po božjem vsmiljenju Lavantinski škof,
pristojnik sedeža sv. Očeta, doktor bogoslovja itd. vsem vernem svoje škofije pozdrav in blagoslov v Gospodu!
©veti oče Piji IX. so po svoji oblasti kot poglavar cele katoliške cerkve sklicali vesoljni cerkveni zbor v Rim, ki se ima začeti letos 8. decembra to je: na dan brezmadežnega spočetja sv. Device Marije.
Da bi preimenitnemu ino za ves kerščanski svet prevažnemu početju božjega blagoslova ne manjkalo, so sv. Oče z apostolskim listom od 11. aprila 1869 za čas od 1. junija t. 1. do končanja sklicanega cerkvenega zbora tudi dovolili popolnoma odpustke (kakor v sv. letu) onim vernim, ki bodo prejeli vredno sv. sakramente in opravili dobre dela za prejemo teh sv. odpustkov naložene.
Sv. Oče pišejo: „Naj bi Bog toliko rajši vstregel našim željam ino vslišal naše prošnje, smo sklenili, vneti gorečnost in pobožnost vsih vernih in tako sprositi v združeni molitvi pomoč Vsegamogočnega in luč nebeško, po kateri naj bi zamogli v tem zboru vravnati vse tako, da se pospeši blagor vsega kerščanskega ljudstva, prid, večja čast in sreča katoličke cerkve ino mir. In ker je gotovo, da so prošnje ljudstva Bogu toliko prijetnejše, kolikor bolj iz čistih, to je: brezgrešnih sere izvirajo, smo sklenili, nebeške nam v razdelitev izročene zaklade z apostolskoj radodarnostjoj vsim vernim kristijanom odpreti, da se bodo tako h pravi goreči spokornosti zbujeni in po sv. sakramentu pokore grehov očiščeni toliko bolj zaupljivo božjemu tronu približevali."
Predragi moji, morebiti marsikdo zmed vas ne ve, kaj je cerkveni zbor; zatorej vam hočem na kratko razložiti: 1. kaj da je vesoljni cerkveni zbor; 2. zakaj da cerkev taki zbor sklicuje in 3. kakošne ste nja cena ino veljavnost za katoličana.
1. Vesoljni cerkveni zbor (shod, zberališče) je, kakor že beseda kaže zbor vesoljne učeče cerkve, to je: zberališče vsih škofov celega kerščanskega sveta kot naslednikov apostolov pod predsednikom rimskim papežom, naslednikom sv. Petra, katerega je Izveličar pooblastil, pasiti vso verno Čredo. (Joan.: 21. Mat. 16, 18, 19.)
Rekel sim, da vesoljni zbor je zbor vsih škofov celega sveta. Razumite pa, da ni neobhodno potrebno ino da skoraj mogoče ni, da bi prišli prav vsi škofi h zboru; pa poklicani morajo biti v zbor vsi škofi, kolikor jih je; kajti so oni vsi od sv. Duha postavljeni vladati cerkev božjo. (Djan. apost. 20, 28.)
So li potrebni vesoljni cerkveni zbori? Potrebni so, pa ne tako, da bi cerkev brez njih obstati ne zamogla; tode v posebnih časih so oni jako koristni ino blagonosni.
Zakaj pa cerkveni zbori niso neobhodno potrebni? Zato ne, ko zamore vesoljna učeča cerkev, to je: splošnost katoličkih škofov, razsoditi ali do-
— 2 —
ločiti reči vso cerkev zadevajoče, da si tudi škofi niso na ednem mestu zbrani; ino sicer, ako škofi — vsak iz svoje škofije — tedaj razpostavljeni po vsim katoličkem svetu svojo mnenje o zadevajoči reči na znanje dajo ali razodenejo. Imenuje se to: enomiselnost ali zložnost razpostavljene cerkve Kristusove (consensus ecclesiae dispersae).
Zakaj so pa vesoljni zbori cerkvi vendar le jako koristni? Zato so koristni, ko se po vesoljnem zboru namen cerkve včasi dokaj laglje, hitreje ino krepkeje doseči da, kakor po posvetovanju ali sklepanju škofov po svetu razpostavljenih. V vesoljnem zboru so škofi zbrani kot stebri ino priče ustnega izročila vsili svojih škofij;'ali cerkev. V takem zboru se škofi med seboj v v3ih zade-vajočih rečeh laglje in hitreje pogovorijo ino porazumijo.
Vesoljni cerkveni zbori se le redko kdaj sklicujejo. Vzrok'temu je, da imajo cerkveni zbori mnogih zaprek ino težav.
Kako daljni ino težavni sopoti premnogim Škofom h cerkvenim zboru; premnogo ovčic Kristusovih ostane koliko toliko zapuščenih, kadar njih škofi cele mesce, ja elo leta zborujejo; koliko je škofov, katerim starost ino betežnost branite, podati se v cerkveni zbor. Te ino druge težave so vzroki, zavoljo katerih .se vesoljni cerkveni zbori le redko kedaj ino le zavoljo posebno važnih vzrokov sklicujejo.
2.	Zarad kakošnih vzrokov se pa sklicujejo in z kakošnega namena se obhajajo cerkveni zbori? Vzroki vesoljnega cerkvenega zborovanja morejo biti taki, ki zadevajo vso cerkev Ktistus'6l,vo, naj imenitnejše reči vesoljne cerkve ali cele krščanske družbe Tudi namen ali ci1 takega zborovanja mora biti občen ali vesoljen, ker ja tudi sklepi ino določbe takega zbora vse verne po -vsim svetu zavežejo. Ze beseda vesoljni zbor kaže, da
' take reči, ki le eden ali drugi del cerkve zadevajo, ne morejo biti predmet vesoljnega cerkvenega zborovanja.
Take splošne cerkvene zadeve ali občni predmeti vesoljnega zborovanja so n. p. odpraviti zmote nasprotne ali glavnej resnici ali celd temelju kerščanstva,' katere se med verne vtepajo ali se med njimi Širijo, izvirajoče ne iz okoliščin pjosa-meznih krajev ino oseb, timveČ iz krivega duha, — končati stiske, ki cerkev Kristusovo občnp tlačijo, — iztrebiti napčnosti, ki so se v cerkev Kristusovo — po njeni človečki strani — vrinile, razbistriti ino v besedi dokončno določiti versko resnico shranjeno v zakladu sv. vere, ako proti cerkvi razpertija ali razdvojenje, itd. Ravno taki so bili tudi vzroki, ki so sv. očeta Pija IX. primorali, novi cerkveni zbor sklicati. Vidili so stiske, ki nadlegujejo cerkev Kristusovo skoraj po vsih deželah sveta; serčno želijo, naj bi bili vsi kristjani, kar je že Jezus prosil nebeškega Očeta (Jan. 17.), ene vere, naj bi zatorej se končalo razkoljništvo, ki kristjane že več sto let moti ino žali.
Zato so sv. Oče razposlali list od 13, septembra 1888,. z katerim vabijo v cerkveni zbor vse nekatoličane (protestante), so poslali tudi povabilni list od 8. sep. tembra 1868 vsim starovercom, to je: vsim od rimskega prestola ločenim kristjanom jutrovih dežel, naj bi tudi oni prišli v sklicani zbor.
Žalibog! da povabljeni priti nočejo. Lepa prilika bi bila v tem zboru h nasjprotnem porazumljenju ino koliko veselo bi bilo, da bi prijazno roke si podali ino spravili se oni, ki resnično verujejo včlovečenega Sina Božjega.
3.	Kakošne ste pa za katoličana cena ino veljavnost vesojj-nega cerkvenega zbora.
Vesoljni cerkveni zbor je katoličanu zastopnik nezmotljive učeče cerkve, to je one cerkve, katerej — kadar uči — je obljubil Jezus svojo pomoč,
— 3
je obljubil On — večna resnica —, da ostane pri njej do konca vsili časov, ino ji je poslalDuha resnice, ki jo nikdar zapustil ne bo. fMat. 28. 20. Jan. 14.16,17.)
V	vesoljnem zboru je pa zbrana ravno ta učeča cerkev Kristusova, zato so katoličanom razsodbe takega cerkvenega zbora rasodbe Kristusove in Duha božjega, kar so bile tudi razsodbe pervega cerkvenega zbora, kojega so imeli apostoli v Jeruzalemu okoli leta 50 do 52 po Krist, rojstvu (Djan. apost. 15. 28.)
Se ve, da je vesoljni zbor nezmotljiv samo le v svojih določbah ino izrekih, ki zadevajo kerščansko vero ino kerSčanskd nravnost, ali sploh vero Kristusovo, saj je Jezus le samo h temu cilu svoji cerkvi podelil posebni dar nezmotljivosti.
Naposled vam se tu naznanjam, da vsaki, ki se hoče odpustkov od 1. junija t. 1. do končanja cerkvenega zbora vdeležiti, mora:
a)	vredno prejeti sakramenta sv. pokore ino presv. Resnega Telesa;
b)	se postiti en teden, ki ni kvatern teden, 3 dni, namreč: sredo, petek in saboto;
c)	dati milošno, kakoršno po svojem premoženju zamore;
d)	obiskat cerkev in ondi moliti na namen sv. Očeta.
Opomniti se tu mora, da ni treba vsih tih dobrih del v ednem tednu opraviti ino da se te dela, zlasti kar je rečeno o obiskovanju cerkev, iz posebne pobož-nosti tudi večkrat opravljati smejo, ako ravno se sv. odpustki le enkrat zadobijo.
Cerkve obiskavali ino ostale za prejemo odpustkov naložene dela pobožnosti opravljali bomo skupej v poznejem jesenskem času. Kdor pa do tistega časa čakati ne more ali noče, naj pa gori naznanjene dobre dela poprej opravi. Zavolj tega imenujem za Marburško mesto že zdaj cerkve, katere se naj tu obiskujejo. Te cerkve so: 1. stolna cerkev sv. Janeza Kerst.. 2. cerkev sv. Alojzija ino 3. farna cerkev sv. Marije Device v predmestu.
V	krajih po deželi, kjer imajo le edno cerkev, velja, ako se ta cerkev za odpustke dvakrat obiše. Tamo pa, kjer je več cerkev naj domači dušni pastir uka-žejo, katere cerkve se obiskati morajo. Zadosti je, dve cerkvi za obiskovanje odkazati ondi, kjer več cerkev imajo.
Kar zadene gori omenjeno skupno obiskovanje cerkev, bodo vam dušni pastirji, kadar že bo cerkveni zbor v Rimu zbran, dneve napovedali v katerih bote cerkve obiskavali. Cerkve obiskavali bote pa tako: Sv. roženkrane moleči pojdete z procesijo v odkazano cerkev; ondi bote imeli pristojno pridgo, potem sv. mešo z 2 žegnama, pri kateri bodovpred poslednem žegnom mešnik molili priloženo molitev za odpustke, 5 Očenašev, 5 Cešena si Marija ino apostolsko vero.
Popotnikom — naj si bodo na morji, ali na suhi zemlji — so dovolili sv. Oče, dobre dela za prejemo odpustkov naložene opravljati, kadar domu pridejo. Spovedniki so pooblasteni, bolnikom, jetnikom in vsim, ki ne morejo opraviti vse te za odpustke naložene dela, n. p. ki cerkev obiskati ne morejo, — jim ali druge dobre dela naložiti, ali pa opravljanje omenjenih dobrih del preložiti na drugi čas; otrokom pa, ki še nikdar pri sv. obhajilu niso bili, prejemo presv. Resnega Telesa opustiti. Tudi sme vsaki spovednika, kateregakolj hoče, za prejemo gori omenjenih odpustkov si izvoliti.
V	Marburgi na praznik sv. sv. apostolov Petra ino Pavla (29. junija) 1869.
Jakob Maksimilian,
knezoškof.
Natisnil E. Janšio v Mariboru.