DIMI
/HHOVW®*' ^ y g 1
občili Ornu61... Vuij
A
Leto VII.
Ptuj, dne 10. avgusta 1972
Številka: 9
VSEBINA :
OBČINA ORMOŽ:
99.	Statut občine Ormož;
OBClNAPTUJ:
100.	Sklep oimenovanju ravnatelja osnt Destemiku;
JE REŠ v
101.	Sklep oimenovanju ravnatelja osnovne šole Majšperk;
102.	Sklep o imenovanju ravnatelja osnovne šole bratov Strafela Markovci pri Ptuju; /
103.	Sklep o imenovanju ravnatelja osnovne šole Ivana Spolenjaka v Ptuju;
104.	Sklep o imenovanju ravnatelja osnovne šole Videm pn Ptuju;
99.	12. Strezetina
13. Veličane
Po	prvem odstavku 94. člena	ustave	14. Žerovinci
socialistične	republike Slovenije	(Uradni	list	is. Žvab
SRS, št. 10-90/63) je skupščina občine Ormož
na seji občinskega zbora in zbora delovnih II. Krajevna skupnost Kog
Gomil.pri Kop,
3'. Kog
STATUT	4. Lacaves
S. Vitan
OBČINE ORMOŽ	6. Vodranci
I.	del
III. Krajevna skupnost Miklavž pri Ormožu
' TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Občina Ormož (v nadaljnjem besedilu, občina) je temeljna družbenopolitična skupnost na svojem območju.
Občina je v sestavu socialistične republike Slovenije.
2.	člen
V	občini se zagotavljajo materialni in drugi pogoji za delo ljudi in za razvoj proizvajalnih sli; usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in družbenih služb; določajo in razdeljujejo sredstva za potrebe občine; ustvarjajo' pogoji za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb občanov; usklajujejo posamezni in skupni interesi_s splošnimi interesi.
V	občini se uresničuje čimbolj neposredno družbeno samoupravljanje; organizirajo organi oblasti, družbeno samoupravljanje, samoupravne interesne skupnosti in družbene službe, ki so skupnega pomena; zagotavljajo pogoji za uresničevanje svoboščin in pravic občanov; urejajo odnosi, ki imajo_ neposreden pomen za občane v občini; določajo splošni pogoji za dejavnost komunalnih in podobnih organizacij; varujeta zakonitost in varnost ljudi ter premoženja; zagotavljata javni red in mir ter Izvršuje družbeno nadzorstvo.
3.	člen
Občina izvršuje vse pravice in dolžnosti glede vodstva in izvrševanje družbenih zadev, razen tistih, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij.
Pravice in dolžnosti občine uresničujejo neposredno občani na zborih volivcev in v drugih oblikah neposrednega odločanja, občinska skupščina in njeni organi ter krajevne skupnosti.
Občina je pravna oseba. Njen sedež je v Ormožu.
5.	člen
Območje občine je določeno z zakonom in obsega naselja, razporejena po krajevnih skupnostih, kakor sledi:
I.	Krajevna skupnost Ivanjkovci
1.	Cerovec
2.	Dobrovščak
3.	Hujbar
4.	Ivanjkovci
5.	Lahonci
6.	Libanja
7.	Mali Brebrovnik
8.	Mihalovci
9.	Pavlovski vrh
10.	Runeč
II.	Stanovno
1.	Hermanci
2.	Kajžar
3.	Krčevina
4.	Miklavž pri Ormožu
5.	Veliki Brebrovnik
6.	Vinski vrh
7.	Vuzmetinci
8.	Zasavci
IV.	Krajevna skupnost Ormož
1.	Dobrava
2.	Frankovci
3.	Hardek
4.	Hum pri Ormožu
5.	Lešnica
6.	Lešniški vrh
7.	Litmerk
8.	Loperšice
9.	Ormož (mesto)
10.	Pavlovci
11.	Pušenci
12.	Spodnji Ključarovci
V.	Krajevna skupnost Podgorci
1.	Bresnica
2.	Cvetkove!
3.	Osluševci
4.	Podgorci
5.	Predava
6.	Ritmerk
7.	Strjanci
VI.	Krajevna skupnost Središče ob Dravi
1.	Godeninci
2.	Grabe j. Obrežv
4.	Središče ob Dravi
5.	Šalovci
VII.	Krajevna skupnost Tomaž pri Ormožu
1.	Bratonečice^
2.	Gornji Kijučarovci
3.	Gradišče pri Ormožu
4.	Hranjigovci
5.	Koractce
6.	Mala vas pri Ormožu
7.	Mezgovci
8.	Pršetinci
9.	Rakovci
10.	Rucmanci
11.	Savci
12.	Sejanci
13.	Senčak
14.	Senik
1 5. Tomaž pri Ormožu 16. Zagorje
VIII.	Krajevna skupnost Velika Nedelja
1.	Drakšl
2.	Hajndl
3.	Lunovec
4.	Mihovci pri Vel. Nedelji
5.	Senešci
6.	Sodine!
7..Strmec pri Ormožu
8.	Šardinje_
9.	Trgovisče
10.	Velika Nedelja
11.	Vičanci
6.	člen
Delo občinske skupščine ter njenih organov, organov družbenega samoupravljanja ter samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena, je javno. Javnost dela je zagotovljena na tak način da:
1.	se splošni akti občinske skupščine, ki nalagajo občanom in organizacijam obveznosti in dajejo pravice, objavljajo v uradnem vestniku;
2.	so vse seje skupščine in vseh njenih organov v načelu javne;
3.	se na seje občinske skupščine vabijo predstavniki sredstev obveščanja;
4.	odborniki poročajo o delu skupščine na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi.
Zakon in ta statut določata, kateri podatki se morajo varovati kot tajnDst in se ne smejo objaviti.
7.	člen
Vsak državljan SFRJ, ki ima stalno prebivališče v občini, je njen občan ter ima v njej pravice in dolžnosti, ki so z ustavp, zakoni in tem statutom določene kot pravice in dolžnosti občana.
Državljane SFRJ, ki niso občani občine Ormož, a imajo posebne^ zasluge za napredek socialističnega razvoja občine ter tiste, ki imajo posebne zasluge na področju znanosti, kulture, utrjevanja miru In povečanja blagostanja na svetu, lahko občinska skupščina v znak priznanja proglasi za častne občane te občine.
9.	člen
Tistim posameznikom, organizacijam in društvom, ki so dosegli posebne uspehe pri prizadevanjih za napredek gospodarskega in družbenega razvoja občine, lahk občinska skupščina podeli priznanja in nagrade.
10.	člen
Občina upravlja vse stvari v splošni rabi in drugo družbeno premoženje, kolikor tega ne opravljajo širše družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ali delovne in druge organizacije.
Občinska skupščina lahko odredi način in pogoje, pod katerimi občani ter delovne in druge irganizacije koristijo stvari v splošni rabi.
Občinska skupščina lahko, kadar je to po zakonu dovoljeno, prenese pravico* upravljanja oziroma uporabe nad posameznimi objekti v ' splošni rabi na komunalno ali kako drugo organizacijo, ki opravlja zadeve javnega pomena.
Organizacija iz prejšnjega odstavka mora skrbeti, da se ti objekti uporabljajo le v skladu z namenom, kateremu služijo.
11.	člen
Občina ima za opravljanje svojih nalog lastne dohodke, ki so določeni z zakonom in s predpisi občinske skupščine, izdanimi na podlagi ustave in zakona.	*
12.	člen
Občinska skupščina in njeni organi v okviru ustave in zakonov skrbijo, da delovne in druge
organizacije v občini smotrno gospodarijo z zaupanimi sredstvi ter da izpolnjujejo obveznosti do družbene skupnosti.
V ta namen zbirajo podatke o uspešnosti dela posameznih organizacij, izdelujejo in obravnavajo ustrezne analize ter v okviru pravic in dolžnosti podvzemajo ustrezne ukrepe.
13.	člen
Občina ima svoj statut.
Predno občinska skupščina sprejme statut, ga mora dati v obravnavo zborom volivcev in občinski konferenci SDZL Ormož. O njihovih pripombah in predlogih razpravlja občinska skupščina, ko sprejema statut.
O potrebi za spremembo ali dopolnitev statuta odloči občinska skupščina na predlog komisije za statut oziroma za občo upravo pristojnega sveta ali na lastno pobudo. ,
Predlog za spremembo statuta občine lahko podajo tudi občani (najmanj 10), njihova združenja, krajevne skupnosti, druzbeno-poli-tične organizacije ter najvišji .prgani upravljanja delovnih in drugih organizacij. Tak predlog mora biti obrazložen.
Postopek, predpisan za sprejem statuta, velja tudi za njegove spremembe in dopolnitve.
Kadar so spremembe in dopolnitve statuta potrebne zaradi uskladitve statuta z ustavo ali zakonom, se postopek opravi brez predhodne obravnave po 2. odstavku tega člena.
II. del
USMERJANJE GOSPODARSJCEGA IN DRUŽBENEGA RAZVOJA V OBČINI
14.	člen
Občina na svojem območju usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti z dolgoročnimi srednjeročnimi ter letnimi družbenimi načrti in s programi razvoja posameznih družbenih dejavnosti.
Družbeni načrti in programi razvoja posameznih dejavnosti morajo biti v skladu s takimi načrti širših družbeno-političnih skupnosti.
15.	člen
Občina z družbenimi načrti:
—	usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti na svojem območju v skladu z družbeno-ekonom-skimi odnosi, ki temeljijo na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev, samoupravljanju in delitvi družbenega proizvoda v delovnih organizacijah;
—	kadar je zato pristojna, sprejema ukrepe za dosego najugodnejših pogojev za gospodarjenje, dvig produktivnosti in uresničevanje razvojnih načrtov delovnih organizacij;
—	načrtuje razvoj vseh družbenih dejavnosti v skladu s potrebami in možnostmi občanov ter sprejema ukrepe za uresničevanje teh programov;
—	v okviru svojih pristojnosti in možnosti usklajuje splošno In osebno potrošnjo z ustvarjenim dohodkom in produktivnostjo dela;
—	sprejema ukrepe in smernice za razvoj terciarnih gospodarskih dejavnosti, zlasti turizma in gostinstva ter ustvarja ^pogoje za zadovoljevanje materialnih potreb občanov;
—	usmerja izgradnjo stanovanj, industrijskih, šolskih, zdravstvenih in drugih objektov;
—	načrtuje ter pospešuje gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav;
—	določa tudi druge ukrepe za funkcioniranje in razvoj gospodarstva ter družbenih služb v občini.
16.	člen
Predlogi družbenih načrtov morajo biti dani v javno obravnavo zborom vojilcev.
Družbeni načrti načeloma izhajajo iz urbanističnih načrtov, razvojnih programov delovnih organizacij in programov krajevnih skupnosti.
17.	člen
Občinska skupščina in njeni organi spremljajo izvajanje družbenih načrtov, obravnavajo poročila o njihovi izvršitvi in po potrebi sprejemajo ukrepe za njihovo izvršitev.
L DEJAVNOST OBČINE NA PODROČJU GOSPODARSTVA
v ,	18. člen
Občina usmerja razvoj gospodarskih dejavnosti, spremlja in analizira poslovanje gospodarskih organizacij ter jih spodbuja in podpira pri ukrepih za ekonomičnost poslovanja, uvajanje sodobne organizacije dela, povečanje produktivnosti dela, povečanje proizvodnje ter za pridobivanje novih delovnih mest.
19.	člen
Občina spodbuja družbeno dogovarjanje o ustvarjanju in delitvi dohodka ter delitvi osebnih dohodkov in družbenih merilih za uspešno gospodarjenje.
Občina podpira vse vrste integracij in sodelovanja med gospodarskimi organizacijami.
ki prispevajo k racionalnejši, boljši in cenejši proizvodnji.
20.	člen
Občina skrbi za pospeševanje in dvig kmetijske proizvodnje, zagotavlja smotrno izkoriščanje kmetijskih površin v družbeni in zasebni lasti, omogoča uvajanje sodobnih metod gospodarjenja in sprejema druge ukrepe pri ustvarjanju materialnih pogojev za perspektivnejši razvoj kmetijstva.
Zaradi zaščite kmetijske proizvodnje občina sodeluje pri organizaciji sodobne obrambe proti toči. V ta namen lahko k sredstvom delovnih organizacij in zasebnikov nameni tudi del finančnih sredstev občine.
21.	člen
Občina podpira razvoj obrtne proizvodnje in obrtnih storitev v obrtnih gospodarskih organizacijah, kakor tudi razvoj zasebne obrti ter njeno vključevanje in sodelovanje z družbenim sektorjem.
22.	člen
Zaradi zadovoljevanja potreb ^ občanov^ in pritegovanja kupcev izven občine, občina pospešuje razvoj maloprodajne trgovske mreže za preskrbo s čim širšim izborom predmetov široke potrošnje.
23.	člen
Občina spremlja razvoj in potrebe turizma in gostinstva na svojem območju ter daje iniciativo za napredek in širjenje teh dejavnosti v občini.
24.	člen
S sredstvi sklada skupnih rezerv upravlja skupščina sklada.
2.	ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB OBČANOV
25.	člen
Skladno z družbenim in gospodarskim razvojem zagotavlja občina zadovoljevanje skupnih potreb občanov na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, socialnega varstva, otroškega varstva, varstva invalidov, borcev NOV ter borcev za severno mejo, zdravstvenega varstva, komunalne in stanovanjske dejavnosti, telesne kulture in tehnične vzgoje.
26.	člen
Zadovoljevanje skupnih potreb občanov zagotavlja občina preko zavodov in drugih delovnih organizacij, samoupravnih skupnostih, krajevnih skupnostih in po svojih organih.
27.	člen
Delovne organizacije, samoupravne skupnosti ter druge organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, so dolžne seznanjati občinsko skupščino oziroma njene organe s svojimi samoupravnimi akti, delovnimi programi, finančnimi načrti in zaključnimi računi ter ji dajati poročila o svojem delu.
a)	Zdravstveno varstvo
28.	člen
Dà se zagotovi telesno in duševno zdravje občanov, skrbi občina za dvig zdravstvene kulture prebivalstva, za preprečevanje bolezni, odstranjevanje vzrokov in posledic obolenj in invalidnosti ter zagotavlja ugodne higienske razmere za življenje in delo občanov.
29.	člen
Občina skrbi za izvajanje programa preventivnega zdravstvenega varstva v občini ter zagotavlja v ta namen potrebna sredstva, če ta obveznost ni naložena socialnemu zavarovanju ali komu drugemu.
Posebno skrb posveča občina preventivnemu zdravstvenemu varstvu predšolskih in šolskih otrok, pri čemer sodelujejo tudi šole in varstveni zavodi.
30.	člen
Občanom, ki po veljavnih predpisih niso zavarovani in sami niso zmožni^ kriti stroškov zdravljenja, zagotavlja občina plačilo stroškov za zdravstvene storitve.
Pod katerimi pogoji in na( kak način zagotavlja občina plačilo stroškov 'po prejšnjem odstavku, predpise občinska skupščina s posebnim odlokom.
31.	člen
Zdravstveno varstvo neposredno izvajajo zdravstveni zavodi v skladu s splošnimi predpisi.
Občina sama ali skupno z drugimi občinami ustanavlja zdravstvene zavode ali druge strokovne službe, ki zadovoljujejo potrebe po tej službi v občini.
b)	Vzgoja, izobraževanje in otroško varstvo
32.	člen
Občina oblikuje enotno politiko vzgoje in izobraževanja ter v sodelovanju z izobraževalno skupnostjo, zavodom za šolstvo SRS sprejema smernice in okvirne programe razvoja na tem področju.
Zato ustanavlja šole ter vzgojno-varstvene zavode.
Kadar so s posebnimi predpisi za to ooblaščene, lahko tako dejavnost ustanovijo ot svoje enote tudi delovne organizacije.
33.	člen
Za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki se ne morejo vzgajati v rednih osnovnih šolah, ustanavlja občina posebne osnovne šole ali se take šole organizirajo kot posebni oddelki rednih šol.
V	okvitai materialnih možnosti sodeluje občina pri poklicnem usmerjanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, katerim ni zagotovljeno poklicno usposabljanje v breme kakih drugih družbenih sredstev, a starši glede na svoje materialne zmogljivosti poklicnega usposabljanja ne morejo sami zagotoviti.
34.	člen
Za uresničevanje družbene skrbi za otroke, za upravljanje z družbenimi sredstvi, namenjenimi za otroško varstvo in za obravnavanje drugih vprašanj s področja otroškega varstva, deluje v skladu z zakonom pri temeljni izobraževalni skupnosti svet za otroško varstvo. Občina pri TIS zagotavlja sredstva za financiranje nekaterih oblije otroškega varstva v sodelovanju z republiško skupnostjo otroškega varstva.
35.	člen
Občina skupno z republiško izobraževalno skupnostjo in skupnostjo otroškega varstva zagotavlja stalnost financiranja osnovnih dejavnosti izobraževanja, vzgoje ter otroškega varstva.
Občina v okviru možnosti zagotavlja tudi sredstva za investicije na področjih iz prejšnjega odstavka ter v ta namen najema in odplačuje kredite.
c)	socialno varstvo
36.	člen
V	skladu z materialnimi možnostmi skrbi občina za organizirano nudenje raznih oblik pomoči občanom, ki so potrebni posebne družbene skrbi in varstva ter zav odpravljanje vzrokov in pojavov, ki povzročajo socialne probleme; zagotavlja materialno osnovo službam in dejavnostim, ki zadovoljujejo socialne potrebe občanov ter ustvarjajo pogoje, da se usposabljajo za delo in samostojno življenje osebe, ki so pod posebnim družbenim varstvom.
37.	člen
Občina izvaja socialno varstvo po svojih organih v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, s socialnimi zavodi in strokovnimi službami s tega področja.
Posebno skrb posveča občina varstvu oseb, ki niso zmožne sae skrbeti zase ter za svoje pravice in koristi, kakor tudi varstvu otrok in družine.
Občanom, ki nimajo ali nimajo zadosti sredstev za preživljanje in tudi ne svojcev, ki bi jih bili dolžni in tudi zmožni preživljati, zagotavlja občina v skladu s svojimi predpisi najnujnejša sredstva za preživljanje.
d)	skrb za borce NOV ter borce za severno mejo
38.	člen
Občina posveča posebno skrb udeležencem NOV ter borcem za severno mejo v letih 1918-1919 in slovenskim dobrovoljcem iz leta 1912-1918.
39.	člen
V	skladu s svojimi predpisi zagotavlja občina borcem iz prejšnjega člena olajšave pri prispevkih in davkih, če te pravice niso zagotovljene z zakonom.
Tistim, ki nintajo dovolj sredstev za dostojno preživljanje, daje občina priznavalnine po posebnih predpisih.
V	okviru možnosti jim financira občina tudi klimatsko ali topliško zdravljenje, kadar jim je to po mnenju zdravstvene službe potrebno.
e)	Kultura in prosveta
40.	člen
Občina skrbi za zadovoljevanje kulturnih potreb prebivalstva. Pospešuje in pomaga razvijati zlasti amaterske in tiste kulturno-prosvetne dejavnosri, ki pritegujejo k sodelovanju čim širši krog občanov.
41.	člen
Občina pospešuje in razvija kulturno-prosvet-no dejavnost s tem, da:
—	ustanavlja kulturno-prosvetne ustanove in pospešuje njihov razvoj;
—	sofinancira delo teh ustanov in organizacij;
—	skrbi za ohranitev in varstvo zaščitnih kul tumo-z go do vinskih spomenikov in naravnih znamenitosti;
—	skrbi za varstvo in ohranitev spomenikov in zgodovinskih obeležij NOV;
—	podpira prirejanje raznih kulturno-prosvet-oih manifestacij, proslav, razstav itd.;
—	podpira hrambo in urejanje arhivskega gradiva iz občine;
—	upravlja druge zadeve s področja kulture in prosvete.
f)	Telesna kultura in tehnična vzgoja 4Ì. člen
Občina usmerja razvoj telesne kulture in tehnične vzgoje ter skrbi za pravilen razvoj teh dejavnosti v organizacijah, društvih ter učnih in vzgojnih zavodih.
Občina zagotavlja del sredstev za delovanje telesno-kulturnih in tehnično-vzgojnih organizacij. Pri tem daje prednost tistim, ki vključujejo v svoje delo čim širši krog občanov.
43.	člen
Naloge na področju telesne kulture in tehnične vzgoje izvajajo telesno vzgojne in tehnične organizacije, društva, klubi^ šole, krajevne skupnosti ter občinska skupščina in njeni organi.
g)	Splošni ljudski odpor
44.	člen
Občina organizira v mejah svojih pravic in dolžnosti, ki jih ima po ustavi in zakonu, v skladu z osnovami načrtov in priprav za obrambo dežele, ki jih določata federacija in socialistična republika Slovenija splošni ljudski odpor na svojem območju, usklajuje in usmerja priprave krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij, nted vojno pa vodi splošni ljudski odpor.
V mejah svojih pravic in dolžnosti zlasti:
—	določa organizacijo in delo svojih organov za izvajanje priprav za opravljanje zadev splošnega ljudskega odpora v miru in vojni;
—	organizira splošni ljudski odpor;
—	pripravlja inv organizira delo v vojnih razmerah za udeležbo v oboroženem boju in drugih oblikah splošnega ljudskega odpora;
—	usmerja in koordinira priprave krajevnih skupnosti ter organizacij združenega dela in drugih organizacij na svojem območju;
—	organizira partizanske enote, službo teritorialne obrambe in civilno zaščito;
—	organizira in izvaja pouk prebivalstva za obrambo in zaščito ter pouk partizanskih enot in služb teritorialne obrambe in civilne zaščite;
—	zagotavlja finančna sredstva za reševanje zadev in nalog občine v splošnem ljudskem odporu;
—	opravlja druge zadeve in naloge s področja splošnega ljudskega odporaj.
45.	člen
Krajevne skupnosti v mejah svojih pravic in dolžnosti izvajajo naloge na področju priprav prebivalstva za splošni ljudski odpor ter zadeve in naloge na področju civilne zaščite.
Delovne in druge organizacije ter njihovi organi delujejo v skladu z ustavo, zakonom, statutom in drugimi splošnimi akti v pripravah splošnega ljudskega odpora. Skrbijo zlasti za to, da se kar najbolje izkoristijo vsa njihova sredstva in sile za splošni ljudski odpor ter za varstvo in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin.
Svet za narodno obrambo je pooblaščen, da sprejme vojni načrt občine.
—	oskrba naselij z vodo,
—	pdjprava odplak in at mosferskih voda,
—	čiščenje javnih površin v naselju in odstranjevanje smeti iz zgradb Čavna snaga),
—	vzdrževanje in opremljanje ulic, trgov in cest v naselju,
—	urejanje in komunalno opremljanje mestnega zemljišča,
—	javna razsvetljava,
—	oskrba naselij z električno energijo (distribucija),
—	pogrebna dejavnost ter urejanje in vzdrževanje pokopališč,
—	tržnice in sejmišča,
—	urejanje in vzdrževanje športnih in drugih rekreacijskih objektov, otroških igrišč in podobno,
—	javna kopališča,
—	varovanje motornih vozil na javnih parkirnih prostorih,
—	dezinsekcija, dezinfekcija in-deratizacija.
48.	člen
Občina usmerja komunalno dejavnost, pri tem se povezuje s komunalnimi delovnimi organizacijami ter krajevnimi skupnostmi.
49.	člen
Stanovanjsko komunalno podjetje mora občinski skupščini najmanj enkrat letno poročati o svojem delu po vprašanju komunalne in stanovanjske dejavnosti.
i) Druge dejavnosti za zadovoljevanje skupnih potreb
|	50. člen
Občina preko ustreznih svojih služb ali služb, ki jih organizira skupno z drugimi občinami zagotavlja tudi:
—	javni red in mir ter osebno varnost,
—	preventivno delo za zaščito družbenega in zasebnega premoženja pred požari in drugimi elementarnimi nesrečami,
—	vzgojo občanov, zlasti šolske mladine za varen cestni promet,
—	zaposlovanje delavcev ter socialno in zdravstveno zavarovanje občanov,
—	druge zadeve, ki so dane v pristojnost
občini.	>
3.	SREDSTVA OBČINE
51.	člen
Občina uresničuje svoje pravice in dolžnosti s sredstvi, ki so določena z zakoni in odloki občinske skupščine ter s sredstvi, ki jih s prostovoljnim združevanjem zagotovijo delovne in druge organizacije in občani v občini.
52.	člen
Občina samostojno gospodari s svojimi sredstvi in jih v skladu s predpisi in potrebami razporeja v svoj proračun in sklade ali jih usmerja samoupravnim interesnim skupnostim v občini.
Občina mora s svojimi sredstvi v prvi vrsti zagotoviti izvrševanje z ustavo in zakoni določenih nalog.
Dohodke, ki jih občina doseže s prostovoljnimi prispevki občanov in delovnih organizacij, sme uporabiti le v namene, za katere so bili zbrani.
53.	člen
Sredstva občine razporedi občinska skupščina za posamezne namene potem, ko je uskladila predvidene potrebe za posamezne dejavnosti s predvidenimi dohodki občine in morebitnimi sredstvi, s katerimi sofinancira republika posamezne službe ali dejavnosti.
h)	Komunalna in stanovanjska dejavnost
46.	člen
Občina zagotavlja zadovoljevanje življenjskih otreb občanov tudi tako, da skrbi za opravljanje omunalnih storitev, za gradnjo, vzdrževanje, ureditev in rekonstrukcijo komunalnih objektov in naprav.
Občina načrtuje in zagotavlja razvoj stanovanjske graditve, sprejema urbanistično dokumentacijo, zagotavlja smotrno izkoriščanje stavbnega zemljišča in povezuje vse dejavnike, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj.
Občina posveča posebno skrb stanovanjskim potrebam občanov in družin, ki so po ustavi in zakonu deležne posebne družbene pomoči.
V skladu z družbenim in gospodarskim razvojem in urbanističnim načrtom mesta Ormož skrbi občina za načrtno, smotrno in ekonomično gradnjo stanovanj in poslovnih prostorov v mestu. V ta namen spodbuja in organizira združevanje sredstev za izvajanje organizirane gradnje stanovanjskih blokov in drugih objektov ter zagotavlja najugodnejše pogoje za vse oblike družbene in zasebne gradnje.
47.	člen
Za komunalno dejavnost se po tem statutu šteje zlasti:
54.	člen
S proračunom občine se zagotovijo in razporedijo sredstva za delo občinske skupščine ter njenih organov in služb, za financiranje dejavnosti družbenih služb, razen tistih samoupravnih interesnih skupnosti, ki se jim v celoti zagotovijo občinska sredstva z direktno usmeritvijo ter z dotacijo organizacijam in službam, ki nimajo ali nimajo dovolj lastnih sredstev, je njihova dejavnost družbeno pomembna.
55.	člen
Za trajno financiranje jjotreb na posameznih področjih ustanavlja občina svoje sklade ali financira dejavnost preko samoupravne interesne skupnosti, če je ta na podlagi zakona ustanovljena za zadovoljevanje potreb v občini.
Skladi imajo svoj statut in se vodijo po načelih družbenega upravljanja.
'Organi upravljanja sklada so dolžni najmanj enkrat letno poročati skupščini o realizaciji dohodkov in izdatkov sklada.
56.	člen
Osnutek občinskega proračuna izdela upravni organ, pristojen za finance.
Osnutek sestavi organ iz 1. odstavka tega člena na podlagi smernic družbenega načrta In
predlogov koristnikov proračunskih sredstev.
Vsi koristniki proračunskih sredstev, razen tistih, ki jih je občina dolžna financirati po zakonu, morajo predlogom priložiti tudi poročilo, kako in v kaki višini so potrošili sredstva dodeljena iz proračuna v preteklem letu.
57.	člen
Svet pristojen za proračun sprejme na podlagi osnutka predlog proračuna in ga da v razpravo ostalim svetom skupščine, zborom volilcev in občinski konferenci SZDL Ormož.
Proračun sprejme občinska skupščina. Skupščina je ob sprejemu proračuna dolžna obravnavati pripombe in predloge, ki so jih dali k predlogu zboru volivcev. Če katerega izmed predlogov ne upošteva, je dolžna zbore volilcev obvestiti o svojem Stališču do teh predlogov.
58.	člen	1
Izvrševanje proračuna spremlja za proračun
pristojen svet občinske skupščine ob sodelovanju drugih svetov in upravnih organov ter o tem obvešča občinsko skupščino.
Zaključni račun o izvršitvi proračuna sprejme občinska skupščina.
59.	člen
Krajevni smoprispevek lahko vpeljejo krajevne skupnosti ali občinska skupščina v skladu z zakonom.
Sredstva zbrana s krajevnim samoprispevkom se smejo uporabiti v namene, za katere je bil samoprispevek uveden.
III . DEL
SAMOUPRAVLJANJE V OBČINI
60.	člen
Občani uresničujejo pravico samoupravljanja v občini neposredno ali preko predstavnikov, ki jih sami volijo.
Neposredno uresničujejo občani pravico samouprvUanja na zborih delovnih ljudi v delovnih in drugih organizacijah, z referendumom, v krajevnih skupnostih in z volitvami odbornikov občinske skupščine ter volitvami v organe samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah ter samoupravnih interesnih skupnostih.
A.	ZBOR VOLIVCEV
61.	člen
Občani na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi neposredno uresničujejo družbeno samoupravljanje, dajejo pobude za delo občinske skupščine in njenih organov, krajevnih ali samoupravnih interesnih skupnosti in njihovih organov ter organov širših družbenopolitičnih skupnosti;	izvršujejo volilne	funkcije ter
opravljajo druge naloge, za katere so pristojni po zakonih in tem statutu ter statutih krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti.
Zbori volivcev zlasti^
-	obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v kraju, v krajevni skupnosti, občini ali širši družbenopolitični skupnosti ter dajejo predloge za reševanje takih vprašanj; opravljajo volilne funkcije, ki so določene z ustavo ali zakonom ter neposredno odločajo o vprašanjih, ki so določena z zakonom ali statutom;
-	obravnavajo poročila odbornikov občinske skupščine o delu skupščine in njenih organov, poročila krajevnih ali samoupravnih interesnih skupnosti in drugih organov družbenega samoupravljanja; postavljajo vprašanja in dajejo predloge in mnenja;
-	neposredno odločajo o vprašanjih in zadevah, ki jih določa zakin statut;
-	obravnavajo zadeve, ki jih skupščina po tem statutu mora dati njim v obravnavo in dajejo k njim svoje pripombe in predloge.
-	opravljajo druge zadeve, kadar so za to pooblaščeni.
Organizacije družbenega samoupravljanja in organizacjje, ki opravljajo zadeve javnega pomena na območju občine^ morajo zboru volivcev dati potrebna pojasnila, ce zbor to zahteva.
62.	člen
Zbor volilcev lahko skliče občinska skupščina oziroma njen predsednik, svet krajevne skupnosti, najvišji občinski ali krajevni organ socialistične zveze delovnega ljudstva ali najmanj ena desetina volivcev območja, za katerega se zbor sklicuje.
Kadar sklicatelj zbora volivcev ni občinska skupščina ali njen predsednik, mora ta 10 dni pred dnem, za katerega je zbor volilcev sklican, -obvestiti občinsko skupščino in ji predložiti predlog dnevnega reda.
Zbor delovnih ljudi lahko skliče občinska skupščina, njen predsednik
Zbor delovnih ljudi lahko skliče občinska skupščina, njen predsednik,
Zbor delovnih ljudi se sklicuje po volilnih enotah za volitve v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine.
63.	člen
Kadar ni z zakonom predpisano, za katero območje se sklicujejo zbori vodičev, se sklicujejo za območje celih krajevnih skupnosti, razen krajevne skupnosti Ormož, kjer se sklicujejo v Hardeku, v Lešnici, v Loperšicah in v mestu Ormož.
V posameznih primerih, kadar to narekujejo zadeve, ki so na dnevnem redu, so lahko zbori volilcev sklicani tudi za manjša območja. ^
64.	člen
Če^ poseben predpis ali ta statut ne določata drugače, sklepa zbor volilcev veljavno, če je na zboru prisotnih več kot ena desetina volilcev ali pa najmanj 20 volilcev.
Zbor prejema sklepe z večino glasov navzočih volilcev. Glasovanje je javno.
Delo zborov volilcev lahko občinska skupščina podrobneje uredi s poslovnikom.
66.	člen ,
O predlogih zborov volilcev tn zborov delovnih ljudi mora razpravljati občinska skupščina, A njen organ ali organ organizacije, ki opravlja zadeve javnega pomena za območje občine, na katerega so predlogi naslovljeni.
Organi Iz 1. odstavka tega člena morajo najpozneje 10 dni po tem, ko so o predlogu razpravljali, obvestiti o svojem stališču do teh predlogov predsedujočega zbora ali koga drugega v skladu z zahtevo zbora.
/
B.	REFERENDUM
66.	člen
Na referendumu občani neposredno odločajo c skupnih vprašanjih, ki imajo pomen za občino ali pjen del.
Glede na namen se referendum lahko razpiše za območje ene ali več krajevnih skupnosti ali za ombočje cele občine.
Referendum se lahko razpiše zato, da občani potrdijo odlok alivsklep splošnega pomena, ki ga je občinska skupščina ze sprejela ali da se vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali sklepa, ki ga občinska skupščina namerava sprejeti.
67.	člen
Občinska skupščina mora razpisati referendum, kadar to zahteva:
-	več kot 20 % vseh volilcev v občini, oziroma na območju, za katerega naj se referendum razpiše;
—	več kotv ena tretjina vseh odbornikov občinske skupščine;
-	občinska konferenca SZDL na svojem zasedanju;
—	zakon.
68.	člen
Sklep Ov razpisu referenduma sprejme občinska skupščina na svoji seji ali svet krajevne skupnosti. Objavi se v uradnem glasilu, v katerem se objavljajo predpisi občinske skupščine.
69.	člen
Na referendumu se glasuje neposredno in tajno.
Kadar razpiše referendum občinska skupščina, ga izvede občinska volilna komisija, pri tem se ravna smiselno po predpisih^ ki veljajo za volitve odbornikov občinske skupščine.
70.	člen
Vprašanje na referendumu mora biti postavljeno tako, da volile! glasujejo „za“ ali ,,proti“.
Dokler ne bo z zakonom določena večina, ki je potrebna pri glasovanju na referendumu, je predlog sprejet, če se je glasovanja udeležilo nad 75 % vseh volilcev, ki lahko volijo in če je zanj glasovala večina volilcev, ki so volili, če s posebnim predpisom ni drugače določeno.
71.	člen
Odločitev, ki jo sprejmejo občani na referendumu, je za občinsko skupščino obvezna. V enem letu po izvedbi referenduma ne sme izdati nobenega splošnega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
C.	KRAJEVNE SKUPNOSTI
72.	člen
Krajevna skupnost je samoupravna oblika združevanja občanov na določenem območju, v katerem občani organizirajo komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, vzgojne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb ter potreb družin in gospodinjstev, kakor tudi za razvoj naselja.
Občani, združeni v krajevno skupnost, odločajo o delu in nalogah te skupnosti v mejah svojih pravic in dolžnosti, ki so določene z ustavo, zakoni, tem statutom in statutom krajevne skupnosti.
73.	člen
Krajevna skupnost i se lahko ustanovi za naselje ali za več naselij, ki so med seboj
geografsko, gospodarsko ali kulturno povezane in skupnosti
74.	člen
Krajevno skupnost ustanovijo občani na zborth volilcev.
S sklepom o ustanovitvi se določi območje, način in rok za konstituiranje organov ter druga vprašanja, ki so v neposredni zvezi z ustanovitvijo.
Sklep o ustanovitvi začne veljati, ko ga potrdi občinska skupščina. Skupščina odloči tudi o razmejitvi med posameznimi krajevnimi skup; nostmi, kadar je razmejitev med posameznimi zbori volilcev sporna.
Za eno ali več naselij lahko ustanovi krajevna skupnost krajevne svete kot svoje pomožne organe, ce je to glede na razsežnost območja krajevne skupnosti in posebne krajevne razmere po mne-pju zbora volilcev potrebno.
Krajevni sveti dajejo predloge in mnenja v zadevah iz delovnega področja krajevne skupnosti in odločajo o tistih zadevah, za katere jih pooblasti svet krajevne skupnosti.
75.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Krajevna skupnost ima svoj statut. Z njim določa svoje organe, podrobneje ureja svoje naloge in naloge svojih organov ter način njihovega deia, način volitev, pravice in dolžnosti občanov v krajevni skupnosti, poravnalne svete, druge oblike samoupravljanja v naseljih, sredstva in premoženje krajevnih skupnosti^ krajevni praznik, razmer je do občinske skupščine m druga vprašanja r zvezi z njenim delom.
Statut krajevne skupnosti sprejema svet krajevne skupnosti po poprejšnji obravnavi na zborih volilcev, potrdi pa ga občinska skupščina.
76.	člen _
V krajevni skupnosti občani neposredno ali po organih krajevne skupnosti uresničujejo zlasti tele naloge :
—	skrbijo za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav krajevnega pomena, ki so jih zgradili ali jih je občinska skupščina s posebnim sporazumom prenesla v njihovo uppraoo;
—	razpisujejo referendum za vprašanja določena s statutom krajevne skupnosti; _
—	organizirajo in izvajajo priprave občanov za obrambo in zaščito ter izvajajo nekatere ukrepe za delo v vojnih razmerah;
—	obravnavajo poslovanje delovnih organizacij, ki na območju krajevne skupnosti skrbijo za zadovoljevanje dnevnih življenjskih potreb občanov;
—	sklicujejo zbore volilcev krajevne skupnosti;
—	upravljajo stvari družbene lastnine, ki so dane v upravo krajevni skupnosti;
—	sodelujejo s strokovnimi službami pri reševanju socialnih problemov in skrbijo za osebe, ki jim je potrebna družbena ali sosedska pomoč;
—	organizirajo in pospešujejo kulturno-pro-svetno dejavnost;
—	povezujejo prizadevanja samoupravnih skupnosti, delovnih organizacij, društev in vzgojno varstvenih zavodov v skrbi za organizirano otroško varstvo;
—	skrbijo za napredek stanovanjskega gospodarstva in pomagajo hišnim svetom;
—	skrbijo za vzdrževanje in urejanje pokopališč, za urejanje parkov in drugih javnih zelenic;
—	urejajo zunanji videz kraja ter skrbijo za čistočo v naseljih;
—	organizirajo prostovoljna dela ali zbiranje prostovoljnih prispevkov zav skupne potrebe občanov ali zaradi pomoči prizadetim ob elementarnih nesrečah.
77.	člen
Krajevna skupnost lahko predlaga občinski skupščini, da izcla predpis ali drugi splošen akt.
Občinska skupščina je dolžna o predlogu razpravljati in krajevno skupnost obvestiti o svojih stališčih in sklepih glede takega predloga.
78.	člen
Svoje neposredne potrebe v krajevni skupnosti (113. člen ustave SRS Slovenije) delovni ljudje in občani zadovoljujejo:
—	s sredstvi, ki jih sami neposredno prispevajo s samoprispevkom ali na drug način;
—	z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb namenijo krajevni skupnosti delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in delavci temeljnih organizacij združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti;
—	z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnoti za uresničevanje njenih nalog v skladu s programi razvoja krajevne skupnosti in občine;
— z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine in z drugimi sredstvi.
Občinska skupščina lahko krajevnim skupnostim dodeli posebna sredstva za nagrade oziroma odškodnino članom poravnalnih svetov glede na obseg in uspeh opravljenih poravnav.
Krajevna skupnost lahko najema tudi kredite.
79.	člen
Občinska skupščina in njeni organi nadzorujejo zakonitost dela organov krajevne skupnosti, v kolikor za nadzor nad posameznimi zadevami po zakonu niso pristojni drugi organi.
D.	OBČINSKA SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI
A) SESTAV IN DELO OBČINSKE SKUPŠČINE
80.	člen
Občinska skupščina je najvišji otgan oblasti v občini in organ družbenega samoupravljanja v mejah pravic in dolžnosti občine.
81.	člen
Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti.
Občinski zbor In zbor delovnih skupnosti imata vsak po 25 odbornikov.
82.	člen
Odborniki občinske skupščine se voljjo na način, ki ga določa zakon.
Odborniki občinske skupščine se volijo za dobo štirih let.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma odbornik občinske skupščine.
83.	člen
Občinska skupščina obravnava temeljna vprašanja, ki imaio skupen pomen za razvoj občine in za življenje občanov; izdaja splošne pravne predpise in odreja potrebne ukrepe v skladu z ustavo, zakoni ter statutom.
Občinska skupščina opravlja zadeve iz svoje pristojnosti na sejah svojih zborov, po svojih svetih in komisijah ter po drugih organih občinske skupščine.
Kadar je z zakonom za to pooblaščena, lahko občinska skupščina z odlokom določa v skladu s
101.	členom ustave SRS, katere zadeve, ki so z zakonom dane v njeno pristojnost, bo opravljala sama na svoji seji, katere pa njeni politicno-izvr-šilni ali upravni organi.
84.	člen
Pri svojem delu občinska skupščina sodeluje z organi družbenega samoupravljanja v delovnih in drugih organizacijah, s samoupravnimi skupnostmi, s socialistično zvezo delovnih ljudi in drugimi družbeno-političnimi organizacijami in društvi na območju občine ter se opira na njihove pobude, mnenja, stališča in predloge.
85.	člen
Občinska skupščina samo na svoji seji'
1.	sprejema, spreminja in dopolnjuje statut občine;
2.	sprejema program razvoja občine, družbeni plan in proračun;
3.	sprejema zaključni račun proračuna;
4.	sprejema urbanistični program, urbanistične načrte, zazidalne načrte in urbanistični red;
5.	sprejema odloke in druge predpise v okviru svoje pristojnosti;
6.	odpravi ali razveljavi protiustaven ali nezakonit predpis sveta občinske skupščine;
7.	ustanavlja delovne organizacije in sklade In sklepa o njihovem prenehanju;
8.	sklepa o razpolaganju s premoženjem v družbeni lastnini, kadar je za to pristojna;
9.	sklepa o najemanju posojil in prevzemanju poroštva na , posojilo delovnih organizacij, samoupravnih skupnosti in skladov;
10.	sklepa o razpisu referenduma v občini;
11.	voli in v razrešuje ^predsednika in podpredsednika občinske skupščine, predsednike ter elane komisij in svetov;
12^ voli in razrešuje redne in občasne sodnike občinskega sodišča;
13; imenuje in razrešuje tajnika občinske skupščine in starešine upravnih organov;
14.	opravlja druge volitve in imenovanja, za katere je pristojna po splošnih predpisih;
15.	razpravlja o delu delovnih in drugih organizacij v občini in jim daje priporočila;
16.	sprejema poslovnik za svoje delo;
17.	opravlja vse druge zadeve splošnega pomena za občino, za katere to določi zakon ali ta statut.
86.	člen
Seje občinske skupščine ter seje posameznih zborov sklicuje predsednik občinske skupščine.
Predsednik mora sklicati sejo; če to zahteva svet občinske skupščine ali ena petina odbornikov. Sejo mora sklicati v desetih dneh, ko je prejel zahtevo.
Ce predsednik občinske skupščine ne skliče seje v roku iz prejšnjega odstavka, jo lahko skliče odbornik občinske skupščine, ki ga za to pooblastijo predlagatelji.
87.	člen
Seje občinske skupščine vodi predsednik, sejo posameznega zbora pa predsednik zbora.
Predsednika zbora izvoli zbor za dobo štirih let.
88.	člen
Seje občinske skupščine in seje posameznega zbora so jaVne.
Izjemoma lahko občinska skupščina oziroma posamezni zbor sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzočo.
Na sejo občinske skupščine se lahko povabijo zastopniki delovnih in drugih organizacij ter zastopniki sredstev javnega obveščanja.
89.	člen
Glasovanje na seji je osebno in praviloma javno.
Občinska skupščina oziroma zbor lahko sklene, da se v posameznih primerih glasuje tajno.
i
v90. člen
Občinska skupščina sklepa veljavno, če je na »ji prisotna večina odbornikov vsakega zbora. Ce zasedata zbora ločeno, sklepata veljavno, če je prisotna večina odbornikov zbora.
91.	člen
Statut občine, program razvoja občine, družbeni plan, proračun in zaključni račun proračuna so sprejeti, če je za sprejem glasovala večina vseh odbornikov vsakega zbora.
92.	člen
Zbora občinske skupščine delata in odločata praviloma skupno^
Vsak zbor občinske skupščine lahko sklene, da bo ločeno obravnaval in odločal o posameznih vprašanjih z delovnega področja občinske skupščine.
93.	člen v
Vsak zbor občinske skupščine samostojno:
1.	voli in razrešuje predsednika zbora;
2.	voli in razrešuje predsednika in člane manaatno-imunitetne komisije ter predsednika in člane drugih komisij zbora;
3.	razpisuje nadomestne volitve odbornikov zbora in sklepa o verifikaciji mandatov novo izvoljenih odbornikov;
i 4. sklepa o predlogu za uvedbo postopka za odpoklic odbornikov zbora;
S.	opravlja druge zadeve, ki so dane zboru v izključno pristojnost.
94.	člen
Predpisi in sklepi občinske skupščine, ki jih sprejemata zbora na ločenih sejah, so sprejeti le, ce sta jih oba zbora izglasovala v enakem besedilu.
Če se zbora o besedilu ne sporazumeta, določita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija sestavi predlog za uskladitev spornih vprašanj.
Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta njenega sporazumnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji obeh zborov. Če se zbora tudi na skupni seji ne zedinita, se predlog odloži z dnevnega reda.
95.	člen
Podrobnejše določbe o delu občinske skupščine vsebuje poslovnik. V poslovniku so tudi določbe za delo komisij občinske skupščine.
b)	Odborniki občinske skupščine
96.	člen
Odbornike občinske skupščine volijo neposredno občani oziroma delovni ljudje na podlagi zakona.
Funkcija odbornika občinske skupščine je častna družbena funkcija.
97.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravice in dolžnosti, ki so določene z ustavo, zakoni in tem statutom, vzlasti pa, udeleževati se sej občinske skupščine in njenih organov ter sodelovati pri njihovem delu. v
Odborniki občinske skupščine imajo pravico:
1.	pregledati zadeve, ki se pripravljajo za seje občinske skupščine ali njenih organov, kakor tudi vso dokumentacijo, kije v zvezi z zadevo, ki bo obravnavana na seji občinske skupščinej
2.	predlagati splošne predpise, odločbe in sklepe ;
3.	zahtevati pojasnilo o posameznih zadevah (interpelacija), predlagati spremembe in dopolnitve besedila aktov (amandmaji) in predlagati, da se zadeva umakne z dnevnega reda ali da se obravnava preloži;
4.	zahtevati strokovno pomoč upravnih organov pri opravljanju svojih dolžnosti v občinski skupščini;
5.	uporabljati publikacije in strokovno literaturo, s katero razpolagajo upravni organi;
6.	postavljati vprašanja ali zahtevati pojasnila v zadevah splošnega pomena za občino, delovne organizacije, krajevno skupnost ali kraj.
Odborniki občinskega zbora morajo biti volivcem na razpolago ob določenih dneh zato, da sprejemajo njihove predloge in odgovarjajo na njihova vprašanja.
98.	člen
Odbornik občinske skupščine je na zahtevo zbora volilcev, sveta krajevne skupnosti ali organov upravljanja v delovni organizaciji dolžan predložiti občinski skupščini, oziroma njenemu zboru njihove predloge.
O stališču obcinslce skupščine, oziroma njenih organov odbornik občinske skupščine mora poročati na prvem zboru volilcev, seji sveta krajevne skupnosti ali organa upravljanja delovne organizacije.
99.	člen
Odborniki občinske skupščine so za opravljanje svoje dolžnosti v občinski skupščini in njenih organih odgovorni občanom in občinski skupščini.
Odbornik, ki ne opravlja svoje odbomiške dolžnosti, ali je ne opravlja v skladu s tem statutom in ki ne uživa več zaupanja volivcev, se lahko v skladu z zakonom odpokliče še pred potekom mandatne dobe.
100.	člen
Odborniki občinske skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z delom v občinski skupščini in njenih organih v skladu z družbenim dogovorom.
Enako pravico imajo tudi člani svetov in komisij, ki niso odborniki občinske skupščine.
Pogoje ob katerih se odbornikom, članom svetov in komisij povrnejo stroški in višino povračila določi občinska skdpščina z odlokom.
Odbornikom, ki opravljajo stalno funkcijo v občinski skupščini, pripada v skladu z družbenim dogovorom stalna mesečna nagrada sorazmerna njihovemu delu.
101.	člen
Odborniki uživajo imunitetne pravice po členu 100 ustave SR Slovenije.
102.	člen
Odbornik občinske skupščine je dolžan sprejeti funkcijo v organu občinske skupščine, v katerega je izvoljen.
c)	Predsednik občinske skupščine
organov, bodisi po tajniku ali neposredno od njih samih potrebne podatke ali poročila o posameznem vprašanju iz njihovega delovnega področja ali jim naročij da o posameznem vprašanju pripravijo poročila za sejo občinske skupščine oziroma sveta ali komisije.
109.	člen
Predsednik je za svoje delo odgovoren občinski skupščini.
110.	člen
. Občinska skupščina ima podpredsednika.
, Podpredsednika izvoli občinska skupščina po postopku, ki je določen za Izvolitev predsednika.
Podpredsednik nadomešča predsednika, ko je ta zadržan ali odsoten in opravlja druge s poslovnikom določene zadeve.
111.	člen '
Predsednik ima za svoje delo v občinski skupščini pravico do stalne mesečne nagrade in 30 delovnih dni letnega dopusta.
Stalna nagrada pripada tudi podpredsedniku, če stalno dela v občinski skupščini.
Višini nagrade določi občinska skupščina ali po njenem pooblastilu ustrezni svet ali komisija.
d)	Sveti občinske skupščine
112.	člen
Sveti so politično-izvršllni organi in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katerega so ustanovljeni. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini.
113.	člen
Sveti občinske skupščine na svojem področju zlasti:
1.	skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter jih neposredno izvršujejo, kadar so za to pooblaščeni;
2.	izdajajo pravne predpise, za katere so pooblaščeni;
3.	obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za delovne in druge organizacije in jim dajejo priporočila za delo;
4.	usmerjajo delo občinskih upravnih organov s svojega področja in nadzorujejo njihovo delo;
5.	predlagajo predpise in druge akte, ki jih sprejema občinska skupščina;
6.	predlagajo ustanovitev delovnih organizacij In občinskih skladov.
103.	člen
Občinska skupščina izvoli izmed sebe predsednika na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj 10 odbornikov skupščine.
Volitve predsednika skupščine so tajne.
104.	člen
Predsednik občinske skupščine predstavlja občinsko skupščino ter zastopa občino kot pravno osebo.	>
Pri zastopanju občine kot pravne osebe je predsednik vezan na sklepe in smernice občinske I skupščine.
Predsednik lahko v posameznih primerih pooblasti tudi drugo osebo, da zastopa občino.
105.	člen
Predsednik občinske skupščine zlasti:
-	pripravlja, sklicuje in vodi seje občinske
skupščine;	’
-	usklajuje delo organov občinske skupščine in njihovo delo z delom drugih organov v občini;
-	skrbi za Izvršitev sklepov občinske skupščine;
-podpisuje akte, ki jih sprejema občinska skupščina, razen odločb, ki so izdane v upravnem postopku;
-	opravlja druge zadeve, ki so mu dane z ustavo, zakonom in s tem statutom ter zadeve, ki mu jih določi občinska skupščina.
106.	člen
Predsednik lahko zahteva od komisije ali sveta občinske skupščine, da postavi na dnevni red seje posamezne zadeve iz njihovega delovnega področja. Komisija oziroma svet mora takšna vprašanja obravnavati in o njih sklepati.
Predsednik sme tudi sam sklicati sejo sveta ali komisije, če tega ne storijo njihovi predsedniki.
Ob koncu leta lahko predsednik odredi enkratno pavšalno nagrado za delo predsednikom kolegijskih organov (svetov, komisij itd.)
107.	člen ^
V nujnih primerih, sme predsednik sam imenovati predsednika in člane komisij ali predstavnika občine v kak drug kolektivni organ, vendar mora tako imenovanje predložiti skupščini oziroma svetu v potrditev na prvi prihodnji seji. Ce skupščina oziroma svet posameznega elana zamenja, preneha mandat prejšnjemu članu z dnem sprejema sklepa skupščine oziroma sveta.
108.	člen
Predsednik lahko zahteva od tajnika občinske skupščine, načelnikov in drugih starešin upravnih
114.	člen
Svete ustanovi in odpravi občinska skupščina s statutom.
odpravi ali spremeni pristojnosti svetov tudi z odlokom.
S posebnim odlokom določi občinska skupščina delovno področje in naloge svetov ter medsebojne odnose.
xl 15. člen
Mandat predsednika in članov^sveta traja štiri
Sveti so za svoje delo odgovorni občinski skupščini.
Sveti občinske skupščine imajo predsednika in šest do deset članov.
Število članov sveta določi v okviru prejšnjega odstavka občinska skupščina za vsak svet posebej v sklepu o imenovanju predsednika in članov sveta.
Izjemoma ima lahko svet za narodno obrambo predsednika in največ dvanajst članov.
116.	člen
Svet sprejme za svoje delo poslovnik. Poslovnik sveta potrdi občinska skupščina.
117.	člen
Občinska skupščina ima naslednje svete:
1.	svet za finance,
2.	svet za kmetijstvo in gozdarstvo,
3.	svet za splošne gospodarske zadeve,
4.	svet za družbene službe,
5.	svet za notranje zadeve in občo upravo,
6.	svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
7.	svet za narodno obrambo.
118.	člen
Predsednika in člane sveta imenuje in razrešuje občinska skupščina na skupni seji obah zborov izmed odbornikov občinske skupščine in drugih občanov.
Za predsednika sveta se sme imenovati le odbornik občinske skupščine.
119.	člen
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v isti svet.
Nihče ne more biti član v več kot dveh svetih hkrati.
Predsednik občinske skupščine in delavec
upravnih organov skupščine občine^ Ormož ne more biti izvoljen za predsednika ali člana sveta z izjemo sveta za narouno obrambo.
120.	člen
Sveti opravljajo zadeve s svojega delovnega področja na sejah. Seje sveta sklicuje predsednik sveta po potrebi. Mora pa sklicati sejo, če to zahteva ena tretjina članov sveta ali predsednik občinske skupščine. Sklicanje seje se sporoči predsedniku občinske skupščine.
121.	člen
Pri opravljanju zadev svojega področja sodeluje svet z delovnimi in družbenopolitičnimi organizacijami, zavodi^ in društvi, ki se bavjjo z zadevami s tega področja.
Organizacije, navedene v 1. odstavku tega člena imajo pravico dajati svetu predloge in pripombe k posameznim zadevam. Svet mora take predloge in pripombe obravnavati na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti«predlagatelje o sprejetih sklepih.
122.	člen
Starešina pravnega organa, v katerega delovno področje spada zadeva iz pristojnosti sveta, se mora udeležiti seje sveta ali zagotoviti, da se je udeleži drug strokovni delavec upravnega organa zaradi dajanja pojasnil in strokovnih mnenj.
123.	člen
Svet lahko za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravo predlogov ustanovi stalne ali občasne komisije. Naloge komisij se določijo s poslovnikom ali s sklepom o ustanovitvi komisije.
Komisije svetov ne morejo izdajati odločb,
e)	Komisije občinske skupščine
124.	člen
Za proučevanje pomembnejših vprašanj, za pripravo predlogov in za opraMjanje drugih zadev s svojega delovnega področja ima občinska skupščina stalne in občasne komisije.
125.	člen
Stalne komisije občinske skupščine so:
1.	komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, ki ima predsednika in štiri člane;
2.	komisija za vloge in pritožbe, ki ima predsednika in štiri člane;
3.	komisija za družbeni nadzor, ki ima predsednika in štiri člane;
4.	komisija za odlikovanja, ki ima predsednika in šest članov;
5.	komisija za verska vprašanja, ki ima predsednika in dva člana.
Vsak zbor ima svojo mandatno-imunitetno komisijo, ki ima predsednika in dva člana.
126.	člen
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadfeve proučuje kadrovsko problematiko v organih občinske skupščine ter glede vodilnih delavcev v delovnih in drugih organizacijah v občini, zbira podatke in ugotavlja kadrovske potrebe ter predlaga pristojnim organom potrebne ukrepe.
Ta komisija daje občinski skupščini predloge za volitve in imenovanja ter predlaga razrešitve oseb, za katerih imenovanje, izvolitev ali razrešitev je pristojna občinska skupščina ali njen svet.
Komisija tudi razpisuje delovna mesta funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje občinska skupščinav in opravlja druge zadeve, za katere tako določi občinska skupščina.
127.	členv
Komisija za vloge in pritožbe obravnava vloge in_pritožbe občanov in delovnih organizacij, ki se tičejo delovanja občinske skupščine in njenih organov ter delovnih in drugih organizacij v občini.
V zvezi z vlogami in pritožbami lahko komisija zahteva od prizadetih fizičnih in pravnih oseb potrebne podatke in pojasnila, jim daje nasvete in priporočila ter predlaga ustrezne ukrepe.
O ugotovljenih pomanjkljivostih in nepravilnostih, o primerih nezakonitosti^ in samovolje poroča komisija občinski skupščini ter ji po potrebi predlaga ukrepe za preprečevanje njihovih vzrokov.
128.	člen
Komisija za družbeni nadzor proučuje in nadzira ali se delovne in druge organizacije ravnajo po veljavnih predpisih, če opravljajo svoje delo v skladu s splošnimi družbenimi interesi, potrebami občanov in politiko skupščine na področju gospodarskega in družbenega razvoja v občini, ali pravilno uporabljajo in upravljajo družbena sredstva.
Komisija lahko daje v zvezi z ugotovljenim
stanjem delovnim in drugim organizacijam priporočila in predlaga občinski skupščini potrebne ukrepe.
V mejah svoje pristojnosti ima komisija pravico zahtevati od delovnih in drugih organizacij ter občinskih upravnih organov podatke, ki so ji potrebni za delo ali pa jih zahtevati od organov, ki imajo pravico nadzirati zakonitost njihovega dela.
Komisija ima pravico tudi poklicati na sejo zastopnike organizacij, katerih delo obravnava.
129.	člen
Komisija za odlikovanja zbira predloge za odlikovanja ter predlaga odlikovanje posebno zaslužnih občanov in organizacij v občini.
130.	člen
Komisija za verska vprašanja obravnava in usklajuje vprašanja, ki se tičejo razmerij med občino in verskimi skupnostmi v občini.
131.	člen
Mandatno-imunitetna komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zbezi z mandatno-imuni-tetnimi pravicami odbornikov zbora, o prenehanju njihovega mandata, o razpisu nadomestnih v.olitev in o verifikaciji ^mandatov izvoljenih odbornikov ter o tem poroča zboru.
132.	člen
Občinska skupščina lahko z odlokom ali sklepom ustanovi tudi druge stalne ali občasne komisije.
Z aktom o ustanovitvi komisije se določi število^ članov komisije in njeno delovno področje.
Občasna komisija preneha z delom, ko opravi naloge, za katere je ustanovljena.
133.	člen
Stalne komisije občinske skupščine in njenih zborov sestavljajo praviloma odborniki.
Občinska konferenca SZDL Ormož imenuje po dva člana v komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve in v komisijo za družbeni nadzor.
Predsednik občasne komisije mora biti odbornik občinske skupščine.
134.	člen
Mandat članov stalne komisije traja štiri lata.
f)	Upravni organi občinske skupščine
135.	člen
Upravni organi občinske skupščine (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) neposredno izvršujejo zakone in druge predpise ter akte občinske skupščine, če ni z zakonom izrecno določeno, da jih izvršujejo drugi organi občine, oziroma organi širših družbeno-političnih skup-nosti ter opravljajo strokovne naloge za občinsko skupščino in njene organe.
Upravni organi opravljajo zadeve s svojega delovnega področja samostojno na podlagi zakonov in drugih predpisov ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini in njenim svetom.
136.	člen
Upravni organi izvajajo politiko, ki jo določa občinska skupščina, spremljajo stanje na ustreznem področju, odločajo o upravnih zadevah, izvajajo upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti, pripravljajo akte za občinsko skupščino, njene svete, sklade in komisije.
Upravni organi sodelujejo z drugimi upravnimi organi ter z delovnimi in drugimi organizacijami v vprašanjih, ki so skupnega pomena. Zagotavljajo medsebojno obveščanje o delu ter s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in interesov občanov in organizacij.
137.	člen
Upravni organi morajo biti organizirani tako, daje zagotovljeno opravljanje vseh njihovih nalog in da je njihovo poslovanje učinkovito, racionalno in v skladu s potrebami občanov, organizacij in občinske skupščine.
Upravni organi lahko po potrebi ustanavljajo strokovne komisije za opravljanje določenih nalog s svoje pristojnosti, ki po svoji naravi zahtevajo sodelovanje strokovnjakov.
Delavcem upravnih organov je v mejah veljavnih predpisov zagotovljeno samoupravljanje.
138.	člen
Delavci upravnih organov morajo varovati kot uradno tajnost vse tisto, kar zvedo pri svojem delu v upravnih organih, pa bi utegnilo, če bi se razkrilo, škodovati koristim službe ali upravičenim koristim in časti posameznikov in delovnih ter drugih organizacij ali samoupravnih interesnih skupnosti.
139.	člen
Denarna sredstva za delo upravnih organov se zagotavljajo v proračunu občine in so:
a)	sredstva za redno dejavnost,
b)	sredstva opreme,
c)	sredstva za posebne namene.
Sredstva, ki gredo upravnim organom za redno dejavnost, se usklajujejo z gibanjem produktivnosti dela in osebnih dohodkov delovnih ljudi v delovnih organizacijah.
V skladu s predpisi labko tudi upravni organi sami ustvarjajo del sredstev za svoje delo.
140.	člen
Temeljni upravni organi se določijo in odpravljajo s tem statutom.
Podrobnejšo organizacijo, delovno področje in naloge upravnih organov, določi občinska skupščina z odlokom ali upravni organi s svojimi pravilniki, kadar so za to pooblaščeni z zakonom, tem statutom ali odlokom.
141.	člen
Temeljni upravni organi so:
a)	oddelki —
1.	oddelek za občo upravo in družbene službe,
2.	oddelek za gospodarstvo in finance,
3.	oddelek za narodno obrambo,
b)	uprave—
1.	davčna uprava,
2.	geodetska uprava.
142.	člen
Starešina upravnih organov je tajnik občinske skupščine.
Tajnik je za delo upravnih organov odgovòren občinski skupščini in njenemu predsedniku^
Predstojnik oddelka ali uprave je načelnik oddelka oziroma načelnik uprave.
143.	člen
Tajnika in predstojnike posameznih upravnih organov imenuje na podlagi razpisa občinska skupščina za štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.
IV.	del
PREDPISI IN SPLOŠNI AKTI
144.	člen
Predpisi in splošni akti, ki jih sprejema občinska skupščina in njeni organi, morajo biti v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom.
Kadar se z ustavo ali zakonom zadeve, ki so urejene s tem statutom, uredijo drugače, statut a še s temi spremembami ni usklajen, morajo iti akti iz prvega odstavka tega člena v skladu z ustavo in zakonom.
145.	člen
Občinska skupščina in njeni organi izdajajo pri opravljanju svojih nalog splošne predpise v obliki odlokov, odredb in navodil._
Odloke lahko izdaja samo občinska skupsei-na.
Občinska skupščina in sveti lahko dajejo priporočila za delo delovnim in drugim organizacijam v občini.
146.	člen
Splošne predpise inv sklepe podpisuje predsednik občinske skupščine.
Splošne predpise in sklepe svetov podpisujejo predsedniki svetov.
147.	člen
Sprejem splošnega predpisa in drugega akta lahko skupščini predlagajo njeni odborniki, sveti in komisije občinske skupščine ter krajevne skupnosti.
148.	člen
Splošni predpisi občinske skupščine se objavijo v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. V tem jjlasilu se objavljajo tudi drugi akti, če tako določi organ, ki jih je sprejel.
Predpisi začnejo veljati osmi dan po objavi, če ni v samem predpisu drugače določeno.
Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne splošni predpis veljati v roku krajšem kot osem dni po objavi.
149.	člen
Splošni predpis ne more imeti učinka za nazaj, razen v primerih, ko tako izjemno možnost dopušča zakon.
Družbeni plan in proračun občine ter predpisi, ki so izdani za njuno izvrševanje, se uporabljajo za čas, za katerega sta izdana družbeni plan oziroma proračun.
150.	člen
Splošni predpis velja na vsem območju občine, če ni v samem predpisu določeno, da velja le za del njenega območja.
V.	del
VARSTVO ZAKONITOSTI
151.	člen
Občinska skupščina lahko odpravi ali razveljavi predpis ali drug splošen akt svojega sveta, če ugotovi, da je protiustaven ali nezakonit.
Svet lahko odpravi predpis ali splošni akt Ustreznega upravnega organa, če ugotovi, da je protiustaven ali nezakonit.
152.	člen
Občinska skupščina lahko do odločitve ustavnega sodišča zadrži izvršitev protiustavnega ali nezakonitega splošnega akta, ki ga izda delovna ali druga samoupravna organizacija, hkrati pa zadržani akt osreduje ustavnemu sodišču v odločitev.
153.	člen
Predsednik^ občinske skupščine lahko zadrži izvršitev splošnega akta kateregakoli organa občinske skupščine, če meni, da je v nasprotju z ustavo, zakonom ali tem statutom.
Zadržani akt mora predložiti v odločitev občinski skupščini na prvi prihodnji seji z obrazložitvijo, v čem splošni akt ni v skladu s predpisi in s katerimi predpisi.
154.	člen
Predsednik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev individualnega akta, ki ga je izven upravnega postopka izdal tajnik občinske skupščine ali katerikoli upravni organ občinske skupščine, če meni, da je v nasprotju z ustavo, zakonom ali splošnim predpisom občinske skupščine.
Zadržani^ akt mora predložiti ustreznemu svetu na način iz 2. odstavka 153. člena, da o njem dokončno odloči.
155.	člen_
Tajnik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanega akta kateregakoli upravnega organa občinske skupščine, ce ugotovi, da ni v skladu s predpisi, ali ce sodi, da bi z njegovo izvršitvijo nastala večja škoda. O tem mora takoj obvestiti predsednika občinske skupščine.
156.	člen
Tajnik občinske skupščine lahko zadrži izvršitev akta sveta delovne skupnosti, ki je v nasprotju s predpisom občinske skupščine. O tem mora nemudoma obvestiti predsednika občinske skupščine, zadržani akt pa predložiti v dokončno odločitev občinske skupščine, pristojnemu za splošne zadeve.
VI.	del
SODELOVANJE OBČINE Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI IN SAMOUPRAVNIMI SKUPNOSTMI TER Z DELOVNIMI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI
1 57. člen
vDa bi lažje uresničila svoje temeljne naloge, občina oziroma občinska skupščina sodeluje v skladu z ustavo, zakoni in tem statutom z družbenopolitičnimi organizacijami, z drugimi občinami, s socialistično republiko Slovenijo, z delovnimi in drugimi organizacijami, s samoupravnimi skupnostmi v občini in izven nje.
1. Sodelovanje občinske skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami
158.	člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z občinsko konferenco ZKS Ormož, občinsko konferenco SZDL Ormož, z občinskim sindikalnim svetom Ormož ter z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini, da bi tako lažje in uspešneje izvajali svojo politiko in odločitve.
Kadar organizacije iz prvega odstavka tega člena na svojihv zasedanjih sklenejo postaviti občinski skupščini vprašanja, predloge _ ali priporočila u. pristojnosti občinske skupščine, jih mora skupščina obravnavati na svoji prvi seji ter organizacije obvestiti o svojem stališču ali sklepih do predloga najpozneje 15 dni po svoji seji.
159.	člen
Občinska skupščina lahko skupno s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev kot splošni zbor obravnava vprašanja, kiv so splošnega pomena za občino. Priitem se določajo stališča glede usklajevanja družbenega razvoja in ustreznega skupnega sodelovanja na območju občine.
Splošni zbor sklicuje predsednik občinske skupščine na lastno pobudo ali na jiredlog občinske konference SZDL, Ormož. Seje splošnega zbora vodi predsednik občinske skupščine.
160.	člen
Občinska skupščina in njeni organi lahko vabijo na svoje seje predstavnike družbenopolitičnih organizacij in društev v občini zaradi skupnega obravnavanja splošnih vprašanj, ki zanimajo tudi te organizacije oziroma društva.
161.	člen
Organi občinske skupščine lahko zahtevajo od družbenopolitičnih organizacij in društev v občini mnenja o predlogih splošnih predpisov. Od tistih, ki so dali svoje mnenje lahko zahtevajo, da na seji njihov predstavnik to mnenje obrazloži.
Z organizacijami iz 1 odstavka tega člena lahko občinska skupščina in njeni organi razvijajo tudi druge oblike sodelovanja ter samoupravnega dogovarjanja.
162.	člen
V Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije kot njegovi prostovoljni in na samoupravnem socializmu zasnovani demokratski zvezi delovni ljudje in občani občine Ormož v vseh oblikah svojega interesnega povezovanja in združevanja ne glede na družbeni položaj, nazorske in druge razlike zlasti:
—	razvijajo socialistično družbeno zavest, oblikujejo in uresničujejo merila socialističnega obnašanja, razvijajo zavestno družbeno disciplino in uresničujejo odgovornost ter si prizadevajo^ da se pri delu in odločanju na vseh področjih družbenega dela in življenja in v vseh organih, organizacijah in skupnostih uveljavljajo sedanji in dolgoročni interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi na načelih socialističnega humanizma in solidarnosti;
—	obravnavajo delo občinske skupščine, drugih organov oblasti in samoupravnih organov ter delo vseh nosilcev javnih funkcij, izražajo o tem svoja mneja in ocene, zlasti glede zagotovitve javnosti njihovega dela ter njihove odgovornosti;
—	se dogovarjajo o skupnih pogledih in stališčih pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju;
—	dajejo pobude ali Iternative in variantne predloge za obravnavanje in odločanje o skupnih vprašanjih v samoupravnih organizacijah, skupnostih in skupščini ter glede uresničevanja njihovih sklepov;
—	obravnavajo enakopravno in demokratično skupna vprašanja z vseh področij družbenega življenja glede usmerjanja družbenega razvoja, krepitve socialističnih samoupravnih demokratičnih odnosov ter uresničevanja pravic in interesov delovnih ljudi in občanov; soočajo in usklajujejo svoja mnenja in interese ter sprejemajo politične sklepe glede reševanja teh vprašanj.
163.	člen
Delavci, združeni v sindikatih, razvijajo in uresničujejo družbeno samoupravljanje in socialistične samoupravne družbene odnose, zagotavljajo svoj vpliv na družbeno odločanje in uveljavljajo svoje samoupravne pravice s tem, da zlasti:
—	usklajujejo interese na temelju samoupravljanja, delitve po rezultatih dela ter vzajemnosti in solidarnosti in oblikujejo družbena merila za zagotavljanje svoje socialne varnosti, spodbujajo samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in v njih sodelujejo, krepijo njun demokratičen značaj in odgovornost za uresničevanje sprejetih obveznolsti;v
—	se zavzemajo za uresničevanje svoje neodtujljive pravice, da na podlagi dela v temeljnih organizacijah združenega dela in v vseh oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja pridobivajo dohodek, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije in odločajo o dohodku, ki ga kot dej skupnega družbenega dohodka ustvarijo v različnih oblikah združenega dela in združevanja sredstev;
—	si prizadevajo za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer z razvijanjem samoupravljanja, z večanjem reproduktivnosti dela in razvijanjem sodobne organizacije dela ob intenzivni uporabi znanstveno-tehnoloških dosežkov ter s stalnim izpopolnjevanjem svojih strokovnih sposobnosti in znanja o zakonitostih razvoja družbe;
—	se zavzemajo za dosledno uresničevanje in zaščito pravic delavcev v združenem delu in delavcev, zaposlenih pri občinah, ki delajo z lastnimi sredstvi, ter organizirajo ustrezne oblike pomoči; predlagajo družbene ukrepe v primerih hujše kršitve samoupravljanja v delovnih organizacijah in dajejo pobudo za postopek, da se zaščitijo pravice delavcev in pravice delovnih skupnosti v temeljnih organizacijah združenega dela.
2. Sodelovanje občine s SR Slovenijo _164. člen
Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino ter njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo mnenja k
predloženim aktom in vprašanjem, ki jih obravnava republiška skupščina.
Občinska skupščina lahko poda republiški skupščini predlog za izdajo zakona.
165.	člen
Občina sodeluje s skupščino SR Slovenije tudi na zasedanjih delegatov.
Občina ima dva delegata, in sicer:
a)	za področje komunalnega sistema, financiranja družbenopolitičnih skupnosti, družbenega planiranja, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, stanovanjske politike, prostorskega planiranja jn urbanizma;
b)	za področje javne varnosti, izobraževanja ter zdravstvenega in socialnea varstva.
166.	člen
Delegata voli občinska skupščina na svoji seji s tajnim glasovanjem.
Kandidat no listo za volitve delegatov pripravi in predloži občinska konferenca SZDL Ormož. Občinska skupščina lahko kandidatno listo razširi z novimi kandidati.
Za delegata sta izvoljena kandidata, za katera je glasovala večina vseh odbornikov. Če je na kandidatni listi več kandidatov, kot jih je potrebno izvoliti, sta izvoljena tista kandidata, ki sta dobila največ glasov.
Glasovnice morajo biti sestavljene tako, da se glasuje posebej za kandidata pod a) in posebej za kandidata pod b) iz 165. člena tega statuta ali pa morajo biti kandidati na ločenih glasovnicah.
167.	člen
Mandatna doba delegatom traja toliko časa kot odbornikom občinske skupščine. Ob vsakih splošnih volitvah ali pa najpozneje v enem mesecu po izvedenih volitvah se izvolijo tudi delegati.
Republiški poslanec, ki je bil izvoljen v tej občini, ne more biti hkrati delegat.
Ista oseba ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za delegata.
168.	člen
Občinska skupščina sme odpoklicati delegata tudi pred potekom mandatne dobe, če se trikrat zaporedoma brez upravičenega razloga ne udeleži zasedanja delegatov občin v skupščini SRS ali če na zasedanju delegatov zastopa nasprotna stališča, kot jih je o določeni zadevi zavzela občinska skupščina ali ustrezni svet na seji.
169.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati se sej občinske skupščine ter pravico sodelovati v razpravi o vseh vprašanjih s področja, za katero je bil izvoljen.
Delegat ima pravico zahtevati od organov občinske skupščine ter od delovnih in drugih organizacij, ki so na območju občine, podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini SR Slovenije.
170.	člen
Delegat se mora udeleževati sej svetov občinske skupščine s področja, za katero je izvoljen.
Kadar dopušča čas, morajo o zadevah, ki bodo obravnavane na zboru delegatov, predhodno razpravljati ustrezni sveti, če o zadevi že ni razpravljala občinska skupščina.
Ko ni mogoče organizirati razprave na ustreznih svetih ali v občinski skupščini pred zasedanjem delegatov v skupščini SRS, se delegat lahko posvetuje o stališčih, ki naj jih zastopa, s predsednikom občinske skupščine, predsednikom ustreznega sveta ter vodstvi družbeno-poli-tičnih organizacij.
171.	člen
Na zasedanju delegatov v skupščini SR Slovenije je delegat dolžan zastoptfti stališča, ki so bila v posameznih zadevah sprejeta na seji občinske skupščine ali na seji ustreznega sveta.
Delegat je odgovoren za svoje delo občinski skupščini. To skupščino mora sproti seznanjati z vprašanji, o katerih teče obravnava na zasedanju delegatov občin.
172.	člen
Kadar ima delegat v zvezi s to funkcijo določene stroške, ki mu jih ne pokriva skupščina SR Slovenije, ima pravico do njihovega povračila pri občinski skupščini po predpisih, ki veljajo za povračilo stroškov odbornikom občinske skupščine.
Sodelovanje z drugimi občinami, s samoupravnimi skupnostmi ter z delovnimi in drugimi organizacijami.
173.	člen
Zaradi izmenjave mnenj in urejanja zadev, ki imajo skupen pomen za več občin in zaradi boljšega zadovoljevanja skupnih potreb občanov, se občina lahko povezuje s katerokoli občino ali skupino občin.
Občina sodeluje z drugimi občinami tako, da organizira skupne medobčinske organe samo-
upravljanja, skupne organizacije ali ostale skupne organe, organizira skupne akcije, sofinancira službe in izmenjuje izkušnje.
174.	člen
Zadeve, ki so skupnega pomena za več občin in razmerja, ki nastanejo iz medsebojnega sodelovanja z občinami se urejajo s pogodbo, družbenim dogovorom ali s statutom medobčinskega organa samoupravljanja.
175.	člen
Občina zagotavlja splošne pogoje za uresničevanje nalog samoupravnih skupnosti. Zagotavlja čim neposrednejsi vpliv občanov, zaradi katerih je samoupravna interesna skupnost ustanovljena in drugih zainteresiranih dejavnikov na delovanje teh skupnosti ter pospešuje vzajemno sodelovanje osnovnih nosilcev družbenih interesov jpri oblikovanju in uresničevanju politike in odgovornosti za razvoj interesnih področij, ki imajo splošen pomen za družbeno skupnost.
Občinska skupščina imentije iniciativne odbore za ustanovitev temeljnih interesnih skupnosti ali skupnost sama ustanavlja, če je z zakonom za to pooblaščena^ Voli- svoje predstavnike v njihove skupščine, potrjuje njihove statute, daje soglasja k programom teh skupnosti ter jim daje priporočila za izvajanje sprejetih smernic za razvoj dejavnosti in za racionalno uporabo razpoložljivih sredstev.
Kadar je temeljnav interesna skupnost ustanovljena za več občin, opravlja naloge iz prejšnjega odstavka občinska skupščina skupno z drugimi občinskimi skupščinami.
177.	člen
Z^delovnimi organizacijami razvija občinska skupščina razne oblike sodelovanja, da bi se tako doseglo najracionalnejše in najuspešnejše gospodarjenje.
Kadar se na seji občinske skupščine ali svetov podrobneje obravnava delo posamezne delovne organizacije, mora biti na tako sejo povabljen tudi predstavnik take delovne organizacije.
Odborniki obinske skupščine ter člani svetov se lahko udeležujejo sej in sestankov v delovnih organizacijah, kadar so nanje povabljeni ali kadar jim imajo pravico prisostvovati po zakonu ali statutu delovne organizacije.
178.	člen
Delovne organizacije in skupščinski organi si medsebojno izmenjujejo podatke, s katerimi razpolagjo, če so potrebni za uspešno poslovanje in gospodarski napredek.
179.	člen
Kadar delovna organizacija nima sredstev ali jih nima dovolj, lahko občinska skupščina s svojimi sredstvi financira ali sofinancira izdelavo razvojnih programov oziroma elaboratov posamezne delovne organizacije.
192.,	19*., in 201. in 3. odstavek 202. člena dosedanjega statuta. /
Številka: 011-1/72
Ormož, dne 29. junija 1972
Predsednik
skupščine občine Ormož Franc Novak l.r.
100.
Po 12. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni soli (Uradni list SRS št. 14-108/69) in po 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. julija 1972 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja osnovne šole BRATJE REŠ v Destemiku
i.
Franc OGRINEC, predmetni učitelj, rojen 8. septembra 1931 v Skorbi, stanujoč v Desterniku, se
imenuje
za ravnatelja osnovne šole BRATJE REŠ v Desterniku.
2.
Mandatna doba imenovanega ravnatelja traja štiri leta t.j. do 6. julija 1976.
Ta sklep se objavi v ..Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj“.
Številka: 110-5/72-1/3 Ptuj, dne 6. julija 1972
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak l.r.
101.
Po 12. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS št. 14-108/69) in po 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. julija 1972 sprejela
SKLEP
o imenoval
nju ravnatelja osnovne Majšperk
šole
imenuje
za ravnatelja osnovne šole bratov Strafela v Markovcih pri Ptuju.
2.
Mandatna doba imenovanega ravnatelja trajs štiri leta t. j. do 6. julija 1976.
3.
Ta sklep se objavi v ,,Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj“.
Št.: 110-3/72-1/3 Ptuj, dne 6. julija 1972
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak 1. r.
103.
Po 12. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni soli (Uradni list SRS št. 14-108/69) in po 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. julija 1972 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja osnovne šole Ivana Spolenjaka v Ptuju
i.
Adolf PRAPROTNIK, predmetni učitelj, rojen 17. junija 1928 v Podgorju pri Slovenj Gradcu, stanujoč v Ptuju, Zagrebška cesta 57 se
imenuje
za ravnatelja osnovne šole Ivana Spolenjaka v Ptuju.
2.
Mandatna doba imenovanega ravnatelja traja štiri leta t. j. do 6. julija 1976.
Ta sklep se objavi v ..Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj“.
Št.: 110-1/72-1/3 Ptuj, dne 6. julija 197'2
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak 1. r.
1.
Ivanka GOLOB, predmetna učiteljica, rojena 9. maja 1923 v Mezgovcih, stanujoča v Majšperku, se
VII.	del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
180.	člen
Predpisi, ki morajo biti izdani po določilih tega statuta, morajo biti izdani najpozneje v šestih mesecih od dneva, ko začne veljati ta statut.
Vsi ostali predpisi občinske skupščine in njenih organov morajo biti usklajeni s tem statutom do 312-1975.
181.	člen
Ta statut začne veljati 30 dni po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Z dnem uvejfavitve tega statuta preneha veljati:
—	statut občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15-219/64 in Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 3-27/65, št. 4-49/67 in št. 16-180/67);
—	odlok o načinu izbire delegatov občine Ormož in o njihovih pravicah in obveznostih v razmerju do skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13-134/69 in št. 14-140/69);
—	odlok o sestavi svetov skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6-51/69).
182.	člen
Dokler ne bodo izdani predpisi po pivem odstavku 180. člena, ostanejo v veljavi členi
153..	156.. 157.. 159., 162., 163., 168., 185.,
imenuje
za ravnatelja osnovne šole v Majšperku.
2.
Mandatna doba imenovane ravnateljice traja štiri leta t.j. do 6. julija 1976.
Ta sklep se objavi v ,,Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj".
Številka: 110-1/67-1/3
Ptuj, dne 6. julija 1972
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak l.r.
102.
Po 12. členu zakona o sjjremembah in dopolnitvah zakona o osnovni soli (Uradni list SRS št. 14-108/69) in po 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik -okraja Maribor št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. julija 1972 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja osnovne šole bratov Strafela Markovci pri Ptuju
Gvido ČEPIN, učitelj, rojen 31. avgusta 1925 v Kalcah, stanujoč v Markovcih pri Ptuju se
104.
Po 12. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni soli (Uradni list SRS št. 14-108/69) in po 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor št. 35-462/64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 6. julija 1972 sprejela
SKLEP
o imenovanju ravnatelja osnovne šole Videm pri Ptuju
1.
Franjo LEVSTIK, predmetni učitelj, rojen 19. avgusta 1934 v Ljubljani, stanujoč v Vidmu pri Ptuju se
imenuje
za ravnatelja osnovne šole VRlem pri Ptuju.
2.
Mandatna doba imenovanega ravnatelja traja štiri leta t. j. do 6. julija 1976.
3.
Ta sklep se objavi v ,,Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj“.
Št.: 110-7/72-1/3 Ptuj, dne 6. julija 1972
Predsednik
skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak 1. r-
..Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj", izhaja praviloma enkrat mesečno in to v četrtek, cena posamezni številki 1 dinar. Naročniki „Tednika“ ga prejemajo brezplačno. Izdajatelj „Ptujski tednik11 Ptuj, urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik Ivan RAU. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg št. 1, Tiska CP Mariborski tisk.