Razne novicc Papežev rojstni dan. Preleklo nedeljo dne 21. novembra je dopolnil sec^anji papcž Benedikt XV. 61. leto svojega življenja. Na papeževem dvoru so samo 4 kardinali, ki so mlajši kakor papež, in sicer kardinali Merry del Val, Porupili, Bisleti in Lega. Od ravnokar novoimenovanih kardinalov je samo dunajski poslanik grof Scapinelli mlajši. Bela papeževa kapica počiva na gostih črnih lasih — dosedaj pri papežh neaavaden pojav. Sedanji papež ni nikdar rabil zdra niške pomoči ali medicine. Njegovo železno ziravje ne podleže nobenemu naporu in njegova vesela nrav izključuje vsako razburjenje tudi pri najtežavnejših diplomatskih poslih. Tudi pjpež Leon XIiI. je bil enako trdnega zdravja. Duhovniške vesti. Župnijo Zibiko je dobil č. g. Ivan Jelšnik, kaplan v Šmartnem ca Paki. Umrl je č. g. Janez Šparhakl, žu nik v pok. pri Sv. Pttru v Medvedovem selu. Bil je daleč mvkolj zcan in zaradi dobrega značaja povsod priljubljen. Svetila nou večna luč. Odlikovane redovnice. V mariborski deželni bolnišnici je bilo pet usmiljenih sester odlikovauih od »Rudečega križa«, in sicer č. sestra prednica Placidija Pardeller s srebmo kolajno z vojnim okraskom, 4 druge sestre pa z bronasto kolajno. — V mariborski zasiln bolnš:ici (v šoli čč šolskih sester) je bila odlikovana s. Avgustina Kitzler, prednica bolniških sester. s srebrno kolajno RudeCega križa z vcjnim ouraskom. — V ce!j?ki rezervni bolnišnici sta bili odlikovani z bronasto kolajno ss. Lidvina in Jožefa. »Slovenski Straži« se naj vpošiljajo tiste svo- te, ki so jih poverjeniki »Družbe sv. Mohorja« le-tos ponekod nabraii ob pnliki deUtve družbinih knjig. >Slovenska Siraža« jih namreč razven za narodnoobrambne narcene tudi porablja za podpoj*o otrok, osirotelih vsled voiske. Odlikovan slovenski učitelj. Zaradi hrabrosti pred sovražnikom je bil na južnozahodnem bojišču odlikovan okrajni pcmožni učitelj za mariborsko okolico, r. kadet g. Makso Vher, s srebrno hrabrostno kolajno 2. razreda ter ob enem imenovan praporščskom. Odlikovanje. Vojno jove'jstv> je podelilo s-ebrno hrabrostno svetinjo II re.. a desetniku Ivanu Mravljak pešp. žt. 87. Važno za svojce padlih ali pogrešanih vojakov. Pri črnovojniški eks;oz:turi v Celja so shranjene civilne obleke onih vojakov, ki so v začetku vojske služili ali pa odr-nili k 5., 6., 7. in 8. stotniji ali 2. nadomestni soUiijj 20. domjbranskega pešpolka v Celju, ali ki so bilt kot čraovojniki v Celju prideljeni kakemu čn:o ojniškemu cddeJku. Svojci padlih ali pogrešanih vojakov naštetih krdel dobe pri črnovojoiški ekspozituri njih civilne obleke, ako prinaso od občine ali soiiAči potrdilo, da so opravičeni dotične civilne obleke sprejeti. V potrdilu mora biti natančno ra-.edeno vojakovo ime, pododdelek, kateremu je bil prideljen in po možnosti tudi, kaj da je irael seboj, ko je k vojakom odisel. Kdor pa želi, da se mx vpoSljejo stvari po pošti na dom, mora potrdilu pridejati tudi svoj natančni naslov ter eno poštno sprejemnico. ProšDje 28 p»(daljsanje črnovojne oprostitve. Vojaškim oblastim se neprestano vlagajo prošnje za podaljšanje oprostitve od črnovojniSke službe. Ker vojaška oblast v vseh slučajih, kjer je res potrebno, dovol uje toliko oprostitve, da si vsak more urediti svoje privatne zadeve, se je odredi'o, da se podaljšanj principijelno ne dovoljtje, izvzemši slučaje, kjer je podalj anje res neobhodno potrebno Nezadostno utemeljene prošnje za podaljšanje oprostitve morajo zavračati že poluifne oblasti, ki so odgovorne za vsako neuteireljeno predložitev. Zgčasno oprosCeni črnovojniki naj se torej podvizajo, da do določenega roka urede svoje privatne zadeve. Kažipot v vojaških zadevah. V >Koledarju za slovenske vojake«, ki je izšel v naši tiskarai in se dobiva za 1 K, so tudi vea navodila, ki so potrebna v vojaškh zadevah. Tako: Vzorci za razne prošnje, deželna komisija za ranjene vojake, poizvedovalni uradi, podpore društev in zavoiov, državne podpore itd. Vsaka družina bi morala imeti 1 iztis Koledarja, istotako tudi vsak župan in ob činski tajnik. Vpoklič letnikov 1872, 1873, 1874 in 1896. Crnovojniki letnikov 1872, 1873, 1874, in. 1896, ki so bili pri zadnjih naborih spoznami za* sposoblne, so vpoklieani za ane 6. deoembra 1915 pod orožje. Izvizeti so le tisti črnovojniki, ki so zaradi kak© javne. skižbie ali javnih koristi oprožčoni. Crnovojniki se morajo dne 0. deoembra na,jpozLe]e do 11. une predpoldne oglat. siti pn s^p'©m nadpmeciti ieim povfcljstvu. Vsakl naj vzame soboj dvoje močnih eeMjiev, vplnenega perila., dobre voinene nogavioe, jedii.no orodje in posodo ter robo za snaženje. Za seboj priivešeno čevljie. iu perilo dobijo črnovojniki odškodnino.. PrlporoSa se> tudi, da vpoklicani prinesejo za, en da.n živil sobo], Vpoklicani imajo prav/ioo do proste vožnje po žolezniai, V to svtho se mora legitimacijski list pri Ž0l©zni'ški blaga.jni s peoatom pctrdi-ti. Veselo razpoloženje v rojnl 8rtl. Dasiravno so boii na Iront silno rirva.vi in mu&m, vendar smo siov©:iski fantje n mož:e vedno dobre voij© in &e zlar gamo vesele in poskocne pcsmi-ce. In Italijan, č© zagleda nf,s, kislo so drži. vfc-žie p,uško profi in zbeži. Srčn® pozdrave pošiljajo iz italiianskoga bojišca Piefrer iRloz-Tnan, Jukob Jianežic., Jiakob SJricl, Alojz)] Vrtič, doma iz ormožkiega okraja; Frajfio Hierga, Iv. Klemenčič iz pijujskie.g!a okraja in Fraiijoe Ljubša od Sv. Jurjaob ob S&miitoi ter Anton Šernga. Poštni za\Toji vojakom na bojlišču. Uradno S© razglaša: Ker se §© vednp dogajajo slueajl, da po. šiljajo Iju.dje vojafcom na boji^šče poštne zavoje z vsebino, kii se prav kmalu pokva,ri, se prav r©s:io s/airi, da se ne pošiljajo vojakam ,na; boji^šče pri©.dmeti k!ot kruh, strde, sv©že sadje, svež sir, surOMO maslo, peč©no ali kuha|no meso, slanina, moka, nteikaflia.na; jaiiea, opojne pijačo, v2iga,lice itd., ikiajji ti predmeti ae jiokvariji, Sie predno jih dobi ,y roke naslovljenec in še vrhntega pokvp.rijo dru^e predmete, kot per;lo i. t. d., tako, da postane vsi-e!d t©ga cela pošiljatev brez vrednos1' Nadalj© s& opozarja, da morajo biti zaviti tozadevni pJžitni zavoji v plalno in dobiro za.5C|t'i, nir kakcr pa ne smejo biti zaviti v, papir. Gl«de naslova, odpoišiljateJjja in naslOAil.iemca se z-ah-teva, da mora;jo biti naslovi .razločno pisamlii, kajti ijogooto prihajajo poštni zavoji na bojišGe, ko'dh pisa,va je ali n.ečitl.iiMa, ali pa, neprooTnaj. Zlasti g'inp'c!0 je prepovied-Ur.o \pšiljaiti vžigalice, kalti pred kratkim. š;e le je zgor©l cel žele^niški voz poštnih zavojev, ker sfo se vnele vižigalioe v nekem postnem zavoju. Na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni železnici se v tem šoldkem letu vsled odloka deželnega odbora ne bp znčtlo s pouk« m, ker ostanejo prostori ie nadalje na jazpolago Rudtčetnu križu za vojaSUe okrevalce. Železniški promet na 'progi Spielfeld—Ljutomer. Od 22. novembra naprej vozij» na železniški progi Spielfeld—Lulomer sl-deci osebri vlaki: Vlak štev. 1843 iz Spielf lda ob 10. uri 19 min. predpoldne, prihod v Ljutomer ob 12. uri 31 min. popoline. Vlak štev. 1844 \z Ljutcmera ob 12. uri 45 min. popoldne, prihod v Radgono ob 1. un 41 min popoldne. Vlak štev. 1866 odhod iz Radgone ob 3. uri 18 min. popoldne, pr hod v Spielfeld ob 5. uri popoldne. Kužne bolezni na Sp. Štajerskem. V dobi od 13. do 20. nov so bile uradno dokazane na Sp. Štajerskem sledeče kužne bolezci: Bolezen na gobcu in parkljih v ob<^innh, Celjska okolica Sv. Pavel pri PreM iu Sv Peter v Sav. dolini, Žalec, Brež ce in Zakot Vranični prisad: Braslovče. Pereči ogenj: Sv. Peltr Sav. dol. Garjavost konj: Sv. Marjeta. Orehovavas, Partinje, Pobrežje, Zrkovci, Rogatec in Maribor. Pasja steklina: Slov. Bistrica, Sv. Janž pri Sp. Dravogradu. SviDJska kuga: Lajteršberg, Brežice, Zakot, Bizeljsko. Rudeča bole- zen: Braslovče, Polzela, Ljubno, Bukovci, Ragoznica, Mestni vrh in B'ebrovnik. Semensko jaro žito. Okrajna glavarstva so naročila občinskim odbororn in žetvenim komisarjem, naj skrbijo za nabavo semeimega jarega ž ta. V vsaki občini se naj napravi 2apisnik, koliko jarega žita bi bilo prihodnjo spomlad dobiti za seme v domači občini. Župani naj potrebno ukrenejo, da se jaro žito ne bo zmlelo, ampak kolikor mogoče shranilo za serae. Bučne koščice (jedrca) niso zaplenjene. Cesarska namestnija je z odiokom dne 9. novembra odred la zaplenitev orehov, solnčniCnih in bučinih koščic (jedrc). V tej odredbi je bilo določeno, ca morajo posestniki vse zaloge teh pridelkov oddati. Bati se je bilo, da bo vsled tega naže «mečko in delavsko ljudstvo na Slov. Štajerskem brez jediln* ga olja, kar bi bilo tem hujše, ker je letos piidobitev svinjske masti radi pomarjkanja nu fnih krmil zelo težavna. Naši poslanchdr. Korošec, dr. Verstovšek in Pišek so pri vladi posredovali in dosegli, da so orehi, sol čnične in bučne koSčice. kolikor se jih rabi za olje za domačo rabo pd kmečkih gospolarstvih, t roste zasege. Komisiionarjem vojno žitnoprometnega zaroda se je od vlade naročilo, da naj za domace olje potrebne množine gorej omenjenih predmetov pistijo doti n m posestnikom. Nerafilia prepovedala Izvoz glame. N©mška vlada je prepovedala p.rodajo in izvoz slame vsehvvrst. Ljlidsk aitt^ \m «.j-*Ki Predsednik o^reunje stat slične kom sije dr V Mat ja na Dunaju je iz delal načrt. po katerem bi s\: kmalu po končant vojski v šilo ljudsio šletje in šte je živine. Komisja je sklemla, da se bo o tem redl >au nosvet vala. Potna dovoljenja za dljake za božlčnn počltnice. Ker se bo tudi letos odpeljalo več dijakov na božične počitniee v takczvano ožj© vojno ozemlj©, je treba, da si pravofasno priskrbi."o dotifino potno dovoljenje, kiijti v zndnjib dneh pred Božieem sn ht«gne nakupičiti pri obl.ast.viih toliko del(a, da. maisikatcri dijak ne, bo dobil '.»ra.vočnsno tozadevmega notnega dovoljenja. Najvlšjje cene za i I 'ompir in surovo maslo v Nemciji. Nemška vlada je določila za krompir in surovo maslo najvisje cone. Cene za surovo maslp so dolofien© za 1 kg o.l 4.30 mavke do 4.80 marke., za krompir pa od 2.75 marke do'3.05 marke za nai/adni nemški stot. Zaj zaseženi. Kakor izvemo je cesarska name^tnija zasegla !udi po jske zajce. Lov ki lastniki smejo pro.stj p>oiat samo 20 °/o postreljenih za cev. Če jivi tor i lpvec ustreli 10, ]h raora 8 ponuditi v i);>kup »olitičii oblasi, le dva sme sam prosU; porabiti ali prodati. Zubeženi zajc so določeni za aprovizacijo mt-i-ta Gradec. — Upamo, da se bo ta naredha km lu tp ememla, ker Gradec vendar » e mor- meti pos bnih pri ilegij°v. N»va d< lčt«a gl»tW < (i/^je cjiiih njetDikov. Vojaško povel stvo v Grad« u je določilo glede od daje vojnih ijenikov ya rara delasledeče: Odslej napre je dovuljeno oddaiati tudi 10—30 vojnih ujetnikov k t delavce. Manj kot 10 vojn h vjetni kov se ne bo oddaalo, i ri čemur je pripomniti, da se ne zahteva ravno okr-g o žtevilo 10 ali 20 Varš ina (kivcjai se bo zahievrl le od tistih proš nj kov, ki prosi o nanovo za vojne ujelnike in sicer ya manj kakor ¦/& 31' vojnih ujetnikov. Iz tega sltdi, da tistim ki so imeli že dosedaj vojne ujetnike. ne bo treba polagati kavoije. Vojna pošta. Promet za zasebne poštne zavoje je od 18. nove hbra n^prej dovoljen tudi za vojne pošte št. 231 in 232. 747 oseb utonilo. Vo<sische Zei ung iz Roiterdama: »Star« poroča: Neznan podmorski ča ln je potopil parnik >Calwados«, ki je ¦¦ ozil L St. Nazaire. Med 800 osebami io jih rešili le 56. Dcpisi. Maribor. K našem me^tu se je zadnje <^ni pojavilo močno pomanjkauje kru.ne moke. Trgovci se izgovarjajo, da je ne dobij \ ker je proajet na železnici radi velikih \oj ških tr-nsporlov silno omejen I -. me^tna preskrbjvalna komisija? Kamnica. Umrla je Marija Vodenik soproga goslilničarja v Rošpahu. N. v m. p.! Jelovec pri Kamnici. Dne 18, t. m. so nalšli .n(a državni cesti v Jelovcu liežati truplo približno 70 let starega in nepoznanoga moža. Na truplu ni Mlo opaziti nob©nih znaikov o kak0m iz^iiSenom nasilstvu. Truplo so spravili v mrt\^išnico v Kaonnici. Hoče. Kupljenih ,'e bilo nad 100 srečk Slov. Straže Po občini Sp. Hoča in po kat. braln in gosp. druftvu je bilo dosedaj prodanih 240 sloven • skih zlatih klasov. — Za I. avstr. vojno posojllo je dal farni ubožoi ^avod 10 700 K, za II. posojilo 2700 K skupaj 13400 K. — Karol Novak, veleposestnik v Sp. Hoči je podpisal za I. vojno pos. 4000 K, za II 2000 K, za III. 1000 K skupaj 7000 K. Franc Hergouth, Sp. Hoča I. v. p. 800 K, III. 2200 K, skupaj 3000 K. Jernej Frangež, Bohova: I. vojno pos. 5000 K, III. pa 4000 K, skupaj 9000 K. Lizika in Franček Frangež, žolarja 200 K. Marija Frangež, Rogoza 2000 K. Barbara Wornik 2krat po 1000 K. Ivana Wornik 2kat po 1010 K. Anton Vernik 1000 K. Župni urad Hoče 100 K. Franc Visočnik, Pohorje 1000 K. Franc Frangež 2krat po 1000 K. Šimon Lešnik, Bohova 900 K. Franc Cveček, Pohorje 500 K. Neža Frangež, Bohova 1000 K. Marica Gselman, Sp. Hoča 100 K. Franc Lebe, Pivola 2000 K. Kmečka posojilnica 10.000 K. Karol VisoCnik, Pohorje 200 K Jakob Lobnik, Poh. 200 K. Katarina Janžič, ^Sp Hoča 1000 K. Janez Potočnik, Šmiklavž 3000 K. Ker pa ni za vse znano, se lahko udeležba hočke fare pri treh vojnih posojilih računa najmanj na 80.000 K, kar je gotovo za domoljubne hočke Slovecce častna in lepa udeležba. Ravno ta udeležba kaže, kako ljubijo naši slovenski kmetje svojo drago avstrijsko domovino. — Za vdove in sirote se je nabralo v cerkvi 59 K 2 v. Fram. Framska župnija je podpisala skupnega vojnega posojila okroglo 100.000 K. Pri kmečki hra> ilnici in posojilnici v Framu se |e podpisalo samo trelega potojila 12.800 K. V domoliubju pač naši slovenski Framčani niso zadnji. Fram. Pred kratkim je poročal >SIov. Gosp.< o junaški smrti dveh najboljših fantov iz Frama: Fr. Vihar in Antona Bezjak. Pa ravnokar smo izvedeli od voaške strani, da sta padla zopet dva nad se vrla ianta Antcn Leskovar iz Loke in Konrad Breitenetner iz Morja pri Framu, prvi padel prot Italijanom, drugi umrl v ruskem ujetništvu Sv. Anton v Slov. goricah. Ljudevit Poljanec piše svojemu prijateljU Jos. Sttlcarju z italijanskega boji ča: Gotovo si že mislil, da me ni več medživimi. tuda hvala presv. Srcu Jezusovemu in Mariinemu dozdaj fie sta me obvarovala vsfga hudega. Vršili so se sko/.i scdem dni hudi artilerijski in infanterijski napadi sovražnika na mše postojanke. Prizadeval si je na vso moč, da bi predri rašo bojno črto, ali hudo se je opekel. Povsod se je moral umakniti s krvavimi bučami nazaj v svoje postojanke in včasih še celo tako naglo, da niti svojih strelsk h jarkov ni nažel. Hrabrost naših čet posebno naših domaCih slovenskih polkov mu je poraagala nazaj na svojo zemJjo polente jest. Jaz samo pravim, da dokler slovenska kri se tukaj bori in živi, Italijan naše zemlje niti pedi ne dobi. Pozdrave! Sv. Andraž v Slov. gor. Iz Pole prihaja tužna vest, da je umrl tamkaj v bolnici vojak Jakob Lov^ renčič za vo eniko, doma iz Vitomarec, župnije Sv. Andraž v Slov. gor. ZapušCa vdovo in 6 majhnih, neoskrblj°nih otrok. Svetila mu večna luč! Negova Dne 7. novembra nam je došlo žakstno poročilo z južnega boji5ča, da je častno padel za et od sovivžne granate priden mladenič in zvest vojak slovenskoštajerskega peSpolka, Franček Ploj, v 21. letu. Padli junak se je preteklo zimo bojeval na severnem bojifču, kjer je hudo ozebel a zopet srečno ozdravel. Bl je na kratkem dopustu doma in se pobožno pripravljal na zopetne težavne boje. Prejemal je sv zakramente ir se priporočal Mariji Devici, da bi zopet vredno nastopil službo zvestega vojaka, ki brani našo ljubo domovino. A božja volja je bila, da je dne 22 oktobra bil oivzet iz bojne vrste in si šel po piačilo k Vsemogo"nemu. Mirno počivaj ljubi Franček na Doberdobski planoti, od katere poldrugo uro oddaljen od tvojega groba de zvcsto brani domcvino tvoj brat topničar Alojzij. Na svidenje nad zvezdami! Kapela. Življenje za domovino je dal 261etni Franc Zemljič, želarski sin iz Murščaka. Januarja je bil vpoklican k vojakom, boril se je potem najprej z Lahi, nato s Srbi. Tu ga je vnoči od 27. na 28. oktobra, ko je bil ra straži, po neprevidnosti zadela krogla od naših naravnost v srce in usmrtila. Par dni prej je pisal domačina, v kakih nevarnostih je že bil, pa hvala Bogu, vsikdar ušeL Nazadnje pa je žalostna nesreCa dohitela tudi njega. Njegov tovariš Anton Korcnjak je naznanil smrt domačim in pristavil: Bil mi je drag prijatelj, hraber vojak, lahko ste ponosni na junaškega sina. Počivaj v miru! Radencl. Tukajšnji orožniki so prijeli mesarskega pomočnik« L©opolda Fli©9©n in ^a izročili sod- niji, kor se je izdajal, za vojaškega dobajvftolja pri nakupovianju živino in j© pri t0m izvrševal štovilna sleparstvaj Sv. Tomaž pri Ormožu. Umrl je 16. nov. po hudi bolezni daleč okoli znani Jož. I Pintarič, bivši kmet v BratoneMcah in oče že pok. kaplana č. g. Antona Pintarič, v 77. letu. N. v m. p.! Ormož. V ormoško bolnišnico je prispel četovodja Anton Lah, doma od Velike Nedelje. Služil je pri pešpolku in je bil odlikovan s srebrnima hrabrostnima kolajnama I. in II. razreda. Hrabremu slovenskemu mladeniču čestitamo! Spuhlja pri Ptuju. Odlikovan je bil vsled brabrosti narednik Franc PetroviC z bronasto in srebrno kolajno II. vrste. Odhkovanec, ki je doma iz naše vasi, služi pri pešpolku. Ponlkva ob južni železnici. Dn© 17. t. m. je par del na tukajšnji žolezniški postaji iz odprtega vagona tovornega vlaka sodček piva naravnost na železniško traSnico, kar je povzročllo, d:a je vrglo sledeči železniški jvoz iz tira. Predno so zop©t spravili dotifini želozniški voz na tir, je poteklo procej časa, vsled česar so imeli vlaki nekaj ur zamud©. Sladkagora pri Šmarjti. Ivan Svetelšek, ki se je bonl na italijanskem bojišču, piše dne 11. novembra svojim doaiaCim: Naznanim Vain, da sem v Ftldbachu blizu Gradca v bolnišnici. Hvala Bogu, mi ne gre prehudo. Boljše se mi godi kot v švarmliniji. Vendar enkrat zaspim na toplem. Komaj so S3 mi ušesa odvadila strašnega bučanja, ki mi je vedno v glavi. Sv. Florijan: Dne 17. nov. sta bila poročena Karol Dreviak, po^estnik in gostilničar na nekdajnem Trafenikovem domu in Julijana Frangež, na takarica iz Slatine, doma v framski lari. Bilo srečno! Kalobje. Dae 17. t. m. je umrl pri svojih starših na Kalobji nadueiteljev sin narednik Gabiijel Gajšek, v najlepši dobi, 24 let star in sicer na je tiki,< katero bolesen si j-j nakopal v zve.-ti službi za cesarja in domovino. Celje. Dne 14. tm. je umrla vdova in hišna posestnica Ana Mortl. Pred enim letom je um;l njen- mož, sladščičar K. Mortl. CeJje. Umrla je dne 23. tm. poncči v Ljubljani v ElizbetišCu gospa Franja Anderwald, soproga brivskega mojstra v Celju in hčerka rodbine Slr^v sove iz Ljubljane. Pogreb se je vršil v četrtek popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Križtofu. Braslovče. Žrtev vojske je postal med mno gimi tudi Jožel Premošnik iz Parižel, za k jim britko žaiujemo, kajti vas je zgubila enega, ki je bil v pomoč in dobroto mnogim. Ob mobilizaciji še ni bil vojak, rato je pridno pomagal vsem rod binam, koje so poslale svoje pod orožje, a pozneje je postal vojak, se vdeležil hudih bojev v Rusiji, potem na italijanskem bojišču, kjer ga je zadela krogJa našega sovražrika. Ni Ti bilo dano, več videti svojega doma, dragi Jože toda upamo, da si našel boljši dom, kjer ni sovražnika v njem, ki ga boš vžival na veke. Slava junaku! Stari trg pri Slovenjgradcu. Zopet si je neizprosna smrt izbrala žrtev iz naše srede Dne 12. avgusta 1915 je umrl v okrajni hiralnici v Kolinu na Českem vrl katolL-ki značaj, obCe priljubljen in spoštovan posestnik Jane.^ Rahtel pd. Živortnik iz Gmajne, vsled dobljenih ran na severnem bojišču, star 37 let. Glasom mrtvaškega lista je bil pokojni, ki zapušča žal jočo vdovo, zadet od sovražnih krogel v prsa hrbet, prednjo ramo in levo nogo, čemur se je pr družilo še vnetje pljuC in močen črevesni katar. Previden s sv. zakramenti, je po da! ših mukah vdano in mirno kot krščanski vojak svoje trudne oči v Bogu zatisnil. Zakonska ljubezen vdove do pokojnega ni pripustila, da bi truplo v taki daljavi počivalo, in je dala ne boječ se vclikih stroštvov, po*ojnega iz Kolina v Staritrg pripeljati, ker se je isi dne 10. oktobra 1915 k veCnemu počitku v domačo grado položil. Tacega pogreba še novo pokopališče ni videlo. Vse prosto vojaštvo Rude?ega križa je bilo navzoče. Po jako ginljivjm nagrobnem ^ovoru prem. g. kinonikaAatona Šlander, pri katerem je bilo menda vsako oko solzno, se je izročilo truplo prvega starotiške ga junaka materi zemlji. Svetila mu večna luč! Rajhenburg. Kot priprava na prelepi praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije dne 8. decembra t. 1. se bo obhajala v novi Lurški cerkvi v Rajhenburgu nrsijonska tridnevnica v dnevih 5., 6. in 7. decembra. S to pobožnostjo hočenm združiti svoje goreče molitve za nsšega presvitlega cegarja, za naše vrle slovenske junake na bojnem polju, za zmago našega orožja in za častni mir. Častilcem Lurške Marije v Slovenski Lurd!