi nji vo di la furman sko 
ter delavsko gostil no do leta 1948, Franc je kmetoval. Ob poro­ki sina Ancija je kuhal ni co preda la nevesti Roza liji – mami Rozi 
iz Be le. Tradi cija de li tve de la se je ob dr ža la do leta 1974, ko je žez lo pre da la si nu Mi hu. Ta je kmetovanje opu stil, go stin stvo pa prila go dil potrebam tu rizma. Od leta 2011 pre no ci šca in go stil­ni co upravlja du et – cetrta ge ne racija Re sni kov: Vesna in Blaž. Kljuc ne be se de: druži na Re snik, Pod ska lo, go stin stvo, tu ri­zem, dru žin ska tra di cija. 
The family-run ca tering bu si ness in the Kam nik su burb of Podgo ra is aro und 200 years old, and the surna me Resnik has be en connected to the Pod ska lo restau rant sin ce 1907, when the estate was bo ught by Franc Re snik, born in Novi trg. He be-ca me the landowner and ca retaker of the fo rests and paths around the Old Castle, he owned a distillery, an inn and a far-mho u se. After marrying Iva na Su šnik from Nevlje, the obli gati-ons were di vi ded – Ja grovka ran a cart dri vers’ and worker’ inn from be hind the bar and in the kit chen un til 1948, while Franc farmed. At the wedding of her son An ci, she han ded over the kit chen to her fi an cée Rosa lija, mother Ro za from Be la. This di-vi si on of la bo ur was ma in tai ned up un til 1974, when her son Mi ha to ok over the family bu si ness. He aban do ned farming and adapted ca tering to the ne eds of to u rism. Sin ce 2011, the ac-com mo da ti ons and re stau rant have been ma na ged by the fo­urth ge ne rati on of Re sniks, Ve sna and Blaž. Key words: family Re snik, Pod ska lo, hospitality, to u rism, fam­ily tra di ti on 

Že cetrti rod Re sni kov se zbi ra pod mo goc nim hra­stom, dru žin skim drevesom, ki bi zna lo poveda ti vec, kot je za pi sa no v arhi vih in knji gah, vec, kot pom nijo družin ski spo mi ni. A drevo mol ci. Spod bu ja pa k ra­zi skovanju zgo dovi ne trdne dru žin ske go stil ne, ki se je zna la pri la gaja ti ca som, po nu di ti po potni ku in do-ma ci nu zavetje, okrep ci lo, mu odpreti vra ta za ve se lje, kupcijo ali re sen po slov ni do govor. 
 oiaiailoaaolirol  roorialoiiiloiraa 
literarna komparativistka. 203 






Na Jožefinskem vojaškem zemljevidu je dobro vidna osamljena stavba pod Starim gradom (alte Schlos Oberstein). (Vir: Innerös­terreich (1784–1785) – Jo sep hi nis che Lan de sa u fnah me) 
Zgo dovi na dru žine Resnik in zgo dovi na go stil ne Pod skalo odsevata zgo dovin ske in dru žbe ne pre mi ke ob-mo cja, raz krivata, kaj po ma ga pre ži veti in sta ti kot tr-den hrast, ki pa v viharju upogne veje, da jih v soncu spet raz pre. 
Kot otrok sem rada prislu hni la stari mami, v mla-do sti sem vlekla na ušesa, kar sta poveda la prija te­lja moje mame dr. Niko Sadni kar in odvetnik Svetozar Frantar, sedaj v pokoju pa z bratom Mihom pregledu je­va dru žin ske do kumen te in fotografije. 
Na­sta­nek­go­stil­ne 
Za potrebe Starega gradu so se že v sred njem ve ku ob vzno žju Bergantove in Tol ste gore nase li li kovaci, usnjarji in me sarji. Po iz roci lu naj bi v hi ši, ki je sta la na me stu da naš nje go stil ne, ži vel grajski lovec. Zgodovin-ski vi ri pravijo, da je pri sil na tovorna pot iz Furla nije cez Škofjo Lo ko in Kam nik do Slovenj Grad ca leta 1204, za ca sa gro fov An de ških, na na šem ob mo cju potekala takole: od pred mestja Gra ben proti severu in cez Kam­ni ško Bistrico na Pra šni karijo, po je ži v Nevlje in cez Nevlji co na ob mo cju se da nje ga Ma mu tovega mo stu na Vrh po lje – in ni vo di la tik pod po bo cji go re. Lese­ni most cez Kam ni ško Bistrico na kon cu Veli ke ulice (se daj Ma istrova) je prvic ome njen leta 1391. Toda po letu 1504 pri sil na ce sta ne vo di cez Kam nik, ampak je pre u smerje na na Tro ja ne. V Valvasorjevem ca su (1679) je most omo go cal do stop v me sto in iz nje ga niz ko nad gladi no, zato so ga viso ke vode stalno ogro­ža le. To so casi, ko me sto obubo ža, pre bi valci se od se­lju je jo. Še le v 19. stol. pri de do pre o brata. Leta 1816 se kam ni ški okraj s se de žem v Me ki njah in brd ski s se de žem na Brdu pri Lu kovi ci odlo ci ta, da z la stnim de narjem pric neta pre novo ceste proti Tu hinj ski do li ni. 

ka 2011: 48–50). Skle pam, da so v tem ca su la stni ki trdne kmetije vide li pri lož nost, da zac no s furman sko 
go stil no. Konec 19. stol. je povodenj tako poškodovala most 
cez Kam ni ško Bistrico, da so 1896 zgra di li novega, že­lez ne ga. Da je ta krat že sta la mo goc na stav ba go stil­ne, kakr šno poz na mo se daj, pri ca portal, na ka terem 
je navede na let ni ca 1884, ini ci al ki R. F. in št. 13. 
Niz ke in malo višje hiše predmestja Podgo ra so se sti skale pod Starim gradom vse do zgradi tve kamni­ške obvozni ce leta 1980. Takrat so jih podrli in prebi­valcem zgradi li na do me stne drug je. Edi na, ki še sto ji, je malo odmak nje na gostil na Pod skalo, nekdaj Pod-go ra 13, a z novo hišno števil ko Maistrova uli ca 32. 
Pri­i­mek­Re­snik­

Prii mek Re snik je »pri ne sel k hi ši« moj sta ri oce 
Cez pred mestje Pod go ra so spe lja li obnovlje no ce sto Franc Resnik, ki je pred poroko z Ivano Sušnik leta 204 na Vrh po lje in na pravi li na sip, da so omi li li kla nec (Zi-1907 ku pil hi šo in po sestvo. 
Resnik Gabrijel - Jelo * 1949     Dolar Ivanka * 1908    + 1942 Anton * 1903    + 1934  Resnik Franc *      +  Marija *      +  Resnik Franc * 25.01.1877    + 08.06.1945 Ivana * 06.05.1889    + 23.04.1975 Resnik Franc * 12.06.1910    + 11.06.1982 Rozalija * 22.09.1918    + 16.02. 2010 Resnik Mihael - Miha *  1951    Olga * 1956     Bohinc Marija * 14.08.1912    + 27.03.1998 Jože * 25.07.1909    + 09.04.1987  Prusnik Karolina * 30.10.1914    + 06.07.1963 Ivan * 27.01.1906    + 06.11.1980  Kumer Vida * 15.06.1920    + 01.02.2007 Karl                                    * 07.06.1905    + 11.03.1950  Lisjak Ana - Nuša * 1955    Stojan * 1955     Kotnik Lucija - Lucka * 1960    Davorin - Dare * 1957     
Seljak Nina * 1977     Resnik Jure * 1993     Resnik Vesna * 1982     Resnik Marjeta *  1986     Resnik Blaž *  1989     Lisjak Anja * 1985     Lisjak Mateja * 1988     Kvas Eva * 1990     

Rodovnik. Po dat ki za dru žin sko drevo so iz dru žin ske za pu šci ne. Pri obli kovanju je po ma gal Du šan Kon cnik. 



Franc Re snik se je ro dil 1877. leta. Leta 1907, pri 30 letih, je ku pil hi šo in po sestvo ter se po rocil z Iva no Su šnik, te den dni pred nje nim 18. roj stnim dnem. Umrl je leta 1945 pri 68 letih, že na Iva na (Jo ha na) ga je pre ži vela za 30 let, kot vdova je vo di la go­stil no do leta 1948.  (Arhiv: družina Resnik) 
205 



Franc (An ci) Re snik se je ro dil kot dru gi otrok in prvi sin leta 1910 v Pod go ri 13, Ro za lija (Ro zi) Ko rošec pa kot pred zad nja od osmih otrok v Be li pri Špi tali cu ob kon cu prve svetovne voj ne 1918. Po roci la sta se leta 1948, oce je imel 38 let, ma ma pa 30. Takoj po po roki je ta šca pre pu stila vode nje go stil ne mlaj ši ge ne raciji. Tu di ma ma Ro zi je bi la vdova 28 let, saj je oce do ca kal 
72, ona pa 92 let.  (Arhiv: družina Resnik) 
Sta­ra­ma­ma­Iva­na­mi­je­mno­go­krat­pri­po­ve­do­va­la­o­svo­jem­živ­lje­nju­in­o­go­stil­ni 
Stari oce Franc Re snik je bil po se stnik in upravi­
telj gozdov ter poti okoli Starega gradu, doma je imel 
žga nje kuho, go stil no in kmetijo. Ko se je price la prva 
svetovna vojna, je bil vpokli can kot avstro-ogrski vojak. 
Vojno je pre ži vel, se je pa iz ru skega ujet niš tva vrnil še le tri leta po njej, vsi so bi li pre prica ni, da je že po­kojni. Sta ra ma ma Iva na je med tem ca som skr be la za po sestvo in svo jih pet otrok (Iva na, Franc, Ma rija, Ka­roli na in Vi da). Pri hi ši pa sta odra šca la tu di sin nje ne sestre, ne cak Marjan Su šnik, in vnuk Da ni lo Do lar (sin Ivane, por. Do lar). 
Kako je bi la ure je na go stil na? Dvo rišce je bi lo za furma ne, ki so ime li pri vez pod hra stom, kjer je bi la tu­di »šterna« za na paja nje konj. Del zgornje hi še je bil na­me njen gostil ni, imenovali so ga salon, povezan je bil z zgornjim vrtom pod kostanji. V zgornjem delu hiše sta bi li dve so bi za tu riste, saj je bil Kam nik cvetoce leto-vi šce. Zraven go stil ne so sta la go spo darska po slo pja: »šta la« (hlev), pod, pro stor za žga nje kuho, drvarni ca. 


Franc (sin), Ma rija (hci), Ivan ka (hci) Franc (sin), Da ni lo Do lar (ne cak) (Arhiv: 
206 
družina Resnik, foto: Franc Aparnik) 




Na Slo ven skem so za ce li usta nav lja ti hra nil ni ce in po so jil ni ce po le tu 1872, naj vec jih je bi lo usta nov lje nih 1898. Lju dje so spoz na va li, da pa met no rav na nje z de nar jem pri ve de do za stav lje ne ga ci lja. Sta ri oce se je vcla nil v za dru go in za na kup trav ni ka naj el po so ji lo, ki ga je vr nil v 6 le tih. 

Na koncu poses tva proti Suhe mu potoku je bil kam-no lom, kjer so pri ce li z lom lje njem ka me nja, ki je bi lo upo rablje no pri grad nji Sam cevega pre do ra leta 1882. Leta 1912 je naš sta ri ata Franc Re snik od Te rezije Hermann z Du naja ku pil ve cji trav nik nas proti go stil­ne (cez ce sto) ob Nevlji ci. Del te ga travni ka je kasne je prodal za letni bazen. Najprej je leta 1931 z zaje zi tvijo Nevlji ce me stna ob ci na od prla let no kopa li šce, isto-ca sno se je ustanovi la plavalna sek cija pri Športnem klu bu Kam nik. Leta 1951 pa so s pro stovoljnim de lom pod taktirko olimpijca Toneta Cererja3 in po na crtih 
 orraillalaal rroliijiaiobarooojoi ralaojjjbilajboljiilaaligolai­jioailjilloijgoloarori oljaliroloojgoariroloalj aoliijiigraBrliioojrjbiloji iiliiajboljirojajgooobojla aoilalaalaijaiialgaorga 
ing. Stanka Bloudka zgradi li olimpijski bazen. Sledi la 
so teni ška in odboj karska igri šca (Hi eng 2007). Seve­da so se vsi obi skovalci ba ze na in igrišc ra di ustavi li na vrtu in se od že ja li. 
raaioaljjrialiooblioalj grabioboragrajoogaoaliaijbilola looobljoajoloroaao iajrooooilriglaaliar­olioorrjoairooaiaiogali ajijrlarajlaaliijbljai rajaorilirlogalaajaorrjla rlilllajrjoraljallor­ggarrjaaaajjiirioaljra laalraoojiaroiagorijijoa­ljalororajaiaobia olilaaiagaobaarljlla 
Pokopan je v rodnem Kamniku. Povzeto po Kamniško­
oibiograiliolioiba 
207 

ba 

Ta­be­la­1:­La stni ki hi še in go spo darskega po slo pja na parcel ni št. 1143 k. o. Kam nik od 1856 do 2021 (165 let) Le­to­
La­stnik Na­slov Opom­ba vpi­sa 
1856  Paul Fris chkouz von Ste in (Pavel Fri škovec)  vor der Brücke 13 (Pred mo stom 13)  
1901  Ja nez Cvek  Vrhpo lje št. 40, Kam nik  
1902  Tomaž Bergant  Kamnik št. 9  
1907  Franc Re snik (sta ri oce)  Podgo ra št. 13, Kam nik  
1947  Franc Re snik (oce)  Podgo ra št. 13, Kam nik  pravi ca z ome ji tvami v ko rist Iva ne Resnik, ro je ne Su šnik iz Pod go re št. 135  
1979  Franc Re snik (oce)  Ma istrova ul. 32  po smrti Iva ne Re snik leta 1975 ome ji tev iz brisa na; ci sti la stnik Franc Re snik (oce)  
1982  Mi ha el Re snik (brat)  Ma istrova ul. 32  9.  12. la stniš tvo po de dovanju  

Go­stil­ni­car­ji­in­go­stil­ni­car­ke 
Go stil na je po slovala pod raz lic ni mi ime ni: Ja ger, Jošt, Na rodna go stil na »pod ska lo« (1902), pri ska li Pod go ro, Pod skalo, Pod skal co; Te nis bar (1972), Pub Pod ska lo (2000), Pod ska lo prenocišca (2007) – Ho­stel in B & B. 
Ta­be­la­2:­Nosilci­obrti­in­imena­lokalov 
Obrt­nik/ca  Cas  Ime  
Franc Re snik  1907  Narodna gostil na pri skali Pod go ro (1902)  
Ivana Su šnik, po roce na Resnik (Jo ha na, Ja­grovka)  1907–1948  Narodna gostil na Pod skalo (1906)  
Roza lija Ko rošec, po roce na Re snik (ma ma Ro zi)  1948–1974  Pod ska lo, Tenis bar (1972)  
Pod skalco,  
Mi ha el Re snik (Mi ha)  1974–2011  Tenis bar,  Pub Pod ska lo (2000),  
Ho stel (2007)  
Vesna in Blaž Re snik  2011 – na da­lju jeta  Pod ska lo: Pub, B & B, Ho stel  
Ga briel Re snik (Je lo)  1982 – na da lju je  Kamp Re snik  
Stojan Li sjak  1991–2018  Tenis Pod skalco (dve igri šci v kampu)  

Resni ki so iz brali trdne že ne – stara ma ma Jo ha na, za go ste Jagrovka, je do ca kala 86 let, ma ma Ro zi pa 
92. Ob viso kem jubi le ju, 90-letni ci, smo ji leta 2008 pod hrastom pripravi li nepo za bno praznovanje. Tudi v 
Kamni škem ob ca nu so se je spom ni li: 
 ljiajigarajooiai 
 raijoallaiaraaaaa iajilaraioorgaiaja riariairoraiobiroajalo 
208 
oiroajoralaoglaaiariioliraaijai 

»Roza lija Re snik, Pod skalarjeva ma ma, se je ro di la pri Spodnjem Hri bovšku v Be li s hi šno števil ko 20 Ju ri­ju in Ani Ko rošec 22. septembra 1918 kot pred zad nja od osmih otrok. Njeno otroštvo je bilo vese lo, razi gra-no, saj so ime li pri hi ši kar tri harmo ni karje, oce pa jo je prvi ucil igra ti val cek. Ve li kokrat so ple sa li, pri haja li so do ma ci ni pa tu di žan darji iz Mot ni ka. 
Prvih osem let šo le je obi skovala v Špi tali cu. Star ši so že le li, da se iz šo la in so jo 15 let sta ro posla li od do ma k nunam v Maribor. V klošter je hodi la v šolo, za hrano in stanovanje je pa morala pospravlja ti pri njih. Po šo li je slu žbovala v Ma ribo ru, Ce lju, Be o gradu, Kra nju. V Kranju je dela la kot vzgoji telji ca. Med dru-go svetovno vojno je do napa da na nemško postojan­ko dela la v vrtcu v Motni ku. Hoteli so, da govori samo nem ško. 
Po vojni je na me ravala iti za gu vernan to v Pra go, prido bi la je že vsa dovolje nja in pot ne li ste za Ce ško, pa so ji svetovali, da naj raje ostane doma. Skoraj bi odšla, ce se ne bi le pe ga dne k njim z motorjem pri­pe ljal An ci (Franc Re snik – moj oce) iz Kam ni ka. Moj oce je na mrec pri njih ku poval mošt za do ma co go stil­no. Ta ko je spoz nal mo jo ma mi, ki mu je bi la seveda ze lo všec. Za prosil je star še za ro ko. Pri voli la sta in v enem me se cu se je na to poroci la. Na me sto z vla kom v Pra go se je na motorju od pe lja la v Kam nik. Po roci la sta se 25. ju nija 1948. Ci vil no na La zah, cerkveno v Špi tali cu, oh cet pa do ma v roj stni hi ši. Iz roj stne hi še v Be li, kjer son ca ni vsaj tri me se ce, se je pre se li la v Kamnik. Kar se ti ce son ca, ni prav nic pro fiti rala, saj je pre del, kjer sto ji go stil na Pod ska lo, tu di naj bolj mr­zel pre del Kam ni ka, je pa bli žje do me sta.« (Kamni ški obcan 2008) 
Mo ja stara mama Ivana Resnik ji je takoj po poroki preda la obrt in ta ko je postala go stil ni carka. To delo je vzlju bi la, ce prav je bi la po ce le dneve za to cil nim pul-tom in v ku hi nji. 
V go stil ni so se ustavlja li furma ni in moj oce se je po go sto jezil, da mu ko nji vse raz koplje jo. Ustavlja li so se »Thin ci«, pre den so šli v slu žbo, spi li »štamprle šnop ca« in šli v slu žbo na prej. Iz Mot ni ka, Špi tali ca in ce le Tuhinj ske do li ne so s ko nji vo zi li pra šic ke na se­jem v Kam nik. Ce je bi la skle nje na do bra kup cija, so se ustavi li v gostil ni. Proda lo se je veli ko vina. Naro-ci li so šte fan vina (2 li tra) ali pa marko vina (5 li trov) na enkrat. Tudi v kuhi nji se je zanje pripravi lo. Najbolj po go sto »telerflajš«, to je bi lo goveje me so v ju hi z ri­ba no kašo. Vedno je bil na vo ljo go laž, me šca ni so ra­di pri haja li na pe ce ne ribe. Najmanj de la pa je bi lo s postrežbo su he klo ba se, hre na in kru ha na okro glem le se nem krož ni ku, zraven pa še nož kriv cek in ma li ca 
je bi la pri pravlje na. Prvo soboto v septembru leta 2008 smo pripravi li 
slovesnost v cast nje ne devetde setletni ce. Zape la sta ji Sta ne Vid mar in Jo ži Ka li šnik, na harmo ni ko je za i-gral Bo žo Ma ti cic. Ce sti tal ji je tu di žu pan To ne Smol­
ni kar, ki je isti dan praznoval rojstni dan, le da je bil 31 let mlajši. Njen prija telj dr. Niko Sadni kar pa je pripravil govor in utrni le so se ji solze. Zelo je bila pono sna, da 
vsi nje ni otro ci ži vijo v Kam ni ku. Pono sna je bi la na 
svoje ga sina Miha, ki je nadaljeval stoletno tradi cijo 
go stil ne, hva lež na, da le po skr bi mo za njo in da ji nje na 
vnu ki nja Vesna vsako jutro pripravi zajtrk in je njena de sna ro ka. 

Spo­mi­ni­na­mo­jo­roj­stno­hi­šo­in­go­stil­no­Pod­ska­lo­
V rojstni hi ši smo odra šca li štirje otro ci (Ga brijel – Je lo, Miha el – Mi ha, Ana – Nu ša in Lu cija – Luc ka). Poleg nas so v hi ši seveda ži veli še oce (Franc – An ci), ma mi (Ro za lija – Roz ka), sta ra ma ma (Iva na – Jo ha-na). Sta ri oce (Franc) pa je umrl že prej in ga ni sem poz na la. Ve dno so bi la pri hi ši de kleta za po moc pri razlic nih opravi lih (v go stil ni, pri kmec kih opravi lih, tu­di za varstvo otrok); ne kaj imen se še spom nim: Cil ka, Zal ka, Jo ži ca. Sta novale so pri nas in bi le del dru ži ne. 
V mojem rojstnem listu piše Podgo ra 13, sedaj pa je Ma istrova 32. Pod go ra je bi la vca sih pred mestje Kamni ka. Potekala je pod po bo cjem Sta rega gradu od Pod skale do Novega trga, dokler niso hiš zaradi ob-vozni ce podrli. Od predmestja Podgo re je ostala samo še naša hi ša. 
Oce se je ukvarjal z ma njšo kmetijo. Ma mi se je po sveca la go stin ski de javno sti. Otro ci smo se že od ma lih nog uci li ta ko dela na kmetiji kot tu di v go stil ni. Ime li smo delovno in raz gi ba no otroš tvo. 
Spom nim se, da sem bi la že kot maj hna de kli ca zgovorna in druža bna. Ni sem se ba la go stov. Tako me je ne ki go spod vzel s se boj. Ma mi je cez ne kaj ca sa opa zi la, da me ni in pokli ca la poli cijo. Našla me je sa-ma – na že lez ni ški po staji v cen tru me sta sem s tuj­cem ca kala na vlak. V za govor je re kel, da ona že ima otroke. On pa bi imel to dekli co. No, seveda je mami na redi la red in bi la pre srecna, da me je na šla. 
V »šta li« po leg hi še so bi li vsaj dve kravi, pra šic ki in konj. Sca so ma se je hlev pri cel opu šca ti za radi hi gi en-skih raz lo gov in je za ce la prevladovati go stin ska de jav­nost. Oce se je po svecal žga nje kuhi in de lu v goz du. 
Lo kacija na še hi še je bi la ze lo pri rocna tu di za špor­
tne dejavno sti. Tako nam je bil šport vedno blizu in 
v veli ko vese lje (te nis, ba zen, od boj ka, po zi mi smu ca-nje, drsa li šce …). Ko li kokrat se je ma mi je zi la, da zdaj pa »do sti« te ni sa, po hajkovanja na ba zen. Gostje so ji kar sa mi povedali: »Va ša je pa vse skozi v vo di.« Brat je 
na poti v šo lo veli kokrat odi gral še partijo teni sa. 

»Pravi te ni ški raz cvet je te nis do ži vel po dru gi sve­tovni voj ni, toc ne je po letu 1960, ko so prve gene racije kamni ških igral cev te ni sa za ce le zma govati na tek mo­vanjih po Sloveniji – Ja nez Bo gataj, Jo že Lavric, To ne Preše ren, Ra do Ven gust, Mi ha Re snik, Da ni el Ram šak in drugi so imena, ki jih slovenska teni ška zgodovi na ome nja še danes. Med trenerji je potrebno omeni ti Bo ja na Re bo lja, Bo ja na Schle gla, odlic ne ga teo reti­ka in metodi ka, ki je 'ustvaril' vrsto odlic nih igral cev, v Kamni ku pa je ve lik pe cat pu stil tu di Metod Kle menc. Na fotografiji spo daj je ena od ge ne racij igral cev, ki je po zi mi leta 1963 tre ni rala v te lovadni ci za se da njo kamni ško kavarno. To je bi la ta ko ime novana 'ma la telovadni ca', 've lika telovadni ca' je bi la te lovadni ca v Me ki njah, ki je v fun kciji še da nes.« (Arhiv Te ni škega klu ba Kam nik, Ma tjaž Po gacar) 
Bi la je huda in nas oštela, da je sedaj dovolj. Seve­da ni zmogla vsega dela v gostil ni, na njivi in skrbeti še za nas. Otro ci smo ob tem ra sli in se že od ma lih nog uci li, ka ko se slu ži kruh. Sta ra ma ma Iva na pa se je po sveca la krpa nju na ših raz trganih hlac. 
209 


210 

Družin ski portret: ma ma Ro zi, Luc ka, Je lo, Nu ša, Mi ha in ata An ci (Arhiv: družina Resnik, foto: Grad) 
Gostje iz Ljub lja ne so pri haja li na ne delj ska ko si la. 
Ker pa jih je hitro zmanjka lo, smo mi ostali brez kosi la 
in smo ka sne je je dli kaj dru gega. Do ma ci ni (Neveljca­ni) so po ne deljski ma ši pri haja li na šte fan vi na. Ta ko je bilo že zju traj ve se lo in že nav sez go daj se je že od da lec sli ša lo nji hovo pet je. 
Pose bne ži so tu di pri haja li v na šo go stil no. Gost iz Nevelj je re dno pri hajal na dva de ci žga nja, zraven pa smo mu postregli en de ci vo de. Žga nje je spil na du­šek, vodo pa je pu stil. 
Ob nedeljah popol dne se je plesa lo. Na harmo ni ko je igral ljudski godec Ogrinov Tine. Pripe ljal se je s ko­le som s harmo ni ko na rami in zabaval goste. Pred hišo je bi lo vec ko les, kot je da nes av tomo bi lov. Skle pa la so se poz nan stva in marsi kateri par se je tu di po rocil. 
Na prostoru, kjer je bila kasne je tovarna Alprem, so kmetje z vseh kon cev, najvec iz Tu hi nja, pri pe lja li v pro-dajo ži vi no na »smn«. Na redi li so do bro kupcijo in se pri nas ustavi li na ma li ci in pija ci. Ve dno je bil za nje pripravljen obrok. Pod našim hrastom je bil privez za 


Teni sa ci v te lovadni ci za se da njo kam ni ško kavarno leta 1962 

konje in »šterna« z do bro pit no vo do. Tako so se tu di konji odpo ci li in od že ja li. Ve li kokrat je kmeta pri pe ljal do mov kar konj sam. Vca sih so pri šle tu di že ne po nje in se je zi le, »da vse ga pa ne bo za pravil«. Bi le so tu di jez ne na mami, za kaj jim daje to li ko pija ce. 
Kamnik je bil mesto tovarn. Delavci so se po svo­jem »ši htu« ustavlja li v na ši go stil ni. Ve li ko jih je pi lo na »puf«. Ma mi je ime la »crno knji go«, kjer se je za pi sova-lo, koli ko so vsak dan »na pu fali«. Obi cajno so pla ca li, ko so dobi li pla co. Vca sih je osta lo tu di kaj ne pla ca ne­ga. Zani mi vo je tudi to, da smo otroci po domovih pobi­rali ste kle ni ce, ki so bi le vra clji ve in iz po so je ne pri nas. 
Spo mi njam se, kako smo se z avtobu som pelja li na 
eno dnev ni iz let na morje do Portoroža. Avtobus je imel 
kratek postanek, ampak hitro je mini lo tistih deset mi-
nut in od pe lja li smo se da lje. Oh, kak šno pri ca kova­
nje in vznemirje nje. Medtem mami opazi, da eden od otrok manjka. Seveda je bil to Miha, ki je bil vedno ma lo bolj radoveden in ga je ta lastnost pope lja la ma-lo bolj stran od avtobu sa. No, tekel je za njim in ga ves 
za di han ujel. Kma lu smo vsi pri spe li do Portoroža. 
Tu­ri­stic­no­druš­tvo­Kam­nik­ure­di­kamp­

V letu 1963 je oce pri volil, da se na de lu na še ga 
travni ka uredi kamp. 

Zani miv je za pis v ca so pi su Ljub ljan ski dnev nik. 
»Na po bu do TD Kam nik se gra di ob jekt za na me ne avtokampa, ki bo spre jel 25 ose bnih av tomo bi lov. Av­tokamp je tik ob Nevlji ci in ob ko pa li šcu. V njem bo do na raz pola go pit na vo da, prhe, elek tricna raz svetljava in sa ni tarije. V ne po sredni bli ži ni so go stišce Pod ska lo ter teni ška in odboj karska igri šca. Lep še ga in pri mer­nej še ga pro stora v Kam ni ku ni so mo gli iz bra ti. Ra cu­najo, da bo av tokamp do 15. ju nija že na red in na vo ljo koristni kom.« 


Leto kasne je, 13. septembra 1964, so ura dno od­prli ni hal ko na Veli ko pla ni no. Pri ce li so pri haja ti tu risti, tu di dru ži ne z otro ki mo je starosti in ve li kokrat smo se skupaj igrali. Stike smo ohranja li tudi kasne je. Nismo zna li jezi ka, pa vendar so to moji najlep ši spomi ni na otroštvo. Z nji mi sem ho di la na iz lete (prvic sem bi la s tu risti na Ve li ki pla ni ni, Ble du). 
Kasne je sem bila povablje na tudi k njim domov in 
sem prvic sa ma z letalom potovala na Ni zo zem sko. 
Na za cetku je vpis go stov ureja la ma mi. Oce pa je kot clan Tu ristic ne ga druš tva in la stnik zem lje skr bel za ure je nost v kampu. Po mami ni upo koji tvi leta 1974 je za ne kaj ca sa kamp prevzel brat Mi ha, ka sne je pa brat Ga brijel (Je lo) s svo jo dru žino. Obisk se je povece-val in potrebe so narekovale razši ritev in poso do bi tev kampa. Vsako sezo no je dobro obiskan, ima mnogo stal nih go stov iz Ni zo zem ske, Nemcije, Ce ške, Poljske, Francije, Belgije ... Ti razi skuje jo Kamni ške Alpe, kole­sa rijo, z vla kom se po pe lje jo do Ljub lja ne. Obi skuje jo me sta, kot so Bled, Ško fja Lo ka, Radovlji ca in seveda na še staro mestno jedro, nad katerim so navdu še ni. Obi cajno se za dr žijo dva do tri dni. 
Leta 1991 sem osta la brez slu žbe. Z mo žem sva na de lu av tokampa zgra di la dve te ni ški igri šci, ki sta privablja li do ma ce in tu je go ste k igra nju. Do dat na po­nud ba je pri tegni la vec go stov. 
Ka­ko­pa­se­je­raz­vi­ja­la­go­stil­na? 
Ob hi ši je bil zgornji vrt. Ve dno vec go stov je v po let-nem ca su že le lo, da jih postreže mo v sen ci pod dre­vesi. Noš nja pija ce in hra ne je bi la za mu dna, kaj ti vse smo nosi li iz spodnje ga lokala po stopni cah. Zato smo leta 1972 zgra di li vrt ni pavi ljon, ime novan Te nis bar. Vsi so zahaja li k nam. Vrt, poln mladi ne. Sklepa la so se nova poz nan stva. Še se daj mi marsik do rece, da so bi li to res le pi ca si. Zad njic mi je nek do ome nil, da je prav tu navezal sti ke s svo jo se da njo že no. Ob kon-cu tedna je bi la tu di ži va glas ba. Ve li kokrat dru žba s ki taro, plesa li smo vse do jutranjih ur. Rada sem se za bavala z nji mi. Ce je bi lo tega prevec, je pri šla ma mi in na redi la red. Go ste opozo rila, da je že ju tranja ura, »na ša« mo ra pa tu di spat. 
Za mene pa je danes zani miv zapis na Face bo o ku, 
ko se Vla do Berlec spo mi nja: »Vesel sem, da se je ma-
mi iz Mot ni ka (Be le) pre se li la Pod ska lo. Vaš oce pa je bil cu dovit mo ža kar in še ko nje je imel. Pi sa lo se je leto 1948.« 
Vsa­ka­ge­ne­ra­ci­ja­pri­ne­se­ne­kaj­no­ve­ga­–­brat­Mi­ha­po­pol­no­ma­opu­sti­kme­tij­stvo,­go­stin­stvo­pa­pri­la­go­di­po­tre­bam­no­vih­ge­ne­ra­cij­
Z razvojem pro meta in vi ša njem življenj skega stan­darda je pred hi šo vse vec fic kov in vse manj konj skih vpreg. Ko je Mi ha leta 1974 po ma mi ni upo koji tvi na nje no že ljo prevzel go stil no, je svo je »vaje niš tvo« že opravil v Te nis ba ru, ki je bil od prt 1972. 
Takoj se je lotil pre nov: leta 1975 je bi lo dvo rišce pred hi šo asfal ti rano, pri vez za ko nje in »šterna« pa le­ta 1976 od stopi ta pro stor ureje ne mu parki rišcu. Pro-met v lokalu je med tednom, predvsem pozi mi, bolj za preži vetje; po leti, ko se odpreta let ni ba zen in kamp, je za služ ka vec. Ko nec te dna je pro met v lo kalu ze-lo odvi sen od le pe ga vre me na. Z že no Ol go na redi ta hi šo v podalj šku gospo darskega poslo pja, kjer je bila prej drvarni ca. Leta 1988 se dru ži na vse li. A ne sreca ne po ci va. Leta 1990 se je s po bo cja Sta rega gradu odtrgala skala in priletela v ostrešje stare hiše. Nare­di la je veli ko škode, tako da se je bilo treba takoj loti ti sa na cije in adaptacije. V notranjo sti so bila izvede na osnov na grad bena de la. Na reje na sta bi la sta tic ni iz­racun in ve nec oko li osnov nih zi dov, za li te so bi le be-tonske plo šce, saj je bi lo prej vse le se no. Obnovlje na je bila streha. Spodnji del hiše je bil obokan in sedaj tu di za lit z betonski mi plo šca mi. Za radi po škodb je bil Tenis bar opu šcen. Po osa mo svoji tvi je bi la ne kaj ca sa kriza. Kasne je se je stanje izbo ljševalo. Prenova se kar ni ustavi la: go stil na in ku hi nja leta 1996, go spo darsko po slo pje (prej šta la in pod) se pre u redi v Pub Pod skal-co leta 2000. Zahtevna adaptacija, saj je bilo potre­bno prido bi ti ustrezno uporabno dovolje nje. Miha se je prila go dil go stom in od prl to cil ni co s pija co, ob koncih tedna z ži vo glas bo, go stil kul turne do god ke, sli karski ekstempo re. Prenova zgornje ga de la sta re mešcan ske hi še je bi la kon ca na leta 2007, hiša pa pri pravlje na, da se odpre za mla de popotni ke in po ho dni ke. 
211 



Pre­no­ci­šca­za­po­pot­ni­ke­in­do­mac­nost­v­pu­bu 
Ena in dvajseto stoletje, nove potrebe go stov, nov 
svet, nova gene racija gostin cev, novo poi me novanje. 
Leta 2007 je po slo pje ene naj starejših kam ni ških hiš po pol no ma pre novlje no za pre no ci tvene kapa ci tete. Družin sko vodeno po djetje Pod ska lo pa na da lju je dol-go letno go stin sko tra di cijo, ki se na odlic ni lo kaciji pre­
na ša iz roda v rod. Ponud ba se je vedno seveda prila ga­
ja la potrebam ca sa – ta ko se je pre poz navna go stil na 
prila go di la potrebam sodo bnih popotni kov, romarjev 
po Ca mi nu ali dru ži nam, ki jih pri vlacijo kam ni ški hri bi. Ob ve ce rih, ko se vrne jo, jih oca rajo detajli, ki ka že jo spoš tovanje do preteklo sti: tra di ci o nal na kru šna pec 
v jedil ni ci, obokani stropi, pohiš tvo, lesen strop. Go-
spo darsko po slopje je do ma cen Pub z ži vahno te raso, kjer postreže jo tu di s pi vom kam ni ških ma lih pi vovar­
jev. Koncerti ob koncih tedna nada lju je jo tradi cijo ljud­skih godcev in prvih kamni ških pop ansam blov. Pred 
pol sto letja so zad nji furma ni pri vezovali ko nje pod hrastom, se daj je za je kle ne konjic ke dovolj pro stora. Že cetrta gene racija, Ve sna in Blaž Re snik, skr bi ta, da 
je pod blagovno znamko Pod skalo gostom prijaz no, 
do mac no, spro šce no, za bavno in udo bno. 
Zgodbe o gostil ni Pod skalo ne bi bilo brez obuja­nja spomi nov z obema bratoma in sestro, pose bej z bratom Mi hom Re sni kom, skr bni kom dru žin skega ar-hi va. Neca ki nja Ve sna je pri spevala novejše fotografi­je. Do stop do arhi va Teni škega klu ba mi je omo go cil Ma tjaž Po gacar, Ma rinka Mo šnik je od krila in po da rila 





drago cen Notariat ski akt. Rodovnik je oblikoval Dušan 
Koncnik. V po moc in stro kovno pod po ro pri ra zi skova­nju vi rov in pi sa nju mi je bi la Ivan ka Uca kar, ki je gra­
di vo uredi la in ga jezi kovno pregleda la. Vsem iskrena hvala. 
Ko smo odra sli, sem za so rodni ke vsa ko leto na ma mi no že­
ljo organi zi rala izlete po Sloveniji. V septembru smo se na 
njen roj stni dan z av tobu som po pe lja li do go div šci nam na­
proti. Njenih osem vnukov (Nina, Vesna, Anja, Marjeta, Ma-
teja, Blaž, Eva in Ju re) se še ve dno spo mi nja, ka ko se je bi lo za bavno dru ži ti in se povezovati z raz lic ni mi ge ne racija mi. (Arhiv: družina Resnik) 

212 
Posnetek iz zra ka 2021 (Foto: Erik Pe eters, gost v kampu, družin ski prija telj) 
Vi ri 

Primož HI ENG, 2007: 75 let Plavalne ga klu ba Kam nik (1932–2007). Kam­
nik: Plavalni klub. Jo že fin ski vo ja ški zem ljevid (1763–1787), Josep hi nis che Lan desa uf­nah me 1763–1787 für das Gebi et der Re pu blik Slowenien. Ori gi nal hrani Österreichisches Sta at sarchiv na Du naju. https://maps.arca­num.com/de/map/firstsurvey-inner-austria/?bbox=1626155.16961 4174%2C5816342.521701925%2C1629172.0435743043%2C58 17379.198898043&map-list=1&layers=138 (dostop: 10. 1. 2022). 
Ljub ljan ski dnev nik, 31. maja 1963. Kamniško­komendski biografski leksikon. 

https://https://leksikon.si/Oseba/OsebaId/101 (dostop 10. 1. 2022) Ma rinka MO ŠNIK, 2008: Življenje pi še za ni mi ve zgod be. V: Kamni ški ob­
uredil in do pol nil Fran ce Ma lešic. Kam nik: Stu dio Da taprint. 


To­maž­Schlegl1 Sela­pri­Kamniku­25 vi­ta­pi­ka@gma­il.com 

Zgod­ba­o­Ma­lo­graj­skem­sto­lpu 
Prispevek predstavlja ureja nje ostalin Malo grajskega stolpa, ki so ga leta 1982 po na crtih arhi tekta Bo ja na Schle gla po zi­da li do da naš nje vi ši ne, leta 1991 pa je bi la po na crtih arhi tek­ta Toma ža Schle gla iz de la na stre ha nad njim. V di la tacijskem pa su med zidovi in streho je bila predvi de na zastekli tev, ki bi omo go ca la atrak tiv ne po glede na Kam nik z oko li co. Leta 1994 je Tomaž Schlegl iz de lal idej ni na crt za verti kalni ja šek, ki bi z dvi galom povezal Straž ni sto lp z ob stoje cim pod zem nim rovom, ki poteka pod Ma lim gra dom. Ja šek je bil iz veden, za dvi galo pa je zma njka lo denarja. Leta 2010 je bil iz de lan pro jekt za pri-do bi tev gradbe ne ga dovolje nja za dokoncno ure di tev Straž ne ga stolpa z oko li co. Pro jekt leta 2011 za radi me njave župa na ni bil rea li zi ran. La ni se je ak tu al ni žu pan Ma tej Sla par odlo cil, da se di la tacijski pas na Straž nem sto lpu za stekli. Ce prav je pro jekt leta 2010 prido bil vsa potrebna soglasja, je Zavod za spome ni­ško varstvo lani spreme nil mnenje in zahteval, da se zastekli tev za pre z deskami. Po dolgotrajnih usklajevanjih je bila rea li zi rana kompromi sna varian ta z delnim zaprtjem zastekli tvene ga pasu. S tem pa je žal one mo go ce na pri marna na mem bnost raz gle­dne ga stolpa, ki so jo oprede li li prizna ni umetno stni zgodovi narji in arhi tekti, ki so pred leti sode lovali pri nje govi prenovi. Kljuc ne be se de: Ma lo grajski sto lp, Straž ni sto lp, fi nan cni in ad mi nistrativ ni proble mi pri ure ja nju 
The article presents how the remains of the Little Castle 
watchtower were arranged. Built to its present height in 1982 
according to the plans by architect Bojan Schlegel, the building received a roof designed by Tomaž Schlegl. In the expansion zone between the walls and the roof, glazing was planned in or­der to allow attractive views of Kamnik and its surroundings. In 1994, Tomaž Schlegel drew up a conceptual plan for a vertical shaft that would connect the watchtower with an elevator to the existing underground passage, which runs under the Little Cas­tle. The shaft was completed, yet there were not enough funds for the elevator. In 2010, a project was prepared to obtain a building permit for the final arrangement of the watchtower and 
its surroundings. The project was not realised in 2011 due to a change of mayor. Last year, the current mayor Matej Slapar de­cided to glaze the expansion strip on the watchtower. Although 
the project obtained all the necessary approvals in 2010, the Institute for the Protection of Monuments changed its mind last year and demanded that the glazing be closed with planks. Af­ter long-term coordination, a compromise was reached, which 
involved partial closure of the glazing strip. Unfortunately, this disables the primary purpose of the watchtower, which was defined by renowned art historians and architects who partici­pated in its renovation years ago. Key words: Little Castle watchtower, watchtower, financial and 
administrative problems related to architectural arrangements 
 rirbaiiialiiialiiralja rialiaijoariijrorajaljloal oaaiiooliiaiiagraooa aliiarigraarjaoijilaj ljoroirbaiag 

Zgod­ba­o­ma­lo­graj­skem­sto­lpu­
Starejša od legende o Veroni ki je zgodovi na ma-lo grajskega stolpa. Na me stu da naš nje ga Straž ne ga stolpa na Ma lem gradu je nekdaj stal mo go cen berg-frid, za ka terega umet no stni zgo dovi nar in arhe o log Mi lan Sagadin ocenju je, da je bil visok najmanj 20 ali ce lo 25 metrov. Nastanek kam ni škega berg frida je mo go ce da ti rati v dru go po lovi co 12. sto letja, vse ka­kor pred letom 1200. V pisnih virih iz leta 1444 se ome nja, da mo go cen sto lp ta krat ni vec slu žil svo je mu na me nu in je bil pre pu šcen mešca nom. Zgrad ba je po­stala me stni kam no lom. Kdaj je bil berg frid po rušen do teme ljev, ni po dat ka. 
Obram bna sto lpa, »Wachtturm«, ka terega ostan ki 
se skrivajo v spodnjem delu zidov današ nje ga malo­
grajskega stolpa, in »Trut zturn«, ki sto ji na Žal skem hri-
bu, sta bila zgraje na ob utrjevanju obzi dja sredi 15. 
stoletja. Ma li grad je do koncno po drl potres leta 1511. 
Oba stolpa so v 16. stoletju prede la li in izgubi la sta 
svojo pri marno obram bno fun kcijo. 
V 17. stoletju se je ma lo grajski »sto lp« ome njal kot »Feuerwehrturm«, s ka terega je cu vaj opre zal za po ža­ri. Valvasor je ori sal grad kot pov sem po rušen, »stolp« pa naj bi bil cerkovni kovo bivali šce. Do leta 1844 je bi-lo na objek tu eviden ti ranih kar sedem prede lav. Stav­ba je prešla v me stno last leta 1868, na to pa je za ce la po ca si pro pa dati. Ko nec 19. sto letja je bil »sto lp« že ruševi na. 


V za cetku 20. sto letja, ob za cetkih kam ni škega tu­rizma, je ma lo grajsko po bo cje po staja lo vse bolj ro­man ti cen park, osta li ne nek danje ga stolpa pa so iz de setletja v desetletje po ca si iz gi nja le. S fotografije takrat ne ga obdob ja, ki je bila posneta iz notranjo sti nek da nje ga objek ta, se še nazorno vidijo okenske od­prti ne v severnem zidu, ki bi jih glede na njihovo ve­li kost lahko dati rali v drugo polovi co 18. stoletja. Po vsej verjetno sti so bile dimen zije teh okenskih odpr-tin leta 1929 že sla bo pre poz navne, ko je umetno stni zgo dovi nar France Stele zidovje oprede lil kot »glav no raz vali no« Ma le ga gradu. 
Pred drugo svetovno vojno so bile na tem mestu ostali ne objek ta, ki naj bi bil v osnovi re ne san cen, kot pravi kastelo log Ivan Stopar. Notranjost oboda nekda-213 

nje ga stolpa je bila zasu ta in je predstavlja la sestav­
ni del ma lo grajskega parka, kot je to veckrat v svo jih za pi sih ome njal umet no stni zgo dovi nar Emi lijan Cevc. 
»V drugi svetovni vojni je bil spreme njen v bunker, 
za radi ce sar je bi la od stranje na do ma la ce lotna kul­
turna plast notra njo sti, obodne stene pa so delo ma 
nad zi da ne in ob betoni rane. Po voj ni je bil tu di ta bun­ker raz streljen, ta ko da za tece no stanje ni ka za lo sle­dov prvotne sub stance – ne sred njeveškega grajskega stolpa ne re ne san cne me šcan ske stav be, ki je zra sla na nje govih te me ljih,« pravi Milan Sa gadin. 
Prve nacrt ne pre nove Male ga gradu se je lotil arhi­tekt Vla sto Kopac, ki je leta 1951 iz de lal iz vedbe ni na-crt za pre novo ruševin nek da nje ga obram bne ga stol-pa. Pri tli cje sto lpa je na me nil ma njše mu go stin skemu 
lo kalu in sani tarijam, na odprti terasi pa je predvi del 
razgledno plo šcad. Žal se Ob ci na ta krat ni odlo ci la za rea li za cijo na crta, tako da je kon cal v arhi vih, osta li ne nek da nje ga stolpa pa so bi le pre pu šce ne na dalj nje mu 
propa da nju. 
Leta 1964 je ta krat ni žu pan Fran ce Vidervol usta­
novil mesto mestne ga arhi tekta za prenovo in ureja­nje mestne ga jedra Kamni ka, ki ga je zau pal moje mu 
ocetu, Bo ja nu Schle glu. Leto poprej je Kam nik pri za­del mo can potres. Mo goc na Ska la tova hi ša, ki je ob vznož ju ma lo grajskega po bo cja za klju cevala Glav ni 
trg, je bi la ta ko poškodovana, da so jo morali po ruši ti. 
Bo jan Schlegl se je kma lu po na stopu fun kcije lotil na crta pre nove degradi rane ga severne ga po bo cja Ma­
le ga gradu, ki je zaobje mal tudi ostali ne stolpa, nad katerimi je predvi del pirami dalno streho, ki bi Kamni­
ku vsaj pri bliž no povrni la nek danjo sred njeveško sil hu­
eto. V stolpu je takrat predvi del gostin ski lokal v treh 
214 etažah. Sred nja eta ža, ki je bi la na me nje na raz gledni gale riji, je bi la v ce loti za steklje na. Leta 1967 je pri­


šlo do delne rea li za cije njegovega projek ta. Izveden je bil terasast malo grajski park, za prenovo stolpa pa je zma njka lo de narja. 
Leta 1976 so na Ma lem gradu potekala te me lji ta arhe o lo ška dela pod vodstvom arhe o lo ga Mila na Sa­gadina, ki so trajala vse do leta 1983. Ob tej prili ki so bi li pod re ne san cni mi osta li na mi od kriti te me lji ro­man skega berg frida, kar je da lo zgo dovin sko vrednost za ho dne mu de lu Ma le ga gradu. 
V ne urju 30. ju nija 1982 se je pretežni del za ho dne 
stene objek ta sesul proti mestu. Prei skave so pokaza­
le, da so ostan ki raz valin v ka tastrofalnem sta nju, da ogrožajo varnost v Sam cevem preho du in da so raz va­
li ne potrebne teme lji te sana cije. Interventno obnovo 
ostalin je prevzel Bo jan Schlegl, ta krat že kon servator 
na Zavodu za spome ni ško varstvo v Kra nju. 

Sa na cijska de la na osta li nah so se pri ce la v za cet­
ku julija 1982. Dela je izvaja lo podjetje Gradbe niš tvo 
Pelko z Ble da. V prvi fa zi so bi le od re ne san cnih osta­
lin odstranje ne armi rano betonske stene bunkerja. Sle di lo je cemen tno injekti ranje povsem razrahlja nih kamni tih ostalin. Ker je bil vrhnji del ostalin v izredno 
sla bem sta nju, je pri šlo do odlo ci tve, da se ta del od­strani in se na do me sti z armi rano betonskim obro cem, s tem pa se je po kaza la pri lož nost, da se obu di sko raj-
da 20 let sta ra ide ja o stre hi nad sto lpom. 

Ob cin sko vodstvo se je na pre dlog Bo ja na Schle gla odlo ci lo, da se v dru gi fa zi sa na cije pri pravijo vsi po­trebni grad be ni po se gi za ka snej šo po stavi tev etaž ne 
konstrukcije in stre he. Sa ni rani zidovi so se tako nadvi ša li z armi rano be-
tonskim obro cem, ki je bil ob dan s kam nom. Bo jan Schlegl je pri pravil na crt za obroc, ki je bil 20 cm ta njši 
od sani ranih zidov. S tem je v notranjo sti stolpa us-
tvaril le ži šce (zob) za po stavi tev kasnej še ga le se ne ga po dija. Na vrhu armi rano betonskega obro ca je pred vi-del luk nje, v ka tere bo nekoc na me šce na je kle na kon­
strukcija stre he. 

Konec leta 1982 je Bojan Schlegl izde lal dva pre­dlo ga za name sti tev strehe na stolpu. V varian ti A je predvi del stre ho na obo du stolpa (na osnovi ohra nje­ne fotografije s kon ca 19. sto letja), med tem ko naj bi stolp po varian ti B prekrili tako, da bi bila streha dvig­nje na (di la ti rana) za meter in pol nad obo dom in bi tako lah ko v notranjo sti ure di li raz gledno plo šcad. Ce­prav je šlo za dobe se dno nov objekt, ga je v projek tu po i me noval Straž ni sto lp (prevod ime na Wachtturm). 
Novembra 1984 je v Male ševi gale riji v Kamni ku potekala jav na raz grni tev o prekritju Straž ne ga stolpa, ki jo je pripravil Bo jan Schlegl. Raz stavlje ni so bi li na cr-ti obeh predlo gov za prekritje stolpa. Vzporedno z jav-no razgrni tvijo se je med obiskovalci izvedla anketa. Obi skovalci raz grni tve so potrdi li pre kritje in se odlo ci li za va rian to B (70 %), to rej za pre dlog pre kritja sto lpa z vme sno di la tacijo, ki omo go ca iz vedbo raz gledi šca. 
Ja nu arja 1985 se je Ob ci na Kam nik odlo ci la za iz­de lavo uredi tvene ga na crta za kompleks Ma le ga gra­du. V smerni ce in po go je je konservator Bojan Schlegl za pi sal: »Za radi pa no ram skih po gledov in raz gledne plo šca di sto lpa naj se kon struk cija stre he od mak ne nad obod ob stoje ce ga zi dovja (di la tacija med sta rim in novim).« Pogoj je spadal med obvezna oblikovalska 


iz ho di šca, ki so bi la ka sne je za pi sa na v ure di tvenem na crtu. 
Leta 1986 je bil spre jet Odlok o raz glasi tvi sta re-ga mestne ga jedra Kamni ka za kulturni in zgodovin ski spo me nik, ki pri malo grajskem stolpu, razen pose gov na ostan kih ro man skega berg frida, ni pred vi deval no-be nih drugih kulturnovarstvenih usmeritev. 
Ok tobra 1988 je prof. dr. Fe dja Ko šir v okvi ru Fa-kultete za arhi tektu ro izde lal ure di tveni na crt K4 Ma li grad v Kamni ku, pri katerem sem sode loval kot štu-dent arhi tektu re. V uredi tvenem na crtu, ki je bil spre-jet maja 1989, je med dru gim za pi sa no: »Straž ni sto lp se uredi v varovan razgledni in razstavni objekt, kjer bi lah ko postavi li pregledno postavi tev nastanka in rasti gradu ozi roma me sta.« in »Za radi pa no ram skih po gle­dov z raz gledne plo šca di v vrhu sto lpa naj se kon struk­cija stre he od mak ne od za kljucka obstoje ce ga zi dovja tako, da na stane med sta rim in novim cit lji va di la ta­cija.« 
Maja 1991 je Iz vr šni svet Ob ci ne Kam nik spre jel sklep, da se na me nijo sred stva za pre kritje Straž ne ga stolpa na Ma lem gradu. ZVNKD Kranj je bil za dol žen, da v cim kraj šem ca su pri pravi kon servatorske po­goje in idej na izho di šca za obli kovanje stre he. Bo jan Schlegl je v pogo jih oprede lil osnovne gaba rite strehe. V okviru Zavoda za spome ni ško varstvo sem pristopil k iz de lavi idej nih na crtov za stre ho, ki so ob se gali pas di la tacije med zidovjem in streho ter konstrukcijo stre-he. 
Ju nija 1991 sva se z ocetom se stala z Emi lija nom 
Cevcem in Olgo Zupan, takrat no direktorico ZVKDS 
Kranj. Na men se stan ka je bila do lo ci tev na klo na stre-he oz. do koncna vi šin ska kota sle me na ter izo bli kova­
nje smernic za oblikovanje zuna nje ga vide za stolpa. 
Odlo ce no je bi lo, naj na klon stre he ne bo pre strm ozi­roma naj se cim bolj pri bli ža na klo nu stre he ma lo graj­
ske kape le in Trutzturna, kar bo vizu al no poe noti lo vse 
tri arhi tekturne do mi nan te. Emi lijan Cevc je za govar­
jal varian to z dozi da ni mi kamni ti mi cina mi, na katerih 
naj slo ni stre ha (va rian ta C). Ol ga Zupan je pre dla gala 
varian to z obho dnim hodni kom, konzol no vpetim na 
zu na nji stra ni zi dov (va rian ta D). Z ocetom pa sva pre­
dla gala varian to s stekle no dila tacijo med streho in 
obzi djem, se pravi lo ci tev starega od novega glede na 
to, da niso jasni ne nekda nji gaba riti in ne oblika nek­
da nje stre he (va rian ta B). Odlo ce no je bi lo tu di, da se 
v vsakem prime ru streha dvigne za 1,5 m nad obsto­
je ci obod, kot je to že za pi sa no v ure di tvenem na crtu. Ob za kljuc ku je bi lo skle nje no, naj se ob de lajo vse tri 
varian te, od katerih bo razširje na strokovna komi sija iz brala naj primernej šo. 
Sredi ju nija 1991 sem pri pravil idej ne na crte in pro-
storske prezen tacije vseh treh variant za oblikovanje 
zu na nje ga vi de za Straž ne ga stolpa. Sta tik Sto jan Rib-ni kar je na pod la gi na crtov iz de lal sta tic no po roci lo o 
treh varian tah prekritja. Predlagal je izvedbo variant 
B in C, ki sta sta tic no ne proble ma tic ni. Pre dlog Ol ge Zupan (va rian ta D) je od svetoval iz sta tic nih raz lo gov. Predlog je bil na mrec po go jen z za htevni mi in dra gi mi 
konstrukcijski mi deli, saj bi se tlorisna povr ši na strehe 
poveca la za 140 %. 
Konec junija 1991 je prišlo do razširje ne ga strokov­ne ga sestan ka na Fi lo zofski fa kulteti v Ljub lja ni, na katerem so bi li nav zo ci: umet nostni zgo dovinar Na ce Šu mi, kastelo log Ivan Stopar, umetno stni zgodovi nar Emi lijan Cevc, di rektorica ZVKDS Ol ga Zupan, sta tik Stojan Ribni kar, arhi tekt in konservator Bojan Schlegl in jaz. Na men se stan ka je bil do koncen iz bor va rian te za obli kovanje zu na njo sti Straž ne ga stolpa. Spre jeta je bila kompromi sna reši tev med varian to B in C, torej di la tacija strehe s štirimi betonski mi vogalni mi cina mi in med njimi pano ramska zastekli tev. Zastekli tev od­prtin med cina mi je bila nujna zaradi izredno veli kega volum na strehe, saj bi v nasprotnem prime ru obstaja-la nevarnost nje ne po ruši tve za radi vzgon skega vetra. 
Po mne nju ko mi sije bi iz vedba ka kr šne koli »re kon­strukcije« zavaja la, saj niso obstaja li nikakr šni podat­ki o srednjeveškem vide zu stolpa. Potrje na reši tev se je tu di v vi zu al nem smi slu v naj vecji me ri navezovala na obodni hodnik malo grajske kape le, kar bo vedut no po e noti lo malo grajski kompleks ter se obenem ambi­ental no in arhi tekturno navezovalo na Trutzturn kot drugi stolp srednjeveškega obzi dja. Komi sija je bila enotne ga mnenja, da pri vzpostavi tvi novega objek ta na Malem gradu ne gre za restavriranje, konservi ranje oz. rekonstrui ranje, temvec za arhi tekturno in terpo la-cijo, ki vzpo stavlja novo sil hu eto mesta in v naj vecji me ri sledi zaveza no sti konservatorski doktrini, da se povsem novi po se gi v de di šci no (ali nje no ne po sredno bli ži no) ned voumno lo cijo od sta rega. 

Do konca avgu sta 1991 sem iz de lal naj prej kon cni idej ni projekt, po potrdi tvi Zavoda za spome ni ško var-stvo pa še iz vedbe ni pro jekt. V na crtu so bi li za risa ni betonski vogalni slopi in izrisa na jekle na podkonstruk­cija strehe. Med vogalni mi slopi je bila predvi de na za­stekli tev. Zahtevno lese no konstrukcijo sem projek ti ral v sode lovanju s stati kom Stoja nom Ribni karjem. Vse projek te sem iz de lal po pol no ma brez plac no, saj Ob ci-na v pro racu nu ni ime la pred vi de ne po stavke za pro-jek tno do kumentacijo. 
Konec avgu sta 1991 so se pri ce la grad be no-obrt­ni ška dela na sto lpu, ki so se kon ca la ju lija na sled nje 215 

leto. Izvede ni so bili vogalni slopi, kovin ska podkon­strukcija, lese na konstrukcija in prekritje z bobrov­cem. Gradbe na dela je izvajal mojster Pelko z Bleda, 
klju cavni carska de la je prevzel Emil Grzin cic, te sar­stvo Fran ce Kosirnik, krov ska in kle parska de la Sre co Koželj. Ker je bi lo to moje prvo veli ko delo, sem bil vse­skozi pri soten na grad bi šcu, za htevne kovin ske spo je za stre šno kon strukcijo pa sva z Emi lom Grzin ci cem varila v de lavni ci. Grad bi šce so po leg mo je ga oceta re-dno obi skovali Sto jan Ri bni kar, Fran ce Pogacar, Ivan 
Stopar, Na ce Šumi in Ol ga Zupan. 
Ker za radi po ma njka nja fi nan cnih sred stev do za­stekli tve ni pri šlo, so se ju lija 1992 na za htevo inž. Rib-ni karja in inž. Loj zeta Cvi kla od prti ne med slo pi za ca-sno za prle z le se ni mi pol ni li (de ske) za radi nevarno sti vzgon skega vetra. Re ce no je bi lo, da se bo za stekli tev 
iz vedla nasled nje leto, vendar do tega ni pri šlo. 
Ju nija 1994 sem po pre u ci tvi detajlnih ge o detskih na crtov ugotovil, da za klo ni šce pod Ma lim gra dom, ki so ga v ca su okupa cije zgradi li Nem ci, poteka na-tan ko pod Straž nim sto lpom. In to pod ti stim de lom 
stolpa, kjer ni nobe nih arhe o loških najdb. Tako sem 
do bil ide jo, da bi lah ko Stražni sto lp poveza li z ob sto­je cim pod zem nim rovom, ki poteka od Trga svo bo de do go stil ne Pod gradom. Ce bi iz vedli verti kalni ja šek 
vi ši ne 32 metrov, bi lahko vanj name sti li dvigalo, ki 
bi tu di gi bal no ovi ranim ose bam omo go ca lo do stop v Stražni sto lp, po leg te ga pa bi po ja šku spe lja li tu di vse in šta la cije. S po mo cjo ocetove avtoritete mi je uspe lo preprica ti ob cin sko vodstvo, da se je s pre dlo gom stri­
nja lo. Na podla gi idejne zasnove je ZVNKD podal tudi mne nje, v katerem se je strinjal z izvedbo komu ni kacij­skega ja ška in z na me sti tvijo dvi gala. 
Konec leta 1994 je Ob ci na Kam nik iz pe lja la vse slo­
venski arhi tekturni na tecaj za obnovo Stražne ga stol-
pa. Ta krat na na cel ni ca za dru žbe ne de javno sti na Ob­
216 ci ni Kam nik je brez mo je vedno sti v pro jek tno na lo go vklju ci la tu di idej no za snovo za verti kalno povezavo. Natecaja sem se ude le žil in pre jel 2. na grado. Prvona­


graje ni elabo rat je predvi deval izvotli tev zaho dne hribi­ne Male ga gradu, znotraj katere naj bi bila restavracija 
s kuhi njo in skla di šci. Re ši tev je bi la po go je na z astro­
nom sko investi cijo. Mini ti je moralo kar nekaj let, ko je 
Ob ci na Kam nik ugotovi la, da ta ko viso ke investi cije ni zmož na iz pe lja ti iz pro racun skih sred stev. V poš tev bi lah ko prišla iz kljuc no le verti kalna povezava med stol-
pom in pod zem nim rovom. 

V odlic no pri pravlje nem kon servatorskem pro gra-mu za ure di tvena de la na Ma lem gradu iz fe bruarja 1997 je kon servator Mi lan Sa gadin za pi sal, da je za­radi števil nih pose gov in predelav prvotna substan ca Razgledne ga oz. Straž ne ga stolpa ta ko nerazpoz nav­na, da objekt predstavlja le še ambi ental no vrednost. Edi no umet no stnoz go dovin sko kva li teto stolpa pred­stavljajo roman ski te me lji berg frida. To rej za iz vedbo dvi gala, predvi de ne ga na mestu, kjer ni arhe o lo ških ostalin, ni bi lo no be nih za drž kov. 
Konec maja 1997 je mi ni lo že sko rajda pet let, ko se na Straž nem sto lpu ni zgo di lo nic. Ta krat sem na le se na pol ni la Straž ne ga stolpa raz pel ogromno sli ko (dol ži ne vec kot 10 metrov) z na slovom »Gle dal ci« kot apel, da bi Ob ci na mo rala ak ti vi rati ma lo grajski sto lp. Pri zahtevni name sti tvi slike mi je poma gal tudi pokoj­ni al pi nist To maž Hu mar. Aka dem ski sli kar in li kovni kritik Du šan Li povec je o performan su za pi sal: »Sli ka, ki je sedaj razpeta na malo grajskem stolpu, je iro­nic no in groteskno ogle da lo nas sa mih in me sta pod njim.« Li povec je raz stavlje no sli ko proglasil za naj bolj inovativ no in izvirno likovno razstavo v Kamni ku v letu 1997. O sli ki se je ve li ko govorilo, vendar se kljub te mu na Straž nem sto lpu ni pre mak ni lo nic. 
Marca 2003 sem po na roci lu Ob ci ne Kam nik iz­de lal idej ni pro jekt za Ure di tev Straž ne ga stolpa na Ma lem gradu v Kamni ku s pou darkom na verti kalni povezavi med sto lpom in nek danjim za klo ni šcem pod ma lo grajskim po bo cjem (dvi galo). 
Je se ni 2003 je z Zavodom za spo me ni ško varstvo potekal operativ ni sestanek na Malem gradu v zvezi z gradnjo verti kalne ga jaška. Na sestan ku je bilo skle­nje no, da se izkop verti kalne ga jaška izvede v pre­dla gani veli kosti 220 x 300 cm, ostanki roman skega bergfrida pa osta ne jo ne dotak nje ni. Nuj no potrebne sa ni tarije naj se ume stijo v JZ del sto lpa. Od pa dni ma terial od izkopa bo porabljen za rekonstrukcijo se­verne ga obzi dja na Malem gradu oz. ostalih ostalin v za ho dnem delu gradu predvsem za izvedbo dostopa do Straž ne ga stolpa. To je bil tu di zad nji ope rativ ni se­stanek na Ma lem gra du, ki se ga je ude le žil moj oce. 
Grad be na dela za izkop verti kalne ga jaška so se price la ok tobra 2003 in za klju ci la ko nec ju nija 2004. Oce žal ni do ca kal iz vedbe pre bo ja, umrl je 27. ju nija 2004, le ne kaj dni pred kon ca njem del. Po smrti Bo ja­na Schlegla, ki je bil glavni protago nist prenove Male-ga gradu, so ak tiv no sti na Straž nem sto lpu za mrle za vec kot leto dni. 
Septembra 2005 je bil po na roci lu Ob ci ne Kam nik iz de lan kompleksen revi tali za cijski na crt Ma le ga gra­du, ki sva ga pri pravi la z Ur šu lo Len šcak. Pri pro jek tu so so de lovali še Jo že Pi skar, grad. teh., Janez Krem­žar, dipl. inž. stroj., Vi lijem Stra žar, dipl. inž. el., in Aleš Drnovšek, u. d. i. e. Nacrt je obrav naval ce lotno ma lo-grajsko po bo cje, vkljuc no s pod zem nim rovom, Trgom svobo de, go stil no Pod gradom in Cu za kovo doma cijo (rojstna hi ša Fran ca Pirca). Vse boval je pro gramsko 


za snovo, prostorske reši tve in je predvi del tudi etape 
iz vaja nja. De la po tem na crtu bi se mo rala za ceti iz va­
ja ti nasled nje leto, vendar so bila zaradi dena ci o na li­
za cijskega po stopka Me šcan ske korpo racije za ne kaj 
let pre ki nje na. Investi cije na Malem gradu so se ponovno obudi­
le leta 2009, ko je Ob ci na Kam nik do se gla kon senz z Me šcan sko korpo racijo in je že le la v skla du z revi ta­li za cijskim na crtom iz leta 2005 obnovi ti do stope na Ma li grad od Sam cevega pre dora do Straž ne ga stolpa. Spo mla di te ga leta sem pri pravil iz vedbe ne na crte, 
ki so bili potrje ni tudi na Zavodu za spome ni ško var-stvo. Gradbe na dela so potekala v jese ni. Izvaja lo jih 
je po djetje Žurbi. Iz vede na je bi la prva faza pro jek ta, uredi tev poti od Sam cevega pre do ra do Ve roni ki ne ga portala. Dru ga faza ure ja nja, ki je zaje ma la ure di tev do stopa od Ve roni ki ne ga portala do Straž ne ga stolpa in obnovi tev terasa stih vrtov na severnem po bo cju, pa 
je bi la pre stavlje na na leto 2010. 
Do rea li za cije dru ge faze ni pri šlo, ker se je po kaza-la izjemna pri lož nost, da Ob ci na Kam nik lah ko v letu 2011 prido bi znatna nepovrat na evropska sredstva za uredi tev Straž ne ga stolpa. Gle de na to se je ta krat ni žu pan An ton Smol ni kar raje odlo cil, da se pri stopi k projek tu za prido bi tev gradbe ne ga dovolje nja za ure­di tev Straž ne ga stolpa z oko li co, s ka terim bo Ob ci na 
kandi di rala na evrop skem raz pi su. Iz redno zahteven projekt smo preko biroja Opravš 
iz vaja li od po mla di do poz ne je se ni 2010, to rej 7 me-
se cev. Projekt, do potan kosti usklajen s kulturnovar­stveni mi pogo ji Zavoda za spome ni ško varstvo, ki ga je 
za stopal kon servator Mi lan Sa gadin, je bil kon can no-
vembra 2010. Pridob lje na so bila vsa potrebna sogla­
sja (ZVKDS, Komu nal no po djetje Kam nik – vo dovod, kana li za cija, jav na raz svetljava, Ob ci na Kam nik, Agen­cija RS za oko lje, Elek tro Ljub lja na, Adri a plin, Te le kom Slovenije, ZRKSTV) in je bil vlo žen na Uprav no enoto Kamnik, da pri do bi grad be no dovolje nje. Isto ca sno je 
bi la v pripravi tudi dokumen tacija za kandi da tu ro za evropska sred stva. 
Konec leta 2010 pa je pri šlo do me njave župa na. Novoiz volje ni žu pan ni kakor ni že lel na da ljevati s pro-jek ti svoje ga pred ho dni ka. V za cetku leta 2011 je iz Upravne enote vzel pro jekt, ki je bil tik pred iz dajo grad-be ne ga dovolje nja, ter ga za kle nil v ob cin ske pre da le. S tem se je me sto moralo po slovi ti od 1,7 mi lijo na ne­povrat nih evropskih sredstev, koli kor bi jih projekt lah­ko prido bil. V opravi ci lo za svo jo sa movoljno odlo ci tev so na Ob ci ni Kam nik za pi sa li: »Od de lek za dru žbe ne de javno sti ocenju je, da rea li za cija investicije v tem le­tu ni re al na, saj bi mo rala Ob ci na del sred stev za go­tovi ti tudi sama, kar pa je ob vseh drugih investicijah oz. iz dat kih prak tic no ne iz vedlji vo.« Šlo je zgolj za 15 % investi cije (300.000 EUR), ki bi jih mo rala za gotovi ti Ob ci na, kar bi se lah ko reši lo s krat korocnim kre di tom. 
Dol go letni spanec Male ga gradu bi bil lahko še da ljši, ce se župan ne bi odlo cil pre se dla ti v dr žavno po li ti ko. Ob tej pri li ki sem za pi sal: »Kdaj je potrebno žrtvovati ce lo dr žavo, da se re ši eno me sto.« In kot se je kasneje iz kaza lo, se je pre rokba kma lu za ce la ure­sni cevati. 
Z na stopom žu pa na Ma teja Sla parja ko nec leta 2018 so se ak tiv no sti na Straž nem sto lpu spet opti-mi stic no zag na le. V letu 2019 je Ob ci na na me ni la sredstva za vzdr ževalna de la na Straž nem sto lpu. Na­me sto zame njave dotraja nih lese nih polnil v okenskih odprti nah Straž ne ga stolpa se je odlo ci la za iz vedbo za stekli tve, ki jo je predvi deval projekt iz leta 2010, kar predstavlja trajno stno reši tev in pome ni velik pri­spevek pri na dalj njih ure di tvenih de lih. Žu pan Sla par se je odlo cil, da se obe nem pri stopi tu di k obnovi tvi in do pol ni tvi (novela ciji) pro jek tne do kumen tacije iz leta 2010, ki je nujno potrebna zaradi zapa dlo sti soglasij in spremem be gradbe ne za kono daje. 

Pred izdajo kulturnovarstvene ga soglasja za zaste­kli tev Straž ne ga stolpa je bil 20. maja 2020 organi zi-ran le še forma len te renski ogled na Ma lem gradu, ki sta se ga ude leži la pred stavnika Zavoda za spo me ni­ško varstvo in jaz kot pro jek tant. Za drž kov za na me-ravano za stekli tev s stra ni spo me ni ške slu žbe ni bi lo. 
Do konca maja 2020 je bil iz de lan iz vedbe ni na crt za stekli tve in v za cetku junija po slan na ZVKDS, da pri-do bi kulturnovarstveno soglasje. Obenem je bil v pri­pravi tu di raz pis za iz vajal ca za stekli tve. Nacrtovano je bi lo, da bo zastekli tev iz vede na do jese ni 2020. 
Potem pa se je za tak ni lo tam, kjer te ga ni nih ce pri-ca koval. 
V za cetku junija smo na me sto kulturnovarstvene ga so glasja od Zavoda za spome ni ško varstvo preje li pov­sem nove kulturnovarstvene pogo je, ki so bili v nas­protju z dogovorom, sklenje nem na ogledu 20. maja, v nasprotju s kulturnovarstvenim soglasjem ZVKDS iz pred desetih let, bili so kontradik torni usmeritvam umetno stnoz go dovin ske in arhi tekturne stroke, ki je oprede li la in ute me lji la obli kovalska iz ho di šca za pre­novo Stražne ga stolpa, v nas protju z že lja mi in ci lji 217 


Stolp po prvi fazi sanacije leta 1982 

Stolp po drugi fazi sanacije leta 1983 


po go je konservatork in ga posredoval ZVKDS Kranj v 
so glasje. V za cetku oktobra je bil tu di ta pro jekt zavr­njen, ker po mne nju kon servatork ni so bi li do rece ni 
ne kateri detajli in materia li. 

V že lji, da bi ustregel konservatorkam, sem iz de­lal alterna tiv no idejno varian to zastekli tve, ki je bila v skladu z arhi tekturni mi predlo gi direktorice ZVKDS Kranj Irene Vesel, a je bil tudi ta predlog z njihove stra­ni zavrnjen. 
Sredi oktobra 2020 sem na ZVKDS posredoval še 
cetrti pro jekt, ki je do naj ma njše potan kosti upoš teval 
vse njihove kulturnovarstvene pogo je in zapovedi. Niti najma njši detajl ni bil v neskla dju z zahtevami konser­vatork. Name sto soglasja nam je ZVKDS posredoval do pis, v katerem sklicu je ponoven sestanek, ker ob-
stajajo ne do rece no sti pri pro jek tu. 

Ker sem za projek ti ranja in usklajevanja porabil na 
stoti ne ur in ker je kranj ski ZVKDS na vsak na cin že­
lel ustvariti nekakšen cenen surogat grajskega stolpa, sem se konec oktobra 2020 obrnil na gene ralne ga di­rektorja repu bli škega Zavoda za spome ni ško varstvo 
arhi tekta Jerne ja Hu do li na. Med dru gim sem mu v pi-smu za pi sal: 
»Ob stoje ca zgrad ba na Ma lem gra du z ime nom Straž ni sto lp je na stala v letih od 1982 do 1992 in je povsem av torsko de lo. To je dej stvo, ki ga ne mo re nih ce iz pod bi ti. 
Avtorsko delo oprede lju je jo novi kamni to-betonski 
zi dovi, ki so si cer zgraje ni na re ne san cni tlo risni za­
snovi, zaobje majo pa zidne ostali ne, ki se nahajajo od 
1,1 m do 5 m pod vrhom novih zi dov in so povsem ob­betoni rane. Av tor teh novih zi dov je arh. Bo jan Schlegl (1982/83). Av tor 1,5 m vi so kega di la tacijskega pa su (betonski slo pi, je kle na kon struk cija) in stre he (le se­na kon struk cija) pa sem jaz in nih ce drug (1991/92). 
Ker je bil prvotni izgled objek ta popol na neznan ka, so pri izobli kovanju arhi tekturne interpo la cije sode lovali 
emi nen tni slovenski umet no stni zgo dovi narji. Odlo ci li 
so se za sodo ben pristop izvedbe strehe z vmesno za­
steklje no di la tacijo.« 

Ob ci ne Kam nik in obe nem investi cijsko prevec obre-me nju jo ci za investi torja. Kon servatorka Zavoda za spo me ni ško varstvo je na mrec v po go jih za htevala, da 
se pano ramska zastekli tev v celoti prekrije z deskami. 
Ce prav se investi tor Ob ci na Kam nik in Tu ristic no in-forma tiv ni cen ter (TIC) z za pi ranjem raz gledne ga stol-pa ni sta stri nja la, sem v že lji, da bo investi cija iz vede­na do je se ni, iz de lal nov pro jekt, ki je v naj vecji me ri upošteval samovoljne pogo je konservatorke in ga po­sredoval na Zavod za spome ni ško varstvo v potrdi tev. 
Konec julija 2020 je ZVKDS Kranj zavrgel tudi drugi projekt, ker po mnenju konservatorke niso bili upoš te­vani vsi kulturnovarstveni pogo ji. Med drugim je kon­servatorka za pisa la: »ZVKDS OE Kranj pre dla ga iz ved­bo za stekli tve, ki bi v pri ho dno sti omo go ca la po pol no prekritje oken skih od prtin z drsni mi le se ni mi plo šca­mi.« Konservatorkin predlog se je spreme nil v po goj. 
Da bi dose gli kompromis, so v avgu stu in septem­bru potekali usklajevalni sestan ki na ZVKDS Kranj. Od­govorni kon servatorki se je pri druži la še ena kon ser­vatorka. Do kompromi sa ni prišlo. Konservatorki sta za htevali po pol no za prtje raz gledne ga stolpa. 
Brezplo dna us klajevanja je za klju cil žu pan Ma tej 
Sla par, ki je v elektronski pošti, naslovlje ni na ZVKDS, 
med dru gim za pi sal: »To, da ZVKD blo ki ra vsak naš po­skus oži vi tve kul turne de di šci ne v na ši ob ci ni, pre se­ga že vse me je (Sta ri grad, me stno je dro, sa mo stan, Straž ni sto lp, ...). Pro sim, ce se lah ko projek tant (g. Schlegl), ki je av tor po stavi tve Straž ne ga stolpa (oz. nje gov oce) in pred stavnik ZVKD use dete in naj dete 
reši tev. V nasprotnem prime ru bodo naši spome ni ki 
obso je ni na propa da nje, saj se, ce povem po do ma ce, žal NIC NE DA. De nar pa nam ve dno osta ne ne po ko­rišcen, s ci mer bo mo pri šli do toc ke, ko v pro racu nu ne bo mo vec na me nja li sred stev za obnovo in raz voj spo me ni kov.« 
Konec septembra 2020 sem izde lal tretji projekt 
218 za stekli tve Straž ne ga stolpa, ki je pov sem upoš teval 


Kot ne sporni av tor da naš nje po do be Straž ne ga stol-
pa bi torej moral imeti v skladu z Zakonom o avtorskih 
in so rodnih pravi cah iz kljuc no pravi co, da se uprem 
skazi tvi in vsakemu dru gemu po se gu v svo je de lo. 
V nada ljevanju pisma sem direktorja repu bli škega Zavoda za spome ni ško varstvo opozo ril na zastarel prin cip ure di tve Straž ne ga stolpa, ki ga uvaja ta kon­servatorki. Njun prin cip se opi ra na ro man tic no re-stavratorstvo 19. stoletja, saj je pristop z dodaja njem kvazi hi storicnih ele men tov, ki ni so nik dar ob staja li, ne prime ren za da naš nji cas in zavaja obi skovalce o tem, kakšna naj bi bila nekda nja podo ba grajskega objek ta. 
So do bni princi pi prenove spoštu je jo prispev ke vseh ca sovnih ob do bij ta ko, da se novi arhi tekturni ele men-ti skla dno do pol nju je jo z ob stoje co struk tu ro, vendar se ned voumno lo cijo od starega. To je osnov no na ce lo du najske konservatorske stroke, katere uteme lji telj pri nas je bil France Stele in po katerem se danes izvajajo prenove spo me ni ško za šci tenih ob jektov tako pri nas 
kot po svetu. Zapi sal sem še, da novi kulturnovarstveni pogo ji, ki 
jih je spi sa la odgovorna kon servatorka, iz ražajo po pol-
no nespoš tovanje slovenske umetno stnoz go dovin ske, konservatorske in arhi tekturne stroke, ki je izobli ko­
vala te me ljna iz ho di šca za arhi tekturno obli kovanje Stražne ga sto lpa. 
Jernej Hu do lin, di rektor repu bli škega Zavoda za spo me ni ško varstvo, je kasneje veli ko pripo mo gel k temu, da smo kljub ne o majnim sta li šcem kon serva­tork na ZVKDS Kranj uspeli rea li zi rati projekt zastekli­tve Straž ne ga stolpa, ce prav se kr ši tvi av torstva ni smo 
mo gli izogni ti. Konec novembra, torej skoraj 40 dni po oddaji vloge 
za cetrti pro jekt, smo od ZVKDS Kranj pre je li odloc bo, 
da se zahteva investi torja za izdajo kulturnovarstvene­
ga so glasja za za stekli tev Straž ne ga stolpa zavrne. V odloc bi se ZVKDS Kranj skli cu je na ne o prede ljen tip le sne ga vija ka, s katerim bo le se ni opaž pri trjen na pod konstrukcijo. Torej na tip lesne ga vija ka na fa sa di, ki ga cloveško oko z Glav ne ga trga sploh ne mo re zaz­nati. Vse osta le obraz lo ži tve, s ka terimi je ZVKDS zavr-
nil izdajo kulturnovarstvene ga soglasja, so bile bolj ali 
manj nesmi sel ne, ni so ime le zve ze s kul turno de di šci-no ali pa so bi le ne resnic ne. 
Sredi de cem bra sem na Jav ni zavod Repu bli ke Slo­venije za varstvo kulturne de di šci ne vlo žil pri tožbo na odloc bo ZVKDS Kranj. V za cetku februarja 2021 je Javni zavod moji pri tožbi ozi roma pri tožbi investi torja ugo dil. S tem se je odloc ba ZVKDS Kranj raz veljavi la, cetrti pro jekt za stekli tve pa je pri do bil po zi tiv no kultur­novarstveno so glasje. 
Po dolgotrajnih po gaja njih z ZVKDS OE Kranj, ki so traja la vec kot osem me se cev, sem kon cno do se gel, da se ob stoje ce odprti ne Straž ne ga stolpa na Ma lem gradu lah ko zasteklijo. Žal pa je kon servatorkama ZVKDS Kranj uspe lo do se ci, da bo za stekli tev pretež-no za prta z le se ni mi za sti rali, ki bo do one mo go ca la 
atrak tiv ne pa no ramske raz glede iz stolpa. Grad be na in obrtni ška dela, ki jih je izvajal gradbe­
nik Ja go dic iz Kam ni ka, so se price la v ju niju in za klju-ci la ko nec avgu sta 2021. Na ob stoje ce kam ni to leži-šce so bi li na me šceni stro pni ki, ki so pred tri de seti mi leti te sarjem slu ži li kot grad be ni oder, na stro pni ke je bil po lo žen sle pi pod, po obo du stolpa je bil iz veden betonski ve nec in na me šce na je bi la pa no ramska za­
stekli tev. 
Povsem na koncu so morali izvajal ci na zahtevo ZVKDS Kranj doda ti še lese na zasti rala in razgledni stolp se je spre me nil v graj ski kon strukt. 
Novembra 2021 mi je Ob ci na Kam nik iz da la do-
volje nje, da smo z Duša nom Sterletom, Goranom Za­
vr šni kom in No a hom Charneyem v Straž nem sto lpu 
pripravil likovno-arhi tekturno razstavo, s katero smo ce lotne mu mestu pokaza li, kakšen bi moral biti videz 
Stražne ga sto lpa. 
Sli ka »Gle dal ci« se je po sko rajda cetrt sto letja vr­ni la na Straž ni sto lp, to krat v nje govo notranjost, ven­dar razkosa na, kot sta konservatorki razkosa li pogled iz sto lpa. V okvi ru instala cije smo za ca sno od strani li le se na zasti rala na severni strani stolpa. S tem smo spu sti li svetlo bo v stolp in obenem odprli obiskoval­cem raz stave cudovit po gled na Glav ni trg s Kam ni­ški mi Al pa mi v oza dju. Umet no stni zgo dovi nar No ah Charney je na otvo ritvi povedal: 

»Avantgardni umetni ki so razkrivalci, ki ustvarja­jo de la, ka tera naj brž ne bi sme li, saj jih mno go krat spravljajo v te žave. Ven dar nam rav no tovrstna de la odpi rajo nove poglede na svet. In tu imamo dobe se­dno nov po gled, ki nam ga je omo go cil arhi tekt, ki je bdel nad raz vojem te ga raz gledne ga stolpa. Po do lo ci­lih spo me ni ške slu žbe sto lp sploh ne bi smel imeti no­be ne ga razgleda, pravza prav bi moral biti brez oken. Vendar to ne bi ime lo no be ne ga smi sla, pa ce prav bi bil to naj bolj ne navaden raz gledni sto lp. Potem je pri­šlo do kompromi sa, da se pred okna name stijo lese na za stirala, kar pa je zgo dovin sko po pa ce no. Spo me ni­ška slu žba je za htevala, da so za stirala fiksna, ven dar jih je Schlegl v okviru tega briljan tne ga konceptu al ne­ga do god ka odstranil. Pri tem mi je naj bolj všec, da ima mo po za slu gi To ma ža da nes cu dovit raz gled, kar je osnov ni na men raz gledne ga stolpa. Žal pa je to le za ca sna umet ni ška in šta la cija, ki jo lah ko doživlja mo le ome jen cas. Po za kljuc ku raz stave se bo do pred ok­219 


Stolp po projektu iz leta 2010 Stolp po novih kulturnovarstvenih pogojih iz leta 2020 





na spet na me stila za stirala in cu dovit raz gled bo po­po la gal ra cu nov. Ta ko je pri vseh ko lek tiv nih de ja njih.« novno raz kosan. Že mo ra bi ti ta ko. Za to ima mo da nes K sre ci sem si pri la stil to li ko avtorske svo bo de pri iz­
po se ben tre nu tek, uži vajte v raz stavi, uži vajte v po gle­du, do kler lah ko.« 
V okvi ru umet ni škega performan sa sem to rej uni cil 
»uradni« vi dez Straž ne ga stolpa, ven dar sem ga lah­
ko unicil le za do lo cen cas. Ayn Rand je že leta 1943, 
pred skorajda osemde seti mi leti, v knjigi Iz vir ubese di-
la mo je raz stavo: 
»Uni cil sem ga, ker ni sem imel dru ge iz bi re, saj je bil 
dvakrat na po šastna spa ka: po obli ki in na me nu. Uni­
ci ti sem mo ral obo je. Obli ko je iz na kazi la dvo ji ca po­
sredni kov, ki sta si vzela pravi co, da spremi nja ta tisto, 
ce sar ni sta ustvarila in ce mur ni sta kos. To ji ma je bi lo dovolje no za radi splo šno raz širje ne ga pre prica nja, da al trui stic ni na men zgrad be pre se ga vse osta le pravi ce 
in da se za to temu ne sme upreti. 
Za kaj so zgrad bo iz na kazi li? Brez raz lo ga. Ta ki 
po se gi so ve dno ne potrebni, ra zen ce ne gre za sa­
movšec nost po sredni kov, ki sta pre prica na, da ima ta 
pravi co do vsakr šne lastni ne, duhovne ali material ne. 
Kdo ji ma je to dovolil? Nih ce iz ve li ke mno ži ce ura dni­
kov. Nikomur ni bilo niti toli ko mar, da bi to dovolil ali 
220 prepovedal. Nih ce ni bil od govoren. Nih ce ne bo za to 
de lavi detajla pritrdi tve, da se zasti rala lahko povsem 
eno stavno odstranijo. Morda pa se bo ne koc na šel 
kdo, ki bo znal pogleda ti onkraj plank in bo odstranil 
za sti rala z vseh fa sad ter ta ko osmi slil raz gledni sto lp. Takrat bo Straž ni sto lp tak šen, kot ga je ute me lji la slo­
venska umetnostnoz go dovin ska stroka in kot si ga je 
ne koc za mi slil moj oce, Bo jan Schlegl, arhi tekt in kon­
servator na Zavodu za spome ni ško varstvo. 
Opom­ba 

S tem clan kom ni sem že lel na pi sa ti stro kovne raz­prave, zato nisem navajal vi rov in li teratu re. Želel sem le opi sa ti kro no lo ški potek del na Straž nem sto lpu, predvsem pa vlo go mo je ga oceta, Bo ja na Schle gla, pri nje govi ure di tvi. Kro no lo gija te me lji pretežno na za pi-sni kih, ki se nahajajo bodi si na Zavodu za spome ni ško varstvo, na Ob ci ni Kam nik, v arhi vu mo je ga oceta ali pa v mojem osebnem arhi vu. Podla ga za opis dogod­kov v zadnjih dveh desetletjih pa je zapi sa na pred­vsem v elek tronskih spo roci lih. 
Go­ran­Za­vr­šnik1 Dom­kul­tu­re­Kam­nik go­ran.za­vr­snik@gma­il.com 

Kam­ni­ška­kul­tu­ra­v­ca­su­pan­de­mi­je­ko­vid-19 
Že pred novoletnim praz novanjem leta 2020 so se po svetov­nih me dijih za ce le ši riti novi ce o ne navadno si lovi tih oku žbah, ne kakšni novi gripi, ki so jo najprej prepoz na li v kitajskem me-stu Vuhan, od koder se je v nekaj mese cih bliskovi to razši rila po ce lem svetu. Do se daj je za htevala vec kot 5 mi lijo nov življenj. 
Zapi sa no se be re kot di stopic na srh lji va dra ma, a je, žal, do zad nje be se de resnic na in nih ce ne ve, kdaj bo mo pri šli do zad­nje ga po glavja. Na men clan ka o kamni ški kul tu ri v ca su pan-de mije pa ni obupavanje nad neu smi lje nostjo virusa, ki, poleg tega, da jem lje življe nja, do te meljev pretresa med cloveške odno se, ampak prav nas protno. Je za pis, ka ko je kultu ra, temelj cloveške ci vi li za cije, na šla poti, da je tu di v ca su po pol ne ga za­prtja na šla pot do lju di. Kljuc ne be se de: pan de mija kovid-19, kultu ra, Kamnik 
Before the New Year celebrations in 2020, news began to spread throughout the global media about unusually terrible infections, a kind of new flu, which was first discovered in the Chinese city of Wuhan, from where it spread rapidly around the world in a few months. It has claimed more than 5 million lives to date. It reads like a dystopian drama, but it is, in fact, true to the last word, and no one knows when we will get to the final chapter. The purpose of the article on the culture of Kamnik during the pandemic is not to despair over the ruthlessness of the virus, which, in addition to taking lives, has shaken the very foundations of human relations, but quite the opposite. It is a record of how culture, the pillar of human civilization, found a way to survive, that even in times of complete closure, culture found its way to the people. Key words: Covid-19 pandemic, culture, Kamnik 
Pro­log 
Ker se vi rus pre na ša po zra ku, je bilo tre ba že ta koj na za cetku prepreci ti sti ke med ljud mi. Po leg ostalih de javno sti je to velja lo tudi za vse kulturne priredi­tve. Zadnja ve cja jav na kul turna pri redi tev na pro stem pred prvo zapo ro je bil ta ko priden mo ži cevski Kam­ni ški pu stni karneval 25. fe bruarja, zad nji kon cert v Mla din skem cen tru Kotlov ni ca pa, prav sim bo lic no, glas be ni za sed bi Cao, Portorož in lo kalni Chi na Traffic 6. marca 2020. 
Pr­vo­de­ja­nje2,­ma­rec–maj­2020 
Po zacetnem šo ku, ko so bile od 7. marca od po­
veda ne vse priredi tve, pa tudi vaje posa mez ni kov in 
 lrirooriaorailr 
 bobjaiijraolijoaaloorga orogaalaglaiioobi­aijoiraorjaraiaralaaibraloio­ajaraliiobobijoorglaliraia 
ne sovpadajo z uradnimi oznakami. 
društev, saj so vse kulturne inšti tu cije zaprle svoja vra­ta, se je zgodil prvi premik. Na pobu do in v organi za ciji 
KD Pri den mo žic je Ob ci na Kam nik v so de lovanju z Do-mom kul tu re Kamnik, Me dob cin skim mu ze jem Kam­nik in Knjiž ni co Fran ceta Ba lan ti ca vsak dan v marcu in apri lu objavlja la dnev no ažu riran sez nam ak tu al nih 
kulturnih spletnih dogod kov iz Slovenije in tudi tuji ne. Pod zavih kom Izbe rite si svoj kulturni dogo dek so tako 
splet ni obi skovalci na šli ure dni ški iz bor naj razlic nej ših kulturnih vse bin, ki so v tem ca su prvic za res pri šle do iz raza. Hkra ti pa se je po kaza lo, da tu di naj moc nej­
še slovenske kulturne insti tu cije in nevladne organi­za cije, razen redkih izjem, nimajo kvali tetno posnetih gleda li ških predstav in koncertov, saj za to, razen za arhiv ske name ne, ni bilo prave potrebe. Na tem mestu je pobu do prevzel Mladin ski center Kotlov ni ca, ki je z 
ustrezno tehnic no opre mo za sne ma nje in splet no pre­takanje vi dea ter z do dat nim izo braževanjem eki pe že 
21. marca izpe ljal prvi spletni dogo dek – Svetovni dan po e zije, ki je odprl celo serijo dogod kov pod skupnim 
ime nom Kotlov ni ca ON LI NE. 
Pr vi v se ri ji Ko tlov ni ca ON LI NE do god-
kov. Daj te Netflix na pav zo, vr ni te se s spre ho da, pu sti te otro kom, da sa mi re­šu je jo do ma ce na lo ge, pre ne haj te si že za tre nu tek od pi ra ti ca kre, kaj ti po zor, pri ha ja po e zi ja! Vsto pni na: 1 lajk ali šer! 
Takole je MC Kotlovnica vabila gledalce k ogledu spletnih vsebin, ki so povezovale lokalne ustvarjalce in razlicne, tudi 
mednarodne, goste z lokalno spletno publiko. 
Temu dogod ku je do maja 2020 sledi lo še precej po do bnih: Ri sa nje stri pov na da ljavo, Sobota zve cer early night show, Kickoff Variete Onli ne, bral na on li ne uprizo ritev dra me PANJ av torice Tja še Mi slej v iz ved-bi druš tva Oksi mo ron. To obdob je pa se je za klju ci lo s splet ni mi kon certi sku pin Echo es in Spock Stu di os na odru Doma kultu re Kamnik. MC Kotlov ni ca je na ta na cin po kaza la, da se lah ko tudi po spletu pretaka lo kalna krea tiv nost, da mladi na ni pasiv na, nasprotno, da se ne bo zlahka preda la nekakšni novi real no sti, iz razu, ki se je v ti stem ca su vedno po go steje po javljal v po roca nju me dijev. 

Kljub strogim proti koronskim ukrepom pa je na po-bu do in v iz vedbi KD Pri den mo žic pri šlo tu di do dveh kulturnih in tervencij v jav nem pro storu: razstava av-torja Duša na Sterleta, ki je bila aprila napol gverilsko obe še na v Sam cev pre hod, in umet ni ška in šta la cija Klavir, ki so ga cla ni Pri den mo ži ca s po mo cjo Ni ne Koželj in Man ce Kemperl po stavi li na Glav nem trgu kot opo min, da ne sme mo po za bi ti na kul tu ro. 
Pomem bno po bu do, ki je v teh re snic no težkih me-se cih spod bu ja la ustvarjal nost, je da la Knjiž ni ca Fran-ceta Ba lan ti ca, ki je zbi rala in na svo ji splet ni stra ni predvaja la pravlji ce v naj razlic nej ših iz vedbah, ki so jih do ma ustvarja li raz lic ni kam ni ški pri povedovalci 
221 


in performerji, Me dob cin ski mu zej Kam nik pa je na splet ni stra ni ob javljal krat koca sne novi ce in za ni mi-vosti z mu zej skega po drocja. 
Pr­vi­od­mor,­ju­nij–sep­tem­ber­2020 
V tem obdob ju je prevladovalo mnenje, da se svet 
vraca v sta re tirni ce. Slovenija je to obe le ži la s sim-bo lic nim pre letom ame riških vo ja ških letal, od govor pridnih kam ni ških kul turni kov pa je bi lo isto ca sno sim bo lic no lan si ranje proti letal ske rakete iz dvorca 
Katzen berg. Kljub takšnim in podo bnim anoma lijam 
pa je bil cas pre žet z opti mi zmom. 23. maja 2020 je Majda iz Men gša (ka rizma tic ni lik agre siv ne mi rovni ce v iz vedbi Anje Bez love) v parku Evro pa upri zo rila prvo 
javno gleda li ško priredi tev po lockdownu pod izjem no 
ostrimi po go ji dru že nja v jav nih pro storih, ki so ve lja­li v ti stem ca su. A kma lu za tem je bi lo v organi za ciji Do ma kul tu re Kamnik, Knjiž ni ce Fran ceta Ba lan ti ca, 
Glas be ne šole Kamnik in Mladin skega centra Kotlov­ni ca v atriju mekinj skega samostana, v Domu kultu re 
Kamnik in na dvo rišcu go stišc La Pi nja ta, Korobac in Go stil na Re pnik iz pe lja nih vec kul turnih do god kov v ži vo, seveda pod stro gi mi omeji tvami gle de števi la in med se boj ne odda lje no sti gle dal cev: Du et Vroca žu pa, Kresne pravlji ce, Stand Up ve cer kam ni ških ko mi kov, li terarni ve cer z Ano Schnabl, za kljuc ni ve cer so li stov Glas be ne šo le Kam nik, Glas be ni ve cer Ma ti ca Smol ni­karja z go sti, Gaš per Sel ko in Ne ža Bla žic z zvoc no-gi­
bal no pred stavo in še kaj bi se na šlo. Še bolj pogum ni so bili organi za torji kulturnih do-
god kov v juliju 2020, ko je na Glavnem trgu v Kamni ku 
go stoval fe sti val Ana De setni ca s pre mi e ro koproduk­cijske pred stave Kulturne ga druš tva Pri den mo žic in 
Ane Monro Zadnji ulov, povabi lu pa so se odzvale tudi 
skupi ne Cu pa kabra, Glo bus Hystericus in lo kalni ple­
sni klub Šin šin. 
Zavod za tu rizem, šport in kul tu ro (ZTŠKK) je ju lija 
2020 pogum no izpe ljal tako imenovane Kul petke, tra­
di ci o nal ne po letne pri redi tve v parku Evro pa, ki zdru­žu je jo kuli na riko in kul tu ro. Z nekaj iz najdlji vosti eki­pe ZTŠKK in varno stne slu žbe se je da lo reši ti na prvi po gled ne mo go ce lo gi stic ne za gate glede raz po redi tve se dišc, vsto pnih in iz stopnih tock, obveznega raz kuže­
vanja ob vstopu in podo bno. Njihovo dobro prakso je v avgu stu povzel in nadgradil tradi ci o nal ni kamni ški 
po letni fe sti val Kam fest, ki je na šest ih pri zo rišcih ob upoštevanju vseh ukre pov (obvezna se di šca, obvezna metrska raz da lja med se di šci, raz kuževanje ob vsto­pu, lo cen vhod in iz hod s pri zo rišca, obvezne ma ske na poti do se dišc) v 9 dneh kljub vse mu pri vabil vec 
kot 15.000 obiskovalcev. Dobrim zgledom je sledil tu­
di Križ ni kov pri povedovalski fe sti val, si cer pre stavljen 
z junija na konec avgu sta, a vendarle uspešen in, gle­de na razme re, dobro obiskan tako v Motni ku kot na di slo ci ranih lokacijah v Kam ni ku. 
Tudi v Termah Snovik in Eko Resortu so v tem ca su pripravi li ne kaj komic nih gle da li ških ve ce rov in kon cer­
tov. 
Ob 100. oblet ni ci ko roškega ple bi sci ta je Me dob cin-
ski muzej Kamnik v sode lovanju z Društvom gene ral Ma i ster Kamnik in v izvedbi ŠDK Sela na Šutni pripra­222 vil razstavo o omenje nem dogod ku in prvo slovensko 
iz vedbo enode jan ke dr. Izidorja Cankarja Plebi scit. Tu-di ta dogo dek je bil skrbno organi zi ran ob upoštevanju 
že prej ome nje nih proti koronskih ukre pov. 

Tik pred po novnim za prtjem jav ne ga življe nja je bi la v sa mo stanu Me ki nje v organi za ciji Druš tva sv. Ja koba predstavlje na knji ga Ma rije Klob car Poslu šajte šti mo mo jo o potu jo cih pevcih na Slovenskem, Jani Kovacic, Ljo ba Jen ce in Do men Ma rincic pa so ob tem iz vedli tu di pri lož no stni kon cert. Ko nec septembra so v Kre a-tiv ni cetrti Ba rutana ob že za ostrenih ukre pih go stovali postrockerski Shadow Uni verse, Dom kul tu re Kamnik pa je po skušal ob ve dno bolj ocit nih na povedih nove­ga zaprtja kulturnih dvoran izpe lja ti gleda li ške abon­maje. Zadnja izvede na predstava na veli kem odru je bi la Cirkus na Mesec – Rose v veso lju, nasled nji dan, 
16. oktobra, pa je eki pa MC Kotlov ni ca že od poveda la 
koncert obetavne mlade kamni ške indie rock skupi ne 
Be fore Time. In smo bi li spet na za cetku. 
Dru­go­de­ja­nje,­ok­to­ber­2020–maj­2021 

Ce je prvo de ja nje preveval strah pred ne zna nim vi-rusom, je bi lo dru go de ja nje kakor vožnja z vla kom, za katerega ni smo pre prica ni, ce stro jevodja ve, ka ko hi-tro lahko pelje v ovinek. A smo tudi tega kulturno pre­ži veli. In se sem ter tja celo za bavali, vse kakor pa se veli ko novega na u ci li. Ce je na za cetku epi de mije Mla-din ski center Kotlov ni ca še kupoval opremo za spletne vi de o preno se in je eki pa dneve in dneve preži vela v iska nju raz lic nih te hnic nih re ši tev, tokrat no za prtje ni 
prese neti lo kam ni ških kul turnih ustanov. Prvi in hkrati najodmevnej ši spletni projekt je bil 
Kame ra tece!, sku pno de lo Kulturne ga druš tva Pri den mo žic, MC Kotlov ni ca in Do ma kul tu re Kamnik. Uci telji 
kamni ških osnovnih šol so v prostorih Doma kultu re Kamnik snema li in pripravlja li pouk na daljavo, ki je 
bil v ti stem ca su edi na mož na obli ka pou ka. Projekt je bil me dijsko odmeven, kot svetlo toc ko v si cer tež kih 
dnevih ga je pokomen ti rala tudi vodi telji ca Odmevov 
na RTV Slovenija. Na po do ben na cin je potekalo so de­
lovanje tudi s kamni ški mi kulturni mi društvi, Glasbe no 
šo lo Kam nik, Gim na zijo in sred njo šo lo Rudol fa Ma is-tra, sa mo stanom Me ki nje in ne na zad nje tu di z Ob ci no Kamnik. Vse se je do koncno pre se li lo na in ternet. Kon­
certi, gleda li ške predstave, celo razstave in proslave. Ne samo v Kamni ku, tudi drugod so bili gledal ci zgolj do ma, vide o e ki pe pa so jim poskuša le prene sti kultur­
ni do go dek na do ma ci za slon. 

V takem vzdušju je potekala tudi proslava ob kul­
turnem praz ni ku februarja 2021. A je splet ni pro slavi 
na sled nji dan spet sledi la novi teta – Kamni ški kultur­
ni ma raton na po bu do KD Pri den mo žic in v iz vedbi Do ma kul tu re Kamnik in MC Kotlov ni ca. Vec kot 30 
so govorni kov s polja kamni ške kultu re se je zvrsti lo pred tremi gosti telji. Vsak je imel dobrih pet minut, go-sti telji pa so se izmenja li na dve uri. Tako smo v dobrih sed mih urah dobi li, posne li in objavi li števil na razmiš­lja nja, ideje in prakse kamni ških kulturni kov, ki so še 
da nes na vo ljo na splet ni plat formi YouTube. Zagotovo 
projekt, ki ga brez izredne situ a cije ne bi bilo. Tako pa 
se mu je na po bu do eki pe Do ma kul tu re Kamnik že cez do ber me sec pri druži la še ena splet na od daja v ži vo: Kamni ške di a go na le, ki so kul turni kom do da le še športni ke in tu ristic ne de lavce. Na 14 dni je ce lotna 

eki pa Zavoda za turizem, šport in kultu ro tako produ­
ci rala splet no od dajo v ži vo, kjer so se trije vodi telji 
izme njaje pogovarja li, navadno s tremi gosti z omenje­
nih po drocij. 
Tudi kamni ški karneval je Kulturno društvo Priden mo žic s po mo cjo cirkuške sku pi ne Cu pa kaba in in for-ma tiv ne ga portala Kam nik in fo izvedlo kot splet ni do-go dek, ce prav so se ho du ljarji Cu pa kabre ci sto zares spre haja li po praznih kamni ških ulicah. Vsee no se je na bralo ne kaj mi mo i do cih, na spletu pa si je do go dek ogledovalo vec kot 20.000 obi skovalcev. Saj ni res, pa je! 
A v slovenskem kul turnem pro storu je zace lo po ca si vreti. Zdaj so se na okope postavi li tudi javni kultur­ni zavodi in v skupni vseslovenski akciji Pet pred dva­najsto poz vali odlo cevalce, naj imajo vendarle v mi slih tu di prazne kulturne dvorane. V Kamni ku se je tej po-bu di, ki je prišla iz Narodne ga doma Maribor, odzval Dom kultu re Kamnik in v sode lovanju z Mestno godbo Kamnik kljub de žju 29. apri la iz pe ljal kraj ši protestni koncert na Glav nem trgu. A v de že lo je pri haja lo po le­tje, MC Kotlov ni ca je v Domu kultu re Kamnik izpe lja la Festi val svo bo dne vi de o produkcije, mla da fotografinja je ime la raz stavo v Krea tiv ni cetrti Ba rutana, Gaš per Sel ko X.U.L. pa na stop na Mu zej ski no ci. Spet je op-ti mi zem pre plavil do li no Šent florjan sko, a to krat brez zma go slav nih preletov ameriških letal. Morda bi kdo lah ko celo za pisal, da smo v tem tež kem letu mal ce odrasli. O, ka ko bi se zmotil ... 
Dru­gi­od­mor,­ju­nij–av­gust­2021 
Drugo koronsko poletje je bilo skorajda na las po-do bno prvemu. A ce je leto nazaj eki pa Do ma kul tu re Kamnik še pre cej sra me žlji vo organi zi rala ne kaj do-god kov, je bil junij 2021 v zname nju veli kega zuna­nje ga odra v Samo stanu Meki nje, kjer se je v dobrih treh tednih zvrsti lo nekaj izjemnih, predvsem pa ze-lo raz no li kih pri redi tev: od koncerta Mie Žni dar šic in letne ga koncerta MePZ Od mev do raz lic nih po de li tev, osnov no šol ske valete in pro slave ob dnevu dr žavno sti. V me stu je go stoval shod slovenskih žon glerjev, ulic ni festi val Ana Desetni ca, vrni li so se Kul pet ki in Kam-fest in Križ ni kov festival. Za obi skovalce pa se je to po­letje zgo di la po mem bna raz li ka. Ce smo po leti 2020 
organi za torji na vhodih skrbe li zgolj za to, da so si vsi 
razkuži li ro ke, nosi li ma sko do se di šca in ne pre mi kali 
stolov, smo morali poleti 2021 nekaterim obiskoval­
cem prepreci ti vstop na pri zo rišce. Ker ni so ime li potr­
di la, da so se testi rali, cepi li ali prebo le li virus. Zlove-
šcim kra ti cam PVC, PCG, PTT in PST se je pri druži la še do se daj naj vecja raz di ralka na še ga ma le ga na roda: PCT (Pre bo lel, Ce pljen, Te sti ran). 
Za veli ko veci no kam ni ških kul turni kov, predvsem profesi o nal nih organi za torjev pri redi tev, lah ko z vso odgovornostjo zapi šem, da so pogoj PCT izpol njevali od sa me ga za cetka uvedbe, saj v nas protnem pri me-ru ne bi mogli normal no opravlja ti svoje ga dela. Bolj ali manj ena ko lah ko rece mo za na stopajo ce in dru ge umetni ke. A težave so na stopile pri gle dal cih, saj so ne kateri, pred vsem na dru žbe nih omre žjih, jav no po zi­vali k bojkoti ranju kulturnih priredi tev. Tudi v Kamni ku. 
Tre­tje­de­ja­nje,­sep­tem­ber­2021–ja­nu­ar­20223 
Kulturne dvorane so kljub delne mu zaostrovanju ostale na pol odprte. To pome ni, da so nam odlo ceval­ci dovoli li do po lovi ce na pol ni ti na še se dež ne kapa ci­tete, prepoveda ne pa so osta le po go sti tve in po do bne do dat ne de javno sti. A je že to mno go bo lje kot leto dni na zaj. 
Zaradi ne o dlo žlji ve prenove Doma kul tu re Kamnik se je za cetek abon majske se zo ne zavlekel v ja nu ar 2022. Kljub temu je Dom kultu re Kamnik od decem-bra 2021 go stil vec ve li kih dogod kov, tudi praz nic ne koncerte Mestne god be Kam nik in Sim fonic ne ga or-kestra Dom ža le-Kam nik. Oba sta po kaza la, da sta uspe šno pre ži vela me se ce brez vaj. 
Uspe šno sta pan de mijo, ce prav je še ni ko nec, a vsaj do se daj, pre ži vela dva ve li ka kamni ška kul turna zavoda. O Knjiž ni ci Fran ceta Ba lan ti ca je bi lo v clan ku za pi sa ne ga že veli ko, saj je prak tic no ves cas od za cet­ka epi demije eki pa iska la in na šla nove možno sti za spod bu ja nje bral ne kultu re med ob can kami in ob ca ni in še mno go vec. A tu di Me dob cin ski mu zej Kam nik je opravil izjemno delo. Del dejavno sti so prese li li na splet, kjer še vedno najde mo števil ne spletne razsta­ve, vsa kic, ko jim je bi lo to do pu šce no, pa so v svo je prostore vabi li nove obiskovalce. Zani miv razvoj je do-ži vel tu di pro jekt Pot smo dni ka in tovarištva, ki je plod so de lovanja s KD Pri den mo žic, saj je med pan de mi-jo dobil ka ko novo mutacijo, pri merno ca su: verzijo za ekonom sko srednjo šolo. Pa tudi 60. obletni co delova­nja so za be le ži li. 
Prav tako med pande mijo ni utrpel nobe ne škode edi ni kam ni ški fe sti val »sta re« glas be – Mu si ca Aeter­na v organi za ciji OI JSKD. Kon certi v me kinj ski cerkvi so bi li odlic no oce nje ni in fe sti val je na do bri poti, da se (po novno) zavi hti ob bok tež kokategorni kom. 
A na tem me stu je tre ba ome ni ti, da ca ka težka pot na zaj na vrh še ne dol go na zaj naj vecji in naj pre­
3 Ker je Kamniški zbornik izšel septembra 2020, se na tem 
ioaajoiaoobobjailr aaijriiariajoabooaj jajaliraoialrajalooaja 223 


poz navnej ši kam ni ški fe sti val: Fe sti val na rodnih noš in obla cil ne dedi šci ne. Nekaj smo le z vre me nom še v pred koronskem ob dob ju, odpoved festi vala v letu 2020 in ne razum lji va odpoved veci ne pro grama sep­
tembra 2021 s strani takrat novega direktorja ZTŠKK, 
ko so ostali fe sti vali po Sloveniji brez ve cjih te žav iz pe­
lja li svoje programe, vse to bo v letu 2022 velik izziv za 
programsko eki po tega iz jem ne ga in ime nit ne ga festi­vala, ki pa je svo jo 50. oblet ni co kljub vse mu obe le žil z odlic no knji go Pokažem se fan tu v pi sa nem gvan tu, mo no grafijo o obla cil ni de di šci ni. 
Kako pa korono do življajo ostali? V Kam ni ku je ve­dno vec pro fesi o nal nih umet ni kov in pro du cen tov, ki so med ko rono ve ci no ma so de lovali v prej opi sa nih projek tih, ve ci na od njih pa je ta ko ali ta ko delovala tu di iz ven lo kalne sku pno sti. Naj vec ško de so za radi 
korone utrpe li tisti umetni ki, katerih delo je veza no na potovanja v tu ji no in pri redi tve na jav nih prostorih. 
Me kinj ski sa mo stan je »na da ljavo« iz pe ljal vec koncertov, ki pa so bi li iz vaja ni »v ži vo«. To pome ni, da 
koncerti niso bili posneti vnaprej in gledal cem na vo­
ljo ka darkoli, ampak so se za ce li ob do lo ce ni, vna prej na poveda ni uri. S tem se je do do lo ce ne me re simu li­ralo kla sic no obi skovanje kul turnih do god kov, ceprav z do ma ce ga kavca. Ta na cin je bil po se bej po pu la ren v ca su dru gega veli kega za prtja jav ne ga življe nja, od oktobra 2020 da lje. Ta ko so si »obi skovalci« lah ko 
ogleda li koncert popu larne mlade izvajal ke Ditke, pa Man ce Izmai love, v Domu kultu re Kamnik pa predsta­
vo Povodni mož in še ne kaj koncertov in dru gih do-
god kov. Treba pa je poveda ti, da se zares ni obnesel 
še korak da lje, na mrec, da bi splet nim obi skovalcem te dogod ke zaracu navali. Ta ko je hi tro po stalo ja sno, 
da bo kultu ra, kljub izjem ni prila god lji vosti v spletnem 
okolju, za res za ži vela še le ob koncu epi de mije, kajti iz jem no po mem ben del kla sic ne ga obi ska kul turne ga do god ka je tu di dru že nje. 
Prav za to cisto drugacno, a veli ko in tež ko izmerlji vo 
škodo zaradi korone trpijo ljubi teljska društva, saj de­
224 lu je jo na ba zi dru že nja, ki pa v teh dveh letih ve ci no ma 

ni bilo dovolje no. Zato tudi njihova dejavnost, pa naj 
bo to pet je, gle da li šce ali ples, še dol go ne bo do se gla 
ni voja pred epide mijo. 

A na tem me stu je tre ba poveda ti, da se je Ob ci na 
Kamnik izkaza la pri dode ljevanju sredstev za kultur­
ne pro grame in pro jek te in prak tic no brez spre memb na da ljevala s so finan ci ranjem ta ko v letu 2020 kot 2021, za leto 2022 pa ce lo poveca la sred stva za ok. 15 %. Tu di ura dne pro slave, ki so v Kam ni ku že vrsto let pri lož nost za na stope lo kalnih kul turnih ustvarjal­cev, so se, brez iz je me, obdr ža le sko zi ce lotno koron­sko obdob je. Nekatere so bi le iz vede ne »na da ljavo«, 
kar pome ni, da so izvajal ci in govorni ki snema li svoje 
de le vna prej, veci no ma po sa mez no na odru Do ma kul­tu re Kamnik, v na poveda nem ca su za pro slavo pa je bil po snetek pre mi erno na vo ljo na ura dnih ob cin skih splet nih stra neh in na so ci al nem omre žju YouTube. 
Spet druge, t. i. hibridne, so bile sicer javne, za omeje-
no števi lo ude le žen cev in hkra ti v ži vo predvaja ne na so ci al nih omre žjih. 
Epi­log 

Ob za pi sovanju zad njih be sed tega clan ka, ja nu-arja 2022, se zo pet sko kovi to veca število okuže nih, tako v Sloveniji kot po celem svetu. Na Kitajskem se pripravljajo na otvoritev zimskih olimpijskih iger, Slo­venijo pa ca ka t. i. su per vo lil no leto, ko bomo voli li tako poslan ce v Dr žavni zbor kot tu di novo predse dni-co ali pred se dni ka dr žave, jese ni pa vo li li ali potrjevali tu di nove svetni ke in žu pa ne na lo kalnem ni voju. Ra­ven kultu re v širšem pome nu bese de, predvsem raven kultu re dia lo ga, je iz jem no niz ka, naj ni žja do se daj. Iz za pi sa ne ga je razvi dno, da za to ni krivo poma njka nje kulturnih pri redi tev. Eki pe v jav nih kul turnih in šti tu ci­jah, števil ni samo za po sle ni v kultu ri in nevladne kul­turne organi za cije so se, tu di s po mo cjo do bro raz vi te mo bil ne tehno lo gije, zgolj v nekaj mese cih prila go di li novim razme ram in se, ko se je stanje med samo epi­de mijo za kak mesec ali dva izbo ljša lo, spet prila go di li na zaj na ute ce ne obli ke javnih pri redi tev, tako da se števi lo pro fesi o nal nih kul turnih pri redi tev v Kam ni ku predvsem v letu 2021 ne razli kuje bistveno od neko­ronskega obdob ja. Vpraša nje pa je, kdo na kulturne do god ke prihaja oziroma jih spremlja pa svetovnem spletu. Ima mo dovolj po slu ha za ob stoje ce lju bi telje kultu re, obstoje ce obi skovalce? In, pred vsem, ali zna-mo ustvarja ti nove ljubi telje kultu re, nove obiskoval­ce kulturnih pri redi tev? Novo obcin stvo. Je hodi ti na kvali tetne kulturne do god ke, ki ve ci no ma raz širjajo obzorja, spod bu jajo di a log in sa mo refleksijo in kre a-tiv nost po sa mez ni ka in ce lotne dru žbe, sploh še ak tu­al no? Mo derno? In, po dru gi stra ni, se bo mo cez dve leti v novi števil ki Kamni škega zborni ka spraševali, kaj je v novi kultu ri sploh še sprejem lji vo? Bomo zgreši li markacijo in po sle dic no iz me sta, ki da nes še stre mi k vrhovom, postaja li vedno bolj kvaziv sevedna, malo-me šcan ska, lumpenproletarska, vit kopo djet ni ška in kvazi kunstlerska klo a ka? 
Seveda ne. Iz prej za pi sa ne ga je ocit no, da so po­go ji za de lo na po drocju kul tu re v Kam ni ku dobri, ce lo ze lo do bri. In da je kul tu ra pre ži vela. 
Pa­vle­Pi­ber­nik1 Pol­ce­va­pot­11,­Kam­nik Pa­vel.pi­ber­nik@amis.net 
Aleš­Slu­ga2 Ža­le­11a,­Kam­nik podobar.sluga@gmail.com 
He­le­na­Va­len­tin­Ko­nje­dic3 helenavalentin@yahoo.it 

Obno­va­glav­ne­ga­ol­tar­ja­v­žu­pnij­ski­cer­kvi­Ma­ri­je­Vne­bov­ze­te­v­Me­ki­njah­pri­Kam­ni­ku­ob­300-let­ni­ci­nje­go­ve­po­sta­vi­tve4 
Prispevek pred stavlja zgo dovi no obnov ba rocne cerkve v 
Me ki njah, nasle dni ce starejše gotske cerkve. V obdob ju 1682– 
1720 je bi la cerkev poveca na in ba roki zi rana. Le se no opre mo je iz de la la kam ni ška fran ci škan ska de lavni ca. Leta 1875 je bi la ustanovlje na sa mo stojna žu pnija Me ki nje, na sled nje leto pa je potekala prva obsež na pre nova cerkve. Obnova, zla sti ol tarja, 
taberna klja, in spremem ba marmo racije sta bili izvede ni leta 
1901. Nasled nje pre nova glav ne ga oltarja, pred vsem ci šce nje, je potekala leta 1937 in 1938. 2016 pa se je za radi pre cej šnjih po škodb za ce la šti riletna obnova glav ne ga oltarja, ki se je kon-ca la ob 300-let ni ci ba roki za cije. Obnovo oltarja je iz vedel re sta­
vrator Aleš Sluga. Oltarno sliko Mariji no vnebovzetje je restavri­
rala He le na Va len tin Ko nje dic. 
Kljuc ne be se de: cerkev Marijine ga vnebovzetja v Meki njah, zgo dovi na obnov, obnova glav ne ga oltarja, obnova oltarne sli ke 
The article presents the history of restoration works on the 
Baroque church in Mekinje, the successor to its ancient Go­
thic variant. In the period between 1682 and 1720, the church was enlarged and designed in a Baroque style. The wooden equipment was made by the Franciscan workshop in Kamnik. In 1875, the independent parish of Mekinje was founded, and the following year the first extensive renovations of the church began. Renovations of the altar, tabernacle and alteration to the marble were carried out in 1901. The next renovation of the main altar, especially cleaning, took place in 1937 and 1938. In 2016, due to significant damage, a four-year renovation of the main altar took place, which ended on the 300th anniversary of the church’s transformation to Baroque style. The altar was re­stored by Aleš Sluga. The altarpiece of the Assumption of Mary was restored by Helena Valentin Konjedic. Key words: Church of the Assumption of Mary in Mekinje, his­tory of renovations, renovation of the main altar, renovation of 
the altarpiece 
 iloiraiologoigooiar iija 
 ariirbarraraor Konservartorka, restavratorka. 
 laaljajorijloiliaaijoi 
avtorja. 
Uvod 
Na lese nem pode stu pred antepen dijem glavne ga oltarja v Meki njah je v intarziji izpi sa na letni ca MDC­
CXX. Leta 1720 je bi la to rej ba roki za cija sta rejše got-
ske cerkve iz leta 1456 v polnem razma hu. Dela so potekala pod takrat no opati njo Dorotejo Sido nijo Gal-len berg. Zadnje deja nje te skoraj 40-letne obnove me-
kinj skega sa mo stana in cerkve (1682–1720) je bi la nova ba rocna opre ma cerkve z glav nim ol tarjem. Vsa le se na opre ma (glav ni ol tar, priž ni ca, nun ski kor, orgel-ska oma ra in tu di oma re v spod nji in zgornji za kristiji) je iz de la la kam ni ška fran ci škan ska de lavni ca v letih 1720–1723. Poveca no in pre novlje no me kinj sko cer­
kev je v prejšnjem stoletju kamni ški rojak France Stele v svoji Topo grafiji ozna cil kot eno naj lep ših pro storskih umetnin na Slovenskem. 
Ob 300-let ni ci te ob sež ne pre nove mekinj ske cer­kve je žu pnija Me ki nje, ki je na stala po raz pu stu me-kinj skega sa mostana ob jo že fin skih re formah leta 1782, izvedla ob sež no restavriranje glav ne ga oltarja. Leta 2016 se je za ce la šti riletna pre nova, ki se je kon-ca la v letu 2020 ob 300-let ni ci ol tarja. Žu plja ni, sku paj z žu pni kom, so se zaveda li po mem bno sti in dra go ce-no sti te ga enkrat ne ga in naj vecje ga oltarja kam ni ške fran ci škan ske de lavni ce. V treh sto letjih je ol tar kljub prejšnjim restavratorskim pose gom kazal precej šne po škodbe za radi na pa da le snega crva, vla ge in sta ro­sti. Ve li ko težavo je predstavlja lo komaj zaz navno po­se da nje oltarne konstrukcije v spodnjem delu zaradi vlage in le sne gobe. 
Odlo ci li smo se, da re stavriranje ol tarja za u pa mo 
iz kuše ne mu kamni škemu restavratorju Alešu Slugi, ki 
ima dol go letne iz kušnje in za se boj mno ži co odlic no 
restavriranih umetnin. Aleš Sluga je izvedel sondi ra­nje posa mez nih poli hromi ranih povr šin oltarnih delov 
in in karna ta ter poz la te na pla sti kah. Hi tro so se raz­
krile prvotne posli kave, predvsem marmo rina, ki je bil 
poz ne je (na ne katerih de lih vsaj dva krat) pre barvan z razlicni mi rjavi mi od tenki v imi taciji le sa. Zavod za var-stvo kulturne de di šci ne iz Kra nja, pred vsem pa kon­

servatorka Maja Avguš tin, je na tej podla gi in drugih kazal ni kih pripravi la konservatorsko-re stavratorske smerni ce. V vseh letih smo z zavodom zelo konstruk­tiv no sode lovali. Prvi korak je bil storjen z zapli nje njem ce lotne cerkve z vso lese no opremo vred proti lesne-
mu crvu in dru gim zaje davcem, ki smo ga iz vedli sep­
tembra 2016. 
Ok tobra leta 2016 se je za ce la za htevna de mon ta­ža ce lotne ga oltarja od vrha do tal ter sprot no do ku-men ti ranje in fotografiranje vseh de lov ter od voz prvih de lov oltarne konstrukcije v delavni co restavratorja. Po odstrani tvi celotne ga oltarja je v prezbi teriju ostala sa mo zida na oltarna menza. Na njenem vrhu so vzida­li kam ni to plo šco oz. men zo iz pe šce nja ka kot del nek­da nje ga got skega oltarja. V tej ol tarni plo šci iz 15. stol. so še vi dni vkle sa ni kri ži in pro stor za gro bek za re li kvi­je. Pre den smo za ce li po stopo ma vra ca ti in na me šca ti restavrirane kose, smo pri pravili vse potrebno: naj prej pod lago oltarja s hidroi zo la cijo, z restavriranjem kam­ni tih podbo jev obeh vrat v zakristijo, obnovo kamni­tega tlaka v prezbi teriju in celotnim pleskanjem prez-bi terija. Z enotno barvo je bila prekrita orna men tal na 225 


Obnovlje ni glav ni ol tar v žu pnij ski cerkvi Ma rije Vne bovzete (Foto: Jože Pavlic) 
226 
po sli kava oltarne stene, ki je nastala ob obnovi oltarja 
l. 1901 in je moti la uci nek mo nu men tal no sti glav ne ga 
oltarja. Vsi oltarni deli so bili restavrirani do jese ni leta 2020. 
Zgo­do­vi­na­obnov­glav­ne­ga­ol­tar­ja 
Prva obsež na pre nova glav ne ga oltarja naj bi pote­kala okrog leta 1876. V Kroni ki me kinj ske fa re II žu­pnik Vik tor Ca dež ome nja, da je leta 1876 po do bar Tavcar iz Idrije ves veli ki ol tar poz la til, ker naj ne bi bil poz la cen, kar pa ne dr ži, saj so bi li ol tarji iz ca sa, ko je na stal me kinj ski ol tar, poz la ce ni. Ta let ni ca sov pa da z ustanovi tvijo sa mo stojne žu pnije Me ki nje leta 1875, prej, od raz pu sta sa mo stana l. 1782, je bi la le lo kalija. Prvi žu pnik Ja nez Eder je verjetno ob na stopu slu žbe že lel cerkev in cerkveno opre mo pre novi ti. Ker je bil glavni ol tar star že vec kot 150 let, je bil tu di potreben teme lji te prenove. Drugih pisnih virov o prenovi ni v žu pni šcu. Ob zad njem re stavriranju pa je re stavrator Aleš Sluga ugotovil, da je bil oltar v delih, kjer je bil marmo rin, dva krat pre barvan, prvic verjeto leta 1876 v marmo rinu, ven dar slab še kakovosti, dru gic pa leta 1901, ko so ves marmo rin (ste bre in pol ni la na ol tar-nem na stavku) pre barvali v imi taciji lesa – pre flo drali. 
V žu pnij skem arhi vu so ohra nje ni po sa mez ni za pi si in listi ne o predho dnih restavratorskih pose gih na ol­tarju. V Spo min ski knji gi fa re me kinj ske za leto 1901 je ta krat ni žu pnik Franc Ri har opi sal ob sež no pre no-vo župnij ske cerkve, ki je traja la vse leto. Prejšnji žu­pnik Ja nez Eder (žu pnik v Me ki njah od 1875 do smrti 1893) je umrl brez te stamen ta in za to je cerkvi v Me-ki njah pri pa dla tretji na nje govega pre mo že nja v vi ši ni 3000 gol di narjev. Ško fijski ordi na riat je dovolil po lo-vi co vsote porabi ti za obnovo cerkve, drugo polovi co pa na lo ži ti kot ka pi tal cerkve. Poleg dru gega žu pnik opi su je renovi ranje glav ne ga ol tarja in priž ni ce ter ta­berna klja. Pri prenovi so ugotovi li, da so v zgornjem de lu oltarja tri sonde od štirih, ki so bile vpete v steno, po pu sti le in se je oltar nevarno nagi bal naprej. Pred­vsem ga je motil taberna kelj, ki je bil preni zek, da bi vanj spravil monštran co. Zlatarski in podo barski moj­ster An drej Rovšak iz Ljub lja ne je na pravil na crt za nov taberna kelj in z žu pni kom skle nil po god bo za re stavri­ranje glav ne ga oltarja. Ju lija 1901 so po stavi li oder in restavrator je »raz drl oltar in taberna kelj in vzel mnogo an geljev in kon zol s se boj v Ljub lja no v pre navlja nje; po se bno an gelji pri ta berna klju so bi li ze lo raz bi ti.« Žu-pnik Rihar tudi zapi še, da je bil »in karnat na svetni kih in angelih na novo nane sen, ker stari ni bil obstojen, zla to pa je bi lo osmo je no«. Ocit no se je barva na ne ka­terih me stih lu šci la, poz la ta pa je bi la za radi mno gih svec pre krita s saja mi in dru go uma za nijo. Par sve dra­stih in dva para gladkih stebrov, nabrz da na pilastra ter kasetna polni la na oltarnem nastavku so bili do pre­nove, ki jo je izvedel Andrej Rovšak, vidna v origi nal­ni po sli kavi kot marmo racija. Ocit no je prevladal okus žu pni ka in re stavratorja, da sta po se bej sve drasta ste-bra v neprijaz no zele ni barvi. Tako so 1901 prvotno marmo racijo spreme ni li in ves oltar, stebrovje, polni la na pravi li podo bne orehovemu, nekaj tudi hrastovemu in meha go nijevemu lesu. Ves oltar, kot je razvi dno iz za pi sov, so tu di ostrgali prej šnjih pre ma zov z raz lic ni-
mi laki in prevlekli s temnej šim pajcem, ker se je pred 
tem kar prevec svetil. Na novo so bi li iz de la ni tu di ma-njkajo ci de li. V spod njem de lu je bil ol tar na novo poz-la cen, prav ta ko tudi ta berna kelj. Ocit no je bil prvotni 
taberna kelj tudi v spodnjem delu vrtljiv, kakor je še se daj v zgornjem delu, kjer se izpo stavi monštran ca, 
saj žu pnik Ri har za pi še, da je bi la »na me sto Drehta­
berna kla ustavlje na nova hiši ca, katero je okoli in okoli 
obil z že lez nim ple hom pa sar Ivan Kre gar iz Ljub lja ne, 
ki je bil tudi napravil nove lepe taberna klove vrati ca 
in okove okoli«. Ome ni tudi, da je bila Straussova ol­
tarna po do ba Ma rije Vne bovzete umita in osna že na. De la na ol tarju so za klju ci li 15. septembra z bla go slo­
vom novega taberna klja. Obnova glavne ga oltarja leta 1901 je torej popol no ma spreme ni la njegovo zuna njo po do bo, kjer so odslej prevladovale temno okraste in 
rjave imi tacije le sa, me njaje s poz la ce ni mi povr ši na mi. 
Restavrator Andrej Rovšak je v odprto knjigo, ki jo na 
glavnem ol tarju dr ži v ro ki apo stol Pavel, za pi sal: »Pre­novil An drej Rov šak v ca su, ko je bil žu pnik Fran ci šek Ri har 1901.« 
Nasled nja prenova glavne ga oltarja oz. predvsem ci šce nje je potekalo v ca su žu pni kovanja Vik torja Ca-deža (žu pnik v Me ki njah 1918–1968) leta 1938. Ta-krat se je žu pnija pri pravlja la na praz novanje dveh novih maš: v letu 1939 Mel hi orja Go lo ba z Bre zij in 
l. 
1940 je zu i ta p. Jan ka Konci lja z Je ranovega. Natan-cno in ob širno je to obnovo opisal žu pnik Vik tor Ca dež v Kroni ki me kinj ske fa re II, ki je ohra nje na v žu pni šcu. Župlja ni so se loti li te me lji te obnove notranj šci ne. Cer­kev je bi la zad njic pre barvana po potresu l. 1901 z ro­za barvo, strop pa je bil zad njic pre barvan po potresu 

l. 
1895 z než no mo dro barvo. Vide le so se sle di elek­tric ne na pe ljave iz l. 1918. Za ce lo se je zbi ranje sred­stev in bre me na so raz de li li gle de na pre mo že nje: ce-lo zem lja ki 300 din, pol zem lja ki 150 din, cetrt zem lja ki 50 din, in ta ko naprej hi šarji in go staci. Obnovi tvena de la so se za ce la že je se ni 1937 in na da ljevala leta 


1938, ko je potekala tudi obnova glavne ga oltarja, ki 
so jo za u pa li kam ni škemu po do barju Ja ne zu Kle me­
nu. Z oltarja so odstrani li vse kipe in dele, ki so se 

da li sneti, jih umi li in oci sti li. Pri tem žu pnik, kri tic no 
za pi še, da »so šele sedaj lahko vide li, kako vandal sko 
je podo bar Rov šak iz Ljub lja ne l. 1901 pre novil ve li ki 
oltar. Mesto, da bi kipe strokovnja ško popravil, jih je 
rokovnja ško po kvaril. Žu pnik Ca dež je ob tem navedel po da tek, da je okrog leta 1876 po do bar Tav car iz Idrije ves veli ki ol tar prez la til, po prej sploh ni bil poz la cen. Stalo je to baje 1000 Fl. De lal je ze lo vestno in po rabil 
toli ko zlata, da je baje nazad nje jokal, ko je videl, da 
bo vec iz dal kot za slu žil. Rom šak je pa eno stavno to zla to na vec me stih pri ki pih dol po bral in ga po rabil za se. Ta me sta pa pre barval z barvo. Tako je kip sv. Petra v gu bah si vo prebarval, da je iz gledal kip, kot da je ple sniv. Še gr še je ze le no pre barval me stoma kip sv. Ja ne za evan geli sta, ne katere dru ge pa z rdec­kasto barvo.« Za kaj so na stale te preti rane ob tožbe, 
kako je potekala domnevna prenova oltarja podo barja 
Tavcarja iz Idrije v dru gi po lovi ci 19. stol., ko je me-kinj ski ol tar že štel ca stit lji vih 150 let, ni ohra nje no v žu pnij skem arhi vu. Da bi mo gel kdo sneti zla to s kipov in ga upo rabi ti drug je, ni mo go ce. Pri zad nji obnovi je 
restavrator Aleš Sluga sicer omenje ne barve odstranil 227 

228 
in, kjer je bi lo potrebno, na novo pozla til. Ocit no je po-
do bar Romšak leta 1901 tako poce nil obnovo oltarja in na manj vidnih mestih uporabil barvo in s tem po-
u da ril kon traste na dra pe rijah. Leta 1937 in 1938 so oltar bolj kot restavrirali oci sti li, za šci ti li proti crvom. Za za šci to proti le sne mu crvu so upo rabi li pet rolej, s 
katerim so od zadaj napo ji li kipe, nato pa jih prevlekli s 
firne žem in la ne nim oljem. Ste bri in dru gi ne poz la ce ni 
de li so bili poli ti rani, da se nanje ne bi prije mal prah. 
Ol tarna sli ka je bi la umi ta z mil ni co. Ca dež bež no ome­ni, da je po do bar Ja nez Kle men iz Kam ni ka ne koli ko poz la til ve li ki oltar (ne kaj ki pov in spod nji del men ze). Iz te ga je raz vi dno, da so bi le po pravlje ne le ocit ne po­
škodbe na ki pih in spodnjem de lu oltarja. 
Pri obnovi l. 1938 se je žu pnik Vik tor Ca dež re dno po svetoval s Spo me ni škim ura dom v Ljub lja ni in pro sil za na svete konservatorja prof. dr. Fran ceta Steleta, ki je svoje ime zastavil tudi pri Dravski banovi ni za sred­stva v ta namen, ki so bila odobrena v viši ni 2000 din. 
Me kinj skemu glavne mu oltarju, ki zavze ma sko-raj celotno oltarno steno, smo z restavriranjem ob 300-let ni ci njegove postavitve vrni li prvotno podo bo in le poto. Pose bno pozornost smo name ni li restavriranju oltarne sli ke, ki jo je leta 1719 za me kinj ski ol tar na­sli kal slovenje graški sli kar iz dru ži ne Straussov Franc Mi ha el Strauss. Restavriranje je izvedla restavratorka 
He le na Va len tin Ko nje dic. Slavje ob za kljuc ku tega obsež ne ga restavriranja se 
je zaradi epide mije zamak ni lo za eno leto. 24. oktobra 2021 je pri slovesni maši obnovlje ni oltar blago slovil 
ljub ljan ski nad škof msgr. Sta ni slav Zo re. 
Pavel Pi bernik 
Ce­lo­stna­obno­va­glav­ne­ga­ol­tar­ja­

Na po bu do me kinj skega žu pni ka Pavla Pi berni ka smo v letu 2016 pri ce li s pro jek tom ce lo stne obnove glavne ga oltarja v žu pnij ski cerkvi. Kot re stavrator sem bil povabljen k sode lovanju. Povabi la in s tem izkaza­ne ga zau pa nja sem bil seveda vesel, saj je bil to moj najvecji in naj obsež nej ši pro jekt do se daj. Prvi po govo­ri z žu pni kom in Majo Avguš tin, odgovorno ose bo Za­voda za varstvo kulturne de di šci ne Kranj (ZVKD), so mi da li trdno za gotovi lo, da bo mo to obsež no de lo s skupni mi moc mi uspe šno iz pe lja li. 
Je seni 2016 je ZVKD Kranj potrdil kon servatorsko­restavratorski na crt, v ka terem sem opi sal: 
– 
iz sled ke son da že ol tarja, 

– 
predvi de ne restavratorske po se ge, 

– 
tehni ke obnove, 

– 
ma teria le za obnovo. 



V prvi fa zi je bil ol tar za pli njen, na ta na cin so bi li uni ce ni le sni in sek ti. Ta po stopek smo opravi li na sto­je cem ol tarju, sku paj z osta lo le se no cerkveno opre-mo. Sledi la je postavi tev gradbe ne ga odra, ki je omo-go cil de mon tažo ol tarja. 
S sku pino me kinj skih fa ranov smo ol tar v treh dneh brez dodat nih po škodb in ne srec uspe šno raz stavi li. Spod nji del oltarja smo prepe lja li k meni domov v de­lavni co, ostale ele men te pa skla di šci li v pro storih v cerkvi in s tem ohra ni li po go je rela tiv ne zrac ne vla ge, kot je bi la do se daj (80-od stotna). 
V de lavni ci sem pri cel z obnovo spod nje ga de la – men ze. Medtem ko so mojstri v cerkvi poskr be li za hi droi zo la cijo, betoni ranje tlaka in belje nje stene za oltarjem. Na hrbtni strani menze se je pokaza lo, da je les mocno na pa dla le sna go ba. Za to je bi lo potrebno vse nosil no ogrodje menja ti z novi mi mace snovi mi ele-men ti in omo goci ti bo ljšo zrac nost. Vsi ele men ti, novi in sta ri, so bi li za šci teni proti le sni go bi z bo roso lom. Vi dni del men ze je iz de lan v te hni ki furni ranja, kar po me ni, da je na smrekovo osnovo nale pljen orehov furnir v raz lic nih kom bi na cijah. Kot le pi lo so prvotno upo rablja li kostni klej, ki je ideal na hrana lesnih in-sek tov. Ti so ga ve ci no ma že po je dli in za to je furnir odpa del. Sta ri furnir sem v glav nem od stranil, oz na cil, osnovo utrdil ter ga ponovno prile pil s poli u retan skim le pi lom. Ma njkajo ce de le sem v isti te hni ki do de lal in s staranjem pri bli žal prvotne mu vi de zu. Vse povr ši ne iz orehovega le sa so kon cno ob de la ne s po li tu ro (še lak). 
Se stavni del menze so tudi marmo rirana polni la, ki jih od osnove locijo poz la ce ne letvi ce. Na pol ni lih so bi le cez ori gi nal no marmo racijo na ne se ne še 3–4 ka­
snej še barvne pla sti. Najmlaj ša plast je bila temnorjava imitacija lesa 
(flo der). Vse na no se, ki so pre krivali prvotno po sli ka­
vo, sem mehan sko odstranil, utrdil origi nal no barvo 
in sa ni ral ve cje po škodbe od udarcev in le snih in sek­tov. Koncno sem po škodovana po drocja retu ši ral z us-trezni mi barvnimi od tenki, pri ce mer sem upo rabljal akril no tehni ko in akril no za šci to za ce lotno povr ši no, ki po leg za šci te tudi po u da ri barve prvotne po sli kave. Pozla ce ne letvi ce sem za radi ze lo sla be ga stanja oci­stil do le sa, utrdil s pa ralo i dom B72 in na ne sel 6–7 pla sti bo lonj ske kre de. Ko se po veckrat nem bru še nju 
in nana ša nju novih plasti krede neravni ne in poškod­
Primer povrnitve pozlate v prvotno stanje (Foto: Aleš Sluga) 
be izravnajo, se na ne se po li ment (gli ni po do bna snov), zme šan z jaj cnim be lja kom, ki slu ži kot ve zi vo. Na ta­ko pripravlje no osnovo se s po mo cjo žga nja na na šajo zla ti li sti ci (24-ka ratno zla to), ki se za ca sno pri trdijo na pod la go, koncno pa se povr ši ne spo li rajo z aha tom. 
Prva faza obnove je obse gala vse ele men te do pod-no žja veli kih stebrov in kon zol, na ka terih sto jijo svet­ni ki. Ti ele men ti so rav no ta ko izde la ni v te hni ki furni­ranja v kombi na ciji z marmo rirani mi polni li in zlati mi letvi ca mi. Konzo le, ki nosijo 4 veli ke svetni ke, so bo­gato rezbarsko iz de la ne in poz la ce ne. Vsi ti rez barje ni ele men ti so bi li za radi moc ne po škodovano sti le sa in kredne osnove ocišce ni do te me lja, utrje na je bi la le­se na osnova, do de la ni ma njkajo ci ele men ti (vse sku­paj pa poz la ce no). Ko je bil ol tar do te fa ze obnovljen, se je pri ce la mon taža v cerkvi. Pri se da nji po stavi tvi smo oltar nekoli ko odmak ni li od stene in s tem omo-go ci li kro že nje zra ka, kar bo še do dat no pre precevalo na stanek le sne gobe. 
V dru gi in tretji fazi obnove sem upo rabljal ena ke tehni ke kot v prvi fa zi: vsi marmo rirani ele men ti so bi-li oci šceni do prvotne marmo racije in obnovlje ni, vsi po škodovani rezbarski elementi dode la ni, origi nal utr­jen in vse sku paj na novo pozla ce no. Pri ne katerih ele-men tih, kot so štirje veli ki kipi, Sveta troji ca in angeli, je bilo origi nal no zlato v tako dobrem stanju, da so bili potrebni sa mo ci šce nje, doz la ti tev po škodovanih de­lov in za šci ta ce lote. 
Najvecji iz ziv je pred stavlja la mon taža zgornje ga de la ol tarja. Za radi vi ši ne in teže ele men tov je bil po­novno po stavljen oder, v ve li ko pomoc nam je bi lo tu di 
dvi galo. Kot zadnji in najpo mem bnej ši del oltarja je bil 

Ob tem se moram iskreno zahvali ti vsem, ki so 
kakorkoli pri po mo gli k uspe šni iz vedbi vseh del: de­
lavcem za dvakrat no postavi tev odra, mojstru sliko­
ple skarju za po moc z dvi galom, vsem fa ranom, ki so 
veli kodu šno poma gali. Na koncu pa hvala Bogu, da se 
je za htevno de lo na vi ši ni srec no opravi lo. 
Aleš Sluga 


obnovljen taberna kelj, ki je v prvotnem sijaju postav­ljen na svo je me sto. 229 

Obno­va­ol­tar­ne­sli­ke­Fran­ca­Mi­ha­e­la­Stra­us­sa­Ma­ri­ji­no­vne­bov­ze­tje 
Ol tarna slika Mariji no vnebovzetje, izde la na v tehni­
ki olje na plat nu, je de lo priz na ne ga ba rocne ga sli karja 
Franca Miha e la Straussa. Spodaj ima avtorjev podpis 
in let ni co iz de lave: F. M. Stra uss CT 1719. 
Sli karska rodbi na Strauss in kiparska rodbi na Mer-
si sta v 17. in 18. sto letju v Slovenj Grad cu raz vi li novo umetno stno sre di šce, ki je moc no vpli valo na umet ni­
ško dogaja nje na Štajerskem. Franc Miha el Strauss se 
je rodil v Slovenj Grad cu 11. septembra 1674. Ko je bil star tri leta, mu je oce umrl, za to sina ni mo gel na u ci ti sli karskih ve šcin. Svo je sli karske iz kušnje je pri do bi val 
predvsem v tuji ni. 
Sta­nje­sli­ke­ob­pre­vze­mu­
Ob prevze mu je bila slika v celoti prekrita z debe lej­
šo plastjo ne ci stoc. Vi dne so bi le me han ske po škod-
be, praske, odrgni ne, ... Na nekaterih prede lih je od-pa dla slikovna plast. Ravno na teh mestih pa je bilo 
vi deti, da je bi la sli ka v preteklo sti že po pravlje na. Po-
škodbe so bile pobarvane brez predho dne ga kitanja. 
S tem so po škod be pre krili, da ni so bi le ta ko motece. 
Od krila sem tudi presli kave, ki so bile prej zaradi debe­
li ne pla sti ne ci stoc na povr šini pov sem ne o paz ne. Na ne katerih me stih so barvni pig men ti oble de li. Za šcit ni 
sloj laka je bil nee na kome ren in skrepe nel. Po celotni sli kovni plasti so potekale kra keli re oz. razpo ke. 
Kot za ni mi vost naj ome nim, da je bi lo na hrb ti šcu 
po do kvirja po celoti pripeto platno iste vrste in debe li­ne, kot je slika. Platno je domnevno prema za no z oljno 
barvo, zelo pa stozno, kar je na redi lo hi drofobno povr­ši no, ki je pre precevala, da bi vla ga pri šla v ne po sre-den stik s sli ko, hkra ti pa je šci ti la hrb ti šce sa me sli ke 
pred nala ganjem prašnih delcev in drugih povr šin skih 
ne ci stoc. Najverjetne je je tak na cin za šci te pripo mo-
gel, da je slikovna plast razme roma dobro ohrani la svojo sta bil nost. 
Ne­ka­te­ri­kon­ser­va­tor­sko-re­sta­vra­tor­ski­po­stop­ki,­iz­ve­de­ni­na­sli­ki­Ma­ri­ji­no­vne­bov­ze­tje: 
– 
za ca sna za šci ta barvne pla sti z lo kalnim utrjeva­njem; 

– 
Sredstvo je bi lo vne se no s po mo cjo ka palk, co pi ca in injekcij. 

– 
De mon taža plat ne nih no sil cev iz po do kvirja; 

– 
Obe platni sta bili pritrje ni na origi nal ni podo kvir s 


kovani mi žeb lji, ki so bi li od stranje ni. Ti so na obeh plat nih pov zroci li ve cje po škod be za radi ko rozije žeb ljev. Plat ni na ro bovih ni sta mo gli vec opravlja ti svoje no sil ne fun kcije, za to sta bi li ka sne je oja ca ni 
s plat ne ni mi tra kovi. – odstranjevanje povr šin skih ne ci stoc na li cu; 
– Od stranjevanje je vze lo veli ko casa. Opravljen je bil test topno sti, ki je pokazal, da je bilo potrebno 
upo rabi ti raz lic na sred stva za od stranjevanje raz no-vrstnih ma de žev na povr ši ni oz. ka sne je tu di pre­
sli kav. 
– Za to so bi li upo rablje ni se sa lec, šcet ka, skal pel (od stranjevanje ni ti in voz li cev na plat ne nem no sil-cu). Na pre kriv nem plat nu so bili ve li ki ma de ži tem-no rjave barve. Izveden je bil test to pno sti. Upo rab­lje na so bila organska topi la, polarna in nepo larna, kela ti in tenzi di. 
– utrjevanje sli kovne pla sti; 

– Zaradi poškodb na barvni in slikovni plasti je bilo potrebno celotno sliko utrdi ti tako z lica kot s hrbti-šca, kar je za htevalo veckrat ne na no se utrjevalne­ga sred stva in vec krat ne toplot ne obde lave. Vosek je bil raz redcen in vec krat na ne sen, da bi pro drl cim globlje v povr ši no za utrdi tev barvne plasti, zale pi-tev slikovne plasti na klejno-kredno podlo go, kjer ta odstopa ali se lu šci, ter hkra ti iz ravnavo streša stih razpok na me stih resnej ših po škodb. 
– trac no pod le plja nje. 

– Ker so bi li ro bovi plat ne ne ga no sil ca uni ce ni za radi korozije kovanih žeb ljev, jih je bi lo potrebno oja ca ti z novim platnom. 
– Števil ne poškodbe je bilo potrebno zaki tati, na kon-
cu pa retu ši rati v oljni te hni ki kot ori gi nal z raz lic ni-
mi metoda mi. 

– 
Zaradi slabe ga stanja origi nal ne ga podo kvirja je lo-kalni mizar iz de lal novega. 

– 
Sli ka je do bi la svo jo koncno po do bo po veckrat nih na no sih za šcit ne ga la ka. 


– Ker je bi la av torjeva na me ra za šci ti ti hrb ti šce sli ke s še enim platnom in je ta postopek v letih deloval, je bi lo pre kriv no plat no po novno pri trje no na hrb ti šce po do kvirja. He le na Va len tin Ko nje dic 
– odstranjevanje povr šin skih ne ci stoc na hrb ti šcu 230 prekriv ne ga plat ne ne ga no sil ca; 
Mar­ko­Ku­mer1 Po­re­ber­2a,­Kam­nik mar­ko.ku­mer@gu­est.ar­nes.si 

Gor­da­na­Ku­na­ver­(1947–1992) 
Letos je mi ni lo 30 let od smrti pe sni ce Gorda ne Kunaver. Sprem ni cla nek k iz bo ru nje nih pe smi na krat ko povze ma nje no življe nje in ustvarja nje po e zije in ra dijskih iger. Gorda na je av-torica dveh pesni ških zbirk in desetih radijskih iger. Nadalj nje ustvarja nje ji je prepreci la prez god nja smrt – dva dni, pre den je do pol ni la 45 let. Kljuc ne be se de: po e zija, radijska igra, Kamnik 
This year marks 30 years sin ce the de ath of po etess Gorda­na Ku naver. The accompanying arti cle to the se lec ti on of her po ems briefly sum ma rises her li fe, poetic cre a ti ons and ra dio plays. Gorda na is the author of two poetry col lec ti ons and ten radio plays. Unfortunately, her pre ma tu re pas sing two days be­fore her 45th birthday cut her cre a ti ve ca reer short. Key words: poetry, ra dio play, Kam nik 
Gorda na Ku naver se je ro di la 14. apri la leta 1947 v Sko pju ocetu Rajku, slovenskemu uci telju, in ma teri Bran ki, Ma kedon ki, ki jo je spoz nal med slu žbovanjem na ma kedon skem po de že lju. Po vojni so na mrec uci­telje, ki so bi li dr žavni uslu žben ci, pre me šca li po ce lot-nem te ritoriju nek da nje sku pne do movi ne Ju go slavije. Ko se je dru ži na vrni la v Slovenijo, je Gorda na na da­ljevala šo lanje v Kam ni ku, kjer so ži veli. Obi skovala je kamni ško gim na zijo, kjer je tu di za ce la pe sni ti. Po e zijo je za ce la ob javlja ti leta 1969 v kranj skem me sec ni ku za kultu ro Snovanja, pozne je je svo je pe smi objavlja la še v Tribu ni, Pro ble mih, Di a lo gih in Naših razgledih. Leta 1974 je pri ma riborski za lo žbi Ob zorja ob javi la svojo prvo pesni ško zbirko Mali princ veli kega veka. V obdobju med obema zbirkama je napi sa la cel niz radijskih iger in dra ma ti za cij za Ra dio Ljub lja na ozi­roma Ra dio Slovenija. (Na kon cu je pri lo žen sez nam Gorda ni nih del.) V se dem de setih letih 20. sto letja je so de lovala tudi v avantgardni skupi ni Signum, ki jo je vodil Fran ci Za go ricnik. Ukvarja li so se s kon kretno in zvocno po e zijo ter upri zarja li raz lic ne hap pe nin ge. Iz­haja li so iz potrebe in mož no sti sku pne ga na stopa nja in skupne ga prezen ti ranja rezul tatov sorodnih idejno­estetskih iz ho dišc in usme ritev. Med cla ni so bi li tu di Živ ko Kla dnik, Nejc Sla par, Fran ci Za go ricnik ter nje go-va si nova Orest in Egist. Gorda na Ku naver je leta 1985 pripravi la samostojno razstavo ambi ental ne konkret­ne po e zije v Ga le riji Pre šernove hiše v Kra nju. Leta 1988 je na fe sti valu radijskih iger na Ohri du pre je la pr-vo nagrado za svo jo ekolo ško an gaži rano radijsko igro 
– feljton Be la kraji na. Še iste ga leta – v zo ri muc ne ga po raja nja slovenske ci vil ne dru žbe – je pe sni ca na Me-telkovi v Ljub lja ni pro pa gi rala edi no revolu cijo, ki ji je bi la na klo nje na – revolu cijo rož. Takrat je bi la arma da ogrože na za radi rde cih vrt nic in za radi po e zije. Zelo od­meven je bil tu di njen performan ce Mo li tev k Pre šernu, 
uprizorjen leta 1990 pred Prešernovim spome ni kom v 
Ljub lja ni, ko je Slovenijo pre i menovala v Pre šernovi no. (Iz ohra nje nih fotografij do god ka lah ko razbe remo, da so in terveni rali pri pa dni ki ljud ske mili ce in jo po pi sa li.) 
Nje na druga in zadnja zbirka pesmi je izšla le leto pred 
nje no prez god njo smrtjo – leta 1991 – v sa mo za lož-bi v zbirki Fon di Oryja Pá la, ki jo je ure jal Za go ricnik. Naslovlje na je Peto – a iz pi sa no z gr ški mi crkami – .S.F, kar po me ni v novogršci ni leteti in v slovenšci ni ti sto, kar je (za)peto. Zbirko je po sveti la ma teri, ocetu, 
sestri in bratu. Njen brat Peter Kunaver je bil pevec po­
pu larne glas be ter clan za sedb Prah in Re ne san sa. Za 
vedno se je po slovil leta 2020. 
Leta 2007 je Ire na Novak - Po pov v tretjo knji go An-tolo gije slovenskih pe snic III (1981–2000) uvrsti la pet Gorda ni nih pesmi, vse so izšle v zbirki Peto: Ne bom rekla: ni sem ve de la, Ko sci, Ma tere, Artemis Del fe in Ce imaš zju traj pe sem. 
Pesni ški jezik Gorda ne Kunaver prav gotovo ni ti­pic no žen ski, kot si po go sto umiš lja mo mo ški bral ci, ce prav ve li ko govori o lju bez ni, stra sti in prija teljstvu. Njen je zik ucin kuje brez preti ranih pe sni ških metafor in okra sne ga lepo rece nja. Za da ne v ži vo in pove bis-tveno. 
Gorda na Kunaver2 je umrla 12. aprila leta 1992 v Zagrebu. 
Iz­bor­iz­bi­bli­o­gra­fi­je 
Ra­dij­ske­igre 
Moj bog, Di e go, radijska igra, Ra di otelevi zija Ljub lja na, Uredniš tvo kul turno­umet ni ških od daj, Ljub lja na 1978. 
Šum kot nav dih, poetic ni ekspe riment, Ra di otelevi zija Ljub lja na, 1982. Afan ti, radijska ko medija iz uj gurskih zgodb, Ra di otelevi zija Ljub lja na, Ure­dniš tvo kul turnoumet ni ških od daj, Ljub lja na 1985. 
Etu da za Svita, radijska igra, Ra di otelevi zija Ljub lja na, 1986, in Ra dio Sa­
rajevo, 1990. 
Pajkov sij, radijska igra, Ra di otelevi zija Ljub lja na, Uredniš tvo kul turnoumet­ni ških od daj, Ljub lja na 1986. Be la kraji na, scena rij, Ra di otelevi zija Ljub lja na, Ra dijski pro grami, Ljub lja­
na 1988. 
The White Country, scena rij, v an glešci ni, Ra di otelevi zija Ljub lja na, Ra dijski programi, Ljub lja na 1988. 
Freske in me hur cki, ekspe rimen talna ra di o dram ska kan tata za govorece in pojo ce gla sove, ekspe rimen talni po sluh za custveno, Radio Slovenija, Ured­niš tvo igra nega pro grama, Ljub lja na 1991. 
Pe­sni­ški­zbir­ki 
Ma li princ ve li kega veka. Ma ribor 1974: Ob zorja. Peto. Kranj 1991: sa moza lo žba. 

 jioaliiglabiraorobii 2 Slike Gordane Kunaver kljub velikemu prizadevanju nismo muzej Kamnik. našli. 
231 


Iz­ci­kla­Be­ton­ske­lju­be­zen­ske 
J 
KJE JE MA LI PRINC 
MA LI PRINC JE V DON KI HOTOVEM OKLE PU TAKO PO CA SI POTU JE PO SVE TU 
MA LI PRINC JE SME ŠNI DO BRI PRI JATELJ 
ON JE MA LI VRA ŽJI VOHUN KI NE DA MI RU 
Iz­ci­kla­Pe­smi­zem­lja­nov 
dru­ga 
vpra ša mo te veli ki guverner kam naj še 
po lo ži mo na šo cloveško glavo naš astma tic ni 
prsni koš s srcem vred 
v slad kost fi govega 
v trp kost lovorovega venca 
vpra ša mo te veli ki guverner smo mar slo novi na tvojih pa lic ali kaj 
Žen­ska 
Ce se žen ska spla ziš 
v ta nav dah nje ni svet 
Ce ko ga vpra šaš: Kdo je lju bez ni uka zal ne spec nost 
Ce se raz kosa na na lju di še petaje pri bli žaš pravemu 
Kaj te dvig ne od tal da vsa kokrat vi diš stvarje nje pod sabo 
On ko se vra caš in vra caš 
In od hajaš odhajaš 
katera vec nost to la ži 
tvoje skr bi in mu ke lju ba kdo ve za nje 
Iz katerega na ravne ga grla se ro di zla ta ma ska da ho dijo k njej lju dje 
po to la žbo išcoc iz gub lje ne 
brevirje src 
Ce­imaš­zju­traj­pe­sem 
Ce imaš zju traj pe sem imaš zju traj življe nje 
Ko imaš življe nje 
ne veš da imaš tam bli zu levega vodnja ka smrt 
ki ca ka na tvo jo pe sem 
Ko si bli zu vo de se vzne mi rijo zvez de ki sledijo ma terinstvo ne ba 
ko si bli zu cloveka 
se me po stane te lo 
ki sle di pe sem edi ni po ži rek vi na 
Ce zju traj ni maš pe smi ni maš življe nja 
Ne veš za kaj bi se šla bo rit 
Kruh se to pi v vi nu 
Vino se než no smeh lja v ustih kakor dve žen ski
 na be li ska li 
da lec stran od smrti ki ca ka na tvo jo pe sem 

232 
Ti­sti­ki­je­ušel  Ne­bom­re­kla:­ni­sem­ve­de­la  
Ti sti ki je ušel iz tovarne. Oblak  Ne bom rekla: nisem ve de la.  
crni. Kot ta ki pri haja iz naju  Ne bom.  
nad na ma.  Ni sem ma rala vedet in za gla di no ki prši predme  
Tudi mi smo tovarne.  ni sem ma rala prav nic ve det.  
Za daj za njo je ne kaj bi lo.  
Ki smo tovarne  Za ti sni la sem du šo in kri uše sa oci  
z vrtovi s po lji v plavem  me so in zarjo ki je udarja la ven iz te ga.  
da lec od tod. Ven dar  Ni sem ma rala. Kovala sem zvez de s ti sto ki ni mo gla  
tovarne.  bi ti jaz. To sem dela la v ve li ki la ži.  
(Vedno kak stroj pri škrt ne  Potem je plju ni la va me.  
lju be zen v nje ni sla bo sti.  
V nje nem hru stancnem skle pu.)  Vze la sem ro žo in jo je dla.  
Krave so za cu de ne obra ca le oci.  
Ni ti ti ne veš ni ti jaz.  Vse so bi le obrnje ne k za ho du. Za nje govi mi  
Nih ce.  ustni ca mi je na na cin na smrt za pu šce ne ga  
v reha bi li tacijskem zavodu  
Ona bo ob stodvajsetletnem ju bi le ju  krilil in ma hal nekdo.  
mol ca la.  Imel je prav ta ke ustni ce kot jaz  
Lju be zen ki ni ma praz ni kov  ko za nji mi ne kaj krili in ma ha in ne odne ha.  
ko se za klju ci.  
In ena ro ža je bi la pre ma lo.  
Ti sti ki je ušel iz tovarne. 
 Na so boto.  
Ar­te­mis­Del­fe  
V Del fe ne pri deš po no be ni poti 
 Usmi lje ne zvez de  
Ne pri deš po žerjavi ci  
ki je osta la na je zi ku  
po pe ce nih je sen skih oli vah  
Vse je dovolje no  
In ven dar jih ne pre li si ciš  
z ju nijem v oceh  
ali z re zi lom v ži lah  
Ne spoz najo te  
in mo raš  
na zaj  
Ce je klic Artemis  
ki je pri soten v za cetku  
vsake od nas  
dovolj gla sen  
in ce je dan dovolj la cen:  
Pojdi  
In ne po za bi:  
Vrata iz go na so ve dno odprta  
In ne po za bi:  
Naklo nje no sti Sveta ne naj deš ve dno ob pravem ca su  


233 


Foto: Dušan Letnar 
234 
Kristina­Jamšek1 Pot­v­Rudnik­9,­Kamnik kristina.jamsek@guest.arnes.si 

Pesmi­pesnic­in­pesnikov­GSŠRM­Kamnik 
Nic ni novega na svetu, 

nov-a sem samo jaz 
Mala pesniška zbirka, ki jo mladi pesniki in pesnice Gimna­
zije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik pod naslovom Nic ni 
novega na svetu, nov-a sem samo jaz pošiljajo v svet, je poskus 
in dokaz, da mladi razmišljajo, cutijo in obcutijo, da to zapišejo in prelijejo v poeticni jezik in da s tem so in bodo naša skupna optimisticna prihodnost. Veckrat jim damo priložnost, vec bomo 
vedeli o njih in tem, kam in kako gre naš skupni svet.  Kljucne besede: pesmi, pesniki in pesnice Gimnazije in sred­
nje šole Rudolfa Maistra Kamnik 
A small collection of poems by young poets and poetesses of the Rudolf Maister Kamnik Grammar and Secondary School entitled Nothing New in the World, I Am the Only New One Here (Nic novega na svetu, nov-a sem samo jaz) is proof that young people can write down what they think and feel using poetic lan­guage, thus representing hope for present and future genera­tions. The more opportunities we present them with, the more we will get to know them and understand in what direction our world is heading. Key words: poems, poets and poetesses of the Rudolf Maister Kamnik Grammar and Secondary School 
Špela­Cotman­(2.­letnik) Papirnati­ladjici­(Skoraj­gazela) 
Burja spet cez ruj nam veje, nova sem samo jaz. Niti sonce nas vec ne greje, nova sem samo jaz. A v meni nežen plamen gori – zanj veš le ti … 
Kar samo se mi smeje, nova sem samo jaz. 
Po Savi spustila sva dve ladjici želja – le kam? Tvoja bližina je vse, kar šteje, nova sem samo jaz. Nekdo se bo predramil, ce ju bo ujel … Na svetu nic ni novega, nova sem samo jaz. 
… in dve ladjici … ob tebi 
Aleksander­Šuštar­(3.­letnik)­Heroj 
Se še spomniš,  
ko si rekla, da nekoc bom rešil svet? Ta pogovor mi odmeva v mislih, vsakic, 
spet in spet. 
Še verjameš? se sprašujem, ko želim si to verjet‘. Nic vec novega ni, kar bi rekel, da prinese sreco v svet. 
So poeti zdaj heroji, 
ko ustvarjajo nov svet? 
Od peres se jim preliva zgodba zmage in poraza, pesmi ognja, pesmi ptic. O, da slišim njihov klic. 
Spet peresa so jim žgali, 
tja v sonce jih poslali, 
pręvec glasni so bili, 
vosek s kril se jim topi. 
Vsi heroji bodo znašli 
se v temi slej al‘ prej. ceprav sonce so ljubili, 
nikdar niso ga dobili. 
Jaz pa nov sem, 
nenapisan, 
krila v soncu se blešce, 
v tej svetlobi zgodbo pišem, 
usoda ne doloca me. 
Nic ni novega na svetu, kar pokažem ti lahko, 
kar povem ti,  kar ustvarim, se ponavljalo le bo. 
Ni besed, ki ni izrekel 
še pred mano jih nihce, 
ni je zgodbe nepoznane,                               
razen ene – 
moja je. 
Zato naslednjic, ko letim, 
daj, verjemi z mano spet, da sem vreden nove zgodbe, da heroj lahko sem ta, 
ki ga tema ne konca. 

 roorialoiirirjaljioi iljialoiaai 
235 


Mojca­Prohinar­(3.­letnik) Zmoreš­(za­en­dober­rap)­­
Kdo bi si mislil, da tok je zapleten 
met cloveka rad, da mu ne bo vseen. Naucila sem se lekcije, da treba je živet, 
ker, dons al pa jutr, loh potone ta svet. 
V lajfu zmeri vec je samo padcev, 
brez vzponov, brez pobiranja s tal. 
Pa pride dan, ko prideš, pa vidiš, pa cilju, skoz, uideš, v slabo družbo zaideš, zacneš se že spraševat, kam loh s tem prideš. 
Sam to ti ni rešitev, poglej se v ogledalo,  
pa vpraš se, kdo si, kaj te spremeni in kaj te poživi. Tablete, alko, droge, te stvari, 
kam prilezel si, vse to nas skrbi. 
Zdaj pa resno, glavo gor, ne boš šel vec tja dol. Nisi tega vreden, pa tud ce si poseben. Pa skoz isto sranje, ne moreš se ga rešit, skoz padaš, pa vladaš, pa z lajfom propadaš. Ne moreš vec naprej, najrajši bi koncal, dal stran vso bolecino, 
na drugo stran bi šel. 
Sam to ti ni rešitev, a veš, kaj bi s tem naredil? 
Sam dvignil bi sovraštvo, povsod, še v razredu, na ulicah, po šolah, pa še kje drugje. 
Sam bolecino bi širil, ker ljubezen vec ne vre. 
Vsi smo propadli in vsi smo res v k****, 
sploh naša generacija, le kje je asociacija? Skoz sam še tracanje, vidiš sam obracanje, zahrbtne prevare, ni vec spoštovanja, zvestobe al pa znanja, pa zmeraj vec je sranja. Zdaj pa resno: sprav se k seb, popravi ocene, mej rad družino pa frende, sploh pa ceni sebe. 
Edini pomemben si ti pa tvoje znanje,  ki je najpomembnejše poglavje. Ne oziraj se okol, pa naj ti bo vseen za mnenje drugih, daj, bod vsaj ti še pošten. 
Kaja­Nastran­(4.­letnik) Nova­samost­
Sama. 
Cisto sama. 
Odmaknjena skozi daljnogled opazujem … Sonce, oblaki, ptice, cesta, mesto. 
Svet? Neunicljivo kolesje, ki golta. Golta ljudi. Golta naravo. Golta življenje. Sem sama, a ne cisto sama. Z menoj je veter. 
Veter, ki me ponese v daljave. 
236 
Ema­Nose­(1.­letnik) Samoten­kraj­
Vsak je kdaj sam kot samoten kraj, obdan z ljudmi, a vsi ubirajo svoje poti. 
Nihce nikoli ne ostane vecno, spomini nanj se ohranijo le bežno. 
Tako se lahko tudi živi. 
Sam in brez skrbi, svobodno, brez ljudi. V svojem samotnem kraju, kjer nam je kot v raju. 
Vcasih pa samota ni odgovor na skrbi in vse, kar nas teži. Ko clovek rabi le pogovor, 
a tega ne dobi. 
Takrat, ko ni nikogar tam, takrat je clovek cisto sam. 
Vsi pomembni so še tu, nosimo jih v srcu. 
Dokler nanje spomin je obujen, 
vsak samotni kraj je razblinjen. 
Lucija­Baša­(4.­letnik) 
1. 
Umik 
neznano kam 
Utrip 
zagotovo zaman 
Premik v neskoncno obzorje 
Nagib  
iz frnikol zgrajeno vesolje 
Patent cloveške misli 
Obrazi  postajajo kisli 
Upad 
prihaja z zahoda 
Destrukcija 
našega roda 
Ogledalo naše prihodnosti 
Opomnik smernik brezizhodnosti Opora skleroznih kosti 

Opozicija življenja 
otroški smeh. 
2. 
Ko te gledam, medla slika, horizont se neba dotika. 
Upam v kraje brezdaljne, 
oci polne jutranje zarje, pot svobode strastno išcem. 
Srce vzdrhti v smereh stoterih, 
bega od ljudi k cloveku, išce duša si pocitka v soncu, iz morja v kapljo se vse pretoci, 
lesketa svetloba se v solzah premnogih. 
LJUBEZEN 
Lara­Karnic­(2.­letnik)­
Razmišljam o dnevu, o noci, razmišljam o suhoparnosti, nemoci, razmišljam o sreci, veselju teh dni, 
razmišljam o vsem, kar mi v glavi roji. 
Pa vendar – zadnja misel le tebi zvesta ostane, le nate caka in me v sladke sanje vzame, 
kjer ni ne vlaka, ki tvoj odhod naznanja, kjer ni neurja pravega, ki razdvaja. 
Tu je le mir, ki mi ga daješ ti s tvojimi iskrivimi ocmi. 
Gal­Remec­(2.­letnik) 
Kar sva drug drugemu zamolcala, je ležalo med nama kot prazna mesta v križanki, kot obcutek napetosti, 
ko sva za preproste stvari iskala pravo besedo ob jutranji kavi … 
Vanja­Lelek­(2.­letnik) Vecno 
Preden zapustila si me, naucila si me 
kaj je ljubezen, kako brez nje ne gre. 
Koncno priznal sem si resnico, da je moja ljubezen doživela krivico. Bila si nekoc, zdaj te ni vec, le ena misel nate sproži dež. 
Nika­Kordic­Zamljen­(2.­letnik) 
Minilo je leto, dve, tri, 
kar se mi kot vecno zdi. Vedno veckrat se mi zgodi, 
da vidim te v pravljici. 
Takrat beseda moja 
skupaj s tabo bo odšla, kakor srajca brez kroja v prodajo ne bo šla. 
BESEDE 
Ema­Nuhija­(2.­letnik) 
So besede, ki zadenejo, in tiste, ki bolijo. So besede, ki ljubijo, in tiste, ki besnijo. 
So ljudje, ki jih govorijo s cistim srcem, 
in tisti, ki jih ne. 
Vsaka beseda lahko zareže kakor nož, posebno ce nekomu nismo kos. 
Vcasih se zacuti, kakor da smo slepi in gluhi, 
in taki zares tudi smo. 
Veliko izmed nas ljudi ne cuti, 
ko beseda nosi prikrit pomen in zlo. 
Dosti lažje bi bilo živeti, ce vse besede zoper tebe bi na dan prišle, ce vse laži in vsa resnica razodele naše bi sovražnike 
in skupaj z njimi v pozabo šle. 
Rok­Avguštincic­(2.­letnik) 
Beseda je zvok spominov 

in spomin zvoka, prve besede in prvega joka. 
Beseda je skupek zlogov 
in zlog skupkov, 
skupek družin in skupek narodov. 
Beseda je ljubezen naju 
in ljubezen najina je beseda. 
Beseda da, ker DA je v besedi beseda. 
Luka­Malovic­(2.­letnik) 
Beseda so vse stvari, avto, hlace in tudi kri. Beseda je lahko tudi orožje, hujše kot brca v mednožje. 
Beseda je dolžnost in pravica, 
ne samo pri lotu sedmica. 
Beseda je vse in nic in zato ni za prazen nic. 237 

Luka­Malovic­(2.­letnik) Pesem 
Kaj je beseda? Je to, kar govorimo, le skupek crk ali je kaj vec? Je to nekaj, kar razumem, ali nekaj, kar iz ust sunem? Je to pesem, ki jo pišem, ali so le crke, ki na list jih rišem? 
Vem le, da prihaja iz srca ta moja kratka pesmica. 
Nejc­Grcar­(2.­letnik) 
Beseda je delcek sestavljanke cloveka. Beseda nam odpre pot v neznano, nas postavi na bojišce in v roke stisne katano, 
nam pove, kaj je bilo, kaj bo in kaj je sedaj, 
ce nas kaj žuli, nam pove, zakaj, in nas opomni, da cas se izteka, da smo tukaj že od pamtiveka, 
da treba je nekaj narediti 
in nic vec si oci megliti. 
Lucija­Baša­(4.­letnik) Beseda­življenja 
Išcem besedo življenja, išcem jo že vrsto let, ta beseda, že zdavnaj izgubljena 
se mi izmika vedno in spet. 
Vsakic je v novi obliki, vsakic ima nov obraz, spreminja odtenke na svoji sliki – kaj na njej predstavljam jaz? 
Pojem dolgo pesem hrepenenja, v odgovor slišim le njen odmev; išcem nekoga, ki pozna besedo življenja, 
da še sama jo izvem. 
Matevž­Keber­(2.­letnik) 
(Crka na crko sestavi besedo, 
beseda z besedo se tvori v stavke,  
stavki pa v kratke in dolge sestavke.) 
Beseda ima cudežno moc – lepa ti orosi oci, 
polepša dan in pogled razvedri. 
Grda pa dela ravno nasprotno – kot nož se ti zarije v hrbet, rani srce 
in nikoli v pozabo ne gre. 
238 
Tim­Kogej­(2.­letnik) 
Kaj bi clovek brez besed, brez besednega zaklada? Besede so kot sladek med in še slajša cokolada. Z njimi je prav lepši svet, 
brez njih pa jezik strada. 
DOM,­DOMA,­DOMOV,­DOMOVINA 
Eva­Loncar­(2.­letnik) 
Dom je, kjer živiš, 
dom je, kjer nekomu pripadaš, dom je, kjer si ljubljen. 
Doma si vedno dobrodošel, 
domov se lahko vedno vrneš. 
Domovina so domovi nas vseh, 
ki se borimo za enake vrednote, 
domovina je medsebojna pomoc v casu, 
ko je to najbolj potrebno, domovina je enost in sodelovanje.    
Manca­Dobnikar­(3.­letnik) 
Moj dom je tam, kjer je toplo. 
Moj dom zaživi, kjer srce se umiri. 
Moj dom ni hiša, ni prostor. moj dom so ljudje, ki grejejo srce. 
A nimam stalnega doma … 

Danes srce živi tu, jutri tam, živim kot nomad. 
Pa vendar – kamorkoli pridem, tam sem doma, kjerkoli sem sama – tam sem doma. 
Zdi se, da nabiram kroge, 
zdi se, da ubiram vedno iste poti. 
Moj dom je tu, moj dom je tam,  
živim kot nomad. 
Mojega doma ni nikjer. 
Moj dom je povsod, vsak vecer. 


Sa­ša­Bu­can1 Ore­hov­lje­19,­Kranj sa­sa.bu­can@gma­il.com 

Fer­do­Mayer­(1927–1994) 
Je­zik­bar­ve 
Sli kar Ferdo Mayer se je ro dil leta 1927 v Ma ribo ru. Po osnov ni šo li se je vpi sal na umet ni ško šo lo v Grad cu. Leta 1946 je bil med prvi mi štu den ti, ki so svoj štu dij za ce nja li na novo-u stanovlje ni Aka de miji za li kovno umet nost v Ljub lja ni. Po za­klju ce nem štu diju (1950) je zna nje sprva pre dajal na Gim na ziji v Ma ribo ru, kjer je po u ceval ri sa nje, leta 1954 se je pre se lil v Kamnik in se za po slil na Osnov ni šo li Fra na Al brehta. Li kovni po uk je po u ceval vse do leta 1978, ko se je po pol no ma po svetil svoji umetni ški poti in dobil status svobo dne ga umetni ka. Na li kovnem po drocju je s svo ji mi de li uspe šno pri do bil tu di dve šti pen diji Mo ša Pija de, ki sta mu omo go ci li štu dijska potovanja (Pariz, Šved ska). S svo jim de lom se je pred stavil na števil nih sa-mo stojnih in skupin skih razstavah doma in v tuji ni, zelo rad pa se je ude le ževal tu di li kovnih ko lo nij. Leta 1987 se je iz Kam ni ka prese lil v Lom pod Sto rži cem, kjer je mno go prez go daj tu di skle-nil svo je življe nje. Kljuc ne be se de: Ferdo Mayer, sli karstvo, figu rali ka, ab strak­cija 
Pain ter Ferdo Mayer was born in 1927 in Ma ribor. After fi­nis hing primary scho ol, he enrolled in the art scho ol in Graz. In 1946, Mayer was one of the first stu dents to en rol at the newly establis hed Academy of Fi ne Arts in Ljub lja na. After completing his stu di es in 1950, he ta ught drawing at the Ma ribor Gymna­sium. In 1954, Mayer moved to Kamnik and was employed at the Fran Al brecht Elementary Scho ol. He ta ught art un til 1978, when he devoted him self entirely to his own ca reer in the arts and ga i ned the sta tus of a fre e lan ce artist. He al so obtai ned two Mo ša Pija de scho larships, which ena bled him to study in Pa ris and Sweden. He pre sen ted his work at nu me rous so lo and gro­up exhibitions at home and abroad, and parti ci pa ted in vario us art co lo ni es. In 1987, he moved from Kam nik to Lom pod Sto rži-cem, where he en ded his li fe much too so on. Key words: Ferdo Mayer, pa in ting, fi gu ral art, ab strac ti on 
»Barva in jaz sva eno. Jaz sem sli kar.«2 
V novembru 2021 je bila v Gale riji Miha Maleš v Kamni ku odprta razstava slikarja in likovne ga peda go-ga Ferda Mayerja. Si cer po ro du iz Ma ribo ra je Ferdo Mayer ve ci no svo je ga zre le ga ob dob ja pre ži vel v Kam­ni ku, kjer si je z dru ži no ustvaril tu di svoj dol go letni dom, ob upo koji tvi pa sta se sku paj z že no pre se li la v Lom pod Storžicem. 
Sli kar Ferdo Mayer se je ro dil leta 1927 v Ma ribo ru. 
Po osnovni šoli se je vpisal na umetni ško šolo v Grad-
cu. Leta 1946 je bil med prvi mi štu den ti, ki so svoj štu dij za ce nja li na novou stanovlje ni Aka de miji za li kov-
 iriailoiraaoagooiaraj aoalaobiijaiala galrija 
Paul Klee, 1914. 

no umet nost v Ljub lja ni. Svo je zna nje so mu pre daja li števil ni ta krat uve ljavlje ni sli karji in pro fesorji: Fran ce Mi he lic (ris ba), Bo ži dar Ja kac (gra fika) in Goj mir An ton Kos (sli karstvo), ce ome ni mo le nekatere. Po zaklju ce-nem študiju (1950) je svo je zna nje po globil še na sli­karski spe ci al ki pri Goj mirju An tonu Kosu. Leta štu dija so Mayerju pri ne sla odlic no ris bo, ohranje ne štu dijske risbe z ur ve cerne ga ak ta, portreti, ski ce in kro kiji pa kaže jo na odlocno in pre priclji vo potezo, ki jo je Mayer uspel ohra ni ti tu di v svo jem sli karstvu. Pro fesorji na akade miji so v nje govem de lu pu sti li mo can pe cat. Ne gre poza bi ti, da je bil rav no v ca su Mayerjevega štu dija na aka de miji tu di cas, ko je bi lo na slovenski kul tur­


ni sceni veli ko nasprotij, revolu ci o narnih sprememb. 
Predvojno sli karstvo, ki je bi lo vse bin sko dru žbe no an gaži rano, je za me nja lo in preglasi lo vse bin sko po e-no stavlje no in pre priclji vo podaja nje vse bi ne. Na to je vpli vala tu di leta 1947 v Ljub lja ni organi zi rana raz sta­
va sovjet skih umetni kov, ki so se ukvarja li predvsem 
z dru žbo in nje no obnovo kot ce loto, posa mez nik, nje-
gov vsakdan in njegova hotenja pa so bili potis nje ni na 
stran. Ven dar pa so ime li mla di štu den ti sre co, da so jih po u cevale na predne in pred vsem ši roko razgleda­ne umet ni ške ose bno sti. Tu di mla di sli kar Mayer, ki je 
di plo mi ral le pet let po koncu druge vojne, se ni usme­
ril v ta krat naj bolj za že le no smer umet no sti, to rej v so-
ci al ni rea li zem, ampak mu je vseskozi ostala pri srcu 
in tim na te ma ti ka, clovek kot po sa mez nik in hkra ti del šir še ga dru žbe ne ga okolja. V nje govem za cetnem ob-
dob ju lahko spremlja mo predvsem vsebin sko moti vi-
ko, ki se loteva v prvi vrsti fi gu re in tu di kraji ne. Prav za-239 

prav bi o tej moti vi ki lahko govorili v vsakem od obdo bij 
ustvarja nja sli karja Ferda Mayerja. Ta koj po za kljuc ku 
akade mije je opravil tudi slikarsko speci al ko pri Goj­
mirju An tonu Kosu (mo nu men tal no sli karstvo). Kma lu za tem se je za po slil kot pro fesor ri sa nja na gim na ziji v Ma ribo ru, leta 1954 pa je sprejel pro fesu ro na gim na­ziji v Kam ni ku. To je bil tu di cas, ko se je v Kam ni ku za stal no na se lil in s svo jo dru ži no bi val v enem od sta no-
vanj na gra du Zaprice. 
Petde seta leta so cas, ko lah ko o umetni kovem opu su govorimo pred vsem o navezavi na fi gu ro, ob njej pa vzni kajo seveda tu di dru gi kla sic ni moti vi, kot so kraji ne, ti ho ži tja in pej sa ži. Fi gu re sli ka po sa mic no, iz po stavi nji hovo osebnost, z barvo nakazu je do življa­nje upo dob ljen ca. Mayerjevi portreti ni so veristic ni, ne po sne majo real ne ga, a vendar se nanj navezu je jo. Ne sli ka posa mez ni kovih osebno stnih lastno sti, ampak se loteva figu re kot po ma gala za pred stavo enega od cle nov dru žbe, ki jih vse skozi sre cu je mo. Ma ti z otro­kom, pro dajal ka pre prog, ri bic, glas be nik – ne zna ni znan ci, ki so tu kaj kot zna cil ni pred stavni ki ne kega šir še ga ca sa. Pred nas jih po stavi fron tal no, na sli ka jih le z naj bolj osnov ni mi crtami. Ne sku ša se po sveca-ti posa mez nim osebno stnim detajlom, ampak se zdi, kot da si te fi gu re le že li in ho ce upo do bi ti. Po go sto so zasnovane s temni mi kontu rami, ki nas spomnijo na Rou a ultovo3 in Beckman novo4 sli karstvo (Glas be­nik, Ma ti z otrokom, Po be sne li ko nji …), v Prodajal ki preprog v obli kovanju obra za od meva mi stic nost Cha­galovih než nih brez težno stnih fi gur. Figu re postavlja pred nevtral na, doma la enobarvna ozadja, ki prav z barvo govorijo o pro storu, ki mu po sa mic na fi gu ra pri-pa da – než na mo drina pri Prodajal ki pre prog ozna cu­je son cni jug, glas be ni ka po stavi v za temnjen pro stor odra, ma ter z otro kom v in terier svoje ga do ma, ri bic je skrit v skromnem prostoru svoje prodajne hiši ce. Kot da fi gu ra slu ži te mu, da se na nje ni povr ši ni raz bo hoti barva. Sled nja pri Mayerju vse skozi igra naj po mem­bnej šo vlo go. Z njo iz raža, kot na raz stavi leta 1955 pove tudi sam5, najrazlic nej ša ob cu tenja. Ne kakšna me lanho lija veje iz teh podob, ki pa jih hkrati zazna-mu je tu di moc na ekspre siv na nota v po daja nju barve na na cin impa sta – to rej z de be li mi na no si, ki jih umet­nik na na ša ta ko s co pi cem kot tu di s sli karsko lo pa ti-co. Ta na cin mu omo go ca tu di do dat no kontrolo nad igro svetlo be v samem delu. Tehni ka debe lih nano sov, pla stenje po sa mic nih barv ene cez dru go pa s se boj po ne kod pri ne se tu di di na mi ko in dra ma tic nost, ki ju lah ko opazu je mo na primer pri delu Pobe sne li konji. Nano si so vec pla stni, sko zi zad nji sloj pro sevajo tu di spod nje pla sti in ta ko vna šajo v po sa mic no de lo obcu­tek vecpla stno sti. Po ne kod so na no si ta ko debe li, da vanje re že po sa mic no vre za ne kontu re – krat ke, hitre poteze, ki pri spevajo k do dat ni pla stic no sti, ce ravno je obravnavana snov, pred met ali fi gu ra sli kana plo sko-vi to. Ker so nano si vi dni, je gle dal cu vi dna tu di moc umetni kovega na na ša nja barve, ki po ne kod pre i de že 
v oti pljiv, tri di men zi o nal ni videz. Spod bu de, ki jih je prina ša lo moderno slikarstvo, 
tu di v pet de setih ozi roma v za cetku šestde setih let ni-so obšle umet ni ka. V ca su, ko je Mayerja pri tegni la fi­gu rali ka, se je za cel spo prije ma ti tu di z obraz ci do ce la 
razkroje ne, abstrak tne likovne govorice. Ta svoje jedro 
ozi roma iz ho di šce še ve dno po i šce v re al nem svetu, 
vendar ga razkroji, seci ra in ohrani le linije. Pri delih, ki so nastala v letu 1960, na primer Za hod in Vecer, lah­
ko vidi mo, da se je za cel umet nik doti kati po pol no ma novih kon ceptov. Ta de la lah ko poveže mo z in forme-
lom,6 ki se v svojem bistvu popol no ma izogi ba obliki 
in na ravne mu. In formel je za hteval spon tane ga umet­
ni ka, ki zna izrazi ti sebe, svoje notranje stanje, ki se ne kontroli ra, ki ne raci o na li zi ra. V omenje nih delih se 
Mayer sli kanja ozi roma li kovne vse bi ne loteva na na-tan ko tak na cin: spon tano, z odloc no gesto, mocno pa 
ta dela zazna mu je sama tekstu ra, ki postane otiplji­
va. Teksturna oti plji vost in po na klju cju izo bli kovana struktu ra oblik in vri sov pa je prav za prav za Mayerja tako zna cil na kot nje gova po se bna po svece nost barvi. 
Moti vi na omenje nih delih so abstrahi rani do okostja tele sa same ga predmeta, kjer zaznavamo zgolj aso­cia tiv ne podo be oziroma neko asoci a tiv no vez s sa­mim moti vom. 
Ne gre zane ma riti dej stva, da Mayer novosti ni spoz-naval in spre je mal le ob go stu jo cih tu jih raz stavah, bil je tudi dvakrat ni prejem nik študijske štipen dije Moša Pija de.7 S prvo je leta 1960 odpotoval v Pariz, kjer je spoz naval ne le moderne tokove in novosti slikarstva ti stega ca sa, ampak tu di kla sic ne do sež ke umetno sti. Že v Parizu so na stale odlic ne crno-be le ris be – pa ri­ške vedu te v tehni ki tuša. Kmalu so jih zame nja li iz­jem ni barvni akva reli, ki so Mayerja že na gi ba li v smer, za katero se zdi, da ga je pravza prav vedno vlekla vase 
–redu ci rano real nost. Real nost zato, ker v teh akvare­
lih še cuti mo de le, po sa mic ne arhi tekturne cle ne, ki pripa dajo pri kazu do lo ce ne stavbe. Znacil ne pa riške vedu te pona zo ri z mre ža mi verti kal in ho rizon tal, med katerimi in cez ka tere nana ša barvne ma de že, packe in li se raz lic nih to na li tet, ki pa v kon cni fa zi ucin kovi to prica rajo iz re al no sti poz na ne moti ve. 
Ena od pri ljub ljenih te hnik, ki jo je Ferdo Mayer moj­
strsko obvladoval, je tudi tehni ka monoti pije. Zahtev­
na te hni ka med sli karstvom in gra fiko mu je bi la kot odloc ne mu za pi sovalcu pi sa na na ko žo in ta ko jo je za cel upo rablja ti. Nje gove monoti pije, ki so na staja le v po sa mic nih ma lih ci klih, lah ko sprem lja mo že od dru­
ge polovi ce petde setih let, pose bej pa velja omeni ti mo noti pije, ki jih je avtor ustvaril v šestde setih letih. Naravne oblike so se popol noma razpr ši le, razpa dle 
so na li sa ste barvne ko prene, kjer se cu ti av torjevo in tenziv no custveno do gajanje v sub jektiv ni in terpre­taciji na rave. Vse se odvija v brez koncnem pro storu – sli karska plo skev je le del cek ne kega konti nu i rane ga ne skoncne ga pro stora brez za cetka in brez kon ca. 
  orgrioalraoiliari  
240     grafiargaloojoaioir­sionizmom. aarlririBai iliargrafiiariirioioa aro aaaraarjaaoiailjojbljai leta 1955.   7  orlljaiooiojiarioli­aroloiooblioaigiiraljaro­iroiolliarabragarioia boilooljaiigolaiji Prvo štipendijo Moša Pijade je prejel leta 1960, ko je od­potoval v Pariz, leta 1966 pa mu je istoimenska štipendija oogoilaijobiaja  

V svo jem zre lem in poz nem ob dob ju je Ferdo Mayer iskal svoj izraz v abstrak ciji. Nekako se zdi, da ga je ves ta cas ne kako pritegovala k se bi – Mayer se je k njej ve no mer vra cal in od vracal, ka kor da bi se bal preda ti te mu brez be se dne mu je zi ku, ceravno ta po go-sto govori sko zi barvo, ki ji Mayer od svo jih za cetkov do konca daje prvenstveno mesto. Abstrak tnih tem se po go sto loti na ve li kih plat nih, kjer z moc ni mi mo dri-mi, ru me ni mi in rde ci mi barvami ustvarja pravi barvni vi har. Ta barvna shema ostaja z njim od prvih potepov v ab strak cijo v šest de setih letih, ko že zac ne vpe ljeva-ti veli ko plat no. Najveckrat na rde ca oza dja ve li kega plat na z ve cji mi eno barvni mi plos kvami ali le s šir ši mi in tanjši mi barvni mi pasovi zapol nju je pro stor sli ke. 
V svo ji zad nji fa zi je po novno obrnjen v ab strak cijo. Sled nja je vse bolj li ricna in umirje na. Ci kel, ki ga av tor po i me nu je La ta che (li sa) in ga lah ko zasle di mo so­ca sno z dru gacno li kovno govorico že v osem de setih letih, po me ni vnovi cen av torjev po gled na zaj (li so kot izrazno sred stvo je avtor upo rabil že v de lu Otok iz leta 1960, svoje nada ljevanje pa je našla v avtorjevem zre­lem ob dob ju v že ome nje nem ci klu). V de lih iz se rije La tache se sli karske plos kve spet cle nijo na po sa mez ne trakove in li se zna cil nih rde cih, crnih in rjavih to nov, vendar svo je ga življe nja ne ži vijo ne znotraj po sa mic ne temne kontu re in ne po lo že ni drug ob dru gega kot dru-god. Novost je nebe ška modrina ozadja, na katerem vzni kajo forme: raz bi to v po sa mic ne cle ne še cu ti mo mi metic no po do bo ne ke celote – kakor da bi av tor ne skušal popol no ma opusti ti predmetne ga. Tako se nam po go sto zaz di, da gle da mo raz bi ti ne na ne skoncnem morskem povr šju. V teh de lih je za uci nek do dat ne svetlo be Mayer po skr bel tu di s po sa mic ni mi in terven­cija mi bele barve. 
Ferdo Mayer je so potnik ge ne racije, ki je svo je li­kovne teme lje postavlja la v nemirnih, a hkrati najbolj iz jem nih šestdesetih letih, ko je svet preplavlja lo dina­mic no po li tic no, dru žbe no, kulturno in pred vsem li kov-no življenje. To je cas števil nih novih mo derni zmov, ki jih je lah ko Mayer spoz naval v Pa rizu, me stu, kamor je ne nazad nje pot vodi la vsakega umetni ka. Tam je spoz nal nove tokove, umetnost, ki je ti sti cas ži vela na obeh stra neh Atlan ti ka. V svo jem de lu je v vseh živ­ljenj skih ob dobjih pre stopal od fi gu rali ke v ab strak ci­jo, a zdi se, da se od fi gu re do konca ni že lel ali ni mo-gel poslovi ti. Njegova pot v abstrak cijo je tako vselej vzni kala in se ustavlja la ter se cez cas po novno za ce-nja la v nekoli ko spreme nje ni, a vendar le umetni ku la-stni ab strak tni govorici. Opus ka že na ze lo raz no li kega avtorja, pri ka terem se po go sto kaže jo ak tu al ne li kov­ne tenden ce ca sa. Ker se je Mayerja so clovek vedno doti kal, prav tako kot tudi narava, je v njegovem delu vedno cu ti ti custveno kompo nen to, nema lo krat tu di po u darjen simbo li zem. V splošnem bi lahko rekli, da je pred nami umetni ška osebnost nemirne ga notranje ga sveta, ki ga je av tor vestno in is kreno iz ražal z barvo. 
ima svoje barve, ki ga morda oz na cu je jo bolj kot kaj drugega.« 
Ferdo Mayer je svo ja de la raz stavljal na sa mo stoj­
nih in skupin skih razstavah tako doma kot v tuji ni, rad 
se je ude le ževal tu di li kovnih ko lo nij. Leta 1987 se je iz Kam ni ka pre se lil v Lom pod Sto rži cem, kjer je mno-go prez go daj skle nil svo je življe nje. 
Ob pregledu obširne ga opusa lahko sklepa mo, da 
je bil Ferdo Mayer za ni mi va, sa mo svoja in pred vsem 
po pol no ma umetno sti preda na osebnost, ki pa se za­radi svoje narave,8 ki sta jo izpol njevali predvsem nje­
gova dru ži na in sli kanje, ni ni koli uspel zavi hteti med vecja ime na slovenskega sli karstva. In ce prav ostaja obroben av tor, bi si za gotovo za slu žil vec po zorno sti. 

»Barva mi po me ni vec kot kompo zi cija. Barva mo ra 8 »Preprican sem, da lahko slikar postanem tudi doma in poveda ti, kar vidim, cu tim in ho cem. Naj ne ka rak teri­da bi mi tujina mogla dati le vecjo razgledanost. Ce kje, 
potem je misli, barv, motivov, vsega dovolj pri nas doma, 
zi ra sa mo zu na njo sti, ampak custvo, mi sel, hre pe ne­
sredi tisoc novih stvari, ki jih vsak dan doživljamo …,« Zvone 
nje, ve se lje in ža lost, zlo in do bro. Gre za do ce la in­
roroaraoiailjoLjudska di vi du al ne barve po sa mez nih zna cajev. Vsak clovek pravica, 1955. 241 

Kompozi ci ja I, 1962, olje na platnu, 122 x 142 cm 
(Foto: Brut Carniolus) 

La ta che, 1980, olje na plat nu, 72 x 82 cm (Foto: Brut Carniolus) 

Proda jal ka pre prog, 1954, olje na platnu, 98 x 71 cm (Foto: Brut Carniolus) 


Brez­naslova,­1960,­monotipija,­50­x­70­cm­
(Foto: Brut Carniolus) 


Pa­riz­–­Mon­tpar­nas­se,­1960,­akva­rel,  100 x 70 cm (Foto: Brut Carniolus) 

Kri­sti­na­Jam­šek1 Pot­v­Ru­dnik­9,­Kam­nik kristina.jamsek@guest.arnes.si 

Sli­kar­ka­Mi­ra­Re­snik 
Mi ra Resnik, aka dem ska sli karka, je kot univ. dipl. inž. ke mij­ske tehno lo gije de la la v kam ni ških po djetjih in v Le ku v Meng šu. S sli karstvom se je za ce la ukvarja ti leta 1998. Leta 2018 je ma gistrirala na Akade miji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljub lja ni. Raz stavlja od leta 2004 na prej in v tem ca su je na ni­za la 17 sa mo stojnih in pre ko 50 sku pin skih raz stav. Za svo je de la je bi la vec krat na graje na. Kljuc ne be se de: Mi ra Resnik, aka dem ska sli karka 
Mi ra Resnik, an acade mic pain ter, worked in vario us compa­
ni es in Kam nik and in Lek in Men geš as B. Sc. En gr. of che mi cal 
techno lo gi es. She started pain ting in 1998. In 2018, she rece-
i ved her master’s de gree from the Academy of Fi ne Arts and De sign in Ljub lja na. She has be en exhibiting sin ce 2004, and has du ring this ti me held 17 so lo and over 50 gro up exhibitions. Her work has be en awarded several ti mes. 
Key words: Mi ra Resnik, aca de mic pa in ter 
Mi ra Resnik se je rodi la leta 1954 v Kamni ku, kjer tu di ži vi. Leta 1978 je di plo mi rala iz ke mije na Fa kul­teti za na ravoslovje in te hno lo gijo v Ljub lja ni. Naj prej je bi la za po sle na v KIK Kam nik in v Uto ku, od leta 1985 do upo koji tve leta 2010 pa v Le ku v Men gšu. S sli karstvom se je za ce la ukvarja ti leta 1998, naj prej kot tecajni ca pri raz lic nih aka dem skih sli karkah in sli­karjih. Leta 2010 je bi la kot re dna štu den tka spre je­ta na Akade mijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljub lja ni; di plo mi rala je leta 2013 pri prof. Marja nu Gu mi larju in dr. Ju retu Mi kužu, ma gistrirala pa leta 2018 pri prof. dr. Ur šu li Berlot Pompe in prof. Bo ja nu Go rencu. 
Razstavlja od leta 2004. Na ni za la je že 17 sa mo-stojnih in pre ko 50 sku pin skih raz stav: 
– 
2004 – Terme Snovik 

– 
2006 – Hotel Aj da, Mo ravske To pli ce 

– 
2006 – Elek trona bava, Crnu ce 

– 
2007 – Ga le rija Štiblc, Me ži ca 

– 
2007 – Knjiž ni ca Ko men da 

– 
2007 – Ga le rija Lek, Ljub lja na 

– 
2008 – Pro dajni sa lon Lip Ra dom lje 

– 
2009 – Merca tor cen ter Ši ška 

– 
2009 – Ga le rija in knji garna Be se da, Dom ža le 

– 
2010 – Ob ci na Bled 2011 – Forma Vi va Ma kole 

– 
2012 – Ga le rija Eko nom ske fa kultete, Ljub lja na 

– 
2012 – Art caffe, Ljub lja na 

– 
2015 – Ga le rija Eko nom ske fa kultete, Ljub lja na 

– 
2017 – Ko sovelov dom, Se ža na 

– 
2020 – Ga le rija Lek, Ljub lja na 

– 
2021 – Ga le rija Krka, Ljub lja na 

– 
2022 – Dom kultu re Kamnik, prva samo stojna raz­


stava v do ma cem kraju 
 roorialoiirirjaljioi iljialoiaai 

Za svo ja de la je bi la kar ne kajkrat na graje na: 
– 
2002 – 1.–3. me sto Obmoc no sre ca nje li kovnih skupin Mengeš 

– 
2006 – certi fikat ka kovosti zla ta pa leta za sli ko 

– 
2007– priz na nje zla ta pa leta za gra fiko 

– 
2008 – zla ta pa leta in certi fikat kakovosti za gra­fiko 

– 
2009 – priz na nje XXIX – Extempore – Po do ba Ljub­lja ne 

– 
2010 – od kupna na grada XI Ex Tempo re, Du plje 

– 
2011 – sli karsko priz na nje Forma vi va Ma kole 

– 
2019 – Pre mio de gli Arti sti (na grada umet ni kov), Extempore Grož njan 


Li­kov­na­kri­ti­ka 
V zgi ban kah, ki na stane jo ob ve ci ni nje nih raz stav, se naj veckrat po javi ta dva li kovna kri ti ka, oba umet-no stna zgodovi narja, in sicer Anama rija Stibilj Šajn in Iz tok Premrov, ki vsak na svoj na cin oce ni ta sli karko, nje no delo in njene likovne stvaritve. Anama rija Stibilj Šajn (Sti bilj Šajn 2017) oce nju je, da aka dem ska sli kar­ka Mira Resnik pristopa k svoje mu metje ju komplek­sno, s širokega življenj sko nav dah nje ne ga zorne ga ko­ta. Vse od svo jih ustvarjal nih za cetkov je li kovni svet poj movala kot medijsko odprt in preho den prostor. Prepletala je sli karske, grafic ne in ki parske prvi ne, kla sic no in so dobno. Nje ne stva ritve predstavljajo razi­skovalno, pronic lji vo in gibko likovno govorico, ki nasto-pa vec me dijsko. Ce prav je sli ka – po do ba – že neš te­tokrat šla sko zi spre mem be in in terpretacije raz lic nih me dijev, Mi ra Resnik vse lej po skr bi za nje no dru gacno rojstvo. Na kompo zi cijsko uravnotežen in te hnic no do-vr šen na cin sta plja raz no rodne li kovnovi zu a li za cijske pristope in gra di va. Iz raz no li kosti ustvarja urav noteže­nost, ki pri ca o in tenziv nem ra zi skovanju, o li kovnem osmiš lja nju in vsebin skem poglab lja nju zastavlje nih ustvarjal nih smernic, o vidu in uvidu tako v likovni me-dij kot v življe nje sa mo, ki je ne iz crpen vir motiv ne sno-


vi. Ko laž ne apli kacije, svo jevrstne tekstu re, perforacije in mre že ter ki parske forme za pol nju je jo in osmiš ljajo prostore življe nja. V na stalem li kovnem pro storu, ki je 249 

iz razi to pester, pa imajo pomem bno vlogo tudi barve, ki na sugestiv ni, asoci a tiv ni in simbol ni ravni prina šajo vse bin ska poja sni la ter dodat na poja sni la in pou dar­ke. Njen pristop k ustvarja nju je v smislu teo retskih 
spoz nanj v enaki me ri in tu i ti ven in ana li ti cen. Av tori-
ca pri ustvarja nju sledi svoji osebni vokaciji, svoje mu 
navdi hu, svo je mu an gaži rane mu mi sel ne mu toku, a 
ustvarjal ni rezul tati daje jo odgovore tudi na likovno­
teoretska vpra ša nja in potrju je jo nje no zna nje; vse to 
vodi k dejstvu, da so se ta usidrala v njeno podzavest in se v proce su ustvarja nja tudi podzavestno akti vi ra­jo. Slikarsko platno je za Miro Resnik ekran, ki zrca­
li svet in življe nje, pa tu di nje no spo so bnost, da vsa 
dej stva, vse svoje razmiš lja nje in spozna nje spremi nja 
v pre pricljiv in av torsko in ti men li kovni ekvi valent. Je plo skev, ki z odloc nim ustvarjal nim ko rakom po staja 
tretja dimen zija. Tako njena dela, ki teme ljijo na nazor-
no ali pa le la tentno pri sotni cloveški fi gu ri, komplek­sno in vec pla stno na govorijo na ša cuti la. 
Iz tok Premrov (Pre mrov 2020) pa oce nju je, da sli­karka na svoj ustvarjal ni proces gleda kot na nene hno osvaja nje novih prostorov in likovnih obzo rij, ki ji odpi­rajo pot k lastne mu likovne mu napredovanju. Z vsem tem se po skuša od zvati na se da nji cas, saj me ni, da mo ra ustvarja lec najti neko teme ljno soglasje med svojim notranjim svetom in svetom, ki ga ži vi, v ka te-rem ži vi in v ka terem išce smi sel. Most med enim in drugim slikarka nene hno gradi z izvirni mi podo ba mi, ne po srednim prepletom svoje ga razmiš lja nja, likovne­ga pri za devanja in pre priclji vih iz povedi. 
Mi­ra­Re­snik­o­se­bi­in­svo­jem­de­lu 
»Mo je sli ke so upo do bi tve mo jih sanj« 
»Veckrat se spra šu jem, ka ko lju dje sa nja mo. Vca sih 
ze lo intenziv no, podo be in ideje se plastijo druga na 
drugo, spet dru gic pa so sa nje praz ne, so kot rav ne ali lom lje ne crte. Sa nja mo lah ko v spa nju, lah ko pa tu di v bu dnem sta nju; ne katere sa nje po skuša mo ure sni ci ti, spet dru ge se ‘za takne jo’ v med mrež nih pro storih, kjer ca kajo, da na stopijo ugo dne oko li šci ne za re a li za cijo. 
Nekatere sanje zaradi nereal no sti lahko tudi umrejo, 
lah ko pa se iz na še pod zavesti po novno rodijo. Pri me­
ni se, v mojem notra njem svetu, nekatere sanje znova in znova vztrajno rojevajo, dokler ne najde jo poti, kako 
se ug nez di ti v mo jih de lih.« 
Barve, ma teri a li in tek sture 
»Jaz se trgam ne kje med barvo in struk tu rami. Pre­pletanje barv in struk tur, ki jih nu dijo raz lic ni ma teria li, kot so vrvi ce, cip ke, ju ta, gumbi in po do bno, mi nu di iz jem ne mož nosti za iz raža nje notra njih svetov, ki so v stalni interak ciji in prepletanju z zuna njim svetom. Nasprotja, proble mi, strahovi, pa tudi majhni in veli ki trenut ki sre ce, ki jih pri na ša življe nje, se ta ko nala gajo in prepletajo v mojih notra njih prostorih in postajajo mo ji pro stori življe nja. Barve, ma teria li in teksture mi nu dijo ne iz crpne mož no sti ustvarjal no sti in kre a tiv no­sti in me znova in znova vodijo v svetove, ki nimajo do sti sku pne ga s fizic nim pro storom. To je svet, v ka te­rem cloveški duh lah ko poleti vi so ko in svo bo dno kot 
ptica, ne o breme njen s cloveškim fi zi som.« 
250 
Slo je nje 

»Slo je nje, ki aso ci i ra na clovekove pro store življe nja, 
mi, zani mi vo, nudi ta barvna monoti pija na predho dno 
obarvanem pa pirju in mre ža, na ne se na na zgornjo po­
vr ši no stekla. Kako posa mez nik vidi slikarsko ali digi­
talno po do bo? Moj ob cu tek mi pravi, da vsa ko podo­bo, sli karsko in/ali di gi talno, gle dam sko zi ne kakšno mrežo, ki sem jo v življe nju stka la na osnovi zna nja in iz kušenj, cu stev in ob cut kov pa tu di ko mu ni kacije z drugi mi ljud mi. Po do ba, ki jo vi dim jaz, je lah ko ena ka, po do bna ali pa po pol no ma dru gacna od po do be, ki jo vi di nek do drug – prav to pa me pri umet no sti in umet­ni škem ustvarja nju naj bolj nav du šu je. Mre ža kot li kov­ni ele ment omo go ca pre hod iz dvo di men zio nal no sti v 
tridi men zi o nal nost in s tem odpi ra širok asoci a ti ven prostor, odvi sen od pogleda in domiš ljije gledal ca. Ose bna izpoved v mojih delih tako prei de v interak tiv­nost, saj od gledal ca zahteva dia log in obojestran sko 
komu ni kacijo.« 
Se ri ja Rde ca nit 

»V se riji slik Rde ca nit kom bi ni ram pre pletanje ni ti raz lic nih ma teria lov v mre žo v kom bi na ciji s sli kanim plat nom, ki ga delo ma preki njajo struktu rirane svetle povr ši ne. Ide ja za Rde ce ni ti je na stala pri retrospek­tiv nem pregledu mojih del, pri katerem sem povsem ja sno zaz na la, da se li kovni ele ment mre ža v mo jih de lih po javlja že od vse ga za cetka. Pri pravil ni osvetli­tvi mo jih del z mre žo se od pre po gled za plat no, in to tako, da sku paj s sen co mre že za plat nom tvo ri eno­vi to delo. Dvo di men zi o nal na sli ka se ta ko spre me ni v tridi men zi o nal no in nu di ilu zi o ni sticen ob cu tek pro sto­ra; ob cutek pro stora pa je lah ko rea len ali virtu a len, v smi slu duhovne ga prostora, kar me vizu al no v umetni­škem smislu najbolj zani ma. V tej seriji je nastalo ne­kaj del, poveza nih z življenj skim pro storom, v ka terem bi vam od svo je ga rojstva. Na stalo bo še ne kaj Rde cih ni ti na temo Kamni ka, toda Stari grad je zagotovo na nje nem za cetku. Si cer pa je Kam nik mo ja rde ca nit od rojstva in tako bo verjetno ostalo do konca moje ga življe nja. 
Rde ca nit – Mo je me sto II je bi lo ustvarje no kot da­rilo druš tvu Na tur Fre un de v Tro fai a chu v Avstriji, ki je prija telj sko po bra teno s Pla nin skim druš tvom Kam­nik.« 
Ose bno iz povedni ci kel Od prte glave 

»Ci kel Od prte glave je na stal ne po sredno po ope ra­ciji mo žgan skega tu morja leta 2017 kot del okrevanja po ope raciji in obe nem kot pre iz kus de lovanja mo žga­nov po pre stani ope raciji. Di gi talno obde la ne po snet­ke magnetne reso nan ce moje glave in lastne podo be po ope raciji sem ko la ži rala na plat no. Pri be se dil nem de lu triptiha gre za poe zijo, ki sem se jo namen sko na u ci la pred ope racijo in sem jo po po se gu sa ma se bi brez proble mov ponovno dekla mi rala. V tistem trenut­ku sem se spom ni la iz reka René ja De scartesa – Mi­slim, to rej sem. Tri ptih Od prte glave aso ci i ra tako na odprtost mi sli kot tu di na fi zicno ‘od prtost’ glave pri ope raciji, obenem pa dokazu je, da slikarstvo lahko de­lu je tu di kot te rapevt ska te hni ka.« 
Le­tri­zem­ose­bne­iz­po­ve­di­in­pe­sem 
Veli ke so ba ne le de ne ga ve tra (pe sem s tri ptiha Od prte glave) 
V velikih sobanah ledenega vetra umirajo pogledi najinih soncnih dni, 
za visokimi zidovi neizgovorjenih besed polegajo trave najinega nezaupanja. Skozi premrle prste mezi voda iz vseh kotanj najine ljubezni. Iz vseh temnin se dvigava v svetlobo 
kot dva ptica, ki ne vesta, kako visoko je nebo. 
Vseeno je, kako visoko je nebo, 
vseeno je, kako globoke so doline najinih razocaranj. Cisto vseeno je ... ker midva že dolgo veva, kje pokopati bolecino, pri katerem vodnjaku Resnice bajati za vodo, 
kje najti duri v velikih sobanah ledenega vetra, kako podreti zidove ledene tišine, kako izgubljati tla pod nogami 
med mehko valujocimi travami najinih spominov. Mnogo zgodb sva že napisala, 
mnogo melodij preigrala, 
nekaj nerešljivih enacb sva razvozlala, 
a še vedno ne najdeva zadnje izbe v velikih sobanah ledenega vetra.                                                
Li te ra tu ra 
Iz tok PRE MROV, 2020: Rde ca nit, Mi ra Resnik, Ga le rija Lek Ljub lja na 
(20. 10.–29. 11. 2020). Ana ma rija STI BILJ ŠAJN, 2017: Mi ra Resnik: Pro stori življe nja, Ve li ka ga­le rija Iva na Varla, Ko sovelov dom, Se ža na (14. 11.–10. 12. 2017). 

251 


Od prte glave, 2017, tri ptih, akril in me ša na te hni ka, 300 x 100 cm 

Praz ni ne – od sotnost, 2015, akril in me ša na te hni ka, 80 x 80 cm 

Prostori življenja I, 2015, poliptih in instalacija, akril in mešana tehnika, približno 170 x 170 cm 

Rdeca nit – Moje mesto, 2020, akril in mešana tehnika, 80 x 180 cm 

Rdeca nit – Moje mesto II, 2021, akril in mešana tehnika, 50 x 70 cm 

An­že­Sla­na1 Tu­nji­ška­Mla­ka­11,­Kam­nik an­ze.sla­na@gma­il.com 

Sta­ne­Ba­lan­tic­–­nad­re­a­li­stic­na­ko­re­spon­den­ca­ca­sa 
Stane Ba lan tic (1947) je sli kar sa mo uk, dejaven od leta 1969. Za cetki njegovega ustvarja nja se gajo v Klub li kovnih sa-mo rastni kov, nadalju je jo pa se v kamni ški skupi ni Nova. Sode­loval je na števil nih likovnih razstavah in delavni cah. Zavezan je nad rea li zmu, ki mu nudi ustvarjal no širino za lasten umetni ški iz raz, v ka terega uja me tego be so dobne ga sveta; za ni majo ga proble mi eko lo gije, po lo žaj cloveka v svetu. Je avtor pe sni ške zbirke Custva v be se di (2019). Kljuc ne be se de: Stane Ba lan tic, sli kar, nad rea li zem 
Stane Ba lan tic (1947) is a self-ta ught pa in ter who has be en ac ti ve since 1969. His early works da te back to the Club of Self-ma de Artists. Stane now conti nu es to crea te within the Kamnik group Nova. He has parti ci pa ted in nu me rous art exhibitions and workshops and is com mit ted to surrea lism, which offers the artist a bro ad plat form for his own arti stic expression in which he captu res the difficul ti es of the modern world. Ba lan tic is in te-rested in the pro blems of ecology and mankind’s po si ti on in the world. He is the author of the poetry col lec ti on Custva v be se di (Emoti ons in the Written Word) (2019). Key words: Stane Ba lan tic, pa in ter, surrea lism 
Stane Ba lan tic je bil ro jen leta 1947 v Kam ni ku. Po pokli cu je kovi nostrugar, vedno pa ga je pri vlacil in vabil li kovni svet. Na li kovnem po drocju je de javen od leta 1969. Leto kasne je se je vklju cil v Klub li kovnih sa mo rastni kov Ljub lja na, ki je zdru ževal li kovni ke sa-mo u ke, s katerimi je raz stavljal v raz lic nih slovenskih krajih (Ljub lja na, Tr bovlje, Domža le). Obe nem pa se je z nji mi ude le ževal de lavnic, ki so jih vo di li priz na ni li­kovni peda go gi. 
Za nje govo delovanje na Kam ni škem je bi lo odlo cil-no leto 1971, ko je skupaj s še ne katerimi kam ni ški mi li kovni ki, ama terji in li kovno izo braže ni mi, so de loval pri pripravi prve razstave Društva mladih ustvarjal cev. Nasled nje ga leta, 1972, so si na de li ime sku pi na No­va. Sku paj so raz stavlja li še leta 1972 in 1973; ju bi lej-no cetrto razstavo so ob 10-let ni ci sku pi ne pri pravi li leta 1983 v ga leriji Du ša na Li povca – v ga le riji Neptun. Pot jih je za ne sla tu di na med na rodno pri zo rišce; leta 1992 so pripravi li razstavo v partnerskem mestu Kam­ni ka – v nem škem En ni gerlo hu. 
Ba lan tic je v svo ji plo dovi ti li kovni ka rie ri so de loval na števil nih raz stavah. Na za cetku novega ti soc letja se je ude le žil šti rih li kovnih ko lo nij z raz stavami, organi zi­rani mi v spomin na slikarja, publi ci sta, kriti ka Duša na Li povca (2007–2011). So de loval je na sku pin ski raz­stavi Mali grad v Šoli idej ter na Gorenjski likovni raz­stavi v kam ni ški Ga le riji Ve roni ka (obe 2009). Nje gova prva samo stojna retrospek tiv na razstava, ki je prika-
 agirroorlojiiloigooiar  

zovala likovna dela, ki jih je ustvaril od leta 1969 do 2011, je bila v Gale riji Veroni ka v Kamni ku na ogled po leti 2011. 
Ba lan ti cev opus je bo gat ter raz no lik in pri ca o 
umetni škem iskanju, razi skovanju in zorenju. Zavezan 
je fi gu rali ki, ki jo na se bi la sten na cin nad rea li stic no 
preo bli kuje in ji vdihne lastno interpretativ no dimen­
zijo. Opaz na je nje gova za skrb lje nost nad ne iz bež no uso do cloveštva; s slik ve je jo spo roci la in opo zo rila, ki skozi re fleksijo la stne ga li kovne ga iz raza pri povedu je­jo zgod bo ak tu al ne dru žbe ne in eko lo ške pro ble ma ti-
ke. Opazi mo mestoma subtil no, mnogo krat pa nepo­


sredno upo dob ljen clovekov stihijski odnos do la stnih odpad kov, s katerimi za si cu je oko lje; pre iz prašu je raz­
voj umetne inteli gence in špekuli ra o nadalj njem teh-
no lo škem raz voju cloveštva. 
Osred nji ele ment nje govih del so sti li zi rani, frag-men tal no upo dob lje ni ele menti cloveštva. Ti so sim-bol no preo bli kovani in kompo zicijsko spretno ume-šce ni v pro stor, da ma ni festi rajo avtorjev apel po spre mem bi. Upo dob lje ni utrin ki av torjevega sveta, se stavlje ni v kompo zi cijo, za ce njajo in vzpod bu jajo dia log z gledal cem – nepo sredno upodob ljen kontrast med stvarnim ter fik cijskim pa opa zovalca to li ko bolj spod bu ja k ra zmi sle ku. V Ba lan ti cevih zgod njih de lih je bil pro stor upo dob ljen re a li stic no; aso ci i ran na ti pic­no veristic no upo do bi tev kraji ne je sca so ma iz gub ljal ele ment pej sa žev in po stajal sti li zi ran, za brisan, od prt. Prostor njegovih del je prostor barvnih ploskev, ki zara­di svo jih ira ci o nal nih raz sež no sti po u darja in pod kre­plju je v prvem planu nasli kano pojavnost, mnogo krat v predi men zi o ni rani prostorno sti, ki le še pou darja in osmiš lja samoto stanja duha. V tem oziru nikakor ne gre spregleda ti premiš lje no izbrane ga kolo rita. Dosle-257 

dna upo raba na si ce nih barv na eni in ma nic no pa stel­nih od tenkov na dru gi stra ni ustvarja uci nek sti ske, blo denj in nevarno sti hkra ti; pri kazu je noc no mo ro, iz katere se ne mo remo zbu di ti in v ka teri ži vi mo. Ostro iz risa ne li nije pa ta ob cu tenja le še po u darjajo. 
V Ba lan ti cevem sli karskem opu su ne mo remo spre gleda ti portretov. Upodob ljen ce upo do bi nad vse rea li stic no in so zvest po snetek de jan ske po do be, ki ni kakor ni to ga, ampak meh ka in ži va. Pre miš lje na 
po stavi tev v prvem planu pred nevtral nim ozadjem skupaj z igro svetlo be in sence na posa mez nem obra­zu pou da ri obrazne poteze in same ga portreti ranca. 
Vendar se ne za u stavi le pri tem; potreti so obe nem ana li za portreti ranceve notranjo sti, štu dija nje gove in-di vi du al no sti ter du ševno sti. S poteza mi co pi ca je na plat nu ujet zna caj po sa mez ni ka, po go sto okrepljen in razlo žen z atri bu ti, ki opre de ljuje jo svoj stvenost upo-dob ljen cev (npr. Sa dni karjev portret, raz stavljen leta 2011 v Šo li idej). 
Kljub pre ciz ne mu rea li stic ne mu pri kazovanju je tu­di na portretih opa zi ti Ba lan ti cevo nagi ba nje k nad rea­li zmu. V vseh svo jih de lih na mrec zdru žu je rea li stic no upo dob lje ne drob ce pol resnic ne ga sveta, zdru že ne 
v višjo stvarnost. Avtorjeva asoci a tiv nost, materia li­
zi rana na plat nu, me ji na metafizic no – pa ven dar v 
po ne kod skorajda nedo umlji vih sestavljan kah zlahka uja me mo in doja me mo njegov asoci a tiv ni tok zavesti in ustvarjal ne misli, saj v celoto spretno umesti znake 
in sim bo le, ki atri bu ti rajo osnov no sli karjevo spo roci lo. 
Sled nje prese ga prostor posa mez ni ka in pose ga v 
global ni pro stor in cas di skurza. Upo dob lje ne cloveške figu re so stili zi rane in potenci al no pred stavljajo sle her-
ni ka, ki je ali vrši lec škodovanja ali nosi lec sprememb. 
Je be sednik Ba lan ti ceve ide je, pre se ga umet no po­stavlje ne me je in se doti ka ce lotne ga cloveštva ter vseh nje govih po drocij de lovanja. Opo zarja na mož no-sti clovekovega pre ži vetja v pri ho dno sti, iz po stavi ele-men te, ki de gradi rajo, ogrožajo in so nuj no potrebni 
teme lji tejše diskusije. Na vpraša nje, zakaj nadrea li zem, avtor skromno 
odgovarja, da mu ta pri stop omo go ca upo do bi ti, ce-sar z ve ristic nim pri stopom ne bi mo gel. Obe nem se s takim pri stopom la žje iz razi in stvarnost nad gradi ter jo, ma ni festi rano sko zi nad rea li zem, nad gradi, ji do da ne kaj vec. Kot pravi, ni kakor ni fotograf, ki bi pre ko fo-to- ali hi perrea li zma že lel upo do bi ti stva ri tak šne, kot 
so, ampak skozi iskanje lastne poti pove svojo zgodbo, najsi bodo to nadreal no upodob lje ni proble mi ekolo gi­
je ali opo zarja nje na osta le tego be cloveštva. Ve dno 
pa ostaja zvest tehni ki olja na platnu. V letih umetni­škega zorenja, razvija nja in nena zad nje ustvarja nja ga je razvil v svojevrsten slogovni izraz, po katerem je poz nan in obenem neza men ljiv. Prav slednje je odlika 
nje govega de la; tru di se, da nje gove sli ke ne de lu je­jo kot kopije ali po ustvarje nje že na pravlje ne ga. Teži k edin stveno sti, uni katno sti. Ta ko nje gov ob se žen in razno lik opus pri ca o cloveku, ki se de la loti iz jem no premišlje no (obe nem pa ce lo tu di ne koli ko vizi o nar­sko) in na plat nu svo jo ide jo udeja ni do sle dno in brez odvecne ga motiv ne ga ba la sta. 
Nespregledljiv je njegov skorajda obrtni ški pristop 
k de lom, ki kljub te mu iz ražajo obi lo razmiš lja nja in 
258 preciz ne ga tehta nja, kaj upodo bi ti. Tak pristop ga je 
vodil tu di k stva ritvi sli ke Pregnan ci (1971), v ka teri je za sle di ti av torjevo slut njo na stajajo ce pri hajajo ce real-
no sti. To pa se zrca li sko zi nje gov ce lotni opus. Zlahka 
ugotovi mo, da je zanj sli karski me dij pro stor an gaži ra­ne ga odzi vanja na dru žbe no do gaja nje, s ka terim ti ho korespon di ra pre ko slik. Te ta ko niso le ti he pri ceval­ke resnic no sti, ampak kri ti ka stvarno sti – Ba lan tic je avtor, ki na svet gle da kri tic no ter sko zi pri zmo druž-be nopo li tic ne ga stanja, ki ga ne mo re spre gleda ti in 
se ne odzvati nanj. V delih odsevata kruta real nost in 
dej stvo, da ura cloveštva ne u smi lje no kaže pet mi nut 
do dvanajste. 

Stane Ba lan tic je ve sten in zvest ude le že nec kam­ni ških li kovnih raz stav. Sode lu je na prak tic no vseh li­kovnih dogod kih, organi zi ranih v Kamni ku in njegovi okoli ci. Kot sam re ce, je v svo jem bo gatem in plo do-vi tem delu pono sen na sode lovanje s skupi no Nova, na ka tero ga veže jo le pi spo mi ni. Ta je s svo jim de lom in delovanjem dala nov pogled na Kamnik ter je zaz­na movala nespregledljiv mejnik v likovnem ustvarja­nju na Kamni škem. Pome ni la je pobu do za naprej in usme ritev za na dalj nje ge ne racije li kovnih umetni kov. 
Je so govornik, ki kri tic no zre na svet, tu di ko se 
po govor dotak ne razstavne proble ma ti ke. Izpo stavi 
problem (ne in sti tu ci o nal ne) ga le rijske de javno sti in po ma njka nja pri merne ga pro stora za radi fi nan cnih proble mov. Nostal gic no se dotak ne Ga le rije Veroni ka 
kot nekdaj primerne ga prostora in Gale rije Pogled kot 
ti stega pro stora, ki omo go ca mla dim umet ni kom raz­
stavlja nje ter pojavlja nje na likovni sceni. Poleg tega 
jo vi di kot pri zo rišce za sa mo i ni ci a cijo umet ni kov, ki v la ic ni in stro kovni jav no sti vzbu di in teres, ter iz vrstno odskocno de sko. Od zi vi na raz stave po nje govem pri-cajo o zani ma nju in ve cajo za ni ma nje za raz stavno de­
javnost na lo kalnem nivoju. 

Avtorjeva vse prisotnost na umet ni škem po drocju pa se ne ustavi le na sli karskem plat nu. Leta 2019 je Ba lan tic iz dal svo jo prvo pesni ško zbirko Custva v be se di. Pesmi ta ko kot plat na pri cajo o pre miš lju jo-cem cloveku. Impresije avtorjevega vsak da na zdru žu­je preprost, gostobe se den slog, skozi katerega uzremo nje govo doživlja nje in do je ma nje sveta. Ce prav v tem umetni škem ustvarja nju ni nadrea list, kakr šne ga vidi-mo na njegovih platnih, poe zija ne pome ni odmi ka od Ba lan ti ceve moti vi ke, ampak gre za do pol ni tev. Nje­govo literarno de lo se ne lo clji vo povezu je z moti vi ko li kovne ga ustvarja nja – izpo stavlja problem ekolo gije, clovekovega po lo žaja in nje gove osame. Tako kot s co-pi cem tu di z be se da mi uja me sta nje du ha in na stavi zrca lo sle herni ku. 
Stane Ba lan tic je zvest kam ni ški ustvarja lec, ki se 
je preiz kusil v mnogih tehni kah, vendar se vedno vra-
ca k olju na plat nu, ki ga s po se bnim cu tom ne gu je in razvija ter mu nu di mož no sti za raz vija nje, nad gradnjo 
ter krepi tev ustvarjal ne ga duha. Slikarstvo ga krepi, pod pi ra, mu nudi prostor za iskanje resni ce in nena­zad nje ši ri obzorja. 
Li te ra tu ra 

Stane BA LAN TIC, 2019: Custva v be se di. Kam nik: sa moza lo žba. Ana ma rija STI BILJ ŠAJN, 2011: Stane Ba lan tic: Clovek in cas. Kamnik: JSKD OI Kam nik. 

Roboti ka, 2019, olje, 70 x 50 cm 

Osve šca nje, 2015, olje, 70 x 50 cm 

Clovek po staja ro bot, 2016, olje, 70 x 50 cm 

Umirajo ce drevo, 2017, olje, 70 x 50 cm 

Vla­di­mir­Hab­jan1 Klav­ci­ce­va­3,­Kam­nik vladimir.habjan@gmail.com 

Pla­nin­ci­smo­do­ber­vir­ener­gi­je 
Pogovor­z­Markom­Petkom 
Pogovor z Markom Petkom, predse dni kom Planin skega druš­tva Kam nik. Kljuc ne be se de: pla nin sko druš tvo, prostovoljstvo 
Interview with Marko Petek, Presi dent of the Kam nik Mo un­tai ne e ring Asso ci a ti on. Key words: mo untai ne e ring asso ci a ti on, volun tee ring 
Pla nin sko društvo Kamnik bo v letu 2023 prazno­valo 130 let od ustanovi tve. Zadnji mandat, tj. zadnja šti ri leta, je vlogo predse dni ka opravljal Marko Petek, al pi nist, gorski reševalec in pripravnik za gorskega vodni ka. Marko je prevzel vajeti društva od dolgo let-ne ga predse dni ka Ivana Resni ka, ki je postavil dobre teme lje za delovanje društva, v tem manda tu pa je bil pod predse dnik. Kot pravi Marko, je društvo danes v do bri formi, na ne katerih po drocjih pa že li sta nje še iz bo ljša ti. Veli ko pozorno sti name nja mlajši gene raciji, saj, kot pravi, cu ti pri ho dnost rav no v mla di ni. Ker se z Markom poz nava že dol go, tu di ple za la sva sku paj, sva se v po govoru tikala. 
V kak šnem sta nju je da nes Pla nin sko druš tvo Kam­
nik? 
Mi slim, da je društvo v dobrem stanju, predvsem kar se ti ce clan stva, de javno sti in koc. Seveda je še veli ko možno sti za iz bo ljšave. Zdi se mi, da so bi le ko-ce vedno do bro vzdr ževane. Da nes prav za prav ma njka bolj tu ristic ni pri stop, ki ne kako prihaja v pla nin stvo, to je planin ski turizem. Vsekakor so gostje postali bolj za htevni. Smo med red ki mi cla ni ca mi Pla nin ske zve ze Slovenije (PZS), ki imajo vse de javno sti, ki naj bi jih ime lo društvo. Zelo se trudi mo za dogaja nje na podro-cju mla din skega pla nin stva, pa naj gre za mla din ski odsek, športno ple za nje ali al pi ni stic ni od sek, ki ima že dol go tra di cijo in se stva ri sa me odvijajo. Man ko je na po drocju vo dniš tva, zla sti pri stopa do ti stih struk­tur lju di, ki za htevajo vec kot le po ho dniš tvo, ki že lijo ob poti izvedeti tudi kaj novega, zani mi vega, na kar na ža lost da nes v ve li ki me ri vpli vajo so ci al ni me diji. So ci al ni me diji prevec kro jijo, kaj si lju dje že lijo. Je pa res, da ti ljudje, ki se gibajo po gorah, tudi ustvarja­jo planin ske vsebi ne na soci al nih medijih. Planin ska društva lahko zgolj sledi mo drugim ali pa postavlja mo me rila – vse kakor je dru go bo lje po ceti. Zdi se mi, da nam ma njka te ga, da bi se ljudje bolj po cu ti li pri pa-dne, da se razvije planin ska zavest, entu zi a zem, da radi pri de jo v na šo dru žbo. Pri ta ko veli kem druš tvu, s toli ko cla ni, kjer se v bistvu že de li mo na al pi ni ste, ple zal ce, markaci ste, kole sarje in vse ostale struktu re, 
 iloiraioiologoiarrij Naš stikilga 
portala www.nas­stik.si, urednik Planinskega vestnika in 
laialob 

to ni preprosto. Na splošno se mi zdi, da imamo zelo bo gato dejavnost, srce pa je na mladi ni, tam bo treba 
najvec de la ti, ker se to pozna ka sne je, cez dvajset, tri­de set let. Dru gace je tako kot povsod, pov sod ni ha nja, enkrat smo bo ljši, potem pa pri de jo tu di slab ši ca si. 
Kaj se ti zdi, v ko lik šni me ri vpli va me njava pred se­dni ka na de lovanje druš tva? 
Kar se ti ce sa me organi zi rano sti in ope rati ve, mo-go ce ni ti ne to li ko. Smer vo denja druš tva je od vi sna od vec lju di, ne le od ene ga. Je pa gotovo predse dnik ti sti, ki daje smerni ce in sku ša pe lja ti voz na prej. Ce po staneš predse dnik, imaš idejo, kaj bi rad dose gel, katere zadeve bi rad pou da ril in izbo ljšal. Predho dnik mi je re kel, da ne mo rem ni cesar po kvariti, da za de­va fun kci o ni ra, saj ima dol go letno tra di cijo. Svo je že­lje sem že vna prej na povedal, pred vsem to, da cu tim priho dnost v mla di ni. Dru go: da se ko ce po stavijo na tu ristic ni zem ljevid, kaj ti ni smo v Ju lijskih Al pah, pac pa v Grintovcih. Triglavski dom na Kreda rici je obiskan, tu di ce ne na redijo nic, ker je pod Tri glavom. Mi pa se moramo precej bolj potrudi ti. Res je, da je prejšnje vodstvo veli ko naredi lo na tem in prak tic no so vse pri-hod ke vlagali na zaj v koce. In to se vse kakor poz na na ni voju bi vanja, po se bej ce po gledaš pov precno koco kje drug je v Sloveniji. 


Nam lah ko po ja sniš, kaj so bi li glav ni raz lo gi, da si se odlo cil za me sto pred se dni ka druš tva. To ni pla ca­na fun kci ja, imaš ve li ko od govorno sti, ko nec kon cev imaš tu di od škodnin sko od govornost … 
Mi slim, da vsi, ki smo zraven, cu ti mo ne kaj entu­zi a zma in ima mo svo je že lje. Zdi se mi, da je bil še 263 

najvecji iz ziv to, da na ne katerih po drocjih pre mak ne-
mo zadeve naprej, saj vedno razmiš ljaš, kako kaj iz­
bo ljša ti, kot pred se dnik pa gotovo lažje vpli vaš na to. Je pa ve dno v oza dju ne gotovost, kaj de jan sko sploh 
lah ko spreme niš, kajti tu so ljudje, s katerimi je tre­ba komuni ci rati, z njimi sode lovati, deli ti mnenja in jih 
upoštevati. Tež ko receš: ta kole bo, ce prav je vca sih tu di to potrebno, ce se dru gace nic ne pre mak ne. Ce prevec ži vi mo v preteklo sti, gre mo težko naprej. Je pa preteklost po mem bna. Ce je ne upoštevaš, lah ko greš v pov sem na pac no smer. 
Kaj me niš, ko lik šna je po tvo jem mne nju vlo ga eki­pe, ki jo imaš za do se go ci ljev, ki si jih za stavil kot pred se dnik, in kak šno eki po si uspel se stavi ti? 
Mo ram re ci, da je eki pa kar pro blem. Mi slim, da je to še naj vecji iz ziv. V bistvu sem prak tic no lju di iz prej­šnje se stave upravne ga odbo ra obdr žal in jim sku šal da ti nove nalo ge. Ampak lju dje se tu di iz crpajo. Ce so navaje ni fun kci o ni rati na že vpe ljan na cin, jih tež ko prepricaš v spremem be. Tako mislim, da bo kar traja-lo, da bo mo na šli lju di, ki bo do uresni ci li stva ri, ki sem 
si jih zastavil. Res je tudi, da obstaja menjava gene ra­cij, se mi zdi, da je kar nekakšna luknja v ekipi bivše ga predse dni ka do danes. Torej ne gre le za to, da imaš 
ide jo in naj deš cloveka, ki je ide je spo so ben spe lja ti, pac pa, da ima ta tu di in teres. 
Na kak šen na cin bi bi lo mož no poveca ti pri pa dnost druš tvu gle de na to, da je cla nov res ve li ko in so ose­bni kon tak ti prak tic no ne mo go ci? 
Me nim, da je vsak iz ne kega razlo ga vcla njen v društvo, pa naj bo to so ci al na nota ali pac ena od de­javno sti, ki jih ima rad, ker pac tu di dru gi poc ne jo po-do bno kot on. Na to je kar tež ko vpli vati. Smo pa šib ki pri ko mu ni kaciji s clan stvom. Kot re ce no: en pro blem 
je veli ko števi lo, drugi pa je komu ni kacija, kar je tudi man ko iz preteklo sti, na tem se ni veli ko dela lo, niti na 
so ci al nih omre žjih. Ko sem jaz prevzel, smo ime li 200 elektronskih na slovov cla nov, da nes jih ima mo 1300. 
Ampak vmes sta pretekli dve leti, da smo naredi li pre­
skok, in to ni odvi sno le od me ne, pac pa od vrste lju di, od pi sarne na prej. Ne rodno je, ker je na še clan stvo 
starejše, saj mnogi elektronskih naslovov niti nimajo. Saj se mnogi zavedajo, da je to dobro tudi zanje, a se bo jijo, da bi naredi li kakšno napa ko in bi podrli, kar so 
prej gradi li ce la leta. Težko je torej komu ni ci rati s clan­stvom, težko sami sploh naj de jo in forma cije o tem, kaj jim že li mo nu di ti. Zdi se mi, da še ve dno ve li ko stvari de lu je na tra di ci o na len na cin: od ust do ust. Ce prav 
do bro dela mo, šole, ture so zani mi ve, ampak danes 
je na ža lost ta ko, ce ne objaviš, kje si bil, je, ka kor da 
tu re ni bilo. Ni dovolj, da objaviš na oglasni deski, pa naj bo tura še kako zani mi va. Tisti, ki so navaje ni najti 
in forma cije, itak to ve dno tu di naj de jo. Mno gi pa, ki bi jih in forma cija za ni ma la, ni majo do stopa do te in for-ma cije, na pri mer do splet ne stra ni. Imaš lah ko ti soce orodij, a ce jih nih ce ne po so dab lja, ce ni maš eki pe, ni si na redil nic. Ja, eki po bo nju no potrebno po ja ca ti. 
Na kak šne na ci ne po birate cla na rino? Ali jo je mož­no pla ca ti tu di na splet ni stra ni? 
264 Je mož no, ja. Zdaj pa ima mo še eno varian to. Prva 
je ta, da prideš v pisarno. Mnogi so tako najbolj nava­je ni in pride jo v ura dnih urah v pi sarno. Nova opcija je preko portala PZS in programa Naveza, iz katere do-bi mo naslove in s pošto dejan sko pošlje mo dopi se s 
po lož ni co. Nekaj ca sa smo se te mu upi rali, ker se nam 
zdi precej neo sebno. Najbolj osebno je seveda s pobi­
ralcem. Ta gre do lju di in obi cajno z nji mi po kle peta, vendar je po bi ralce ze lo težko dobi ti! Ali so ze lo an ga­ži rani ali pa ze lo ma lo, vme sne sto pnje ni. Po bi ranje prek PZS seveda po sle dic no pri ne se ne kaj vec de la za pi sarno, kjer je ad mi nistrativ nega de la že tako prevec. 
Ima te kak šne po se bne na ci ne za pri do bivanje novih cla nov, re ci mo za ti ste, ki se pre se li jo iz dru gih oko­lij, ce sar ni ta ko ma lo? 
V bistvu ne. Pro blem je že evi den ca, kdo sploh je clan od pri se lje nih? Mi de lu je mo ta ko, da obi cajno vsem na šim cla nom poš lje mo do pis z va bi lom za po­da ljša nje clan stva. Bolj že li mo de la ti na tem, da bi lju­dje de jan sko spoz na li, da se jim spla ca bi ti clan druš­tva ali Pla nin ske zve ze, kar po me ni vse: od zavarovanj, do popu stov, do tega, da imaš za sabo društvo, ki ima toli ko in to li ko strokovnih ka drov, pa izo braževanja, šo­le, ture, konec koncev tudi vodni ke. Zaradi vsega tega že li mo pri do bi vati nove cla ne. Naše druš tvo med cla ni ni ma le Kam ni ca nov, pac pa ljudi iz vse Slovenije, gre za šir še ob mo cje od Ljub lja ne do Med vod in na prej. Najbolj je važ no, da lju dje naj dejo, kar jim je za ni mi vo, in da jim mi to nudi mo. To se mi zdi veli ko bolj pomem­bno in dejan sko tudi je pomem bno. Tudi sam sem se vcla nil v druš tvo za radi te ga in ne le za to, da bom pac clan, ceprav je tu di ve li ko takšnih, ki so cla ni za radi pripa dno sti. Sem pa opazil, da v zadnjih letih ta en-tu zi a zem upa da, se pa ve dno bolj vklju cu je jo mla di, vedno vec je nji hovih pri stopnih iz jav. Starejši se po ca-si umikajo. Skoraj gotovo bo v prihod njih letih števi lo malo za niha lo. 
Ima te v druš tvu kak šne bolj na crtovane na ci ne za 
pri do bivanje mla dih? 

Mi slim, da je naš mladin ski odsek zelo akti ven. Od 
tega, da so de lu je prak tic no z vse mi šo la mi Kam ni ka, 
do tega, da imajo mentorje in še ekstra program – tabo re, tako poletne kot zimske, pa še izlete enkrat 
me sec no. Je pa za radi epi de mije pro gram tre nut no 
ne koli ko okrnjen. V bistvu smo otrokom pokaza li, da 
Pla nin sko druš tvo Kam nik ni le po ho dniš tvo, pac pa mno go vec. Tako smo ime li ak cijo Oskr bnik za en dan, pri ka teri so šli otro ci v ko co in po ma gali oskr bni ku pri 
nje govem delu. In podo bno Markacist za en dan. Mno-go tega še nismo rea li zi rali zaradi koronskih razmer. 
Na tabo rih je vklju ce ne ga mno go tega – od ple za nja pa do kole sarje nja. Smo eni red kih, ki v bistvu fun kci-
o ni ramo ta ko, kot so vca sih, ko so se v Kam ni ško Bis-
trico pripe lja li s kole si, potem pa so šli na turo in spet 
s kole si na zaj. Ce se le da, je cim bolj na ravno. Po drugi strani sku ša mo otro ke tudi izo braževati, kaj ti v na ših krogih je ve li ko vzgo ji teljic in uci teljic, vo dni kov in dru­gih stro kovnih ka drov. Ima mo tri osnov na pravi la, ce kdo že li pri ti na ta bor. Prvo je: brez vseh elek tronskih na prav, dru go: brez star šev, tretje: sa mostojnost. Star-šev ne že li mo zraven za to, ker jih ne bi ma rali, pac pa za to, ker radi kompli ci rajo in so otro ci ta krat dru gacni, 
Dan Kam ni ških pla nin (Foto: Marko Petek) 
ni so sa mo stojni. Mi pa že li mo, da se znajo sa mi ure di-
ti. Opazili smo, da ta tri pravi la res delu je jo in otroške 
glave se spro stijo. Tako dejan sko do se že mo na men, obe nem pa otro ci do bijo svo jo kla po, dru žbo, s ka tero se tu di ka sne je po go sto srecu je jo v šo li, pri ple za nju in še kje. Zace li smo že od mla dih nog, s 5-let ni mi otro ki. 
V bistvu se z njimi ne ukvarja mo tako, da bi jim umivali zo be, seveda pa jim poma gamo. V najstni ških letih po­
tem vse otro ke odne se ne kam, daje jih pu berteta in ce najde mo v vsem tem ob dob ju eno tocko, s katero se iden ti fici rajo, pri de jo slej ali prej na zaj. Ena od tak šnih 
je na primer danes mentorica planin ske vzgoje. Prej je bil velik problem mladin skega odse ka, ker so otroci 
zrasli in šli, npr. v al pi ni stic ni od sek, pa je mla din ski odsek kar na enkrat ne hal ob staja ti. Mi ima mo dru gac­no fi lo zo fijo – da vklju ci mo star še. Vendar ne star še otrok, pac pa ti ste, ki so stro kovni ka dri. Med na mi je na mrec veli ko staršev, ki so vo dni ki, al pi ni sti … in v ne­kem obdob ju imajo svo je otro ke. Takrat se pri družijo 
tej ekipi in poma gajo, ko pa njihovi otroci odrastejo, 
po ma gajo še na prej. Ima mo že ljo, da bi mla di sa mi vo­di li ta bor. Je pa to kompleksna za deva in za enkrat le pri že lji. Tre ba je de la ti bolj na ši roko in to že li mo pre­
ne sti še na druge odse ke. Bistvena prednost naše ga 
društva je, da to ni stvar ene ga cloveka, pac pa ima mo ce lo vrsto strokovnih ka drov in en tu zi a stov. Ce eden vlece, mu sle dijo tu di dru gi in mu sto jijo ob stra ni. 
Ali imate mladin ske odse ke v vseh kamni ških šolah? 
Ja, v vseh šo lah v Kam ni ku. V Šmartnem ob staja že dol ga leta, oni so pov sem sa mo stojni. Ne kaj ca sa so bili sploh edini, ki so pelja li mladin sko dejavnost in pla nin sko vzgojo, imajo tudi svoje mentorice. Na osta­lih šolah stanje ni bilo vedno najbo ljše, izje ma sta OŠ Stranje in OŠ Marije Vera, zdaj pa jih skuša mo vklju-ci ti na iz lete cez vse leto in jih pac ta krat povabi mo zraven: so de lu je jo krož ki ali pa je organi zi rana sku pna tu ra znotraj šol. Za dol že ne men torice in men torji sku­šajo ta ko izpe lja ti take zani mi ve zgod be. 
Ali kaj de la te na so ci al nih omre žjih na ni voju druš­
tva ali le od se kov? 
To na nivoju društva nam res manjka, vendar ima-mo ta ko mocne od se ke, da je de jan sko stva ri kar tež­ko izbo ljša ti. Al pi ni stic ni od sek, športno ple zal ni, tur-no smu carski, ko le sarski … imajo svo je splet ne stra ni in so kar ak tiv ni. Mi gre mo v hri be in se ima mo fajn, da pa potem doma še dve uri se diš za ra cu nal ni kom in ne kaj pi šeš, je pa vsa kemu tež ko, a da nes se vse do gaja hitro in se marsik do tudi loti in kaj napi še. De­la mo na tem, ker to privablja res veli ko ljudi, pa ne za­radi te ga, da bi hoteli pol ni ti ne ko maso, pac pa za radi tega, ker dejan sko po nu ja mo veli ko. 

Rekel si, da bi že le li go ji ti pla nin ski tu rizem na po­dro cju po ho dniš tva. V kak šno smer bi šel ta tu rizem? Imaš mor da v mi slih kak šno ci ljno sku pi no? 
Kot tu rizem sem imel v mi slih ko ce. S tem se druš­tvo finan ci ra, to je ja sno. Te na še koce so vi so kogor­ske koce prve katego rije in to so za htevni ob jek ti. To ni ne ka go stil na v do li ni, saj si že v osnovi ome jen z do lo ce ni mi stvarmi – od energije, vode pa do do stave. Vse e no se nam zdi, da je še en spekter, ki ga lahko s tu rizmom za pol ni mo. Da nes je v bistvu že kak šna po lovi ca obi skovalcev, ki so tu risti, ni so vec kla sic ni pla nin ci. De jan sko gre za tu ristic ne iz lete, s tem pa se spre me nijo struk tu ra in po sle dic no po nud ba ter odnos do tega cloveka. Potem so tu poti. V tu rizmu de lam že dol go tudi kot gorski vodnik in vidim, da se poti same od se be ne urejajo. Potem je tu raz li ka med kla si fika­cijo Planin ske zveze in potmi teh novodo bnih turistov. Pot na Kamni ško sedlo je za Planin sko zvezo lahka pot. Ce pa gle da mo s sta lišca tu rista, je do kaj na por­na, dejan sko imaš izpo stavlje ne dele in 900 višin skih metrov in tu ne vi dim lo gi ke. Ce pa zac neš prav iz do li­ne, potem je vi šin ske raz li ke še vec. To rej gre za velik preskok iz turizma v navadno planin stvo in prila go di­
tev je, mi slim, mi sija ne mo go ce. Lju dem, ki pri de jo v Slovenijo, bo pac tre ba raz lo ži ti 
razli ke. Za angleškega turista je lahka pot okoli Bohinj­skega jeze ra, ne pa na Kamni ško sedlo, kar pome ni, 
da tak clovek, ce hoce tja, potrebu je vodni ka ali pa 
ne koga, ki mu bo poma gal priti tja. Vodniš tvo in tu­
rizem znotraj pla nin skega druš tva bo tež ko zdru ži ti. 
Na nivoju poklic nih dejavno sti se pri vodniš tvu obeta­jo spremem be. Po novem obstajajo tudi medna rodni 


pla nin ski vo dni ki, a je na tem po drocju ma lo zme de. 
Agencije, ki to urejajo, skušajo dobi ti vodni ka, ki bo 
cim ce nej ši. Ra cu nam, da bo to stvar vsa kega po sa­mez ni ka, vsa kega vodni ka, ki se bo že lel s tem ukvar­ja ti pro fesi o nal no. Je pa gotovo to podrocje po mem­
ben del delovanja društva. Vsi, ki pride jo k nam, se doti kajo Planin ske zveze oziroma planin stva, pa naj bo to turist, lokalec, ki zna priti po vseh brezpotjih, ali pa in stagram plani nec, ki gre na pot, ki jo je prehodil so-sed in tja mo ra še sam. 
Društvo bo gotovo poskuša lo vplivati na to, da bodo vodni ške ture bolj dostopne, vedno pa je vpraša nje, ali je bolj po mem bna ko li ci na ali sa ma zgod ba. Ali vla gati v števil cnost, da bo še vec lju di po hri bih in še ve cje skupi ne? To ni nujno dobro za društvo, niti ne najbolj varno. Mo go ce pa bi na ta na cin lah ko vklju ci li mlaj­še vodni ke. Na ža lost se zdaj vse povezu je s tem, kaj imam jaz od tega, torej prostovoljstvo. To na neki na-cin ma lo umi ra, pa ne za radi te ga, ker lju dje ne že lijo prostovoljno dela ti, pac pa se je de jan sko spre me nil na cin življe nja. Moj oce je vstal ob šest ih in bil ob dveh 265 


Na mla din skem ta bo ru (Foto: Marko Petek) 
do ma iz slu žbe ter šel po pol dne še na Kam ni ško se­dlo, da nes pa pri de jo lju dje do mov ob šest ih zve cer iz slu žbe in potem imaš te hi tre in stant zgod be, ko tece jo 
za klju ki co. 
Za druš tvo so po mem ben del fi nan cna sred stva, ki jih omo go ca jo ko ce, po dru gi stra ni pa od se ki gra di­jo druš tvo. Ka ko ta dva po la fun kci o ni rata v kam ni­škem druš tvu? 
Oce nju jem, da sta oba dela enakovredna. Brez go-spo darskega dela druš tvo ne mo re funkci o ni rati, brez lju di pa tu di ne. Ne mo rem reci, da brez go spo darstva ni dru gih de javno sti, ampak vse se zac ne pri fi nan cah. Naše društvo je sicer dovolj stabil no, tako da se nam v bistvu ni treba toli ko ukvarja ti s tem, ali imamo de­nar za kak šne ga al pi ni sta, ce bi šel na od pravo, ali da bi kupi li odse ku opremo. Se mi zdi, da te zadeve fun kci o ni rajo in so tu di v preteklo sti. Mi slim, da je bolj po mem bno, da se morajo vsi zaveda ti, da smo vsi pod isto stre ho, da ni al pi ni zem ne ka lo ce na za deva, da brez ce lotne ga motorja ne funkci o ni ra no be na stvar, kar se je po kaza lo že v na ši zgo dovi ni. Mo ra bi ti ne ka harmo nija med sa bo v obeh dveh stva reh. 
Ali ob staja kak šno po dro cje, za ka te ro lah ko receš, da je bil do se žen na pre dek v teh šti rih le tih? Je kaj takega, kar bi lah ko iz po stavil? 
Na novo se ni nic ta kega za ce lo ozi roma pre ki ni lo, za deve so že prej do bro potekale. Gotovo pa smo na­redi li korak naprej pri nekaterih gospo darskih zade­vah in pri dejavno stih, so pa to vendarle malen kosti, ki smo jih zdaj spe lja li le za to, ker se prej nih ce s tem ni imel ca sa ukvarja ti. Jaz de lu jem ta ko, da po gledam, kako zadeve stojijo, in jih sku šam pac iz bo ljša ti. Že iz ma len kosti do bi mo ne kaj pri hran ka. Kot re ce no: no be-na zadeva ni stagni rala, da bi jo moral zdaj postavlja ti na no ge, sem se pa za to lah ko takoj za cel lotevati nad­gradenj. Seveda morajo za take stvari biti ljudje, eki-pa. Da nes je cas naš naj vecji sovraž nik, ker ga ima mo prema lo. Ce bi hotel de la ti ta ko, kot sem si za mi slil, bi de jan sko mo ral po ceti sa mo to, cesar pa si nih ce od nas ne mo re privošci ti. Ose bno bi raje, da bi bi lo kaj vec na reje ne ga, pa pac ne gre. So pa smerni ce. Nekaj premi kov smo na redi li na ko cah in na od se kih, ple zal­ni ste ni in pri lju deh. Vse ni od vi sno le od me ne, pac pa od mno gih en tu zi a stov, ki vsak na svo jem po drocju 
vlece jo ni ti. 
266 
Pred ca som je bi lo ne kaj govora o novi fe ra ti. Ka ko 
je s tem? 

Te zadeve so da nes ze lo po pu larne. V bistvu že za-mu ja mo in bi se te ga lah ko že prej loti li. Jaz de lam ve­li ko na po drocju tu rizma in sku šam gle da ti ma lo šir še na te stvari, ki se dogajajo v Kamni ku oziroma našem okoli šu. Morda so fe rate v do li ni še bolj atrak tiv ne. Je pa tak pro jekt te žaven, za hteva veli ko dokumen tacije in moc no eki po, mi pa ima mo že z druš tvom veli ko de-la. Dvo mim, da se bo mo tega loti li, ra zen ce se bo po­javil po sa mez nik, ki bi lo gi stic no prevzel pro jekt, nam je pa to v in teresu. Ogle da ni ima mo že dve tra si. Ena je v ste ni Jurjevca na poti do Ko krskega se dla, dru ga pa je v Sta rem gradu pod raz gledno plo šca djo, vendar je to obmo cje arhe o lo ško naj di šce in je vpra ša nje, ka­ko bi to vpli valo na odlo ci tev. Upajmo, da nam en krat uspe. 
Kako so de lu je te z Ob ci no? 

Zelo do bro. Poma gajo nam na vseh po drocjih ta ko finan cno in stro kovno. Mo ram re ci, da so te mu na klo­nje ni, saj ima mo konec kon cev vsi isti cilj: ne kaj na re-di ti za dobro ljudi. Dobro sode lu je mo tudi z Zavodom za turizem in z Domom kultu re, kjer imamo športno­ple zal ni objekt znotraj kulturne ga, kar je dokaj nena­vadno, ven dar fun kci o ni ra. 
Kako je ob dob je ko ronavi rusne bo lez ni vpli valo na de lovanje druš tva? 
Mi slim, da kar pre cej. Žal je od pa del Dan kam ni­
ških planin, ki smo ga pred dvema letoma zelo dobro 
za stavi li in ga prestavili v do li no. La ni naj bi ga spe lja li 
skupaj s Planin sko zvezo, ideja je bila zelo dobra. To je 
na mrec do go dek za lju di. Kar se osta le ga ti ce, se mi zdi, da so se mo go ce vsi ma lo bolj obrni li na in di vi du­
al no zgodbo, so bolj kot ne sami hodi li okoli, vode nih 
tur ni bilo toli ko. Gle de koc ni bil tak pro blem, ker so se z za prtjem dr žave zaprle tu di te in seveda z dr žavo po novno odprle, ko se je to konca lo. Edi ni pro blem je bil lo gi stic ni, saj je bi lo vzdr ževanje ote že no, smo pa za to izvedli cel kup ma njših po pravil, ki so prej ca kala leta. Na druš tvu se ni smo to li ko druži li kot prej, a smo ohranja li odno se. Verjetno je naj vecji man ko cuti ti na po drocju clan stva. Kar se ti ce odno sov med ljud mi, se mi zdi, da so se kve cje mu še okre pi li, da so lju dje še z vecjim ve se ljem pri šli na zaj v dru žbo in v hri be. Pla nin­
ci so kar dober vir energije za vsakega posa mez ni ka in vsak rad pri de k nam. 

Vla­di­mir­Hab­jan1 Klav­ci­ce­va­3,­Kam­nik vladimir.habjan@gmail.com 

Ja­có­in­Izaque­sta­že­pov­sem­Kala kala Ka la kala 
Pogovor z Alenko Planinc Rozman in Igorjem Rozma nom o 
nju nih tem no pol tih dvoj ckih 
Kljuc ne be se de: po svoji tev, temno pol ti 
Interview with Alenka Planinc Rozman and Igor Rozman abo­ut the ir adopted Afri can twins. Key words: adopti on, Afri can twins 
V vasi ci Zdu ša pri Kam ni ku živi obi cajna dru ži ni ca: ma ti, oce in dva si nova, dvoj cka Ja có in Izaque. Letos bo sta dopol ni la deset let. Sta temno pol ta in posvoje­na. Nju na ro dna de že la je Gvi ne ja Bis sau. Alen ka Pla­ninc Rozman in Igor Rozman sta ju posvoji la, ko sta bi la stara leto in pol. Pot do otrok je bila silno trnova in sta jo Alenka in Igor popi sa la v ganlji vi knjigi Srce bije v dvoji ni (Mla din ska knji ga, 2020). Kot je za pi sa la Alen ka, je uspehi v slu žbi ni so vec osre cevali in si je za že le la ne ce sa vec, dru gacen smi sel življe nja. Med-tem ko ima Igor dva že odra sla si nova, je bi la na mrec Alen ka še brez otrok. A prezgodnja meno pavza je pre­preci la za no si tev, tudi dru ge možno sti se ni so iz kaza le kot uspe šne. Ta ko je osta la le še mož nost po svoji tve. 
Dve leti je traja la saga iskanja, od premno gih poti na cen tru za so ci al no de lo do odlo ci tve, da ni dru ge mož no sti kot iska ti otro ka v tu jini. A tu so se stva ri še bolj zapletle, tako da se je po mnogih trp kih iz kušnjah Igor za ne kaj ca sa umak nil in pre pu stil na da ljevanje iska nja Alen ki, ki je še vztraja la. Kon cno je pri šla do in-forma cije o temno pol tih dvoj ckih v Gvi ne ji Bis sau. Tja sta se potem odpravi la, polna upanja, a tudi negotovo­sti. Tu di tam ni šlo vse po pri ca kovanjih, saj se je iz ka­za lo, da sta bila otroka podhranje na in bole hna. Takrat sta mo rala spre jeti tež ko odlo ci tev in jo po me se cu dni tu di iz pe lja la ta ko, da sta fan tka pri pe lja la v Slovenijo. To je zelo poe no stavlje na zgodba, ki pa sta jo teme lji to po pi sa la v knji gi. 
Da nes fan ta obi skujeta po družnic no osnov no šo lo v 
Me ki njah in sta zadovoljna osnovno šol ca. Alenka je po 
po kli cu dru žbo slov na in forma ti carka, si cer pa po djet­
ni ca in prihaja kot zuna nji partner in poslov ni trener 
v po djetja, ki že lijo iz vesti spremem be, pri ce mer jih spod bu ja in moti vi ra, da to tu di na redijo. Igor je in že nir racu nal niš tva, ki vso svo jo pro fesi o nal no karie ro dela 
z mediji, od Kana la A, POP TV, nekaj let je bil tudi v tu­ji ni, do današ nje RTV Slovenija, kjer je v plansko-ana-
lit ski slu žbi. 
Naj zac nem z vpra šanjem, ka ko naj v po govoru po­ime nu je mo fan ta: tem no pol ta ali ka ko dru ga ce? 
Igor: Odlic no vpra ša nje. Ta koj na prvo žogo. Ko sva 
pi sa la knjigo, je bilo to vpraša nje hitro postavlje no v 
 iloiraioiologoiarrijNaš stikilga 
portala www.nas­stik.si, urednik Planinskega vestnika in 
laialob 

ospredje. Ce sle di mo uradni dok trini, potem sta tem-
no pol ta. V knjigi pa piševa tudi o za mor ckih, kar ni 
nic na robe in ju ta ko tudi ime nu je mo ljub kovalno. To prav z ve se ljem povem. Veci na me ni, da ima be se da za morec podo ben pomen kot ni gro, torej za ni cevalen, pa te mu ni rav no ta ko. Veci na na pac no me ni, da je za mo rec clovek, ki pri haja iz morja, a tu di to ni res. Za mo rec iz haja iz be se de »more« in to ne po me ni nic drugega kot – crn. Isti ko ren imata na pri mer murka pa 
murva, vse, kar je tem no. 
Ali se tudi fan ta sa ma ime nu je ta tem no pol ta? Ali to vpra ša nje za nju sploh ob staja? 
Igor: Seveda obstaja. 
Alen ka: Bolj bi re kla, da sta po zorna na to, ce ji-ma kdo re ce crnec. Ce sli ši ta to be se do, potem ga po­pravlja ta in povesta, da sta onadva temno pol ta. Kot crnec ju na slavljajo, ce ne poznajo nju nih imen, Ja có in Izaque. Kar pa ne pome ni, da bi ju kdo hotel grdo na slavlja ti. 


Alen ka, nam lah ko poveste, od kod že lja po dru ži ni? 
Alen ka: Zdi se mi, da se vsak sam odlo ci, kaj mu je po mem bno v življe nju. Jaz sem si ve dno že le la ime-ti dru ži no. Ni bi lo eno stavno po stati ma ma, hkra ti pa sem pre srecna, da sem ma ma in imam dru ži no. 
Kako pa je bi ti ma ma? Mor da ma lo ne u me stno vpra­ša nje, a je kak šna razlika med tem, da imaš po svo­jen ca ali svo je ga otro ka? 
Alen ka: Mi slim, da ni nobe ne razli ke. Imam še dva si nova in nikoli ne razmiš ljam o tem. Mislim, da me ta vloga iz pol nju je. Z otro ki se vedno – ce si pri pravljen 
– tu di sam uciš, do biš ogle da lo, kaj poc neš. Zdaj sta ravno v letih, ko že sa ma opa ža ta, kaj je spre jem lji vo 
in kaj ni, zani mi vo je potem videti in sliša ti bese de, ki jih uporabljava mid va z Igorjem. 
267 


Izaque in Ja có na Ka šni pla ni ni je se ni 2020 (Foto: Eva Žur bi) 
Igor: Jaz raz li ke med po svoje nim otro kom in ge net-sko svo jim otro kom ne cu tim. Res je, da sta fan ta feno-tip sko dru gacna od naju. Ce bi bi la po svoje na otro ka iz na še ga okolja, bi bi li dru ži na kot ka tera koli dru ga. Ta-ko smo vi zu al no ma lo dru gacni. Ampak z vpra ša njem, 
ali sta genetsko moja, se nikoli nisem ukvarjal in niti 
ne cu tim potrebe po tem. 
Igor, ka ko pa vi v svo jih zre lih le tih do živ lja te mla do dru ži no in sve že oce tovstvo? 
Igor: Oh, fi no mi je kot ocetu. Fino mi je otro ka vzga­ja ti, z ve se ljem de lam z nji ma, tu di ne cu tim prav no-be ne raz li ke, razen da imam mo go ce kak šno iz kušnjo vec in je pri tem vzgo ja morda ne koli ko la žja. 
Ce se vr ne mo na za ce tek. Ko sta se po govarja la o po svoji tvi, si ver jet no ni sta pred stavlja la vse ga, kar vaju je potem ca kalo. Ka ko da nes gle da ta na to? 
Alen ka: Ko sva za ce la z iska njem, sva si za deve predstavlja la dokaj ide a li stic no. Okej, ne bova po na­
ravni poti, bova posvoji la. Misli la sva, da bova to z lah­
koto dose gla in v krat kem ca su. Fan ta sta bi la prvega de cem bra 2021 osem let v druži ni. V ti stem ca su, to-rej pred de seti mi leti, so bi le razme re nekoli ko drugac­
ne, kot so sedaj. To, kje si lahko posvojil, kako si lahko 
po svojil, se na mrec ves cas spre mi nja. Tu di manj in for-ma cij je bi lo, kot jih je danes za pa re, ki se sre cu je jo s 
tem. Tako da je bi lo pre cej ovir. 
Igor: Alen ka je ome ni la be se do – ide a li stic no. Sam sem vec krat upo rabil dru go be se do. Bi la sva na iv na, preprica na, da je na svetu vse pol no si rot in da pa ru, ki ima vse po go je – o tem sva bi la pre prica na – res ne bo težko dobi ti si rote in po svoji ti ne koga ter ga spre jeti v 
topel dom. A se je izkaza lo, da naju je naiv nost pelja la 
268 cez cel kup pre prek. 

Ali sta o po svoji tvi pre birala kak šno li te ra tu ro, kje 
sta do bila in for ma ci je? 

Alen ka: Na centru za soci al no delo sva dobi la na­bor knjig, ki sem jih pre brala in potem po roca la Igorju. Vse sem pre brala z ve se ljem. Vir in forma cij so bi li tu di pa ri, ki so že po svoji li otro ka. 
Igor: Dve vrsti vprašanj se odpi rata pri posvoji tvi. Eno je, kak šne so te žave in s kak šni mi vpra ša nji se srecu ješ potem, ko že imaš po svoje ne ga otro ka, in kako odgovarja ti na ta vpraša nja. Pravza prav je bila vsa literatu ra s centra za soci al no delo name nje na te-mu. Kakšen je moj odnos do posvoji tve? Kakšen je moj odnos do posvoje ne ga otroka? Kakšna vpraša nja lah ko prica kujeva? Ali sva dovolj trdna, da na tej poti ne bova enkrat obupa la? To je en sklop vprašanj in o tem je bilo kar veli ko literatu re. Drugi sklop vprašanj se od pre potem, ko v do lo ce nem tre nut ku spoz naš, da otroka v Sloveniji sko raj ni mož no po svoji ti ozi roma je ze lo malo verjetno sti, torej ostane le še tuji na. O tem pa ni bi lo nic li teratu re, le ustno izroci lo, kjer je Alen­ka odi grala kljucno vlo go s tem, ko je iska la pa re, ki so otro ka že po svoji li. Ti so na ma potem po ma gali z in forma cija mi. 
Alen ka: Zdaj že ob staja li teratu ra o med na rodnih 
po svoji tvah. 

Kako ozi roma na kak šen na cin sta pri šla do po dat ka 
o dvoj ckih? 

Alen ka: Kot je že Igor ome nil, sem spra ševala, kdo poz na ko ga, ki je že po svojil otro ka, med dru gim mo je­ga poslov ne ga partnerja. Ta je povedal, da pozna ne­koga, ki je po svojil otro ka iz Afri ke in mi po sredoval kontakt. To je bil par iz Slovenije, ki je po svojil pun cko iz Gvine je Bissau. Tako smo se dobi li in pogovorili. Po-slov ni partner nama je zau pal, da sva resna, hkrati pa na ma je za u pal tu di par s po svoje no pun cko. Ta dva sta na ma po sredovala ve li ko informa cij o tem, kaj vse 

je potrebno naredi ti, in odgovarja la na naji na vpraša­
nja. Ve dno sva bi la de lež na njune pod po re. In to je bi-la pov sem ne formal na pod po ra, ki je vec vre dna kot formal na. 
Iska nje otro ka je bi lo gotovo na por no in stre sno. Ka­
ko je to vpli valo na va jin odnos? 
Igor: Seveda je vpli valo. Od odlo ci tve do po svoji tve 
sta mini li natan ko dve leti. Ti dve leti sta bili zelo na­
porni in po membno je, da so naju vsi po razi, ce lah ko tako recem, zdru ževali in kre pi li. Ka dar je eden obu-pal, je dru gi po ma gal in obrat no. Na sre co ni koli ni sva 
obu pa la oba naenkrat. Bila sva drug drugemu v oporo in sva po staja la sa mo še krepkejša. 
V do lo ce nem obdob ju je bi lo ve li ko vec na vas kot na mo žu, Alen ka. Je bi lo ta krat tež ko? 
Alen ka: Ni bilo vedno enostavno, hkrati pa me je gna lo to, da najdem prave kontak te in da bova lah­ko prišla bli žje po svoji tvi. Bi li so tre nut ki, ko se je Igor umi kal in bi potrebovala ma lo vec po govora z njim. Vendar se mi zdi, da sva daja la drug drugemu nek pro-stor, da sva lahko razmiš lja la, potem pa sva šla spet skupaj naprej. Takrat, ko sem bila jaz slabše odziv na, je Igor potegnil voz na prej. 
Kako pa je bi lo ta krat vam, Igor, v Gvi ne ji Bis sau, ko ste mo rali poteg ni ti voz na prej sa mi? 
Igor: Na me ni so bi le zad nje odlo ci tve, v zad njem de lu po svaja nja. Ta krat sem ra zmiš ljal: ce je Alen ka pripe lja la do te toc ke in od tu na prej ne zmo re, je na me ni, da ji poma gam in naredim to, kar sva zastavi la skupaj. To se je dogaja lo v Gvine ji Bissau, tik preden sva šla na so di šce, kjer sva bi la v di le mi, ali se morda po svoji tev ni ti ne bo zgo di la. 
Kako je, ko da nes gle da ta na to tr novo pot? Je hu do že po zab lje no ali se va ma zdi, da je bi lo prevec na­por no in prevec po razov? 
Igor: Seveda je bi lo po razov prevec in so bi li ne po­trebni. Na ne ki na cin sva iz haja la s sta li šca, da si že­
li va posvoji ti siroto. V tem smislu je bilo nepotrebno. 
Ce po gledam na zaj, vi dim re zul tate, pa ne le v tem, da imava dva fejst fan ta, ampak da se je najin odnos okrepil. Pa še ne kaj: med tem ko sva za ce la pi sa ti knji-
go, sva tisti dve leti anali zi rala in prede la la po dolgem 
in po cez in od krila v naji nih odno sih še cel kup spre­gleda nih za kla dov – raz lic nih stva ri, ki jih prej ni sva 
opa zi la. Pogovorila sva se o tem, kar takrat pravza prav sploh nisva odprla kot temo, pa sva potem odkrila do-be se dno dragu lje drug v dru gem. 
Kakšni so bi li va ji ni ob cut ki, ko sta prvic vi de la fan­
ta? 
Alen ka: Od te ga je zdaj že do brih osem let, pa se mi še ve dno zdi, kot bi se zgo di lo vce raj. Ko sva pri šla in odprla tista vrata siroti šni ce, ki so zaškripala, sva vi de la otro ka in seveda sem bi la pol na pri ca kovanj. A ko sva ju vide la, sta bila pri miru. Premajhna sta bila za njuno starost. Prese neti lo me je. Na slikah sta bila vi deti v re du. Sa ma sem si re kla, ko bom vi de la fan tka, bom vede la, ali ju lahko obja mem, je to zdaj moj sin ali hci. In ko sem ju vi de la, sta bi la v slab šem sta nju, kot sem si predstavlja la. 
Igor: Vso pot, ko sva potovala, se je risa la slika, ka­ko bo, ko ju bova zagleda la. Dokler nisva odprla vrat in stopi la na dvo rišce, se mi je zde lo, da bo to res slove-sen tre nu tek. Po prvem pre se ne ce nju, ce že ne kar šo­ku, se je ta slovesen trenu tek kar hitro sesul. Takoj mi je bilo jasno spozna nje, da z otrokoma nekaj ni v redu. Od leta in pol sta rega otro ka bi pri ca koval, da ži vahno teka nao koli. Onadva sta negibno sede la tam, eden je le žal. Maj hna sta bi la in na me sto veli kega tre nut ka sva za cu ti la sil no skrb: kaj pa se daj. 
Kje in ka ko sta ure ja la ura dne za deve? 
Igor: Bi rokrat ski postopek je kar zahteven. Kar ne­kaj korakov je. Prvi ko rak je seveda so di šce v Gvi ne ji Bis sau, to mo ra odlo ci ti o po svoji tvi. Formal no s ti stim trenut kom, ko sodi šce odlo ci, otro ka po staneta apa­tria ta, iz gu bi ta dr žavljan stvo Gvi ne je, ni ma ta pa še slovenskega dr žavljan stva. Na pod la gi do kumen tov, ki sta jih iz da la so di šce in cen ter za so ci al no de lo v Gvi ne ji Bis sau, sva potem v Sloveniji pri do bi la za ca-sni pot ni list in na osnovi te ga sta cez en me sec pri­potovala v Slovenijo. Vse stvari potem sva ureja la na slovenskih so di šcih. Pri potovala sta prvega de cem bra 2013, nasled nje leto marca pa sta dobi la še slovenski potni list. 

Kako ju kli ce ta vid va in ka ko dru gi? 
Alen ka: Seveda po ime nu, enako tudi dru gi. Ce na-robe po kli ce jo, jih po u ci ta. To ji ma je po mem bno. 
Igor: Posvoji tveni pari, s katerimi imava kontak te, 
so veci no ma ob po svoji tvi spre me ni li ime na. Mid va 
me ni va, da sta imeni del njune identi tete, tako da sva 
ohrani la toc no tak šni ime ni, ka kr šni sta ime la od roj­stva. Na ma ni žal, ce prav sta ime ni ne koli ko nenava­
dni za naše okolje. Ko nastopa ta na kole sarskih dir­
kah, tre ni rata gorsko kole sarstvo, in ju kli ce jo na štart, imajo spi kerji navadno te žave kako pravil no iz govoriti. Izaque in Ja có sta ze lo za dovoljna, ka dar ju pravil no po kli ce jo. 
269 


Kako se ra zu me ta med sa bo? 
Igor: Odlic no se ra zu meta. Sko rajda ide al no. Spo­rov med nji ma ni. Ti sto, kar se sli ši, da se fan tje ste pe­
jo. Tega ne poz na mo. 
Alen ka: Obi cajna fan ta sta, vese la. Ima ta vsak svo­jo dru žbo, tu di ne kaj sku pnih prija teljev iz šo le. 
Ima ta vsak svo jo so bo? 
Igor: Ne, nikoli ni sta ni ti iz razi la že lje, da bi jo ime la. 
Kako hi tro sta se na u ci la slovensko? 
Igor: To je dobro vpraša nje in ga pogo sto sliši va. 
Treba se je po stavi ti v ti sti cas, ko sva ju prvic vi de la, 
ni ti hodi la nista, kaj šele da bi govorila, tako da ... Kak­
šne te žave pri tem, da sta se uci la slovenšci ne, ni bi lo. 
Sta pa s seboj prine sla dve bese di in sicer Tau Tau, kar 
po me ni ne kaj po do bne ga kot »Pa zi se, do bil jih boš«. Druga pa je Kala kala Kala kala, kar po me ni »Umi ri se«. Te bese de sva pogo sto uporablja la, ko sta bila maj­hna, da sva ju umi rila. 
Govorita še kak šen drug je zik? 
Alen ka: An gleško se uci ta v šo li. Igor: Jacó je ze lo na darjen za je zi ke. Pred krat kim 
mi je celo rekel, da ima od vseh predmetov najraje an­
glešci no. Pocit ni ce smo vec krat pre življa li na Korzi ki, kjer je fran co šci na ura dni je zik. In sva ju po sla la, ko 
sta bila še majhna, v trgovi no z navodi lom kako pove­
da ti po fran co sko. In je šlo! Ide jo ima mo, da se bo mo vsi skupaj za ce li uci ti portu galsko in bo mo cez leta, ko bo sta naj stni ka in bo sta že le la spoz na ti de že lo, kjer 
sta se rodi la, ponovno šli skupaj v Gvine jo Bissau z 
vsaj ne kaj zna nja portu galšci ne. 
Kako se ra zu me ta s so šol ci? Ka ko ju so šol ci spre je­
ma jo? 
Alen ka: Zaenkrat ni sta ime la te žav. V šoli ima ta pri­
ja telje. Zelo rada gresta v šolo, sta vese la. Midva ju 
270 spod bu java, da gre sta cez po letje v raz lic ne ta bo re. 

Lani sta šla prvic lo ce no, vsak v drug ta bor. Mo go ce prvi ali dru gi dan se zac ne o tem, da sta tem no pol ta. Razlic no tu di odre a gi rata. Ja có je bolj po zo ren, ce mu kdo re ce crnec. Potem se po govarja mo, na kak šen na-cin odre a gi rati. Zdi se mi, da se do bro po cu ti ta, da ni po se bnih te žav. Si cer je eno ti sto, kar vi diš kot starš, 
drugo pa je ti sto, kar opa zijo otro ci. 

Igor: Ko sta bila majhna, sta bila – preprosto pove­da no – atrakcija, mnogi so se ju hoteli doti kati, pred­vsem po la seh, kar je bi lo po go sto zoprno. Ce pa je vpra ša nje, ali sta za radi barve kože kadarkoli in kjer­koli ne gativ no iz po stavlje na, te ga obcut ka ni mava. Zdi se mi, da sta povsod primerno, dobro sprejeta in tako naj tu di osta ne. Tudi v na šem po de žel skem oko lju ni 
no be ne ga odkritega zna ka, da bi bilo karkoli narobe. Alen ka: Pozi tiv no je, da se v šoli ali na teh tabo rih 
zac ne jo vec po govarja ti o raz lic no sti. Vzgo ji telji znajo nju no raz lic nost iz koristi ti za po govor in vzgo jo o dru-gacno sti. 
S cim se fan ta naj raje ukvar ja ta? 

Alen ka: Z gorskim kole sarstvom. Veli ko tudi rišeta. 
Be reta ze lo ra da, no si ta vse vrste knjig iz knjiž ni ce. Igor: Ce kje od stopa ta od pov precja, je to v bra nju 
in risa nju. 

Ali ste se kdaj že po govarja li o nju nem iz voru, od kod 
sta do ma? 

Igor: To je vsak teden tema. Ker ju zelo zani ma. Dol-go ca sa sta bi la za dovoljna sa mo s tem, da sva ji ma poveda la, ka ko lepo sta bi la spre jeta v naji ni dru ži ni. Se daj se odpi rajo vpraša nja o njunih starših. Naj po­vem še to, da kmalu praznu je mo pose ben praznik. Na-ša dru žina na mrec praz nu je dva nju na roj stna dneva: prvi je 12. junija, tega praznu je mo tako kot vse dru­ge rojstne dneve. Prvega de cem bra pa v ožjem kro gu praz nu je mo oblet ni co nju ne ga pri ho da v na šo dru ži no in zdaj sta v ve li kem pri ca kovanju te ga praz ni ka (po go-vor opravljen 18. 11. 2021, op. a.). 
Torej lah ko rece ta, da da nes ži vi te ci sto obi caj no dru žin sko živ lje nje? 
Alen ka: Kaj pa je obi cajno dru žin sko življenje? Mid-va sva ve li ko casa s fan toma. Ve li ko se z nji ma po go-varjava. Veli ko smo v naravi. V soboto in nede ljo se skupaj usede mo za mizo in se meni mo, kam bi šli. Ali kole sa rit ali v hribe? Najraje gresta v hribe, ker se med ho jo lah ko pogovarja mo. Naravo sva ji ma pri bli ža la. Kadar je mo go ce kaka je za, pa vza meta psa, gre sta ven in se spi ha ta. 
Kaj me ni ta o tem, kak šni smo Slovenci do dru gac­
no sti? 

Alen ka: Ni smo prevec tole rantni. Ta ko kot pri vseh stvareh. To je ena izmed raz lic no sti. Sa ma de lam v po­djetjih, kjer je veli ko medgene racijskega sode lovanja. Stari-mla di, pa Slovenci in Neslovenci. Tudi rasa je ena od raz lic no sti, tu je pol no ste reoti pov. 
Od kod so ti stra hovi? 

Igor: Na to lah ko odgovorim dvo pla stno. Ce so dim 
po tem, kaj se nam je zgodi lo zato, ker sta otroka tem-
no pol ta – lah ko recem nic. Par, ki na ma je pri po svo­

Druži na Ro zman na Sta rem gra du de cem bra 2021 (Foto: Eva Žur bi) 
ji tvi po ma gal že od vse ga za cetka, na ma je re kel: ko 
se bosta vidva kot belo pol ta pojavi la s temno pol ti mi 
otroki, bo sta pov sod na oceh. Sa mo to se je zgo di lo in nic vec. Kar pa se do gaja v dru žbi v odno su do dru-gacno sti, me skr bi. Ocit no se je ne kaj zgo di lo tu di fan-toma. Zad njic je Ja có, ko je bil pri zdrav ni ku, pou da ril, 
da je samo temno polt, ni pa begu nec. To pome ni, da 
je ocit no ne kje do bil na lep ko be gun ca. 
Alen ka: To vpra ša nje sploh ni od vec. Mid va sva vpeta v knji ge. Fanta gresta v tretji raz red in ju uci va, naj bo sta sa mo stojna. In potem gle dajo v šo li film, ki je vzet iz ameriškega okolja, kjer je posplo še no brezdo­mec temno polt. To rej že ta koj na lep ka. Kot star ša sva seveda pozorna na to, kar se z njima dogaja. Rada bi ju pri pravi la do te ga, da bo sta v dru žbi zna la re a gi rati. 
Ali sta kdaj iz razi la že ljo, da bi spoz na la ma mo in oce ta? 
Igor: Zaenkrat ne. Pri ca kujeva pa, da se bo to prej 
ali slej zgodi lo. 
Od kod ide ja za knji go? 
Igor: Moti vov, da na pi ševa knji go, je bi lo vec. Povod 
za vse skupaj je bilo burno dogaja nje ob naji nem pr-
vem obi sku v Gvi ne ji Bis sau. Ko sva se vra ca la, sva na letali šcu v Ca sa blan ci, kjer sva ime la da ljši po stanek, za ce la ra zmiš lja ti, da je do be se dno film sko do gaja nje mi nu lih dni na ne ki na cin tre ba do kumen tirati. Kasne­
je pa je Alenka prišla na idejo, da napi ševa knjigo, ki bi po i skala dokumen te in zapi ske, ki sva jih imela, in za-
ce la je na staja ti knji ga. Pose bno ve li ko dela sva vlo ži-
la v zgodbo, ki se vzporedno dogaja v Gvine ji Bissau. Ta opisuje najbolj verjetno dogaja nje od rojstva naji nih 
dvojckov do po svoji tve. In tu smo pri tretjem moti vu. Vede la sva, da bo sta otro ka ne koc pri ce la za stavlja ti 
vpra ša nja o svo jem iz voru in uso di. 
Kako sta si raz de li la pi sa nje knji ge? Po leg va ji nih de lov pred stavlja ve lik del vme sno be se di lo. Kdo je to na pi sal? Be re se odlic no in knji ge ne mo reš vec odlo ži ti, ko jo en krat zac neš. Od kod va ma zna nje 
za pi sa nje? 
Alen ka: Igor je ve li ko delal na te levi ziji. To je de fini­tiv no po ma galo. V ca su, ko sva snovala knji go, je na TV Slovenija potekala nada ljevanka Prevarana. Mene je fasci ni ralo, kako so isti do go dek pri kaza li z raz lic nih zornih kotov. Ko sva se pogovarja la o knjigi, sva si priz­na la, da sa ma nek do go dek vi dim in cu tim dru gace, Igor pa spet dru gace. 
Igor: Ko so naji ne zgod be za ce le na staja ti, je kar na enkrat nastala luknja. Kaj pa zgodba otrok? Kdaj otroka na stopa ta? Ali še le takrat, ko ju prvic vi di va? Ali že prej? Ta ko je na stala ide ja, da ob naji ni av tobi o gra­fiji in za pi sa ni zgod bi toc no ta ko, kot se je zgo di la, ka­kor so le mož ni naj bolj na tan cni spo mi ni, na redi va še eno naj bolj verjetno fik cijo. O tem, kako sta se ro di la v Afri ki, ko mu in kje. Ta ko je potem na stala ce la vrsta razi skovanj po Go o glu, naji nih fotografij, do kumen tov 


govorila pred vsem o naji nih odlo ci tvah, ki so pri vedle ... in sva odkrila celo vrsto podat kov, ki so nama bili na do po svoji tve. Zbra la sva vi deo- in fotodo kumen tacijo, voljo, pa jih takrat ni sva vi de la. 
271 


Sta si de la la za pi ske? 
Igor: Že ko sva se prvic vra ca la iz Gvi ne je Bis sau, sva imela daljši postanek v Casa blan ci in takrat se na-ma je zdelo, da se to, kar se nama je zgodi lo v zadnjih dneh, do gaja le v fil mih in je tre ba za pi sa ti. Iz na hrb­tni ka sva potegni la tabli co in v šestih urah postan ka za pi sa la, da dogod ki preteklih dni ne bi šli v poza bo. 
De jan sko je že leta 2013 za ce la na staja ti knji ga. Alen ka: Igor je odli cen pri povedovalec in po go sto 
sva na mnoga vpraša nja odgovarja la znova in znova. Tako da je bilo tisto obdob je veli kokrat poveda no in 
do ži veto. 
Kako sta iz brala za lož ni ka? Sta bi la z ure dni ški mi po se gi za dovoljna? 
Igor: Nekateri ure dni ški po se gi so bi li bo le ci, ker je ure dni ca vi de la stva ri marsi kje dru gace kot mid va. Origi nal na knjiga je bila precej daljša in sva jo potem skraj ša la. Najbolj zani mi vi pa so bili uredni ški pose gi pri besedi za morec. Uredni co je bi lo ze lo strah to be se-do za pi sa ti v knji go, da utegne del pu bli ke to napac no razu meti. 
Kaj me ni ta, kdo so bral ci va ji ne knji ge? Iz kaza lo se je, da jo be rejo tu di mla do stni ki. Kaj me ni ta za kaj? 
Alen ka: Bral ci so ze lo raz lic ni, prav ta ko ciljne sku-pi ne. Mislim, da ve lik del ti stih, ki so jim všec življenj­ske zgod be. Knji ga ni miš lje na kot pri rocnik za mo re-bit ne posvoji telje. Vsak posvoji telj lahko napi še svojo zgod bo. Zani mi vo je, da so tu di v ca su korone, ko se je marsi kaj dogaja lo, mame dale mlado stni kom knjigo prebrati in so imeli potem pogovor o tem, kaj se je do-gaja lo in tu di o nji hovem življe nju. Ena izmed teh stva ri je, kako moraš bi ti trden v življe nju, ka ko pomem bni so partnerstvo in sku pne odlo ci tve. In seveda pri mla-do stni kih pride jo prve ljubez ni, ljubo sum ja. To je tudi knji ga o identi teti. Fanta jo bosta prebrala, iz zgodbe bo sta iz vede la, kako sta bi la po svoje na. 
Igor: Prej smo omenja li literatu ro. Veli ko se sliši o tem, da po svojen ci v ne kem dolo ce nem tre nut ku zac­ne jo spra ševati po svo jem iz voru: »Zakaj so me star-ši zavrgli?« Marsi komu po stane to ze lo trav ma tic no. Iska nje identi tete je bil eden od vzgibov pri pisa nju knji ge. V tej knjigi bosta našla vse odgovore, ki jima jih lahko podava. Morda bo kakšno vpraša nje ostalo ne odgovorje no, ampak tega ne veva. Vse tisto, kar ve­va o njuni identi teti, o njunem izvoru, o dogod kih, ki so pripe lja li do te ga, da sta po stala cla na naji ne dru ži ne, ja za pi sa no v knji gi. 
Ali bo sta še kdaj kaj na pi sa la? 
Igor: To pa je iz ziv. Ce sem nes kromen in ce se bo­va še loti la pi sa nja, bo to sce na rij za film. Ta ko, kot se mi je sprva zde lo ne mo go ce, da bo na stala knji ga, ki bo izšla pri Mladin ski knjigi, tako je v tem trenut ku še v obla kih ide ja, da bo mo ne koc na šli pro du cen ta v Sloveniji, koprodu cen ta na Portu galskem in tretje ga koprodu cen ta v Gvi ne ji Bis sau, ki bi se spo pa dli s fil-mom. Zgodba se mi zdi ide al na za ekra ni za cijo. 
272 

Vla­do­Mot­ni­kar1 Bev­ko­va­uli­ca­10,­Kam­nik vla­do.mot­ni­kar@gma­il.com 

He­le­na­Ko­der,­av­to­ri­ca­do­ku­men­tar­nih­fil­mov 
»Resni ca in le po ta sta so od vi sni.« 
Reži serka in sce na ristka He le na Ko der, roje na leta 1937 v druži ni Kordaš v Kam ni ku, je avtorica števil nih do kumen tarnih fil mov, v ka terih ve ci no ma iz po stavlja iz brane, a bistvene del cke portreti ranih posa mez ni kov oziroma tema ti ke. Podo be in po­snet ki govorijo sami po sebi, brez zuna nje ga komen tarja, stvar-no resnic nost pa nad graju je jo po etic ni ucin ki. Lju di, ki jih pred­stavlja, prikazu je preko njihove preda no sti delu in osebne ga preprica nja … pu sti jim govoriti in jih sli ka v nji hovi av tentic no sti. Z dvema fil mo ma je so de lovala na fe sti valu do kumen tarne ga fil ma Ci né ma du ré el v Pa rizu, pozneje je bi la cla ni ca ži rije tega festi vala. Je pre jemni ca na grade strokovne ži rije na fe sti valu slo­venskega fil ma za naj bo ljše igra no ali do kumen tarno de lo, na-grade Jo žeta Ba bi ca za naj bo ljše dokumen tarno de lo, na grade vik tor za najbo ljšo televi zijsko igrano ali dokumen tarno oddajo in Jur ci ceve nagrade za po se bne novi narske do sež ke. Na med-na rodnem fe sti valu Do kudoc je pre je la pla keto dokumen tarno ime 2014. Kljuc ne be se de: He le na Ko der, do kumen tarni film, av tentic­nost 
Di rector and screenwriter He le na Ko der, born in 1937 in to the Kordaš family in Kam nik, is the author of nu me rous do cu-men taries in which she mainly hig hlights se lec ted but es sen ti al parts of in di vi du als and the mes portrayed the rein. Ima ges and recordings spe ak for them selves, without external commentary, and reality is elevated by po etic effects. She portrays pe o ple through their commi tment to work and perso nal convic ti on. She allows them to spe ak and portrays them in all the ir authentic­ity. Ko der parti ci pa ted in the Ci né ma du ré el documentary film festi val in Pa ris with two films, and was la ter a mem ber of the festi val jury. She has re ce i ved the Expert Jury Award at the Slo­veni an Film Fe sti val for the Best Fic ti on or Documentary Work, the Jo že Ba bic Award for Best Documentary Work, the Vic tor Award for the best Te levi si on or Documentary Fe a tu re and the Jur cic Award for Spe ci al Jo urna li stic Achi evements. Ko der al so rece i ved the 2014 Documentary Na me plaque at the Do kudoc In terna ti o nal Fe sti val. Key words: He le na Ko der, documentary, authenticity 
»Otrok med vi soki mi travami. Ma ma se smeh lja, ko 
ji zavezu je rutko. Moški stoji zraven in ju gleda ljube-
ce. Moj oce, tatek. Podo ba je na bi ta z emo cijo. To je moj naj starejši spo min. V Kam ni ku, kjer ži vi mo, je ki no glavna stvar. Vti skuje jo se po dobe. Ostajajo, ce so na-bi te z emo cijo. Emo cija v po dobah, to je edi ni kri terij, 
ki ga znam raz brati.« 
Te utrin ke je sce na ristka in re ži serka He le na Ko der 
za pi sa la kot v uvod v katalog, ki je decem bra 1998 
iz šel ob retrospek ti vi nje nih fil mov v Slovenski ki no­
 rooroiarririoalroaai 
Slovenija. 

teki. V tem opi su je strnje no vse bistvo nje ne ga film-skega po gleda: pre miš lje ne in do ži vete podo be sa me 
po sebi pretanjeno pripovedu je jo zgodbo oziroma pri­
kazu je jo življe nje po sa mez ni ka ali ma njše sku pno sti. Do kumen tarni film, ki po de fini ciji pri kazu je resnic no življe nje, v nje nem av torstvu neredko govori tu di s pe­
sni škim je zi kom. 
Otro­ška­in­mla­do­stna­le­ta 
He le na Ko der se je ro di la leta 1937 v Kam ni ku kot tretji otrok v dru ži ni ži vi noz dravni ka Boš tja na Korda ša in ma tere Marije, Marenke po ce ško, saj je bila Ce hi-nja. Šest let starejši brat Marjan Kordaš se v knjigi Kri-lo angela po otro ško spo mi nja nje ne ga roj stva: »Pri šla je neka žen ska, ki ji pravijo ba bi ca. Na ša hi šna po moc­ni ca, Ivo in jaz ca kamo v ku hi nji. Cu tim, da se v spal ni­ci ne kaj do gaja. Cez ne kaj ur pri de k nam oce, v obraz je ci sto rdec in pravi: 'Otro ka, do bi la sta sestrico!'« 


Portret Helene Koder temelji na pogovoru z njo de cembra 2021 v kavarni Union v Ljubljani. Clanek skuša slediti nacinu njenega ustvarjanja – avtorica do kumentarnih filmov namrec pušca govoriti portre-ti rancem in dodaja pricevanja drugih ljudi, sama pa ostaja v ozadju in s selekcijo izpostavlja bistvene pou­darke. Svojega otroštva se spominja z rahlo nostalgijo: 
»Otroš tvo je nekakšna domovina, tam je vse, tam po staneš clovek. Otroš tva se spo mi njam kot ne ce sa ze lo le pe ga, ce prav naj globlji spo mi ni se gajo v cas voj­ne. Spomi njam se, kot da bi bilo to zdaj, kako so neke­ga grozne ga zimskega jutra po mamo prišli gestapovci in jo od pe lja li v Be gu nje. Vse mo ške v tej sku pi ni so tam ustreli li kot tal ce. Te ga se spo mi njam kot ne ce sa strašne ga, obenem pa je otroštvo v mojem spomi nu ne kaj zelo zelo svetle ga. Kot zavetje je, nekaj varne-273 

ga, ce prav so bi li star ši stro gi. Ta krat še ni bi lo govora 
okakšni permi siv ni vzgoji, otroci smo morali biti bolj ti ho, mo ral si trikrat pre mi sli ti, pre den si odprl usta. 
Rodi la sem se na Trgu, v hi ši na vo galu, kjer se gre proti fran ci škan ski cerkvi, potem pa smo se pre se li li v 
ze lo lepo sece sijsko hišo zraven kavarne Veroni ka pod Ma lim gradom. Stanovali smo v nadstropju, tako da smo imeli vhod s hriba, do tja pa si moral po stopni cah 
iz Sam cevega pre do ra in mi mo vrta. Hi še na ža lost ni vec, v ne kem tre nut ku mo derni za cije me sta je pa dla kot žrtev na pred ka. Na to smo se pre se li li na Gra ben in mo je pravo otroš tvo in odra šcanje sta prav za prav po­tekali tam, v maj hnih blo kih ob ce sti. Tik pre den sem odšla od do ma, pa smo se pre se li li v hi šo, ki sta jo oce in ma ma zgra di la v novem juž nem de lu me sta. 
Do ma smo bi li štirje otro ci. Bra ta Ivo in Marjan sta zdrav ni ka, sestra Ani ka, ki je na ža lost že od šla, ce­
prav je bila precej mlajša od mene, pa je bila uspe­šna arhi tektka, ki se je ukvarja la predvsem z notra njo 
opremo.« 
Ko se je He le na, ta krat še Kordaš, vpi sa la na vi šjo 
kamni ško gimna zijo, je ta ravno postala popol na. Tisto 
leto je na mrec prva gene racija dija kov pri šla v zad nji, 
osmi let nik. 
»Tudi na gim na zijo v Kam ni ku imam ze lo le pe spo­mi ne, ce prav ni mam ka kih rednih sti kov s so šol ci in 
so šol kami. A ko smo se dobi vali, je bilo, kot da bili 
ves cas sku paj in bi sa mo na da ljevali po govor, no be­ne pre grade ni bi lo. Pro fesorji so se ve ci no ma vo zi li iz Ljub lja ne, le ne kaj jih je ži velo v Kam ni ku. Štu di rat 
sem šla na roma ni stiko, a me je zani ma lo tudi nara­
voslovje – mo ja otro ška vzorni ca, ide al žen ske, je bi la Ma rie Cu rie. Za ni ma la me je tu di bi o lo gija in seveda ocetov po klic, veterinarstvo. Ra da sem gle da la v mi­
kroskop in opazovala bakterije in prav ne morem si pred stavlja ti, da nekateri še danes ne verja me jo v to. 
No, ampak odloci la sem se za štu dij je zi kov, za fran­co šci no. Ma ma je ve dno govorila, da se je tre ba uci ti 
274 je zi kov, to ti daje svobo do in tega ti nobe den ne more vzeti. S tem se povsem strinjam, pa tudi s sestrico Ani­

ko, ki je me ni la, da se je tre ba je zi kov uci ti kot oro dja, 
štu di rati moraš pa kaj drugega. Ampak mene je zani-ma la literatu ra in sem se z vese ljem vpisa la, vendar 
se na za cetku ni sem naj bo lje zna šla. Na ro ma ni stiki smo ime li na mrec ci klic na pre davanja sku paj s sta rej­
ši mi letni ki in tako si padel v srednji vek ali v rene san-
so ali v re a li zem, ka kor je pac na ne slo. To me je kar ma lo zmoti lo. Za nima lo pa me je še marsi kaj.« 
Pot­pred­ka­me­re 

Zani mal jo je film in jo tu di pri tegnil. Pri osem najst ih letih je že sta ti rala v fil mu Ne ca kaj na maj, dve leti za­tem, 1957., je dobi la glav no žen sko vlo go v fil mu Kala. Potem je postala je prva poklic na napovedovalka na teda nji Te levi ziji Ljub lja na. 
»Prav po no sna sem, da sem vse do se gla prek na­tecajev in raz pi sov, brez ka kr šnih ko li poz nan stev ali zvez. Slu žbo na povedovalke sem do bi la prek raz pi sa, za glav no žen sko vlo go v fil mu Ka la sem opravi la av di­cijo. Nekaj let sem bila edina zapo sle na napovedoval­ka na televi ziji, radijski napovedovalci, na primer Na-taša Do lenc, so pri haja li še le poz ne je, ko so se za ce la prva po roci la v slovenšci ni, Ob zornik. De lovni cas je bil raz bit, hi tro sem se tu di po roci la in to me je ma­lo odda lji lo od štu dija. Ampak Ur ban, moj mož, me je spod bu jal, da moram doštu di rati, tudi od doma sem ime la priv zgo je no, da šo lo mo raš kon ca ti, in ta ko sem preki ni la slu žbo in po se li tvi Fi lo zofske fa kultete v novo stavbo na Ašker cevi sem ves štu dij opravi la na novo. Brez di plo me si gotovo ne bi upa la v novi narske vo de. 
Po vrni tvi na te levi zijo so mi naj prej po nu di li slu žbo ne kakšne re ferentke z ob lju bo, da bi po leg te ga lah ko vodi la ka ko oddajo. In ta ko sem po leg re dne slu žbe pripravlja la še redno oddajo o dogaja nju na televi ziji. Povabi la sem ko ga v stu dio in se po govarja la z njim, vse v ži vo. Ker je bil film ski trak ze lo drag, smo si po­ma gali s fotografija mi, te lo pi. Na to sem pri pravi la ne­kakšno re fleksijo ob fran co skem fil mu, po snetem po Ma u pas san tovi noveli Mu ha. Ze lo lep film je bil, zna­cil no reno i rovski, kot je pac de lal fil me re ži ser Je an Reno ir. A film je ze lo raz bu ril za drto slovensko ma lo­me šcan sko okolje, kak šna pun ca si je mo go ce prevec odpe la bluzo in prišlo je veli ko pisem gledal cev. Odgo­vorila sem s svo jim film ckom, po hvali li so ga in ta ko sem po ca si pri šla v do kumen tarno­feljton ski pro gram. Le po je bil spre jet tu di moj prvi do kumen tarni film, ki sem ga tu di sa ma re ži rala, Su perslovenšci na (1975). Tema je še ve dno ak tu al na, v njem sem na pri mer iz­po stavi la ne potrebne tuj ke v ime nih po djetij. Za me prelo men do go dek pa je bil, ko me je di rektor Fortic po slal na te levi zijski fe stival v Mon te Carlo. To je bil povsem drug svet, na ve cerji sem ce lo spoz na la Gra ce Kelly in prin ca Ra i nerja in ta krat sem prvic vi de la, da v takih kro gih kavi ar je do kar z žli co. Na fe stivalu sem si ogle da la ne kaj BBC­jevih do kumen tarcev, ka kr šnih prej še nisem vide la, in sem si rekla: to bi pa jaz de-la la!« 
Vstopanja v mednarodni svet dokumentarnih filmov se je spominjala tudi ob festivalu Dokudoc leta 2014 : 
»Ko z da naš njo iz kušnjo po mi slim na ti sti BBC-jev film, ki je ze lo vpli val na mo je pro fesi o nal no de lo, mo­ram seveda ugotovi ti, da sploh ni bil nic po se bne ga. A je v ti stem ca su naj brž mo ral bi ti tu di za poz navalce mo can film, ce so ga An gleži po sla li kot svoj do se žek na med na rodni fe sti val pod po krovi teljstvom mo na ške kne gi nje Gra ce Kelly. /…/ Kar je bi lo za me fasci nan­tno, je bil na cin, ka ko se je avtor filma pri bli žal bol ni ku in nje govi dru žini in kak šno pristnost nji hove življenj­

ske situ a cije je znal ohrani ti v dokumen tarcu. Dotlej 
ni sem ne na te levi ziji ne v ki nu še vi de la nic ta kega. 
Predvsem me je pretreslo, da je bil glavni protago nist 
fil ma obrav navan kot sub jekt, ki pred ka me ro dejan­sko ži vi, in ne kot ob jekt, upo rabljen za ilustracijo ne­kega pro ble ma, te ze ali in forma cije. Pri stnost ne kega 
do gaja nja pred objek ti vom kame re in kako to pristnost ohrani ti na posnet ku, to se mi je odkrilo kot osrednje vpra ša nje, ki se pred dokumentarista postavlja vedno 
in vsa kic znova. Vpra ša nje, ki ve dno in vsa kic znova terja dru gacen od govor.« ‘ (Helena Koder ob festivalu Dokudoc) 
Na­dru­gi­stra­ni­ka­me­re 
»Ze lo zgo daj sem za ce la re za ti svo ja vpra ša nja iz fil ma, kar ta krat ni bi lo ta ko pogo sto. Hotela sem cim bolj po u da riti ta vtis, saj to je naj brž sa mo vtis, da je druga stran bistvena, da ona govori,« je He lena Ko der ob retrospek ti vi nje nih fil mov leta 1998/99 poveda la Vla du Ška farju. In kaj je še zna cil no za do ber do ku-men tarec? Kak šen je bil na za cetku nje ne karie re in kakšen je da nes, kaj je to rej ti sto vecno pri do brem do kumen tarnem fil mu? 
»Pri do kumen tarcu se ni nic bistveno spre me ni lo, le te hno lo gija je po stala ta ko prirocna, da omo go ca, kot je re kel Fre de ric Wiseman, da naj bi bil do kumen­tarist kot mu ha, ki opa zu je življe nje. Forma do kumen­tarca ni ti ni de fini rana, gre sa mo za pri stnost. Seveda ima mo raz lic ne ti pe do kumen tarcev – pre i skovalne, ki odkrivajo tem ne pla ti dru žbe, dru ge, ki za govarjajo ne­ko tezo, pa zgodovin ske itd., ampak vedno, vedno gre za pristnost. Slika ne sme biti ilustra cija tistega, kar ho ceš poveda ti, ampak mo ra sa ma pri povedovati. Be­se da, ki sem jo v tem pro ce su res sovra ži la, je bi la 'po­krivanje' – ne kakšen te hnic ni iz raz, ki naj bi po me nil do pol njevanje tistega, kar nekdo pripovedu je, s sliko. Vedno je sli ka ti sta, ki mo ra no si ti bistvo. Tu di ce film prikazu je koga, ki pripovedu je, mora ta v trenut ku sne-ma nja to av tentic no ži veti. Pri stnost je nuj na za dober dokumen tarec.« 
Do kumen tarni film na staja na pod la gi za mi sli, imel 
naj bi tudi scena rij, a gradi vo, posnet ki nastajajo spro-
ti. V po govoru z Vla dom Ška farjem ob retrospek ti vi je He le na Ko der po u da rila: »Do kumen tarec res ži viš, ko 
de laš. In mislim, da je edino prav, da si abso lut no od­
prt, tu di ce na kon cu na rediš za prto struktu ro. Samo ne se za žreti v pa pirje in si li ti s ti stim, ker je ško da, živ­lje nje je lah ko bogatejše kot tvo ja fan tazija.« V pogovo­ru v kavarni Union decembra 2021 je to razmišljanje še bolj razclenila: 
»Ko sem za ce la, ni bi lo no be nih sce na rijev. Seveda sem mo rala pi sa ti ne kakšna iz ho di šca, kaj že li mo z do kumen tarcem poveda ti in podo bno, a to so bile le priprave. Ve dno pa sem se sku ša la in formi rati, iska­la sem ljudi, ki so o obravnavani temi kaj vede li, in se z njimi pogovarja la, nekatere sem potem povabi la pred ka me ro, dru ge ne. Ko je za ure dni ka pri šel Dra go Pecko, je za hteval sce na rije, mi pa smo se jih z vse­mi šti rimi ote pa li. Ve dno je na mrec ta ko, da si ne kaj za mi sliš, življe nje ozi roma sne ma nje pa gre po svo je. Pripovedovalec pri povedu je sam, ne po sce na riju. Do­kumen tarec v resni ci nastaja sproti na snema nju in potem v mon taži, pred tem pa je seveda ve li ko premiš­
ljevanja in pri prav. Seveda je tu ogromno prostora za mani pu li ranje, za 

najhuj še sprevr že no sti, za to je od govornost ti stega, ki de la do kumen tarec, ze lo veli ka. Tu pri de do pa radok­sa vi so ke etic ne ma ni pu la cije, ki si cer sle di ne ki za mi­sli, a ji ne slu ži, ne pre na reja. Gre za pri kaz z umet ni­ški mi sred stvi, ki pa ni kakor ne sprevra ca glo bin ske resni ce.« 
S­fil­mi­v­svet 
»Blaz no sem uži vala, ko sem sne ma la z re ži serjem Ža retom Luž ni kom, bil je res ve lik ta lent slovenskega fil ma in prav tra gic no je, da je ta ko mlad umrl. Ka ke šti ri fil me sva na redi la sku paj, in ve li ko sem se na u­ci la od nje ga. V Pla ni ni nad Lo gatcem sva de la la film Go stil na. Ne koc je bi la to furman ska go stil na, potem pa so vanjo zahaja li okoli ški prebi valci. In tam se mi je res po srecil ne po sreden vstop v go stil ni ško atmo­sfero. Seveda so ve de li, da jih sne ma mo, ampak med sne ma njem re ci mo ce piš pod mi zo, da ni si motec, in pripovedovalca sku šaš na pe ljati k ti stemu, kar ho ceš, da bi povedal.« 275 

S fil mom Go stil na (1983) je He le na Ko der opaz no so de lovala na fe sti valu do kumen tarne ga fil ma Ci né-ma du ré el v Pa rizu. Leto zatem so na tem fe sti valu predvaja li še njen in Luž ni kov film Koli zej (1984). Med nad vse raz lic ni mi sta novalci te nek daj naj vecje ljub­ljan ske stavbe je med dru gim po sne la go spo Pet rice­vo, šivi ljo, ki je de set let za tem umrla v ne sreci, ko se 
je del Koli ze ja po rušil. 
Iz sce na rija: Od ok na pra men svetlo be. Go spa Pet-riceva za ši valnim stro jem: »Dva najst po moc nic sem 
ime la, tak je bil moj salon. Tudi po dvajset metrov tila smo všili v eno plesno obleko. Take toa lete smo šivali, 
ko je pri šla ple sna se zo na.« Sestra go spe Pet riceve v kuhi nji ci sti ze lenjavo: »Na si lo so nas pre se li li. Na si lo. Zdaj pa pravi mo, saj je do bro. Ce prav ni do bro, ampak je kar dobro.« (Ob javlje no v ka talo gu ob retrospek ti vi He le ne Ko der.) 
He le na Ko der je ta krat po stala cla ni ca od bo ra prija­teljev pa riškega festi vala do kumen tarne ga fil ma (Les amis du Ci né ma du ré el), leta 2002 je so de lovala v med na rodni ži riji te ga festi vala. Cez slovenske me je pa je se gel tu di njen film Materada in pisa telj Fulvio Tomiz za (1990), ki pri povedu je o v Istri ro je nem ita­
lijan skem pisa telju. Bil je prvi nagrajenec literarnega 
festivala Vilenica in ceprav se je ob prikljucitvi Cone B Jugoslaviji leta 1955 preselil v Trst, je zagovarjal pri­jateljsko sožitje narodov v Istri. 
Do­ku­men­tar­ni­por­tre­ti 
V film skem opu su He le ne Koder še po se bej iz sto­
pajo števil ni portretni dokumen tarci, med njimi zlasti 
Mag da le ni ce go spe Ra doj ke Vran cic (1997). Pre je­276 le so na grado stro kovne ži rije na 1. fe sti valu sloven-skega fil ma v Portorožu za naj bo ljše igra no ali do ku-men tarno de lo, na grado Jo žeta Ba bi ca za naj bo ljše 

do kumen tarno delo in nagrado viktor za najbo ljšo te­levi zijsko igrano ali dokumen tarno oddajo. Portret pre­
vajal ke Radoj ke Vrancic je v fil mu tesno pre pleten z 
roma ne sknim ciklom Iska nje iz gub lje ne ga ca sa, ki ga je prevaja la dvajset let, in z njegovim avtorjem Marce­lom Pro u stom. 
»Do kumen tarcev ni sem de la la za to, da bi 'po ca sti­la' ne koga, ki si pac 'za slu ži' do ber film, ampak ker se mi je zde lo, da nje gova ose bnost in do sež ki povedo še ne kaj vec in so lah ko sim bol ne ce sa. Ra doj ka Vran cic ob vsem svo jem de lu po o seb lja tu di me šcan ski svet in perfekci o ni zem, ki je za ta svet ta ko zna ci len, ob tem pa je, v ne kih dru gih razme rah, vzpo redna Prou stove­mu svetu. Gotovo bi si za slu ži la tu di dru gacen do ku­men tarec, ki bi vec povedal o nje nem ce lotnem de lu, vendar sem hotela prikaza ti prav to. 
Veci no ma sem sa ma pre dla gala, o kom bi po sne­li film, tu di Ra doj ko Vrancic. Prav za prav sem ime la sreco, da sem film sploh lah ko posne la. Te levi zija je ime la te daj pre cej šnje fi nan cne te žave in povsod smo varcevali. Ni ti vo zovni ce do Pi rana nam ni so hoteli ku­pi ti, da bi posne li nekaj prizo rov na vlaku in ob morju, kaj šele, da bi šli v Fran cijo, ce prav bi za tak film mo­rali sne ma ti tu di tam. V Combrayu oz. Il li ersu na mrec stoji hi ša tete Lé o nie, kjer je še vse ta ko, kot je bi lo v Prou stovih ca sih. Ra doj ka je pri povedovala, da bi lah­ko slepa hodi la po njej, tako dobro jo pozna. In tako sem naveza la sti ke z druš tvom lju bi teljev Pro u sta, po­ma gali so mi, celo magda le ni ce so mi hoteli posla ti. Iz kul turne ga cen tra pa so mi po sla li ne ke film cke, da smo vsaj ma lo na do me stili ti sto, ce sar ni smo mo gli sa mi po sneti.« 
Za dokumen tarec Kocbek, pesnik v pogrezu zgo­dovi ne (2004) je He le na Ko der pre je la Jur ci cevo na­grado, na me nje no po se bnim novi narskim do sež kom. Zapleteno osebnost, ob kateri se kreše jo mnenja še šti ri de setletja po smrti, je mo go ce pred stavi ti z ze lo veli ko zornih kotov, Hele na Ko der se je zo pet odlo ci la za ose ben pri stop. 
»Fil ma o Kocbe ku ni sem re ži rala, na pi sa la sem sce­na rij; de la la sva sku paj z Mi ranom Zu pa ni cem, ki je kra sen so de lavec, že prej sem de la la z njim. Ve lik in­telek tu a lec je in ze lo štu di o zen; zna re ži rati, zna po­stavi ti ka der, ta ko da pri zo ri stojijo. Ja, Koc bek je bil prav tra gi cen lik. Med ti stimi, ki vse gle dajo sko zi po li­ti ko in ra zmiš ljajo pred vsem po li tic no, ga no be den ni ma ral, ne eni ne dru gi. Re bu la na pri mer je v ne kem za mej skem ca so pi su prav žol cno pi sal o njem, ce prav sta bi la ne koc na nek na cin so miš lje ni ka in ga je po svoje tu di ce nil. Ampak ce je po li tic no gle da nje glav no si to, skozi katerega ocenju ješ svet, potem vse drugo zvode ni. Kocbek je bil kot poli tik nespo so ben, saj ni bil spo so ben izdaje, ni bil spo so ben prag ma tic ne ga razmiš lja nja. Njegova tragedija je bila v tem, da se je šel po li ti ka, ni pa bil po li tik po na ravi. Upam, da se je v do kumen tarcu to cu ti lo.« 
Za­u­pniš­tvo­s­por­tre­ti­ran­ci 

»Le po je de la ti do kumen tarce, to je de lo, ki te pre­cej obli kuje. Spre me niš se. Vsto pa nje v življe nja dru­

Radoj ka Vran cic in He le na Ko der ob sne ma nju Mag da le nic … (Foto: Ur ban Trnkoczy) He le na Ko der: »Ra doj ka mi je pravi la, ka ko se je na mu ci la pri prevaja nju: Pro ust opi su je ne ki plašc, za ka terega so bla go stka­li v slovi ti be ne ški tkal ni ci Fortuny, vzo rec pa je na rejen po ogri nja lu ne kega ple mi ca na Carpac cijevi sli ki. Ra doj ka je seveda po i skala to sli ko in tu di prave slovenske iz raze za vzo rec. Pred sne ma njem sem šla po Ra doj ki nih sto pi njah, po i skala in pre­sne la reproduk cije, in na fotografiji mi Ra doj ka kaže, za ka tero ogrinja lo gre. Z Urba nom sva šla poz ne je obi skat tu di tkal ni co 
– fa sci nan tno!« 
gih je sicer lahko naporno, a neverjetno je, kaj vse ti 
lju dje povejo, ko se od prejo. Ce ti za u pajo, se vzpo stavi 
ne kakšno zarotniš tvo, prav pose bna zau plji vost. In to 
potem no siš s sa bo. Ta ko kot na pri mer po sne ma nju prizo rov z Ro mi. 
Pri Pe klu na Do lenj skem smo na mrec sne ma li pre­cej podjet ne ga in uspešne ga obrtni ka z vzdevkom Fe-der. Bil je tu di ama terski letalec, ce lo motorni avi on­cek je imel, in ko sem pri šla k nje mu na po govor, me je povabil, da se ma lo pe ljeva. Dal mi je si cer ne kakšno kapo, ampak ka bi na je bi la od prta in je ta ko mocno pi ha lo, da sem mi sli la, da mi bo glavo odtrgalo. Dva, tri kro ge nad Pe klom (1986) se je ime noval film. Ko smo posne li njegov let, smo hoteli naredi ti še nekaj po snet kov Romov na ko njih, tu di to je na mrec ne ka svobo da, ta ko kot obse de nost z letenjem. Prav do bro sem se ra zu me la z nji mi, za u pa li so mi. To so ze lo le­pi spo mi ni. Ali pa ko smo sne ma li Pri zo re iz življe nja pri Hle ba njevih (1997), rod bi ni, ki že pet sto let z istim ime nom ži vi na do ma ciji na Sred njem Vrhu nad Mar­tulj kom. To so res po se bni ob cut ki, ne kakšno za u pniš­tvo se ustvari, ki se po odho du sicer morda preki ne, kdaj pa tu di osta ne.« 
Tudi film o Hle ba njevih je bil na grajen. So prog He-le ne Koder, že po kojni skla da telj Ur ban Ko der, je zanj prejel na grado za film sko glas bo na fe sti valu sloven-skega fil ma v Portorožu leta 1998. Va njo je vklju cil tu­di zvoc ni za pis, ki ga hra ni Glas be no na rodo pi sni in šti-tut pri ZRC SA ZU. 
»Ja, Ur ban je bil pa res umet nik. V umet no sti je bil po pol no ma ne po pustljiv. Ni koli me ne bi po hvalil, ce tega ne bi res mi slil. Ve li ko sreco sem ime la, da sem 
Poz­no­ob­dob­je 
Do kumen tarni film Obra zi iz Ma rija ni šca (2000) 
prikazu je gene racijo nadarje nih dija kov, pozne je najvi­
dnej ših slovenskih knji ževni kov, ki so v prvih povojnih letih bi vali v dija škem do mu (Iva na Can karja) v Ljub lja­
ni. Sinop sis, objavljen na spletni strani www.vertigo.si, 
je zgovoren: »Takrat se je in ternat ime noval Ma rija ni šce. Še le le­
ta 1946 je ustanova, ki jo je v 19. stoletju ustanovi la 
Družba svetega Vin cen cija, do bi la novo vodstvo, novo ime, nov cilj so do bne in ternat ske vzgo je: Naša mla di­
na naj bi poleg sovjet ske postala najso do bnej ša na 
svetu. Med nji mi so se zna šli tu di Ja nez Me nart, Ci ril Zlo bec, Da ne Zajc, Sa ša Vu ga in Loj ze Kovacic. Nji ho-
vo literarno glasi lo je bilo po nekaj števil kah ukinje no, a njihov vstop v literatu ro ostaja tesno povezan z inter-nat skim ob dob jem.« 
Film je na Fe sti valu slovenskega fil ma v Portorožu prejel na grado Jo žeta Ba bi ca. 
Zad nji film, ki ga je na redi la He le na Ko der, je na­stal ob 250. oblet ni ci roj stva An tona To ma ža Lin harta, avtorica pa v njem obu ja ob dob je, ko je prvic na crt no vzcvetela slovenska po svetna knji ževnost. Film ima na slov Lin hart – clovek raz svetljen stva (2006). 
»Lin hart je pa mo ja ra na in bo le ci na. Za to ker so ta film pred vaja li le en krat, ni ti obi cajne te den ske po no­vi tve si ni za služil. Neš tetokrat sem re kla kak šne mu uredni ku, naj ga vendar ponovijo, saj je narejen za vse ca se, a ga ni so ni ti te daj, ko so pred vaja li film o Zo i su. In tudi naredi la sem ga dobro, veli ko sem preštu di rala 
o raz svetljen stvu. V fil mu je si cer vi dnih le ka kih pet 

ži vela z njim.« odstotkov vsega, ampak vsaka bese da, ki sem jo tam za pi sa la, stoji. Elita slovenskih razum ni kov v njem raz-277 miš lja o tem za nas tako zelo pomem bnem obdob ju, 


ki pa se ga pre ma lo zaveda mo.« 
Ko je He le na Ko der odlo ži la film sko kame ro, je pri­šel do iz raza še en njen dar – ese ji stic no pi sa nje. Po-globlje no, poznavalsko in ra zu mevajo ce razmiš lja, npr. 
o no be lovcu Petru Han dkeju, pe sni ku Petru Kolšku, filo zo finji Al mi So dnik in dru gih, in tu di to krat pre pri-clji vo povezu je stvarno in ose bno, po etic no. 
»Do kumen tarec in esej sta si po raz vija nju mi sli pre­cej blizu. Obstaja stvarnost in oseben pristop do nje, pa še umetni ški izraz. Ko razmiš ljam o eseju, bi kar pod pi sa la misel Alojza Ihana, ki jo je izrekel v televi­zijskem po govoru s Kse nijo Horvat: 'Ko ra zmiš ljaš, so mi sli raz pr še ne, ce zac neš pi sati, pa že iska nje be sed vodi tvo jo mi sel na prej. Ra dovednost, kam te bo mi sel pripe lja la, ti daje ra dost, ko pri deš do za kljuc ka.' Ja, prav to je esej. Ko sem pisa la o Handkeju, sem prav uži vala. To po letje sem bra la Mo je leto v ni kogaršnjem za li vu … res je velik pisa telj. Ampak obse dla ga je ta nje gova ju go slovanska sa nja. Nje ga pac ve dno za ni­ma tudi druga stran, a tudi to je legi tim no. Seveda je grozno, kar so na redi li Miloševic in nje govi, ven dar se mo ramo s tem tudi ukvarja ti, moramo razmiš ljati, ka­ko je do tega prišlo. Handkeja je to res zani ma lo in je poslušal tudi drugo stran in seveda so mu zraven še marsi kaj natrobi li. Ampak ce clovek ne na redi ce sa sla be ga, ima vendar pravi co, da se sprašu je in o tem razmiš lja.« 
Pri­stnost,­re­sni­ca­in­le­po­ta 
Ko se je He le na Ko der že pre ne ha la ne po sredno ukvarja ti z do kumen tarnim fil mom, je pre je la še eno veli ko priz na nje: na Med na rodnem fe sti valu do kumen­tarne ga fil ma Do kudoc v Ma ribo ru so ji po de li li pla keto 
za dokumen tarno ime 2014. Povze ma mo še del nje­
278 ne ga ra zmiš lja nja, na pi sa ne ga ob tej pri lož no sti: 
Urban in He le na Ko der ter Zvo ne Še dlba u er (Arhi v: He le na Ko der) 

»Vsak do kumen tarec je, v ve cji ali ma njši me ri, iska­nje re sni ce. (Podo bno, kot je nav se zad nje vsak novi­narski za pis iska nje re sni ce.) Iska nje re sni ce je hkra ti tu di iskanje lepote, saj sta resni ca in lepota soodvi sni. Velja za vse film ske zvrsti, v naj vecji me ri pa to goto-vo velja za tisto zvrst dokumen tarca, ki predstavlja ne­kakšen ne po sreden vstop v življe nje. In pri tem iska nju resni ce se kot avtor zaveš, da je pravza prav nedo se­glji va, da se ji pri bli žu ješ in jo do se žeš sa mo toli ko, koli kor je je v tvojem pogledu. Vendar je je v tvojem po gledu lahko samo toliko, koli kor je resni ce in pri­stno sti znotraj tistega okvira, ki obje ma izsek dogaja­nja pred objek tivom kame re med snema njem, znotraj ti stega maj hne ga okvi ra, ki se mu re ce film ski ka der in lah ko zaobja me ne skoncnost. Ker v tvo jem do kumen­tarcu na kon cu ne bo ni ce sar dru gega kot sa mo ti sto, kar se vidi in sliši znotraj tega okvira. Tako kot v vsa­kem fil mu. Le da v do kumen tarcu clovek pred ob jek ti-vom ne igra, temvec ži vi. A na kon cu koncev gre v obeh prime rih za pri stnost, s ka tero je treba pre prica ti ti ste­ga, ki mu je po snetek na me njen: gle dal ca. Kaj ti emo-cija, ki jo bo gle da lec ob cu til, ce ga bo film pre prical, ne bo razli kovala med dokumen tarnim in umišlje nim (fic ti on) fil mom. V tem sta do kumen tarni in igra ni film ena ka.« (He le na Ko der ob fe sti valu Do kudoc, 2014) 
7. junija 2022 je Helena Koder prejela Štiglicevo nagrado za življensko delo, ki jo podeljuje Društvo slo­venskih režiserjev in režiserk. 
Vi­ri­in­li­te­ra­tu­ra 

Vla do MOT NI KAR, Pogovor s Heleno Ko der, de cem ber 2021. Vla do ŠKA FAR: He le na Koder, retrospek ti va. Ljub lja na: Slovenska ki noteka. Medna rodni festi val do kumen tarnega fil ma Do kudoc, 2014, dostopno na: http://www.dokumentarci.si/arhivska/festival-dokudoc-2014/dokumen­
tarno-ime2014/ (dostop 8. 1. 2022). 


Kri­sti­na­Jam­šek1 Pot­v­Ru­dnik­9,­Kam­nik kri­sti­na.jam­sek@gu­est.ar­nes.si 

Ivan­No­gra­šek,­va­ruh­tu­nji­ških­zgodb 
Ivan No grašek se je ro dil leta 1940 v Tu nji cah, kjer tu di ži vi. Od leta 1986 do 1996 je bil pred se dnik KS Tu nji ce. V tem ca su je za cel na crt no zbi rati raz lic no gradi vo o Tunji cah in Tu nji ca nih. Leta 1995 je sku paj s To netom Pal ci cem zbra no gradi vo objavil v knjigi Tunji ce, istega leta pa je na njegovo pobu do nastalo kra­jevno glasi lo Tunški glas, kjer že 27 let ob javlja zgo dovi no Tunjic, za pi se tu nji ških navad in obi cajev, zgod be o po sa mez ni kih, pri­povedke, humo reske, anekdote. 
Ivan No grašek je ra do živ opa zovalec, za pi sovalec, ustvarja­lec, so ustvarja lec in pri povedovalec, ki ži vi in ustvarja s Tu nji ca-mi in za Tu nji ce. Kljuc ne be se de: Ivan Nograšek, Tunji ce, zbiralec in zapi sova­lec ljudskega slov stva, kronist, pri povedovalec 
Ivan Nograšek was born in 1940 in Tunji ce, where he also li ves. From 1986 to 1996 he was the pre si dent of KS Tu nji ce. Du ring this ti me, he be gan to systematically col lect va rio us ma­terials about Tunji ce and its popu la ti on. In 1995, together with Tone Pal cic, he pu blis hed the col lec ted ma terial in his bo ok Tunji ce, and in the sa me year, the lo cal newspaper Tunški glas was pu blis hed by his ini ti a ti ve. 
Ivan Nograšek is an observer, recorder, crea tor, co-crea tor and narrator who li ves and works with and for Tu nji ce. Key words: Ivan No grašek, Tunji ce, collec tor and re corder of folk li teratu re, chro ni cler, narrator 
Uvod 
Ivan No grašek je ra do živ opa zovalec, zbi ralec ljud­skega slov stva, za pi sovalec in po ustvarja lec, ki ži vi in ustvarja v Tunji cah, s Tunji ca mi in za Tunji ce. V kra­jevnem glasi lu Tunški glas, glasi lu kraja nov Krajevne skupno sti Tunji ce, ki iz haja en krat na leto v de cem bru pred bo žic no-novoletni mi praz ni ki in ka terega so po bu-dnik je, že vse od za cetka, od leta 1995, ob javlja tu nji­ške dru žin ske zgod be, kro ni ko oziroma zgo dovi no tu­nji ških do ma cij z dru žin ski mi drevesi, pi še o navadah in obi cajih, na pod la gi va ških pri povedk in življenj skih zgodb o po sa mez ni kih, dru ži nah in sku pi nah va šca­nov pa ustvarja ma le li terarne umet ni ne: pri povedke, hu mo reske, anekdote in krat ke zgod be. 
Pri zapi sovanju ljudskega slovstva oziroma pous­tvarjal nem pisa nju ga kot povsem objek tiv ne ga zapi­sovalca vo di iz je men ob cu tek za pravo mero stran skih moti vov, tako da je vsa ka zgod ba zgraje na v kla sic nem dram skem trikotni ku. Na prvi pogled sicer epsko ozi­roma pripovedno enakomerno sledi glavne mu moti­vu, naj veckrat pa kot v zgle dni noveli od za snove in preko daljše ga za pleta do se že vrh, ki se na hi tro raz­plete v razsnovo oziroma konec, veli kokrat s prikritim na u kom. Pone kod pa se mu zgodi, da sta razplet in 
 roorialoiirirjaljioiao laoiljialoiaai 

razsnova sila kratka ali pa ju sploh ni, tako da konec 
zgod be in vsa nje na (pri krita) spo rocil nost ostaneta v vrhu ozi roma odprtem koncu, kar je ti pic no za krat ko 
zgod bo. 
Pogo sto, najveckrat spret no pri krito, se mu v ma ni­ri pravega pri povedovalca za pi še ti pic na sub jek tiv na pripovedovalska pripom ba, poved in stavek s prvoo se­bno gla gol sko obli ko ali pa retoricno vpra ša nje in od­govor obenem v tretje o se bni glagol ski obliki, kar vse le še stopnju je spo rocil nost ra fini rane ljud ske mo drosti o tem, kaj je prav in kaj ni prav. Tu di ra ba dra ma tic ne ga se da nji ka mu ni tu ja, saj z njim do se že vecjo na petost zgod be ozi roma opi sa do god ka. 


Pri pisa nju ga vodi ta in obenem odlikujeta objek tiv­nost in obenem pretanjen smisel in prava mera tako za hu mor in zbu ja nje sme ha ob ko mic nih za pletih in razpletih kot za ža lost in tu di ka tarzo ob tra gic nih do-god kih; obo je zna pre ple sti v pravo grotesko. Zaci nje-no s šcep cem zla tega prahu nav di ha in z obi lo du ho-vi tosti, hudo mušno sti in dobrodu šno sti to pritegne in prevza me bralca njegovih pripovedk, anekdot, humo­resk in krat kih zgodb, ne katerih že na me ji sce na rija, pa tu di kro nik, ta ko tunji ških do ma cij kot do god kov, poveza nih s Tu nji ca mi. 
Težko si je izmi sli ti tak šno življenj sko zgod bo, kot si jo izmi sli na še življe nje sa mo, kot jo v re sni ci ži vi in preži vi clovek sam. Kdor pa v teh do ži vetih in pre ži ve­tih življenj skih zgod bah re snic nih ma lih lju di iz majh­nih in nepo membnih krajev vidi in prepoz na veli ke in po mem bne lju di ter ve li ke in po mem bne življenj ske iz kušnje, je umetnik. 
Kako velik je clovek, ki v se bi no si to li ko resnic nih, tako komic nih kot tra gi komic nih in tra gic nih va ških zgodb, poleg tega pa jih zna, vedno in prav vsako, tudi poveda ti – preprosto jo potegne iz rokava, prav tak-279 

šno, kot jo je slišal in kot jo ima shranje no v sebi, in prav takšno in prav tako, kot naj bi se zgodi la, zna tudi na pi sa ti. Pravi varuh tu nji ških zgodb. 
Prido bi la in uredi la sem njegove zapi se o njegovem življe nju in de lu ter za Kamni ški zbornik skupaj z njim iz brala še neobjavlje ne zapi se njegovih pripovedk, hu-mo resk, anek dot, krat kih zgodb in kro nik. 
Otroš­tvo­in­šo­la­nje­v­Tu­nji­cah­
»Rodil sem se 27. ju nija 1940 na kmetiji v Tu nji cah 
kot tretji izmed petih otrok, ravno toli ko pred vojno, da 
se ne katerih do god kov med voj no še spo mi njam; ne­kateri so bi li tu di kar tra gic ni. Do bro se spom nim, da 
smo od doma gleda li, ker se od nas dobro vidi, na Ma-lo plani no, kako je tam strmo glavil sestrelje ni ameriški bom bnik. 
Leta 1947 sem za cel ho di ti v sta ro tunji ško osnov­no šo lo pri cerkvi. Te daj so ho di li v osnov no šo lo tu di že kar odra sli ucen ci, ti sti, ki med voj no ni so mo gli. Nekateri so se na u ci li le ma lo ra cu na ti, bra ti in pi sa ti; veci na ucen cev v Tu nji cah je še kar na prej ho di la v ce­trti razred do svoje ga petnajste ga leta, pri petnajstih letih pa so takoj odšli na delo v kamni ške tovarne, ki so te daj ze lo potrebovale de lavce.« 
Fan­tov­ska­le­ta,­šo­la­nje,­slu­žba,­dru­ži­na 
»Po konca ni šti riletni osnov ni šo li sem se vpi sal na teda njo kam ni ško gimnazijo. Bil sem bolj med prvi mi, ki smo peš ho di li v Kam nik v šo lo. Sam sem se že­lel izu citi za av tome ha ni ka, to pa v Kam ni ku ni bi lo mo go ce. V tovarni Svi la nit so v novi tovarni na Pe ro­vem raz pi sa li uc na me sta za stroj ne ga klju cavni car­ja. Ta po klic je bil osnova za vse moj stre v tovarni. V Svi la ni tu nas je bi lo tedaj pet vajen cev. Ra cu na li so na to, da, ko se izu ci mo, ka terega izmed nas poš lje jo na prej v Kranj, v tekstil no šolo, seveda pa je moral biti ta tu di po li tic no pravil no usmerjen. Se kretar po djetja je na bo žic, ce se prav spo mi njam leta 1957, pri šel po­gledat v oma re vajen cev, ce je kdo za ma li co pri ne sel poti co. Trije smo ime li poti co in smo ta koj odpa dli za kakr šno koli šti pen dijo za na dalj nje izo bra ževanje. Ko sem se izu cil, sem dve leti de lal v me ha nic ni de lavni ci, kjer smo sami dela li tekstil ne stroje, kajti tedaj uvoza ce sarkoli še ni bi lo. Na to sem bil po kli can k vo ja kom, v avtošo lo za šo ferja. Po opravlje nih iz pi tih so me po sla li v morna rico v Plo ce – bil sem šo fer ad mi rala. Ta krat sem prvic vi del morje. V morna rici je bi lo kar le po, vsaj me ni se je ta ko zde lo. Po dveh letih sem se vrnil do­mov. Po rocil sem se mlad in si zgra dil svo jo hi šo. 
V tovarni so povsod potrebovali moj stre. Ta koj sem se vpi sal v po pol dan sko sred njo te hnic no šo lo v Ljub­lja ni. To šo lo sem z odlic nim uspe hom za klju cil v šti­rih letih. V tovarni sem bil pre me šcen na me sto vodja energeti ke. Moram poveda ti, da smo z energijo oskr­bovali še tovarno ETA, zdravstveni dom, invali dni dom, blo ke v Novem trgu in kam ni ške šo le. Pre mog smo ka­sne je zame nja li z mazu tom in nato z zemelj skim pli­nom. Na tem delovnem mestu sem bil do upokoji tve. Ce lo de lovno dobo, vec kot 40 let, sem de lal na enem de lovnem me stu.« 
280 
Ak­tiv­na­ude­le­žba­v­do­ma­cem­kra­ju,­v­Tu­nji­cah 
»V dneh, ko se je zgo di la cerno bil ska ne sreca, ko­nec apri la 1986, sem bil iz voljen za pred se dni ka kra­jevne sku pno sti. Ta koj sem mo ral organi zi rati dovoz vode za tiste hiše, ki še niso imele vodovoda, kajti vse vodnja ke so za pe ca ti li. Kot pred se dnik krajevne sku­pno sti sem do bil vas še sko raj ne a sfal ti rano. Za dal sem si obveznost: vsa ko leto vsaj 600 metrov asfal­ti rane ce ste. To mi je tu di kar do bro uspevalo. Ure di li smo po slovil no veži co in po kopa li šce ter še ne kaj dru­gih stva ri. To fun kcijo sem opravljal de set let. 
V tem ca su, ko sem bil pred se dnik krajevne sku­pno sti, so se pri me ni zbi rali za ni mi vi do kumen ti. Do bil sem ve se lje, da bi vse zna no objavil v knji gi. Za po­moc sem pro sil prija telja To neta Pal ci ca – kot svo je ga soca sovni ka. Za ce la sva na crt no zbi rati ma terial za knji go. Ho di la sva v NUK in cerkveni arhiv, bil pa sem tu di pri de kanu Dem šarju v Ko men di. De kan je bil ze lo navdu šen nad menoj, saj ga je vese li lo, da se nekdo za ni ma za krajevno zgo dovi no. Pre gleda la sva Glavar­jevo knjiž ni co, prevedel mi je vse la tin ske iz raze, tu di v tu nji škem žu pni šcu sva do bi la veli ko zapi sa ne ga, tja na zaj do Ma rije Te rezije. 
Kma lu po izi du knji ge Tunji ce leta 1995 se je po­
javi lo še marsi kaj, predvsem tistega zani mi vega, kar 
se je v Tu nji cah zgo di lo v preteklo sti in kar naj bi bi lo za pi sa no v knji gi, za to sem se odlo cil, da bo mo vsa ko 
leto, na koncu leta, vse, kar se je dogaja lo med letom, 
za pi sa li in iz da li krajevni ca so pis Tun ški glas. No, in to nam zdaj že 27 let kar do bro uspeva. Te ga ca so pi sa so še po se bno ve se li ti sti Tu nji ca ni, ki ži vijo v tu ji ni.« 
So­de­lo­va­nje­pri­na­stan­ku­knjig­

»Naj jih naš tejem: Zbornik žrtev 2. svetovne voj ne v obci ni Kam nik (2004), Cu den pre cu dež (2009) – pri­povedi iz Kam ni ka in oko li ških va si, Ba rocna le poti ca na Bu kovem gri cu (2012), Cas po ca si bri še (2013) 
– Pri cevanja pri sil nih mo bi li ziran cev v nem ško voj­sko med dru go svetovno vojno iz ob cin Kam nik in Ko­men da, Prelom na leta (2016), Po slu šajte šti mo mo jo (2020) o potu jo cih pevcih na Slovenskem. 
Naj ob tem povem, da sem kot pripovedovalec so-de loval z Druš tvom sv. Ja koba Kam nik, Knjiž ni co Fran-ceta Ba lan ti ca Kam nik, že vec kot 30 let pa v prvem tednu v septembru vodim tunji ške osnovno šol ce po Tunji cah in oko li ci.« 
Rad­bi­še­po­ve­dal 

»Naj povem še to, da sam jemljem podat ke, ki jih po tem 'ob de lu jem' tu di v: Na ti – knji ga rojstev in krstov po abe ce dnem re du, Co pu la ti – knji ga po rok, De fun di 
– knji ga umrlih in Sta tus ani ma rum – knji ga žu plja nov 
ali 'za pis o sta nju duš'. Že dol go pi šem tu di mrli ško knji go, pi šem pa tu di o 
vseh cerkvenih in posvetnih zadevah, tako zgodovin­skih kot tistih, kar se dogaja sproti. V pose bno knjigo 
za pi su jem re snic ne in pol resnic ne zgod be, ki sem jih sli šal od na ših sta rostni kov ali pa sem jih sam do ži vel. 
Rad bi povedal še to, kaj me naj bolj moti pri sprem­lja nju in pi sa nju kro ni ke. Vsi za pi si, za pi sa ni s ke mic­nim svincni kom, v ne prav dol gem ca su pre prosto iz­gi ne jo. Do kumen ti, tu di ura dni, za pi sa ni pri notarju na pi sal ni stroj, po petde setih, šestde setih letih postane­jo ne cit lji vi. Vcasih so pi sa li s tu šem ali saja mi na ne prav gla dek pa pir in je še po 300 in vec letih še ve dno do bro cit lji vo. Tudi ta za pis bi rad na pi sal na pi sal ni stroj, pa žal ni kjer vec ne do bim tra ku zanj. Ta ko pac 
je. Kaj pa se bo zgodi lo s tistim, kar je zapi sa no danes 
na ra cu nal ni kih, pa lah ko le ugi ba mo. 
Dan da nes ni so vec vsi otro ci kr šce ni in za to niso ni kjer za pi sa ni. Ve li ko parov ‘ži vi na ko ruzi’ in tu di ni­so ni kjer za pi sani. Tu di po grebi po ne kod ni so cerkve­ni, no, v Tu nji cah še ne, za to tudi ni so za pi sa ni. Vse, kar je zabe le že no na ma tic nem ura du, pa je ose bna tajnost, po za konu. Za to se tam ne da do bi ti no be nih po dat kov. Mnogo potomcem naših roja kov v Ameriki, ki so v glavnem vsi napoteni k meni, razkrijem njiho­ve koreni ne. Zve ze s potomci na ših ro ja kov imam tu di v Argenti ni. Ve li ko kroni stov iz Slovenije je že pri šlo k me ni in so de lu je mo.« 
Iz­de­la­Iva­na­No­gra­ška Med­hu­mo­re­sko,­anek­do­to­in­krat­ko­zgod­bo 
Dan­že­na 
V so sednji va si so praz novali dan že na. Po skrb lje no je bi lo za god ca in pija co, ženske pa so sa me na pe kle pi škote in dru ge do brote za pol ne pe harje; kar sku ša­le so se med se boj, ka tera bo pri ne sla vec in bo ljše. Zabavo so priredi le v šolskem razredu. Na zabavo so povabi le tu di mo že, da bo do lah ko ple sa li poz no v ve-cer. Tako je pri šel na za bavo tudi To ne, ki je bil ve dno tam, kjer se je dobi lo kaj zastonj. Sedel je v kotu in se ba sal s piškoti in drugi mi dobrotami, vselej pa, ko je bil preprican, da ga nih ce ne vi di, je pi škote dajal za sraj-co, ma lo za re zervo, za do ma. Mi slil je, da ga nih ce ne opa zu je, ker so vsi zaverovani v ples, ampak Ton cka, ki je že ve de la za nje gove navade, ga je ime la vse skozi na oceh. Kar dol go je traja la ta za bava. Vsi so ple sa li, le Tone se ni pre mak nil iz kota. Pa je Ton cka na roci la god cu, naj za i gra eno hi tro pol ko za njo in To neta; kar z vlekla ga je izza mize. Zavrtela ga je in plesa la sta, da ju je bi lo pol no po ce li so bi. Dr ža la ga je za sraj co in mu jo po stopo ma vle kla iz za hlac. Kar na enkrat pa so se po ple si šcu usuli pi škoti, ki jih je imel To ne spravlje ne za srajco. Nastal je glasen smeh po dvorani ci, Tone pa je nemo stopil skozi vrata in jih zalo put nil za sabo. Od tedaj To ne ni ni koli vec pri šel na za bavo ob praz ni ku dneva že na. 
Kom­pa­re 
Star mož, Kompa re so mu rekli, je ho dil od hi še do hi še in ku poval ozi roma me njal na reje ne krtace za šceti ne kravjih re pov in konj skih griv. Po se bno rad je imel lepe konjske grive, iz katerih se je dalo izde la ti do bre krtace. Veli kokrat je z njim ho di la tu di nje gova žena. Oba sta ra da zvrni la kak šen ko zar cek žga ne ga, ki pa ga je bilo po kmetijah vedno dovolj. Ko sta bila že ma lo okaje na, sta se kar iz navade rada med se boj spo rekla. Mož je že ni oci tal raz ne hu do bije, ki naj bi jih storila ona. Ona pa mu ni hotela osta ti dol žna in mu je za brusi la: »Ko boš ti umrl, bo Lu ci fer v pe klu zav pil vsem hu di cem: ,Be ži mo, Kompa re gre!'« 
Drugi krat se je Kompa re bahal, da je imel tako hu­
de ga psa, da se no ben clovek ni upal pri bli ža ti nji hovi hi ši – ali ni hu dic, da ga je nek do po no ci ukra del z 
verigo vred. 
Zdaj, ko Kompa retovih ni vec, nih ce vec ne pri de 
odkupovat kravjih repov. 
Luk­nji­ca 
Zgodbi co še iz ca sov, ko so Tunji ca ni s ko nji vo zi li 
ja bol ka prodajat na ljubljan ski plac, mi je povedal sta­
rejši Tu nji can. Mož je do ma na lo žil na voz šest ko šev ja bolk raz lic nih sort. Ma lo pred pol no cjo se je z la terno na vo zu odpe ljal proti Ljub lja ni. Av tomo bi lov ta krat na ce sti še sko raj ni bi lo. Zgodaj zju traj je že bil na trž ni ci pod Ljub ljan skim gra dom. Ko nja je pri vezal v hlev, ki je bil te mu na me njen. Kma lu so pri šli kup ci. Mož je 
pridno vagal jabol ka po nekaj kilo gramov skupaj, de­nar pa skrbno žo kal v svojo malho. Sredi dopol dneva 
pride do na še ga mo ža le pa, mo derna go spa in mu na­roci tri ki le lepih li berma nov. Mož ji navaga dobro vago teh ja bolk, go spa pa zac ne zla gati po eno in eno ja bol­
ko v svoj cekar. Naenkrat pa opazi na enem od jabolk 
majhno luk nji co, ki jo je verjetno zvrtal crvi cek. Takoj rekla mi ra: »Go spod, to ja bol ko pa ima luk nji co, jaz pa sem na roci la sa mo le po sa dje.« 
Naš mo ža kar se ma lo za mi sli in ji re ce: »Go spa, tu di 
vi imate gotovo na sebi kakšno luknji co, pa ste zato še 
vsee no do bra,« mol ce pa ji ja bol ko z luk nji co za me nja 
s ta kim, ki luk nji ce ni ime lo. 
Le pa go spa je ma lo zarde la in kar hi tro odšla z ja­bol ki s trž ni ce. Naš Tu nji can pa se je za dovoljen na­sme jal sku paj s svo ji mi so prodajal ci. 
Pet­e­li­nja­prav­da 
Še v ca su biv še Ju go slavije sta se dva tu nji ška grun­tarja prepi rala, kje naj bi toc no potekala me ja med nji­hovi mi parce la mi. Prvi je trdil, da desno od debe le ga hrasta in da je hrast njegov, drugi pa je trdil, da mu je že po kojni sta ri oce re kel, da je me ja na dru gi stra ni hrasta. Prepir je prerasel v pravi spor. Pa se je eden izmed njiju odlocil in na se ma nji dan, ko je bil že rav no v Kam ni ku, stopi na so di šce to žit so se da, ceš da si la-sti njegovo zemljo. 

»Ja,« mu pravi so dnik, »prav, kar naje mi te advokata, 
da vas bo za stopal in sku paj vlo ži ta to žbo.« 
Tožnik gre sa mo pre ko ulice in naja me ad vokata; dá mu še ne kaj na ra cun. Ad vokat mu ob lju bi, da bo za de­vo uredil, seveda v njegovo korist. Prvi sosed je vesel, da bo kon cno pravi ca pri šla na dan in se za dovoljen po da v bliž njo go stil no Pri Ken detu; tam se še z ne kaj kole gi kar za pije. 
Pa je na klju cje hotelo, da je prav ta ko mislil tu di drugi sosed, le, da ko je prišel do istega in edine ga ad vokata, mu je ta rekel, da ga ne more zastopa ti, ker ima itak že prevec de la. Na pi sal pa mu je pri po rocil no pi smo za svoje ga prija telja, prav tako ugledne ga prav­ni ka v Dom ža lah, ki ga bo za gotovo zastopal, ja sno da v poš teni prav di v nje govo korist. Pri po roci lo je vtak-nil v kuverto in jo zale pil. Tudi ta pravdar je menil, da je naj manj pol to žbe že dob lje ne, za to mora ta uspeh ma lo za li ti v že zna ni go stil ni v bli ži ni. V go stil ni sta po pi vala vsak v svo jem kotu. Ko sta bi la na ša mo ža že krep ko v rožicah, se je ta dru gi spom nil, da bi le po­gledal, kak šno pri po roci lo mu je mož pravi ce na pi sal. Ko je odprl ku verto, je prebral: »Spoš tovani kole ga! K 281 

me ni sta prišla dva srbo rita pete li na, enega oskubi ti, 
drugega bom pa jaz. Lep poz drav« 
Pa še podpis kamni škega ad vokata je bil spo daj. 
Od ra zo ca ranja je pi smo kar ta koj raz trgal. Pri se del je k mi zi dru gega so se da, ce prav je ta že kar ma lo cu­dno gle dal. Na roci la sta še en li ter za oba sku paj. Poz-no zve cer sta, men da ob jeta, pre pevala po poti proti 
Tunji cam. Mejo sta menda nasled nji dan reši la kar sa-ma. Pa še za stonj je bi lo. 
Pri­po­ved­ke­
Ko­že­ljev­Ja­nez­(1864–1925) 
Po nekaj ze lo uspe šnih go spo darjih se pri Ko že lju rod otrok Ale ša (1821–1902) ni kakor ni uspel po sta-
vi ti na trdna tla. Od desetih otrok so štirje – Antonija, 
Ma rija, Jo žef in Ma rija na – umrli med svo jim 33. in 
42. letom starosti, Fran ca pa pri 29. letih pri Hri barju, kamor se je po roci la. Fran ce, ki naj bi bil na sle dnik, pa je bil slab go spo dar in za pravlji vec. Do ma cijo so si pre la gali med se boj in na zad nje jo je do bi la Len ka. Brat Ja nez je bil ze lo uža ljen, ker ni do bil grun ta. Vec­
krat se je napil in nato doma razgrajal. Ob eni od takih 
prilik ga do ma ci ni kakor ni so mo gli po mi riti. Ena od de klet je te kla po po moc k so se du Žvabu. Žvabov oce je, ce prav ne rad, šel mi rit so se dovega Ja ne za. Ni kakor 
ga niso mogli obvlada ti, da ne bi razgrajal in razbijal. 
Koncno so ga zve za li z vrvjo in po rini li pod klop v hi ši. Ja nez jim je zraven še grozil, da se jim bo ma šceval, ko bo pri šel nje gov cas. Na sled nji dan, ko se je strez nil, je mol ce odšel od do ma. Od pe ljal se je proti Bo sni de lat 
v gozdove med drvarje. Nikoli ni pisal domov in poslal 
na slova, kje ži vi. To zve mo tu di iz opo roke nje govega strica, žu pni ka An tona, ki je za pi sal, da mu v opo roki, leta 1904, za pu šca 25 gol di narjev ozi roma 100 kron, ve pa le to, da baje ži vi ne kje v Bo sni. 
Cez vec let se je Ja nez vrnil do mov z na hrb tni kom in 
se ki ro na rami. Ko je tako hodil po stezi proti domu, je 
kot prvega za gledal Žva bovega oceta, ki je s ko nji oral svojo nji vo v La ni šah. Ja nez je šel po ca si proti nje mu. Toda Žvab se je spom nil, kaj se je zgo di lo pred leti, na zad nji dan, ko je bil še do ma. V stra hu pred Ja ne zom 
in njegovo seki ro je konje in plug pustil v zastavlje ni 
braz di. Po beg nil je v bliž nji gozd, do kler Ja nez ni zavil proti do ma ci hi ši. Ja nez je bo lan in zga ran od tež kega de la v Bo sni 
do ma kma lu umrl, star 61 let. 
Uk­cev­An­drej 
Do ma je bil ne da lec stran od Tu njic, to da okrog do-ma se ni kaj pri da za dr ževal. Bil je pravi va gabund, kot so vca sih re kli ta kim potepu hom. Ho dil je od hi še do hi še, pre spal pa je naj veckrat na sla mi po hlevih. Pri marsi kateri kmetiji se je za dr ževal tu di po vec dni. V na hrb tni ku je imel ve dno zdravil ne kolme ževe koreni­
ne, ki jih je, ne vem kje, nakopal. Menda so te kore­ni ne najbo ljše zdravi lo za revma ti zem. Ker je bilo na kmetih revma ti zma vedno veli ko, je Andrej te koreni ne 
kar uspe šno me njal za žga nje; te ga je shra njeval v fla­
ško, ki jo je imel vedno v nahrb tni ku, da ga je imel za 
hu de ca se. An drej je govoril, da je bil v voj ski ze lo vi sok 282 ca stnik, men da bi bil lah ko gene ral, pa ni hotel, ker je 
mo ral z roko odzdravi ti vsakemu voja ku pose bej. Od 
ne ne hne ga poz dravlja nja bi naj že sko raj pri šel ob ro­
ko. Bolje je bilo, po Andrejevih bese dah, kopa ti zdra­vil ne koreni ni ce, pa še ljudje so ga radi imeli, ko jim 
je laj šal rev ma tic ne bo le ci ne. Tu di sam je imel rev mo. 
En krat je bi lo pa le pre hu do, za to se je dal An drej za kopa ti v vroc hlev ski gnoj do vra tu cez ce lo noc. Go-voril je, da je to naj bo ljša te rapija, ce se ho ceš poz dra-vi ti. Tu di ce se uda riš ali imaš ka kr šne koli bo le ci ne, je najbo ljši še vroc svež kravjek! V njem so pre de la ne vse sorte zdravil ne roži ce in gotovo ti bo ena izmed njih po-ma gala re ši ti tvo je te žave. 
Stro­gi­tu­nji­ški­žu­pnik­Ja­kob­Raz­bor­šek 

Ja kob Raz bor šek je bil do ma v Cem še ni ku, tam cez Troja ne. V Tu nji cah je svo jo slu žbo opravljal od leta 1912 pa do 1938. To je celih 26 let. S seboj je pripe­ljal kar tri svoje sestre, da so mu poma gale pri delu tako v cerkvi kot na cerkvenem posestvu, saj je bila ta­krat Prevola kar vzorno obde la na. Tudi sam je prijel za vsa ko kmec ko delo, pa naj je bi la to košnja ali kak šno drugo delo. V fa rovškem hlevu sta bi li ve dno pri veza ni 
tu di po dve kravi. Starejši ljudje v Tunji cah so se ga spomni li kot stro­
gega ozi roma še pre strogega uci telja, ki je ne mirnim ucencem pri verou ku v šo li svo jo vzgo jo vbijal v glavo 
tu di s pali co po riti. Do hujših sporov je prihaja lo tu­
di med va šca ni in žu pni kom. Pa po glejmo ne kaj teh 
spo rov. 

Pri Pi kovcu sta po leg žensk te daj ži vela še dva stri-ca, To ne in Fran ce, ter ne za konski sin Micke, Janez Pirc, ro jen 1889. Te mu fan tu so Tu nji ca ni re kli Pi kov-cev An ža. An ža je bil men da na ma zan z vse mi žavba­mi. Zgodi lo pa se je, da so se z žu pni kom Ja kom sprli vsi trije Pi kovcevi mo ža karji. To neta je žu pnik jav no ozmerjal, ker ni poklek nil pred Svetim rešnjim tele­som, ko sta šla z ministran tom mimo Pikovca z laterno obhajat ne kega bol ne ga Tunji ca na. To je Ja ka za pi sal tu di v vaško kroni ko, ki še vedno obstaja. France se je v žu pni šcu skre gal, ko ga je žu pnik za ve li ko noc spra­ševal o verona u ku, zraven pa je še grdo klel. Zakaj se je An ža vme šal v spor, pa nam ni ci sto zna no. Vemo le to, da je nek do po no ci prevrnil žu pni kov ce bel njak v Komovcev Govc. Ja ka je za to de ja nje kri vil Pi kovce­vega An ža, pa ce je to res on sto ril ali pa mo go ce kdo drug. Od te daj da lje se žu pnik Ja ka ni vec pre rekal s Pi kovcevi mi fan ti. 
Price la se je prva svetovna voj na. An ža je kot 30-let­ni fant do bil po ziv in mo ral je na so ško fron to. Tam ga je v sporu z Italija ni s pištolo ustrelil neki italijan ski oficir. Kot je za pi sa no v kro ni ki, naj bi se to zgo di lo 1. de cem bra 1917. O nje govi smrti je pri povedoval oci vi-dec, Spod nji Na u mov oce, me ni pa je to povedal nje-gov sin Flo rijan. 
Še ena zgod ba je zna na. Ja ka je jav no, z le ce (priž­ni ce), obso jal pre šuš tvo tu nji ških že na, kar si je naj bolj za svo je vze la Ko movceva ma ti. O tem žu pni kovem po sredovanju lah ko prebe remo v za pi sni ku sodi šca v Ljub lja ni, ki še ve dno ob staja – o zlo ci nu na Vin skem Vrhu. Komovceva ma ti pa se je žu pni ku mašcevala tako, da mu je po no ci v fa rovški vod njak stre sla koš jec me novih plev. Kar do sti de la je bi lo, da so glo bo k vodnjak po tem oci sti li. 
Župnik Ja ka je z vso vne mo pre ganjal tu di ti ste Tu-nji ca ne, ki so se na še mi li v ma škare. Za neodpustljiv greh je štel po se bno ti stim žen skam, ki so se upa le preo ble ci v mo ške. Vse te »gre šni ce« so za pi sa ne v far-ni kroni ki. 
Ja ka je bil v ti stih ca sih še re la tiv no mlad. Zve cer, v 
temi, je rad pohajkoval po vasi in opazoval pa tudi dra­
žil fan te, ki so va sovali; ce so kje pe li po no ci, je Ja ka 
ma lo stran zavriskal in zavpil auf biks, kar je pome ni lo, da jih izzi va na pretep, nato pa se je hitro umaknil in se 
skril. Župnik je vse ti ste hiše, kamor so fan tje ho di li ob ne de ljah ple sat, oz na cil in za pisal kot »ple sal ske« hi še in za to tudi manj vre dne. Vse te hi še in tu di fan te, ki so 
ple sa li, je pri dno vpisoval v svo jo kro ni ko. 
Po veli kem po ža ru, ki je na veli ko noc leta 1929 uni cil celotno cerkveno ostrešje, ki je bi lo tedaj po krito še s hra stovi mi sko dla mi, se je Ja ka moc no tru dil, da se je cerkev v enem letu obnovi la in pokrila z bakreno plo cevi no. Vse dneve, pose bno še ob ne de ljah, so bi-la organi zi rana ve li ka de la. Ja ka je de la nad zo roval in po i men sko za pi soval v knji go vse Tu nji ca ne, kako so de la li. O enih je zapi sal, kako dobro malto so dela li, druge pa je grajal, da sa mo po stopajo okrog cerkve. 
Razboršek pa je bil tu di vzo ren ce be lar in sa djar; o obo jem je po u ceval in nav du ševal svo je farane. V nje­govem ca su je bi lo v Tu nji cah po stavlje nih kar ne kaj ce bel nja kov in po saje ne ga veli ko sadne ga drevja. V le­tih slu žbovanja Ja koba Raz bor ška je kro ni ka vzorno in cit lji vo zapi sa na s tu šem in se lah ko prebe re še danes. 
Tak je bil ta Ja kob Raz bor šek, o katerem so lju dje vede li veli ko poveda ti še dol go potem, ko ga ni bi lo vec v Tunji cah. Leta 1938 je bil pre me šcen v Bri tof pri Kra­nju, v Tunji ce pa je pri šel Ko men dcan An drej Križ man, a sa mo za eno leto, za njim pa tu di za kra tek cas do vojne Ja nez Fran cic, do ma iz Šen tjerne ja. 
Iz­zgo­do­vi­ne­in­kro­ni­ke­tu­nji­ških­do­ma­cij 
Spod­nji­Go­lo­bo­vi Sta­ra­hi­šna­šte­vil­ka­Tu­nji­ce­28,­no­va­Tu­nji­ce­34 
Nekoc so dav ke placevali v Me ki nje. Ve li kost poses-
tva je za pol grunta. Prii mek Golob obstaja od nekdaj 
po hi šnem ime nu. Kot prvi za pi sa ni go spo dar je Lu ka Go lob; ro jen je bil 14. 10. 1818, po rocen leta 1847 z Marja no Ja go dic, ro je no 1827 v Va šku pod Krvavcem. 
Nju ni otro ci so bi li: Ja nez – Ivan (1851), ki je doš tu­di ral za du hovni ka in je naj dlje slu žboval na Prim sko­vem na Do lenj skem, umrl pa je v Šmartnem pri Li tiji, star 54 let; Re za (1854); Franc (1857), ki go spo da ri na prej; Ma rija (1864), omo že na na Ko mend sko Mla ko št. 18; Jo žef (1872), ki ži vi v Ko men di. Pri hi ši imajo pasti rico Marijo Ben da iz Topol. 
Nasled nji rod 
France Go lob (1857 –1939), ki je bil ne kaj ca sa v Ame riki, in že na Fran ca (1866–1946) z de kli škim pri­im kom Vrhovnik, Zo klarjeva iz Tu njic. 
Nju ni otro ci so bi li: Fran ca (1889–1928) po roce na z Ma tijem Po dje dom, Bro darjem; Ja nez (1894–1977), ki se po roci z vdovo pri Me šnarju; Jo žef (1896); Fran­ce (1898–1973), ki go spo da ri na prej; Ma rija (1899– 1939), po roce na z Bla žem Remsom pri Jo škovcu; Ana (1903–1967), po roce na z Ja ne zom Ža garjem pri Oda-
mu. 
Nasled nji rod 
France Go lob (1898–1973) se je leta 1926 po rocil s Ka tarino Pre gled (1905–1995), Zgornjo Do len cevo. 
Nju ni otro ci so bi li: Ma rija (1926), po roce na s Fran-cem Slu go; Šte fanija (1927–1996); Jo žef (1929– 1974); An gela (1930), po rocena na Du pli ci; Ju lija na (1932–2021), po roce na pri Zgornjem Go lo bu; Fran ci­šek (1933–2001), ki go spo da ri na prej; Zo fija (1940), po roce na z Ja ne zom Vrhovni kom, pri Jo škovcu. 
Ja nez (1951) in Mirko (1967), si nova Šte fanije; Srecko (1954–2022), sin Ju lija ne. 
Nasled nji rod 
Franci šek Go lob (1933–2001) in že na Ro za lija Ko­želj (1938–1987), Je ruše kova. 
Nju ni otro ci so: Peter (1968), Jo ži ca (1972) in Mar-jan (1973). 
Jo ži ca je s svo jo lju bez nijo odšla proti Šen curju, do-ma pa pri dno de la ta Peter in Marjan, oba sam ska. 
Vov­ko­vi­Sta­ra­hi­šna­šte­vil­ka­Tu­nji­ce­24,­no­va­Tu­nji­ce­28 
Prii mek Klan šek se je pri Vov ku držal ze lo dol go. Prva za pi sa na za konca na Vov kovi do ma ciji sta Lo-renc Klan šek (1818–1869) in nje gova že na Ka tarina (1817–1891) z de kli škim pri im kom Ha cin, do ma na Mla ki št. 8, pri Spodnjem Sitarju. Poroka je bila leta 1844. 
Nju ni otro ci so bi li: Lo renc (1845); Ja nez (1847– 1908), ki go spo da ri na prej; Jo že fa – Ze fa (1849), po­roce na na Potok št. 8; Peter (1850), ki je slu žil pri Ze fi na Potoku; Ma rija (1853), omo že na v Su ha do le leta 1880; Joha na (1855), omo že na z An tonom Bre garjem v Ljub lja no; He le na in Marjeta, dvoj ci ci (1859); An to-nija (1864), po roce na v Kam ni ku; Franc (1878), ne za­konski sin, ki slu ži na Se lih. 

Nasled nji rod 
Ja nez Klan šek (1847–1908) in nje gova že na Ro­za lija Pirc (1856–1932), Pi kovceva iz Tu nji ške Mla ke, po roce na leta 1878. 
Nju ni otro ci so bi li: Ma rija (1879), omo že na na Vr­hovju št. 2; Fran ca (1881–1942); Ana (1884), omo že­na v Kam ni ku; Jo ha na (1890–1973), de kla in ši vi lja pri Ko sirni ku; Peter (1893–1971), ki go spo da ri na prej; Terezija (1887), ki se po roci s Fran cetom Steletom, pri Kurežu. 
Nasled nji rod 
Peter Klan šek (1893–1971) in nje gova že na Fran­ci ška Rom šak (1896–1967) iz Cerkljan ske Do brave. Poroka je bi la leta 1925. 
Nju ni otro ci so: Ma rija – Min ka (1925–1983); Ce ci­lija (1926), po roce na z Jo žetom Cerarjem v Dom ža le; Ma til da (1928), po roce na z Ju rijem Mi he li cem v Nev-lje; Ja nez (1929), po rocen s Pe regrino Ur šic, pri Gra di­še ku; Fran ci ška (1931), po rocena z Ru dol fom Se du ša­kom na Ža lah; 
283 


Peter (1932–1937), umre star pet let; Te rezija (1934–2018), po roce na pri Grlu še ku v Tunji cah; Fran­ci šek (1936), po rocen na Vrh po lju. 
Nasled nji rod 
Ma rinka Klan šek (1945–2012), hci Min ke, poroce­na s Si mo nom Mla karjem (1942), Spod njim Hri barje-vim. Pri hi ši se nase li prii mek Mlakar. 
Ima ta dva si nova: Ja ne za (1979) in Ma teja (1986). 
Ma rinka je umrla za posle di ca mi raka leta 2012. Si mon je zdaj v Do mu sta rejših ob ca nov Kam nik. Ma-tej se je od se lil in ima že potomstvo, do ma pa je sa mo Ja nez. 
284 
Jo­že­Ur­ba­ni­ja1 Med­ve­do­va­uli­ca­23,­Kam­nik urbanija.joze@gmail.com 
Izvir­ni­znanstveni­cla­nek 

Le­o­pold­Mak­si­mi­li­jan­Rasp­­(1673–1742) 
Prispevek pred stavlja življe nje in de lo Le o pol da Maksi mi lija­na Ra spa (1673–1742). Bil je du hovnik, dok tor zna no sti, clan Acade mi ae ope roso rum, ucitelj in me cen umet ni kom. Za Kam­nik je po se bej po mem ben kot gra di telj žu pnij ske cerkve na Šut­ni. Kljuc ne be se de: Le o pold Maksi mi lijan Rasp, du hovnik, Kam­nik, šol stvo, ba rok, cerkev na Šut ni v Kam ni ku 
The arti cle pre sents the li fe and work of Le o pold Maximilian Rasp (1673–1742). He was a pri est, doctor of sci ence, member of the Aca de mi ae ope roso rum, tea cher and pa tron of the arts. He is a particularly important fi gu re for Kamnik as the con struc­ter of the pa rish church in Šut na. Key words: Le o pold Maksi mi lijan Rasp, pri est, Kamnik, edu-ca ti on, baroque, parish church on Šut na in Kam nik 
Uvod­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­
Dol ga in ugle dna bi bi la vrsta starih odlic ni kov, ce bi jih sku ša li raz vrsti ti v sez nam kam ni ških odlic ni kov du ha in de la v preteklo sti. Med nji mi sto ji vi so ko mož z za cetka osem najste ga stoletja – eden prvih cla nov ljub ljan ske Acade mi ae operoso rum – Maksi mi lijan Leo pold Rasp. Ta ko je svojo reportažo, po svece no Le o-pol du Maksi mi lija nu Raspu, na povedal novi nar Ma tjaž Brojan na prvem programu Radia Slovenija 26. avgu­sta 2001 (Brojan 2004: 70). 
Za za slu ge pri grad nji nove župnij ske cerkve v Kam­ni ku je Raspu nje gov prija telj grof Si gi smund Gal len-berg iz Mekinj na svoje stroške postavil spomin ski na grobnik. Na njem so navede ne glav ne zna cil no sti mo ža, ki je v Kam ni ku zapu stil vi dne in nevi dne sle di. Napis je la tin ski in se v prevodu gla si (Stele 1922– 1929: 20): 

Spo me nik 

Ca stit lji vega Mo ža Iz Ple me ni te Ra spov Rod bi ne Maksi mi lija na Le o pol da Za radi De lavno sti, Po bož no­sti In Uce no sti, Ker Je Bil Te mu Ljud stvu Skr ben Pa stir Tri in šti ride set Let. To Sveti šce Je Iz Te me ljev Po stavil Ve cji Del 
Na Svo je Stro ške, 
Oskr bel Sveti šce Z Opre mo In Ga Obil no Okra sil. Bil Je Cre di, Pod lož nim, Žu pniji V Ko rist, Z Neš teto Do brina mi Je Bil Oce Revežem 
In Vsem Vse. 

Ži vel je 69 Let In 28 Dni. Umrl Je Bla go, Bo gat Z Za slu gami Na Dan Pred De cem brski mi Ida mi 1742. Leta. 

285 

 ooraoirajallira 

Živ­lje­nje 
Le o pold Maksi mi lijan Rasp (tudi Rosp), po spe še­
valec ljudske izobraz be in mecen, se je rodil 14. no-
vembra 1673. Ta ko datum roj stva navaja Marko Lesar (2001: 15), ta da tum pa je tu di na nje govi sli ki, ki jo je leta 1767 na sli kal Franc An ton Ni ernberger. Sloven-ski bi o grafski leksi kon navaja 19. november. Nje gov oce Ja nez Ju rij ba ron Rasp je bil žit ni car ba ron de Os-trebitz, Atlack & Lustthal, po rocen s ple me ni to Lucijo 
Ma rijo Kunstlovo iz rodu Polho grajskih. Rasp izhaja iz 
Škofje Lo ke, ki je bi la v nje govem ca su kulturno sre­di šce, ta ko da so to sta ro mesto poi me novali sloven-ske Atene. Nje govi pred ni ki naj bi v Ško fjo Lo ko prišli z Bavarske leta 1501. Ra spova dru ži na se je na Kranj­skem raz de li la na tri ve je; naj po mem bnej ša je bi la škofje lo ška. Vklju ce na je bi la v prav ne in šol ske kro ge takrat ne Kranj ske. Raspov rod je uspeval v ca su fev­da li zma, ka sne je pa se je, dom nevno za radi že ni tev v so rodstvu, iz crpal, gen sko oslab lje no potomstvo pa je kosi la jeti ka (Rebolj 2011: 48). Rasp je imel tri so-rodni ce kla rise: ma ti Ro za lija je bi la v Me ki njah, ma ti Notburga in ma ti Kordu la pa sta bi li v Ljub lja ni. 
Gim na zijski študij je za klju cil v Ljub lja ni in šo la nje na da ljeval prav ta ko v Ljub lja ni pri je zu i tih. Od tam so ga po sla li v Gra dec štu di rat fi lo zo fijo. Ni žje re dove je pre jel v Ljub lja ni 19. sept. 1693, za tem je bil do l. 1697 go je nec Germa ni ka v Ri mu, kjer je pre jel du hov­ni ško po svece nje, ima trikuli ran je bil na Sa pi enzi kot kle rik dunajske ško fije. V Germa ni cu je bi val sku paj s še ne kaj Kra njci: s Fr. Ks. ba ronom Gal lom, Ja ne zom 
Ba na gliem pl. Rosen ba chom, Adamom Baltazarjem 
pl. Kut skla mom, Ja ne zom An drejem pl. Fla chenfel­dom, Ju rijem Si gi smun dom ba ronom Edlin gom. Oba 
sta kasne je postala ljubljan ska kano ni ka. Doktorat 
iz te o lo gije (Sv. pi smo) je do segel 2. sept. 1697 kot du hovnik oglej ske škofije. Nasled nji dve leti si je izo­
braz bo izpo pol njeval na Dunaju in po raznih evropskih me stih. 
Po opravlje nem štu diju in po svece nju se je vrnil v Ljub lja no, ki je ta krat cerkveno še spa da la pod oglej­
sko patriarhijo. 22. sept. 1699 je po vrni tvi v domovi no 
prosil za žu pnijo Kam nik. Škof Si gi smund Kriš tof Her-
berstein ga je šele 26 let starega na to njegovo proš­njo še istega leta imenoval za kamni škega mestne ga 
žu pni ka. Slovesno sti ume sti tve sta pri sostvovala Ja­nez An drej Plankenhehlt, žu pnik v Men gšu in arhi dia­kon oglejskega pa triarha ta, ter An drej Peternel (gl. No-tu la ple ba no rum: Župnij ski arhiv Kam nik, Nad škofijski arhiv Ljub lja na). Slu žbo v Kam ni ku je na stopil marca 1700 in jo ohra nil do smrti. Ve ci no 43 let žu pni kovanja je bil tu di arhi di a kon za Go renjsko. Ves cas je bil med vodil ni mi du hovni ški mi izo bražen ci in izo braževalci na Kranj skem. Zelo hi tro je navezal sti ke z me šca ni in tu­
di z du hovniš tvom in plem stvom. 
V Kam ni ku je ostal do smrti 12. de cem bra 1742. 
Nasle dil ga je Ja nez Ka rel grof Waxenstain (1743– 
1755). 
Rasp, ki je umrl v slu hu svetosti (Capuder 1938: 
119), je bil na la stno že ljo po kopan v svo ji cerkvi na 
Šut ni, kjer mu je prija telj grof Si gi smund Gal len berg 
286 po stavil spo min sko plo šco z gr bom. Ra spovo podo bo je za žu pni šce v Šmartnem v Tu hi nju na sli kal Va len tin 

Metzin ger, prerisal jo je Fortu nat Bergant in v baker 
vrezal G. A. Wolfgang iz Aug sburga. Kopijo te sli ke je za kamni ško žu pni šce na pravil A. Ni ernberger leta 1767, ba krorez po Bergantu hra ni tu di DAS (rkp. št. 82; ta opi su je Ra spovo bo le zen, smrt in po kop). 
V vec kot šti ridesetih letih de la je v Kam ni ku pustil trajne sledi. Bil je gradi telj sakral nih objek tov, organi­za tor šolstva, mecen umetni kom, predvsem pa nad­vse de javen žu pnik. Ve ci na nje govih stva ritev se je ob-drža la do da nes. 
V Kam ni ku se po njem ime nu je ena od ulic pri žup­nijski cerkvi – Raspov prehod. V mestu je registriran tu di Žu pnij ski vrtec Maksi mi lija na Ra spa, ki pa še ne de lu je. 
Aca­de­mia­ope­ro­so­rum 

Kot po mem ben izo braže nec in ple mic se je Rasp vklju cil v Bra tovšci no svetega Di zme.2 Ta je bila ne­kakšna pripravljal ni ca za kasnej šo Acade mio operoso-rum, ki je postala pomem bna kulturna in znanstvena ustanova ne le za Kranjsko, ampak tudi za širše av-strijsko ce sarstvo. Njen za cetek da ti ramo na 2. de­cem ber 1699, ko so se na domu ljubljan skega prošta Ja ne za Krstni ka Pre šerna, prvega pred se dni ka akade­mije, zbra li nje ni usta novi telji Janez Dol ni car, Ja nez Pi-chi, ba ron Pi lich gratz in bo do ci kam ni ški žu pnik Rasp. Acade mia ope roso rum – dru žba de lavnih mož – je pr­vic jav no na stopi la na ob cnem zbo ru l. 1701, med 23 cla ni je bi lo 6 duhovni kov, 4 zdrav ni ki in 13 prav ni kov. 
 jbljaaliarbaiajljala laojiooroioraljabogaoiliiraroo­ibloagalaaijaajalli˛ iobgailiaijrigialraia jriilaaiiliraaiajaijai 
Usta novi li so tu di jav no knjiž ni co v Ljub lja ni ter pi sa li razprave z raz nih po drocij. V umet no sti so sku ša li pov-
sod uveljavi ti barok. Delo Akade mije je prene ha lo le­
ta 1725, knjiž ni ca pa še ve dno de lu je kot Se me ni ška knjiž ni ca. Kot clan te ljub ljan ske aka de mije je Rasp do bil vzdevek »in de fessus« – ne u trudlji vi z geslom »Sal tus sylvasque pe ragrant« (Apes. Acad. Ope ros. E 4). Nje gov sovrstnik Ja nez Ja kob Schil ling, žu pnik v Kra nju, je do bil vzdevek »se da tus« (mirni), Thal nit-scher (Dol ni car) »se du lus« (marlji vi). Rasp je ide je, ki 
so se poraja le v ljubljan ski akade miji, prena šal v kam­
ni ško žu pnijo, pro gram Akade mije pa je ure sni ceval na svojem ožjem in šir šem de lovnem po drocju. Za Aka de­
mijo operozov je Rasp napi sal Oratio in congregati o ne 
S. Cru cis et S. Phi lip pi Nerei ha bi ta. 
Šol­stvo 
V šolstvu se je Rasp uveljavil predvsem kot dober 
organi za tor in prak tic ni iz vaja lec. Po mem bno je, da je 
cerkvena šola, kakr šno je v Kamni ku ustanovil, zgradil 
in tu di vo dil Rasp, po me ni la raz ši ritev mož no sti šo la-nja za mla de Kam ni ca ne, saj so v njej »na stali« mno gi kasnej ši slovenski izo bražen ci. 
Rasp je kmalu po priho du v Kamnik kupil zase bno hi šo in jo predelal za šolske name ne. Tu je sam ali s po moc ni ki, ki jih je bi lo od šest do osem, ucil bra nje, pi sa nje, ra cu na nje in na predno go spo darje nje. Na-darje ne dec ke je po se bej ucil la tin šci no in glas bo, jih na to poši ljal na je zu it ski ko le gij v Ljub lja no ter ta ko uspo sab ljal za du hovni ški po klic; dru ge je pri pravljal za uci telje in organi ste. S tem je ze lo dvig nil glas be no kultu ro na Kamni škem. Njegovi gojen ci in pozne je šol-ski so de lavci so bi li du hovni ki: An ton Romšak, Fri de­rik Go lob, An ton in Gre go rij Žerovnik, Ma tija Ho do mal, Valen tin in Ma tija Ža gar, Sig mund Re ich, Pavel Turk, An drej Vrlin šek, Gre go rij Kra mar, Di zma Irlic, An ton Ka-pus, Ur ban Bor štnar, Jo žef Val. Franz in dru gi ter vrsta redovni kov fran ci škanov, ci stercija nov, po eden pa tu­di kartu zijan in premon stratenec. Med njimi je bil tudi Ju rij Ja pelj, prevaja lec Svetega pisma (Brojan 2004; 74). Iz Ra spove šole in vzgo je iz hajajo še Žiga Škerpin, 
Oto Spruk in Franc Mi ha el Paglovec. Med njimi so nekateri postali duhovni ki, pisa telji, 
gradi telji, zgo dovi narji. Ze lo znan je Fran ci šek Mi ha el Paglovec, ki je de loval v Šmartnem v Tu hinj ski do li ni; An ton Žerovnik v Zgornjem Tu hi nju, Di zma Irlic v Špi ta­li cu, Ju rij Fabijan kot žu pnik v Cerkljah. V so sed njem fran ci škan skem sa mo stanu so se za nje gove ide je navdu ši li Ži ga in Bo naventu ra Škerpin, Oto Spruk, Ma-
ver Fajdi ga in dru gi. 
Raspov go je nec fran ci škan p. Maver Fajdi ga, do ma 
iz Mekinj, je v novome škem samo stanu napi sal zelo 
za ni mi vo kroni ko ne le o redu in sa mo stanu, temvec 
tu di o jav nih razme rah. 
Najbolj pa se je iz kazal Fran ci šek Mi ha el Paglovec3, ustanovi telj Raspovi podo bne šole v Spodnjem Tuhi­nju; sku paj s kam ni ško šo lo je ta vpli vala na raz voj šol­stva v Savinj ski do li ni. Rasp je bil ves cas Pa glovcev predstojnik kot nad žu pnik in arhi di a kon. 
SBL II. 
Nekatere izmed Ra spovih ucenk so poz ne je za se­bno po u cevale mla di no. 
Petje in glas bo je mla di no ucil žu pnij ski organist Valen tin Götzl. Tu di skla da telj Ja kob Zupan, ki je leta 1780 uglas bil ope ro Belin, je bil ze lo verjetno go je nec Raspove šole. Peter Pavel Glavar je Zupa na povabil v Komen do, kjer je poskr bel za izvrstno cerkveno petje, leta 1762 pa se je vrnil v Kam nik in tam kot organist in uci telj ostal do smrti. 
Po Raspu se je nekoli ko kasne je zgledoval tudi ko-
mend ski žu pnik Peter Pavel Glavar. Ne moremo tocno ugotovi ti, ka ko dolgo je traja la 
Raspova šola, smemo pa sklepa ti, da se je nada ljeva-la še po Raspovi smrti vse do ustanovi tve redne ljud­
ske šo le leta 1780, ki so jo prevze li fran ci škani in jo 
vodi li do brih sto let. 
Rasp­in­umet­nost­
Med študijem, zlasti v Italiji, se je Rasp estetsko iz­
brusil in se sez na nil s ta krat prevladu jo ci mi umet no-
stni mi stili. Navdu šil se je za barok, ki je predstavljal 
nov umet no stni trend. Kot kam ni ški žu pnik je hotel 
me sto duhovno in umetno stno prenovi ti, s svojim izo­
braževanjem je po se gel na po drocje umet no sti, li turgi­je in glas be. Vpli val je na vzgo jo in izo braževanje ta ko la i kov kot kle rikov. Med nji mi je na po drocju umet nosti 
znan Fortu nat Bergant. Verjetno ga je prav Rasp na­potil na študij v Italijo. Tam se je sezna nil z baronom 
Tau fererjem, poz nej šim sti škim opa tom. Zahvalju joc tej povezavi je Bergant do bil na roci lo za po sli kavo v sti škem sa mo stanu. Ba rocni stil se je tu di po Bergan­
tovi zaslu gi razši ril po vsej teda nji Kranjski. 
Rasp je v umet no sti pod pi ral doma ce umet ni ke; npr. stavbe ni ka Gregorja Mac ka, zla sti pa sli karje: Franca Je lovška (Ilov ška), Ja ne za Va lenti na Met zin gerja in Ba-varca Jože fa An tona Purt scherja ter obrt ni ke iz kamni­ških ce hov. 
Župnij sko cerkev na Šut ni v Kam ni ku je z umet-
no stne ga in kulturnoz go dovinskega vidi ka teme lji to 
predstavil vi šji ku stos kam ni škega mu ze ja prof. Mar-ko Lesar v de lu Žu pnij ska cerkev na Šut ni v Kam ni ku (2001). 
287 



Li­te­rar­na­de­la 
Iz Ra spove zapu šci ne hra ni Nad škofijski arhiv Ljub­lja na šti ri obsež ne rokopi sne knji ge z bo gato in red-ko zgo dovin sko do kumen tacijo, in si cer: Mi scel la ne-um (uradni in za se bni po dat ki o se bi in so rodni kih), dve knjigi Me mo rabi lia (zgo dovin ski za pi ski, cerkveni in vla dni odlo ki splo šne ga in krajevne ga po me na) in knji go formu larjev (mno go pre pi sov sta rih in so ca snih 
li stin, pravnih uredb, pisem in obrazcev, ki so delo ma 
ohranje ni sa mo tu). Kot v Slovenski bi o grafiji pi šeta Rudolf An drejka in Maks Mi klav cic, je svo jo bo gato knjiž ni co v opo ro­
ki zapu stil kartu ziji v Bistri, toda izvr ši telji oporoke se s prevzem ni ki niso mogli dogovoriti, tako je na kon-
cu leta 1745 pri stala v ci stercijan skem sa mo stanu v Kostanjevi ci na Krki, kjer je ži vel nje gov so rodnik p. 
Ma rijan Rasp. Prva slovenska Pra ti ka 1725 za leto 1726 je bi la na tis nje na v Augsburgu. Pozne je jo je tiskal Rein hard 
v Ljub lja ni. Knji ži ca je bi la prede la na po po do bnem 
nem škem vzorcu. Ne vemo, kdo jo je presa dil na slo­venska tla, smemo pa domnevati, da je to storil Paglo­vec ali pa ce lo Rasp. 
288 


Ra­spo­ve­grad­nje 

Podrocje, ki je žu pni ka Raspa po se bej zaz na mova-lo, je bilo poleg organi zi ranja šolstva in s tem pove­za ne stavbe za šolo gradnja in opremlja nje cerkvenih objek tov. Veci no ma je gra dil na svo je stro ške. 
Po Raspovem po sredovanju je zna ni me cen Ja kob Schell pl. Schel len burg (1695–1703) leta 1703 po-pol no ma pre novil fran ci škan ski sa mo stan. Z na sveti je poma gal tudi pri obnovi mekinj ske samo stan ske cerkve. 
V naslednjih letih se je lotil delne prenove malo graj­ske kape le s fre skami. Ne znan sli kar je po sli kal krip to kot skalno votli no s pogledi v pokraji no med skala mi in drevjem, kar je pri nas edini prime rek take slikarske upo do bi tve v sakral nem prostoru, na teme nu oboka pa je dodal golo ba Svetega duha v vencu angelskih glavic. V zgornji, Mariji ni kape li je isti slikar nasli kal na steno oltarno kompo zi cijo z angeli in spodaj z ognjem vic, slavoloc no steno pa oži vil s ta krat ze lo pri ljub lje no perspek ti vic no arhi tektu ro sli kanih ste brov. Morda bi sme li te fre ske pri pi sa ti kam ni škemu sli karju An tonu (Kro ši cu?), ki ga ome njajo vi ri, ko je leta 1718 na sli­kal ol tarni an tepen dij za cerkev sv. Mi klav ža na Gre­be nu v Tu hi nju. Ma lo grajskega sli karja sre ca mo tu di leta 1708 ob po sli kavi Ko lo ma nove kape le v Me ki njah in ob fre skah na ho dni ku mekinj skega žu pni šca. Jo­seph Anton Purtscher, bavarski slikar, ki se je prise lil v Ljub lja no, pa je leta 1718 na sli kal po stne sli ke za kamni ško (in morda tu di za tu hinj sko) žu pnij sko cer­kev (Cevc 1985). 
Leta 1724 je Rasp na la stne stro ške zgradil ka pe-lo sv. Kri ža nad Kam ni kom s pa sijon ski mi po staja mi (Kalvarija) in ure dil novo po kopa li šce na Žalah. 
Najbolj pomem bna za Raspa pa je bila gradnja no-ve žu pnij ske cerkve. 
Prvotna kam ni ška žu pnij ska cerkev je bi la got ska stavba iz 13. sto letja, ki pa ji zob ca sa ni pri za ne sel. Otorepec o tej prvotni šutenski cerkvi ugotavlja, »da je bi lo o na stanku Ma riji ne cerkve na Šut ni do slej ma lo zna ne ga. V li stini, iz da ni leta 1232, je oglej ski pa tri­arh Bertold An de ški navedel, da se je Me ci lin, la stnik cerkve sv. Ma rije, cerkvi odre kel in jo iz rocil pa triarhu, da jo povi ša v ma tic no farno cerkev. Iste ga leta je bi­la župnija od cerkve sv. Ju rija v Nevljah pre ne se na v Kamnik.« (Zika 2011: 61) Leto 1232 je to rej tu di leto za cetka de lovanja šu tenske žu pnij ske cerkve. 
Najvecje Ra spovo delo je bi la grad nja nove župnij­ske cerkve, ki je bila nedvomno njegova najbolj za­htevna nalo ga. Kamnik naj bi po vzoru takrat vodil ne Ljub lja ne do bil novo mestno cerkev. Pri tem je tre ba upoštevati, da je Raspa vodi la tudi nujnost popravi la teda nje cerkvene stavbe zaradi njene starosti. V zvezi s tem je men geški žu pnik in arhi di a kon, naj brž na Ra-spovo prigovarja nje, že leta 1704 po rocal oglej skemu pa triarhu, da je »kam ni ška cerkvena stavba zelo raz­majana in da raz pada ne kaj zaradi zo ba ca sa, ne kaj za radi potresov«. 
Rasp je hotel z novogradnjo vnesti v Kamnik takrat že uveljavljen ba rocni stil. Prav za radi nje govega pri za­devanja je Kamnik v osemnajstem stoletju dobil popol-no ma novo farno cerkev, zgraje no v ba rocnem slo gu. 
Prvotno cerkev je Rasp dal podreti, podo bno kot se 
je to v Ljub lja ni zgo di lo tu di ljub ljan ski sto lni ci. Zvo nik 
pa je še vedno prvotni. Po njegovi viši ni lahko sklepa-mo, da je bila primerno veli ka tudi takrat na gotska cer­kev. 
Župnij sko cerkev so po po datkih iz Kro ni ke Fran-ca Mi ha e la Pa glovca za ce li gradi ti leta 1732, kon ca li 1734 in jo bla go slovi li 1735. Ker pa so za njo potre­bovali ve cji pro stor, je bilo tre ba pre stavi ti te da nje po­kopa li šce, ki je bi lo, kot je bi lo ta krat obi cajno, okrog cerkve. Nedvomno je to po meni lo ne majhno te žavo, saj si lah ko pred stavlja mo ne go dovanje Kam ni ca nov, ki so imeli tu pokopa ne svoje predni ke. Rasp je imel dovolj mo ci, da je žu plja ne pre prical in mu je uspe lo po stavi ti novo pokopa li šce na da naš njih Ža lah. Tam je že pred tem dal zgra di ti tu di ka pe lo. S kam ni škim po kopa li šcem je v slovenskih krajih ohra njen pri mer staroslovanskega na zi va za po kopa li šce – Ža le. (Zika 1933: 5) Fran ce Ste le po žu pnij ski kro ni ki navaja, da se je to zgo di lo leta 1733. 
Po arhi tekturni zasnovi je cerkev na Šutni podo bna cerkvi sv. Ja koba v Ljub lja ni in fran ci škan ski cerkvi v Ljub lja ni. Pred vsem pa je Rasp hotel imeti po do ben na crt, kot ga je ime la grad nja ljub ljan ske stolni ce. Pri nje ni grad nji je kot po moc nik so de loval Gre gor Ma cek, vodil ni kranjski arhi tekt takrat ne dobe. V slogu takrat­ne ba rocne gradnje je Ma cek tu di za Ra spa na redil na crt za novo žu pnij sko cerkev. 
Marko Lesar ugotavlja: »Da je bi la Ra spu prav ide ja Ljub ljan ske sto lni ce naj bli žja, je ra zum lji vo, saj naj bolj odraža rim ske ide a le. Morda je imel kak šno vlo go že pri zi davi kam ni ške fran ci škan ske cerkve, gotovo pa je, da je pri žu pnij ski cerkvi zavestno hotel iz bra ti po za snovi, tlorisu in opremi prav tako cerkev, kot je stol­ni ca.« (Lesar 2001: 20) 

Cerkev so v grobem zgradi li v dveh letih. To je celo z vi di ka da naš nje ga ca sa ve lik pod vig, a jo je bi lo tre ba še po sli kati s fre skami ter po stavi ti ol tarje in sli ke. Za iz de lavo fresk je pri do bil Fran ca Je lovška4, ki je fre ske iz de lal v ba rocnem sti lu. Nje gova za slu ga je to rej, da se je ba rocni slog v ve li ki me ri uveljavil ne le v Kam ni­ku, ampak v vsej kam ni ški dekaniji. Po leg Ljub lja ne je Je lovšku prav Kam nik nu dil naj vec na rocil, nje govo najbolj ime nit no de lo pa so prav fre ske v prez bi teriju kamni ške žu pnij ske cerkve. 
Za svo je na crte je prido bil le po števi lo du hovnih po­moc ni kov in be ne fici a tov, ki so po stali po mem bni za ši ritev idej baroka tako v umetno sti kot tudi v šoli in vzgo ji mladi ne. 
Za po sli kavo oltarne sli ke je naj el Ja ne za Va len ti na 
Metzin gerja5, ki je poleg tega ustvaril še posa mez ne 
sli ke v cerkvi na Ža lah in po dru gih cerkvah ter opre mil s sli kami priž ni co v cerkvi na Svetem Pri mo žu. Rasp je 
iz dat no poskr bel tudi za dru ge cerkve na Kamni škem. 
Poda ril jim je ol tarne sli ke, liturgic na obla ci la in po so-dje. Da rila je obi cajno zaz na moval s svo jim ime nom 
ali kra ti ca mi. 
Leta 1734 je to rej že sta la nova ba rocna cerkev, po-do bna fran ci škan ski – s po dol žno ba nja sto obokano la djo s stranski mi kape la mi in s pravokotnim, banja sto obo kanim prez bi terijem. S po srece ni mi grad nja mi, od­strani tvijo po kopali šca in urav navo sveta okrog cerkve je za cel obli kovati novo po do bo juž ne ga de la me sta. 
Rasp se je zavzel tudi za prenovo drugih cerkva. Pri­bliž no pol leta pred smrtjo je bla go slovil na novo sezi­da no žu pno cerkev v Šmartnem v Tuhinju. 
 lojroilgoroajbilajr arjajbroloaloirijgoiraiolioi iragibaliarraolojoj ooiijiilioioriloolajaliji 
 igrjbilriljioarigijaj 
ailjbljaiooloaoailiiaalo oliojroljgaliaralboi 
289 

beneškim in bolonjskim slikarskim vzorom. 


Leta 1788 je po žar uni cil stre ho, zvo nik in ve li ki 
oltar šutenske cerkve. Zelo verjetno so bile poškodo-
vane tu di stro pne fre ske, za to jih je Franz Kurz von Gol den stein sre di 19. st. oci stil, ven dar je nje govo po­pravi lo prej ško dovalo kot koristi lo iz virnim Je lovško-vim fre skam. Ma tija Ko želj jih je leta 1908 re stavriral. Posa mez ni pri zo ri so pre sli kani. Za vse pa je zna ci len 
sli karjev rjav kasti ton. 
Fasa da in pro ce lje žu pnij ske cerkve sta bi la obnov­
lje na leta 2009. 
Le o pold Maksi mi lijan Rasp je bil tu di med po bu-
dni ki gradi tve nove ljubljan ske stolni ce. Stara je bila 
premajh na in tu di sta tic no pro ble ma tic na, pred vsem pa ni bi la vec v skla du z novim ba rocnim sti lom. 2. de cem bra 1699 je sto lni prošt Ja nez Pre še ren v svo je stanovanje povabil ka no ni ke Jane za An tona Thal nit-scherja, Ja ne za Pi chija, Fran ci ška Gott frie da ba rona Bil lich gratza in kam ni škega žu pni ka Raspa. Thal nit-scher jih je opo zo ril na po di rajo co se sto lni co in pri­po rocil, da bi za ce li zi da ti novo stolni co. Vsi so se so-glasno stri nja li, škof Her berstein pa je potrdil nji hov sklep. Med ve cji mi do na torji je bil prav Rasp, ki je pri­
speval 500 gld. 
Rasp­kot­clo­vek 
Rasp je bil iz redno cu tec in glo bo ko veren clovek. Za ca sa nje govega de lovanja sta v nje govem žu pni šcu vedno ži vela po dva reveža. Pri njem sta bi la na sta no-vanju in na hrani, priskr bel pa jima je tudi obleko in vse, kar sta potrebovala. Sam je ži vel ze lo skrom no. O njegovi dobroti govori tudi napis na njegovem na­grobni ku v kamni ški cerkvi. Pou da riti moramo, da za gradnjo kam ni ške farne cerkve ni obre me njeval svo jih žu plja nov, ampak jo je gra dil iz la stnih sred stev. Nje go-va rodbina je bi la dovolj pre mož na, da je od tu lah ko crpal sred stva za svo je pro jek te. (Brojan 2004: 73) 
V Notu la pleba no rum6 je navede na nje gova go rec-nost za vero in z njo poveza no pastoralno dejavnostjo. Bil je go rec du hovnik ter zav zet za na bavo in ohra nja­nje cerkvene opreme. »Tu je bil ze lo go rec žu pnik, od vsega za cetka je na ne de lje in praz ni ke sam po u ceval mla di no verouk, na prve nede lje in prazni ke je nav­sez go daj spovedoval, izkoreni nil je mnogo napak pri lju deh in za sa dil vrli ne in po bož nost, po zorni cah je vsak dan ma ševal /…/. Uve del je tu di 40­urno po bož­nost pred pe pel nic no sre do, žu pnij sko cerkev in stran­ske ol tarje je iz te me ljev na la stne stro ške po stavil /…/ prodal je tu di svo je pre mo že nje (zla to in sre brno po­hiš tvo) in ku pil plu vi a le, dal ma ti ke, ca su le, ban de ra, prte, tron za sveto Rešnje te lo z bal da hi nom iz dra go­ce ne ga ma teria la za 300 fl.« 
L. 1725 je imel v Kam ni ku od 18. do 26. avgu sta ljud ski mi sijon, prvi te vrste na Kranj skem: skle pne proce sije se je ude le ži lo nad 17.000 lju di. Po do bne priredi tve je pospe ševal še drugod. Za take zaslu ge si je pri do bil vi so ko cerkveno odli kovanje (na slov: apo­stolski protonotar). 
Rasp si je priza deval tudi za ustanavlja nje obrtnih za drug in ce hov, v Kam ni ku zla sti za kovace (žeb ljar­stvo) in us njarje. 
Bil je med vo dil ni mi izo bražen ci na Kranj skem. Uži-
val je ve li ko spoš tovanje. 

Iz knjiž ni ce Leopolda Maksi mi lija na Ra spa je tu di iz vod Dalma ti nove Bi blije, ki je se daj v NUK-u in je od leta 2010 na vo ljo tu di v di gi tal ni obliki. 
Za­klju­cek 

Marko Lesar pi še, da že sa mo to, kar o njem ve-mo se daj, kar o njem govorijo nje gova de la (ma terial­ne zgrad be, umetni ne, arhi vi idr.), krat ke zabe lež ke in ljud ske govorice, mo ra v nas vzbu di ti ob cu dovanje in spoš tovanje do te ga v hu ma ni stic nih zna no stih in tu di umetno stih izo braže ne ga mo ža. (Lesar 2001: 17) 
Rasp je bil kot nekakšna os, okrog katere so se zbi rali pomem bni ljudje, oblikovalci, umetni ki in dru­gi ve li ki slovenski upo dab ljajo ci umet ni ki, ki so ži veli ustvarjal no življe nje tu di na Kam ni škem, npr. arhi tekt Gregor Ma cek, sli kar Franc Je lovšek, Valen tin Met zin­ger, Fortu nat Bergant in dru gi. 
Rasp ni bil nas protnik Ljub lja ne; z njo je bil kul tur-
no povezan, a Kamni ku se je zapi sal s srcem in mu 
na klo nil ve cji del svo je bo gate dedi šci ne. Zdi se, da je hotel za pu šce ni Kam nik pri li ci ti Ljub lja ni – ne v tek mo-vanju, marvec v ena kosti, ka kor bi ga hotel pov zdig­ni ti do nek da nje iz gub lje ne ca sti. Morda je že lel ce lo 
do kaza ti, da tudi kraji oglejske patriarhije – Kamnik 
je na mrec tedaj spa dal še pod Oglej – zmo rejo enak kulturni vzpon kot se dež ljub ljan ske ško fije. Ali so mu me šca ni in fa rani lah ko v vsem sle di li? Vse kakor so do življa li slovesno sti, ka kr šnih naj brž še ni koli ni so vi-de li, saj so bi le ožarje ne z vsem ba rocnim sijajem. 
Pode dovano pre mo že nje je na me nil za po pravi lo, 
prede lavo in po lep ša nje cerkva v Kam ni ku in oko li ci. 
Jo sip Ben kovic o ca su, ko je deloval Rasp, ugotav­lja, da je bi la do ba proti reforma cije obi cajno opi sa na precej crno, vendar pa je dovolj lju di, ki so bi li v tem ca su kot svetilni ki kul turnega, verskega in tu di izo­braževalne ga razvoja. Le o pold Maksi mi lijan Rasp je ned vomno med njimi. Za seboj je pustil dovolj sledi, da ga upravi ce no šte je mo med po mem bne slovenske kulturni ke. Življe nje te ga kam ni škega žu pni ka, zla sti nje govo šolo, je predstavil v Do mu in svetu, 1899, št. 
10. Zani miv je Ben kovi cev opis ta krat ne ga reforma cij­skega in proti reforma cijskega obdob ja: »Luteran ska reforma cija je bi la si lovi ta povodenj, ki je z gro mom in strelo pri hrume la do li iz Nem cije ter pre plavi la sloven­sko zem ljo. Res, da jo je na mo ci la, a – ka ko? Verska reforma cija nam je pri ne sla kalno vodo, ne zdravo slov­stvo. Pre govor pravi: 'Crka mo ri, duh pa oživlja.' Pri nas je bi lo v 16. st. prav na robe. Crka nas je hotela oži vi ti in nas je, hva la Bo gu, res oži vila; to da duh, ki je vel iz te crke, nas je mo ril.« (Benkovic 1899: 289) Da ob dob-je žup ni ka Raspa in nje govega so do bni ka Paglovca ne 
velja za eno najsvetlej ših naše preteklo sti, meni tudi 
Stane Gran da. Še vec: to obdob je je med manj ra zi­
skani mi in še glede marsi katerega vpraša nja tavamo v nevedno sti. Problem je v strokovni in znanstveni za­htevno sti obde lave virov in tudi na strani ideo lo ških in 
po li tic nih vzro kov. (Granda 2001: 13) 

290 
Ben kovic v na da ljevanju po u darja po men in vlo go  aofijiarijbljaa škofa Hre na (1560–1630), ki je l. 1599 na stopil ško­fovsko slu žbo v ljub ljan ski ško fiji ter se tru dil tu di s šti rimi ško fijski mi si no da mi naj prej organi zi rati svo jo du hovšci no, na to pa se je lotil obnove katoli škega ver­skega življe nja. Pred vsem je to po skušal z obnovo cer­kvenih bra tovšcin, v re forma cijski do bi so sko raj vse prene ha le de lovati, ter z novi mi sa mo stani – v Ljub lja­ni z avguš tin ci, fran ci škani in ka pu ci ni. Povabil je tu di 
je zu i te, ki so prevze li gimna zijo. Material no stanje je 
du hovšci na dvig ni la z usta navlja njem za drug ali ce­hov, ki jih je protestan ti zem za trl. Vse to je omo go ci-
lo nov zagon kulturne mu razvoju. Sto let po nastopu 
škofa Hre na je bi la v Ljub lja ni usta novlje na Aca de mia 
ope roso rum in kmalu zatem še Acade mia Philharmo­ni co rum. Obe sta bili pomem ben dejavnik za razvoj 
zna no sti in umet no sti. V 17. st. se po javi tu di vse vec 
po bud za literarni razvoj. Kartu zijan ski prior iz Bistre 
je že lel gmot no pod preti ka toli ško iz dajo Dal ma ti nove Bi blije. Di skal ceat o. Ig na cij je imel že leta 1710 v ro­
kopi su celoten prevod Svetega pisma. Avtor meni, da 
17. stoletje zaz na mu je ti ho in vztraj no de lo brez hru pa in raz kazovanja (290). 
O žu pni ku Leo pol du Maksi mi lija nu Raspu pravi Ben kovic, da je bil »ti pic na pri kazen med ka toli ški mi proti reforma torji« (291). 
Zna no je, da so imele nekatere kamni ške hiše še ob koncu devetnajste ga stoletja portret barona Raspa, kar govori o tem, da so Kam ni ca ni ce ni li gradi telja far-ne cerkve na Šutni. Danes se po njem imenu je prehod od žu pni šca proti Pro du, prav za prav ne prevec velik iz­raz hva lež no sti cloveku, ki je ve li ko storil za Kam nik. Gle de na Raspove zaslu ge za razvoj Kamni ka bi bilo bolj pri merno, da bi ta »pre hod« pre i me novali v Ra spov trg ter ga obe leži li s po stavi tvijo nje govega do prsne ga ki pa. 
Nad vra ti nek da nje ga žu pni šca je kip Le o pol da Maksi mi lija na Ra spa – de lo ki parja Mi he Kaca, vgra­jen ob 270. oblet ni ci nje gove smrti leta 2012. 
Vse kakor Maksi mi lijan Le o pold Rasp za slu ži te me-lji to študijo, saj je še veli ko gradi va neobde la ne ga. Med tem zlasti njegovi rokopi si. 
Li­te­ra­tu­ra­in­vi­ri 
Rudolf AN DREJKA, Maks MI KLAVCIC, 2013: Rasp Maksi mi lijan Leo­pold. V: Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljub lja na: ZRC SAZU. 
Jo sip BEN KOVIC, 1899: Maksi mi lijan Le o pold ba ron Rasp. V: Dom in svet. 
Letn. 12, št. 10. Ljub lja na: Ka toli ško ti skovno druš tvo. Ma tjaž BRO JAN, 2004: Gra di telj ljub ljan ske stolni ce in kam ni ške cerkve na Šut ni. V: Sle di ra dijskih poti. Dom ža le: sa mozal. 
France CA PU DER, 1938: Zna meni ti lju dje iz kam ni škega okraja. V: Na bre­govih Bistrice. Ur. Jože Vom bergar in Fran ce Škofic. Kam nik: Kam ni ško dija­ško pocit ni ško druš tvo »Bistrica«. 
Emi lijan CEVC, 1985: Umet no stni vzponi in upa di kam ni škega me sta. V: 
Kamnik 1229–1979, Zbornik raz prav s simpozija ob 750­letni ci me sta. 
Kamnik: Kulturna skupnost Kamnik in Sekcija za krajevno zgodovi no Zgo­dovin skega druš tva za Slovenijo. 
Stane GRAN DA, 2001: Pa glovec – prvi slovenski po sojil ni car? V: Paglovcev 
zbornik. Ur. Marjeta Humar. Kam nik: Ob ci na Kamnik. Jo sip GRU DEN, 1912–1915: Zgodovina slovenskega naroda. Ce lovec: Druž ba sv. Mo horja. 
Marjeta HU MAR, 2004: Gra di telj ljub ljan ske stolni ce in kam ni ške cerkve na Šut ni. V: Ma tjaž Bro jan: Sle di ra dijskih poti. Dom ža le: sa mozal. 

Metoda KEM PERL, 1996: Maksi mi ljan Leo pold Rasp in vsebi na poslikave v prez bi teriju žu pnij ske cerkve na Šut ni v Kam ni ku. V: Zbornik za umetnostno 
zgodovino, let. 31/32. 83–100. 
Marko LESAR, 2001: Žu pnij ska cerkev na Šut ni v Kam ni ku: umet no stna in 
kulturnoz go dovin ska pred stavi tev. Kam nik: Kul turni cen ter. Nadškofijski arhiv Ljub lja na, žu pnij ski arhiv Kam nik, Mi sa rum perpetu a rum in Pa rochia B. M. V. Ci vi tatis Sta in co eptus in fe sto georgyum 24 Apri lis Ao 1717, Notu la ple ba no rum. 
Maksimilijan Leopold Rasp. V: Kamniško­komendski biografski leksikon. 
Kamnik: Knjiž ni ca Fran ceta Ba lan ti ca Kam nik, 2013– . Vanda RE BOLJ, 2011: Vpliv ni lju dje Ja pljevega ca sa. V: Ja pljev zbornik. Ur. Marjeta Humar. Kam nik, Ljub lja na: Ob ci na Kam nik, In šti tut za slovenski je­zik Fra na Ra movša ZRC SA ZU. 
Slovenski bi o grafski leksi kon. II, 246–249. 
France STE LE, 1922–1929: Poli tic ni okraj Kam nik. To pografski opis. Ljub­lja na: Umet no stno-zgo dovin sko druš tvo. Ivan ZI KA, 2011: 750 let mesta Kamnika : iz kamniške zgodovine. Kamnik: 
Studio Da taprint. 
291 



Foto: Dušan Letnar 
292 
Bo­go­mil­Br­var1 Pod­go­ri­ca­pri­Pe­cah­1a,­Mo­rav­ce bogob.brvar@siol.net 

Franc­Ksa­ver­Pirc­(1785–1880) 
Prispevek zgo šce no pred stavi življenj sko pot Fran ca Pirca, za cen ši z na darje nim fan ti cem iz Kam ni ka, ki se je po za slu gi uci teljev – fran ci škanov – po dal na iz jem no bo gato pot, ce jo oce nju je mo po nje govem de lu, in skraj no skrom no, ce jo oce­nju je mo po nje govem ose bnem življe nju, pa do spoš tovane ga 95-let ne ga star cka, ki sko zi ok no stolne ga žu pni šca v Ljub lja ni zre proti Kamni škim plani nam. V mislih negu je pleme ni te sadi­ke podbreških jabolk in hrušk, trenu tek kasne je pa se pripravlja na krst in dijan skega dec ka in pri ca kuje obisk ve li kega vzorni ka Fride rika Ba rage. Kljuc ne be se de: Kamnik, du hovnik, sa djar, uci telj, mi sijo nar, Veli ka je ze ra, Michigan, Minne sota, spome ni ki 
The article briefly describes the life of Franc Pirc, beginning as a talented boy from Kamnik, who, thanks to his teachers – the Franciscans – set out on an extremely enriched journey, judging by his work, and an extremely modest one, judging by his personal life, to a respected 95-year-old man who stares out the window of the cathedral in Ljubljana towards the Kam­nik mountains. He nurtures in his mind the noble seedlings of Podbrežje apples and pears, and a moment later he is already preparing for the baptism of an Indian boy and awaiting the visit from the great role model Friderik Baraga. Key words: Kamnik, priest, fruit grower, teacher, missionary, Great Lakes, Michigan, Minnesota, monuments 
Uvod 
Vsa ka objava za pi sa o življe nju in de lu Fran ca Pir-ca je sim bo lic na od dol ži tev za nje gov, da nes bi re kli clovekolju ben pri spevek k slovenski in ame riški zgo do-vi ni. Kamnik kot najstarejše mesto na Kranjskem ima razum lji vo bogato zgodovi no z mnogi mi osebnostmi, ki so za pu sti le kulturno de di šci no na vseh po drocjih clovekovega ustvarja nja, ne sa mo v Kam ni ku, ampak v širšem slovenskem prostoru in tudi v tuji ni. Na po­se bno mesto med temi moramo postavi ti Franca Pir-ca, ki sta mu tako rodna Kranjska kot tuji na pode li li ca sten in za slu žen na ziv Oce: Oce um ne sa dje reje na Krajn skem in Oce ško fije St. Clo ud. 
Franc Pirc je bil iz jem na ose bnost, clovek, ki je ži vel za to, da je poma gal drugim. Pred odho dom v misijo ne med Indijan ce v Severno Ameriko je kot mlad duhov­nik na do ma cih tleh pre ma goval la koto, revšci no ubo­gih fa ranov, po stavil te me lje na predne ga sa djarstva in na to 38 let ži vel med In dijan ci, ki so ime li v Mi no deé 
– v Do bri du ši, za nes lji vo oporo tako v ca snem, tu ze-na me nom, da bi In dijan ci ži veli bo lje, v ve ri, da je ta ka tu di bo žja vo lja. 

Pir­ce­va­rod­bi­na,­otroš­tvo­in­štu­dij 
Življe nje Fran ca Pirca, s pol nim ime nom Franc Ksa­ver Pirc, se je za ce lo 20. novembra 1785 v Kam ni ku. Oce Jernej in ma ti Ne ža sta se raz vese li la prvorojen ca. Na­pri­ka­za­ni­ko­pi­ji­za­pi­sa­v­kr­stni­knji­gi­žu­pni­je­Kam­nik­od­1784­do­18043 pre be re mo: 

FRANZ XAV. PI ERZ4 Dan, kraj, žu pnija roj stva: 20. 11. 1785. Pred mestje Schütt 62, Kam nik Oce: Barthol Pi erz, ro jen v me stu (Orth) Kam nik, ma­ti: Ag nes (Ne ža) Va u petez. Bi vali šce star šev: Pred mestje Schütt 62. Botrovala sta De be uz Mi chael, me sto in De rea ni Ma­
ria, mesto. 
Kr sti telj: Anton Fe gitz, me stni ka plan 


melj skem – minlji vem svetu, kot v tlakovanju duhov- riobljoaloabiografijaioba 
ne poti, ki vo di v vec nost. V pri merjavi s svet ni škim sbi427509/. 
Fride rikom Ba rago je bolj po u darjal, ucil in prak tic no  aaarilaoliloialjbljaa aig 
po kazal, kaj lahko nudi obde la na zemlja, vendar vse z 
 arlijaiariiirraliiiri  aiiiorairiiolograioalobi aolgajboljogoobliirojaljaairi 
293 

slovenskih osebnosti. Pirz. 


Franc Pirc je ime Ksaver redko uporabljal, ce prav mu je bi la že v zib ko polo že na uso da po slan stva, ki jo po o seb lja sveti Fran ci šek Ksaver6 (Drnovšek 200: 86). 
Avtorji, ki so pisa li o Francu Pircu, niso bili enotni glede njegovega rojstne ga kraja. Zmedo je verjetno povzrocil prvi Pir cev življe nje pi sec Flo rentin Hrovat, ki je v delu Franc Pi rec, oce um ne sa dje reje na Kranj­skem in apostolski misijo nar med Indija ni v Severni Ame riki leta 1887 za pi sal, da je bil Franc Pirc ro jen v Go di cu. Rojen pa je bil v Kam ni ku na Šut ni števil ka 62, kot je raz vi dno iz krstne ga li sta. Tudi me kinj ski žu pnik Vik tor Ca dež je za pi sal, da je »Pirc pri sten Kam ni can« (Ca dež 1933: 33). 
Ivan Zika je poja snil, da je del Kamni ka pod Malim gradom leta 1804 po go rel. Hi še, ki so jih po novno po­zi da li, so do bi le dru ge števil ke, tako je Pir ceva do ma ci­ja na mesto števil ke 64 do bi la števil ko 54. Leta 1953 se je del Šutne prei me noval v Parmovo ulico, hiša pa je do bi la števil ko 8.Jernej Pirc je bil la stnik ľ hu be.7 Ma ti Ne ža je ro di la 10 otrok, pet dec kov in pet de klic. Od de klic je do ca kala sta rost sa mo Polo na, tu di eden 
 biraoobiailo riobljoalibiail B 
 raiarijjbilrilao rborajioiljaaaiaii­jonarjev. 
 baiajbilaalioooolj 
294 
lioajajlaorilajgoaria 
od deckov ni do ca kal prvega roj stne ga dne. Ja kob, Ja­nez, Si mon in Franc pa so bi li bolj ži lavi, naj vecjo sta­rost je do ca kal prav prvoroje nec Franc. 
Ma ti Ne ža, ro je na Vav petic, je umrla oko li leta 1820, na tan cen da tum ni znan, oce Jernej se je leta 1822 dru gic po rocil z Ma rijo Kožar. Od dveh otrok je eden pre ži vel otroš tvo, vec ni zna ne ga. Zakon Jerne ja in Ma rije je bil kra tek, saj je mo ral Jernej po Ma riji ni smrti po i skati še tretjo že no – Ano So dlar, po rocil jo je leta 1827. Ro di li sta se ji ma dve hcerki. 
Iz prvega za kona so du hovni ško po svece nje do se gli kar trije si novi: Franc, Ja nez in Si mon. Ja nez je štu di ral v Ljub lja ni. Da bi se izog nil vo ja ški suk nji, je od šel v Sal zburg, kjer je leta 1816 pre jel ma šni ško po svece­nje, umrl pa je kot upravi telj žu pnije Wald, star 46 let. 
Si mon je bil v duhovni ka po svecen leta 1817 v Ljub­lja ni, služboval je po raz nih krajih v ta krat ni Kranj ski, leta 1826 pa je bil za radi bo lez ni upo kojen. Ne kaj ca-sa je ži vel pri bra tu Fran cu v Pe cah, na to v Podbrezjah, zanj je skrbe la tudi sestra Polo na, umrl pa je v samo­stanu usmi lje nih bratov v Grad cu leta 1859. 
Francev brat Ja kob se je po rocil z Ano Pre le snik, hcerjo po se stni ka Kocja na v Go di cu. Franc je ho dil h Kocja nu na po cit ni ce in do ma ci ni so mu re kli Koc ja nov go spod. Verjetno je prav to sli šal Flo rentin Hrovat in mu pri pi sal kraj roj stva Go dic. 
Franc Pirc je prido bil osnovno izobraz bo v mestni glavni šoli.8 Franci škani, ki so vo di li kam ni ško šo lo, so opa zi li bistrost mla de ga Franca in pri nje govem ocetu za stavi li bese do, da je lahko odšel v latin ske šole, v kla sic no gim na zijo v Ljub lja no. Star ši so mu pri skr be li stanovanje pri znancih, ki so tudi skrbe li za študen ta. Ta je po leg ma terinšci ne ze lo do bro obvladal nem ški je zik, po pri ho du Fran co zov pa se je na u cil še fran co-šci ne. V tem ca su je Valen tin Vo dnik v mla dih pre bu jal slovenskega duha, navdu ševal jih je za pesniš tvo in med temi naj bi bil tudi Franc Pirc, ki je leta kasne je pi-sal pe smi in jih po ši ljal ro ja kom, zla sti Pod breža nom. 
Pirc je uspe šno za klju cil kla sic no gim na zijo leta 1807 in lah ko se je vpi sal v fi lo zofski štu dij na ljub­ljan skem lice ju, ki ga je obiskoval v letih 1808–1809 (Drnovšek 2003: 10). Po kon ca nem fi lo zofskem štu­diju je nadaljeval študij teo lo gije kot viso košol ski štu­dij v sestavi ljubljan skega lice ja. Franco is Pirz do ma iz Kam ne ka en Ha ut Carni o le je koncal 3. let nik ju lija 1811 (Drnovšek 2003: 13)9. Sluša telji teo lo gije so mo-rali kot obvezni predmet posluša ti tudi predavanja iz po lje del stva (Drnovšek 2003: 11). Štu dij je za klju cil z odli ko. Takšno oceno je dobi lo pet med štiride seti mi štu den ti. 
Po­sve­ti­tev­in­slu­žbo­va­nje­do­kon­ca­le­ta­1819 
Škof An ton Kavcic je Fran ca Pirca po svetil v du hov­ni ka 14. marca 1813 in mu na me nil prvo slu žbo ka­pla na v Šmartnem pri Kranju, nato ga je nastavil za kapla na v Kranjski Gori, janu arja 1815 je dobil nalog, da prevza me izpraz nje no me sto vikaria ta v Be li Pe ci 
 oajolarliraiaiioloaj rjoroblioaliglaooloarjbili ogojaoobialioooraibraoi 
 raoioioraoiliririioiiliro ioagarajaaoloili 
v za ca sno oskr bovanje, od leta 1817 do kon ca leta 1819 pa je bil tam žu pnik.10 
Pirc je v Be li Pe ci trpel po ma njka nje, la koto tako kot nje govi žu plja ni in lju dje ši rom sveta. Polje ni obro di-lo, seme je propa dlo, preden je vzklilo, leto 1816 so zgo dovi narji opi sa li kot »leto brez po letja«, »leto revšci­ne«, »leto beraca«, »po letje, ki to ni bi lo«, »za mrz nje no do smrti«, »ma la le de na do ba«. Lju dje so umi rali od la kote, nji vo ali trav nik so »proda li« za hle bec kru ha, za ve li ko noc so bi li na mi zi ku ha ni ko ruzni sto rži … Zgo dovi narji ocenju je jo, da je zaradi lakote med leti 1816–1819 v Evro pi umrlo okoli 200.000 lju di, naj vec v letih 1816 in 1817. 
La kota je bi la po mne nju mno gih po sle di ca Na po­le o novih vojn, viso kih davkov po njegovi kapi tu la ciji, bo žje kaz ni. Vendar pa mo ramo po glavit ni vzrok zde­setkane mu pridel ku iskati v mrzlem podneb ju, ki je traja lo od 1815 do 1818. Danes vemo, da je slabim leti nam in sprem ljajo ci la koti, ki je prak tic no zaje la cel svet, v veli ki meri botroval izbruh vulkana Tambo ra na otoku Sumbawa v Indo ne ziji 10. aprila 1815. Izbruha­na pe pel in žveplo sta do se gla stra tosfero v vi ši ni 25 km in nastali so drobni delci, imenovani aerosoli. Ti del ci so de lovali kot zrcal ca, ki so son cno svetlo bo od­bija la na zaj v ve so lje, kar je pov zroci lo glo bal no ohlaja­nje. Delci so popol no ma iz gi ni li šele po 3 letih.11 
Pirc je do ži vel ze lo težke razme re, poma njka nje osnov nih do brin, rev šci no, sti sko lju di in kli ce na po­moc že na za cetku svoje du hovni ške poti, to da v nje go-vi na ravi, v nje govem kr šcan skem eto su ni bi lo me sta za beg pred te žavami, za po raze. Lju dem je po ma gal, koli kor je naj vec mo gel. 
Pirc­v­Pe­cah­in­v­Pod­brez­jah 
Pirc je od šel iz Be le Peci ko nec leta 1819, ko so na stopi li ma lo bo ljši ca si, prevzel je iz praz nje no me-sto vikarja v Pe cah pri Mo ravcah. Zna ki rev šci ne so bi li tu di v Moravški doli ni vidni vsepovsod, najbolj pa so jo obcu ti li lac ni otro ci, ki so si v ca su naj huj še la kote razde li li suho hruško na štiri dele. Ob njegovem priho­du 23. de cem bra 1819 so ga pe ški otro ci pri ca kali kot reši telja, pri ca kovanja so bi la ve li ka. In mla di du hovnik Franc Pirc jih ni ra zo ca ral. 
Lotil se je de la, ta ko na du hovnem kot go spo dar­skem po drocju. Z zna njem, ki ga je pri do bil med štu­dijem teo lo gije pri predmetu polje del stvo, je znal pri­tegni ti kmec ke gospo darje; ti so kma lu spoz na li, da so po leg du hovne ga vodi telja do bi li tu di ve šce ga go-spo darja.  
10 Blaijoooojrialaalijij ajarroiaaoaroiialroaa 
11 ojbilajjiibrajilioalia joilaoorolaairilojoraoiga oiajalaaaalajoaaraijoroila loijoliaijojbiloalloijo jaalogrooblalailioijgallo oiloroiooloalijiaaari rjoiaaoljobililiori gaobiliarrabarjiaili pepela. V trenutku je umrlo 12.000 ljudi, na otoku Sum­baajriloaorbialajajbiloo oiroojaoirbr vulkana je pustil za seboj 6 kilometrov širok in 500 metrov globorar 
Svetoval jim je, kaj in kako naj seje jo in sadijo. Z vso vnemo se je lotil vsega, predvsem pa sadjarstva. V sa dju je vi del za nes lji vo reši tev za lac na usta, za za slu­žek in na predek kraja. Kmetje so mu od stopi li pol drugi hek tar ne obde la ne Rebri in za cel je iz nic. Bil je ugle-den clan Ce sarsko-kra ljev ske Kmetijske kranj ske druž-be, dopi soval se je s takrat najbolj znani mi sadjarji iz Nemcije in Av stro-Ogrske. Do leta 1826 je ce pil vec kot 
120.000 di vja kov, vzgajal je 700 sort ja bolk in hrušk, 
do leta 1828 pa je 120 ha delno dono sne zemlje spre­menil v nasa de, v njih je bilo pose ja nih 12 merni kov 
ja bol cnih in hru škovih pešk in 15 merni kov le šni kovih zrn. Pirc je z dve ma po moc ni koma ce le dneve preži vel 
med sadnim drevjem. Po njegove sadi ke so prihaja li kmetje, ne samo iz moravške doli ne, ampak iz vse ta­
krat ne Kranj ske, po vsej de že li je tu di brez plac no ce pil 
sa dno drevje. Prizna ni slovenski pomo log France Ada­
mic je leta 1982 za pi sal: »Za te da nje ra zme re in poj­me je bi la to ogromna mno ži na. Pe ški žu pnik je to rej naš prvi 've le drevesni car'.« (Ada mic 1982: 18) 
Vec avtorjev je pi sa lo o Pir cevem sa djarstvu v Pe-cah, zgo dovin sko pa ima naj vecji po men do kument ti stega ca sa. To je po roci lo, ki ga je na pi sal ljub ljan-ski žu pan Ja nez Ne po muk Hradecky, ki je leta 1828 obi skal Fran ca Pirca v Pe cah. Pirc in Hradecky sta bi la uda Kranj ske kmetijske dru žbe. Hradecky je po roci lo o obi sku v Pe cah pri pravil za let no po roci lo te dru žbe in v njem Pirca ze lo po hvalil. 
Pir cevo delo v Pe cah se je kma lu poz na lo tu di na obrazih otrok. Ni jim bi lo tre ba vec de li ti su hih hrušk na vec ko šckov. Ko je Pirc to vi del, je ve del, da je pri šel cas, da zac ne pol ni ti tu di nji hove mla de glave, zacel jih je uci ti abe ce de, bra nja, pi sa nja in ra cu na nja. Po stavil je temelj izo braževanja pe ške mla di ne. Nje mu pri pa da me sto prvega uci telja v Pe cah. 
Franc Pirc se je za pi sal v zgo dovi no pe ške žu pnije tu di kot njen za šcit nik, do kument av strijskega gu berni­ja o uki ni tvi vi karia ta Pece leta 1824 je argu men ti rano zavrnil in uspel. Gubernij je jese ni 1825 potrdil samo­stojnost vi karia ta Pe ce. 

Pirc je bil v Pe cah du hovnik, uci telj, sa djar, kmetij-
ski svetovalec in strokovni pisec. Napi sal je knjigo – 
Krajn ski vertnar – I. del, edin stven sa djarski pri rocnik za ti ste ca se, ki je iz šel leta 1830. 
Pirc je ko nec leta 1829 od šel iz Pec v Pod brezje. Tam je ostal samo pet let, bila pa so to zelo delovna le­ta. Kma lu po pri ho du se je lotil grad nje novega žu pni-šca. S po mo cjo fa ranov je ure dil ob sež no drevesni co, iz katere je lahko oddajal tudi do 8.000 drevesc letno. Drevesni ca je bi la verjetno na 45 arov ve li ki žu pnij ski 
295 

12 aofijiarijbljaaa 


nji vi za po kopa li šcem, pod žu pni šcem pa je za sa dil 
nad 30 arov ve lik sa dovnjak. V Podbrezjah je napi sal II. del Kranj skega Vertnarja s podna slovom Od reje nizki ga drevja ali pertlikovcov 
in po so dovcov, in ka ko perde la no sa dje k' pri du obra­ca ti, da ve li ko zade ne in pri rocnik o uni cevanju škod­
ljivcev na sa dnem drevju in sa dju. Pirc je zelo dobro poznal razme re na celotnem ozemlju današ nje Slovenije, saj je Gorenjcem pripo­
rocal ene sorte, Dole njcem dru ge, mešca nom pa pri­tlic no sa dno drevje. »Pirc je poz nal osnov ne bi o lo ške za kone, morfolo gijo in fi zi o lo gijo sa dnih dreves in so­do bno te hni ko vzgo je in oskr bovanja sa dovnja kov.« 
(Drnovšek 2003: 23) 
Od­hod­v­mi­si­jo­ne 
Rezul tatov svo je ga de la v Pod brezjah, novega žup­ni šca in vzorno ureje ne drevesni ce, ki mu je pri na ša la kar lep do ho dek, ni dol go uži val. Za kranj skega kmeta, za nje gov na predek v sa djarstvu je že lel sto riti še vec. 
»Rekel je: Vsak uci telj mo ra bi ti sa djar in po kli can, da na predne ide je o sa djarstvu ši ri na de že li in uci kmete.« (Zi ka 1965: 44) 
Leta 1833 se je prijavil na na tecaj za pro fesorja na 
stoli ci za naravoslovje in kmetijstvo na ljubljan skem li­
ce ju v pre prica nju, da bo ta ko lah ko najbo lje pre na šal zna nje na bo doce du hovni ke in dru ge izo bražen ce, a 296 že le ne ga me sta ni do bil kljub do bremu pri po roci lu ta-

krat ne ga gubernija. Pirca je zavrni tev zelo priza de la. 
Ali je bi la tu di odlo cil na za nje gov od hod prav v mi sijo­ne, ne vemo, mne nja o tem so raz lic na. Gotovo bi Pirc rad ostal do ma in se po svetil pro fesu ri, teo retic ne mu in prak tic ne mu de lu s po u darkom na sa djarstvu. Mor­da bi se kdaj ka sne je odlo cil za mi sijo ne, morda pa 
tu di ne. Resni ci na ljubo moramo doda ti, da je zavrni­
tev pro fesu re vpli vala na to, da smo Slovenci do bi li mi-sijo narja, ki se je v naj lep ši lu ci za pi sal v slovensko in 
ame riško zgodovi no tako na duhovnem kot gospo dar­
skem po drocju in je iz redno bo gato pomo lo ško zna nje vec kot odlic no »vsa dil« v mi chigansko in min ne sotsko 
zem ljo. 

Pir ceva odlo ci tev za mi sijo ne je ime la pod la go v nje­
govem spremlja nju Fride rika Barage, ki je misijo na ril 
med In dijan ci že od leta 1830. Nje gova pi sma ozi roma po roci la, ki jih je po ši ljal Le o pol din ski dru žbi na Du naj in tu di na Kranj sko, je ocit no bral tu di Pirc. Po ne kate­rih vi rih naj bi Ba raga Pircu vec krat pi sal, no be no od pi sem pa ni ohra nje no. Zanes lji va pa je Pir ceva iz java, ki jo je pi sno dal Pod breža nom, ko je bil po vrni tvi le­ta 1873 v do movi ni: »V tem ca su mi pri de pi smo od ranjki ga go spo da Ba rage iz in dijan ske de že le, ki me vabi med In dijan ce nje mu v po moc, in vec za slu že nja za ne be sa si pri do bi ti.« 
In ki ti ca iz pe smi Pe sem od raj že v Ame riko: 
Bral du hovne sim novi ce iz de žel Ame rike; bo žje oz nanvat re sni ce so užga le v sercu me. 

Pirc se je že lel pri druži ti Fri de riku Baragi in ta mu je v pi smu spo rocil, da se ze lo vese li nje govega pri ho da. Pirc je vladno privolje nje za odhod v Ameriko prejel no-vembra 1834, pri po roci lo ljub ljan skega ško fa An tona Aloj zija Wolfa pa apri la 1835. 
Na pot se je odpravil 16. junija 1835 preko Dunaja do pri stani šca Le Havre v Fran ciji, od tam pa 25. ju lija s parni kom Cha rol do New Yorka. Mno go hu de ga je prestal na 42 dni dol gi plov bi. Trplje nje, strah, ža lost, ki jih je do življal na morju, je iz povedal v že ome nje­ni pe smi, ki jo je po svetil svo jim nek da njim fa ranom v Pod brezju. Pesem je v po se bni knji ži ci iz šla že leta 1836 v Ljub lja ni. 
La dja Cha rol je pri plu la v New York 4. septembra 1835. Potovanje do Detroi ta, kjer je bil se dež nje gove­ga novega ško fa, pa je traja lo še dva najst dni in že 16. septembra je po slal prvo pismo na Kranjsko. 
Pir cev za boj z nje govim ose bnim pre mo že njem, mi-sijon ski mi potreb šci na mi, knji gami, ki ga je pri ne sel s se boj, je izgi nil. Po nekaterih navedbah naj bi bil zgorel v skla di šcu v New Yorku, po dru gih pa naj bi bil od tam po slan v detroit sko škofijo. Kakor koli: Pircu so ostala sa mo obla ci la, ki jih je imel na se bi, in ne kaj stva ri v ose bni prt lja gi. To je bi lo zanj hud uda rec. 
Pirc­v­Mi­chi­ga­nu 

Pirc ni šel k Ba ragi za po moc ni ka, kot bi morda pri-ca kovali, ampak ga je detroit ski škof Fri de rik Re se po­slal na mi sijon sko po stajo La Croix (angl. Cross Vil la-ge). 
De cem bra 1835 je v pi smu ško fu Rese ju med  dru­gim za pi sal: 
»Kakor mi je bilo hudo, ko se mi preteklo jesen po Vaši odloc bi iz zna nih raz lo gov ni mo gla iz pol ni ti src na že lja, da bi šel h g. Ba ragi, ta ko me se daj src no vese li, da me je previ dnost vo di la do te lju be mi so se ske La Croix, ki je ta ko ze lo potrebna po u ka in za slu ži du hov­no po moc ra di iz redne du šne vne me.« 
Pirc je bil vseh 38 let misijon skega poslan stva v Ame riki na prostranem ta krat še ze lo di vjem ob mo cju Veli kih je zer, naj vecja so Gornje, Mi chigansko in Hu­ronsko. 
Do leta 1852 je bil v dr žavi Mi chigan, potem pa do konca mi sijo narje nja v so sed nji dr žavi Min ne sota. Ve-ci no ca sa je pre ži vel med In dijan ci Otavci in Ocip vejci, obi skoval pa je tudi druga pleme na. Pirc je v Michiga-nu v okoli ci Veli kih jezer ustanovil števil ne misijon ske po staje, naj vec pa se je za dr ževal v mi sijo nih Cross Vil la ge, Sault Ste. Ma rie, Grand Portage in v L'Arbre Croch. Poleg starosel cev Indijan cev je Pirc duhovno oskr boval tu di red ke bele pri se ljen ce, veci no ma ka­nad ske Fran co ze. Pirc je na mrec po leg ma terinšci ne ze lo do bro obvladal nem šci no in fran co šci no, vec te­žav pa je imel z an glešci no. Tako je v in dijansko-fran-co ski šoli, ki jo je sam ustanovil v Sault Ste. Marie po u ceval in dijan ske otro ke in otro ke fran co skih pri se­ljen cev. Ob tem moramo pou da riti, da se je Pirc tudi sam ze lo hi tro in z ve li kim uspe hom ucil je zi ka otav­skih In dijan cev.13 
Pirc je vedel, da z ozna njevanjem evangelija pod mi lim nebom ali v poglavarjevem šotoru ne bo imel uspe ha pri širje nju katoli ške vere, zato je na misijon­skih postajah poskr bel za postavi tev skromnih lese nih cerkva, ustanavljal je šole. Da pa bi Indijan cem to tudi koristi lo, jih je z obde lovanjem zemlje, vzgojo sadne ga drevja sku šal za dr ža ti na enem me stu in jim ta ko tudi olajša ti življe nje, ne da bi se mo rali s se li tvijo pri la ga­ja ti let nim ca som. 
Ba raga in Pirc sta bila sinova majhne ga naroda, poz na la sta njegovo zgodovi no, zato sta bila vedno na stra ni iz korišca nih, ni koli na stra ni iz korišcevalcev. Pirc je izjem no vztrajno nastopal proti belim trgovcem, ki so Indijan cem pobrali vse, kar so imeli, v zame no za po kvarjen al kohol. Bil je ze lo sre cen, ce so In dijan ci dr ža li ob lju bo trez no sti. 
Je se ni 1837 je Fri de rik Ba raga pri šel k Pircu in pri njem ostal skoraj mesec dni. Pirc se je obiska zelo raz­vese lil. Baraga se je prav takrat vrnil z obiska v domo-vi ni in je Pircu pri ne sel kov cek knjig, obla cil in dru gih za Pirca drago ce nih predmetov. O tem je iz misijo na Sa ult Ste. Ma rie 15. septembra 1837 pi sal ka no ni ku Pavcku v Ljub lja no: 
»Se daj sem odškodovan za izgub lje ne stvari in imam za vse življe nje dovolj oble ke, ki imajo tu kaj desetkrat­no vre dnost in jih ta kih sploh ni mo go ce do bi ti. /…/ Že tri te dne se ra du jem ob dra gi pri sotno sti go spo da Ba rage, mo je ga bra ta v slu žbi. Ca ka tu kaj na pri hod la dje, da na da lju je pot v svoj mi sijon, cas pa upo rab lja ze lo koristno. Vec krat pri di ga pet krat na dan, in dijan­sko, an gleško, fran co sko, in kar na prej spovedu je, kr­
13 irjolirjjioooaiialaog olaaijrajaliraoioaiojoral laai 
šcu jeva in po rocava števil ne ka tehu me ne.« 
Na novega leta dan 1845 so prišli k njemu Indijan­ci in ga slovesno po i me novali Mi no deé, po slovensko Do bra du ša. Med epi de mijo crnih koz je uspe šno ce pil vec kot 900 In dijan cev. 
Leta, ki so pri haja la, so bi la za Pirca tež ka. Pirc je že lel med dru gim po stavi ti si roti šni co za in dijan ske si-rote, žago, mlin, bolj trdne cerkve in šo le. Za vse to je potreboval tu di de nar. Po ši ljal je pi sma ško fu v Detroi­tu, pre jel pa ze lo ma lo po mo ci. Gren ka iz kušnja ga je do letela po leti 1847, ko je Ba raga zavrnil nje gov ka­teki zem v in dijan skem je zi ku, ki ga je pri pravljal vec let. Prevedel ga je tu di v fran coski je zik za nje govega škofa, ta pa ga je pre dal Ba ragi. Za kaj je Ba raga za­vrnil prepotreben kateki zem, ni znano. Pirc je bil zelo razo ca ran in od ta krat na prej je v ve ci ni pi sem ško fa v Detroi tu pro sil za od pu stni co iz ško fije. Po letu 1850 je bil odlo cen, da odi de dru gam ali pa se vrne do mov. Od pu stni co je koncno pre jel 21. oktobra 1851, po ca­kal po letje in 20. ju nija 1852 pri spel v St. Pa ul v dr žavi Minne sota. 
Pirc­v­Min­ne­so­ti 
Min ne sota je bila od leta 1849 odprt ameriški te­ritorij za pri se ljevanje. Pirca je v St. Pa u lu spre jel škof Jo seph Cretin, s ka terim sta dobro so de lovala vsa na-sled nja leta. Pirc je za misijon sko delovanje dobil ob-širno obmo cje od St. Clo u da do ka nad ske me je. Na se­vernem de lu so ži veli Ocip vejci, na juž nem pa Siouxi, z drugim imenom Da kota. 
Pirc je za cel z mi sijon skim de lom v Crow Wingu (Vranja pe rut) v dru gi po lovi ci ju lija 1852. Tam je ta­koj zgradil cerkev in skrom no žu pni šce. Crow Wing je po stal njegova glavna misijon ska postaja, od koder je odhajal med In dijan ce in be le pri se ljen ce vzdolž re ke Mis sis sip pi in ustanavljal misijon za bele prise ljen ce katoli ške žu pnije (Sa uk Rapids, Swan Ri ver, Bell Pra i­re, St. Clo ud, St. Jo seph, St. Au gust). Škof Cretin ga je na mrec za dol žil za du hovno oskr bo In dijan cev in be lih prise ljen cev. 
»Od prl sem novo cerkev v Sa uk Ri verju za slu žbo in upam, da bom lah ko odprl šo lo s sestra mi kot uci telji­ca mi prihod nje leto. Na drugi strani Missis sip pija, ob Sa uk Ri verju, se gra di nova cerkev v St. Jo seph Pra i rie in za tretjo je bil zbran pro stor na levem bre gu re ke.«14 
Pirc je v Min ne soti vi del ob ljub lje no de že lo z bo gati-
mi naravni mi bogastvi. S pismi je vabil roja ke in nem­
ško govorece pri se ljen ce z ob lju bo, da jih ca kajo ro­
dovit na zemlja in druge ugodno sti.15 Knjigi Indijan ci v Severni Ameriki, ki jo je napi sal leta 1855, je dodal še Kra tek opis teritorija Minne sote, oboje v nemškem je­
zi ku. V Min ne soto so se pre se li li mno gi Nem ci, naj vec iz Po renja, Ve stfalije in Bavarske (Drnovšek 2003: 61), 
prihaja le pa so tudi karavane nemških prise ljen cev z 
la stni no v vo zovih iz zvez nih dr žav Ohio, In di a na, Il li­
nois in Iowa. Velik del prise ljen cev se je nase lil v uprav­ni enoti – v kraju Stearns, ka mor je spa dal tu di Pirc. 
14 irriaraBirraigraio ioaroActa et Dictaoobrr 
abirlar 15 liojgoilaojobjailiaoliiiDer 
297 

Wahrheitsfreund iiiaijaio 


Leta 1858 je te ritorij Min ne sota štel 50.000 pre bi-valcev in ta ko postal 32. dr žava ZDA, za kar ima po­mem bno za slu go prav Franc Pirc. Ju lija 1855 je tja pri­potovala tu di nje gova sestra Po lo na, po roce na Noc, z druži no: mož Lovro, po po kli cu cevljar, hcerki Marja na in Ma rija, sin Jože in Ma rijin že nin Ja nez Po gacnik. Po­lo na Noc Pirc je bi la prva Slovenka, ki se je z dru ži no prese li la v Ameriko. Druži na se je hi tro zna šla na novi farmi. Že na sled nje leto je v pi smu, ki ga je po sla la Novi cam, po hvali la polj ski pri de lek in nas ploh življe­nje v novem svetu. Med drugim je v pismu napi sa la tu di to le: 
»Žen ske so tu kaj tako zlo obrajtane, da se jih mo­
ra polni voz ogni ti. Ko bi jo pa kdo kaj udaril, je dolgo 
za pert; tu di mož ne sme svo je že ne stra hovati. Tu kaj no be den no be ne mu nic ne vza me, in so vsi med sa bo zlo prija tli. Ce bi kdo imel ko rajžo sem pri ti mu jez od­kritoser cno povem, da je tu kaj zlo zlo do bro.«16 
Polo na je umrla leta 1879. Po lo ni ni potomci še ve­
dno gojijo spo min na stri ca Fran ca. 
Že leto pred Polo no pa je v Ame riko odpotoval Pir-cev ne cak Jernej, Ja kobov sin. Pot mu je omo go cil Ba raga, ki se je vra cal z obi ska v do movi ni. Jernej je Ba ragi oblju bil, da bo študi ral bogo slovje, a oblju be ni dr žal. Ne kaj ca sa je bil pri stri cu Fran cu, na to samo­stojen kmet in skoraj tri leta zlatokop. Po vrni tvi v okraj Stearns se je uve ljavil v jav nem življe nju in prevze mal po mem bne po lo žaje: bil je ve li ki po rotnik okrož ne ga so di šca, ce ni lec za dav ke, organi za tor prvega šol ske­ga okro žja v okraju Stearns, mi rovni so dnik (1867), šol ski nad zornik (1872), dr žavni po sla nec zakonodaj­nega telesa Min ne sote (1872) in devet let pred se d nik okrajne ga sveta. 
Ob nje govi smrti so v ca so pi su Nord Stern za pi sa li: 
»Pokojni Jernej Pirc, ki so ga splo šno ime novali stric Pirc, je bil ci slan in spoš tovan kot ple me nit zna caj. Bil je eden od pi o nirjev dr žave Minne sota. Z nje govo smr­tjo je za klju ce no življe nje, bo gato ple me ni tih del in z njim je iz gu bil okraj Ste arns mo ža, ka terega pri za deva­nje je bi lo vse po svece no splo šni ko risti na še ga okra­ja. Za to bo stric Pirc ži vel v spo mi nu pri vseh, ki so ga poz na li in ga mo rali spoš tovati in ca stiti za radi nje gove odkritosrc no sti, nje gove is kreno sti in pro stodu šne ga zna caja. Za pu šca vdovo in 5 otrok.« 
Franc Pirc je leta 1854 v St. Clo u du ustanovil žu­pnijo sv. Ma rije, to je bil za cetek kasnej še ško fije St. Clo ud, in upravi ce no do bil na ziv Oce ško fije St. Clo ud. 
Poleti 1858 se je ze lo raz vese lil novega po moc ni ka du hovni ka Lovrenca Lav ti žarja, ki je leta 1854 pri po­toval v Ameriko skupaj z Barago po njegovem obisku do movi ne. Po nekaj tednih bivanja pri Pircu sta se sku­paj od pravi la na dol go pot v kraj Red La ke, kjer sta zgradi la mi sijon sko hi šo. Mi sijon je prevzel Lav ti žar, a že de cem bra iste ga je pri vra ca nju iz in dijan ske vasi zmrz nil v snegu. Pirca je to zelo potrlo. Pokopal ga je v Crow Wingu in mu po svetil pe sem. 
Kljub viso ki starosti je bil misijo nar Pirc izredno bi-ster in je že vna prej slu til ne za dr žen raz voj svoje ga po­drocja. Leta 1861 je o ob mo cju Ot tertail skega je ze ra za pi sal:  
16 Novice gospodarskih, obertnijskih in narodnih stvari, 9. 
298 
jaarr 

»Zdaj sem pa spet iz taknil lep kraj, zem lja je do bra, di vja ci ne in rib pa brez števi la. Ta koj bom javil v ca so­pi se, naj lju dje pri de jo. Da ima kdo le par vo lov, plug, se ki ro, puško in trnek, pa je preskrb ljen za eno leto, potem pa bo že do sti pri de lal.« 
Nekateri so se Pircu posme hovali. Komaj pa je mini-
lo osem let, je bi lo okrog je ze ra že vec mest in že lez ni­
ška proga, ki jih je poveza la s svetom. Ta kraj, ki je 80 
milj za ho dno od Crow Winga, je Pirc cu val za slovenske 
na se ljen ce.18 

Nih ce ni ta ko dobro poz nal po krajin ob gornjem 
Mis sis sip piju kot Pirc, zato ga je oblast v St. Pau lu leta 
1865 po stavi la za po rocni ka ali ko mi sarja na se ljeva­
nja. 

Pirc je z leti pešal. Zelo pa si je priza deval, da bi se mi sijon sko delo med Indijan ci in prise ljen ci nada ljeva-lo tu di po nje govem odho du. Pi sal je pi sma Le o pol din-ski dru žbi na Dunaj, ško fu v Ljub lja no, pa tu di du hov­ni kom po žu pnijah, naj opo gu mijo mla de du hovni ke in bo go slovce za misijo ne. Ker ni bilo pravega odzi va, se je decem bra leta 1864 podal na pot v domovi no, da sam po i šce po moc ni ke – bo doce mi sijo narje. Obi skal je vse znane kraje, tudi rojstno mesto Kamnik, kjer je veckrat pri di gal. 
»Bi li smo Kam ni ca ni res ta ko srec ni vi deti ca stit­lji vega star cka ne koli ko dni med se boj; raz vese li li so nas z oz na njevanjem Bo žje be se de, ker so 2. pred pe­pel nic no ne de ljo v me stni farni cerkvi na Šu ti ni, po­pol dan pa v Me ki njah pri di gali in zo pet na Svec ni co po pol dan in do pol dan v me stni farni cerkvi. Be se da bo žja iz ust slovece ga mi sijo narja, ki jo je vec krat z ne­varnostjo la stnega življe nja oz na njal, ima ve li ko moc do srca vernih po slu šal cev …«19 
Kmetijska dru žba je Pircu med nje govim obi skom do movi ne iz roci la le po veza no tretjo iz dajo nje gove­ga Kranj skega vertnarja in pose bno diplo mo, v kateri 
17 irrioigialorgiglioll-tion/stbm/id/360. 
18 Zgod nja Da ni caarr 
19 Zgodnja Danicabrarr 

ga imenu je »stva rivec um ne sadje reje« na Kranjskem pred 40. leti. 
Pircu je uspe lo za mi sijo ne pri do bi ti du hovni ka Jo-že fa Fran ci ška Bu ha, 15 bo go slovcev in dija kov iz Slo­venije, pet iz nem ških de lov Av strije (Drnovšek 2003: 64). Med slovenski mi bo go slovci sta bi la tu di Ja kob Trobec, med leti 1897–1914 škof v St. Clo u du, in Ig na­cij To ma zin, ki je po kon ca nem štu diju bo go slovja v St. Pau lu pri šel kot po moc nik k Pircu do Pir cevega odho­da in ga leta 1873 tu di sprem ljal na poti v do movi no.20 
Zad nja leta je Pirc pre ži vel v mi sijo nu Rich Pra i rie, kasnej šem me stu Pi erz.Pirc je ja nu arja 1872 pi sal Zgod nji Da ni ci, da ne mo re vec opravlja ti svo je ga po­slan stva:21 
»Leto in dan je, kar sem že vid ta ko izgu bil, da ne mo rem no be ne ga ca sni ka vec bra ti, ce lo Vaše le pe Da ni ce ne … Od za cetka 87. leta svo je ga življe nja prav hi tro pe šam. Pre dlan skim sem opravljal še dva najst mi sijo nov v fran co skem, nem škem in in dijan skem je­zi ku z lah koto; letos so mi moj do bri škof po nu di li, da bi pri njih po ci val ali k ve ce mu do pu stili ka kov la hek nem ški mi sijon osker bovati. Pa že dva krat mi je la­hen mertvu dec s smertjo žu gal, ki sem ga pa vse lej s svoji mi do brimi ho me o pat ski mi zdravi li uto lažil. Zdaj pa mi noc in dan po uše sih hudo šu mi in me moc no spo mi nja, da naj se pripravljam k popotvanju na svoj po sled nji mi sijon.« 
V pismu še pove, da je zgradil 28 cerkva, in prosi za pod po ro misijo nom. 
Vr­ni­tev­v­do­mo­vi­no 
Franc Pirc in spremljevalec Igna cij Toma zin sta se vkrca la na parnik 6. septembra 1873, v Ljub lja no pa pripotovala 3. ok tobra. Zim ske me se ce je pre ži vel pri fran ci škanih v Kam ni ku, nato pa se je pre se lil v Ljub­lja no v sto lno žu pni šce. 
Leta 1874 so v dveh na ti sih iz šle nje gove pesmi v zbirki Nektere pesmi, Zlo žil in na svi tlo dal Fran cišk Pirc, Severno­ame rikanski mi sijo nar. 
Kranj ska kmetijska dru žba ga je ob nje govi 90-let ni­ci leta 1875 ime novala za ca stne ga cla na. 
Franc Pirc je umrl 22. janu arja 1880 v 95. letu sta­rosti. Po kopa li so ga na po kopa li šcu pri Sv. Kriš tofu v Ljub lja ni. Še isto leto so mu Ame rikanci in Kra njci po stavi li lep spo me nik, ki pa je s ši ritvijo po kopa li šca iz gi nil in že leta 1905 se ni ve de lo, kje je stal. 
20 gaijoaijbiloriloooa oiijaiibli 
21 Zgodnja Danica,arr 
Ve­cji­spo­me­ni­ki,­po­sve­ceni­Fran­cu­Pir­cu­v­Ame­ri­ki 
Kraj Rich Prai rie v okraju Morrison, kjer je Pirc pre­
ži vel zad nja leta v Ame riki, so pre bi valci leta 1894 na referendu mu pre i me novali v Pi erz. To je prijaz no majh-
no mesto z okoli 1.400 prebi valci in Kamni ško cesto 
(Kam nik stre et). Tu di šo la se ime nu je po Pircu. Trodel­
ni spome nik Francu Pircu stoji pred cerkvijo. V Minnesoti so zelo slovesno obhaja li stoletni co Pir-
cevega pri ho da leta 1952. Pri pravljal ni od bor, ki ga je vodil po mož ni škof v St. Clo u du Peter W. Bartholo me, 
je Pircu postavil spome ni ke v St. Clou du, v Belle Prai­
rie, jubi lej no knji go o Pir cevem življe nju in de lu In chari­
ty unfeigned: The life of Father Francis X. Pierz pa je napi sal 
slovenski ro jak William Furlan. V Crow Wingu sto ji spo min ska kape la na istem gra-
nit nem podstavku, kjer je Pirc leta 1852 postavil prvo 
kape lo iz brun in leta 1867 prvo cerkev. 

Tudi Pir cev mi sijon ski križ in njegova vi o li na, ki ga je sprem lja la vse življe nje, ohra nja ta spo min na ve li kega mi sijo narja. Mi sijo narski križ je sku paj s Pir cevo foto­grafijo v mu ze ju Ste arns History Mu se um, vi o li na pa je v mu zej ski zbirki v  St. Jo seph Hi storical Society. 

Ve­cji­spo­me­ni­ki,­po­sve­ce­ni­Fran­cu­Pir­cu­v­do­mo­vi­ni 
Župnija Pod brez je in ce loten kraj sta ve rodo stoj-no ohra ni la spo min na žu pni ka Fran ca Pirca v letih 1830–1835. Mno ga Pir ceva pi sma in nje gove pesmi, po svece ne Podbreža nom, spo rocajo, da je tu di Pirc do konca življe nja ohra nil ze lo glo bok spo min na leta, ki jih je pre ži vel v Pod brezjah. 
V Kam ni ku, Pir cevem rojstnem kraju, je ena od ulic 
po i me novana po njem. Sadjarsko društvo je pripravi lo 
spo min sko sve ca nost ob sto letni ci smrti Fran ca Pirca 
5. maja 1982, prav tako v Kamni ku. Ob tej prili ki je na 
svoji stav bi po stavi lo na pis: 
299 



V Kam ni ku se je ro dil 
oce slovenskega sa djarstva prvi drevesni car in stro kovni pi sec FRANC PIRC 1785–1880 
po spe ševalec sadjarstva in mi sijo nar v Mi chiganu in 
Min ne soti v ZDA Sa djarsko druš tvo Slovenije 1982 Drevesni ca Koc na 

Spo me nik Fran cu Pircu v Pod brez jah (Foto: Jo žef Perne) 

Za­klju­cek 
Franc Pirc je bil izjem na osebnost. V slovenski in ame riški zgo dovi ni ga naj de mo pod ge sli: du hov­nik, mi sijo nar, ci vi li za tor, ucitelj, pe snik, pi sa telj, vrt­nar, prak tic ni sa djar, po mo log, um ni go spo dar, gradi­telj cerkva, šol in in dijan skih koc, ho me o pat, bo rec proti rev šci ni, bo rec za trez nost, bo rec za mir in so ži tje, mi rovnik, Oce um ne sa dje reje na Kranj skem, Oce ško­fije St. Clo ud, apo stol Osred nje in Severne Min ne sote, Mi no deé, Ga-Mi no deé, Do bra du ša. 

V Pecah, kjer je Pirc slu žboval de set let, sta mu Ob ci na Mo­ravce in Žu pnija Pe ce leta 2020 po stavi li spo me nik, ki sto ji 
na pe škem marmorju. 
Li te ra tu ra 

France ADA MIC (ur.), 1982: V spomin Fran cu Pircu: (1785–1880). Ljub lja­
na, Ma ribor: Sa djarsko druš tvo Slovenije. Bo go mil BRVAR, Ka rel CE GLAR, 2018. Življe nje in de lo Fran ca Ksaverja Pirca. Do kumen ti rano z nje govim do pi sovanjem. Pece: Kul turno in športno druš tvo Pe ce. 
Vik tor CA DEŽ, 1933: Roj stni kraj mi sijo narja Franc Pirca. V: Katoli ški misijo­
ni, 11. Dom ža le-Grob lje: Mi sijon ska ti skarna. Marjan DR NOVŠEK, 2003: Franc Pirc (1785–1880: sa djar na Kranj skem in mi sijo nar v Ame riki (Zna me ni ti Na kljan ci, 2). Naklo: Ob ci na Na klo. 
William P. FUR LAN, 1952: In Charity Un feig ned: The Li fe of Father Fran cis 
Xavier Pi erz. St. Clo ud: Di o cese of St. Clo ud. Florentin HROVAT, 1887: Franc Pirec: oce umne sadjereje na Kranjskem in apostolski misijonar med Indijani v severni Ameriki. Celovec: Dru žba Sv. 
Mo ho ra. 

Gil len D'Arcy WOOD, 2014: Tambora: the erupti on that chan ged the world. Prin ceton, Woodstock: Prin ceton University Press. Pri dob ljeno 6. 7. 2015 na https://en.wikipedia.org/wiki/1815_eruption_of_Mount_Tambora. 
Ivan ZI KA, 1965: Franc Pirc, oce um ne sa djereje na Kranj skem in oce me-sta St. Clo ud v Ameriki. V: Kamni ški zbornik, 10. Kam nik: Ob ci na Kam nik. 35–88. Pri dob ljeno na: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QU­ULV71E. 
Ivan ZI KA, 1966: Franc Pirc – ži va vez Ame rike z do movi no. V: Iz se ljen ski 
kole dar. 170–173. Ivan ZI KA in Al bert STRU NA, 1966: Franc Pirc (1785–1880), V: Naši zname­ni ti te hni ki. Ljub lja na: Zveza in že nirjev in te hni kov. 10–109 
Ivan ZI KA, 1969: Trije Pirci v Ame riki. V: Kamni ški zbornik, 12. Kam­nik: Ob ci na Kam nik.129–154. Pri dob ljeno na: http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XISJNSFF. 
Ivan ZI KA, Fran ce MA LE ŠIC (zbral, ure dil, dopol nil), 2011: 750 let me sta Kamni ka. Iz Kam ni ške zgodovi ne. Kamnik: Stu dio Da taprint. 
300 
An­to­ni­ja­Zvon­ka­Še­ni­ca1 Mla­kar­je­va­6,­Kam­nik zvonka.popov@gmail.com 
Ma­is­trov­bo­rec­in­bol­ni­car­ka­iz­kam­ni­ške­ga­

la za re ta 
Kam­ni­ške­dru­žin­ske­zgod­be 
Prispevek predstavlja zgodbo Maistrovega borca Antona Še­ni ce in nje gove žene Fani (Gol tes), nju no sre ca nje v la za retu v Kamni ku in življe nje v kra ljevem dvorcu Karadžordževicev ob Bo hinj skem je ze ru. Kljuc ne be se de: Ma istrov borec Anton in Fani Šeni ca, oskr­bni ka Karadžordževicevega dvorca ob Bo hinj skem je ze ru 
The arti cle pre sents the story of Ru dolf Maister’s fig hter An ton Še ni ca and his wife Fa ni (Gol tes), the ir me eting in the military ho spi tal in Kam nik and li fe at the royal pa la ce of the Karadordevic family on La ke Bo hinj. Key words: Maister’s fig hter An ton and Fa ni Še ni ca, ca retaker of Karadordevic’s pa la ce on La ke Bo hinj 
To je lju be zen ska zgod ba dveh mla dih lju di v ca su vojn, pol na le pote in ne i zmerne ža lo sti. 
An­ton­Še­ni­ca 
An ton Še ni ca je bil ro jen 20. 9. 1897 v Do lenj skih Topli cah, na tan cne je v Se lah pri Do lenj skih To pli cah. 
Kot sedem najst letnik je 12. 4. 1815 vstopil v vojsko 
avstro-ogrske mo narhije. Iz hajal je iz kmec ke druži ne. 
Do vstopa v voj sko je bil trgovski vaje nec. Po vpokli cu je bil kot vojni obveznik poslan na vzhod-
no fron to. Vojak je bil do kon ca, do raz pa da mo narhije. 
1.11. 1918 se je s cinom desetarja pri klju cil voj-ski Kra ljevi ne Sr bov, Hrvatov in Slovencev, na tan cne je vojski ge ne rala Ma istra, Ljub ljan skemu peš pol ku, sa-mo stojni ba taljon, 2. ceta. Pod poveljstvom pol kovni ka Save Tripkovica, ka petana Martin ci ca, po rocni ka Fur-la na in cetovodje Fran ca Tel ba na se je bo ril na Ko ro­škem in bil v bli ži ni ko lod vora v Po drožci ra njen. 
Dva mese ca je bil v bolni ški oskrbi v laza retu2 v Me-kinj skem sa mo stanu v Kam ni ku. 
V tem ca su se je sre cal s Fa ni (Fran ci ško Gol tes) iz Kam ni ka, ki je bi la bol ni carka v la za retu. Zalju bi la sta se. 
Po okrevanju se je ta koj vrnil v 37. peš polk, 2. ba­taljon, 2. ceta. Do 5. 2. 1920 je bil s pol kom v Murski So boti, Ra ki ca nu in Ho do šu. Pre jel je spo me ni co in odli kovanje rde ci trak le gije. 
Nato je vstopil v žan darme rijsko šo lo in jo v letu 1922/23 kon cal kot žan dar Kra ljevi ne SHS. Slu žboval je v Kra nju, na Je se ni cah in Ble du. Napredoval je v ci-nih in postal na rednik. 
 railjialiogojiloi 
Slovar slovenskega knjižnega jezikaailaojaa 
boliiabliiibojiaoljaboliia 


S Fani sta si re dno do pi sovala in se ob ca sno sre ce­
vala. Zaoblju bi la sta se. 
301 




Podrožca na Ko roškem 1919 (Vir: Rudolf Maister : domoljub, general, kulturnik, pesnik, bibliofil : vodnik po razstavi v Rojstni hiši Rudolfa Maistra v Kamniku) 

Iz kazni ca Le gije ko roških borcev, last An tona Še ni ce (Po dar­La za ret v Kam ni ku. Fa ni je oz na ce na s križ cem. (Vir: Alek­je no mu ze ju ge ne rala Ma istra v Kam ni ku.) san der Sarnavsky: Me sto pod Ma lim gra dom, 1993) 

302 Žan darme rijska šo la, 1922 

An ton Še ni ca, žan dar na Je se ni cah (drugi z leve strani), 1925 
Fa­ni­(Fran­ci­ška)­Gol­tes 
Fani (Fran ci ška) Gol tes je bi la ro je na 6. 10. 1898 v Me ki njah pri Kam ni ku ocetu Jo se fu (Jo žetu) Gol tesu, nad zorni ku v smo dni šni ci, in ma teri Jo ha ni (Iva ni), ro­je ni Panek, po se stni ci iz Me kinj. 
Oce Adel bert Pa nek je bil ro jen na Polj skem leta 1833, ma ti The resia Weifsseitel pa v Ljub lja ni leta 1832. Dru ži na se je na se li la v Jurcel novi do ma ciji v Me ki njah okrog leta 1865. V za konu se je ro di lo vec otrok, med nji mi leta 1877 hci Jo an ne, Iva na. Star ša Ivane sta umrla v Kam ni ku, oce Adelbert leta 1900 in mati Theresia 1894. Oba sta bila pokopa na blizu 
zvoni ka na kam ni ških Ža lah. Žal je bil grob pre kopan. Jo an ne, Iva na, Pa nek je ži vela pri star ših. Leta 
1894 je rodi la neza konskega sina Antona, Toneta, tri 
leta kasne je pa ne za konsko hcerko Johan no, a je de-


klet ce po treh dneh umrlo. Istega leta se je Ivana Pa-
nek po roci la z Jo se fom, Jo žetom, Goltesom, ro je nim 1872, klju cavni carjem z Gra bna 12. V za konu so se ji ma ro di li na sled nji otro ci: Fran ci ška, Fa ni, 1898, po­roce na Še ni ca, Ge ne roz 1900, umrl star tri leta, Jo-že fa, Pepca 1902, The rezija, Rez ka 1903, po roce na Fischer, Ivan 1905, Pavel 1907, pa ter mi no rit, Jo an ne, Ivana, 1910, Ma rija Ga brie la Min ka 1913, po roce na Vahen. Jo žef Gol tes je priz nal tu di oba ne za konska otroka – An tona in Jo han no. Otro ci so bi li pravi bra tje in sestre kljub raz lic nim pri im kom. 
Vrni mo se k hcerki Fa ni (Fran ci ški) Gol tes in nje ni življenj ski zgod bi z vse mi le pi mi stran mi ter ne i zmerno kalvarijo in trplje njem. Lah ko bi jo po i me novali z ro­man tic nim na slovom: Lju be zen ska zgod ba bol ni carke iz mekinj skega laza reta in Maistrovega borca. Kakor­koli to je zgodba dveh mladih ljudi, ki ju je vojna pove­za la v lju bez ni in ni koli lo ci la. 
Fani je bi la ro je na kot tretji otrok pa ra Iva ne in Jo-že fa in prvi otrok v nju nem za konu. Rodi la se je v Me-ki njah, kjer je ta krat dru ži na ži vela. Obi skovala je me-

303 



šcan sko šo lo v Me kinj skem sa mo stanu, ki so jo vo di le 
uršu lin ke. Tu je dobi la tudi osnovno znanje o negi bol­
ni kov kot ne govalka, bol ni carka.
 1910. sta starša kupi la posest z dvema hiša ma na Grabnu 25, se daj Med vedova 11 in 11a. 
Druži na se je pre se li la v novi dom. V hi ši ob ce sti so 
ži veli star ša Jo žef in Iva na, naj mlaj ši hcerki Iva na in 
Min ka ter sin Ivan, ka sne je tu di nje gova dru ži na. Ivan-
ka je umrla kot šestletno deklet ce. Druga hiša je bila 
na me nje na hcerkam: sestram Fa ni, Rez ki, Pep ci. Brat Tone Panek je ostal v Me ki njah, kjer si je ustvaril dru ži-no na doma ciji. Mlaj ši brat Pavle je vsto pil v mi no ritski red in slu žboval v Ce lju, na to v fran ci škan ski ba zi li ki v 
Krakovu na Polj skem, kjer je v 28. letu umrl. 
An­ton­Še­ni­ca­in­Fa­ni­Gol­tes 
Ob za cetku prve svetovne vojne so v Me kinj skem 
sa mo stanu odprli laza ret. Sedem najst letna Fani Gol­
tes, ucenka uršu link, se je pri druži la me di cin skemu osebju kot ne govalka, bol ni carka. V la za retu je de la la 
do zaprtja. Tu se zgodbi ranje ne ga Maistrovega borca 
An tona Še ni ce in bol ni carke Fani Gol tes povežeta. 304 Po zaoblju bi o sku pnem življe nju se žal ni sta mo gla uradno po rociti, ker je bil An ton dr žavni uslu žbe nec nove Kraljevi ne Sr bov, Hrvatov in Slovencev (ka sne je Kraljevi na Ju go slavija) in sta za za kon mo rala iz pol-njevati po se bne po go je, ki so vklju cevali tu di doto in ostale eksi stencne po go je. (Po do bna zgod ba kot pri gene ralu Ma istru.) Žan darsko slu žbo je opravljal na Go renjskem, ve ci no ma kot varno stnik kra ljeve druži­ne Aleksan dra I. Karadžordževica, zla sti ta krat, ko je 


ta bivala v dvorcih na Bledu in ob Bohinj skem jeze ru. 
Okrog leta 1927 je prevzel ce lotno oskr bo in varnost kraljevega dvorca3 v Rib cevem La zu ob Bo hinj skem je­ze ru, ne da lec od cerkve sv. Ja ne za. 
Lju be zen, ki je vznik ni la v voj nem ca su, se je na da­
ljevala in leta 1926 je bila krona na s sinom Francijem. 
Poroci la sta se 23. 9. 1929 v Kam ni ku. Fani se je pridruži la An tonu, se za po sli la na dvo ru v Rib cevem La zu kot skr bni ca, go spo di nja. Sta novala sta v hi ši4 pod kra ljevim dvorcem. Oba sta se kot uslu žben ca dvorca dru ži la s cla ni kra ljeve druži ne. An ton, ki je za­radi podo bno sti s kraljem Aleksan drom I., oba je krasil iz razit iz bo cen nos (orlovski), ne kajkrat ce lo na do me-stil nje govo veli can stvo kot dvoj nik. Kra ljeva dru ži na je po go sto uživala v le potah Bo hinj skega je ze ra. Kralj je bil strasten lovec, sinovi so tabo rili, osvaja li vrša ce, po­seb no prestolo na sle dnik Peter, riba rili in poho dni kova­
li. Bo hinj so re snic no vzlju bi li. An ton je skr bel za var-nost kra ljeve druži ne in nji hovih go stov. Fani je skr be la za nji hovo ugodje. Leta 1934 je bil v aten tatu v Marse­il lu ubit Aleksan der I. Karadžordževic. Skrb za Kra ljevi-no Ju go slavijo je do pol no letno sti pre stolo na sle dni ka Petra prevzel stric, knez Pavle Karadžordževic, kot re­gent Kra ljevi ne Ju go slavije. Zakonca Še ni ca sta še na­prej slu ži la kra ljevi dru ži ni. Tu di knez Pavle je po go sto 
obi skoval Slovenijo in Bo hinj. 

Za vestno de lo je bil An ton veckrat odli kovan. Pre­
jel je tri zlate in dve srebrni odlikovanji za hrabrost in 
vestno slu že nje kra ljevemu dvo ru. Prejel je tu di zla to 
kravatno iglo, ki mu jo je poda ril princ George Kentski, 
stric kra lji ce Eli za bete II. An gleške, ki je bil 7. 9. 1934 
na obisku pri sorodni ci kralji ci Mariji in knezu Pavletu. Ob tem je princ George objavil zaroko s prince so Ma­rino Grško. To je bila medijska atrakcija in velik dogo­
dek za vse uslu žben ce dvorca ob Bo hinj skem je ze ru. 
 ilajlaroroalalarajbilao 
spomeniškim varstvom. 

 oojioioaarailioaaagarja 
porušena 1963. 



Porocna sli ka An tona in Fa ni Še ni ca Kra lji ca Ma rija in kralj Aleksan der Karadžordževic 





Zla ta kravatna igla no si na pis re da hlac ne pod veze z ini ci al ko G in zna cil nim re kom v stari francošcini: »Ho-ni so it qui mal y pen se«, kar po me ni: »Sram naj bo ti-stega, ki o tem sla bo po mi sli.« Stavek je iz rekel Ed vard 
II. (1312–1377) na ple su s sna ho Iva no Kent sko, ki ji 
je med plesom zdrsni la pod veza z no ge, kar je povzro-
ci lo zgraža nje in po smeh pri sotnih. Ed vard II. je pre sta­
vil podvezo nase in ob tem izrekel omenje ni rek, ki je 
kasne je po stal ge slo za ca stna odli kovanja an gleške­ga dvo ra z re dom hlac ne pod veze. 
Leta 1934 se ji ma je rodi la še hcerka An tonija, Ton­cka. To je bi lo naj lep še obdob je nju ne ga življe nja. Har-mo nijo dru žin skega življe nja je zru ši la slut nja bli žajo ce se vojne. An ton in Fa ni sta govorila vec je zi kov, veli ko brala, sprem lja la me dijska po roci la. Sti ske kri ze v sve­
tu so bile prehu do breme. Na rojstni dan v jutranjih 
urah 20. 9. 1940 je v Rib cevem La zu pre ne ha lo bi ti ple me ni to srce An tona Še ni ce. Umrl je za radi in farkta. 305 

Žal na brzo javka kne za Pavleta in kne gi nje Ol ge Karadžor­dževic 
Iz pol nil je 42 let. Fani ga je prepe lja la v Kamnik. Poko-
pa la ga je v svin ce ni krsti na kam ni ških Ža lah z vse mi voja ški mi in po svetni mi castmi. 
An ton Še ni ca je no si lec spo me ni ce in rde ce ga traku 
Le gije koroških borcev, Ma istrovih borcev. 8. 4. 1938 
je pre jel iz kazni co Le gije s se rijsko števil ko 201. Po-
smrt no naj bi dobil še pose bno odlikovanje kot Mais­
trov bo rec, kar pa sta pre preci li dru ga svetovna voj na 
in prerana smrt. 

Fani ga ni ni koli po za bi la, ni ustvarila nove druži ne. 
Življe nje ji ni pri za ne slo, mno ge kalvarije so sle di le. Z 
otrokoma je osta la v Kam ni ku. Živela je v hi ši na Med-
vedovi 11a. Umrla je 31. 12. 1983 v bol ni šni ci na Gol ni ku.5 Po-
kopa na je na kam ni ških Ža lah. 

Po njeni smrti sem odkrila, da je pisa la pisma mr­
tvemu mo žu in jih sproti uni cevala. Zad nje je osta lo, 
zad nji spev ljubez ni med Maistrovim borcem in bol­
ni carko iz me kinj skega la za reta: »Vse ure, ki sem jih prebi la s teboj, se mi zdijo kot biserne jago de, sladke 
in brid ke obe nem. Srce ža lu je za vsem, kar iz gu bi. Oh, dra gi, pre dra gi, ka ko brid ka je lo ci tev …« 
306 
 oiraijiaijoBraoiaori oijiijilaoBriiaioaloj goboijoooia 





Me­ta­Lah1 Pod­gor­je­1,­Kam­nik me­ta.lah@ff.uni-lj.si 
Iz­vir­ni­znan­stve­ni­clanek 

Klav­di­ja­Žvo­kelj­Ga­bri­jel­cic­in­njen­Kro­žek­pri­ja­te­ljev­Fran­ci­je 
V clan ku predstavljam kam ni ški Kro žek prija teljev Fran cije 
– Cercle des amis de la France, ki je bil ustanovljen leta 1933 in je prene hal delovati z nemško zaplem bo arhi va leta 1941. 
Orišem tu di življe nje in de lo ustanovi telji ce Krož ka Klav dije Žvo­kelj Ga brijel cic. Kro žek prija teljev Fran cije je v osmih letih de lo-vanja pri rejal te caje fran co šci ne za vse sto pnje, pa tu di raz lic ne druža bne do god ke, ki so raz gi ba li kam ni ško me stno življe nje. Zna cil no zanj je bilo, da je zdru ževal mo ške in žen ske vseh sta­rosti, izo braz be nih rav ni in po li tic nih pre pricanj. Zav zetost usta­novi telji ce ni osta la pre zrta: fran co ske obla sti so ji že leta 1936 po de li le po mem bno fran co sko odli kovanje. Kljuc ne be se de: Krožek prija teljev Fran cije, Cercle des amis de la Fran ce, Klav dija Žvo kelj Ga brijel cic, Kam nik 
In this arti cle, I pre sent the Kam nik Circle of Fri ends of Fran­ce - Cercle des amis de la Fran ce, which was fo unded in 1933 and ce a sed to exist with the German con fisca ti on of its archive in 1941. I al so de scri be the li fe and work of the fo under of the Circle, Klav dija Žvo kelj Ga brijel cic. In its eight years of existence, the Circle of Fri ends of Fran ce organi zed French co urses for all levels, as well as va rio us so ci al events that en li vened Kamnik’s city li fe. It bro ught to gether men and women of all ages, edu ca-ti o nal levels and po li ti cal be li efs. The com mi tment of the fo un­der, Ms Žvo kelj, was not overlo o ked, for the French autho riti es awarded her an important French de co rati on as early as 1936. Key words: Circle of Fri ends of Fran ce, Cercle des amis de la France, Klav dija Žvo kelj Ga brijel cic, Kam nik 
Uvod 
Namen clan ka je ra zi skati in ori sa ti življe nje in de-lo Klav dije Žvokelj Ga brijel cic, nje no vlo go pri kam­ni škem Krož ku prija teljev Fran cije in de lovanje te ga krožka nas ploh. Med Kam ni ca ni, tu di mlaj ši mi, še ži vi le genda o krož ku, ki je bil vec krat ome njen v raz lic nih vi rih, njegova vloga pa doslej ni bila podrobne je razi­skana. Pri pisa nju sem se opirala na doslej objavlje ne za pi se o go spe Žvo kelj in krož ku, zelo pa mi je po ma-galo tu di gradi vo, ki mi ga je po so dil go spod Ja nez Žvo­kelj. V po moc so mi bi li zla sti za pi ski Klav dije Žvokelj Ga brijel cic o de lovanju Krož ka prija teljev Fran cije (v be se di lu navede ni kot Za pi ski KŽ) in dva nje na zvez­ka; v enem so pri prave za se stan ke krožka, v dru gem pa za be lež ke o prebranih knji gah. S po mo cjo za pi skov 
o de lovanju krož ka bom sku ša la osvetli ti tu di pe da go-ško de lo Klav dije Žvo kelj. 
 ooriaaoiirarooriaaiaio raoiailooialiirjbljai 

Živ­lje­nje­in­de­lo­Klav­di­je­Žvo­kelj­Ga­bri­jel­cic 
Klav dija Žvo kelj Ga brijel cic se je ro di la leta 1897 v Avcah pri Ka na lu. V dru ži ni se je ro di lo pet otrok, otro­ško do bo so preži veli trije, po leg Klav dije še brat Mir-ko in sestra Ga brije la – Jel ka. Oce je umrl ze lo mlad za pljucni co, ko je bila Klav dija Žvo kelj sta ra komaj tri leta. V osnov no šo lo je ho di la naj prej v Av ce, na to v Go rico. Leta 1909 je za ce la obi skovati Žen ski li cej v Ljub lja ni in leta 1915 po šestem raz redu ma tu rirala z odlic nim uspe hom. 


Zaradi prve svetovne vojne so bili Gabrijelcicevi raz­
se lje ni v zaledje, v Novo mesto, kjer so imeli sorodni ke. 
Žvokljeva je že lela po stati zdrav ni ca, za vpis na uni ver­
zo je potrebovala gimna zijsko matu ro. V Novem mestu 
je s sa mi mi fan ti kot ho spi tan tka obi skovala sed mi in osmi raz red gimna zije in leta 1917 opravi la ma tu ro na 
1. državni gim na ziji v Ljub lja ni. Po ma tu ri se je vpi sa la 
na študij na Dunaj, najprej na medi ci no, po treh mese­
cih pa se je pre pi sa la na štu dij fran co šci ne in fi lo zo fije. Najprej je sta novala pri dru ži ni operne ga pevca Ju lija 
Betetta. Pri Ivanu Prija telju so se zbirali številni intelek­
tu al ci, ki so ži veli ali štu di rali na Du naju. Znano je tu di, da sta z An ko Majerjev, kasne je po roce no Kansky, ho-
di li v dunajski parla ment poslu šat takrat ne usodne de­
ba te ob Maj ni ški de kla raciji (Za pi ski Ja ne za Žvo klja). 
Na Dunaju je študi rala tri semestre, spomla di leta 1919 pa se je s štipen dijo vpisa la na univerzo v Pragi, kjer je opravi la še dodat nih 5 semestrov. Praških štu­
dijskih let se je ra da spo mi nja la, še zla sti sre ca nja z in-dijskim pe sni kom, pi sa teljem in fi lo zo fom Tago rejem, 
ki je študen tom bral svoja dela. Pose bej jim je ugaja la 
ben galšci na, v ka teri je re ci ti ral ne kaj pe smi (Fran tar 307 

1994a). Po štu diju v Pra gi je po leti 1921 od šla na tri-me sec ni iz po pol njevalni te caj v Fran cijo, v Gre no ble. Tam je opravi la iz pi te iz fran co šci ne in pre je la di plo mo (Certi ficat d'études françaises). Iz di plo me je raz vi dno, da je opravi la dva pi sna in tri ustne iz pi te: prevod be-se di la iz nem šci ne v fran co šci no, pi sa nje se stavka v fran co šci ni, iz pite iz gla sne ga branja, slov nic ne in li te­rarne raz la ge bese di la in konverza cije (di plo ma, last svojcev). Di plo ma ji je omo go ci la, da se je po povrat ku v do movi no za po sli la na Me stnem li ce ju v Ljub lja ni, kjer je po u cevala fran co šci no. Štu dij fi lo zo fije je že le la za klju ci ti tu di na ljub ljan ski uni verzi, ven dar je pro fe­
sor Veber zavrnil njeno klav zurno na lo go. Prav v tem obdob ju se je konec avgu sta 1924 zgodil 
do go dek, ki je dru ži no Ga brijel cic moc no zaz na moval. V Avcah, kjer so obnovi li med voj no po ruše no hi šo, je ne u ravnovešen mo ški ustrelil Klav diji no sestro Jel ko, 
obstrelil njeno mamo, Klavdijo pa zgrešil. Takrat je 
Klav dija Žvo kelj že poz na la svo je ga bo do ce ga mo ža dr. Do mi ni ka Žvoklja. Odlocila sta se za po roko, od­vetnik Žvo kelj je do bil iz praz nje no me sto v Kam ni ku, 
kamor se je par prese lil po poroki leta 1925. Zaradi 
mo ževega svo bo dne ga po kli ca se je mo rala Klav dija Žvokelj od poveda ti po u cevanju, sta pa nje na pe da go-ška ži li ca in lju be zen do fran cošci ne ne kaj let ka sne je pripe lja li do usta novi tve fran coskega krož ka, o kate-rem vec v na da ljevanju. 
Klav dija Žvo kelj je med dru go svetovno vojno, po mo ževi aretaciji, z dru ži no pre ži vela šti ri leta v Ljub lja­ni in z inš trukcija mi iz ita lijan šci ne in fran co šci ne dru­ži ni po ma gala pre ži veti. Po vojni se je vrni la v Kam nik, ker pa za obnovo Krožka prija teljev Fran cije ni bi lo vec mož no sti, se je umak ni la. Po mo ževi smrti in pro daji hi še na Gra bnu se je pre se li la v Ljub lja no, kjer je ži vela 
z otroki in vnuki, radi pa so jo obiskovali tudi števil ni 
Kamni ca ni. V vi so ki sta rosti je umrla leta 1994. 
Da nes si tež ko predstavlja mo, kako vztraj no in po-gum no je mo ralo bi ti de kle v za cetku 20. sto letja, da je, komaj dva najst letno, odšlo na šo la nje v Ljub lja no, na to s sami mi fan ti kon ca lo gim nazijo in se vpi sa lo na štu dij v tu ji ni. Žvo kljeva ni od šla le na bliž nji Du naj, pac pa ka sne je tu di v Pra go in Gre no ble; za me nja la je torej tri raz lic na dru žbe na in jezi kovna oko lja. V Kam­ni ku se je dobro vži vela, verjetno tu di za to, ker sta bila oba z možem navdušena planinca. Za to ne prese ne ca ni ti po da tek, da je men da prav Klav dija Žvo kelj prva Slovenka, ki je leta 1923 smuca la na Tri glavskem le­de ni ku (Fran tar 1994a). 
Fran­co­ski­krož­ki­na­slo­ven­skem­ozem­lju­in­kam­ni­ški­Kro­žek­pri­ja­te­ljev­Fran­ci­je 
V Ime ni ku krožkov prija teljev Fran cije (An nu a i re des cercles des amis de la Fran ce 1940) je za ljub ljan sko okrožje (Circon scrip ti on de Ljub lja na) navede nih osem krožkov v na sled njih me stih: Ce lje, Je se ni ce, Kam nik, 
Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj. Po­
se bej je navedena tu di Al li an ce française, ki ji je pri­klju ce nih okrog 20 krož kov. V Ljub lja ni je od leta 1921 de loval Fran co ski in šti tut (Vo do pi vec 2013). 
Stvarni po dat ki o krož kih so v Ime ni ku uvede ni s krat kim uvo dom o Sloveniji: »Slovenija (Dravska ba no­308 vi na) je po kraji na, ki ji po se bno in telek tu al no vre dnost 
– ne gle de na maj hnost nje ne ga ozem lja – daje vi so ka kulturna raven nje ne ga pre bi valstva, ce lo kmec kega, 
ki se zaveda pomem bnosti tradi cije in svoje ga jezi ka. 
Že pred svetovno vojno in zla sti po letu 1918 so se tu usta novi li krož ki prija teljev Fran cije. Ni šlo za mu­
ho enodnev ni co in odkritje spome ni ka Ilirskim provin-cam, ki ima vklesa ne verze slovenskih pesni kov, leta 
1929, pri ca o tem, da naveza nost na Fran cijo vztraja.« 
(An nu a i re des cercles 1940: 60)2 Krožki so de lovali pod okri ljem Fran co skega in šti tu­
ta, ki ga »je fi nan si rala fran co ska vla da, v nje gov de­
lo krog pa naj bi spada la vsa jugo slovanska Slovenija 
(v tri de setih letih Dravska ba novi na). In šti tut je ta ko spod bu jal in pod pi ral de javnost fran co skih krož kov, 
ki so delovali v raznih slovenskih krajih (v Maribo ru, 
Ce lju, Novem me stu, Kra nju, Ško fji Lo ki, Kam ni ku, na Ptu ju in na Je se ni cah – zad nja dva sta bi la de javna le ne kaj let).« (Vo do pi vec 2013: 25) 
Po podat kih Ime ni ka je bil kam ni ški Kro žek prija te­ljev Fran cije (s fran co skim ime nom Cercle des Amis de la Fran ce) ustanovljen 6. ju nija 1933 in je imel le­ta 1940 39 cla nov3 (An nu a i re des cercles 1940: 62). Cla ni odbo ra krož ka so bi li na sled nji – pri vsakem od prejemnikov odlikovanj sta navedeni še vrsta in stop-nja odlikovanja: 
– 
predse dni ca Klav dija Žvo kelj, pro feso rica (Offici er d'Académie), 

– 
pod predse dnik Fran Vi dic, svet nik na so di šcu (Co u-ronne Yougoslave, IVe cl.), 

– 
tajni ca: Arme la Vrem šak, uci telji ca, 

– 
bla gajni carka: Min ka Po lak4, uslu žben ka, 


– 
knjiž ni carka Agne za Ko sar, uci telji ca v po koju (Or­

dre de St Sava, Ve cl.). Cla ni od bo ra: 


– 
Ma rica Ru pnik, uci telji ca v po koju (Ordre de St Sa­va, Ve cl.), 

– 
Di o ni zij Ma raž, okraj ni glavar (Ordre de St Sava, IIe cl.), 

– 
Do mi nik Žvo kelj, ad vokat. 



Klav dija Žvo kelj se v svo jih za pi skih spo mi nja, da je že v za cetku šol skega leta 1932/33 k njej pri šel profesor Pre zelj in ji pre dla gal, da bi, kot je pre dla gal lek tor z ljub ljan ske uni verze Jean Lacroix5, v Kamni ku ustanovi li fran co ski kro žek. Žvokljeva je že prej ime-la »ne kakšen bral ni fran co ski krožek« (Za pi ski KŽ), do 
 iroiiraoioloaorilaa 
3 Neuradno okoli 50. 

 ojiaiilaijaoljjriiaijo 
Pollak. 

 aaroijolailoarilloijo laojgoialgijoalraoiii aoljla»najpomembnejša tuja kulturna institucija Dravske banovine.« Po vojni je moral leta 1947 loijoaiiajooblaiiobilaloj »Klical in obiskoval je medvojne in povojne prijatelje in znance, med katerimi so se nekateri leta 1945 povzpeli v sam vrh nove slovenske politicne elite, se bolj ali manj glas-no spraševal o vzrokih za zanj nepricakovano in težko ra­zumljivo, vendar vse bolj ocitno nenaklonjenost slovenskih oblasti, ki ga niso niti z besedo obvestile o tem, kaj so mu zamerile, in prizadeto zavracal govorice, da so 'kompetentni ljudje' v slovenskem politicnem vrhu izgubili zaupanje vanj zaradi 'vohunjenja' in nekorektnega prevajanja slovenskega gradiva v zvezi s slovenskimi mejnimi zahtevami proti Italiji.« ooi 

Odli kovanje 
ustanovi tve Krož ka prija teljev Fran cije pa je bi la na za-cetku skeptic na. Na govoril jo je mož: »toda moj mož je trdil, da je Kam nik ta ko kulturno 'pog no jen', da bo­
mo uspeli in da on prevza me vso organi za cijo, kar je z 
vso vne mo opravljal do kon ca.« (Zapi ski KŽ) Novembra 1932 so pri pravi li prvo predavanje – pre daval je že prej ome nje ni Je an Lacroix – ki je bi lo ne prica kovano do bro obi skano. Kro žek prija teljev Fran cije je bil ta ko 
ustanovljen 1. janu arja 1933, uradno legali zi ran pa 6. 
ju nija 1933. V za cetnem ob dob ju je pri usta navlja nju zavzeto po ma gal pro fesor Ivan Zi ka. 
Kot navaja Ma rija Fti car (Klob car), je bi lo »druš tev, ki so na stala okrog leta 1930, to rej v ca su go spo dar­ske kri ze, v Kam ni ku ma lo, to so bi la ve ci no ma do bro­del na druš tva ali pa ti sta z ob cin sko pod po ro.« (Fti car 1983: 53–54). »Kro žek prija teljev Fran cije je zdru že­val kamni ško inteli genco, ki s samo gospo darsko krizo ni bila nepo sredno priza deta, pa tudi dija ke in študen­te, ki so se med štu dijem sre cevali s fran co skim je zi­kom.« (Prav tam: 54). 
Društvo je imelo lokal najprej na Šutni, nato pa v Kamni škem domu na Glavnem trgu. Sobo jim je za niz­ko najem ni no prepu sti lo Ceci lijan sko društvo, opremo pa so zbra li sa mi cla ni (Za pi ski KŽ). 
Od sa me ga za cetka so ime li te caje za uce nje fran-co šci ne na raz lic nih sto pnjah, ki jih je ka sne je v glav­nem vo di la Ela Vrem šak, ob torkih zve cer pa se stan­ke – nekakšen konverza cijski te caj – ki jih je vo di la Klav dija Žvo kelj. Uvo dni del teh sre canj je pri pravlja la sa ma na raz lic ne teme: li terarne, zgo dovin ske, umet-no stne, potopi sne in druge. Vzporedno so imeli tudi druge tecaje, na pri mer za cetni te caj za štu den te in po cit ni ške tecaje za sred nje šol ce. Žvokljeva do daja, 

da je sama vodi la tudi »ne po zaben te caj za upo koje ne uci telji ce« (Za pi ski KŽ). 
Krožek je de loval s skrom ni mi fi nan cni mi sred stvi: »Cla na rina je bi la ze lo niz ka, a ker so cla ni opravlja li vse ali sko raj vse brez plac no, se nam je iz teklo. Od Franco skega in šti tu ta v Ljub ljani ni smo do bi vali no be­ne de narne podpo re, le ca so pi se in revije smo do bi vali brez plac no in re dno in opre mi li so nam le po knjiž ni co. Ponu di li so tu di taj ni ci po cit ni ško šti pen dijo v Fran cijo, žal je ta krat iz ose bnih raz lo gov ni mo gla iz koristiti.« (Za pi ski KŽ) 


V Krož ku so skr be li, da so imeli cla ni do stop do raz­lic nih gra div in so bi li cim bolj v sti ku s fran co šci no: »Na mi zi so bi li stal no sve ži fran co ski ca so pi si in revije, ko so jih cla ni je ma li s se boj, ter kartoteka knjiž ni ce, da so si lah ko izpo so ja li knji ge. Ob ca sno smo pri pravi li tu di ta ko zva ni 'pet it thé' – cajan ko, vedno ta krat, ko je bil tuj predavatelj. Hišni ca nam je pripravi la samovar, cla ni so pa re dno pri ne sli s sa bo sko de li ce sa mi – ka­sne je smo jih le ku pi li dva du ca ta, ra di 'za mu dni kov'. Peci vo je pri pravi la Na da De bevceva.« (Za pi ski KŽ) 
Krožek je re dno pri pravljal tu di pre davanja in pro-slave. Poleg cla nov krož ka (o tem ne kaj vec v na da­ljevanju) so bi li med pre davatelji tu di vab lje ni gostje, Slovenci in Franco zi. Predavala sta, na primer, roma­ni sta Stan ko Leben in Vi da Šturm; Le ben v šol skem letu 1934/35 o Bau de la i ru, Šturmova pa je predava-la kar pet krat v ob dob ju od 1934 do 1938 (Al phon­se Da u det, Ca u se ries sur Pa ris, Sten dhal, Hen ri de Mon therlant, Pre šernov ve cer – pre davanje o fran co-ski roman ti ki in roman ti ki ostalih narodov v Prešerno­vem ca su). Pre davala je tu di arhi tektka Du ša Šan tel, ki je pred stavi la Versa il les. Od Fran co zov že ome nje ni 309 


S slav no stne aka de mije ob pode li tvi odlikovanja 
Je an-Yves Lacroix, ki je novembra 1932 iz vedel »pro-
pa gandno« predavanje, leta 1936 pa je v kinod vorani govoril o fran coskih Al pah. Si do nie Je ras6 je predava-la šestkrat, predvsem o kulturno-ci vi li za cijskih temah, 
npr. o fran co skem kmetu, fran co skih pe smih, cerkvah v Fran ciji (za pi ski KŽ). Najpo mem bnej ši do go dek za Kro žek prija teljev 
Francije in Kamnik nasploh je bila slavno stna aka-
de mija, ki jo je kro žek organi zi ral ob obi sku konzu la 
Ga brie la Reme randa s soprogo 29. maja 1935. Kon­
zul je pri šel v Kam nik, da bi usta novi telji ci Krož ka go-spe Žvokelj iz rocil fran co sko odli kovanje Aka dem skih palm – Pal mes académiques, red Offici er d'académie, ki so ji ga po de li li 1. fe bruarja 1935. 
Organi za cijo za slavno stno akade mijo je prevzel Al-
fonz Ska la s po moc ni ki, vo dil pa jo je pod predse dnik Krožka Fran Vi dic. V Kam nik je pri spel fran co ski kon­
zul Gabriel Reme rand s soprogo in predstavni kom 
Franco skega in šti tu ta Bo risom Ja kli cem, ki je na do­me šcal od sotne ga Je a na Lacroixa. Žvo kljeva za pi še: 
»Ci talni ca je da la brez plac no na raz po la go vse svo je 
prostore z odrom v prvem nadstropju. Konzul si je po-
pol dan ogle dal na še lo kale s knjiž ni co, obi skal Sa dni­
6 
»Sidonie Jeras, rojena Guinot v Franciji in porocena z Josipom Jerasom, je na univerzi v Bristolu diplomirala iz anglešcine. V Slovenijo se je preselila l. 1919. Tu je najprej ucila anglešcino, španšcino in francošcino, l. 1921 tudi organizirala tecaje po metodi Berlitz, delovala v Društvu Jugoslavija­Francija ter v okviru Francoskega instituta. Nato je na francoskem konzulatu postala referentka za tisk (1934–40). Po drugi svetovni vojni je ucila na Visoki 
pedagoški šoli, dokler ni postala honorarna lektorica za 
francoski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Delovala je tudi kot tolmacica na meddržavnih politicnih srecanjih.« 
310 
liar 
karjev mu zej in se ustavil pri nas na caju. Dvo rana je bi la na bi to pol na.« (Za pi ski KŽ) 
Cla ni krož ka so za aka de mijo pri pravi li spo red: naj­prej so peli in reci ti rali otroci, nastopil je glasbe ni trio, za klju ci li pa so z dve ma igri ca ma. Kon zul je imel na go-vor, nato je odli koval go spo Žvokelj. Ta v svo jem za pi su pravi: »Po caju je kon zul od šel, mi pa smo za ple sa li.« (Za pi ski KŽ) 
Do go dek je bil zelo odmeven, o njem sta objavi la za pi sa tako Ju tro kot Slovenec. V Slovencu (Slovenec 1935: 5) so za pi sa li: »Že dalj ca sa se je še petalo v Kamni ku, da obi šce na še me sto fran co ski kon zul v Ljub lja ni, g. Ga briel Re me rand. Pretekli te den se je res pri pe ljal v sprem ljavi g. prof. Ja kli ca. /…/ Zve cer je fran co ski kro žek pri redil in tim ni ve cer za cla ne in po njih vpe lja ne go ste. Uvo do ma je poz dravi la zbra ne go­ste pred se dni ca krož ka, ga. prof. Ga brijel cic­Žvokljeva. Za njo je sto pil na oku sno pri rejen oder g. kon zul, ki je de jal med dru gim, da je ga. pro feso rica kot na lašc prese lje na v Kam nik, ki ta ko sli ci fran co skemu Gre­no blu, kjer je študi rala in se navze la toli ko ljubez ni do fran co skega je zi ka in na roda. In to ljubezen go ji še na­da lje. Ome njal je nje no de lo in po žrtvovalnost na po lju fran co sko­ju go slovanskega prija telj stva in zbli ževanja. Nato ji je po de lil vi so ko odli kovanje 'Pal mes Académi­ques'. Vsi nav zo ci so za pe li fran co sko in ju go slovan­sko him no. Žvo kljev Ja ne zek in Vrem ša kov Sa mo, ki je prine sel kra sen šo pek rde cih na geljnov, sta pa za pe la 'Au cla ir de la lu ne'. Ogro men aplavz je na gradil oba. Reci tacija 'La Fran ce est bel le' je vse zbra ne prav moc­no razgi ba la, saj je bila jezi kovno brezhi bno poda na, kot bi jo re ci ti ral ro jen Fran coz.« V clan ku nato opiše jo še na daljevanje pri redi tve in skle ne jo: »Za ni mi vo je na­
da lje tudi to, da ni bila priredi tev le za inteli genco, tem­
vec tu di za pri proste; vsaj sta so de lovali tu di dve dru ži­ni izse ljen cev, Is krova in Po ljan škova. Naj br že, da še v ljub ljan skem gle da li šcu ni bi lo nik dar to li ko pristno sti, kot je bi lo na tej pred stavi – pred meti in oprava – vse iz bra no in pri stno.« 
V na da ljevanju clan ka se av tor po sveti še opi su de­lovanja krož ka: »Cla ni se re dno zbi rajo dva krat te den­sko v krož kovih pro storih v Kam ni škem do mu. Do se­daj so bi li te caji za konverza cijo za za cetni ke. Lan sko leto v pocit ni cah je kro žek organi zi ral kurz za gim na zij­ce, ki je iz redno le po uspel. Ta kurz se bo letos na da­ljeval. V prihod njih jesen skih mese cih name rava kro­žek pri do bi ti šol sko in pred šol sko mla di no in ji nu di ti mož nost uci ti se fran co skega je zi ka pod ta ki mi po go ji, da bo naj revnej ši otrok lah ko pose cal po uk. Po u darja­mo pa, da kro žek ne upo rab lja šol skega si stema ter je ta po uk ce lota za se. Do se da nji uspe hi pri ne katerih otrokih so po kaza li, da je ta na cin uce nja fran co skega je zi ka mno go lažji in uspe šnej ši. Vsaj ima mo v Kam­ni ku ne kaj otrok, ki še ne ho dijo v šo lo, pa že znajo fran co sko.« 
Pre­ne­ha­nje­de­lo­va­nja­Krož­ka pri­ja­te­ljev­Fran­ci­je 
Krožek je pre ne hal de lovati prve dni maja 1941. Žvokljeva za pi še, da se na tan cne ga da tu ma ne spom­ni, »vendar je velja lo, da je to prva nemška zaplem ba v Kamni ku. Dva motorista sta pri stala pred Kam ni škim do mom, kjer je bil naš lokal. Izgub lje na je bila tudi vsa na ša bogata knjiž ni ca, saj še caj nim sko de li cam ni so priza ne sli.« (Zapi ski KŽ) Do daja še, da je bi l morda raz-log za tako burno reak cijo Nemcev to, da je bila pro-ti nem ška pro pa ganda ta krat na vi šku, tu di v krož ku. Tik pred voj no je iz šla knji ga Herman na Ra uschnin ga Hi tler m'a dit, v krož ku so dobi li »mi slim, da 6 ko ma­dov«. Kasne je še do daja: »Proti hi tlerska pro pa ganda je bila pri nas na višku, zato so lahko pobe sne li Nem­ci, ki so našli na naših mizah toli ko Hitlerjevih karika­tur. Verjetno je bil tudi to povod, da so areti rali moje ga mo ža kot pred se dni ka krož ka (bi la sem jaz) prav pr­vega Kamni ca na.« (Za pi ski KŽ) Ra uschnin govo knji go ome nja tudi Vodo pi vec, ki navaja peda go gi njo in pred­vojno komu ni stko An gelo Vode: »Vodetova je pose bej po u da rila, da je 'fran kofil ska pro pa ganda v Sloveniji' v tri de setih letih 'sov pada la s proti faši stic no' in je bi lo za to tudi 'pro pa gandno de lo' Fran co skega in šti tu ta in fran co skih krož kov v Dravski ba novi ni 'proti hi tlerjan­sko' in 'proti faši stic no'. Fran co ski in šti tut naj bi ta ko med cla ni fran co skih krož kov ne po sredno pred dru go svetovno vojno raz širjal knji go leta 1936 v Švi co pre­be glega na ci stic ne ga po li ti ka Herman na Ra us chnin ga 'Pogovori s Hi tlerjem', ki je po stala po ob javi leta 1939 prava proti na cistic na uspe šnica.« (Vodo pi vec 2013: 26). 
V zve zi z nem ško za plem bo vse ga gradi va krož ka Žvokljeva ome nja še anek doto, ki pri ca o tem, kak šen trn v peti je bil kro žek novi nem ški obla sti: »Ob kon-cu bom poveda la še anek doto, ki je re snic na, po voj ni mi jo je poveda la go spa De bevceva: 'Ko smo mo rali v zacetku nem ške oku pa cije tu di vsi go stin ci na po­ziv v ci talni co, je nem ški govornik, ki se je hva lil tu di kot za šcit nik de lavcev, na kon cu re kel: Schluss mit … Schluss mit … Schluss auch mit französischem Cercle wo Samt und Se i de ra us chte7. Vsi nav zo ci Kam ni ca ni smo se na mu zano za sme ja li.'« (Zapi ski KŽ) To anek do-to ome nja tu di Fran tar (1994a). 
Po vojni za de lovanje krož ka ni bi lo vec mož no sti, ce prav je kam ni ški kro žek za to za prosil: »Za oži vi tev fran co skih krož kov, ki so de lovali pred voj no, si v kon­zu la tu in Franco skem inšti tu tu po vojni niso opazne je priza devali, za obnovi tev dela pa sta slovenske oblasti za prosi la le dva pred vojna krož ka: že leta 1946 kro žek v Kam ni ku in poz ne je še kro žek v Ma ribo ru. Povojne obla sti obnavljanju fran co skih krož kov ni so bi le na klo­nje ne.« (Vo do pi vec 2013: 53) 
Krožek je imel bo gato knjiž ni co, za ka tero je bi lo Žvokljevi naj bolj žal: »Najtežje mi je, da knjig ni smo re­ši li, da si mo ram priz na ti, da mi je bla gajni carka Min ka Pollak že prej svetovala, da si knji ge ose bno po raz de­li mo, ceš, saj jih bo mo vrni li. Števil ke tocne ne mo rem poveda ti, imeli smo pa zelo lepo zbirko ne samo raz­nih li terarnih del, temvec tu di zgo dovin ska in še mar­si kaj. Lé gati on française v Be o gradu je brez plac no ra­zme roma kar hi tro po sla la po In šti tu tu, kar smo že le li. Ker nismo hitro prišli do potrebnih zemljevi dov, nam jih je pri vatno, ob pri li ki slu žbe ne ga potovanja, pri ne­sel clan Vil ko Fajdi ga. Kar le po števi lo vseh fran co skih provinc, ki so bi li potem obe še ni na ste ni. Tu di kartote­ka je bi la na mi zi.« (Za pi ski KŽ) 
Za Kro žek prija teljev Fran cije je bi la zna cil na pove­zovalna fun kcija. Zdru ževal je raz lic no mi sle ce Kam­ni ca ne (Klob car 1998: 241), mo ške in žen ske, cla ne vseh sta rosti, ki so se med se boj ra zu me li: »Veckrat je bi lo sli ša ti, naj bi se tu di v dru gih druš tvih cla ni ra­zu me li ta ko, kot se ra zu me jo v Fran co skem krož ku.« (Fti car Klob car 1983: 54). 
Me­to­da­de­la­Klav­di­je­Ga­bri­jel­cic­Žvo­kelj 
Kljub temu, da so leta 1941 Nemci zase gli ves arhiv kamni škega krož ka, je Klav dija Žvo kelj uspe la ohra ni ti dva trdo ve za na zvez ka: v enem je na tan cno po pi sa­na vse bi na de la fran co skega krož ka, v dru gem pa so za be lež ke o prebranih knji gah. Iz prvega zvez ka je po vojni v svo jem za pi su uspe la ze lo na tan cno re konstru-i rati de lo cla nov krož ka. 

V za cetku 20. sto letja, na tac ne je z Mi ni strskim odlo kom leta 1901, se je v Fran ciji za ce la upo rablja-ti ta ko ime novana di rektna metoda po u cevanja, ki je na sle di la slov nic no-prevajal no metodo. Znacil no za di rektno metodo je, da uci telj v raz redu ne upo rablja ma terinšci ne. Pou cu je se vsak da nje be se di šce, slov­ni ca se obrav nava in duk tiv no in impli cit no (od pri me ra k pravi lu in brez ra be metaje zi ka), po u darek je na slu­šnem ra zu mevanju in ustnem spo roca nju ter na pra­vil ni iz govorjavi. Kot pravi ta Cuq in Gru ca (2002: 236), se je direktna metoda hitro spreme ni la v meša no – pol di rektno, pol slov nic no-prevajal no metodo. 
Ce prav se je o di dak ti ki fran co šci ne za ce lo govoriti vec kot pol sto letja za tem, še kasne je pa o av tentic no-sti po u ka, je iz pri prav Klav dije Žvo kelj raz vi dno, da je skuša la po uk fran co šci ne na redi ti cim bolj pri sten in 
7 oooiraoiroojra 
311 

laaiila 


prime ren za vse starostne skupi ne. V zvezek je zapi­
sa la: »Il fa ut ap pren dre la gram ma i re par la lan gue et non la lan gue par la gram ma i re.«8 Pouk je bil osredo-tocen na ucen ce: »Ker je bi lo zna nje fran co šci ne ra­di pestrosti cla nov ta ko razlic no, sem mo rala bi ti ze lo prila god lji va: krat ko slov nic no opo zo rilo, la žji li terarni 
se stavek, etc. V glavnem pa smo vpelja li aktiv nost 
cla nov. Sa mi so pri povedovali potopi sne ali dru gacne do go div šci ne, pred vsem pa so na stopa li v krat kih di a­lo gih, ki so ze lo po pestrili na še se stanke.« (Za pi ski KŽ) O osre dotoca nju na ucen ca in ozavešca nju se je v tu­je je zi kovni di dak ti ki za ce lo govoriti proti kon cu dvaj se­te ga stoletja. Lah ko bi to rej rekli, da je ime la Klav dija Žvokelj na raven dar za po u cevanje, saj je upo rablja la 
tehni ke in metode, ki so bile v tuje je zi kovno didak ti ko vpe lja ne mno go kasne je. 
Leta 1933/34 je bi lo ta ko prvo sreca nje na me nje-no po roci lu »gdc. Po ropat o nje nem eno me sec nem bi vanju v Fran ciji«. Tema dru gega sre ca nja je bil fran-co ski šol ski si stem. Žvokljeva je vse be se de, ki bi slo­venskim ucen cem lah ko povzroca le težave, pose bej ozna ci la; ta ko sta na pri mer de be lo pod crtana cle na pri be se dah les mathématiques (v slovenšci ni v edni­ni: ma tema ti ka) in le di plô me (v slovenšci ni žen skega spo la: di plo ma). V zvez ku so tudi kraj ši na reki, ki jih je upo rabi la pri po u ku, pa tu di raz lic ne za ni mi vosti, pri temi o šolskem sistemu na primer zazna mek, da pisa­telj Ana tole Fran ce ni uspel matu rirati. 
V drugem zvezku so zapi ski o prebranih knjigah, ne le fran coskih, tu di nem ških in ne katerih v slovenšci ni. Žvokljevo spoz na mo kot stra stno in na tan cno bral ko. V zvez ku je vec kot 150 na slovov del; pri ne katerih si 
je naredi la krajše zapi ske o vsebi ni, pone kod je doda-la tudi svoje mnenje. Tako je pri omembi obširne ga ci kla roma nov Les Thi ba ult, katerega avtor je Roger Martin du Gard, na pi sa la: »Pre bra la vse.« Zadnji zapis je iz leta 1982: »Ana tolij Kuz ne cov: Bab ji jar. Oku pa ci­ja Kijeva. (do ber, a stra šno).« V zvezku so tudi izrezki 
iz ca so pi sov, iz ka terih je raz brati, da je Žvo kljeva re-dno sle di la ta ko novostim na po drocju novih knjig (v slovenskih in fran co skih ca so pi sih) ka kor tu di dru gim 
ak tu al nim dogod kom. Zani miv je tudi listek z zapi si o 
Parizu in Mont Sa int Mi chelu; morda je ko mu sveto­
vala, kaj naj si ogleda med bivanjem v Franciji, ali pa 
je celo pri pravlja la iz let: »Mu sée des Arts mo dernes, raz stava retrospekt. fran co ske umet no sti. Mont St. Mi chel – z vla kom Ga re Mon tparnas se, vož nja ca 70 frs, ena smer. Pro ga Paris – Granvil le. Po sla niš tvo: 16 okraj.« Shra ni la je tu di spo roci lo, v ka terem jo nek do prosi po mo ci za dru go ose bo: »Pro sim Kla u dija ne uz­ne mi ri se ce ti ne kaj v po mi sel dajem.« Kaže, da so bi li cla ni krož ka med se boj ze lo poveza ni in so si tu di si cer 
zna li poma gati. 
Za­klju­cek 

Krožek prija teljev Fran cije je kljub svo jemu razme­roma krat kemu de lovanju (1933–1941) ned vomno ze lo zazna moval zgodovi no Kamni ka in njegovih pre-bi valcev. Za to je v prvi vrsti za služ na nje gova pred­se dni ca Klav dija Žvo kelj, za ka tero je Ce ne Ma ti cic ob nje ni smrti za pi sal – v fran co šci ni: »El le avait une mo de ste ma is sac rée person na li té.«9 Poleg nje so k uspe hu krož ka pri po mo gli tu di cla ni od bo ra in sploh vsi, ki so v krož ku delovali. Iz za pi skov go spe Žvo kelj je razvi dno, da so bi li to lju dje raz lic nih sta rosti in druž-be nih slojev, ki se med seboj niso deli li glede na po­li tic na ali dru ga pre prica nja, pac pa so zna li so bi vati na na cin, ki je vsem pri ne sel naj vec vese lja in ko risti. Ma ti cic je še za pi sal, v fran co šci ni: »Bi li smo vseh sta­rosti, od naj starejše ga, ca stni ka ruske arma de, ki je govoril li terarno in brez hi bno fran co šci no, do me ne, najmlaj še ga, osemnajstletni ka, z zelo omeje nim be-sed nim zakla dom, slabo izgovorjavo, ki sem se izgub­ljal v praz no in de lal koš ne potrebnih slov nic nih na­pak«. (Za pis Ce neta Ma ti ci ca). 
Zani mi vo je, da v virih prav nikjer ne zasle di mo po-mi sle kov, da je fran co šci na neuporaben ali te žak je­zik, kar sta glav na ste reoti pa, ki fran co šci no sprem­lja ta da nes (Lah 2020, 2021). V fran co skem krož ku so ocit no zna li moti vi rati in pri vabi ti lju di ter na redi ti uce nje fran co šci ne za ni mi vo, zato zgod ba o krož ku navdi hu je in ži vi še da nes. 
»Treba se je uciti slovnico preko jezika in ne jezika preko slovnice.« 
312 8 
 Bilajroaaoaobo 


Stran iz zvez ka s pri pravami 
VI­RI 
Pogovor z Ja nezom Žvo kljem, po snet 13. septembra 2021 v Kam ni ku. 
Ro­ko­pi­sni­vi­ri 
Za pis Ce neta Ma ti ci ca: A la mémoi re de ma da me Klav dija Žvo kelj. 
Za pi ski Klav dije Žvo kelj Ga brijel cic: Kro ni ka krož ka prija teljev Fran cije, od 6. ju nija 1933 do maja 1941 (10 stra ni). 
Za pi ski Ja neza Žvoklja o življenju Klav dije Žvo kelj Ga brijel cic. 
Zvezek Klav dije Žvo kelj Ga brijel cic s pri pravami na ure fran cošci ne (la stni na druži ne Žvo kelj). 
Zvezek Klav dije Žvokelj Ga brijel cic – za pi ski o pre branem (la stni na druži ne Žvokelj). 
Li te ra tu ra 
An nu a i re des cercles des amis de la Fran ce, des as so ci a ti ons fran co­yougoslaves et des éta blis se ments français d'enseignement en Yougosla-vie, 1940. Sa int-Amand: R. Bus si e re. 
Jean-Pi erre CUQ in Isa bel le GRU CA, 2002: Cours de didactique du français lan gue étran gere et se con de. Gre no ble: PUG. 
Marjan ca FTI CAR (KLOB CAR), 1983: Druš tva in pri redi tve v Kam ni ku, 1914–1941. Kam nik: Kul turni cen ter Kam nik. 
Marjeta KLI NAR, 2008: Sodobna slovensko­fran co ska knji ževna izme nja­va, neob javljeno ma gi strsko delo. Do stopno na: https://slov.si/dipl/klinar_ marjeta.pdf (dostop 30. 11. 2021). 
Ma rija KLOB CAR, 1998: Kamni ca ni. Ljub lja na: ZRC SA ZU, Za lo žba ZRC. 
Meta LAH, 2020. Le français en Slovénie : mythes du pas sé et pré sent désen chan té. V: DJOR DJEVIC LÉ O NARD, Ksenija (ur.), KO STOV, Jovan (ur.): 
En se ig ne ment/ap pren tis sa ge du français dans les Bal kans : points de vue et étu des de cas, (LEM, Se zi o ne 8, Di dat ti ca del le lin gue moderne, 15). 1ere éd. Roma: Arac ne. 171–185. 
Meta LAH, 2021: Proble ma ti ka po ucevanja fran cošci ne v slovenskih osnov­nih šo lah. V: Sodobna pe da go gi ka, let nik 72, števil ka 4, str. 108–123. 
Peter VO DO PI VEC, 2013: Franco ski in šti tut v Ljub lja ni 1921–1947. Ljub lja­na: In šti tut za novejšo zgo dovi no. 
Ca­so­pi­sni­vi­ri 
Francosko odli kovanje v Kam ni ku. V: Slovenec (4. 6. 1935), str. 5 (na dlib. si). 
Klav dija Žvo kelj Ga brijel cic, Kam ni ško-komendski bi o grafski leksi kon, Do-stopno na: https://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/899n (do stop 15. 11. 2021). 
Svetozar FRAN TAR, 1994a: V spo min prof. Klav diji Žvo kelj Ga brijel cic. 
V: Kamni ški ob can, leto 33, št. 4 (24. 2. 1994), str. 11 (na dlib.si). 
Svetozar FRAN TAR, 1994b: Franco ski krožek v Kam ni ku – pred 60. leti. V: Kamni ški ob can, leto 33, št. 10 (26. 5. 1994), str. 8 (na dlib.si). 

313 


Foto: Dušan Letnar 
314 
Mar­ko­Ko­šir1 Trg­Du­ša­na­Kve­dra­3,­Ma­ri­bor mar­ko@ko­sir.in­fo 

Ani­ta­Me­ze­(1913–1980),­slo­ven­ska­oper­na­in­kon­cer­tna­pev­ka 
Prispevek je na stal na po bu do dr. Pri mo ža Ku reta, ki je že­
lel, da bi o Aniti Meze, tej popol no ma pozab lje ni slovenski pevki 
in Kam ni can ki, na stala vsaj dro bna bro šu ra. Sam je zbral tu di 
precej gradi va, ki je shranje no v Slovenskem gleda li škem inšti­tu tu in je delno uporablje no tudi tukaj. Tako je nastal krajši za-
pis o slovenski pev ki, ki je bi la ne kaj ca sa prvaki nja be o grajske Ope re. Ani ta Me ze in Va le rija Heybal, obe Kam ni can ki, sta bi li v za cetku petde setih let prej šnje ga stoletja re prezen tativ ni ju go-
slovanski so prani stki. 
Kljuc ne be se de: Ani ta Me ze, Vale rija Heybal, Lovro pl. Matacic, Slav ko Osterc, dr. Pri mož Ku ret, Lji lja na Dubljevic Vojkic 
The article was written on the initiative of Dr Primož Kuret, 
who wanted at least a small brochure to be made about Anita 
Meza, an all but forgotten Slovene singer and native of Kamnik. He also collected a lot of material, which is stored at the Slove­nian Theatre Institute and is partly used here as well. Hence, 
a short record was made about the singer, who was the star 
of the Belgrade Opera for some time. Anita Meze and Valerija Heybal, both from Kamnik, were renowned Yugoslav sopranos in the early 1950s. Key words: Anita Meze, Valerija Heybal, Lovro pl. Matacic, Slavko Osterc, Dr Primož Kuret, Ljiljana Dubljevic Vojkic 
Za Ani to Meze sem prvic sli šal v za cetku šestde se­tih let prej šnje ga stoletja, ko smo do ma na za cetku mo je ga zani ma nja za opero po radiu poslu ša li odlom­ke iz opere Hovanšci na Mo de sta Mu sorgskega2. Anita Me ze, ki je na posnet ku pela vlogo staroverke Suza­ne, mi je ostala v spomi nu zaradi takrat meni nena­vadne ga osebne ga imena. Ponovno sem na to pevko po stal po zo ren, ko sem pi sal knji go o Vale riji Heybal, ki je v Beo gradu pela nekaj vlog v alterna ciji z Anito Me ze. Med pri lož no stnim obi skom pri ce nje nem ko le­gu in svetovalcu dr. Pri mo žu Kuretu mi je ta povedal, da ima pripravljen tekst o Aniti Meze, vendar zanj ne najde za lož ni ka. Žal mu ni sem mo gel po ma gati, saj sva se ta krat z mo jim za lož ni kom ukvarja la s fi nan cni-mi pro ble mi ob iz daji knji ge o Vale riji Heybal. Dr. Ku ret je iz srb šci ne prevedel tu di ma gi strsko de lo Lji lja ne Dubljevic Vojkic z Vi so ke strokovne šo le za izo braževa-
  iloirairojiiirblii 
 ablbograjorjlaaaglgaro­aolriorjiijbila ioaiaioiobilioliiarorjjjo oaiiiajaiililoaaaj ialaoajirooirijioo biliajbrrioiloorrooiii aooioooiliajioaa 
jim je bila še Massenetova opera Don Kihot, v kateri pojeta 
glailogiirolaagaloiiaooro 
nje peda go gov v Pirotu3, ki je Anito Meze reši la skoraj­šnje popol ne po za be v Sr biji4. 
Opis umetni ške poti Anite Meze je razde ljen na dva de la. V prvem so opisa ni vsi pomem bnej ši nastopi v Sloveniji, na Hrvaškem in v Evro pi. Dru gi del je po sve-cen nje ne mu delovanju v Be o gradu v tam kajšnji ope ri, na koncertnem odru in na Glasbe ni akade miji, ki je da nes Glas be na fa kulteta Be o grad (Fa kultet mu zic ke umetno sti Be o grad). 
Ani ta Meze se je rodi la kot drugi otrok 13. junija 1913 slovenskim staršem v Trstu. Imela je starejšo sestro Ma rijo. Lju bi telji ca pet ja in ze lo mu zi kalna ma ti Jo si pi na je k pet ju pri tegni la tu di svo ji hcerki. Ani ta je v Trstu v ma li vlo gi ene ga od pal ckov so de lovala v po­stavi tvi otro ške igri ce V kra ljestvu pal ckov. Žal pa sta bi la nje no odra šca nje in raz voj v tr ža škem oko lju gro­bo pre ki nje na. Ta krat se je mno go tr ža ških Slovencev pred fa ši zmom umak ni lo v Slovenijo. Tako je leta 1919 druži na Me ze pri šla v Me ki nje pri Kam ni ku. Sestri Me-ze so vpi sa li na de kli ško me šcan sko šo lo, ki je bi la v tam kajšnjem ur šu lin skem sa mo stanu. V ca su šo la nja je Anita sode lovala na pevskih nastopih v šoli in samo­stanu. Le ne kaj let poz ne je je to šo lo obi skovala tu di Vale rija Heybal. 
Ani tin oce An ton je iz prak tic nih raz lo gov že lel, da bi Ani ta po kon ca ni me šcan ski šo li šo la nje na da ljevala na uci telji šcu, vendar se je stri njal tu di z nje no iz bi-ro, da na da lju je šo la nje na Dr žavnem kon servatoriju v Ljub lja ni, ka mor se je vpi sa la jese ni leta 1926, ta krat stara komaj 13 let. So lo petje je štu di rala pri pro feso­rici Je a nette Foe dran sperg (1885–1956) in rav na telju Ma teju Hu ba du (1866–1937), ocetu di rigenta Sa ma Hu ba da. Med šo la njem je po stopo ma raz vi la svoj glas in osvoji la soli dno pevsko tehni ko. Šest letni kov je Ani­ta Me ze konca la v pet ih letih. Na tem zavodu se je ob­ca sno izpo pol njevala tu di v dram ski in operni igri (Ci ri-la Med ved), vse do svo je ga de bija v ljub ljan ski Ope ri in še poz ne je. Štu dij so lo petja je za klju ci la z di plom skim iz pi tom v za cetku julija 1931. Dr žavni kon servatorij je imel odlic ne pev ske uci telje, ki so vzgo ji li vrsto odlic­nih umetni kov. Obiskovala sta ga tudi teno rista Anton Dermota in Jo sip Go stic, v svo jem ca su vrhun ska oper­na umet ni ka. 
Ani ta Me ze je že med štu dijem opo zo rila na se. Slav-ko Osterc, pro fesor na Dr žavnem kon servatoriju, ji je že leta 1929 po svetil svo jo pe sem Vstaje nje5 na bese­di lo Toneta Seli škarja. Samo spev je napi san za sopran ob sprem ljavi vi o le, kar je red kost. Ves cas šo la nja je Ani ta Meze sode lovala na internih in javnih produk ci­jah Dr žavne ga konservatorija, kar je ohra nje no v let nih po roci lih in kon certnih li stih. 
29. januarja 1932 je debi ti rala v ljubljan ski Operi v vlogi Mica e le v Bizetovi Carmen. V vlogi Carmen je go stovala gostja iz Za greba An ci ca Mitrovic, nek da­nja cla ni ca Ope re v Ma ribo ru. Dnev nik Ju tro je o tem do god ku objavil krat ko poroci lo. Nato je Ani ta Me ze v 
 irojoribliorbialiirao riirogaorojajgooirbiji 
 jiljaabljiojijojalrirjirairj zapis leta 2018 objavila v reviji Slovenikala 
jbilragorrioibograjgaobobja ioii 
315 

5 Pokorn, 1940. 



Kamni ški pri ma do ni: Ani ta Me ze in Va le rija Heybal, 1954 (Arhiv: Slovenski gle da li ški in šti tu t) 
vlogi Ali ne so de lovala še pri po stavi tvi Offenba chove komic ne ope re Robin zo na da. Po stavi tev sta pri pravi la di rigent Ni ko Štri tof in re ži ser Ferdo De lak. Pre mi e ra je 
bi la 12. marca 1932, postavi tev je imela šest ponovi­tev. Petnajste ga marca je v Ju tru izšla ocena, v kateri 
je avtor (pod pi sal se je s crko c) Ani to Meze odlic no oce nil. V pri lož no stnem gle da li škem li stu SNG Ope ra, 
1931/32, št. 10 – Robin zo na da – je bilo njeno ime 
prvic na pi sa no v za sed bi. Ker ob ime nu ni bi lo ozna ke 
k. g. (kot gostja), to verjetno po me ni, da je bi la v ope ri 
stal no an gaži rana. Le dan po pre mi e ri Robin zo na de je pev ka so de lo-
vala na koncertu, ki so ga pripravi li primorski roja ki 
v po ca sti tev pri morskih pe dago gov Ma še Slavec in Iva San ci na. Ani ta Me ze je za pe la Lajovcevo Begun ko ob zi be li, Šva rovo Pomlad in dve na rodni pe smi L. M. 
Škerjan ca. Na klavirju jo je spremljal dr. Dani lo Švara. 
So de lovali so še so prani stka Štef ka Polic, te no rist Jo-sip Rijavec, ba ritonist Ro bert Pri mo žic, vi o li nist Ka rel San cin, dram ski igra lec Emil Kralj in pevovodja Fran 
Ventu rini s svo jim zborom. V ljubljan ski Operi Anita Meze ni dolgo ostala. S pri­
po roci lom Ma teja Hu ba da ter s po mo cjo sestre Ma ri­je in šti pen dijo ljub ljan skega Drama tic ne ga druš tva je 
štu dij nada ljevala pri dunajski peda go gi nji Marii Rado Da ni e li, kjer sta se izpo pol njevala tudi Anton Dermota 
in Jo že Go stic. 
Njen prvi koncert v Avstriji je bil 10. aprila 1933 v zdravi li škem mestu Baden pri Dunaju. V napovedni ku je bi la pred stavlje na kot štu den tka pro feso rice Ra-je njen nastop pozdravi la z viharni mi aplavzi. O nje­
nem uspe lem kon certu je po roca la ve ci na ljub ljan skih 
dnev ni kov. Od 26. maja do 16. junija 1933 je bilo na Dunaju v 
dvorani Mu si kverei na (Glas be no zdru že nje) med na ro­dno tek movanje pevcev in pi a ni stov (Wettbewerb für Ge sang und Klavi er), na ka terem je tekmovalo 330 mla dih umet ni kov in umet nic iz raz lic nih dr žav. Med 
na grajen ci je bila tudi Anita Meze. Zase dla je šesto me sto in dobi la nagradno štipen dijo v viši ni 600 ši­lingov. Nastopi la je z arijo Margarete iz Fau sta, z arijo 
Pami ne iz Ca robne pi šca li in Mig non iz isto i men ske ope re. O pev ki nem uspe hu je Ma teja Hu ba da 13. ju­
nija 1933 s tele gramom obvestil hrvaški kompo nist 
Jo sip Štol cer Slavenski, ki je bil tu di clan med na rodne ži rije. Tej je pred se doval Cle menz Kra uss, ta krat še ravna telj Dr žavne ope re na Dunaju, ki je Ani ti Me ze ose bno ce sti tal. Vest so na to povze li ljub ljan ski ca-so pi si. Šest najste ga ju nija je bil še za kljuc ni kon cert 
vseh nagrajen cev, ki ga je prena ša la tudi ljubljan ska radijska po staja. 
Tride sete ga decem bra 1933 je Anita Meze z vlogo Mi mi v ope ri La Bo he me go stovala v ljub ljan ski Ope ri. V Ju tru je 3. janu arja 1934 ocenjevalec, podpi sal se je s crko c, na pisal oce no nje ne ga na stopa, ki je bil po nje govem mnenju dober. Publika je pevko nagradi la z dol gim aplavzom. 
Cetrtega marca 1934 je Aka dem sko druš tvo Ju go-slavija v Brnu praz novalo svo jo 25-let ni co. Na sve ca-no sti so so de lovali Ani ta Me ze, Jo sip Kri žaj, Mo ravski 
do Da ni e li. Za pe la je arijo Mig non, arijo Co-co-san in kvartet in pev ski zbor Ju go slavija. 
316 Margarete iz Fau sta. Publi ka v polno zase de ni dvorani 
Ljub ljan ska Glas be na ma ti ca je v Za grebu pri redi-
la dva koncerta. Prvi je bil 14. aprila 1934 v dvorani 
Hrvaškega glas be ne ga zavoda, dru gi pa 15. apri la v 
za grebški katedrali. Na prvem koncertu, kjer so izvaja­
li sa mo de la An tona Lajovca, je so de lovala tu di Ani ta Me ze, ki je ob sprem ljavi pi a ni sta Ma rija na Li povška 
za pe la šest samo spevov, med njimi tudi dva nova. 18. apri la je Ži ga Hirscher v Ju tru je objavil obširno oceno tega do god ka. O na stopu Ani te Me ze je na pi sal: 
»V izvedbi je nastopi la najprej kot soli stka Anita 
Me ze, ki je že pred tre mi leti vzbu di la v Za grebu po­
zornost s svojim lepim pevskim materia lom. Od tega 
ca sa do da nes je Me zetova znat no na predovala in je 
do se gla s svojim muzi kalnim podaja njem in lepo ize­
na ce no pevsko tehni ko prav simpa ti cen uspeh.« Nato 
Hirscher navede novi pe smi Vecer in Oj, ti življe nje. O Li povšku pa je na pi sal: »Pri klavirju jo je sprem ljal naš stari zna nec, odlic ni sprem ljevalec Ma rijan Li povšek.« 
Ob že ome nje nih kon certih v Za grebu je Ani ta Me ze šti rikrat go stovala v za grebški Ope ri. Prvic 21. ju nija 1935 kot Mi mi v Puc ci nijevi ope ri La Bo he me, dru gic 
30. ok tobra 1940 kot Dju la v Gotovcevem Eru z one ga sveta. Pri bliž no ta krat je tam go stovala tu di kot Co-co­san v Ma da me Butterfly in cetrtic 20. ja nu arja 1947 
kot Marinka v Smetanovi Proda ni nevesti. Njen tenor-
ski partner v Pro da ni nevesti je bil Jo sip Go stic. Nje ni 
operni nastopi so bili dobro sprejeti pri publi ki in oce­njevalcih. 
21. marca 1936, ta ko je 15. marca pi sa lo v ca so pi-
su Ju tro, je akadem ski odsek Društva Slovencev v Be-
o gradu pri redil umet ni ški ve cer Slovenska aka de mija. 
Koncert je bil v Dvorani privredni ka. Ob Aniti Meze so so de lovali še vokalni oktet Akadem skega pevskega 
zbo ra iz Ljub lja ne, vodil ga je Fran ce Ma rolt, slovenski 
be o grajski godal ni kvartet in še nekaj akade mi kov. Po-
krovi telj pri redi tve je bil kra ljevic An drej. 
Zagotovo najpo mem bnej ši dogo dek na umetni ški poti Anite Meze je bilo povabi lo na sode lovanje na Sal zbur ških poletnih igrah leta 1936. Tam so se od-lo ci li, da pod po krovi teljstvom ne sporne ga vodi telja glas be ne ga de la iger Artu ra Tosca ni nija (1867–1957) in umet ni škim vod stvom nove vzhajajoce di rigentske zvezde Al berta Ere de ja (1909–2001) upri zo rijo Mo zar­tovo ope ro Kairska gos (L'oca del Ca i ro) iz leta 1783. 
Leta 1783, po zma go slavju z Ugra bi tvijo iz se raja, je Mo zart že lel ustvariti ko mic no ope ro. Libreto je narocil pri salzbur škem kapla nu Giovanniju Batti sti Varescu, ki je li breto za novo opero napisal v ita lijan šci ni. Kom­po ni ranja se je Mo zart lotil novembra 1783, ven dar ga je leta 1784 pre ki nil za radi spo ra z li breti stom, ki ni hotel upoštevati njegovih pripomb o slabem libretu in neumni zgodbi. Ostalo je samo nepo pol no prvo de­ja nje in del drugega, vsega skupaj 45 minut glasbe. Dol go po Mozartovi smrti se je prede lave opere loti lo vec skla da teljev. Kon certno je bi la iz vede na leta 1860 v Fran kfurtu, na odru pa leta 1867 v Pa rizu. Sal zbur­ško varian to opere Kairska gos sta pripravi la sklada­telj Virgi lio Mortari in libretist Die go Vale ri leta 1935 v Benetkah. Tako nastala opera je bila name nje na za prvo ame riško iz vedbo v Mi a miju, vendar je do ži vela svetovno pre mi e ro v Sal zburgu leta 1936. 
Di rektor medna rodnega operne ga studia Paul Chon ka je k sode lovanju povabil Anito Meze za pev­
ko glavne vlo ge in Za grebcan ko Nado Toncic za vlo go su brete6 (so prani stka v ope ri in ope reti, ki po je vese le vloge). Pri prave na pre mi e ro so traja le sko raj me sec dni. Ere de je ope ro pripravil na tan cno in umet ni ško 
dovr še no. Postavi tev je imela premi e ro 22. avgu sta 
1936, znan je tu di da tum prve reprize (27. avgust). Ba-
je je bilo pet ponovi tev, premi e ro pa so prena ša li po ra­
diu v Evro pi in Ame riki. Na da Toncic je bi la po hvalje na, Ani ta Meze pa je do bi la odlic ne oce ne. Plo skali so ji na 
odprtem odru in govorili o dveh odkritjih – o doslej ne­
zna ni Mo zartovi ope ri L'oca del Ca i ro in o iz redni pev ki Mo zarta Ani ti Me ze, ki je pe la »cu dovi to, povsem od­
merje no v slogu, subtil no prila go je no tonu Mozartove ple me ni te glas be«.7 
Zaradi odlic ne iz vedbe Mo zartove opere so povabi li 
pevce operne ga studia na gostovanje v ZDA, kjer naj 
bi po stavi li Stra ussovega Kavalirja z ro žo. Ani ta Me ze 
je povabi lo odklo ni la in raje odšla v Beo grad k sestri in svaku, kjer je svojo umetni ško pot nadaljevala do upo koji tve leta 1965. 
Uspeh Ani te Meze v Sal zburgu ni ostal ne o pa žen. Iz Münchna je do bi la povabi lo za dva kon certa. Prvi je bil 
25. novembra 1936 v kon certni dvo rani Bayerischer Hof (Bavarski dvor). Na spo redu je ime la sa mo speve 
Schu berta, Brahmsa in R. Straussa, arijo Marinke iz Proda ne neveste in še nekaj arij iz italijan skih oper. Od ziv pri publi ki in strokovni javno sti je bil sijajen, kon­certna dvo rana je bi la na bi to polna. 
Dva dni poz ne je, 27. novembra, je na stopi la v kon­certni dvo rani hotela Vi er Ja hresze i ten. Koncert so pri­pravi li jugo slovanski štu den tje v Münchnu ob dnevu ze di nje nja. Kot so po roca li münchenski ca so pi si, je priredi tev ze lo uspe la. Naj vec za slug za tak uspeh je ime la Anita Meze, ki je na koncertu sode lovala iz pri­jaz no sti. Pela je jugo slovanske pesmi. Publi ka jo je na­gradi la z dol gotrajni mi aplav zi in cvetjem. 
Glas be na ma ti ca je 2. marca 1937 v Ljub lja ni pri­redi la kon cert Ani te Meze in rav na telja Ju lija Betetta. Žal kon certne ga pro grama in ocen kon certa ni bi lo mo go ce naj ti. Že 2. apri la je ime la kon cert s pi a ni stom Pavlom Ši vi cem. Zape la je vec sa mo spevov in opernih arij, Šivic, ki jo je spremljal na klavirju, pa je dodal še ne kaj krajših in daljših klavirskih skladb. Po mnenju strokovne jav no sti je kon cert ze lo uspel. 
Le dan po uspe lem kon certu je Ani ta Me ze go stova-la v operi. Tokrat je pela vlogo Mimi v Pucci nijevi operi La Bo he me. Pavel Ši vic je 6. apri la v Ju tru ocenil njen na stop kot zelo do ber. Rudol fa je pel Jo sip Go stic, ki je bil po Šivi cevem po roca nju odli cen in v cast vsa kemu operne mu odru. 
Ljub ljan ska Ope ra se je pri pravlja la na go stovanje v Trstu in na Re ki s Pro da no nevesto in Erom z one ga sveta. Vodstvo Opere je zato povabi lo Anito Meze, ki je kot Dju la v Eru go stovala 6. ju nija. O tej pred stavi je bi-la nasled nji dan v Slovenskem narodu objavlje na krat­ka ocena, v kateri sta bila pohvalje na Anita Meze in 
 arijaBarbiriaoriailijigooriiori iioojariaaoroglaboaaia­grbjojijigioaioiagrbaiala ajaaoilaglaologoarori 
laologooajlaiaaaoi alogolioro 
317 

7 Kuret, 2018. 


Je an Francl8, ki je pel vlo go Mice v Eru z one ga sveta. Za že ome nje no go stovanje je bi la Ani ta Me ze iz brana 
za vlogo Djule. V Proda ni nevesti je Marinko pela Zlata 
Gjun gje nac, Jan ka pa Jo sip Go stic. 
Ope ra je z Erom z one ga sveta 10. ju nija go stovala v na bi to polnem tr ža škem gle da li šcu Po li tea ma Ro set-ti, ki je ime lo 3500 se de žev, in 12. ju nija v HNK9 Ivan Zajc, ki je bi lo ta krat naj vecje gle da li šce v Ju go slavi­ji. Publi ka in strokovna javnost v obeh mestih sta bili s po stavi tvijo Era in Pro da ne neveste (9. in 10. ju ni­ja Trst, 11. in 12. ju nija Re ka) ze lo za dovoljni Še vec: med igra njem ju go slovanske him ne v gle da li šcu Ro­setti pred za cetkom Pro da ne neveste je pri šlo do cus­tvene ga iz bruha pretežno slovenske pu bli ke. 
Zad nje gostovanje Anite Meze v ljubljan ski Ope-ri pred za cetkom 2. svetovne vojne je bi lo 8. marca 1939 v Puc ci nijevi ope ri La Bo he me. Predstavo je ne­po sredno pre na šal Ra dio Ljub lja na. V iz vedbi so so-de lovali še Va le rija Heybal v vlo gi Mu sette in Svetozar Ba novec v vlo gi Ru dol fa. Di rigi ral je Ni ko Štri tof. V Slo­vencu je 11. marca izšla ocena o tej predstavi. Ocenje­valec V. U. (Vil ko Ukmar) je na pi sal, da je ta po stavi tev Bo he mov že preveckrat iz vaja na, kar se je poz na lo na ni voju iz vedbe. Predstava je bi la raz rahlja na in prevec vkle nje na10 v ruti no, ce prav je Ani ti Me ze uspe lo veri­stic no po daja nje vlo ge Mimi. Osta le so li ste je ocenje­
valec le omenil. V jese ni leta 1945 je bila ob drugi obletni ci zgo­
dovin skega za se da nja AV NOJ (29. 11. 1943 v Jaj cu) predvi de na sve ca na pred stava Smetanove Proda ne neveste v pra škem Na rodnem di vadlu (Na rodno gle­da li šce). Za radi vre men skih ra zmer je bi la ta pred sta­
va šele 2. decem bra. Sode lovali so tudi jugo slovanski 
operni pevci Ani ta Me ze kot Ma rinka, Jo sip Go stic kot Jan ko in Fri de rik Lup ša v vlo gi Ke ca la. Po pi sa nju pra­
ških dnevni kov je predstava izjem no uspela pri publi­ki, ki je izvajal ce zasu la s cvetjem. Ocenjevalec v pra­škem dnevni ku je 5. decem bra o naših pevcih napi sal 
tu di sle de ce: »Po zaslu gi njihovih krea cij smo zdaj spozna li, da je 
Smetanova 'Pro da na nevesta' vse slovanska dra goti­na, ki jo igrajo povsod, kjer jo le ho ce jo razu meti. Hva­la vam, Jan ko, Kecal in Ma rinka za to spoz na nje!«11 Ani ta Meze je kot Marinka ponovno gostovala v Pragi 
19. apri la 1947. Ta krat je bil njen te norski partner pr-vak be o grajske Ope re Aleksan dar Marinkovic. 
Tretje ga apri la 1948 je Ani ta Me ze prvic go stovala v ma riborski Ope ri. Nastopi la je kot Dju la v Gotovcevi ope ri Ero z one ga sveta. Pete ga apri la, le dva dni po prvem gostovanju, je pevka nastopi la na komornem koncertu, ki je bil v Kazin ski dvorani SNG Maribor. So-de lovali sta tu di vi o li ni stka Na da (Fa ni ka) Jevdjenijevic Brandl in pia ni stka Ksenija Ogrin. Anita Meze je zape-la ne kaj sa mo spevov raz lic nih av torjev. Mi loš Bri šnik 
 aralloiraiori arjibraoriaolaralaaoili loiorajjaraiagrlojo ioooaaljalobarioialj roloalagrboajaiolii  
 raoarooaaliraoaroo 
glali 10 jaljaiallja 
318 
11 Barol 
je 10. julija v Vestni ku objavil oce ne za vec pred stav in kon certov. O na stopu Ani te Meze v Eru je na pi sal, da ima pev ka kra sen glas, vendar ji bolj le ži kon cer­tni na cin pet ja, za njen kon certni na stop pa, da so na koncertu še bolj pri šle do iz raza nje ne tehnic ne in mu-
zi kalne kva li tete. 

Enajste ga apri la 1948 je pev ka prvic po kon cu voj­
ne gostovala v ljubljan ski Operi z vlogo Mimi v Pucci ni­
jevi ope ri La Bo he me. Vec o tem na stopu ni zna ne ga. Na sve ca no sti, ki je bi la ob dr žavnem praz ni ku 29. 
novembru 1948 na jugo slovanskem vele po sla niš tvu v Pragi, so v umetni škem programu sode lovali Anita Me-
ze, Jo sip Go stic in pi a nist Pre drag Miloševic. Iz vaja li so 
vrsto arij in pri zo rov iz po pu larnih oper. 

Njen na sled nji na stop v Ljub lja ni je bil 24. fe bruarja 1950, ko je ime la kon cert v dvo rani Slovenske fil har-mo nije. Iz vaja la je de la Škerjan ca, Ko zi ne, Baranovica in drugih avtorjev. Z enakim sporedom je nastopi la tu­di na kon certu v Ma ribo ru 27. februarja 1950. Kon cert je bil v Kazin ski dvorani SNG Maribor. Na obeh koncer­tih jo je na klavirju sprem ljal dr. Da ni lo Šva ra. 
V Ma ribo ru je Ani ta Me ze zad njic go stovala 28. fe­bruarja 1950 kot Mi mi v pred stavi La Bo he me. Rudol-fa je pel Ja nez Li pu šcek. 
V koncertnem li stu Slovenske fil harmo nije št. 7, se­zo na 1951/52, ki je iz šel ja nu arja 1952, je po roci lo o ju go slovanskem kon certu, ki je bil naj brž ko nec leta 1951 na Du naju. 
Nastopi li so Ani ta Me ze, Jo sip Go stic, Mi roslav Cangalovic, An ton Trost in orkester Du najskih sim fo­ni kov ali Wiener Symphoniker12 (avtor po roci la ga je ne rodno ime noval du najski sim fonic ni orkester). Kdo je bil di rigent, po rocevalec ne pove. Oce njevalec v ca-so pi su Wiener Ze i tung je o skladbah jugo slovanskih avtorjev in izvajal cih napi sal zelo pohval ne bese de. O Ani ti Me ze pa je po rocal: »Me zetova je ble šce ce od­pe la Manoj lovi ceve, Baranoviceve in Pav ci ceve sa mo­speve.« V slovenskem dnev nem ca so pi sju so ta do go-
dek prezrli. Glas be na mati ca v Trstu je 14. janu arja 1953 v tr-
žaškem gle da li šcu Av di torij priredi la ko morni kon cert. 
Nastopi la sta prvaka beo grajske Opere Anita Meze in 
ba ritonist Sta no je Jankovic. Umet ni ka je na klavirju sprem ljal Ma rijan Li povšek. Ani ta Me ze se je še po­se bej izkaza la v Lajovcevem sa mo spevu Be gun ka pri zi be li, Jankovic pa je za pel ne kaj opernih arij. Pu bli ka 
je oba umetni ka nagradi la z aplavzom, še pose bej ro­
je no Trža can ko Ani to Meze. O koncertu je iz šlo ne kaj po rocil in dve oce ni v tr ža škem Primorskem dnev ni ku. 
Od 1. do 7. fe bruarja 1954 je bil v be o grajski kon­certni dvo rani Ko la rac (Ko lar ceva uni verza) 2. ra dij-ski fe sti val ju go slovanske glas be. Med so de lu jo ci mi umetni ki iz vse Ju go slavije je bi la tu di Ani ta Me ze. Tri­je koncerti so bi li po svece ni sim fonic ni, dva ko morni, eden zborovski glasbi, en koncert pa samo spevom ju-go slovanskih av torjev. Iz ca so pi snih po rocil se ne da ugotovi ti, kdaj in kaj je pe la Ani ta Me ze, naj brž je bil ta koncert 7. februarja. Ob njej so na stopi li še te no rist 
12 bajifilaroijiirroiliariji orroralariajiioio iaooaiiiijgaraijgaorai ajaorroaajiraiooio 2. in 3. septembra 1952. 
Ja nez Li pu šcek, ba ritonist Vla di mir Ruž djak in ba sist Mi roslav Cangalovic. Pe li so so lo pe smi P. Miloševica, Tajcevica, Baranovica, Va u de, Kozi ne, Ši vi ca, Devcica, Gotovca, Sa kaca in Herci go nje. 
Koncertom avstrijske sodo bne glasbe in razsta­vam av strijskih glas be nih iz daj, ki so bi le v za cetku leta 1954 v Be o gradu, Zagrebu in Ljub lja ni, so sle di li koncerti sodo bne jugo slovanske glasbe in razstavi ju-go slovanskih izdaj na Dunaju in v Gradcu. Kulturni do-god ki naj bi potekali od 18. do 25. maja, vendar so se konca li še le 27. maja z do dat nim kon certom v Grad cu. Predvi de nih je bilo pet koncertov na Dunaju, od tega dva sim fonic na z orkestrom Du najskih sim foni kov in z di rigentoma Baranovicem in Horvatom, dva so li stic na koncerta na Dunaju in dva v Gradcu ter komorni kon-cert. Med pevci so bi li Ani ta Me ze, Vla di mir Ruž djak in Mi roslav Cangalovic, in strumental ni so li sti pa Ma rijan Li povšek, Bran ko Pajevic in Zden ko Marasovic. Sim­fonic na kon certa na Du naju sta bi la v Zla ti dvo rani, so li stic na in ko morni kon cert so bi li v Brah msovi dvo­rani Musi kverei na, ki slovi po enako dobri akusti ki kot Zla ta dvorana. V graški Maha go nijevi dvorani delavske zborni ce je bil sim fonic ni kon cert, ki pa so ga mo rali za radi ve li kega zani ma nja pu bli ke ponovi ti v ve cji dvo­rani Štajerske hra nil ni ce (Step ha ni ensa al). Vsi kon cer-ti so bili dobro obiskani in lepo sprejeti pri publi ki in strokovni javno sti. 
Slovenski po rocevalec je 23. ju nija 1954 po rocal, da naj bi Anita Meze sode lovala na Dubrovni ških po­letnih igrah. 
V Sloveniji je Ani ta Me ze zad njic na stopi la, ko je 28. februarja 1950 go stovala v ma riborski Ope ri kot Mi mi v Puc ci nijevi ope ri La Bo he me. Ne kaj ca sa so na slo­venskem Radiu Trst še predvaja li njene posnet ke, na Radiu Slovenija pa še to ne. 
Tako je Anita Meze v Sloveniji popol no ma pozab lje­na. Fran ci Križ nar je 39 let po nje ni smrti in 59 let po nje nem zad njem na stopu pri nas o njej na pi sal cla nek in ga ob javil 12. ju nija 2019 v za mej skem ca so pi su Novi Matajur, ki iz haja v Ce da du. 
Ani­ta­Me­ze­v­Be­o­gra­du13 
Ani ta Me ze je 23. in 29. maja 1934 prvic go stovala v be o grajski Ope ri. Prvi ve cer v vlo gi Mi mi v Puc ci nije-vi ope ri La Bo he me, dru gi ve cer kot Ne dda v Le onca­vallovih Glu ma cih. Do se gla je ve lik uspeh pri pu bliki in strokovni javno sti. Vodstvo beo grajske Opere ji je po nu di lo stal ni an gažma v se zo ni 1934/35, kar je mla da pev ka spre je la. K odlo ci tvi sta ze lo pri po mo gla nje na sestra in svak, ki sta ži vela v Be o gradu. O nje­nem uspehu so se razpi sa li tudi nekateri ljubljan ski dnev ni ki in strokovna gla si la. 
V beo grajski Operi je sode lovala v postavi tvah Go-tovceve opere Morana, Krsticeve ope re Zulum car (Ti-ran), ze lo lep uspeh pa je do se gla v po stavi tvi ope re Krsta Odaka Zorica pleše. Pripravi la je še vlogo Anto­nije v Hoffman novih 14 pripovedkah in Masse netovo Ma non. Žal pa je ko nec se zo ne pre je la pi smo rav na­telja Stevana Hristica, ki ji je spo rocil, da je v be o graj-ski Ope ri ne potrebu je jo vec. Ca so pis Ju tro je 5. junija 1935 po rocal, da so v be o grajskem gle da li šcu (Dra­ma in Ope ra) zma njša li števi lo za po sle nih za 40 oseb. Razlog za ta ko reduk cijo števi la za po sle nih je bil fi nan-cne na rave. 26. ju nija 1935 pa je Ju tro napi sa lo malo vec o odpovedi Ani te Meze, ki naj bi jo pod pi sa la kar go spa Hristic Ro govska, saj se rav na telj Hristic v se­
zo ni 1934/35 v operi ni niti enkrat pokazal. V istem 
clan ku pa po rocajo o uspe hu Ani te Meze v Mas se ne­tovi Ma non na be o grajskem opernem odru. Ena in dvaj­sete ga marca 1936 je, kot je bi lo že ome nje no, Ani ta 
Me ze sode lovala na Slovenski akade miji v dvorani Pri­vredni ka. 
Ocit no je bi la od poved Ani ti Me ze krat kega da ha, saj je 11. aprila 1936 Ju tro po roca lo o uspe hu Ani­te Meze v Beo gradu v mezzo so pran ski vlogi Mignon v istoi men ski operi A. Thoma sa in v vlogi Suza ne v Fi­garovi svatbi. Za obe pevski stvaritvi je dobi la laskave oce ne. V istem clan ku je bi la ob javlje na tu di vest, da bo pev ka v krat kem go stovala v Pra gi, ven dar v ce­škem opernem arhi vu navajajo, da je Anita Meze go-stovala v Pragi šele 2. decembra 1945. Poleti 1936 pa je sode lovala v Salzburgu. V jese ni se je vrni la v be o grajsko Opero, kjer je bi la cla ni ca an sam bla do le­
ta 1965, ko je pre ne ha la na stopa ti. V jese ni 1936 ji je Akade mija sedam umetno sti 
(Aka de mija sedmih umet no sti) v Be o gradu po de li la cetrto nagrado od sed mih. Prvo na grado je do bil sli kar Jovan Bijelic. 
Sed me ga marca 1937 je bi la v be o grajski Ope ri sveca nost ob rojstnem dnevu pred se dni ka Repu bli ke Ce škoslovaške Masaryka. Upri zo rili so Pro da no neve­sto in Ani ta Me ze je pe la vlo go Ma rinke. 
V sezo ni 1937/38 se je Ani ti Me ze v an sam blu be-
o grajske Ope re pridružil te no rist Jo sip Rijavec. Na za-cetku sezo ne je pev ka vzbu di la pre cej šnjo po zornost strokovne jav no sti z vlo go Adi ne v Do ni zettijevi ko mic­
ni operi Kaplji ce za ljube zen. Vloga Adine je napi sa na za kolo raturni sopran, Anita Meze pa je bila glasovno med dramskim in lirskim sopranom, a je tudi z Adino so li dno opravi la. K temu sta pripo mo gla prijetna zuna­njost in igralski talent. Vendar si pozne je takih izletov 
na ko lo raturno po drocje ni vec pri vošci la. Tu di v ljub­
ljan skem dnevni ku Slovenski narod je bilo objavlje no 
krajše po roci lo o tem do god ku. Šest de setletni co Oto na Žu pan ci ca so 10. fe bruarja 
1938 proslavi li tudi Slovenci v Beo gradu v dvorani Ru-skega doma.15 Režijo slovesnosti je prevze la pro feso­rica Cirila Medved. Na akade miji sta sode lovala Anita 
Me ze in Jo sip Rijavec. 
Devetnajste ga junija 1938 je ljubljan ski dnevnik Slovenec po rocal, da je 18. ju nija Ani ta Me ze v be o-grajski Ope ri prvic pe la vlo go Co-co-san v Puc ci nije-vi ope ri Ma da me Butterfly. Za njen de bi v tej vlo gi je vlada lo veli ko zani ma nje. Predstava je potekala pred na bi to polno dvo rano. Pozne je je bi la Co-co-san ena 
nje nih paradnih vlog v be o grajski Ope ri. Regent Pavle, ki je bil po smrti kralja Aleksan dra 
na ce lu ju go slovanske mo narhije, je že lel do koncno 
uredi ti stanje v beo grajski Operi. K sode lovanju je pri-

15 ioBograjbilorarilaol­
13 iribljioji rirriigraoioaliBograo 
14 irbljiojilogaaja oobrirolijiijilrirlja 319 



Falstaff, Ani ta Me ze je dru ga z leve, Mi lan Pi hler je prvi z 
de sne in ... 
tegnil ne katere odlic ne ju go slovanske pevce in Lovra Matacica, ki je v za cetku leta 1939 prevzel vod stvo 
Ope re, kar se je zelo pozna lo na kakovosti dela v Ope-
ri in kva li teti pred stav. V ti stem ca su je bil ne kaj ca sa Matacicev di rigentski ko le ga v Ope ri in Be o grajski fil­harmo niji Jo sef Krips16, ki se je po pri klju ci tvi Av strije 
tretje mu rajhu pred naci zmom umaknil v Beo grad. Iz skrom nih in nepo pol nih virov o delovanju Anite Meze v Beo gradu ni razvi dno, ali je sode lovala s Kripsom. Iz 
spi ska vlog, ki jih je pe la v ti stem ca su v Be o gradu, bi 
lah ko sklepa li, da je s Kripsom sode lovala kot Zerli na 
in Pa mi na (Mo zart: Don Ju an, Ca robna pi šcal) in Nu ri v Ni žavi Eu gena d'Alberta. Za nje no Su za no v Mo zarto-
vi Figarovi svatbi je Krips izjavil, da je Anita Meze ena najbo ljših Su zan, kar jih je kdaj sli šal.17 
Iz mo no grafije o Matacicu, za ka tero je zbra la gra­di vo in ga ure di la dr. Eva Se dak, je raz vi dno, da je Ani­ta Me ze z Matacicem pri pravi la vlo go Liu v Puc ci nije-vi Turandot. Pod njegovo taktirko je tudi pela Djulo v Eru z one ga sveta, ko je junija 1939 be o grajska Ope ra go stovala v Fran kfurtu. Kri tik Schwarz je v ca so pi su Privat njen na stop oce nil ta ko: »Njen glas je pleme nit, ne žen in svetel, nje no igra nje je pla stic no in pre priclji­
vo.«18 V prvi polovi ci sezo ne 1939/40 je Anita Meze pous­
tvarila še Je le no v Zaj cevi ope ri Ni kola Šubic Zrin ski in Pami no v Ca robni pi šca li. Sko raj za gotovo je Ca robno pi šcal di rigi ral Jo sef Krips. 
Leta 1940 so v Ope ri pripravi li po stavi tev Verdijeve­ga Fall staffa z Mi la nom Pi hlerjem v glav ni vlo gi. V vlo gi Nannette je bila zase de na Anita Meze. Iz te postavi tve je ohra nje nih ne kaj fotografij. 
Od svoje ga prvega gostovanja v beo grajski Operi do 
za cetka 2. svetovne vojne je Ani ta Me ze po ustvarila 
22 opernih vlog. Od tega 16 iz nemške, avstrijske, ita­
16 oriarijiirigiioliio svetovni vojni je bil eden vodilnih avstrijskih in svetovnih di­rigoojalaojaigolaijijojo obobjlalolairijiajrl ajofilaroijoialbriialiaoirigiral po vsem svetu. 
17 oooaiiaaoabograj 
glaliJutro, 27. 11. 1939. 
320 
18 ooorbrogaablji oji 
Don Ju an, Ani ta Me ze kot Zerli na in Bo ži dar Mitrovic kot Ma­setto (Beograd, 2017) 
lijan ske in fran co ske operne li teratu re in šest vlog v 
ope rah ju go slovanskih skla da teljev19. Kot vodil na soli stka je v tem obdob ju delovala tu­
di kot kon certna pev ka. Ena in dvajsete ga marca 1935 je sode lovala pri iz vedbi Dvorakove kan tate Svat be na da rila, 8. apri la 1937 pa pri iz vedbi Händlovega ora to-
rija Mesija. Sode lovala je tudi pri izvedbi Beethovnove Mis se solem nis, ob obletni ci smrti kralja Aleksan dra pa pri iz vedbi odlomkov iz Verdijevega Rekvi e ma. 
Na za cetku 2. svetovne vojne se je omo ži la s ki rur­gom Dra ganom Damicem, ven dar je njun za kon trajal le ma lo ca sa. Ko nec voj ne je do ca kala kot vdova. V vojnem ca su je v Ope ri tako kot veci na cla nov operne­ga ansam bla delovala toli ko, kot so od nje zahtevali. Nastopa la je pretežno v vlo gah iz svo je ga pred vojne ga repertoarja (Ned da, Mi mi, Co-co-san, Su za na), na no-vo je po ustvarila vlo go Ani ce (Ännchen)20. 
Med okupa cijo samo stojno na koncertih ni nasto-pa la. Sode lovala je na skupin skih koncertih, ki so bili ob raz lic nih pri lož no stih, tu di hu ma ni tarne ga zna ca­ja. Nje ne po snet ke kot tudi na stope v ži vo v stu diu in na koncertnih odrih je predvaja la radijska postaja Wermacht Sen dergruppe Südost Sen der Bel grad, ki je delovala na valovih Radia Beo grad od aprila 1941 do osvobo di tve Beo grada oktobra 1944. Med pomem­bnej ši mi do god ki iz te ga ca sa je pre nos Fi garove svat-
be iz be o grajske Ope re 15. junija 1941. Zagotovo najpo mem bnej ši koncertni dogo dek je 
bi la iz vedba Haydnovih Let nih ca sov 22. maja 1943. Pripravil jo je nem ški di rigent Hermann Schröder21. So de lovali so Ani ta Me ze, teno rist La zar Jovanovic, ba sist Žarko Cvejic in Ve li ki ra dijski orkester. 
19 logijijoarilaBograoriaa tabeli. 
20 alirbljiojioariorija logaiagoooiiBraoigaioioga ioijaaojaoiaibrogaarorla arairobjoja 
21 rarriirigoo­iorgaiagogiorilao joilBaoorrolaoi ooriorrobalbjarjal agoiloaiioiglabiola jgoibiografijaobobjaojajo 

Jo sef Krips, Lovro pl. Matacic, Hermann Schröder – trije di rigent ski ve li kani (arhiv, brez datuma) 
Koncertnih do god kov je bi lo vec, ne kaj so jih ome ni­
li tudi med vojni ljubljan ski dnev ni ki. 
Tako je bil 8. apri la 1942 v dvo rani Ko lar ceve na­
rodne univerze koncert slovenskih umetni kov v Beo­
gradu. So de lovali so Ani ta Me ze, vi o li nist Uroš Prevor­šek in fa gotist Ivan Tur šic, to krat v vlo gi kon certne ga 
sprem ljevalca na klavirju. Anita Meze je sode lovala s 
tremi arija mi iz oper Glu ma ci, La Bo he me in Fa ust. Pri­
redi tev je bila pod patrona tom Komi sa ria ta za begun-
ce, do bi cek kon certa je bil na me njen za do brodel ne 
na me ne. Zaradi sode lovanja na priredi tvah, ki jih je organi­
zi ral nem ški oku pa tor, cetu di so bi le do brodel ne, je 
bi la po osvobo di tvi Beo grada osumlje na sode lovanja z okupa torjem, zato ji je bilo do 1. junija 1945 prepove­
da no jav no na stopa nje. Vendar je bi la hi tro oprošce na 
vsa ke kriv de.22 
Po vojni je prvic na stopi la v Ope ri v vlo gi Mi mi v Puc ci nijevi ope ri La Bo he me 22. ju nija 1945. To je bil po novni za cetek nje ne uspe šne umet ni ške poti. Do priho da Va le rije Heybal v Be o grad konec leta 1948 je bi la prima do na beo grajske Opere in tudi še pozne je reprezen tativ ni ju go slovanski so pran. Sku paj s Heyba­lovo sta bili nato jugo slovanski reprezen tativ ni sopra­ni stki do pri bliž no leta 1955. 
V obdobju od 1945 do 1960 je Anita Meze na odru be o grajske Opere poustvarila 19 vlog, od tega 15 v tu jih in 4 v do ma cih ope rah. Ob vlo gah iz pred vojne ga obdob ja je prvic na stopi la kot Ta tja na (Evgenij Onje-gin), Koštana (Koš tana), Do na Elvi ra (Don Ju an), Man­da (Nevje sta od Cetin grada), Sa lud (Krat ko življe nje) in pri osmih postavi tvah obnovlje nih predstav. Sode lova-la je pri iz vedbi ora torija Gorski vije nac (Gorski ve nec) avtorja Ni kole Herci go nje. 
22 ajoobgajbiloiloijiojbilaia oajiiooboarilrgaola iobojaaraliaoraiarajbilo jilarliaorbijijbiloalorga ajiojbilolorljiirbljioji  

Nekajkrat je Anita Meze nastopi la v alterna ciji z Va­le rijo Heybal, enkrat pa sta bi li obe za se de ni v po stavi­tvi Be ethovnove ope re Fide lio. Va le rija Hey bal kot Le o-no ra, Ani ta Me ze kot Marce li na, Flo restan je bil Ru dolf Francl, cetrti Slovenec pa te no rist Dra go Starc v vlo gi Jaquina. Prava Slovenija v ma lem. 
V al terna ciji sta Ani ta Me ze in Va le rija Heybal na­stopi li v Baranovicevi ope ri Nevje sta od Cetin grada v glavni vlo gi na iv ne neveste Man de. Dru gic sta bi li v al­terna ciji zase de ni v vlogi Salud v de Fallovi operi Krat­ko življe nje, te norskega partnerja je pel Dra go Starc. 
Po letu 1945 je Anita Meze pogo sto sode lovala pri iz vaja nju kan tat in ora torijev iz svetovne ga in do ma ce­ga repertoarja: Ba du rov – Ju go slovanska parti zan ska rapso dija, Miladinovic – Zu lej ma, Bach – Mag nificat in Ma tevžev pa sijon, Händel – Me sija, Schu bert – kan­tata Mirjams Sie gesgesang, op. post. 136, D 942, za so pran zbor in klavir (Mirja mi na zma go slav na pe sem) in v še nekaterih delih. V drugi polovi ci petde setih let 


20. sto letja je be o grajska Ope ra obca sno pri pravlja la 
koncertne izvedbe nekaterih oper. Anita Meze je so-
de lovala pri kon certnih iz vedbah oper Orfej in Evri di ka avtorja C. W. Glucka, Prvi usta nak av torja Svetomi ra Nastasijevica (1902–1979)23 in Glu ma ci R. Le o caval-
la. S koncertni mi izvedba mi oper je beo grajska Opera 
go stovala tu di po ve cjih in ma njših srb skih me stih. 
V koncertni dejavno sti Anite Meze ima pose bno me sto Händlov ora torij Me sija, ki so ga iz vaja li v Be o-gradu, Novem Sa du, Herceg novem in na Du brovni ških po letnih igrah. Z izje mo koncerta, ki je bil leta 1960 v dvo rani Ko lar ceve ljud ske uni verze, je ime la Ani ta Me ze mnogo komornih koncertov v manjših beo graj­skih dvo ranah. V vi ru Dubljevic Vojkic 2018 je Lji lja na Dubljevic Vojkic zbra la ne kaj ocen (raz lic nih oce njeval­cev) Ani te Meze na opernem in kon certnem odru. V vseh ocenjevalci hva lijo obcu tek za scen sko po daja nje opernih vlog, dobro pevsko tehni ko in lep glas Anite Me ze. 
23 oaooaaijiioriiogljiiiri 
321 

ni. 


Krat ko življe nje (Ma nu el de Fal la): Ani ta Me ze in Ilija Gligorijevic 19. 10. 1954 (Arhiv: Slovenski gle da li ški in šti tut) 
Z ansam blom beo grajske Opere je dvakrat gosto­vala v inozem stvu. Sedme ga maja 1955 je kot Djula 
so de lovala v pred stavi Era z onega sveta v Wiesbadnu. Njen te norski partner je bil Aleksan dar Marinkovic. Oce njevalec Gerhard Schön je 11. maja 1955 pred­stavo ocenil v ca so pi su Bre men Nachrichten. Zelo je po hvalil Žarka Cvejica (Marko) in Sta no ja Jankovica (Si ma), z Ani to Meze in Aleksan drom Marinkovicem pa ni bil prevec za dovoljen. Dru go ino zem sko go sto­
vanje je bilo sode lovanje pri izvedbi Gorskega venca 
v pa riškem Gleda li šcu na rodov. Koncert je bil 13. ju­nija 1959, Ani ta Me ze je pe la sestro Batricevo. V iz­bo ru ocen (Jovanovic 1996) oce ne o tem koncertu ni. Sa mo stojno, vca sih pa tu di z enim ali vec umet ni ki iz 
ljub ljan ske, beo grajske ali zagrebške Opere, je Anita 
Me ze po letu 1945 go stovala na Mad žarskem, v So-vjet ski zve zi, Av striji, Bol gariji, Ro mu niji, Al ba niji, Ce­
škoslovaški in Polj ski. 
Do god ki pred nje no upo koji tvijo ni so v cast vod stvu Ope re Srb skega na rodne ga gleda li šca24. Iz nezna nih razlo gov Ani ta Me ze po letu 1960 ni vec na stopi la na 
odru beo grajske Opere, leta 1965 se je upokoji la kot pevka. Vodstvo Opere ji ni name ni lo poslovil ne pred-stave. O razlo gih za tako ravna nje sama ni hotela go-
voriti. Do sti pa pove že dejstvo, da je po upo koji tvi be o-grajsko Ope ro obi skala le, ce so v pred stavah de bi ti rali 
nje ni študen tje. 
Ob 100-let ni ci SNP (Srp sko na rodno po zo rište) so 
se je v Operi le spomni li in ji pode li li prizna nje v obliki 
pe ca ta Narodnega gleda li šca iz leta 1868, ki se po­
24 ajoobgajaoilaialrijabalaj 
322 
let pozneje. 

Štirje Slovenci v Be o gradu, Be ethoven: Fi de lio, 23. 9. 1950 (Beograd, 2017) 
de lju je le naj vecjim umet ni kom. Petnajste ga ja nu arja 1970 je bil v Mu ze ju po zo rišne umet no sti (Mu zej gle­da li ške umet no sti) v Be o gradu ve cer po svecen Ani ti Me ze. Leta 1980 je umrla v Be o gradu. Takrat so na 
Radiu Beo grad pripravi li oddajo z njeni mi posnet ki. Za svoje de lo je pre je la še druga priz na nja. 
Ani ta Me ze se je že od leta 1948 v Be o gradu ukvar­ja la s peda go škim delom.25 Lji lja na Dubljevic Vojkic (Dubljevic Vojkic 2018) navaja, da je pri njej po letu 1969 kon ca lo štu dij so lo petja 22 štu den tov, 11 na drugi stopnji in 11 na podi plom skem študiju. Njena najbolj uve ljavlje na ucen ka je med na rodno priz na na mez zo so prani stka Du bravka Zubovic, ki po uspe šni med na rodni pevski in peda go ški karie ri vodi zase bni glas be ni stu dio v La gu na Hil lsu v Ka li forniji. 
In­še­… 

Vso svojo umetni ško pot je sode lovala z radijski ma po staja ma v Ljub lja ni in Be o gradu. Nje ne po snet ke so na obeh po stajah ne kaj ca sa po go sto predvaja li, ob­ca sno pa tu di na slovenskem pro gramu Radia Trst. V Ljub lja ni je so di la med pi o nirje, ki so so delovali na leta 1928 usta novlje nem Ra diu Ljub lja na, ker je s sne mal­cem in inovatorjem Rudijem Omoto posne la prvi pev-ski po snetek v Sloveniji. 
Ko je angleška pro du cent ska hi ša DEC CA leta 1955 
po sne la sedem ruskih oper z ansam blom beo grajske 
25 ajjalaloaioagogijaoralii oairaiiriiailoijai 
Leksikon jugoslovenske glasbe Me–Ž, 1984 /oboje je izdal 
goloiliograiaoagrbaajajolo irbljiojialo 

Eden naj vecjih pod vi gov be o grajske Ope re do da nes. Po snetek Hovanšci ne na ce de jih DEC CA v ste reo fonski te hni ki, po na tis 
iz leta 2018. 
Ope re, je Anita Meze sode lovala z vlogo Suza ne na po­
snet ku Hovanšci ne. Posnetek je do bil na grado Grand 
Prix du Disque, ki jo Akade mija Charles Cros od leta 
1948 po de lju je za naj bo ljše po snet ke kla sic ne glas-
be. Nagrada sodi med najvi šja prizna nja za posnet ke 
kla sic ne glas be. 
Prvic je po snetek iz šel leta 1955 na vi nil nih plo-šcah. Sle di lo je še vec po na ti sov. Med te mi je po na tis sredi sedem de setih let 20. stoletja, ki je izšel v stere­
o fonski te hni ki, saj je bi la ope ra že po sneta na ste reo 
sne mal no napravo. Nato je posnetek izšel na cede jih v 
nem ški se riji Hi storische Tondokumen te, leta 2018 pa po novno pri produ cen tu DEC CA v se riji ELOQUENCE na ce dejih, vendar to krat v ste reo fonski verziji. Leta 
2020, sredi kovid krize, pa še enkrat pri produ cen tu 
Profil Me di en Ne u ha u sen. 
Za pro du cen ta Ju goton iz Za greba je Ani ta Me ze po sne la pe smi Pa sti rica in Uspavanka (I. Ro bi da, O. 
Župan cic, J. Pav cic) in srb sko na rodno pe sem Pod pen dže ri v pri redbi Pet ra Konjovica. Disk je bil še iz obdob ja še lak plošc z 78 vrt ljaji na mi nu to. Z nekaj pe smi mi je leta 1960 so de lovala tu di pri Ju gotonovi an tolo gijski iz daji Ju go slovenska so lo pje sma na šest ih longplay vi nil nih plo šcah. Ra zen Ani te Meze je so de lo-valo še vec umet ni kov iz po sa mez nih ju go slovanskih repu blik. Leta 1989 je be o grajska pro du cent ska hi ša RTB iz da la longplay vi nil no plo šco z ne kaj arija mi in 
umetni mi pesmi mi, ki jih je Anita Meze posne la v letih od 1953 do 1965 v stu di ih beo grajskega radia. 



Longplay plošca Anite Meze iz leta 1980 Uspavanka na šelaku (Župancic, Pavcic) (arhiv, brez datu-
ma) 323 

Pre­gled­vlog­v­ope­rah,­ki­jih­je­Ani­ta­Me­ze­pe­la­Po­mem­bnej­še­kan­ta­te­in­ora­to­ri­ji,­pri­ka­te­rih­je­na­svo­ji­umet­ni­ški­po­ti.­Raz­vr­šce­ne­so­po­abe­ce-so­de­lo­va­la­Ani­ta­Me­ze: 
dnem­re­du­av­tor­jev. 
Av­tor De­lo­Vlo­ga Av­tor De­lo Vlo­ga­
Bach, Jo hann Se ba sti an Mag ni ficat so pran Baranovic, Kre ši mir Man da Nevje sta od Cetin grada 
Ju go slovanska parti zan-

Ban dur, Jovan so pran 
Bethoven, Ludvig van Fide lio Marcel li na ska rap so dija Bi zet, Ge orges Carmen Mi ca e la Be ethoven, Ludvig van Mi sa so lem nis so pran Cajkovski, P. I. Evgenij Onje gin Tatja na H.ndel, Ge org Fri e drich Me sija so pran 
d'Albert, Eu gen Ni žava Nuri sestra 
Herci go nja, Ni kola Gorski vije nac 

Batriceva de Falla, Manu el Krat ko življe nje Sa lud Miladinovic Zulej ma Do ni zetti, Ga etano Lju be zen ski na poj Adina Mirja ni na zma go slav na Erkel, Fe renc Džu rad Brankovic Ma ra 
Schu bert, Franz pe sem op. post. 136, so pran D 942 
Gotovac, Ja kov Ero iz one ga sveta Dju la Verdi, Gi u sep pe Requiem – odlom ki so pran 
Gotovac, Ja kov Mo rana Mo rana Go u nod, Charles Faust Margareta 
Na koncu še dro bna za ni mi vost: Anita Me ze je eno Konjovic, Petar Koštana Koštana najveckrat upo rablje nih ge sel v srb skih enig mat skih ca so pi sih. Leta 1983 je nek se stavljavec kri žank v ma­
Krstic, Petar Zulum car Emi na 
li kri žan ki (7 x 16 cm) kar dva krat upo rabil ge slo Ani ta Le oncavallo, Ru gi erro Glu ma ci Nedda Me ze, oba krat nav pic no26. 
Mas se net, Ju les Ma non Ma non 
Vi ri 

Mas se net, Ju les Don Ki hot Garci as Arhiv, A., brez datuma, s. l.: s. n. 
Mo zart, W. A. Kairska gos Do na Pan teta Vladimir BARTOL, 1945/46: Gledališki list SNG Opera Ljubljana, št. 6. Mo zart, W. A. Figarova svat ba Su za na 
Beograd, M. p. u. S., 2017: Anita Meze, dostopno: //teatroslov.mpus.org. rs/digitalizacija.php?tabela=licnost&idOdrednice=3053&idZbirka=1 [dos-
Mo zart, W. A. Ca robna pi šcal Pami na 
top 7. avgust 2021]. Ljiljana DUBLJEVIC VOJKIC, 2018: Anita Meze – život posvecen umetnosti. 
Mo zart, W. A. Don Ju an Zerli na 
V: Slovenika IV.  22– 51. Mo zart, W. A. Don Ju an Do na Elvi ra Vladimir JOVANOVIC, 1996: Beogradska Opera u Evropi, gostovanja od 1954. do 1996. godine. SNP Beograd ured. Beograd: s. n. Odak, Krsto Do rica ple še Do rica Primož KURET, 2018: Tržacanka Anita Meze, primadona beograjske Opere. Ljubljana: s. n. Offenbach, Jacques Robin zo na da Ali na 
Danilo POKORN, 1970: Bibliografski pregled kompozicij Slavka Osterca. V: Muzikološki zbornik VI. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 
Zaljub ljen v tri 
Prokofjev, Sergej Sme raldi na Slovenski gledališki inštitut, 1954: Kratko življenje. Beograd: s. n. 
oranže Puc ci ni, Gi a co mo La Bo heme Mi mi Puc ci ni, Gi a co mo Ma dam Butterfly Co-co-san Puc ci ni, Gi a co mo Turandot Liu Smetana, Bedrich Proda na nevesta Ma rinka Tho mas, Ambroi se Mig non Mig non Verdi, Gi u sep pe Falstaff Nannetta Wolf-Ferrari, Erman no Štirje grobija ni Ma rina 
Ni kola Šu bic 
Zajc, Nikola Je le na 
Zrinj ski 
26  ooborojilairiaoaiaala iijolgalaoglomariborska operna pevka Ondinaojaljalaogiloiriaaogoo 
324 
narobe kot Ota. 


An­drej­Kot­nik1 Uli­ca­Ma­ti­je­Blej­ca­8,­Kam­nik kot­nik.an­drej@gma­il.com 

Gre­gor­Ma­li­(1901–1983), ob­120-let­ni­ci­roj­stva 
V letu 2021 smo se spomi nja li 120-letni ce rojstva pesni ka in du hovni ka Gregorja Malija. Rodil se je 12. marca 1901 v Zno­ji lah nad Sela mi pri Kamni ku, umrl pa je v Bue nos Airesu 26. ju lija 1983. V medvojnem obdob ju je bil znan kot avtor števil nih du hovnih pesmi, ki jih je objavljal predvsem v predvojnem ka­toli škem ca so pi sju, na me nje ne mu mla di ni. Kot du hovnik je bil med leti 1936–1942 žu pnik v Aj dovcu pri Žu žem berku, kjer je bil ze lo de javen na pa storalnem in pro svetnem po drocju. De-cem bra 1942, po parti zan skem napa du na ajdovsko vaško stra­žo, je za pu stil Aj dovec in se umak nil v Ljub lja no, od koder se je maja 1945 umak nil v Av strijo. Od leta 1948 do smrti je ži vel v Argenti ni, kjer je življe nje po svetil pa storalne mu de lu med tam-kajšnji mi Slovenci. Domovi ne, po kateri je vseskozi hrepe nel, ni vi del ni koli vec. Ce prav je bi lo po dru gi svetovni voj ni nje govo ime do ma v jav no sti za mol ca no, ni bil ni koli pov sem po zab ljen, saj so nje govim pe smim že vse od dvaj setih let 20. sto letja da­ja li glasbe no podo bo števil ni slovenski sklada telji. Števil ne kom­po zi cije na Ma lijeva be se dila so po stale del že lez ne ga reperto­arja slovenskih cerkvenih zbo rov. Zani ma nje zanj se je poveca lo predvsem po za slugi nje gove neca ki nje Než ke Borin - Ma li, ki je po skr be la za izdaje Malijeve poe zije, njegovih uglasbe nih pesmi in zgo šcen ke. Po letu 2000 so spo min nanj z obe le žji in pri re-di tvami obu di li tu di v nje govi roj stni žu pniji Se la pri Kam ni ku. Kljuc ne be se de: Gregor Ma li, bi o grafija, po e zija, du hovna po e zija, druga svetovna vojna, argentin ski Slovenci, duhovni ki, Se la pri Kam ni ku, Znoji le 
In 2021, we comme mo rated the 120th anniversary of the birth of the po et and pri est Gre gor Ma li. He was born on 12 March 1901 in Znoji le nad Sela mi near Kamnik, and died in Bu-e nos Ai res on 26 July 1983. Du ring the interwar pe riod he was known as the author of nu me rous spi ritu al songs, which he pu­blis hed mainly in a pre-war Catho lic youth newspaper. Between 1936 and 1942, Ma li was a pa rish pri est in Aj dovec pri Žu žem­berku, where he was very ac ti ve in the pa storal and edu ca ti o nal field. In De cem ber 1942, following a parti san at tack on Aj dovec vil la ge guard, he left Aj dovec and withdrew to Ljub lja na, from where he then travelled to Austria in May of 1945. From 1948 until his death he lived in Argenti na, where he dedi ca ted his li fe to pastoral work among the Slovene expatriates. He never again saw the ho me land he so desperately lon ged for. Altho­ugh his na me was stricken from all pu blic re cords after WWII, he was never completely forgotten, as his songs have been re-vi ved and put to mu sic by many a Sloveni an compo ser sin ce the 1920s. Nu me rous compo si ti ons ba sed on Mali’s texts have be co me part of the iron re pertoi re of Sloveni an church cho irs. The in terest in his work was mainly invi go rated thanks to his ni e ce Než ka Bo rin - Ma li, who arranged for the pu bli ca ti on of Mali’s poetry, his songs and CDs. After 2000, Mali’s memory 
 iriiiloiraigooiar 
was revi ved with me mo rials and events in his na ti ve parish of 
Se la pri Kam ni ku. 
Key words: Gregor Ma li, bi o graphi es, poetry, spi ritu al poetry, World War II, Argenti ne Slovenes, pri ests, Se la pri Kam ni ku, Zno­


ji le 
Leto 2021 je na Kam ni škem na su lo ne navadno ve­li ko okroglih obletnic veli kih osebno sti, ki so se trajno za pi sa le v zgodovi no naše ga naroda. Mednje sodi tu­di du hovnik in pe snik Gre gor Ma li. Nje gova življenj ska pot, le pa in tra gic na hkra ti, je v števil nih po gledih uso­da slovenskega cloveka 20. sto letja, nje gove narodne zavedno sti, ljubez ni do domovi ne in slovenske bese­de, od prtosti za le po in pre sež no, a hkra ti tu di tra gic ne iz kušnje bratomorne vojne, izgnan stva, neu sli ša ne ga hrepe ne nja in gren ke ža lo sti. 
Rodil se je 12. marca 1901 pri Uk cevih v Zno ji lah v žu pniji Se la pri Kam ni ku. Nje gova rojstna hi ša ima hi šno števil ko 3. Ljud sko šo lo je obi skoval na Se lih in v Kam ni ku. Kot goje nec Ma rija ni šca je v Ljub lja ni obi-skoval kla sic no gim na zijo, tam leta 1922 ma tu riral in na daljeval štu dij na te o lo ški fa kulteti. Cas štu dija v Ljub ljani je bil gotovo cas, ko je navezal poz nan stva z znani mi osebnostmi slovenskega verskega in kul­turne ga življe nja ti stega ca sa. Sko raj gotovo je poznal ma lo starejše ga sklada telja in duhovni ka Matijo Tom-325 




Aj dovec pri Žu žem berku na raz gledni ci z za cetka 20. sto letja s sta ro cerkvijo sv. Tro ji ce (http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG­0NH91CGR, do stop: 1. 12. 2021) 
ca, prav tako duhovni ka in sklada telja Alojzija Mava, 
ki je bil nje gov vrstnik v se meni šcu, prija teljeval je z dr. Vil kom Fajdi go, ocit no pa je imel pri src ne odno se tu di s ka snej šim ljub ljan skim ško fom dr. Gre go rijem Rožma nom, ki je bil pri di gar na nje govi novi ma ši. V du hovni ka je bil po svecen 29. ju nija 1927. Novo mašo je pel v sel ski žu pnij ski cerkvi sv. Ne že 12. ju lija iste ga leta. Istega dne je po rocil svo je ga brata An tona Ma lija 
z Ivan ko Slu ga. 
Kot kaplan je šest let slu žboval v Žu žem berku in 
dve leti na Vrhni ki. Njegova prilju dnost in pastoralna 
zavzetost ni sta ostali ne o pa že ni. Ko je ju lija leta 1930 ljub ljan ski škof An ton Bo naventu ra Je glic opravljal vi-zi tacijo žu žem ber ške de kanije, je v svoj dnev nik med 
drugim zapi sal, da kaplan Mali »v Žu žem berku de lu je 
iz vrstno, ima ga rad dekan, imajo ga radi otroci, mla­
de ni ci in vsi verni ki.« (Je glic 2015: 1048) 
Leta 1936 je po stal žu pnik v Aj dovcu pri Žu žem ber­ku, kjer je ostal do de cem bra 1942. V žu pniji, ki je v ti stem ca su šte la okrog 900 duš, je po skr bel za do gra­di tev in po sveti tev si cer sta rodavne, a še ne po svece ne žu pnij ske cerkve sv. Tro ji ce (1936), ter iz gradnjo pro-svetne ga do ma (1939), ki ga je po i me noval po aj dov­skem ro jaku, škofu dr. Ja ne zu Gni dovcu. Uspe šne mu de lu žu pni ka Ma lija je na redi la ko nec dru ga svetovna vojna, ki se je na ob mo cju Su he kraji ne raz be sne la v vsej svoji bratomorni silovi tosti. Ajdovcu je bil v ne­sreco prav pro svetni dom, saj se je v njem na stani-la aj dovska va ška stra ža (Zu panc 1988: 80), ki se je formi rala 20. ok tobra 1942 (Am brožic - Novljan 1972: 92), šti ri dni po parti zan ski li kvi da ciji aj dovskega žu-pa na Šte fana Vi driha. Gre gor Ma li je svoj ve li ki petek 70-clan sko po stojan ko vaške stra že v Aj dovcu. Vaški stražarji so kot eno od opo rišc v bo ju upo rabi li tu di cer­kveni zvo nik. V hu dih bo jih, ki so traja li ce lo noc, je bi lo 
na strani parti za nov 15 ranje nih in 2 mrtva, na strani 
do mo bran cev pa se je le red kim po sreci lo zbe ža ti iz Aj dovca. V bo jih naj bi pa dlo okrog 50 va ških stra žar­jev (iz po roci la 1952), oko li 27 pa so jih uje li ži vih (Vr­šnik 1955: 3). Gre gor Ma li je le za las ušel li kvi da ciji, saj naj bi pri šlo ta ko dalec, da »so ga vlekli pred zid, da ga ustrele.« (Cvel bar 1983) Med pa dli mi va ški mi stražarji so bi li tu di števil ni žu plja ni. Enajst so jih na 
nje gov predlog pokopa li v skupni grob, saj jih doma 
ni so mo gli po lo ži ti na mrtvaške odre. »To je bil ta ko 
pretres ljiv pokop in spremljan s takim jokom, da so ga 
sli ša li ljudje vec kot uro da lec,« se je žu pnik do god ka spo mi njal ka sne je v pi smu Jo žetu Cvel barju (Cvel bar 1983). Po žga li so cerkev, župni šce, šo lo in pro svetni dom. Po bo jih so parti za ni ujetim va škim stra žarjem »so di li« in jih 19 ob so di li na smrt. (Am brožic - Novljan 1972: 102) Gregorja Ma lija ti do god ki v Aj dovcu ni so ni koli za pu sti li – do smrti so ga sprem lja le apo kalip tic­ne po do be ti ste noci, smrti, trplje nja, obu pa, na merne­ga os krunje nja in uni ce nja žu pnij ske cerkve (Cvel bar 1983). Svo jo med vojno proti komu ni stic no usmerje­nost je obmo cje aj dovske fare pla cevalo tu di ves po­vojni cas. Po žga no cerkev sv. Tro ji ce so sme li na novo po stavi ti še le leta 1990, iz gub lje na cloveška življe nja pa so bila v jav ni spo min do koncno pri kli ca na še le dve 
de setletji kasne je. Po teh dogod kih je Mali stopil na pot pregnan ca, na 
kateri je ostal do smrti. Iz Aj dovca se je umak nil v bliž­nji Žu žem berk, na to pa v Ljub lja no. Še vedno je pi sal 
do ži vel v no ci s pet ka na so boto, z 11. na 12. de cem-in ob javljal. Leta 1943 je iz dal Du hovni ko le dar cek za 326 ber 1942, ko so enote Gubceve brigade uni ci le okoli leto 1944 in leta 1944 misijon ske šmarni ce z naslo­

Pogled na Aj dovec z novo župnij sko cerkvijo sv. Tro ji ce, ki so jo na me stu med voj no po žgane cerkve lah ko postavi li še le leta 1990. (Foto: An drej Kot nik, 2021) 
vom Bla grovali me bo do vsi rodovi. Maja 1945 se je umak nil na Koroško, najprej v Vetrinje, nato v Peggez 
pri Li enzu, od tam pa v Špi tal ob Dravi. V be gun skih tabo rišcih se je s preg na ni mi Slovenci ukvarjal pred­
vsem z dušno pa stirskim delom, s spovedovanjem ter 
pi sa njem za raz lic ne be gun ske li ste. Mno gim je bil v tola žbo in opo ro, da v be gun stvu ni so obu pa li. 
V Argenti no je prišel leta 1948. V tujem okolju je mo ral du hovni ško pot za ceti na novo kot kaplan. Najprej je se dem let de loval v argentin ski žu pniji sv. Ame lije v Bue nos Airesu, nato pa med Slovenci v San Marti nu pri Bue nos Airesu. Zadnje obdob je svoje ga življe nja je pre ži vel v osred nji slovenski cerkvi Ma rije Poma gaj ob Slovenski hiši v argentin ski prestolni ci. Tu je 3. ju lija 1977 ob hajal svo jo zla to mašo, ob kateri je med dru gi mi pre jel tu di ce stit ki pa pe ža Pavla VI. in teda nje ga bu e no sa i reškega nad škofa kardi na la Aram-bu ruja. Zad njih osem let svo je ga življe nja je hi tro pe­šal, pesti la ga je bole zen. Skoraj do smrti je vztrajal pri du šno pa stirskem delu, predvsem spovedovanju. V ve­li ko pomoc sta mu bi la brat in sva ki nja, ki sta ži vela v mestu Ramos Me jía, v bli ži ni pre stolni ce. Do movi ne ni vi del ni koli vec, ce prav je po njej hre pe nel vse do smr-ti, o ce mer ja sno pri ca tu di njegova po e zija; z do movi-no je ostajal v stikih, dogaja nje v njej pa je spremljal 
brata v mestu Ramos Me jía. Dan kasne je so ga v nav­
zoc no sti dvaj setih slovenskih du hovni kov po kopa li na po kopa li šcu Vil le gas. 
Nekrolog, ki ga je ob Malijevi smrti pripravil in v ar­gentin ski Svobo dni Sloveniji leta 1983 objavil duhov­nik Anton Orešnik, daje med drugim nekaj vtisov o Ma-lijevi osebno sti. O njem pravi, da je bil »meh kocu teca me lan ho lic na pe sni ška du ša, do brosr cen, pa tu di od­po ren, ce je spoz nal za prav. /.../ V govoru je bil ja sen, odlo cen in kra tek.« 
Pesni ško na darje nost je ka zal že kot otrok. »Nje­govi verzi so poz dravlja li ško fe ob birmah, ma šni ške ju bi lan te in tu di pre proste lju di ob raz nih življenj skih prilož no stih /…/« (Bo rin - Ma li, 2001) Vse od sre di ne dvajsetih let 20. stoletja njegove verze najde mo v raz­lic nih revijah, pred vsem ti stih, ki so na me nje ne du hov­ni forma ciji kr šcan ske mla di ne, kot so bi le An geljcek, Vertec, Bo go ljub in drugih. Poe zija ga je spremlja la vse do smrti. Predstavlja pose ben vpogled v pesni kov du­hovni svet, v njegove strahove, tesno bo, upe, v njegov mir in nemir. Poe ziji Gregorja Malija niso nikoli pripi­sovali vrhun ske umetni ške vredno sti, a to verjetno tu­di ni bila pesni kova ambi cija. »Ni bil no ben Pre še ren, vendar je iz njegovih stihov govorilo njegovo reli gi ozno globo ko srce.« (Osred kar 1983) 

predvsem preko dopi sovanja s sorodni ki in prija telji Nje gov pesni ški opus bi verjetno v glavnem ostal 
ter ca sopi sja. Umrl je 26. ju lija 1983 na do mu svo je ga ne znan, ce leta 2001 pe sni kova ne ca ki nja Než ka Bo-327 


Pod ajdovsko žu pnij sko cerkvijo stoji spo me nik fa ranom, ki so med dru go svetovno vojno umrli na proti komu ni stic ni stra ni. Na spo me ni ku je 138 imen, kar pred stavlja pri bliž no 15 % te da nje ga pre bi valstva žu pnije; 40 od navede nih jih je umrlo leta 1942. Na spo me ni ku so za pi sa ni verzi kam ni škega pe sni ka Fran ceta Ba lan ti ca in cetrta vrstica Psal ma 23. (Foto: An drej Kot­nik, 2021) 
rin - Ma li v sa mo za lo žbi ne bi iz da la Zbra nih pe smi in s tem v kulturni spomin naše ga naroda vrni la Gregorja Ma lija kot pesni ka. Malijeve Zbra ne pe smi na 1148 straneh prina šajo preko 800 Malijevih pesni ških be-
se dil ter 6 dram skih iger, na me nje nih mlaj šim. Než­
ka Borin - Mali je svoj projekt nada ljevala leta 2003, 
ko je, znova v sa mo za lo žbi, iz da la pe sma rico z na slo­
vom Zvonovi so za pe li: zbo rovske sklad be na be se di la Gregorja Ma lija. Istega leta je iz da la tu di zgo šcen ko z 
zbo rovski mi pesmi mi Gregorja Malija. Pose bno drago­ce na je izdaja zborovskih skladb, ki jih je za izdajo ure­
dil dr. Edo Škulj; pri na ša kar 421 uglas bi tev Ma lijevih pe smi, kar Ma lija uvr šca med slovenske pe sni ke z naj­vec uglas be ni mi be se di li. Na men za lož ni ce je vse skozi 
bil vrni ti Gregorja Malija njegovi domovi ni, zato je ob 
števil nih pri lož no stih svo je iz daje nje govih del po da rila 
za in teresi ranim. Tako so, na primer, na reviji cerkve­nih pevskih zborov kamni ške dekanije v Komen di leta 
2004 iz dajo Ma lijevih zbo rovskih pe smi in zgo šcen ko preje li vsi zbo rovodje zbo rov, ki so se ude le ži li revije. 
Ob prebi ranju njegovih pesmi lahko jasno vidi mo 
ne katere osebno stne poteze avtorja: gre za pe sni ka, 
za katerega sta duhovno in zemelj sko del ene in iste 
stvarno sti, kar se še po se bno za cu ti pri nje govih do-
movin skih pesmih. Domovi na ni zgolj predmet hrepe­ne nja, pogreša nja ali ljubez ni izgnan ca, ampak pred­vsem nek duhovni prostor, duhovni dar z lastno usodo. Gregor Mali domovi no seveda pogreša tako na mate­
rial nem kot tu di na custvenem ni voju, a nje gova skrb in upi za njo so pov sem v sfe ri kr šcan ske du hovno sti. 
Zato Malijeva domovin ska poe zija lahko sicer pogo sto snik ne more pristati, ne glede na to, da je njegova tre-
nut na življenj ska si tu a cija pol na gren kobe. Prav ta ko v nje govi po e ziji ni no be ne ga kli ca k cloveškemu ali bo žje mu ma šcevanju. Mi li tan tno ko mu ni stic no povoj-no dru žbe no uredi tev v do movi ni si cer vidi kot ve li ko na rodno in du hovno ne sreco, ki ji je si cer tre ba nas­protovati, a re ši tev bo pri šla po bo žjem in ne zgolj po cloveškem de lovanju. Pe snik je pac kristjan in ve ruje v ti pic no kr šcan ske stva ri, ki so cu tu so do bne ga cloveka 
ne ma lo krat tuje – trplje nje ni brez smisla, so stvari, za 
katere se je vre dno žrtvovati, clovek ni ni koli po poln go spo dar svo je uso de, na zem lji ni ni ce sar tak šne ga, kar bi lah ko ime li za naj vi šji, še manj pa za kon cni cilj. 
Pose bno poglavje so njegove duhovne pesmi, ki so po svece ne po sa mez nim de lom ka toli ške ma še (ma šne, da rovanj ske, obhajil ne pe smi), ev ha ristiji, Kristu su, Devi ci Mariji, svetni kom, delom cerkvene ga leta (ad vent, bo žic ni cas, post) in dru ge. V njih pe snik premiš lju je o verskih skrivno stih in resni cah, slavi in iz raža za hvalo, pro si in se za teka v varstvo. Glas be-no po dobo so nje gove duhovne pe smi za ce le do bi vati že v dvaj setih letih 20. sto letja. Uglas bi li so jih števil ni zna ni skla da telji; med skla da telji z naj vec uglas be ni-mi Malijevi mi bese di li velja omeni ti predvsem Matijo Tomca (1899–1986) – 49 skladb, Marti na Že lez ni ka (1891–1962) – 46 skladb, Franca Ki movca (1878– 1964) – 36 skladb, Loj zeta Mava (1898–1977) – 27 skladb, Stan ka Pre mrla (1880–1965) – 25 skladb, Gregorja Za fošni ka (1902–1994) – 21 skladb, Bre do Šcek (1893–1968) – 17 skladb, fran ci škana Fran ceta Ac ka (1904–1974) – 11 skladb in Hu go li na Sat tnerja 
iz raža bo le ci no nad iz gu bo in pre stanim trplje njem ter (1851–1934) – 10 skladb. Med kam ni ški mi skla da­
328 ne u sli ša no hrepe ne nje, ne pa tudi obupa. Na obup pe-telji, ki so uglasbi li njegova bese di la, je Ciril Vremšak 



Spo min ska plo šca v spo min na Gre gorja Ma lija je od leta 2001 vzida na v fa sa do Ma riji ne ga kul turne ga do ma. (Foto: An drej Kot nik, 2021) 
(1900–1968) s šti rimi sklad ba mi, Ma lijeva be se di la pa je uglas bil tu di Sa mo Vremšak (1930–2004). Pe­
snik rad in pogo sto pose ga po moti vih iz narave. To je 
še po sebej opaz no pri pe smih, ki so po svece ne Ma riji, in pri bo žic nih pe smih. Zdi se, da se ga je na rava do-ti kala, ga nav di hovala in spod bu ja la k pre miš ljevanju; iz kušnje iz na rave je namrec pre poz naval kot du hovna 
zna me nja. Števil ne uglasbi tve njegovih bese dil do ne­
ke mere gotovo kaže jo, da je znal versko cu tenje in 
na uk izrazi ti prilju dno in polju dno, zelo blizu ljudske-
mu cu tenju, a vse e no na na cin, ki nje gova be se di la de la pri merna za bo go služ no rabo. Prav tem uglas be-
nim pesmim gre zaslu ga, da ime Gregorja Malija kljub 
iz gnan stvu in kr šcan stvu nas protu jo ci povojni po li tic ni 
si tu a ciji tudi v domovi ni ni nikoli povsem izgi ni lo v po­
za bo – vse skozi so se na mrec iz vaja le na cerkvenih korih. Števil ne med nji mi so vse do da nes del že lez­
ne ga repertoarja cerkvenih pevskih zborov, nekatere 
so sko raj po na rode le in se uvr šcajo med t. i. cerkvene ljud ske pe smi. Zdru že ne z glas be no govorico na govar­jajo so do bne ga cloveka. 
Gregorja Malija se spomi njajo tudi v njegovi rojstni žu pniji Se la. Ob sto letni ci pe sni kovega rojstva, leta 2001, je v žu pnij ski cerkvi potekala pred stavi tev že ome nje ne zbirke Malijevih pesmi, ki so tega leta izšle v sa mo za lo žbi Než ke Borin - Ma li. Pri ma ši in na kon­certu Malijevih uglasbe nih pesmi po njej je pel MePZ Mavrica iz Srednje va si. Na kon certu je bi la prvic iz­vede na pesem Že lja, ki jo je uglasbil Samo Vremšak. Istega leta so na fa sa do Ma riji ne ga kulturne ga do ma na Se lih, na nek da njo mež na rijo, v ka teri je ljud sko šo lo gotovo obiskoval tudi pesnik, vzida li spomin sko plošco, ka tere postavi tev je omo go cil pe sni kov ne cak 
Gregor Ma li, kot ga je v Spo min ski so bi Ma riji ne ga kul turne­ga do ma leta 2009 upo do bil sli kar Loj ze Ce ma žar. 
Tone Mali iz Smledni ka, junija leta 2001 pa jo je bla-
go slovil te da nji ljub ljan ski po mož ni škof An drej Glavan (Hva le 2011: 70). Cerkveni zbor na Se lih nje gove pe­smi re dno iz vaja pri bo go slu žju. Ma lijeve pesmi, pete ali re ci tirane, so v zad njih dvaj setih letih vklju ce ne v vsa žu pnij ska praz novanja. Leta 2009 je Ma lija v Spo-min ski so bi Ma riji ne ga kulturne ga do ma po na roci lu teda njega sel skega žu pni ka Da nije la Kaš truna ob por­tretih ne katerih za služ nih fa ranov in žu pni kov upo do-bil aka dem ski sli kar Loj ze Ce ma žar. Gre gor Ma li je bil leta 2019 predstavljen tu di ude le žen cem poti Na Se­la gremo v sklopu Kamni ške literarne transverza le, ki 
sta jo organi zi rala Knjiž ni ca Fran ceta Ba lan ti ca Kam­nik ter Športno in kul turno društvo Se la pri Kam ni ku; pe sni ka je ude le žen cem poti pred stavi la Než ka Bo rin 
- Mali. Septembra leta 2021, ob 120-letni ci pesni kove­
ga rojstva, je bi la v sel ski žu pnij ski cerkvi spo min ska 
ma ša, po njej pa vo kalno-inš trumen tal ni koncert. 
329 


Vi­ri­in­li­te­ra­tu­ra 
Aj dovec, 19??, raz gledni ca, dostopno na: http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-0NH91CGR (do stop: 1. 12. 2021). La do AM BROŽIC - NOV LJAN, 1972: Gubceva bri gada. Ljub lja na: Parti zan-
ska knji ga. 
An ton CVEL BAR, 1983: V spo min slovenskemu župni ku Gre go riju Ma liju. V: 
Ame riška do movi na, let. 85, št. 58. 3. 
France HVA LE, 2011: Na Sela gre mo [tip kopis]. 70. 
An ton Bo naventu ra JE GLIC, 2015: Je glicev dnev nik (znan stveno kritic na iz­daja). Ur.: Blaž OTRIN, Ma rija CIPIC RE HAR. Celje: Celj ska Mo horjeva družba. Da nijel KAŠ TRUN, 2017: Kroni ka žu pnije Se la pri Kam ni ku: 1903–2016. 
Se la pri Kam ni ku: sa mozal. Da nijel Kaš trun. Gregor MA LI, 2001: Zbra ne pe smi. Zbra la in ure di la Než ka Bo rin - Ma li. Men geš: sa mozal. Než ka Bo rin - Ma li. 
Zvonovi so za pe li: Zbo rovske skladbe na be se di la Gre gorja Ma lija, 2003. 
Zbra la Než ka Bo rin - Ma li, ur. Edo Škulj. Men geš: sa mozal. N. Borin - Ma li. 
A. O. [= An ton OSRED KAR], 1983: Župnik g. Ma li – umrl. V: Svobodna Slove­
nija = Eslovenia li bre, let. 1983, št. 30. Edo ŠKULJ, 2005: Leksi kon cerkvenih glas be ni kov. Ljub lja na: Družina. Iz po roci la na rodnega he roja Mi lovana Ša ranovi ca: O voja ških ak cijah prvih 
brigad na Dolenj skem 1942–1943. V: Do lenj ski list, let. 3, št. 37 (11. 9. 
1952). 4. Loj ze VR ŠNIK, 1955: Li kvi da cija belo gardi stic ne po stojan ke na Aj dovcu. V: Do lenj ski list, let. 6, št. 50 (16. 12. 1955). 3. 
Alojz ZU PANC, 1988: Zgo dovi na Aj dovca v Kraji ni. Bu e nos Ai res: Slovenska 
kulturna ak cija. 
330 

Mi­tja­Zu­pan­cic1 No­vi­trg­3,­Ljub­lja­na 
Bran­ko­Vreš2 Ljub­ljan­ska­ce­sta­3D,­Kam­nik branko.vres@zrc-sazu.si 

Ob­sto­let­ni­ci­aka­de­mi­ka­Er­ne­sta­Mayerja 
Prispevek je po svecen aka de mi ku dr. Erne stu Mayerju (1920–2009), pro fesorju in ra zi skovalcu botani ke. Rodil se je 
10.novembra 1920 v Zgornjem Tu hi nju pri Kam ni ku. V Ljub lja ni je kon cal re al no gim na zijo (1939), štu dij bi o lo gije opravil del no na Fi lo zofski fa kulteti v Ljub lja ni (do 1941) in do koncal z dok to-ratom iz botani ke na Du naju (1947). Do leta 1978 je pre daval razlic ne vse bi ne iz botani ke na Bi o lo škem od del ku Biotehni ške fakultete Univerze v Ljub lja ni, na to se je za po slil kot ra zi skova­lec, znan stveni svet nik na da naš njem Bi o lo škem in šti tu tu Jova­na Had žija ZRC SA ZU, kjer je de lal do upo koji tve leta 1991. Kot 
priz nan evropski strokovnjak za takso no mijo in sistema ti ko ras­
tlin je so de loval v števil nih med na rodnih in do ma cih pro jek tih. 
Rezul tat njegovega dela je preko 160 strokovnih in znanstvenih 
objav (clan kov, mono grafij) ter opis vec kot 20 novih takso nov 
za znanost. Na osnovi njegovega bogatega znanstvene ga de-
la je bil leta 1974 ime novan za iz rednega (do pi sne ga) in devet let poz neje za re dne ga cla na SA ZU. Bil je men tor mno gim bo­tanic nim ra zi skovalcem (di plo man tom, ma gistran tom in dok to-rantom) do ma in v tu ji ni ter ak ti ven clan števil nih med na rodnih bi o lo ških zdru ženj in botanic nih društev. Zbral je ob sež no her-ba rijsko zbirko, ki je shra nje na v her ba rijih LJU in LJS v Ljub lja ni, ter organi zi ral medna rodno her ba rijsko izme njavo. V botanic no 
zgo dovi no je zapi san tudi v znanstvenih imenih dvanajst ih ras­
tlin skih takso nov, ki so jih botani ki po i me novali nje mu v cast. Kljuc ne be se de: Ernest Mayer, bi o log (botanik), znan stveni 
svetnik, botani ka, takso no mija in sistema ti ka rastlin, herba rij-ska zbirka 
The arti cle is de di ca ted to aca de mic Dr Ernest Mayer (1920–2009), pro fessor and re se archer of botany. He was born on 10 November 1920 in Zgornji Tu hinj ne ar Kam nik. He gra­du a ted from high scho ol in Ljub lja na (1939), then went on to study biology at the Faculty of Arts in Ljub lja na (un til 1941) and completed his doc torate in botany in Vi enna (1947). He lec tu red on botany at the Biology De partment of the Bi otechni cal Faculty of the University of Ljub lja na un til 1978, then worked as a re se­archer and sci enti fic ad vi sor at what is today the Jovan Had ži Bi­
o lo gi cal In sti tu te ZRC SAZU, where he rema i ned until his reti re-ment in 1991. As a re cog ni sed Eu rope an expert, he parti ci pa ted in many in terna ti o nal and do me stic pro jects in plant taxonomy and systematics. The re sult of his work is over 160 pro fessi o nal and sci enti fic pu bli ca ti ons (arti cles, mo no graphs) and a de scrip-ti on of mo re than 20 new taxa. On the ba sis of his rich sci enti fic work, he was ap po in ted as so ci a te in 1974, and ni ne years la ter a full member of SA ZU. He has men tored many botani cal re se ar­chers (gra du a tes, master’s and doc toral stu dents) at ho me and abro ad and is an ac ti ve member of many in terna ti o nal bi o lo gi-cal as so ci a ti ons and botani cal so ci eti es. His extensive her ba ri-
  aiooraoilaooj 
  oorbioloiaoiraioalBioloiiio aaaija 

um col lec ti on is sto red in the her ba riums of LJU and LJS in Ljub­lja na. He al so organi sed an in terna ti o nal her ba rium exchange. Dr Mayer has contribu ted the sci enti fic na mes of twelve plant 
taxa, which botanists have named in his ho no ur. 
Key words: Ernest Mayer, bi o lo gist (botanist), sci enti fic ad-vi sor, botany, taxonomy and systematics of plants, her ba rium 
col lec ti on 
10. novembra 2020 je mini lo sto let od rojstva aka-
de mi ka Erne sta Mayerja, bi o lo ga – botani ka. Svo je 
se dem de setletno razi skovalno delo je zazna moval z 
iz rednim pro do rom botanic ne vede po prof. Al fonzu Pau li nu. Ta cas ime nu je mo Mayerjevo obdob je, ki je 


iz stopa lo po znanstveni in organi za cijski plati. Doma 
in v tu ji ni je moc no dvig nil znan stveni ni vo botani ke ter opo zo ril na flo ristic ne in fi togeo grafske po se bno sti 
slovenskega prostora med jugovzho dno-alp skim in di­
narsko-bal kanskim ob mo cjem. 
Rodil se je 10. novembra 1920 v Zgornjem Tuhi nju pri Kam ni ku; za radi po li tic nih spre memb (ple bi scit) sta mo rala na mrec star ša nemu do ma za pu sti ti Bo-rovlje na Ko roškem, kjer je njegov oce, ki je bil Mais­trov bo rec, uci teljeval. Otroš tvo je sprva pre življal v Tu-hinj ski do li ni, osnov no šo lo pa je za klju cil v Do bu pri Dom ža lah. Po kon ca ni sred nji šo li (re al na gim na zija v Ljub lja ni) leta 1939 se je vpi sal na štu dij bi o lo gije na Filo zofski fa kulteti Uni verze v Ljub lja ni. Vpis na ta štu­dij je bil ra zum ljiv, saj je že od osnov ne šo le na prej kazal veli ko zani ma nje za botani ko in je imel že do kaj so li dno zna nje o do ma cem rastlin stvu in flo ri na ob-mo cju et nic ne sku pno sti na av strijskem Ko roškem, ka­mor je ho dil na po cit ni ce k so rodni kom. Na ljub ljan ski uni verzi je kon cal prve šti ri se mestre štu dija, na du naj-ski univerzi po okupa ciji pa nasled nje štiri semestre. Leta 1944 se je vrnil v do movi no in pri družil na rodno-331 

o svobo dil ne mu giba nju ter po osvobo di tvi do konca 
leta 1945 od slu žil še vo ja ški rok. Po dru gi svetovni vojni je na Du naju uspe šno kon cal štu dij in leta 1947 pod men torstvom evrop sko priz na ne ga pro fesorja E. Jan chna za govarjal di sertacijo z na slovom Flo ristic na cle ni tev vi so kogorskega pa su v Ju govzho dnih Apne ni­ških Al pah in nje gov po lo žaj v Vzho dnih Al pah. Vrnil se je v Ljub lja no in bil še iste ga leta ime novan za asi­stenta pri pravni ka v Botanic nem in šti tu tu Filo zofske fakultete univerze v Ljub lja ni. Po tem so se ni za la na­predovanja vse do re dne pro fesu re. Nje govi nek da nji štu den tje se ga spo mi njajo kot odlic ne ga pre davatelja 
z risarsko sposo bnostjo predstavi tve predavane sno-
vi; 32 let je pre daval splo šno in spe ci al no botani ko za bio lo ge in 10 let botani ko za farma cevte. Leta 1978 je za pu stil fa kulteto in se slu žbe no pre se lil na Bi o lo ški in-šti tut Jovana Had žija ZRC SA ZU, kjer je kot znan stveni 
svetnik deloval vse do upokoji tve leta 1991. Na osno-vi njegovega bogatega znanstvene ga dela je bil leta 
1974 ime novan za izrednega (do pi sne ga) in devet let poz ne je za re dne ga cla na SA ZU. 
Poleg znanstvene ga in peda go škega dela je bil za­
že len fun kci o nar. Med mno gi mi fun kcija mi, ki jih je opravljal, naš tejmo le naj po mem bnej še: predstojnik 
Od del ka za bio lo gijo, dekan in prode kan, tajnik Nara-
voslov ne ga razreda in clan pred sed stva SA ZU, pred­se dnik Sveta Znan stveno razi skovalne ga cen tra SA ZU, Vegetacijske karte Jugo slavije in Vzho dno alp sko-di nar­skega druš tva za pre u cevanje ve getacije, podpredsed­nik organi za cije OP TI MA (fi totakso nom ske razi skave me di teranskega obmo cja), regi o nal ni svetovalec za obmo cje Ju go slavije pri pro jek tu Flo ra Eu ropa ea, clan komi sije pro jek ta Atlas Flo rae Eu ropa e ae in dru ge. 
Razi skave akade mi ka Mayerja ob se gajo pred vsem 
rastlin sko si stema ti ko in takso no mijo, flo risti ko in fi to-
geo grafijo, še po se bej en de mi zem in po li formi zen ras­
tlin v jugovzho dno evropskem dinarsko-bal kanskem 
obmo cju. Te razi skave so terja le iz kuše ne ga in raz gle­da ne ga botani ka, kot je bil prof. Mayer. V ra zi skave je vklju cil svo je botanic ne so potni ke iz te da nje Ju go sla­vije (Ni kola Diklic, Vo ji slav Nikolic, Ki ril Mi cevski, Vi lo-tije Blecic, Že ljka Bjel cic, Vukic Pulevic idr.), svo je ožje so de lavce (To ne Wraber, Vla do Rav nik, Ljerka Go dicl, Da rinka Trpin, Jel ka Su hac, Bran ko Vreš idr.) ter kot uni verzi tetni uci telj pri za devne in ve do že ljne štu den te. 
Sam ali s sode lavci je razi skoval takso nom sko proble-ma ti ko bolj in manj zani mi vih takso nov po vsej nekda­
nji Ju go slaviji. Med bolj za ni mi vi mi takso ni so ro dovi 
Edra i an thus, Corydalis, De genia ter vrste in podvrste Tuli pa scardi ca, Ep he dra major, Di an thus sylvestris, Lo ni ce ra ca e rulea subsp. bor ba si a na, Viburnum lan­tana subsp. disco lor, Asple ni um lepi dum, Moe hrin gia bavarica, Matteuc cia struthi opteris in mnoge druge. Pose bno ga je zani mal rod Pedi cu la ris (ušivci), ki mu je kot speci a list v evropskem in v svetovnem merilu 
po svetil vec raz prav. 
Na osnovi svojih razi skav in poznavanja najstarejše 
li teratu re, zla sti za ob mo cje te da nje Kranj ske in poz­ne je Slovenije, je na pi sal mno go odlic nih raz prav. Iz teh iz kušenj je na stalo po membno mo no grafsko de-
lo Sez nam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja, 
vkljuc no s slovenskim et nic nim ozem ljem v Av striji in 332 Ita liji (1952). To je bi lo osnov no de lo za na dalj nje ra zi-skave z nje govim do pol ni lom pro grama ra zi skav flo re 

Slovenije. Zaradi svoje ga razi skovanja in poznavanja 
evropske botanic ne li teratu re je bil za že len so de lavec pri medna rodnem pro jek tu in mo no grafiji Flo ra Euro­pa ea. Na obmo cju te da nje dr žave Jugo slavije je so-
de loval pri Ana li tic ki flo ri Ju go slavije ter Flo ri Bo sne i 
Herce govi ne. Napi sal je pre gledni cla nek o flo ristic ni in taksonom ski de javno sti v Jugo slaviji v letih 1945– 
1961. Njegove publi kacije odlikuje jo teme lji tost in 
iz crpno poz navanje že ob javljenih po dat kov in li tera­tu re ter jasnost po daja nja snovi (Wraber & Zupancic 2001). S svo ji mi de li se je uve ljavil v evrop skem me-rilu, o cemer pri cajo so de lovanje v med na rodnih pro-jek tih (Flo ra Eu ropa ea, Atlas Flo rae Eu ropa e ae), clan­stvo v med na rodnih in do ma cih ure dni ških od bo rih ter med na rodna priz na nja (Wraber & Zu pan cic 2001). 
Nje gova zaslu ga je tudi to, da je s svoji mi sode lavci organi zi ral enot no uni verzi tetno her ba rijsko zbirko LJU in uve del za me njavo herba rijskih pol iz her ba rija LJU s števil ni mi herba riji po celem svetu. Ne smemo prezre-ti tudi ustvarja nja njegovega osebne ga herba rija, ki v nje govi za pu šci ni v her ba rijski zbirki LJS na Bi o lo škem in šti tu tu Jovana Had žija ZRC SA ZU obse ga 100 her-ba rijskih ška tel z vec kot 3500 her ba rijski mi po la mi rastlin, ki jih je nabi ral od zapo sli tve na inšti tu tu leta 1978 sko raj do svo je smrti (Doli nar 2021). Ve li ko vecji je de lež nje govih her ba rijskih pri merkov, ki jih je na­


En de mit sre brni trpotec v her ba rijski zbirki Erne sta Mayerja (Foto: Bran ko Vreš) 
bral v ca su slu žbovanja na fa kulteti in so shra nje ni v her ba rijski zbirki LJU Uni verze v Ljub lja ni, saj je v sku­
pni eviden ci njegove celotne herba rijske zbirke nave-
de nih pre ko 13.000 her ba rijskih pol. Her ba rij je vzor-
no uredil, še prav pose bno pa je bil pazljiv pri vlaganju 
rastlin, in si cer pri tem da so bi li raz loc no vi dni nji hovi morfolo ški zna ki, po mem bni za do lo ci tev takso na. Naj ome ni mo še to, da je bil prof. Mayer fi la telist; kot ne kaj 
po se bne ga naj omeni mo tudi to, da je zbiral znamke z 
V zvezi z njegovi mi organi za cijskimi sposo bnostmi je treba omeni ti, da je tvorno sode loval pri spremem bi in pre me sti tvi Botanic ne ga in šti tu ta Filo zofske fakul­tete oziroma nje govi vklju ci tvi v Ka tedro za botani ko Od del ka za bi o lo gijo Bi otehni ške fakultete. V sklo pu Katedre za botani ko je izobli koval razi skovalno sku-pi no za fi zi o lo gijo rastlin (Mi ran Vardjan, Na da Go ga­la) ter uve del pre davanja iz al go lo gije (Jo že La zar) in ma hov (An drej Martin cic). V okvi ru skupi ne botanic­
rastlin ski mi moti vi ter ta ko iz teh znamk ustvaril »mi ni« nih strokovnja kov in amaterskih ljubi teljev botani ke je her ba rij. najprej organi ziral in na za cetku nekaj ca sa tu di vo dil 333 botanic ne vece re na Fi lo zofski fa kulteti. Za štu den te – 

lju bi telje terenskih razi skav – je osnoval ekskurzije po 
do movi ni in tu ji ni, v Bi o lo škem in šti tu tu Jovana Had-žija ZRC SA ZU pa sku pi no za si stemat sko botani ko in fitogeo grafijo. 
Pri svo jem ra zi skovalnem de lu je pre poz nal vec novih rastlin skih takso nov in jih opisal kot nove za zna nost, na primer Le u can themum litho po li tani cum, Pedi cu la ris ju li ca, Gen ti a na x kom nen sis, Gen ti a nel la li burni ca, Gymnospermium sci petarum in mnoge dru­ge. Nje govo ime so v botanic no zgo dovi no za ve dno za pi sa li botani ki, ki so po njem poi me novali nekatere nove rastlin ske takso ne, kot so na primer Astra galus mayeri, Bu ple u rum mayeri, Di an thus erne sti­mayeri, Nepeta erne sti­mayeri, Sti pa mayeri, Pa paver al pi num subsp. erne sti­mayeri, Pe di cu la ris x mayeri in dru gi. 
Akade mik Mayer je v svo jem znan stvenem ob dob ju po stavil trdne te me lje novejšim ra zi skavam flo re Slo­venije in spoz na nja o njih raz ši ril po vsej Evro pi. Pri tem je ostal skromen in za vsakogar vedno dostopen. S strokovni mi nasveti in posredovanjem svetovne bo­tanic ne li teratu re je rad po ma gal ta ko mla dim kot svo­jim so do bni kom. Po zna caju je bil za dr žan in se je od­prl še le, ko je spoznal cloveka in bil pre prican, da mu lah ko zau pa. V se bi je bil me hak, cloveško do stopen, tole ranten in ra zu mevajoc. Bil je Clovek. 
Vi ri 
Igor DAKSKOBLER, 2010: Aka demik prof. dr. Ernest Mayer (1920–2009). 
V: Hla dni kia 25. 73–76. 
Bran ko DOLI NAR, 2021: Her ba rij Ernesta Mayerja kot za pu šci na v her ba rij-ski zbirki LJS. V: Hla dni kia 47. 41–45. Bran ko VREŠ, 2009: Aka demik prof. dr. Ernest Mayer (1920–2009). V: Hac­
quetia 8 (2). 175–178. Tone WRABER, Mi tja ZU PANCIC, 2001: Ob osem desetletni ci botani ka Erne­sta Mayerja. V: Razprave 4. ra zr. SA ZU (Ljub lja na) 42(2). 7–13. 
334 
Jo­žef­Pa­vlic1 Su­ha­do­le­61­G,­Ko­men­da jozef_pavlic@t-2.net­

Gla­snik­pre­zr­tih,­po­zab­lje­nih­in­za­mol­ca­nih 
Fran­ce­tu­Pi­ber­ni­ku­v­spo­min­ob­pr­vi­oblet­ni­ci­nje­go­ve­smr­ti 
Pesnik, pi sa telj, ese jist, li terarni zgo dovi nar, ure dnik, pro fe­sor France Pibernik se je rodil v Suha do lah pri Komen di, umrl pa je v bolni šni ci na Golni ku. Po ljudski šoli v Komen di in dveh nem ških šolah med drugo svetovno vojno v Kranju in Kamni ku je obiskoval Gimna zijo Kranj, na kateri je matu riral leta 1949, na to pa štu di ral slavi sti ko v Ljub lja ni, kjer je leta 1955 di plo mi-ral. Kot pro fesor je po u ceval na Ni žji gim na ziji Do brovo v Go ri­ških brdih, nato pa do prisil ne upokoji tve leta 1990 na Gimna ziji Kranj. Kot li terat se je naj prej po svecal po e ziji (se dem pe sni ških zbirk), na to dopi sovanju in po govorom s knji ževni ki (šti ri knji­ge), predvsem pa »od krivanju« do ma in po svetu t. i. »za mol ca-nih« slovenskih pesni kov in pisa teljev, ki so bili zaradi svoje ga kr šcan skega pre prica nja in de lovanja ne lju bi ko mu ni stic ne mu reži mu. Pi bernik je bil za radi te ga na oceh taj ne obvešcevalne slu žbe, a ga to ni ustavi lo pri iz jem no plo dovi tem, vztraj nem in teme lji tem razi skovalnem de lu. Iz dal je kar 70 knjig – od pe sni­ških li stov in zbirk do mo no grafij in zbra nih del. Kljuc ne be se de: pe snik, pi sa telj, li terarni zgo dovi nar, pro fe­sor slovenšci ne, za mol ca ni ustvarjal ci, 70 knjig 
Poet, writer, essayist, literary hi storian, edi tor, professor Fran­
ce Pibernik was born in Suha do le pri Komen di and died at the 
Gol nik ho spi tal. After at tending a folk scho ol in Ko men da and two German scho ols du ring WWII in Kranj and Kam nik, Pi bernik 
enrolled at the Kranj Grammar School, where he gradu a ted in 
1949, and then stu di ed Slavic stu di es in Ljub lja na, where he gradu a ted in 1955. As a pro fessor, he taught at the Do brovo Lower Gymnasium in Go riška brda and la ter at the Kranj Gram­mar Scho ol until his forced reti rement in 1990. As a writer, he initially devoted him self to poetry (seven col lec ti ons of po ems), then to correspon den ce and conversa ti ons with writers (fo ur bo­oks), and above all to se arching aro und Slovenia and abro ad for the so-cal led “si len ced” Slovene po ets and writers who were di sli ked by the com mu nist re gi me be ca u se of the ir Chri sti an be-li efs and ac ti vi ti es. The sec ret in telli gence servi ces had Pi bernik under surveil lan ce, but this did not deter him from con ti nu ing to conduct persi stent and tho rough re se arch work. He has pu­blis hed as many as 70 bo oks – from poetry and col lec ti ons, to 
mo no graphs and collec ted works. 
Key words: po et, writer, literary hi storian, pro fessor of Slove­ne, silen ced cre a tors, 70 bo ok 
 iriiiloiraiologaiarrila rgaalgaigara 

Pokraji ne z vozom2 ni vec. Od 21. apri la 2021 tu di ni vec Fran ceta Pi berni ka, pe sni ka, pi sa telja, ese ji sta in literarne ga zgodovi narja,3 uredni ka, upokoje ne ga profesorja slovenšci ne na Gim na ziji Kranj. Od smrti »ži vi« v svo jih de lih. Iz dal je bli zu se dem de set knjig.4 
France Pi bernik je že kot otrok do življal vso pestrost kmec kega življe nja. Nje govo lepoto, pa tu di trdoto. Sca so ma in poz ne je po se bej sled nje. A re ševalo ga je de lo. Tega je bil navajen od do ma. Kmec kega. Zato mu tu di li terarno de lo ni bi lo težko. Opravljal ga je z vso lju bez nijo, preda nostjo in odgovornostjo ter z veli ki mi talen ti. Te je – svetopi sem sko – re snic no po de seteril. 
Šte­vil­na­dru­ži­na,­ugle­dni­pre­dni­ki,­tri­kme­ti­je­
France Pi bernik se je ro dil 2. septembra 1928 »pri Mež narju« ocetu Jerne ju in ma teri Ce ci liji, ro je ni Ju­hant, v starodavni vasi Suha do le5, prvic ome nje ni v pergamen tni li sti ni iz leta 1322, v bli ži ni ba rocne cer­kve sv. Kleme na6 in reke Pša te; obo je se mu je vti sni lo v trajen spo min. Po leg nje ga je bi lo še pet bra tov (Av-guštin, Ci ril, Jo že, Kle men in Peter) in tri sestre (Cil ka, Ma rija in Ana). 
 raibriDrobci zamolklega casa: spomini, rjbljaaalobariailaiBalai iraibrilooCasnik, spletni magazin z mero, 1. maja. 
 iiija 
 ooraoriaraibri˛ Družina, št. 18.  str. 18.  
 raibriSuhadole, kratka kronika kraja, 1322–2000,rrajaoaloba 
 ajojarjjgoroail 
335 

oaorraobbaroarraaal 


Nje gov oce, »Bez lov« iz Su ha dol št. 41, je po po roki 
10. septembra 1919 prevzel Mež narjevo doma cijo v 
Su ha do lah št. 16, ker sta tam ostali le mama Fran­
ci ška in hci Ce ci lija. »Pri Mež narju« se je re klo, ker je bil nje gov sta ri oce po ma mi ni stra ni Jo žef Ju hant cer­kovnik (mež nar) v su ha dol ski po družnic ni cerkvi in je stanoval z dru žino v su ha dol ski mež na riji; prej se je pri hi ši re klo »pri Ada mu« oz. »pri Ada movcu«. Pred vec kot 
dvesto leti je bil to velik grunt, proti koncu 19. stoletja 
pa je pro pa del in do ma cijo je ku pil ma min oce Jo žef Ju hant, po ro du iz so sed njih Most. V mla dih letih je bil 
komend ski grajski logar, v Mostah je stregel oslepe le-
mu du hovni ku Jane zu Stri tarju, bra tu pe sni ka Jo si pa Stritarja, bil pa je tu di prvi re dni na rocnik mo horjank 
iz Suha dol. 
Jernej Pi bernik je bil edi nec (edi ni pre ži veli od pet ih otrok, štirje so umrli v prvem letu življe nja), edin ka je bi la tu di nje gova že na Ce ci lija (od šti rih otrok je pre ži-vela njena starejša sestra Francka, a se je šestnajst­letna smrt no po ne sreci la). Za to sta bi la edi na de di ca ne po se bej pre mož nih star šev.7 
Med prvo svetovno vojno so Jerne ja kot av strijskega voja ka v Gali ciji zaje li Rusi in je bil pri njih v ujetniš tvu, dva me se ca se je vra cal do mov, na to pa je mo ral še na soško fron to. 
Prvotno Mež narjevo še s sla mo kri to hišo z zna cil­nim gorenjskim gankom je leta 1920 prenovil nadar­jen zi dar do ma cin Boš tjan Bel cijan. Dal ji je kar mo-derno zu na njo po do bo z ne kaj zna cil ni mi se ce sijski mi okraski in pod bo jem, na ka terem je bi lo vkle sa no: 19 JP 20. Od dru gih hiš se je lo cevala po tem, da je bi la rdece po barvana. 
Staro Bezlovo doma cijo na spod njem kon cu vasi, kjer je bil ro jen Fran cetov oce Jernej, so te me lji to pre­novi li po letu 1890. Bezlova kmetija se je zelo pove-ca la, ko je Jernej Pi bernik ku pil ve cji del pro pa dle ga Letnarjevega grun ta. 
Jernej Pi bernik (nje gov oce Va len tin, su ha dol ski žu-pan, je bil leta 1930 celo odlikovan z ukazom kralja Aleksan dra I. z zla to meda ljo za dr žavljan ske uslu ge), clan Orla, je imel po leg obi lo kmec kega de la tu di dru­ge nalo ge: nado me šcal je ko mend skega žu pa na Ja ne­za Štrci na, ka dar je ta mo ral kot dr žavni po sla nec v Be o grad, so de loval je pri kmecki za drugi ter hra nil ni ci in po so jil ni ci v Ko men di. Bil je vnet pri vr že nec Ko ro­šceve poli ti ke, kar je potrjevala ve li ka hi šna bro na sta reli e fna upo do bi tev dr. An tona Ko rošca, de lo ki parja Franceta Gor šeta. 
Hu­da­po­škod­ba­de­sne­ro­ke­
France Pi bernik si je že v otro ških letih po škodoval prste na de sni ro ki (»zmrcvarila /…/ zo ba ta kole sa na še slamo rezni ce«8), a se je na u cil ze lo spret no pi-sa ti, pozne je tipkati in vse drugo opravlja ti z levi co in kazal cem de sne ro ke. Po tej nesreci ga je oce Jernej na me nil za šole, za kmetovanje pa sina Petra. Fran­ce je po pet ih raz redih ljud ske šo le v bliž nji Ko men di (1935–1940) na da ljeval šo la nje na kla sic ni gim na ziji v Ljub lja ni (1940–1941), sta noval pa je v Ma rija ni šcu. Ob za cetku dru ge svetovne voj ne se je vrnil do mov. 
Par­ti­zan­ska­li­kvi­da­ci­ja­

Marca 1943 je Franceta zelo pretreslo, ko je sre­di trav ni ka na Bor štni ci vi del leža ti mrtvega mo ža, ki so ga po no ci ustreli li parti za ni; z dru ži no je ži vel v od­mak nje nem in za pu šce nem mli nu »pri Slevcu« ob re ki Pša ti.9 Parti za ni so ga sum ni ci li, da so de lu je z Nem ci, a je bil po pre prica nju ne katerih vašca nov Su ha dol ne­dol žen.10 Pred usmrti tvijo naj bi ga mu ci li, na proš njo že ne pa ustreli li stran od do ma.11 France Pibernik, star 14 let, se je zgro zil, ko je vi del, »kako je sredi po-pol dneva naš bliž nji so sed12 na vozu skozi vas peljal ubi tega v mrtvašni co na po kopa li šcu v Ko men di«, prej­šnje ga dne pa se je »pogovarjal z likvi da torjem, pov­sem prijaz nim fan tom«.13 Tudi ta do go dek, »kajti v vasi je prvic te kla kri«, pred vsem pa dej stvo, da je bi la »na­ša vas ta krat izrazi to kmec ka in verna, in je gmaj nar­ji, ki so se spo cetka pravi lo ma re kruti rali iz obro bnih družbe nih po pu la cij, ni so mo gli pri tegni ti, zla sti pa va­šca ni ni so bi li ve se li po sa mez nih noc nih re kvi zicij«, je prispeval k te mu, da se »v ca su nem ške mo bi li za cije no be den izmed vpokli ca nih mladih Suha dol cev ni pri­družil parti za nom, ampak so vsi šli kot pri sil ni mo bi li­zi ran ci v nem ško voj sko, pri ce mer je tre ba upoš tevati tu di okoli šci no, da bi od hod v parti za ne pri kli cal na po sa mez ni kovo druži no okupa torjeve povra cil ne ukre­pe, pred vsem iz gon v ta bo rišca«.14 
Na­dalj­nje­šo­la­nje 

France je med drugo svetovno vojno skupaj s ko-mend ski ma srednje šol ce ma obiskoval nemško gim­na zijo Oberschu le für Jun gen v Kra nju (leta 1942), za tem pa, ko so jo Nem ci uki ni li, Ha uptschu le v Kam­ni ku (1943–1945), po kon cu vojne pa Gim na zijo Kranj (1945–1949), na ka teri je ma tu riral. 
Med vojno je zlasti pogrešal slovenske knjige. Do-mo bran ski propa gandi sti so ljudem v svojih postojan­kah po leg ca so pi sov in pro pa gandne ga gradi va po­sredovali zla sti knji ge Slovenceve knjiž ni ce. »Poži rali smo Jal nove povesti, Trop brez zvon cev in Bo bre. Na po stojan ki v Mengšu so imeli pravca to knjigarno in je bil pravi uži tek gle da ti ta ko koli ci no slovenskih knjig, ki smo jih ves cas ta ko pogreša li. Mo ralo je bi li ko nec de cem bra 1944, ko sem do bil v ro ke Slovencev ko­le dar 1945. V njem je bi lo mno go za ni mi vega, tu di strahotna po roci la o Turja ku in o pre kopu je len dol skih žrtev, a me ne je naj bolj pri tegnil se stavek Ti neta De­be lja ka, v katerem je predstavil šest med vojno pobi tih 
 raibriDrobci zamolklega casa: spomini, rjbljaaalobaria 
10 ojbiloiarrojaoairjai oarojiioiiliaogaliiiraliariai blijgogaoaalarajbrori 
V iskanju zavetja, zamolcanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare na strani 26  zapisal avtor dr. Marko 
roiijaaoaaaiaol 11 ioallibriiaol 

 raibriZacudene oci otroštva,  str. 32. 12 Balioraljoallibri ljljaoorjarba 13 raibrir 
336 
8 N. d., str. 12. 14 N. d., str. 20.  

de cem bra 1956 v Nus sdorfu, kjer je bil žu pnik. Fran ce 
je od oblasti dose gel, da so njegove posmrt ne ostanke 
prepe lja li v Slovenijo in jih 24. ok tobra 1968 po lo ži li v ti sti del ko mend skega po kopa li šca, kjer so po kopa ni du hovni ki. Ne srecne mu bra tu du hovni ku je na me nil 
knji go Moj brat Avguš tin.16 
Po­voj­ne­pre­iz­kuš­nje­
Po matu ri se je Fran ce je se ni 1949 odlo cil za štu dij slavi sti ke v Ljub lja ni. Ko le gi štu den tje so mu sku ša li prido bi ti štipen dijo, a so mu na pristojnem uradu od­govorili, da za »kula ške sinove ni štipen dij«. Iz Kamni ka so na mrec do bili »povsem negativ no karak teristiko, ki me je potem sprem lja la ves štu dijski cas«.17 Vanj se je zareza la tudi grenka izkušnja, ko je njihova kmetija (bi la je naj vecja v va si, oce Jernej je bil pred voj no po li­tic no iz po stavljen, povrh vse ga je imel si na du hovni ka Avguš ti na v emi graciji) septembra 1949 del no po stala za družna last. V Kmetijsko delovno za drugo Edi nost Mo ste - Su ha do le je pri stopil le oce Jernej s Fran ce­tovim de le žem, osta li del kmetije pa je ostal zu naj za druge, ker je oce pravoca sno raz de lil kmetijo med otroke. Udi nja nje v za drugi je bi lo ze lo po ni žu jo ce za oceta in ma mo, ki »sta vse življe nje sa mo garala in si priza devala, da sta po mno gih žrtvah tik pred voj no do do bra uredi la kmetijo«, in sta »na stara leta postala navadna delavca na svojih njivah, ki sta jih desetletja po ji la s svojim znojem, medtem ko so si posa mez ni ki v za drugi ko mol carsko iz bo jevali po lo žaje, pred vsem pa se je na nju nih žu ljih dvi gala nova so ci a li stic na dr žava, v kateri, tako so napovedovale glasne parole, bo pra­vic no vladal de lavski raz red«.18 Za svoje delo v zadrugi sta bi la pla ca na po sto di narjev na me sec, sin Kle men je do bi val šti pen dijo ti soc di narjev.19 21. marca 1952 sta iz stopi la iz za druge20 in po ravna la dolg do nje.21 
Na štu den te in pro fesorje pa je ko mu ni stic na oblast 
priti skala tako, da je tiste, ki se niso strinja li s komu­
ni stic nim re ži mom, ovi rala pri de lu, še po se bej pri na predovanju. Nje na žrtev je bil tu di pro fesor dr. An­
ton Slodnjak, ki so ga leta 1959 odstrani li z univer­ze. Francetu so se po diplo mi iz slovenskega jezi ka in 
knji ževno sti leta 1955 »ma šcevali« ta ko, da so ga po­slali v Novo Gorico in bi mo ral po u cevati na eko nom-ski šo li v Aj dovšci ni. Slu žbe v Ljub lja ni in v osred nji Sloveniji so bi le re zervi rane za »partijske ab solvente«, ostali so mo rali v odroc ne slovenske kraje. Fran ce je po po sredovanju prof. Marje Bor štni kove dobil me sto profesorja na Ni žji gim na ziji Dobrovo v Go riških brdih (1955–1958), na kar se je pre se lil na Gim na zijo Kranj, kjer je po u ceval do pri sil ne upo koji tve leta 1990.22 V Go riških brdih je sta noval pri Gra dni kovih v Me da ni. 

mla dih knji ževni kov. To so bi li Fran ce Ba lan tic, Stan ko Vuk, Fran cek Pre log, Fran ce Krem žar, La do Pi šcanc in Loj ze Groz de. Ta krat sem se prvic sre cal z Ba lan ti­cem in lah ko sem pre bral nje govo Žalo stin ko, toda ti­sti De be lja kov se stavek me je po se bej pri tegnil za radi omem be Loj zeta Groz deta, ki sem ga ose bno poz nal iz ljub ljan skega Ma rija ni šca in sem si do bro za pom­nil nje govo zna cil no po stavo. Vse kakor je bi lo to mo je prvo sreca nje z Ba lan ti cem, a ta krat ni nic ka za lo, da 
bo iz tega v poznej ših letih nastala cela literarna epo­pe ja.«15 
Brat­du­hov­nik­Av­guš­tin 
Ob koncu vojne se je Francetov najstarejši brat bo-go slovec Avguš tin (Gu stelj) s štu den ti šeste ga let ni ka umak nil na Ko roško. Po mašni škem po svece nju 5. ju nija 1945 v sa mo stan ski ka pe li sv. Jo že fa redovnic uršu link v Zagradu blizu Gospe Svete na Koroškem (po svetil ga je sa rajevski nad škof dr. Jo an nes Šaric, po leg nje ga še Jo že fa Kva sa, poz nej še ga ljub ljan ske­ga po mož ne ga ško fa, in Jo žeta Erma na) je de loval v vzho dnoti rolskih žu pnijah, pri pravljal dok torat, a mu je življenj ske in du hovni ške na crte prekriža la ne na dna huda bo lezen. Umrl je, star ko maj 36 let, 8. de cem bra 1956 v bolni šni ci v Schwarzachu, pokopa li so ga 13. 
15 r 16 aoalobariaibriaol 
17 raibriDrobci zamolklega casa: spomini, rjbljaaalobaria 
18  
19 ioallibriiaol 
20 raibriSuhadole, kratka kronika kraja, 
1322–2000rrajaoaloba 
21 Povedal Klemen Pibernik. 22 arjabo 
337 


Na­ud­bov­skem­sez­na­mu,­pri­sil­na­upo­ko­ji­tev­
V Kra nju je ob pro fesorskem delu in pe sni ški ustvar­jal no sti organi zi ral li terarne pri redi tve (sre ca nja s pi-sa telji), »kar so bu dno sprem lja le oci re ži ma: obla sti so ga ime le za ti stega, ki ši ri 'bur žo az ne ide je'. Ko pa je v za cetku osem de setih let prej šnje ga stoletja zbi ral gradi vo in pro u ceval za mol ca ne pe sni ke, je pri šel na 
ud bovski seznam«.23 Prisil na upo koji tev – »kot predavatelj je svoje po­
slan stvo opravljal s pre prica njem hu ma ni sta, kar pri režim skih po li ti kih ni bi lo ravno do brodo šlo«24 – je bila »pravza prav ravna teljeva so lo ak cija, pri ce mer si je 
za zaslon izbral upravni odbor in prek njega dose gel 
mo jo upo koji tev, kar se na tak na cin ni zgo di lo no be­ne mu ko le gu ne pred me noj ne za me noj. Rav na telj je pac vla dal po partijski li niji, ki je de lovala brez priziv no. 
Hotel se me je znebi ti, ker sem mu v kolek ti vu delal 
težave, pred vsem na ce njal nje gov pri vi le gi ran po lo žaj, 
nje govo avtoriteto. Oblast zoper mene ni nikoli nasto-pi la z akcijo, zato se je on okoristil z birokrat sko po­stavko, ki se mu je ponu di la. Meni ni bilo vsee no, toda kmalu se je pokaza lo, da sem se z nasil no upokoji tvijo 
rešil te žavne ga de la v raz redu in od prl se mi je brez­me jen pro sti cas, v ka terem sem si stema tic no za cel zbi rati gra di vo za ob sež no li terarnoz go dovin sko razi­
skovanje.«25 
Odnos­do­pi­sa­nja 
France Pi bernik je svo je življe nje, po klic no de lo in knji ževno ustvarja nje spre je mal in do življal do kaj stvarno, umirje no in pre miš lje no. Pri tem je ugotavljal: »Clovek si ne izbi ra svo je ga ca sa in ra zmer, v ka terih bi rad ži vel. Do življal sem cas dru ge svetovne voj ne, za to mi ra zme re, ki so po voj ni na stale s ko mu ni stic­no oblastjo, ni so po me ni le kaj bistveno dru gacne ga, le da sem stva ri zdaj do življal na nov na cin, ker je bi lo vse poveza no že s slu žbo in dru ži no. Rav notežje sem ves cas sku šal ohra nja ti z de lom, se pravi z li terarnim razi skovanjem in ustvarja njem. Marsi katere literarne ose bno sti so bi le dol go ca sa pre poveda ne ali za mol­ca ne, za to je bi lo de la za od krivanje res ve li ko. /…/ Pri ve ci ni stva ri ni sem imel kak šne ga po se bne ga na­me na, hotel sem jih sa mo 'vre ci na pa pir', so pa bi le za deve, ki sem jih hotel objavi ti zaradi tega, ker so bile dotlej za mol ca ne, in jih to rej po sredovati jav no sti. V splo šnem pa je namen objavlja nja v tem, da postane­jo šir še do stopne.«26 
Pose bne ga vzorni ka, navdi hovalca in usmerjevalca ni imel: »Ker sem se ukvarjal z ze lo raz lic ni mi stvarmi, težko izbe rem eno sa mo ime. Vse kakor se do bro spo­mi njam, da sem se kot pro fesor ve li kokrat ustavljal ob ime nu dr. Fran ce Ko blar. Bil je odli cen pe da gog, hkra ti pa se je po svecal li terarni kri ti ki in s svo ji mi ese­
23 oorar 24 oorar 25 aaarjabo 
raibriCasnik, spletni magazin z 
mero, 5. junija. 26 oaliiijarjaiogoorio ialjilirarigooiarjrorao ibrioAplencalailobioalo 
338 
r 
ji odlo cu jo ce po se gal v li terarno jav nost. Sploh mi je 
impo ni ral kot zani mi va osebnost, v širšem smislu pa je mnogo zani mi vih ljudi, ki so mi kaza li pota, med pr-
vi mi gotovo moj oce.«27 

Ni imel na me na po stati pi sa telj: »… da bom kdaj pi-sa telj, o tem ni sem ni koli razmiš ljal.«28 
Pri pi sa nju se je zavedal svo jih me ja: »Nastalo je ve­li ko del, a nikoli ne bom napi sal kakega pripovedne­ga de la, ni ti pre proste vecerni ške povesti, ker za ta ke stvari nimam daru in bi bilo sleherno priza devanje ne­smi sel no.«29 
Vedel je, da je pi sa nje dar: »Pi sa nje je v re sni ci po­se ben dar, to da v njem je strnje no mno go stva ri. V clo­veku mora biti najprej nagnje nje do pisa nja, potem pa snov, ki je ta ko obsež na in ta ko pomem bna, da jo je vredno li terarno ob de la ti. Pri stop pa je ze lo raz li cen. Kakšna stvar se kar sama nasnu je, kakšna druga pa kljub ve li ki že lji no ce na dan in je za to treba kdaj po­ca kati, da za deva do zo ri. Iz li terarne zgo dovi ne lah ko raz be remo, kako so posa mez nim pisa teljem nekatera de la ustavlja le hude zapreke, ki jih je bilo treba pre­skoci ti, da je stvar ste kla in se pri merno za klju ci la.«30 
Pri njem je prevladovalo de lo: »Mo je literarno us-tvarja nje je bi lo vse skozi del mo je ga življe nja in mi je po ma galo pri pre ma govanju te žav, ko so me marsik­daj pestile, mislim pa, da je v ozadju vsega moje pre­
prica nje, da je tre ba v življe nju de la ti.«31 Kar za deva pi sa nje pa: »Najbrž je vec stva ri, ki so 
me usmerile v pisa nje, a glavno je to, da spraviš na pa pir tisto, kar nosiš s seboj skozi leta in desetletja. 
Težnja po pi sa nju knjig pa se sa ma po se bi vzbu di v cloveku, ko stva ri do zo rijo.«32 
Dol­go­živ­lje­nje­in­bo­ga­ta­us­tvar­jal­nost 

V Fran cetu Pi berni ku sta se zdru ži la »dol go življe nje in bo gata ustvarjal na žetev.33 /…/ Slovenski li teratu ri je pri speval ne po grešljiv de lež: s po e zijo je do dal svoj glas slovenski liriki in domo lju bni pesmi, bil je iskalec in pose ben, teme ljit razla galec literatov in literatu re, v do movi no je vrnil in v mno go cem opi sal de la za mol­ca nih pi scev iz eksi la, po pu la rizi ral pa tu di veli ko knjig tu kajšnjih pi sa teljev ter pe sni kov, v marsi cem pre ma lo zna nih – pri ce mer ni imel lah kih ra zmer za de lo; živ­lje nje mu ni priza na ša lo na zase bni ravni, desetletja pa se je mo ral so o ca ti s po li tic ni mi grož nja mi nek da­nje obla sti. To da pri njem je bi lo to vi deti prej svo jevr­
stna spod bu da kot blo kada za de lo.«34 Potrdi lo se je, kar je zapi sa no v spremni bese di nje­
gove knji ge o pisa telju Ja ne zu Jal nu: »kakor za mnoge in telek tu al no zvedave in duhovno razgi ba ne ljudi, tudi 
zanj ve lja, da so leta, ko ni so vec v os predju slu žbe ne 
za deve, še ne mirnej ša in plo dnej ša«.35 
27  N. d., str. 13.    
28  N. d., str. 13.  
29  N  d., str. 13.  
30  N. d., str. 13.  
31  N. d., str. 13.   
32  N. d., str. 13.  
33  N. d., str. 18.  
34  N. d., str. 18.  

35 iiijailjjiraaibria 

Knji­žev­na­de­la Po­e­zi­ja­
France Pi bernik si je že v mla dih letih že lel ustvar­ja ti. Bil je tudi likovno nadarjen, poskušal je risa ti in sli kati, nato pa ga je vse bolj pritegovala poe zija, ki je pri njem kma lu do koncno prevlada la. Pe smi je za cel pi sa ti že kot gim na zijec.36 
»Pri mo jem li terarnem ustvarja nju gre prav za prav za ne kakšno ca sovno za po redje, se pravi, v mla dih le­tih sem se po svecal po e ziji, poz ne je pa sem pre šel na li terarno zgodovi no in uredni ško de lo.«37 
Bil je vec kot sa mo »li terarni ra zi skovalec«, kar je skrom no iz javljal v po govoru s ca sni karjem, uredni­kom in pi sa teljem Jo žetom Horvatom,38 prija teljem, s katerim se je na zad nje te densko sre ceval v Ljub lja­ni.39 Bil je ne le »razi skovalec naše sodo bne literatu­re in avtorjev, ampak tudi pesnik, ki je v pesni ški svet stopal s pre cej šnjo za mu do; prva zbirka Bre govi uli ce mu je iz šla še le leta 1960, sle di le so Rav ni na (1968), September (1974), Od zvok (1979), Pod slavolo kom ti soc letja in ro du (ci kel 14 pe smi iz leta 1991, leta 1993 je pe sni tev iz šla kot sprem no be se di lo h knji gi Do ber dan, Slovenija, ki jo je za lo žil pi sa telj in umet­ni ški fotograf Fran ce Ste le z Go re), Aj dova zna me nja (1993), Svetlo ba ti mijan (2000). Po izi du sled nje se je leta 2018 vrnil k ome nje ne mu ci klu 14 pe smi iz le­ta 1991 – gre za upes nje no slovensko zgo dovi no ob do se gu slovenske dr žavne sa mo stojno sti, pri ce mer je ci kel prede lal in ga z vinjetami slikarja in kiparja, po­kojne ga si na An dreja Pi berni ka, ter z novim na slovom Slovenski spevi iz dal v sa mo za lo žbi. 
Ob 70­letni ci iz haja nja Dru ži ne so pri njej kot da rilo na rocni kom in pri lo ga števil ke 3. ja nu arja 2022 iz šli nje govi Slovenski spevi z ilustra cija mi An dreja Pi berni­ka, ki je s svo ji mi ris ba mi li kovno po pestril tu di ocetovo knji go Za cu de ne oci otroš tva.  
Bra lec v nje govi po e ziji sprva sre cu je kmec ki svet v proti slovjih in kri vi cah povojne ga ca sa, na ravo kot presež ni vir bi vanja, di so nan ce s totali tarno dru žbo pa seveda du hovnost in re li gi ozni vi dik av torjevega cu te­nja. Te mu se pri družu je do mo ljub je kot iz raz lju bez ni do do movi ne in du ha slovenstva.«40 
»Nje govo poe zijo so li terarni kri ti ki na za cetku oce­njevali kot novoroman tic no, poz ne je se je pri bli žal mo­derni zmu. V svojih pesmih se odzi va na sodo bne toko­ve, ven dar ne hla sta za nji mi. Po mem ben del nje govih pe smi pred stavlja du hovna li rika.«41 
Poznavalci poe zije najvi šje ocenju je jo pesni ško zbir­ko Aj dova zna me nja.42 
36 arjabo 37 oalir 38  oorar 
Li­te­rar­ni­ra­zi­sko­va­lec 
Že proti kon cu in tenziv ne ga pe sni škega ustvarja nja se je Pi bernik po svecal te mu, za kar je oz na cil sa me ga se be – da je literarni razi skovalec, razi skovanju novej­še slovenske knji ževno sti. Do pi soval si je s po sa mez ni-mi slovenski mi knji ževni ki: pe sni ki, pi sa telji in dra ma-ti ki. Najprej sta izšli knjigi dopi sovanja oz. pogovorov s pesni ki Med tradi cijo in moderni zmom (1978) in Med moderni zmom in avantgardo (1981), na to knji ga do pi sovanja in pogovorov z roma no pi sci Cas ro ma na (1983), na zad nje pa še po govori s pi sci dram skih del Razmerja v so do bni slovenski dra ma ti ki (1992).43 
Pe­snik­Fran­ce­Ba­lan­tic­­
Pomem ben del Piberni kovega razi skovalne ga de-la pred stavljajo do ma in zu naj do movi ne za mol ca ni slovenski knji ževni ustvarjal ci. »Komu nistic na oblast je po dru gi svetovni voj ni (in med revolu cijo v voj ni) ne u smi lje no obra cu na la z vse mi, ki ni so bi li na nje ni strani. Mno go na darje nih umet ni kov je iz gu bi lo življe­nje ali pa so bili pregna ni v tuji no. Njihova pesni ška in proz na de la je iz ano nim no sti re šil Fran ce Pi bernik. S požrtvovalnostjo, vztraj nostjo in stro kovno za nes lji­vostjo je zbi ral po dat ke o življe nju in de lu za mol ca nih avtorjev, kar pa v ti stih ca sih ne sa mo, da ni bi lo za­že le no, ampak je bi lo tu di nevarno. Med za mol ca ne pe sni ke spa da tu di moj brat Fran ce Ba lan tic, ki se mu je pro fesor Fran ce Pi bernik po svetil z ve li kim ža rom in mu od prl pot med slovenske kla si ke. Prevzel ga je nje­gov pesni ški izraz, izvirne pesni ške podo be in jezik, s katerim je mla di po et iz povedal cu tenja in tra gic na vi­de nja svo je in na rodove pri ho dno sti. /…/ Kri tic no iz da­jo nje govih pe smi je v ure dniš tvu Fran ceta Pi berni ka Dr žavna za lo žba Slovenije iz da la leta 1991. A to je bil še le za cetek. Ba lan tic je Pi berni ka sprem ljal do kon ca nje govega življe nja …«44 
Zakaj in kdaj ga je pritegnil, je povedal na literar­nem ve ce ru decem bra 2018 v Me stni knjiž ni ci Kranj: »Že leta 1946 mi je so šo lec Ja nez Aha cic po so dil Ba­lan ti cevo pesni ško zbirko in bil sem nav du šen nad njo, ce lo tako, da sem si ce lotno pre pi sal v zve zek. Še da­nes pa se cu dim, da kljub te mu ni koli ni vpli val na mo­jo poe zijo. V tistih letih je bil javno sicer prepovedan, a so ga vsi brali, tudi partijci. Kot avtorja so ga kasne je priz navali tudi parti zan ski pesni ki.«45 
Kako se je lotil ra zi skovanja pe sni ka Ba lan ti ca, je povedal v pogovoru za Zavezo, št. 115: »Ba lan ti ca sem se lotil v ca su – za cel sem leta 1983 – ko je bil v jav­no sti opre de ljen kot pred stavnik po li tic ne ga in na zor­skega nasprotja. Moj teme ljni namen pa je bil, da bi ga rešil tega breme na in ga predstavil kot izjem ne ga pe sni ka svo je ga ca sa. Nje govo življenj sko in li terarno pot sem skušal pokaza ti skozi teme ljne dokumen te, ki so ja sno iz kazovali nje govo celotno življenj sko opre­de li tev. Iz kaza lo se je na mrec, da je bil žrtev vojnih do god kov, ob primerjavi s Kaju hom, ki je bil izrazi to družbe no po li tic ni pe snik, in po kaza lo se je, da ni na­

39 jaarBarbar 43 arjaboiiija 
40 oorar 44 ilaiBalaiiraibri 
41 arjabo looCasnik, spletni magazin z mero, 1. maja. 
42  br 45 Gorenjski glas,braarjabo 339 

pi sal ni ti ene ga po li tic ne ga verza, da to rej v slovenski 
javno sti nastopa zgolj kot pesnik izjem nih literarnih kvali tet svoje gene racije. Vse nekda nje oprede li tve so 
že pre se že ne.«46 
Pi bernik je leta 1991, ko so pri Dr žavni za lo žbi Slo­venije iz šle Ba lan ti ceve Zbra ne pe smi, uredil tudi zbir­ko Ti hi glas pi šca li,47 leta 2003 zbirko V ognju groze pla po lam (vse bu je faksi mi le rokopi sa Mu ževna (sem) stebli ka iz leta 1942, nov natis prve izdaje V ognju gro­ze plapolam iz leta 1944 in esej Franceta Piberni ka Ba lan ti ceva pot brez kon ca). Ba lan ti cu je ob 70. oblet­ni ci smrti po svetil tu di bi o grafsko pri poved Pozni no­vember za pe sni ka.48 
Dru­gi­za­mol­ca­ni­pe­sni­ki­in­pi­sa­te­lji 
O »za mol ca nih« ustvarjal cih ve za ne in neveza ne 
be se de, ki jim je Pibernik name nil osrednjo osebno­
stno, li terarnoz go dovin sko in pu bli ci stic no po zornost, govori že na slov knji ge Ju tro po zab lje nih: an tolo gija pa dlih, po bi tih, pre poveda nih, za mol ca nih, po zab lje­
nih (1991). 
Pi bernik je ra zi skoval »življenjske uso de in li teratu ro de setine in de setine za re žim 'pro ble ma tic nih' pi scev. To delo je ze lo raz no li ko in iz redno ob sež no; pri tem ga ni so mikali toli ko estetsko-umet ni ški vidi ki ustvarje ne­ga, marvec zla sti uso de av torjev in nji hovih be se dil. Ce je v svojih štirih knjigah pogovorov s pisci iskal literar­no­idej ne zna cilno sti nji hovih del, se je v na da ljevanju osredotocil na ra zi skavo in iz dajo del in av torjev, ki so umrli med voj no ali po kon ca ni voj ni mo rali v tu ji no, saj so bi li naveza ni na kr šcan sko du hovnost in od kla­nja li ko mu ni stic no dr žavo, nji hova v tu ji ni iz da na de la pa v do movi ni ni so sme la izi ti. Ta ko je v nje govem ure­dniš tvu prišlo med bralce veliko v Sloveniji nedo sto­pnih knjig poe zije in proze eksi lan tov, na prvem me-stu po e zija Fran ceta Ba lan ti ca, ki je v Pi berni kovem uredniš tvu iz šla v vec ina ci cah. Po do bno so v nje govi redak ciji izšle pesmi Ivana Hribovška, Vladi mirja Kosa, Franceta Pape ža, pro za Karla Ma u serja, Lud veta Poto­karja in de la vrste dru gih.«49 
Iz šle so Hri bovškove Pesmi (1990), Him na ve ce ru. Iz brane pe smi (1993), Iz brana pro za Fran ceta Kun­stlja Luc na mojem pra gu (1994), Potokarjeva krat ka proza in ne do konca ni ro man On stran samote (1995), Iz brana proza Toneta Polde Mo ja Krni ca (1996), Ko sov Cvet, ki je re kel Na gasa ki. Iz brane pe smi (1998), Pa-pe ževe Iz bra ne pesmi (2001), Raf ka Vode ba Sreca nja in pogovori (2002), Odo na Peterke Sa motna pomlad (2005), Vin ka Rodeta Temno ze le nje (2005), Bran ka Rozma na Cas je zre li plod je se ni (2005) in Vla di mirja Truhlarja Temni karmin. Iz brane pe smi (2007).  
»S prvi mi nati si teh del v Sloveniji se je topi la te­ža mol ka o pre poveda nih knjigah, od pi rala pa se je mož nost za uve ljavlja nje tu di ti stih, ki jih je oblast v sa mo stojni Sloveniji odrivala, saj so bili avtorji zanjo na zorsko na 'na pac ni' stra ni. Tu di za nje oz. za nji hova de la se je an gaži ral Fran ce Pi bernik.«50 
46 arjabo 47 alaoorjarbalj 
48 raibriiiija 49 oorar 
340 
50 N. d. , str. 18. 
V knjigi Slovenski du najski krog 1941–1945 (1991) je opisal, kaj se je v nekda nji prestolni ci habsbur ške mo narhije ustvarjal ne ga rojevalo in kresa lo med tam-kajšnji mi slovenski mi ra zum ni ki v ca su dru ge svetov­ne vojne. 
Slovensko zdomsko poe zijo je zbral leta 2002 v an-tolo giji z na slovom Be se da cez oce an. 
Svojo domovin sko zavest in pripa dnost slovenstvu je Fran ce Pi bernik iz kazal tu di z dve ma an tolo gija ma: Slovenska duhovna pesem. Od Pre šerna do da nes (2001) in Slovenska do movin ska pe sem (2008). 
France Pi bernik je s Fran cem Drol cem ure dil vec dvoje zic nih pe sni ških iz daj. 
Zbir­ka­Zbra na de la slovenskih pesni kov in pi sa te ljev 
Za zbirko Zbra na de la slovenskih pe sni kov in pi sa­teljev s teme lji tim kri tic nim apa ratom je Pi bernik pri­pravil pe sni ška de la Fran ceta Ba lan ti ca (2008, dru ga do pol nje na in po pravlje na iz daja 2015), pe sni ka Vla­di mirja Tru hlarja v treh knji gah (2014–2015), pe sni ka An tona Vo dni ka v šti rih knjigah (1993–1997), pe sni ka Jo žeta Udovi ca v pet ih knji gah (1991–2005) in pi sa te­lja Ja ne za Jal na v šti rih knji gah (2000–2005). 
Mo­no­gra­fi­je­

V mo no grafijah je »ob av torjevem življe nju po kazal na ne katere idej ne in li terarne zna cil no sti, av tentic­nost av torjeve drže in de la pod krepil z bo gatim foto­grafskim gra di vom, pri dob lje nim iz arhi vov pa tu di taj­nih virov. V to vrsto knjig je uvrstil ob drugih Antona Slod nja ka, Jo žeta Udovi ca, Ed varda Koc be ka, Ja ne za Gradi šni ka, Alojza Rebu lo, Severina Šalija.51 Slod­nja ka z do kumen tarno mo no grafijo An ton Slodnjak 1899–1983 (2007), Jo žeta Udovi ca z mo no grafsko štu dijo Ogle da la sanj Jo žeta Udovi ca: do kumen ti, pri­cevanja, ko men tarji (1996) in mo no grafijo Jože Udovic (2016), Ed varda Koc be ka z do kumen tarno mo no gra­fijo Ed vard Koc bek 1904–2004 (2004), Ja ne za Gra­di šni ka z do kumen tarno mo no grafijo Ja nez Gra di šnik 1917–2009 (2010), Aloj za Re bu lo z do kumen tarno mo no grafijo Alojz Re bu la 1924–2018 (2019), Ša lija z mo no grafijo Severin Ša li: po potnik, za ljubljen v življe­nje (2019). Po leg teh, že prej, Ba lan ti ca z mo no grafi­jo Temni za liv Fran ceta Ba lan ti ca (1989, 1990), Jal­na z delom Ja nez Ja len, življenj ska in pi sa telj ska pot (2003) in An tona Vo dni ka z mono grafijo An ton Vodnik (2012). 
»Pose ben zna caj kaže knji ga Od ho je ne sto pi nje (2019), svo jevrsten po govor s pi sa teljem, dra ma ti kom in pe snikom Zorkom Sim ci cem. Pi bernik mu je za stavil okoli 300 vpra šanj, na ka tera je Sim cic iz crpno od go­voril. Ob sež na knji ga je na staja la ne kaj let, pri ne sla pa iz jem no po do bo Sim ci cevega pi sa telj skega kozmo sa. Podo bne knji ge ni ma mo.«52 
Pi bernik se je »k mnogim osebno stim in njihovim opu som vra cal vec krat; ne ne hen štu dij ga je po pla cal z vedno novi mi spoz na nji, ki so mu omo go ca la pred­
51 N. d., str. 18.  52 N. d., str. 18. 


Prof. Pibernik – vedno živahen in pronicljiv govornik in sogovornik (Foto: France Stele) 
stavi ti li terarno ose bnost in de lo v novi lu ci. Pri mer: le­ta 1993 je iz dal knji go Karl Ma u ser, življe nje in de lo, v kateri je krat ko pred stavil av torja in nje gove knji ge. Po vec kot de setih letih se je znova vrnil k te mu še da nes 
ne objek tiv no ovrednotene mu roma no pi scu. Nastala 
je ime nit na ese ji stic na pri poved s pre prostim na slo­vom Pi sa telj Karl Ma u ser (2019) z zajetjem av torjeve­ga tež kega življe nja in ka tastrofe ca sa.« 
Av­to­bi­o­gra­fi­ji­in­knji­ga­o­roj­stni­va­si­Su­ha­do­le­
»V njej53 je za sle di ti tu di Pi berni kov pri povedni dar, ki se je iz priceval zla sti v nje govem življe nje pi su v dveh knji gah (zad nja z na slovom Drob ci za mol ca ne ga ca sa, 2019).«54 Poleg te še Za cu de ne oci otroš tva, 2008. Nje govi nek da nji ro ja ki Su ha dol ca ni smo mu še po se­bej hva lež ni za knji go Su ha do le, kratka kroni ka kra­ja, 1322–2000, ki je izšla leta 2000, vanjo pa uvaja nje gova pesem Mo ja pokraji na iz prve pesni ške zbirke Bregovi uli ce, 1960.  
Zad­nja­je­knji­ga­o­An­to­nu­Dro­bni­cu­
Pi berni kovo delo je bi lo v smi slu poj ma za mol can/ za mol ca no »raz krivanje za mol ca ne ga, iska nje re sni ce v li teratu ri in življe nju. V tem je bil ne u trud ljiv, kar ka že nje gov iz jem ni opus, saj šte je bli zu 70 knjig.«55 Zad­nja, ki je iz šla že po nje govi smrti leta 2021, je »dolg po govor s prvim ge ne ral nim dr žavnim to žil cem v sa­
53 jigioarjoia 54 N. d., str. 18.  55 N. d., str. 18. 
mo stojni re pu bli ki Sloveniji An tonom Dro bni cem«.56 Nosi na slov: Mož ne u klon lji vih ra men An ton Dro bnic (1928–2018). An ton Dro bnic je kot mla do leten fant preži vel stra hote parti zan skega uni cevalne ga tabo­rišca na Te harjah. Eno leto je bil Pi berni kov so šo lec. »Nje gova življenj ska zgod ba je poveza na s tež ki mi raz­me rami, ki jih je po voj ni pre življal kot nek da nji do mo­bra nec, zla sti pa je bil de le žen hu dih na pa dov, ko je prevzel me sto državne ga tožil ca. Knji ga je prav za prav obse žen po govor z njim in bo ta ko razkrila mno ge po­drobno sti z nje gove življenj ske poti, hkra ti pa tu di raz­me re, v ka terih je ži vel in de lal.«57 
Priz­na­nja­in­odli­ko­va­nja­
Velik poz navalec Pi berni kovega de la Jo že Horvat je po nje govi smrti za pi sal, da Pi berni kov opus »v javno­sti ni doca kal ustrez ne po zorno sti. Av tor je zanj pre­jel ne kaj lokalnih priz nanj, naj brž naj vi šje se je gla si lo 'ca stni ob can Me stne ob ci ne Kranj'. Za kaj vec ni bi lo volje, slovensko men tali teto vecin sko vodi za drta pro­partijska dejavnost, ki za vztrajne in tihe iskalce resni­ce ni ma po slu ha.«58 
V mislih je imel verjetno imenovanje za akade mi-ka, ki ga ni bil de le žen. Bil je pre dla gan, a ne za do sti pod prt.59 
56 N. d., str. 18. 
57 oalir 
58 N. d., str. 18. 
59 iriaoalairajarlajr oraoaaolaa 341 


Je pa pre jel na sled nja priz na nja, na grade in ime­novanja: štu dentsko Pre šernovo nagrado Uni verze v Ljub lja ni (1954), Pre šernovo nagrado za Go renjsko, Kranj 1967, zla to priz na nje ob ci ne Kam nik (1998), na grado Me stne ob ci ne Kranj leta 2003, Tru barjevo priz na nje za izjem ne zaslu ge pri ohranja nju slovenske pi sne kul turne de di šci ne, ki jo po de lju je NUK (2008), leta 2013 so ga po ca sti li z ime novanjem za ca stne ga obca na Me stne ob ci ne Kranj, me sta, kjer je sta noval z druži no (že no Jolan do, si nom An drejem, hcerjo Ma rijo, ki zdaj ži vi na Ni zo zem skem, in hcerjo Bar ba ro, živi v Su ha do lah). Bil je tu di ca stni clan Celj ske Mo horjeve družbe.  
Ob ci na Ko men da je za mu di la s priz na nji, raz log pa 
je bil po vsej verjetno sti ta, da je bil France Pibernik 
ne koc komend ski (su ha dol ski) ro jak, si cer pa ob can Me stne ob ci ne Kranj. 
Zamu di li pa smo ga za njegov prispevek o sodob­ni kih Petra Pavla Glavarja ter njegovih nasle dni kih v Komen di tudi pri pripravi knjige (Ne)poz na ni Glavar. Narocil nam je, naj ga na to spomi nja mo, smo ga, a je bo le zen na redi la svo je. Tako v knji gi žal ni ma mo nje go-vega dra go ce ne ga pri spev ka. 
Slo­vo­
France Pi bernik je svo jo življenj sko pot skle nil 21. 
apri la 2021 v bolni šni ci na Golni ku. Zanj je po smrti 
že ne, li kovne pe da go gi nje Jo lan de (umrla je pred tre-mi leti), skr be la hci Bar ba ra, organi stka spe ci a li stka. Od 23. apri la 2021 po ci va v dru žin skem gro bu, v ka­terem že enajst le ži nje gov sin An drej. V nav zoc no sti pe sni kovega neca ka mag. Pavla Pi berni ka, žu pni ka žu pnije Me ki nje, ga je po kopal žu pnik žu pnije Kranj – Zla to polje Erik Švi gelj. Fran ce Pi bernik je bil na mrec žu pljan te žu pnije. V na govoru je ome nil, da je raj ni redno pri hajal k ma ši v žu pnij sko cerkev sv. Mo de sta, da je rad so de loval na kul turnih pri redi tvah v žu pniji in da se ni sra moval jav no po kaza ti svo je ga kr šcan skega preprica nja. Od nje ga se je v ime nu prve gene racije dija kov Gim na zije Kranj, ki jih je pro fesor Pi bernik po­uceval slovenšci no, po slovil mag. Mi lan Kri šelj. Po u da­
ril je, kako zelo so ga spoštovali dija ki, ker je tudi on njih. Prav dija ki prvega razreda omenje ne gimna zije, ki 
jih je po u ceval slovenšci no in knji ževnost, so bi li po bu-dni ki Pi berni kovega ime novanja za ca stne ga obca na Me stne ob cine Kranj. 
Pokop je bil za radi nevarno sti oku žbe s kovi dom-19 v dru žinskem kro gu. Tako je pe snik in pi sa telj od šel, kakor si je že lel: v kro gu ti stih, ki so ga ime li za res radi, so ceni li njegovo delo in ga bodo ohrani li v najlep šem spo mi nu. Med njimi sestra pesni ka Franceta Balan ti­ca Til ka Je se nik Ba lan tic: »Ko išcem be se de za spo­min ski za pis ob slovesu ve li kega Slovenca, knji ževni­ka, razi skovalca literarne zgodovi ne med polstoletno komu ni stic no preteklostjo, ro do lju ba in po koncne ga si na slovenskega kmec kega rodu, imam pred se boj nje gov svet, verze iz njegovih zgodnjih pesmi. In v njih je on – Fran ce, … ki je to li krat za pregel ko nja v zgod­njem apri lovem ju tru, ga potrepljal cloveško po vra tu, mu dal jesti iz roke in mu rekel bese do, preden bo sto­
vec. Zem ljo orje jo stroji. Trav ne oza re mol cijo. Braz da je glo boka … V srcu pa otož nost z udob jem spo mi na 
…«60 

Tudi v mo jem srcu, ker ne bom vec sre ceval pe sni­
ka Franceta na njemu ljubih poteh ob Pšati in v smeri 
Mlin ckov pri Su ha do lah. Nic vec se ne bova ustavi la, 
si segla v roke, si poveda la kaj lepe ga, spodbu dne ga, 
pa tu di, kar naju nav daja z ža lostjo. Tu di to, da nje gova in že 43 let tu di mo ja po kraji na ni vec to, kar je bi la; da lec od te ga. V be se di in spo mi nu pa ostaja tak šna, kot jo je on zapi sal v pesmi Mo ja pokraji na in ži vi tu di v meni. O, ko bi se Skadovci in drugi ljudje zaveda li, kaj 
iz gub ljajo, unicu je jo in zastrupljajo … A Bez lov Kri ža ni 
še stoji. Tam se ustavljam in molim zanj pa tudi zase, da bom zmogel to prene sti. France je in nam je tudi s tem vodnik in opomi njevalec. Še bolj pa nam bo, ko bo 
na nje govi roj stni hi ši od krita spo min ska plo šca in se ga bo mo Ska dovci hva lež no spo mi nja li, kar si naš ve­li ki ro jak za slu ži, bra li in ži veli iz nje govih del. Za nja pa 
bo treba najti prime ren prostor, spomin sko sobo. In za 
nje gov kip v ale ji po mem bnih Ko men dca nov. 

pil s ko pi ti cez trav ne oza re in braz do za rezal glo bo ko 342 v strnje no le di no za otož no udob je srca. /…/ Ko nja ni 60 ilaiBalai 

Ja­nja­Že­lez­ni­kar1 Me­dob­cin­ski­mu­zej­Kam­nik janja.zeleznikar@gmail.com 
Ma­ja­Go­di­na­Go­li­ja2 In­šti­tut­za­slo­ven­sko­na­ro­do­pi­sje­ZRC­SA­ZU maja.godina@zrc-sazu.si 
Špe­la­Le­di­nek­Lo­zej3 In­šti­tut­za­slo­ven­sko­na­ro­do­pi­sje­ZRC­SA­ZU spela.ledinek@zrc-sazu.si 
s­so­de­lo­va­njem­Mar­je­te­Pi­je­Cevc,­Pri­mo­ža­Cev­ca,­Ja­ne­Hor­vat­in­Fran­ce­ta­Ste­le­ta4 
Iz­vir­ni­znan­stve­ni­cla­nek 

Ob­90-let­ni­ci­roj­stva­dr.­To­ne­ta­Cev­ca­–­et­no­lo­ga,­ra­zi­sko­val­ca­in­poz­na­val­ca­alp­ske­ga­sve­ta 
Be se di lo obrav nava življe nje in de lo Toneta Cevca, Kam ni ca-na, doktorja etno lo ških znano sti, znanstvene ga svetni ka, priz­na ne ga razi skovalca stavbarstva, planšarstva in kulturne podo-be alpskega sveta, ki bi konec maja 2022 praznoval 90. rojstni dan. Av torice sku šajo pri kaza ti nje govo obsež no in po globlje no razi skovalno delo, izvirne znanstvene pristope in rezul tate, pa tu di nje govo, ne vedno lah ko, življenj sko pot, ki je kro ji la odlo ci-tve in de lo. Še po se bej so ga sku ša le osvetli ti kot cloveka, zag-na ne ga znanstveni ka in iskalca odgovorov o slovenski zgodo-vi ni, po seli tvi, življe nju in kul tu ri. Pri tem so že le le opo zo riti na nje gove znan stvene do sež ke, organi za cijske spo so bnosti, zag-nanost in odlic ne zmož no sti povezovanja med raz lic ni mi znan­stveni mi ve da mi in ra zi skovalci. Vse to se odra ža v inovativ nih in ka kovostnih dosež kih na po drocju et no lo gije in arhe o lo gije vi so kogorja, ki ga uvr šcajo med naj bolj vi dne evrop ske razi sko­valce alpskega sveta. Kljuc ne be se de: Tone Cevc, etno lo gija, stavbarstvo, planšar­stvo, arhe o lo gija, Alpe 
The text reveals the li fe and work of To ne Cevc from Kam­nik. The doc tor of ethno lo gi cal sci en ces, sci enti fic ad vi sor, re­nowned re se archer of architectu re, alpi ne pa stu re and the cul­tu rale ima ge of the Alpi ne world would have cele brated his 90th birthday at the end of May 2022. The authors pre sent his exten­sive and in-depth re se arch, origi nal sci enti fic ap proa ches and results, as well as his li fe path, which was not always an easy one, but significantly sha ped his deci si ons and work. In parti-
 jaiaarologija 
 aaiararooria 
 aaolaaoa 
 rarjaijairoaarliar riobrarafiiraaora aaiairroiaarologijo raliloiraiiirlararijalj ioogra 

cu lar, they tri ed to de pict him as a man, an avid sci entist and se e ker of answers abo ut the history, set tle ment, li fe and cul tu re of Slovenia. In do ing so, they wanted to draw at tenti on to his sci enti fic achi evements, organi za ti o nal skills, en thusi asm and excellent ability to con nect va rio us sci enti fic di sci pli nes and re-se archers. All this is re flec ted in the in novati ve and high-quality achi evements in the fi eld of ethnology and Al pi ne archaeology of the Slovene hig hlands, which rank him among the most pro-mi nent Eu rope an re se archers of Al pi ne cul tu re. Key words: Tone Cevc, ethnology, architectu re, alpi ne pa stu-re, archaeology, Alps 


Uvod 
Zami sel o po ca sti tvi spo mi na na dr. To neta Cevca, etno lo ga, Kam ni ca na, spe ci a li sta za alp sko kultu ro, cloveka z ve li kim smi slom za povezovanje, je zo rela dlje ca sa. V letu izi da Kamni škega zborni ka 2022 bi praz noval svoj 90. rojstni dan. Svoja najbolj plodna ra­zi skovalna leta je pre ži vel v In šti tu tu za slovensko na­rodopi sje (ISN) ZRC SA ZU. Maja Go di na Go lija in Špe la Le di nek Lo zej pred stavlja ta dr. To neta Cevca kot stro­kovnja ka, razi skovalca, terenskega delavca, ki je delal tako doma kot v zamej stvu. Izpo stavlja ta njegov boga-ti bi bli o grafski opus in znan stvene do sež ke. Precej šen del svo je pro fesi o nal ne poti je To ne Cevc po svetil tu di arhe o lo škim ra zi skavam. Ja nja Že lez ni kar je so de lova-la z njim na terenu in pri kabi netni obde lavi. Še bolj pa je bil povezan z Ja no Horvat z In šti tu ta za arhe o lo gijo ZRC SAZU in s Fran cetom Steletom. Sled nji je bil To-netov (vedno je že lel, da ga ta ko kli ce mo) so potnik na števil nih ra zi skovalnih poteh, tu di fotografski kro nist. Ja na Horvat in Fran ce Stele sta k be se di lu pri spevala svoje spo mi ne. 343 

Za ta prispevek je bilo pregleda no tudi gradi vo, ki ga hranijo arhi vi: Nad škofijski arhiv Ljub lja na (pre pi si origi nal nih krstnih, ma tic nih in po rocnih knjig, ki so v origi na lih na Ma tic nem ura du Uprav ne enote Kamnik), Zgo dovin ski arhiv Ljub lja na, ose bni arhiv dru ži ne, ar­hiv fotografij Fran ceta Steleta. Vpo gled v arhiv in av di­ovi zu al no do kumen tacijo ISN ZRC SA ZU so nam omo-go ci li dr. In grid Slavec Gra di šnik (pred stojni ca), Stan ka Drnovšek (do kumen tali stka) ter Mi ha Pe ce (vo dja Av di­ovi zu al ne ga la bo ratorija). 
Hci Marjeta Pija Cevc je po ma gala do bi ti vpo gled v Tonetovo družinsko življe nje. To netov brat Pri mož Cevc je na sli kal utrin ke iz otroš tva, mla do sti in odra šca nja; Marjeta Pija Cevc in Mo ni ka Pogacar (hce ri) pa po gle­de To netove dru ži ne na nje ga sa me ga. 
Rod­bi­na­Cevc 
An ton Cevc je bil ro jen v Kam niku, Me sto 77 (da­nes Trg svo bo de 10). Oce Emil je bil deveti otrok v se­dem najst clan ski dru ži ni Cevc iz Potoka 12 v Spod njem Tuhi nju. Ro jen je bil 25. 10. 1887. Ma ma Pavla Klam­pfer se je ro di la 17. 12. 1899 v Ko nji cu v Herce govi ni5 ocetu, ki je bil kot ce sarsko-kra ljevi agro nom po slan slu žbovat v Herce govino. Ma terina dru ži na je bi la še števil cnej ša (17 otrok in star ša) in je iz haja la iz oko li ce Gornje Radgo ne.6 Spoz na la sta se v Kam ni ku. Emil je bi val na na slovu Kam nik, Me sto 77, Pavla pa na na slo­vu Mesto 41. Po roci la sta se 8. 12. 1925.7 
V dru ži ni Cevc je bi lo pet si nov: Emi lijan (5. 9. 1920), Ja nez (19. 12. 1929), An ton - To ne (31. 5. 1932), Pri­mož (13. 5. 1934) in Pavel (15. 2. 1940). 
Oce je imel trgovi no z me ša nim bla gom v Kam ni­ku. Mama je bila modi stka. V letih 1924–1926 je bil Emil Cevc pred se dnik kamniške podružnice Sloven-skega planinskega društva, katerega clanica je bila tudi Tonetova mama.8 Ocit no je To ne prevzel ve cji del odno sa do gora in veli ke ljubez ni do njih po starših. Predvsem nje gov oce je bil ve lik gornik, za cetnik smu-ca nja na Kam ni škem. Že ob koncu 20. let 20. sto letja ga naj de mo v smu carski opravi na Ve li ki pla ni ni.9 
Otroš­tvo,­mla­dost­in­šo­la­nje 
Leta 1938 je dru ži na za pu sti la Kam nik. Pre se li li so se v Ljub lja no. Živeli so na Prek murski uli ci 3 za Be-ži gradom (da nes Pe riceva uli ca 30). To ne je šel 1. 9. 193910 v 1. c razred ljud ske šo le za Be ži gradom, ki se je ime novala VI. državna mešana ljudska šo la kra lja Aleksan dra I. Zedi ni telja – danes je to Osnovna šola dr. Vi ta Kra ig herja. V ma tic nem li stu so za pi sa na opa­ža nja uci teljev. V njem pi še, da je bil An ton »tih, miren, ne koli ko plah, da je bil spo so ben in do bro vzgo jen«.11 
Sredi voj ne vi hre je kot enajst letni de cek 1. 9. 1943 vstopil v 1. raz red ni žje gim na zije, ki se je ime nova-la III. me ša na dr žavna gim na zija Ljub lja na – Be ži grad (da nes Gim na zija Be ži grad). Prej sta v mo derni šol ski stavbi arhi tekta Emi la Navin ška go stovali dve gim na­ziji: od leta 1942 I. mo ška real na gim na zija in na to še uci telji šce. Obe gim na ziji sta ime li po uk vsa ka po tri dni v te dnu, uci telji šce pa tri krat po pol dne. Na sled-nje leto so imeli vsak dan pouk le osmošol ci in nekaj ca sa tretje- in cetrtošol ci. Po ka pi tu la ciji Ita lije so pre­ne ha le velja ti ita lijan ske šol ske re forme. Nemšci na je za me nja la ita lijan šci no, po uk pa ni vec te kel normal-no. Šolsko poslopje je zase dla nemška vojska in 3. 3. 1944 je do bi la gim na zija ne kaj ucil nic v ur šu lin skem sa mo stanu. V tem letu je bilo le 60 dni pou ka, pa še ta je bil moten zaradi stalnih letal skih alarmov. Tudi zad nje voj no šol sko leto se je za ce lo v ena ko neu go-dnih razme rah, spomla di 1945 pa je pouk popol no ma za stal.12 
Primož Cevc se spo mi nja, da je bi lo »šo la nje v ta­kih ra zme rah že sa mo po se bi tež ko. Šol ske ure so se s 45 mi nut skraj ševale na 15 mi nut. Alarmi za le­talske na pa de so po staja li stal ni ca po u ka. Gim na zijo smo obiskovali vsi bratje (razen Emilija na, ki je bil to-li ko starejši, in Pavla, ki je na šo lo pri šel ka sne je). Ob preda larmih smo dija ki te kli v za klo ni šca. Mid va s To­netom sva obi cajno v ca su do prvega alarma iz Ur šu­lin skega sa mo stana že pri tekla do mov za Be ži grad.« 
Vojna je ta ko ali dru gace vze la pre cej ucen cev in uci teljev. Raz lo gi za nji hovo smrt so bi li raz lic ni. Po li ti-ka pa je po vojni še ostreje pose gala v šolski sistem. Leta 1948 so pre me šca li števil ne uci telje. Kar 18 na­enkrat jih je bi lo na me šce nih na III. me ša no gim na zi­jo,13 kar je pov zroci lo števil ne ucne težave ucencem, ki so se tež ko prila go di li na nove ucne prije me, dru gacen predmetnik in na cin po u cevanja.14 
Cevceva se demclan ska dru ži na se je tež ko prebi­
ja la. Kljub vsemu so se bratje z marlji vostjo, delom in 
priza devnostjo tru di li pre ži veti in iz de la ti šo lo. V vpi­
snem listu je pod opazovanja o dija ku v 8. razredu na-
pi sa no, da je To netovo ucenje »za nes lji vo in vztrajno, 
da je mi ren in lju bez niv, da je ve li ko otrok v dru ži ni in da je ble di kast«.15 
Tone in mlaj ši brat Pri mož sta si ra da ogle dovala no-go metne tekme na sta di o nu ASK Pri morje ob Tyrševi uli ci (danes Du najska). Sta di on je bil na me stu da naš­nje Pet rolove bencin ske crpal ke, nas proti Plec ni ko­vega stadi o na. Pose ben izziv pa jima je bilo priti na 
12 iaijaBigraliiiaorgiiia-ijaBBigra 
13 roriiiljaaogia-ijoaira 
344 
 iirijigaiiraairi riajigaai 
 oraoraarjaijaobr 
 oroajigaaiiraairia­i 
 laiiaiilaigaraari 
9 l 
10 olaiaalo  
11 aiilioaijairaa  
14 ilajbilagiaijaijairio­aagiaijoaboajrilagooagi­aijaijbilaoajoliaoooiiaoi vojne in povojne razmere so imele svoj odmev tudi v rioobijijijbilaaria laaorograigiaijoalioli laijilaijgiaijiojaoila agliargijjiijirariajoala iaiaijaBigraliiiaorg iiiaijaBBigra 
15  iilio  
tekmo brez karte.16 Proste in zabavne trenut ke so pre­
življa li »ob igra nju no go meta, na 'na ravnem' ko pa li šcu za Savo.«17 
Brat­Pri­mož­o­Cev­cih 
»Tone Cevc iz haja iz dru ži ne z bo gatim kr šcan skim iz roci lom. Dru žin ske ko reni ne se gajo v Tu hinj sko do­li no. Pri i mek Cevc se naj de v krstni knji gi žu pnije v Šmartnem v Tu hi nju že leta 1664. 
Oce Emil je imel trgovi no z me ša nim bla gom v Kam­ni ku. Trgovi na je prvo svetovno vojno si cer pre ži vela in oce tu di, a se v povojnem ca su ni kakor ni sta mo gla prav po stavi ti na no ge ne oce in ne trgovi na. Dru ži na je leta 1938 Kam nik za pu stila in se pre se li la v Ljub lja­no. S sku pni mi na po ri so star ši uspe li pre življa ti dru ži­no v ca su med obe ma voj na ma in potem. 
Verska vzgoja se je posredovala predvsem z zgle­
dom in življe njem in se ta ko trdno za si dra la tu di v 
mlaj šem rodu. Najstarejši izmed otrok, Emilijan, je s 
svojo ne sporno avtoriteto brez dvo ma moc no vpli val 
na duševni razvoj svojih mlajših bratov. Njegove kri-ti ke naših literarnih stvaritev so bile neu smi lje ne in 
za cu de nje, ker smo ve ci na bolj lju bi li žo go kakor knji­
ge, resno. Njegov intelek tu al ni krog je zaje mal tako pi satelje, pesni ke kot tudi prirodo slovce, celo poli ti ke 
pred vojne ga ca sa. Nje govo pristno prija teljevanje z ve­rouc nim uci teljem in ko le gi du hovni ki je da lo dru ži ni do dat no kva li teto in spod bu do za po koncno dr žo v tur­bu len tnem ca su voj ne in po njej. Prav gotovo je prav Emi lijan imel ve lik vpliv pri odlo ci tvi svo jih bra tov na strokovno usmeritev izo bra ževanja po kon ca ni sred nji šo li. To netu je bi la bli žje hu ma ni stika, ostalim pa bolj eksak tne ve de – fizi ka, elek trotehni ka in tak šna je bi la 
tu di de jan ska ka snej ša usmeritev. 
‘Kam ni ške tete’ so bi le po go sto cilj na ših obi skov in prav ti obiski so ostali trajna vez s Kamni kom, da ne govorimo o tako opevanih kamni ških plani nah, ki so bi le po go sto tema po govorov med ocetom in si no­vi in prav ti pogovori so vcepi li ljube zen do gora tudi otrokom.« 
To­ne­to­va­dru­ži­na­
2. 7. 1960 se je To ne po rocil z Vla di mi ro (Mijo) Ju ži­na. Umrla je 21. 3. 1962, ko hcerka Bar ba ra še ni do-pol ni la prvega leta. V dru go se je po rocil 18. 5. 1968 z Veroni ko Peterlin. Ro di li so se ji ma še trije otro ci: Mo-ni ka, Marjeta Pija in Am brož. 
Rad je imel svoje otroke in vnuke. »Bil je ši rokosr cen in do ber oce. Dru ži no je vzgajal v lju bez ni do do movi ne in slovenstva, znotraj in iz ven dr žavnih me ja. Ve ra je bi la zrak, ki so ga di ha li in ži veli. Do ma so ime li ve li ko do brih knjig. Otrokom je skušal vzbudi ti ljube zen do go ra. Svo je otro ke je vca sih je mal s se boj na te renske razi skave. Marjeta Pija je ob ca sno od haja la z njim na Veli ko pla ni no, v Bo hinj, na Ko roško. Ko so odhaja li na dru žin ske spre ho de, so po go sto odšli na lo kacije, ki so bi le ta ko ali dru gace poveza ne z ocetovi mi ra zi­skavami.«18 
16 arjaijabr 17 riobr 18 oiaogaariarjaijaobr 
Nji hova do ma ca hi ša v Pre serjah pri Ra dom ljah pa je bi la po go sto gosti telji ca slu žbe nih ko le gov, še po go-steje pa arhe o lo ške »tri pe resne detelji ce«, ki so jo tvo­rili To ne Cevc, Fran ce Stele in Mi ran Brem šak. Cev ceva do ma ca ga raža je po stala skla di šce za ra zi skovalno opremo in naj dbe, do ma ca kuhi nja in vrt na mi za pa sti ci šce števil nih sre canj. Tam so se kovali na crti za no-ve hribovske pod vi ge. Doma ci so To netove aktiv no sti z arhe o lo gi, pred vsem v vi so kogorju, po i me novali »br­skanje«. Na eni od gorskih odprav je dr. Cevca doletela novi ca o roj stvu prvega vnu ka.19 
Hci­Mar­je­ta­Pi­ja­Cevc­o­oce­tu 
»Oce je bil ra zi skovalec v slu žbi in do ma, to rej tu di v prostem ca su. To je bi la nje gova življenj ska dr ža. Vca­sih je bil sa njav, vca sih pre roški. Bil je meh ka in ob cut­lji va duša. Hitro se je razgrel ob kakšni sporni zadevi, pa tudi pomi ril. Vztrajen in spreten je bil pri prido bi va­nju lju di in sred stev za do se go za da nih ci ljev (obi cajno razi skave in knji ge ali raz stave). Ni si lil z glavo skozi zid, ampak je iskal poti do ci lja, cetu di z vec ovin kov. 
Tako kot ocetovi bra tje smo tu di v na ši dru ži ni odra­šca li znotraj vec na petosti ozi roma di lem – je po mem­bnej ši šport ali uce nje, in telek tu al no de lo? Otro ci smo srkali ljube zen do slovenstva, slovenske ljudske kultu-re, ra zi skovalne ga odno sa do sveta. 'Je to, kar smo sli­ša li do ma, re snic nej še in vre dnej še kot ne katere stva­ri, ki so nas uci li v šo li in se ni so skla da le z do ma co vzgo jo?' smo se kdaj pa kdaj spra ševali. 
Di na mic na na petost je bi la ocetovo in ma mi no iska­nje rav novesja med slu žbo z ra zi skovalnim po slan­stvom in po žrtvovalnim de lom vi šje me di cin ske ses­tre ter dru ži no. To bre me se je po e no stavi lo, ko se je ma ma z osamo svoji tvijo Slovenije upokoji la, takoj, ko je bi lo mo go ce. Ta ko je imel oce moc no že ni no pod po­ro za delo, ki se je nada ljevala tudi, ko se je upokojil, otroci pa živ zgled obo jestran ske pri za devno sti, de lav­no sti, ustvarjal no sti do kon ca. Umrl je s sve ži mi na crti, ki so osta li ne do konca ni. 
Ob njem smo doma ci do življa li spoš tovanje do lju di. 

Kljub raznim nestrinja njem in nasprotovanju, ki ga je 
kdaj do življal, ni bil do lju di ni koli grob ali ma šcevalen. 
Druži na je di hala z njim in nje govi mi pro jek ti. Sku­paj smo po do življa li po raja nje idej o novih na crtih, vzpo ne in ovi re na poti do za stavlje nih ci ljev; ve se lje ob pridob lje nih sredstvih, praznovanja ob izidih knjig. Skupaj z njim smo nosi li tudi stiske, zaplete, jezo ali ja mra nje, ko za deve ni so šle po za crtani poti. 
Vede li smo, da ne ob staja le dr. To ne Cevc, ki ga dru­gi ce nijo in spoš tu je jo, ko pred stavlja do konca na de la, pac pa, da ob staja tu di To ne, oci, ki ima svo je šib kosti, zmec kane li ste, po pravlje ne verzije clan kov, knjig, be­se dil, oci, ki mu kdaj kle cajo kole na, ki ne uspe ve dno v vsem iz pol ni ti pri ca kovanj tu di svo jih otrok. 
Za to smo otro ci odra šca li med jav no po do bo dr. Cevca in do ma co po do bo oceta, sca so ma tu di ata To­neta svo jim vnu kom. Znotraj te ga so o ca nja smo pre­je li tudi njegovo iskreno iskanje in spraševanje, kaj je v resni ci bistveno in naj bolj dra go ce no v življe nju, kaj po me ni Bo žje odre še nje, kak šno je ose bno po slan stvo 
345 

19 arjaijajaar 


Na Veli ki pla ni ni, 2002. Z leve proti de sni: že na Ve roni ka, vnuk Martin Po gacar, To ne Cevc, spo daj Kla ra Pogacar in hci Bar ba­ra. (Arhiv: dru ži na Cevc) 
vsakega od njegovih otrok, tu di nje govo osebno. 
Oce, To ne Cevc ni bil po poln znan stvenik in po poln oce, bil pa je ste ber na še dru žinske lju bez ni. Te ga smo se moc no zavedli, ko je ne prica kovano hi tro umrl, 10. 
2. 2007. Pre se netil nas je z od ho dom, ni pa nas za pu­stil; še ve dno iz kuša mo ose bno vez z njim. Za u pa mo v po novno sni de nje!« 
Štu­dij­in­za­po­sli­tev 
Po matu ri na ljub ljan ski be ži grajski gim na ziji leta 1952 je To ne Cevc za cel s štu dijem et no lo gije (glav­ni pred met) in umet no stne zgo dovi ne (dru gi pred met) na Fi lo zofski fa kulteti Uni verze v Ljub lja ni. Sprva je štu di ral pri prof. dr. Ni ku Župa ni cu, bolj ga je nav du šil nje gov na sle dnik prof. dr. Vil ko Novak, zla sti nje gova si stema tic na pre davanja o slovenski et no lo giji s te ren-ski mi vaja mi.20 
Že v ca su štu dija se je pod vod stvom Jerne ja Šuš­terši ca vklju cil v et no lo ško raziskovalno de lo med Slo­venci na avstrijskem Koroškem. Kot študent je sode lo-val tu di v te renskih eki pah Slovenskega etno grafskega mu ze ja v Šen tvidu pri Stic ni, v Brki nih in v Ko stanjevi ci na Krki. Eki pe je vodil di rektor mu ze ja dr. Bo ris Orel, ki je bil po Cev cevih be se dah strog in za hteven vodja, ki je pri ca koval po globlje no terensko de lo in ve cerno po­daja nje re zul tatov. A je v teh te renskih eki pah do ži vel tu di prija teljski odnos starejših in bolj izkuše nih kole-gov, zla sti dr. Mil ka Ma ti cetovega, ki so bi li mla de mu štu den tu vedno pripravlje ni poma gati.21 Te terenske iz kušnje so ga za gotovo že zgo daj zaz na movale in tu di 
nje gova diplom ska nalo ga Pastirsko življe nje na Ve li ki, Ma li in Goj ški pla ni ni v Kam ni ških Al pah, s katero je 
leta 1957 kon cal štu dij na Fi lo zofski fa kulteti, je na­stala na pod la gi ob sež ne ga in po globlje ne ga terenske­
ga de la. 

Sle di lo je slu že nje vo ja škega roka. Od 1. 4. 1958 do 20. 3. 1959 je bil sprva v šo li za re zervne ca stni ke v Za dru in ka sne je v Kri žah pri Tr ži cu.22 Po odslu že ni voja šci ni je upal na ob ljub lje no slu žbo ku stosa v Et no-grafskem mu ze ju, a je za radi po ma njka nja de narja za novo delovno me sto ni do bil. Opravil je še kraj šo pla ca-no terensko razi skavo stavbarstva v Bohi nju za muzej v Kranju, potem pa je ostal brez dela in prihod kov.23 Zato je leta 1959 spre jel de lo knjiž ni carja v po djetju Slovenija projekt, kjer je delal 12 let. V tem obdob ju ga je po leg arhi tektu re vedno bolj za ce lo za ni ma ti tu­di ljudsko stavbarstvo, postal je urednik Arhi tektovega bil tena24 in dveh ka talo gov.25 
Kljub števil nim na lo gam v slu žbi ga je pri tegovalo predvsem et no lo ško razi skovalno de lo. V pro stem ca-su in z ve li kim odre kanjem mu je uspe lo ob knjiž ni car­skem delu in dru žin skih obvezno stih iz pe lja ti ob sež no in si stema tic no te rensko de lo, štu dij li teratu re in vi rov 
o pa stirskih stav bah ter pri pravi ti dok torat s po drocja 
etno lo ških znano sti. Pri tem so bile še pose bej drago­
ce ne spod bu de prof. dr. Fran ceta Steleta, bra ta Emi­lija na Cevca in pro fesorja ter men torja prof. dr. Vil ka 
22 ojaajiiariria 23 oarologar 24 Prim. rArhitektov bilten irArhitek­
tov bilten 1965. 

346 
25 Prim. rSlovenija projekt 1946–1961aalog 20 oarologar jbljaairSlovenija projekt aalog 21  jbljaa 
Novaka. Leta 1969 je na ljub ljan ski uni verzi dok toriral 
z disertacijo Pastirski stanovi v Julijskih in Kamniških Alpah. Prispevek k raziskavi pastirskih koc, kašc, ko­zolcev in kmecke hiše na Slovenskem.26 S tem znan­stvenim delom je postavil temelje tudi za svoje nadalj­nje razi skovanje – pastirstvo in planšarstvo ter z njima 
poveza no stavbno de di šci no v Al pah. V ca su pri prave 
dok torata leta 1968 se je študijsko izpo pol njeval pri 
zna nem švi carskem et no lo gu prof. dr. Arnol du Ni e de­rerju na Uni verzi v Zürichu, kjer je pri do bil še do dat­
na znanja o razi skavah te tema ti ke. Kako so ga kot mla de ga znanstveni ka ceni li evropski razi skovalci alp-
skega pro stora, pri ca dej stvo, da je med iz po pol njeva­njem mesec dni sta noval kar v do mu pro fesorja Ni e de­rerja v Zürichu, na vo ljo sta mu je tu di nje gova bo gata knjiž ni ca in dra go ce ni cas ugle dne ga razi skovalca.27 
Tone Cevc se je še pose bej rad spomi njal plodovi tih 
po govorov z njim, ki so bi li po svece ni od prtim vpra ša­
njem alpske etno lo gije in so ga pri razi skovalnem delu usmerja li in spodbu ja li. Pristno in plodno sode lovanje se je med njima na da ljevalo še desetletja.28 
De cem bra leta 1971 se je za po slil v In šti tu tu za slo­
vensko narodo pi sje, kjer je sprva pod mentorstvom 
dr. Mil ka Ma ti cetovega pre u ceval pa stirsko du hovno 
kultu ro.29 Po izbo ljša nju pogo jev za razi skovanje pred­metne ga sveta pa je nada ljeval z razi skavami materi­al ne kultu re, predvsem stavbarstva in planšarstva na alp skem ob mo cju.30 Po dobrih dvanajst ih letih dela v in šti tu tu je bil leta 1984 na osnovi odlic nih znan­
stvenih rezul tatov izvoljen v najvi šji znanstveni naziv znan stveni svetnik. Vestno je opravljal še druge inšti-
tut ske na lo ge: od leta 1972 do leta 1999 je vo dil novo-
u stanovlje no sekcijo za material no kultu ro, leta 1989, 1990 in 1993 je uredil zbornik inšti tu ta Tradi ti o nes. 
V ca su nje govega uredni kovanja je revija do bi la lep­šo in so do bnej šo grafic no po do bo, na stala pa je tu di 
po se bna števil ka tega zborni ka na temo samo ni klost slovenske ljudske kultu re, s katero se je kot urednik po klo nil slovenski samo stojno sti in tranzi ciji ter pove­za no sti s sred nje evropskim kul turnim prostorom.31 
Od leta 1994 do 1998 je bil Tone Cevc tudi pred­stojnik Inšti tu ta za slovensko narodo pi sje. Kot vo­dja si je priza deval za kadrovsko krepi tev insti tu cije, sprem ljal je vklju ci tev mlaj ših ko le gov v de lo in šti tu ta in skr bel za do ber po lo žaj ra zi skovalcev. Še po se bej si je priza deval za medna rodno vpetost in povezovanje razi skovalcev s tuji mi razi skovalni mi inšti tu cija mi na znan stvenih kon ferencah in v sku pnih znan stvenih pu­bli kacijah.32 Z vese ljem je prislu hnil novim izkušnjam, ki so jih ra zi skovalci do bi li v tu ji ni, ži vo se je za ni mal za razi skave, ki so potekale na tujih etno lo ških razi sko­valnih ustanovah in sledil objavam razi skovalnih rezul­tatov doma in v tuji ni. Temu je kot predstojnik pogo-sto name nil tu di dra go ce ni cas in šti tut skih se stan kov. Leta 1999 se je upo kojil, a nje govo razi skovalno de lo 
26 oiaolijaiioj loabiografijaiobabi 
27 b 
28  b 
29  
30 oarologar 
31 a 
32 Godina Golija, 2007. 
je bilo tudi po upokoji tvi plodno.33 Dobro poznavanje 
razi skovalne ga de la v do ma ci in evrop ski et no lo giji je 
vodi lo do tega, da je opravljal tudi zahtevne nalo ge na 
dr žavni rav ni: v letih od 1992 do 1994 je bil na me-stnik na ci o nal ne ga koordi na torja za po drocje et no lo-
gije, od leta 1994 do 1998 pa naci o nal ni koordi na tor 
za po drocje et no lo gije pri Mi ni strstvu za zna nost in te­
hno lo gijo.34 
Ra­zi­sko­val­no­de­lo­v­In­šti­tu­tu­za­slo­ven­sko­na­ro­do­pi­sje­ter­et­no­lo­ške­štu­di­je­in­ob­ja­ve­
Prvo etno lo ško štu dijo je objavil leta 1967, in si cer razpravo »Nastanek in raz voj pa stirskega stanu na Veli ki plani ni nad Kamni kom«, v Kamni škem zborni­ku.35 Istega leta je s prispev kom o predzgo dovin skih prvi nah plan šarske koce v Kam ni ških Al pah (»Vorges­chichtli che De u tung der Sennhütten in den Kam ni ker Al pen«) nav du šil do ma co in tu jo stro kovno jav nost na 
5. med na rodnem znan stvenem sre ca nju sku pi ne Al-
pes Orientales v Slovenj Gradcu.36 Na nasled njem 
sreca nju Al pes Ori entales v Thu si su v Švi ci leta 1970 je pred stavil pa stirske stavbe na ko bi lah v Ju lijskih Al pah (»Die Sennhütten auf Pfo sten in den Ju lis chen Al pen und ihre Be de u tung für die europäische Ba u for-schung«).37 Leta 1972 pa je spoz na nja, zbra na v ra­zi skavi za dok torsko di sertacijo, objavil v mo no grafiji Veli ka Pla ni na,38 ki je v sle de cih letih do ži vela še dve do pol nje ni izdaji.39 
Po zapo sli tvi v Inšti tu tu za slovensko narodo pis-
je je ob javil dve raz pravi o pri povednem iz roci lu na 
Kamni škem v inšti tut skem zborni ku Tradi ti o nes.40 Po ustanovitvi in prevze mu vode nja sekcije za material-no kultu ro41 se je posvetil zbiranju opisnih in slikov­
nih vi rov, terenskih za pi sov, risb, na crtov, fotografij in 
ostalih vrst dokumen tacije gmotne kultu re za arhiv ma terial ne kultu re. Prva nalo ga je bila študija o raz­
lic nih lese nih klju cavni cah, s ka terimi so za kle pa li shram be, skednje, ka šce, pa stirska in goz darska bi-vali šca.42 Glavna razi skovalna nalo ga pa je bilo pre-ucevanje ob ca snih zavetišc, bi vališc in na se lij na Slo­venskem – drvarskih in oglarskih koc, pa stirskih koc 
in bajt, hišic in prestaj ter kamni tih hišk z name nom osvetli tve razvoja stavbarstva na slovenskem ozem­lju.43 V sle de cem de setletju se je po svetil pri do bi vanju arhiv skega gradi va, eviden ti ranju in dokumen ti ranju 
pa stirskih sta nov, drvarskih in oglarskih zavetišc, vin­
skih hramov ter hišk. Spozna nja je strnil v prispev ku 
»Ob ca sna na se lja na Slovenskem«44 in v mo no grafiji 
33 riar 34 oiaolijaiojloa 
biografijaiobabi 35  36 Prispevek je bil objavljen v zborniku Alpes Orientales dve leti 
aj 
37 Tudi omenjena razprava je bila objavljena dve leti kasneje 
a 38  39 b 40  41 rir 42 ri 43 rir 
347 

44  



Tone Cevc s so de lavkami in so de lavci In šti tu ta za slovensko na rodo pi sje leta 1981 ob praz novanju 75­letni ce Ni ka Kureta, z leve proti de sni se dijo: Ni ko Kuret, Si nja Zem ljic Go lob, Ma rija Sta no nik, Mil ko Mati cetov, Tone Cevc, Va lens Vo du šek, Mirko Ramovš in gost Emi lijan Cevc. (Arhiv: ISN ZRC SA ZU) 
Arhi tekturno iz roci lo pa stirjev, drvarjev in oglarjev na 
Slovenskem (1984).45 Z bogatim slikovnim gradi vom opremlje na knjiga obravnava vpliv naravnih pogo jev, po se stnih razmer in gospo darstva na vrsto in obliko 
za ca snih bi vališc. Iz ris ti po lo gije za ca snih bi vališc je pripravil arhi tekt Vla sto Kopac, s ka terim sta uspe šno so de lovala že pri mo no grafiji o Ve li ki pla ni ni. O varstvu arhi tektu re obca snih na se lij je To ne Cevc spre govoril 
tu di v okviru posvetovanja Slovenskega konservator­skega druš tva.46 
Glav ni no razi skovalne po zorno sti je po svecal življe­nju in de lu pa stirjev v pla ni nah, pri ce mer je k zbi ranju gradi va pri tegnil so de lavce obmoc nih mu ze jev47 ter bil odprt za so de lovanje z dru gi mi ve da mi, z (umet no stno in kul turno) zgo dovi no,48 je zi koslovjem, ge o grafijo in predvsem arhe o lo gijo. Dokumen ti ral je ziljske, ukov­ške, bohinj ske, poso ške in kamni ško-savinj ske plani­ne. Razi skovalna spoz na nja je po leg v že ome nje nih do pol njenih iz dajah mo no grafije o Veli ki pla ni ni ob ja­vil v knjigi Bo hinj in nje gove pla ni ne (1992b)49 ter v števil nih znan stvenih clan kih, re feratih in po lju dnih predavanjih. Posvetil se je arhi tekturni anali zi bohinj­skega stanu,50 primerjavi nadstropne ga bohinj skega 
stanu in veli kopla nin ske bajte,51 odprtim og nji šcem v stanovih, planšarski kultu ri v Triglavskem narodnem parku,52 etimolo giji poi me novanja ziljske pastirske 
koce53 ter starejšim na se li tvenim ob mo cjem v Kam­
ni ških Al pah.54 

Leta 1995 je v Bo hi nju organi zi ral med na rodni et-
no lo ški posvet Plan šarske stavbe v Vzho dnih Al pah, ki 
se ga je ude le žilo se dem najst ra zi skovalcev iz Av strije, Ita lije, Nemcije, Švi ce in Slovenije. Pri spev ki, ki so bi-
li objavlje ni v zborni ku, prina šajo pregled planšarskih stavb in praks ter njihovega ohranja nja v Vzhodnih Al­pah.55 Kot rezul tat ra zi skovanja pa stirske kulture je že v devetde setih letih na crtoval mul ti me dijsko pred sta-vi tev Veli ke pla ni ne na zgo šcen ki. Pred stavi tev je bi-la re a li zi rana po sthumno in pri obce na na svetovnem 
spletu.56 

Svojo razi skovalno energijo je po svecal tu di splo­šne mu raz voju pro storske organi za cije kmec ke hiše in stavbarstva na Slovenskem.57 V leto 1984 segajo za cetki pre u cevanja kmec kega stavbarstva na Ko ro­škem in v Karavankah.58 V mo no grafiji Kmec ke hi še 
51 ri 52 ri 

348 
45  
46 a 
47 rgoBrigarilaiiaariarjaioriga jaoioriiooaiorjgaja rajroaaiorajigajaaribor 
48 gooiarlaoalijoloalriraiaiola­iirarjialiialiiojilaiiobo alobriali 
49 bliajiiaiajari a 
50 ria 53 ri 
54 riboraBraorob­joraioaloloajarologiraj 
razdelku. 
55  

56  ialialaiaorai 
planina. 

57 riroglajoabaoografijiolo ljiroilbalioraojorja b 
58 rraiaaolbajiiirjra 
v Karavankah, ki je bila izda na in pona tis nje na v slo­
venskem (1988, 1991) in nemškem je zi ku (1991), je skupaj z Ig na cem Pri mo ži cem opi sal grad njo stavb, 
razpo redi tev prostorov, stavbne detajle in zname nja v Se lah, na Obirskem, v Slovenjem Plajberku, Zgornje­
savski do li ni, do li ni Tr ži ške Bistrice in Lom šci ce, na Zgornjem Je zerskem in v Me ži ški do li ni.59 Sode loval je tu di pri so ca sni raz stavni in ka talo gu Kmec ke hi še v Selah (1988).60 Vzporedno z razi skovanjem v Kara-vankah se je po svecal tu di preu cevanju raz voja stav­
barstva v Bohi nju.61 Ob pritegni tvi jezi koslov nih, zgo­dovin skih in arhe o lo ških virov je v prispev ku o gene zi 
kmec ke hiše na Slovenskem osvetlil raz voj prostorske organi za cije (s po se bno po zornostjo na pred prostor oz. vežo) v so odvi sno sti z gra di vi, te hni kami grad nje in po sa mez ni mi ele men ti, kot je npr. pec.62 
Razi skoval je tu di za slovensko po kraji no zna cil no kmec ko gospo darsko po slo pje – ko zo lec, še po se bej po drobno je obde lal kozo lec iz bohinj skega kota, stog in ko zol ce s kam ni ti mi ste bri s kra ških po bo cij. Dog na­nja o izvoru, razvoju in oblikah kozol ca – od preprostih su šil nih naprav in kozol cev brez strehe, preko enojnih (stegnje nih) kozol cev, kozol cev z nad streškom (pla-šcem), dvoj nih steg nje nih ko zol cev, veza nih ko zol cev (toplarjev) do ko zol cev na psa in pri slo nje nih ko zol cev 
– je strnil v knjigi Slovenski kozo lec (1993)63 ter v po­sa mic nih pri spev kih.64 
Pozornost je name nil tudi metodo lo škim nalo gam in epistemo lo škim vpraša njem. Skupaj s Petrom Fis­trom, Iva nom Se de jem in Fan ci Šarf je so de loval pri obli kovanju vprašal ni ce o ljudskem stavbarstvu za Et-no lo ško topo grafijo slovenskega etnic ne ga ozem lja.65 O pri cevalno sti stav barstva je raz pravljal v Po gledih na etno lo gijo (1978): »Zra slo iz ra zmer tal in kli me, go­spo darskih in kulturnoz go dovinskih pogo jev se je pri-la gaja lo cloveku, naj si je ži vel na kmec ki do ma ciji ali v me stu. Dol ga stoletja ni skri valo sku pnih obli kovnih crt, po ka terih še da nes spoz navamo in lo ci mo kra­ško hišo od lese ne in zida ne gorenj ske. V dobi indus­trije je za ce lo iz gub lja ti po krajin ski zna caj in se za ce lo preli vati v univerzal no arhi tektu ro. Etno lo gija takšna valovanja ugotavlja in ve, da so zna me nja ca sa; teh tokov ne ustavlja in ne pre u smerja; v njih slu ti ki pe nje novega cloveka, da se pri la go di ra zme ram te hnic ne­ga sveta.«66 Ce prav je življenj sko de lo po svetil pre u­cevanju pa stirstva in kmec kega stavbarstva, je na vpra ša nje, ali naj bi bile tudi stavbe v mestih predmet etno lo škega preu cevanja, od govoril pri trdil no: etno lo-gi naj bi spoz navali zna cil na me stna ob mo cja, sta no-vanja, na drobno osvetli li notranjost in življe nje v vseh zna cil nih stav bah na pre u cevanem ob mo cju; kak šna 
arljolioalro  
59 rioiaoografijoa aorjarjlaliooaljo 
60  
61 a 
je sta novanj ska kul tu ra pri raz lic nih dru žbe nih sku pi-
nah, kako si te stanovanja opremljajo, kako sodo bne 
stanovanj ske do brine vpli vajo na na cin življe nja, raz­vrsti tev pro storov na raz voj dru žbe ne ga življe nja in stavbe jav ne ga po me na na življenj ski ri tem raz lic nih družbe nih sku pin ter ka ko se me stna ob mo cja ur ba­ni stic no spre mi njajo in z na glim raz vojem vpli vajo na clovekov vsak dan. Arhi tektonske prvi ne, na cin zi da nja 
ter oblikovanost stavb so za etno lo gijo pomem ben vir za spoznavanje gradi teljeve kultu re in njegovega na-
ci na življe nja. Za to poskuša et no lo gija ob širno zajeti 
na se lja, lego, prostorske oblike in tudi zgodovin ske razvojne stopnje, prav tako pa se poglab lja tudi v stav-be same. »Seveda je poz navanje arhi tektonsko tehnic­nih se stavin stav barstva le ena te me ljih na log, te ži šce 
razi skovalnih priza devanj pa je vendar usmerje no k 
štu diju sa me ga pro stora, nje govi fun kci o nal ni ustrez­
no sti, bivalni kultu ri, opremlje no sti prostorov, likovni 
dog na no sti, ve za no sti na iz rocilo, vpli vov starejših kul­
tur, stavbne ga razvoja, vse z name nom, da bi odkrili 
vzroc no poveza nost med clovekom in stav bo.«67 
Od­me­vi­Cev­ce­ve­ga­de­la­in­znan­stve­no­so­de­lo­va­nje 
Tone Cevc se je že kot mlad et no log ude le ževal do-ma cih in med na rodnih znan stvenih sre canj in na njih predstavljal svoje razi skovalne rezul tate. Zelo odmev­ni so bi li nje govi na stopi na sre ca njih Al pes Ori entales, ki se jih je ude le ževal že v ca su pri prave doktorata in tu di kasne je kot sode lavec Inšti tu ta za slovensko na­rodo pi sje. Njegovi nastopi so med srednje evropski mi etno lo gi spodbu di li veli ko zani ma nje, sledi la so vabi la za nadalj nje sode lovanje, ki jih je Tone Cevc izkoristil ter gojil de setletja dolgo. Uspešno je sodeloval s švi­carski mi, nemški mi in avstrijski mi razi skovalci alpske­ga sveta in stavbarstva. Še pose bej je bil povezan s švi carskim et no lo gom prof. dr. Arnol dom Ni e de rerjem z etno lo škega od del ka uni verze v Zürichu, s ka terim si je pogo sto delil razi skovalne izkušnje in rezul tate, lite-ratu ro in terensko delo. Medse boj na korespon den ca in obi ski so traja li vec kot tri de setletja.68 Tesno prija­teljstvo in sodelovanje ga je povezovalo tudi z avstrij-skim etno lo gom Oskarjem Moserjem, ki ga je poznal že iz sre canj Al pes Ori entales, te snej ši stik pa sta na­veza la leta 1991 v Kranju na posvetovanju o muze jih na pro stem. Kasne je sta zdru ži la mo ci pri organi za ciji po sveta o razi skavah stavbarstva in o muze jih na pro-stem v Sloveniji in Avstriji, ki je potekal leta 1993 na gradu Krastowitz pri Celovcu,69 sode lovala sta tudi ob drugih do god kih, npr. ob obi sku Kriš tanove doma cije v Se lah na Ko roškem in na de lovnem obi sku Mu ze ja na prostem pri Gospe Sveti.70 
Do bro so de lovanje z do ma ci mi in tu ji mi ra zi skovalci stavbarstva in alp skega sveta je bi lo po novno iz prica-no na medna rodnem etno lo škem posvetu Plan šarske 

62 riorobjoooaibra 67 ooriljiaoloaj arialilrialoioljri ariaiologariraioajljgaabara 
i aorobjriiioj 63 o 2001. 64 b 68 b 65 riirjar 69 a 
349 

66  70 a 

stavbe v Vzhodnih Alpah leta (1995), pa tu di pri pri­pravi pose bne števil ke zborni ka Tradi ti o nes ob Cevcevi se dem de setletni ci (2002), ko so se mu z znan stveni-mi be se di li po klo ni li števil ni do ma ci in tu ji ra zi skovalci, 
ki so mu izrekli prizna nje za razi skave prazgo dovin ske, 
an tic ne in slovanske kultu re v vi so kogorju in nji hov po-men za raz voj tega razi skovalne ga po drocja v Sred nji Evro pi. Po nji hovem mne nju je prav To ne Cevc ute me-
ljil tovrstno raziskovanje in s svojim delom vplival, da so se podo bne razi skave razši rile v drugih alpskih dr­
žavah.71 
Svoje razi skovalne rezul tate pa je Tone Cevc rad predstavil tu di na dru gih sre ca njih. Organi zi ral je šte­vil ne terenske ogle de in ekskurzije za do ma ce in tu je razi skovalce. So de lavci ISN ZRC SA ZU se s hva lež nos-tjo in vese ljem spomi nja mo naših skupnih ekskurzij na Ve li ko pla ni no in k Sv. Pri možu nad Kam ni kom, kjer nam je razdajal svoje bogate terenske izkušnje in zna­nje ter poskr bel, da se je delovni del ekskurzije posto­po ma prevesil tu di v bolj spro šcen in dru ža ben del. Ta nje gova organiza cijska sposo bnost bo ostala v lepem spo mi nu mnogih evropskih razi skovalcev stavbarstva in alp ske kultu re, ki so obi skali Slovenijo in se ude le ži­li terenskega dela, strokovnih ogledov ali ekskurzij, ki jih je vodil, npr. po med na rodnem sre ca nju leta 1995 v Bohi nju ali ekskurzija na Veli ko plani no leta 1998, ki jo je organi ziral za avstrijske razi skovalce sode lav-ce ANI SA (Ve rein für al pi ne Forschung). Ti se je spo-mi njajo z ve li ko hvalež nostjo, ker ekskurzija ni bi la le prijetno dru že nje, ampak tu di dra go ce na izme njava in preverja nje znan stvenih re zul tatov z raz lic nih alp skih obmo cij.72 
Lah ko se pridruži mo mne nju aka de mi ka Ni ka Kure­
ta, ki je ob njegovi šestde setletni ci zapi sal, da je Tone 
Cevc zav zel na svo jem ra zi skovalnem po drocju vi dno me sto, s svoji mi do sež ki se je uspe šno ko sal z re zul ta-ti ra zi skovalcev iz so sed njih alp skih dr žav, v ne katerih 
po gledih pa jih je tu di pre se gel.73 
So­de­lo­va­nje­z­ar­he­o­lo­gi 
Tone Cevc se je ze lo zgo daj za cel obra ca ti k arhe-
o lo giji. Razu mel je, da vpraša nja gene ze nastan ka in 
razvoja po sa mez ne arhi tektu re, naci na življe nja ali 
bi vanja na nekem prostoru ne more reši ti samo stoj-
no, ne odvi sno. Po moc za potrdi tev svo jih tez je iskal v zgo dovin skih vi rih in že od doktorske di sertacije leta 
1969 na prej tu di v arhe o lo giji.74 
V 70. in 80. letih je so de loval z An drejem Va li cem, Ja ne zom Dirje cem, ne koli ko kasne je z Iva nom Tur­kom, Metko Culi berg. V viso kogorju so naredi li nekaj razi skovalnih sond, ki niso dale zadovolji vih rezul tatov. Že zelo kma lu, ob koncu 80. let 20. sto letja, pa se je Tone sre cal s ka snej ši ma prija telje ma Fran cetom Ste-letom in Miranom Bremša kom, ki so tvorili t. i. razi­skovalno »sveto troji co«. Fran ce Ste le se spo mi nja: »Še preden sem ga prvic sre cal, sem To neta Cevca poz nal po nje govi knji gi o Ve li ki pla ni ni in iz vrstnem clan ku, ki je bil po svecen 200­letni ci prvega vzpo na na Tri glav, 
71 al 72 i 
73 r 
350 
74 arirabbir 
objavlje nem v Pla nin skem ve stni ku leta 1978. Pa stir­sko življe nje, pred vsem pa pre prosti le se ni pa stirski 
stanovi, so tudi mene kot lesarja zelo zani ma li, tako 
da sem apri la 1979 pri arhi tektu prof. Ni ku Kra lju, av­torju zna me ni tega stola Rex, zagovarjal di plom sko na­lo go na to temo. To pa je pri šlo na uho To netu Cevcu / … / Iste ga leta en krat je se ni me je povabil, da ga obi­šcem na nje govem do mu v Pre serjah pri Ra dom ljah / …/ Že lel je, da mu po ma gam pri nje govem pro jek­
tu Arhi tekturno iz roci lo pa stirjev, drvarjev in oglarjev 
na Slovenskem, pred vsem na fotografskem podrocju. Poleti 1980 sva se prvic sku paj od pravi la v hri be k 
pa stirjem, najprej sva naredi la dvodnev no bohinj sko tu ro skozi Voje na plani no Krsteni ca k pastirju in sirar­ju Marti nu, kjer sva tudi prespa la. Nasled nji dan sva 
na da ljevala na pla ni no Laz k Cil ki, Micki in Lovru, kjer je bi lo po ju tra nji mol ži vse pri pravlje no za iz de lavo si­rovega hleb ca. To ne si je vse na tancno za pi soval, jaz sem fotografsko do kumen ti ral. Ti po snet ki so bi li eni zad njih, ki so še uje li sta rožitnost bo hinj skih pa stirjev. Nato sva mi mo pla nin Je ze ro in Bla to pot, iz fir bca, na da ljevala po prav kar zgraje ni ce sti do Sta re Fuži ne, ki pa naju je v po letni so pa ri poš teno na mu ci la. Ok to­bra sva se od pravi la cez me jo v Karnijske Al pe, naj prej sva obi skala Brd sko in Dol ško pla ni no v Zilj ski do li ni, zvecer sva se za pe lja la na ita lijan sko stran v Ka nal sko do li no na Ukov ške pla ni ne k av tohtonim slovenskim hribovcem. Tam sva tu di pre spa la. Ta ki so bi li za cetki naji ne ga so de lovanja, ki se je na da ljevalo vse do To ne­tove prez god nje smrti.«75 
Ja na Horvat, ki na da lju je Tonetovo delo na po drocju arhe o lo gije pla nin in vi so kogorja, je poveda la: »Cevca sem spoz na la na In šti tu tu za arhe o lo gijo ZRC SA ZU, ko je vec krat pri ne sel arhe o lo ško gradi vo s pla nin. Bi la sem zraven, ko smo prvic med gra di vom opa zi li naj­dbe an tic ne lon ce ni ne. Ob mojem ve li kem nav du še­nju je pred stojnik Ja nez Du lar ta koj dovolil, da lah ko so de lu jem pri razi skavah viso kogorja. Oblikovali smo razi skovalno sku pi no, ka tere du ša je bil To ne Cevc. /.../ Prav troji ca prija teljev Cevc, Brem šak in Ste le je z veli ko požrtvovalnostjo pri šla do od kritij, ki še da nes usmerjajo arhe o lo ške ra zi skave v vi so kogorju.«76 
Leti 1995 in 1996 šte je mo za pre lom ni v vi so kogor-ski arhe o lo giji. Ve ci no za slug pa mo ramo pri pi sa ti prav vztraj no sti in entu zi a zmu Toneta Cevca. Spomla di leta 1996 se je zbra la eki pa pod To netovim vod stvom: Ja­nez Bizjak, direktor Triglavskega narodne ga parka in dol go letni ra zi skovalec Alp, arhe o lo ga Ivan Turk in Ja­na Horvat z In šti tu ta za arhe o lo gijo ZRC SAZU ter Fran­ce Stele in Mi ran Brem šak. Leta 1996 so od krili prva ze lo obetavna arhe o lo ška naj di šca: bro na stodo bno in an tic no se li šce na Pe ci cah na Ve li ki pla ni ni in an tic no po stojan ko Na Stanu pod Kamni škim sedlom. S tem se je odprla pot v novo razi skovalno po drocje – arhe o-
lo gijo gorskega sveta.77 France Stele se teh prelom nih trenut kov takole spo-
mi nja: »Tone se je spo mla di 1995, kot že to li kokrat prej, ogla sil pri me ni. Vi del sem ga, da ga ne kaj muci in da pri haja cas, ko bo po skusil to raz reši ti. Bil je orga­
ni za tor mednarodne ga simpo zija o planin skih stavbah 
75 raljaarja 76 aaorajaarja 77 ora 


Ob najdbi prve anticne sponke Tone Cevc in Jana Horvat na planini Na stanu pod Kamniškim sedlom, 1996 (Foto: France Stele) 
v Vzho dnih Al pah od 7. do 9. ju nija te ga leta v Bo hi nju. Rekel mi je do be se dno, ka ko bi bi lo do bro, ce bi tu di pri nas na šli kak šno an tic no pa stirsko bi vali šce, ka kr­šna so bi la že pred leti od krita v ita lijan skih in avstrij­skem viso kogorju. Prav na tem simpo ziju bi se lah ko s tem po hvali li. Pre prican je bil, da so tu di po na ših go rah že ti soc letja na zaj la zi li pa stirji in iskal ci ru de. Nekaj dni na zaj se je s si nom Am brožem v ta na men odpravil s Krvavca na pla ni no Dol ga nji va, ven dar ju je ustavi lo za sne že no severno pobo cje in sta se vrni la. Po tistem sa njarje nju, ka ko bi bi lo, ce bi kaj od krili, je 
še mene prije lo, da bi kaj pripo mo gel k razi skovanju. Ni sem mogel spati in nasled nji dan sem dal rovni co v na hrb tnik in se sam odpravil k tistim veli kim skalam, 
ki so di ša le po sta rini, na Pa stirce pod Kam ni škim se­dlom. /…/ na šel sem za eno vre co lon ce nih cre pinj. Popol dne sva se s To netom spet do bi la in pre gleda la 
mo je izkopa ni ne, nekaj tistih, ki so se nama zdele naj­bolj stare, je odnesel nasled nji dan pokazat arhe o lo gi­
nji Ple sni carjevi v Me stni mu zej. Iz te run de ni bi lo kaj ze lo ocit no starega. Ta ko sem se cez ne kaj dni od pra­vil po lovski ste zi na Ov ca rijo v Kal ce /…/ Po pol dne sva s To netom spet pre mlevala in ugotavlja la, ali je med naj de nim kaj iz rim skih ca sov. /…/. Ple sni carje­va je bi la mne nja, da je ne kaj crepinj ze lo sum lji vih in 
po do bnih tistim, ki jih imajo arhe o lo gi za provin ci al-
no rim sko lon ce ni no. Iz kaza lo se je, da je ime la prav. 
Ena od teh je bila objavlje na v zborni ku o bohinj skem simpo ziju in danes še bolj kot tedaj vemo, da je bila 
ta prava. S To netom sva na to, že po simpo ziju, sku­paj obi skala Pa stirce in Ov ca rijo v Mo krici. Jaz pa sem 
po mak ni lo na Inšti tut za arhe o lo gijo, kjer je vajeti pre­
vze la Ja na Horvat, tu di si cer iz kuše na hri bovka. Je se ni sem sre cal Mi rana Brem ša ka, sovašca na iz Ko men de, 
ki je sam zase tudi razi skoval arhe o lo ško preteklost. 
Navdu šil sem ga, da se pri druži na ma s To netom. Ta ko smo bi li že trije, udarna troj ka, ki pa je prav za res uda­rila še le na sled njo po mlad.«78 
V nekaj vec kot de setih letih so s po mo cjo ra zi sko­valne ga denarja, ki ga je priskr bel Cevc, z veli ko mero do bre volje in sponzorskih sredstev ter stoti ne prosto­voljnih, ne pla ca nih ur ra zi skovali in ob javi li re zultate razi skav na števil nih novih arhe o lo ških lokacijah. To­ne Cevc je sode loval pri vseh. Seznam razi skovalnih ak cij je ob javi la Ja na Horvat.79 Je zajeten in zaje ma terene tako na Veli ki plani ni, v pogorju Kamni ških in Ju lijskih Alp ter Ka ravank. To ne Cevc je sku paj s prija­telji, te sni mi sode lavci in arhe o lo gi za slu žen za ne ka­tera teme ljna spoz na nja o življe nju, iz roci lu, de di šci ni vi so kogorja. Kljuc ne ugotovi tve so: (1) da je bil vi so ko­gorski svet najprej oblju den v mezo li ti ku, nato pa po da ljši pre ki ni tvi ne pretrgano (sezon sko) od za cetka 3. ti soc letja pr. Kr. na prej; (2) da so ob dob ja naj moc nej še clovekove prisotno sti me zo li tik (8000–4500 pr. Kr.), mlaj ša in poz na bro na sta do ba (13. do 9. st. pr. Kr.), rimska do ba (1.– 4. st.) in poz na an ti ka (5.–6. st.); (3) da so ljudje z nekim po se bnim ob cut kom, vede njem in zna njem o oson ce no sti, pri sotno sti vo de, pla zovi tosti itd. iz bi rali pro store za se li šca; (4) da so lju dje naj prej po stavlja li za ca sna zavetja, poz ne je le se ne stavbe na kamni tih te me ljih; (5) da v vi so kogorje niso za hajali sa-

iskal še na Vo dic nem vrhu v Ju lijskih Al pah. Te ži šce 
78 raljaarja ura dne ga razi skovanja viso kogorske arhe o lo gije se je 79 ora 
351 



Ob pred stavi tvi zborni ka Clovek v Al pah v raz stavi šcu Ve roni ka v Kam ni ku, 2006 (Foto: Fran ce Ste le) 
mo pa stirji, temvec tu di lovci in ru darji; (6) da je se zon-
ska paša potekala konti nu i rano vsaj od pozne anti ke v srednji vek.80 Njihove skupne ali posa mez ne teme ljne 
objave in spoz na nja so strni li v dve mo no grafiji: Dav­ne sle di cloveka v Ju lijskih Al pah: Arhe o lo ške naj dbe v plani nah (1995–1996)81 ter leta 2000 Lon ce ne po­
so de pastirjev: Sklede in latvi ce iz pozne ga srednje ga in novega veka iz planin v Kamni ških Alpah.82 Sproti pa je objavljal krajše prispev ke v Tradi ti o nes, reviji Va­šcan, Kam ni škem zborni ku in drug je, kjer je po rocal o 
rezul tatih arhe o lo ško-et no lo ških ra zi skav.83 
Nacin ra zi skovanja in so de lovanja s Cevcem na alp-skih lo kacijah je Ja na Horvat opi sa la ta kole: »S Cev­cem sva te sno so de lovala de set let. Ra zi skovalna skupi na, sestavlje na iz etno lo ga, arhe o lo gov in ljubi­teljev preteklo sti gorskega sveta, je zahtevala veli ko prila gaja nja, verjetno naj vec s stra ni To neta Cevca, kot naj starejše ga med na mi. Od sa me ga za cetka smo se o vpraša njih razi skovalnih metod, dokumen ti ranja in in terpretacije najdb od krito in vca sih tu di burno po govarja li. Ker smo iz haja li z raz lic nih ra zi skovalnih po drocij, iz et nolo gije in arhe o lo gije, smo ime li vca sih težave v ra zu mevanju. Ko pa smo jih pre ma gali, smo 
80 ora 81 oaorjiaaorairaBrairal 82 oloajajliar 83 oraiaaalaiiaa 
oaiilooorijia oriboorijajarjolj aoalbajaliilaiigljiliar aoooaiiigojrji loiiioljalaira oirarjjaioaijilairgia 
352 
orajojioografij 
lah ko naredi li ve cji ko rak na prej. Hi tenje To neta Cevca 
in njegovih prija teljev je nam arhe o lo gom lahko pov­
zroca lo pre glavi ce pri do kumen ti ranju. Us klajevanje raz lic nih na ci nov de la in do kumen ti ranja je zna lo bi ti težavno. V ti stih letih, ko ni bi lo GPS in do brih letalskih po snet kov, se je bi lo vca sih izredno tež ko natancno ume stiti v pro stor.« 
Leta 2006 je iz šel zbornik pri spev kov pet najst ih av­torjev84 Clovek v Al pah, de setletje (1996–2006) ra zi­skav o nav zoc no sti cloveka v slovenskih Al pah. Poleg arhe o lo gov so To netovi te sni so de lavci Ja nez Biz jak, Mi ran Brem šak in Fran ce Ma le šic ob bo gatem foto­grafskem gradi vu Fran ceta Steleta pred stavi li za kljuc­na dogna nja o razi skavah v alpskem svetu. Tone Cevc je bil urednik in avtor treh prispev kov.85 Zbornik po-me ni vrh in krono Cev cevega de la, za klju cek ne kega obdob ja, ki je dalo števil ne nove arhe o lo ške lokacije, reši lo nekatera vpra ša nja in po stavi lo vec novih iz zi vov za priho dnost. Vsi, ki smo bili zraven, se še kako dobro spo mi nja mo, kako zelo se mu je mudi lo, pa nismo ra­zu me li, kam in za kaj tako hiti. 
Tone Cevc je bil iz jem no spo so ben in pre pricljiv pri prido bi vanju pravih sode lavcev za svoje projek te in za nji hovo izvedbo. Poi skati je znal sponzorje, razi sko­valna sredstva, stremel k objavi rezul tatov. Nase je prevzel tudi breme oblikovanja in predstavi tve. Nekaj sredstev je pri dobil na Ob ci ni Kam nik in ve li kokrat tu di pri podjetjih. Redka sposo bnost, ki je navadno pripe­
84 iioarologirjaBriaaoraioj ifiBojaararijagriarirj lriaariaajaroiBjailaraija riajaliar 
85 abi 

lja la do do konca nja za cetih del. »V interpretaciji je znal 
uravnoteže no poveza ti spoz na nja s po drocij et no lo gi­
je, zgodovi ne in arhe o lo gije. Ker je izhajal iz teme ljnih do kumen tov in materia la, bodo njegova dela verjetno 
še ze lo dol go ak tu al na. Pi sal je na iz jem no pri vlacen na cin, na tancen za stro kovnja ka in še ve dno ze lo za­
ni miv za lai ka. Iz njegovih bese dil veje izredna skrb za 
slovenski je zik. Bil je od prt za nove po glede in mo der­
ne razi skovalne metode, sledil je znanstveni literatu ri 
in se zavedal pome na med na rodnih povezav. /…/ Za 
eki po je organi zi ral ekskurzijo k razi skovalcu Franzu 
Man dlu v po gorje Dach stein. /…/ Ta izme njava nam je od prla oci in omo go ci la dvig to po grafskih ra zi skav 
na vi šjo raven. 
Tone Cevc je bil ze lo obcut ljiv za med cloveške odno­se, zdi se, da je imel iz reden šesti cut. Vca sih se mi je si cer zaz de lo, da se prevec za na ša na ob cu tek. Ze lo je bil pozo ren do ekipe. Spomi njam se, da nas je ne­ko nede ljo pod Kalškim grebe nom preganja la nevi hta. Spu stili smo se v Kam ni ško Bistrico in To ne je opu stil svoje na crte, nas pri šel iskat z av tom in nas za peljal na Krvavec. Re dno je po skr bel za spro šce no dru že nje po uspe šno za klju ce nih ak cijah.«86 
De lo, ki ga je Cevc za cel v vi so kogorju se uspe šno na da lju je. Le sredstev, ki jih je znal pri do bi ti le on, ni veli ko, entu zi a zem in volja pa sta še vedno, tudi zaradi spo mi na nanj in njegovo otroško vese lje ob najdbah.87 
Na­gra­de­za­znan­stve­no­in­ra­zi­sko­val­no­de­lo 
Tone Cevc je s svoji mi razi skavami, znanstveni mi in strokovni mi knjigami vzbudil zani ma nje slovenskih in tu jih strokovnja kov ter javno sti. Za knjigo Arhi tekturno iz roci lo pa stirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem je 1985 pre jel na grado Skla da Bo risa Ki drica, za knji-go Kmec ke hi še v Ka ravankah pa 1991 Plec ni kovo me da ljo. Leta 1993 je pre jel naj vi šjo na grado Sloven-skega etno lo škega druš tva Murkovo priz na nje za živ­ljenj sko delo. Za zaslu ge in velik prispevek k razvoju (pred vsem) arhe o lo gije vi so kogorja, ga je Slovensko arhe o lo ško društvo leta 2004 spreje lo v svoje vrste kot ca stne ga cla na. So de lavci In šti tu ta za slovensko na rodo pi sje ZRC SA ZU smo ga vec krat pre dla gali tu di za Zoi sovo nagrado za izjem ne znanstvene in razi sko­valne do sež ke, žal ne u spe šno. 
*** 
Tone Cevc je svo jo plo dno življenj sko pot za klju cil 
10. 2. 2007. Umrl je ne prica kovano sre di de la in pri­
prave multi me dijske digi tal ne predstavi tve svojih ra­zi skav o Veli ki plani ni. Toda spomin na njegovo razi­skovalno zagna nost, humor in pozi tiv no energijo nas 
skupaj z nje govi mi odlic ni mi de li sprem lja in nav di hu je 
pri razi skovanju še danes. 
Cevcevo znan stveno de lo odli kuje jo inovativ ne razi­
skovalne metode in interpretacije, vztrajnost pri obli­
kovanju in utrjevanju ra zi skovalne ga po drocja, zmož­
nost celovi te obravnave ter odprtost za sode lovanje 
z dru gi mi ve da mi. Na mno gih ra zi skovalnih po drocjih 
je oral ledi no. Pio nirsko je bilo njegovo razi skovanje 
86 aaorajaarja 87 liarb 
za ca snih bi vališc, plan šarstva, pa stirskih bi vališc ter po se li tve alp skih ob mo cij na Slovenskem v praz go do-vin skem in an tic nem ob dob ju. 
Imel je iz reden po sluh za in forma torje, bil ve sten kronist po govorov in nji hovih izjav, v za cetku svoje ka­
rie re je svoje terenske razi skave, arhi tektu ro, ljudi tudi 
sam fotografsko do kumen ti ral. Ve li ka pla ni na je bi la 
nje gova veli ka ljube zen. Ni ga razi skovalca, lai ka ali 
sa mo na kljuc nega za in teresi rane ga obcu dovalca pla­
ni ne, ki ne bi poz nal nje govih del, jih bral in ci ti ral. 
Ko bi jo le znali dovolj ceni ti in spoštovati, da bi en-krat ni alpski biser ohrani li in obvarovali tudi za zanam­ce. Tudi zaradi spomi na na veli kega etno loga – dr. To-neta Cevca. 
Druži na je po nje govi smrti Me dob cin skemu mu ze­ju Kam nik iz roci la ne katere njegove osebne pred mete (raz stavlje ni so na stal ni raz stavi Na planin cah luštno bi ti) in arhe o lo ško gradi vo, izkopa no na ob mo cju Kam­ni ško-Savinj skih Alp. Kartoteke, fotografije in do ku-
men tarno gradi vo pa hranijo na Inšti tu tu za slovensko 
na rodo pi sje ZRC SA ZU. 
Li te ra tu ra 
Tone CEVC (ur.), 1961: Slovenija projekt 1946–1961 (Katalog), Ljub lja na. 
Tone CEVC (ur.), 1964: Arhi tektov bil ten. Gla si lo Druš tva arhi tektov Slove­nije. Ljub lja na. Tone CEVC (ur.), 1967: Slovenija projekt (Ka talog). Ljub lja na. Tone CEVC, 1967: Na stanek in raz voj pa stirskega stanu na Ve li ki pla ni ni 
nad Kam ni kom. V: Kamni ški zbornik 11. Kam nik: Ob ci na Kam nik. 47–86. 
Tone CEVC, 1969: Vorgeschichtli che Deutung der Sennhütten in den Kam­ni ker Al pen. V: Al pes Ori en tales 5, Ljub lja na. 25–138. An ton CEVC, 1972: Veli ka pla ni na. Življe nje, de lo in iz roci lo pa stirjev. Ljub­
lja na: Dr žavna za lo žba Slovenije. Tone CEVC, 1972a: Die Sennhütten auf Pfo sten in den Julis chen Al pen und ihre Bedeutung für die eu ropa is che Ba uforschung. V: Al pes Orien tales 6. 23–43. 
Tone CEVC, 1973: Pri povedno iz roci lo o gam sih z zla ti mi parklji iz Kam ni­ških Alp. Veli ka pla ni na. Življe nje, de lo in iz roci lo pa stirjev. V: Tradi ti o nes 2. Ljub lja na. 79–96. 
Tone CEVC, 1974: Oka menela ži va bi tja v slovenskem ljud skem iz roci lu. V: Tradi ti o nes 3. Ljub lja na. 81–113. Tone CEVC, 1977: Tri obli ke lesenih kljucavnic s sto pi ca mi na Slovenskem. 

V: Tradi ti o nes 4. Ljub lja na. 139-154. 
Tone CEVC, 1978: Et no lo ška pri cevalnost ma terial ne kul tu re. V: Slav ko Kre-men šek in An gelos Baš (ur.): Pogledi na et no lo gijo. Ljub lja na. 161–195. Tone CEVC, 1980a: Sodelovanju arhi tekta in et no lo ga pri ra zi skovanju ljud­
skega stav barstva. V: Gla snik SED 20. Ljub lja na. 4-5. 
Tone CEVC, 1980b: Stav be. V: An gelos Baš (ur.): Slovensko ljud sko iz roci lo, pregled et nolo gije Slovencev. Ljub lja na. 93-110. Tone CEVC, 1982: Ob ca sna na selja na Slovenskem. V: Tradi ti o nes 7/8 
(1978/80). 93–126. 
Tone CEVC, 1984a: Arhi tektu ra ob ca snih na selij in va rovanje de di šci ne. V: Varstvo spome ni kov 26. Ljub lja na. 57-65. Tone CEVC, 1984b: Votiv na po doba iz za cetka 19. sto letja in nje na pri ceval­
nost za stav bno zgo dovi no. V: Tradi ti o nes 13. Ljub lja na. 87-98. Tone CEVC, 1984c: Arhi tekturno iz roci lo pa stirjev, drvarjev in oglarjev na 
Slovenskem. Kul turnoz go dovin ski in et no lo ški oris. Ljub lja na: Dr žavna za-lo žba Slovenije. Tone CEVC, 1985: »Fa ca«, ime zilj ske pa stirske koce. V: Tradi ti o nes 14. Ljub­
lja na. 171-174. Tone CEVC, 1986: Zur Re konstrukti on ei nes Ba u ernha uses aus dem Ja hre 
1506 in Sred nji vrh bei Gozd Martu ljek. V: Tradi ti on und En tfal tung. Volk­skun dli che Stu di en. Tra utenfels. 93-102. Tone CEVC, 1987: K rekonstruk ciji kmec ke hi še iz 1506 v Sred njem vrhu 
nad Martu ljkom. V: Tradi ti o nes 16. Ljub lja na. 83-96. 
353 


Tone CEVC, 1987a: Od prta vpra ša nja stav bne ga razvoja bo hinj ske kmec ke 
hi še. V: Bo hinj ski zbornik. Radovlji ca. 92–100. Tone CEVC, 1987b: Veli ka pla ni na. Življe nje, de lo in iz roci lo pa stirjev. 2. do-pol nje na iz daja. Ljub lja na: Dr žavna za lo žba Slovenije. 
Tone CEVC, 1988: Kmec ke hi še v Se lah: Vo dnik po raz stavi. Ljub lja na. Tone CEVC, 1989a: H genezi kmec ke hi še na Slovenskem. V: Tradi ti o nes 
19. Ljub lja na. 53-76. 
Tone CEVC, 1989b: Dom neve o stav bnem iz roci lu dveh ti pov plan šarskih koc na pla ni nah na Slovenskem. V: Tradi ti o nes 18. Ljub lja na. 125-130. Tone Cevc 1991: Das Ba u ernha us in der Karawanken. Radovlji ca 1991. Tone CEVC, 1992a: Bohinj ski nad stropni stan v luci struk turne ana li ze. V: 
Tradi ti o nes 21. Ljub lja na. 7-16. 
Tone CEVC, 1992b: Bo hinj in nje gove pla ni ne: Sre ca nja s plan šarsko kul tu­ro. V: Ge ografski ve stnik. Tone CEVC, 1992 (1993): La cul tu ra del la mal ga nel parco na zi o na le slove-
no del Tri glav. V: An na li di San Michele 5. San Mi chele all’ Adi ge. 127–132. Tone CEVC, 1993a: Posvetovanje av strijskih in slovenskih ra zi skovalcev ljud skega stavbarstva na gra du Krastowitz pri Celovcu. V: Tradi ti ones 22. 109–112. 
Tone CEVC, 1993b: Stog (shram ba za ži to) – zgod nja raz vojna obli ka kozol-
ca toplarja? V: Tradi ti o nes 22. Ljub lja na. 97-108. Tone CEVC, 1993c: Veli ka pla ni na. Življe nje, de lo in iz roci lo pa stirjev. 3. do-pol nje na iz daja. Ljub lja na: Dr žavna za lo žba Slovenije. 
Tone CEVC, 1994a: Bo hinj und se i ne Al men. Ra dovlji ca: Di dak ta. Tone CEVC, 1994b: Osem deset let Arnol da Ni edererja. V: Tradi ti o nes 23. 389–390. 
Tone CEVC (ur.), 1995: Plan šarske stav be v Vzhodnih Al pah: Stav bna ti po­lo gija in va rovanje stav bne de di šci ne. Die Sennhütten in den Ostal pen: Die Bautypologie und der Schutz der Sennhütten. Ljub lja na: ZRC Sa zu. 
Tone CEVC, 1996a: Beseda uredni kov. Tone Cevc, urednik Tra di ti o nes 
18/1989, 19/1990 in 22/1993. V: Tradi ti o nes 25. 13–21. Tone CEVC, 1996b: Nova spoz na nja o plan šarstvu na Veli ki pla ni ni v Kam­ni ških Al pah. V: Tradi ti o nes 25. 69-80. 
Tone CEVC, 1998a: Prof. dr. Oskar Moser (1914–1996). V: Tradi ti ones 27. 
283–284. 
Tone CEVC, 1998b: Prof. dr. Arnold Ni e derer (1914–1998). V: Tradi ti ones 
27. 285–286. Tone CEVC, 1998c: Pla ni na Na sta nu (1450 m) pod Kam ni škim se dlom (1884 m) v an ti ki in sred njem veku: Pri spevek k zgo dovi ni plan šarstva na kamni škem ozem lju. V: Tradi ti o nes 27. 9-23. 
Tone CEVC 1998d: Red ko arhe o lo ško od kritje na Hom cu (394 m). V: Vašcan 
6/2. 9–16. 
Tone CEVC, 1999: Ob osem desetletni ci dr. Mil ka Ma ti cetovega. V: Tradi ti o­
nes 28/2. 9–12. Tone CEVC, 2000: Geneza slovenske ljud ske kul tu re = Genese der slowenis­chen Volkskul tur. V: Rajko Bra tož (ur.): Slovenija in so sed nje de že le med an­ti ko in karolin ško do bo: Za cetki slovenske et no gene ze = Slowenien und die 
Nachbarländer zwischen An ti ke und ka rolin gis cher Epo che: An fange der slowenischen Ethno gene se. Ljub lja na: Na rodni mu zej Slovenije. 559-580. Tone CEVC, 2001: Kozol ci toplarji s kam ni ti mi stebri – eden izmed re gi o nal­
nih ti pov ko zol ca na Slovenskem. V: Tradi ti o nes 30/1. Ljub lja na. 129–150. Tone CEVC, 2003: Kon ti nui teta an tic ne pa šne tra di cije v pla ni nah v Kam­ni ških Al pah. Ob naj dbi poz no an tic ne in zgod nje sred njeveške lon ceni ne iz 
poz nega 6.–9. sto letja v pla ni ni Krvavec (1600 m). V: Tradi ti ones 32/1. 7–19. Tone CEVC, 2004: Si rarje nje v pla ni nah v Kam ni ško-Savinj skih Al pah v lu ci 
arhe o lo ških najdb in zgo dovin skih vi rov. V: Tradi ti o nes 33/1. 57–82. Tone CEVC, 2006a: Arhe o lo ški dokazi o pa šniš tvu v alp skem vi sokogorju. Pogledi et no lo ga. V: Tone Cevc (ur.): Clovek v Al pah. De setletje (1996­2006) razi skav o nav zoc nosti cloveka v slovenskih Al pah. Ljub lja na: ZRC SA ZU. 
113–124. 
Tone CEVC, 2006b: Ve rovanja v Al pah. V: Tone Cevc (ur.): Clovek v Al pah. De setletje (1996­2006) ra zi skav o nav zoc no sti cloveka v slovenskih Al pah. 
Ljub lja na: ZRC SA ZU. 125–137. Tone CEVC, 2006c: Kdaj so za celi v pla ni nah si rariti? Po sledeh arhe o lo ških najdb in zgo dovin skih vi rov do spoz nanj o za cetkih si rarje nja v pla ni nah na Slovenskem. V: Tone Cevc (ur.): Clovek v Al pah. De setletje (1996­2006) razi skav o nav zoc no sti cloveka v slovenskih Al pah. Ljub lja na: ZRC SA ZU. 
242–258. 
354 
Tone CEVC, Peter FI STER, Ivan SE DEJ, Fan ci ŠARF, 1975: Stav barstvo. 
V: Slav ko Kremen šek (ur.): Et no lo ška to pografija slovenskega etnic ne ga 
ozem lja 5. Ljub lja na. 25-111. Tone CEVC, Ig nac PRI MO ŽIC, 1988: Kmec ke hi še v Ka ravankah. Stavbna dedi šci na hri bovskih kmetij pod Kepo, Sto lom, Ko šuto, Obirjem, Pri stov­škim Sto rži cem in Pe co. Celovec. 
Tone CEVC, Ja ka COP, 1993: Slovenski kozolec: Slovene Hay-rack. Ži rov­
ni ca. 

Tone CEVC, Ja na HORVAT, Miran BREM ŠAK in Fran ce STE LE, 1997: Davne 
sle di cloveka v Kam ni ških Al pah. Ljub lja na. Maja GO DI NA GO LI JA, 2007: Dr. Tone Cevc (1932–2007): in memoriam. V: Vecer, 22. 2. 2007. 
Ja na HORVAT, 2007: In memoriam To ne Cevc (1932–2007). V: Arhe o lo ški 
vestnik 58. Ljub lja na. 450–451. Ni ko KU RET, 1974: Ko mi sija (1947-1951) in In šti tut za slovensko narodo­pisje SA ZU (od 1951): Na stanek, raz voj, delo. V: Tradi ti o nes 3. Ljub lja na. 200-201. 
Ni ko KURET, 1992: Tone Cevc – šest desetletnik. V: Tradi ti o nes 21. 185– 186. 
Naško KRIŽ NAR, 2007: Dr. Tone Cevc 1932–2007. V: De lo, 19. 2. 2007. 
Špe la LE DI NEK LO ZEJ, 2001: Ra zi skave stavbarstva in bi valne kul tu re na In šti tut za slovensko na rodopi sje. V: Tradi ti o nes 30/1. Ljub lja na. 75–84. Helena LO ŽAR-POD LOGAR, 1992: Bi bli o grafija To neta Cevca. V: Tradi ti o nes, 
21, 186–190. 

Helena LO ŽAR-POD LOGAR, 2002: Opa zovati in slu ti ti – ra zi skati in odkriti. 
V: Tradi ti o nes 31. 7–12. Helena LO ŽAR-POD LOGAR, 2007: In memoriam To ne Cevc. V: Tradi ti o nes 
36/2. 215–222. 

Franz MANDL, 2002: Almhütten in der Dach stein–Ta u ernregi on. V: Tradi ti­
o nes. 31/1. 17–31. Vla do VALEN CIC, 1982: Po sestne ra zme re na Ve li ki in Ma li pla ni ni ob kon cu fevdal ne dobe. V: Tradi ti o nes 7-9. Ljub lja na. 127-158. 
Ja nja ŽE EZ NI KAR, 2008a: Najstarejša doslej raziskana ovalna pastirska bajta na Veliki planini. V: Kamniški zbornik 19. Kamnik. 259–271. Ja nja ŽE LEZ NI KAR, 2008b: Moj spomin na dr. Toneta Cevca (1932–2007). 
V: Kamni ški zbornik 19. Kam nik. 399–400. 
Kra­ti­ce 
AS – Arhiv Re pu bli ke Slovenije 
NAL – Nad škofijski arhiv Ljub lja na ZAL – Zgo dovin ski arhiv Ljub lja na 
Splet­ni­vi­ri 
Gim na zija Be žigrad. 

https://sl.wikipedia.org/wiki/Gimnazija_Be%C5%BEigrad. Maja GO DI NA GO LI JA in Špela LE DI NEK LO ZEJ, 2020: Cevc, To ne : (1932–2007). Slovenska bi o grafija, Novi Slovenski bi o-grafski leksi kon. https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1022640/. 
Tone CEVC in Ju rij FIK FAK (ur.): Ve li ka pla ni na. http://odmev.zrc-sazu.si/ 
planina/ 
Ar­hiv­ski­vi­ri 

Franci scej ski ka taster za Kam nik, 1826. (SI AS 176 Fran ci scej ski ka taster 
za Kranj sko (1923–1969). L 269A02, list 02. Družin ske knji ge 1815–1912. Ma tic ni urad Kam nik. (Prepis: NAL, Dru žin-ska knji ga – Kam nik SA 1815 –1912) 
Porocna knji ga. Ma tic ni urad Kam nik. (Prepis: NAL, P Kam nik 1891–1930) Ma tic ni list. An ton Cevc. (ZAL, LJU 453, t. e. 4, p. e. 37) Dekret o premesti tvi 18. uci teljev iz IV. na III. meša no gim na zijo, da ti ran 7. 
9.1948. (ZAL, LJU 188, t. e. 39, p. e 167) 

Vse fotografije so objavlje ne z dovolje njem la stni­
kov oz. avtorjev. 


Aljo­ša­Pir­nat1 Gro­har­je­va­18,­Kam­nik alja.pir­nat@gma­il.com 
Bran­ko­Vreš2 Ljub­ljan­ska­ce­sta­3D,­Kam­nik bran­ko.vres@zrc-sa­zu.si 
Raj­ko­Sla­pnik3 Dr­nov­ško­va­pot­2,­Kam­nik raj­ko.sla­pnik@gma­il.com 

Bo­ži­dar­Dro­ve­nik­(1940–2020) 
Prispevek je po svecen dr. Bo ži darju Droveni ku (1940–2020), profesorju bi o lo gije (en tomo lo gu). Že kot štu dent bi o lo gije in ja-mar se je leta 1967 za po slil na In šti tu tu za kras SA ZU, od 1972 da lje do svoje upokoji tve leta 2005 pa je bil razi skovalec, sprva kot asistent, od 1991 kot znanstveni svetnik, na Bio lo škem in-šti tu tu Jovana Had žija ZRC SA ZU. 
Bil je evrop sko priz nan stro kovnjak za hro šce, o katerih je v so avtorstvu na pi sal vec mo no grafskih del ter opi sal ne kaj novih takso nov za znanost. V zgodovi no entomo lo gije so ga zapi sa li še mnogi drugi strokovnja ki, ki so po njem poi me novali osem razlic nih takso nov hro šcev. Nje govo znan stveno in stro kovno de lo obsega preko 150 objav. Sode loval ali vodil je aplikativ­ne in te me ljne ra zi skovalne do ma ce in med na rodne pro jek te. Pri svo jem te renskem de lu je zbral vec de set ti soc pri merkov hrošcev, jih pre pa riral in ure dil v zbirko hrošcev, ki je shra nje na v Prirodo slov nem muze ju Slovenije in v manjšem delu na Bio lo-škem in šti tu tu ZRC SA ZU. Za svoje do sež ke v znan stveno razi­skovalnem delu je 1999 prejel najvi šje prizna nje zlati znak ZRC SAZU. Aktiv no je so de loval v števil nih na ravoslov nih, bi o lo ških, entomo lo ških in drugih društvih, pri njihovem vode nju, organi­za ciji strokovnih predavanj in ekskurzij doma in v tuji ni, ter imel kljuc no vlo go pri usta novi tvi Ja marskega klu ba Kam nik (1977). Med leti 1998 in 2014 je bil clan ure dni škega odbo ra Kamni­škega zborni ka, odgovoren za na ravoslov ne vse bi ne. Kljuc ne be se de: Bo ži dar Drovenik, ra zi skovalec, bi o log, en-tomo log (ko le opterolog), biospeleolog, jamar, zbirka hro šcev, en-tomo lo ško druš tvo, Ja marski klub Kam nik, clan UO Kamni škega zborni ka 
The arti cle is de di ca ted to Dr Bo ži dar Drovenik (1940– 2020), pro fessor of biology and en tomo lo gist. He was employed at the In sti tu te for Karst Re se arch ZRC SA ZU in 1967 as a stu­dent of biology and caver, and from 1972 un til his reti rement in 2005 he was a re se archer – first as an as si stant, and sin ce 1991 as a sci enti fic ad vi sor at the Jovan Had ži Bi o lo gi cal In sti­tu te ZRC SA ZU. 
Bo ži dar Drovenik is a renowned Eu rope an be etle expert. He co-autho red several mo no graphs and de scri bed so me new taxa. Many other experts have entered his na me in to the history of entomology, and eight different taxa of be etles have been 
 ooriabioloiaoiiiroaooljiro-tor. 
 oorbioloiaoiraioalBioloiii oaaaija 
  oorbioloiaoiaoojiraioal­ajolai 

na med after Dr Drovenik. His sci enti fic and pro fessi o nal work in clu des over 150 pu bli ca ti ons. He has parti ci pa ted in or led 
ap pli ed and basic rese arches in dome stic and interna ti o nal pro­
jects. He col lec ted tens of tho u sands of spe ci mens of be etles, 
prepa red them and arranged them into a collec ti on, which is 
stored at the Na tu ral History Mu se um of Slovenia and in a smal­ler part of it is ho u sed at the Bi o lo gi cal In sti tu te ZRC SAZU. In 1999, he re ce i ved the hig hest award, the Gol den Bad ge of ZRC SAZU, for his achi evements in sci en ti fic re se arch. He actively 
parti ci pa ted in nume rous natu ral, bio lo gi cal, entomo lo gi cal and 
other so ci eti es, in the ir ma na gement, organi sa ti on of pro fessi o-nal lec tu res and excursions at ho me and abro ad, and played a key role in the esta blis hment of the Kam nik Cavers’ As so ci a ti on (1977). Between 1998 and 2014, he was a mem ber of the edi­torial bo ard of the Kamni ški zbornik, respon si ble for the na tu ral 


sci ences secti on. 
Key words: Bo židar Drovenik, re se archer, bi o lo gist, en tomolo-gist (co leopterolo gist), biospeleologist, caver, be etle col lec ti on, entomo lo gi cal society, Kam nik Cavers’ As so ci a ti on, member of the edi torial bo ard of the Kamni ški zbornik 
En­to­mo­log­Bo­žo­Dro­ve­nik­–­živ­lje­nje­in­de­lo 
Bo ži dar (Bo žo) Drovenik se je ro dil 16. fe bruarja 1940 v Ce lju star še ma Vi di in Bo ži darju Droveni ku. Oba star ša sta bi la uci telja na Lju bnem ob Savi nji. V prvih letih voj ne bi se nje gova življenj ska zgod ba lah ko za ce la od vija ti ci sto drugace, saj sta sku paj z dve leti starejšo sestrico le za las ušla usodi ukrade nih otrok, star ša pa sta se po srec nem na klju cju izog ni la in terna­ciji. A uso da je vrni la dru ži no Drovenik na zaj na Ljub-no. Po vojni so uci teljska star ša vec krat pre me šca li, leta 1947 v Špi talic pri Mot ni ku in ka sne je leta 1950 355 

v Zgornji Tu hinj, kjer so tu di osta li. Kljub tež kim voj nim in povojnim ca som ter vec krat nim se li tvam pa sti ske star šev Bo žo ni prevec obcu til in je pre ži vel brez skr bno otroštvo, tako da je po cel ti sto, kar ga je naj bolj ve se­
li lo – igra v naravi, pa naj je bil to nogo met, lovlje nje 
rib v potokih ali spoz navanje rastlin skega in ži valskega 
sveta. Še najmanj zani ma nja je kazal za šolo, saj ga se de nje za knjigami in zvezki ni nikoli tako pritegni lo 
kot razi skovanje do ma ce ga okoli ša in sti kanje za ži va­
li ca mi. Starša sta ga pri tem spodbu ja la in mu kupo­
vala knji ge in zgi ban ke o živalih. Po spo mi nih sta rejše sestre mu je ži vali pre risovala na kartone in iz reza ne sta uporabi la sku paj s pa stir cki na Me ni ni, da so po­stavi li svo jevrsten ži valski vrt. Bo žo pa je že ta krat »po-u ceval« vse otro ke o predstavlje nih vrstah (Drovenik Ca lic 2010). 
Po konca nem cetrtem raz redu so ga star ši vpi sa li v ni žjo gim na zijo v Ljub lja ni, pre bi val pa je v in terna tu 
Dom Ivana Cankarja, kjer je kot vzgoji telj delal bio log 
Brane Vesel, ki je vo dil tu di pri rodo slov ni kro žek na zdaj šnji Gim na ziji Po lja ne. V Bo žu je pre poz nal nje gov 
na ravoslov ni talent in ga sezna nil z dvema takrat vpliv­ni ma bio lo ški ma strokovnja koma, s Savom Breli hom 
in Janom Carne lut tijem, ki sta ga že ta krat men torsko 
uvedla v svet en tomo lo gije. 
Po nižji gim na ziji je na da ljeval šo la nje na vi šji gim­na ziji, a je ta krat imel pre ma lo moti vacije za uce nje, 
za to se je po enem letu prepi sal na Srednjo tehni ško 
356 tekstil no šo lo v Kra nju, ki jo je uspe šno za klju cil in se 

na to kot tekstil ni tehnik zapo slil v tovarni Raši ca, od katere je preje mal srednje šol sko štipen dijo. To je bilo edi no obdob je, ko se je odda ljil od entomo lo gije, ne pa 
tu di od na rave, saj se je pri družil ta borni kom, kjer je 
prevzel pobu do za organi za cijo poho dov, predvsem po tu hinj skih plani nah. V srednji šoli je spoznal tudi svojo 
življenj sko so potni co Neži ko, s katero sta se po roci la 
leta 1961. 

Leta 1962 je od šel na slu že nje obvezne ga voja ške­ga roka v Va ljevo in leto in pol vo ja šci ne je bi lo dovolj dol go, da je lahko razmi slil o vrednotah in usmeritvah v na dalj njem življe nju. Me njava okolja je po novno vzbu di la razi skovalni duh odkrivanja za njega novih vrst ži vih bi tij. In ker je imel ob se bi bolj odloc ne ga ko­le ga Tineta Rupni ka s Kalc, sta se dogovorila, da se po konca nem slu že nju vpi šeta na štu dij bi o lo gije. Zaradi šol, ki sta jih ime la, to ni bi lo ravno naj la žje, a ce Bo-žo prej za šo lo ni kakor ni imel po slu ha, pa je potem v krat kem zavzeto naštu di ral celotno gimna zijsko snov bi o lo gije in leta 1964 uspe šno opravil di ferenci al ni iz-pit ter se vpi sal na Bi otehni ško fakulteto Univerze v Ljub lja ni. 
Štu dij je kon cal v re dnem ro ku, med štu dijem pa je pri Bi o lo škem druš tvu v Ljub lja ni usta novil en tomo lo-ško sekcijo ter organi zi ral redne teden ske razi skovalne ekskurzije in me sec na pre davanja. Že kot štu dent je v so de lovanju z Goz darskim in šti tu tom vsa ke pocit ni ce vodil terenske razi skave popi sa vegetacijskih gozdnih združb na Ko cevskem in Go renjskem, kar ka že na nje­govo širino poz navanja ži vega sveta. Kot na darje ne ga štu den ta ga je opa zil pro fesor zo o lo gije dr. Janez Ma-tja šic (do ma iz Kam ni ka), ki je na to postal nje gov men­tor, kasne je strokovni sode lavec in tudi dober prija telj. 
Septembra 1967 se je Bo žo Drovenik kot bi o log 
spe le o log hono rarno zapo slil na Inšti tu tu za razi sko­
vanje kra sa SA ZU v Po stojni, kjer je po ma gal Ego nu Pretnerju pri ra zi skovanju jam ske favne v Sloveniji. Pretner ga je vpe ljal v skriv no sti jam skega življe nja in mu raz ši ril ob zorje razi skav na jam ski svet in tam ži ve-ce hro šce. 
Pod men torstvom akad. dr. Ma tja ši ca je leta 1970 di plo mi ral z na lo go Kre ši ci Me ni ne pla ni ne in po stal profesor bi o lo gije. Leta 1972 se je kot asi stent bi o log iz Po stojne slu žbe no pre se lil v Ljub lja no, na Bi o lo ški in šti tut SA ZU, kjer sta leta 1975 z men torjem akad. Ma tja ši cem po stala so de lavca. Leta 1978 je na Od­del ku za bi o lo gijo Bi otehni ške fa kultete Univerze v Ljub lja ni pod nje govim men torstvom tu di dok toriral s temo Ce notske, eko lo ške in fe no lo ške razi skave kara-bi dov (Ca rabi dae - Co le optera) v ne katerih mra zi šcih Trnovskega goz da (Smre cje, Smre kova dra ga). Kre ši ci (rod Ca rabus) so bi li Bo ževa glav na ra zi skovalna sku-pi na, zato je zbiral material s cele ga sveta in ustvaril pregledno zbirko hrošcev. Pre u ceval jih je ta ko v Slo­veniji kot tu di na šir šem bal kanskem ob mo cju, vse do Gr cije. S prija telji Ot tom Krätschmerjem, Man fredom Döberlom, He in zom Peksom se je vec krat po dal na da ljše ekskurzije razi skovanja fav ne hro šcev nek da nje Ju go slavije, Gr cije in Tur cije. Nova odkritja je s ko le­gi vestno objavljal, je pa v njegovih zapi skih ostalo še marsi kaj nepoveda ne ga. 
Med svo jim ra zi skovalnim de lom je opravil vec kot 700 ra zi skovalnih te renskih ekskurzij po Sloveniji (v 

Al pe, na Kum ljan sko, Kocevsko in Snež nik, v do li ne So ce, Kolpe, Mirne, Mu re, Drave in Save, po Krasu, 
Be li kraji ni, Koroški, Štajerski in predvsem po njegovi 
do ma ci Go renjski), nek da nji Ju go slaviji (Hrvaška: Gor-ski Kotar, Pli tvi ce, Vele bit, Bi o kovo, Dal ma cija; Bo sna in Herce govi na: Grmec, Ig man, Pe ruci ca, Tre skavi ca, Prenj; Crna go ra: Ca kor, Durmitor, Prokletije; Sr bija: Murteni ca, Ko pa o nik, Rav na go ra; Ma kedo nija: Bistra, Oso govske pla ni ne, Ga li ci ca, Pe li ster, Kajmak ca lan, Šarpla ni na) ter v tu ji ni (Av strija, Nem cija, Švi ca, Mad-žarska, Gr cija, Tur cija, Ki tajska idr.). Nje govi po dat ki 
so delo ma zbrani v podat kovni zbirki FloVegSi Bio lo-
škega in šti tu ta Jovana Had žija ZRC SA ZU, veli ko pa jih 
je ostalo še v rokopi sni obliki v njegovih osebnih zapi­skih. V inšti tut sko bazo FloVegSi je vnesel prek 3000 
po pi sov z vec kot 6100 po dat ki o 1350 rastlin skih vr­stah in okrog 9000 po dat kov o 1470 vrstah hro šcev, ki jih je zbral v ob sež ni en tomolo ški zbirki. Ta ob se ga okrog 160 en tomo lo ških ška tel z vec sto ti soc oseb ki hrošcev, ki jih je sam pre pa riral, in so ve ci na shra nje­
ni v entomolo ški zbirki Prirodo slov ne ga muze ja Slove­nije, manjši del zbirke pa je ohranjen na Bio lo škem 
in šti tu tu ZRC SA ZU. Nje govi po dat ki se na na šajo na vsaj 800 opravlje nih te renskih dni na vec kot 1000 razlic nih na haja li šcih po Sloveniji in dru god. 
Pri svojem znanstveno razi skovalnem delu se je ne­ne hno izkazoval s števil ni mi objavami, predavanji do-ma in v tuji ni ter organi zi rani mi strokovni mi ekskurzi­ja mi in raz stavami. Leta 1980 je bil iz voljen v na ziv znan stveni sodelavec, leta 1986 v višji znanstveni so-de lavec in leta 1991 je postal znanstveni svetnik ZRC 
SAZU. V letih od 1994 do 1999 ter od 2004 do svo je upo koji tve 30. novembra 2005 je bil clan Znan stvene­ga sveta BIJH ZRC SA ZU. Leta 1999 je pre jel naj vi šje priz na nje zla ti znak ZRC SA ZU za iz dajo mo no grafije 
Ca talo gus fa u nae: Ca rabi den der Balkanländer. Co le­optera. Ca rabi dae, ki sta jo izdala skupaj s kole gom in 
za lož ni kom He in zom Peksom. So de loval je še pri treh strokovno-znan stvenih mo no grafijah. 
Nje gova bi bli o grafija ob se ga vec kot 150 enot, to je znanstvenih in strokovnih prispev kov, samo stojnih 
po glavij v mo nografskih pu bli kacijah, pi sal pa je tu di po lju dne pri spev ke v raz lic nih ob ci lih. Bo žo je bil od prt clovek, vedno na vo ljo za so de lova­
nje in mentorstvo, tako z drugi mi razi skovalci kot tudi z lju bi teljski mi zbiralci. Bil je mentor ali somen tor števil­nim razi skovalcem in mladim razi skovalkam v Sloveniji 
in po nek da nji Ju go slaviji. Ob sež no zna nje tu jih je zi kov (nem šci na, ita lijan šci na, fran co šci na, sr bo hrvašci­na) mu je od pi ralo vra ta so de lovanja ši rom po Evro pi. Ude le ževal se je in ak tiv no so de loval s pre davanji ali vode ni mi ekskurzija mi na sre ca njih av strijskega in ko­
roškega entomolo škega društva v Celovcu, zborovanj 
nem ških (bavarskih, hes sen ških) in ce škoslovaških ter 
ita lijan skih entomo lo gov. Simpo zijev takrat ni bilo na 
pretek, zato so ta sre ca nja omo go ca la izme njavo idej in zna nja v med na rodnem pro storu. Že leta 1974 sta skupaj z Ja nom Carne lut tijem, ki je ta krat pred se doval 
entomo lo škemu društvu, organi zi rala prvo zborovanje 
entomo lo gov so sed njih de žel v Ljubljani, ki je v na sled-
njih letih postalo tra di ci o nal no. 
Bo žo je bil men tor mno gim bi o lo gom (en tomo lo-gom) v Sloveniji, a tu di po dru gih re pu bli kah nek da nje Ju go slavije bi sko raj v vsa ki na šli ne koga, ki mu je ne­se bic no in men torsko po ma gal. 
Kot evropsko priznan entomo log je bil spoštovan ta­ko med doma ci mi kot tu ji mi stro kovnja ki. Bil je še ra zi­skovalec sta rega kova, vajen dru gacnih de lovnih po go-jev, za to se je težko privadil na nov na cin ra zi skovanja, to je projek tne ga dela, ki je po letu 1998 oz. 2003 po staja lo vedno bolj uveljavlje no in nujno za prido bi-vanje sredstev za ohranja nje inšti tut skega razi skoval­ne ga dela. Ce prav je Bo žo vodil pre ne kateri pro jekt, je hkra ti pogrešal razi skovalno svobo do in konti nu i teto razi skav, ki jo je v preteklo sti omo go cal na cin fi nan ci­ranja v sklopu teme ljnih razi skav oz. kasne je teme ljne­ga razi skovalnega pro grama Flo ristic ne, vegetacijske in fav ni stic ne razi skave Slovenije in so sed njih ob mo­cij. Bil je so de lavec v številnih znan stvenih in stro kov­nih aplikativ nih razi skovalnih projek tih ter soavtor 28 pri tem na stalih po rocil, ela bo ratov in štu dij. 

Hi tel je ra zi skovati in iska ti nove vrste v favni hro-šcev Slovenije, predvsem kre ši cev, za to je bil ve cji del nje govih ra zi skav usmerjen v ži valstvo jam skega in gorskega sveta. Poleg te ga je se stavljal zo o geo grafske karte o razširje no sti po sa mez nih vrst hro šcev v Slove­niji, ure jal je kartoteko jugo slovanskih kre ši cev in ri­sal are al ne karte vrst, zaradi cesar je pre gledal ve li ko mu zej skih in zase bnih entomo lo ških zbirk. Za znanost je opi sal tri nove vrste jam skih hro šcev, ene ga mrhar­ja (Oryotus radu hen sis Drovenik, Mlej nik & Mo ravec, 1995) in dva kre ši ca Orotrechus slapni ki Drovenik, 357 Mlej nik & Mo ravec, 1997, in Anop hthal mus kamni ken-sis Drovenik, 1987. Sled nje mu je opi sal še pod vrsto Anop hthal mus kamni kensis tonklii Drovenik, 1989, 


po i me novano po entomo lo gu (metu ljarju), so de lavcu in prija telju Pet ru Tonkliju. Se dem takso nov (vrst in pod vrst) no si nje govo ime ter en po drod z 9 vrstami, 
kar je tu di odraz spoš tovanja do njegove osebno sti. 
Veli ko casa je bil brez te hnic ne pod po re in je ve ci no 
na brane ga materia la prepa riral sam, tudi doma. Do-
ma je imel ve li ko podpo ro v že ni Ne ži ki, nje gov dom pa je bil od prt tu di za nas, saj smo ga ob raz lic nih pri­lož no stih obi skovali tu di še po tem, ko je že uži val za­slu žen po koj (od leta 2008). Bo žo je bil ak ti ven tu di takrat, še ve dno se je vra cal na in šti tut in ure jal zbirko ter so deloval pri pri pravi gradiv o ril ckarjih (Co le opte­ra: Curcu li o ni dae), ki pa še ca kajo na do konca nje in 
objavo. 
Dru­ge­de­jav­no­sti 

Razen kljuc ne vlo ge, ki jo je imel pri usta novi tvi Ja­marskega druš tva Kam nik (1977) ter pri usta novi tvi, vode nju in delu Slovenskega entomo lo škega društva Štefana Mi chelija, je ak tiv no so de loval še v števil nih drugih druš tvih, kot npr. v Ju go slovanskem en tomo­loškem društvu, Prirodo slov nem društvu Slovenije, Botanic nem druš tvu Slovenije, medna rodnem pri rodo­slov nem druš tvu Clu si us (In terna ti o na le Clu si us-For­schungs Ge sell schaft s se de žem v Güssingu, Av strija) ter v Društvu ljubi teljev starodo bni kov v Kamni ku. V vseh druš tvih je bil ak tiv ni clan, organi zi ral ali ude le­ževal se je druš tvenih pri redi tev, sode loval s stro kovni-mi predavanji ali pri vode nju in organi za ciji strokovnih ekskurzij. 
Med leti 1998 in 2014 je bil clan ure dni škega od­
bo ra Kamni škega zborni ka, odgovoren za naravoslov­
ne vse bi ne. Nje govo uspe šno sode lovanje na po drocju 
na ravoslovja se je izkazovalo v objavi osmih naravo­
slov nih raz prav, kjer je obrav naval pred vsem fav no hrošcev Kam ni ka in nje gove okoli ce (Kam ni ške Al pe, Me ni na pla ni na idr.), kot ure dnik pa je pri tegnil k ob-
javi števil ne druge naravoslovce in tehtno poma gal pri strokovni preso ji in objavi razprav v Kamni škem zbor­ni ku. 
Rekrea cijsko je igral od boj ko, sprva (v osem de set-ih letih) v Ljub lja ni v eki pi pre davateljev in ra ziskoval­cev Bi otehni ške fa kultete, kasne je v eki pi so de lavcev z Bi o lo škega in šti tu ta (v devetde setih letih) in zad njih dvajset let do 2015 v rekrea cijski ekipi Špelce v Kam­ni ku. Po upokoji tvi se je pri družil že ni Ne ži ki in pel v pevskem zbo ru Društva upo kojen cev Kam nik. 
Žal se mu je v zad njem letu zdravje hi tro slab ša lo in tako se je 12. maja 2020, malo po dopol nje nem 80. letu starosti, od nas poslovil. Njegovo delo je pusti lo ne iz brisen pe cat v slovenski in svetovni zna no sti, za to se bo njegovo ime za vedno ohranja lo v števil nih ob-javah ter v ime nih iz branih dro bnih ži valic, hro šcev, ki jim je po svetil svo je življenj sko po slan stvo. 
Vi ri 

Tatja na DROVE NIK CA LIC, 2010: Sedem desetletij dr. Boži darja Droveni ka. 
V: Kamni ški zbornik XX. 325–330. Letopis SA ZU 18–47, 1968–1996. Ja sna PA LADIN, 2012: V svetu ti soc ih hro šcev. V: Gorenj ski glas, 7. 12. 
2012. 

Alja PIR NAT, 2021: V spomin: Dr. Boži dar Drovenik (1940–2020). V: Trdoživ X (1). 42–43. 
Poroci lo o de lu, ZRC SA ZU, 1997–2008. Ani ta VOŠ NJAK, 2012: Pol sto letja na pre ži za vec kot mi lijon om hro šcev. V: Dnev nik, 27. 12. 2012. 
Aljo ša Pirnat in Bran ko Vreš 
358 
Dr.­Bo­ži­dar­Dro­ve­nik­in­Ja­mar­ski­klub­Kam­nik 
Prvi stik kam ni ških ja marjev z Bo žem je bil na usta­novnem zbo ru Jamarskega klu ba Kam nik 19. ja nu arja 1977. Postal je usta novni clan na še ga klu ba in pove­zovalni clen med na mi in ta ko ime novani mi že lez ni-carji, ja marji Ja marskega druš tva Že lez ni car, ka terega clan je tu di bil. Kot iz kušen ja mar in odli cen bi o spe­leolog, ki se je znanstveno speci a li zi ral na jamske hro-šce, nam je naj prej po ma gal pri osnovah ja marstva, že kar kma lu pa nam je po kazal tu di prve jam ske hro šce iz zbirke hro šcev Bi o lo škega in šti tu ta Jovana Had žija ZRC SAZU v Ljub lja ni, kjer je slu žboval. S tem nam je pribli žal tu di ži vi svet pod zem lja in na še ja marstvo je do bi lo novo dimen zijo – bio spe le o lo gijo. Najprej smo za ce li po stavlja ti pa sti v oko li ških ja mah in se se zna­nja ti z jam sko favno, potem pa sta sle di la od kritje Kamni ške ja me in za cetek veclet nih si stema tic nih bio spe le o lo ških ra zi skav pod Bo ževim men torstvom. Že po prvem pre gledu pa sti v Kam ni ški ja mi (18. 07. 1982) smo bi li vsi ze lo prijetno pre se ne ce ni in še bolj navdu še ni. Bo žo je ze lo hi tro ugotovil, da smo verjetno ujeli vsaj 2 novi vrsti hro šcev. V na sled njih dveh letih smo me sec no preverja li pa sti, evi den ti rali vse ujete ali kako drugace opa že ne ži vali ter me rili ne katere fizi kal­ne la stno sti (tempe ratu ra zraka in tal, re la tiv na vlaž­nost zra ka) v raz lic nih de lih ja me. V zim skih me se cih je bilo obi skovanje ja me pre cej ote že no. Pri vsa kokrat­nem pre gledu pa sti smo na tan cno pre gleda li ulovlje ne ži vali, za be le ži li po sa mez ne vrste ter nji hovo števil cno po javlja nje v po sa mez ni pa sti (Sla pnik 1987, 1987a). Za nadalj nje takso nom ske razi skave smo izoli rane pri­merke hrošcev iz roci li Bo žu, ki je v pri spev ku (Drovenik 1989) po dal opis kam ni škega brez okca (Ap ha e no pi-di us kamni kensis), nove vrste hrošcev, naj de nih le v Kamni ški ja mi. Hro šcki, ime novani po me stu Kam nik, so pravi ve li kani med jam ski mi hro šci, v dol ži no me ri­jo preko 1 cm. So strogo endem na vrsta, najde ni le v Kamni ški ja mi. Da je bi lo odkritje re snic no ta ko sen-za ci o nal no, pri ca nji hova upo do bi tev na poš tni znam­ki, ki jo je iz dala slovenska poš ta v se riji, po svece ni pod ze melj skim ži valim. Pod Bo ževim men torstvom smo postavlja li pasti še v številnih novoodkritih jamah v sre do gorju in vi so kogorju Kam ni ško-Savinj skih Alp. 
Vi ri 
Bo ži dar DROVE NIK, 1984: Uspešno ra zi skovalno delo kam ni ških ja marjev. 
V: Kamni ški ob can, 8. ok tober. 
-- 1987: Ei ne neue art der Gat tung Ap ha e no pi di us Mul ler, 1913 (Co leoptera Ca rabi dae). V: Ent. Ze it schrift, 97(5). 49–57. -- -- 1987: Hrošci Kam ni ške ja me. Kam ni ška ja ma. V: Bil ten ob 10. oblet ni ci 
od kritja Kam ni ške ja me. 17–18. -- -- 1987: Jam ski hrošc ime novan po Kam ni ku. V: Kamni ški ob can, 23. april. -- -- 1988: Jam ski in slepi hro šci Kam ni ško-Savinj skih Alp. V: Naše jame, 
29. 31–37. 
-- -- 1989: Ei ne neue Un terart aus der Gat tung Ap ha e no pi di us aus dem Be-reich der Savinj ske Al pe. V: En tomolo gis che Ze it schrift, 99(6). 68–71. -- -- 1993: Pred stavi tev Kam ni ka na poš tni znam ki. Ob izi du serije Jam sko 
ži valstvo. V: Kamni ški ob can, 9. september. Rajko SLAPNIK, 1982: Bi o lo ške ra zi skave Kam ni ške ja me. V: Glo bi ne Go­renj ske: in forma tiv no gla si lo DZRJ Kranj. 56–60. 
-- -- 1987: Fav ni stic ne in eko lo ške ra zi skave v Kam ni ški ja mi. V: Kamni ška 
ja ma. Kamnik: Ja marski klub Kam nik. 15–18. -- -- 1987a: Ka ko živijo pravi podzem ni hro šci. V: Kamni ška jama. Kamnik: Ja marski klub Kam nik. 19–21. 
-- -- 1996: Krono lo ški pre gled bi o lo ških ra zi skovanj v ja mah Kam ni ško-Sa­vinj skih Alp v okvi ru Ja marskega kluba Kam nik. V: Kamni ški zbornik 13. 106–109. 
-- -- 2019: Bi o spe leo lo ške ra zi skave – ži vi svet Kam ni ške ja me. V: Kamni ška ja ma : 40 let po od kritju.  Kam nik: Ja marski klub Kam nik. 43–48. 
Rajko Sla pnik 


359 


Foto: Rudi Kotnik 
360 
Mi­ra­Pa­pež1 Po­djel­še­2,­Kam­nik mira.papez1@gmail.com 

20­let­de­lo­va­nja­Klu­ba­gor­skih­te­ka­cev­Pa­pež­(KGT­Pa­pež) 
Leta 2001 je Du šan Pa pež ustanovil Klub gorskih te kacev Papež, ki uspe šno de lu je že 20 let. Pre dno stna na lo ga klu ba je trenersko de lo z mla di mi in osta li mi cla ni. Se zo ni 2020 in 2021 je okrni la pan de mija covid-19. Sku paj z dru ži no in pro stovoljci je bil odli cen organi za tor pri redi tev in te kem v gorskih te kih: Grin to-vec (2001–2019), Sv. Pri mož (2002–2021), svetovne ga (2010) in evrop skega (2017) prvenstva na Ve li ko pla ni no, Tekaškega po kala ob ci ne Kam nik (2012–2019), Zim ske li ge (2015–2019), priredi tev ob ogle du fil mov, do brodel nih ak cij. Ob tem so po sne li him ni in šti ri do kumen tarne fil me. Ti pri cajo o veli ci ni športnih priredi tev, kjer je so de lovalo pre ko 400 pro stovoljcev: stro kov­nih, pre da nih in src nih. Odlic no iz pe lja ne pri redi tve, ki bo do z zla ti mi crkami za pi sa ne v zgo dovi no, so pre rasle v gorskoteka­ški praz nik ce le doli ne, dr žave, sveta. KGT Pa pež je z vrhun sko organi za cijo in do sež ki športni kov po no sno po ne sel ime Kam ni­ka, Veli ke pla ni ne in Grin tovca ši rom sveta. Kljuc ne be se de: Klub gorskih te kacev Pa pež – 20 let, gorski tek, tek na Grintovec, svetovno in evropsko prvenstvo na Veli ko pla ni no, trenersko de lo, priz na nja organi za torju in te kacem, pro-stovoljci, Du šan Pa pež 
Du šan Pa pež fo unded the Mo untain Run ners’ Club Pa pež in 2001, which has now be en ope rating successfully for 20 years. The priority of the club is co a ching young pe o ple. The 2020–2021 se a son was cut short by the Covid-19 pan de mic. Together with his family and vo lun teers, the Papež organi sed several events and competi ti ons in mo untain run ning: Grin tovec (2001–2019), Sv. Pri mož (2002–2021), World Champi onship (2010) and Eu rope an Champi onships (2017) on Ve li ka pla ni na, Cross-Country Cup of the Municipality of Kam nik (2012–2019), Winter Le a gue (2015–2019), film-watching events, charity events. Four documen taries were made about these sporting events, in which over 400 volun teers took part. These well-orga­ni sed events have grown in to a mountain-run ning holiday of the whole valley, the country, and in de ed the world. With its excel­lent organi sa ti on and achi evements of athletes, the Mo untain Runners’ Club Pa pež proudly pro moted Kam nik, Ve li ka pla ni na and Grin tovec around the world. Key words: Mo untain Run ners’ Club Pa pež – 20 years, mo­untain run ning, Grin tovec run, World and Eu rope an Champi on-ships on Veli ka Plani na, coa ching work, awards to the organi ser and run ners, vo lun teers, Du šan Pa pež 
Leta 2001 je Du šan Pa pež na po bu do kam ni ških gorskih te kacev (Metod Moc nik, La do in Ivan Urh, To-mo Petek, Zdravko Volkar, Sebastjan Zarnik, Matej Krebs) usta novil Klub gorskih te kacev Pa pež (KGT Pa-pež) in prevzel tu di organi za cijo teka na Grin tovec. V Osnov ni šo li Stra nje zac ne de lovati sek cija dec kov in de klic pod vod stvom tre nerja Iva na Urha. V de lo klu ba 
 oojajiiarairailjialoga 
jezika. 

Žig – markacija 
se ak tivno vklju ci tu di Mi ra Papež. V sta tu tu so si po-
leg predno stih nalog zada li tudi organi za cijo priredi tev 
in se vcla ni li v AZS. 
V Kamni škem ob ca nu je Metod Moc nik (2001) za pi-sal: »Pa pež vzel uso do v svo je ro ke. Ce se naj de po sa­mez nik, ki je pri pravljen na me ni ti de nar in cas v de jav­nost, ki je povsem amaterska, zdrava v obeh pogledih, je vsekakor vredno omembe v lokalnem štirinajstdnev­ni ku. In novo športno druš tvo Klub gorskih te kacev Pa­pež si to vse kakor za slu ži. Po za tonu AK Kam nik je to sploh edi na te kaška sre di na v ob ci ni Kam nik, po tej pla ti je Kam nik ca pljal da lec v oza dju.« 
Klub je poskr bel za prepoz navno športno opremo v sivo-rume ni kombi na ciji. Na tekmi so bili dobro pre­poz navni, tu di s svo ji mi do sež ki. 2002 je Ni ko Sla na v Športu mla dih zapi sal, da so »Pa pe ževi ru men cki zav­ze li smle dni ški grad.« 
2015 je bi lo pre ko 50 ak tiv nih te kacev, 2021. se clan stvo poveca na 126. Ob kon cu leta je potekal ob­cni zbor (pre gled sezo ne, na crti za pri hod nje, po de li tev na grad in priz nanj naj bo ljšim, dru ža bno sre ca nje). 
Predno stna nalo ga kluba je bilo trenersko delo z mla di mi in osta li mi cla ni. Ak tivno se je vklju cil tu di v organiza cijo gorskih te kov in sprem ljajo cih pri redi tev. Svoje delovanje so nad gradi li s film sko, glas be no in razstavno dejavnostjo. Bil je tudi dona tor. Za svoje 

361 





Du šan Pa pež (prvi z desne), vo dja re prezen tance na evrop­skem prvenstvu 2016 v Ita liji 
nad vse uspe šno de lo so cla ni klu ba pre je li števil na 
priz na nja kot organi za torji in športni ki. Od ustanovi tve je tajni ška, blagajni ška, novi narsko in vodi teljsko de-
lo opravlja la Mi ra Papež, ka sne je se je pri druži la še Špe la Pa pež Zam ljen. Du šan Pa pež je bil 2015–2019 
predse dnik Športne zveze Kamnik. 2018 je postal 
predse dnik Zdru že nja za gorske teke. Bil je tu di vec­
krat ni vodja slovenske reprezen tan ce na svetovnem in evropskem prvenstvu. 
Tre­ner­sko­de­lo­z­mla­di­mi 
Cilj trenerskega dela z mladi mi je bilo kvali tetno 
preživlja nje pro stega ca sa, dru že nje, pri do bi vanje te­
kaškega znanja, kondi cije, disci pli ne. Trenin gi so pote­kali dvakrat teden sko v telovadni ci OŠ Stranje za naj­mlaj še, za starejše katego rije pa po dogovoru. Sekcijo 
dec kov in de klic v OŠ Stra nje je ve stno tre ni ral Ivan Urh. 
Najmlaj ši so se ude le ževali te kem rekrea tiv ne ga zna caja. V Av strijo je pe ljal cel av tobus te kacev klu ba v sprem stvu tre nerjev in star šev. Leta 2009 so na Co ca-co la la u fu rumen cki po brali kar de set po kalov, KGT Pa-pež pa je bil tretji naj števil cnejši klub na tek mi s 450 tekmovalci. Naj mlaj ši te kac ci ci ban je bil Nik Potokar. 
Starejši dec ki in de kli ce so se ude le ževali po kalnih tekem in dr žavnih prvenstev, mla din ci in mla din ke pa tu di evrop skih in svetovnih prvenstev. 
Mla di nec Uroš To mec z Bre zij nad Kam ni kom je leta 
2003 pri ne sel eki pno zla to s SP na Alja ski. 
Metod Moc nik je v Kam ni škem ob ca nu za pi sal: »Ob pri ho du na Brnik so do ži veli ne po za ben spre jem. Prišla je stranj ska god ba na sta rinska pi ha la in ubra­la ne kaj slovenskih po skocnic. Tu di plan šar Peter je prišel po ca kat svo je iz kra ljestva pla nin, na ših Grin­tovcev. Ta ko je, ce pri de do mov pravi zma govalec in preprost športnik.« 
Ude le žen ci evrop skega prvenstva: Ti ne Hab jan 2016, Nejc Ur šic, Rok Su šnik, Ti ne Hab jan 2017, Nejc Uršic, Do men Av belj 2018, udele žen ci svetovne ga pr-venstva: Uroš Tomec 2003, Ti ne Hab jan in Nejc Ur šic 2017. Uvr šca li so se v prvo polovi co naj bo ljših. Bi li so prejem ni ki priz nanj na ob cin skem, dr žavnem in sve­tovnem nivoju, dose gali so katego riza cije mladin skega razreda. 
Vsa ko leto so se udele ževali tu di te kaških ta bo rov 362 v okvi ru Zdru že nja za gorske teke in klub skih pri prav 
Ivan Urh s te kaci in star ši 

(Vojsko, Me du lin, Ma la pla ni na, Pla ni ca, Po klju ka, Ro­vinj). 
2013 se je za cel av tobus te kacev in tre nerjev ude­le ži lo pri prav v Me du li nu, kjer so tre nerji opravlja li še de lo kuharjev. 
Uspe šni in pre da ni tre nerji so bi li: Ivan Urh, Se bas-tjan Zarnik, Kle men Jan ša, Mi ran Škrtic, Ma tevž Škr­tic, Špe la Pa pež, Do men Zu pan, Karmen in Su za na Orehek, Tu go Križ nar, Tja ša in Nejc Ur šic. 
Klub je privabil tudi starše, saj so postali stalni sprem ljevalci na tek mah, ne kateri tu di sa mi te kaci. Tako so števil ne dru ži ne pre življa le dneve na tekmah, kjer so se tka le dru žin ske in tu di prija teljske ve zi. 
KGT­PA­PEŽ­–­or­ga­ni­za­tor­pri­re­di­tev­in­te­kem Gor­ski­tek­na­Grin­to­vec 
Tek na Grintovec se je rodil iz zane se nja ških besed po djet ni ka Du ša na Pa pe ža. Cla ni AO Men geš so ga or-gani zi rali v letih 1996–1998. KGT Pa pež ga je organi­zi ral v letih 2001–2019. Leta 2010 in 2017 sta te ka odpa dla zaradi organi za cije svetovne ga in evropskega prvenstva. 

Prostovoljci na vrhu Grin tovca 
Ekstremni gorski tek je pre ho dil vse fa ze raz voja iz jem ne športne pri redi tve: rodil se je kot iz ziv, odra-šcal kot slovenski gorsko-te kaški praz nik, kot tek ma za Po kal Slovenije in dr žavno prvenstvo ter do zo rel v med na rodni tek (WMRA Grand Prix). Re korderja pro ge od Doma v Kamni ški Bistrici do vrha sta Novoze lan­dec Jo nathan Wyatt (1:15:43) in Ce hi nja Ana Pi chrto­va (1:31:50). 
Du šan Pa pež je kot glav ni spon zor res vseh 20 let dajal ve li ko denarja za te kace: kra lje vi šin ter kra lja in kralji co Grin tovca. Ekstremni tek je potekal po tra si rani in marki rani poti za cla ne in cla ni ce do vrha (9,6 km), mla din ci so ime li cilj na Ko krskem se dlu (5,9 km), za otroške katego rije so bile krajše proge. V letih 1996– 2013 je bil start pri Domu v Kamni ški Bistrici, 2014– 2019 pa na Pik nik cen tru pri Jurju. Leta 2011 in 2019 je bil cilj zaradi slabe ga vreme na na Kokrskem sedlu. Proga je bi la od 2005–2019 ne preki nje no ozna ce na z 


rume nim trakom, kar je pose bno odmevalo v svetu. Za trasi ranje so porabi li 160 km tra ku. 
Za popravi lo proge so vsa leta skrbe li markaci sti Pla nin skega društva Kam nik. Ca so me rilci so pre ko ra­dijske postaje gorskih reševalcev posredovali rezul tate v doli no (vsa leta Mi ra Rifl, Bo go Bajc), 2016 uvedejo še elektronsko merje nje ca sov. Zaradi varno sti je bil li mit ni cas dve uri in pol. Varnost so za gotavlja li ga­sil ci, gorski re ševalci, zdrav ni ki, cla ni Ci vil ne za šci te. Zad nja leta je bilo vzpostavlje no reševanje s pomo-cjo he li kopterja. V ve li ko zadovoljstvo organi za torja in vseh po moc ni kov ni bi lo no be ne huj še ne srece. Prevoz opreme je bil organi zi ran do Kokrskega sedla, kjer so tekaci prevze li opre mo. 
Do ping kontrola je bila izvede na v letih 2009–2016, rezul tati so bili negativ ni. Prve startne števil ke je seši-la in poti skala Mi ra Papež, zad nje so bi le opremlje ne s ci pi. Vse okrep cevalni ce je bilo potrebno opre mi ti že do ma (vo da, ko zarci, sa dje, co kola da, na pit ki, ro zi ne, energijske plo šci ce, go bi ce). 


Pri tovorni žic ni ci je bi la prva okrep cevalni ca. Vse potrebno za okrep cevalni ci Pri klop ci in Klo buk so zno­si li na ramah iz doli ne. Od Kokrskega sedla so nosi li do okrepcevalnic: od cep za Koc no, pod vrhom Grin-tovca in na vrhu. Nosi li so gorski reševalci, poho dni­ki, navija ci, ce lotne dru ži ne, spon zorji. Pod vrhom je v navija škem vzdu šju de lovala okrep cevalni ca Zad nja 
šan sa. Ime li so bogat denarni sklad za najbo ljših 15 mo-
ških in 7 žensk in prak tic ne na grade za naj bo ljše tri v 
vsa ki ka tego riji. Na grade so bile tudi umet ni ški iz del ki 
tekacev in pro stovoljcev. V sklad so pri spevali števil ni 
spon zorji, dona torji, gene ralni sponzor je bilo vsa leta 
po djetje Av toli carstvo in av tokleparstvo Papež. O te kih so pi sa li in po roca li raz lic ni me diji. Po sne li so tu di do-kumen tarna fil ma, pri pravi li raz stavo in iz da li spo min-
ski ko le dar. 
363 


2019­–­20.­gor­ski­tek,­zad­nji­v­or­ga­ni­za­ci­ji­KGT­Pa­pež,­za­ra­di­vre­men­skih­ra­zmer­le­do­Ko­kr­ske­ga­se­dla­…­kot­bi­jo­ka­lo­ne­bo­… 
Teklo je 280 tekacev iz 14 dr žav, med nji mi 37 iz KGT Papež, vsi so se že le li ne kako poslovi ti od te ka. Med nji mi kralj in kra lji ca Grin tovca Lu ka Kovacic in Moj ca Ko li gar in naj mlaj ši te kac Tim Zam ljen, vnuk or-gani za torja. 
Z 20. iz vedbo teka se je kon cal del zgo dovi ne gor­skega teka. Zaklju ci la se je iz jem na zgod ba o te kih na Grin tovec: src na, pre da na, ne po za bna. 
Gor­ski­tek­k­Sv.­Pri­mo­žu 

Leta 2002 klub sprej me v okri lje organi za cijo 7. teka kot po moc organi za torje ma Iva nu in La du Urhu. Start vseh ka tego rij je bil pri Lov skem do mu (Do mu kraja nov) na Ve gradu. Proga je potekala po ce sti v dol­ži ni 4 km z vi šin sko raz li ko 400 m. Li mit ni cas je bil 40 minut. Slovesna razglasi tev rezul tatov je bila pri Lovskem do mu na Ve gradu ali pri cerkvi ci sv. Pri mo ža. Trasa te ka je bi la tu di del proge za evrop sko in svetov-no prvenstvo na Ve li ko pla ni no. 
Za­ni­mi­vo­sti­v­le­tih­2002–2021 

Mno žic na ude ležba pri ca o pri ljub lje no sti te ka. S Primo ža na pirhe, je bil na slov clan ka v Go renj skem glasu leta 2005. Tek je bil vedno zadnjo soboto v mar-cu, za to je veli kokrat sov pa dal z ve li konoc no so boto, kar se je ka za lo v bo gati po go sti tvi: vsa kega tekaca sta pri ca kala pirh in ko šcek poti ce, za kar je po skr be­

Pro­sto­vo­ljci,­pri­ja­te­lji­Grin­tov­ca 
Teki na Grintovec niso bili samo športna priredi tev, 
bi li so so ži tje športa in kul tu re, pred vsem pa clovec­
no sti, preda no sti in prija teljstva. Pome ni li so pravi 
praz nik do li ne s po se bnim vzdu šjem do mac no sti. Za 
organi za cijo vrhun ske priredi tve je skrbe lo preko 200 
prostovoljcev: zve stih, src nih, stro kovnih. 
Grin­tov­ški­te­ki­so­bi­li­eno­ve­li­ko­sr­ce 
Grin tovški teki so bili pozna ni tudi po pose bnih po­de li tvah in razglasi tvah rezul tatov v doli ni, nabi tih s custvi. Dol go letna vo di telji ca je bi la Mi ra Papež, ka­sne je Bar ba ra Bo žic. Pri redi tev so po pestrili števil ni glas be ni ki, ansam bel Grintovci, za otvoritev je vsa le­ta skrbe la Stranjska godba s starimi glasbi li. Števil ni navija ci ob pro gi in glas harmoni ke so odmevali tja v osr cje go ra. Plan šarji s kravji mi zvon ci so bi li prava atrak cija. 
Mi ra Rifl je roc no iz de la la za hvale in priz na nja za vsa kega tekaca, po tek mi pa še s ka li grafsko pi savo za pi sa la re zul tat. Rde ca nit so bi le gorske cvetli ce in ži vali. 

So de lovali so tu di vnuc ki. 

364 Eritrej ska te kaca ca kata na priz na nje. 
Se bastjan Zarnik, re korder pro ge vseh 25 iz vedb 


Druži na Pa pež na po de li tvi priznanj 2019 
la Mi ra Papež. Leta 2004 in 2013 je te kace na ci lju prese netil sneg. 10. tek je postregel z novostjo: krat ka 
proga za najmlaj še za Pokal Calci ta, kjer se sponzor­
sko iz kaže po djetje Cal cit d. o. o. Rekorder da ljše pro-ge je bil Se bastjan Zarnik (15:42). Leta 2007 je tek priredi tev v po ca sti tev obcin skega praz ni ka. 2009. je bi lo raz pi sa nih vec ka tego rij, na stopi lo je re kordnih 189 te kacev. 2011. je bi lo 14 naj mlaj ših te kacev klu­ba na zma govalnih sto pnic kah. 2012. tek ma ve lja kot 
1. tekma za te kaški po kal (TPOK) (182 te kacev, 33 iz KGT Papež), leta 2015 je osmic zma gal re korder pro-ge Sebastjan Zarnik, Ivan Urh, organi za tor 20 te kov, je prejel umet ni ško sli ko z moti vom Sv. Pri mo ža. 
2016 prej me po se bno na grado naj starejši te kac, 77-let ni Mi ha Horvat. 2019 je bil tek uvr šcen v Po kal Slovenije za otroške in mladin ske katego rije. 2020 za­radi pande mije odpa de. 2021 je bil zaradi pande mije iz veden šele v maju. 25. jubi lej ni tek si je prido bil na­ziv eki pno dr žavno prvenstvo. Cla ni klu ba so bi li eki pni dr žavni prvaki, do bit ni ki sre bra in bro na. 
Ma­is­trov­tek­
1. Maistrov tek je 2004 organi zi ral La do Urh pod okriljem KGT Pa pež. Tek je bil po svecen ge ne ralu Ru-dol fu Ma istru. Start in cilj (14 km, 288 te kacev) je bil pri športnem parku Virtus v Šmarci. 
Te­ka­ški­po­kal­Ob­ci­ne­Kam­nik­(TPOK) 
Leta 2012 za ži vi TPOK, ki so ga usta novi li organi za­
torji tekaških tekem na Kamni škem. Sestavlja lo ga je 
se dem te kov: Gorski tek k Sv. Pri mo žu: organi za torja Ivan Urh in KGT Pa pež; Me kinj ski kros – Me mo rial Mi­ra Petka: organi za tor La do Kve der; Tek na Sta ri grad (2018–19), ob cin sko prvenstvo v gorskih te kih: orga­ni za tor Fran ci Kra mar; Gorski tek na Grin tovec: organi­za torja Du šan in Mi ra Papež; Ceš nji ški tek – Me mo rial Zdravka Berli ca: organi za torja Raj ko Jeglic in Kristjan Kropiv šek; Ve roni kin tek: organi za tor Fran ci Kra mar; Mi klav žev tek: organi za tor To mo Petek. 

Se stavi li so pose ben pravil nik tekmovanja. Prvotno 
je obse gal le clan ske katego rije, 2014 pa še otro ške, 
mla din ske in veteranske. Vsa ko leto v janu arju se je do leta 2019 razvrsti lo 
se dem za kljuc nih pri redi tev, v letih 2020–2021 so za­radi pan de mije kovida-19 tek me odpa dle. Zaklju cek je 

365 



vsa leta potekal v OŠ Stranje. V sedmih letih se je vseh 
tekem ude le ži lo pre ko 7000 do ma cih in tu jih te kacev. Najvecja ude le žba je bi la na grin tovških in praz nic nih Mi klav ževih te kih. Med otro ki sta bi la naj bolj obi ska-
na Veroni kin tek in Mekinj ski kros. Organi za tor vseh 
za kljuc nih pri redi tev je bil KGT Pa pež. Naj bo ljši trije 
so preje li pokale, organi za torji pa plakete, za katere 
je po skr bel Zavod za šport v ob ci ni. Ude le žen ce vseh sed mih te kov je ca kala po se bna na grada. 2016 je bil 
prejem nik posebne ga prizna nja gibal no ovirani Miha 
Potocnik. 
Zim­ska­li­ga­Sv.­Pri­mož 
Za organi za cijo zimske lige sta v letih 2009–2015 skr be la To maž in San dra Cu klja ti ob po mo ci Ma tja ža Šerkezija, ko je bil KGT Pa pež le do na tor. 2015 je li go prevzel v svoje okrilje. 2020–2021 je odpa dla zaradi pan de mije. 
Ma tjaž Šerkezi (2015) v Kamni škem ob ca nu: »In kaj sploh je zimska li ga? Vsa ko soboto se na Ve gra­du zbe re le po števi lo tekacev, ki vsak po svo jih mo ceh skušajo v naj krajšem ca su preteci pro go od Ve grada do Sv. Pri mo ža. Ta ko se dru ži mo 15 so bot v zna me nju 'švi ca', sme ha, mra za, pre kli nja nja klan cev in sre ce na vrhu. Cas si be le ži vsak te kac sam. Pri Pet ru v okrep­cevalni ci je vpi sna knji ga, ka mor vsak vpi še svoj re zul­tat, za ka tero vzorno skr bi Igor Al pner. An drej Je glic z že no Mi ha e lo vsa ko ligo do kumen ti ra na film ski trak, pridruži ta se nam kam ni ška fotografa: Marko Alpner, Kle men Udovc. Vsa ka iz vedba te ka je bi la te mat sko obarvana: kot do brodel ni, Mi klav žev, bo so no gi, noc ni tek ob pol ni lu ni, v ma skah … za klju cek pa pe ka šmor­na in po de li tev priz nanj. 
Kako je pre prosto, ce se vo lja, slo ga in spoš tovanje zdru žijo s kul tu ro, ljud skim obi cajem in športom v ve li­ko zadovoljstvo sode lu jo cih, dokazu je KGT Pa pež, ki je bil organi za tor do god ka.« 
KGT­Pa­pež­–­or­ga­ni­za­tor­sve­tov­ne­ga­pr­ven­stva­(SP)­v­gor­skih­te­kih­na­Ve­li­ko­planino­2010­in­2017­evrop­ske­ga­prvenstva­(EP) 
Sve­tov­no­pr­ven­stvo­

2009 je Pa pež spre jel kan di datu ro za organi za cijo 
26. svetovne ga prvenstva na Veli ko plani no. Takoj so 
se za cele pri prave, oblikovali smo organi za cijski od­bor. Potekale so raz lic ne de javno sti (pod pis po godb, novi narske konference, in tervju ji, obli kovanje pro gra-
ma, protokola, prido bi vanje dokumen tacije, logi sti ke, 
no ci tve, in forma cijski cen ter, protokol otvo ritve in za­kljuc ne slovesno sti, spre jem re prezen tanc, ogled pro-ge …). Ura dni lo gotip je bil pa stir z Ve li ke pla ni ne. 
Maja je v OŠ Stranje potekala priredi tev Veli ka pla­
ni na skozi cas, ki so jo te mat sko po sveti li edin stveni 
Veli ki pla ni ni in organi za ciji prvenstva. 

Ju lija so iz vedli 1. gorski tek na Ve li ko pla ni no, ge­
ne ralko in tekmo za izbor reprezen tan ce za SP. Se-
stavlja li so jo tu di cla ni klu ba: Luka Mi he lic, Se bastjan 
Zarnik, Gašper Bregar in Nejc Kuhar. Tek so posveti li 
spo mi nu na prija telja Jo žeta Urši ca. Bil je ve lik lju bi telj in ob cu dovalec Ve li ke pla ni ne. Pokale je po de li la že na Vi da, slovensko him no pa za pe la hci Karla. 
Start proge je bil pri OŠ Stranje. Potekala je po mar-ki rani poti mi mo cerkvi ce sv. Pri mo ža in Pa sjih pe cin do Ma le pla ni ne ter ci lja na Gra di šcu na Ve li ki pla ni ni (12 km, 1200 m vi šin ske raz li ke). Za mla din ce, cla ni-


366 Na li go po knji go na pu stno so boto 
ce ter mladin ke so bile proge krajše. Varnost je bila za-
u pa na cla nom druš tva GRS Kam nik, ga sil cem, cla nom ci vil ne za šci te in zdrav ni ški slu žbi. Pro go so si vec krat 
ogleda li tudi dele gati svetovne zveze in AZS. Popravi li so jo markaci sti PD Kamnik, prostovoljci pograbi li in ce lo zase ja li travo. V spomin na prvenstvo so jo opre-
mi li s ta bla mi z le din ski mi ime ni ob po mo ci Bo ja na 
Polla ka, gorskega reševalca in vo dni ka. 

Priredi tev je bi la tri dnev ni spek takel (2.–5. 9.): spre­jem re prezen tanc, kon gres WMRA, te hnic ni se stanek in ti skovna kon ferenca (Dom kul tu re Kamnik), ogled proge, otvoritvene in za kljuc ne slovesno sti (sre di šce Kamni ka), tek ma, te stenin ka za te kace in sprem ljeval­ce (igri šce OŠ Stra nje). 


Ob jubileju 


Velik lo gi stic ni za lo gaj je bi la tri dnev na na stani tev tekacev in sprem ljevalcev (hotel Ma lo grajski dvor, Go-sti šce Ja ne žic, Ce šnar, Re bernik, Pri pla nin skem orlu, Pri gam su, Kmec ki tu rizem Pavlin, Apartmaji Pa u la, Terme Snovik, GTC 902). 
Dan pred tekmo je bil ogled proge. Tudi logi sti ka ogledov in tek me je bi la ze lo za pletena. 
Slovesno otvoritev z mimo ho dom 42 reprezen tanc od Šut ne do Glav ne ga trga je pri ca kala nav du še na mno ži ca. Cla nek v športni reviji Eki pa je no sil po men-ljiv na slov V me gli se ni nih ce iz gu bil ... Pro ga je bi la od starta do cilja tra si rana z ru me nim trakom in oz na-ce na z oz na kami. Ob pro gi so bi le števil ne okrepceval­ni ce, na kljuc nih me stih gorski re ševalci, zdrav ni ki in cla ni ci vil ne za šci te. Potrebno je bi lo po skr beti za var-nost ne kaj ti soc ude le žen cev, a ni bi lo no be nih te žav. 
Svetovne ga prvenstva se je ude le ži lo 42 re prezen­tanc z vse ga sveta: 642 te kacev in sprem ljevalcev. Svetovni prvak in prvaki nja sta bi la Eri trejec Gasgashy in Av strijka An drea Mayr. Se bastjan Zarnik je bil 84., Gaš per Bre gar 97., Nejc Ku har 102. Na od prti tek mi sta zma gala Ema nu el Man zi in Mi ha e la Tu šar. 
Na slovesni razglasi tvi na Glavnem trgu so pode li­li me da lje naj bo ljšim te kacem in eki pam. Nav du še na nad iz vedbo sta bi la tu di žu pan An ton Smol ni kar ter predse dnik WMRA Gos sel li ni. 
Testenin ka je potekala na igri šcu OŠ Stra nje. Du šan Papež, di rektor pri redi tve: 
»Naše svetovno prvenstvo je bi lo v marsi cem iz jem­no. Že na dan tek movanja so na 'pa sta party' pre je li vsi te kaci sveta na ro ko napi sa na priz na nja in svo jo sli ko s ci lja. An sam bel Grin tovci je igral pol ko, na ka te­ro so ple sa li te kaci iz 42 dr žav. Slad kali so se z do bro­tami, ki so jih nape kle skrbne gospo di nje. Na razglasi­tvi so druž no pre pevali him no prvenstva ta ko Eri trej ci, Italija ni in Avstrijci. Tu di na Gra di šcu so ple sa li crni in be li, šopke iz planin skega cvetja so zmagovalci pone-sli v da ljno Afri ko. Števil ni te kaci z vse ga sveta so se nam še ka sne je za hvaljevali.« 
Evrop­sko­pr­ven­stvo­
Organi za cija ene najpo mem bnej ših atletskih prire­di tev v Sloveniji je bila zau pa na izkuše ne mu organi za­torju. Takoj po preje mu kandi da tu re v Italiji leta 2016 se je oblikoval organi za cijski odbor. Sestaja li smo se teden sko, me sec pred pri redi tvijo dnev no. V pri ca ko-
Sergej Bub ka pred ogle dom pro ge pri Pa pe ževih 
vanju evrop skega prvenstva so potekale raz lic ne de­javno sti (pod pis po god be, novi narske konference, in-
tervju ji, oblikovanje programa, protokola, prido bi vanje 
do kumen tacije …). Pro go so si ogle da li de le gati EA, 
med njimi tudi le genda atleti ke Sergej Bub ka. V OŠ Stranje je potekala priredi tev, kjer smo pred­
stavi li EP, spoz na li obi caje, ma skoto, prvic se je iz vaja-
la Te kaška him na. Razglasi li so tudi najbo ljše likovne in literarne pri­
spev ke ucencev kam ni ških osnov no šol cev na tecaja 
Veli ka pla ni na in gorski tek. 6.– 9. julija je Kamnik gostil 26 evropskih reprezen­tanc in njihovih spremljevalcev. Nastanje ni so bili v 
Termah Snovik, GTC 902, Harmo niji Men geš, go sti šcih 


367 



Slovenska re prezen tanca 

Repnik, Ja go dic, Ce šnar, Do ma ciji Vo dnik in Pri pla nin­skem orlu. Dan pred tek mo so si te kaci ogle da li pro go, v Eko Re sortu je bil te hnic ni se stanek za tre nerje in vodje ekip ter novi narska kon ferenca. Na Sta di o nu pri­
ja teljstva v Meki njah je potekala slovesna otvoritev z mi mo ho dom vseh 26 re prezen tanc. 
Pravljic nih se dem te kacev klu ba je oble klo sloven-ski re prezen tan cni dres (Ti ne Hab jan, Nejc Ur šic, Rok Su šnik, Mi ran Cvet, Gaš per Bregar, Luka Kovacic, Moj-ca Ko li gar). 
Otvo ritvi so pri sostvovali de le gati in cla ni EA, ca stni cla ni, biv ši in bo do ci organi za torji EP ter števil ni pri­
ja telji gorskega teka. Vse prisotne sta pozdravi la Du-
šan Pa pež, di rektor pri redi tve, in žu pan Marjan Ša rec. Slovenijo smo pred stavi li s ple som (Fol klorna sku pi na Kamnik, ma žo retke), glas bo (Me stna god ba Kam nik, 
Stranj ska godba, Auroras, Trio Smolni kar, bobnar An-
draž Ko rošec), s tra di cijo in iz roci lom Ve li ke pla ni ne (plan šarji, ma skota, ucenci OŠ Stra nje). Otvo ritvena slovesnost se je za klju ci la z dvi gom za stave EA. 
Edin stvena Ve li ka pla ni na je v svo je na rocje spre­je la 322 te kacev in te kacic ter vec ti soc navija cev in sprem ljevalcev. Na odprti tek mi (99 te kacev iz 9 dr žav) sta zma gala Ti motej Be can in Ja smi na Je lovšek. 
Slovesna pode li tev medalj, pokalov in priznanj je 
potekala v Eko Re sortu v Go di cu. Du šan Pa pež je po-u da ril, da brez vseh pro stovoljcev, dru ži ne, spon zorjev 368 prvenstvo ne bi bi lo ta ko vrhun sko. Evrop ski prvaki so 
bi li: mla din ka Nemka Li sa Oed, cla ni ca Švi carka Ma u-de Mathys, mla di nec Ro mun Ga briel Bu larda in clan Ita lijan Xavier Chevrier. Uvrsti tve slovenskih re prezen-tan tov, tekacev klu ba: Ti ne Habjan 41., Nejc Ur šic 42., Tine Hren 44., Rok Su šnik 48., Moj ca Ko li gar 46. Naj­
bo ljši Slovenec Miran Cvet je bil 21., Gašper Bregar 
30., Lu ka Kovacic 46. Vsak te kac je pre jel me da ljo in fotografijo svo je ga pri ho da skozi cilj ter priz na nje, na-pi sa no s ka li grafsko pi savo. Sode lovali so: Stranj ska god ba, Trio Smol ni kar, Dru žin ski trio Pla hut nik, ple sal­ka Vesna Drolc. Pa pež je pre dal za stavo EA na sled nje-mu organi za torju. Tekaci, sprem ljevalci ter organi za­torji so se dru ži li še na te stenin ki. 
Film­ska­in­glas­be­na­de­jav­nost­klu­ba 

Ob organi za ciji tekov so potekale vzporedne dejav-
no sti. Ta ko so ob SP in EP ter te kih na Grin tovec po-sne li šti ri do kumen tarne fil me in dve him ni. Fil mi so bi li pred vaja ni na za kljuc nih pri redi tvah v na bi to polni 

dvorani v Domu kultu re v Kamni ku in na Festi valu gor­
ni škega fil ma v Ljub lja ni. 
Le­to­2010 
Him­na­Do­bro­do­šli­v­Slo­ve­ni­ji,­
be se di lo Ivan Si vec, poje Fran ci Pu šnik. 
»Do brodo šli v Sloveniji, Veli ka pla ni na ca ka na vas, dra gi na ši vsi prija telji, vra cajte se k nam na zaj!« 
Film Do bro do šli v Sloveni ji (51 min.) re ži serja Bo ža Grlja prikazu je izjem no organi za cijo in izvedbo svetov­ne ga prvenstva v gorskih tekih. Bese di lo je prispeval Tomaž Kov šca, sce na rij Mi ra Papež. Pri organi za ciji je so de lovalo preko štiristo prostovoljcev, ki so priredi tev vze li za svojo. Izkaza li so se kot zanes lji vi, odgovorni, preda ni. Film je na fe sti valu športnih fil mov v Ru siji prejel 1. na grado. 
Le ta 2017 
Trio Smolni kar je posnel Teka ško him no: be se di-lo Mi ra Papež in Re na ta Smol ni kar. Posvece na je bi la vsem soustvarjal cem evropskega prvenstva s pomen­lji vim za kljuc kom: »To zma ga na ša je!« 
Za igrano-do kumentarni film Po stezi pa stir jev in teka cev sta na pi sa la sce na rij Mi ra Papež in Peter Vrckovnik. V pri zo rih na stopajo ucenci OŠ Stra nje, vmes se prepletajo odlomki iz na graje nih literarnih spi sov na tecaja. Pri kazu je edin stveno Veli ko pla ni no kot so žitje kul turne de di šci ne in športa. Film je igri v preplet pri povedk, igre pa stir ckov v idi lic no sti bajt in zvonje nja kravjih zvon cev, go nje ži vi ne na pla ni no po poti gorskih te kacev in boj te kacev s strmi no in sa mim se boj. V oz racju je na vsa kem koraku cuti ti src nost, po nos in za nos. Ne po za bna zgod ba za vse so de lu jo ce: tekace, organi za torja in spon zorje. 
Kra­lji­vi­šin­(2008) 
Film pri kazu je del cek ve li kega de la vseh 200 pro-stovoljcev pri grin tovških te kih. Že li pri bli ža ti gorski tek 
kot atletsko disci pli no z vsemi zahtevni mi organi za cij-ski mi pripravami, izvedbo teka in s slovesno pode li tvi­jo. Tek, ki uspe kot vrhun ska priredi tev na svetovnem 
ni voju. Tek, ki cu dež no odpi ra vrata v bol ni šni ci, ko se ti maje jo tla pod no gami, pa te mlad fant v be li ha lji povabi: »Go spod Pa pež. O, vas pa poz nam, tu di sam tecem na Grin tovec. Vstopi te!« Sko zi od prta vra ta po si­je ža rek upa nja in svetlo be. Film, custveno na bit z živ­lje njem, vo ljo in energijo. Na fe sti valu športnih fil mov 
v Rusiji je pre jel prvo nagrado. 
Kje­so­me­je­mo­go­ce­ga­ali­20­let­te­kov­na­Grin­to­vec­(2019) 
Film ni zgolj prikaz organi za cije veli ke športne prire­di tve. Je ne po za bna zgod ba, v kateri števil ni pri cevalci kot po moc ni ki raz krivajo za kuli sje in svoj pri spevek k odlic ni organi za ciji svetovno zna nih te kov na Grin to-vec. Tekov, pozna nih tu di po go stolju bno sti in src no-sti, za kra lje vi šin. Re žija: Peter Vrc kovnik, sce na rij pa Špe la Pa pež Zam ljen, Mi ra Papež, Peter Vrc kovnik. Ob fil mu je bi la na ogled tu di spo min ska raz stava. 
KGT­Pa­pež­–­do­na­tor 
KGT Papež je po ma gal Druš tvu GRS Kam nik z raz­lic ni mi de javnostmi in do brodel no pri redi tvijo ob ogle-du fil ma Kje so me je mo go ce ga in z do brodel no ak cijo za te kaca Eri trejca Teklaya. 
Priz­na­nja­or­ga­ni­za­tor­ju­in­špor­tni­kom 
Za svo je nad vse uspe šno de lo so cla ni klu ba pre je li 
števil na prizna nja kot organi za torji in športni ki na ob­
cin skem, dr žavnem, evrop skem in svetovnem ni voju. 
Du šan Pa pež s pro stovoljci in dru ži no se je iz kazal kot odli cen organi za tor. Skupaj z že no Mi ro sta za or-gani za cijo grin tovških te kov pre je la po kale Zdru že nja za gorske teke, druži na Pa pež pa priz na nje žu pa na Ma teja Sla parja. 
2008 je Pa pež za iz jem no de lo na po drocju atleti ke prejel bro na sto priz na nje Ob ci ne Kam nik. Za organi za­cijo SP 2010 pa odli cje WMRA in priz na nje AZS. 
2017 je za dol go letno organi za cijsko de lo na po dro-cju gorskih te kov pre jel zla to pla keto AZS. Gre gor Ben­ci na, clan EA, je Pa pe žu iz rocil faksi mi le Lev sti kovega Marti na Krpa na, ceš: »Du šan Pa pež je kot kam ni ški 



369 


Martin Krpan: ju na ško je re šil te žavo slovenske atlet­ske zve ze, po nosno spre jel organi za cijo ter jo ca stno tu di iz pe ljal.« Prejel pa je tu di pla keto EA. 
Du šan Pa pež je leta 2022 pre jel zla to priz na nje Ob­ci ne Kam nik. 
Mi ra in Du šan Pa pež sta bi la de lež na tu di števil nih za hval. 
Priz­na­nja­špor­tni­kom­za­iz­jem­ne­do­sež­ke­
Tekaci in te kaci ce so te kli na tek mah Po kala ter dr­žavnih, evrop skih in svetovnih prvenstvih in do se gali iz jem ne do sež ke. 
Priz­na­nja­za­uvr­sti­tve­te­ka­cev­v­kon­cni­raz­vr­sti­tvi­Po­ka­la­Slo­ve­ni­je­2003–2019 
V koncni raz vrsti tvi Po kala Slovenije 2003–2019 je bi lo od 1. do 3. me sta v raz lic nih ka tego rijah uvr šce­nih 160 te kacev. 2019–2020 raz glasi tev ni bi lo za radi pan de mije kovida-19. Naj vec uvrsti tev so do se gli Gaš-per Bre gar (8), Mi ran Cvet, Ur ša Tro bec, Fran ci Te raž, Rok Su šnik (6), Ana Milovic (5), Se bastjan Zarnik, Ivan Urh, Ma ša Vi riant (4). Vsi so pre je li priz na nja Zdru že­nja za gorske teke. 


370 
Ana Milovic, pet krat na do bit ni ca ob cin skega priz na nja 
Ka­te­go­ri­zi­ra­ni­špor­tni­ki 

V letih 2002–2021 so cla ni do se gli 165 ka tego riza­cij. Svetovni raz red je do se gel Mi tja Ko sovelj (2013– 2017), med na rodni: Ana Cu fer (2016–2017), Mi tja Ko­sovelj (2017), Gaš per Bre gar (2016), Marjan Zu pan cic (2012–2013, 2016–2017), Nejc Ku har (2014–2015). Dr žavni raz red pa 142 te kacev: Gaš per Bre gar enajst­krat, Sebastjan Zarnik osemkrat, Neja Krši nar in Mi­ran Cvet se demkrat. Tri najst te kacev je do se glo mla-din ski raz red. 
Priz­na­nja­Ob­ci­ne­Kam­nik­

V letih 2002–2020 je priz na nje Ob ci ne Kam nik preje lo 95 te kacev KGT Pa pež. Mi tja Ko sovelj je bil petkrat ni do bit nik med cla ni (2012–2016), Ana Mi lo­vic pa med de kli ca mi (2011–2016). Do bit ni ka šti rih priz nanj sta bi la veterana Fran ci Te raž (2011, 2014– 2016) in Mi ran Cvet (2015–2020). Tri priz na nja med cla ni so do bi li Marjan Zu pan cic (2005, 2009, 2011), Timotej Be can (2018–2020), Ne ja Kr ši nar med cla­ni ca mi (2014–2015, 2020), 2018 je bi la naj bo ljša športni ca Ob ci ne Kam nik. Moj ca Ko li gar je pre je la priz na nje med cla ni ca mi 2017, 2019 je bi la naj bo ljša športni ca Ob ci ne Kam nik. Eki pno so pre je li priz na nje: cla ni (2005–2006), mla din ci (2005–2006, 2009). 



Dru­gi­iz­jem­ni­do­sež­ki­te­ka­cev 
Na zi ve naj gorski te kac/te ka ci ca le ta prejme jo teka-
ci za iz jem ne do sež ke v se zo ni. 
– Naj gorski te kac leta 2012, 2013 in 2014 je bil Mi-tja Kosovelj. Svetovni prvak v gorskem maratonu je v Raden cih prejel zlato plaketo AZS. Na pode li­tvi najbo ljšim slovenskim atletom na Bledu 2014 je 

bil uvr šcen med pre stiž no elit no troj ko. Je dobit nik priz na nja za 20 re prezen tan cnih na stopov. 
– 
Mi ran Cvet – naj gorski te kac 2012, 2015–2017. 

– 
Moj ca Ko li gar – naj gorska te kaci ca 2017, 2019– 2020. 

– 
Timotej Be can – naj gorski te kac v letih 2018– 2020. 


Iz jem ni do sež ki v gorskih te kih: Moj ca Koli gar in Mi ran Cvet, svetovna veteranska prvaka 2018, 2015 Gaš per Bre gar na ni za 15 re prezen tan cnih na stopov, Nejc Kuhar je bil dobit nik Bloud kove plakete. Neja Kr-ši nar (2018) in Moj ca Ko li gar (2019) sta bi li naj bo ljši športni ci Ob ci ne Kam nik. 
Iz jem ni do sež ki v dru gih di sci pli nah: verti kal, sky 
race, ultra trail, stadi onska atleti ka, maratoni, tek po 
stopni cah: Gaš per Bre gar, Se bastjan Zarnik, Ana Cu-fer, Tine Hab jan, Mirko Janja tovic, Lu ka Kovacic, Ma-tjaž Mi klo ša, Luka Mi helic, Fran ci Te raž, Nejc Ur šic, Mi ran Cvet, Si mon Novak, Marjan Zu pan cic, Kle men Triler, Katja Ke gel Vencelj, Aljaž Bo žic, Ne ja Kr ši nar, Ti-motej Be can, Moj ca Ko li gar. 
KGT Papež je bil vse e ki pni zma govalec Po kala Slo­venije 2011, 2013–2019, 2020 zaradi epide mije ni bi lo raz glasi tve. 
Ivan Urh je leta 2006 pre jel sre brno obcin sko priz­na nje za de lo v športu, 2017 pa bro na sto priz na nje za življenj sko de lo. 2014 Ivan Urh in Fran ci Te raž prej me­ta priz na nji za 30-let no udejstvovanje v gorskih te kih. 
Za­hva­le­pro­sto­vo­ljcem,­druš­tvom,­spon­zor­jem 
Števil ni pro stovoljci, ki so vsak na svoj na cin so-
de lovali pri organi za ciji grintovških tekov, so zavzeto 
prevze li na lo ge tudi pri obeh prvenstvih. Cla ni orga­

371 


ni za cijskega odbo ra SP so bi li: Du šan Pa pež, To mo Šarf, Bo ris Je mec, Mi ran Škrtic, Fran ci Griljc, Zdrav ko Bo dlaj, Aleš Sla be, Gojko Zalo kar, Tomaž Jarc, Bo go Bajc, Mi ra Rifl, dr. Bog dan Lo gar, Franc Ven gust, Mi­ra Papež, Špe la Pa pež, Ni na Pa pež Potokar, Igor Poto­kar, Bra ne Vran kar, Ni na Kli sa ric, Je len ko Milic, Go ran Zavr šnik, Jernej La ni šek, An dreja Er žen, Mi ran Je reb, Brane Ha fner, Sa mo Fin žgar, Ivo Le skovšek, Peter Kav-cic, Bar ba ra Bo žic, To maž Kov šca, Du šan Ma li. Za EP so se pri druži li: Iz tok Ce ba šek, Metod Moc nik, Bar ba ra Novak, Maja Oblak, Ma tjaž Šerkezi, Bri gi ta Vavpetic in 
Da mijan Zdovc. Pri organi za ciji je sode lovalo preko 400 prostovo­
ljcev. So de lovale so tu di dru ži ne (Griljc, Rifl, Ko šut nik, Kregar, Rebernik, Pa pež, Potokar, Zam ljen, Ore hek, Hren, To mec). 
2019 sta pelja la kar dva avtobu sa prija teljev Grin-tovca na Grossglockner. Klub je z rume ni mi maji ca mi 
in ka pa mi po skr bel tu di za pre poz navnost navija cev, pa tu di za ma li co in pija co. Ob igra nju Stranj ske god be 
in troblje nju planšarjev, plapo la nju slovenske zastave 
in navija nju sta Ko li garjeva (6. me sto) in Be can (8. me-sto) kar po letela sko zi cilj. 
Iz let smo za klju ci li na pik niku pri Jurju. Pravi film ski vecer pod zvez da mi, pre se ne cenje za Du ša na in Mi ro Papež, sta pri pravi li hce ri Ni na in Špe la z dru ži na ma. Film z iz javami so de lu jo cih pri kazu je iz jem no organi za­cijo teka na Grin tovec. Špe la je v sce na rij vklju ci la tu di na stop vseh vnu kov. Vecer je bil gan ljiv do kaz src no sti druži ne Pa pež. 
Veli ka za hvala gre ravna telju OŠ Stra nje Bo risu Jem-cu, ki je te kacem vsa leta nu dil te lovadni co in raz lic ne prostore šole za pri redi tve ob SP in EP, za za klju cek let-nih zbo rov klu ba in Tekaškega pokala Obcine Kamnik. 
372 
Za­hva­la­druš­tvom­in­spon­zor­jem 

Iz vedba priredi tev je bila vrhun ska tudi zaradi sode­
lovanja raz lic nih zvez (AZS, EA, WMRA), žu pa nov Ob­ci ne Kam nik (An ton Smol ni kar, Marjan Ša rec, Ma tej Sla par) in druš tev: markaci sti PD Kam nik, PD Kam nik, 
Veli ka plani na d. o. o, Zavod za turizem, šport in kultu­ro Kamnik, PGD Kamni ška Bistrica, Društvo GRS Kam­
nik, Ci vil na za šci ta Kam nik, Po li cijska po staja Kam nik, 
ZD Kam nik. Organi za cija tako veli kih priredi tev pa je pome ni la 
tu di ve lik fi nan cni za lo gaj. Organi za torji so se z za hva-
la mi, objavami v medijih in povabi li na prireditve sku­
ša li za hvali ti za fi nan cno po moc. Du šan Pa pež je dr žal be se do: Avtoli carstvo in av tokle parstvo Papež je bi lo 
vsa leta glavni sponzor. Kot dolgo letni sponzorji so se 
iz kaza li: Elek trina d. o. o., Avtome ha ni ka Cotman d. o. o, Lestor d. o. o, Calcit d. o. o, Zavarovalni ca Tri glav d. d., SGP Gra di telj d. d., Okrep cevalni ca Sv. Pri mož, Mar­tin Am brož s. p., Pan geršic Car d. o. o, Is kra Betonarna 
d. o. o., Himalaya Her bals, Go stil na Pri pla nin skem or-
lu, Sam d. o. o. 
Vi­ri­in­li­te­ra­tu­ra 

AZS – gorski te ki, In forma tor, 2001–2015. Ma tjaž Šerkezi, Kamni ški ob can, 2015. Metod MOC NIK, Kamni ški ob can, 2001, 2003. Mi ra PA PEŽ, Kamni ški ob can, 2015. Ni ko SLA NA, Šport mla dih, 2002. Mi ra PA PEŽ, do stopno na: https://kgtpapez.si/index.php/sl/. Splet ne stra ni: https://sl-si.facebook.com/pg/AZS.gorski.teki/posts/. Osebni arhiv Kluba gorskih te kacev Pa pež in Mi re Pa pež. 

Ire­na­Mu­šic­Hab­jan1 Klav­ci­ce­va­3,­Kam­nik ire­na.m.hab­jan@gma­il.com 
Fran­ci­Vran­kar2 Go­renj­ska­13,­Men­geš franci.vrankar@gmail.com 
Fran­ce­Ma­le­šic3 Lev­sti­ko­va­uli­ca­6,­Kam­nik fran­ce.ma­le­sic@si­ol.net 

Gor­sko­re­še­va­nje­na­Kam­ni­škem 
Druš­tvo­Gor­ska­re­še­val­na­slu­žba­Kam­nik­se­pred­sta­vi 
Društvo Gorska re ševalna slu žba Kam nik v letu 2022 praz-nu je stoletni co svoje ga obstoja, zato v nada ljevanju opisu je mo ne katera dogaja nja in osebno sti, ki so zazna movali dejavnost gorskega reševanja na Kam ni škem. Vec za ni mi vosti in spoz nanj z osve ževanjem spo mi na na re ševanja sko zi cas bo po drobne­je opi sa nih tu di v zborni ku, ki ga v po ca sti tev vi so kega ju bi le ja pripravlja Druš tvo. Kljuc ne be se de: go re, ne srece, re ševanje, zgo dovi na 
The Kamnik Mountain Rescue Servi ce Asso ci a ti on is cele­brating its 100th anniversary in 2022 as the se cond »re scue stati on« of the Sloveni an Mo untai nee ring Society, so below we de scri be so me of the events and perso na li ti es that marked the mo untain re scue activity in the Kam nik re gi on. Mo re interesting facts and in sights by re freshing the memory of re scu es over ti­me will be descri bed in more detail in the proce e dings prepa red by the Society in ho nour of this pre sti gi o us ju bi lee. Key words: mo untains, ac ci dents, re scu ing, history 
Po­moc­v­ne­sre­cah­nek­daj­in­usta­no­vi­tev­or-ga­ni­zi­ra­ne­ga­re­še­va­nja­na­Kam­ni­škem 
V davni preteklo sti so se prebi valci v gorskem sve­tu lah ko zana ša li le na med se boj no po moc. Po ne sre-cen cem so po ma gali so rodni ki in bliž nji sprem ljevalci. Pomoc je bi la sa mo u mevna in pri ca kovana src na za­deva. Obi cajno so za iska nje po greša nih po kli ca li ti ste, ki so bi li naj bolj ve šci v gorskem svetu: lovce, pa stirje in drvarje. To je obvelja lo tudi za vedno pogo stejše dru­ge obiskovalce, razi skovalce in prve planin ske turiste.4 
 ooriaijiaoiraojaolaaooria­orialaboraorijaiaooioiioo 
 ooj 
 ooriiblii 
 arglraojajooljoooriiiarjii oairriaoajojiogooojigi raaliriljlaooaoarjairo bZgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, jbljaaaaljajgooiar bilaaraaliaolaraaoj gorgarajaaaiKamniški zbornik  
Prvi znani gorski vodnik v Grintovcih je bil lovec Spruk, do ma z Goz da, ki je leta 1793 s svo jim po moc­ni kom svo je ga vóden ca Fran ca Hohenwarta, zna ne ga kranj skega ple mi ca (1771 ro je ne ga na Ko lovcu, 1844 po kopa ne ga na Rovah), naj prej pre skusil na na ravnem mo stu Pré das lju, da se je te me lji to odvadil vrtoglavi ce, in ga še le potem varno pe ljal na Pla njavo. Ta na cin šo-
la nja so v Bistrici upo rablja li še sto let in dlje.5 V torek, 2. marca 1853, je Na Krajnjem, na vzhodni 
strani Ve li ke pla ni ne, snež ni plaz za sul hi šo Ce hu no-vih in v njej tri do ma ce. Sprva ni so mo gli do njih, za to so se zbra li va šca ni na Goz du in jih šli iskat. Ne sreca je ohra nje na v iz roci lu, podprta pa tu di z arhiv ski mi 
po dat ki.6 Prvo znano reševanje je bilo avgu sta 1895, ko se je 
v grapi pod Rde cim ku pom Planjave zaskocil v kraj ni zevi tu rist Herman Wunderlich. Dru gi dan sta ga sli­
ša la pastirja, a ga nista našla, Tretji dan sta ga prišla iskat dva delavca, ki ju je poslal odbornik Kamni ške 
po družni ce Slovenskega pla nin skega druš tva (SPD), vendar mu brez vrvi ni sta mo gla po ma gati. Cetrti dan so zju traj pri šli na po moc Ivan Luz nar, korpo racijski goz dar in odli cen poz navalec Grin tovcev, Ed vard Pol-lak in Vin ko Levic nik. Odrg nje ne ga in oslab lje ne ga so potegni li ven in vse se je srec no konca lo. Mi ha Kos je 
o tem na pi sal te me lji to po roci lo.7 

Osred nja ose bnost, ki je na juž ni stra ni Grin tovcev priskoci la na po moc iz letni kom, je bil dol ga leta Valen­tin Slat nar, po do ma ce Bô sov Ti ne (1852–1933), nek-da nji di vji lovec, ki je potem po stal strog lov ski cu vaj.8 Nje gova po moc je ve ci no ma osta la v ljud skem iz roci lu. S svo ji mi lovci je po sredoval tu di leta 1911 v Kovacni­ci, 1913 pri iska nju Pet rica in 1917 pri re ševanju He-
  gooia  
6  gooia  
7  briaoraaliilajaiaii laiaPlaninski vestnikgooia 2002. 78.  373  




geman na v Gam sovem skretu. 
Že pred prvo svetovno vojno je tri dnev no iska nje Jan ka Petrica leta 1913 s treh stra ni Grin tovcev z iz­redno te žavnim re ševanjem iz raz po ke Lede ni ka pod Skuto in pre no som sko zi Žre lo zgovorno po kaza lo, ka­ko nujno potrebno je ob razvoju SPD ustanovi ti reše­valne postaje tudi pod Kamni ško-Savinj ski mi Alpa mi. Žal je vse pre hi tela prva svetovna voj na. 
Ob pravem ca su pa so na pravo mesto stopi li štirje src ni bra tje Fran ce (ro jen leta 1898), To ne, Peter in Loj ze Erjavšek, po do ma ce Je rinckovi. 
Avgu sta 1937 je Fran ce Erjavšek povedal novi narju Ja ne zu Gre go rinu, kako so že leta 1921 sa mi od se be sredi dela v goz du za ce li ne mu do ma od haja ti na po­moc. Z bra tom Tonetom sta naj prej re ševala dva štu-den ta iznad Kurje doli ne, nato pa z drugi ma bratoma še trikrat.9 Glas o bra tih Jerinckovih, ki so po ma gali tu­ristom, je prišel tudi do SPD. Tam so se sprva zana ša li, da ne srec ne bo kaj do sti, potem pa so le da li navodi lo Ivanu Krivcu, go spo darju pla nin ske koce v Kam ni ški Bistrici, naj na roci Fran cetu Erjavšku, naj zbe re fante, ki so pri merni za re ševanje. Fran ce je to pravza prav že storil. Poleg te ga je sam že kot otrok vo dil tu riste, zato je že 21. novembra 1921 lah ko opravil pre skus za vo­dni škega aspiranta, 26. novembra pa je prejel uradno vodni ško knji ži co. 
France v svojih spomi nih tudi piše, da je bila 22. ju nija 1922 v Sta hovi ci že usta novlje na gorska re še­valna skupi na.10 Usta novi tev kam ni škega gorskega reševanja se to rej ni za ce la s kak šnim slovesnim se­stan kom – bra tje Erjavški so pre prosto zace li re ševati. Vodja re ševalne sku pi ne je bil Fran ce Erjavšek, na cel­nik pa Kam ni can Maks Ko želj, dol go letni taj nik kam ni­ške po družni ce SPD in zna ni sli kar. Nacel nik se je do-bro zavedal, kaj po me nijo bra tje Erjavški za re ševanje v Grintovcih in koli ko reševanje pome ni njim samim. Skupi ni so se pri druži li Franc Aj dovec, po do ma ce Re-zma nov, Peter Uršic, po do ma ce Bô sov Peter, pozne je pa An drej Šle bir, po do ma ce An drejko, Tone Gra di šek, Ja nez Ko želj in dru gi. 
Gor­sko­re­še­va­nje­–­peš­in­z­vo­zom­–­do­dru­ge­sve­tov­ne­voj­ne 
Kadar je vest o ne sreci pri šla z go ra v Bistrico, so 
bratje in njihovi tovariši takoj pusti li delo in tekli na 
»rešil no ekspe di cijo«. Bi li so iz redno hi tri, ven dar jih je 
bi lo vedno prema lo, njihova oprema je bila slaba, pri 
noš njah pa so ze lo trpe li. Ko želj je kot taj nik kam ni­ške Me šcan ske korpo racije po skr bel, da so jih lah ko 
po greši li pri delu v bistriškem gozdu in da so preje­
li za slu že no na do me sti lo, ce je le šlo. Go re je do bro 
poz nal, zato si je vedno takoj zami slil, kaj vse bi bilo potrebno poiz vedeti in ukreni ti in kje bi kaza lo iskati. 
Erjavški so na nje gova vpra ša nja od govarja li z de ja nji, ki jim ni bi lo pa ra. Z gotovostjo je mo go ce trdi ti, da je bi la ta ko uglašena in ucin kovi ta reševalna sku pi na še 
dol ga leta vsem za vzor. Še pose bno to velja za iskanja po greša nih. 
Nesrece pa so se kar vrsti le, še po se bej te žavna so bila dolgotrajna iskanja pogreša nih in reševanja po zi mi in v zimskih razme rah. V torek, 22. maja leta 1928, si je Aleksan der Klemenc pod Ojstrico zlomil no go. Ko je Fran ce iz vedel za ne sreco, je s tre mi ta koj odšel na »re šil no ekspe di cijo« proti Ko roši ci. Le žal je de bel sneg. Vdirali so se do pasu. Na Koroši ci so našli obu pa ne ga po ne srecen ca in ga okrep ca li. Da li so ga na nosi la in ga nosi li v doli no in naprej vse do Pred­konjske. Tam jih je na Hu dem po lju s ko njem in vo zom prica kal An ton Pre klet. 
»Pri noš nji in ga že nju se v de be lem sne gu ni smo mo gli izme njavati. V zmeh ca nem sne gu smo mo rali gazi ti trinajst ur nepretrgo ma. Skoraj so nam odmrle roke. Ta krat sem se za klel, da v šti rih ne bom šel nik­dar vec re ševat. 
Pose bne re ševalne opre me ta krat še ni bi lo; bi la je le ze lo eno stavna in sla ba. Ime li smo le kram žar­je – drvarske de reze na šest krempljev. No si la smo si iz de bel na redi li sa mi kar ob re ševalni ak ciji. Za sil na no si la so bila kar iz poveza nih ruševih vej, ki so bila na me li šcih in sne ži šcih kot ne kakšne sa ni, ven dar smo takšna upo rab lja li le za mrtve po ne srecen ce, ka dar res ni šlo dru gace. Do bi li smo sa mo ena res do bra no­si la, eno slabo kono plje no plezal no vrv, nekaj obvez, 
 gooia po ene oporni ce, ce pin in spoj ke. Poz ne je smo si tu di  birigoroiiralagoor aoaoraorjaoSlovenski dom, 12. 10 rarjarooiioiigraioaa iagraaliaolara rjaaaroioljriaj aojgorgarajaaaiKamniški aiioaoiljiabloloaa 
374 
zbornik aaljajaoj arilogalaigaja 
sa ni za re ševanje po ne srecen cev z Ve li ke pla ni ne na­redi li kar sa mi. Do bro so se obne sle, ker je bi lo kar prevec po škodovanih. Po ne srecen ce smo po do li ni 
takrat še vozi li z lojtrni kom s kravo ali konjem po ko­
lovozu iz Bistrice do go stil ne Pri Paj ku v Sta hovi ci. Od tam jih je z vo zom naj veckrat od pe ljal v Kam nik Ka rel Prele snik, go stil ni car in sta hovški žu pan.« 
Zgo di lo se je, da so šli na po moc na savinj sko, je zer­sko ali ko krsko stran. Ta ko so Mi hajla Webra, ki se je smrt no po ne srecil v po ne de ljek, 13. ju lija 1931, v se­verni steni Grintovca našli, ko so pleza li po steni nav­zdol. Pre ne sli so ga na Je zersko. Al berta Ma kuca, ki je v po ne de ljek, 17. maja 1932, zdrsnil s po le de ne le Strehe Grin tovca, so šli iskat na za ho dno stran. 11 
Po letu 1931 je bi la gorska re ševalna slu žba bo lje 
organi zi rana, kar se je pose bej izkaza lo pri iskanju in 
reševanju San dija Wisiaka, 12. maja 1933 za su tega v 
pla zu pod Planjavo. Takrat ga kamni ški reševalci sami 
ni so mo gli naj ti, za to so na po moc pri šli cla ni osred­
nje ga reševalnega odse ka SPD pod vodstvom dr. Bog-
da na Brec lja in Sta neta Hu dni ka, po leg njih pa tu di 
skala ši.  V Kamni ku so se od leta 1932 mladi planin ci nav­
du ševali nad al pini zmom, za ce li ple za ti in se kma lu pridruži li tu di re ševalcem. Leta 1937 so usta novi li al-pi ni stic ni od sek ter ve dno bolj so de lovali pri re ševa­njih. Že leta 1934 so po ma gali pri iska nju in re ševanju po ne srece nih Eme Cernic in Jo žeta Je zer ška in leta 1936 pri iska nju Srec ka Vavpeti ca. V vsem je bil prvi 
Pavle Kemperle, ki se je najbolj zavedal, kako pomem­
bno je nji hovo zna nje pri re ševanju iz te žavnih sten. Al pi ni zem in gorsko reševanje sta po staja la ne lo clji vo 
poveza na. 
Pa vendar so glav ni no reševanj opravi li bra tje Erjav­šek in nji hovi bliž nji so de lavci, ki so bi li ve dno pri ro ki. France in Loj ze Erjavšek, ki sta leta 1935 po pet dnev­nem te caju v Ljub lja ni po stala ura dno potrje na gorska vodni ka, sta se ob ne de ljah in praz ni kih za dr ževala v bli ži ni do ma v Kam ni ški Bistrici – se daj bi re kli, da sta bi la »de žurna« – ve dno ta koj pri pravlje na pri skoci ti na po moc. Ta ko se je zgo di lo, da sta v ne de ljo, 21. apri la 1935, ko se je pod Ma li mi vrat ci po ne srecil smu car Mirko Gombac, ne mu do ma od hi tela iz Bistrice prav do nje ga, kar so lahko opazovali celo turisti izpred bistri­ške koce. Pri hiteli so še dru gi, nevarno reševanje pa je potekalo po strmem brez potju v trdi no ci in vi harnem vreme nu. Uspe li so ga pri ne sti v do li no, vendar je poz­ne je v bol ni šni ci pod le gel. 
Najhuj še je bi lo na sled nje »leto nesrec«. Kar pet od 
sed mih mrtvih je bilo najprej pogreša nih, iskanje pa 
iz redno dol go in te žavno. Iz gu bi la sta se tu di štu den-ta Vid Jernej Jan ša in Mla den - Marcel Mikšic. Štirje bratje Erjavški so ju iska li sa mi. Ve de li so le to, da sta odšla iz ko ce na Ko krskem se dlu. V šti rih dneh so v 
sla bem vreme nu in v neverjetnih krogih – po dva in 
dva – po drobno pre gleda li Grin tovce od Kocne do Bra-ne in ju na zad nje na šli v Ma lem Hu dem grabnu, kjer 
bi ju sicer zasu lo kame nje. Oba so po nevarnem sve­tu s tovariši spravi li v doli no. Tudi najbo ljši poznavalci 
ni so mogli verjeti, kje vse so ju bra tje iska li. Ca sni ki so bi li spet pol ni upravi ce nih po hval. Ne spo razum z 
11 gooiai 

ne po u ce ni mi sorodni ki se je spre me nil v hva lež no ob­cu dovanje.12 
Hu­da­le­ta­dru­ge­sve­tov­ne­voj­ne 
Med dru go svetovno vojno gorska re ševalna slu žba SPD kot organi za cija ni vec de lovala in tu di kam ni ška po staja ne vec. Oku pa cijske obla sti so obi skovanje go-ra nad Kamni ško Bistrico skoraj povsem omeji le. Po di verzant skih akcijah parti za nov so 30. junija 1942 v Kamni ku obesi li osem do ma ci nov, med nji mi tu di gor­skega reševalca An tona Ba lan ti ca ter še dva, ki sta obca sno po ma gala pri re ševanjih.13 Reševalci, ki so bi li doseglji vi, so nekajkrat še reševali, vendar pod pri-ti skom in kon trolo po li cije. Najtežje je bi lo reševanje Jo si pi ne Jaz bin šek iz Kra nja, ki je maja 1943 zdrsni la med vrhovoma Grin tovca na Ve li ke pode. 
Maja 1944 so skri vaj po ma gali trem cla nom eki pe za detega zavezni škega bombni ka in z Male plani ne odne sli hudo ranje ne ga pilota v ilegalno bolni šni co Pod Kozjim hrb tom v do li ni Be le. Maks Ko želj je arhiv reševalne postaje skril na podstrešju, Pavle Kemperle pa alpi ni stic ni arhiv v votli ni pod ste no Rze ni ka. 
12 gooiaraaliSpomin in opomin gora.roiarirloigora 
iaaaoljiaaaljajoiiooi gora 13 gooia 375 


Pa­vle­Kem­per­le­–­pre­plet­al­pi­ni­zma­in­gor­ske­ga­re­še­va­nja 
Po koncu druge svetovne vojne je v Kamni ku Pa-vle Kemperle poma gal na noge planin skemu društvu, 
Maks Ko želj pa je znova organi zi ral gorsko reševanje. 
Nastale so postaje v Kamni ku, Stahovi ci in Kamni ški Bistrici. Spet so se zbrali vsi reševalci razen pokojnih 
Toneta Ba lan ti ca in Loj zeta Erjavška. Oži vel je tu di al-
pi ni zem. Slovenska GRS je bila takrat razde lje na na centralo 
na Je se ni cah in pet baz s po staja mi. Ena od baz je bi la v Kam ni ku (vodil jo je Bi ne Ben kovic) in je vklju cevala 
po leg postaj v Kamni ški Bistrici, Stahovi ci in Kamni ku 
tu di ljub ljan sko po stajo. Leta 1947 je bi la ba za pre se­lje na v Ljub lja no. 
Kamni škim alpini stom se je v letu 1951 spet pridru­
žil Pavle Kemperle in mla di so do bi li nov po let. Kem­perle je kot na cel nik re ševalne po staje ves cas spod-
bu jal delovanje alpi ni stov. Imeli so skupne sestan ke, 
vaje in te caje, po staja li so ve dno bo ljše moš tvo. Ena ko kot dru ge postaje so do bi li nov re ševalni se dež (gra-min ger) in re ševalna no si la (ma riner). Med tem so se vrsti la bolj ali manj te žavna re ševanja, pri ka terih so se vedno znova iz kaza li re ševalci, ki pa so bi li žal ze lo 
ma loš tevil ni. Po smrti takrat ne ga najbo ljše ga slovenskega alpi ni­
sta Marka Du larja leta 1957 je al pi ni stic na de javnost pri nas za stala. V Kam ni ku pa so te daj za ce li de lovati al pi ni sti To ne Škarja, Pavle Ši menc, Metod Hu mar in 
drugi. Oktobra so kamni ški reševalci sode lovali pri iz­
376 
redno te žavnem re ševanju celj skega al pi ni sta in re še­valca Du ša na Ku kovca v Turski go ri. Takrat je bil prvic 
upo rabljen nov izum Aleša Kunaverja za dviganje bre-me na s pose bni mi škripci.14 Leta 1960 je Mi ha Hab­jan kupil psa Darisa in ga vzgojil za iskanje zasu tih v pla zovih, prvega v po staji. 
Po zaslugi Pavleta Kemperla je bilo leta 1961 v Kamni ku vzpo stavlje no prvo radijsko omre žje s po­staja mi, iz de la ni mi v Sloveniji. Na me šce ne so bi le na Kamni škem in Kokrskem sedlu, na Veli ki plani ni in pri Kemperlu. Dnevna zveza je bila trikrat na in je kar 11­krat pri hrani la iska nja in re ševanja. Žal so se do ma ci apa rati potem za ce li kva riti in jih ni bi lo vec mo go ce po pravi ti. Dobremu kamni škemu zgledu so sledile dru­ge postaje. 
V letu 1962 je bila v Rzeni ku zname ni ta slepa ak­cija ozi roma re ševanje »po ne srecen ca« Adol fa Cebu lja in nje govega sople zal ca Metoda Hu marja. Ljub ljan ski al pi ni sti ni so vede li, da gre za vajo, za radi pa dajo ce ga kame nja pa je bi lo reševanje iz redno nevarno. Srec­no se je kon ca lo, odtlej pa tak šnih sle pih ak cij ni bi lo vec.15 
Ja nu arja 1963 je ste kla žic ni ca na Ve li ko pla ni no, s ci mer se je obisk iz redno povecal, smu carskih ne srec je bi lo vedno vec, smu carsko zna nje obi skovalcev pa precej pomanj klji vo. Spomla di tistega leta je kamni­ška postaja GRS organi zi rala prvi spomin ski Štupar­jev vele sla lom s Kamni škega sedla. To je bilo prvo in dol ga leta naj bolj pri ljub lje no vi so kogorsko smu carsko tekmovanje al pi ni stov in pla nin cev, ki je traja lo vec kot petin dvajset let. 

Gorski re ševalec in vo dnik Mi ha Hab jan Mi hol in nje gov prvi pla zovni pes Da ris leta 1962 na Do lu, potem ko sta pri ple za­la cez Ko nja. (Foto: Jo že Re pic) 
gooia 

Leta 1965 so se trije cla ni po staje – To ne Škarja, Metod Hu mar in Pavle Ši menc – ude le ži li dru ge hima­lajske odprave na Kan gba cen. Hu mar je ta krat sku paj z Lju bom Ju vanom in dve ma vi šin ski ma no sa ce ma do­se gel vrh Ja lung Ri, 7538 m, ki je dru gi naj vi šji vrh, ki so ga prvi dose gli Slovenci.16 
Postaja je za cela po stopek za po stavi tev zaveti šca GRS na Ve li ki pla ni ni, ven dar iz te ga še ni bi lo nic. 
Dvig­nje­na­stro­kov­na­ra­ven­po­sta­je 
V nede ljo, 26. junija 1966, sta se v severni steni Štajerske Rin ke smrt no po ne sreci la kam ni ška al pi ni­sta Dra go Ger šak in Ce ne Gr car. Iz gu ba je pretresla al pi ni stic ni od sek, ka terega cla ni so obetali, da bo do po stali spo so bni re ševalci, a je ve ci na od njih pre ne-ha la ple za ti. Prav ta ko je bi la pri za deta tu di do ma ca po staja.17 
V so boto, 8. julija 1967, se je v Koc ni hu do po ško­dovala pla nin ka Ma rija Škra bec. Zve cer so šli v sla­bem vre me nu na po moc štirje kam ni ški re ševalci in jo skupaj s kranjskim reševalcem v neurju nesli proti do li ni. Med tem je pod le gla. V ca sni kih je bil ob javljen na pa cen opis, ki so mu sle di li ocit ki, po Kemperlovem po ja sni lu pa opravi ci la. Osta lo je sta ro preprica nje, da vsa ka slabo napi sa na novi ca naredi veli ko škode in ne reši no be ne od te žav; nu jen pa je to cen in stro koven opis ne srece in re ševanja.18 
Marca 1968 je Kemperle po dolgih letih predal na-
cel niš tvo po staje Tonetu Škarji in za klju cil de lo z arhi­
vom PD in GRS Kamnik z zadnjo – sedem najsto, veli ko knji go Žrtvam go ra.
19 
Vrste aktiv nih reševalcev so pomla di li alpi ni sti. Znat no se je dvigni la strokovna raven postaje, temu pa je sle di lo bolj al pi ni stic no te hnic no oprem lja nje. 
Franc Ba u man se je je se ni 1974 ude le žil prvega slo­venskega he li kopterskega tecaja za gorske reševalce, zdrav nik Fran ce Ma le šic pa ju nija 1975 prvega sloven-skega zdrav ni škega he li kopterskega tecaja na Je zer­skem. Ja nez Ko sec in To ne Trobevšek sta po stala prva inš truktorja GRS na po staji. Ba u man in Ma le šic sta se 
30. ju nija 1978 ude le ži la prvih ura dnih iz pi tov za re še­valce letal ce v Le scah. Zna cil nost te ga obdob ja je bi lo na rašca nje števi la re ševalcev, vec hi šnih te le fonov in ose bnih av tov, poleg te ga pa ra dijske zve ze s ko ca mi. Vedno ve cja je bi la mož nost po mo ci he li kopterja, ven­dar je za radi na rave ne srec le ma lok daj pri šlo do nje. 
Ju nija 1971 je bi lo po se bno nevarno reševanje mr­tvega kam ni škega al pi ni stic ne ga pri pravni ka Mi he La-ha iz Zoba v Kalški gori s 320-metrskim spustom po vrveh po krušlji vi ste ni.20 Nesreca je spet pri za de la al-pi ni stic ni od sek pa tu di po stajo. 
16 gooia 17 gooia 18 gooiaoiiooigora 
256. 
19 raaliribrriroraiKorak za korakom do sto dvajset let.aira alibrilaigaraai iljjoloalarlabrrirKamniški zbornik  
20 gooia 
Postaja je leta 1972 skle ni la, da bo pod Grin tovcem po stavi la preprost bivak.21 V za cetku novembra 1973 je voja ški heli kopter prine sel bivak Pavleta Kemperla na Ve li ke pode, ki je potem ze lo do bro slu žil svo je mu na me nu. 
Leta 1977 so v fran co skih Al pah kam ni ški al pi ni sti za radi ne na dnega vre men skega obra ta do ži veli dve veliki nesreci. V severnem ku lo arju Dru ja je umrl al pi-nist in gorski reševalec Cene Kramar, njegova sople­zal ca in še štirje cla ni iz dru ge naveze na Mont Blan-cu, ki jih je priza de lo hudo neurje in višin ska bole zen, pa so bili s heli kopterjem prepe lja ni v doli no v bolni­šni co. Postaja je bila oslablje na in zelo priza deta. Na obcnem zbo ru 1978 je na cel nik po staje po stal Ce ne Griljc. Tone Škarja se je posvetil pripravam in vode nju odprave po zaho dnem grebenu na vrh Eve resta 1979. Od prave sta se iz Kam ni ka udele ži la tu di Bo jan Pol lak in Dušan Podbevšek in bila zelo uspešna. Podbevšek je z Roma nom Roba som dose gel vrh Kote, 8296 m, ki je naj vi šji vrh, ki so ga prvi do se gli Slovenci.22 
Po­glob­lje­ne­pri­ja­telj­ske­ve­zi­in­or­ga­ni­zi­ra­nje­v­druš­tvo 
Konec sedem desetih let se je izbo ljša lo sode lova­nje s kam ni ško po stajo mi li ce. Mi lic ni ki so re ševalcem po ma gali pri obvešca nju in prevozih s svo ji mi te renski-mi vo zi li, dalj ca sa je bi lo zbirno me sto reševalcev kar na po staji mili ce. 
Ce la vrsta cla nov po staje je de lovala tu di na naj raz­lic nej ših dru gih al pi ni stic nih od pravah – pred vsem v Hi ma lajo.23 Med drugim so bili tudi inštruktorji v šoli za nepal ske gorske vodni ke, ki jo je Aleš Kunaver usta­novil in postavil v Manan gu. To šolo je Bojan Pollak tu di vo dil. 
V sedem de setih in osemde setih letih so reševalci in tenziv no preventiv no delovali in sode lovali s planin-ski mi društvi. Gorsko vodniš tvo tedaj še ni bilo razšir­je na praksa in kamni ški reševalci so v tej vlogi vodi li precej zahtevnih izletov v tuje evropske gore ter s tem prido bi vali za u pa nje. 
Je se ni leta 1982 so re ševalci ob praz novanju šest­
de setletni ce pripravi li samo stojno razstavo o razvoju 
GRS. Na ta krat ni pro slavi so pre je li vi so ko državno priz na nje pred sed stva SFRJ – red za slug za na rod s srebrni mi žarki. 
V soboto, 25. avgu sta 1984, je na Zele nem robu v tu ristic ni ko ci eksplo di rala plin ska bom ba in so bi li hu-do ope ce ni trije otro ci in štirje odra sli, k sre ci pa je ko-co raz ne slo, si cer bi bi lo naj huj še. Na po moc so naj prej po kli ca li kam ni škega de žurne ga zdrav ni ka Vla di mirja Brezni ka, nato pa še gorske reševalce z zdravni kom Francetom Ma le ši cem. Na dveh me stih so po skr be li za izdatno hlaje nje, obvezovanje in bla že nje bo le cin, koli kor je bi lo le mo go ce. Kako hude so ope kli ne, se je po kaza lo še le poz ne je. Šlo je za mno žic no ne sre­
21 ojbilaioliargaaraigajilal­rloraiiialaalii 
podih. 22 riaSlovensko planinstvo skozi cas. j­
bljaa 
23 Bojaollaajarrigooi liiigaoalaigaraaio 
377 

oKamniški zbornik 


co, v ka teri bi mo rala za vsa ko skupi no po ne srecen cev 
po skr beti pose bna, dovolj veli ka skupi na reševalcev z zdrav ni kom.24 
V nede ljo, 27. oktobra 1985, se je Alojz Ren ko od­pravil na Je zersko in v go re ter izgi nil. Po greši li so ga še le po dveh dneh. Vre me se je po slab ša lo; v me gli z de žjem in sne gom ga re ševalci kljub iska nju na obeh straneh go ra ni so na šli. Nje gova fotografija ni bi la ob-javlje na, ce prav bi se ga za gotovo kdo spom nil. Še ve­dno je po grešan … 
Februarja 1987 je od šla na pot kam ni ška hi ma laj-ska od prava na Lot se Šar, 8420 m, ki so jo se stavlja li kamni ški re ševalci. Vo dil jo je Ce ne Griljc, ude le ži li so se je Ja nez Ben kovic, Ce ne Ber cic, Mi lan Gla dek, Rado Nadvešnik, Ja nez Plevel - Pu bi, Marko Prezelj in kam ni­ški zdrav nik Peter Pajntar. 
Na pobu do in v organi za ciji Slavka Šeti ne, višje ga radijskega tehni ka, je decem bra leta 1989 prvih 23 reševalcev opravi lo tecaj za ra di o a ma terje. Nasled nje leto, 3. aprila 1990, so vsi opravi li izpi te. Kamni ška po staja je bila prva v Sloveniji s tako veli kim števi lom radijskih po staj in ta ko izurje ni mi cla ni. 
Med osamo svoji tveno vojno 1991 in v vojnem sta­nju je bil zrac ni pro stor nad Slovenijo za prt, za to po­moc he li kopterja ni bi la mo go ca. Cla ni pa so de lovali tu di v drugih enotah, med drugim tudi pri intervenciji ob raketi ranju oddajni ka na Krvavcu. 
Ju lija se je ze lo hu do po ne sreci la pla nin ka, ki je med se stopom z Žmavcarjev proti Kon cu zdrsni la sto metrov glo bo ko. K sre ci jo je kma lu na to našel mi mo-i do ci pla ni nec, po ma gal ji je tu di lov ski nad zornik Ja­nez Ur šic - Jak, kma lu za nji ma pa še kam ni ški gorski reševalci z zdravni kom. V nede ljo, 1. septembra, je gorskega vodni ka San dija Bla ži no na vrhu Grin tovca obšla src na sla bost. Zaradi za prtega zrac ne ga pro sto­ra je sledil na po ren noc ni tran sport z naj vi šje ga vrha v do li no. 
Leta 1992 je pred se dnik Re pu bli ke Slovenije Mi lan Kucan po staji GRS Kam nik ob se dem de setletni ci po­de lil odli kovanje pred sed stva RS – ca stni znak svo bo­
de Repu bli ke Slovenije. V samo stojni Sloveniji je kamni ška postaja nakaza-
la smer na dalj nje ga razvoja gorske reševalne slu žbe na Slovenskem. Kljub iz redno te ža škemu de lu se je 
po kazalo, da postaja, ki ni registrirana kot pravna ose­
ba, ne mo re biti la stnik ce sarkoli, ni ti te renskega vo­
zi la ne. Petin dvajsete ga novembra leta 1994 so zato 
cla ni po staje na iz rednem ob cnem zbo ru skle ni li, da se izlo cijo iz pla nin ske organi za cije in se organi zi rajo 
kot društvo. Spreje li so svoj pravil nik – statu tu GRS so do da li nekaj nujnih popravkov – in 1. janu arja 1995 so postajo vpisa li v regi ster kot Društvo Gorska reše­
valna slu žba Kam nik. Re gistracija ni bi la beg iz pla­nin ske de javno sti, kot so oci tali ne kateri. Šlo je le za mož nost prav ne ga na stopa nja v dru žbi, saj je druš tvo 
kot samo stojna pravna oseba prevze lo odgovornost za 
de lo svo jih cla nov na organi za cijskem in fi nan cnem po drocju ter za opre mo in dru go la stni no, s ka tero je 
upravlja lo v skla du s statu tom GRS Slovenije. 
378 
24 gooia 
Ne­sre­ce,­žal­tu­di­ko­le­gov­re­še­val­cev 

Leta 1995 je vo de nje po staje prevzel Ja nez Po djed. Društvo je tu di potem na da ljevalo za crtano pot in je še vedno sodi lo med najde javnej še in najbo lje organi­zi rane v Sloveniji. Proces reorgani za cije in osamo svo­ji tve dejavno sti gorskega reševanja se je v letu 2006 za klju cil z od cepi tvijo od PZS in pod pi som po god be o ustanovi tvi GRZS. Zelo aktiv no vlogo v ustanavlja nju zveze je igral clan druš tva GRS Kam nik Ja nez Po djed. 
V nasled njem letu je društvo utrpe lo hudo izgu bo. V reševalni ak ciji na Bra ni po ne srece ne ga al pi ni sta, 17. ja nu arja 1996, je življe nje iz gu bil iz kušen al pi nist in gorski re ševalec Ja nez Plevel - Pu bi. Pri pre ce nju se­verne ga po bo cja Bra ne se je spro ži la ma njša klo ža. Imel je te žak na hrb tnik z opre mo. Najverjetne je je pri tem iz gu bil rav notežje in zdrsnil po sne ži šcu. Zavi ral je s ce pi nom in se že za cel ustavlja ti, na to pa je drsel na prej 250 metrov do Lija ka in pa del cez sto metrsko steno na sne ži šce. Ko le gi re ševalci in ce lotno druš tvo so bili po tej iz gu bi še dolgo pretrese ni. 
Leta 1997 se je druš tvo GRS Kam nik ve se li lo 75. oblet ni ce svoje ga obstoja. V jubi lej nem letu so reševal­ci dobi li nove prostore v stavbi kamni ške veterinarske po staje. Do tedaj jih je go sti lo do ma ce kam ni ško PD, vendar je pro stor po stal pre majhen in ne ustrezen. Ja-nu arja 1997 so v novi hi ši ob kam ni ški obvozni ci na Perovem, kjer je tudi veterinarska postaja, dobi li na­jem ni ški pro stor za se stan ke in pri rocno skla di šce, v klet nih pro storih pa ga ražo in ve cje skla di šce za re še­valno opremo. Reševalci so dobi li na novi lokaciji po-leg brez plac ne ga naje ma tu di pri rocno mož nost pri sta­ja nja he li kopterja na so sed nji parce li.  
Vese lo so se loti li dela, potem pa se je spet vse spre me ni lo, ko je slovensko GRS in vso slovensko jav­nost pretresla tra gic na ne sreca pet ih re ševalcev med reševalno vajo na Okreš lju.25 
Vrsta cla nov druš tva je to rej so de lovala na raz lic­nih al pi ni stic nih od pravah, pre cej cla nov je bi lo v vrhu slovenskega in tudi svetovne ga alpi ni zma in odpravar­stva. Med dru gim sta cla na po staje, Marko Prezelj v letu 1991 in To maž Hu mar leta 1996, pre jela zla ti ce-pin – medna rodno prizna nje za najpo mem bnej ši alpi­ni stic ni do se žek leta. 
Žal je kam ni ška po staja ko nec leta 1997 v Hi ma laji iz gu bi la odlic nega pri pravni ka Ja ne za Je glica, ene ga najbo ljših al pi ni stov in od pravarjev na svetu. 
V ju bi lej nem letu 1997 je ime la GRS Kam nik ca stne cla ne: Metod Hu mar, To ne Kuhar, Ivo Mot ni kar, Pavle Ši menc, To ne Škarja in Ivan Žav bi. 
V letu 1998 je bil pose ben preskus kamni ških gor­skih reševalcev reševanje z nihal ke na Veli ko plani no. Nobe na dru ga žic ni ca v Sloveniji na mrec ne po pe lje potni kov v kabi ni tako viso ko nad tlemi. Devete ga av-gu sta 1998 zju traj je vlec no je kle no vrv ka bi ne ni hal ke prevrglo cez no sil no vrv, za to se je ni hal ka za u stavi la na sre di ni, 700 metrov od da ljena od obeh po staj ozi­roma 170 metrov nad tle mi. Iz re ševalne ga kompleta v kabi ni je prise bni sprevodnik spustil jekle ni co in z njo potegnil v ka bi no sta tic no vrv in jo pri trdil na si drišce v kabi ni. Reševalec Marko Prezelj je nato v samo dva­
25 gooiaoiiooigora  
Reševanje iz gon do le žic ni ce na Ve li ko plani no, 1998 (Arhiv: Ce ne  Gri ljc) 
in dvajsetih minutah priži ma ril po vrvi v kabi no, pomi ril 
potni ke in jih pri pravil za spu šca nje, na to se je za ce lo 
reševanje potni kov. Zaradi veli kega trenja so se zavor­
ni ele men ti moc no se grevali in jih je bi lo potrebno me-nja ti. Nazad nje se je zve cer spu stil tu di Marko Prezelj. 
Zami sel, da bi za svo je de lo potrebovali ko co za skla di šce nje opre me ter bi vanje re ševalcev v ca su reševanja in med de žu ranjem na smu ci šcu Ve li ke pla ni ne, se je med re ševalci za ce la po javlja ti ve dno po go steje. Teda nji na cel nik po staje Ja nez Po djed je za cel s pri pravami za grad njo v letu 1999. Ve li ko ur prostovoljne ga de la, tru da in do na torskih fi nan cnih sredstev je bilo potrebno, da je na Zele nem robu po na crtu arhi tekta Vla sta Kopa ca zra slo zaveti šce v slo­gu veli kopla nin skih pa stirskih koc. Slav no stno od prtje je bilo 20. junija 2002. V jubi lej nem letu je izšla knjiga Zgo dovi na re ševanja v go rah nad Kam ni kom (avtorji France Ma le šic, Ce ne Griljc, Vla sto Kopac, To ne Škarja in Mi ro Šte be). 
No­vi­ca­si,­no­ve­te­hno­lo­gi­je 
Proti koncu leta 2003 je ekipa štirih reševalcev v tehnic no za htevnem in na pornem noc nem re ševanju na Grin tovcu prvic upo rabi la navi gacijsko na pravo z global nim si stemom po zi ci o ni ranja (GPS) in uspe šno pripe lja la v doli no dva alpi ni sta. Na izredni seji komi­sije za GRS konec marca 2004 so bila obravnavana reševanja pretekle ga leta, na pobu do društva GRS Kamnik pa še po se bej ta ko ime novane »mo bi« ak cije. 

Naslov ni ca knji ge Zgo dovi na re ševanja v go rah 
nad Kam ni kom 
Predstavlje nih je bilo devet kamni ških in eno tolmin­
sko po sredovanje, ka terih sku pna zna cil nost je bil klic na po moc po mo bil nem te le fonu pravi lo ma ne po ško­dovane ga pla nin ca – s pri pom ba mi, kot so na pri mer: 
»… da ne bi šel ta ko dalec v ste no, ce ne bi imel s sa bo mobil ne ga tele fona …« »Ko smo pri šli v eni uri po 
kli cu do njega, nas je pohvalil, da smo bili še prej, kot 
si je mi slil …« »Zdaj vem, kje bom šel dru gic …« 
Poleg reševalne ga dela in usposab ljanj je v nasled­njih dveh desetletjih društvo sode lovalo na vsakolet­nih tradi ci o nal nih Dnevih kamni ških planin, na vseh 


tekih na vrh Grin tovca, po ho dih na Lim barsko go ro ter Smuc ki in ce pi nu. 
V Kamni ški Bistrici je bil 1. maja 2005 postavljen 
spo me nik Va len ti nu Slat narju - Bô sovemu Tinetu, de lo ki parja Mi he Ka ca. Na obcnem zbo ru društva GRS Kam nik 2007 se je od tri najst letnega uspe šne ga na cel niš tva po slovil Ja­
nez Po djed. Zame njal ga je Ra do Nadvešnik. 
Po vetrolo mu v va si Gozd so leta 2008 va šca nom 
po ma gali tudi kam ni ški gorski re ševalci. Po letih uporabe in kljubovanju narave je prišel 
cas za za me njavo bivaka na Ve li kih po dih na osnovi ogledov clan stva, ki je leta 2007 oce ni lo, da ga je ne­
smi sel no popravlja ti. Organi za cijo in izvedbo je vodil 
Ja nez Vol kar. Nacrte za nov bi vak je na risal arhi tekt Mi ha Kaj zelj in zanj pre jel tri na grade: zla ti svin cnik za po se bne arhi tekturne do sež ke, trend za vi zu al no ustvarjal nost in Plec ni kovo meda ljo, ki je priz na nje za najvecje do sež ke pri obli kovanju slovenskega okolja. Ob ci na Kam nik je Druš tvo GRS Kam nik kot investi tor-379 


Spo min ska plo šca na bi vaku (Foto: Ire na Mu šic Hab jan) 
ja in po sad ko heli kopterja ob ob cin skem praz ni ku leta 
2010 odlikovala s pose bnim prizna njem za »po gum no ak cijo odstrani tve starega in name stitve novega biva­
ka na Ve li kih po dih«. Slavno stno odprtje je bilo 26. ju­
nija 2010. Sta ri bi vak je stal na ja si v bli ži ni prijaz ne ga go sti šca Pri Jurju v Kam ni ški Bistrici vse do uso dne ga po ža ra koce na Ko roši ci leta 2017, ka mor smo ga za-ca sno pre stavi li kot po moc PD Ce lje Ma ti ca in iz hod v si li pla nin cem, ki obi skuje jo to ob mo cje. 
Pojavi la so se tudi razmiš lja nja za uredi tev boljših la stnih prostorov in iskanja boljših organi za cijskih re-ši tev tako na druš tvu kot na zve zi. 
Nacel nik druš tva GRS Kam nik je za radi raz lic nih po­gledov in ra zo ca ranja, da ne mo re prodreti s svo ji mi ide ja mi in kaj do sti spre me ni ti v da nem ca su, ne pre­klic no odstopil leto pred iztekom svo je ga man da ta. 
Cas­spre­memb­in­»boj«­za­la­stne­pro­sto­re 
Novi predse dnik društva je postal Franc Miš. Na obcnem zbo ru društva leta 2010 je clan stvo iz voli lo ca stne cla ne druš tva, ki so po stali: Ce ne Griljc, Metod Hu mar, Jernej Ko ritnik, Ja nez Po djed, Pavle Ši menc in Tone Škarja.26 
Leta 2012 je praz novanje 90-let ni ce potekalo s sve-ca nim ob cnim zbo rom, 15. septembra 2012 je v Kam­ni ški Bistrici potekal »dan GRS« s pri kazom re ševanja z dreves in so de lovanjem dru gih re ševalnih enot. Sve ca-no priredi tev v Domu kultu re pa je 24. novembra pos­premi la tudi jubi lej na knjiga Že lja po ma gati, za katero je zbra la gra di vo in jo ure di la Ire na Mu šic Hab jan. 
Porodi la se je za mi sel, da bi v novo nastajajo ci tr-
govski coni na Bakovni ku uredi li prostore za društvo, 
prostore za vodstvo GRZS in uc ni cen ter za vse re še­valce iz Slovenije. Ide ja se ni ure sni ci la. 
Zna nje in moc mla dih re ševalcev sta se po kaza la v ze lo za htevni noc ni re ševalni in tervenciji v juž ni ste ni Skute 15. oktobra 2012 v ple zal ni sme ri V. težavno­stne stopnje. Pri padcu se je hudo poškodovala mlada 
26 oaraliioarjaobiliri ioaiaalajbiljlaja 
380 
je bilo to še posebej potrjeno. 

al pi ni stka iz AO Kamnik. Zaradi jesen ske megle v doli­ni heli kopter ni bil dose gljiv. Na roko nam je šla rela tiv-
no topla in ja sna je sen ska noc s svetlo lu no. Reševal-no moš tvo je pod ste no do stopi lo cez Ko krsko se dlo, na to pa je ena eki pa fiksi rala vrvi, ki so na to olajša le vzpe nja nje re ševalcev z vso potrebno opre mo, vkljuc­
no z reševalni mi nosi li. V ekipi je bil tudi zdravnik, ki 
je v ste ni iz vedel stro kovno po moc po ne srecen ki. Ko je bilo do ju tra v ste ni že vse pri pravlje no za spust po­ne srecen ke, je heli kopter vse eno vzletel in po ne sre-cen ko in moš tvo prepe ljal v do li no. Pri ana li zi so bi li ude le že ni re ševalci enot ne ga mne nja, da je šlo za eno izmed naj težjih sten skih re ševanj v zgo dovi ni kam ni­ške GRS – s srec nim kon cem za vse. 
Leto 2013 pa po me ni za cetek ak tiv ne ga pri stopa k reševanju pro ble ma druš tvenih pro storov. Obci na Kamnik je po pro daji svo je ga de le ža stav be, v ka teri je bi la postaja, ustanovi la sklad, nova pogod ba pa je do-lo ci la, da se mo ra druš tvo iz se li ti naj poz ne je do konca leta 2018. Pro storska pro ble ma ti ka je za ce la do mi ni­rati, medtem ko sta bila reševalna tehni ka in znanje na vi so ki ravni. 
Na rednem ob cnem zbo ru leta 2013 smo na ziv ca-stni clan Druš tva GRS Kam nik po de li li Fran cu Berle cu, Ja ne zu Koscu, Fran cetu Ma le ši cu in Bo ja nu Polla ku, leta 2020 pa še Aloj zu Jerma nu. 
Med na rodne al pi ni stic ne odprave v Ki tajsko Hi-ma lajo sta se leta 2014 ude leži la vrhun ski al pi nist in gorski re ševalec Peter Mež nar in pri pravnik Aleš Holc. Do mov se nista vrni la. Za vedno sta izgi ni la v lede nih stenah go ra. Ni bi lo oci vid cev, ni bi lo naj de nih sle di za 
Prevoz pone srece ne ple zal ke v ce lo noc ni re ševalni in terven­ciji iz ple zal ne sme ri Zaje da v juž ni ste ni Sku te, 25. ok tober 2012 (Foto: Ire na Mu šic Hab jan) 
nji ma in ta ko so do ma ci in vsi dru gi osta li brez od go-vorov na števil na vpra ša nja. Brez oceta je ta ko ostalo 
šest mlado letnih otrok. AO Kamnik in z njim tudi GRS 
Kamnik, ka terih cla na sta bi la, smo sa mi za stavi li ak ci­jo – zbi ranje po mo ci v po moc obe ma dru ži na ma. 
Leta 2016 nam je Ob ci na Kam nik ob ob cin skem praz ni ku dode li la zla to obcin sko priz na nje za vrhun­sko usposob lje nost, organi zi ranost, širje nje zavesti o varno sti v go rah in pred vsem ne se bic no po moc pri re-ševanju. 
Kljub temu pa odno si z ob ci no ni so na predovali. 
Pripravlje nih je bilo kar nekaj predlo gov lokacij in celo 
projek tov, pa no ben od teh ni za ži vel. Napetosti so se price le po javlja ti tu di pri raz lic nih po gledih in med se­boj nih odno sih clan stva. 
Leto 2017 je bi lo za kam ni ške reševalce tur bu len­tno. Za ve ci no clan stva je po pol no ma ne prica kova-no odstopil skoraj ves upravni odbor in s tem izkazal ne za u pni co pred se dni ku, ki je na iz rednem ob cnem zbo ru odstopil. Od stop je bil ve cin sko spre jet in iz vo­li li smo novega pred se dni ka in nove cla ne UO. Novi predse dnik Sreco Podbevšek je ta ko moral ugriz ni ti v trdo jabol ko urejanja odnosov v društvu. Pri samem reševalnem delu teh pretresov in sprememb zares ni bi lo cu titi. Tu di izo braževanja so se vsa iz vedla v pri-ca kovanju in ob se gu kot ve dno. Inš truktorji so se spet iz kaza li. Novi pred se dnik in novi UO pa sta ta koj mo-rala ugrizni ti v še eno zelo kislo jabol ko – prido bi vanje novih prostorov druš tva. 
Za lokacijo ob samo stanu v Meki njah je bil celo iz­de lan idej ni pro jekt, pa je mo rala nav se zad nje ob ci na odstopi ti od gradnje zaradi domnevnih zahtev zavoda za spo me ni ško varstvo. 
Zato je društvo samo prevze lo pobu do in najprej ana li zi ralo vse pri merne potenci al ne lo kacije z mož­nostjo he li kopterskega pri staja nja. Odlo ci lo se je za lo kacijo ob severnem robu nekda nje smodni šni ce. Ob­ci na pa na li ci taciji ni ime la dovolj de narja, za to se je društvo leta 2018 samo i ni ci a tiv no dogovorilo z novim la stni kom zem lji šca, ki je po nu dil spre jem lji ve pogo je, tako da je lah ko s svo ji mi sred stvi od kupi lo zem lji šce 

Redno he li koptersko uspo sab lja nje (Foto: Vla di mir Hab jan) 
in opu šce ne skla di šcne pro store. Lokacija je pri merna in je omo go ci la dol go rocno reši ti pro storske pro ble me, vkljuc no s pri staja njem he li kopterja, ki je že vsak da nja praksa in je tu di v in teresu obci ne. Uprava Repu bli ke Slovenije za za šci to in reševanje (UR SZR) je po so di la šti ri bi valne kontejnerje, od katerih sta dva zdru že na, 
na me nje na za sestan ke, druga dva pa sta pripravlje na 
za skla di šce opre me. 
Konec leta 2018 je bila komplet na seli tev in druš­
tvo je bi lo na svo jem, ce prav v za res za sil nih ob jek tih. 
Nasled nje leto so potekale veli ke aktiv no sti pri ureja­
nju vseh ra zmer za bi vanje in pri do bi vanje fi nan cnih 
sredstev. V aprilu smo organi zirali dobrodel no glasbe-
no pri redi tev, nastopajo ci so se, v na še do bro, odrekli 
ho no rarju. Odziv med ljudmi nas je prijetno prese netil, 
dvorana je bi la pol na. V novembru so svo jo po moc po-
nu di li tudi kamni ški likovni ki in skupaj smo organi zi­rali prodajno razstavo doni ranih likovnih del. Z veli ko 
an gaži ranostjo grad be ne ga odbo ra, z ve li ko lastni mi 


prostovoljni mi urami in doni rani mi sredstvi smo v zad­
njih dveh letih pri šli do prvega »vi de za« pro storov. Z de narnim vlož kom UR SZR smo v letu 2021 za klju ci li z obnovo do stopnje, da smo se v za cetku leta 2022 
prese li li v nove prostore. Okoli co zgradbe bomo uredi li ne kaj poz ne je. 
Z upanjem in že lja mi se bo mo potrudi li, da bo do no-vi pro stori po stali stic na toc ka ne sa mo gorskih re še­valk in re ševalcev, temvec vseh, ki ra di ho dijo v go re. 
Zad nji dve leti smo se kamni ški gorski reševalci ukvarja li s skrbmi za nove prostore, vse delo pa je ote­ževala tu di epi de mija kovi da-19. Ven dar pa re ševalno de lo za radi vse ga ne trpi. Še vec: v teh dveh letih opa­ža mo poveca nje števi la in tervencij, saj so v go re zace li za haja ti tudi ljudje, ki se prej s tem niso ukvarja li. Sko-raj polovi ca intervencij naše ga društva poteka na ob-mo cju Ve li ke pla ni ne, opaža mo tu di, da tuj ci na spletu najde jo in forma cije o poteh v Grin tovcih, ki pa so ve-ci no ma na pac ne. Nepo u ce ni in že ljni hi trih do sež kov veci no ma po se gajo po ci ljih, višjih od svo je pri pravlje-no sti in uspo sob lje no sti, za to se ne srece še do gajajo, števi lo pa ra ste iz leta v leto. 381 


Li te ra tu ra 

Ja nez GRE GO RIN, 1937: Obisk pri gorskem vo dni ku in re ševalcu. Raz govor s Stahovca nom Fran cetom Erjavškom. V: Slovenski dom, 12. in 13. avgust 1937. 
Vla di mir HAB JAN, 2012: Reševanje v go rah. Sto let organi zi rane ga gorske­
ga reševanja v Sloveniji. Kranj: Gorska reševalna zveza Slovenije. Darja HORVATIC, 2013: Korak za korakom do sto dvajset let. Jubi lej ni zbor­nik. Kam nik: Pla nin sko druš tvo Kam nik. 
Keber (Mi ha KOS), 1895: Nesreca na Veli ki Pla njavi v Kam ni ških pla ni nah. 
V: Pla nin ski ve stnik, št. 9. 133. 

France MA LE ŠIC, Cene GRILJC, Vla sto KOPAC, To ne ŠKAR JA, Mi ro ŠTE BE, 2002: Zgo dovi na re ševanja v go rah nad Kam ni kom. Ljub lja na: Pla nin ska 
zveza Slovenije. 

France MA LE ŠIC, 2005: Spomin in opo min go ra. Kro ni ka smrt nih ne srec v 
slovenskih gorah. Ra dovlji ca: Di dak ta. France MA LE ŠIC, Ja nez VOL KAR, 2014: Raz voj gorskega reševanja na Kam­ni škem. V: Kamni ški zbornik  XXII. 167–190. 
France MA LE ŠIC, 2014: Arhiv Pla nin skega druš tva Kam nik – življenj sko de-lo Pavleta Kemperla brez pri mere. V: Kamni ški zbornik XXII. 207–211. Peter MIK ŠA, 2022: Slovensko pla nin stvo sko zi cas. Ljub lja na: Pla nin ska 
zveza Slovenije. Irena MU ŠIC HAB JAN, 2012: Že lja po ma gati. Devetde set let organi zi rane ga reševanja na Kam ni škem. Kam nik: Druš tvo Gorska reševalna služba Kam­
nik. Nadškofijski arhiv Ljubljana. Mrliška knjiga Gozd nad Kamnikom. Bo jan POL LAK, Ma tej HU MAR, 1998: Oris zgodovi ne Al pi ni stic nega od seka 
Pla nin skega druš tva Kam nik od 1980 do 1997. V: Kamni ški zbornik  XIV. 182. 

Kamni ški gorski re ševalci: se dijo z leve: Pri mož Ho stnik, Ma tjaž Rav ni kar, Bo jan Pol lak, Ma tej Ogo revc, Ire na Mu šic Hab jan, Ce ne Griljc, Ro bert Po lic nik, Aleš Ko želj, Boš tjan Bor štnar, Ta dej Tro bevšek; stojijo z leve: Vla di mir Hab jan, Franc Miš, Ro žle Re pan šek, Mi ro Šuš teršic, Fran ci Vran kar, Ma tej Biz jak, Fran ce Ma le šic, Ja nez Šuš teršic, Ja nez Po djed, Jernej Ko ritnik, Sre co Podbevšek, Pri mož Lavric, Aleš Jan že kovic, De jan Ku ser banj, Ju re Pre zelj, Jernej La ni šek, Marja na Pre zelj Ho stnik, Ja nez Ko sec, Fra ne Kemperle, Boš tjan Griljc, Bo ris Bo dlaj, Ur ban Iglic, Fran ci Brcar, Ja nez Kosirnik, Aleš Ho cevar; ma njkajo: Ja nez Až man, Ce ne Ber cic, Franc Berlec, Gre gor Hvalc, Loj ze Jerman, Ma tej Kla dnik, Dam jan Ko car, Ma tic Ko zi na, 
Marjan Kre gar, Si mon Ku rincic, Mo ni ka Novak, Ur ban Novak, Marko Petek, Marko Prezelj, An drej Re zar, Ma tjaž Šerkezi, Mi ro 382 Štebe, To maž Ti šler, Pri mož Trunk, Blaž Vra bec. (Foto: Vla di mir Hab jan) 

Ta­tja­na­Dro­ve­nik­Ca­lic1 Šut­na­5,­Kam­nik ta­nja.dro­ve­nik­ca­lic@gma­il.com 


Žla­hten­spo­min­
110­let­de­lo­va­nja­KUD­Mot­nik 
V prispev ku spremlja mo razvoj Kulturne ga društva Motnik od njegovega nastan ka leta 1910 do danes. Katoli ško slo­vensko izo bra ževalno druš tvo Mot nik je bilo ustanovlje-no v zad njih letih Av stro-Ogrske kot od govor na po nem cevanje slovenskih krajev. Usta novi li so knjiž ni co, dram sko sku pi no in pevski zbor. Za cetni za gon sta zavrli prva svetovna voj na in smrt prvega pred se dni ka in re ži serja žu pni ka Ja ne za Pla hut ni ka. Z na stan kom ju go slovanske dr žave so se pre i me novali v Katoli­ško slovensko pro svet no druš tvo in s pod voje ni mi moc mi na da ljevali za ceto delo. S pro stovoljnim de lom in iz kupic kom od odi granih predstav so leta 1926 zgradi li društveni dom in na oder po stavi li števil ne gle da li ške pred stave. Uspe šno sta de lo-vala tu di knjiž ni ca in pev ski zbor. Dru ga svetovna voj na je bo­le ce pre ki ni la kul turni raz cvet. Po vojni so v skraj no skrom nih razme rah naštu di rali prese netlji vo veli ko gleda li ških predstav in drugih kulturnih dogodkov. Z novim imenom Pro svet no druš­tvo Motnik so si priza devali za izbo ljša nje prostorskih pogo jev in se leta 1962 pre se li li v novi Za družni dom z ve cjo dvo rano. V šestde setih in sedem de setih letih so nada ljevali predvsem delo z gleda li ški mi predstavami in za izbo ljša nje prostorskih razmer. Društvo je prese glo samo sebe z organi zi ranjem dogod kov ob 550-let ni ci trga Motnik. V osemde setih letih so se prei me nova-li v Kulturno druš tvo Mot nik. V novem ti soc letju so s so-de lovanjem ZRC SA ZU in Knjiž ni co Fran ceta Ba lan ti ca Kam nik po pla ca li kul turni dolg za pi sovalcu ljud skega bla ga Gaš perju Križ ni ku z organi za cijo znan stvene ga simpo zija (2004) in iz dajo mo no grafije (2008) o tem za služ nem ro ja ku. To so od leta 2012 na prej nad gradi li še s tra di ci o nal nim Križ ni kovim pravljic nim fe­sti valom Jen kret je biv, na ka terem so de lu je jo tu di priz na ni slo­venski umet ni ki in ra zi skovalci ljud skega bla ga. Vec kot 20 let iz dajajo ca so pis Motni ške novi ce. S priredi tvijo Motni ški pranger ohranjajo spo min na mot ni ški sred njeveški utrip. 
Prispevek je na stal s po mo cjo ohra nje ne ga arhiv skega gra­di va društva, fotografij in spo mi nov ne katerih cla nov druš tva, Kroni ke šole Mot nik in Žu pnij ske kro ni ke Motnik. Kro ni ka pro-svetne ga druš tva Mot nik je bi la za ob dob je od 1910 do 1970 se stavlje na po spo mi nih naj starejših cla nov leta 1970. Kljuc ne be se de: Kulturno društvo Motnik, ljubi teljska kul­tu ra, prostovoljno delo, prosvetni/druš tveni dom, igre, Gašper Križ nik 
The arti cle pre sents the develop ment of the Mot nik Cul tu­ral Society from its fo unding in 1910 to the pre sent day. The Slovene Cat ho lic Edu ca tio nal Society Mot nik was fo­unded in the fi nal years of Austria-Hungary in re spon se to the Germa ni sa ti on of the Slovene lands. A library, dra ma gro up and a choir were establis hed there. The initi al momen tum was ham-pe red by the First World War and the de ath of the first pre si dent and di rector, Pastor Ja nez Pla hut nik. With the emergence of the Kin gdom of Yugoslavia, the Society was re na med the Cat ho-lic Slovene Educa tio nal Society, which con ti nu ed its work 
 rooriarargaoaooj 

with re do u bled efforts. With the help of vo lun teers and pro ce-eds from performan ces, they bu ilt the ir own hall in 1926 where they sta ged nu merous the a tre performan ces, and the library and cho ir al so ope rated successfully. WWII in terrupted the cul­tu ral bo om with tra gic force. After the war, in extremely mo dest circum stan ces, they ma na ged to organi se a surprisingly large num ber of the a tre performan ces and other cul tu ral events. Un­der the new name the Mot nik Edu ca tio nal Society, they strived to improve the spati al condi ti ons, and in 1962 moved to a new hou sing coo pe rati ve with a larger hall. In the 1960s 
and 1970s, they con ti nu ed mainly with the a trical performan ces and fo cu sed on further improving the ir spa ti al con di ti ons. The Society surpas sed its ca pa bi li ti es when it organi sed the 550th anniversary of Mot nik Square. In the 1980s, they chan ged the ir 


na me to the Mot nik Cul tural Society. In the new millen ni-
um, with the co o pe rati on of ZRC SA ZU and the Fran ce Ba lan tic Library, Kam nik re pa id the cul tu ral debt to col lec tor of Sloveni­an folk ta les and songs, Gaš per Križnik, by organi sing a sci en-ti fic symposium (2004) and pu blis hing a mo no graph (2008) on 
this most deserving compa triot. This has been upgraded since 
2012 with the tra di ti o nal Križnik’s Fairy-ta le Festi val Jen kret je biv (On ce Li ved He), in which parti ci pa te renowned Sloveni an artists and re se archers of na ti o nal tre asu res. They have been pu blis hing the Motni ške novi ce newspaper for over 20 years. With the Mot ni ški pran ger event, they pre serve the memory of 
the me di eval Mot nik. 
The arti cle is ba sed on the pre served archives of the Mot nik Society, photographs and me mo ries of so me of its mem bers, the Chro ni cle of the Mot nik Scho ol and the Pa rish Chro ni cle of Motnik. The Chro ni cle of the Mot nik Edu ca ti o nal Society for the pe riod 1910–1970 was compi led from the re col lec ti ons of its oldest mem bers in 1970. Key words: Motnik Cul tu ral Society, ama teur cultu re, volun te­er work, society hall, ga mes, Gaš per Križ nik 
383 



Prva igra v Motniku Pogumne Blejke, 1911 
Motnik je kraj z du šo, z moc no iz raže no iden ti teto. Motni ca ni so ze lo po no sni na svo jo bo gato zgo dovi no, v kateri imajo že do bro stoletje po se bno me sto tudi lju bi teljske društvene dejavno sti. Pomem ben nosi­lec današ nje ga duhovne ga utripa je Kulturno društvo Motnik, ki je praz novalo že 110-let ni co de lovanja. Z veli ko preda nostjo negu je zgodovin ski spomin in na­da lju je kulturno tra di cijo kraja. Že de setletja organi zi­ra in upri zarja od mevne pri redi tve, ki pre se ne cajo po razno li kosti, obse gu in viso ki izvedbe ni ravni. Povezo­vanje s pro fesi o nal ni mi usta novami, kot sta Knjiž ni ca Franceta Ba lan ti ca v Kam ni ku in Slovenska aka de mi-ja znanosti in umetno sti, ter s prizna ni mi slovenski mi umetni ki zagotavljajo kakovostno rast, ki zelo prese ga ni vo delovanja kulturnih društev enako veli kih sloven-skih krajev. Vsa koletni Križ ni kov pravljic ni fe sti val po­stavlja Mot nik pre ko obcin skih okvi rov na slovenski in med na rodni kul turni zemljevid. 
Repu bli ka Slovenija je že cetrta dr žavna tvor ba, v kateri društvo ne preki nje no de lu je. Od za cetka 20. stoletja so se dru žbe no po li tic ne razme re in dru ge mož no sti za raz voj lju bi teljske kultu re spre mi nja le, ni so pa se spre me ni li ude le žen ci. Naj prej so tu po sa­mez ni ki ali manjše skupi ne ljubi teljev kultu re, ljudje z vi zijo in potrebnim en tu zi a zmom; na dru gi stra ni pa so lju dje, ki uži vajo v nji hovih predstavah in pri redi tvah, ki jim laj šajo in lep šajo vsak da nje življe nje. 
384 
Usta­no­vi­tev­pr­ve­ga­kul­tur­ne­ga­druš­tva v­Mot­ni­ku­le­ta­1910­in­de­lo­va­nje do­za­cet­ka­vé­li­ke­voj­ne 

Na Kranjskem so bila prva kulturna društva usta­novlje na konec 19. stoletja z name nom spodbu ja nja slovenske na rodne in po li tic ne zavesti v bo ju proti po­nem cevanju. Slovensko katoli ško po li tic no druš tvo iz Ljub lja ne je leta 1882 v kam ni škem okraju organi zi ra-lo dva veli ka shoda, katerih posle di ca je bila ustanovi­tev izo braževalnih druš tev v prvem de setletju dvaj se­tega stoletja. 
Motnik kot ob mej ni trg na sti cišcu Kranj ske in Šta­
jerske z dobro razvi to obrtjo in trgovi no je še pose bej 
zbu jal po nem cevalne apeti te.2 Ljub ljan ska ško fija se je tega do bro zaveda la, za to je v obmej ne kraje za žup­ni ke name šca la še po se bno zavedne Slovence. Tak je bil tu di mot ni ški žu pnik Ja nez Pla hut nik (1878–1914), 
za ljub ljen v slovensko bese do, še pose bno v društve-
no de lo v obli ki ci tal nic in igra nja iger. Že ob na stopu slu žbovanja v Mot ni ku leta 19103 je naletel na veli­ko somiš lje ni kov. Ustanovni shod Izo braževalne ga društva je bil si cer skli can že 25. septembra 1909, na njem se je zbra lo 60 cla nov. Nje govi »udje«, sa mi 
 ajbilooiagliigoil jarioaialjaiaroarijargoa iajiobrirogoiijbilorla jliiaoloallaa jijalarbialiralraar 
Zgodovina trga Motnika in okraja. 81 in 91.  iralraarZgodovina trga Motnika in okraja. 75. 
Igra Prevarani ženin, 1930 
fantje in mo žje, so se že pred tem se staja li in ime li vec pre davanj. Kma lu za tem, 16. oktobra 1909, je bi la ustanovlje na tu di knjiž ni ca, ki je svo je de lovanje za ce-
la s pre davanjem O vpli vu ti ska in ka ko naj be rem.4 
Marca 1910 je bilo ustanovlje no Katoli ško sloven-sko izo bra ževalno druš tvo Mot nik. Prvi predse dnik je po stal žu pnik Ja nez Pla hut nik. V druš tveni od bor so bi li iz volje ni še žu pan Franc Ko gej, Franc To min šek, Karol Novak in Ka rol Sajevic. Cla ni so no si li po se bno društveno znac ko v slovenskih barvah, na ka teri sta bi li upodob lje ni roki, ki si segata v pozdrav, in zlat kri­žec. Pla hut nik se je zavedal, kak šen vpliv ima bra nje na izo braževanje, za to je za druš tveno knjiž ni co pri­speval pre cej la stnih knjig, ve ci na knjiž ne ga fonda pa je pri haja la iz za pu šci ne zbi ralca na rodne ga bla ga Gaš perja Križ ni ka. Prvi druš tveni pro stori so bi li v nek­da nji mež na riji, kjer so se cla ni zbi rali na ne kakšnih »bral nih se stan kih«. V poz no je sen skem in zim skem ca su so bi li po za se bnih hi šah kraja in oko li ce organi­zi rani ci tal ni ški ve ce ri, na ka terih je vec krat so de loval novou stanovlje ni cerkveni pevski zbor. 
Župnik Pla hut nik je bil tu di re ži ser. Prvo gleda li ško 
predstavo z naslovom Krc ma pri zvi tem ro gu so upri­
zo rili že 19. fe bruarja 1911. V za cetku so igrali sa mo »mo ške« ali »žen ske« igre, to rej pred stave z iz kljuc no žen sko ali mo ško za sed bo. Je se ni leta 1911 so si Mot-ni ca ni ogle da li krat ko »žen sko« eno de jan ko Pogum ne Blej ke. Znani so tu di na slovi »mo ških« iger: Cevljar, Kmet in fotograf ter Brivec in krc mar. Vsa ko leto so naš tu di rali eno ali dve igri, dekla ma cije in pevske na-
 ijaiolaroia 

stope. Predstave so potekale pozno poleti ali zgodaj 
je se ni, saj so ve ci no ma na stopa li pod ko zol ci ali na vecjih po dih, vca sih tu di v šol ski ucil ni ci. 
Pred za cetkom véli ke vojne so ze lo obo gati li knjiž­ni co, uredi li oder, se oskrbe li z garni tu ro kulis, tudi v društveni blagajni se je našlo nekaj denarja. Navdu še­nje nad društvom je bilo izredno. Zgodaj jese ni 1914 pa je po hu di bo lez ni umrl žu pnik Pla hut nik, star ko­maj 36 let. Bil je go nil na si la, re ži ser in zag nan pred­se dnik mla de ga druš tva. Tra gic na iz gu ba in za cetek vojne sta druš tveno življe nje po pol no ma zavrla. 


Po­sta­vi­tev­druš­tve­ne­ga­do­ma­in­raz­cvet­druš­tve­ne­ga­živ­lje­nja­med­obe­ma­voj­na­ma­(1918–1941) 
Po konca ni voj ni, ki jo je Mot nik do ca kal pov sem iz crpan od po ma njka nja, trde ga de la in »špan ske bo­lez ni«, sta nek da nji od bornik Ka rol Novak in žu pnik Franc Pavlic po kuša la obu di ti druš tveno de javnost. Hranil ni ca in po so jil ni ca Mot nik je za gotovi la fi nan cno po moc za po novni za gon. Zaveda li so se, da druš tvo potrebu je lastne prostore. Izbrali so nekda njo lede ni co Staretove pivovarne (za sedanjo ob cin sko hi šo) in jo prede la li v dvo rano. Hra nil ni ca je za druš tvo odkupi la 24 m2 zem lji šca, da so lah ko postavi li tu di skrom no garde robo. S pro stovoljnim de lom in fi nan cno pod po ro Hranil ni ce je bi lo leta 1925 zgraje no le se no po slo pje, ime novano dvo rana (11 m x 6,50 m). Notranjo opre mo so si za gotovi li s pro stovoljnim de lom in iz kupic ki od predstav, odigranih kar na žu pnij skem mo stovžu, na po dih in pod motni ški mi kozol ci. Novi prosvetni dom 385 


Igra Krivoprisežnik, 1925 
je bil povsem nared leta 1926. Slovesno odprtje so proslavi li s pri ljub lje nim Fin žgarjevim de lom Veriga in na stopom pev skega zbo ra. 
V skladu z novo zakono dajo se je leta 1923 društvo vcla ni lo v krov no organi za cijo Pro svetno zve zo, katoli­ško združe nje kul turno-pro svetnih druš tev s se de žem v Ljub lja ni. Nove obla sti so že le le bolj po u da rili te melj-no dramsko, glasbe no in drugo kulturno dejavnost. Po-sle dic no so ma lo spre me ni li ime: Katoli ško slovensko pro svet no druš tvo v Mot ni ku. Knjiž ni co so obo gati li z novi mi knji gami in ta ko poveca li za ni ma nje za bra nje. Leta 1925 je bil usta novljen tu di me ša ni pev ski zbor, ki ga je ze lo uspe šno vo di la uci telji ca Ma rija Šuš tar, do ma cin ka iz bliž nje oko li ce, kasne je zna na kot ko re-
o grafinja Aka dem ske folklorne skupi ne Fran ce Ma rolt. 
Zbor je sode loval pri igrah, uprizo ril pa je tudi dve spe­voi gri. Po njeni preme sti tvi leta 1926 je pevski zbor prevzel novi pevovodja Franc Drolc. Zbor je imel ne­kaj samo stojnih koncertov, pose bej so bili pono sni na 
na stop na ve li kem koncertu zdru že nih pev skih zbo rov leta 1931 v Ljub lja ni. 
Na gleda li ških deskah se je kali la tudi šolska mla­
di na. Uci telji ca Vi da Hri bovšek je leta 1923 re ži rala 
igro De kli ca s tam bu rico, Marija Šuštar pa je s svoji mi ucenci pri redi la pred stavo Car goz da in spevoi gro Ma­la pevka. Zaslužek otro ških pred stav je bil na me njen za na kup ucbe ni kov za rev ne šo larje ali šol ske iz lete. Uci telji ce in uci telji, ki so bi li po sla ni v Mot nik, so se zavzeto vklju cevali v druš tvo kot igral ci, re ži serji in od­
borni ki.5 
Igre so se vrsti le druga za drugo. Naj naštejem ne­kaj naju spe šnej ših: Di vji lovec, Mli nar in nje gova hci, Razvali na življe nja, Ja kob Ruda, spevoi gra Mla da Bre­da in dru ge iz ta krat ne ga že lez ne ga repertoarja lju bi-teljskih ljudskih odrov. Ob 20-letni ci društva je bila odi­grana ju bi lej na pred stava Prevarani že nin. 
Društvo je sku ša lo ujeti tu di ko rak s ca som, ta ko so že leta 1928 ku pi li do ma iz delan ra dijski spre jem nik na ba terije, za te da nje ca se cu do tehni ke. Ob ve ce rih in nedeljah popol dne je privabljal števil no poslu šal­stvo, ki pa je kljub ve li ki potrpe žlji vosti obu pa lo za radi sla be ga spre je ma, zato so radio pro da li naprej. 
Motnik je imel zme raj srec no roko z iz bi ro reži ser­jev. Po prvi svetovni voj ni je re žijsko tak tirko prevzel prenovi telj prosvetne ga društva, študent prava, Tone Hribovšek. V nje govi re žiji je na mot niškem odru za ži­velo 15 gleda li ških del. Njegova prezgod nja smrt leta 1935 je za da la druš tvu hud uda rec. 
Kljub tež ki iz gu bi je bi lo druš tveno življe nje še na­prej ze lo raz gi ba no. Leta 1930 je pred se dnik druš tva po stal, komaj 23-letni Franc Drolc. Bogato delovanje kulturno-pro svetne ga društva Motnik med obema voj­na ma je predstavlja lo pomem bno vlogo pri utrjevanju slovenske samo bit no sti v razme rah jugo slovanskega uni tarizma. Ju go slovanske obla sti so leta 1933 raz­pu sti le vsa druš tva Prosvetne zveze z uteme lji tvijo, da so de lovala tu di na po li tic nem po drocju. Pre poved je traja la dve leti. Kako je ta prepoved odsevala na de­lovanju Katoli škega slovenskega prosvetne ga društva Motnik, v arhi vu ni ohra nje no. 
 laailjaioaiajaoBajlji ririjglabooorbiljaliglali jljalairooraglagaloarajbilglabi rairajaaroialiLepo je res na loobrojigraliolioilalglabiaj deželi, kjer šola prijazna stoji, Kronika ob 120­letnici šole v 
386 
iaooiljBiljobrigraliglalii Motniku 1889–2009. 66. 
Igra Sveti plamen, 1955 
Vse kakor pa je bilo društvo leta 1940, ob 30-letni­ci delovanja, na vrhun cu svo jih mo ci. Naj bolj uspe šna je bi la dram ska sek cija. Na repertoarju so bi le la žje kome dije, drame in nekatere zahtevne predstave z veli kim števi lom na stopajo cih. V tem ob dob ju so upri­zo rili 37 gle da li ških del. Organi zi rani si bi li raz ni izo­braževalni te caji, mi klav ževanja in dru ža bna sre ca nja. Oprem lje ni so bili z lepi mi kuli sa mi, števil ni mi kostu mi in dru gi mi odrski mi re kvi zi ti. Knjiž ni ca se je bo gati la iz leta v leto. Društvo je šte lo 60 cla nov. V Mot ni ku so bili ustanovlje ni tudi Sokoli pod vodstvom Zdravka Hribovška, bra ta reži serja To neta Hri barja. Pri reja li so ime nit ne telovadne nastope in organi zi rali dve sokol-ski sre ca nji. Na kul turnem po drocju so de lovali tu di Orli, ki jih je vo dil Fran ci Ka ro, sicer ak ti ven clan kul­turne ga druš tva.6 
Le­ta­oku­pa­ci­je­
Druga svetovna vojna je preki ni la bogato kulturno de lovanje. Okupa tor je segel najprej po tem, kar obli­kuje narodno zavest. Nemci so med prvi mi ukrepi prepoveda li vsa društva. Zaple ni li so društveno pre-mo že nje, po žga li so knjiž ni co, garde robo s ko stu mi in rekvi zi ti in drago ce ni društveni arhiv. Franci Karo pa je vendarle rešil nekaj najbo ljših knjig in jih zazi dal v do-ma ci hi ši pod kru šno pe cjo, kjer so ca kale bo ljših dni. Šo larji v nemški šoli so bili prisi lje ni od doma prina ša ti slovenske knji ge in jih metati v ogenj. Uci telj Jan ko Baj­de in žu pnik An ton Rou tar, ak tiv na cla na druš tva, sta bi la izselje na. Kljub prepovedi pa društveno delo le ni povsem za mrlo. Cla ni ce so organi zi rale vec dram skih 
oooroiirogaraoi 

predstav za parti za ne. Organi zi rani so bili tudi mitin gi in druge predstave za parti za ne. S štiriletno vojno je 
bi lo za klju ce no dru go obdob je uspe šne ga razvoja lju-
bi teljske kultu re v Mot ni ku. 
Po­voj­ni­ra­zmah­druš­tva:­Pro­svet­no­druš­tvo­Mot­nik 
Ob osvobo di tvi je bilo društvo popol no ma opustoše-no. Od gleda li škega inventarja je ostalo le nekaj kulis in knji ge iz pod Ka rove peci. Znova so mo rali po stavi ti oder, popravi ti društveni dom in obnovi ti osiroma še ni knjiž ni fond. Ve li ko nekda njih ak tiv nih igral cev in pev­cev se ni vrni lo domov. Nekatere je vzela vojna vihra, druge je življenj ska pot od pe lja la stran. 


Kljub te mu je druš tvo za ce lo de lovati s pod voje no mo cjo. Dram ska sek cija pod vod stvom Fran ca Drol ca je ta koj za ce la z de lom. Že jese ni 1945 je bi la otvo ri­tvena pred stava Moš kriceve Rde ce ro že. S predstavo so uspe šno go stovali po Savinj ski do li ni. Z za slu že nim de narjem so po pravi li oder in ga vlo ži li v obnovo po­žga ne obcin ske hi še. Pomlaje no clan stvo je uspe šno na da ljevalo delo pod vodstvom izkušene ga Franca Drolca. Iz takrat ne ga repertoarja je predvsem izstopa-la Mi klova Za la, ze lo za hteven kostu mo grafski, scen-ski in igral ski pro jekt. V du hu povojne ga ca sa so upri­zarja li tu di so do bna de la: Težka ura, Ma ti, Raz trganci, Naša kri, a tudi kome dije, kot so Ma tajev Matija, Kam iz za dreg, Davek na sam ce. Ker je bil oder zelo maj-
hen, je bi lo tež ko pred stavlja li de la z ve cjo za sed bo. Že septembra 1945 je bi la usta novlje na nova krov­
na organi za cija Ljud ska prosveta Sloveni je, katere na lo ga je bila razvija nje delovanja kulturno-pro svetnih 
društev po pro gramskih usme ritvah nove države. Druš-387 

tvo se je spet prei me novalo, tokrat v skladu z novo kul­turno zakono dajo v Pro svet no druš tvo Mot nik, ki je v so de lovanju s šolo pripravlja lo tudi števil ne proslave 
dr žavnih praz ni kov v kraju in oko li ci.7 
Po­sta­vi­tev­za­druž­ne­ga­do­ma­le­ta­1962 
V nasled njih letih je delo potekalo po ustalje nih tir­ni cah. Vsako leto so naštu di rali eno ali dve predstavi, odhaja li so na go stovanja in na do ma cem odru go sti li druge lju bi teljske gle da li ške sku pi ne. V du hu ca sa so prireja li števil ne pro slave in za bavne pri redi tve. Ob ca-sno je deloval pevski zbor pod vodstvom Franca Drol-ca, ki je bil tu di re ži ser in pred se dnik druš tva. V ve li ko po moc sta mu bi li še uci telji ca in upravi telji ca mot ni­ške šole Pavla Grutschre i ber in poštna uradni ca Ivan-ka Ce ne. Ves cas pa je tle la ve li ka že lja po iz bo ljša nju prostorskih ra zmer. Le se na dvo rani ca (11 m x 6,5 m) je v re sni ci od slu ži la, cas je bil za spre mem bo. 
S po stavi tvijo Za družne ga do ma leta 1962 je Pro-
svetno društvo dobi lo dovolje nje, da lahko uporablja 
dvorano in garde robo. Prva pred stava na ve li ko vec­
jem odru, Volkodla ki, je bila uprizorje na leta 1964. V 
oder in dvo rano so vlo ži li ve li ko ur prostovoljne ga de la, iz najdlji vosti in iz kupic kov od pred stav, da so jo uspo-
so bi li za prireja nje kulturnih priredi tev. Postopo ma, le-to za letom, so dopol njevali odrsko opremo, poskr be li za ogrevanje in ustrezno razsvetljavo, uredi li garde ro­
bo in pro stor za knjiž ni co. 
De javnost pa so delo ma okrni li kadrovski proble mi. Clan stvo je bi lo za po sle no zu naj do ma ce ga kraja, za to je bilo izredno tež ko uskla di ti cas za vaje in pred stave, ce prav vo lje za de lo ni ma njka lo. Kljub te mu so vsa ko leto naštu di rali novo predstavo in z njo gostovali na bliž njih in tu di od da lje nih odrih. 
Nei zmerni entu zi a zem, iznajdlji vost in prostovoljno 
de lo so bi li potrebni, da so s skrom ni mi fi nan cni mi 
sredstvi nada ljevali dopol nil na gradbe na dela v Za­
družnem do mu in dvo rani, saj so kljub ve cje mu odru 
še vedno delovali v zelo skromnih prostorskih razme-rah. 
Leta 1964 je na re pu bli ški rav ni za lju bi teljsko kul­
tu ro skrbe la Zveza kulturno-pro svetnih organi za cij 
(ZKPO) Slovenije. Po obci nah so de lovali ob cin ski sveti 
Zveze kulturno-pro svetnih organi za cij, ZKPO Kamnik je imel zlasti nalo go reševati proble ma ti ko gmotne ga 
po lo žaja druš tev. 
Franc­Drolc­
Konec šestde setih let je izpregel dolgo letni pred­sed nik in re ži ser, ne stor mot ni ške kultu re Franc Drolc. Clan druš tva je bil od leta 1923, od svo je ga šest­najste ga leta. Takoj je de loval kot knjiž ni car. Ko maj de­vetnajst leten je postal pevovodja moškega pevskega zbo ra. Leta 1930 je po stal predse dnik. Bil je tu di orga­nist in zborovodja s pretanje nim poslu hom, uspešen gleda li ški re ži ser in po go sto tudi igra lec glav nih vlog. V nje govi re žiji je bi lo upri zorje nih oko li 45 dram skih del. Glas ba mu je bi la po lo že na že v zi bel ko, saj je bil ro jen v glas be ni dru ži ni organi stov. Clovek z izostrenim oku-
388 
 oooroiirogaraoi 

som je desetletja vodil društvene dejavno sti in pred­
stavljal povezovalni clen med pred vojno in povojni mi 
gene racija mi. Po vojnem razsu lu je društvo postavil spet na noge, vzgojil števil ne mlade igralce in svoje­ga nasledni ka. Bogato dolgo letno delovanje na vseh 
po drocjih ga uvr šca med naj bolj za služ ne Mot ni ca ne. 
Ob­dob­je­po­le­tu­1970­–­po­mem­bnej­še­oblet­ni­ce­in­od­mev­ne­pri­re­di­tve 

Se dem de seta leta predstavljajo novo, zelo uspešno 
obdob je in pre boj pre ko obcin skih me ja. V po ca sti tev 
60-let ni ce druš tva leta 1970 so igralci uprizo rili Fin-
žgarjevo ljud sko igro Naša kri v režiji Fran ca Drol ca. 
Šol ska upravi telji ca Pavla Grutschre i ber je zbrala po­
dat ke o delovanju, del no po spo mi nih naj starejših cla­
nov, delo ma po dostopni dokumen taciji, in napi sa la 
kroni ko društva. Ude le žba na pro slavi je bi la re kordna in oz racje za res praz nic no. Pri šlo je še ve li ko starej­ših cla nov, ki jim je uspe lo ohra ni ti druš tvo od konca 
prve svetovne vojne naprej, nekateri od njih so bili še 
vedno ak tiv ni. Ta krat so oži veli za res žla htni spo mi ni na odi grane igre, go stovanja in prijetna dru že nja. Kaj 
je Prosvetno društvo v desetletjih svoje ga delovanja 
po me ni lo pre bi valcem kraja da lec od kul turnih usta­nov? Da nes si je tež ko predstavlja ti, ka ko tesno so bi li 
prepleteni kraja ni, šola in krajevna društva, kako so se na nastopih kali li šolarji, kako jim je kulturno delova­
nje zlez lo pod ko žo in jih v ka snej ših letih vo di lo med ak tiv ne cla ne pro svetne ga in dru gih druš tev. 
Prva veli ka priredi tev je bilo praz novanje 550-let ni­ce tr ga Mot ni k le ta 19738. Pobu dni ka sta bila Franc 
 oioaaaroaogooiorijia­ojoarlijroljo 

Razvitje društvenega prapora, 1977 
Drolc in pred sednik druš tva Jože Semprimož nik. Slo­vesnost se je za ce la s slav no stnim sprevodom, ki so ga vodi li trije konje ni ki z dr žavno, repu bli ško in mot-
ni ško zastavo. Sledi la je predstavi tev nekda njih mot-ni ških obrtni kov, teric in predic, koscev in grabljic, saj se je motni ška obrt tradi ci o nal no vedno navezovala na 
kmetijstvo. Kot zna me nje so dobnih ca sov so v spre­vodu so de lovali tu di trak tor, kosil ni ca, obra cal nik idr. Povorko so za klju cevali ga sil ci s sta ro briz galno, ki jo 
je vlekla konjska vprega, in novim gasil skim avtom kot svojo naj novejšo prido bi tvijo. 
Kot sim bol slav nih tr ških ca sov je bil v parku Pod li pa mi ponovno postavljen mot ni ški pran ger. Na ogled je bila tudi razstava starih predmetov in orodij. Po hišah, kjer so ne koc do movale sta re obrti, so bi-li nale plje ni ustrezni napi si. Predstavljen je bil kratek zgo dovin ski pregled trške zgodovi ne. Na slovesno sti je so de lovalo 140 lju di, ogle da lo si jo je vec sto obi sko­valcev. Pokrovi telj pro slave je bil pred se dnik ob ci ne Kamnik Vin ko Gobec. Ude le žil se je je tu di ugle dni zgo­dovi nar, mot ni ški ro jak, pro fesor Pavle Uran kar, avtor knji ge Zgo dovina trga Mot nika in okraja. Obi skovalci so bi li enot ne ga mne nja, da so Mot ni ca ni to krat pre­se gli sa mi se be in da se v ve li ko vecjih krajih ne upajo loti ti tako zahtevne pri redi tve. 
Le ne kaj let za tem, je se ni 1977, je druš tvo spet pre­
se neti lo. Ob raz vi tju pra po ra Pro svet ne ga druš tva 
Mot nik so na stopi li s pred stavo Finžgarjeve ljud ske 
igre Di vji lovec. 
Uprizo riti de lo, v katerem na stopa 27 oseb, je bil za 
društvo zelo zahteven zalo gaj, uspeh pa je prese gel 
vsa pri ca kovanja. Pred stava je potekala na pro stem pred Domom dru žbe nih organi za cij. Obisk je bil nad vse mi pri ca kovanji. Ca robnost oz racja je okro nal ve li-ca sten ognje met z Gra du. Raz vi tja pra po ra se je ude le­ži lo še 9 go stu jo cih pra po rov, tako da je bi la pri redi tev za res slovesna. Ob tej pri lož no sti je Kul turna sku pnost Kamnik po de li la priz na nja za služ nim cla nom: Fran-cu Drol cu, Ivan ki Ce ne, Pavli Grut schre i ber in Jo žetu Semprimož ni ku. Žal se je še v istem me se cu iz tekla 
araraoliloiaoiriilgij raioogajaobljaiaooi giloirg 

življenj ska pot na grajen ca, cla na druš tva z naj da ljšim stažem, Fran ca Drol ca. 
Leto 1978 se je še po se bno za pi sa lo v zgo dovi no društva in Mot ni ške do li ne. Ob od prtju dol go pri ca ko-vane asfal tne ce ste Špi talic–Mot nik–Lo ci ca je v Mot-ni ku potekala osred nja pro slava obcin skega praz ni ka. Ob tej pri lož no sti je kul turni dom do bil novo fasa do in 150 sto lov, uredi li so tu di sej no so bo in knjiž ni co. 


Pretekla so dobra tri desetletja od konca druge sve­tovne vojne. Prosvetno društvo Motnik jih je kljub pere-cim pro ble mom in pi clim fi nan cam uspe šno pre krma­rilo. Najvecji uspeh je bi la pri do bi tev novih druš tvenih prostorov v Do mu kulturnih organi za cij. Knjiž ni ca je de lovala z nekaj vzponi in padci, zaznan je bil porast bral cev, tu di knjiž ni fond je vztraj no na rašcal. Re ci ta­cijska sekcija je skrbe la za kulturni program na šte­vil nih proslavah, najbolj atraktiv na pa je bila dramska sek cija. Društvo je dobi valo skromno dotacijo od Ob­cin skega sveta kulturno-pro svetnih organi zacij, osta la financna sred stva je pri do bi valo z la stno ak tiv nostjo. Cla ni druš tva so se vsa ko leto odpravi li na iz let po do-movi ni in zamej stvu. 
V povojnem ob dob ju do leta 1977 je bi lo naš tu­di ranih neverjetnih 81 dramskih del in uprizorje nih 263 predstav. V sedem de setih letih je društvo štelo okrog 100 cla nov. Poglavit ne ovi re za de lovanje so bi­le skrom na fi nan cna sred stva in pro storske razme re, težavno usklajevanje vaj in na stopov, saj so se igral ci 389 veci no ma vo zi li na de lo zu naj do ma ce ga kraja, de lo v 


izme nah. Tudi izbor ustreznih dramskih bese dil ni bil preprosta nalo ga. Problem je predstavlja lo tudi raz­
mno ževanje be se dil, saj so bi li fotokopirni stro ji tež ko 
do stopno razkošje. Vendar iznajdlji vosti, prostovoljske­ga duha in pripa dno sti ni nikdar zmanjka lo. Vedno so 
se na šli cla ni ce in cla ni, ki so na šli prak tic no reši tev, na pol ile galno raz mno ževali be se di la v svo jih slu žbah 
in potegni li naprej, ko je bilo to potrebno. Delo v kultur­
nem društvu je marsi komu po me ni lo na cin življe nja; nic ni bi lo pretežko. 
Ob 70-let ni ci je druš tvo preje lo obcin sko na grado Toma Brej ca v vi ši ni 15.000 din. Ude le ževali so se tu di obcin ske revije ama terskih gle da li ških sku pin. Druš tvo je pri reja lo iz lete po do movi ni in v zamej stvu.9 
Jo­že­Sem­pri­mož­nik­
Leta 1970 se je z re žijo prvic spo pa del Jo že Sempri­mož nik, pred sednik Kul turne ga druš tva, vsestran ski družbe no po li tic ni de lavec, reži ser, kulturni ani ma tor in promotor Motni ka v širšem slovenskem prostoru. Pod nje govo režijsko tak tirko je bi lo upri zorje nih 19 dram-skih del. Druš tvo se je re dno ude le ževalo revij ama­terskih gle da li ških sku pin v okvi ru obci ne Kam nik in tu di zu naj Slovenije, v Pli berku. Poleg re žije je po se bno skrb po svecal sce ni za po sa mez na dram ska de la. Na nje govo pobu do sta bi li l. 1973 organi zi rani sli kovi ta 550-let ni ca trga Motni ka in postavi tev motni škega pran gerja na trg Pod li pa mi. Na ce lu druš tva je ve dno zmo gel s pi cli mi do hod ki za krpa ti vse fi nan cne luk nje in na crtovati nove projek te. Predvsem pa je bil clovek 
390 
 oooroiirogaraoi 
z vi zijo, ki je se gala da lec prek ob cin skih me ja. Potr­pe žlji vo je raz vijal svo je za mi sli in ve dno do ca kal ugo-den cas za nji hovo uresni ci tev. Zanj je ve lja lo na ce lo: »Nemo go ce je mo go ce!« Druš tvu je utrl pot v slovenski prostor in vzpo stavil povezavo s profesi o nal ni mi kul tur­
ni mi ustanovami. Tudi postavi tev Muze ja pritli kavega no so roga je njegova zaslu ga. Rezul tati njegovih dol-
go letnih pri za devanj so afirma cija mot ni škega roja ka Gaš perja Križ ni ka, po stavi tev nje govega do prsne ga ki-pa in med na rodni znan stveni simpo zij o Križ ni kovem življe nju in de lu v so de lovanju s SA ZU. Znan po ose bni zavzetosti je Mot ni ku vti snil ne iz brisen pe cat. Vses­tran sko de lovanje v jav no do bro je bi lo nje gov na cin življe nja, za to Jožeta Semprimož ni ka uvr šca mo med najbolj za služ ne Mot ni ca ne. 
Kul­tur­no­druš­tvo­Mot­nik­in­Gaš­per­Križ­nik 
Sredi osemde setih let se je spet spreme nil naziv društva, in sicer iz Prosvetne ga v Kulturno društvo Motnik. Kul turne pri reditve in skrb za vzdr ževanje društvene ga doma in izbo ljša nje razmer v dvorani so potekale z roko v roki, vse na podla gi nepredstavlji­vega entu zi a zma in opti mi zma. V po roci lih je vec krat po u darje na po moc ob ci ne Kam nik, raz vese lji va je bi la tu di po mla di tev clan stva. 
Devetde seta leta predstavljajo širitev delovanja. V sa mo stojni dr žavi so po stavi li na oder kla sic no pred­stavo lju bi teljskih gle da lišc Sketovo Mi klovo Zalo. Zahteven kostum ski pro jekt s 37 igral ci ob glas be ni sprem ljavi Ansam bla Krt iz Stranj je pome nil kvali ta-ti ven preskok v marsi katerem pogledu, predvsem pa je bilo razvese lji vo, da je k sode lovanju pritegnil tudi skoraj vse mla de igral ce. Predstava je po že la ze lo ugo­dne ca so pi sne kri ti ke. Ogle da li so si jo števil ni gle dal ci do ma v Mot ni ku in na ob cin ski reviji gle da li ških sku-pin. Po mlaje no clan stvo roje nih in tu di pri se lje nih Mot-ni ca nov in Mot ni cank se je zag na no po stavi lo ob bok iz kuše nim predho dni kom. 
Gaš­per­Križ­nik 

Na pre lo mu ti soc letij je druš tvo koncno po pla ca lo kulturni dolg za služ ne mu, pre dol go za mol ca ne mu ro­ja ku, zapi sovalcu na rodne ga bla ga Gaš perju Križ ni ku. Leta 1998 so mu v parku Pod lipa mi ob 150. oblet ni ci rojstva postavi li doprsni kip, ki ga je izde lal kipar Miha 
Kac. Ob javi znan stvene ga clan ka o po me nu Križ ni kove­
ga zbirateljskega dela dr. Marije Stano nik je leta 2004 sle di la organi za cija tridnev ne ga medna rodne ga znan­
stvene ga simpo zija o nje govem življe nju in de lu. Za­htevno stro kovno so de lovanje ZRC SA ZU, obci ne Kam­
nik in entu zi a stov Kulturne ga društva Motnik je bilo 
krona no z mo no grafijo Gaš per Križ nik (1848–1904) in nje gov cas, ki je iz šla leta 2008. Ure je na je bi la tu di stal na Križ ni kova raz stava v mot ni ški knjiž ni ci. 
Društvo pa se je poda lo tudi na naravoslov no po­drocje. Leta 2001 je bi la od prta Mu zej ska so ba pri­tli kavega no so ro ga. Fosil ni ostan ki te pra davne ži vali so bili najde ni v motni škem rudni ku rjavega premo ga leta 1910. Stal na raz stava, ce prav skrom na, je vse ka­kor edin stvena v Sloveniji. Tu kaj si je mo go ce ogle da­
Jože Semprimožnik 
ti ma keti teh ne navadnih ži vali v na ravni ve li kosti. Po na potkih pa le ontolo gov ju je obli koval ki par Mi ha Kac. Leta 2006 je bi la v so de lovanju z Zavodom za varstvo 
na rave RS v Kulturnem domu odprta zelo dobro obi-skana razstava Hro šci Me ni ne pla ni ne. Avtor razstave 
je bil dr. Bo ži dar Drovenik, do ma iz Zg. Tu hi nja, sode­lavec Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. 
Obi skovalci so prihaja li iz vse Slovenije, prese neti lo je 
tu di ve li ko za ni ma nje do ma cih obi skovalcev.10 
Motni ški pran ger je bil na po bu do druš tva že leta 1977 po stavljen v park Pod li pa mi. V Mot ni ku je bi la kar dva krat (2004 in 2013) organi zi rana Pranger ja­da, vse slovenska pri redi tev, ki povezu je 12 (14) slo­venskih krajev, kjer so se prangerji še ohrani li. Na priredi tvah so igralci Kulturne ga društva skupaj s Tu­ristic nim druš tvom oživlja li sred njeveški utrip, so je nje pred pran gerjem, sta re trške obi caje in obrti. S tem programom so leta 2013 uspešno sode lovali tudi na Srednjeveških dnevih v Kam ni ku in na Sta rem gradu. 
Že 21 let druš tvo vsa ko leto izda ca so pis Motni­ške novi ce, v katerem je povzeto delovanje krajevnih društev in šole ter drugi pomem bni dogod ki v kraju in bliž nji oko li ci v te kocem letu. Ca so pis pred stavlja dra­
10 rilrgaraoi 

go cen dokument, svojevrstno letno kroni ko, ki v sliki in be se di ohra nja zgo dovin ski spo min. 
Priredi tve ob stoletni ci Kulturne ga društva Motnik so se vrsti le vse leto 2010. Zace le so se s pro slavo kulturne ga prazni ka. Izjem no uspešna je bila tudi sli­karska kolo nija Li kovni so bot ni dan v Mot ni ku, ki se je je ude le ži lo 14 sli karjev. So de lu jo ci so po da rili 17 slik za pro dajno raz stavo, izkupi cek je bil na me njen obnovi kulturne ga doma. Na osrednji proslavi so pred­stavi li Kroni ko društva v digi tal ni obliki, digi tali zi rali pa so tu di vse ohra nje ne fotografije sta rih dram skih iger in dru gih pri redi tev, ki so zdaj do stopne za mno žic no upo rabo. 


Od leta 2012 poteka Križ ni kov prav ljic ni fe stival Jen kret je biv za otroke in odrasle. Pobu dnik je bil nek da nji pred sednik Kul turne ga druš tva Raf ko Goltnik skupaj s cla ni druš tva in osta li mi Mot ni ca ni. Fe sti val je bil leta 2017 uvr šcen v sprem ljevalni pro gram ugle­dne ga 20. slovenskega pri povedovalskega festi vala v Can karjevem do mu. 
Pravljic ni pri povedovalski fe sti val je vsa ko leto orga­ni zi ran s so de lovanjem raz lic nih slovenskih organi za­cij za in terpretacijo de di šci ne, tu di med na rodni mi. Tra­di ci o nal no dobro in izredno plodno pa je sode lovanje s kam ni ško knjiž ni co, z Bre do Podbrežnik Vuk mir, Mar-391 


ja nom Semprimož ni kom in po mlaje nim vod stvom Kul­turne ga druš tva Mot nik. Na tri dnev nem fe sti valu se 
vrstijo števil ni kulturni dogod ki in delavni ce. Prislu hni ti 
je mo go ce uveljavlje nim slovenskim pri povedovalkam in pri povedovalcem ka kor tu di do ma ci nom, ki znajo 
še pose bej prijetno prese neti ti. V kulturnem programu na stopajo priz na ni slovenski umet ni ki in glasbe ni ki.11 
Tako se zdi, ka kor da Gaš per Križ nik še da nes, sko-
raj 120 let po smrti, nagovarja sokraja ne in jih prepri-
cu je, da se pravi za kla di ne skri vajo da lec od do ma, le pri sluhni ti je tre ba. Ni na klju cje, da so prav nje gove knji ge predstavlja le je dro prve motni ške knjiž ni ce pred 110 leti. Križ ni kovi za pi si pa so na ob javo cakali 150 
let. Knjiga Sveti Co prijan : pravlji ce, povedke in dru­go pri povedno iz roci lo iz Mot ni ka in oko li ce, je izšla v 
iz daji Knjiž ni ce Fran ceta Ba lan ti ca in In šti tu ta za slo­vensko na rodo pi sje ZRC SA ZU leta 2020.12 Motni ške pravlji ce bi iz gi ni le brez sle du, ce jih ne bi ohra nil Gaš-per Križnik. Zdaj se za pi sa ne v knji gi vra cajo na zaj; v 
kraje, kjer so se rodi le in se stoletja ohranja le samo s 
pripovedovanjem … da se bo do po novno ši rile v svo­jem iz virnem me diju … s pri povedovanjem. In ta ko je 
krog skle njen. 
Zgod­ba­o­uspe­hu­
Motni ško kulturno druš tvo že vec kot sto letje pri­
speva k celo stne mu razvoju kraja. 110 let delovanja 
upravi ce no nav daja s po no som in spod bu ja na crte za 
kulturni jutri. Razgi ba na kulturna dejavnost je rezul tat 
so de lovanja kraja nov, cla nov raz lic nih druš tev in »polž­je« šo le, kjer ra ste pomla dek. S sku pni mi moc mi so 
Motnik postavi li na kulturni zemljevid Slovenije in v med na rodni prostor, hkrati pa pomem bno soo bli kuje­
jo ce lovi to kulturno sce no v ob ci ni Kam nik. Pred vsem pa bo gatijo do ma ci kraj, povezu je jo kraja ne in skr bijo za števil ne ure prijetne ga dru že nja. 
Pricu jo ci za pis je iz raz priz na nja in ob cu dovanja lju di, ki so po leg tež kega vsak da nje ga de la ogrom no ca sa in ustvarjal ne energije po sveti li de lovanju v kul-
Igra Divji lovec, 1977 

turnem druš tvu. Ti stim, ki so za služ ni, da je druš tvo obstalo in se raz vija lo vec kot enajst de setletij kljub 
ne na klo nje nim razme ram in usodnim zgodovin skim prelom ni cam. Oris zgodovin ske poti in seda njo sti druš­tva se v resni ci bere kot zgodba o uspehu. O uspehu preprostih ljudi brez akadem ske izobraz be, ki jih je pri 
prostovoljnem de lu spod bu ja la lju be zen do do ma ce ga kraja, doma ce be se de in pe smi, do vse ga le pe ga, kar vzbuja prijetna ob cu tja, kar dela lju di bolj prijaz ne in strpne, bolj cloveške. 
Med pri pravo clan ka, pre bi ranjem arhiv skega gra­di va, ogle dom fotografij in obi ski mot ni ških pri redi tev »v živo« me spon tano spre letava: »Kdor zna, pa zna! Kaj takega je mo go ce sa mo v Mot ni ku! Za to je Motnik drugacen!« 
To je mot ni ška iden ti teta. 
Vi ri 
Arhiv Kul turnega druš tva Mot nik. Kroni ka pro svetnega druš tva Mot nik. 

Nadškofijski arhiv v Ljub lja ni, Žu pnij ska kro ni ka Motnik. Zgodovin ski arhiv v Ljub lja ni, (ZAL), Osnov na šola Mot nik KAM-86, ška tla 
1: Šol ska kro ni ka. 
Li te ra tu ra 

Tadeja CA PU DER, Mirko STI PLOVŠEK, 2009: Kulturna druš tva v dom žal ski ob ci ni 1884–2009. Dom ža le: Jav ni sklad RS za kul turne dejavno sti, ob­moc na iz po stava. 
Tatja na DROVE NIK CA LIC, 2002: Šola na hri bu, Kroni ka osnov ne šo le Zgor­
nji Tu hinj. Zgornji Tu hinj : Osnov na šola, Podruž nic na šola. Tatja na DROVE NIK CA LIC, 2008: Osnov no šol stvo v Mot ni ku v ca su Gaš per-ja Križ ni ka. V: Gaš per Križ nik (1848–1904) in nje gov cas. Motnik, Ljub lja­na: Kul turno druš tvo Mot nik in In šti tut za slovensko na rodopi sje ZRC SA ZU. 
Tatja na DROVE NIK CA LIC, 2009: Le po je res na de že li, kjer šola prijaz na stoji, Kroni ka ob 120­letni ci šo le v Mot ni ku 1889–2009. Šmartno v Tu hi nju: Osnov na šola, Mot nik: Krajevna skupnost. 
Pavle URAN KAR, 1940: Zgo dovi na trga Mot ni ka in okraja. Ljub lja na: sa­moza lo žba. 
Fo­to­gra­fi­je 

11 oooroiirogaraoi 
Zbirka fotografij KUD Mot nik. 

12 roiarojlbaoriajigjoarila aoriioraljiragoiioriir riogairoilaorjloijijojigo oaljilooiii 
392 
mednarodni prostor. 

To­ne­Fti­car1 Dr.­Ti­ne­ta­Zaj­ca­2,­Kam­nik To­ne.fti­car@jskd.si 

Pro­fe­so­ri­ci­Ti­ni­Rom­šak­(1934–2020)­v­spo­min 
Leta 2020 se je izteklo življe nje slavi stke prof. Ti ne Romšak. 
Nje no delo je zazna movalo števil ne gene racije dija kov in sode­
lavce kam ni ške gim na zije, prija telje iz sta novskih, slu žbe nih, kulturnih in dru gih dru žbe nih kro gov. Prof. Romša kova je bi la 
preda na poklic ne mu delu, zavzetemu širje nju omike in dostoj­
nih med cloveških odno sov. Priv zgaja la je lju be zen do pi sa ne in 
govorje ne slovenske bese de, gleda li ške in reci tatorske izrazno­
sti, pri pravlja la in vo di la je ne po za bne kul turne vece re, s stro­
kovnim znanjem in izkušnja mi je oblikovala šolske slovesno sti, 
obcin ske pro slave. Kljuc ne be se de: prof. Ti na Rom šak, pre da nost po klic ne mu 
de lu, ljube zen do slovenske bese de, oblikovalka šolskih in ob­
cin skih pri redi tev 
In 2020, Ti na Rom šak, pro fessor of Slovene, pas sed away. Her work in flu enced many ge ne rati ons of stu dents and as so ci-a tes of the Kam nik Gymnasium, as well as fri ends from pro fes­si o nal, bu si ness, cul tu ral and other so ci al circles. Prof. Rom šak was committed to her work, which was dedi ca ted to sprea ding edu ca ti on and pro moting quality in terperso nal re la ti onships. She nurtu red a love for the written and spo ken word, the a trical and re ci tati ve expression, pre pa red and led un forgettable cul tu­ral evenings, and with her expertise and experience she organi­sed school ce remo ni es and muni ci pal ce le brati ons. Key words: prof. Ti na Rom šak, de di ca ti on to pro fessi o nal work, love of the Slovene word, organi ser of scho ol and mu ni­ci pal events 
V mno gih oko ljih po svetu – in žal tu di pri nas – je ne na dna ne moc ogrni la števil na življe nja, žrtve novo-do bne ga vi rusa pa v sve že go mi le se li la brez na povedi po prejšnjih zna menj. In v na stalih iz rednih dru žbo za-šcit nih ra zme rah žal tu di brez nav zoc no sti spoš tlji vega javne ga sprem stva, z življe njem in de lom za slu že nih pi etetnih po klonov, pla me nov hva lež no sti ose bnih spo mi nov, ne za strtega iz razja ob cu tij lo ci tve in iz gu be … 
Med ti sti mi, ki se jim je življe nje iz teklo za radi po sle­dic pan de mic ne okužbe in so jim proti koronski ukre pi sprem stvo na zadnji zemelj ski poti omeji li le na nav­zoc nost naj o žjih svoj cev, je bi la tu di dol go letna pro fe­sorica slovenskega je zi ka in knji ževno sti na kam ni ški gim na ziji, vse življe nje pro svetne mu in kul turne mu po­kli cu in poslan stvu zgledno preda na roja ki nja Marti-na/Ti na Romšak. Med drugim valom epide mije, v pre­dlan skem novembru, je obole la za novim koronskim vi rusom, bi la na to mesec dni v spe ci a li zi rani bol ni šnic­ni oskrbi v Šempetru pri Novi Gorici, kjer jo je kljub na po rom zdravlje nja ne za drž no na predu jo ca bo le zen v za cetku decem bra, le ne kaj dni pred do pol nje nim 
 ojaboioaaiailabli 
Slovenije za kulturne dejavnosti. 

85. letom, pre ma gala. Ob žal nih pe smih zvo nov nje ne do ma ce žu pnije sv. Ju rija v Nevljah jo je k po sled nje-mu po cit ku na tam kajšnje po kopa li šce mo gel pos pre-mi ti le naj o žji krog nje nih do ma cih, svoj cev iz dru žin hcerke Katarine, si na Ma tije in sestre Ma rinke. V tako 
ne navadnih razme rah je bilo slovo od nje zastrto pred 
primerno nav zoc nostjo šir še ga jav ne ga sprem stva, sa-mo za šcit no odmak nje ne ga v brez stic ne raz da lje. Žal 
tako neprodu šno ovite, da se iz njih niso prebi li vsaj 
skrom ni, a raz loc ni iz razi, be se de spo mi na, spoš tova­nja in za hvale, ki jih kam ni ška jav nost po kojni pro feso­rici Ti ni brez dvo ma vec kot dol gu je. 
V intim nem izrazju spoštovalcev njene ga spomi na iz številnih gene racij njej zau pa ne ga dijaš tva in so-de lavcev, kole gov ter prija teljev iz sta novskih, slu žbe­nih, kul turnih in dru gih dru žbe nih kro gov za gotovo ne ma njka zazna movano sti s sledmi njene dolgo letne navzoc no sti, pre da no sti po klic ne mu de lu, zav zetemu širje nju omi ke in do stojnih med cloveških odno sov. Zglednih spomi nov nanjo je nešteto, prav tako vezi, ki kljub slovesu ostajajo. 


V koli ko prizo rih se, de ni mo, z njo sre cu je mo nje ni 
nek da nji dija ki, pose bej tisti, ki nam je ob vpisu na 
kamni ško gim na zijo po stala ne le nav di hu jo ca uci te­lji ca slovenskega je zi ka in knji ževno sti, temvec za šti ri leta tu di vzorna »raz redna ma ti« … Ka ko je, vodni ca, 
razplam tevala ljube zen do pisa ne in govorje ne bese­
de, gle da li ške in re ci tatorske iz razno sti, »di rigentka« ne po za bnih zbornih dija ških re ci talov, od, de ni mo Žu-pan ci ceve Dume, Fili pi cevega Pohorskega ba taljo na, Can karjevega Hlap ca Jerne ja, Ašker ceve Stare prav­de, Pre šernovega Krsta pri Savi ci … pa re ci talov po-
e zije znanih in manj znanih kamni ških verznih lavrea­
tov, kjer je med prvi mi upa la iz za mol ca no sti od sti rati pe sni ško umet nost ro ja ka Fran ceta Ba lan ti ca … Ka ko 393 

ne po za bna so bila sode lovanja na priredi tvah, zau pa-nih njene mu izbo ru in vodstvu, od šolskih slovesno sti 
do ob cin skih proslav, vrsto let še po se bej ob Pre šerno­vem dnevu v kam ni škem do mu kultu re … Vlo go zgle­dne in terpretke, nav di hu jo ce men torice, sce na ristke in re ži serke je pre priclji vo povezovala s stro kovnim 
zna njem in svoji mi tovrstni mi izkušnja mi, ki so jo obli­kovale od zgodnjih let na prej. 
Z zau plji vostjo je dijaš tvu odkrivala pomen lji ve drobce iz svo je ga otroš tva v po lu radni ški dru ži ni Škor­jan cevih, sprva v Šmartnem, ka sne je v Kam ni ku; o osnov nem in nada ljevalnem srednjem šola nju na te­daj sve že ustanovlje ni kam ni ški gim na ziji, uni verzi­tetnem štu diju slavi sti ke v Ljub lja ni … in s ca som vse de javnej šem vklju cevanju v kul turno življe nje do ma­ce ga Kam ni ka, v zav zetem so o bli kovanju nje govega kulturne ga utri pa … ne le v vrstah te da nje ga gim na zij­skega pevskega zbora, ampak tudi pri snovanju kam­ni ške delavske knjiž ni ce in de lovanju dram ske sku pi­ne v okviru kulturno-pro svetne ga društva Soli darnost. Mla do stno vez z društveno organi zi rano ljubi teljsko kulturno na Kamni škem je najtrdne je ohranja la tudi v svo jih pro fesorskih letih, saj je bi la pol na tri de setle­tja nepo grešlji va avtorica veznih bese dil in legendarna povezovalka koncertnih nastopov Prvega slovenskega pevskega druš tva Li ra, s ka terim je glas be nim in be-se dnim umet ni škim do ži vetjem v Kam ni ku in mno gih krajih Slovenije ter ko roškega in tr ža škega za mej stva priš tevala tu di števil na go stovanja po vec evrop skih dr­žavah … 
Poklic no izpo stavlje ni in odgovorni vlogi ne zgolj 
norma tiv no pred pi sa ne ga po sredovanja, temvec tu di 
zgle dno osebno navdah nje ne ga udeja nja nja zavesti 
o nuji spoštlji vega ohranja nja kulti vi rane ga sloven-skega jezi ka kot drago ce ne ga izrazi la posa mez ni kove du hovne in skupno stne, narodne prepoz nave, je pro-
feso rica Ti na Rom šak zna la do daja ti števil ne vrline v do brohotnem ra zu mevanju in usmerjajo cih na potkih, ni kakor ne odvecnih pri potovanju mla dih lju di v odra­
slost. »Zdaj imaš le po pri lož nost, da zac neš obli kovati svojo knjiž ni co, v ak cijski pro daji sta zbirki Kon dor in Sto roma nov, za tak dro biž se res spla ca,« je posredo­
vala raz redu za u pa nje mo ža Ci rila, slu žbe no sez na nje­ne ga z ugo dnostmi v za lož niš tvu in knji gotrš tvu. – In cez cas spet, za do bro dija kov: »Pred bo ži cem gre mo na šol ski spo min ski po hod na Ko stavsko pla ni no. Ta cas je red ko brez sne ga, ampak da mi iz govorov za ra­di sla be obu tve ne bo: v pro pa dlem obra tu Uto ka na Ba kovni ku ne proda ne škornje že de lijo za stonj, sa mo po nje ti je tre ba!« – Marsi katera – še ka ko življenj ska! 
– tema je obarvala njene razredni ške ure, tudi tako 
za u pne, da je bi la za sed ba nav zo cih ob ca sno ome je­na le na de kleta. Kar je fan tovski del ne ma ra zna lo tu di spod bu di ti za kak šen pre stop in po sle dic no vzgoj­ni uci nek za to pri stojne raz redne ma me: – »Tako! Pa 
si, juna ki, za zmeraj zapom ni te, kako vam je name sto 
po u ka dovoljen bi ljard pri Go rencu!« – Kdo ve koli ko 
zgodb, po men lji vih drob cev dija ških življenj, je v šti­rih de setletjih sred nje šol skega slu žbovanja za zme raj ne po za bno obarvala pro feso rica Ti na! Tu di ta krat, ko 
je bila odmak nje na od katedra, ob delovnih akcijah, mla dim novih duhovnih in zemlje pi snih  pokrajin, zgo­
dovin skih mest nek da nje ve li ke skupne vec na rodne dr žave … Mno gim ra dovedne žem, de lež nim Ti ni ne ga 
sprem stva, zlepa ne bo zbledel spomin na prene kate­ro podrobnost, reci mo na njeno poznavalsko razla go 
du brovni ške zgo dovi ne z raz gledne ga stolpa Min cete, vzvi še ne tocke trdne ga kam ni tega me stne ga venca z za šcit ni kom sv. Vla hom, Bla žem po na še … 
Tina Romšak je ostala dejavna tudi po izteku svojih 
slu žbe nih let. K moj strenju v umetelnih roc nih spret-
no stih se je usmerja la v krajevnem klekljarskem druš­
tvu Ce be li ca, tu di kot opa že na raz stavljal ka tovrstno de di šci no ohra njajo cih umet nin. 
S po klic nim zna njem se je po žrtvovalno po sveca­la zve ci ne ne pla ca ne mu lek torskemu delu in (so)ure­dniš tvu vrste knjiž nih pu bli kacij in pe rio dic nih ti skov kamni škega druš tvene ga za lož niš tva, po oži vi tvi bi e-nal ne ga izhaja nja Kamni škega zborni ka je bila deset let cla ni ca nje govega uredni škega odbo ra. Z razlic ni mi prispev ki je bi la nav zo ca na stra neh pred ho dni kov ob­cin skega glasi la, od te ga ne redko s spo min ski mi za pi-si, po svece ni mi za služ nim kam ni škim jav nim ose bno­stim, po se bej iz sveta kultu re in umet no sti. Iz ca sov, ko je bi lo to z na ravo nje ne ga slu žbovanja ne zdru žlji vo, je nada ljevala z dejavnostmi v pastoralnem svetu do-ma ce žu pnije v Nevljah. Ka ritativ ne mu de lu, skr bi za ostarele in bol ne ter dru gim za dol ži tvam pri povezo­vanju in utrjevanju du hovne ga obcestva se je zav zeto po sveca la vec kot pet in tride set let. Ne na zad nje: vec kot desetletje smo lahko sledi li njenim tehtnim bese-dam ob prvonovembrskih za dušni cah v spo min žrtev povojnih pobo jev v Kam ni ški Bistrici. 
Za svoj po men lji vi življenj ski pri spevek, seštevek de javnosti na mno gih po drocjih, Ti na Rom šak žal ni bi la de lež na za slu že ne ga dru žbe ne ga odli kovanja ali 
vi dnej še ga priz na nja. A se je mnogoš tevil ni spoštovalci njene ga bogatega 
življenj skega opu sa in src ne ose bno sti spo mi nja mo z ne majhno, is kreno hva lež nostjo. 
In dostojnim poklo nom, ki ga je legendarna kamni­
ška pro feso rica Ti na za gotovo vre dna. 

pri pro stoca snih dru že njih, na sku pnih iz letih, pla nin­
394 skih poho dih, matu rant skih ekskurzijah, spoznavanjih 

Na­ta­ša­Hri­bar1 Go­li­ce­3,­La­ze­v­Tu­hi­nju natasa.hribar@guest.arnes.si 
Ve­sna­Fab­jan2 Ljub­ljan­ska­ce­sta­37­D,­Kam­nik vesna.fabjan@gssrm.si 

Iva,­ne­kaj­ti­mo­ra­mo­še­po­ve­da­ti­… 
Pred dobrim letom, na dan, ko je umrl Ivan Cankar, se je od nas po slovi la Iva Ci glar, dol go letna pro feso rica ma terinšci ne na GSŠRM, pre da na pe da go gi nja, pri cevalka in men torica mno gim gene racijam dija kov. Svojo lju be zen do po u cevanja, je zi ka in li­teratu re je mla dim ne se bic no pre daja la, vsem, ki smo z njo de-la li, pa je bila pomem bna vodni ca, opora v strokovnih deba tah, svoje zna nje je ši rila tu di v od daji Oh, li teratu ra – O, li teratu ra! na 3. programu Radia Slovenija – pro gram ARS. Kljuc ne be se de: Iva Ci glar, pro feso rica slovenšci ne, mentori-ca, pri cevalka li teratu re 
A year ago, on the day Ivan Cankar died, Iva Ciglar, a long­time professor of Slovene at GSŠRM, a dedicated pedagogue, witness and mentor to many generations of students, said good­bye. She selflessly passed on her love of teaching, language and literature and was highly respected by all who worked with her. A true pillar of academic debates, she also spread her knowl­edge in the show Oh, literatura – O, literatura! (Oh, Literature 
– Oh, Literature!) on Radio Slovenia’s third channel – the ARS 
program. 
Key words: Iva Ciglar, professor of Slovene, mentor, witness 
to literature 
Iva Ciglar se je rodi la 16. junija, na dan, ko se odvije zgod ba roma na Ulikses Ja me sa Joyca. To dej stvo jo je zme raj znova zabavalo, prav tako pa še utrdi lo njeno preprica nje v pravil nost odlo ci tve za uci teljski po klic, za po klic uci telji ce slovenšci ne. 
Skoraj 30 let je bi la pre da na uci telji ca, pe da go gi­nja s srcem, skr bna do iz rece ne ga in do dija kov, nji­hov navdih. Neo paz no je zase ja la seme, iz katerega so vzkli li sijajni reci tatorji, interpreti, študen ti sloveni sti ke 
– s svo jo mi li no in is krenostjo se je dotak ni la mno gih. Veli kokrat je v mnogih pogovorih deja la, da je pro-
u cevanje li teratu re in pre daja nje le pot be se dne umet-no sti njen na cin življe nja. Da ne mi ne dan, ko je ne bi po i skala pe sem, saj vsa ka pe sem išce svo je ga clove­
ka. Potem pa je prišel tisti dan – njena odsotnost bo 
ža lo sti la dol ge popol dneve. Iva Ci glar je umrla 11. de­
cem bra 2020, v šestde setem letu svoje ga bogatega 
življe nja. O njej naj vec povedo be se de lju di, ki so jo do bro poz na li, z njo pre ži veli ve li ko casa in ob nje nem odho du cu ti li, da ji mo rajo še ne kaj poveda ti. 
Hvala ti, ljuba Iva, za tvoje iskreno in dolgo letno pri­ja telj stvo, pronic lji ve misli, iskrivo in hudo mu šno ve-
 roorialogajiaijioi 
Kamnik. 
 roorialogajiaijioi 
Kamnik. 

se lje do življe nja ter ne u trudno nav du še nje nad vsem 
le pim. 
Osta li so svetli spo mi ni: bi la si is kriva in mo dra so-govorni ca, ko sva sku paj iska li in pri merja li knji ževne prevode. Kdo je ve del vec o slovenskih pe sni kih in pi-
sa teljih od tebe? To ni bilo le šolsko znanje, ti si pesmi 
in zgod be ži vela in jih po go sto postavi la na oder, da bi vsi za cu ti li LE POTO je zi ka. 
Neprica kovano so že ta ko cudni de cem brski dnevi po stali še bolj otož ni, ko je pri šla vest, da te ni vec z 
na mi. Iz spomi na se utrne jo trenut ki, ki smo jih pre­
življa li sku paj. Umirje na in odloc na, a s prav šno me ro 
ti stega tvoje ga humorja, ki me je znal spravi ti v dobro 
voljo. Priz nam, spo min nanj mi še zdaj le sku ša usta 


raz tegni ti v na smeh. 
Iva, bi la si mi ve dno bli zu, saj sva na po do ben na cin 
brali knjige in ra zmiš lja li o li teratu ri. Radi sva ime li de-lo v razredu. Predvsem pa si znala s topli no in modros­
tjo pri ti do vsa kogar in re ci be se do. Be se do vedrine in 
opti mi zma. 
Iva, hvala, ker si mi dala roko in me odpe lja la v svet za trdo platni co. Hvala za dvomlji vost v dogme stroke. 
Hvala za življenj ske re sni ce in is kreno mo drost. Iva, hvala, ker si bi la. Tvo je življe nje je se daj pe sni ška moj­strovi na, na tvoj na cin pre pes nje na v vse nas. 
Zdaj vem, da ni kon ca. Vem, da ga ni. Neskoncnost med na ma je cas za brisa la. 
In ti si ti ši na, ki mi govori, ko najbolj sa motna je mo ja oba la. 

Spom nim se, ko ste prvic za ce li govoriti. Vaš glas je za pol nil vsak koti cek so be, pretekli in bo do ci aka de mi­ki pa so obne me li. Be se de ste nam s te le som, du šo in srcem po la gali na šol ske klo pi in ca kali, da jih vza me jo vsi ti sti, ki si to že lijo. 395 

Iva Ci glar z na stopajo ci mi na kamniškem odru (Foto: GSŠRM) 
Spom nim se sošol ca, ki pri pou ku ni nikoli poslu šal. 
Ce prav je bil len, pa je bil tu di pa meten, za to je let ni ke povprec no iz de loval. Bil je iz gub ljen v svo jem svetu, svoje poti na prej ni poz nal. Prav ta so šo lec me dlih mi­sli je vzel va še be se de, po lo že ne na šol sko klop, in si z 
nji mi spletel mapo priho dno sti. Spom nim se same sebe, ki sem pri pou ku vedno 
po slu ša la. Ce prav sem bi la pri dna, ni koli ni sem iz sto­pa la, zato sem tu di jaz let ni ke iz de lovala pov prec no. 
Moj svet je bil polno zapo slen, zato svoje poti še nisem 
poz na la. Vse e no sem vze la va še be se de, po lo že ne na šol sko klop, in jih zdaj pre o bra cam na tem pa pirju. 
Draga Iva, v mojem srcu boš ostala z veli ko mero 
spoš tovanja in lju bez ni. Tvo ja ose bnost je vzgled clo­
veškosti, ustvarjal no sti, strokovno sti in peda go ške empa tije. 
Sa ma sem se z njo zbli ža la pri pri pravi dija ške pe­sni ške zbirke Doti kalni ce. Ko sem bi la že pre prica na, da je verzija do koncna, je pri ne sla nov pre mi slek in tako sva po ne kaj besed znova in znova prevra ca li po glavah in pa pirju. Zde lo se je, da ra zmiš lja z vsem svo­
jim bistvom, v njihovih bese dah je iskala tisto pravo, da je dija ke spodbu di la in jim hkrati dala napredovati. 
Bi la je is krena in pri stna. Tá ko jo bom ime la v spo mi­
nu, taka se je, kot pesni ška zbirka, dotakni la dija kov in nas so de lavcev. 
Nada ljevali bomo s tem, kar v nas ste pre poz na li, na stopa li, reci ti rali, pisa li. 
In ko na po sled bo mo sle kli crne ha lje, vaše de lo bo prek nas ži velo da lje. 
Bi li ste del najlep še zgodbe naših srednje šol skih dni. Poma gali ste nam zapu sti ti mesto svoje ga udobja 
in odkriti sa me se be. Za se boj ste pu sti li ne u ni cljiv pe-cat, ki nas bo sprem ljal vse življe nje. 
Nje na uci telj ska zgod ba je bi la src na, dija ke je do­je ma la kot zag na ne, pre da ne, cu tece, ustvarjal ne, 396 vztraj ne, de lavne, is krive, ra doži ve, skr bne, pa cetu di 

med na pornim odra šca njem ni so bi li ve dno povsem takšni. To da pri njej v ucil ni ci so bi la ve dno od prta vra­ta, vsi so ime li mož nost, da tak šni po stane jo, ne u tru­dno jih je od prtih rok pri ca kovala z le poto bese de in umet nostjo, ki ve dno se žeta do srca in ople me ni ti ta mla de ga du ha. To je bi lo nje no po slan stvo. 
Ko se spomnim nate, se spomnim tvoje ga mehkega obcut ka za so cloveka. Z njim je bi lo pre prede no vse, kar si po ce la, pa naj bo v raz redu, na pri pravah za re-ci tale ali tekmovanja, ko smo te prosi li za nasvete ali s teboj delili svoje nado bu dne pesmi. Ko se spomnim svojih sred nje šol skih let, si del ve li ke veci ne mo jih naj­lep ših mi sli in ce prav me je življe nje za ne slo v dru ge vode, sta literatu ra in umetnost ostali velik del tega, kar sem. Za to se ti mo ram za hvali ti. Za ne skoncno potrpe žlji vost do nas, hu li ganov v zad nji vrsti. Za ve ro v nas in v vsakogar, ki je kadarkoli sedel pred teboj v šol skih klo peh – žal mi je za vse, ki bo do za to pri kraj­ša ni. Na prste ene roke lah ko naš tejem pro fesorje, ki so se me dotak ni li tako zelo, kot si se me ti, in vem, da še zda lec ni sem edi na. Upam, da si ve de la, ka ko ve­lik pe cat si pu sti la na nas. Upam, da veš, ka ko veli ko praz ni no pu šcaš za sa bo. In ka ko polni smo vse ga, kar si nam da la. 
Potem greš. 
In v svetu številk pustiš pomiš ljaj in svo je barve in be se de. 
Jaz in ti, Iva, in ves svet, 
stkan iz zvez dne ga pra hu skupek ato mov, iz vezen v to pli no. 
Bla go Ko zmo sa. Naj bo vse del ve li kega na crta ali na kljuc no za po redje ko in ci denc. Naj bo, kar že li, a je lep še, ker si. 
In ker z na mi pi šeš na še zgod be 
in de liš svo jo luc 
in lju be zen. 
Potem greš. 


Profesorica Iva Ci glar je bila mladim vedno velik navdih. (Foto: GSŠRM) 
Zdaj je gotovo zima. Zi ma 2017/18. To vem, ker je 
bi la tisto leto pose bno dolga in mrzla zima, jesen pa 
še bolj de presivna in de ževna kot po navadi. Kam nik 
ima pozi mi to lepo razvado, da nas, njegove prebi val-ce, skoraj vsak dan prijetno prese neti z nepreboj no 
in trdovrat no me glo, ki se po go sto vlece te dne. Eden 
izmed takšnih trdovrat no meglenih tednov je bil ta­
krat. Ne kje de cem bra, mo go ce poz ne ga novembra, ni važno. Važ no je, da sem bil pri po u ku slovenšci ne, kot 
po navadi, nena span, ne preti rano pozo ren in, povsem 
is kreno, naj brž tu di ra hlo okajen. Ucil ni ca je sum lji vo topla in prijetna. Leva stran je sko raj za pol nje na z ok­ni. Hi tro za spim. Ko cez de set mi nut na pol od prem oci: sne ži. Sne ži, kot da ne bo nik dar vec za res sne ži lo. Drevo je be lo, so se dova hiša je be la, ce sta je be la, ok­na so be la, svet je bel, sne žin ke pa še ve dno na leta­vajo, kot da jim zgo raj kdo gro zi. Pro feso ricin glas, ki je bil prej bolj kot ne v pe refiralu, po nik ne v stvarnost. Zac ne bra ti Murnov Sneg. 
Brez kon ca pa daš, dro bni sneg, 
na ti hi gozd in na po lja no, 
ne kje kra gulj cki, hi tri beg, 
spet molk za ma no in pred ma no. 
Kaj moc mi, cas, kaj si mi dan? Kar bi lo – kot v sneg za kopa no! Kar bo de – kot ta ti ha plan 
brez kon ca ši ri se pred ma no. 
do da nes. Zdaj vem, da se tej to ploti re ce lju be zen do umet no sti. Dra gi bral ci, naj vam slovesno oz na nim, da je bil to tre nu tek, ko sem se odlo cil za štu dij sloveni­stike in pri merjal ne knji ževno sti. Ti sta za sne že na ura slovenšci ne gotovo ostaja eden naj bolj spon tano po­mem bnih tre nut kov mo je ga življe nja. Ob po gledu na profeso rico, ki je z vsem ti stim cu tom bra la pe sem, sem doži vel naj vecjo red kost življe nja – tre nu tek ja­sno sti, ja snovi dno sti, ci stosti in pri stne ga, pravega 
spo koja. Ko sem poslu šal njene bese de, kako od­
zvanjajo od sve že za pa dle ga sne ga, sem do koncno in ne preklic no skle nil svo jo življenj sko pot, pri ka teri vztrajam še da nes. V tej epi faniji sem na mrec ugotovil, da ni za res važ no, kaj bom de lal, naj bo to uci telj slo­venšci ne, knjiž ni car, fil mar, karkoli pac, do kler imam umet nost. Do kler imam ti sto, kar na paja mo je srce s 
to nepopi sno toploto, ki jo lahko nale zem na druge, 
kot jo je pro feso rica Ci glar na lez la na me. 
Nekatere zgod be so brez ca sne, ne katere pe smi so brez ca sne, ne kateri lju dje so brez ca sni. 
In Iva je ena izmed njih. Ostaja tvo je zna nje, tvoja ši rina in tvo ja glo bi na, 
tvoja pre prostost in tvo ja ve li ci na, 
tvoje prija telj stvo … 
In brez ca sna bo le cina nedo ži vetega. 


Toplota, ki jo je ob tem bra nju od daja la, mi je sko­zi ok no poveznje ne oci pre drla v srce in tam osta la 
397 


Foto: Dušan Letnar 
398 

Kazalo 
Marjeta Humar, glavna urednica 
Kamni ški zbornik 2022...............................................5 
Matej Slapar, župan Obcine Kamnik 
Ob izidu Kamniškega zbornika XXVI ........................... 7 
Ma tej Sla par,  
žu pan Ob ci ne Kam nik, s so de lavci 
Ob ci na Kam nik 2020–2021....................................... 9 
Razprave – naravoslovje 
Rajko Sla pnik 
Vido Kregar 
Iz virni znan stveni cla nek 
Mo ni toring izvirskih in iz liv nih voda pod Veli kopla nin sko pla noto in pro ble ma ti ka 
one sna ževanja pod zem nih vo da 
v Kam ni ško-Savinj skih Al pah....................................45 
Blaž Ko mac Izvirni znanstveni clanek 
Usi hajo ce vo de na ših Alp: ka ko (pre)ži veti z manj...65 
Ma tija Križ nar Mirjan Žorž Izvirni znanstveni clanek 
Mi ne ralo ška de di šci na s pre la za Koz jak v Tuhinj ski do li ni ........................................................75 
Rudi Ve rovnik Gorda na Glavan Izvirni znanstveni clanek 
Dnev ni metu lji (Le pi doptera: Pa pi li o no i dea) obmo cja ob ci ne Kam nik ne koc in da nes.................79 
Razprave – zgodovina 
An drej Kot nik     
Iz virni znan stveni cla nek 
Stara cerkev sv. Ne že na Se lih pri Kam ni ku ............85 
Dam jan Han cic Iz virni znan stveni cla nek 
Kamni ško ob mo cje v prvih me se cih oku pa cije leta 1941 v lu ci nem ških arhiv skih vi rov .................93 
Karmen Drgan Pregledni znan stveni cla nek 
Konverzija po djetja KIK v novo poslovno co no v Kam ni ku in vlo ga vojske.......................................103 
Razprava – kultura 
Breda Pod brež nik Vuk mir 
Kulturna po li ti ka v Kam ni ku: Ho nos alit artes! Cast umet no sti! ..........................114 
Razprava – umetnostna zgodovina 
Maja Avguš tin 
Iz virni znan stveni cla nek 
Prenova fa sa de hi še 
Ma istrova uli ca 2 v Kam ni ku...................................121 
Razprava – humanistika 
Rudi Kot nik Iz virni znan stveni cla nek 
Metodo lo ški pri stopi k zgod bam 
o Veroni ki z Ma le ga gradu.......................................129 
Razprava – muzeologija 
Alen ka Ju van 
Ma istrova pot ...........................................................139 
Bibliografija 
Florja na Ur šic Pregledni znanstveni clanek 
Bi bli o grafija se rijskih pu bli kacij na Kam ni škem....147 
Ob 30-letnici samostojne Slovenije 
Moj ca Ro de Škrjanc 
Spo mi ni na bit ko v Trzi nu ........................................159 
Zvone Lo gar 
Tajno skla di šce oro žja Po li cijske po staje Kam nik v Ur šu lin skem sa mo stanu Me ki nje med 
osa mo svoji tveno vojno za Slovenijo .......................161 
Irena Jo ži ca Ja než 
Uršu lin ski sa mo stan v Me ki njah in osa mo svoji tev Slovenije leta 1991.........................167 
Jože Berlec 
Moji spomini na slovensko osamosvojitev ............. 171 

Breda Pod brež nik Vuk mir 
Knjiž ni ca Fran ceta Ba lan ti ca Kam nik od osa mo svoji tve do danes ..........................................177 
Zo ra Torkar 
Me dob cin ski mu zej Kam nik 
od osamo svoji tve do danes.....................................181 
Igor Pod brež nik 
Vojna ni koli ni do bra za nic in za ni kogar...............187 
Gradivo za zgodovino 
Marko Trobevšek 
»Pri po u ku na ce lo ma govorimo sa mo nem ško« Vpo gled v di dak ti ko na ci stic ne šo le na za se de nem Go renjskem..........................................197 
Ana (Nu ša) Li sjak Ivan ka Uca kar 
Pod ska lo go spo da ri že cetrti rod Re sni kov ...........203 
399 


Tomaž Schlegl 
Zgodba o Ma lo grajskem stolpu...............................213 
Go ran Zavr šnik 
Kamni ška kul tu ra v ca su pan de mije kovid-19.......221 
Pavle Pi bernik 
Aleš Sluga He le na Va len tin Ko nje dic 
Obnova glav ne ga ol tarja v žu pnij ski cerkvi 
Ma rije Vne bovzete v Me ki njah pri Kam ni ku ob 300-let ni ci nje gove postavi tve...........................225 
Pesniki, likovni ustvarjalci in oblikovalci 
Marko Kumer 
Gorda na Ku naver (1947–1992).............................231 
Kristina Jamšek 
Pesmi pesnic in pesnikov GSŠRM Kamnik Nic ni novega na svetu, nov-a sem samo jaz.........235 
Sa ša Bu can 
Ferdo Mayer (1927–1994) Jezik barve ...............................................................239 
Kristina Jam šek 
Sli karka Mi ra Resnik ................................................249 
An že Sla na 
Stane Ba lan tic – nad rea li stic na korespon den ca ca sa ...............................................257 
Naš pogovor 
Vla di mir Hab jan 
Pla nin ci smo dober vir energije Pogovor z Markom Petkom......................................263 
Vla di mir Hab jan 
Ja có in Izaque sta že pov sem Ka la kala Ka la kala..267 
Osebnosti 
Vla do Motni kar 
He le na Ko der, av torica do kumen tarnih fil mov »Resni ca in le pota sta so odvi sni.« ..........................273 
Kristina Jam šek 
Ivan No grašek, varuh tu nji ških zgodb ....................279 
Jo že Ur ba nija Izvirni znanstveni cla nek 
Le o pold Maksi mi lijan Rasp  (1673–1742).............285 
Bo go mil Brvar 
Franc Ksaver Pirc (1785–1880) .............................293 
An tonija Zvon ka Še ni ca 
Ma istrov bo rec in bol ni carka 
iz kamni škega la za reta Kamni ške dru žin ske zgod be ...................................301 
Meta Lah Iz virni znan stveni clanek 

Klav dija Žvo kelj Ga brijel cic in njen Krožek prija teljev Fran cije .......................................307 
Marko Košir 
Ani ta Me ze (1913–1980), slovenska operna 

in koncertna pev ka ..................................................315 
An drej Kot nik 
Gregor Ma li (1901–1983), 

ob 120-let ni ci roj stva...............................................325 
Mi tja Zu pan cic Bran ko Vreš 

Ob sto letni ci aka de mi ka Erne sta Mayerja .............331 
Jo žef Pavlic 
Gla snik pre zrtih, po zab lje nih in za mol ca nih 

Francetu Pi berni ku v spo min ob prvi  oblet ni ci nje gove smrti ...........................................335 
Ja nja Že lez ni kar Maja Go di na Go lija Špe la Le di nek Lo zej s so de lovanjem Marjete Pije Cevc, Primo ža Cevca, Ja ne Horvat in 
Franceta Steleta 
Iz virni znan stveni cla nek 

Ob 90-let ni ci roj stva dr. To neta Cevca – et no lo ga, razi skovalca in poz navalca alp skega sveta............343 
Aljo ša Pirnat Bran ko Vreš Rajko Sla pnik 

Bo ži dar Drovenik (1940–2020)..............................355 
Ob jubileju 
Mi ra Pa pež 

20 let de lovanja Klu ba gorskih te kacev Pa pež (KGT Pa pež) ..............................................................361 
Irena Mu šic Hab jan 
Franci Vrankar 
France Ma le šic 
Gorsko reševanje na Kam ni škem 

Društvo Gorska re ševalna slu žba Kam nik se predstavi..............................................................373 
Tatja na Drovenik Ca lic 

Žla hten spo min 110 let de lovanja KUD Mot nik................................383 
V spomin 
Tone Fti car 

Profeso rici Ti ni Rom šak (1934–2020) v spo min ..393 
Nataša Hribar Vesna Fab jan 

Iva, ne kaj ti mo ramo še poveda ti …........................395 
400 

Kamniški­zbornik XXVI/2022 
Izdaja: 
Obcina Kamnik 
Uredniški odbor: 
dr. Marjeta Humar, glavna urednica dr. Helena Dobrovoljc Tone Fticar, vodja Obmocne izpostave JSKD Kristina Jamšek, prof. 
dr. Boris Kern 
Lea Logar, strokovna sodelavka Obcine Kamnik Vlado Motnikar, prof. mag. Breda Podbrežnik Vukmir Anže Slana, mag. Matej Slapar, župan 
Dušan Sterle mag. Zora Torkar 
Marko Trobevšek, prof. dr. Jože Urbanija 
dr. Branko Vreš 
Jezikovni pregled: 
Uredniški odbor 
Korektura: 
dr. Marjeta Humar Tatjana Maticic 
Angleški povzetki: 
Tom Smith, prof. 
Graficna oprema, oblikovanje naslovnice: 
Dušan Sterle, slikar in graficni oblikovalec 
Racunalniška obdelava besedila: 
Sašo Maticic 
Izvedba: 
Studio Dataprint d. o. o. 
Naklada: 
700 izvodov 
Kot vinjete so uporabljene fotografije Kamnika, ki so jih posneli clani Foto kluba Kamnik. 
V Kamniku, julij 2022 

401 


402