NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. NO. 99. ' CLEVELAND, OHIO. PETEK, 10. GRUDNA, 1915. LETO VIII. — VOL. imerika zahteva od da kaznuje :£M istna novica. eveland postane središče zvezine preiskave proti enmškim in avstrijskim izdajnikom in vohunom. ~tz Washiugtona se poroča, postane Cleveland središče (širne zvezine tajne preiska-e proti nemškim in avstrij-im vohunom in> izdajnikom, so se priklatili v to deželo, ►d pokroviteljstvom svojih vlad in uživajo tukaj gostoljub-»st ameriške vlade. Preiskave naperijo «proti časopisju, ki piše v smislu nemških in avstrijskih vlad, proti konzulom teh vlad, proti posameznikom, I ki agitirajo med delavci za štrajke ali pa četo mogoče za uničevanje ameriške industrije. Gotovo ni kolitko, toda jako ve-| liko število zvezinih detektivov se mudi v Clevelandu, ki skrivej delujejo, da nihče ne ve proti tem zarotnikom. Delo teh detektivov bo še olajšano, I ker bo kongres naredil posebno postavo, s katero bodejo kaznovani oni zarotniki in vohuni nemških in avstrijskih vlad, ki skrivej širijo anarhijo med delavci s tem, da jih hujskajo na upor proti Zjed. državam. Za-lostno dejstvo je dovolj, da se nahajajo celo med ameriškimi državljani ljudje, ki vedno go-ijo in delujejo v prid tira-ije nemškega in avstrijskega sairja. Pozabili so tn. in da če bi prišlo vse na dan, koliko sta škodovala Zjed. državam, tla bi bilo preveč sramote za Nemčijo. Nemci proti Bagdadu? London, 8. dec. Važne bitke so se pričele v Mezopotamiji, kamor je Nemčija odposlala maršala von der Goltza, da vodi turške čete proti Angležem, ki so se umaknili proti Kut-El-Amara. Nemci upajo, da ko bo dovršena zveza ^ Carigradom, da odpošljejo v »Malo Azijo in Mezopotamijo večji oddelek armade, ki naj ko-ečno zruši tudi Egipt. Silna bitka v Franciji. London, 8. dec. Nemci so zopet začeli pošiljati na franco-tronto nove čete, nove to pove in vojni materija 1 iz česar se sklepa, da se pripravljajo Nemci na novo silno ofenzivo v Franciji, ker je njih ofenziva v Rusiji prišla na svoj konec. Nizozemstki listi poročajo, da vozijo nemški vlaki neprestano nov materijal in vojaštvo v Francijo. Zavezniki v Srbijo. Ivondon, dec. Poroča .se, da so velike čete Bulgarov napadle francosko angleške čete v južni Srbiji. Nadalje, da je poslana proti tem četam novo organizirana nemška armada poti generalom Gallwitzem. Namen Nemcev je, d1« udarijo na anglo-francoske čete predno morejo Francozi in Angleži izkrcati nove čete v Solunu. Nova nemšika armada, ki šteje ^o.ocx) mož, je dospela v južno Srbijo. Kolikor se je moglo dognati dosedaj, so zavezniki do-sedaj izkrcali v Solunu najmanj deset divizij ali -Joo.ooo mož. Bitka, ki se bo pričela na Balkanu, bo torej jako velikega pomena za bodočnost Balkana. Bulgari so odbiti. Pariz, 8. dec.. Francosko u-radno poročilo naznanja, da so Bulgari napadli francoske pozicije ob reki Vardar, toda so bili odbiti z velikimi zgubami. Dve bulgarski diviziji sta se morali hipoma umakniti, ker jim je pretilo popolno uničenje. Avstrijski submarini na delu. Dunaj, 8. dec. Neki avstrijski submairin je potopil blizu Drača neki francoski submarin nadalje šest pannikov in šest ladij, napoljnenih z vojnim ma-terijalom. V&e te ladije so vozile živež in streljivo Črnogorcem in Srbom, ki so se umaknili v Albanijo in Črno goro. Italijani v Albaniji. Pariz', 8. dec. Laške čete so se že izkrcale v Albaniji, čemur priča tudi to, da je več laških parni kov dospelo v stanišče San kjer so izkrcali orožje m streljivo. Kdaj namerava Italija nastopiti resno proti Nemcem v Srbiji, se ne ve. Ameriški parnik potopljen. Rim, 8 dec. Ameriški parnik parnik Com muni-paw, ki je pre-ažal petrolej, je bil potopljen od nekega submarina v bližini Tobruk, Tri poli s, afriško obrežje. Ta parnik je svoj čas čas laška vlada zadržala v Genovi, toda ko je Amerika protestirala. so Italijani spustili »arnik. da je nadaljeval svojo pot. Blizu Tripoli s je bil najbrž torpediran <>d avstrijskih ali nemških submarinov. Na krovu potopljenega ameriškega parnika je bilo več Ameril kancev. Avstrijsko uradno poročilo.. Dunaj, 8. tlec. Južno od iPllev-Ija smo odbili črnogorski napad. Severno od Beranov napadajo naše čete glavpe črnogorske pozicije. Včeraj smo z naskokom vzeli utrdbe pri Su- hodi. Južno v Novem Pazarju smo ujeli 1300 ljudij. J>anes zjutraj smo prišli v I pek in Bulgari so zavzeli Djakovo. Avstrijska križarka Novara je 5. dec. razstrelila šest sovražnih ladij, poleg francoskega submarina Fresnel, ujetih je bilo 26 mož. Bulgarsko uradno poročilo. Sofija, 8. dec. Divizija, ki je bila poslana, da otlreže srbske umikajoče čete iz Monastirja, je prekinila Srbom pot, ki vod v Rezno. iDiruge divizije napre-dujejojo proti Ohridi in iDibri. Epa divizija je okupirala Djakovo. Poraz Srbov pri Kulalu-na inja znak katastrofe. Laško uradno poročila Rim, 8, dec. Na tirolski meji se vršijo jako živahni artilerijski boji, posebno v Giudica-ria dolini. Napad naše infante-rije na kraški planoti je imel dober uspeh. Dobili srnio v roke stroj za pošiljanje strupenih plinov, dva mortarja, na stotine pušk in jako mnogo strelji- , va. Nemško uradno poročilo. Berolin, 8. dec. Pri Berry*a-Bac smo razstrelili veliko francosko mino in uničili francoski strehi i jarek z vsemi, ki so bili v njem. V Champagne distrik-tu smo zasedli kakih 250 metrov francoskih strelnih jarkov Mesto Ipek na srbsko-črnogor-ski meji je bilo zasedeno. Nad 1250 ujetnikov je bilo prijetih. Francozi so 'bili prisiljeni, da so zapustili svoje pozicije ob Var-dar-Černi reki Rusko uradno poročilo. Petrograd, ft. dec. Blizu vasi Krevo, južno od Vilice, smo prisilili na zemljo nemški zrs koplov in ujeli zrakoplovce. Vas Cebrov, blizu jezera Svetin, je prišla v našo oblast. Nemčija ne prizna Forda. Berolin, 8. dec. Nemška vls da ne bo pustila, da se izki mirovna delegacija pod v< stvom Forda v iNemčiji. ci smatrajo to tkspedieijo kot za ameriško eksentrijo. Nen,- Nemci napredujejo v Fran< Lodon, 9. dec. Nemci so bili mnogo nov »h čel na ft cosko bojišče ter so prodirati proti francoskim po stojankam v Champagne f striktu, da odvzamejo Fn zom one postojanke, kat« slednji dobili od Nemc< kom ofenzive meseca plenici so osvojili 500 francoskih strelnih jj francoski napad, da o Nemcem ta V TOREK IN PETEK. NAROČNINA: /K MFRIKA Mi živimo ** vedno v /-Mcnmft. prev2cl ,vso na§0 vlado, ul in aveta. v resnici izgovarjal stavek za -l stavkom tako lepo, da je nje-gov glas odmeval razločno in $1.00 vWno7rto.da ddujemo kot I isi in TIL. CUY. PRINCETON' 180 Baterod *» i«cond-ctft«i matter January 6th 1909, at the |>c»»t office at CleTcland, O. aader the Act ofMan li 8, JH7U. ... i----—_____- No. 99. Friday, Dec. 10. 1915. »a Wilsonova poslanica kongresu* s? ff Predsednik Wilson je prišel v lorek pred kongresno zbornico v Washington!! ter precital pred obema zbornicama kongresa .zbrani v eni dvorani, svojo letno poslanico, .ki je inojstersko delo amerikamizma zavesti ter globok dokaz ljubezni svoje domovine. Wilson je s svojo poslanico presenetil kongres ter vso Ameriko. O-metnrili bomo glavne točke te poslanice, ki bi morala biti *nana vsakemu državljanu, pa tudi ostalim prebivalcem Amerike, iposebno pa onim, ki se tu potegujejo za cesarske avstrijske .in nemške Vlade, kajti te imenuje Wilson pravi strup za Amerikance in bi se jfli moralo iztrebiti z vsem njih strupom vred. Wilson je govoril: Gospodje od kongresa: Odkar sem imel zadnjič pravico govoriti pred vami, se je vojna, ki se je tedaj šele pričenjala razvijati na drugi strani morja, razvila tako silno, da je zadela danes skoro vsak svetovni del in tako tudi našega, in ta vojna je spremenila ves mednaroden položaj, m sedaj se vrši reorganizacija in rekonstrukcija na način, ka-koršnjega še niso doživeli narodi in državniki. Mi smo ostali ob strani, zavedno nevtralni, kar je bila naša očitna dolžnost. Pri tej nevtralnosti, katero je Narekovala Z jed, državam ne samo posebno življenje in njih razlika od evropske politike, pač pa tudi jasna načela mednarodne dolžnosti, so prišle Zjed. države do zavesti novega in bolj vitalnega zdru ženja koristi in moralnega bratstva, zavedajoč se v polnejši meri simpatij in interesov in dolžnostij, ki jim narekujejo, da stopijo skupaj. Bil je čas v zgodnjih dnevih našega velikega naroda in republik, ki so se borile za svojo neodvisnost v južni in centralni Ameriki, ko je vlada Z. D. na en način stala kot stražnik republik v južni in centralni Ameriki, da ne bi prišel od one strani morja kak političen upljiv ali poskus politične kontrole. Z/edinjene države so čutile to kot svojo dolžnost, četudi niso bile .povabljene za to. In jaz trdim, da je bila ta naloga podvzeta s pravim in poštenim entuziazmom za ,svobodo obeli Amerik in za .neovirano vlado ineodvisnih ljudij. Toda vselej je bilo težavno vztrajati v tej nalogi, ne da bi razžalili narodnega ponosa ljudij, katerih svobodo srno varovali, in ne da bi izvali resne posledice in neumevanje naše politike, in vsak človek mora biti danes vesel, k6 so se pre-drugačile te razmere, ko danes ni več nazivanja varuštva, pač pa častno združenje enakih ljudij, tned nami in našimi sosedi južne Amerike, v skupni interes cele Amerike, na jugu in na severu. Naš namen gle-prosperitete južne in cense ni spremenil ali da bi igrali politično igro za našo lastno korist. Vse vlade v Ameriki stoje, v kolikor se tiče nas, na stališču pristne enakosti in prave neodvisnosti. Zjed. države na preskušnji. )Mi smo bili na preskušnji glede Mcksike, in prestali smo skušnjo. Ce smo koristili Mek-sik'i z našo politiko, se bo videlo. Usoda Meksike je v njenih lastnih rokah. Toda mi smo vsaj dokazali, da se nečemo (»koristiti z njo v dnevih, ko se nahaja v zadregi in bedi, in nismo poskusili, da bi Meksiki usiilil vlado, kakoršnjo mi želimo. Zjedinjene države si niso sovražni naprotniki med seboj, ampak prijatelji, ki skupno delujejo in njih rastoči razum za skupnost interesov, enako v političnih kot gospodarskih zadevali, jim pribori nov pomen kot faktorji v mednarodnih zadevah in v politični svetovni zgodovini. To je pan-amerikanizem. In nič cesarskega ni v njem. To je inkorporaeija duha postave, neodvisnosti in svobode ter skupnega delovanja. In drgnem se povedati, da se pravkar sedaj kaže nov pomen kupnega amerikanizma radi gospodarske rekonstrukcije, katero bo ta svet, neizogibno loživel tekom prihodnje generacije, ko začne mir s svojim ozdravljajocim delom. In pri z vr še van ju te nal%ge, sem prepričan, da bodejo Ameri-kanci igrali svojo ulogo skupno. Mcresiran sem, da obra-am vašo pozornost na ta pres- polkov pehote, štirje polki polj skega topništva in štirje oddel cija iz Prešerna "Oj srečna vas - domača......katero je pre- iki zrakoplovov, poleg 750 po- davala gospodična Anica Žlin-sebnih uradnikov, ki bi mora- dra, ki je že tako poznana kot li priti v razne službe, ki jih ar- izborna igralka, ampak ne mo- mada zahteva, 792 podčastni kov za vežbanje vojakov, rek-rutiranje in enake stvari, nadalje potrebni ljudje za vojaški preskrbovalni urad, za bolniško službo in druge potrebne službe. To je potrebno, da se naredi takoj, da bo armada primerna za vsak slučaj in dolžnost. Dolžnost armade ni samo, da varuje naše obrežje in da je razdeljena po deželi, potrebujemo armado tudi na Filipinskem otočju, na Havajskih otokih, na Istimi in na Porto Rico. Da pa pripravimo deželo, da ob času potre'be spolne svojo nalogo, je v tem načrtu tudi, da se pomnoži armada za na-daljnih 400.000 mož. discipliniranih državljanov, in sicer v oddelkih po 133.000 mož na leto ?kozi tri leta. To bi se zgodilo na ta način, da bi se orožja zmožni možje naše dežele zavezali služiti skozi tri leta pri armadi, za kratko dobo vsako leto, in tla bi prišli pod zastave, kadar bi bili poklicani, n nadalje da ;bi se zavezali, da bi prišli pod orožje, kadar bi biti klicani, še za nadaljna tri le-a, potem ko so tri leta odslužili. Teh 400.000 mož bi se iz-ežbalo kakor redne vojake in • najkrajšem mogdčetn času. Ob gotovih časih, na gotovih :rajih, ki bi 'bili najbližji njih stanovanju, »bi se podali pod zastave -in se vežbali «ajedno redno armado. Njih perioda „ckt sedajT v » »U-ibovanje v armadi, ne bi vojen, mišljenju in če se tega P«*Hft» vec ko. dva meseca v popolnoma ne zavedate, ne morem dobiti prave luči, da bi am razložil posebno zadevo, ki mi je na mislih danes, ko govorim pred vami. Jaz mišim narodno Obrambo. Mi smatramo vojsko samo kot sredstvo, da se varujejo pravice ljudstva proti napadom. In mi smo ravno tako krajno ljubosumni na prisiljeno in diktatorsko moč pri našem narodu, kakor če bi nas kdo od zunaj napadel. Mi ne bodemo redili stalne armade, raz ven kolikor jo rabimo v mirovnih časih, in mi bodemo vedno gledali, da mirovno stanje naše armade ni nikdar večje kot je neobhodno potrebno za naše dnji, ko ni nobenega sovražnika proti nam. Toda mi verujemo v Jkupino svobodnih državljanov, ki so pripravljeni »t> zadostni, da sami sebe varujejo in zajedno vlado, katero so postavili, da jih vodi. V naši lastni ustavi je zapisano, da se pravica ljudi sva, da ima in nosi orožje, ne sme odrekati, in naše zaupanje je, tla bo ležala naša varnost ob nevarnih časih- v narodu, ki se zna potegniti za sebe, kakor so se potegnili farmarji v Lexington Toda vojska ni bila nikdar navadna zadeva mož in kano-nov. Vojsika je stvar disciplinirane moči. Ce 'bi se naši državljani morali kdaj bojevati, ko bi bili' nanagloma poklicani, morajo vedeti, kako se moderno vojskuje, in vedeti morajo, kaj naj naredijo ob času potrebe in nujnosti. In vlada mora biti v tej zadevi sluga Ijifdij, tih mora založiti z vežbanjem, ki ga potrebujejo, da ohranijo santi sebe. Potrebuje se disciplirana armada. Ljudje ne dovolijo, da jih vodUin dirigira vojaška roka njih vlade, pač pa naj pripra vijo to roko, da jim služi in zagotovi njih neodvisnost — ne samo njih neodvisnost, pač pa tudi pravice onih, s katerimi so se združili, če jim preti nevarnost. (Pripravljeni morajo biti, da igrajo veliko svetovno ietu. Slavnost S. N. Čitalnice. (Nedeljski banket Slovenske Narodne tkalnice je 'bil gotovo v vsakem oziru v splošno zadovoljnost, ali vsaj tako se je bralo na veselih obrazili navzočega občinstva. Okusno o-krašena dvorana s slovenskimi zastavami, in slike naših pesnikov in narodnih boriteljev (Dalje prihodnjič.) za uteho želodca, kajti umna kuharica je pripravila najokus- ^ nejša jedila več vrst, tako da potolažil vse nadloge, katere pa tudi nadvse točna in hvalevredna. zal v svoji deklamaciji pravo Je kakor n. pr. Primož Trubar, France Prešeren, Josip Jurčič, ^ Pavlina Pajkova, Anton Med- jn ^ ^ _ _____ ______ ved, Ivan Cankar in Ivan Uri- ustanoviteljev, mu je bilo tudi tim se, ako odkrito priznam, tla je z deklamacijo prekašala sama sebe. Njen mili in čisti glas je odmeval tako čustveno, da je vse navzoče očarala. In tudi deklamacija "Življenje in praznik", delo pokojnega goriškega slavčlca Simon Gregorčiča je privabila od prisotnih udeležencev veliko pozornost. Res je, da ne le samo Anica, ampak celo vsi smo lahko ponosni na izbonno zmožnost in vporabljesnje daru, ki ga vsebuje Anica v čistih slovenskih izrekih. Potem je naznanil g. Kogoj nastop gospodične Josi-pine Lausche, da reši svojo nalogo s iproizvajenjem petja, kakor je bilo določeno na programu. In glejte si no. Josipi-na je zapela tako bajno in čar-Ijivo, tla je bil vsak navzoč popolnoma iznenaden. Seveda je znano, da ima Josipina poseben dar v njenem ljubkem glasu, a reči smem, da je ob tem nastopu prekosila vse prešnje njene nastope, ki jih je napravila v preteklosti pri raznih prireditvah. In navzoči gostje so bili tako željni slušat njen mili in vzvišeni glas, da je morala ponoviti, oziroma ustreči še z drugo pesnijo. Pri točkah, ki jih je zapela Josipina, jo je spremljal na glasovir njen brat g. William Lausche, ki je pravi mojster v tej umetnosti. Toda njegovo zmožnost je pokazal takoj po dokončani točki petja, namreč igral je jako težak komad iz opere. Da je svojo točko izvršil kar najlepše, je bil dokaz to, da je sledil aplavz tako dolgo, da je moral tudi on ponoviti, (i. Lausche je še mlad in tudi prvič je nastopil v javnosti ter pokazal svojo talentirano umetnost prav izborno. Po omenjenih točkah je gospod Kogoj naznanil, da bode pozval nekoliko navzočih, da napravijo male nagovore, o pomenu sestanka oziroma o Či-alnici. Prvemu je podelil nastop ali besedo g. dr. Kernu, ki je napravil s svojim govorom v lahnem glasu velik vtis pri vseh poslušalcih, kajti najbolj priča to, da je bilo občin-tvo v svojem vedenju prav mirno. Jedro njegovega govora bil kratek opis zgodovini ovenske Narodne- Čitalnice, n ker je bil 011 eden izmed ., in gotovo dosedaj niso znale, kako se jih ukroti, posebno ob času, ko se delajo močnate jestvine. No, sedaj je upati, da so si laUlko zapomni-i le, ktfiko lahko jim bode zadaviti vrat tem nadležnim muham, kajti iznajdba g. Grobolj-šeka je lahka in ibrez posebnih študij. Mnogokrat se tudi sliši tupatam, razne pritožbe od naših gospodinj, kako naj bi napravile "štruklje ali potice", oziroma kaj naj bi vporabile poleg moke, tudi to je gotovo vsaka navz1 - «> a n * » 1 _ _ plošno spoštovanje med ame | ^OIO.-illL/ jj.u..." ---J mu je prizadeval notranji živ- jHVnostjo. Nato je bila Ijcnski element. Postrežba br- beseda g, pr. Černetu, likih slovenskih deklet je bila t ^ kQt ustanovitelju 'Čitalni- . 1....._ . .. ce. G. Čeme je omenil o vseh teškočah in trnjevi poti, po ka- v Lorain, Ohio. Pod ugodnimi pogoji se proda tailekarija z Vsemi pripravami in stroji, vozovi, konji ter vse, kar k mle-kariji spada. To jevedina slo-veska mlekarija, nahajajoča se ravno v sredini naselbine, kjer je nad 250 slovensikih družin. Lepa prilika za podjetnega rojaka. Natančneje zveste (pri lastniku John Palčič, 1702 E. 29th St. Lorain, O. (100) Naprodaj grocerija, dober vogal,, samo cash business. Rent poceni. Jako poceni. 5909 Superior ave. Dir. Napi SDtZ je sklenilo $ečni seji, da se tovo udeleži šeje, fKer bo voliteiv kov za leto 1916 na dti< redu in še druge važn Društvo je sklenilo, udeleži te seje, zapade 50c v društveno blagajno. Frank Weiss, POZOR. Delo dobijo takoj dekleta, ra 18 let in več, dobro st delo. Vprašajte takoj pri Erie Iron Co. 915 E. 63rd severno od St.'Clair ave. (lot ANTON KAUŠEK, slovenska modna veletrgovina. 6202 04 ST. CLAIR AVE. Iščem svojega brata Jožefa Medveda, doma je iz Ostrožne-gja Brda na Notranjskem. Prosim, da se mi oglasi. Mrs. Ana Kapel, Ludlow, Colo. Giavia-no Store. (99) s| !Božična darila tf ugajajo. Schuster's Euclid Brand VIJSfA IN LIKEHJI. ffaročite -danes. Ce vaš gostilničar nima, !lj telefonirajte \ The Schuster Co. f .. 2214-16-18 E. 4»h ST. ffl r. Cleveland, Obio \\ \ \ (N»proti Sh.riff SI. trinic) A Main 4040 Erie 13S » i!. 4 Gospod Primož Kogoj, ki teri se je borila Čitalnica za mu je bilo poverjeno mesto predsednika večera, je kljub vsem naporom in težavam, ki jih zalhiteva predsedniško mesto, vodil banket kar najizbor-neje in posvetil vso pozornost, da se je banket vršil v najlepšem in dostojnem redu. Njegov nagovor pri otvoritvi slav-nosti, je bil jako izborno izvršen. V vziŠenih besedah je pojasnil pomen Slovenske Narodne Čitalnice ter brisal potrebo, da se izobražujemo in jasnimo um, da tem bolj lajšamo vse teškoče bornega življenja in v tem razvijamo in kujemo načrte, da pogumno in dostojno nastopamo med svet kot pravi člani človeške družibe. Po malem odmoru in prosti zabavi je sledila deklamacija "Naša kultura" izpod peresa našega virtuoza m izbornega pesnika g. I .v a n Zorman a. svoj obstanek. Med drugimi je bil pozvan tudi g. (Pfcter Pikš, ki je s svojim priprostiin govorom temeljito označil o hudih stiskah, katere je imela Čitalnica v preteklosti. Tudi več drugih gospodov članov in članic je bilo pozvanih na govor. Po vseh 'teb točkah- pa je sledil komičen prizor, katerega je g. Jelerčič mojstersko izvršil, predstavljal je juda "Jajteles", dasi je imel prav malo. priprave in skušnje za nastop, ali vse jedno je dovršil svojo ulogo kar najbolje, no, pa saj je tudi menda za to ustvarjen. Navzoči gostje, posebno ženske so imele priliko videti delati "štruklje" po najnovejšem sistemu. Oh saj res, da se če-stokrat nase Jenske pritoruje-v poletnem času, * Moje najboljše darilo je bančna uloga. Mali pravi, d* denar na banki je bl«|«loT sa očeta. Ni* kdar mu ni treba skrbeti ma darila. Vsak boiii in rojat-veni dan nese nekaj na banko sa mene. Dra božič« nazaj mi je dal bančne knjige ■ 95, in potem som redno hranila in hranila, tako da imam ie dane« trideset dolarjev t The Cleveland Trust Co. To je velike banka v mestu na 9th St. in Euclid Ar«. če prinesete $1 ali reč na banko, dobite knjižice in malo banko, ki caana-t n»ge, koliko je denarja, Glewfattd * Cht&t Company Zaloga raznega blaga, kakor-sno imamo ravno letos v naši trgovini še nismo imeli, odkar imamo trgovino. Posrečilo se nam jc nakupiti veliko zalogo zimskih ženskih dekliških sukenj, kril volne nih j opice v (sweders) plaht, kov-trov in drnzega raznovrstnega blaga. Letos --e ne dobi tako lahko blago, kakor druga leta. Ker se bližajo božični prazniki, bode gotovo vsakdo kaj potreboval. \:i vam treba čakati zadnjega dneva. Vsled vaše koristi pričnite z nakupovanjem božičnih potrebščin in daril že sedaj, ker zadnji dan vam ne bode mogoče zbrati blago tako lahko, ker bode v trgovini preveč opravila. NTe kupujte svojim sorodnikom kake nepotrebne reči, marveč, jim kupite kaj koristnega. Igrače so letos tako drage in jih primanjkuje radi evropske vojske, ker prihajajo iz Nemčije, kupite jim to^ rej zimsko suknjo ali kaj enacega. POSEBNE CENE: V zalogi imanw veliko izbero zimskih sukenj, vse velikosti, razvrstilo blago in najnovejša moda. Cena od $3.50 naprej Velika izbira modernih ženskih kril, 'iz čisto volnenega in raznovrstnega blaga. Cena od $1.50 naprej Velika zaloga raznih ženskih volnenih jopičev (sweders), po znižanih cenah. Cena od 50^ naprej Velika zafoga raznovrstnih otročjih obkk. V zalogi imamo Itrpe svilene krstne obleke. Velika izbera ženskih in otročjih klobukov Velika izbera deških zimskih sukenj iz raznega blaga za stare od 2 do 17 let. To je popolnoma sveža zaloga, ker dossdaj sploh nismo imeli v zalogi dešftih sukenj. Velika izbera deških oblek, iz raznega blaga za stare od 2 do 17 let. C«na od $1.98 naprej ZA ŽENSKE PRUPOROČAMO ZA NA-KUP BOŽIČNIH DARIL SLEDEČE BLAGO: ( Lepe svilene bluze ali iz raznega druzega blaga. Cene od 50c naprej. Spodnje perilo od 25c naprej. Svilene šerpe od, 50c naprej. Mačke in mufe od 98c*naprej. Razni okinčani glavniki od ioc naprej. Raznovrstno zlatnino za žervske, moške in otroke; Lepe usnjate in srebrne ročne torbice od 50c naprej. Lepe na mizne prte od 25c naprej. Lepe plahte in kovtre. Lepe svilene rute, Lepe in dobre svilene dežnike. Lepe svilene in usnjate »rokavice in š>e na stotine drugih lepih in kx* ristnih rečij imamo v zalogi, ki so primerne za božično darilo. ZA MOŠKE PRIPOROČAMO ZA NAKUP BOŽIČNIH DARIL SLEDEČE REČI: Lepe modne srajce, raznoVrstne barve od 39c naprej. Lepe svilene kravate od 15c naprej Lepe svilene kravate v škatuljah od 25c naprej. Lepe naramnice v'skatuljah od 25c naprej. , V zavestne i Lepe kravatne igle in gumbe od 25c naprej. Lepe svilene rute za okwli vratu za moške Svilene in volnene nogavice moške. Moške hlače iz raznega blaga od 98c naprej. Lepe in trpežne klobuke. Imamo tudi prave starokrajske klobuke razne barve lxipe moške zimske kožnate ali suknjene kape od 25c naprej. m Moško spodnje perilo. tw» Nadalje imamo še veliko drugih rečij v božičnih škatuljah, s katerimi lahko razveselite -svoje drage. -V' ' *J| ZA DEKLICE IN DEČKE PRIPOROČAM ZA NAKUP BOŽIČNIH DARIL SLEDEČE BLAGO: • Lepe deške obleke iz raznega Naga za 2 do 17 let. •• Lepe gorke volnene jopiče V9e har-. ve od 39c naprej. Lepe kape od 25c naprej. Raznovrstno spodnje perilo, za dečke in deklice od 25c naprej. Deške hlače iz raznega blaga vse ; velikosti od 25c naprej. Deške rokavice usnjate in voln^T od 25c naprej. Dekliške razne obleke od 1. do 17 „ leta od 1.98 naprej ' Dekliške suknje iz raznegia blaga od 98c naprej. Dekliško spodnje periled od 25c naprej. - m Dekliške mačke in mufe po t*at-110 znižanih oenah. J Velika zaloga raznovrstnih mačk in mufov (Furs) za ženske in deklice. Posebno znižane cene, kljub temu, da se je kožuhovina vsled evropske vojske podražila za S0^* , POSEBNE CENE: Velika izbera dekliških zimskih sukenj. Vse velikosti od 1 do 17 let. Cena od 98£ naprej Velika in lepa izbera ženskih svilenih oblek. Razne barve in najnovejša moda, po znižanih ceitah. Za deklice in otroke imamo veliko izbero' volnenih jopičev («ve- ^ ders) Cena od 39< naprej ^ ■M Velika zaloga svilenih in drugo- | vrstnih ženskih bluz. Narejene vse po najnovejši modi. Cena od 50^ naprej Velika izbera finih platnenil robcev za moške in ženske. Velika zaloga raznovrstnih dernih hlač. Vse velikosti. Vam ne splača naročati hlače pti Ču, ker jih dobite že dovršene. Cena od 98< naprej SLOVENCI, NE HOQJTE V MESTO! Priliko za nakup raznovrstna božičnega blaga imate pri Sloven-, skih trgtxvcih. Dovolj je sle i&kih trgovin v naši naselbini, po-^j leg tega pa je blago še ceneje in^ enaka izbera. Pri nas dobite vc ' sveže blago in se; lahko zj v domačem jeziku. Vsi naši od j malci so bili še vedno zi t našim blagom in našo NAJVEČJA IZBERA ^BOŽIČNIH DARI 14 Caftoro Creams, Kastorjevo oUe v tlattici. Najbolje Kattorjevo olje ▼ »laiči«. n« •dvajalno tredatra otroka. ČISTO IHHHI * tovo je ponoči v temi padel in obležal mrtev. ( Nesreča. Posestnik Matevž Spilar je »peljal sode polne vina iz (Ložic, proti Razdrtem. Na klancu je 'hotel voz zavreti, radi tega je stopil z voza, pa po nesreči padel, vsled česar ni mogel voza ustaviti, ki je začel hitro teči po klancu navzdol. « • « NAZNANILO. » 0 Slovenskim rodbinam v Cieve- ft ft landu in okoliol naznanjam, da ft « kadar nameravate kupovati pri ft ft Ma y C o., da vedno vpraftate za ft ft slovensko tolmsfilnjo, ki ae na- ft $ haja v "Foreign Department" In ft ft Vam Je vedno narazpolaQo. ft # Zahvaljujem ae vnaprej za Vs. ft ft fto naklonjenost ft ft (104)ft ft TERE7JM JUSTIN. * ft alovenaka tolmačlnja. ft ft 1» ni »ti iii iii ill iti iti it; iti ifi iti iti ifi ill if i iti ill iti ill TJT ijj iff TP TJ7 TJT TJ7 T*7 TJ7 TIr TJT TIT TIT TIT TJT TJT T|T rJT TJT POZOR! Front aoba, opremljena, e hrano all brez, ae odda ta dva faata. (1165 ). 60th St. (»») Sprejmeta se dva poštena fam~ ta na hrano in stanovanje. 5357 Stanard ave. (08) IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, no znano. Po stari navadi Jo* jj TC Kozely, 4734 Hamilton ave. — . _ Bell Rosedale 2377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in so-boro zvečer od 6—>8. Dr. F. L. KENNEDY, • zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se' slovensko in nemško. 5402 Superior Soba .e odda v najem za 2 fsata. J ®ve; v0Sal $5- ceste. Cleveland, ko čedno. 6412 Varlan ave. (9i,,OhiO. .. (23-46) Dr. A. A. Kalbfleisch, 6426 SL Clair Ave. eno unJm bi »d najitatojiili ■dravil, d« «u M mor« tidnrili. Vaii sdravnilki r*c«ptl morajo priti * naio lekarno, kjor bodojo sdoUni natatič** po X«m zdravnika. Imamo tudi popolno salo-■e gumijevih pradmotor, toaletnih potreb-ičin, dfiav, c if ar in (ladkorja. Guenthers Sloven. Lekarna, Addi.on Rd. vogal St. Clair At«. Front soba se od tla za dva fanta, s hrano ali brez. 5909 Pros-ser ave. (101) Slovenski šotor št. 1288 of Maccebees vabi vse člane na občni zbor dne 12. dec. 1915 ob 8. uri zjutraj v navadnih prostorih. Oolžnost vsalkega člana je, da se zanesljivo udeleži občnega zborovanja. Važne točke bodo na dnevnem redu, posebno volitev novih uradnikov za leto 1916. Zatorej so bratje pro-seni, tla se udeležijo glavne seje. Z bratskim pozdravom Ant. GaČnik, tajnik. (99) BOLEČINE NA HRBTU. Berite, kaj plfie Mrs. E. Maček. Woodstock, Minn. "Imela Bern pogo-aten glavobol. Naročila sem Severov« zdravila ia obleti in jetra. Ko Bem rabila ta zdravila en teden, bolečin« niso bile tako močne, Iti ko sem porabilo eno steklenico, ae bolečine niso več,ipovrnile. Rabila sem druge Sevenove medicine, in vselej z dpbrl-ml posledicami.'* — Vnetje obistlj in Jstor, suprestiranje aH odvajanje tefi ke vode, bolečine pri odvajanju vode, Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba. Časopisi na razpolago. Ženske strežnice. Edini zobozdravniš-ki urad v mestu, kjei se govori slovensko in hrvatsko. Priporočam vam, .tla kdor si žeii novo hišo kupiti, kajti v tej okolici bo kompanija naredila mnogo novih hi.4, nekaj plačate takoj, drugo pa na mesec na lahke obroke odplačujete. Peljite se z Euclid Beach karo, stqpite doli 11a E. 140th St. blizu Sylvia ave. Vprašate ,;>a lahko na 14218 Sylvia ave. Collinvvood ob sobotah in nedeljah. (Fri. Jan. 30-16) National Drug Store 1 Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. in 61. ceste S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni: (45) Naprodaj je ali v najem se tla nova hiša za 2 družini v sredini Slovenske naselbine v Euclid, O. 4 minute od mestne meje na H. Miller ave. Se proda na mesečna odplačila po $20 na mesec in $200 se plača takoj. Da se v najem za $7 ali $8 na me-, sec. Poizvejte pri Fr. Kracker, 6102 St. Clair ave. ■ (100) Pravi starokrajski brinjevec Cena 6 steklenic . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00 Cista slivovka kuhana iz pravih češpelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00 Imamo najfinejši tropinjevec in drožnik. I gal. $2.25, $2.50, $2.75 Pristna rudeča ohioska vina Galona . . 50, 55, 60 in 65c Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal. [ Telefon urada: ( ; East 408 J. 1 Telefon stanovanja: 1 ! Eddy 1856 M. | \ccccccccccKic<'«ol,igo avtomobile za »vadbe, veselice in sprevode. Ako potrebujete kaj ena-cega, se obrnite na Carnegie Auto Body & Fainting Shop. ANDREAS ROIfTCH, 3712 Carnegie ave. Mel! Tel. Rosedale 170 Ohio State 7054 L. Priporočamo se vsem rojakom. ----„ Fri.dav VABILO na veliko veselico, katero priredi Slov. lovsko podr. dr. dne \2. tlec. 1915 v John C.rdinovi dvorani. Godba domača, za mladimo dovolj zabave in veselja. Za lačne želodce bo dosti okrepčila, ker so lovci letos dosti nastreljali, pa bo tudi zajčja večerja, pa ne samo zajci, ampak tudi jeleni, srne, jazbeci, divji petelini in sploh vse, kar lovci nastrelijo. Vstopnina za moške stane 25c. iii ženske proste, divjačina pa po ceni. Čisti ddbodek je namenjen za društveno zastavo. Torej ne pozabite veselega večera, i2. dec. 1915 v John Gr-tlinovi dvorani na ft>3i St. Clair ave. (99) • K obilni udeležbi vabi ODBOR. zahvala! Podpisana se zahvaljujem dr. Naprej, št. 5. SNPJ, ki je preskrbelo tako krasen pogreb mojemu soprogu. Zahvaljujem se vsem sorodnikom, .prijateljem in znancem, ki so mojega soproga obiskovali ob času bolezni ter ga spremili k zad-njemu^počitiku ter darovali krasne vence. Posebej se zahvaljujem družini Ogrin, ki mi je stala na strani ob času *bo-lezmi ter me podpirala. Zahvafe vsem skupaj. Žalujoča soproga Frančiške Slovenska g*ostilna Prva slovenska družba *m prodajo finih pijač. 6102-04 St Clair Ave. - - Cleveland, 0. Se priporoča Slovencem v obilen obisk. Točna pontre-iba. Vedno aveže pijače. Čistenje in likanje oblek Takoj dobi dobro službo slovensko dekle za candy prodajalno in kuhinjo. 5393 St. Clair ave. (101) S - Ho tat Union SCRAP TOBACCO DOBRO DELO. NIZKE CENE. Molke obleke ................$1.00 Ženake kiklje.....................50c Molke auknje.................$1.00 Ženske dolge suknje........$1.00 JopiCI...............................BOc Ženake obleke.................$1.00 Posebna razprodaja ženskih in otročjih sukenj. Vse bftrve. Kotenina, žamet in chinchilla. Moške in deske suknje se morajo prodati v desetih dneh. Ne čakajte do božiča, kupite sedaj po polovični ceni. Ženske suknje $8, sedaj $3.65 Ženske suknje $9, sedaj $3.95 Ženske suknje $10, sedaj $5.95 Ženske suknje $14 sedaj $111.95 Otročje suknje $4.5°» po Otročje suknje £5.50 po $3.35 Otročje suknje $6.00, po $4.25 Moške in deške suknje po polovični ceni. Moške delavske čevlje vredne $2.50 po $1.90. Praznične čevlje istotako. Ženski veliki 'predpasniki 38c črni predpasniki po 45c Pridite in si zberite. Cent. 739«W 1574 £. 55th ST. A. J. DAMM, poslovodja, Je delan iz najboljšega duha* na za cigare. Samo najbotfii tobak se potrebne. Najboljši tobak za žvečenje. V vsakem paketu je kupon. Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam Union POSEBNOST ! Varnostni bondi ia društvi po 25c. od $100.00 na leto. — Jami notar, in nasveti zastonj. 43. Pouk v angleščini In lepopis- O O ju potom dopisovanja. V Cleve- C •X landu tudi a privatnim učite- C Q I jem. Denar, ki se žrtvuje za sa- D O mo Izobrazbo, je najbolje nalo- C O len, In ne vzame ga ne kriza ne Q O vojna. Plilte za pojasnila na O Q SLOV. K. SOLA. D Q 6119 8t. Clsir ave. (48)D CLEVELAND, OHIO. O AUGUST HAFFNER 1203 Norwood Road M. TOLSTOJ, 6217 St. Clair ave. Blizu slovenske cerkve Brezupne naloga. V vsem, česar se lotimo, moramo imeti gotov namen, sicer je to brezupna nalog-a. Posebno je to resnično pri nekaterih boleznih. Mi moramo vedeti, zakaj rabimo gotova zdravila, vedeti moramo, kakšen uspeh bodejo imela. Blagodejen up-Ijiv nekaterih zdravil je jako znan, kafkor Triwerjevo ameriško grenko vino pri boleznih prebavijalnih organov, pri želodčnih krčih ali pri zaprtju. Je dobro tudi za tiervoznost, aneftnijo, zeleno bolezen, telesno slabost. Če se Vas prime ena izmed teh »boleznij, zaupajte T r i 11 e r j e veimi ameriškemu vinu in ne iščite drugih zdravil. Cena $1.00. po *fekamah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333-39 So. Ashland ave.,* Chicago, 111. Pozor rojaki! Naprodaj je hiša, obstoječa s 5 sobami, kopališče, plin, moderna električna napeljava, cesta tlakana in ho izplačana prihodnje leto, mimo gre kara, blizu K. 152nd St. lot 40>d00, poleg katoliška cerkev in javna šola (East Clark). f r IP katerokoli | K 7 ^ obleko ali suknjo ? trgovini " W 6 Mi jih delamo v naši W. 9th St. tovarni in prodajamo naravnost vam Prihranite si $5 do $8 denarja. Takoj dobijo delo možje, Ualno in dobro. Vprašajte ta-i)0l pogleda na pro- skladišča, odkoder se jih zopet vzame, kadar nanese po- va podobna." 'Bush zopet vstane in začne brskati |k> aktih, dolkler ne najde pisma, katero mu je Saccard leto poprej pisal, da prosi za neko damo, ki ni inogla plačati, odloka. Hitro prispodobi črke v tem pismu z onimi na menicah. In res, a in o sta bila podobna, le bolj ostra sta še postala. Tudi začetne črke so se popolnoma ujemale. "On je, 011 je," ponavlja Bush. "Toda poglejmo zakaj Sieardot in ne Saccard." V njegovem spominu se pojavi temna zgodba, namreč Saccardova preteklost, katero mu je svoje čase pripovedoval neki agent* ki je postal med tem milijonar. Kako je Saccard dam po državnem preobratu prišel v Pariz, da izkoristi moč svojega brata. Naenkrat pa je obogatet, potem ko se je oženil in je njegova žena sumljivo hitro umrla. Tedaj je svoje prvotno ime Rougon spremenil v Saccard, in Sieardot se je najbrž imenoval, ko si je prilastil priimek svoje prve žene. "Da, da, Sieardot, dobro se Londonu in skušal s svojimi spisi stranko organizirati je tudi on živel v svojih sanjah, da se ni brigal za ničesar druzega, In gotovo bi poginil lakote, da se ni zavzel za njofca njegov brat Bush, ki mu m dal stanovanje in ga prisiAda zasluži kaj denarja s pres%vo raznih rokopisov. Starejši brat j-e skoro oboževal mlajšega, negoval ga je kot ,m&ti svoje dete. Ta grabežljivi volk, ki je bil zmožen v krvi kakega dolžnika najti deset vinarjev, je bil takoj ganjen do solz in prevzet od žen-sko-nežne sladkosti, kakor hitro se je šlo za njegovega brata Njemu je prepustil veliko sobo proti cesti, stregel mu je kakor dekla, postiljal je in nosil jedila iz bližnje gostilne. On, neumorni grabežljivec, ki je imel glavo vedno polno tisočero različnih mislilj, je trpel njega kot lenuha, kajti delati mu ni pustil mnogo, in prestavljanje je izvrševal le od časa do časa. Sicer pa -brat 2iga niti slutil ni. kakšne kupčije dela nje- Bpominjam," mrmra Bush. ''Bil gov brat v sosednji sobi. Niče- je predrzen dovolj, da je pod-j sar ni vedel o nesramni kupči- Wm&Mm' „ ..... v* t ; fc*. • fv— • ' 1 , , I >irji, živel je v višjih vzvišenemu stanp pravičnosti. Ko se Saccard v sobi obrne, >ogIeda konečno Žiga s svojimi velikimi, sanjarskimi očmi /es začuden, dasi je Saccarda poznal. '"Prišel sem radi neke prestave," reče Saccard. Čudenje mladega moža narašča, kajti Žiga je, izneverjal bankirjem odjemalce, zasramo-vat špekulante in borzne meše-tarje. "O, samo deset vrst je. Rusko pismo je," ponovi Saccard. Zdajci stegne 2iga svojo roko, kajti ruščina je bila njego- sestniki, ki si prilastujejp male kose zemljišč, kakor' • velika skladišča in kreditni zavodi, ki pobijejo vsako konkurenco in se masti jo na pogibelju malih bank in denarnih zavodov..... Čakamo, dokler n« bode pričelo ipokati. Potem pa se bodemo mi meščani in kmetje združili ter stali skupaj za naše pravice." (Pozorno je poslušal Saccard. Z negotovo skrbjo gleda tega človeka, dasiravno ga je smatral za norca. ....(L, _______ v _____"Toda -povejte mi vendar," /ji ubogega Viktorja. Kljub k j so prestavljali na angleško reče Saccard, "kaj pomeni vaš vsemu ga imam rada, jako ra . . mu . . ... Vsaka skopost, vsaka centra- gove milijarde, njegova skup- igralčev, iizacija vodi h kolektivizmu, na dela in naslove. Vse to nje- ga- je polastila. Sacardu pa je postajalo ne- Vi nam dajete praJktične nau- govo premoženje razdelimo na ke, ravno tako kakor velepo- letne dohodke. In glejte, v sto —u: moto letih odsedaj, bodejo nasledni- ki Gundermana ravno tako kot navadni meščani, prisiljeni bodejo na lastno delo, ker konečno letne rente vseeno prenehajo, ker svojih prihrankov ne bodejo mogli kapitalizirati. Povem vam, na ta način ne bodejo odpravljene z enim udarcem samo posamezne trgovine, akcijske družbe, združenje privatnega kapitala, pač/ pa tudi vsi vrelci bogastva, skopost. izžemanje......Edino, kar bo še vrednost imelo, je delo Delavske plače seveda odpadejo, ker ne odgovarjajo pravi vrednosti dela v sedanjih kapitalističnih državah, in tako delavec nikdar ni dobil plače, ki bi bila v resnici dostojna njegovega dela. Priznati moramo se- ten trgovski kapital, ki bo pro-metoval s skupnim delom vseh.......Mislite na družbo, kjer bo orodje produkcije lastnina vseli, kjer bo vsakdo po svoji duševni in telesni sili delal, in kjer bodejo produkti tega dela delež vsakega po njegovih delih. Nič ni bolj enostavnega, kaj ne? Skuipna produkcija v narodnih tovarnah, kne: "Hej, razglod imate na borzo. Oh, kako čudovita je borza od tu!" In po trenutku molčanja pristavi : "Kako maltnkostno je vse to, Skoro bi z eno pestjo vse skupaj lahko prijel." 'Ziiga pa skoniizgne z rameni. , "Zakaj pa," reče, "saj delar te sami za svoj prepad!" Polagoma pa postane Žiga gostobesednejši in začne: i)i se dobilo od njega šesto y_yjnk v sobo, pogleda 11a pro frankov, in gotovo se radi te stor j)re(i bm zo in lahno vzkli-svote ne izplača toliko truda in dela. »Ne, ne, stvar je bilo treba jasno premisliti, da žetev ne bo zaman. ,e ne prehitro!" konča Bush. "Sicer je pa *edaj na tleh in pustili mil bodemo čas, da si opomore." l\o je vstopil Saccard v sosedno sobo, je obstal za trenutek, skoro oslepljen radi velike svetlobe prostornega okna brez zastorov. Soba je bila skoro prazna. V kotu železna postelja, v sredi sobe hrastova miza / dvema slamnatima stoloma. Ob desni steni je bilo več štelaž. napolnjenih s knjigami, časopisi in revijami. Tu sedi Bush o v brat Žiga. mož brez brade pri petintridesetih letih, t dolgimi,, tenkimi in rujavimi lasmi, podpirajoč z rokami svojo glavo. Bil je tako zatopljen v čtivo, da ni opazil, kdaj je Saccard vstopil. Ta Žiga je bil človek posebne vrste. Študiral je na nemških visokih šolah, in razven francoskega, ki je bil njegov materini jezik, je govoril tudi nemško, francosko in rusko. Leta 1849 je spoznal v Kolinu Marksa, in postal je' eden najboljših sotr^ulnikov njegovega 'ista. Odkar se je srečal z njim, treba. In tako bo z enim mahom posekano gnjilo drevo. Nobene konkurence ne bo več, nobenega privatnega kapitala, torej tudi nobenih trgovin več, nobene Obrti, nobene borze. Misel na dobičke nima nobenega pomena več, vrelci špekulacije, vrelci brez dela pridobljenega denarja se bodejo posušili." "Oho," ga prekine Saccard, "to bo pa ljudske navade silno spremenilo! Toda oni, ki imajo denar, kaj bodete s temi?iN. 'Da! Vsi vsi delate nehote j pr. kaj naredite z Gunderma za nas. Imenujete se lahko, nom, ali mu vzamete njegove uzurpatorji. ki ropate množice ! milijarde ?" prijetno) Kaj, če bi ta sanjač vseeno govoril resnico/ če bi uganil prihodnjost ? O čemur je pripovedoval, se mu je zdelo jako pametno ,in umestno. "Ah, kaj še!" mrmra sam s seboj, da bi se pomiril. MJ«tttri se gotovo še nd bo zgodilo." "Gotovo ne," odvrne mladi mož, ki je postal zopet resen in otožen. "Mi živimo v času prehoda in agitacije. ^Mogoče pride do revolucijonarnih dejanj, katerim se skoro nikdar ne moremo izogniti.......iNe, jaz ne sanjam, ampak vidim ta čas v neposrednjt bližini. Le agitatorji ne morejo človelški družbi doprinesti pravega pojma o tej bodoči državi, o skupnosti poštenega dela, katerega običaji bodejo od naših osnovna liClil. x.w^u -- ^ dn ........Je tak(> kQt veda, da je sedanji državni red bj . na d . svet> na dnJ_ kriv tega, da mora celo najbolj - .......Toda priznati pošteni delodajalec slediti te-,moramo: Ta novj red še ne 1)0 mu redu in umazani konkuren-1 ^ \ AU IMATE RADI HARMONIKO? Mi jih imamo veliko zalogo, po silno znižanih cenah. Jako lepo izbero mandolini, gi-tar, banjos, ustne harmonike in druge inštrumente. Pridite, da vam pokažemo, kako •i prihranite denar na inštrumentih. H The May Co. 4. naditropjo. Odolek u inštrumente. Slovenski prodajalci, balkon Ontario Sti vhod. t ■' .. 1 i-, '.-».i,.','. ■.,■.;;/Ii