6 Savskih prodov (tj. območje ob Savi se- verno od Ljubljane) mimoidoči doma- čin ne povezuje ravno z ohranjeno na- ravo, razen v tisti čisto praktični obliki: prostor za piknik, nudistične plaže, sprehajalne poti ... Še manj pa se zave- da, kakšen pester mozaik življenjskih prostorov so savski prodi, ki omogoča- jo preživetje mnogim redkim in ogro- ženim vrstam rastlin in živali. Obstoj tega mozaika je v veliki meri odvisen od aktivnosti človeka in v zadnjih de- setletjih smo priča hitremu zaraščanju pustih in vrstno izjemno bogatih trav- nikov na plitvih prodnatih tleh. Proces se je z razširjanjem tujerodnih invaziv- nih vrst rastlin vzdolž Save še pospešil, zato si želim, da bi ta zapis razumeli kot poziv k bolj aktivnemu raziskova- nju in varovanju tega naravovarstveno izjemno pomembnega območja. Moje prvo srečanje s savskimi prodi ni bilo prav nič biološko obarvano. Še za ča- sa rajnke Jugoslavije sem namreč v polni bojni opremi okušal trdoto tamkajšnjih gmajn na vojaških terenskih vajah. Plaze- nje s plinsko masko na obrazu je bil goto- vo eden od vrhuncev mojega službovanja v JLA. Že po nekaj minutah skozi zarošena stekla nisi videl ničesar več, in če bi v ta- kem stanju naleteli na ‚sovražnike‘, bi jih verjetno pobralo od smeha. Morda pa je bila to taktika JLA – killing joke! V drugo so se mi savski prodi zdeli prav rajski, saj smo botanizirali v eminentni družbi se- daj že pokojnega prof. Toneta Wraberja. Poleg brezstebelnega ušivca (Pedicularis acaulis) so nas navdušili travniki, polni raznovrstnih orhidej, tudi postavnih čmr- ljelikih mačjih ušes (Ophrys holoserica), ki še danes krasijo nekaj preživelih zaplat nekdaj obsežnih pustih travnikov na pro- diščih. Ker gredo orhideje dobro skupaj z metulji, sem od začetka devetdesetih let reden obiskovalec savskih prodov, ki so tudi z vidika metuljev izjemna zakladni- ca. Od leta 2008 dalje na savskih prodih opravljamo redne popise na dveh tran- sektih v okviru splošnega monitoringa metuljev v Sloveniji. Zaradi bližine Ljubljane imamo v Priro- doslovnem muzeju Slovenije ohranjeno bogato zbirko metuljev s savskih pro- dov, kjer sta bila v obdobju med obema vojnama aktivna predvsem Rudolf Ra- kovec in Ivan Hafner ter Peter Tonkli v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V teh časih so bili glede na vrstno sesta- vo metuljev savski prodi gotovo bolj go- li in travnati. Skupno je bilo do sedaj na savskih prodih med Tacnom in Jaršami zanesljivo najdenih točno 100 vrst me- tuljev, od tega 25 samo v obdobju pred letom 1990. Med izumrlimi vrstami velja omeniti nekatere tipične predstavnike, vezane na suhe kraške travnike, kot so glogova belinka (Aporia crataegi), štera- jev sleparček (Pseudophilotes vicrama), homuljičin krivček (Scolitantides orion), dvopiki livadar (Brenthis hecate) in ze- lenosivi slezovček (Pyrgus alveus). Tudi sicer so to vrste, ki so v osrednji Sloveni- ji že izumrle ali pa so na robu preživetja. Prav posebno omembo si zasluži modri kupido (Cupido osiris), primerek samič- ke katerega iz leta 1934 je edini dokaz o obstoju te vrste v celinskem delu Slove- nije. Podatek je povsem verodostojen, saj si ta kupido deli hranilno rastlino (turška detelja – Onobrychis sp.) in pogosto tudi življenjski prostor z deteljinim modrinom (Polyommatus thersites), ki se na savskih prodih še vedno pojavlja. V obdobju intenzivnejših terenskih razi- skav od leta 2008 naprej smo na savskih prodih zabeležili 76 vrst dnevnih metu- ljev, kar 74 tudi na transektih. Kljub izu- mrtju nekaterih ekoloških specialistov je torej pestrost dnevnih metuljev na tem majhnem območju še vedno izjemna. Edi- na vrsta, ki je starejši entomologi niso našli na savskih prodih, je primorski be- lin (Pieris mannii), ki v zadnjih letih širi svoje območje razširjenosti proti severu Evrope (Nemčija, Nizozemska, Luksem- Na savskih prodih je vedno manj ostankov bogato cvetočih travnikov na plitvih prodnatih tleh, pa še ti so pogosto divja odlagališča smeti. Modri kupido (Cupido osiris) je bil na savskih pro- dih nazadnje opažen leta 1934. Savski prodi – zelena oaza narave na robu prestolnice Besedilo in foto: Rudi Verovnik 7 burg), deloma tudi zaradi uspešnega pre- hoda z v naravi redkih križnic (Alyssoides spp., Diplotaxis spp. Iberis spp.) na okra- sne rastline istih rodov, ki so pogostejše v urbanih okoljih. Verjetno se je podoben prehod zgodil tudi pri nas; prva najdba tega metulja na savskih prodih je bila ta- ko zabeležena v letu 2007. Kakor kaže, primorski belin tu ni stalno prisoten, saj je bil na transektih najden le v letih 2012, 2013 in 2015. Transektni popisi potekajo v okviru evropske mreže monitoringa metuljev, ki jo koordinira krovna organizacija Butter- fy Conservation Europe, Društvo za prou- čevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS) pa je k projektu pristopilo leta 2007. Tako letos poteka že jubilejno de- seto leto popisov. Na Jarških prodih smo s popisi začeli v letu 2008 in jih sprva opravljali vsako drugo leto. Na Dovježu smo z njimi začeli leta 2014 v okviru ak- cije za ohranitev deteljinega modrina na tem območju. Skupno smo na transek- tu Dovjež v dveh letih zabeležili 52 vrst dnevnih metuljev, na Jarških prodih pa od leta 2008 kar 74 vrst. Čeprav število vrst in osebkov med leti niha, je v splošnem na Jarških prodih viden pozitiven trend tako v številčnosti kot tudi pestrosti dnevnih metuljev. Žal je to deloma povezano tudi z zaraščanjem, saj so se nekatere bolj goz- dne vrste pojavile šele v zadnjem obdo- bju. Največje število vrst (55) in osebkov (1.902) je bilo tako opaženo v letu 2015. Večji del savskih prodov spada v območje Natura 2000 Sava – Medvode – Kresnice, vendar med opredeljenimi kvalifikacij- skimi vrstami za to območje ni metuljev. Sicer pa se na tem območju pojavljata dve vrsti, ki sta navedeni v Prilogi IV Direktive o habitatih (strogo zavarovane vrste, po- membne za Evropsko skupnost): scopoli- jev zlatook (Lopinga achine) in močvirski cekinček (Lycaena dispar). Slednji je na tem območju verjetno le občasni gost, če- prav se na transektu Jarški prodi pojavlja dokaj redno. Naravovarstveno vrednost bolje opisuje prisotnost kar 22 vrst me- tuljev z rdečega seznama ogroženih žival- skih in rastlinskih vrst v Sloveniji, kar je približno tretjina vseh ogroženih dnevnih metuljev pri nas. Žal najdemo sedaj samo še 10 takih vrst in tudi med njimi so neka- tere na robu izumrtja. To velja predvsem za nazobčanega modrina (Polyommatus daphnis), ki se je na Jarških prodih na transektu redno pojavljal do leta 2013. V okviru DPOMS si z ozaveščanjem lokalne skupnosti in tudi z delovnimi akcijami, ki jih sofinancira Mestna občina Ljubljana v okviru projekta Deteljin modrin – prezrt biser savskih prodov, prizadevamo, da bi vsaj nekatere koščke vrstno bogatih trav- nikov rešili pred tujerodnimi invazivnimi vrstami rastlin, vendar je to brez širših prizadevanj države in občine za aktivno varstvo travnikov na tem območju prema- lo. Zakonske podlage za aktivno varstvo obstajajo, a žal v naši prelepi deželici vse prevečkrat ostanejo zgolj mrtve črke na papirju, ‚razvoj‘ pa gre svojo pot ... Vsekakor upam, da bo branje tega pri- spevka vzpodbudilo tudi preostale en- tomologe in druge ljubitelje narave, da bodo začeli bolj načrtno raziskovati favno savskih prodov in o njej tudi pisali. S tem prav tako prispevamo svoj delček k ohra- njanju te zelene oaze. Primorski belin (Pieris mannii) širi svoje območje razširjenosti v Sloveniji in je bil na savskih prodih prvič opažen leta 2007. Številčnost in vrstna pestrost dnevnih metuljev na Jarških prodih. Z oranžno je prikazana trendna črta. Tipično gozdna vrsta scopolijev zlatook (Lopinga achine) se je na transektih prvič pojavila šele leta 2015. 2.000 1.800 1.600 1.400 1.200 1.000 800 600 400 200 0 2008 2010 2012 2013 2014 2015 56 54 52 50 48 46 44 42 40 2008 2010 2012 2013 2014 2015 2.000 1.800 1.600 1.400 1.200 1.000 800 600 400 200 0 2008 2010 2012 2013 2014 2015 56 54 52 50 48 46 44 42 40 2008 2010 2012 2013 2014 2015 Število osebkov Število vrst