Glasilo Zveze sindikatov Slovenije glavni urednik Dušan Gačnik Odgovorni urednik Franček Kavčič Ljubljana, 29. avgust 1986 številka 34, letnik 45, cena 65 dinarjev A Razpotju v in Po prvih ukrepih zvezne-1 ?a Vršnega sveta je kajpak jSe Prezgodaj, da bi lahko ,j aaP°vedali, ali bo zdravlje-Jugoslovanskega gospo-;0 aarstva pod taktirko pred-)i j^nika nove vlade Branka ' j/^ul-iča bolj upoštevalo za-0 °uitosti blagovne proiz-jj podnje in manj administra-j. lvno urejanje ali narobe. y uuijski in julijski ukrepi ‘j ltl ne dopuščajo dvomov: v znianjšane obresti, tako j^onovano natečajno spod-. uianje izvoza ter obrobna •Otervencijska ukrepa glede Cen in plač, vse to govori o Nadaljevanju pisarniško vo-enega gospodarstva, ki °rnogoča vse vzvode oblasti Sl*n° razvejeni in v svetu edinstveni jugoslovanski birokraciji ter hkrati najbolj črnogledim ponuja vnovi-en dokaz omejenosti gozdarskih reform v sociali-stlčnih državah. temu pa v tem raz-'šljanju le ne bi kazalo tajati zgolj pri prvih ukre- ni t0 nas ne<^av" Panjugov intervju s pod- odsednikom zveznega iz- rsnega SVeta Milošem Mi- °savljevičem, ki je napove- a nekatere korenite spre- s, ernbe (drugačen obračun- 1 sistem, uvajanje realnih en proizvodnih dejavnikov amortizacije, obresti, te- aJa, dela - ukinjanje ne- orspektivnih organizacij z gubo, drugačen davčni si- ern itd.), ki pa po drugi rani vendarle budijo upa- je v ekonomsko reševanje ec kot petletne letargije. kav^ Pa velja previden, srn 1 V mtnulih petih letih o se lahko že večkrat pre-(Zalk da je od intervjuja Pomnimo se samo Milke aninc in njenih (pol)-go-; r°v Po televiziji) do de-skih ukrepov dolga in zamena pot. Na njej se na-imec srečujejo zelo različni ei eresi osmih nacionalnih So0,nomij- Posledice česar kat ornPromisne rešitve, za v ,ere ugotavljamo, da ne vla«° nikamor. Bo nova im 3 Ven<^arle pokazala več kZ°sti do partikularnosti, ?smo je bili vajeni do-bo^t ae drugače: koliko slovf V,lada dejansko Jugo-sta fns^a? Vprašanje ni po-vJeno na pamet, kajti prav od odgovora nanj je odvisno, ali bomo Milosavljeviča čez čas ocenjevali kot moža besede ali govorca, ki si samo nekaj želi, nima pa za izpolnitev te želje nobene stvarne možnosti. Tega se očitno dobro zaveda tudi Mikuličeva vlada, ki skuša dobiti v svoje roke čimveč pristojnosti za odločanje o ključnih gospodarskih vprašanjih (kajpak v okvirih našega ustavnega sistema), kar je tudi nujno, če hoče razbiti zelo močne republiške in pokrajinske ekonomske plotove. Značilno pri tem je, da se vlada pri napovedanih spremembah opira na opredelitve 13. kongresa ZKJ, kar v teh gospodarsko in politično zaostrenih razmerah ne moremo jemati za ustaljeni obred, temveč za objektivno nujnost. Vztrajanje vlade pri 13. kongresu namreč lahko jemljemo kot njeno zahtevo, da ji zdaj najvišji partijski vrh zagotovi nujno potrebno podporo pri uresničevanju tistega, kar je bilo dogovorjenega prav na najvišjem partijskem zborovanju. Na koncu bi torej lahko rekli, da vprašanje ali več ekonomske prisile in manj administrativnega urejanja ali nasprotno sploh ni nobena dilema, kajti na razpotju, na katerem smo se znašli, vlada niti nima izbire. Če sklepamo po omenjenem intervjuju, se tega očitno zelo dobro zaveda tudi sama. Ključno vprašanje je zdaj le, koliko moči bo imela vlada pri izpolnjevanju svojega programa in kako dosledno bo za tem programom stala partija skupaj z drugimi subjektivnimi dejavniki. To pa pomeni, da je izhod iz globoke krize odvisen prav od tega, koliko bo po kongresu stekel nujno potreben proces partijske obnove. V tisti smeri kajpak, ko partija ne bo več oblast, temveč vodilni politični dejavnik v sistemu socialističnega samoupravljanja. Ker samoupravljanju ne moremo odrekati kompatibilnosti z zakonitostmi blagovne proizvodnje, je naša edina nujnost le ta pot. Ivo Kuljaj Danes (v petek, 29. avgusta) so na Gospodarskem razstavišču odprli 32. vinski sejem. Kot navadno, je sejem tudi tokrat obogaten s predavanji in posvetovanji ter z že tradicionalno gostinsko ponudbo in kulturnim sporedom. Letošnja vinska prireditev v Ljubljani pa bo zaznamovana še z enim pomembnim dogodkom. Jutri bodo namreč predstavniki Slovina podpisali s svojimi gosti iz Agrokosova novi samoupravni sporazum o sovlaganju za postavitev novih 800 hektarjev vinogradov in posodobitev kosovskih vinskih kleti. Naložba naj bi predvidoma veljala 3,5 milijarde dinarjev, Slovinov delež pa bo 33-odstoten. Sredstva zanjo naj bi črpali iz sklada za manj razvite. Slovin je sovlagal v vinograde na Kosovu že v minulem srednjeročnem obdobju, ko so z vinsko trto zasadili več kot 1100 hektarjev podnebno naravnost idealnih kosovskih goric. Novi samoupravni sporazum torej lahko jemljemo kot dokaz uspešnega sodelovanja kosovskih in slovenskih vinarjev. Naš posnetek predstavlja plod tega sodelovanja, ki ga izredno uspešno izvažajo v Zvezno republiko Nemčijo ter druge dežele EGS in na Japonsko, o čemer si lahko preberete kaj več na 6. strani. Ivo Kuljaj slika: Andrej Agnič PRVI RAZRED POLITIKE Na zadnji strani pišemo o škodi, ki jo je povzročilo neurje v Bevkah, in drugi škodi - ki jo je povzročil odnos občine. Vaščani so bili prizadeti, užaljeni, ogorčeni, ker so ostali sami, brez vode, elektrike, materiala... Obiskali smo jih tudi naslednjega dne, dopoldne. Bevke vse žive, vsi na strehah. Nič več razočarani, vedri obrazi, veseli pozdravi. »Danes je pa krasno, 47 vojakov je prišlo na pomoč, 50 članov civilne zaščite, tovornjak opeke smo dobili. Res, tako se pa z veseljem dela.« No, temeljitejši pogovor je pokazal, da je težki tovornjak s prikolico pripeljal povsem napačno opeko, čeprav so v Bevkah točno naročili, kaj potrebujejo. Tovornjak se je moral vrniti poln in ljudje so zaskrbljeno gledali iz odkritih streh v nebo. Črni oblaki so pritisnili navzdol in sem ter tja je že zabobnala težka kaplja. Poli-nivila za zasilno pokrivanje jim nihče ni pripeljal in vsak se je znašel, kot je vedel, znal in zmogel. Do opoldneva kljub obljubam tudi še niso zvedeli, kdaj bo moč dobiti material brez gotovine. Člani civilne zaščite so ben-tili, da so jim pozive nosili pozno ponoči oziroma zgodaj zjutraj. »Ko bi vsaj napisali, kam gremo in zakaj, da bi se človek vedel obleči in vzeti orodje,« se je hudoval Janez Molek. »Saj v nedeljo bi sam vedel, za kaj gre, v sredo pa res ne. Tako smo prišli, po pozivu pač, kot na nekakšne orožne vaje.« Zamislili smo se, za kaj pravzaprav gre. Iste in še nove napake, organizacijski spodrsljaji - ljudje pa tako vedri. Kaj se je čez noč premaknilo v njih. Kaj je iz razsrjenih, zagrenjenih ljudi, ki glasno zgubljajo vero in zaupanje, naredilo delavoljne navdušence? Tone Pečar, predsednik občinskega komiteja ZK, dan prej spremljan z mrkimi pogledi, v sredo že domala slavljenec - češ, ali vidite, kaj je pravi dedec?! Prvi je šel v žerjavico po kostanj, tako ali drugače, med nas je stopil. In zato gre, prav gotovo. Ljudje vse odpustijo. Napake, prenagljene in prehude besede, spodrsljaje v organizaciji, v dobri veri dane obljube, ki se ne izpolnijo... Ne odpustijo pa ignorance, vzvišenosti, mlahavosti, žu-ganja ali soljenja pameti iz pisarne ali s položaja. Tega ne! In zato v Bevkah čez noč takšna sprememba razpoloženja. Res, prvi razred politike. Ciril Brajer DRUGA STRAN Ljubljana, 29. avgusta 1986 Delavska enotnost 2 Ne potrebujemo novih dogovorov Tudi v sedanjem srednje ročnem obdobju, 1986-90, imajo slovenski sindikati pomembno vlogo na področju nadaljnjega telesno-kulturnega razvoja. Sindikalna organizacija ostaja namreč glavni nosilec športne dejavnosti in zdravega preživljanja prostega časa ljudi v združenem delu. Zato se tudi zavzema predvsem za oblike in vsebino dela, ki prispevajo k humanizaciji prostega časa, boljšemu počutju zaposlenih, zmanjševanju invalidnosti in konec koncev tudi k boljšim rezul tatom dela. Za minulo obdobje je značilno, da je bila telesnokul turna dejavnost v organiza cijah združenega dela precej živahna, da pa po drugi plati ni bilo storjenega dovolj pri uvajanju rednih oblik dela, preventivne rekreacije tei športnega življenja v času rednih letnih dopustov. Zlasti ni ustreznih rezultatov pri uvajanju programiranih preventivnih aktivnih odmorov med delom, čeprav vemo, da je v povprečju kar 4,8 odstotka delavcev vsak dan doma namesto ob strojih.' To z drugimi besedami pomeni, da je vsak dan na bolniškem dopustu skoraj 40 tisoč ljudi, kar je v teh stabilizacijskih časih, najmanj kar lahko zapišemo, zaskrbljujoče. Aktivni odmori med de- lom seveda ne bi opravili z vsemi temi problemi. Toda, sodeč po praksi v svetu in tudi ponekod pri nas, bi se gotovo lepo obrestovali. Pa bi kljub temu lahko kaj hitro prešteli vse kolektive, ki so se odločili za to koristno preventivo. Vzroke za to moramo zelo verjetno iskati predvsem v pomanjkanju primernih strokovnjakov in nedvomno tudi v neosveščenosti odgovornih sploh zaposlenih v združenem delu. Pa smo znova pri ljudeh, pri znanju, odgovornosti, strokovnosti. Lahko bi dejali, da pri zelo boleči točki ali celo pri cokli razvoja. Čeprav namreč sindikati že dolga leta poudarjajo, da bi morali imeti kolektivi, recimo z 800 ali več zaposlenimi, poklicnega organizatorja aktivnega oddiha, so vodilni ljudje za ta priporočila še vedno gluhi. Število telesno-kulturnih strokovnjakov v združenem delu celo upada. Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko smo imeli leta 1979 kar 122, leto dni kasneje 70, predlani pa le še 50 poklicnih organizatorjev športne rekreacije. Na dlani je torej, daje interes združenega dela za organizirano preživljanje prostega časa zaposlenih izrazito skromen. Delavskih špbrtnih iger sicer ne gre podcenjevati, vendar so premalo, saj ne morejo nadomestiti rednega organiziranega dela skozi vse leto. V sedanjem srednjeročnem obdobju torej ne gre za nove naloge, za iskanje novih ciljev ali sestavljanje novih dokumentov. V spomin si moramo priklicati le dogovore, ki smo jih sprejeli že v minulem srednjeročnem obdobju ali še pred njim, in jih, nič drugega, kot - ures-ničiti. A Ulaga VEČ IZOBRAŽENIH DELAVCEV OD DRUGOD BRIGADIRJI SE ROS LAVUAJ O V naši republiki se je lani zaposlilo več kot 7.600 delavcev iz drugih republik, kar pomeni četrtino vseh v minulem letu nanovo zaposlenih. Zdaj je uradno v naši republiki na delu 140 tisoč delavcev iz drugih republik, neuradno pa jih je precej več. Čeprav je bil leta 1983 sklenjen samoupravni sporazum o medrepubliškem posredovanju pri zaposlovanju, teče zaposlovanje delavcev od drugod v glavnem mimo omenjenega sporazuma in brez posredovanja skupnosti za zaposlovanje. Po regionalni pripadnosti delavcev, ki prihajajo iz drugih republik, prevladujejo podobno kot prejšnja leta delavci iz BiH (61,8 odstotkov), sledijo delavci iz Hrva- STRAJK NI DOVOLJEN, NI PA TUDI PREPOVEDAN V Jugoslaviji še danes ni jasnega stališča o štrajkih. Ustava jih ne prepoveduje, toda tudi ne dovoljuje. V zadnjih letih o tem vprašanju niso razpravljali niti partijski niti državni organi, piše dopisnik madžarske agencije MTI iz Beograda. Avtor se sklicuje na zapise iz nekaj jugoslovanskih časopisov (Rad, Nin, Vjesnik, Danas, Ekonomska politika...) in ugotavlja, da je v zadnjih nekaj letih število štrajkov v Jugoslaviji zelo naraslo. V besedilu pod naslovom »Niti prepoved niti dovoljenje« piše, da je značilno, da delavci že vnaprej najavljajo protest, kje ga bodo izrazih in kako dolgo bo trajal, s čimer dobijo na neki način »družbeno verifikacijo« za to dejanje. ške (21,4 odstotki) Srbije (8,1 odstotek), Makedonije (3,2 odstotka), Kosova (3,1 odstotka), Črne gore (1,7 odstotka) in iz Vojvodine (0,7 odstotka). Prejšnja leta so prihajali k nam s trebuhom za kruhom predvsem delavci ozkih profilov brez kvalifikacij, zadnja leta pa je med njimi vse več izobraženih. Tako se je lani pri nas zaposlilo iz drugih republik še 60 odstotkov delavcev ozkega profila. Kar 117 ali poldrugi odstotek jih je imelo višjo, 196 ali malone tri odstotke pa visoko izobrazbo. V zadnjih treh letih se je v Sloveniji zaposlilo iz drugih republik kar 1364 delavcev s srednjo, 295 delavcev z višjo in 489 delavcev z visoko izobrabo. Letošnje mladinske delovne akcije se končujejo. V nedeljo sta se končali republiška mladinska delovna akcija v Beli krajini in zvezna mladinska delovna akcija na Goričkem. Rezultati brigadirskega dela so dobri, čeprav je bilo, zlasti v Beli krajini, nekaj težav s premajhnim številom brigadirjev. M. F. Kljub temu pa so brigadirji v III. izmeni opravili 3261 efektivnih ur in 4195 normativnih ur. To pomeni, da so izkopali 800 metrov kanala za vodovod, 767 m so ga zasuli in dokončali 600 m vodovoda. V III. izmeni akcije so poleg brigadiijev iz Slovenije sodelovali še mladi iz Nemške demokratične re- publike, Češkoslovaške in Sovjetske zveze. Na Goričkem so v II. izmeni akcije opravili 15.725 efektivnih ur in 25.924 normativnih ur. Uredili so 4,7 km cest v vaseh Domanšev-ci, Križevci, Šalovci, Rat-kovci in Bankovci. Iz programa interesnih dejavnosti omenimo obisk v tovarni Mura v Murski Soboti, bratenje brigad, večer ob tabornem ognju in uspešen konec vrste krožkov. in v Dolenjskih toplicah o1 či' stili 3 ha pašnikov in izkopj*' li 250 m jarka za vodovojj: Poleg tega so v popoldarisK1 udarni akciji očistili jarek telefon med Dvorom 111 Trebčo vasjo. Posebej velja omeniti prijetno zaključno slovesnost, ki so jo skupaj z brigadirji pripravili domačini v Rat-kovcih. Se teden dni pa loči do konca letošnje brigadirske sezone brigadirje v Suhi kra-jim, Slovenskih goricah, na Kozjanskem in v Istri. V SUHI KRAJINI so na deloviščih v Zagradcu, Ša-hovcih, Logu, Žužemberku VIII. izmeni ZMDA KO^ JANŠKO 86 sodelujeta br!' gadi Slobodan Bajio-Paja f, Rume in Jelica Milovanov^ iz Sopota, ki sta v treh teJ nih zadnje izmene izkop3'1 1384 metrov kanala za vodo-vod, 1200 m kanala za pol®' žitev električnega kabla k1 uredili 326 m cestišča; vred nost opravljenih del J6, 5,708.494 din. Delovišča s°j tudi v tej izmeni dobro Pri', pravljena. prav tako se nada' ljuje dobro sodelovanje z d®' mačini na območjih, na k®' terih brigadirji delajo. Brigaj dirji so sodelovali tudi v udarniški akciji z domači111 v Gorici pri Slivnici in v P°' poldanskih udarniških ak®1' jah, v katerih je sodeloval® od 10 do 15 brigadirjev. GLAVOBOLI ZARADI ŽITA Naši strokovnjaki v kmetijstvu so spet ostali z odprtin11 usti, kot riba na suhem. Pridelek pšenice je za okoli milij0.11 ton manjši, kot so hvalisavo napovedovali. Namesto prodaj® presežkov že načrtujejo - uvoz... Iste strokovnjake pa je doletel še en bič božji - kmeti® zaradi taktiziranja s cenami koruze nimajo kam z okoli tri milijone tonami koruze, ki leži ali se celo že kvari po skladi®' čih, pred durmi pa je nova žetev, izredno bogata letin3 koruze. Zaradi stiske smo na vrat na nos pohiteli z uvozom (prav v tem času so na svetovnem trgu izredno nizke cen® kuruze), kar pred jesensko setvijo ni nič kaj spodbudno Z3 že tolikokrat in tako razočarane kmete. P 1 POVZEMAMO Tudi to se zgodi Ste bili ta mesec zadovoljni z nami? Z željo, da bi dosegli z našimi izdelki od vas zahtevano kakovostno raven, smo uvedli za vse zaposlene v naši temeljni organizaciji združenega dela nov način nagrajevanja za dobro delo. Naša nagrada za kakovost je odvisna predvsem od vašega zadovoljstva z našimi izdelki, se pravi od vaše ocene našega dela, oziroma števila napak, ki ste jih ugotovili. Zato vas prosimo, da na naslednjih straneh tega pisma naštejete vse pomanjkljivosti, ki smo jih zagrešili v stavnici, reprofotografiji, montaži ali v organizacijski in tehnološki pripravi dela. Zadostuje, da v rubrike vpišete številke izdelkov, kot so navedene v pregledu vaših naročil za tekoči mesec, zraven pa na kratko opišete napake, na primer: zamenjane črke, manjkajoče vrste, pretemne slike, zamešan vrstni red besedil in podobno. Razumljivo, da prosimo tudi za en izvod izdelka, v katerem ste napake označili z barvnim pisalom. Pričakujemo, da boste našo pobudo in prošnjo za takšna skupna prizadevanja za boljšo izpolnitev vaših naročil z razumevanjem sprejeli in nam pomagali, saj gre končno za naš skupni izdelek, pri katerem bralec včasih težko ugotovi, kdo je krivec za slabo delo. In če ga napaka spravi v slabo voljo, verjemite, da bo najprej hud na izdajatelja, češ da ne zna od grafikov zahtevati neoporečnega izdelka. Take obrazce vam pošiljamo v zadnjem tednu vsakega meseca. Prosimo vas, da nam izpolnjene vrnete v priporočenem pismu ali osebno najpozneje do konca meseca. Upoštevali jih bomo namreč pri obračunu akontacije osebnega dohodka v posameznih oddelkih. Ce nam obrazca ne boste vrnili, bomo razumeli, da ste bili z našim delom v tem mesecu zadovoljni, še ljubše pa nam bo, če bo na vrnjenem obrazcu pisalo: NIMAMO PRIPOMB. Tovariško vas pozdravljamo, delavci tozd Grafika KONEC j PREVLADE POLITIKE NAD 1 EKONOMIJO Beograjska Politika se je lotila izredno kočljive teme, o kateri se med družboslovci že dolgo šušlja. Članek je naslovila z naslednjo mislijo: »Ali je cikel prevlade politike nad ekonomijo pri koncu?« Jugoslavija bi bila zelo težko svetovnozgodovinska izjema v pravilu, po katerem mora sloj ljudi, ki so mu bile zaupane najpomembnejše naloge, plačati vsaj del računa za krizo, v katero je spravil svojo državo. Najbrž pa ni nobenih dvomov o tem, pravi beograjski časopis, da je bil pri nas profesionalni partijski aparat v sedemdesetih letih glavni nosilec najpomembnejših opravil. To je posebej logično za državo, ki je v tem obdobju poudarjala kot največjo ideološko vrlino čistunstvo in ne go- spodarske uspešnosti. Kot so zapisali v Ekonotm ski politiki, jih je k takšn®' mu razmišljanju spodbudim > anketa Večernjih novosti, K* je pokazala, da je donosnej® (celo neprimerno donosu®' je) biti v Ljubljani prvi čl°' vek delovne organizacije ' pa na čelu lokalne, občinsk® c partijske mašinerije. Hkra)1 £ s tem časopis poudarja, da J® 1 s temi stvarmi ravno ua- s sprotno v Tuzli, Kragujevcu, v Prištini in Bijelem polju- Glede na vse to si \ nomska politika dovoljuj6 š postaviti naslednjo hip0*6' r zo: »Cikel prevlade politi1®6 (. nad ekonomijo je pri koncU' ^ Zemljepisno gledano so ®6 r stvari tako začele obrača® 2 najprej na severozahodu du \ žave, kar naj bi počasi zgje* r tudi jugovzhod.« ^ c Povzel: 11*’ ^tošnje izgube v gospodarstvu: Tokrat je udarilo v Elektrogospodarstvo in PREMOGOVNIKE doslej je bilo takole: ob "Vem trimesečju so bile iz-v gospodarstvu vedno lsoke, potem pa so se iz me-j6ca v mesec zmanjševale. Vetos je gibanje obrnjeno, p Prav je navidezno ostalo ^ako. Število organizacij ^ruženega dela se je po po-?atkih iz periodičnih obra-..^nov zmanjšalo za dve tret-skupni znesek izgub pa ,a štiri milijarde ali 8 odstot-pv.Toda ker vemo, da le-°šnji polletni rezultati zara-S' vrste okoliščin, ki jih omenja kot legalne in Pollegalne, (o tem smo pisali Prejšnji številki DE), niso |,ealno prikazani, ampak so , °k^j napihnjeni, je seveda Prašljivo tudi to, ali sta zne-,ek izgub in število izgubarja prava. Ali niso mnogi °zdi izgubo prikrili z umet-povečanim dohodkom, r v rezultatih dela nima no-f:erie osnove? V prid tej ['oirmevi govori tudi poda-,ek SDK, da so v redni anke-.* hk pred polletnimi obračuni delovne organizacije ^Povedale za približno 8 ■Milijard dinarjev višjo skupku izgubo, kakor jo je SDK jj?tem izluščila iz polletnih jjjlanc. Pričakovati bi torej bllo, da bi pravilni podatki o Polletnih rezultatih gospo- darjenja (očiščeni vseh napihovanj dohodka) prikazali višji znesek izgub kakor trimesečni periodični obračun, pa čeprav bi bilo število izgubarjev najverjetneje vendarle manjše kakor ob prvem četrtletju. Izguba je tokrat še večja kot doslej (ob trimesečju in koncu lanskega leta) zaradi izgub elektrogospodarstva in premogovnikov. Skupaj seje nabralo za 26,75 milijarde dinarjev, kar je več kot 56 odstotkov vse izgube v slovenskem gospodarstvu ob letošnjem polletju. Če bi to breme nekako odpihnili, bi znesek izgub postal še kar znosen. Prav tako bi bila brez izgub v omenjenih dveh dejavnostih tudi slika slovenskih prekoračiteljev resolucijskih določil in družbenega dogovora o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo mnogo lepša. Zlasti pa bi bila lepa, če bi izgubarji izplačevali osebne dohodke natanko po zakonu o sanaciji... Pa pustimo to temo. Naslednji po velikosti izgub so lesnopredelovalne organizacije, ki so zbrale skupaj za 6 milijard dinarjev izgub, kar je šestkrat več kot lani ob istem času (elektrogospodarstvo je izgube povečalo za več kakor devetkrat!), oziroma 13 odstotkov celotne izgube. Industrija je izgubo povečala za trikrat, turizem in gostinstvo za dvakrat, prometne organizacije pa so jo zmanjšale za polovico, vse to seveda v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Železnica je imela letos le 20 odstotkov lanskoletne izgube! Pomembnejši od podatkov o višini izgube pa so vzroki zanje in tudi - posledice. Glavni razlog je politika cen, ki dovoljuje dvigovanje cen repromaterialu in surovinam neprimerno bolj kakor končnim izdelkom. Toda tu pridemo do zanimivega položaja: vsa energija, ki ima daleč najvišje izgube o letošnjem letu, tarna zavoljo prenizkih cen. Injekcija v obliki zimske tarife, podaljšane v poletni čas, in zviševanje cen nista dovolj pomagali. Po drugi strani pa porabniki energije, industrija, uvrščajo med glavne vzroke izgub prav stroške za energijo... Od tod dalje je seveda mogoče izpeljati vrsto domnev, vendar najbrž ni najpomembnejša tista, ali je energija predraga za našo indu- strijo, ampak tista, ali ni naša industrija prevelik porabnik energije na enoto proizvoda? Izvozniki tarnajo zavoljo dohodkovno premalo spodbudnega izvoza na trge s konvertibilno valuto. Zlasti so pri tem glasni izdelovalci pohištva. V resnici izvoznike tepejo ne samo prenizke cene, ampak tudi padec dolarja v zadnjem času (če dobivajo izvoz plačan v dolarjih). Vendar pri tem omenimo tudi to, da bi bilo hkrati s cenami dobro primerjati tudi kakovost naših izdelkov s tujimi. Zato bralcu želimo, da bi imel kdaj priložnost videti kak lesni in pohištveni sejem v tujini in videti koliko lepše kot naše je izdelano že pohištvo srednje svetovne kakovosti. O trpežnosti tujega pohištva žal ne moremo soditi, lahko pa postrežemo z dokazi o minimalni trpežnosti domačega pohištva. Izvoz je torej težko pravi vzrok za izgube, kajti ne smemo pozabiti še nečesa; domače cene namreč po pravilih skušajo nadomestiti izpad dohodka ali prodajo z izgubo na tujem trgu in so zato ustrezno višje. Zagotavljanje enakih dohodkovnih pogojev tako na tujem, kot na domačem trgu ni nič drugega, kot dajanje potuhe oziroma izraz skrajne stiske, v kateri smo se znašli zavoljo dolgov v tujini. Domačo industrijo pa smo že veliko prej odstranili od tuje konkurence in jo zaprli v ekonomski inkubator, zdaj pa ugotavljamo, da s prodajo na tuje zaslužimo vse manj. Ker imamo zoper to samo eno sredstvo — tečaj dinarja - le-tega seveda nenehno prilagajamo razmeram in to bomo počeli v nedogled. Kajti izvoz bo čedalje manj rentabilen, zakaj je tako, je pa predloga zgodbe za ta članek o izgubarjih. Eden izmed mogočih vzrokov za izgube (vendar o tem izgubarji ne govore) so tudi visoki osebni dohodki pri izgubarjih. Povprečni osebni dohodkki v delovnih organizacijah z izgubo celo presegajo povprečne polletne osebne dohodke v gospodarstvu. Pri tem podatku velja dodati nekaj številk: pri izgubarjih se je celotni prihodek povečal za 67,7 odstotka, pri drugih za 94 odstotkov (v elektrogospodarstvu in premogovništvu se je povečal za 44 odstotkov). Amortizacija se je pri izgubarjih povečala za 121,8 odstotka, pri pozitivnih za 89,3 odstotkov, zato pa so izgubarji povečali dohodek le za 2,7 odstotka, druge delovne organizacije pa za 122,5 odstotkov! V elektrogospodarstvu in premogovništvu je bil dosežen dohodek kar za 39,4 odstotka nižji kakor lani. Obresti za obratna sredstva so se pri pozitivnih organizacijah povečale za 125,3 odstotkov, pri izgubarjih za 188,2 odstotka, obresti za posojila za osnovna sredstva so pri pozitivnih organizacijah večje za 139,4 odstotka, pri izgubarjih pa za 85,6 odstotka. Zakaj so osebni dohodki pri izgubarjih višji, kot pri pozitivnih organizacijah? Analize nismo delali, mogoč pa bi bil tudi naslednji odgovor: vse bolj se širi prepričanje, da ni mogoče siliti delavcev, zlasti pa ne vodstva v delovni organizaciji, ki opravlja sanacijo po izgubi, da bi se lotevali tako velikih naporov za osebne dohodke, kot jih določa zakon o sanaciji. Sliši se sicer pametneje pa malce podobno razmišljanjem nogometnih klubov, ki znajo v boju za obstanek v tekmovanju iztržiti od lokalnih (in za nogomet ter slavo kraja zagretih) dejavnikov več, kakor bi dobili, če bi se borili za najvišja mesta. Zaradi vsega, kar smo zapisali o vzrokih za izgube, ni čudno, da se je podvojilo število tistih delovnih organizacij, ki jim s celotnim prihodkom ni uspelo pokriti niti porabljenih sredstev. Lani jih je bilo 30, letos 62, izguba v substanci se je potrojila v znesku, - v primerjavi s celotno izgubo pa ostala skoraj v istem razmeju. Ngjveč te izgube so imeli'v elektrogospodarstvu in premogovništvu (70 odstotkov), veliko v Meblu (6 odstotkov) in klavnici v Murski Soboti (3 odstotke). In še zadnji podatek: letos je izguba narasla že na petino sredstev, namenjenih za akumulacijo. Izgub v gospodarstvu postajajo vse večje družbeno breme. Treba pa je takoj pristaviti, da je tega v veliki meri kriva družba sama. Boris Rugelj Gl osa Zakaj radi pišemo o gospodarjenju v določenem času v določenem kraju - Osnovni razlog verjetno 1 d v tem, da je to lagodr lo- Sedeš in iz poročil iJPodarjenju, ki ga je pi sl? l a določena strokovr *uPina, prepišeš nek farnih številk. »Kritičn skrhrar-P PrePisujej° >>z’ kujoče«, »zanosni« m jarji prepisujejo »navdi Joče«, »konformističn , vinaiji prepisujejo števi še Povprečij. Resda obsta. ra nekaj novinarjev, ki : 2r ne številke povezujejo i v Ven modrujejo če ni ; Ho6 P°vezano in zmodrov (jg v Poročilu samem), vei so to že nekakšni hibri< ni novinarji, recimo oecžur-nalisti. To raznovrstnost omogočajo številke. V povprečnem gradivu je namreč obilje številk, zagotovo vsaki družini v določenem kraju pripada vsaj ena. Kajti strokovne službe vsako številko razčlenijo, jo primerjajo z drugimi številkami s številkami iz drugih časov in drugih krajev, z načrtovanimi številkami (ja, tudi številke se načrtujejo); iz vsega tega pa se potem računajo nove številke: razmerja, deleži, stopnje... Vsak človek, vsaka skupina bi se razjezila, če bi jih do kosti razgaljene, razrezane in zložene po dolgem in še počez, predstaYljali v množičnih občilih. Številke ne. Obrni osmico na glavo, zavrti ničlo okrog namišljene osi - mar jima je! In tudi v tem tiči vzrok, zakaj novinarji radi pišemo o gospodarjenju v določenem času v določenem kraju. Da povem to še malo drugače. Številke imajo pomembno družbeno vlogo. Namesto na ljudi in skupine le-teh se jezimo na številke. Ne bomo klatili po ukrepih, določbah, če nam niso všeč, ne bomo na peresa natikali slabega vodenja in dela v določenih skupinah. Udarili bomo po številkah. »Kritični« po »navdušujočih«, »zanosni« po »zaskrbljujočih«. Številke ne udarjajo nazaj, še po telefonu ne zašepetajo česa nežno svarečega. Razen, če se od nenehnega boja s številkami utrujenemu novinarju zapiše, da so le ogledalo razmer in razmerij. Torej, tudi zaradi njihove mile narave in skoraj popolne neobčutljivosti novinarji radi pišemo o številkah, pravzaprav o gospodarjenju v določenem času v določenem kraju. Novinarji posebno radi pišemo o nekaterih številkah. Manj pišemo o številu zrejenega goveda in številu znesenih jajc, manj o proizvodnji sploh. Več pišemo o akumulaciji, izvozu in osebnih dohodkih, in ravno tega je največ v povprečnem številu. Ker vemo (tudi novinarji kdaj kaj vemo), da se brez akumulacije in dohodka ne bomo razvijali, da bomo izgubili stik z novim in s svetom ... Vsi novinarji (in verjetno tudi že bralci) vemo, da o tem ni težko napisati celega romana. Novinarji pa smo honorirani od vrstic in tudi zato radi pišemo o gospodarjenju v določenem času v določenem kraju. Kot sem že zapisal, radi pišemo tudi o osebnih dohodkih. Ne o tistih nizkih, pišemo o s poračuni združenih plačah, o plačah naših zunaj, o dobrih plačah. Ker smo, da si kar pri Dostojevskem sposodim, ponižani in razžaljeni. Ponižani, ker nam »kritičnost«, »zanosnost«, »kon-formnost« slabo plačajo. Razžaljeni, ker je crknila ravno naša krava, pri tem pa se nekatere iz sosedstva še veselo pasejo. In ker so poročila o gospodarjenju polna podatkov o osebnih dohodkih, tudi najvišjih, radi pišemo o gospodarjenju v določenem času v določenem kraju. Roman Rozina HRANE NI -HRANA JE Ne glede na to, daje povečevanje pridelka drago, dolgotrajno in težavno delo in da je na svetu vse več lačnih, je ljudi na našem planetu iz leta v leto več. Res, neznansko podjetno se razmnožujemo. Menijo, da je imela Zemlja leta 1650 okoli 500 milijonov prebivalcev, sto let kasneje dvakrat toliko, leta 1900 jih je bilo 1.720.000. 000, zdaj nas je 4.700.000. 000, medtem ko za leto 2000 napovedujejo od 7,4 do 8 milijard ljudi. Primerjava s plazom ali eksplozijo ni pretirana. V prazgodovini je bilo potrebno milijon let, da seje prebivalstvo podvojilo, zdaj nam obetajo podvojitev že v treh desetletjih. Zato je razumljivo, da posebno v nerazvitih deželah, kjer je prirastek prebivalstva največji, produktivnost pa najmanjša, primanjkuje hrane. Marsikje preprosto ni kaj dati pod zob, zato ljudje, otroci in odrasli, množično umirajo. Pa nas je kljub temu iz dneva v dan več. Eden izmed^ izhodov je nedvomno v iskanju novih virov in večjem pridelku hrane. Rezerv je sicer vse manj, toda za zdaj so še in mnoge med njimi zelo slabo izkoriščene. To velja tudi za našo državo. Smo sicer daleč od pomanjkanja ali lakote, toda, roko na srce, hrana postaja - problem. Posebno zdrava oziroma kakovostna hrana, ki bi morala biti vsak dan na mizi, pa jo vidimo vse bolj poredko, ker si je preprosto povedano, ne moremo privoščiti. Krive so seveda cene, ali kar je povsem isto, naši plitki žepi. Zato se precej spreminjajo naše prehrambene navade. Na mizah je vse manj mesa in kakovostnih beljakovin, pa vse več ogljikovih hidratov in drugih stvari, s katerimi bi morali, če bi skrbeli za svoje zdravje, varčevati. Sicer pa nam sploh še ne gre tako zelo slabo, samo nekoliko lagodni smo, saj očitno čakamo nekoliko bolj resne čase, ko nam bo šlo pošteno za nohte. Kako bi si sicer drugače razlagali, da nas kaj malo zanima naš Jadran, ki je poln cenene in kakovostne hrane? Iz njega potegnemo letno le okoli petdeset tisoč ton rib, brez škode za življenje v našem morju pa bi lahko štirikrat ali celo petkrat toliko! S tem bi napravili zares neprecenljivo uslugo sami sebi oziroma sto in stotiso-čem Jugoslovanom, ki jim je do zdrave in obenem cenene prehrane. Stroški za preha-njevanje slovenske štiričlanske družine namreč že presegajo polovico družinskega proračuna in bodo, morda že jutri, še večji. Sicer pa z večjim ulovom morskih rib ne bi le izboljšali in pocenili naše prehrane, temveč precej pomagali tudi izvozno usmerjenemu združenemu delu. Ribe v tej ali oni obliki, sveže, zamrznjene ali v pločevinkah, gredo povsod po svetu vse bolj za med. Le mreže jim je potrebno nastaviti in jih potegniti na suho. Andrej Ulaga SEDEM DNI V SINDIKATIH Ljubljana, 29. avgusta 1986 Delavska enotnost Gost uredništva Ladimir Brolih, član predsedstva RS ZSS NAJTEŽJO BITKO MORAMO IZBOJEVATI V DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJAH - Kritik na račun delovanja sindika- -ta v naši družbi je precej. S sindikatom niso zadovoljni delavci, tu in tam pa lahko marsikatero pikro na račun neučinkovitosti sindikata slišimo tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah in organih oblasti. Prav gotovo pa je za sindikalnega delavca najbolj presunljivo to, da se razmeroma malo članov istoveti s sindiktom. Kako to neugodno sliko spremeniti in kaj storiti, da bo sindikat postal zares organizacija delavcev, ne pa forumov. Ladimir Brolih: »Nekatere raziskave v zadnjem času nas opozarjajo, da se moramo z vprašanjem učinkovitosti Zveze sindikatov resno spoprijeti. Za sindikalne delavce je to trd oreh, vendar pa mislim, da vendarle vztrajno spreminjamo staro prakso forumskega delovanja. To se najbolj kaže v tistih akcijah, ki se jih lotevamo v zvezi sindikatov in so povezane z gospodarjenjem, volitvami in tudi razčiščevanjem različnih sporov v organizacijah združenega dela. Včasih kdo pravi, da je le od metod političnega dela v zvezi sindikatov odvisno, kakšen bo sindikat kot organizacija delavcev. Po moje so organizacijska vprašanja in metode dela eden izmed pomembnih prvin, ki pripomorejo k učinkovitejši akcijski usposobljenosti članstva in organov zveze sindikatov. V politično propagandnem smislu pa moramo zlasti več narediti za prodor v zavest članstva, da je od vsakega posameznika odvisno, kako bomo premagovali družbena nasprotja in probleme v vsakem okolju sami, saj je sindikalna organizacija le orodje za doseganje njihovih in družbenih ciljev. To je pravzaprav bitka za ozaveš-čanje ljudi o njihovi pristojnosti, da o vsem odločajo sami, ne pa v njihovem imenu in namesto njih, torej bitka za resnično samoupravno družbo, v kateri obstaja pluralizem samoupravnih interesov in ki jih je pd samoupravni poti mogoče usklajevati. Pri tem pa je pomembno, vsaj za sindikat, za druge družbenopolitične organizacije pa verjetno še bolj, da članstvo spozna napredne cilje družbenega razvoja, ki smo jih zapisali tudi v kongresne listine, se poistoveti z njimi in se povsod tolče za njihovo uresničitev.« - Prav gotovo pa bo v sami organizaciji treba marsikaj spremeniti, da bo začrtani proces tekel hitreje, da bo sindikat pobudnik samoupravnega gibanja delavcev. Ladimir Brolih: »Da, srečujemo se z mnogimi težavami,zaradi katerih teče ta proces prepočasi. Če odmislimo zahtevne družbene in gospodarske razmere, ki prav tako pritiskajo na zavest ljudi in marsikoga silijo v apatijo, potlej kaže poudariti, da smo v zvezi sindikatov pogosto premalo usposobljeni za zahtevno družbenopolitično delo, primanjkuje nam strokovnih podlag za delo, brez katerih danes ne more več delati nobena družbenopolitična organizacija. Zato se bo treba kaj kmalu reorganizirati, in to tako, da bodo vsa vodstva hitreje zaznavala hotenja ljudi, da bodo komunikacije dvosmerne, in ne le od zgoraj navzdol. O vseh vprašanjih, ki tarejo delavce, je treba razpravljati, vsak problem moramo pretresti z vseh strani in na podlagi političnih izhodišč, ki jih imamo, pripraviti akcijski načrt, kako jih bomo rešili, kdo bo kaj napravil, uresničevanje pa moramo preverjati sproti. Naloge je treba opravljati po hierarhi-stičnem načelu, ker je to delovno področje, ker drugače pač ne gre. Po tej metodi bomo prav gotovo hitreje premagovali težave in kot zveza sindikatov postali učinkovitejši.« - Zdi se, da je v naši družbi premalo delitve dela med posameznimi družbenimi subjekti, da vsi o vsem razpravljajo in skorajda na enak način. Ladimir Brolih: »Stri- njam se. Sindikat naj razpravlja o tistem, kar je njegova izvirna pravica in dolžnost, naj po teh stvareh vodi akcije in ni treba tega delati potlej tudi drugim. Mislim pa, da se vsi skupaj še premalo zavedamo, kakšno vlogo mora imeti v naši družbi socialistična zveza kot frontna organizacija. Tudi na sindikalnem kongresu je bilo o tem premalo govora. Ta odnos moramo spremeniti, drugače nas lahko tok dejavnosti in nalog, za katere smo se dogovorili na 11. kongresu, zapelje v paralelizem in ukvarjanje s samim seboj, kar lahko pomeni, da sami sebe onesposabljamo. Sedanje razmere zahtevajo takšno Socialistično zvezo delovnih ljudi in občanov, ki bo sposobna usklajevati njihove interese, predvsem pa delati v delegacijah in delegatskih telesih. V sekcijah SZDL ni dovolj čutiti sindikata, če pa v sekcijah ni prave razprave ali pa če sploh ne delajo, se ne moremo čuditi, da sklepe sprejemajo le forumi.« - Vrnimo se k sindikatu. Ali se motimo, če trdimo, da vodstva, zlasti v tovarnah, predv- sem nemo opazujejo dogajanje, ko zavre in pride do prekinitve dela. Ladimir Brolih: »Ne bi rekel, da to velja za večino vodstev. Ne smete pa pozabiti, da so ravno ta vodstva navadno že prej opozarjala na vzroke za nezadovoljstvo ljudi, postavljala zahteve v samoupravnih organih in pred poslovodnimi in strokovnimi službami. Včasih pa je posluh ljudi, ki naj bi te stvari uredili, premajhen. Strezni jih le prekinitev dela, in če potem razčlenimo stvari, lahko ugotovimo, da je imela prekinitev pozitiven učinek.« - Toda to so le najbolj vidni povodi za nezadovoljstvo. Nekaj še tiči za tem, mar ne? Ladimir Brolih: »Da, to je le del zaščitne vloge sindikata. Pravi vzroki pa verjetno tičijo v dejstvu, da smo ostali na pol poti pri uveljavljanju resnične vloge delavcev kot gospodarjev. V normativnih aktih imamo zapisano marsikaj o tem, kako moramo imeti delavci v svojih rokah škarje in platno pri gospodarjenju, vendar se to prepočasi uveljavlja. Zato tudi zastaja samoupravljanje.« - Mirne vesti lahko trdimo, da so zanj krive družbenopolitične organizacije ... Ladimir Brolih: »Stri- njam se, saj so le-te odgovorne za oblikovanje samoupravne zavesti, za mobilizacijo delavcev. Najtežjo bitko moramo izbojevati pravzaprav v družbenopolitičnih organizacijah, kajti te ne morejo mimo resnice, da jih »sestavljajo« člani, torej niso nekakšne brezosebne organizacije. Narediti moramo miselni preobrat v družbenopolitičnih organizacijah, da se ne bodo še naprej nagibale le k forumskemu odločanju, ne pa pritegovale ljudi k odločanju in ukrepanju, sicer bomo izgubili bitko za doseganje življenjskih ciljev. V naši družbi nas navadno zmanjka ravno v akciji, nadvse uspešni pa smo pri pisanju gradiv, resolucij in pri ponavljanju. Poglejmo samo program gospodarske stabilizacije, ki je bil tako rekoč plebiscitarno sprejet, nismo pa dovolj uspešni pri organiziranju množičnega gibanja za njegovo uresničitev. Za to je nekdo odgovoren, in če ne bomo zaostrili odgovornosti za neizpolnjevanje stabilizacijskega programa, bomo še bolj tonili.. .« - To pa velja tudi za sindikate. Članstvu ne znamo preprosto razložiti, za kaj se zavzemamo, kako naj se organiziramo, da bomo spreminjali razmere. Včasih se zdi, da občinski sindikalni funkcionarji, pa tudi drugi, hodijo v tovarne kot nekakšni politkomisarji, ne pa kot ljudje, ki morajo delavcem pomagati, da bodo sami, po samoupravni poti, reševali probleme. Ladimir Brolih: »Tudi v sindikatu ne bi smel veljati stari pregovor, da je stara navada železna srajca. Mislim predvsem na forumsko delo in notranje nevarnosti, ki se kažejo v »odvečni« lastni birokraciji. Ta je zelo po- ti memben dejavnik pri reproduciranju stališč. Ljudi ne pridobivamo s papirji, z okrožnico, temveč z akcijo. Zato mislim, da moramo v prihodnje zlasti več skrbi nameniti strokovnemu in političnemu izpopolnjevanju članov izvršnih odborov in drugih sindikalnih organov, v organe pridobivati ljudi, ki imajo ugled med delavci in znajo s kleno delavsko besedo posredovati tudi grenke resnice. Lahko mirne vesti povem, da smo po tem kongresu tudi v kadrovanju naredili velik premik, kajti v republiško vodstvo so prišli ljudje iz sindikalnih krogov, kar je v primerjavi s preteklostjo velik napredek. Tako si počasi izgrajujemo svojo kadrovsko politiko in sindikat tudi na tem področju vse bolj pridobiva samobitnost.« - Pa vendarle nastajajo prekinitve dela oziroma štraj-ki mimo sindikata. Ladimir Brolih: »O štraj-kih zadnje čase res veliko govorimo in pišemo. Nekateri se tega bojijo kot hudič križa, sam pa mislim, da je lahko to tudi sprejemljiva metoda, ne nujna, vendar možna za reševanje nekaterih stvari v organizacijah združenega dela. Še preden pride do takšnih sporov, bi morala sindikalna organizacija oziroma njeno vodstvo z vso ostrino in agresivno postaviti vprašanja, ki vzburjajo delavce, in zahtevati, da se uredijo. Takšne primere imamo in v glavnem si sindikat v takih razmerah tudi pridobiva veljavo. Ne vem, kaj bi bilo narobe, če vodstvo sindikalne organizacije kdaj zagrozi. Ob tem pa je treba ubrati tudi druga pota, seznaniti s problemi in zahtevami občinski svet, izvršni svet, družbenega pravobranilca samoupravljanja in zahtevati, da se odzovejo skladno z njihovimi pristojnostmi. V mariborski bolnišnici so vsi vedeli, kaj ni v redu, pa venarle niso pravočasno ukrepali. To pa je hudo narobe.« — Pa smo spet pri odgovornosti... Ladimir Brolih: »Tako je> ker se pogosto skrivamo za nekakšno kolektivno odgovornostjo, ki je ne more bih-Vsakdo ima svojo nalogo J11 je zanjo tudi odgovoren. ker tega ne razumemo^tako naš institut odpoklica praktično nima vrednosti. To Je pomemben člen v verigi kre' pitve odgovornosti, pa ga oe uporabljamo. To ni le prav1' ca do odpoklica, ampak Je tudi grožnja, ki omogoča de; legatom, da jo uveljavijo Prl tistih nosilcih javnih dolžnosti, ki svojega dela ne opravljajo dobro. V sindikatik smo temu namenjali premalo pozornosti, nismo tega uporabljali, vendar bo treba, kajti ni sestanka osnovne organizacije ali organov, ^e zbora delavcev, kjer ne bi govorili o odgovornosti. Mislim, da smo delegatskemu sistemu doslej namenjali sploh premalo pozor- nosti in se ukvarjali preve le z delom družbenopolitičnih zborov. Kaj pa samoupravne interesne skupnosti, kakšna je vloga denimo republiških odborov sindikatov dejavnosti v njih, kako se čuti njhov vpliv, ali ravnajo skladno z delavskimi im tresi, to so vprašanja, na katera moramo odgovoriti ik tudi ukrepati«. - To leti na rovaš republiške sindikalne hiše! Ladimir Brolih: »Tudi Pripravljamo drugačno organiziranost v delovni skupnosti, da bomo, po mojem globokem prepričanju, la^6 kos zahtevam časa. Težim0 k elastičnejšemu organiziranju, tako da bo bolj prišlo d° izraza znanje, povezovanj6 med dejavnostmi. V tej zasnovi bo imel svoje mesto tudi raziskovalni center za samoupravljanje, vendar pa t° ne pomeni, da bo ostal takšen, kot je. Mi potrebujem0 strokovne izsledke, po kat6; rih bodo odločali sindikalni organijSaj se danes temu tudi v politiki ni moč več izogniti.« , Marjan Horval i-NE PREZRITE V NOVI NASI ŽENI • Prve spremembe v srednjem usmerjenem izobraževanju že to šolsko leto REFORMA NI GLEDALIŠKA PREDSTAVA • Zakaj so učila oproščena davka, igrače pa ne? SO POUČNE IGRAČE ZA VSAK ŽEP? • Marinka Čekov iz Maribora pravi: »DOM UPOKOJENCEV NE SME BITI HIRALNICA« • Družina Švab iz okolice Tržiča živi razpeta med dvema domovoma IZ HRUPA V MIR, KI KAR BOŽA • Andrej Kosič, trgovec in amaterski slikar iz Gorice pravi: »PONOSEN SEM, DA SEM SLOVENEC« • Zdravje PET MINUT NA MESEC ZA PREGLED DOJK PRED OGLEDALOM • Na jedilni mizi SOLATE ZA VSAK OKUS GOSPODINJSKA PRILOGA (na 16 straneh!) (Uporaba multipractica, kako pripravljamo hrano z njim. recepti, manj znani shranki za zimo) T. v n ii 2; t ti P 2 n v ti 2 tl V E P $ f ti P ti ti s Po SLEDEH POGOVARJANJA Ljubljana, 29. avgusta 1986 Delavska enotnost 5 SOLA IN »DRUGE POTREBŠČINE« , ^va mulca stojita med raz-^janjem v otroški sobi in se :°skušata pripravljati na za-novega šolskega leta. zdaj jemljeta iz svojih 0rbic lanske zvezke in knji-?e in jih vzvišeno odmetavajo Po sobi, da listi kar frčijo P° zraku. Petnajstletnik (ta ptančno ve, kaj hoče biti, p bo velik) se nekako vda-10 navaja na misel na prvi pnik usmerjene srednje šo-e- Seveda v Škofji Loki, če-?rav je Ljubljančan. Počasi o°Umeva, kako se vrtijo ivari, in ker je bilo spomla-0* tam še nekaj prostih mest ' brez sprejemnega izpita -J.e jadrno opravil nekaj vo-pj z avtobusom med pre-tolnico in mestecem v bliži-0) in se vpisal brez preverjajo znanja. Počitnice je tako ešil more šolskih knjig in JJPanja učenosti med mlade 'luge možganov, poglavit-p pa je, da si je zagotovil postor v klopi v prvem letaku družboslovja in nam O1*1 prihranil mozganje o pjrazličnejših možnostih v pbnjem trenutku. Najbolj ,ažno zanj pa je seveda to, jja se je mu tako svetla pri-pjdnost na odrskih deskah pi celo pred televizijskimi pmerami?) za droben ko-ak približala. Torba iz osemletke je seveda razpadla. ‘J^arna, treba bo kupiti no-0 torbo, takšno za čez eno pftio, veliko, z več predali JJa zadrgo!« rjove iz svojega pstlanega kraljestva proti phinji. Zapišem. O vsem mugem še nič ne ve. Odjavlja se na zadnjo vožnjo začetkom pouka, da ptančno pregleda vhodna , rata tako rekoč že svoje šo-Polepljena s številnimi stki, seznami in obvestili o l eiri, kako in kaj. Na skrivaj . , Parn, da bo knjige in zvez-, je dobil v šoli (tako kot so melj urejeno v osemletki), /pni pa bo prinesel samo ra-Kljub vsemu veliko čun. S t živcev, če mora povsem novo domačo barvico ošiliti do konca, uporabna pa noče in noče biti), vse drugo je iz najbližje papirnice. »Vsi drugi bodo imeli vse iz tujine, tudi radirke, samo jaz nič!« kriči iz svojega kota njunega razdejanega kraljestva. »In kje so copati, ki ne drsijo, na seznamu lepo piše, da ne smejo drseti!« »V petih trgovinah, veš, da jih niso imeli, vesel bodi, da sva sploh dobila tvojo številko, še to je bilo težko; se branim. »In kje so bele tempera udobno, prihranjenega e Precej časa in kar nekaj ,lvcev. »Copate tudi potre--cm! Pa novo pero in puš- Clc ■ pou rjove naprej proti mo-.mu svinčniku v kuhinji, ki mt š mradi nabito polno, začuda sploh ne strgano lansko torbo, kup zvezkov in druge obvezne ropotije pa brca pred seboj. Ne gre več v torbo. Seveda, treba bo kupiti novo, večjo. Saj tudi brat dobi novo in večjo. Toda prvi hip vidim Samo to, kako sključeno stoji pred menoj. Seveda, letos bo čisto zares treba začeti korektivno telovadbo. Lani smo jo na šoli vse leto čakali zaman, čeprav so jo obljubili. Kot logopeda. Torej letos za oboje v zdravstveni dom. In seveda nujno takoj poi- skati zobozdravnika, čeprav ga imajo na šoli, celo v istem nadstropju. Toda tak majhen mulec, ki bo letos obiskoval šele tretji razred, res še ne more priti na vrsto, saj je na šoli šele dve leti. Po dveh letih intenzivnega gnitja zob in inenzivnega obljubljanja, da bo smrkavec naslednji teden pa čisto zares na vrsti, pa mora mama že kaj ukreniti. Saj tudi to spada k obveznemu šolanju, kajne? S. L. .krbno zapisuje, kaj potresemo za šolo. Vdano zapi-iS in dodam še kup obleke j1 obutve, skrbno premišlje-S saj se bo vendar vozil in 0 Potrebuje prav tako ob-ezno kot šolske knjige. Devetletnik ima večino ^ ezkov in knjig že doma. ° Je bilo prijetno nakupo-aT)e. Treba je bilo oditi sa-j 0 v dve knjigarni in že smo Joeji čeden kupček papirja j, eeden kupček stotakov, tja. Manjkata knjiga, ki se še Pr a dru§a> ki je že raz-2;)0“al?a, mulca trenutno ne Pirna, še manj to, da se arna grize, kje naj ju dobi, n aJ .bsto, ki je že razproda- Ni druge izbire: najprej dohodek, potem osebni dohodki Ni druge: osebne dohodke bo res treba spraviti v okvir, predviden z letošnjo resolucijo in družbenim dogovorom ter tako imenovanim interventnim zakonom zveznega izvršnega sveta o omejevanju rasti sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Če je obstajal kakšen dvom po tistem, ko je zvezna vlada uveljavila interventni zakon, oziroma upanje na kako izjemo v tem zakonu, bi po zadnjem posvetovanju predsednika republiškega komiteja za delo, Petra Toša in sodelavcev s predstavniki izvršnih svetov slovenskih občin lahko dejali, da ga ne more več biti. Osebne dohodke in skupno porabo je treba uskladiti z rezultati gospodarjenja; izjeme so mogoče, a šele po temeljitem preverjanju vseh okoliščin, ki so pripeljale do prevelike rasti osebnih dohodkov in skupne porabe. Pri tem velja predvsem splošno »pravilo«, da je treba osebne dohodke spraviti v okvir resolucijskih načrtov, po katerih naj bi poleg drugega, akumulacija gospodarstva ostala realno vsaj na lanskoletni ravni (ko je kljub prizadevanjem krepko zaostala za resolucijskimi predvidevanji). Rast plač je mogoča samo tam, kjer bodo dokazali (z mesečnimi podatki), da seje dohodek primerno povečal v primerjavi z zadnjim periodičnim obračunom. Izvršne svete občin, Službe družbenega knjigovodstva in sindikate ter druge dejavnike, ki spremljajo gibanje osebnih dohodkov, čaka v naslednjih tednih težko delo. Treba bo preveriti več kot 6000 delovnih skupnosti, ali so doslej delile osebne dohodke v skladu z resolucijo in drugimi določili, ki uokvirjajo raven porabe čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v združenem delu. Pri tem bo treba upoštevati prav vse okoliščine, ki so vplivale na to, da so sredstva za osebne dohodke rasla hitreje, kot je rasel dohodek. To pomeni, da bo nekatere za zdaj domnevne kršitelje resolucijskih določil in določil družbenega dogovora treba zelo skrbno dati pod povečevalno steklo, bodisi zato, da bi jim kak greh odpustili oziroma omilili »kazen«, bodisi zato, da bi jih bolj trdo privili kot druge. Podrobnosti o tem v združenem delu poznajo, zato se z njimi na tem mestu ne bomo ubadali. Omenimo pa naj globalni podatek — povedal ga je Peter Toš - da izračuni kažejo, da bi mogli osebni dohodki in skupna poraba v tem trenutku glede na rezultate ob polletju rasti samo po stopnji 68 odstotkov. Ne poznamo podrobnosti izračuna, vemo samo, da bi smeli osebni dohodki v prvem polletju rasti samo po stopnji 62 odstotkov, povečali pa so se po stopnji 72,4 odstotka. Če smo prav razumeli, bi s tem, da bi sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v slovenskem združenem delu ta čas rasla po stopnji 68 odstotkov (seveda, če bi se tega držali), zadostili tako interventnemu zakonu kot tudi resolucijskim določilom. Se pravi, da bi tudi združenemu delu uspelo zbrati dovolj veliko akumulacijo (kot jo predvideva resolucija). Hkrati bi bilo dovolj sredstev tudi za to, da bi ob koncu leta (za naprej, ne za nazaj, da ne bo pomote!) v družbenih dejavnostih uspeli izenačiti tempo rasti osebnih dohodkov z rastjo v gospodarstvu. Družbenopolitični dejavniki so, kot smo razbrali na omenjenem posvetu, o tem prepričani. Boris Rugelj e vedno je ves blažen U, — pravkar končanega v ?uPa, ki so ga na seznamu s°li zapisali pod »druge rebščine« in so seveda SJv, tako obvezne. To so „ Ocniki, čopiči, barvice, tjjl^stri itd., milijon drob-p,b’ ki je seveda odvisen nprTV?ern od globine mami-tuii ^ePa- Benti, ker so iz ne samo barvice (pa še te o zaradi maminih slabih barvice, tudi te so na seznamu!« »Pri tempera barvicah imaš tudi tubo bele barve, gotovo bo zadoščala,« ga tolažim. Ne strinja se. In ker k obveznemu brezplačnemu šolanju po izkušnjah iz prakse, kot moram spet ponoviti, spada tudi kup cunj in čevljev za različno vreme, v sebi odštejem nekaj parov dokolenk, pa bodo tudi bele tempera barve. Tako se torej v ponedeljek za nas tri odpirajo šolska vrata_, za moja sinova in zame. Že se vidim, kako drvim - v teh prvih dneh - z roditeljskega sestanka v središču mesta na avtobus, pa v Škofjo Loko na drug roditeljski sestanek (da le ne bi bila ob istem času, to se tako rado dogaja), kjer si bomo skrbne mame zapisale na najrazličnejše papirčke podatke, kaj vse je treba še kupiti, kaj napraviti doma, za kaj vse prispevati dinar ali dva. Medtem devetletnik privleče iz svojega kraljestva Preskrba z učbeniki na Koprskem MANJ SKRBI ZA STARŠE IN KNJIGARNE V osrednji knjigarni v Kopru, v Domu knjige, dober teden pred začetkom pouka ni bilo posebne gneče. Prodajalki sta imeli dela za sproti, toliko pač kot običajno v tej sodobni in dobro založeni knjigarni. Pričakovali bi, da bodo starši in otroci kupovali v glavnem učbenike, pa ni tako. Vse osnovne šole v Kopru in nekatere v okolici imajo organizirano izposojanje učbenikov. Učenci si za vse šolsko leto sposodijo učbenike v šoli in zanje plačajo simbolično iz- posojevalnino, zato le redki starši kupijo svojim otrokom vsako leto nove knjige. Zavod za šolstvo SR Slovenije pošlje po šolah in knjigarnah seznam učbenikov in delovnih zvezkov, ki je enoten in obvezen za vso Slovenijo. Takšen organiziran nakup knjig je tudi cenejši, saj mnoge založbe priznajo šolam do 15 odstotkov popusta, od 2 do 2,5 odstotka pa tudi knjigarne. Prodajalka v Domu knjige v Kopru Silva Božič je povedala, da so z vsemi učbeniki dobro založeni, ponavlja pa se stara slabost založb, saj je precej učbenikov še v tisku. Razprodali so samo delovni zvezek za prvi razred osnovne šole. Za drugi razred čakajo na učbenik za matematiko, ki bo izšel septembra; za tretji razred so ponovno naročili delovni zvezek. Najslabše pa je poskrbljeno za učence in učitelje 5., 6. in 7. razredov, saj so stari učbeniki razprodani, na nove pa še čakajo. Za 6. razred so v tisku Tehnika in delo (knjiga in delovni zvezek), učbenika za italijanščino in zemljepis, izšla bosta predvidoma septembra, Naš jezik 6 in Berilo za slovenski jezik ter učbenik za angleščino. Cene učbenikov glede na druge knjige niso pretirano visoke, saj stane naj dražja Zgodovina za osmi razred (tudi nanjo še čakajo) 1148 dinarjev. Med učbeniki za srednje šole sta najdražji učbenik in delovni zvezek za kovinarstvo (3238 dinarjev), za vse knjige, na primer 2. letnika naravoslovno matematične usmeritve, pa je treba odšteti približno štirinajst tisoč dinarjev. Prijazna prodajalka Silva Božič, ki je vse podatke o knjigah, učbenikih in tudi druge nasvete kupcem stresala kot iz rokava, pa je vendarle potožila, da traja pot do njihovega naročila ljubljanskim naložbam (Mladinska knjiga, Državna založba...) do dobave tudi ves teden, na pošiljke Tehnične založbe pa morajo čakati kar mesec dni, zato si želi, da bi ta čas skrajšali. S. S. Za otroke in mladino STRIPI MIKIJA MUSTRA PO SLEPEH POGOVARJANJA____LiUb,ana a »ae Peiavska enotnost d J Pomoč manj razvitim NOVO SOVLAGANJE SLOVINA NA KOSOVU Ko bo izšla ta številka Delavske enotnosti, bo vinski sejem v Ljubljani že v polnem zamahu. Če je verjeti poznavalcem, se letošnja največja slovenska veselica, ki jo pozna in ceni tudi dobršen del tujega vinskega sveta, ne bo kaj dosti razlikovala od dosedanjih. Vendarle pa se bo ob njej zgodilo nekaj, kar bržda ne bo šlo kar tako mimo kosovskih in slovenskih vinarjev in kar utegne biti kaj kmalu nova prvina vse večjega prodora naših vin na tuja tržišča. Jutri, v soboto 30. avgusta, bodo namreč predstavniki ljubljanskega Slovina podpisali s kosovskimi gosti iz soda AIK Agrokosovo oziroma njegovih delovnih organizacij PIO Suva reka in PIRO Orahovac novi samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za postavitev novih 811 hektarov vinogradov in posodobitev kosovskih vinskih kleti. O sovlaganju Slovina na Kosovu je ob tej priložnosti stekla beseda z direktorjem Slovino-ve delovne organizacije Slovenija vino inž. Jožetom Kovičem. Najprej povejmo, da gre za sovlaganje oziroma naložbo, ki naj bi jo uresničili v tem srednjeročnem obdobju. Skupna vrednost del bo znašala 3,5 milijarde dinarjev, pri čemer je Slovinov delež 33 odstotkov ali 1,15 milijarde dinarjev. Novi vinogradi in sodobne vinske kleti bodo zrasle iz sredstev za nerazvite, pri čemer bo Slovin nudil Kosovčanom tudi svojo strokovno pomoč. Cilj sovlaganja je za Slovin jasen: zagotoviti surovinsko osnovo (vino) za izvoz in domače tržišče. Izvoz izredno kakovostnih kosovskih vin teče prek konzorcija, v katerem sta poleg Agrokosova in Slovina še Navip in Genex. Na tujih tržiščih (predvsem Zvezna republika Nemčija ter druge dežele EGS in Japonska) se to vino pojavlja pod blagovno znamko Am-selfelder (Kosovo polje), ki je s 30 milijoni steklenic na leto ena največjih v svetu. Želijo imeti večji vpliv Zanimivo pri tem je; da je Slovin vlagal v kosovske vinograde že v minulem srednjeročnem obdobju (1981-1985). V tem času je na podlagi sovlaganja zraslo 1100 hektarov kosovskih vinogradov. Novi samoupravni sporazum, ki ga bodo podpisali jutri, je torej dokaz, da sta obe strani zadovoljni s sodelovanjem, čeprav to večkrat ne teče tako gladko, kot bi se morda komu zdelo. Zakaj? Jože Kovič je bil glede tega zelo zadržan, ker, kot nam je dejal, ne bi hotel, da bi koga prizadel ali da bi ga kdo napačno razumel. Tembolj, ker ima po njegovem mnenju tako kosovsko-slo-venska vinska zveza veliko več dobrih kot slabih strani. Pisanje o slednjih pa bi utegnilo zasenčiti tudi tisto svetlo. Kljub temu pa se iz Slovina le nismo dali odpraviti z napol prazno beležnico. Tako smo nekako le zvrtali, da so v Slovinu nasploh zadovoljni s stanjem »svojih« vinogradov na Kosovu, kar pa ne velja vedno in povsod. Njihove pripombe letijo predvsem na obdelavo in zaščito vinogradov, kar si lahko razlagamo z ugotovitvijo, da vložena sredstva ne dajejo najboljših sadov. Da naša ugotovitev ni priletela z neba, si lahko razložimo s temle Kovičevim stavkom: »V Slovinu si želimo, da bi bili delavci, ki obdelujejo te vinograde, tako motivirani, da bi delali in živeli z njimi. Le to je namreč porok za optimalni pridelek tako glede količine kot tudi kakovosti, od katere bi imeli vsi koristi.« Kaj nam to pove. Gre za znano zagato, ki se ne pojavlja samo pri novih vinogradih, temveč pri sovlaganju v manj razvita ob- Polietno poslovanje v Podjetju za ptt promet Ljubljana VEDNO MANJ DENARJA ZA NOVE NALOŽBE Gospodarski položaj v devetih delovnih organizacijah ptt prometa, združenih v sozdu ZO PTT Slovenije, je vse prej kot spodbuden. V letošnjem prvem polletju jih je večina poslovala z motnjami in nekatere celo z izgubo. Za največjo med njimi, Podjetje za ptt promet Ljubljana, to sicer ne velja, veliko pa tudi ni manjkalo, da bi bilo tako. Polletni poslovni rezultati Podjetja za ptt promet Ljubljana so, vsaj v finančnem smislu, dokaj slabi. Najbolj skrbi to, da se nekajletna težnja po upadanju akumulacije nadaljuje tudi letos. Delež akumulacije v dohodku oziroma čistem dohodku je že na spodnji še sprejemljivi meji. Tako se je ob polletju v poslovnem skladu nabrala skoraj do dinarja enaka vsota kot lani ob tem času, to je okrog 233 milijonov dinarjev. Kaj pomeni to pri visoki inflaciji, ni treba posebej razlagati, poleg tega pa je poslovni sklad s prispevki za manj razvite in infrastrukturne dejavnosti dobesedno razpolovljen. Za razvoj ptt dejavnosti na območju štirinajstih občin ljubljanske regije in Cerknice ostaja vse manj denarja, saj tudi združevanje sredstev uporabnikov v okviru območnega sisa za ptt promet ne poteka tako, kot je bilo načrtovano, kreditna politika pa je tako ali tako zelo zaostrena. Pri tem je najbolj para- doksalno, da so tako imenovani fizični ali stvarni kazalci poslovanja v Podjetju za ptt promet Ljubljana (in tudi na ravni sozda) celo zelo dobri. Obseg opravljenih ptt storitev seje v povprečju povečal kar za 14 odstotkov, v promet so vključili 55 odstotkov za vse leto načrtovanih telefonov, povečala se je produktivnost, če naštejemo le nekatere. Toda vse to ni preveč vplivalo na povečanje celotnega prihodka, kaj šele na povečanje čistega dohodka in še zlasti na tisti njegov del, ki je namenjen razširjeni reprodukciji. Vzrokov za to je več, predvsem pa gre za cene ptt storitev. Te so se letos resda povečale dvakrat, toda veliko prepozno, da bi še lahko vplivale na polletno bilanco delovnih organizacij ptt prometa. Poleg tega so visoki odstotki povišanja cen zelo varljivi, kajti cene ptt storitev so bile do letos pod strogim družbenim nadzorom in so se povečevale precej počasneje kot cene drugih storitev in izdelkov. Cenovna neskladja so bila zato iz leta v leto večja. Položaj se je do skrajnosti zaostril konec lanskega leta, to pa se je nadaljevalo še celo prvo polletje letos. Ker so zato stroški poslovanja (ki jih niso mogli omiliti niti strogi varčevalni ukrepi) naraščali hitreje kot celotni prihodek in ker so se povečale obveznosti iz dohodka, je bil ob polletju čisti dohodek Podjetja za ptt promet Ljubljana pod načrtovanim. Vse to je konec koncev vplivalo na pičel poslovni sklad. Ob tem je seveda treba spregovoriti tudi o politiki osebnih dohodkov v Podjetju za ptt promet Ljubljana. V letošnjem prvem polletju so bili osebni dohodki povsem v skladu z družbenimi usmeritvami s tega področja, tako da jih ni ogrozil najnovejši začasni zvezni zakon o osebnih dohodkih. V primerjavi z lanskim letom so se povečali za 72 odstotkov, v povprečju pa so znašali nekaj čez 94 tisoč dinarjev. To pomeni, da v okviru panoge prometa in zvez še naprej počasi drsijo navzdol, čeprav so bili svoje dni tik pod vrhom. Razmeroma nizki osebni dohodki že povzročajo tudi kadrovske težave. Ne samo da je bilo ob polletju v Podjetju za ptt promet Ljubljana zaposlenih celo manj delavcev kot na začetku leta, velika je tudi fluktuacija, najbolj pereče pa je pri pridobivanju strokovnjakov s področja telekomunikacijske tehnike in sistemov, na katerih temelji razvoj ptt prometa. Po eni strani se na Elektrotehnični fakulteti izšola premalo strokovnjakov, da bi lahko zadostili vsem potrebam slovenskega gospodarstva, po drugi strani pa so se le redki pripravljeni zaposliti v ptt prometu, predvsem zaradi nizkih osebnih dohodkov. B. Z. močja nasploh. Težava je namreč v tem, da tisti, ki vlaga, po obstoječi tozdovski zakonodaji praktično nima vpliva na gospodarjenje z vloženimi sredstvi. Kovič torej ni na pamet izrazil le želje, da bi bili delavci bolj spodbujeni. Preprosto zato, ker nima nikakršne realne možnosti, da bi morebiti pomahal s kakšno zahtevo. Glede na vse to torej ne preseneča, če si Slovin (bržda pa še kdo drug, ki vlaga v nerazvite dele Jugoslavije op. avt.) želi imeti večji vpliv na obdelovanje in sploh gospodarjenje z vinogradi. Pogovori o tej žgoči temi, ki potekajo med Slovinom in Agrokoso-vom prav ta čas, so bržda zgovoren dokaz za to. Višje sile »Da se ne bomo napačno razumeli,« je s tem v zvezi razmišljal naš sogovornik. »Mi imamo določen vpliv na izvajanje začrtane naložbe. Tega si zagotavljamo prek tako imenovanega poslovnega odbcjra, ki vodi naložbo in spremlja ter nadzira vsa opravljena dela. Mi se že s samim investicijskim načrtom dogovorimo za način vlaganja, določimo sortni sestav itd. To, kar želim pove- dati je, da iz naložbe pričakujemo optimalne rezultate, da dobimo, po domače povedano, kakovosten pridelek, ki nam lahko v marsičem olajša delo in izvozna prizadevanja. Prepričan sem tudi, da si to želijo tudi naši kosovski partnerji, saj imajo od tega tudi sami koristi. Nikakor pa ne bi rad, da bi si kdo našo željo po večjem vplivu razumel kot željo po izkoriščanju ali čem podobnem.« Ob tem velja povedati, da pa so odnosi med Slovinom in Agrokosovom kupoprodajni. Slovin dobi od svojega kosovskega partnerja dogovorjene količine vina po tržno veljavnih cenah. Potem to vino v svojih kleteh oplemeniti in takšnega izvozi v Zvezno republiko Nemčijo. Kosovčani so imeli svojčas precej povedati o devizah, ki jih je na ta način prodobil Slovin, češ da gre za polkolonialni odnos itd. Po novi devizni zakonodaji pa so kar nekam utihnili. Kovič tega ni hotel komentirati, je pa grenko pripomnil: »Glede na nerelani tečaj dinarja, ki ga letos vodi zvezna vlada, smo zdaj mi v takšnem odnosu...« Kakor koli že, ob tem se vseeno lahko Kolektiv celjskega Aera uspešno vnovčuje svoje znanje in izkušnje na tujem VELIKA PROJEKTA NA KITAJSKEM IN V ANGOLI Vse večje možnosti za izvoz kakovostnih tiskovin Tudi kolektiv celjskega Aera se je že v začetku letošnjega leta srečal z vrsto težav, saj je bilo glede poslovanja še veliko nedorečenega. Nekatere zakonske spremembe so probleme še poglobile, kar je imelo seveda posledice tudi pri polletnem obračunu. Celotna proizvodnja sicer presega začrtane cilje - gre za 3,3-odstotno rast v primerjavi z minulim letom - toda glede na zmogljivosti bi lahko bili rezultati dela še bolj ugodni. Celotni prihodek v prvem polletju v višini 28 milijard dinarjev je sicer v okviru načrtov, kar za 3 odstotke jih celo presega, nekoliko pa zaostaja izvoz. V šestih mesecih je Aero izvozil za dobrih 7 milijonov dolarjev, kar je v primerjavi z enakim obdobjem lani za 4 odstotke več, glede na plan pa za 14 odstotkov premalo. Ne glede na to je v primeijavi z mnogimi spodbudno to, da izvoz kljub vsemu narašča in da izvažajo 90 odstotkov blaga na konvertibilno področje. Nove naložbe, nova delovna mesta Med pomembnejše delovne uspehe Aera v zadnjem času spada tudi posodobitev strojne opreme v temeljni organizaciji Grafika. Specializirana grafična dejavnost delovne organizacije gre ves čas v korak z razvojem računalništva, poslovno-infor-macijskih sistemov, označevanja v industriji, trgovini in splošni porabi. To pa delavci lahko seveda dosegajo le z najsodobnejšo tehnologijo. Nakup' tiskarskega stroja »Optiforma 520« ne pomeni le povečanja zmogljivosti, temveč tudi zanimivo možnost, da bi v Jugoslaviji začeli izdelovati tako imenovane »komercialne« neskončne obrazce, ki jih v svetu že dolgo poznajo, pri nas pa se ne morejo prav uveljaviti prav zaradi pomanjkanja ustrezne tiskarske opreme. Smiselna dopolnitev pomembne naložbe v tiskarski stroj »Optiforma 520« je tudi nakup novega zbiralnega stroja, ki bo finaliziral vse tiskovine oziroma polizdelke. Tako bo lahko kolektiv Aera precej povečal proizvodnjo obrazcev, začel tiskati letalske vozovnice, tako imenovane »slipe« za bančne kartice in še vrsto drugih zahtevnih obrazcev. Vse to bo omogočilo delovni organizaciji, da se bo vključila v sodoben proces poslovanja v prometu, turizmu, bančništvu, trgovini in industriji. Obenem pa se odpirajo Aeru večje možnosti za izvoz kakovostnih tiskovin. Naložbe v grafično opremo pa pomenijo le del celotnih vlaganj v nadaljnjo krepitev, razvoj in posodobitev proizvodnje. V teku so namreč še druge naložbe, kot denimo v temeljni organizaciji Medvode in Kemija Celje, ki bodo omogočile proizvodnjo izdelkov na vsestransko visoki ravni. Vlaganja v temeljno organizacijo Grafi- vprasamo: ah bi bih ti oo““. si kupoprodajni in bi let3j očitki z ene in druge stra11 tudi v primeru, če bi si SJ®" vin tako ali drugače lah* zagotavljal vpliv na g05?,0. darjenje, ki bi ga določal de; lež vloženih sredstev? In sf ali ne bi bilo to nujno, cC hočemo v Jugoslaviji s P°' močjo manj razvitim zagoj0' viti večjo učinkovitost vl°' Ženih sredstev? Ali pa je n10' rebiti takšno razmišljanj nesocialistično in ne spada' našo družbeno prakso?« Ob tem so v Slovinu skn mignili z rameni: »Češ, j stvari so v domeni višjih sn »Že res, čeprav se zdi, da iste sile ne bi smele pozabljati na neprimerno večje rezultat6’ ki jih daje neposredno vla' ganje v primerjavi s klasičn0 (za naše razmere seveda, °P' avt.) pomočjo nerazvitim- h’ več bo neposrednega (s° vlaganja ter vpliva na (s°: Sl vložena sredstva tistih, ^ “ (so)vlagajo, manj bo Fero- *' nikljev, bajeslovnih knjižni6 in podobnih neumnosti, * jih lahko zagreši samo pok' I i1 tokratska pamet, sprta z vsa; & ko ekonomsko logiko Prl 11 alociranju kapitala. Dokaz, p za to je tudi Slovinovo sovla- j s. ganje na Kosovu. Ivo Kuljtt ka pa bodo že letos omogo61; Pl la večji izvoz in, kar je vsaj Hi tako pomembno, dovolj h novih delovnih mest za vS6 Hi grafično usmerjene štipen' r' diste. s° A , te Pr Prodor na Kitajsko in v Angolo S posredovanjem pred- Pc stavnika Kovinotehne v Pp' kingu je Aero ponudil kitaj' jk ski firmi Shanghai Paper ?r Corporation svoje znanje H1 l5r opremo za proizvodnjo sa- molepilnega papirja. Na os- novi obiskov in ogledov pa' je pirnic ter shanghajskega Pa': pirnega inštituta so strokov- ja: njaki Aera ugotovili, da je| če le podpisali pogodbo, projekt zamisel o sodelovanju izved-Ijiva. Tako so, po sicer neko-liko napornih pogajanjih; e pa je vreden poltretji milij011 ^ dolarjev. Do danes je kolektiv Aera izpolnil vse pogodbene ro- u ke. Nekaj težav je bil° ^ predvsem zato, ker so kitaj- 6 ski partnerji želeli dokončno Ji dokumentacijo še pred za- c četkom njihovega projekti- c ranja objekta. Oprema bo to dni priplula v Šanghai, ; N Aeru pa je na nekajtedensk1 j., praksi devet kitajskih delavcev. Že za prve dni novembra je predvidena montaža; predaja objekta pa bo L maja prihodnjega leta. Žamisel, ki je bila na samem začetku utopična, d bi namreč strokovnjaki Aer ob veliki svetovni konkurenci vnovčili na Kitajskem svoje znanje in izkušnje, J tako postala stvarnos ■ Uspeh je vsekakor zelo Ulancu JC vacivciiw» - • w spodbuden, saj je kitajsk trg ob omenjeni konkurenc , * z vsega sveta na moč zan ^ teven. Kolektiv Aera sodeluje tu jk di z LR Angolo, s katero J6 ' prek beograjskega ProgreS ’ ki ima svoje predstavnist . v Angoli, vzpostavil stike v> pred šestimi leti. Sprva J L' šlo le za klasičen izvoz, katc rega vrednost je bila te 1983 650 tisoč dolarjev. Ka=: neje pa so se predstavm celjske tovarne in Angol® dogovorili za proizvodnjo tej afriški državi. Gre za P6® jekt, vreden 4,3 milijone larjev, pri realizaciji pa poleg Aera sodelovala se sta slovenskih delovnih Andrej UM> Kako gospodarimo Ljubljana, 29. avgusta 1986 Delavska enotnost 7 ^ intervjuja Hermana Rigelnika v Vjesniku LADJA, KI JE IZPLULA IZ KRIZE , Pred tremi leti se je veli-,0 govorilo in pisalo o izgu-in težavah Gorenja, I ®}o se je, da se poslovna ‘a^ja tega giganta jugoslo-, ahskega gospodarstva po-:aPlja. Zdaj pa ta ladja plu-j? popolnoma zanesljivo. *:ako je prišlo do tega ponovnega preobrata? O tem •Po se pogovarjali s pred-oonikom poslovodnega Pbora Gorenja Hermanom Zelnikom. , Ko smo Hermana Rigelni-a> predsednika poslovodnega odbora Gorenja, vpra-aPi od kod tak izjemen in e^avaden mir v prostorih njegovim kabinetom in 1 to že vnaprej pojasnjevali petnimi dopusti, smo slišali " Tovarna dela s polno Paro že nekaj dni, kar so se elavci vrnili z letnega do-PUsta. To, da se vam zdi, da j^1 gneče, je samo organizaciji dela. Ce vsakdo ve, kaj jriora delati, ni nobene porabe, da bi se ljudje pred °bo, v kateri delam, sreče-pogovarjali in čakali. V j°renju smo se navadili na ekoči trak in na njegova Pravila vedenja, ki so edini Porok za proizvodnjo. Menda se nam je prav zato jjokoliko kasneje smeh z ?rUge strani vrat zazdel kot ršenje delovne discipline. Herman Rigelnik, magi-• diplomirani ekonomist, ^ Prišel v Gorenje 6. junija a83 na čelu skupine za izva-PnJe ukrepov družbenega arstva. Vsa skupina je po °nčanem z zakonom dolo-,eriim letom dni ostala v ko-ektivu, ker Rigelnik pravi, a leto dni ni dovolj, da bi ares okrepili temelje Gorelo in nato na tej podlagi gradili razvoj tega giganta goslovanskega gospodar-vVa- Zato smo začeli pogo-srn Z vPrašanjem, v katerega zajeli minule mesece, ^ globoke krize leta 1983 današnjih dni. ^atančno ocenjene razsežnosti . " Tisto, kar se je zgodilo ed tremi leti, je samo vr-^anec procesa akumulativna siromašenja, začetega i .°ti koncu sedemdesetih te' alik s kri20 Je bil l^kieljita diagnoza stanja - l. So jo opravili strokovnja-p razdeljeni v štirinajst _ v vseh poslovnih akcijah, tudi v poslovnih apnostih v tujini. Ugoto-u 1 smo: programska Oierjenost tovarne je bila Jasna, trženje so skoraj Polnoma zanemarjali, ni-dogovorov o razde-s ' io specializaciji, načrti jv. Mii pravzaprav samo for-• rnost, sistem obveščanja VarazPadal, organizacija to-k: be je bila neučinkovita in Pertrofira™, našli smo skih ° V ^ružbeno ekonom-Posl, odnosih in stihijo v za-j, bvanju. Devizna in di-ftio8 - zadolženost je one-ter®?ba^a nabavo reproma-Vna9 ■’ zaralahko uspešno opravijo svoje delo na delovnih 'istih le, če so zdravi in ^Počiti za delo, če so strokovno usposobljeni, če so delovni prostori in mikrokli-'Oatske razmere v njih primerne za delo (osvetljeni, Prezračen^ ogrevani). Seveda morajo biti tudi stroji in druge dobrine v brezhibnem stanju. Če temeljni delovni Pogoji niso izpolnjeni, lahko 'udi en sam izmed njih, potem lahko pride do poškodbe pri delu,« ugotavlja dipl. re se še najbolj zrcalijo v invalidnosti. Trda prede predvsem delovnim invalidom. Število uživalcev nadomestila osebnega dohodka zavoljo dela s skrajšanim delovnim časom se je lani v primerjavi z letom prej povečalo za devet odstotkov, povprečna petletna stopnja rasti pa je bila 9,9 odstotka. Za tiste delavce, ki imajo spremenjene delovne sposobnosti, marsikje kratko-malo ne morejo najti ustreznih delovnih mest. Zastarela tehnologija ter tri-ali štiriiz-mensko delo praktično ne omogočata lažjih delovnih mest. Tudi število invalidskih pokojnin se v zadnjih letih povečuje, povprečna letna stopnja je bila 4,1 odstotka. V Titovem Velenju ogroženi vsi delavci Po lanskih podatkih republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije naj bi bilo na delovnem mestu ogroženo zdravje vsakega petega slovenskega delavca. V občini Titovo Velenje pa je lanska analiza pokazala, da je praktično ogrožen vsak delavec v tej občini. Analiza je zajela več ko 86 odstotkov vseh zaposlenih in na večino Po podatkih zveznega komiteja za delo in socialno varstvo se je v letu 1984 (podatki za leto 1985 še niso zbrani) v Jugoslaviji pri delu poškodovalo blizu 292 tisoč delavcev. S smrtjo se je končalo 593 nesreč. Zaradi poškodb je bilo izgubljenih več kot sedem milijonov delovnih dni. Za boleznine ?ziroma nadomestila osebnega dohodka je bilo treba izplačati skoraj pet milijard in pol dinarjev. Izvedenci računajo, da se dnevno zgodi približno tisoč uesreč pri delu. Vsakemu, ki je zaradi nesreče zapustil delovni proces, lahko prištejemo še po da ali tri delavce, ki kaj pomagajo pri nesreči, razpravljajo ali enostavno ne delajo. Podatki mednarodne organizacije dela kažejo, da tako Zgubimo do štiri odstotke družbenega proizvoda. 'dž. Uroš Djurič, izvedenec "a tem področju. Najbolj boleče odjeknejo fuirtne nesreče. V naši republiki se je lani zgodilov 73 Stbrtnih nesreč pri delu. Šte-v‘lo smrtnih poškodb seje v Primerjavi z letom 1984 po-Večalo za šest primerov. Več kot polovica (39) smrtim poškodb seje lani pripe-l'la pri delu. Širša analiza Slbrtnih poškodb pri delu o Vzrokih nastanka pa vsa leta !lazaj kaže običajno sliko. 'Ujpogostejši krivec je člo-Vek sam. Od navedenih 39 Smrtnih poškodb se jih je 12 godii0 s prometnimi sred-Nd za delo. Zvečine gre za ^ršitev predpisov varstva Pri delu, nedisciplino, ne-motrno delo in pomanjka-nJe delovnih izkušenj, pod-bonjevanje nevarnosti, neuporabo osebnih varnostnih redstev, odstranjevanje Podpisov varovalnih na-Prav itd. Na poti na delo in z ela ter na službeni poti pa oh ^ smrtnih poškodb P skupnega števila po-kodb. Največ smrtnih ne-reč se zgodi v industriji in Premogovništvu, v gradbe- MVU *r' 'T crometu-Neurejene delovne razme- Zanemarjena strokovnost Kot ugotavlja v poročilu republiški inšpektorat za delo, se razmere v varstvu pri delu v zadnjih letih niso veliko spremenile. Strokovno delo na tem področju namreč še vedno ostaja na obrobju dogajanj. Zaradi neposredne nevarnosti za življenje in za zdravje so organi inšpekcije izrekli lani prepoved dela v 184 primerih. S področja varstva pri delu so lani inšpekcijske službe prijavile javnemu tožilcu 405 primerov ali za devet odstotkov manj, število prijav sodnikom za prekrške se je zmanjšalo za 13,9 odstotka (408), število izrečenih mandatnih kazni pa seje povečalo za 80,1 odstotka (354). Ob drugi ali tretji rod po- je treba zastaviti varstvo pri tem omenimo še podatek, tomcev. delu, če hočemo, da bo res da kar v petnajstih sloven- To pa pomeni, da se v de- učinkovito. Nujno je teme- skih občinah, kljub zakon-lovnih organizacijah še pre- Ijito poznavanje številnih ski zahtevi še nimajo di-malo zavedajo, kako široko strok, strojništva, elektro- spanzeija za medicino dela. Vzrokov, zakaj na področju varstva pri delu po polžje lezemo naprej, je torej kopica. Tudi slabi medsebojni odnosi na delovnem mestu, pitje alkohola med delom in neustrezna prehrana delavcev lahko povzročajo poškodbe pri delu in različna obolenja. Veliko nesreč pri delu se zgodi prav zaradi zanemarjanja osebne zaščitne opreme oziroma neurejenih mikroklimatskih razmer pri delu, zastarelih ali odpisanih strojev. Najhuje obremenjuje danes delovne organizacije ravno zamenjava izrabljenih in zastarelih strojev in opreme, ki prav tako ni več dovolj varna, ter urejanje delovnih prostorov zaradi izboljšanja ekoloških in mikroklimatskih razmer. Iz zdajšnjih gospodarskih tegob se lahko izvlečemo le z boljšim delom, uspešno organizacijo dela in večjim vlaganjem v znanje, vendar pa ne le na rovaš delavca in njegovega zdravja. Človek ne bi smel biti sredstvo, ampak cilj razvoja. Izboljšave v proizvodnji in tehnologiji naj bi zato predvsem služile človeku, humanizacija dela naj bi se uveljavljala tudi v praksi, ne le na papirju. Pre-ustroj gospodarstva naj bi pomenil zato tudi varovanje življenja, zdravja in delovne zmogljivosti delavcev. Marija Frančeškin Alkoholizem odvečni spremljevalec družbenega in gospodarskega napredka AU GA PIJEMO PREVEČ pri delu deluje celo več škodljivih vplivov hkrati. Zdravje zaposlenih v velenjski občini najbolj ogrožata prah in dim, takoj za tem je delo pod zemljo in delo v nočni izmeni. Med škodljivimi vplivi sledi ropot, za tem vlaga, umazanije in smrad ter hitre temperaturne spremembe. Sorazmerno veliko je delavcev, ki jih pri delu ogrožajo strupene snovi. Kljub povprečni izredni mladosti delavcev je bilo v povprečju minulih pet let v velenjskem združenem delu 5,85 odstotka bolniških izostankov. Podobne primere bi lahko našteli še drugje To pa je za petino več kot v republiki v enakem obdobju. Znano je, da se škodljive posledice delovnega okolja lahko pokažejo pri delavcu šele čez dolga leta, ali pa jih občutijo celo potomci. Kot opozarjajo zdravniki medicine dela, smo pri nas še najbolj zanemarili genetske posledice, ki jih bo občutil šele Pijančevanje in alkoholizem spadata med tiste izvore negativnih odklonskih pojavov, iz katerih priteka največ človeškega trpljenja. Problem je vtkan v vse razsežnosti življenja in zdravstveno, socialno in smotrno prizadene tiste, ki nezdravo pijejo, in tiste, ki zraven trpijo zaradi tega. V Sloveniji alkoholizem čedalje bolj spremlja družbeni in gospodarski napredek in precej ovira pričakovano sožitje med ljudmi. Problematika množičnega uživanja in zlorabljanja alkohola se nam danes kaže v perspektivi eko-psiho-sociolo-ške problematike v zvezi z industrializacijo in urbanizacijo ali z ekonomski in duhovno krizo, ki ju povzročata. Z alkoholizmom kot spremljajočim družbenim negativnim pojavom moramo tudi v prihodnje računati, saj ga na današnji stopnji spoznanj še ni mogoče popolnoma odpraviti, ker pač ni mogoče tako temeljito spreminjati družbenih razmer, da ne bi imele za nekatere ljudi stranskih negativnih posledic. Poraba alkohola narašča Poraba čistega alkohola na prebivalca v Sloveniji narašča. Podatki o letni porabi čistega alkohola na prebivalca v SR Sloveniji v trgovini na drobno in v gostiščih ter podatki o porabi vina in žganja na člana kmečkega gospodinjstva govorijo o veliki porabi alkoholnih pijač. Prodaja alkoholnih pijač v gostiščih se je najbolj povečala na račun prodanega piva. Tudi količinski promet v trgovini na drobno se je v zadnjih desetih letih povečal tudi na račun piva. Razveseljivo je, da se je tako v gostiščih kot v trgovini na drobno zmanjšala prodaja žganja, manj pa to, da se je povečala prodaja žganih pijač v trgovini na drobno. Ne smemo pozabiti, da spadata Slovenija in Jugoslavija med tiste redke dežele, ki ne nadzorujejo pridobivanja domačih žganih pijač. Manj so tudi razveseljivi podatki, da je zmanjševanje kupne moči nagnilo tehtnico v prid porabe manj kakovostnega, cenejšega ter zdravju škodljivega umetnega z.ga_ija in podobnih žganih pijač. Slovenci tudi spi- jemo največ vina na prebivalca, kar 3,5-krat več od jugoslovanskega povprečja. Naša republika je tista, v kateri se najhitreje povečuje letna poraba čistega alkohola na prebivalca. Številke 9,1 litra čistega alkohola na prebivalca oziroma 13 litrov alkohola na prebivalca starega več kot 19 let (samo poraba v trgovini na drobno in v gostiščih), pomeni, da slednji vsako leto popije 130 litrov vina ali ustreženo količino druge alkoholne pijače. Kljub zmanjšanemu številu vseh prometnih nezgod, delež nezgod zaradi alkoholiziranosti udeležencev v cestnem prometu močno narašča in zmanjšuje prometno varnost na slovenskih cestah. »Skrivanje« diagnoze Problematika v zvezi z uživanjem alkoholnih pijač je neposredno povezana z delom zdravstvenih delavcev. Zdi se, da že danes spada med najpogostejše in najpomembnejše vzroke, ki privedejo prizadete na zdravljenje, a se žal le-ti »skrivajo« za drugimi diagnozami. Število ob prvih pregledih ugotovljenih primerov alkoholne odvisnosti v ambulantah splošne medicine, medicine dela in ambulantah specialističnih služb v zadnjih letih nenehno narašča. Približno polovico vseh primerov alkoholne odvisnosti so ugotovili v ambulantah splošne medicine. Zmanjšuje se pošiljanje pacientov s to diagnozo k specialistu in število alkoholikov, napotenih v bolnišnico. Zato bo treba ovrednotiti, kako in koliko se je osnovna zdravstvena dejavnost uspela vključiti v prizadevanja za preprečevanje, zdravljenje in rehabilitacijo alkoholizma ali alkoholikov, saj opažamo zastoj pri ustanavljanju, delovanju, uspešnosti in napredku klubov zdravljenih alkoholikov. Na podlagi prvih in pri ponovnih obiskih patronažnih sester na domu varovancev ugotavljamo vse več alkoholizma. Povečala se je hospitalizacija zaradi alkoholne jetrne ciroze, prav tako število zaradi alkoholizma začasno za delo nezmožnih zavarovancev. Narašča število invalidov zaradi alkoholne odvisno- sti in alkoholne psihoze in število umrlih zaradi posledic uživanja alkoholnih pijač. Povečala se je tudi umrljivost zaradi kronične alkoholne jetrne lezije - ciroze (leta 1983 je za cirozo jeter umrlo približno 29 od 100.000 odraslih oseb, leta 1975 »le« 10). Slabo razvita mreža zdravljenih alkoholikov Žal je zaradi nekaterih nevšečnosti in nesporazumov prišlo do ponesrečenega nadaljevanja dela pri rehabilitaciji alkoholikov v klubih zdravljenih alkoholikov ter da je mreža klubov zdravljenih alkoholikov slabo razvita. Ni tudi osrednje organizacije klubov zdravljenih alkoholikov, ni povezave med njimi, pa tudi osredotočene družbene skrbi za enotno usposabljanje terapevtov ni. Zapostavljena alkohološka znanost V zvezi s preprečevanjem alkoholizma ter zdravljenjem in rehabilitacijo alkoholikov je potrebno opozoriti na mačehovski odnos družbe dp alkohologije in alkohološke znanosti. O oblikah in vzrokih za nezmerno uživanje alkohola pri nas še vedno ne vemo dovolj. Prenašanje tujih ugotovitev o rizični populaciji in tuje preventivne naravnanosti v naše razmere pa ni vedno primerno. Zato lahko omenimo le splošne podatke, ki jih je mogoče uporabiti za Slovenijo, da je vsaj 15 odstotkov odraslih moških alkoholikov, nadaljnjih 15 odstotkov pa jih čezmerno pije. To pomeni, da približno 30 odstotkov odraslih moških potrebuje pomoč. Ker je zdaj v Sloveniji nekaj več kot 633.000 moških, starih 19 let in več, bi pomenilo 15 odstotkov od tega števila približno 95.000 alkoholikov oziroma, da jih 190.000 potrebuje pomoč. Žato pa bi potrebovali približno pet tisoč klubov zdravljenih alkoholikov in vsaj petsto terapevtov »alkoholizem, kar je v sedanjih razmerah utopija. Vprašanja v zvezi z uživanjem alkoholnih pijač so vse večja in aktualnejša in so zato nujne takojšnje spremembe in dopolnitve izhodišč za njegovo preprečevanje alkoholizma. Večplastnost pojava in kompleksnost narekujeta znanstveni multidisciplinirni prijem, ki je na tem področju še vedno premalo uveljavljen. Zato je zlasti potrebno podpreti, okrepiti in uveljaviti delovanje nosilcev socialne medicine in vseh drugih, katerih prizadevanja temeljijo na znanstvenem proučevanju medsebojnih prepletenosti socioloških in od-klonsko-patoloških razmer v družbi. Ti morajo obrekovati ustrezne ukrepe za boj proti pijančevanju in alkoholizmu. Družbenopolitične organizacije pa morajo ustvariti primerne novosti za uveljavitev sodobnih znanstvenih preventivnih usmeritev, ki med drugim zahtevajo odgovorno in smiselno sodelovanje ekonomistov in odgovornih nosilcev industrije alkoholnih pijač in njenih sekundarnih panog. Alkoholizma in drugih bolezni odvisnosti tudi v prihodnje zanesljivo ne bo mogoče odpraviti. Za naše razmere si lahko postavimo cilj, da bi vsaj poskušali obdržati položaj v zvezi z uživanjem alkoholnih pijač v današnjih mejah. V luči novih spoznanj, da spada alkoholno tržništvo s spremljajočimi malverzacijami in vplivi na vrednostne sisteme med odločujoče dejavnike, ki povečujejo povpraševanje po alkoholnih pijačah ali pospešujejo uživanje, se bodo morali odločujoči družbeni dejavniki bolj kot doslej z ustreznejšimi oblikami uravnavanja globalne trgovine postaviti po robu nekritičnemu povečevanju proizvodnje, prodaje in porabe alkoholnih pi-jaf. Pri tem je zlasti pomembna vloga ekonomistov, sgj brez njihovega sodelovanja ne bo moč doseči razumnega ravnotežja med gospodarskimi in socialno-medicinskimi interesi. Če bi to uspeli, bi bil to že velik uspeh; kajti vsi kazalci govorijo, da bo zaradi drugih nevšečnosti, ki spremljajo naš družbenogospodarski razvoj, zlasti alkoholne problematike čedalje več. Dr. Dušan Nolimal, Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo Ljubljana Ljubljana, 29. avgusta 1986 Delavska enotnost W IZOBRAŽEVANJE. KULTURA Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper KNJIGA VEDNO ČAKA, NEKATERI POSTOPKI PA JI ČAKANJE KRAJŠAJO Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper je bila ustanovljena leta 1951 kot Mestna knjižnica z nalogami študijske in ljudske knjižnice. Časi so se spreminjali in razmere z njimi, tako da je knjižnica v svojem zgodovinskem razvoju združevala in razdruževala svoje sklade, pač glede na različne zasnove slovenskega knjižničarstva. Leta 1956 so ustanovili Študijsko in Ljudsko knjižnico, ter ju leta 1975 združili v Osrednjo knjižnico. Njena zgodovina je zelo pestra. V preteklosti je imela vrsto težav, gmotnih, prostorskih in kadrovskih, ki pa niso zavrle njenega razvoja. Njeno poslanstvo je bilo in je še bogatiti z dobro leposlovno in strokovno knjigo čim širši krog bralcev in s kulturnim poslanstvom pripomoči k sožitju slovenske in italijanske narodnosti na tem ozemlju. O delu knjižnice v zadnjih letih, njenih dejavnostih in načrtih za prihodnost pa smo se pogovarjali z vršilcem dolžnosti ravnatelja Vitjanom Petrinjo. S ponosom je govoril o prenovljenih prostorih v vsej palači Bruti v središču Kopra in nekaterih oddelkih v okolici. V njih je zdaj spravljenih na policah in po skladiščih okoli dvesto tisoč enot knjižničnega gradiva. Letni prirast je približno 7.500 knjig, kar je še vedno za tisoč enot pod standardom za splošnoizobraževalne knjižnice, ki ga je lani sprejela Kulturna skupnost Slovenije. V Sloveniji je enajst splošnoizobraževalnih knjižnic 2. tipa, te so v regijskih središčih, ki imajo od petdeset do sto tisoč prebivalcev. Koprska pokriva obalne in južnopri-morske občine. Knjižnico so prenovili konec leta 1979 in jo tedaj poimenovali po dolgoletnem ravnatelju Srečku Vilharju in v preddverju postavili njegov doprsni kip. »Knjižnica ima več oddelkov oziroma organizacijskih enot:« pravi Vitjan Petrinja, oddelek za dopolnjevanje in obdelavo knjižničnega gradiva (knjig, geografskih kart, kaset in podobnega); oddelek za delo z odraslimi bralci z enotama Semedela in Potujoča knjižnica. Nanjo smo posebno ponosni, saj je bila leta 1973 prva v Sloveniji. Posebno veseli so njenih obiskov ljudje po Brkinih in drugih bolj oddaljenih primorskih krajih. Domoznanski oddelek z dokumentacijo zbira in ureja gradivo, ki je pomembno za južno Primorsko in obalne občine (zbira vse, kar je napisanega o Primorski, kar so napisali ljudje s tega območja ali kar je bilo natisnjeno v Kopru). V njem vodijo tudi dokumentacijo novih knjižnih izdaj in periodike. V razvojnem oddelku je tudi matična služba, ki skrbi za pospeševanje in strokovno rast knjižničarstva (svetovanje, usklajevanje nabave in nabavna politika sploh). Oddelek skupnih služb pa združuje upravo, računovodstvo in opravlja naloge za delovno skupnost knjižnice, v kateri je zaposlenih zdaj 24 delavcev. Knjižnica je imela konec lanskega leta 10.047 bralcev, v glavnem iz Kopra, približno petina pa jih je iz Izole in Pirana, čeprav imajo tam svoje knjižnice. Skupno so si sposodili 174.798 knjig in periodike, kar pomeni, da se je živa knjižna zaloga v enem letu obrnila skoraj trikrat, kar je zelo ugodno in za knjižnico lahko pohvalno, med bralci pa je kar 60 odstotkov mladih. Med uporabniki knjižnice je kar petina prebivalcev koprske občine, s čimer so zadostili standardu Unesca o vključevanju bralcev v knjižnice.« Razstave pritegnejo Sposojanje knjig pa ni edina dejavnost te kulturne ustanove. Lani so pripravili enajst tematskih in dvaindvajset priložnostnih razstav. Nekaj jih je bilo v preddverju knjižnice, v pionirskem oddelku in Splošni banki Koper. Na njih so predstavili knjižne novosti, mladinsko literaturo, narodnostne manjšine in njihov položaj pri nas, astronomijo in pota k zvezdam, letos pa Trubarja in njegov čas. Za to razstavo je bilo veliko zanimanje, saj je Primož Trubar nekaj časa deloval tudi v Kopru, zato so razstavo preselili v galerijo v Dekane. Pripravljajo tudi literarne večere, predstavitve knjig in okrogle mize s pisci, lani jeseni pa so pripravili teden računalništva in prikazali praktično delo z računalniki. Razstavna dejavnost za knjižnico nedvomno veliko pomeni, uveljavlja se navzven, navznoter pa strokovno krepi. Vsaka temeljito pripravljena razstava koristi knjižnici tudi tako, da odkriva vrzeli v knjižničnem gradivu. V stikih z drugimi knjižnicami in posamezniki pa je ob marsikateri razstavi odkrila dragocene tiske ali rokopise, s kulturnimi prireditvami ob razstavah pa poglablja kulturno, družbeno in narodnostno zavest in navezanost na kulturno izročilo naroda, posebno pa Primorske. Za učence srednjega usmerjenega izobraževanja so lani pripravili 150 organiziranih učnih ur knjižničarstva. Tako lahko ti učenci samostojno poiščejo knjigo po katalogu. Žal so po dveh letih iz predmetnika srednjih šol črtali knjižničarstvo, tako da bo v prihodnje to sodelovanje s srednjimi šolami oteženo. V prostore nekdanje ljudske knjižnice v Verdijevi ulici pa so z nekaj prenovitvenimi posegi postavili odbrani knjižni sklad za mlade bralce. Tako je nastala Pionirska knjižnica, kije imela na začetku 7.941 knjig. Čeprav je njena dejavnost zelo pestra, poslanstvo pa še kako pomembno, jih pesti prostorska stiska. Imajo vsega 64 kvadratnih metrov pro- da ne morejo ustreči vsem bralcem hkrati, zato morajo na marsikateri roman večkrat počakati. Žal nimajo dovolj denarja, da bi lahko nakupili po več izvodov takšnih knjig. Tudi nekatere strokovne literature primanjkuje pa tudi italijanskih knjig za pripadnike manjšine na tem območju. Vse te knjige so se v zadnjih letih zelo podražile, tako da milijarda dinarjev, ki so jo dobili od občinskih kulturnih skupnosti (Koper, Izola Vzajemna knjižnica ni zaživela Sindikalna akcija za več knjig v knjižnice, ki je ponekod obrodila prav obilne sadove, v Kopru ni padla na plodna tla. Nekaj velikih delovnih organizacij ima svoje knjižnice, druge pa se za koprsko niso posebej zavzele. Izjema je le Piama iz Podgrada. Za knjige so podarili precej denarja, redno pa jih obiskuje bibli-obus in zaradi njega delavci včasih prestavijo tudi malico. Lani pa je dala sindikalna organizacija iz Luke 5.000 dinarjev za nakup knjig. štora za police s knjigami, cicibanski kotiček, izposojevalnico, čitalnico, razstave, prostor za pravljice. Tudi kadrov jim primanjkuje, saj je zdaj premalo knjižničarjev za strokovno in tehnično delo v zvezi z naročili, obdelavo in opremo knjig in kata-lognih listkov, vodenjem katalogov, postavljanjem in urejanjem knjig, obenem z vso administracijo pri izposoji in finančnem poslovanju. Tako jim zdaj ostaja premalo časa za druge naloge, ki jih mora opravljati pionirska knjižnica, če hoče biti uspešna. Kaj »gre« najbolj Vitjan Petrinja je povedal, da bralci še vedno največ povprašujejo po leposlovju, romanih, uspešnicah, tako in Piran) in Kulturne skupnosti Slovenije ni dovolj za obvezni letni prirast knjižnih naslovov in periodike. Posebno tuje revije so drage in tudi sodelovanje z zamejstvom in sisom za kulturo in prosveto pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti ni takšno, kot bi si želeli. »Pomanjkanje denarja pa ni prizadelo samo knjižnega sklada, ampak gmotni položaj knjižnice nasploh. Čeprav so letos povečali plače za 65 odstotkov, zasluži bibliotekar s strokovnim izpitom komaj deset starih milijonov. Tu se kaže mačehovski odnos družbe do knjižničarjev, saj se je doslej vse preveč zanašala na njihovo zanesenjaštvo in ljubezen do knjige. Ljudje se radi primerjajo, tudi knjižničarji med seboj in z drugimi po- Posvetovanje v Novi Gorici VKLJUČEVANJE V MEDNARODNO ZNANOST IN TEHNIKO Društvo ekonomistov Nova Gorica prireja pod pokroviteljstvom delovne organizacije Iskra - Delta od 26. do 27. septembra 1986 v Novi Gorici jugoslovansko posvetovanje o vključevanju jugoslovanskega gospodarstva v mednarodne tokove zn^posti in tehnike. Obravnavali bodo pomembne teme o ekonomiki, inovacijah, trženju, zunanji trgovini, višjih oblikah gospodarskega sodelovanja, prenosu znanja in tehnologije in podobno. Te teme bodo obravnavali z vidika politekonomije, ekonomike, prava, poslovanja in seveda praktične uporabe. To zagotavljajo imena znanih in pomembnejših predavateljev z različnih univerz in predstavnikov našega družbenopolitičnega življenja. Kljub temu, da bodo neka- tere teme specifične, bo posvetovanje omogočilo poslušalcem združitev vsebine v celoto in na podlagi teh spoznanj opredelitev smeri naših poti v prihodnje. Posvetovanje naj bi bilo delček mozaika novih prijemov pri reševanju naših ključnih vprašanj na podlagi strokovne in znanstvene razčlenitve razmer, tako kot je bilo sprejeto na kongresih. H. S. Vitjan Petrinja \ ' | s klici, zato so mnogi odšli drugi slovenski knjižničar- ! J drugam. Od tistih pa, ki so ski delavci. Številnih pri' ' ostali, je težko zahtevati, da pomb, ki sojih poslale knjiž- | J bi dali vse od sebe, kar zrno- niče k prvemu osnutku sa- ! ' rejo, kar zahteva od njih de- moupravnega sporazuma; ( lo z ljudmi in knjigami. Kot niso upoštevali. Nanje tudi * S smo se leta 1979 veselili no- niso dobili nobenega odgO' j j vih prostorov in opreme, se vora ne utemeljene zavrni-; je z leti pokazala tudi njiho- tve. Kljub temu pa jih zakofl | va nefunkcionalnost in ne o začasni prepovedi razpola- I najbolj posrečena razporedi- ganja z delom družbenih tev. Knjižničarke morajo sredstev sili k podpisu sa- j prenašati kupe knjig po več moupravnega sporazuma, j nadstropjih, prenatrpanih ker morajo do 1. oktobra us-skladiščih, tako da nekatere kladiti z njim samoupravne že načenjajo poklicne bolez- akte. Takoj po sprejem11 I ni. Tudi hišnika že leto dni sporazuma pa se bodo knjiž' i zaman iščemo, saj se vsakdo ničarji zavzeli za njegovo premisli, ko izve, koliko bi čimprejšnjo revizijo, zaslužil.« Glede načrtov za prihod- : »Zaradi velikih kadrov- nost pravi Vitjan Petrinja, skih težav pa je toliko manj da morajo upoštevati stvar-razumljiv predlog samou- ne možnosti. Radi bi več pravnega sporazuma o ne- ustreznejšega prostora za katerih osnovah za razpore- skladišča, več knjig bi raz-janje čistega dohodka in poredili po policah po nače; delitev sredstev v kultur- lu prostega pristopa, dobi}1 nih dejavnostih, ki ga je primernejše prostore za pi; : pred mesecem dni pripravi- onirsko knjižnico, glasben1 la skupina pri RO sindikata oddelek, za arhiv bi potrebo-delavcev v kulturi, ki vali še enkrat več prostora, obravnava knjižničarstvo kot ga imajo, in podobno, kot manj pomembno dejav- Vse potrebe in delovne nalo; nost, kljub naglemu razvo- ge so zapisali v srednjeročn1 ju, ki ga je v zadnjih desetih načrt, a se zavedajo, da papir letih doseglo v svetu in pri precej prenese. Pripravljajo nas. Po svetu je v povezova- pa se na uvedbo računaln1' ; j nju z informatiko postala ške obdelave poslovanja, zelo pomembna dejavnost, predvsem obdelave gradiva pri nas pa se zdi, da nekate- in nabave, morda kasneje še ri niso prerasli pojmovanja izposoje. Že leta 1980 se ude-knjižničarstva kot ljubi- ležujejo vseh strokovnih } teljske dejavnosti. Nedo- predavanj o računalništvo ( pustno je, da se je s takšni- in njegovem vpeljevanju v j mi predsodki lotila vredno- knjižnice. Tudi nekaj takš-tenja knjižničarskega dela nih naprav že imajo, ki jih že v osnutku panožnega nameravajo z leti dopolnje-sporazuma celo republiška vati. organizacija sindikatov, ki Naj sklenem tale zapis z | bi prva morala znati pri- mislijo iz lanskega Zborni- ! sluhniti argumentiranim ka: Osrednja knjižnica v Ko* j pripombam knjižničarskih pru živi in dela, premaguj6 ! delavcev.« težave, včasih tudi nasprot; i Tako se je čez sindikate ja, a kljub vsemu ostaja srz | pridušal vršilec dolžnosti kulturnega bogastva Sl°' ravnatelja Vitjan Petrinja, venske Istre. ! podobno pa menijo tudi Sonja Seljak frILAVSKO GIBANJE V SVETU______L]^ana a, eust, 1986 Detevska enotnost 13 2 obiska V ZDA (3) Piše: Mitja Meršol STAVKA V CHICAGU Rahel vetrc pihlja z Michi-s iškega jezera in si utira ' °l Po širokih in ozkih, ravni- vijugastih avenijah in lcah velemestnega Chica-Lep majski dan je. Lju-Je se drenjajo po trgovinah, a mondeni aveniji Michi-?ari naletiš na skupinice, ki inf na Pačnikih prirejajo mprovizirane koncerte jaz-a> rocka ali pa čisto navad-e§a piskanja, ki šele išče ^rebno usklajenost. V.nicago mi je proti vsem PPcakovanjem prirasel k sr-u- Mislil sem - in to so bili serJetno predsodki še iz ča-t°v mojega prvega obiska i kaJ pred dvajsetimi leti, 0 me je mesto bolj divje, nja vetra z Michiganskega jezera. Povabljen sem bil k osrednjemu chicaškemu dnevniku Chicago Tribune oziroma k javni komunikacijski korporaciji Tribune Company, ki je lastnica -poleg Chicago Tribune - še vrste drugih časopisov (med drugim tudi časnikov New York News, Daily News of Los Angeles in še kopice listov po Floridi in Kaliforniji), tovarn celuloze in roto papirja, gozdov in lesne industrije, kabelske televizije, rtv postaj v Chicagu, New Yorku, New Orleansu, Atlanti, Denverju... Družba je tudi lastnica slovitega ame- vkajoči grafiki pred stavbo časopisa Chicago Tribune (Foto: Mitja Meršol) malone surovo potegnilo v ,v°j vrtinec, da se bom sprehodil skozi torzo industrij-ke revolucije in alcaponi-Jovskega gangsterizma, toda motil sem se. Velemesto je Po sončno, polno življenja, močnim romantičnim na-mom, hkrati tudi bolj la-|odno od, denimo, newyor-jjkega človeškega mrav- Casopis in baseball Toda v Chicago se seveda Asem prišel samo sprehajat o mkat romantičnega boža- riškega baseball kluba Chicago Cubs. Stojim pred starikavim nebotičnikom na Michiganski aveniji, v katerem je sedež Chicago Tribune. Nebotičnik je zgodovinsko zaščiten spomenik. Zgradili so ga leta 1921 in je bil tedaj eden izmed prvih nebotičnikov v Chicagu. Bojkot Toda bolj od same stavbe - konec koncev sem po Ameriki videl lepo število takšnih stožčastih nebopra-skov - pritegne mojo pozornost skupina ljudi, ki hodijo gor in dol pred nebotičnikom in nosijo transparente s stavkovnimi gesli in pozivi k bojkotu Tribune. »Ljudje, ne kupujte časopisa Chicago Tribune!« piše na transparentih. »Tribune najema po vsej Ameriki stavkokaze! Tribune troši na stotisoče dolarjev samo zato, da bi uničila družine delavcev, ki so ji nekoč zvesto služili in pomagali ustvariti donosen časopis!« Stavkajoče nadzirajo uniformirani policisti. Stavka kakih tisoč delavcev iz Tribuninih tiskarn in ekspedita - stavko vodjo trije sindikati - ne traja kak dan ali dva, niti ne kak teden ali mesec. Stavka traja že od 19. julija lani. Ne gre za boljše mezde, pravijo stavkajoči. Grafiki stavkajo zato, ker so proti uvajanju nove (kompjuterske) tehnologije, pravijo ljudje v upravnem nebotičniku. To ni res, trdijo stavkajoči. Ne stavkamo zoper sodobno tehnologijo, ampak zoper nečloveško ravnanje uprave, ki misli, da lahko počne z delavci, kar se ji zljubi. Smo proti tehnokratskemu ma-nagementu, ki ima pred očmi samo milijardne dobičke in zato uvaja nove neusmiljene ukrepe in odpravlja že zdavnaj izbojevane pokojninske in druge socialne ugodnosti. Kot ena družina v enosobni »redakciji« Stavkajoči tudi pravijo, da je bilo nekoč (in ta nekoč vedno pomeni »dobre stare čase«) čudovito delati za Chicago Tribune. To je bil nekoč, pravijo, dober časo- Izletniki! Ljubitelji narave! Gorniki! Pozor! Knjiga za vas! Vodnik po peš poteh V knjižici je opisanih vseh 55 slovenskih planinskih, spominskih in drugih poti, namenjenih ljubiteljem narave in sprostitve v njej. Vsem potem so priložene skice, brez njih so le tiste, ki ne Potrebujejo zemljevida. Opisi poti naj bi bili predvsem spodbuda vsem tistim, ki po poteh organizirano hodijo in nabirajo žige. V Vodniku je tudi seznam vseh obveznih in neobveznih točk razširjene SPP s podatki o nadmorski višini, času hoje in prostor za žig. Vodnik naj bi mnogim pomagal pri Izbiri nedeljskega ali dopustniškega izleta. Zamisli za izlete je na stotine, toliko, kolikor je vrhov in Izletniških in turističnih krajev v opisih. Opisom je dodan še indeks - imensko kazalo večine geografskih in osebnih imen (kmetij). Ob imenih je številka, ki označuje zaporedno število poti. Knjižica obsega 190 strani, velikost 12,5x16,5 cm v polivinilnem zaščitnem ovitku in je podobna drugim slovenskim gorskim vodnikom. Cena 750 din. NAROČILA POŠLJITE NA NASLOV: DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Celovška 43. Kupite pa jo lahko neposredno v vseh knjigarnah po Sloveniji in slovenskih planinskih društvih. | naročilnica I Pri Delavski enotnosti, Ljubljana, Celovška 43, nepreklicno naročamo.izvodov 1 knjige VODNIK PO PEŠPOTEH in.. izvodov knjige JOGING j Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj:. . . . Ime in priimek podpisnika: (datum) L---- (žig) (podpis naročnika) pis, ki ga je imela v rokah dobra družina. Pravzaprav sta ga imela spočetka v rokah Joseph Medili in njegov vnuk Robert McCormick. Časopis se je rodil 10. junija 1847. To je bilo takrat, ko je Chicago štel vsega skupaj kakih šestnajst tisoč duš, sestavljale pa so ga v glavnem lesene barake in kolibe, med katerimi je teklo nekaj blatnih »ulic«. Ljudje so bili željni novic in časopis je bil nadvse dobrodošel. Prva številka je izšla v nakladi 400 izvodov. Natisnili so jo na ročnem tiskarskem stroju v »redakciji«, ki je zavzemala eno celo sobo v hiši, ki se je stiskala med ulicama LaSal-le in Lake. Danes ima Chicago Tribuna skoraj milijonsko naklado ob delavnikih, ob nedeljah pa še kakih dvesto tisoč izvodov več. Bili smo kot ena družina, v kateri je bilo za vse lepo poskrbljeno - tako pravijo danes stavkajoči, pri čemer je treba seveda takoj pripomniti, da-to ni ravno res, saj so imeli tudi pri tem časopisu, podobno kot pri. drugih podjetjih, svoje vzpone in padce, velike in majhne težave. Toda, pravijo stavkajoči, ko je časopis imela v rokah še družina McCormick, je bilo za delovca kljub vsemu bolje poskrbljeno. Danes pa brezosebna korporacijska uprava gleda in vidi samo statistiko in denar. Za zahteve stavkajočih pa se niti ne zmeni. »Najpogoltnejši list« Nekoč smo bili časopis številka ena - trdijo stavkajoči - po vsej celini smo prednjačili z novico, danes pa časopis prednjači kot naj-pogoltnejši list. Košček resnice je nedvomno v takšnih in podobnih izjavah stavkajočih, čeprav so bili tudi zasebni (družinski) lastniki pogosto prav tako pogoltni podjetne-ži kot sedanja korporacijska uprava. Je pa seveda tudi res, da so nekatere osebnosti pri časopisu postale prave legende. Že stari Medili, prvi lastnik časopisa, ki je bil hkrati odvetnik in časnikar, je bil zlasti in predvsem podjetnik in politik. Bilje eden izmed ustanoviteljev republikanske stranke, vnet Lincolnov privrženec (pri Lincolnovi kandidaturi za predsednika je Medillov časopis seveda igral pomembno vlogo) in sploh motor časopisa. Ko je leta 1871 Chicago zajel velik požar in uničil velik del mesta, je bil Medillov časopis eden izmed glavnih dejavnikov pri mobilizaciji za obnovo, Medili sam pa je bil izvoljen za »obnovitvenega župana« prizadetega mesta. Umrl je ob prelomu sto- letja, nekaj let kasneje pa je vodstvo časopisa prevzel njegov vnuk Robert Mc Corcmick, ki so ga vsi klicali »polkovnik«. Ta je vedril in oblačil s časopisom polnih štirideset let, do smrti leta 1955. Pod njim je Chicago Tribune med vsemi ameriškimi časopisi leta 1922 prvi dobil barvni roto papir, štiri leta kasneje je objavil prvi dvobarvni celostranski oglas, leta 1939 pa prvo veliko barvno fotografijo. »Polkovnik« je v začetku dvajsetih let tudi objavil natečaj za upravno stavbo časopisa; na natečaj se je prijavilo 167 arhitektov iz 23 držav. Pod »polkovnikom« je časopis prestal obe vojni... Danes dobrega starega družinskega časopisa ni več. Časopis ne služi več obveščanju, ampak denarju, pravijo stavkajoči in zato pozivajo mimoidoče, naj ga ne kupujejo. Časopisna uprava pa ne pravi nič, ampak še naprej izdaja tak časopis, kot je, skratka izdelek, ki družbi dobro nese. Letos bo korporacija imela več kot 1,25 milijarde dolarjev čistega dohodka, skupna vsota delnic pa je vredna več kot 2,2 milijarde dolarjev. Časopis je pač (vsaj v ZDA) tržno blago. Stavka pa tllHl čo tToio Prihodnjič: Vnovič obiskani New York Times Pogledi MED JAVNOSTJO IN SKRIVNOSTJO Nadaljevanje in konec članka Jurija Gustinčiča iz Nina (17. avgust 1986) Razumljivo je, da so včasih zadržanost in prefinjenosti kritičnega izražanja povsem umestne. Toda naša javnost vse bolj razdraženo prenaša tisto odpoved sorazmerni lagodnosti, ki jo zavzemamo do enega in drugega razvitega bloka, kjer so naši ekonomski interesi veliko bolj koncentrirani. Tako smo naše prijatelje tudi navadili na pooblaščeno popustljivost kritike in sebi preprečili možnost, da bi nanje kolikor toliko vplivali. Iraška tema zahteva globlje in bolj objektivno obravnavanje, ki pa zato, ker ni lahko, ni nič manj nujno. Veliko stvari je treba pretresti in tako tudi vprašanje, kdo je začel in kje leži »izvirni greh«. Zakaj se ne bi neobremenjeno spustili v razmišljanje o šiitski ideološki in propagandni nevarnosti z iranske strani in o tem, ali je zadostovala za »casus belli«, zaradi katerega je Irak prvi napadel? Kje smo ali bi morali biti? Ali lahko predlagamo izhod, če nismo razjasnili vzrokov? In terorizem? Omenjam ga kot primer za nejasnosti, ki nastajajo tudi zato, ker ni javnega razpravljanja o tej ključni temi bojevanja v mirnem času. Spomladi je, kot smo več kot skopo obveščeni, prišlo do manjšega incidenta, ko se je ameriški državni sekretar razjezil zaradi načina, na kateri izvzemamo osvobodilni boj, ko je govor o terorizmu. Pozneje je naša diplomacija jasno izjavila, da smo proti kakršnemukoli terorizmu. Toda kaj to pravzaprav pomeni? Mar imamo bolj na-tačno definicijo terorizma in meje z osvobodilnimi potezami? Stvar je resna, ker kako naj sicer vemo, kdaj ob- soditi neko dejanje za teroristično. Kako je to težko in kako lahko to zbega tudi »pravoverne«, kakršni so Američani, kažejo spomladanske težave na Kapitelu okoli tega, ^li nekaterim beguncem iz IRE priznati status političnih borcev, ali pa jih je treba vedno izročati Britaniji. Seznam tem »za razpravljanje«, ki bi bilo koristno tudi za našo diplomacijo in za zunanjepolitično vzgajanje najširše javnosti, bi zlahka podaljšali. Vendar to ni namen članka. Pustimo vprašanje, kaj manjka, pa si zastavimo neko drugo, nič manj važno zakaj manjka! V nekem našem časniku je načelno razmišljal o tem drugem vprašanju zelo ugleden funkcionar in dejal, da zunanjepolitičnemu razpravljanju manjka samoupravna razsežnost, ki naj bi vključevala stalno zanimanje vseh delegatskih forumov - tudi občinskih! - za zadeve zunanje politike. Nisem prepričan, da bi občine našle čas in voljo za vsakotedensko razpravljanje o zunanji politiki, kot tudi za polnjenjenje transmisije navzgor. Pa vseeno recimo, da je to mogoče. V tem primeru se mora nujno okrepiti osnova obveščanja, to pa ne morajo biti samo zaupni bilteni, temveč občila, ki bi z lastnimi prizadevanji stvari pretresala in odpirala vsej družbi tek po javnem razpravljanju na »vsakodnevni osnovi«. Ko se pri nas celo posamezni politiki pritožujejo, kako skopa so uradna sporočila o tujih obiskih, izhajajo na primer iz ocene zadnjega neuradnega obiska Cossig-he v Dubrovniku, kjer je kar precej povedal, med drugim o podrobnostih iz življenja italijanske manjšine v Jugoslaviji ali iz uresničevanja Osimskih sporazumov, in blago kritiziral - naša javnost pa je o tem izvedela samo toliko, kolikor zna italijansko in bere italijanske časopise. Večkrat po drugi svetovni vojni, zadnjič pa resno pred desetimi leti, je bilo celo predlagano, da bi »ukinili« dopisništva naših časopisov v tujini, in sicer kot prvi korak k »poenotenju« obveščanja, ki bi vsako razpravljanje napravilo brezpredmetno, in to najprej v tisku, nastopa zaradi njegove vloge povsod in tako tudi v forumih. Poskus je propadel zaradi gorečega zavzemanja pokojnega Mitje Gorjupa in novinarjev iz več uredništev. Toda še dandanes imamo centralizirano razdeljevanje agencijskih novic. Kaj bodo v naših časopisih, na radiu in televiziji prevzeli od Reuterja, TASS, UNITED PRESS ali Hsinhue, je v rokah za to odgovornih ljudi, katerih znanje ni v ničemer večje kot znanje njihovih političnih tovarišev po redakcijah. Občasna prizadevanja pogum-nejših glavnih urednikov in redakcij, da bi sami izbirali svetovne novice, niso obrodila sadov. Ne verjamem, da je tako mogoča tista odgovorna, vsestranska obveščenost javnosti, za katero je, s popolnim upoštevanjem našega zapletenega položaja in občutljivosti, naš tisk popolnoma sposoben. Vsiljuje se tudi ta sklep: brez takega »cvetenja več cvetov« dvomim, daje mogoče pravo samoupravno razpravljanje o zunanji politiki. Priča za to so drugi sektorji našega življenja. ŠPORT, OPPIH IN REKREACIJA Delavska enotnost "M Bill« 1 -||,,H. ... I Zanimiv poskus v Zdravilišču Dolenjske Toplice ŠOLA PROTI BOLEČINAM V HRBTENICI Bolečina v hrbtenici ali bolje rečeno v posameznih delih hrbtenice je pogost pojav. Število bolnikov hitro narašča in pomeni že kar problem v zdravstvu. »Vzroke tega splošnega pojava je treba iskati predvsem v sodobnem načinu življenja,« je v daljšem pogovoru dejala zdravnica dr. Marija Gažič, vodja medicinske službe Zdravilišča Dolenjske toplice; sodobni način življenja zahteva od ljudi čedalje manj telesnega naprezanja, športna rekreacija pa pri večini še zmeraj ni nadomestek ža dejavnost, kije bila prej bistveni sestavni del načina življenja. Hitra industrializacija je pripeljala do novega odnosa med delavcem, delovnim mestom in zaščito na delovnem mestu. Okoliščine za delo niso prilagojene delavcu, ki dela v prisilni drži in ob neustrezni obremenitvi. Slaba drža, dolgo sedenje, telesna nedejavnost, neustrezni gibi in obremenitve imajo za posledico okvaro hrbtenice, njene degenerativne spremembe. Najbolj sta prizadeta vratni in ledveni del hrbtenice in sicer zaradi njunih anatom-sko-funkcionalnih posebnosti. To sta področju največje statične in dinamične obremenitve, kjer dobro gibljiv segment prehaja v izrazito manj gibljivi del: lumbosa-kralni ali cervikotorakalni prehod. Kot posleidca degenerativnih sprememb se pojavljajo bolečine, bolečinski sindromi v hrbtenici z različnimi kliničnimi slikami. Pri vseh prevladujejo bolečina, mišična napetost, omejena gibljivost ter oddaljeni simptomi (roke ali noge), odvisno od živčne povezave. V razvitem svetu namenjajo tej problematiki veliko pozornost. Organizirajo različne klube, »šole«, predvsem pa se zavzemajo za izobraževanje bolnikov, da postanejo aktivni pri zdravljenju svoje bolezni. Zato in zaradi velikega števila bolnikov s hrbteničnimi težavami smo se v Zdravilišču Dolenjske toplice odločili, je pripovedovala dr. Marija Gažič, za »šolo za boj proti bolečinam v hrbtenici«. V šolo naj bi vključili vse bolnike, ki imajo takšne težave in prihajajo k nam. Pripravili smo ponudbe za samoplačnike v obliki desetdnevnega paketa ter ponudbi za organizacije združenega dela v obliki sedem ali desetdnevnega bivanja pri nas. Predvsem želimo sodelovati z delovnimi organizacijami novomeškega območja. Nudimo tudi krajše preventivne programe, na primer redno tedensko telovadbo v bazenu in prosto plavanje, je pripovedovala dr. Gažičeva. Za zdaj ponuja program šole: # Za zdravstvene domove in obratne ambulante: a) pregled pri specialistu fiziatru in programiranje zdravljenja, b) zdravljenje s hidrogim-nastiko, medicinsko gimnastiko, različnimi protibolečinski procedurami ter ročno ali podvodno masažo, c) izobraževanje s predavanji; # Za samoplačnike - 10 dnevni paket: a) pregled pri specialistu, organizacije združenega Da bo »šola« lahko čim b) izobraževanje s preda- dela: uspešnejša, bodo pripravili vanji, a) teoretični del, preda- pisno gradivo za predavanja c) medicinska in hidro- vanja in praktična navodila z vaja- gimnastika; b) medicinska in hidro- mi za paciente. # Preventivni program za gimnastika. Stane Urek Redna rekreacija — najboljši zdravnik za hrbtenico Vzpon kolesarjev na Grossglockner — Veliki Klek V TREH DNEH 655 KILOMETROV Kolesarska sekcija Aera je skupaj z Merxom, Mlekarno, Varnostjo in Alposom pripravila tridnevno akcijo -vzpon po gorski cesti na Grossglockner do Franz-Jo-sef Hoh 2460 m visoko. Moštvo smo sestavljali Boštjan Demšar, Janez Cre-pinšek, Aco Ibraimov, Igor Nunčič, Bojan Vodlan, Srečko Avdič, Jože Zupan, Franc Žgank in Marjan Rejc. Štartali smo v petek, 8. avgusta, izpred Nove grafike. Po kratkem ogrevanju smo se prek Titovega Veleneja in Slovenj Gradca pripeljali do mejnega prehoda Vič. Tam smo uredili formalnosti zaradi koles in fotoaparatov in zakolesarili v Avstrijo. Čez Velikovec smo mimo Celovca privozili do Vrbskega jezera. Ustavili smo se na zasebni plaži in se po burnem razpravljanju navsezadnje v jezeru brezplačno tudi okopali. Nato smo prek Beljaka nadaljevali pot do Spitala. Tam smo se osvežili s pivom, do cilja pa nas je čakalo še 60 km poti. V Winkler-nu smo se spet ustavili, se umili v ledeno mrzlem Mollu, povečerjali in se s spalnimi vrečami odpravili na bližnji senik na zasluženi počitek. Zanimivosti prvega dne: vsi jemo sir, saj ga imamo s seboj 30 kg. Bojan ima tri rezervne tabularje, vendar so vsi v avtomobilu, ki je 10 km pred nami... Srečkov stric nam podari dve steklenici vina, Jože pa »nažica« dve cigareti in vžigalnik. Povprečna hitrost 32,6 km/ uro. Prevozili smo 285 km. V soboto smo vstali pred zoro in se odpravili na 40 km dolgo pot do vrha. Po kratkem postanku v Heiligen-blutu smo se začeli vzpenjati. Na poti sta se nam pridružila s kolesi še Igor in Srečko. V osemnajstih kilometrov dolgo cesto z 12% klancem smo se zagrizli vsak po svoje; nekateri s »cirkularji« na 25 zob, drugi s težkimi 20 zobmi. Sonce je pripekalo, se okopali. K Vrbskem jezeru smo prikolesarili v mraku in se ustavili na dveh zasebnih plažah, kjer smo se z užitkom okopali. Nato smo povečerjali, se v bližnji gostilni osvežili s pivom in odšli počivat. Zanimivosti drugega dne: nekateri že vihajo nos, ko slišijo, da bomo jedli sir. Vsi prikolesarimo na cilj. Igorje prvi na vrhu in prvi v dolini. Srečko je dober kuhar. Boštjan je spet našel »bližnjico«. Lastnik gostilne nam plača dve rundi piva (Aco praznuje rojstni dan). Največja hitrost 94 km/uro. Ta dan prevozimo 210 km. V nedeljo smo vstali ob zori, se okopali v jezeru, in se po zajtrku počasi napotili bidoni so se praznili, strmina je bila vedno hujša, na srečo pa cilj vse bliže. Prijetno utrujeni smo se pripeljali na razgledno ploščad in smeje dvignili roke, saj smo vedeli, da smo zmagali. Nebo je bilo brez oblačka. Veliki Klek seje ponosno dvigal nad ledenikom. Pritiskali smo na fotoaparate, obiskovalci so nas spoštljivo opazovali, saj so vedeli, da še z avtomobilom ni lahko priti na vrh. Nakupili smo spominke, napisali razglednice in se spustili v dolino. V Winklernu smo pomali-cali in nazdravili uspehu. Na poti do Vrbskega jezera smo se ustavili še v Kolbnitzu in proti domovini. Po odcepu z avto ceste smo petnajst minut lovili Srečka in ga pred mejo tudi ulovili. Osvežili smo se že doma, v Dravogradu. Nato smo nadaljevali pot prek Hude luknje, Titovega Velenja in Dobrne v Strmec. Tam smo si privoščili obilno kosilo, se še zadnjikrat okopali in 'se nato vrnili v Celje. Zanimivosti tretjega dne: sir jedo samo še posamezniki. Joniju se je v Hudi luknji »utrgalo«. Zaradi prhanja je zmanjkalo piva. Prevozili smo 160 km. V vsej akciji smo brez nezgod prekolesarili 655 km. Aco Najprej ogrevanje Telesna vadba oziroma športna rekreacija mora biti dovolj intenzivna, daje obenem tudi učinkovita. Lahkotna hoja le poživlja, šport, pri katerem se znojimo, prilagaja telo povečanim obremenitvam, preveč naporna vadba pa škoduje.To je eno izmed osnovnih pravil sodobnega športnega treniranja,- zato ga kaže spoštovati. Ne premalo, ne preveč, po možnosti vedno ravno prav. Ko se odločimo za vadbo, ne smemo pozabiti na ogrevanje. Pri tem je odločilnega pomena pospešeno delovanje srca in poglobljeno dihanje. Ko sedimo v avtomobilu, je frekvenca pulza okoli 65 utripov na minuto. Za športno aktivnost pa moramo organizem tako ogreti, da pospešimo delo srca in ga pripravimo na večje obremenitve. Poskrbeti moramo namreč za povečano oskrbo mišičja s kisikom in za vključitev oziroma aktiviranje najtanjših žilic v organizmu. Če ni dovolj dotoka krvi, je zato tudi premalo kisika, pri čemer so zahtevnejša opravila skorajda nemogoča. Zato se je za napore potrebno pripraviti oziroma -ogreti. Če bi se kar na lepem, brez priprave, odločili za večji telesni napor, mu preprosto ne bi bili kos. Tvegali bi celo to ali ono poškodbo, saj si prav pri nenadnih obremenitvah zelo pogosto natrgamo mišice ali poškodujemo hrustanec. Na potrebno ogrevanje torej ne gre pozabiti. Prav tako pa je tudi zelo pomembno pravilo postopnosti, to je od lažjega k težjemu. Če smo premalo poučeni, če smo v dvomih, je veliko bolje, da se odločimo za lažje napore in ne pretiravamo.. V športu imajo uspehe le tisti, ki vadijo pravilno in - redno. Biološko dognanje, da delo razvija organe, pa ne velja samo za mišice, srce, pljuča in druge organe, temveč tudi za možgane. Samo človek, ki je v vseh obdobjih življenja aktiven, ki se nenehno izobražuje in ima čas tudi za rekreacijo, ostane umsko in telesno dolgo pri močeh. Nič ni podarjenega... Ul BREZ BOGATIJE DO ZLATEGA ODLIČJA S Z 1 c 1 c ( 1 J ( ] 1 ' j j ! 1 ] ! 1 1 ! ( j ; t t j i Po pripravljalnem obdobju za letošnje svetovno prvenstvo v vaterpolu je spadala jugoslovanska reprezentanca med favorite. Ko pa seje tik pred odhodom v Madrid poškodoval najboljši igralec in kapetan moštva Milivoj Bebič, so veliki upi splahneli, mnogi pa so naše moštvo odpisali. Kako s tako oslabljeno reprezentanco poseči v sam svetovni vrh? In kar se je zdelo pred začetkom svetovnega prvenstva v Madridu povsem ne-jnogoče, je postalo - mogoče. Jugoslovani so pokazali znanje, srčnost in športnega duha v najboljšem pomenu besede. Izjemna finalna tekma bo ostala zapisana v zgodovini vaterpola in športa sploh z velikimi črkami. Srečanje je namreč s svojimi štirimi podaljški zahtevalo nečloveške napore. Zmagali so najboljši med najboljšimi, reprezentanca Jugoslavije, ki je prišla na svetovno prvenstvo sicer oslabljena, toda polna volje, zagnanosti in borbenosti. In prav to je bilo, kot se je pokazalo, kasneje, odločilno. Naj gledamo s tega ali onega zornega kota, je dosegla naša reprezentanca vaterpolistov v Madridu svoj največji uspeh na svetovnih prvenstvih. Dvema naslovoma olimpijskih prvakov iz Mehike (1968) in Los Angelesa (1984) je dodala še naslov svetovnega prvaka. Ob tem zmagoslavju je vredno posebne pozornosti to, da zlata kolajna še zdaleč ni naključje, temveč rezultat strokovnega dela, zagnanosti, garanja, velikih prizadevanj in, kot dobro vemo, razmeroma skromnih finančnih vlaganj; . To moramo poudariti, saj mnogi v jugoslovanskem športu zatrjujejo, da je mogoče segati po zvezdah le s polnimi žepi. Pa očitno gre tudi brez bogatije, brez razsipnega življenja in zapravljanja v mondenih svetovnin športnih in turističnih središčih. Najmočnejše orožje naših v Madridu sta bila torej igra in srčnost. In v tem pogledu so Jugoslovani presenetil1 svetovno javnost in dali v koš svoje tekmece. Naša reprezentanca je ves čas igral3 na zmago, brez hazardiranj3-brez odvečnih in vselej tako spornih računanj. Kalkulir3' nje se namreč tudi v športu prepogosto ne obnese, medtem, ko so čisti računi in srčen boj vse kaj drugega. Prav zaradi vseh teh last; nosti in tega, kar so pokazal1 vaterpolisti na svetovnem prvenstvu v Madridu, bi s® veljalo zamisliti in napravit1 nekatere primerjave v jug0' slovanskem tekmovalnem športu. Kaj vse je mogo°e storiti s poštenim in kak°; vostnim delom, z ljudmi, k1 so v pravem pomenu besed3 - športniki. Te primerjav3 bi bile gotovo zanimive ju poučne. Ni vse, povsod iu vselej odvisno samo od denarja, od velikanskih sredstev in neomejenih možnosti. V našem primeru sm° bili namreč priča izjernu1 »muziki za malo denaijm" Toda za veliko borbenosti požrtvovalnosti, vztrajnosti ..., za veliko tistega, kar primanjkuje mnogim našim drugim športnikom. Andrej Ulag3 II ZGODOVINE LjubUana, 29. avgusta 1986 Dd3VSlO GHOllIOSl 1 5 42 let Unita operaia — Delavske enotnosti VSTAJA DELAVCEV ZA OSVOBODITEV TRSTA ^iše Franc Lipovec-Tine Organizator gibanja Delavske enotnosti na Tržaškem Na področju 4. ektorja pa so se Nemci še v godnjih nočnih urah umi-^ali iz Rižarne. Tako so bor-1 skedenjskega bataljona Phšli do novega skladišča rožja, s katerim so lahko borožili 600 mož. Zdaj je bil , e(s ta sektor čist; opraviti je Uo treba samo še s tovarno pjba in sosednjimi skladišči RDE, kamor se je po 27. jPrilu zateklo okoli 900 Vrricev, fašistov in ustašev, be-ti so okoli 14. ure posku-1 izpad proti mestu, toda Vedenjski bataljon jih je P0gnal nazaj. Škedenjci so v etn boju uporabili oklepni ..°z> ki so ga v prejšnjih bo-J1b zaplenili borci 3. sektor-.^’° zadnjo sovražno po-tojanko na vzhodnem območju mesta so nato bloki-a‘i naslednji dan pa so jo edne jugoslovanske čete 4. “hnade uničile. Še pred tem ba so borci 3. in 4. sektorja aa istrski cesti zajeli in razo-°žili kolono 1000 nemških pjakov, ki se je umikala iz stre. Demoralizirani in pre-Piašeni Nemci se niso pre-Več upirali. Istega dne popoldne so se predhodnice 9. balmatinske divizije pribli-2ale mestu, zvečer so bile že ba Kolonkovcu in v Šked-b]u. Na poveljstvu 4. sektor-la so tega dne zvečer izdelali bačrt za napad na nemško Postojanko v tovarni Alba. V noči na 1. maj so redne jugoslovanske čete že prodrle v središče mesta in začele. •'f.ič* -'ati še preostale osamljene in bolj utrjene sovražnikove postojanke. Tudi v teh bojih so enote Komande mesta sodelovale z rednimi četami jugoslovanske narodnoosvobodilne vojske. Prvega in drugega maja so bila vsa oporišča zavzeta in mesto popolnoma osvobojeno Le najmočnejša postojanka na Opčinah je padla šele 3. m^ja. Predhodnice 8. angleške armade so prišle v Trst šele 2. maja popoldne. Pred vhodom so jih sprejeli predstavniki tržaških uporniških sil, na čelu s politkomisarjem Francem Štokom-Radom. V štiri - do petdnevnem boju so enote Komande mesta narasle na okoli 7500 borcev. Če se ob vsem tem vprašamo, kakšen je bil delež Komande mesta pri osvoboditvi Trsta in kakšen političen pomen je imela tržaška vstaja, lahko odgovorimo takole: — Komanda mesta Trst je na svojo pobudo in pod svojim vodstvom ustanovila uporniške vojaške enote, izurila njihova vodstva in vodstva vojaških sektorjev, na katere je razdelila mesto. Komanda mesta Trst je že pred prihodom čet IV. armade izdala ukaz za napad na sovražnika. Uporniškim vojaškim enotam je uspelo popolnoma razbiti vse kolabo-racionistične formacije, dez-organizirati nemške sile v mestu, jih osamiti in jih stisniti v nekaj utijenih oporišč, dok^j oddaljenih drug od drugega. Tako so redni jugoslovanski vojaki olajšali dokončno osvoboditev Trsta in jo pospešili. Poseben pomen pa ima dejstvo, daje v boju za osvoboditev Trsta aktivno sodelovalo tržaško protifašistično prebivalstvo, zlasti tržaški delavski razred, kar je dvignilo njegovo zavest in občutek lastne moči in odgovornosti v boju za napredne demokratične družbene odnose. Tržaška vstaja je v resnici izražala hotenje tržaških delavskih množic po spremembi družbenih razmer, pripravljenost, da si z orožjem v rokah izbojujejo svojo ljudsko demokratično oblast, ki naj bi odprla pot v graditev socialističnih družbenih odnosov. Ta misel in hotenje tržaških delavskih množic sta bila navzoča od vsega začetka tržaškega osvobodilnega gibanja. Postopna krepitev osvo- Partizani vkorakajo na glavno tržaško ulico — Via Carducci. bodilnega gibanja, združevanje protifašističnih organizacij v enotno protifaši- stično fronto, ki je zajela večino tržaškega prebivalstva, je ustvarilo razmere za usta- novitev organa ljudske oblasti. Ko seje bližala poslednja bitka za osvoboditev Trsta, je bila v noči z 12. na 13. april 1945 sklicana skupščina predstavnikov vseh slovenskih in italijanskih protifašističnih organizacij, ki so sodelovale v osvobodilnem gibanju (KPS, KPI, OF, DE, slovenske in italijanske množične organizacije žena in mladine). Na tej skupščini je bil izvoljen slovensko-ita-lijanski protifašistični odbor - CEAISL - ki je dobil nalogo, da vodi politično akcijo in oboroženi boj do osvoboditve in pripravi vse za prevzem oblasti v mestu po zmagi in osvoboditvi. Ta bodoči organ oblasti se je temeljito lotil dela in z oboroženo vstajo sklenil zmagovito pot tržaškega osvobodilnega gibanja. G Generalmajor Dušan Kveder (prvi z desne) je postal prvi komandant osvobojenega Trsta. Nagradna križanka___________29 DOMAČI UČITELJ, S0P0NAV- UALEC ROMAN L N. TOLSTOJA IME IN PRIIMEK SLOVENSKE PISATELJICE (»VRNITE SE SINOVI«) SESTAVIL: R. NOČ OTOK V SREDOZEMLJU VRSTA RAZ-CVETJA PESNICA ŠKERL VIDAV IVAN PLATINI PODOBNA KOVINA (znak Ir) MLINSKI ŽLEB SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI RAZRIT, RAZTRGAN SKALNAT SVET TANTAL ZNANA PRE. sebnova pesem RAZJEDA NA KOŽI ALI SLUZNICI PIANIST SOD. SLOV. PESNIK IN gledal, kritik _ (FRANCE) BAKR0- RISBA TURŠKI FEVDALNI SISTEM REDKOST MIT. PRVI LETALEC RDEČKAST PLANET PEVKA ZUB0VIČ VRSTA acetatne CELULOZE ŽENSKA, KI SE UKVARJA Z RAN0CEL-NIŠTV0M BULA ŽLEZNEGA TKIVA PODTALNO DELOVANJE OKRajS. AMERIŠKO ZEN. IME JPAMELA) IT. KIPAR IN GRAFIK (MARINO) OČE FR. FILM. IGRALKA (ISABELLEI KESANJE vresje BOSENSKO MOŠ. IME JANKO RUDOLF VTAUJ. I*£ REZ-IDE NJ0RKA PREBIVA. LEO TEHERANA ŠPORTNO OBLAČILO DUŠA UMRLEGA PRI SLOVANIH Špansko zen. ime « ■ GOVORJENJE LAŽI AVSTRIJ. SMUČAR (HANS) NATRIJ ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA mrežasta tkanina RDEČERJA-VA BARVA NORVEŠKI JEZIKO- SLOVEC MVARi ENAKA SOGLASNIKA ARGON linj ZNESEK. KI SE PLAČA ZA ZAKOL ŽIVALI i % 1 majhna 1 raca OREL IZ GERM. MITOLOGIJE PISATELJ FLEMING Rešitve pošljite do 9. septembra 1986 na naslov: DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Celovška cesta 43, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 29. Nagrade so 1500, 1400 in 1300 dinarjev. Rešitev nagradne križanke št. 27 PLAVE, OMIKRON, RICARDO, PATRESE, ENEJ, ROOT, OPS, DOTEKANJE, PAIR, SVATOV ANJE, AO, TET, SO, OAKLAND, ANIS, GOS, LAN, VT, KIRST, OBALA, NUNATAK, AGADIR, IRAN, DARVINIST, KANE, RITT, RAA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 27 1. nagrada 1500 din: IVANKA HVALICA, Cankarjeva 13, 64240 TRŽIČ 2. nagrada 1400 din: EDI PLAZNIK, Prečna pot 25, 61410 ZAGORJE OB SAVI 3. nagrada 1300 din: FELIKS ROBNIK, Tupaliča 33, 64205 PREDDVOR Nagrade bomo poslali po pošti. Delavska enotnost List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo • Izdaja ČGP Delo - tozd Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Celovška cesta 43, poštni predal 313-VI, telex 31 787 • Glavni urednik in direktor tozda; Dušan Gačnik • Odgovorni urednik. Franček Kavčič • Člani uredništva; Marjan Horvat (pomočnik odgovornega urednika, politični sistem, dopisništvo), Boris Rugelj (komentator urednik - družbenoekonomski odnosi, delitev); področni uredniki; Andrej Agnič (posebne naloge, fotografija), Ciril Brajer (reportaže in samoupravni odnosi), Marija Frančeškin (socialna politika in varstvo okolja), Ivo Kuljaj (ekonomska ureditev), Emil Lah (mednarodni ekonomski odnosi in politika), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (turizem, rekreacija, šport in oddih), Igor Žitnik (znanost, kultura in izobraževanje), Remigij Noč (urednik - drobno gospodarstvo, delavci v samostojnem osebnem delu), Brane Bombač (oblikovalec) Meri Jurca (tajnica), Sonja Seljak (redaktorica-lekto-rica). • Pomočnik direktorja tozda; Milan Živkovič • Telefon: glavni urednik in direktor tozda 322-778, odgovorni urednik 313-942 • naročniška centrala 318-855 • Uredništvo Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij Ljubljana. Celovška c. 43, 318-855 in 321-651 • Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in servis za tisk glasil organizacij združenega dela, Ljubljana, Celovška c. 43, 323-951 • Ekonomsko komercialni sektor, Ljubljana, Celovška c. 43, 320-403 • Računovodstvo, Ljubljana, Hrvatski trg 3, 312-125 in 310-923 • Žiro račun 50100-603-41502 • Knjigarna galerija Ljubljana, Tavčarjeva 5, 317-870 in 312-891 • Posamezna številka Delavske enotnosti 65 din, letna naročnina 3.380 din • Rokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo • Poštnina plačana v gotovini • Tisk ČGP Delo, tozd Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Titova 35 • Izdajateljski svet Delavske enotnosti: Drago Seliger (predsednik), Ciril Brajer, Magda Erbežnik-Bučar, Dušan Gačnik, Alfred Golavšek, Jože Hozjan, Franček Kavčič, Vlajko Krivokapič, Ivo Miglič, Leopold Perc, Jože Peterkoč, Brane Praznik, Pavel Stupnikar, Andrej Ulaga in Igor Žitnik. Delavska enotnost 1^ Ljubljana, 29. avgusta 1986 Neurje po neurju v Bevkah POMAGAJ Sl SAM OBČINA Tl NE BO Ja, v Bevkah je res hudič. Tako ali tako. Obiskali smo jih sicer v torek, tri dni po neurju torej. Cesta je prevozna, ljudje večinoma na strehah, kozolcih. Toda podoba vasi je še vedno grozljiva. Podrta mogočna drevesa, kupi opeke po tleh, razbita okna, porušeni kozolci, širom razmetano seno... Neme priče, kako jo zna narava zagosti človeku, kako je kljub vsemu napredku prepuščen njenim neukrotljivim silam. Toda, če te sile zdivjajo nad njim - mar ni prav napredek (predvsem v medsebojnih odnosih) tisti, ki človeku spet pomore na noge? Torkovo popoldne v Bevkah je zamajalo to prepričanje. Boris se ni mogel odtrgati s strehe, na kateri ždi že tri dni. Toda njegovemu očetu so skoraj privrele solze, ko je opisoval neurje: »Saj ni dolgo trajalo vse skupaj. Privršelo je, se zavrtelo, podrlo in odneslo. Le nekaj minut, toda minut groze. Človeka je vleklo ven, da bi kaj preprečil, kje pomagal. Toda kje boš stopil v tisto točo zdrobljene opeke, tramov, steklenih drobcev in vejevja, česar je bil zrak poln. Tolklo je kot vrag. Strah je minil, stopili smo vkup in se lotili dela. Toda potem je prišla prava bolečina. Kar stopite na vas in povprašajte«. Seveda smo stopili. Povprašali tudi. Ni lahko z vprašanji nadlegovati ljudi, ki že četrti dan garajo od zore do mraka in čez. To tako ali tako, a tokrat so nas spremljali še posebno mrki pogledi. Šele pozneje smo se zavedli, da predvsem zaradi beležnice v rokah. Beseda je stekla, ko smo se oglasili v improviziranem štabu sredi vasi: Ostali smo sami »Kaj bi pa radi, saj sem že dopoldne po radiu povedala, kako smo v stiski ostali sami. Toliko sem bila že kritizirana zavoljo teh besed, da ni več kaj dodati,« nam je povedala Erika Likar, sekretarka OO ZK KS Bevke in predsednica komiteja za SLO v tej vasi. Zanimalo nas je, kdo jo je s kritiko skušal utišati: »Le kdo, kritizirani vendar. Glejte, klicala sem na radio in obljubili so, da se bo oglasil novinar. Ni se! In pri tem bo menda ostalo. Ker smo skritizirali občino, ki nam ni prav nič pomagala, jih dobivamo po buči in še jih bomo.« Počasi smo se le dokopali do tega, zaradi česar so v Bevkah pravzaprav zasovražili občino: Dva dni brez vode in elektrike »V soboto, nedeljo smo garali. Ženske so čepele po strehah, otroci so pomagali, no, vsi. Jasno, da moramo sami poprijeti, saj je škoda velikanska. Do tal je porušenih 20 kozolcev in gospodarskih poslopij, pod njimi je pokopalo traktorje, stroje, 106 stavb je odkrilo več kot 30-odstotno, težko bi našli hišo, ki ni vsaj malo prizadeta. Drevje je pometalo sem in tja, zaprlo cesto... Tisti, ki jih je manj prizadelo in so doma hitreje opravili, so brez odlašanja priskočili na pomoč bolj oškodovanim. Toda vsi smo pričakovali pomoč tudi od drugod. Ta pomoč pa je bila videti takole: Pol ure pred nevihto smo ostali brez elektrike in pol ure po nevihti tudi brez vode. Pet let se pregovarjamo z občino, ker vas ima zajetje, je pa prazno in ne more biti rezerva za takšno silo. Kolikokrat sem klicala, pa mi je občinski načelnik LO Jože Prvinšek obljubil strokovnjaka, ki nam bo pojasnil, zakaj smo brez vode. Kar naravnost sem mu zabrusila, da potrebujemo strokovnjaka, ki bo dal vodo in ne toliko let pojasnjeval, zakaj je nimamo. Otroci in živina pač ne razumejo opravičil, enostavno potrebujejo vodo. Kaj če bi še zagorelo?! Cesta je bila povsem blokirana, mi dva dni brez vode - v soboto zvečer sem klicala vrhniško milico, da je tu vse križem kražem. Daje na Vrhniki tudi, so mi odvrnili in dodali, naj se znajdemo. Prazne obljube Saj smo se, kolikor smo mogli in znali. Ni stal vsak za svojim plotom, s skupnimi močmi smo takoj očistili cesto... ,No, saj kaj pa še lahko storite?! so dejali na milici in s tem smo opravili. V nedeljo so na srečo prišli gasilci iz Dragomeija in pokrili šolo, v ponedeljek so gasilci iz Loga tudi prišli na pomoč. Lep občutek, da vendarle nisi čisto sam. Vojska se je odrezala - kolikor so je dali. Tudi manj, kot so obljubili. V nedeljo zvečer smo imeli sestanek na občini Vrhnika. Obljubljali so gradbeni material, ki da ga bo dovolj. Vsak ga bo lahko dvignil z osebno izkaznico,- kmetje kooperanti pa z naročilnico. Ljudje so verjeli - toda materiala ni bilo, ali ga ni bilo pravi čas, ali ga je bilo premalo. In kar je najbolj ogorčilo ljudi, dobil si ga le za gotovino. Opeke še zdaj ni!« Okoli nas so se začeli zbirati ljudje, nekaj vaščanov in potem smo videli, da tudi nekaj Vrhničanov. Mož, ki se je prvi vpletel v pogovor, je namreč začel prepričevati, da je materiala dovolj. Ko je dvignil glas, se je Erika razburila: Najprej kritika, potem politika »Onemogočijo me lahko, prepričanja pa mi ne morejo vzeti. Tole, vidite, je predsednik občinskega komiteja ZK Vrhnika (malo prerekanja, kdo ima pravico koga predstaviti in kdo se mora predstaviti prvi, pa kanček sektašenja, češ, kaj bi pomagali, ko pa imate čas, da tudi cerkev pokrivate, odgovor, da gre končno za spomeniško zaščiteno dragocenost.. .)«. Prvi komunist Vrhnike se je potrkal po prsih, da gre očitno za nehvaležnost, saj že od 13._ ure na svojo pobudo skupaj z drugimi pomaga ... »Vse imam zapisano,« ga je zavrnila Erika Likar. »Ob pol štirih ste prišli in za to ste se zmenili šele po mojem nastopu na radiu. Prej nas nihče še povohal ni. Vidite, zdaj bo krajevna skupnost tista, ki je odpovedala, ji je šlo že na jok. »Hudič pa taka organizacija. Nič nas ne sme presenetiti, to se'še znajo iti, ko lahko v poročilo pišejo same rožice. Ko gre zares, se pa pokaže gniloba. Samo vojska se je odrezala, kot se spodobi in pa krajani sami! Zdaj se mi pa šef moje partije petelini, kako je prišel na svojo pobudo, in to v torek zvečer!« Ogorčeni vaščani Podprla jo je soseda v »štabu«, ki pa je želela ostati »krajanka«. Da ima tehtne vzroke, je dejala in nadaljevala: »V nedeljo zvečer smo se zbrali v kulturnem domu. Čeprav je skozi prerešetano streho curljalo, je bil nabit. Vaščani so terjali pomoč v materialu in strogo obsodili vrhniško komunalo zaradi elektrike in vode. Ogorčeni so bili zaradi nerazumevanja občine. Kako se lahko organiziraš, so dokazali v Logatcu, in podobne zahteve so postavili tudi do naše občine.« Erika je povedala, da so šli s tem na Vrhniko. Slišali so. da so Bevke res najbolj Prl' zadete, da zaslužijo prioritO' to in jo bodo tudi dobile, oa bo z materialom tako, kot Je že povedala... »Krajani so čakali v kulturnem domu’ povedali smo, kar smo zvedeli - in se jim nehote zlaga' li. Nič ni bilo iz obljub.« Material le za gotovino »Tudi jaz sem ljudem ob' ljubljal,« je pomagal Lojze Bolčina, iz štaba civilne zaščite vrhniške občine. »Materiala za popravila pa ni bU° in kar je bilo, je bilo izkljuC! no za gotovino. Dandanašnji pa težko najdeš ljudi, ki ima' jo doma desetine milijonoV' Politika v občini se je angažirala šele po omenjenem nastopu na radiu. Z nastopom se sicer ne strinjam popolnoma, lahko pa ga podprem 90-odstotno.« Krajanov se je zbiralo vse ' več. Vse hujše besede so Pa' I dale. O žejni živini, odtaja; nih skrinjah, o agregatih, m bi marsikaj rešili, če bi jm dobili pravi čas, o Jožetu Pt' vinšku, šefu oddelka za SL° na Vrhniki, ki so ga videli 1® toliko, da je ljudi še bolj razbesnel: »Ko smo potrebovali P0' . moč, ni bilo skoraj nikogar-Zdaj pa ta Prvinšek špancira po vasi in nas prešteva, popisuje, koliko nas je na strehah - po treh neprespanih nočeh, po rokah, razsekanih od opeke, po vseh danih, a prelomljenih obljubah, kot da moramo biti noč in dan na strehi. Kot da ni treba poskrbeti za živino...« Občina ni fige vredna Taka občina ni fige vredna, pasti bi morala, so bentf li. Ko so na Zaplano vozih ; tovornjaki opeke, smo sliša- j li, da je šel pač zasebnik v Novo mesto in poskrbel. Saj je prav, da je. Toda ali je to res edini način?« Tu so stare | kmetije, stari ljudje, naj letajo v Novo mesto, naj begajo po Vrhniki za opeko in navsezadnje, od kod jim denar? Pri vsem tem pa se zdaj, proti koncu, grejo paznike! Cele hiše so šle, nekatere do tal, naj zdaj pride dež, mi pa še vedno brez opeke. Ja, preštevati pa znajo,« se je razkuril tudi Boris Glavač. »Edino kar na tej občini znajo, je vzeti davek-Saj tole, kako so se izkazali ob nesreči v Bevkah, je le pika na i.« Vas še vre, tako in drugače. Predvsem delovno. Ob; ljubljajo pa, da bodo takoj po tem, ko bodo vse spravih v red, sklicali zbor krajanov - ne zavidamo predstavni-kom občine, ki se ga bodo udeležili. Ciril Brajer