Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote 17, številka .Joliot. Illinois, 1. aprila 1910 I^etnili XIX. PREMOGARJI DANES ZAŠTRAJKALI. Okoli 300,000 delavcev po premogovnikih v raznih državah ustavilo delo. ZAHTEVAJO ZVIŠANJE PLAČE. Štrajk utegne trajati kacih trideset dni ali pa tudi šestdeset. Cincinnati, O., 29. marca. — Samo takojšnja povišba plače zamore preprečiti mnogoštevilne in dalekosežne štrajke po okoliših mehkega premoga v tej deželi. To je videti neizogibna posledica postopanja na posebni konvenciji zveze “United Mine Workers of North America”, ko so se pogajanja med rudniškimi posestniki in premo-garji iz Indiane, Ohio in zapadne Pennsylvanije razbila in se je konvencija odgodila. Plačilna pogodba med rudniškimi posestniki in premogarji poteče v četrtek opolnoči in bržkone se delo ne bo nadaljevalo, ne da bi se preje dosegel sporazum glede nove plačilne lestvice. Ker je pa plačilno vprašanje edina stvar, ki sta jo obe stranki trdovratno zagovarjali s svojega stališča ter se bodo druga viseča vprašanja dala lahko urediti, zato je neverjetno, da bodo razni štrajki trajali dlje časa. In ker je sedaj premogarjem dovoljeno, sporazumeti se z dotičnimi rudniškimi posestniki po državah, okoliših ali skupinah, zato se bo dala obe stranki zadovoljiva poravnava laglje doseči, nego za časa, ko so se jemale v ozir tri države. Rudniški posestniki v Ohiu in Indiani so povečini pripravljeni, sporazumeti se s svojimi delavci, in če se tu doseže dogovor, se bo menda kmalu tudi drugje. Odstrani uradnikov premogarske unije se pričakuje samo v zapadni Pennsylvaniji odločen odpor, dočim se bo v državah, kjer so okoliši mehkega premoga manjši po obsegu, prav lahko prišlo do sporazuma, ko se ta najprej doseže v slučaju treh 'glavnih držav. Kar napravlja splošen štrajk neverjeten, je odredba deželne premogarske zveze, da se sme v gotovih premogovnikih delo nadaljevati, medtem ko se ostala razporna vprašanja rešujejo; in to po onih premogovnikih, katerih posestniki so pripravljeni, plačati zahtevano, oziroma ponujeno zvišanje plač. Cincinnati, O.. 29. marca. — Velika obrtnnijska vojna bi bila v nekaj urah skoraj izbruhnila, ko so se delegati 300,000 organiziranih premogarjev danes popoludne sešli, da se dogovore o svojem bodočem postopanju. Tako posvetovanje je postalo potrebno, ko se je skupna konferenca premogarjev in jamskih posestnikov iz Ohio, Indiane in zapadne Pennsylvanije odgodila za nedoločen čas, ne da bi se dosegel sporazum. Odgodila se je konferenca po celodopoldanskem posvetovanju in takoj, koje T. L. Lewis, pred sednik združenih premogarjev severnoameriških izjavil: “Če pojdejo premogarji v to vojno, bo to najhujši boj. ki se ne konča prej, dokler ne zmagamo ali nismo popolnoma poraženi. Z vsemi sredstvi se bomo bojevali, ki nam jih daje na razpolago človeška bistroumnost.” Predlog za odgoditev konference so pod temi okolnostmi rudniški posestniki in premogarji enoglasno sprejeli, med vzkliki in cepetanjem zadnjih. Predlog je stavil William Green, predsednik ohioskih premogarjev, a podpiral ga je G. W. Schlenderberg, rudniški posestnik iz Pittsburga. Najbolj približala se je konvencija sporazumu, ko je Green v imenu ohioskih premogarjev stavil neki predlog. Po istem bi sè imela plača zvišati y oni meri, kakor je bilo to predpisano v ultimatumu rudniških posestnikov, a odpasti je imela predlagana določba, da ne sme nobena distriktna konvencija tekom prihodnjih dveh let storiti ničesar, da bi se stroški produkcije še bolj zvišali. Celo za to so glasovali rudniški posestniki iz Ohia, in morda se v oni državi na temelju teh predlogov doseže sporazum. Vsi drugi rudniški posestniki in premogarji so glasovali proti. Ph. Penna, rudniški posestnik iz Indiane, je obdolževal ohio-ske rudniške posestnike, da pri svojem glasovanju niso. pošteno mislili. St. Louis, Mo., 29. marca. — Vsi premogovniki v državi Illinois se v. četrtek zvečer zapro, kakor je izjavil A- J. Moorshead, predsednik zveze Illinois Coal Operators Association”. Po njegovi izjavi se to zgodi za nedoločen čas. Kakor on misli, bodo premogovniki zaprti najmanj 30 dni. Pogodba premogarjev z jamskimi posestniki poteče v četrtek zvečer. Premogarji zahtevajo doplačo. V državi Illinois pride polegtega še neko vprašanje, ki v drugih državah ni bilo stavljeno. Gre namreč za to, kdo ima plačevati razstreljevače. Premogarji za-tevajo, da jih naj plačujejo jamski posestniki. 75,000 premogarjev je zaposlenih v državi Illinois. Cincinnati, O., 29. marca. — Premogarji bodo v petek bržkone na štrajku v sledečih držayah po sledečih številih: Illinois, 75,000; Ohio, 50,000; zapadna Pennsylvania, 35,000; osrednja Pennsylvania, 35,000; Indiana, 20,000; Iowa, 15,000; jugozapadni okoliš, vštevši Missouri, Kansas, Arkansas, Oklahoma in Texas, 40,000; Kanawha distrikt West Virginije, 6,000; Michigan, 3,000; skupaj 279,000. St. Louis, Mri., 30. marca. — Med 100.000 in 300,000 premogarjev bo za-štrajkalo za povišbo plače jutri in v petek, in okoli 2,000 jam se bo zaprlo v distriktu med ozemljem mehkega premoga v zapadni Pennsylvaniji ter za-padnimi mejami Oklahome, kakor izjavlja A. J. Moorshead, predsednik združbe “Illinois Coal Operators’ Association”. Štrajk bo trajal najmanj trideset dni in morda šestdeset dni, je rekel danes g. Moorshead. Vsi premogovniki v državi Illinois bodo zaprti, dokler se ne uredi plačilna lestvica. Okoli 75,000 premogarjev v Illinois bo jutri odložilo svoje orodje in ustavilo delo za toliko časa, da bb nova plačilna pogodba podpisana. Preraču-njeno je, da 2,000 premogovnikov v državah Pennsylvania, Ohio; Indiana, Illinois, Missouri, Kansas, Arkansas in Oklahoma, ki se zapro, producira od 1.500.000 do 1,750,000 tonov premoga na dan. Izguba štrajkarjev na plačah bo o-koli $1,056,250 na dan. Če se bo štrajk nadaljeval šestdeset dni, bo znašala izguba na plačah $63,375,000. Če je petero oseb v družini vsakega izmed 300.000 premogarjev, ki utegnejo ustaviti delo, bo najmanj 1,500,000 oseb naravnost prizadetih po štrajku. Moorshead, ki je predsednik Madison Coal korporacije, izjavlja, da “business” v St. Louisu ne bo trpel zaradi pomanjkanja premoga, če bo štrajk trajal samo 60 dni, ker so se železnice založile s premogom za dva meseca. Nedeljska “osušitev” New Yorka? New York, 29. marca. — Wm. J. Gaynor, župan Greater New Yorka, je nocoj objavil svoj “vojni načrt” za “osušitev” mesta ob nedeljah in v zvezi s tem za ugonobitev “zajedavke izsiljevanja” odstrani policije, katero zlo smatra za še hujše nego prodajo opojnih pijač ob nedeljah. Policaji v civilnih oblekah se baje dajejo strašno podkupovati od salunarjeV, kar bo skušal župan odpraviti. Prohibicionisti se urezali v Chicagi. Chicago, 27. marca. — Pri volitvi dne 5. aprila ne bo mesto Chicago glasovalo o prohibicijskem vprašanju, kajti volitveni komisarji so temeljito preiskali po fanatičnih “vodopivcih” vloženo prošnjo za glasovanje o prohibiciji in dognali, da so od združenih društev (United Societies) podane obtožbe popolnoma utemeljene. Pri nabiranju podpisov so prohibicionisti skoro neverjetno sleparili, kajti od 74,-000 podpisov se je izkazalo 'samo 45,-000 res pristnih, dočim jih je bilo treba 63,000. Nesreča na vojni ladji. Manila, Filipini, 28. marca. — Vest, da e je na krovu zavezne križarke “CharlestonTprimerila usodepolna nesreča, se zdaj potrjuje. Osem mož posadke je bilo usmrčenih in več druzih ranjenih. Nesreča se je pripetila med strelno vajo v višini luke Olongapo. “Charleston” je praporna ladja pod-admirala Hubbarda. Vrši se temeljita preiskava. Obtožbe proti Madrizu. New Orleans, La., 29. marca. — Neizrečene grozovitosti so bile baje izvršene v Granadi na povelje Madrizove vlade. Tako vsaj trdi Carlos Cha-moro, brat znanega generala upornikov v Nicaragui, Neki bogat posestnik plantaž, imenoma Caronel, je bil te dni bičan do smrti, ker ni hotel prispevati denarja v prid Madrizovi stranki. Sorodniki in sorodnice uporniških voditeljev se trpinčijo v zaporih. Iz New Orleansa se bržkone odpošlje velikanska ekspedicija v Blue-fields na boj proti Madrizu. V to svr-ho se je že zglasilo na stotine Američanov. Vojvoda Orleanski. Pariz, 20. marca.—Vojvoda Orleanski je izjavil v proglasu na svoje pristaše (royaliste) povodom škandala pri prodaji lastnine cerkvenih redov na Francoskem, da je republikanska u-stava kriva izprijenosti ljudi. “V tem slučaju,” je rekel, “plačuje oskrbnik imovine z denarjem, ukradenim cerkvi, svoje priležnice.” Vojvoda naznanja, da pride v Pariz v trenutku, ko se ponudi resnična možnost, izpodriniti sedanjo vlado.. Svojo izjavo zaključuje z besedami: “Ogorčenje ljudstva naznanja, da je ta čas skoro dozorel.” RAZNOTEROSTI IZ DELAVSKIH KROGOV, Cestnoželezniški štrajk v Philadelphiji, Pa., ne kaže nobene večje izpremembe. JEKLARNICE ZVIŠAJO PLAČE? Po rudnikih Oliver Mining-kompanije v Minnesoti plače povikšane. Philadelphia, Pa., 30. marca. — Cestnoželezniški štrajk ne kaže nobene izpremembe. Tako ‘Philadelphia Rapid Transit Company’ kakor štrajkarji oči-vidno čakajo, kaj jim utegne donesti bodočnost. Kare skoro redno vozijo po mestu, a začasni vslužbenci niso dosti vredni, kakor trde štrajkarji. Sočutni štrajkarji so se vrnili na svoja dela, po tozadevni odredbi osrednje delavske unije. Jeklarnice zvišajo plače? New York, 30. marca. — Poslovodje United States Steel korporacije nameravajo predlagati splošno zvišanje j plače vsem zaposlencem, izvzemši vi-sokoplačane uradnike. Malo izmed teh zaposlencev pripada unijam in v nobeni kompanijski jeklar-nici se ni pretilo s štrajkom. Ampak zaposlenci imajo istotoliko težav kakor drugi, ko po svojih zaslužkih urejajo visoke stroške za živek. Kaj se je že storilo glede nameravane povišbe, ni bilo izvedeti od predsednika Coreya ali drugih visokih uradnikov v tem mestu. Drugje so pa doznali. da je že določeno dejati v veljavo višje plačilne lestvice v nekaterih jeklarnicah ali v nekaterih oddelkih vseh jeklarnic. Železničarji veseli. Harrisburg, Pa., 30. marca. — Tudi Cumberland Valley R. R. Co., ki jo nadzira Pennsylvania-železnica, je sledila vzgledu zadnje in je slično zvišala plače svojih vslužbencev, ki dobivajo manjšo plačo nego $300 na mesec:' Philadelphia, 30. marca. — Danes popoludne je bilo naznanjeno, da bo 6 odstotna doplača, ki jo je dovolila Pennsylvania R. R. Co. svojim zaposlencem, veljavna tudi za črte zapadno od Pittsburga. Povišba plače v Pa. Johnstown, Pa., 29. marca. — “The Berwind-White Coal Company”, poslujoča v tem okolišu in dajajoča zaslužek nad 11,000 delavcem, je nabila naznanilo, da radovoljno zviša plačo za 6 odstotkov in sicer z dnem 1. aprila. Zvišanje plače v Minn. _ Duluth, Minn., 28. marca. — Naznanjeno je, da se vsem delavcem, zaposlenim v “Minnesota Iron Ranges” po rudnikih Oliver Mming-kompanije, dne 1. aprila zviša plača za 8 do 10 odstotkov. To je posledica preiskave, ki jo je podjela korporacija glede stroškov za živek. To zvišanje plače velja za več tisoč oseb. Tovarna zaprta radi premoga. Lorain, O.. 30. marca. — Družba “National.Tube Works” je danes popoludne izdala odredbo, zapreti jutri vse oddelke njene tovarne, izvzemši enega. Odredba se tiče 4.000 izmed 6,400 za poslencev in pravijo, da ji bo sledilo več sličnih odredeb v pittsburških podružnicah. Vzrok, da se tovarna nenadoma zapre, je pomanjkanje premoga. Samo oddelek za izdelavo jeklenih tračnic ostane odprt vsled nujnih naročil, dokler premog ne poide. Kralj pohvalil Z. D. Kodanj, Dansko, 29. marca. — Kralj* Friderik je izjavil, da so Združene Države vzor za vse narode. Tako se je izrazil proti ameriškimu poslaniku Eganu, ki se je šele |predkratkim vrnil v dansko glavno mesto in ga je kralj sprejel v avdijenci. Med zabavo, ki je trajala'skoro celo uro, je danski kralj pokazal, da dobro pozna razmere v Z. D. in da mu zelo ugajajo. Črne vrtnice.- Washington, 27. marca. — Neki pohabljenec po imenu Dennis Taple, ki se je doslej le s težavo preživljal z izdelovanjem obročkov za ključe, se nahaja sedaj v Washingtonu, da si pridobi patent za črne vrtnice, katere se mu je posrečilo vzgojiti po 15 letnih poizkusih. Polkovnik Lawton, podpredsednik centralne železnice Georgia, se je obrnil na člana kongresa Edwards, naj izpelje celo zadevo, iz česar se da sklepati, da veruje vplivni mož na tolikrat poskušano iznajdbo. Taple izjavlja, da se mu je že ponujale $ 100,000 za njegovo iznajdbo. Strašna požarna nesreča. Chicago, 111., 25. marca. — Strašna požarna nesreča se je; pripetila danes dopoludne v poslopju L. Fish Furni-fure-kompahije, 1906-1908 Wabash ave. Dvanajst oseb, večnoma dekleta, zaposlena v najvišjem nadstropju, je pri tem storilo grozno smrt. Proti požarni brambi je podana obtožba, da je vsled svoje zamude povzročila strašno nesrečo, in zato se je pričela natančna preiskava. Po ognju povzročeno gmotno škodo cenijo na $75,000. V šestem nadstropju imenovanega poslopja je bilo 17 ljudi na delu, toda le pet jih je uteklo smrti z večjimi ali manjšimi poškodbami. Ena ženska je skočila skoz okno in se tako poškodo-dovala, da je kmalu nato umrla. Vsa najdena trupla so bila tako ožgana, da jih skoro ni bilo spoznati. Strašni so bili prizori pred pogoriščem, kjer se je zbrala velikanska množica, ki je kričala in jokala vmes nad grozno nesrečo. Demonstracija proti Rooseveltu. Kairo, Egipet, 29. marca. — Kacih 200 dijakov egiptovskega vseučilišča je nocoj priredilo demonstracijo pred Sheppards hotelom,- kjer je izstopil bivši predsednik Roosevelt. Dijaki so nosili egiptovsko zastavo in, korakajoč pred hotelom semtertja, so vzklikali "Živčla ustava in svoboda egiptovska!” Gospod Roosevelt, ki se je nahajal medtem v svoji sobi, se ni zmenil za demonstracijo naperjeno proti njemu. Dijaki niso izvršili nikacega izgreda in so se čez nekaj časa mirno razšli. Demonstracijo so povzročile Britancem prijazne izjave v govoru, ki ga je tu imel g. Roosevelt. A. Agassiz umrl. Cambridge, . Mass., 29. marca. — Alexander Agassiz, izvrstni naravoslovec in predsednik Calumet & Hecla Mining-kompanije, je umrl na parniku "Adriatic”, ki je na poti iz Southamptona v New York. Vest je sporočil brezžičnim potom Rodolphe Agassiz, sin pokojnikov. Alexander Agassiz, sin slavnega naravoslovca profesorja Jean Paul Louis Rodolphe Agassiza, je bil rojen v Neufchatelu, Švica, leta 1835. V ta-rosti 14. let je prišel v Združene Države in je dovršil Harvard University 1. 1855. Cez kacih 10 let je začel razvijati bakrene rudnike Calumet & Hecla-kompanije v Michiganu. Podjel je mnogo znanstvenih ekspedicij v Južno Ameriko in v druge dele sveta. “Hauptmann von Koepenik”. Chicago, 111., 30. marca. — “Hauptmann von Koepenik" je v Chicagi. V zasebnem življenju se imenuje Wilhelm Voigt in je čevljar iz Luksemburga. Svoj naslov si je pridobil, ko se je svojčas vrgel v stotniško uniformo in je potem s četo vojakov, poklicanih v njegovo službo š ponarejenim cesarskim ukazom, naskočil županski urad v Koepeniku. berolinskem predmestju, ter aretiral župana dr. Langehansa, častnika v rezervi, ter vse njegove uradnike — “na višje povelje”. Pavliharija se je izvrstno obnesla. Toda “stotnik koepeniški”; je bil pozneje zasačen in dejan v zapor za štiri leta. A cesar ga je čez leto dni oprostil, ker mu je ugajal “Hauptmann von Koepenik”. Sedaj je prišel v Chicago, kjer bo predaval o svoji “burki”.. Delavske pokojnine. Pariz, 27. marca,—Vojvoda Orlean-proti 3 glasom sprejel predlogo o delavskih pokojninah. To pomenja konec štiriletnega parlamentarnega boja in politične agitacije v zvezi s to stvarjo, segajoče nazaj do leta 1882. Tudi poslanska zbornica bo bržkone sprejela predlogo v sedanji obliki. Za delavske pokojnine potrebni denar bo dohajal iz trojih virov, ki so: prvič, obvezujoči letni prispevki odstrani mezdnih delavcev v znesku devetih frankov za moške, šestih frankov za ženske in' polpetih frankov za nedo-letnike; drugič, prispevki delodajalcev v istem znesku kakor oni njihovih delojemalcev, in tretjič, prispevek države, ki bo znašal prvo leto kacih 180 milijonov frankov, a. potem vedno manj. Pokojnine se prično izplačevati v doseženem 65. letu starosti in bodo znašale najmanj 414 frankov. Spet nemški “grof”. New York, 29. marca. — Emil Karl Mueller, ali “Graf von Hagen”, je bil v Jersey City spoznan krivim dvožen-stva. Njegov obsodek se izreče pozneje. Mueller se je v raznih državah ženil, a ko je od svojih žen prejel denar in dragocenosti, jih je po vrsti zapustil, da nadaljuje svojo igro drugje. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Brebič Stevo, Fabjanič Tomo, Konjevič Stevan, Lenič Anto- ZANIMIVE NOVICE IZ INOZEMSTVA. Abesinski cesar Menelik II., “zmagoviti lev rodu Juda”, sedaj baje zares umrl. OGNJENIK ETNA SPET BRUHA. Nad 300 ljudi usmrčenih vsled ognja na plesišču nekje na Ogrskem. Addis Aleba, Abesimja, 30. marca.— Menelik II., abesitiski cesar, je baje (sedaj res) umrl v starosti 66 let in v 21. letu svoje vlade. Princ Lidj Jeassu, vnuk vladarjev, je prestolonaslednik. Cesarja je zadnjo jesen zadela kap in odtlej se mu zdravje ni več vrnilo. Že več tednov so pričakovali njegove smrti. Ko je cesar popolnoma onemogel, je bil z vlado popblaščen Ras Tesame, eden od glavnih glavarjev. Zajedno se je cesarici odvzela vsa moč, vmešavati se v posle vladne. Princ Lidj Jeassy je star 14 let. Staro cesarstvo Abesinija ali Eti-jopija obsega kraljestva Tigro, Am-hara, Šoa in druga ozemlja; meri 200,-000 štirijaških milj in ima 9,000,000 do 11,000,000 prebivalcev. Cesar Menelik je trdil, da izhaja naravnost od Salomona in kraljice Sabe, in si je sam pridel naslov: “Zmagoviti lev rodu Juda, izvoljenec Gospoda, kralj kraljev etijopskih.” Leta 1896. je natepel italijansko vojsko pri Adui; Italija si je namreč hotela prisvojiti nadvlado čez Abesinijo, a je morala skleniti poniževalen mir po slavni bitki. London, 30. marca. — Tu mislijo, da je vest o smrti Menelikovi spet izmišljena. Nad 300 mrtvih na plesišču. Budimpešta, Ogrsko, 29. marca. — Po uradnem poročilu znaša število pri požaru plesišča v kraju Oekeite usmrčenih oseb 300, dočim je bilo nadaljnjih 70 ranjenih, mnogi od njih smrtno. Mate-Szalka, Ogrsko, 28. marca. — V kraju Oekoerite je 250 oseb storilo smrt in mnogo drugih je bilo'ranjenih ob požaru v nekem hotelu, kjer se je vršil ples. Hotelova kolarnica je bila prirejena v plesišče in je bila snoči na-bitopolna, ko je izbruhnil ogenj. Ta je bil najprej odkrit, ko je obleka neke ženske vzplamenela in hip pozneje so že gorele obleke več druzih žensk. Panika je navstala in v strašni gneči proti izhodom so se mnoge osebe zgrudile in so pod petami drugih storile smrt. Položaj se je še shujšal, ko se je streha podrla in je pod razvalinami pokopala one, ki so skušali čez pomandrance priti do izhodov. Mate-Szalka, Ogrsko. 28. marca. — Število pri požaru v Oekoeritu usmrčenih oseb cenijo na 300 do 400 a število hudoranjenih na 100. Da se je ogenj v kolarnici, izpreme-njeni v plesišče, tako naglo razširil, je predvsem povzročilo okrasje in smrečje, ki je bilo nameščeno že pred meseci in tako osušeno kakor netilo. Na ples je prihitelo toliko okoličanov, da niso mogli vsi v dvorano. Da se napravi sploh prostora za ples, so kone-čno edina vrata pritrdili in pribili, da ni mogel nihče več v dvorano. Ko se je slavnost razvila, se je užgala suha smrekova vejica in je padla na tla. Takoj so bile obleke več žensk v plamenih. Navstala je grozna zmešnjava. Osebe z gorečimi oblekami so letale kakor blazne naokrog in kjer so prišle v dotiko z drugimi, so se tudi tem už-gale obleke, tako da je bila v nekaj minutah cela dvorana v plamenih. Vsč je tiščalo k vratom, ki pa se niso dala odpreti, ker so se sukala na znotraj. Zdajci se je zrušila goreča streha in je pokopala še žive ljudi pod svojimi podrtinami. Ko so bila konečno vrata vlomljena, so bili samo še nekateri vstanu hiteti ven. Nazadnje so dospeli vojaki na lice mesta in so jeli odstranjevati razvaline. Etna bljuje. Catania, Sicilija, 28. marca. — Ognjenik Etna še vedno bljuje ogenj in žveplo. Čez najprej ¡zmetano a že strjeno lavo se razlivajo novi toki, vendar niso več nobene vasi v nevarnosti. Ameriški “vulkanist” (ognjeni-koslovec) Frank A. Perrer, ki se tu nahaja, misli, da utegne v nekaj dneh ali v enem tednu slediti nov silen izbruh ali morda potres. Ognjenik Etna je začel spet močno bruhati sredi zadnjega tedna, ko je izmetal toliko lave, da se je valila daleč po okolici. Razdejala je mnogo vinogradov in selišč. Med izbruhom, kot ga ni bilo sličnega že več let, se je primerilo kacih 50 zemeljskih stresov. Prestrašeni ljudje so bežali na vse strani. Tok lave je dosegel konečno dolžino 25. milj. Opustošenje okolice je strašno. NOVA MAŠA č. g. Peter Šprajcar-ja v mestu Marquette, Mich. Na sv. Jožefa dan je bil posvečen v mašnika naš rojak Peter Šprajcar v katedrali mesta Marquette, Mich. Č. g. nojvomašnik je izvršil svoje gimnazijske študije v Kranju na Gorenjskem; svoje teologične študije je pa uspešno dokončal v Montreal-u v Ca-nadi. Prvi dan po ordinaciji, to je na Cvetno nedeljo, je prvikrat daroval nekrvavo daritev sv. maše v katedrali marquettski. Ta dan veselja, ki je za vsacega mašnika najsrečnejši v njegovem življenju, je motilo samo to, da ga je preživel med samimi tujci. Ne le, da ni imel poleg sebe svojih staršev, bratov in sester, ampak pogrešal je celo vse svoje slovenske sošolce, prijatelje in znance. Na Veliki četrtek je šel č. g. v Iron-wood, Mich., kjer bo oskrboval naše rojake in delal za njih dušni blagor v vinogradu Gospodovem. Častitamo č. g. novomašniku! ANTONA FOERSTERJA drugi (klavirni) koncert v Chicagi dne 29. marca. G. Anton Foerster, slovenski virtuoz na glasoviru, je dal svoj drugi koncert minoli torek v chicaškem Ziegfeld gledišču. Občinstva je bilo polno, ki je z največjim zanimanjem sledilo njegovemu temeljitemu igranju najkras-nejših točk mednarodne klavirne literature. Na programu ste bili dve točki Beethoven-a, sonata in fantazija; Schumanna Carnaval; dve točki Mendelssohna in tri Chopinove. Naš u-metnik je žel burno pohvalo in to od občinstva, muzikalično visoko izobraženega. Prisoten pri tem koncertu je bil tudi urednik našega lista in oba gg. slovenska župnika iz Chicage. Pri kapelici sv. Jožefa nad vasjo Nicolosi so bili po izbruhu ognjenika zbrani otroci, ženske in duhovniki. Klečeč in moleč so zagledali, kako se iz daljave vali bliže pogubna lava. Ko se je že precej približala, je nekdo zaklical: “Čudež se bo zgodil. Lava ne dos.eže .svetišča.” Vsi so klic ponovili in potem spet peli himne. Žareči tok se je skoro tako približal, da .so se molilci od vročine že skoro dušili, a zdajci se je tok razdelil. Molilci so poskočili od veselja nad tem navideznim čudežem, a v naslednjem hipu se je tok spet spojil in je razdejal kapelico, dočim so se vznemirjeni vaščani še srečno rešili. Konvencija H. Z. v 111. Chicago, 111., 30. marca. — Tu se je VFŠila konvencija Hrvatske Zajednice u Illnois. Bilo je zastopanih blizu 40 društev, a vseh delegatov z odborniki je bilo blizu 60 oseb. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik: S. Vrsalko, podpredsednik: M. Keserič, tajnik: M. Šilovič, računovodja: Iv. Jakovčič, blagajnik: P. Depedar;- nadzorniki: A. Vičič, preds., J. Sojič, tajnik. J. Tomič, J. Mavrovič, P. Badovinac, G. Ivčec, S. Božič; porota: J. Gecan, preds., Drag. Rački, tajnik, J. Turina, J. Kodman, Ant. Fritz, A. Tijan, I. Rožič. (Gg. Rački in Fritz sta Jolietčana, drugi so skoro vsi Chicažani.) Prihodnja konvencija bode 1. 1912 meseca maja v Jolietu. Visoke cene. Visoke cene Živku je težko razlagati-. Povečini ljudje mislijo, da jih povzroča slabo gospodarstvo. Kupujemo namreč več nego rabimo in mečemo preostanek vstran. Kuhamo več mesa .nego ga moremo pojesti, pijemo več nego bi smeli. Če je res tako, je rešitev vprašanja lahka. Umno gospodariti in gospodinjiti se naučite. Predvsem skrbite, da se ubogi želodec odpočije in. potem uživajte dobro želodčno toniko, kakršna je Trinerjevo ameriško zdravilnp grenko vino. To vam usposobi želodec za uživanje vsakršne hrane. Jed vam bo zopet dišala in uživali boste lahko vse kakor ste v svojih mladih letih. Nič ne bo zavrženo. To zdravilo je najboljše v boleznih želodca, drobja, živčevja in krvi. Priporočati je smete brez skrbi vsem ljudem slabega teka, bledega ali ožoltelega obličja, oslabele moči in teže, s težavami po jedi, bljuvanjem in bolečinami. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Jolietske novice. — Umrla je v sredo zvečer ob 8. uri ga. Katarina Pluth v stanovanju svoje hčere ge. Marije Zupančič na North Chicago streetu, stara 65 let in rojena v Črnomlju na Dolenjskem, kjer zapušča svojo drugo hčer. Pogreb se vrši v petek dopoludne. — Slovenski Sokol v Jolietu priredi plesno veselico drugo soboto, dne 9. aprila, zvečer v svojih prostorih. Vstopnina 25c. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 30. marca. — Velikonočne praznike smo obhajali ob. toplem, solnčnem, zares spomladanskem vremenu, ki ne bi moglo biti lepše niti v majniku, a že v mesec marec'je padla letošnja Velika noč. V naši cerkvi sv. Jožefa je bila pri vseh slovesnih obredih udeležba uprav ogromna. Ob božjem grobu so se zbirali v tihi in pobožni molitvi verniki od vseh strani in vseh narodnosti. K sobotnemu Vstajenju, ki se je pričelo ob polosmih zvečer, je glasno in ubrano pritrkavanje ' zvonov privabilo toliko vernega občinstva, da je biia naša prostrana cerkev resnično napolnjena do zadnjega kotička. Slovesne procesije po cer kvi z vstalim Izveličarjem in sv. Reš-njim Telesom, katero je nosil g. župnik, Rev. F. S. Šušteršič, se je poleg Vit. sv. Jurija udeležila tudi naša šolska mladež pod vodstvom čč. šolskih sester in dolga vrsta mašnih strežnikov. Tudi pri 'vseh treh službah božjih na veliko nedeljo je bila cerkev nabito-polna vernikov. Cerkveni pevski zbor pod vzornim vodstvom g. organista George Malovrha je spet žel splošno pohvalo, katero je v polni meri zaslu žil. Sodeloval je pri petkovih lamen-tacijah, pri Vstajenju in velikonedelj skih mašah. Tacega zbora vrlih pevk in pevcev s tako-divnimi glasovi pač ne premore izlepa katera slovenska cerkev v Ameriki, pa tudi tako izbornega pevovodje ne. Čast jim! — 'V hišo g. Jurija Rogina pod h. št. 103 Indiana st. je v ponedeljek dopo-ludne ob 9. uri vstopila smrt in mu je ugrabila sina v najlepši dobi njegovega življenja. Umrl je za jetiko po daljši bolezni George Rogina ml., star šele 23 let, rojen tukaj. Pokojnik — miren, priden in pošten fant — zapušča poleg svojih užaloščenih staršev še tri brate in pet sester, ki so: John, Jožef in Matthew ter Katarina, Marija, Julija, Barbara in Henrijeta, vsi v Jolietu. Pogreb se je vršil danes do-poludne ob 9. uri. Peto sv. mašo zadušnico v naši cerkvi je daroVal g. župnik, Rev. F. S. Šušteršič. Petero članov Slovenskega Sokola je krasno zapelo rajniku v slovo ganljivo pesem potrebna okrepčila po trudapolnem delu. Tako sem dobil tudi neke vrste list. izdan v mestu Joliet, 111., dne 24. marca 1910. V tej cunji, izdani od “suha-čev”, se prorokuje, da so tudi največji delavski vodje, kakor John Mitchel, kakor tudi napredku in razcvitu mest? Znano in dokazano Vam je, gospodje suhači! Znate Vi sami. da je res tako, toda Vaše nenasiteno žrelo se ne zmeni za to. Vam ni mar napredek in naraščaj. Vam ni mar in se ne zmenite za priprosto ljudstvo! Ne! vgrabi-ti hočete ubogemu ljudstvu še to malo prostost do vsakdanjega okrepčila! Ni Vam mar druzega, kakor kako bi se priprostemu ljudstvu zabranilo okrep-čilno pijačo in ga prisililo zadovoljiti se z vodo: Vi pa bi se lepo in mastno veselili v družbah, ob polnih mizah raznovrstnih pijač! Da. to je Vaš namen, toda suha gospoda, vrezali ste se Samuel Gompers, John B. Lennon, ... ... Thomas A. Lewis in George Palmer, ; popolnoma do dobrega po celih vasih proti prodaji pijač (proti salunom). ^ Iz tega je razvidno, da so se gospodje j “suhači” poslužili imen največjih vo-1 dij organizovanega delavstva v Združenih državah. S tem hočejo svobodne ljudi preslepiti, da je potrebno in prekoristno, da se znebimo salunov, ter iz lepo napredujočega mesta ali okolice naj postane protisalun-ska gmajna. Če sov resnici ti gospodje vrhovni vodje delavskega stanu tacega mišljenja, potem so obžalovanja vredni. Če je temu res tako, potem bi te gospode samo vprašal: mislijo li res tako, kakor govorijo? Se li oni tudi sami po tem ravnajo? Vprašanje je: pijo li ti gospodje in oni kričavi suhači res le samo vodo? Če ne pijo nobenih opojnih pijač, bi morali kot trezni možje tudi trezno misliti in trezno pisati, radi česar tudi dvomim, da se oni ravnajo po tem kar danes zahtevajo! Njih nameni in nakane so le na jezikih, notranji občutki in njihova dejanja so pa vsa drugačna! Njih namen je le, priprostemu ljudstvu vzeti še to malo prostost, ki se mu danes nudi, da se po trudapolnem delu zamore malo okrepčati. Ne premislijo pa, da priprosto ljudstvo nima na razpolago tisočakov in milijonov, da bi zamoglo kar po cele sode ali zaboje opojnih pijač kupiti in jih imeti v svojih kletih, kakor je to navada pri “su-hačih”! Priprost delavec nima dohod kov, da bi zamogel postaviti se v vrste delavskih vodij in ostalih “suhih” bogatašev. Priprost človek, ki se trudi v potu svojega obraza, je zadovoljen, če si zamore po trudapolnem delu postreči s čašo piva ali kozarcem vina. Vsak je vesel, če zamore toliko pritrgati vsaki dan, da si zamore pri voščiti le najpotrebnejše. Nikakor pa mu njihovi vsakdanji dohodki ne dopuščajo, biti založen v svojih kleteh “Blagor mu...” Društvo Vitezov sv. j 2 različnimi razkošnimi pijačami, ka Jurija št. 3 K. S. K. J. je izkazalo svo-j kor se to godi pri onih, ki danes kri-jemu pokojnemu članu zadnjo čast s: čijo proti salunom, proti okrepčilu pri polnoštevilno udeležbo pogreba v uniformah in z godbo na čelu. Sprevoda na slovensko pokopališče se je udeležbo v neprešteti vrsti vozov tudi vse- prostega ljudstva. Ne zagovarjam pijanca, nikakor ne! Ni lepo, če se človek upijani in potem ne zna, kaj dela. Poleg tega pa je polno prijateljskih družin in znancev, j treba ¿e drugi dan mačka zdraviti. Pač ki so tako izkazali čislani družini Ro- , pa sem zar0> da, se tudi priprostemu Sinovi svoje sočutje in sožalje. Po ‘ljudstvu dovoli najpotrebnejše! Nihče želji pokojnikpvi je naša izborna, iz pod 21 letom svoje starosti ni opra 14 mož obstoječa godba zasvirala na na grobu ono žalostno “Rasti, rasti rožmarin. ..” tako ganljivo, da ni osta- vičen po deželni postavi dobiti pijače v salunih. Pač pa po 21. letu. Vsled : tega tudi mislim in smem trditi, da lo nobeno oko suho. Sožalnikom se 'mladenič v 21. letu svoje starosti go-pridruzujemo tudi mi in želimo pred- i tovo tudi zna in je zmožen ločiti slabo vsem potrtim staršem, da jih v tej od dobrega. Zna dobro, koliko sme Pokojniku jn koliko ne sme piti. Če človek ni Staršem, bridki uri Bog potolaži, pa svetila večna luč! • — Slavno društvo sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. priredi prihodnjo, to je, belo nedeljo zvečer v veliki dvorani poslopja Turn-Halle ob N. Chicago cesti veliko veselico z gledališko predstavo, petjem in deklamacijo, m sicer pri pravi razsodnosti z 21. letom, po tem pač tudi ni opravičen, da bi se smel imenovati polnoletnega in samosvojega. Če ni mladenič pri raz umu in pravi pameti z 21. letom, potem sem siguren, da ne postane tudi s petdesetim letom, pa magari če tudi ■ na korist naši cerkvi sv. Jožefa (za na- ™ suhači vladajo celo Ameriko. kup novega križevega pota). Vspored bo sledeči: 1.) "Oj z Bogom ti planinski svet” (J. Aljaž) poje mešan zbor. 2.) “V pepelnični noči” (Simon Gregorčič), deklamacija., 3.) “Kadar mlado leto” (J. Laharnar), poje mešan zbor. 4) "V Ljubljano jo dajmo”, veseloigra v treh dejanjih. Vse vloge so v najboljših rokah. Vse predpriprave so dovršene. Sedaj je samo še na slavnem občinstvu, da po svoje pripomore do popolnega uspeha z naj-obilnejšo udeležbo. To lahko trdimo, da ne bo nikomur žal, ki pride na to veselico; kajti to ne bo “veselica”, kakor so pri nas običajne, ampak bo nekaj res posebnega s tako izbranim sporedom, da se bo nudil vsaki duši resničen užitek, m smeha bo v veseloigri skoro brez konca in kraja. O-pozarjamo na narodne noše, ki bodo v njih nastopile dične igralke. Opozarjamo — no, kaj bi opozarjali: pridite, pa boste videli! Vstopnice po 25 in 50c bodo na prodaj tudi pri blagajni na večer veselice. Začetek bo točno ob 7. uri. — Ostani Joliet “moker”, ali postani “suh”? Čujte, kaj pravi g. Josip Zalar, glavni, tajnik K. S. K. J. Piše namreč: Po več mestih, kakor se razvidi iz časopisov, se bije ognjevit boj med svobodnimi ljudmi ali takoimenovanimi ‘mokrimi” in “suhači”. Vprašanje je toraj: Naj li postanejo gotova mesta in okolice p r o t is a 1 u n s k e “gmajne” ali naj se. še v nadalje privošči prostemu ljudstvu okrepčila po trudapolnem delu? Tako vprašanje stoji danes tudi pred gg. volilci tega mesta. Nisem sicer “salunar” in se tudi ne bojim biti “žejen”, če tudi zmagajo “suhači”, pač pa sem delavec, katerega stan spoštujem in spoštujem tudi vsa-cega poštenega delavca. Kot tak si ne morem kaj, da bi ne spregovoril nekaj o gonji, katera se ravno danes v, tako veliki množini vporablja napram svobodnemu ljudstvu. Vporabljajo še najgrša in najostudnejša sredstva, da bi se svobodnemu ljudstvu zabranila Kaj pa starejše ljudstvo? Kaj tudi sivolasi starčki ne znajo soditi, kaj jim je potrebno in koristno? Zakaj zdravniki v velicih slučajih priporočajo po žirek dobrega žganja? Kaj so potem takem vsi ljudje razun suhih bedaki in neumneži? Suhi pa navdihnjeni od sv duha najboljših misli znanstev? Ni kakor ne! marveč ravno nasprotno! Rad verujem, da preobilo pijače piti ni dobro. Pa če se človek tudi same vode napije, škoduje! Dobro in krep čilno pa je primerilo zavživanje pijač. Zmernost v pijači, kakor tudi v jedi krepi človekovo 'telo in mu daje moč Preobilo zavžite pijače pa gotovo ško dujejo človeškemu zdravju. To je moje mnenje in mišljenje, ki mi ga ne zbijejo iz glave vsi “suhači”. Kako tem sodijo in mislijo ostali priprosti ljudje, je njihova stvar; radi tega je tudi njihova stvar, kaj in koliko sme vsak-piti. Če pomislimo, da samo v mestu Jo liet, 111., je 132 salunov. Vsak podjetnik saluna plača letno licenco $1000. Toraj pride mestu vsako leto ogromna svota 132 tisoč dolarjev, ki se porabi v pokritje mestnih stroškov, kakor za razsvetljavo mesta, snaženje ulic itd. Pomisliti je treba, koliki davki bi prišli za plačevati, če bi mesto ne imelo teh pripomočkov. Kakšne bi bile ulice? Gotovo temne in blatne, če bi mesto ne imelo teh dohodkov. Gotovo mi bo kateri izmed suhačev rekel: “Če bi ne bilo-salunov, pa bi tudi ne bilo toliko pijanih ljudi.” Vendar pa vsakemu tacemu že vnaprej povem, da naj vzame v odgovor in zadoščenje one kraje, kjer so danes “suhi” gospodarji! Naj se prepriča, koliko pijanih ljudi je v takem in koliko jih je v pri-prostem mestu, kjer so saluni. Sprevidel bode, da ravno v onih krajih, kjer je prepovedana pijača, je skoraj bi rekel največ pijancev. Ravno v o-nih krajih je v rabi policijski voz več kokrat kakor pa v mestih, kjer je ljudstvu prosto vstopiti v salun in zahtevati si okrepčila, če istega želi. Zakaj toraj vsa ta gonja in boj, ko je na vseh straneh znano in dokazano, da prohibicija le škoduje, tako ljudstvu suhih možganih. Radi tega, dragi mi volilci, ki bode te odločili ob priliki prihodnjih volitev: Stojte trdni in pokažite, da znate sami soditi, kaj je prav in kaj ni! Dra gi mi delavec in sotrpin, kaj bodeš res trpel, da ti bodo suhi gospodje narekovali, kaj smeš in kaj ne smeš delati? Koliko smeš piti in še to ne sme biti druzega kakor voda?! Ni li početje teh suhih gospodov direktno norčevanje iz celega priprostega naroda?! Vstani in vzdrami se in pokaži tem kričavim “suhim” gospodom, da si ne pustiš narekovati in ne velevati od njih popolnoma nič, ter da znaš ti sam, kaj imaš delati brez njihovega velevanja! Pojdi na volilni dan in oddaj tvoj glas naravnost proti tem suhim gospodom, in dokaži jim, da se z njimi ne strinjaš, ter da mesto naj ima lokale, kjer se prodaja poštenemu človeku tudi pošteno pijačo. Pokaži jim, da če nisi potreben pijače, se lahko salun-skih vrat izogneš, nikakor pa se ne strinjaš, da če ti sam,nisi potreben pi jače, da bi zaradi tegp tudi oni, ki so iste potrebni, morali trpeti žejo itd. Združenimi močmi toraj na dan in skupno nastopiti proti tacim tlačite Ijem priprostega ljudstva! S skupnimi močmi jim pokažimo pri prihodnjih volitvah, da prohibicije ne pripoznamo, še manj pa take povelj nike, kakor so “suhi”. Naj nam bode geslo: Preje se tem suhim gospodom posreči v kanalu proti Chicagi vodo obrniti, kakor pa napraviti tukajšnje mesto' suho. S tem sem popisal svoje mnenje, in sem tudi prepričan, da se bqde skoraj vsak svoboden človek strinjal z mo jim mišljenjem. Bilježim spoštovanjem—Josip Zalar. — Še ena važna stvar ob prihodnji občinski volitvi, ki se bo vršila prihodnji torek, je glede izvolitve raznih kandidatov v občinske odbore. Naša dolžnost je, da volimo one može, ki jih poznamo, da se smemo zanesti nanje. Volimo torej vsi demokratski tiket od prvega do zadnjega moža, ker na tem tiketu so naši znanci in pri jatelji in med njimi še naš rojak g. Mat. Grahek: a na drugem (nspub.) tiketu ni skoro nobenega našega znan :a, a prijatelja in rojaka gotovo ne, za to volimo vsi “straight” demokratski tiket, da pokažemo svojo moč in izvalimo svoje prijatelje v občinske urade. Kar se tiče nadalje, so demokrati vsi zoper lokalno opcijo, a republikanci ne rečejo nič ne na to in ne na ono stran. Po našem mnenju je večina repub. kandidatov zoper salune, za to niso priporočljivi. Ne more se ravno reči. da so vsi republikanci za lokalno opcijo, a smelo pa trdimo, da so vsi "vodopivci" republikanci. Da je to reš, se je pokazalo pred dvema letoma, ker je bila povsod večina glasov za republikanski tiket', kjer so imeli "suhači” večino. Torej volimo za one može, ki so za osebno svobodo! Volimo vsi kot eden "straight” demokratski tiket! pripadajoče hiši. Pred par leti dal je kmetijo v najem in kupil prodajalno pri sv. Štefanu, katero pa je čez leto dpi radi slabega zdravja zopet prodal. Lansko poletje je obiskal svojega očeta v Ljubljani, toda povrnil se je kmalu, ker se je počutil slabejšega. Po'povratku je kmalo zapazil, da je njegova bolezen neozdravljiva; toda bil je srčen in prenašal je voljno bolezen in bližajoči se gotovi smrti gledal nevstrašeno v obraz. Pojemal je počasi skoz zimo. Na cvetno nedeljo med veliko sv. mašo pa je zaspal v Gospodu in se preselil v kraj veselja, odkoder so mu prišli naproti mati, dva brata in dve sestri, ki so šli več let pied njim. Tukaj zapušča žalujoče: mlado soprogo in četiri otročičke, ka-kortudi dva brata na Rices, Minn., in dve sestri: Mrs. M. Justin iz Oregon City in pa Mrs. M. Omann iz Coeur d’ Alene. Idaho. Pogreb se je vršil veliki torek ob ogromni udeležbi. Spremila so ga dvoja društva, katerih ud je bil- umrli že dalj časa, namreč društvo Kato!. Borštnarjev in pa dr. sv. Štefana. Pokopan je bil sredi svojih dragih, katerih počiva pet tukaj. In tebi, prijatelj in tovariš od mladih let, govorim tudi jaz s pesnikom: “Globoko pod zemljo, Tu v ozki. hladni hiši, Kjer šum. sveta se več ne sliši, Ti trudno truplo spalo bo. Kako bo domek tvoj miran! Tu vtihne vseh viharjev jeza, Krivice roka sem ne seza, Tu rev ne bo,-težav, ne ran. Tu ni sovraštva ne srdu, Tvoj dom bo skrbno stražil -Zvest angelček miru. A duh visoko vrh zvezda Z duhovi rajskimi ti biva, V objetji večnega Boga, Tam blaženstvo brezmejno vživa; Oj srečna, srečna duša ti, In s tabo vsak, ki v Bogu spi! L P- J. J. Oman. in otročiče po svojem očetu? Umrli zapušča tukaj še dva brata in dve sestri, daleč od tukaj svojega očeta, v stari domovini v Ljubljani. Žalujočim izrekamo svoje sožalje. Tale teden imamo gospoda župnika celi teden doma, kar ni vsako - leto. Imeli bomo skoz teden pobožnosti doma. K sklepu pozdravljam cenjene čitatelje tega lista, listu pa obilo uspeha. Janez Poglajen. da je tukaj težko delo dobiti, ako nimaš nobenega prijatelja ali znanca. John Dolenc. R. Brockway, Minn., 23. marca. — Velecenjeno uredništvo A. S. — Sprejmite par vrstic v predale nam preljub-Ijenega lista. Tukaj imeli smo dose-daj lepo vreme, tako toplo, da je kaj; že smo pričeli sejati. V nedeljo 20. t. m. je v Gospodu zaspal Mike Blenkuš. še mlad in ga je kruta smrt vzela. Tukaj zapušča soprogo in štiri nedorastle otroke. Pogreb je bil v torek ob deveti uri s peto sv. mašo. Društvo sv. Štefana in društvo Katoliških Borštnarjev ga je spre milo v cerkev in na pokopališče, ker je bil pokojni ud obeh društev. Že dolgo ni bilo tako žalostnega pogreba. Kedo bi ne bil ganjen do solz, ko -je slišal jokati ženo po svojem možu Barberton, O., 22. marca. — Prosim, g. urednik, dajte mal kotiček za moj dopis. Berem v št. 15. A. S., da se Gabrovšek ne strinja z mojim dopisom, in pravi, da bi on pojasnil, kako je bilo z Urbanom Kopačem, in pravi da je slišal, toraj on ni bil zraven, kot ne jaz. Kdo ve resnico? Toraj. zakaj je bila govorica, da je Dr. Cornor rekel. da je imel udarce? In se je reklo: “Kdo bo imel sitnosti in tožaril; mrtev je, that’s ali”. Seveda, policija se ne bo sama brigala, če nihče ni zadaj, še za nas “foreigners” ('Polaks’) se ne brigajo. Toraj pustim v miru: če bolj meša bolj diši. Ne rečem, da bi bili oni Kranjci pijanci, ati več pa kot abstinentov. Ali bereš v Am. Sl. enkrat, da bi se ne bahal kdo, kako smo ječ-menovca pil? Le to se ne bere, koliko sem ali smo prihranili, čeprav bi to bilo lepo za nas Slovence. No, kdor ima kosmato grlo, si s pivo ogladi, in zdaj je čas, da si tudi kosmato vest očistimo. Če bi bili naši ljudje videli, koliko jih je zadnjo nedeljo pri 8. maši pristopilo k mizi Gospodovi. 15 minut je trajalo obhajilo. Tudi nekaj naših je bilo, a želeti je, da bi se bolj udeležili, kar nas vera uči, ker zdaj je priložnost za nas, ko se lahko zgovorimo, ker č. g. Hribar rad ustreže vsem, in zdaj nimamo izgovora, vsak lihko stori svojo dolžnost, m Angleži bi nas ne prezirali v tem. Toraj če si katoličan, moraš biti v dejanju, ne samo v jeziku. Vreme je lepo, včasih mal dež porosi. Voščim veselo alelujo vsem. A. Sl. pa dosti predplačnikov. Jakob Rutar. Diamondville, Wyo., 27. m»rca. Tu delamo v premogokopu še vsaki dan, le v naši bližini na št. 4. par prostorov dela le 2 do 3 dni v tednu. Spomlad se nam približuje in sneg se topi v hribih, da nam je naval vode skalil še to slabo pitno vodo, katero imamo v Wybmingu. Ker pa nismo ravno vneti vodopivci, se le raje krepčamo z ječmenovcem in drugimi okrep-čujočimi pijačami, katere dobimo v domači gostilni po imenu “pri Urški1’. Omenjena rojakinja ima dolgoletno gostilno ter si je s svojo gostoljubno postrežbo pridobila dobro ime. In kot se čuje, je prodala svojo gostilno Jožefu Penca-tu, znanemu rojaku v tej okolici. Omenjena rojakinja preseli se menda na svoje posestvo blizo Diamondville, kjer ima lepo kmetijo ter ovčjorejo, za. kar je Wyoming precej bogat. Pri sklepu rojakom veselo alelujo! Opazovalec. Butte, Mont., 20. marca. —■ Cenjeno uredništvo Am. Slovenca! Prosim, priložite tudi nekaj vrstic od našega kraja Butte, Mont. Kjer se, redkokrat kaj sliši, kako se mi Slovenci imamo tukaj v našem skoraj po celem svetu slovečem mestu, tako šem se jaz namenil dati vam nekaj podatkov. Delo še sedaj dosti dobro napreduje, dasi-ravno nas je zpdnja stavka strojevodjev nekoliko nazaj zadržala. Dela se sedaj kot se je,, po navadi poprej, a vsejedno rojakom ne svetujem hoditi semkaj v Butte dela iskat, ker je skoraj vsakemu znano, ako ne po svoji lastni skušnji pa po svojih znancih, Gary, Ind„ 22. marca. — Ker vem, da rojaki posebno o praznikih se skupaj zbirajo in skrbno obračajo strani tega lista, da vidijo in čitajo novice iz slovenskih naselbin širom Amerike, in ker niso že dolgo čitali nič iz našega mesta, sem se namenil vam pisati nekoliko podatkov, kateri vas bodo mogoče nekoliko zanimali. Ni čuda, da vsled suše, ki je vladala tukaj, nisem mogel prej pisati; pa se tudi ni dalo, ker pri mizi brez kaj mokrega, se pero in volja posuši. No, že se bliža čas mokrote in zastopniki raznih pivovarn stopicajo po lepo urejenih ulicah in gledajo, kam in kje bi bilo najbolj prilično mesto za razobesiti njih hmelje-vo in ječmenovo oznamko, kjer naj bi si siromaški delavci, izmučeni od težkega dela, prestane vročine in muke, okrepčali svoje živce in želodec. Gotovo boste presenečeni, ko popišem nekoliko črtic iz našega mesta, ki je bilo pred tremi leti samo peščena z močvirjem in tu pa tam s trnjem in hrastovljem obdana, puščava, katero so delavski milijoni preobrnili v tovarne in najmodernejše mesto v Združenih državah. Akoravno smo vsled temperenčnega gibanja veliko trpeli v trgovinskem in društvenem oziru, smo vseeno napredovali v drugem, in mislim. da bomo tudi v prvoomenjenem sedaj začeli zamujeno dohitevati. _____(Nadaljevanje na 7. strani.) K LEPEC J AT M IS OTA B I Izdeluje vse v notarsk« ¡delo spadajoče listine >1006 N. Chicago St , Joliet Ij. Brockway, Minn., 25. marca.—Sneg je izginil, prikazala se je suha zemlja in začelo je polagoma zeleneti pod gorkim pogledom solnca, ki dan za dnem pošilja svoje oživljajoče žarke na zemljo in vzbuja k novemu življe nju že dolgo spečo naravo. Tudi pti čki, ki so nas zapustili lansko jesen, da se ognejo mrzli, neprijetni in slabo-došli zimi, so se zopet povrnili in o glasili po vrteli in polji, odkoder nam ljubko žvrgolijo in nas radostno po zdravljajo, kakor da se veselijo zopet nega snidenja. Po dvoriščih skače in se igra vsepolno vsakovrstne mladine, ki se veseli svojega polnega mladega življenja. Tudi obdelovalec zemlje se je že podal na polje in pričel iznova vesel in nadepoln preobračati in obde lovati svoje njive. Kratkoma, vse povsod vidi se živahno gibanje in slišijo se radostni glasovi, katero vse nam priča, da se je umaknila nevabljiva tiha bleda zima ter da se je pričela nova krasnejša doba, ki jo nazivljamo spomlad. In ako stopiš krasnega jutra na prosto in opazuješ vse to, zdi se, da se vsi ti veseli glasovi in očarajoče krasote narave strinjajo v eno vesolj no mogočno harmonijo, katere grom se razlega čez njive in gozde, čez hribe in doline m se vzdiguje iz zemlje v nebo, dokler ne izbruhne pred prestolom zmagonosnega Zveličarja v pretresojoče mogočnem odmevu: Aleluja, aleluja, premagana je vsa trohnoba, aleluja! Pri premiselku tega novega življenja vskipi nam srce v nadi in zdi se nam, kakor da mora vstrajati. Toda, kako se motimo, ako se nadejamo tukaj pravega stalnega veselja, to nam kaže zopetna žrtev koščene roke smrti. V najlepši dobi svojega življenja preselil se je 20. t. m. v stalno domovino Mihael Blenkusch, mlajši sin iz družine Paul Blenkusch. Umrli je bil rojen in vzgojen tukaj, "kjer je podedoval stari dom in obširno posestvo, Severova Zdravila so priljubljena radi szoje izdatuosti. Nečista kri p omenja kožne opahke, bledo obličje, tvore in ulješr utrenjenost in izgubo trdne volje. Po dolgi zimi potrebuje vsakdo zdra čutimo utrujene, potrte, brez veselja uživati Severov Ta vam zboljša in očisti kri, organi se zdravi boste. To dragoceno spomla rane, tvore, bezgavke, kožne opahke, ča popolno zdravje. Cena $1.00. 0*^? 5» Blood purifier C»MH« »Ul ((■•«« «Ml IIMM1 Cn»«i Militi (lil« CltMftiH •»••41 Uit«' («14«441»* UIM« «U. «M|, MHHHHI IIIIIIU* ‘lU| HliilllH «*»•»»»» «•••• UUIIllNI •lllll •««III« !••• IIIINMIHIIIH ««••HirUHtt. •uiHi iiiHHNnimmii« Read tha TampMet Inu&t DIH fCTlONS OR THE Ötfm.f RR.EFA RE D OHL'» OY W.E SEVERA CO -MANUFAOORlNt CEMRBÄWEÖ IOWA Čista kri pomenja zdravo obličje, pravilno prebavo, povivljajoče spanje čvrsto tedo in jasno misel vila za kri. Vsled oslabele-krvi se do dela, brez teka. Treba ja samo Kričistilec spet okrepe, da iznova zaposlujejo, in dansko zdravilo leči bule, uljesa, žive in druge krvne bolezni, tako da povra- Zahtevajte Severovih Zdravil od vsacega lekarnika vedno pazite na ime ‘‘Severa na vsakem zavitku. To je poroštvo čistosti in izdatnosti Ne vzemite druzih. Nekarte zanemariti! Kadarkoli vas muči zapeka, nepre-bavnost ali kaka druga nerednost želodca, jeter in drobja, nikarte zanemariti tacega obolenja in uživajte Severov Življenski Balzam Povrača slast do jedi, podpira prebavo, preganja zapeko, ppspešuje pri-likovanje in vsposablja telo k odporu proti raznim boleznim. Pravo zdravilo za bledolična dekleta in slabotne žene. Najboljša tonika za priletne ljudi. Cena 75 centov. Zaščitite se! Ob tej letni dobi napadajo človeka mnoge pljučne bolezni vsled nagle promene vremena. Bodite skrbni! Za ščitite svoje zdravje! Za hitro olajš-v bo hripavosti ali kašlja uživajte Severov Balzam za pljuča Vsak popitek izdaten. Olojša najtr-dovratnejši kašelj, teši in leči vnete sapnike, lajša dihanje in krepi pljuča. Prežene hripavost, pospešuje izblju-vanje in prepreča hujša obolenja. Ce-25 in 50 centov. Zdravniški svet zastonj W. F. Severa Co. Cena 50c in 25c CEDAR RAPIDS IOWA KRANJSKO. — V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 3. marca 58 Slovencev in 68 Macedon-cev; 4. marca 25 Slovencev, 90 Hrvatov in 162 Macedoncev. — V Ameriko jo je popihal 381etm Franc Paš iz Hotemeža pri Radečah na Gorenjskem. Pred odhodom se je bil ponoči 'sprl z Antonom Kokotcem, potem pa v gostilniško sobo, kjer Ko-kotec tudi Stanuje, oddal s samokresom dva strela, s katerima pa ni nikogar zadel. Orožništvo ga je koj po ovadbi zasledovalo, pa ga ni moglo dobiti. — Pesnik Anton Medved umrl. Č. g. Anton Medved, veliki slovenski pes-nik-mislec, je dne 12. marca na Turjaku umrl za akutnim napadom na čreva po nedavno prestani operaciji. Anton Medved je bil rojen v Kamniku 19. maja 1869, v mašnika posvečen 23, julija 1892. Bil je v različnih župnijah kaplan, dokler ni dobil župnije Turjak, na katero je bil nameščen v aprilu 1908. Medvedovih poezij sta izšla dva zvezka, v posebnih knjigah tudi tragediji "Kacijanar" in "Za pravdo in srce”. Mnogo še ne zbranih poezij je raztresenih po raznih publikacijah, posebno v letnikih “Dom in Sveta”, če-gar opora in .'ponos je bil pokojnik. Medved je klasik po duhu in stvarja-nju, v misli je njegova moč. Kot lirik je bil filozof. Njegov verz je kakor iz granita vsekan. Na vrhuncu svoje stvarjajoče sile je moral leči v prerani grob, a svoje ime si je ovekovečil. Pogreb je bil veličasten. Nešteta množica ljudstva vseh slojev s 17 duhovniki na čelu se je v nedeljo 13. marca na Turjaku od nepozabnega rajnika poslovila s solzami v očeh, nakar je bilo truplo prepeljano skozi Ljubljano v Kamnik. Ko so pokojnega pesnika pripeljali v Ljubljano, zadoneli so zvonovi vseh ljubljanskih cerkva, šentjakobska duhovščina pa je truplo pesnikovo ob turobnem zvonenju in veliki udeležbi občinstva spremljala skozi mesto. Pesniku dostojno čast je ska-zal slovenski narod tudi v Kamniku Vse mesto je bilo v črnih zastavah, vse trgovine zaprte. Vlak iz Ljubljane je pripeljal številno gostov, duhovnikov, inteligence in dam. Po deputa-cijah so bila zastopana, razna društva.^ Pevci so peli pred hišo, v cerkvi in pred grobom. Pisatelj F. S. Finžgar je imel nagrobni govor. Nobeno oko ni bilo suho. — Družba sv. Rafaela, ki skrbi za izseljnike v Ameriko, je sklenila odpreti tudi v Ljubljani svojo lastno pisarno skupno z jugoslovansko strokovno zvezo. —Petdesetletnico bo slavila letos 16. majnika slovenska marzeljeza "Naprej zastava Slave”; uglasbil je takrat to pesem Simona Jenka danes 75-letni skladatelj Davorin Jenko. —Vodovode za Kras in Suho Krajino je ministerstvo dne 12. marca dovolilo. Odobrilo je 3 načrte kranjskega deželnega odbora. S tremi centralnimi vododobavnimi napravami se bo preskrbel z vodo notranjski Kras, Suha Krajina in prizadeti kraji ribniške in kočevske doline. Vlada bo prispevala 50 odst. k stroškom tega velikanskega dela; skupni stroški bodo znašali na štiri milijone kron. Do 30,-000 ljudi, ki danes silno trpe vsled pomanjkanja vode, bo po izvršenih delih preskrbljenih z zdravo vodo. — Mirna. Tvrdka Flatscher je od gospe Hočevarjeve dobila dovoljenje, da sme kopati premog. Delo se je že pričelo. Upati je, da se tu odpre vir novih dohodkov za naš okraj. — Vseslovenski zdravniški shod v Ljubljani. Na vseslovenskem zdravniškem shodu, ki se je vršil dne 16. marca v Ljubljani, so se prvič k skupnemu posvetovanju zbrali vsi slovenski zdravniki. Izbrali so slovensko zastopstvo v osrednji vseslovanski zdrav niški odbor. Sklenjeno je namreč u-stanoviti osrednji vseslovanski zdravniški zbor, ki bo prirejal lastne kongrese. Letos bo tak kongres v Sofiji. To se je zgodilo z ozirom na to, ker se je na lanskem mednarodnem kongresu zdravnikov v Budimpešti sklenilo, da imajo v stalni komisiji za prirejanje mednarodnih zdravniških kongresov glas le delegati onih narodov, ki tvorijo lastne države. — Trgovinski minister je potrdil izvolitev Josipa Lenarčiča za predsednika in Ivana Kregarja za podpredsednika za leto 1910 v trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani. \ Trgovinski minister je potrdil izvolitev Josipa Lenarčiča za predsednika in Ivana Kregarja za podpredsednika za leto 1910 v trgovski in obrtni zbornici v*Ljubljani. — Karol-Kotnikova ulica. Ljubljanski občinski svet je dozdajno Pristav-sko ulico v spomin na velikega rodoljuba Kotnika ;menoval Karol-Kotni-kovo ulico. — Kotnikova posestva na Verdu pri Vrhniki, vredna nad dva milijona kron, je kupil g. Lenarčič za okolu 400,000 K, kakor poroča ljubljanski "Slovenec”. — Foersterjevo. opero “Gorenjski slavček” so uprizorili v češkem narodnem gledališču v Brnu, Moravsko, z velikim uspehom. — Smrtna kosa. Umrl je na Novi Lipi priVinici dne 12. marca 1825. leta rojeni Ivan Simonič. Radeckyjev veteran.— Umrl je v Šmartnem pri Litiji g. Alojzij Mandelj, posestnik in kovaški mojster, star 40 let. — V Št. Vidu je umrl nadučitelj g. Kremžar.— V Kostanjevici je umrla nadučiteljeva soproga ga. Neža Pavčič. — V Trebnjem je umrl lekarnar g. J. Ruprecht, star 62 let. — Kap je zadela dninarja Franceta Podržaja iz Duplic pri Grosupljem. — Umrla je na Kopanju, železniška postaja Ppedole, gospa Uršu- I la Zalokar, roj. Žitko, soproga ondot- j nega organista. Pokojna je bila nad 40 let izborna cerkvena pevka, znana! daleč naokrog. — V Sarajevu je umrl slovenski žurnalist in tehnolog Miroslav Hubmajer, rodom Ljubljančan, v 50. letu svoje starosti. — V Allandu na Spodnjem Avstrijskem je dne 11. marca t. 1. umrl za pljučnico v 33. letu svoje dobe Franc Grošelj, pomorski komisar II. vrste, rodom Ljubljančan. —‘Mrtvo so našli med drvi na Lenstalu Frančiško Rejc, ženo rudarja Andreja Rejc iz Idrije. —Znani vlomilec in ropar Pogačar, ki je pobegnil iz'kaznilnice v Celovcu se nahaja, v Ljubljani in je zvršil zopet že več ropov in vlomov. Dozdaj ga še niso mogli ujeti. — Zopet bo kopal Jernej Pečnik. Vodstvo deželnega muzeja mu bo izročilo od slučaja do slučaja vodstvo pri izkopavanju starin. — Iz Ribnice se poroča, da se je ustanovila za Ribnico in Dolenjo vas s sedežem v Ribnici živinorejska in prašičjerejska zadruga. -— Iz Ambrusa. Začetkom marca so tu začeli kopati temelj in pripravljati prostor za novi gasilni dom. Možje in fantje so vsi navdušeni za to prekori-stno delo. — Boj pri godovanju. Dne 16. jan. je obhajal doma posestnik Anton Miš svoj god. Kakor v takih slučajih običajno, je povabil Miš več svojih prijateljev, vsi so bili Židane volje, in da bi bilo veselje še večje, poslali so k sosedu Klopčiču po fanta Janeza Korin-ška, kateremu je Miš svoje harmonike posodil, da bi bil kaj zaigral, in ker je bil ravno predpust, hoteli so se tudi malo zavrteti. Janez Mlakarja, 19 let starega delavca, je pa jezilo, da ni sedel med povabljenimi, zato si je izbral za izvršitev svojega namena delavca, 18 let starega Franceta Urankarja in 18 let starega Franceta Urbanija. Ko je igral Korinšek na harmoniko, pridrvi! se je Mlakar in godca vstavil, češ, da ne bo igral in da mora iti z njim, nakar ga je potegnil s seboj, da je s harmoniko padel. Posrečilo se je Mišu Mlakarja potisniti na prosto. Koj nato je nekaj priletelo v prvo okno, da so se šipe popolnoma razsule. Anton Miš je sicer šel vun, da bi razgrajača pomiril, Mlakar ga je vrgel na tla in vgriznil v desni kazalec. V tem sta pa prišla Mlakarju tovariša na pomoč in vsi so udarili jio Mišu. Domači so prišli očetu pomagat a so dobili vsi lahke telesne poškodbe, na kar je vse v hišo zbežalo in so vrata zapahnili. Obdolženci so pa s poleni in drugim orodjem toliko časa po vratih zbijali, da so padle v vežo. Domačini so se prestrašeni umaknili v sobo, za njimi so pa obdolženci metali polena. Komaj da so zaklenili sobo, že so zapele šipe. Domači so z vso silo držali duri, a obdolženci so mahali po njih s sekirami in motikami, dokler jih niso vlomili. Ko so vrata odnehala, je Mlakar vrgel sekiro .v sobo, vsi trije so se pridrevili v sobo in grozili navzočim. Mlakar je zgrabil harmoniko in jo vrgel ob tla, da se je zdrobila, nato je razbil en Štefan, poškodovali so ognjišče in razbili en škaf. Obdolženci krivdo deloma priznavajo. Sodišče je vse tri divjake krivim spoznalo in obsodilo Mlakarja na dve leti, Urankarja in Urbanijo pa vsacega na 4 mesece težke ječe. — Tat iz navade. Pred novomeškim sodiščem je bil 28. febr. sojen Franc Lamprecht rojen leta 1876. v Grebinju na Koroškem, ki je lani po trebanjskem okraju kradel včasih tudi iz zaprtih prostorov moško obleko in čevlje. Obtoženec ni tajil svojih dejanj, zagovarjal se pa je, da krade ker ga v to nekaj sili, čemur se ne more ubraniti. Bil je že prej 26krat kaznovan. Zato je predlagal zagovornik dr. Slane, naj stavi sodni dvor z ozirom na porotnike tudi vprašanje: “je-li obtoženec ni storil omenjenih tatvin iz nepremagljive sile?”, kar pa je sodni dvor zavrgel kot neutemeljeno in neu mestno. Ker so porotniki razun drugih stavljenih jim vprašanj tudi potrdili, da je obtožencu krasti prišlo že v navado, je sodni dvor obsodil obtoženca na pet let ječe, poostrene vsakih 6 mesecev s trdim ležiščem, po prestani kazni pa se ga naj postavi pod policijsko nadzorstvo. — Cerkvenim nabiralnikom nevarna tička. Na zatožni klopi v Ljubljani sta sedela že 13krat in sicer sedemkrat zaradi tatvine predkaznovani 491etni Josip Rahne, krojaški pomočnik, pristojen v Voglje', brez stalnega bivališča in Karel Špindler, 55 let stari pisar iz Ljubljane, kateri je bil zaradi tatvine in drugdi deliktov že 56krat kaznovan. Ta dva čedna bratca sta se seznanila leta 1887. na ljubljanskem gradu. Rahne je, dne 3. septembra 1909 ravno odslužil v Gradiški zaradi tatvine svbjo kazen, 8 let težke,ječe. Po njegovi trditvi si je v kaznilnici prislužil 114 K, katere je kmalu potrosil, potem se pa podal na popotovanje. Dne 24. septembra sta se sešla s Špindlerjem pred Vegovim spomenikom v Moravčah. Ker je Špindler trdil, da je ‘suh', sta takoj sklenila svojo srečo poskusiti pri nabiralnikih v moravški cerkvi. Špindler i se je takoj lotil nabiralnika med tem, ko je šel Rahne na kor, in pazil, da tovariša kdo ne zaloti. Vzlic temu, da je neki fant prišel v cerkev, prisvojil si je Špindler vendarle dva nabiralnika, v katerih je bilo kakih 10 do 12 K denarja. Rahnetu je dal 1 K, vse drugo je sam spravil. Špindler taji dejanje. Vso krivdo hoče zvaliti j na Rahneta. Pravi, da je le slučajno prišel v cerkev, da bi si jo znotraj o- | gledal. V cerkvi je zagledal Rahneta, kateri je imel opraviti pri nabiralnikih. ! Bil je obrnjen s hrbtom proti njemu, j Ta Spindlerjeva izjava je Rahneta uje- j žila, da je izjavil: "Ako me notri tlači, bom pa po pravici povedal.” Nato jej povedal dogodek gori navedeno. Do-1 gnalo se je, da' sta oba obdolženca tata iz navade, in sta že več let presedela po zaporih in ječah. Rahne ima skupnega zapora 23 let in 9 mesecev'. Obdolženca sta dejanje tajila. Špindler je poudarjal, da je res malo prida človek, da pa vendar še ni tako propadel, da bi po cerkvah kradel. Porotniki so glede Špindlerja soglasno zanikali vsa vprašanja, glede Rahneta pa so jih soglasno pritrdili, nakar je sodišče Špindlerja oprostilo, Rahneta pa obsodilo na 9 let težke Ječe z enim postom na mesec poostrene ječe. je Kuharitsch vsedel na divan in si je pognal iz revolverja kroglo v desno sence. Čez nekaj minut je bil mrtev. Kuharitsch je bil slovenski odpadnik, bil je hud nasprotnik Slovencev, ako-ravno je od Slovencev prejel lepe tisočake, bil je strasten sovražnik cerkve in zagrizen pristaš ptujskega "Štajerca". Kuharitsch zapušča vdovo in pet nedoraslih 'otrok. ŠTAJARSKO "1 — Šentiljski dom. Dne 14. marca se je začelo nadaljevati delo pri stavbi šentiljskega doma. V jeseni 1909 se je stavba toliko dogotovila, da je prišla pod streho. Sedaj se bode izvršilo ostalo delo. Če gre po sreči naprej, bode “dom” do sredi poletja gotov. Samo za surovo stavbo in nakup stav-bišča so došedaj izdali blizo 20,000 K. Nabranega denarja pa je samo 12,500 K. Zato so iznova jeli nabirati prispevke. — Škrlatica je v gornjegrajskem o-kraju silno razširjena med šolsko mladino. Bolnih je krog 130 otrok, 15 jih je že umrlo do 8. marca. — Brežice. Dne 9. marca v jutro so pri Čatežu na kranjski strani našli mrtvega Antona Kruharja, sodnega kancelista pri sodniji v Brežicah. Mrtvec je imel težko rano na glavi. Pri njem se ni našlo ne denarja, ne ure. Ne ve se še, ali se je Kruhar na strmini sam ponesrečil, ali pa je padel kot žrtev zločina. Rajnik zapušča vdovo in tri otročiče. — Smrtna obsodba. Pred mariborskim porotnim sodiščem je stal dne 8. in 9. marca 21 letni Anton Kmetec, posestniški sin in železniški delavec iz Gornjih Jablan v ptujskem okraju, obtožen, da je v noči od 25. na 26. junija 1909 umoril ne daleč od domače vasi, blizo postaje Sterntal, svojo 38 let staro ljubico Mar. Frangež. Mrtvo je potem zavlekel na železniško progo, kjer ji. je vlak odrezal levo roko in nogo. Drugo jutro dne 26. junija je našel železniški čuvaj mrtvo M. Frangež na tiru ter je takoj obvestil orožništvo. Sodišče je obtoženca obsodilo v smrt na vislice. — Grozna žaloigra. dogodila se je v soboto 12. marca dopoldne ob 10. uri v Ormožu. Ferdinand Kuharitsch, bivši mizar in steklar, sedaj hišni posestnik v Ormožu, začel je barantati s hišami v Ormožu. Kupil je od Hetzla nekdanjo Standekerjevo trgovino in jo prodal nekdanjemu edinemu slovenskemu trgovcu v Ormožu g. Ludoviku Kuharič. Kmalu ga je zgrevalo, ker mu je trgovec Perko 4000 K več obljubil. Hotel je kupčijo razdreti, pa se ni dalo. Potem je kupil od podjetnika Tolazzi novopostavljeno vilo za 37,000 K, ko je izvedel, da je prejšnjemu kupcu Tolazzi pustil vilo za 30,000 K, hotel je od pogodbe odstopiti. Slednjič sta se s Tolazzijem pobotala, da Tolazzi vzame vilo nazaj za 30,000 K. Ta izguba je Kuharitscha spravila ob pamet. Dogovorila sta se, da dotično pogodbo pismeno naredita 12. marca ob 9. uri dopoldne pri Ferdinandu Kuharitschu. Ob pol deseti uri pride Tolazzi h Kuharitschu. Reče mu sesti, dokler on ne prinese papirja. Ko se Tolazzi vsede, potegne Kuharitsch kladivo in udari Tolazzija po glavi, da mu kri brizgne po obleki. Predno Kuharitsch drugič zamahne, skoči Tolazzi pokonci in mu izvije kladvo. V tem pa potegne Kuharitsch revolver. Tolazzi pa zbeži s kladvom iz sobe, pade dvakrat po stopnjicah in hiti v župnišče. Ondi mu gospod župnik iz-mije in zaveže rano, mu posodi klobuk ter ga skozi dvoriščna vrata spusti na njegov dom. Ko je Kuharitsch videl, da mu je Tolazzi ušel, planil je z revolverjem nad svojo ženo. Ta pa se mu je izvila ter ga sunila v sobo in vrata za seboj zaklenila. Na to se — Na celovškem kolodvoru se dobe sedaj vozni listki tudi na slovensko zahtevo, kakor poroča "Slovenec”. Piše namreč, da je že pred razpravo o Grafenauerjevem predlogu v držav, zboru vlada naročila železu, ravnateljstvu v Beljaku, da mora uradništvo na kolodvoru v Celovcu izročati vozne listke tudi na slovensko zahtevo. Upati je, da bodo Slovenci se te pravice kot dolžnosti v polni meri posluževali. — Drzne trditve. "Freie Stimmen” so skušale nekoliko odgovarjati na govor poslanca Grafenauerja v državnem zboru, ko je utemeljeval svoj nujni predlog glede celovških škandalov, pa se jim nič ni posrečilo. Resnice se pač ne da ovreči, razen — z lažjo. Tako na primer lažejo, da so slovenska krajevna imena na Koroškem neznana, in da so jih po veliki večini še le pred nekaj leti izumili pri kislem vinu kranjski profesorji. Take kozlarije piše glasilo nemških nacionalcev — v uvodnem članku. Nasprotno je znafio, kako Nemci samovoljno prestavljajo lepa slovenska imena v nemščino. Čujte na primer klasično-neumen prevod: "Zelenice” v "Spinatkpgel”, 'Košuto’ v “Hirschvvand”, "Golico” v Kahlkogel”, "Jepo” v "Mittagskopel” itd. Taki članki res dokazujejo inferiornost nemško-nacionalnih časnikov. — "Hranilnica in posojilnica” v Velikovcu izvrstno napreduje. Lani je imela prometa okroglo 1,200,000 kron. Slovenci iz okolice se vedno tesneje oklepajo tega denarnega zavoda. To je tolažilen pogled v bodočnost. Edino potom gospodarske okrepitve in samopomoči je mogoče, da Slovenci u-spešno zastavijo pot nenasitnemu Nemcu. — Štiri milijone v Tržič (Monfal-! cone). “L’ Eco” poroča, da je vladaj kopčno vendar dovolila dva milijona za izčiščenje kanala v Tržiču, struge j proti Porto Rosega in kanala, ki gre . od tam v morje. Govori se pa tudi, da je dala vlada dva milijona ladjedelnici v Tržiču, in sicer s pogojem, da bodo uposleni tam le delavci iz av-štro-ogrske monarhije. Sedaj je v tej ladjedelnici vse polno tujih, angleških delavcev. — Veliko izzivanje Slovencev se pripravlja v Gorici od strani Lahov. Meseca maja t. 1. bo imela Lega svoj občni zbor v Gorici. Laški podivjanci so radi tega vsi iz sebe ter se pripravljajo, da kar mogoče slovesno proslave dan občnega zbora. Pravijo, da hočejo pokazati ta* dan, kako laška je Gorica. To se pravi po njihovo, da hočejo napadati in žaliti Slovence, ali kolikor poznamo goriške Slovence, se bodo že znali .ubraniti laškega tolovaj stva. — Gabriele D’Annunzio, znani italijanski moderni pesnik, je mislil predavati v Trstu. Namestništvo tržaško pa je nameravano predavanje prepovedalo, ker se je D’Annunzio v Turinu in Milanu pri nekih predavanjih za-, vzel za laške neodrešence v Avstriji, ter so vsled tega nastale iredentične demonstracije proti avstrijski državi, i —- Smrtna kosa. Umrl je v Stari-gori pri Gorici spoštovani posestnik P. Mladovan. Bil je možak-poštenjak stare korenine. — Nagloma je umrl zadet od kapi v Štanjelu posestnik g. Ivan Abram. — V Dornbergu je umrl g. Josip Vodopivec, podžupan in posestnik, star 58 let. — Umrl je v Tolminu g. Franc Koren, posestnik in voznik; ponesrečil je, padel po stopnjicah ter si pri tem zlomil tilnik. HRVATSKO. — Predstava hrvatske operete v Londonu. Jeseni uprizore v enem največjih gledališč v Londonu opereto “Baron Trenk”, ki jo je vglasbil kapelnik hrvatskega gledališča Srečko Albini. Komponista, so povabili, naj pride sam dirigirat svojo opereto. — Proglašenje 'ustave v Bosni ni napravilo na ljudstvo skoro nobenega vtisa. Vsaj v Sarajevu pri svečani proglasitvi ni bilo opažati med množico nikakega navdušenja ali zadovoljstva. Vprašanje je sedaj, ali je ljudstvo tako nezavedno ali pa tako zavedno, da ve po vrednosti ceniti novo ustavo? Zanimivo je vsekako, da se je "ustavnost” takoj prvi dan pokazala kakor oni rak, ki je hotel svoj račji rod naučiti hoje naprej, pa jo je za zgled sam mahnil — nazaj. Vlada je namreč prepovedala soc. dem. ljudski shod za splošno volivno pravico. — V Trstu so pričeli italijanaši in Pagnijanci drzno gonjo proti slovenskemu delavstvu. V novem pristanišču pri Sv. Andreju je bilo sprejetih 64 slovenskih delavcev — in zdaj je po konci ves laški Izrael in vpije o slovenski invaziji, sklicuje javne protestne shode, hodi v deputacijah k vsem mogočim mogočnežem itd. O strašna je ljubezen laških sosedov do Slovencev! Peti za kuhanje Ue pozabite finih popravljenih peči o kojih smo vam še pravili: To je najoenejša in najboljša stvar. Pridite jih videti BARRETT HARDWARE CO. North Ottawa Street JOLIET; ILLINOIS « $ % m « <8 * % % « « « S3 % I 3 AKO pošiljaš denarje v staro domovino, obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., AKO potuješ v staro domovino, kupi X parobrodni listek Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., NEW YORK. A TZ" želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti v v to deželo, kupi parobrodni in železniški listek CERKVENI KOLEDAR. 3. apr. Nedelja Rihard, škof. 4. “ Pondeljek Izidor, Rozamila. .5. u Torek Vinc. Fer. ; Ženo. 6. Sreda Sikst, pap. Celest. 7. a Četrtek Herman Eberh’d 8. n Petek Alberta. 9. Sobota 7 Bol. P. M. Prijateljem. Zložil Anton Medved.*) O bratje moji, kaj nas je vezalo na časa in prostora ozko ped? Vse naše delo — mar zasluži hvalo? Začrta mar za sabo trajen sled? In ako ne — čemu življenje naše od zibelke do groba brez miru? Čemu bridkosti in sladkosti čaše in beganje in tveganje — čemu? Mi pojdemo, odkoder ni vrnitve, in mladec se oddahne starca prost. Opravijo pogrebne se molitve, in prst bo naša postelj, črv naš gost. Pa bodi spomenik za naše grobe izklesan kamen ali boren mah, navek od solnčne ločeni svetlobe, razsuti v prah budili bomo strah. In duša naša — ali bo živela in sama sebe se zavedala? Bo li trobenta sodnji dan grmela, in zemlja se v pepel sesedala? O bratje, kaj uče nas knjige neme, kaj vest šepeče, kaj razlaga um? Da razdvojeni uklonimo teme, zatrimo v sebi delavni pogum? O ne! Mi verujmo! Pokonci glavo gradimo si čez dvomovbrezdnomost! Doseči smoter — to je naše pravo, iskati smoter — naša je dolžnost. Pa bodi spomenik za naše grobe izklesan kamen ali mah zelen, duh, ki je želel in iskal svetlobe, doseže smoter—v Bogu razsvetljen. *) To pesem je objavil ljubljanski “Dom in Svet” letos ,v svoji februarski št. in je bila torej ena zadnjih pes nikovih — kajti Antona Medveda ni več med živimi. ■ Glej vesti iz stare domovine na str. 3. BELA NEDELJA. Kot kneza miru nam kaže nedeljski evangelij božjega Izveličarja. Pri zaprtih vratih je stal nenadno sredi svojih mladeničev in jim govoril: “Mir bodi z vami”, in potem je ponovil ta blagoslov prav prisrčno: “Mir bodi z vami!” Te besede so mu prišle iz srca, te besede miru in ljubezni. O tej miroljubnosti so govorili že stari proroki, kot kneza miru ga gledali in slikali: “Imenovali ga bodo kneza miru; miru ne bo ne konca ne kraja; zaradi našega miru leži kazen na njem”; tako je prorokoval Izaija o njem. Ko ga je potem polnota časov donesla na zemljo, je spet bila blagovest miru, ki jo je najprej dal oznaniti svetu, mirupo-trebnemu svetu. “Čast bodi Bogu v višavi”, tako so peli angelji v presveto božično noč, in “mir ljudem na zemlji, ki so blage volje”. Ne čudimo se nad tem znamenjem miru, nad temi mirovnimi psalmi, ki oznanjajo njegov prihod in ga pozdravljajo; kajti on, Odrešenik sveta, ni imel druzega namena, nego donesti vsem ljudem, celemu svetu izgubljeni mir, to dragoceno nebeško imetje. Njegov sveti uk, njegovo življenje, njegovo umiranje, njegova kri, njegove rane, njegovo vstajenje, njegova cerkev, vse to nima druzega namena, nego samo dati nam in vsem ljudem v grehu izgubljeni srčni mir. Kako pač apostol tako primerno slika resnico z besedami: “On je postal naš mir, ločilno steno je odvzel.” Ta mir, to dragoceno nebeško imetje, katero je donesel Izveličar kot najlepši nebeški dar na zemljo, ta mir, ki ga je založil v svoji cerkvi, nam ima vsem pripasti kot delež v vsem svojem izobilju. Pa kako je, da nam ljudem to zelo zaželjeno nebeško imetje toli-krat nedostaje, kako je pač to, da tolikrat nemir napolnjuje naše srce, po miru tako preiskreno hrepeneče? Naše srce hrepeni in stoče po miru in vendar nemir tolikrat pustoši našo notranjost. Zakaj nam tolikrat nedostaje to največje izmed vseh posestev, srčni mir, mir z Bogom, z bližnjim, z nami samimi, odkod pač prihaja nepo-koj, ki nam tolikrat jemlje to imetje? Radi nedostatnosti in nepopolnosti vsega tega, kar nam zemlja nudi, ni mogoče najti in doseči trajnega in popolnega miru na zemlji; tako stanje, kjer se vse hrepenenje in koprnenje srčno izpolnjuje, kjer nas nobena želja in nobena bojazen ne muči, kjer nas razveseljuje večen, nemoten mir, je šele najti v večnem življenju, šele tam. “kjer Gospod obriše vsako solzo z oči pravičnika, in smrti ni več, in nobene žalosti in nobene tožbe”. Naša sveta vera nam pravi, da je edinole Bog neskončno srečen in blažen, in da mu nič ne more tega ukrasti. Toda ne bomo li nikdar imeli na tem svetu vsaj del onega miru, po katerem hrepeni naše srce po svoji naravi, ali smo obsojeni, živeti na zemlji popolnoma brez miru in šele po smrti doseči njegovo srečo? Potem bi seveda bilo življenje na zemlji muka, tri-noštvo, ki bi se dalo malo združiti z mislijo, da nas Bog neskončno ljubi. Nikakor ne, tudi že na zemlji nam je omogočeno .zadobiti in užiti predokus onega nebeškega miru. Sredstvo za to nam je položil Gospod Bog v našo roko. Čimbolj se namreč prepuščamo Bogu, izročamo njemu in njegovi najsvetejši volji, čimbolj se posvečamo njegovi službi, napolnjujemo z naj-udanejšo pokorščino proti njegovi besedi, z najponižnejšo vero v njegove uke in neomahljivo ljubeznijo do njega in njegovega najvišjega bitja, čimbolj odmremo svetu in iščemo samo v njem svoje sreče, tem obilnejši je tudi delež na njegovem miru, na njegovi sreči. Če je pa to tako, potem je samoumevno, da greh, ki nas edini loči od Boga, vira vsega miru in vse sreče, uničuje tudi mir. Zato prorok vzklika: “Miru ni grešnikom”. Bog je središče našega življenja, a greh nas pa trže od njega, tako da v temi tavamo brez miru in pokoja. Ali zgodovina človeštva kakor posameznika ne kaže tisočere potrditve te resnice? Kako srečnp je pač 43510 celo stvarstvo, preden je nastopil greh. Mir, ki je bil razprostrt čez vrt pohota in naslade, se je raztegal čez vesoljni svet; povsod najčistejši mir, -najlepša sreča, ker je vse služilo Stvarniku; nobena bol, nobena skrb, nobena pečal ni stiskala človeškega srca. Ona skrivnostna skladnost ali složnost, ki. od večnosti druži tri osebe v božestvu, je čudolepo odsvitala v kraljestvu vesoljnega stvarstva. Toda kako čisto drugače, ko se je dogodil prvi greh! Tedaj je bil uničen prvotni, od Boga z ljubeznipolno roko postavljeni red; tedaj je bil nanagloma razdejan sveti božji mir, ki je doslej vladal celo stvarstvo; prejšnja skladnost se je iz-premenila v neprijetno nesoglasje; raz por, ki ga je od onega žalostnega hipa nosil človek v svojem srcu, je bil vržen v zunanjo obdajajočo ga naravo; človek, ki je bil poklican biti njen kralj, je zdaj nahajal samo odpor in nepokorščino ter se je moral na vso moč boriti, da dobi od nje to, kar mu je bila določena in od začetka tudi pripravljena dajati najradovoljneje. In nele to, tudi stvari med sabo so si postale sovražne; kjer je bila poprej med njimi sloga, tam se med sabo vojskujejo in bojujejo časih do popolne po-končave življenja. To nenaravno stanje ima apostol pred očmi, ko pravi v pismu na krščansko občino v Rimu: “Hrepenenje stvarstva čaka na razodetje božjih otrok, venomer stoče in koprni v bolečinah.” Pa vprašaj samega sebe," tvoja lastna izkušnja ti pravi z jasnimi besedami, da ti greh jemlje mir. Dokler si hodil nedolžen pred očmi svojega Boga, dokler si zabranjeval grehu vhod v svoje srce, sta bivala tudi mir in notranja sreča v tvoji duši. Bržko si se pa v grehu uprl proti Gospodu, se je angelj miru umaknil od tebe. Prebudila se je namreč vest, ki ti je očitala in jemala mir podnevi in ponoči. Zavest ti je pravila: Boga sem razžalil, neskončno pravični in sveti Bog je moj sovražnik, sovraži me z neizmernim sovraštvom, zavržen sem pred njegovim obličjem, meč njegove kaznujoče pravice je že dvignjen proti meni, in kdo ve, kdaj zamahne, da me uniči! Ali more v taki duši, iz katere se dviga tak glas, bivati mir? Ali ji ta misel in strah pred koncem življenja, misel na strašne posledice greha ne jemlje vse&a miru? Da, sveto pismo ima resnično prav, ko pravi: “Brez- božni nimajo miru”, in če vprašuje: "Kdo se mu upira in ima mir?” — Če pa poznamo vir vsega nemira, potem se čuvajmo, da ga ne odpremo, čuvajmo se greha in vsega, kar vodi h grehu. Ostanimo trdni v zvestobi do Kristusa, Gospoda, vse naše življenje naj razsvetljuje luč njegove resnice, na vseh potih našega življenja ljaj vodi njegova presveta volja, izkoriščajmo s sveto gorečnostjo milosti, ki nam jih,neumorno nudi v zakramentih, potem se velikonočna želja Izve-ličarjeva tudi na nas izpolni: "Mir bodi z vami sedaj in na vse veke.” MOGOČNI MORGAN. se ozdravi živčne bolezni. Vsled neprestanih smrtnih nevarnosti, v katerih se nahaja cela carska družina, je carica napol zblaznela, če hočemo verjeti raznim brzojavkam. V Berolinu se boje ustanovitve balkanske zveze. Bolgarski in srbski vladar delata na to, da bi nastopila Rusija za Srbe in Bolgare v Makedoniji. Avstrija in Nemčija bi ne trpeli balkanske zveze.. V ameriških in evropskih bančnih krogih govore edinole o velikanski finančni moči, ki jo ima newyorški vele-finančnik J. P. Morgan. Zvedenci so izračunali, vkoliko so od njega odvisne gospodarske razmere v Združenih Državah, ter so našli, da razpolaga s finančnimi zavodi in podjetji, ki predstavljajo skupno glavnico 12 milijard, kar je jednako .deve-tinki skupnega premoženja, Z. D. Nečisti dohodki železnic, ki jih neposredno in posredno nadzoruje, predstavljajo tretjino nečistih dohodkov vseh železnic Združenih Držav. Njegova finančna moč, zastopana po bankah in trustovskih družbah, znaša 10.7 odstotka vseh finančnih zavodov Združenih Držav. S tem ne dovolj, je Morgan v ozki zvezi z drugimi financ nimi zavodi v. tej deželi in v inozemstvu, tako da z njihovimi sredstvi lah ko vsak čas razpolaga. Sedaj nam je še preiskati, da li je tako v eni roki združena moč ameriškemu ljudstvu škodljiva ali k o-r i s t n a, in če je prvo slučaj, kaj bi se dalo storiti proti temu. Angleško časopisje, ki se bavi s tem vprašanjem, govori o velikanski finančni sili. ki jo Združene Države lahko delajo po Morganu. Nemško časopisje pravi, da pomenja Morgan nevarnost za ves omikani svet, ker lahko po svoji volji Štirideset let stara, jajca. Upravni svet zoološkega društva v Dublinu je priredil zajutrek, pri katerem so jedli jajca, ki so jih pred štiridesetimi leti pripeljali iz Kine. Vsi gostje se niso mogli odločiti, da bi jih užili, a nekateri so trdili,' da so sicer popolnoma posušena, a neki zelo okusna. O, kaj pak! ZAHVALA. Prisrčno se zahvaljujemo tem potom za vse številne dokaze iskrenega sočutja bodisi med boleznijo ali ob smrti našega preljubega in nepozabnega sina oziroma brata, gospoda Jurija Rogina ml. Posebno zahvalo izrekamo dragim botrom za krasne rože in vsem darovalcem cvetočih spominov; nadalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za obisk in tolažbo v bridkih urah. Iskreno zahvalo izrekamo tudi gg.- pevcem Slovenskega Sokola za ganljivo pesem ter slavnemu društvu Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S, K. J. za častno spremstvo na zadnji poti pokojnega člana. Vsem skupaj bodi Bog plačnik! Joliet, 111., 30. marca 1910. George in Katarina Rogina, starši; ter bratje in sestre. First National Bank Joliet, Illinois Naš oddelek za pošiljanje denarja v staro domovino se je zadnji čas popolnoma uredil. Oni, ki žele poslati denar v staro domovino se lahko obrnejo do nas, ker smo v zvezi z nekaterimi največjimi bankami v Evropi. Toraj lahko poslujemo v tem oddelku pri pošiljanju denarja, hitreje in ceneje kot kdo drugi. Hranilni predali se oddajo vnajem po $3.00 na leto in več. Zavarujte svoje hiše in pohištva pri zanesljivih družbah, koje mi zastopamo. V naši knjižnici najdete tudi dobrih slovenski h knjig na razpolago. Pridite nas obiskati. Pozor! Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril prvo slovensko 'kovačnico v Jolietu, kjer bom podkoval konje in kobile, i. t. d.; tudi bom izdeloval razno domače orodje, kakor: motike, lo- povzroča in pomirja panike v Ameriki. ! Pate in drugo vrtno orodje. Kdor to-Kar se tiče misli angleškega Časopisja, I re' mbi kaj orodja naj se-primeni jo lahko že od kraja izločimo, ker j °=ia=i ah mi pa piše. Delo jamčim, umeva pod finančno silo politično in | ^r- Reposh, kovač, gospodarsko oblast nad tujimi dežela-j m State Street, Joliet, 111. mi. Na ta način si je Anglija„osvo-j -■ . "" jila Egipet in druge protektorate in I kolonije. Posledek je bil, da je na- ^ M A ¥ S f vstalo več multimilijonarjev, angleško ! ljudstvo pa je pri tem obubožalo. ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka ¡Joliet Slovenk Bottling Co. MALI OGLASI. 913 N. Scott Street, Joliet, 111. £ Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob Bedeljah N. W.344. Gotovo ni to uspeh, ki bi se mogla zanj naša dežela navduševati. Mnogo jasnejši je nazor časopisja v Nemčiji, ker ima zase dejstva. V resnici se ne povdarjajo dovolj ostro. Misliti nam ni več treba, da bi utegnil ali mogel Morgan povzročati in pomirjati panike, kajti t o j e že storil. Kriza leta 1902. in panika leta 1908. sta bili njegovo delo. On je bil, ki je predvsem poplavil deželo s papirji pod vrednostjo, kar je povzro-č'lo paniko, in jo potem zajezil, a ne da bi jo mogel končati, kajti likvidacija ali ugotavljanje se še vrši. Napravil je to s pomočjo velikih dohodkov, ki mu jih donašajo po njem nadzorovane železnice, finančni zavodi in zavarovalne družbe. S temi denarji je ustanovd obrtnijske truste, h katerim je v prvi vrsti spadal trust za železo in jeklo, ter je izpeljal sestavo in nadzorstvo železnic, kakor je tudi s temi denarji obdeloval trg, da podeli izdajam svojih naprav visoko vrednost, in kakor še sedaj te denarje uporablja, da počasi izvede likvidacijo: Če stvar tako stoji, potem pomenja Morgan res nevarnost za moderno prosveto. Ta očitek je nadalje upravičen v zna. nem dejstvu, da je po Morganu povzročena ameriška panika prizadela tudi celo Evropo. 140,000 do 160,000 las ima navadno človek na zdravi lobanji. Grški kralj baje odstopi v najkrajšem času v prilog prestolonaslednikovega sina, ki je star 20 let. Srbi so znani kot veliki domo- in rodoljubi. Na Dunaju predkratkim u-rnrli srbski podanik Stojanovič je zapustil srbski državi svoje premoženje 2,300,000 frankov. Svota je določena za zgradbo bolnice v Belgradu. 0040« DELO DOBI NA 16 LET STARO dekle, ki se razume na vodstvo knjig Plača po dogovoru za talno delo.' Več se poizve pri Amer. Slovencu. DELAVCEV* POTREBUJEMO, KI znajo delati na žagi, pleharni, livarni, in ki znajo mizarsko delo. Dobra plača za izkušene može in pomočnike. Reo Motor Car Company, Lansing, Mich. 13t6. NA PRODAJ JE NOVA HIŠA LE-po izdelana: ima 4 sobe in zgorno nadstropje in fino izdelano klet. Pro da se radi odhoda na farmo. Cena se izve pri 'lastniku Jos. Putzel, P. O. Aurora, Minn. NAPRODAJ LEPA NOVA HIŠA S 3 sobami, hiše na Irwing cesti blizu Collins St. Dve lepi hiši na Columbia St. in nekaj lepih lot na Sylvan Hills, Harkers Addition in več lepih hiš na Broadway, Summit, Center, Marble in Stone cestah. A. N. Porter & Co., Barber Bldg.. Joliet. i IŠČEM MOJEGA BRATA JOHAN Sluga, doma iz Sahon pri Ilirski Bistrici. Bival je poprej v Jolietu, a sedaj pa mislim, da je nekje v Penn-sylvaniji ali pa v Ohio. Kateri rojak ve za njega, prosim, da mi naznani njegov naslov ali pa on sam. Jožef Sluga, 205 Bridge St., Joliet. MLAD PEVOVODJA TER ORGA-nist. je zmožen tudi voditi godbo na pihala in godbo na lok, išče primerne službe v Ameriki v kakem večjem mestu. Ponudbe na upravni-štvo “Amerikanski Slovenec”. Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj lasnico. Nadalje izdeiujt ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči t. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla: SVOJI K SVOJIM! IlUf. Jouet.ua. FIUO PIVO V STEKLENICAH. Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets. Both Phones 26 Židov se nahaja na celem svetu 11,-625,653, od katerih prebiva 8,892,019-v Evropi, in sicer največ na Ruskem (5.082,342), potem v Avstriji (1,233,-112) in na Ogrskem (851,378), Kristjani v turški armadi. Prve dni marca so nastopali krščanski novinci službo v turški armadi. Vstopilo jih je izredno veliko število. Kako kruti so Nemci proti Slovanom, svedočita nam zvezi nemških hišnih posestnikov v Niranih in v Do-branih na Češkem, ki so sklenili, da nihče ne vzame v svojo hišo na stanovanje nobenega Slovana. ' Veliki cesarski manevri avstrijski se letos po doslej nepotrjenih vesteh vršijo v srednji Galiciji. Ako je to res, se razmere med Avstrijo in Rusijo v resnici zboljšujejo! Car Nikolaj prvi vitez bolgarskega reda. Kralj Ferdinand je uvrstil ruskega carja kot prvega viteza v novoustanovljeni red sv. Cirila in Metoda in mu izročil redovno verižico. Ruska carica pojde baje v kratkem v Draždane, Nemčija, kjer se bo nastanila v Lahmannovem sanatoriju, da __________Maj večja in najstarejša hranilnica na Kranjskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani. KNAFLOVE ULICE ŠT 9. USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sani Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklep 78tQ00,0Q0 kron, m sicer znašajo med drugimi zakladi: ' i|«nfli* ^ Zemljeknjižno zavarovane terjatve ........K 36,207.340 Posojila občinam in korporacijam ....... 2,392.039 Menice ................. 568.000 Vrednostni papirji . 23,660.702 Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in na Dunaju ter graščin ........ 3,037.221 Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron. K. S. K, JEDNOTA Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. GLAVNI ODBOR. Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111. I podpredsednik:............Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa. II. podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New \ ork City. Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111. Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111. Pooblaščenec:...............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111. Vrhovni zdravnik:.....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Jan. Krst. 20, Ironwood, Mich., 16028 Peter Vardijan, roj 1893, spr. 28. marca 1910. Dr. št. 44 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 38, .Kansas City, Kans., 16029 Ivan Bukovac, roj 1892, spr. 6. marca 1910. Dr. št. 62 članov. K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 16030 Matija Boštjančič, roj 1891, spr. 23. marca 1910. Dr. št. 78 članov. K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 16031 Jurij Bižal, roj 1S91, 16032 Franc Svetlin, roj 1880, 16033 Jurij Schutte, roj 1879, spr. 13. marca 1910. . Dr. št. 127 članov, K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn:, 16034 Franc Lamove, roj 1882, spr. 17. marca 1910. Dr. št. 241 članov. K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 16035 Josip Ambrožič, roj 1891, spr. 20. marca 1910, 16036 Josip Govednik, roj 1891, 16037 Bartelj Brodarič, roj 1879,G6038 Josip Abramovič, roj 1872, spr. 4. marca 1910. Dr. št. 70 članov. K društvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 16039 Ivan Plaznik, roj 1891, 16040 Anton Bevk, roj 1890, 16041 Ivan Zupančič, roj 1883, spr. 28. marca 1910. Dr. št. 57 članov. K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 16042 Leopold Koršič, roj 1879, spr. 23. marca 1910. Dr. št. 52 članov. K društvu sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 16043 Štefan Pezer, roj 1882, 16044 Mijo Šoštarič, roj 1877, 16045 Franjo Jambrošič, roj 1873, spr. 20. marca 1910. Dr. št. 16 članov. K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 16046 Josip Seljan, roj 1891, 16047 Ivan Borštnar, roj 1881, 16048 Josip Praznik, roj 1880, spr. 28. marca 1910. Dr. št. 70 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn.. 16049 'Franc Ambroš, roj 1880, 16050 Ivan Babič, roj 1879, 16051 Ivan Škulj, roj 1870, spr. 28. marca 1910. Dr. št. 41 članov. K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 16052 Anton Jurčič, roj 1891, spr. 20. marca 1910. Dr. št. 18 članov. K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 16053 Matija Mihelič, roj 1880, spr. 21. marca 1910. . Dr. št. 38 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111,, k društvu Marije Pomagaj 79, Waukegan, 111., 7904 Anton Steblaj, 27. marca 1910. I. dr. št. 153 članov. II. dr. št. 84 članov. Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., k društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 10475 Jakob Biček, 21. marca 1910. I. dr. št. 60 članov. II. dr. št. 95 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth. Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 135. Gilbert, Minn., 12376 Josip Lavrič, 13. marca 1910, 7329 Pavel Šilc, 20. marca 1910. Dr. št. 240 članov. II. dr. št. 38 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 12376 Jos. Lavrič, 13. marca 1910. Dr. št. 242 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Cd društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 11867 Franc Božič,, 14040 Jos. Jerič, 28. marca 1910. Dr. št. 241 članov. Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., .15328 Matevž Ivančič, 22. marca 1910. Dr. št. 94 članov. Od društva sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio,, 15321 Kosta Vidnjevič, 25. marca 1910. Dr. št. 55 članov. Od društva Vit. sv. Martina 75,- La Salle. 111., 13275 Ivan Virant, 21. marca 1910. ■ Dr. št. 54 članov. Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 15513 Josip Kolenc, 28. marca 1910. Dr. št. 77 članov. Od društva sV. Roka 113, Denver, Colo., 2987 Ignac Miklič, 14. marca 1910. Dr. št. 51 članov. Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 10131 ImbrO Grahač, 30. marca 1910. f Dr. št. 148 članov. ODSTOPILI ČLANI. Od društva sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 8726 Štefan Volčič, 21. marca 1910. Dr. št. 43 članov. Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 2621 Jurij Bajčič, 25. marca 1910. Dr. št. 85 članov. Od društva sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo., 13607 Ivan Oblak, 14. marca 1910. Dr. št. 44 članov. ZVIŠAL POSMRTNINO. Pri društvu Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 5319 Matija Bene, 23. marca 1910 zvišal zavarovalnino s $500 na $1000, 4. razred. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu Marije Čistega Spoč. 80, So. Chicago, 111., 4471 Jerica Jakše, roj 1888, 4472 Marija Ansik, roj 1882, spr. 20. marca 1910. Dr. št. 84 članic. K društvu sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 4473 Jera Kobe, roj 1889, spr. 28. marca 1910. Dr. št. 15 članic. K društvu sv. 4^ne 123, Bridgeport, Ohio, 4474 Antonija Berus, roj 1875, 4475 Sima Mirič, roj 1875, spr. 20. marca 1910. Dr. št. 43 članic. K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 4476 Neža Praznik, roj 1882, spr. 28. marca 1910. Dr. št. 8 članic. K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 4477 Antonija Šilc, roj 1889, 4478 Helena Marn, roj 1875, spr. 28. marca 1910. Dr. št. 10 članic. K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 4479 Marija Kočevar, roj 1879, spr. 21. marca 1910. Dr. št. 11 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 3341 Marija Zorc, 23. marca 1910. Dr. št. 66 članic. Od društva Marije Čistega Spoč. 80, So. Chicago, lih, 3140 Marija Juratovac, 2832 Johana Tomenovič, 21. marca 1910. Dr. št. 82 članic. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. ,742 Franc Hribar, star 49 let, član društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, Uh, umrl 17. febr. 1910. Vzrok-smrti: Vodenica. Zavarovan za $1000. Pri-■ stopil k Jednoti 29. juh 1897. 11036 Martin Dolhar, star 33 let, član društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, umrl 15. febr. 1910. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 8. febr. 1907. 5302 Pavel Zajc, star 35 let, član društva sv. Družine 5, La Salle, lih, umrl 13. nov. 1909. Vzrok smrti: Razstrelba plinov v premogokopu, Cherry, Uh Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 9. aprila 1903. 6854 Ivan Zunič, star 33 let, član društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., umrl 15. febr. 1910. Vzrok smrti: Ubit v topilnici. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 15. jun. 1904. 8491 Peter Mamula, star 37 let, član društva Marije Sedem Žalosti 84, Tri-mountain, Mich., umrl 11. febr. 1910. Vzrok smrti: Ubit v rudniku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 25. julija 1905. 1586 Marija Petretič, stara 36 let, članica društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, Uh, umrla 13. jun. 1910. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. 4310 Antonija Smole, stara 34 let, članica sv. Roka 132, Kansas City, Kans., umrla 15. febr. 1910. Vzrok smrti: Umrla na operaciji. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 3. nov. 1909. 3234 Franc Mihelič, star 33 let, član društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., u-mrl 24. marca 1910. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 15. sept. 1901. URADNO NAZNANILO GL. TAJNIKA. Asesment za mesec april 1910 (4—10) je reden brez vsake doklade. Z bratskim pozdravom JOSIP ZALAR, glavni tajnik K. S. K. J. 04C4040+0400404tH04<»t >*<, Društvene vesti. ♦c»o-*o-*-c*o*oć Butte, Mont., 20. marca. — Naznanjam vsem članom dr. sv. Jan. Krst., kakor ste že videli v zadnji štev. Am. Slovenca, da je I. tajnik gosp. J. Ma-lerich odstopil iz urada ter da sem jaz kot bivši podtajnik prejel njegovo mesto. Zato naznanjam vsem članom dr. sv. Janeza Krst. št. 14. in drugim društvom, da se vsi listi, namreč dopisi, prošnje ter vse v društveno področje spadajoče zadeve pošiljajo na moje ime: John Dolenc, 2128 South Montana St., Butte, Mont. Pri zadnji mesečni seji 16. marca smo imeli volitev novega tajnika in podtajnika. Novoizvoljeni tajnik je John Dolenc, pod tajnik Nikolaj Larkovič. Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. v Združenih Državah Ameriških. Vaš sobrat John Dolenc, tajnik. Chicago, Uh, 28. marca. — Naznanjam članom društva sv1. Štefana št. 1. K. S. K. J., kateri so na potnih listih in jim je že čas potekel, da se vkratkem oglasijo, ako ne se bode ravnalo po pravilih. Dalje naznanjam, da člani, kteri še niso opravili svoje verske dolžnosti, naj opravijo to vkratkem, posebno tudi tisti, ki so na potnih listih, iri mi naj pošljejo spovedne listke vsaj do konca aprila. Ker dolžnost Vas veže, da opravite spoved, in to zahteva društvo in Jednota. Cenjeni sobrati, krivica bo vaša, ako bo kateri suspendan, a ne moja. Vabim rojake, kateri še niso pri nobenem društvu ne Jednoti, naj pristopijo k društvu sv. Štefana, št. 1 in K. S. K. J., ki je društvo in Jednota hia dobri podlagi, zanesljivo in pošteno plačuje bolniško podporo in Jednota usmrtnino, ker moram in smem reči, da ga ni človeka pri društvu ne pri Jednoti, da bi mogel reči: ‘‘nisem dobil bolniške podpore", ako je le bil je deležen. Naznanjam tudi, da smo prav lepo obhajali velikonočne praznike. Cerkev sv. Štefana je bila polna do zadnjega kotička vernih katoličanov, in tudi ko-lekta se je precej dobro obnesla. Naj še omenim in naznanim rojakom v Chicagi in okolici, da založi Stavbinsko društvo "Slovenski dom" svojo sedmo serijo dne 5. aprila v cerkveni dvorani na Lincoln in 22nd Pl. ob 7. uri zvečer. Pridite in si vzemite delnice, ker- to je Vaša lastna korist. Sprevideli bodete, kako z malimi tedenskimi prispevki bodete prišli do svojega lastnega doma. Denar je bolj varno naložen, kakor na katerikoli banki. Društvo posluje pošteno, ker ga sami delavci uredujejo in posoju-jejo na prvi mortgage proti 6 odst. obresti od sto. Društvo danes premore nad $13,000.00. Toraj ne pozabite te lepe prilike dne 5. aprila! Seje se vršijo vsaki torek zvečer, toraj kakor uradnik omenjenih društev vas rojake uljudno vabim k obilnemu pristopu. Pri sklepu svojega dopisa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. Tebi pa* vrli nam list, obilo naročnikov. John Zvezič, I. tajnik, 1835 W. 22nd St. zavoljo krivde dr. članov, ker to bi mu bila res dobra plača; ker dandanes kateri uradnik bodisi ta ali oni dela pravilno in hoče, da bi bilo v korist celemu društvu, nazadnje še psovke dobiva od nekaterih zaslepljenih članov in mu predbacivajo, da ni sposoben za urad in bi bil še suspendan od duhovnega vodje Jednote zavoljo drugih članov, čeravno svojo dolžnost spolni. Zatoraj upam, da bodo vsi člani gori-omenjenega društva spolnili svojo dolžnost, ker vsak katoličan zna, da je dolžan opraviti sv. spoved in prejeti sv. obhajilo vsaj enkrat v letu in to ob velikonočnem času, kakor nas sv. cerkev uči. In zdaj bodem končal, ker se bojim, da bi'tudi na moj dopis prišla katastrofa in ga zakopala v nikdar nasiteni uredniški koš. H koncu pozdravljam vse rojake in rujakinje po širnej Ameriki in jim voščim veselo alelujo; a tebi, vrli list, obilo naročnikov in predplačnikov, a mojemu dopis** '«miljenje-. S pozdravom Martin Shukle, Box 626. La Salle, Uh, 22. marca. — Društvo sv. Družine št. 5. K. S. K. J.: Naznanjam vsem članom, da bi opravili velikonočno spoved. To veže vsakega člana, da se skaže vsak s spovednim lištkom. Čas je, ali čas gre hitro. Prosim, da ja však opravi to dolžnost. Čas je res do sv. Trojice, a če pred opraviš, boljše je. In ravno tako naznanjam vsem članom goriomenjenega društva da bi malo bolj redno plačevali mesečne prispevke. In ravno tako tudi naznanjam vsem slavnim društvom K. S. K. J., ki so prejela od našega goriomenjenega društva prošnje in srečkovne listke, da so prošena vsa društva, da' kar ste odprodali sreč-kovnih listov tiste si obdržite in druge mi pa nazaj pošljite, da se ve katere številke so odprodane. Žrebanje ali srečkanje št. bo maja meseca, bomo že sporočili v listu Am. Slovencu. In naznanjam bratom sv. Družine št. 5. K. S. K. J., da jaz se prestavim v drugo stanovanje in je sedaj moj naslov: Anton Štrukelj, 1202 Main St., La Salle, Uh Ob koncu pa bratovski pozdrav vsem člandm in članicam K. S. K. J. Anton Štrukelj, I. tajnik. PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! Toraj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”. On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu^ glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem j eziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, 900 N. CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS. :N\A.Z3srj^:rsr i DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO, NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI B. BERKOWITZ 910 N. Chicago Street. JOLIET, ILL. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Velika velikonočna razprodaja zlatnine. Pri na dobite primerna darila po nizki ceni. Kje je najbolj varno naložen ’!clenar? Steelton, Pa., 24. marca. — Lepa pri-priložnost, kateri ni še v nobenem društvu, da lahko z 1 dolarjem pristopnine pristopi k društvu sv. Alojzija št. 42. K. S. K. J., ker je društvo pri mesečni seji 17. marca dokončalo, da vsaki praktičen in miren katoličan lahko pristopi do 31. maja 1910. Nadalje bo pristopnina ostala kakor poprej. In naše društvo v slučaju smrti ; za društvenega brata da za pogrebne j stroške $50.00, ravno tako ako mu so-i proga umrje $50.00, ali je žena v dru-i šivu ali ne. Tak rojaki, ne bodite | mrzli, to je lepa priložnost. Pozdrav ; vsem rojakom po širni Ameriki. Jos. A. Pibernik, blagajnik. Hranilnih ulog if 37 milijonov kron. Rezervne»* »alr’ada je: Nad milijon kron. .' I Chisholm, Minn., 26. marca. — Tem potom naznanjam vsem članom društva Srca Jezusovega št. 54. K. S. K. Jednote, da se imajo udeležiti pri hodnje seje dne 3. aprila, ker bode več važnih točk na vsporedu. Nadalje poživljam tudi vse one člane in članice, kateri še niso opravili svoje velikonočne dolžnosti, da isto store v-najkrajšem času ter oddajo spov.edne listke spodaj podpisanemu tajniku. Opominjam tudi vse one sobrate, katerim so potekli potni listi, naj iste zopet ponove in povrnejo kar so ostali na dolgu, ker drugače sem jih primoran suspendirati. Držati se hočem strogo, kakor velevajo pravila. Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. Frank Fierst ml., I. tajnik, Box 707. Eveleth, Minn., 21. marca. — Cenj. uredništvo A. S.! Prosim, da natisnete teh par vrstic v predale Vašega lista. Ker je eveleth-ski “Faran” v zadnji številki naznanil, da bo naša slovenska cerkev sv. Družine blagoslovljena dne 29. maja t. 1. in da so imeli gg. predsedniki zvečer dne 13. marca po večernicah sejo in da ne ve, kaj so obravnavali, naj jaz spodajpodpisani pojasnim zadevo. Pri seji se je sklenilo, da se da naznanje vsem katoliškim društvom raznih Jednot, oziroma, da se povabijo in da nam pravočasno naznanijo, ako bodo prišla ali ne. Ker, cenj. Slovenci in Slovenke, oziroma društva, to bode dan velicega pomena in je tudi potreba, da se dobro pripravimo. Zatoraj spodaj podpisani v imenu naših društev uljudno vabim vsa cenj. društva, kakor tudi vse Slovence in Slovenke po širnej Ameriki, posebno rojake po Missabe Range in Ver-million Range in Vam kličem: Vsi na Eveleth dne 29. maja, za kar Vam gotovo ne bo žal, ker bodete videli eno iz najlepših in največjo slovensko katoliško cerkev, kar jih je na Rangu. Objednem tudi naznanjam vsem članom in članicam dr. sv. Cirila in Metoda, da vsi store svojo versko dolžnost in da prinesejo spovedne listke najzadnje do 12. junija in jih oddajo društvenemu tajniku. Tisti pa, ki imajo potne liste, naj pošljejo spovedne listke naravnost na tajnika o-menjenega društva, ker vsak ve, da nobeden uradnik noče biti suspendan V SPOMIN. Ravno danes 28. marca je minulo leto dni, ko se je od nas odločila naša preljuba in nepozabljena žena in mati Ana Strutzel ki zdaj počiva v miru Gospodovem na pokopališču sv. Jožefa po trudapolnem življenju in trpljenju. Upamo, da si je pridobila krono plačila, kakor tudi veliko ljubezen pri svojih. Ravno danes smo obdržavali žalostni spomin, ter se je darovala kot obletnica sv. maša zadušnica, katero je daroval č. g. Šušteršič ob 8. uri v cerkvi- sv. Jožefa, kjer smo se zbrali soprog in vsi otroki, katerim je bilo mogoče, kakor tudi zet in nevesta in tudi stara mati in več prijateljev, ki imajo sočutje z nami. Vsem se jim srčno zahvaljujemo, kakor tudi onim, kateri so skaza-li ljubezen ob njenem pogrebu. Spi sladko, draga žena in ljuba mati, saj nisi od nas pozabljena! Današnji dan je v naših srcih posvečen tvojemu spominu. Joliet, 111., 28. marca 1910. John Strutzel in otroci. Mestna hranilnica ljubljan ¿k I* najvtčji in najmočnejši denarni zavod te vri te po viem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4J^ odstatka. Rentni davek plačuje •»ramlnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost viku ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana a vsem ■svojim premoženjem irt z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej te; lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznav» država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER 82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, <’• Zahvala. Spodaj podpisani se zahvaljujemo vsem, ki so nam v kakoršnemkoli oziru bili v tolažbo in pomoč pred in po smrti našega ljubljenega soproga, oziroma očeta Mihael Blenkusch-a, Posebno hvalo pa še izražamo čast. gospodu župniku Johnu Trobcu, ki ga je tako redno in pogosto obiskoval in slednjič opravil zanj zadušnico, ka-kot tudi pokopal. Srčno hvalo tudi gosp. Mihaelu Koleselju, ki mu je tako blagohotno stregel v bolezni do zadnjega. Nadalje izrekamo presrčno zahvalo tudi obema društvoma za bla-godušno spremstvo do cerkve in na pokopališče. In konečno izrekamo srčno hvalo vsem blagim faranom za tako obilno vdeležbo zadušnice in pogreba. Bog naj vam vsem povrne stotero, nas pa naj tolaži ob dnevu te neznosne žalosti. Ivana Blenkusch, soproga. Pavel, Josip, Mike, Katica Blenkusch, otroci. Zahvala. Srčno zahvalo izrekamo vsem prijateljem in rojakom za postrežbo in gostoljubnost, ki so nam jo izkazali na našem potovanju, posebno pa čast. g. J. Smolev iz Indianapolis, Ind., za njegov trud, postrežbo in gostoljubnost ki nam jo je kot nepoznancem izkazal, kakor tudi prijatelju Alojziju Fon. Spoštovanjem Rudolf in Mary Maraž. Jamčenje. Vsaka stva kaže, da bo v tem letu mnogo napredka t vsakem oziru. Denarja bo dovolj iu mnogi si bodo kupili domovanja. Ko kupite loto ali hišo je prepotrebno, da imate pisma popolnoma iamčena. JInogo Kemijskih pisem je nepopolnih. Ako zahtevate JAMČENJE ko kupite posest se vam vne bo bati naprilik. Kdor prodaje se mu bolj mudi kot vam, ker on ima navadno več posestev naprodaj. Vedno glejte, da dobite pisma JAMČENA, tako da ste prepričanu', dane boste posestva zgubili. Joliet Title and Guarantee Co- 110-112 N. Ottawa St. Chas. F. Goodspeed, vodja. JOLIET. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke. SJBONET Šivam, popravljam in gladim obleke 918 iV. Chicago St., Joliet. Kadar imate s sodiščem opraviti < brnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, 111. Z njim se lahko domenite v slove: skem jeziku, ker je Sloj zn. Chi. Phone 891. N. W. Phone GARNSEY, WOOD & LENNC Advokatje—Pravdniki Kimate kaj s sodnijo opraviti, ogl: se pri nas. Pravica—je naše ges Joliet Nat’l Bank Bldg., Joliet, 1 Nedolžna. (I. Huber. Klandrov.) majhna koščena in silno besedična že-I' niča, ki je samovala z možem v mlinu. I “O, o, Polževka! Čudno, da ste nas ! obiskali, čudno! Pozdravljeni, pozdravljeni! Takoj pokličem svojega moža; zunaj v mlinu je. Pa ne pohujšajte j se, da melje danes, ko je nedelja. Meni ni nič zopernejšega kakor nedeljsko I. Sumničenje. Bil je lep sobotni večer. Solnce se je že zdavnaj pomikalo za daljno gorovje, in prijeten hlad je pihal od vzhoda. Cvetke so dehtele med zeleno travo, tuintam se je zibala visoka bilka v sladkem snu. Sicer pa je bilo vsenaokoli tiho kakor v grobu. Sredi med razprostrtimi travniki in polji je stale? ponosno pdslopje — Pol-ževina. Spredaj pred poslopjem je cvetel cel gozd jablan in hrušek. Lep pogled! Kdor gospoduje v tem domu, on se gotovo čuti kakor kralj v svojem kraljestvu. Kaj čuda toraj, ako so že od nekdaj gospodarji in gospodinje na Polževini gledale na čast in dobro ime svojega domovja bolj kakor na vse drugo na svetu? In nič posebnega ni, da je vedno živelo mnogo vaščanov v okolici, ki so z zavistjo in škodoželjnostjo upirali svoje oči proti ponosnemu poslopju. Ali Pol-ževina se ni uklonila. Vedno ponos-neje se je belila med jablani in hruškami med češpljami in češnjami. Njen gospodar je bil vedno najbogatejši med kmeti; kadar je on govoril, slušali so ga vsi kakor Boga. Tako je bilo vedno na Polževini, kar pomnijo stari ljudje. Toda čas je že da stopimo čez prag ponosnega poslopja. Hlapci in dekle že spijo sladko spanje, trudni od napornega dela. Treba se je dobro odpočiti, kajti jutri je nedelja — Gospodov dan. Samo v takoimenovani “gosposki” sobici gori še luč. Sedanja hišna gospodinja in njena edina hčerka si sedi-, ta nasproti. “Za božjo voljo!” zakliče mati, in glas se ji trese. . “Kaj vendar misliš? Kako moraš izgovoriti tako grozno sumničenje.” “Ne morem pomagati, ljuba mati, odgovarja hčerka z žalostnim glasom. “Vse okoliščine kažejo, da je gola resnica, kar sem govorila.” “Toda, Katica, pomisli, kaj se more vsled tvojega sumničenja pripetiti. Re zika je nevesta. Jutri bo prvič n; oklicu. Ako bi nastala le najmanjša sumnja med ljudmi, tedaj je pokopana vsa njena sreča za vedno.” “Meni sami se smili ubožica v dnu srca,” zagotavlja hčerka z milim, čutečim glasom. "Pa mi je ne moremo in ne smemo rešiti. Ženina bi vedo-ma in premišljeno s prikrivanjem resnice vodili za nos. Ali bi ne bilo grešno, da to najnovejšo nesrečo v hiši, ko se gre za tako veliko vsoto denarja, popolnoma zamolčimo? Brez dvoma, ako bi še živel moj oče, — on bi ne trpel take sramote na Polževini. ’ “Tudi jaz sem te misli, ljuba Katica. To moramo naznaniti. Pri prejšnjih tatvinah, ki so se dogodile v zadnjem času, se je šlo le za male vsotice, in. sem iahko zatisnila obe očesi. Ker pa je nesramna predrznost tako velika, da mi pri belem dnevu iz zaprte izbe in omare ukrade kdo celih 500 goldinarjev, ne smem več molčati pred Bogom in ljudmi. Hišnega tatu ima' mo, to se ne da več tajiti. Toda — ali je morala biti ravno Rezika tista.'' “Toraj poslušaj me še enkrat mirno mati!” prosi hčerka, "in potem sodi je li pametnemu' človeku mogoče mi-sliti kaj drugega. Kakor veš, sva odšli danes zjutraj za pogrebom stare Rožmanke. Ko sva odšli, je bil še ves denar v omari, saj si videla. Vsa dru žina je bila takrat na polju, le Rezika je ostala.doma, da pospravi v kuhinji In kleti. Ko je to zvršila, je nesla malico na polje, in je ostala tam, dokler se nisva vrnili od pogreba. Sama nama je dala ključ od velikih vrat Hišo sva dobili skrbno zaprto znotraj in zunaj, toda denarja — denarja pa nikjer. Vprašam te, kdo drugi ga je mogel izmakniti kakor Rezika, ki je bila sama doma?” “Morebiti se je kdo priplazil v hišo in jo je na tihem popihal?" “Nemogoče! Saj vendar veš, kako čuječ je naš Hektor; nihče ne more priti in oditi, da bi ga on ne zapazil in ne lajal nad njim. Če bi se pa to zgodilo, bi gotovo slišali hlapci na bližnjem polju in bi videli tatu.” “Pa kako bi mogla priti Rezika izbo in potem v omaro? Saj sem imela ključ od izbe s seboj v žepu. In kam skrivam ključ od omare, to veva jaz in ti, pa nihče drugi." “Da, samo tega si ne moremo razložiti, kje je dobila ključ. Vse drugo mi je popolnoma jasno.” “Oh, moj Bog!” vzdihne Polževka, “kaj naj res verjamem? Rezika je bila vedno tako dobra in pobožna, tako poštena in pravična, tako pridna in zvesta! Ali je mogla postati čez noč tatica in ničvredmca? Ali se je mogla ubožica ravno danes, na predvečer prvega oklica, izpozabiti tako daleč? Saj je vendar dovelj Srečna, kajti Poljančev Jože je pošten mladenič in vsaka dekle bi ga bila lahko vesela. Kmetija njegova je majhna, toda lepa in rodovitna., Nič dolga ni na hiši. Najboljši mladenič v celi fari je on — to mora vsakdo priznati. Da je izvolil Reziko za nevesto, to je veliko odlikor vanje in velika sreča za dekleta.” “Morebiti je ravno zavoljo prevelikega veselja in nezaslužene sreče storila sramotni čin.” “Tako-le. Gotovo ni Rezika nikdar “Kako to misliš?” delo. Ljudje so nadležni, in zdaj ko je velika suša, hoče vse k nam.. . Se-! veda sva bila, z možem že zjutraj pri j maši. Vsedite se vendar, Polževka! I V trenotku bom zopet tukaj. In kak- težje občutila svojega uboštva, kakor odkar je postala izvoljenka premožnega moža. Težko, ji je, da bi prišla kakor beračica na lepo kmetijo. Za . opravo pa je treba denarja - in ona j Je da"es Pn nas> vse nemarno.! V ga nima. Tedaj proda moja mati slu 1 čajno par volov, denar leži v omari, Rezika je sama doma...” "Razumem. Toda vedeti je morala precej, da bo sum padel nanjo.” “E, v prvi strasti dela človek, kakor bi bil zaslepljen. Slabe misli ne mirujejo nikdar.” I “Dobro! Z Reziko hočem govoriti resne besede med štirimi očmi.” "Le tega ne, mati, prosim te. Ako bi se Rezika kesala, bi imela dovolj prilike, da se obtoži svoje krivde. Ker pa se je vedla nocojšnji večer kakor nedolžen angeljček, zato bi pogovor z njo le obtežil razkrinkanje tatice.” "Zakaj?” “I, ona bi skrila denar, da bi ji ne mogli ničesar dokazati, in potem bi še trdovratneje tajila svoj zločin.” “Kaj pa naj potemtakem storim?” “Nazr^ni jo! Vse drugo bo že dognala in dokazala preiskava.” “Najkrajša pot bi bila to, kajpada! . Toda sramota, Katica, pomisli, kakšna ! sramota. Kaj bodo ljudje rekli! Lepe j reči se gode na Polževini — tako bodo govorili.” “Obrekovanju ljudi se ne izognemo nikdar!” "Toda, ko bi vsaj Rezika nevesta ne bila...” "Da je Rezika nevesta — kaj to nam mar?” “In ko bi vedli zagotovo, da je ona kriva!” “Saj se bo pokazalo!” “Čakaj, srečna misel mi je pala v glavo. Večkrat sem že čula, da je mlinar Lopotar čarovnik. Večkrat je že dobil nazaj ukradene reči, ali pa je vsaj spoznal tatove.” “No, no, mati, ti vendar ne veruješ čarovnijam.” “Tega ne! Pa vendar za nobeno ceno nočem delati krivice ubogi Reziki, za nobeno ceno ne! Zato hočem poskusiti. Ako izvem kaj gotovega, bo moja vest pomirjena, in naznanila jo bom brez skrbi. Sicer pa... to je čisto nedolžna stvar. Ako ne pomaga, ne škoduje tudi ne!” “Ljudje se bodo norčevali, mati!” “Nihče ne sme izvedeti tega. Imam pri sodniji opravka, zato se popeljem jutri v trg. Med potjo se oglasim pri Lopatarju; tudi konjski hlapec ne sme ničesar zavohati o nameri najini. — S mlinu se rado kadi, in nama se ne lju I bi pometati, ker sva že stara. Po šest j križev imava na hrbtu. Odrežite si kruha, prosim. Jaz stopim po moža.” Klepetulja je zginila v vratih k mlinu, ki sef je dotikal hiše. Po par urnih | pogledih naokrog se je pripričala Pol-! ževka, da je pri Lopatarjevih velika NASLOVNIK -igovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom erode tem sva za* danes dokončali, Katica, j Pojdi spat! Jutri zjutraj ukaži hlapcu, j Raj SQ tatje udr]i od zunaj?» naj napreže. - “Bojim se nasprotno,'da biva tat Medtem, ko sta se Polževka in nje- jjjgj» na hčerka pogovarjali v “gosposki” so-I -Potem je še večja previdnost pobiči o Reziki, sanjala je ona v dekliški izbi strašne sanje. Videla se je pred oltarjem v poročni obleki, in lep ženin je stal ob njeni strani. Razločno je slišala šepetanje okoli stoječih ljudi: To je lep par, to! Nikdar v življenju je bilo namreč vse snažno in čisto. Mize in klopi so se svetile, da je bilo veselje. Tako bivališče si morejo privoščiti le ljudje, ki imajo kaj pod palcem. Nemogoče je, da bi jima odročni mlin toliko služil. Lopatarjeva dva sta morala razumeti še druge umetnosti. Čudno, da je vsa soba spominjala na krščanske ljudi. Nad mizo je stal ličen domač oltarček s svetlimi podobicami okrog. — Gotovo morata biti Lopatarjeva zelo premožna in pobož-I na. Tako premišlja Polževka v svojem duhu, ko se vrne Lopatarica. "Mož pride precej. Malo mora še počakati, da vnovič natrese žita. Potrpite le trenotek še, prosim.” "Saj se mi nikamor ne mudi,” meni Polževka. "Dan je dolg in vse bom še lahko opravila.” “Vi hočete z mojim možem govoriti med štirimi očmi, kaj ne? Ne zamerite, da sem tako radovedna... toda pri nas se to večkrat dogaja.” "Jaz bi samo mimogrede vprašala vašega moža za svet glede neke zadeve.” "Razumem! Pa se vendar ni pripetila kaka nezgoda na Polževini? Hudo bi mi bilo, kajti vdovo zadene že tako največ težav.” "Prav imate, in še kako neprijetna nezgoda.” “Res? O, ljudje so dandanes hudobni. Ravno v zadnjih tednih se je na primer večkrat slišalo v okolici o tatvinah.” "Tudi pri meni se je to pripetilo.” "Žalibog! Pa vendar ni bila škoda prevelika?” "500 goldinarjev — to je že nekaj! “Jojmene, toliko! In že sumite, kdo bi bil ukradel?” “Sumim pač, toda rada bi zvedela kaj gotovega.” "Oh, in moj mož naj —” "Ljudje govore, da on razume take reči.” "Le potolažite se, on bo storil, kar je v njegovi moči — že zaradi vas JOLIET. ILLINOIS. \DLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mes nico. 3RAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu ' Jolietu. Velika zaloga. Nizke c e ne. 104 Jefferson St., blizu mosta ČHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicag« st., blizo slov. cerkve. Prodajaln» moških in ženskih obkk. DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji. Munroe Bros. EAGLE THE, 406-410 N. Chicag. St. Prodajalna pohištva in moškil oblek. FINK MATH, 500 Francis St. Stav benik (contractor). GRAHEK IN FERKO, 207 Indian* St. Mesnica. j P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Ob« telefona 8. Joliet, 111. LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio Si Grocerijska prodajalna. PETRIČ IN LEGAN, 209 Indian* St. Gostilna. STONICH GEORGE, 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, prr j mogom in pošiljanje denarja. CHICAGO, ILL. MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111. Ustanovljena t*?i. Iti Of Joliet. Illinois. Capital in preostanek $300,000.00. 'rejema raznovrstne denarne ulogt ter pošilja denar na vse dele sveta. le ji še ni bilo slajše pri srcu. In nataknila je poročni prstan ženinu na prst. Svojo roko je položila v gorko ženinovo roko, da prejme cerkveni blagoslov. Tedaj... čuj.. . strašen ropot je nastal v cerkvi. Oboroženi orožniki so se približali in eden izmed njih ji je položil roko na ramo, kličoč župniku, ki ju je poročal: “Nehaj, služabnik božji! Ta nevesta je zločinka! Ona je ukrala denar na Polževini.” “Pri Bogu najsvetejšem”, je kričala in jokala nevesta, “jaz sem nedolžna! Čiste so moje roke, brezmadežna je moja vest. Jaz sem nedolžna!” In svečano se Je oklenila ženina. Pri nebesih in zemlji mu je prisegala, da ga nikdar ne zapusti. In z vsemi močmi so jo vlekli od ženina, bili so jo po glavi in raztrgali ji belo poročno obleko. Pa še vedno se je z vsp silo oklepala ženinove desnice! Hipoma se zabliska belo orožje, en strašen udarec... glasen krik... ubožica pade z odsekano roko pred ženina in se — zbudi. I11 kaj je bilo, kar so tako krčevito objemale njene roke? Podoba Križanega je bila. Svetle solze so polzele po lilijskem obrazu neveste, in so padale na Zveličarja. Brez prestanka je poljubljala krvavi obraz Gospodov in je molila: “O nebeški Zveličar, daj, da postanem srečna. Nikdar ne, bo nehala moja hvaležnost do Tebe, Reše-nik.” Zopet je zaspala v miru; zunaj na hruški je skrivnostno skovikala sova... Pri čarovniku. Med gozdno zajedo, skozi katero buči divji potok, pelje deželna cesta. Na desnem potokovem bregu stoji Lo-patarjev mlin. Senčne smreke in me-cesni stoje v ozadju. Čez potok pelje napol podrt mostič. Žalostno, kakor vsa okolica, je tudi poslopje. Debelo zidovje, majčkena okenca, zamrežena z debelimi železnimi žicami — tako je Lopatarjevo poslopje. Kakor roparsko bivališče, v icaterem se vrše strašna grozodejstva ...In res so ljudje govorili o Lopa-tarjevem mlinu le potihem in v strahu. Toda vse na svetu se da vporabiti v kak namen, ako so ljudje patrjgtni ja. lokavi in dovolj brezvestni. Kmalu bomo zvedeli, kako je zviti Lopatar uporabljal svoj dom, kajti ravnokar se je oglasila Polževka. “Ali je mlinar doma?” vpraša Polževka nekoliko v zadregi. “Doma, doma!” odvrne mlinarica, Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 3Qc gal., reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel p( 40c gal., reesling 45c gal. Staro beh vino po 50c gal. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posod* dam zastonj. J. A HENRY, predsednik H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik. Ana Vogrin Izkušena babica 302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111. “Hill Girt Vineyard’ Katarina Mašat BOX 77- IZKUŠENA BABICA Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal ; 309 Granite St. Joliet, Ills, E. PORTER Brewing Co. EAGLE BREWERV izdelovalci ULEŽANE FIVE PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER Pozor Rojaki! Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-v.-m v par letih. Pridite k nam, da se pomenimo T9I. B. Soliuster Young Building. MATH. H. NEMANICH, 1005 N. Chicago Street, Joliet, lil dobroznan SLOVENSKI POGREBNIK V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč. Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 26. J. J. KUKAR, Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182. ZASTOPNIK WAUKEGAN, ILL. vseh parobrodnih družb. Pošiljam denar v staro domovino po najnlžjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom. Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna. aÉL« trebna.” “Najhujše je, da se oseba, ki jo imamo na sumu, ravnokar rnoži.” “Jojmene, to je strašno!” “Saj jo smem imenovati, ker je že prvič na oklicu. Moja kuhinjska dekla Rezika se moži s Poljančevim Jožetom.” "Tristo medvedov! Saj nima nobenega premoženja!” "No, Poljančev Jože se ni dal pregovoriti da bi je ne vzel, čeprav je revna. Saj Rezika je dobra dekle, če bi ne bila...” "Če bi ne bila tatica, kaj ne? Pa zakaj jo sumite, da je ona ukradla 500 goldinarjev?” “Ker je bila sama doma, ko je izginil denar iz omare.” Nekdo je zunaj zakašljal. Kmalu nato je vstopi! mlinar v sobo. Mlinarica je vstala in pogledala z vprašujočimi očmi na moža. Mlinar ji je pomignil z očmi. Poslovila se je prijazno od Polževke in hitela v kuhinjo. "Nekoliko ste me morali čakati”, se izgovarja mlinar, majhen možic z bliskajočimi, satanskimi očmi, z brezzobimi usti in z debelo bradavico na jeziku. "Kako to, da ste prišli k nam, Polževka?” “Doma se je izvršila tatvina, in rada bi vedela, kdo je tat. Ali mi ga morete povedati?” “Najprej vam ne morem ničesar gotovega odgovoriti, ker moram prej vprašati kvartč. Danes stoji solnce v znamenju kozla, in to je srečen dan. Upajva najboljše.” (Konec prih.) « * * * * Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano JOSEPH TBINEB’8 rD>rs PA1N-EXPELLER Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na peščinah, . Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju itd poskusi vdrgnenje z PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. Pazite na varstveno znamko z sidrom ‘TrERV/I • COiftTBRC» Trinerjevo Zdravilno grenko vino. 9 9 9 9 9 * 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 <*> <*> <4* 4» •*> •*> <*> <*> <*» <#» 4P <*» <*> « * * % « « * « To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, »e tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju. To je čudežno zdravilo ojstri okus, kredea živce, t čisti Uri, cedi obrazno Barvo, pomnoži pozimi, odstrani neprebavnost, donese mirno spanje, daljša življenje. Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki To se na more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednor*. .ega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v maternem jeziku. 1333-9 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. N * pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Importirane Slivovke in Slov skega Brinjevca, vsa domačega izdelka. John Stefanie na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, Ii! Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, i» vrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke. Northwestern Phone 348. JOLIET Tom Stefancich N. W. Phone 577. 1000 N. Chicago St., Joliet, Ills. Gostilna Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. če boi kupoval od nas, ti bomo v»i> lej postregli * najnižjimi tržnimi c« nami... Mi imamo v zalogi vsakovrst neg» lesa« Za stavbo hiš in poslopij mehki i. in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste. Nas piostoi je na Desplaincs elit blizu novega kanala Predno kupiš LUMBER, oglasi st pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mit* bomo zadovoljili in ti prihrinili denar W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na vogli DES PLAINES IN CLINTON ST* Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je Tie A. W. Flsxer Dri Go. LEKARNARJI. Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL. Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način. Ant. Kirinčič Cor. Columbii in C’, ioaeo St» Točim izvrstno pivo, katero izd» luje slavnoznana Joliet Citizens Br* wery. Rojakom st toplo priporoča» CENJENI ROJAKI PO .MINNESOTI. AKO želite kupiti lote v mestu Du-luth-Superior, blizu novih tovarn, ali AKO želite kupiti lepo farmo v sadje-rejskem pasu države Michigan, ali AKO imate kaj posestva zavarovati proti ognju, obrnite se vedno na podpisane. MI SMO ZASTOPNIKI zanesljivih družb za ves rudarski okraj države Minnesote in Vam jamčimo popolnoma pošteno postrežbo. GEO. L. BROZICH AGENCY, Eli», Minnesota. Podružnica: Eveleth, Minn. JOHN B. SMREKAR, Manager. Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce. JOLIET STEAM DYE HOUSE (Straka & Co.) 642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488. Pridite k meni na obisk ko se mudite v Lockportu. Sveže pivo in druge pijače so vedno na razpolago. Anton Dowiak, 9th Street Lockport, 111. KAM PA GREŠ, JOŽE? Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo. Pridite tucji drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri MAT. STEFANICH-U, 400 Ohio Street Joliet,, Ills. na dan in več stalnega do-Iji bička jamčimo agentom z importiranimi avstrijskimi Podobami. Nobene opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti: A. S. SILBERMAN, ■352 Pleasant Ave., St. Paul, Minn. ZAPOMNITE SI! Zmožnost Angleščine Vam primerno delo dobi. Kako se pa priučite Angleščine brez učitelja? Po navodilu: Slovensko Angleške Slovnice, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da se lahko vsakdo brez velike muje toliko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St. New York, N. Y Pišite po cenik knjigi Bolte & Lavrič slovenski hotel 208 Jacksou St. Joliet, 111. N. W. telefon 306 Rojakom naznanjava, da imava na razpolago čedne prostore za prenočišča in hrano. Cene primerne. — Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri nas. (Nadaljevanje z 2. strani.) Z delom gre tukaj dobro in je dela dovolj za vsakega, ki hoče delati, posebno za one, ki so naučeni delati pri plavžih v jeklarnah in pri gradnji ko-kovih peči. V dosedaj končanih dela preko 8,000 (beri: osem tisoč) delavcev, katere pomnožujejo od dne do dne. Kakor sem pisal že pred dvema letoma, da bodo gradili več drugih tovarn, so sedaj pričeli z gradnjo “American Bridge Works” in “American Sheet Iron and Tirw Plate Mill”, katere bodo stale skupaj okolo 15,000,000 dolarjev in bodo vposlovale okolo 4,000 delavcev, ko bodo gotove. In tudi so oddali pogodbe za graditev “American Car Foundry” in “American Locomotive Works”, katere bodo tudi stale v primeri s prvimi in potrebovale toliko delavcev. Torej na vsaki način imamo up do napredka, ker izmed toliko tisoč delavcev, ki bodo vposljeni tukaj, gotovo bode nekoliko odstotkov naših rojakov, kateri bodo tukaj napravili svoj dom in služili vsakdanji kruh v potu svojega obraza. Ker sem gotov, da imate dovolj dopisov in vam ne preostaje prostora, naj za danes zaključim s tem, da voščim vsem rojakom širom Amerike, da bi srečno in veselo použili vsak svoje pi.ruhe. Tebi, Am. Slov., obilo predplačnikov. Rudolf Maraž. Dobrodošli ! VY.W.V.Y.VV.V.V.W.Y.VW & Sl Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. ÿ JAVNI :■ NOTAR S* Kupuje in prodaja zemljišča v tne6tu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi. Zavauje tud. življenje proti nezgodam in bolehnim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko o», oko spadajoča pisanja. ^ Govori nemško in angleško. ^ ■AV.W.V.V.’.W.'AV.V.WVA POZOR, ROJAKIl urejeno 3Ioderno g-ostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domači vino in prodajal dišeče smodke Prodajam premog. ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, Ii' POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše me »o po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnic J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in prelci ¡ene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» »oskusite naše meso Nizke cene in doDra postrežba j» aaše geslo Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1x13 TR0ST&KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše “The U. S.” lOc. in “Meerschaum” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street. Joliet, 111 PL O J.A. IKOM 'priporočam svojo Gostilno, *pKi kjer se toči vedno sveže pivo, žganj ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. Ant. Sikoff N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St., • Joliet Indianapolis, Ind., 27. marca. — Cenjeno uredništvo, prosim blagovolite sprejeti ta moj dopis; ker pa mi niso razmere vašega koša znane, želim dopisu srečno pot. Ne bodem razpravljal tukajšnjih razmer, marveč o društvenem življenju, in sicer o najstarejšem, ki bode obhajalo desetletnico 8. maja. Za spomin: prosta vstopnina! Kdor Slovencev hoče tedaj pristopiti, naj se požuri! Malo število nas je bilo pri krstu tega društva, a še te bi bila nam burja odnesla, da bi se nekateri. ne bili zavedali koristi društva, a sedaj se pripoznava kakor najboljše društvo. I11 pripoznati se mora čast sedanjih uradnikov. Kako previdno, mirno in vestno svojo nalogo spolnu-jejo, to dokazuje vidni napredek dru- prišlj vsak teden dvakrat v šolo, to je v torek in v petek smo se učili katekizem pred poldnevom, in, tako sem se naučil tudi katekizma, da bolj verujem sv. pismo kakor vsem naprednim učenjakom celega sveta, kateri so prav lahko ponosni na svoje potomce, kateri so izšli iz vodnega življenja v zračno; gotovo so bile kake vodne opice, mogoče še le kaki vodni osli. Da bi bilo kedaj konec vsega, to je nezmisel. Saj vendar je naš Izveličar rekel: “'Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle.” Človek tudi nima duše — tako pravijo nesrečni brezverci — pač pa le njega spomin živi; no, sedaj tudi pekla ni in hudobnih duhov tudi ne. Početnu je tedaj naš Zveličar prišel na svet? Počemu so tedaj njegovi nasledniki? Zakaj so torej svetniki smrt prestali za Kristusaa, kar je v mnogih slučajih dokazano? Kaj ta-cega bi se ne smelo pisati v slovenskih listih, ker naša dežela je tudi katoliška. Seveda, dobro podučenim ne more škodovati, pač pa mladim, kateri ifnajo v sedanjem času tako malo poduka v naši veri, brez katere ne more nobeden biti zveličan. Ako pa kak duhoven kaj pregreši, ga tudi ni obešati na veliki zvon, ker je tudi človek in ne angel. Vsak naj se pa za svoje hudobije sam pokori, zato nam je pa naš Zveličar zapustil sv. zakrament, s katerimi se zamoremo očistiti svojih grehov. In nas veže tudi dolžnost vsaj sedaj o velikonočnem času. Znanec. Waukegan, 111., 28. marca. — Slavno uredništvo Amer. Slovenca! Dovolite! mi malo prostora v vašem cenjenem i listu, ker želim malo opisati veseli dan • ko se čuje marsikje iz velikega krasnega slovenskega zbora: Zapoj veselo, o kristjan — Aleluja! Tudi mi smo obhajali ta veseli dan, to je dan Vstajenja Gospodovega na veliko soboto zvečer. Žalostnega človeka mora razveseliti ta krasni praznik velikonočni Ko se vidi ovce krog svojega pastirja zbrane, ravno tako se je videlo tukaj pri slovenski cerkvi Matere Božje na veliko nedeljo zjutraj, ko so se mno- . gobrojna društva zbrala v velikem šte-stva. Toraj le tako naprej, da bode vilu In potejn se je razvil ve!iki vsakemu Slovencu v ponos. Da izre- Spreyod. In reči še moram, da to je čem svojo radost, uže naprej kličem: ! bilo nekaj izvanrednega, kar se je vi-Zn-ela desetletnica, živeli bratje, žive- delo in obhajalo na letošnje vel.konoč-1° drustvo svetega Alojzija! H koncu j ne praznike. Mora si misliti vsaki člo-mojega dopisa želim vsem Slovencem vek bodisi te ali druge narodnosti, da veselo alelujo, posebno sobratom dru- so Slovenci v Ameriki tudi složni in ! stva^svetega Alojzija m članom K. S. , tudi dobri katoličani, da držijo in spol-j K. Jednote po Združenih Državah. In nujej0 v največji moči kar je mogoče želeti bi bilo, da bi bil vsak član naro- in kar so tndi pokazali. Društva so se 40 JOHOV FARME ------ZA $800---------- VTOLINI WHITE RIVER (Bele reke) Michigan k r je že nad 100 rojakov kup:lo zemljo. Zemlja za sadjerejo in t»očije ....Hg ■—V; Sadovnjak ali sadni vrt. Ako gledate za lep dom, zase in družino, kjer ste lahko neodvisni ter vzgajate otroke v miru in v zadovoljstvu, vam tukaj nudimo to priliko. Pridite, oglejte si in prepričajte se. OPDYKE-SCHMIDT LAND C0. PORTLAND BLOCK. 107 Dearborn St., CHICAGO, ILLS. Joel S. French, gla. zastopn ik. Za pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na slovenska zastopnika, gosp. MATU GRAHEK 100« N. Chicago Street JOLIET, ILLINOIS. GEO. L. BROZICH ELI, MINNESOTA. ,čen na Amerikanskega Slovenca. Pozdravljam vse Prvi član. ■ Steelton, Pa., 24. marca. — Gospod urednik! Kot zastopnik A. S. sem šel v Cornwall, Pa., ta mesec 6. marca in sem dobil precejšno število novih naročnikov. Od Lebanona je kacih 5 milj, prav prijeten kraj. Ceste šo lepo speljane kot v starem kraju, hiše lepe, zraven gojzd. Od hiše, naj bo zidarta ali lesena, plača gospodar renta $4.00. Zraven ima vrt. to je kakor en "firtelc grunta”, da si lahko kaj pridela; samo če je Mica kaj pridna, da hoče delati, ima dosti za celo leto za domačo: hrano. Nekteri imajo ki;ave in svinje redijo, in kokoši; ko se prebudi gospod petelin, svoje žene spravi iz kletke m odkoraka proti hosti, zvečer pripelja svoje ženo zopet domu. kakor en gospodar svojo družino. Tam imajo dve “or majni”, delajo vsi, brez dela ni nobenega, samo taki. ki rajši spijo ko delajo. “Blast furnace” rona in tudi dosti naših Belih Kranjcev dela na “roštu". Ko se ruda opaluje ali “sol-fa". jih žgečka po grlu, tako kihajo — ne čez nos, ampak čez grlo; za to rabijo kot medicino berlavko, da jih kašelj ostavi. Za gostoljubnost se zahvaljujem vsem rojakom, posebno pa Johnu in Franku Šušteršič in gospodarju in gospodinji Peter Šaver. Na svidenje! Pozdrav vsem čitalcem A. S. Tebi ,oa, A. S., obilo naročnikov in predplačnikov. Jos. A. Pibernik. Valley, Stevens Co., Wash., 27. marca. — G. urednik Am, Slovenca! Ker ste pred časom poročali, da vaš list sme citati vsak otrok, to mora tudi vsak čitatelj priznati. Tudi tukaj izhaja nek angleški zelo razširjen list, pa ne katoliški in vendar ga čitajo vsi tukajšnji katoliški, duhovniki in tudi vsak drugi ga sme citati brez pohujšanja. No, naprednega' slovenskega lista pa ne bomo smeli dajati mladini v roke, nekteri ga že tako ne marajo, ker preveč blati duhovne ih svetinjo naše vere in jako čisla napredne šole in graja klerikalne. Zato mi dovolite, g, urednik, spregovoriti par vrstic iz lastne izkušnje, ker je že precej dolgo odkar sem hodil v šolo; to je bilo še takrat, ko še niso vzeli otroka v šolo pred da je dopolnil 7. leto in tudi ko je bil starl2 let, je moral šolo ostaviti, če je kaj znal ali nič, češ, da bi bil potem le mlajšim ,za pohujšanje. No, takrat sem hodil v šolo tudi jaz in ker sem bil v tem času še eno leto.bolan, mi je preostalo za učenje samo 4 leta. V tem času pa sem se naučil brati, pisati, računati toliko kar je za preprostega človeka koristno. Ker pa takrat še ni bilo nobenega nasprotstva med Nemci in Slovenci, smo imeli, knjigo, da je bila ena beseda nemška in druga slovenska in tako smo se naučili tudi nemško nekoliko brati in pisati.. Takrat je' skoraj vsak bolj premožen kmet dal svojega sina na Nemško se učit nemščine,-da je. več veljal. No, in kako nasprotje je sedaj! Ali se mar bliža čas “vzdignil se bo narod zoper narod”. In tudi gospod župnik so zbrala ob tričetrt na deseto uro pri slovenski šoli, in potem se je začel pomikati krasni sprevod v lepem sledečem redu: Slovenska godba; društvo Vitezov sv. Jurija, razdeljeno v dva oddelka, pod načelstvom Franka Opeke in Matevža JSlane; potem je korakalo društvo sv. Jožefa K. S. K. J.; potem društvo Marije Pomagaj K. S. K. J. in potem društvo sv. Jurija Zapadne K. J. in potem društvo Srca Jezusovega C. O. F, in potem slovenska mladina. Krasno se je pomikal ta sprevod kaka dva bloka od' cerkve ; in potem nazaj v cerkev k sv. maši. In tudi cerkveni pevci in pevke so pokazali, da so.se potrudili kar je bilo največ mogoče, bilo je tudi izvrstno petje. Vse je bilo nekako radostno in veselo, tudi zvon v tolpu je nekako bolj veselo in hitrimi udarci se glasil kakor druge dneve. Toraj vam že-: lim, da bi se tudi pri prihodnjih slo- j vesnostih tako mnogoštevilno udeležili ! kakor na ta dan. Pozdrav vsem Slo- ’ vencem! Tony Turk. Willard, Clark County, Wis., 28. marca. — Dragi g. urednik Am. Sl. 1 Prosim, da priobčite teh par vrstic v ! nam priljubljeni list. Tukaj nimamo nič snega uže celi ta mesec. Več ro-j jako.v je'prizadetih, ker je sneg tako hitro izginil, ker tu se ne vozi dosti j lesa na železniške postaje na vozovih. Tukaj največ se vozi na sankah. Frank Zupancu je ostalo za izvoziti 18 tisoč čevljev hlodov, in več nam je e".Mo ena stvar ali druga, ki bi mogla biti izvožena. Anton Trunkel je še 40 akrov zemlje kupil zadnji teden. Semkaj ej prišel iz 111. star farmar Tames in se je naselil na 120 akrov zemlje. Ta teden pridejo sem rojaki iz Wau-kegana, kateri lastujejo tu zemljo. Tukaj uže orjemo in trava je zelena; rože so tudi uže v cvetju.. Ptičev je pa toliko, da je veselje. Jožef Tomšič si dela novo hišo. Tukaj na Willard farmarji bomo nasadili 34 akrov kumar. Ako bomo res toliko vzeli denarja kakor nam je obljubljeno za kumare, bomo Slovenci “olrajt”. Drugo leto bomo jih nasadili' dosti več kumar. Danes gremo vsi slovenski volilci na “nominešen”, ker 5. aprila bode tu volitev za “town board”. Letos mislimo mi novi naseljenci s pomočjo nekaterih starih farmarjev izvoliti celi “town board” može, kateri živijo v naši sredini. Če ne bomo letos zmagali, drugo leto bomo gotovo. Tu ne sme voliti noben, če pride iz druge države, dokler ne živi eno leto tukaj. Mi smo 16 milj od “kort havza”, zato naj gleda vsak novi naseljenec, ki sem pride, da vzame si papir državljanski, ker tu tudi z malim ali s prvim papirjem ima pravico voliti. Pozdravljam čitatelje Am. Sl, in Vas, g. urednik, in pa ž Bogom! Ignac Česnik, farmar. NOVICE IZ ARIZONE. — ČITAJTE IN POMISLITE! A. G. Isaacson, znani rudniški kepten iz Eveletha, Minn., podpredsednik Lake Superior & Nevada Dev.-kompanije ter ravnatelj švedske m finske podporne jednote “Finland of America”, ki ima 20 letne skušnje v rudarstvu, se je prekratkem povrnil z mesta Douglas, Arizona, kjer je pregledoval zemljišče GRAND ARIZONA COPPER-KOM-PANIJE. Rekel je, da lastuje ta kompanija jako bogato ozemlje, ki bo sigurno enkrat ogromen bakren rudnik. Nadalje je rekel, da priporoča ljudem, ki žele narediti velik dobiček, da kupijo delnice te družbe za vsoto, ki jo premorejo. Keptna Isaacsona sedanje bivališče je na Gilbert, Minn., kjer lastuje veliko hišo, in kdor želi ivedeti kaj v tej zadevi, naj mu piše in priloži 2 centa znamko za odgovor. Njegova konečna izjava v tej zadevi bode kmalu pripravljena, ki se bo razposlala našim delničarjem in vsem onim, ki bodo za njo prosili. GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJA lastuje veliko zemljišče blizu mesta Douglas, Arizona, katero je jako bogato na bakreni, zlati in srebrni rudi. Prirejevanje rudnika se nadaljuje z vso hitrostjo s pomočjo dveh parnih strojev in, vedno večjem številom delavcev. Delavci delajo le za hrano in delnice, dasi je dovolj dela v Arizoni po drugih rudnikih, kjer bi lahko zaslužili po $3.50 gotovega denarja na dan, a delavci nočejo denarja, hočejo čim več delnic ko morejo dobiti od GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJE, ker vedo, da pri jemanju delnic te družbe zaslužijo 50 do 100 dolarjev na dan. Družba bo kmalu začela pošiljati rudo, ki je bogata na bakru, zlatu in srebru, sosednim topilnicam v mestu Douglas, potem se bode cena delnic zdatno povišala. Sedaj prodaje družba delnice le po 60 centov vsako, za gotov denar al na 5 mesečnih obrokov. Menj kot 50 delnic se ne proda osebi. Ko bode imela družba dosti denarja in ko bodo vse delnice razprodane bodejo iste uvrštene na javni trg, kjer boste lahko prodali iste raznim bankam in kupcem za velik dobiček. Ne opustite te prilike temveč pišite preč na O. E. Petterson & Co., 213-14 First National Bank Bldg., Duluth. Minn. na vojaške, sodnijske in vse druge o-blasti v starem kraju izdelujem po EDEN DOLAR in priskrbim potrebna konzularna potrdila. Frank Podgoršek, 56 Warren St., New York, N. Y. Anton Nemanich & Son. 1002 N, CHICAGO STREET 205-7 Ohio St. JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniški ZAVOD IS KONJUŠNICA Chicago Phone 2273 N. W. 41 Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza. PRIVATNA AMBULANCA. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344. Compagnije ? Generale ^ Transalantique FRANCOSKA PROGA, liratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo irezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in azna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St., N. Y. Maurice Kczmlnski, glavni zastop tik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111.Paul Starič, agent, 110 South 17t* St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois. S3! PROSTOVOLJNA g ZAHVALA. Ï BERITE DOKAZ RESNICE ! Velecenjeni gospod zdravnik 1 U8ojam se Vam naznaniti, da sem sedaj hvala Bogu popolnoma zdrav terne trpi v več na ŽELODCU IN TELESNE J SLABOSTI, od moje prejšnje težke bolezni nimam več niti najmanjšega znamenja. Moja najnljudueja Vam hvala in od Boga plača ker nisem nikdar mislil, da bi zamogel v tako kratkem časa popolnoma ozdraviti. Istotako se moja žena in hčerka po uporabi Vaših zdravil popolnoma zdrave počutite. Moja dolžnost je, Vas vsakemu bolniku najtopleje priporočati. Vaš naj hvaležnejši JOSIP KISLAN, Box 8, Tremely, Grasselli, N. J. Na tisoče takih in enakih zahvalnih pis<-m se nahaja v Collins New York Medical Institute. Kdorse^over^^zdravljen^et^a^av^a^^ie^biti^sigurem^^ se nahaja v rokali izkušenega zdravnika. Dobra zdravila so najgotoveje Dr. E. C. COLLINS svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj slavnega “Collins N. Y. Medical Instituta”in pisatelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”. Gospa Kislan katera je bila zelo bolna in slabotna žena, je sedaj popolnoma zdrava in mati čvrstih in zdravili otrok. .ezm v najkrajšem času gotovo ozdravT Pridite ali pišite v materinem slovenskem jeziku na THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 West 34th Street, New York, N. Y. Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj. Pošljite še danes za 15 centov poštnih znamk za prekoristno knjigo “Človek, njegovo življenje n zdravje” Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. prazn liiimit IMENIK PODREJENIH DRUŠTEV KR AN J S KO-SLOVENSKE KATOLIŠKE JEDNOTE. 1. Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Franc Banich, 1822 W. 22 Pl.; tajnik: Ivan Zvezič, 1835 W. 22 St.; zastopnik: Anton Gregorič, 18 1804 W. 22 Pl. Mesečna seja prvo nedeljo. 2. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Anton Fric, 1216 Hickory St; tajnik: Mih. Uršič, 115 Indiana St.; delegat: Ivan Jerman, 1112 X. Chicago St. Mesečna seja prvo nedeljo. 3. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: John N. Pesdertz, 1506 Centre St.; tajnik Jos. Panian, 1001 N. Chicago St.; delegat: Martin Konda, 206 Jackson St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Ivan Zobec, Soudan, Minn., Box 1183; tajnik: John Lovšin, Box 1230; delegat: Franc del j o. Schvajgar. Mesečna seja drugo ne- 5. Društvo sv. Družine, La Salle, 111. Predsednik: Franc Mišjak, 1108—-4th St.; tajnik: Anton Štrukelj, 1059 Canal St.; delegat: Matija Hribernik, 1117 Main St. Seja prvo nedeljo. 7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Ivan Snedec, cor. B and Palem St.; tajnik: Ivan Andolsh, 317 Palm St.; delegat: Jurij Thomas, 904 E B St. Seja vsakega 14 dne v mes. 8. Društvo sv. Cirila in Metoda, Jo- liet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; delegat: Štefan Stukel, 407 Moren St. Seja tretjo nedeljo. 10. Društvo sv. Roka, Clinton, la. Predsednik: John Štefanič, 608 Pearl St.; tajnik in delegat: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, Iowa. Seja drugo nedeljo. 11. Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: Franc Mrva, Box 262; tajnik: Andrej Žakelj, 356 S. River St.; delegat: Martin Zelenšek, Box 132. Seja prvo soboto. 12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Andrej Oražem, Sus-quehana St.; tajnik: Chas. Zalar, Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Seja drugo nedeljo. 13. Društvo sv. Janeza Krst., Bi-wabik, Minn. Predsednik: Mat. Tomec, Box 150; tajnik: Jos. Grahek, Box 77; delegat: Anton Unh, Box 106. Seja prvo nedeljo. 14. Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: Peter Osterman, 709 R. E. Park St.; tajnik: John Dolenc, 2128 So. Montana St.; delegat: Pavel Tomazin, Wallnut St. 2000. Seje prvo in tretjo sredo. 15. Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4708 Mat. Cvetic, 4636 Hartfield St., Pittsburg, Pa.; delegat: Mat. Klarich, 1013 E. Ohio St., Allegheny, Pa. Seja tretjo nedeljo. 16. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Frank Trampuš, Box 306; tajnik: Math Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 17. ' Društvo Marije Pomoč., Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planov-šek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. A’ovosat, Box 66. Seja tretjo nedeljo po 20. 20. Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Ivan Jura-jevič, 422 Bonie St.; tajnik: Peter Var-dijan, 300 So. W. St.; delegat: Paul Mukavec, 207 E. Bundy' St. Seja tretjo nedeljo. 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Ivan Ušeničnik; tajnik: Ivan Demšar, Burdine, Pa., Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Burdine, Pa, Seja drugo nedeljo. 23. Društvo sv, Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: And. Hočevar, R. F. D. 2 A'o. 78J4; tajnik: Mih. Hočevar, R. F. D. 2 ATo. lljj; delegat: Franc Spendal, Box 235. Seja drugo nedeljo. 24. Društvo sv. Barbare, Blocton Ala. Predsednik: Frank Dremelj, Box 382; tajnik in delegat: Frank Keržič, Box 8, Piper, Ala. Seja drugo nedeljo. 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, O Predsednik: Mihael Setnikar, 6305 St. Clair Ave. N. E.;, tajnik: Jos. Rus, 1306 E. 55th St. N. E.; delegat: John Grdina, 6011 St. Clair Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 29. Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Peter Rožič, 512 I.im'e St.; tajnik Josip Mavser, 200 Jackson St. Seja prvo nedeljo. 30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsed.: Ivan Gazboda, Lau-rium, Mich.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210 5th St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo. 32. Društvo Jezus Dober Pastir, Enufnclaw, Wash. Predsednik: Bernard Šmalc; tajnik in delegat: Josip Malnarič, R. F. D. N"o. 1, Box 70. Seja prvo nedeljo. 33. Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Franc Stegne, Butler St. 5242; tajnik: Ivan Filipčič, 5420 Dresden Alley; delegat: Ivan Bai kovec, 5129 Dresden Alley. Seja prvo nedeljo. 38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kan sas City, Kans. Predsednik: Marko Majerle, 413 N. 5th St.; tajnik: Peter Bižal, 413 N. 5th St.; delegat: Jos. Vouk, 615 N. Trupli Ave. Seja prvo nedeljo. 39. Društvo sv. Jožefa, Riggs, la. Predsednik: Jakob Butala, Delmar Junction R. R. No. 2; tajnik: Jos. Lu-kežič, Browns, Iowa; delegat: John Skala. R. R. D. Nro. 2, Delmar, Iowa. Seja prvo nedeljo. 40. Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn Predsednik: Ant. Kramar, 216 —3d Ave.; tajnik: Janez Povsha, Box 347; delegat: Fr. Miško. Seja prvo nedeljo ob 10. uri. 41. Društvo sv Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: John Bojane, 225— S7th St.; tajnik: Jos. Hočevar, 51 th. Eckert St., Allegheny, Pa.; delegat: Frank Boštjančič, 201—57 St. Seja drugo nedeljo. 42. Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mike Kozjan, 853 So. Front St.; tajnik: Janez Potočnik, 254 Friderik St.; delegat: Anton Papič, 159 Main St. Seja tretji četrtek. 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Predsednik: John Tušar, R. F. D. No. I rest City, Pa. Predsednik: Franc Kon-2, Irwin, Pa., Box 66; tajnik: Jer. Bo- j čar, hT. Main St.; tajnik: John Osolin, hinc, R. F. D. No. 2, Box 63, Irwin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box Pa.; delegat: Anton Rozina, R. F. D. X'o. 2, Irwin, Pa. Seja.drugo nedeljo. 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Martin Šuklje, Box 626; tajnik: Franc Novljan. Box 371; delegat Ivan Maček. Seja drugo nedeljo. 60. Društvo sv. Janeza Krst., We-nona, 111. Predsednik: Jos. Brance, Box 204; tajnik: Josip Rudolf, Box 63; delegat: Martin Pirman, Box 62. Seja prvo nedeljo. 61. Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Ivan Vlašič, 1674 Cherry St., Haselton, O., tajnik: John Jerman, 619 W. Federal Mont. Predsednik: Franc Petelin, 622 ] St.; delegat: Ivan Maletič, 309 E. Bord E. 3rd Ave.; tajnik in delegat: Mihael J. Kraker, 503 E. 3d St. Seje prvi in tretji torek. 4-1. Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago. 111.- Tajnik: Karol Me-doš, 3523—95th Št.; delegat: Josip An-sik, 3911 Greenbay Ave. Seja prvo nedeljo. 45* Društvo sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont. Predsednik: Jos. Lozar, Box 36, E. H.; tajnik: Jos. Hu-daklin, Box 173 E. H.; delegat: Nick Veržuh, Box 146 E. H. Seje 14 in 18 dne. 46. Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 319—90th St.; tajnik: Chas. Adamič, No. 6 Fourth Ave.; del.: Chas Vrenšak, 436 E. 86th St. Seja prvo nedeljo. 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Franc Kozjek, 2030 W. 23d St.; tajnik: John Vukšinič, 2748 So. Trumbull Ave.; delegat: Martin Nemanich, 1900 W. 22d St. Seja drugo nedeljo. 49. Društvo Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa. Predsednik: Fr. Rogina, 4938 Hartfield St., Pittsburg, Pa.; tajnik in zastopnik: Geo. Veselič, 5122 Natrona Alley. Seja tretjo nedeljo. 1 j o. 50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Janez Mravinc, 1020 Villa St.; tajnik: Frank Mravinc, 120—46th Hartfield St., Pitts burg, Pa.; delegat: Matija Mravinc, 1154 Villa St. Seja drugo nedeljo. 51. Društro sv. Petra in Pavla, man St., Youngstown, O. Seja tretjo nedeljo. 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: Ivan Pezdirc, Box 353; tajnik: Al. Sterbenc, Box 342; delegat: Frank Drašler, Box 90. Seja vsako prvo nedeljo. 63. Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik: Ivan Vidmar, E. 81th St. S. E. 3564;" tajnik: Jakob Resnik, E. 81th St. S. E. 3620; delegat: Jakob Jančar, E. 81th St. S. E. 3583. Seja drugo nedeljo. 64. Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: Geo. Novak Sr., 45 Sycen-more St.; tajnik: Geo. Novak, Jr.; delegat: Ivan Škof, 608 Butler St. Seja drugo nedeljo. 65. Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Franc Kolenc, 725 St. Paul Ave.; tajnik: Ivan Kmet, 384 Florida St.; delegat: Josip Zalar, 419 Clinton St. Seja drugo nedeljo. 66. Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Al. Zupančič, 3236)4 Hamaten St.; tajnik: Josip Perko, 6914 Grand Ave. S. E.; delegat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Seja prvo nedeljo. 67. Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: M. Matjašič, 556 S. 3rd St.; tajnik: Ivan Boben, 717 S. Front St.; delegat: Ivan Simonich, 417 S. Front St. Seja tretjo nedeljo. 68. Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Ivan Mostar, Adamsburg, Pa., Box 120; tajnik: John Terbots, Box 276, Manor, Pa.; delegat: Frank Iron Mountain, Mich. Predsednik: | Pervinšek, Box 90, Adamsburg, Pa. Anton Podgornik, 1004 W. Sudington Mesečna seja vsako prvo nedeljo. St.; tajnik: Jak. Schvie, 508 Grand 69. Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Boulevard; delegat: Math. Kozan, 516 Montana. Predsednik: Anton Golob, Smith St. Seja prvo nedeljo. 52. Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Ivan Hribernik, 711 Warman Ave.; tajnik: Ivan Matelič, 740 Warman Ave.; delegat: Jakob Strgar, 736 Warman Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Franc Barle, 1424 McAllister Ave.; tajnik: Janez Petkovšek. 830—10th St.; delegat: Fr. Petkovšek. 718—720 Market St. Seja tretjo nedeljo. 54. Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: John Breznik, Box 54; tajnik: Frank Firšt Box 707; delegat: Martin Krebs, Box 54. Seja prvo nedeljo. 55. Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Ivan Volk, Box 121; tajnik in delegat: M. Krašovec, Box 63. Seja četrto nedeljo. 56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: John Keržan, 701 Elem St.; tajnik: Anton Korošec, 506 W. Chestnut St.; delegat: Ivan Stiber-nik, 524 W. Chestnut St. Seja vsace-ga 14. dne. 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., N. Y.; tajnik: J. Zupan, 1245 Willoughby- Ave.; delegat: Peter Vogrič, 799 Flushing Ave. Seja drugo nedeljo. 58. Društv“ sv. Jožefa, Haser, Pa. tajnik: John Ramuta, Box 605; delegat: Jac. Stariha, 1711 6th Ave. N. Seja prvo nedeljo po 10. 70. Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Ivan Petrič, 1130 Pestakizzi St.; tajnik: Jos. Simonič, 1130 Pestalozzi St.; delegat: Ivan Lukežič, 2855 Lyon St. Seja tretjo nedeljo. 71. Društvo sv. Antona Pad., Goff, Pa. Predsednik: And. Jereb, Crab Tree, Pa., Box 92; tajnik: John Tome, Box 94; delegat: Jos. Draškovič, Crab Tree, Pa., Box 64. Seja prvo nedeljo. 72. Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Jos. Palčar, Box 385; tajnik: Stan. Vesel, Box 434; delegat: Fr. Verant, Box 154. Seja drugo nedeljo. 552. Seja drugo nedeljo. 78. Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Marija Jorga, tajnica: Kat. Koenig, 2220 W. 23d Pl.; delegatinja: Marija Kobal, 1903 W. 21st Place. Seja tretjo nedeljo. 79. Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Anton Marinčič. 1416 Sheridan Roard; tajnik: Math Jereb, 1416 Sheridan Road; delegat: Janez Treven, 818—10th St. Seja drugo nedeljo. 80. Društvo Marije Čist. Spoč., So. Chicago, 111. Predsednica: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave.; tajnica: Terezija Podlipec, 9376 Kreiter Ave.; dele-gatinja: Marjeta Stanko, 9619 Ewing Ave. Seja tretjo nedeljo. 81. Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Marija Lokar, 4929 Butler St.; tajnica: Jožefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Ana Golobič, 4929 Butler St. Seja četrto nedeljo. 83. Društvo sv. Alojzija, Fleming. Kans. Predsednik: Avgust Končar, R. R. No. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubic, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; delegat: Jak. Cukljati, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Seja drugo nedeljo. 84. Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Ant Mataja, Box 188; tajnik: Jos. Starče-vič, .Box 188; delegat: Peter Šikonja. Seja tretjo nedeljo. 85. Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 Globe St,; tajnica: Amalia Bombach, 478—15th Ave.; delegatinja: Marija Rohotina, 1768VŽ E. 28th St., Lorain, O. Seja prvo nedeljo. 86. Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Subic, Box 227; tajnica: Johana Putc, Box 253; delegatinja: Ivana Ferlič, 211 Sherman St. Seja drugo nedeljo. 87. Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math Judnič, 1120 N. Broadway; tajnik: Math Golo-bich. 518 Summit St.; delegat: Math. Vidmar, 1206 N. Chicago St. Seja dru go nedeljo v mesecu. 88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jurij Hribljan, Al-lonez, Mich.; tajnik: Jos. Butala, Box 121; delegat: Anton Muren. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 89. Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 376 Butler St.; tajnik: Ivan Kulišič, Ijac, 34 Railroad St.; delegat: Nick Erdeljac, 376 Butler St. Seja prvo nedeljo. 90. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr. Predsednik: Josip Švajger, 386 So. 21 st St.; tajnik: Ant. Krašovec. 478 — 20th St.; delegat: Janez Ceparan, 21 th St. Seja tretjo nedeljo. 91. Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa. Predsednik: Ivan Halo- vanič, 13 Orchard Alley; tajnik: Ant. Hotujc, 13 Orchard Alley; delegat: Math. Kozan, 332 — 3rd Ave. Seja drugo nedeljo. 92. Društvo sv. Barbare, Pittsburg, I Pa. Predsednica: Hel. Okovic, 4904 I Hartfield St.; tajnica: Marija Novo- 73. Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. ! gradee, 4820 Harrison St.4 delegatinja: Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik in delegat: Štefan Polič, Box 280. Seja prvo nedeljo po 15. 74. Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Štefan Lah, 1602 E. Capitol Ave.; tajnik: Ivan Ku-lovic, 1916 E. Stuart St.; Delegat: Jos. Zupančič, 1916 E. Suart St. Seja drugo nedeljo. 75. Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Franc Gregorčič, 101 Main St.; tajnik: Ivan Se-bat, 1146 — 7th St.; delegat: Fr. Gričar, 1101 — 3d St. Seja tretjo nedeljo. 77. Društvo Marije Vnebovzete, Fo Marija Živčič, 4925 Plum Alley. Seja vsako drugo nedeljo. 93. Društvo riderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Ant. Bevc, Box 43; tajnik: Fr. Gouže, Box 715; delegat: Franc Hren. Seja drugo nedeljo. 94. Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Al. Orešnik, Box 163; tajnik: Franc Cirej, Box 33; delegat: Franc Kramar, Box 178. Seja drugo nedeljo. 95. Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Ivan Kirk, Box 46; tajnik: Anton Demšar, Box 135; delegat: Jakob Oblak, Box 213. Seja drugo nedeljo. 96. Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 60. Seja drugo nedeljo. 97. Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Luka Dier; tajnik: Ivan Plesnik, Box 696; delegat: Ivan M. Knez. Seja prvo nedeljo. 98. Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: I. Okoren, 502 Moen Ave.; tajnik: Ivan Snedec. 113 Meadow Ave.; delegat: Ivan Kamnikar, 100 Davis Ave. Seja prvo nedeljo. 100. - Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: Ivan Mihalj, Box 93; tajnik: Josip Kaša, Box 93; Delegat: And. Lisec. Seja četrto nedeljo. 101. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, O. Predsednik: Mike Virant, 1739 E. 29 St.; tajnik: Ivan Ivančič, 1677 E. 33d St.; delegat: Josip Svete, 2160 E. 28 St. Seja prvo nedeljo. 102. Društvo Novi Dom, Newark, N. J. Predsednik: Franc Intihar, 52— 7th Ave.; tajnik in del.: Ivan Intihar, 19 Bellville Ave. Seja prvo soboto. 103. Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Anton Gazvoda, • 315 Walker St.; tajnik: John Hauptman, 319 Florida St.; delegat: Leo. Sagadin, 492 Manitoba St. Seja prvo nedeljo. 104. Društvo Marije Čist. Spočetja, Pueblo, Colo. Predsednica: Julija Krašovec, 1237 Eiler Ave.; tajnica: Katarina Luksetič, 1220 Eiler Ave.; delegatinja: Jožefa Merhar, 1210 Boh-man St. Seja vsakega 15. 105. Društvo sv. Ane, New York City, N. Y. Predsednica: Ivana Stern, 424 E. 9th St.; taj.: Franica Stempel, 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y.; delegatinja: Fany Pirnat, 124—1st Ave. Mesečne seje vsako prvo nedeljo. 107. Društvo sv. Barbare. Moon Run, Pa. Predsednik: Anton Zajc, Box 61; tajnik: Franc Strmljan, Box 238; delegat: Franc Gašpari, Box 122. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 108. Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Marija Pasdertz. 1506 N. Center St.; tajnica: Rosie Brunskole, Cor. Ross & Broadway St.; delegatinja: Marija Golobič, 805 N. Chicago St. Seja prvo nedeljo. 109. Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: Jos. Žagar, Box 207; tajnik: Ant. Dežman, Box 181; delegat: Jakob Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 110. Društvo sv. Jožefa, Barberton, O. Predsednik: Ivan Rataj, 603 Cornel St.; tajnik: Josip Potpečnik, Box 225; delegat: Franc Bertocel, 112 Sterling Ave. Seja tretjo nedeljo. 111. Društvo sv. Srca Marijinega Belčič; tajnica: Frančiška Bertoncelj, 112 Sterling Ave.; delegatinja: Ant. Rataj, 643 Newell St. Seja vsako prvo nedeljo. 112. Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: Štefan Agnieh, Box 924; tajnik: Jos. Agriich, Box 266; zastopnik: Math. Stonich, Box 487. Vsi v Ely', Minn. Seja tretjo nedeljo. 113. Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Ivan Klun, 615 Elgin Place; tajnik: Fr. Tanke, 4855 Washington St.; delegat: Alojzij An-dolšek, 5173 Clarckson St. Seja vsakega 13. 114. Društvo Marije Milosti Polne, Steelton, Pa. Predsednica: Barbara Kambič, 542 So. 3th St.; tajnica: Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Marija Butala, 768 So. 2d St. Mesečna seja vsako tretjo soboti v mesecu. 115. Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Predsednica: Neža Žagar, 330 Ferry St.; tajnica: Mary Majerle, 413 N. 5th St.; delegatinja: Ana Rit-manič, 441 Ferry St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 118. Društvo sv. Pavla, Little Falls, N. Y. Predsednik: John Grdin, Da. nabe St.; tajnik: M. Kramar, 12 Seley St.; delegat: And. Spacepan, Danube St. Seja vsako prvo nedeljo. 119. Društvo Mar. Pomagaj, Rock. dale, 111. Predsednica: Mary Koste- lec, 509 Moen Ave.; tajnica: Marija Zalar, 216 Millard Ave.; delegatinja^ Ana Marentič, 109 Moen Ave. Seja drugo nedeljo. 120. Društvo sv. Ane, Forest City Pa. Predsednica: Johana Hrôvatin Box 607; tajnica: Pavlina Osolin, Boa 492; delegatinja: Terezija Tomšič, Bo* 11. Seja tretjo nedeljo. 121. Društvo Marije Pomagaj, Lit- tle Falls, N. Y. Predsednica: Franca Jerina, German St. 63; tajnica: Ivana Celarec, Danube St. 34; delegatinja; Marija Žehel, Mili St. 624. Seja vsa-ko drugo nedeljo. 122. Društvo sv. Jožefa, Rock-srings, Wyo. Predsednik: Matevž Ferlič, 211 Sherman St.; tajnik: John Ko-shir, Box 555; delegat: Maks Keržiš-nik, 627 N. Front St. Seja drugo ne-del j o. 124. Društvo sv. Jakoba, Gary, Ind, Predsednik: Rudolf Maraž, 701 Virgi-nia St’.; tajnik: Geo. Ivanich, 1106 Jef, ferson St.; delegat: Rud. Maraž. Seja drugo nedeljo. 123. Društvo sv. Ane, Bridgeport, Ohio. Predsednica: Josipina Hočevar R. F. D. 2 No. 11 y2-, tajnica: Johana Treven, Box 334; delegatinja: Uršula (Nadaljevanje na 8. strani.) Kovačič, Box 101, Lansing, O. Seja tretjo nedeljo. 126. Društvo sv. Martina, Mineral, Kans. Predsednik: Martin Dolenc, Box 24, E. Mineral, Kans.; tajnik: Peter Dolenc, Box 163, W. Mineral, Kans.; delegat: Franc Speiser, Box 136 E. Mineral Kans. Seja drugo ne-! deljo. 127. Društvo sv. Ane, Waukegan, 111. Predsednica: Marija Turk, McAlister & 10th St.; tajnica Mary Setnikar, 1400 Sheridan Road; delegatinja: Frančiška Drašler, 1415 Sheridan Road. Seja četrto nedeljo. 128. Društvo sv. Barbare, Etna, Pa. Predsednica: Ana Novak, Wisman House; tajnica": Johana Škoff, 608 Butler St.; delegatinja: Ana Stanesiš, 15 Ganster St. 129. Društvo Marije Pomagaj, So. Omaha, Nebr. Predsednica: Ana Bestich, 1942 So. 12 St.; tajnica: Katarina Schweiger, 385 So. 23d St.; delegatinja: Antonija Schweiger, 386 So. 21 th St. Seja drugo nedeljo. 130. Društvo sv. Pavla, D e Kalb, 111. Predsednik: Fr. Keržič, 1428 State St.; tajnik: Franc Urh, 1422 State St.; delegat: Anton Osredkar. Seja prvo nedeljo. 131. Društvo Marije sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn. Predsednik: Fr. Hren, Box 152; tajnik: Al. Kastelic, Box 118; delegat: Franc Miklič, Box 57. Seja po vsacem 19. 132. Društvo sv. Roka 132, Fronte- nac, Kans. Predsednik Anton Kac-man; tajnik: Mihael Brezovar; delegat: Ivan Kerne, Box 147. Seja drugo nedeljo. , , 133. Društvo sv. Ime Marije, Iron-wood, Mich. Predsednica: Hel. Marinčič, S. W. 215; tajnica: Mimi Kure, 131 Luxmore St.; delegat: Marija Mukavec, 207 Bondy St. Seja drugo nedeljo. 134. Društvo sv. Ane, Indianapolis. Ind. Predsednica: Viktorija Zore, 749 Haugh St.; tajnica: Marija Bramor, 766 King Ave.; zastopnica: Marija Gažnik, 801 Ketcham St. Seja drugo nedeljo. 135. Društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn. Predsednik: Leo. Ku-kar, Box 426; tajnik: Franc Kosher; delegat: Anton Erčul.