86
Novičar iz Krajnskiga.
Ravno zdaj se preklada leseni tlak (flašter) na Dunajskih ulicah v Ljubljani; okoli 170 štirjaških sežnjev ga je že preloženiga. V letu 1844 je pervikrat na ti cesti v Ljubljani g. Withalm leseni tlak z namočenimi 7 paleto v*Vi so cimi, okroglimi hrastovimi količki razne debelosti položil, ki je brez popravljanja (tedaj čisto brez stroškov) terpei 6 let in pol. Taka dolga terpežnostna ti cesti, ktera med vsimi v Ljubljani pod teškimi vozovi vsak dan nar več terpi, je brez hvalnih besed nar očitni si dokaz stanovitnosti tega tlaka. Res je scer, da je bil poslednji čas že zlo izvožen in jamičast — ali če pomislimo, da je čez 6 let brez poprave terpei, ko se je mogel poprejšni kamnitni z mnozimi stroški vsako leto popravljati in je vunder še pri vsem tem le malo časa dober bil, nam to oče-vidno spričuje dobroto WithaImoviga tlaka, kteriga štirjaški sežen je z vravnanjem ceste in v vsim skupej pervikrat 8 gold. veljal. Za preklado in popravo tega tlaka v novi stan je dovolil mestni odbor g. Wit-halmu za štirj. sežen 4 gold. in pa povračilo za potrebne nove količke. Ko se je stari tlak v pričo tukajšne c. k. stavne vradije razderl, se je veselo pokazalo, da le 5. del starih količkov ni za nobeno rabo več, vsi drugi bojo obernjeni prav dobri, da bo novi tlak spet 5 let brez poprave terpei. C. k. stavna vradija je naznanila to dobro skušnjo Withalmoviga tlaka vikšimu stavnimu vradstvu na Dunaj in ga priporočila za vse tiste kraje, kjer imajo h ras t o vi g a lesa dosti in za ceste pripravniga kamnja manjka. In zares je tudi ministerstvo kupčije in deržavnih stavb ponudbo g. Withalmu na znanje dalo: ali bi ne hotel v Slavonii, kjer je obilo hrastja, za poskusnjo na cesti med Osekam in Diakovaram na 1 ali 2 milj. napravo imeno-vaniga tlaka prevzeti. Slišali emoy da tudi v Z a grehu in v Gorici se govori od naprave imenovaniga tlaka. — Po željah na siga župana g. dr. Burgerja, da bi se novi mestni magistrat, berž ko je mogoče, vsta-novil in svoje opravila prevzel, so se zbrali preteklo sredo mestni odborniki v izredni zbor, in so po župa-nijski postavi Ljublj. mesta volili županoviga namestnika in pa 5 magistratnih svetovavcov. Za županoviga namestnika je bil g. Miha Ambrož (z 20 glasovi med 24) izvoljen, — za magistrat ne sveto-vavce pa g. Sam asa, g. Ambrož, g. dr. Mel-cer, g. dr. Ahačič in g. Holcer. In tako jemestna županija z magistratam vred gotova; zdaj šele bo mogla popolnama začeti delavnost mestniga županijstva.
V Ljubljani je pred nekimi tedni en berač umeri, kteri je — kakor govorica gre — zraven nekaj sre-berniga denarja še za 1000 goldinarjev krajcarjev zapustil. Ce tedaj ti 60.000 krajcarjev tehtamo, se nam teža čez 9 centov kaže, in če eniga zraven dru-ziga podolgama položimo, dobimo 5000 čevljev ali 833 sežnjev in 2 čevlja dolgo rajdo, kar blizo daljavo Ljubljane doseže, ker en krajcar en palc v širokosti meri; — če bi se pa ti krajcarji eden na druziga po koncu postavili, bi dobili blizo visokost naših snežnikov; če bi jih po ravnim eniga na druži gapoložili, bi dobili visokost čez 385 čevljev, to je, visokost Ljubljanskiga grada, ker tako 13 kraje, en palc meri. S temi krajcarji se bi še znal 166 čevljev dolg in 2 in pol čevlja širok tlak narediti, na kterim bi 222 vojakov v 2 versti brez posebne tesnobe stalo. — Po tem prerajtu se nam
še
87
že oprašanje vsili: ^Koliko hiš je ta berač obhodil, de je toliko krajcarjev skapej spravil? in koliko se je lagal, de je revež?!
Iz Ra%dertiga. A. O-a. Čeravno sim kmet, vunder potrebo šol živo spoznam, in zavoljo tega se ne morem zderžati, da bi v ;,Novicah" ne naznanil od nove šole, ki se je zdaj v mali vasici — Lwžeh— blizo županije Razderške napravila; namen je scer dober —
ali kako se bo izvoljeni učitelj obnašal—-----bo skušnja
učila! Potreba bi marveč bilo, da ae imenovana vasica in več druzih bližnjih, kakor velko in malo Ubelsko, Brezje, Berdo, Hruševje, Slavinje in Sajovče, ki so k večimu 3 četerti ure od Razdertiga, zedinile in v Razdertim veči šolo napravile. Samo iz Razdertiga je zdej otrok čez 70 za šolo, večidel bolj ubozih stari-šev, ker nekteri bogati otrok nimajo, drugi pa svoje otroke v mesto v veči šolo lahko pošlejo. Prav potreba bi bilo, da bi gospodje, ki pri šolah zamorejo kaj pripomoči, pripomogli, da bi se tudi naša šola v pregled vzela in v boljši stan pripravila. Častiti gosp. tehant Postojnski, potrebo dobre šole pri nas spoznaje, so, kakor zvemo, to unidan nadzorniku ljudskih šol g. dr. Močniku živo priporočili.